Gospodarsko pravo

vaje

asist. mag. Sara Ahlin Doljak, 2008/2009

sara.ahlin@guest.arnes.si
I. Vpisi v sodni register

Sodni register kot javna knjiga, ki je na

vpogled vsem zainteresiranim osebam in
vsebuje podatke o pravno pomembnih
dejstvih glede družb in drugih subjektov vpisa,
utrjuje pravno varnost v poslovnem
prometu. Vpis posameznega podatka v sodni
register ima nasproti tretjim pravni učinek od
dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu
RS, če zakon ne določa drugače.
Vrste vpisov
• 1) KONSTITUTIVNI (DOKONčNI)- tisti, na
podlagi katerih nastane neka pravica ali dejstvo.
Brez vpisa ne more nastati pravica. Gre zlasti za
vpise ustanovitev družb, statusnih in drugih
sprememb in njihovega prenehanja.

• 2) ZAčASNI (POGOJNI)- tisti, ki se vpisujejo kot

predznamba v sodni register pogojno. Vpis bo
dokončen šele, ko bo izpolnjeno določeno
dejstvo). Tak vpis je začasen.

• 3) DEKLARATORNI (OBVESTILNI)- so vpisi

podatkov, ki se nanašajo na že obstoječe dejstvo.
Gre za vpis že obstoječega dejstva, ki postane z
vpisom javno in z objavo javno znano vsakomur.
Ti vpisi se vpisujejo v obliki zaznambe. Za tak
vpis gre pri spremembi zakonitega zastopnika
 Načela registrskega prava

1) načelo JAVNOSTI- sodni register je javna evidenca, ki omogoča, da

ima vpogled vanj vsakdo in ob vsakem času, ne da bi moral
pojasnjevati, zakaj bi rad vpogledal vanj.
Smisel tega načela je ta, da so podatki iz registra zelo pomembni za
poslovne partnerje, ki želijo imeti podatke o pravnem položaju
družbe, njenem statusu, morebitnem stečaju....
Podatki sodnega registra so tisti, ki kažejo na boniteto družbe.

2) načelo PUBLICITETE- pomeni, da se vse, kar je zapisano v sodnem

registru, šteje za vsakomur znano (praesumptio iuris et de iure). To
pomeni, da se ne more nihče sklicevati, da mu kakršenkoli podatek,
ki je zapisan v sodnem registru, ni bil znan.

3) načelo OBVEZNEGA VPISA- vsaka družba in drugi pravni subjekt

mora biti vpisan v sodni register. V register se vpišejo tudi
podružnice.

4) načelo ZAUPANJA V REGISTRSKO STANJE- nihče ne more trpeti

 Podatki, ki se vpišejo v sodni register so

• firma in sedež
• dejavnost
• pooblastila v pravnem
prometu
• vrste in obseg odgovornosti
• imena oseb, ki so
pooblaščene za zastopanje v
pravnem prometu
• imena, sedež in bivališče ter
odgovornost ustanovitelja za
obveznosti subjekta
2. Preračun SIT v EUR
PRIMER:
D. o. o. ima 2.100.000,00 tolarjev osnovnega
kapitala (OK), ki je sestavljen iz osnovnih vložkov
(OV) štirih družbenikov, in sicer znaša: ·
OV družbenika A = 700.000,00 tolarjev (in poslovni
delež 33,33... odstotka ali 1/3)·
OV družbenika B = 700.000,00 tolarjev (in poslovni
delež 33,33... odstotka ali 1/3)·
OV družbenika C = 350.000,00 tolarjev (in poslovni
delež 16,66... odstotka ali 1/6)·
OV družbenika D = 350.000,00 tolarjev (in poslovni
delež 16,66... odstotka ali 1/6).
1. Znesek osnovnega kapitala se
preračuna v eure po tečaju
zamenjave: 2,100.000,00 SIT :
239,640 =
8.763,1447170756134201301 ...
EUR
2. Pridobljeni znesek se deli s številom
100 in se zaokroži na dve decimalni
mesti: 8.763,144717... : 100 =
87,63144717..., kar pomeni 87,63
3. S tako pridobljenim ponderjem se
pomnožijo poslovni deleži
družbenikov: - A, B: 87,63 x (1/3 x
100) = 2.921 EUR - C, D: 87,63 x
(1/6 x 100) = 1.460,50 EUR
4. Poslovni deleži posameznih
 3. Spregled pravne osebnosti
(8. člen ZGD-1)

