Kronika: asopis za slovensko krajevno zgodovino (1973, letnik 21, tevilka 1) Vir: Kronika (Ljubljana) Izvor: Narodna in univerzitetna

knjinica (Digitalizirano v okviru projekta Digita lna knjinica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))-------------------------------------------------------------------KRONIKA ASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXI1973 t. 1 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUTVO ZA SLOVENIJOSEKCLJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA UREDIL UREDNIKI ODBOR: DR. PAVLE BLAZNIK, FRANCE DOBROVOLJC, DR. TONE FERENC, DR. FER-DO GESTRIN, OLGA JANSA, BOO OTOREPEC, DR. JOE SORN, DR. SERGIJ VILFAN, J02E 2 0NTAR GLAVNI UREDNIK: OLGA JANS A ODGOVORNI UREDNIK: JOZE ONTAR LEKTOR: FRANCE DOB RO-VOLJC OBLIKOVALEC: JULUAN MIKLAVCiC ZA UPRAVO ODOGVARJA MAJDA KUNA VER SOFI-N ANCIRA RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE TISKA TISKARNA TONE TOMSiC V LJUBLANI KLIS EJE IZDELUJE KLISARNA »LJUDSKE PRAVICE« V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN LANKI Demar Vincencij: Loko gospostvo in kmeka puntarli a 5Gestrin Ferdo: Kmeka trgovina in upori 1 Grafenauer Bogo: Ob dvajsetletnici »Kronike«  39 Granda Stane: Janko Jarc sedemdesetletnik  186 Hfler Janez: Iz neke jezuitske anketne knjige  105 Juvani Ivo: Politino ozadje I. trakega pro-cesa 180 Kermavner Duan: Stavka v premogovniku Ojstro leta 1883 166Kobe-Arzenek Katarina: Doneski za zgodovino vrvarstva na Slovenskem 169 Melik Jelka: Kranjske deelne finance 1861 do1914 160 Neak Duan: Prispevek k vpraanju primor-skih beguncev v letih 19181920 120Otorepec Boo : Iz zgodovine turjakega gradu  147 Pahor Miroslav: Constitutio Momiliani v letih15211535 88 Pirkovi Ivo: O koreninah »cvetoega haltata«  81 Planina France: Zgodovina muzejstva na lokem ozemlju 17Svetina Anton: Odlomki iz koroke zgodovine  97 Svetina Anton: Katera gora na Korokem je Mns Junensis? 153Sasel Jaro: Bernardin Porean ali k porekim in koprskim antikam 85 Som Joe: Vlado Valeni sedemdesetletnik  185 Turk Prvenka: Ladislau Benesch 110Valentinitsch Helfried: Pritobe podlonikov vi-ce domskega urada na Kranjskem v letu 1634  155 Vilfan Sergij : Kako je nastal asopis za sloven-sko krajevno zgodovino »Kro nika« 41 Zorn Tone: Koroko uiteljsko glasilo in sloven-ska manjina 24 Zontar Josip: Pavlu Blazniku ob sedemdeset-letnici 127 Zontar Joe: Kmeki upori ob davni in urba-rialni regulaciji in njeni odpravi v letih 1789in 1790 13 BIBUOGRAFUA Vidovi-Miklavi Anka: Bibliografsko kazaloKronike, asopisa za slovensko krajevno zgodovino IXX (19531972) 43

IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV J I Jana Olga: Nekaj blejskih razglednic 187 \Kambi Mirko: Fotografija kot zgodovi nski do-jkument 131 -■ IZ DELA NASlH ZAVODOV IN DRUTEV Ciperle Joe: Bastava »5 let 100 ol (1969 do1973)« 194 Klasinc Peter: Ob 700-letnici mesta Ormoa,stalna zgodovinska razstava »Ormo skozi sto-letja« 189 Pavlic Slavica: Razstava »Prizadevni olniki naSlovenskem v obdobju 17741914& laquo; 29 Reisp Branko: »Kmeki punti na Slovenskem«.Zgodovinska in arhivska raz stava Narodnegamuzeja in Arhiva Slovenije 133 Znidari Marjan: Razstava »Vstaja v Jugosla-viji 1941« 190 Znidari Marjan: Razstava »Lackov odred« 192 Zontar Majda: Razstava »Kmeki upori na Go-renjskem« 134 NOVE PUBLIKACIJE Gomba Boris: Bazovica v boju 207Granda Stane: Milan Valant, Zgodovina najsta-reje Ljubljane (entjakoba). Ljubljana 1972  203 Granda Stane: Stanko Skaler, Boj za staro prav-do. Ljubljana 1973 203 Jana Olga: Kmeki punti na Slovenskem. Raz-prave in katalog dokumentov. Ljubljana 1 973  140 Jana Olga: Ormo skozi stoletja. Ur. Joe Curk.Maribor 1973 199 Juvani Ivo: Sidney Sonnino, Diario 19141916,Bari 1972. Antonio Salandra, II retrosc ena diVersailles. Milano 1971. Vittorio Emanuele Or-lando, Memoari 19151919. Mila no 1960 136 Neak Duan: Mirko Kumer, »Po sili vojak«.V Celovcu 1969 34 Neak Duan: »Za globalno zaito Slovencev vItaliji« 1972 36 Neak Duan: Josip Smodlaka, »Partizanskidnevnik«, Beograd 1972 145 Neak Duan: »Koroki kulturni dnevi I.« Zbor-nik predavanj, uredila dr. E rik Prun in Gu-stav Malie, Maribor 1973 198 Reisp Branko: Kari Semmelweis, Der Buchdruckauf dem Gebiete des Burgenlandes bis zu Be-ginn des 19. Jahrhimderts (15821823), Eisen-stadt 1972 201 Slabe Marjan: J. Klemene-V. Kolek-P. Petru:Antine grobnice v empetru. Ljubljana 197 2  141 Stergar Janez: Franc Arnejc, Od Dnjestra doPiave. V Celovcu 1970 36 stergar Nataa: Joe Krall, Partizanske tiskarnena Slovenskem, I. Ljubljana 1972 37 Stergar Nataa: Joe Koropec, Zemljike gospo-ine med Dravogradom in Mariborom dokonca 1 6. stoletja. Maribor 1972 202 Stergar Nataa: Joe Krall, Partizanske tiskar-ne na Slovenskem, II. Ljubljana 1973 208 Stres Gvido: Erna Muser-Vida Zavrl, FKL en-sko koncentracijsko taborie Ravensbrck. V Ljubljani 1971 206 Sern Joe: Ferdo Gestrin, Mitninske knjige 16.in 17. stoletja na Slovenskem. V Lju bljani1972 143 Vidovi-Miklavi Anka: Stane Terak, Ukra-deni otroci, Ljubljana 1973 209 Vodopivec Peter: Slavko Kremenek, »Slovenskotudentovsko gibanje 19191941&laqu o;, Ljubljana1972 143 Vovko Andrej: Jadranski koledar 1973 33 Vovko Andrej: Beniamino Salvi-Slavec, II mo-vimento nazionale e politico degli S loveni edei Croati dall'illuminismo alla creatione del-lo Stato Jugoslavo (1918) . 1971 203 Vovko Andrej: Toma Pavi, Kulturno deloKluba starih gorikih tudentov. Nova Gori-ca 197 3 204 Vovko Andrej: Vid Vremec, Andrej Manfreda,kobariki protifaist in drugi. Ljubljana 1973 205 Zorn Tone: Kari Struhlpharrer, Germanisierung in Krnten 32Zwitter Anja: Iva Curk, Ohranjeni mitreji na

Slovenskem. Ljubljana 1972 200 KAZALO SLIK POKRAJINE, GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Stina, haltatska gomila ob elezniki progi 82 Razvaline gradu v Momjanu (15. stoletje) 89Cerkvica v Brenigi (sedaj Bri) 94Beljak 1738 99 Pliberk po delu Matt. Meriana, Topographiaprovinciarum Austriacarum, 1649 103 L. Benesch: Predel stare Ljubljane ob stolnici 110 L. Benesch: Podkoren 112L. Benesch: Tri 113 L. Benesch: Ljubljana franikanska cerkev z okolico 116L. Benesch: Javornik stari plav 117L. Benesch: elezniki 117L. Benesch : Bela pe fuine 118Razvaline Starega Turjaka pod dananjim gra-dom v Valvasorjevi do bi (Valvasor, Topogra-phia ducatus Carniolae modernae. 1679, t.16) 147 Grad Turjak z glavnim portalom konec 17. sto-letja (Valvasor, Topographia... t. 1 4) 148 Turjak z zadnje strani z vzidano ploo iz 1520na stolpu (Valvasor, Topographia... t. 15) 149 Smihel pri Pliberku na Korokem 153Sinkoveva delavnica v Kranju v prvih letih20. st oletja. Prvi v sredini je mojster A. in-kovec 177Tovarna Motvoz in platno iz leta 1922 178 J. Wagner: Bled z Malnerjevo gostilno v ospred-ju (iz serije Mallerische Ansicht en aus Krain)  187 Del Bleda pod gradom (iz zbirke Dragice Repe)  187 Bled po razglednici okrog 1908 188 Bled pod gradom danes 188 Osnovna ola Gorenja vas zgrajena 1. 1971 195 Osnovna ola Cerkno zgrajena 1. 1972 196 Osnovna ola Trbovlje zgrajena 1. 1972 196 OSEBE Jurij AH (17991845) fotografija po sliki, ki senahaja v upnijskem uradu v Vidmu ob Savi  29 Peter Musi (17991875) uitelj v otanju 30Dr. Toma Romih (18531935) ravnatelj mean-sk v Krkem 30Benesch s svojo zbirko svetil 115Pavle Blaznik ob sedemdesetletnici 127 Anton Albrecht s svojim sinom Antonom v de-lavnici na Ianski cesti v Ljubljani 16 9Anton inkovec mL, ko je el k vojakom 173Anton Albreht pozimi 1971 175Vlado Valeni edemdesetletnik 185Janko Jarc sedemdesetletnik 186 RAZNO Kralj Matja, slika na panj ski konnici na-slovna stran 1. zvezka Pronja treh upanstev z dne 3. junija 1508freisinkemu kofu Filipu za oprostitev dajatev 7 Filipovo naroilo z dne 15. junija 1515 lokemuoskrbniku, da v Skofji Loki zbere peak e inkonjenike proti upornikom 9 Kovaki ceh sprejema novega lana v sobi nastarem rotovu ok. leta 1930 17 Patron kovakega ceha, banderska slika v lo-kem muzeju 18 Cehovska zbirka v predvojnih prostorih na sta-rem rotovu 19 Kipi iz poljanske cerkve na zunanjem hodnikuv Putalskem gradu 19 Soba obrti v lokem muzeju 20 Muzejska zbirka v eleznikih, maketa vigenca  22 Smlednika legenda, slika na panj ski konnici  naslovna stran 2. zvezka Smarjeta, leva nalinica bronaste elade iz 5. stoletja stare ere 83Mokronog, simbolino unien elezni keltski me  83 Grb momjanskih grofov 91 Benescheva risba freske iz stare upne cerkve na Bledu 114Kmeki upori na Slovenskem 133Gvidon Birola, grajski valpet priganja go

spoinskih podlonikov 135Delo na polju, panjska konnica naslovna stran 3. zvezkaPloa s turom in napisom iz 1520 danes 150»Ormo skozi stoletja& laquo; pogled na razstavni prostor 189Listina z najstarejo omembo Ormoa iz leta 1273 190 KRONIKA ASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXI. letnik Ljubljana 1973 1. zvezek Vsebina prvega zvezka Ferdo Gestrin: Kmeka trgovina in upori Stran 1 Vincencij Demar: Loko gospostvo in kmeka pun-tarija Stran 5 Joe Zontar: Kmeki upori ob davni in urbarialni re-gulaciji in njeni odpravi v letih 1789 in 1790 Stran 13 France Planina: Zgodovina muzejstva na lokemozemlju Stran 17 Tone Zorn: Koroko uiteljsko glasilo in slovenska manj -Sina Stran 24 Iz dela naih zavodov in drutev Stran 29 Nove publikacije Stran 32 Sommarie Stran 38 Bibliografsko kazalo Kronike IXX Bogo Grafenauer: Ob dvajsetletnici »Kronike« ' Stran 3'9 Sergij Vilfan: Kako je nastal asopis za slovensko kra-''jevno zigodovino »K ronika« Stran 41 Anka Vidovi-Miklavi: Bibliografsko kazaloKronike asopisa za slovensko krajevno zgodo vino IXX(19531972) Stran 43 Na ovitku Kralj Matja slika na panjski konnici (Etnografski muzejv Ljubljani) Ureja uredniki odbor Glavni urednik Olga JanaOdgovorni urednik Joe Zontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko drutvo za Slovenijo, sekcija za kra-jevno zgodovino Predstavnik Majda Kunaver Tisk tiskarna"Toneta Tomia« v Ljubljani Uredn itvo in uprava v Ljubljani,Mestni trg 27/ni Tekoi raun pri SDK podrunica 50101-678-4 7483(Ljubljana, Mikloieva cesta 3) Letna naronina 25 din, posameznatevilka 10 din Publikacija teje med proizvode iz 7. toke prvega odstavka 36. le-na zakona o obdaven ju proizvodov in storitev v prometu (Uradnilist SFRJ, t. 33-316/72), za katere se ne plauje temeljni davek odprometa proizvodov (mnenje Republikega sekretariata za prosvetoin kulturo t. 421-2/72 od 2578-1972) kmeka trgovina in upori FERDO GESTRIN Po srednjevekem pojmovanju drubene de-litve dela je meanom pripadala trgovina inobrt ; zanju so si meani in mesta v okvirumestnega gospodarstva izbojevali tevilnepravic e. Plemstvo naj bi prodajalo le prese-ke proizvodov svojih zemljikih gospostev ink upovalo za svoje potrebe, posegalo skratkale v tisto dejavnost, ki plemiki asti ni bilanasprotna. Kmetje pa so praviloma smeliprodajati in kupevati le s preseki svo jihpridelkov in izdelki domae obrti na mestnihin trkih trgih, na raznih sejmih in proe-njih. Ze zgodaj v fevdalni dobi je podlonikposegal v zamenjavo in nato v trgov ino, nairoko kot razred pa se je vkljuil vblagovno-denarne odnose z uveljavitvijo de-narnih dajatev; s tem pa si je proces komer-cializacije zemljikega gospostva z vsemi po-sledicami zanj na iroko odprl vrata v okvi-re gospostva.' Za krize zeml jikega gospostvaod konca 15. stoletja dalje in za velikih kme-kih uporov na Sloven skem, ko so se e mo-neje uveljavili elementi zgodnjega kapitaliz-ma in so se pogla bljali ter utrjevali blagovno-denarni odnosi v celotni fevdalni drubi, sose kmetj e e v vejem obsegu usmerjali vtrgovino.^ Posegali so v trgovino mimo mestin trgov in na veje razdalje, zaenjali s kup-evanjem in prekupevanjem tudi z blagom,ki je bil o dotlej predmet poklicne meansketrgovine. S tem so se zaostrovala nasprotjamed me stom in vasjo, ki so jih fevdalci epoveevali.^ Reujo se iz krize zemljikegagospostva v veliki meri na podlagi blagov-no-denarnih odnosov s imer se zaenjadruga stopnja komercializacije zemljikegagospostva so namre fevdalci sami v pove-ani meri posegli v kupevanje in vanj zo-pet potiskali tudi svoje kmete. Hoteli so vim veji meri obv ladati preseke podloni-kov, zahtevali so od njih pravico poprejnje-ga odkupa, jim n

alagali dolnost opravljanjatrgovskih poslov za svoj raun, jim nalagalitlako za tov orjenje svojega blaga na razne,tudi zelo oddaljene trge in podobno. S tem sofevd alci na eni strani zavirali kmeko kup-evanje, na drugi strani pa so ga posredno spet pospeevali. Brez dohodkov iz ne-kmetijskih dejavnosti kmet ob sorazmernomajh nih kmetijah namre ne bi zmogel po-veanih fevdalnih in drugih bremen tega a-sa. Zat o so fevdalci v boju mest in meanovproti kmeki trgovini in obrti stali na stranipod lonikov, tudi proti deelnokneji podpo-ri meanskih prizadevanj v tem boju. Spletnaspro tij okoli kmeke trgovine je postajalvedno veji in je vedno bolj odloujoe vpli-val na zaostritev razrednih bojev in na nji-hov vrhunec v tem asu, na kmeke upore. Okvire, v katerih se je gibala kmeka trgo-vina, so postavljali tedaj uveljavljeni bla-govno-denami odnosi in proces komercializa-cije na zemljikem gospostvu. Vanj o so pod-lonika potiskale tudi sorazmerno majhnekmetije, fevdalni pritisk med kri zo zemlji-kega gospostva in potrebe ivljenja nasploh,a olajale so mu posege dejavno sti ugodneprometno geografske razmere slovenskegaozemlja. Materialne osnove za t rgovino so jimv tem obdobju nekoliko veali napori zazboljanje kmetijske proizvodnj e in pa mo-no vkljuevanje v nekmetijsko proizvodnodejavnost. Kmetje so posegali ko t dopolnilosvojemu gospodarstvu v domao obrt in pro-met. Cela podroja zlasti tam, kjer so bilislabi pogoji za kmetijstvo in pa v krajihblie morja, so se ukvarjala z vsakovrstnoobrtjo, katere proizvodi so li na trg, pogo-sto celo na velike razdal je. Zal ne moremo go-voriti o obsegu in mnoini proizvodnje obrt-nih izdelkov na p odeelju. Vendar vanosttega blaga v trgovskem prometu kmeke intudi poklicne trgovine ni bila majhna. Doma-a obrt je bila vsekakor vaen dopolnilni virdohodkov kmekega o brata in pomemben delmaterialne osnove kmeke trgovine; kljubodporu mest je ta pro izvodnja rasla. Enako vlogo je imelo vkljuevanje kmetovv tovornitvo in druge obMke prometa.* Ude-l eba v prometu je prinaala podlonikomvsekakor pomemben del dohodkov, ki so jihlahko deloma vloili v svoje trgovsko kupe-vanje. Monost za kupevanje pa je podlo-nikom daja lo tudi vkljuevcinje v dejavnosti. ki so bile tesno povezane z rudarstvom infuinarstvom, predvsem za kritje potreb o behpanog (oglar j en je, drvarjenje). Lahko bi trdili, da je kmet zmogel velikafevdalna in dravna bremena tega asa pravz aradi poveanega vkljuevanja v nekmetij-sko dejavnost, pri emer je kmeka trgovinazavz emala posebno mesto. e opisana vlogaplemstva, ki je vealo svoje fevdalne zahteve,a hkrati podpiralo kmetovo poseganje v tr-govino in obrt, nam postane s tem povse mrazumljiva. imbolj je namre kmet dobivalsredstva drugje, tem lae je plemstvo vealos voje zahteve v okviru zemljikega gospostva. Kmeka trgovina je v obravnavanem asuzajela vse habsburke slovenske deele, ven-dar nj en dele ni bil v vseh deelah enak inprav tako tudi ne njena vloga.* Toda tudi skmek o trgovino so se slovenske deele v temasu e moneje gospodarsko povezovale, se-gala p a je dale v hrvatske in ogrske pokra-jine, proti Italiji in habsburkim nemkim de-ela m. Po svojih smereh se je kmeka trgo-vina v veliki meri prilagajala splonim tr-gov skim potem in tokovom na Slovenskem:poglavitna smer je bila vzhod-zahod, linijao d hrvatskih in ogrskih deel proti morju inItaliji. Seveda se je kmeka trgovina raz vi-jala tudi samo proti avstrijskim nemkim de-elam in nazaj ter v hrvatske in ogrs ke de-ele in nazaj. Prav tako je imela v osnovienako strukturo kakor poklicna, na mre daje v eno smer poiljala blago ene vrste, vdrugo smer pa drugo.^ S kmeko trgovino so se ukvarjali vsi slojipodlonikega razreda. Vanjo so posegaliime tniki celih in manjih podlonih kmetijpa tudi kaj zarji in oseben j ki ter vaki obrt -niki, eprav je bila njihova udeleba lahkozelo razlina. Bili so posamezniki na pode -elju ne glede na socialno pripadnost in go-spodarski poloaj, ki so se s kmeko trgo vinoukvarjali precej redno, drugi pa so se od-pravljali na pot le obasno, nekajkr at naleto.' Vsekakor je moral podlonik e nedrugje, na najblijem mestnem trgu pro-da ti toliko blaga, svojega ali tujega izvora,da je dobil potrebna sredstva za plail o fev-dalnih in drugih obveznosti v denarju. Popodatkih, ki z njimi razpolagamo, so tevilnikmeki kupevalci na svojih trgovskih potehsegli ne samo prek meja svoje d eele, marvetudi do meja slovenskih deel in tudi preknjih. Niso bili redki, ki so v svoja trgovskapota zajeli vse slovensko ozemlje od morjado meja slovenske Koroke in tajerske. Pod-loniki so s svojo trgovino posegli na benekoozemlje v Istri, kamor so jih pritegovala zla-sti mesta z bogato proizvodnjo soli pa tudiblinja rodovit na Furlanija.* Iz notranjostislovenskih deel se je kmeka trgovina us-merjala tudi

v mesta kvarnerskega primorja, na Reki je imela vsekakor precej velik, e-prav e ne ugotovljen dele. Podrobneje jim oremo slediti ele od srede 16. stoletja inje zajela precejen del slovenskega ozeml ja."Povezava slovenskih deel s hrvatskimi (indeloma tudi ogrskimi) v okviru kmeke trgo-vine je bila sploh zelo pomembna.'" Sele, eupotevamo to povezanost slovenskih deelv okvirih kmeke trgovine, moremo v celotidojeti uspehe upornih kmet ov v povezovanjuv kmeko zvezo in v boju proti fevdalcem,ki sta zajela vsaj v najv ejih puntih velikedele slovenskega (in hrvatskega) podeelske-ga prebivalstva. Podloniki niso kupevali, kakor e reeno,samo s svojimi pridelki in izdelki, marveso tu di prekupevali in posegali v trgovino7. blagom poklicne, meanske trgovine v temveji meri, imbolj se pomikamo proti koncu16. stoletja. Tudi niso trgovali samo z blago mmanje vrednosti, kakor npr. z itom, s soljoin podobno, za katerega poklicni trgov ci nisoimeli toliknega interesa zaradi transportnihstrokov,'' kmetom pa je kljub t emu prina-alo dobiek, ker so ga tovorili sami, marvetudi z dragim blagom. Zato je s eznam blaga,s katerim so podloniki v tem asu kupevali,kar pester in od konca 15. st oletja vedno ob-seneji.'^ Sem je teti ito, domae in tuje,hrvatsko in ogrsko, ivino (vo li, krave, biki,konji, svinje, kotruni, kozlii, ovce), daljedoma predelana ivila, k akor npr. sir, maslo,loj, suho svinjsko meso (bohi), dalje med,vosek, izdelki do mae obrti, zlasti raznovrst-no platno, domae sukno, pee, lan in lanenoprejo, volno, usnje, koe in kouhovino, ev-lje, pajko in vsakovrstne lonene in lesneizdelke, suho r obo, dalje tudi elezo in elez-ne izdelke (eblji, podkve itd.). Trgovina zitom je bil a ponajve v rokah kmetov inpodeelskih prekupevalcev, ki so ito tovo-rili zlasti v pr imorska mesta in sosednje la-ke deele v zameno za sol, vino in olje. Ssoljo so trg ovali po deelah skoraj izkljunopodloniki.'' Tudi velike koliine glav ivineso kmetje i n vaki prekupevalci zgnali vsakoleto proti zahodu. Prav v tej trgovini se jemono uv eljavilo tihotapstvo proti lakim de-elam. Ni manj ni bila v rokah kmetov trgo-vina z vinom. Na Kranjskem je bila kmetomod konca 15. stoletja dovoljena prodaja kislega vina tudi dale na sever v nemke de-ele, a iz lakih deel so na Kranjsko smelitovo riti bolja, sladka vina. Kmeki kupe-valci so obvladali deloma tudi trgovino s po-sa meznimi vrstami krzna, zlasti s poljimkrznom.'* Iz benekih krajev so kmetje v notranjosttovorili zlasti sol, ki so jo posredovali na se-ver do meja razirjenosti kamene soli in hr-vatskih krajev, dalje vina, zla sti sladka vinain posebej malvazijo, olje, beneko kramo in 2 drugo blago. To blago so zamenjavali spetza drugo ali pa prodajali in kupovali z a iz-kupiek blago, ki so ga nato posredovali pri-morskim ali lakim krajem. O obsegu kmeke trgovine moiremo za zdajsamo priblino govoriti. Toda e danes smopo n aem globokem preprianju zelo blizuresnice, e trdimo, da je bila kmeka trgovinapo mnoi ni blaga vsaj tako velika, e ni bilacelo precej veja, kakor poklicna, meanskatrgovin a. Vsekakor je bila kmeka trgovina potevilu tovorov v prometu s primorskimi me-sti na prvem mestu. Naj to oceno z nekateri-mi podatki podkrepimo. Samo soli so mog likmeki kupevalci v posameznih letih pri-peljati iz primorskih mest v slovensko in de-loma e ire zaledje do 90.000 tovorov.' Kjepa je bilo e drugo blago, zlasti vino i n olje,ki so ga od tam pripeljali? Pozneje, protikoncu obravnavanega obdobja, pa se je tejsoli prikljuila e sol, uvoena iz june Ita-lije s posredovanjem poklicne tr govine vkvarnerska pristania.'^ V nasprotni smeripa je lo s kmeko trgovino prav toli ko to-vorov drugega blaga. Veliko je bilo dalje te-vilo glav ivine, domaega in tuje ga izvora,ki je la s posredovanjem podlonikov zlastiproti lakim deelam. Leta 1536 so kranjskideelni stanovi izrecno poudarjali, da se i-vina iz deele na veliko prodaja v lake po-krajine in da zaradi tega primanjkuje mesadoma in so zato prosili, naj deelni knez izvozivine prepove." Podatki govore, da so po-samezni kmetje pro dali na leto cela krdelaivine in po 5001000 tovorov blaga.'« Napodeelju, zlas ti v smeri proti morju po uve-ljavitve prisilne trake poti od konca 15.stoletja, s o vedno znova nastajali novi sejmi,na katere se je vezala kmeka trgovina^ Zna-ni so primeri sejmov, kakor npr. sejem naBloicah v zaetku 17. stoletja, ki so imelila hko tudi do 10.000 tovorov prometa letno."Vzemimo za ilustracijo obsega kmek e trgo-vine samo e eno domnevo. Ce bi vsak vkmeko zvezo in upor leta 1515 zajeti p od-lonik vnovil na leto samo tiri tovore svo-jega ali tujega blaga, kar nikakor ni preti-rano zlasti ne glede na viino denarnihdajatev in drugih obveznosti v denarju do-bimo po predvidevanjih nad 300.000 tovorovletnega prometa v okvirih kmeke trg

ovine. Kmeka trgovina je seveda nihala iz letav leto in so na nihanje nedvomno vplivalii sti in podobni vzroki, kakor na nihanje po-klicne, meanske trgovine. Vendar se zdi ,da razen v precej redkih primerih glede ni-hanja kmeke trgovine v primerjavi s p o-klicno ne gre pretiravati. Kmet si je namrelae in hitreje pomagal prek posamezni h te-av, ki so nastopile proti njegovi trgovini.Pa pa je kmeka trgovina mono nihala poletnih dobah, pa v skladu z vezanostjo podlonikov na poljska opravila. Toda vana jepri tem predvsem ugotovitev, da je kmekatr govina tekla nepretrgoma celo leto, epravseveda z razlino mojo.-" Prav tako pa lahkoreemo, da je kmeka trgovina v tem obdob-ju kljub nihanjem rasla po obsegu ne gledena to, da je podlonik zaradi fevdalnega pri-tiska izgubljal del presekov svo jih pridel-kov.2' Z rastjo kmeke trgovine je rasla posto-poma proti koncu stoletja tudi gospodarska mo dela, morda niti ne tako majhnega dela,kmekega prebivalstva. Ta del pa je imel vkmekih uporih tega asa e pomembnejovlogo. To se je videlo na zboru kmetov vKonjicah leta 1515; iz vrst tega dela podlo-nikov so leta 1573 deloma izhajali tudi uporniki voditelji in vodje.^^ Hkrati s to rastjopa se je veala v vsem tem obdobju tud iobutljivost podlonikov za vpraanja kme-ke trgovine in vsega, kar je bilo z njo v zv ezi.Od upora do upora se to tudi vse bolj jasnokae. Kmeka trgovina se je morala tako kot po-klicna podrejati veljavnemu prometnemu in mitninskemu reimu. Oba pa so prav od za-etka obravnavanega obdobja dalje z novimid eelnoknejimi redi in tarifami podrobnejeurejali. Podlonike so v njihovem kupeva-nju prizadeli zlasti ukrepi o prisilni cesti indrugi odloki v korist Trsta ter uvaja nje no-vih in vijih prometnih pristojbin.^s Kmetjeso morali tovoriti ali voziti p o obveznih intedaj veljavnih poteh in ob njih leeim mit-nicam plaevati dolne mitnine ter se pod-rejati tudi sistemu bolet. Svoje blago so bilitako kakor meanski trgov ci dolni ob pri-hodu na mitninsko postajo prijaviti in odnjega plaati pristojbino. ^* Prav zaradi viso-kih in od zaetka 16. stoletja naraajoihprometnih pristojbin pa t udi zaradi vednovejega pomena, ki ga je imela kmeka trgo-vina kot vir dohodkov, so se podloniki vvedno vejem dbsegu zatekali v tihotapstvo,to je v promet trgovskega blaga po skrivnihpoteh in mimo obveznih poti ter mitnic. Ti-hotapstva oblasti n iso mogle uniiti, epravso se trudile z najrazlinejimi sredstvi inukrepi. Niso pomaga le ne tevilne nove mit-nice, ne sistem bolet, ne novi naini pobira-nja mitnin, ne stroje nadzorstvo in tudi nenagrade tistim, ki so tihotapce zajeli ali pri-javili , ne posebni mitninski oboroeni hlapci,ki so jih zaeli v tem stoletju postavljati navejih mitninskih postajah za varstvo in bojproti tihotapstvu. Prav tako niso po magalitevilni deelnokneji ukazi vicedomu in zem-ljikim gospodom, naj prepreijo komori ko-dljivo tihotapsko dejavnost, h kateri so sezatekali predvsem podloniki. To obl iko kup-evanja podlonih kmetov je treba poudaritie tembolj, ker se je v tihotapstvo zatekajoi 3 kmet izpostavljal nevarnosti, da izgubi to-vorjeno blago in plaa visoke kazni. Z uva-janjem institucije mitninskih hlapcev pa seje kmet izpostavljal tudi spopado m z njimi.Pri tem je seveda tekla kri in na kraju spo-padov so ostali tudi mrtvi .^* Kmeka trgovina in z njo tako ali drugaepovezana nekmetijska dejavnost podlonikovje bila zelo pomembna v okviru splonih go-spodarsko-drubenih dogajanj tega asa naSlove nskem in tudi posebej za kmeta same-ga. Prinaala je kmetu ne ravno majhne viredoh odkov in je pozitivno vplivala na celotnotrgovsko zamenjavo v slovenskih deelah, stem pa veala njihovo gospodarsko mo. Toupravieno trdimo ne glede na to, da je bila kmeka trgovina tudi po pojmovanju asa,kakor smo videli konkurenca poklicni,mestni trgovini, da je kmeka trgovina v ne-kem smislu poklicno trgovino zmanjevalain tore j s tem negativno vplivala na rast inrazvoj meanskega trgovskega kapitala.Kmeka trg ovina je bila dalje verjetno edenizmed dejavnikov, ki so tedaj vplivali na go-sp odarsko (in etnino) povezovanje sloven-skega ozemlja, s imer je mogoe povezovalitud i ozemeljsko razirjenost vsaj posameznihkmekih uporov na Slovenskem v tem ob-dobju . Sproala je dalje ta trgovina v sklopublagovno-denamih odnosov vedno veja na-spro tja med mestom in vasjo, ruila je dotedaj veljavno drubeno delitev dela in takopo svoje spodkopavala temelje obstojeegadrubenega reda, vplivala je na odnose znot-ra j zemljikega gospostva in zaostrovalae tako naraajoa drubena nasprotja. Naeni strani s

e kae to v splonih objektivnihpremikih in nasprotjih, ki jih je sproalakmeka trgovin a v gospodarstvu in drubi,na drugi strani pa se to javlja v zahtevah,dejanjih in izjavah upornih kmetov in nji-hovih voditeljev v tem obdobju.^' Prav takoje kmeka trgovina v povezavi s celotnimgospodarskim razvojem naenjala zemljiko-gospostvene okvire in prispevala k procesudrubenega osvobajanja podlonikov. V skraj-nih posle dicah je v povezavi z drugimi vzro-ki znotraj teh okvirov ali zunaj njih sproalak meka trgovina tudi kmeke upore, in sicertembolj, imbolj gremo proti koncu 16. sto-l etja. Kmeka trgovina in z njo povezana na-sprotja so bila torej vaen vzrok za nasta-janj e kmekih uporov. Zahteve podlonikov,izvirajoe s tega podroja njihovega ivlje-nja, so postajale sestavni del upornikegaprograma. V uporu leta 1573, v katerem jeprogram upornikov dosegel viek, je bil po-leg boja za osvoboditev izpod zemljikega go-spo stva in boja za posebno cesarsko namestnitvo kot cilj upora postavljena tudi svobodakmekega trgovanja. OPOMBE 1. Prim. Gospodarska in drubena zgodovinaSlovencev. Zgodovina agrarnih panog. I. Agrar-no gospodarstvo, Ljubljana 1971, in tam nave-deno literaturo. 2. B. Grafen auer, Boj za sta-ro pravdo, Ljubljana 1944. Isti, Kmeki uporina Slovenskem, Ljubl jana 1962. F. Gestrin, Trgo-vina slovenskega zaledja s primorskimi mestiod 13. d o konca 16. stoletja. Ljubljana 1965. Isti,Mitninske knjige 16. in 17. stoletja, Ljubljana1972. S. Vilfan, K zgodovini lanekega kupeva-nja s soljo (Gospodarsiko-p ravne podlage povestio Martinu Krpanu), Kronika 10 (1962), str. 129si. in 11 (19 63), str. 1. si. B. Grafenauer, Po-glavitne poteze slovenskega zgodovinskega raz vo-ja in poloaja, Kronika 19 (1971), str. 129 si. 3. Prim. F. Gestrin, Gospodarstv o in druba naSlovenskem, ZC 16 (1962), str. 5 si. Isti, Gospo-darske osnove razre dnih bojev na Slovenskemkonec 15. in v 16. stoletju, JlC 1962, str. 33 si.  4. J. Zontar. Nastanek, gospodarska in dru-bena problematika policijskih red ov... zC 10/11(1956/7), str. 65 si. 5. Prim. B. Grafenauer,Poglavitne poteze o. c, str. 133. 6. F. GestrinMitninske knjige, o. c, str. 49 si. 7. Prim,o tem mitn inske knjige, glej J. Zontar, Drobecregistra ljubljanskega nakladnikega urada let a1.^44, Kronika 16 (1968), str. 32 si. F. Gestrin,Mitninske knjige, o. c, str. 1 01 si., 273 si. 8. F.Gestrin, o. c, str. 59. 9. Prav tam, str. 232,243, 246. 10. R. Biani, Zaeci kapitalistikihodnosa u hrvatsko-slovenskoj seljakoj buni go-dine 157 3. v MHK br. 6, Zagreb 1952, str. 5 si.V. Valeni. Ljubljanska trgovina v 16. in 17 .stoletju. Razprave zv. 2. Ljubljana 1971, str. 102si. O. Pickl. Die Auswirkunge n der Trken Krie-ge auf den Handel zwischen Ungarn und Italienim 16. Jahrhundert, v Grazer Forschungen zurWirtschafts- und Socialgeschichte, Bd. 1, str. 71si. 11 . Prim. S. Vilfan, Sol, o. c, str. 135.  12. Prim, dolobe o kmeki trgovini, policijskerede in prepovedi kmeke trgovine, dalje mit-ninske tarife in mitninske knjige. Glej J. Zon-tar, Nastanek, o. c. I sti, Drobec, o. c. F. Gestrin,Trgovina, o. c. in Mitninske knjige, o. c. 13.S. V Ufan, Sol, o. c, str. 133 si. 14. J. Zontar,Villach und der Sdosten. 900 Jahre Vi llach, 1960,str. 517. 15. Prim. F. Gestrin, Trgovina, o. c,str. 148 si. 16. Prim . Mitninske knjige, o. c,str. 288, 310, 337. 17. AS, Stan. a. F 207, t 416  1536 nov. 15. 18. J. Zontar, Nastanek, o. c,str. 39, 65, 99, - AS, Stan. a. F 293,'a 16(16 jan. 1 20. Prim. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c, str.60. 21. Prim. J. Zotnar, Nastanek, o. c, str.47, 65, 76, 83 si., 92 si. V. Valenni, Trgovi na, o.C. str. 133. 22. Prim. R. Bianni, Zaeci, o. c,str. 12 si. 23. F. Gestrin, Trg ovina, o. c, str.94 si. 24. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c.str. 36. 25. Prim . F. Gestrin, Se o tradiciji Mar-tina Krpana, JlS 5 (1959/60), str. 191 si. S. V il-fan, Sol. o. C. 26. Glej literaturo o kmekihuporih. 4 LOKO GOSPOSTVO IN KMECKA PUNTARIJA VINCENCIJ DEMAR Zaradi pospeenega naraanja podloniko-vih bremen, zlasti deelnih, za katere je kmetmen il, da gredo v korist gosposke deelnedavke je prav tako pobiral zemljiki gospod je kmet vedno pogosteje odrekal poslu-nost. Sprva je poskual priti do svoje pravicez raznimi moledovanji in pronjami, ki sole redkokdaj kaj dosegle, zato je bil prisi ljensei po sili, po oroju. Kolikor je znano doslej, so se podlonikilokega gospostva na Dovjem e leta 1475upira

li plaevanju tedenskega vinarja.' Na-slednja leta so jim, kar se tie deelnega dav-k a, sledili tudi drugi loki podloniki. Uprlipa so se tudi opravljanju prekomerne tl ake.Tako so se spomladi 1483 pritoili svojemuzemljikemu gospodu, kofu Sikstu v Frei sin-gu, podloniki iz okolice kofje Loke zaradivelike tlake pri utrjevanju kofje Lok e sameter ljubljanskega gradu, eprav so bili na-mesto tlake v Ljubljani e plaali do loenovsoto.^ Skof je reil vpraanje tlake na ljub-ljanskem gradu s 400 goldinarji od kupnine.*kofjelokega gradu pa v tem asu oitnoe niso zadosti utrdili ter so ga potem n ahitrico utrjevali med samim uporom. Takosporoilo imamo iz leta 1525, ko poroa osk rb-nik o zidu, ki je bil »In der eyll des erstenpavi^rnpunts gepawt« .* Nekateri kmetje so se oitno upirali po-ravnati svoje dolnosti nasproti zemljikemugo spodu in vladarju e 1484.5 vsa naslednjaleta so deelne davke vse pogosteje razpiso -vali. Kmetje seveda niso verjeli, da vse tedavke zahteva vladar, temve so sumili , dase pobiralcev nekaj prime. Prav zato je kofv ve pismih poudarjal, da je ves de nar od-dal in da on ni niesar zadral." Sumnje kme-tov niso bile brez osnove, saj je takratni lo-ki oskrbnik in kaar goljufal tudi kofa priodrajtovanju letnih doh odkov, poleg tega pamu je bil e vedno dolan.' Leta 1487 so senjegovi dolgovi povzp eli na 1900 goldinarjev.^ Tudi kof se je na razne naine skual iz-makniti plaevanju deelnih davkov. Janu-arja 14 87 je pisal v instrukcijah oskrbniku vkofjo Loko, da bi v primeru take obdav-itve, kot je predvidena za to leto, kmetijepostale prazne. S tem pa bi nastala velikak oda za njega samega, kakor za vso deelo;j>a tudi pobiralci ne bi mogli toliko izterjati,ker podloniki enostavno nimajo.» Aprilatega leta je prosU. cesarj a, da bi lahko na-mesto davka popravil zid v Skofji Loki, sicerpa je e I486 plaal dvakrat po 1000 goldi-narjev davka. Veliko so mu uniili tudiOgri.'" Jeseni j e pisal deelnim stanovom vKranju, da je za leto 1487 e plaal 1000 goldinarjev davka, da ga pa e dvakrat nebo, kot bi ga moral, in sicer 1500 goldin arjev.Priporoa, naj se tudi njemu, kot se je dru-'gim, vrauna v davek vzdrevanje vo jske zaobrambo proti Ogrski. Opozarja jih na bedokmetov ter izraa bojazen, da bi v primeru,e bi izterjali toliken hini davek, kot gahoejo, kmetje bili prisiljeni zap ustiti svojehbe." Upornost kmetov je morala dosei velikrazmah poleti 1488, saj drugae kof ne bibil da jal podrobnih navodil oskrbniku, kakoprisiliti upornee k poslunosti. Sprva najtake zaprejo v mestni stolp, drugi v grajske-ga; e pa bodo e tretji odrekli poslunost,naj bodo kazni tako ostre, da bo mir.'^ Konectega leta so se obrnili s pronjo na kofau pani in celo loko gospostvo (dy suppleilvnd gemain vnnser herschaft lakch) zaradi strogega postopanja oskrbnika." Februarja1490 so se zaradi davka pritoili na kofapoljanski, irovski in selki kmetje. Ostro jihje zavm, da je e plaal namesto njih od-kodnino za tlako, jim rtal neko drugodajatev (Beichsteur) in jim posodil 400 go l-dinarjev. Pokaral pa je tudi oskrbnika zaradinjegove nepravinosti (impilUchkeit ).''' Kljubtemu o se podloniki lokega gospostva evse to leto hudo in pogosto pritoeva li naddavkom.' Skof se v tem asu oitno e nibal hujih nemirov, saj je maja 1490 poslal konjenike in pece deelnemu knezu na nje-govo zahtevo,'* eprav jih je e prejnje letopo slal ve v Kln." Naslednji mesec bi bilmoral poslati v Novo mesto 11 jezdecev, ven-dar je kof naroil oskrbniku, naj jih da sa-mo 8.»8 Kmetje so bili zaradi dajatev in davka eprecej gospodarsko prizadeti. Leta 1490 j ebil davek kar trikrat razpisan.'" Skof je sicerpoudarjal v svojo korist, v endar je ustrezaloresnici, da je marsikatera kmetija e bolj za-dolena, kot je vsa vredna (es hat manicherain besesste hueb er ist aber mer schuldigdann sy vnd all sein guet bert ist).^» Dne 22.februarja 1491 je kof direktno odgovarjalna pritobe podlonikov lokega gospostva.Imenuje jih vnsem lieben getreuen. Ni jihne kara , kot jih je vedno dotlej zaradi pri-tob, temve jim obljublja, da bo o sv. Jurijus am priel v kofjo Loko, e bo le mogel,ter vse uredil.^' Ker s svojimi ljudmi ni mogel zatreti upora,je kof prosil za pomo kranjskega deelne gaglavarja Viljema Auersperga. Zlasti se je mu-dilo zato, ker je bila nevarnost, da se uporraziri. Glavarju in svetovalcem je bilo na-roeno, naj povzroitelje in podpihovalce 5 upora po pravici sodijo in strogo (ssymlichen)kaznujejo. Prisilijo naj jih, da b odo obljubili,da kaj takega ne bodo nikdar ve poizkua-li.Glavar je nalogo temeljit

o opravu; po-lo vil je uporne in celo poslune kmete in jihkaznoval.^* Spomladi 1491 so kofovi svetovalci odsta-vili zasovraenega oskrbnika Jakoba Lamber -gerja. Odtlej posli kaarja in oskrbnika nisobili ve zdrueni v eni osebi. Oskrbnik j epostal Jurij Drrer, kaar pa Jurij Siges-dorff. Ob tej priliki jima je bilo naroeno, naj izterjata od prejnjega oskrbnika dolgo-ve, zlasti pa naj poskrbita, da se bod o zbolj-ali odnosi med predstavniki kofa v kof j iLoki in njenimi meani. Oitno je bilo nam-re, da so bili meani povezani z upornimipodloniki, oziroma celo njihovimi vodja mivsaj v zaetku, saj vir pravi, da so meanispodbudili kmete k uporu: »den pur ger derdy pauren auf ew raten gehetzt hat geschehealz den pauren dy der aufruer vrsah seingebesen...«. Eden izmed vzrokov za uporje bil tudi dolg 800 gold inarjev, za kar je si-cer prejnji oskrbnik Jakob Lamberger imelpobotnico, vendar pa ni bilo tu vse isto injasno.^* V asu upora so kmetje e vedno pisarilikofu, le-ta pa je potem svaril oskrbnika, naj z niimer ne podiga upornosti, istoasno panaroa, naj si zavaruje ivljenje pred nevar-n ostmi.Opozarja pa tudi prebivalce Dovjegain eleznikov, naj se ne upirajo plaati do lg.Posebno eleznikarji naj vedo, da je njihovdolg deelni davek, ki ga ni naloil kof, temve vladar. Zagrozil jim je s kaznijo, ene bodo plaali.^^ Iz tega jasno sledi, da sose v uporu zdruili vsi: podloniki, meaniin fuinarji. Spor zaradi Lambergerjevega dolga se jee dolgo vlekel, s tem pa tudi upornost kme -tov. Lamberger je trdil, da je njegov dolgdejansko dolg, ki ga kmetje niso plaal i nje-mu. Zato je kof naroil oskrbniku in kaar-ju, naj ugotovita, kateri podlonik ta dolgpriznava oziroma zanika, ter ga pobereta aliizterjata ob pojezdi.^' Lamberge r je svoj dolgopravieval s preveliko popustljivostjo dokmetov, sicer pa da je bil vseh deset let ves-ten oskrbnik.^8 Poleti 1492 se je za Lamber-gerja zavzel sam cesar. kof naj bi postavilLambergerja nazaj ali pa njegovega brata,toda ta ni po pustil, e da mu je bil skorajvedno dolan, pa e sedaj mu dolguje 2100goldinarjev.^' Ve zvemo o zaetku konca upora iz ko-fovega pisma oskrbniku konec leta 1492. Sve-tov al je, naj oskrbnik in kaar najameta ne-kaj peakov, ki bodo s pokornimi kmeti vsakd an lovili upornike ter jih zapirali v stolpv kofji Loki. Zaprti naj bodo tako dol go,da bodo prevzgojen! k poslunosti. Zavarovati pa je treba kmete pred meanskimi hujska-i.'" Upornost kljub temu ini tako hitr o splah-nela. Se jeseni 1493 je moral kof Sikst na-vajati kmete na poslunost cesar ju in deelnioblasti sploh, ker bodo le tako reili sebe,svoje imetje in druine.'' Po leti 1494 pa jekof v pismu kranjskemu deelnemu glavarjupoudaril, da je bilo loko go spostvo prehudoobdaveno v primerjavi z drugimi; zlasti vdenarju, pa tudi s strao i n podobnim.'^ UPOR LETA 1515 Poloaj kmetov je bil edalje bolj slab inneznosen. Poleg sporov s Kranjem in potres a1511 je prila nova nevarnost in breme: be-neka vojna od 1508 do 1516. Ko je posta loloako gospostvo mejna pokrajina z Beneani,so se podloniki selke, poljanske in irov skeupanije pritoili svojemu gospodu v Freisin-gu zaradi raznih obveznosti, zlasti zaradi op-ravljanja vojake strae ter vojake slubein tlake zunaj lokega gospostva. Nal oili hojim razen tega 60 benekih ilingov davka navsako hubo. Rok za plailo je bil 8 dni. Vzrok,zakaj temu ne morejo ustrei, je v triletnistiski od leta 1505 dalje. S ua in mii so jimuniili ito, sedaj kofu so pisali 3. junija1508 ■ »so ravn na meji in morajo no indan straziti zaradi nevarnosti vpada« Bene-anov. Ned avno pred tem so morali na oskrb-nikov ukaz 8 ali 10 dni na lastne stroke itiv vo jsko zunaj lokega gospostva; sicer bi bilikaznovani. Prav tako je bila zaradi voj ne edolgo zastala trgovina s pridelki podlonikov.V pismu izrecno poudarjajo, da bi zapustilisvoja posestva in zemljo, e bi morali plaatidavek. Toda oskrbnik Kasper Lamberger jimje zagrozil, da bo v primeru, e kmetje nebodo poravnali davka, pokli cal na pomo de-elnega glavarja s 1000 peaki. Teila jih jezlasti tlaka v Ljubljani. D olni so se utiliopravljati tlako le za mestno obzidje v kofjiLoki in tri loke gradov e. kofa so zato prosiliza oprostitev tlake zunaj lokega gospostva.'^Za leto 1512 p a vemo, da je loko gospostvomoralo prispevati za vojsko proti Beneanom8 konjenikov in 33 peakov. Veliko so podlo-niki tirtpeli pri popravljanju poruenih gradovin mes ta kofje Loke. Poleg tega so v temasu prevajali v kmetovo kodo denarne da-jatve v n ovo valuto: iz mark in ilingov vgoldinarje in krajcarje. Iz vseh teh razlogovso b ili leta 1515 loki podloniki med prvimiuporniki na Slovenskem.''' Kdaj so se podloniki pritoili kofu Filipu:ali e v asu miru ali e med samim uporom,je t

eko ugotoviti. Dne 8. aprila 1515 je kofpisal svojemu upravitelju Kasperju Prunner -ju, naj izree razsodbo glede pritob kmetovkanonik (thumbner) Hawsner, njegov posl a6 nec v Skofji Loki, ker ga je za to posebejpooblastil. Kmete pa je skual pomiriti s pis-mom nanje ter preko upravitelja. Dopualpa je monost, da kmetje z odgovorom ne bodo zadovoljni. V tem primeru naj upravi-telj kmete zaslii ter obljubi vse dobro ure-diti.^*^ Ukazal je utrjevati grad v Skofji Loki.Zlasti pa naroa niesar storit i zoper kmete,da se bodo sami pomirili. Zaradi zadnjegaje imel kof v Skofji Loki e enega poslancain sicer dvornega mojstra Ahaca Puscha. Vseto pa ni dosti zaleglo in gospod se je e pri- . pravljal na maevanje. Zanimalo ga je eprej, kako se ravna plemstvo, cesar in du-hovin a drugod glede kazni.^* Ker prepri-evanje ni zaleglo, je bilo treba zbrati vojsko .15. aprila je kof naroil imejitelju KlevevaHannsu von Tschernemel, naj polje v kofjo Loko tri jezdece (drew geniste pfert), UlrichWelzer, oskrbnik v Welzu, pa dva.^' Tonoez en mesec je kof pisal, da je cesar ob- ,veen o uporu na Kranjskem in da je na ro- 'il, da morajo kmetje razpustiti upornikozvezo. Prepovedal je vsako nadaljnje sesta- ; Pronja treh upanstev z dne 3. junija 1508 freisinkemu kolu Filipu za oprostitev daj atevzaradi slabih letin, vojne z BeneCani ipd. 7 Janje kmetov. Zato pa bo cesar poslal komi-sarje, ki bodo vso tozadevno problema tikoprouevali in reevali.^' Loka gosposka je za zaetek upora vse-kakor sumila Kasperja Lambergerja, gospodav P olhovem Gradcu, e da je nemoralen insploh v slabi lui pri podlonikih. Prunnerjuje bi lo zato naroeno, naj ga skrivaj opazuje,posebno e, e ima kake zle naklepe protilokem u gospostvu, Lambergerja v PolhovemGradcu pa je prosil, naj svoje uporne kmetedri im dlje od meja lokega gospostva, dane bodo delali na tej strani kode.'* Ker je bil upor tu, je oskrbnik maja 1515prosil kofa, naj pride sam osebno pomiri tkmete. kof je sicer priel blie, v Welz,^'v kofjo Loko pa ne, z izgovorom, da je sla -bega zdravja. Zato pa je prosil cesarja zapomo, e bi prile v nevarnost njegove posesti na Kranjskem. Isti dan, to je 15. maja1515, svetuje oskrbniku, naj poaka s kaznimiin naj se zgleduje po drugih. Pie mu tudi,kateri in koliko jezdecev bodo p oslali na lo-ko gospostvo v boj proti upornikom. Oskrb-nik in kaar naj poleg svojih in e omenje-nih petih najameta e toliko konj, da jih boskupno 16. Najameta naj tu di 50 do 70 pe-akov, oziroma kolikor je mogoe.*" Ob vsemtem pripravljanju za obrambo kofje Lokein zatiranju upora ni udno, da so bili lokimeani pohvaljeni zaradi poslunosti in po-kornosti,*' eprav so se prej vekrat skupnos podloniki pritoevali svo jemu gospodu.*^Sedaj v uporu jih je kof prosil, naj skupnoz drugimi skrbe za mest o samo.*' Verjetnoje to eden izmed vanih vzrokov, zakaj jekof j a Loka bila eno iz med redkih mest naSlovenskem, ki ni padlo v upornike roke.17. maja je kof e naroal o skrbniku, najs tlako pospei obrambo.** Drugae so ravnalieleznikarji. Pridruili so se upornikom, za-voljo esar so izgubili stare privilegije; ven-dar so jih leta 1521 dobili nazaj.*^ Vsi ti do sedaj omenjeni ukrepi niso za-doali. Iz Filipovega pisma 14. novembra151 5 zvemo, da je imel za obrambo mestain gradu v Skofji Loki 6 mesecev 15 konjin 1 00 peakov. Poleg teh je e tri meseceimel na cesarjev ukaz pripravljenih za de-elo 3 2 jezdecev** in prispeval deeli skoraj200 mark za vzdrevanje 200 huzarjev.*' Kakne so bile neposredne posledice upora?Latinski napis, ki pa ga danes ni ve, v k apelisv. Trojice v Skofji Loki, je prial, da jenajeta vojska nekaj upornikov pobi la, nekajpa obesila ter pogala kmetije. Podloniki somorali svoje domove, e so jih h oteli dobitinazaj, odkupiti.*« Ze med samim uporom somorali kar vekrat plaev ati stroke upora.*«Vsaka cela huba naj bi plaala pravilomaen ogrski goldinar globe, manja ustrezno manj.^" Do novembra 1515 je bila na lokihtleh pobrana globa od 1100 hub, od 700 pa joje bilo treba e pobrati ter denar izroiti cesar-skim komisarjem v Ljublja ni za vzdrevanjevojske. Nastal pa je spor, do kdaj to globopobrati. Stanovi so se upirali, ker je ta de-nar el v cesarske roke in ne njim. Cesarje zato poleg e dru gih vzrokov ukazal svo-jim komisarjem obiti in popisati vsa gospos-tva ter ugoto viti, koliko je goljufije pri do-tedanjem pobiranju globe preko gosposke,oziroma

izterjati, kar e ni bilo plaano. Lo-ko gospostvo je bilo med prvimi doloenoza tak o gled in popis. Oskrbnik se je temuodlono uprl, e da je e plaano ter da jeza to potreb no kofovo dovoljenje. Proti jebil tudi zato, ker so baje komisarji podpiho-vali k mete k uporu, ponekod so polovinehbe zapisovali za cele in podobno. Na Dov-jem pa naj bi komisarji celo grozili tistimkmetom, ki se niso hoteli pritoiti nad zem-lj ikim gospodom. Spor je nastal tudi zaradienega komisarja, ki se je neprimerno obn a-al na Dolenjskem. Zaradi vsega tega je odlak cesarju deputaci]a, v kateri je bil tudi lo-ki oskrbnik Pavel Rasp. Le-ta je upal, takoje pisal kofu Filipu 18. janua rja 1516, da boogledovanje po posredovanju pri cesarju opu-eno. Komisarji pa niso hoteli akati dokon-ne odloitve, zato je kof naroil oskrbniku,naj on in kaar skupno s k misarji grestapo gospostvu, ker imata urbar ali salsko knji-go ter popis dotlej plaane globe. Komisarjitega niso sprejeli, e da v njuni prisotnostikmetje ne bodo u pali govoriti resnice. Oskrb-nik se je s tem util prikrajanega v pravicah;prav tak o kof.'' Konno je sam kof pisalkomisarjem. V pismu 2. marca 1516 doka-zuje, da ne m ore dovoliti popisa in ogledakmetij, ker je Freising dobu loko gospostvov fevd od nemke drave z vsemi regalijami,jurisdikcijo in knejo oblastjo. Pristal bi edi-no v primeru, e bi bil prisoten kaar vSkofji Loki. Zaradi vsega omenjenega je pri-akoval , da bodo njegovi posesti pustili starepravice; kolikor pa ne bi bil zanje dovol jprepriljiv, se bo pritoil na cesarja.^^ Kakoje potekala ta zadeva naprej, ni na r azpolagovirov. Strah gospode v Skofji Loki je bil e velikv zaetku leta 1516, ker so se podloniki p onjenem mnenju slabo obnaali. Gospoda sije zato preskrbela nekaj oboroitve,^ vsakd an pa je doloeno tevilo peakov (fuess-knecht s prsnim oklepom, sulico in delomaz ron im orojem) strazilo okoli mesta. Ka-ar in oskrbnik pa sta imela e doloeno te-vilo konj enikov." Strah pred upornimi kme-ti pa ni bil neupravien, saj je e ez 10 letsp et mono gibanje proti zemljikemu gospo-du prav na lokih tleh. 8 UPORNOST LOKIH KMETOV LETA 1525 i eprav leta 1525 ni prilo do pravega obo- 'roenega spopada, so bili stanovi na Kranj - \skem nared, da takoj prepreijo vsak poizkus ikmekih nemirov. Za loko gospostvo v emo \iz dveh pisem kofu, kako je ukrepalo. V |prvem, iz U. junija 1525, poroa loki oskrb- ^nik o hudem uporu na Korokem in tajer- :skem. Zato so se kranjski stanovi zbrali o !binkotih 7. junija z namenom, da pre- ipreijo upore na Kranjskem. Skleni li sozbra-!ti vojsko kot za pravo vojno (wie in ain veld : gehrt) ter doloili, koliko mora prispevativsako gospostvo. Loko je moralo dati pole g6 konjenikov, kot proti Turkom, e 12 konje-nikov, ki so jih poslali v zbirno tab orie vKranju. Da je bila nevarnost, da se kmetjevsak hip upro, je razvidno iz oskr bnikovepronje, naj mu kof impreje polje svojesvetovalce, ker se upor tako hitro blia (die-weil das fewer so nahent herzue Reint). Daljemu pie, da se upor tu lahko zane (... hie Imland der punt auch erheben mcht...). Cepa ne bi mogel poslati .svetov alce, mu je za- . Filipovo naroilo z dne 15. junija 1515 lokemu oskrbniku, da v kofji Loki zbere peak e in konjenike proti upornikom 9 gotovil, da bo e sam poskrbel, da se bo ubra-nil »podivjanih« upornik ov (wuetunden pa-wrn). Nujno pa je potreboval enega pukarja,da mu uredi oroje. Pot reboval je zase mo-nega konja, zlasti dobrega za galop. Napove-dal je tudi zbrati upane z nekaj kmeti termeani in jim pojasniti, kako je z uporom,oziroma jim pojasn iti in zagroziti, da jih jev primeru upora pripravljen prisiliti k po-slunosti.'* Vse te akcije gosposke so imele doloenoteo, da do upora ni prilo. Iz pisma kofu25. a vgusta 1525 zvemo, da so imeli plemiisvojo vojsko v Kranju en mesec. Oitno nibilo ve veje nevarnosti, saj so vojsko pu-stili domov. Ostali pa so e vedno v vojakipripr avnosti. Poslali so korokim stanovom150 konjenikov; od tega loko gospostvo 7.Drugae pa je bilo s peaki. Za strah kmetomin obrambo kofje Loke je bilo tu 22 nem-kih peak ov (lantzknechte) in eki peaki(phain) kar dva meseca. Ker pa je bilo av-gusta e povso d mirno razen na Salzburkem,je nekaj landskechtov oskrbnik v kofji Lo-ki odpustil, oziroma odstopil drugim, obdralpa je e 13 ekih peakov. Poleti, tono 12.julija 1525, s o se predstavniki petih avstrij-skih deel obvezali, da bodo do sv. Martina(11. no vembra) nabrali 3000 peakov za bojproti upornim kmetom. Zato pa so obljubiliplaati

