Naprej.

Volilni program Socialnih demokratov 2011-2015

www.socialnidemokrati.si

Stran 6

Drubeni razvoj Izobraevanje Socialna politika Zdravstvo Kultura

Stran 14

Gospodarski razvoj Gospodarstvo Finance Javna uprava Znanje in tehnologija za kakovosten razvoj Razvoj, EU sredstva, regionalna politika in lokalna samouprava za vejo uinkovitost Kakovost ivljenja in sobivanja zelena politika prihodnosti Prostorski razvoj kot kljuno razvojno gonilo v Strategiji Razvoja Slovenije Dobro razvita prometna infrastruktura kot osnova za varnost v prometu in za konkurenno Slovenijo Poveanje proizvodnje hrane je pogoj za prehransko varnost Slovenije

Stran 31

Pravna drava Pravosodje naj postane uinkoviteji varuh pravic in pravinosti Deblokada odloanja Notranje zadeve

Stran 35

Mladim ve monosti

Stran 37

Zunanja in varnostno obrambna politika Varnostno obrambna politika Zunanja politika

Socialni demokrati smo prevzeli odgovornost za vodenje vlade in drave v asu najveje svetovne gospodarske krize po drugi svetovni vojni. eprav je Slovenija od osamosvojitve naprej v kratkem asu dosegla velike uspehe, je kriza razgalila tudi vse slabosti tranzicijskega obdobja. Na to drava in javnost nista bili pripravljeni. Zato je vlada krepila zavest o potrebah za spremembe, jih pripravila, sprejela in uveljavila. Za odloilni trenutek triletnega vladanja pa Socialni demokrati tejemo presojo, da je treba reiti vse bolj zaostrene odnose s sosednjo Hrvako. To je terjalo 664 dni. e bi se takrat odloili drugae, danes ne bi bilo tako, kot je. Slovenija je danes del zdravega jedra evrskega obmoja z lastnim potencialom za krepitev. Ta cilj razumemo kot vitalni interes Slovenije v prihodnjih letih, saj omogoa nujno potrebno stabilnost in konkurennost. To je temeljni okvir programa Socialnih demokratov za vodenje vlade v obdobju 20122016. Rdea nit vodenja vlade in drave je bilo ohranjanje pravine drube in konkurennosti; to smo eleli dosei z reformami. Najpotrebneja med njimi pokojninska, ki je bila sprejeta na vladi in v parlamentu, ni dobila podpore na referendumu. Tako kot druge socialne in gospodarske reforme pa ostaja neizogibna. Zato Socialni demokrati pravimo NAPREJ. To med drugim pomeni, da bomo e naprej zelo tankoutno poskuali ustvarjati potrebno ravnoteje med pravino drubo in konkurennostjo. Kriza je mono izostrila vsesplono zahtevo po pravici in resnici, kar klie po uinkoviti pravni dravi, transparentnosti ravnanja oblasti in njene velike tolerance glede kritinih nasprotovanj. Med krizo smo izbrali prave strateke prioritete, ohranili potencial nae drave za preboj med bolj razvite in potrebno strpnost v drubi. Zdaj gremo NAPREJ.

Drubeni razvoj

1. IZOBRAEVANJE

Kakovost bivanja naih otrok v vrtcih

Zagotovili bomo monost predolske vzgoje za vse otroke z vejo pluralizacijo storitev. Ustvarili bomo pregledneji sistem vpisovanja otrok v vrtce. Preuili bomo monosti, da se plae zaposlenih v vrtcih prenesejo na dravno raven, dokler ne

bodo organizirane pokrajine.

Trudili se bomo poenotiti standard in cene varstva predolskih otrok. Z reformo plail prispevkov starev bomo odpravili krivice v sistemu, ki veja bremena

nalagajo druinam poroenih starev in srednjega razreda, ter druge izvore neenakosti.

Avtonomno olstvo, avtonomija agencij in raziskovalne dejavnosti Krepili in utrjevali bomo avtonomijo ol in uiteljev. Krepili bomo pogoje za nemoteno delovanje olskega sistema. Utrjevali bomo vlogo stroke, ravnateljev, starev in skupnosti na vseh ravneh slovenskih ol. Utrjevali bomo avtonomno vlogo zavodov in krepili njihovo povezanost s ciljem izboljevanja kakovosti olstva. Utrjevali bomo avtonomijo in odgovornost znanstvenih intitutov ter raziskovalnih organizacij.

olstvo je temelj razvoja napredne drube

Previdni bomo pri podeljevanju koncesij za izobraevanje z namenom ohranjanja

kakovostnega javnega olskega sistema.

Krepili bomo mree javnih ol, ki so pomembna pridobitev socialne drave. V povezovanju z zdruenjem delodajalcev bomo utrjevati ugled poklicnega izobraevanja in

usposabljanja ter poskrbeli za ustrezno vrednotenje.

Ohranili bomo sistem zdrave hrane in raznolikost prehranskih shem.

ola je prostor izobraevanja in socializacije

Branili bomo olski prostor pred zunanjimi vplivi z namenom ustvarjanja prostora

izobraevanja in socializacije v vseh njegovih funkcijah.

Omogoali bomo rast in razcvet glasbenega olstva. Gimnazije bomo prilagodili zahtevam sodobnega asa.

Drubeni razvoj

Nadaljevali in nadgrajevali bomo delo z otroki s posebnimi potrebami v smislu im vejega

vkljuevanja v obiajno izobraevanje in proti getoiziranju druganih.

Podpirali bomo delovanje ol za tujce in ol, ki v svoje programe vkljuujejo manjine na obeh

straneh.
Z nadgradnjo obstojeih programov bomo krepili in spodbujali aktivno dravljanstvo.

Univerza in drugi visokoolski zavodi so eden izmed temeljev znanstvenega razvoja

Uredili bomo stabilno financiranje pedagokih in raziskovalnih infrastruktur univerz in visokih

ol.
Univerze bomo utrdili kot znanstvene in ne le kot pedagoke ustanove. Nadaljevali bomo vkljuevanje univerz v politiko visokega olstva v okviru Nacionalnega

programa visokega olstva 2020.

Nasprotovali bomo olninam za redni tudij na visokoolski ravni. Za kakovostno kadrovsko strukturo na univerzah bomo ponovno uvedli program asistentov

staistov.
Utrjevali in poveali bomo splono avtonomnost univerz, urejeno s posebnimi akti. Del izobraevalne dejavnosti morajo nositi tudi javni raziskovalni zavodi intituti, e posebej

na drugi in tretji bolonjski stopnji. Utrjevali bomo avtonomijo in odgovornost znanstvenih intitutov ter raziskovalnih organizacij s posebnimi akti. Posebno pozornost bomo posvetili poveanju vpisa na tehnine in naravoslovne smeri tudija in krepili inenirski kader (prva in druga bolonjska stopnja), ki je moan kadrovski steber za vrste novih tehnologij. Bolonjski sistem bomo prilagodili potrebam univerz in fakultet.

Bogatimo ivljenje z neformalnim izobraevanjem

Zavzemali se bomo za priznavanje pridobljenih kompetenc. Neformalno izobraevanje mora dopolnjevati formalno izobraevanje. Mlade bomo vkljuevali v dodatno izobraevanje, stareje pa v vseivljenjsko uenje,

raunalniko oziroma informacijsko opismenjevanje in ohranjanje mentalne sveine.

Aktivno dravljanstvo za vse

Zavzemali se bomo za vkljuevanje mladih v vseivljenjsko uenje. Vse generacije bomo vkljuevali v javne zadeve: v javne razprave, civilno-drubene

organizacije ter referendumske in volilne kampanje.

Vkljuevali bomo prostovoljske dejavnosti kot javno delo v ole, lokalne skupnosti, civilno-

drubene in politine organizacije.

Drubeni razvoj

Aktivirali bomo brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoi in jih vkljuevali v

programe.

Rekreativno gibanje in port sta temelj za zdrav razvoj drube

Nadaljevali bomo afirmacijo gibanja in porta na vseh ravneh olstva. Za kakovostno zdravo ivljenje bomo spodbujali rast in razvoj iniciativ ter programov za

rekreativno udejstvovanje vseh generacij.

Pripravili bomo nacionalni program porta do leta 2020 z ustreznimi spremembami Zakona o

portu.
Ustvarili bomo poseben sklad za zavarovanje vrhunskih portnikov.

2. SOCIALNA POLITIKA

Spodbujanje socialnega podjetnitva

Na podlagi sprejetega zakona bomo implementirali in spodbujali socialno podjetnitvo kot

prilonost za novo obliko dela in zaposlovanja.

Pripravili bomo izhodia za uveljavljanje socialne platforme EU za razvoj socialnega

gospodarstva s predlogi ukrepov za izboljanje kakovosti pravnih struktur v zvezi s fundacijami, drubami za vzajemno zavarovanje, kooperativami in zadrugami, delujoimi v evropskem okviru, s predlogom za pobudo za socialna podjetja ter z olajanjem dostopa do finannih programov EU.

Prepreevanje sive ekonomije

Zajezili bomo sivo ekonomijo, ki naj ne temelji preteno na kaznih, temve na preusmerjanju

dejavnosti v legalne okvire.

Kakovostno zasebno ivljenje za druine

Pomagali bomo druinam pri usklajevanju druinskih in poklicnih obveznosti z oblikovanjem

posebnih programov in s promocijo skrbi za otroke in druino. Slednje omogoa uspeneje vkljuevanje ensk v poklicno in drubeno delo in kariero. Spodbujali bomo pomo druinam tudi prek socialnega podjetnitva. Sprejeli bomo novo resolucijo o druinski politiki v 21. stoletju.

Drubeni razvoj

Samostojna dolgoivost / kakovostna starost za stareje Sprejeli bomo novi zakon o dolgotrajni negi in oskrbi. Zagotovili bomo kakovostne in dostopne storitve starejim na domu. Zagotovili bomo dostop do legalnega opravljanja obasnega dela. Ustvarili bomo poseben sklad za financiranje programov seniorskih organizacij in prostovoljstva. Izoblikovali bomo program Stareji za ostarele socialno podjetnitvo za stareje delavce in zagotavljanje storitev starejim.

Nov razvojni dialog

Prenovili bomo socialno partnerstvo s ciljem poveati uinkovitost socialnega dialoga in

dosei ustrezno zastopanost pomembnih socialnih skupin: sindikatov, delodajalcev, upokojencev, mladih, tudentov, kmetov in drugih predstavnikov civilne drube. Pripravili bomo zakon o socialnem dialogu in reprezentativnosti interesnih skupin. Oblikovali bomo socialni sporazum o stratekih razvojnih ciljih in sredstvih za njihovo doseganje.

Pokojninska reforma za vse generacije

Kljuna predpostavka za sprejem in izvedbo pokojninske reforme je nadaljevanje socialnega

dialoga o nujnosti povievanja upokojitvene starosti glede na demografske trende, o emer se strinjajo vsi socialni partnerji. Ohranili bomo dokladni sistem kot osnovo pokojninskega sistema, zgrajenega na solidarnosti, s tem da bomo postopno uvajali preglednost pri razmerju med plaanimi prispevki in pravico do viine pokojnine. Prizadevali si bomo za doseganje upokojitvene starosti, ki je obiajna v razvitih dravah, ob upotevanju postopnosti in razlinosti poloaja med zaposlenimi glede na delo, ki ga opravljajo in starost pri zaetku zaposlitve ter s tem ponovno ocenili vlogo dejansko doseene delovne dobe v primerjavi s pokojninsko dobo. Ponovno bomo prouili sistem bonusov in malusov pri upokojevanju, gradili sistem predvsem na trajnih bonusih ter ocenili finanne uinke prehodnih malusov. Zaustavili bomo padanje zaetnih pokojnin in njihovo usklajevanje polovico z inflacijo in polovico z rastjo ivljenjskih strokov. Zagotovili bomo nove vire za finanno vzdrnost pokojninske blagajne s plaevanjem prispevkov od vseh prejemkov in s prepovedjo monosti odloga njihovega plaevanja.