Družbeniki v kapitalski družbi SO ODGOVORNI ZA

OBVEZNOSTI DRUŽBE:
• če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi
dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
• če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih
upnikov,
• če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem
pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem,
• če so v svojo korist ali v korist kakšne druge osebe
zmanjšali premoženje družbe, in so vedeli, ali bi
morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih
obveznosti tretjim osebam.
PRIMER
Tine in Mirko želita mojstra, ki je
zaposlen v njuni delavnici za
popravilo tovornih vozil, tesneje
navezati na podjem, zato mu
ponudita, da se jima pridruži kot
družbenik. Ali mojster lahko postane
družbenik, ne da bi zagotovil vložek,
ki bi postal premoženje družbe?
ODGOVOR:
Temeljne obveznosti plačila
osnovnega vložka družbenik ne
more biti oproščen. Prepoved
oprostitve družbenika, da vplača
osnovni vložek, je vnesena v zakon
zaradi varstva upnikov in
zagotavljanja temeljnih pogojev
družbe, da lahko posluje. Če bi
družbeniki kljub temu oprostili
družbenika vplačila osnovnega
vložka, odgovarjajo za obveznosti
družbe v višini oproščenega plačila,
v okviru spregleda pravne
osebnosti.
 4. Firma
FIRMA je ime, s katerim družba posluje.
NAČELA FIRMSKEGA PRAVA
1) NAČELO OBVEZNOSTI
2) NAČELO VPISA V SODNI REGISTER
3) NAČELO OBVEZNE UPORABE
4) NAČELO PROSTE IZBIRE FIRME
5) NAČELO STVARNOSTI IN RESNIČNOSTI
6) NAČELO ENOTNOSTI
7) NAČELO TRAJNOSTI
8) NAČELO IZKLJUČNOSTI
OBVEZNE SESTAVINE FIRME
1) OZNAČBA DEJAVNOSTI DRUŽBE -trgovsko podjetje.
V firmi mora biti označba, ki napotuje na
dejavnost družbe. Zakon s tem, ko predpisuje
obvezno označbo v firmi, ki napotuje na
dejavnost, uresničuje načelo stvarnosti firme.
Dovoljeni pa so generični pojmi, ki na splošno
opredeljujejo določeno dejavnost. Če družba
opravlja več dejavnosti, mora firma vsebovati
podatke o tem v obliki opisa dejavnosti ali v
kombinaciji besed, ki na to kažejo.
2) OZNAČBA PRAVNE OBLIKE DRUŽBE- d.d. Gre za
eno izmed 6 oblik gospodarske družbe. 
DODATNE SESTAVINE
PRIMER 1
Tine Kovač in Marko Petrač sta ustanovila družbo
z neomejeno odgovornostjo, katere temeljna
dejavnost naj bi bila turizem. Ali lahko
ustanovitelja firmo družbe oblikujeta takole:
»Sončne planine, d.n.o.«?
ODGOVOR 1
Manjka osebna odgovornost; npr.: Kovač in Petrač,
Sončne planine, d.n.o.
firma družbe mora vsebovati:
·  ime in priimek vsaj enega družbenika ter v tem
primeru navedbo, da je družbenikov več (možne
različne kombinacije: npr. »& Co.«, »in partnerji«,
»in sinovi«, »in bratje«, »in drugi«, itd);
·  označbo, ki napotuje na dejavnost družbe, ter
·  označbo pravnoorganizacijske oblike (»d. n. o.«).
Pravilno bi se firma predmetne družbe glasila takole:
a. ) Popolna firma:
»Tine Kovač in partnerji, turistična dejavnost, Sončne
planine, d.n.o«
b. ) Skrajšana firma:
PRIMER 2
Matej Vovk je edini ustanovitelj in poslovodja
družbe z omejeno odgovornostjo HCV, izdelava
drobnih izdelkov iz kovine, d.o.o.. Jure, sicer
dober poznavalec naše nove statusne
zakonodaje (ZGD), ima namen ustanoviti
dvojno družbo, ki bi se ukvarjala s prodajo
drobnih izdelkov iz kovine. V tej dvojni družbi
bi imela HCV, d.o.o. položaj komplementarja.
Mateju uspe prepričati soseda in prijatelja
Ivana Polha v bleščeče možnosti skupnega
podjema, zato Ivan pristane, da se vključi kot
komanditist, z vložkom 1000 EUR. Napišite
popolno firmo dvojne družbe, ki jo imata Matej
in Ivan namen ustanoviti.
ODGOVOR 2
V firmo dvojne družbe mora biti vnesena
popolna firma komplementarja. Ker je v
dvojni družbi tudi druga družba, ki prav
tako mora imeti popolno firmo, bo firma
dvojne družbe torej vsebovala obe
popolni firm:
HCV, izdelava izdelkov iz Kovine
d.o.o., in KOVINA, prodaja izdelkov
iz kovine, k.d., Ljubljanska cesta 5,
Maribor.
Skrajšana firma pa se glasi:
HCV, izdelava izdelkov iz kovine d.o.o.,
PRIMER 3
Samo Jeraj je edini ustanovitelj in poslovodja
družbe z omejeno odgovornostjo MOL,
izdelava drobnih izdelkov iz kovine, d.o.o..
Samo, sicer dober poznavalec naše nove
statusne zakonodaje (ZGD), ima namen
ustanoviti dvojno družbo, ki bi se ukvarjala s
prodajo drobnih izdelkov iz kovine. V tej dvojni
družbi bi imela MOL, d.o.o. položaj
komplementarja. Samu uspe prepričati soseda
in prijatelja Janeza Molka v bleščeče možnosti
skupnega podjema, zato Janez pristane, da se
vključi kot komanditist, z vložkom 1 EUR.
Napišite popolno firmo dvojne družbe, ki jo
imata Samo in Janez namen ustanoviti.
ODGOVOR 3