, posebej je bilo naroeno, da tega nesmejo prevaliti na podlonike, do sv. Mihaela( 29. septembra) po 9 krajcarjev na en renskigoldinar dohodka. Loki oskrbnik konec av-gusta ni vedel kaj storiti, ker mu je kofprepovedal plaati kakrenkoli davek.*' V seto kae, da je bilo v lokem gospostvu precejnemirno, do odkritega upora pa vendar niprilo. LOSKO GOSPOSTVO IN UVAJANJE»V DEELI OBIAJNE TLAKE« V 17. STOL. Od konca 16. stoletja dalje so zemljiki go-spodje poizkuali prisiliti svoje podloni ke,da bi hodili vsak dan na tlako. Naini, kakoso hoteli to dosei, so bili razlini, vzrok paisti: veji dohodki.*' Marca 1621 je dal kof podlonikom naLokem na izbiro: ali raje plaujejo rabotni-no, de narno dajatev namesto tlake, ali pa ho-dijo na tlako na pristavo, ki jo je hotel imetina raun kmetov v vaseh Dorf ar j ih in Sv.Duhu na Sorskem polju. Kmetje so se uprlitemu in trije so se hitro znali v grajski jeiv kofji Loki.*8 Naslednje leto je stekla prav-da glede omenjene pristave. Podlonikom jeuspelo dokazati svoje pr avice.*' kof je sedajpoizkusil drugae. Zahteval je enostavno ro-botnino, e da ima tu veliko dominikalnezemlje. Vnel se je ve desetletij dolg spor,v katerem so zaradi podkupovanj kmetje podlegli. Po dolgih peripetijah so kmetje 1633dobili pravdo na deelnem sodiu,*" t odakof se je pritoil na sodie v Gradec terobljubil kanclerju in vsakemu referentu po 100 tolarjev, tajniku pa malo manj, e bopriziv ugodno reen."' Podkupovanje je bilouspeno. Pomladi 1638 je loko gospostvopravdo dobilo."^ Kmetje so se prit oili na istosodie,"' kof pa je s salsko knjigo dokazo-val cesarju svoj prav.&qu ot;* Na sodni razpravije 1640 gospod imenoval loke podlonike kot>-svojeglave in boja eljne«. Odkrito je tudipovedano, da gospostvo vidi le v robotninimonos t za poveanje dohodkov, sicer pa ta-ko e dolgo delajo tudi drugi. Vsaka hubabi plae vala tri do pet goldinarjev robotnine.To bi po mnenju gosposke zmogli, saj da-je jo 400 do 600 goldinarjev dote, ali pa vzdr-ujejo vodje uporov."* Loki glavar je zahte-val, da morajo podloniki delati tako dolgo,kakor se jim ukae in na kater ikoli dan. Na-mesto te tlake pa naj bi plaevali robotni-no."" Podloniki so uspeli ostati pri starih pra-vicah."' Marca 1643 je ponovno neugodnarazs odba za kofa."^ Kljub temu je ta naroilsodnijskemu pisarju v kofji Loki, naj t akojizterja vsa zaostanke, 20 do 30 goldinarjevod 400 do 500 goldinarjev vrednih hub. Kdorne bi plaal, naj se mu premoenje zarubiin proda."« Leta 1645 je bilo ez 200 lokihpodlonikov zadolenih, jee na gradu pa pol-ne, kot je priznal sam sodnijski pisar.'" Po ugodni razsodbi za kmete 1643 e nibilo konec pravdanja. Cez tri leta, to je 16 46,so se morali zopet potegovati za svoje pravi-ce na grakem sodiu." Kmete sta zastopalaJernej ifrer in Pavel Kaiser.'^ Eden od lo-kalnih vodij v hlenovrki upani ji je v temasu celo pod smrtno kaznijo zagrozil e kar-koli dati za vojsko," s icer pa ni to ni udno,saj so morali loki podloniki samo v letih1648 in 1649 dati za vojatvo za ve kot 11000goldinarjev ovsa, sena in slame.'* eprav so bili spoetka vsi proti: deelnoglavarstvo v Ljubljani, vlada in tajni sveto -valci v Gradcu, je kof z raznimi oblikamipodkupovanja konno vse te pridobil zase. '*Junija 1651 je izla cesarska resolucija, kije prepovedala kmetom vsako shajanje in po-biranje denarja.'" Ti pa so kljub temu zbiralipo eno srebrno krono, potem ko so zvedeli,da se pripravlja cesarska komisija, ki bo sporpreuila na mest u samem." Julija 1651 jebila v Kranju komisijska razprava. Zaradisalske knj ige sta bila zasliana podlonikaJernej ifrer-Vojvoda in Matija Abe.'^ Na-slednji mese c je bila komisija tri dni v kofjiLoki. Samo stroki tega »obiska« so b ili sko-raj 500 goldinarjev. Deelni glavar pa je do-bil v dar kristalno vazo v vr ednosti 1100goldinarjev." Maja 1652 je cesar dokonnorazsodil, da sme freisink i gospod pobirati 10 od kmetije po 4 goldinarje, upotevaje sevedanjeno velikost.«" Zahteval je tudi »perpetuumSilentium«. Podloniki so dobili resolucijo e-le okt obra tega leta. V njihovi prisotnosti stajo odprla Jernej Sifrer in Ivan Cerne; todaker ni bilo na njej cesarjevega podpisa, sojo imeli za neveljavno. Posebno s o se upiralirobotnini Bitenjani na Sorskem polju. De-elno glavarstvo jim je zato j anuarja 1653zagrozilo z eksekucijami.«' Februarja pa jevodja lokih podloniko v Jernej Sifrer oseb-no izroil pronjo cesarju na poti v cerkevv Regensburgu.&laquo

;^ Isto leto zvemo e za enopuntarsko ime: Ivana Susta-Horvata iz Gore-nje vasi. K o so mu hoteli zarubiti premoenje,je izjavil, da bo treba prej obesiti tri Nemce, preden bodo zaeli podloniki plaevati robot-nino. Isto je ponovil na sodiu v Skofji Lo kiter dodal, da ne bo prej miru, dokler se nebodo podloniki dvignili v pravi kmeki punt.«' Toliko pa so pozimi 1653 podlonikile dosegli, da jim ni bilo treba plaevati ro-botnino za nazaj.«* S tem je bilo v glavnemdolgoletno pravdanje zakljueno. Pomladi 1653 so polovili glavne vodje upo-ra proti robotnini in jih izroili deelne musodiu ter zaprli na ljubljanskem gradu. Toso bili Jernej Sifrer, Andrej Jenko, L enartontar in Jurij Trepol.«' Loki glavar je ob-sodil mestnega svetovalca Iv ana Puarja, daje >vpomagal s svetom in dejanju lokim pod-lonikom« pri robo tni pravdi.«" Odstavljennaj bi bil iz istih razlogov brojski upan iz P o-ljanske doline.«' Ivan Sust naj bi poleg zapo-ra plaal 120 tolarjev globe . Zadnje pa ni bilomogoe, ker vse njegovo premoenje brezdolgov ni bilo vredno 100 tolarjev. Kaniliso ga celo usmrtiti, toda ga niso, da se nicerkveni knez mazal s krvjo.«« Ker kmetje e vedno niso hoteli plaevatirobotnine, je bila potrebna e tretja cesarsk aresolucija. Izla je 23. julija 1653 in lokiglavar je hotel, da jih nekaj plaa robo tninoe v tirinajstih dneh. Zaradi bolje obvee-nosti, eprav je bila resolucija prebrana vpri-o upanov in e zastopnikov podlonikov,so morali pwtem e upani iti od hie do hie, so obveali kmete o vsebini resolucije.Tudi vse to ni dosti zaleglo. Poleg tega jeg lavar e samovoljno dvignil robotnino s ti-rih goldinarjev na tiri in pol do pet in 30krajcarjev.«" Ko je glavar hotel rubiti, so sekmetje s silo uprli. Sele na huji pritisk sozaeli plaevati."" Bitenjani so se najdljeupirali, z ato so bili klicani na zagovor k de-elnemu glavarju."* Nekaterim so rubili p o-sestva."2 Spor se je vlekel e tja v leto 1654.Ko so se tega leta podloniki znova pritoilina cesarja, jih je le-ta ukazal po vrnitvi za-preti."' Bitenjs kim in godekim podlonikomso poslali za kazen vojsko, ki so jo potem morali vzdrevati, dokler niso s tobo do-segli njen odpoklic."* Kaj je robotnina dejansko pomenila, namlepo kae naslednji primer. Leta 1674 je bi lood celotnih dohodkov 31687 goldinarjev 6714goldinarjev robotnine in »le& laquo; 2426 goldinar-jev desetine."' Ze samo ta primer precej pove,zakaj je bila tolikokrat izreena zahteva postari pravdi. ODMEV TOLMINSKEGA PUNTAV LOKEM GOSPOSTVU" Da SO se loki podloniki 1713 pripravljalina upor, so do tega zlasti na zaetku velik opripomogli tolminski odposlanci pri hotavelj-skem upanu in mogoe pri bivem irovskemu panu in njegovem bratu. Ti so vabili lokekmete v upor ter jim obljubljali, da bod o sto-pili na njihovo stran. Odziv je bil precejen.Prvi sestanek je bil verjetno v adventu 1713v cerkvi pri sv. Oboltu. V tem asu sta dvakmeta v Skofji Loki pregov arjala gruntarjaEernika, naj gre kot pooblaenec s prito-bami na Dunaj. Bemik je ime l precej tesnestike prav tako z gruntarjem Golirajem zGoste pri Skofji Loki. Goli raj je bil edenizmed glavnih organizatorjev upora in pravpri njem so verjetno sk lenili, da se pritoijopri cesarju. Poleg Bernika, ki so mu na sestanku v Bo-dovljah v Poljanski dolini obljubili po vrnitipotne stroke, je bil v delegaciji tudi JernejPolene. Za pot so zbirali dena r po ve krajihna Lokem. Bernik in Polene sta la po na-vodila in pooblastila tudi v Selca. Zvezo soimeli celo s Triem. 30. decembra so imeliv Putalu glavni sestanek, k i se ga je udele-ilo okoli 40 mo, v glavnem trdnih kmetov.Obravnavali so pritobe de setih upanij. Pri-tobe so bile proti gosposki in delno proticesarju. Zlasti so bil i proti raznim taksamin neenakomerni obdavitvi hub, desetinskimgospodom, lanstvu p odeelskih obrtnikov vcehih, umrlini in podobno. Gosposka ni akala kriem rok. Jerneja Po-lenca so aretirali kmalu po njegovem obisk uv Selcih. Na zaslianju 3. januarja 1714 sokot prio proti Polencu pritegnili Golir aja,enega glavnih organizatorjev lokih podlo-nikov. Cez tri dni so Polenca pogojno izpu-stili. 8. januarja pa je glavar sklical na graduzbor podlonikov in vseh 16 u panov. Bilo jenekako splono zaslievanje posameznih u-panov v prisotnosti raznih pom embnih oseb-nosti, med njimi tudi prisednika okrajnegasodia iz Ljubljane. Le redki so priznali, daso bili kaj ve povezani z agitatorji. Nakoncu je glavar e vse zapr isegel. Prve dni januarja je odla kmeka depu-tacija na Dunaj in isti dan, ko so bili lokipo

dloniki na zaslievanju, izroili pritobe 11 na dvoru. Sprva, ko sta se vrnila oba odpo-slanca, Bemik in Dolenc, sta se zarad i spre-menjenih razmer skrivala. Iskali so ju povsem lokem gospostvu, pa e goriansk em inpolhograjskem. Konno so ju le nali in za-prli. Zasliana sta bila 14. junija 17 14. Enegaso kmalu izpustili, ker je priznal svojo »kriv-do«, drugi p a je sedel dalje. Kmetje tokratniso kaj ve dosegli. Uspeli pa so, da je mo-ral na slednje leto glavar poroati deeli osvojem poslovanju. OPOMBE 1. B. Grafenauer, Kmeki upori na Slovenskem,Ljubljana 1962, str. 77 2. Mikrofilmi in foto-grafske poveave lokih arhivalij iz Mnchna vArhivu v kofji Loki ( nadaljnjem MLAM) t.1300. Upore lokih podlonikov je obdelal P.Blaznik v Uporih lokih podlonikov konec 15.in v zaetku 16. stoletja. Loki razgledi II, 1955,str. 6570; Odmev velikega tolminskega puntana tleh lokega gospostva, Loki razgledi X. 1963,str. 8496 in Kolo nizacija in kmetsko podloni-tvo na Sorskem polju. Razprave SAZU II, Ljub-ljana 195 3, str. 141276. 3. P. Blaznik, Uporilokih podlonikov konec 15. in v zaetku 16.stolet ja, str. 66. 4. MI^M, t. 2911. 5. P.Blaznik, Upori lokih podlonikov konec 15. inv z aetku 16. stoletja, str. 67. 6. MLAM, t.1368-69. 7. P. Blaznik, Upori lokih podlonikov konec 15. in v zaetku 16. stoletja, str. 06. 8. MLAM, t. 1318-19, 1321. 9. MLAM , t.1307-08. 10. MLAM, t. 1333-34. 11. MLAM,t. 1330-31. 12. MLAM, t. 1345. 13. MLAM . 1349. 14. MLAM. t. 1367. 15. MLAM,t. 1385. 16. MLAM, t. 1372. 17. MLAM,t. 1342. MLAM, t. 1376. 19. MLAM, t.1380. 20. MLAM, t. 1376-77. 21. MLAM,t. 1390. 22. MLA . 1392. 23. MLAM, t.1408. 24. MLAM, t. 1393. 25. MLAM, t.1395. 26. MLAM, t. 1395 27. MLAM,t. 1411. 28. MLAM, t. 1414. 29. MLAM,t. 1415. 30. MLAM, t. 1408. 31. t.1426. 32. MLAM, t. 1436. 33. MLAM, t.1172-73. 34. P. Blaznik, Upori lokih podlo kov na koncu 15. in v zaetku 16. stoletja, str.68. 34a MLAM, t. 157. 35. MLAM, t. 1 67/68. 36. MLAM, t. 156. 37. MLAM, t. 155. 38. MLAM, t. 161. 39. MLAM, t. 161-62. 40. MLAM, t. 154, P. Blaznik, Upori lokih podlonikov konec 15. in v zaetku 16. stoletja, str.6fi. 41. MLAM, t. 159. 42. MLAM, t. 159,161. 43. MLAM, t. 159. 44. MLAM, t. 162. 45. P. Blaznik, Spremembe v pravnem po loajulokega teritorialnega gospostva v 16. stoletju.Razprave V, Hauptmanov zbornik , Ljubljana1P66, str. 10. 46. MLAM, t. 2601-03, P. Blaz-nik jih omenja 36 v Upori lokih podlonikovkonec 15. in v zaetku 16. stoletja, LR, II, str.68. 47. isto kot o p. 46. 48. isti str. 69. 49.pojasnilo Marije Verbi. 50. MLAM, t. 2601-03. 51. MLAM, t. 2601-03, 2604-09. 52. MLAM,t. 173-74. 53. MLAM, t. 164. 54. MLAM,t. 2604-09. MLAM, t. 2619-20. 56.MLAM, t. 2610-11. 57. P. Blaznik, Koloniza-cija in kmetsko p odlonitvo na Sorskem polju.Razprave II SAZU, Ljubljana 1953. 58. FrancKos, Doneski k zgodovini kofje Loke in nje-nega okraja, Ljubljana 1894 (v nadaljnjem Kos,Done ski in tevilka regesta) t. 99. 59. B.Grafenauer, Kmeki upori na Slovenskem, str.274 . 60. Kos, Doneski, t. 169. 61. Kos. Do-neski, t. 134. 62. Kos, Doneski t. 151, 170 ,171. 63. Kos. Doneski, t. 109. 64. Kos, Do-neski, t. 166. 65. Kos, Doneski, t. 170 . 66.Kos, Doneski, t. 170, 171. 67. P. Blaznik, Ko-lonizacija in kmetsko podlonitvo na Sorskempolju, str. 228. 68. Kos, Doneski, t. 180. 69.Kos, Doneski, t. 189. 70. Kos, Doneski, t. 206,209. 71. Kos, Doneski, t. 222. 72. Kos, Do-neski, t. 231. 73. Kos, Doneski, t. 256. 74.Kos, Doneski, t. 281. 75. P. Blaznik, Koloni-zacija in k metsko podlonitvo na Sorskem po-lju, str. 229. 76. Kos, Doneski, t. 297. 77.Kos, Do neski, t. 288, 297. 78. Kos, Doneski,t. 291. 79. isto kot 75. 80. Kos, Doneski, t.3 25. 81. Kos, Doneski, t. 332, 337. 82. Kos,Doneski, t. 340. 83. Kos, Doneski, t. 35 1. 84. Kos, Doneski, t. 353, 354. 85. Kos, Done-ski, t. 356. 86. Kos, Doneski, t. 35 7. 87.Kos, Donski, t. 318. 88. Kos, Doneski, t. 358.89. Kos, Doneski, t. 362, 363, 369. 90. Kos, Do-neski, t. 366. 91. Kos, Doneski, t. 371. 92.Kos, Doneski, t. 376. 93. Kos, Doneski, t. 390.94. Kos, Doneski, t. 396. 95. Kos, Doneski, t.494. 96. Kra tek povzetek razprave P. Blazni-ka. Odmev velikega tolminskega punta na tlehlokeg a gospostva. Loki razgledi, X, 1963, str.8496. 12 KMECKI upori ob davni in URBARIALNI REGULACIJI IN NJENI ODPRAVI v LETIH 1789 IN 1790 ............................._________J02E 20NTAK ......^............. , _.. ................................................. Kmeki upori so se v Sloveniji v 18. sto-letju nadaljevali, pogojeni z novimi gosp

o-darskimi in drubenimi razmerami. Medtemko so upore v prvih desetletjih tega sto letjapovzroili predvsem novi posredni davki (vzvezi s poveanimi finannimi zahtevami dr-ave) in so upori od srede stoletja zlasti vzvezi s tlako, pa zastavljajo pose bno vpraa-nje upori ob koncu leta 1789 in v letu 1790 vzvezi z davno in urbarialno regulacijo innjeno odpravo. S 1. novembrom 1789 je namre v avstrij-skih deelah stopil v veljavo nov davni inurb arialni sistem, ki je pomenil bistvenospremembo dotedanjega ustroja. Namesto sta -rega davka in kontribucije je bil vpeljan de-elnokneji zemljiki davek, namesto vse hzemljikogosposkih, desetinskih in odvetni-kih dajatev in slunosti pa tim. urbarial nidavek, ki se je porazdelil po posebnem klju-u med dotedanje upravience, oba pa s ta te-meljila na katastrskem donosu zemlji. Lena podlagi obojestranskega pristanka je bilodopueno, da podloniki urbarialni davekobraunajo v naravi, bodisi z dajatvami alipa v obliki tlake. Do koliknih sprememb jeprilo na podlagi novega sistema pri skupniobremenitvi podlonikov, danes e ni mopresoditi, oitno pa je, da so se na splono urbarialne obveznosti bistveno zmanjale,obutno pa se je poveala davna obremeni-tev. Temeljita sprememba je bila tudi v tem,da davka niso ve zbirala zemljika gospo-stv a, marve novo nastavljeni deelnoknejidavkarji. Vse to pa je v veliki meri pomeni-lo tudi obutno rahljanje vezi podlonitva. Doslej so bili znani v literaturi le nekateriupori, ki so izbruhnili po odpravi opisaneganovega sistema, in sicer ob koncu meseca ju-nija in v zaetku meseca juli ja 1790 (dogodkipri Srajbarskem Turnu pri Krkem, v Loki,Sevnici in Planini, kjer je prilo tudi do spo-padov med upornimi kmeti in vojatvom).'Na tem mestu elimo zlas ti na podlagi virovv tajerskem deelnem arhivu v Gradcu do-polniti podobo omenjenih podlonikih gibanjin uporov.- Zal pa so omenjeni viri zelo sko-pi, ker so bili spi si v zvezi z davno in urba-rialno regulacijo in njeno odpravo poveiniunieni. Kako so odgovorili podloniki na spremem-bo davnega in urbarialnega sistema? Kot vzrok za posamezne primere upiranjkakor tudi na splono so javljali okroni uradi, da vlada med podloniki preprianje, dagosposkam niso dolni niesar ve odrajto-vati oziroma sluiti. Po 1. novembru 1789 se. vrstijo tevilni primeri, ko so podloniki od-klanjali zemljikim gospodom plailo davka in kontribucije ter oddajo dajatev (do koncaleta so morali namre poravnati svoje obvez-nosti za tekoe leto, torej e po starem siste-mu), nadalje plailo novega urbar ialnega dav-ka, ki se je plaeval vnaprej, nabomo-okraj-nim gosposkam pa povrailo s trokov za iz-mero zemlji v zvezi z izdelavo katastra.Kae, da je bilo takih primerov upornosti naj-ve v ljubljanskem okroju, pri emer pa smoo njihovi celovitosti in pod robnostih zelo sla-bo poueni. Tipien je upor, do katerega jeprilo decembra meseca 1 789 na gospostvuGamberk in ki je tudi mono odmeval v de-eli. Podloniki namre niso ho teli oddati i-ta ter plaati kontribucije in davka za nazajza tekoe leto. Zato je pr osil zakupnik go-spostva Knig okroni urad v Ljubljani zavojako pomo, nakar so mu tud i odobrili petmo. V odgovor na to so kmetje prepovedaligosposki lov in ribolov na svojih zemljiihin ker se grajski ribi prepovedi ni dral, sose kmetje spravili nanj. Ko je nekaj dni zatempriel zakupnik v upnie v Cemeniku za-radi poravnave rauna, se je tam zbralo okoli200 kmetov, ki so privedli s seboj vseh petrazoroenih vojakov. Z akupnika Kniga soprisilili, da je podpisal izjavo, po kateri pod-loniki niso dolni niesar ve zemljiki go-sposki, niti za leto 1789, niti v bodoe, mar-ve morajo odrajtov ati samo cesarske dajatve.S tem potrdilom so takoj odli trije zastopni-ki kmetov v Ljubljano na okroni urad. Svojeporoilo pa je poslal okronemu uradu tudiKnig, v kat erem je zahteval' v pomo 50 vo-jakov ter preiskavo, ki naj jo izvede okroniurad.'& nbsp;' Na Slovenskem tajerskem je prilo do ve-je upornosti glede urbarialnih obveznosti na gospostvu Podsreda, kjer so poverili preiska-vo o uporu celo gubernijskemu svetn iku ba-ronu Dienerspergu. Nove razsenosti in tudi novo vsebino jedobilo podloniko gibanje po 22. marcu 1790,k o je bila z dekretom dvorne pisarne ko-maj mesec dni po smrti Joefa II. prekli-ca na davna in urbarialna regulacija. Zato sobili v naslednjih dneh z dekreti dvome pisar-ne odpravljeni tudi novi davkarji in so mo-rali takoj prenehati z izdelova njem novih ur-barialnih knjiic podlonikom. Ze v mesecuaprilu in maju so dospele tev ilne podloni-ke vloge na dvor, v katerih so prosili, daostane novi davni in urbaria lni sistem v ve-ljavi. Samo dekret dvorne pisarne z dne 28.maja je odklonil vlog e 208 obin iz Notranje

13 Avstrije. Kolikor je mogoe sklepati ob zeloskromnih virih, je bilo teh vlog najve izKoroke. Tudi celovki okroni urad je jav-ljal o zbiranju denarja med obinami z name -nom, da bi omogoili potovanje odposlancemna Dunaj. V primeru veje upornosti podlonikov sosicer predvideli intervencijo vojatva, p ose-bej pa je dvoma pisarna v dekretu z dne 9.aprila 1790 naglasila, da morajo o blastva, ka-dar gre za pritegnitev vojatva pri vzdreva-nju javnega reda in miru, r avnati z najvejoopreznostjo ter da je treba do nadaljnjegaprenehati s prisilnimi sredstvi. V odgovor na javni razglas o ponovni uved-bi prejnjega davnega in urbarialneg a si-stema na tajerskem na podlagi patenta zdne 5. maja, na Kranjskem pa na podla gi pa-tenta z dne 20. maja (slovenski prevod ome-njenega patenta je oskrbel Anto n Toma Lin-hart) je prilo do splonega podlonikegagibanja v vseh okrojih. Najprej so j vili oupiranju proti vrnitvi na stari sistem v celj-skem okroju. V zaetku junija j e bilo naj-moneje gibanje v okrajnem komisariatu go-spostva Novo Celje. Celjski ok roni urad jetudi poroal o podloniku, ki hodi po okrojuin poziva na upor in je pri te m tudi imeluspeh. V primerjavi z drugimi okroji so vceljskem okroju za pomiritev p odlonikovimenovali posebnega preiskovalnega komisar-ja, in sicer e omenjenega gube mijskega svet-nika barona Dienersperga. Celjski okroniglavar Schmid pi. Ehrenberg se je kasnejeopravieval glede pripombe, da je bil baronDienersperg poslan zaradi nedelavnosti okro-nega urada. V mariborskem okroju se v za-etku junija omenja zlas ti upornost podlo-nikov gospostva Bori, v ljubljanskem okrojupa ponovno upornost p odlonikov gospostvaGamberk. V postojnskem okroju so se upi-rali podloniki zlasti pr oti gospostvu Seno-ee. Joef Cefuta je v imenu podlonikov ju-risdikcije Devin prosil dvor, naj bi ostali pridavni regulaciji. Glavni vzrok za nemirepodlonikov v postoj nskem okroju pa naj bibila ponovna objava patenta o davni regu-laciji, ki jo je na svojo roko opravil KariKompare, kaplan v Vrabah. V novomekemokroju so zaprli podlon ika Blaa Rajha, kerje pozival na upor, posreilo pa se mu je uiti;kae, da je bil ede n izmed glavnih kmekihvoditeljev. V primerjavi z dotedanjimi prizadevanji,da je treba podlonike predvsem pomir iti, sosedaj segli e po veji prisili. Predvsem sose zanesli na vojako pomo. 9. junij a je spo-roilo grako vojako poveljstvo, da je odlav mariborsko okroje, z namenom, da zadu-i nastale upore, vojaka posadka sto mo,nekaj dni zatem pa je sporoilo trako ge-ne ralno poveljstvo, da sta odla v pomo proti upornim podlonikom druga eta bataljo-na Reisky v Ljubljano ter divizion 3. bata ljo-na Reisky v Celje. Tudi novomeki okroniglavar je prosil za vojako pomo, da bi mo -gel razglasiti odpravo nove davne regulacije.23. junija se e omenja v novomekem ok ro-ju divizion pehotnega polka Klebek. Eno po-polno eto garnizjjskega bataljona Ne uge-bauer so premestili iz Tirolske v Celovec (ine eno nadaljnjo v zaetku julija p rav tja). V naslednji fazi je upornost podlonikovdosegla najveji razmah v mariborskem i nceljskem okroju. 11. in 12. junija je poroalmariborski okroni glavar, da javljajo vednove primerov upiranja v okroju. Posebej seomenjajo v poroilih podloniki gosposte vBori in Negova. Podloniki gospostev Ormoin Zavre so prosili vladarja, da bi smelio stati pri novi davni regulaciji. 23. junija jeporoal mariborski okroni glavar, da s e si-cer ponekod poloaj izboljuje, zato pa drugodprihaja do veje upornosti. 25. jun ija so sezaeli upirati podloniki gospostva Turnie.Naslednji dan so javili, da neki p odlonikimenja ptujskih minoritov poziva na upor. V celjskem okroju so bua sredia upo-rov na gospostvih Lemberg, Prebold, Vita-n je, Novo Celje, ovnek, usem, Bizeljsko,Kozje in Podsreda. Razposlali so tiralico z apodlonikom Joefom Rokom Abulnerjem, kije napravil v imenu podlonikov tega okro-ja u govor na vladarja proti obnovitvi prej-njega davnega in urbarialnega sistema. Zdve ma dvornima odlobama z dne 26. junijaso tudi odklonili vloge 15 obin iz celjskegao kroja, da bi ostal v veljavi novi davni si-stem. Oblastvom so naroili, da je treba ugo-toviti tiste, ki so sestavili vloge, in jih kazno-vati. V zvezi z naraanjem upornosti je preisko-valni komisar baron Dienersperg 16. in 17.junija prosil e za nadaljnjo eto vojatva intudi dosegel, da so drugo eto batal jona Rei-sky premestili iz Ljubljane v Celje, zato pa sov Ljubljano poslali eto b ataljona Terzy z Re-ke. Poveanje tevila vojatva je zahteval tu-di mariborski okroni glavar, nato je 24. ju-nija vojako poveljstvo v Gradcu poslalo eeno enoto polka Te

rzy s 109 momi v Mari-bor. Zaeli pa so ukrepati tudi proti upornimpodlonikom. Ze dekret dvome pisame z dne16. maja je odobril predlog, po katerem najbi podlonike, ki bi pozivali na upor, ali pabi uvali proti ponovni vpeljavi prejnjegadavnega ih urbarialnega sistema, prisiln oizroili vojatvu. 22. junija je poroal mari-borski okroni glavar, da so izroili vojatv upodlonike gospostva Bori, ki so pozivali naupor. 26. junija je sporoilo grako vojak opoveljstvo, da je prispelo e 12 podlonikov izmariborskega okroja, ki so bili zarad i nemi14 rov prisilno oddani v vojsko. V naslednjihdneh je ta usoda doletela 11 podlonikov go-spostva Turnia. 24. junija so zaeli oddajati uporne podlo-nike vojatvu tudi v celjskem okroju; prviso bili iz nabornega okraja Lemberg. Isto-asno so zaeli kaznovati uporne podlon iketudi s pretepanjem. Medtem ko so na ta nain v veji ali manj-i meri uspeli umiriti dotedanja uporna sredia, pa so v naslednji fazi izbruhnili novi,e huji nemiri v jugovzhodnem delu celjsk e-ga okroja in v vzhodni Dolenjski. Do novihgibanj podlonikov pa je prilo tudi drug od. 25. junija je Ferdinand grof Attems sporo-il o nemirih, ki so izbruhnili na njegovemgospostvu Rajhenburgu. 29. junija zvemo odnovomekega okronega urada, da so podlo-niki izsilili od okronega komisarja Zollma-nna, ko je priel v grad rajbarski Turn priKrkem, dovoljenje za potovanje tirih odpo-slancev na Dunaj. To je bilo ver jetno v ne-posredni zvezi z dogodkom, ko so se zbraliuporni kmetje pred gradom ra jbarski Turuin je v spopadu z vojatvom poleg 23 kmetovpadel tudi njihov vodja And rej Domitrovi.29. junija je sicer poroal preiskovalni komi-sar baron Dienersperg o tem, da je uspelo po-koriti uporne podlonike nabornookrajnihgosposk Planina, Lok a in Sevnica, toda enaslednji dan je izbruhnil nov upor v Lokiob Savi. Kmetje so obkolili grad ter prisililisvojega gospoda Ignaca Friderika baronaApfaltrerja, d a se je pismeno odrekel tlaki,inu in desetini ter priznal tozadevne kme-ke zahteve za pravine. Odtod so odli kmet-je v Sevnico; spotoma se jih je nabralo men-da e 3.0 00. Tudi sevniki oskrbnik je moralpristati na zahteve upornikov ter razglasitiv t rgu, da so odslej odpravljene vse dajatverazen deelnoknejih davkov ter bire za kap -lana. 1. julija zjutraj so bili uporniki e predPlanino, kjer pa je bila na dobro utrjenemgradu za obrambo zadostna posadka in jeupornike z orojem razgnala. Isteg a dne jeprilo tudi pri Mokronogu do krvavega spo-pada med podloniki in vojatvom. V tehdneh so se uprli tudi podloniki iz okoliceLakega in izsilili od zemljike gosposk e iz-javo, da v! bodoe ne bo ve zahtevala dese-tine, niti kake druge dajatve ter o bveznosti. Ze 17. junija je baron Dienersperg ponovnoprosil za dodatno vojako pomo in po mo-no sti tudi za konjenico, ker da upornost kme-tov e naraa. Zahtevo je ponovil 28. in p o-novno 30. junija zaradi velikih nemirov, kiso izbruhnili na podroju ob Savi. 2. julija jeporoalo grako vojako poveljstvo, da je ne-ka enota Reiskyjevega polka, po tevilu stomo, na pohodu iz Primorja v Novo mesto.Ker pa so ocenili, da se je poloa j e zlastiposlabal v celjskem okroju, so enoto preusmerili iz Ljubljane v Celje, od koder jebrez predaha odla proti Breicam. Dvorniv ojni svet pa je odobril e prihod rezervnegaeskadrona konjenice polka Reisky v cel jskookroje. Pred tem pa so e 28. junija poro-ali, da so poslali novomekemu okronemuur adu pomo iz Ljubljane, in sicer 80 moiz tamkajnje ete bataljona Terzy. Ker jezato v ljubljanskem okroju primanjkovalovojatva, je v prvih dneh julija enota 150mo 3. bat aljona polka Thurn odla iz Trstav Ljubljano. Zahteve za dodatno vojako po-mo pa s t em e niso prenehale. Trako po-veljstvo pa je sporoilo, da ne more pogreatinobenega vo jaka ve in brez izrecnega ukazavladarja ne more poiljati nadaljnje pomoiv Notranjo Avstrijo. Tudi baron De Vins, po-veljujoi general hrvatske armade je odgo-voril, da ne more ob tedanjih splonih nemi-rih poslati vojatva v Notranjo Avstrijo. Upori so s tem dosegli tak obseg in ostri-no, da je 13. julija vladar sam imenov al pre-iskovalnega komisarja, ki naj dosee pomiri-tev podlonikov, in sicer barona Lengenman-tela. Poleg tega so v celjskem okroju posta-vili tudi naglo sodie. S tem se celovkoapelaci j sko sodie ni strinjalo in je poslalov celjsko in novomeko okroje justina ko-misarja. Na uporne podlonike so eleli vplivati tu-di z javnimi razglasi. Pomirjevalno naj b

i de-lovali tudi odgovori na pritobe razlinih ob-in iz Dolenjske in posebej podlonik ov go-spostva Mokronog proti pretiranim urbarial-nim dajatvam. Dvoma pisarna je ukazala pri-tobe preiskati, podlonike zavarovati predzatiranji in oitnimi zlorabami in ne pustiti,da bi se znesli nad odposlanci kmetov, ki soli na Dunaj. Zaskrbljenost je povzroala tudi oboroitevpodlonikov. Novomeki okroni urad je pred-lag al, da ustavijo prodajo smodnika in svin-ca notranjeavstrijskim podlonikom na Hrvatskem, na Korokem pa so ustavili prodajostrelnega oro^a in smodnika brez potrdi lagosposke. Preiskovalni komisar baron Diener-sperg pa je sploh predlagal, da bi bilo trebapodlonikom pobrati strelno oroje. Ob takih okoliinah podloniki niso moglive vzdrati in 15. julija je poroal baronDieners perg, da je upor zaduen; dva dni za-tem je javljal okroni glavar v Novem me-stu, d a je v okraju Mokronog zopet vzpostav-ljen red. 21. julija so na podlagi vladarj evegasklepa odpoklicali iz celjskega in novomeke-ga okroja justine komisarje in tud i preneha-li s kazenskim pregonom. Ob zadnji fazi uporov v jugovzhodnem de-lu celjskega okroja in v vzhodni Dolenjsk ije prilo do posaminih uporov tudi dmgod,veinoma na starih upornikih ariih. 6. ju-lija se je zbralo veje tevilo upornikov na 15 gospostvu Novo Celje, zaradi esar so zaprlikar 69 podlonikov. Upirali so se tudi p odlo-niki gospostev Piece in Vodri. V maribor-skem okroju so se upirali podloniki gos po-stva Gornja Radgona, v ljubljanskem okro-ju pa podloniki gospostev Kri in Radovljica ter Gamberk in Ponovie. Veji razmah je dobilo kmeko gibanje tu-di v postojnskem okroju in je trajalo tudi ep reko srede meseca julija. Postojnski okroniglavar je predlagal, naj bi vodje podl onikovkaznovali z zaporom ter jim zaplenili premo-enje; 20. julija je tudi poroal o podloni-kih gospostev Gotnik in Jablanica, ki sojih zaradi upiranja kaznovali (up ornim kme-tom iz Novokraine so vzeli kmetije). Glavniupori v postojnskem okroju pa so izbruhni-li v Istri. 5. julija je prosil okroni urad zavojako pomo v Istri, nak ar so ukazali po-veljstvu na Reki, da je poslalo enoto 60 voja-kov v Pazin. Kmeki upori ob davni in urbarialni re-gulaciji so trajali skupaj torej ve kot sedem mesecev. Kar zadeva teritorialno razsenost,sodijo med najveja kmeka gibanja na Slovenskem. V enem stoletju je bilo to e drugouporniko gibanje take razsenosti. Medtem ko so bili upori v prvih desetletjih 18. stolet-ja oitno naperjeni proti dravni ob lasti kar se je posebno jasno pokazalo ob velikemtolminskem puntu leta 1713 , pa s o upori v letih 1789 in 1790 dobili izrazito zahtevo poodpravi vseh fevdalnih bremen. Re forme, kijih je uvedla drava, je podlonik obutil kotolajanje in razumljivo je, da je ugled dr-ave oziroma vladarja pri podlonikih v temasu zopet narastel. Tudi novi vl adar LeopoldII. je opozarjal stanove, deelne in okroneurade, naj plemstvo ravna s podloniki z vsomono obzirnostjo, sicer bo namre samo eokrepilo podloniko upiranje. Ob svojemobisku tajerskega je v Gradcu celo osvobo-dil nekaj zaprtih upornikih vodite ljev. Takoravnanje pa je sproilo med podloniki go-vorico, da so ob pravkar minulih uporih za-prli okroni uradi in gospostva podlonike nalastno roko, nakar je graki g ubernij s po-sebno odredbo septembra 1790 zavrnil takegovorice.* OPOMBE 1. I. Oroen, Das Bisthum und die Dizese La-Pant IV (Das Dekanat tuff er), str. 431 -3; B.Grafenauer, Kmeki upori na Slovenskem, Lj.1962, str. 339-340. 2. tajerski dee lni arhiv vGradcu, Gubemial-Einreichungs Protokoli 1789,1790 t. 1-15905, t. 1590632130; veina prispevkasloni na tem viru, spisovno gradivo pa je bilounieno. 3. Pis mo ige Zoisa Urbaniu 25. 12.1789, Arhiv Slovenije, GrA Turn pod Novim gra-dom. 4. ta jerski deelni arhiv v Gradcu,Notranjeavstrijski gubernij, fase. 94, 1788-1807,t. 2 2038/1790. 16 ZGODOVINA MUZEJSTVA NA LOKEM OZEMLJU FRANCE PLANINA i kof j a Loka si je ustvarila svoj muzejpred drugo svetovno vojno, ko so imela muzej samo veja mesta v Sloveniji: Ljubljana,Maribor, Celje in Ptuj, in podeelje e ni ime-lo kulturne potrebe za lastne muzeje. Tedajse je zamisel o lokem muzeju zdel a e marsi-komu stremuka. Celo predstavnik nekegaosrednjega muzeja je izjavil: &raq uo;Razstavili bo-do nagaenega maka, pa bodo mislili, daimajo muzej.-« Vendar

je bila misel o potre-bi muzejske ustanove v Loki e kar iva. Sajje e samo mesto s svojo arhitekturo kazalozgodovinsko lice, kakrno je ohranilo iz asovpo velikem pot resu v 16. in poarih v 17. sto-letju. Cerkve na lokem ozemlju budijo zarhitekturo, plastikami in freskami spominena srednji vek, bogato okraeni zlati oltarjipa pria jo o visoki umetnostni stopnji baro-ka. V zvezi s cerkvijo je e do 2. svetovnevoj ne ivela cehovska tradicija. Kovai, ev-ljarji in lani bratovine sv. Florjana so ehodil za procesijami s svojimi banderi, praz-novali god cehovskega patrona in z velik imisveami spremljali umrle stanovske tovarieza pogrebom. Ljudska umetnost se je e i z-ivljala v zadnjih podobarjih, v peki malegakruhka, krasenju enitovanjskih poga; p ohiah je bilo najti e razne izdelke ljudskihumetnikov, vezenine na kouhih, slike na steklo, lesene in voene kipce, po ebelnja-kih poslikane panjske konnice itd. Tudi kn ji-evniki in likovni umetniki, ki jih je pravloko ozemlje dalo kar lepo tevilo, so pustilisledove svojih del po lokih krajih, lik marsi-katerega izmed njih je bil e i vo pred omistarejih obanov. V to kulturno zakladnico jedo tedaj poseglo e ve zbiralce v starin inumetnin, med njimi omenjam predvsemEdvarda in Karla Strahla, graaka iz Stare Loke, ki sta grad kar prenapolnila s kosibaronih oltarjev, raznovrstnimi slikami inkipi, skrinjami, stilnim pohitvom in mnoiconarodopisnih predmetov, nabranih po l okihkrajih; dalje umetnostnega zgodovinarja An-teja Gabra, ki je vrsto znailnih st arin po-sredoval Narodnemu muzeju v Ljubljani. Tu-di avstrijski oficirji so med prvo svetovnovojno odnesli marsikateri zanimiv predmet vsvoje deele. Ljudje takra t e niso imeli poj-ma o vrednosti starin in umetnin in so taknepredmete imeli za n ivredno aro. Iz otrokihlet se spominjam, kako je bil »bohkov koUv kmekih hiah p ovsod poln slik na steklo,danes pa je e prav redka izjema, e e kakahia katero premor e. Razen omenjenega odnaanja starin inumetnin se je med obema vojnama zaelauveljavlja ti tenja za prenavljanje stavb, i. s.vedno brez ozira na njihov zgodovinski po-me n. Staroloki upnik si je tel v veliko za-slugo, da je v drugi polovici prejnjega sto -letja dal podreti cerkev, ki je izvirala iz do-be romanike, in na njenem prosto ru sezidatinovo. Grad, ki na starih fotografijah e kaeznailni stolp-donjon, so dale urulinke ekonec prejnjega stoletja predelati za svojenamene. Stara Jugoslavija e ni imela zakonao varstvu spomenikov in je smel lastnikstavbe storiti z njo, kar se mu je zdelo. Po-sledica tega so nekatere napano prenovljenestavbe v mestu in po vaseh, tako npr. stojina koncu Spodnjega trga prazen prostor, kjerje lastnik tik pred drugo svetovno vojno po-drl starinsko hio in z njo vred del mestnegaobzidja , na katerega je bila naslonjena. Vse to je narekovalo potrebo po ustanovit-vi ustanove, ki bo imela pregled nad k ultur-nim bogastvom lokega ozemlja, zbirala zna- ■ Kovaki ceh sprejema novega la- ina v sejni sobi na starem rotovu, iok. leta 1930 (f oto Fr. planina) j 17 ilne predmete, jih ohranjevala doma in be-dela nad zgodovinskimi spomeniki, ki so vnevarnosti. Pobuda za takno ustanovo jebilo tudi precejnje populariziranje kraje vnezgodovine, ki so jo pojasnjevali spisi AntonaKoblarja iz eleznikov, Franca Pok orna izLoke, Franca Kosa, rojaka iz Selc, in njego-vega sina Milka Kosa, predvse m pa novadognanja Pavleta Blaznika o kolonizaciji lo-kega ozemlja in o freisinkem gospostvu. Tako je misel o potrebi muzeja visela takoreko v zraku in mu e vnaprej doloalapodroj e in teritorialno obmoje. Treba jebilo le povoda, da se zamisel oivi. Ta povodje d ala obrtna razstava, ki so jo prirediliobrtniki z lokega ozemlja poleti 1936 v pr o-storih nove ole. eleli so, naj razstava ne bosamo sejem, temve naj prikae tudi kor eni-ne obrti v preteklosti in ima poleg gospodar-skega tudi kulturno obeleje. V t a namen smozbrali po hiah obrtnikov in trgovcev raznepredmete in jih razstavili v eni najvejih so-ban. To so bile preteno cehovske listine,skrinjice, bandera, slik e cehovskih patronov,stari obrtni izdelki, izveski obrtnih delavnicin nekatera d ela domaih umetnikov z loke^ga ozemlja. Prireditelji razstave so pridobilitudi igr alce iz vrst lokih diletantov, da sonatudirali stari kofjeloki p asi j on ter gavsak teden v poletnih mesecih predvajali naolskem dvoriu pred vedno polnotevilnimgledals tvom. Tako je sejemska razstava do-segla vijo kulturno raven in vzbudila pre-cejnj e zanimanje ne le pri domaih, temvedale naokrog.

Patron kovakega ceha, tianderska slika v lokemmuzeju (foto ing. T. Mlakar) Ko smo se profesorji-rojaki z lokega ozem-lja tisto leto konec velikih poitnic zbr ali nasestanek tim. profesorskega ceha, smo govorilitudi o obrtni razstavi in ug otovili, da je ko-da, e zbrane zgodovinske predmete raznese j opo zasebnih hiah, kj er lahko prej ali slejizginejo. Nekateri cehi so imeli svoje stvarispravljene pr i kakem mojstru, drugi v go-stilni, kjer so se shajali na praznik svojegapatrona . Lonarski ceh, v katerem e dolgoni bilo nobenega lonarja in se je obdral kotbratovina sv. Florjana, je imel seznamlanstva iz leta 1522 in kroniko, v katero sovpi sovali pomembne dogodke; kot zadnje sovpisali 1. 1930 izkljuitev lana, ki je ustre lilsvojega sina. Sklenili smo, da je treba usta-noviti muzejsko drutvo, ki bo zbr alo te inpodobne zgodovinske predmete in uredilo lo-kalni muzej. Napisali smo pr onjo na obin-sko upravo, naj ustanovi muzej za tedanjiloki okraj. Pronjo je podpisal o 20 navzoihprofesorjev-rojakov. Obinska uprava je za-misel sprejela. Na sestanku z zastopniki ob-ine smo osnovali pripravljavni odbor. Ta jenaslednje leto 1937 sk lical obni zbor in usta-novili smo muzejsko drutvo. V tedaj stran-karsko hudo razc epljeni Loki smo dali drutvustrogo nadstrankarski znaaj in smo v odborizvolili pol ovico odbornikov iz klerikalnega,polovico iz liberalnega tabora. Za odnose zosre dnjim muzejem v Ljubljani smo posta-vili naelo, da se pri zbiranju omejujemo nakr ajevno pomembne predmete in se zavedarmo, da vse tisto, kar je splono slovenskega pomena, spada v osrednji muzej. V monooporo nam je bil ravnatelj mariborskega muzeja Franjo Ba, ki nam je z nasveti pomagal,da smo se izognili raznim teavam. tirje lani prvega drutvenega odbora smoprevzeli nalogo, da po hiah zbiramo pred-mete za muzej. S prav amatersko vnemo smoobiskovali stare meanske druine, stikali popod strejih in sami donaali in odvaali zbra-ne stvari na stari rotov, kjer smo dobilipro stor za shrambo predmetov v celici za za-pornike na odgonu. Tudi ljudje sami so sezaeli oglaati in nam nuditi svoje stvari. Dane bi zmanjevali dobre volje zbiralce v, smosprejeli tudi marsikak ki in ga uskladi-ili. V dveh poletjih smo poitnike tedne porabili za zbiranje predmetov. Dne 27. av-gusta 1939 smo s skromno slovesnostjo prviodprli muzej v izpraznjenem policajevem sta-novanju na starem rotovu, kjer na m je ob-ina dodelila tri sobe in kuhinjo. Ze leta 1940smo se s strokovno pomojo Na rodnega mu-zeja v Ljubljani lotili izkopavanja keltskihgomil v Dobravah pri Godeu, za kar je vsestroke prevzel na prvi ustanovni lan laniumrli zdravnik dr. Joe Rant. Ko se oziramo nazaj na rojstvo lokega mu-zeja, bi rad poudaril dvoje dejstev: Prv i 18 Cehovska zbirka v predvojnih prostorih na staremrotovu (foto Fr. Planin a) Loki muzej, eprav skromen in tedaj nepo-memben, je bil prvi sploni, od javnostiusta novljeni lokalni muzej v Sloveniji, kajtimariborski je bil irega pokrajinskega zna -aja za vso jugoslovansko tajersko, celjskiin ptujski sta imela preteno arheoloki zn a-aj, muzej v Krkem, ki so ga odprli istoleto, pa je izel iz zasebne zbirke. Loki mu -zej je dal zgled drugim krajem in je mnogoprispeval k temu, da so se po osvobod itvirazvili muzeji tudi drugod in ima Slovenijasedaj lepo razpredeno mreo lokalni h muze-jev. Drugo dejstvo, ki ga elim poudariti, jeto, da je loki muzej izel iz lju dstva, iz ivezavesti domainov, ki so uvideli potrebo, daohranijo kulturno dediino pr ejnjih rodovin jo uporabijo pri izobrazbi novega loveka.Na muzej je skupno delo in skupna last izo-braenca, obrtnika in delavca. Zanj ni bilotreba pobud od prosvetn e oblasti, tudi neplaanih strokovnjakov, ustvarili so ga po-rtvovalni ljubitelji d omaega kraja brezpoprejnjih zasebnih zbirk in brez mecenov. Po dveh letih skromnega obstoja muzej-skih zbirk je prila okupacija. Ko so Nemciz asedli Loko, smo e utegnili odnesti iz zbirklistine in publikacije, ki bi jih mog li okupa-torji po svoje uporabiti za dokazovanje nem-kega porekla Loke in ljudi. Sredi vojnih letso Nemci zasedli stanovanje, kjer so bile raz-stavljene zbirke, in so vse predmete prepe-. Ijali v neuporabljano kapucinsko cerkev. Tjaje spravil drutveni tajnik, ki je ost al v Loki,tudi oltarje, ki jih je pripeljal iz Drago,preden so Nemci cerkev minira li. Po osvobo-ditvi smo nali v cerkvi tudi precejnjo zbir-ko etnografskih predmeto v, ki jih je po lo-kih krajih nabral Oto Grebene za celovkimuzej in jih ni utegnil ve odpeljati. Vse tosmo potem znesli iz cerkve in uskladiili vsamostan, dokler ne najdemo novih prostorov.V zadoenje nam je bila misel, da je muzejreil cehovske pred

mete, ki bi jih med pre-iskavami, zaplembami in izselitvami v letihokupacije dol etela kdo ve kakna usoda, inda je reil dragocene barone dragoke oltar-je, eprav so Nem ci z njih ve kipov odneslikdo ve kam. V zaetku leta 1946 smo nali prostore vputalskem gradu. Tam je predsednik okraj-nega ljudskega odbora 28. julija 1946 drugiodprl loki muzej. Preseljene predmete smora zvrstili v skupine po strokovnih podrojih.Dragoke oltarje smo postavili v grajsko k a-pelo, ki je e sama znamenita zaradi velikestenske freske, dela slikarja Quaglia iz leta1706. Zbirke so se obutno pomnoile. Obosvoboditvi se je nabralo toliko gra diva ookupaciji in NOB, da smo e poleti 1945 pri-redili obasno razstavo v olski tel ovadnici.Ve predmetov je muzeju prepustil Federalnizbirni center iz ljudske imovi ne, zbrane nalokem ozemlju. Nekaj so jih darovali doma-, Kipi iz poljanske cerkve na zunanjem hodniku v Putal-skem gradu (1957) 19 ini ali jih prepustili v trajno hrambo, nekajjih je drutvo odkupilo. Lovska druina namje preskrbela razne ivali za naravoslovnozbirko, upokojeni vojaki uslubenec Greg orKankelj je izdelal makete gradu in zna-ilnih stavb itd. S preselitvijo v putalsk igrad se je prielo dveletno idilino amaterskoposlovanje v muzeju. Drutveni predsedn ik ingospodar, ki je nadomeal kustosa, sva slu-bovala zunaj Loke in prihajala samo na me-sene seje. Vse delo je slonelo na odbornikih,ki so bivali v Loki. Razen not arja in lekar-narja so bili to obrtniki in delavci. Oprav-ljali so ne le adminis tracijo drutva in muze-ja, temve so tudi istili predmete, pometaliprostore, nedeljo za nedeljo deurali v muzejuin vodili obiskovalce po zbirkah. Mnoilo seje drutveno l anstvo, obisk muzeja se je vdveh letih poetveril, delo je vse bolj nara-alo. Zato j e drutveni odbor zaprosil mini-strstvo za prosveto, da je jeseni 1948 name-stilo stalnega upravnika muzeja Karla Ple-stenjaka. Dve leti nato je muzej dobil e ad-m inistratorko-arhivarko. Izdatke za najem-nino in za osebne dohodke je mestni lju dskiodbor postavil v svoj proraun in muzej jepostal obinska ustanova. Ko je bil do zidanDom zveze borcev, smo zbirko NOB preseliliv novi dom in je dobila posebnega varuha.Tako je muzej dobil razen amaterskega dru-tvenega e uradni odloujoi forum. D rutveni odborniki so dotlej vse preve intenzivnoiveli z muzejem, da bi se popolnoma u mak-nili od vodstva. Tedanje ministrstvo za pro-sveto, ki ni poznalo ustroja in dela drutva,saj tega nikjer drugod ni bilo, je podpiralouradni forum in prilo je d o nesoglasij, kerdrutvenemu odboru ni bilo po volji biro-kratsko in vekrat neuinkov ito reevanjezadev. Medsebojne odnose drutva in upravesmo razistili na sestanku jese ni 1951, ki sose ga udeleili razen drutvenega odbora inupravnika muzeja e zastopnik i republikegain okrajnega sveta za prosveto in kulturo,zavoda za spomeniko varstvo in zgodovin-skega drutva. Sklenili smo, da naj bo upravastrokovni aktiv muzeja, drutveni odbor pamuzejski svet, torej posvetovalni organ, ki vimenu obanov sodeluj e pri upravljanju mu-zeja. Tako je loki muzej uvedel resninoljudsko upravljanje sv oje ustanove, e pre-den je ljudska oblast doloila tak nain uprav-ljanja (ve ali manj formalno) za vse zavode.Po dogovorjenih smernicah je muzejsko deloteklo dalje, vendar z drutvene strani ne ves tako vnemo kot prej. Leta 1956 je priel zaravnatelj a muzeja umetnostni zgodovinarAndrej Pavlovec in v tekih razmerah e dveleti vodil muzej v putalskem gradu. Temeljito poivitev je muzej doivel leta1959, ko je dobil sedanje prostore v lokemgr adu. Izpraznjeni grad so eleli mnogi obSoba obrti v lokem muzeju (foto ing. T. Mlakar) 20 cani za zasebna stanovanja. Na sreo je tedajobini predsedoval domain Sveto Kobal, k ije pravilno presodil, kakno kodo bi gradutrpel, e bi postal stanovanjska kasarna, inkaknega pomena bo za Loko in za Slovenijo,e dobi kulturno in turistino funkcijo. Takosmo preselili zbirke iz tesnega putalskegagradu v prostorne sobane lokega grad u in 16.avgusta 1959 e tretji odprli muzej. Tedanjarazvrstitev zbirk dri z izjemo n ekaterih pre-ureditev e danes. Loki muzej je kompleksenlokalni muzej, ki zajema oz emlje nekdanjegalokega gospostva in prikazuje Loko in lokoozemlje z geografskega, geolokega, naravo-slovnega, zgodovinskega, umetnostno zgodo-vinskega, etnografske ga in gospodarsko zgo-dovinskega vidika. Odlikuje se predvsem pocehovski, obrtni in rezbarski zbirki. Slabo jezastopana arheologija, saj se arheoloke raz-iskave kljub tevilnim indikacijam terenskihoblik in imen, kakor npr. gradie, putal,ance, frt

