TRIJE DNEVI V TEMPLJU

Jakob Lorber

Obi aj izpra evanja otrok v jeruzalemskem templju

Obi aj in predpisana navada v celotni judovski dr avi sta bili, da so morali ljudje pripeljati otroke, ki so izpolnili dvanajsto leto v Jeruzalem, kjer so jih v templju stare ine (farizeji)1 in pismouki izpra ali o vsem znanju, katerega so si pridobili do te starosti, posebno v vedi o Bogu in prerokih. 2 Za tak no preizku njo je bilo potrebno pla ati majhno pristojbino, nakar solahko izpra evanci - kadar so eleli - proti pla ilu dodatne majhne pristojbine dobili spri evalo. Kadar so se izpra ani vsestransko izkazali, so jih lahko sprejeli tudi v tempeljsko olo z mo nostjo, kasneje postati tempeljski slu abniki. 3 Kadar so star i zmogli dokazati svoj izvor iz plemena Levi, je bil sprejem v ole templja enostaven. e pa star i tega niso zmogli, je bilo te je in morali so se naravnost ukupiti v pleme Levi, torej izro iti templju znaten dar. 4 H ere so bile iz tega preizkusa izvzete - razen kadar so le na priganjanje star ev na izpra evanje, zaradi ve je bogav e nosti. V tem primeru so jih enske staroste templja v posebni zgradbi lepo izpra ale in h ere so tudi dobile spri evalo o vseh znanjih in spretnostih, do takrat pridobljenih. Te deklice so mogle postati ene sve enikov in levitov. 5 Izpra evanja fantov, e bolj deklet, so bila le kratka. Nekatera glavna vpra anja so bila vedno e dolo ena in vsak Jud jih je e davno znal na pamet. 6 Odgovore na znana vpra anja so vtepli otrokom na izust v glavo, in komaj je izpra evalec povedal vpra anje do konca, je bil izpra evani otrok tudi e pri koncu z odgovorom. 7 Noben izpra evanec ni dobil ve kot deset vpra anj in zato je lahko razumljivo, da je izpit enega fanta trajal komaj nekaj ve kot eno minuto, posebno, e je odgovoril na prva vpra anja zelo dobro in z gotovostjo so ve inoma ostala vpra anja iz-pustili. 8 Po izpolnjenem kratkem izpitu je dobil de ek majhen listek, s katerim se je moral skupaj s svojimi star i oglasiti na isti dav ni blagajni, kjer je poprej pla al izpitno pristojbino in kjer je ponovno - popredlo itvi izpitnega listka - pla al majhno pristojbino, e je hotel imeti na listku potrdilo templja. Otroci revnih star ev so morali prinesti signum paupertatis2, druga e jih niso sprejeli na izpit. 9 as izpitov je postavljen ali za Veliko no ali za Praznik otorov inje trajal pet do est dni. Preden so se v templju pri eli izpiti, so e nekaj dni poprej poslali slu abnike templja v gostilne poizvedovat, koliko izpra evancev bo pribli no pri lo. 10 Kdor pa je hotel biti posebej vpisan - kar je stalo majhno pristojbino - je to lahko storil, ker je bil zato prej na vrsti za izpit. Tisti, ki pristojbine niso pla ali so bili navadno zadnji na vrsti in z njihovim izpitom se praviloma niso kaj posebno trudili in obi ajno niso dobili spri eval. Obljubljali so jim e, da jih bodo dopisali enkrat kasneje. Iz esar pa navadno ni bilo ni .
1

1 2

farizeji - sve eniki potrdilo o ubo tvu

Dogajalo se je v asih, da so fantje, obdarjeni z mnogo duha in nadarjenosti, postavljali izpra evalcem tudi protivpra anja o tem in onem iz del prerokov. Ob taki prilo nosti so izpra evalci obi ajno naredili emerne in nejevoljne obraze, kajti izpra evalci so bili redkokdaj v Svetem pismu in v prerokih bolj podkovani kot dandanes zelo borni u itelji osnovnih ol (pisano v letu 1855, opomba prevajalca). Znali so samo toliko, kolikor so morali vpra ati. Naprej pa je navadno izgledalo zelo mra no. 12 Pri izpitih so prisostvovali kot nekak ni vodje izpitov tudi nekateri stare ine in pismouki. Vendar sami niso izpra evali, temve so samo poslu ali, kaj se jeizpra evalo. Samo v predomenjenem primeru, kadar je bilo vredno truda so se zganili in pokarali tako nespametno drznost izpra ujo ega fanta, ki je tvegal svojega izpra evalca spraviti v tako neprijetno, as trate o lego. 13 Tak nega de ka so - e se ni dal zlahka ustrahovati in je kar vztrajal v svoji nameri in koprnenju - pred ljudstvom bolj zaradi videza kakor zaradi globoke resnice za asno poslali v akalnico, kjerje moral akati na odgovor na tako kriti na vpra anja do neke dolo ene ve erne ure, ko so ga ele nala posebej izpra evali. 14 Ko je napo ila napovedana ura, so vedno z nejevoljo privedli tak ne de ke iz njihovega skrivali a, in morali so ponoviti svoja vpra anja in eden izmed stare in in pismoukov je dal vpra ujo emu obi ajno zelo skrivnosten in kolikor je mogel zapleten odgovor, iz katerega de ek ni izvedel ni - ljudstvo pa se je ob tem trkalo po prsih in ob udovalo globoko in neumno nemo, gluho in slepo nedoumljivo globino Bo jega duha, razodeto po ustih nekega stare ine in pismouka in je na koncu okaralo tak nega de ka zaradi njegove nepremi ljene predrznosti.

11

2 Duhoviti de ek Jezus v Templju. rtveni dar starega Simona. Uvodno vpra anje mlaj ega pismouka
1 Ampak nek prav duhovit de ek pa zato ni obupal in je dejal: Vse dogajanje v velikem Bo jem svetu osvetljuje podnevi najsvetlej a lu in celo no sama ni nikoli tako temna, da se ne bi moglo nikoli prav ni videti; zakaj pa mora biti ravno tisti va ni nauk, ki naj ka e najbolj jasno in svetlo ljudem pot k resni nemu odre enju tako zapleten in nobeni du i razumljiv in dostopen? 2 In de ek, ki je stare inam to oporekal sem bil Jaz sam in spravil sem jih v veliko zadrego, posebno e, ker Mi je vso prisotno ob instvo jelopritrjevati in je govorilo: Pri Abrahamovem, Izaakovem jn Jakobovem Bogu - tale de ek je presenetljivo bister; ta mora e ve razpravljati s stare inami in pismouki. Zanj bomo polo ili zajetno daritev v darilno skrinjo. 3 Nek zelo bogat Izraelec iz Betanije (to je bil takrat e ive i o e Lazarja, Marte in Marije), je izstopil in polo il Zame daritev 30 funtov srebra in nekaj zlata z namenom, da bi Jaz smel dalj asa razpravlj ati s stare inami in pismouki. 4 Stare ine in pismouki so seveda obojero no in z velikim veseljem sprejeli veliki dar in tako sem dobil bogato odmerjeno prilo nost udele iti se izrednega, druga e in popreje nemogo ega pogovora s stare inami. 5 Iz Izaije pa je e od preje obstajalo za etno vpra anje, katerega skrajno skrivnosten tema en odgovor je bil vzrok za ob irno obravnavo, ki je sledila in katero bomo sedaj podali. Kdor jo bo bral z dobrim in ljubezni istim srcem, bo iz nje pridobil mnogo za svojo du o in svojega duha.

pa preidemo k tej ve ji obravnavi in ker sem imel bogato pla no svobodo govora, sem se povrnil k za etnemu vpra anju in pri el izpra evati stare ine in pismouke o posameznih to kah. 7 Za etno vpra anje pa je bilo iz Izaije, sedmo poglavje, tirinajsta vrstica in petnajsta in estnajsta vrstica dodatno in te vrstice se glasijo: Gospod sam vam bo dal znamenje: glej neka devica je nose a in rodila bo sina, katerega bo imenovala Emanuel. Jedel bo maslo in med, da bo znal zavre i hudobijo in izbrati dobro, vendar preden se bo de ek nau il zavre i hudobijo in izbrati dobro, bosta de elo, katere te je groza, zapustila oba njena kralja. 8 Prvi del za etnega vpra anja paje bil: Kdoje devica in kdoje njen sin Emanuel, in kdaj se bo to zgodilo, da se bo svetu rodil tak en sin. as bi moral biti e tu, saj so v Jakobovi de eli e pred ve leti vrgli s prestola oba njena kralja in ji sedaj gospodujejo pogani. Ni morda pred dvanajstimi leti v Betlehemu, v hlevu rojeni otrok device Marije, katera je bila zaupana tesarju Jo efu - takrat e ne kot ena, temve kot rejenka postarem tempeljskem obi aju - tisti, zaradi katerega so pri li modreci iz Jutrovega pozdraviti ga kot obljubljenega velikega kralja Judov in kateremu sta dala Ana in Simon v templju, pri obrezanju, pomembno spri evalo, prav tisti Emanuel, o katerem je prerokoval Izaija. 9 Torej na to ne ravno nepomembno uvodno vpra anje je za el neki stare ina, ki je bil prav oblastihlepen stiska , vekati kar najbolj zmeden nesmisel, katerega ne bom navajal, ker me je ob vsem imenoval e za slabo vzgojenega de ka, ker e nekaj vem o rojstvu iz enske. 10 Samo nek mlaj i, bolj love ko izgledajo pismouk se je temu uprl in povedal, da naj tu nikakor ne namiguje na slabo vzgojo, ker so de ki v Galileji zgodneje dozorevali kot v zakrnelem Jeruzalemu, kjer ne domuje ni razen razko ja in velike razvajenosti otrok. Lahko bi Mi dali le e bolj i odgovor, ker se je on zavzel Zame, ker meni, da sem e odli no seznanjen z vsemi razmerami love kega ivljenja. Naj se raje odstranijo ostali de ki in se potem govori z menoj po mo ko. 11 Toda glavni stre ina je brundal nekaj v svojo brado in zato sem vpra al tega bolj love ko izgledajo ega pismouka o pripovedi o rojstvu v Betlehemu. Vendarje tudi on odgovoril prav na iroko: 12 (Mlaj ipismouk): Ja, ti moj dragi, prav mili de ek, s to na sre o e popolnoma izginulo zgodbo, ki je svoj as dvignila mnogo prahu, je sedaj in posebno v odnosu do nejasnih Izaijevih prerokb toliko kot ni ! Kajti zdi se mi, da so star i, kakor sem ul - po Herodijanskem pomoru otrok - pri emer so gotovo zaklali tudi kralja Judov, kateremu so se pri li poklonit iz Jutrovega, sploh zbe ali iz Judeje in morda sploh ne ivijo ve ; kajti kasneje se o njih ni ve ulo. 13 Morda je kaj resnice na zadevi, kajti takrat je vzbudila veliko pozornost, toda nenavadno je, da je e par let kasneje vse izginilo v morju popolne pozabe, da najbr nih e ve niti z zlogom ne omeni tega dogodka in se tudi ne izpla a o vsemu izgubljati e kak no besedo. Simeon in Ana sta bila dva znana tempeljska zanesenjaka, ki sta izgovarjala svoje mesijanske pripombe o marsikaterem de ku v nekak nem skrivnostnem smislu. S tem sta temeljito zanorela mnoge, slabi ne star e. 14 Ko je Bog dal postavo Mojzesu na gori Sinaj, se je tresla skoraj vsa Zemlja in zgodba v pu avi je trajala polnih tirideset let in zatoje moral skoraj ves svet priznati Jehovino vsemo . Toliko bolj gotovo se bo v na svet prihajajo i Mesija, o katerem je pel David: Naredite iroka vhodna vrata in visoke dveri sveta, da vstopi kralj spo tovanj! Kdo pa je kralj spo tovanj? To je gospod mo an in mogo en, gospod mogo en v boju! - iroko odprite vrata in na ste aj dveri sveta, da vstopi kralj spo tovanj. Kdo je kralj spo tovanj? Toje gospod Sabaot, On edini je kralj spo tovanj! izkazal e bolj kot celo Zemljo zatresajo .

6 Preden

In ti, moj mili de ek, bo potem najbr razumel, da je pri tem morala ubrati zadeva z e popolnoma pozabljenim rojstvom v Betlehemu, v zvezi z za eljenim Mesijo, svoje zelo dolo ene poti! Kak nega ga je napovedal David in kaj je potrebno poprej storiti, ko bo veliki kralj spo tovanj iz nebes pri el k Judom in pomni tudi, da bodo veliki preroki pozvali vse Jude prav gotovo e ve let poprej - kakor Elija, ki bo v tistem asu pri el pred Gospodom -, naj za nejo z delom, kar jim je veliki kralj David zapovedal, da se bodo dobro pripravili na tak en neznanski prihod najvi jega Boga. 16 O temu razmisli, mili de ek, in razumel bo , da neki Jehova Sabaot ne bo pri el na Zemljo tako ceneno! Zato odidi sedaj in ne spra uj ve tak nih re i!" 17 Nato ele sem izrekel e popreje znano pripombo, ki je pripravila bogatina iz Betanije pla ati zame veliko pristojbino za razgovor, da bi mi omogo il nadaljne ugovore in pripombe o mojem uvodnem vpra anju in da bi e ve razpravljal o Izaijevem besedilu, govore emu o Mesiju, kajti on (bogatin, opomba prevajalca) je bil eden redkih, ki so zdaj pri akovali kralja spo tovanj, poEliji; ne ve v viharju ali ognju temve v ne nem vr enju sapice.
15

3 Vpra anje de ka Jezusa pismoukom: Kdo je devica in kdo je njen sin? Dober odgovor modrega pismouka
1 Ko sem tako dobil prilo nost za govor, sem spregovoril stare inam in pismoukom, ki so mi namignili, naj sedaj govorim in spra ujem karkolj elim in oni bodo po sprejeti dol nosti odgovarjali. In tako sem pri el zopet s popreje postavljenim uvodnim vpra anjem in rekel: Va e, e s tolik no gotovostjo izre ene besede ne morejo umiriti morja in zapovedati vr e im vetrovom ti ino! Samo slepec spregleduje znake na ega asa in kot popoln gluhec ne zmore zaznati mogo nega bobnenja groma zgodovine tega najznamenitej ega asa vse Zemlje. Med tem, ko sta se e Karmel in Sion priklonila pred prihajajo im kraljem spo tovanja in je Horeb pustil te i mleko in med s svojih visokih pe in, pa vi, ki bi to morali najprej vedeti in obvestiti akajo e ljudstvo, o tem ne veste niti rke! 2 Ob tem so vsi debelo pogledali in pri eli gledati enkrat Vame, potem drug v drugega in niso vedeli, kaj naj bi Mi odgovorili. 3 ez nekaj asa je nekdo spregovoril: No, nadaljuj zdaj s tem, kar o stvari ve ! 4 Odvrnil Sem: Seveda vem, kar vem. Vendar vas ne spra ujem zato, da bi mi razlo ili nekaj, kar tudi brez va ega odgovora vem, ampak samo zato, da bi mi vi pojasnili, katera je v skladu s prerokom Izaijo tista nose a devica, ki bo rodila prav sina Najvi jega. Zakaj ga bo imenovala Emanuel (Bog z nami)? - Zakaj bo pil mleko in jedel med, da bo zavrgel kar je hudobnega in izbral kar je dobrega? To morate kot pismouki razumeti, koga je prerok ozna eval z devico, ki je zanosila in bo rodila omenjenega sina! 5 Menim, da je tista zgodba o rojstvu v Betlehemu pomembnej a, kakor mislite in da so tisti par star ev, znani tesar Jo ef iz Nazareta in njegova devica s katero se je kasneje poro il, skupaj s sinom, ki se je rodil v Betlehemu, e kako ivi, kajti s pomo jo modrega posredovanja poveljnika Kornelija so se izognili kasnej im grozodejstvom Heroda in ivijo sedaj ili in zdravi v Nazaretu v Galileji. 6To je meni, de ku dvanajstih let znano in vam, ki naj bi bili o vsem na teko em, naj bi bilo to neznano - posebno e ker dela Jo ef, kot eden najsposobnej ih tesarjev, e vedno vsako leto za

Jeruzalem. Prav dobro ga poznate, kakor tudi njegovo eno, ki je Jeruzalem anka in ste jo do njenega tirinajstega leta vzgajali v templju? Mar ni h i Ane in Joahima, ki se je pova ih, dale v preteklost segajo ih letopisih, ude no rodil? Ana je bila e mo no v letih in brez ude a ne bi mogla niti misliti na oploditev ! 7 Torej ta zakonskih par je skupaj z novorojenim detetom ivel tri leta, takoj po begu iz Betlehema, v Egiptu in sicer v bli ini mesteca Ostrazine, v staroegiptovskem jeziku Austra ina, kar pomeni toliko kot mesto za Ustra enje, torej utrdbo, ki je prinesla v asu faraonov smrt vsem sovra nikom. Kasneje so mogo nej i sovra niki starega Egipta to mesto, kakor mnoga druga, osvojili in dandanes je od nekdanjega kraja in mesta Ustra enja ostalo samo e okrnjeno ime, katerega si Rimljani seveda druga e razlagajo kakor stari Egip ani. 8 Vendar to sploh ni pomembno, povedal sem vam, ker mi je znano samo zato, da bi vam kraj tri leta trajajo ega bivanja zakonskega para o katerem govorimo podrobneje ozna il. Od tam naj bi se - po nekem skrivnostnem navodilu iz vi jega mesta - vrnil domov v Nazaret, kjer sedaj ivi poni no in v kar najve ji odmaknjenosti od sveta, eprav si tam pripovedujejo o de ku, katerega prav dobro poznati imam tudi jaz ast, polno ude nega. Ubogajo ga celo naravni pojavi in najbolj divje ivali gozdov in pu av be ijo pred njegovim pogledom bolj kot pred tiso imi lovci. Kajti v tem pogledu je tiso kraten Nimrod! - In resno, to vse naj bi vam bilo neznano?! Povejte mi popolnoma odkrito in po pravici ali prav zares o vsem tem niste ni sli ali! 9 Nek drug stare ina, ki je bil nekoliko bolj ega uta, je odgovoril: Ja, o temu smo uli nekaj govoriti, kakor tudi, da se nam dobro znani tesar s svojo mlado eno vred stalno zadr uje v Nazaretu. Da paje ude ni de ek prav isti, ki je bil pred dvanajstimi leti rojen v Betlehemu, v nekem hlevu, to pa nam ni znano in tudi mo no dvomimo, da je on isti. In zakaj naj bi bil tisti de ek kar e prerokov Emanuel? 10 Ogovoril sem: Torej, e On ni ta, od kje mu mo katero ima nad naravnimi pojavi? In kdo je prerokova devica in kdo Emanuel? 11 Oglasil se je bogatin iz Betanije: Poslu ajte, ta de ek je vendar veleum! V duhu se mi dozdeva, kot da bi on bil celo mladi Elija, katerega je tisti ude ni de ek iz Nazareta poslal kot sla pred seboj, da bi nas vse pripravil na sprejem prispelega prerokovega Emanuela! Kajti kdo med nami je e kdaj koli do ivel, da bi - razen Samuela - dvanajstletni de ek tako modro govoril?! 12 Zato morate s tem de kom e bolj pametno govoriti druga e se ga ne iznebimo! Tega preroka mu boste pa morali nekoliko jasneje razlo iti in se ob tem pozanimati, kako je z Devico Marijo s udno h erko Joahima in Ane, ki sta na koncu, ko sta umrla, vse njuno znatno premo enje prepustila templju kot pla ilo za vzgojo h erke Marije. Pravzaprav si ga je tempelj kot zapu eno lastnino - prisvojil s silo, kot pla ilo za vzgojo h erke Marije. 13 Kaj menite takole popolnoma iskreno o tisti devici? e naj kak nemu preroku kaj verjamemo, potem je as, katerega je napovedal pravzaprav napo il in vsega ude nega v zvezi z devico, o kateri je tukaj govora, ne more nih e ve zanikavati. e je res kaj na stvari, bi bilo od nas nedvomno zelo gre no, e se ne bi o temu pozanimali temeljiteje in poglobljeno. 14 Jeznoriti stare ina pa jedejal: Tega ti ne razume in govori , dajo de ku potuho, kakor popoln slepec o velikem razko ju lepih barv! 15 Vpadel sem: Res je svojevrstna stvar, e si sestradan domi ljuje, da je vse naokoli la no, na karkoli e naleti! Tepec teje ostale ljudi vedno za e bolj neumne kakor je on sam. Slepcu je vsak slep, pa naj e tako ostro vidi in gluhcu vsak lovek gluh! 16 Kaj res meni , ti stari jeznorite , da so z izjemo tebe vsi sami nevedne i? Oh, tukaj se pa zelo moti ! Vidi , samo de ek sem, pa bi ti lahko pripovedoval in oznanjal stvari, ki so popolnoma resni ne in pravilne, o katerih se tvoji emerni modrosti e nikoli ni karkoli sanjalo!

Zakaj ne bi mogel moj bogati Simon iz Betanije, ki je prepotoval Indijo, Perzijo, Arabijo, Egipt, panijo, Rim in Atene, vedeti tudi kaj, o emur se tebi e niti sanjalo ni?! In e je tako, s kak no pravico si ga dovoljuje obdol evati neznanja?! - Jaz pa ti povem, da sodi popolnima pravilno in vi zato storite, kar zahteva za bogato pla ilo od vas! 18 e nekdo najame hlapca za neko delo, mora hlapec storiti tisto, za kar gaje gospodar najel. e hlapec tega no e ali ne zna, potem pa mora imeti hlap ev gospodar pravico zahtevati nazaj dogovorjeno pla ilo od lenega in nerodnega hlapca! - Dali ste se dobro pla ati - vendar no ete zato kaj storiti ali pa ne morete! Kaj Simon nima pravice, zahtevati svoje, vam dano pla ilo nazaj? 19 Nek prisotem rimski poobla enec in sodnik, ki se je spoznal na vse pravo, je rekel: Glejte no tega de ka! Popoln pravnik je in lahko bi bil takoj sodnik v vseh spornih zadevah! Njegov pravni izrekje do polnos-ti utemeljen v na em pravu in e bo Simon iz Betanije to od mene zahteval, mu moram o ividno ugoditi z exequateuer3!" 20 Nato je stopil k Meni, Me bo al in objemal in Mi dejal: Poslu aj moj mili, bogato skodrani de ek, prav zaljubljen sem vate! Zate bi skrbel z vsem mojim premo enjem in vzgajal bi te v nekoga pomembnega! 21 Odgovoril sem mu: Da me ima rad, prav dobro vem kajti v tebi bije zvesto, dobro srce. Verjemi mi, tudijaz te imam zelo rad! Ampak ne skrbi za moj napredek, kajti e obstoja Nekdo, ki se za to briga! 22 Pristopil pa je tudi Simon iz Betanije in Me nadvse za udeno vpra al: Povej mi, ti moj najlep i, najljub i in najmilej i de ek, od kje ve , kje vse sem e potoval! 23 Povedal sem mu: Oh, nikar se temu ne udi, kajti e ho em kaj vedeti, je to e v moji naravi tako urejeno, da to vem. Vendar kako, tega sedaj e ne bo mogel razumeti! - Ampak vrnimo s k stvari in k na i devici! Ali ho ete vi sve eniki in pismouki to podrobneje razlo iti ali ne? 24 Oglasil se je eden bistrej ih iz precej njega tevila stare in: Ja, ja ne bo lo druga e, kot da za nemo de ku to iti popolnoma isto vino in tako mu razlo ite njegovega Izaijo s primerjalno vedo Kabbale in potem ne bo ve na el izgovora za kak no nadalnje vpra anje! 25 Nakarje nastopil najmodrej i pismouk in dejal: Torej, ti vedo eljni mladeni , zberi vse ute, poslu aj in razumi: z devico prerok ni razumel neke device iz mesa in krvi temve samo vedo katero je dal Bog poMojzesu otrokom tega sveta. V najo jem smislu predstavljamo sedaj mi, sve eniki ivo ta nauk in zakon. 26 Vendar smo mi, kot iva Bo ja beseda polni najbolj ega upanja, da se bo ta veda sedaj iz nas rodila v ves svet in bo osve ila pogane. In to ivo resni no upanje je ona nose nost device, katero je prerok imel v mislih; in sin, katerega naj bi in ga bo rodila, pa so prav vsi tisti pogani, ki bodo sprejeli na o vedo in ti bodo nato govorili in bili tako imenovani Emanuel, to je, Bog, ki je tudi z nami! To se je dogajalo e pred nami in se dogaja sedaj toliko bolj ivo in prizadevno! 27 Toda ta sin bo jedel med in mleko in bo zavrgel hudobno in izbral dobro. Z medom razume prerok isto ljubezen in resni no dobro, ki izhaja iz nje, in z mlekom razume bo jo modrost katere bodo ljudje dele ni z ravnanjem po vedi in postavi; ko si ivo vtelesimo Bo jo ljubezen in modrost, potem se nam prostovoljno gnusi vse hudobno in ho emo in izberemo dobro! 28 Glej, moj mili mladeni , tako je s pomo jo najnotrajnej e modrosti in resnice s prerokovimi duhovnimi besedami in izreki in govori. Vsi ti imajo nek notranji, duhovni pomen, ki je
17

latinsko: naj se izpolni! (opomba prevajalca)

razumljiv zgolj skozi osnovne prispodobe in slike s pomo jo zanesljive in resni ne vede o prispodobah in ga lahko najde samo resni no pravi pismouk. Neposve enec tega ne more - in e bi, potem bi bile vse visoke ole odve in Mojzes ne bi imel te av postaviti za izvajanje Bo je vede in zakonov lastne sve enike in u enjake! - Razume zdaj to edino resni no in pravilno razlago tvojega preroka, katerega pa sam nisi razumel?

4 De ek Jezus ponovi zahtevo naj se odgovori na njegovo uvodno vpra anje o Izaiji 9, 5 - 6
1 Spregovoril sem: Oh ja, to kar si sedaj kar dobro prikazal vem e dolgo in bi si ti mogel zato prihraniti tvoj resen trud in mi to oznanjati. Jaz pa vztrajam pri tem in ne izpu am Device Marije iz o i! 2 Zakaj pa potlej govori prerok (Iz. 9.5 6): Rodil se nam je otrok, dan nam je sin, katerega gospostvo po iva na njegovih ramenih in imenuje se: ude , Nasvet, Mo , Junak, Ve ni o e, Knez miru; zato, da bo njegovo Gospostvo veliko, in da se mir na prestolu Davidovem in v njegovem kraljestvu ne bo kon al; da ga on vzravna in okrepi s sojenjem in pravi nostjo odslej v vekomaj! - To bo storila vnema gospoda Sabaota." 3 Kak en otrok je to, in kak en sin nam je dan? Kaj pa, e je to tisti de ek, ki se je rodil v Betlehemu, v nekem hlevu? Kajti prav tako je povedano tudi: V Betlehemu, v nekem hlevu se bo rodil Judom kralj; ustanovil bo novo dr avo, ki se ne bo nikoli kon ala! - Kako razume ti, Kabbalec vse to? 4Vsi so se zmedeno pogledali in dejali: Ampak kako je to mogo e, da ta de ek Pismo tako zelo pozna? V celoti obstoja samo skrajno pi lo tevilo prepisov, od popolnih pa komaj deset, in o slednjih vemo, kje se nahajajo in noben nepou enec ne more priti do njih. Samaritanci imajo sicer e enajsto, ki pa je napa na in vsebuje na pretek dodatkov, ki so popolnoma jutrovsko domi ljijski. 5 Nato me vpra a nek zajedljivec: Sedaj mi pa ti odgovori, kar te vpra am: Od kje in od kdaj tebi tako popolno znanje Pisma in posebej e prerokov? 6 Odgovoril sem mu: Mene tako vpra ati ima ti prav tako malo pravice, kakor jaz tebe vpra ati, kako je mo no, da ti kot sve enik e ne pozna Pisma v besedi in e veliko manj v dejanju! Odgovori mi na to kar spra ujem in za kar smo ti pla ali. Vse ostalo pa te malo ali sploh ni ne briga, kajti ni te ni stalo ne truda ne asa, niti najmanj e skrbi ali pa kakr ne koli druge rtve. 7 Sicer pa va emu u itelje vanju tukaj v Jeruzalemu vse-skozi ni v posebno ast, e vam o itna izobrazba nekega de ka iz Galileje iztisne tako veliko ob udovanje, kajti s tem ka ete samo to, da so va i de ki tukaj v izobrazbi komaj nekaj nad ivalskim svetom! 8 Na to mojo precej grobo dano pripombo se je pri el rimski poobla enec glasno smejati in tudi Simon se ni mogel v celoti ubraniti smeha. Zajedlivec pa se je umaknil in se vsedel emeren v ozadju na neko klop. 9 Nato je dejal eden vodilnih judovske shodnice v Betlehemu: Vidi , da se bomo mora1i ozreti popomo i, e ne, temu de ku ne pridemo do konca! Ima kupljeno pravico postavljati vpra anja cel dolg teden, mi pa smo mu dol ni odgovarjati, e maramo ali ne! e nam prizadeva e s

svojim uvodnim vpra anjem toliko te av, potem se kar pripravimo na to, kaj pride ele z njegovimi dodatnimi in glavnimi vpra anji. 10 "Pameti ima dovolj in naravne duhovitosti na pretek in ne bomo se zmenili z njim, e ne bomo hoteli kar on ho e. Ho e resnico o rojstvu de ka pred dvanajstimi leti v nekem ov jem hlevu v Betlehemu in s tem mu lahko postre em, ker sem bil e tedaj, kakor sem e danes, poglavar tamkaj nje judovske shodnice!