Drubeni razvoj

Dostojno delo za vse

Zmanjevali bomo neenakosti na trgu dela med zaposlenimi za nedoloen as in zaposlenimi

na druge naine ter med mladimi in starejimi delavci.

V socialnem dialogu bomo spremenili Zakon o delovnih razmerjih. Poveali bomo pronost postopkov zaposlovanja in zaitili dobre delavce. Zmanjevali bomo tudentsko delo po naelu vsako delo teje in ga postopno nadomestili s

tipendijskim skladom.
Uredili bomo zaposlovanje prek agencij. Zagotovili bomo pravino participacijo dela na gospodarski rasti, vzvoda bodo kolektivne

pogodbe in udeleba delavcev na dobiku.

Druinski zakonik za enake pravice vseh otrok

Nadaljevali bomo prizadevanja za zagotavljanje enakih pravic za vse.

Socialna varnost
Zagotovili bomo stabilnost dohodkov upraviencev iz javnih sredstev za upokojence in druge

prejemnike socialnih transferjev.

3. ZDRAVSTVO

Uinkovito in dostopno javno zdravstvo

Zaradi staranja populacije bomo veji poudarek namenili krepitvi zdravja in prepreevanju

bolezni.
Zdravstveni sistem bomo uravnoteili z uinkovitimi preventivnimi pristopi v zdravstvu ter

ukrepi promocije zdravja.

Zagotovili bomo dinamino in fleksibilno zdravstveno infrastrukturo, ki bo do programov

prepreevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni zagotavljala enako dostopnost za vse.

Varna in kakovostna zdravstvena obravnava

Zavzemali se bomo za odziven in proen zdravstveni sistem za vse, ki bo temeljil na tradiciji

solidarnosti in pravinosti.
Naa prioriteta bo varna in visoko kakovostna zdravstvena obravnava vsakega pacienta pri

vsakem izvajalcu zdravstvenih storitev.

10

Drubeni razvoj

Zavzemali se bomo, da bodo izidi zdravstvene obravnave skladni s standardi najboljih praks. Zagotovili bomo, da se bodo pacienti, izvajalci, vlada in drugi deleniki povezovali pri

celovitem vodenju kakovosti z ustvarjanjem kulture kakovosti ter varnosti.

Ministrstvo za zdravje bo koordiniralo sistemsko uvajanje kakovosti in varnosti zdravstvene

obravnave ter akreditacijo zdravstvenih ustanov.

Bolja dostopnost do zdravstvenih storitev

Dravljanom bomo omogoili dostop do vseh zdravstvenih storitev znotraj dopustnih

akalnih dob.
S prerazporejanjem programov bomo dosegli e boljo geografsko dostopnost do

zdravstvenih storitev.
Skrajevali bomo trajanje celotne specialistine ambulantne obravnave.

Mreenje in specializacija zdravstvenih izvajalcev

eprav bo zdravnik druinske medicine bolnika obravnaval celovito in ga vodil tudi skozi

sekundarni in terciarni nivo, se bomo zavzemali za povezovanje izvajalcev med ravnmi in po obmojih. Z mreenjem in povezovanjem bomo omogoili boljo izkorienost opreme, boljo organizacijo dela, povezovanje znanja med ravnmi in med ustanovami na isti ravni. Z dogovorjenim zdruevanjem bomo znievali obratovalne stroke, omogoili specializacijo v dejanosti, pospeen razvoj in olajano doseganje ekonomije obsega.

Uinkovit in stabilneji vir financiranja

S socialnimi partnerji bomo na novo definirali koarico zdravstvenih storitev, ki bo v

celoti krita iz javnih sredstev (prispevna stopnja in proraunski viri).

Na novo bomo opredelili storitve v koarici, ki bodo pokrile kljune zdravstvene potrebe

prebivalstva.
Omogoili bomo dostop do osnovnih storitev vsem, ne glede na njihovo finanne zmonosti

ter demografske in socioekonomske znailnosti.

Standardizirali bomo storitve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oz. zavarovalnice

bodo doloili standarde in ceno.

Spodbujali bomo razvoj zavarovalnih produktov v okviru dodatnih prostovoljnih zdravstvenih

zavarovanj za storitve zunaj koarice.

Vzporedno z zakonom o dolgotrajni negi in oskrbi bomo ukinili tudi dopolnilno zdravstveno

zavarovanje.

11

Drubeni razvoj

Zagotavljanje razvoja
Uveljavili bomo modele financiranja, naravnane na hitreje uvajanje zdravstvenih tehnologij,

ki so klinino uinkovite, nudijo vejo kakovost in varnost zdravstvene obravnave ter so relativno strokovno uinkovite. Zagotovili bomo financiranje ali sofinanciranje raziskovalnega, strokovnega in izobraevalnega dela. Zahtevali bomo, da se bodo uinki spremljali, delo ustrezno presojalo in v skladu s predvidenimi uinki nagrajevalo po rezultatih.

4. KULTURA

Posodobitev stratekih dokumentov s podroja kulture

Sprejeli bomo resolucijo o nacionalnem program za kulturo. Sprejeli bomo resolucijo o nacionalnem program za jezikovno politiko. Potenciale kulture bomo umestili v krovne dokumente drugih podroij.

Uveljavitev slovenskega jezika v domaem in mednarodnem okolju

V domaem okolju bomo zagotovili dosledno javno rabo slovenine. Promovirali bomo uporabo slovenskega jezika na tujih univerzah. Spodbujali bomo dostopnost do slovenske pisane besede z delovanjem Javne agencije za

knjigo.
Poskrbeli bomo za izboljanje socialnega poloaja, zlasti knjinih ustvarjalcev.

Ljubiteljska kultura je eden izmed temeljev dostopnosti do kulturnih dobrin

Veji poudarek bomo namenili ljubiteljski in ljudski kulturi ter jo jasneje umestili v normativni

okvir.
Ustrezneje bomo uredili podroje avtorskih pravic.

Mednarodna promocija kulturne dediine

Vzpostavili bomo operativna nacionalna registra ive kulturne dediine ter nepremine

kulturne dediine.
Na cilj bo poveati tevilo vpisov na seznam UNESCO. Prazgodovinski kulturi koli elimo na seznam dodati e druge imenitnosti slovenske

kulturne dediine.

12

Drubeni razvoj

Vzpostavili bomo nove standarde v knjiniarstvu

Kljuni projekt knjiniarske infrastrukture bo gradnja Narodne in univerzitetne knjinice. Vzporedno bodo tekli postopki ureditve primernejih prostorov v celotni mrei splonih

knjinic.
Ukinili bomo lanarino v vseh splonih knjinicah s ciljem veje dostopnosti do temeljev

znanja.

Kultura je gradnik regionalizacije

Podaljali bomo veljavnost Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe

Republike Slovenije v kulturi, da uresniimo tevilne projekte, obnovimo kulturne spomenike, investiramo v javne zavode, v ljubiteljsko kulturo, knjiniarstvo in kulturnike mree. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi bomo prouili monosti za trajno ureditev statusa in sofinanciranja pokrajinskih in obinskih muzejev in galerij.

Moderna medijska zakonodaja

Oblikovali bomo podobo medijskega prostora v irem krogu, ne da bi podlegali lobistinim

interesom in politinemu izsiljevanju.

Na cilj bo avtonomija novinarskega dela, to razumemo kot soudelebo novinarjev v procesih

odloanja.
Za medije posebnega pomena, ki pripravljajo in posredujejo informacije lokalnega znaaja

bomo zagotovili trajneji in stabilneji vir javnega financiranja.

Radioteleviziji Slovenija bomo zagotovili trajnejo statusno obliko v okviru zavodske ureditve

ter stabilneje in pred politinimi vplivi varneje mehanizme upravljanja in financiranja.

Spodbudno umetniko okolje

Ustvarjalcem in spremljajoemu podpornemu osebju v javnih zavodih bomo zagotovili

primerno umestitev v sistem pla in spodbudili ustvarjalnost brez zadrkov.

13

Gospodarski razvoj

5. GOSPODARSTVO

Sprostitev razvojnih potencialov Slovenije

V zaostrenih razmerah globalnega sveta bomo Slovenijo razvijali v prostor stabilnosti, ki bo

sposoben hitrega prilagajanja na nove razmere in ki bo s svojo tekmovalno sposobnostjo vir konkurenne prednosti in socialne blaginje v drubi. Razumemo ekonomske, socialne in okoljske spremembe v svetu. Prizadevali si bomo za trajnostni razvoj kot nain uravnoteenega razvoja s hkratnim upotevanjem okoljske, socialne in ekonomske dimenzije. Prestrukturiranje Slovenije v nizkoogljino drubo razumemo kot vir prihodnje konkurennosti in naprednosti slovenske ekonomije in drube.

Skrb za dravno premoenje

Zagotavljali bomo stabilno lastniko strukturo podjetij stratekega pomena za dravo, da bi

ohranili sedee podjetij in slovenske blagovne znamke v Sloveniji in s tem zagotovili nadaljnji razvoj in vkljuenost slovenskega znanja in izkuenj. Za bolje upravljanje dravnega premoenja bomo prestrukturirali Agencijo za upravljanje kapitalskih nalob RS (AUKN), ker se je dosedanji model pokazal za omejeno uinkovitega, eprav pomeni bistveno novost in korak naprej glede na dosedanje upravljanje dravnega premoenja. Portfeljske nalobe bomo e vedno upravljali prek AUKN, strateke nalobe pa bomo smiselno razdelili med AUKN in ministrstva. Kjer je skoncentrirana odgovornost, mora biti tudi korporacijsko upravljanje. Zlasti to velja za izpolnjevanje nacionalnih programov.

Modernizacija slovenskega gospodarstva in podjetnitva

Dosegli smo najveje proraunsko prestrukturiranje z rekordnimi vlaganji v znanost,

raziskave in razvoj ter prestrukturiranje gospodarstva. Nadaljevali bomo veanje podpore gospodarstvu za uinkovit prehod v gospodarstvo visoke dodane vrednosti, nizkoogljinega odtisa in kakovostnih delovnih mest. Podpirali bomo rast, ki temelji na dobro izobraeni, uinkoviti, vestni in razgledani delovni sili s poudarkom na izvoznih dejavnostih z visoko dodano vrednostjo. V tem bomo v veliki meri sledili smernicam iroko usklajene in sprejete raziskovalno-inovacijske strategije Slovenije. Nadaljevali bomo politiko poveanja vlaganj za raziskave in razvoj (3 % BDP do leta 2015). Nadaljevali bomo z davnimi olajavami in subvencijami za zagon novega investicijskega cikla gospodarstva.

