Franjo Trojnar

VIZIJA USPEHA
Pet ekolokih zakonov uspeha

VIZIJA USPEHA - pet ekolokih zakonov uspeha 1998 Franjo Trojnar

Recenzija: Doc. dr. Stojan Kravanja dipl. ing. Zaloba: Trojnar Consulting, Maribor Lektor: Prof. Ivan Mesiek Andrej Grabnar Naslovnica: Vojko Pogaar - akademski slikar Ilustracije: Vojko Pogaar - akademski slikar Andrejka ufer - akademska kiparka Urednica: Marjeta Novak Prelom teksta: ScriptTon, Celje Tisk: Impress, Zagreb

Druga dopolnjena izdaja Maribor 1999

Po mnenju Ministrstva za kulturo t. 415-653/98 z dne 7. 5. 1998 se knjiga teje med proizvode, za katere se plauje 5 % davek od prometa proizvodov.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 159.947.34(035) TROJNAR, Franjo Vizija uspeha : pet ekolokih zakonov uspeha / Franjo Trojnar ; [ilustracije Vojko Pogaar, Andrejka ufer]. - 2. dopolnjena izd. Maribor : Trojnar Consulting, 1999 F. Trojnar, 1998 100041216
Knjigo je prepovedano reproducirati v celoti ali delno na kakrenkoli nain brez pisnega dovoljenja avtorja.

VIZIJA USPEHA

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 TEMELJNE USMERITVE IN SAMORAZVOJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 PROCES DOZOREVANJA OSEBNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 RETROSPEKTIVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 USTVARJALNO IN DUHOVNO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 KOMUNIKACIJA POSLUANJE IN KAKO SE GA NAUITI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 KOMUNIKACIJSKI KROG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 KOMUNIKACIJSKI STILI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 REPREZENTACIJSKI SISTEMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 PET EKOLOKIH ZAKONOV USPEHA UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 PRVI ZAKON - BOGASTVO IN NOTRANJI POTENCIALI BOGASTVA JE ZA VSE DOVOLJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 ODIGRAJTE USTREZNO VLOGO V TEM IVLJENJU - URESNIITE CILJ . . .49 KAKO VNOVITI SLIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 KAKO RAZGRADITI ZAVEST REVEA IN USTVARITI ZAVEST BOGATAA .54 ASOVNA STEZA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 VPLIV SLABIH IN DOBRIH SIL NA USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 DUHOVNOST IN BOGASTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 DRUGI ZAKON - KREATIVNOST PREBUDITE V SEBI KREATIVNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77 KREATIVNOST IN NOTRANJI POTENCIALI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80 IZKUSTVENE POZICIJE ALI KAKO URESNIITI DOMILJIJO . . . . . . . .84 IDENTITETE IN NJIHOV POMEN ZA USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 AKTIVNE IN REAKTIVNE STRUKTURE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94 INTUICIJA IN MANAGEMENT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96 TRETJI ZAKON - DELATI DELO IN NJEGOV POMEN ZA USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .101 IGRA USTVARJANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .103 VREDNOTE IN CEPLJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .107 IZOBRAZBA, ALTERNATIVE IN USPEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113

ETRTI ZAKON - NEVEZANOST NE BODITE VEZANI NA CILJE - IGRAJTE VEDNO VIJE IN ZAHTEVNEJE IGRE . . . . . . . . . . . . . . . .117 CILJNA STRUKTURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119 CILJNE MAPE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126 SPREMEMBE IN KAKO JIH OBVLADATI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128 FORMULA RAZGRAJEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130 PETI ZAKON - SLUENJE BREZPOGOJNA LJUBEZEN, SLUITI DRUGIM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .137 NADZIRANJE IN PREPUANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .141 PODJETNITVO VIZUALIZACIJA USPEHA POSTAJA RESNINOST . . . . . . . . . . . . . . . . . .147 VIZUALIZACIJA CILJEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .150 KAKO SE PRAVILNO POSLOVNO ODLOATI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .152 ODGOVORNOST IN USPENOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .156 KAJ JE POMEMBNEJE ZA USPEH - IQ ALI EQ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .158 ALI STA SI USPEH IN POT RAZVOJA RES RAZLINA . . . . . . . . . . . . . . .163 ZGODOVINA VODENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 SODOBNI PRISTOP K VODENJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166 STRATEGIJE POGAJANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .168 PORT ODPRAVLJANJE BLOKAD - PRI TRENINGU IN TEKMOVANJU . . . . . . .174 DODATEK UNIVERZALNA IVLJENJSKA ENERGIJA - REIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . .181 HOJA PO ERJAVICI IN SAMORAZVOJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .190 ENTITETE, ASPEKTIKA IN SAMORAZVOJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .197 MEMENTO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .208 NAMESTO ZAKLJUKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .218 LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .220

Z A H VA L A
Zahvaljujem se prijateljem, kolegom in udeleencem seminarjev, ki ste sodelovali pri nastanku Vizije uspeha in se strinjali, da objavim vae izkunje. Hvala zalobi ScriptTon iz Celja, ki mi je stala ob strani ob prvih korakih nastajanja knjige in je knjigo pripravila za tisk. Veliko zahvalo dolgujem dolgoletnemu prijatelju in uitelju g. Slavinskemu, ki mi je velikoduno dal na razpolago dovoljenje za uporabo idej iz svojih knjig. Toplo se zahvaljujem ilustratorjema Vojku in Andrejki za domiselne in izvirne ilustracije. Zahvalo dolgujem tudi gospe Vidi, ki je z veliko potrpeljivostjo in razumevanjem sodelovala pri vnaanju tekstov v raunalnik. Hvala lektorjema Andreju in g. Mesiku ter urednici Marjeti. In konno, zahvaljujem se svoji eni Anamariji za razumevanje ter herama Ani in Sneni, ki sta mi pomagali s prevodi iz angleke literature.

O AV T O RJ U

Franjo Trojnar je dolgoletni in vztrajni povezovalec duhovnega in materialnega sveta v celoto. Po poklicu je diplomirani inenir strojnitva. V Tamu je delal 30 let na razlinih delovnih mestih - od proizvodnje, organizacije do razvoja novih proizvodov, nazadnje kot vodja konstrukcije avtobusnih karoserij. Naueno znanje je uporabljal pri delu in sreevanju poslovneev z vsega sveta. Je lovek prakse in akcije. Z modernimi metodami duhovnega razvoja se je priel ukvarjati e sredi estdesetih let. Konec sedemdesetih je e vodil prve samostojne delavnice o komunikaciji in sredi osemdesetih intenzive razsvetljenja ter holistine rebirthinge. V letih slubovanja mu je ta dejavnost pomenila hobi, izziv in sprostitev, sedaj pa osnovni poklic in redno delo. Vodi delavnice kreatona, aspektike, integralnega ekskaliburja in sunjate; je mojster reikija in karuna reikija; vodi memento - metodo nehipnotine regresije in ritual hoje po erjavici. e ve let prireja v Mariboru tedenska sreanja reikija. Specializiral se je za delo s poslovnei in podjetniki. Prek Gospodarske zbornice Slovenije vodi seminar Vizija uspeha za podjetnike, ter predava na GEA Collegu d.d. v veerni oli podjetnitva. Dela s skupinami in individualno - odvisno od elja in potreb. Njegovo vodilo je podjetniku ponuditi "total solution" - celotno ponudbo na enem mestu: kako poslovno uspeti, kako se znebiti ovir in teav ter kako mirno spati.

UVOD
Poslovne, podjetnik enaindvajsetega stoletja se bo moral ukvarjati tudi z duhovno rastjo, e bo hotel biti kos izzivom asa, ali pa ga ne bo. Nisem e sreal loveka, ki ne bi elel uspeti. Uspeti v slubi, druini in v osebnostnem razvoju. Uspeh je sam po sebi tako naraven kot dihanje. ivimo zato, da uspemo. Uspeti pomeni razviti svoje sposobnosti, presei se, prebuditi, biti sreen, osreiti sebe in druge. In koliko nas v tem uspe? e zdale premalo. To je eden od razlogov, da sem se lotil pisanja te knjige. Eden od namenov knjige je tudi popularizacija novodobnega ukvarjanja z duhovnostjo ter pogled na uspeh v ivljenju z duhovnega vidika. Zadnje ase je knjini trg bogato zaloen s tovrstno literaturo, sedaj pa e ena nova knjiga, boste rekli. Zakaj? Zato ker je zrasla na slovenskih tleh in iz prakse. Lahko bi ji rekli prironik iz prakse za prakso. V njej boste nali veliko preizkuenih tehnik in resninih primerov iz moje dolgoletne prakse. Primeri so navedeni zato, da se vanje vivite in spoznate, kako majhna razlika je med vami in tistimi, ki uspejo. Vekrat boste ugotovili, da so to le nianse, zbrali pogum in rekli, tudi jaz to zmorem, ter se odloili, da uspete. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so bili tako pogumni, da so dovolili objavo svojih procesov. Vizija uspeha ni ok terapija ali recept, kako uspeti v enem dnevu. To je proces, ki traja vse ivljenje. Temelji na petih ekolokih zakonih uspeha. V Viziji uspeha je prvi predstavljena sinteza, zdruitev duhovnega in materialnega v eno, kar v resnici ivljenje tudi je. Ni smiselno postavljati stroge meje med profesionalnim delom ter slubo na eni in druino na drugi strani. S svojim delom in druino rastimo
OSEBNOS OJ TNI RAZV
POK LIC
A IN DRU
7

skupaj, le tako se lahko uresniimo in kronamo na uspeh. Sicer smo iveli zaman. Po precejnjih prizadevanjih okoljevarstvenikov za ohranitev narave je napoil as, da ekologija zavzame ustrezno mesto tudi v medsebojnih odnosih. Pet ekolokih zakonov uspeha obravnava podroja, na katerih ustvarjamo. To so predvsem znanja, ki se jih nismo uili v olah in na fakultetah, so pa nujno potrebna, da nam skrajajo pot do uspeha. V mnogih knjigah tujih avtorjev boste sreevali razline napotke, kako uspeti. Vesel sem, da imamo razlino literaturo, nisem pa za neposredno preslikavo napotkov in filozofij v na kulturni prostor. Kajti zavedati se moramo, da ivimo v srednji Evropi - z zelo specifino zgodovino, delovnimi navadami in religijami. Prav to vrzel eli zapolniti ta knjiga. Prava duhovnost je le skrajana pot do resnice, to ni in nikoli ne bo droga ali beg od ivljenja. Vizija uspeha je vedimenzionalen interdisciplinaren sistem, odprt na vse strani in za vse ideje. To je strokovni pristop k delu, osnovam komuniciranja, psihologije in psihiatrije, religije in kulture, filozofije in "kmeke logike", proces samorazvoja in zorenja osebnosti, podprt s tehnikami in tehnologijami, kako reevati konkretne probleme. Vse blije je as, ko bodo filozofi, mistiki, znanstveniki in gospodarstveniki govorili skupni jezik. Ne navajam enciklopedinega prikaza metod in tehnik, ki so lahko zelo koristne in sem jih tudi sam prakticiral: avtogeni trening, mo pozitivnega razmiljanja ter tehnike sprostitve, ki so zelo lepo opisane v drugih knjigah. elel sem predstaviti nove, a preizkuene tehnike, ki so bistvenega pomena za uspeh. Opisal sem tehnike, s katerimi lahko nadziramo in upravljamo z ljudmi, kar bo zelo razburkalo vao domiljijo. Niso namenjene zlorabi. e imate dober namen, je vse dovoljeno; e je namen slab, ni dovoljeno ni. Uspeti je v resnici zelo lahko, vasih smeno lahko. Tako je to videti, ko je trud e za nami. Oviram se je potrebno izogniti ali pa jih odstraniti, energijo usmeriti, investirati v rezultat. To je poleg petih ekolokih zakonov uspeha osrednje sporoilo knjige in v knjigi kar mrgoli primerov, kako to narediti. e niste zadovoljni z doseenimi rezultati in ne znate od drugih dobiti tistega, kar elite, potem je ta knjiga prava za vas. Knjiga je namenjena tudi podjetnikom, ki so v dananjem asu tranzicije podvreni velikim pritiskom z vseh strani. Njim je posveeno posebno poglavje s poudarkom na ivljenjski energiji in pravih idejah. Namen knjige je, da vas prebudi iz zaspanosti. Napisana je za pogumne, ki vedo, kaj hoejo, ne poznajo pa poti do cilja. Je polna receptov, kako preseete svoj mali jaz in se premaknete v resnini jaz.
8

Lahko jo berete tudi kot znanstveno fantastiko, saj so v njej opisani razlini procesi dela z aspekti in entitetami, ki ivijo v nas ali v naem energijskem telesu, avri. To so paraziti, ki nam sesajo energijo in povzroajo teave. Trdim, da obstaja med uspenostjo in duhovno rastjo neposredna povezava. Uspemo lahko le, e duhovno rastemo - in obratno, neuspeh, teave, bolezni, strahove, blokade, ovire imamo zgolj in samo takrat, ko ne elimo duhovno rasti. To sem imel v mislih, ko sem zapisal moto: "Podjetnik enaindvajsetega stoletja se bo moral ukvarjati tudi z duhovno rastjo // ali pa ga ne bo." Ne bo ga zaradi tega, ker je duhovnost smer evolucije zavesti, ki se kolektivno dviga hitreje kot kdajkoli v zgodovini. S tega vlaka ni dobro izstopiti. Kdor pa bo, bo uspeen le kratek as, kajti zavedati se moramo, da smo kot osebnost celostno povezani z vsem okrog nas.

TEMELJNE USMERIT VE IN SAMORAZVOJ

Glas vesti je tako tih, da ga je mogoe zlahka zaduiti, vendar je obenem tako jasen, da ga je nemogoe napano razumeti. Madame de Stal Zanimo z vpraanjem: Zakaj sploh ivimo? Zakaj ravno s tem, boste vpraali. Zato ker je najprej treba postaviti trdne temelje. Rojeni smo kot svobodna, ustvarjalna in udovita bitja s pravico iskanja sree, z neponovljivim ivljenjem. S to veliko dragocenostjo, ki nam je dana v dar, moramo ravnati pravilno, da se nam ne bi zgodilo, da bi pred smrtjo zaeli stokati, kako smo zapravili ivljenje, pa pa da si reemo: splaalo se ga je iveti. In kaj je temeljna prvina svobode? Svobodni smo, kadar mislimo s svojo glavo in se svobodno odloamo znotraj doloenih meja. Jaz se e odloam, vendar ni vse odvisno od mene, boste rekli. Res je, prav isto vse ni odvisno od nas, je pa v zelo veliki meri. In kje naj zanemo? Vedno in povsod pri sebi. Posluajmo svoje srce, iz njega teejo vsi viri ivljenja. Resnico lahko potisnemo za en dan ali teden, a se nam bo vedno znova oglaala in nas opozarjala, da nismo na pravi poti. Tudi s tekimi in neozdravljivimi boleznimi. Glas vesti, srca se nam bo javljal ponoi, ko ne moremo spati, v trenutkih, ko smo sami s seboj. Tedaj bodite e posebej pozorni. Ko boste prisluhnili samemu sebi, ne priakujte le prijetnih novic, pojavljali se bodo tudi vai strahovi, ki vas ne bodo pustili v samo bistvo problema. Danes na sreo obstaja e veliko tehnik, s katerimi probleme uspeno diskreiramo. Izpraznjeno mesto zapolnite s pozitivnimi trditvami, kot na primer: jaz sem pogumen, jaz sem sposoben itd. Pri tem procesu je zelo koristno zapisovanje. Sam sem to v svojem kriznem obdobju poel in imenoval PAPER SPEAKS - razgovor s papirjem. Zakaj pisati? Vse tehnike samorazvoja in samospoznanja temeljijo na ozaveanju. Vsekakor je bolje, e imate nekoga, ki mu popolnoma zaupate, ki zna posluati. Takne vrste ljudje so zelo zelo redki. To so duhovno dozoreli ljudje, ki ne elijo iz tega povlei koristi zase. To so ljudje, pred katerimi se nam ni potrebno pretvarjati, ki nam pomagajo iskati nao lastno pot in ki so resnino veseli in zadovoljni, ko jo najdemo. e nimate te sree, ne obupajte. Obstaja e veliko drugih monosti. Kdo v svoji mladosti ni pisal dnevnika in ga skrival, da bi ga kdo ne nael in ne bi prebral naih skrivnosti? Takrat smo se bali, da bi nas okolica ne sprejemala in da bi kdo na na raun ne zganjal ale. e bi ta stik vse do dananjega dne obdrali, bi bili bolj sreni. Kakne so prednosti pogovora s papirjem? Papir je odlien poslualec, predvsem je tih in ne presoja, ko govorimo, piemo; sprejme nas. To sta dve najvaneji lastnosti poslualcev.
10

Mi sami v svoji globini e dobro vemo, kaj je za nas najbolje, vendar to najbolje mora dobiti prilonost, da pride iz nas. Ali je to dovolj narediti enkrat? Nikakor ne. To je proces, ki traja in s katerim najbolj poglabljamo komunikacijo s samim seboj ter duhovno rastemo. Z vsakim stikom smo bliji sebi. To je, drugae povedano, proces, ki vodi od odtujene do samorealizirane osebnosti. Veliko preseneenj sem doivel pred leti, ko sem obiskoval dveletni teaj holistinega samorazvoja pri priznanih strokovnjakih iz ZDA in Anglije. Do takrat sem prakticiral e veliko tehnik samorazvoja. Bil sem poln tehnik in znanja in sem priakoval, da bom na tem teaju med prvimi, pa ni ni pomagalo. Med potekom teaja sem vse globlje in globlje bredel v krizo, ki je znailna za nae preobrate v ivljenju. Na splono velja: veja kot je kriza, ve koristi lahko iz nje potegnemo. V pravi krizi nam ni ne pomagajo nauene metode, kajti e nam bi, potem ne bi bili v krizi. V krizi je potreben temeljit zasuk v novo smer. Treba je spremeniti paradigmo. Ta proces sem doivljal zelo muno in naporno, a se je splaalo. Moj osnovni konflikt je bil nesporazum z mojim pokojnim oetom. Takrat je bil e iv in to je bila zame doloena prednost. lo je tudi za moj konflikt z avtoritetami, ki so me v ivljenju omejevale. Proces je kulminiral v loevanju od oeta s tehniko namiljenega pogovora z njim. Ko sva si vse povedala, sva se v mislih za vedno razla in pretrgale so se vse popkovine. Spoznal sem, da me je vzgojil v najbolji veri, kakor je pa znal, in sem mu vse nepotrebne grobosti, ponianja in omalovaevanja (znana je bila njegova: "e ti naredi tehniko fakulteto, bom jaz pape") odpustil. Presegel sem ga. V meni se je zael prebujati vulkan energije, a to je bil ele zaetek preobrazbe. Na intenzivih neposredne izkunje resnice sem doivel, da sem jaz jaz, konkreten in neponovljiv, in vse se je skladno spojilo v celoto. Postajal sem nov lovek. Bil sem v stiku s samim seboj in rpal sem svojo vitalno energijo iz svojih korenin. V tem trenutku sem util v sebi velikansko mo. Vsi moji prejnji konflikti s efi v slubi, profesorji na fakulteti so bili preseeni, pokazali so se mi v pravi lui. Zavedel sem se, da sem mnoge nastale konflikte ustvaril sam, in preel s podroja posledic na podroje vzrokov. Po konanem procesu sem z velikim veseljem pred vsemi jasno in glasno povedal svoj uvid, ki je bil v tem trenutku namenjen predvsem meni. "Samo s trdo vzgojo se vzgojijo najbolji borci!" Bilo nas je okoli tirideset, zaploskali so mi in poti nazaj v obtoevanja drugih ali avtoritet, ki bi me ovirale, ni bilo ve. Moj pogled je bil usmerjen naprej, a naj e enkrat poudarim, bil je le prvi del dolgoletne preobrazbe. Spet sem bil pri sebi doma in stal na svojih nogah.
11

Naslednjega dne se je zgodila najpomembneja stvar v mojem ivljenju. Z globokim, povezanim dihanjem smo stabilizirali dotedanje terapevtske izkunje. Delali smo v parih. Prvi sem dihal. Bil sem lahek. Dihal sem s polnimi pljui. Bil je lep, sonen, jesenski dan na slovenski obali. V ozadju se je sliala prijetna umirjena glasba. Poletel bi od sree. Postajal sem vse laji in laji. Naenkrat sem zautil, da se nekaj dogaja nad mojim tretjim oesom. Zautil sem motnjo oziroma neko dogajanje nad njim. V prvem trenutku sem pomislil, da mi kolega dri roko nad oesom, kajti kljub soncu in zaprtim oem sem util senco. Poasi sem dvignil svojo desno roko in preel preko ela, da bi odstranil oviro, ki me je motila. Niesar fizinega ni bilo prisotnega, spustil sem roko in umirjeno dihal naprej. Iz daljave je vse blije prihajal k meni zvok, ki je bil podoben zvoku vrtalke za beton. Najprej se mi je zazdelo, da prihaja od zunaj, potem pa sem spoznal, da je v meni in sili navzven. Vse bolj mi je napenjalo koo nad korenom nosa in konno se je z ogluujoim pokom in s svetlobo strele odprlo. Spregledal sem. Imel sem zaprte oi in lahko sem "gledal", util dogajanje okrog sebe. Tretje oko je bilo odprto. Vse je bilo pripravljeno za sreanje. Kot misel se je spustil proti meni. Bil je Jezus Kristus. V teh trenutkih sem zautil neznansko brezpogojno ljubezen. Ljubezen, ki je akala, da ji odprem vrata in ji sploh dovolim, da pride k meni. Ljubezen, ki je mnogo veja, kot sem jo util do sebe ali do enske. Ljubezen, ki je vseobsegajoa in za katero se mi ni bilo treba bojevati. Samo odprl sem se, odprl sem vsa svoja vrata in okna, kot to ponemo pri prvem pomladanskem soncu. Bilo mi je toplo, kopal sem se v srei in ljubezni, za katero ni bilo treba niti s prstom migniti, samo dovolil sem ji, da lahko pride do mene. Bilo je nepojmljivo lepo, konec neesa starega in zaetek novega ivljenja. V svojem ivljenju sem se ves as bojeval in se dokazoval, da bi me imeli radi, zdaj pa naenkrat ni bilo potrebno niesar. Dovolj je, e samo reem da in se odprem. Vse je tu, nikamor ni treba hoditi. Neno sem ga vpraal, e mu lahko postavljam vpraanja. Opogumil me je: "Kar daj!" Pogovarjala sva se o pomembnih stvareh za moje ivljenje. O grehu, o obvezni prisotnosti pri nedeljski mai, o odnosu z drugimi. Njegovi odgovori so bili: ivljenje je ljubezen, greh si je izmislil lovek, da zasunji ljudi okoli sebe. as je zame v teh trenutkih obstal. Po nekaj odgovorih se je zaelo tretje oko zapirati, on je izginil in spet sem bil osredotoen samo na dihanje. Od tedaj se mi je ivljenje popolnoma spremenilo. Nehal sem hiteti. Nisem ve imel obutka, da sem kaj zamudil. Bil sem doma, imel sem dostop do svojih korenin, do svojega vira ivljenja. Od takrat nisem spremenil svojega odnosa do cerkve. Nisem ne bolj in ne manj veren. K mai e vedno hodim le trikrat na leto. S to izkunjo pa je moje ivljenje dobilo nov smisel. Opustil sem nekakne sladke igrice, vse manj sem se pretvarjal in vse bolj sem bil Jaz.
12

P R O C E S D O Z O R E VA N J A O S E B N O S T I
Le odloiti se moramo, ali bomo duhovno rastli in uspeli ali pa se omamljali z drogami, kodljivimi razvadami, hrano, pijao, z odnosi ter propadli. Proces dozorevanja osebnosti poteka skozi doloene ivljenjske stopnje. Najpreprosteji pogled na to podroje je odraanje otroka, mladenitvo, zakonsko ivljenje, aktivna delovna doba in upokojitev. Drugae povedano: otrok, mladeni, roditelj, mama ali oe in stari stari, dedek ali babica. e katere vloge - identitete ne odigramo, se z njo vedno znova sreujemo. Kaj pogosto sliimo? Pusti ga, da se izivi, on se ni izivel v mladosti, pa sedaj nori v starosti. Charles Berner v svojih delih omenja vloge gojenec, tudent, pomonik, mojster. V posamezni stopnji ima oseba tenjo, impulz ali nagon, skozi katerega loveko bitje preivi svoje ivljenje. To so osnovni motivi lovekega bitja in obenem podroja njegove aktivnosti.

7 6 5 4 3 2 1

absolutna resnica, bog spiritualno bitje ves ivi svet in fizini univerzum vse lovetvo, ljubezen skupine, ola, profesija, nacija partner, druina, seks, otroci preivetje, individualna izkunja

13

V prvi stopnji je tenja po preivetju samoohranitev. V njem je v popolnosti izraena individualnost. Za posameznika, ki ostane na tej stopnji, je pomembno samo stanovanje, hrana, pijaa. Ne eli se druiti, ker ga drugi spravljajo v slabo voljo - prizadenejo njegove obutke. aka le e na upokojitev. V drugi stopnji je hotenje, da se preivi v zakonskem ivljenju, ljubezni, pri vzgoji otrok, v spolnem ivljenju. V tej stopnji smo sooeni z vejimi igrami, izzivi, hitreje duhovno rastemo in imamo ve prostora za igranje duhovnih iger. Od otrok se uimo, e ne, nam grenijo ivljenje. Dajejo nam smisel, zaradi katerega se splaa iveti tu in sedaj. Od predsednika ZDA se na primer priakuje, da ima druino, ker s tem daje zgled za zdravo duhovno ivljenje preostalih dravljanov.

V tretji stopnji je hotenje, da se preivi v skupinah, v druenju. To so ole, vrstniki, poklic, portna drutva, duhovnost. Gre za prehod v javnost. Ni se mogoe vsega nauiti ali vse igre odigrati v druini. Igrie je preozko. Za polno ivljenje je potrebna svoboda. Zato je koristno, e gredo otroci po konani oli ali gimnaziji tudirat v drugo mesto. Posebej je to izrazito v zahodnem svetu, kjer po pravilu poiljajo otroke na kolid. Poglejmo tudi drugo plat, to je zapiranje v dvorie druine. e otrok v takem okolju eli stran z druinskega dvoria, bo doivel kritiko, e kaj pa te brigajo drugi? Sosedje so nevarni, glavno, da je nam dobro, pusti druge! Otrok je takrat v dvomu, ali naj kljub temu sprejme izziv in se drui. Ostati v druini, ko jo preraste, medtem ko se ti odpira irni svet z neteto monostmi, je kot zastoj tekoe vode, mlakua, ki bo ez as zasmrdela.
14

V etrti stopnji je tenja po preivetju celotnega lovetva. Tistim, ki so v popolnosti odigrali nije stopnje, je v doloenem delu ivljenja premalo ostati v skupinah, nacijah. Njihove notranje sile jih potiskajo naprej in tako so nastale organizacije Human Rights in Amnesty International. ivljenje teh ljudi dobi ele tedaj pravi smisel. Ni jim vseeno, e v Bangladeu zaprejo pisatelja. Takoj stopijo v akcijo. Sproi se diplomatska dejavnost, organizirajo se demonstracije za njegovo izpustitev. lovetvo je vse bolj ozaveeno, doba informatike opravlja svojo nalogo. Svet je obsodil pokol na mirnih demonstracijah za loveke pravice na Trgu nebekega miru na Kitajskem. Multinacionalka Benetton si je izbrala slogan United Colors of Benetton.

V peti stopnji je prizadevanje za preivetje vsega ivega: ljudi, ivali, rastlin in fizinega sveta. V njem se vodi boj za ohranitev ravnoteja v vesolju, ki bi ga lahko poruile ozonske luknje. Vsem je dobro poznana organizacija Greenpeace, ki se bori, da bodo nai otroci imeli kje iveti. lani te organizacije se izpostavljajo smrtni nevarnosti, da bi prepreili atomske poskuse v Tihem oceanu. Okoljevarstveniki so vse glasneji in so si izborili svoj vpliv, posebej v zahodnih civilizacijah. Tudi oni bi lahko "mirno" iveli v svojih druinah, pa jim njihovo poslanstvo tega ne dovoli.
15

V esti stopnji se elimo uresniiti kot duhovno bitje. Sem spadajo umetniki in znanstveniki, ki s svojo aktivnostjo poganjajo evolucijski proces naprej. To so vizionarji prihodnjega asa.

V sedmi stopnji je tenja postati eno z bogom. Tej stopnji so podrejene vse nije stopnje in cilji, ki jih lovek ima v univerzumu.

V ta svet smo prili, da odigramo vse igre, nobene ni mogoe preskoiti. e to poskuamo, je, kot da bi imeli kamen okrog vratu, teo, ki jo po nepotrebnem nosimo. e lovek ne odigra vseh iger v prvi stopnji in eli v sedmo, bo imel dosti ve teav, kot e bi odigral vse igre prve stopnje. Pri njem bo nered, spraeval se bo: kaj je narobe z menoj ali v meni, ko pa elim samo resnico, dogajajo pa se same slabe stvari? Neuspeh v drugi stopnji - v zakonskem ivljenju - vodi do pretirane pozornosti do este stopnje. Druinska ivljenja pri mistikih in umetnikih so ponavadi zelo kaotina. Neuspeh v tretji stopnji vodi do pretirane pozornosti do pete stopnje. Nesposobnost loveka, da vzpostavi odnose ljubezni in humanosti v skupinah, ki jim pripada, ga vodi v obsedenost z materialnimi dobrinami, asom, energijo in podobnimi stresi, ki predstavljajo vrednosti in vsebine materialnega univerzuma. In kaj pomaga, e pretiravamo v peti stopnji? Vkljuitev v skupine. Neuspeh v etrti stopnji - lovetvu - vodi do pretiranega posveanja ljubezni do ivali - hinih ljubljencev. Taki posamezniki vse podredijo njim, ljudi pa sovraijo. Prenos lepih energij daje dobre rezultate, zato se tolikokrat povezujemo s sedmo stopnjo, z boansko energijo. Dobro je to energijo zautiti in jo osvetliti, se napojiti z njo. Ko pa postane taken prenos sam sebi cilj in beg pred sooanjem z nijimi stopnjami, povzroi zastoj v osebnostni rasti.
16

Seveda je to stanje sladko in opojno kot droga ali kaj podobnega, vendar le malo prispeva k uravnoteenemu razvoju. Povezujte se z lepimi energijami, vendar ne zanikajte nijih ciljev. V svoji dolgoletni praksi opaam, da hoejo ljudje najvekrat preskoiti tretjo stopnjo, imeti radi ljudi, iveti za druge, sluiti drugim. Te stopnje ni mogoe preskoiti. Vedno nas bo vleklo ali nazaj ali v kopienje materialnih dobrin. Kot izgovor sliim, kako so ljudje v okolici slabi. Ne sodimo ljudi, kako in zakaj nekaj ponejo, temve ali duhovno zorijo ali ne! Osebe na poti duhovnega razvoja imajo mono nagnjenje, da se naveejo na svoje doseke ter se tako zasidrajo v doloeni stopnji. To se dogaja zato, ker utijo potrebo po stabilni sliki sveta in samega sebe. Krevito se branijo sprememb ali pretoka novih podatkov, ki bi lahko spodkopali njihovo doseeno stanje in spoznanje. Tako se spremenijo v fundamentaliste in konzervativce, ki blokirajo nadaljnji napredek sebe in drugih. O smiselnosti ponazoritve procesa dozorevanja osebnosti s sedmimi stopnjami, ki so najblije sedmim akram v naem telesu, sem se vekrat preprial pri aspektnem procesu, opisanem v dodatku. isto navadni ljudje, ki nikoli niso sliali za akre ali duhovnost, so se v svoji ciljni verigi pomikali natanno po opisanih stopnjah.

17

R E T R O S P E K T I VA
Retrospektive ni mogoe uvrstiti v katerega od posebnih sistemov samorazvoja, saj je skupna mnogim zelo razlinim metodam z razlinimi cilji. Uvra se v veje joge, predvsem mentalno-psihine, rada joge. Uporablja se pri urjenju spomina. Pitagora, znani matematik, naj bi jo uporabljal pri svojih uencih. Seveda je vpraanje, ali je Pitagora sam izumil to metodo za utrjevanje spomina. e pred ve kot tri tiso leti jo namre sreamo tudi v psihinem treningu joge, kjer so jo uporabljali v popolnoma druge namene. Res je seveda tudi, da je Pitagora ve let bival v Egiptu in da se je tam nauil ter od tam prenesel metode in tehnike pomnjenja starih Egipanov. V tistem asu je bil Egipt pravo zbiralie znanstvenikov, modrecev, magov in sveenikov Starega sveta. V Egiptu so pouevali magijo in religijo, vendar je bila tudi znanost na zavidljivi ravni. Morda je prav to razlog, da se je Pitagora kasneje ukvarjal z magijo, hermetizmom, okultizmom in s podobnimi filozofsko-verskimi vpraanji. Pitagora se je poleg tega spominjal tudi vseh svojih prejnjih inkarnacij. e je to tehniko iznael ali ne, ne moremo zagotovo vedeti, vendar se je uporabljala e zdavnaj in tudi danes se uporablja za osebnostno rast in v olah pomnjenja.

Izvajanje: Vaja se izvaja zveer - pred spanjem, najbolje tik preden zaspite. Tehnika je zelo preprosta, kljub temu pa so njeni rezultati neprecenljivi. Obstaja ve razlinih variant, predvsem glede na okoliine, v katerih se izvaja, vendar ostajajo njeni principi vedno isti. Eden od pristopov je naslednji: po konanem dnevu, ko ste opravili e vse svoje obveznosti in naloge in ko se pripravljate na poitek, sedite za mizo in se zaenjajte spominjati ter si zapisovati vse pretekle dogodke, ki so se zgodili ez dan. Zanite s trenutkom, ko ste sedli za mizo, in konajte v trenutku, ko ste se zbudili in vstali iz postelje. Vaja naj ne bi trajala ve kot 10 do 15 minut. Zaradi pogojev, ki jih je treba izpolniti, je dosti bolj sprejemljiva in uporabljana metoda mentalnega posluanja. Ne dosti pred tem, ko elite zaspati, preletite v mislih va dananji dan, vendar z obratnim vrstnim redom. Poskuajte se spomniti na primer dela v slubi, branja in podobno. Spomnite se, kaj ste jedli za veerjo, kaj ste delali pred tem in tako nazaj, skozi ves dan. Poskuajte biti imbolj natanni, ne samo v dogodkih, ki so se zgodili nazadnje, ampak tudi glede opravil, ki ste jih opravili v zgodnjih jutranjih urah. Prvi del vaje se kona, ko ste v mislih prili do trenutka prebujanja.
18

Sledi prehod na drugi, najpomembneji del retrospektive. V mislih preletite ves dan v obratnem vrstnem redu, tako da zanete z jutrom in nadaljujete proti veeru ter tako preverite, e niste esa izpustili. Tiste dogodke, ki se jih boste spomnili ele sedaj, prej pa ste jih izpustili, eli vaa podzavest potisniti ali jih obiti. To so ponavadi neprijetni dogodki, o katerih za nobeno ceno ne elite misliti in za katere elite, da se ne bi nikoli ve ponovili. Mogoe je bilo to vae slabo obnaanje ali pa dogodki, ko ste bili poniani ali grajani. Kakorkoli, gotovo so to spomini, ki vas navdajajo z boleino in tesnobo. Pomembno je, da ozavestite vse te trenutke, saj je to edini nain, da se jih osvobodite za vedno. Poteno preverite va dan in se vpraajte, ali bi lahko storili e kaj. Premislite, e ste opravili vse tako, kot je prav, kot najbolje zmorete, ali pa ste povrno preletavali z ene stvari na drugo z eljo imprej reiti se opravkov. Pomembno je, da vse dogodke preletite brez ustev, kot da vas vse to ne zadeva. Glejte se, kot gledate igralca v predstavi. Ocenjujte realno, brez samovenosti. Kaj svetuje modri Pitagora: "Ne prepusti se sladkemu snu, preden nisi vsaj trikrat preveril svojih dnevnih dejanj. - Kakne napake sem napravil? Kje sem odpovedal? Pokaraj se za vse slabo in poveseli se zaradi vsega dobrega." Potrudite se resnino razumeti, ali stvari jemljete preresno ali jih poveliujete, vendar brez osebnih motivov. Na opisani nain boste sposobni spremeniti neprijetne izkunje. Prepreili boste preuranjeno delovanje negativnih misli v podzavesti, ki vas od tam delajo nesrene, potlaene, nezadovoljne, nervozne, deprimirane... "Psiholoka" korist je lahko tudi bolje razumevanje samega sebe, svojih postopkov in delovanja, pa tudi dejanj in obnaanja drugih ljudi.
19

Ne boste ve alostni, potlaeni, nesreni. Morda boste prepoznali dogajanje ali postopek, ki vam zastruplja odnose z drugo osebo. Obstaja e ve drugih koristi opisane metode, vendar menim, da je najpomembneja izboljanje spomina. Retrospektiva uinkovito povea pomnjenje in seveda sposobnost natanne in precizne reprodukcije misli. Lahko jo uporabljamo kot pripravo za druge vaje pomnjenja, na primer verine metode, ki je zasnovana na zmonosti monih in dobrih asociacij. Dan je sestavljen iz mnogo razlinih dogodkov, ki jih lahko vidimo kot lene verige, skupek vseh dogajanj pa si je mono predstavljati kot celo verigo. Retrospektiva podpira asociativno tehniko pomnjenja, poveuje koncentracijo in sposobnost mentalne predstave likov, predmetov in dogodkov. S stopnjevanjem asociativne tehnike se uresnii trajneji spomin razlinih dvojic besed, kot na primer nek dogodek in konkretna oseba, fizina velikost in vrednost, ime osebe in njena telefonska tevilka ali naslov. Tako kot se v treningu joge s pomojo retrospektive tei k popolni zavesti, se v olah pomnjenja s to tehniko razvijajo predvsem uspavane loveke sposobnosti pomnjenja in v metodah komunikacije posluanje samega sebe. Da bi od vaje imeli e ve koristi, vam ni treba akati veera. Delate lahko tudi sredi dneva, posebej pa je priporoljiva po konfliktnih situacijah, da se z njo sprostite in si povrnete energijo.

20

U S T VA R J A L N O I N D U H O V N O

Eden od osnovnih namenov Vizije uspeha je prikazati, kako zaeti v ustvarjalnem - maginem in konati v duhovnem - mistinem. V ustvarjalnem imamo zelo opredeljene cilje z monim egom in pravili ali zakoni igre, v duhovnem pa vstopamo v brezmejnost ter preseganje ega. Zdi se mi izjemno pomembno razjasniti pojme na tem podroju, kajti na mojih teajih opaam, da udeleenci vekrat oba pojma - magino in mistino - meejo v isti ko. Magija vedno tei k uresniitvi, materializaciji in realizaciji ciljev. Zaradi tega je vsako ustvarjanje, ne glede na to, ali je tehnoloko, umetniko ali druabno, v najirem smislu magijski akt. Mistina steza pa vodi v nasprotni smeri. Njen praktik vidi boga in resnico v vsem, kar ga obkroa, v vsem vidi ENOST. Niesar ni treba ustvarjati, vse je popolno in odsev boje volje. Mistik boga doivlja v vsem in sebe v bogu. Za prispodobo te poti naj navedem primer Demostena, ki je sreno ivel v sodu, bogateji od nekoga, ki spi na denarju in ves as razmilja, kam bi ga vloil. Ko je Demostena obiskal Aleksander Veliki in ga vpraal, kaj lahko naredi zanj, mu je filozof odgovoril: "Umakni se, ker mi zastira sonce." Tako magijska steza ustreza procesu ustvarjanja, kreaciji in vizualizaciji ciljev, mistina steza pa procesu razgrajevanja miselnih vzorcev v preprianju, da bi lahko zopet postali eno z vsem, iz esar smo prili in v kar se vraamo. V Viziji uspeha so prikazani naini delovanja na podroju ustvarjanja in nakazani naini prehoda v mistinost, ki pa nas le v nekaterih tekih ivljenjskih situacijah spomni, od kod prihajamo in kam gremo, ali drugae povedano, odpre nam oi za resnico. Za igranje iger in uresnievanje ciljev je osnova pojavni svet z vsemi zakonitostmi, ki jih moramo sprejeti in v njih iveti. Naj dodam e definicijo Dien Foun, ki je pred leti vodila Bratstvo notranje svetlobe: "Magija je sposobnost povzroanja sprememb v nai zavesti po svoji volji." To se popolnoma ujema z nao vizijo uspeha. Z igro ustvarjanja in razgrajevanja vstopamo v podroje dejavnosti boga, kar v svoji najgloblji naravi tudi smo, eprav smo na to pozabili. S tem se tudi zavedamo, da smo za vse odgovorni sami, in tako se povzpnemo na prvo stopnico nae poti do uspeha.

21

22

KO M U N I K AC I J A

23

24

P O S LU A N J E I N K A KO S E G A N AU I T I
Bolj ko posluamo sami sebe, manj imamo potreb, da bi nas morali posluati drugi.

Kot ena osnovnih lovekih potreb zavzema komunikacija z drugimi ljudmi izredno pomembno mesto v ivljenju vsakega loveka. V bistvu so vsi odnosi med ljudmi vezani na komunikacijo. Pri navezovanju kakrnegakoli medsebojnega odnosa se med ljudmi vzpostavlja neke vrste komunikacija, ki seveda ni izkljuno verbalna, to je sporoanje z besedami. Gibi, mimika (izraz obraza), celo misli in obutki, namenjeni drugim ljudem, predstavljajo naine komunikacije. V skrajni meri se komunikacija nanaa na sprejemanje in poiljanje, to je na izmenjavo energije med ljudmi. Resnina in prirojena potreba za komunikacijo z drugimi ljudmi izvira iz globine bitja in je vsekakor najvaneja od vseh lovekovih duhovnih potreb.

Medloveko komunikacijo lahko primerjamo z elektrinim tokom. Kakor je tok posledica razlike v napetosti med dvema tokama, tako je komunikacija pogojena z neke vrste napetostjo med ljudmi. lovek s pomojo komunikacije posreduje svoj energijski viek (kajti vse, kar sporoa, misli, obuti, je v resnici energijske narave) ali sprejema tak viek od drugih ljudi. Iz te primerjave lahko razumemo, zakaj je komunikacija osnovna lovekova potreba. To je potreba po vzpostavljanju neke vrste energijskega ravnoteja na duhovnem nivoju, kot je hrana vzpostavljanje energijskega ravnoteja na fizinem nivoju. Verjetno ni loveka, ki ne bi preizkusil ugodnega delovanja zaupnega prijateljskega pogovora.
25

Problem, ki trenutno mui loveka, popolnoma izgine takrat, ko se v popolnosti izpove drugemu loveku. Razumljivo je, da se ne menjajo objektivne okoliine, temve nain, s katerim ga lovek doivlja. S komunikacijo lovek izraa svoje bitje. Ravno tako se s komunikacijo prazni reaktivni duh, to je masa neizkomuniciranih in nesprejetih (nerazumljenih) vsebin, ki loveka deli (louje) od njegovega resninega bitja, ker mu ne dovoli, da bi bil v vsakem trenutku to, kar v resnici je. Komunikacija je proces, nasproten potiskanju, in tako predstavlja sredstvo za ienje lovekega duha. Velik pomen komunikacije je najbolj opazen v vsakodnevnem ivljenju. Primere slabe komunikacije lahko najdemo na vsakem koraku: komunikacija je pogosto nepopolna, to pomeni, da ljudje nepopolno sporoajo, "filtrirajo" svoja sporoila in tako ostaja masa neizkomuniciranih vsebin, ki se poasi kopii. Tako pa naraa nezadovoljstvo loveka (ker se izraa neskladno). Ravno tako pogosto je nesprejemanje sporoil drugih oseb. Ljudje se pogosto prekinjajo v pogovoru, ne posluajo drug drugega ali pa posluajo nepozorno in povrno. Posledice taknih pomanjkljivosti v komunikaciji so stresi, razoaranje in zaprtost v odnosih, za katere niti ne najdemo pravega vzroka. Neuspenost vodenja pogovora z neznanimi osebami brez stresa in neugodnosti je samo ena od tevilnih posledic slabe komunikacije, a mnogim ljudem pomeni nepremostljivo teavo v drubenih stikih. Istoasno pa dobra komunikacija omogoa, da posluate in razumete drugo osebo, da lahko zanete in uspeno vodite ter nadzirate pogovor, da v asu pogovora ostanete pri temi ali jo po mili volji menjate, da nadzorujete in prepreujete napake v komunikaciji. Pogosto boste sliali, da je posluanje dobra osnova za uspeno komunikacijo: zato posluajte in opazujte. e ste kdaj imeli monost biti v bliini dobrih pogajalcev, ste lahko opazili, da so le-ti samo posluali in tu in tam nekaj tehtnega povedali. Ni jim bilo treba siliti v ospredje. Delovali so zadrano. e smo eleli izvedeti njihovo mnenje, smo jih morali animirati. In zakaj? Zato ker vedo, da je mogoe s posluanjem izvedeti veliko oziroma skoraj vse. Mark Twain je rekel: - Ker imamo dvoje ues in samo ena usta, moramo dvakrat ve posluati, kot govoriti. Tudi v Pitagorejski oli je uenec moral biti prve dve leti tiho, uiti se posluati. Vsi novi trendi poslovnega komuniciranja se obraajo od klasinega naina "jaz dobim, ti izgubi" v smer svetovanja in odnosa "dobi dobim". Poslovnemu partnerju svetujemo, miselno smo naravnani tudi na njegove koristi in ne samo na svoje, toda da bi izvedeli, katere so njegove vrednote, ga moramo posluati. e bi se ravnali po starem
26

naelu, ki pravi "vsi imamo enake potrebe, vsi smo si podobni", nam ne bi bilo treba toliko posluati. Prihajamo v dobo vodnarja in v njej je zastopano naelo SINERGIJE RAZLINOSTI. Razlini smo si in ker elimo spoznati to razlinost, se moramo nauiti posluati. In zakaj ne znamo in ne zmoremo posluati? Obstaja ve vzrokov. Kot otroci smo znali posluati; spomnite se samo, kako smo radi posluali zgodbe in pravljice za lahko no. Nismo mogli zaspati, dokler nismo sliali pravljice. Prave matere znajo posluati svoje otroke. Spomnite se, kako smo z veseljem po konani oli doma razlagali, kaj se nam je zgodilo. Posluali smo sebe, in dokler smo lahko svojo resnico z nekom podelili, smo bili v neposrednem stiku s seboj. Z odraanjem bi morali odraati in se spreminjati tudi nai stari. Dokler je potekalo v tej smeri, smo se posluali in zaupali sebi, starem in sovrstnikom. Ko pa smo v starih izgubili poslualce, smo se e eleli posluati in zaeli smo pisati dnevnik, skrivni dnevnik. In kaj je bilo v njem? Najvekrat nai dvomi, stiske in veselje. V dnevnik smo pisali le to, kar nas je preve tialo. Posluati smo se zaeli bolj povrno, zaeli smo se odtujevati sebi. Vse manj smo posluali sebe, zaeli smo iskati reitve zunaj. Razum je premagal srce. Posluali smo z razumom. Nali smo si ideale, vzornike. Posnemali smo jih in namesto sebe posluali njih. S tem ne bi bilo ni narobe, e bi bili nai vzorniki "zdravi". Pa tudi e so bili, so jih mediji prikazovali v drugani lui, kajti zdravo je vekrat nezanimivo. Informacija je bila marketinko usmerjena, kar pomeni, da nam je bilo servirano samo to, kar gre v prodajo. Ni pa nujno, da je bilo resnino. Nato smo si nali zaupne prijatelje, ki so nas posluali. Ni vedno potrebno, da nas kdo razume, samo poslua nas naj. Pogosto druinsko razmerje je lepo opisano v knjigi dr. Johna Graya Moki so drugani, enske tudi. enske ne potrebujejo nasvetov, temve pozorno posluanje. In zakaj se toliko vrtimo okoli posluanja? e ne posluamo drugih, ne posluamo sebe in tako nismo "doma" v sebi. Nervozni smo, v nas se kuha, moramo izbruhniti. Spomnite se samo ene, ki je po obisku pri prijateljicah vsa srena prila domov, kar arela je od energije in na veliko izjavila: "Do sitega sem se naklepetala," kar lahko prevedemo kot "posluali so me oziroma posluala sem se". Gary Zukov je v knjigi Sede vae due zapisal: Prisluhnite vai dui, to ste vi, va notranji kompas - va smoter. Komunistini asi niso bili naklonjeni posluanju samega sebe. Ni bilo dobro misliti s svojo glavo. Pot je bila natanno zartana in edina prava. Od danes do jutri pa se ni mogoe preleviti v uspenega poslualca. Zakaj naenkrat posluanje, ko pa je bila retorika skozi stoletja na prvem mestu? Za uspeno komuniciranje potrebujemo oboje. Osnova
27

retorike je, kako koga o neem prepriati. To je bil cilj mnogih generacij. In zakaj ni ve danes? Zato ker smo v dobi ekologije. In kakno zvezo ima ekologija s komunikacijo? Evolucijska pot nas je pripeljala do vse uinkovitejih sistemov preprievanja. Da bi prepriali druge, imate na voljo ogromno metod, sistemov in pristopov. Dokopljite se do prironika za neposredno prodajo. Kreativnost ni nikjer prisotna. Leta in leta smo lahko naravo obremenjevali z najrazlinejimi smetmi. Dokler te smeti niso presegle neke razumne meje, so bile bioloko razgradljive, in narava je tisoletja ohranjala ravnoteje. Po tako velikem zastrupljanju vode, potokov, jezer, rek, morij smo nekaj morali narediti, da bi sploh lahko preiveli, da si ne bi odrezali veje, na kateri sedimo, in da bi to zemljo zapustili prihodnjim rodovom vsaj tako, kot smo jo sprejeli. In kaj je bilo pri tem zastrupljanju (obremenjevanju) odloilno? Dejavnik, ki je premaknil jeziek na tehtnici, je bil neusmiljen tehnoloki razvoj, bolja, uinkoviteja sredstva za doseganje cilja, nihe pa se ni vpraal, kaj z njimi, ko jih ne potrebujemo ve. Pa vzemimo to posiljevanje in ga prenesimo v management. Nenehno smo bombardirani z reklamami, ki nas prepriujejo, kaj je za nas dobro - po televiziji, radiu, v asopisih in v potnih nabiralnikih. Na cesti plakati, panoji in table vseh vrst. Strokovnjaki zastavijo svoje ime, samo da nas "obvestijo", "poduijo". Kdo najbolje ve, kaj je za nas dobro? Odgovor je preprost. Mi sami. Zanimo pri hrani. Na elodec najbolje ve, katera hrana nam ustreza. Kako se poutimo, kadar se nabaemo z delikatesno hrano, pridobivamo kilograme, imamo teave s srcem, hrbtenico in e s im? In kaj imata skupnega ekologija in komunikacija? e povzamem prej opisano: sebe OBREMENJUJEMO. Naravno bi bilo, da nam hrana po jedi ne oblei teko v elodcu, pa pa da jo z lahkoto prebavimo in da nam ne oteuje spanca. Kolikokrat se tako poutimo? Kakni pa so obutki, ko komuniciramo z agresivnim prodajalcem, ki stranke ne spusti iz rok, dokler ji ne proda vsaj nekaj, esar prav takrat ne potrebuje. Posebna ponudba, neko bo e e vse prilo prav. Kako se poutite, ko so vas tako obremenili, oprostite, vam olajali denarnico? Vpraajte se samo, ali so vas resnino osreili. Na poti domov si lahko e dopovedujete: "Pa saj sem naredil prav," a ko doma o tem govorite svojim najblijim, ki jim je kristalno jasno, da so vas prelisiili, vas stisne v elodcu. Takrat imate dve monosti: ali najdete nekoga, ki bi mu nakupljeno koristilo, kar je malo verjetno, ali da se iz tega nekaj nauite. Pa bodo mnogi med vami rekli: saj to vsi delajo. Ni res, da vsi, res pa je, da tako delajo mnogi. Ali pa boste rekli: pa saj je bilo vedno tako in bo e naprej. Na prvem teaju, ki sem mu dal podnaslov teaj ekolokega
28

managementa, je veina temo povezala s skrbjo za iste vode. A ne gre samo za vodo. Tudi vaa dua mora biti kristalno ista. Saj poznate pregovor "Vaa ista zavest je najbolji zdravnik". Pred dvema letoma je priel k meni po nasvet glede nespenosti poslovne, ki je po kanalih iz Italije prekupeval blago v ZR Jugoslavijo. Lahko sem ga samo poslual, narediti pa nisem mogel niesar. V doktorski disertaciji prof. dr. Snoja o storitvenem marketingu sem na str. 139 zasledil: "Za uspeen stil vodenja in kulturo je eno od temeljnih pravil pozorno posluanje, podprto s spraevanjem. S spraevanjem je podprto iz dveh razlogov: prvi, da se poslovne prepria, ali je res ujel sporoilo takno, kot ga hoe prenesti delavec, in drugi, da kae interes za njegov nain razmiljanja in ga tako spodbuja k ustvarjalnosti. Na ta nain vodja spodbuja sinergijski uinek." Za vsakodnevni trening posluanja drugih priporoam frazo "PRAV IMA" in za posluanje sebe dnevno meditacijo RETROSPEKTIVO. Sam uporabljam te tehnike vsak dan in so mi prile v navado. DNEVNO MEDITACIJO opravljam zjutraj, da zasliim dan, ki je pred mano, PRAV IMA ez dan, da sliim ljudi okrog sebe in RETROSPEKTIVO zveer, da sliim sebe.