5 Govor poglavarja betlehemske judovske shodnice in odgovor de ka Jezusa. Ponesre en motilni poskus starega domi ljavega farizeja
1 Potem se je obrnil poglavar na Me in rekel: Kajne izvedeti ho e od nas im bolj natan no vse podatke in dogodke tistega pomembnega rojstva v Betlehemu? 2 Odgovoril sem: Oh, s tem si pa kar lepo prihrani ves trud in vse delo, kajti Meni je vse to tako podrobno in zares poznano kakor nikomur od vas! Po vsem, kar se je zgodilo v Betlehemu, elim od vas izvedeti le, ali in v kak ni povezavi z izpovedmi prerokov in sicer z izpovedjo Izaije, ugotavljate te dogodke. Za to gre in za popolnoma ni drugega, Moje stare ine! 3 Poglavar iz Betlehema je dejal: Ja, ti moj dragi, mili mladec, glej s tem zahteva od nas stvari, katere ti moremo dati ali te ko ali pa zanje sploh nismo sposobni! 4 Je e res, da je najti med izpovedmi preroka Izaije o onem rojstvu, ki se je zgodilo pred dvanajstimi leti v Betlehemu, v nekem hlevu - kraj, katerega je opisal tudi nek prerok - nekak no nezgre ljivo povezavo in jo je lahko celo najti; ampak ljubi moji koliko tega se je najbr e bilo pripetilo v asu preroka Izaije, pa od Emanuela osebno e vedno ni ne duha ne sluha! 5 Judeja je bila tako reko e ve krat brez kralja, in tudi e marsikatera devica je rodila pri Betlehemu de ka v kdove kak nem hlevu e, v asih e celo ob - eprav samo naklju no - velikih zelo opaznih dogodkih, ki pa predstavljajo sami po sebi izklju no kak en naraven dogodek. 6 Slabi i in praznoverne i so se zna li in to izkoristili, ob pomo i dobi ka eljnih prerokovalcev iz Indije in Perzije in vede evalcev iz zvezd, katerih pri nas ni e nikoli primanjkovalo. Poznavajo izro ila o prerokih, so tak ne posebne prilo nosti stalno uporabljali za oznanjanja, z resnimi prero kimi izrazi na obrazih, slepim Judom, kako se je nezmotljivo rodil svetu nadejani Mesija. 7 Toda as, neizprosen ru ilec vseh love kih del, pripovedk in pesnitev je potomce vedno znova pou il, daje temu druga e in tudi kaj je bolj e. Vse se je potopilo v globino pozabe brez dna in do nas ni pri lo ni drugega, kakor prazne pravljice v kar najve ji mo ni zmedenosti! Izpovedi prerokov so skrivnostne slike, katere bodo ljudje e na stotine Iet gledali, vendar jih bo na tej Zemlji te ko razre ilo kak no ljudstvo. 8 In glej, ti moj dragi de ek, prav tako je tudi s ude nim rojstvom pred dvanajstimi leti v Betlehemu, kraju katerega e predobro poznam, ki prav zato, ker so o njemu delali preroki toliko hrupa, okoli katerega vedno rojijo vsakovrstni arovniki, prerokovalci in vede evalci iz zvezd, e se ne bi morda karkoli zgodilo, kar bi lahko uprabili v lastno korist. Rojstvo pred dvanajstimi leti je bilo veletok na njihove izsu ene njive. 9 Trije magi iz Perzije, so za svoja darila, katera so poklonili devici, dobili od pastirjev v povra ilo mno ico ovac, telet, krav in volov. Zaman niso naredili svojega potovanja, tega se dobro zavedam in ele dvanajst letje tega in e se nih e ve ne spominja tiste zgodbe!

Da mi ti iz Galileje, de ele zanesenjakov, znova postre e s to zgodbo, me niti najmanj ne udi, kajti Galileja je bila vedno de ela zanesenja tva, zato so jo e predniki ozna evali kot de elo iz katere ne more priti pravi prerok. 11 S tem, moj mili mladec upam, da si na tvoje tako imenovano uvodno vpra anje dobil cel odgovor! Prav mo no je, da bo Jehova neko trenutno zelo tla enim Judom prebudil junaka, ki jih bo zopet povzdignil v svobodno ljudstvo; ampak kakr ne so dane razmere, sedaj o tem ni niti najmanj ega izgleda. 12 Kako bi moral junak izgledati, in od kje bi moral priti, da bi se lahko kosal z neznansko mo jo Rimljanov?! To se bo morda zgodilo enkrat potiso letih, e bodo slu ajno postale velesile obenem z Rimom rahle in slabotne - ampak sedaj pa e dolgo ni izgledov in tvoje uvodno na eto vpra anje prehaja o ividno v modrino zraka, s emer ho em povedati: ukvarja se z ni evnim, prehaja od tod tudi v popolno ni nost; si si kon no na jasnem glede uvodnega vpra anja? 13 Spregovoril sem: Ja, ja, e meri vse z mero tega sveta ima morda prav. Ampak tukaj je potrebno vzeti samo duhovno mero, o kateri pa kot izgleda nima pojma in tako si mi kljub tvojemu izku enj polnemu odgovoru konec koncev na moje uvodno vpra anje odgovoril toliko kot ni ! 14 Kajti, ko bo pri el Mesija, ne bo ustanovil snovno ampak duhovno dr avo na Zemlji in to kraljestvo se ne bo kon alo na vekomaj, tako kakor je tudi prerok Izaija prerokoval o prihajajo emu Mesiji. 15 Kaj paje duhovna dr ava na Zemlji? - To ni dr ava z zunanjim bli em, ampak se mora razodeti v notranjosti loveka in lovek, ki bo prispel v to resni no Bo jo dr avo med ljudmi na Zemlji, ta bo v resnici iv in ne bo ugledal smrti, niti jo bo util in okusil v ve nosti, kakor so o tem prerokovali David, Daniel in Izaija. 16 e pa je zadeva z obljubljenim Mesijo tak na in ne more biti druga na, kako in zakaj naj bi bilo tisto nadvse ude no rojstvo v Betlehemu tako popol-noma nepomembno?! 17 Bog je tistega otroka ude no za itil pred morilsko Herodovo roko in otrok dandanes ivi, seveda skrajno umaknjeno, in je v polni posesti mo i, ki zapoveduje vsem prasnovem, kar zmore samo Bog. Nih e se ne more skriti pred njim, e pa se on skrije pred ljudmi ga ne more nih e najti, dokler se ne pusti sam prostovoljno najti. 18 Nikoli se ni u il brati in pisati in kljub temu ni na celem svetu pisave, katere ne bi znal brati, in pi e v vseh jezikih in je spreten v vseh spretnostih, ki sploh kjerkoli na svetu obstojajo in ima mo pred katere trepetajo gore in mogo ne cedre priklanjajo svoje kro nje do tal in zdi se, da celo Sonce, Mesec in zvezde ubogajo njegovo voljo! - Kar vam s tem pripovedujem ni nikakr no pretiravanje, ampak popolna resnica od rke do rke! 19 e pa je torej to no tako in ni druga e, potem menim, da bi bilo z va e strani vredno truda pozanimati se o tem in poleg tega pogledati v Prerokih4, e se Izaijeva prerokba ne ujema z omenjenimi otrokovimi star i, z otrokom samim, z njegovim rojstvom, s krajem rojstva, asom, s sedanjim krajem bivanja otroka in e takole z marsikaterim znamenjem, katerega je e doslej pokazal! 20 Ta sama po sebi ne nepomembna zadeva, naj ne bi ostala popolnoma neopa ena z va e strani sve enikov, modrecev, pismoukov in stare in ljudstva, saj zasedate tisto mesto v dru bi od katerih mora pri akovati ljudstvu javna razglasitev prihoda njemu obljubljenega Mesije. - Za mojo pravico govorjenja sem drago pla al in nih e nima pravice mi zapovedati molk! Tukaj stoji rimljanski sodnik, samo njemu pripada tak na pravica!
10
4

del Svetega pisma (opomba prevajalca)

bi se skliceval na sodnika, e me ne bi v toku mojega govora neki starej i, zelo domi ljav farizej opomnil, naj mol im, kajti to naj bile stvari o katerih razsojati nek mle nozobi svinjski pastir iz Galileje vseskozi nima nobene pravice. 22 Ampak sodnik, ki je v celoti dr al z menoj, je farizeja resno opozoril zaradi njegove grobosti in mu ukazal, naj se v njegovi navzo nosti ve ne oglasi s tak no nizkotno gospodovalno govorico. Kajti moje naznanilo ude nega de ka, stanujo ega pri Nazaretu, je za Rimljane pomembnej e kot pa njihova docela obrabljena, e prozorna judovska ara. Suho je vrgel farizejem v obraz: 23 Va nauk je bolj kot katerikoli drug na celi Zemlji potreben celovite prenove, ker se druga e resni no ne bo obdr al niti nadaljnih petdeset let. Kajti v kakr nem stanju sta danes va a veda o Bogu in va e bogoslu je so v primerjavi z njima rimske bakanalije resni no Sonce, eprav predstavljajo - kot a enje nekega vi jega bo jega bitja - pravi izrodek love kega uma! 24 Ti pa, dragi de ek, kar govori pogumno naprej, nobenega lasu ti ne smejo skriviti, kajti v tebije izgleda ve razuma, kakor v temu celemu templju! Zato le nadaljuj z govorom, moj mili de ek!

21 Ne

6 Izvedensko mnenje mladega Levita. Zani evalen govor vrhovnega sve enika o tesarjevem sinu iz Nazareta
1 Izstopil je nek mlad fant, farizej, ki je bil pravzaprav e levit in zaprosil za dovoljenje, ali sme tukaj spregovoriti nekaj besed. Sodnik je privolil s pripombo, naj govori mirno in razumljivo. 2Levit je povzel besedo in pri el takole govoriti: Sem po rodu iz Galileje in sicer iz okolice Nazareta in sedaj se zmorem spomniti, da sem marsikaj sli al o onem ude nem de ku, o katerem nam je tale pobi vse-skozi dal ne nepomembno prijavo. Ne morem sicer trditi, da bi ga bil osebno spoznal; ampak o njem sem sli al pogosto in mnogo pripovedovati. 3 Pozanimal sem se pa kolikor je bilo mogo e za njegove star e in izvedel sem, da je njegov o e tesar po imenu Jo ef in da je njegovi drugi eni ime Marija in da oba izvirata poravni rti prvorojencev od Davida in tako se to potem ujema s pripovedjo prerokov. 4 Po tem sem mnenja, da se je vredno potruditi in podrobneje raziskati to, posebno za nas Jude, pomembno zadevo. Vendar meni ne pripada karkoli zapovedovati, ampak samo izraziti mnenje v vsej moji poni nosti, kar smatram za svojo dol nost, vse kar gre dalje od tega je zadeva visokega sveta templja. - Govoril sem v vsej poni nosti. 5 Kar seje dvignil nek vrhovni sve enik in izrekel: Kajnaj stori tempelj s poro ilom nekega blaznega de ka?! Templju je potrebno ponuditi bolj e dokaze! Tovrstna govorjenja so bila e pogosta v judovskem ljudstvu, dogajali so se o itni ude i, pa kljub temu kasneje o kak nem Mesiji ni bilo ne duha ne sluha! 6 "Kako dolgo je tega, ko je Caharij predsedoval templju kot vrhovni sve enik?! Njegova ena Elizabeta mu je rodila de ka, eprav je bila e v visoki starosti, kakor mu je, med tem ko je daroval v templju, naznanil angel. Caharij ni mogel verjeti naznanilu, saj je bila njegova ena za kaj takega e prestara. Za kazen je postal nem in sicer dotlej, dokler ni njegova ena rodila. Ko pa je pri lo k njemu sporo ilo, da mu je ena rodila sina in so ga vpra ali kako naj poimenujejo sina, se mu je jezik spro il in izgovorilje: Janez! In glej prav to je bilo ime, katerega mu je deset mesecev preje povedal Gospodov angel!

10

Caharij pa je vpra al angela: Kaj naj postane ta de ek? Razodeni mi voljo Gospodovo! 8 Angel pa je govoril: Ta je, o katerem je Izaija takole govoril: On bo glas pridigarja v pu avi. Pripravite Gospodu pot in izravnajte njegove steze! Vse doline naj bodo izpolnjene ter vse gore in hribi naj bodo poni ani in kar je krivo naj postane ravno; kar pa je neravno, naj postane preprosta pot in vse meso bo videlo Bo jega Odre enika! 9 Zadevo so takrat pobli e raziskali in kmalu ugotovili, da si je hotel s tem oblasti eljni Caharij, s tajno pomo jo Esenov ustanoviti dedno duhovno vladarsko hi o. Zato ga je doletela roka pravice in za tak en zlo in je bil kaznovan s smrtjo. 10 Kam pa je lo tisto veliko upanje o Mesiji? Nih e ve ne premi ljuje o njem! Pred obli jem templja, katerega je Jehova posvetil za vseh asov as, se je razpr ilo v ni , kakor medla soparica neke lu e pod mo jo Sonca! Pri tem je zgodba izhajala od samega vrhovnega sve enika, ker pa je bila ne ista in je grozila one astiti bo je sveti e Gospod ni zamudil zlo in pravo asno kaznovati. 11 e pa se je e tista, tako zelo pomembno izgledajo a zgodba kon ala na tak en na in, kako bi potem pred obli jem templja izgledala ele tesarja Jo efa zgodba o Mesiji, za katero ne ti i ni drugega kakor nekak ne esenske in indijsko-magovske sleparije! Poba naj kar izvaja svoje ude e pred na imi vsevidnimi o mi, mi bomo njegovega dozdevnega Mesijo e znali razlo iti in razgaliti neumnemu ljudstvu. 12 Preden bo le-ta (Mesija, op.zalo nika) pri el, se bodo pred o mi vsega sveta na nebesnem oboku zgodila velika znamenja. Nato ele bo pri el veliki Pri akovanec, oboro en z vso mo jo nebes, osvobodit svoje ljudstvo izpod oblasti poganov in bo odtlej gospodar in kralj vseh de el Zemlje in Abrahamovi otroci bodo bili in ostali njegovo ljudstvo v ve nost! 13 Komur je to znano tako kot vsakomur med nami iz starih prerokovanj o prihodu Mesije, ta ne more verjeti,da bi Bog, ki je pred o mi vseh bitij oblikoval svoj vsakokraten prihod na nadvse veli astven na in, naenkrat pri el v ta svet tako neopazno in e celo kot nezakonski otrok, kot slaboten lovek, enako kakor mi podvr en umrljivosti! 14 Kajti znano nam je, da je Joakimova h i Marija preje zanosila, kot pa je bila v templju dana Jo efu za eno. Gospodi na je bila dana znanemu gradbenemu mojstru iz Davidovega plemena najprej v nego in samo, da ga ne bi uni ili, so mu prijateljsko svetovali, naj jo vzame za eno, predno se zadeva v ljudstvu razve in tako prikrije made . 15 Tisti poba, pa je in ostane nezakonski in je zaradi tega toliko manj mo nosti, da bi kadarkoli mogel postati obljubljeni Mesija, pa etudi bi bil s pomo jo svojih priu enih arovni kih umetnosti sposoben prestavljati vse gore! 16 Upam, da bo sposoben iz tega vsak, pa naj bo e tako slaboumen, spoznati kaj je mo no, in kaj je ob tem kakor se zadeva ka e in mora biti isto nemogo e!
7

7 Odgovor de ka Jezusa na govor glavnega sve enika. O poslanstvu Caharijevega sina in o ude ni mo i tesarjevega sina
mi je dejal: Torej, milide ek, kaj pravi k temu, vsekakor tehtnemu govoru glavnega sve enika? 2 Odvrnil sem mu: Kaj pa naj pripomnim drugega, kakor: ali ima on prav in prerok je la nivec in zato nima prav, ali ima prerok kljub temu prav in se krivica prekucne nazaj na glavnega
1Sodnik

11

sve enika! Oba pa nikakor ne moreta imeti prav, kajti glavni sve enik trdi ravno nasprotno od tistega, kar je prerokoval prerok ob prihodu Mesije! 3 Ko prerok pripoveduje: Glej devica - torej ne ena - je nose a in rodila bo sina, katerega bo imenovala Emanuel (to je Bog z nami), kako potem trdi glavni sve enik, da bo Mesija pri el k ljudem na to Zemljo samo ob najveli astnej ih znamenjih na nebesnem oboku kot vsemogo ni vojni junak in kot e gotov kralj nad vsemi ljudstvi Zemlje, isto naravnost iz nebes navzdol, ob kar najve jem praznem razkazovanju nebe kega sijaja?! e bi temubilo tako, kaj pa bi sploh pridobili ubogi slabotni ljudje, od katerih bi ve kot polovica morala skoprneti v pri akovanju, polna najhuj ega strahu pred prihajajo imi dogodki, ki bi se neizogibno bli ali?! 4 Rad bi naravnost zatrdil, da bi bil tak en prihod Mesije tudi gospodom v templju zelo neprijeten in da bi jim bil na koncu e celo ljub i skromen, nezahteven prihod Mesije, kakor ga tudi je opisal prerok Izaija! 5 Vendar je glavni sve enik poprej menil, da je popolnoma kon ana tista nekoliko svojevrstna zgodba o sinu Caharije, tistega Caharija, katerega so zadavile sve eni ke roke med velikim darilnim oltarjem in najsvetej im, in da se je nih e ve ne spominja. 6 Vendar vam povem, da e dolgo ni kon ana, kakor menijo ti-le gospodje in bo zelo kmalu pri el as, ko bo taisti Janez inil mednje kot mogo en blisk in jim bo sodil. Njegove besedo bodo za vas ostrej e kot najostrej e pu ice! 7In kakor govori zgodba pravkar omenjenega Janeza, tako, samo mnogo huje bo sodbo med vas poslal tisti ude ni de ek iz Nazareta in pokazal vam bo vse svoje Bo je veli astvo. Vendar ne za va e vstajenje, ampak za va padec! 8 Sedaj je glavni duhovnik jezno pogledalin rekel: Od kje ti to ve , ti nori pobec? Kdo ti je s tak nimi stvarmi zme al glavo in kdo si vendar, da se nam drzne re i take stvari tako predrzno?" 9 "Jaz sem, kdor sem, in od kje sem, ste zapisali. Zakaj e spr ujete kdo in od kje sem?! Poleg tega sem vam e tako povedal, da sem iz Galileje in prav iz Nazareta in zato nadvse dobro poznam de ka, o katerem govorimo in vseskozi nisem toliko neumen, da ne bi razlikoval dela nekega arovnika - pa naj bo celo iz Indije - od del ude nega de ka. 10 Naj Mi naredi nekdo izmed vas iz gline dvanajst vrabcev in jih o iviv samo z besedo, da bodo vzleteli in prav tako kakor drugi pri eli iskati svojo hrano in iveti naprej! 11 Kateri med vami e premore de ka, ki se je zaradi padca ubil in polomil, v trenutku o iviti z golo besedo in mu popolnoma ozdraviti celo telo?! 12 Kdo med vami premore ukazati blisku naj vigne tja in tam ubije hijeno, ki je ukradla neki materi edinega otroka in z njim pohitela proti gozdu?! 13 Kateri med vami zmore priklicati vihar v velikem no nem brezvetrju in ob prilo nosti, ko je nekaterim mestom in vasem grozila velika nevarnost zaradi tevilne trume morilcev, okoli dvesto mo , ki so se do zob oboro eni pono i in od kje bli ali z veliko ladjo Kapernaumu?! 14 Omenjeni de ek, ki se je skupaj s svojim o etom ravno ob temu asu nahajal v Kapernaumu, je re il vse mesto! Kajti na njegov ukaz se je dvignil naenkrat eden najhuj ih morskih viharjev, odgnal s hitrostjo pu ice ladjo od obale na odprto morje, kjer so jo uni ili valovi ve ji kakor jih je ladja prenesla in se je z vsemi dvesto roparskimi morilci potopila. 15 To, in e mnoga podobna dejanja je e povzro il tisti de ek, vedno v blagor love tvu v stiski in e nih e ni do ivel, da bi zato od kogarkoli zahteval kakr nokoli pla ilo! Da to niso moje izmi ljotine, zato lahko pokli ete cel Nazaret in Kapernaum k pri evanju, in ugotovili boste, da je to popolna resnica. 16 e paje temu tako, je potem tisti de ek e vedno zgolj priu en arovnik, ali naredi vse to iz obilja Bo je mo i, ki prebiva v Njemu? Ali pa mi razlo ite s katerimi sredstvi naj bi de ek po va em znanju in modrosti zmogel tak ne stvari?

12

Moje prej nje vpra anje ste slabo odgovorili. Videli bomo kako boste odgovorili na tole glavno vpra anje in potem se bomo ponovno vrnili k prej njemu vpra anju in iz njega naredili glavno vpra anje! Vendar govorite urno, kajti dan se nagiba in potem se bomo pa morali pri eti ogledovati za ve erjo !

17 Na

8 Gro nja glavnega sve enika in strogi ukor rimskega sodnika

1 Glavni sve enik je dejal: Ako tisti pobi , brez na e vednosti in brez dovoljenja templja, zares dela tak na dejanja, je jasno kot beli dan, da ga je obsedel Belcebub, poglavar vseh hudi ev! Kolik na nravstvena ednost je potrebna, da si dele en Bo je mo i in to ne more biti nikjer drugje kot samo izrecno v najsvetej em templju v skladu z vedo Mojzesa in vseh prerokov! 2 Komur je to iz Pisma znano tudi ve, kako izgleda s tovrstnimi ude i izven templja! Saj je vendar brezpogojna dol nost templja za vsako ceno iztrebiti tak ne otroke in ljudi s povr ine Zemlje! In e bodo na a kasnej a poizvedovanja potrdila, kar si o temu pobecu izrekel, bomo tudi njega kot Belcebubovega zaveznika iztrebili s povr ine Zemlje! 3 Sodnik je odvrnil: To je bil pri vas prej najbr obi aj, katerega ste si sami naredili - ampak odkar smo mi Rimljani, va i gospodarji in vladarji je kaj takega komaj e mogo e; kajti me pravice je popolnoma in za vse primere v na ih rokah in kdorkoli bi ga samovoljno dvignil brez na e vednosti in volje, ga bomo, ne ozirajo se na njegov dru beni stan, obravnavali kakor nekega puntarja in roparskega morilca! 4 Ravnokar sem pa prav od tegale de ka, kakor tudi od tebe sli al, da ste vi v va i tempeljski blaznosti umorili v samemu templju celo nekega glavnega sve enika samo zato, ker je pripovedoval, da je imel neko vi je videnje. S tem je med vami gotovo izzval mogo no zavist in toje bilo dovolj za va o odlo itev spraviti ga iz tega sveta. To se je zgodilo pred dvanajstimi leti pod na o vladavino. 5 Ta primer si bomo pobli e ogledali in kdo ve ali ne boste vi prej dobili na poku ino me rimske pravi nosti - kakor pa oni ude ni de ek ma evanje va ega templja! Na podlagi mo i moje slu be, vam templarjem povem, da bom vsakogar, ki bi se drznil, pa eprav samo iz najve je oddaljenosti, prizadeti onemu de ku kakr nokoli bole ino, kaznoval z me em! - To bodi dovolj! 6Glavni sve enik je dejal: Mi pa imamo cesarjevo obljubo, ki zagotavlja templju sodno mo , katere se ne sme dotakniti noben posvetni sodnik! 7 Sodnik je odvrnil: Kako dale sega, mi je to no znano, uporabljati morate modro strogost, ampak od tu pa do ius gladii5 se razteza zelo velik in prostran prepad! In gorje tistemu med vami, ki bi ga prekora il! 8 Glavni sve enik je spregovoril: Kaj paje z oblastjo nekega Heroda, ki je obenem tirikratni knez v Galileji - ali nima tudi on ius gladii? 9 Sodnik je odvrnil: Herod in ostali knezi v judovskih de elah so isto najemni knezi in njihov ius gladii je omejen izklju no na njihove sluge, hlapce in su nje. e ga kruto uporabljajo - za kar imajo res kupljeno pravico vsakih deset let do deset let - bodo ostali kmalu brez slu abnikov, kajti mi nikogar ne silimo, naj stopi k njim v slu bo, zato je v njihovo lastno dobrobit, ne
5

Pravica me a, pravica smrtne kazni (op. prevajalca)

13

pretiravati z njihovo, za drag denar kupljeno pravico, in to e toliko manj, ker more vsak njihov sluga . razen mno ice su njev - odpovedati slu bo pri njih kadar ho e in v trenutku izstopa iz slu be se ne nahaja ve pod pravosodjem nekega takega kneza, marve pod na im. 10 Dalje imajo pravico pobirati davke, kateri jim pripadajo in jih v skrajnem primeru izterjati s silo, ampak brez ius gladii! Za usmrtitve se morajo obrniti na nas in zanje pla ati. 11 To so pravice tvojega Heroda, kot tudi vseh ostalih fevdalnih knezov; vse kar gre dalje od tega je najostreje kazniv zlo in in ga kaznujemo e po prvem prestopu z odvzemom fevdalne pravice. 12 e torej verjame , da bo s Herodovo mo jo preganjal ude nega de ka, se zelo moti in tega zavedajo i se Herod se bo znal paziti pred prestopom svoje pravice!" 13 Tale de ek tukaj, pa se sedaj tudi nahaja pod mojim varstvom, prav sedaj mu izrekam vso pravico, vas mu iti z vsakovrstnimi vpra anji in ne bom se umaknil z njegove strani, kajti v njegovi glavi in bitju ti i ve jedrnato zdrave modrosti kot pa v vsem va em sveti u. - In zdaj, moj najljub i, moj najmilej i de ek, lahko zopet govori , kajti zate sem o istil prostor!

9 Obljuba de ka Jezusa rimskemu sodniku in zato jeza glavnega sve enika. Kako more postati lovek sam iva bo ja beseda, torej Bog. De ek Jezus zavrne glavnega sve enika s pomo jo ljudskega verouka.
pa sem najprijazneje pogledal rimskega sodnika in spregovori1: Sicer si pogan, si pa pravi en in ima dobro srce in resni no, ko bo pri lo pravo Bo je kraljestvo na Zemljo, ti skupaj s celo svojo dru ino ne bo eden poslednjih, ki bodo vanj sprejeti! Kdor pa bo vanj sprejet, bo bla en in ve no ne bo videl smrti. 2Sodnik je dejal: Kako pa mi ti lahko nekaj takega obljubi ? 3Odvrnil sem mu: Ni la jega kot to! Kajti povem, da onega ude nega de ka zelo dobro poznam in sem njegov najtesnej i prijatelj. Ko bom pri el k njemu, ne bom pozabil, in on te bo blagoslovil in njegov blagoslov ne bo brez posledic! 4 Tedaj je glavni sve enik jezno vstal in dejal: Mar je oni pobi nek Bog, da more blagosloviti, kakor da bi bil kak en Bog?! Kaj ne ve , da more samo Bog blagosloviti in njegov glavni sve enik na Bo ji ukaz, trikrat letno?! Kako vendar govori o onem de ku, da more tudi on blagosloviti loveka, celo z vso njegovo dru ino?! Kateri u itelji pa so pri vas, da vas u ence u ijo vekati tak ne nesmisle! 5 Odvrnil sem: Prvi , ste nam sami dali tak ne u itelje in e torej u enci vekajo naokoli tak en nesmisel, potem pade to nazaj na vas, in tako proizvaja en nesmisel drugega! e pa je to nesmisel, kar sem izpovedal o ude nem de ku, da on blagoslavlja tiste, ki so njegovi resni ni prijatelji, emu potem u ite vi, da naj star i vedno blagoslavljajo svoje otroke in otroci svoje star e? 6 Saj Noe vendar ni bil Bog, vendar je nadvse plodno blagoslovil oba svoja sinova, ki sta zagrnila njegov sram! Prav tako tudi stari slepi Izak ni bil Bog, ko je Jakoba blagoslovil, mu dal priimek Izrael, kar pomeni toliko kot: Iz tebe naj izide Bo je ljudstvo! Je bil tak en blagoslov morda jalov?!
1Jaz

14

pa govori in vpra uje v tvoji veliki tempeljski domi ljavosti, ali je oni de ek morda nek Bog, kaj mi lahko odvrne , e ti povem: Ja je, in to z ve jo pravico, kakor pa ste vi napisali Gospod Jehova Sabaot je govoril svojim Bogovom! e pa se vi, v va i domi ljavosti smatrate za Bogove, zakaj potlej tisti de ek obdarjen in izpolnjen s tako tevilnimi resni no Bo jimi lastnostmi ne sme biti Bog, pri emur po rodu celo izhaja po ravni rti iz Davida?! 8 Kdor pa uje Bo jo besedo in se po njej ravna, ta ima v sebi ivo Bo jo besedo in je sam v svojem celotnem bitju postal Bo ja beseda in je torej v duhu iz Boga. Kdor pa je tak en, kdo zmore re i, da v tem primeru cel lovek ne izhaja iz Boga?! epa je lovek zato, ker je v svojem celotnem bitju postal iva Bo ja beseda izpolnjen z Bo jim duhom, kajti v vsem, kar je v celoti resni no Bo je, moramo ugledati Boga?! 9Glavni sve enik je dejal: Kak en kazniv, bogaobrekujo nesmisel si spet iz vekal? Na tak na in more govoriti samo nepriseben norec! To je bedast nesmisel, ob katerem se mora mislec, ki je to jasno spregledal na ves glas smejati! - Nato seje glavni sve enik sam glasno zasmejal. 10 Jaz pa sem dejal: Kaj ti to imenuje nesmisel? e je to nesmisel, potem ste vi, glavni sve eniki, stare ine in pismouki sami stvarniki in razna alci istega, kar vam morem takoj dokazati popolnoma jasno! 11 Glavni sve enik: Kako nam bo ti predrzni svinjski pastir iz Galileje to dokazal? 12 Rekel sem: Prinesite mi ljudski verski u benik! 13 Je vpra al glavni sve enik: In kaj namerava z njim? 14 Odvrnil sem mu: To bo pa e videl! Najprej mi privle ite knjigo sem! 15 Torej so privlekli knjigo in glavni sve enik je dejal: Tukaj je! Kaj pa bo sedaj storil z njo? 16 Odgovoril sem mu: To bo takoj videl! - Odprl sem knjigo in zaprosil rimskega sodnika naj glasno prebere mesto, katerega sem mu pokazal. Ubogal me je z vidnim veseljem. 17 Rimski sodnik: Kdor uje Bo jo besedo in se po njej ravna ta ima v sebi ivo Bo jo besedo in je postal sam iva Bo ja beseda in je tako v duhu iz Boga. Kjer pa je tako, kdo premore re i, da ni ves lovek iz Boga?! e pa je nek lovek s tem, ko je v vsem svojem bitju postal iva Bo ja beseda, popolnoma izpolnjen z Bo jim duhom, mar potem ni nek Bog, kajti polnoresni no Bo je je potrebno vsepovsod, torej tudi v loveku, e toliko bolje gledati kot Boga! 18 Nato je rimski sodnik dejal: Glej no, to so dobesedno iste besede, katere je popreje glavni sve enik ozna il za nesmisel nekega svinjskega pastirja. No tale zadevica - kakor opa am za enja postajati vedno bolj vedra! Zdaj sem pa sam postal res radoveden, kaj se bo iz tega izcimilo!