14

Gospodarski razvoj

Ker se izvozniki pritoujejo nad nepovezanostjo institucij in slabo odzivnostjo gospodarske

diplomacije, bomo zagotovili sodelovanje in sinergijo pri izvozu izdelkov in storitev, vhodnih in izhodnih neposrednih tujih investicij, mednarodni tehnini pomoi, trnih raziskavah v tujini, Slovenski izvozni in razvojni banki, Javni agenciji za podjetnitvo in tuje investicije, Ministrstvu za zunanje zadeve. Izvoz bomo podpirali tudi s kulturnimi projekti, portnimi dogodki ter raziskavami in razvojem, kar vse zahteva ofenzivno mednarodno trenje. Podpirali bomo razvoj podjetnitva s podporo tehnolokim parkom, inkubatorjem in drugim podpornim strukturam za pospeevanje podjetnitva ob vseh slovenskih univerzah in raziskovalnih intitutih. Prek Evropske investicijske banke in Slovenske izvozne in razvojne banke bomo zagotovili financiranje gospodarskih projektov. Kapitalsko bomo okrepili sklade tveganega kapitala in pospeili financiranje dobrih idej v fazi nastanka, zagona in preboja. Okrepili bomo financiranje podjemov, dobrih poslovnih idej ter kreativnosti. Poveali bomo sredstva za tehnoloki razvoj in inovativnost ob strojem ocenjevanju uinkov projektov. Spodbujali in olajali bomo delovanje centrov kompetentnosti in odlinosti ter dvignili kriterije za njihovo sprotno ocenjevanje in presojo uinkov (bodoega) vlaganja.

Ve neposrednih in tujih investicij

Z vrsto spodbudnih administrativnih ukrepov in spremembo finannih orodij bomo olajali

neposredne tuje investicije (greenfield investicije) in e naprej uspeno prepreevali tajkunizacijo slovenskih podjetij. Podpirali bomo uspene prakse tujih neposrednih investicij. Zagotovili bomo sredstva za sofinanciranje neposrednih tujih investicij. S politiko pametnega in trajnostnega prostorskega razvoja bomo zagotovili vejo atraktivnost za tuje neposredne investicije za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Pri tem bomo prednostno razvijali podroja ob stiiih avtocestnega in eleznikega omreja ter ugodnih navezav na letalske in pomorske blagovne tokove.

Pomo za prestrukturiranje podjetij

Zagotovili bomo ugodne vire financiranja za nadaljevanje prestrukturiranja slovenskih

gospodarskih drub.
Nadaljevali bomo dobro prakso prenosa znanj in izkuenj pri prestrukturiranju drub prek

Posebne drube za podjetniko svetovanje.

Pri presoji podpore podjetjem bomo sledili cilju zadrati im ve delovnih mest.

15

Gospodarski razvoj

Energetska neodvisnost kot garant suverenosti

Zagotovili bomo optimalno, gospodarno in osredotoeno obratovanje energetskega sistema

od domae proizvodnje do internega in mednarodnega prenosnega sistema ter distribucije, ki je temelj zanesljive oskrbe z energijo. Zgradili bomo prve vetrne elektrarne v Sloveniji. Spodbujali bomo uporabo sonne energije tako za gospodinjstva kot industrijo. Nadaljevali bomo gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Izkoristili bomo vodni potencial srednje Save. Za zanesljivo in konkurenno oskrbo z naftnimi derivati ter plinom bomo teili k diverzificiranim potem dobave energentov in skrajanju verige dobavnih poti. Zaradi okoljske in tehnine sprejemljivosti zemeljskega plina bomo zagotovili pobudo za fleksibilneja pravila o zakupu plinovodnih poti. Dokonali bomo zaeti projekt estega bloka Termoelektrarne otanj, pri emer bomo zagotovili uinkovito in transparentno vodenje projekta. Modernizirali bomo Termoelektrarno Trbovlje za uporabo razlinih vrst goriv ob upotevanju, da se mora obremenitev okolja (onesnaevanje zraka v geografsko zelo zaprti dolini) zmanjevati. Poveali bomo energetsko neodvisnost in ohranili primerno raznolikost proizvodnih virov z gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krko in poveanimi javnimi in zasebnimi vlaganji v vse oblike obnovljivih virov energije. Pri shranjevanju jedrskih odpadkov bomo upotevali najvije varnostne standarde in okoljsko sprejemljivost. Zagotovili bomo varno in zanesljivo delovanje oz. nadomeanje obstojee kljune energetske infrastrukture z novimi objekti, kot npr. s podaljanjem obratovalne dobe obstojee nuklearne elektrarne in gradnje drugega bloka, zagotovili bomo nadaljnji razvoj omreja elektrine energije (zaeli bomo projekt gradnje daljnovoda KrkoBerievo ter pripravili povezavo z Madarsko in posodobili interne povezave in stikalia) in plinovodnega sistema. Z davno politiko in nepovratnimi sredstvi bomo spodbujali ukrepe za uinkovito rabo energije, predvsem na javnih objektih in individualnih stavbah. Sprejeli bomo nacionalni energetski program in drugo potrebno zakonodajo, pri emer bomo upotevali okoljsko, socialno in trajnostno dimenzijo. Ustvarjali bomo pogoje za ustrezno izrabo odpadkov, lesne biomase in ostankov lesne proizvodnje za proizvodnjo elektrine energije in soproizvodnjo toplote. Zavzemali se bomo, da bosta soproizvodnja toplote in elektrine energije temeljili na ekonominosti in maksimizaciji izkoristkov celotne verige uporabe energentov. Biomasa je domai vir, ki naj poleg energetske vrednosti zagotovi tudi razvoj mednarodno konkurennih tehnologij.

Odgovorno z javnimi sredstvi

Vsako spodbudo razvoju gospodarstva, ki temelji na javnih sredstvih, bomo ocenili z vidika

novih delovnih mest in uinkovitosti porabe sredstev.

16

Gospodarski razvoj

Dejavnosti s posebnimi davnimi olajavami

Posebne davne olajave, 100 % oprostitev plaila davka od dohodka pravnih oseb v obdobju

petih let bomo vzpostavili za dejavnosti, za katere smo prepriani, da predstavljajo strateke prednosti Slovenije in lahko zagotovijo nova delovna mesta. Krepili bomo razvoj slovenskega turizma z razvojem turistine infrastrukture, razvoj etninih in ekolokih vsebin ter spodbujali ponudnike doivljajskih vsebin. Ob turizmu druinskih podjetij bomo podpirali tudi vstop globalnih turistinih ponudnikov na slovenski trg. Lesna industrija je lahko ponovno pomembna gospodarska panoga. Spodbudili bomo njeno kapitalsko in poslovno povezovanje od proizvodnje lesa do predelave v izdelke z vijo dodano vrednostjo. Posebno pozornost in podporo bomo namenili biotehnolokim podjetjem, farmacevtskim firmam in zdravstvenim storitvam. Spodbujali bomo kreativne industrije. Logistina podjetja so se znala v tekem poloaju zaradi izpada nekaterih segmentov poslovanja in nujno potrebujejo spodbudo, da ohranijo svoj poloaj na domaem trgu in da ga lahko irijo na svoje tradicionalne trge. Med dejavnosti, ki jih bomo spodbujali z davnimi olajavami, sodijo tudi vlaganja v razvoj obnovljivih virov energije ter nizkoogljine in okoljske tehnologije.

6. FINANCE

Javne finance za stabilen razvoj

Predani bomo programskemu nartovanju prorauna, kar pomeni, da bomo izdatke

nartovali na osnovi uinkovitosti in trajnosti konkretnih projektov in programov.

Prek sistema indikatorjev uinkovitosti posameznih projektov in programov bomo izboljali

uinkovitost porabe javnih sredstev.

Nadaljevali bomo troarinsko politiko, ki bo spodbujala gospodarske aktivnosti in ne bo

povzroala pritiskov na rast maloprodajnih cen.

Sankcionirali bomo neracionalno zbijanje cen pri javnih naroilih, saj naredijo nasedli in

nedokonani projekti najvejo kodo proraunskim sredstvom.

Znievanje javnofinannih izdatkov

Tako na normativni kot na izvedbeni ravni bomo uveljavili fiskalno pravilo, ki bo omejilo rast

javnofinannih izdatkov in dolga drave.

17

Gospodarski razvoj

Omejitev javnofinannih izdatkov bo do konca prihodnjega petletnega obdobja postopno

odpravila strukturni primanjkljaj, tako da se dolg drave do konca istega obdobja ne bo poveal nad 45 % BDP. Temu cilju bomo podredili uresnievanje vseh proraunskih politik in organizacijo javne uprave. Dolgorono vzdrnost javnih financ bomo zagotovili s spremembami v pokojninskem in zdravstvenem varstvu. Popravili bomo davni sistem, kar bo povezano tudi s spremembami pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter dolgotrajne oskrbe. Zagotovili bomo im enakomernejo porazdelitev davnih bremen med vse davne zavezance s tem, da si bomo prizadevali poveati posredne davke na raun znianja neposrednih davkov. Zniali bomo davno obremenitev strokov dela in poveali davno obremenitev premoenja in nadstandarda. Nadaljevali bomo projekt uinkovitega pobiranja davkov (davne blagajne) in vzpostavitve centralnega davnega knjigovodstva. V celoti bomo odpravili monost odlaganja ali obronega odplaevanja prispevkov, z usmerjenimi in obsenimi inpekcijskimi nadzori bomo e naprej poveevali izterjavo neplaanih davkov tudi na podrojih dela na rno. 50-odstotno bomo obdavili vse plasmaje v davna nebesa.

Davek na finanne transakcije

Uvedli bomo 0,05-odstotni davek na finanne transakcije, s imer bomo omejili finanne

pekulacije in izboljali obstojei poslovni model finannega sistema. Davek predstavlja enega od instrumentov za finanno reformo in fiskalno stabilizacijo, vendar ne bo obremenil fizinih oseb oziroma potronikov, temve banke, ki so soustvarile krizo.

7. JAVNA UPRAVA

Plae v javnem sektorju bodo postale odvisne od kakovosti dela

Skupni obseg strokov dela bomo ohranili na ravni leta 2011 najmanj do doseene triodstotne

gospodarske rasti.
Poveali bomo gibljivi del plae, tako da bo znaal najmanj do 20 % osnovne plae, za slabo

delo se bo plaa lahko zniala za enak obseg. Skupni obseg sredstev za gibljivi del plae bo znaal do 5 % mase sredstev za plae. Valorizacija osnovne plae ne bo avtomatina, ampak odvisna od gospodarskih razmer. Vertikalno in horizontalno napredovanje bo odvisno od posameznikove uspenosti. Kadrovski narti bodo postali sredstvo za upravljanje organizacije v rokah vodstva. Regulacijo tevila zaposlenih bomo izvajali prek omejevanja mase strokov dela in ne ve prek dovoljenega tevila zaposlenih v kadrovskih nartih. Poenotili bomo vse osebne prejemke v celem javnem sektorju.