ica, zaradi velikih strokov z izko-pavanji tako reko e zaela niso, slabo tudigospoda rska zgodovina kapitalistine dobe,saj so se dosedanja zgodovinska raziskovanjanan aala le na fevdalno dobo lokega gospo-stva in na dobo NOB. Ko boste U skozizbirke, boste videli, kako je tisti oitani »na-gaeni maek« napolnil ves grad in mu ezmanjkuje prostora. Obseen grajski vrt je omogoil, da se jemuzej po vzoru vedskega Skansena raziriliz st avbe v tim. muzej na prostem. Leta 1962smo prenesli na vrt Skoparjevo hio iz Pu-ta la, nato ebelnjak, kozolec, sadno suilnicoali pajtvo, vodnjak in senik. Vse to pred -stavlja originalno kajarsko gospodarstvo zlokega ozemlja, kakrna na terenu vednobo lj izginevajo in jih bo mladi rod kmalulahko spoznal samo e v muzeju. Posebni objekt muzeja na prostem je majhen kmekimlin iz Dave. Uprava muzeja je imela v na-rtu e prenos stare age, kakrne so predvojno delale po vseh grapah lokega ozemlja,al pa t ega ni izvrila. age v zadostni merisedaj prikazuje zbirka v eleznikih. Predlokim muz ejem je samo muzej na Ravnahimel postavljenih nekaj objektov na prostem..Muzej n a prostem je deleen precejnjega za-nimanja obiskovalcev. Doma prigrizek vkoparjevi h ii je marsikomu lepi doivljajkot banket v hotelu, posebno tujcem. Na pobudo in s podporo takratnega pred-sednika obine Sveta Kobala, ki je botroval tudi muzeju na prostem, je dal muzej leta1965 prezidati nekdanjo intematsko dvor anov junem traktu in dobil iz nje dve prostornietai, v spodnji je namestu galerijo , v zgor-nji zbirko NOB. S tem se je zaela ivahnarazstavna dejavnost muzeja. Na le to se v lo-ki galeriji zvrsti do deset razstav, pretenolikovnih, nekaj je bilo tud i tudijskih, to je takih, ki pokaejo rezultate daljega tudijain zbiranja, npr. razstava lesenih znamen j2 lokega ozemlja. Galerija, oziroma ravna-telj muzeja, ki se najbolj udejstvuje pri raz-stavah, je dal pobudo za ustanovitev velike inmale Groharjeve slikarske kolonije, ki se enekaj let ponavljata in bogatita muzejsko zbir-ko slik. Galerija daje streho tudi ekperimen-talnemu gledaliu Oder-galerija, kjer domaiigralci vsako leto prirede po nekaj dobro na-tudiranih predstav sodobnih odrskih del. Muzejsko drutvo in muzej se ne zapiratav sam grad, temve se irita tudi v obe dolini Selko in Poljansko. Leta 1960 je dobilmuzej po prizadevanju ravnatelja Pavlovca i ntedanjega sorikega upnika majhno zunanjopostojanko v Sorici, to je zbirko mladost nihGroharjevih del v upniu. Zal pa ta zbirkazaradi nezanimanja domainov zgublja svoj pomen. Leta 1964 je muzejsko drutvo s so-delovanjem ravnatelja muzeja organiziral o veleznikih svoj pododbor in pridobilo v laststaro fuinarsko Plavevo hio, v kateri jedelavni pododbor pod vodstvom domaega go-spodarstvenika Nika umra po prizadevnemt udiju in zbiranju e dve leti nato odprl za-nimivo zbirko o kovinarski in lesni ob rti, kista skozi stoletja preivljali ta zgodovinskikraj in ju zdaj zamenjujeta in tenzivni kovin-ska in lesnopredelovalna industrija. Predlan-skim smo tudi v Zire h ustanovili drutvenipododbor. Ta se je takoj lo tU dela in ima edoloen prostor v s tari oli ter zbranega do-volj gradiva o ipkarstvu in evljarstvu, dabo mogel za tisoi etnico Loke odpreti svojimuzejski zbirki o teh dveh vejah gospodar-stva, ki sta irovske vasi gospodarsko dvignili.Osnova tem zbirkam sta strokovni tudiji do-maink e etnografinje Marije Stanonikove oirovskem ipkarstvu in evljarstvu, objav-ljeni v zadnjih letnikih Lokih razgledov.Takne lokalne zbirke imajo vrednost in po-men v t em, da strokovno dopolnjujejo zgodo-vino kraja, domaine ter tuje obiskovalce opozarjajo na bistvo kraja samega in poveuje-jo njegovo turistino zanimivost. Omeniti moram e spomeniko varstvenodejavnost drutva in muzeja. Ze ob ustano-vitvi s i je drutvo v svojih pravilih naloilodolnost, da varuje kulturno-zgodovinskespomeni ke. Drutveni odbor in uprava muzejasta z nasveti in posredovanji sodelovala pri z a-iti in urbanistinem urejanju starih delovmesta in nekaterih vasi, pri prezidavanj ihzanimivih stavb in preurejanju njihove oko-lice. Odkar je po izidu zakona o va rstvu spo-menikov loka obina izroila skrb za to de-javnost ljubljanskemu regionalne mu zavoduza spomeniko varstvo, vzdrujeta stike skonservatorjema eleznikom in Barovo , ki ji-ma je poverjeno loko ozemlje, in sodelujetaz njima, kolikor pa dopua ustroj zavoda. 21 Muzejska zbirka v eleznikih, maketa vigenjca (foto Toma Planina) e zdaj marsikdo ree za kak nepravilen na-rt, da »ga muzej ni dovolil«. Z drugim gradivom je drutvo e takojspoetka skrbno zbiralo tudi razno arhivskogradiv o. To je osnova za sedanji loki arhiv,ki ima prostore v muzeju, doloena pa mu jee p

osebna stavba nekdanje samostanske ka-e, ki je e delno predelana za namene arhi-va. Predsednik obine Svetko Kobal je predleti izposloval, da je dr. Pavle Blaznik da ljasa preueval mnchenske arhive in prine-sel okrog 3000 mikrofilmskih posnetkov, ki sozdaj pomemben isestavni del arhiva. Lokiarhiv deluje v sklopu ljubljanskega me stnegaarhiva, dotira pa ga loka kulturna sktiipnost.Vodja lokega arhiva Franc tukl sodeluje tu-di z muzejem in je lan drutvenega odbora. Kakni so sedaj odnosi med upravo muzejain muzejskim drutvom, ki je muzej ustva-ril o in ga ve let vodilo in razvijalo? Po uved-bi samoupravljanja, ki je nadomestilo ljud-sko upravljanje, je delovni kolektiv muzejasamostojen pri odloanju o zadeva h muzeja.Vendar fungira drutveni odbor kot strokovnisvet muzeja. Drutveni odbor im a redne me-sene seje dosedaj jih je bo 284 in pre-tresa razen drutvenih zadev tudi zadeve mu-zeja. Ravnatelj muzeja je po slubeni dolno-sti lan odbora in poroa o delu in vpraanjihmuzeja na drutvenih sejah in obnih zborih.Kakor je drutvo zainteresirano , da muzejnapreduje, tako je tudi uprava muzeja nave-zana na sodelovanje drutva, ki predstavlja iroko osnovo muzejski dejavnosti. Med nji-ma vsaj za sedaj vlada najlepa sloga, ki te-melji na potrebi medsebojne podpore. Izrecno drutveni kompetenci sta izdajanjeLokih razgledov in prirejanje muzejskih i z-letov. Muzejsko drutvo si je e ob ustano-vitvi zapisalo v pravila kot eno pomemb nihnalog izdajanje publikacij. Sprva je izdalo ne-kaj ponatisov Blaznikovih razp rav, leta 1954pa je zaelo po zamisli Branka Beria izda-jati letni zbornik Loki razgl edi. Od tedaj iz-ide redno vsako leto po en letnik, prav zdajje dotiskan e 19., k i bo hkrati slavnostnizbornik za tisoletnico Loke. Znailno je, danobeno leto ne zm anjka gradiva, nasprotno vsako leto ga je ve in letnik je debeleji.V njem se vrstij o poljudno pisani lanki inrazprave z vseh podroij znanosti. Lahko re-emo, da sta po zaslugi Lokih razgledov Lo-ka in loko ozemlje najbolj vsestransko innajbolje obde lani koek Slovenije. V njemimajo strokovni delavci muzeja prilonost, daobjavljajo i zsledke svojega raziskovalnegadela, enako monost imajo tudi vsi strokov-njaki po Sloveniji, ki piejo karkoli, kar je vzvezi z lokim ozemljem. Glavnim lankomdodajamo povzetke v tujih jezikih in zbornikzamenjujemo s skoraj 150 ustanovami v Jugo-s laviji in v tujini ter tako ustvarjamo muzej-sko knjinico. Naronina in prodaja Loki hrazgledov ne pokrivata niti tiskarskih stro-kov, ostalo dodajajo obinska skupina in zadnji as kulturna skupnost ter podjetja. 22 Po zgledu Lokih razgledov so zaeli tudinekateri drugi kraji izdajati lokalne zborn ike,kar je velikega pomena, saj se iz delov gradicelota, iz prouevanj posameznih krajev zna-nje o celotni Sloveniji. Muzejske izlete za lane smo prirejali spo-etka po enega na leto, v zadnjih letih p a jezanimanje zanje tolikno, da jih imamo tudido tri na leto. Namen teh izletov j e dvojen:da lani spoznavajo dele Slovenije in da se zmedsebojno druabnostjo naveejo na dru-tvo. Prekriarili smo domala vso Slovenijoin Istro in ogledali precejnje tevi lo muze-jev in muzejskih zbirk. Lani smo npr. obi-skali slovenske vasi na Trakem i n krakimuzej v Repnu, nato Ro in Podjuno od Bo-rovelj do Pliberka ter osrednje in vzhodnoPohorje. Izmed okoli 600 lanov se prav ti-sti, ki hodijo na drutvene izlete , najboljredno udeleujejo tudi drugih drutvenihprireditev, obnih zborov, otvoritev razstavitd. Ko zdaj poznamo v glavnih potezah razvojin delo lokega muzeja, moram poudariti to -le: Iz portvovalnega dela nekaterih lokalnihpatriotov miljeno v dobrem pomenu je v dobrih 30 letih zrasla pomembna kul-turna postojanka, po kateri je Loka najbrbol j znana doma in na tujem kakor po svojiindustriji, ki tudi uiva dokaj en sloves. ol eimajo v muzeju odlinega pomonika za po-uk domoznanstva. Mladina, ki spoznava preteklost in razvoj svojih krajev in ivljenjesvojih pradedov, postaja domoljubna in za-sidrana v rodni zemlji. Izletniki in turisti,domai in tuji, ki obiskujejo muz ej, spozna-vajo bistvo teh krajev, da jim niso ve tuji.Ko bo Loka slavila tisoletn ico svojega na-stanka, bodo ljudje po vsej Sloveniji to ra-zumeli in ne bodo izn enadeni, saj mnogi po-znajo na muzej in po njem preteklost tehkrajev. Ljudska obl ast ceni in podpira lokimuzej, saj se zaveda, da je to loki kulturniatae in uinkovit reprezentant Loke. 23 KOROKO UITELJSKO GLASILO IN SLOVENSKA MANJINA

TONE ZORN Med kazalci za usmerjenost korokih nacio-nalistinih uiteljev vse do prikljuitve Av-s trije nacistinemu rajhu in e ez je bilonjihovo stanovsko glasilo, ki je pod razlinim inaslovi izhajalo od leta 1869 dalje.' V pisanjulista je bilo opaziti moan protis lovenski po-udarek zlasti po letu 1882, se pravi, po usta-novitvi Katolikega in g ospodarskega drutvaza Slovence na Korokem, in ponovno po pre-lomu stoletja, ko je postal njegov urednik ui-telj Norbert Rainer, oe poznejega korokeganacistinega gaulaj terja dr. Friedricha Rai-nerja. ODMEVI SLOVENSKEGA VPRAANJAV PRVEM OBDOBJU Dejstvo, da so skuale v drugi polovici se-demdesetih let oblasti skoraj v celoti uvelja-viti na obmoju june Koroke za slovenskiivelj tako imenovano utrakvistino olo,^ jenalo odmev tudi v uiteljskem stanovskemglasilu. Pouen v tej smeri je v listu dopi s zdne 1. avgusta 1879 o vpraanju namestitvenemko usmerjenega uitelja v junokorokihGl injah. Iz dopisa je videti, da se po smrtiuitelja Krassniga tamkajnji krajevni olsk isvet elel skupaj z glinjskim duhovnikom,»ultraslovanom in nacionalnim fana tikom«,namestitev slovenskega (in s tem tudi kon-servativno) usmerjenega ui telja. Vendar doizpolnitve te elje ni prilo, saj je deelniolski svet nastavil uitelja po lastnem izbo-ru, seveda nasprotnega slovenskemu gibanju.Dopis pravi, da je s kual krajevni olski svetnovega uitelja »diskreditirati pri lahkover-nih prebi valcih« ter ga denuncirati pri obla-steh. Okrajni olski svet je stvar preis kal ternael slovensko pritobo za neutemeljeno.Zato sta bila tudi naelnik krajevnega svetain duhovnik (oitno upnik) denarno kazno-vana; poleg tega pa je vloil tobo tudi noviuitelj. Konno je prilo do poravnave; Pda-gogische Stimmen so ob tem omenjale, d a jebila za take prestopke predvidena do petletnazaporna kazen. Za odnos lista d o slovenske-ga vpraanja pa je v dopisu znailno oznae-vanje tamkajnjih Slovencev za & raquo;nacionalno-klerikalno prebivalstvo«. Zanimivo je bilotudi pisanje uit eljskega glasila ob nastopunovega krkega kofa Petra Funderja dve le-ti kasneje, sa j se v razlinih inaicah ponav-lja v korokem nacionalistinem tisku vse dodanes. Dejst vo, da si je postavil novi kof zageslo »Mir z vami«, so Pdagogische St immen1. avgusta 1881 povezale to geslo s slovenskimvpraanjem v tem smislu, da so tisti, ki vna-ajo nemir v deelo Slovenci, ki se vednoznova pritoujejo nad zapostavl janjem slovenskega jezika »v mnogih naih olah«. Obkoncu najdemo e poziv na varova nje (narod-nostnega) miru v deeli ter proti motenju^ ole (pa utrakvistine T. Z.) v n jenem mir-nem razvoju«. Z drugimi besedami: pri po-nemevanju slovenskih olar jev. Moan odmev je imela v uiteljskem glasi-lu interpelacija dr. Vonjaka in tovariev vdun ajskem parlamentu januarja 1882, s kate-ro so slovenski dravnozborski poslanci op o-zarjali na ponemevalno vlogo koroke utra-kvistine ole ter se zavzemali za izboljanj epoloaja slovenskega jezika na teh olah.Interpelacija se je dotikala tudi vpraanja po-uka verouka. V odgovor na interpelacijo soPdagogische Stimmen 1. marca 1882 ob ja-vile ugovor 25 upanov z obmoja celovkegaokrajnega glavarstva proti intervenciji slo-venskih poslancev v dunajskem parlamentu.Z njo so celo odrekali predlagatelj em inter-pelacije nastopati v imenu korokih Sloven-cev ter med drugim poudarjali potrebo po po-uku nemkega jezika. Zanimivo je bilo e vtem asu poudarjanje gospodars ke odvisnostislovenskega dela deele od nemkega obmojain s to nujnostjo povezano zna nje nemkegajezika. V ugovoru 25 upanov beremo tudi, dajB bila koroka ljudska ola od nekdaj nem-ka, vendar Slovenci kljub nemki oli nisoutrpeli kode ter ohranili svoj je zik ter na-rodnostno svojstvenost. Tako kot vekrat edanes nemki nacionalisti so tud i podpisnikiugovora poudarjali, da se prihodnji uencipopolnoma (fertig) naue slove nine e predvstopom v ljudsko olo in je zato ustreznipouk slovenskega jezika nepotreb en. e ve,ko bi se uvedla pismena slovenina (Pda-gogische Stimmen: »nova slovenin «) v o-lo, bi imelo to za posledico, da bi se uencine nauili niti nemkega jezi ka. Ob zakljukuje ugovor zavraal upravienost »vmeava-nja« poslancev drug ih deel v koroke zade-ve. Beremo tudi, da bi preureditev olstva vsmislu interpelaci je pomenila moan koraknazaj in bi bila »kodljiva Slovencem Korokepri njihovem narodnostnem, duhovnem ingospodarskem napredku«. Interpelaciji jeugovor p odtikal celo netenje narodnostneganemira v deeli. Pdagogische Stimmen sopospremile ugovor z zagovorom obstojeeutrakvistine in nemke ole. Omenjale so tu-di, da Slovenc i sami ele pouk nemkega jezi-ka, ki so ga oznaile s tem, da je ta jezik zaSlovence

v javnem ivljenju neizogiben. Taelja se na olah na »racionalen nain (tudi)upote va in prebivalstvo je s tem zadovoljno«;nasprotno pa »nacionalni agi tatorji«, se pravi,slovenski narodni delavci, »skuajo vnesti 24 narodnostni prepir v deelo«. »K srei pa,«nadaljuje list, » so na takih olah uitelji, kizavraajo narodnostne boje« in teijo k ide-alu zdra ve pedagogike ter se z vsemi momiprizadevajo varovati (utrakvistino in nemkoolo) pre d udarci strankarskih (= slovenskih)napadov. Po pisanju uiteljskega glasila pa se k srei ljudstvo ne pusti oropati miru in za-vraa take poskuse. Med zavrnitve takih po-skusov so Pdagogische Stimmen pritele tudipismo 25 junokorokih upanov, izvemo pae, da so bila podobna pisma poslana e iz Ot-manj. Gospe Svete, Velikovca in Podklotr a. Kmalu zatem so izla v listu tri pisma ne-koga izmed uiteljev o vpraanju pouka slo-v enskega jezika, zanimiv pogled enega uite-ljev na utrakvistino olo. Prvo pismo, izlo jev listu 1. junija 1882, je poudarjalo prizadeva-nje uiteljev za pouk nemine na & raquo;sloven-skih«, se pravi utrakvistinih olah. Tako kotugovor 25 upanov je tudi to pismo med dru-gim podrtovalo vlogo nemkega jezika in po-trebo znanja tega jezika. Pisec je bil prepri-an, da ima »povzemanje« srbohrvakih bese-d i v slovenski pismeni jezik za cilj zdrueva-nje junih Slovanov. »Potem stoji jo tevilnoslabotni Slovenci je menu pred alter-nativo, da postanejo Hrvati ali Nem ci«. Inkako bi to odsevalo na Korokem? Pisec jebil preprian, da bi bila izbi ra »najbre kma-lu odloena«, z drugimi besedami: Slovenci bise odloili z a Nemce. Cez tirinajst dni se jepisec ustavljal predvsem ob vpraanjih poukaslovens kega jezika. Tako kot soasni nemko-nacionalni tisk je povzemal zagotovila o ne-ust reznosti uporabe pismene slovenine voli, saj bi jo uenci slabo ali sploh ne razu-mel i. Zato se je pa treba v oli posluevatislovenskega nareja, ki ga je pisec izenaevalz materinino uenca, ter istoasno zavraalpouk nemine kot unega predmeta. Todani soglaal enjeno zahtevo 25 upanov,ki so se po monosti zavzemali za uvedbonemkega unega jezika na vseh osmih stop-njah ljudske ole, saj bi bilo kaj takega »eno-stavno ne mogoe« in se lahko nemina uvedeele tedaj, ko bo uenec lahko uporabljalnemki jezi k. V tem je upanska resolucijatudi v nasprotju z ustreznim odlokom deel-nega olskeg a sveta iz leta 1872. Tretje pis-mo z dne 1. avgusta je nadrobno povzemalodoloila o diferenciranem pristopu k poukuslovenine na posameznih olah june Ko-roke. Po omenj enem odloku so bile ole vVratih, Kanzelhofu in Kostanjah popolnomanemke, v drugi k ategoriji so bile ole, v ka-terih so prieli z uvajanjem nemine e vprvem olskem letu. T ake ole so npr. bilev Lini pri Vribi, Roeku, abnicah, Caahin v St. Juriju pri Bleibe rgu (o. Smere). Vtretjo kategorijo pa so spadale ole, na kate-rih so prieli s pouko m nemine v drugem razredu. Pismo omenja nekatere teh ol: Bi-strica na Zilji, Gorje, Lipalja ves, Uk ve, St.Lenart pri sedmih studencih, St. Jakob vRou, St. Ilgen (?), Sv. Miklav na D ravi,Mariji na Zilji in Podgorje. V nadaljevanjupisec povzema izkunje, ki si jih je pridobilkot uitelj na »jezikovno meani enorazred-nici«. Iz podatkov uiteljskega glasila je videti,da je imelo raznarodnovalno Nemko olskodr utvo (Deutscher Schulverein) leta 1881 naKorokem tiri krajevne skupine.^ Videti jet udi sodelovanje uiteljev s to organizacijo.Tako je npr. namenila podrunica uiteljsk e-ga drutva za Celovec deelo tega letaNemkemu olskemu drutvu 5 forintov ter seistoasn zavzela, da bi tudi druge podruni-ce namenile raznarodovalni organizaciji enakzn esek.'' Dostopen je tudi podatek, da staNemko olsko drutvo in Germanenbund le-ta 18 92 omogoila nabavo 1120 knjig, ki sobile razdeljene olskim knjinicam na 66 o-lah po podatkih Krntner Schulblatta (2. a,pril1894) so bile »mnoge« teh ol na obmojupodrunice uiteljskega drutva Celovec deela. Podobno se je za prejete knjige zahvaljevala e podrunica uiteljskega drutvaza obmoje Zgornjega Roa.* NASTOP NOVE UITELJSKE GENERACIJE Leto 1907 je bilo prelomno tako za korokouiteljsko stanovsko organizacijo kot za n je-no glasilo. S tem letom sta namre prela vroke mlaje, izrazito nacionalistine gene raci-je korokih uiteljev. Urednik lista je v temasu postal e omenjeni Norbet Rainer, ki jeopravljal prevzeto dolnost vse tja do anlu-sa in e ez. Podobno tudi novo izvol jeni na-elnik drutva meanskoolski uitelj Sekorain blagajnik Karbusch." Poudarjeni nastopnove generacije je priel odsevati tudi iz dru-tvenega glasila. Znailen odmev take vrsteje bil npr. e leta 1907' napad na odprtje slo-venske privatne ole v St.

Jakobu v Rou. edejstvo, da so se otvoritve udeleili tudi go-stje z Jesenic, je pos luilo listu za zapis ovnaanju nasprotstev v »nao mirno deelo«.List je da lje poudarjal nujnost ustanovitvemonega zidu proti takim prizadevanjem, sajbi v n asprotnem primeru lahko karavankaeleznica kodila nemtvu. Kot najboljesredstvo proti s lovenski »kljubovalni oli« jelist pozival k ustanovitvi nemke ole v Pod -roci. Iz leta 1913 je znailno mnenje Krnt-ner Schulblatta o »slovenskem delu jugo-vzhodne Koroke« kot trdnjavi slovenskihklerikalcev, »zakletih s ovranikov« vsakeganapredka in naprednih nagnjenj. Zanimivo jetudi opozorilo , da se slovenski uitelj moranavezovati na nemke kolege zaradi odsot-nosti slovens ke liberalne stranke na Koro-kem.* 25 KRNTNER SCHULBLATT V LETIHPO PLEBISCITU Drugo prelomnico v usmeritvi korokegauiteljskega glasila do Slovencev pomeni ple-b iscit leta 1920. Za dotedanjo usmerjenostuiteljstva je gotovo zgovorno dejstvo, d a jeod 49 uiteljev, zdruenih v spodnjeroanskipodrunici njihovega stanovskega drutva z a-govarjalo prikljuitev june Koroke mati-nemu narodu vsega le ena uiteljica! KrntnerSc hulblatt je po plebiscitu objavil tudi imena33 uiteljev, ki so bili zaradi proslo venske de-javnosti leta 1921 odpueni iz uiteljskeslube (Krntner Schulblatt: »Za radi delova-nja za Jugoslavijo«)." Posebej zanimiva pa so bila v uiteljskemglasilu v dvajsetih letih opozorila o vpr aanjuuvedbe kulturne avtonomije za slovenskoskupnost. Za usmerjenost nac ionalistinousmerjenih uiteljev je ob tem znailno dej-stvo, da se je na primer podrun ica uitelj-skega drutva v Pliberku leta 1928 enoglasnopridruila pri zavraanju take u reditve slo-venskega vpraanja na kulturnem podrojutamkajnji skupini protislovenske organizaci-je Krntner Heimatbunda." Ob predloitvi za-konskega predloga o kult urni avtonomiji de-elnemu zboru je uiteljski list poudarjal sto-letno soitje obeh n arodnosti v deeli. Menilje tudi, da koroki Slovenci ne govore »istslovenski j ezik«, ampak »odmika j oi« se slo-vanski dialekt, ki ga je Krntn er Schulblattpoznamenoval s »koroko vindiarino(Krntner Windische)&laqu o;, pomeano z mnogiminemkimi jezikoslovnimi koreni in ga nekoro-ki Slovenci dostikr at »niti ne razumejo«. Listje zagovarjal mnenje, da na Korokem ni zakljuenega slovenskega jezikovnega obmoja,ampak da je to prepojeno z nemkimi jezikov -nimi otoki. Poleg tega skoraj popolnoma lo-ujejo Koroko od Kranjske Karavanke, ta koda so koroki Slovenci izkljuno navezani nagospodarske stike z nemkimi sosedi. O v zro-ku nastanka utrakvistine ole (KrntnerSchulblatt jo oznauje za jezikovno meano )ob tem izvemo, da je bila ta ola ustanovljenazaradi spoznanja, da je obvladovanj e nemke-ga jezika »eksistenna nujnost« za Slovenca.Pred vojno so sicer posamezne obine zahte-vale nadaljuje list radi prizadevnosti»slovenskih ag itatorjev« slovenske ole de-elni olski svet je temu tudi ustregel, ven-dar so po nekaj letih »krajevni zastopniki«prosili za spremembo teh ol v &r aquo;slovensko-nemke«, ker so slovenski krogi »kmalu spo-znali, da ist o slovenska ola pomeni zanjegospodarsko razvalino«. Uiteljski list je se-ved a pozdravljal germanizacijsko vlogo utra-kvistine ole ter oznail to olo v asu staremo narhije za »blagoslov za obe plemeni (!)Koroke«. Razumljivo je, da li st ni bil navdu-en nad zakonskim predlogom za ureditev slovenskega vpraanja s posebno kulturno av-tonomijo, ki bi zajemala tudi ustanavl janjeisto slovenskih osnovnih ol ter se zavzemalza dotedanjo olsko ureditev. Ob kon cu jeKrntner Schulblatt e nakazoval', da kolikorbi prilo do izvedbe zakona, bi se t o moralozgoditi na podlagi recipronosti z Nemci vJugoslaviji v tem smislu, da bi bile priznanejugoslovanskim Nemcem enake pravice kotSlovencem na Korokem." Sicer pa je Krntner Schulblatt nakazovalzadrke do ureditve slovenskega vpraanja spo sebno kulturno avtonomijo takoj, ko je bilosnutek objavljen. Tako beremo, da zak on nebo opraviil upanja, ki ga vanj polaga zako-nodajalec. Vzrok temu naj bi bila doloilaosnutka o isto slovenski oli, ki bi vodila kpoveanju narodnostnim prepirom n a junemobmoju Koroke ter prispevala k popolniodtujitvi Slovencev od nemkih deelanov.T rn v peti je bilo seveda e nakazano dejstvo,da bi na isto slovenskih olah pouevali ui -telji »zmoni slovenskega jezika«; ob tem jelist svaril pred nastavlj anjem slovenskih ui-teljev iz Kranjske in Spodnje tajerske, med-tem ko bi isto slov enska ola lahko krepilaslovensko narodno zavest in s tem zmanje-vala tevilo » Koroki zvestih Slovencev«. Obkoncu najdemo zagotovilo, da bo zakon o kul-tu

rni avtonomiji le malo koristil nemkimmanjinam, medtem ko bo na Korokem vodilv povea ne narodnostne prepire. V vsakemprimeru pa je treba e pred obravnavo zako-na zasl iati prebivalce june Koroke, kajti»diktirani zakoni, ki ne najdejo med ljud-s tvom razumevanja, praviloma niso dobri«. GLASILO KOROKIH UITELJEVV TRIDESETIH LETIH Ze nakazana medsebojna vplivnost Krnt-ner Heimatbunda in organizacije nemko-na-cio nalistinih korokih uiteljev se je pokazalav drugi polovici tridesetih let, ali bolj e ree-no, tik pred anlusom. Dostopna dokumenta-cija nas navaja ne le k ugotovitvi, da so pred-stavljali uitelji enega glavnih germanizacij-skih vzvodov protisloven ske »Koroke domo-vinske zveze« (Krntner Heimatbunda), am-pak tudi k de jstvu, da je bil dokajnji deluiteljev vkljuen e pred anlusom v prepo-vedano nacistino stranko. Oris politinih usmeritev korokih uiteljevv letih po prvi svetovni vojni omogoajo kazalci vsakokratnih volitev v njihovo stanov-sko zastopstvo, imenovano Krntner Leh rer-bund (Koroka uiteljska zveza). Po teh po-datkih se je udeleilo prvih volitev po zna-nem plebiscitu 1181 uiteljev. Ob 48 neveljav-nih glasovih je glasovalo za ne mkonacional-no (»deutschvlkische«) listo 920 volivcev,medtem ko je vol ilo socialne demokrate vsega 26 213 uiteljev. V predstojnitvo stanovske or-ganizacije (sindikata) je tako prilo 12 nem-kih nacionalcev ter trije socialni demokrati.Na volitvah leta 1922 je ob 60-o dstotni volil-ni udelebi volilo nemkonacionalno listo 533ter socialno demokratsko listo 227 uiteljev.^^Za prihodnji razvoj Koroke in politineusmeritve dela korokih uit eljev pa so zna-ilne volitve leta 1927, na katerih je bila oblisti Krntner Lerherb unda postavljena e»nepolitina« nacistina volilna lista. Takrat-no razme rje v politini usmeritvi korokihuiteljev utegne kazati dejstvo, da je prejelprvi ka ndidat liste Krntner Lehrerbunda 876,medtem ko pa kandidat nacistine liste 445glas ov. Leta 1931 je bil dele kandidatov naobeh listah naslednji: prva lista 874 glas ov,medtem ko nacisti 585. Zaradi prepovedi na-cistine stranke v kasnejem obdobju j e bila1935 soglasno izvoljena nemkonacionalna li-sla.' V tem asu je zajemal Krntner Leh-rerbtind 70 "/e vseh korokih uiteljev." Znano je dejstvo, da so v letih pred anlu-som »ilegalni« nacisti nast opali na Korokempod okriljem Krntner Heimatbunda. Za ene-ga takih nastopov moremo vrednotiti tudi prvo»obmejno sreanje« korokih uiteljev med 4.in 5. juni jem 1937 v tako imenovanem roan-skem Karawankenhofu. Sreanje sta priredi-la Krntner Heimatbund in uiteljsko drutvoza Celovec-deelo, namenjeno pa je bo vpra-anjem junokor okega »jezikovno meanegadela« deele. Kot govorniki so bili napovedanipi satelj J. F. Perkonig, vladni svetnik FranzGornik in tajnik Krntner Heimatbunda A loisMaier-Kaibitsch. Sreanje je podprl tudi de-elni olski svet, ki je za 5. junij o mogoiluiteljem pouka prost dan ob zagotovilu, dabodo uitelji nadomestili odpadle une ure.'-' Kot vzrok za sklic sreanja so prirediteljinavajali »neprestane neupraviene n apade«nacionalne slovenske strani proti korokemuuiteljstvu. Zato je treba &r aquo;braniti olsko indomovinsko delo uiteljstva!« V celoti pa jebilo roansko sreanje usmerjeno proti isto-asnim pogovorom slovenske strani s pred-stavniki avto ritativnega reima za ureditevpouka slovenskega jezika na korokih ljud-skih olah. Od tod tudi v Krntner Schulblattupoudarjanje prevenstvenosti uenja nemke-ga jezika. Z asledimo celo trdtive, da je nemo-goe, da bi osnovna ola nauila uence obehjezikov v besedi in pismu, sicer pa je znanjenemkega jezika za koroke Slovence ivljenj-ska po treba ter da tenja po raziritvi slo-venine kot unega jezika ni bila nikoli za-hteva v eine slovensko govoreega prebival-stva. Beremo celo, da pomeni za slovenskegauenca nauen j e slovenskega literarnega je-zika vejo teavo kot pa nauenje nemine.Izvemo tudi , da drugae Slovencev ne ovira-jo pri ustanovitvi lastnih ol, vendar to »na lastne stroke«. Sicer pa bi pomenilo refor-miranje koroke »dvojezine&la quo; (= utrakvisti-no) ole prepustitev tako slovenskega kotnemkega prebivalstva &ra quo;kulturnemu in go-spodarskemu propadu«. Zato je v interesuenotnosti deel e, ohranitve miru in gospo-darskega dviga, da ostanejo nedotaknjene vceloti izka zane ustanove, ki so nastale iz iv-ljenjske nuje (se pravi obstojea utrakvistinaola op.). V celoti se je roanskega sreanja udelei-lo 550 uiteljev iz vse Koroke. Tolikno ude-leb

je Krntner Schulblatt pojasnjeval zogroenostjo »obmejne ole«. Od vseh trehnajavljenih govornikov je bil najbolj zani-miv in znailen pa govor tajnika Krnt nerHeimatbunda Aloisa Maier-Kaibitscha. Meddrugim je Maier-Kaibitsch omenjal, da »zna-ni« slovenski krogi vedno znova kalijo deel-ni mir proti volji veine prebivalstva. Dejalje tudi, da se Slovenci lahko prosto organizi-rajo in da je dejstvo, da imajo ve prireditevin zborovanj kot »Koroki zvesti« (Kr ntner-treu). Obstajajo tudi slovenske gospodarskezadruge, ki imajo dovolj denarj a za bogatopodpiranje svojih somiljenikov. Dejal je e,da so Slovenci vedno odbijal i prikljuitev kdeelni (nemki) zvezi posojilnic. Tudi ne dr-e trditve slovenskega tis ka, da nimajo Slo-venci na Korokem politinih pravic ter vpredstavnikih telesih svoj ih predstavnikov.Poleg tega je bila Slovencem »pred daljimasom« obljub ljena kulturna avtonomija, ven-dar so takrat stavili previsoko svoje zahteve.Tak o kot nemki nacionalisti po drugi sve-tovni vojni, je tudi Maier-Kaibitsch nakazo -val ohranitev tako imenovane »pravice star-ev« (Selbstbestimmungsrec ht) pri doloanjutega, kakno olo bodo obiskovali njihoviotroci. Ob koncu je e nakazal pripravljenost,da pride iz dravnopolitinih vzrokov do»modusa vivendi» med obema narodnostma,pa tudi pripravljenost nemke strani, da pri-speva k temu rt ve. Vendar pa je ob tem za-hteval uveljavitev subjektivnega principa zapripadnos t k doloeni narodnosti, e da jenemogoe prislino vkljuevanje Korocev v»slovenski kulturni krog« (medtem ko je na-sprotni proces pa upravien in zaeljen. Op.T. Z.) Od uiteljev je govornik zahteval, daostanejo e nadalje tako zvesti Koroci in da vcepljajo v mladino duh 10. oktobra 1920,dneva plebiscita." OPOMBE 1. Krntnisches Schulblatt (1869), PdagogischeStimmen (1878), Krntner Schulblatt (18 87). 2.Prim. Tone Zorn, O nekaterih vpraanjih slo-venske problematike na Korokem v prvi polovici"(O. let 19. stoletja. Zgodovinski asopis, 1971, 249. 3. Pdagogi sche Stimmen, 15. oktobra 1881. j 27 4. Prav tam, 1. februarja in 15. marca 1884. 5. Krntner Schulblatt, 2. maja 1892 (nekaj letni-kov lista iz 90. let podpis ani al ni imel na raz-polago'). 6. Krntner Schulblatt, t. 1, 1938. 7. Krntner Schulblatt, 15. septembra 1907. 8. Prav tam, prim t. lista z dne 15. oktobra 1913. 9. Ti uitelji so bili (prii mki so v glavnempisani v nemki obliki): Kogelnik Franc in Mar-ko; Kari Doberek; Mi hael Herzerle; Johana Ku-rfcsch; Elise Kert; Hedvig Strel; Franika Pi-ek; Katarina Mila; Franc Ratey; Ursula Frie-ler; Elise Muchar; Andrej in Alojzija Vreek;Marija Zink; Frida Prisernig; Antonija Ferjani; Joef Gruschler; Viktor Wutej; Jakob Ko-va; Antonija Zaplotnig; Bartl Cerne; Peter inJanez (Johann) Monik; Bartl Jeloutschnig; PaulKoschier; Ignac Mlatschnig; Kari Hribernig; Jo-ef Napokoj; Ludvik Primoschitz; Luiza Gornlgin Janez (Johann) Pilg ram. List je poroal, daza nekatere uitelje preiskave e niso konano(Krntner Schulblatt , t. 1, 1921). 10. KrntnerSchulblatt, t. 2, 1928. 11. Prav tam, t. 9,1927. 12. .Pra tam, t. 6/7. 1922. 13. Pravtam, prim. t. 7, 1938. 14. Prav tam, t. 12, 1937.~- 15. Prav tam, t. 5, 1937. 16. Prav tam, t.6, 1937. 28 IZ DELA NASIH zavodov IN DRUSTEV ^ Razstava »Prizadevni olniki na Sloven-skem v obdobju 17741914«. V Slovenskem olskem muzeju je bila no-vembra 1972 odprta razstava, ki ima namenpr ikazati delovanje 74 olnikov in z zbranimgradivom, biografskimi in bibliografskim ipodatki seznaniti javnost z njihovim delomin doslej neznane olnike izvlei iz anon im-nosti. Gradivo na razstavi je razporejeno po pe-riodizaciji slovenske olske zgodovine v t iriobdobja. Prvo obdobje sega od leta 1774 do 1805 tj.od izida Splone olske naredbe pivc-gaosn ovnoolskega zakona, ki prinaa olo vsemotrokom: dekom in deklicam, bogatim inrevnim, v mestih in na deeli. Prav zato je tanaredba pomembna, ker je prva za Trubar-jevo Cerkveno ordningo poskrbela za olanjevseh otrok od 6. leta dalje. z njo so se uv edletri vrste osnovnih ol, ki se je v njih dife-rencirala vsebina pouka v njih. T rivialke soodpirali predvsem na podeelju in trgih,glavne ole v mestih in sedeih okr oij innormalke v deelnih glavnih mestih. Te sobile istoasno tudi vzgajalia bodoih uite

ljev glavnih in trivialnih ol. Med najzasluneje organizatorje v temobdobju tejemo Blaa Kumerderja, ki je vsvojem Do moljubnem nartu leta 1772 pred-videl kot uni jezik materin jezik uencev.Na Primorsk em je uitelj Matija Leban prav Jurij AH (17991845), fotografija po sliki, ki se nahajav upnijskem uradu v Viidmu ob Savi tako zahteval zaetni pouk v materinini inje v ta namen spisal slovenski abecednik, kije ostal v rokopisu. Emanuel Torres kot landeelne komisije za Goriko se s tem ni stri-njal in so Lebana leta 1777 kazensko preme-stili na novo ustanovljeno olo v Bovec, kjerje dosegel pri pouku zelo lepe uspehe. Tudiv Prekmurju v tem obdobju delujeta tefanKuzmi kot olnik in protestantski pisatelj,ki ga je protestantska skup nost imenovala zauitelja slovenske nacije in Miklo Kuzmi,prekmurski katoliki pisatel j, prevajalec inprireditelj slovenskih ubenikov. Omenitimoramo doslej malo znaneg a olnika Man-sueta Zangeria, minorità, ravnatelja celjskeglavne ole in prvega uitelja, ki je pouevalpedagogiko v Celju. Celjska glavna ola jebila pomembna za ra zvoj olstva na Spod-njem tajerskem in do leta 1802 je bila edi-na izobraevalnica uit eljev v lavantinskikofiji. Zasluga uitelja Zangerla je bila, daje celjska glavna ol a, predvsem njen peda-goki teaj uival ugled v prvih desetletjihdo leta 1800. Strokovno olstvo je zastopano s kirurgomuiteljem Antonom Makovicem, prvim preda-va teljem medicinske stroke v slovenskem je-ziku na babiki oli v Ljubljani. Vije olstvo je zastopal Joef Novak, svobodomiselni pro-fesor filozofije, ki je poueval logiko naljubljanskem liceju. V tem obdobju so ome-njeni tudi organizatorji olstva po sv ojemuradnem poloaju. e omenjeni EmanuelTorres je tudi finanno podprl ustanovitevnor malke v Gorici. Odprl je tudi 8 trivialk znamenom, da iri nemino med prebival-stvom s pomojo ol, kar pa se mu ni posre-ilo. Janez Edling, referent deelne okkekomisije, ki je urejal osnovno olstvo naKranjskem in tajerskem, kasneje e na Ko-rokem. Zelo se je zavzemal za izdajo slo-venskih ubenikov. A. Toma Linhart je kotokroni olski komi sar prevzel ljubljanskonadzornitvo in je na svojem podroju usta-novil 27 trivialni h ol. V tem obdobju je zajeto delovanje 11 ol-nikov. V drugem obdobju od 1805 do 1848 je po-memben Joef Spendou, glavni inpektorav strijskega nijega olstva in sodelavec pripripravi drugega osnovnoolskega zakona&raq uo;Politine olske ustave«. V to dobo soupadaas francoske okupacije in reorgan izacijeosnovnega, srednjega in visokega olstva vIliriji. Uitelji so v tem obdobju pisci olskihknjig v smislu dolob politine olske ustave:Valentin Vodnik, Jurij Ali, Si mon Rudma,Peter Musi, ki je napisal Navod za nedeljskeole. Prikazani olniki so bili tudi organiza29 Peter Musi (17991875) uitelj v otanju (fotografijalast Slovenskega olskega muzeja) torji kakor Janez Kersnik, ki je organiziralstrokovno olstvo v predmarni dobi, Jak obMahr, ustanovitelj trgovske strokovne olev Ljubljani, in Valentin Stani, ustanov iteljprve gluhonemnice na slovenskem ozemlju vGorici. Zajeto je delovanje 12 olnikov. Tretje najkraje obdobje 20 let od 1849 do1869 je pomembno za razvoj srednjega ol-s tva. Z gimnazijsko reformo je bila dovolje-na slovenina kot uni predmet v srednjihol ah. Prvi slovenski ubenik je priredil IvanMacun, a dovoljen je bil Klemanov. Njem uso sledili Janez Bleiweis in Franc Mikloi.Med pionirje prirodoslovja je teti Mihae laPeternela. Franc Monik ni samo pisec, te-vilnih matematinih ubenikov, ampak je ssv ojim unim nartom za glavne ole uvedelna Kranjskem utrakvistini pouk namestoprejnjega samo nemkega, v glavnih olah.olniki na slovenskem ozemlju dobijo svojprvi pedagoki as opis olski prijatelj, ki gaje priel leta 1852 izdajati v Celovcu AndrejEinspieler in ga je poslal v svet s posvetilom:»Pojdi, olski prijatelj, po prekrasni J ugo-slaviji, pozdravi vse brate Slovane in si na-bori mnogo prijateljev.« Drugi pedagoki a-sopis »Uiteljski tovari« je priel leta 1861izdajati Andr ej Praprotnik, najvidneji slo-venski osnovnoolski uitelj v letih od 1849do 1870. Prikazano je delovanje 11 olnikov. V etrtem obdobju od 1870 do 1914 je te-vilo prizadevnih olnikov zelo veliko. Narazs tavi je prikazano delovanje 40 uiteljevna olskem in izvenolskem podroju. Vsakod omen jenih olnikov je prispeval svoj de-le k mogoni zgradbi slovenske ole, ki jev tem obd obju dosegla lepe uspehe. Zlasti kose je zaostrila nacionalna diferenciacija vmn

ogonacionalni Avstriji. Uitelji so prieliustanavljati svoja stanovska drutva. Oklepali so se pedagokih glasil, kamor so tudisami pisali o svojem delu. Leta 1872 je IvanLapa j ne priel izdajati tretji pedagoki aso-pis Slovenski uitelj. Osem let kas neje, leta1880, pa je Jakob Lopan priel izdajati etrtipedagoki asopis Popotnik, ki j e izhajal doleta 1941 in po vojni od 1946 do 1950. Njegovonadaljevanje je Sodobn a pedagogika. FranGabrek je ustanovil leta 1886 Pedagokodrutvo v Krkem, ki je prielo naslednjeleto izdajati Pedagoki letopis. Na prelomustoletja so pripadniki Slomkove drube za-eli izdajati pedagoki asopis Slovenski ui-telj. Prikazano je delovanje nekaterih manjznanih olnikov, kakor Franca Praprotnika,ki je uitelje spodbujal k pisanju olskihkronik; te so bogat vir za zgodovino sloven-s kih ol, Janeza Levca, vodjo pomone olein prizadevnega uitelja za vzgojo manj na-darj enih otrok, Adolfa Sadarja, vzgojitelja Dr. Toma Romih (18531935) ravnatelj meanske olev Krkem 30 vzgojno zanemarjene mladine, in Jakoba Fur-lana, prvega slovenskega uitelja, izpr aanegaza dekliko telovadbo na enskih ustanovah.Profesorja Ivana Subica, zaslunega or gani-zatorja obrtnega olstva, pisca poljudnoznan-stvene monografije Fotografija, objavljene vLetopisu Slovenske Matice, tevilnih razpravin prvega ravnatelja Tehnik e srednje olev Ljubljani. Med srednjeolskimi profesorji je trebaomeniti Josipa Westra, ki se je zavzemal za reformo gimnazije, in dr. Simona Dolarja; taje pripadal tisti profesorski genera ciji, ki imavelike zasluge pri izobraevanju in vzgojinarodne inteligence, ki je n astopila v tej do-bi in tudi politino dozorela. Med reformatorji, ki so se zavzemali zasvobodno olo, je omeniti Engelberta Gangla in dr. Dragotina Lonarja, ki sta s svojimireformnimi predlogi razgibala javnost, da se je priela bolj zanimati za olo. V tem asuso e zelo suvereno nastopali napredni ui-tel ji socialisti. Med njimi se odlikuje Dra-gotin Kveder, ki je bil s svojimi teviln imilanki in razpravami pobudnik za reformouiteljeve izobrazbe. Na razstavi so v manjem obsegu zastopaneuiteljice, ki so s svojim organizatorskim de-lom pripomogle k dvigu in razvoju enskegaolstva na Slovenskem: Marija Wessner, vo-diteljica vije deklike ole v Ljubljani, inpisateljica tevilnih lankov v letnih por oi-lih liceja, Ana Stumpfi, voditeljica mean-ske deklike ole v Trstu. Spisala je knji go oenskih ronih delih, ki je prva slovenskaknjiga s podroja enskih ronih del, Jerica Zemljanova, uiteljica gospodinjstva, in ElzaKukovec, prva uiteljica pedagoka pisate -ljica. Napisala je »Domoznanstvo«, ki je na-pisano na temelju modem e metodike. Slavica Pavlic 31 NOVE PUBLIKACIJE Karl Stuhlpfarrer, Germanisierungin Krnten Med vrsto prispevkov o slovenskem vpra-anju na Korokem, povezanih z nedavniminemkon acionalistinimi nastopi proti dvoje-zinim krajevnim napisom, zavzemajo po po-globl jenosti posebno mesto tisti, ki so objav-ljeni v decembrski tevilki 1972 dunajske gapolmesenika Neues Forum. V nasprotju zveinskim avstrijskim tiskom je to pot spre -govorila predvsem mlada avstrijska genera-cija, neobremenjena s preostanki pret eklosti.Prispevki govore o poloaju na Korokem, opolitino-ekonomskem ozadju korokega& raquo;prastraha«, o obmejnem nemtvu, potvarja-nju plebiscitnih bojev ter o germanizaciji naKorokem. Prispevek o germanizaciji, v ka-terem elimo nadrobneje sp regovoriti (avtorje asistent dunajske univerze Kari Stuhlpfar-rer), je izel v pon atisu v celovkem Naemtedniku 21. decembra 1972 t. 51/52. V celoti prinaa Stuhlpfarrerjeva razpravavrsto novih opozoril, sloneih na avtorjev ihhistorinih raziskavah. Za usmerjenost sode-lavcev Neues Foruma (gre predvsem za vrstomlajih socialistinih in katolikih sodelavcev)je znailno Stuhlpfarrer j evo opo zorilo, da»oskrbovanje korokega »prastrahu« ne leiv sivi davnini «, temve da ta dejstva »proje-cirajo lastno zgodovinsko krivdo v podo bonasprotnika in mu pripisujejo agresijo«. To-rej, oznaitev, ki v celoti po trjuje naa opozo-rila o nastopanju nemkega nacionalizma naKorokem. Potrjuje pa jih tudi vrsta doku-mentarnih Stuhlpfarrerjevih ugotovitev. Enateh je opozorilo, da je e leta 1920 (pred ple-biscitom) podpirala koroko plebiscitno de-javnost z &raqu

o;znatnimi« denarnimi sredstvi ba-varska militaristina organizacija Orgesch .Med Orgeschom in korokim Heimwehrom jetudi obstajal prisren »odnos« i n koroka or-ganizacija se je podobno kot drugi avstrijskiHeimwehri celo podredUa orgeschevemuosrednjemu vodstvu v Mnchnu. Pa tudi v naslednjih letih so se ozirali ko-roki nemki nacionalisti proti rajhu, k ar ve-lja e zlasti za sredino dvajsetih let, ko je (ponjihovem mnenju) kazalo, da utegne kmalupriti do anlusa (= do prikljuitve AvstrijeNemiji). Takrat so se pojavi li glasovi, da sebo Nemija v tem primeru odrekla june Ko-roke v korist Jugoslavije; o tem navajaStuhlpfarrer ve zanimivih dejstev. Takoomenja potovanje tajnika korok ega polvoja-kega zdruenja Heimatschutzverein FritzaBarneta in takratnega deelnega g lavarjaVinzenza Schumyja na Bavarsko in v Berlin.Tako v Mnchnu kot na nemkem zunan jemministrstvu sta se skuala povezati z nemkimi nacionalnimi zdruenji, da bi jih pridobilaza »skupno organizacijo, ki bi mogla v pri-meru nevarnosti takoj nastopiti«. Schumy jeto med obiskom Ber lina leta 1926 e podkre-pil. (Vpraanje je seveda, koliko ni bila ko-roka intervenci ja povezana z znanim raz-pravljanjem dr. Janka Brejca v asu 1925leta, zv. 1/2), k jer je z vrsto opozoril menil, dabi morala v primeru anlusa pripasti junaKoroka Jug oslaviji). Januarja 1927 je sledila intervencija glav-nega nemkega akcionarja mone rudarskedr ube na Korokem Bleiberger BergwerkUnion Fritza Belkeja pri nemkem zunanjemministrst vu z opozorili na vanost tega koro-kega rudarskega obrata za »nemko svine-no b azo«. Belke je pri tej prilonosti omenjaltudi usodo meikega rudnika in njegov pre-hod v britanske roke. Dalje se je dotaknildotoka nemkega kapitala na obmoje j uneKoroke ter se zavzemal, da bi rajhovsko zu-nanje ministrstvo »pravoasno&la quo; posvetilo svo-jo pozornost zaiti rajhovske privatne lastni-ne (kapitala) na t em podroju. To naj bi biltudi predmet razpravljanja na pogajanjihmed Nemijo in Jug oslavijo. Cez mesec dnije Belke posredoval nemkemu zunanjemuministrstvu argumenta cijo o gospodarskienotnosti Koroke. Iz tega asa je tudi zna-ilna ocena predsednika Nemke kulturnezveze (Deutscher Kulturverband) Carla vonLoescha o takrat aktualnem vpraanju ouveljavitvi kulturne avtonomije za slovenskoskupnost. Takole je pisal: »Oblike (kulturneavtonomije op.), ki so jih nali, so zato takodobre, ker z adovoljujejo tako elje Nemcevzunaj rajha (Auslanddeutsche), kot tudi neogroajo pon emevanja (Eindeutschungsvor-gang) v obmejnih podrojih«. Stuhlpfarrer opozarja, da je o vpraanjihgermanizacije korokih Slovencev e junija192 5 pisal znani koroki nemki nacionalistdr. Hans Steinacher nemkemu zunanjemuministrs tvu, da vodi Koroka »svoj boj zaenotnost kot boj za juno mejo nemke dra-ve na Karavankah«, opozorilo, ki ga je Stein-acher znova in nadrobno utemeljil z znanoknjigo Sieg in deutscher Nacht leta 1943.Steinacher se je v omenjenem pism u potego-val za dodelitev nemkih kreditov za juno-koroko kmetijstvo. Stuhlpfarrer v pripombinaglasa takratno kolonizacijo rajhovskih kme-tov na obmejnem podroju Kor oke, pri e-mer je imela vodilno vlogo osrednja korokaprotislovenska organizacija Krn tner Hei-matbund. O denarni pomoi rajhovskim ko-lonistom Koroke avtor opozarja, da jeodobril avgusta 1933 nemki finanni ministerv ta namen 100.000 ilingov iz sredste v po32 sebne drube, imenovane Ossa Vermittlung-und Handelgesellschaft, ki jo je e leta 19 26ustanovil takratni nemki kancler Stresse-mann. Od ustanovitve je druba nastopala kotfinanni organ nemke narodnostne in revi-zionistine politike. V asu weimarske rep ub-like je bila sicer pod nadzorstvom takratnihpolitinih strank (z izjemo komunis tine innacistov), od leta 1933 pa je bila izkljuno vnacistinih rokah. V skladu s te m je Ossavkljuila v kreditiranje rajhovske koloniza-cije tudi vodstvo avstrijske nacistine stran-ke, sama delitev denarnih sredstev pa je bilav rokah vodje &raquo ;Zdruenja rajhovskih kmetij-cev na Korokem« Wolfa Kchlerja, nacistaAlberta Ga yla in tajnika HeimatbundaAloisa Maier-Kaibitscha, sredstva sama panamenjena &ra quo;narodnopolitino najbolj ogroe-nemu obmoju nekdanje plebiscitne cone A«vkl juno z Ziljsko dolino. Prihodnje leto1934 je dalo nemko finanno ministrstvo vta nam en 200.000 mark, vendar to pot tudiza podporo avstrijskim (pa nemko naciona-listini m op.) kmetov na tem obmoju. Ve zanimivih podatkov je v Stuhlpfarrer-jevem prispevku za nemko gospodarsko po-li tiko do Jugoslavije v asu po anlusu leta1938. Omenja, da so v tem asu pripravili na