7 Kadar

10 Ponesre en poskus enega izmed pismoukov in enega izmed stare in ubraniti glavnega sve enika in mu priboriti veljavo. Sodnik prelo i zasedanje na naslednji dan. De ek Jezus in Simon kot Rimljanova no na gosta v gosti u
sve enik pa je naredil zaradi tega branja zelo nataknjen obraz. pa sem dejal: Torej ti, tako nadvse bogoslovno u eni glavar templja, mar nisem s tem podal najo itnej i dokaz, da - e je tisto, kar sem ti popreje govori res nesmisel - kar pa ni - ste vi sami tvorci in trosilci nesmisla?! e pa sem s tem lagal, Me lahko za mojo predrznost takoj po i po zobeh! To pa bo zate te ko, kajti to kar stoji zapisano v va em verskem u beniku za ljudstvo,
2 Jaz 1 Glavni

15

ti je nemogo e razglasiti za nesmisel! Sedaj pa bi rad sli al vzrok, zakaj si to popreje izjavil! Govoril sem, sedaj govori ti ! 3 Glavni sve enik je imel na obrazu sme en izraz in je bil o ividno v veliki zadregi za odgovor. 4 Vendar se je hitro dvignil nek drug pismouk in dejal: Njegovo visoko spo tovano gospostvo so te s tem samo prav zasoljeno preizku ali in so hoteli iz tega razbrati ali verski u benik za ljudstvo dobro pozna , ker si ga uporabil v prid tvoji zadevi! Daj to zdaj v nemar, in govoriva raje o ne em popolnoma drugem! kajti iz tega prepira, ki valuje sem in tja na koncu le ne bo nobenega zaklj u ka! 5 Povedal sem: Glej no, kako pameten bi rad bil, e bi le zmogel! Rad bi pomagal glavnemu sve eniku iz gnojnice, v katero se je sam prekucnil in ti i v njej ez u esa in o i; vendar sedaj to ni ve mo no! 6 Prav dobro vem, da mi ne bo navedel vzroka zakaj je dejal, da je to pri meni nesmisel, to kar bi on kot vrhovni sve enik najprej moral vedeti, kot zapisano v verskem u beniku za ljudstvo pred vsakogar o mi; ker pa o tem ni vedel, je to imenoval nesmisel - in pri tem je obenem vrhovni sve enik, pismouk in stare ina! 7 Pomembno v zadevi je samo to, kako lahko nekdo dandanes postane in je vrhovni sve enik, domi ljujo si da je izpolnjen z Bo jim duhom pri emer Bo je besede ne pozna niti od zunaj! Ali nista zapoved in obi aj, da mora vsak najvi ji sve enik, ki sedi na Mojzesovem in Aronovem stolu, popolnoma poznati pismo v vseh njegovih delih in in dati vsakomur, ki v karkoli dvomi popoln odgovor?! 8 Kak en odgovor pa more dati ta, ki ne pozna niti zelo iz rpno napisanega besedila verskega u benika za ljudstvo in v posmeh in pravi no jezo resni nega in gore ega Juda iz lastne neseznanjenosti imenuje nesmisel to, kar mora vedeti vsak judovski de ek iz ljudskega verskega u benika, ker ga druga e nek po ten gospodar ne sprejme v rokodelski uk! 9 Tedaj Me je opomnil nek drug stare ina, naj se dobro zavedam, kdo in kaj je glavni sve enik. 10Jaz pa sem mu odvrnil: Ako govorim polno resnico, kako lahko z njo u alim sploh kdaj resni nega loveka?! Sami povejte, mar to kar tukaj govorim ni zapisano v Mojzesovem oznanjenju in ali ni s to zadevo tako, kakor jasno ka e vsebina sama! 11 Na alost ljudje rojeni v uglednih razmerah ne napredujejo v odvisnosti od svojega duhovnega bogatstva, ampak v razmerju do njihovih posvetnih bogatij v najvi je urade, kjer postanejo obi ajno duhovno e revnej i, zato pa posvetno toliko bogatej i! Vendar povejte sami ali je tak en na in pred Bogom pravi en!? 12 Ja, potem je celo zelo lahko razumljivo, da nekdo le s te avo dobi pojasnilo o prihodu obljubljenega Mesije, ko pa so tisti, ki bi najprej in na prvem mestu morali po svoji dol nosti o tem nekaj vedeti, nevedni v Pismu kot ljudje, ki o obstoju nekega Pisma, izhajajo emu iz Bo jega duha preko Mojzesa in drugih prerokov ne vedo ni , ob temu pa sedijo zelo visoko in na iroko na Mojzesovem in prerokov stolu! 13 Sami vedo o Bogu ali njegovi Besedi malo ali ni in e manj o ivi besedi Jehove v ljudeh, po kateri naj bi le-ti postali Bogovi v skladu z osnovnimi nauki za pou evanje ljudstva, katere so sami oblikovali. - Kaj meni ti, rimski sodnik kot ajd, k tak nim stvarem in razmeram!? 14 Sodnik je dejal: Prav v vsem ti moram dati prav! Kajti tukaj med zidovi in v tej odmaknjeni dvorani sme govoriti, kakor ti je jezik zrasel, ampak takole javno pred ljudstvom pa bi bilo nekaj takega seveda neolikano in celo neprimerno - kar pa tudi ne bo storil, saj si za kaj takega prepameten in zna za ta as e predobro predvideti hude posledice iz tak nega ravnanja! - Sedaj pa pojdimo na ve erjo! Ti in Simon sta danes in jutri moja gosta! Nato je sodnik zaklju il zasedanje in ga sklical ponovno za naslednji dan.

16

bli ini templja pa je bilo veliko gosti e, kjer smo pojedli dobro ve erjo in se hitro podali po ivat. 16 To gosti e pa je bilo last templja in v njemu so stregli tempeljski slu abniki. Kdor izmed popotnikov je ostal v tej ostaji, temu se je telo, kakor da bi ostal neposredno v samem templju. Ljudje so sicer lahko ostali tudi v templju, zato pa so morali pla ati dvojno ceno in so dobili v u itek samo kruh in vodo. ese je kasneje glasilo, da sem bil tri dni dolgo v templju je treba teti tempeljsko ostajo k njim. 17 Mi trije pa smo se imeli v ostaji prav dobro; vsak izmed nas je dobro spal.

15 V

11 No ni posvet templarjev
Gospodarji templja pa niso imeli tako mirne no i, kajti jaz sem hotel, da je ta samov e na in gospodovalna zvrst ljudi morala do ivljati vse polno tesnob in glavni sve enik od same ol nosti, jeze in bojazni ni mogel zaspati, kajti nadvse ga je te ilo, da me je rimski sodnik povabil s seboj kakor nekega spo tovanega gosta. Kar naprej je po iljal svoje prislu kovalce v ostajo, da bi ga obvestili o temu, ker bi se mi morda med seboj pogovarjali. Ampak mi se sploh nismo pogovarjali. 2 Zato pa so bili templarji toliko bolj klepetavi med seboj in so se med seboj posvetovali, kako bi Me lahko naslednjega dne z najrazli nej imi vpra anji zbegali in zmedli. Samo mladi levit, ki je bil dolo en postati samostojen farizej in predstojnik judovske shodnice je, ker je mnogo videl in skusil pri svojih verskih potovanjih, povedal zboru prav suho v obraz: 3 S tem de kom vsi skupaj ne boste pri li na konec. V Nazaretu sem izvedel prav ude ne stvari o njegovi zgovornosti in ni bilo u enjaka, ki bi tega de ka sploh kdajkoli zmogel v ne em prekositi! isto odkrito vam povem: Jezik tega de ka in nerazumljiva mo volje njegovega prijatelja sta dovolj mogo ni, da bi pokorili ves svet! S tem de kom smo si vtaknili mogo no u v ko uh, katere se brez kode ne bomo zlahka znebili ! 4 Iz tega izhaja kot moje nepomembno mnenje tole: Pustimo ga pri njegovem mnenju, da je najbr vsaj oni ude ni de ek obljubljeni Mesija ali pa da lahko to s asoma postane, saj bi potem lahko napovedi prerokov kazale nanj, kakor tudi na sedanji as! 5 S kakr nim koli ugovorom pri njemu ne pridemo dalje - in da bi ga razjezili s kak no gro njo bi bilo z mojega stali a celo nevarno, kajti o vsem je najpodrobneje obve en in ne izgledajo mu tuje na e najglobje tempeljske skrivnosti! 6 loveka bi moral obsesti kar sam Belcebub, e bi pri el odkrito klepetati o na ih prav posebnih skrivnostih vpri o njemu zelo naklonjenega Simona in rimskega sodnika! Zato moramo biti v tej zadevi zelo pametni, ga pustiti pri njegovi vsebini pogovora, ga v njej raje celo podkrepiti, kakor pa ga hoteti odvrniti od njegove zamisli! 7 Kaj nam mar zato, e smo mi vsi stara pismoukovska na ela e zdavnaj odvrgli ez krov v morje pozabe, z Mesijo ali brez?! Bodimo pametni in skozi to gospodujmo in ob tem je bolje zelo dobro iveti na ra un slepe in neumne mno ice, kot pa si lastiti vso mogo o oblast, katere mi konec koncev vendar celo nimamo, pri temu pa se po reti od najrazli nej ih skrbi in strahov! 8 e v eraj smo se z na o slabo precenjeno oblastno togostjo Rim1janu slabo prikupili in zgodba okoli Caharije nam lahko prinese e velike nerodnosti! Kajti s pogani se sploh ni za aliti.
1

17

e se bomo obna ali zjutraj samo malenkostno grobo proti de ku - in e bomo ti ali vsi v vreli, pristno rimljanski godlji! 9 Zato bodimo prav zviti in prebrisani lisjaki in popravimo na o v eraj njo napako kolikor bo mo no in rad stavim, da se bo Rimljan v celoti odrekel zgodbi okoli Caharije, druga e pa jo bo uporabil proti nam, kot ostro oro je. - Kako ocenjujete moj nasvet?" 10Venomer budni nadsve enik je dejal: Ja, ja popolnoma se strinjam s teboj; tako bo sploh najbolje! Govor in odgovor moramo nuditi de ku, saj je to pravico drago pla al, te obveznosti se ne moremo kar znebiti! Samo menim, da mu zjutraj ponudimo drug izbor izbor izmed nas, ki se bo v govorjenju najbolje odrezal! -Kaj menite o tem?" 11 Mladi govomik je dejal: Tega mnenja pa zopet nisem! Tuj izbor bi morali obvestiti, da bi prav razumel koga ima v temu de ku pred seboj, mi pa ga poznamo in vemo, kaj pravzaprav ho e! Zato mu bomo z lahkoto odgovarjali . Tuj izbor bi jutri stal pred de kom, kot par vpre nih volov pred goro in tudi pri najbolj i obve enosti mu ne bi znal odgovoriti. 12 Poleg tega moramo upo tevati e nekaj zelo pomembnega in sicer: od kje naj vemo, da se ne bi de ek zapi il ravno v nas?! Morali bi priti, e bi Simon in rimski sodnik to zahtevala in temu obupno bistroumnemu de ku odgovarjati, kar vse bi povzro ilo, da se ne bi pred Rimljanom posebno dobro odrezali, saj bi se s tem izdali, da smo v boju z de kom o itno potegnili kraj i konec! 13Ne elim in ne morem s tak nim mojim mnenjem postavljati veljaven predpis, ampak gotovo je, da moramo to kar sem pripomnil prav gotovo pri akovati, kar pa nikakor ni nekaj, kar bi si lahko eleli! 14Nadsve enik je dejal: Popolnoma se strinjam s teboj in tvoj dobri nasvet nam bo za vodilo; ampak, kaj ti, moj sin, pravzaprav meni o temu, tako obupno premetenemu de ku? 15Naj me sam Satan obsede! Mi, najvi ji odli niki vse judovske de ele moramo do iveti, da nas pristni galilejski svinjski pastir u ene v kozji rog do preko u es! Pred tak nim najni jim rvom pouli nega prahu moramo trepetati in se do skrajnosti napenjati, da bi se ga le olikano znebili; ne, ne, kaj takega love tvo ne pomni! 16Povej mi e, kaj misli o temu pobi u! Kako in kdaj si je lahko ta pobi v starosti dvanajstih let, pridobil tak no popolno u enost? 17 Mladi govornik je odvrnil: Dragi, za vrhovnim sve enikom najvi ji zapovednik in dobrotnik! Nekaj takega v Galileji sploh ni novost. Vsi v Galileji se ukvarjajo s trgovino, pri temu sre ujejo vse narode sveta in si pridobivajo izku enj vseh vrst in zvrsti na tiso e. Nau ijo se razli nih jezikov in ob ujejo z Grki, Armenci, Egip ani in e s celo kopico drugih ljudstev. Zato je tudi razumljivo, da neredko sre ujemo v mestih in trgih in vaseh Galileje otroke, katerih pronicljiv razum mora vse nas, kar nas pride iz Jeruzalema, kar najbolj za uditi. 18 Jaz sem, kakor je znano, sam rojen v okolici Nazareta in sem bil s celotnim Pismom v mojem dvanajstem letu bolj doma , kakor pa sedaj, ko sem e marsikaj pozabil, in poleg tega e s celo drugo mno ico zapisov in zadev. Zakaj ne na svetlokodrasti de ek? Mene njegova bistrost ne presene a prav mo no, eprav je zelo pronicljiva. 19 Nadsve enik je nadaljeval: Ja, to seveda ne bi bilo pri zgodnjem olanju nekega nadarjenega de ka ni posebnega; ampak kako pride Pismo, edino pristno shranjeno samo sveti u templja in iz katerega smejo brati poleg vrhovnega sve enika samo e nadsve eniki in pismouki, v roke teh ljudi? 20 Spregovoril je mladi govorec: Najvi ji zapovednik, to ne dr i ve , odkar so rimljani zavzeli na o dr avo! Osvajalcu smo morali dati na vpogled vso opremo iz templja in vse knjige templja, potem so tri dolga leta od vsega in vsakega najto neje prepisovali.

18

In sedaj kro i med Rimljani in Grki e kar precej nja mno ica tak nih popolnoma to nih prepisov v vseh jezikih tako, da se jih lahko kupi e za malo srebrnikov v vsakem poljubnem jeziku. Ker pa je tako, kako pa naj bi bilo te ko sre ati nekega de ka iz Galileje z nadarjenostjo pismouka non plus ultra? 22 Odgovarja nadsve enik: Ti mi pa e upada z rimskimi besedami in ve pri tem, da sem smrten sovra nik vsega kar je rimsko! -Kaj pa pomeni izraz non plus ultra? 23 Ogovori mladi govorec: Najvi ji zapovednik, kot Galilejec sem ve poleg hebrej ine e gr kega, kakor tudi rimskega jezika, prav tako razumem e sirijsko, kaldejsko, armenijsko, perzijsko in staroarabsko, kar kot poslanec moram razumeti - in tako se mi dogaja v teku govora prav lahko in pogosto, da se mi nek tuj jezik, kakor sam od sebe, vrine v usta! 24 Izraznon plus ultra, pa je med nami Judi zaradi svoje strnjenosti in izrazne mo i e tako ukoreninjen, da se ti zdi e prav po teno te ko uporabljati razvle ene in dolgo asne hebrejske izraze. Pravzaprav to pove toliko kot: Tak en de ek je torej tako zelo nepresegljivo seznanjen z vsem Pismom. 25 Spregovori nadsve enik: e dobro, e dobro, ni zato, samo iz lahko razumljivih vzrokov nisem prijatelj Rimljanov in zaradi tega tudi njihovega jezika, ampak pustimo to ob strani in ti mi povej, kar ti je sploh znano o onem ude nem de ku iz Nazareta igar o eta poznam, kakor tudi njegovo mater ! 26 Re e mladi govomik: Ja navi ji zapovednik, to je zelo ob utljiva to ka! Mislim, da sem ga videl pred nekaj leti in sicer v dru bi ve ih de kov, ki so si bili medsebojno bolj podobni, kot so si bratje dvoj ki. Rekli so mi sicer, ta in tak en in tisti naj bi bil, ampak ker so se de ki med seboj kar naprej zelo ivahno prerivali, mi je bilo nemogo e si pravega med njimi temeljito ogledati! Torej sem ga videl in kljub temu ga nisem videl! 27 Na de ek, ki nam sedaj prireja hudo uro je bil takrat isto zagotovo tudi v tej dru bi, spremljal pa ga je njemu zelo podoben de ek in sicer - kakor se mi zdajle zdi - s e resnej im izrazom, ki ni veselo poskakoval, precej je izgledalo, kakor da sta oba de ka obenem vodji ostalih, ki so se gibali na videz povsem po njuni volji. 28 Kak no igro pa naj bi to pisano vrvenje de kov pomenilo, nisem dojel, kajti poprej nisem e ni podobnega videl. Vse skupaj ni delovalo nena rtno, kajti podalj em opazovanju ni bilo mogo e prezreti nekak ne urejenosti. Kaj pa je predstavljala, pa mi ni znal pojasniti nih e od tistih, ki so bili z menoj vred prisotni. Rekli so samo, da se de ki vedno na tak en na in zabavajo, kakr nega poprej v Nazaretu ni e nih e videl; ampak nih e ne razume, kaj naj bi tak na tuja zabava pomenila! 29 To pa bi bilo e tudi vse, kar sem sam izvedel o tistemu de ku. No, o tistemu de ku somi pripovedovali prav zelo izjemne stvari, ki mejijo e kar na najneverjetnej e! Vse to vam ponovno pripovedovati, bi zahtevalo najmanj deset dni, zato vam povem isto na splo no: 30 Tega, ali bolje onega ude nega de ka ubogajo dobesedno vse naravne sile ja, celo Sonce, Mesec in vse zvezde so se v trenutku upognile njegovi volji, saj mu je bilo treba samo hoteti in Sonce in Mesec nista ve sijala. In na kar je poln resnobe dejal Soncu ali Mesecu: Sveti naprej!, je bila svetloba takoj zopet tukaj. 31 Slepe od rojstva dalje je ozdravljal samo s svojo besedo tako temeljito, kakor dobro vidi ma ka, ki tudi v najtemnej i no i z lahkoto ugleda svoj plen. 32 De ku iz dru be njegovih soigralcev, ki je poln objestnosti splezal na ogrodje strehe, strmoglavil in oble al mrtev, razbit, je pred o mi mnogih gledalcev s svojo golo besedo vrnil ivljenje tako, da je ponovno o ivljeni in vseh ran zaceljeni de ek stal tako jedrnato zdrav in ivahen pred njimi, kakor da ga nikoli ne bi sre alo karkoli zlega. Res je sicer nato ude ni
21

19

de ek od smrti obujenega fantka zelo resno pokaral, naj ne bo v bodo e ni ve tako objesten in neubogljiv, saj mu druga e ne bi ve pomagal. 33 Sploh se je govorilo o udoviti spodobnosti in o modrostni mo i govora tega de ka, samo nekaj pa je izvenelo svojevrstno: On, ude ni de ek, namre nikoli ne prosi nikogar za karkoli in e mu kdo kdaj kaj da, se za to nikoli ne zahvali! Vedno naj bi bil zelo resen, pogosto ga vidijo moliti, tudi na skrivaj jokati, vendar nasmejati se nikoli! 34 To bi bilo na kratko vse pomembno, kar sem izvedel o tistem ude nem de ku, kaj ve mi ni znanega, kako in s kak nimi sredstvi pa ta de ek dela tak ne ude ne zadeve, to presojati pa je visoko nad ravnijo mojega znanja in moje nadvse omejene modrosti - to storite kar vi stare ine in modri predstojniki templja, moj govorje kon an! 35 Spregovori nato vrhovni sve enik: S katero drugo mo jo, kakor s tisto, poosebljenega Belcebuba?! Bog nikoli ne deluje ude no po otrokih in nagajivih mulcih, ampak samo skrajno redko po pobo nih, njemu popoilnoma vdanih in po letih dozorelih mo eh, kakr ni smo mi! epa po ne v Nazaretu dvanajstletni de ek tak ne re i je jasno kot beli dan, da se lahko nekaj takega dogaja samo s pomo jo Belcebuba - to je moja presoja, kdor zmore dati kakorkoli druga no pa naj vstane in jo pove! 36Dvignil se je eden od stare in in dejal: Po mojem mnenju ti pripisuje Belcebubu le malo preve mo i! Strogo med nami, povedano je Belcebub brez nadaljnega samo prispodobna osebnost, popolni pojem vsega zla in slabega kar si lovek predstavlja, kar pa le i samo v izprijenosti love kega hotenja. 37 Da lahko z usklajenim delovanjem v skupnosti mnogih ljudi, ki se vsem dobrim zakonom posmehuje, nastane tako imenovan Belcebub, ki od tu dalje ne dovoljuje v njej nastati ni ve dobrega, je e dolgo do sitega znano. Kajti tako hudoben duh je enak dahu kuge za spodobnost in stalno zastruplja srca Ijudi, ki ivijo v tak ni skupnosti, ki se sama po sebi in v sebi nikoli ne more pobolj ati. 38 Ampak tudi tu ni krivec gotovi dohovno poosebljeni duh hudobnega duha Belcebuba, temve popolnoma napa na in zato slaba vzgoja otrok od zibelke naprej. Tak ni ljudje nimajo predstave o vsemogo nem in najmodrej em Bogu, temve zaostajajo tudi v drugih vedah in znanostih nebesno dale za izobra enimi ljudstvi in jih zato morejo slednji kmalu z lahkoto premagati. 39 e pa sedaj opazujemo izredno izobra enost de ka o katerem govorimo, njegove nadvse pobo ne in temeljito izobra ene star e in e upo tevamo njegov izreden smisel za dobra dela, potem vsaj meni ne pride niti v najslab ih sanjah na misel trditi, da je tak en de ek v popolni povezavi z mo jo poglavarja vseh hudi ev, ki ne bodo nikdar sposobni v sebi spo eti en kal ek kan ka svetle misli! 40 Ali je po na i predstavi sploh kdaj mo no s popolno hudobijo dose i nek, vsaj na videz dober namen? Vsaj meni je to e do danes popolnoma neznano! Morda kdo med vami ve ali so do dna pokvarjeni ljudje e kdaj storili eno dobro in hvalevredno dejanje? Je sploh mo no z najhudobnej imi in vsega zani evanja vrednimi sredstvi dokazljivo dose i kaj resni no dobrega? 41 e pa stori na ude ni de ek z mo jo svoje volje, ki je za nas seveda nekaj popolnega nedoumljivega, samo vsa najbolj a in veli astno plemenita dejanja, s trajnimi odli nimi posledicami, kako bi bilo sploh mogo e, da bi pri tem uporabljal najbolj izprijena sredstva?! O tem vas prosim za sprejemljivo razlago! 42Ve stare in in pismoukov se je strinjalo s govornikom - samo vi ji sve enik in njegovi, ne ravno tevilni prista i, ne. In vi ji sve enik se je dvignil in nagovoril branilca ude nega de ka: 43 (Vi ji sve enik:) "Glej iz tvojega govora povzemam, da s smiselnim govorom zanikuje Belcebubovo osebnost in prav tako osebnost njemu podrejenih hudi ev! eho e s tvojim

20

govorom obdr ati prav, potem mi tudi razlo i na tvoj na in, kdo se je boril na gori Nebo z nadangelom Mihaelom tri dni skupaj za Mojzesovo telo in povrhu vsega e zmagal! 44 Kdo je bila sijo a pojava, ki se je smela upati pred Bo ji prestol, da bi si izprosila dovoljenje pretipati vrstost o eta Joba? Kdo je bil Evina ka a? Kdo je bil Savlov hudobni duh, katerega je de ek David prepodil z zveni svoje harfe? Dalje imamo e mnogo podatkov v pismu, posebno pri Danielu, ki esto oznanja velikega zmaja in veliko babilonsko kurbo! Kako bo vse to ti, ki si pravzaprav posvetni modrijan, razjasnil na tvoj na in? 45 Odgovoril je prej nji modri stare ina in pismouk: To bi bilo zame prav lahko delo, ko bi le bil imel tvoj razum tisto stopnjo izobrazbe, ki je potrebna za razumevanje, tako pa tvoja popolna razumska no ne more dojeti tako svetlih re i. In tako bi jaz samo nekemu gluhcu in slepcu zaman dr al pridigo, ki bi bila brez u inka - in zato te bom pustil pri miru! 46 Tisti pa, ki me ho ejo in morejo razumeti so me razumeli e popreje. Trmoglavcu dr ati pridigo pomeni isto, kakor polo iti kamen v vodo v upanju, da se bo omeh al. Mar nisi nikoli bral veliko Kabbalo, ki je delo nekega velikega duha? V njej se odvija obse na razlaga prispodob med govorjenimi in pisanimi orisi in resni nostjo, katero predstavljajo! 47 Re e nadsve enik: Majhno pa , veliko pa ne!" 48 Spregovori govomik: Potem mi je nemogo e pogovarjati se s teboj, kajti mala ima drugega pisca in ni vredna biti imenovana tudi najslab i izvle ek iz stare, velike! 49 Pred Bogom ne obstojata Satan in Hudi in s tem tudi ne karkoli hudobnega, kajti njemu so poslu ne vse mo i in sile in nobena ne more delovati izven njenega kroga. 50 Mar ni ogenj osnovna sestavina sile, ki vsebuje v sebi zlega in ru ilnega v najve jem izobilju? Je zato Satanov izdelek kadar uni i cela mesta, jih spremeni v mrtev pepel, e se je razdivjal zaradi hudobnega namena, bi rekel, ljudi ali zaradi njih kaznive malomarnosti? 51 Mar ti i Satan v vodi, ki utopi ljudi in ivali, kadar padejo vanje? Mar ti i Satan v kamnu ali v vi avju gora ali v strupenih ivalih in rastlinah ali na kratko v vsem, kar nam ljudem more prinesti pogin pri nesmiselni uporabi? - Glej, vse na tej zemlji in v njej je lahko polno blagoslova, ampak isto ano tudi polno prekletstva. Odvisno ali jo lovek uporablja modro ali neumno! 52 Kaj je bil potemtakem ta slavni boj nadangela Mihaela s Satanom za Mojzesovo truplo? 53 Tisti pobo ni del Judov, ki je astil Mojzesa kot nekak nega Boga, je misli, da Mojzes tudi posvojem mesu ne bo umrl. Kajti re eno je: Tisti, ki Bo je zakone strogo upo tevajo, ti ne bodo umrli, ampak bodo iveli dalje, enako kot prej in njih meso ne bodo zglodali rvi! Mojzes pa je kljub temu na koncu oslabel in umrl kot vsak drug lovek. 54 Bila pa sta med Judi en modrijan in en zdravnik. 55 Modrec je dejal: Ponesite truplo na vrh nekega visokega hriba, kjer vejejo naj istej e ivljenske sapice in Mojzes bo zopet o ivel in vodil svoje ljudstvo v obljubljeno zaprise eno de elo! 56 Bolj razumni zdravnik pa je dejal: Nobeno telo, katerega je du a zapustila, ne more ponovno za iveti ! 57 Modrijan je odgovoril: e Mojzes na vrhu gore v treh dneh ne o ivi, ampak ostane mrtev, potem je tvoja zmaga nad menoj in mojo vero in jaz bom tvoj su enj vse moje ivljenje! 58 Zdravnik pa je dejal: Vnaprej vem, da bom zmagal, ampak zato ti ni treba postati moj su enj, temve bom jaz ostal kar sem in ti kar si, in uvidel bo da knez ali mo smrti svojo rtev obdr i in jo nikoli ve ne izpusti. 59 In tako soMojzesa z velikimi slovestnostmi odnesli na vrh gore Nebo. Mnogi tiso i najodli nej ih Izraelitov sospremljali truplo in ko so z mnogo truda dosegli vrh gore, so izpostavili Mojzesovo truplo prostim ivljenskim sapicam in tri dolge dni so nad njim