29

RETORIKA
Kaj pomaga znanje, e ga ne znamo oznanjati ola retorike

SPREGOVORITI BI MORAL V JAVNOSTI, PA ME JE STRAH

Minka je lastnica velikega in perspektivnega podjetja. Delovna je in z moem se lepo dopolnjujeta. Uspehe anjeta na vseh podrojih ivljenja. Pred leti sta bila predlagana za podjetnika leta. Pred zbrano mnoico stanovskih kolegov bi morala predstaviti podjetje in proizvodni program. Nobeden od njiju e ni govoril pred tako veliko mnoico in odloitev je padla na Minko. Ona pripoveduje: "Nisem in nisem se mogla zbrati in odloiti, kaj naj povem. Glas mi je drhtel, v elodcu in v grlu sem utila kre in kepo, duilo me je in zvijalo. Pred zbran avditorij sem stopila vsa zmedena. Podjetje in proizvodni program sem predstavila tako slabo, da ju slabe ne bi mogla. e po odzivih poslualcev sem lahko ugotovila, da se dolgoasijo. Naziv podjetnika leta je splaval po vodi. Jokala sem in se spraevala, ZAKAJ, ko pa podjetje poznam v duo. Zakaj mi ni lo?" Ves as sem jo pozorno poslual in jo vpraal, kje uti naboj. Povedala je, da v grlu. Kakne tee, velikosti, barve, starosti je? Uporabil sem e opisani aspektni proces. ez pol ure se je "prerodila", bila je polna energije in rekla je: "Takna bi tedaj morala iti pred obinstvo, vesela in z urejenimi mislimi." Vein nastopanja v javnosti se je mogoe nauiti kot prvih korakov, prvih besed, plavanja ali vonje s kolesom. Ali si lahko zamislite kirurga, ki se je samo pripravljal na operacijo, nikoli pa ni poskusil operirati? V poletno olo retorike sem priel prek zavoda za zaposlovanje. Sam sem se zaposlil in izmed treh predlaganih teajev so mi plaali le tega. Na teaju sem bil prijetno preseneen. Niso me poskuali prevzgojiti ali vkalupiti, ampak so mi pomagali razvijati svoj slog. S olo O em zanimivem le govori?
30

retorike sem zaradi strahu, da bom izgubil stik s samim sabo, odlaal ve let. Visoka cena teaja mi je bila samo izgovor. Bodi taken, kot si, tudi s svojim narejem! Bog ne daj, da bi se bal svoje materinine, to je kot peat! Bodi ti, je bilo vekrat poudarjeno. To mi je bilo neznansko ve in tako sem se opogumil za prve javne nastope. To poglavje mi je manjkalo pri prvi izdaji knjige, a je za popolnega podjetnika nujno potrebno. Brez tega namre ne bo lo. Danes se moramo znati predstaviti v javnosti, se znati prodati, vnoviti svoje znanje. Saj ste e sliali: "Samo v javnosti bi moral znati in si upati predstaviti svoje programe, in vse bi steklo kot po maslu!" Kaj je govornitvo? Povedati to, kar elimo, da doseemo eleni uinek pri poslualstvu. Ozavestiti svojo misel, da bo arela in legla med poslualstvo, poakati, da se misel prime, ter preiti na drugo misel. Tako smo e pri eni metodi ozaveanja svojih misli, kaj je e ena razliica samorazvoja. Z naim javnim govorom se izpostavljamo, to je izziv, smo le to, kar smo, ni ve in ni manj. Na javni govor odkriva tok naih misli, ne moremo se skriti ali izgovarjati: v resnici sem drugaen. Ne, taken si, kot si izvedel govor! Ne bojte se javnih nastopov. Ni resninega ne boste izgubili Nekaj iluzij se vam bo podrlo. Tara Sing je v Teaju udeev zapisal: Kar je resnino, bo ostalo, in kar ni, bo odlo. Javni nastop je e en nain, da hitreje prehodimo pot samorazvoja. Pisanje je ozaveanje misli. Imeti morate veliko poguma, da napiete kaj za javnost, se razgalite, poveste nekaj novega. Javni nastop je e en korak naprej. Poslualstvu morate povedati nekaj izvirnega, nekaj zanimivega, to pa lahko storite le, e elite razvijati osebno kakovost, greste svojo pot Bi ga posluali? in imate energijo. Poslualstvo je neusmiljeno. Videlo, slialo in utilo bo ve, kar bi vi eleli. Na odru ste pod drobnogledom. Obleka e lahko skrije nekaj vaih odvenih kilogramov, ne more pa skriti vaih misli. Zato se tako bojimo javnega izpostavljanja, vsako pretvarjanje, lani imid bo takoj prepoznan. Skozi poslualstvo se sreujemo sami s sabo, v
31

taknih nastopih vsebina najvekrat postane pomembneja od oblike. Lepo je, da ste urejeni, vendar je e pomembneje, kaj imate povedati poslualstvu. Zato je najpomembneje pravilo, da govorec med nastopom misli samo na to, kar bo povedal, in ne, kako bo pri tem videti. On je v sebi in najbolje je, da upoteva OITNE RESNICE. Jaz govorim, izhajam iz sebe, saj smo v sebi udovita bitja, le dovoliti moramo, da ta naa kvaliteta pride do polnega izraza. In kako postati dober govorec? Prvo in najpomembneje je odloiti se. Z odloitvijo postavite cilj, eprav e ne veste, kako ga boste uresniili. Drugi, mislite isto, kot da ste pred poslualstvom. Izkoristite vsako prilonost, da javno nastopate. Vaja dela mojstra. Dovolite, da vam stee kreativni tok misli. Zanesite se nase in vadite. ez nekaj asa boste opazili, da je va osebni tok misli dosti isteji in jasneji. Sprejmite se takne, kot ste. Vaa zmeda in frustracija nastaja, ker imate v sebi potisnjene dele, ki ravno ob nepravem asu izstopijo in vam na najbolj grob nain dajo vedeti, da z njimi e niste opravili. Z javnim nastopom odkrivate sami sebe. Zanite s pozitivno trditvijo: "Jaz, Janez, sem sposoben govornik, ki vedno pritegne pozornost poslualcev." Vaa podzavest bo delala v tej smeri in za vas bo javni nastop e en ivljenjski izziv, ki bo pospeil ves va osebnostni razvoj. Dober govorec se ne rodi, dober govorec postane z vajo. Pomembna je istost misli in jasnost izraza. Zanite pisati svoje govore ali kljune besede. S tem prispevate k istosti svojih misli in jasnosti izraza. Sam si vsak govor napiem, vendar ga e nikoli nisem prebral. To je zame dober temelj, da se ogrejem na delovno temperaturo in usmerim tok kreatvinih misli. Takrat mi zanejo "deevati" vedno bolje ideje, ki si jih obvezno zapiem. Mislim, da so najbolji govorci duhovni uitelji, in to iz ve razlogov. Nikoli se e ni zgodilo, da bi imeli napisan govor in ga prebrali. Znajo zautiti vibracije v poslualstvu, prepustijo se in zanejo govoriti, kar jim pride na misel. Govorijo resnico in so polni prijetnih energij, zato ni udno, da jih prepolna Cankarjeva dvorana poslua z odprtimi usti. Ni dovolj, da znate nekaj narediti, to morate znati tudi predstaviti, oznaniti in prodati, zato pa morate obvladati govornike veine, morate postati govorec. e si tega ne elite narediti, boste morali to prepustiti drugim, ki poznajo vao resnino vrednost in vas bodo drago prodali ter velik del zasluka preusmerili na svoj banni raun. Splaa se postati dober govorec.

32

KO M U N I K AC I J S K I K RO G
Borec vedno vidi reitev, meva vedno vidi problem.

Gotovo se vam je e zgodilo, da se z nekom niste mogli niesar dogovoriti. Poskusili ste vse, kar znate, bili ste uspeni pri mnogih pogovorih, potem pa ste naleteli na nekoga, ki kot da govori "drug jezik". e za neuspeh pri komunikaciji krivite njega, potem ne boste prili dale in tudi ne boste nali odgovora in reitve problema. Namesto da bi ga sprejeli taknega, kot je, ste jezni, e ko nanj pomislite, destimulira vas. A on ni kriv za to stanje, odgovorni ste vi sami. Z nekom na tem svetu se tudi on gotovo razume, NEKDO GOVORI "NJEGOV JEZIK". e vam ni uspelo dosei dogovora, brez njegove pomoi pa ne morete nadaljevati zastavljenega, e razmiljate, koga bi poslali, sodelavca, eno, moa ali prijatelja, NEKOGA, KI GOVORI NJEGOV JEZIK. Ali pa drugi primer. Nekdo je na vas naredil aroben vtis, po opravljenem poslovnem pogovoru pa ste ugotovili, da ni povedal niesar uporabnega in da se niste dogovorili niesar konkretnega, niste na primer natanno definirali specifikacije blaga in storitev, termina in naina plaila. Kaj narediti, da se nam to ne bi ve dogajalo? Spoznati naela uspene komunikacije. Ta naela so v resnici zelo preprosta: 1. Zvedeti samo to, kar nas zanima. 2. Povedati samo to, kar je potrebno. Dosei to dvoje je vasih prava umetnost. Ker vedno izhajamo iz sebe, elimo uporabljati svoj vzorec komunikacije povsod, na vseh ravneh, pa naj se pogovarjamo s kupcem, prodajalcem, delavci ali sodelavci. e nismo zadovoljni z naimi rezultati komunikacije, ki se najvekrat odraajo v denarju, ali pa e elimo na tem podroju izvedeti kaj novega, je prav, da se seznanimo s pravili uspene komunikacije. Za podjetnika in managerja je to najpomembneja lastnost. Je e pomembno, da obvlada stroko, a e pomembneje je, da zna komunicirati in na podlagi tega voditi ljudi. e ne bi bilo tako, bi bili vrhunski managerji velikih korporacij doktorji znanosti razlinih strok, kar velikokrat niso. So ljudje, ki znajo odlino komunicirati, ki so "psiholoko pismeni". Kot se pisanja uimo, se je mogoe nauiti tudi nael uspene komunikacije. Dobra komunikacija mora vsebovati: VPRAANJE ODGOVOR POTRDITEV
33

VPRAANJE Ko se sreamo, je nae prvo vpraanje: "Kako si kaj?", pa naj gre za neposredno sreanje ali pa za pogovor po telefonu. Sledi najvekrat formalno vpraanje in sasoma preidemo na konkretno vsebino pogovora. Vpraanje vedno postavimo jasno in smiselno. Odvetniki, ki vodijo razprave, in novinarji, ki vodijo intervjuje ali kontaktne oddaje na televiziji ali radiu, so pravi virtuozi v postavljanju taknih vpraanj. Vpraanja oblikujejo tako natanno, da zlahka dobijo resnien odgovor in zahtevano preciznost. Slab primer postavljanja vpraanj je, ko k nam pristopi sodelavec: "Tako ne bo lo ve naprej!", se pritouje in vali krivdo na nas. S taknim nainom ne boste prili do reitve. Sogovorniku postavite, pa odvisno od vsebine pogovora, eno od naslednjih vpraanj: Kaj pravzaprav hoe? Kaj bi elel povedati? Kaj se z njim dogaja? Kaj ga e zanima? S temi in podobnimi vpraanji pridete hitro do bistva in zagotovite pravo smer pogovora. e tega ne boste storili takoj, izgubljate as. Ne udite se, e se boste po dveh urah pogovora razli z medsebojnim obtoevanjem in brez rezultatov. e ste v vlogi spraevalca, si pripravite vpraanja v pisni obliki. Ko bodo na papirju, se vanje poglobite, in tudi vam bo vsebina pogovora postala vse bolj jasna. Pri nas v slubi smo vsebino vpraanj in teme pogovora najvekrat poslali skupaj z obvestilom za sestanek, kar se je pokazalo kot zelo uinkovita metoda.

ODGOVOR Po konkretno postavljenem vpraanju sledi odgovor. To je osrednji in najpomembneji del komunikacije. e ste v vlogi, ko dajete odgovor, vkljuite vse svoje sposobnosti, mogani naj delajo brezhibno, informacije analizirajte hitro in takoj odgovorite. Odgovor je odkrivanje vas samih, vaih ciljev, namenov, stanja, v katerem ste. Podajte ga v kratki in jasni obliki. Glejte konni cilj, kaj elite dosei. e pa ste v vlogi poslualca, se odprite in spremljajte z vsemi naini komunikacije: slunim, vizualnim, ustvenim kanalom... Vsaka reakcija vaega sogovornika je odgovor na vae vpraanje. Molanje je odgovor, smejanje je odgovor, jeza je odgovor, premiki oi so odgovor, kot tudi vse druge reakcije sogovornika. V tej fazi bodite kar najbolj odprti in obdrite pozornost na sogovorniku brez priakovanja elenega odgovora. V tej fazi elite izvedeti resnico, na podlagi katere se boste odloali bodisi za nadaljnji potek pogovora bodisi e za konkretno aktivnost.
34

POTRDITEV To fazo v vsakdanjem ivljenju najvekrat izpustimo. e te zadnje faze nismo opravili, komunikacije nismo zakljuili, pustili smo jo odprto, "viseo v zraku". Karkoli ste dobili za odgovor, potrdite z "JA", "DA", "V REDU", "DOBRO", "FINO", "OK", "RAZUMEL SEM TE", vasih pa tudi "RAZUMEL SEM TVOJE SPOROILO". Pri tem loite naslednje: ni nujno, da se strinjate s sogovornikovo teorijo, ponudbo, vi samo potrdite, da ste razumeli, kar vam je sporoeno, zadrite si pravico, da se s tem ne strinjate. Gre izkljuno za to, da razumete sporoilo in da ste ga sprejeli. Pri vsakdanjem pogovoru ni tako pomembno, ali smo izrazili potrditev ali ne; v situacijah, ki so ivljenjskega pomena, pa je treba odgovor - naroilo ponoviti in s tem nepreklicno dokazati, da smo ga sprejeli in pravilno razumeli. Primer za to je komunikacija v letalu ali v podmornici. Pravilno je, da sogovorniku dajete delne potrditve e medtem, ko govori, s imer mu sporoate, da spremljate njegovo razlago, ter da izrazite potrditev na koncu sporoila, in s tem prigete zeleno lu za drugo temo. Ta zadnja faza je najvekrat stvar manipulacij. e prehitro potrdite odgovor, ga lahko zmedete ali pa ugotovi, da ga niste razumeli, in zael bo razlagati bolj natanno in iroko, kar bo za vas kot podjetnika velika izguba asa in pozornosti. Zanimiv je primer mandatarja, ki mu je bilo zaupano, da sestavi novo vlado iz koalicijskih strank. Vodje strank so prihajali na dogovorjeni sestanek in predstavljali svoje predloge za oblikovanje vlade. Mandatar je samo poslual, niesar ni potrjeval, in po petnajstminutni razlagi vpraal: "Ali bi mogoe kavo?" V tem primeru je lo za prebrisan primer manipulacije s sogovornikom, ki se mu je najbr obrestoval. V dajanju potrditev so enske v vsakdanjem pogovoru bolj radodarne kot moki. Posluajte jih, ko komunicirajo v ivo ali po telefonu. Kar naprej ponavljajo: "Ja, a res? Pa daj no! Je to mogoe? Kaj takega!" Moki niso radodarni v dajanju potrditev, ker jih bolj zanima bistvo stvari kot ustva. Zato se pri telefonskem pogovoru enske z mokim neredko slii: "Ali me e slii, si e tukaj?"

35

KO M U N I K AC I J S K I S T I L I

V knjigi Druina za na as pisateljica Virginia Satir opisuje nagnjenost ljudi do tega, da v stresnih situacijah in v primerih, ko je ogroena njihova samozavest, reagirajo v glavnem na tiri naine komunikacije: z ustreljivostjo, z obtoevanjem, s preraunljivostjo in z umikanjem. Taknega naina odzivanja se tako navadijo, da sploh ve ne opazijo, da gre v resnici za obrambo pred partnerjem, pred katerim se vedejo, kot da je njihov sovranik. Ker se ti naini uporabljajo avtomatsko, postajajo e sami problem. Dobro je prepoznati te identitete v sebi, v svojih druinskih in poslovnih partnerjih ter sodelavcih, pa tudi negotovost, ki se skriva za njimi. S komunikacijskimi vzorci sem se sreal pri teaju holistinega rebirthinga. Rebirthinge smo delali v kombinaciji z dialogom glasov, "voice dialogom", avtorjev Heralda Stonea, ph. d., in Sidre Vinkelman, ph. d. Dialog glasov je ena izmed tehnik za transformacijo osebnosti, saj pri njem ozaveamo podosebnosti, kot so kritik, nadzornik, tlaitelj, ualjeni, veseli, magini, ranjeni otrok ... V nekaterih situacijah vsi nezavedno vstopamo v te vloge. Vasih nam koristijo, vekrat pa ne. Ko jih s procesom dialoga glasov ozavestimo, po svoji volji vstopamo in izstopamo iz njih. Na tej delavnici sem spoznal v sebi ustreljivea in kritika in ju ozavestil kot druinski vzorec vedenja. Oe je bil v mladosti sluga pri veleposestniku, pozneje natakar, mama pa je raje kritizirala kot da bi se spoprijemala s teavami. Odkril sem tudi neiziveto podosebnost klovna, ki se je znal izraziti v nekaterih redkih ivljenjskih trenutkih. Vedno pa ni bil pripravljen na to, kajti stari so hoteli imeti pametnega, resnega, izobraenega sina, ne pa sina, ki uganja norije. Ker se vloge pri dialogu glasov in komunikacijskih vzorcih vekrat prekrivajo, tudi pri praktinem delu uporabljam kombinacijo obeh.

36

Pa si oglejmo nekaj teh komunikacijskih stilov, ki so prirejeni za medsebojne odnose v podjetju in poslovnee:

USTRELJIVE je pripravljen ustrei, rad se opraviuje, je lepljiv prikimovalec in priliznjenec, pogosto hoe biti muenec. Njegovi obiajni stavki so: "Karkoli ti eli." "Brez tebe sem ni in nihe." "Ne razburjaj se, pusti to." "Ne skrbi zame." V sebi nosi obutek, da niesar ne pomeni in da ne more brez partnerja. Misli, da nima nobene vrednosti. Ustreljive je preplaen in prizadet. Pogosto je opisan kot nekdo, ki se prilizuje, opraviuje, dolgotrajno trpi, slabi, odvisniko se oprijemlje drugih, je odvisen, rtev. V skrajnih primerih je depresiven in dovzeten za bolezni.

OBTOEVALEC - KRITIK Ie napake, je diktator, nadzira z obtoevanjem, nemilostno obtouje, govori zelo na splono. Njegovi obiajni stavki so: "Nikoli ne naredi niesar poteno." "e ne bi bilo tebe, bi bilo vse v redu." "Ti si tako neumen (bolan, slab, nor, zloben itd.)." "Takna si kot tvoja mati (oe...)" Njegovi notranji obutki pa so: "Osamljen sem in verjetno neljubljen." Jezen je, ker e vnaprej predvideva, da ne bo dobil, kar eli, in to vkljuuje tudi odobravanje. Za problem ali gronjo je napad najbolja obramba ali: unii sovranika, preden on unii tebe. Pogosto opisuje sebe kot: tisti, ki nadzira, ki je nasilen, se ne strinja, tiran, daje pripombe, ie napake. Bolj se ukvarja z obtobami kot z odkrivanjem dejanskih vzrokov.

37

RAZUMNE, PRERAUNLJIVE, NADZORNIK Je umirjen, hladen, zbran, superrazumen, "raunalnik", pazljivo izbira primerno (pogosto abstraktno) besedo, od drugih priakuje izvrevanje in prilagajanje (emur se "je treba"), izmika se prepoznavanju napak, odpoveduje se obutkom, trudi se z dejstvi, statistinimim podatki, avtoritetami in tradicijo. Obiajni stavki: "Razburjen? Jaz nisem razburjen. Zakaj mi pravi, da sem razburjen?" "Umirjen sem." "To se vendar ve, to je vendar znano." Ta "stroj" v svoji notranjosti obuti: "Ranljiv sem." Raunalnik se boji vsakrnih ustev. Ko pride do teav ali stresov, se ukvarja samo e s priakovanji, dejstvi in statistiko. Pogosto se ima za militarista, obremenjen je z legalnostjo, z obveznostmi in prisilami, s principi, trd je, okorel, brezuten, primanjkuje mu soutja, v skrajnosti je robot.

PREUSMERJEVALEC, KRETNIAR Je zgovoren, nepomemben, panino aktiven, nezbran. Izogiba se neposrednim pogledom in konkretnim odgovorom. Hitro spreminja temo pogovora ali pa jo ignorira. Pogosti stavki: "Problem? Kaken problem? Gremo v kino!" V svoji notranjosti je oseba preplaena in nezaupljiva in obuti: "Nikomur ni mar zame. Nikjer ni kotika zame. e bom prezrl probleme, bodo morda izginili ali se uredili sami od sebe ali pa bo zanje poskrbel bog." Pogosto je opisan kot tisti, ki ovira, nagnjen k napakam, neustrezen, klepetav, tren, hiperaktiven, brezciljen, v skrajnosti zunaj realnosti.

38

USKLAJENI STIL KOMUNIKACIJE Zdruuje kvalitete drugih stilov na humanizirani nain. HUMANIZIRANI USTRELJIVE je sposoben biti ute, poln ljubezni in pazljivosti, z obutkom za partnerja, vendar ne iz strahu, ampak zato, ker partnerju eli sreo. HUMANIZIRANI OBTOEVALEC je sposobnost biti jasen, ne da bi partnerja unieval. HUMANIZIRANI RAZUMNE je sposoben uporabljati logiko in inteligenco, vendar ne za ceno rtvovanja obutkov in ustev partnerja. HUMANIZIRANI PREUSMERJEVALEC je sposoben zabavati se, uravnoteati zadovoljstvo in smiselnost. Sposoben je rei: "Nocoj se s tem ne bom ukvarjal, ker se elim zabavati. Za to bo as jutri." USKLAJENI TIP (ki se pogosto opisuje kot zrel, ivahen, kreativen, celovit, zdrav in pristojen) govori: "Ne da bi obtoeval tebe, lahko povem, kako vidim stvari." "Brez priliznjenosti sem lahko ute." "Lahko uporabljam svojo inteligenco in obutke in lahko poskrbim za ohranitev zadovoljstva v najinem odnosu." "O tem, kaj mislim in obutim, ti bom povedal brez obtob ali prilizovanja, brez nesprejemanja mojih ali tvojih ustev in brez ignoriranja problema. Prosim te, da tudi ti ravna tako. Moje vedenje in moji odgovori povedo, kako mislim in kaj obutim; noem se skrivati za krinko, za nasmekom ali za praznim pogledom." USKLAJENI meni, da bo obstal le z uporabljanjem svojih lastnih sposobnosti. Za presego obrambnih stilov komunikacije se je treba spoprijeti ravno s tistim, esar se bojimo. Treba je tudi sprejeti strahove in druge neprijetne obutke v zvezi s partnerji.
39

OBTOEVALEC bi moral sprejeti svojo boleino in razoaranje zaradi tega, ker ni dobil, kar eli. Sprejeti mora, kar je sprejemljivo za oba partnerja. RAZUMNE se mora prenehati bati svojih emocij in priti v stik z njimi. Najblije je verjetno zavest o jezi, ki nastaja zaradi nesprejemanja ljudi, ki ne delajo tako, kot si eli, ali ki se ne ukalupljajo v uteene tokove. Le prek stika s svojimi ustvi je mono soutje z drugimi. PREUSMERJEVALEC naj se potrudi priti v stik s svojo lastno mojo. Spozna in naui naj se, da je to potrebno za bivanje v resninosti, kakrna je, ne pa da bei v iluzije ali da vidi stvari takne, kakrne bi si elel. Moki so bolj nagnjeni k temu, da so SUPER RACIONALNI OBTOEVALCI, ker so bolj nagnjeni k drubeno cenjenemu: karieri, uspenosti, obvezam. ene so bolj nagnjene k PREUSMERJEVALCU, USTRELJIVEU, ker se bojijo pokazati svoje sposobnosti in jezo. Nagnjene so k verovanju, da je njihov ivljenjski uspeh odvisen od tega, koliko so ljubljene, zaitene in preskrbljene od mokih. To so tipini vzorci, ki ne veljajo za vse ljudi. Prav tako nekateri ljudje moneje obutijo enega od stilov komunikacije, v ivljenju pa izraajo drugi stil - radi ustreejo ljudem okrog sebe, v svoji notranjosti pa obtoujejo. Mnogi imamo v sebi te stile prepletene in hkrati uresniujemo ve stilov. Za poslovnea je pomembno, da takoj spozna stil sogovornika, ga razbremeni napetosti, dvigne samozavest in zapelje pogovor v normalne vode. Pri taknem pristopu bo pogovor imel svojo teo in verodostojnost, ker bo komunikacija potekala v normalnem stanju.

40

REPREZENTACIJSKI SISTEMI
Poglej me v oi, da vidim e govori resnico!

Komuniciranje lahko pomeni tudi gledanje iz oi v oi. In e e gledamo sogovornika v oi ter se z njim sooamo, je pomembno vedeti, kaj pomenijo premiki oi navzgor ali navzdol, v levo ali desno. Ko se enkrat navadimo gledati sogovornika v oi, se ele zavemo, koliko informacij je lo mimo nas neopaenih, ker jih nismo znali videti, sliati in obutiti. In kako najlaje izzovemo premike oi sogovornika? Postavimo mu nekaj preprostih vsakdanjih vpraanj: 1. ZA VIZUALNO KOMUNIKACIJO Povej mi, prosim, kako pridem ali kako se pripeljem z avtom do tvojega stanovanja ali pote? 2. ZA SLINO ALI AVDITIVNO KOMUNIKACIJO Katera melodija ti je najbolj pri srcu, mi jo lahko zapoje? 3. ZA KINESTETINO - USTVENO KOMUNIKACIJO Kaj te je v ivljenju najbolj prizadelo, na kaj najmoneje odreagira? Ko smo mu postavili eno izmed navedenih vpraanj, opazujemo samo premike oi in tako vstopimo v njegov notranji svet, spoznavati zanemo, kako funkcionira in kateri od navedenih treh sistemov je pri sogovorniku reprezentacijski, to je dominanten ali najpogosteje uporabljen. Tako ugotovimo, ali komuniciramo z vizualnim, slinim ali ustvenim tipom, in zanemo govoriti v njegovem jeziku. Naj vam za boljo ponazoritev navedem primer prodajalca pralnih strojev. Vizualnemu tipu bi pralni stroj predstavil takole: "Videli boste, kako lepo in isto pere. Tudi sosedje bodo videli, kako lepo perilo se sui pri vas." Slinemu tipu boste pralni stroj predstavili: "To je novi model stroja, ki dela zelo tiho, ne ropota ve tako kot stari stroji. Lahko ga vkljuite zveer, ko greste spat, ker dela skoraj neslino, in ne bo vas motil pri spanju, pa e ceneji tok uporabljate."

41

utnemu tipu, kar so pogosteje enske kot moki, boste povedali: "Oprano perilo bo mehko, prijetno in neno za vao koo. Posebej boste to lahko obutili, ko boste zveer legli v posteljo s sveimi rjuhami, zares boste doiveli enkraten obutek." Premiki oi so pomembni tudi zaradi tega, da ugotovimo ali sogovornik ie ali ustvarja sliko. V tem primeru ga pustimo, da zakljui proces, in ele na to nadaljujemo komunikacijo. e bi mu v tem asu postavili vpraanje, bi ga vznemirili in zmotili komunikacijo. levo desno

VIZUALNO zgoraj zapomnjeno ustvarjanje slike

AUDITIVNO (ZVONO) sredina zapomnjeno ustvarjanje zvokov

KINESTETINO (INTERNO) spodaj notranji dialog zamegljeno obutki, ustva

VIZUALNO jasno

mentalna vizualizacija
42

e spoznate reprezentacijski sistem sogovornika, kupca, poslovnega partnerja, lahko zanete govoriti v njegovem jeziku in on vas bo razumel, se strinjal in spotoval vae mnenje. Dali mu boste vedeti, da mu sluite in da mu v nobenem primeru ne prodajate svojega ega, nauenega besedila, kot to ponejo prodajalci po telefonu. Ne nameravate ga prevzgojiti ali prisiliti, da se potrudi razumeti vae sporoilo v vaem nauenem reprezentacijskem sistemu, temve se mu s pogovorom v njegovem jeziku - njegovem reprezentacijskem sistemu pribliate in zanete globljo komunikacijo, ki vas bo pripeljala do resnice. Najlaje boste uinkovitost takne komunikacije prepoznali s poklonom sogovornika, ki nam bo e po nekaj stavkih povedal: "Zdi se mi, da vas e od nekod poznam, pa ne vem, kje sem vas sreal," ali "Tako znani se mi zdite." Zame je to neizpodbiten dokaz, da govorim v njegovem jeziku.

43

44

P E T E KO LO K I H Z A KO N OV U S P E H A

45

46

UVOD

Red ohranja svet. Brez zakonov ni uspenosti. Za uspeh v ivljenju se je izkazalo, da so ena pravila uspeneja od drugih. V svojih dolgoletnih izkunjah sem osvojil pet zakonov. Zakaj pet? Ker so po besedah e iveega duhovnega mojstra Sai Babe prsti rok bolj sveti kot usta, ki molijo, in tudi zato, ker vse, kar doseemo, doseemo z rokami, s prsti. Svet lahko deluje samo kot celota. e od nekdaj je deloval tako, ni pa nujno, da so se takrat tega zavedali. Z napredkom znanosti mehanistinega - enodimenzionalnega tehnolokega razvoja se je in se vse bolj oddaljuje od te celote. Posledice odtujenosti so vidne na vsakem koraku, kajti le holistini - celostni osebni razvoj lahko prinese prave rezultate v splonem in osebnostnem razvoju. Vsako odtujenost od sveta drago plaamo z neuspehi in nesreami ter razlinimi boleznimi. Iskanje sree, biti sreen, osreiti sebe in druge je osrednji moto VIZIJE USPEHA. To pa lahko doseemo le s sodelovanjem z vsem ivim in neivim svetom okrog nas. Ekoloki zakoni uspeha ponazarjajo zdravo, polno, ozaveeno in odgovorno ravnanje s samim sabo in z vsem okrog nas. Pri tem se opiram na definicijo Ernsta Haeckla, ki pravi: "Ekologija je celostna znanost o razmerju organizmov (ivih bitij, to so rastline, ivali in lovek) do obdajajoega jih sveta, h kateremu moramo teti v irem okolju vse eksistenne okoliine." Ta definicija je ena od mnogih, ki eli definirati iroki pojem EKOLOGIJE, v katerem se mehanistini akcijski vzorec (VZROK - POSLEDICA) nadomesti z mreastim vsesplono povezanim ekolokim nainom miljenja in delovanja. Ta pojem je ekoloko najbliji vsebini VIZIJE USPEHA. V Viziji uspeha uvajam nov pojem: EKOLOKI MANAGEMENT. Ekoloki management je celostno upravljanje podjetij s poudarkom na ekoloko usklajeni dolgoroni rasti in osebnostni rasti vseh zaposlenih. Pri tem je posebej poudarjena vloga dobrega gospodarja, kot to "stvarnik" pone z naravo in jo ohranja za prihodnje rodove. Pet ekolokih zakonov uspeha ponazarjamo z dlanjo, s prsti na rokah, ker so roke posnemali pri izdelavi prvih orodij in tudi v sodobnem svetu so simbol zdravega ustvarjanja na vseh podrojih proizvodnje dobrin in umetnosti.

47

li ia o nc tv te as Po B o g

48

Kreativno st Inovativn ost

Delo

Ne B ve z an Sl rezp ost u o iti goj dr na ug lj im ub ez en

Sedaj si poglejmo pomen in povezavo posameznih prstov z zakoni. PALEC Odkrijte, zavedajte se in prebudite notranje potenciale. Tu izhajamo iz dejstva, da je vsak za nekaj sposoben in da je bogastva na tem svetu za vse dovolj. Pod materialno bogastvo tejemo tudi dananji pomen denarja in pri tem metaforo "kaj ima pod palcem". KAZALEC Z njim ponazarjamo in on nam kae smer zdravega razvoja osebnosti. Razvijajte svoje sposobnosti na kreativen in inovativen nain. SREDINEC Je najveji in osrednji prst dlani in nam ponazarja delo kot najpomembnejo loveko dejavnost in osrednji zakon Vizije uspeha. Edino z delom se lahko uresniimo in osebnostno rastemo. Pomembnost dela je tako velika, da je pravica do dela zapisana v vseh ustavah sveta. Brez dela, aktivnosti bi vsi drugi zakoni padli v vodo. Delo nas vedno sili v konkretnost, kjer se najlaje preizkusimo. PRSTANEC ivljenje je ena sama velika sprememba. e ga jemljemo kot igro, vemo, da je vsaka igra enkrat odigrana. Skozi ivljenje vstopamo v vije, zanimiveje, izzivalneje in zahtevneje igre, pa naj bo poklicno delo, druina ali osebnostni razvoj. Navezanost na odigrane igre, ki jih dobro obvladamo, je ponavadi hrana za na ego, niesar pa ne doprinese k naemu uspehu. MEZINEC Pooseblja sluenje drugim ali brezpogojno ljubezen, ki nam je potrebna, da zaokroimo ciklus ustvarjanja in osebnostne rasti. Brez sluenja drugim - pa naj bo to skozi nae proizvode, usluge ali umetnost - nae ivljenje ne bi imelo nobenega smisla. Pogosto boste sliali: ne lotevajte se posla, ki ga druba - okolica ne bi sprejela in ga nekdo ne bi potreboval - mu sluil. Z brezpogojno ljubeznijo sprejemamo sebe in dovolimo, da ob nas rastejo in se razvijajo nai otroci, sodelavci in konno tudi nai delavci. V natetih zakonih sem elel ujeti tako potrebe dananjega asa kot kompatibilnost - uskladitev z neskonnostjo. Po teh zakonih delam, ivim in anjem uspehe. Ko mi kaj ne gre ali sem v krizi, samo dvignem desnico, razirim prste in se vpraam, katerega od zakonov nisem upoteval. Na tak nain sem e netetokrat nael najboljo mono reitev iz velikih kriz ali zastavil vizijo cilja.
49

Odkar obiskujem teaje osebne rasti, vekrat sliim: "Pustite olo, samo svojemu srcu prisluhnite, in vse bo prav." To banaliziranje problema izobraevanja me mono razjezi; mislim, da mlade pelje v neuspeh. Danes si je nemogoe zamisliti svet brez vse tehnike, ki nas obdaja, brez informacijskih in transportnih tokov, proizvodnje hrane in stanovanj. Za vse to potrebujemo kreatorje proizvodnje, servisno dejavnost in nekoga, ki zna z vsem tem upravljati. Vse to je v domeni razuma. Posluati samo srce, ko se pokvari avto ali televizor, je premalo, ker potrebujemo strokovnjaka z ustrezno usposobljenostjo, ki zna vse to popraviti. Potrebujemo usklajeno delovanje obojega, srca in razuma. Pet ekolokih zakonov uspeha je nastalo na slovenskih tleh in so prirejeni naemu prostoru, kulturi in asu.

50

P RV I Z A KO N BOGAST VO IN NOTRANJI POTENCIALI

51

52

B O G A S T VA J E Z A V S E D O V O L J

Veina velikih in bogatih ljudi je zaela iz ni. Vse najprej nastane kot ideja v moganih. Vse prepogosto sliim: "Zael bi, pa nimam kapitala" ali "Njemu je bilo lahko, stari so mu zapustili dobro osnovo, kapital, zgradbe, ustrezno lokacijo..." Zapuina je dobrodola, e zdale pa ni dovolj. Bogastvo je v naih glavah. Ko so vpraali filozofa, ki je z mnoico ljudi zapual goree mesto, zakaj kot preostali ne nosi v rokah cule, jim je odgovoril: "Vse svoje nosim s seboj." Vse je nosil v glavi. elimo bogastvo ali revino? Nai podzavesti je vseeno, tudi naim angelom in duhovnim voditeljem, ki so verni sluge in bodo brez prigovarjanja uresnievali nae cilje. Odloitev je v nas. V isti zavesti se odloimo za vrsto izkunje, ki jo bomo imeli. Vse okoliine nam bodo pomagale, da se nam elja uresnii. Zavest bogataa ali zavest revea, nizka ali visoka materialna zavest - odloitev je v nas samih. Z modernimi metodami lahko hitro diskreiramo stare programe in programiramo nove. Posluajmo sebe, svoje srce. Povedalo nam bo, koliko skritih potencialov e nimamo izkorienih in ozaveenih, in krenimo po tej poti. Zanesi se nase, prebudi v sebi spee energije, premakni meje! Kristus je rekel apostolom: "Vae bogastvo je tako dale, kot see va pogled," a omejitve videnja si postavljamo sami. Prebujanje notranjih potencialov je najmoneje v asu velikih kriz. Takrat zberemo vse moi in naredimo konkreten preboj. Kriza ne pride zato, da nas unii, temve da nas okrepi, da prebudimo v sebi notranje potenciale in jih uporabimo za svoj napredek. Bogastva je dovolj tudi okrog nas. Vsakdo ima notranji potencial, treba pa ga je izkoristiti. Zanite v domaem kraju in poiite potenciale, ki so vam na voljo: poljedelstvo, proizvodnja mleka, zapueni travniki in neobdelana zemlja, ki je je vse preve. Potem je tu proizvodnja ekoloko neoporene hrane, poitniki turizem, kmeki turizem, ribogojstvo in e in e. V informacijski dobi imajo mlaji, ki so z raunalniki ob sebi tako reko odrasli, monost pouevati stareje generacije, kako do informacij, interneta, najbolje izrabe raunalnika. Vpraajte, kaj lahko ponudite in kaj drugi potrebujejo, s im jih lahko osreite.

53

V socializmu so postavljali tovarne in obrate v manj razvitih podrojih. Veliko tovarn je propadlo in zopet moramo poiskati bogastvo v sebi in okrog nas. To bo v prihajajoem obdobju trend razvoja. Velika mesta se ne bodo ve tako hitro polnila in irila, razvoj bo disperzen. Ostani, kjer si se rodil, ter izkoristi naravno bogastvo in potenciale! Monosti so praktino neomejene, vendar je vrstni red taken, da najprej spodbudimo notranje potenciale in energijo v sebi, potem pa izkoristimo bogastvo okolice, v kateri ivimo. Tudi drava naj razie geopolitine potenciale za vstop v Evropsko unijo in na svetovni trg.

VAA NAJBOLJA KARIERA

e elite ugotoviti vao najboljo kariero - sposobnost, izpolnite tabelo, kot zahtevajo posamezne rubrike. Z niemer se ne omejujte. Resnino napiite kakne lastnosti bi eleli da ima vaa idealna osebnost.

BITI Kakna je tvoja idealna osebnost? Katera vloga bi izpolnjevala idealno osebnost?

DELATI

IMETI

V kaknem delu Kaj bi elela bi uivala tvoja imeti tvoja idealna osebnost? idealna osebnost?

Izpolnjena tabela je kaipot za razvoj vaih sposobnosti. In to ste vi.

54

ODIGRAJTE USTREZNO VLOGO V TEM IVLJENJU - URESNIITE CILJ

Vae elje so kaipot vaih sposobnosti. W. Goethe

RAZVIJAJTE SPOSOBNOSTI
Nismo brez razloga na tem svetu. Nanj smo prili z nekim poslanstvom. Prej ko ugotovimo, zakaj smo tu in kaj je naa naloga, prej bomo nali svoj smisel in sreo v sebi. Za to iskanje moramo biti precej pogumni. Moramo odrasti, se prebuditi iz spanja, zadihati s polnimi pljui. Naloge ne moremo opraviti sami, lahko pa jo opravimo skupaj z drugimi ljudmi, in to dosti hitreje, uikoviteje ter skozi igro. Kako naj spoznamo pravo vlogo in smisel ivljenja? Vae sanje so kaipot vaih sposobnosti. Torej uresniite vae sanje - elje. e kot otrok ste imeli doloene elje. Zakaj je to toliko pomembno? Ker ste takrat bili v stiku s samim seboj, niste imeli tako monega ega, kot ga imate sedaj. Kot otrok niste eleli nikomur ni dokazovati, ni kodovati. eleli ste se samo igrati s svojim talentom. Naa sposobnost, talent, je nekaj, kar ste prinesli s seboj, to je zaklad, bogastvo, ki ga imate v sebi. Na svojih teajih Kreaton in vizija uspeha, v seriji vaj o smislu ivljenja, se, ko se pribliujemo najbolj vroi, to je zadnji vaji, podamo v vodeno meditacijo in ugotovimo ta smisel. Odgovori so lahko bodisi zelo nazorni ali pa v obliki simbolov, ki jih reujemo tudi po ve tednov. Podzavest nam sporoa odgovore na zelo prefinjen, kompleksen in umetniki nain. Pa poglejmo en taken odgovor. Udeleenka teaja je dobila tarot karto arovnik. Sama si je ni znala razloiti, s pomojo skupine pa je bilo vse jasno. Njena naloga je, da prevzame odgovornost za svoje ustvarjanje, da se igra. Motite se, e mislite, da so odgovori v stilu: pusti slubo in druino in se posveti samo duhovnosti - meditaciji ali oznanjanju te ali one verske sekte. Vodil sem veliko delavnic in najve pozornosti smo namenili prav delu, ki ga nekdo e opravlja ali ki bi ga elel opravljati. e ko ugotovimo smisel ivljenja, ga zanimo pogumno uresnievati - ne na vrat na nos, temve nartno. e ste e v slubi, ki vam prinaa denar za eksistenco in plaevanje polonic, le ostanite tako dolgo, dokler se ne pojavi prilonost za novo vlogo v vaem ivljenju. Naredite si ciljno strukturo - program, kaj natanno elite, in investirajte energijo v cilj. Bodite pozorni na prilonosti, ki se vam bodo ponudile, in jih izrabite v svoj prid.
55

DENAR IN KAKO GA ZASLUITI

Po desetih letih intenzivnega ukvarjanja z duhovnimi tehnikami sem se odloil to znanje izkoristiti za uspeh v materialnem svetu. Tako sem v poznih osemdesetih letih zael graditi hio. Zael sem brez denarja oziroma z 200 DEM dolga. Hia je bila zgrajena v treh letih - s fasado in poloenimi ter lakiranimi parketi vred. Vpraali boste, kako. Tudi sam se vekrat spraujem. Dano mi je bilo, da jo zgradim. Imel sem dobro ciljno strukturo, vse mi je lo od rok. Hia je bila zgrajena na poten nain. V tistih asih mi je neak neke noi ukradel avto in ga popolnoma razbil. Zaradi gradnje sem avto takrat krvavo potreboval. Vse je prednost, sem si rekel. Bo pa moj ego bolj trpel. Roka, ki prosi, je spodaj. Ni nisem mogel ukazovati, samo prosil sem, bil sem ponien, potreboval sem to izkunjo. Pri tem sem se veliko nauil in ni zaman povedano: zgradi hio, imej otroka in napii knjigo, pa si svoje ivljenje polno preivel. V dananjem asu mora lovek znati prodati svoje znanje, se znati vnoviti. Obseg izdelkov in storitev je zelo velik, ponudbe najdemo vsak dan v potnih nabiralnikih. Vse, kar ponujamo in prodajamo, mora imeti za nekoga neko vrednost. In ravno to je vrh ledene gore naega problema z denarjem. Dobro blago je lahko prodati. Slabo pa tudi z razprodajami teko. Na teajih Vizija uspeha denarju namenjamo posebno pozornost, ker imeti denar pomeni imeti zdrav stik z zemeljskim svetom in pretokom energije v naem telesu. e dolgo je znano, da lahko razvijemo svoj duhovni del samo toliko, kot smo razvili zemeljskega. e hoemo resnino doiveti preobrat na tem podroju, se ga moramo lotiti veplastno in vsestransko. Navadno zanemo z vrstnim redom vrednot, kajti le-te so ponavadi tiste, ki usmerjajo nae podroje delovanja in investiranja energije. e pri dejanskem vrstnem redu vrednot ugotovimo, da je denar na estnajstem mestu, je skoraj gotovo, da ga nimamo in ga tudi nikoli ne bomo imeli. Premalo pozornosti mu posveamo. Pa ne gre za to, da bi ves dan razmiljali samo o tem, koliko bomo zasluili, zveer pa teli, koliko denarja se nam je nabralo. In tudi ne zato, da bi svet videli le skozi denar, ampak da mu poiemo pravo mesto v naem ivljenju.

56

PROCES ZA ODPRAVLJANJE PROBLEMA Z DENARJEM

Za sluenje denarja ali izboljanje vae sedanje finanne situacije vam priporoam, da naredite to praktino vajo. Vaja je povzeta iz knjige Denar je moj prijatelj, avtorja Phila Lauta, imenuje pa se Vaa najbolja kariera. 1. Zapiite deset najprijetnejih zadovoljstev. 2. Iz zapisanega izberite eno najprijetnejo zadovoljstvo, za katero bi eleli biti plaani. 3. Zapiite deset nainov, s katerimi bi lahko opravljali vae zadovoljstvo, bili za to plaani in s tem koristili drugim. 4. Izberite samo en priljubljen nain opravljanja uslug za denar. To, kar ste si izbrali, je vaa kariera ali najlaji nain sluenja denarja. 5. Vzemite si e as in sestavite deset nainov, kako bi vnovili izbrano storitev in jo tako spremenili v finanni uspeh. 6. Kamen preizkunje. Sedaj, ko veste, kaj morate narediti, da zasluite denar na osnovi vaega priljubljenega dela, se vpraajte, ali ste zmoni - sposobni glede na mone teave, ki bodo nastopile, zasluiti prvih 10.000 SIT. e se utite sposobne, ste nali svoj priljubljeni nain sluenja denarja, e ne, pa zanite vajo znova.

57

K A KO V N OV I T I S L I K E
Ana je uiteljica likovnega pouka v osnovni oli. Z veseljem opravlja svoje delo, tudi otroci jo imajo zelo radi. Poroena je, z moem se lepo razumeta in se podpirata v samorazvoju. Oba sta mojstra reikija. Ana uiva v slikanju, tu najde sebe. Njena mama je imela modni salon. Smisel za lepoto je podedovala. Njen problem je, da ga ne zna vnoviti, ne zna prodati svojih slik. Slikanje ima kot vrednoto na etrtem mestu, denar pa na dvaindvajsetem. Odloiva se, da bova delala proces cepljenja nije vrednote na vijo vrednoto; postopek je opisan v poglavju cepljenja. Med slikanjem se od nje irijo najlepe energije. Slika zveer, ko ostane sama v kuhinji, v popolni tiini. Je vkljuena, uti mir in sozvoje z vsem, predana je slikanju, uti lahkotnost, uti povezanost s kozmosom in prisotnost angela nad njo, preema jo ljubezen do vsega skozi odprto srno akro. Sliko ima v sredini, je panoramska, svetla, barvna, obrisi so zamegljeni, blizu, v naravni velikosti, statini, Stoji v popolni tiini se ne zaveda tee. V glavi ima misli, verovanja, da je na svetu lepo, da ji je uspelo izraziti sebe. uti transcendenco in vzpostavila je obutek odnosa s predmetom. Vzpostavila je harmonijo odnosa s sabo in poslua samo svoj notranji glas. Te elemente sedaj cepimo na prodajo slike. Priklie si sliko po konani razstavi. Interesenti stojijo v vrsti in vsak ima e rezervirano sliko. V eni roki drijo sliko in v drugi imajo pripravljen denar za plailo. Ana stoji pri mizi, pri sebi ima prirono jekleno blagajno za denar. Ko tako stoji, si priklie elemente iz prejnje vrednote - slikanja.
58

uti mir in sozvoje z vsem, predanost prodajanju in popolnost; uti povezanost s kozmosom in prisotnost angela nad njo, preema jo ljubezen do vsega in tudi do kupcev slik. V glavi ima misel: Uspelo mi je, lepo je na svetu, ko se ljudje zanimajo za lepoto. uti transcendenco z vsem, z osebami in predmeti. Verjame, da slike gredo v prave roke. Verjame, da osreuje ljudi - kot da jim prodaja energijske talismane, ki jih bodo povezali z resnico na poti duhovnega razvoja. V istem sozvoju vibracij je kot pri slikanju. Privzela je identiteto resninega jaza, poslua samo notranji glas in v zadnji fazi ustvarjanja je to materializacija - vnovitev umetnosti. Kupci se kopajo v teh vibracijah in z veseljem kupujejo slike. Ana predaja slike v roke, sprejema denar in ga teje, blagajna je e polna, malo ga potlai in nadaljuje prodajo. Po tem cepljenju vrednot je popolnoma spremenila svoj odnos do prodaje svojih slik. Z zasluenim denarjem eli potovati v Indijo, Tibet, Kitajsko, se oplemenititi z novimi spoznanji, kulturami in religijami in zopet slikati. Prila je do spoznanja, da je sama sebe omejevala. ele sedaj si je odprla vrata za nadaljnji razvoj. Ni ve je ne skrbi, ali bo slika prila v prave roke, kajti prave vibracije pritegnejo prave ljudi.

59

NAIN, KAKO RAZGRADITI ZAVEST REVEA IN USTVARITI ZAVEST BOGATAA TER ZASLUITI PRVIH 100.000 SIT!

Denar je oblika ivljenjske energije in e jo imamo, je samoumevno, da imamo tudi denar. Za zavest bogatega ali revnega smo se neko sami odloili in pozabili na to odloitev. Kot zavestna bitja imamo monost razgraditi zavest revnega in kreirati zavest bogatega

Napiimo deset ali ve najbolj negativnih idej o denarju. Za lajo orientacijo naj vam jih nekaj navedem: 1. Denar kvari ljudi. 2. Tisti, ki imajo veliko denarja, so ga nakradli. 3. Veliko denarja pomeni veliko skrbi. Sedaj se odloite za negativnost, pri kateri utite najveji naboj in na katero najmoneje reagirate. Razgradite jo s formulo razgrajevanja (glej etrti zakon uspeha) in z vivljanjem vstavite pozitivno trditev alfo, kot na primer: 1. Z lahkoto na poten in kreativen nain zasluim velike koliine denarja ter pri tem osreujem sebe in druge. 2. Bogat sem in sreen.

60

VELIKI PEAT ZDRUENIH DRAV AMERIK IN POMEN SIMBOLOV NA ENODOLARSKEM BANKOVCU

Poglejmo, s kolikno pozornostjo je razvila enega izmed dravnih obeleij - bankovce ena najbogatejih drav na svetu, ZDA. Opis bankovca je z dovoljenjem avtorja vzet iz skripte Pot, ki vodi v izobilje Stephena Haslama. Veliki peat so ustvarjali priblino est let, od 4. julija 1776 do 20. junija 1782, z namenom v njem izraziti razloge za obstoj Zdruenih drav. Peat pojasnjuje edinstvenost dravne ureditve, ki prvi v zgodovini lovetva izrecno priznava, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki in imajo prilonost narediti vse, za kar imajo ambicije in energijo. Peat se pojavlja na bankovcu za en dolar, kar pomeni, da so vsi ljudje "eno". Orel, najpomembneji simbol, ki je na desni strani bankovca, predstavlja simbol loveke due, njeno sposobnost leteti ter biti reen vseh materialnih skrbi in bitk na zemeljski obli. Razodeva dejstvo, da lahko lovek prvi v zgodovini lovetva svobodno razvija svojo individualno zavest in ivi polno ivljenje. Ameriki orel ne miruje, temve se dviga. V svojem kljunu nosi trak z napisom Et pluribus unum, kar pomeni eden iz mnogih in namiguje na resnico, da je dua tista vez, ki zdruuje mnoico lovekih bitij in lovekih znaajev.
61

Simbol trikotnikov nad orlom, prepletenih in zdruenih, tvori idovski simbol Davidove zvezde in egiptovski simbol popolnega ravnovesja med materialnim in duhovnim svetom - ter zveze med obema svetovoma. Prepleteni trikotnik je sestavljen iz enega trikotnika, ki je obrnjen navzdol in predstavlja duhovni svet, in e enega trikotnika, ki je obrnjen navzgor in simbolizira materialni svet. Prepletena trikotnika sta obkroena z ognjem ljubezni in lujo modrosti; sij okoli vsega pa predstavlja mo, ki je veja od nas samih. Trinajst zvezd pomeni trinajst drav ter simbolizira dvanajst apostolov in Jezusa Kristusa. Simbolizira tudi dvanajst lovekih vrlin, ki doseejo dovrenost skozi zdruitev z bogom in skozi zavedanje. tevilo 12 so v starih asih imeli za simbol dovrenosti; e ga pritejemo k eni, dobimo naelo zdruitve. Oklep na orlovih prsih predstavlja duhovno energijo srca - ki je energija same ljubezni. Ponovno se pojavlja tevilo 13, ki zagotavlja, da v vseh okoliinah bog varuje duo pred boleino in zlom. Rdei trakovi simbolizirajo materialni svet, beli trakovi pa duhovni svet. V orlovem repu je devet peres, ki predstavljajo devet evolucijskih stopenj, skozi katere mora iti celotno lovetvo. Devet stopenj pomeni trikrat okoli trikotnika, s imer lovek osvoji svet stvari in svet due ter dosee popolno zdruitev obeh. Ko se to zgodi, dosee dua popoln mir, simboliziran z oljno vejico s trinajstimi listi, ki jo orel dri v desnih krempljih. Popolna uporaba duha je simbolizirana v trinajstih puicah, ki jih orel dri v levih krempljih. Velika piramida, ki je na hrbtni strani Velikega peata, predstavlja duhovni simbol popolne materialne manifestacije lovekih in bojih lastnosti v politini in gospodarski drubi. Piramida predstavlja loveko drubo, ki jo postopoma gradita loveka zavest in loveki duh skozi politino, gospodarsko in drubeno dejavnost. Vsak kamen predstavlja doseek, ki je brezhibno izklesan iz lovekega doivljanja, obruen in vstavljen v loveko razumevanje in zavest. Piramida ima trinajst stopnic, kar nas znova spomni na dvanajst apostolov in boga, ki predstavlja temelj. Nad piramido lahko vidimo trikotnik, ki simbolizira boanstvo ali Sveto trojico boje volje ali namena, boje ljubezni ali zdruitve in boje inteligence ali dejavnosti. Ta trikotnik zakljuuje piramido.
62

Te tri lastnosti se v materialnem svetu kaejo skozi dravno ureditev Zdruenih drav. Voljo in namen ljudstva predstavlja kongres. Ljubezen in zdruitev ljudi predstavlja predsednik. Intelektualno dejavnost predstavlja pravni sistem. Boje oko se pojavlja v trikotniku. lovetvo in naravo opazuje ob vsakem asu. To je "vsevidno oko" boje modrosti. To je oko usmiljenja, razumevanja in odpuanja. To vsevidno oko nam zagotavlja, da je bog veno prisoten ter da se ogenj njegove ljubezni in svetloba njegove modrosti izlivata na vse strani iz trikotnika. Nad tem trikotnikom in vsevidnim oesom pie "annuit coeptis" ali nov zaetek. Letnica 1776 je z rimskimi tevilkami vpisana v temelj piramide. To je leto, ko so zaeli ustvarjati Veliki peat, leto ko so podpisali deklaracijo neodvisnosti. e tevilke letnice setejemo, dobimo tevilo 21, kar predstavlja sveto tevilko duhovne zrelosti. e zatem e setejemo tevili dve in ena, dobimo tri - simbol Svete trojice. Pod temeljem piramide pie "novus ordo secolorum", kar pomeni nov posvetni red. Beseda "posvetni" pomeni tudi "slavljen neko na obali, s pogledom proti zemljam onstran voda in razglaujo svetu resnico o naem narodu, nai deeli svobode". Svetu razglaa, da so ZDA ideal, cilj, ki ga je treba dosei, uresnienje boje dovrenosti v loveki naravi. Praznik zgornje resnice je 4. julij. Tega dne se spomnijo pomena svobode in neodvisnosti ter preprianja, da je treba ohranjati to svobodo in neodvisnost, zavedajo se boga, v dobro naih blinjih. Vse to lahko strnemo v resnico: "Zaupamo bogu."

63

ASOVNA STEZA
Vekrat ste e sliali, da ima nekdo svetlo prihodnost ali da se preve ukvarja s preteklostjo. Pravimo tudi, da bi morali nekaj narediti za svojo prihodnost. Mlaji raje govorijo o prihodnosti, stareji raje o preteklosti. Za ljudi, ki elijo imeti vizijo uspeha in uspeti ter iveti sreno ivljenje, je pomembno, kako skladiijo in kodirajo podatke. S tem se uspeen lovek razlikuje od neuspene, zmedene in nesrene osebe. asovna steza je kot program v raunalniku, po katerem raunalnik dela. e elimo, da raunalnik dela bolj produktivno, mu moramo spremeniti program. S korekcijo asovne steze zamenjamo program v nai glavi. Velikokrat se obnaamo v skladu z naimi miselnimi vzorci strukturami, programi, in ne z voljo. Vekrat se nam je zgodilo, da smo si dopovedovali, kako neesa ne bomo naredili, potem pa smo naredili prav to. Vedno je vzrok v programu, in ne v volji. Prav zato je nekatere strah korenitih sprememb - programov, kajti podzavestno vedo, da bo to zagotovo spremenilo njihovo obnaanje in ivljenje. asovno stezo posameznika lahko oznaimo kot osnovo osebnosti, kajti na njej sloni celoten sistem kodiranja podatkov, skladienja in dostopa do le-teh. Nain, na katerega nekdo razume as v svoji duevnosti in kako skladii podatke o njem, pomeni osnovo njegovih omejitev, uspehov in neuspehov. Prav tako je iz asovne steze razviden odnos do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter zlasti pomembno podroje investiranja energije v prihodnost. Pokazalo se je, da je asovna steza najhitreji in najeksaktneji sistem za spoznavanje osebnosti. Sprememba asovne steze prinaa stabilne in daljnosene spremembe osebnosti.

Uporabljamo jo: * za uresnievanje ivljenjskih ciljev in doseganje poslovnih uspehov, * za pravilno investiranje in gospodarjenje z nao ivljenjsko energijo, * za prepoznavanje in osvobajanje negativnih travm iz preteklosti, kot sta obutek krivde in strah, * kot osnovo za spremembo osebnosti.