Korokem in tajerskem spomenice o anek-siji doloenega jugoslovanskega prostora. Ta-k o so bile pripravljene koroke obmejne za-hteve do Jugoslavije e leta 1940 ter so z a-jemale tudi zahtevo po Meiki dolini in napodlagi zemljepisno-prometnih izhodi in z e-meljskih zakladov tudi jeseniki trikot! Gretorej za oitno pouen dokument, ki v ce lotizavraa tudi danes tolikanj opevano zaklj ue-nost Koroke na Karavankah! Poseben razdelek je v Stuhlpfarrer j evemprispevku namenjen problematiki o posku suizselitve korokih Slovencev med drugo sve-tovno vojno. Med drugim v celoti prin aa vnai literaturi e pred asom objavljeniHimmlerjev ukaz z dne 6. februarja 1943 oiz selitvenem obmoju Koroke, ki je v bistvuzajemalo tako imenovano povojno obmojeobvez nega dvojezinega olstva. Po nacistinidokumentaciji povzema e jezikovne podatkeljudsk ega tetja leta 1939 za Koroko, po ka-terih so nacisti tega leta nateli 44.708 Koro-c ev s slovensko materinino (priblino 10 "/ovsega korokega prebivalstva, ob emer s e je8553 Korocev priznalo za Slovence). Orisanaje dalje vloga nekdanjega tajnika KrntnerHeimatbunda ter vodje korokega obmejnegaurada NSDAP Maier-Kaibitscha v asu p oanlusu. Posebej je omenjeno Kaibitschevoopozorilo iz decembra 1939 o uporabi zna negasporazuma Hitler-Mussolini iz tistega asa opreselitvi junotirolskega in kasnej e tudi ka-nalskega nemtva v tretji rajh za okrepitevjunokorokega nemtva. Dejstvo, da so se priglasili za preselitev v tretji rajh tudi ne-kateri Slovenci iz Kanalske dolin e, bi utegni-lo voditi k okrepitvi slovenskega elementa naKorokem, zato so nacist i selili prijavljeneSlovence (imenovali so jih »vindiarje«) vdruge de le Nemije, kjer bi se lahko hitrejeponemili. Za as neposredno po nemkem na-padu na J ugoslavijo je v Stuhlpfarrer j evemprispevku nakazan postopek nacistinih obla-sti pri izboru tistih slovenskih posestev, kinaj bi jih prevzeli optanti iz Kanalsk e doline.Posebej omenja sejo z dne 27. septembra1941, na kateri so nacisti doloil i kriterije zatak izbor. Doloili so tudi, da se bodo moraliizbrani Slovenci odloit i v enem tednu, aliprepustijo svojo posest raje v zaplembo kotv odkup. Kljub tem u pa bi tudi tisti, ki biprivolili v odkup, po sklepu sestanka »drav-na pol icija prepeljala v taborie«. Po naka-zanih podatkih je bilo v taboriih Volks-d eutsche Mittelstelle na Frankovskem inBrandenburkem miaja 1942 1217 korokihSlovenc ev, med njimi 947 pregnanih aprilatega leta iz Koroke. Ob zakljuku Stuhlpfarrer glede na zdaj-njo zahtevo korokih nemkih nacionalistov,da b i bilo treba koroke Slovence ele »ugo-toviti« pravi, da se koroki Slove nci upravi-eno udijo, da so (nacisti op.) »takrat, ko sojih hoteli oropati i n uniiti..., zelo dolbrovedeli, kje jih je najti«. Tone Zorn Jadranski koledar 1973, izdalo Zalonitvotrakega tiska, 297 str. Jadranski koledar prinaa vrsto aktualnihlankov, kot Zvoneta Zorka »Heimatdie nst-zli duh Koroke«, Boga Samsa »Parlamentar-ne volitve 1972 in Slove nci«, Elia Fornazari-a »Deela in Slovenci«, Albina Bubnia»S lovensko olstvo v Italiji e vedno nimaprimerne pravne in ekonomske ureditve« (stabelami vpisanih uencev), Luciana Volka»Zmaga kmeke samozavesti« t er Stoj anaSpetia »Beneki Slovenci, moan drubenidejavnik«. Na podroje zgodovine NOB posega lanekLide Bezlaj-Krevel »Dnevi prve svobode inboji pred Gorico septembra 1943«. Avtoricaopisuje razoroevanje Italijanov na podrojuPrimorske, nastanku osvobojenega ozemlja,ustanovitvi NOS-a za primorsk o Slovenijo,mobilizacijo, napadu na Gorico ter nemkoprotiofenzivo. Milo Marc je v lanku »Naa domaa ime-na« zbral ohranjena ledinska in domaa ime-na v traki okolici in blinjem Krasu. Marjan Pertot je pripravil pregled sloven-skega tiska v Italiji 1972 od asnikov i n aso-pisov do knjig v samozalobi. 33 v koledarju je objavljen kronoloki pre-gled kmekih uporov na Slovenskem, povzetpo Preernovem koledarju za leto 1973. Samo Pahor pie o upravno politinih raz-delitvah obine Trst od odloka 3. novembra181 1 generalnega guvernerja ilirskih provincHenrija Bertranda, ki ni pustila trajne jihsledov, do razdelitve iz leta 1970. lanek jeopremljen z grafinimi prikazi vseh p omem-bnih razdelitev in je mo natanno spremlja-ti razvoj meja mesta in enot, na ka tere je bilorazdeljeno. Albert Rejec v lanku »Izza kongresa« obpapeevem pozdravu na videmskem

evhari-stinem kongresu obravnava odnos cerkvenihoblasti do slovenskih vernikov in bogoslujav njihovem jeziku, dotakne pa se tudi tegavpraanja na Korokem. Drago Pahor pie o odmevu bazovikih r-tev v slovenski umetnosti. Obravnava pesmi,pro zo, skladbe, likovno umetnost. Prispevekje ilustriral s slikami na to temo ter o snutkispomenika rtvam. Duan Furlan opozarja na manj znani na-pad Nemcev na partijsko olo na Vojskemdecemb ra 1943. Napad, ki je bil pripravljenpodobno kot znani udarec na partijsko olov C erknem, pa ni uspel, ker so partizani pra-voasno opazili nemko kolono, jo pripravl je-ni doakali in se umaknili iz nemkih kle. Sreko Vilhar se ukvarja s trakim obin-skim svetom leta 1911. Leto samo ni posebnoraz lino od drugih, je pa znailno za predvoj-na leta. Avtor podaja pregled razvoja obin -skega upravnega telesa in ustreznih statutov,sestave in volitev v obinski svet. Sledi opis nastopa dr. Josipa Vilfana protipredlogu za gradnjo nove italijanske gimnazi-je v Trstu pa tudi njegovih zahtev po podr-avljenju ciril-metodskih ol in odprtju no-vih slovenskih ol v srediu mesta. Nastopaproti tezi, da so Slovence uvoz ili v Trst inzagovarja uporabo slovenine na sodiih.Vilfan podaja 11. decembra 1911 p odatke ootrokih vrtcih Ciril-Metodove drube in nje-nih ol. Albert Klun pie o prvi partizanski misiji,ki je v Italiji navezala z zavezniki st ike gledeprevzema ranjencev, osvobajanju interniran-cev, pomoi v hrani in tehninem materialu.V misiji sta bila in. Adam Armand in dr.Sergije Makiedo. Misija je pril a v Bari inod tod v Alir. Dosegli so Eisenhower j evonavodilo, naj se jim pomaga pri izpolnitvinarta. To poslanstvo je v bistvu presegalopooblastila misije, venda r pa se je kmalu koturadna jugoslovanska misija vrnila v Bari.Prvi jo je namre pos lal v Italijo tab obalnekomande Dalmacije brez vednosti vrhovnegataba. Misija je dosegla vrnitev nekih ladij, ki sojih zaplenili Italijani, uredila je prevoz ranjencev, evakuacijo civilnega prebivalstva izDalmacije, omogoila ustanovitev prek omor-skih brigad ter informirala mednarodno jav-nost o stanju v Jugoslaviji. Vid Vremec pie o boju tigrovcev v maju1941, ko je padel Danilo Zelen in so ujeliF erda Kravanjo, ki se je izdajal za SrbaDjura Jovanovia ter o njegovem begu izljub ljanske bolninice. Branko Marui objavlja nekaj pisem te-fana iroka, danes manj znanega mladoslo-venskeg a podlistkarja, sodobnika Levca inLevstika, hkrati z njegovim ivljenjepisom. A Pagon-Ogarev se dotika napada tlaanovna devinski grad za asa tolminskega puntale ta 1713. Pri tem se opira na razpravo prof.Rada Bednafika, ki je izla v Gorici le ta 1930v reviji »Druina«. Maks Zadnik je prispeval pregled delova-nja partizanske bolninice pod Beko na Malem Krasu. Opie njeno gradnjo, sprejemanjein zdravljenje bolnikov ter ranjencev, na-vaja nekatere ranjence, medicinsko osebje,potek operacij, nain prehrane in zav arovanjeranjencev, oskrbovanje bolninice z zdravili,kona z ukinitvijo bolninice sep tembra 1944.Prispevek je dopolnjen lanek, ki je izel vTV 15. Zanimiv je prispevek Frana Jurievia»Preteklost Primorske na razglednicah&laq uo;, kiopozarja na posebno zvrst gradiva urbanisti-nega, narodnega in politinega z naaja. Koledar se zakljui s pregledom najvanej-ih dogodkov za Slovence v Italiji. Najprejp odaja bibliografijo pomembnih lankov, natopa navaja nekatere pomembneje dokumentev celoti. Andrej Vovko Mirko Kumer, »Po sili vojak«. Izdala inzaloila Druba sv. Mohorja v Cel ovcu 1969,310 strani. Delo znanega korokega Slovenca, pred-stavnika slovenskih kmetov v deelni kmetij-sk i zbornici Mirka Kumra pd. Creja je iz-lo v dveh delih. Podnaslov obeh je »P ot ko-rokega Slovenca skozi drugo svetovno voj-no«. Knjiici sta spomini, ki se zaenjajo z na-padom na Jugoslavijo in se konajo v drugip olovici leta 1945, ko se je avtor po velikihperipetijah vrnil v rodno vas Blato pri Pli-berku. eprav so spomini osebno pobarvaniin eprav so pisani kot leposlovno delo, naj-demo v njih nekaj zanimivih podatkov takoreko iz »prve roke&laquo ;. Gre namre za podat-ke, ki govorijo o ravnanju razlinih oblastimed drugo svetovn o vojno (nacistinih, sov-jetskih, jugoslovanskih in britanskih) do ko-rokega Slove nca, ki je bil mobiliziran v nem-ko vojsko.

34 Znano je dejstvo, da je nacizem v Avstriji(po anlusu) prizadejal korokim Slovencem veliko gorja. Se posebej moan pritisk pa sokoroki Slovenci zautili po napadu Hitler -jeve Nemije na Jugoslavijo, ko so odpadlee zadnje zavore nacistine agresije do &ra quo;-ne-arijcev« slovanskega porekla. Potem ko jeavtor nekaj let pod Hitle rjem ivel v relativ-nem »miru«, se je e nekaj dni po napadu naJugoslav ijo pred vrati Crejeve domaije pri-kazal gestapovec in ga z izgovorom, da morav ge stapovski pisarni v Pliberku nekaj podpi-sati, odpeljal v zapor v Celovec. V zap orihso njemu in sojetnikom pobrali vso lastninoin jih ob kletvicah in zanievanju odpeljali vcelice, kjer podnevi niso smeli niti leati naposteljah. Med sojetniki je bilo veliko njego-vih znancev iz Podjune in Roa ter popolnovodstvo celovke Slov enske prosvetne zveze.Seveda pa se je tudi v gestapovskih zaporih,po njegovem pr ievanju, nael prijazen paz-nik, ob tem, da med sojetniki ni manjkalo»vohunov «, ki so pazili na besede in zaradikaterih je marsikateri jetnik konal v kr ema-toriju. Ves as ujetnitva ga ni nihe zaslial,e manj obtoil ali obsodil. Cez nekaj a aso ga spustili domov, da bi ga po enomese-nem domaem »poitku« lahko mo bilizirali vnemki Wehrmacht. Kae torej, da so ga za-prli samo za to, ker je bil za veden Slovenec,ki bi ob napadu na Jugoslavijo in svoj mati-ni narod lahko delal & raquo;zdrahe«. Za nacistino oblast je bil torej velik greh,e si bil Slovenec, vendar pa ne tako v elik,da ne bi mogel biti vojak, ki brani rajh. Se-veda ni bilo misliti, da ga bo do poslali na»jugoslovansko« fronto, ampak je odel kottopniar na vzhod no fronto v okolico Lenin-grada. Tu pa mu je njegova narodnost inznanje slovensk ega jezika mnogo koristila.Hitro se je nauil ruine in postal prevaja-lec, vendar sa mo takrat, «kadar je lahko po-magal trpeim ljudim«, kot je sam zapisa l. Skupaj s pomikanjem fronte je tudi on »po-toval«. Bil je na Estonske m, Letonskem, naotokih v Baltikem morju, pa tudi na dopustje el trikrat. Med enim izmed obiskov je ponasvetu prijatelja hotel priti v partizane, to-da nikakor ni mogel dobiti zveze z njimi.Znanje ruskega jezika pa mu ni pripomoglole k boljemu i vljenju na fronti, ampak seje lahko tudi podrobneje seznanjal z ivlje-njem in trp ljenjem tamkajnjih ljudi, pred-vsem kmetov. Prav temu delu svojega »voj-sko vanja« v Sovjetski zvezi je posvetil vei-no spominov. Propadanje rajha je tudi njemu prinesloteje dni. Umikali so se iz kraja v kraj, i z-gubili topove, na koncu pa so topnitvo celoprekvalificirali v pehoto. Konec voj ne se jeblial, marca 1945 pa bi bil kmalu ob ivlje-nje. Vendarle ne zaradi krogle. Postavili so ga pred vojako sodie zaradi nepazljivostipri straarjenju. Vse pa se je »sreno&l aquo; kon-alo, saj je bil obsojen le na asovno kazen vkazenskem bataljonu. Obsodba je bila celomila, saj dejstvo, da je Slovenec in zato evnaprej nezanesljiv, kot kae, ni igralo no-bene vloge. To nam dokazuje tudi usoda nem-kega vojaka, ki so ga pred njim zaradi maj-hnega prestopka obsodili na smrt in ga ustre-lili, eprav je bil nosilec tevilnih odlikovanjin je imel v vojaki knjiici potrjenih 14ubitih sovj etskih vojakov. Kazenski bataljon so poslali v prvo bojnorto in tu je doakal tudi konec vojne. Nem -ka vojska se je morala predati Sovjetom inspet je piscu spominov znanje ruskega jezi-ka prilo prav. Tudi v vojnem ujetnitvu jepostal prevajalec, kar mu je e posebe j kori-stilo v konnem ujetnikem taboriu Novo-zibkov. Postal je prijatelj naelnika tab ori-a, bil prevajalec in opravljal e razna dru-ga dela. Toda kmalu ga je doletela b ridkausoda korokega Slovenca. Priel je ukaz, danaj izmed ujetnikov izloijo vse nene mke.Izloili so Jugoslovane, Cehe, Italijane, Mad-are, Romune, Francoze, Belgijce, N izozem-ce in celo Ameriane. Samo korokih Sloven-cev ne, kajti bili so avstrijski d ravljani, zanjih se v Potsdamu ni nihe potegnil, svojihpredstavnikov pa tam seveda niso imeli.Ostal je e vedno »ujet nemki vojak«, med-tem ko so nenemki ujetniki postali straarjiujetnikih delovnih brigad. Ker se vsem nigodilo posebno s labo in ker so vsi ostali evedno v ujetnitvu, je vse e nekako prene-sel. Malo pa je manjkalo, da bi bila njegovausoda bistveno drugana. Iz ujetnitva sonamre zaeli odpuat i ujetnike nenemkenarodnosti in bolne ali invalidne nemke vo-jake. Avtor pa je bil zdrav avstrijski drav-ljan. Iz zagate se je reil z zvijao. Popravilje svoj formula r in napisal, da je jugoslovan-ski dravljan slovenske narodnosti. Tako jeskupaj s

106 soujetniki odel na dolgotrajnopot domov. Skozi Ukrajino, Romunijo inMadarsko je potoval proti domai vasi. Napoti so jih prebivalci, posebno Madari, pri-srno spr ejemali. Avtor se je odloil, da sepelje v domovino skozi Jugoslavijo, »z br atipo jeziku in narodu« in postal vodja jugo-slovanske skupine v transport u. Na jugoslo-vansko-madarski meji so iz sovjetskega vla-ka prestopili v jugoslov anskega. Med njimije bilo tudi nekaj nekdanjih jugoslovanskihNemcev, ki pa jim j ugoslovanski vojaki nisodovolili prestopiti meje in so morali ostati naMadarskem. Zadnji del spominov je posvetil opisovanjujugoslovanskih pokrajin, sprejemu v Ju go-slaviji in prehodu preko jugoslovansko-av-strijske meje. Navduil ga je sprejem vojnihujetnikov v Subotici, ko so jih prebivalci po35 gostili z belim kruhom, ki ga niso videli enekaj let. Iz oken so jim metali kruha , emeljin cigaret, tako da so se nekateri dobesednostepli zanje. V Subotici so do bili brezplanoelezniko karto za tirinajst dni, obleko sojim razuili in bili so svobod ni ljudje. Po nekajdnevnem potovanju se je pripeljaldo Prevalj, samo nekaj kilometrov od do ma.Toda vmes je bila meja in teko je bilo pritiprek nje. K srei je v Prevalj ah na letel naznanca, ki mu je od ljudskega odbora priskr-bel priporoilno pismo, s kate rim je el vDravograd, da dobi od vije oblasti dovolje-nje za prehod jugoslovanske meje. Dovoljenjeje dobil, prestopil jugoslovansko mejo, todaustavilo se je le ne kaj korakov za njo. An-glei ga niso pustili naprej, eprav je imelvse dokumente. Od peljali so ga na anglekopoveljstvo v Labot, ga zaslievali in drugi danodpustili. & raquo;tiri leta in pol dolga pot po silivojaka je bila konana«. Duan Neak »Za globalno zaito Slovencev v Italiji«,uredil Stanislav Renko, ponati s iz Primorske-ga dnevnika in drugega tiska, Zalonitvo tr-akega tiska 1972, 124 stra ni. Ze naslov publikacije nam pove, kaknovsebino ima. Slovenci v Italiji se e dolgobor ijo za celovito, globalno zaito. Posebnov zadnjih letih je ta boj mono napredoval,s aj je v letih od 1970 do 1972 prilo kar dopetih zakonskih predlogov za globalno z a-ito Slovencev v Italiji. Predloge so izdelaleSKGZ (Slovenska kultumo-gospodarska zve-za), KPI, PSI, SS SDZ (Slovenska skup-nost Slovenska demokratska zveza) inP SIUP (stranka delavske enotnosti). Predlogise med seboj bistveno ne razlikujejo, le pred-log SKGZ se od drugih loi najve po tem,da zanj, podobno kot za junotirolsk i »paket«,zahtevajo nov ustavni zakon. Knjiica je nedvomno berilo, ki ga lahkoz veseljem vzame v roke vsak, ki se ukvarj as problematiko slovenske manjine v Italiji.Pravzaprav je to knjiica, kakrnih bi si e-leli tudi za manjino na Korokem. Gre nam-re za to, da je v eni publikaciji zbrana ve-ina materiala, ki je bistvena za prouevanjeproblematike te vrste. eprav je bil osnovni namen SKGZ inurednika knjiice Stanislava Renka zbrati,predvse m v Primorskem dnevniku in v Jad-ranskem koledarju objavljena besedila zakon-ski h predlogov za globalno zaito Slovencevv Italiji, pa so temu dodali e nekatere do-k umente, lene ustave, mirovne pogodbe inposebnega statuta deele Furlanije Julij-ske krajine ter izjave, ki niso neposrednovezane za zakonske predloge, so pa v tesn ipovezavi z ivljenjem in poloajem slovenskemanjine v Italiji. V prvem delu knjiice z ato najdemo najprej nekatere lene mirovne po-godbe z Italijo z 10. februarja 1947, ne kajlenov italijanske ustave in 3. len posebnegastatuta avtonomne deele Furlanije Ju lij-ske krajine. Vsi leni seveda govorijo o za-iti manjine in njenih pravic. V tem d eluknjiice najdemo e ponatis skupnega pismaSlovencev v Italiji predsedniku vlade E miliuColombu, ponatis poroila iz Primorskegadnevnika, ki govori o pogovorih slove nskedelegacije pri predsedniku deele Furlanije Julijske krajine Berzantiju in najv aneje po-datke o sprejemu slovenske delegacije pripredsedniku vlade Colombu. Na ko nec za-miljenega prvega dela publikacije pa jeurednik uvrstil e besedilo posebnega statutaavtonomne deele Furlanije Julijske Kra-jine, ki naj bi sluili boljemu razum evanjupetih zakonskih predlogov, ki mu sledijo. Drugi del knjiice je v celoti posveen za-konskim predlogom. Vendar niso objavljena samo besedila zakonskih predlogov, ampakso objavili tudi razlage posameznih zako n-skih predlogov, tako da tudi nestrokovnjaklahko dobi pravo sliko o njih in o p oloajuslovenske manjine v Italiji.

Zadnji razdelek knjiice je posveen izjaviSKGZ, ki v njej izraa upanje, da bosta podobne predloge sestavili tudi obe stranki, kitega e nista storili Kranska demokra-c ija in socialdemokratska stranka, saj nosizlasti prva, kot ugotavlja v uvodu ure dnikRenko, glavno odgovornost za vso povojnopolitiko. V celoti je knjiica jasen dokaz, da se zveliko dobre volje, s sorazmerno malo del ain majhnimi stroki lahko ustvari delo, kimnogo koristi strokovnjaku, laiku in po litiku. Duan Neak Franc Arnejc, Od Dnjestra do Piave. Spo-mini iz prve svetovne vojne. Druba sv. Mo -horja v Celovcu 1970. 131 strani. Knjiica predstavlja dnevnike zapiskemladega kmekega fanta iz korokega Roaza ves as prv e svetovne vojne. Arnejc jebil mobiliziran e prve dni po napadu naSrbijo, oktobra je odel s svojim 7. pepol-kom v Ukrajino na rusko fronto. Cez letodni je bil prem een na italijansko bojie,kjer je ostal skoraj brez prekinitev do po-letja leta 1918, ko je bil konno poslan vzaledje. V tem asu si je prisluil dve malisrebrni medalji za hrabrost in dve podast-niki zvezdici. Andreje sam ugotavlja na kon-cu zapiskov, da je pravi ude, da se je izvseh zgod in nezgod prvega svetovnega kla-nja reil iv i n zdrav. Arnejevi zapiski so preprosti, njihov jezikje ljudsko klen, taken, kakor je lahko na-stajal ob vsakodnevnem zapisovanju v strel36 skih jarkih in kavemah. Zato v njih avtornima asa veliko razmiljati o smiselnostiv sega, kar se z njim dogaja. O politiki v knji-gi skoraj ni besede. Toliko zgovor neja paje osebna izpoved loveka, ki sovrai vojnov vseh njenih oblikah, zasovrai avst ro-ogr-sko dravo in njene predstavnike svojelopovske oficirje kljub vsemu pa ohran jav sebi toliko lovenosti, da pomaga celo pre-bivalcem premagane sovrane drave. Obmi slih na vrnitev domov ali ob grobu padlegatovaria Amejc v dnevnik celo zapie pesem . Vrednost Amejevega dnevnika je za zgo-dovinarja predvsem v tem, da dokumentarnopo trjuje uveljavljene splone trditve o stra-hotah prve svetovne vojne, e posebej o a v-strijski armadi in Slovencih, ki so jih zvleklivanjo. Grozljivo podobnost z &r aquo;razirjanjemnemke kulture« v drugi svetovni vojni naj-demo v opisih avst rijskega terorja nad ukra-jinskim prebivalstvom, ko je veljalo pravilo:»Bo lje je devetindevetdeset nedolnih usmr-titi, kakor enega krivega izpustiti.&laquo ; epravje Amejc na tirolski fronti branil domaoKoroko pred italijanskimi napadalci, se tuditu njegov srd hitro sprevre proti lastnimoficirjem. V avstrijski vojski j e bila ustalje-na praksa streljanje na umiku onemoglihlastnih vojakov, neloveke ka zni za vsakdejanski ali namiljeni prekrek, izmiljanjenemogoih podvigov, ki so imeli za rezultatsmrt mnoice vojakov in povianje za ofi-cirja, ki je iz varnega zaledja »vodil« podvigpo telefonu. Ropanje, korupcija in pijane-vanje med ofi cirji so opravili huje razdiral-no delo kot italijanske granate. Vekrat lah-ko ber emo podobne zapiske: »Dne 29. majaimamo veliko pojedino v oficirski menzi, kerje prila vest, da so nai prodrli na Tirol-skem. Drugi dan prideta opoldne oba a stnikapijana kot abe gledat oziroma nadzirat naoeto. Gradi je bil tako pijan, da ga noge nisove drale pokonci. Prekucnil se je v naj-vejo luo in so ga morali peljati d omov,Fritz pa je obleal na mestu. Takni so naicesarsko-kraljevi astniki! Nas pa tako mu-ijo, da je groza! Gradi se je spomnil, damora imeti okrog svoje barake opran kameniz potoka, in morali smo ga nositi ven izpotoka na vrh Velikega Pala, eravno je tamokrog dosti kamenja; toda on je dal ta ukazle zato, da je mogel nas trpini ti...«. Takopa kot poznamo tudi iz Hakovega vejka! Na koncu bi veljalo morda e opozoriti natragiko v navidezno brezizhodnem poloaju,k i je sUil slovenske vojake, da so veinoma dokonca vztrajali kot »dobri voja ki« na avstrij-skih frontah. Ker se sreujemo z dnevnikomkorokega rojaka, ob branju nehote primer-jamo tedanji poloaj s sedanjo »brezizhod-nostjo« slovenstva v avstrijskem zamejstvu. Janez Stergar Joe Krall: Partizanske tiskarne na Slo-venskem, I. Osrednje tiskarne. KnjinicaNOV in POS 40/1. Ljubljana 1972, 394 str. Krallovo delo, 40. zvezek knjinice NOVin POS, je tokrat izdal Institut za zgodovi nodelavskega gibanja v Ljubljani, zaloila pakot obiajno ljubljanska »Partiza

nska knji-ga«. Kot pravi avtor v uvodu, je namen njego-vega iroko zasnovanega pregleda, da na os -novi arhivskih podatkov in e objavljene li-terature poda im popolnejo sliko razvoj adela obeh osrednjih tiskam (Triglav in Par-tizanska tiskarna) v okviru Centraln e tehni-ke KPS. Krall se je omej le na »pravi« tiskin je ciklostilno tehniko le na kratko omenil,eprav je bila v partizanskem tisku ravnotako pomembna . Vsebino knjige je-avtor raz-delil kronoloko, po posameznih dogodkih, kiso bili pomembni za razvoj slovenskegapartizanskega tiska. Na koncu je dodan estatistini p regled dela obeh osrednjih tiskarn(abecedni seznam vseh asopisov in njihovanaklad a) od kapitulacije Italije do nemkeofenzive v aprilu 1945, ko sta tiskarni pre-ne hali delati na Slovenskem. Arhivske vire za obravnavano tematiko hra-ni IZGD v Ljubljani v fondu Centralne teh-nike KPS ter v civilnem in vojakem arhivuiz asa NOB. Vire je Krall lahko dopol nile s pismenimi izjavami sodelavcev tiskarn;izjave hrani arhiv CK ZKS v Ljubljan i. V dveh uvodnih poglavjih je avtor posegelnazaj in prikazal stanje ilegalnega tis ka vseod leta 1938, ko je zael v ciklostni tehnikiizhajati »Slovenski poroeva lec«. VodstvoKPS je bilo ob prietku vojne e pripravlje-no na tiskanje razline ilegalne literature,k prvim znakom upora je sodila prav akti-vizacija mnoic s po mojo ilegalno razmno-enega in tiskanega materiala. Sprva je bilonajpomembneje sredie Ljubljana, saj jebilo v njej v letih 1941-42 kar est ilegalnihtiskarn. Med dmgim so v tiskarni Tunel vmaju 1942 izdali prvo tiskano tevilko »Slo-venskega po roevalca«. Z osvoboditvijo do-brnega dela Dolenjske spomladi 1942 se jesredie tiskarstva iz Ljubljane zaelo pre-naati na osvobojeno ozemlje, v okolici Ljub-ljan e pa je bilo organiziranih ve partizan-skih tehnik, ki so razmnoevale v glavnemza svoje terene. Po kapitulaciji Italije sosvoje pribealie tiskarji CT KPS nali vKoevske m Rogu. Na ponovno osvobojenemozemlju je Centralna tehnika v zaetku leta1944 imel a poleg treh tiskarn e tri ciklo-stilno tehnike, ki so delovale vse do osvo-bodit ve. Najveji problem partizanskih tiskam jebilo pomanjkanje tiskarskega materiala.Klju b dobro organizirani nabavni slubi, ki 37 je imela svoje sodelavce celo v Milanu, jetiskanje zaradi neredne nabave papirja alipomanjkanja pogonskega goriva vekrat za-stalo. Krall opisuje, s kaknimi napori in do-miselnimi improviziranimi tehninimi reit-vami so tiskarji premagovali teave. Po novinarski konferenci maja 1944 v Met-liki je prilo do reorganizacije partizan skegatiskarstva. Zaradi poveanih potreb osvobo-dilnega gibanja je bilo treba tehn ini aparatCT KPS in mreo tiskarn raziriti. Jeseni1944 so v sklopu Centralne tehnike tako ob-ratovale e tiri tiskarne z brzotiskalnimistroji in e pet manjih tiskarn. Ti k predosvoboditvijo je bilo delovanje tiskarn zaradipoveane aktivnosti Nemcev in domobrancevskoraj povsem onemogoeno. Sredi aprila 1945 so se tiskarji pred prodiranjem etnikovkonno umaknili v rnomelj. Iz Bele kraji nejih je nekaj odlo v Zadar, kjer so s pomojoslovenskih grafikov prekomorcev organ i-zirali tiskamo baze Glavnega taba Slovenijev Dalmaciji, del tiskarjev pa je odel v Gor-ski Kotor in od tam v osvobojeno Ljubljano. Program »Knjinice NOV in POS« pred-videva, da bo isti avtor pripravil tudi orisrazvoja partizanskih tiskam v SlovenskemPrimorju. To je vsekakor spodb udno dejstvo,saj je tudi osupljivo dobro delovanje parti-zanskega tiska eden izm ed elementov, ki ved-no znova potrjujejo, kako je bilo nae na-rodnoosvobodilno gi banje v evropskem insvetovnem okviru druge svetovne vojne ne-kaj povsem izredneg a. Nataa Stergar SOMMAIRE ■ Ferdo Gestrin, Professeur à la Facult des Lett-res, Ljubljana: Le commerce e xerc par lespaysans et les rvoltes paysannes. CDU 381(497.12) ■'15":323 .325 p. 1 Vincencij Demar, Conservateur au Muse deSkof j a Loka, Ljubljana: La seign eurie d e Skof-ja Loka et les rvoltes paysannes. CDU323.325 (497.12 Skofja Loka) "14 /17" p. 5 Joe ontar, Directeur des Archives de la villede Ljubljana, Kranj: Les rvoltes des p

aysansen 1789 et 1790, à l'occasion des rformes desimpts et des redevances fod ales, et à causede la revocation de ces rformes. CDU323.325 (497.12) "1 789/1790" p. 13 France Planina, Professeur de lyce en retraite,Ljubljana: L'histoire du muse &#224 ; Skofja Loka  CDU 069 (497.12 Skofja Loka) (091) p. 17Tone Zorn, Associ d'tudes à l'In stitut pour 1' tude des nationalits: Le priodique des insti-tuteurs de Carinthie et la minorit slov ène. CDU 371.1 (436) (05) "1869|/1937": 323.15 (= 863) - p. 24 Informations sur l'activit de nos tablissementset de nos socits. CDU 061.055. p. 29 PubUcations nouvelles. CDU 930 (048.1). p. 32 Bibliographie: Kronika XX Bogo Grafenauer, Professeur à la Facult desLettres, Ljubljana: A l'occasion du vingtièmeanniversaire de la revue Kronika. CDU949.712-2 (05) "1953/ 1972" p. 39 Sergij Vilfan, Professeur à la Facult de Droit,Ljubljana: Comment la revue p our l'histoirelocale slovène Kronika a commence à paraltre.  CDU 949.712-2 (05) "1953" p. 41 Anka Vidovi-Miklavi, Collaborateur à l'Insti-tut pour 1' histoire du Mouvement ouvrier,Ljubljana: Bibliographie de la Kronika, Revuepour l'histoire locale slo vène IXX (19531972). CDU 014.3:949.712-2 (05)"1953/1972"  p. 43 38 ANKA VIDOViC-MIKLAVCiC BIBLIOGRAFSKO KAZALO KRONIKE ASOPISA ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINOI-XX (19531972) OB DVAJSETLETNICI »KRONIKE« Zgodovina Slovencev je zgodovina naroda,ki je bil tisoletje brez svoje drave, e ve,k i je bil le skromno predstavljen v tistemdelu drubenih struktur, ki so imele nadl judstvom javno oblast ali jo uresnievale.Takna zgodovina postavlja v mnogo veji meri, kot je to v »veliki zgodovini«, vpraanja izivljenja »povprene ga loveka« in ostrejezastavlja tudi problem, po kakni poti se jeprav ta lovek mogel postopno vse monejeuveljavljati tudi v irem in »vijem« razvo-ju n a svojih tleh. Poleg tega smo prili v zgo-dovinski metodologiji do takne stopnje, daje celo vrsto vpraanj mogoe reevati z vse-mi zgodovinskimi postopki le na omejene mpodroju zlasti pri agrarni zgodovini, vmarsiem pa tudi pri zgodovini mest. To dvoje daje regionalni zgodovini v naempoloaju in posebej v slovenski zgodovinin jen naelni pomen. Prav zaradi znaaja slo-venskega zgodovinskega razvoja je imelozg odovinarjevo delo te vrste pri nas monotradicijo v vseh zgodovinskih glasilih, vas ihcelo premono, tako da je odrivala tudij ve-jih in irih vpraanj kar v ozadje. Prav pr o-blematiki te vrste je bil pred vojno posveencelo poseben zgodovinski asopis, epra vpredvsem zgodovini urbanskih naselij. Ko smo po osvoboditvi nanovo urejali zgo-dovinarsko organizacijo in zgodovinska glasila,smo najprej morali misliti na to, kar je bilonajpotrebneje: na povezanost vseh ljudi, kise zanimajo za zgodovino in ki delajo na tempodroju, v skupno orga nizacijo ter na usta-novitev glasila, ki bo naelo celotno proble-matiko slovenske zgodovine iz metodolokihizhodi nae revolucije in ki je zaradi tegamoralo zajemati v prvi vrsti ira vpraanja.Prav takna potreba se je postavljala sprionalog, ki jih ima takno glasilo ob seznanja-nju zgodovinarjev s irim delom na podrojunae vede in ob pov ezovanju dela slovenskihzgodovinarjev s svetovnim zgodovinopisjem. Ko se je napotil »Zgodovinski asopis« vtakne smeri, pa je ostala regio nalna in kra-jevna zgodovina v mnogo slabem poloaju, kot je bila v predvojnih glasilih slovenskegazgodovinopisja. e leta 1948 e v istem le-tu, v katerem je izel prvi letnik Zgodovin-skega asopisa si je sprio tega posta viloZgodovinsko drutvo nalogo, da pripravi po-seben asopis, ki naj bi obravnaval & raquo;zgodovi-no urbanskih in industrijskih naselij« ter»regionalno zgodovino«; to stalie odbora jepotrdilo tudi zborovanje slovenskih zgodovi-n arjev v Novi Gorici in odtlej se vse do zaet-ka izhajanja Kronike kot »asopi sa za kra-jevno zgodovino« neprestano ponavljajo po-roila o pripravi tega as

opisa v drutvenihporoilih. Poleg tega pa so bile Kroniki naloene enekatere druge naloge. Ker v slovenskih raz -merah ni bilo niti upanja, niti potrebe, usta-navljati e posebno glasilo v zvezi s poueva-njem zgodovine, naj hi tudi to vpraanje na-lo izraz v tem asopisu: zlasti s poljudneji-mi prispevki o razlinih zgodovinskih vpra-anjih, ob prvih korakih sezn anjanja z zgo-dovinskimi dejstvi v osnovni oli, ki so takoali tako nujno povezani v im veji meri spreteklostjo domaega okolia, pa naj bi po-magala uiteljem z vso svoj o vsebino. Konnopa naj bi predstavljala skupno vez vseh po-drunic Zgodovinskega dr utva in pomenilanekako olo, v kateri bi se postopno priprav-ljala veja razvejanost zgodovinske publici-stike, saj smo e v onih letih sodili, da bibilo treba ustvari ti regionalna zgodovinarskaglasila vsaj e v Mariboru in Novi Gorici. Ko merimo po dvajsetih letnikih asopisa,ki smo ga pripravljali do leta 1953, njeg ovodelo ob zgornjih nalogah, moramo rei, da jeopravil veliko delo zlasti v dveh p ogledih: vznanstvenem prouevanju krajevne zgodovi-ne in pri uvajanju velikega tevi la mladih innovih ljudi v zgodovinarsko delo. S svojo pi-sano vsebino je bila Kr onika za marsikogabolj zanimiva kot Zgodovinski asopis in zla-sti pri osnovnoolski h uiteljih zgodovineoitno zaradi svoje porabnosti tudi bolj pri-ljubljena. V drugih dveh pogledih je bilo delo neko-liko manj uspeno. Od vsega zaetka je bila 39 osrednja Slovenija v prispevkih monejepredstavljena kot njeni obrobni predeli, ta koda je Kronika pri povezovanju podrunicZgodovinskega drutva odigrala mnogomanjo vl ogo, kot smo nekdaj mislili. Sevedapa je bila to le delno posledica njenega urejanja, v prvi vrsti pa teav pri pridobivanjuzunanjih sodelavcev zunaj okolia, ki j e bilpo urednikih laje dostopen. Vsekakor botreba misliti, da je to tudi v naem asu , koimajo zgodovinarji zunaj Ljubljane tudi svo-ja posebna glasila, e vedno ena i zmed po-membnih nalog »Kronike« kot enega izmeddveh osrednjih glasil drutva. Pomembno pomo delu v oli pomeni sevedacelotna vsebina asopisa. Pri tistem delu aso-p isa, ki naj bi pomagal oli tudi s poljudnej-im obravnavanjem irih zgodovinskih vpra-a nj in tudi vpraanj zgodovinske metodike,so se urednitva trudila zlasti na prvem po d-roju in objavila tudi nekaj zelo pomembnihin porabnih sintetinih pregledov o raz linihvpraanjih slovenske zgodovine. V primerjavi z obsegom celotnega asopisa pa je tegavendarle malo, medtem ko je metodika zgo -dovinskega pouka ostala skoraj popolnom.anedotaknjeno vpraanje, kar zlasti v dan a-njih asih ivahnega razpravljanja o oli innjeni reorganizaciji pouka nalaga urednitv unekatere nove naloge. »Kronika« je potemtakem v dvajsetih letihsvojega obstoja v celoti po trdila svojo opra-vienost do ivljenja in stopa v novo deset-letje svojega dela v z avesti, da postajajo nje-ne naloge e veje in pomembneje, e bouresniila vse namere, ki so si jih ob njenemzaetku zastavili z njo slovenski zgodovinarji.Ob tem jubileju , ki sicer navidez ni e »a-stitljiv«, pa vendar pomeni obdobje, ki so gapri svojem izhajanju presegli le redki sloven-ski zgodovinski asopisi, moramo b iti sloven-ski zgodovinarji samo hvaleni vsem, ki so vla-gali svoj as v njeno urej anje, prav tako patudi ljubljanskemu mestnemu arhivu za pre-vzem razlinih organiz acijskih nalog pri nje-nem izdajanju. BOGO GRAFENAUER 40 KAKO JE NASTAL ASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »KRONIKA« Zgodovinsko drutvo za Slovenijo je v ju-niju 1948 (z letnico 1947) izdalo prvi le tnik»Zgodovinskega asopisa«. Misel, da hi bilapoleg tega potrebna e dr uga zgodovinska re-vija, se je rodila e prej. Imenovala naj bi seta revija po prv otnem predlogu iz januarja1947 »Slovenija«. Udeleenci zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Mariboru so v sep-tembru 1947 ugotovili z resolucijo &ra quo;potrebo,da se imprej zano izdajati zgodovinskaglasila za Slovensko Primorje, L jubljano inseverovzhodno Slovenijo«. Na obnem zboruZgodovinskega drutva 25. januarja 1948 sonarti dobivali e konkretnejo podobo. Fra-njo Ba je predlagal, naj hi zaeli z revijoza zgodovino slovenskih mest s posebnim ozi-rom na gospodarsko zgo dovino, ki naj bi seji pozneje pridruila e posebna revija zaPrimorje in obnovljeni mariborski asopis zazgodovino in narodopisje. V zvezi s tem jemestni arhivar Vla dislav Fabjani sporoilpripravljenost Mestnega ljudskega odboraLjubljane, da podpre

izhajanje zgodovinskerevije, ki bi nasledila nekdanjo Kroniko slo-venskih mest. Potem, ko je Franjo Ba opre-delil to revijo kot »revijo za zgodovino Ljub-l jane ter urbanskih naselij in industrijskihsredi«, je Bogo Grajenauer predla gal, najse ustanovi posebna sekcija za to problema-tiko. Zamisel revije je bila sprejeta tudi vresoluciji zborovanja slovenskih zgodovinar-jev v Novi Gorici okt obra 1948: »Zgodovinskodrutvo za Slovenijo naj v zvezi z MLO Ljub-ljana pos krbi za izdajanje asopisa za zgodo-vino urbanskih in industrijskih naselij« . Ko-nec leta je zato Zgodovinsko drutvo esporoilo Uradu za informacije pri Predsed -stvu vlade LRS svoj namen, da zane izdajatie drug asopis (za zgodovino urbanskih n a-selij, industrije in za regionalna vpraanja),naslednika nekdanje Kronike sloven skih mestz nekoliko razirjenim programom. Za izvedbo tega narta pa je bilo treba za-gotoviti ■ in to hkrati denar, rok opise inplansko nakazilo papirja. Konec aprila 1949 je odbor Zgodovinskega drutva sporoilMestnemu ljudskemu odboru Maribor svo jnamen, da e v tem letu zane izdajati »po-seben asopis, ki bo obravnaval regi onalnozgodovino, zlasti pa tudi zgodovino naih me-anskih in industrijskih naselij&l aquo;. Navedel je,da so priprave v teku od konca preteklegaleta. Glede naina izda janja naj bi se dogo-vorili MLO Ljubljana, MLO Maribor in Zgo-dovinsko drutvo. Se preden pa je prilo dojasnosti o finanni podlagi, se je pri Zgodo-vinskem asopisu p ojavila teava z rokopisiin ker jih tudi za drugo revijo ni bilo zbra-nih veliko ( 90 naroenih strani in 110 e prejspisanih strani rokopisov), je nastalo vpra-anje, a li ne bi kazalo odloiti izhajanja dru-ge revije. O tem, kako je bilo reeno to vpra -anje, sporoa drutveno tajniko poroilo zaleto 1949 tole: »Za poljudneji zgodovin skiasopis, ki bi obravnaval regionalno zgodovi-no in zgodovino industrijskih in u rbanskihnaselj, je provizorino urednitvo na elu zdr. Skerlom zbralo nekaj prispevko v; ker paje bilo jasno, da tak asopis ne more uspe-vati le z enim centralnim ured nitvom, jeiri odbor (z zastopniki podrunic) na svojiseji dne 6. IX. 1949 sklenil, na j se ta asopisin njegovo urednitvo opreta im bolj nepo-sredno na podrunice, ki bi s tem dobile svojepravo glasilo. Z vodstvom urednitva sta bilapoverjena Bogomir Stu pan in Franjo Ba, po-drunice pa so imenovale vanj svoje zastop-nike . . .«. Ker je kazalo, da z rokopisi ne boteav, je drutvo oktobra 1950 zaprosilo zanakazil o papirja. Opozorilo je na to, da sopred vojno v Sloveniji izhajale tri zgodovin -ske revije, zdaj pa izhaja le ena. Nova revijanaj bi v novem duhu opravljala na loge, kista jih nekdaj izpolnjevala mariborski »a-sopis za zgodovino in nar odopisje« in »Kroni-ka slovenskih mest«. Prvi je v tem predlogu nekaj ve povedanega o programu revije, vkateri naj bi prevladovale regionalne raz pra-ve (v primeri prejnjimi narti je ta e raz-irjen tudi na agrarno podroje). Prispev ki 41 naj hi hili razumljivi tudi nestrokovnjakomin revija naj hi hila koristna tudi z a olskipouk, namenjena pa tudi naemu industrij-skemu delavcu in kmetijskemu zadruni ku.Rokopisov je hilo e za 12 tiskovnih pol. Tajniko poroilo za leto 1950 pove o pri-pravah tole: »V zvezi z drugim drutve nimglasilom, ki naj hi v popularneji ohliki ob-ravnavalo regionalno zgodovino in zgodovinomestnih naselij in industrije, so hili podvze-ti med poslovno doho vsi potrehni koraki, dahi moglo z letom 1951 v resnici zaeti izha-jati. Formiran je b il oji uredniki odbor(Franjo Ba, Bogo Stupan, Boo Otorepec),medtem ko sestavljajo iri uredniki odborpoleg natetih e tirje zastopniki podru-nic ...; zagotovljena sta bila p apir in tiskar-na, prav tako je hilo urejeno vpraanje za-lobe. Odprto je torej ost alo le finanno vpra-anje, glede katerega priakuje drutvo pod-poro predvsem od mestni h ljudskih odborov.« Oh financah se je zataknilo kar za nekajasa. Premaknilo se je poleti 1952, ko se jeZgodovinsko drutvo neposredno povezalo sSvetom za prosveto in kulturo glavnega me-sta Ljubljane in tajnikom oddelka za kulturoZvonetom, Miklaviem. V juliju je t a svetposlal okronico vsem okrajem, s katero jihje povabil k sofinanciranju nove revije Kro-nike. Nato je Svet pozval Mestni arhiv, najizdela celotni nart za izda janje nove revije.Nart je bil izdelan 18. 8. 1952 in predloenvsem, ki so imeli opr avka s pripravami. Natej podlagi so bile vse operativne zadeve vzvezi z izdajanj em nove revije prenesene naMestni arhiv, MLO Ljubljana je zagotovilznatno finanno podporo in z letom 1953 jerevija zaela izhajati. Med pomembnimi od-loitvami, ki s

o omogoile zaetek in nada-ljevanje izhajanja, je bila ta, da se revija neomejuje l e na vzdrevanje iz subvencij, na-ronin in prodaje, temve da bo objavljalatudi lanke, ki hi jih naroale gospodarskeorganizacje o svojem delu, in reklame. Ce primerjamo program iz leta 1952 z re-vijo, kakrna je pozneje hila, presenea pre -ceneja skldiiost narta in izvedbe, npr. eje bilo glede oblike predvideno: »D osedanjekalkulacije predvidevajo, da izidejo tri te-vilke letno, vsaka v obsegu t reh tiskovnihpol nekoliko vejih od formata Arhitekta,vendar pokonno ... Tisk hi bi l dvokolonski,horgis na garmond. Vsaka tevilka hi imelapovpreno tri slikovne prilo ge in bi bila ve-zana v hrezlesni poltrdi karton z dvobarvnimtiskom na platnicah .« V elji, da hi hilaoblika bolj privlana, je prilo e v zaetkule do te sprememb e, da je vsa tevilka tiska-na na boljem papirju, tako da niso slike lev prilogi, t emve tudi med tekstom, zato paje obseg revije nekoliko veji. Glede vsebine je bilo med drugim predvi-deno, naj bo revija »dovolj pestra ... pri tempa tudi krajevno razlina .. .«. Ni se pa po-sreilo izvesti nadal jnjo misel, naj »bi razendveh krajevno meanih tevilk, morala bitiena tevilka s poveano naklado posveenakakemu vanejemu kraju, kjer bi jo kupo-vali kot samostojen zbornik tudi nenaroni-ki«. To zamisel hi mogli dosledno izvesti le,e hi ime li profesionalno urednitvo. Precejnje spremembe pa so med nartomin izvedbo nastopile glede strukture finannihsr edstev. Priakovano sofinanciranje po kra-jevno-teritorialnih skupnostih poleg Lju blja-ne je e spoetka rodilo le skromne sadove,nazadnje pa je iz financiranja odpad la tudisama Ljubljana. Poveal pa se je dele go-spodarskih organizacij. Kar zadeva rokopise, so se prejnje ugodnenapovedi ob sestavi prve tevilke izkazale zanekoliko prenagljene. Precejen dele je medrokopisi imela Kosova monografija o t opo-grafiji srednjeveke Ljubljane, ki je hila zarevijo preobsena in jo je bilo tre ba zatoizdati kot samostojno publikacijo, s katero veje zaela serija »Knjini ca Kronike«. Za samoKroniko je hil uporaben le manji del dotlejzbranih pris pevkov. Tako je urednitvo, kiga je Zgodovinsko drutvo jeseni 1952 imeno-valo izmed dotedanjih urednikov in povealoz nadaljnjimi, imelo nalogo, da e v zaetkuzbira tud i nove prispevke. Pri nartnemurednikem delu je e od prve tevilke na-prej skrbelo za to, da je bila v reviji obrav-navana zgodovina narodnoosvobodilnega bojain delav skega gibanja nasploh, pa tudi da sobile izmed slovenskih pokrajin primerno zast o-pane obrobne, na primer Slovensko Primorjein Prekmurje. Posebna skrb je v zaetk u inpozneje veljala uvodnikom ob pomembnej-ih jubilejih. Redno izhajanje revije ( ki ninikdar izla kot dvojna tevilka) je zaeloprivlaevati sodelavce in e po prvem letn ikuse je tevilo primernih prispevkov, ki so jihavtorji napisali brez posebnega na roila, takopovealo, da z rokopisi ni bilo ve zadrege. Izmed prvih estih urednikov sta se med-tem od nas za vedno poslovila dva, dolgole t-ni odgovorni urednik Zvone Miklavi, ki jezlasti pomembno prispeval k premagovan juzaetnih teav, in Franjo Ba, ki je s svo-jimi izkunjami zavzeto sodeloval pri pripr a-vi prvih tevilk. Za vedno nas je zapustiltudi dolgoletni upravni sodelavec, pa tudi pi-sec, Joe Jenko. Da more Kronika v letu 1973v obliki bibliografije dvajset ih letnikov pred-loiti pregled svojega dela, je v mnogemnjihova zasluga. Zato naj bo tudi oh tej pri-lonosti obujen hvaleen spomin na njihovdragoceni dele. S. VILFAN 42 A. UVOD Ob 20-letnici izhajanja Kronike, asopisaza slovensko krajevno zgodovino, je sklen ilonjeno urednitvo izdati jubilejno kazalo. Stem je dana hkrati primerna prilonost , daKroniko objektivno ocenimo in prikaemoprizadevanje urednitva, vsebinsko rast i nraznovrstnost gradiva ter tevilo sodelavcev.Obenem pa naj bi bilo kazalo v pomo v semtistim, ki raziskujejo zlasti slovensko kra-jevno zgodovino. Bibliografija ima pet delov: A. Uvod B. Vsebinsko kazalo C. Imensko kazalo C. Krajevno kazalo D. Stvarno kazalo k Dodatku Na tem mestu velja omeniti, da Kronikanadaljuje tradicijo predvojne revije Kroni kaslovenskih mest, ki je izhajala v Ljubljaniod 1934 do 1940 v sedmih kompletnih

letni-kih s tirimi tevilkami na leto. Prvi zvezekosmega letnika (1941) je bil sic er v pripravi,ni pa izel, ker je zaradi okupacije asopisprenehal izhajati. Leta 19 53 je na pobudoZgodovinskega drutva za Slovenijo in nje-gove sekcije za krajevno zgodovino zopet za-ela izhajati Kronika, asopis za slovenskokrajevno zgodovino. S tem naj bi se poiviloin irilo zanimanje za krajevno zgodovino innjeno problematiko v slovenskem etninemprostoru. Hkrati pa bi revija bralcu na ra-zumljiv nain posre dovala znanstvene izsled-ke in bi z doneski prispevala h globljemu po-znavanju i n vrednotenju nae narodne pre-teklosti. Z 20-letnim rednim izhajanjem Kro-nike in s pritegnitvijo tevilnih sodelavcevraznih strok, med katerimi imajo vidnejemesto zgodovinarji, umetnostni zgodovinarjiin arheologi, si je asopis izoblikoval po vs e-binski plati naslednji profil: Najve daljihprispevkov je s podroja neagrarnih gos po-darskih panog, nato slede historiati urbanihnaselij in gradov, dalje je velik o prispevkov iz umetnostne zgodovine, nekaj manj jih jeiz zgodovine NOB in arheologije. Nekaj jeivljenjepisov, nekrologov, spominov, nekajprispevkov pa iz agrarne zgodovine, zgodovinesocialne demokracije in delavskega gibanja,zgodovine olstva, glasbene zg odovine, demo-grafije in vojne zgodovine. Znatno tevilo pri-spevkov obsegajo tudi ocne in poroila zlastislovenskih zgodovinskih periodinih publika-cij, zbornikov i n knjig in poroila naih muze-alcev, arhivarjev in kustosov. Osrednji aso-pis za slo vensko krajevno zgodovino izhaja vtreh zvezkih (sprva so bile tevilke) na leto v4 ° formatu vedno z istem naslovom. Povpre-en obseg zvezka je 4 tiskarske pole ali 64strani, vendar so pri posameznih zvezkih od-stopanja. Tako se pri prvih zv ezkih v letnikugiblje tevilo strani od 31 (XIII/1965) do 80(1/1953). V drugem zve zku posameznega let-nika od 41 (III/1955) do 71 (XIII/1965) strani.V tretjem zve zku od 47 (III/1955) do 103(XIII/1965) strani. Za likovno opremo Kro-nike je skr bel od zaetka do vkljuno leta1955 in. arh. Ivo Spini, od leta 1956 dovkljuno leta 1958 in. arh. Boris Kobe, a odleta 1959 dalje uredniki odbor sam. Kronikotiska e vsa le ta tiskarna Toneta Tomia. Notranja oblika in vsebinska razvrstitevprispevkov v asopisu se je nekoliko sprem i-njala. V posameznih zvezkih zavzemajo ve-ino obsega razprave in lanki, nato sled ijoposamezne rubrike. Letnik 1953 je imel na-slednje rubrike: Arhivi pripoveduje jo. Iz na-ih revij. Iz naih krajev. Muzejske novicein Zgodovinsko branje. V letnik u 1954 je ru-brika Arhivi pripovedujejo odpadla, prispev-ki v drugih rubrikah pa so polnili zvezke dovkljuno letnika 1955. Od letnika 1956 daljesta ostali samo e dve rubriki: Muzejske no-vice in Zgodovinsko branje, ki sta se ohranilido vkljuno leta 1967. V tem asu je izlonekaj zvezkov brez rubrik. estnajsti letnik(1968) je u vedel nove rubrike: Iz dela naihzavodov in drutev in Nove publikacije. Le-temorda i re zajemajo snov, so pa v bistvunadaljevanje in se ujemajo s prejnjima dve-ma rubr ikama. V vsakem letniku imajo zvez43 ki vsebinsko kazalo, tretji zvezek pa prinaaletno kazalo vseh prispevkov. Od leta 1968dalje je povzetek vsebine (sommaire) objav-ljen tudi v francoini. Sestava lanov urednikega odbora Kroni-ke se je z leti nekajkrat spremenila, dasi s o-delujejo nekateri lani e kar 15 in celo 20let. Odgovorni urednik je bil od zaetka izha-janja asopisa do svoje smrti marca 1968 (so-deloval je e pri 1. zvezku leta 1968) ZvoneMiklavi, ki je poleg tega prizadevno skrbeltudi za to, da Kronika ni i mela hujih finan-nih teav. Delo glavnega urednika sta si delilavsa leta Boo Otorepec in Joe Sorn. Leta1968 je postal odgovorni urednik Joe Sorn,glavni urednik pa Pavl e Blaznik (1967), ki staurejala zvezke do vkljuno letnika 1971. Zletom 1972 je po stala glavna urednica OlgaJana, odgovorni urednik pa Joe Zontar. lani urednikega odbora so bili le z manj-o spremembo v istem sestavu od 1953 dovklj uno 1957 naslednji: Franjo Ba (do kon-ca 111/1955 letnika), France Dobrovoljc, (ki je hkrati e vsa leta tudi lektor). Rudi Kyov-sky. Zvone Miklavi, Boo Otorepec, Serg ijVilfan in Pavle Blaznik (od 1955 dalje). Kpripravi gradiva za letnik 1958 sta bila pri-tegnjena v uredniki odbor dva nova lana,tako da je bil odslej naslednji s estav: PavleBlaznik, France Dobrovoljc, Tone Ferenc,Ferdo Gestrin, Zvone Miklavi, Boo Otore-pec in Sergij Vilfan. Odbor je deloval z majh-nimi spremembami v sesta vi lanstva e dovkljuno letnika 1971. Tako je Joe Sorn po-stal lan urednikega odbora z letom 1965 (dotedaj je skrbel za upravo). Zvone Miklavije sodeloval do leta 1968, a Olga Jana jepriela sodelovati z letnikom 1971. Z letni-kom 1972 se je tevilo ure