21

preizku ale vse mo ne duhovne in snovne o ivitvene poskuse, vendar vse zaman: oko velikega preroka se ni ve odprlo za lu tega sveta. 60nNato je etrtega dne spregovoril modrijan popolnoma ogor en pred ljudstvom: Oglej si ti bo je ljudstvo Satanovo mo ! Tri dolge dni se je Mihael (mo neba) bojeval s Satanom (mo smrti) za prerokovo telo in Satan ga je premagal; Ampak zato je dejal Mihael: Bog te bo zaradi tega sodil! 61 To je bil govor ljudstvu prispodobno (simboli no) sicer, vendar nujen in pravzaprav v svojem bistvu tudi zelo resni en. 62 Ko je potem zdravnik v varni samoti na tiri o i govoril z modrijanom in ga spomnil, da je imel prav, je dejal modrec: 63 al ima prav. Vendarle je alostno za nas ljudi, da Jehova tudi pri svojem najve jem preroku ni naredil izjeme in gaje na koncu kakor vsako navadno ival zadu il in ubil! Lahko bi obdr al Mojzesa ilega in zdravega in s tem pokazal ljudstvu, da nad njegovim skozi in skozi posve enimi Satan nima ve mo i! 64 Zdravnik pa je odogovril: Ne sodi Jehove pravi no! Glej, on je v naprej zarisal pot vsemu mesu in njegovemu duhu: pot mesa mora biti popolnoma obsojena, da bi bila pot duha ve no prosta! 65 Med tem, ko sta se oba med seboj tako prerekalaje nenadoma stopil med njiju Mojzesov duh in povedal: Mir z vama! Bo ji red je nespremenljiv, in vse kar on stori, je dobro! etudi telo umre, pa vendar ne umre duh. Dr ite se zakonov in ne prepirajte se okrog mojega telesa, Kajti jaz, Mojzes, ivim naprej v ve nosti, pa eprav bi moje telo, katerega sem nosil, tiso krat umrlo! 66 Natoje duh izginil in oba sta se pobotala. 67 No, moj dragi brat po Abrahamu, Izaku in Jakobu, kaj meni k temu? Kje je tvoja Satanova osebnost? Kajti, kar sem ti sedaj povedal je gola zgodovinska resnica in tista, zapisana v knjigi je samo prispodoba dana - kakor vsa tovrstna sporo ila - v pesni kih verzih, katere moramo razumeti v resni nosti samo s pomo jo znanosti prispodob. - Kaj meni k temu ti, ki si sam pismouk? 68 Odgovori vi ji sve enik: Ja, ja, marsikaj govori za to in tudi dobro se sli i, ampak kljub temu po iva na verovanju in onkraj njega ni mo en dokazljiv vzrok. Najbr bo res kaj na tej stvari, kajti e bi temeljilo izklju no na verovanju, potem je kon no e skoraj vseeno kaj verjamem - in nekaj naravnega je vendar la je verjeti kot nekaj nadnaravnega. - Kon ajmo s tem! No je mimo in v govorilnici nas e pri akujejo! " 69 Spregovori mladi pol-farizej: Sem pa res radoveden, kako se bo danes zadeva obrnila! Ampak samo to vas bi rad prosil, v na e lastno dobro: upo tevajte malo moj nasvet kot pameten zaradi Rimljanov, kajti v resnici ni toliko pomembno, kaj mi med temi tirimi stenami sprejemamo vsaj kot navidezno polovi no resnico, kaj ta de ek pravzaprav v resnici ho e, kajti druga e si bomo naredili iz Rimljanov e ve je sovra nike, kakor so nam e brez tega! 70 Odgovori vi ji sve enik:Bodi brez skrbi, sin moj! Kar je sploh mo no storiti tega ne bomo izpustili, kajti danes poznamo na e stali e o ividno bolje, kakor pa smo ga spoznavali v eraj. 71 Po teh besedah je pri el nek tempeljski slu banik in oznanil - kakor obi ajno v najglobljem strahospo tovanju - da so rimski odposlanec z de kom, Simon iz Betanije in e tevilni gospodje z njim e v dvorani.

12

22

Zbor preiskovalnega odbora v govorilnici na drugi dan.Ponesre eni poizkus templarjev ustaviti zasedanje
tem obvestilu je celoten odbor pohitel v govorilnico, kjer so ga tam navzo i pozdravili v skladu z obi ajem, nekaj, kar je bilo farizejem zelo ljubo in zaradi esar so se nekateri takoj spotaknili nad de kom, ker le-ta ni storil ni takega, kar bi bilo vsaj od dale podobno nekak nemu pozdravu. 2 Zato je pristopil nek stare ina k Meni in Me vpra al na bolj skromen na in, zakaj jaz, kot nekam kljubujo e izgledajo de ek, nisem nikogar pozdravil. 3 Na kratko sem mu odvrnil: To se pa spodobi od vas in vam enakimi med seboj, ampak, kaj pa ima s tem opraviti nek dvanajstleten de ek? Sicer pa Me tudi izmed vas ni nih e pozdravil, zakaj pa naj bi vam Jaz vra al, esar nisem od vas nikoli sprejel?! 4 Poleg tega pri nas v Galileji tak en obi aj ne obstaja in Zame pa e sploh ne! Dovoljujete, da vas astijo in pozdravljajo preko vsake razumne mere, ker vas je svet naredil za gospodarje, jaz pa sem na Moj na in tudi prav poseben Gospod, zakaj Me potem niste vi ustre ljivo pozdravili?! 5 O, verjemite Mi, Jaz kot de ek zelo dobro vem koga moram pozdraviti, ampak vam vseskozi nisem dol an pozdrava! Bli ji razlog vam lahko oznani Moj Rimljan, e ga elite res izvedeti. Danes je vendar posabat, dan, na katerega je po va ih pravilih enako, kot na sabat strogo prepovedano vsakr no pozdravljanje, kajti tudi to one asti sabat in lovek ima greha za cel dan. Zakaj zahtevate potemtakem od Mene nekaj, kar kr i va a pravila? 6 Tukaj so templarji obmolknili, se debelo spogledali in mladi levit jerekel: Moji visoki zapovedniki s tem, druga e izredno milim de kom, sploh ni mogo e zdr ati. Najlep e pri vsem pa je, da vse ve in ima zato tudi nepreklicno prav! 7 Nadsve enik se je obrnil k rimskemu odposlancu: Visoki sodnik po pravu in postavi, ta de ek nas je napotil nate, po vzrok, zaradi katerega nas ni pozdravil. Ali bi blagovolil oznaniti nam istega?! 8 Sodnik jedejal: Oh, zakaj pa ne? e prav z veseljem, povrhu vsega! e pa se ga boste vi razveselili, pa komaj verjamem. 9 Spregovorijo vsi: "Kar na dan z njim, kajti danes smo dobro razpolo eni in lahko prenesemo marsikaj, kar bi ob drugi prilo nosti komaj zdr ali. 10Sodnik je rekel: V redu torej in tako poslu ajte! Ta de ek sam je tisti de ek iz Nazareta, katerega je v eraj na videz samo zastopal! - Kako se vam prilega ta zgodbica? Kdor bi mu skrivil samo en las, naj ra una z mojo najhuj o jezo! 11 Ko je odbor to zaznal, se je treso ves prestra il. 12 ele ez as je spregovoril nadsve enik: Zakaj pa nam tega nisi e v eraj povedal? ebi to e v eraj vedeli, bi se pogovarjali s teboj isto druga e in bi ti tudi dali popolnoma druge odgovore, ki bi ti bili gotovo bolj v e kakor v eraj nji ! 13 Jaz sem odvrnil: Ah, to mi je dobro znano, ker pa pri meni ne gre za hlinjenje, ampak za resnico, sem storil, kar sem! In e bi bil danes isti kot sem bil v eraj, ne bi od vas sli al nobene odkrite besede, kajti pono i ste se - iz strahu pred rimskim sodnikom - zelo prebrisano posvetovali, kako naj bi Mi glede Mesije, ki naj bi e bil na temu svetu, dali v vsem prav, da bi me le pomirili in s tem tudi sodnika zaradi Caharijine zadeve. 14 Ko pa zdaj nisem branilec ude nega de ka, ampak ude ni de ek sam, tako je tak en nenaden nepri akovan obrat zadeve zmedel va e ute in prepre il va e slabe nakane in zdaj stojite tukaj vsi prestra eni in zgro eni in si ne veste pomagati - govorite zdaj, kako vam je v e ta zadeva!
1 Po

23

Vsi so se zdrznili in nadsve enik je rekel z navidez prijaznim obrazom: No, ljubi ude ni de ek, ker izgleda e vse ve , bi rad izvedel od tebe, kdo med nami si je pravzaprav izmislil tak en nasvet! 16 Povedal sem: Prav tisti, kateremu sem jaz ta nasvet pri epnil! Med vami je najmlaj i in tudi rojen v Galileji: njegovo imeje Barnabej! 17 Ta odgovorje spet udaril kot strela med farizejce in pri elo jih je postajati zelo strah - mnogi so imeli zelo umazano vest in zbali so se marsikaterega razodetja njihovih skrivnih ne ednosti pred u esi strogega Rimljana. 18 Vi ji sve enik je za epetal nekemu farizejcu potihem v uho: "Vrnimo Simonu denar in razprava s tem Jehova-nam-pomagaj-de kom, ki nam bo pripravil e najneznosnej e zadrege je kon ana! Ali pa, mi ga ne bomo ni ve vpra ali! epa nas bo on kaj vpra al, mu dajmo odgovor iz katerega se ne bi zna el noben Satan! Ne, de ek nam e dolgo ne sme zrasti ez glavo! Poglej samo to edno stranko, v eraj je bil eden in danes spet je nekdo drug! 19 Medtem je potegnil nadsve enika nek, hote biti zelo zvit, farizejec na stran in mu dejal: Ve kaj?! Temu pam u od ude nega de ka sploh ne dolgujemo ve niti govora niti odgovora! Tisti za katerega so pla ali, danes to ni ve , za dana njega pa ni nih e pla al in s tem mu ne dolgujemo ve govora in odgovorov! - Kaj meni ti? 20 Nadsve enik je odgovoril: To misel ti je vdahnil samo nek bog! Ko je stiska najhuj a, je tudi pomo od zgoraj najbli ja! Zasedanje in dovoljenje za govor bomo ukinili, kajti dana nji de ek je nekdo drug, kakor je bil v eraj nji, za katerega so nam pravzaprav pla ali! 21 s tem je hitro izstopil tem-peljski glasnik in spregovoril z velikim, uradnim tempeljskim zanosom: Z vsem opolnomo enjem s strani najvi jega nadsve eni tva Jehovega templja razgla am: Ker dana nji de ek ni ve isti kakor v eraj nji in za katerega je bila pla na velika pristojbina, popolno pretrganje nadaljevanja zasedanja in nih e ne bo ne temu popolnoma drugem de ku, za katerega ni bila pla ana pristojbina, kot tudi nikomur drugemu odgovarjal ! 22 Tukaj se je dvignil sodnik in rekel z vso resnobo: Zasedanje ostane in vi boste govorili! Dana nji de ek je popolnoma tisti, za katerega je bila pla ana visoka pristojbina, samo spodobenjsko-zna ajna osebnost je za vas nepri akovano postala druga. Po na ih zakonih pa ta razumna okoli ina ne spreminja pravice de ka in zato se glasi moja vedno veljavna razsodba: zasedanje se nespremenjeno nadaljuje danes injutri, karkoli se bo e zgodilo! Spra ujte in odgovarjajte, vseeno je! Dixi6."
15

13 Nadaljevanje zasedanja. De ek Jezus vpra a templarje: Kaj bi storili, e bi jaz vendarle bil Mesija? Talmudista Jorama previden odgovor glede Mesije.
Pri temu silovitemu ugovoru rimskega sodnika so stopili vsi, o ividno nejevoljni zopet na svoje prostore in so bili nekaj asa nemi. Ker Me niso hoteli ni vpra ati, 2 sem stopil mednje in dejal: Poslu ajte, ker se vam ne zdim vreden vpra anja, si vam bom Jaz dovolil zastaviti majhno vpra anjce: Povejte mi - ampak isto naravnost - kaj bi vi storili potem, e bi bil jaz resni no obljubljeni Mesija, okoli katerega se je v eraj sukal glavni pogovor!
1

(lat.): govoril sem

24

Nek emeren zlovoljen glavni stari tempeljski zelot7, je odvrnil: Fant, fant, pazi se templja Jehove, kaj sodi ti in govori prav tu, na tem svetem mestu. uvaj se pred prevelikim zlo inom! 4 Jaz pa sem na to odvrnil: Raje se ti pazi in vi vsi, da ne bo cela hi a Gospodova postala morilska jama! S tem pa, ko vas vpra am, kaj bi storili, e bi bil na koncu vendar Jaz obljubljeni Mesija, nikakor ne skrunim templja, kajti tak no vpra anje vam brez greha in bojazni postavi vsak lovek! In vi mi morate prav tako pogojno odgovoriti, kakor sem vam jaz postavil pogojno vpra anje! 5 Sedaj se jedvignil stari talmudist in velekabalist, po imenu Joram, in dejal: Pri Bogu je vse mogo e, ampak mi ljudje pa moramo zelo paziti in jemati tak no, nadvse va no obljubo ele takrat kot resni no, ko so vse okoli ine, ki morejo spremljati izpolnitev obljube otipljivo jasne pred vsakogar strme im o esom. 6Pa vendar, moj miljenec, ima vsaj na pol v dobrem nekaj kitic glede tvojega rojstva po preroku Izaiji, toda koliko vsega e je ta prerok napovedoval o obljubljenem Mesiji, ki naj bo pri el, kar meri prav tako malo name kakor tudi nate, eprav sem tudi jaz Davidov potomec in sem s tvojim o etom Jo efom v daljnem sorodstvu, kakor sem tudi jaz najve pripomogel k temu, da je Marija, gojenka templja, postala njegova ena. 7 Jaz nisem ta, meni zelo drag zakonski par, videl e ve kot dolgih enajst let in tebe kot o ividnega prvorojenca Jo efovega iz njegovega drugega zakona e sploh nikoli. O tebi vem toliko, kolikor sem v eraj izvedel iz tvojih ust in ul od na ega levita Barnabeja, ki je tudi Nazarenec. 8 Torej, kar se ti e tvojih izjemnih sposobnosti, ki pozanesljivih pri evanjih vse preka ajo nebesno dale kar je kdaj katerakoli, e tako popolna mo volje in vere o ividno ude no storila, so seveda take vrste, da bi e zaradi njih morali posebno pozornost usmeriti na njihovega lastnika, ampak o neki dogovorjeni dolo ljivosti tega, o emer naj bi pri ale, pa razumljivo e dolgo ne more biti govora eprav - kot e re eno - jih nek bister lovek in sve enik ne sme prezreti kot neupo tevane. 9Vsekakor bo Mesija lovek tako kot mi, samo njegove lastnosti in sposobnosti bodo Bo je narave. Torej, kar zadeva tvoje sposobnosti e sedaj v otro kih letih, so te e sedaj v otro kih letih tolik ne, da dajo pri akovati neverjetno v tvoji kasnej i, mo ki dobi. Jaz sem e zelo star mo in zelo izku en in ve krat sem doslej pri otrocih8 e v njihovi najne nej i mladosti neporedko odkril sposobnosti in lastnosti, ki so mi rekle: iz tega ali onega otroka nam bo Jehova o ividno zopet obudil nekega velikega preroka! - Vendar, ko so postajali otroci starej i in starej i, so svoje sijajne lastnosti izgubili tako, kakor da bi jih isto nikoli niti ne bili imeli. lovek je bil popolnoma obi ajen kot nekdo izmed nas, od katerih jaz vem samo tisto, kar sem se pri vsej pridnosti v mnogih letih prav z muko nau il in izskusil. 10 s tem se je tako pri meni, kakor pri ne teto mnogih drugih ljudeh, uresni il izrek iz Svetega pisma: V potu svojega obraza bo u ival tvoj kruh! In tudi tebi, moj najmilej i bratranec se bo morda enkrat enako godilo - ali pa tudi ne, ker mi ljudje ne moremo nikoli tega kot usojenega vnaprej dolo iti. lovek si misli marsikaj, Bog pa vodi! - No, moj dragi, najmilej i mladi bratranec zdaj lahko pove tvoje pripombe in jaz ti bom prav rad odgovarjal. 11 Povedal sem mu: Ti si mi od vsega va ega zbora najljub i in si zame e danes pono i glavnemu sve eniku govoril dobro in isto besedilo, s imer si glavnemu sve eniku malce odprl o i glede Satanove osebnosti tako, da je vsaj - in sicer prvi v svojem ivljenju doslej - pri el
3
7 8

(hebr.): gore ne (op. prevajalca) otrocih - dopolnitev zalo nika

25

nekaj pojmovati o nadvse va ni vedi o odslikavah in je potem za el spoznavati, da je dejanja, kakr na so moja, nemogo e udejanjati s pomo jo neke zle mo i in sile! 12 Vidi , da Mi ni ostalo skrito tudi tisto, kar si obravnaval zelo tiho in naskrivaj z vi jim sve enikom in tako si lahko predstavlja , da jaz tudi zdajle prav natan no vem, kaj si prav v temu trenutku misli vi ji sve enik, ki je mo no v zadregi in ga je zelo strah, da ga ne bi izdal z ne em neprijetnim zanj. Vendar je ta njegov strah prazen. 13 Ja, e bi z Belcebubovo pomo jo uresni eval moja dejanja, bi ga e zdavnaj izdal in obsodil toda, ker vse delam samo s silo in Bo jo mo jo v Meni, ki ho e v ve nosti samo dobro in nikoli nekaj hudega, se zato tudi vi jemu sve eniku Mene ni treba bati - kajti Jaz mu ne bom skrivil niti lasu! 14 Sedaj smo preklepetali as s prav tevilnimi nekoristnimi pogovori in tisto, kar je poglavitno v svoji nadaljni obravnavi popolnoma zanemarili! 15 Tu je vpra al Joram: " V em pa je to pravzaprav? Govori brez zadr kov in mi bomo spodobni v na i oceni, ker smo tudi v tebi odkrili prav mnogo spodobnosti!

14 Pri evanje de ka Jezusa o sebi kakor o pravem Hitro ropaj, Urno pleni. Joramovo stali e: Po akati in as naj odlo i! Jezusov namig o Bo ji vsemo i v sebi. Joramov odklonilni odgovor.
1 Povedal sem: Tukaj pred vami stoji v Moji osebi pravi Hitro ropaj, Urno pleni, ime sina neke prerokinje v Izaiji. V eraj smo govorili o prihajajo em Mesiji. Jaz sam sem vam bil kot tak en prikazan in sicer v skladu z besedili iz preroka Izaije, ki se naj-natan neje prilegajo name, vendar ste vi to zadevo zanikali. 2 V eraj sem govoril o Sebi v drugi osebi, danes pa stojim Jaz sam pred vami in se niti najmanj ne bojim ne vas niti kogarkoli drugega na celem svetu, kajti zavedam se moje ve no nepremagljive sile in mo i v Meni samemu, ki pa resni no ni tuja, ampak Moja popolnoma lastna in zopet na enjam isti pogovor in vpra am tebe Joram, kaj si ti o temu misli ! Vendar govori brez vsake zadrege in plahosti, kakor ti je jezik zrasel. Resni no, niti las ti ne bo skrivljen zaradi tega! 3 Joram je odvrnil: Ja, ti moj druga e najmilej i in najljub i bratranec (saj mi ne zameri , e te sedaj tako imenujem, kajti s tvojim o etom sem v resnici v zelo tesnem sorodstvu), to je in ostane e vedno zelo ge kljiva zadeva takole re i: Ti si tisti, ki nam je obljubljen! In nekaj takega bibilo v dolo enih okoli inah tudi e zelo tvegano, saj so znani marsikateri primeri o otrocih, ki so tudi e v svoji ne ni mladosti kazali marsikatere izjemne nadarjenosti in sposobnosti tako, da se je nad njimi pogosto za udila tudi velika mno ica ljudi, vendar so v kasnej ih letih iz njih postali popolnoma navadni ljudje, brez kakr ne koli opazne sledi o nadarjenosti in sposobnostih iz mladih let! 4 Glej tak en primer, eprav najbr ni verjeten, moramo ljudje upo tevati kot mo en tudi pri tebi. Zato bi bil dokon en sklep, da naj v tebi ti i skrit obljubljeni Mesija, malo prezgoden, esar mi ti, za tvojo mladost prav zares presenetljivo moder de ek, ne bo oporekal! Toda ti neovrgljivo ugovarjati, da nisi tisti obljubljeni po tvojemu rojstvu, tvojemu poreklu in potvojih sposobnosti, kakr nih ni bilo e nikdar, bi bilo pomojem mnenju prav tako nesmiselno, kajti to si

26

ti lahko prav tako dobro kakor tudi ne! Zato je po mojem mnenju tako za nas, kakor tudi zate potrebno po akati in videti kaj bo prinesel as! - Zdaj mi pa povej, imam prav ali ne! 5 Jaz sem odgovoril: Posvetno, po zemljanskem razumu, ima o itno prav! Vendar le i v srcu e globlje in sijajnej e merilo, to bi ti e lahko povedalo ali sem Jaz de ek one vrste, ki v kasnej ih letih izgubi svoje sposobnosti. Ako imam Jaz mo ustvarjati in ru iti pomoji najosebnej i samovolji, kako se naj bi potem hotel sam uni iti?! 6Povem ti: Samo od mojega notranjega Duha je odvisen obstoj vseh stvari. Zato lahko potem tudi ho em kar ho em in mora se zgoditi, kar jaz ho em, kar so ti o Meni izpovedala tudi druga usta, ne samo Moja. e pa je tako, kako je potem mo no misliti, da bi jaz mogel izgubiti lastnosti in sposobnosti, katere so ti bile naznanjene. e pa tega ne morem, kaj pa Sem potem? 7Joram je dejal: Ja - sedaj - to je e zmeraj samo neka domneva in e dolgo ne dokaz! Isto, kar ti pravi o sebi, bi jaz mogel re i o meni; vendar bi bilo to le malo preve drzno in nekaj, kar jaz v ve nosti ne bi uvidel, torej bi se mi izdatno posmehovali, ali pa bi me kot nekega norca spravili na varno! No, ti pa si bister de ek v nepri tevnih letih in kakor vidim si zelo pesni ko nadarjen e iz materinega telesa in zato se samo smehljamo tvojim izbruhom zdrave pameti! 8 Glej, glej, ti druga e najljub i de ek! Kje more nekdo trditi o sebi: moj notranji duh je ustvaril vse kar obstoja?! To more povedati samo ve ni in neskon ni Bo ji duh, ki je v svojem Bitju vsepovsod prisoten! Tukaj pa si se v tvoji zamisli o Mesiji nekoliko previsoko pognal! Ostanimo kar lepo na tleh te Zemlje in jo obdelujmo s pravo marljivostjo, da nam bo rodila dovolj hrane, pa bomo gotovo na bolj em, kakor pa e bi se hoteli napraviti za nekaj, kar je nemogo e in ne more nikoli biti. 9 Ko bo neko pri el k nam Mesija, potem bo pri el kot popoln lovek in nikoli kakor Bog! Ampak pri vas, polgr kih Judih in s tem tudi polpoganih, je obi aj vtakniti ljudi, ki so posebno nadarjeni, takoj med bogove ali pa se sami vidite in opazujete kot tak ne. To pa ne bi smelo biti in je hud prekr ek proti Bo ji zapovedi, ki se glasi: Samo jaz sem va Bog in va Gospod; ne imejte drugih bogov poleg Mene! Vendar se v Galileji po vi gajo na to zapoved, druga e ti ne bi nikoli pri lo na misel v sebi videti nekega boga! 10 Glej, v bodo e pusti vse to in ostani ob vseh tvojih izrednih nadarjenostih in sposobnostih zvest staremu in edinemu Bogu in pusti naj bodo pogani pogani in dobro se ti bo godilo na Zemlji! Kaj je tudi orja ka mo nekega velikana proti zdru eni sili mnogih tiso ev ljudi in kaj je potem ele mo nekega de ka?! Ko pa David pove: Oh, kakor ni so vsi ljudje v primerjavi s teboj, o Gospod! - Kako more priti nekemu de ku na misel izpovedati, da naj bi on bil tisti Bog v svojem duhu, ki je vse ustvaril?! - Mar ne uvidi , da si udaril ogromno pretirano ez razumno mero?! 11 Vpletel se je vi ji sve enik: No, to je bil e enkrat en zdrav poduk, povezan z nenavadno veliko streznitve! - To pa je prav in resni no, kar pi e o Galilejcih, da iz njihova de ele ne bo vstal noben prerok, zato najraje kar takoj sami sebe okli ejo za bogove, ti polpogani! In ta-le de ek ima kot izgleda za nekaj takega najbolj e nastavke! Ja, ti moj ljubi mesijevski de ek; nam ni kar tako lahko prodati alfo za omego! Nekaj takega je morda mo no v Nazaretu, ampak pri nas v Jeruzalemu to ne gre!