64

Vse, kar je bilo, kar bo in kar se dogaja sedaj, je zapisano v akai, ki jo orientalska filozofija in teozofija opisujeta kot univerzalni eter ali vseobsegajo prostor, ki je osnova vseh kreacij, ki se bodo zgodile v prihodnosti. Nartovan in programiran vstop v to stanje je e od nekdaj pomenil veliko skrivnost in privilegij za izbrance. Veljalo je preprianje, da je sprememba odtisov akae - okultno znanje dostopno le najvejim mojstrom. To stalie je danes dokaj spremenjeno, kajti na primer skozi teaj kreatona avtorja . M. Slavinskega doseemo spremembo na individualni stezi akae. asovna steza izvira iz havajske magije. Od vseh magijsko-mistinih sistemov magi prav njej namenjajo najvejo pozornost. asovne steze so po njihovem "lepljive", zato je mono, da z naporom volje kahuna mag odlepi, odnese neprijetne izkunje, ki so najvekrat vzrok teav in bolezni, ter nalepi pozitivne in lepe izkunje, ki so pomembne za uresniitev naih elja. Mono je tudi, da obudi nae sposobnosti, ki smo jih imeli v otrotvu in smo jih kasneje izgubili kot na primer pogum, ljubezen, samozavest. Ta zadnji postopek je opisan v knjigi Aspektika avtorja . M. Slavinskega pod pojmom Povratek due. S asovno stezo sem se sreal v knjigi Kreaton, kjer je tudi podrobno opisana. Natudiral sem navodilo in se podal pe na vrh Pohorja. Tam sem nael mir in prostor ter po opisanih pravilih prepoznal svojo asovno stezo. Zelo sem bil preseneen, da je kaj takega sploh mogoe. Od takrat to tehniko redno uporabljam na vseh teajih. Najbolj me je presenetil uinek sedanjosti, kajti v moji stezi ga sploh ni bilo. Pred tem sem bil ali v preteklosti ali v prihodnosti. Tam kjer bi morala biti sedanjost, je bila praznina, prepad, prekinjena rta, pika. V trenutku mi je postalo jasno, da je steza odsev mojega stanja. Raztegnil sem jo in izdelal kar zajeten kos sedanjosti. Prihodnost je bila preve v levo. To je bila resnica, saj sem vekrat imel navado rei: "Bo e kako." Res je bilo, vendar ne natanno tako, kot sem si elel. e ena zanimiva podrobnost iz korekcije moje steze: ko sem jo e premaknil pred sebe, se je konec kot lok obroa zasukal proti meni. Na silo sem jo zravnal, vendar je skoila nazaj, ni se hotela razprostreti v daljno prihodnost. Intuitivno sem priel komunicirati z njo in jo vpraal: "Zakaj?" Odgovor je priletel kot preblisk: "Ker se noe ukvarjati s svojo prihodnostjo in zanjo prevzeti popolnoma vso odgovornost." Nisem imel druge izbire, kot da sprejmem ta odgovor. Zgodil se je ude. Steza se je izravnala v daljno prihodnost in tako ostala. Praktino delo s asovno stezo mi je dalo moan impulz, da sem verjel v to tehniko in se usposobil tudi za mojstra kreatona. Skozi prepoznavanje asovne steze sem vodil e ez dvesto oseb - nekaj
65

individualno, nekaj na teajih in ni se e zgodilo, da svoje asovne steze kdo ne bi mogel prepoznati. Vedno znova se prepriam, da tudi trdi racionalisti, ljudje brez izkuenj z duhovnostjo in samorazvojem, "zagledajo" stezo in so jo tudi pripravljeni popraviti. Preprian sem, da boste iz navodil, ki sledijo, zmoni tudi sami priti do svoje asovne steze ali pa se boste odloili za teaj. asovne steze so izjemno pomembne v managerskih tehnikah, saj jih mnoge priznane ole uporabljajo v operativne namene, kot sta programiranje ciljev in razvoj managerskih sposobnosti, eprav pod drugim imenom. asovna steza nam odkriva, kam investiramo nao energijo in zakaj e sedaj nismo uspeni. V vsakdanjem ivljenju pogosto razmiljamo, kako in kam investirati denar, s asovno stezo in ciljno strukturo pa se boste nauili, kam in kako uinkovito investirati svojo energijo za uresniitev postavljenih ciljev. Cilje in elje napolnimo s psihoenergijsko maso - vizijami, obutenjem, zvokom in jih tako spremenimo v potencial, ki nujno tei k realizaciji na materialni in psiholoki ravni obstoja. Gre za zavestno investiranje v cilje in prevzem odgovornosti.

66

KAKO BOSTE VIDELI, SLIALI, ZAUTILI SVOJO ASOVNO STEZO

V naslovu sem namerno omenil tri najpomembneje komunikacijske kanale, s katerimi je mogoe prepoznati asovno stezo, ker iz izkuenj vem, da bi samo z videnjem marsikoga izpustil. Razlaga pa bo kljub temu temeljila na videnju kot najpogostejem senzornem kanalu. Ljudski duh organizira pomnjenje dogodkov v razlinih lokacijah, in prav to odkrivanje lokacij bo podlaga za odkrivanje nae asovne steze.

Postopek za prepoznavanje vae asovne steze tee takole:

1. Spomnite se treh srenih dogodkov iz svoje preteklosti. Naj vam jih za pomo nekaj natejem: poroka, prihod otroka, konan tudij diploma, izlet, prva ljubezen, lep dogodek iz osnovne ole, darilo starev, igraa, kolo, raunalnik. Dogodki naj pokrivajo vae celotno ivljenjsko obdobje - otrotvo, odraanje in zrelo dobo. Izberite si dogodke, do katerih utite naboj, se pravi, niste ravnoduni do njih. 2. Zamislite si tri srene dogodke iz vae prihodnosti. Nekaj idej: dokonali boste projekt, ki ga obdelujete, praznovali boste rojstni dan, va ali druinskega lana, li boste na izlet ali poitnice, dokonali tudij, kupili drago obleko, pohitvo, avto, kar vas pa veseli. Prihodnje dogodke zautiti ni teko, ker e sedaj investirate energijo v cilj in tako ustvarjate psihoenergijsko maso, ki tei k fizini realizaciji. Izberite si cilje, ki vas vleejo.
67

3. Najdite si miren prostor in se sprostite. Bodite tu in sedaj ter "mislite na ni". Nato se spomnite prvega blinjega dogodka iz svoje preteklosti. Pojdite vanj, vkljuite se. Vidite, sliite in utite, kar ste takrat videli, sliali in utili. Najve ljudi dogodek vidi. e ga boste sliali, je tudi prav. Nato z roko, levo ali desno pokaite, kje je ta dogodek - pred vami ali za vami, levo ali desno. Potem z roko pokaite lokacijo dogodka. Isto ponovite e za preostala dva dogodka iz vae preteklosti. Nato preidite na prihodnje dogodke. Postopek je podoben kot prej, s tem da si zdaj zamiljamo, da je dogodek e uresnien. V dogodek se vkljuimo in ga doivljamo, kot da se dogaja ta trenutek, vidimo, sliimo, utimo, kot bomo tedaj, ko se bo dogodek v resnici zgodil. Nato zopet z roko pokaemo lokacijo uskladienega dogodka. To naredimo za vse tri dogodke, zanemo z najblijim in konamo z najbolj oddaljenim. 4. V mislih si sposodimo enega od junakov otrokih risank - Petra Pana ali Supermana, tistega, ki nam je bolj ve, in se poistovetimo z njim. Spomnimo se kaknega prizora, ki smo ga e videli. Vadimo se v domiljiji letanja po zraku, kot to poneta omenjena junaka. Ko se zagrejemo, preidemo na spoznavanje nae asovne steze. 5. Iz sedanjosti letimo proti prvemu dogodku svoje preteklosti. Pod seboj zagledamo, zautimo ali zasliimo asovno stezo. Le-ta ima obliko meglice z bolj ali manj izraenimi svetlimi ali temnimi mesti, podobno meglici, ki jo za seboj spuajo potnika letala. Ko priletite do prvega dogodka iz svoje preteklosti, se spustite vanj, vkljuite se in ponovite postopek iz toke 3. Vidite, sliite, utite tisto, kar ste, ko se je dogodek v resnici odvijal. Bodite v njem nekaj trenutkov in ga potem zapustite. Dvignite se iz dogodka. To je v vai moi, ker imate sposojeno telo Petra Pana ali Supermana, in poletite naravnost proti drugemu dogodku iz svoje preteklosti, kajti asovne steze so ponavadi ravne. e prej niste zagledali svoje asovne steze, jo boste zdaj skoraj gotovo. Steza se najvekrat vidi zelo neno, a ko stopite z nje malo stran, boste zagotovo vedeli, da ste jo zapustili. Ponovite postopek vkljuevanja z drugim in tretjim dogodkom ter se vrnite v sedanjost. Sedaj z roko - levo ali desno pokaite smer svoje asovne steze. Postopek ponovite z dogodki v prihodnosti. Ko se vrnete iz tretjega dogodka prihodnosti, spet z roko levo ali desno - pokaite smer svoje asovne steze prihodnosti. Ostalo vam je e samo, da spoznate va del asovne steze sedanjosti. To naredite tako, da vidite, kako je vaa preteklost povezana s prihodnostjo. e ste vi zunaj steze ter imate prihodnost desno in preteklost levo, bo to del loka, ki bo spajal obe stezi, ali pa toka, mogoe bo prazen prostor, ti dve stezi ne bosta spojeni. Kakorkoli, samo obutite, zaznajte obstojee stanje. Po
68

tej fazi zapustite telo Petra Pana in se zavedajte, da ste tu in sedaj, globoko vdihnite in odprite oi. e vam celotni postopek ni uspel, ponovite doloen del. Najbr se z neim ne elite sooiti. Priporoam, da obiete teaj vizije uspeha ali kreatona.

Na splono sta znani dve vrsti asovne steze, in sicer: "pred asovno stezo" in "v asovni stezi". Ljudje tipa "pred asovno stezo" imajo stezo organizirano iz leve proti desni v obliki rke U ali V. Za to stezo je znailno, da je preteklost, sedanjost in prihodnost vedno pred osebo, ki jo "vidi" v celoti. Moja asovna steza je takna in iz prakse lahko potrdim, da je najve stez takne oblike. Pri tem je mona varianta, da je preteklost na levi in prihodnost na desni strani. Drugi tip ljudi je "v asovni stezi", kar pomeni, da je preteklost zadaj in prihodnost spredaj. Da bi laje dojeli, za kaj gre, si predstavljajte, da stojite v ovinku na obali reke, ki tee mimo vas. To velja za prvi primer, za drugega pa, da stojite v reki. Tip asovne steze nam daje podatke o nainu dojemanja asa. Tako ima tip "pred asovno stezo" dobro orientacijo za as, kar je zaeleno v poslovnem svetu. Moto poslovneev je: as je denar. Tip "v asovni stezi" je bolj v sedanjosti, kar je obiajno v arabskem svetu, kjer ni potrebe po takojnji dejavnosti.

69

KOREKCIJA ASOVNE STEZE

Vsa tri podroja morajo biti pod naim nadzorom, sicer se ne elimo z neim sooiti ali neesa ozavestiti. Preteklost je pomembna, ker delujemo po zakonitostih, ki smo jih mi sami doloili, in jih samo z voljo ni mogoe diskreirati, razkrojiti. Iz preteklosti imamo izkunje. Kdor se iz zgodovine ni ne naui, nenehno ponavlja iste lekcije. V preteklosti je organiziran spomin, banka podatkov, ki jo nenehno potrebujemo. Sedanjost je pomembna, ker je to edini trenutek, ki resnino obstaja. Preteklost je mimo, prihodnosti pa e ni. V sedanjosti ivimo, ustvarjamo, se igramo, uivamo, se ljubimo in smo sreni. e jo imamo, smo umirjeni, modri, smo doma v sebi, se ne iemo nenehno, smo tu in sedaj. e je nimamo, smo nervozni, nikoli nimamo asa, vedno se nam kam mudi, prehitevamo odloitve, ne znamo posluati, nadziramo situacije in se ne znamo prepustiti, ne najdemo stika s samim seboj in se nimamo asa posluati. Prihodnost je pomembna, ker smo mi in samo mi odgovorni zanjo. V prihodnosti imamo postavljene cilje in smisel ivljenja, uspehe in svetlobo. Prihodnost je pot, po kateri elimo hoditi. Edino v prihodnost lahko investiramo svojo energijo in z njo uresniimo cilje na kreativen nain, skozi katerega rastemo. e je nimamo, smo v depresiji in ne najdemo smisla ivljenja. Vse okrog nas je brez smisla, nimamo energije, nimamo sonca. e jo imamo, ivimo polno ivljenje, dihamo s polnimi pljui, imamo smisel, ljubezen. Korekcija asovne steze v veini primerov poteka brez problemov. Prihodnost zavrtite kot del kraka pred vami, tako da ste ves as sooeni z vao prihodnostjo. e se steza dviga in spua, jo naredite vodoravno, kajti vae cilje v prihodnosti naj bi dosegli z minimalnim naporom. Dvignjena steza je po navadi znak preprianja, da je za dosego ciljev potrebno vlagati velike napore, pa ni res. To je samo nae preprianje, ki ga moramo diskreirati in kreirati preprianje: Jaz, Janez, z lahkoto dosegam svoje cilje in uivam v njihovem uresnievanju. Za bolj zahtevne korekcije je potrebno temeljiteje poznavanje dela s asovno stezo, vendar le-te niso tako pogoste. asovna steza preteklosti se lahko prav tako spua ali dviga. Kratka in spuena pomeni, da se noemo sooiti s svojo preteklostjo. e tega ne naredimo, bomo imeli v njej vezane veliko dragocene energije. Dvignjena steza pa kae, da svoji preteklosti pripisujemo preve pomena. Temu so naklonjeni stareji, ki se nenehno pogovarjajo, kako je bilo. V obeh primerih je treba asovno stezo uravnati v vodoraven poloaj.
70

POMEN ASOVNE STEZE

Iz svojih izkuenj lahko zatrdim, da je korekcija asovne steze najhitreji postopek za doseganje uspeha in spremembo osebnosti. Naj navedem nekaj tipinih primerov: Nataa je prodajalka v trgovini z oblaili. Hodi v veerno olo za poslovodje in se pripravlja za prevzem izmene. asovna steza je bila videti takole: preteklost na desni in prihodnost na levi strani; preteklost je bila kratka in se je spuala navzdol. Prihodnost je bila isto na desni strani, morala je obrniti pogled, da jo je videla. Sedanjosti pa sploh ni imela. Analiza obstojeega stanja je pokazala: kratka in navzdol upognjena preteklost je pomenila, da hoe na silo pozabiti travme iz preteklosti. Zato so se ji lekcije iz preteklosti kar naprej ponavljale. Saj poznate pregovor: "'Kdor se iz preteklosti niesar ne naui, v sedanjosti trpi." Prihodnost isto na desni strani je opozarjala, da ji ni namenjala dovolj pozornosti. Nataa eli postati vodja izmene in zato mora prevzeti odgovornost tudi za druge. Dokler hodi v olo, ji to v tolikni meri e ni potrebno, prej ali slej pa se bo morala zavedati odgovornosti in jo prevzeti. Dvignjena steza pomeni, da ima obutek, kakor da je prihodnost teka, in da se mora zelo truditi, da dosee cilj. Korekcija steze je potekala tako: preteklost je dvignila in s tem ozavestila serijo dogodkov, s katerimi se ni hotela sooiti - nekaj nauiti. Prihodnost je izravnala v vodoravni poloaj in jo zavrtela natanno pred sebe. Steza je ez nekaj asa zlezla nazaj na desno stran. Vpraala jo je, zakaj. Odgovor je bil: "Sprejmi vlogo vodje in si zamisli, kako e vodi popoldansko izmeno." Uspelo ji je. Sedanjost je raztegnila na kar zajeten kos in se s tem znebila nekaj nervoze ter postala bolj tu in sedaj. Od takrat je minilo eno leto. Sedaj je e poslovodja in uiva v svojem delu. Drugi primer je tefica, ki je vodja kontrolorjev v veliki tovarni oblail. Bila je v asovni stezi, preteklost je imela kratko in obrnjeno navzdol, prihodnost pa pred sabo. Na vpraanje, kako je z njeno preteklostjo, je odgovorila kratko in jedrnato: "S preteklostjo se ne obremenjujem, kar je bilo, je bilo. Kar vrem jo prek rame, tega ne gledam ve in o tem ne razmiljam." Svetoval sem ji, da dvigneva stezo. S tem se je strinjala, vendar je steza kar naprej padala navzdol. Noben pogovor z njo ni zalegel. Takoj sem vedel, da gre za velikanski naboj iz preteklosti. Predlagal sem ji tehniko memento - reintegracijo prejnjih ivljenj. Po uvodnem sproanju je takoj pristala v prejnjem ivljenju, ki je imelo zvezo s tem nabojem. Gledala je slike iz svoje mladosti, bila je
71

stara tirinajst let in se z vrstniki pripravljala na popoldanski sprehod ob reki. Napotili so se prek mostu in ivahno poskakovali. Nato je e videla sliko, kako jo prijatelj potisne proti ograji, in e je bila v oku. Prijel sem jo za roko in jo podprl, da greva naprej. Lesena ograja se je zaradi strohnjenosti poruila in padla je v deroo reko. Nekaj asa se je bojevala z valovi, potem pa utonila. "Videla" je, kako dua zapua telo. S pomojo "mind walkerja" (MW) - naprave za merjenje ustvenih nabojev - sva istila naboj in ozaveala vsebine travme. ez pol ure se je povsem umirila. Odprla je oi in vpraala, ali je to sploh mogoe, ter nato dodala: "Zdaj mi je jasno, zakaj sem se toliko bala tekoih voda in zakaj svojih otrok nisem nikoli pustila k reki. Tudi to, zakaj sem se vedno kopala le v stojei vodi, jezeru ali v morju. In e en primer iz moje mladosti mi je sedaj popolnoma jasen. Kot dekle sem na prigovarjanje drube neko le odla na sonenje k reki Muri. Voda je bila zelo nizka, odle smo do sredine reke na majhen otoek. Zaklepetale smo se. Ko sem pogledala reko, sem z grozo ugotovila, da je v tem asu za pol metra narasla zaradi spuanja jezu iz elektrarne. Zgrabila me je smrtna panika, eprav je bilo vode le dobrega pol metra," je pripovedovala in nadaljevala: "Prijateljice so nemudoma pobrale oblaila in se odpravile na obalo, jaz pa sem drhtela od strahu. S teavo so me prepriale, da se mi ne more ni zgoditi. Prijele so me pod roko in odpeljale na obreje. Oddahnila sem si, ko sem spet stopila na trdna tla. Za prijateljice pa je to bila zanimiva dogodivina. ele zdaj natanno vem, od kod je izviral moj strah. In e nekaj mi postaja jasno," je rekla, "zakaj nisem hotela brskati po svoji preteklosti in zakaj sem rada pozabljala. Ta neprijetni spomin je vplival, da sem pozabljala tudi dogodke iz preteklosti. e ob misli na preteklost me je nekaj blokiralo." ele zatem sva la korigirat stezo preteklosti. Ta se je dvignila in izravnala e ob misli na njo in tako obstala. "Od tega dogodka naprej se raje in bolj sproeno pogovarjam o svoji preteklosti, pa tudi spomin je bolj proen. ivim bolj polno in sreno ivljenje. Ni ve ne meem stvari prek hrbta," je povedala tefica. Razvila je zdrav odnos do preteklosti. Njena prihodnost je bila e prej izravnana in vodoravna, tako da ni potrebovala korekcije, saj je vedno vedela, kaj hoe, in uspeno uresnievala svoje cilje. Kolega Janez je podjetnik. Po razpadu Jugoslavije mu gre slabo, ker je izgubil velik del tria. Ne more in ne more najti pravega programa, eprav se ukvarja s proizvodnjo gradbenih elementov. Dogovorila sva se, da bova delala asovno stezo. Janez ima zelo dobro vizualizacijo in se je brez teav spomnil treh srenih dogodkov iz svoje preteklosti ter si zamislil tri srene dogodke v prihodnosti. Povedal je, da so vsi trije sreni dogodki njegove prihodnosti neposredno pred njim, tako reko pred nosom. Pri spoznavanju steze prihodnosti je pred seboj zagledal
72

velikanski hrib, steza se je naglo dvigala. Natanno je odslikavala njegov znaaj. Po naravi je megaloman. Vedno se pogovarja o velikih projektih in milijonskih zaslukih, v resnici pa komaj sestavlja konec s koncem. Neprestano je v velikih dolgovih, zamuja s plailom delavcem in se skriva pred ljudmi, ki jim je dolan. Steze ni hotel za nobeno ceno izravnati, pa tudi se ni elel pogovoriti o tem, kaj bi moral narediti, da se steza izravna. Ker brez njegovega soglasja ni dovoljeno spreminjati steze, sem priel do sklepa, da Janez tovrstne izkunje e potrebuje. Dve leti kasneje je stanje e vedno nespremenjeno. Srea je le v tem, da je del dejavnosti predal sinu, ki zna vlei prave podjetnike poteze. Vasih bi bila takna izkunja zame bolea, sedaj pa ni ve; posveam se ljudem, ki vedo, kaj hoejo, in ki so pripravljeni na spremembe. e en en primer. Kolega Milan je profesor na gimnaziji. Dogovorila sva se, da pogleda svojo asovno stezo. Neko sva odla v hribe in zaela proces. Preteklost je imel z leve - dokaj urejeno, prihodnost pa vso pred seboj in v popolni megli. Ker vem, da je zelo obremenjen s predavanji, ubeniki, raziskavami, nalogami, sem ga vpraal: "Milan, kako to zmore?" "Do zadnjega akam z 'bo e kako', potem pa sem pod hudim stresom, delam cele noi in ne spim." Sedanjosti ni imel, kar se je kazalo tudi v njegovi nervozi ter kroninem ponavljanju in nenartovanju asa. Spremenil je stezo tako, da je vsebovala kar zajeten kos sedanjosti. Postal je bolj umirjen. S teavo je predrl meglo in se prebil v prihodnost. Steza mu je govorila: "akajo te pomembne odloitve na osebnem in poslovnem podroju." Privolil je v to in korekcija je obdrala eleno stanje. Kmalu po tem je prekinil leta trajajoo zvezo, ki je obremenjevala njegov samorazvoj, posvetil se je znanstvenemu delu, bolj dolgorono nartuje naloge, ivi polneje ivljenje. Prihodnost ni ve v stilu "bo e kako" ampak "jaz vem, kaj hoem, prevzemam odgovornost za odloitve in ivim polno ivljenje".

73

VPLIV DOBRIH IN SLABIH SIL NA USPEH

Le z lepimi energijami lahko ustvarjamo nekaj lepega.

O delovanju teh sil sem se e velikokrat preprial, posebej e, ko mi nekaj ni lo od rok. Saj veste, nekaterim gre od rok vse, esar se lotijo, drugim pa ne, kot da se jih vedno dri smola. Vpraamo se, zakaj in od esa je odvisen uspeh v ivljenju, poklicu, druini. O pozitivni moi energij me je najbolj prepriala uporaba reikija. Reiki je univerzalna ivljenjska energija; da bi delovala, ni treba verjeti v nobenega predpisanega boga. Verjeti moramo samo vase. Zelo pospei na razvoj in pozitivno vpliva na uresnievanje naih ivljenjskih ciljev. Po delu z reikijem se mi vedno dogajajo zelo lepe stvari. Pri tem nismo obdarovani z izkunjami, ki jim dajemo pozitiven ali negativen predznak, ampak se te izkunje konajo s srenim koncem. Naj navedem resnini primer. Slavko je prejel iniciacijo v reiki in po nekaj dneh je doivel naslednje: v mestu je parkiral avto. Na prednjem sedeu je pustil kovek z vsemi dokumenti in igom svojega podjetja. Skoil je samo do trgovine. To dopoldne je imel e veliko drugih obveznosti in skrbi, tako da ob vrnitvi ni opazil, da mu je medtem nekdo ukradel kovek. Pripeljal se je domov in el v pisarno urejat papirje. e na stopnicah je zaslial telefon. Vstopil je. Bil je preseneen nad predstavitvijo sogovornika: "Tukaj policija!" Prvi hip pomisli, ali ni mogoe naredil prometnega prekrka. Zaslial je: "Ali pogreate svoj kovek?" Bil je zmeden. Rekel je, da bo pogledal v avto. Odgovorili so mu, da ni potrebno. "Kovek je pri
74

nas in lahko pridete ponj." Kar oddahnil si je, ko se je spomnil, kaj vse je bilo v kovku. In kako se je kovek znael na policiji? Neki gospod je gledal iz svojega stanovanja na dvorie bloka. Videl je dva mladenia, kako neseta kovek v kontejner in kako ga elita zakriti s smetmi. Zdelo se mu je sumljivo in kar hitro je dogajanje sporoil policiji. To je izkunja s srenim koncem, ki jo je imel Slavko. Dobre energije sreujemo vse povsod. Najbr ste e bili na Brezjah v cerkvi in videli zahvale za udene ozdravitve. Veliko je teh romarskih poti in vsepovsod so. Na tajerskem je najbolj znana Ptujska gora, na hrvakem Marija Bistrica, v Franciji Lurd. Vse religije imajo dokaze delovanja pozitivnih energij. Verjemite in se poveite s Kristusom, Mohamedom ali Sai Babo, pa boste v stiku s pozitivnimi energijami in zaele se vam bodo dogajale same lepe stvari. e ne pripadate nobeni religiji, poiite lepoto na tem svetu in v naravi, in e ste v stiku s pozitivno energijo. Pojdite v naravo, ne v zakajene gostilnike prostore, kjer dominira ego. Pojdite na razstave, koncerte, portne terene, bodite aktivni, kajti aktivnost je budnost. PREBUDITE SE! Tecite kot gorski potok, sve, bister in poln pozitivne energije. Ne bodite stojea mlaka z abami in komarji. Odprite se za lepoto, bodite lepota in energija! Ves proces se bo dogajal v vas, tiho, lepo, polno in toplo. V pozitivni energiji boste nali stik s seboj, svojo notranjostjo in s svojimi potenciali ter s smislom svojega obstoja. Ob negativnih energijah nikoli ne boste duhovno rasli - res da bo veliko hrupa, dogodkov in sonih zgodb, vendar tudi nesree. Prebudite se za lepoto, in e ste v lepi energiji. ele ko se boste prebudili, boste opazili, da ste ves as spali.Vaa pot samorazvoja se je zaela. Ne ustavite se! Dogajalo se vam bo dobro in samo dobro. Na pravi poti ste in utili boste vse tiste, ki so na poti, kot vi. ivljenje se usmerja v pozitivno smer. Kar naprej! estitam!

75

EKSPLOZIJA LEPIH ENERGIJ ZA VELIKONONO RAZSTAVO SLIK

Manja je pravnica, zaposlena v dravni slubi. Poroena je in ima tiri predolske otroke. Rada je potovala in nekaj asa je delala kot stevardesa. Zdaj je doma in v slubi popolnoma zaposlena. Njen konjiek je slikanje, a za to zadnje ase nima ne energije ne asa. Prosi me, naj ji pomagam in ji podelim iniciacijo reiki, vendar ne more priti na celodnevni teaj. Dogovoriva se za neko popoldne. Ko jo zagledam, utim njeno izrpanost. Potoi mi, da ji strah pobere najve energije. Zaneva z odpravo entitet; postopek je podrobno opisan v poglavju: Entitete, aspekti in samorazvoj. Strah - entiteto uti v prsih, kot tono teko, rno jekleno kroglo premera petnajst cm, in to e deset let. Nikoli v ivljenju e ni delala nobenih duhovnih vaj. Zaskrbljen sem, kako bo proces potekal. Problem strahu je tako aktualen, da takoj stopi v komunikacijo z njim. Proces bom opisal zelo natanno, kajti to je bil vzorni primer entitete. Prava klasika. Z njo delam proces podobnost - razlika. Zakaj je strah pri njej? Da jo strai, mui, jo raztrga in unii. Moneji je od nje; ona je slaba. Strah ji lahko kodi, ona pa njemu ne more. Strah je pogumen, ona bojea. Oba vztrajata in se drug drugemu ne data. Oba elita zmagati oziroma premagati drug drugega. On je iz jekla, ona iz zraka. Ona je praznoverna, on je preprian vase, ne obuti nobene krivde za svoje poetje, da dela grde stvari. On je rn in ona bela. Iz krogle se je zael spreminjati v piramido, a je e vedno oster kot no; ona je mehka in svetla. In zdaj nastopi preobrat: zael se je zmanjevati. eprav sva delala v zimskem popoldnevu okrog estih popoldne, mi pove, da jo zane greti, kot da sije sonce. Oba postajata mehkeja. Zael se je topiti, kot da je iz ledu, postajalo ji je vse bolj vroe, tako da si je slekla pulover. Okrog sebe je utila belo svetlobo, postala je mirna in laja. Krogla iz prsi je izginila, nadomestili sta je svetloba in pozitivna energija. Vsa je gorela. V sebi je utila mo in energijo. V tem stanju sem preel na iniciacijo v reiki I, kot sva se dogovorila. Med iniciacijo sem zautil, da ima oviro pred tretjim oesom in jo odstranil. Izvedel sem iniciacijo in med njo util povezanost z nenimi energijami. e je prej gorela, je zdaj buhtela od silnih energij. Povedala je, da se ji je med iniciacijo prvi odprlo tretje oko, in da je kljub zaprtim oem videla okrog sebe. Ta prizor sem e poznal, saj sem ga doivel tudi sam. Nekoliko sva se e pogovorila in nato sem moral oditi domov.
76

Manja je ostala pri kolegici e pozno v no. A prave energije so se komaj zaele pojavljati. Eksplozija lepih energij se je zgodila, ko je prila domov in zaela slikati. Tisto no ni la spat, ker je bila polna energije kot e nikoli v ivljenju. Pa ne samo to, e tiri tedne je utila v sebi straansko mo. Tako je nastala nepozabna serija tridesetih slik, povpreno vsak dan ena. Pozneje mi je povedala, da bi jo raztrgalo, e se ne bi izrazila skozi slike. Spala je povpreno eno do dve uri dnevno, ves as hodila v slubo, kjer je opravljala zahtevno pravniko delo, ter popoldne in ponoi slikala. Tako je nastal nepozabni ciklus tridesetih slik za velikonono razstavo. Ko je pisala datume slik za razstavo, ni mogla zapisati pravih, ker je ne bi nihe verjel, da so slike nastale v tako kratkem asu. Povedala mi je: "Izmiljevala sem si datume, kakor so mi pa padli na pamet." Tako ima ciklus teh slik datume zadnjih dveh let, eprav je komplet nastal v enem mesecu. Z velikim zagonom je nala razstavni prostor in pripravila velikonono razstavo, na kateri so slike kar razgrabili. Imam to sreo, da mi je podarila svojo sliko z motivom Sonce med Muro, z razstavno tevilko 4, in ta umetnina zdaj krasi mojo dnevno sobo v poitniki hiici. Manja vekrat pove, da se ji je v samo treh urah dela v mirni delavnici entitet in iniciaciji v reiki odprl popolnoma nov svet. Sploh si ne more zamisliti, kako bi lahko e naprej ivela s tem obupnim strahom v prsih. Redno dela reiki sebi, mou in otrokom in lepo energijo je utiti povsod v njihovi hii.

77

FENG UI
Za polno ivljenje potrebujemo dvoje: najprej nenehen stik s samim seboj, posluanje samega sebe, in drugi, skladen odnos z naravo. Za slednje je najprimerneji feng ui. To je stara kitajska znanost o uravnoteenem ekolokem odnosu z naravo in energijo, ki nam prinaa sreo. Za nas je to meanica filozofije, arhitekture, umetnosti, simbolizma, numerologije, astrologije, bioenergije in mistike. Mojstri feng uija imajo namen vzpostaviti kreativen pretok pozitivne energije, ki bo delovala v nae dobro. e jim uspe, nam to prinaa sreo, mir, uspeh in izobilje. Temelj feng uija je zamisel o ravnovesju jina in janga, aktivne in pasivne energije ter razumevanje energije i. O feng uiju obstajata dve temeljni oli - ola oblike, v kateri prevladuje intuicija, in ola kompasa, v kateri prevladujejo merni instrumenti, tabele in izrauni. Skozi feng ui neno vplivamo na cilje v naem ivljenju skladno z okolico in energijo vesolja, brez kakrnegakoli nasilnega vpliva, ki bi bil lahko kodljiv. Poslovnei vzhoda so prepriani, da jim pravilen feng ui pomaga k obilju in bogastvu. Za praktien preizkus delovanja feng uija vam priporoam, da naredite naslednje: S kompasom ugotovite, kje je v vai hii jugovzhod. e je na tej strani okno z dovolj svetlobe, postavite nanj rastlino, ki vam je ve, in jo skrbno negujte. e na jugovzhodni strani nimate okna, postavite na to mesto mobil ali svetilko. Mobil je sestavljen iz premikajoih elementov, kot so zvonki, ptiki ali kaj drugega. Na to mesto lahko postavite tudi akvarij z ribicami ali hino fontano. Na rezultate je treba poakati tri tedne. elim vam sreo.

78

DUHOVNOST IN BOGAST VO
e eli danes uspeti, mora biti ves v poslu, to pa si lahko le, e skozi njega duhovno raste.

Nove generacije poslovneev zahoda imajo za izhodino toko duhovnost, ki jo vpletejo v vse dejavnosti svojega ivljenja. Ta knjiga je napisana s pogledom naprej - za tiste, ki elijo, si upajo in jim je izziv spoprijeti se z obdobjem, ki prihaja. Namen knjige je prikazati vizijo uspeha. Lahko bi natel vsaj petdeset knjig s tega podroja, pa naj omenim le dve, po mojem mnenju znailni, ki sta prevedeni v slovenino. To sta Mo potenega poslovanja, avtorja Normana V. Pealea, in Marketing management Philipa Kotlerja, biblijo managementa. Ne dolgo tega me je na enem izmed mojih teajev direktor poslovno-proizvodnega podjetja vpraal, kako najti pravo reitev, v katero smer popeljati svoje podjetje. Njegovo vpraanje me je najprej rahlo presenetilo, ker velja za zelo delovnega, strokovnega in

Materialno bogastvo naj temelji na duhovnih vrednotah!

79

fleksibilnega loveka. Natel mi je priblino dvajset dejavnosti, s katerimi se je neuspeno ukvarjal in po nepotrebnem izgubljal energijo, denar in as. Potoil je: "Nikakor ne morem najti pravega dolgoronega zanimivega podroja dela, vse so samo prilonostna dela, s kratkim rokom trajanja, ki drugim podjetjem niso zanimiva. Imam dobre lastnosti, delavnost, fleksibilnost, pa mi ne uspe najti prave smeri." Zakaj? Za pravo smer sta potrebna dva pogoja: s svojo dejavnostjo moramo osreiti druge in da bi to lahko dosegli, moramo biti preprosto dovolj obutljivi in zavohati reitev. Kako ustvarimo prvi in kako drugi pogoj? Po svoji naravi smo duhovna bitja in za oba pogoja je pomembno samo posluati sebe in svoje srce. Zelo nenavadno, kajne? Pa malo pobrskajte po spominu! Pomembne osebnosti iz poslovnega in drubenega ivljenja meditirajo, se osredotoajo na svojo dejavnost. Ali mislite, da zato, ker je to v modi? Ne, njihov as je preve cenjen, da bi se ukvarjali z nepomembnimi stvarmi. Pravi posel, dejavnost je ta, v kateri duhovno rastemo. Rekli boste, zdaj pa e manj razumem izhod iz nastale situacije. Samo e trenutek, pa se vam bo zaelo svitati! Gre za zamenjavo paradigme OSREITI SAMO SEBE v SREEN SEM LAHKO ELE TEDAJ, E SO SRENI DRUGI ali E S SVOJO DEJAVNOSTJO OSREIM DRUGE. Izhod iz sedanje situacije je torej sprememba paradigme. To knjigo piem zato, ker vas elim osreiti, ele takrat bom tudi jaz sreen. Z njo duhovno rastem in sem s celotnim bitjem preprian, da delam pravo stvar. V sebi prebujam arovnika Merlina, maginega otroka, svoj viji jaz, boga v sebi. V uvodu knjige je zapisana misel: "Va notranji glas je tako tih, da ga lahko z lahkoto preglasimo, in tako kristalno jasen, da ne bomo nikoli mogli rei, da ga nismo razumeli." Posluajte glas srca! Spomnite se, kaj ste eleli postati, ko ste bili e otrok, ko niste bili obremenjeni z denarjem, ko ste se igrali. Kakne so bile vae sanje, ivljenjske sanje? Imejte pogum, uresniite jih! Va notranji glas vam skozi sanje govori vae elje. Zanite proces zavedanja. Delajte vajo retrospektiva. Sam jo delam e desetletja in zelo mi je pomagala.

80

D RU G I Z A KO N - K R E AT I V N O S T

81

82

PREBUDITE V SEBI KREATIVNOST

Kdor ni kreativen, krade! Kdor v sebi ni prebudil kreativnosti in ne dela na kreativen, izviren nain, krade. Krade tehnologijo, ideje. Sami vemo, kam to pelje. Zakon karme je neusmiljen. Strah nas je, da nas ne bi dobili, odkrili. Zaradi tega imamo velik del energije vezane. Leta 2020 bo v prodaji osemdeset odstotkov proizvodov, ki danes sploh e ne obstajajo. Treba jih je kreirati in izdelati - torej, dela je za vse dovolj. Na kreativni otrok komaj aka, da mu damo prilonost za nove kreacije. Res je, da bomo s tem imeli manj asa za potrjevanje in hranjenje ega, a ni zato, blije bomo srei, uspehu, samorealizaciji in duhovnemu razvoju. Ponaredek je ki, e posebej, e je slab. Z njim ne prispevamo k razvoju. Original, avtorsko delo zahteva na oseben izraz. Original lahko ustvari le nekdo, ki duhovno zori, izraa sebe s svojim delom in ki s svojim delom pospeuje in omogoa samorealizacijo vseh nas. En primer tega je kreiranje in proizvodnja spominkov. Kdor stoji kot voda na enem mestu, ni iv in prebujen. Ustvarja ki. Ki je droga za lene, zaspane, neaktivne. Bodite pogumni! Premaknite meje navzven in navznoter! V evangeliju beremo zgodbo o pastirju, ki je imel sto ovic. Ena je zapustila redo in la svojo pot. Pastir je zapustil 99 ovac in el iskat to ovco. Nael jo je in jo pripeljal nazaj. Naredil je slavje v njeno ast. Bog vas ne zapusti, e greste svojo pot in se loite od sivega povpreja, celo nagradi vas. Bodite pogumni, zapustite redo in naredite nekaj kreativnega! LASTNOSTI KREATIVNIH OSEBNOSTI 1. Kreativna oseba je pripravljena prevzeti emocionalno in intelektualno tveganje - spustiti se v nove izkunje. 2. Kreativna oseba misli o stvareh, dogodkih in ljudeh s svojo glavo. 3. Kreativni ljudje se radi igrajo. 4. Imajo smisel za humor. 5. So fleksibilni in po pravilu vidijo ve reitev enega problema. 6. Radi delajo iz istega zadovoljstva - preizkuajo nove naine gledanja. 7. Kreativni ljudje pogosto sanjarijo - razmiljajo. 8. So nekonformisti in se pogosto upirajo vladajoim trendom v drubi.
83

Ugotovite, kako dobivate kreativne ideje, in ta nain imve uporabljajte. Dobra ideja je polovica opravljenega dela. Dobra ideja je motor, ki nas poganja k delu. Udejanjenje dobre ideje doivljamo kot izziv, energija se nam via. Dela se lotimo z utkom in brez prisile. Z dobro idejo delo postane igra. Moj nain pridobivanja dobrih idej je zapisovanje. Vedno imam pri sebi svinnik in kos papirja, in to kar v etuiju za kljue, kajti kreativne ideje se pojavljajo povsod. V ve kot 20 letih dela v konstrukciji proizvodov sem nenehno potreboval kreativne ideje. Z leti sem ugotovil, katera obdobja so najbolj produktivna in kdaj sem najbolj v stiku s kreativnimi energijami. Na prvem mestu je vsekakor rano jutro ali zgodnje prebujanje. Takrat so misli iste. Na noni omarici imam diktafon in svinnik s papirjem. Ko se e prebudim, zanem z globoko povezanim dihanjem in reikijem. V tem asu zanejo ideje kar deevati. Samo registriram jih v diktafon ali na papir. Nikakor jih ne ocenjujem. To je faza, ko moj kritik in racionalist e spita. Traja od 30 minut do ene ure. Vasih vmes zaspim. Ko se prebudim, nadaljujem z diktiranjem, dokler ne zautim, da je dovolj. V tem asu se mi proti koncu vaje izoblikuje tudi program dneva. To je as, ko ne morem ve ostati v postelji in z uitkom vstanem. Kreativni rezervoar za ta dan je izpraznjen. Sledi druga faza, v kateri si e piem seznam in vkljuim dodatne, med seboj razline zorne kote gledanja. Odloim se za eno idejo, jo razdelam in ji sledim. Veinoma tako zaenjam dan. Poutim se kot bog, vse mi gre od rok, dan pred mano sem "zavohal" in mu sledim. Za razdelavo in razbistritev kreativnih idej uporabljam hojo na Pohorje. Najraji grem sam. Navzgor nosim probleme in nazaj reitve ter kreativne ideje. Zato se vasih k hoji tudi rahlo prisilim. Najteji je prvi del vzpona - odpiranje problema in navajanje telesa na napor. A e po premagani prvi vzpetini se ne bi vrnil nazaj. e nikoli mi ni bilo al, da sem pot nadaljeval. Bolj ko se pribliujem vrhu, ve idej se pojavlja. Na vrhu si vzamem priblino 20 minut za poitek. Med smrekami, na istem zraku in med lepimi vibracijami visoko nad zakajenim mestom se porajajo najkvalitetneje ideje. Povem jih v diktafon, sicer bi jih moral nositi v dolino. Izvirne ideje se vekrat pojavijo takrat, ko ponemo isto nekaj drugega, na primer med vonjo avtomobila. Posebej produktivno obdobje je pred oblikovanjem novega projekta ali po vodenju seminarjev z mojega podroja. Pisanja se lotim, ko so okrog mene lepe energije, po potrebi jih tudi prikliem. Pred tem pa vedno nekaj asa nosim idejo v glavi, da dozori.

84

Prikazal sem vam svoj pristop, ki sem ga razvil z veletnim zapisovanjem vsega, kar se je dogajalo. Dopustil sem, da so ideje pritekale, ne da bi jih kakorkoli presojal, in sedaj anjem rezultate. Sami ugotovite, v katerih situacijah se vam porajajo ideje, in ustvarjajte pogoje zanje.

INTUICIJA IN KAKO JO RAZVIJATI

Zgodovina je polna primerov intuicije. Tesla je imel svoj preblisk trifaznega motorja v parku, Einstein je uvidel teorijo relativnosti ob leanju na travi in gledanje v sonce, Nostradamus je videl mnogo dogodkov, ki so se uresniili. Belleruth Naprastek v svoji knjigi esti ut opisuje razvoj intuicije. Njen osnovni pristop je: intuicijo je mono najlaje razviti z duhovnim razvojem - osebnostno rastjo, pri kateri z razlinimi vajami in meditacijami odpiramo srno akro, ki predstavlja zdruitev duha in materije. Ta pristop je osnova za odpiranje este akre, to je tretje oko. Intuicija je neposredno spoznanje o stvareh, ki nas zanimajo ali so povezane z nami. Lahko ji reemo tudi jasnovidnost, vendar se bom zaradi poplave komercialnih linij v medijih temu izrazu izogibal. Razvoj intuicije s samorazvojem in posluanjem srca je vekrat tudi varnostni ventil, saj v srcu ni krutosti niti potrebe po moi ali nadvladi. Za neposredno sprejemanje informacij moramo biti v stanju pasivne pripravljenosti, to pomeni umakniti se iz stanja aktivnosti v stanje sprejemanja. S hitrim razvojem tehnologije bo intuicija pogoj za preivetje. V mnogih dananjih napotkih kako uspeti pri delu, najdemo e na koncu frazo: Morate imeti kanek sree, kar lahko razumemo kot razvito intuicijo. Delovanje intuicije mnogokrat zavira obutek, da smo odgovorni za dogodke. Tega najlaje izkljuimo osredotoanjem na kaken predmet, kot je steklena krogla, angel, izmiljen modrec, tarot, svinnik, ali katerikoli drugi predmet in njega prosimo za odgovore. Pri sprejemanju informacij je pomembno, da razirimo energetsko polje, avro, in se odpremo z eno od tehnik duhovnega razvoja. Ljubezen, ki jo takrat irimo, aktivira intuitivne procese. Za ohranjanje intuicije priporoam naslednje: zavedajte se problema in bodite odprti na mone reitve. Ugotovite nain in as, v katerem imate obiajno intuitivne preboje. Ne hitite skozi ivljenje, ukvarjajte se z umetnostjo, govorite resnico. Odpuajte in razvijajte v sebi ljubezen do vsega, kar obstaja.
85

KREATIVNOST IN NOTRANJI POTENCIALI

Kreativnost lahko prebudimo v sebi samo, e se imamo radi.

Biti kreativen pomeni najprej biti drugaen, biti svoj, izviren in neponovljiv. Pomeni najti sebe in iveti svoje ivljenje. V dananjem svetu je vse ve mladih, ki si to elijo in pri tem trmasto vztrajajo. Na ta svet smo prili z neko nalogo, ozavestimo jo in jo ivimo, sicer bomo ivotarili, vegetirali ali pa se bomo omamljali. Le svoje poslanstvo opravljamo z veseljem, pri kateremkoli drugem delu pa potrebujemo katero izmed omam. e opravljamo svoje poslanstvo in v sebi prebudimo kreativnost, dobimo najvije plailo. Kreativni smo lahko samo takrat, ko se imamo radi. Sprejmimo se takne, kot smo, zanimo ceniti ter prepoznavati svoje sposobnosti. Bodimo pozorni na nae vrednote. Stari Grki so e vedeli, zakaj so na vstopu v hram zapisali: "Gnothi seauton", spoznaj samega sebe. e se nimamo radi, beimo stran od sebe, ne elimo se spoznati. Kreativnost je osebni peat, to je spoznanje in uresnievanje boje narave v nas. To je prebuditev iz zaspanosti, sivega povpreja in uniformiranosti. Mnogo je poti, po katerih lahko gremo proti temu cilju. Navedel bi jih le nekaj: Zanimo se posluati v budnem, beta stanju, bodimo pozorni na vsak trenutek v meditaciji, v tako imenovanem alfa stanju. Pozorni bodimo tudi na svoje sanje. Prisluhnimo sporoilu nae notranjosti. Sledimo ji. Pustimo naemu kreativnemu otroku, da se igra in ustvarja, in samo opazujmo, kaj se dogaja. Na to fazo naega razvoja imajo najveji vpliv stari. Saj poznate tisto: e eli, da tvoji otroci uspejo v ivljenju, jih hvali in spodbujaj, naj gredo svojo pot. Pametni stari delajo tako.

86

TEHNIKE ZA RAZVOJ KREATIVNOSTI

Neko je bilo pomembno, da si moan, danes, da ima kreativno idejo.

Mislimo s svojo glavo in se zanesimo nase, ker sami najbolje vemo, kaj hoemo, kaj nas mui, kakne probleme hoemo reiti ali katere rezultate dosei. V informacijski dobi se hitreje uimo in nismo ve toliko odvisni od svojih prirojenih lastnosti. Uspene bo uporabil vse mogoe pristope in znanja ne glede na to, ali prihajajo iz klasinih ali alternativnih metod, samo da rei svoj problem. Vekrat smo v slubi razpravljali: "Kako si priel do te ideje?", saj je to pri razvoju proizvodov in tehnologij ter marketingu bistvenega pomena skoraj bolj pomembno od formalne izobrazbe. Ker se ideje pojavljajo spontano, je razumeti, kot da ni pravil, da na tem podroju ni mogoe ni narediti, pa ni tako. Tudi tu obstajajo doloena pravila in tehnike, ki spodbujajo nastanek novih idej. Tehnike so zelo preproste, in ker imajo mnogi radi bolj zapletene reitve, jih lahko po nepotrebnem zapostavijo. Sestavljene so iz dveh delov; prvi - da se odpremo, umaknemo zavestno cenzuro, dovolimo, da se ideja pojavi, in drugi - prehod na praktino delo. Klju njune uspenosti je v preprostosti oziroma spremembi zornega kota gledanja na problem. Oglejmo si tehniko za razvoj kreativnosti: Prva vaja: Tehnika svobodnih asociacij - moganski vihar MOGANSKI VIHAR - BRAINSTORMING Vzemite list papirja in svinnik ter zanite pisati vse, kar vam pade na pamet, brez kakrnekoli cenzure, povezanosti ali nadzora. Piite im hitreje. To vajo delajte pet minut. Druga vaja: Tehnika svobodnih asociacij na smeno temo. Naj navedem dva primera: Zakaj krave ne pleejo? Zakaj se raunalniki ne zaljubijo? Spet piimo pet minut vse, kar nam pade na pamet. Kot v pomo vam povem, kaj bi se zgodilo, e bi krave plesale. Pomembna bi bila kravja moda, glasba, tekmovanja. Ali pri raunalnikih izmenjava podatkov, simpatije. Tu je vano, da zane delovati vaa domiljija v polni moi in da se zane prebujati vaa energija.
87

Tretja vaja: Asociacije v grozdih. V tej vaji ustvarite grozd asociacij okrog enega pojma. Cilj je, da potegnete ideje iz vaih potisnjenih izkuenj in nakljunih misli. S to vajo si bolje organizirate desno, ustvarjalno polovico moganov. Vzemite zaetno besedo "voda" ali kaj podobnega - in zapiite vse ideje ki so v zvezi z njo. e vedno so brez nadzora, nelogine. Pri tem vsako besedo poveite s rtico - dokler se tok idej ne izrpa. Nato zopet zapiite besedo "voda". Tudi to vajo delajte pet minut. etrta vaja: Tehnika svobodnih asociacij na konkretno temo, ki e ni v zvezi z postavljenim problemom. Izberemo pojem, npr. jabolko ali voda, in napiimo dvajset bitij, ki jedo jabolka ali pijejo vodo. Tu e prihajamo v vse bolj iznajditeljsko pisanje, a smo e vedno neobremenjeni s konkretno temo, smo sproeni. Seznam piite im hitreje, tako da prepreite analitinemu in kritinemu duhu, da vam zavre spontanost. Pri tej vaji je pomembno, da jo opravite v treh minutah. Peta vaja: Tehnika svobodnih asociacij na konkretno temo, ki ima za vas praktino vrednost. Vzemite pojem zdravje in zapiite na prazen list papirja 20 stvari, ki bi jih lahko naredili, da bi izboljali zdravje ali fizino kondicijo. Pri tem je poudarek na "ki bi jih lahko", kar pomeni, da niste dolni tega. e se zaletite, da bi morali v tem hipu aktivirati va kritini um, bo le-ta zaduil pritok kreativnih idej. esta vaja: Reevanje konkretnega problema ali ustvarjalnega cilja. Ta vaja ima ve faz: 1. Prva faza je natanno, jasno in specifino opisati cilj, ki ga elite uresniiti, ali navedete problem. 2. V drugi fazi slikovno upodobite eleni cilj, lahko tudi v obliki skice. 3. V tretji fazi zaprite oi in se vkljuite v stanje uresnienega cilja, vidite, sliite in obutite to, kar boste, ko bo cilj uresnien. Nato se izkljuite in spomnite sedanjega stanja. 4. V etrti fazi zanite pisati po 10 stvari, idej po tem vrstnem redu: - 10 monih nainov za doseganje mojega cilja, - 10 teav, ki bi jih lahko imel pri doseganju cilja, - 10 nainov, ki jih e pozna (e ve), v zvezi z uresniitvijo svojega cilja,
88

- 10 stvari, ki jih ne pozna v zvezi z uresniitvijo svojega cilja, - 10 stvari, ki jih nadzoruje v zvezi z uresniitvijo cilja, - 10 nainov, kako bi lahko priel do informacij v zvezi s svojim ciljem, - 10 podobnih nainov, ki si jih e prej delal ali pa si jih videl, slial, kako to drugi delajo, - 10 reitev cilja, ki bi bile drugane od tistih, ki jih sedaj priakuje, - 10 pozitivnih posledic, ki bi se lahko zgodile, ko uresnii svoj cilj, - 10 svojih nainov, s katerimi bi lahko predstavil svoj cilj, - 10 stvari, za katere upa, da jih bo dosegel, ko bo uresniil svoj cilj, - 10 blinjic, ki bi jih lahko uporabljal, da bi dosegel svoj cilj, - 10 negativnih posledic, ki bi se lahko zgodile, ko bi dosegel svoj cilj, - 10 faz, korakov (lahko tudi manj), ki so potrebni, da dosee svoj cilj. Po konanem procesu pridemo v fazo: realizacija ideje.

89

IZKUST VENE POZICIJE ALI K A KO U R E S N I I T I D O M I L J I J O

Vai gradovi v oblakih se bodo obdrali le, e jih poloite na vrste temelje.

V domiljiji je vse mogoe. Le zakaj ne bi bilo tudi v realnosti? Zelo malo ljudem to uspe. Zakaj? Zato ker veina ne upoteva nekaj naravnih zakonov, kako domiljijo uresniiti. Pa si jih poglejmo poblie. Prvo fazo, domiljijo, obvladamo bolj ali manj vsi, eni bolje, drugi slabe. Kratek stik nastane v fazi realizacije. Kako to? Materializacija ideje je korak naprej, sprememba. To pa je za mnoge e preve. Neradi se spreminjajo in najraji ostanejo kar v domiljiji. Moj prijatelj Denis je e tak. Kar naprej ima polno nartov, zmoen je govoriti celo popoldne brez pike in vejice. Domiljija mu dela brezhibno, realizacija idej pa nikakor ne. Nenehno je v problemih in pomanjkanju, v ivljenje se mu ni ne premakne. Do konca ivljenja bo ostal sanja. Ko ga spomnim na realizacijo idej, postane takoj nervozen. Sanjarjenje je zanj droga, a kaj ko je drogo potrebno jemati vsak dan, e elimo, da deluje, in on za to porabi skoraj ves produktivni as. Uspenega kreiranja elene realnosti brez izkustvenih pozicij sploh ne moremo izvesti. Izkustvene pozicije so podrobno opisane v knjigi Kreaton. Jaz se jih bom dotaknil samo toliko, kolikor je to potrebno za razumevanje procesov v Viziji uspeha. Izkustvena pozicija oznauje poloaj, iz katerega doivljamo neko izkunjo. Obenem je to toka gledanja oziroma okno, skozi katerega izkunjo gledamo. Praksa je pokazala, da obstajajo tri osnovne izkustvene pozicije:

1. VKLJUENA POZICIJA To pomeni, da je oseba vkljuena v spomin na dogodek in ga notranje podoivlja. Kadar nekomu pripovedujemo, kaj smo doiveli, smo v tem stanju. Vivimo se vanj, e enkrat ga podoivimo, podvojimo, energija se v nas sproa. To lahko naredimo le v druenju z dobrimi prijatelji, kadar jim nekaj podrobno in popolnoma brez cenzure razlagamo. ele takrat zautimo olajanje. Zato v tekih trenutkih potrebujemo iskrenega prijatelja. Ko e enkrat podoivimo dogodek, se sprosti energija. Izkunja je ozaveena. Potem je ni potrebno nikomur
90

ve razlagati, naboj je izpraznjen. e nismo v stanju vkljuenosti in razlagamo v stilu "Kaj bi pa ti naredil v tej situaciji?", se nismo pripravljeni razkriti, zanima nas reitev, to pa ni mogoe. Olajanje je le kratkotrajno.

VKLJUENO

Res je bilo enkratno!