dnikega odborapovealo na 9 lanov: Pavle Blaznik, FranceDobrovoljc, Ferdo Gestrin, T one Ferenc, Ol-ga Jana, Boo Otorepec, Joe Sorn, SergijVilfan in Joe Zontar. Glede na to, da je Kronika glasilo za kra-jevno zgodovino in je zato gradivo po svojivsebinski plati specifino, bi ne bilo primer-no razvrati ga po sistemu decimal ne kla-sifikacije, marve smo ga razdelili po vsebiniv devetnajst skupin in le-te v podskupine.Seveda pa segajo nekateri prispevki s svojovsebino v dve obdobji in na dve ali celove podroij, zato smo pri njihovem razvr-■ anju upotevali glavno tematiko prispevkain ga tako dali samo v eno skupino. Ob temsmo upotevali tudi p raktinost, ki naj bipoveala uporabnost kazala. Tako smo oce-ne in poroila o zbornik ih z raznovrstno vse-bino, o revijah in periodikah uvrstili v XVIII.skupino Revi je, periodine publikacije inzborniki, medtem ko smo zbornike z vsebinoene stroke in enega obdobja uvrstili v ustrezno skupino. Hkrati je treba pojasniti, da smouvrstili vse prispevke v rubriki Iz naih revijin Iz naih krajev v skupino I/3a, 3b Biblio-grafije. Ti prispevki so na mre neke vrste bi-bliografije, le da so podatki v bibliografskihenotah povezani v stavke (Janez Logar, Uvodv bibliografijo. Ljubljana 1970, str. 43), sicerbi ome njene prispevke kazalo uvrstiti tudi vskupino XVIII Revije, periodine publikacije in zborniki. Pri bibliografski obdelavi gradiva smo upo-tevali sodobna bibliografska pravila, obenempa smo se zgledovali tudi po novejih delih,kot so Bibliografsko kazalo Ljub ljanskegazvona. Zgodovinskega asopisa. asopisa zazgodovino in narodopisje in e kaj. Enote souvrene v skupine in znotraj le-teh po abe-cednem redu avtorjev, enote ist ega avtorjapa po kronolokem redu. Omenjeno zaporedjese ne upoteva pri vseh skupina h, tako nev skupini 1/2 Biografije, kjer so bibliograf-ske enote razporejene po abecednem reduoseb, na katere se nanaa biografija. V sku-pini 1/3 Bibliografije, skupini XVI Simpozijiin zborovanja, skupini XVII Urednitvo Kro-nike (objave in ob vestila) velja kronolokired in v skupini XVIII Revije, periodine pu-blikacije in z borniki, ko so enote razporejenepo abecednem redu poroil in ocen revij inzborniko v; (eprav bi zaradi razlinih naslo-vov zbornikov sodil po doslednem abecednemredu drugaen razpored npr. pri Osem sto letMenga, etrti Kamniki zbornik). Pri bibliografskem opisu smo upotevalitudi gradivo na ovitkih posameznih tevilk(zv ezkov) npr. obvestila uprave ali urednitvaKronike, nismo pa upotevali inseratov in drugih reklamnih sestavkov. Prav tako smopri popisu zajeli tudi popravke in dost avke,ki jih je urednitvo po potrebi objavljalo vKroniki. Na le-te opozarjamo v op ombi biblio-grafske enote prispevka, na katerega se po-pravek ali dostavek nanaa. V Kroniki je izhajala tudi priloga, ki je vteku let nosila razline naslove. Od t. 2 leta1959 je imela naslov Informativni lankiz gospodarskega in kulturnega podroja terpropagandni oglasi podjetij, od t. 3 leta 1961Spominski zbornik jubilejnih, s lavnostnih ininformativnih lankov ter lankov z gospo-darskega in kulturnozgodovins kega podrojaLjudske republike Slovenije. Dalje od t. 3leta 1962 Zgodovinski spomin ski zbornik ju-bilejnih, slavnostnih in informativnih lan-kov ter lankov z gospoda rskega in kulturno-zgodovinskega podroja Ljudske republikeSlovenije, od t. 1 leta 1964 Gospodarsko zgo-dovinski spominski zbornik jubilejnih, slav-nostnih in info rmativnih lankov ter lankovs kulturno-zgodovinskega podroja Sociali-stine republike Slovenije. Sprio raznovrst44 nosti gradiva (inserati, razni reklamni sestav-ki in zgodovinski pregledi nastan ka in razvo-ja tovarn in podjetij ter pregled njihove pro-izvodnje) smo izbrali pri bibliografskem opisule tiste prispevke, katerih podatki imajo z vi-dika kraj evne ali gospodarske zgodovine ne-ko vrednost. Poleg prispevkov v prilogi so zajeti tudiprispevki podobne vsebine, ki so objavl jeni vprvih letnikih kar med strokovnim delomzadnje tretjine ali na koncu asopisa s tekoopaginacijo zvezka. Od t. 2 leta 1957 prilogeniso paginirane, zato so stran i prispevkov pribibliografskem opisu fingirane. Velika veinaprispevkov je nepodpi sanih in ker so nekak-na poluradna poroila o tovarnah in podjet-jih, imen avtorjev ni bilo mo razreiti. Vsiti prispevki so razvreni v zadnjo XIX. sku-pino Dodatek, en ote so razporejene kronolokoin pod tekoimi tevilkami, ki sledijo zadnjiskupini bibl iografskega kazala. V bibliografskem opisu je ime avtorja napi-sano s polhim imenom in tiskano polkr epko.*V strokovnem delu Kronike je veina avtorjevpodpisala svoje prispevke z imen

om in pri-imkom, nekaj je tudi podpisanih z zaetnica-mi svojega imena in priimka, majhno teviloprispevkov je anonimnih, medtem ko psevdo-nimov ni. Razreene so vse inicialke, pravtako anonimi, bodisi po ustnem viru ali poarhivskem gradivu na up ravi Kronike. Vse^ * V bibliografski enoti inverzija ni nakazana ,z vejico. V bibliografskem kazalu so ocene in poroila terbibliografske opombe tiskane v non parellu. razreitve, dopolnitve ali morebitni popravkiimen in naslovov so postavljeni v ogl ati okle-paj. Nato sledi podpis avtorja, kakren je vprispevku. Za dvopijem je nasl ov, podna.slovin ime prevajalca. Za piko so v oglatem okle-paju podatki o slikah , ki pa zaradi razno-vrstne tehnike nadrobneje poimenovanje le-teh ne bi bilo naj bolj primerno. Za piko inpomiljajem stoji impresum z navedbo letnika,letnice, tevi lke zvezka in strani, kjer je pri-spevek objavljen. Naslovi pri poroilih inocenah knjig in zbornikov so dostikrat zabibliografski opis preobirni, zato smo ohra-ni li le avtorja, kraj in letnico izida. Upote-vali smo tudi zbirko (ker so pogostok rat na-vedene tevilke zvezka ali snopia) in ured-nike, seveda le v primeru, e so v naslovunavedeni. Izpuali smo podatke o zalobi,izdajatelju (izjemoma smo ga ohranili tam,kjer je povezan z naslovom), tevilu strani,formatu, prilogah itd. Nekatere bibliografske enote imajo opom-bo, ki pojasnjuje oziroma dopolnjuje nas lovprispevka ali pa nakae kratko vsebino. Vnekaj primerih so v opombi naslovi pri spev-kov z nadaljevanji, ki pa se razlikujejo odprvotnega naslova. Imensko kazalo ne zajema le avtorjev pri-spevkov iz Kronike, temve tudi avtorje,o menjene v naslovih poroil in ocenah knjigter zbornikov, imena urednikov teh del (e so omenjeni v naslovu), imena oseb, o kate-rih so v prispevku biografije ali nek rologi indruga imena oseb v naslovih. Sledi e kra-jevno kazalo in stvarno kazalo za bibliogra-fijo v Dodatku. 45 B. VSEBINSKO KAZALO I. ZGODOVINSKI VIRI IN NJIHOVA NAHAJALIA 1. ZGODOVINSKI VIRIa) Viri za starejo zgodovino Hfler Janez: Stareja gregorijanika v ljubljan-skih knjinicah in arhivih. [S si.] XI II/Ì965,t. 3, str. 164181. 1 Kos Janez: Janez Vajkard Valvasor, Topographia Duca-tus Carnioliae Modernae. Spr emna beseda in redak-cija Branko Reisp. Ljubljana, Mnchen 1970. Faksi-milirana iz daja. XVni/1970, t. 3, str. 189190. 2  Slovenina v dokumentih skozi stoletja Raz-stava Arhiva Slovenije ob 25-letnic i njegove-ga samostojnega delovanja. XIX/1971, t. 2,str. 118120. 3  Johann Weichard Valvasor, Die Ehre Des Hertzogt-hums Crain. Laybach Nrnberg .innoMDCLXXXIX. L Theil. Faksimilirana izdaja. Ljub-ljana, Mnchen 1870. XIX/1971, t. 3, str. 182183. 4  Franc Anton Steinberg, Grndliche Dachricht vondem in dem Inner- Crain gelege nen Cziirknitzer-See. Laybach 1758. Reproducirani ponatis. Heppen-heim in Ljublj ana 1970. XIX/1971, t. 3, str. 183184. 5  Georg Matthus Vischer, Topographia ducatus Sii-riare Gradec 1681. Reproducir ana izdaja izbora.Spremna beseda in redakcija Ivan Stopar. Ljublja-na 1971. XX/1 972, t. 1, str. 5657. 6 Marui Branko: Le morti violenti o subitane notateda Don Gio: Maria Marussig. A cur a di Luigi Ci-ceri. Società Filologica Friulana. Udine 1970. Xixyi971, t. 1, str. 63. 7 Novak Vilko: Prekmursko pismo iz leta 1851. [S3 si.] XV/1967, t. 3, str. 174175.&n bsp;8 Reisman Avgust: Katastralne mape Slovenskihgoric iz leta 1824. 11/1954, t. 3, str . 205. 9 Reisp Branko: Prva mirovna pogodba v sloven-skem prevodu. [Z i si.] XIII/1965, t. 3, str.139141. 10  Valvasorjeva [Topographia arcium] topo-graphia Arcium Lambergianarum. [Z 1 si.] 'XIV/1966, t. 3. str. 153154. 11 Rozman Franc: Ksenofon, Anabasis- Kirova vzgoja;prev. Janez Faalek. Ljubljana 196 3. XII/1964, t.2, str. 141142. 12

Simoniti Primo: Neznan ljubljanski tisk iz leta1577 in nekaj podatkov o njegovem avtorju.[S si.] XIX/1971, t. 1, str. 1421. 13 Savli Andrej: Sporna imena krajev v tolminskemurbarju iz leta 1377. 1/1953, t. 2, str. 130131. 14  A. S.: Arhivi pripovedujejo. 1/1953, t. 3,str. 205206. 15 Sola tolminskega uitelja Petra Kogoja. kafar Ivan: Joef Bagry, Anton Trstenjak inmartjanska pogodba iz leta 1643. [Z 1 si. ] XX/1972, t. 1, str. 39-A9. 16 [Sorn Joe] J, S.: Zvonimir Kulundi, Knjiga o knji-i: I. tom Historija plsama. Zagreb 1957. V/1957, t. 2, str. 100. 17  Gradivo za zgodvino Ljubljane v srednjem veku.Izdaja Mestni arhiv ljubljans ki. X/1962, t. 1,str. 62. 18 Verbi Marija: Arhivi pripovedujejo. Leto 1553.  1/1953, t. , str. 139140. 19 Kuga. Cerkvena egnanja na deeli prepovedana.Preja na vasi, sreljanje na vaseh in n onja orojaprepovedana. Prepoved hrupnih en/itovanj, krstovin botro van j. [Vilfan Sergij] S. V.: Novo gradivo iz Brownove-ga potopisa. [S si.] 1/1953, t. 1 , str. 5760. 20  Arhivi pripovedujejo. 1/1953, t. 1, str. 6568. 21 Prikaz zanimivosti in dogodkov iz gradiva Mestnegaarhiva v Ljubljani za leto 155 2, 1652, 1752 in 1852.  V.: Arhivi pripovedujejo. 1/1953, t. 3, sitr.205. 22Iz leta 1653 o biaji in nravi meanov, iz leta 1753o drobnih zanimivostih v Ljubljani. Vrier Sergej: Tri ljubljanske fotografije iz 60 le^i19. stoletja. Prispevek k slo venski kulturnizgodovini. [S 3 si.] XX/1972, t. 3, str. 173176. 23 Zontar Joe: Neznana pisma ige Zoisa. [Z 2 si.]  11/1954, t. 3, str. 188191. 24, b) Viri za novejo zgodovino(20. stoletje) Ferenc Tone: O objavljanju virov za zgodovinoNOB v Sloveniji. (Referat na IV. po svetova-tnju slovenskih arhivistov v Ptuju 21. in 22imaja 1968). XVII/1969, t. 2, str. 107111. 25 Prunk Janko: Dokumenti ljudske revolucije v Slove-niji, knjiga 4. Ljubljana 1968 . XVII/1969, t. 2,str. 123124. 2S , 2. BIOGRAFIJE a) Biografije zgodovinarjev in drugihznanstvenikov Teply Bogo: Prof. Franjo Ba 60-letnik. [Z 1. ^si.] VII/1959, t. 3, str. 187188.&nbs p;27 j 47 10 Sorn Joe: In memoriam Franja Basa. [Z 1 si.]  XV/1967, t. 2, str. 115. 28 Vilfan Sergij: Blaznik in krajevna zgodovina. XI/1963, t. 2, str. 1221231. 29 Voje Ignac: Dr. Gregorju Cremoniku v spomin.[Z 1 si.] VIII/1960, t. 2, str. 130132. 30 Dular Joe: Janko Jarc estdesetletnik. [Z 1 si.]  XII/1964, t. 1, str. 7677. 31 Gestrin Ferdo: Ob sedemdesetletnici akademikaMilka Kosa. [Z 1 si.] X/1962, t. 3, str. 190191. 32 Grafenauer Bogo: V spomin Milka Kosa (12. XII.1892 24. III. 1972). [Z 1 si.] XX/ 1972, t.1, str. 12. 33 [Ba Franjo] B: Josip Mravljak (7. HI. 1892 1. XI. 1953). [Z 1 si.] 1/1953, t. 3, st r. 204205. 34 Britovek Marjan: Ob stoletnici Leninovega roj tstva. XVIII/1970, t. 2, str. 6570.&n bsp;35 [Kranjec] Kranjc S[ilvo] : Dr. Josip Mal osem-"desetletnik. [Z 1 si.] XIII/ 1965, t. 2, str. 101102. 36 Sedivy Jan: Slika dr. Antona Murka. [Z 1 si.]  XVI/1968, t. 2, str. 101. STiGlej popravek k tekstu XVI/1968, t. 3, str.

192. Blaznik Pavle: In memoriam dr. Janko Polec. IV/1956, t. 1, str. 47. 38 [Sorn Joe) J. S.: Joseph Ressel 17931857, inventorot the vessel screw, forester an d economist. Ljub-ljana 1957. V/1957, t. 2, str. 99. 39 J. S.: Vladimir Murko, Josip Ressel, ivljenje indelo. Ljubljana 1957. Vodniki Teh nikega muzejaSlovenije, VIII. V/1957, t. 2, str. 99100. 41 Kiauta Botjan: Ferdinand Schmidt, prvi razi-skovalec jamskih ivali. [Z 1 si.] X/19 62,>t. 1, str. 5459. 41 Bufon Zmago: Ferdinand Schmidt in slovenskibiologi. [Z 2 si.] XI/1963, t. 1, str. 6064 42 0 Schmldtovi naklonjenosti in strokovnem sodelova-nju s Slovenci in ostalim i slovanskimi narodi. Mui Marjan: Ferdo Seidl o svojem ivljenju indelu. V jubilejnem letu Seidlovega vzor nikaCharlesa Darwina priredil Marjan Mui. ISsi.] IX/1961, t. 1, str. 3654. 43 Marui Branko: Dr. Ivan Slokar (18841970). [Z 1 si.] XIX/1971, t. 1, str. 4748. 44 Kranjec Silvo: Ivan Vrhovec. (Ob stoletnici roj-istva). 1/1953, t. 1, str. 64.&nb sp;45 Zorn Tone: Peter Tosoni, Martin Wutte _, Leben und Werk eines Krntner Historikers, tipkopisna diser-tacija. Gradec 1966. Xix;i971, t. 2, str. 125. 46 Sorn Joe: Univerzitetni profesor dr. Fran Zwit-ter estdesetletnik. [Z 1 si.] XIII/ 1965,t. 3, str. 206. 47 b) Drugi ivljenjepisi Mui Marjan: Iz ivljenja in dela Machovih.[S 3 si.] III/1955, t. 3, str. 165170. 48 Smole Majda: Kranjska plemika rodbina ApiaUtrerjev. XVIII/1970, t. 1, str. 2427. 49 Vilfan S[ergij]: Anton Akerc mestni arhivarljubljanski. [Z 1 si.] IV/1956, t 2, st r. 99107. 50 Mole R[udolf]: Akereva stanovanja v Ljublja^-ni. Akereva borba za uradnega slugo. IV/ 1956, t. 2. str. 107. 51 Drobni podatki o pesniku. Solar Joa: Joa Gaperi. [Z 1 si.] XIII/196:5,t. 2, str. 103. 53 Gori France: Oglarski mojster Franc Gori(18361898). (Spomini na oeta). XV/1967,t. 2, r. 103112. 53 Som Joe: In memoriam Joeta Jenka. IZ 1 si.] XV/1967, t. 3, str. 193. 54 In memoriam Zvoneta Miklavia. [Z 1 si.] XVI/1968, t. 1, str. 5960. 55 Sedivy Jan: Martin Mikloi neznani narodnibuditelj. XV/1967, t. 2, str. 113114. 5 6 Jenko Joe: Jurij Mui. [Z 1 si.] XV/1967, t. 1, str. 59. 57 [Dobrovoljc France] F. D.: Ob grobu naega so-delavca Rafaela Ogrina. XIV/196 l, t. 2 ,str. 132. 58 Ogrin Rafael: Felice Salimbeni. VIII/1960, t. 2, str. 129. 59 Uri Milena: O zdravniku Florijanu Sentimer-ju. III/1955, t. 2, str. 114116. 60 Pivec Stele Melita: Konrad Stefan. Kustusljubljanske licealne knjinice. 1897^1909. VI/1958, t. 2, str. 93-95. 61 o njegovem imenovanju in delu. Ludvik Duan: Paolo Vida. XIV/1966, t. 3,str. 194195. 62 c) Druge ivljenjepise glej pod ustreznimiobdobji in panogami 3. BIBLIOGRAFIJE a) Poroila o zgodovinskih prispevkihv slovenskem asopisju v rubriki KronikeIz naih revij Smole Majda: Iz naih revij 1/1953, t. 1, str. 7374. 63  Iz naih revij. 1/1953, t. 2, str. 145147. 64  Iz naih revij. 1/1953, t. 3, str. 208211. 65

 Iz naih revij. 11/1954, t. 1, str. 6265. 68  Iz naih revij. 11/1954, t. 2, str. 137140. 67  Iz naih revij. 11/1954, t. 3, str. 211. 68  Iz naih revij. III/1955, t. 1, str. 53. 69  Iz naih revij. III/1955, t. 3, str. 188190. 70 b) Poroila o prispevkili krajevne zgodovine vslovenskem asopisju v rubriki Kronike Iz naihkrajev (Ba Franjo] B.: Iz naih krajev. (1. VII. 30. IX.1952). 171953, t. 1, str. 7577.&nbsp ;71 [Otorepec Boo] O.: Iz naih krajev. (1. XI. 1952 31.III. 1953). I;1953, t. 2, Str. 1 47150. 73  o.: Iz naih krajev. (1. IV. 31. VII. 1953). 1/1953, t. 3, str. 211215.&n bsp;73  o.: Iz naih krajev. (1. vm.31. XII. 1953). 11/1954, t. 1, str. 6670.&nbsp ;74  O.: Iz naih krajev. 1. 1. 30. IV. 1954. 11/1954,t. 2, str. 142143. 7S 48 11 [Sorn Joe] J. S.: Iz naih lirajev. 1. V.31. VIII. 19,54. 1171954, t. 3, str. 212213.&n bsp;76 J. S.: Iz naih krajev. (1. IX.31. XII. 1954). 11171955, at. 1, str. 5455.&n bsp;77 c) Druge bibliografije Dobrovoljc France: Nov dostavek k Cankarjevibibliografiji. 11/1954, t. 1, str. 535 4. 78 Rozman Franc: Anton Scherer: Sdosteuropa-Disser-tationen 19181960. Bine Bibliograp hie deutscher,sterreicher und schweizerischer Hochchulschrif-ten, GrazWienKln 1968. XVlII/1970, t. 2, str.124125. ra 4. ARHIVI, BIBLIOTEKE IN MUZEJIa) Arhivi Kos Janez: Sodobni arhivi. Razstava v ArhivuSlovenije (2. april do 6. maj 1968). XVl/1968st. 3, str. 188. 80  Arhivi. Od pisarne do zakladnice zgodovine. Knji-ico sta napisala in uredila Sergij Vilfan in JoeZontar, Ljubljana 1967. XVI/1968, t. 3, str. 191192. 81  Pogled v slovenske fototeke. XVII/1969, t:1, str. 4447. 82  Arhivi v Sloveniji. Sestavila in uredila s sodelova-njem arhivov Joe Zontar in Sergij Vilfan. Ljub-ljana 1970. XIX/1971, t. 1, str. 58. 83 Ludvik Duan: Eggenbergi in eggenberki arhivi.  XIX/1971, t. 2, str. 7781. 84 Maek Joe: Petindvajset let Arhiva Slovenije.  XVIII/1970, t. 3, str. 175177. 85 Mlinaric Joe: Usoda arhiva cistercijanske opaHtije Kostanjevice. [,S' si.] XXA972 , t. 3>str. 145153. 86 Nemani Ivan: Filmski oddelek pri Arhivu Slo-venije. XVII/1969, t. 3, str. 184185. 87 Sorn Joe: [estdeset] 60 let Mestnega arhiva ljubljan-skega. S sodelovanjem kolekti va ustanove sestavildr. Sergij Vilfan. Ljubljana 1959. Publikacije Mest-nega arh iva ljubljanskega Poroila in pregledgradiva, zv. 1. VIII/1960, t. 2, str. 136.&nbs p;88  Vodnik po arhivih Slovenije. Ljubljana 1965. XIV/1966, t. 2, str. 128. 8 9 Vilfan Sergij: Sedemdeset let Mestnega arhivaljubljanskega. XVI/1968, t. 3, str. 161-164; 90 Vonina Anton: Arhiv gradbenih spisov v Mari-boru. 11/1954, t. 1, str. 55-56'.&nbsp ;91  Gradbena fototeka. [S si.] III/1955, t. 3,str. 183-184. 92 2ontar Josip: Arhiv poveljstva armadne skupinemarala Svetozarja Borojevia. [Z 2 si .] IV/1956, t. 1, str. 3947. 93 Zontar Joe: Deelni arhiv v Ljubljani pred le-tom 1918. XVI/1968, t. 3, str. 151160. 94Priprave za ustanovitev. Delovanje arhiva.

 Narti za ustanovitev dravnega arhiva vLjubljani pred prvo svetovno vojno. XVII /1969. t. 1, str. 2427. 95 b) Biblioteke Smole Majda: Prispevek k zgodovini bibliotekeslube v zaetku minulega stoletja. XVIII /1970, t. 1, str. 47. 96, C) Muzeji in spomeniko varstvo [Ba Franjo] B.: Kovaki muzej v Kropi. 1/1953, t. 2, str. 144. 97 Opis muzeja.  B.: (Vilhar Sreko), Slovenci ob Jadranu. Zgodovin-ska razstava v Kopru 29. X .29. XI. 1952. Koper1952. L'1953, t. 2, Str. 150. 98  B.: Tehniki muzej na Jesenicah. 1/1953, t.3, str. 207208. 99 o ustanovitvi muzeja. Ba Angelos: Zbirka gotske in renesanne noeV ljubljanskem Mestnem muzeju. IV/1956;t. 2, str. 109110. 100 Bolta Lojze: Mestni muzej v Celju. [Z 1 si.] VI/1958, t. 2. str. 9799. 101 o ustanovitvi in delu. Boitin Elica in Kovic Breda: Mestni muzej v Pi-ranu. V/1957, t. 1, str. 49.  102o ustanovitvi muzeja in zbirkah. Dular Joe: Belokranjski muzej v Metliki. 11/1954, t. 3, str. 209210. 103 Fister Majda: Ob razstavi »Rezljana vrata v Tu-hinjski dolini« [Z 2 si.] XX/1972, t. 2, str.110111. 104 Gaperi Joe: Nastanek in delo kovakega mu-zeja v Kropi. [Z 2 si.] Vll'1959, t. 1, str. 455. 105 Goriek Doroteja: Muzej v Skofji Loki. [Z 1 si.]  III/1955, t. 2, str. 118122. 106 Granda Stane: Prazgodovina Novega mesta.(Arheoloka razstava. Dolenjski mu zej v No-vem mestu 2. 9. do 30. 11. 1971). XIX/1971,t. 3, str. 181. 107 Gumilar F[rancl: Delo in razvoj Mestnega mu-zeja v Ptuju po osvoboditvi. 1/1953, t. 2,str. 140141. 108 Hojan Tatjana: Razstava »Slovensiia olskaknjiga ob 200-letnici uradnih olski h tiskov.«  XX/1972, t. 3, str. 178179. 109 Jagodic Marija: Etnografski muzej v Ljubljani.[S 3 si.] III/1955, t. 3, str. 18518 6. 110 o ustanovitvi in delu. Jarc J[anko]: Dolenjski muzej v Novem mestu,[S 3 si.] 11/1954, t. 1, str. 5960.&nb sp;111 o ustanovitvi in delu. ■ Dolenjski muzej v Novem mestu. [S si.] Vl/1958, t. 3, str. 149151. 112 o dejavnosti muzeja. Jug Jurij: Nastanek in delo Muzeja slovenskihpremogovnikov v Velenju. [S 3 si.] XV/1967, t. 1, str. 6062. 113 Klopi France: Razstava »Oktobrska revolucijain delavsko gibanje na Slovenske m 1. 19171920«. [Z 2 si.] V/1957, t. 3, str. 155158. 114 Knez Tone: Arheoloki oddelek Dolenjskega mu-1920«. [Z 2 si.] VI/1958, t. 3, str. 152. 115 Dolenjski muzej in njegove zbirke XVIII/1970, t. 3, str. 173175. 116 Kobe-Arzenek Katarina: Tehniki muzej Slove-nije. [S si.] XVII/1969, t. 1, str. 3843. 117o zgodovinskem pregledu, ustanovitvi in dejavnosti muzeja. 49 12  Razstava »Prvi tekstilni industrijski obratina Slovenskem« [S s i.] XVII/1969, t. 1,str. 5054. 118 Koren Vlasta: Pokrajinski muzej za Pomurje.[S si.] VIII/1960, t. 1, str. 6063.&nbs p;119  Zbirke Pokrajinskega muzeja za Pomurje vMurski Soboti. [S si.] XV1/196'8, t. 3, stri181186. 120 [Leban Vladimir] L. V.: Zemljepisni muzej Slo-venije. IV/1956, t. 3, str. 179.&nb sp;121

Logar Sreko: Mestni muzej v Idriji. IV/1956,t. 1, str. 5051. 122 Mal Josip: Marginalije ob ljubljanskem Mestnemmuzeju. 1/1953, t. 1, str. 7879.&nbs p;123 o ustanovitv in delu.  Muzeji in zgodovina. 11/1954, t. 2, str.136137. 124 Ostanek France: Slovenski olski muzej. [Z 1 si.]  VIl/1959, t. 3, str. 189190. 125 o ustanovitvi in delu. fOtorepec BooJ O.: Varstvo spomenikov V. 19531954.Glasilo Zavoda za spomeniko varst vo LRS. Ljub-ljana 1955. IV/1956, t. 2, str. 112113. 126  O.: Stane Gabrovec, Najstareja zgodovina Dolenjske. Vodnik po arheolokih zbirkah muzejev v No-vem mestu, Breicah dn Metliki. Novo mesto 1956.  IV/1956, t. 3, str. 180181,. 127  O.: Joe Gaperi, Vigenjc. Vodnik po zgodovin-skih ebljarskih kovanicah v Kamni go ioi, Kolnl-ci, Kropi in eleznikih. Vodnikii Tehnikega mu-zeja Slovenije, VII. Ljub ljana 1956. V/1957, t. 1,str. 51. 128 Pahor Miroslav: Priprave za slovenski Pomorskimuzej. [Z 2 si.] V/1957, t. 3, str. 158160. 129 Pavlic Slavica: [Slovenski olski muzej.] XI/1963, t. 2, str. 12'3124. 130 Pomen muzeja. [Potuek Elica] P. E.: Delo in razvoj Notranj-skega muzeja v Postojni. [Z 2 si.] I II/1955,t. 1, str. 5153. 131 Reisp Branko: Prirejanje zgodovinskih razstav.  XIV/1966, t. 2, str. 100105. 132 Rutar Marija: Tolminski muzej. [S si.] VII/1959, t. 2, str. 125127. 133 o ustanovitvi in delu. Spini Ivo: Urbanistina naela za direktivninart Ljubljane. 1/1953, t. 3, str. 203204. sp;134 Stani Nataa: Nicolaus Perottus, Rudimentagrammatices. (Opis inkunabule, ki jo hran iSlovenski olski muzej). [Z 2 si.] XIV/1966',t. 1. str. 6167. 135 etinc Marjetica: O razstavi »Zlatarstvo na slo-venskem tajerskem« XX/1 972, t. 1, str.5354. 136 Skaler Stanko: Posavski muzej v Breicah. [Z1 si.] 11/1954, t. 3, str. 207209.  137 o dejavnosti muzeja in njegovih zbirkah. [Sorn Joe] J. S.: Vodniki Tehnikega muzejaSlovenije. 11/1954, t. 3, str. 213.  138 Kratko poroilo o brourah: Razstava znanstvenihodkritij ; Slovenska pe. Vodnik po zg odovinskemplavu v Dnu nad Kropo; A. Struna, Idrij.ska>yKamt«; M. Suteri, Goz darski, lesni in lovskimuzej v Bistri.  J. S.: Vodnik po Narodni galeriji. Ljubljana1958. VI/1958, t. 1, str. 44.&nb sp;139 Stukl France: Varstvo spomenikov XI/1966.Ljubljana 1967. XVI/1968, t. 2, str. 127128. 140  Nova muzejska zbirka v eleznikih. XVIII/1970, t. 1, str. 4849. 141 Sumi Nace: Ob novem predlogu generalnega na-rta za Lubljano [Z 1 si.] 1/1953, t. 3 !, str.201202. 143 Nekaj pojasnU in pripomb s spomeniko-varstve-nega vidika. Teply Bogo: Pokrajinski muzej v Mariboru 1952. 1/1953, t. 1, str. 72. 143 Poroilo o delu.  Pokrajinski muzej v Mariboru (19531955). IV/1956, t. 1, str. 4850. 144 Urbas T[onka]: Nove razstavne zbirke v Pokra-jinskem muzeju v Mariboru. VI/1958, t . 1,str. 4344. 145 Vrier Sergej: Zbirka vojakih uniform v Pokra-jinskem muzeju v Mariboru. [S si.] XV /196V, t. 3, str. 166173. 146  Zbirka modnih no v Pokrajinskem muzeju vMariboru. [S si.] XVI/1968, t. 2, str . 91-^97. 14'3I ■ Ob »Uniformah v zgodovini« kultumo-zgo-jdovinski razstavi mar iborskega pokrajinskegamuzeja. [Z 2 si.] XVIII/1970, t. 2, str. 121123. 148

Zorzut Ludvik: Goriki muzej. 1/1953, t. 3;str. 206207. 149 o ustanovitvi in delu muzeja. Zwitter Anja: Lojze Bolta dn Vera Kolek, Stalna arhe-oloka razstava pokrajinskega muzeja v Celju, Kul-turni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vod-nikov, 22 z vezek, Ljubljana 1870. XX/1972, t. 2,str. 121. 150 2mdari Marjan: Razstava »tajerska in Koro-ka v osvobodilnem boju«. XX/1 972, t. 3,str. 179181. 151 Zontar Majda: Razstava o gradovih na Gorenj-skem. [Z 1 si.] XVI/1968, t. 2, str. 124125. 152 II. SPLONA IN POLITINA ZGODOVINA (DELA O VSEH ALI VECINI OBDOBIJ) 1. SLOVENSKA ZGODOVINA Blaznik Pavle: Gradovi na lokem ozemlju. [Ssi.] 1/1953, t. 2, str. 97102. 153 o nastanku in razmejitvi grainskih posesti. Kos Janez: Ljubljana (uredila Iv. Bratko in M. Males')Ljubljana 1964. Gorenjska (Ljubljana 1965). Primorska in Notranjska (Ljubljana 1966). Dolenjska (ure-dila Fr. Stele in Iv. Bratko, Ljubljana 1967). ZbirkaSlovenija. XVII;'1969. t. 1, str. 60. 154 Branko Boi: Razvoj gasilstva na Slovenskem,Ljubljana 1968. XVII/1969, t. 3, s tr. 186187. 155 Mal Josip: Beseda o krajevnem imenoslovju. XIV/1966, t. 3, str. 184^185. 156 50 13 2. ZGODOVINA DRUGIH NARODOV Juvanie Ivo: Bernhard Wurzer, Die deutschen Sprach-inseln in Oberitalien; Bozen, 1969; Franz Turnier,Das Land Sdtirol; Mnchen 1971. S asovno kro-niko od prazgodvine do 10. 8. 1970; Cristoph Pan,Sdtirol als volkisches Problem; Stuttgart & Wie n1971, Zbirka »Ethnos«, t. 9 (Oris junotirolske etno-sociologije). XX/ 1972, t. 2, str. 117121. 157 j Mal Josip: Mathilde Uhlirz, Handbuch der Geschich-te Oesterreich Ungarns. 1 Band 1526, 2 neu-bearbeitete Auflage 1963. XIII/1965, t. 3, str.207208. 158 [Rozman Franc]: Isabel Barclay, Odkrivanje sveta.Zbirka »Kultura in zgodov ina«. Ljubljana 1962. XI/1963, t. 2, str. 127-428. 15S | III. NAJSTAREJA ZGODOVINA IN ARHEOLOGIJA 1. PRAZGODOVINA EVROPSKIH LJUDSTEV Knez Tone: Iz najstareje zgodovine Novega me-"sta. [S si.] XVI/196'8, t. 1, s tr. 1631. IGO ■ Haltatsfce gomile v Novem mestu. [S si.] 'XVIII/1970, t. 1, str. 1120. 1 61 Nove situlske umetnine. Ob figuralnih si-tulah iz Novega mesta. [S si.] XX/1972, t.2, str. 6575. 162| Knifie Timotej: Arheoloka najdia v Kranju[S si.] XIX/'1971, t. 2, str. 7076. 163 Pahi Stanko: Zamo grobie na Pobreju priMariboru. [Z 2 si.] 1/1953, t. 2, str. 141144. nbsp;164 2. RIMSKA (IN GRSKA) ZGODOVINAIN ARHEOLOGIJA Arko Dragotin: Vpraanje amfiteatra v Emoni.[S 3 si.] VI/1958, t. 2, str. 96.  165 Curk Iva: Iz najstareje zgodovine Sevnice. [Z1 si.] XVH/l9e9, t. 3, str. 139^140. 166 Klemene J[osip]: Kaj nam govore Sempetrskinagrobniki? [S si.] 11/1954, t. 3, str. 167)171. 167 Kos Janez: Ljudmila Plesniar, Jakopiev vrt, 14.knjiica zbirke vodnikov Kulturni in naravni spo-meniki Slovenije. Ljubljana |1968. XVII/1969, t.3, str. 187. 168 Miki Iva: Novo odkriti spomenik rimskega ma-^terinskega boanstva v Ptuju. [Z 2 si .] X/1962, t. 3, str. 187189. 169 O podobi Ln zgodovini rimskega Ptuja, iXII/1964, t. 1., str. 7475. 170 Mikl-Curk Iva: Rekonstrukcija podobe antinegaPtuja. XVI/1968, t. 2, str. 7779.&nbsp ;171  Prispevek k poznavanju rimskih vodnih potipri nas [Z 2 si.] XVI/1968, t. 2, str. 8082. 172 [Otorepec Boo] O.: Jaro Sasel, Vodnik po Emoni.Ljubljana, 1955. 111/1955, t. 3, st

r. 190. 173 Plesniar-Gec Ljudmila: Bronasta statueta Ve-nere iz Emonske insule XXIX. [Z 2 si. ] XI/1963, t. 2, str. 115117. 174  Severna emonska vrata pod traso Titove cestev Ljubljani. [S si.] XII/1964, t . 1, str. 6773. 175  Novo odkrita rimska plastika v Emoni. [S si.].  XIII/1965, t. 2, str. 98101. 176  Nekaj zgodovinskih podatkov o SlovenskemPrimorju v rimsld dobi in antini sit us Egide.  XIV/1966, t. 1, str. 6872. 177 Sasel A[nka]: O rimskem obdobju na Sloven-<skem. [S 3 si.] 11/1954, t. 1, str. 21 24. 178 Sasel Jaro: Zagrad pri Prevalj ah. Rimsko gro-bie. [S si.] 1/1953, t. 1, str. 1523. 17  Donesek k zgodiovini Prekmurja v staremveku. [ S si.] III/1955, t. 1, str. 4 049. 180  O najstarejem napisu iz Emone. [Z 2 si.] III/1955, t. 2, str. 110113. 181  Severovzhodne italske zapore v antiki. [S 31si.] IV/195e, t. 2, str. 8693.&nb sp;182 Ob prikazu arheoloko-zgodovinskega pomena ital-skega zapornega zidovja tudi o dos edanjem raz-iskovanju le-tega.  Kipi in reliefi iz Emone [S si.] VI/1958, t.1, str. 112. 183  Prispevki za Zgodovino rimskega Iga. [S si.] VII/1959, t. 2, str. 117123.&nbsp ;184  [Tiso sedem sto sedem] 1707 let star napisiz Emone. [Z 2 si.] IX/1961, t. 1, str. 5558. 185  K zgodovini ptujskega gradu v arheolokihobdobjih in nekaj novih najdb na zah odnemvznoju. [S si.] IX/1961, t. 2, str. 120128. 186  Ljubljanski grad v starem veku. [S si.] X/1962, t. 2, str. 112116. 187  Pomen raziskovanja rimskih cest za politino,^upravno in kulturno zgodovino. [Z 1 si.] XX/1972, t. 3, str. 139144. 188 (Sorn Joe) J. S.: Zgodovina Ljubljane. Prva knjiga:Geologija ln arheologija. IV/1 956, t. 1, str. 52. 189  T. Knez P. Petru S. Skaler, Municipiura Fla-vium Latobicorum Nevlodunum. Op is antinega me-sta ln njegove predzgodovine. Novo mesto 1961. X/1962, t. 2, str. 12 8. 190 3. ARHEOLOGIJA SREDNJEGA VEKA Slabe Marijan: Poskus prikaza materialnih do-kazov iz asa preseljevanja narodov ( 5. in 6.stol.) v SR Sloveniji. XX,/'1972, t. 2, str.7681. 191 Smole Emil: Koprsko obzidje, Mudina vrata inLevji grad. [S si.] V/1957, t. 1, str . 2638. 192 Sae! Jaro: Problemi naseljevanja vzhodno- alp-skih Slovanov. [Z 1 si.] XX/1972, t. 1, strj3e. 193 I 51 14 IV. srednji vek 1. SLOVENSKE dezele V srednjem veku fodor henrik: Iz zgodovine Porabskih Slovencev.(Prevedel iz rokopisa Vilko Novak ). [Z 1 si.] XII/1964, t. 1, str. 19. 194 grafenauer bogo: Pomen ustolienja Icorokihvojvod v slovenski zgodovini in njegova pro-blematika [S 3 si.] 1/1953, t. 2, str. Hi-ll 9. 195  Poglavitne poteze slovenskega zgodovinskegarazvoja in poloaja. XVI/1968, t. 3 , str. 129136. 196Karantanija In njena dvakratna vloga v oblikovanjuslovensk e narodne zavesti. hab jan vlado: Celjsko-avstrijska vojna od leta1438 do 1443 ali vojna za Ljublja no in Istro.(Odlomek iz rokopisa I. knjige: Dravnostnikneevini Celjanov in Gorikih ter podeel-ski punti. [S si.] XIX/1971, t. 3, str. 137148. 197 koropec joe: Slovenjebistriki svet v XIV. inXV. stoletju. [S si.] XIII/1965, t. 3, str.156164. 198  Srednjeveki Pohorski dvor. XVIII/1970, t.2, str. 7679. 199

Mal Josip: Stjepan Antoljak, Hrvati u Karantanlji.Prilog seobl Hrvata iz Dalmaci je u prekosavskekraj eve u 7. stoljeu. (Godien zbornik filoz. fak.univ. Skopje 195 6 knjig. 9. VIII/1960, t. 1, str.6364. 200  Vera Raupach, Probleme der lteren slowenischenGeschichte (mit besonderer Berc ksichtigung derArbeiten von Prof. Hauptmann und J. Mal). In-augural- Dissertati on zur Erlangung des Doktorgrades der philosophischen Fakultt der Univer-sitt zu Graz 1942. VIII[/1960, t. 2, str. 136 201  Slika korokega ustolienja v londonskemrokopisu. [Z 2 si.] XI/1963, t. 2, str. 6'572. 202 mor carlo guido: Pohod kralja Alboina (568570). Prevod [Vilfan Marija] M. V. XVII /1/1969, t. 1, str. 914. 203 pirkovi ivo: K topologiji freisinkih posesti naDolenjskem. IX/1961, t. 3, str. 174|1 81. 204 reisp branko: Leta 1499 omenjena krajevnaimena v Kamnikih Alpah. XI/IOS, t. 2,str. 111113. 205 vilfan sergij: Slike iz Brkinov. Zgodovinskeslike Brkinov. [S si.] 1/1953, t. 2, str. 120--130. 206 Vodopivec Peter: Miroslav Pahor: »Socialni boji vobini piran od XV. do XVII I, stoletja«. Ljubljana.Piran 1972. XX/1972, t. 3, str. 187188. 207 zelko ivan: Soboki jobagicni. IX/1961, t. 3,str. 16016'4. 208 Izvor in njihov pomen v fevdalni drubi.  Zemljie Belmura. [S si.] XI1963, t. 3,str. 167178. 209 Obseg zemljia. Fevdniki zemljia Belmure. Pe-tanjci otono ozemlje. Izvor in pomen imen aBelmura.  Krog in Buzinci. [S si.] XII/1964, t. 1,str. 4955. 210 o cerkveni desetini, zemljiki gosposki v srednjemin v novem veku, o kolonizaciji v srednjem vekuv Krogu in o krajevnem imenu in naselju Buainci. V. zgodovina od 16. do 18. stoletja 1. SLOVENCI ba franjo: Ptujski grad in njegova okolica vnovem veku. [S 3 si.] 1/1953, t. 3, st r. 17l176. 211 jelini zdravko: Cma smrt v Gorici leta 1682.Iz dnevnika Ivana Marije Maruia. [S si.] 11/1954, t. 2, str. 115121. 212 Kos Janez: Slava Vojvodine Kranjske. Izbor, JanezVajkard Valvasor. Iz Valvasorje vega berila dr. Mir-ka Rupla izbral, spremno besedo in opombe napisalter uredil Branko Reisp. Ljubljana 1968. XVI/1968, t. 3, str. 191. 213 Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo. Druga izpopol-njena izdaja, uredil Branko Reis p. Ljubljana 1969. XVII/1969, t. 3, str. 187. 214 ludvik duan: Zdravnik komedijant von Aichen-berg XVIII/1970, t. 3, str. 150152. 215 Nekaj novih podatkov o Aichenbergovem komedi-janstvu. marui branko: Ivan Maria Marui (16411712). [S si.] XII/196'4, t. 2, str. 120127.&nbs 16 smole majda: Kuga na Kranjskem v XVI. sto-letju. V/1957, t. 2, str. 9798. 217 Sedivy Jan: Mirko Rupel, Prttmus Trber, Leben undWerk des slowenischen Reformator s. DeutscheUbersetzung und Bearbeitung von Balduin Saria. Sdosteuropa Schriften. 5 Band. Mnchen 1965. XV/1967, t. 2, Str. 116117. 218 Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen.Begrndet von Rudolf Trofenik. I. Band. Ab-handlungen ber die slowenische Reformation.Mnchen 1968. XVII/1969, t. 1, s tr. 6263. 219 som joe: Ljubljana in kmeki upor v letu 1635[Z 2 si.] III/1955, t. 1, str. 2225. 220 umek ema: Kuga na tajerskem v letih 16791683. [S 3 si.] VI'1958, t. 2, str. 8084. 2 21 verbi marija: Upor idrijskih podlonikov leta1627. XVIII/1970, t. 3, str. 147149. 222 vilfan sergij: Koprski glavar Slovanov v avstrij-sko-beneki vojni 15081516. [S si. ] II/1954, t. 1, str. 2429. 223 52

15 VI. ZGODOVINA 18. IN PRVE POLOVICE 19. STOLETJA (DO VKLJUNO 1849) 1. SLOVENCI Dular Joe: Navratilov Zapis iz leta 1849. [S si.]  III/1955, t. 2, str. 99109; t. 3, str. 176179. 224 o Janezu Navratilu roj. 5. marca 1823 in Zapdsu. Grafenauer Bogo: Veliki tolminski kmeki punt.[S si.] 11/1954, t. 2, str. 8189.&nbsp ;225 Marui Branko: Elio Aplh, La società triestina nelsecolo XVIII. Giulio Einaudi Editore, 1957. VII/1950, t. 2, str. 128. 226 Pivec Stelè-Melitta: Vodnik leta 1834 o Sloveniji.  IX/1961, t. 3. str. 187190. 227Glej dostavek k tekstu X/1962, t. 1, str. 64. Reisp Branko: Francoska revolucija, Napoleon inSlovenci. Ob 175-letnici zaetka fr ancoske re-volucije, rz 2 si.] XII/1964, t. 3, str. 200204. 228 Smole Majda: Podloniki in vojaka sluba v te-rezijanski dobi. [Z 2 si.] IV/1956, t. 1 , str.2124. 229 Sedivy Jan: Prispevek o revolucionarnih dogod-kih na vzhodnem Slovenskem leta 18 48. IX/1961, t. 3, str. 190. 230  Nekaj neznanih narodnih buditeljev na ta-jerskem. XV/1967, t. 3, str. 183191. 231 o Martinu Kaviu, dr. Lovru Vogrinu, TonkiStupca.  Od kod Raiev psevdonim Sekoloski ? XVI/1968, t. 3, str. 150. 232 Sorn Joe: Merkantilist Franc Rakovec Rei-gersfeld (16971760). III/1955, t. 2, str.8 187. 233 Tancik Ferdinand: Ob 150-letnici vojnih operacij18131814 v mejah ilirskih provinc . [S si.] XI/19'6'3, t. 3, str. 185192; XII/1964, t. 1,str. 3748. 234 Umek Ema: Usmerjenost publikacij kranjskekmetijske drube v letih 1770 do 1779. XV /196'7, t. 3, str. 149151. 235 Valeni Vlado: Zupljani Trnovega pri IlirskiBistrici zoper lake upnike v XVIII. stole tju.)[Z 2 si.] VL/1958, t. 1, str. 3942. 236 ontar Joe: Upor podlonikov gospostva Brdapri Kranju v letih 17811783. [Z 2 si.] IV/19 56, t. 1, str. 2429. 237 VII. OBDOBJE OD 1850 DO 1914 1. SLOVENCI Andonovski H[rìsto] G.: Nekaj prispevkov k od-mevu makedonske ilindenske vs taje med Slo-'venci. [Z 2 si.] 11/1954, t. 3, str. 201204. 238 Fischer Jasna: Oris kronologije delavskega gibanja naSlovenskem 18671968. Ljublja na 1969. X.VIII/1970,t. 3, str. 185186. 239  France Zeleznikar in parika komuna. XIX/1971, t. 3, str. 158162. 240 Golouh Rudolf: Iz zgodovine delavskega gibanjav Ljubljani. 1/1953, t. 1, str. 4649 . 241  O prvem slovenskem delavskem listu. [Z 2i si.] IV/1956, t. 2, str. 57. 2 42 Jana Olga: Agitacija »-Novic« za preseljevanjeSlovencev v Srbijo v le tu 1865 in 1866. X/1962, t. 3, str. 185187. 243  Kolera na Kranjskem leta 1855. XI1/196'4,t. 1, str. 6064. 244  Branko Marui, Zaetki slovenskega asnikarstvana Gorikem; Fran Vatovec, asnikarski fenomen:gorika ^>Soa«. Trst 1971. XIX/1971, t. 3, str.184. 245 Kermauner Duan: O prvi stavki in o razmerahna Jesenicah pred zaetkom politinih boje v.[S 3 si.] IV/1956, t. 1, str. 16. 246  Prvi slovenski socialnodemoikratski list »Novias«. [S si.] IV/19 56, t. 2, str. 6067, t. 3,str. 121131. 247  Drugi slovenski socialdemokratski list. [Z 1si.] X/1962, t. 2, str. 8090.&nbs p;248 Kobe Arzenek Katarina: Pregled zgodovineRdeega kria na Kranjskem. [S si.] XIV/196'6, t. 1, str. 5361. 249 Koelj Ivanka: Fran Zwitter, Nacionalni problemi vhabsburki monarhiji. Ljubljana 19 62. XI/1963, t. 2, str. 126. 250

Kyovsky Rudi: Ilegalni tisk v delavskem gibanjuv Ljubljani okrog osemdesetih let prejnjegastoletja. [S si.] 11/1954, t. 1, str. 620. 251 ■ Stavke ljubljanskega delavstva v letih 18711874 in ustanovitev prvih sindi katov v Ljub-ljani. [S si.] III/1955, t. 3, str. 150159. 252 Marui Branko: Laura Kraker; L'attività giornalisticadi Domenico de Manzoni. T rieste 1962. X/1962, t. 3, str. 191192. 253  Ob stoletnici »Gorikega oglednika« [S si.] (XI/1963, t. 2, str. 10 1106. 254 Oris prvega asnika na Gorikem.  »Domovina« (18671869). [S 3 si.] XIII/1965, t. 2, str. 4864; t. 3, str. 12'7139. 255Oznaka in vloga asnika. Melik Vasilij: Slovenski tabori. XVI/1968, t.2, str. 6576'. 256  Parika komuna v soasnem slovenskem ti-sku. XIX/1971, t. 1, str. 17. 257  Vplivi in odmevi parike komune med Slo-venci. XIX/1971. t. 2, str. 6569.  258 Oroen Janko: Donesek k zgodovini delavskegagibanja v naih premogovnih revirjih (.M artinTerpotitz in prvi maj.) XV/1967, t. 3, str.176179. 259 [Rozman Franc]: Duan Bole, Razvoj delavskega gi-banja do prve svetovne vojne. Zbi rka »Delavskauniverza«. Ljubljana 1963. XI/1863, t. 2, str. 127. 260  Stoletnica Slovenske italnjice v Solkanu 18671967. Zbral in uredil Branko Mar ui. Nova Gorica1967. XVII/)1969, t. I, str. 63. 261 53 16  Milan Subari in njegovo socialistino delo-vanje. XX/1972, t. 2, str. 97100. 262 Sevidy Jan: Borba za entiljsko trdnjavo. [S si.] XVII/1969, t. 2, sitr. 92101.  263 Oris politinih in narodnostnih bojev od 1886 letadalje. kafar Ivan: Dve ohranjeni pismi Boidarja Rai-a Joefu Borovnjaku. [S 3 si.] XVIII/197 0,t. 1, str. 3943. 264  Gabor j evo pismo upravi Slovenskega gosfoo-darja leta 1870. [Z 1 si.] XVII I/1970, t. 2,str. 8388. 265 Som Joe: Nekateri revolucionarni dogodki navzhodnem Slovenskem leta 1948. [Z 1 si .] VIII/1960, t. 1, str. 5356. 266 Stavka ljubljanskih stavbnih in mizarskih de-lavcev v maju 1902. [S si.] XV/1967 , t. 3,str. 121128. 267 Valeni Vlado: Ljubljanski protinemki odmevitumarskih dogodkov. X/1962, t. 2, str. 11 7125. 260 Vatovec Fran: Zgodovinski pomen gorike »So^-e« (18711915). Razmiljanja o b 100-leitnicinjenega pojava. XIX/1971, t. 1, str. 2229. 269 Vodopivec Peter: Cme koze na Kranjskem in vLjubljani v letih 1873;'74. XX/1972, t . 2,str. 9296. 270 Zora Tone: Prizadevanja za uveljavitev sloven-skega uradovanja v Podjuni v 90. l etih pre-teklega stoletja. XIX/1971, t. 1, str. 4546. 271 VIII. OD ZAETKA PRVE DO ZAETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE 1. SLOVENCI Cermelj Lavo: Ob petdesetletnici poiga Narod-nega doma v Trstu. [S 3 si.] XVIII/1 970, t.2, str. 97104. 272 Felaher Julij: Slovenska zahodna Ziljska dolinav prevratnih dneh v letih 19181919 . Zgodo-vinslca resnica o 24. novembru 1918 v St. te-fanu. XVI/1968, t 2, str. 1141 20. 273 Kermauner Duan: Ustanovitveni manifest »De-lavske socialistine stranke za Sl ovenijo« zdne 3. marca 1920. [S si.] VII/1959, t. 2,str. 5765. 274 Klopi France: Ustanovitev komunistine par-tije v Zagorju. (Poglavje iz prispevka za Za-gorski zbornik) VII/1959, t 1, str. 14. 275  Slovenci v oktobrski revoluciji. XV/'1967,t 2. str. 6569. 276 Kobe-Arzenek Katarina: Slovenski Rdei kri v

stari Jugoslaviji 19181941. XIV/1960, t. 2, str. 106109, t. 3, str. 186193. 277 Prvo nadaljevanje ima naslov Rdei kri na osvo-bojenem ozemlju. Kos Janez: Roman Gospodin Franjo in razpustSlovenske matice. XIV/1966, t. 1, str. li-li 278  Zeleniarska stavka aprila leta 1920. (Oris). XVI/1968, t 1, str. 115. 279 Kresal France: Delavski zaupniki v stari Jugo-slaviji. XVII/1969, t. 3, str. 18018 3. 280  Stanovanjska zaita in gradnja stanovanj vvanejih delavskih srediih v Sloveniji o leta 1918 do 1930. XVIII/1970, t 2, str.105112. 281 Miili Jurij: Z drugo stopinjo slovenskega planin-skega polka v borbi za Korotan. (Ob tiride-setletnici.) [S &1.] VIIi/1959, t 2, str. 103106. 282  Boji za Gorico. (19151916i). [S si.] VIII/1960, t. 3, str. 200204. 283  Ognjeni krst slovenskih fantov 1914. (Ob pet-desetletnici). [S si.] XIII/19 65, t. 2, str.8493. 284  Obramba na Soi v letih 19151917. (Ob pet-desetletnici). [S si.] XIV/1966, t. 1 , str.3652; t. 2, str. 110123; t. 3, str. 173184. 285 Neak Duan: Pisarna za zasedeno ozemlje. XX/1972, t 2, str. 101106. 286  »Koroki plebiscit«, razprave in lanka, urediill Jan-ko Pleterski, Lojze Ude, Tone Zorn. Ljubljana1970. XX/1972, t. 2, Str. 115117. 287  Poloaj na slovensltem Primorju v lui pi-same za zasedeno ozemlje od novembra 1918do novembra 1920. XX/1972, t. 3, str. 158162. 288 Prunk Janko: Skof Jegli politik. XIX/1971,t. 1, str. 3042; t. 3, str. 169177. 2 9 Regent Ivan: Utrinki iz neobjavljenih spominov. [S 3 si.] 11/1954, t 1, str. 16. 290 o socialdemokratskem in komunistinem gibanjuv Trstu In na Primorskem. Rozman Franc: Ivan Regent, Spomini. Ljubljana 1967.  XVII/1969, t. 1, str. 6364. 291 Stergar Nataa: Milko gkrap. Uporna mladina. Prispe-vek k zgodovini borbe slovensk e trake mladineza narodni obstoj pod faistino ItaMjo, Trst 1971.  XX/1972, t. 2, str. 123. 292 Vodopivec Peter: Dr. Valentin Inzko, »Koroki Slovenciv evropskem prostoru&l aquo;, Idejnopolitina tudija. Ce-lovec 1970. XX/1972, t. 1, str. 5961. 293  Janko Pleterski, »Prva odloitev Slovencev za .Tugo-slavljo«, Pol itika na domaih tleh med vojno 19141918 [Ljubljana] 1971. XX/1972, t. 2, str. 121123 .Glej popravek k tekstu XXyi972, t. 3, str. 189. 294 Vovko Andrej: Lavo Cermelj, Med prvim in drugimtrakim procesom. Ljubljana 1972. XX /1972. t.3, str. 189. 295 Vrea Oton: Moja udeleba v bojih na severnimeji 1918/1919. XVII/1969, t 2, str. 104lO e. 296 [Zorn Tone] T. Z.: Lovro Kuhar Preihov Voranc,Poganica, Zbrano delo VI, uredil in opombe na-pisal Drago Drukovi. Ljubljana 1967. XV/1967,t. 2, str. 118U9. 297  Nekaj nadrobnosti o delovanju Krntner Hei-matdiensta pred plebiscitom leta 1 920 na Ko-rokem. XVI/1968, t. 3, str. 165167. 298 ■ Iz avstrijsko-jugoslovanskih pogajanj v Ce-lovcu maja 1919. XVII/1969, t. 1, str. 2829. 299 54 17 Nemki Volkstag v Velikovcu 9. junija 1918in gibanje za majniko deklaracijo na junem Korokem. XVII/1969, t. 2, str. 102103. 300 IZ dejavnosti narodnega sveta za Korokopred plebiscitom v letih 19191920. XVIII/197 0, t. 1, str. 44-45. 301 Iz problematike jugoslovanske uprave na Ko-rokem pred plebiscitom leta 1920. XVIII /1970, t. 2, str. 8996. 302 ■ Iz korespondence dr. Janka Brejca. XIX/1971, t. 1, str. 4344. 303 Wilhelm Neumann, Krnten 19181919, Ereignisse Dokumente Bilder. Klagenlurt 1970. XIX /1971,t. 1, Str. 6364. 304 Franc Resman, Rod pod Jepo, Celovec 1971. XX/1972, t. 1, Str. 5859. 305