15

27

Najrazli nej i ugovori Jorama in vi jega sve enika proti mesijanstvu de ka Jezusa in njihova zavrnitev.
Povedal sem: Vidva sta govorila isto dobro na vajin na in in po vajinem spoznanju, kajti vajine misli in pojmovanja ne segajo dlje, kot vajin dah. Ko pa bi bila sposobna misliti ir e in vi je, bi Me videla s popolnoma drugimi o mi in bi o Meni sodila druga e. Ker pa se vama zdi spotakljivo e to, kar sem izrekel o Mojem notranjem Duhu, mi razlo ita, kak en je bil potem tisti duh, ki je govoril iz teh prerokov. 2 Joram je dejal: To je bil Bo ji duh in sicer isti, ki je vse ustvaril ! 3 Dobro, sem povedal e je duh, ki je govoril iz prerokov, Bo ji duh, zakaj potem Moj notranji Duh, ne bi smel biti Bo ji duh, ko pa sem iz njega sposoben ustvarjati e mnogo ve jega kakor pa so bili kadarkoli vsi preroki od Henoha naprej?! Kajti oni so bili omejeni in so mogli delovati samo v nekem odrejenem prostoru, jaz pa sem neomejen in storim kar ho em in kar jaz ho em, se mora zgoditi! epa je temu tako, kako more biti potem Moj notranji Duh nekdo drug kakor tisti, ki je govoril iz prerokov?! 4 Joram je dejal: e dobro, e dobro in vse v redu, lahko bi bilo tako, ko le-ti ne bi bil Galilejec! Na alost je e tako v Pismu zapisano, da iz Galileje ne bo nobenega preroka - in zato se mora sprijazniti, da mi tvojega notranjega duh ne moremo in ne smemo ena iti s tistimi v prerokih! 5 Povedal sem: Sem mar jaz rojen v Galileji?! Kaj ni Betlehem, staro Davidovo mesto, moj rojstni kraj?! Prelistajte va e zapise, ako temu ni tako! Ali morda Izaija zato ni bil pravi prerok, ker je pri el tudi v Galilejo in je tam vede eval v bli ini starega mesta Cezareja Filipi?! - Uvidita vendar, kako slepa sta in kako nevzdr na je vajina presoja! 6 V Pismu je dobro povedano, da nih e rojen v Galileji ne more biti obujen kot prerok. Ker pa ni niti moj kru ni o e Jo ef, niti mati mojega telesa Marija in prav tako nisem po rojstvu tudi jaz iz Galileje, temve bivamo kot tuji pri leki ele devet let v Nazaretu, kako naj Jaz potem ne bi vseboval v Meni resni nega Bo jega duha enako drugim prerokom?! 7 Vi ji sve enik je dejal: Mar ne stoji zapisano tudi: Poglej, poslal bom Mojega angela pred Teboj, pripraviti poti Gospodu in ravnati njegove stopinje! in poprej bo pri el Elija in ljudi dobro pripravil na veliki prihod Mesije?! Se je to pri tebi zgodilo? Kje je gospodov angel in kje je Elija? 8 Odgovoril sem mu: Zaradi ljudi va e vrste, ki zaradi samih dreves ne vidijo gozda, ni bilo tukaj niti Gospodovega angela niti preroka Elije, toda za vide e se je vse to zgodilo e pred dvanajstimi leti! Vi niste prepoznali angela, ki je govoril z Caharijem, niti niste videli in prepoznali ude no spo etega sina slednjega, kajti kar se pri vas ne zgodi z ognjem, bliskom in treskanjem groma, tega vi ne opazite! 9 Ko je Elija v svoji skalnati votlini prejel zahtevek naj pazi, kako bo el Jehova mimo njegove votline, tedaj je najprej pri el ogenj mimo njegove odprte votline, toda v njemu ni bilo Jehove. Potem je potoval mimo mogo en vihar, ampak tudi v njemu ni bilo Jehove, kon no je zavelo mimo votline komaj opazno vr anje - in glej, v njemu je bil Jehova! 10 In glejte, prav s tem ka e veliki prerok dana nji prihod Mesije! 11 Vi pa pri akujete ogenj in vihar, ki sta e pogosto potovala mimo vas, toda v njima ni bilo Jehove. Sedaj veje mimo vas blago vr anje v katerem je resni no Jehova, ampak tega ne opazijo va a gluha u esa in slepe o i in tudi ne bodo opazila - razen na robu va ih ivljenj, ko vam pa tak no pozno zapa enje ne bo ve prineslo mnogo koristi! 12 Odgovorite mi na to, kakor vam veleva va a tempeljska modrost!
1

28

16 Barnabejevo zasmehljivo vpra anje. Svarilni odgovor Gospoda in proti vpra anje. Barnebejeva zadrega in opravi ilo. ude z oslovskima uhljema in z oslom.
Barnabej je vpra al visoke farizeje za dovoljenje spregovoriti z Menoj, ker se je domislil nekaj dobrega. To dovojenje je dobil in pri el je govoriti kot sledi: 2 Poslu aj moj mali, bo je udoviti Mesija iz Nazareta v Galileji, kar seveda ne pove kaj dosti! Doslej si nam podal nekaj dokazkov, iz katerih smo pri eli celo mi, z na imi zama enimi u esi in zavezanimi o mi dojemati, da si kon no le obljubljeni Mesija, ampak s tem spoznanjem stojimo prav tako kot vpre eni voli pred goro! Kaj naj zdaj storimo? Ali, kaj naj bi zdaj napravili? 3 Dan se nagiba h koncu in ti ima kupljeno pravico govoriti samo e jutri, eprav si Mesija! Zato menimo, da je pri el sedaj as, ko naj bi dal tvoje ukaze, kaj se mora sedaj, ko smo te prepoznali, zgoditi z nami in s templjem! Ostane vse kakor je, ali bomo vse prenovili? Ker si e torej tisti, nam obljubljeni in k nam privr ani Mesija, v emer ti ne moremo ve ugovarjati: vendar, kaj sedaj? - Govori in ukrepaj zdaj, ti mladi bogo love ki Mesija - seveda z vi av! 4 Povedal sem: Zaradi tvoje precej slabe ale ti resni no ni bilo treba tvoj gobec tako na iroko odpreti in pokazati, da bi bil pa zelo rad nekaj, ampak za to ti manjkajo snovna in duhovna sredstva! Si razumel, ti Bileamov nosa ? - Ampak, ker si Mi e zastavil vpra anje, kaj naj se poslej zgodi z vami in s templjem, ti moram dati na to tudi pravi odgovor! 5 Glej, takole je zapisano: Ko pa bo pri el Mesija ne bo ukinil zakona - niti kljukice na njemu - ampak ga bo sam izpolnil do potankosti !Ne bo ukinil templja in njegovih slu abnikov, ampak bo kaznoval njegovo protizakonito izprijenost in levitske baha e, ki se imajo za modrece, bo zaznamoval v hvale no priznanje njihovih posiljenih burk ob nepravi prilo nosti. 6 Mar je zate Moja, Name nana ajo a se razprava o besedilih v Pismu, ki se zopet navezujejo neovrgljivo Name, norost?! Potem mi doka i, da nisem do lasu isti katerega so napovedovali vsi preroki, e pa v resnici zato nisi sposoben, zakaj se potem dr ne zasmehovati Me?! - Na le akaj - postavil ti bom vpra anje na katero mi bo odgovoril, e pa mi na to vpra anje ne bo zadovoljivo odgovoril, potem naj mi postane pravi Midas9 poganov! 7 Reci mi, ti najplitkej i burka , kaj pove ime Jeruzalem?! Kaj ti i iza njega? Kot levit in bodo i varizar (farizej) bi to moral poznati iz knjig Mojzesa, kakor tudi iz knjige Henoha z naslovom Jehovine vojne"10, katero je Noe re il pred vesoljnim potopomin Jaz imam zdaj vso pravico zahtevati razlago od tebe, kajti pravilno razumevanje tega je zelo pomembno! Govori! 8 Mladi levit ni imel pojma o prahebrejskem jeziku, zato Meje prosil za nekaj odloga in potrpljenja in privolil sem v to. Sedaj se je splazil k nekemu staremu pismouku ali mu le-ta tega ne bi mogel povedati. Zaman, tudi ta ni imel pojma in poslal ga je k kabalistu Joramu. Slednji je poln dvomov skomignil z rameni in mu ez nekaj asa tiho dejal:
1

Midas je bil frigijski kralj. Vse esar se je dotaknil, se je spremenilo v zlato in potem, ko je dal Marsjasu prednost pred Apolonom, so mu pognali oslovski uhlji. 10 Glej: Jakob Lorber Bo je hi evanje (Die Haushaltung Gottes)!

29

(Joram): Ja, v zelo starih knjigah so neke vrste etimolo ka11 pojasnila k temu in tudi v Kabbali je neke vrste pojasnjujo a omemba, ampak v tako skrivnostnih trditvah, da je v primerjavi z njimi Salamonova visoka pesem prava otro arija! Jaz sam nisem razumel niti enega niti drugega in ti zato ne morem pomagati iz zadrege! 10 Pri tej prilo nosti ti moram povedati opa anje, da bi ti moral govoriti z de kom mnogo bla je e zaradi njegove o itne ostrine duha, kakor tudi zaradi ugleda njegovega visokega rimskega za itnika. Poleg tega si nam prav ti dal neko sprejemljivo pojasnilo o njegovem ude nem bitju! 11 Mar nisi e pred tem opazil, kako je vse dobesedno vedel o emer smo se mi pono i v skrajni tajnosti o njemu posvetovali in pogovarjali?! Jaz k temu nisem ni pripomnil, eprav sem zame osebno v temu dejstvu na el mogo en znak o prisotnosti nekega duha v tem de ku, kateremu ne izgleda ni te avno preizku ati ljudi od srca pa vse do ledvic. 12 Zato ti svetujem, opravi i se temu izrednemu de ku zaradi prizadete o itne alitve, kajti druga e ti ne jam im, da se ne bo s teboj neprijetno po alil. Pojdi k njemu in ubogaj moj nasvet! 13 Barnabej je odvrnil: No ja, govoriti ima vsekakor pravico, ale pa tudi nobene ne razume torej ga moram zato vendar prositi za odpu anje! Da pa ne zna nih e raz leniti imena mesta, to je za nas templarje resni no nekaj udnega! 14 Nato se je podal Barnabej zopet k Meni in spregovoril je s prijaznim obrazom: Ljubi, najmilej i mladeni ! Spoznal sem moj grob prekr ek, s katerim sem se pregre il proti tebi z mojo resni no slabo in neprimerno alo in te prav zares prosim iz vsega srca za odpu anje, isto asno pa dodajam iskreno pro njo: blagovoli nam razlo iti ime Jeruzalem, kajti mi vsi si z njim ne znamo pomagati! Prevaja se nakako z izrazi Sveto mesto ali Bo je mesto - samo kako je to vsebovano v besedi Jeruzalem, tega najbr nih e izmed nas ne ve! 15 Govori se, da je tukaj obstajalo neko naselje z imenom Salem, kjer je stanoval veliki in mogo ni kralj, kateremu so morali vsi takratni knezi na Zemlji dajati desetino - kajti kralj Melkisedek je bil za vse ljudi Zemlje obenem tudi edini in najresni nej i vrhovni sve enik Jehove -, druga e pa je o temu najvi jemu sve eniku, o njegovih naukih in dejanjih, kakor tudi o njegovi osebnosti znanega malo ali celo ni ! Ako ti o tem ve ve kot mi vsi skupaj - o emer ne dvomim -, daj, blagovoli nas seznaniti s tem! 16 Povedal sem mu: Sre a tvoja, da si mi sedaj takole pristopil - druga e bi te zaznamoval na na in, ki ti res ne bi bil prijeten! Znamenja pa, s katerima bi bila okra ena tvoja glava le ita zdaj ob tvojih nogah. Poberi ju in spoznaj iz njiju, da Jaz objestno nagnenje k zasmehovanju pri vsakemu loveku pokorim in da se na kraju, kjer je posredi resni no najve ja ivljenska resnoba vseh ljudi te Zemlje, ne zbija plehke in ni evne burke. Najprej si oglej alo, s katero bi si te privo il za tvojo slabo burko, potem ele bom ugodil tvoji pro nji! 17 Sedaj se je Barnabej sklonil k tlom in pobral dva, ob njegovih nogah le e a popolnoma izoblikovana, isto naravna oslovska uhlja in se presunil nad njima toliko bolje, ker je manjkala vsaka sled, iz katere bi lahko povzel, da sta bila prav za ta namen odrezana nekemu resni nemu oslu. 18 Nekateri prisotni - posebno na Simon in rimski sodnik - so zato prasnili v zvonek smeh, ampak vsem templarjem je postalo zelo udno pri srcu in pri eli so se spra evati med seboj, kako le bi bilo to mo no po naravni poti. Ugibali so sem ter tja in niso se mogli dokopati do nobenega, tudi vsaj na dale sprejemljivega zaklju ka.
9

11

Etimolo ki: pomenosloven, po nauku o izvoru in prvotnem pomenu besed

30

Tu je Barnabej spregovoril: emu vse to na e, sem ter tja ugibanje, zadeva je pravi ude in ni drugega! ebi si ju bil de ek e popreje pripravil, potem bi bil moral e vnaprej vedeti, da bom na njegov ra un zbil slabo alo! In to bi bil najbr e ve ji ude ! 20 De ek nam je o teh svojih lastnostih dal pomenljiv preizkus e s tem, ko nam je dobesedno navedel na e tajne no ne pogovore in ko je hotel izgovoriti najbolj skrite misli vrhovnega sve enika javno in glasno. Kdor obvlada to, temu je mo no tudi kaj drugega na isti na in, ki je za nas seveda popolnoma nepojmljiv. 21 Za tem de kom ti i nezmotljivo nekaj posebnega! Za svojo osebo e menim, da se bo lahko iz njega s asom izoblikoval cel popoln Mesija! 22 Vi ji sve enik mu je odvrnil: Govori kakor neki slepec o sijaju barv! Kako pogosto so nas perzijski arovniki presenetili s svojimi arovni kimi predstavami in uganjevali misli, kar pri nas ni ni novega ve . Kdo ne pozna gr ka prero i a? Ta so obvladala uganjevanje misli tako dobro, da se na koncu skoraj nih e ve ni upal podajati se v njihovo bli ino! 23 Ja, ljubi moji, pri neki tako nadvse pomembni zadevi je potrebno gledati s popolnoma drugimi o mi in pojave preizkusiti mnogo globlje. ele potem, ko je vse najnatan neje preizku eno, se lahko - ampak vedno skrajno oprezno - pri ne sprejemati nekoliko pravilnej e mnenje! O tem, da bi polnoma verjeli, pa toliko asa ne more biti niti govora, dokler niso ugotovljene vse okoli ine in znamenja na na in, ki ne dopu a ve nobenih odprtih elja. 24 Toliko, ljubi moj Barnabej, v tvoj poduk kajti to, da si zelo lahkoveren je e vedno tvoja stara napaka ob vseh tvojih, druga e zelo cenjenih znanjih!" 25 Barnabej je odvrnil: Ne, to nisem bil e nikoli! e bi bil nek lahkoverne , ne bi nikoli pri el do mnogovrstnih temeljitih znanj, katerih si z lahkovernostjo nikdar ni mogo e pridobiti. Vem, kako je potrebno neko stvar in neko pojavo preizkusiti in zanesljivo razlikujem alfo od omege, ampak tukaj mi je vsa moja pamet prekratka in vse moje tevilne in mnogokratne izsku nje so padle v Jordan! 26 Poznam arovni ke spretnosti Perzijcev in e celo kopico drugih povrhu, ampak med njimi ni bilo nobene, ki bi nekomu omogo ala priklicati iz zraka v ivljenje par popolnoma nepo kodovanih oslovskih uhljev. In pametno prera unani prero ki izreki in uganjevanje misli tako najstarej ega prero i a v Dodoni, kakor tudi onega v Delfiju, so mi zelo dobro znani. Vendar nisem med njimi na el nikoli kaj podobnega tistemu, kar je de ek meni in Joramu dobesedno zlogoval v obraz, kar smo se mi med nami menili isto na skrivaj! 27 Zato ostajam pri mojem, e izre enem mnenju in ponavljam popolnoma brez ovinkarjenja: Za tem de kom stoji ve , kot bomo mi kdajkoli sposobni dojeti. Ne trdim ravno, da naj bo zaradi svojih izjemnih lastnosti e nedvomno pri eljeni Mesija; ampak on je lahko to prej kot kdorkoli med nami, ki smo tukaj zbrani! 28 Sedaj pa bi, moj ljubi mili mladi rojak, zelo rad preden se stemni, sli al od tebe e obljubljeno razlago obeh besed Jeruzalem in Melkisedek ! 29 Povedal sem mu: To ti bo ustre eno, ker si se dobro zavzel Zame, e preje pa vzemi oba oslovska uhlja na njunih skrajnih konicah v roke in ju dr i med prsti nekoliko v vi ini in videli bomo ali zmorejo arovniki iz Perzije tudi kar sledi ! 30 Barnabej je ubogal in spregovoril sem: Zrasti k tema uhljema tudi ivo in popolnoma zdravo oslovsko telo! 31 v trenutku je stal sredi te dru be lepo oblikovan osel (in Barnabej ga je s prsti dr al za uhlja - opomba zalo nika)! 32 Vsi so ostrmeli nad mojo ude no stvarstveno mo jo in se prestra eni obra ali v beg.
19

31

33 Ampak rimski sodnik in Simon tega nista dovolila in sta povedala: asa se moramo dr ati

in ude ni de ek bo razlo il e obe besedi! 34 Templarji so se nato ponovno vsedli in presene eno strmeli v novo ustvarjenega osla in niti eden ni zmogel niti pisniti niti presojati, kako je bilo mo no nekaj takega izpeljati.

18 ude no oslovo izginotje. ude s kamnom. Rimski sodnik se udi nad ude no mo jo de ka Jezusa in le-tega pojasnjujo e besede o prihodu njegovega Bo jega kraljestva.
1 Jaz pa sem dejal: Naj vam poka em, kak na je Moja mo in da vam vzamem strah pred to nenaravno ivaljo ukazujem, da naj enako izgine, kakor je nastala! 2 V istem trenutku je ival popolnoma izginila tako, da ni od nje preostala niti najmanj a kocinica. Sedaj so vsi e bolj ostrmeli in niso ve vedeli, kaj naj o temu pore ejo. 3Samo zelo sr ni rimski sodnik je spregovoril: Ne, sli i moj najljub i de ek, v tebi mora ti ati Zeus ali katerokoli drugo najvi je bo anstvo! ebi hotel, lahko izni i neko naravno ival ali tudi nekega loveka bivanje? 4 Povedal sem: Oh ja, pa ne samo to, ampak tudi celo Zemljo, vendar moj namen, katerega e nikoli ni nih e dojel, je vse ohraniti in ne uni iti ni esar. Samo da bo sam spoznal, da jaz nisem nek prazen baha in da to kar izre em zmorem tudi uresni iti, mi prinesite semkaj nek kamen, velik in te ak kolikor vas je volja in ga polo ite na mizo! 5 Kmalu so privlekli preko sto funtov te ak in zelo trd kamen in ga z naporom polo ili na mizo. Ko je kamen tako le al pred Menoj, 12 6 sem izgovoril nad njim: Razblini se in bodi eter kakr na je tvoja prvobitnost! 7 In kamen je izginil, da ni od njega ostal niti pra ek v son ni lu i. 8 Tedaj je spregovoril Rimljan: To, moji spo tovani prijatelji, zmore samo Bog in nikoli nek lovek, pa naj bo e tako nadarjen! Sedaj sem pri el do prepri anja, da je mnogo bolje biti v najbolj em prijateljstvu s teboj moj najmilej i de ek, kakor pa v sovra tvu. 13 9 Kaj bi nam Rimljanom proti tebi koristile vse na e tevilne legije najpogumnej ih bojevnikov? Samo zaho e naj se ti in doletela jih bo usoda tega kamna in v trenutku tvojega hotenja ne bi ve obstajali, temve bili razblinjeni v zrak in eter! In s tem jaz izjavljam, da si ti brez dvoma pravi Mesija tvojega ljudstva in da se s teboj v popolnoma jalov boj ne bo spustila nikoli katerakoli mo ! 10 Odgovoril sem mu: Zato si ti, kot Rimljan, ne beli las! Kajti nisem pri el v ta svet, da bi se naredil za posvetnega kneza in da bi utemeljil ljudem posvetno dr avo, temve samo zato, da bi prinesel ljudem dobre volje nebe ko kraljestvo vsega ivljenja in da bi uni il Satanovo kraljestvo, ki je tukaj smrt na Zemlji! Zato bo pa lahko vsako zemeljsko kraljestvo obstajalo, najbolj pa bo cvetelo tisto, ki bo razumelo privla iti bo je kraljestvo, katerega bom ustvaril na Zemlji!

12 13

elektromagnetna snov, sestavljena iz pradelcev legija je enota rimljanske vojske, ki je tela 3000-6000 voj akov

32

Zato naj vas zapusti vsak strah pred mojo Bo jo mo jo, kajti jaz vam bom ostal podlo en vse do spremembe Mojega telesa, ko se bom vrnil tja od kjer sem pri el. - Sedaj pa dajmo osvetliti za konec dana njega dne e ti dve besedi! 12 isto vesel se je oglasil Barnabej: No, Gospodu vsa hvala! Le besede sem in nobenih ude ev ve ! Kajti ob teh se precej zboji ! 13 Vpra al sem ga: Zakaj se zboji ? Saj si e pogosto opazoval perzijske, indijske in egiptovske ude e in se ob njih e nikoli nisi zbal, zakaj torej prav sedaj?" 14 Barnabej je dejal: Zato, ker so tisti vsi skupaj narejeni na meni pojmljiv na in medtem, ko tvoji ne temeljijo na ni emer drugem, kakor na mo i tvoje volje! In to je velikanska razlika! 15 Povedal sem mu: Potem ti e moram omeniti e nekaj, preden pri nem s pojasnjevanjem obeh besed! 11

18 Pripoved de ka Jezusa o ude ih sedemindvajsetih magov v Damasku. Barnabejeva zadrega in strmenje. O skrivnostni vsevednosti de ka Jezusa.
(De ek Jezus:) No, zdaj bosta to no dve leti, odkar si se potikal po Damasku?! Ob istem asu je prispelo tja sedemindvajset magov iz Indije. Na veliko so razgla ali, kako bodo tretji dan pomlaju delali najveli astnej e ude e v velikem gaju zunaj mesta. 2 Med mnogimi napovedanimi so bili tudi naslednji: pet glavnih magov bo samo s svojimi mezinci, brez kak nega telesnega napora, potegnilo iz zemlje preko tiso funtov te ak in ve kot sedem evljev globoko zakopan kol - kar je ve kot njegova polovi na dol ina - in ga bodo potem ve trenutkov pustili svobodno lebdeti naokoli v zraku. Isto bodo potem ponovili z eno ez desettiso funtov te ko skalo, torej z bremenom, katerega tristo najmo nej ih mo z golimi rokami ne zmore premakniti niti za las. Na koncu bodo o ivili za nekaj trenutkov e mrtvo kamelo in za zaklju ek bodo za nekaj trenutkov o ivili celo nek kip. 3 Po tej napovedi je pri el na dolo en dan skoraj ves Damask v veliki gaj ob udovat napovedana ude na dejanja. Ti si bil med najbli jimi v okolici arovnikov in si vse zelo dobrovidel in se nadvse udil. 4 tevilni poprej nji deli predstave so ti bili e znani, amnpak ko so izvedli poslednje s presenetljivo natan nostjo si zazijal in izbuljil o i na ste aj, zaploskal z rokama nad glavo in na glas zakri al: To je nezasli ano - in e nikoli videno! To ne zmorejo ljudje, temve samo bogovi, katere bi bilo treba moliti! 5 Seveda si to vzkliknil zaradi mnogih visoko uglednih poganov, ki so se tiste predstave udele ili v velikem tevilu; na skrivaj pa si kljub temu pomislil na Belcebuba, zaradi esar ti je postalo zelo udno pri srcu! 6Sedaj pa si dejal, da ti je tudi pri Mojih ude ih postalo zelo udno pri srcu! Kak no razliko pa ti vidi med temi mojimi ude i in tistimi, ki si jih videl pred dvema letoma v Damasku? 7 Tu je bil Barnabej zelo v zadregi in je ele po presledku odgovoril: Povej vendar ti, moj mili nedojemljivi de ek, od kje rnore ti to vedeti? Saj ti sam takrat nisi bil v onem mestu in kolikor je meni znano tudi nih e drug iz tvojega konca! Razen pe ici tovari ev v templju tudi nisem o tej udni arovniji pripovedoval nikomur ve . Kako si odkril to mojo, globoko zakopano skrivnost katero sem do ivel?
1

33

sem mu: Bodi glede tega popolnoma miren - odkrijem prav vsako skrivnost vendar zaradi tega e nikoli nisem nadel komurkoli kak no coklo, ampak vsak je in ostane svoboden delati, postopati po zakonu ali proti njemu. Posledice niso odvisne od mo i Moje volje, ampak od reda in a enja danih zakonov v naravi, kot tudi na podro ju love ke spodobnosti medsebojno. 9 To pa, kako in od kje morem vedeti jaz tak ne stvari, je tudi neka skrivnost o kateri bo svetu dano nekaj lu i ez dobrih dvajset let, kakor tudi o Mojih drugih ude nih dejanjih. Verjemite Mi, da v Meni biva Mesijin duh v vsem izobilju in potem boste najbr kmalu razumeli kako in od kje Meni tak ne lastnosti kakr nih doslej e nikoli ni bilo. e pa tega ne morete sprejeti in verjeti, boste pa morali potrpeti do popreje ozna enega asa! Takrat boste to lahko dojeli, posnemati Me pa kljub temu ne boste mogli !

8Odgovoril

19 De ek Jezus razlo i besedi Jeruzalem in Melkisedek Sveto pismo kot Bo ja beseda. Joram opozori na nerazumljivost Izaijinih besedil, ki cikajo na Mesijo.
1 Barnabej je dejal: Ampaknajljub i ude ni de ek! O dveh besedah, Jeruzalem in Melkisedek elimo e danes kaj izvedeti od tebe! 2 Povedal sem: Torej potem pazi izklju no na posamezne korene starohebrejskega jezika: Je (to je), rah ali ruha (kraj bivanja), za (za), lem ali lehem (velikega kralj a); me ali maj (mojega), lchi ali lichi - beri lici - (obraza ali lu i), sedek (sede ). 3 Znano vam je da so o aki pri tvorjenju besed pa izgovarjali samoglasnike med soglasniki, ampak jih iz neke dolo ene pobo nosti14 niso zapisovali. Potemtakem je potrebno pri tak nih preko tiso let starih besedah samoglasnike znati pos-tavljati med soglasnike in resni ni pojem neke tako stare besede se izlu i sam od sebe iz njenih korenov No, si sedaj zadovoljen s to razlago?! 4 Barnabejje odvrnil: Ja, popolnoma in nadvse odli no! - Ampak kako je tebi zopet uspelo razkriti tak no skrivnost? 5 Povedal sem: Tukaj je eno enako drugemu in vse po iva na poveli ujo i mo i Bo jega duha, ki prihaja od zgoraj! Tega pa ne more in tudi e dolgo ne bo dojel, kako je to mogo e! 6 Glej, tudi ti bere Pismo, vendar ne najde zase ni Bo jega v njemu, kajti za tebe je Pismo delo isto ljudskih rok, katerega so spisali skupaj razni ljudje, da bi la je obvladovali svoje soljudi. Egip ani so isto izvajali z njihovimi skrivnostnimi in orja ko velikimi podobami in Hebrejci s svojimi skrivnostnimi zapisi; za resni no izobrazbo ljudi tega asa pa ni ve primerno ne eno niti drugo, kar so vsi resni ni modreci na Zemlji e zdavnaj spoznali in jasno dokazali! 7 Glej, to je pravzaprav tvoje najosebnej e notranje in zato resni no priznanje verovanja! Jaz pa ti povem: Kdor opazuje Pismo s tvojimi o mi, ta ne bo nikoli na el v njemu ni Bo jega in bo ostal snovni posvetni ok, ki bo sicer imel sem in tja tudi smisel za izjemne stvari in pojave, e bi se dogajale ravno pred njegovimi o mi, ampak iz njih ne bo za njegov duh nikoli kak ne koristi, kajti zanj je vsak e tako velik ude neka isto njegove ute zabavajo a zadeva!

14

iz pobo nosti in strahospo tovanja do Boga, igar ime tvori petsamoglasnikov ie,o,u,a..

34

Resni no, tovrstni ljudje so zelo podobni pra i em, ki tudi kar po ez marsikaj rejo in pri tem ostanejo vedno iste nespremenljive svinje, katerim je vse enako okusno, najsi bo blato ali najokusnej i p eni ni kruh. 9 Zato pa naj tak ni ljudje, katerim manjka vi je duhovno verovanje, tudi ne berejo in s tem oskrunjajo zapise, ki so bili dani ljudem iz Bo jega duha in v njih ogledujemo Bo jo besedo, kajti zapisano je: Ne imenuj nemarno Jehovega imena! 10 Povem vam in e dodajam: Vsaka beseda iz Bo jega duha je enaka Jehovemu imenu! Kdor jo bere kot delo ljudskih rok, ta je kaznivo nemaren imenovalec Jehovega imena, kdor pa jo prebira v velikem strahospo tovanju svoje osebnosti in veruje v Bo ji izvor Pisma, ta bo v njemu tudi kma1u in lahko na el Bo je za prebujenje in po ivitev svojega duha! 11 e bi ti - in vi tudi - v sebi verjeli v Bo ji izvor Pisma, potem bi Me e davno spoznali kaj v resnici sem in kako po nem moja ude na dejanja. Ker pa vidite v Pismu prazno in za dana nji as popolnoma neuporabno zma ilo ljudskih rok, vam je tudi prepre eno spoznati Me kot tistega, ki sem - in ker me tako ne priznate kot takega, so vam tudi moje dejanja skrajno nedojemljiva! 12 Joram je spregovoril: Moj najmilej i de ek izgleda, da si se tukaj v svojem predvidevanju nekoliko zaplezal! Kajti glej, eprav so med nami tudi nekateri, ki ne verujejo v to, da je Pismo isto od Boga, pa imamo na drugi strani zopet nekatere, ki se tega zelo dr ijo in temu verjamejo in zato upajo, da bosta pri la Mesija in njegovo kraljestvo in ti ne bodo nasprotovali, e bi bil prav ti tisti obljubljeni Mesija o katerem je najve prerokoval Izaija. 13 Sevedaje to Izaijino oznanjenje zelo skrivnostno in te ko si je priti z Mesijevo osebnostjo na jasno. Ampak ono ima v celoti prav mnogo, kar se s teboj ujema. Vmes je seveda marsikaj, kar se niti s teboj in na koncu e manj s pravim Mesijo - pa e bi pri el le-ta naravnost iz nebes sploh ne ujema! In tako bo ti, nadvse modri mladeni , sam spoznal, da je celo za tiste z najtrdnej o vero v dobrega Mesijo - takole kar naravnost povedano - e zelo negotovo in da je zares te ko, se v temu vpra anju obrniti urejeno in jasno! 14 Zadeva se po asi skr i samo e na ljudsko izro ilo, izhajajo e iz dolgo negovane elje ljudstva in lahko povemo, da se Rimljani najbr ne motijo kadar re ejo Ubinam vanis nivectis superlativum tradit gens nihil quam aquam haurire !?"15In deloma je tako z Mesijo tudi tukaj! Morda je e nekaj na tem, lahko pa tudi ni - in tako bi iz starega Jakobovega vodnjaka komajda uspeli zajeti eno kapljo zdrave vode! - Kaj meni k temu,najmilej i de ek? 15 Odvrnil sem mu: Kako se glasijo potem tisti deli Izaijevih napovedi, ki se na Mesijo ne prilegajo in poimensko na Mene e sploh ne? 16 Joram je odgovoril: Ja, moj najmilej i mladi prijatelj, potem moram iti najprej po knjigo! Na pamet onih delov ne obvladam, kajti ti se redkeje prebirajo in lovek tako marsikaj pozabi, posebno iz podro ja prerokov! - Toda malo po akaj, zadevo bomo takoj uredili! 17 Povedal sem mu: Ve kaj?! Ker se je e stemnilo, prelo imo to na jutri. In ker danes od zgodaj zjutraj pa vse do tega trenutka ni nih e ni zau il za okrep ilo svojega telesa, dajmo kon ati tole na e zasedanje, pojejmo ve erjo in nadaljujmo na o zadevo jutri! 18 S tem mojim predlogom so se vsi takoj strinjali in zapustili smo pogovorno dvorano in se podali v nam e znano gosti e.
8

20

15

Kakor hitro Ijudstvo iz ni evnih govoric predaja naslednjim rodovom pretiravanja, to ni ni drugega kakor zajemanje vode! Slovensko torej: Govoricam v ljudstvu ni verjeti!