MOL, izdelava drobnih izdelkov iz kovine,

d.o.o. in ABC, prodaja drobnih izdelkov iz
kovine, k.d.
 5. Problemi pri aktih osebnih
družb

OSEBNE GOSPODARSKE DRUŽBE- družbe, pri katerih

odgovarja za obveznosti poleg družbe še vsaj eden
izmed družbenikov s svojim premoženjem.
PRIMER 1
Tomaž Kovač uvaža in prodaja italijansko ooljčno
olje. Jože Plut se želi pridružiti podjemu z
vložkom 20.000 EUR, pri čemer želi omejiti
svojo odgovornost za obveznosti družbe.
a)   Svetujte Kovaču in Plutu, katero
pravnoorganizacijsko obliko družbe naj
izbereta.
b)     Napišite firmo izbrane pravnoorganizacijske
oblike družbe.
ODGOVOR 1
Ad a) Kovač in Plut lahko ustanovita komanditno
družbo.
Komanditna družba je sestavljena iz dveh ali več fizičnih ali
pravnih oseb, od katerih je najmanj eden ali več
odgovornih družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti
družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), in
najmanj eden ali več družbenikov, ki vložijo sredstva v
družbo, vendar ne odgovarjajo osebno za obveznosti
družbe (komanditist).
—    po merilu interesa je komplementar nosilec podjetništva
(Tomaž Kovač), družbenik s podjetniškim oziroma
upravljavskim interesom, komanditist (Jože Plut) pa
vlagatelj s pravico do udeležbe v dobičku, torej
družbenik s premoženjskim, ne pa upravljavskim
interesom;
—     k. d. združuje delo in kapital: delo vlaga komplementar,
Ad b) Firma izbrane pravnoorganizacijske oblike
družbe se glasi:
Popolna firma se glasi:
» Tomaž Kovač, uvoz in prodaja italijanskih oljčnih
olj, k.d., Cankarjeva ulica 5, Nova Gorica.«
Skrajšana firma se glasi:
»Tomaž Kovač, k.d.«
V firmi k. d. mora biti jasno označeno, kdo je komplementar,
imena komanditistov pa je prepovedano vnašati (drugi
odstavek 27. člena ZGD Podobno kot druge osebne
družbe mora firma k.d. vsebovati priimek vsaj enega
komplementarja in označbo k.d. V firmi komanditne
družbe mora biti jasno izraženo, kdo je komplementar.
Ni dovoljeno v firmi k.d. npr. zapisati »bratje Korošec«,
pri čemer je eden brat komplementar, drugi pa so
komanditisti. Če je v k.d. več komplementarjev, se
lahko v firmi navaja priimek samo enega
PRIMER 2
 