■ Se nekaj podatkov o kulturni avtonomiji zakoroke Slovence v dvajseti h letih. XX/1972, t. 2, str. 107109. 306 2 JUGOSLOVANSKI NARODI MED OBEMAVOJNAMA Dobrila Pavel: Dr. Ivan Ribar, Stara Jugoslavija i ko-munizam. Zagreb 1967. XVII /1969, t. 2, str. 122-123. 30' Miku Metod: Ob rojstnem dnevu nove in stareJugoslavije. [Z 1 si.] VI/1958, t. 3, s tr. 105. 109. smi 3. DRUGI NARODI Mui Jurij: Ob tiridesetletnici razpada biveavstrijske vojske. VI/1958, t. 3, str. 146 48. 309  Od atentata do ultimata. (Ob petdesetletnici).[S si.] XII/1964, t. 2, str. 1 34138. 310 o diplomatski dejavnosti monarhije po sarajevskematentatu. Rozman Franc: Alan Bullock, Hitler. Ljubljana 1963. XII/1964, t. 1, str. 77.  311 Vodopivec Peter: Marjan Britovek, Revolucionarniidejni preobrat med prvo svetovno vojno (Leninv boju za tretjo internacionalo), Ljubljana 1969. XVIIW970, 't. 1 str . 5557. 312 Zorn Tone: Jerzy Kosenski, Sprawa przylaczeniaAustrii do Nimdec po I wojnie gwia towej (19181922). Poznan 1967 (instytut zahodm). XIX/1971, t.1, str. 6263. 313  Nejugoslovanski Nemci v dravski banovini le-ta 1931. XIX/1971, t. 2, str. 889 2. 314  Izgoni tujih dravljanov iz obmoja dravskebanovine XIX/1971, t. 3, str. 178180. 315 IX. OD ZAETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE DALJE 1. SLOVENCI Benedik Franc: Poslovilna pisma za svobodo ustrelje-nih v okupirani slovenski taj erski. Glavna uredni-ka: Milan Zevart in Stane Terak. Maribor 1985. XIV/1966, t. 2, str. 129. 316 Carni Ludvik: Ilegalne grafine tehnike Cen-trarle tehnike KPS v Ljubljani. VIII/1 960,t. 1, str. 18. 317 Cepe Marica: Ljubljana v osvobodilnem boju. XII/1964, t. 2, str. 8194. 318 Dobrila Pavli: Lavo Cermelj, Ob trakem procesu1941. Ljubljana 1982. XII/1964, t. 2, str. 141 319 Dolenc Maijanko: Razvoj ljudske oblasti v Ljub-ljani V prvem desetletju po osvob oditvi. [S si.]  XIII/196'5, t. 2, str. 3344; t. 3, str. 105121. 320 Ferenc Tone: Upotevati je treba tudi arhivskevire. XV/1967, t. 1, str. 5657. 3 21 Glej t. 368.  Padec faizma in kapitulacija Italije pred pet-indvajsetimi leti. XVI/1968, t. 3, str. 175180. 322  Predzgodovina neke »znanstvene« ustanove.  XIX/1971, t. 2, str. 93104. 323 Prikaz nemkih raznarodovalnih ukrepov protiSlovencem in snovanje ter ustanovitev nacistine-ga Intituta za raziskovanje koroke deele 10. ok-tobra 1942. Fischer Jasna: Milan Zevart, Po sledovih narodnoosvo-bodilne vojne v mariborskem okraju. Maribor 1962.  Xivyi966, t. 2, str. 131132. 324  Tone Ferenc, Nacistina raznarodovalna politika vSloveniji v letih 19411945. M aribor 1968. XVII;1969, t. 2, str. 124125. 325 Jarc Janko: Bela krajina v uporu. [S 3 si.] 1/1953, t. 1, str. 315. 326 Bela krajina v boju z monarhofaistlnim reimomstare Jugoslavije. Sovrana zasedba.  Bela krajina v uporu. [S si.] 1/1953, t. 2,str. 9097. 327 Priprave na oboroen odpor proti okupatorju.  Bela krajina v uporu. [S si.] 1/1953, t. 3,str. 163171. 328 o partizanskem napadu pri Gribljah 6. septembra1941 in drugih akcijah. Jerek Davorin: Plebiscitne akcije Osvobodilnefronte v Ljubljani v letih 19411942. [S 3 si.] IX/1961, t 2, str. 6582. 329

Juvani Ivo: Kako je nastal Soki odred. [Z 2.si.] 11/1954, t. 2, str. 8994. 330  Mussolinijev utrdbeni pas prek naih gorain planin. XVI/1968, t. 3, str. 168174 . 331 Kardelj Edvard: Ob desetletnici osvoboditve. Pis-mo Edvarda Kardelja Ivu Ribarju -Loli z dne12. avgusta 1942. [Z 1 si.] III/1955, t. 1, str.1-^. 332 Kavi Janez in Nevenka Simonl in Draga Rupar: Knjina zbirka »Dokazi«. Zaloba »Borec«. Ljublja-na 19621963 . XII/1964, t. 2, str. 139141. 333 Poroilo o 11 knjigah zbirke iz NOB obdobja. Kidri Boris: Odlomki iz govora Borisa KidriaZ dne 10. maja 1945. XIII/1965, t. 1, s tr.12. 334 [Koloini Danijela] Koloni Danijele in Milena Osjak: Janko Jarc, Rog Spomenik slovenske osvooodil-ne borbe. Kulturni in naravni spome niki. (Zbirkavodnikov.) XV/1967, t. 1, str. 63. 335 55 18 Kos Janez: Tone Ferenc, Muzej slovenskih izgnancev vBrestanici. Kulturni in nara vni spomeniki Sloveni-je. Zbirka vodnikov, 26. zvezek. Ljubljana 1971. XIX/1971, t . 3, str. 188189. 336 [Kyovsky Rudi] R. K. dr.: Donesek k slovenskikulturni dejavnosti med NOB v Barij u. [Z 2si.] 1/1953, t. 2, str. 138. 337 [Lutek Miro] M. L.: Razstava »Ljubljana v na-rodnoosvobodilni borbi«. 1/1953, t. 1, str.6869. 338  Nai spomeniki: Gramozna jama. Zale, Urh. [S si.] 11/1954, t. 3, str. 157166. 339 Ob opisu spomenikov tudi prikaz okupatorjeveganasilja. Marui Branko: Vogrsko, 15. septembra 1958. Izdal dnzaloil odbor za postavitev spome nika padlim naVogrskem. VII/1959, t. 3, str. 191. 340  Skopo, 24. julija 1960. Izdal krajevni odbor Zvezeborcev Skopo ob odkritju spomenika padlim bor-cem NOV in rtvam faistinega nasUja. X/1962,t. 1, str. 64.  341 Mauec Matilda: Lackov odred. VIII/1960, t.3, str. 141149. 342 o ustanovitvi, akcijah in bojih z okupatorjem. Miku Metod: Zbor odposlancev slovenskega na-roda v Koevju. (1. oktobra do 3. oktob ra1943). [Z 2 si.] 1/1953, t. 3, str. 153159. 343  Za originalnost narodnoosvobodilne borbe.(Ob tiridesetletnici oktobrslce rev olucije vRusiji). V/1957, t. 2, str. 576'0. 344 Onra Joe: Poslovilna pisma rtev za svobodo, drugarazirjena in dopolnjena izdaja posl ovilnih pisemza svobodo ustreljenih v okupirani slovenski ta-jerski. Maribor 1969 . XVIII/1970, t. 3, str. 187188. 345  Dr. Metod Miku, Slovensko partizansko gospodar-stvo v lui partizanskih dokume ntov. Ljubljana1969. XIX/1971, t. 2, str. 125126. 346 Smolej Viktor: Preeren in narodnoosvobodilnavojna. [S 3 si.] 111/1955, t. 1, str. 514. 347 stergar Janez: Joe Sircelj, Koroka znamenja Da-nanji in jutrinji dan korokih Slovence v. Ljub-ljana 1970. XIX/1971, t. 2, str. 126127. 348 Stergar Nataa: Ivari Jan, Dragoka bitka. Ljubljana1971. XX/1972, t. 2, str. 123124.&n bsp;349  Ciril Zupane, Gradie in Oevljek v NOB. NovaGorica, 1971, XX/1972, t. 3, Str. 18 8189. 350 Stres Gvido: Pogane slovenske vasi. Zbral in uredilFerdo Codina. Ljubljana 1970. XVIII/1970, t. 3,str. 190 351 Svetina Tone: Blejska kotlina v ognju narodno-osvobodilnega boja. [S si.] X/1962 , t. 2,str. 6579. 352 (Sorn Joe) J. S.: Ing. Janko Tiler, Preseljevanje Tr-ianov in streljanje talcev na C egelah dne 8. ju-nija 1942. Tri 1957. V/1957, t. 2, str. 100. 353  Branko Marui, Pregled delovanja organizacijeRdeega kria Slovenije v gorikem okra ju (194419S0). Nova Gorica 1961. IX/1961, t. 3, str. 192 . 354

 Ljubljana v Uegali, I. V odloilnih dneh. Ljub-ljana 1959; II. Drava v dravi. L jubljana 1961. X/1962, t. 2, str. 127128. 355  Milko Stolta, Med brikimi grii je posijalo sonce.Knjina zbirka »Dokazi&l aquo;, t. 10. Ljubljana 1963. XI/1963, t. 2, str. 127 356  Stanko Petelin, Kronika Vojkove brigade, Ljublja-na 1963. XL1963, t. 2, str. 127. 3S7 [Uredniki odbor]: Kronika Ljubljane 1945'1965. [S si.] XIII/1965, t. 1, str. 331. 358 Kronoloki pregled pomembnejih dogodkov. Vatovec Fran: Ljubljanski festival.XVIII/1970,t. 3, sitr. 155157. 359 Vidovi-Miklavi Anka: MUica Ostrovka, Kljub vse-mu odpor. Maribor. Prva knjiga 1963, druga knjiga1968 in tretja knjiga 1968. XVII/1969, t. 2, str.125126. 360  Alenka Nedog, Tone Tomi. Oris ivljenja in re-volucionarnega delovanja (9. VI. 191021. V. 1942).Ljubljana 1969. XVH'1969, t. 2, str. 126128. 361  stane Terak, Frankolovski zloin. Ljubljana 1971. XIX/1971, t, 3, str. 189.&nbsp ;362  Metod Miku, Zgodovina slovenskega osvobodilnegaboja. Ljubljana 1970. XX/1972 , t. 1, str. 6162. 363 [Vipotnik Janez] J. V.: Ob tiridesetletnici usta-novitve KPJ. VII/1959, t. 3, str. 129130. 364 Vodopivec Peter: Sreko Vilhar Albert Klun: Na-rodnoosvobodilni boj Primorcev in I stranov naSardiniji, Korziki in v Juni Franciji; KnjinicaNOV in pOS 36, Nova Goric a 1969. XVIII/1970, t.3, str. 188-^189. 365  Sreko Vilhar Albert Klun, Narodnoosvobodilniboj Primorcev in Istranov v Afri ki. Knjinica NOVin POS 38. Ljubljana 1970. XIX/1971, t. 3, str.187188. 366  Miroslav Stiplovs'ek, »Slandrova brigada«. Knjini-ca NOV in POS 10. Ljubljana, Maribor 1971. XX'1972, t. 2, str. 124125. 367 Zorn Joe: Delo ilegalne radijske postaje Osvo-bodilne fronte Kriaa. XIV/1966, t. 3,s tr. 165172. 368 Glej t. 321. Zorn Tone: Nove podrobnosti o procesu proti 36korokim Slovencem aprila 1943. leta XIII/1965, t. 2, str. 4648. 369  [Osmi] 8. maj 1945 v Celovcu. XIII/1965,t. 3, str. 203205. 370  Nekaj aspektov vindiarske »teorije« po dra-gi svetovni vojni. XI V/1968, t. 1, str. 1517. 371  Poizkusi izselitve korokih Slovencev meddrugo svetovno vojno. [S si.] XIV/19 66, t.2, str. 7382; t. 3, str. 133140. 372  Vrnitev Korokih izseljencev julija 1945 invpraanje o povrailu vojne kode. XV/196 '7, t. 3, str. 180182. 373  : Josef Maderner, Gegenwartsgeschichte Krntens.Klagenfurt (1966). XIX/1971, t , 3, str. 184136. 374 2. JUGOSLOVANSKI NARODI Ferenc Tone: Zakljune operacije za osvoboditevnae domovine. [S si.] VIII/1960, t. 2 , str.6580. 375 o zakljunih vojakih operacijah v zadnjih mese-cih druge svetovne vojne v Jugoslavi ji. 3. DRUGI NARODI i Rozman Franc: Metod Miku, Druga svetovna vojna, :kratek oris. Ljubljana 1961. X /1962, t. 1, str.63. 37« i 56 19 X. POSAMEZNE ZGODOVINSKE PANOGE 1. SLOVENSKA GOSPODARSKAIN SOCIALNA ZGODOVINA a) Splona slovenska gospodarska in socialnazgodovina Blaznik Pavle: Enote kmetskih gospostev naSlovenskem. IX/1961, t. 3, str. 129134. 377 Oris razvoja Itmetskili enot od naselitve dalje.  Posebnosti stareje agrarne strukture na Do^-lenjskem. [S si.] XIV/1966, t. 1, str. 18.

378  Analiza neposredne obremenitve grunta v Kr-nicah v Poljanski doUni 1630. XV II/1969,t. 1, str. 2023. 379 Gestrin Ferdo: Oris gospodarstva na Sloven-skem v obdobju Zgodnjega kapitalizma. XVII/1969, t. 1, str 18. 380  Oris gospodarstva na Slovenskem v obdobjuagrarne revolucije in prevlade man ufakturneproizvodnje XVII/196'9, t. 2, str. 6571. 381  Oris gospodarstva na Slovenskem v prvemobdobju kapitalizma (do leta 1918). X VII/1969, t. 3, sitr. 129138. 382 Kerovan Ferid G.: Murskosoboke banke v pre-teklosti. [Z 2 si.] XII/1964, t. 2, str. 105110. 383  Spomini na gospodarsko in socialno ivljenjev Prekmurju. XII/1964, t. 3, str. 169184. 384 Koropec Joe: Slovenjebistriki svet v lui pr-vih deelnoknejih urbarjev [Z 2 si.] V/1957 , t. 1, str. 2025. 385 Kyovsky Rudi: Socialne razmere naega delav-stva v Kropi, Kamni gorici in Zele'zni kih pro^ti koncu XIX. stoletja. [S si.] 1/1953, t.2, str. 8189. 386 Ogrin Rafael: Dolenjski kmet v prejnjih stolet-jih. [Z 1 si.] VI/1958, t. 2, str. 6773. 387 Oura Joe: Jakob Medved, Meika dolina, socialno-geografski razvoj zadnjih 100 let. Ljubljana 1967.  XVII/1969, t. 2, str. 117118. 388 Ribnikar Peter: Posestne in gospodarske razme-re loko-snenikega gospostva od XVI. d oXVIII. stoletja. [S 3 si.] III/1955, t. 1, str.3539. 389 Smole Majda: Gospodarski poloaj ribnikihpodlonikov v zaetku XIX. stoletja. [Z 2 si.]  IV/1956, t. 3, str. 170173. 390 Som Joe: Komunalna banka Ljubljana 19551960.  VIII/1960, t. 2, str. 136. 391  Obdobje grosistinih tvrdk. [S si.] XII/1964, t. 1, str. 1737. 392 Strajnar Franc: Razvoj elektrogospodarstva vLRS. 11/1954, t. 2, str. 131134.  393 Valeni Vlado: Razvoj zemljike in hine po-sesti v Krakovem. [S 3 si.] XIX/1971, t. 2, str. 8287, 394  Gospodarska in poklicna struktura krakov-skega prebivalstva. [Z 2 si.] XIX/ 1971, t. 3, str 152157. 395 Verbi Marija: Skofja Loka v lui cenitve kata-strskega dohodka leta 1827 in 1830. XV II/1969, t. 3, str. 161167. 396 [Vilfan Sergij] S. V.: Ferdinand Tremel, Der Frh-kapitalismus in Innersterreich. G raz 1954. 11/1954, t. 2, str. 144. 397 b) Razvoj prebivalstva, tetja in popisi Bona Vladimir: Ika vas 194119481953. 11/1954, t. 1, str. 3945. 398 Predvsem na osnovi statistinih podatkov oris raz-voja vasi in gibanja prebivalstv a. Cerny Dragica: Rast prebivalstva v Prekmurju.[Z 1 si.] 1/1953, t. 2, str. 131137. 399 Pregled gibanja prebivalstva od leta 1869 do leta1948, regionalni pregled rasti prebivalstva. [Otorepec Boo] O.: Igor Vrier, Razvoj prebivalstvana obmoju Ljubljane. Ljubljana 19 56. IV/1956,t. 2, str. 113. 400 Valeni VMo: Prebivalstvo Ljubljane pred dvesto leti. 11/1954, t. 3, str. 191200. 401 Na podlagi popisa iz leta 1734 o strukturi prebival-stva. ■ Popis druinskih poglavarjev 1. 1660 in teviloprebivalstva v Ljubljani. [Z i si.] ■ III/1955,t. 3, .str. 179182. 402  O gospodarski strukturi ljubljanskega prebi-valstva v zaetku XVIII. stoletja . V/1957,t. 1, str 513. 403

 Prebivalstvo in hie stare Ljubljane. [Z 2 si.] V/1957, t. 3, str. 111123.  404 ■ Etnina struktura ljubljanskega prebivalstvav asu protestantizma. XVI/1968, t . 3, str.137139. 405 Zelko Ivan: Statistika prebivalstva v Prekmurju1. 1698. [Z a si.] VI/1958, t. 2, str. 8593 406 Zorn Tone: Zamejs'ki Slovenci v avstrijskem de-lu tajerske po ix)datkih ljudskih t etij 1951in 1961. [Z 1 si.] XV/1967, t. 1, str. 5455. 407  Dr. Theodor Velter, Die Sprach- und Volkszugeh-rigkeit in sterreich nach den Ergebnissen derVolkszhlung von 1939, Wien, 1963, zv. 3. XV/1967,t. 2, Str. 119.&nb sp;408 ■ Ljudsko tetje Z dne 7. marca 1923 na Koro-kem. XVI/1968, t. 2, str. 121123 409 c) Zgodovina davkov Ogrin Rafael: Dajatve bistrikih podlonikov.[Z 1 si.] XII/1964, t. 3, str. 16516'8. 410 Nekaj o neposrednih davkih v XVI., XVII. inXVIII. stoletju. Kratek prispevek k zg odovinidavkov na Kranjskem. VI/1958, t. 1, str.3538. 411 ) Kolonizacijska zgodovina Zelko Ivan: Kolonizacij sko stanje ob Kunici vXIII. stoletju. [S 3 si.] V/1957, t. 3. str.105111. 412 Kos Milko: Srednjeveka naselitev v obmojuLjubljane. XII/1964, t. 2, str. 94105. 4 13 57 20 d) Zgodovina mest in trgov Brglez Janez: Ljubljana, Podobe liz njene zgodovine.Ljubljana 1962. XI/1963, t. 2 , str. 126. 414 Brtoncelj Joe: Trg v Kropi. [Z 1 si.] 1/1953,t. 1, str 6364. 415 o krajevnih dogodivinah. Doblda Karel: Zgodovina ljubljanske mestne hie. IV.zvezek »Knjinice Kronike& laquo;. [S si.] vni/1960, t.2, str. 133134. 416 Dobrovoljc France: Nov opis francoske Ljublja-ne. 1/1953, t. 1, str. 6062. 41 7 Ficko Peter: Rudarsko Velenje od ustanovitvestare Jugoslavije. XIX/1971, t. 3, st r 163m. 418 Gestrin Ferdo: Oris zgodovine Ljubljane od XVI.do XVIII. stoletja. XI/1963, t. 3, str. 139148. 419 Gore Sonja: Je-li ljubljanski zrak kodljiv? (Oknjigi dr. med. Marka Grbca). XI/196 3, t.2, str. 107111. 420 Grafenauer Bogo: Zgodovina ljubljanskega pro-stora pred naselitvijo Slovencev [S 3 si.] XI/1963, t. 2, str. 8694; t. 3, str. 129139. 421 Prvo nadaljevanje ima naslov: Ljubljana v sred-njem veku. Habjan Vlado: Kneja prestolica Celje srediXV. stoletja. [S si.] XV/1967, t. 2, str . 95102. 422 Hfler Janez: Pisarska delavnica okoli leta 1300v Ljubljani? XVIII/1970, t. 1, str. 46. 423 Kobe Katica: Iz zgodovine Bistre [S si.] IX/1961, t. 3, str. 165173. 424 Prikaz Bistre pri Vrhniki kot kartuzijo (12601782),graino (18261945) in muzej od 195 3 dalje. [Koloini Danijela] Koloni Danijele in MUena Osjak: Iva in Joe Curk, Ptuj. Kulturni dn naravni spo-meniki. (Zbirka vodnikov.) XV/1967 , t. 1, str.63. 425 Kos Janez: Janko Jarc, Tone Knez, Joe Mlinaric, No-vo mesto. Kulturno zgodovinski vodnik. Novo me-sto 1971. XIX/1971, t. 3, str. 190. 426 Kos Milko: Zaetki Novega mesta. [Z 1 si.] 11/1954, t. 3, sitr. 171177. 427 Lah Marija: Borba ljubljanske obine za sloven-sko uradovanje. [S si.] V/1957, t. 3 , str.135146. 428 Marna revolucija 1848 in borba za slovensko ura-dovanje. Doba upanov Ambroa (1860186 4) In Co-ste (18641867). Doba nemke oblasti v obinskemsvetu (18681882). Slovenska vei

na v mestnem sve-tu in doba upana Grassellija (18821896). Hribar-jeva doba (1896191 0). Lenari Tine: Gradnja delavskega doma vTrbovljah. [S 3 si.] XIII/1965, t. 3, str.122 . 429 Ludvik Duan: Preernova gostilna pri »Cmemorlu«. 11/1954, t. 2, str. 129 . 430 Nekaj novih podatkov o legi gostilne. Mlinar Ivan: Zidani most v zgodovini. [Z 2 si.] IV;i956. t. 2, str. 6776. 431 Mrzel Ludvik: O idovskem trgu v Piranu. VIII/1960, t. 1, str. 5860. 432 Murko Vladimir: Dokaz o starosti entjemejskihkonjskih dirk. 11/1954, t. 2, str. 13 0. 433 Ogrin Rafael: Preerni na Vrhniki. VII/1959,t. 3, str. 185186. 434  IZ vrhnike preteklosti. IX/1961, t. 1, str.1^. 435 Opis krajevnih zanimivosti.  Vrhniki mitniarji. [S si.] X/1962, t. 1,str. 5054. 436  Nekdanji Vrhniani. [S 3 si.] XI/1963, t.1, str. 2326. 437Prikaz starih ro dbin. Oroen Janko: Teritorij in uprava mesta Celjaod davnih dni do danes. [Z 1 si.] lV/ 1956,t. 3, str. 149156. 438 [Otorepec Boo] o: Kostanjevica na Krki. Ob sedem-stoletnici mestnega obstoja. Kos tanjevica 1953. 1/1953, t. 2, str. 151. 439  O: Idrija, nae najstareje rudarsko mesto. Poljudenprironik za izletnike, turis te in domaine. Po raz-nih virih sestavil Janko Trot. Ljubljana 1953. 1953, t. 2, str. 151152. 440  o.: Milko Kos, Srednjeveka Ljubljana. Topografskiopxis mesta in okolice. Lju bljana 1955. III/1955, t.3, str. 190. 441  o.: Maribor. Ilustrirani vodnik po mestu in okolici.Maribor 1955. III/1955, t. 3, str. 191. 442  o.: Ljubljanski vodnik Ouide to Ljubljana Fh-rer durch Ljubljana. Ljubljana 1956. IV/1956, t. 3,str. 180. 443  B. o.: Videm-Krko nekdaj in danes. Ljubljana1957. VL1958, t. 1, str. 45.&nbsp ;444  B. o. : Josip Wester, Novomeki spomini. Ponatisiz Kronike 1956 in 1957. Novo mesto 1958. VI/1958,t. 2, str. 100. 445  Iz Zgodovine gradu Dragomelj. [S si.] X/1962, t. 1, str. 18. 446  Koseze pri Ljubljani. (Zgodovinski oris). [Ssi.] XX/1972, t. 1, str. 712.&nbs p;447  Iz zgodovine Gorenjega Logatca. [S si.] XX/1972, t. 3, str. 129138. 448 Pavlic Slavica: Iz zgodovine Negove. [Z 1 si.] XII/1964, t. 1, str. 5559. 449 Zgodovina gradu. Ustanovitev in razvoj ole v Ne-go vi. Fintar Rafael: France Planina, Skof j a Loka z okolico.Zbirka: Slovenske pokraji ne 1, Ljubljana 1962. XII/1964, t. 2, str. 142143. 450 Pivec-Stelè Melita: Ljubljana in Slovenija v oehinozemskega potnika leta 184 8. VII/1959,t. 2, str. 124. 451 Potonik Alojzij: Javna razsvetljava v stariLjubljani. [S si.] 11/1954, t. 1, str. 4752. 452 Stiplovek Miro: Kronika Doba. Spisal in zbral gradivoStane Straar. Ljubljana 1970. Xixa971, t. 1,str. 5557. 453 [Sorn Joe] J. S.: Koevsko, Zemljepisni, zgodovinskiin umetnostno kulturni oris koev skega okraja.Vodnik z adresarjem. 1956. IV/1956, t. 1, str.5354. 454  J. S.: Skof ja Loka, Selka in Poljanska dolina. Tu-ristiiu vodnik 1956. IV/19 56, t 1, str. 54. 455  J. S.: Gospodarski razvoj Maribora. Gradivo k zgodo-vini industrializacije mesta Maribora. Maribor 1956.  IV/1956, t. .3, str. 180. 456  J. S.: Moanska kronika B. Ljubljana 1958. VI/1958, t. 1, str. 44. 457  J. S.: Janko Oroen, Zgodovina Trbovelj, Hrast-nika in Dola, I .Od poetka do 1 918. Trbovlje 1958.  VI/1958, t. 1, str. 4445. 458

 J. S.: Janko Oroen, Posestna in gradbena zgodo-vina Cejla. (Separat iz Bilte na tev. 1012/1957). Ce-lje 1957. VI/1958, t. 1, str. 45. 459 58 21  Trst in njegovo neposredno zaledje v prvihtreh desetletjih XVIII. stoletja. [Z 2 si.] VII/1959, t. 3, str. 148161. 460  Ljubljana, podobe iz njene zgodovine Ljubljana,aspetti di storia cittaddna Ljubljana, Bilder ausder Geschichte der Stadt. Ljubljana 1965. XIV/1966, t;. 2, S tr. 128129. 461 Stukl France: Doneski k zgodovini Mestne umet-nike galerije v Ljubljani. XIX/1971 , t. 2,str. 110117. 462 Tratnik Lojze: Joe Dular, Metlika skozi stoletja. Me-tlika 1961. X/1962, t. 1 str. 6364. 463 Valeni Vlado: Gradbeni razvoj Ljubljane oddograditve june eleznice do potresa 1. 189 5.[Z 1 si.] IX/1961, t. 3, str. 135144. 464  Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici XIX.stoletja [S 3 si.] XIV/1966, t. 3, str.141152. 465 Prvi ljubljanski regulacijski nart. [Z 1 si.] XV/1967, t. 2, str. 7483. 466  Spremembe in dopolnitve ljubljanskega re-gulacijskega narta iz leta 1896. [S si.] XV/1967, t. 3. str. 152165. 467  Regulacijski nart severnega dela Ljubljane.[S si.] XVI/196'8, t. 2, str. 10211 3. 468 Vasic Ivan: Dragotin Kette in Novo mesto [S si.] 1/1953, t. 3, str. 194201, 46 9 Verbi Marija: [Sedem sto] 700 let Novega trgav mestu Ljubljani. XV/1967, t. 2, str . 70do 73. 470 Vidovi-Miklavi Anka: [Pet sto] 500 let mesta Koev-je. Koevje 1971, XX/1972, t. 3, str 183184. 471 Vilfan Irena: Joe Curk, Ozemlje ,slovenjebistrikeobine, Kulturni in naravni spomeni ki Slovenije,Zbirka vodnikov t. 12. Ljubljana 1968. XVIII/1970, t. 3, str. 183184& nbsp;472  Kranj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,Zbirka vodnikov t. 19. Ljublj ana 1969. XVIII/1970, t. A, str. 184 473  Iva in Joe Curk, Ptuj. Ljubljana 1970. XIX/1971,t. 1, str. 5860. 474 Vilfan Sergij: Nekaj vpraanj iz zgodovine .stareLjubljane. [S si.] IV/1956, t. 3, str 132148. 475 Sploni razvoj. Vpliv prometnih zvez. Prvo obzidje.Meja med Mestom in Starim trgom . Stari Komunin zgodovina Trance. Vodopivec Peter: »Novo mesto« 13651965, Prispevkiza zgodovino mesta. 1969. XVIII/1970, t. 3, str.178^179. 476 Vonana Anton: Maribor v letih 19181919. [Ssi.] IV/1956, t. 2, str. 9498. 477  Imena ulic v Mariboru [S si.] VI/1958, t.1, str. 2135. 478 o oznaevanju imen od srede 19. stoletja do 1957. Wester Jos[ii»]: Novomeki spomini. [S si.] IV/1956, t. 3, str. 174178; V/1957, t. 1, str3944; t. 2, str. 8894. 479 Avtorjevi osebni spomini, ki osvetljujejo krajevnokroniko: Ljudskoolska doba (188 21885). Profesor-ska doba (19001902). Ravnateljska doba (19181921). Zelko Ivan: Murska Sobota. [S si.] X/1962, t.1, str. 2030. 480 Ime kraja in njegov izvor. Murska Sobota mesto. Zontar Josip: F. V. Homigkova statistika obrt-nikov slovenskih mest in trgov iz leta 1673. XVIII/1970, t. 2, str. 8082. 481 Vloga in pomen Ptuja v mednarodni trgovinipoznega srednjega in zgodnjega novega veka. XIX/1971, t. 3, str. 149151. 482 e) Zgodovina poljedelstva, kmetijstva inplaninskega gospodarstva ter socialni pr oblemina vasi [Ba Franjo] B.: Orai I, 2, Maribor 1952. 1/1953. t.2, str. 151. 483 Blaznik Pavle: Dr. Vlado Valeni, Agrarno gospodar-stvo Ljubljane do zemljike odveze . PublikacijeMestnega arhiva ljubljanskega. Razprave zv. 1.Ljubljana 1958. VII/1 959, t. 2, str. 127128. 484 Britovek Marijan: Razkroj fevdalne agrarnestrukture in prehod na individualiziran

o Icme-tijstvo na Kranjskem. VIII/1960, t. 2, str.8190; t. 3, str. 159165. 485 Bruckmller-Vilfan Irena: Gospodarska in drubenazgodovina Slovencev. Zgodovina agra rnih panog, Izvezek, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana 1970. XX/1972, t. 2, str. 11 2. 486 Kobe-Arzenek Katarina: Razstava »Gozd nakrasu Slovenskega primorja« v Bistri priVrhniki. [S si.] XII/1964, t. 2, str. 1^8-132. 487 Poleg poroila o razstavi tudi o zgodovlnsliiem pregledukrakega vpraanja in tehniki pogozdovanja Oura Joe: Borut Belec, Ljutomersko-ormoke gorice,agrarna geografija Maribor. 1968. XVII/1969, t. 2,str. 118119. 488 Reisman Avgust: Bourbon! v Slovenskih goricah. III/1955, t. 2, str. 116117. 48 9 o lastnitvu vinogradnega posestva. [Sorn Joe] J. S.: Vlado Valeni, Od zadrune mle-karne do mlekarske in poljedelske ind ustrije. Zaestdesetletnico ustanovitve Mlekarske zadruge vTrnovem pri Illrskt Bis trici 18961956. FriderikGerì in Stanko kafar, Pot v industrijo. IV/1956,t. 1, str. 5.3,. 490  J. S.: Vlado Valeni, 50 let mlekarstva na Vrhniki.Ob jubileju ustanovitve mle karske zadruge 19041954. IV/1956, t. 1, str. 53. 491  J. S.: Hugo ing. Uhllf, Historiat osuevalnih del naljubljanskem barju. 1. kn jiga. Ljubljana 1956. 2.knjiga. Ljubljana 1957. V/1957, t. a, str. 99. 492 Vilfan Sergij: Podobe iz nekdanje ivinoreje medTrstom in Slavnikom. [S si.] V/197, t. 2,str. 6987. 493  Ivo Zupani, Zgodovina [vinogradnitva] vingrad-nitva Slovenskih Goric. Maribor 1 969. XVIII/1970,t. 1, str. 61-62. «4 [Zorn Tone] T. Z.: Dinklage Erker Prasch Ko-schier: Geschichte der krntner Landwi rtschaft undbuerliche Volkskunde Krntens, Klagenfurt 1966. XV/1967, t. 2, Str. 117118 . 495 f) Zgodovina obrti, manufaktur, industrije inrudarstva na Slovenskem Bui Vesna: Razvoj slovenskega urarstva. [S si.] XII/1964, t. 2, str. 110120. 496 Fabjani Vladislav: Prvi ljubljanski livarji zvo-nov in topov. [S si.] 1/1953, t. 1, str. 2339. 497 Gaperi Joe: Gorenjsko elezarstvo v XIV. inXV. stoletju. [S si.] VII/1959, t. 1, str. 0. 498  O nekdanjem ebljarstvu na bivkem Kranj-skem. [S si.] VIII/1960, t. 1, str. 920. 499  O tehniki in opremi nekdanjih rudarjev naJelovici. [S si.] X/1962, t. 1, str . 919. .500 59 22  Rudarsko poklicno znamenje »Kladivo inklin«. [S si.] X.a962, t. 3, str. 157183. 501  Novo elezarjenje v fuinah pod Jelovico vXIX. stoletju in njegov konec. [S si. ] XI/196'3, t. 1, str. 1222. 502 ■ Iz Vigenjca in fuine v tovarno. (UstanovitevZebljarske zadruge v Kropi let a 1894 in njenrazvoj do stavke 1. V. 1904.) [S si.] XI/1963,t. 3, str. 148166.&nbs p;503 Kobe-Arzenek Katarina: Oris Vidmarjeve to-varne denikov in nogavic v Ljubljani. [S si.]  XX'1972, ;. 1, str. 2733. 504 Koroec Branko: Kositrarji barone Ljubljane.Donesek k obrtni zgodovini kositrarstva naSlovenskem. [S si.] XIII/1965, t. 3, str.182196. 505  Kositrarska obrt na slovenskem tajerskem.[S si.] XIV/1966, t. 3, str. 155164. 306 Kresal France: Vloga in pomen tekstilne indu-strije v industrializaciji 19. stol etja na Slo-venskem. Referat s simpozija o zgodovini in-dustrije v 19. stoletju 10. oktobra 1968 v Grad-cu. [S si.] XVII/1969, t. 2, str. 8591. 507 Minafik Franc: Slika nekdanje glaute ob spod-nji Lobnici pri Ruah. [Z 2 si.] 1/195 3, .t. 3,str. 191194. 508

Opis steklarne in n.iene okolice. Mohori Ivan: elezarna Gradac v Beli krajini.[Z 2 si.] 1/1953, t. 3, str. 183190.&nbs p;509 Prikaz ustanovitve, proizvodnje in propada elezarne.  Zgodovina plava v eleznikih. [Z 2 si.] 11/1954, t. 2, str. 95100. 510  Zgodovina fuin ob Bistrici pri Kamniku. fZ2 si.] III/1955, t. 1, str. 2532; t. 2, str.9399. 511 [Otorepec Boo] O.: Joe Sorn, Razvoj Papirnice Veve.Ljubljana 1956. IV/1956, t. 3, st r. 181. 512 Slokar Ivan: Prva malojikarna v Ljubljani.[S 3 si.] 11/1954, t. 3, str. 183187. 513  Zgodovina ljubljanskih opekam od leta 1732do leta 1860. [S si.] VIII/1960, t . 1, str. 4050. 514  Izdelovanje orodja, strojev in oroja, oroar-ne in skladia smodnika v Ljubljani. ■VIII/1960, t. 3, str. 174183. 515  Zaetki tobane industrije v Ljubljani. IX/1961, t. 1, str. 1619. 516 ■ Zgodovina solitram in smodninic v Ljubljaniin njeni okolici. IX/1961, t. 2, str. 110113. .517  Zgodovina ljubljanskih opekam od XVI. sto-letja do leta 1731. 1X/1961, t. 3, str. 157160. 318  Zaetki kemine industrije v Ljubljani in njerni okolici. X/1962, t. 1, str. 3035 . 519  Zgodovina steklarske industrije na Gorikem.  XII/1964, t. 1, str. 614-66. 520  Bombana industrija v Ljubljani do leta 1860.  XX/1972, t. 1, str. 1316. 521 Smolej Slavko: Najstareja livarna eleza naSlovenskem. [S si.] 1/1953, t. 1, str. 545 7. 522 etinc Marjetka: Medeninaste sklede. [S si.]  XVII/1969, t. 3, str. 148156. 523 O izvoru, obrtni dejavnosti in opis medeninastih iz-delkov. orn Joe: Svilarske manufakture v Ljubljani.(1725 ok. 1800). [S si.] 1/1953, t. 2, s tr.103111. 524  J. S.: Ivan Mohori, Industrializacija Meike doline.Maribor 1954. 11/1954, t. 3, str. 213. 525  J. S.: Dve sto let rudnika Zagorje. 1955. III/1955,t. 2, str. 122. 526  J. S.: Ob 100 letnici podjetja Kamnik v Kamniku.Kamnik 1952. 111/1955, t. 2, str. 122. 527  J. S.: Albert Struna, Vodni pogoni na Slovenskem.(Gradivo za zgodovino) Lju bljana 1955. III/1955, t.3, str. 191192. 528  J. S.: Trideset let dela, borb In zmag. Ob trideset-letnici podjetja in tri letnici delavskega samouprav-ljanja izdala Industrija platnenih izdelkov Jare.Lju bljana 1955. III/1955, t. 3, str. 192. 529  J. S.: Stanislav Mazi, Klave nad Idrijo. VodnikiTehnikega muzeja Slovenije, V I. Ljubljana 1955. III/1955, t. 3, str. 192. 530  Ob 200-letnlci premogovnika Zagorje ob Sa-vi. [S si.] V/1957, t. 1, str. 15.& nbsp;531O premogovnitvu in izkorianju rude.  J. S.: Josip Zontar, Svilogojstvo in svilarstvo naSlovenskem od 16. do 20. stoletja. Ljubljana 1957. V/1957, t. 1, str. 51. 532  J, S. Ivan Mohori, Zgodovina obrti in industrijev Triu. Ljubljana 1957. V/1957 , t. 2, str. 99. 533  Razvoj industrije v Sloveniji med obema voj-nama. [S 3 si.] VII/1959, t. 1, str. 1021. 534  Vzpon in zaton spodnjetajerskega fuinar-stva. [Z 2 si.] X/1962, t. 3, str. 1141 56. 535  Tovarna papirja Kolievo med leti 1920 in1960. [S si.] XV/196V, t. 1, str. 2334 . 536  Katarina Kobe-Arzenek, 125 let Tekstilne tovarnePrebold 18421967. Prebold 196 7. XVI/1968, t.."t, str. 191, 537

 Cinkarne v Zagorju, entjanu in Celju. XVIII/1970, t. 3, str. 129134. 538  Baker nad Poljanami, antimon pri Trojanah.[Z 2 si.] XX/1972, t. 3, str. 15415 7. 539 Valeni Vlado: Fuine bakra v Ilirski Bistrici intriki kosarji. 11/1954, t. 2, str. 128 540  Steklarni na notranjskem Javorniku. [S 3 si.]  III/1955, t. 2, str. 8793. 541 o nastanku in delu.  Se nekaj steklarn na Kranjskem. [Z 2 si.] V/1957, t. 2, str. 6168. 542o n astanku in obratovanju. Verbi Marija: Bohinjsko rudarstvo in fuinar-stvo konec 18. stoletja. (Po Zoisovem opisu le-ta 1778). [S 3 si.] IV/1956, t. 1, str. 614. 543  O zaetkih slovenskega ipkarstva s poseb-nim ozirom na Idrijo. XVII/1969, t. 3, str.157160. 544  Fabrikacija cinobra v Idriji. [Z 1 si.] XIX/1971, t. 1, str. 813. 545 Vidovl-Mlklavi« Anka: Tekstilana Koevje 50 let. Ko-evje 1971. XX/1972, t. 2, s tr. 125^26. 546 Vilfan Sergij: Nekateri rezultati novejih razi-skav o meanskih kapitalih v zgodnjem ka-pitalizmu. XVII/1969, t. 1, str. 1519. 547 60 23 Zelko Ivan: Mlinarstvo pri panonskih Slovencih.[S 3 si.] XV/1967, t. 3, str. 12913 4. 548 Zorn Tone: Nemki industrijsid obrati v Sloveni-ji v letih 19381939. (Poskus sploneg a ori-*sa). XX/1972, t. 1, str. 3438. 549 g) Zgodovina prometa, regulacije rekin trgovine Gestrin Ferdo: Oris razvoja pomorstva v Slo-venskem Primorju. X/1962, t. 2, str. 9094. 550  Trgovina slovenskega zaledja s primorskimimesti od XXII. do konca XVI. stol etja. XI/1963, t. 2, str. 7385. 551 Jenko Joe: Ob stoletnici proge PragerskoKo-toriba (Velika KaniaBudimpeta). VII/1959, 3, str. 168174. 552 o pripravah dn gradnji proge. ' (Devetdeset) 90-letni jubilej gorenjske proge. VIII/1960, t. 3, str. 193199; IX/19 61, t. 1, str. 2030; t. 2', str. 113119. 553  Med Zidanim mostom in Siskom vozijo vlakie 100 let. [Z 2 si.] X/1962, t. 2, s tr. 94105. 554  Vrhnika lokalna eleznica. [Z 1 si.] X, 1962. t. 3, str. 3542. 555  Ob stoletnici Koroke eleznice. XI/1963,t. 3. str. 178185. 556 O gradnji proge.  Savinjska eleznica. XII/'1964, t. 3, str. 156164. 557 o izboru trase in gradnji proge.  Istrske eleznice. [S 3 si.] XIII/1965, t. 2,str. 6477; t. 3, str. 142156.  58 o gospodarskih okoliinah in gradnji proge. ■ Zgodovina eleznike proge St. Peter na Kra-su (Pivka)Reka. Odsek na hrvakem oz em-lju. XIV/1966, t. 2, str. 8390. 559 Ogrin Rafael: Nova cesta od Vrhnike do Plani-ne. [Z 1 si.] VII/1959, t. 2, str. 7 476. 560o okoliinah dn gradnji ceste 18031806 in InenirjuJosipu Semerlu. Oroen Janko: Zgodovinski pregled regulacijeSavinje in njenih pritokov. [S 3 si.] IV/196,t. 1, str. 1520. 561 [Sorn Joe] J. S.: Dr. Josip Zontar. Zapora proti kugiv Karavankah v letih 17131716 . Prispevek k zgodo-vini blagovnega prometa in organizacije trgovine naSlovenske m v 18. stoletju. Trii 1957. V/1957, St. 2, str. 100. 562 Umek Ema: Gradnja kanalov na Ljubljanici vprvi polovici XVIII. stoletja. [S si.] IV/1956, t. 2, str. 8286. 563  Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju. XII/1964, t. 3, str. 194200. 5

64 Valeni Vlado: Ljubljanski trni redi in prepo-ved prekupevanja. XII/1964, t. 3, str. 1 84193. 565 Vidovi-Miklavi Anka: Zdrueno elezniko trans-portno podjetje Ljubljana, napisali Boo Ro ar itd.Ljubljana 1967. XVII/1969, t. 2, str. 119120. 56G  Ivan Mohori, Zgodovina eleznic na Slovenskem.Ljubljana 1968. XVII/1969, t. 2, str. 120121. 567 Vilfan Sergij: K zgodovini kmekega kupeva-nja s soljo. (Gospodarsko-pravne podlage izvesti o Martinu Krpanu). Spominu dr. BorisaOrla. [S si.] X/1962, t. 3, str. 1291-1 4;XI/1963, t. 1, str. 112. 568 Zorn Tone: Nemki trgovski obrati v Sloveniji vletih 1938/1939. (Znaaj in lastnitvo) . XVIII/1970, t. 2, str. 113120. 569 ontar Josip: Drobec registra ljubljanskega na-kladnikega urada iz leta 1544. XVI/1 968,t. 1. str. 3244. 570 i 2. GOSPODARSKA IN SOCIALNAZGODOVINA JUGOSLOVANSKIH NARODOV Luar tefka: Peter F. Sugar, Industrialization of Bos-nia Hercegovina 18781918. Wash ington 1963. XIII/1965, t. 2, str. 104. 571 3. PRAVNA IN UPRAVNA ZGODOVINA Gaperi Joa: Ferdinande]ski rudarski red zafuine pod Jelovico. [S si.] VIII/1960, t.3, str. 149158. 572 Gori France: Organizacija gore in gorskebukve VIII/1960, t. i, str. 36'40. 573  Mejatvo in organizacija vinskih gora. IX/1961, t. 1, str. 3136. 574 ■ Slovensko ljudsko pravdno pravo. X/1962,t. 2, str. 106'111. 575 Pahor Miroslav: Solna pogodba med Piranom inBenetkami iz leta 1616. [S si.] V/19 57, t. 1,str. 1420. 576 Glej popravek k sliki V/1957, t. 2, str. 100.  Statuti Izole, Kopra in Pirana ter istrski za-koni o solar.iih, solarnah in tihotapcih, [S si.]  V/1957, t 3, str. 123134. 577  Nastanek apelacijskega sodia v Kopru. [Z 2si.] VI/1958, t. 2, str. 7379. 5 78 ■ Oblastni in upravni organi Pirana v dobi be-neke republike [S si.] VI/1958 , t. 3, str.109130. 579 Glej popravek k tekstu VII/1959, t. 1, str. 56.  Koprska nota in miljski protokol iz leta 1849v neobjavljenem spisu Antonija de Colle. [Z2 si.] VII/1959, t. 2, str. 6673. 580  Pravni status tujcev v uredbah piranskih sta-tutov. VII/1959, t 3, str. 13013 7. 581 I^redpisi o obrtnikih, prostih poklicih intrgovcih v statutih mesta Trsta. [S si.] XI/1963, t 1, str. 2737. 5S2  Pomen piranskega patriciata v mestni upraviod XIV. do XVIII. stoletja. XV I/1968, t' 2, str. 8390. 583Svetina Anton: Pravice in dolnosti ljubljanske-ga deelsk ega sodnika. V/1957, t. 1, str.-45^7. 584  Odlomki iz pravne zgodovine mesta Ljublja-ne od XVI. do XVIII. stoletja. XI I/19e4, t. 3, str. 205208. 585 Valeni Vlado: O ljubljanskih stavbnih redih.  XV/l 967, t. 1, str. 35-^5. 586 Zelko Ivan: Murska Sobota kot sede arhidiako-nata in cerkveno-upravna pripadnost Prek-murja v srednjem veku. [S si.] XI/1963, t.1, str. 3851; t. 2, str. 95101.  587 Prvo nadaljevanje ima naslov: Ime Ttsàg in sedebelmurskega arhidiakonata. 61 24 4. CERKVENA ZGODOVINA Marui Branko: Rudolf Klinec, Marija v zgodovini Go-rike. Corica 1955. VIL'1959, t. 1 , str. 56. 588

 Zgodovina gorike nadkofije 17511951. Gorica 1951. VII/1959, t. 2, str. 128. 589 j 5. ZGODOVINA OLSTVA IN PEDAGOGIKE Bona Vladimir: Maribor in slovenska univerza.  1/1953, t. 1, str. 4954. 590 Boi Boidar: Zaetek in razvoj ole v Jelanah.[Z 2 si.] XIV/1966, t. 1, str. 1825. 1 Granda Stane: [Dve sto petindvajset] 225 let novomekegimnazije 17461791. Zbornik o b obletnici gimnazijeUrednik Joe Sever, Ljubljana 1971, 507 str. XX/1972, t. 3, str . 184. 592 Ho jan Tatjana: »Bucvice tega sadershanja samladust« iz leta 1794. X X/1972, t. 2, str.9091. 593 Jakopi Bogo: Zaetek kranjskega ustanovnegazavoda za gluhoneme v Ljubljani XVIII/19 70, t. 3, str. 153154. 594  Gluhonemnica v Ljubljani (19001945) XX/1972, t. 3, str. 163168. 595 Jordan Frantiek: Skupno prizadevanje za usta-novitev slovenske univerze v Ljublja ni in e-ke v Brnu. [Uvodne besede o avtorju JankoLika.] XVIII/1970, t. 1, str. 110. 596 Kranjec Silvo: Pol stoletja III. ljubljanske gim-nazije. [S si.] VII^1959, t. 2, str. 107116. 597 Lazar Joe: Botanini vrt v Ljubljani. Njegovnastanek in razvoj. [Z 2 si.] 11/1954, t . 2,str. 105109. 598 Tudi o njegovem pomenu pri pedagokem delu. Lisac Ljubomir-Andrej: Slovenska trgovska mla-dina v Zagrebu 1836'1870. (Prispeve k za tu-dij o emigracijah slovenskih dijakov na Hr-vatsko.) IV/1956, t. 2. str. 10 8109. 599 Melik Vasilij: Ob stoletnici zakona o osnovnioli. XVII/1969, t. 3, str. 168179. 600 Mole R[udolf]: O mestni viji dekliki oli vLjubljani. V/1957, t 1, str. 4748. 6 01 Ostanek France: Pomen olskih kronik za zgodo-vino olstva [S si.] 1/1953, t. 3, str. 177183. 602 Ostronik Mirko: Oris razvoja hrastnikega ol-stva. [Z 1 si.] XII/1964, t. 3, str. 1521 55. 603 Pavlic Slavica: Ustanovno pismo trnovske ole.  XIV/19e6, t 1, str. 2528. 604Trnovo na Notranjskem.  Zgodovinsld oris razvoja ole v Tumiu. [Ssi.] XVIII/1970, t. 1, str. 2831.  05 Pivec-Stelè Melita: Promocije Slovencev na gra-ki univerzi 1728. XVII/1969, t . 2, str.112. 606 Reisp Branko: Vije ole na slovenskem ozemljuv XVII. in XVIII. stoletju. [Z 3 si.] X/l962^t. 3, str. 163172. 607 Simoni Ivan: olske kronike. X/1962, t. 1,str. 4750. 608 o uvedbi olskih kronik in pomenu. Slokar Ivan: Prvo otroko zavetie v Ljubljani.  XI/1963, t 2, str. 118120. 609 stiplovek Miro: Peter Vodopivec, Luka Knafelj in ti-pendisti njegove ustanove. Knj inica »Kronike«,asopisa za slovensko krajevno zgodovino, zvezek5, Ljub ljana 1971. XX/1972, t. 1, str. 5758. 610 Stres Gvido: Osnovna ola na Slovenskem 18691969.Ljubljana 1970. X.IX/lfl71, t. 1, s tr. 6002. 611 Izvestje gimnazije Duana Kvedra v Ptuju 18691969,Ptuj, 1969; 70 let Gaudeamus iglt ur . . ., Kranj 1971;Petdeset let gimnazije v Murski Soboti. Murska So-bota 1970 ; 50 let slovenske gimnazije v Koevju,Koevje 1969; 25 let slovenske gimnazije v Ko pru1945^1970, Koper 1970; Gimnazija Rudolfa Maistra,Kamnik 19451970, Kamnik 1970; Letno poroilogimnazije Breice 19451970, Breice 1970. XX/1972, t. 1, str. 5556.  12 Sunik Rudolf: Posebno olstvo za duevno ne-razvite otroke vzgojnega zavoda» Ja neza Lev-ca«. XV/1967, t 1, str. 5758. 613 Sevidy Jan: Borba za ustanovitev mariborskeklasine gimnazije. [S si.] VIII/1960, t

. 2jstr. 123129. 614i Glej popravek k tekstu IX/1961, t. 1, str. 64. [Sorn Joe] J. S.: Srednja tehnika tekstilna ola Kranj.Jubilejni zbornik ob petindva jsetletnlci ole 19301955 in letno poroilo 1954/1955. IV/1956, t. 1,str. 52. 615 Valeni Vlado: Ljubljanska una stolica zatkmetijstvo. VIII/1960, t. 2, str. 9198. 616O njeni ustanovitvi in profesorskem kadru. Znidar Vincenc: Iz arhivskega gradiva o idrij-skem olstvu v desetletju od 1784 do 1794. _ XVI/1968, t 2, srt;r. 98100. 617 6. UMETNOSTNA IN GLASBENA ZGODOVINA Breskvar Silvo: Portal starega ljubljanskega li-ceja. [Z 2 si.] XV/1967, t. 3, st r. 192. 618 Cevc Anica: Narodna galerija v Ljubljani. 11/1954, t 1, str. 5759. 619 Opis galerije in njenih zbirk. Cevc Emilijan: Vedute slovenskih krajev iz: za-etka XVIII. stoletja:. [S si.] VII /1959, t. 2,str. 7789. 620 ' Luxuria z Visokega pod Kurekom. [S si.] VII/1959, t 3, str. 161168. 621 Curk Joe: Razvoj portalov v Celju [S si.] IV/1956, t. 2, str. 7782. 622  Ptujski grad. (stavbno-zgodovinska skica)[S 3 si.] VI/1958, t. 2, str. 5766.& nbsp;623  Mariborski mestni grad. (Stavbno-zgodovinskaskica.) [S si.] VII/1959, t. 1, str. 3»36. 624  Razvoj mariborske mestne vedute. [S si.] IX/1961, t 3, str. 145156. 625 Cvetko Dragotin: Ljubljanska Glasbena Maticain njen pomen. [S si.] 11/1954, t. 1, str. 3038; t 2, str. 110115. 026 Oris ustanovitve in delovanja. Hfler Janez: Gorenjski prispevki k najstarejiglasbeni zgodovini na Slovenskem [S 3 si.] XIV/1966, t. 2, str. 91100. 627  Idejno izoblikovanje Cecilijanskcga gibanja naSlovenskem. [Z 2 si.] XV/l96r 7, t. 1, str.4653. 628  Glasbenozgodovinske najdbe XVIII. in XIX.stoletja v Novem mestu. [S si.] XV /1967, t.3, str. 135148. 629  Glasbeniki koprske stolnice v 17. in 18. sto-letju. XVI/1968, t 3, str. 14014 4. 630 62 25  Glasbena kapela ljubljanske stolnice v drugipolovici 17. sitol. XVII/1969, t . 3, str. 141147. 631  Janez Krstnik Dolar (ok. 16'201673) Prispe-vek k zgodovini glasbe na Slovans kem v 17.stoletju. [Z 2 si.] XX/1972, t. 2, str. 8289. 632  Nekaj vrstic o prvih desetletjih jezuitskegakolegija v Ljubljani. XVIII/197 0, t. 1, str.21. 633o glasbeni dejavnosti Icolegija. [Jarc Janko]: Razstava partizanskega slikarstvav Novem mestu. [S 3 si.] 1/1953, t . 1, str.7071. 634 Jeriha Avgust: Urbanistina problematika Vele-nja. (K sliki na ovitku). XIIIA965, t . 2,str. 4446. 635 Kiauta Botjan: Bakrorezi k Scopoilijevi Entomo-logia camiolica [Z 1 si.] XI/1963, t. 1, str.57_6'0. 636 [Koloini Danijela] Koloni Danijele in Milena Osjak: Ivan Sedej, Vrba, Preernova hia, cerkev sv. Mar-ka. Kulturni in naravni spomeniki. (Zbirka vodni-kov). XV/1967, t. 1, str. 63. 637 Komelj Ivan: Gotska arhitektura v Sloveniji. [9si.] VII/11959, t. 3, str. 138148; VIII/1960,t. 2, Str. 111122. 638 Kovic Breda in Pahor Miroslav: O zgodovinskemin arhitektonskem razvoju Tartinije vega trgav Piranu. [S si.] VIII/1960, t. 1, str. 2136. 6391 Kurent Tine: Modularne mere zaplakega zvo-nika po Levstiku. [S si.] XI/1963, t. 2, str.121122. 640 Kuret Primo: Glasbila na srednjevekih fre-skah na Slovenskem. [S si.] XV/1967, t. 2 ,str. 8490. 641 Lian Marina: M. Zadnikar, Hrastovlje. Spomenikivodniki 2. Ljubljana 1991. XI/1963, t. 2, str.124125. 642