35

Druga no v gosti u. Joram in Barnabej i eta ustrezna besedila iz Izaije.

Jaz, sodnik in stari Simon smo se podali v gosti e, kjer smo e preno ili eno no in v katerem so se obi ajno zadr evali Nazarenci v Jeruzalemu. 2 Kajti v Jeruzalemu je bila e stara navada, da je imelo v njemu vsako mesto iz cele judovske dr ave gosti e s svojim imenom in to je bilo zato, da je, kadar je nekdo pri el iz Jeruzalema ali kakega drugega mesta in se hotel z nekom nekaj dogovoriti ali dobiti kak no drugo obvestilo iz nekega mesta, moral iti samo v istoimensko gosti e, kjer je gotovo sre al enega ali tudi ve pri lekov iz tistega mesta, prispelih tja po katerih koli poslih e. 3 Ta obi aj se je s asoma raz iril tudi v Evropo. V zgodnej ih dobah so imele napisne table gosti podoben namen, dandanes o temu skorajda ni ve sledu. 4 To sem pridal samo zato, da boste kasneje la je razumeli, kako sta Me Moja kru na star a tretji dan, ki je bil tudi dan njune vrnitve, in sicer proti ve eru, mogla isto lahko najti, ker sta v gosti u Nazaret, kjer sem dnevno bival, takoj vpra ala po Meni. 5 Velika ve ina templarjev se je tokrat po ve erji podala po ivat. Samo Joram in Barnabej sta vzela Izaijo v roke in iskala v njemu besedila, ki se ne bi prilegala posebej niti Meni niti kateremu koli drugemu Mesiji. S asoma pa je tudi njiju premagal spanec in od la sta spat. 6 Kakor trenutek mine utrujenemu no in tako se je zgodilo tudi tukaj. Templarji so se hoteli e enkrat obrniti, toda e zelo svetel dan jih je priganjal k budnosti in k odhodu po poslu, ki jih je akal, kar pa jim tega dne ni prav ni di alo - e celo Joramu in Barnabeju ne, kajti v vsemu Izaiji nista mogla najti pravega udarnega dela, ki bi Me lahko prisilil k molku. 7 Joram je rekel med iskanjem Barnabeju: Strela, saj to je res kot za arano! Ob drugih prilo nostih mi je nekaj ducatov za ta namen prav njih delov sedelo dobesedno na nosu - sedaj pa i em e eno dolgo uro, kakor utrujena vrana svoje gnezdo, in ne najdem ni , ampak prav ni esar! 8 Barnabej je odvrnil: Saj na temu ni ni pomembnega! e ho e de ek vseskozi, e zaradi svojih izrednih lastnosti in e se mu bodo le-te obdr ale tudi v mo kih letih, postati Mesija, no, pa naj pri temu ostane! Saj na temu resni no ni ni posebnega! e pa ga bodo morda te lastnosti kasneje zapustile, se bo e znebil sam od sebe te svoje predstave. Vseeno pa vzemi knjigo s seboj, mordajo bomo vendar e rabili v teku dana njega dne! - Sedaj pa pojdiva tudi midva v govorilnico, najbr se je tam veina e zbrala! 9 Nato sta se dvignila in se urno podala v govorilnico.
1

21 Za etek pogovora tretjega dne. Joramov neuspeli poizkus presekati za eto vsebino pogovora. Ugovor vi jega sve enika,ki je postajal nesramen.
sta oba prispela na svoji mesti, takrat ele so se pri eli pogovori tretjega dne. Na namig Meni izredno naklonjenega Rimljana, sem Jaz prvi nastopil, se obrnil na Jorama, reko : Sedaj smo na tretji dan zopet vsi zbrani v tej govorilnici! Na vrsti je, da Mi ti, kakor si bil e v eraj napro en, poka e besedila iz preroka Izaije, ki se ne prilegajo niti Meni niti kateremu koli drugemu, ki bi, po tvojem mnenju, hotel postati Mesija!
2 1 Ko

36

Joram je spregovoril: Ja, moj najmilej i de ek, vse bi bilo prav - ampak jaz sem to vsebino teh besedil e zdavnaj pozabil in resni no bi pri el v zadrego, e bi moral poiskati ta dolo ena besedila in to prav zaradi tebe, ki kot izgleda, zaradi svojega orja kega spomina obvlada celo Pismo in to temeljito od besede do besede! Zato zadevo raje pustimo in jaz povem: Na podlagi tega, kar si nam dal videti in sli ati o sebi, velja kot obljubljeni, odnosno e prispeli Mesija! Ampak poiskati vsa ta besedila v Pismu bi nas stalo mnogo preve asa in truda! 4 Povedal sem: Ne, prijatelj Moj, to ne gre! Znebili bi se Me radi na lep na in, kajti Mesija ali ne, to vam je vseeno, da le lahko ob vsemu temu prav dobro ivite in kopi ite velike kupe zlata, srebra in vsakovrstnih udovitih draguljev! Vendar gre zdajle isto zares za: Sem ta Jaz, ali naj vi akate na nekoga drugega? 5 Sem ta Jaz, potem je pri lo Bo je kraljestvo e k vam in iz Pisma vam je znano, kaj vam je pri tem storiti, seveda, e ste ljudje dobre volje! e pa menite in iz prerokov dokazujete, da jaz nisem ta - no, potem pa kar lepo ostanite v va ih starih grehih, dokler ne bo smrt va a kon na usoda! - Ampak, ker vam krade e iskanje primernih besedil toliko asa, in vam povzro a prav zelo velik napor, pa dajte knjigo Meni in jaz vam bom prihranil as in napor! 6 Nato je dejal vi ji sve enik:Pri tem si bo pa izbral vsa tista besedila, ki se ti kar najbolje prilegajo?! 7 Odvrnil sem mu: Prav, pa ti poi i Zame tak na, ki se recimo Meni najmanj prilegajo! 8Vi ji sve enik je odgovoril: No, ta ti bomo takoj predstavili! - Sem s knjigo! 9 Dali so knjigo vi jemu sve eniku v roke in ta je pri el listati sem in tja po njej z va nim izrazom, vendar dalj asa ni mogel najti ni prav njega. Kon no pa je na el, vsaj njemu se je tako zazdelo, vendarle nekaj, kajti v njegovem obrazu se je zarisalo neko svojevrstno zadovoljstvo, za katerim pa se je kmalu pri el dvigati vi jesve eni ki greben napuha huj e kakor pri nekemu besnemu purmanu. Z nekim dolo enim vladarskim zanosom je odlo il odprto knjigo predse na mizo in prav zmagoslavno kar zavrtal s kazalcem nekam v besedilo in spregovoril 10 (Vi ji sve enik): Tukaj, zdaj pa pridi sem, ti mladi Mesija iz Galileje in preberi to besedilo in mi povej, e se tudi to prilega na tvojo osebo! 11 Odvrnil sem mu: Kaj Me poziva naj berem besedilo iz tvoje knjige?! Duh, ki biva v Meni je zanj vedel e dolgo prej, preden ga je Izaija zapisal! In ti si odprl ravno prav njega za Mojo zmago nad teboj, tak nega kakor ga tudi Jaz ne bi mogel najti bolj ega! 12 Tedaj se je vi ji sve enik togotno dvignil in spregovoril poln z besom pod gane gore nosti: Kaj si rekel? Ti naj bi besedila poznal e prej, preden jih je prerok zapisal?! Svarim te, ti galilejski pobec, pred preveliko samovoljnostjo! ele dvanajst let teje in hotel bi e pred prerokom poznati njegovo besedilo?! Si mar nor?! 13 Ko govori o tvoji du i ali o tvojem duhu - kar je vselej eno in isto - potem je nemogo e, da bi ta bila starej a kot pripadajo e telo, ki je po pri evanju Mojzesa moralo obstajati prej, preden se je mogla du a naseliti v njem! 14 "Mar ni Mojzes dejal: Bog je ustvaril prvega loveka iz gline in mu vdahnil skozi nosnici ivo du o?! Mar se ne vidi jasno iz tega, da mora obstajati telo vsakega loveka kot gotovi dom za du o preje, kakor pa ona sama?! Kajti kaj in kje naj bi bila du a brez telesa?! - Zato dobro pomisli ti, mladi Galilejec, kje in pred kom stoji ! 15 Povedal sem mu: Ne glede na to, da si postal tukaj vi ji sve enik s pomo jo posvetne blagohotnosti in ne vi je duhovne poklicanosti in ne glede na to, da smo zbrani tukaj v stari govorilni dvorani templja, ti kljub vsemu povem naravnost v obraz, da sodi o duhovni stvareh e mnogo slab e kakor pa slepec obarvah!
3

37

Ko je Bog skozi nosnici vdahnil gotovemu Adamovemu telesu ivo du o, je bila du a o itno pred tem v Bogu in tudi ni mogla biti nikjer drugje, ker je Bog v svojem bitju neskon en in se, strogo vzeto, izven njega ne more ni nahajati! 17 Bog pa, kerje sam ve en, v sebi ne more vsebovati ni asovno omejenega ali minljivega ali ele nastajajo ega temve vse kar je v Njemu, je kot On sam ve no. Svoje ve no velike misli in zamisli more le izven sebe, v pojavnosti, kakor izpostaviti, z namenom da bi si le-te pridobile samostojnost bitij in kadar to stori, je to z njegovega stali a trenutek nekega stvarstva in za bitje iz Bo je misli, katero je po Njegovi mo i in modrosti, kakor izven Njega svobodno izpostavljeno, se pri ne ele s tem as, bolje povedano pa stanje dovoljene samodejavnosti za pridobitev trajnega lastnega obstoja, izgledajo ega kakor izven Boga, eprav je v sami osnovi kljub temu v Njemu. 18 e paje temu tako, kako pa naj bi Jaz potem ne bil v Duhu in v Bogu prej, predno je prerok napisal svoja besedila iz Boga?! 19 Poleg tega ivi v e eni veliki zmoti, kadar meni , da sta duh in du a eno in isto! Pri loveku je du a duhovni izdelek iz snovi, ker v snovi samo po iva obsojena duhovnost v dosego odre itve, isti duh pa ni bil nikoli obsojen in vsakemu loveku je Bog dodelil duha, ki pri nastajajo emu loveku vse poskrbi, stori in vodi, vendar se s samo du o ele takrat zdru i v eno, ko le-ta preide po lastni volji popolnoma v spoznan Bo ji red in je postala s tem dokon no popolnoma isto duhovna. 20 Da se pa ta prehod pri tebi e zdale ni zgodil, si ravnokar e s tem pokazal, ker te v lastnem duhu, brez katerega ne bi mogel iveti niti trenutek, e nikoli ni niti preblisnilo! 21 Jaz pa Mojega duha poznam in sem eno z njim e dolgo in zato tudi morem zapovedovati vsej naravi, ker je ta duh resni ni Bo ji Duh in v ve nosti ne more biti nih e drug, ker izven Boga ne more obstojati duh, ki ne bi bil Bo ji duh. Razmislite, ti in vsi, zdaj malo o tem in se v tem znajdite, ele potem bomo pri li na besedilo, katero se Meni naj ne bi prilegalo! 22 Tebi vi ji sve enik pa svetujem, omeji tvoje obna anje proti Meni na pravi no mero, druga e bo kmalu predra il mo Mojega Bo jega duha zoper tebe! Kaj zmorem, si izvedel e v eraj - zato pa sedaj tudi ve , kaj te aka, e bo tukaj prekora il svoje meje! Kajti moja je drago kupljena pravica govoriti o Jehovinih zadevah, kar je bil pri tem prvi pogoj. Dovolj je tudi e slabo, da je potrebno s kupnino pri vas, ki bi bili radi Jehovini slu abniki, pridobiti pravico govora, odmerjeno po urah, e slab e pa bi bilo, ko nekdo povrhu vsega e ne bi mogel niti uveljaviti uporabe kupljene pravice!
16
-

22 Pohvalne besede rimskega sodnika de ku Jezusu in le-tega govor o redu, katerega urejujejo dr avni zakoni in o Bo jem zakonu ljubezni do bli njega.
Tukaj je sodnik dejal: Ampak, ti najmilej i de ek, ki si se spustil naravnost iz nebes! Saj si e zdaj modrej i, kakor vsi modrijani, ki so kdajkoli iveli na tej Zemlji! Kaj ele bo iz tebe?! Ja, ti si pravi Mesija (posrednik med Bogom in ljudmi), kajti e nikoli ni kak modrijan tako jasno in s tako malo besedami prikazal razlike med snovjo, du o in duhom kakor ti. Resni no, ta pouk zaslu i e celo lastno nagrado, kajti esa takega e ni bilo nikdar! 2 Odvrnil sem mu: Pusti to vnemar, plemeniti prijatelj! Katero pla ilo bi Mi pa ti mogel dati, da ti ga ne mogel takoj tiso kratno povrniti?! Resni no ti povem, kdorkoli bo kdajkoli storil
1

38

karkoli dobrega svojim revnim soljudem iz resni ne iste ljubezni do Boga in soljudi, ta bo to storil Meni in popla ano mu bo tiso kratno. Toda prav tako tudi vse slabo in hudobno, kar bo kdo prizadejal svojim soljudem! 3 Sodnik je vpra al: Kaj bi hotel podrobneje ozna iti kot slabo in hudobno kar naj ne bi prizadejali bli njim?! Rad bi to vedel, kajti kot sodnik sem pogosto v stanju prizadejati bli njemu esto zelo slabo in hudobno, seveda zelo pogosto proti moji volji. Vendar na zakon je bronast in ne pozna ozirov, niti proti lastnim otrokom! - Povej mi o temu nekaj trajnega! 4 Povedal sem: Ko bi ti napravil zakone, potem bi jih ti lahko tudi spreminjal, vendar so oni stara dobro premi ljena volja ljudstva in postavili so te priganjati k pravi ni poravnavi gre nike zoper tak no voljo ljudstva. epa to, kar zakon predpisuje izvaja pravi no s strogo vestnostjo, s tem ne povzro a nikakr ne hudobije, ampak samo dobro! 5 Kajti vsak, ki ivi kot del velike love ke dru be, mora sprejeti zakone reda in si jih napraviti za lastno ivljensko vodilo. e pa tega no e, mora kot o itno osamljeni in slabotnej i sprejeti nujne grenke posledice svojega zoperni tva proti splo ni ureditvi v ljudstvu. 6 In sodnik, katerega postavi ljudstvo ali njegov vladajo i predstavnik, ki je kralj ali celo cesar in ki v celoti pozna in obvlada zakon ter ga strogo in pravi no izvaja, ne more druga e, kakor storiti dobro, kajti on pleje plevel s polja love kega posevka - kadar pa tako deluje , izpolnjuje tvojo dol nost in si dobrotnik redoljubnih in red spo tujo ih ljudi. 7 Ko pa ti kot sodnik v glavnem skrbi , da se s sodbo, nekega zablodelega loveka, ne toliko kaznuje ampak predvsem pobolj a, je to nebe ka krepost v tvojem srcu, kajti sledi ve no resni nemu zakonu ljubezni do bli njega, ki se takole glasi: Kar ti po pameti eli , da se ti ne stori, tega ne stori tudi ti tvojim soljudem! S tem pa si tako pred Bogom kakor pred ljudmi e popolnoma v redu in se ti ni potrebno ve brigati za to, kaj je pravzaprav dobro in kaj je zlo! 8 Ko bi le ti, ki tukaj sedijo na Mojzesoven in Aronovem stolu, tako delali in bi bili tako delali, jih ne bi Rimljani nikoli in nikdar podjarmili. Ampak, ker niso hoteli ostati zvesti staremu zakonu, ki je bil dan enak za vse ljudi, temve so si naredili pravila po svojih po eljenjih, je Bog odvrnil od njih svoj obraz in jih dal pod ostro ibo ajdov, pod katero bodo zaradi svoje velike in grobe trmoglavnosti tudi ostali. 9 Ti si ajd, pa si Me spoznal, tile pa so Judje in naj bi bili Jehovini otroci, vendar Me ne prepoznajo in Me bodo tudi te ko prepoznali! Kako je sedaj to?! Zdi se mi, kot je tu nek prerok govoril, seveda e takrat mrtvim u esom: Pri el je k Svojim v Svojo lastnino in Njegovi ga niso prepoznali in sprejeli! - Vendar naj bo temu kakor e ho e, pokazal sem ti samo pravo stanje stvari in as je, pogledati si tista besedila, katera je na el vi ji sve enik, in ki se Mi naj ne bi prilegala!

23 Rimski sodnik prebere in pojasni Izaijo 9,5 - 6

1 Tukaj je vi ji sve enik porinil knjigo predme in dejal: Tukajle, kar sam itaj in se razkrinkaj! 2 Vzel sem knjigo in jo podal sodniku, mu pokazal mesta, katera naj bi brali, prose ga, naj jih sam glasno bere, da ja kdo ne pore e, da sem sam zasukal besedila v Moj prid. To je bilo sodniku toliko la je, ker se je dobro spoznal na ve ino jutrovskih jezikov in je znal brati e prav posebej starohebrejsko pisavo precej bolje kot vsi templarji skupaj.

39

Sodnik je veselo vzel knjigo in pri el iz nje brati, kot sledi: Rojen nam je otrok, sin nam je dan, igar vladavina je na njegovih ramenih; in imenuje se ude ni, Nasvet, Mo , Junak, Ve ni o e, Knez miru zato, da bo njegova oblast na veliko rasla in da miru ne bo konec na Davidovem prestolu in ne v njegovem kraljestvu, in da ga oblikuje s sodbo in pravi nostjo odslej dalje v ve nost. To bo storila Sabaotova gore nost! - Potem je sodnik vpra al vi jega sve enika, e je s tem besedila pravilno prebral. 4 Vi ji sve enik se mu je pritrdilno globoko priklonil. 5 Nato je sodnik nadaljeval z branjem v Mojem imenu in dejal: Kakor vidim, ste tu poiskali ravno tisto mesto, ki se pomojemu mnenju prilega temu mlademu, milemu in modremu de ku, kakor komajda sploh e katero drugo! 6Kako bo neka devica rodila sina katerega bo imenovala Emanuel, to smo - vsaj pomojem isto osebnem mnenju - tako obse no obravnavali, da jaz niti najmanj ve ne dvomim, da je ta pobi prav tisti sin, katerega so va i preroki napovedali, pova em najosebnej em priznanju tiste vsem dobro poznane device po imenu Marije, kakor se mi zdi. 7 In e se ne motim, mi je pred nedavnim, ob neki prilo nosti glavar Kornelij pripovedoval o ude nem rojstvu nekega de ka v Betlehemu, v praznem ov jen hlevu - zaradi pomanjkanja bolj ih ostaj - in sicer z velikim navdu enjem in so utjem nad skrajno usodo tiste pomembne dru ine in da je pogosto poizvedoval po njej, vendar po njenem odhodu v Egipt o njej ni bil sposoben izvedeti ni esar. Na alost se je moral podati po dr avni kih poslih v Tir, druga e bi prav gotovo sedel tukaj! 8 Torej, kar se nana a na prerokovano rojstvo tega de ka, bi bili s tem o njem najasnem in pred tem razsodi em popolnoma zdravega in istega razuma ne more priti ve do nasprotovanja! 9 O temu torej, da bo jedel maslo in med in po temu znal razumevati in izbirati dobro in zavra ati zlo 16, si morem predstavljati po staroegip anski navadi samo kot prispodobo, ki najbr - po mojem razumevanju - pove toliko kot: Izpolnjen bo z vso ljubeznijo in modrostjo in bo jasno razlikoval resni no, isto dobro in pravo zlo! 10 Da pa zna govoriti, kakor noben drug modrijan in u enjak na celem svetu, o temu je prejle podal pred vami vsemi najjasnej i dokaz in tako ima v sebi duhovnega17 medu in duhovnega masla gotovo v najve ji meri, kar je dokazal e na pretek tudi vam, najmodrej im v templju, in tudi kako se lahko e prav veliko nau ite pri njemu - on pa od vas in pri vas gotovo ni esar! In to bi moralo biti dovolj pri evanja, koliko medu in masla je doslej zau il?! 11 Vse to pa pri a e toliko jasneje, da je prav on tisti Emanuel, katerega je rodila devica in katerega je davni prerok napovedoval in kakr nega poslej ne bo rodila nobena devica sina na tej Zemlji. 12 V vsemu velikemu rimskemu cesarstvu e nisem videl nekega sina dvanajstih let, kateri bi bil njemu - ne glede na njegove nerazumljive ude ne sposobnosti - vsaj v naj-najmanj i meri primerljiv in tako verjamem, da se tudi drugo besedilo, katero ste nam sami predlo ili nanj prav tako prilega kakor prvo, katero vam je zastavil takoj na za etku, kot tako imenovano uvodno vpra anje. 13 Ja z njim nam je resni no rojen otrok vseh otrok in sin iz naro ja Bogov - kakor mi Rimljani obi ajno pravimo - nam smrtnikom, igar nedojemljivo vladarstvo bo resni no nosil samo na lastnih ramenih, pri emer ne bo potreboval pomo nika!
3
16 17

Primerjaj Jezusova mladost, poglavje 171! - op. zalo nika

duhovnega dopolnilo izdajatelja

40

Prerok je ozna il z navedenimi imeni o ividno samo njegove lastnosti in sami povejte ali mu samo ena manjka! 15 Mar ni ude en v svojemu razumu, v svojem govoru in v svojih dejanjih! 16 Kateri modrec na Zemlji mi zmore dati e modrej i nasvet, kakor ta-le resni ni in naj istej i Bo ji sin?! 17 Da pa je On resni na Vsemo v vsakem pogledu - naj bo nad duhom ali nad snovjo - temu, upam, tudi ne bo nih e ve dvomil, ki ga je e sli al govoriti in videl delovati!
14

svojim neustra nim pogumom proti vam, znano nadvse domi ljavim sve enikom, ki dovolite, da vas hvalijo in molijo nad vse bogove, je svoj neustra eni pogum junaka dovolj jasno dokazal! 19 Zakaj je njegov duh nujno ve en in eno z Bo jim duhom pa je pred vami, z malo besedami, dokazal na tako razumljiv na in, da mora biti nekdo resni no udarjen s slepoto vseh no i, ki so kdajkoli obstajale na Zemlji, da ne bi e v prvem trenutku dojel, od kod je pri el veti veter! 20 Da more edino on dati ljudem resni ni notranji Mir in da je zato samo on edini, najresni enj i knez vseh knezov te Zemlje in da lahko da mir ljudem te Zemlje, kakor noben drug knez, sem pa e ob util! 21 Samo on zmore zopet ustanoviti ivo staro Davidovo kraljestvo vidcev in spoznaval-cev, katerega ste vi e zdavnaj zru ili in utemeljiti vladarstvo, kateremu bodo ve no pokorni vsi knezi te Zemlje, kljub njihovim ezlom in kronam; kajti kraljestvo najsvetej ega spoznanja je in ostaja vedno najmogo nej e na svetu in ga nikdar ne more nobena mo popolnoma podjarmiti. Kjer pa je lu in njeno vse presvetljujo e delovanje, tam pa je tudi pravo sodi e in popolna, najodkritej a pravi nost! 22 In na koncu se e glasi: In to bo storila Sabaotova gore nost! Kdo drugi, kakor tega de ka skozi in skozi izpolnjujo i duh Bo ji je prav Gospod Sabaot sam - toje nekaj, kar sem spoznal v prvem trenutku! Zakaj pa vi ne, katerih se naj vas to o ividno bolj ti e, kakor pa mene, nekega ajda?! 23 Oh, Bogovi in, oh, vsa prero i a tega sveta skupaj, kako stra no slepi, topoumni in v vsemu srcu pokvarjeni morate biti, da tega ne dojamete na prvi pogled in ne ob utite od kje je pri el veti veter! Jaz, neki ajd vam moram povedati, da je temu tako! 24 Kaj pa bi porekel oni prerok, ki je napisal tak ne prerokbe, k va i mra nja ki trmi, e bi zopet vstal in stopil pred vas? 25 Mar se vas ne poloti sram, ko stojite sedaj neumni in slepi pred o mi njega, igar volja vam edina dovoljuje gnilo, po lastni krivdi slabo ivljenje in njegovo mra no gospodovanje?! Kaj ne bi mogel z vami napraviti isto, kar je v eraj storil z gotovim oslom in z velikim kamnom?! 26 Ob vsem tem tile premi ljujejo v vsej javnosti dolgo in iroko, kaj naj bi bilo prav - ali pred nekim Bogom katerega ne poznajo in v katerega tudi e nikoli niso verjeli ali pred svetom od katerega so se vsi zelo zredili in se nameravajo e bolj - in najresni nej i Bog stoji pred njimi, opremljen z vsemi lastnostmi, katere si je love ka domi ljija kdajkoli sploh lahko predstavljala, da naredijo Boga, seveda najbolj vzvi ene vrste in zna aja! 27 Sedaj pa bi vseeno rad izvedel od vas, starih tepcev, kako si predstavljate nekega Boga?! Neko predstavo o njemu vendarle morate imeti!? Govorite - kajti sedaj vam zapovedujem odgovoriti mi!
18

24

41

Joramov govor o Bo jem bitju kot odgovor rimskemu sodniku

Ta, sodnika ostri nagovor je na e templarje popolnoma zmedel in zelo prestra il tako, da so zmogli samo e jecljati namesto da bi zmogli govoriti povezano. enajbolj priseben je bil Joram in zato se je potem dvignil s svojega stola, se globoko priklonil in nato dejal: 2 (Joram:) Visoki, strogi in najpravi nej i zapovednik in sodnik vsega Jeruzalema in e dale naprej! Pri nas je glede resni nega pojma o Bo jem bitju zelo te ko, kajti Mojzes je izrecno prepovedal, narediti si kakr en koli oprijemljiv pojem o Bo jem bitju ali samo kakr no koli vsaj na pol slikovno predstavo o njemu! Zato ne bo na el v na em templju nobene slike, s pomo jo katere bi si s love kimi zunanjimi utili lahko ustvarili nazorno predstavo o Bo anstvu! 3 Klub temu pa so o aki - kakor Abraham, Izak in Jakob - ve krat imeli videnja, v katerih so Boga, kakor neko popolno love ko postavo, videli in z njim govorili, eprav se kasneje v Mojzesu glasi: Nih e ne more Boga videti in obenem ostati iv; kajti Bog je pokon ujo ogenj, ki biva v nedostopni svetlobi! 4 Toda Mojzes je kljub temu zahteval enkrat videti Boga, pa eprav bi mu to prineslo v trenutku smrt. Bog pa je tedaj na Sinaju spregovoril Mojzesu: Skrij se v to votlino, el bom mimo nje, ko te pokli em stopi iz votline in videl bo moj hrbet! 5 No, in tako, ko je posredi enkrat neka pojava Boga in ko drugi , celo strogo po zakonu ni popolnoma nobene ve in pravzaprav tudi pod kaznijo ne sme biti nobene, tedaj je resni no nekoliko te ko dojeti predstavo ali pojmovati o nekem Bogu ali s asoma sploh ni ve mo no, eprav love ka notranjost kljub temu hrepeni po Bogu z obliko in strogo vzeti ajdom sploh ne moremo zameriti, le si svojega Zeusa slikovno predstavijajo kot nekak nega najpopolnej ega loveka! Mi pa imamo samo besedo Jehova in preko tega pa ne dosti ve ! 6 Kar zadeva ob tem mene, samo kot loveka, mi je tako kot tebi ta de ek kot nek Bog popolnoma v redu in nadvse zadosten. Vendar pomisli sedaj na ljudstvo, ki se vrsto oklepa poukov Mojzesa in prerokov! Tempelj je od nekdaj sredi e, od kjer rpa svojo bla enost, tja prina a svoje elje, svoje upe in tam se mu dozdeva, da je blizu svojemu bogu, kjer jih slednji po u esu vrhovnega sve enika in po molitvah istega in njegovih pomo nikov, zazna in usli i. Vzemi ljudstvu vse to naenkrat in postavi na mesto skrinje zaveze tega bo anskega de ka in v hipu bo imel splo en prevrat v celi de eli! 7Mi smo bedaki, ker smo to prisiljeni biti. e temu ne bi bilo tako in e ne bi bila od tega odvisna na a ivljenja in blaginja in mir ljudstva, potem mi e dolgo ne bi bili ve nikakr ni bedaki! Morda misli , da je kar tako enostano predstaviti ljudstvu nekaj kot obstoje e, kar ne obstoji in esar si tudi z najbolj o voljo ni mogo e niti predstavljati?! 8 Jaz zase mislim o de ku popolnoma isto kot ti. Ampak proti ljudstvu pa moram, ne glede na vse to, nadaljevati s staro prismojenostjo in ga ne smem pustiti opa ati niti najmanj e sledi, da v svoji notranjosti verjamem popolnoma nekaj drugega, kakor razkazujem navzven! 9 ebo de ku s asoma uspelo, tako kot sedaj nas, opozoriti ljudstvo nase in da bi ga takega kakr en je, prepoznalo in sprejelo, potem bo s celotnim templjem opravil brez te av. Ampak neko vkoreninjeno stvar, na kateri se kri ajo tako mnoga hotenja, ni mo no poriniti vkraj, kakor nekak no staro omaro, katero se lahko brez vseh okoli in odvr e in uni i in se postavi novo na njeno mesto. 10 To je moj pogled, katerega deli z menoj ves tempelj in komaj verjamem, da mi bo kdo oporekal ! 11 Sodnik jespregovoril: Ja, za enkrat je temu pogledu mo no malo ali ni ugovarjati. Vendar nekaj pa vendar lahko pripomnimo in to je: Vi - e verjamete v de kovo poslanstvo - morate
1