18

Gospodarski razvoj

Ceneja in uinkoviteja dravna uprava

Na zaetku mandata bomo postavili novo organizacijsko strukturo dravne uprave z desetimi

ministrstvi. Oji deli ministrstev bodo zdruevali naloge, vezane na oblikovanje sistema oziroma posameznih politik. Izvajanje politik bo potekalo v organih v sestavi ali pa v agencijah, ki so e ustanovljene. Vlada bo delovala z naslednjimi ministrstvi: 1. ministrstvo za notranje zadeve 2. ministrstvo za zunanje in evropske zadeve 3. ministrstvo za obrambo 4. ministrstvo za finance 5. ministrstvo za pravosodje in upravo 6. ministrstvo za raziskave, znanost, tehnologijo in gospodarstvo 7. ministrstvo za promet in prostorsko nartovanje 8. ministrstvo za izobraevanje in kulturo 9. ministrstvo za zdravje, delo, druino in socialne zadeve 10. ministrstvo za prehrano in okolje
Ministrstva se bodo zdruevala po popisu poslovnih procesov, kjer bomo nekatere doloili na

novo in jih poenostavili. Na tej podlagi bo oblikovana nova organizacijska struktura, ki ji bo treba prilagoditi kadrovsko zasedbo, in sicer po tevilu, znanju, izobrazbi in kompetencah. Da bi zniali stroke delovanja in poveali kakovost, bomo nadaljevali proces centralizacije nekaterih funkcij na ravni celotne dravne uprave brez izjeme. Med te naloge sodijo najmanj: izvajanje javnih naroil, upravljanje nepreminega premoenja, vodenje dravnih investicij, informacijska podpora ter kadrovska funkcija. Nekatere naloge drave bomo skupaj s financiranjem teh nalog prenaali na povezane lokalne skupnosti (regijske skupnosti obin), da zagotovimo izvajanje pristojnosti tam, kjer je to najbolj optimalno. Posledino bomo okrepili javni nadzor nad izvajanjem teh pristojnosti. V ministrstvih bomo centralizirali opravljanje podpornih nalog tudi za organe v sestavi in za agencije. Izvedli bomo centralizacijo podpornih nalog tudi v upravnih enotah. Nadgradili in okrepili bomo inpekcijske slube, tako da bodo postale uinkoviteje in bolj odzivne. Uvedli bomo kreditne toke za delovanje institucij, ki jih bodo le-te dobile na podlagi ocene svojega dela.

Bolj odgovorni in uinkoviti javni zavodi

Zasebni sektor bo izvajal javno slubo samo tam in v takem obsegu, kot je javni zavodi z

obstojeimi zmogljivostmi ne morejo.

19

Gospodarski razvoj

Trna dejavnost javnih zavodov bo mogoa samo toliko, kolikor ne bo ogroala javnih slub.

Javni zavodi ne bodo mogli izvajati iste dejavnosti kot javna sluba in kot trno dejavnost. Uvedeni bodo mehanizmi, ki takim zavodom, npr. na podroju raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter visokoolskega izobraevanja, ki terja sodelovanje z gospodarstvom, omogoajo izstop iz sistema javnih zavodov oziroma se ustrezno spremeni obstojea zakonodaja. Za zaito uporabnikov bodo dravni organi izboljali nadzor nad izvajanjem javne slube tako v javnih zavodih kot pri zasebnikih. Za znianje strokov bo financer izvajal ustrezen nadzor nad strokovno ceno javne storitve. Ustanovitelj bo svoj nadzor izvajal predvsem prek doslednega spremljanja rezultatov in uinkov delovanja javnega zavoda. Direktorji javnih zavodov bodo postali v polni meri odgovorni za uinkovito izvajanje javne slube in za poslovni rezultat. Za presojo uinkovitosti bomo postavili standarde kakovosti in strokovne uinkovitosti in jih spremljali kot ustanovitelj. Njihova funkcija bo omejena na najve dva zaporedna mandata. Ustvarili bomo pregledneji nain financiranja javne slube, ki bo zagotavljal povezavo med ceno storitve in plailom za opravljanje storitve. Na posameznih podrojih bodo ponovno preverjeni normativi in standardi, ki bodo postali kljuni pri kalkulaciji cene. Poenostavili bomo finanno poslovanje javnih zavodov, vendar kljub temu zagotovili striktno loevanje finannih tokov javnega in zasebnega denarja. Pri upravljanju javnih zavodov bodo imeli ve besede uporabniki storitev, ustanovitelj in financer pa bosta uporabljala druge nadzorne mehanizme.

8. ZNANJE IN TEHNOLOGIJA ZA KAKOVOSTEN RAZVOJ

Odlinost znanja
Spodbujali bomo okoliine za odlinost visokoolskega izobraevanja in znanstvene

dejavnosti, s imer bomo ustvarjali visoko ustvarjalne kadre.

Poskrbeli bomo, da bo visokoolski izobraevalni sistem prilagojen svetovnim trendom in bo

ponujal znanje in programe na nivoju razvitega sveta.

Zagotavljali bomo nadaljnjo avtonomnost raziskovalne in znanstvene dejavnosti.

Poslovna iniciativa v drubi znanja

Za prehod v drubo znanja bomo skrbeli za povezan trikotnik institucij znanja: ustvarjanje

(raziskave), prenos (izobraevanje) in uporaba znanja (inovacije).

Pospeevali bomo odlinost temeljnega raziskovanja, ki je prvi pogoj za uspene aplikacije.

Nadaljevali bomo podporo aplikativnim raziskavam, ki jih potrebuje gospodarstvo.

20

Gospodarski razvoj

Nacionalne standarde bomo prilagodili standardom razvitih drav na vseh podrojih. Za

pospeitev internacionalizacije bomo odprti za vse iniciative.

Prilagodili bomo plani sistem raziskovalcev, katerih plae so razmeroma nizke in trenutno ne

stimulirajo kakovostnega dela.

Soitje znanja in tehnologije

Za prenos znanja v tehnologije bomo opustili toge sheme in kalupe, ki utesnjujejo razvojno-

raziskovalno dejavnost.
Modernizirali in optimizirali bomo gibljivost ter prehodnost (vertikalno in horizontalno) med

institucijami.
Ustvarili bomo okolje, ki bo motiviralo kadre v raziskovalni in akademski sferi ter spodbujalo

prisotnost in enakopravnost ensk v znanosti, e zlasti v naravoslovnih in tehnikih znanostih.

Informacijska druba bo hrbtenica tehnolokega razvoja

Z nacionalnim okvirom spodbujanja razvoja informacijske drube, ki bo upoteval tehnoloki,

drubeni in zakonodajni okvir, bomo poveali inovativnost in konkurennost gospodarstva, tevilo delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, kakovost ivljenja in enakomernost regionalnega razvoja. Skrbeli bomo za uinkovit trg elektronskih komunikacij in s tem najbolje storitve telekomunikacijskega sistema ob ugodnih cenah. Spodbujali bomo razvoj slovenskega trga e-vsebin zaradi razvoja domaega kulturnega okolja in jezika. Sprejeli bomo programe za promocijo inovativnosti v podjetjih in drubi z ustreznimi davnimi spodbudami, programi izobraevanja ter programom pomoi manjim podjetjem pri uvajanju sodobnih prijemov e-poslovanja in e-storitev za evropski trg. Z raunalnikim opismenjevanjem otrok bomo v okviru izobraevalnega procesa zaeli e ob vstopu v obvezno izobraevanje, da bo raunalnik postal v njem eno kljunih orodij. Spodbujali bomo programe izobraevanja za uinkovito rabo e-storitev za stareje in osebe z oviranostjo. Zavzemali se bomo za odprto upravo z umikanjem birokratskih ovir, poenostavitvijo upravnih postopkov, hkrati pa bomo obanom omogoali bolj kakovosten vpogled v delovanje uprave. S ciljem spletnega komuniciranja uprave bomo zdruili eupravo in korporativna spletna mesta ministrstev in organov v uporabnikom naravnano okolje. Vzpostavili bomo politiko odprtega dostopa do podatkov, nabor pravil za javno dostopnost in uporabnost podatkov v lasti drave. Na cilj bo vzpostavitev mednarodno primerljive, e ne inovativne podpore informacijski drubi skozi javni dialog oziroma eparticipacijo.

21

Gospodarski razvoj

Dostopne e-vsebine
V odnosu do intelektualne lastnine bo potreben premislek, saj lokalna in evropska

zakonodaja, ki zadeva avtorske in sorodne pravice, ni ivljenjska.

Nudili bomo podporo digitalizaciji medijev, saj neiznajdljivost medijev v prehodu v digitalno

dobo lahko koduje standardom informatiziranosti obanov.

Na cilj bo veanje javnega digitalnega dialoga, prepoznavnost Slovenije in udeleba v

procesih Evropske unije pri evsebinah.

Dostop do raunalnika in interneta

Dosegli in presegli bomo povpreje Evropske unije v dostopu do raunalnikov in

irokopasovnega interneta.
Z optinimi povezavami bomo poveali internetni dostop v ruralnih okoljih.

9. RAZVOJ, EVROPSKA SREDSTVA, REGIONALNA POLITIKA IN

LOKALNA SAMOUPRAVA ZA VEJO UINKOVITOST

Pospeen razvoj Slovenije

Zavzemali se bomo za usklajeno in projektno razvojno nartovanje na ravni drave. Koordinirali bomo strukturne reforme in spremljali ter vrednotili procese in uinke, ki iz njih

izhajajo.
Spremljali in vrednotili bomo doseganje razvojnih ciljev drave. Po potrebi bomo ustanovili strokovne izvedbene skupine za hitro reevanje ezsektorskih

problemov in projektov (projektni pristop).

Uspeno rpanje evropskih sredstev

Nadaljevali bomo aktivnosti za poenostavitev in optimizacijo sistema uresnievanja

kohezijske politike ter za pospeeno rpanje sredstev.

Aktivno bomo sodelovali v pripravah na novo finanno perspektivo 20142020.

Skladneji in enakomerneji razvoj

Nadaljevali bomo sistemsko dodeljevanje regionalnih razvojnih spodbud na podlagi nael

obmone razvojne politike.

22

Gospodarski razvoj

Nadaljevali bomo program spodbujanja konkurennosti Pomurske regije 20102015. Nadaljevali bomo program spodbujanja konkurennosti in ukrepov razvojne podpore

Pokolpju v letih od 2011 do 2016.

Izvajali bomo regionalne spodbude na obmejnih problemskih obmojih. Zavzemali se bomo za dodeljevanje povratnih spodbud prek Slovenskega regionalno-

razvojnega sklada.

Razvojno povezovanje obin

Zaustavili bomo delitev obin in spodbujali njihovo teritorialno, funkcionalno in finanno

povezovanje.
Pripravili bomo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obin, ki

naj bi spremljal zakon o obdavitvi nepreminin. Njegov namen je krepitev finanne avtonomije obin enega izmed temeljnih nael lokalne samouprave. Uvedeni davek na nepreminine bo temeljni vir njihovega financiranja. Pripravili bomo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi: vzpostavitev pravne podlage za uresnievanje posamezni obini in vsebini njenih nalog najustreznejih oblik sodelovanja obanov pred odloanjem in pri odloanju, doloitev ukrepov za uresnievanje javnega interesa v mladinskem sektorju za prednostno delovno podroje obine ter poenostavitev postopkov ustanavljanja institucionalnih oblik medobinskega sodelovanja. Nadaljevali bomo priprave za decentralizacijo in dekoncentracijo upravnih in razvojnih funkcij drave.

10. KAKOVOST IVLJENJA IN SOBIVANJA ZELENA POLITIKA PRIHODNOSTI

Spodbujanje uinkovite rabe energije

Z uinkovito rabo energije bomo na najceneji in najuinkoviteji nain dosegli, da ne bo treba

poveati proizvodnje energentov.