Mal Josip: Dr. Hans Aurenhammer, Anton DominikFemkorn. Verffentlichung der Oester reichischenGalerie in Wien, 1959. VIII/1;960, t. 2, str. 135. 643 Marui Branko: Gorizia viva. Venticinque tavole daidisegni seicenteschi di Gliovann i Maria Marussig.Gorizia 1957. VII/1959, t. 3, str. 191. 644 Menae L][erka]: Moderna galerija. 11/1954, t. 2,str. 135. 645 O zbirkah galerije Mui Marjan: Erbergova parkovna kompozicijav Dolu pri Ljubljani. [S si.] IX/1961, t. 2,str 93109. 646 Ogrin Rafael: Slikar Joef Petkovek. Prispevekza njegov ivljenjepis. [Z 2 si.] 11/19 54. t.2, str. 100104. 647 ■ Robbov glavni oltar pri franikanih v Ljub-ljani. X/1962, t. 2, str. 125127.&n bsp;648  O Petkovkovi sliki »Beneka kuhinja«. XI/1963, t. 2, str 114. 6 49  Simon Ogrin cerkveni slikar. [S 3 si.] * XVIII/1970, t. 1, str. 3238. 650 [Otorepec Boo] C: Mr. ph. Fr. Minank, Olimlje.Historina lekarna v sliki dn besedi. Maribor 1955. rV/1856, t. 1, str. 54. 651  C: E. Cevc, Umetnost srednjega veka na Sloven-skem. Vodnik po umetnostnih z birkah Narodne ga-lerije v Ljubljani I. zvezek. Ljubljana 1936. V/1957, t. 1, str . 50. 652 Pahor Samo: O rodu in rojstvu kiparja France-sca Robbe. XII/1964, t. 1, str. 6667. 653 Petru Peter: Zametki ljubljanskega gradu. [S si.] IX/1961, t. 3. str. 182^187.&nbs p;654 Prelovek Damjan: Ljubljanska cukrama. Zgo-dovina stavbe in njena umetnostnozgodov inskaocena. [S si.] XX/1972, t. 1, str. 1726. 655 Rozman Ksenija: Priprave in misli o izdaji spo-menike topografije. VIII/1960, t. 1 , str.5658. 656  Ljubljanski javni spomeniki. [S si.] XIII/1965, t 2, str. 9497; t 3, str 196203. 657 Opis spomenikov. Rudolf Branko: Gradivo o Zaetkih umetnostneorganizacije v Mariboru. [S 3 si.] III /1955,t. 3, str. 170176. 658 [Serajnik Jua] J. S.: Nace Sumi, Gregor Maek, ljub-ljanski baroni arhitekt. Ljublja na 1958. VI/Ì958,t. 2, str. OOt101. 6SS  Karel Dobida, Ivan Napotnik. Katalog k retrospek-tivni razstavi Napotnikovi h del. Ljubljana 1959. VII/1959, t. 2, str. 128. 660  Srednjeveke freske na Slovenskem, katalog za raz-stavo kopij srednjevekih fre sk. Ljubljana 1959. VII/1939, t. 2, str. 128. 661 Serajnik-Vavken Jua: Stavbni razvoj Gruberje-ve palae v Ljubljani. [S si.] VII/195 9, t. 3,str. 174185. G62 Smole Emil: Arhitekturni razvoj koprske loggie.[S si.] VI/1958, t. 1, str. 1320.&n bsp;663 Smolik Marijan: Kako so zidali semenie vLjubljani. [S si.] VII/1959, t 2, str. 9096.  664 Glej popravek k tekstu VIII/1960. t. 1, str. 64.  Glasbeno ivljenje v baroni Ljubljani. (Ne-kaj novih podatkov). [S si.] VIII/1 96'0, t.3. str 183193. 665 Stelè Melita: Prva mednarodna razstava grafikev Ljubljani. [Z 1 si.] III/19 55, t. 3, str. 187188. 666 Sedivy Jan: Volksmusik Sdosteuropas, Beitrge zurVolkskunde und Musikwissenschaft a nlsslich derI. Balkanologentagung dn Graz 1964. Herausgegebenund redlglrt von W. Wnsch. Sdosteuropa Schriften, 7. Band. Mnchen 1966. XV/1967, t. 2,str. 117. 667 ijanec Fran: Krog Attemsovih freskantov. iS si.] V/1957, t 3, str. 146155. 668 Oris dejavnosti baronih mojstrov stenskega deko-rativnega slikarstva na AttemsoMi h dvorcih. [Sorn Joe] J. S.: Nace Sumi, Arhitektura secesijskedobe v Ljubljani. Ljubljana 19 54. III/1955, t. 1,str. 5536. 669  J. S.: Umetnost baroka na Slovenskem. Vodnik poumetnostnih zbirkah Narodne galerije v LjubljaniIL Ljubljana 1937. VI/1938, t. 1, str. 44. 670

 J. S.: Gottische Fresken aus Slowenien. (Kopien) ausder Nationalgalerie in Laibach. Klagenfurt 1958. VI/1958, t. 2, str. 102. 671  Dr. Marijan Zadnikar, Hrastovlje. Spomeniki vod-niki, zvezek 2. Ljubljana 19 61. X/1962, t. 2, str.128. 672  Dragotin Cvetko, Academia philharmonicorum laba-censis. Ljubljana, 1962. X/ 1962, t. 2, str. 128. 673 Stukl Franc: France Stelè, Crngrob. Ljubljana 1962. XI/1963, t. 2, str. 124.& nbsp;674  Emilljan Cevc, srednjeveka plastika na Slovenskem.Ljubljana 1963. XII/1964, t . 1, str. 79. 675  Sergej Vrier, Barono kiparstvo na slovenskemtajerskem. Maribor 1963. XII/1964, t. 2, str.142. 616 63 26  Marijan Zadnilcar, Znamenja na Slovenskem. Ljub-ljana 1964. XH/1964, t. 2, s tr. 143144. 677  Vojeslav Mole, Umetnost Junih Slovanov. Slovenskamatica 1965. Iz poljskega o riginala prevedel FranceVodnik. XIV/1966, t. 2, str. 129131. 678  Zbornik za umetnostno zgodoMino. Nova vrsta VII.Ljubljana 1963. XV/1967, t. 3, str. 194. 679  Slovensko slikarstvo, spremna tudija Spelea opi,biografski in bibliografski po datki Melita Stelè-Moina. 1966. XV/1967, t. 3, str. 194195. 680  Nace Sumi, Arhitektura XVI. stoletja na Sloven-skem Ljubljana 1966. XV/1967 , t. 3, str. 195. 681  Marijan Zadndkar, Rotunda v Selu. Murska Sobota1967. XV/1967, t. 3, str. 1951 96. 682  ARS Sloveniae. EmUljan Cevc, Gotsko kiparstvo1967. XVI/1968, t. 2, str. 126.  683  France Stele, Arh. Joe Plenik v Italiji 1898-99.Ljubljana 1967. XVI/1968, t. 2 , str. 126127. 68*  Emilijan Cevc, Slovenska umetncst, Ljubljana 1966.  XVI/1968, t. 2, str. 127. 685  ARS Sloveniae. Emilijan Cevc, Gotsko kiparstvo. 1967.  XVII/1969, t. 1, str. 6162. 686  tefka Cobelj, Baroni slikarji Straussi. Maribor 1967.  XVII/1969, t. 1, str. 62. 687  Duan Grabrijan. Plenik in njegova ola. Maribor 1968.  XVIiyi969, t. 2, str. 121. 688  France Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede16. stoletja. Ljubljana 1969. XVII/1869, t. 3, str.186. 689  ARS Sloveniae Nace Sumi, Barona arhitektura. 1969.  XVIII/1970, t. 1, str. 57. 699  ARS Sloveniae Marijan Zadnikar, Romanska umet-nost, 1970. XVIII/1970, t. 3, str. 181182. 691  ARS Sloveniae Ivan Komelj, Gotska arhitektura. 1970.  XVI11'1970, t. 3, str. 182. 692  Nace Sumi, Arhitektura XVII. stoletja na Sloven-skem. Ljubljana 1969. XVIII /1970, t. 3, str. 182183. 693  Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem.1970. XIX/1971, t. 3, str. 182. 694  Dolinarjev nart vodnjaka v Tivoliju. [Z 1 si.] XX/1972, t. 1, str. 5052 .&nbs p;695  Konfinacija slikarja Ferda Vesela. XX/1972,t. 3, str. 177. 696  Marijan Zadnikar, Srednjeveka arhitektura kartu-zijanov in slovenske kartuzi je. Ljubljana 1972. XX/1972, t. 3, str. 185187. 697 umi Nace: Kranjski portaU. [S si.] 1/1953, t.1, str. 39^6. 698 ■ Ljubljana spomenik zgodovinskega urba-nizma in arhitekture. [S si.] VII/1 959, t.1, str. 3650. 699  Dve »novi« baroni fasadi v Ljubljani. [S si.]  VII/1959, t. t, str. 97102. 70«

 Pregled barone arhitekture v Sloveniji. [Ssi.] VIII/1960, t. 3, str. 166'174.& nbsp;701  Urbanizem in umetnost v Ljubljani. (Pregledod srednjega veka do danes). XII /1964, t.1, str. 916!. 703 Tancik Ferdinand: Krasilni elementi na drajihspad in sabelj. [S si.] XIV/1966, t. 1, str.2836. 703  Grbi v Kapeli sv. Jurija na ljubljanskem gra-du. [S si.] XVIII/1970, t. 3, s tr. 158169. 704 Valeni Vlado: Ljubljansko stavbenitvo v prvipolovici 19. stoletja. [S si.] XVII/196 9, t. 2,str. 7284. 705  Ljubljansko stavbenitvo od srede 19. do za-etka 20. stoletja. [S si.] XVIII/1 970, t. 3,str. 135146. 706 Vavken Jua: Srednjevelce freske. Katalog k razstavikopij iz zbirke Galerije fresak a v Beogradu 1860. VIII/1960, t. 2, str. 136. 707 Vetrih Maja: Likovno ivljenje v Mariboru inrazstave umetnikov mariborskega kroga medobema vojnama. [S 3 si.] XVII/1969, t. 1,str. 3037. 708 Vilfan Irena: Muljava (J. Kastelic, Muljava in okolicav starem veku; A. G'span, Pisatelj Josip Juri; F.Sarf, Juriev dom; G. Makarovi, Cerkev na Mu-ljavi, F. Sarf, Iz leti z Muljave, Kulturni in naravnispomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 16. zve zek.Ljubljana 1968. XVIII/1970, t. 1, str. 53. 709  Sergej Vrier, Mariborski grad. Kulturni in naravnispomeniki Slovenije, Zbirk a vodnikov, 17. zvezek.Ljubljana 1969. X.VIII/1970, t. 1, str. 5859. 710  Marijan Zadnikar, Stiski samostan, Kulturni in na-ravni spomeniki Slovenije , Zbirka vodnikov, 18.zvezek. Ljubljana 1969. XVIII/1970, t. 1, str. 5960. 71 1  Ivan Komelj, Sevniki grad in Lutrovska klet. Kul-turni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vod-nikov t. 20. Ljubljana 1969. XVIII/1970, t. 3, str.184185.&nb sp;712 Vrabl N[iko] I.: Usoda Mikloievega spomenikaV Ljutomeru. 1/1953, t. 3, str. 194. 713 Vrier Sergej: Zivljenjepisni podatki o baronihslikarjih in kiparjih Celja, Ptuja i n Slov. Ko-njic. [S si.] VI/1958, t. 3, str. 131138. 714  Nekaj podatkov o baronih kiparjih in njiho-vih delih na Slovenskem tajerskem. [S 3 si.] VlII/lOe'O, t. 1, str. 5053. 715  Posvetna barona plastika v severovzhodniSloveniji. [S si.] IX/1961, t. 1, str . 515. 716 Zadnikar Marijan: Romanska arhitektura vPrekmurju. [S si.] 11/1954, t. 3, str. 17 8183. 717  Srednjeveka arhitektura na Gradu pri Sloi-venjem Gradcu v lui zgodovine in no vih od-kritij. [S si.] IV/1956, t. 3, str. 156169. 718  Umetnostnogeografski poloaj romanske arhi-tekture na Slovenskem. [S si.] VII /1959, t.1, str. 213«. 719 Zelinka Darinka: Slikano usnje v Sloveniji. [Ssi.] IX/1961, t. 1, str. 5864.  720 Zelko Ivan: Sledovi srednjevekega Spitalia priKonjicah. [S si.] XVIII/1970, t. 2, s tr. 7175. 721 Zitko Salvator: Ksenija Rozman. Janezova cerkev obBohinjskem jezeru. Spomeniki vo dniki 4. Ljubljana1962. XI/1963, t. 2, str. 125126. 722 7. LITERARNA ZGODOVINA Andonovski Hristo G.: Stanko Vraz, »Ilir izStajera«, izdajatelj make donskih narodnihpesmi. [Z 1 si.] III/1955, t. 1, str. ,5051. 723 Brenk Kristina: Prva uprizoritev mladinske igrov slovenskem jeziku v Ljubljani. [S posebnaprilogo igre Tinek Petelinek]. [S si.] III/1955, t. 3, str. 160164. 72 4 Ludvik Duan: Prve senne igre v Ljubljani. XVIII/1970, t. 1, str. 2223. 725 Mui Marjan: Rajnik Bogotaj. [S si.] VII/1959, t. 1, str. 5053. 726 Pojasnilo o Bogotaju in njegovem rodu k Levstiko-vem Popotovanju od Litije do atea .

64 27 Pirjevec Duan: Drubeno politini vzroki slo-venske Moderne. [Z 2 si.] 111/1955, .t. 1 ,str. 1521. 727 Reisp Branko: Neevidentirana slovenska kn.iiicaiz leta 1728. xvn/l969, t. 1, str. 4849. 728 Stanek Leopold: Izraz, podoba, pesem. [S si.] IV/1956, t. 1, str. 3038. 72j Objava pesmi Peter Sliuhaia; Spijmb do dna in raz-laga le-te. Zablatnik Pavle: Koroka slovenska narodna pe-sem v svojih epinih in lirinih izrazni h pr-vinah [S si.] xv/1967, t. 1, str. 110. 730 8. ZGODOVINA DRUTEV stergar Janez: Prosvetni zbornik 18681968. Trst 1970, XX/1972, t. 3, str. 182183.& nbsp;731 Stres Gvido: Joe Dular, Metliki gasilai. Sto let naj-starejega gasilskega drutva na Slovenskem, Met-lika 1969. X,VIII/1970, t. 3, Str. 186187. 733 Joe Dular. 120 let metlike mestne godbe. Metlika1970. XVIII,'1970, t. 3, str. 187.& nbsp;733 9. NARODOPISJE Ba Angelos: Etnoigrafija Stantoninovega itine-rarija po Korokem, Kranjskem in tajer -skem 14851487. 11/1954, t. 2, str. 122127. 734 Brag Ljudmila: Razstava »Lonarstvo na Slo-venskem«. [S 3 si.] XVI/196 8, t. 3, str. 186188. 735 (Lah Marija) M. L.: Kotnikov zbornik. Narodopisni za-piski z Gornjegrajskega in Kozjanskega. Celje 1956. IV/1956, t. 1, str. 54. 736 Novak Anka: Razstava Planarska kultura naGorenjskem Gorenjski muzej v Kranju. [Ss i.] XVII/1969, t. 2, str. 113116. 737 Plesniar Ljudmila: Svatbeni obiaji v okoliciBuzeta v prvi polovici XIX. stoletja. [S si.] V/1957, t. 2, str. 9597. 738 Rai Boo: Slamnati »lojstri« [S si.] XVIII/1970, t. 3, str. 170172. 73 9 10. TELESNA KULTURA j [Orel Boris]: Slovenci najstareji smuarji viSrednji Evropi. [Z 2 si.] 1/1953, t. 3, str. j216. 740 j oura Joe: Drago Steplnlk, Oris zgodovine telesnekulture na Slovenskem. Ljubljana 19 68. XVII/1969,t. 2, str. 121122. 741 i 11. PASIGRAFIJA Slokar Ivan: Slovenski pasigrafi. XX/1972, t.3, str. 169172. 742 XI. ZALONITVO IN TISKARSTVO Brumen Nikica: Tiskarne v Pomurju. Pregled ti-skam v Murski Soboti, Lendavi, Gor nji Rad-goni in v Ljutomeru. [S si.] IX/196I1, t. 2,str. 8292. 743  Knjigarne in papirnice v Pomurj«. XIX/1971, t. 2, str. 105109. 744G lej popravek k tekstu XIX/1971, t. 3, str. 191. Gerlanc Bogomil: Zalonitvo, periodini tisk inknjigotrtvo v mestu in okraju Ljubljana v le-tu 1961. [S si.] X/1962, t. 1, str. 4247. 745 Reisp Branko: Mayrjev Catalogus librorum, prviv Ljubljani tiskani knjini katalog, spet v evi-denci. X/1962, t. 1, str. 5961. 746  Mandelevi ljubljanski tiski v knjinici Narodnega muzeja v Ljubljani. [S 3 si.] Xl;'1963, t. 1, str. 5156. 747 ,. Doslej neznani knjigotrki prospekt o iziduVodnikovih Pesmi za pokuino. XIII/1965 ,t. 2, str. 7883. 748  O najstarejih tiskanih uradnih razglasih vslovenini. [Z i si.] XV/1967, t. 2, s tr. 9194. 749  Branko Bercio, Tiskarstvo na Slovenskem. Zgodovin-ski oris. Ljubljana, Odbo r za proslavo 100-letnice gra-fine organizacije na Slovenskem 1969. X.VII1/Ì 970,t. 1, str. 6061. 75« Sorn Joe: (Sto trideset] 130 let Blasnikove tiskarne.Ljubljana 1959. VII/1959, t. 1, str. 56. 751 Vatovec Fran: Ob stoletnici »Slovenskega naro-da«. XVI/1968, t. 3, st

r. 145149. 752 ^ XII. TURIZEM, TURISTINI KRAJI Borisov Peter: Zdravilia in kopalia na nek--danjem Kranjskem. [S si.] XVI/1968, t. 1, str. 4558. 753 (Koloini Danijela] Koloni Danijelo in Milena Osjak: Pavel Kunaver, Skocijanske jame. Kulturni in na-ravni spomeniki. (Zbirka vodniko v). XV/1967, t.1, str. 63. 754 Stane Peterlin, Triglavski narodni park. Kulturni innaravni spomeniki. (Zbirka v odnikov). X,V/1967,t. 1, str. 63. 755 Koroec Branko: Beseda, dve o Steinbergovera in dru-gih opisih Cerknikega jezera. [ S si.] XV/1967, t.1, str. 1122. 756 Omerzu Kozika: France Planina, Poljanska in Selkadolina. Zbirka: Slovenske pokraj ine 2. Ljubljana1962. XII/1964, t. 2, str. 143. 757 Rezek Adolf: Rogaka Slatina in Zrinjski [S si.] X/1962, t. 3, str. 172184. 758 Nove ugotovitve o nastanku zdravilia ln hkrati ozdravljenju hrvatskega bana Petra Zrinjskega 1665leta. Savnik Roman: Iz zgodovine Postojnske jame.[S si.] VI/1958, t. 3, str. 138145; VII I/1960,t. 2, str. 99110. 759 [Sotler Joko] j/s: Slike iz Brkinov. Brkini in tu-rizem. [Z 2 si.] 1/1953, t. 2, s tr. 119120. 760 stergar Janez: Bla Singer. Vodnik na poti med Slo-venci na Korokem (Turistini priron ik). Maribor1970. Priloga: Koroka Karta s slovenskimi innemkimi krajevnimi imeni, 1 : 150.000, priredilVladimir Klemeni, Maribor 1971. XX/1972, t.1, str. 6]. 76 1 j 65 28 XIII. GEODEZIJAKregar Vinko: Nekaj o geodeziji. 11/1954, t. 3, str. 205206. 762 i XIV. PROBLEMI ZGODOVINOPISJA Blaznik Pavle: Pota in vidiki slovenske krajev-ne zgodovine. fS 3 si.] III/1955, t. 3, str.145150. 763 Grafenauer Bogo: Poglavitne poteze slovenskegazgodovinskega razvoja in poloaja. M estokmekih uporov v slovenski zgodovini. XIX/1971, t. 3, str. 129136. 764 Kranjec Silvo: Zgodovinske marginalije. IX/1961, t. 3, str. 191192. 765 Nekaj podatkov o netonem pisanju v strokovniMteraturi. i Marui Branko: Dosedanje delo in bodoe nalo-ge gorikega zgodovinarja in zgodovinopisj a.  XII/1964, t. 3, str. 145151. 766 Veliki tolminski punt v zgodovinski literaturi.  XIV/1966, t. 1, str. 811. 767 Savli Andrej: Vpraanja iz Primorske. [S si.]  1/1953, t. 3, str. 15916'2. 768 Prikaz vpraanj iz zgodovinskega in etnografskegapodroja, ki bi jih kazalo obdelati . XV. LEKSIKONI Kos Janez: Krajevni leksikon Slovenije. I, knjiga: Za-hodna Slovenija. S sodelov anjem Franceta Planinein Zivka Sifrerja ter 36 drugimi sodelavci pripravilin ure dil Roman Savnik. Ljubljana 1968. XVII/1969, t. 1, str. 6061. 769 Savnik Roman: Ob nekaterih odmevih na prvo i knjigo Krajevnega leksikona Slovenije. XVII/1969, t. 3, str. 190191. 770 Odgovor na prispevek J. Kosa glej t. 769. Zorn Tone: sterreich Lexikon I-II, Wien-Mnchen1966. XIXyi971, t. 2, str. 124125 . 771 ; XVI. SIMPOZIJI IN ZBOROVANJA 1. ZBOROVANJASLOVENSKIH ZGODOVINARJEV Kresal France: XIV. zborovanje slovenskih zgo-dovinarjev v Novi Gorici od 9. do 13. septem-bra 1968. XVI/1968, t. 3, str. 189190. 772 Prunk Janko: Zapis z znanstvenega posvetovanjao OF slovenskega naroda. XIV/1966, t. 2,str. 124-127. 773

 Poroilo o znanstvenem posvetovanju ob 50-letnici Oktobrske revolucije in 30-letni ci usta-novnega kongresa Komunistine partije Slo-venije. XVI/1968, t. 1, str. 61e^.  774 2. ZBOROVANJA ZGODOVINARJEVJUGOSLAVIJE Marui Branko: »Pazinski memorial^. XIX/1971, t. 1, str. 49. 775 O zbrovanju od 26. do 27. septembra 1970. , 3. DRUGA ZBOROVANJA IN POSVETOVANJA Kos Janez: IV. zborovanje Arhivskega drutvaSlovenije na Ptuju (21. do 24. maja 19 68). XVI/1968, t. 3, str. 188189. 776 Kos Janez: Tretje posvetovanje jugoslovanskiharhivskih delavcev. XIX/1971, t. 1, str. 50. 777 Sorn Joe: Spomeniko Pomurje. Zbirka predavanjslovenskih konservatorjev in muzealce v na posve-tovanju od 27. do 30. septembra 1956 v Murski So-boti. VII/1959, t. 1, str. 56. 778 Sumi Nace: Posvetovanje slovenskih konserva-torjev v Pomurju. IV/1956, t. 2, str. 111. 779 , XVII. UREDNITVO KRONIKE(Objave in obvestila) Uprava in urednitvo Kronike: [Naloga in pomenKronike]. 1/1953, t. 1, str. 12.  780 [Urednitvo Kronike]: Objava urednitva. Razpisfotonateaja. 1/1953, t. 1, str. 80.&nbs p;781 Objave urednitva. Navodila sodelavcem. Ob-letnice in jubileji. 1/1953, t. 2, str. 152. 782 [Uprava Kronike]: [Pronja za poravnavo zaosta-le naronine, naznanilo o razprodani 1. t. I.letnika]. 11/1954, ovitek t. 1. 783 [Urednitvo Kronike]: Narocnilwm in bralcem! 11/1954, ovitek t. 2. 784 Napoved izhajanja zbirke knjig Knjinica Kronike.Kot prvo delo: Milko Kos, Srednje veka Ljubljana,topografski opis mesta in okolice. [Pronja vsem izdajateljem krajevnozgodovin-skih publikacij za izvod.] III/1955, t. 3, str.192; IV/1956, t. 1, str. 55; t. 3, str. 181;VA957, t. 1, str. 51. 785 66 29 Uprava Kronike: Obvestilo. XI/1963, t. 2, str.128. 786 Pregled dohodkov ln izdatkov za leto 1962. Urednitvo Kronike: Obvestilo. XI/1963, t. 3,str. 192. 787 Obvestilo o zvianju naronine. Uprava Kronike: Obvestila. XII/1964, t. 1, str.[80.]  788 o odkupu nekaterih tevilk Kronike. Pregled do-hodkov in Izdatkov za leto 1963. Uredniki odbor Kronike: Obvestik». XIII/1965,t. 3, str. 208. v 7 89 Obvestilo o zvianju naronine. [Urednitvo Kronike]: Kronika, asopis za slo-vensko krajevno zgodovino. XV/1967, ov itekt. 2. 790 ObvestUo o ceni posameznih letnikov, o odkupunekaterih tevilk Kronike ln o liailih knjigah zbirkeKnjinica Kronike. [Uprava Kronike] : Obvestilo uprave. XVI/1968,ovitek t. 1. 791 o obraunu in plaevanju naronine zasebnih indrugih naronikov. Naronina XVI/1968, oivitek t. 1. 792 Obvestilo o viini naronine za Jugoslavijo in ino-zemstvo. [Urednitvo Kronike]: [Knjige Knjinice Kroni-ke] XVH/1969, ovitek t. 2. 793Sezn am knjig zbirke Knjinica Kronike, ki so nazalogi. XVIII. REVIJE, PERIODINE PUBLIKACIJE IN ZBORNIKI 1. SLOVENSKE REVIJE IN ZBORNIKI Jana Olga: Baev zbornik. asopis za zgodovino innarodopisje, nova vrsta, 5. (XL.) le tnik. Maribor1969. XVni/1970, t. 3, Str. 179^:ai. 794 Marui Branko: Brda, 25. maja 1958. Izdal odbor za po-stavitev spomenika Sreku Humar ju. VII/1939, t.3, str. 191. 795  Bukovica Volja draga v boju za svobodo. Izdalodbor za postavitev spomenika p adlim v Bukovici Volji dragi, 1959. IX/1961, t. 3, str. 192. 796

[Sorn Joe] J. S.: Celjski zbornik 1958. Celje 1958. VI/1938, t. 2, str. 102. 7 97  Celjsk zbornik 1959. Celje 1959. VIII/1960, t. 2,str. 133. 798,  Celjski zbornik 1961. Celje 1961. X/1962, t. 1, str.64 799 [Otorepec Boo] B. O.: Celjski zbornik 1967. Urediluredniki odbor, odgovorni uredni k Gustav Grobel-nik. Celje 1967. XVII/1969, t. 2, str. 117. 800 Stres Gvido: Celjski zbornik 1968. Odgovorni urednikGustav Grobelnik. Celje 1968 . XVIII/1970, t. 1,str. 5152. 8(11  Celjski zbornik 19691970. Uredil uredniTci odbor,odgovorni urednik Vlado Nova k. Celje 1970. XIX/ 1971, t. 2, str. 122123. 802 Vovko Andrej: Celjski zbornik 19711972. Odgovorniurednik Vlado Novak. Celje 1972. XX/1972, t. 3,str. 184185. 803 Jana Olga: asopis za zgodovino in narodopisje. 1.(XXXVI) letnik 1965, 2. (XXXVII) letnik 1966, 3.(XXXVIII) letnik 1967, 4. (XXXIX) letnik 1968. Ma-ribor. XVII/196 9, t. 1, str. 5558. 804  asopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta, 6(XLI) letnik, zvezek 1, 2. Maribor 1970. XIXA971,t. 2, str. 121122. S05  asopis za zgodovino in naravoslovje. Nova vrsta,7. (XLII.) letnik, zvezek 1, 2. Maribor 1971. XX/ 1972, t. 2, str. 113115. 806 [Otorepec Boo] B. O.: [Devetdeset] 90-letnica grafineorganizacije na Slovenskem 18 681958. Zbornik sin-dikata grafiarjev Slovenije. Ljubljana 1958. VI/1958, t. 2, str . 100. 807 Sorn Joe: Dolenjski zbornik 1961. Novo mesto 19S1. Xyi962, t. 2. str. 127. 808 Marui Branko: Goriki zbornik 19471957. Nova Go-rica 1957. VII/1959, t. 1, str. 56.&nb sp;809 [Sorn Joe) J. S.: Idrijski razgledi. Leto I. t. ,2. IV/1956, t. 1, str. 53. 81& laquo;  Idrijski razgledi. L, IV., t. 1, 1959. VII/1959, t.1, str. 56. 811 [Vilfan Sergij] V:. Istrski zgodovinski zbornik. Leto I.Koper 1953. 11/1954, t. 1 . str. 71. 812^ Marui Branko: Jadranski koledar 1939. VII/1959,t. 3, str. 191192. 813  Jadranski koledar 1961 X/1962. t. 1, str. 62. 814 Demar Vincencij: Jadranski koledar 1970. XVIII/1970, t. 1, str. 6263. 815 Vidovi-Miklavi Anka: Jeklo in ljudje. Jesenikizbornik II, 1969. XVIII/,1970, t. 2, st r. 126127. 816 [Sorn Joe] J. S.: Kamniki zbornik 1955. III/1955,t. 2, str. 122. 817 [Lah Marija] M. L.: [Drugi] II. Kamniki zbornik 19S6.  IV/1936, t. 1, str. 5455. 818 [Otorepec Boo] B. O.: [etrti] IV. Kamniki zbornik1958. Ljubljana 1958. VI/1958, t. 2 str. 100. 819 Som Joe: Kamniki zbornik, VII. Kamnik 1961. X/1962, t. 2, str. 127. 820 Jana Olga: Kamniki zbornik XII. 1969. XVIII/1970,t. 1, str. 5354. 821 Stergar Janez: Koroka in koroki Slovenci, zbornikpoljudnoznanstvenih in leposlovni h spisov. Uredili:dr. Vladimir Klemeni, dr. Janko Pleterski in dr.Tone Zorn. Marib or 1971. XIX/1971, t. 3, str.186187. 822 Vidovi-Miklavi Anka: Kranjski zbornik 1970. Kranj1970. XIX/1971, t. 1, str. 5153.&nbs p;823 Marui Branko: Kulturni odmevi, t. 2, 1958/1959. [Pro-svstna revija, glasilo DPD Svo boda Ajdovina 19?91.  VII/1959, t. 3, str. 192. 824  Kulturni odmevi. Prosvetna revija, glasilo DPDSvoboda Ajdovina. Leto 1/1938, t . 1. Ajdovina1958. VII/1959, t. 3, str. 192. 825 [Som Joe] J. S.: Liboje, 25-letnica »Svobode« 19291954. Liboje 1954. n i/1953, t. 2, str. 122. 826 Vidovi-Miklavi Anka: Litijski zbornik NOB, 1, Ljub-ljana 1969. X.VIII/1970, t. 1, S tr. 5455. 827 [Som Joe] J. s.: Loki razgledi 1. Skofja Loka 1954. III/il955, t. 1, str. 55. 8 28

[Otorepec Boo] C: Loki razgledi II 1955, UredilBranko Beri. 1955. III/1953, t. 3, st . 190191. 829  o.: Loki razgledi III 1956. Skofja Loka 1956. V/1957, t. 1, str. 50. S30 [Som Joe) J. S.: Loki razgledi IV. Skofja Loka 1957.  V/1957, t. 2, str. 100. 831 [Otorepec Boo) B. O.: Loki razgledi V 1958. Ure-dil Branko Beroi. Skofja Loka 1958. VI/1958, t.2, str. 101402. 832 Som Joe: Loki [razgledi] razredi, VI, 1939. Skofja Lo-ka 1959. VII/1959, t. 3, str. 192. 833  Loki razgledi Vni. 1961. X/1962, t. 1, str.64. 834 Stukl Franc: [Deseti] X. letnik Lokih razgledov. XII/1964, t. 1, str. 7779. 835  Loki razgledi, XIV 1967. X.VI/1968, t. 1, str.63. S3C 67 30  Loki razgledi XV 1968. XVII/1969, t. 1, str. 5960. 837  Loki razgledi XVI. 1969: uredil France Planina. XVIII/1970, t. 1, str. 5253.&nb sp;838  Loki razgledi XVII, 1970, uredil France Planina. XIX/1971, t. 1, str. 5758.&nbs p;839  Loki razgledi, XVIII. Skofja Loka 1971. XX/197'!,St. 1, str. 56. 840 ISorn Joel S.: [Osem sto] 800 let Menga. Mengekizbornik 11541954. I. del. Uredila A. G'orjup in I. Vi-dali. 11/1954, t. 2, str. 145. 841 Jana Olga: Mengeki zbornik, II, del, 1. in 2. snopi.Menge 1969. XVII/1969, t. 3, str. 187189. 843 [Som Joe] S. J.: Moanska kronika. 1. Ljubljana 1957.  V/1957, t. 2, str. 100. 843 Kos Janez: Narodna junaka MIlan Majcen in JaniMevelj. (Milan Brezovar, Narodna jun aka MilanMajcen in Jani Mevelj Stefan Kuhar, Kmetskomladinsko gibanje in Milan Maj cen). Ljubljana 1971.  XX/1972, t. 1, str. 6263. 844 Stergar Janez: Od kmekih uporov do slovenske drav-nosti. Uredil Ivan Kreft. Maribo r 1971. XIX/1971,t. 3, str. 189190. 845 Jana Olga: Petowio Ptuj. 69 1969. Zbornik raz-prav ob tisodevetstoletnicl. (Ur. Vla dimir Brai).Maribor 1969. XVIII/1970, t. 2, str. Ii25-^126. 846 [Sorn Joe] J. S.: Posavje I. Breice 1957. V/1957, t. 2, str. 100. 847 [Otorepec Boo) O.: Ptujski zbornik 18931953. Ptuj 1953.  1'1953, t. 3, str. 215. 848 Stres Gvido: [Sedem sto dvajset] 720 let Ravne na Ko-rokem, uredil Marjan Kolar 1 968. XVII/1969, t. 3, str. 189190 849 Sedivy Jan: Svet med Muro in Dravo. Uredil ViktorVrbnjak. Maribor 1968. XVII/196 9, t. 1, str. 5859. 850 Stukl France: Varstvo spomenikov X, 1965, Steletovzbotnik. Ljubljana 1966. XV/15 «7, t. 3, str.194. 851 Varstvo spomenikov XIIIXIV. 19681969. Ljubljana1970. XIX/1971, t. 3, str. 190.&nbsp ;852 Vidovi-Miklavi Anka: Zbornik obine Grosuplje.G'ospodarska in zgodovinska kronika I. Grosuplje1969. XIX/1971, t. 1, str. 5355. 853 [Otorepec Boo] O.: Zbornik Primorske zalobe Lipe.Koper 1956. IV/1956, t. 2, Str. 112. 854 Sivec Janko: Zbornik Splone bolninice v Mariboru.Uredil dr. Eman Pertl. Maribor 19 59. VII/1959, t.3, str. 192. 855 Stukl France: Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v.VIII. 1970. XIX/1971, t. 2, Str. 123124. 856 Jan";". Olga: Zborn'k za zgodovino naravoslovja in teh-nike, I; uredil Fran Dominko. Ljubljana 1971. XX/1972, t. 2, str. 112113. 857 Fischer Jasna: Zgodovinski asopis XXII, zvezek 1-2,Ljubljana 1969 XVIII/1970, t. 1 , str. 5051. 853

[Sorn Joe] J. S.: etev svobode v Sladkem vrhu. Zbor-nik izdalo delavsko prosvetno drutvo »Svoboda«sladki vrh ob razvitju drutvenega prapora 29.aprila 19 56. IV/1956, t. 1, str. 5253. 859 2. TUJE REVIJE IN ZBORNIKI Marui Branko: Donge I'lsunz, nel quarantesimo anni-versario della fondazione della società filologicafriulana »G. I. AscoM«, a cura del comune di Gori-zia, Gorizia 19191959. X/1962, St. 3, str. 192. 860  Gorizia nel medioevo. Miscellaneo di studi storiciin occasione del quinto c entenario della concessionedei diritti civici a Gorizia. Gorizia 1956. VII/1959,t . 3, str. 191. 861  studi goriziani. Rivilsta della Biblioteca Governativadi Gorizia. Volume XIX XIV (1948 do 1958). VII/1959, t. 3, str. 191. 862  »Studi Goriziani» Gennaio giugno 1959, voi. XXV;Luglio dicembre , 1959, voi. XXVI; Rivista dellaBiblioteca Governativa di Gorizia. IX/1961, t.1, str. 64. 863  Studi G'orlziani, Rivista della Bibiiioteca Governa-tiva di Gorizia, voi. X XVII, gen. giugno 1960; voi./XXVIII., luglio decembre 1960. X/1962, t. 1,str. 6263.  864, XIX. DODATEK Gostinsko podjetje hotel Slon. 11/1954, t. 1,str. 56. 865 Cinkarna metalurko kemina industrija Celje. 11/1954, t. 1, str. [58]. 866 Papirnica Veve Ljubljana. [Z 1 si.] 11/1954, t.1, str. [61]. 867 Letalska tovarna Letov Ljubljana. 11/1954, t.1, str. 65. 868 Kovai Franc: Utensilia, tovarna tekstilnih po-trebin, Ljubljana. [Z 1 si.] PrilogaII I/1955, t. 1, str. 58. 869 »Gospodarsko razstavie« Ljubljana. PrilogaIII/1955, t. 1, str. 59.&nbsp ;870 Janar Rudolf: Podjetje Intitut za elektrozveze.[Z 1 si.] Priloga III/1955, t 1, str . 6'0. 871 Gregori Alojz: Projektiranje elektroenerget-skih in prenosnih naprav v Elektroproj ektuLjubljana. Priloga III/1955, t 1, str. 63. 872 Tiskarna Toneta Tomia, Ljubljana. PrilogaIII/1955, t. 1, str. 67. 873 Tovarna evljev »Zvezda« Ljubljana. III/1955,t. 2, str. 117. 874 Tovarna optinih in steklopihakih izdelkovLjubljana. [S si.] Priloga III/1955, t 2,s tr. 123. 875 Glavna zadruna zveza. Deset let rasti kmetij-skega zadrunitva. Priloga III/1955, t.2 , str. 124126. 876 Ob 50-letnici »Vinoceta« v Ljubljani. [Z 1 si.] Priloga III/1955, t 2, str. 127128. 877 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRSv Ljubljani. Priloga III/1955, t. 2, str. 129130. 878 Instalacija Ljubljana. [Z 1 si.] Priloga III/1955,t. 2, str. 130. 879 Les Ljubljana. [S si.] Priloga III/1955, t. 2,str. 131. 880 Geodetski zavod LRS Ljubljana. [Z 2 si.] Pri-loga III/1955, t 2, str. 132. 8 81 Agrotehnika, export-import, Ljubljana. Pet let vborbi za napredek vasi. Priloga III/1955,t 2, str. 13'4135. 882 »Silva« Gozdno in lesno gozdarstvo Fakultete zaagronomijo gozdarstvo in veterino v Ljublja-ni. Priloga III/1955, t 2, str. 135. 883 Parcer Karel: Ljubljana ob desetletnici osvobo-ditve. [Z 2 si.] Priloga III/1955 , t. 3, str.193195. 884 »Teol« tovarna tekstilnih, usnjarskih in pomo-nih sredstev. Ljubljana . [Z 1 si.] PrilogaIII/1955, t 3, str. 196. 885 68 31 Delo Indusitrijskega biroja podjetja za izvoiz inuvoz industrijske opreme in nap rav ter iz-gradnjo industrije, Ljubljana. PrilogaIII/1955, t. 3, str. 198. 8 86 Tovarna kleja Ljubljana. [Z 1 si.] Prilogain/1955, t. 3, str. 199. 887

Mineral. Industrija naravnega in umetnega kam-na. Ljubljana. [S si.] Priloga III /1955, t.3, str. 200202. 888 Lesna predelovalna industrija Podpe. [S si.] Priloga III/1955, t. 3, str. 204206.&nb sp;889 Ljubljanske mlekarne. [Z 1 si.] PrilogaIII/1955, t. 3, str. 206. 890 »Sonnica« tovarna jedilnih in tehninih olj Vir-Domale. [Z 1 si.] Prilog a III/1955, t. 3,str. 207. 891 Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana. [Z 1 si.]  Priloga III/1955, t. 3, str. 208209. 892 Elektrostrojno podjetje »Tiki« Ljubljana. Pri-loga III/1955, t. 3', s tr. 209. 893 Kinematografsko podjetje Ljubljana. Deset po-vojnih let kinematografije v Ljublj ani. [Z 2si.] Priloga III/1955, t. 3, str. 210211. S9i A. V.: Tobana tovarna v Ljubljani. [Z 1 si.] Priloga III/1955, t. 3, str. 212213.&nb sp;895 Trgovsko podjetje na drobno in debei'o. Radio-Center. [Z 1 si.] Priloga III/1955 , t. 3,str. 213. 896 Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, ObratTacen. [Z 1 si.] Priloga III/1955, t. 3, str.215. 897 Podjetje Mlinska industrija Ljubljana. [Z 2 si.]  Priloga III/1955, t. 3, str. 216. 898 [Narodni magazin LR Slovenije]. [S 3 si.] Priloga IV/1956, t. 1, str. [56]. 8 99 Komunalna banka Ljubljana 60-KB-l. Prilo-ga IV/1956, t. 2, str. [114]. 900 Tovarna Zlatorog Maribor. [Z 1 si.] PrilogaV/1957, t. 2, str. [101]. 901 Razvojna pot »inice« Ljubljana. [Z 1 si.] Priloga VII/1959, t. 2, str. [ 1]. 902 Nastanek in razvoj tovarne Saturnus Ljubljana-Moste Priloga VII/1959, t. 2, str. [23]. S03 Deset let tovarne Volnenka. [Z 1 si.] PrilogaVn/1959, t. 2, str. [5]. 904 Sonc Ivo: Papirnica Kolievo ob 40-letnici KPJ.[Z 1 si.] Priloga VII/1959, t. 2, st r. [67]. 905 elezniki transport in nae gospodarstvo. [Z 1si.] Priloga VII/1959, t. 2, str. [89]. 906 [Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana]. Vsakdravljan je potronik izdelkov. [Z 1 si.] Priloga VII/1959, t. 2, str [10]. 907 Silva Ljubljana [Z 1 si.] Priloga VII/1959, t.3, str [1]. 908 V. M.: Lip Lesno industrijsko podjetje Ljubljana.Ob 40-letnici KPJ. [Z 1 si.] Pr ilogaVII/1959, t. 3, str [23]. 909 Tegrad, Ljubljana. Priloga VII/1959, t. 3,str [4]. 910 Lek tovarna keminih in farmacevtskih proizvo-dov Ljubljana. [Z 1 si.] Priloga VII /1959,t. 3, str. [5]. 911 Color tovarna barv in lakov Medvode. [S 3 si.] Priloga VII/1959, t. 3, str. [6'7].& nbsp;912 Razvoj in pomen komunalnega podjetja Ljub-ljanske mlekarne. [Z i si.] Priloga VI I/1959,t. 3, str. [8]. 913 Erjavec V.: Uprava cest OLO Ljubljana. (Kra-tek pregled razvoja). [Z 1 si.] Pril oga VII/1959, t. 3, str. [9]. 914 ivljenjski in delovni jubileji, uspehi tolektiva»Ilirije«. [Z 1 si.] Priloga VII/1959, t. 3,str. [10]. 915 Tobana tovarna Ljubljana. [S 3 si.] PrilogaVII/1959, t. 3, str. [11]. 916 A. L. dr.: Odpad podjetje za promet z odpadkina debelo Ljubljana. Gospodarski po men pod-jetja. Priloga VII/1959, t. 3, str [12]. 917 Tovarna Karoserija v Ljubljani. [Z 1 si.] Pri-loga VII/1959, t. 3, str. [15].&nbs p;918 Sap-Turist ob 15-letnici obnovitve cestnega pro-meta v Sloveniji. [Z 1 si.] Pril oga VII/1939,t. 3, str. [17]. 919 [tiridesel:] 40 let dela in napredka kolektiva»KOT« tovarne kovinskeg

a okovja Tacen,Ljubljana. [Z 1 si.] Priloga VII/1959, t. 3,str. [18]. 920 Soan Julij: Mestni zavod Razsvetljava Ljublja-na 19521960. [S si.] Priloga VIII/19 60, t.1, str. [1]. 921 Koroec Vekoslav: Elektrika in nai kraji. [Z 2si.] Priloga VIII/1960, t. 1, str. [23] . 922 Razvoj in delo podjetja Industrijski biro v Ljub-ljani. Priloga VIII/1960, t. 1, str [4]. 923 Razvojna pot Komunalne banke v Ljubljani. Priloga VlII/196'0, t. 1, str. [4].&nbsp ;924 Tonosa tovarna nogavic v Savljah. [Z 1 si.] Priloga VIII/1960, t. 1, str [5].&nbsp ;925 ' Kratka zgodvina razvoja tovarne vijakov na Vi-u. [Z 1 si.] Priloga VIII/l9eO, t. 1 , str. [6]j 926 Telekomunikacije. Industrijsko podjetje za elek-trozveze Ljubljana Pran. [Z 1 si. ] Pri-loga VIII/1960, t. 1, str. [7]. 927 Zgodovina mestnega cestnega prometa v Ljub-ljani. [Z 1 si.] Priloga VIII/1960, t. 1, str.[89]. 928 Tovarna detorativnih tkanin. [Z 1 si.] PrilogaVIII/1960, t. 1, str [10]. 929 B. M.: Razvojna pot tovarne »Utensilia« Ljub-Ijana-Rudnik. [Z 1 si.] Priloga VIII/1960,t. 1, str [10]. 930 Tovarna pletenin Raica Gameljne. [Z 1 si.] Priloga VIII/1960, t. 2, str. [1].  931 Smrkolj Darko: Elma tovarna elefctrornaterialaCmue pri Ljubljani. [Z 2 si.] Prilo gaVIII/1960, t. 2, str. [2]. 932 Nastanek in razvoj zdruenega podjetja »Teol Oljarna« Ljubljana. [Z 1 s i.] PrilogaVIII/1960, t. 3, str [1]. 933 69 32 Kremesec Rudi: Stol Kamnik ta\'ama upognje-nega pohitva. Ob 56-letnici obstoja in 10-letnici delavskega samoupravljanja. [Z 1 .si.] Priloga VIII/1960, t. 3, str. [23]. 934 Nekaj vrstic o podjetju »Modelit« Kamnik. [Z 1si.] Priloga VIII/1960 , t. 3, str. [4]. 935 Prizadevni delovni kolektiv gradbenega podjetja»Tehnograd« v Ljublja ni. [Z 1 si.] PrilogaVIIi;i960, t. 3', str. [6]. 936 Razvoj od skromne obrti do velike tovarne Sumi. Priloga VIII/'1960, t. 3, str. [61 . 937 Ob 10-letnici samoupravljanja PTT. PrilogaIX/1961, t. 1, str. [1]. 938 Razvoj Ljubljanskega vodovoda po osvoboditvi.[Z 1 si.] Priloga IX/1961, t. 1, str . [2]. 939 Javna skladia Ljubljana. [Z i si.] PrilogaIX/19G'1, t. 1, str. [4]. 940 Agrokombinat Ljubljana. [Z 1 si.] PrilogaIX/1961, t. 1, str. [5]. 941 Tobana tovarna Ljubljana. [Z 1 si.] PrilogaIX/1961, t. 1, str. [6]. 942 Raica tovarna pletenin Gameljne pri Ljubljani.[Z 1 si.] Priloga IX/1961, t. 1, str . [7]. 943 Tovarna trakov Totra Zgornja Hruica pri Ljub-ljani. [Z 1 si.] Priloga IX,/'1961, t . 1, str. [8]. 944 Klavnica Kranj. Priloga IX/1961, t. 2, str. 12]. 945 Oljarica tovarna rastlinskih olj Britof pri Kra-nju. [Z 1 si.] Priloga IX/1961, t . 2, str.[2]. 946 Indos industrija obdelovalnih strojev v Ljub-ljani Moste. Ob blinji 15-letnici .o bstojatovarne. [Z 1 si.] Priloga IX/1961, t. 2, str.[3]. 947 [O ustanovitvi tovarne Iskra]. Revolucionarnatradicija se nadaljuje. Priloga IX/ 1961, t.2, str. [4]. 948 Lesni obrat Ljubljanski vrh v Verdu. ■ PrilogaIX/1961, t. 2, str. [4].  949 M. .: Metalka Ljubljana trgovsko izvozno inuvozno podjetje. [Z 1 si.] Priloga IX/

1961,t. 3, str. [1]. 950 Satumus Ljubljana Moste. Ob 40-letnici ob-stoja in 20-letnici vstaje. [Z 2 si.] PrilogaIX/1961, t. 3, str. [23]. 951 [Petnajst] 15 let tovarne Lek. [Z 2 si.] PrilogaIX/1961, t. 3, str. [45]. 952 Jesih Stane: Elektro Ljubljana-mesto. PrilogaIX/1961, t. 3, str. [6]. 953 Plutal industrija plutovinastih izdelkov. Njen za-etek in razvoj. [Z 1 si.] Prilo ga IX/1961,t. 3, str. [6]. 954 Na-rodni Ma-gazin Ljubljana. Ob 15-letnici ob-stoja. Priloga X/1962, t. 1, str. [ 1]. 955 Mesna industrija Emona Zalog Ljubljana. [Z1 si.] Priloga X/1962, t. 1, str. [2].& nbsp;956 Splono gradbeno podjetje Grosuplje. [S si.] 'Priloga X/1962, t. 1, str. [34]. 9 57 Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje. Priloga X/1902, t. 1, str. [6].&nbsp ;958 Industrija naravnega in umetnega kamna Mine-'ral Ljubljana-Moste. [Z 1 si.] Pril ogaX/1962, t. 1, str. [6]. 95C« Tovarna barv Color v Medvodah. [Z 2 si.] 'Priloga X/1962, t. 1, str. [78]. 960 Tovarna celuloze in papirja Veve Medvode.[Z 1 si.] Priloga X/196'2, t. 1, str. [910 ]. 961 Teol oljarna Ljubljana. [Z 1 si.] PrilogaX/1962, t. 2, sitr. [2]. 962 Ob 10-letnici komunalnega podjetja Javna raz-svetljava v Ljubljani. [Z 2 si.] Pr ilogaX/1962, t. 2, str. [3]. 963 Kemina tovarna Moste na prelomnici. [Z 1si.] Priloga X/1962, t. 2, str. [5].  964 »Alko« v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.[Z 1 si.] Priloga X/ 196'2, t. 3, str. [1]. 965 Montano podjetje Toplovod ob petnajstletnici. Priloga X/1962, t. 3, str. [2].  966 Rekonstrukcija »Tiki-«. 150.000 elektrinih grel-oev-bojlerjev. [Z 1 s i.] Priloga XA962, st.3, str. [3]. 967 Astra veletrgovina Ljubljana. Postopna a vztraj-na pot k napredku. [Z 1 si.] Pri loga XI/1963,t 1, str. [23]. 968 Satumus kovinska predelovalna industrija, em-balaa, avtooprema Ljubljana. [Z 1 si .] Pri-loga XI/196'3, t. 1, str. [7]. 969 Proizvajalni kombinat Agromel Ljubljana. Obnastanku proizvajalnega kombinata &ra quo;Agro-mel«. [Z 1 si.] Priloga XI/1963, t. 1, str.[8]. 970 Cementar industrija gradbenega materiala Ljub-ljana. [S si.] Priloga XI/1963, t. 2, str.[1]. 971 Litostroj v letu 1963. [Z 1 si.] Priloga XI/'1963,t. 2, str. [2]. 972 Podjetje »Chemo« import export Ljubljana. [Z 1si.] Priloga XI/196'3, t. 2', str. [3]. 973 [Petnajst] 15 let Reklamservisa. Priloga XI/1963, t 2, 9br. [4]. 974 »Colorjeva« bogata paleta... [Z 2 si.] PrilogaXI/1963, t. 2, str. [56' ]. 975 Tovama celuloze in papirja Veve Medvode.Ob 120-letnici vevke papimice in 200-letni cimedvoke tovame celuloze. [Z 2 si.] PrilogaXI/1963, t 2, str. [78]. 976 Tekstilka podjetje za izdelavo vate Ljubljana. Priloga XI/1963, t. 2, str. [10].&n bsp;977 Tovarna elektroporcelana Izlake. [Z 1 si.] Pri-loga XI/1963, t 3, str [1]. 9 78 Razvoj in perspektive Teol Oljarne v Ljub-ljani. [Z 1 si.] Priloga XI/1963, t 3, str.[2]. 979 Metalna Maribor tovarna teke investicij slceopreme. [Z 1 si.] Priloga XI/1963, t 3 ;str. [3]. 980 Jugoslovanske eleznice. [Z 1 si.] PrilogaXI/19e3, t. 3, str. [4]. 981 Agrokombinat Ljubljana. [Z 1 si.] PrilogaXI/1963, t 3, str. [4]. 982 70 33 Elektroprenos Ljubljana. Energetska osnova zaindustrializacijo mesta Ljubljane.