IZKLJUENO
V domiljiji smo najvekrat v stanju vkljuenosti. Zamiljamo si, kako smo moni, pametni, iznajdljivi, zaljubljeni, lepi. To fazo veina opravi dokaj v redu. Po tej fazi pa je potrebno iti takoj v akcijo, spoprijeti se z izzivom, dati nekaj od sebe, razviti svoje sposobnosti in duhovno rasti. Kadar iskreno govorimo o dogodku iz naega ivljenja, se ne moremo ocenjevati z omi drugih, in zato ponavadi prijatelja spraujemo: "Daj, povej mi, kako so me sliali in videli drugi?" Ko tako komuniciramo, smo v stanju vkljuenosti in v srediu dogodka. V stanju vkljuenosti imamo stik z energijo. Razpolagamo z njo in jo krmilimo v eleno smer. Za uspeh je to zelo pomembno, kajti le tako ustvarjamo ustrezno vizijo. To je psihoenergijska masa, ki ima tenjo, da se uresnii in zopet pride v ravnoteje. ele ko uresniimo cilj, lahko pride do izravnave energij,
91

nikakor prej. Pomnimo, e elimo uresniiti cilj, si ga zamislimo v stanju vkljuenosti, e uresnienega. Vidimo se, kako uivamo v doseenem cilju, zadovoljni in sreni. Edino in samo iz stanja vkljuenosti lahko usmerjamo energijo v cilj. Ker pa so za uresnievanje cilja potrebne tudi okoliine in odnosi z drugimi ljudmi, nastopi potreba po drugi izkustveni poziciji. 2. IZKLJUENA POZICIJA Najlaje je nekaj vizualizirati, domiljati si v vkljuenem stanju. Nekoliko teje je v stanju izkljuenosti, kajti takrat se izkljuimo in vidimo sebe kot na tv-zaslonu. Za bolje razumevanje stanja izkljuenosti se spomnite posnetega videofilma. Sedite v dnevni sobi pred televizorjem in na filmu opazujete sebe. To je stanje izkljuenosti. V tem stanju je pomembno, da poleg stanja, ki ga elimo dosei, obvezno vidimo sebe v stanju uresnienega cilja. Za mnoge, ki to berete, je to najbr nov element, in se takoj vpraate, zakaj je to potrebno. Odgovor je preprost: ker so za okoliine in materialne cilje potrebni as in odnosi. Tega ne moremo imeti takoj, pretei mora doloen as, da se ustvari ciljna struktura, ki nas pripelje do cilja, in drugi, prisotna mora biti faza DELATI. Kdaj in zakaj uporabljamo stanje vkljuenosti in izkljuenosti? Proces vizualizacije, domiljije, polnenje psihoenergijske vizije zanemo vedno v stanju vkljuenosti, kajti le takrat imamo odprte kanale za dostop energije, se vivimo, utimo, sliimo, vidimo e uresnieni cilj, smo v njem, a sebe ne vidimo. e smo si zadali za cilj uresniitev elenih stanj, kot so znailnosti osebnosti, samozavest, pogum, prijaznost, verovanje, razpoloenje, ljubezen, potem je vkljuenost dovolj. Za uresnienje navedenih osebnih lastnosti ni potreben as, lahko smo takoj v tem stanju in v njem tudi ostanemo in iz njega delujemo. Za uresnienje okoliin, kjer e sama beseda pove, da so zunaj loveka, pa je treba brezpogojno uporabiti izkljueno izkustveno pozicijo. Sem spadajo emocionalni in socialni odnosi z drugimi ljudmi, zaposlitev ali sprememba poklica - podroja dela, vse vrste materialnih dobrin, hia, stanovanje, avto, denar, pridobivanje in uporaba finannih sredstev in kreditov, nakupi. Zakaj? Ker je do uresnienja na materialni ravni eksistence potreben as - faza DELATI. Da bi fazo delati lahko zaeli, moramo imeti ciljno strukturo in nekaj nas mora pritegniti v aktivnost. To je nekaj, esar e nimamo, a smo se e odloili, da bomo imeli. Odloitev je povzroila delitev. Mi smo tu in cilj je pred nami. Tako se nam e avtomatsko ustvarja ciljna struktura, ki nas pelje na cilj. Pri tej operaciji je najveja napaka, e se nam mudi. Zakaj? Ker takrat ni asa, da se
92

uskladi in optimira ciljna struktura. Eden od najboljih pristopov je, da si natanno vizualiziramo, kaj hoemo. To je cilj in nato pustimo, da se "kuha". Za nekaj asa se je dovoljeno tudi izkljuiti in delno pozabiti. S tem umaknemo na ego in njegove "reitve" problema. 3. META POZICIJA Beseda "meta" se uporablja v zelo razline namene, v kontekstu meta pozicija pa pomeni spremembo poloaja, mesta identitete. V meta poziciji smo v identiteti opazovalca, to je druge osebe. e hoemo dobiti nevtralno mnenje, moramo prestopiti v drugo identiteto. Vasih uporabimo frazo: "Povej mi, prosim, kako gleda na vse to!". Druga oseba je ponavadi nevtralna in lahko prinese neodvisno mnenje. Gospodinje, ki skrbno istijo stanovanje pred obiskom sebi podobne prijateljice, gredo podzavestno v identiteto obiskovalke, vstopijo v stanovanje in ga gledajo s prijateljiinimi omi ter ocenjujejo urejenost stanovanja. Pri mokih bi bilo to videti takole: "Sedaj bom ta projekt pregledal e s efovimi omi." To je meta pozicija.

93

IDENTITETE IN NJIHOV POMEN ZA USPEH

Na vaki veselici opazujem mehanika, traktorista. Resen in pazljiv je kot pri delu s strojem, sploh si ne dovoli pokazati ustev. Ves as je v identiteti mehanika. Ne zna se izseliti, izklopiti, njegov obraz je resen, dela z umom. ena in otrok sta vesela in razigrana kot preostala druba. Drugi pleejo in pojejo. Vpraam se, zakaj ne more iz identitete mehanika v identiteto razigranega otroka. Kaj je to, kar ga ustavlja - prepreuje, da se ne more viveti v okolje, polno vibracij veselja. Vpraali boste, zakaj bi se moral? Priel je v drubo, da bi se zabaval, sprostil, si dal duka. To mu ni uspelo, ker je ostal v svoji identiteti, in to je najveja prepreka. Ne more iveti po svoji volji. ele po kozarcu za kozarcem prevzame vlogo razigranega moa. Naslednji dve uri je glavni in dri drubo pokonci. Identiteto je zamenjal. Pogovarjam se pri nai mizi, kjer pijemo fanto in smo zelo dobre volje e od estih popoldne. Spraujem se, ali mu je res potrebno, da identiteto zamenja s pomojo droge - alkohola. Najbr e. Morda boste rekli, da je pitje in vesljaenje na veselicah dobra slovenska navada, takrat se sprostimo in izrazimo svoja ustva. Vendar je potreba po pijai droga. Nov, zdrav pristop je zamenjava identitet po nai lastni volji. Privzamemo identiteto, kadar elimo, in izstopimo iz nje, kadar elimo.

94

Vloga identitet pri uspehu

Gotovo se vam je zgodilo, da komu niste mogli rei "ti". Pila sta bratovino. Zaela sta se tikati, se razla in se ez nekaj asa spet znala v starih vlogah vi-vi. Zaigrala sta stare vloge. Notranja odloitev in zunanja pronost zahtevata od vas spontan, zavesten prehod iz ene vloge v drugo. Ne gre le za besede, s tem ko nekomu reemo "ti", avtomatsko vstopimo v drugo identifikacijo in se zanemo drugae vesti. Odloili smo se igrati bolj odgovorno igro. V zadnjem asu je moderno, da otroci mame, oete, strice in tete kliejo kar po imenu: Janez, Alenka, Helena, Franc, Miha...

Jaz sem fina gospa! Jaz sem teki frajer! Jaz sem manekenka!

Ko so me pred leti moji neaki tako klicali, sem se udno poutil, kajti hotel sem biti stric. Potem pa sem se navadil, sprejel vlogo prijatelja in sedaj se zelo lepo razumemo. Ker dosti delam z mladimi, vekrat doivim, da jih otroci kliejo po imenu, in opaam, da so ti otroci samostojneji zapustili so identifikacije otroka in stopili v zrelo obdobje, v katerem ne potrebujejo ve nenehnega spraevanja, ali si laen, ejen, kaj bo oblekel, pazi, da te avto ne povozi, ko gre ez cesto... kuhar dimnikar

programer

95

Tudi za stare je bolje, da zapustijo starevsko vlogo in postanejo otroku prijatelji, resnino dobri prijatelji, kakrne si vsak eli in na katere se v tekih asih lahko zanese. A odrasti pomeni prebuditi se iz zaspanosti in sam prevzeti odgovornost za svoje ivljenje. To pa najvekrat ni preprosto, vendar se splaa. Vaja za prevzemanje identitet: zanemo se tikati ali vikati. Prehajamo iz odnosa vodja - sluga v odnos jaz OK, ti OK, in se tako premaknemo k resninim kvalitetam. Laje jih spoznamo, bolj se odpremo in laje sodelujemo. e ste kdaj vodili skupino, ste ugotovili, koliko laje se je z nekom dogovoriti, e sta na ti. Postaneta eno in se bolje razumeta. Z vstopom v eleno identiteto aktiviramo sposobnosti in spretnosti te identitete, kar je nujno za profesionalnost na delovnem mestu. Vrsta oblaila ali uniforma nas k temu samo e spodbudi.

96

VAJA ZA ZAVESTNO MENJAVO IDENTITET

Vse navedene identitete v spodnjem seznamu so nam v pomo za laje iskanje po sebi. Uporabljamo jih na teaju ekskaliburja. Pri delu identiteto drugo za drugo razgrajujemo s formulo, ki je podrobneje opisana v poglavju Formula razgrajevanja, potem pa z emocionalnim vivljanjem ustvarjamo nasprotno eleno identiteto.

NEZAELENE SPLONE IDENTITETE "Jaz ne bi bil rad... (Ne elim biti, Noem biti) - nepomemben, - nemoen, - konfuzen, - histerien, - neuspeen, - srameljiv, - oseba, ki drugim sega v besedo, - oseba, ki se nenadzorovano obnaa, - oseba, ki se je dri smola, - neenergien, - razoaran, - ualjen, - prestraen, - ponian, - len, - depresiven, - agresiven, - hudoben, - impulziven, - bolnik, - mrtev, - slabi, - rtev, - neodgovoren.

97

VAJA MENJAVE REALNOSTI Ne vem, kje sem. Sem tu in sedaj. ivljenje je alostno. ivljenje je lepo. Poutim se zelo slabo. Poutim se zelo dobro. Ne vem, kdo sem. Vem, kdo sem. Ves as imam probleme v ivljenju. Zmeraj najdem reitev problema. ivljenje je zame iluzija. ivljenje je zame realnost. Drugi odloajo o mojem ivljenju. O svojem ivljenju odloam sam. Okolica me je naredila takega, kakren sem. Taken sem, kakren se odloim, da sem. Obutljiv sem na kritike in alitve. Odporen sem na kritike in alitve. Ne vem, kaj hoem. Vem, kaj hoem.

USTVARJANJE ELENIH IDENTITET

1. USPENA OSEBA Imam popolnoma jasne cilje. Izkoristim vsako dobro prilonost. Vsako plodno idejo takoj spremenim v dejanje (akcijo). Prevzemam iniciativo. Vztrajam pri svojih pravicah. Vztrajam v uresnievanju svojih ciljev. Z lahkoto sluim denar. Zasluim si vse najbolje. V vsaki situaciji avtomatino privzemam najustrezneje identitete.

98

2. NEODVISNA OSEBA Sam odloam o svojem ivljenju. Svobodno odloam, e bom kritiko sprejel ali ne. Sem toleranten do tujih pripomb. Hladno analiziram laskanje. Svobodno izraam svoje mnenje. Sledim svojim idejam. Podpiram druge ljudi v njihovi neodvisnosti. V vsaki situaciji avtomatino privzemam najustrezneje identitete.

3. KREATIVNA OSEBA Imam kreativne ideje. Imam veliko ustvarjalne energije. Vztrajno si prizadevam za realizacijo svojih idej. V vsem vidim lepoto. Zame je vse novo, lepo in nenavadno. V vsaki situaciji avtomatino privzemam najustrezneje identitete.

OITNE RESNICE Potrebno je poudariti, da vedno in povsod izhajamo iz sebe in smo za vse sami odgovorni.

Jaz sem jaz.

Jaz govorim

Jaz odloam.

Jaz premikam svoje telo.

Jaz obutim svoje obutke.

Jaz sem izvir svojih izkuenj.

Jaz sem center svojega sveta.

99

A K T I V N E I N R E A K T I V N E S T RU K T U R E

Spadam med ljudi, ki so zelo aktivni. Vedno imam namen in eljo, da dejavnost obrodi sad. Pogled imam obrnjen naprej in stremim k cilju. Dokler nisem razumel razlike med aktivno in reaktivno osebno strukturo, so me nekatere stvari v poslovnem in zasebnem ivljenju zelo motile. Vekrat sem bil jezen na ljudi okrog sebe in se vpraeval, zakaj se tako obnaajo, kaj elijo s tem dosei. Nisem bil jezen na njih, bil sem jezen sam nase, zakaj ne razumem njihovih mehanizmov. e danes popolnoma ne razumem najglobljega vzroka, vendar vem, kako ravnati. Naj ponazorim s primerom. Soseda, ki je zelo zgodaj ostala brez moa, se je velikokrat obraala name za pomo v stanovanju. "Franjo, ali ne bi imel asa popraviti elektrine vtinice?"' Ko je to izgovorila, bi ji najraji rekel ne, in to z uitkom. Ne, ne bi. Motilo me je, ker je bilo njeno vpraanje tako oblikovano. Ker pa sosed soseda potrebuje in ker je moj namen, da imam z njo dobre sosedske odnose, sem ji rekel, da bom zadevo uredil takrat, ko bom imel as. V meni pa se je kar kuhalo, da bi jo prevzgojil, da mi naravnost pove, kaj hoe - prosim, popravi mi vtinico. Nato sem v knjigi o managerskih metodah naletel na razlago, ki mi je tudi teoretino pojasnila, kaj se dogaja in kako ravnati v taknih situacijah. e en primer. Na vpraanje, zakaj ima kdo hio, bodo aktivni odgovorili, da zato, ker jim hia daje obutek svobode, lahko so jo naredili po svojih lastnih nartih. Pomeni jim statusni simbol, otroci se lahko igrajo na dvoriu in tako naprej. Reaktivni bodo odgovorili, da so s hio same skrbi, kar naprej je potrebna popravil, delo ni nikoli konano, sam mora skrbeti za kurjavo in urejanje okolice, kositi travo vekrat tedensko, delati na vrtu in podobno. V skladu s ciljno strukturo bi lahko rekli, da aktivni vedo, kaj hoejo. Uivajo v postavljenih ciljih, sprejemajo jih kot izziv, uresniujejo svoje sanje. Reaktivni pa natanno vedo, esa noejo, aktivnost jim je v nadlego, vasih sanjajo o megalomanskih projektih, za njihovo uresniitev nimajo ne moi in ne volje. Preklinjajo vse, esarkoli se lotijo, za vse so krivi drugi. Najbolje je, da se nauite nekaj pravil, kako se z njimi vesti in kje lahko drug drugemu priskoite na pomo. Od njih lahko dobite odline ideje, so zelo kritini, kajti njihovo ostro oko bo res vse pravoasno
100

ugotovilo in opozorilo na morebitne teave pri realizaciji, uporabi, prodaji ali eksploataciji. Nikakor jih ne vpraajte, kako bi projekt realizirali, kajti izvedbo znajo tako oteiti, da se boste ustraili postopka realizacije. Ni tudi ne bo pomagalo, e jih vpraate, kako bi oni realizirali katerega od vaih projektov, kajti njihova usmeritev, oddaljenost od cilja vas bo samo oddaljila od vae realizacije. e elite od njih kakno uslugo, recite: "Kaj ti tega ne bi mogel narediti zame?" Dobili boste odgovor: "Zakaj pa ne?"

101

INTUICIJA IN MANAGEMENT
Uspejo tisti, ki uvidijo stvari, e preden postanejo vidne. Kot vodilo za to poglavje bom vzel to misel. Kako pa to dosei? Kaj za vas predstavlja ivimo v obdobju razuma. Vse ta slika? raunalnike tehnologije podpirajo pametne raziskave. Razumniki so prisotni vsepovsod, tudi v politiki so dobrodoli. Ko kaj ne gre, pokliejo razumnike. Kaj naj pri vsem tem pone intuicija? e vzamemo, da je intuicija direktno znanje o neem, brez korienja racionalnega razuma, nam to pove nekoliko ve. Malo je vodilnih, ki se zanaajo na svojo ali tujo intuicijo. Zelo malo je taknih, ki uporabljajo razline napredne sisteme. Moderni manager je pripravljen za reitev nastalih problemov uporabiti znanje iz vseh monih virov, tudi alternativnih. Za uspenega Japonca je povsem normalno, da pred vejo odloitvijo vpraa prerokovalno knjigo, kaj je treba narediti.

102

Sam osebno najraje uporabljam ji jing, kitajsko knjigo sprememb, ki me ni e nikoli razoarala. Torej je e lahko loiti dve razlini poti, kako pridemo do intuicije. Lahko jo razvijemo sami, sem spadajo doloene vaje, kot so programiran vstop v boansko praznino, ki je opisana v poglavju Kako se pravilno poslovno odloati. Drugi nain je, da se posvetujemo, uporabimo storitve vedeevalk in podobno. V tem drugem primeru ne naredimo kaj dosti za razvoj nae intuicije, odpremo ji le vrata, tako je veja verjetnost, da jo bomo osvojili in navsezadnje ugotovili, da brez nje ne moremo. Na splono je znano - in tudi statistike potrjujejo - da so vodje z razvito intuicijo dosti uspeneji od svojih kolegov, ki te lastnosti nimajo. Ne glede na pot, po kateri poti dobimo informacijo, pri obeh velja naelo: Narava, vesoljna inteligenca - vesoljni raunalnik sama sporoa smer razvoja in pot v izobilje, le prisluhniti ji je treba znati. In to je temeljna naloga ekolokega managementa. Vsako zanaanje na nakljunost, ki ga nekateri managerji zelo radi omenjajo v poslovnem svetu, postane v tem primeru odvena. Nakljuij ni. Le pripravljeni moramo biti prisluhniti naravi.

103

104

T R E T J I Z A KO N - D E L AT I

105

106

DELO IN NJEGOV POMEN ZA USPEH

Ugotovljeno je, da so za lovekovo delo pomembne tri sestavine: ustvarjalnost, fizina aktivnost in drubena aktivnost. Delo je bilo kot temeljni koncept loveke narave vsajeno v nas v sami genezi razvoja lovekih bitij na zemlji pred 600.000 leti in njegov pomen je nemogoe spremeniti. Kako organizirati moderno ekonomijo, ki bi zdruila kulturne, duhovne in verske vrednote z materializmom in gospodarskim razvojem? Vpraanje je tudi, ali lahko uspeno zdruimo duhovne in kulturne vrednote nae dediine s koristmi moderne tehnologije. Duhovno zdravje in dobro materialno stanje nista sovranika, temve naravna zaveznika, ki peljeta k istemu cilju. Brez dela nikakor ne gre, kajti delo je temeljni izvor lovekovega bogastva: med petimi zakoni ima osrednjo - najvijo vlogo. Brez dela vsi drugi zakoni preprosto ne funkcionirajo. V evropskem prostoru in e kje drugje vlada preprianje, da delati pomeni rtvovati udobje in prosti as, da lahko zasluimo denar - plae in da je to neke vrste odkodnina oziroma nadomestek za rtvovanje. Dokler bomo tako gledali na delo, gotovo ne bomo obogateli ali uspeli v ivljenju. V mnogih pisarnah je videti priljubljeni plakat: "Ponedeljek - e trava ne raste..., petek - vraa se ivljenje in zanemo iveti," kot da smo ves delovni teden v zaporu in kot da zares ivimo samo ob koncu tedna. Dokler bomo imeli taken odnos do dela, gotovo ne bomo obogateli. Do dela razvijmo zdrav odnos. V pomo so nam lahko naela, ki se glasijo: - dati loveku monost, da razvije svoje sposobnosti, - da presee svojo egocentrinost in se tako zdrui z drugimi v skupni nalogi, - da pridela dobrine ali storitve, potrebne za ivljenje. e k temu dodamo, da le z delom lahko razvijemo svoje sposobnosti, da nas le delo povezuje z drugimi ljudmi, da le z delom lahko sluimo drugim in le z delom - s takno ali drugano proizvodnjo dobrin ali storitev - duhovno rastemo in se razvijamo ter uresniujemo svoje poslanstvo v tem ivljenju, potem razumemo ustrezno in osrednjo vlogo dela v zakonih uspeha. S takim odnosom do dela bodo nai gradovi v oblakih zaeli dobivati vrste temelje. e opazujete ljudi okrog sebe, boste opazili, da tudi manj kreativni, manj iznajdljivi doseejo veliko v ivljenju, e pridno delajo. Pridnost je tudi ena od znailnosti slovenskega naroda. Delovni ljudje
107

ostanejo ponavadi tudi pozno v starosti zdravi in ili, imajo mirno spanje in preivijo lepo ivljenje. V pravilnem pojmovanju delo ni beg od stvarnosti. Preve dela nas naredi deloholike, ko delo samo po sebi postane smisel - ko pozabimo, da je namen dela duhovna rast, razvoj sposobnosti in sluenje drugim. Nove generacije, ki ele zaenjajo kariero, ne bodo hotele ustvarjati, delati, e v delu ne bodo nale sebe in monosti duhovne rasti. e k temu dodamo, da je delo igra, potem lahko delo in kreativnost zdruimo, in uspeh je zagotovljen.

108

I G R A U S T VA R J A N J A
e smo se e odloili, da bomo ustvarjalni, bodimo mojstri igre ustvarjanja. V Viziji uspeha jemljemo kot igro vse dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo na tem svetu, in to iz ve razlogov. Eden od temeljev je narava, naravne igre, saj reemo, narava se poigrava. tirje letni asi so lep primer igre narave. Za vsakega od njih so doloene znailnosti, lepote v naravi, ki so ustvarjene z igro. Pomlad - cvetenje, poletje - rast, jesen sadei in zima - poitek. Sprehodite se po cvetoi livadi spomladi, po bujni rasti poleti, oberite slastne sadee jeseni. Sprehodite se po gozdu, ko e listje odpade in uivajte v beli pokrajini pozimi. Narava ima tono doloene zakone, svobodo in omejitve, pa je vseeno v njej dovolj prostora za igre. e vzamemo paradigmo "vse je igra", dobimo velik spekter monosti ustvarjanja. Z igro smo se uili prvih besed in korakov. Z igro smo spoznavali svet, ga doivljali in ljubili ali pa zasovraili. Najlepa mladost je potekala v igri. Zaradi prevelike razigranosti nismo mogli zveer zaspati in mama se je jezila zaradi tega. Kadar smo jemali uenje kot igro, smo se nauili najve. Pametni uitelji to vedo in zato se od njih najve nauimo. Z odraanjem smo zali v ljubezenske igre. Burne in zanimive, z uspenim srenim koncem ali pa tudi nesrenim. e danes pomnimo nekatere od teh iger. Zakaj opazujemo celotno dogajanje v nas in okoli nas kot igro? e namre gledamo vse iz zornega kota iger, laje ivimo, hitreje duhovno rastemo in smo manj pod stresom. Ne smemo pozabiti, da vstopamo v vodnarjevo dobo, to je vstopanje v dobo otroka. In otrok se je in se bo vedno rad igral. Anglei imajo lep izraz MAGIC CHILD - MAGINI OTROK. Ko smo v tej identifikaciji, kar cvetimo. Vsa naa neskonna energija je v njej, kar razganja nas od silne energije, tudi vsa kreativnost je v njej. Kot otrok sem se vedno rad igral. To so bila povojna leta, ko je bilo potrebno trdo delati. Vsak trenutek sem izrabil za igro. ivel in odraal sem na vasi, kar je bila moja velika prednost. Dedek je bil sodar in od njega sem si sposodil orodje za obdelavo lesa, da sem si izdelal prvo leseno kolo, nazadnje e vozilo s tirimi kolesi. Neskonno sem uival v tem, e danes mi je toplo pri srcu, ko se spomnim. Zanimala me je tehnika, e kot odraajo sem si elel delati v avtomobilskem podjetju. Sanje so se mi uresniile. Trideset let sem sodeloval pri snovanju novih vozil. Delo sem vedno jemal kot igro in niesar mi ni bilo teko narediti. Rad sem se druil z naimi oblikovalci, ki so bili e bolj blizu maginemu otroku. Z zanosom smo ustvarjali nove stvari in se veselili uspeha. Sedaj je ta igra odigrana. Pisanje knjige, v
109

kateri izpovedujem svoje izkunje, je zame nov izziv. Vedno sem si upal delati, kar sem si elel. Ko me brezposelni vpraajo za nasvet, kaj naj ponejo, s im naj se zanejo ukvarjati, jih najprej vpraam, kaj jih je veselilo v otrotvu, kaj so eleli biti. Dobim zelo zanimive odgovore, ki so mi temeljno vodilo za svetovanje in izdelovanje ciljne strukture. Igro lahko definiramo kot aktivnost, s katero elimo uresniiti cilj, kljub odporom, omejitvam, barieram, ki nas ovirajo na poti do cilja. Vsaka igra je sestavljena iz treh elementov. 1. ODLOITVE - to je na osebni zakon - pozitivna trditev ali alfa, vasih ji reemo tudi pozitivna alfa. 2. SVOBODA IN OMEJITVE Omejitve nam prepreujejo, da cilj doseemo brez truda. Igra je najzanimiveja in se najlepe razvija, e so omejitve in svoboda priblino enake moi. Zato so tudi najbolj obiskane derbi tekme, nikakor pa ne kondicijske, ko prvoliga igra z ekipo vasi. Najvejo vrednost imajo igre, v katerih se uresnii cilj z velikimi napori in negotovostmi, kot se to vedno dogaja pri vzponih na svetovne vrhove, kot je Mount Everest. e imamo prevelike omejitve, je cilj nemogoe dosei, in e je preve svobode, igra ni zanimiva. 3. CILJ, ki ga elimo uresniiti. Igra ustvarjanja je temeljna lovekova igra. V tej igri smo podobni bogovom, kajti reeno je, da so bogovi ustvarili ta svet. Albert Einstein je rekel: "Vsa bitja puajo za seboj sledove svojega obstoja, le loveka bitja puajo za seboj sledove svojega ustvarjanja." Ko smo e upotevali zgoraj omenjene elemente igre ustvarjanja, je sedaj na vrsti praktina izvedba. Za ustvarjalni proces so znailne tri faze: BITI, DELATI, IMETI Vrstni red je doloen in vsako odstopanje nas pelje v neuspeh. e hoemo spei kruh, moramo najprej prevzeti identiteto - vlogo: BITI pek, da umesimo testo in ga damo pei, torej DELAMO. Na koncu IMAMO kruh. e en primer iz gledalia. Da bi igralec odigral vlogo junaka, mora privzeti identiteto - vlogo junaka, poutiti se kot junak, misliti in obnaati se kot junak, torej BITI junak; nato mora odigrati vlogo pred obinstvom,
110

to je DELATI, in cilj bo uresnien. Vse tri faze so za igro zelo pomembne, vendar je najpomembneja DELATI, DELATI, DELATI. Brez te faze sta drugi dve brezpredmetni. Najbolj izrazito je to v proizvodnji. Zamislite si, ali lahko stee proizvodnja hrane, avtomobilov, raunalnikov brez te faze. Vsak kmet ve, da je brez faze delati nemogoe pridelati hrano ciklus ustvarjanja novih dobrin. A v mestu je e tako, da se nekateri preivljajo ali celo bogatijo brez faze delati. Taknim novopeenim podjetnikom - posebej to velja za deele v tranziciji - ni teko izpolniti prve faze - biti, takoj so pripravljeni odpreti podjetje. Pri tem vidijo samo cilj, fazo delati pa elijo preskoiti. Najvaneje jim je imeti dragi statusni avtomobil, pa eprav na lizing. Mislijo, da je mogoe preskoiti drugo fazo, in vse svoje sile napenjajo v smeri imeti denar, dobrine... Agresivno preijo na prilonosti, so uglajeno krvoloni. Zakoni jih ne zanimajo najbolj, zanje velja italijanski pregovor: "Zakoni so za norce." Zato smo vsak dan prie mnoinemu propadanju in katastrofam v njihovem poslovanju. e se e kateri od njih poberejo, je to zato, ker se odloijo poteno delati. Poglejmo e eno anomalijo.Recimo, da smo se trdo odloili delati, delati ve kot osem ur na dan, tudi v soboto in nedeljo. Ciklus ustvarjanja je zadovoljen, toda ali nas lahko to izpolni, osrei? e je na cilj samo imeti, da bi bili nekaj in nekdo, nas to gotovo ne bo osreilo. Najveje zadovoljstvo doivimo, e uivamo v sami fazi delati. Citroen e ve, zakaj uporablja slogan "Pot je va cilj.". Ugotovitev ni nova, saj jo najdemo v starih knjigah. Kdor najde pot, bo sreen, kdor hlasta samo za ciljem, bo nesreen. Nisem za dobesedno interpretacijo tega stavka, od njega elim vzeti samo poanto HODITI PO POTI - DELATI. Kakna pot nas lahko pripelje v izpolnitev? Zanimo se posluati, tehnik je veliko: meditacije, sprehodi po naravi, uivanje v lepoti. Ko zasliimo tihi notranji glas, se ga takoj zavemo, kajti to je na notranji potencial. Na tej podlagi sprejmemo odloitev in celotno odgovornost, privzamemo ustrezno identiteto - vlogo delavca umetnika in zanemo svoj kreativni proces ustvarjanja. Ves as imamo pred omi svoj cilj, vendar uivamo v vsakdanjem delu, igramo se. Delo je naa igra, zato uivamo. Ko ez nekaj asa doseemo postavljeni cilj, se uitek e povea. Ker smo ves as uivali, nismo ivljenjsko odvisni od izpolnitve cilja in pridemo v rahlo poviano stanje energije, izpolnitve cilja, v kateri ciljna struktura razpade. Ni bil namen samo cilj, kajti e bi bil, bi v dolgi fazi dela trpeli. Seveda denar potrebujemo in ga cenimo, vendar ne sme biti izkljuno konni cilj. Kajti e skua nekdo zdrati v nemogoem poklicu, v dejavnosti, ki mu ni ve, se najpogosteje zgodi, da zboli ali na koncu postane invalid. ivljenjske prilonosti, trenutna situacija, strah pred eksistenco in nepouenost so ga silile v to smer. e smo e v taki
111

situaciji, si vsaj oblikujmo ciljno strukturo naega elenega stanja. S tem smo nekaj naredili zase in usmerili na notranji potencial v pravo smer. Velika verjetnost je, da se nam bo v doglednem asu cilj uresniil. Spomnim se gradnje hie in dela zidarjev. S prijateljem sva jim stregla opeko in malto. Bil je lep poletni dan, veliko prevro za delo na soncu. Betonski zidaki so bili teki in delali smo ves dan, vendar je vse bilo ena sama velika igra. Sam smeh, veliko vicev, hudomunih pripomb; vse, kar smo poeli, delali, govorili, obutili, je bila igra. Utrujenost od tekega dela sem obutil ele zveer, ko sem legel v posteljo, in to je bila za razliko od nervozne zdrava utrujenost. Bil sem poln in sreen. Pa v to situacijo postavimo zakonitost BITI - DELATI IMETI. Vsi smo bili graditelji - eni v vlogi zidarja, drugi v fazi strenika in vsi smo uivali v fazi delati. Brez faze delati bi neskonno filozofirali, se prerekali o monih nainih gradnje, o tem, kaj bi bilo bolje in kdo ima pri em prav. Pa tudi e ne bi vzeli dela kot igre, e bi zidarji imeli v mislih samo denar, ki ga bodo sprejeli ob koncu dela, bi med delom preklinjali. Ni jim ne bi bilo prav, malta bi bila enkrat premehka, drugi pretrda, zidaki postavljeni na nepravem mestu in vroina neznosna. Ker pa smo vse vzeli kot igro, smo ves dan uivali v svojem delu. Ta primer je mono prenesti tudi v intelektualna dela, kot je konstruiranje avtomobilov ali pisanje raunalnikih programov. Igrajmo se in ustvarimo novo vrednoto.

112

VREDNOTE IN CEPLJENJE
Vrednota je stvar, zadeva, uitek, preprianje, na notranji glas. Pripravljeni smo vloiti trud, da jo doseemo, imamo ali uresniimo. Vrednote se z odraanjem spreminjajo. Kot dojenek potrebujemo ljubezen, hrano in toploto. Kot otroku so nam vrednote igrae, v oli priljubljeni predmet in ocene. Kot najstniku so vrednote videz, tudij, poklic, ljubezenski partner. Nato sledijo vrednote ustvarjanja - snovanja druine, pridobivanje materialnih dobrin, kariere in uspeha v poklicu. Nekaterim prej, drugim pozneje so pomembne vrednote zdravje, ohranjanje fizine kondicije in duhovni razvoj. Vrednote se spreminjajo tudi z razvojem drube. To poglavje piem okrog velike noi, ko je veina hi polna unk, klobas, potic in jajc. Zasieni smo s hrano. Predebeli smo, imamo preve kilogramov in pojavlja se nova vrednota, vitke linije, vegetarijanstvo ali vsaj ekoloko neoporena biohrana. V modi je, da ljudje en dan v tednu pijejo samo isto vodo in tako dajo monost telesu, da se znebi odvenih kilogramov in strupov. Za nekatere je veja vrednota intimen ali vsaj prijateljski pogovor. Lahko reem, da je brezposelnim v Mariboru velika vrednota sluba, zasluiti denar za preivetje. V tem asu je najbolj omenjena vrednota denar. Tri etrtine udeleencev mojih teajev zanima denar. Ne glede na to, kako bi prili do njega, denar in samo denar. Vekrat ugotovim, da pri seznamu dejanskih vrednot denarja ni najti na prvih desetih mestih. Denar je sredstvo, nikakor ne more biti edini cilj. Najbolje je, da ga imamo dovolj za mirno ustvarjanje in uresnievanje ivljenjskih ciljev. Denar sam po sebi ne pomeni ni slabega, mi mu dajemo predznak dober ali slab.

VREDNOTE V SLUBI, PRI DELU - ustvarjalnost - neodvisnost - monost uenja - osebni razvoj - sreanje z novimi ljudmi - nove izkunje - denar - prevzemanje odgovornosti - zadovoljstvo - sodelovanje
113

VREDNOTE PRI ZDRAVJU - splono dobro fizino stanje - vzdrljivost - dober videz - elastinost telesa in udov - elastinost hrbtenice - ivljenjska energija - odpornost proti boleznim - ivljenjski elan - ivljenjska radost - fizine vaje in trening - zdrava koa, oi, lasje... - zdravo telo kot instrument Bitja VREDNOTE V OSEBNIH ODNOSIH - popolna komunikacija - iskrenost - ljubezen - lepota - arm - potenost - prijateljstvo - zabava - vzajemna pomo - razumevanje - druenje - humor VREDNOTE V OSEBNEM RAZVOJU - pridobivanje osebnih izkuenj - veja stopnja odgovornosti - volja - vztrajnost v doseganju ciljev - razburljivost - viji nivo zavesti - preseganje svojih slabosti - mentalna koncentracija - uenje novih stvari - pridobivanje neznanih znanj - parapsiholoke sposobnosti - razumevanje globljih resnic o ivljenju

114

VREDNOTE V DUHOVNEM RAZVOJU - Bog, Resnica, Absolut - spoznanje, kdo sem jaz - spoznanje drugega lovekega bitja - spoznanje ivljenja - monost direktno spoznati boga - spoznanje prejnjih ivljenj - monost, da sem v drubi s sebi podobnimi iskalci - monost, da sream popolnega uitelja Vrednote mono vplivajo na ivljenje vseh ljudi, ker so to njihovi kaipoti - magnetne sile, ki usmerjajo tok energije in aktivnosti. To so za mnoge kriteriji, po katerih ocenjujejo, kaj je za njih dobro in kaj ne, ter na osnovi tega sprejemajo odloitve in si zastavljajo cilje. Za uspeh je ena od najpomembnejih vrednot uivati v delu, delati to, kar nas veseli, razvijati sposobnosti in skozi to delo osebnostno rasti. e niste zadovoljni s svojo uspenostjo, je prav, da nekaj naredite v tej smeri. Priporoam vam, da naredite dejanski vrstni red vrednot. To boste naredili tako, da izreete 40 majhnih kartonkov, velikosti kart za igranje. V teku dneva ali dveh zapisujte, kaj so za vas vrednote. Nato zanite urejati dejanski vrstni red vrednot, taken, kot ga trenutno imate - ne kako bi morali ravnati v razlinih ivljenjskih situacijah, temve kako zares ravnate. eleni vrstni red vrednot - kako bi eleli ravnati - boste delali v drugi fazi. Praktini postopek je videti takole: vzamemo dve vrednoti, spotovanje rokov in kvaliteta. e je za vas spotovanje rokov bolj pomembno kot kvaliteta, ga poloite nad njo. Tako nadaljujte in vrednote razvrstite od 1 do 40. e enkrat poudarjam: to, kar ste naredili, je seznam vrednot vaega dejanskega stanja. Sedaj preidite na drugo fazo. Naredite eleni vrstni red vrednot, to, kar elite biti in za kar veste, da bo povealo in izboljalo vao uspenost. Vpraajte se: "Katera hierarhija vrednot je potrebna, da uspem?" Pri tem so vam lahko v pomo tudi pripombe vaih poslovnih partnerjev ali kodljive razvade, ki vas ovirajo v uspenosti. Primer: pri delu ste pretirano natanni in se izgubljate v nepomembnih detajlih in razgovorih - na vije mesto bi morali dvigniti praktinost. Ali: e imate razvado, da redno zamujate na poslovne sestanke, dajte na vije mesto natannost. Na prvih treh mestih naj ne bodo materialne dobrine, denar, hia, avto, temve abstraktne vrednote, kot so srea, resnica, pravinost, samorazvoj. Iz prakse vam svetujem, naj svoboda ne bo na prvem mestu. Vrednota je bistveni del vae motivacije, ki vas ene v akcijo, svoboda pa to vsekakor ni.
115

Proces ozaveanja vaih vrednot je tako narejen. Na vrsti je najpomembneji in najkoristneji postopek dejanskega prenosa vrednot na vije mesto. Ta postopek imenujemo cepljenje. Cepljenje je postopek, v katerem dvignemo nijo vrednoto na vije mesto, tako da vzamemo elemente vije vrednote in jo cepimo na nijo. Vaa neuspenost ima doloeno strukturo, po kateri delujete. e elite spremeniti vrstni red vrednot, morate menjati strukturo. elje so premalo. Odnosi elementov v strukturi nas spominjajo na odnose elementov v kemijski formuli. V vsaki strukturi obstajajo kljuni elementi in e te spremenimo, menjamo celotno strukturo. S cepljenjem izvrimo spremembo strukture druge elene vrednote, tako da jo naredimo v marsiem podobno strukturi prve vrednote. Pri tem procesu gre za globinsko programiranje, ki daje takojnje in dolgorone rezultate.

Postopek cepljenja izvrimo v estih korakih: I. Sestavite seznam vaih vrednot. II. Uredite jih in izberite vrednoto, na katero elite cepiti nijo vrednoto. III. Zapiite elemente vije vrednote, zaznavalno-intelektualne obutke: 1. Ko misli na..., katera slika se ti pojavi? 2. Si izkljuen iz slike ali si vanjo vkljuen? 3. Katera ustva in telesne obutke uti, ko gleda sliko? 4. Kje je slika na vidnem ekranu? Na sredini? Zgoraj levo? Spodaj levo? Zgoraj desno? 5. Je slika panoramska ali ima okvir? 6. Je slika svetla ali temna? 7. Je slika barvna ali rno-bela? 8. Je slika ostra ali so njeni obrisi nejasni? 9. Je slika blizu vas ali v daljavi? 10. Je slika v naravni velikosti - ali je manja oz. veja kot v ivljenju? 11. Je slika statina ali gibljiva, kot npr. na filmu? 12. Sliite kaken zvok? Je hiter ali poasen? Glasen ali tih? 13. V kaknem poloaju je vae telo? 14. utite telesno teo - pritisk pod telesom oz. nogami? 15. Katere misli, ideje, preprianja imate v zavesti, ko premiljate o...? 16. Se vaa pozornost ob tem vee na kaj posebnega? 17. V kateri identiteti ste, ko opazujete to sliko? Vse to so elementi vije vrednote.

116

IV. Od druge vrednote, na katero izvedete cepljenje, vzamete samo sliko - vizijo uresnienega cilja. V. Izvedete cepljenje. To naredite tako, da elemente vije vrednote vnesete v nijo vrednoto. VI. Preverite uspenost cepljenja: Vpraajte osebo, na katerem mestu je sedaj "nija" vrednota. e ste cepljenje izvedli uspeno, bo "nija" vrednota takoj za "vijo" vrednoto.

CEPLJENJE
Milena ivi s svojo druino pri moevih starih. Vse ivljenje si e eli imeti svoj dom, svojo hio. Veliko energije ima v pisanju pesmi in proze. Cepljenje je potekalo takole. 1. Milena si zamisli, da zveer ostane sama v sobi. Mo in sinek e spita. V hii je tiina. Prige si priljubljeno duhovno glasbo, sede za raunalnik in zane pisati. 2. Vkljuena 3. Okrog sebe uti duhovna bitja, krate, v telesu opojnost, milino, vse je mehko. uti, da se ji odpirata srna in kronska akra. Notranji glas ji govori: mora se izraziti, misel materializirati, zapisati. 4. Slika je v sredini 5. Panoramska 6. Z veliko svetlobe 7. Slika je v barvah 8. Obrisi so zamegljeni 9. Slika je nekoliko oddaljena 10. Nekoliko manja kot v naravi 11. Statina 12. Gibanje 13. "Slii" bitja okrog sebe 14. Sedi na stolu 15. uti prijeten pritisk in v njej vre energija 16. Obuti svobodo, obutek povezave z boanskim 17. Vse je mogoe, valovi jo boajo, uti milino. Vse bogastvo tega sveta ji je dano in gre skozi njo, ljubezen in srea 18. Pozornost ji je posebej vezana na sprejem sporoil, ki jih zapisuje 19. Je v identiteti ustvarjalca, ki mu je vse dostopno za ustvarjanje Sedaj te elemente cepimo na njeno novo hio. Hio si je zamislila na prijetnem tihem mestu, z veliko zelenja in vidi se, kako e sedi v cvetoem vrtu. Slika hie je v sredini, panoramska, veliko svetlobe, je v barvah,
117

obrisi so zamegljeni, slika nekoliko oddaljena, manja, kot je v naravi in statina. Milena slii "bitja" okrog sebe, ko sedi v vrtu, in uti prijeten pritisk in energijo v telesu, obuti svobodo in povezanost z boanskim. Zaveda se, da je imeti svojo hio mogoe, valovi energije jo boajo, uti milino in ji je dano vse bogastvo tega sveta. Je v identiteti stvarnika, ki mu je vse dostopno za ustvarjanje. Po tem cepljenju so se ji ponudile monosti vejega zasluka. Odprla si je kanale za uresniitev cilja, naredila finanno konstrukcijo in e si je ogledala nekaj potencialnih hi. Samo e vpraanje dni je, da se njena vizija spremeni v resninost. Ima jasen cilj in odprte kanale za investiranje energije vanj.

118

I ZO B R A Z B A , A LT E R N AT I V E I N U S P E H
Spregovoril bom o tabu temi. Imam fakultetno izobrazbo, opravljal sem pomembne funkcije, bil sem vodstveni delavec, e trideset let se ukvarjam z alternativnimi metodami vseh vrst, od vaj joge, rebirthinga, reikija, intenziva razsvetljenja, hermetinih komunikacij, avatarja, ekskaliburja, kreatona. Za vse izmed zgoraj navedenih znanj imam ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost. Niesar nisem poel kar tja v en dan. Sem lovek prakse in sledim pregovoru, da je gram prakse ve vreden kot tona knjig. Kljub temu zelo cenim teoretino in strokovno znanje. Zanimo pri temeljnem vpraanju, ali je mono uspeti brez klasinega institucionalnega olstva. Po mojem osebnem mnenju je teko. Teoretino da, kar dokazujejo nekateri uspenei, vendar so redki. Poleg nekaterih slabih imajo dananji institucionalni izobraevalni programi veliko dobrih lastnosti, ki pomagajo otroku in odraslim razviti sposobnosti, osebnost, delovne navade in zdrav pogled na svet okrog sebe. Danes potrebujemo kompleksno znanje in znanstvenike, kot so fizik Fritjof Capra, avtor knjige Tao fizike, ri imoj, ki vodi tedensko meditacije za uslubence Zdruenih narodov, in tefan Valinski s kvantno zavestjo. Vsi so akademsko izobraeni in jih je nemogoe ignorirati kot arlatane. Spomnimo se tudi, da sta Maharii Mahe Jogi in Rajneesh imela doktorat znanosti, Deepak Chopra prav tako. Meje se poasi briejo. Vsi so imeli odlino klasino izobrazbo in jo oplemenitili z alternativnimi viri znanosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje, ni druge izbire, e posebej za mlajo generacijo. Onostranstvo je neizrpen vir informacij. e prebirate ivljenjepisa Alberta Einsteina in Nikole Tesle, lahko ugotovite njuno povezanost s kolektivnim nezavednim. Njunih odkritij, kot sta iznajdba motorja ali relativnostna teorija, brez te povezave ne bi bilo. Mladim, ki vstopajo v zrelo obdobje, svetujem, naj si pridobijo najkvalitetnejo izobrazbo, ki bo trdna osnova, na kateri bodo razvijali svojo osebnost. Ne nasedajte pridigarjem, ki uijo, da pustite olo in se jim prikljuite, za vse drugo pa bodo poskrbeli oni sami. Ljudje se zatekajo v te skupine zaradi svojih notranjih teav, druenja in elje, da bi v tem ivljenju uspeli. Nekaterim se posrei, da dobijo, kar elijo, za druge je to lahko samo podaljana veriga, ki jo bodo sneli ele, ko bodo li po svoji poti. Za tretje pa je to tolaba, droga, ker v ivljenju niso uspeli in se v teh skupinah druijo s sebi enakimi. Upam si trditi, da obstaja povezanost med neuspehom pri tudiju, v druini ali poklicu in udeleenci alternativnih skupin, in sicer je v povpreju v skupinah ve
119

ljudi z nedokonano izobrazbo kot nasprotno. Neko davno je veljalo: e kdo ni bil zmoen konati redne ole, se je el uit arati, in takih se je bilo treba bati. e vedno je ostalo nekaj spomina na to. Redno olstvo nam omogoa, da vstopamo v ivljenje skozi prednja vrata, prepriani vase in v svoje znanje, e pa k temu dodamo e poznavanje zakonov uspeha iz alternativnih metod in rpanje iz ezoterike, smo nadpovpreni. Precej laje je privzeti identifikacijo strokovnjaka za uenje tujega jezika, e imamo konano filozofsko fakulteto, kot pa e smo se ga uili sami ali veljati za strokovnjaka za informatiko, e smo konali ustrezno visoko olo. Mlajo generacijo moram nekoliko razoarati. Samo z alternativnimi metodami je to nemogoe dosei. Zato izberite tudij, ki vas veseli, tudirajte zase - postanite strokovnjak na svojem podroju, postanite ekspert za svoje podroje, in to je za vas pot samouresniitve. Podjetja, ki elijo pridobiti in obdrati certifikat ISO 9006, morajo vsem delavcem, od vratarja do direktorja, vsako leto zagotoviti doloeno tevilo ur dodatnega izobraevanja.

120

 E T R T I Z A KO N - N E V E Z A N O S T

121

122

NE BODITE VEZANI NA CILJE, IGRAJTE VEDNO VIJE IN ZAHTEVNEJE IGRE

Revni smo zato, ker e vedno igramo e odigrane igre, proizvajamo nekaj, esar nihe ne potrebuje, in namesto storitev ponujamo svoj ego.

ivljenje lahko vzamemo kot igro. Igre so lahko otroke ali pa nevarne kot ruska ruleta. Na ta svet smo prili, da skozi igro uresniujemo cilje. Tako pridobimo izkunje in duhovno zorimo. Igro igramo le, e je zanimiva, ker lahko le takrat izkoristimo vse svoje sposobnosti, takrat smo mi - mi. Igra je sestavljena iz treh segmentov: Odloitev, svobode in omejitve, cilj. e enkrat si poglejmo te tri segmente, vendar zdaj iz zornega kota nevezanosti na odigrane igre.

ODLOITEV
Zdrav lovek vedno igra igre, se v njih razvija in duhovno raste. Saj se spomnite, kako je bilo, ko ste bili e otroci: "Dolgas mi je, ker se nimam s kom igrati." elja po polnem ivljenju nas pripelje v igro, v zadovoljevanje temeljnih ivljenjskih potreb. Odloitve so za nao podzavest zakoni, po katerih igre igramo. Vasih sliimo: "On igra ego igro, dokazovanje moi, pomembnosti, obutka vevrednosti." Gledano s trenutne evolucijske poti so to e zastarele igre, eprav so e vedno v polnem razmahu. In e bodo nekaj asa. Po drugi strani lahko sliimo: "On igra planetarne igre - igre za splono blagostanje." V zakonu to pomeni dovoliti, da partner ob vas duhovno raste in hodi svojo pot. V slubi to ni boj za vse veji trenutni dobiek, temve za stabilen dolgoroni razvoj podjetij, v katerih se zaposleni lahko duhovno razvijajo. V osebnem ivljenju so to nae igre, ki nas prebujajo, silijo k spoznavanju samega sebe.

123

SVOBODE IN OMEJITVE
Igrati elimo samo zanimive igre, najbolj zanimive pa so tiste, pri katerih vnaprej ne vemo, kako se bodo konale. e je svoboda prevelika, igra ni zanimiva. Ekipa dravne reprezentance in vake lige ne more biti dober sparing partner, kajti takrat ni mogoe mobilizirati vseh sposobnosti. Prav tako igra ni zanimiva, e so omejitve prevelike, kot e bi petletni otrok elel premagati profesionalnega boksarja. Zato bomo vekrat eleli korak za korakom stopnjevati igro, ji dodajati omejitve. Za pustolovce je zanimivo, da si izberejo e nedotaknjena podroja, popolno divjino, enako velja tudi za svetovne popotnike s kolesom, motorjem ali ladjico ez ocean. Tudi za nas obstaja nekje zanimiva igra. Takih iger nikakor ne zamudite, kajti pojavljajo se bolj poredko.

CILJ - NAMEN
Ko je igra konana, ciljna struktura razpade in bitje se najde v praznini. Zdravo bitje si izbere novo igro, praviloma zahtevnejo in odgovornejo. Usmerjenost na cilj omogoa nenehni razvoj. lovek, ki v podjetju dela tirideset let, pravi: "Komaj akam, da grem v pokoj," potem pa sliimo, da je nenadoma zbolel in umrl. Ostal je v praznini, niesar ve ni bilo, kar bi ga e spodbujalo. So pa tudi drugani ljudje, ki komaj akajo, da bodo lahko poeli tisto, kar jih veseli: konjiek, vikend. Igre ni konec, dokler smo na tem svetu. Igrajte se, uivajte, duhovno rastite, samo ne veite se na doseeni cilj. Na cilju je dolgas. e pa kljub temu potrebujete obudovanje od zunaj, se ob tem zavedajte, da je igra vendarle e odigrana. e ste prisiljeni igro nadaljevati, ji dodajte nove elemente. Plezalec bo preplezal goro v novi smeri, kmet preizkusil novo seme. Najbolj pride to izraza pri kreativnih ljudeh, ki ne bodo nikoli niesar naredili enako. Razlike bodo v nainu oziroma v detajlih. Odigrane igre so ovira za polno ivljenje. V zakonu vasih partnerja zaneta igre na starih pravilih. Rezultatov ne bo, treba je postaviti nova pravila. Nekatere enske imajo navado vsako pomlad pospravljati garderobo. e v preteklem letu doloene obleke niso niti enkrat oblekle, jo podarijo Rdeemu kriu in tako naredijo prostor za nove obleke. Tudi vi delajte tako, na ni se ne veite po nepotrebnem. Ko nekaj prerastete, stopite naprej. V Iluzijah Richard Bach pravi: "Ne bojte se zapustiti nekaterih prijateljev, kajti e jih ne boste zapustili, ne boste napravili prostora za nove."
124

CILJNA STRUKTURA
Ni loveka, ki ga ne bi zanimal cilj. Posel vedeevalcev kar cveti. Odpirajo se nove in nove komercialne linije, zanima nas, kaj nas aka. Usodi prepuamo, da bo uresniila nae elje. Bolj lagodno in zabavno je akati, kaj se bo zgodilo, kot pa se odloiti, da bom uresniil svojo eljo in natanno vizualiziral cilj. Kaj je prav? Zvezde nam kaejo pot, vendar nas ne silijo, da hodimo po njej. Prav vse ni odvisno od nas samih, je pa zelo veliko, pri emer je treba upotevati naravne zakone. Za uspeh je zelo pomembno natanno definirati cilj. e vpraate uspenee, kako so uspeli, vam bodo povedali: "Natanno sem vedel, kaj hoem dosei v svojem ivljenju." Imeli so jasno vizijo cilja. Razirjeno je mnenje, da si cilj lahko zamislimo ele, ko poznamo vsa sredstva za njegovo uresniitev, povedano strokovno, ko poznamo ciljno strukturo. Praksa dokazuje nasprotno, dolgoletna paradigma se menja. Formula uspeha se skriva v pristopu. Najprej si izberimo cilj in ele nato ustvarimo ciljno strukturo.

Samo odloiti se moram, in e so vse v centru!

Jaz pa streljam kar tako, nekaj bom e zadel...

Za razlago tega obstaja ve teorij in zakonov. elja se vam pojavi ele takrat, ko je uresniitev zagotovljena. Eden najvejih dogodkov v tem iztekajoem se stoletju je bil polet na luno. lo je za uresniitev elje loveka, da stopi na luno. Proces je imel CILJ stopiti na luno. Kako to dosei? Kongres je odobril milijarde dolarjev in ciljna struktura se je zaela oblikovati. Tekmovanje med ZDA in Rusijo je samo pospeilo oblikovanje - vlaganje energije v ciljno strukturo. Vzpon na Mount Everest se zane v glavah vrhunskih alpinistov. In e jih v
125

trenutku odloitve vpraate, ali imajo zagotovljena denarna sredstva, vam bodo odgovorili: "Ko se odloim, proces sproi zbiranje denarja, opreme... in vse se kona s prihodom na vrh." Mogoe dvomite, pa miselno obrnimo proces. Mislite, da je alpinist pregledoval svoj banni raun in ugotovil, da ima 10.000 dolarjev, za katere ne ve, kako jih uporabiti, pa se je iz dolgoasja in z veliko muko odloil za pohod na osemtisoak. Ne, nikoli! Najprej je imel jasen cilj, kaj hoe. Ko to prebirate, ste se gotovo spomnili tudi kaknega svojega cilja, ki ste ga uresniili na ta nain. Zakonitost je delovala, pa eprav niste natanno poznali vseh zakonov. Pomislite, kako uspeni bi bili, e bi poznali vse zakonitosti uresnievanja ivljenjskih ciljev. Kaj se torej zgodi, ko se odloimo za cilj? Z odloitvijo oblikujemo alfo (pozitivna individualna resnica, odloitev, afirmacija). Na duh, naa podzavest je zvesti sluga in eli uresniiti nao eljo. V trenutku odloitve nastane napetost med sedanjim stanjem in ciljem in prav ta napetost zane ustvarjati ciljno strukturo. Oblikuje in zagotavlja sredstva in pot do uresniitve ter nas zane poganjati v smeri cilja. e en primer: mislite, da je lastnik Microsofta Bill Gates, ko sta se s prijateljem odloila uspeti, e v trenutku odloitve videl vsa sredstva za uresniitev? Nikakor ne, zaela sta v garai kot veina uspeneev in v duhu videla velike tovarne, razvito trgovsko mreo, ki prodaja njihove proizvode. Vse prepogosto v svojem Mariboru sliim: "Kaj vse bi zael, pa nimam sredstev. Imam idejo, ali ni to dovolj?" Ne, samo ideja ni dovolj. Pomembna je, e posebej, e je prava, ni pa dovolj. In kaj je najpomembneje? Odloitev! Jaz uresniujem svojo odloitev. Odloitev je ZAKON za podzavest in za nas. Ko sprejmemo odloitev, smo napisali zakon, po katerem se mora ravnati na duh. Princip je enak kot pri podpisu pogodbe. Pri odloitvi je zelo pomembno, da vidimo na cilj e uresnien. e sama misel na uresnieni cilj sproi v nas proces. Zanejo se pojavljati odpori in dvom, ali sem sposoben. Um zane naplavljati bete (ovirajoe misli). Kaj narediti, ko pa se e pri sami misli na cilj pojavljajo bete? Ni posebnega. Vzeti list papirja in na eni strani napisati cilje v prihodnjem asu: elim si zaposlitev, nov avto, zgraditi hio, kupiti stanovanje, smuati v Madoni di Campiglio, odpotovati v ZDA ali London, kupovati. Na drugi strani pa e uresniene cilje: zaposlen sem in uivam v svojem delu, imam nov avto in se z uitkom vozim, zgradil sem novo hio, kupil sem stanovanje in se vidim, kako v njem stanujem in uivam. Lep dan je in jaz smuam v Madonni di Campiglio, sem v ZDA ali v Londonu na nakupih. S tem procesom pisanja ste e zaeli ustvarjati ciljno strukturo. Sedaj e zapiete mone ovire - bete, ki so se vam porajale pri pisanju. Nikakor jih ne potiskajte, ampak jih poteno registrirajte. e ste prili
126

tako dale, da ste jih registrirali, ste e pogumni. Kajti, e ste poteno delali, potem ste zdaj restimulirani. Vse vae bariere so izplavale na povrino. Do sedaj ste se mogoe slepili: Samo, da se odloim, potem bo e lo, sedaj pa ste v kruti realnosti in povrhu e restimulirani. V idealnem stanju ste, da naredite naslednji korak. Naredite ga! Diskreirajte bete s pomojo formule razgrajevanja - diskreiranja (v nadaljevanju knjige) in si povejte vrsto alfo: "Jaz, Janez, sem sposoben uresniiti cilj," vidite se v uresnienem cilju.

Izberite si pravi sede!