Najveje zmanjanje porabe fosilnih goriv bomo dosegli s prednostnim razvojem

integriranega javnega potnikega prometa in z destimulacijo osebnega prevoza.

e naprej bomo racionalizirali porabo elektrine energije oziroma je ne bomo

poveevali.
Vlagali bomo v projekte obnovljivih virov energije in ustvarjali okoliine za njihov razvoj. Spodbujali bomo uvajanje elektrinih avtomobilov, mreo polnilnic, ugoden davni reim in

monost nadaljnje prodaje.

23

Gospodarski razvoj

Trajnostni razvoj je edina in dobra alternativa

Slovenija je zelena. To pomembno drubeno soglasje in razvojno prednostno hotenje naih

ljudi razumemo kot izjemno prednost nae drave in strateko pomembno lonico med naprednim in nazadnjakim v prihodnje. Slovenija hoe biti napredna druba. Drubo moramo organizirati na trajnostni nain, da bomo ohranili in poveali monosti prihodnjih generacij za kakovostno ivljenje, dostopne naravne vire in prijazno sobivanje na naem planetu. V vseh stvareh in na vseh podrojih si bomo prizadevali za oblikovanje ravnoteja med kakovostjo ivljenja, socialno varnostjo, monostmi posameznika, okoljsko vzdrnostjo in ekonomsko konkurennostjo. Promovirali in spodbujali bomo dobre prakse za trajnostno organiziranje gospodinjstev, gospodarstva, kmetijstva in javnega sektorja pri porabi energije, zadovoljevanju potreb po hrani, mobilnosti in nainu prebivanja. Spodbujali bomo veanje vloge slovenskega gospodarstva in znanosti pri uvajanju in razvoju novih okoljskih tehnologij, e posebej pri varovanju voda in drugih naravnih virov, ravnanju z odpadki ter nizkoogljinimi tehnologijami na podroju energetike, mobilnosti, kmetijstva ter obnovljivih virov energije. Napredna okoljska in podnebna politika je vir prihodnje konkurennosti in razvojne sposobnosti slovenskega gospodarstva z novimi, visoko kakovostnimi delovnimi mesti. Z novo zakonodajo na tem podroju bomo dosegli to, da bodo v ceni proizvodov in storitev upotevani tudi vsi eksterni stroki, ki bremenijo okolje in doslej niso bili zajeti. S tem in z ozaveanjem potronikov bomo dosegli spreminjanje potronikih navad. To bo tudi ena od prednostnih politik na ravni naega delovanja v Evropski uniji in Svetovni trgovinski organizaciji. Z zeleno davno politiko bomo razvijali princip onesnaevalec plaa, spodbujali nastanek okolju prijaznih podjemov ter postopoma ukinjali za okolje obremenjujoe dejavnosti, ki bodisi z izpusti bodisi z ustvarjanjem kode naravnim virom poslabujejo kakovost ivljenja in monosti prihodnjih generacij.

Prepreevanje in prilagajanje podnebnim spremembam

S sprejemom strategije Slovenije za prehod v nizkoogljino drubo in s podnebnim zakonom

bomo v Slovenijo pripeljali uspene prakse in spodbude za prehod drube, prebivalstva, gospodarstva, energetike, prometa, kmetijstva in drugih sektorjev v drubo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Na globalnih in regionalnih ravneh bomo delovali v skladu z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike podnebnih sprememb, sprejeto v mandatu nae vlade, in uresnievali tako globalno kot tudi lokalno dimenzijo nujnosti prehoda v nizkoogljino drubo.

24

Gospodarski razvoj

11. PROSTORSKI RAZVOJ KOT KLJUNO RAZVOJNO GONILO V STRATEGIJI RAZVOJA SLOVENIJE

Prostorsko urejanje je kljuno za razvoj Slovenije

Prostorsko urejanje bo imelo kljuno vlogo za razvoj Slovenije. Prostorski razvoj je tisti, ki

razmea dejavnosti v prostoru in skrbi za smiselni, kontinuirani in celoviti razvoj policentrine poselitve. Prometna, energetska, komunalna, gospodarska in druge infrastrukture bodo smiselno sledile takemu razvoju.

Uinkoviteje in bolj smiselno umeanje v prostor

Vzpostavili bomo regionalni nivo prostorskega planiranja. Na vseh podrojih razvoja

je premalo regionalnega nivoja nartovanja. Slovenija e ima statistine regije, ki jih lahko takoj uporabimo kot smiselno zakljuene celote z ustrezno sistemsko vlogo. Dejstvo je, da nam bo regionalno prostorsko nartovanje omogoilo uinkoviteje in kraje postopke umeanja v prostor, predvsem za longitudinalne, prometne, energetske in komunalne prostorske ureditve, ki potekajo na obmoju ve obin. Prioritetne dravne prostorske narte bomo tako neprimerno hitreje izvedli, kajti vsi varstveni reimi in ukrepi bodo upotevani e v fazi regionalnega prostorskega razvoja. Sistem spremljanja stanja v prostoru bomo razvili v uporabno orodje, s katerim bomo lahko ves as natanno spremljali uspenost sledenja zadanim ciljem. Hkrati pa bomo imeli precizen vpogled v obremenjenost prostora iz razlinih sektorskih vidikov. Hitreje do gradbenih dovoljenj
Prostorski informacijski sistem, ki ga e razvijamo, bo ugledal lu sveta v naslednjem letu in

bo sluil kot uporabno orodje pri informiranju javnosti o pogojih in usmeritvah gradbenega dovoljevanja, nosilci urejanja prostora pa ga bodo uporabljali kot bogato bazo podatkov, ki je nujna za njihove aktivnosti pri dajanju usmeritev in mnenj pri postopkih umeanja v prostor. Novi prostorski informacijski sistem bo zmanjal eno najhujih administrativnih ovir pridobitev gradbenega dovoljenja.

Uinkovito lokalno urejanje prostora

Intenzivno bomo pripravljali obinsko prostorsko nartovanje nove dobe, ki se mora skleniti

najkasneje do konca leta 2013. Uinkovitost oblikovanja obinskih prostorskih nartov se je v mandatu nae vlade mono poveala.

25

Gospodarski razvoj

Urbana prenova Slovenije

Urbani razvoj v mestih, krajih in vaseh bomo usmerjali predvsem v vse vidike urbane prenove,

kot je na primer energetsko uinkovita prenova starejih energetsko potratnih objektov.

12. DOBRO RAZVITA PROMETNA INFRASTRUKTURA KOT OSNOVA ZA VARNOST V PROMETU

IN ZA KONKURENNO SLOVENIJO

Razvoj prometne infrastrukture

Skrbeli bomo za dobro razvito in uravnoteeno prometno infrastrukturo, ki je osnova

za konkurennost drave in ki deluje integrativno na od sredia ekonomskega ivljenja sicer odmaknjene dele gospodarstva ter omogoa policentrini razvoj drave. Takna ureditev omogoa kar najmanji moni vpliv na okolje, ob tem da je promet danes eden najhujih onesnaevalcev. Nadaljevali bomo z razvojem ustrezne prometne infrastrukture tudi na obmojih, ki so odmaknjena od avtocestnega in eleznikega omreja, kot so tretja, tretja a in etrta prometna os, ki bodo povezovale regije v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvakem. Da bomo pri tem lahko uspeni, bomo direktorat za prostor iz ministrstva za okolje in prostor prenesli na ministrstvo za promet. Posodobili bomo elezniko infrastrukturo v skladu z nacionalnim programom gradnje in obnove eleznike infrastrukture kot prioritetnim infrastrukturnim programom.

Varnost v prometu
Varnost v prometu je prva prioriteta. Nadaljevali bomo uveljavljanje novih preventivnih in

rehabilitacijskih programov, utrjevanje in razvoj prometne vzgoje ter ol vonje v Agenciji za varnost prometa in s spodbujanjem ter podporo civilne drube. Spodbujali bomo gradnjo kolesarske infrastrukture in zaito najibkejih udeleencev (peci, otroci, stareji udeleenci) ter tehninih preventivnih in nadzornih sistemov za spotovanje najpomembnejih dejavnikov varnosti. Uvedli bomo sistem nagrajevanja (s pozitivnimi tokami in denarnim dobroimetjem) dobrih in varnih voznikov s ciljem spodbujanja pozitivnega vedenja in prizadevanja, da bodo vozniki varni in skrbni udeleenci v prometu.

26

Gospodarski razvoj

Geostrateki poloaj Slovenije kot kljuna konkurenna prednost v prometu in logistiki

Slovenija ima pomemben geostrateki poloaj in priakujemo, da bo veina desetega in

petega panevropskega koridorja del evropskega jedrnega omreja, preostali del pa bo v celovitem omreju. Sprejem dravnega prostorskega narta za koprsko pristanie in nacionalni program gradnje eleznike infrastrukture bosta poleg e zgrajenih in bodoih avtocestnih povezav hrbtenica za izkorianje geostratekega poloaja R Slovenije in osnova zanjo kot logistino platformo srednje in jugovzhodne Evrope. Nadaljevali bomo strateko usmeritev Republike Slovenije kot logistine platforme srednje in jugovzhodne Evrope. Na kriiu petega in desetega koridorja, eleznice in mariborskega letalia bo drava zaela vzpostavljati mednarodno logistino sredie s sprejemom dravnega prostorskega narta, spremembami namembnosti zemlji in njihovim komunalnim opremljanjem ter nala stratekega partnerja za nadaljnja vlaganja in razvoj mariborskega letalia kot mednarodno pomembnega tovornega letalia z na novo vzpostavljenim logistinim centrom ter proizvodnimi povrinami za industrijo z visoko dodano vrednostjo. Mobilnost ljudi, prijazna ljudem
Mobilnost prebivalstva, ki upoteva naela trajnostnega razvoja in zagotavlja razvoj

demografsko in ekonomsko ogroenih podroij, je naa pomembna prioriteta. Nadaljevali bomo projekt integracije javnega potnikega prometa, ki bo z enotno vozovnico, usklajenimi voznimi redi, urejenimi prestopnimi tokami in dobrimi informacijami za uporabnike povezal elezniki, avtobusni in mestni promet. Projekt bo konan v letu 2013 in bo uporabnikom zagotovil vejo dostopnost do javnega potnikega prometa, vejo hitrost in razvoj novih oblik prevozov za redkeje poseljena obmoja. Spodbujanje javnega potnikega prometa bomo zagotavljali tudi s spodbujanjem gradnje parkiri in kolesarnic na postajaliih (P+R) in dobro prakso pri upravljanju prometne infrastrukture z zagotavljanjem prometnih pasov za javni potniki promet in s spreminjanjem dovoljene smeri glede na prometne konice. Upravljanje cestnega prometa je e popolnoma v povojih. V okviru ministrstva za promet bomo organizirali uinkovito usmerjanje prometnih tokov glede na priakovani obseg prometa, ob zastojih zaradi nesre, ob gradnji ter obnovi prometnic in z vodenjem prevozov nevarnega blaga ter izrednih prevozov.

Letalske povezave so kljune za vsako razvito drubo

Ob tem, ko smo uspeli ohraniti nacionalnega letalskega prevoznika, se bomo zavzeli, da dobi

stratekega partnerja ob pogoju, da ohrani sede v Sloveniji in da leti e naprej pod nao znamko Adria Airways. Ohranitev prevoznika je kljuna za kvalitetno mobilnost naega prebivalstva. Drava brez dobrih letalskih povezav je za tuje vlagatelje nezanimiva, zato je mobilnost kljuna tudi za gospodarstvo.