Miha Ule, ki ima v komanditni družbi položaj
komanditista, želi aktivno sodelovati pri
zastopanju komanditne družbe. Ali bi bilo tako
pooblastilo veljavno, in pod katerimi pogoji?
ODGOVOR 2
—     k. d. zastopa komplementar kot njen korporacijski
zastopnik;
—     komanditist ne zastopa k. d.; lahko se mu podeli
prokura ali posebno pooblastilo
Za zastopanje družbe so pooblaščeni komplementarji, ki
lahko družbo zastopajo skupno ali posamično. Po
zakonu je komanditist izključen iz zastopanja, vendar pa
se mu lahko podeli prokura ali posebno pooblastilo.
Komplementar ne sme prenesti upravičenja za vodenje
poslov na tretjega, če tega izrecno ne dovoljuje
družbena pogodba ali drugi družbeniki.
Komanditist ne more zastopati družbe niti tedaj, če edini
komplementar umre.
Komplementar je nosilec podjetništva in osebno odgovarja
za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem.
Komandist je vlagatelj kapitala, ki pa ni osebno odgovoren
PRIMER 3
Pravna sposobnost je sposobnost osebe, da:
a)             z lastnimi ravnanji prevzema pravice in obveznosti.
b)              vstopa v pravna razmerja brez zakonitega
zastopnika.
c)              odškodninsko odgovarja za posledice kršitev
dolžnostnega ravnanja.
d)             sprejema pravno zavezujoče odločitve.
e)            je nosilec pravic in obveznosti.

-     Pravno sposobnost imenujemo sposobnost postati in

biti subjekt pravic in pravnih dolžnosti. Pravno sposobna
je tista stranka, ki ji pravni red pripoznava sposobnost,
da more biti subjekt pravic in dolžnosti. Fizična oseba
postane pravno sposobna z rojstvom. Navadno preneha
pravna sposobnost fizične osebe z njeno smrtjo.
-     Poslovno sposobna je stranka, ki more sama ustvariti
voljo, ki jo pravni red zahteva za uspešno sklepanje
pravnih poslov. Tako sta pravno sposobna umobolni in
PRIMER 4
Gal, ki je direktor ter edini delničar pivovarne
"Pivo, d.d.", s pogodbo v obliki notarskega
zapisa od Antona odkupi njegov pub. Po
sklenitvi pogodbe Anton zahteva od Gala, da
mu plača kupnino, vendar pa ta plačilo
kupnine zavrne z utemeljitvijo, da je obveznost
plačila kupnine pobotana (kompenzirana) z
nasprotno obveznostjo, ki izvira iz dobav piva,
ki jih je Galu dobavila pivovarna. Pojasnite:
a)  ali je Antonov zahtevek utemeljen?
b)  ali bi Anton lahko zahtevek uveljavljal od Gala,
če bi pub prodal pivovarni?
ODGOVOR 4
a)  DA, Antonov zahtevek je utemeljen saj gre za
osebno razmerje med Antonom in Galom. Torej
je Gal dolžan Antonu plačati kupnino za pub.
    b)  NE, Anton predmetnega zahtevka ne bi mogel
uveljavljati od Gala. V tem primeru se
obveznost pivovarne »Pivo, d.d.« za plačilo
kupnine za odkup Antonovega puba lahko
pobota (kompenzira) z nasprotno obveznostjo,
ki izvira iz dobav piva, ki jih je Galu dobavila
pivovarna. Gre za pravno razmerje med
pravno osebo in Galom.
Gre za načelo ločenosti družbenega premoženja
od zasebnega premoženja vložnikov kapitala. 
PRIMER 5
Marka družba Sonce d.o.o. imenuje za prokurista.
Poslovodja družbe, ki je Marka imenoval za
prokurista, mu zabiča, da sme v imenu in za
račun družbe sklepati izključno tiste posle, ki
se nanašajo na nakup surovin, ki jih družba
potrebuje za opravljanje svoje pridobitne
dejavnosti. Marko čez nekaj mesecev od
prijatelja izve, da bo mu je družba preklicala
vsa pooblastila. Ves besen iz maščevanja v
imenu in za račun družbe sklene pogodbo, s
katero kupi za družbo nepotrebno zemljišče po
zanjo zelo neugodni ceni. Ali je Sonce d.o.o. na
podlagi te pogodbe postala zavezanec
(dolžnik) za plačilo kupnine?
ODGOVOR 5
DA, družba je zavezana. Družba je na
podlagi te pogodbe postala zavezanec
(dolžnik) za plačilo kupnine.
Obseg prokure
Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki
spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za
odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin, za
kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
Omejitev prokure nima pravnega učinka
proti tretjim osebam.
Družba lahko prokuristu omeji pooblastila, vendar
takšne omejitve nimajo pravnega učinka proti
tretjim osebam. Pri omejitvah gre samo za
odnos med družbo in prokuristom in kršitev
PRIMER 6
Obseg zastopniških pooblastil katerih od
navedenih oseb je v razmerjih s tretjimi
dopustno omejiti?
1.             Poslovodje d.o.o.
2.             Člana uprave d.d.
3.             Prokurista.
4. Pooblaščenca.
 