Dokler sem e bil v Tam-Busu na delovnem mestu konstrukcije avtobusnih karoserij, sem ciljno strukturo vsak dan preizkual v praksi. Posebej je uporabna ciljna struktura v razvojnem oddelku, kajti projektant in konstruktor e pri snovanju vidita svoj izdelek gotov, v ustrezni funkciji. Aprila 1995 me je direktor razvoja poklical na razgovor in me kar naravnost vpraal: "Povej mi, ali je mono, da se pojavimo z novo karoserijo na 18-metrskem zgibnem mestnem avtobusu na jesenskem Velesejmu v Zagrebu?" Spreletel me je srh in stisnilo me je v elodcu. V ivljenju sem vedno rad sprejemal izzive. e kontrolirati se nisem mogel, izustil sem samo: "Da." Prva slika, ki se mi je pojavila v glavi, je bil avtobus na razstavnem prostoru TAM-Zagreb. Oblikovalec in jaz stojiva na sprednjih stopnicah in direktorju razvoja reem: "Daj, pritisni na sproilec, naredi fotografijo za spomin!" V zelo kratkem asu in z zelo majhnimi finannimi sredstvi narediti popolnoma novo karoserijo je bil za mnoge moje poklicne kolege velik absurd. Prevzel sem vodenje projekta karoserije, izdelal projektni opis in terminski plan. Moj oddelek
127

z osmimi konstruktorji tega velikanskega dela ne bi zmogel. Poiskal sem sposobne ljudi iz oddelkov asije in Projektive, ki prav tedaj niso bili toliko obremenjeni, in oblikoval sem skupino sedemnajstih sodelavcev. Z nartnim, zagnanim in strokovnim delom smo uresnievali delovni nart. Niti na letni dopust nisem el tisto leto. Zataknilo se je isto na koncu. e pobarvanemu avtobusu s povsem montirano notranjo in zunanjo opremo so manjkala preklopna okna. Kazalo je, da s sejmom ne bo ni. Problem se je pojavil zaradi pomanjkanja denarja. Podjetje Cleef iz Nemije bi nam okna izdelalo v dveh dneh, vendar je zahtevalo plailo starega dolga. Slovenski dobavitelj Kovinar Hrpelje je bil v steaju, ostalo je le e konkurenno podjetje Avtomontaa. e tri dni pred odhodom v Zagreb ni bilo oken. Ves as sem videl avtobus na sejmu - v ciljni strukturi - in nisem smel niti pomisliti, da se to ne bi zgodilo. Iz nabave so spraevali, kje imamo reitev. Potoil sem se kolegu kooperantu za plastiko, ki je rekel: "Prav danes grem v Ljubljano in za vas lahko kupim okna kot rezervni del." Dogovorjeno. V predvidenem roku se je 18metrski mestni avtobus odpeljal v Zagreb. Oddahnil sem si, ko so nam sporoili, da je na razstavnem prostoru. O svoji ciljni strukturi nisem povedal nikomur. "Sluajno" sva bila z oblikovalcem izbrana za ogled Velesejma. Po konani tiskovni konferenci na razstaviu smo si ogledali na razstavni prostor. Priel sem do avtobusa ves vznemirjen, stopil na prednjo stopnico, rekel oblikovalcu, naj stopi k meni, in zaprosil direktorja za posnetek. Sproi! Aparat je kliknil in ciljna struktura je tudi simbolino razpadla. Vpraala sta me, zakaj. Odkril sem jima, da sem imel prav to v mislih, ko sem se odloil, da avtobus na Velesejmu bo. In kako naprej? Zdrava osebnost si izbere novi cilj in tako smo na poti iz Zagreba e kovali nove narte. Vae misli usmerjajo tok vae energije in e ste v ciljni strukturi, je vaa energija v vaem cilju. Tudi e vas je neesa strah, ste prav tako v ciljni strukturi strahu, in velika verjetnost je, da se vam bo stresna situacija dogodila. e en kratek primer iz mojega tudija na fakulteti, ki ponazarja ciljno strukturo iz drugega zornega kota. Kolega, zelo zagnan tudent, je s seboj vedno nosil indeks. Drugi ga nismo nosili, kajti pri estmesenem predavanju potrebujemo indeks samo na izpitu, da ga morda ne bi izgubili ali nam bil v napoto. Njemu ni bilo ne eno ne drugo problem. Kolega je imel samo en cilj: vpisano oceno za opravljeni izpit. Kljub temu, da je veljal za povpreno inteligentnega, je imel nadpovprene ocene in je v celi generaciji prvi konal tudij. Teorije ciljne strukture gotovo ni poznal, vendar se je zavedal prednosti jasno definiranega cilja, tudi v najtejih ivljenjskih situacijah. Ko gre za preiveti ali ne, je ciljna struktura ivljenjskega pomena. Viktor Frankl, sloviti psihoterapevt in psiholog iz Avstrije, je za preivetje v koncentracijskem taboriu poleg
128

svojega ivljenjskega dela ISKANJE SMISLA uporabljal ciljno strukturo. V najtejih asih ponianja in boja za ivljenje je njegov um razmiljal, kako bo, ko pride iz taboria, tudentom na fakulteti razlagal o grozotah taboria. Videl se je v predavalnici, kako predava in kako tudentje pozorno spremljajo njegovo predavanje. Od cele druine je samo on preivel, mamo in sestro so umorili v krematoriju. Lahko reete, da je to sanjarjenje, fantaziranje, domiljanje - seveda je, ampak samo tako dolgo, dokler ni postavljeno na prave temelje. Temelj pa je sedanje stanje, ki povzroi napetost, da se zanemo gibati v smeri ciljne strukture. Zakon, na katerem temelji ciljna struktura, je, da nas mona vizualizacija elenega rezultata pripelje do uresniitve zamiljene vizije. Za to realizacijo je potreben samo as, da bi vizija prela od astralne formativne ravni v materialno formo. Za uskladitev energije in forme je vasih potrebno nekaj ve asa, vendar je vredno vztrajati. S to trditvijo zakona je podrta paradigma, na kateri je zgrajena celotna civilizacija in ki pomeni, da mora biti vzrok vedno pred posledico. Pri ciljni strukturi je cilj, rezultat: posledica pred vzrokom.

129

VZOREC PRAKTINEGA PRIMERA OBLIKOVANJA CILJNE STRUKTURE

BRAINSTORMING - MOGANSKA BURJA - ASOCIACIJE ASOCIACIJE V GROZDIH FAZE V KREATIVNEM POSTOPKU 1. Meditiraj na cilj in potem navedi jasno, natanno in popolnoma specifino, kaj hoe dosei - cilj, ki ga eli uresniiti. 2. Narii preprosto (otroko) risbico, ki predstavlja uresniitev tvojega cilja 3. Napravi vizijo (sliko) svojega cilja in se vkljui vanjo: - Vidi tisto, kar bo videl, ko bo uresniil svoj cilj. - Slii tisto, kar bo slial, ko bo uresniil svoj cilj. - uti tisto, kar bo util, ko bo uresniil svoj cilj. - Vohaj tisto, kar bo zavohal, ko bo uresniil svoj cilj. - Okusi tisto, kar bo okusil, ko bo uresniil svoj cilj. - Obuti ob dotiku tisto, esar se bo dotikal, ko bo uresniil svoj cilj. 4. Izkljui se iz tega in glej sebe kot na ekranu. 5. Za trenutek usmeri pozornost nase tukaj in zdaj, da ustvari tenzijo. Naredi to nekajkrat! 6.Takoj zatem zani pisati naslednje sezname (vsakega tri minute).

10 monih nainov za doseganje tvojega cilja 1._________________________________________________________ 2._________________________________________________________ 3._________________________________________________________ 4._________________________________________________________ 5._________________________________________________________ 6._________________________________________________________ 7._________________________________________________________ 8._________________________________________________________ 9._________________________________________________________ 10.________________________________________________________

130

10 teav, ki bi jih lahko imel pri doseganju cilja 1._________________________________________________________ 2._________________________________________________________ 3._________________________________________________________ 4._________________________________________________________ 5._________________________________________________________ 6._________________________________________________________ 7._________________________________________________________ 8._________________________________________________________ 9._________________________________________________________ 10.________________________________________________________ 10 nainov, ki jih e pozna (e ve) v zvezi z uresniitvijo svojega cilja 1._________________________________________________________ 2._________________________________________________________ 3._________________________________________________________ 4._________________________________________________________ 5._________________________________________________________ 6._________________________________________________________ 7._________________________________________________________ 8._________________________________________________________ 9._________________________________________________________ 10.________________________________________________________

Ko smo tako cilj osvetlili iz razlinih zornih kotov, ga "prenesemo" na asovno stezo. Odloimo se za termin uresniitve in cilj - eleni rezultat postavimo na asovno stezo. Zdaj je na vrsti vizualizacija cilja. To naredimo tako, da se vkljuimo v stanje uresnienega cilja, vidimo, sliimo in utimo to, kar bomo doivljali, ko bo cilj uresnien. Vkljueni smo zato, da lahko vzbudimo ustva, ki so osnova za energijsko polnjenje cilja ali investiranje energije v cilj. Ko se dodobra vivimo in cilj napolnimo z energijami, se izkljuimo, kar pomeni, da sebe vidimo v stanju uresnienega cilja. S tem dejanjem damo nai podzavesti vedeti, da cilj e ni uresnien, in to je spodbuda za oblikovanje ciljne strukture. Da bi celotno zadevo e bolj prizemljili, se spomnimo sedanjega stanja samo elje in odloitve, da uresniimo svoj cilj. Po tej fazi se zopet vrnemo na asovno stezo in se postavimo za vizualiziranim ciljem ter zanemo proces optimizacije ciljne strukture. Optimiramo jo na eleni termin, kvaliteto in finanna sredstva ter opazujemo, kako se asovna steza sama optimira na elene parametre. Ko se asovna steza umiri, celotni cilj mono osvetlimo. Sedaj zapustimo asovno stezo, kajti naa ciljna struktura je oblikovana!
131

CILJNE MAPE
Na cilj odkriva smisel naega ivljenja.

Z idejo o ciljnih mapah sem se prvi sreal pri kreativni vizualizaciji Shakti Gawain. Osnova dela s ciljnimi mapami je investiranje energije v cilj. Zgodi se tisto, o emer razmiljamo in govorimo, saj tisto postaja veje in tja tee energija. Pri delu s ciljnimi mapami je najpomembneje, da se odloimo, kaj hoemo. Po odloitvi odpremo mapo in vanjo zlagamo vse, kar je vezano na cilj. Vse se zane z zbiranjem informacij. Z odloitvijo si nastavimo svoj kompas in zanemo gledati, posluati, postanemo dojemljivi, in se e gibljemo v smeri cilja. Sam sem v slubi pogosto uporabljal ciljne mape. Ko sem dobil nalogo, sem s flomastrom napisal na novo mapo ime naloge - CILJA in zael zbirati materiale, povezane z nalogo. S fizinim polnjenjem polnimo tudi psihoenergijsko maso. Zaetno polnjenje mape naj bo v stilu "Z enim oesom sem vedno pri svojem cilju." Ko sestavimo ciljno mapo, sproimo oblikovanje ciljne strukture. Vzamemo si dovolj asa, da se lahko formirajo ustrezne okoliine. Zaetek naj bo nekoliko agresivneji, da poenemo kolo, potem pa ga bo vztrajnost sama poganjala naprej. Dobro je, e tej mapi posvetimo vsak dan petnajst minut in jo imamo vedno na vidnem mestu. Ciljna mapa deluje kot talisman. Ameriani take mape zelo pogosto uporabljajo. Imel sem prilonost videti mapo, ki je zadevala potovanje. Zaelo se je tako, da je oseba na prvo stran nalepila sliko mesta, ki ga eli obiskati. To je bil Tokio. Nato so sledile e slike pokrajin in delov mesta, pa moto letalske drube in turistine agencije, ki ponujajo svoje aranmaje. Sledili so moni viri financiranja in nain, kako zasluiti denar, nato razgovori z ljudmi, ki so e obiskali Tokio. Mapa se je vse bolj polnila, dokler se vse skupaj enkrat ni prevagalo v realizacijo. Danes, v asu barvnih in rno-belih fotokopirnih strojev, nam je delo olajano, ker mape najvekrat polnimo z vizualnimi informacijami. Mape je dobro tudi obasno pregledati, ker tako dobimo novi zalet. Zanemo lahko s sliko cilja, ki jo nalepimo nad nao delovno mizo tako, da jo vsak dan gledamo. Pri oblikovanju mape ne smemo biti nestrpni, as za zbiranje idej mora biti prav odmerjen. Ustvarjanje ciljne mape je ob enem test pozitivnega miljenja, kajti ustvarjamo jo lahko le e mislimo na jutri.
132

Praktini primer: Andrej ima podjetje z bazensko tehniko. Iz pogovora sem izvedel, da bi elel imeti razstavni prostor, v katerem bi potencialni naroniki lahko videli sisteme bazenov, vodometov in fontan. Svetoval sem mu, naj zane s ciljno mapo, in takoj se mu je pojavila beta: "Prav zdaj nimam denarja." Odgovoril sem mu, da za odpiranje ciljne mape ne potrebuje denarja. Cilju je dal ime Aqua center in odprl je mapo. ez dva tedna je imel e ez trideset podatkov, prospektov, tehninih podatkov glede svojega centra in poklical me je, da mi pokae, kje, poleg njegove hie, bo stal Aqua center. Poskusite e vi in si oblikujte ciljno mapo. elim vam veliko uspeha! Pa poglejmo, kaj o ciljih pravi ena od udeleenk teaja Vizije uspeha: Na ogledalu v moji kopalnici je nalepka z napisom: ne more zadeti tare, e je ne vidi. Ta kratek stavek z veliko mislijo me spodbudi vsak novi delovni dan. Vsak od nas ima svojo taro, ali drugae, vsak ima svoj cilj. Neko sem bila prepriana da Jaz, prav Jaz, dobro poznam svoj cilj. Danes prepriano trdim, da ga sploh nisem poznala. Najvekrat sem dovolila, da me drugi povleejo v svoje igre in da delam za njihove cilje. Za moja nezadovoljstva so bili krivi drugi. Stara sem 40 let in v svojem ivljenju sem se ukvarjala z razlinimi stvarmi: A nikoli doslej nisem nala tako zaelene popolnosti. Vedno sem teila k neemu ve. Po poklicu sem diplomirani ekonomist, kar mi je omogoilo delati v razlinih delovnih okoljih, med razlinimi ljudmi. Vsake nove spremembe sem se veselila in sem od nje veliko priakovala, v vsako novo delovno nalogo sem vloila veliko energije ter vedno znova prila do kritine toke, kjer so se moji cilji kriali s cilji drugih. Kaj sem naredila takrat? Umaknila sem se, ker so bile ovire previsoke, svojega cilja pa nisem jasno prepoznala. Tako sem naredila prostor drugim, da so z lahkoto uresniili svoje cilje. Danes se ukvarjam s financami, konkretno z borzo. Vsak dan doivljam nove izkunje in se istoasno ukvarjam s svojo osebno rastjo. Na zaetni poti mojega duhovnega razvoja so se prav tako pojavljale ovire, ki so prihajale iz okolice, kot tudi ovire, ki sem si jih postavljala sama. Potrebovala sem jih kot obrambni mehanizem pred spremembami sebe same. Hitro po tem sem ugotovila, da s spreminjanjem okolice ne pride nikamor in da je edino zdravilo za moje pogosto nezadovoljstvo sprememba - sebe same.

133

S P R E M E M B E I N K A KO J I H O BV L A DAT I
Edino sprememba je vena

ivimo v asu velikih sprememb. Odrastel sem na vasi. Kot mladeni sem njivo oral s kravami. Danes imajo krave samo e za proizvodnjo mleka. Domae naloge sem pisal na tablico s kredo, pri tem sem moral paziti, da se naloga ni izbrisala, ko sem jo imel v torbi med knjigami. Danes piem neposredno v raunalnik in besedilo je pripravljeno e za tisk. Poklic sem zamenjal e tirikrat, delovno mesto sedemkrat. Sem ele v dvainpetdesetem letu starosti in do pokojnine imam e dolgih deset let. Nenehno se moramo spreminjati, e hoemo iveti in pri tem duhovno rasti. Dinozavri so verjetno izumrli zato, ker se niso prilagodili asu in novim razmeram. In kako preiveti dananji divji tempo, da ne nazadujemo, da pri tem polno ivimo, uivamo in najdemo sreo v poklicu, druini in osebnem razvoju? Odgovor ni preprost. e ga bomo iskali samo z razumom, se nam lahko zmea, na pomo mu mora priskoiti intuicija. Ni dovolj, da imamo raunalnike in da smo priklopljeni na internet, moramo se prikljuiti na vesoljni raunalnik, kolektivno nezavedno, na intuicijo.

SPREMEMBE IN STRUKTURE
V ivljenju se vekrat obnaamo drugae, kot si elimo. Ali se vam je e zgodilo, da ste si ves dan dopovedovali: tega ne morem, potem pa ste prav to naredili. Zakaj? Ker se obnaamo v skladu s strukturami, programi, in nikakor ne z naimi eljami. Reakcije v moganih so zelo hitre. Misel realizacije stee po liniji najmanjega odpora, in ne kot je naa trenutna elja. Proces najlaje ponazorim z vodo. Voda poie linijo najmanjega odpora, da pride v stanje ravnoteja. Sedaj nam je e mnogo bolj jasno, zakaj so samo elje po spreminjanju premalo. Treba je spremeniti programe. Stare programe moramo diskreirati in napisati, skreirati nove. Pri obravnavi strukture si je treba zapomniti naslednje: 1. Obnaamo se, reagiramo v skladu s svojimi strukturami. 2. Za vizijo uspeha so ene strukture bolje od drugih. Moderen pristop je opisan v knjigi . M. Slavinskega Integralni ekskalibur.
134

Menjanje struktur lahko primerjamo z raunalnikim programom ali gradnjo avtocest. Obstajajo dalje in kraje poti do cilja. e dobro obvladate mo podzavesti, boste rekli: zakaj menjati strukture, ko pa sam vedno pridem do cilja? e, vendar je v dananjem hitrem tempu razvoja as izredno pomemben. e ste se vozili po stari cesti LjubljanaKoper, veste, koliko ve energije ste porabili in koliko bolj utrujeni ste prili do cilja, kakor e ste se peljali po avtocesti.

ZAKONI USTVARJANJA IN RAZGRAJEVANJA

Za uvod v razumevanje metafizinih zakonov ustvarjanja in razgrajevanja oziroma monih stanj eksistence nam bo sluila kratka razlaga o ciklusu akcije. Na ta ciklus je e v starem veku opozorila indijska filozofska misel. Vse, kar obstaja, kar je kdajkoli obstajalo in kar bo obstajalo v prihodnosti, gre skozi cikel akcije, ki ima tri elemente: nastanek, trajanje in izginjanje. V indijski filozofiji je cikel akcije poosebljen v boanskem trojstvu: Brahma - ustvarjalec, Vinu - paznik in iva - razdiralec.

135

F O R M U L A R A Z G R A J E VA N J A
Formula razgrajevanja je bila prvi objavljena leta 1992 v knjigi Ekskalibur avtorja . M. Slavinskega. V tej knjigi je naveden tudi eden od izvorov formule razgrajevanja. To je meditativna petstopenjska formula tibetanskega budizma, ki jo je objavil sodobni lama Tartung Tulku Rimpoche leta 1991 v asopisu "Free spirit", Vol VIII, Issue 1. Formula razgrajevanja v Ekskaliburju je danes v primerjavi z navedeno meditativno formulo dosti bolj preprosta in tudi kraja. Formula je sestavljena iz petih faz: 1. Poistoveti se z objektom ali obutenjem. Zauti ga v popolnosti. 2. Raziri se do skrajnih meja tega obutenja. 3. Poimenuj brez presojanja vrednosti. 4. Oddalji se in naznani: "To nisem jaz, le ustvaril sem to." 5. Odvrni pozornost. Dovoli, da izgine. Sedaj bom natanneje razloil vseh pet faz formule razgrajevanja. Seveda je za uporabo v praksi najprej treba izvesti nekaj preprostih vaj. Lahko se zgodi, da mi bo bralec, ki ni prakticiral ekskaliburja, oital, da je opisana formula le intelektualno igrakanje in da nima resnine moi. Verjemite, ni tako. O tem so se lahko prepriali vsi, ki so prakticirali ekskalibur. Formula razgrajevanja je psihomagina formula, s pomojo katere se uresniujejo udei. Objekt uporabe je lahko karkoli. Lahko razgradimo vse, kar se da obutiti: svoje izkunje, obutke, telesne obutke, elje, verovanja, preprianja, predsodke, psihine slike, stalia, identitete in sploh karkoli. V izogib mistifikaciji moram povedati, da je mogoe razgrajevati le ustvene in astralne konstrukte, ni pa mogoe razgraditi fizine realnosti. e smo na primer neko ob neki zgradbi obutili strah, zdaj pa, kadar gremo mimo nje, obutimo nelagodje, napetost ali strah, je najbolj normalno, da za reitev taknih neprijetnih obutij uporabimo formulo razgrajevanja. Razgradili torej ne bomo zgradbe, ampak svoj obutek nelagodja, ki je z njo povezan. e nekoga doivljamo kot nasilnea ali nevarno osebo in pred njim obutimo strah, da nas bi lahko napadel, potem se lahko, e delamo z identiteto (preglej celotni postopek), neposredno prepriamo, da smo identiteto te nevarne osebe ustvarili sami in jo projicirali na to osebo. S formulo razgrajevanja to identiteto razgradimo.
136

Sledi podrobneja razlaga petih faz formule razgrajevanja, kajti uspeni bomo le, e zadevo popolnoma razumemo. POISTOVETI SE Z OBJEKTOM ALI OBUTKOM. ZAUTI GA V POPOLNOSTI! Prva faza je ustveno poistovetenje. e se z neim popolnoma poistovetimo, pomeni, da smo kot to samo, da smo s tem eno. Z drugimi besedami: to obutimo v popolnosti. Objekt naega poistovetenja je lahko neivi ali ivi svet - ljudje, misli, ideje, obutenja, verovanja in drugo. Najpomembneje je, da izbrano RES ZAUTIMO V POPOLNOSTI. e se namre elimo osvoboditi esarkoli nezaelenega, je treba to v popolnosti doiveti - obutiti, da bi to kasneje lahko odstraniti iz svojega univerzuma. Vsak odpor objektu, stanju ali pojavu pomaga vztrajati objektu, stanju ali pojavu, ki na ta nain od nas dobiva energijo. Splonega nasveta, kako je treba objekt v popolnosti obutiti, ni. Vsak posameznik bo to naredil po svoje. Na teaju ekskaliburja vam bo mojster to razloil na podlagi mnogih primerov in proces vam bo bolj jasen kot pa zdaj, ko o tem samo prebirate. Prva faza je kratka, traja od deset do petnajst sekund, vendar najve pol minute. Po njej ste pripravljeni za naslednjo fazo. RAZIRI SE DO SKRAJNIH MEJA TEGA OBUTKA! V prejnji fazi ste bili znotraj obutenja, poistoveteni z objektom. V drugi fazi pa se, mehko in brez napora, razirite do skrajnih meja. Razzirite se do tistih meja, za katere ste prepriani, da se tam ustveno in energijsko podroje konuje in da je naprej prazen prostor. Obutili boste, da se ne morete raziriti prek teh meja, saj se tu energijsko polje obutenja kona. Lahko se poskuate iriti v ve smeri, v vsako posebej, ali pa se razirite na vse strani istoasno, kot da bi bili velik balon - kakor elite in kakor vam je najlaje. Razirjanje traja, dokler ne zautite dokonne oblike tistega, kar doivljate, ko prispete do njegovih meja ali do praznega prostora. Z drugimi besedami: "Doivite v popolnosti celoten energijski potencial, obutite v popolnosti vse do skrajnih meja." Za laje razumevanje te faze je treba sprejeti dejstvo, da ima vse, kar obstaja, svojo obliko. To ni dogmatska trditev, sprejmite jo kot delovno hipotezo. Vse, tudi obutenja - telesno obutenje toplote, mrazu, boleine, dotika, pritiska, misli, ideje, stalia, preprianja in verovanja ima svojo obliko. e vam to povzroa teave, si preprosto dovolite, da si sami zamislite doloeno obliko. Natanneje je to pojasnjeno pri praktinih vajah na podlagi filipinskih tehnik zdravljenja glavobola.
137

POIMENUJ GA (TO) BREZ PRESOJANJA VREDNOSTI! Skozi prakso bo izvajanje postalo jasneje. Imenovanje je prastaro magijsko dejanje. V magiji velja, da ni ne obstaja, dokler ne dobi imena, tako da je ime bistveno povezano s tistim, kar predstavlja. V tej fazi je najpomembneje, da ne vrednotimo niti pozitivno niti negativno. Ta faza spominja na hladno etiketiranje sluabnikov, ki pri svojem delu ne zavzemajo nikakrnih emocionalnih stali. e na primer opisujemo pritisk v pleksusu, naredimo to nevtralno, kot da opisujemo nezanimivo naravno dogajanje. e odstranjujemo alost zaradi smrti ljubljene osebe, to prav tako imenujemo nevtralno, indiferentno "smrt", kot da govorimo o insektih, ki smo jih odstranili iz hie. V tej fazi bodite kot nepristranski uradnik, ki vnaa podatke v svojo statistiko: toliko prometnih nesre, toliko mrtvih, toliko ranjenih, koda finanno znaa toliko... Enako velja za obutenja, ki jih v vsakdanjem ivljenju oznaimo pozitivno. e na primer hoemo odstraniti spomin na prvo ljubezen, s katero smo e vedno obsedeni, jo poimenujmo nezavzeto, indiferentno, kot bi bili psiholog ali biolog, ki z znanstvenega gledia objektivno raziskuje ta pojav. Poimenovanje brez ustev, hladno in nezavzeto, kot brezosebno etiketiranje, vam omogoa razistovetenje od svojega doivetja. Proces, ki smo ga zaeli v drugi fazi, lahko konamo. ODDALJI SE IN NAZNANI: "TO NISEM JAZ, LE USTVARIL SEM TO!" etrta faza je razdvajanje ali oddaljevanje. Razumeti je treba, da se v formuli razgrajevanja poasi oddvajamo od neesa, s imer smo bili v najglobljem kontaktu, saj smo bili poistoveteni z njim, eno z njim. V drugi fazi smo se razirili do skrajnih meja in prili do praznine. V tretji fazi smo se e bolj oddaljili, saj smo ga indiferentno etiketirali, zdaj v etrti fazi pa to e jasno izrazimo z besedami in primernim staliem: "To nisem jaz, le ustvaril sem to." PREUSMERI POZORNOST, DOVOLI, DA IZGINE! Ta faza je za razliko od prejnjih tirih pasivna. Nekaj razgraditi ne pomeni nujno tudi karkoli poeti ali biti na karkoli pozoren. Ta proces je ravno nasproten. Je prenehanje delovanja, prenehanje kakrnekoli aktivnosti. Bistvo procesa razgrajevanja je v PRENEHANJU USTVARJANJA. Pomeni natanno to, kar ukazuje ukaz: "Dovoli, da izgine!" Prenehajte torej biti pozorni na tisto, kar elite razgraditi. Enostavno preusmerite pozornost na karkoli drugega, in tisto, esar se bi radi znebili, bo zato, ker ne prejema ve vae pozornosti, ki je zanj kot transfuzija psihine energije, izginilo, razpadlo. Brez vae energije se bo izgubilo v praznini.
138

Praktino se ekskalibur izvaja na ve nainov, najlaje pa je odpreti oi, ki so bile v prejnjih tirih fazah zaprte, in preusmeriti pozornost kam drugam. Petstopenjsko formulo razgrajevanja je avtor . M. Slavinski s pomojo metode sprijemanja skrajal na trostopenjsko formulo in jo konno leta 1996 v Integralnem ekskaliburju preoblikoval v dvostopenjsko formulo razgrajevanja, ki se glasi: 1. Identificiraj se s tem objektom ali obutkom. Obuti ga v popolnosti.

2. Raziri se prek skrajnih meja tega obutka in preusmeri pozornost na nasprotno eleno stanje ali okoliino, to je kreacijo.

139

140

P E T I Z A KO N - S LU E N J E

141

142

BREZPOGOJNA LJUBEZEN, SLUITI DRUGIM

S im lahko danes osreim ljudi okoli sebe?

Dober namen je najtra osnova, na kateri se gradi uspeh. e ste zautili odpor v sebi, ko ste prebrali ta stavek, ste na dobri poti. Ste e prebujeni in ego vam dviga glavo. Ne, tega ne! Poglejmo si ta zakon malo poblie. V sodobnem svetu si ne moremo ve zamisliti, da bi iveli sami. Potrebujemo drug drugega. Karkoli proizvajamo, da bi zasluili denar, delamo za druge. Kajti e drugi tega ne potrebujejo, se nam ne izplaa. Tu velja splono naelo: ne lotevaj se stvari, ki jih druba ne bo sprejela, odobrila in podprla. e si torej priznamo ali ne, delamo za druge, sluimo drugim, osreujemo jih s svojim delom, izdelki, storitvami, zabavami. Zato je najbolje, da se ob zaetku vsakega dneva vpraate, s im lahko danes osreite ljudi okrog sebe. To vas bo pripeljalo na pravo pot, nali boste smisel in prihranili ve kot dvajset odstotkov energije, ki jo po navadi porabite, da se branite pred drugimi ter opraviujete svoje egoistine poteze in podvige. Olajajte ljudem ivljenje z razlinimi pripomoki. Moderen podjetnik se ne bo razlikoval dosti po procesu proizvodnje, temve po namenu, kaj eli in kaj je njegov cilj. V Svetem pismu lahko preberemo: "Zidaj hio na trdni skali in ni ti je ne more zruiti." Sodobna kanadska multinacionalka Bomberdies Inc., ki je leta l997 dosegla 6 milijard kanadskih dolarjev prometa in okrog 400 milijonov dolarjev istega dobika, ima pristop sluenja drugim. Kako? Preprosto skuajo odkriti potrebe in teave uporabnika, jih reiti in mu potem predstaviti nov proizvod. Mar je to kaj drugega kot sluenje drugim? Oni si to upajo priznati in celo imeti za moto firme. Delavci v Walt Disney Company imajo naziv gostitelji, obiskovalci so gostje. To daje delavcem obutek spotovanja in odgovornosti, tako imajo na delovnih oblekah napise kot na primer: gostitelj, odgovoren za namestitev gostov, gostitelj, odgovoren za higieno - kar bi po domae pomenilo istilka. Naslednji primer je veriga hotelov Marriot, ki ima napisano navodilo za medsebojne odnose v podjetju in v katerem je na zadnjem mestu jaz - ego. Temeljna pravila medlovekih odnosov v hotelski verigi Marriot iz ZDA:
143

- est najpomembnejih besed - Jaz priznam, da sem naredil napako. - pet najpomembnejih besed - To si ti naredil odlino. - tiri najpomembneje besede - Kaj meni o tem? - tri najpomembneje besede - Ali bi lahko? - dve najpomembneji besedi - Hvala ti. Najbolj pomembna beseda: MI. Najmanj pomembna beseda: JAZ.

ODPUANJE IN BREZPOGOJNA LJUBEZEN Vse, kar sprejemamo, nas osvobodi, in vse kar zavraamo, nas obtei, lahko pa tudi unii. Zakaj ne moremo sprejeti dogodkov taknih, kot so? Ker se nismo in ker nas tudi drugi niso nauili gledati z resninimi omi. Kot otroci smo znali gledati ta svet z resninimi omi, videti lepoto, a vzgojili so nas tako, da so nas odtujili od resnice. Takrat smo bili ljubljeni od vseh in tudi vse smo imeli radi. Danes je v modi presojanje. To pa ponemo vedno iz svojega zornega kota, enodimenzionalno - mehanistino. Za sreno ivljenje se moramo osvoboditi svoje ozkosti in se nauiti gledati stvari takne, kot so, resnine. Takrat bomo manj presojali, s tem pa manj sovraili, zamerili. e nam to uspe, bomo hodili svojo pot, e ne, se nam bodo nae poti dostikrat po nepotrebnem kriale z drugimi. e elimo uspeti, moramo imeti energijo, viek energije. Spomnite se, kako se poutite, ko jo imate! elite si jo imeti in ste pri tem pripravljeni uporabljati vsakovrstna poivila. Vendar telesa ni treba obremenjevati s poivili, ki imajo tudi kodljive stranske uinke. Najve energije boste sprostili z odpuanjem. Saj poznate tisto stanje, ko se z nekom pobotamo, pogovorimo, razjasnimo spore in reemo: "Zdaj mi je laje." Zakaj? Ker smo odvrgli breme. Kolikno mo in koliko vezane energije imajo zamere, je mono videti tudi pred smrtjo. Sosed moje znanke se je celo ivljenje ukvarjal z neednimi posli. Z njim se je vekrat toila tudi zaradi meje. Ve kot 20 let se niso gledali in ne pogovarjali. Pred dvema letoma ga e dalj asa ni videla hoditi po dvoriu in od znancev je izvedela, da je hudo bolan. Zato je bila prav zaudena, ko je neko popoldne zazvonil zvonec in pri vratih zagledala njega. Bil je na koncu moi. Imel je le e toliko moi, da jo je zaprosil za odpuanje za vse slabo, kar ji je naredil v ivljenju in e dodal: "Tudi mejo sem premestil za meter na tvojo stran." Oprostila mu je, videla je, v kaknem stanju je bil, in rekla: "Je e tako moralo biti. Oba sva potrebovala to izkunjo." Podala sta si roki in on je odel za vedno. ez kratek as je umrl.
144

Ne akajte na konec ivljenja, odpustite e danes. Osvobodite se svojih bremen, sami ste si jih naloili na ramena in sami jih vrzite dol. Ali to zmoremo vsi? Seveda. Tistim z monim egom bo teje, a veliki to zmorejo. Pape je pred leti obiskal svojega atentatorja Alija Agco in mu vse oprostil. In kako zaeti? Najprej se sploh zavedajte svojih zamer, tega, kar vas moti pri drugih, kar sovraite. Potem pa se odloite: "Jaz, Janez, oproam sebi in tebi za vse." Nekoliko analizirajmo to trditev. Zanemo vedno pri sebi, vi ste se odloili, da boste zamerili in da sedaj zamenjate to odloitev. Oprostiti vse pomeni pa vse, brez ostanka. Vasih sliim: "Oprostil bom, pozabil pa nikoli." S tem niste naredili isto ni. Potrgali ste samo listje nad zemljo, koren pa je e vedno ostal. Sam pri sebi vem, da velikokrat ni lahko oprostiti, posebej, e gre za velika ponianja, boleine ali zanievanje. Meni je bila v veliko pomo osebna izkunja, ki sem jo doivel pri obisku groba Jezusa Kristusa v Jeruzalemu. Dano mi je bilo, da ga obiem. V Tamu smo delali avtobuse za izraelskega naronika. Bilo je pred boiem, leta 1995. Nakupil sem nekaj daril za svoje najblije in jih za trenutek poloil na Jezusov grob, da jih na ta nain posvetim. Spontano sem ga v mislih vpraal, kaj naj povem ljudem, ko jim bom dajal ta darila. Odprl sem se in akal na odgovor. Nekaj asa ni bilo ni, ko pa sem jih pobral in e zapual grob, se me je dotaknilo sporoilo: "Reci jim, naj odpustijo svoje zamere." To mi je ostalo globoko v srcu in je postalo vodilo mojega ivljenja. Enim sem prenesel to sporoilo in so me razumeli, drugi so ostali gluhi. Na diplomo reikija se mi je zdelo pomembno zapisati: "Bodi dober do svojih blinjih, odpuaj in ljubi jih." Brezpogojno nas ljubi bog, le dovoliti moramo, da se to zgodi. In prav je, da to ljubezen brezpogojno irimo in z njo ivimo, osreujemo sebe in druge, pa naj bo to skozi materialne ali duhovne dobrine. In e na nekaj naj vas spomnim. Dolgoletne zamere najvekrat pripeljejo do tekih bolezni, kot so rak in podobno, obenem pa nam rejo za nas prepotrebno ivljenjsko energijo. Brezpogojno ljubimo le, e smo vsem vse odpustili. Pa se vpraajte, kako blizu ste temu! Mnenja sem, da poglavje Brezpogojna ljubezen ne bi bilo popolno, e ne bi vsaj delno omenil Teaja udeev, ki po mojem za na as ponuja najboljo praktino pot. Teaj udeev je zbirka treh knjig, samouei teaj, namenjen kot pomo pri spremembi posameznikove zaznave. Dr. Helena Schucman, spotovana znanstvenica psihologije, ga je zapisovala sedem let po nareku "glasu", ki ga je sliala. Skozi ves projekt ji je dajal podporo njen
145

predstojnik dr. W.N.Tretford, direktor oddelka za psihologijo v prezbiterjanski bolninici in profesor medicinske psihologije na kolumbijski univerzi v New Yorku. V Sloveniji je e nekaj let dostopen delni prevod, ki ga je opravila dr. Mihaela Kljun. V Mariboru imamo e dve leti mesena sreanja, na katera hodim skupaj z Ireno in Ivanom. V svoje programe sta Teaj udeev vkljuila tudi dr. Sanja Rozman in psiholog Viktor Gerkman. V Teaju udeev je v eni od vaj zapisano: "e nekomu zamerite, je to enako, kot da si z zaveso zakrijete sonce." Pri tem je dobro vedeti, da ste si sami zakrili sonce in da lahko to zaveso sami zavestno odmaknete, kadar hoete. Toplo priporoam, da se lotite Teaja udeev, ker je to sodoben pristop, primeren za dananjega loveka in posebej za tiste, ki hoejo sami narediti nekaj zase. Osrednji del Teaja udeev so vaje. Vaj je tristo petinestdeset, za vsak dan v letu ena. Vaje so podane tako, da jih lahko delamo sami. elim vam veliko uspeha!

146

NADZIRANJE IN PREPUANJE
Bodi sreen, in vzrok se bo e nael.

Imam prijatelja Alena, s katerim sva bila neko skupaj v slubi. Tu in tam se e sreava. Po uvodnem vpraanju o poutju zane govoriti. Govori in govori, karkoli pripomnim, sproi v njem e dodatno govorjenje. ivi sam in je e v zrelih letih. Ni teme, o kateri bi ne imel svojega komentarja. Posluam ga in razmiljam, koliko energije porabi za nadziranje situacije, kajti samo v nadzirani situaciji se pouti varnega. Tu in tam ga piknem s kakno pikro pripombo, kako pa kaj enske, in razgovori se e bolj. e petkrat sliane zgodbe sliim e enkrat. Poln je sebe in iz njega pride samo tisto, kar on eli, vse ostalo pa je pod kljuem - nadzorovano. V slubi je slovel kot strokovnjak, svojega delovnega podroja se je loteval profesionalno. Razum in IQ delujeta brezhibno, vse drugo pa je pod nadzorom. Zanima ga, kaj novega ponem. Komaj mu povem en stavek, e zane razlagati, za kaj gre. Takrat se spomnim zen zgodbe. Vaki uradnik je elel zvedeti kaj o zenu. Prosil je zen mojstra, da ga sprejme in mu razloi bistvo zena. Ob doloeni uri pride uradnik k mojstru. Ta ga sprejme na vrtu in ga vpraa, ali mu lahko ponudi aj. Odgovori pritrdilno. Mojster zane nalivati aj v skodelico. Kljub temu, da je e polna, naliva e naprej. aj tee po mizi in uradnik ree: "POLNA JE, kaj ne vidite?" Mojster odgovori: "DA, POLNA KOT TI TVOJIH PREPRIANJ, KAJ JE ZEN. Izprazni se in te bom lahko pouil o zenu." Preve smo polni sebe, da bi sliali druge. Misli nam kar rojijo po glavi, oklepamo se starih preivetih vzorcev in vse drimo pod nadzorom. Odpreti in prepustiti se moramo, e elimo izvedeti kaj novega. Res je, da bo to v nas vzbudilo nekatere obutke, a ivljenje je igra. Jezni bomo na druge, ker se ne obvladujejo, kaj si vse dovolijo, ali pa bomo nosili v glavi zgodbice o njih, s katerimi jih bomo ornili. V vsakem obdobju sem tudi sam el skozi fazo popolnega nadzora vsega, kar se je dogajalo v meni in okrog mene. To so bili asi tudija in prvo leto slube. elel sem imeti to izkunjo in sem jo imel, vendar sem po nepotrebnem porabil gromno energije. Kaj narediti v stiku s taknimi ljudmi? Razumeti jih in jim dati prav. Tako se boste najceneje izvlekli iz te debate. Kot uspene si ne morete privoiti takega vzorca obnaanja, kajti morate biti odprti, vedeti kaj se dogaja s soljudmi, in se prepustiti, da vam vse v vas in okrog vas pomaga dosei postavljeni cilj. e pa ugotovite, da e imate nekaj taknih vzorcev, je najbolje, da jih
147

diskreirate z e znanimi metodami ali pa delate s pozitivnimi trditvami: Jaz, Janez, sem sposoben in se odprto sooam z vsemi ivljenjskimi situacijami. To bo odprlo nove dimenzije in va razvoj bo sunkovito zajadral naprej. Kaj pomeni prepustiti se, biti odprt? Dovoliti, da v na duhovni prostor vstopi drugi, posluati ga in ga sprejeti taknega, kot je. e sprejmemo drugega, sprejmemo tudi samega sebe, in e ivimo svoje ivljenje. Eden osnovnih zakonov igre ustvarjanja je prebuditi kreativnost v sebi, privzeti identifikacijo maginega otroka in se igrati, ustvarjati. Nadzor v tej fazi ni zaelen. Mnogim se je najteje ustveno odpreti, a prav v ustvih imamo blokirane najve energije. Blokade te energije nas kot kamen okrog vratu vleejo v globine, namesto da bi lahko zaplavali skozi ivljenje. Najlaje se je odpreti v skupinah, na delavnicah sebi podobnih ljudi. Nedavno sem vodil delavnico reikija. Stareja gospa, po poklicu vija medicinska sestra, je precej nezaupljivo posluala predavanje in sodelovala pri praktinih vajah. Vse je imela pod nadzorom. Rekli boste: profesionalna deformiranost, kajti v njeni slubi se napake lahko konajo s smrtnim izidom. Da, strinjam se, ampak ona je bila na delavnici reikija, in ne v slubi. Skozi terapevtski aspektni proces je prila v ljubezen, v identifikacijo JAZ SEM LJUBEZEN. Prodor energije so utili vsi prisotni. Padla je v jok, solze so kar si lile po obrazu. Zaprosil sem jo, naj nam ree: Jaz, Sonja sem ljubezen. Prvi ni lo, tretji pa je je bila e ena sama ljubezen. Radi smo jo imeli, sprejeli smo jo takno, kot je. Morala bo sprejeti tudi sama sebe. To je proces, ki bo trajal nekaj asa, naravnan pa bo v pravo smer. Najlaje se je odpreti v druini. Vsi nismo imeli te sree. Kaj sedaj? Odrasli smo in odgovorni za svoje poetje, zato naredimo korak v to smer. Tovrstni ljudje imajo mone kontrolorje, s katerimi najlaje opravimo s tehniko "voice dialogue", dialoga glasov. Kontrolor v nas ima svojo lastno omejeno zavest. V vodenem procesu se je z njim mogoe pogovarjati. Ko pove svoje, ponavadi utihne in nam dovoli, da se odpremo. Za zaetek je dovolj, da se odloimo manj nadzirati in se bolj prepustiti. V zaetni fazi ni miljeno prepuanje kar tako, temve: vemo, kaj hoemo, imamo cilj, vendar e ne poznamo vseh poti in sredstev za dosego cilja. Vidimo, sliimo, utimo, vohamo, okusimo cilj uresnien. Odprti smo za vse mone poti in sredstva do cilja. Majhni cilji se lahko doseejo s nadziranjem, veliki nikoli, v velikih preseemo samega sebe svoj mali ego in zato potrebujemo transcendenco. Najbr smo bili kot odraajoi otrok v druini prisiljeni nadzirati poloaj, vekrat smo igrali kretniarje v zelo kritini situaciji, prepire med stari ali celo pretepe smo znali obrniti v normalno smer. eprav bi se drugemu takne situacije zdele peklenske, jih sami nismo tako doivljali, ker smo jih obvladali. Ta druinski vzorec ste obdrali, zdaj pa vam ni ve potreben, diskreirajte ga.
148

Za nadziranjem se vekrat tudi skriva kompleks manjvrednosti, nesposobnosti, zato si oglejmo to podroje s praktinega vidika. Danes ni toliko pomembno, od kod prihajamo - pomembno je, kam gremo. Ne kaj smo bili, temve kaj smo in kaj bomo. Pozitivna trditev: Jaz, Janez, sem sposoben, pokriva devetdeset odstotkov naega podroja delovanja. Prvi: Jaz, Janez pomeni, da izhajamo iz sebe. Zavedamo se sebe in se zanesemo nase, sposobni smo dosei postavljeni cilj. Tako privzamemo identifikacijo sposobnea in smo avtomatsko e kanal za uresniitev ciljev po pravi poti. K trditvi: Jaz, Janez, sem sposoben, dodajte, kar elite: zasluiti denar, konati tudij, zgraditi hio, imeti druino in uresniiti svoje ivljenjske cilje. V e omenjenem Teaju udeev je eno od pravil: ne presojajte, ne ocenjujte, ne sodite, odprite se in sprejmite. Nadziranje je razum in prepuanje, je intuicija in najbolje je, da sodelujete, ne pa, da se izkljuujete. Ko nadziramo, se vpraajmo, kaj je na namen - priblievanje cilju, razvoj kreativnosti ali vlaganje energije v problem namesto v reitev.

SESTRA MIHAELA
Okroglo leto je, odkar je umrla. iva legenda. Vesel sem, da sem vsaj nekaj trenutkov preivel z njo. Upala si je iveti svoje ivljenje, in to v svojem 80. letu. Kljub visoki starosti se je po Mariboru vozila s kolesom. ivela je polno ivljenje, lahko bi o njej napisal knjigo, vendar jo najlaje opiem, e reem, da je imela v sebi ogromno ljubezni, otrok v njej je bil e iv. O, da, znala je biti tudi jezna, e posebej ko se je bojevala za svoje pravice. Spoznal sem jo prek skupnih prijateljev, druila sva se na sreanjih ljudi, ki so vadili vaje iz Teaja udeev - knjige, ki ima 1200 strani in ki jo je prevedla iz iste dobre volje. S tem je vsem omogoila stik s sodobnimi spoznanji in tehnikami samorazvoja. Imela je svojo smer. Njena velika ljubezen je bil duhovni sistem Univerzalno ivljenje. Z njim se je zaela ukvarjati e kot aktivna profesorica na teoloki oli v Avstriji. Razlagala je, kako jo je kof neko zaradi tega poklical k sebi. Ni vedel, kaj naj naredi z njo. Upokojili so jo. Lahko bi ostala v samostanu, preskrbljena do konca ivljenja, a ni. Mnogi bi se ustraili svoje starosti, le ona ne. Zadnja leta, dokler ni prila k druini Mesikovih, je bila tako reko brez doma. A polna, notranje bogata, njen moto je bil: sluiti in iriti ljubezen. Mnogi je niso razumeli, ni bila priljubljena v medijih, ker je preve zagovarjala svojo smer. Najbolj mi bo ostal v spominu njen otroki zaudeni nasmeh, nenehno raziskovanje in radovednost.
149

Ivan o tem nadaljuje: Kadar smo jo obiskovali na Slovenskem Pohorju, smo jo nali vedno dobre volje - in to tem bolj, kolikor bolj se je bliala njena zadnja ura. Nekajkrat je ponovila: "utim, da moram e prej prevesti Chimoya. Ko bo prevod gotov, bom odla!" Ko so zdravniki uvideli, da zanjo ni ve reitve, so nam jo poslali domov - v druinsko oskrbo. Fizino stanje se ji je slabalo. Na dan, ko se je zveer njena ura ustavila, se je e dala odpeljati na sestanek Chinmoyevih obudovalcev. Slutila je, da se gre poslovit. Na predstavitvi prevoda ji je bilo "tako lepo", da bi ne bilo prav, e se vabilu ne bi bila odzvala. Odpeljal sem jo v njeno sobo. Trenutek za tem sem e pogledal za njo, ker sem vedel, kako je slabotna, in jo nael nezavestno na tleh. Ni vedela, da je padla. Poloili smo jo na posteljo. "Resnino ne morem ve," je rekla, zahropla in v nekaj minutah je preminula. Pozvali smo reilca. Zdravnik ji je masiral srce, a ni bilo ve pomoi. Dr. Marija Mihaela Klunova je namre opravila vse, kar je hotela storiti kot sluiteljica, in nas zapustila. "Jezna bi bila na vas, e bi jo obudili," sem rekel reevalcu. Vrnila se je domov, k oetu

150

KAJ JE TREBA POETI, DA NE BI USPELI

Zdenka je samohranilka. ivi s svojo herko. Ima jo zelo rada, saj ji pomeni vse na tem svetu. Kot otrok je bila zelo razvajena, od mame je dobila prav vse, kar si je izmislila. Mama je vedela povedati: e jaz neesa nisem imela, bom to privoila svojemu otroku. Razvajala jo je na vsakem koraku in tako v njej uresnievala svoje revno otrotvo. Zdenka je odraala bolj ali manj sama in je poela vse, kar je elela. Mame ni bilo doma, ker je sluila denar. Oe jo je vekrat hotel prijeti bolj vrsto, vendar mama tega ni pustila. Prek svoje herke je ivela svoje sanje iz filmov in fantazij. Smisel za vrednote si je Zdenka izoblikovala sama, in to najvekrat na ulici. Kot najstnica si je elela postati modna oblikovalka. Ima prirojen smisel za modo in lepoto ter se rada lepo oblai. Zaradi slabih ocen v osnovni oli so jo stari "potisnili" v lesarski, moki poklic. Nikoli ga ni rada opravljala, celo sovraila ga je. Kot odraajoe dekle je iskala zadovoljstvo v zabavah in v disko plesih. Mami je to ugajalo, "samo da otrok uiva in se znori". Na eni taknih zabav je spoznala fanta, se vanj zaljubila in se poroila. Fant je bil prav tako neodgovoren kot ona. Zanosila je in rodila deklico. Po dveh letih razmerja sta se razla. Zdenka je elela nekaj narediti iz svojega zakona, vendar je bila samo njena volja premalo. On je odel k drugi, stareji, kjer je lahko igral vlogo neodgovornega otroka. Obupano je zaela iveti kot mati samohranilka in delno ji je uspelo. Ves as je sovraila poklic in delo za tekoim trakom v pohitveni indrustriji. Veselila se je svobode in komaj akala, da bo tega neko konec. Ni ji bilo treba dolgo akati. Podjetje je lo v steaj, Zdenka pa na borzo. "Zdaj mi ne bo ve treba prenaati nemogoega efa," je govorila. Leto in pol "svobode" je prehitro preteklo. Zavod ji je plaal prekvalifikacijo za iviljo, ki jo je tudi opravila. Skoraj vse njene prijateljice so dobile slubo, ona pa je e danes nima. "Nihe me ne bo izkorial," je bil njen pogost stavek. Predlagali so ji, da si kupi ali izposodi ivalni stroj in zane ivati doma. Odvrnila jim je: "Preve je treba delati in zasluek je premajhen." Odgovarjali so ji: "Ko cele dneve prelei v postelji, e tega nima!" Zdenka je v oblakih, najraje vrti svoje filme. Ima megalomanske elje, ki se ne ujemajo z njenim samospotovanjem. Rada pove: "elim veliko ali ni!" In ponavadi pristane na ni. Prilonostna dela, kot so ienje, pobiranje pridelkov v sezoni ali delo na zemlji, odklanja. e se e katerega dela prime, se prej ali slej spre. e nekaj asa ivi od socialne podpore. Zelo zgodaj se je zaela zanimati za duhovnost. Skorajda ni tehnike, ki je ne bi preizkusila. Vsak dan prebira horoskope ali jih poslua po radiu. Obiskala je e
151

mnoge vedeevalke in porabila kar precej denarja za komercialne telefonske linije. Doma ima na kupe kristalov in duhovne literature. V zaetku se za vse takoj navdui, a ko se pojavi prva krize in bi se morala sooiti z zadevo, gre drugam in zamenja tehniko. Lahko ji povemo: vse tehnike in metode so dobre, samo odloiti se mora za eno in po njej delati. Koplji studenec in bo prila do izvira vode. Mono jo zanima "astralna projekcija". Odgovarjamo ji: saj si e zdaj preve v zraku, prizemljiti se mora, delati, ustvarjati, sluiti denar! Priznati moram, da sem v taknih primerih nemoen. Pomagamo lahko le nekomu, ki si eli pomoi in je pripravljen na spremembe. Tudi bog pusti ljudem njihovo svobodno voljo, je pa vedno pripravljen pomagati, ko ga kdo zaprosi za pomo. Za uspeno ivljenje priporoam pet ekolokih zakonov uspeha. Neuspenei pa se po mojih izkunjah iz prakse ponavadi drijo naslednjih pravil: 1. Za vse so krivi drugi - stari, uitelji, profesorji, vodje v slubi. Neuspenei nikakor noejo prevzeti odgovornosti. Vse ivljenje razmiljajo, kaj bi delali, s kom bi iveli in s kakno metodo ali tehniko samorazvoja bi se ukvarjali. Imajo veliko nedokonanih projektov ali celo tudij in v tem veliko vezane energije. Ne elijo se odloiti, zapustiti ali dokonati. Ko jih vpraate za rok dokoanja naloge, jih to spravi v slabo voljo. 2. Vedno dajejo prednost obliki pred vsebino - zanje ni pomembno sporoilo, temve videz, embalaa. V sebi imajo monega "nadzornika", ki dui njihovega "kreativnega otroka". Neradi se izpostavljajo ali izstopijo iz sivega povpreja in ne delujejo iz sebe. Urijo se v posnemanju, mahinacijah, kopiranju. Imajo vzornike in jih posnemajo, sebe pa ne posluajo. 3. Vse bi "delali", samo da jim ne bi bilo treba delati - ko ene dejavnosti e dobro ne vpeljejo, e se posvetijo drugi. Vedno lovijo "megabiznis" in velik "cash", zasluek. Ugodje jim je vedno pomembneje od rezultata dela. 4. Vse ivljenje igrajo samo eno igro: radi spijo na lovorikah in obujanju spominov. Samo oni imajo prav, vsi drugi delajo narobe. Trudijo se spremeniti druge in e jim to ne uspe, izgubljajo energijo v jezi nanje. "Njihov prav" je pomembneji od rezultata ali koristi. Radi igrajo vlogo rtve ali preganjalca in se druijo s tistimi, ki jih pri tem podpirajo. Nikoli niso dovolj pripravljeni, da bi li v akcijo. 5. Ljubijo le pogojno in v vsem morajo videti isto osebno korist. So zakrneli egoisti, samo da je njim prav, lepo in dobro, zapirajo se v svoj brlog. Namesto usluge bi eleli prodati svoj ego. Zanje so tisti, ki osreujejo druge ali delajo v dobrodelnih organizacijah, neumni.
152

PODJETNIT VO

153

154

VIZUALIZACIJA USPEHA POSTAJA RESNINOST

Ni ni prepriljivejega od uspeha.

Moderni pristopi za doseganje uspenosti v poslu, druini in osebnem razvoju - ekoloki management
Predolgo smo iveli v komunistinih asih, da bi se ez no prelevili v uspene podjetnike. Za nas so v preteklosti skrbeli drugi, kreativnosti nismo razvijali. Odpiranje v svet pa zahteva uspenost na vseh podrojih ustvarjanja. Ni ni zagotovljeno, varno, zato moramo biti odprti za spremembe in se nenehno seznanjati z razvojem. Splono je znano, da pride do najvejega napredka v tekih asih. Takrat zberemo vse sile in moi ter pogledamo naprej. Ko so Japoncem omejili izvoz velikih televizorjev, so razvili majhne in z njimi preplavili svet. Karkoli se dogaja okoli nas, je lahko prednost. V vsaki situaciji moramo potegniti najboljo potezo in se od nje kar najve nauiti. Nae misli usmerjajo tok nae energije. Kar mislimo, se nam tudi zgodi. Zakaj? Ker smo tja investirali nao energijo. e ste si v ivljenju dovolj dolgo in dovolj mono nekaj eleli, se vam je elja tudi uresniila. Pa tudi e ste se neesa bali, se je tisto nazadnje zgodilo. Pri tem ni nujno, da ste poznali vse zakonitosti taknega delovanja. Koliko manj asa in energije bi potrebovali, e bi zakonitosti poznali?

Uspeh se porodi v glavi!

Podjetnik lahko vidi svojo prihodnost tako:

Vse monosti so odprte, vsak korak je izziv!

... ali tako:

Kamorkoli se obrnem, sami problemi.