42

vendarle ljudstvo opozoriti na de ka na nek primeren na in in mu pokazati, kaj je sedaj pri lo v svet?! 12 Joram je dejal: Ta zahteva o ividno spada k tistim, katere moremo imenovati zmerne in v tem bo mo no morda tudi kaj storiti! Ampak to bo ves as tvegano podjetje, ki bo nam in dobremu de ku pripravilo prav mnogo zadreg! 13 Kajti, prvi , de ek gotovo ne bo ostal v templju, ker ga bodo danes ali pa isto gotovo jutri, njegovi star i zopet odpeljali v Nazaret, ki je od tu vendarle nekoliko preve oddaljen, da bi tja poslali vse, ki bi vpra ali po njemu. 14 Drugi pa nas bodo stotiso i resno vpra ali za vzrok, zakaj on kot tisti, katerega so oznanjali preroki, ne stanuje v edini, njemu pripadajo i stavbi, ki je ravno tempelj. 15 In kaj bi mogli povedati ljudstvu, kot vzrok zaradi katerega daje Galileji in Nazaretu prednost pred Bo jim mestom? Ljudje bi kmalu porekli: Mesto in tempelj sta morala nekaj velikega zakriviti; zadevo je potrebno raziskati in poravnati! eno besedo, lahko storimo karkoli e ho emo, vedno bi vzbudili v ljudstvu veliko razburjenje, ki bi nam povzro ilo velike preglavice. Zato menim jaz, je tukaj najbr bolj primemo o temu zaenkrat ljudstvu komaj kaj omeniti, ampak vse skupaj prepustiti de ku in samemu asu! 17 Karkoli e bi se nato lahko zgodilo, vsaj mi bomo po temu, tridnevnemu dejanju pripravljeni in se bomo lahko sami e bolje in poglobljeno pripravili! - Sicer pa naj de ek sam spregovori in odlo i kaj ho e, kajti njegovi volji se bo te ko upreti!
16

25 De ka Jezusa oster govor sprenevedavim templarjem kot njegovim najhuj im nasprotnikom. Tempeljske zlorabe
1 Odgovoril sem: Sedaj sem vas pri el semkaj seznanit, da sem tukaj pri el dokon at dela Njega, ki me je poslal, katerega vi po va em lastnem priznanju ne poznate, katerega pa jaz dobro poznam, kajti On biva v meni v svojem izobilju! 2 Mojzes je zahteval, naj bi ga gledal in dobil je videti samo hrbet - pa je e bil oslepel od njega tri dolge dni in njegov obraz je arel tako zelo, da ga je moral zakriti, ko se je vmil k ljudstvu; kajti le-tega o i nikakor niso prenesle sijaj lu i. 3 Vi pa Mi kar dobro poglejte v obraz in va e o i ne bo oslepil neznosen lesk lu i! Zakaj? Ker to meso zakriva Njega, ki v Meni biva! Ampak pri tem je vseeno tukaj ve , kakor je bilo tam! Seveda, vi tega ne opazite, kajti prek va ih o i visi trikratna Mojzesova odeja in bo e dolgo visela zato, da vi ja ne bi prepoznali Njega, ki je pri el k vam iz najvi jih Nebes. 4 S sodnikom vam je lahko govoriti, kajti on more va im dobro postavljenim besedam samo prisluhniti, govoriti z Menoj paje nekoli te je, kajti jaz ujem tudi tajne misli va i src, ki zvenijo popolnoma druga e, kakor besede iz va ih ust! Zato se mi v znatni meri gabite, ker se navzven pa isto umijete, v notranjosti va ih du pa ste polni umazanije! 5 Ko vasje sodnik, v igar srcu ni hinav ine, pozval opozorite ljudstvo na Mene, da bi ga po ivili z izpolnitvijo njegovega upanja, zakaj potem tukaj i ete vse mogo e nepomembne okoli ine po katerih naj nekaj takega sploh ne bi bilo mogo e?!

43

Jaz pa vam v obraz povem: vi - in ne ljudstvo - tega no ete, vi sami ste moji najhuj i nasprotniki! Ampak ni zato; ker prvi moj as e ni pri el in drugi , ste vi prav ta tempelj preve one astili, da bi se mogel v njemu naseliti! Resni no, va ugled naj nikoli ve ne raste z mojo pomo jo! 7 Kujate se reko , Mojzes nam je prepovedal rezbariti slike Boga! Vendar vas to na moti, da ste se pred ljudstvo sami napravili za Bogove in ga u ite, da Bog brez vas ne stori ni , niti ne usli i nobene druge pro nje, kakor tiste iz va i ust. Povejte, ali vam je to Mojzes tudi zapovedal?! 8Ja, ja, vi naj bi vodili ljudstvo po poteh, ki peljejo v Nebesa - kajti to je Bo ja volja in to sta zapovedala Mojzes in njegov brat Aaron - ; vi pa po enjate ravno nasprotno in ne vidite v va em stanu, v Bogu, v ljudstvu in v templju ni drugega, kakor zelo tolsto molzno kravo, katero molzti imate pova ih trditvah pravico samo vi, po Bo jem privoljenju! 9 Jaz pa vam v obraz povem, da vam Bog, katerega vi tajite z vsakim dihljajem in z vsakim utripom, ni nikoli dal te pravice in va e mrtve in mehani ne molitve ni nikoli usli al, jih v temu trenutku ne usli uje in jih tudi usli al nikoli ne bo! 10 Kajti, e bi Bog usli al va e divje vre anje in va e vranje krakanje - resni no, potem bi jaz moral o temu tudi nekaj vedeti! Kajti kar ve o e, to ve tudi sin ali: kar Moja ljubezen ve, to ve tudi moj razum! Ampak o temu, da bi bila sploh kdaj usli ana kak na va a molitev, o tem ne vesta niti Moja ljubezen niti Moj razum! 11 In temu navkljub mi govorite: eti lovek moli k Bogu za nekaj, ti to ni ne koristi. Kadar pa nam prinese darilo in molimo zate, potem pa ti bo na a molitev e v ne em koristila! Samo nas, sve enikov, molitev prina a korist, ljudstvu pa je dovoljeno samo prina ati darove in s tem somoli z izdatnimi rtvovanji! 12 Tako dvakrat izsesavate ljudstvo: prvi jemljete od vseh sade ev desetino in vse prvorojene hi ne ivali in za vsako prvorojeno love ko bitje jemljete bogato odkupnino; in drugi nagovarjate brez presledka ljudstvo za rtve in mu zato obljubljate dolge in vztrajne molitve, katerih pa nikoli ne izmolite do konca! 13 Kajti sami pri sebi si pravite: Ali molimo, ali ne, to darovalcu tako ali druga e ni ne koristi. e mu kaj koristi, je to samo darilo, katero nam je prinesel v dobri veri !In tako tudi tistega ne storite, za kar se pustite pla ati! 14 S kom naj vas torej primerjam? - Vedno nasprotujete Bogu in ste popolnoma enaki krvolo nim volkovom, ki se sprehajajo v ov jih ko uhih, da ne spla ijo pred seboj ovac in da jih zato morete z va imi ostrimi zobovji brez te av zgrabiti in jih raztrgati! Vendar, kakr no je sedaj va e delo, tak no pla ilo boste dobili enkrat onkraj v kraljestvu du ! - To vam Jaz povem in lahko se zanesete, da Moja obljuba ne bo izostala!
6

26 Jezni odgovor vi jega sve enika. Prerokovanje de ka Jezusa o poklicanosti ajdov za Bo je otroke namesto Judov in o poru enju templja in Jeruzalema. Resnica o Caharijevi smrti.
1 Ob temu Mojemu govoru se je vi ji sve enik razsrdil in rekel: Fant, kdo ti je dal pravico groziti nam in templju?! Mar smo mi naredili pravila, po katerih se moramo sedaj ravnati?! Kakor je bil marsikateri tvojih prej njih govorov moder, tako neumni so postali sedaj! Kaj ne

44

ve , da ni drevesa, ki bi padel z enim udarcem in da je nesmiselno spreminjati nekaj, kar je vseskozi nemogo e spremeniti?! Spremeni ljudstvo, e more ! Judovsko ljudstvo je e precej staro drevo, katerega ni ve mogo e upogniti, kakor neko mlado lesko! 2 Mi sploh no emo dvomiti v to, da ti je Bog dodelil neko vi je poslanstvo; ampak zato ti ni treba stare ustanove, ki izvirajo od Mojzesa - eprav e z marsikaterimi kasneje dodanimi pravili, katere so zahtevale ob asne razmere - teptati z nogami in nas primerjati s krvolo nimi volkovi v ov jih ko uhih! Kajti e nikogar nismo raztrgali; e pa smo tepli preklinjavce Boga in templja, kakor tudi pre u tnike, nismo storili ni drugega kakor tisto, kar nam je zapovedal Mojzes. Ali lahko ob tem pore e , da smo delovali krivi no in v nasprotju z Bo jimi pravili?! 3 Ko govori z nami, polagaj tvoje besede v neko bolj o skodelo na tehtnici, kajti e najde nekaj slabega na nas ali na templju, potem nam to povej z otro ko dobrimi besedami in mi bomo pogledali, kaj se da narediti! Z gro njami pa pri nas ne bo ni dosegel! 4Jaz sem povedal: S tak nimi kot ste vi ni e nikoli nih e ni dosegel, najsi z blagim, najsi z ostrim govorom, zato boste ostali kakr ni ste, do konca sveta! Zato pa vam bo milost odvzeta in bo dana ajdom! 5 Poglejte preko velikega morja proti tistemu delu sveta, ki je Evropa. Obljudena je s popolnimi ajdi in skrajno redko pride tja kak en Jud. Tja bo presajena nebe ka milost! 6 ez dobrih sedemdeset let, pa bodo Judje iskali Jeruzalem in tempelj in ne bodo na li to ke, kjer sta se nahajala mesto in kjer je stal tempelj in ljudje bodo govorili: Ha, zakaj pa je sploh pomembna to ka na kateri je stal tempelj?! Vzemimo kar neko naslednje najprikladnej e zemlji e in zgradimo na njemu Salomonov tempelj in ga opremimo kakor je bil preje urejen! 7 Ja, tako bodo torej govorili in storili! Ampak kakor hitro bodo za eli graditi tempelj, bo bruhnil iz zemlje mogo en ogenj in bo kar grdo zdelal gradbenike in material. 8 Kmalu, po ve tak nih neuspelih poskusih bodo z Jutrovega in s Poldnevnega vdrla v de elo mogo na ajdovska plemena in jo opusto ila in vi boste raztreseni po vsej Zemlji in preganjali vas bodo od enega konca Zemlje do drugega! 9 To se bo zgodilo z vami, ker ste se samovoljno oddaljili od starih Bo jih pravil in namesto njih postavili va a, zelo posvetna love ka in ste se spitali na velikemu dobi ku, katerega vam je prineslo uveljavljanje va i love kih pravilnikov. 10 Kar sami berite letopis templja in njegovih skrivnih dogodkov in naleteli boste na zadeve, e od asa prerokov, ob katerih se bodo morale vsakemu, vsaj malo pribli no love ko po teno misle emu loveku naje iti lasje do najvi jega vrha libanonske gore! 11Mar ni bil doslej e vsak sve enik in prerok kamenjan, ki je resno nameraval izrezati ostudne love ke pravilnike iz Jehovove hi e in znova vpeljati tiste, ki so isto Bo ji! 12 Kako dolgo je tega, odkar ste nadsve enika Caharijo, ko je na ist na in daroval v templju, naj povem, z va imi rokami zadavili?! 13 Ljudstvo, ki je Caharija zelo spo tovalo in ljubilo, je glasno zahtevalo od vas poro ilo, kaj se je zgodilo z Bo jim mo em, ko je bil poklican na njegovo mesto nov vi ji sve enik! 14 Tedaj ste nalagali ljudstvo najnesramneje, reko s hinavsko strahospo tljivimi obrazi, da je Caharija v najsvetej em molil za vse ljudstvo in tedaj se mu je ponovno prikazal Gospodov angel igaro braz je arel bolj, kot opoldne sonce. 15 In angel naj bi presene enemu bo jemu mo u spregovoril: Ah, ti zvesti Bo ji slu abnik! Tvojo dnino na Zemlji si izpolnil in pred Bogom si se izkazal za pravi nega! Zato bo sedaj zapustil to Zemljo in mi sledil, tak en kakr en si, s telesom in du o, enako Henohu in Eliji, pred prestol vsemogo nega Boga v Nebesih, kjer te aka veliko pla ilo!

45

naj bi Caharija z e popolnoma nebe ko zamaknjenim pogledom dvignil o i k nebu in v angelovemu naro ju naj bi hipoma izpuhtel iz templja in s te Zemlje! 17 Povrhu e, ste postavili na zlagano mesto bel pomnik z napisom: Caharija, Bo ji mo , poveli an! In s tem ste se pred ljudstvom ponovno sne no belo oprali in astite skupaj z ljudstvom Bo jega mo a z vsemogo imi hvalnicami, v resnici pa ste bili njegovi najhuj i sovra niki in ste ga med tem, ko je kle e molil med velikim daritvenim oltarjem in najsvetej em, tam napadli kot morilski roparji in ga zadavili! 18 Kar pa se je pripetilo Cahariji, se je zgodilo prav mnogim prerokom in resni nim vrhovnim sve enikom po Aaronovem redu! Nato pa stejim zaradi ljudstva postavili vzvi ene spomenike in jih astili vse do tegale trenutka zdaj. 19 Povejte, je morda druga e! - Mol ite in nemi ste od strahu, ko sem zdajle razkril pred vami tak ne stvari. Dozdeva se vam seveda, da ste zaradi va ih polo ajev varni pred roko posvetne pravice; ja, ja, ta vas ne more zgrabiti, ker se razen Mene ne najde pri e proti vam! Jaz pa za vas ne potrebujem roke posvetne pravice tudi ne bom Jaz sam polo il roke na vas in vas kaznoval. Toda, e boste vztrajali v va i izprijenosti, se vam bo uresni ilo, kar sem vam Jaz popreje napovedal! - Kon al sem, govorite vi sedaj! 20 Sedaj se je sodniku obraz jezno skrem il in rekel mi je: eho e bom priredil tem sve eni kim li inkam kratek postopek! Kajti meni popolnoma zadostuje tvoje pri avanje! 21 Odvrnil sem mu: Pusti to pri miru! Ker glej, imam sile na pretek v Moji volji in lahko bi jih uni il v hipu. Ampak niti ti, niti ljudstvo in prav tako malo bi s tem pridobil Jaz! Za zdaj zadostuje, da smo v njihovo trdo no prinesli malo svetlikanja, nenadni dan bi jih ele prav oslepil in z njimi celotno judovsko ljudstvo. To pa bi se zgodilo, e bi jih zaradi njihovih nad tevilnih, najbolj grobih grehov pritegnil k najostrej i kazni. - Ti-le se bodo v mre e, ki so si jih razprostrli sami, zapletli in v njih poginili! 22 Vsepovsod na Zemlji pa je ljudem odmerjena mera, kakor za dobro tako tudi za slabo; enaka mera je postavljena tudi za vsako ustanovo in za vsako ljudstvo. ese napolni z bo jedobrim, potem se bosta ljudstvo in njegova de ela pri ela cediti od blagoslova; kadar pa se ljudstvo in njegova de ela napolnita s slabim, potem pa pride nad slednji neusmiljeno stroga sodba. Ljudstvo je odigralo svojo slabo vlogo in de ela se spremeni v pu avo, kakor se bo to zgodilo v ne prav oddaljenem asu s to de elo! 23 Kdor more in ho e razumeti, naj razume! Pribli al se je as, ko bodo hudobnim ljudem celo s strehe hi vpili, igavega duha otroci so in njihova dela jim bodo od itavali s ela! Kajti iz ole, iz katere sem jaz rpal kar vem, iz iste olo bodo rpali enkrat mnogi u enci moje ljubezni in potem bodo tudi vedeli, kar jaz vem in delali kar jaz delam! Vendar ta as e ni popolnoma pri el. Ko pa bo popolnoma prisoten, boste dojemali in se boste lahko po tem ravnali. 24 Kon al sem! Kdor ima e kaj povedati, naj govori; kajti Jaz se bom zadr eval med vami samo e zelo malo asa, kajti tista dva, ki menita, da sta me izgubila, bosta kmalu dospela v Jeruzalem in me takoj na la!
-

16 Nato

27 Joram prepozna v de ku Jezusu Mesijo, ga prosi za nasvet in za razlago Izaije 52, 14 in 53, 3. De ka Jezusa ob irni odgovor.

46

Joram je dejal: Dragi de ek, res nam je zelo al, e smo te kakorkoli u alili in da nas namerava e tako zgodaj zapustiti! Poslu aj me, ti ljubi, bo anski de ek! Kajti, rad bi ti povedal par besed in menim, da mijih ne bo zameril in e te bom s tem prosil za nasvet, menda ne bo pred nami in manoj mol al?! 2 Odvrnil sem mu: No potem pa govori, eprav Jaz vem, kaj bo povedal in kateri nasvet potrebuje . Kljub temu govori na glas, zaradi ostalih, kajti njim je to bolj potrebno glasno sli ati kot pa nama! 3 Nato je Joram pristopil k meni in dejal: Da si ti to no tisti, ki je nam obljubljen in igar prihod pri akujemo vsi Judje in z njimi tudi ostala ljudstva, o tem so me minili vsi dvomi in kar mi je najbolj odprlo o i, je bilo tvoje izredno to no znanje o maloprid-nem delovanju templja e od starih asov sem! 4 Kati tako je in e dolgo je tako in ker je na alost tako je bil to tudi edini vzrok, da se je pomembna de ela Samarija popolnoma odcepila od nas in da sedaj nismo z Galilejo na ni bolj em kot s Samarijo. O duhovnem pri nas sploh ni ve ne duha ne sluha. Samo z nekak no nujno politiko vzdr ujemo e ko ek tempeljskega ugleda. 5 Jaz sem bil sicer prisilni udele enec rnega delovanja Salomonovih zidov in eprav sem gledal to zlo kot osamljenec, nisem mogel ni nasprotovati, kajti vsak u inkovit sklep je pri nas odvisen od Velikega sveta in v njemu odlo a vedno ve ina glasov. Z mojim osamljenim glasom nisem bil ob tak nih prilo nostih kakr ne si nam odkril, nikoli za, marve vedno proti, ampak to ni obsojenim ni koristilo. 6 Sedaj mi je e preve jasno, da se tempelj tako ne bo mogel ve obdr ati sedem desetletij in kljub temu je te stare, astitljive ustanove koda za ve ne ase, ker se bo gotovo morala sesuti in to e toliko bolj gotovo, ker nam pri enjajo e v neposredni bli ini rasti Eseni in Seducejci mo no ez glavo. 7 Pri tem sedaj resno i emo nasvet, kaj bi lahko storili, da bi obdr ali tempelj e naslednjim stoletjem. Ti, moj bo anski de ek, izgleda zastopa v sebi tisto modrost v vsem izobilju, ki bi k temu edino zmogla dati merodajen nasvet? 8 In sedaj kon no, ker naj bi bil ti Obljubljeni - o emer kot re eno, jaz osebno nimam ve niti najmanj ega dvoma - e nakaj skrajno nenavadnega iz Izaijevega prerokovanja! 9 Tukaj ima 53.poglavje - in tukaj izgleda z vzvi enim Mesijo, ki je istovetno bitje z Jehovo, zelo udno! Omenja se njegovo love ko bitje, pri emer se glasi, da se bodo obenj mnogo spotikali, ker naj bi bila njegova postava gr a, kakor pri drugih love kih otrocih in prav tako njegov videz! (Iz. 52,14) 10 In tukaj, glej, se nadalje glasi: Bil je najbolj zani evan in najmanj vreden, poln bole in in bolezni. Prezirali so ga tako, da so ljudje zakrivali obraz pred njim, zato ga nismo islali! (Iz.53,3) 11 Resni no, ko opazujem tvojo zdravo postavo, ki je poleg tega zelo prikupna in vidim, kako te spo tujejo, se to nikakor ne ujema s prerokom! Ali, kaj je hotel prerok s tem povedati? 12 Dejal sem: Ja, to bo na koncu polnoresni no znamenje, da sem prav Jaz tisti, ki je obljubljen! Kajti na Meni se bo vse to izpolnilo skoraj dobesedno, kar je tukaj re eno. Kar zadeva postavo mojega telesa, se nanjo izpoved preroka ne nana a, temve prerok slikovito izra a samo popolno izprijen zna aj in miselnost, s katerimi bosta primerjalno vzeta moj zna aj in na in mi ljenja izgledala kakor nekak na zmali ena pojava, ki je zakrnela zaradi vsakr nih bolezni in mnogih bole in. 13 Zato bom bil pri uglednih ljudeh in pri bogatinih tega sveta tudi zelo preziran in ljudje se Me bodo izogibali kakor mrhovine in ko bodo Nebesa dovolila, Me bodo preganjali kakor
1

47

nekega najhuj ega zlo inca, kakor se je odkrito pokazalo proti Meni e sedaj pri vas. Kajti, ko bi stal pred vami kot love ki otrok brez za ite Rimljanov in e bi bil e sedaj poslan as nad Mojim zunanje- love kim, nikdar ne bi pri el iv iz va ih rok! 14 Kakr na pa je sedaj velika ve ina vas, tak ni boste ostali tudi vnaprej, dokler ne bo pri la nad vas velika sodba o kateri je prerokoval prerok Daniel, ko je stal na svetem mestu! 15 Ampak vse to bi lahko lo po drugi poti, e bi spoznali va o veliko zmoto, jo ob alovali in se popolnoma spreobrnili! Toda to se bo z vami te ko sploh kdaj zgodilo in zato je nasvet katerega vam moram dati in sem vam ga s tem tudi e dal, brezploden! Kajti z vso mo jo se oklepate va ega posvetnega ugleda in va ih posvetnih zakladov in to vas bo pahnilo v obsodbo! Ne bom Jaz tisti, ki bi nad vami zlomil palico - eprav bi to z Mojo mo jo mogel - ampak vi sami in va a posvetnost si boste to prizadeli! 16 Vendar ti sedaj meni , naj bi vam Jaz samo dal pravi napotek - in va svet bi zasedal in se o temu posvetoval, kako bi to neopazno prenesli ljudstvu? Ja, ja, vi bi se o temu posvetovali in va denar in posvetni ugled bi se temu uprla in rekla: Ostali bomo, kar smo in ho emo najprej videti, ali bo ona obsodba privihrala nad nas; kajti tako stara in vpeljana ustanova kot je na a se ne sme pustiti ugnati nekemu galilejskemu de ku v kozji rog! - Potem bo Moj nasvet z ve ino glasov zavr en in zopet boste tak ni, kakor ste sedaj in v bistvu e mnogo huj i! 17 Odvrzite va e gomile zlata in srebra, stran z va imi mnogimi in predragocenimi dragulji in velikimi koli inami biserov. Veliko tega razdelite med reve e in ostalo veliko ve ino dajte cesarju, ki ima edini pravico zbirati zaklade te Zemlje in jih uporabiti v asih stiske. ivite samo od tega, kar vam je Mojzes dolo al, pokesajte se mnogih zlo inov in poravnajte velike grehe z deli resni ne ljubezni do bli njega. Ne imejte nikakr nih skrivnosti pred ljudstvom, temve bodite iskreni, in pravi ni in zvesti v vseh va ih govorih in dejanjih, vztrajajte vedno pri temu in ne bodite nikoli uporni proti ljudem, prebujenim po Bo jem duhu; in obsodba bo izostala in tempelj bo obstajal do konca sveta! 18 Kajti Gospod Bog ne mara imeti ljudi za stroje svoje vsemogo nosti, ampak jih ho e imeti kot popolnoma svobodne, dejavne in samostojne otroke. Va a darovanja in va ih molitev e nikoli ni potreboval, ampak ho e18, da Ga v va ih srcih spoznate in nadvse ljubite njega in va e uboge bli nje brate kakor sami sebe. Storite jim vse, kar vam veleva va a modrost, da bi vam tudi oni enako povrnili, tako boste pri Bogu ponovno na li vso milost in mu boste prijetni, kakor materi njeni najljub i otroci in itil vas bo kakor levinja svoje mladi e in skrbel bo za vas kakor skrbi koklja za svoje pi an ke! 19 Zmorete to storiti? - Oh, ja, lahko bi to storili, e bi imeli za to pravo voljo, ampak te vam primanjkuje in vam jo je vedno manjkalo in s tem sem zdaj e Jaz, kot vsi preroki in vidci pred Menoj, govoril gluhim u esom in srcem!

28 Dokaz de ka Jezusa, da ni ve mogo e o istiti tempelj in vsede ele. Nova skrinja zaveze in Prekleta voda.

18

besedico "ho e" je dopolnil izdajatelj

48

Joram je dejal: No, v temu vendar ne moremo videti kar neko e odlo eno zadevo! Kajti

as prinese re itev in e ima Salomon prav s trditvijo, da je vse v svetu ni evno, tako bi se naenkrat lahko tudi zgodilo, da bi tvoja sedanja prerokba la v predal ni evnega in da bi mi vseeno pri eli uresni evati tvoj resni no v najve ji meri upo tevanja vreden nasvet! Kajti glej, ve nas je, ki se zdajle zelo strinjamo s teboj! Res je, da smo najneznatnej i del vseh prebivalcev templja, vendar smo najbr takole od vseh najvi ji po polo aju in s tem tudi brez nadaljnega merodajni. - Kaj meni k temu? 2 In Jaz sem povedal: Tako je bilo v tej hi i e pogosto in v asih e celo mnogo ugodneje in kljub temu se ni zmogel bolj i del uveljaviti, temve vedno le drhal, ki je vedno znala zganjati ve ji hrup! Kljub temu povem tebi in vsakomur, ki o temu premi ljuje enako kakor ti, in ki pa pri sebi tudi tako ravnajo - kajti tudi v preobilci zla ne bo posamezen pravi nik pred Bo jim obli jem spregledan - : 3 Nasploh ste dali izdelati inenda novo skrinjo Zaveze in ste tudi pridobili novo posodo za hranjenje Preklete vode, kar vam ni svetoval noben prerok in je tukaj najslab i izum in uvedba novej ega asa! Resni no, oba sta bila nepotreba, tako skrinja kakor tudi posoda! Zakaj niste namesto tega raje obnovili va a srca s pravim kesanjem v Bogu in va stari posvetni ut spremenili v ut resni ne ljubezni in usmiljenja?! 4 Resni no vam povem: Stara skrinja Zaveze polna Bo jega duha stoji zdajle v Meni pred vami in vam pove isto naravnost v obraz, da se v va i novi skrinji Zaveze ne nahaja Bo jega duha za niti najmanj i prahec pod soncem, pa pa v preobilici stari, najhudobnej i duh spake, katero so izrodila va a srca; in Prekleta voda so solze zlobe, ki so posledica marsikatere izgube posvetne lu i, od katere ste si obenem nadejali najve jih dobi kov in tisti, ki so vas izdali Rimljanom, e ste jih le lahko dobili v va e kremplje, so ve inoma najbednej e umrli po Prekleti vodi! 5 Toda odslej dalje vam tudi sama, tiso krat prekleta voda ne bo ve koristila! Res je bilo enkrat davno dogovorjeno, da se tistim, ki so izdali tempelj v Bo jih zadevah, Jehovim sovra nikom - kakr ni so bili tedaj Filistejci in tovrstni zelo hudobni in mra ni ajdi e od nekdaj - da piti zlo vodo iz Mrtvega morja in kadar jim voda ni ni prizadejala, so bili priznani kot nedol ni, nasprotno pa kadar so se jim napihnili trebuhi, so jih kot krive prepustili njihovi zli usodi in so kon ali zaradi posledic in u inkovanja mrtve vode. Ampak od kdaj e se je to pravilo prelevilo v nekaj popolnoma drugega! 6 Koliko tiso ev je e pomrlo od posledic va e novej e strupene vode brez krivde niti najneznatnej e izdaje isto Bo jega iz templja kateremu koli hudobnemu ajdu! Zakaj pa sami niste pili mrtve vode, kadar ste prav vi skrivoma ajdom - ampak seveda za mnogo zlata - prav pogosto odklepali Najsvetej e za ogled! 7 Glej, tak ne in e mnoge druge stvari se dogajajo tukaj v templju in ta, ki bi moral biti Bo ja hi a na Zemlji, se je sprevrgel v pravo razbojni ko jamo. Ni ga grozodejstva, katerega ne bi tukaj kar pogosto zagre ili! Mar res menite, da bi bilo tak no mesto e vedno dovolj dobro, da bi slu ilo Bogu za bivali e?! Resni no, z me em katerega se dr i kri tvojega brata ne hodi nikdar ve na bojni pohod, kajti na njemu je e staro prekletstvo in z njim si ne bo nikdar pribojeval zmage! 8 Ja, va a srca bi vi e zmogli o istiti, e bi to resno hoteli, ampak tole zidovje nikdar ve ! Mar nimate sami nek zakon po katerem se lahko za vedno oskruni cela de ela, neka hi a, njiva, doma a ival in nek lovek zaradi najbolj grobega greha proti Bo jemu duhu - zakaj pa ne tudi tale tempelj, v katerem so bili ob najrazli nej ih prilo nostih storjena najhuj a in v nebo vpijo a grozodej stva?!