27

Gospodarski razvoj

V kriznih asih smo pomagali mariborskemu in portorokemu letaliu, da sta lahko

nemoteno poslovali in razvoj obeh letali bomo e naprej podpirali ter ustvarjali pogoje, da bo mariborsko letalie dobilo primernega operaterja. e naprej bomo podpirali razvoj ljubljanskega letalia, kot so ga zastavili z glavnim nartom, ki pomeni ambiciozno osnovo za zgraditev pomembnega regionalnega logistinega vozlia.

Financiranje javne prometne infrastrukture

Nastavili smo ustrezen model financiranja razvoja eleznikega omreja z navzkrinim

financiranjem eleznike infrastrukture iz takse za cestna vozila in tem namenskim sredstvom bomo dodali e dodatne in tako zagotovili zadostno osnovo za vlaganja v elezniko infrastrukturo skupaj s financiranjem iz ugodnih kreditov (kot so npr. tisti iz Evropske investicijske banke). Javno-zasebno partnerstvo bomo uporabili na vseh podrojih gradnje infrastrukture, kjer bo to mogoe, zlasti pa na dravnih cestah in eleznicah. Glede na to, da je javno-zasebno partnerstvo lahko breme za zadolenost drave, bomo promovirali modele razpololjivosti, po katerih se plaevanje zasebnemu partnerju uredi tako, da dolnost drave ne pomeni novega zadolevanja in s tem poveevanja javnega dolga. To je ustrezna reitev, ker je priblino polovica dravnih cest potrebna obnove in ker je proraunskega denarja vedno manj. Enako velja za modernizacijo nekaterih segmentov na elezniki infrastrukturi (kot je npr. evropski sistem za upravljanje eleznikega prometa ERTMS).

13. POVEANJE PROIZVODNJE HRANE JE POGOJ ZA PREHRANSKO VARNOST SLOVENIJE

Veja varnost in kakovost hrane

Potroniku morajo kmet, obrtnik ali industrija ponuditi varno in kakovostno hrano ter

zagotoviti ustrezne informacije o razlinih pridelkih in prehranskih izdelkih ter njihovi kakovosti, ki mu dajo monost izbire. Oblikovali bomo enotno institucijo za varnost in kakovost hrane, veterinarstvo ter nadzor v kmetijstvu, ribitvu, gozdarstvu in turizmu. Enotno vodenje in zdruitev dosedanjih organov bo omogoilo vejo racionalnost, uinkovitost in sistematinost ter tudi e ve nadzora, temeljeega na oceni tveganja. Skupna evropska zakonodaja bo samo temelj, ki bo nadgrajen z lastnim znanjem in izkunjami, vse za zaito domaega potronika. Z domao in evropsko zakonodajo bomo poveevali ozaveenost prebivalstva o vsebnosti konzervansov, hormonov, umetnih barvil in drugih dodatkov v hrani s poudarjenimi opozorilnimi napisi o njihovi kodljivosti. Zaradi jasnih posledic za zdravje ljudi bomo tudi tem izdelkom postopno dodajali eksterne stroke, tudi stroke zdravstvenih storitev.

28

Gospodarski razvoj

Veja proizvodnja hrane

Za strateko varnost Slovenije bomo skrbeli s poveanjem samooskrbe s hrano. Varovali

bomo obstojee in v naslednjem koraku poveali povrine kmetijskih zemlji, ki morajo biti namenjene pridelavi hrane. Cilj je vsaj 90 % samooskrba pri krunih itih, vsaj 70 % pri zelenjavi in ohranitev ugodnega stanja samooskrbe pri mleku, govejem in perutninskem mesu, jabolkih ter poslovno in proizvodno prestrukturiranje hmeljarstva in praiereje. Regulatorni organi bodo zaitili domao proizvodnjo pred nedovoljenimi praksami, drava pa bo aktivno sodelovala pri zagotavljanju pravinih odnosov v prehranski verigi in informiranju potronika. Proizvodno vezana plaila bodo spodbudila deficitarno proizvodnjo, kot je zelenjadarstvo. Drava bo spodbujala poslovno povezovanje, razvoj in prenos znanja iz raziskovalnih v proizvodne procese in promocijo slovenske hrane. Lokalna oskrba bo prioritetna. Skrbeli bomo za kmetovanje z najvijimi standardi varovanja okolja. Za razvoj kmetijstva in pridelave hrane bomo skrbeli z ustreznim drubenim in socialnim poloajem kmeta, s spodbujanjem kmetijskega podjetnitva v pridelavi in predelavi hrane, ki bo pripoznan tudi v davni in socialni zakonodaji.

itili bomo interes slovenskega kmeta

V pogajanjih o novi evropski kmetijski politiki bomo itili interes slovenskega kmeta,

kmetijstva in proizvodnje hrane. Pogajalska izhodia bomo usklajevali z nevladnimi, strokovnimi in zainteresiranimi javnostmi. Poseben poudarek bomo dali poenostavitvam, dodatni podpori mladim kmetom in deficitarnim, vendar potrebnim proizvodnjam, spodbudam ekoloki proizvodnji, ohranitvi proizvodnje na gorskih kmetijah in obmojih z omejenimi monostmi za kmetovanje, razvojnim aktivnostim, tehnolokim posodobitvam in izboljevanju konkurennosti, zavarovanjem proizvodnih in dohodkovnih tveganj ter spodbudam lokalnim aktivnostim za razvoj proizvodnje hrane.

Podpora institucijam
Tudi v prihodnje bomo zagotavljali financiranje ali sofinanciranje raziskovalnega,

strokovnega in izobraevalnega dela, ki bo bolj povezano, usklajeno in opredeljeno s potrebami sektorjev, s poudarkom na izboljevanju uinkovitosti in veji poslovni uspenosti. lani v zbornicah bodo sami odloali o obveznem ali neobveznem lanstvu. Kmetijskim zadrugam bomo z ustreznimi zakonskimi popravki omogoili, da bodo usposobljene za celovit servis kmetijski proizvodnji od nabave, strokovnega svetovanja in trenja prehranskih proizvodov. Kmetijsko svetovalno slubo bomo statusno in organizacijsko prilagodili strokovnim potrebam, ter zahtevam v kmetijski proizvodnji.

29

Gospodarski razvoj

Gozd je razvojna prilonost Slovenije

Gozd vidimo kot razvojno prilonost Slovenije. Strokovno delo v gozdarstvu bomo nadgradili

z aktivnostmi za bolji gospodarski izkoristek. Krepitev gozdno lesne verige pomeni ukrepeza poveanje poseka ez pet milijonov m3 letno in bolje izkorianje gozdov, vkljuno s tehnolokimi razpisi, izboljanje odprtosti gozdov, poenostavitev koncesijske zakonodaje, spodbude gradnji in delovanju ag ter lesne industrije. Cilj je, da se ve slovenskega lesa predela v domai lesni industriji. Podpora taknemu razvoju so promocijske aktivnosti za vejo uporabo lesa, zakonska obveza delea lesa pri javnih investicijah in pridobivanje obnovljivih virov energije iz odpadne gozdne in lesne biomase.

Morsko in sladkovodno ribitvo ter ribogojstvo je del nae tradicije

Ker je morsko in sladkovodno ribitvo ter ribogojstvo del nae tradicije, bomo v pogajanjih o

novi evropski skupni ribiki politiki zagotovili zaito lastnega specifinega interesa, zlasti ohranitev malega priobalnega ribolova, spodbujali promocijske aktivnosti za veji dele rib v vsakodnevni prehrani, zaitili bomo poloaj slovenskih ribiev.

Ohranjeno naravno okolje je naa prednost in prilonost

Naravne vire in okolje bomo varovali prek aktivnega ravnanja z njimi, normativno varovanje

bo prenovljeno, upotevane bodo pozitivne prakse okoljsko uinkovitih drav, zato bo sistem pregledneji, nadzor pa bistveno uinkoviteji. Hitreje pridobivanje okoljskih dovoljenj bo omogoeno s poenostavitvijo zakonodaje in z zdruitvijo upravnih ter administrativnih slub. Ohranjanje biodiverzitete in ukrepi za prepreevanje in blaitev podnebnih sprememb bodo prednostna politika, podprta s finannimi viri. Biotska raznovrstnost bo prepoznana tudi kot bistvena konkurenna prednost v promociji, turizmu in proizvodnji hrane.

30

Pravna drava

14. PRAVOSODJE NAJ POSTANE UINKOVITEJI VARUH PRAVIC IN PRAVINOSTI

Sodstvo kot enakopravna veja dravne oblasti

Ogroanje avtoritete sodi s strani tistih, ki se znajdejo v sodnih postopkih, ko kae, da bi

lahko sodie odloilo v nasprotju z njihovimi interesi in priakovanji, je nedopustno. Zlasti to velja za postopke, v katerih se znajdejo politiki ali privilegirani pripadniki elit. Sodiem bomo dali vlogo, ki jim v sistemu delitve oblasti na tri veje (sodno, zakonodajno in izvrno) tudi gre. Sodniki morajo biti neodvisna in enakopravna veja oblasti zaradi tega, ker sicer ne morejo uspeno varovati pravic, niti zagovarjati enakosti strank v sodnih postopkih ter pravinosti sojenja. Predlagali bomo, da zakonodajni del oblasti ne postavlja ve sodnikov. Sodnike bo postavljal sodni svet. S tem ne bo ogroen sistem zavor in ravnovesij, bomo pa v postopke imenovanja sodnikov vkljuili tudi predsednika republike. Samo neodvisen sodnik lahko odloa suvereno. Odprti bomo za vse reitve v smislu veje neodvisnosti sodnikov. Zagovarjali bomo trajen mandat sodnikov, podpiramo pa vse predloge, ki naj zagotovijo, da bodo kandidati za sodnike izpolnjevali najstroje strokovne in etine kriterije, preden bodo imenovani s trajnim mandatom.

Ustavnega sodia ne smemo ve obremenjevati z nepomembnimi zadevami

Predlagali bomo ponovno obravnavo in sprejem predloga za spremembo Ustave Republike

Slovenije v poglavju o ustavnem sodiu. Omejili bomo monosti za vloitev pobude za oceno zakonskih in drugih predpisov in predlagali uveljavitev diskrecijske pravice ustavnega sodia, da odloa o ustavnih pritobah. Ustavno sodie bo samo izbiralo primere, v katerih bo odloalo, kriterija za to pa morata biti, da gre za sistemsko pomembno vpraanje ali za zadevo, ki je usodna za posameznika.

Pravosodje kot branik lovekovih pravic

Slovenija je sposobna dosegati in presegati mednarodne standarde, ki jih doloa Evropsko

sodie za lovekove pravice glede varstva pravic. Ne zaradi Evrope, temve smo to dolni prebivalcem Slovenije, ki upravieno terjajo hitreje reevanje sodnih sporov. Zagotovili bomo odpravo sodnih zaostankov, da ne bo predolgotrajnih sojenj, da bodo spotovane vse odlobe sodi, zaeni s sodbami ustavnega sodia, kar smo dokazali z reitvijo vpraanja izbrisanih, da bomo spremenili prakso neuinkovitih preiskav zdravnikih napak. Za zaito pravic otrok bomo kot poseben organ ali znotraj varuha lovekovih pravic imenovali posebnega varuha pravic otroka, ki bo imel pooblastila za uinkovito zaito pravic otroka.