156

Podjetnik najde smisel dela v uspenosti. Od tod tudi pregovor: "Ni ni prepriljivejega od uspeha." e stvari obrnemo: neuspeen podjetnik sploh ni podjetnik. Nove ideje in razmiljanja z Zahoda nam hoejo v najveji meri povedati, da smo sami odgovorni za vse, kar se nam dogaja ali ne. Ko vzamemo usodo (tudi uspenost) v svoje roke, smo "sami svoje sree kova" in takrat tudi najpogosteje uspemo. Klasine metode za doseganje uspenosti so ve ali manj znane: biti moramo samozavestni, strokovni, pridni, iznajdljivi in imeti mono voljo. Vsi nimamo mone volje, eleli pa bi uspeti. Kaj sedaj? Mona volja je samo eden od dejavnikov uspeha. e o tem povpraate uspene podjetnike, ki so sreni in uivajo v svojem delu, vam bodo to zagotovo potrdili. Nikjer ne boste nali odgovora na vpraanje, kako v sebi prebuditi ali se nauiti manjkajoih lastnosti. Moderne metode managementa se ne oklepajo samo klasinih metod, temve se povezujejo tudi z alternativnim podrojem znanosti. Z modernim pristopom je mogoe veliko dosei, skoraj vse. Pa se boste vpraali: "Ali bom sreen, ko bom dosegel cilj - oziroma kaj je zame dobro in za kaj sem nadarjen?" Goethe je rekel: "Vae elje so kaipot vaih sposobnosti!" Torej, uresniite svoje elje! Za uresnievanje naih elja se je pokazala kot trenutno najbolja metoda uporaba zakonitosti delovanja CILJNE STRUKTURE. Za ciljno strukturo sta najpomembneja faktorja izbira cilja in investiranje nae energije. e pri prvem faktorju se nam pojavijo dvomi, ali sem sposoben, ali zmorem: takoj se spomnimo svojih neuspehov. Po starem sistemu bi to reevali z nenehnim preprievanjem - uspel bom. To je tako, kot bi na e popisan list papirja pisali nov stavek. Novi pristopi pa najprej diskreirajo nae dvome in preprianja in zatem vsadijo pozitivno TRDITEV. Od tega trenutka dalje bo ta delovala v zavednem in nezavednem delu nae osebnosti. Pri investiranju nae energije po starem sistemu bi najverjetneje ubrali naslednjo pot: izkljuili bi vse dejavnosti, ki niso neposredno povezane s ciljem (druina, konjiek, port, samorazvoj, prijatelji). Z modernimi metodami se najprej osvobodimo vezanih pozornosti, ki so veliki porabniki energije. Prebudimo kreativne moi in samo enkrat, kot v prvem faktorju, napolnimo cilj z energijo. Tako je ciljna struktura zakljuena. Ciljno strukturo e optimiramo, tako da jo doseemo v optimalni kvaliteti, ob pravem asu in z optimalnim dobikom. Taka optimirana struktura bo delovala, tudi e ne bomo ves as razmiljali o cilju. Do cilja nas bo zagotovo pripeljala ciljna struktura, ob pravem asu bomo na pravem mestu, sreali bomo prave ljudi, izkoristili dane prilonosti, skratka, vse se bo sreno izteklo.

157

VIZUALIZACIJA CILJEV
Uspenei vidijo cilj e uresnien, dosti preden se zgodi Odloanje za cilj je poizvedovanje, kam bomo investirali na denar. Denar je e materializirana energija in si ga laje predstavljamo kot nao notranjo duhovno energijo, ki je nevidna in neotipljiva. Odloitev je zakon za nao podzavest in s tem, ko se odloimo, se zane truditi, da bi izpolnila vsako nao eljo. Odloitev je najmoneja stvar na tem svetu. To dobro vedo vse novodobne marketinke piramidne verige. Imel sem prilonost posluati vrhunske predavatelje z vsemi monimi vizualnimi, slinimi in utnimi efekti in lahko reem, da so pravi virtuozi na svojem podroju retorike, vendar samo z enim ciljem: "Odloite se in zanite delati to delo." Ali: "Za bojo voljo, le odloiti se morate in uspeli boste!" Dobro vedo, kaj se zgodi v glavah poslualcev, ko se odloijo. Veji del nae dnevne aktivnosti poteka avtomatsko v skladu z nao odloitvijo. Stefan Volinski to imenuje dnevno stanje transa. Ker se Vizija uspeha lahko uporablja tudi kot prironik, si na tem mestu oglejmo praktini primer vizualizacije ciljev. Gotovo ste e koga sliali, da je po omembi nekega cilja rekel: "Tega si niti zamisliti ne upam, ker me kar strese. eljo e imam, ampak videti cilj uresnien - tega pa si ne upam." Z naslednjo praktino vajo boste naredili korak naprej v vizualizacijo ciljev. Kar v knjigo ali na poseben list papirja povsem svobodno, pa eprav je to morda prvi v vaem ivljenju, napiite, katere cilje elite uresniiti v svojem ivljenju. Piite jih v elelniku: elel bi, da se preselimo v veje stanovanje. Nato na desni strani lista napiite v pretekliku: Preselil sem se v veje stanovanje, kupil nov avto... Enega od taknih monih ciljev si oglejmo poblie. S to vajo ugotovite mone ovire, ki prepreujejo, da sploh zanete vizualizirati vae cilje. In jih, pa eprav samo v mislih, vidite e vizualizirane. Na primer: elite si svojo hio z bazenom. Zamislite si jo, zanite jo graditi v svoji glavi. V tej prvi fazi si jo zamislite imbolj bogato in razkono. Temu bi lahko rekli, da sanjate, sanjarite. Ko odprete oi, se zaveste svojih omejitev, preprianj in ovir na poti k uresnievanju cilja. Tem pravimo ovire - bete. Naj vas na tem mestu ne zgrabi panika, ampak mirno in zbrano zapiite, kakne ovire si predstavljate ali pa se same prebudijo v vas. Samo zavedajte se jih in si vse poteno priznajte. Niesar ne prezrite, potegnite vse ven, popolnoma jih "posesajte", kot sesalec za
158

prah posesa vso umazanijo. Naenkrat boste preseneeni ugotovili, da ste vse ozavestili in vsemu prili do dna. Sedaj se lotite naslednje faze, to je razgrajevanje vaih ovir in negativnih preprianj ali trditev s formulo razgrajevanja, ki je opisana v poglavju etrti zakon uspeha. Za uspeno uporabo formule razgrajevanja vam priporoam, da si podrobno preberete navodila ali obiete teaj integralnega ekskaliburja, nekaterim veim pa bo dovolj e to, da preberejo knjigo Integralni ekskalibur. V zadnji fazi si e enkrat z monim vivljanjem zamislite eleni cilj. e se pojavijo ovire, jih znova razgradite ter zakljuite s isto in jasno sliko elenega cilja. Na koncu tega poglavja bo prikazana razirjena metoda vizualizacije ciljev, z uporabo ciljne strukture in asovne steze.
159

KAKO SE PRAVILNO POSLOVNO ODLOATI

e elite pravilno poslovno odloitev, morate natanno vedeti, kaj hoete, in ji dovoliti, da se pojavi!

To je eno najbolj skrivnostnih poglavij te knjige. Misli e dolgo asa nosim v glavi in so danes dozorele. Naslov poglavja bi lahko bil "Zakaj pridemo v teave zaradi napanih poslovnih odloitev in propademo". Zaetni impulz je dal moj nekdanji direktor razvoja, Joe, ko me je vpraal, kako naj pride do prave poslovne odloitve in kako naj, ko se je e odloil, natanno ve, da je prava. Takrat mu nisem znal odgovoriti. Meni je bilo jasno, katere vzvode, mehanizme naj uporabim, nisem pa mu znal razloiti v njegovem jeziku. Sprejel sem izziv, da najdem odgovor v taki obliki, da me bo vsakdo razumel. V strokovni literaturi je to podroje obdelano dokaj povrno, teoretino in mnogim nerazumljivo. Za boljo razlago bom uporabil nekaj konkretnih primerov. Ker to vpraanje sliim zelo pogosto pri svetovanju zasebnikom in podjetnikom, jim dam ponavadi zelo kratek odgovor: Najvaneja je vaa resnina in jasna naravnanost, kaj sploh hoete. Zelo jasno definirano vpraanje vam da e polovico odgovora, kajti e ga ne znate definirati ali povedati, kaj hoete, bodo drugi izrabili prilonost in vas vkljuili v tisto, kar hoejo oni. Ali hoete, da raste va ego, ali elite osebni razvoj, ki vam bo prinesel resnino sreo? Druge izbire nimate. Iz procesa dozorevanja osebnosti - sedem stopenj razvoja, podanih na zaetku knjige, je razvidna evolucijska smer razvoja. e se z njo strinjate, je najbolje, da delujete v skladu z njo in se zavedate, kaj je v vaem ivljenjskem obdobju pomembno. Za pravilno odloanje se morami prikljuiti na kolektivno nezavedno - vesoljni raunalnik. To pa lahko naredimo le, e v sebi nimamo preve hrupa in se znamo posluati. Za programiran vstop v praznino - tiino je najprimerneji teaj boanske praznine, ki ga po potrebi vodim. Ko imamo enkrat to izkunjo, se laje prikljuujemo na vesoljni raunalnik in dovolimo, da se nas pravilne odloitve dotaknejo. S poslovno odloitvijo elite uresniiti cilj in ta cilj vam mora biti kristalno jasen.

160

Pa si poglejmo nekaj tipinih ciljev, ki jih vsak dan sreujem pri svetovanju: 1. elite si imeti veliko denarja. Denar ne more biti cilj. Denar je sredstvo za doseganje cilja. Vpraajte se, kaj je za tem, kaj bi radi z denarjem dosegli, in to je va resnini cilj. 2. Delajte samo to, kar vas veseli. Takoj se vpraajte, ali to kdo potrebuje, ali se da vnoviti in ali to nekoga osreuje. 3. Samo delati, ne glede na to, kaj. Tudi takno delo se bo nalo za vas, vendar je vpraanje, ali je to va resnini cilj. 4. Dobro ivljenje, sreo, osebni razvoj in dolgoroni razvoj podjetja. Tu smo e blije pravemu pristopu. Najvaneja ideja je zdruiti samorazvoj z delom, s katerim se ukvarjam vse ivljenje. Zame je to konjiek, sluenje denarja, druenje. To bi delal zaasno tudi zastonj, pa tudi e bi moral zato nekomu plaati. Idejo za ilustracijo te knjige sem dobil na teaju Stephena Haslama Pot v izobilje. Razporejal nas je v skupine po est in "po nakljuju" je prisedla Andrejka. Ukvarjali smo se z vpraanjem, kaj je na ivljenjski problem. Zame je bil takrat najti ilustratorja te knjige. Kot magnet sva bila privleena. Vojka, drugega ilustratorja, sem sreal na teaju reikija. Za tako obutljivo podroje, ki ga je treba v globino doumeti in z njim iveti, nisem mogel najti boljih ilustratorjev. Sama usoda mi ju je poslala. Eno pomembnejih del v Tamu je bil moj projekt vzmetenja kabin na tekih tovornjakih, kar je bilo takrat za Tam ivljenjskega pomena, saj je stalo na dvoriu 500 neprodanih vozil. oferji zaradi pretrdega vzmetenja in vpliva na hrbtenico tovornjakov niso hoteli voziti. Dr. Horvat je takrat uvajal projekt aktivnega vzmetenja, ki pa e ni bil zrel za serijsko proizvodnjo. Zadevo sem zelo dobro poznal, ker sem bil vkljuen v oba projekta. Naredil sem analizo sistemov vzmetenja kabin na trgu in se intuitivno odloil za vzmetenje po vzorcu TURBOSTAR. Zadel sem v ivo. Sistem e danes odlino deluje, je poceni in praktien. Pozneje se je izkazal kot edina prava poslovna odloitev v tej situaciji. Naj odkrijem e eno veliko skrivnost, kako in zakaj sem se odloil, da ne bom ve vztrajal v razpadajoem Tamu. Razum je kazal isto drugae, kot sem se odloil. Bil sem vodja konstrukcije avtobusnih karoserij in bdel sem nad celotno konstrukcijo. Govorilo se je: e bo kateri oddelek poslovno preivel, bo to oddelek proizvodnje avtobusov. Imel sem 49 let in zavedal sem se, da bi drugod teko nael primerno slubo. Ni mi ne bi manjkalo, lepo bi doakal pokojnino. Propad podjetja je trajal e ve mesecev, se stopnjeval in se zaostroval. Prosil sem nezavedno, sanje, naj mi sporoijo, kje je reitev. Kmalu po tem sem neko no sanjal. Sanje so bile mone, ker se jih e sedaj, po enem letu, ivo spominjam. S skupino
161

ljudi smo se vozili po cesti z avtobusom, prili v kriie in nadaljevali naravnost. Druga monost je bila pot v desno. Cesta je zatem postala blatna z velikimi luami. Blato in lue so bile vse veje in avtobus je obtial v blatu. Izstopili smo iz avtobusa. Potniki, moji sodelavci iz oddelka konstrukcij, so li potiskat avtobus. Ni lo. Niso ga mogli premakniti iz blata. Bili smo blatni, umazani, uporabljali smo razline pripomoke in vzvode. Po velikih mukah smo ga le premaknili, vendar smo ga pokodovali in ni ve ni bil podoben novemu. Z veliko teavo je odpeljal naprej in tudi motor je slabo deloval. Odpeljali so se naprej, vendar brez mene. Zbudil sem se v mukah. Ni mi ni bilo jasno. e bi se takrat odloil, bi dobil odpravnino priblino 20.000 nemkih mark, vendar sanj nisem upoteval. Moj ego je bil moneji. ez eno leto sem priel na borzo dela - brez odpravnine. e se danes spomnim sanj, mi je njihovo sporoilo jasno, takrat mi ni bilo.

BISTVENE TOKE ZA ODLOANJE

- Odloitev mora biti ekoloka - v skladu z okolico, - imeti mora dober namen, - preveriti moramo, ali je izraz nae globoke notranjosti ali pa hrana za na ego. Poglejmo, kako priti do pravilne poslovne odloitve: 1. Vedeti moramo, kaj hoemo, kaj je na cilj (preivetje, ivotarjenje, polno ivljenje, denar, bogastvo ali uravnoteen samorazvoj). Opozarjam vas, da mora biti cilj natanno postavljen, sicer ne boste uspeli, saj sploh ne boste vedeli, kam bi eleli priti. e cilj e ni jasen, uporabite tehnike, da ga poiete - ozavestite. Kolega, ki ima tiri otroke, je v krizi, ker je ostal brez slube. elel je imeti le toliko denarja, da bi imel za kruh in mleko. Odprl je trgovino s prehrano. Danes ivotari, res pa je, da ima za kruh in mleko. Naa podzavest je verna sluabnica, vedno na voljo, samo zaposliti jo morate znati. 2. Imeti moramo energijo. Imeti moramo viek energije, kot da nas nekaj razganja. Delajmo to, kar nas veseli, kar nam odpira energijo. Najbolj nam jo odpira duhovna rast. Delajmo vaje za sprostitev energije, ukvarjajmo se s portom, jejmo kakovostno hrano. Imejmo viek energije, ne samo toliko, da lahko preivimo, pa pa dovolj, da jo lahko investiramo v nove cilje. Danes nam je na voljo mnogo tehnik za odpiranje energije: joga, vse vrste meditacij, od tihih do dinaminih, port, sprehod v naravo, konjiki. Zame je prav zdaj najbolji reiki. e imate dovolj energije, veste, ali je odloitev prava ali ne.
162

3. Dovoliti, da se reitev pojavi. Da, samo to - e imate prva dva pogoja izpolnjena. Zgodil se bo ude. Ideje se bodo same pojavljale. Na tem mestu jih je pomembno zapisati. Vedno imejte pri sebi papir, svinnik. Meni je najbolj ve diktafon. Vedno ga nosim s seboj, ideje posnamem na trak in jih nato zapiem. Znani italijanski reiser de Sica je imel neteto papirkov, od cigaretnih katel, bankovcev, kosov asopisnega papirja, na katerih je zapisoval svoje ideje. Dovoliti reitev pomeni prevzeti idejo iz glave in jo predati papirju, jo ozavestiti. Ni e ne presojajte, ali je prava ali ne, samo materializirajte jo. Vmes bo nekaj idej neumnih, potem pridejo prave. Zlato je v globini, najprej moramo odstraniti jalovino. S tem ko jih oivite, si ustvarjate kanal za kreativno idejo. Pretok idej bo moneji in kvalitetneji. Kreativne ideje vam daje va "magini otrok". Stari vemo: e hoemo, da otrok razvije svoje potenciale, ga moramo hvaliti, negovati in mu dopustiti, naj se izrazi. Dovoliti mu moramo, da preda svoje sporoilo. 4. Prepoznati edino pravo idejo, loiti zrno od plevela. Od sto idej je le ena uporabna. Ko ste zadostili prvim trem pogojem, imate veliko zapisanih idej in ste komaj na polovici poti. Loiti morate zrno od plevela. Vedeti morate, kdaj vstopiti v podroje razuma, hladne logike, kritike. Povedano drugae - potrebujete trdno znanje, znanje iz ol in fakultet, da zamisli izkoristite. e ga nimate, ni zato, najemite strokovnjake, veliko je brezposelnih. Ponavadi ste vi tisti, ki zautite, da je ideja prava, kajti leta nas vlee, v njej je silna mo. V tej fazi je najvaneje, da se zanesete nase in da prevzamete odgovornost za odloitev. Tako namre dobite zorni kot za reitev monih problemov. V tej fazi lahko zaupate ideje prijateljem, za katere ste prepriani, da vam hoejo pomagati. Samo posluajte, kaj vam govorijo, vse pripombe jemljite dobronamerno. To je njihov zorni kot gledanja. Vsak lovek bo govoril in delal iz sebe. Ko sem e delal v konstrukciji vozil in se odloil za neko idejo, reitev, sem si drznil iti v proizvodnjo in idejo predebatirati s "starimi maki" iz prakse. To sem si lahko privoil, ker nisem spadal med "salonske inenirje". Debata je bila pogosto vroa, tudi z aljivkami in neumestnimi pripombami; vasih so nadgradili mojo idejo, vasih pa sem prevzel njihovo in jo uresniil. Ta izlet v proizvodnjo se mi je vedno obrestoval. 5. Realizacija. Brez zadnje faze bi bilo vse zaman. Ko se odloite za realizacijo ideje, JE TO ZAKON. Cezar je rekel: "Kocka je padla." Gledate samo naprej, ne obraate se nazaj, ustvarjate ciljno strukturo. Cilj vidite e uresnien, obenem pa se zavedate sedanjega stanja. Tako vkljuite magnetno polje, ki vas bo pripeljalo na cilj. Sedaj ste v identifikaciji REALIZATORJA. Projekt morate izpeljati do konca.

163

ODGOVORNOST IN USPENOST
e ne elite reitve, odgovornost za svoj problem e naprej prenaajte na druge... in narobe: prevzemanje odgovornosti je najuinkoviteja pot do reitve.

Ali smo lahko uspeni, e ne vzamemo odgovornosti v svoje roke? Ne! Nikdar in nikoli! Zakaj? Ker ne hodimo po svoji poti. e nimamo natanno doloenega cilja, nam ga postavijo drugi, in zato se ne udimo, ko nas pripeljejo na svoj cilj. Kaj pomeni biti uspeen? Biti uspeen pomeni uresniiti postavljeni cilj. Odgovornost pomeni biti odgovoren, drati celoten projekt v svojih rokah. Takrat smo v identifikaciji odgovornega. Spomnimo se, da je identiteta zorni kot + cilj, a cilj je uspenost. Ko smo v ustrezni identiteti, smo v stiku z reitvami. Mi smo kanal, po katerem dobimo ideje, napotke, mone reitve. Spomnimo se, kako smo se poutili, ko nam je kdo naloil odgovornost za veji projekt. Kar streslo nas je. Potem smo zaeli razmiljati o zadevi, videli smo celoto, prevzeli odgovornost. Zgodilo se nam je, da smo se neko jutro prezgodaj prebudili in e so nam po glavi rojile ideje. Takrat je najbolje, da vzamemo papir in svinnik ter zapiemo prebliske ali pa jih povemo v diktafon. Odgovornost nas sili, da iemo reitve, pri tem nam pomagajo podzavestne moi. Le-te so med spanjem ali takoj po spanju najbolj aktivne in dragocene. Pravi greh je, e jih takrat ne zabeleimo! Izginejo in se ne vrnejo - ali pa le z veliko teavo. Ko sem v slubi vodil pomembne projekte, sem se vedno prebujal zelo zgodaj, tudi ob treh zjutraj. Tedaj so mi rojile misli po glavi. Vasih me je ef vpraal, kdaj sem priel v slubo - imeli smo drsei delovni as. Odgovoril sem mu, da e ob treh zjutraj. Odgovornost mobilizira nae sile k elenemu cilju, preseemo se, ego takrat utihne in zato je odgovornost tako pomembna za samorazvoj. Tudi e se posebej ne ukvarjate s samorazvojem, ste pa odgovorno bitje, ste e veliko naredili za svoj duhovni razvoj. Biti neodgovoren pomeni ne izkusiti ivljenja v njegovi celoti. Biti odgovoren pa pomeni prebuditi kreativnost - avtorstvo. Prevzemanje odgovornosti pomeni tudi pomagati sooati sodelavce s stvarnostjo ter njihovimi dejanskimi vzroki in posledicami. Najprej je treba prevzeti odgovornost zase in za svoj razvoj. To je najlae, boste rekli. Pa ni tako. Ogromna veina ljudi tega ne eli in ni pripravljena. Laje je prenaati odgovornost na druge in se jeziti. A kaj nam to pomaga? Da nam le zaasno tolabo, deluje kot droga, ki je kot
164

nala primerna za neodgovorne; energijo vlagajo v problem, in ne v reitev. V modernih pristopih vodenja je odgovornost na prvem mestu. Odgovornost pomeni prebujenost - ozaveanje. e elite biti uspeni, je najbolje prevzeti odgovornost kar takoj v svoje roke. Priporoam vam pozitivno trditev - alfo: "JAZ, JANEZ, SEM SPOSOBEN PREVZETI ODGOVORNOST." S tem aktivirate zavestne in podzavestne sile, notranje potenciale, uresniite postavljeni cilj in preidete v vlogo uspenea. e pred leti sem priel v stik s knjigami pisateljice Louise Hay. Najbolj ve mi je bilo njeno preprianje, da je treba prevzeti odgovornost za nae ivljenje. Mogoe boste rekli, da vam ivljenje ni dalo monosti nauiti se prevzemati odgovornosti. Res je. Okolje nam najvekrat ni bilo naklonjeno. Kot otroci smo se predvsem naposluali kritike. Vendar smo odrasli in ne moremo se izgovarjati na to, kar je bilo. Kako obravnavajo odgovornost dandanes popularne duhovne metode? Kakovostne vsekakor temeljijo na popolnem prevzemanju odgovornosti in zavedanju, nekaj pa jih temelji na avtoriteti, za uence prevzema odgovornost guru, kar je vsekakor dvomljive vrednosti.

Reitev s strani 96: Koko, ki nese zlata jajca!

165

KAJ JE POMEMBNEJE ZA USPEH - IQ ALI EQ

Vsakdo se lahko razjezi - to ni teko. Ampak razjeziti se na pravo osebo, do pravilne meje, v pravem trenutku, zaradi pravega vzroka in na pravi nain; to ni lahko. ARISTOTEL Kaj je pomembneje v ivljenju: razumska inteligenca - inteligenni kvocient IQ ali emocionalna inteligenca EQ ? Emocionalna inteligenca je sposobnost prepoznavanja, obvladovanja in izraanja svojih obutkov ter spretnost ravnanja s soljudmi. Pojem emocionalne inteligence EQ je ustvaril Daniel Goleman, avtor istoimenske knjige. In za kaj je EQ tako pomembna? Ker doloa, kako uspeno bomo uporabljali svojo razumsko inteligenco IQ. Prednost ustvenega uma je v tem, da lahko hitro spregleda ustveno stvarnost v odnosu. Na primer: partner se jezi name, ona lae, sogovornika moje poetje alosti. ustveni um v trenutku ustvari intuitivne ocene, ki nam narekujejo, emu ali komu se moramo izogniti, komu verjeti, kdo je tisti, ki je razburjen. Je na radar za odkrivanje neprijetnosti in nevarnosti. Neprimerno hitreji je od racionalnega uma in zato nas lahko obvaruje marsikatere neprijetnosti v primeru, ko odloata as in hitrost reakcije. Pomanjkljivost pa je vasih v tem, ker lahko tako zazna vtise, ki so sicer bliskoviti, vendar zmotni. Nobena skrivnost ni, da so imeli veliki raziskovalci - Newton, Edison,Tesla, Einstein in drugi - visok kvocient. To jim je omogoilo analizo in sintezo zapletenih naravnih pojavov, spoznanje zakonov in praktine raziskave. S tem se svet, Evropa in Amerika za svoj hiter razvoj in tehnoloko revolucijo lahko zahvalijo racionalnemu umu, torej IQ. Brez IQ si je nemogoe zamisliti razvoj informacijske tehnologije. e ste kdaj pisali raunalniki program, veste, da ga brez IQ niste mogli narediti. Vodenje potnikih letal, vesoljska tehnologija, bioinenirng, marketing - pri vsem je IQ nujen. Japonska je neko slovela po zen budizmu, vendar se za svoj hitri tehnoloki razvoj in kvaliteto izdelkov, elektronike, tehnike in avtomobilov lahko zahvali pravemu razmahu olstva, to pa je IQ. Pokukajmo nekoliko e na nerazviti jug, Afriko, Azijo, Juno Ameriko in Indijo! Skupni imenovalec je, da tu prevladujejo ustva. Poblije si oglejmo v zadnjem asu popularno romarsko deelo Indijo. Na vsakem
166

koraku in vsepovsod domaini lahko izraajo ustva, kot tudi v arabskem svetu. Prevladuje revina, umazanija, zakoni ulice. olstvo je v teh dravah e na zelo nizki stopnji, dostopno le redkim iz revnega sloja. IQ ni toliko cenjen niti tako pomemben kot v razvitem zahodnem svetu. Starostna doba je kraja, umrljivost otrok je zelo velika. Zahodni lovek bi lahko rekel: pa saj lahko vsepovsod in na vsakem koraku izraajo svoja ustva, v dui jih ni ne tii, da bi morali segati po samomorih kot na zahodu. Pa ni tako. Uravnoteen razvoj osebnosti zahteva enakomerno evolucijo razuma in ustev, ele takrat lahko govorimo o popolnoma zdravi osebnosti, ki se lahko v polni meri izivi v ivljenju. Kako pa EQ vpliva na managerske strukture in na uspeh v ivljenju? Odkrito povedano: brez EQ si ne znamo zamiljati vijih uspehov, samorazvoja in ekolokega managementa. Poglejmo si pomen definicije EMOCIJE - USTVA iz slovarja. Glagol "metere" pomeni v latinini "premikati se" in kae na oddaljevanje, kar pomeni nagnjenost k delovanju - akciji. Brez delovanja ali akcije ni uspeha. Philip Kotler v svoji knjigi Marketing managemet poudarja medsebojne odnose kot osnovo, na kateri temelji celotni marketing. Medsebojne odnose, in to dobre, pa si je nemogoe zamisliti, kaj ele vzpostaviti, brez dobrega EQ. V ranem otrotvu vpliva na nas odnos z materjo - takrat se nauimo reakcij, tega, ali si pozneje v ivljenju dovoljujemo naa ustva odprto in iskreno izraati ali pa izoblikujemo popaen vzorec. ele tedaj je pri loveku potrebna korekcija. Nekateri od nas so naravno prilagodljiveji za razkrivanje posebnih simbolinih stanj ustvenega uma. Tisti, ki so naravno na isti valovni dolini z glasom lastnega srca - jezikom ustev, bodo gotovo spretneje izraali njegova sporoila in jih hkrati znali razbirati pri drugih. Vzpostavljanje pristnega odnosa pa je izredno pomembno prav v pozitivnem svetu. Sogovornika ali potencialnega partnerja moramo ne le razumeti, temve tudi zautiti. Neubesedeno modrost nezavednega lahko le s pomojo ustvenega uma prenaamo v medsebojno komunikacijo. e ne poznamo svojih ustev in ne znamo odreagirati na pravi nain, ne vemo, v kaknem stanju je na partner. Ne znamo utiti z "njegovo glavo", ne pridemo v njegov svet. Vpraali boste: "Razumeli smo pomen ustev, zavedamo se, da so to nai skriti potenciali, ki jih lahko prebudimo. Vendar, kje in kako?" Vse pomembne javne in zasebne izobraevalne intuicije, razen redkih izjem, propagirajo uenje razumskih podroij, to je IQ.

167

Dovolite, da vam predstavim ...

Preidimo k tehnikam. Najprej k tistim, ki jih izvajam na svojih seminarjih. V uvodu bi rad razloil izraz ODPIRANJE USTEV. Najprej gre za to, da si jih dovolimo obutiti, da si jih dovolimo izraziti v okolju, ki nas bo gotovo podprlo. Za takno prebujenje je vsekakor potrebna skupina. Procesov pa ni mono sproiti in od njih imeti koristi, ko smo sami, kajti takrat nimamo povratne informacije in energijske podpore skupine. e ne prebudimo energije, procesa nismo zmoni sproiti, ker ga ne obvladamo, ozavestimo. Ostane nam e en neuspel poskus, ki nam bo potrdil preprianje o nai nesposobnosti. Lahko je sprostiti ustva na jugu, zato tudi radi gremo na dopust v june kraje, da si enkrat na leto damo duka. Leta 1981 je bil v Jugoslaviji od tehnik osebne rasti razirjen le intenziv razsvetljenja, s KOANI. Koani so vpraanja, vzeta iz budizma, na katera ni mogoe najti loginih odgovorov. Doivi direktno, kaj si, doivi direktno, kdo si, doivi direktno ivljenje in doivi direktno drugo ljudsko bitje. Poudarek je bil na "doivi direktno". Uspeh je bil naravnost fantastien. e prvi sem doivel samega sebe. Atmosfera v skupini je bila odlina. Bilo je veliko ustvenih praznjenj, duhovnih izkuenj, ki nas
168

vodijo k naemu bistvu - srcu - enosti z vsem. Druge metode so bile rebirthingi - preporodi ustanovitelja dr. Leonarda Orra. Tu gre za povezano zavestno dihanje, pri emer sproimo skrite blokade, neiiveta ustva in se po ve seansah pod vostvom izkuenega terapevta vrnemo v stanje rojstva, ga e enkrat podoivimo, predihamo in ozavestimo. S to metodo se nam kapaciteta ustvovanja zelo odpre in smo blije sebi. Na seminarju za profesionalno vodenje rebrthinga, ki ga je vodila mag. psihologije Judith Collignon iz Londona, sem se sreal z Oshojevimi tehnikami meditacij - dinamino, kundalini, natarad in druge. Po moji izkunji je za uinkovito prebujanje ustev dale najbolja dinamina meditacija, ki je sestavljena iz petih delov in traja eno uro: 1. Mono dihajte skozi nos s poudarkom na izdihu. Z gibi rok si pospeujte dihanje 2. Eksplodirajte. Vrite ven vse emocije, kriite, skaite, smejte se, joite... Samo se prepustite in izrazite ustva. Ta faza je post za razum in ga ta as izkljuite. 3. Skaite v zrak z dvignjenimi rokami in mono kriite: HU-HU-HU. V tej fazi dajte vse od sebe. 4. Na znak gonga se ustavite, kot da vas je nekdo zamrznil. Samo zavedajte se tistega, kar se vam dogaja. 5. Slavite in radujte se ivljenja skozi glasbo in ples. Kaseta ali zgoenka s posneto glasbo spodbuja delovanje vaje in daje ritem. Povzeto po Orange book OSHO. Najnoveja tehnika spoznavanja bazinih ustev je mistina vrtnica. Traja tri tedne, vsak dan po tri ure. Prvi teden je smejanje, drugi teden je jokanje in tretji teden je meditacija - zavedanje. e nekaj asa prevajam reiki in sem mojster reikija. Nobena nova "alternativna" metoda ne more mimo spoznavanja sebe, in tako se tudi na drugi stopnji reikija zane zdravljenje ustvenih blokad, odpiranje s ustveno-mentalnim simbolom. Spoznavanje novih pristopov bi sklenil s teajem avatar, katerega sem se pred kratkim udeleil. S tem bi zakljuil pregled sistemov, ki sem jih sam preizkusil in jih uporabljam na svojih seminarjih.

169

Zdaj preidimo k uporabi sistemov za doseganje veje uspenosti in za uresnievanje ivljenjskih ciljev. Za to je treba uporabljati IQ in EQ, se pravi ustveno odreagirati na pravi nain, kar je vekrat pomembneje kot IQ. Znati prepoznati ustva in se razumsko odloiti, kako odreagirati v skladu s prioriteto cilja, ki ga elimo dosei, je velika umetnost. Vodja skupine, ki zna ravnati s ustvi podrejenih, hitro prepozna odnose v skupini in na podlagi tega ustrezno ukrepa. Ta socialna spretnost mu omogoa uinkovito vodenje delovnih timov. Za vodjo je pomembno, da ima velik IQ in EQ. Za programerje in tehnike je pomembneji IQ, za komercialiste pa EQ. Praktini primer: Brez dobro razvitega EQ si sploh ne moremo zamiljati uspenega gostilniarja ali akviziterja.

170

ALI STA SI USPEH V IVLJENJU IN POT SAMORAZVOJA RES RAZLINA?

Na splono je mnenje e takno. Razvpiti iskalci novih poti samorealizacije niso dali priakovanih rezultatov, celo ve, veina od njih je zablodila. Tisti drugi, ki so uspeli, pa se s preuevanjem in z uporabo teh metod v praksi ne hvalijo, da jim kdo ne bi nalepil neprimerne nalepke. Saj poznate stari pregovor: "Kdor ne ve, govori, kdor ve, ne govori." V mojem samorazvoju so mi vse alternativne metode samo pomagale. Natejmo nekaj dobrih lastnosti podjetnika in jih primerjajmo s splono znanimi metodami samorazvoja. Vsak podjetnik dobro in natanno ve, kaj hoe. Ima svoj ivljenjski cilj, je prizemljen. Sam je za vse odgovoren, ne more se na nikogar izgovarjati. O vsem sam odloa in sam nosi posledice slabih odloitev. Je samozavesten in vztrajen. Redkokdaj ga kaj popolnoma iztiri. Dobesedno upoteva naelo BITI - DELATI - IMETI. Teave jemlje kot izzive, iz katerih se ui. Pozna zakone, metode uspeha in je ponavadi uspeen na razlinih podrojih udejstvovanja, kot so port, delo v krajevni skupnosti, v dobrodelni organizaciji. Dober podjetnik je e avtomatsko opravil velik del samorazvoja in samorealizacije. Ko sem kolega povabil na hojo po erjavici, mi je odgovoril: "e vekrat v ivljenju sem bil prisiljen iti skozi ogenj, zanima me le kot nova izkunja."

171

ZGODOVINA VODENJA
Pogledali jo bomo skozi zorni kot razvoja vodenja. Najbolj znan in pri mnogih vodjih priljubljen je avtokratski nain vodenja. Tisti, ki smo sluili vojaki rok, smo ga obutili na svoji koi. To je najveja skrajnost. V prenesenem smislu pomeni: jaz vem, kaj je za vas dobro, kaem vam pot. To lahko govori vsakdo, ki samo prenaa ukaze od zgoraj brez razmiljanja. Igrali so vloge UKAZOVALCA in POSLUNEGA (naredi, potem pa se pritoi) ali drugae - gospodarja in sluge. V zgodovini vojske je to prinaalo rezultate in jih delno e prinaa. Zato je industrija v zaetku delovala po tem vzorcu, saj sta bila vpletena samo lastnik in delavec. Vsak od njiju je imel svoj cilj, gospodar dobiek, delavec pa zasluek, s katerim lahko svobodno razpolaga. V em je razlika v novem pristopu? Gre za skupni cilj, kajti desetletja veljavno naelo ustvariti viji in veji dobiek se usmerja v stabilen dolgoletni razvoj, v katerem morajo vsi zaposleni zautiti, da gre za obojestransko korist. Sodoben vodja spodbuja delavce, da razvijejo sposobnosti, da preseejo samega sebe, da osebnostno zorijo. V takem nainu vodenja ni prostora za prisilo, aljivke, kajti s tem nainom se ne spodbuja inovativnost in kvaliteta, ki je danes, ko smo pria pocenitvi proizvodov, posebej avtomobilov in raunalnike opreme, izrednega pomena za uspeh podjetja.

ZAMENJAVA PARADIGEM V ODNOSU DO VODENJA

Dostikrat ne razumete mladih, zakaj se vedejo tako udno, zakaj ne uivajo pridobitev drube in starev v polni meri, zakaj in zakaj... e je tako, je prav, da si preberete to poglavje. Ne samo, da ne razumete njihovega sveta, spravljajo vas ob ivce, ne dajo vam spati, porabljajo va denar in kar je najbolj grozno, zdi se vam, da nimajo cilja, da se vrtijo na mestu, da se ne premaknejo z mrtve toke. e imate sreo, da
172

nimate tovrstnih teav z mladimi, potem se spomnite svojih prijateljev ali znancev, ki jih imajo. Ne znate jim pomagati, pa eprav bi to srno hoteli. Zakaj ne gre? Zato ker smo v obdobju menjave vrednot, bolj kot kdajkoli v zgodovini lovetva. Smo v obdobju menjave PARADIGME in prav skozi to okno poglejmo, kaj se dogaja. Moje delo se ponavadi zane s stari. Pri tem so pogumneje enske kot moki. Pogosto se name obrnejo s pronjo: "Ali bi hoteli nekaj narediti z mojim sinom, herjo...?", ki je ponavadi v obdobju 15 do 30 let. Ta priviligirani poloaj mi omogoa, da dobim vpogled v intimno notranjost osebe, kjer ponavadi odkrijem obupno iskanje smisla, ko oseba e ima vse materialne dobrine, hio, avto, vikend na morju... Ie samega sebe. Noe se odpovedati svojemu smislu, iveti neko tuje ivljenje - tuj smisel, tujo ideologijo. Ti mladi ljudje so prili na ta svet, da ivijo svoje ivljenje. A ne morejo ga zaiveti, e ne prodrejo v globino sebe, e ne zasliijo svojega notranjega glasu - glasu srca. Kje je tu menjava PARADIGME? V tem, da odgovornost zase prevzamejo v svoje roke, pogumno in odlono, ker nimajo esa izgubiti. Postajajo vodje sami sebi in vse manj potrebujejo AVTORITETE - VODITELJE. V tem je bistvo menjave PARADIGME. Mislijo s svojo glavo. Ne potrebujejo nikogar, da bi jim kazal pot, pa pa nekoga, ki jim pomaga, svetuje, da najdejo svojo pot. In ko jo e najdejo, dotudirajo in se zaposlijo, jim nekaken "vodja" pomaga hoditi po svoji poti. Naueni starih vzorcev vodenja in usmerjanja, za katere smo mislili, da bodo trajali veno, se sploh ne znajdemo v novih situacijah. Reitev obstaja, vpraanje pa je, e jo hoemo - e hoemo spremeniti prav samega sebe. e hoemo, zanimo e danes. V dobi industrijske revolucije je bilo najpomembneje trenirati razum, logiko, hladno preraunljivost. Vse smo hoteli dokazati s formulami - matematinimi modeli. To je prav, to nas je tudi pripeljalo v veje materialno izobilje in informacijsko dobo. Bili smo globoko prepriani, da nas bo osreilo materialno izobilje, vendar nam je dalo samo dobro podlago za duhovno rast. Prekomerno poudarjanje razuma nas je oddaljilo od obutkov, OD SRCA in od naega resninega bistva. Iemo nov smisel.

173

SODOBNI PRISTOP K VODENJU

Vsakdo, ki si eli postati voditelj zase in svoje podjetje, mora izraziti pripravljenost, da se bo lotil projekta osebne rasti. G. Ralph J. Cordiner, predsednik upravnega odbora General Elecrtic

Pri mojem delu mi je vedno el na ivce nain vodenja veine nadrejenih efov. Duili so me - dale od tega, da bi me spodbujali za delo. Sluenje vojakega roka v jugoslovanski armadi sem prenesel s skrajno muko in odteval dneve, ko sem lahko slekel vojako suknjo. Silili so me biti nekdo drug. Spomnim se enega od efov v Tamu, ki se je dral naela, da je delavce treba zanievati, jim ne dati prav, jim nasprotovati, jih disciplinirati, drati na distanci, ob morebitni pritobi pa imeti na zalogi delaveve pretekle napake in mu jih ob priliki pritobe sono postrei ter ga odpustiti: "Drugi e akajo na tvoje mesto." IBM ima pri poslovanju tri temeljna pravila: 1. na prvem mestu je lovek, 2. na drugem mestu je lovek, 3. na tretjem mestu je lovek. Zakaj? Ker kot uspeno podjetje vedo, kje so potenciali, in jih znajo ceniti. Z zastarelim pristopom vodenja danes ne boste uspeli, posebej ne v dejavnosti, kjer sta pomembni inovativnost in kreativnost. Lahko je bilo delavca zatreti, ga zaposliti na delih, pri katerih ni treba misliti, kot so dela na strojih, enolina dela na tekoih trakovih. Takna dela so danes vse bolj avtomatizirana. Danes je treba biti pri vsakem delu kreativen, inovativen in odgovoren, in tega ni mogoe dosei s silo. Dananji pristop vodenja mora biti drugaen, in sicer ga lahko primerjamo s dirigentom, ki upravlja s solisti in virtuozi in ne zahteva, da vsi pihajo v isti rog. Dosei moramo sinergijski uinek razlinosti: v dananji produkciji ne potrebujemo vojakov, ki morajo reagirati na enak nain. Potrebujemo razline kvalitete, ki prispevajo k uspehu skupine. Staro naelo, prevzgojili ga bomo, se danes spremeni: dali mu bomo monosti, da polno zaivi, razvije svoje sposobnosti in najde sebe v delu. Pri taknem pristopu je uspeh zagotovljen in tudi plaa ni kot motiv na prvem mestu.
174

Ali smo sploh zmoni voditi ljudi na taken nain oziroma kaj moramo narediti pri sebi, da bomo sposobni taknega pristopa? Najprej se moramo imeti radi, kajti e nimamo radi sebe, nimamo radi drugih. Kako to dosei, je opisano e v prejnjih poglavjih. Spoznati moramo samega sebe in si dovoliti, da smo takni, kot smo v resnici, z vsemi svojimi prednostmi in posebnostmi. Ko se sprejmemo, da smo udovito bitje, bomo tudi v drugih prepoznali udovita bitja in se tako obnaali do njih. S taknim pristopom bomo v njih prebudili kreativnost, inovativnost, odgovornost. To bo pri vas povzroilo notranje boje, vekrat se boste spraevali, ali delate prav, ko imate z delavci globok pogovor, ali ne bi bilo mogoe manj bolee, ko bi bili z njimi na primerni distanci. Ne, ne bi, kajti vi ne bi vedeli, kaj se z njim dogaja, katere so njihove vrednote, in bi gotovo velikokrat napano odreagirali. Z globokim pogovorom se pribliate delavcu, lahko vam zaupa svoje teave in tako sodelujete pri reevanju njegovih problemov, kar naj bi bil idealen odnos. S tem, ko se ubadate z njihovimi problemi in teavami, duhovno rastete, kar je za vas velika prednost. Ko ustvarite takno ozraje v podjetju ali delovnem timu, je vse mogoe. Poznate sodelavce in jih znate motivirati, v njih prebudite kreativnost in veste, kaj kdo zmore in za kaj lahko odgovarja. Le tako lahko oblikujete uinkovite delovni tim, v katerem vsak dela to, kar mu najbolj ustreza. V nasprotnem primeru samo predvidevate, to pa je kot tipanje v temi. Res je, da morate za globok pogovor s svojim podrejenim imeti precej poguma, pa tudi vzeti si morate as, a vedno se bo obrestovalo. e tega ne naredite, se vam bo pogosto dogajalo, da napano odreagirate in reete: "Zakaj mi tega nisi prej povedal?", e bi vedeli, bi gotovo drugae ravnali. Poleg veliko poguma za globok pogovor se morate precej ukvarjati s seboj, se seznaniti z modernimi metodami samorazvoja in jih v vsakdanjem delu prakticirati. Morate biti usposobljeni za taken pogovor, sicer ne boste znali pomagati. Vedite, da je moderen podjetnik, manager pripravljen uporabiti vsa klasina in alternativna znanja. Zanj so edina merila uspeh in rezultati. e elimo biti dober vodja, je najbolje, da se takoj lotimo spoznavanja samega sebe. Veliko razlinih nainov in poti, da pridemo na vrh hriba ali gore, obstaja - peaenje je za bolj poasne in inica za hitre. Vpraanje je, katera pot nam je bolj pisana na koo. Tega se ne da nauiti iz knjig. S prebiranjem tovrstne literature lahko dobimo nekaj solidne podlage, a to je vse - naprej ne bo lo. Potovanje vase je zanimiva in drzna avantura. Vse, kar smo v svojem ivljenju pometali pod predpranik v nao podzavest, bomo morali ozavestiti. Ne glede na to, s kakno metodo se boste ukvarjali, pa naj bo to nedolna meditacija, sedenje v miru in opazovanje - zavedanje vaih misli in obutkov ali moneje metode,
175

vedno in povsod gre za ozaveanje in stik s samim seboj, s svojim srcem. Mnoge od teh tehnik bodo kot post za um in uili se boste utiti s srcem in z duo - iz dneva v dan boste bolj sreni, bolj polni in blije smislu vaega ivljenja. Za nekatere, ki to prebirate, ni to ni novega, za druge pa morda velikanski ok. Takoj se boste vpraali: kako mi bo to dvignilo produktivnost, da naredim ve, bolje, izvirneje? Zato je v tej knjigi navedeno veliko primerov iz domaega loga. Moji prijatelji, kolegi, znanci so bili pripravljeni spregovoriti o svojih prvih korakih na podroje iskanja samega sebe in smisla pri delu, ki ga opravljajo.

176

STRATEGIJE POGAJANJA
Resnica je najmoneji argument!

Na nivoju vrednot prehajamo v obdobje POTENOSTI, kar nam omogoa vsesploni razvoj. ivimo v informacijski dobi, ki nam prinaa veliko transparentnost v komunikaciji, dogovarjanju in pogajanju. Pri tem je odloilnega pomena, da prehajamo iz obdobja iluzij v novo tisoletje, ki bo obdobje resnice. V procesu dogovarjanja imajo pomembno vlogo ustva, kar je najbr povezano s poudarjanjem individualizma. Posebej to velja za mlajo generacijo. Ni toliko pomembno, kakno stalie ima kdo do pojavov, ki so znailni za miselnost novih generacij - nova ponotranjenost, tenje k svobodni avtonomnosti, samorealizacija in podobno. Pri pogajanju moramo upotevati svoje probleme in probleme partnerja - INTERESE. Neko so bila pogajanja podobna vitekim bojem. Danes je na prvem mestu USKLAJEVANJE INTERESOV, ki doloijo JASNE CILJE in DOLGORONO SODELOVANJE. Nerodnost, nedoslednost in omalovaevanje razlinih interesov (prikrito uveljavljanje) pomenijo izgubo asa in absorbirajo prav tisto dodatno energijo, ki jo potrebujemo za iskanje kreativnih reitev. Stari nain pogajanja "TRD" se spreminja v novo smer "MEHAK": TRD NAIN - ne izgubiti prednostnih pozicij, videza moi, MEHAK NAIN - ibkeja pozicija, dolgoroni interesi se ne skrivajo, pomembno je, da se posel hitro opravi, s popuanjem se pridobi partnerja.

NAPOTKI ZA DOBRA POGAJANJA:

1. loiti problem od ljudi, 2. pomembni so interesi, in ne pozicije, 3. iskati je treba alternative - ve alternativnih monosti, 4. zdruiti skupne interese. Pred omi moramo vedno imeti dolgorone cilje: - Ljudje niso roboti, imajo ustva. - Razline predstave o stvareh - kako si jih dejansko predstavljajo - Ne drati se okorelo - postavljati stvarna vpraanja. - Drati se naela dobi - dobim
177

Pozornost usmerite v loveke probleme, vse drugo bo lahko. Vivite se v drugega, zaznajte in razumite njegova ustva. - Dajte monost, da pogajalec ohrani svoj ponos. - Omogoite drugi strani, da sprosti "odveno paro". - Sporoite, kako ste razumeli povratno informacijo. - Govorite tako, da vas bodo razumeli. - Spoznajte drugega. Ponudba proizvodov in storitev je ve kot zadostna, tudi svetovalnih agencij za vsa mona podroja je vedno ve. Danes lahko izbiramo, vzemimo za primer samo izbor avtomobilov: na voljo so nam nemki, francoski, italijanski, japonski, korejski Odloiti se moramo, kaj elimo imeti na prvem mestu - katero vrednoto - znamko, kvaliteto ali ceno. Danes je kvaliteta pogajanja v tem, da se znamo sooati in si povedati resnico.

PET KORAKOV USPENEGA POGAJANJA*

I. Vi razumete drugega a) Drugi govori vam. Vi posluate. b) Od asa do asa brez ocen in sodb ponovite, kar je pravkar povedal. S tem se prepriate, ali ste prav razumeli. c) Drugi potrdi, da ste razumeli pravilno, ali pa razloi nejasnosti. II. Ugotovite, v em se strinjate a) Ugotovite, v em se strinjate, in to tudi potrdite, etudi reete samo: "e pogledam na zadevo iz vaega zornega kota, razumem, zakaj utite tako." III. Drugi vas razume a) Razloite svoje poglede. Drugi samo poslua. b) Drugi brez ocen in sodb ponovi, kar je razumel, da ste povedali. c) Potrdite mu, da vas je pravilno razumel, ali razloite nejasnosti. d) e vam pripoveduje svoje mnenje, se vrnite k toki I-a (vi posluate). Nato ga opozorite, da e niste konali z vaim pripovedovanjem. IV. Ugotovite, katera stalia se razlikujejo a) Znova natejte toke, o katerih imata isto mnenje. b) Poiita toke, kjer se vajini mnenji razhajata. c) Vsak sogovornik nateje toke, o katerih ima razlino mnenje, in poaka na potrditev drugega. * Pot, ki vodi v izobilje, avtor: Stephen Haslam
178

V. Doseganje sporazuma a) Pri pogajanju izhajata iz tok, o katerih imata isto mnenje. b) Zavzemajta se za sporazum, ki bo zadovoljil obe strani. c) Pred sprejetjem odloitve pretresita vse monosti. d) Drug drugemu izkaita spotovanje.

ZAKAJ SE TO DOGAJA PRAV MENI?

Andra je podjetnik, star 30 let, je samski. Pred tremi leti je odprl potovalno agencijo. Kljub moni konkurenci na trgu posluje zelo dobro. Je strasten portnik. K meni je priel na priporoilo svoje kolegice. V tem asu, dokler e ni knjiga v prodaji, je najbolja reklama od ust do ust. Zanimajo ga prejnja ivljenja. Njegov prijatelj je e bil na teaju nehipnotine regresije in se je reil teav. Andra ima podobne probleme. Vsako jutro se zbudi z monimi boleinami v glenju in kolenih. Vse se je zaelo pred dobrimi petimi meseci z gripo, potem pa se ni mogel ve vrniti v staro delovno formo. Zdelo se mu je, kot da mu nekaj jemlje mo, fizino in duhovno. Predlagam mu, da regresijo za zdaj pustimo ob strani in zanemo proces za odpravo entitet ter terapevtski aspektni proces. Strinja se. Zanj je pomembno le, da se mu vrne stara delovna forma. Njegova ivljenska filozofija je: "Trdo delati pet let, zagotoviti si eksistenne pogoje in se potem umakniti v mirno druinsko ivljenje ter potovati po eksotinih deelah." V tem asu pa je pripravljen delati in je delal tudi do 18 ur na dan, dokler mu bolezen tega ni onemogoila. Visoko formo je vzdreval z monimi treningi v fitnesu, aktivnostjo v portu. Za potrebno umiritev je uporabljal "brainmashine", elektronsko napravo, ki povzroa preusmeritev misli od problemov. Izhaja iz ateistine druine in mu je vse duhovno tuje. Zanima ga samo denar. Sedaj je v krizi, ni od starih nainov ne deluje ve. Zaneva; opie svojo bolezen. Vidi jo kot prozorno tekoino, ki se topla preliva in preliva po telesu. uti jo kot tujek v svojem telesu. rpa mu energijo in povzroa boleino. Klie jo lahko Ona. Ona je rdee vijoline barve, on pa je svetle.

179

Preideva na serijo vpraanj podobnost - razlika. Jaz si elim fizine in duhovne moi, delati v hiperaktivnosti. Ona mi to prepreuje. Oba se bojujeva drug proti drugemu in se ne vdava. Jaz sem ekstrovertiran, obrnjen navzven, ona me eli narediti introvertiranega - obrniti navznoter. Jaz elim aktivnost, ona me dri pasivnega. Vpraa jo, zakaj je pri njem. Ona mu odgovori: "To je opozorilo tvojemu poutju in temu, kar si naredil narobe." Nato jo vpraa: "Kaj bi moral narediti, da me zapusti?" "Spremeniti se mora," mu odgovori in doda: "Bolj se mora imeti rad, ve poivati, ne gledati na ivljenje samo skozi razum in materialne dobrine. Poiskati mora lepoto na tem svetu in v sebi." Obljubi ji, da bo el v to smer in ona odide. Preideva na aspektni proces. Njegovi cilji so: 1. V petih letih si zagotoviti materialno eksistenco 2. Graditi sebe s potovanji 3. Druina in otroci 4. Umirjenost ivljenja brez stresa, manj delati 5. Doiveti starost in se mirno sreati s smrtjo 6. Blaenost in eno z vesoljem e ne utim, da bi prila do konca. Vpraam ga za njegov odnos do boga in kako ga pojmuje. "Vzgojen sem bil kot ateist," mi zaupa in doda: "vendar vasih berem Sveto pismo. Imam individualno mistini odnos do boga." Vpraam ga, ali bi to bilo preve, e si zamisli, da je on del boga, boji otrok. Sprejme. Dodam e: "da si prizna, da si sam bog." "Za to pa nisem dovolj ist." "Kljub temu poskusi." Uspe mu. uti mono energijo, oblije ga mona energija in svetloba. Zane se mono smejati. Svetujem mu, da ima e nekaj asa zaprte oi. Pustim ga za nekaj asa samega. Vrnem se, vidim, da ves ari od energije. Vpraa: "Ali je normalno, da se mi je odprlo tretje oko? util sem povezanost z vami in celim svetom. Svet sem zael dojemati na isto drugaen nain, lepi in prijazneji. Kot da sem doivel mistino izkunjo, neko sem o tem samo bral. utim se popolnega." Nato doda: "Rad bi vam pokazal svojo sliko avre, ki so mi jo naredili pri BIOSTIKU. Takrat so mi rekli, da sem preve razumen." Gledam sliko, gledava se, besede so postale odve.

180

PORT

181

182

O D P R AV L J A N J E B L O K A D P R I T R E N I N G U I N T E K M O VA N J U
Je gladiatorstvo vrhunski port ali samo ena od poti samorazvoja?