a)             Vseh.
b) Le osebe, navedene pod 4.
c)             Le oseb, navedenih pod 1 in 4.
d)             Oseb, navedenih pod 1, 2 in 4.
e)             Le oseb, navedenih pod 1 in 2.
PRIMER 7
Osebe V, S in M so družbeniki družbe z
neomejeno odgovornostjo VSM, d.n.o.
VSM, d.n.o. je družbenica družbe z neomejeno
odgovornostjo Gama d.n.o.
Pojasnite ali so, in če so, pod kakšnimi pogoji so,
za obveznosti družbe Gama, d.n.o., odgovorni
družbeniki VSM d.n.o.!
ODGOVOR 7
Družbeniki V, S in M so odgovorni za obveznosti
družbe Gama d.n.o. Če Gama d.n.o. ne plača
svoje terjatve kljub pisnemu zahtevku in nato
upnik terja VSM d.n.o. kot družbenika, ki
odgovarja za obveznosti družbe Gama d.n.o.,
pa tudi VSM d.n.o. ne plača terjatve, po
pisnem zahtevku odgovarjajo družbeniki V, S,
M (neomejeno, subsidiarno in solidarno).
Vsi družbeniki za obveznosti družbe
odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ S TRETJIMI OSEBAMI
—            za razliko od notranjih razmerij so razmerja navzven – torej
razmerja do tretjih oseb – prisilne (kogentne) narave: z
družbeno pogodbo jih ni dopustno spreminjati;
—            odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – vsi
družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem
svojim premoženjem;
—           odgovornost družbenikov za obveznosti družbe je:
•                neomejena – družbenik odgovarja za obveznosti družbe z
vsem svojim premoženjem; kakršenkoli drugačen dogovor v
družbeni pogodbi je v razmerju do upnikov brez pravnega
učinka;
•                subsidiarna – upnik družbe mora najprej poskušati doseči
poplačilo od primarnega dolžnika (družbe), pri čemer ni
potrebno, da zahtevek uveljavlja sodno (zadošča, da pisno
zahteva izpolnitev od družbe); če mu po pozivu družba svoje
obveznosti ne izpolni, lahko v subsidiarnem krogu izpolnitev
uveljavlja od (kateregakoli oziroma katerihkoli) družbenikov;
•                solidarna – kolektivno razmerje na strani družbenikov, pri
katerem vsak od več družbenikov v razmerju do upnika
odgovarja za celotno izpolnitev. To omogoča upniku, da
terjatev na družbenike razporedi po poljubnem ključu;
PRIMER 8
Jureta, družbenika družbe z neomejeno
odgovornostjo, nenadoma zadane možganska
kap in umre. Edini Juretov dedič je njegov sin
Tomaž.
- Kakšen pomen ima Juretova smrt za družbo?
- V kakšnem pravnem položaju se znajde Tomaž
zaradi očetove smrti?
- Opredelite Tomaževe pravne možnosti.
ODGOVOR 8
- Kakšen pomen ima Juretova smrt za družbo?
Smrt ali stečaj oz. likvidacija družbenika. Prenehanje
članstva družbenika pomeni razlog za prenehanje
družbe in za začetek likvidacije, razen če družbena
pogodba ne določa drugače. Ostali družbeniki lahko o
nadaljevanju družbe odločijo le soglasno. Če v družbeni
pogodbi nadaljevanje ni določeno, mora dedič
nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe
likvidacijskega postopka.
- V kakšnem pravnem položaju se znajde Tomaž
zaradi očetove smrti?
Če družba preneha s smrtjo družbenika, mora dedič
umrlega nemudoma obvestiti ostale družbenike in
mora, če grozi nevarnost nadaljevati s posli dokler ostali
družbeniki, vključno z njim ne poskrbijo za vodenje
poslov v skladu z zakonom.
Če v družbeni pogodbi nadaljevanje ni določeno mora dedič
nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe
ODGOVOR 8
- Opredelite Tomaževe pravne možnosti!
Nadaljevanje družbe z dediči, ki jim je priznan
beneficium inventarium;
Nadaljevanje družbe z dediči je možnost, da se družba
nadaljuje tudi po smrti družbenika z njegovimi dediči.
Možnost nadaljevanja družbe z dediči mora biti
predvidena v družbeni pogodbi (dedna klavzula). Dediči
za obveznosti družbe jamčijo z vsem svojim
premoženjem, ne le z vrednostjo dednega deleža. Če v
družbeni pogodbi ni dedne klavzule, lahko dedič pristopi
k družbi kot družbenik (družba ne preneha).
Zakon daje dediču pravico, da sam izbira položaj družbenika
ali komanditista. S tem daje zakon dediču možnost, da
se izogne osebni odgovornosti za obveznosti, ki so
nastale pred njegovim vstopom v družbo. Zakon dediču
ne priznava pravice do položaja komanditista, temveč le
pravico, da tak položaj zahteva. Če družbeniki
njegovega predloga ne sprejmejo, tega ne more
zahtevati s tožbo ‑ lahko le izstopi iz družbe. Če mu
družbeniki priznajo položaj komanditista, morajo d.n.o.
preoblikovati v k.d. Podedovani delež je vložek
ODGOVOR 8
Če je dedič osebno odgovoren družbenik, je
odgovoren za vse obveznosti družbe z vsem
svojim premoženjem od dneva smrti
njegovega predhodnika (torej tudi za
obveznosti pred dedičevim vstopom v družbo).
 