49

Jaz pa vam povem: Ne samo ta tempelj, ampak vsa de ela je nadvse oskrunjena in e dolgo brez upanja na re itev in o i enje. Zato jo bodo v najkraj em pomendrali ajdi, postala bo bivali e razbojnikov in krvolo nih zverin.
9 10 s tem sem vam sedaj podal Moje mnenje, brez vsakr nih zadr kov in z njim morete po eti karkoli ho ete! Kajti kmalu vas bom zapustil in kar sem pred vami povedal, sem samo pred vami govoril in pred nikomur drugim, eprav sem vedno vedel, kak ni ste in tudi ne bom nikomur drugemu naprej povedal, ker bi bilo to brez haska! Ampak, e bi vi le hoteli, bi mogli tole zadevo e spremeniti, vendar tole zidovje ne bi bilo ve prav ni uporabno! - Ste me razumeli?

29 Posmehljivo vpra anje vi jega sve enika. Odklonilni odgovor de ka Jezusa. Barnabejeva pro nja za razlago Izaije 54,4-9, katero Gospod izpolni
Naenkrat se je nato zopet oglasil vi ji sve enik: No, reci mi vendar, ti polbo ji in pol love ki galilejski de ek, kam bo pa od el, da te naj poslej tako dolgo ne bomo ve videli? - Jaz pa menim, ker si Nazarenec in sicer sin meni dobro znanega tesarja Jo efa in njegove ene Marije in ker jaz ali pa nekdo izmed nas vsako letno enkrat, dvakrat, celo trikrat obi e tiste galilejske kraje, ne bi smelo biti posebno te ko tebe osebno tam, kot zelo znano osebnost sre ati in s teboj dalje obravnavati spremembe templjarske zasnove?! - Kaj meni o temu, ti mladi prerok iz Galileje? 2 Jaz sem dejal: Ko bi bilo tvoje srce pri tvojih besedah s katerimi si me hotel samo zasmehovati, bi ti vsekakor dal nek odgovor, vendar ne zaslu i drugega, kakor samo tega, katerega si sedajle dobil! 3 Ti bo lahko pri el en- ali tiso krat v Nazaret in vendar Me ne bo nikoli ve niti videl, niti ti ne bo uspelo govoriti z Menoj, kajti kdaj bo pri el, to bom vedel e dolgo vnaprej medtem ko ti, niti kdorkoli izmed tvojih templarjev ne bo vedel, kam sem ravno takrat od el! 4 Povem ti, da je zelo naporno podjetje iskati in najti Njega, ki je vseveden! Ja, ko bo pri el as, bo poslano od Duha, ki je v Meni potem Me boste zopet najdli! - Ali pa: Vi vsi sledite Mojemu nasvetu, potem vas ne bom pustil dolgo akati Name in bom sam pri el k vam, druga e pa samo takrat, kakor sem e omenil! 5 Na to mojo izjavo mi vi ji sve enik ni ve odogovoril, kajti po tihem ga je zelo jezilo, ker ga kot vi jega sve enika nisem po islal, ampak drugi to niso ravno neradi videli, kajti bil je hud hi ni trinog. 6Nato je spet stopil Barnabej k Meni in spregovoril: Povej mi ti, najmodrej i de ek! Kako ti razume naslednja besedila 54.poglavja preroka Izaije? Govorijo o tola bi na Sionu in se glasijo: 7 Ne boj se, kajti ti ne bo osramo ena; ne bodi neumna, kajti ti ne bo v posmeh, marve pozabila bo sramoto tvojega devi tva in ni ve ne bo pomnila zani evanja tvojega vdovstva! 8 Kajti tisti, ki te je naredil je tvoj mo , Gospoda Sabaot je njegovo ime; in tvoj Odre enik, Sveti v Izraelu, ki je imenovan Bog vsega sveta. 9 Kajti Gospod te je pustil v joku, da bi bila kakor zapu ena in iz srca u alo ena enska in kakor mlada ena, katero so spodili, govori tvoj Bog. 10 Za kratek trenutek sem te zapustil; ampak z velikim usmiljenjem te bom zbral.
1

50

Moje obli je sem v trenutku jeze nekoliko zakril pred teboj; vendar se te bom usmilil z ve no milostjo, govori Gospod, tvoj Odre enik. 12 Naj mi bo to-le kakor Noetova povodenj, ko sem prisegal, da Noetova poplava ne bo ve poplavila povr ine Zemlje. Prav tako sem potem tudi prisegel, da se ne bom ve jezil nad teboj in te grajal. 13 Glej, te pomembne kitice Izaije se mi zdijo kljub tvojim gro njam za Jeruzalem in za tempelj zelo ugodne in tola ilen njihov zven! e more navezati tudi ta besedila Nate, potem ti bomo v celoti verjeli, da si popolnoma resno obljubljeni Mesija in cel tempelj bo poru en in zgradili bomo novega na isti gori Libanon za vse vseh asov as! 14 Jaz sem dejal: Kakor so o Meni zapisali do tega trenutka zdaj, to sem mogel razlo iti; kar pa se nana a Name in na Moje delovanje od sedaj dalje, to pa vam bom zelo te ko razlo il ali pravzaprav sploh ne ve ! 15 Kajti tista devica, ki naj se ne boji, da bo osramo ena in ki naj ne bo neumna, da se ji ne bodo posmehovali, temve naj ne pomni ve sramote devi tva in ki naj pozabi prezir vdovstva, s tem nista morda mi ljena Jeruzalem in njegov tempelj, kajti resni no, tukaj sta slikoviti ponazoritvi oznake devica, prav tako kakor vdova popolnoma zgre eni. 16 Devico, o kateri je tukaj govora bom ele ustvaril; to bo moj novi nauk iz Nebes in imenovan bo devica zato, ker je pred tem ne bo zlorabilo nikakr no sebi no in razvratno nesramno sve eni tvo za svoje gnusne posvetne namene! 17 Ta moj bodo i nauk se imenuje za kraj i as vdova, ker mu bom Jaz vzet zaradi va ega gneva in ma evanja, ampak samo z dovoljenjen tega, ki je v Meni in nikjer izven Mene. Mo tej devici in vdovi bom prav jaz, kajti jaz jo bom naredil! Kdo je mo , ki je ustvaril devico in vdovo, to preberite v prerokih, kakor tudi obljube, ki so jibile dane; kajti Jaz sem Mo in obljube se ti ejo samo skrivnostne device. 18 Mnogo kasneje bodo pri li tudi asi, katere je opisoval Daniel, v katerih bodo tudi s tem naj istej im naukom zganjali veliko zlorabo vendar s samo devico nikdar, ampak samo z otroci in otroci otrok te iste device in kratkovidne vdove. Seveda, ti ne bodo postali solastniki Mojih obljub, pa pa samo ta gotova devica, ki bo iz la iz mojih ust in njeni isti otroci! 19 Glej, tako torej, bo potekala ta zadeva in tako se bo dogajalo in ve no nikoli druga e! Kajti z vami in va im templjem ne bom odslej ve v nikakr ni skupnosti! Res sem pri el k vam, vas re it; vi pa me niste spoznali in sprejeli. Kasneje boste pri li k Meni, ko vas bo pri el ti ati zli evelj, ampak potem vas ne bom ve spoznal in sprejel! - Ali ste me dobro razumeli? 20 Barnabej jedejal: Resni no, tebe ni enostavno prena ati; zato je potrebno zelo veliko potrpljenje, kajti vedno bolj dolo en postaja in pravzaprav bolj surov! Vendar naj ti bo kakor ho e : mi bomo s to stvarjo kljub temu e malo po akali. Ta zadeva s teboj se mi ves as zdi kakor blisk, ki pri svojem nastanku naenkrat povzro i ubijalsko mo no lu in s svojim spremljajo im grmenjem celo strese zemljo: ampak potem takoj ugasne in za njimje e temnej e, kakor je bilo popreje! 21 Ve kaj - ti si na tvoj na in, en izreden pojav, za katerega bi te ko na li primerjavo, in kljub tvojimu nasprotovanju si nam pripravil prav dosti zadovoljstva! Tvoje nadarjenosti, fant, so uporabne, ampak ti bi moral potem v isto druga no in bolj svobodno vzgojo in zdru iti malo ve lovekoljubja s tvojimi veli astnimi in nikdar videnimi lastnostmi, in kasneje bi postal lovek, kakr nega e ni bilo na tem svetu! Toda s tvojo osornostjo si bo med ljudmi tega sveta nabral zelo malo prijateljev! e bo v tvoji posebni naravni mo i e nadalje rasel, se ti sicer ne bo treba nikogar bati, zato se bodo pa tebe vsi bali in te ne ljubili ali spo tovali. Meni pa je ljub e, e me vsi ljudje ljubijo, ne pa, da se me bojijo! - Kaj meni ti sam, ali pa kdo drug?"
11

51

sem odgovoril: Oh ja, imel bi isto prav, e bi le bili vsi ljudje isti in dobri. A ker so na Zemlji popolnoma razli ni ljudje, med katerimi so nekateri dobri in mnogi drugi slabi, krivoprise ni in hudobni, bi bila zelo te ka naloga za pravi nega in iskrenega poskusiti biti ljubljen od vseh enakomerno! Moral bi biti skupaj s hudobnimi hudoben in z dobrimi dober in glej, toje prav tako malo mogo e, kakor biti neka lu , ki raz irja najmo nej o svetlobo in obenem z istega mesta tudi najdebelej o temo! 23 Povem ti: Resni ni prijatelji ve no nespremenljive Bo je resnice Me bodo e ljubili in to nadvse; ljudje pa, ki z nogami teptajo Bo je zakone in resnice in ivijo kot da ne bi bilo nikakr nega Boga, ti naj se Me pa vsaj bojijo! Kajti tovrstni ljudje in posvetnosti eljni tajivci Boga, me bodo kasneje spoznali in videli, da ne poznam popolnoma nobe ale in vsakomur popla am skladno z njegovimi deli, kajti samo Jaz imam za to od ve nosti najpopolnej o mo ! 24 Barnabej je smehljaje se dejal: Fant, kaj govori o ve nosti in teje komaj dvanajst let!? Kam se je zaplezala tvoja mesijanska gore nost?! Ostani lepo pri naravi in prav radi ti bomo prisluhnili ! 25 Odgovoril sem mu: Izgini, kajti postaja mi odvraten! Mar meni s tem to-le telo, ki v resnici obstaja ele dvanajst let na tej Zemlji?! Kaj vam nisem e v eraj dovolj razlo il o ve nosti tega duha, ki je v Meni in deluje?! Kaj Mi o ita mojo zaletavo mesijansko gore nost? Najprej nekaj znaj, potem pa glej ali se bo e hotel z Menoj pogovarjati in to o ividno o stvareh, ki so zate e bolj dale kakor pa najoddaljenej i te aj Zemlje!
22 Jaz

30 Nikodemovo vpra anje po zemeljskih te ajih. Odgovor de ka Jezusa. Prijateljska zveza med Nikodemom in de kom Jezusom
Ob tem se je dvignil nek drug stare ina in dejal: No, kaj ve ti o nekem najbolj oddaljenem zemeljskem te aju?! Pridi in povej mi kaj o tem, kerjaz sem o istem e enkrat sli al govoriti nekega Grka, ki je mnogo prepotoval. 2Povedal sem: Ne poznam samo te aja Zemlje, temve zelo natan no vse te aje v ve nosti vseh Bo jih Nebes! Ampak, da bi ti o tem vsaj nekaj dojel, bi ti moral biti u itelj najmanj tiso let! To pa ni mogo e; zato ti bom povedal nekaj popolnoma drugega: 3 Tistim, ki bodo enkrat v Moji vedi, bom podelil Mojega duha, ki bo iz njih naredil prave Bo je otroke in jih bo popeljal v vso resnico in modrost in resni no neskon nost ne bo ni skrivala v sebi, po naravni in po duhovni plati, kar bi jih ostalo tuje! 4 ebo morda hotel postati u enec Moje vede, bo tudi ti dobil okusiti od darov Bo jega duha in bo spoznal te aje Zemlje bolje, kakor pa si jih doslej! 5 Vpra ujo i je ob temu mojemu odgovoru debelo pogledal in si je to skrbno zapisa1 za u esa, kajti ni bil e star, pa je e bil eden izmed najmodrej ih med stare inami. Kajti naslov stare ina je dobil pogosto tudi mlad mo , e je le imel za to potrebno premo enje, to je zlata in tudi dovolj razuma! In tega pri mojem vpra evalcu sploh ni primanjkovalo. -Njegovo imeje bilo Nikodem in ta je poza etku Mojega pou evanja zares posta1 Moj u enec, kar je sedaj e znano. 6Ta stare ina si je vse Moje govore skrivoma zapisa1 najglobje v svoje srce in je zelo pazil nanje. Dvignil se je s svojega sede a, pri el k Meni, Mi najprijazneje stisnil roko in Mi je isto naskrivaj dejal: Dragi, najmilej i, ude ni de ek! ebo morda kdaj ponovno pri el v Jeruzalem
1

52

me obi i isto sam, midva se bova zelo lahko sporazumela! In e tvoji star i kaj potrebujejo, naj se kar name obrnejo! Ime mi je Nikodem. 7 In Jaz sem mu prav tako prijazno stisnil roko in dejal: e bo morda kdaj pri el v Nazaret, bo ti od vsega va ega zbora edini, ki Me bo na el. In kadar bi ti kaj manjkalo, potem pridi k nam in pomagal ti bom v vsem, kar bi ti utegnil pogre ati. Druga e pa sprejmem tvojo dobro voljo kakor gotovo delo. 8 Ker si obenem trajni predsednik vseh me anov Jeruzalema pazi, da s strani nadvse oblasti eljnega velikega sve enika, ki Me ni hotel pozdraviti, ne bodo izvajana prehuda zatiranja v templju in zunaj njega, da ne bom prisiljen prihrumeti sodbo pred asom na to mesto. 9 Pomni Mene! Moje ime je Jezus Emanuel in moj Duh se imenuje Jehova Sabaot! Sedaj ve pri emu si! Zaupaj Mi in zidaj na Meni in ne bo videl smrti! 10 Ko je bil Nikodem dojel te besede, je na skrivaj vriskal v svoji du i, ampak svojim tovari em o temu ni ni pokazal.

31 Zaklju ni govor rimskega sodnika. Rimljan vpra a, kje se zadr ujeta Jezusova star a in pojasnilo de ka Jezusa.
1 Rimski sodnik pa se je drgnil po elu in je glasno spregovoril: Dajte, prisluhnite enkrat e meni! - Po vsemu, kar z ostrim opazovanjem e tri dni zasledujem na temu de ku, kar sem od njega ul in videl, je tudi z najbolj okornimi rokami mo no lahko otipati jasno dejstvo, da je on vseskozi druga no bitje kakor mi, ubogi nadvse slabotni in mrljivi ljudje te Zemlje! 2 Po svojem posvetnem rojstvu sicer pripada plemenu Judov in je tako deloma podvr en zakonom templja in enako kakor vsak Jud, deloma tudi na im zakonom. Zelo dobro pa sem dojel, da je duh tega de ka pravzaprav temelj vseh zakonov, tako vsake dr ave, kakor tudi vsake dru bene ureditve, dalje vseh zakonov v veliki naravi, vseh snovnosti in vseh duhovnih bitij, zakonov, ki nam o itno nikoli ne bodo mogli biti jasni! Obenem je globoko najmodrej i in najpravi nej i sodnik in ni niti za atom velikosti navidezne hudobije v njegovem bitju! Kaj naj bi e imeli opraviti na i zakoni z njim, ki je vendar o itno Gospod vseh zakonov?! 3 Progla am ga svobodnega in nebe ko visoko vzvi enega nad vsemi na imi rimskimi in prav tako svobodnega tudi vseh va ih, ne posebno pomembnih tempeljskih zakonov in izjavljam s tem kar najslovesneje, da je ta-le tempelj za sprejem njegove svete posebnosti mnogo premalo dostojen in kolikorkrat se mu bo poljubilo poiskati pokvarjeni Jeruzalem, mu bomo izkazali najve je asti, kakr ne morejo izkazati smrtniki nesmrtnemu in vsemogo nemu Bogu in ga v moji o ividno istej i pala i najprijazneje sprejeli! 4 In kadar Me bo ti blagovolil obiskati, takrat bom na glas razglasil: ujte vi, ljudstva, mojemu domu in vladarju Rima se je zgodil najve ji in najvi ji blagor! 5 Vam Judom bo vzel blagor in ga dal nam ajdom in ko bo pri el as vas bomo pod na imi te kimi petami e pomendrali in raztrosili prah in pepel nad tem mestom, ker dovoljujete, da vas sedaj poneumljeno ljudstvo slavi kot neke Bogove, ja, ker dovoljujete, da vas moli po vseh pravilih! 6 Povedal sem vam to iz mojega najglobjega prepri anja in moje odlo ujo e mnenje je v tem trenutku celo, ker vas mra ne templarje ni mogo e pripraviti k bolj emu razumevanju - ukiniti

53

tole zasedanje! Kajti, emu zapravljati tako svete besede za popolnoma gluha u esa in srca, trda kot kamenje?! 7 Dejal sem: e nekaj trenutkov, dokler ne prideta tista, ki Me e skoraj tri dni i eta! V gosti u Nazaret, ki je prav tako last templja bosta izvedela, kje se nahajam in Me bosta pri la iskat semkaj. Z njima se bom vrnil v Nazaret! Kajti s telesom moram ostati pri teh, katere sem si zvesto in iskreno izbral sam v ta namen! 8 Rimljan je dejal: Ampak, kako je mogo e, da si ti izgubil star a tvojega telesa? Po mojem mnenju sta te vendar morala spremljati do sem in jaz se sedaj celo spominjam, da sem ob vstopu v veliko javno izpitno dvorano templja, ob tebi videl nekega starega astitljivega mo a in neko zelo mlado, pa kljub temu zelo pobo no izgledajo o ensko. Po mali pristojbini, katero sta morala pla ati sta najbr od la z mnogmi drugimi vred iz templja, nakar ju nisem ve videl; vendar bi morala vedeti, da ti ne more biti nikjer drugje kot samo tule?! 9 Povedal sem mu: Najljub i prijatelj, glej, to je isto enostavno: tako sem hotel, kajti to je bilo zapisano v Moji volji in v Mojemu ve nemu redu! Kajti povem ti: to dogajanje sem predvidel v Meni e od ve nosti, potem se je moglo to tako zgoditi popolnoma neprisiljeno! 10 Moja telesna star a sta me pri akovala, kakor ostali, v znani ostaji, dobro vedo a, da ju ne morem zgre iti. Ker pa je kru ni o e Jo ef dal izdelati nekemu kova u iz Damaska nekaj novih orodij in je vedel e vnaprej, da kova ne bo tako hitro gotov in ker ga je tja zaradi tovorjenja spremljala tudi Moja, telesno prav mo na mati, je zato naro il ve im sorodnikom in tudi sicer dobro znanin Nazarencem za primer, da bi se on in Marija morda prepozno vrnila, naj me vzamejo samo do naslednje postaje seboj. Ni se jima zdelo potrebno potovati nazaj v Jeruzalem, ker bi jima po dalj em postanku pri omenjenem kova u le al preve od rok. 11 Tako je bilo dogovorjeno in storjeno. Dolgo sta se zadr ala in ko sta prispela na dogovorjeno postajo, sta tam sicer na la mno ico znancev in tudi sorodnikov iz Nazareta, toda Mene ni bilo med njimi. In ti so menili, da sem morda od el e prej, s kak no drugo dru bo, do oddaljenej ega preno i a. - Kar sta Moja star a brez nadaljnega verjela in z njimi vred lagodno sopotovala tja dol, kamor so prispeli ele po polno i. No, tudi tam Me ni bilo! 12 Naslednje jutro sta se odpravila k nekemu e dosti bolj oddaljenemu gosti u, vendar tudi tam nista o Meni izvedela ni . Od tod sta se obrnila nazaj sem, sta e prispela v na e gosti e in sta Me s spra evanjem v njuno veliko pomiritev odkrila in me bosta prav kmalu z manj im opominom tukaj na la! 13 Rimljan je dejal: Oh, opominjati te ne smeta, temu bom jaz ugovarjal! 14 Povedal sem: Ah, pusti, naj se vse to zgodi, kar so preroki napovedovali, jaz jima bom e povedal tudi Moje mnenje, ki jima bo love ko zelo koristilo! 15 Sedaj je hotel vi ji sve enik e nekaj re i, vendar Rimljan in na Simon tega nista ve dovolila in razglasila sta zasedanje za kon ano.

32 Prihod Jo efa in Marije v tempelj. Vpra anje star ev in sinov odgovor. Prijateljski pomenek Rimljana in Nikodema z Jezusovima star ema v Rimljanovi pala i. Vrnitev v Nazaret.

54

Prav v tem trenutku sta vstopila Moja star a v to posebno dvorano za pogovore. Vodil ju je tempeljski slu abnik in pri sebi sta se na tihem nadvse za udila, ker sta me zalotila v tako izbrano modri in gosposki dru bi. 2 Rimljan ju je takoj vpra al ali sem morda njun sin. 3 In star a sta pritrdila z vidnim velikim veseljem. Marija pa - manj zato, da bi me okregala, bolj zato, da bi uveljavila svoj ugled matere pred veliko posvetno gospodo - je rekla, seveda z najprijaznej im glasom tega sveta: Ampak moj najljub i sin, zakaj si nama to storil? Z velikim strahom te i eva skoraj tri dni ! 4 Povedal sem: Kako sta mogla to storiti?! e doma sem vama vendar vnaprej povedal, da bom tukaj moral opraviti, kar je volja Mojega o eta v Nebesih! 5 Nato sta obmolknila in si zapisala te besede globoko v srce. 6Potem jima je Rimljan prav ob irno povedal, kak no bitje da sem in kaj sem govoril in storil in kako so se vsi za udili nad visoko modrostjo in mo jo mojega govora, kakor obenem tudi nad napojmljivo mo jo moje volje in kako Me je nato on, kot eden izmed najpomembnej ih predstavnikov rimske mo i v Jeruzalemu nadvse vzljubil in si izpro a nuditi njima, kot mojima star ema, vse sploh predstavljive ugodnosti. 7 Za kar se muje posebno Jo ef nadvse prijazno zahvalil in se je posebej za primer potrebe priporo il kot tesar in gradbenik in mu je kmalu za tem Rimljan zaupal tudi velike gradnje v in okoli Jeruzalema. Celo nov prestol za sodnika, izdelan po rimski modi, je izdelal in pri tem zaslu il prav mnogo denarja. 8 Prav tako je zagotovil Jo efu svoje popolno prijateljstvo, e v templju, tudi silno bogati Simon iz Betanije, nakar smo vstali in se pripravili za odhod. 9 Sedaj so se dvignili tudi templarji, se pred rimljanom globoko priklonili in nato od li z izjemo Nikodema. Le-ta pa nas je najprijazneje pospremil vse do velike rimljanove pala e, ki se ni pustil pregovoriti, da nas v prihajajo i no i ne bi preno il pri sebi in nas izbrano pogostil. Moral sem tudi blagosloviti njegovo eno in vse njegove otroke in nato je dejal: 10 (Rimski sodnik) ele sedaj sta doletela vso mojo hi o najve ji blagor in najve ja ast; kajti Gospodar vseh gospodov in kralj in cesar vseh kraljev in cesarjev je pri el obiskat mojo celo hi o in jo blagoslovil! 11 Da je to moja star a v duhu zelo povzdignilo in ganilo si lahko mislimo in ta trenutek nista nikoli pozabila. 12 Potem so nas odvedli v jedilnico, kjer nas je akala odli na ve erja, ki se je posebno Mojima utrujenima in sestradanima star ema odli no prilegla. 13 Med ve erjo, ki se je dolgo zavlekla, je morala Marija pripovedovati Rimljanu vse o mojem spo etju in rojstvu in e kopico podatkov iz mojega otro tva, nad emer je vedno znova izbruhnil v navdu eno za udenje in pri temu pogosto vzklikal: 14 In to vejo ti tempeljski junaki - in kljub temu ni ne verjamejo ! ? 15 Po ve erji smo se podali po ivat in naslednji dan nam je Rimlj an priskrbel prilo nost za zelo udobno vo njo vse do Nazareta in je obdaril Jo efa z obilnim denarjem za pot in Simon nas je pospremil do Galileje, kjer je imel opraviti v nekem tr i u nek posel. Tako smo celi in zdravi prispeli zopet v Nazaret s emer se kon ajo dogodiv ine v templju. 16 Da sem potem vse do mojega tridesetega leta dal navzven le malo vedeti o Mojem Bo anstvu, je znano in tako je kon ano to edino pravo in resni no sporo ilo o treh dnevih v templju. Blagor mu, kateri jiverjame in se ne spotika obenj! Kdor ga bo bral zvero v srcu, bo prejel mnogokraten blagoslov! Amen! To povem Jaz, ki sem Gospod! Amen! Amen! Amen!
1

55

33 Zaklju na beseda Jakoba Lorberja.

Pripomba mene, hlapca, dne 13. januarja 1860. Oh, Gospod, pred vsemi se Ti jaz, ubogi gre nik, zahvaljujem za to prelepo in doslej e nikoli razpolo ljivo najvi je sporo ilo milosti, katero ne zaslu iva najprej jaz in nato tudi cel svet! Ko pa si nam Ti, o Gospod, izkazal e s tem velikansko in nezaslu eno milost, oh, daj nas blagoslovi tudi s tem, da Te ljubimo iz vsega srca, polni resni nega verovanja! Oprosti nam s tem na e tevilne slabosti, okrepi nas v vsej ljubezni do Tebe in na ih ubogih bratov in naj vedno v Tvojem imenu po ivimo srca oto nih in ubogih bratov! - In, oh, Gospod, e vnaprej se spomni v Tvoji veliki ljubezni Tvojega ubogega hlapca na Zemlji in se Ti zahvaljujem za Tvoja dobra dela, katerih si nisem nikdar zaslu il in katera si mi vedno milostljivo podeljeval! Oh, naj tudi moj blagoslov mnogim ubogim in pomo i potrebnim in tistim v stiski in vsem Tvojim resni nim prijateljem in mojim dobrotnikom u inkuje zdru eno s Tvojim blagoslovom v Tvojem naj svetej em imenu! Vsa ast Tebi in vsa na a ljubezen na vekomaj in edino Tvoja sveta volja naj se zgodi! V najglobji skru enosti Tvoje milosti najnevrednej i hlapec. Pripomba: Kar zadeva tedanjega de elnega oblastnika Kornelija, je bil na skrivaj vendarle v Jeruzalemu, eprav navidez menda zaradi poslov v Tiru. Kajti Rimljani v visokih uradih so bili pametni ljudje in so pogosto preizku ali podrejene uradnike s tem, da so navidezno odpotovali in med tem predali svoj urad v vodenje nekomu drugemu. Tako je bilo tudi tokrat, ko se je dogajalo preizku anje de kov v Jeruzalemu. Rimski izpitni nadzornik ni imel pojma o tihi prisotnoti Kornelija; ampak Jo ef je po notranjem navdihu zanj vedel in se je zato potihem podal k njemu in slednji mu je dal, kar ga je prosil. In tako se je potem zgodilo, da je bil dobro preoble eni Kornelij sam poslu al potek pregovorov v templju medtem, koje nadzornik menil, da je v Tiru in ga je zato javno oznanil kot odsotnega. Jakob Lorber

56