Simon je portnik. e od rane mladosti vsak dan vozi kajak enosed. Trenira popoldne, ker je dopoldne zaposlen v Pomurskih mlekarnah. Rad ima izzive. Nekaj asa je tekmoval na divjih vodah, v zadnjem asu pa na mirnih. Nekega pomladanskega dopoldneva me je poklical in izrazil eljo, da bi se z menoj pogovoril o duhovnosti. e dolgo asa sem si elel svoje metode dela preizkusiti tudi v portu. Bilo nama je dano, da se sreava. Zaela sva s terapevtskim aspektnim procesom. Zaupal mi je, da ima pred tartom mono tremo in da ga je pred javnimi nastopi strah. Pove, da ima jasen cilj: postati dravni prvak v svoji disciplini. Po naravi je vesten, priden, odgovoren, natanen. Je poroen in ima otroka. Usmeriva se na odpravo blokad. Tremo pred tartom je util v prsih. Imela je obliko deltoida z daljo stranico 30 cm. Skalo, ki ga je pred tartom mono tiala v prsih, je obutil, kot da je bila teka 100 kg ali z mojo 9 na lestvici od 1 do 10. Bila je zelene barve. Spremljala ga je od prvega tekmovanja, torej priblino petnajst let. Ko sva vzpostavila stik z aspektom, sva zaela proces komunikacije. Cilji aspekta so bili: 1. Prepreiti doseganje najboljih rezultatov (deloval je kot ovira). 2. Prvo mesto (videl se je srenega in srene ljudi okrog sebe). 3. Stal je na nekoliko povianem mestu. 4. Samorazvoj in duhovna rast - duhovno mojstrstvo. 5. Pomo in odprava problemov drugim. 6. Zdruitev telesa in due v eno. Aspekt je izginil, ni ga ve util in ne videl. util je mono olajanje, kot da mu je kdo odvalil kamen s srca. Potem sva prela na drugi aspekt, to je strah pred javnim nastopom. Aspekt je util v grlu, kot jekleno cev premera treh centimetrov, sive barve. Aspekt je izraziteje util e dvanajst let. Jeklena cev je bila lahka, pred nastopom pa ga je stiskala z mojo 10.
183

Cilji aspekta so bili: 1. Da ga zmede in mu onemogoi normalno komunikacijo. 2. Da pobegne pred javnim nastopom. 3. Da ima miren in zbran javni nastop. 4. Da se ukvarja z duhovnostjo. 5. Da pomaga drugim. 6. Praznina. Tudi tu je aspekt izginil. util se je olajanega. Kmalu po tem je imel maraton v Zagrebu. Kar razganjalo ga je, da doseeno stanje preizkusi v praksi. Na maratonu Breice - Zagreb je sodeloval e vekrat, a prejnje leto mu je prvo mesto ulo za las. To soboto sem prirejal hojo po erjavici, Simon je elel sodelovati. Ni mogel sodelovati pri pripravah, ki so bile od petih popoldan naprej, kajti takrat je e bil v Zagrebu na tekmovanju. Dogovorila sva se, da pride, ko pa pride, in da bo tokrat stopil na erjavico brez priprav. Priel je ob devetih zveer, ko je bila preproga erjavice e razgrnjena in je teklo zadnjih petnajst minut priprave. Zagledal sem ga, kako prihaja z eno, in ga povabil, da se mi pridrui. Zanimalo me je, kako se je odrezal v Zagrebu. Vpraam: "Prvi?" Odgovori: "Prvi!" Stisnem mu roko in nadaljujeva s pripravami. Ta veer je prehodil erjavico sedemkrat, tako da sem ga opozoril, da je za tokrat dovolj. Tudi njegova ena je la, vendar samo enkrat. Skrajane priprave delujejo razlino. Vendar s Simonom nisem doivljal samo lepih trenutkov, bili so tudi teavni zapleti. Kmalu po najinem sreanju je izrazil eljo po spoznanju reikija. Priel je na teaj prve stopnje in podelil sem mu iniciacijo. Vsak teden imamo ob sredah kondicijski trening, dajemo si reiki energijo. On tega sreanja ni nikoli zamudil, a glej, prvi teden po iniciaciji ga ni bilo. Drugi dan me je klical: "Nisem mogel priti, ker imam angino in leim." Bil sem zaskrbljen. Vedel sem, da traja ienje po iniciaciji 21 dni, in v tem obdobju so mone obnovitve neprebolelih bolezni. e en teden ga ni bilo, nato pa se je pojavil, zdrav in vesel. Povedal sem mu o svoji zaskrbljenosti. Odgovoril je: "Kljub opozorilom ienja je ta angina presenetila tudi mene," in nadaljeval: "zdravstvene izkaznice nisem nael, saj ne pomnim, kdaj sem bil zadnji pri zdravniku. Ko sem jo le izbrskal in odel k zdravniku, mi je medicinska sestra morala odpreti nov zdravstveni karton, ker ga nisem imel. Zdravnik me je skrbno pregledal, dal antibiotike in prvi v ivljenju sem el na bolniko. Poutil sem se res slabo in odel domov v posteljo. Med leanjem sem se spomnil, da sem imel pozimi pred dvema letoma prehlajeno grlo. Takrat sem odel v lekarno in si kupil septolete. Pomagale so mi samo toliko, da me je grlo nehalo boleti. Takrat se nisem pozdravil, le prekinil sem bolezen. Ves ta
184

as sem si dajal reiki in jemal antibiotike, tako da ne morem zagotovo rei, kaj mi je bolj pomagalo. Po tednu dni v bolnikem staleu sem bil zdrav in poln energije kot e nikoli. util sem, kako se mi je poveala kapaciteta plju in komaj akal na pravi veurni trening." Po tej bolezni je lahko zadihal s polnimi pljui in se zavedel, da lahko kapaciteto plju ele sedaj popolno izkoristi.

BREZ TREME NA TEKMOVANJE ALI KAKO SEM POSTAL DRAVNI PRVAK

Amaterji tekmujejo s drugimi, profesionalci s samim seboj. Simon o uporabi duhovnosti v portu pove naslednje: "Redno treniram in imam rad svoj kajak. V njem preivim priblino dve uri vsak dan. To so trenutki, ko sem sam s sabo. Ne glede na to, ali je vreme sonno ali deevno, lepo ali grdo, hladno ali prevroe, vedno se odpravim na trening. Vasih se mi ne da, pa se prisilim, po treningu pa vem, da sem naredil prav. V teh urah samote imam as razmiljati o sebi, o drugih, o svetu. Vekrat se mi v glavi pojavijo vpraanja, zakaj sploh ivim, zakaj sem tukaj, zakaj sploh treniram, emu vse to. Da bi si poiskal odgovore, sem se pred leti zael ukvarjati z jogo a sem ez nekaj asa ugotovil, da to ni moja pot. Nekaj mi je dala, a premalo. ez nekaj dni bo dravno prvenstvo, tako da stopnjujem treninge. To je moje prvo veliko tekmovanje po daljem asu in v sebi utim napetost. Lani sem bil drugi, tokrat pa bom prvi. Imam nov pristop in kar razganja me, ker ga elim imprej preizkusiti. Vasih sem util pred tekmovanjem veliko tremo, e ve noi nisem dobro spal, prebujal sem se, premetaval, po glavi so mi rojile razline misli - kdo bo priel na tekmovanje, kakna bo konkurenca, kako bo uspel tart, ali mi bo uspelo. V prsih, elodcu in grlu me je duilo, bojeval sem se s samim seboj. Nisem se znal znebiti teh obutkov in tako sem ves moker in znojen zaspal. V teh trenutkih kratkega spanja sem kaj groznega sanjal, se zopet prebudil in tako vse do jutra. A danes bo drugae, strahovi so diskreirani, namesto njih vstavljene pozitivne, spodbujevalne in zdrave odloitve. Danes je as, da jih preizkusim. V teoriji je vse mogoe. Praksa bo pokazala, koliko je v njej resnice. Prvi pred pomembnim tekmovanjem sem spal kot top. Prebudilo me je jutranje sonce, ki je pokukalo v spalnico. Nekaj asa sem e leal ter v mislih preletel
185

obveznosti in podrobnosti, ki jih moram postoriti pred tekmovanjem, pa tudi celotno ciljno strukturo tekmovanja. Film se mi je odvrtel gladko, slike so bile jasne. Vstal sem, poklical Franja in se z njim pogovoril e o odprtih vpraanjih. Danes ga ne bo na tekmovanju, ker ima pomembno druinsko obveznost, a vem in utim, da je in da bo ves as tekmovanja z mano. Pripeljem se v Petanjce, spustim kajak po vodi in se zanem ogrevati. Zaelo se je zares in trenutek tarta je vse bliji. Otroka sva z eno odpeljala k starem in ena mi bo stala ob strani. V sebi opazujem reakcije, ko gledam tekmovalce okrog sebe. Prili so vsi, ki kaj pomenijo v slovenskem kajakakem portu na mirnih vodah. Tekma bo prava. Vasih sem se jih rahlo bal, tokrat pa so zame izziv, komaj akam na tart. Prisoten sem v sebi in brzdam energijo, ki se dviguje k vreliu. Pred sabo imam samo cilj, vse drugo je ta trenutek nepomembno. e se razporejamo v vrsto. e po nekaj metrih izletim, kot da bi me kdo izstrelil na prvo mesto. utim, da je nekdo za mano, da se 'verca na valu'. Pogledam nazaj in prepoznam kolega iz mojega nekdanjega drutva. Naj se 'lepa', v meni se odpira straanska energija, ki me kot magnet vlee v cilj. Veslam z lahkoto kot nikoli. Energija doteka tako hitro, da jo komaj zmorem krmiliti in poirati kot odtoke po monem neurju. Pribliujem se svojemu rojstnemu kraju Krogu in vakemu brodu. Gledalci in navijai so na brodu. Med njimi zagledam svojega nekdanjega trenerja, kako glasno navija za svoje. Eden njegovih je za mano in on ga je klical po imenu ter ga spodbujal: dajmo, dajmo. ele to mi je prebudilo tekmovalnega duha. Pogledal sem svojega zasledovalca in videl kr na njegovem obrazu, poln muke; bil je ves rde, zadihan in na koncu svojih moi. Spomnil sem se, da sem takne krize na tekmovanjih doivljal tudi sam. A nekaj zadnjih tekem, odkar se ukvarjam z modernimi metodami samorazvoja, teh kriz nimam ve. Spomnil sem se pregovora, vse je prednost, in to glasno navijanje za konkurenta mi je prebudilo tekmovalnega duha. e sem bil do tedaj v normalnem tekmovalnem tempu, sem spontano vkljuil print, kot da bi prigal dodatne motorje in pustil vse za sabo ter ga 'vrgel z vala'. V tem trenutku sem vedel, da je prvo mesto moje. Teorija je potrdila prakso. V prsih sem util radost namesto pritiska. Vstopil sem v poviano stanje energije, v katerem sem bil e vekrat pri duhovnih vajah. Oblil me je neznanski trenutek sree in zautil sem, da funkcioniram brezhibno. Telo in duh sta bila zdruena v eno, delovala kot eno in elela eno. Vasih sem o tem v knjigah samo bral, zdaj pa sem to doivel. Misli so bile kristalno iste in as se je za trenutek ustavil. Nisem util tee in lo mi je na smeh, kako je to preprosto. Tempo se je sam od sebe rahlo poveeval, vse bolj so ostajali za mano. Bilo mi je
186

jasno, da je vrhunski port uitek, ele ko premaga samega sebe, svoje strahove, dvome, ego. Zmaga je v glavi, in ne samo v masi miic. V tem razmiljanju, vrtenju misli po glavi sem prispel na cilj. Prvo vpraanje novinarja je bilo, kje so preostali. In res, ele ez eno minuto se je prvi pojavil izza ovinka. Mirno in sproeno sem se sprehajal po obali, kot da za menoj ni pomembnega tekmovanja. V preteklosti sem po tako pomembnih tekmah komaj zlezel iz olna, sploh nisem vedel, kje sem, ejen, dehidriran, s kri v miicah, brez apetita, in e drugi dan sem leal in poival. Tokrat pa, kot da sem priel s treninga. ez nekaj asa je pristopil poroevalec televizije za intervju. Odgovarjal sem sproeno, misli so bile iste, jasne in tekoe, lahko sem se spomnil vseh, ki so tako ali drugae prispevali k uresniitvi cilja. Tudi glede nartov za prihodnost sem odgovarjal zbrano in samozavestno. Bilo je isto drugae kot vasih, ko sem mukoma oblikoval misli, niesar se nisem mogel spomniti, bil sem v kru in se izogibal novinarjem. Drugae je bilo tudi, ker sem se prej bojeval za rezultate, tokrat pa je bila tekma preizkus notranje energije in harmonije duha s telesom. Telo ne more zmagati, e v moji dui ni vse usklajeno s ciljem; ko pa je to igra in zabava, tako kot je to bilo danes, je vse lahko, vse tee kot po maslu. Zaslueno sem dobil medaljo dravnega prvaka v kajaku na mirnih vodah za leto 1997. Poutil sem se kot Cezar v slogu: PRIEL, VIDEL, ZMAGAL."

187

188

DODATEK

189

190

U N I V E R Z A L N A I V L J E N J S K A E N E RG I JA - REIKI
Reiki temelji na petih osnovnih etinih naelih, ki jih je zapisal oe reikija dr. Mikao Usui. Ta naela so:
Samo danes ne skrbi. Samo danes se ne jezi. Spotuj svoje stare, uitelje in stareje. ivi poteno. Bodi hvaleen za vse, kar prinaa ivljenje.

KAJ JE REIKI
Reiki je univerzalna ivljenjska energija, neodvisna od naega verskega ali filozofskega preprianja. Do te energije imamo pravico vsi, tako kot do hrane in vode. ola Williama R. Randa veliko pie o posameznih stopnjah reikija, ni nagnjena k mistifikaciji, je odprta navzven in sprejema novosti. Nadaljnji opis reikija povzemam po skripti za reiki I. Reiki je najpreprosteja metoda naravnega zdravljenja, kar jih poznamo. Vsebuje starodavno loveko izkunjo in znanje o pretoku ivljenjske energije. Skozi nae telo se pretaka ivljenje, ne oziraje se na to, ali o tem razmiljamo ali ne. Ko med seanso reikija obutimo notranje ravnovesje in blaenost, se tesneje spajamo z univerzalno silo. Tudi e vsega tega ne zaznavamo, vendarle utimo, da se dogaja nekaj lepega. Preplavljajo nas mir, ivljenjskost in veselje. Vse to doivljamo tako tisti, ki smo v vlogi PREVODNIKA ali PRENAALCA te energije, kot tudi tisti, ki jim elimo na ta nain pomagati. Namenoma ne uporabljam pojma "pacient", kajti tisti, ki izvaja reiki, si v nobenem primeru ne sme domiljati, da je zdravnik. To metodo uporabljamo kot dopolnitev vseh drugih nainov naravnega zdravljenja in vzpostavljanja duhovnega ravnovesja. Je zelo primeren nain takojnjega olajanja pri mnogih boleznih. Zavedati se moramo, da reikija ne uporabljamo samo za obravnavo bolnih, ampak tudi za hitrejo OSEBNO IN DUHOVNO RAST POSAMEZNIKA. Nekdo si preprosto prizadeva, da bi ozdravel, drugi si eli predvsem psihine sprostitve in ravnovesja, tretjega zanima predvsem duhovni razvoj. Reiki pripomore in podpira vse omenjeno hkrati.
191

e se povrnemo k besedi pacient, ki je latinskega izvora, potem besedo PATIENTIA prevedemo v POTRPLJENJE. To ne pomeni vedno biti bolan, marve prisotnost raznovrstnih blokad, ki prepreujejo bolji pretok ivljenjske energije skozi naa telesa. V tem pomenu besede je vsakdo, ki sprejema REIKI, PACIENT, EPRAV NAVZVEN NE KAE NOBENIH ORGANSKIH ZNAKOV. Beseda "terapevt" pomeni v izvirnem grkem jeziku nekoga, "ki spremlja nekoga na POTI". Odkar obstaja lovetvo, so ljudje uporabljali naine zdravljenja na podlagi transformacije univerzalne, vseobsegajoe ivljenjske energije. To je energija, ki vzdruje ivljenje in celoten univerzum. Pred tiso leti so Tibetanci e razumeli naravo in smisel duha, energije in materije ter znali ta svojstva uporabljati za zdravljenje teles, za uravnoteanje psihine in duhovne energije v celoto. Kasneje so se ta vedenja prenesla v Indijo, spremenila svojo obliko na Japonskem, Kitajskem, v Egiptu, Griji in Rimu. Mistine ole so to znanje obnavljale in varovale. Njihova sporoila so bila simbolinega in skrivnostnega znaaja. Znanje o reikiju bi bilo morda za vedno izgubljeno, e ga ne bi konec 19. stoletja znova odkril budistini duhovnik dr. Mikao Usui. e skuamo besedo reiki prevesti v slovenino, je to "kraljevska" ali "univerzalna" energija, sila, ki deluje in ivi v vsej ustvarjeni materiji. Univerzalen - rei pomeni neomejen vidik energije, medtem ko zlog chi - ki pomeni ivljenjsko silo, ki tee skozi vsa iva bitja. Zlog ki - chi pomeni pri kristjanih sveti duh, prano v hinduizmu, bioplazmino energijo pri ruskih raziskovalcih in mano pri kahuancih. Prikrit vendar enak pomen je tudi ka pri egipanih, pnevma pri grkih, ivljenjski fluid pri alkemistih, orgonska sila pri W. Reichu, biokozmina energija ali celo peta sila pri dr. O. Brunlerju. Vsa naa eksistenca je preeta z magino vitalnostjo. Najnoveje raziskave na podroju kvantne fizike na znanstveni nain izpriujejo idejo, ki je v ospredju tudi pri reikiju. Supergravitacijska teorija opisuje prisotnost standardiziranega, dovreno uravnoveenega polja, ki je le v odnosu s samim seboj. To je polje ISTE INTELIGENCE, odgovorno za ustvarjanje vseh oblik materije. To je enako staliu prosvetljenega loveka, ki sloni na tem, da obstaja stanje bivanja, ki vsebuje vso stvarjenje in od katerega izvira vse ivljenje. Energija tega stanja preema ves univerzum. To je UNIVERZALNA ENERGIJA, ki tee skozi nae roke in se zdrui v taki obliki, da lahko z njeno pomojo uravnovesimo sebe, se zdravimo in pomagamo tudi drugim. Terapevt je predvsem KANAL ali PREVODNIK te energije, ki v nobenem primeru NI NJEGOVA POSEBNOST. Na lastnosti te energije na sreo ne moremo vplivati in prav tako ne na njen nain delovanja! V tej energiji je skrit ves razum univerzuma, na katerega lovek ne bo mogel nikoli vplivati.
192

Zelo obutljivi in sprejemljivi ljudje izkuajo reiki kot ljubezen. Ljubezen je zdruujoa sila ali lastnost te energije in celotnega stvarstva. Resnini cilj lovetva je prevesti to stanje v resninost in ga tako iveti. To je stanje, ki obsega vse vedenje, modrost, ustvarjalnost, harmonijo in samouresniitev. Za izvajanje reikija ni potrebna posebna vera ali preprianje. Deluje enako uinkovito tako pri svobodno misleih kot tudi pri privrencih razlinih ideologij. Dejstvo je, da je reiki omogoil mnogim celoviteje razumevanje religij in duevnosti, dokazuje njegovo univerzalnost. Zatorej ni nakljuje, da je reiki znova oivel v asu, ko se razumevanju univerzuma in duevnosti po drugi poti pribliuje znanost. Reiki je UMETNOST NARAVNEGA ZDRAVLJENJA in je ena od tistih udovitih sposobnosti vsakega posameznika, ki aka, da jo odkrijemo. KAKO DELUJE REIKI Ko nekomu izvajamo reiki, mu polagamo po doloenem sistemu roke na telo, se "preselimo" v stanje enotnosti, v stanje ravnovesja z univerzumom. To ravnovesje se vzpostavi v vseh celicah telesa in podpira ozdravljenje na vseh ravneh. estokrat se zgodi, da se posamezniku utrne nova misel, ko mu npr. poloimo roke na prsi ali na elo ali kamorkoli. Nenadoma doume izvor svoje bolezni, ki je v napanih in dolgo negovanih negativnih miselnih vzorcih in zablodah naega duha. Nekateri ozavestijo probleme, ki so jih vse ivljenje potiskali v podzavest, in najdejo novo ivljenjsko pot. Ne zgodi se tako redko, da znova zberejo pogum za svojo ozdravitev e tako teke kronine bolezni. Ko prinemo z reikijem, ugotovimo, da so uinki zelo razlini v razlinem obdobju. Reiki deluje pri vsakomur drugae. Vasih utimo takojnje olajanje napetosti, drugi se boleina celo poglobi in ele ez as mine. Tretji se bolezen, ki je doslej sploh nismo imeli, razbohoti in nato spet izgine. UINKI REIKIJA - Reiki podpira naravne sposobnosti telesa za zdravljenje, - vitalizira in oivlja tako telo kot duha, - deluje na vseh ravneh, tako na mentalni, ustveni kot duhovni, - uravnotei telesne energije, - sproa energijske blokade in razvije stanje popolne sprostitve, - razstruplja telo, - deluje pozitivno na ivali in rastline, - je izredno prijetna, celostna metoda zdravljenja.
193

Treba je poudariti, da reiki NIKOLI NIKOMUR NA KODI. TISTI, KI IZVAJA REIKI, NI IZVOR ENERGIJE, JE LE NJEN PREVODNIK. Zaradi tega ni potrebna posebna mo ali sposobnost ali celo naprezanje prevodnika. Ko prenaamo to energijo na drugega loveka, se hkrati tudi sami "polnimo" z njo. Zaradi tega nismo utrujeni. Seveda je pri vsem tem potrebna doloena mera! I. stopnja REIKIJA nas usposobi za prenos te energije nase in na druge s pomojo polaganja rok. Reikija se ne uimo tako kot vseh drugih oblik zdravljenja, kajti vsi smo z reikijem e rojeni. Z iniciacijami odpremo notranje kanale, da bi energija laje tekla. e po prvih iniciacijah opazite pri sebi pozitivne spremembe v oeh in na izrazu obraza. S prvim certifikatom si pridobite sposobnosti samoozdravljenja in zdravljenja drugih. S tem tudi pospeite uinek jemanja zdravil, ki nam jih predpie zdravnik. S pomojo reikija lahko pomagate ivalim in rastlinam. IMVE REIKIJA PRAKTICIRATE, MONEJI TOK TEE SKOZI VAE ROKE IN TELO. Z reikijem II se zdravilni uinek povea. Teaj sestavlja uenje simbolov, ki jih je znova odkril dr. Usui. Po drugi stopnji izvajamo reiki predvsem na daljavo, torej v odsotnosti osebe, ki ji je zdravljenje namenjeno. To metodo imenujemo tudi MENTALNA METODA.

PRAKTINO DELO Pri polaganju rok na svoje ali drugo telo obstaja 10 do 20 temeljnih poloajev. Poloajev ni treba izvajati po togem zaporedju, eprav ima zaporedje doloene prednosti. Ni se priporoljivo pretirano obremenjevati, kateri poloaj rok sledi, ko izvajamo reiki na drugi osebi. Bolje je, da se zberete in ste popolnoma sproeni. Mnogi uitelji reikija nam svetujejo, naj nas vodijo notranji obutki, intuicija. Ko prinemo seanse, jih moramo izvajati 4 DNI ZAPORED. To spodbudi ienje strupov iz telesa. Oseba naj medtem pije veliko aja ali vode, priblino od dva do tri litre dnevno, vendar ne med seanso samo. Poskuajte izvesti vse temeljne poloaje in pustite problematina obmoja za konec, kajti tem se morate temeljito posvetiti. Kot pravilo upotevajte, da polagamo roke na vsakem poloaju od tri do pet minut. Z izkunjo sami zautite, koliko je treba posamezni poloaj podaljevati. Problematino podroje morate obravnavati od 10 do 20 minut. Poskuajte nartovati tako, da konate z uravnoteanjem avre. Celotna seansa naj bi trajala ENO URO. e je oseba zelo bolna ali stara, mora biti zdravljenje kraje, naj ne presega 20 ali 30 minut. Ta as zadostuje tudi za otroke ali dojenke.
194

STOPNJE REIKIJA

Reiki se deli na tri stopnje in mojstrstvo. Nadgradnja je KARUNA REIKI ena in dve. Energijo reiki odpiramo s simboli - kljui. Ti so bili do pred kratkim velika skrivnost. Odkar pa je Diane Stein izdala knjigo Celostni reiki in v njej objavila simbole, niso ve. Vendar e danes nekatere ole reikija varujejo simbole kot najvejo skrivnost sveta. Osebno menim, da to ni v skladu z evolucijo loveke zavesti. Ko sem gledal film Sedem let v Tibetu, sem se zgraal nad barbarskim pohodom Kitajcev v Tibet in nad unievanjem njihove kulture. Vendar je treba videti tudi drugo plat medalje. Po tem dogodku je dalajlama sklenil odpreti tajne nauke in dokumente za javnost. Skrivanje simbolov je preiveto, uporabljati pa jih je treba odgovorno.

PRVA STOPNJA Prva stopnja zdravi telo. S podeljeno iniciacijo odpremo kanale. Reiki dajemo sebi in drugim s polaganjem rok. DRUGA STOPNJA Na tej stopnji dobimo tri reiki simbole. To so simbol moi: O-KU-REI, mentalno emocionalni simbol: SEI-HE-KI in simbol za delo na daljavo: HON A ZE O NEN. Nauimo se poiljati energijo na daljavo. Reiki II zdravi duhovno-emocionalne blokade, saj vemo, da se je zael izvor vseh bolezni v nai glavi. TRETJA STOPNJA V tretji stopnji se seznanimo z mojstrskim simbolom: DAI KO MIO, delamo na uresnievanju ciljev, delamo s kristalno mreo in se uimo psihine operacije. MOJSTRSTVO Tu prejmemo e en mojstrski simbol in se usposobimo za iniciiranje. KARUNA REIKI Beseda KARUNA je sanskrtskega izvora in pomeni vsako dejanje, ki se ga lotimo, da bi zmanjali trpljenje drugih. To je dejanje AKTIVNEGA USMILJENJA.
195

KARUNA REIKI I Sestavljena je iz iniciacije v karuna reiki praktika (NERAZUMLJIVO!) in mojstrstva. Karuna reiki iniciacijo lahko dobi le tisti, ki e ima reiki druge stopnje. S to iniciacijo dobimo pet novih simbolov, ki so specifini za posamezna podroja: - za odpravljanje negativnih miselnih vzorcev, ki nas loujejo od resnice, - za ozemljitev in povezanost z zemljo, - za ienje zapisov iz prejnjih ivljenj na celini ravni, - za ljubezen do ivljenja in ljudi, - za povezavo v enost. Na tej stopnji je poudarek na zdravljenju nae sence. Le-to gradimo, kadar zavraamo tiste dele naih lastnosti, za katere smo se odloili oziroma smo bili tako vzgojeni - da niso dovolj cenjeni in eleni. Ko zavraamo te lastnosti, kot so skrb, sovratvo, sebinost, egoizem, strah..., se jih v resnici ne moremo otresti. S takim ravnanjem jih samo tlaimo globoko v podzavest, kjer zane skupek teh znailnosti delovati kot loeni del nas samih. KARUNA MOJSTRSTVO Karuna mojstrstvo lahko pridobi le tisti, ki je e reiki mojster. KARUNA REIKI II Je prav tako sestavljeno iz iniciacije v praktika karuna reiki II in mojstrstva. Obravnava razvoj zavesti onstran iluzij in opustitev razsojanja ter integriranost kot poseben vidik duhovnega razvoja, v katerem delamo, govorimo in ravnamo tako, da spotujemo sebe in druge ljudi. Tudi tu dobimo tiri dodatne simbole, ki so specifini za posamezna podroja: - povezava z vijim jazom, - fizine manifestacije, - zavest resninosti, - manifestacija najboljih monih rezultatov.

196

SAMO DANES NE SKRBI

Metka je arhitektka, dela v projektni organizaciji. Prijateljica ji je svetovala, naj pride na reiki in tako je danes na teaju. Na teajih reikija se namerno posveam bolj praktinemu delu. Delam na osnovi ole Williama Randa iz ZDA, ki je izdala veliko pisnih gradiv in ki reikija ne mistificira. Razlagam naela reikija: samo danes ne skrbi itn. Udeleence vpraam, kako ta naela sprejemajo. Oglasi se Metka in pove: "Prvega naela ne morem nikakor sprejeti, to je moj ivljenjski problem, nenehno skrbim in tega bi se elela znebiti." Potem doda: "Na to imam e sve spomin. Herka je imela teave in se je namesto meni zaupala moji prijateljici. Ko sem jo vpraala, zakaj je to storila, mi je rekla: 'Ker bi to tebe preve skrbelo in potem bi skrbelo mene, da tebe skrbi.' To je bilo zame preve in odloila sem se, da nekaj naredim." Na teajih reikija zdruujem znanje z razlinih podroij, kar je vedno vodilo k dobremu rezultatu. Odloim se za delo z entitetami. Metka opie entiteto. Skrb uti v prsih kot kroglo premera 15 m, sivo rdekaste barve, pri njej pa je, odkar pomni zase. Teka je 20 kg, deluje z mojo 8, je stalno prisotna in ji povzroa obutek negotovosti. rpa njeno energijo, je iz ilavega, kitastega tkiva in ima ovojnico, vanjo je vraena in je e del nje, kot bi se e rodila z njo. Klie jo ONA. "Vedno bolj mi gre na ivce in elim se je znebiti." Zaneva z razliko in podobnostjo. Metka: - Ona je brezkompromisna in ji ni mar za posledice. - Jaz skrbim, da se stvari dobro izteejo, elim vedno dobro, moram skrbeti za izid in ne morem pustiti, da bi stvari tekle same od sebe. - Ne morem se prepustiti in misliti, da bo e prav, in eprav imam vasih eljo, da bi to naredila, mi ne uspe in vrnem se v stari vzorec obnaanja, kot da se ne da ni spremeniti. ONA: - Metka mi ne zaupa, ni pogumna in dvomi, ali dela prav, zato sem prisotna. Obe sva si podobni. Vpraam Metko, ali se oblika e spreminja. Pripomni, da krogla ni ve tako eksaktna, da je v spreminjanju. Metka: - Ona deluje, ne da bi ji bilo mar za posledice, ne sekira se, da je ne marajo. - Jaz sem uvidevna, vedno skuam pomagati drugim, sebi pa ne znam.
197

Tu poskuam pospeiti proces in Metki reem: "Zahvali se, da je bila tu in ji reci, naj gre stran." ONA se takoj oglasi: "Ne more mi ukazovati!" "Potem jo vpraaj, pod kaknimi pogoji bi bila pripravljena oditi." ONA odgovori: "Dokler si ti ne zaupa, da ZMORE in si SPOSOBNA ter da stvari teejo PRAVILNO, ne bom odla." In doda: "Daj, sprosti se malo, prepusti se, nehaj se tako nadzorovati, posveti se bolj sami sebi, veseli se tistega, kar je dobro." Vpraam Metko, ali bi bila pripravljena sprejeti nasvete in se po njih ravnati. "Ne morem naenkrat," odgovori Metka, "pripravljena pa bi jih bila sprejeti postopoma." V tem trenutku pride do preboja energije. Krogla se razblini po celem telesu in v prsih je ne uti ve ostro, pa pa je zdaj topa, razprena in ni ve mona. "Vpraaj jo, kaj bi ti hotela povedati!" "elela bi me videti bolj vedro, brez dvomov, odlono, zaupljivo." Ponoviva vpraanje, ali bi sedaj odla. Odgovori: "Odla bom postopoma, kot se bo ti spreminjala, in ko me ne bo ve potrebovala, bom e vedno v tvoji bliini, da vidim, kako napreduje." Mesto v prsih postaja svetleje, kr je izginil, to mesto se napolni s svetlobo. Zanesem se na obutek in jo vpraam, kaken odnos ima do boga. Metka odgovori: "Nisem verna, nisem rasla v verni druini, stari tega niso dovolili." Vpraam jo: "V kaj pa verjame?" "V RED, USKLAJENOST, ENOST Z VSEM." Reem ji: "Ta usklajenost, ta red je isto, kot bi verovala v boga." Prepua se, zane utiti meje svojega telesa in zatem podiranje teh meja. Ree: "Sedaj sem jaz ta usklajenost, ta red in eno z vsem. Vse bolj postajam to. utim, kako iz moje koe izhajajo mali arki, utim povezanost z vsem." e jo vpraam: "Kako bo postopoma prela v prepuanje ivljenju?" Po premoru odgovori: "Reiki mi bo pomagal." Odpre oi. Vsi smo veseli, estitamo ji in jo objamemo. Nato na glas pove pozitivno trditev: "JAZ, METKA, ZAUPAM POPOLNOSTI, KI DELA ZAME." Sledi iniciacija v reiki. Po iniciaciji se Metka odloi, da rei tudi obro okrog glave, ki jo stiska. Opie ga kot kovinski trak irine tiri cm, ki ji stiska lobanjo in je rne barve. Bolj mono se ga zaveda e deset let, odkar se je udeleila teaja transcendentalne meditacije. Drugi so doivljali lepe stvari, njo pa
198

je tialo. Pritisk se je poveal vedno, ko je bila alostna. Metka klie obro ON. ON ima zunanji, neodvisen vir energije. Zdaj se je odloila, da se ga znebi. Zaneva z dialogom: - On je grob, nepopustljiv, brezuten, jaz pa bi rada bila vesela, svobodna, utea, rada bi se razdajala drugim, ampak si ne upam stopiti ven in se na ta nain omejujem. - Oba vztrajata v omejevanju. - Jaz se stalno utim, on se pojavlja od asa do asa. - Njemu ni mar, kaj utim in e me boli. ON tega ne uti. Da me omejuje, je njegova naloga. e enkrat Metko vpraam, ali se ga resnino eli znebiti in ali bo sploh lahko ivela brez njega. Odgovori: "elim si nenega omejevanja, ne tako monega, izrazitega in brezutnega." Nadaljuje: "Kot da si ne elim iveti isto brez omejitev." Tu se je obro zael spreminjati in postajal je tanji in svetleji. - ON je odloen, jaz neodlona, ON vztraja, ne da bi razmiljal. utim, da se dogaja preobrat. - ON me ne potrebuje, lahko je tudi drugje. SAMA SI GA PRIKLIEM! - Jaz sem ivo bitje in ON kovina, njemu je vseeno, kaj se dogaja, meni ni. - ON se ne more spremeniti, JAZ SE LAHKO. - ON je lahko kjerkoli, jaz sem lahko samo pri sebi. Obro postaja mehkeji in svetleji in pove Metki, da je preobutljiva. Svetuje ji: "Bodi nena s sabo, bolj vesela in bolj sproena!" Metka se zaveda: "Tudi brez njega lahko polno ivim, ne da bi bilo kaj narobe." ON odhaja, okrog glave se formira obro svetlobe spoznanja: VSE OMEJITVE SEM SI NAREDILA SAMA. ari od energije. Objamemo jo po vrsti in ji estitamo za spoznanje. Proces preobrazbe se je zael.

199

H OJA P O E RJAV I C I I N S A M O R A Z VOJ

Ko sem prvi slial za hojo po erjavici, sem odmahnil z roko - to me ne zanima. Marina me je preprievala, naj grem tudi jaz. Da bi se je znebil, sem rekel, mogoe, in pozabil na datum. Sprehajal sem se po mestu, ko se je za mano ustavila katrca. Bila je Marina s kolegicami: "Gremo na erjavico, pojdi z nami!" Poskual sem se izvlei - s sabo nimam denarja za udelebo. "Me ti bomo plaale." e naprej sem se branil: "Ni mi do hoje po erjavici." "Pa vsaj pojdi pogledat, e e noe iti ez!" Sedel sem v avto in razmiljal. Doma nisem povedal, kam grem, mogoe me bodo iskali. Ura je bila pet popoldne, vrnili pa se bomo ele po 11. uri zveer. Prispeli smo na Smolnik, kjer sem zagledal veliko znanih obrazov. Sklenil sem, da grem na priprave, ker me zanimajo, potem pa se bom sam odloil, ali bom el ez ali ne. Prigali smo ogenj in delali vaje, zanimive in sprostilne. Ob deseti uri zveer je bilo vse pripravljeno za hojo. V mislih sem imel obveznosti drugega tedna. Imel sem zagovor diplome na tehniki fakulteti. Kako pa naj jo zagovarjam, e se opeem ali pristanem v bolninici? Dolgo sem odlaal z diplomo in zdaj lahko v trenutku vse podrem. Doma mi bo ena rekla: "e tako si se ukvarjal z 'neumnimi' tehnikami, zdaj pa si dobil, kar si iskal!" Med taknim razmiljanjem sem bil e na vrsti. Priklonil sem se in el. Ni kaj posebnega, le rahlo toploto sem zautil pri zadnjih korakih. Nato sem hodil po erjavici enkrat na leto. Drugi je la z mano herka, ki plee balet. Predstavljate si lahko, koliko ji pomenijo zdrave noge!

200

ZAKAJ VODIM IN ZAKAJ PRIPOROAM HOJO PO ERJAVICI

Hoja po erjavici je starodavni ritual. Izvajajo ga po vsem svetu v razlinih kulturah. Najpogosteje ga uporabljajo za zdravljenje in oienje kodljivih vplivov in razvad ter prebuditev ivljenjskih energij. Kot zanimivost naj navedem dve biblijski besedili, ki omenjata hojo po ognju: "Lahko gre ez erjavico in njegovi podplati ne bodo opeeni (pregovor 6.28)" in: "e gre skozi ogenj, ne zgori in plamen te ne oge (Izaija 43.2)." Na mojo zadnjo erjavico sta prila dva tudenta laine teologije iz Maribora in me zaprosila, ali bi lahko za seminarsko nalogo ritual hoje po erjavici posnela na video. Strinjal sem se, pod pogojem, da tudi sama gresta ez in doivita to izkunjo. Obljubila sta in obljubo drala. Naredila sta dobro reportao in mi podarila videokaseto posnetka. Tudi njun profesor je bil zadovoljen s seminarsko nalogo. Ta pojav kristjanom ni tuj; znano je, da so svetega Ignaca kanonizirali prav zaradi njegove sposobnosti hoje po ognju, ne da bi se opekel. Strah pred ognjem in vodo je - lahko bi rekli - prirojen strah, tudi najbolj krvolone ivali se ju ustraijo ali pobegnejo. erjavica je vroa in pekoa; teh lastnosti ne izgubi, ko hodim eznjo. S hojo po ognju vstopimo v svet, v katerem ne veljajo splono veljavni zakoni, vsaj za tisti trenutek ne, ko hodimo ez. V ritualu ogenj ne izgubi svojih lastnosti; je vro in pee, pa pa je naa povezava z njim drugana. Jasen namen, da gremo ez, odstrani notranji konflikt med hotenjem in dejanjem, sproi ustvarjalni proces, ki mobilizira nae kreativne sile in nam omogoi, da se sprehodimo po ognju brez opeklin. To je stanje, ko so naa dejanja popolnoma usklajena z nao odloitvijo, in zato nemogoe postane mogoe. Na svojih pripravah poudarjam tri pozitivne prvine hoje po erjavici: 1. Premaknemo meje svojih sposobnosti. To, proti emer so nas e kot otroka svarili: ne hodi k ognju, bei stran od ognja, da se ne spee, ponemo sedaj namerno. Razumsko pojava hoje po erjavici ni mogoe razloiti. Razum je EGO in le-ta utihne, ko stopimo bosi na erjavico. Mo ognja je prevelika in mi premajhni. Mi se mu prepustimo in tako prvi doivimo uspeh, za katerega se nam ni bilo treba bojevati. Ta izkunja nam pomaga tudi v vsakdanjem ivljenju. Ko se pred nami pojavi na videz nepremostljiva ovira, se spomnimo izkunje z erjavico in si reemo: "Tudi takrat je bilo videti nemogoe, pa mi je uspelo!"
201

2. Spoprimemo se s strahom. Strah je najveja zavora za razvoj naih sposobnosti. Naredil bi to in ono, lotil bi se novega posla, e me ne bi bilo strah. Po hoji po erjavici dojamemo strah kot normalen pojav, ki nas iti, je koristen in ne bi mogli iveti brez njega. Tudi mene je strah, ko gledam, kakna je mo ognja in kako sem sam majhen. Pri hoji po erjavici se strahu zavedamo, ga ne potiskamo, priznamo si ga in gremo prek njega. Ognju rtvujemo bolezen, strahove, slabe navade, sebinost, zavist in vse nezaelene lastnosti, da nas varno pusti ez. Ameriki Indijanci si predstavljajo, kako jih angel dri za roko in jih pelje ez. V Griji nosijo udeleenci v rokah ikone, ki jim pomagajo varno ez ogenj. 3. S hojo po erjavici prebudite notranji ogenj, vao energijo, ki je v vas zablokirana. Svojega feniksa prebudite iz pepela. On je na ta trenutek komaj akal. S tem ko ste se odloili, da greste bosi ez razbeljeno erjavico, prevzamete odgovornost za svoje poetje. Nihe ne more prevzeti te odgovornosti namesto vas, ne mojster ne preostali udeleenci. Prevzamete jo vi sami, pri polni zavesti. Nikogar ne boste mogli kriviti, e se vam kaj zgodi - pri meni se doslej e nikomur ni zgodilo nikomur ni slabega, a nikoli se ne ve. S tem prebudite svoje skrite moi in se preseete. Samozavest vam zraste in od tega trenutka se bolj zanesete nase. Postanete zreli, da lahko uspete ter tako uresniite svoje sanje in zanete iveti po svoji volji.

202

OBIAJNI PROGRAM RITUALA HOJE PO ERJAVICI

16.00 16.20 17.00 17.15 17.45 17.55 18.15 18.50 19.10 20.00 20.30 20.45 21.00 21.10 21.20 Zbiranje na elezniki postaji Odhod v koloni na Smolnik Prihod na Smolnik Zlaganje drv v skladovnico Uvodni govor, predstavitev udeleencev, odloitev, kaj bomo rtvovali ognju (bolezen, slabo navado, zavist, strah...) Ceremonialno priiganje ognja Meditacija na ogenj Vaje prepuanja Poskusna hoja po razprostrti koci Dihalne vaje Petje pesmi in zblievanje z ognjem Zadnji krog priprav: dobre elje, oproanje zamer, mantra "om" Sezuvanje evljev Razgrnitev erjavice v preprogo velikosti 2 x 5 metrov Zaetek hoje po erjavici: prvi prehod - gledamo navzgor in pojemo mantro OM, drugi prehod - smo v popolni tiini in gledamo navzgor, tretji prehod - zopet v popolni tiini, kdor eli, lahko gleda navzdol v erjavico. Zakljuek rituala in zakljuni govor Odhod s Smolnika

22.50 23.00

Ogenj je najbolje prigati ob sonnem zahodu. Hojo po erjavici vodim z veliko mero kreativnosti, tako da dva rituala nista enaka. Program je tako le informativen.

203

PISMO UDELEENKE - HOJA PO ERJAVICI, NOROST ALI

Nekega toplega septembrskega veera prienja druba, zbrana v mojem stanovanju, pogovor o hoji po erjavici. Seveda ima glavno besedo Franjo. Posluam z zanimanjem in nejevero. Hodil je e nekajkrat in pravi, da se e ni opekel. Neverjetno, jaz pa sem mislila, da ta ritual vodijo samo "tisti" v Indiji. Kljub temu se mi zdi, da ljudje poenjajo to samo zato, da bi se dokazali. Ne govorim dosti, a na vpraanje, e bi la, odgovorim z ne. ez mesec dni se odpravljata zakonca iz omenjene drube na Smolnik. Hodila bosta po erjavici. Seveda sama nisem la, nestrpno pa sem akala, da se vrneta in povesta o svojih obutjih in doivetjih. V njunih razlagah e vedno nisem dobila odgovora na vpraanje, kaj s hojo pridobi. Konec aprila 1997 nas je Franjo obvestil o hoji po erjavici, ki bo v Ljutomeru. Odloila sem se, da grem samo gledat. Dan pred odhodom sem se spraevala, zakaj nimam potrebe, da bi se tudi jaz odloila za prehod. Ali je to morda strah? Kot obiajno sledim svoji intuiciji. Na kraju dogodka smo. Pravzaprav sem zelo srena, da bom opazovalec. Rada bi samo obutila, kaj se pravzaprav dogaja. To je moj cilj. Zaenjajo priprave. Mojster ima predavanje, priigajo ogenj, as tee poasi. Grem v avto in berem "Teaj udeev". Vasih vzdignem pogled in opazujem, kaj se dogaja. Ko je e skoraj tema, se zbere druba radovedneev in sliijo se razlini komentarji. Takrat se razlee mantra OM. Zaelim si, da bi bila z njimi v krogu, v krogu okoli ognja, prepletenih rok. Stojim kar blizu njih, tako da me prevevajo vibracije: Konno sem tukaj zato, da tudi jaz obutim tisto "nekaj", kar lahko utijo tisti, ki gredo prek erjavice. Mojster in pomoniki e gredo po erjavici, za njimi prvi najpogumneji, potem pa e fanti osmih let. Njegov glasek odmeva in izstopa od drugih, ko prepeva svoj OM. Menda hodi e tretji. S pogledom poivam na erjavici, opazujem stopala in nenadoma se mi zazdi, kot da se korak upoasni, kot da stopala niso stopala, ampak modrina neba z netetimi zvezdami, ki se bleijo. In jaz nisem ve jaz, ampak blaenost te neskonne modrine. Zdrznem se. Je to sploh mogoe? Nepopisen obutek v mojih prsih odgovarja, da je. Bog, hvala ti za to vizijo. Lepega daru nisem mogla dobiti. Poutim se izpolnjeno. Kot da so vrata odprta, da bom takrat, ko si bom zaelela iti, lahko vstopila v ar in doivela tudi fizino izkunjo.
204

Samo nekaj mesecev je bilo potrebnih, da se je to tudi zgodilo. Seveda je v moji hii vse ve govora o ognju. Tudi moja mlaja herka izraa vse veje zanimanje. Zdi pa se mi, da ji manjka gotovosti, odlonosti. V ali povem, da bom tudi jaz la z njo, da ji bo laje. Ko sem to izrekla, sem obutila, da je bil pravzaprav to trenutek odloitve. To pot smo se zbrale enske in se odpravile naravnost v Maribor. Na poti je neteto kominih situacij, tako da nas e vse boli trebuh od smeha. Polna sem radosti. To so trenutki, ko utim, da je nebo sestavilo vse kockice mozaika; skrbi in razmiljanje postanejo nepotrebni. Samo prepuanje in sprejemanje. Na elezniki postaji je zbiralie. Opazujem ljudi. Zbirajo se po skupinicah ali pa se zadrujejo v samoti, vendar jih izdaja globina pogleda. Je to zaskrbljenost? Potem prijateljica vpraa mojo herko: "No, Sanja, bomo hodile po erjavici ali pa bomo samo gledale?" Nisem poakala na odgovor, ampak sem izstrelila kot iz topa, da to sploh ni nobeno vpraanje, saj smo zato prile. Konno Smolnik. Bil je prelep sonen dan. In kakna narava! Zbrala se je velika skupina ljudi. Obutim, kako se je ustvaril energijski naboj, eprav se ritual e ni priel. V srcu nosim radost in obutim hvalenost do vsake prisotne osebe. Danes bodo skupaj doiveli neverjetno izkunjo. Franjo nas pozdravi in s kratko predstavitvijo se spoznamo med seboj: od kod smo, kaj bomo rtvovali... Vsak udeleenec naj "prige svoj ogenj," pravi Franjo. Razburjena postanem pravzaprav ele, ko zane ogenj lesti e vase in zane naraati ar. Mantra OM ustvari mono vibracijo, vsi smo eno. e zadnji napotki mojstra in on zane s hojo. Gledam udeleence. Dosti se jih je zbralo na "tartu" in akajo, da pridejo na vrsto. akanje se mi dozdeva neskonno dolgo. Pomaknem se v vrsto. Srce mi mono bije. V mislih se tolaim - za to si se sama odloila. Stojim pred arom. Iz njega puhti neverjetna vroina. Zdi se mi, da mi gornji del telesa, posebno lica, gori. Spraujem se, kaj bo ele z nogami. Potem se pojavi skrivnostni ZDAJ. Priklonim se in grem. Gledam v zvezdno nebo, ogenj pa nekaj asa greje, nekaj asa hladi podplate. Pet metrov erjavice se mi zdi dolgih deset metrov. Na drugi strani aka mojster, ki vsakega objame. Oba se smejiva. "estitam, da si zbrala korajo in ponosen sem nate!" pravi. To me je nekoliko presenetilo. Le zakaj misli, da sem zbirala hrabrost, ko pa sem samo akala na potrebo? Izkunja je tukaj. Opazujem herko, kako je vznesena, ko dviga roke in pravi: "Da, uspelo mi je." Vsakdo iri okoli sebe radost. Grem e drugi. Poskuam iti bolj zavestno, z ve obutka; tretji se pozabim pokloniti ognju in imam obutek, da me podplati peejo.
205

Znova razgrinjajo ar v dokaj debel sloj. Mojster pravi, da lahko, kdor eli, gleda navzdol v erjavico. Razmiljam, e ni bilo e trikrat dovolj, e posebej, ker imam v telesu neobiajni obutek vroine, da ne govorim o vroini v nogah. Pa vendar ele zdaj se zavedam, da sem zelo lahkotna in tako ista. Kaj je to? Pristopim k herki in jo vpraam, e eli, da greva skupaj. Navdueno pristane. Zautim moan stisk roke in stopiva na erjavico. Kakna mehkoba in nena toplota v tako debelem sloju erjavice! Zaelim si, da bi trajalo dlje, naenkrat je steza prekratka. Spet stojiva na travi in hladiva noge in takrat v tem stanju izpolnjenosti, radosti in vzhienja, spoznam, kako imam isto avro in da se zato poutim tako lahko. To fizino lahkotnost sem obutila e deset dni. Ko danes piem te spomine, spraujem e herko, kaj bi ona rekla o hoji po erjavici. Odgovarja: "Jasno mi je, da mi je uspelo storiti nekaj nemogoega. Presegli smo fizikalne zakone. Dosegla sem, kar je dano samo bogu, loveku pa ne. In zato se poutim, da sem bogu blije. Ta izkunja mi pomaga in me ui, da sama sebe bolj cenim in spotujem."

206

E N T I T E T E , A S P E K T I K A I N S A M O R A Z VOJ
KAJ SO ENTITETE?
Delo z entitetami je popolnoma novo podroje, na prvi pogled podobno znanstveni fantastiki. Kaj so sploh entitete? To so loeni deli nae osebnosti ali tujci s svojo lastno zavestjo in cilji. Naseljeni so v naem telesu ali avri. Zelo teko je opredeliti, ali so loeni deli ali tujci. Da ugotovimo, s kom imamo opravka, je potrebno precej jasnovidnosti. Eno je gotovo: povzroajo nam teave. Obnaajo se zelo podobno, zaetni del postopka je enak, eprav gre za dve popolnoma loeni podroji. Rezultat je vedno veliko olajanje, pa naj bo to integriranje loenih delov v celoto ali odganjanje tujcev, zablodelih, neinkarniranih du iz nae avre. V nadaljevanju bom to ponazoril z dvema primeroma iz svoje prakse. Temu bi lahko rekli eksorcizem, vendar ne, kot so to poeli v srednjem veku ali kot beremo v srhljivih zgodbah. Iz moje prakse lahko povem, da ima skoraj vsak nekaj tega v sebi. In kako jih prepoznamo? Kot nekaj, kar nam dela teave, nam hoe nekaj sporoiti. Eno je gotovo, ko takno entiteto obdelamo, postanemo laji, polni energije in ivljenja, blije smo ali celo najdemo smisel novega ivljenja, se pozdravimo.

KAJ JE ASPEKTIKA?
Aspektika, rezultat dela . M. Slavinskega, je sorazmerno mlada metoda duhovnega samorazvoja in reevanja osebnih problemov. V uporabi je nekaj ve kot eno leto. V tem asu so bile uspeno izpeljane stotine aspektnih procesov. Tehnika je nastala na osnovi poznavanja in uporabe e znanih sistemov, kot so: intenziv gnoze, integralni ekskalibur, kreaton ter preuevanja tevilnih sistemov nevrolingvistinega programiranja, neodvisne scientologije in perenialne filozofije. Stareji sistemi, kot so psihoanaliza in drugi, so iskali vzrok za probleme v preteklosti, noveji getalt poudarja pomembnost "tu in sedaj", aspektika pa nas usmeri h konnemu cilju. Ne zanima nas vzrok, enostavno in elegantno "skoimo" iz problema v zdravo stanje ter pridemo v stik z ivljenjsko energijo. Aspektni proces je preprost, vsakomur razumljiv in uinkovit sistem. To je v bistvu gnostini sistem, verjamemo samo v to, kar doivimo, je popolneji v odnosu na prejnje sisteme in predstavlja sintezo na vijem nivoju resnice. Temelji na izbiri estih elementov.
207

Delo z aspekti osebnosti :

1. Aspekt nae osebnosti, kot so manjvrednostni kompleksi, teave, bolezni, imajo vejo ali manjo zavest o svojih lastnih ciljih. V stiku z njimi odkrijemo, zakaj obstajajo in kaj nam elijo sporoiti. 2. Pozitivna usmeritev in vrednost tako imenovanih neelenih aspektov: ne obravnavamo jih kot nasprotnike, proti katerim se je treba bojevati, temve kot nae najbolje prijatelje, ki nam prinaajo dragocena darila in nam v konni fazi elijo vse najbolje. Pri delu se usmerimo na vije in vredneje cilje. Navadno je prvi cilj aspekta negativen, a ko ga prepoznamo in izrpamo ves njegov energijski potencial, je naslednji cilj e pozitiven. Negativni cilj je obiajno tudi vzrok, da se nismo e prej spontano lotili komunacije s aspektom. 3. Ciljna struktura Ciljna struktura je sestavljena iz dveh poglavitnih elementov: trenutno stanje in cilj, h kateremu teimo. Dokler cilja ne doivimo, utimo napetost, ko pa cilj uresniimo, napetost izgine in nastopi obutek olajanja in zadovoljstva, ciljna struktura razpade. Za aspektni proces je pomembno, da uresnievanje cilja vodi do razpada in izginotja ciljne strukture. 4. Gibanje po verigi vse vijih ciljev. Osnova aspektnega procesa je verina tehnika - pomikanje po verigi vse vijih ciljev v mislih: ko uresniimo prvi cilj aspekta, smo sposobni videti drugi cilj in tako naprej. To videnje lahko ponazorimo s plutjem ladje po morju. Ne moremo videti vseh prihajajoih ladij naenkrat, temve samo prvo, ki se nam blia, ele nato naslednjo in tako do konne toke, iz katere vidimo vse. Takrat opazujemo problem isto drugae, na nov in sve nain. Postane nam jasno, da smo vse predhodne cilje na verigi doivljali kot konni cilj zaradi omejitev nae lastne percepcije. 5. Dinamina praznina kot operativni dejavnik aspektega procesa. V veini sistemov perenialne filozofije se govori o praznini ali velikem nemanifestiranem kot osnovi celotnega pojavnega univerzuma. V aspektiki je praznina prvi uporabljena kot operativni faktor, o emer se lahko praktino prepriate. Morda bo to za vas veliko preseneenje ali majhen ok, posebej e boste vstopili in doiveli to praznino prvi. Praznina ni prazna, je polna praznina, maternica ivljenja z neskonno potencialnimi monostmi. Problemi, teave nastanejo z nao odloitvijo.
208

V praznini se odloimo, da elimo doloene izkunje, potem pa ponavadi pozabimo, kaj smo se odloili, in smo jezni, ker se nam dogajajo grde rei. Problem je rojen v praznini in ko se vrne v praznino, izgine, ker je opravil svojo nalogo. Doiveli smo izkunje in se iz njih nekaj nauili. 6. Uresnievanje ciljev v zavesti. Nae cilje lahko uresniujemo na dva naina. Prvi v fizino-socialni realnosti in drugi v svoji zavesti. Predolgo bi trajalo, e bi vse cilje na ciljni verigi, teh pa je obiajno od pet do deset, uresnievali v realnosti, zato uporabljamo metodo uresnievanja ciljev samo v zavesti. To nam omogoa pospeeno evolucijsko pot aspekta in hitrejo pot do konnega cilja. Verjetno boste vpraali, zakaj ne gremo direktno v najviji cilj. V tem primeru bi negirali obstoj nijih ciljev, pred katerimi je aspekt prav tedaj. Aspekt bi ta cilj potisnil, vemo pa, da potiskanje vodi do vezanja pozornosti na potisnjeno vsebino. ele ko doloen cilj popolnoma prepoznamo in ga uresniimo v nai zavesti, ga aspekt lahko odpusti in preide na naslednji, viji cilj. Da bi laje doumeli, o em piem, naredite kratko vajo. Vzemite primer strahu, jeze na avtoriteto iz vaega vsakdanjega ivljenja. Vivite se v neprijetno situacijo. Sedaj odgovorite na vpraanja: - Kje ga utite: v prsih kot pritisk ali cmok v grlu, pritisk v glavi ali stiskanje v elodcu? - Kakne oblike je: krogla, gmota, ploa...? - Kakne barve je: e ne morate natanno zaznati, si odgovorite "temneje" ali "svetleje"? - Koliko je teak oziroma s kakno teo pritiska: 5, 10, 100 kg ali nekaj ton? - Koliko je star: nekaj let, tu je e iz otrotva ali iz prejnjega ivljenja? - Iz kakne snovi je: kamen, kovina, megla....? - Od kod rpa energijo, se napaja, za delovanje proti vam? - Ko vas pritisne, s kako mojo deluje na vas: lestvica od 1 - 10? - e ste zautili aspekt, je v redu. Na teaju si k obutenju pomagamo z vajami za ogrevanje, opisane so tudi v knjigi Aspektika.