Dokler se dedič ne odloči, kako bo deloval (ali bo
nadaljeval kot družbenik oziroma komanditist
ali bo izstopil iz družbe), ima status pogojno
osebno odgovornega družbenika. To pomeni,
da odgovarja kot osebno odgovomi družbenik,
vendar samo do vrednosti podedovanega
deleža.
 
 POGODBA O USTANOVITVI TIHE DRUŽBE,
 
ki jo skleneta:
 
NOSILEC TIHE DRUŽBE: TOBOGAN, zavarovalniško zastopanje, d.o.o.,
Ljubljana, Župančičeva ulica 7, ki ga zastopa direktor
Tomaž Črv
Matična št.: _______, DŠ: _____________
 
in
 
TIHI DRUŽBENIKI: 1. Micka Kovač, stan. Dobova 36a, Dobova
2. Andreja Košmrljr, stan. Pucova 20a, Dol pri Ljubljani
3. Marijan Puh, stan. Vojkova 10, Ljubljana,
 
V praksi se ustanavljajo dve vrsti tihih družb- z tipičnimi tihimi
družbeniki (tak upnik ni udeležen kot družbenik pri nosilcu tihe
družbe in ne sodeluje pri upravljanju. Podoben je
posojilodajalcu) -z netipičnimi tihimi družbeniki (ta družbenik
je bolj podoben družbeniku v d.o.o. in je udeležen pri nosilcu
tihe družbe kot družbenik, vendar na podlagi posebnega
sporazuma med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom).
Tiha družba nastane na podlagi pogodbe, na temelju katere tihi
družbenik s premoženjskim vložkom v podjetju koga drugega
pridobi pravico do udeležbe pri njegovemu dobičku.
Slovenski ZGD ima neko posebnost, ki jo druge zakonodaje, ki tiho
družbo urejajo, nimajo. Dopušča, da si nosilec tihe družbe k
svoji firmi, s katero nastopa tudi za tiho družbo, doda označbo,
da gre v bistvu za tiho družbo. Dodatek, ki si ga lahko pripiše, je
s t.d. (s tiho družbo).
Čeprav ta dodatek pripiše, gre še vedno za firmo nosilca tihe
družbe. Smisel tega dodatka pa je v tem, da nosilec pokaže, da
se pri njem zbira kapital.
 Gospodarsko pravo
vaje

asist. mag. Sara Ahlin Doljak, 2008/2009

sara.ahlin@guest.arnes.si