31

Pravna drava

Omogoili bomo razredne (skupinske) tobe v primeru onesnaevanja okolja, e prej bomo

na drugih podrojih smiselno prilagodili predpise tako, da bosta skupni interes in zasebni interes, zlasti glede imisij, v smiselnem ravnoteju.

Sodia morajo postati uinkoviteja

Zagotoviti moramo hitreje kaznovanje storilcev hudih kaznivih dejanj, med katere spadajo

tudi gospodarski kriminal, ki zaradi tajkunske pogoltnosti obsodi na berako palico stotine in tisoe tistih, ki ivijo samo od svojega dela. Za vejo uinkovitost sodi bomo predlagali nekatere spremembe procesne zakonodaje (kot je npr., naj sojenje poteka zvezno sojenje v posamezni zadevi). Sodnike bomo im bolj razbremenili administriranja, da se bodo dejansko lahko posvetili svojemu glavnemu poslanstvu sojenju. Predlagali bomo, da pravnomone sodbe sodi dobijo vejo mo in da ne bodo pravni vir le s svojo razlagalno mojo. Prouili bomo monost upotevanja pozitivnih izkuenj sodi v drugih sistemih in na evropski ravni, ki temelji na precedenskih in pilotnih sodbah. Spremenili bomo nepravdni postopek, ki e ni doivel posodobitve, predvsem v smeri veje uinkovitosti. Zagotovili bomo monosti za izobraevanje sodnikov (zlasti na podroju gospodarske kriminalitete, prepreevanja nasilja v druini in poznavanja primerjalnega in evropskega prava).

15. DEBLOKADA ODLOANJA

Prouili bomo predloge ukinitve ali morebitne drugane vloge Dravnega sveta. Referendum bo lahko sklicalo zgolj 40.000 dravljanov, veljaven bo samo ob 30 % udelebi.

16. NOTRANJE ZADEVE

Loitev policije od ministrstva

Dosledno bomo uveljavljali in utrjevali evropsko veinsko sprejeti koncept loitve policijske

organizacije od ministrstva. Ministrstvo bo predstavljalo vrh civilnega nadzora in ne hierarhinega vrha policije. Z organizacijsko in operativno loitvijo policije od ministrstva bomo zagotavljati popolno depolitizacijo policijskega dela. Strokovna samostojnost in avtonomnost v policijskih postopkih ter urejanju notranjega reda je izhodie za razmerja med ministrstvom in policijo. Izpeljali bomo decentralizacijo policijske organizacije in delovanja, jo bolj povezali z lokalnimi skupnostmi ter izboljali varnostno pokritost na lokalni ravni.

32

Pravna drava

Policijsko delo v skupnosti bomo uveljavili z ukrepi na podroju izobraevanja, prilagajanja

organizacije varnostnim razmeram in enakomernejo obremenjenostjo policistov.

Vkljuevanje policijskega dela v lokalno skupnost

Policijsko delo v skupnosti bomo organizirali kot preventivni koncept varnosti v sodelovanju z

ljudmi in lokalnimi skupnostmi s ciljem izboljanja obutka varnosti in vejega zaupanja v policijo. Uvedli bomo ustrezne organizacijske ukrepe v lokalnih okoljih in usposabljanje policistov za delo v vekulturnih (etnino meanih) obmojih oziroma skupnostih ter promocijo in intrukcijo javnosti za samozaitno obnaanje in ravnanje. Okrepili bomo vlogo in odgovornost civilne drube ter vzgojiteljev in starev glede splone omike in etike ter spotovanja javnega reda in sobivanja.

Boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji

Izboljali bomo uinkovitost dela in rezultate (veja preiskanost in zmanjanje gospodarske

kode) na podroju prepreevanja gospodarskega kriminala in korupcije ter poveali strokovno usposobljenost in verodostojnost policije na tem podroju. Dvignili bomo strokovno usposobljenost kriminalistinih kadrov na podroju gospodarskega kriminala, kar bomo dosegli z nadaljevanjem in iritvijo trajnih oblik specialistinega usposabljanja doma in v tujini, z dodatnimi vlaganji v tehnologijo ter z uinkovitejim strokovnim povezovanjem in sodelovanjem institucij nadzora, odkrivanja in pregona na podrojih, kot so davki, trg vrednostnih papirjev, pranje denarja, javna naroila, dravna revizija, e zlasti na podroju sodelovanja policije z institucijami, kot so javno toilstvo, raunsko sodie, inpekcije, nadzorne agencije in uradi na podroju finannih dejavnosti itd. Izboljali bomo organiziranost, kadrovsko in tehnoloko kakovost in doseke v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, terorizmu, trgovini z ljudmi, ilegalnim migracijam ter zagotavljali varovanje june meje EU skladno s schenghenskimi standardi.

Pomembna varnostna podroja

S poveanjem tevila preventivnih ukrepov v vseh ministrstvih in v civilni drubi (sveti za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu) in z doslednim izvajanjem varstvenih ter izobraevalnih ukrepov, predvsem zoper povratnike pri kritvi prometne varnosti, bomo e naprej prispevali svoj dele h krepitvi varnosti na cestah. Vzpostaviti bomo uinkoviteji nadzor nad izpolnjevanjem jasno postavljenih varnostnih standardov v drubah za zasebno varovanje, vzpostavili sistem trajnega izobraevanja in akreditacije usposobljenosti posameznikov ter organizacij za pridobitev dovoljenj za izvajanje dejavnosti zasebnega varovanja.

33

Pravna drava

Izboljali bomo kakovost in usposobljenost zasebnih varnostnih slub, okrepili nadzor nad

njimi in odpravili poglavitne vzroke za prevelika varnostna tveganja v okoliinah zasebnega varovanja. Zmanjali bomo varnostna tveganja v nonih lokalih in nasploh pri mnoinem zbiranju. Zagotavljali bomo pogoje, v katerih bo lahko policija namenjala posebno pozornost etnino meanim obmojem, ki so varnostno bolj izpostavljena, zaradi esar pogosteje prihaja do ogroanja varnosti in samopomoi dravljanov.

Usposabljanje in dvig kakovosti policijskega dela

Prizadevali si bomo, da v policiji ne bo prihajalo do primerov, ko policisti zlorabijo svoja

pooblastila in nepooblaeno poseejo v najbolj temeljne lovekove pravice, kot so svoboda gibanja, nedotakljivost lovekove osebnosti, nedotakljivost stanovanja itd.. Zagotavljali bomo dvig kakovosti policijskega dela, kar bo omogoilo uinkoviteje povezovanje v boju zoper vse oblike kriminala in zoper korupcijo. Na vseh ravneh bomo zagotavljali stalne oblike izobraevanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za potrebe policistov in kriminalistov. Nujen je dvig kakovosti ter organizacije policijskega dela s pomojo raziskovalnega dela v povezavi z univerzitetnimi in raziskovalnimi ustanovami. Omogoali bomo stalno mednarodno usposabljanje in dvig kakovosti policijskega dela po najzahtevnejih mednarodnih standardih, kar bo prispevalo k dvigu ravni in raznovrstnosti oblik mednarodnega sodelovanja.

Bolji poloaj policista

Z vrsto konkretnih ukrepov bomo krepili veljavo, ugled in profesionalno etiko policijskega

poklica ter zagotavljali popolno depolitizacijo policijskih postopkov in krepitev policijske organizacije kot strokovno avtonomne organizacije v razmerju do ministrstva. S krepitvijo strokovno etinih standardov policijskega dela bomo okrepili veljavo, ugled in profesionalno etiko policijskega poklica ter popolnoma depolitizirali policijske postopke. Vzpostavili bomo ukrepe za bolje nagrajevanje policistovega dela, ki bodo temeljili na upotevanju varnostnih, zdravstvenih in drugih tveganj, povezanih z naravo policistovega dela.

34

Mladim ve monosti

Mladim delovna mesta

S celovito strategijo za zaposlovanje mladih bomo omogoili mladim ve prilonosti. Delovna mesta za mlade bomo zagotavljali s poveanjem sredstev za javna dela, z reformo

tudentskega dela ter davnimi olajavami in subvencijami delodajalcem za iskalce prve zaposlitve. Za hitrejo pridobitev dela bomo razvili karierno svetovanje v olah in na zavodu za zaposlovanje. Okrepili bomo obstojee in oblikovali nove programe politike zaposlovanja za mlade. Uvedli bomo obvezno prakso in volontersko pripravnitvo kot povezavo med izobraevanjem in zaposlitvijo.

Mladim tipendije in kakovostno izobraevanje

Nadaljevali bomo poveevanje tevila tipendij. Prek regionalnih tipendijskih mre, povezanih z gospodarstvom, bomo poveali monost

dostopa mladih do kadrovskih tipendij.

Spremenili bomo tudentsko delo in sistem financiranja in delovanja tudentskih organizacij

ter tudentskih servisov.

Spodbujali bomo ve monosti za eno- ali dvosemestrski tudij v tujini. tudij bomo povezali z delovnim okoljem.

Mladim stanovanja
Nadaljevali bomo prenos dravnih stanovanj na stanovanjski sklad za mlade. Za mlade druine bomo e v asu tudija omogoili prehod iz tudentskega v stanovanje za

mlade druine.
Poskrbeli bomo za fond neprofitnih stanovanj za srednjeroni najem za mlade in mlade

druine.
Z javnimi vlaganji in javnozasebnimi partnerstvi bomo okrepili delovanje trga najemnih

stanovanj. Bankam in drugim lastnikom neprodanih stanovanj, zgrajenih za trg, bomo ponudili partnerstvo za vkljuitev teh stanovanj v dravno najemno shemo, ki bo s subvencioniranjem najemnin in uvedbo nove, regulirane, najemnine vplivala na znianje viine najemnin in iro dostopnost do stanovanj. Prizadevali si bomo za monost dolgoronega neprofitnega najema tudi neprimernih stanovanj, pri emer se bo lastni vloek za adaptacijo upoteval pri najemnini. Pospeili bomo gradnjo novih in nadgradnjo starih tudentskih domov, da bomo omogoili kvalitetneje pogoje tudija.

35

Mladim ve monosti

Aktivna vloga mladim pri soodloanju

Ustanovili bomo mladinsko fundacijo, ki bo skrbela za racionalno in transparentno

financiranje delovanja mladinskih organizacij in izvajanja projektov za mlade.

Dokonno bomo vzpostavili naelo ni o mladih brez mladih.

36

Zunanja in varnostno obrambna politika

17. VARNOSTNO OBRAMBNA POLITIKA

Ustrezna normativna ureditev

Pripravili in sprejeli bomo nov zakon o obrambi, ki bo spremenjenim okoliinam primerno

uredil delovnopravna razmerja in profesionalizacijo Slovenske vojske.

Pripravili in sprejeli bomo srednjeroni obrambni program, ki bo ustrezno uredil podroje

zmogljivosti Slovenske vojske.

Prizadevali si bomo izdelati novo oceno ogroenosti Republike Slovenije, ki bo vodila v

izboljanje obrambnega planiranja ter v pravno in sistemsko vzpostavitev nacionalnega sistema kriznega upravljanja in vodenja. Podprli bomo ustrezno ureditev podroja slovenske kritine infrastrukture ter evropsko primerljivo ureditev obrambnih in zaupnih naroil. Zavzemali se bomo, da bo obrambni resor nadalje deloval v skladu z veljavno zakonodajo in Ustavo Republike Slovenije ter da se bodo v celoti upotevale temeljne lovekove pravice in izvajal demokratini civilni nadzor na oboroenimi silami.