209

Navodila za izvajanje verine tehnike: VERINA TEHNIKA - KORAK ZA KORAKOM

1. Doloite aspekt, s katerim boste delali - ki ga elite spremeniti, nezaeleno obnaanje, neko pomanjkljivost, na primer netolerantnost do otrok, jezo na oeta, ljubosumnost do partnerja, strah pred izpiti, strah, visok krvni pritisk, nespenost, prenajedanje itn. 2. Klientu povejte, da lahko v komunikaciji z aspektom sporoila prihajajo v obliki lovekega glasu, misli, telesnih obutkov ali intuitivno; to so naini govora, ki jih uporabljajo aspekti. 3. "POVEJ MI NEGATIVNO TRDITEV - ALFO" Na zaetku naj vam klient, s polnim vivljanjem pove negativno trditev - alfo (beto), na primer: "Jaz sem napet, kadar sem v stiku z neznanimi ljudmi." 4. "ZAPRI OI IN SE SPROSTI." 5. "V katerih situacijah se to pojavlja? Spomni se tipinih situacij." V nekaj besedah opiite takne situacije. 6. "Zdaj pa poii konkreten dogodek, ko se je to zgodilo. Vkljui se v ta dogodek v mislih: glej s svojimi omi, to, kar si takrat videl, slii, kar si takrat slial, in obuti, kar si takrat obutil. Zani opaati, kako se izraa ta tvoj aspekt." 7. "Lociraj, kje ta aspekt ivi!" e je v telesu: "V katerem delu telesa ga najbolj uti?" e ivi zunaj telesa: "Kje se nahaja?" 8. "Doloi lastnosti tega aspekta: Kako je velik? Kako je videti? Kakne barve je? Koliko je teak? Koliko je star?" e klient pove, da se to ne vidi, mu recite: "Doloi mu te lastnosti! e bi aspekt imel velikost, kako velik bi bil?... e bi imel videz, kako bi bil videti?...e bi imel barvo, kakne barve bi bil?... e bi imel teo, koliko bi bil teak? e bi mu mogel doloiti starost, koliko bi bil star?" 9. "Zahvali se aspektu, ker se pojavlja, in ga poklii, da se pojavi im moneje in popolneje. Obrni se nanj z mislijo: Vem, da mi eli dobro. Hvala ti. Izrazi se svobodno, im moneje in popolneje, tako, da lahko komuniciramo." 10. Sedaj vpraaj svoj aspekt: "Kaj eli za mene s tvojim izraanjem (ali obnaanjem)? Kateri cilj hoe dosei?" In takoj za tem: "Usmeri pozornost na vse, kar se ti pojavlja kot odgovor: slike, glas, obutki ali telesne senzacije." Zelo dobro je, e klient spregovori hitro. e mine 10-15 sekund v tiini, mu recite: "Odgovor lahko pride v trenutku, vasih pa je aspektu potreben as, da najde svoj cilj. Daj mu as, e je potrebno, ker je to za aspekt nova izkunja." e je klient e naprej tiho, mu recite: "Lahko ponovi vpraanje svojemu aspektu: Kaj eli zame s tem izkazovanjem. Kateri cilj hoe dosei?"
210

11. Zapiite odgovor, ki vam ga je dal aspekt. To je prvi cilj na ciljni verigi. Sprejmite tudi negativni cilj, ki ga je klient navedel, na primer: eljo po smrti, sovratvo, agresijo, eljo po maevanju, eljo, da kaznuje druge ali sebe itn. Obiajno je e naslednji cilj na verigi pozitiven, logien, etino ali spiritualno usmerjen. 12. "Reci svojemu aspektu: HVALA TI za odgovor, ki si mi ga dal." 13. "Ustvari v svoji zavesti situacijo, v kateri je ta cilj uresnien, ustvari izkunjo uresnienega cilja. Obuti to v popolnosti, pojdi v to izkunjo, skupaj s svojim aspektom in jo obuti v popolnosti. Raziri se do skrajnih meja tega obutka!" Ko klient pokima z glavo ali ree DA, mu recite: "Ves as bodi v stanju tega uresnienega cilja. Obuti ga v popolnosti ter se obrni k svojemu aspektu in ga vpraaj: Zdaj, ko ima ta cilj uresnien v popolnosti, tako kot to ti eli, kateri cilj hoe uresniiti zame, ki je e viji in pomembneji?" akajte na odgovor in ga zapiite. To je drugi cilj na ciljni verigi. Klient naj se spet zahvali aspektu za odgovor. 14. Ponavljajte to vpraanje in proces, ki ga spremlja na isti nain, tako dolgo, dokler klient ne pride do zadnjega cilja na ciljni verigi, ki predstavlja PRAG RESNINEGA STANJA PRAZNINE.To je po svoji naravi spiritualno stanje ali pleroma stanje. Klient to stanje opisuje z razlinimi besedami, najpogosteje kot mir, popolni mir, pomirjenost z vsem svetom, resnica, resnino bitje, resnini jaz, Bog, Boja milost, vse je kot mora biti, eno, enost, enost s celim svetom, ljubezen, vseobstoj. Vasih bodo klienti omenili stanje, ki je podobno okultnemu fenomenu, vendar ima v sebi neopisano spiritualno bistvo: svetloba, zlata svetloba, toplota, ki se neskonno iri iz mene, kovinska krogla v trebuhu, ki neskonno seva, brezmejna razlitost in podobno. 15. Ali je klient priel do konnega cilja oziroma spiritualnega stanja, boste vedeli po tem, ker nedvomno sporoa, da za tem ciljem ni niesar. Na vae vpraanje: "Ko ima ta cilj uresnien v popolnosti, tako kot eli, kaj eli dosei, kateri cilj hoe uresniiti, ki je viji in pomembneji?" Klient vam bo odgovoril: "Niesar ve ni," "Ni," "Ne obstaja ni pomembnega," ali kaj podobnega. e dalj asa odlaa z odgovorom, z izrazom zmedenosti ali zaudenjem na obrazu, mu pomagajte z vpraanjem: "Ali obstaja e kaj za tem?" Takrat bo takoj odgovoril: "Niesar ni," ali temu podobno. 16. Pripravite klienta, da z besedami opie praznino, na pragu katere je in se izmika njenemu opisu in definicijam, ker je neopisljiva in neizgovorljiva. Zato ga vpraajte: "Kako bi ti poimenoval ta ni? Samo kot ni ali praznino ali vakuum?" Sprejmite katerikoli odgovor, ki kae, da je to najviji cilj. Nato mu recite: "Zdaj pojdi v to praznino (ni) in jo obuti v popolnosti! Identificiraj se z njo, bodi ona! Naj ti ona preame
211

celotno bitje do najmanjih atomov! Povej mi ali pokimaj z glavo, ko bo to naredil!" Dajte klientu as, da obuti in se vivi v primarno stanje praznine (od 10 sekund do 1 ali 2 minuti). e klient okleva, ali bi el v praznino, ali e ree, da ne ve, kako naj to naredi, mu dajte podporo z nekaj preprostimi besedami, na primer: "Enostavno vstopi v to!" Ali: "V domiljiji zakorakaj v to praznino, zdrsni vanjo, potopi se vanjo, prepusti se in naj te zmanjka v njej!" Ko klient naznani, da je to naredil, mu recite sledee: "Pa poglejmo, kako bo tvoja zavest o praznini (niu), ki je bistvo tvojega bitja, vplivala na predhodne cilje na verigi, kako tvoja zavest o praznini (o niu) vpliva na predhodni cilj na ciljni verigi in kako se spreminja." Ponavljajte to vpraanje gredo po ciljni verigi in pri vsakem cilju naredite pavzo, da bi klient lahko integriral izkunjo. Najvekrat bo povedal, da praznina okrepi stanje, ki je na verigi, ali da je to isto ali se mu zdi ta cilj zdaj odveen ali neumen ali nesmiselen, ali ne obstaja, da je izginil in podobno. 17. Ko klient gredo po verigi pride do pojavljanja ali oblike obnaanja, pri kateri ste v procesu zaeli, morate videti, kako bo praznina vplivala nanj, da ga spremeni: "Kako zavest o praznini, kot bistvo tvojega bitja, vpliva in menja tvoj aspekt, pri katerem smo zaeli, to je...(navedi zaetno omejitev ali pomanjkljivost)?" e je verina tehnika narejena tako, kot je treba, bo ta omejitev razpadla ali je v tem trenutku ve ne bo. Klient bo rekel, da je nima, da je nikoli ni bilo ali - kar je zelo pogosto - da je zdaj videti nesmiselno in neumno. 18. e klient obuti zaetno nezaeleno stanje, eprav v sledovih, pomeni, da integracija ni popolna, zato recite partnerju: "Dovoli, da ti praznina (uporabite njegov izraz) preame celo telo. Od glave do pete, vsako celico tvojega telesa. Naj gre nekajkrat gor in dol skozte, tako da te vsega izpere in preplavi!" 19. Sledi konni preizkus: "Znova mi povej negativno alfo, pri kateri smo zaeli!" Zahtevajte, da vam klient da isto negativno alfo, ki vam jo je dal na zaetku (v tem primeru je bila: "Jaz sem napet v kontaktu z neznanimi ljudmi."). Klient tega ne bo mogel narediti, e pa e bo, bo to plehka alfa brez kritja in to bo jasno njemu in vam. 20. Naslednji korak je zelo pomemben. Poudarjam ga tudi zaradi tega, ker so praktiki nagnjeni k temu, da ga pozabijo, ko se nezaeleni aspekt integrira. Klientu recite: "Usmeri se navznoter in postavi vpraanje: ali katerikoli moj aspekt uti odpor, ali se upira, da ta predhodni aspekt, ki ustvarja (navedi nezaeleno obnaanje) doivi integracijo s celim bitjem?" e se taken aspekt pojavi, zanemo z njim novi VT proces. Kje in kako se pojavlja, kje "ivi" itn., kaj hoe s tem obnaanjem dosei?

212

PROCES ZA DELO NA ASPEKTIH, KI SO LAHKO TUDI ENTITETE ALI PA SE TAKO OBNAAJO PROCES ZA ENTITETE Dobro definirati problem (dalj asa trajajoa navada, strahovi, negotovost...) Tako definiranemu problemu reemo NEGATIVNA ALFA. Definira ga kot aspekt: kje se nahaja kakne oblike je kako je velik kakne barve je koliko je teak kakno temperaturo ima ali ima energijo koliko je star je ON ali ONA ali ono "Vpraaj ga, kakenje njegov odnos do: materije energije asa prostora ivljenja misli." "Vpraaj ga, kako obdri svoj poloaj v prostoru!" Ko entiteta odgovori, naj klient potrdi njegov odgovor: "Potrjujem, da je to nain, kako vzdruje svoj poloaj v prostoru." To je potrditev. "Vpraaj ga, kako obdri svoj poloaj v asu!" Spet potrditev. "Kakna je tvoja funkcija?" Ko odgovori, spet vpraanje: "Kdaj si prvi prevzel/-a/-o to funkcijo?" Potem izmenino sprauje klienta, da odgovarja v svojem imenu: l. Kakna je razlika med teboj in njim? 2. Kakna je podobnost med teboj in njim? Klienta, da odgovarja v imenu entitete: 1. Reci mu (ji), naj pove kakno razliko med vama. 2. Reci mu (ji) naj pove kakno podobnost med vama. Ko klient ne more ve pononoviti negativne alfe, ste bili uspeni!

213

ME V SRCU

Anita ja tudentka jezikov in antropologije. tudira v tujini blizu meje in se vozi na predavanja in izpite. Stara je 21 let. Poroila se je z devetnajstimi leti. ivita pri moevih starih. Ne razumejo se in to ji izrpava energijo. Niso je sprejeli kot svojo. Ta nesporazum uti kot me v srcu, doline en meter, jeklen in oster. Klie ga lahko ON. Njegovi stari ji oitajo, da je vlauga, lena, neumna in sebina, elijo ji, da bi rodila pohabljene otroke, da bi se muila pri porodu. Solze so ji prile v oi, ko se je tako odprla in restimulirala ustva. Zaneva dialog. Anita pove, da je tako njej kot njemu potrebna ljubezen. Oba sta izgubljena. - On eli biti kot jaz in jaz kot on. - On ne ve, kaj je dobro ali zlo, ju ne zna razloevati; jaz pa sem dobra in loim med dobrim in zlom. - On misli, da je pomemben. Igra, da je preprian vase. - On je ateist, jaz verujem v boga. - On misli, da je njegova zasluga, da sonce zjutraj vzide. Jaz mislim, da je boja zasluga. - On eli pridobiti ljubezen zase, jaz elim najti ljubezen v sebi. - On misli, da lahko ivi sam zase, jaz pa ne. ivimo lahko le skupno in vsi smo eno. - On je ljubosumen in jezen, ker sem jaz takna. ALOSTEN JE, KER ON NI TAKEN. - On sovrai to, kar imam jaz rada in kar si elim. Poskusiva odhod. "Zahvali se mu, pohvali ga, da je bil koristen in ga zaprosi, da odide!" On odgovori: "Nisem e pripravljen oditi od tebe, ker me e potrebuje." Anita ga vpraa, pod kaknimi pogoji bi bil pripravljen oditi. Odgovori: "Mora si priznati, da si mona, da ima svoj prav in svoje stalie. Ne sme zamenjati ljubezni za slabost." Anita mu obljubi, da bo takna, in on zane izginjati. ez nekaj minut ga ni ve. Anita vse bolj ari, postaja ji vroe, diha globoko in veselo pove: "Izginil je!" Proces sem vodil z zaprtimi omi, da sem bolje util, kaj se dogaja z Anito. Ko pogledam preostale udeleence teaja, vidim, da stareja gospa hlipa in da je vsa v solzah. Komaj se pomiri. Pozornost usmerimo na njo. Zane svojo izpoved: "Bog me je pripeljal v situacijo, da kot taa doivljam boleine snahe. Moj edinec se je poroil z devetnajstimi leti.
214

Snaho sem krivila in bila sem jezna nanjo, ker je zanosila in ni splavila. Uniila mu je ivljenje. Fantek, vnuek, je sedaj star est let. Ko sem sama doma, pride k meni na obisk in ga gledam ter razmiljam. Za ivljenje ga ne bi dala, toliko mi pomeni." Dvigne se in gre k Aniti. Objame jo. Obe jokata in sta dolgo objeti, potem se nekaj asa boata po licih. Stareja gospa spregovori: "Vse do danes nisem vedela in ne zmogla to narediti." Aniti svetujem, naj ree: "JAZ, ANITA SEM SPOSOBNA, MONA IN POLNA LJUBEZNI." Objamemo jo in ostanemo v tiini.

215

ZAPRTOST TAKO IN DRUGAE

Julijana je stara 53 let. Dela v javni ustanovi. Dokler ji bolezen ni preve nagajala, je delala v kuhinji, zadnji dve leti dela kot istilka. Je zelo natanna, marljiva, zanesljiva. K meni je prila zaradi mementa reintegracije izkuenj iz prejnjih ivljenj. Odloila se je, da delava z njenimi problemi, motnjami in zaprtostjo. Na veliko potrebo lahko gre le, e jemlje mona odvajala. Njen problem traja e od nosenosti s prvim sinom, torej 24 let. e ste zaudeni nad tem podatkom, o tem pogumno vpraajte koga s podobnim problemom. Pri veini to traja celo ivljenje. e ne gre na potrebo ve dni, jo vse tii in pritiska na srce. Danes jo prvi vidim in jo pazljivo posluam. Iz prakse vem, da je zaprtost ustvarjena v glavi, vendar samo posluam. Z zanimanjem opazujem proces. Odloim se za delo z entitetami. eprav je bila na zaetku e kar zgovorna, je proces tekel zelo poasi, skoraj po polevo. Nisem e videl tako poasnega procesa, vendar sem vztrajal. Entiteto je zautila v predelu elodca, okrogle oblike, mono zvito, teko 500 kg, rjave barve. Kliem naj ga ON. Odgovori so bili: (on je) (NERAZUMLJIVO!) jaz sem v svojem telesu, on mi rpa energijo; jaz sem dobra, on slab. Bojujeva se drug proti drugemu in se ne dava. On ji pove, da tudi ni zadovoljen z njo, ker je jezna in zaprta. Na vpraanje, ali bi odel, odgovori, da pod pogojem, e se spremeni. Privolila je v to in odel je, zautila je toploto v predelu elodca, ki se je irila na vse strani. Bila je v svetlobi, ki ni bila preve izrazita. Nato jo vpraam, ali e kaj uti v telesu kot blokado. Dokaj hitro ugotovi, da uti pritisk v srcu. Odloim se za aspektni proces. Opie aspekt, kroglo iz kamna premera 5 cm, teko 100 kg, staro sedem let, rne barve. Vpraam jo za prvi cilj aspekta, in kar 7 minut ne dobim odgovora; sam sem ga zaznal e takoj. Vpraam jo, ali ni to odprtost do drugih. Potrdi, da je. Sledili so: - duhovni razvoj, - pomagati drugim, - nauiti se zabavati druge in to poeti, - uiti zabavati druge. Tu se ji je spet ustavilo. Zopet je bila v svetlobi, vendar ne izraziti. To je e klasika, potrebna ji je mistina komponenta. Vpraam jo za odnos do boga, ali vanj verjame. Odgovori z da. Za zaetek se vivi v to, da je boji otrok. Ne more pa sprejeti, da je v dui v osnovi boginja. Poasi sprejema, prebuja boje moi v sebi in izjavlja, svetloba je vse moneja
216

in moneja, v prsih mi postaja vroe, gorim; diha bolj globoko in naenkrat poi - odpre se. Odpre se ji srna akra, zablesti. Dokonava proces. "Vedno ko sem se odprla, hotela kaj povedati, sem jih dobila po glavi." Prizna. Pove primer iz slube. Iz nedolnega vpraanja sodelavki, igava je kava, ki je ostala v lonku (vsak dan je namre pomivala posodo), ali so jo zaposleni sami kupili ali je slubena, so naredili velik problem. Zaprla se je in e manj komunicirala s sodelavci. Ima samo eno kolegico, ob kateri se lahko odpre, in e to samo po telefonu. Predlagam ji, da ostane tako odprta in se imve drui. Naslednji dan se pogovarjava po telefonu, kako ji je. Odgovori, da je la brez teav na veliko potrebo. Dogovoriva se, da bo redno hodila na tedenske meditacije, ki jih vodi kolega. Na svoj problem zaprtosti je po dveh mesecih isto pozabila, zdaj jo zanima samo to, kako bo pomagala drugim.

217

MEMENTO
Regresivna integracija prejnjih ivljenj
Nina je stara tri leta, njena mama je dopoldne v slubi. Ta as pazi na njo babica. Ta ima precej dela in jo vekrat pua samo. Med tem asom Nina zganja norije. Babica jo vekrat po riti, tudi tisto dopoldne je bilo tako. Ko jo je babica udarila po riti, se je Nina obrnila k njej in rekla: "Zakaj me tepe? Ko si bila ti majhna, te jaz nisem nikoli udarila." Babica je onemela. Saj to ni mogoe, si je rekla. Kot strela ji je preblisknilo v glavi. Pa ne, da je to inkarnirana moja pokojna mama. O dogodku je povedala herki, ko se je ta vrnila iz slube. Obe sta bili zaudeni in sta se nemo gledali. V hii so imeli vekrat zanimive pogovore o prejnjih ivljenjih. Glej, zdaj pa smo tam, je rekla herka. Zaeli sta primerjati. Hi se je spomnila, da Nina vekrat toi, da jo boli noga - in to leva, tako kot je bolela babico v zadnjih letih ivljenja, ter da ima tudi nekaj babiinih navad. Vpraam jih, kaj je bila babiina zadnja elja, preden je umrla. Njena herka odgovori: "iveli smo v stari hii in zidali to novo, v kateri smo sedaj. Hia je bila e konana in pokrita. Babica je bila zadnje dni ivljenja nepokretna. A na njeno eljo smo jo dali v voziek in jo peljali gledat novo hio. Pustili smo jo pred hio, da si jo je dolgo ogledovala in obudovala. In takrat je rekla: 'Moja ivljenjska elja je bila vedno imeti lepo hio. Neko bi elela stanovati v tej hii.' elja se ji je uresniila!" Reinkarnacija je vsakdanja realnost za milijarde ljudi po vsem svetu. Je tudi temelj dveh najvejih religij - hinduizma in budizma. Reinkarnacija je bila prepovedana v kranstvu v 6. stoletju med cerkvenim sreanjem v Konstantinoplu. Najbolje dokumentiran primer reinkarnacije v sodobnem svetu je primer Shanti Devi, ki je opisan v knjigi SHANTI DEVI, zgodba o reinkarnaciji. To je pretresljiva zgodba o tiriletni deklici Shanti Devi, ki se je zaela spominjati prejnjega ivljenja. Rodila se je 18.1.1902 v indijskem mestu Mathura, ime ji je bilo Lugdi Devi. 25. 9. 1925 je rodila sina in nekaj dni po porodu umrla. ez priblino leto dni, 11.12.1926, se je reinkarnirala v Delhiju kot deklica, ki so jo imenovali Shanti Devi. Z osmimi leti je prvi sreala svojega moa iz prejnjega ivljenja. Takoj ga je prepoznala, eprav se je predstavil z bratovim imenom. Pri sreanju z materjo iz prejnjega ivljenja je omenila okoliine, za katere sta vedeli le oni dve.
218

KAJ JE MEMENTO?
Memento je zvrst nehipnotine regresije, ki se dela s pomojo elektronske naprave z originalnim imenom "mind walker" (MW). Podobnost z nehipnotino regresijo je v tem, da se vraamo v prejnjo inkarnacijo v alfa stanju - brez uporabe hipnoze - in pri tem ozaveamo naa prejnja ivljenja. MW je zelo obutljiva in raunalniko vodena elektronska naprava, izdelana v Londonu. Naprava deluje na principu spremembe upornosti koe. Klient med delom dri v rokah dve sondi, ki prenaata dogajanje v procesu, in rezultat je razviden kot odklon kazalca na skali. Memento je najhitreji in trenutno najkvalitetneji nain za spominjanje prejnjih inkarnacij, s katerim oseba znova doivlja in kritino ocenjuje pomembne elemente celotne inkarnacije, ki deluje na njegovo sedanje ivljenje.

MEMENTO INTEGRACIJA PREJNJIH IVLJENJ V SEDANJE

Sreni smo lahko samo, e duhovno rastemo - e razvijamo svoje sposobnosti, opravljamo delo, ki nas veseli, uresniujemo svoje ivljenjsko poslanstvo. 1. To poslanstvo se vlee skozi ve ivljenj. Star kitajski pregovor pravi: "Da vzgojimo drevo, je potrebno 50 let, da vzgojimo loveka, 500 let." Razvoj naih sposobnosti tee iz enega ivljenja v drugo, in tu je glavni vzrok, zakaj izvajamo regresijo. Kadar ne opravljamo svojega poslanstva, je vsaka naloga teka. Intuitivno utimo, da ne delamo tega, za kar smo tu. Zapletemo se v odnose, iemo se in vekrat po nepotrebnem krivimo druge. Imamo mnogo primerov nadaljevanja razvoja sposobnosti iz prejnjega ivljenja. Tem po navadi reemo stare due. Mozart je bil tipina stara dua. Iz svoje prakse lahko omenim modno kreatorko za visoko modo, ki je neko ivela na francoskem dvoru in oblaila kraljevo druino, ter drugi tudentko japonine in kitajine, ki je najbolja v svoji generaciji, eprav do 19. leta ni poznala niti ene pismenke ali besede. Nadaljnji razvoj teh sposobnosti bo zanimiv pri poklicnem usmerjanju mladine, saj dandanes odloanje za poklic mladim prinaa velike teave. 2. Drugi najzanimiveji in najkvalitetneji razlog zanimanja za prejnje ivljenje je ta, da se ivljenjskih lekcij uimo v skupinah, ki se prepletajo iz ivljenja v ivljenje. Zelo znani regresoterapevt Jan Erik
219

Sigdell, ki je vodil na tisoe regresij, trdi, da se 95 % zakonov ne zgodi iz ljubezni, temve iz nerazienih raunov iz prejnjih ivljenj. V vsakodnevnih prepirih prihajajo na dan ne samo prepiri iz sedanjega ivljenja, temve tudi nekatere stvari, ki s trenutno situacijo nimajo nobene zveze. To so razline zamere, obljube. Ko vse to ozavestite, imate idealno prilonost, da razistite odnos z vsemi duami, s katerimi ste skupaj v tem ivljenju (ena, mo ali otrok). 3. Odkrivanje in ozaveanje ter po vai elji spreminjanje vaih odloitev iz prejnjega ivljenja je naslednji razlog za zanimanja o prejnjih ivljenjih. Odloitve iz neke stresne situacije najlaje spreminjamo v asu, ko smo jih sprejemali. Vrnemo se v ta as in po svoji elji spremenimo odloitev v skladu z naimi sedanjimi pogledi na svet, potrebami in eljami. Odloitve so brezasne, as nanje ne vpliva. To so zakoni, po katerih se obnaamo. 4. Delo z astralnimi entitetami, ki se nahajajo v nai avri ali v nas: s temi entitetami se nezavedno identificiramo in njihova prejnja ivljenja, teave, travme in cilje doivljamo kot svoje. To je najnoveje podroje dela in tudi najskrivnostneje. Vemo, da poleg angelov in dobrih vil obstajajo tudi bitja s slabimi nameni - ali vsaj na videz slabimi. Tudi takni imajo sporoila za nas, vendar jim moramo prisluhniti. Kako jih najlaje odkrijemo? Vsakokrat, ko neko svojo odloitev obalujemo, ko imamo obutek, da nas je nekaj sililo vanjo.

Kdaj se na nas nalepijo takne entitete: * v stanju zmanjane zavesti * v stanju teke fizine bolezni * v stanju visoke temperature * pri avtomobilskih in drugih nesreah * pod vplivom narkoze * v prvih letih ivljenja * pod vplivom alkohola * v stresnih situacijah * e pred rojstvom.

Entitete ali aspekti lahko pridejo oziroma jih sami prikliemo ali celo ustvarimo, ko se v ivljenju ne elimo spoprijeti z neko situacijo. V mementu se lahko zgodi, da sami ugotovimo, kako smo bili kot zablodele ali izgubljene due prilepljeni na neko drugo ivo loveko bitje. Tudi tu imamo precejnje koristi, kajti reimo se nekega bremena in obutka krivde.
220

V em je glavna razlika med mementom in regresijo? V integraciji prej pridobljenih izkuenj v sedanje ivljenje. Regresija je najvekrat "gledanje filmov po elji" klienta, pri emer teko loimo resnico od fantazije. Memento pa se ukvarja le z bistvom. Ali je moen vpogled v prejnje ivljenje za vsakogar? Naelno da, vendar je bolje, e trdno stojimo na nogah. Za vstop v prejnja ivljenja so potrebne vaje ogrevanja, zato traja celoten proces od dve do ve ur. V mementu - sistemu povezovanja prejnjih ivljenj oseba spoznava, znova preivlja in kritino ocenjuje pomembne elemente neke celotne pretekle inkarnacije, ki delujejo na njeno sedanje ivljenje. Izkunje so pokazale, da je koristno, e klient preleti celotno prejnje ivljenje ali celo niz prejnjih ivljenj - toneje pomembne dogodke, ki sestavljajo ta ivljenja. Proces izvajamo najpogosteje takrat, ko elimo pri klientu dosei uvid v zelo stresen odnos, ki ga ima v tem ivljenju. Taken uvid lahko dosee mimogrede ali pa skozi ustrezen proces. Za klienta je zelo pomemben uvid v karmini pomen teav, ki jih ima z drugimi osebami.

221

Za loveka je naravno, da se naui svojih lekcij v nizu izkuenj, ki se raztezajo skozi ve zaporednih ivljenj. Ti nizi izkuenj so doloeni s posebnimi skupnimi elementi, ki teijo k uravnoteanju ene vrste izkunje z drugo. Z naega gledia lahko to ravnoteje uvidimo kot "pravico". Primer: V enem prejnjih ivljenj ste bili oe nekega dekleta. V drugem prejnjem ivljenju ste bili vi otrok istega bitja (dekleta). Energija tega odnosa (ko ste bili otrok in ko ste bili roditelj iste osebe) je lahko prijateljska - zaveznika ali pa sovrana. Eno je gotovo - obstajala bo mona tenja po ravnoteju odnosov. Odnos lahko postane zelo zapleten, vseboval bo splet podobnih odnosov skozi mnoga ivljenja in bo vkljueval tevilne posameznike, ki bodo v njem sodelovali... Ljudje rpajo energijo iz preteklih dogodkov in jo uporabljajo za potrditev svojih miljenj ali ravnanj oziroma kot opraviilo za svoje miljenje ali ravnanje, ki je povzroilo nastanek situacije, v kateri so se znali v tem ivljenju. Ko klient sprejme idejo karminega ravnoteja, ima prilonost osvoboditi se vloge rtve ali tirana, ki jo je dotlej privzemal. To je lahko kljuni proces v nekem pomembnem medlovekem odnosu. Drugi pomemben razlog za ienje prejnjih ivljenj je odstranjevanje ovir, ki prepreujejo razmah naih sposobnosti ali talentov v tem ivljenju. Gre za vnovino vzpostavitev sposobnosti, ki jih je klient neko e imel in so zdaj blokirane, za kar je monih ve razlogov. Najbolj oiten razlog, ki ga preiemo najprej, je ta, da je bil klient zaradi uporabe sposobnosti ali talentov neko kaznovan (v srednjem veku npr. zagan na grmadi, ker je svobodno izraal preprianja). Drug zelo pogost razlog za izgubo sposobnosti ali talentov je, da je oseba v enem preteklih ivljenj zlorabila svojo sposobnost ali talent in to sedaj obaluje, zato sposobnosti oziroma talente blokira oziroma dui. Primer: klient je bil v preteklosti gospodovalna oseba, ki je vsakomur vsiljevala svojo voljo. V enem izmed prejnjih ivljenj je prepreila svojemu otroku poroko z ljubljeno osebo, zato je ta otrok naredil samomor. Klient se zdaj, v tem ivljenju, obnaa kot oseba z zelo ibko voljo in se neprestano podreja drugim, ker ga je strah, da se kdo od njemu ljubih ljudi zaradi njegove volje ne bi ubil. Pretekli dogodek sam po sebi ne povzroa izgube sposobnosti ali talentov, izgubo povzroi odloitev, povezana s tem dogodkom. Odloitve pa so vene, ker jih bitje sprejema na duhovni ravni - zunaj asa in prostora. Zato odloitve vedno obstajajo v sedanjem asu, v venem sedaj, kar je drugae kot pri dogodkih, ki pripadajo preteklosti. ele tedaj, ko nezaelene odloitve popolnoma podvojimo, lahko izginejo. Tukaj pride do izraza mo metode memento, ki poleg drugih rezultatov v popolnosti razgradi nezaelene odloitve.
222

METODA RESONANCE
Obutek resonance je podoben "deja vueju" ali "e videnemu". Obiajno se dela pred vstopom v prejnje ivljenje, kot vaja ogrevanja. Nobena posamina informacija sama po sebi ne pomeni kaj dosti. Informacije zanejo nekaj pomeniti ele, ko se zdruujejo ena z drugo v mozaik. Nauite se razlikovati med preprosto fascinacijo nad neim in med globljimi obutji v vai psihi, ki vam lahko nekaj sugerirajo. To lahko imenujemo "epet iz zavesti". O niemer ne sklepajte prenaglo - poakajte na celoto! Kaj naj delamo? Napiite seznam: 1. mest in deel, ki bi jih radi obiskali 2. kultur iz asovnih obdobij, ki vas zanimajo 3. hobijev in okusov za glasbo in umetnost 4. ras in barv koe 5. v kaj bi se eleli maskirati za pusta 6. pohitva, oblail in predmetov razlinih obdobij 7. interesov in zanimanj 8. jezikov 9. hrane 10. religij 11. ivali 12. klime (primer iz Burme - otroci, ki so v prejnjem ivljenju iveli v Ameriki, so teje prenaali toplo in vlano klimo kot tisti, ki so prejnje ivljenje iveli tu) 13. fizinih znailnosti - oi ostajajo iste 14. osebnih karakteristik (naklonjenost reveem, krivica, ut za pravico - glavne ivljenjske usmeritve: ljubezen, druina, delo, vodenje) 15. ljudi, ki ste jih prej e morda poznali (prvi sreate nekoga, pa imate obutek, da ga poznate od vedno ali pa ga takoj popolnoma razumete).

223

IVLJENJSKE ODLOITVE PRI DEVETNAJSTIH

Maja je samozavestna in ne prenaa avtoritativnih oseb. Sreo ima, da je njena mama razumevajoa. Nikomur ne pusti vplivati na svoje odloitve. Zanima jo, kaj je bila v prejnjem ivljenju. Dogovoriva se, da bova delala zjutraj, ko sva oba svea. Dobiva se ob osmih zjutraj in po vajah ogrevanja in priprav ji reem: "Zdaj pa vstopi v prejnje ivljenje, ki ima povezavo s sedanjim!" Danes sem uporabil novo domislico: "Dovoli, da te magnetna sila privlee." Napeto akam. Po doloenem asu se ji zanejo pojavljati slike. Delam z "mind walkerjem" (MW) in opazujem prve odklone kazalca na skali. Zane: "Vidim se obleeno v kitajska oblaila, obleko imam do tal, stara sem 17 let. ivim na meji med Kitajsko in Mongolijo. Vse se dogaja v letu 1807. Sem enska, moje ime je Den Li. Moja mama je zelo stara, oe je umrl, imam pa oima. Vas je zelo primitivna, hie so revne, ulice blatne. Imam petletnega bratca. Oima so zaprli, ker ni plaal davkov. ivimo sami z mamo. Revni smo in nimamo od esa iveti. Pogosto se prepiramo. elim oditi v mesto, v bolje ivljenje. Neko jutro se odloim, da odidem od doma. Mama se boji zame in izbruhne moan prepir." Na MW opaam mone odklone kazalca. Zajadrala sva v bistvo problema. "Po prepiru odidem. Bratec hoe z mano. Do mesta je dale. Hodim, sonen dan je, sonce pripeka. Sream kmeta z volovsko vprego, ki pelje v mesto svoj pridelek. Zaprosim ga, da me pelje. Naenkrat zagledam na vozu bratca. Skrivaj se nama je pridruil. Zaskrbljena sem, saj e zase na vem, kaj bi, zdaj pa je tu e bratec, za katerega bo treba skrbeti. Rotim ga, naj gre nazaj, pa noe. Sama ga ne morem peljati nazaj, ker bi to pomenilo, da se vraam v vas in vaani bi se mi smejali." Igla na MW se umiri. Predlagam ji, da gre naprej do naslednjega pomembnega dogodka v tem ivljenju. Zane: "Delam v trgovini kot prodajalka. Dela je veliko, delati moram trdo in sem nesrena. Lastnica je stara in neprijazna, ni ji ni prav, zanjo vedno delam premalo. Bratec ivi z mano. V prodajalno zahaja lep moki, pravi lepotec. Zautim, da sem mu ve. Vasih se dolgo pogovarjava v trgovini, tudi on je meni ve. Je iz ugledne in bogate druine. Stari mu branijo, da bi se videvala. Ob nekem obisku v trgovini me s svojo pripombo prizadene in jaz mu vrnem. Jezna grem v sobo in ga skozi okno opazujem, kako odhaja. Ni ga ni prizadelo, preve dostojanstven je in preve dobro je vzgojen, da bi pokazal ustva. Jaz jih kaem, sem impulzivna. Lepi moki e prihaja v prodajalno, vendar se pogovarjava samo uradno. Bratec se ola in je precej uspeen." Igla na MW se spet umiri in greva v naslednji pomemben dogodek v tem ivljenju. Den Li zane:
224

"Brat je poroen in ima sina. Izolal se je in dela kot uradnik v dravni slubi, dobro mu gre in ima pomemben poloaj. Ima veliko in lepo hio. Jaz ivim pri njem, ne delam ve v trgovini, pomagam pri hinih opravilih. K bratu zahajajo na obisk samo pomembni ljudje. Vekrat pride tudi lep fant, ki je zahajal v prodajalno in mi je bil ve. Sedaj je poroen in ima petnajstletno herko. Z bratom sta dobra prijatelja, ker delata na pomembnih poloajih. Prihod v mesto je prinesel sreo le bratu, meni pa ne. Jaz sem nesrena, imam 60 let, sem sama, brez drube, poutim se nekoristno in zdolgoaseno." Tu pridemo do prve pomembne odloitve v tem ivljenju. Vpraam jo, ali jo bo obdrala ali zamenjala. Odloi se za zamenjavo odloitve in pove: "ivljenje je lepo, koristna sem in s svojim delom lahko osreim sebe in druge." Potem greva naprej v novo obdobje ivljenja. "Odloim se za obisk bolne matere. Pridem v vas, vaani me ve ne poznajo, ker me ni bilo 17 let. Mama umre. Brat pride na pogreb. Sramuje se me. Vrnem se v mesto v bratovo hio. Pri njem mi je vse teje. Njega zanima samo kariera. Ne smem se ve izdajati za njegovo sestro. Nihe ve se ne zavzame za mene, ignorirajo me. Vasih bratu oitam: 'Omogoila sem ti, da si priel v mesto, plaala sem ti olanje.' Tega noe sliati, samo aka, da umrem. Postajam vse bolj zlobna in hoem priklicati nesreo na bratovo druino." Tu zamenjava odloitev: "Vsi so sreni in uivajo v ivljenju, tudi jaz." "Stara sem 80 let, leim v sobi, v bratovi hii, zelo sem stara. akajo, da umrem. Poslavljam se od ivljenja, preostali opravljajo formalnosti pred smrtjo, duhovnik opravlja svojo dolnost, tudi on komaj aka, da umrem. Naenkrat grem iz telesa, gledam se s stropa in gledam druge prisotne v sobi. Razmiljam o tem, kako lahko duhovi straijo po hiah in prinaajo nesreo. Straila bom nekdanjega fanta in bratovo druino." Zamenjava odloitve v novo se glasi: "Da bi bila srena, ni potrebno nikomur kodovati ali kogarkoli straiti." Loi se od telesa. Smrt ni isto taka, kot si jo je predstavljala. Od telesa se loi pri vratu. Nekaj asa e premiljuje, kaj bo z mrtvim telesom, potem pa ne ve. Telo je mrtvo, dua gre v svetlobo. "V NOVEM IVLJENJU BI RADA BILA BOGATA IN VPLIVNA." Z Majo se zaneva pogovarjati. Povezave s sedanjim ivljenjem ji postajajo vse bolj jasne. Tudi njena odloitev, da tudira kitajino in japonino. Zaupa mi: "Vekrat ko sem se uila pismenk, sem imela obutek, da delam nekaj znanega, kot da jih vleem iz daljnega spomina. Pogovoru se pridrui njena mama, ki jo zanima, kaj je bila Maja v prejnjem ivljenju. Maja ji pove svojo zgodbo. Med pripovedovanjem vse bolj ozavea povezave s sedanjim ivljenjem. Mama stopi ven in se ez nekaj trenutkov vrne s sliko Maje kot dojenka. Pozorno gledam sliko in opazim poevne oi.
225

Pa poglejmo e en primer, ki ga je gospa Polona opisala takole:

Raztegujem se prek meja svojega telesa. V belini, polni puhastih oblakov in miru, se pojavi vrtinec in me povlee dol. Vem, da noem oditi iz tega miru. Vendar prepozno. Pokrajina okoli mene - hribi, drevesa in samota. Samota, ki para srce. Sem visok moki, uden in robat. Obleen sem v cunje, noge imam povite s koami, vse na meni visi. Moja hoja je udna, noge teko premikam. Star sem med 30 in 40 let (ne morem se navaditi, da bi govorila kot moki). Ta moki je zelo osamljen, okoli sebe nima ljudi. Zelo si eli biti v drubi enakovrednih. Spomnim se dogodka pri dvajsetih letih, ko sem el v dolino, v vas. Ljudje me niso bili veseli. Vame so metali kamne in kriali. Moja odloitev v tistem trenutku je bila, da se ne pribliam ljudem niti jim ne pustim priti blizu. Moja nova odloitev v tem trenutku pa je: "Imam ljubee odnose z ljudmi in oni z mano. Vsak stik z ljudmi je topel in prijazen." Znova sem v naravi, v gozdu na vrhu hriba, kjer sream medveda. Gledava se. Na vratu zautim boleino. Padam in se kotalim. Nato ponovno belina. utim, da sem e vedno povezan z zemljo, da e nisem odel. Odloitev tistega trenutka je bila, da ne maram biti ranjen. Vsaki, ko sem se spomnil odloitve, sem lahko zelo jasno videl povezavo z dogodki v resninem ivljenju. Sprejel sem novo odloitev: "V vsakem trenutku sem varen in moan." Nato se znajdem v sobi, polni ljudi. Le-ti skrbijo zame in mi pomagajo. Ko odprem oi zagledam ensko, ki me presune. Moja odloitev je: "Hoem jo imeti za vsako ceno," odloitev tega trenutka pa: "Svoboden sem in ljudem puam svobodo." Ko si opomorem, hodim za njo. Ona ima partnerja, zato se skrivava ljudem. Zelo okorno se poutim v tem telesu. Hrbtenica ni fleksibilna. Moja odloitev v tistem trenutku je bila: "Hoem biti giben." S to ensko sva skupaj, tudi fantek je zraven - Malibu. Mogoe je to otrok, ki je sedaj moj sin. Prekletstvo zaradi moje druganosti, zaradi druganosti druine. Druba me obsodi, obsodi druino. Odloitev: "Druba me omejuje, druba nas omejuje." Nova odloitev: "Druba me podpira in v njej se poutim varno." Star sem priblino sedemdeset let. V sebi nosim veliko boleino in razoaranje. Skrb za druino je najbolj primarna - kako jih preiveti. Odloitev: "Nikogar razen mene ni, ki bi skrbel za druino." Nova odloitev: "Druina je varna. Okolica nas ima rada." Poutim se starega in utrujenega. Izzovem sovaane, pravzaprav se jim uprem. Noem ve poirati aljivk. Kamenjajo me in pretepejo.
226

Blatna cesta me poira. Ne utim ne udarcev ne boleine. Ne glede na to, kaj se mi zgodi, jih bom ljubil. alost me prevzame, ker se mi zdijo krivini. Pogrezam se v svetlobo, pred mano se pojavi sin. Nisem mogel poskrbeti zanj. Umrl je. area svetloba. Odloitev: "Ni vredno iveti, e otrok ne ivi." Nova odloitev: "Moj otrok je vreden in ljubljen in ima vsega v izobilju. Sem samostojno bitje, ki osreuje druge in sebe." Znova svetloba - area. Vrtinec me potegne. Z enakim krikom, kot umremo, se tudi rodimo. e v trenutku rojstva pogleda otroku v oi, ve, od kod je priel.

227

NAMESTO ZAKLJUKA
Kriza se ne pojavi zato, da bi nas uniila, temve zato, da jo preseemo.

Prili smo do konca knjige, in prav je, da vam odprem e nekaj svojih skrivnosti. V petem razredu osnovne ole nisem imel domae naloge iz maternega jezika. e danes se ivo spomnim, kakne kritike sem bil takrat deleen. Dobil sem cvek. Pravzaprav sem nalogo imel, a si je nisem upal prebrati pred razredom, da se mi ne bi smejali. Naloga se je glasila: "Kako sem preivel poitnice". Preivel sem jih tako, da sem delal na kmetiji, pasel krave in si pel. To je bilo vse preve zdravo in nezanimivo za tiste ase. Bil sem eno z naravo in sreen. Oe je delal v rudniku in nas tiri otoke teko preivljal. Za "lep" spis pa je bila potrebna zgodba, kakrno so napisali moji soolci, ki so odpotovali v mesto na poitnice, se vozili z vlakom ali avtobusom, videli mesto, bili na morju. Jaz, ki sem veino poitnic preivel na paniku, nisem imel dobre zgodbe, oziroma je bila bolj zenovska. Veter maje drevesa, pojem in krave se pasejo. A tega si takrat nisem upal prebrati. Na tehniki fakulteti sem tudiral ob delu. Tisti, ki ste tudirali ob delu, veste, kaken napor je to. Kolegi so me izbrali za predstavnika izrednih tudentov, kar mi je naloilo e dodatne obveznosti in obremenitve. Nisem vedel, kje so meje. Telo mi je sporoalo, a ga nisem hotel razumeti. Pojavila se je nespenost. Ves sem bil v razumu. Potoil sem kolegici, zdravnici, o teavah, predpisala mi je sedativ. Od takrat sem spal. Po enem mesecu mi je svetovala, naj se ga odvadim. Moje najveje ivljenjske teave so se s tem komaj zaele. Postal sem odvisen od sedativov. Zveer sem vzel pol tablete, el spat ter se e po dveh urah prebudil in se premetaval v postelji do jutra. Zaradi neprespane noi in odvajanja od tablet sem imel drugi dan monega "maka". Bledlo se mi je v glavi, nisem se mogel skoncentrirati, samo vegetiral sem. To je bila najhuja kriza mojega ivljenja. Iskal sem reitve na vse strani, bral knjige in nekje izvedel: "Ni se ne more zgoditi, e tablete zapustite naenkrat." To mi je ostalo v spominu. Neko no sem bedel v postelji in razmiljal, kaj naj naredim. Sedative moram nehati jemati, ampak kako? Vstal sem in hodil po kuhinji. Kako naprej? Pobral sem vse tablete, kar sem jih imel, jih spravil v plastino vreko in jih odnesel v zaboj za smeti. Poti nazaj ni bilo. Pogled sem obrnil naprej. Uspeti, je bila edina misel v glavi.
228

V slubi sem s teavo doakal malico, po malici pa so se obetale "Kristusove muke". Sedel sem pri delovni mizi in si priznal: "Ne znam ve naprej, zgodi naj se tvoja volja." Delal sem kot projektant. Svinnik in papir sta bila moje osnovno sredstvo za delo. Zael sem spontano pisati, za trenutek sem pozabil krizo. Zaelo je vreti iz mene. Pisal sem, kar sem util in kar sem doivljal. Dogajanje sem poimenoval PAPER SPEAKS. Papir sem potem zloil, ga prepognil, dal v ep in odnesel domov, doma pa sem ga vrgel v katlo za evlje. Kmalu sem pisal vse ve, katla za evlje je bila premajhna. Pisal sem in pisal. Zael sem se ukvarjati z jogingom, kar mi je v tekih krizah pomagalo obdrati telesno kondicijo. Na dolgih tekih sem imel as razmiljati in se hitreje povezovati s samim seboj. Z vsakim pisanjem in tekom sem bil vse blije sebi. Kolegica mi je svetovala terapevtsko skupino. Zopet sem rekel ne in si zaprl vrata pri Zavodu za duevno higieno. Pri tej odloitvi sem imel v glavi misel: to zmorem sam. In sem zmogel. Odvadil sem se sedativov in od takrat je minilo e 18 let. Sedaj spim zdravo in polno. Zjutraj ko se zbudim, sem poln energije, da bi lahko gore premikal. Na tablete sem pozabil in od takrat nisem vzel nobene ve. Pred dvemi leti sem vodil prvi teaj Vizije uspeha pri Gospodarski zbornici Maribor. Udeleenci so me vpraali, od kod rpam znanje, ali imam mogoe svojo knjigo. To vpraanje sem sprejel kot izziv in tako je nastala knjiga, ki je pred vami. Moje dveletno akanje na delo na borzi za zaposlovanje se ez kak mesec iztee. V tem asu je nastala VIZIJA USPEHA. Svetovalka na borzi mi je zadnji predloila pole pogodbe za samozaposlitev. Danes grem samo e po ilustracije in naslovnico, izpis e imam v rokah. Pri podpisu pogodbe ji pokaem, da je s knjigo lo zares. Zunaj je lep sonen dan, z lahnim pomladanskim vetriem. Ura je 11 in 37 minut. Za delovno mizo sem e od este ure zjutraj. Izpraznil sem se za danes, misli sem prenesel na papir. Veselim se hoje na Pohorje. Tam okrog enih bom e na vrhu pod mojo smreko. Zaprl bom oi in se naslonil nanjo. Poslual bom elestenje in se nastavil soncu ter postal eno z vsem. Zabrundal si bom svojo priljubljeno pesem: Amor, amor, amor. ivljenje je preudovito. Moja mapa za drugo knjigo se e polni. Kdor najde pot, bo sreen, kdor se vee na cilj, bo nesreen. Razkril vam bom svojo ciljno strukturo: Sedim v dnevni sobi in gledam televizijski posnetek svojega nastopa in promocije knjige na televiziji. Z vsako napisano besedo me je manj.

229

UPORABLJENA LITERATURA:
A COURSE IN MIRACLES, Fondation for Inner Peace Tiburon, Penguin Books published, California 1975 Adizes Ichak: OBVLADOVANJE SPREMEMB Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996 Bach, Richard: ILUZIJE, Toma Smerdu, 1991 Birkenbihl, Vera E.: TRENING USPENOSTI, Sledi, 1992 Blanchard, Kenneth in Spencer Johnson: THE ONE MINUTE MANAGER, New York Morrow, 1982 Peale Norman: MO POTENEGA POSLOVANJA, Mohorjeva zaloba, 1990 Brooks, Michael: ZBLIANJE IN UJEMANJE, Gane, 1996 Brown, Frederick S.: MONEY AND SPIRIT, Virginia Beach, A. R. E. Brennan, Ann Barbara: MO ZDRAVILNIH ROK, Quatro - Gnosis d.o.o., Ljubljana 1995 Brennan, Ann Barbara: PREBUJAJOA SVETLOBA, Quatro - Gnosis d.o.o. Berner, Charles - Jogevar Muni: UM IN IENJE UMA, Samozaloba R. Krinik, 1992 Berner, Charles: POSMRTNI VODI ZA UMIRANJE, Gnosis Coelho, Paulo: ALKIMIST, Vale Novak, 1995 Covey, Stephen R.: 7 NAVAD ZELO USPENlH LJUDI, Mladinska knjiga, 1994 Covey, Stephen R.: DNEVNA RAZMILJANJA ZELO USPENIH LJUDI, Mladinska knjiga, 1996 Deepak Chopra: SEDEM DUHOVNIH ZAKONOV IVLJENJA, Vernar consulting, Kranj, 1996 Doblanovi, Duan - Jimmy: PREPOVEDANO IVLJENJE, Gnosis, 1996 Dyer, Wayne W.: IVLJENJE KOT IGRA, Gane, 1993 Dyer, Wayne W.: VERJEMITE, IN VIDELI BOSTE, Gane, 1996 Evans Roger Russell Peter: NOV NAIN KOMUNICIRANJA, Alpha center d.o.o., Ljubljana 1992 Florence Scovel Shinn: IGRA IVLJENJA IN KAKO JO IGRATI, Tone ove, Velenje Gawain, Shakti: USTVARJALNA VIZUALIZACIJA, Alpha center, 1996 Dr. John Gray: MOKI SO DRUGANI, ENSKE TUDI Quatro - Gnosis d.o.o., Ljubljana, 1996 Gray, John: KAR UTI, LAHKO ZDRAVI, Quatro - Gnosis d.o.o., 1996 Graan, Mirjana: VAI PROLI IVOTI - TO STE NEKADA BILI, Biblioteka 1000 cvjetova, Zagreb, 1996
230

Goleman Daniel: USTVENA INTELIGENCA, ZAKAJ JE POMEMBNEJA OD KVOCIENTA INTELIGENCE Gros Gnter F.: BERFLICH PROFI, PRIVAT AMATER Moderne Industrie, Landesberg/Lech 1997 Grubia Nikola, Vene Boris: IZ DNEVNIKA MILIONARJA, Skriptorij, 1997 Haslam Stephen: BORILNE VEINE SPORAZUMEVANJA Hay, Louise L.: IVLJENJE JE TVOJE, Iskanja, 1994 Hay Louise: MO OZDRAVITVE JE V VAS, Gnosis, Ljubljana Herman E. Daly and Kenneth N. Townsend: VALUEING THE EARTH, Economics, Ecology, Emich Massechusetts Institute of Tehnology, 1993 Hill, Napoleon: THINK AND GROW RICH, New York: Fawcet, 1983 Kirschner, Josef: UMETNOST MANIPULIRANJA, DZS, 1995 Kirschner, Josef: OBRAMBA PRED MANIPULIRANJEM, DZS, 1995 Kojc, Martin: UBENIK IVLJENJA, Sopotja, 1995 Kotler Philip:MARKETING MANAGEMENT, TRENJSKO UPRAVLJANJE Lakein, Alan: KAKO OBVLADATI AS, Gane, 1991 Laut, Phil: MONEY IS MY FRIEND, Cincinnati, Viviation Publishing Co., 1989 Le Boeuf, Michael: THE PERFECT BUSINESS, New York, Simon and Schuster, 1996 Levine, Stuart R. in Michael A. Crom: DALE CARNEGIE IN DRUABNIKI - KAKO USPENO VODIMO LJUDI, Mladinska knjiga, 1995 Lubeck, Walter: REIKI, Duan Doblanovi Jimmy, Quatro - Gnosis d.o.o., Ljubljana, 1995 Maclaine, Shirley: POTOVANJE VASE, Maya, 1993 McCormack, Mark H.: ESAR VAS NA HARVARDSKI POSLOVNI OLI NE NAUIJO,Gospodarski vestnik, 1991 Mihajlovi Slavinski, ivorad: ASPEKTIKA, Scripton, Celje 1996 Mihajlovi Slavinski, ivorad: INTEGRALNI EKSKALIBUR, Scriptton, Celje, 1996 Mihajlovi Slavinski, ivorad: KREATON, MAJSTOR IGRE STVARANJA, Beograd,1995 Mihajlovi Srdjan: PSIHOLOKE VETINE MENEDERA, Beograd,1994 MOJSTRSKA MAPA ZA MOJSTRE REIKIJA IN KARUNE MOJSTRSKA MAPA ZA VODENJE TEAJA BOANSKE PRAZNINE MOJSTRSKA MAPA ZA VODENJE IDENIKE Naparstek Belleruth: ESTI UT, DZS Ljubljana 1998 Newman, James: RELEASE YOUR BRAKES! New York, Warner Books, 1978 O'Connor, Joseph in John Seymour:

231

SPRETNOSTI SPORAZUMEVANJA IN VPLIVANJA, Sledi, 1996 Osho NARANDASTA KNJIGA, Biblioteka Osho lotos knjiga, Sutomore 1990 Palmer, Harry: PREBUJANJE, Doblanovi Duan - Jimmy, Quatro - Gnosis d.o.o.. o., 1995 Peale, Norman Vincent in Kenneth Blanchard: MO POTENEGA POSLOVANJA, Mohorjeva druba, 1990 Poissant, Charles - Albert in Christian Godefroy: MILIJONARJI O SEBI, Gane, 1993 Powel, Tag in Judith Powel: SILVA MIND '90s, Top of Tremountain, 1991. Redfield, James: CELESTINSKA PREROKBA, Gnosis, 1995 Roger Evans, Peter Russel: USTVARJALNI MANAGER, Alpha center, Ljubljana 1992 Robbins Antony, Awaken the Giant Within, Simon and Shuster: HOW TO TAKE IMMEDIATE CONTROL OF YOUR MENTAL, EMOTIONAL, PHISICAL AND FINANCIAL DESTINY, London, 1992 Robbins, Anthony: AWAKEN THE GIANT WITHIN, New York, Fireside (Simon and Schuster), 1992 Robbins, Anthony: UNLIMITED POWER, New York, Fawcett, 1986 Rozman, Sanja: SANJE O RDEEM OBLAKU, Dan, 1994 Rozman, Sanja: ZALJUBLJENI V SANJE, Dan, 1995 Sria Velimir: KAKO POSTATI PUN IDEJA, M.E.P. Consult, Zagreb 1997 Sture Lonnerstrand, Shanti Devi: ZGODBE O REINKARNACIJI, Aanes, Maribor, 1997 Stein, Diane: CELOSTNI REIKI, Quatro - Gnosis d.o.o., Ljubljana 1996 ire Edvard: VELIKI POSVEENICI, Novo delo, Beograd, 1989 Too, Lillian: FENG UI, Quatro - Gnosis d.o.o., Ljubljana, 1996 Too, Lillian: EIGHT EASY LESSONS, Element books limited, Great Britain, 1997 Tracy, Brian: POT DO USPEHA, Vernar Consulting, 1996 Tracy, Brian: BREZMEJNA MO MILJENJA, Vernar Consulting, 1998 Treven Sonja: MANAGEMENT LOVEKIH VIROV, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998 Vinteler, Adi: DENKEN - WOLLEN - HANDELN, Das NLP Erfolgsprogram, Humbolt, Munchen, 1996 Wilfing Harald: EKOLOGIJA, Mohorjeva zaloba, Ljubljana 1993 Zupani Zdravko: MALI VEDE RETORIKE, Pravljino gledalie, 1994 Ljubljana Ziglar, Zig: SEE YOU AT THE TOP La Gretna, Pelican Publishing, 1974

232

TROJNAR CONSULTING
Program seminarjev:

Vizija uspeha
Uresnievanje ivljenjskih ciljev - 1 dan Uresnievanje ivljenjskih ciljev in poslovno komuniciranje - 2 dni

Kreaton Aspektika in Entitete Sunjata - boanska praznina Reiki Memento Hoja po erjavici
Tedenska Reiki sreanja Mesena sreanja Teaja udeev

2-dnevni seminar 1-dnevni seminar 1-dnevni seminar

1-dnevni seminar

Za seminarje in podjetniko svetovanje se prijavite na: Trojnar Consulting Franjo Trojnar s.p. Betnavska 11, Maribor Tel: 02/32-00-450 Fax/odzivnik: 02/32-00-451 GSM: 041/695-171 E-mail: trojnar@siol.net
Na istem naslovu je mono naroiti knjige: Franjo Trojnar: Vizija uspeha .M. Slavinski: Aspektika .M. Slavinski: Integralni Ekskalibur

Za teaj Vizije uspeha se lahko prijavite tudi na Gospodarski zbornici Maribor

Tel.: 02/22-08-728
233