Odgovorno v zaveznitvu in evropskih obrambnih silah

e naprej bomo podpirali udelebo v mednarodnih operacijah in misijah, ki bodo v interesu

Republike Slovenije in v skladu s cilji dravne zunanje politiki ter skupne varnostne politike EU.
Prizadevali si bomo za im prejnjo gradnjo skupnih obrambnih zmogljivosti in za im iro

javno podporo mednarodnemu delovanju sil.

Prizadevali si bomo za ustrezno zastopanost in strokovnost pri mednarodnem sodelovanju v

odborih, organih in poveljstvih vseh mednarodnih povezav.

Spotovali bomo koncepte enovite graditve sil za potrebe sodelovanja v zaveznikih in

evropskih obrambnih silah ter podpirali zdruevanje ter souporabo zmogljivosti, pri emer bomo zlasti okrepili regionalno sodelovanje na podroju srednje ter jugovzhodne Evrope. Zavzemali se bomo za uresnievanje strategije celostnega sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah na podlagi mandata Varnostnega sveta Zdruenih narodov ter v soglasju in odgovorno do drugih lanic zaveznitva ter EU.

Krepitev prostovoljstva
Spodbujali, razvijali in vztrajali bomo na naelu prostovoljstva in medsebojne pomoi v

sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesreami ter se pri tem pospeeno in poglobljeno povezovali s sorodnimi sistemi v evropskem prostoru. Mladim bomo skuali pribliati pomen prostovoljstva v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesreami.

37

Zunanja in varnostno obrambna politika

Krepitev sodelovanja med vojakim sistemom ter sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesreami
Podpirali bomo koncept venamenskosti pri nabavi opreme ter uvajanju zmogljivosti za oba

sistema.
Pri usposabljanju in uporabi pripadnikov obeh sistemov bomo podpirali sodelovanje ter

poveevanje strokovnosti za izvedbo zaite, reevanja in pomoi.

Prizadevali si bomo za dovolj jasno zakonsko in operativno ureditev vkljuitve zmogljivosti

slovenske vojske v sistem pomoi ljudem pri naravnih in drugih nesreah.

Zavzemali se bomo za racionalizacijo upravnega dela ministrstva za obrambo, ki mora ostati

v podporni funkciji pri izvedbi nalog slovenske vojske ter uprave za zaito in reevanje.

Pregledno in stabilno financiranje

Okrepili bomo mehanizme racionalne in transparentne porabe proraunskega denarja ter se

trudili za kar se da uinkovito izkorienost virov znotraj obrambnega resorja.

Vztrajali bomo na racionalnem, zadostnem in predvsem stabilnem financiranju, ki bo resorju

zagotavljalo konstanten in dolgoroen razvoj obrambnih zmogljivosti.

18. ZUNANJA POLITIKA

Veja vloga Slovenije v evropskem prostoru

Ker ocenjujemo, da bo prilo v prihodnje do korenitejih sprememb, katerih cilj bo precej

veja usklajenost ali celo enotnost gospodarskih in fiskalnih politik, zlasti v evrskem obmoju, bomo poskrbeli, da bo Slovenija aktivni udeleenec tega procesa. Storili bomo vse, da Slovenija ostane v zdravem jedru evrskega obmoja in to ocenjujemo kot na vitalni interes. Podpirali bomo krepitev notranje integracije EU ter vloge EU v mednarodnih odnosih ter krepili glas EU v tretjih dravah in na kriznih obmojih. Organizirali se bomo za vejo zastopanost slovenskih kadrov v evropskih institucijah.

Nadaljevanje urejanja sosedskih odnosov

Odnosi s sosednjimi dravami ostajajo prioriteta, odnose pa bo smiselno nadgraditi na raven

stratekih partnerstev.
Posebno pozornost in obutljivost bomo ohranili do poloaja slovenske skupnosti v teh

dravah, upotevajo relevantna pravna doloila, ki urejajo status teh skupnosti od Avstrijske dravne pogodbe do lokalne zakonodaje.

38

Zunanja in varnostno obrambna politika

Dravnem zboru bomo im prej predlagali ratifikacijo hrvake pristopne pogodbe k EU, s

imer bomo storili korak k temu, da bo Slovenija teritorialno obkroena samo z dravami lanicami EU. V postopkih pred arbitranim tribunalom bomo gradili na vkljuevanju vsega znanja in argumentov, ki bodo Sloveniji zagotovili pravino mejo.

Dimenzija sredozemske drave

Podpirali bomo demokratino tranzicijo drav junega Sredozemlja, ki je kljuna za iritev

obmoja miru in stabilnosti zunaj meja EU.

Zagotovili bomo, da se bo slovenska zunanja politika s krepitvijo politinega sodelovanja, s

humanitarnimi in razvojnimi projekti ter z gospodarstvom vkljuila v stabilizacijo teh drav.

Nadaljevali bomo podporo prizadevanjem za reitev blinjevzhodnega mirovnega problema,

pri emer nas nastanek slovenske drave na osnovi samoodlobe zavezuje k im prejnjemu priznanju palestinske drave.

Dimenzija jugovzhodne evropske drave

Nadaljevali bomo delovanje, ki so ga v preteklem mandatu zaznamovali intenzivni bilateralni

stiki, pobuda za regionalno povezovanje imenovana proces Brdo ter aktivnosti za priblievanje teh drav evro-atlantskim integracijam. Prizadevali si bomo za institucionalizacijo procesa Brdo v Sloveniji ter za okrepljeno povezovanje drav na infrastrukturnem, energetske in gospodarskem podroju. Okrepili bomo bilateralno tehnino pomo vsem dravah v procesih priblievanja EU.

Dimenzija srednje evropske drave

Vstop Hrvake v EU bomo po vzoru Beneluksa ali baltskih drava izkoristili za tesneje

povezovanje in koordiniranje drav Srednje Evrope znotraj EU.

Partnerjem bomo predlagali oblikovanje povezave ASH (Avstrije, Slovenije in Hrvake) ter

ASH + V4 (drave Viegrajske skupine: eka republika, Poljska, Madarska in Slovaka).

Gradnja in irjenje mree partnerstev

Nadaljevali bomo politiko uravnoteenega partnerstva in gradili mreo globalnih partnerstev

oziroma prijateljstva.
Razvijali bomo partnerstva znotraj druin drav, ki jim pripadamo (EU in NATO). Razvijali bomo partnerstva z novimi regionalnimi in globalnimi silami (Ruska federacija,

Indija, Kitajska, Brazilija, Juna Afrika in Turija).

39

Zunanja in varnostno obrambna politika

Usmerili se bomo na hitro rastoe in regionalne sile v Aziji (Japonska, Republika Koreja,

Indonezija, Zalivske drave), Afriki (drave severne Afrike, Nigerija, Angola) in Latinski Ameriki (Argentina, Mehika). Poveali bomo diverzificiranost izvoznih trgov in zmanjali odvisnost rasti od tradicionalnih izvoznih trgov, zlasti s preusmeritvijo na trge BRIC (Brazilija, Ruska federacija, Indija, Kitajska) in druge hitro rastoe trge. Glede posameznih globalnih problemov bomo gradili mreo podobno misleih partnerjev.

Veji poudarek na gospodarski diplomaciji

Gospodarska diplomacija bo ostala prioriteta delovanja ministrstva za zunanje zadeve. Usmerili se bomo predvsem v irjenje nabora uslug mree gospodarstvu, poveevanje

finanne podpore za delovanje in izobraevanju kadrov ministrstva za zunanje zadeve.

S spremembo zakona o zunanjih zadevah bomo vzpostavili pravne osnove za neposredno

vkljuevanje gospodarstva in gospodarskih predstavnikov v mreo diplomatsko-konzularnih predstavnitev. Spodbujali bomo podjetja z globalnimi doseki znanj in razvoja.

Veji poudarek na razvojni pomoi

Nadaljevali bomo poveevanje razvojne pomoi, da bi se im bolj pribliali zavezam do EU v

viini 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka do leta 2015.

Prek projektov slovenskega gospodarstva in slovenskih nevladnih organizacij bomo

poveevali predvsem bilateralno razvojno pomo.

Krepili bomo vlogo Slovenije pri zagotavljanju tehnine pomoi v prijateljskih dravah.

Veji poudarek na varstvu manjin

Nadaljevali bomo prizadevanja za dokonno izpolnitev vseh doloil s podroja varstva

manjin, pri emer bo v ospredju vzpostavitev njihovega stabilnega in zadostnega financiranja. Materialno pomo Slovenije bomo usmeriti v temeljna podroja za obstoj slovenske manjine (jezik, kultura, izobraevanje, mladina). Nadaljevali bomo trend naraajoega vkljuevanja manjinskih institucij v programe ezmejnega sodelovanja s sosednjimi dravami. Na podroju obravnave zdomcev bomo posebno pozornost posvetili ivemu stiku s slovenskim jezikom in kulturo, okrepili vlogo dopolnilnega izobraevanja v slovenskem jeziku.

40

Zunanja in varnostno obrambna politika

Posebno pozornost bomo namenili novemu valu izseljencev, ki v tujino odhajajo zaradi

boljih monosti za poklicno rast, obenem pa elijo ohraniti stik s Slovenijo. Odpravili bomo tudi ovire pri njihovem vraanju v domovino. Vejo pozornost bomo namenili Slovencem v dravah nekdanje Jugoslavije in okrepili sodelovanje s tamkajnjimi tevilnimi drutvi. Storili bomo potrebne korake, da se bodo slovenski izseljenci lahko dokonno uveljavili kot kulturna vez in dejavnik krepitve identitet v dravah, kjer bivajo. V zvezi z manjinami v Sloveniji bomo zlasti pazili, da zaradi gospodarske krize ne bi bila prizadeta podroja, ki neposredno vplivajo na obstoj in razvoj manjinskih skupnosti. Nadaljevali bomo pripravo krovnega zakona o narodnih skupnostih. Z razlinimi ukrepi na podroju izobraevanja, izboljevanja bivanjskih razmer, prepreevanja diskriminacije ter spodbujanja zaposlovanja se bomo trudili izboljati socialno vkljuenost Romov. Trudili se bomo izboljati zdravstveni in kulturni poloaj Romov ter se posvetili drugim poljem, ki tkejo vezi in pozitivne odnose z drugim prebivalstvom. Na podlagi sprejete Deklaracije Republike Slovenije o poloaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS bomo pripravili ukrepe, ki bodo zagotavljali ohranjanje etnine identitete vseh prebivalcev RS, ki niso pripadniki slovenskega naroda.

Pomembna vloga ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Nadaljevali bomo prilagajanje diplomatske mree, da bo ustrezala izzivom in potrebam

Slovenije.
Vnovi bomo zagnali sistem rednega izobraevanja, vkljuno z izobraevanjem za

gospodarsko diplomacijo.
Vzpostavili bomo sistem rednega sprejemanja novih diplomatov v redno delovno razmerje. Mesta ekonomskih svetovalcev v mrei diplomatsko konzularnih predstavnitev bomo odprli

predstavnikom iz gospodarstva.

41

facebook.com/socialni.demokrati twitter.com/strankaSD