[Z 1 si.] Priloga XI/1963, t. 3, str. [78]. 983 Elektrarna Medvode. 10-lenica obratovanja. [Z1 si.] Priloga XII/1964, t. 1, str. [2]. 984 Elma 15 let obstoja. [Z 1 si.] Priloga XII/1964,t. 1, str. [3]. 985 Vega nova tovarna apartov in instrumentov vLjubljani. [Z 2 si.] Priloga XII/1964 , t. 2,str [1]. 986 Gradi veraj in danes. [S si.] PrilogaXII/1964, t. 2, str [23]. 987 Elektroprenos Ljubljana. Problem preskrbeSlovenije z elektrino energijo in posebe j za-hodne Slovenije. Priloga XII/1964, t. 2,str. [6]. 988 Teol Oljarna. [Z 1 si.] Priloga XII/1964, t. 2, str [7]. 989 Viba fihn podjetje za domai film. [Z 1 si.] 'Priloga XII/1964, t. 2, str. [9].&nbsp ;990 IBE 19491964. Inenirski biro elektroproj ekt obpetnajsUetnici. [Z 2 si.] Priloga X II/1964,t 3, str. [1]. 991 Splono gradbeino podetje Grosuplje 19461964.[Z 1 si.] Prilega XII/196'4, t. 3i, str . [3]. 992 Gramex (Cement Opeka). [Z 1 si.] PrilogaXII/1964, t. 3, str. [4], 993 Tovarna Lek. [Z 1 si.] Priloga XII/1964, t. 3, str. [4]. 994 Temer servis za popravilo in izdelavo tehtnic,tenih in merilnih naprav. [Z 1 si.] PrilogaXII/196'4, t. 3, str [5]. 995 Petnajstletnica ustanovitve tiskaime TonetaTomia. [Z 1 si.] Priloga XII/1964, t. 3, str. [6]. 996 [Petinsedemdeset] 75. obletnica Mestnega vodo-voda Ljubljane. [Z 2 si.] Priloga XIII/1965,t. 2, str. [1]. 997Kratek oris razvoja kanalizacije v Ljubljani. [S3 si.] Priloga XIII/1965, t 2, st r. [2]. 998 Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Ob 20-letniciosvoboditve in 15- letnici obstoja. [Z 1 si.] Priloga XIII/1965, t. 2, str. [45]. 990 Ljubljanske mlekarne. [Z 2 si.] PrilogaX:ill/1965, t 2, str. [7]. 1000 Slikoplesk Termcplast Ljubljana. PrilogaXIII/1965, t 2, str. [8]. 1001 Stane Jesih: Elektro Ljubljana. Elektrifikacijamesta Ljubljana in ostalega podroj a. [Z 1 si.] Priloga XIII/1965, t. 2, str. [9]. 1002 Agroobnova gradnje in meliorizacije Ljubljana.[Z 1 si.] Priloga XIII/1965, t 2, s tr [10]. 1003 Sora tovarna specializiranih mizarskih izdelkovMedvode. Priloga XIII/1965, t 2, s tr. [10]. 1004 Puterle Franc: Spominski, zgodovinski slavnostnigovor glavnega direktorja podjet ja »ito« vLjubljani Franca Puterla svojemu kolektivuza praznik dneva republike 29. november. [Z 2si.] Priloga XIII/196'5, t. 3, str. [2^3]. Koteks Tobus import export. Ob 20-letnici svo-jega poslovanja. [Z 1 si.] Priloga XIII/1965;t. 3, str [4]. 1006 IBE Inenirski biro elektroprojekt. Njegovi pro-blemi in delo. [Z 1 si.] Priloga X III/1965,t. 3, str. [5]. 1007 Metalka veraj in danes. [S si.] PrilogaXIII/1965, t. 3, str. [67]. 1008 Srednjeroni nart razvoja distribucijskih pod-jetij Slovenije v obdobju 19661970. Pr i-loga XIV/1966, t. 2, str [1]. 1009 Delavsko samoupravljanje v podjetju GradiLjubljana na zadovoljivi viini. [Z 2 si.] Priloga XIV/1966, t. 2, str [4]. 1010 Toplarna Ljubljana pred zaetkom obratovanja.[Z 1 si.] XIV/1966, t 2, str [5].&nbsp ;1011 umi uspeno delo kolektiva. [Z 1 si.] Prilo-ga XIV/1966, t 2, str [6]. 1012 Pust Tatjana: Ne samo v telegrafi]! in telefoniji,temve tudi v potnem prometu nove oblikein bolja kvaliteta. Priloga XIV/1966, t 2,str [6]. 1013 Savske elektrarne podjetje za proizvodnjo in pre-nos elektrine energije. [Z 1 si. ] PrilogaXIV/1966, t 2. str [7]. 1014 Cosmos inozemska zastopstva Ljubljana. Naa tr-govina gledana skozi konsignacijsko

orizmo.[Z 1 si.] Priloga XIV,'1966, t 2, str [8]. 1015 Dvajset let tovarne farmacevtskih in keminihizdelkov Lek. [Z 1 si.] Priloga XIV/1 966, t.3, str. [1]. 1016 Jesih Stane: Elektro Ljubljana. [Z 2 si.] Pri-loga XIV/196'6, t. 3, str. [23].&nbs p;1017 Revolucionarna rast Saturnusa. [S si.] PrilogaXIV/1966, t 3, str [45]; XV/1967, t 1, str[12]. 1018 Zmaj Ljubljana. Priloga XIV,/l966, t. 3, str.[6]. 1019 IBE Inenirski biro Elektroprojekt. Elektroener-getski objekti v SRS in IBE. [Z 1 si.] Pri-loga XIV/1966, t. 3, str. [6']. 1020 Trideset let tovarne karoserij AvtomontaaLjubljana. [Z 1 si.] Priloga XV/1967, t 1 ,str. [3]. 1021 Savske elektrarne Ljubljana. Problemi proizvod-nje, prenosa in cene elektrine ene rgije vosrednjem podroju Slovenije se zaostrujejo. Priloga XV/1967, t. 3, str. [12].  1022 DES biro poslovnega zdruenja podjetij Za di-stribucijo elektrine energije v Sloven iji. Raz-voj elektrodistribucije v Sloveniji. PrilogaXV 1967, t 3, str [3].  1023 Jesih Stane: Elektro Ljubljana. PrilogaXV/1967, t 3, str [4]. 1024 IMP Industrijsko montano podjetje Ljubljana.Ob dvajseti obletnici. [Z 1 si.]. Pri logaXV/1967, t. 3, str. [56]. 1025 [Devetdeset] 90 let tovarne »umi«. PrilogaXV/1967, t 3, str. [8].&nbsp ;t026 Cestni sklad SR Slovenije. Vidiki pri nartova-nju hitrih cest v Sloveniji in pose bej hitre ce-ste entilj MariborLjubi j anaPostoj na 71 1005 34 Gorica. [Z 1 si.] Priloga XVI/1968, t. 2,str. [13]. 1027 »Saturnus« in obrat v Zalogu. [S 3 si.] PrilogaXVI/1968, t. 2, str. [ 45]. 1028 [Sto petindvajset] 125 let papimiarstva na Vev-ah. [Z 1 si.] Priloga XVI/1968, t. 2 , str.[6]. 1029 Gosipodarslii razvoj tovarne Zmaj ob 40. oblet-nici obstoja (19271968). Priloga X VI/1968,t. 2, str. [7] 1030 Komunalno podjetje Vi. [Z 1 si.] PrilogaXVI/1968, t. 2, str. [8]. 1031 Nova bolninica v Ljubljani. Gradnja prve eta-pe klininega centra. [Z 1 si.] Prilog aXVI/196'8, t. 3, str. [12]. 1032 Cestni sklad SR Slovenije. Vzdrevanje in re-konstrukcija cest. [Z 2 si.] PrilogaX VI/1968, t. 3, str. [35]. 1033 Deset let dela zdruene distribucije elektrineenergije v Sloveniji. Priloga XVI/196 8, t.3, str. [68]. 1034 [Sedemdeset] 70-letm jubilej bive IVlestne elek-"trame ljubljanske. [Z 1 si. ] PrilogaXVI/1968, t. 3, str. [89]. 1035 Zdrueno podjetje za PTT promet Ljubljana: Slovenija avtomatizirana. [Z 1 si.] ■ PrilogaXVI/1968, t. 3, str. [10].&nbsp ;1036 Uspena razvojna pot ivilskega kombinata itoLjubljana. [Z 1 si.] Priloga XVII/1969, t . 1,sitr. [1]. 1037 Toplama Ljubljana. Priloga XVII/1969, t. 1,str. [2]. 1038 Cestni sklad SRS. Zelena lu za postopno iz-gradnjo hitrih cest v Sloveniji. [Z 1 si.] Priloga XVII/1969, t. 1, str. [34]. 1039 Tovama aparatov in instrumentov, Ljubljana.Ob pomembnem jubileju. [Z 1 si.] Pril ogaXVII/1969, t. 1, str. [6]. 1049 Elektrotehna. Priloga XVII/1969, t. 1, str. [14]. 1041 Elma tovarna elektromateriala Ljubljana rnu-e. Je res minilo e dvajset let? [Z 1 si .] *Priloga XVII/1969, t. 2, str. [1], 1042 Poslovno zdraenje cestnih podjetij SR Sloveni-je. [Z 1 si.] Priloga XVII/1969, t.

2, str.[3]. 1043 Gradbeno industrijsko podjetje Gradi, Centrala,Ljubljana. Obrat gradbenih polizde lkov Ljub-ljana. [Z 1 si.] Priloga XVII/1969, t. 2.str. [4]. 1044 Yulon prva domaa tovama poliamidnih vla-ken [Z 1 si.] Priloga XVIl/196'9, t. 2, st r.[4]. 1045 Izgradnja podjetja Teol. [Z 1 si.] PrilogaXVII/1969, t. 3, str. [1]. 1046 Poslovno zdmenje DES: Razvoj distribucijeelektrine energije v Sloveniji. [Z 1 si.] Priloga XVII/1969, t. 3, str. [45]. 1047 Jesih Stane: Elektro Ljubljana. Razvoj elektri-fikacije Slovenije. Priloga XVII, 1969, t. 3,str. [67]. 1048 [Dvajset] 20 let veletrgovine IMercator import-export Ljubljana. [Z 1 si.] Prilo gaXVII/1969, t. 3, str. [910]. 1049 Plutal Ljubljana. Industrija plutovinastih izdel-kov. [S si.] Priloga XVIII/1970 , t. 1, str.[23]. 1050 Savske elektrarne Ljubljana. PrilogaXVIII/1970, t. 1. .str. [4]. 1051 Pust Tatjana: PTT pred obsenimi novimi nalo-gami. Priloga XVIII/1970, t. 1, str. [ 4]. 1052 Volnenka v drugem desetletju. [Z 1 si.] Prilo-ga XVIII/1970, t. 3, str. [5].&nbsp ;1053 Samoupravljanje v prometnem podjetju SapLjubljana. Priloga XVIII/1970, t. 3, str. [5]. 1054 Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana. [S sl.i Priloga XVIII/1970, t. 3, str. [67]. 1055 Jesih Stane: Sodobneja elektrifikacija Notranj-ske. [Z 1 si.] Priloga XVIII/1970, t. 3, str.[89]. 1056 Poslovno zdruenje DES Ljubljana: Podraitev elektrine energije v letu 1970. [Z 2 si.] Pri-loga XVIII/1970, t. 3, str. [1012].&n bsp;1057 Saturnus kovinsko predelovalna industrija Ljub-ljana. Statumus postal pomemben p roizva-jalec svetlobne opreme za avtomobilsko inmotomo industrijo. [Z 1 si.] Pri loga XVIII/ 1970, t. 3. str. [13]. 1058 Trgovsko ix>djetje Elektrotehna Ljubljana. Priloga XVIII/1970, t. 3, str. [1415] . 1059 [Osemdeset] 80 let ljubljanskega vodovoda. Priloga XVIII/1970, t. 3, str. [17].&nb sp;1060 Nama. Srebrni jubilej trgovskega podjetja Nama,Ljubljana. [Z 1 si.] Priloga XIX/ 1971, t. 2,str. [2]. 1061 BP. TC: Petindvajset let projektivnega podjetjaSlovenija projekt. [Z 2 si.] Pril oga XIX/ 1971, .t. 2, str. [3]. 1062 Tovarna baterij in baterijskih naprav ZmajLjubljana. Priloga XIX/1971, t. 2, str. [4]. 1063 Daljinsko ogrevanje v Ljubljani. Priloga XIX/1971. t. 2, str. [6]. 1064 Mercator na 12. mestu v Jugoslaviji. PrilogaXIX/1971, t 3, str. [1]. 1065 O. V.: Ali bo starodavna »estica« doivela svo-jo dvestoletnico? Prilog a XIX/1971, t. 3,str. [1]. 1066 Ustanovitev zdruenega podjetja za distribucijoelektrine energije Slovenije. [S 3 s i.] Pri-loga XIX/1971, t. 3, str. [23]. 1067 [2uek Boris7: Srebrni jubilej Leka. Govor gene-ralnega direktorja na slovesni sej i delavskegasveta. [S 3 si.] Priloga XIX,/1971, t. 3, .str.[45]. 1068 Jesih Stane: V trboveljskem revirju nova RTPPotoka vas (Zagorje). [Z 1 si.] Prilo gaXIX/1971, t. 3, str. [67]. 1069 etrt stoletja Iskre. [Z 1 si.] Priloga XIX/1971,t. 3, str. [8]. 1070 Ljubljanske mlekame se razvijajo v sodobno i-vilsko-industrijsko podjetje. [Z 1 s i.] Pri-loga XIX/1971, t. 3, str. [9]. 1071 Srebmi jubilej »Teola-«. Ljubljansko podjetje»Teol« je t ovarna za proizvodnjo pomonfihsredstev, sintetinih pralnih surovin, tehninih 72

35 in jedilnih olj. Prav zato pa velja sei za etrtstoletja nazaj in orisati kratko &r aquo;biografijo«naega jubilanta. [Z i si.] Priloga XIX/1971,t. 3, str [1011].  1072 Ob 20-letnici nastanka in razvoja podjetja »Tiki«v Ljubljani. Prilog a XX/1972, t. 1, str. [1]. 1073 Jubilej ob 20-letnici »Javne razsvetljave« [Z 1si.] Priloga XX/1972, t. 1, str [23]. 1074 Opekama Radomlje. [Z 1 si.] Priloga XX/1972,t. 2, str [1]. 1075 Spoland Tine: Razvojna pot podjetja Viator. [Z1 si.] Priloga XX/1972, t. 3, str [ 13]. 1076, DES zdrueno podjetje za distribucijo elektrineenergije Slovenije. Temeljna vpraanja di-"stribucije elektrine energije Slovenije. 'Priloga XX/1972, t 3, str [46].& nbsp;1077 Prvinek Mihael: Razvoj potronje elektrineenergije in uvedba slube za odjemalce napod roju mesta Ljubljane. Priloga XX/1972, t. 3, str [7]. 1078 Nov obrat komunalne energetike v iki. [Z 1 si.] Priloga XX/1972, t 3, str. [8].&nbsp ;1079 IMP Ljubljana 25 let. Velikan med montanimipodjetji. Priloga XX/1972, t. 3, str[8] . 1080 ' 73 C. IMENSKO KAZALO A. L. dr. 917 A. V. 895 Aichenberg von 215Alboin (kralj) 203Andonovski Hristo G. 238, 723Antoljak Stjepa n 200Apfaltrer 49Apih Elio 226Arko Dragotin 165Arzenek-Kobe Katarina glej: Kobe-Arzenek KatarinaAkerc Anton 50, 51Attems 668 Aurenhammer Hans 643 B. M. 930BP. 1062Bagàry Joef 16Barclay Isabel 159Ba Angelos 100, 734 Ba Franjo 27, 28, 34, 71, 97, 98, 99, 211, 483, 794Belec Borut 488Benedik Franc 31Beri Branko 750, 829, 832Blasni k (tiskarna) 751Blaznik Pavle 29, 38, 153, 377, 378, 379, 484, 763Bogataj Ignac (Bogataj Wagathei) 72'6Bole Duan 260Bolta Lojze 101, 150Boitin Elica 102Bona Vladimir 398, 590Borisov Peter 753Borojevi Svetozar 93Borovnjak Joef 264Bourboni 489Boi Boidar 591B oi Branko 155Brai Vladimir 846Branko Rudolf 658Bras Ljudmila 735Bratko Ivan 154Brejc Janko 303Brenk Kristina 724Breskvar Silvo 618Brezovar Milan 844Britovek Marjan 3 5, 312, 485Brglez Janez 414Brown Edvard 20Brtonoelj Joe 415Bruckmller-Vilfan Irena glej: Vilfan IrenaBrumen Niki 743, 744Bui Vesna 496Bufon Zmago 42Bullock Alan 311 Cankar Ivan 78Cevc Anica 619 Cevc Emilijan 620, 621, 652, 675, 685, 686, 6'94Ciceri Luigi 7Cobelj tefka 687Colle Antoni de 580Curk Joe 425, 472, 474, 622, 6'23, 624, 62'5Curk-Mikl Iva glej: Miki IvaCvetko Dragotin 626, 673 Carni Ludvik 317Cepe Marica 318Cermelj Lavo 272, 295, 319Cemy Dragica 399opi Spele a 680Cremonik Gregor 30 Darwin Charles 43Demar Vincencij 815Dinklage 495Dobida Karel 416, 660Dobrovoljc F rance 58, 78, 417Dobrila Pavel 307, 319Dolar Janez Krstnik 632Dolenc Matjainko 3 20Dolinar Lojze 695Dominko Fran 857Druko\i Drago 297Dular Joe 31, 103, 224, 463732, 733 Eggenbergi 84Einaudi Giulio 226Erberg 6'46Erjavec V. 914Erker 495 Fabjani Vladislav 497Faalek Janez 12Felaher Julij 273Ferdinand (cesar 15191564)572 Ferenc Tone 25, 321, 322, 323, 325, 336, 375Femkorn Anton Dominik 643Ficko Peter 418 Fischer Jasna 239, 240, 324, 325, 858Fister Majda 104Fodor Henrik 194 Gabor Joef 265Gabrovec Stane 127Gec-Plesniar Ljudmila 168, 174, 175, 176, 177, 738Gerì Friderik 490Gerlanc Bogomil 745Gestrin Ferdo 32

, 380, 381, 3'82, 419, 550, 551Godina Ferdo 351Golouh Rudolf 241, 242Gore Sonja 420 Goriek Doroteja 106 Gorjup A. 841 Gori Franc 53 Gori France 53, 573, 574, 575 Grabrijan Duan 688 Grafenauer Bogo 33, 195, 196, 22'5, 421, 764Gaperi Joe 52, 105, 128, 498, 499, 500, 501, 502, 503, 572Granda Stane 107, 592Grbec Marko 420Gregori Alojz 872G robelnik Gustav 800, 801Gruber Gabrijel 662Gspan Alfonz 709Gumilar Franc 108 Habjan Vlado 197, 422Hauptmann Ljudmil 201Hitler Adolf 311Hojan Tatjana 109, 593 Hfler Janez 1, 423, 627, 628, 629, e^O, 631, 632, 633Hmigk F. V. 481Humar Sreko 795 Ilji Vladimir Lenin 35, 312Inzko Valentin 293 Jagodic Marija 110 Jakopi Bogo 594, 595 Jan Ivan 349 Janez (sv.) 722 Janar Rudolf 871 Jana Olga 243, 244, 2'45, 794, 804, 805, 806, 821, 842, 846, 857 Jarc Janko 31, 111, 112, 326,327, 328, 335, 426, 634 Jegli Anton Bonaventura 289 Jehni Zdravko 2l2 Jenko Joe 54, 57, 552, 553, 554,555, 556, 557, 558, 559 Jeriha Avgust 6'35 Jerek Davorin 329 Jesih Stane 953, 1002, 1017,1024, 1048, 1056, 1069 Jordan Frantiek 596 Jug Jurij 113 Jurij (sv.) 704 Juri Josip 709 Juvani Ivo 157, 330, 331 Kardelj Edvard 332KasteHc Joe 709Kavi Janez 333Kermauner Duan 246, 247, 248, 274Kerovan Ferid 383, 384Kette Dragotin 469Kiauta Botjan 41, 636Kidri Boris 33 4 74 37 Kir (kralj) 12 Klemene Josip 167 Klemeni Vladimir 761, 822 Klinec Rudolf 588 Klopi France 114, 275, 276 Klun Albert 365, 366 Knafelj Luka 610 Knific Timotej 163 Knez Tone 115, 116', 160, 161, 162, 190, 426Kobe Arzenek Katarina 117, 118, 249, 277, 424, 487, 504, 537Kolar Marjan 849Koloini Danijela 335, 425, 637, 754, 755Kolek Vera 150Komelj Ivan 6'38, 692, 712Koren Vlasta 119Koropec Joe 198, 1 99, 385Koroec Branko 505, 506, 756Koroec Vekoslav 922Kos Janez 2, 3, 4, 5, 6, 80, 81, 82, 83, 154, 155, 168, 213, 214, 278, 279, 336, 42'6, 769, 776. 777, 844 Kos Milko 32, 33, 413, 427, 441Koschier 495Koseiiski Jerzy 313Kotnik Fran 736Kov ai Franc 869Kovic Breda 102', 639Koelj Ivanka 250Kraker Laura 253Kranjec Silvo 36,

45, 597, 765Kreft Ivan 845Kregar Vinko 762Kremesec Rudi 934Kresal France 280, 28 1, 507, 772Krpan Martin 568Ksenofon 12Kveder Duan 612Kuhar Lovro-Preihov Voranc297 Kuhar Stefan 844 Kulundi Zvonimir 17 Kunaver Pavel 754 Kurent Tine 640 Kuret Primo 641 Kyovsky Rudi 251, 252, 337, 386 Lacko Joe 342 .Lah Marija 428, 736, 818Lazar Joe 598Leban Vladimir 121Lenin glej: Ilji VladimirLenari Tine 429Leve Janez 613Lian Marina 642Lisac Ljubomir-Andrej 599Lika Janko 596Logar Sreko 122Ludvik Duan 62, 84, 215, 430,725 Lutek Miroslav 338, 339Luar tefka 571 M. Z. 950 Maek Joe 85Maek Gregor 659Maderner Josef 374Mach, (Machovi) 48Maister Rudolf 612Maj cen Milan 844 Makarovi G. 709 Mal Josip 36, 123, 124, 156,158,200, 201, 202, 643 Males M. 154 Mandelc Janez 747 Manzoni Domeniko de 253 Marko (sv.) 637 Marusigg Giovanni Maria 7,116', 212, 644 Marui Branko 7, 44, 216', 2'26,245, 253, 254, 255, 261, 340,341, 354, 588, 589, 64 4, 766,767, 775, 795, 796, 809, 813,814, 824, 825, 86'0, 861, 362,863, 864 Marui Ivan Marija glej: Ma-russig Giovanni Maria Mauec Matilda 342 Mazi Stanislav 530 Mayr Janez Krstnik 746 Medved Jakob 388 Melik Vasilij 256, 257, 258, 600 Menae Ljerka 645 Mevelj Jani 844 Miki Iva 16'6, 169, 170, 171, 172,425, 474 Mildavi Zvone 55 Miklavi Vidovi Ankaglej: Vidovi MiklaviAnka Mikloi Franc 713 Mikloi Martin 56 Miku Metod 308, 343, 344, 346,363, 376 Minafik Franc 508, 651 Mlinar Ivan 431 Mlinaric Joe 86', 426 Mohori Ivan 509, 510, 511,525, 533, 567 Mole Rudolf 51, 601 Mole Vojeslav 678 Mor Carlo Guido 203 Moina-Stele Melita, glej : Ste-le Melita Mravljak Josip 34 Mrzel Ludvik 432 Murko Anton 37 Murko Vladimir 40, 433 Mussolini Benito 331 Mui Jurij 57, 282, 283, 284,285, 309, 310 Mui Marjan 43, 48, 646, 726 Napoleon Bonaparte 228Napotnik Ivan 6'60Navratil Janez 224Neak Duan 286, 287, 288N edog Alenka 361Nemani Ivan 87Neumann Wilhelm 304Novak Anka 737Novak Vilko 8, 194N ovak Vlado 802, 803 O. V. 1066 Ogrin Rafael 58, 59, 387, 410, 411, 434, 435, 436, 437, 560, 647, 648, 649, 650Ogrin Simon 650Omerzu Rozika 757Orel Boris 568, 740Oroen Janko

259, 438, 458, 459, 561Osjak Milena 335, 425, 637, 754, 755 Ostanek France 12'5, 602 Ostrovka Mihca 36'0 Ostronik Mirko 6'03 Otorepec Boo 72, 73, 74, 75,126, 127, 128, 173, 40O, 439,440, 441, 442, 443, 444, 445,446, 447, 448, 512, 651, 652,800, 807, 819, 829, 830, 832,848, 854 Oura Joe 345, 346, 388, 488,741 Pahi Stanko 164 Pahor Miroslav 129, 207, d76, 577, 578, 579, 580, 581, 582, 583, 639Pahor Samo 653Pan Christoph 157Parcer Karel 884Pavlic Slavica 130, 449, 604, 605Perottus Nicolaus 135Pertl Eman 855Petelin Stanko 357Peterlin Stane 755P etkovek Joe 647, 649Petru Peter 190, 6'54Fintar Rafael 450Pirjevec Duan 727Pirkovi I vo 204Pivec-Stellè Melita, (Melitta) 61, 227, 451, 606Planina France 450, 757, 769, 838 Plenik Joe 684, 688Plesniar Ljudmila glej : Gec Plesniar LjudmilaPleterski Janko 287, 294, 822Polec Janko 38Potonik Alojz 452Potuek Elica 131Prasch 495 Prelovek Damjan 655Premrl Janko-Vojko 357Preeren France 347, 430, 637Preerni 434 Prunk Janko 26, 289, 773, 774Prvinek Mihael 1078Pust Tatjana 1013, 1052Puterle Fr anc 1005 Rai Boo 739Rai Boidar 232, 264Rakovec Franc Reigersfeld233 Raupach Vera 201Regent Ivan 290, 291Reisman Avgust 9, 489Reisp Branko 2, 10, 1 1, 132, 205, 213, 214, 228, 607, 728, 746, 747, 748, 749, 750Resman Franc 305Ressel Joseph 39, 40Rezek Adolf 758Ribar Ivan 307Ribar Ivo-Lola 332Ribnikar Peter 389Robba Francesco 648, 653Robar Boo 566 Rozman Ksenija 656, 657, 722Rozman Franc 12, 79, 159, 260, 261, 262, 291, 311, 376Rudolf Branko 658Rupar Draga 333Rupel Mirko 213, 214, 218 Rutar Marija 133 75 38 Salimbeni Felice 59Santonino Paolo 734Saria Balduin 218Savnik Roman 759, 769, 77 0Scherer Anton 79Schmidt Ferdinand 41, 42Scopoli Giovanni A. 636Sedej Ivan 637Se idl Ferdo 43Sentimer Florijan 60Sever Joe 592Serajnik Jua 659, 660, 661, 662, 707Simoni Nevenka 333Simonie Ivan 608Simciniti Primo 13Singer Bla 761Sivec Jank o 855Slabè Marijan 19iSlokar Ivan 44, 513', 514, 515. 516, 517, 518, 519, 520, 521, 609, 742Smole Emil 192, 663Smole Majda 49, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 6'9, 70, 96, 217, 229, 390 Smolej Slavko 5^2 Smolej Viktor 347 SmoUk Marijan 664, 665 Smrkolj Darko 932 Soan Julij 921 Solar Joa 52 Sonc Ivo 905 Sotler Joko 760 Spini Ivo 134 Stanek Leopold 729 Stani Nataa 135 Stefan Konrad 61 Steinberg Franc Anton 5, 756 Stelè France 154, 674, 684, 689 Stelè Melita 66'6, 680 Stelè-Pivec Melita glej: Pivec-

Stelè Melita, (Melitta)Stepinik Drago 741Stergar Janez 348, 731, 761, 822, 845 Stergar Nataa 292, 349, 350 Stiplovek Miro 367, 453, 610 Stopar Ivan 6 Straussi (bar. slikarji) 687 Straar Stane 453 Stres Gvido 351, 611, 612, 732, 733, 801, 802, 849Struna Albert 528Sugar Peter 571Sunik Rudolf 613Subari Milan 262 Svetina Anton 584, 585Svetina Tone 352 Sarf F. 709 Sasel Anka 178 Sasel Jaro 173, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 193Savli Andrej 14, 15, 76'8Sedivy Jan 37, 56', 218, 219, 230, 231, 232, 263, 614, 667, 850etinc Marjetka 136, 52'3Sifrer Zivko 769Sijanec Fran 66'8Sircelj Joe 348kafar Ivan 16, 264, 265kafar Stanko 490 Skaler Stanko 137, 190 ■ Skrap Milko 292 Slander Slavko 367 Som Joe 17, 18, 28, 39, 40, 47, 54, 55, 76, 77, 88, 89, 138, 139, 189, 190, 220, 233, 266', 267, 353, 354, 355, 356, 357, 391, 392', 454, 455, 456, 457, 458, 459, 460, 461, 490, 491, 492, 512, 524, 525, 526, 527, 528, 529, 530, 531, 532 533, 534, 535, 536', 537, 538, 539, 562, 615, 669, 670, 671, 672, 673, 751, 778, 797, 798, 799, 808, 810, 811, 817, 82'0, 826', 828, 831, 833, 834, 841, 843, 847,859 Spoland Tine 1076 Stolfa Milko 356 Strajnar Franc 393 Stukl France 140, 141, 462, 674, 675, 676, 6V7, 678, 679, 680, 681, 682, 683, 684, 685, 086', 687, 688, 689, 6'90, 691, 692, 693, 694, 695, 696', 697, 835, 836, 837, 838, 839, 840, 851,852, 856 umi Nace 142, 659, 6'69, 681, 690, 693, 698, 699, 700, 701,702, 779 TC. 1062 Tancik Ferdinand 234, 703, 704 Tartini Giuseppe 63'9 Teply Bogo 27, 143, 144 Terak Stane 316', 362 Terpotitz Martin 2'59 Tiler Janko 353 Tomi Tone 361, 873 Tosoni Peter 46 Tratnik Lojze 463 Tremel Ferdinand 397 Trofenik Rudolf 219 Trot Janko 440 Trstenjak Anton 16 Tmbar Primo 218 Tumler Franz 157

Ude Lojze 287 Uhlirz Mathilde 158 Uhlif Hugo 492 Umek Ema 221, 235, 563, 564 Uprava Kronike 780, 783, 786, 788, 791, 792Urbas, Tonka 145Uredniki odbor Kronike 385, 780, 781, 782, 784, 785, 787, 789, 790, 793Uri Milena 6'0 V. M. 909 Valeni Vlado 236, 2'68, 394,395, 401, 402, 403, 404, 405,464, 465, 466, 467, 46'8, 484,490, 491, 540, 541, 542, 565,586, 616, 705, 706 Valvasor Janez Vajkard 2, 4,11, 213, 214 Vasic Ivan 469 Vatovec Fran 245, 269, 359, 752Vavken-Serajnik Jua, glej: Serajnik JuaVeiter Theodor 408Venera 174 Verbi Marija 19, 22'2, 396, 470, 543, 544, 545Vesel Ferdo 696Vetrih Maja 708Vida Paolo 62Vidali Ivan 841Vidmar Jo sip; Stane 504Vidovi-Miklavi Anka 36'0, 361, 362, 363, 471, 546, 566, 567, 816', 823, 827, 853Vilfan Irena 472, 473, 474, 486, 709, 710, 711, 712Vilfan Marija 203Vilfan Sergij 20, 21, 2'2, 29, 50, 81, 83, 88, 90, 206, 223, 397, 475, 493, 494, 547, 568, 812Vilhar Sreko 98, 365, 366Vipotnik Janez 364Vischer Ge org Matthus 6Vodnik France 678Vodnik Valentin 748Vodopivec Peter 207, 270, 293, 294, 312', 365, 366, 367, 476, 6110 Voje Ignac 30 Vonina Anton 91, 92, 477, 478Vovko Andrej 295, 803Vrabl Niko I. 713Vraz Stanko 72 3Vrbnjak Viktor 850Vrea Oton 2'96Vrhovec Ivan 45Vrier Igor 400 Vrier Sergej 23, 146, 147, 148,676, 683, 710, 714, 715, 716 Wester Josip 445, 479Wurzer Bernhard 157Wutte Martin 46Wnsch W. 6'67 Zablatnik Pavle 730Zadnikar Marijan 642, 672, 677, 682, 691, 697, 711, 717, 718, 719 Zelinfca Darinka 720 Zelko Ivan 2'08, 209, 210, 406, 412, 480, 548, 587, 72iZois iga 24, 543Zorn Joe 36'8 Zorn Tone 46, 271, 287, 297, 298,299, 300, 301, 302, 303, 304,305, 306, 313, 314 , 315, 369,370, 371, 372', 373, 374, 407,408, 409, 495, 549, 56'9, 771,822 Zorzut Ludvik 149Zrinjski Peter (ban.) 758Zupane Ciril 350Zupani Ivo 494Zwitter A nja 150Zwitter Fran 47, 250 Zeleznikar France 240Zevart Milan 316, 324Zitko Salvator 722Znidar Vincenc 617Zn idari Marjan 151Zontar Majda 152Zontar Josip 93, 481, 482, 532,562 570 Zontar Joe 24, 81, 83, 94, 95,237 uek Boris 1068 76 39 . KRAJEVNO KAZALO Ajdovina 824, 825Barij 337 Bela Icrajina 326, 327, 32'8Belmura 209Benetke 576', 579Beograd 707 Bistra pri Vrhniki 410, 424, 487Bistrica pri Kamniku glej: Kamnika BistricaBlej:aka kotlina 352Bohinj 543Bohinjsko jezero 722Brda 795 Brdo pri Kranju 237Brestanica 3'36Breice 127, 137, 612Briki grii 356Brkini 206, 760 .Brno 596'Budimpeta 552Bufcovica 796Buzet 738Buzinci 210 Celje lOi (mestni muzej) 150(pokrajinski muzej), 197 (voj-na), 422 (sredi 15.&qu ot; st.), 438(uprava), 459 (posestna,gradbena zgodovina), 538(cinkarna), 622 (po rtali), 714(barok), 797 (zbornik) 798(zbornik), 799 (zbornik), 300(zbornik), 801 (zbornik),802 (zbornik), 803 (zbornik) Celovec 299, 370 Cerknilso jezero 5, 756

Cmgrob 674 Cegelje pri Triu 353Dob 453 Dol pri Ljubljani 646 Dol pri Hrastniku 458 Dolenjska 115 (muzej), 116(muzej), 127 (zgodovina), 154(Zbirka Slovenija), 204 ( frei-sinka posest), 378 (agrarnastruktura), 387 (kmet), 808(Zbornik) Dragomelj 446 Drava (Svet med Muro in Dravo) 851Dravska banovina 314, 315Dragoe 349 Egida 177 Emona 165 (amf i teater), 173(vodnik), 174 (insula), 175,(vrata), 176 (rimska pl asti-ka), 181 (napis), 183 (kipi, re-liefi), 185 (napis) Frankolovo 362 Freisinka 204 (topologija po-sesti)Furlanija 7, 860 Gorenji Logatec 448 (jorenjsfca 152 (razstava), 154(Zbirka Slovenija), 498 (ele-zarstvo), 553 (proga) , 627(glasba), 737 (razstava) Gorica 212 (rna smrt), 283(boji), 6'44 (slikarstvo:), 860(obina), 861 (15. str.), 862 (re-vija), 863 (revija), 864 (revija) Gorika 142 (muzej), 197 (kne-evina), 245 (asnikarstvo),(okraj), 254 (asnik-oglednik) 354 (okraj), 269, (»Soa«), 520(steklarska industrija), 588(zgodovina) , 589 (nadkofija),766 (zgodovina), 809 (zbornik) Gorn.ja Radgona 743 Gornjegrajsko 736 Gradac v Beli krajini 509 Gradec 201, 507, 606, 667 Gradie 350 Grad pri Slovenjem Gradcu718 Gramozna jama 339Grosuplje 853 Hrastnik 458Hrastovlje 6'42, 672 Idrija 122 (mestni muzej), 222(upor podlonikov), 440 (ru-darsko mesto), 544 (c'pk ar-stvo), 545 (cincber), 617 (ol-stvo), 810 (zbomik), 811(zbornik) Ig 184 Ilirska Bistrica 540Ilirske province 234Istra 197, 558, 812Ika vas 398Izola 577 Jare 529 Javornik na Notranjskem 541Jelovica 500, 502, 572Jelane 591Jepa (Kepa) 305Jesenic e 99, 246, 816 Kamna gorica 128, 386 Kamnik 527 (podjetje Kam-nik), 612 (gimnazija) 817(zbornik), 818 (zbornik), 819( zbornik), 820 (zibornik), 821(zbornik) Kamnike Alpe 205 Kamnika Bistrica 511 Karantanija 200 Karavanke 562 Klave nad Idrijo 530 Koevje 343, 471, 546, 6l2 Koevsko 454 Kolievo 536 Kolnica 128 Koper 98 (razstava), 192 (ob-zidje) 223 (glavar), 577 (sta-tut), 578 (apelacijsk o sodie),580 (nota), 612 (gimnazija),630 (glasba), 663 (loggia) Koroka 46 (zgodovinar), 151(razstava), 195 (vojvoda), 202(ustolienje), 282 (borba zaKorotan), 287 (plebiscit), 293(Slovenci), 298 (Heimat-dienst), 300 (juna), 301 (narodni svet), 302 (jugoslovan-ska uprava), 304 (dogodki,dokumenti, slike), 348 (z na-menja), 373 (izseljenci) 409(ljudsko tetje), 495 (goispoi-darstvo, narodopisje ), 734(itinerarij), 761 (vodnik,karta), 822 (zbomik)Korzika 365 Koseze pri Ljubljani 447Koisitanjevica na Krki 86, 439 .Kotoriba 552Kozjanslto i 736 Krakovo pri Ljubljani 394, 395

Kranj 163 (arheoloka najdi-a), 473 (vodnik), 6'12 (gim-nazija), 615 (tekstilna .ola) ,737 (muzej), 822 (zbornik) Kranjska 2 (topografija), 4(Slava Vojvodine), 5 (Cerkni-ko jezero) 49 (plemikarodb ina), 213 (Slava Vojvo-dina), 217 (kuga), 235 (kme-tijska druba), 244 (kolera),24 9 (zgodovina RK), 270 (r-ne koze), 411 (zgodovina dav-kov), 485 (kmetijstvo), 499 (ebljarstvo), 542 (steklarne),594 (zavod za gluhoneme),636 (Entomologi j a), 734 (iti-nerarij), 753 (turizem) Krnice v Poljanski dolini 379 Krog 210 Kropa 97 (kovaki muzaj), 105(kovaki muzej), 128 (eb-Ijarska kovanica), 386 (de-lavsi tvo), 415 (trg), 503 (eb-Ijarska zadruga) Krko 444 Kunica 412 Lendava 743Liboje 826'Litija 827 Ljubljana 1 (knjinice, arhivi),13 (tisk), 18 (zgodovina-sred-nji vek), 23 (fotogr afije), 50(Akerc), 51 (Akerc), 61(licealna knjinica), 88 (mest-ni arhiv), 90 (mestn i arhiv),94 (deelni arhiv), 95 (drav-ni arhiv), 100 (mestni mu-zej), 110 (etnograf ski muzej),123 (mestni muzej), 134 (na-rt), 142 (nart), 154 (ZbirkaSlovenija), 175 (sevemaemonska vrata), 187 (grad),189 (zgodovina geologija,arheologija), 197 (v ojna), 220(kmeki upori), 241 (delav-sko gibanje), 251 (delavskitisk konec 19. st. ), 252 (stavke187174), 267 (stavka 1902),268 (tumarski dogodki), 270(rne koze), 31 7 (CT KPS),318 (NOB), 320 (ljudskaoblast), 329 (plebiscitne ak-cije), 338 (razst ava), 355(NOB), 358 (kronika dogod-kov), 359 (festival), 400 (raz-voj prebivalst va), 401 (pre77 40 bivalstvo), 402 (druinski po-glavarji), 403 (prebivalstvo),404 (prebivalstvo), 40 5 (etni-na struktura prebivalstva), 413 (srednjeveka naselitev), 414 (zgodovina), 416 (mestnahia), 417 (franooska), 419(zgodovina 16. do 18. st.), 420(zrak), 42'1 (pred naselitvijoSlovencev), 423 (pisarskadelavnica), 428 (obina), 441(topografski opis), 443 (vod-nik), 451 (1. 1848), 452 (raz-svetljava) , 461 (zgodovina),46'2 (galerija), 464 ^gradbenirazvoj), 465 (19. st.), 466 (regulacijski nart), 467 (regu-lacijski nart), 468 (regula-cijski nart), 470 (Novi trg ),475 (zgodovina), 484 (agrar-no gospodarstvo), 497 (livar-ji), 504 (Vidmarjeva tovar-na), 505 (kositrarji), 513 (ma-jolikama), 514 (opekarne),515 (oroarne, smod nik), 516(tobana industrija), 517 (so-litrame, smodninice), 518(opekarne), 519 (ke mina in-dustrija), 521 (bombana in-dustrija), 524 (svilarstvo),570 (nakladalni ura d), 584(deelni sodnik), 585 (pravnazgodovina), 586 (stavbniredi) 594 (Zavod za gl uho-neme), 595 (gluhonemnica),596 (univerza), 597 (gimna-zija), 598 (botanini vrt ), 601(deklika ola), 609 (otrokozavetie), 616 (stolica zakmetijstvo) 618 (licej), 619 (narodna galerija), 6'26 (Glas-bena matica), 630 (glasba),633 (jezuitski kolegij ), 648(Robbov oltar), 652 (narodnagalerija), 654 (grad), 655 (cu-krama), 6'57 (s pomeniki), 653(Gregor Maek), 662 ^Gm-berjeva palaa), 664 (seme-nie), 665 (glasba), 6 '66 (raz-stava), 679 (secesija), 670 (na-rodna galerija), 671 (narodnagalerija), 699 (urbanizem,arhitektura), 700 (barona fa-sada), 702 (urbanizem, umet-nost), 7 04 (grad), 705 (stav-benitvo), 706 (stavbenitvo),724 (mladinske igre), 728(senne ig re), 745 (tiskar-stvo), 746 (knjini katalog),747 (tisk) Ljubljanica 563Ljubljansko barje 492Ljutomer 713, 743Ljutomersko-ormoke gorice488 Lobnica pri Ruah (reka) 508London 202Loko ozemlje 153Loko (sneniko gospostvo)389 Maribor 9i (arhiv), 143 (pokra-jinski muzej), 144 (pokrajin-ski muzej), 145 (pok rajinski muzej), 146 (pokrajinski mu-zej), 147 (pokrajinski muzej),148 (pokrajinski muzej ), 324(okraj), 442 (vodnik), 456 (go-spodarski razvoj), 477 (1.1918/19), 478 (im ena ulic), 590(univerza), 614 (klasinagimnazija), 624 (mestnigrad), 625 (veduta), f;58(umetnika organizacija), 708(likovno ivljenje), 710(grad), 855 (bolnica) Menge 841, 842 Metlika 103, 127, 463, 732, 733 Meika dolina 388, 525 Milje 580

Moste pri Ljubljani 457, 843Muljava 709 Mura 850 (Svet med Muro inDravo) Murska Sobota 120 (pokrajin-ski muzej), 208 (jobagioni),383 (banke), 480 (izvor) , 587(arhidiakonat), 612 (gimna-zija), 743 (tiskarne), 778(zbomik) Negova 449 Nevlodunum 190 Notranjska 131, 154 Nova Gorica 772 Novi trg (Ljubljana) 470 Novo mesto 107 (prazgodovi-na), 111 (muzej), 112 (mu-zej), 127 (muzej), 160 (zgo -dovina), 161 (haltatske go-mile), 162 (figuralne situle),426' (vodnik), 427 (zgo dovi-na), 445 (spomini), 469 (Ket-te Dragotin), 476 (zgodovi-na), 479 (spomini), 592 (gim-nazija), 629 (glasba), 634 (sli-karstvo) Olimlje 651Oevljek 350Ormo 488 Pariz 240, 257, 258Pazin 775 Piran 102 (mestni muzej), 207(15.-18. st.), 432 (trg), 576!(solna pogodba), 577 (statut),579 (uprava), 581 (statut), 583(patriciat), 639 (trg) Planina 560 Pobreje pri Mariboru 164Pod j una 271Podpe 889Pohorski dvor 199Poljane 539 Poljanska dolina 455, 757Porabje 194 Posavje 137, 847Postojna 13iPostojnska jama 759Pragersko 552Prebold 537 Prekmurje (Pomurje) 8 (pis-mo), 119 (pokrajinski muzej),120 (pokrajinski muzej), 180(doneski k zgodovini), 384(spomini), 399 (prebivalstvo), 408 (prebivalstvo), 587 (cerk-vena uprava), 717 (romanskaarhitektura), 743 (tisk arne),744 (knjigarne, papirnice), 778(posvetovanje) 779 (posveto-vanje) Primorska 154 (Zbirka Slove-nija), 177 (rimska doba),288 (1. 191820), 487 (razsta -va), 550 (pomorstvo), 551 (tr-govina), 768 (problemi zgo-dovine), 854 (zaloba) Ptuj 25 (posvetovanje), 108(mestni muzej), 16'9 (rimskispomeniki), 170 (antika), 171(antika), 186 (grad), 211(grad), 425 (vodnik), 474(zgodovina), 482 (trgovina ),612 (gimnazija), 623 (grad),714 (barok), 776 (zborovanjearhivarjev), 846 (zbom ik),848 (zbomik) Ravne na Korokem 849Reka 559Ribnica 390Rog 335 Rogaka Slatina 758Rudnik (Ljubljana) 930 Sardinija 365Sava 56'4Savinja 561 Savinjska (eleznica) 557Selo 682 Selka dolina 455, 757Sevnica 166, 712Sisak 554Skopo 341Sladki vrh 859Slavnik 493 Slovenjebistriki 198, 385, 472Slovenske gorice 9, 489, 494Slovenske Konjice 714Soa 285Solkan 261Stina 711 empeter pri Celju 167 entilj 263 entjan 538 Sentjemej 433 Skocijanske jame 754 Skofja Loka 106 (muzej), 396(1. 182730), 450 (ZbirkaSlovenske pokrajine), 455(vod nik), 828 (zbomik), 829(zbomik), 830 (zbornik), 831(zbornik), 832 (zbomik), 833( zbornik), 834 (zbomik), 835(zbomik), 836 (zbornik), 837(zbomik), 838 (zbornik), 839(zbornik), 840 (zbornik) Spitali pri Konjicah 721 tajerska IS« (razstava), 151(razstava), 221 (kuga), 231(narodni buditelji), 316'(NOB), 345 (NOB), 407 (av-strijska ljudsko tetje),506 (kositrarska obrt), 67 6(baroni kiparji), 715 (ba-roni kiparji), 734 (itinerarij) St. Peter na Krasu Pivka 559 t. tefan 273 78 41 Tirolska (juna) 157Tolmin 14, 133, 2'25, 767Trbovlje 429, 458Triglavski narodni p ark 755Trnovo pri Ilirski Bistrici 236, 490, 6'04Trojane 539 Trst 226 (18. st.), 272 (Narodnidom), 292 (mladina), 295(proces), 319 (proces), 460 (18.st.) 493 (ivinoreja), 582 (.sta-tut)

Tri 533, 540 Tuhinjska dolina 104 Turnie 605 , Urh pri Ljubljani 339 Velenje 113, 418, 635Velika Kania 552Velikiovec 300Veve 512'Videm-Krko 444Visoko po d Kurekom 621Vogrsko 340Volja draga 790Vrba 637 Vrhnika 434 (Preerni), 435(zgodovina), 436 (mitniarji)437 (rodbine), 491 (mlekar-. stvo), 555 (eleznica), 560(cesta) Wien 643 Zagorje 275, 526, 531, 538 Zagrad pri Prevaljah 179 Zagreb 599 Zaplaz 640 Zidani most 431, 554 Ziljska dolina (zahodna) 273 elezniki 128, 141, 386', 510ale 339 D. STVARNO KAZALO K DODATKU Bannitvo 900, 924 Energetika elektrcenergija 872, 922, 953,983, 984, 988, 1002, 1009,1014, 1017, 1022', 1023, 1024,1034, 1035, 1047, 1048, 1051,1056, 1057, 1067, 1069, 1077,'1078 Gostinstvo 865, 1066Gozdarstvo 883, 908, 999Gradbenitvo gradnja 878, 879, 881, 910 935, 936, 957, 987, 992, 1010montaa 1025, 1018projektiranje 872, 923, 991,1007, 1020, 1062Industrija druga 954, 1050elektroindustrija 871, 893,927, 932, 948, 967, 978, 985,1019, 1030, 1042, 1063, 1070,1073 . filmska 894, 990 gradbeni material 888, 959,971, 993, 1025, 1044, 1075, grafina 873, 996 kemina 866, 885, 887, 901,911, 912, 915, 933, 952, 96'0,962, 964, 965, 970, 975, 979,989, 994, 1016, 1045, 1046,1068, 1072 kovinska 86'9, 897, 902, 903,907, 918, 920, 926, 930, 947,951, 969, 972, 980, 10 18,1021, 1028, 1058 lesna 880, 889, 934, 949,10004, optina 875, 986, 1040 papirna 867, 905, 909, 961,976, 1029 tekstilna 892, 904, 925, 929,931, 943, 944, 958, 977, 1053,1055 tobana 895, 916', 942usnjarska 874 ivilska 877, 890, 891, 898,913, 937, 945, 946, 956, 970,lOOO, 1005, 1012, 1026, 1 037,1071 Kmetijstvo, zadrunitvo 876, 941, 982, 1003Komunala 921, 939, 963, 966, 997, 998, 1011, 1031, 1038, 1060, 106'4, 1074, 1079Obrt 995, 1001Promet cestni 914, 919, 1027, 1033, 1033, 1043, 1054, 1076mestni 928 potni 938, 1013, 1036, 1052 zrani 868 elezniki 906', 981Trgovina 870, 882, 886, 896, 899, 917, 940, 950, 955, 968, 973, 974, 1006, 1008, 1015, 1041, 1049, 1059, 1061, 1065Zdravstvo 1032 79 KAZALO OB DVAJSETLETNICI »KRONIKE« (BogoGrafenauer)............39 KAKO JE NASTAL ASOPIS ZA SLOVEN-SKO KRAJEVNO ZGODOVINO »KRONI-KA« (Se rgij Vilfan).........41 A. UVOD..............43 B. VSEBINSKO KAZALO.......47

I. Zgodovinski viri in njihova nahajali-a .............47 1. Zgodovinski viri.......47 a) Viri za starejo zgodovino . . 47 b) Viri za novejo zgodovino (20.stoletje) ......... 47 2. Biografije.......... 471 a) Biografije zgodovinarjev in dru-gih manstvenikov......47 b) Drugi ivljenjepisi.....48 c) Vse druge ivljenjepise glej podustreznimi obdobji in panogami 3. Bibliografije.........48 a) Poroila o zgodovinsikih pri-spevkih v slovenskem asopisju v rubriki Kronike Iz naih revij 48 b) Poroila o prispevkih krajevnezgodovine v slovenskem asopis-ju v rubriki Kr onike Iz naihkrajev..........48 c) Druge bibliografije.....49 4. Arhivi, biblioteke in muzeji ... 49 a) Arhivi.......... 49 b) Biblioteke......... 49 c) iVIuzeji in spomeniko varstvo . 49 II. Splona in politina zgodovina (dela ovseh ali o veini obdobij)..... 50 1. Slovenska zgodovina......50 2. Zgodovina drugih narodov ... 51 III. Najstareja zgodovina in arheologija 51 1. Prazgodovina evropskih ljudstev . 51 2. Rimska (in grka) zgodovina in ar-heologija .......... 51 3. Arheologija srednjega veka ... 51 IV. Srednji vek.......... 52 Slovenske deele v srednjem veku . 52 V. Zgodovina od 16. do 18. stoletja ... 52 Slovenci ........... 52 VI. Zgodovina 18. in prve polovice 19. stoletja (do vkljuno 1849) .... 53 Slovenci ........... 53' VII. Obdobje od 18501914 ...... 53 Slovenci ........... 53 VIII. Od zaetka prve do zaetka druge svetovne vojne......... 54 1. Slovenci .......... 54 2. Jugoslovanski narodi med obemavojnama .......... 55 3. Drugi narodi......... 55 IX. Od zaetka druge svetovne vojne dalje............. 55 1. Slovenci .......... 55 i. Jugoslovanski narodi...... 56 3. Drugi narodi........ 56 X. Posamezne zgodovinske panoge . . 57 1. Slovenska gospodarska in socialnazgodovina.......... 57 a) Splona slovenska gospodarska in socialna zgodovina .... 57 b) Razvoj prebivalstva, tetje inpopisi.......... 57 c) Zgodovina davkov...... 57 ) Kolonizacijska zgodovina ... 57 d) Zgodovina mest in trgov ... 58 e) Zgodovina poljedelstva, kmetij-stva in planinskega gospodar-stva ter soc ialni problemi navasi........... 59 f) Zgodovina obrti, manufaktur,industrije in rudarstva na Slo-venskem .. ....... 59 g) Zgodovina prometa, regulacijerek in trgovine....... 61 2. Gospodarska in socialna zgodovinajugoslovanskih narodov .... 61 3. Pravna in upravna zgodovina . . 61 4. Cerkvena zgodovina...... 62

5. Zgodovina olstva in pedagogike . 62 6. Umetnostna in glasbena zgodovina 6'2 7. Literarna Zgodovina...... 64 8. Zgodovina drutev...... 65 9. Narodopisje......... 65 10. Telesna kultura....... 65 11. Pasigrafija......... 65 XI. Zalonitvo in tiskarstvo..... 65 XII. Turizem, turistini kraji..... 65 XIII. Geodezija........... 66 XIV. Problemi zgodovinopisja..... 66 XV. Leksikoni............ 66 XVI. Simpoziji in zborovanja.....66' 1. Zborovanja slovenskih zgodovinar-jev ............C6 2. Zborovanja zgodovinarjev Jugosla-vije ............66 3. Druga zborovanja in posvetovanja 66XVII. Urednitvo Kronike (Objave in ob ve-stila .............6'6 XVIII. Revije, periodine publikacije in zborniki............ 67 1. Slovenske revije....... 67 2. Tuje revije in zborniki..... 68 XIX. Dodatek ........... 68 C. IMENSKO KAZALO........74 C. KRAJEVNO KAZALO.......77 D. STVARNO KAZALO K DODATKU ... 79 80 GOSPODARSKOZGODOVINSKISPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnihin informativnih lankovter lankov z gospodarskegain kulturn ozgodovinskega podrojaSocialistine republike Slovenije ZA OBLETNICO OFSLOVENSKEGA NARODA in ZA PRAZNIK DELAL MAJ estitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljemter se priporoajo za nadaljnje sodel ovanjena gospodarskem in kulturnem podroju Obenem pa elijo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Na avtomobilski cesti VrhnikaPostojna pozdravlja direktor republike skupnosti za ceste Ljub-ljana, ing. Lojze Blenku, ob navzonosti gradbenih predstavnikov in nov inarjev predsednika Ju-goslavije, marala Tita in njegovo soprogo Jovanko, ki sta si ogledala to gigantsko delo v SRSloveniji. Ob tej prilonosti je maral Tito izrek el med drugim tudi tele besede: Od vas odhajam poln prelepih vtisov. Viadukt na »Ravbarkomandi« pri Postojni. Gradilo GIP GRADI, Ljubljana 130 let Zdruenih papirnic Ljubljana (Papirnico Veve^ Tradicija pri izdelovanju papirja na Sloven-skem je stara e skoraj 400 let. Kot p ovsod vEvropi so skoraj tri stoletja izdelovali papirrono s pomojo papirnih mlinov . Surovine zanjso bile krpe. Prvemu taknemu mlinu, ki je bil zgrajen leta1579 est kilometrov vzhodno od Ljublja ne, nadesnem bregu Ljubljanice, nasproti fuinskegagradu, je sledilo priblino e 7 ml inov na Slo-venskem. Mlin na Fuinah je deloval komaj 15let. Protireformacija, ki je nekaj let zatem pri-ela izkoreninjevati protestantizem in njegovepridobitve, j e pustila vnemar tako tiskarno kotpapirnico in se opirala bolj na govorjeno be-s edo. Vse te mline je pozneje zasenila za tistease modema tovarna papirja na Vevah, zgra-jena 8 km vzhodno od Ljubljane na obeh bre-govih Ljubljanice. Slovenski trg ovec in indu-strialec Fidelis Terpinc je organiziral konzorcijin z osnovnim kapi talom 300.000 goldinarjevustanovil firmo z naslovom »Cesarsko kraljevapriv ilegirana mehanina tovarna olja, papirja inbarvnega lesa«. Tako je v vevki papirnici 24. junija 1843 pri-el na svetlo prvi papir, proizveden na stroju.To je bil za tiste ase silen napredek. S 70 de-lavci so napravili tirikr

at ve papirja kot kate-rikoli klasien mlin ali dmgi manufakturniobrat. Temu obratu sta se kmalu po letu 1860pridruila e obrata Coricane in Medvode. Vletu 1870 so bi li obrati prodani graki firmi»Leykam-Jasefsthal«. V zaetku leta 1920, sko-raj dve leti po razpadu Avstro-Ogrske, pa jelastnitvo prelo v roke slovenske d elnikedrube. Nad 75 »/o delnic je imela tedanja Ljub-ljanska kreditna banka. V mesecu maju 1945 je z osvoboditvijo lastni-tvo tovarne pridobilo socialistino os novo inpod imenom »Papimica Veve« postala narodnaimovina. Od tedaj je proizvodnja iz leta v letovidno naraala, zlasti e od leta 1950, ko jeupravljanje p relo v roke delavstva. Odve bi bilo opisovanje proizvodnega postop-ka. Dejstvo pa je, da sta trie in gradnj a pa-pirnih tovarn v drugih republikah nujno vpli-vala na vrsto proizvodnje. Ved no manj je kla-sinih papirjev za iroko potronjo. Tovarna seje morala preusmerjati n a izdelavo specialnihpapirjev, izloiti iz svojega programa imvesrednjefinih papirje v in preiti na bolje brez-lesne tiskovne papirje. Seveda vse v mejah, kijih je do pual e skoraj zastareli strojni park.Glede na napredovanje tiskarske tehnike pa jet udi to postalo preskromno. Za visoko vrednetiske obiajna gladkost povrine tiskovni h pa-pirjev ni ve zadostovala. Trg je pogreal pre-in domaimi dobavitelji. V tovarni je danesnega stroja se je rodila e leta 1959, stroj paje zael obratovati sredi le ta 1968, eprav se jegradnja priela komaj dve leti prej. To je prvistroj te vrste v Jugoslaviji. Doslej so tiskarji za svoje potrebe premazni papir uvaali. Danespapirnica proizvaja letno nad 10.000 to n pre-maznih in 25.000 ton »klasinih« papirjev. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi omenilibistvenih teav, ki spremljajo proizvodnjo . Semje teti zlasti pomanjkanje energije in delovnesile. Prvi problem bo kmalu ree n z zgraditvijonove toplame, za katero se dogovarjajo s tujimiin domaimi dobavite lji. V tovarni je danes930 delavcev, zaposlenih pri tirih papirnih stro-jih, prem aznem stroju, pripadajoih dodelavnihstrojih, v roni dodelavi papirja, vzdrevanjuin upravi. Pravkar pa se poraja nova faza v razvojupodjetja. Tovarna prehaja v svojih proiz vodihdo dokonnega oplemenitenja papirja izdela-ve zidnih tapet. Dograjena je nova tovarna intudi stroje za premazovanje in potiska vanj e evgrajujejo. Nad 4,800.0 00 tapetnih rolic bo letnaproizvodnja. S tem bo mono prekriti kar ca. 23milijonov kvadratnih metrov zidne povrine.Osnovni papir za izdelavo zidnih tapet bodo iz-d elovali sami na enem od papirnih strojev, zakar je tehnologija e zdavnaj osvojena . To jevsekakor nov doseek v stremljenjih kolektiva,ki ga ni mogoe obiti. Dolgoroni program raz-voja predvideva postavitev e enega papirnegastroja, br ko bodo angaira nost ljudi in sred-stva to dopuala. Pri vsem tem pa kolektiv ne pozablja nase. Vzadnjih letih je zgradil dovolj portn ih in re-kreacijskih objektov, skual reiti najnujnejastanovanjska vpraanja z graditv ijo stanovanj-skih blokov in podpiranjem zadrune gradnje.Urejena je drubena prehra na, otroko varstvoin varnost pri delu, skrb za vzgojo kadrov odpoklicnih do visok e izobrazbe. Res je, da pri delu in ustvarjanju obstajajokonflikti ali celo nujna protislovja , brez katerihni napredka. Vendar je vsak izmed lanov ko-lektiva toliko razgledan , da skua lastna stali-a uskladiti z interesi podjetja, kolektiva indrube. To pa je eden bistvenih pogojev samo-upravljanja. S takim preprievanjem bo Papirnica Vevelahko vstopila v 131. leto svojega obstoja. agroobnova PODJETJE ZA GRADNJE IN MELIORACIJE LJUBLJANA, RTOMIROVA 8telefon 313126, 313 493 Agroobnova gradi vse vrste Icmetijskih objek-tov, objektov ivilske predelovalne i ndustrijeter stanovanjske, industrijske in poslovne ob-jekte. Hidro- in agromelioracijska dela, opravljastrojne in transportne storitve, vzdruj e inopravlja generalna popravila teke gradbenemehanizacije. Ob 20-letnici, ki jo je podjetje praznovalo lan-sko leto, je komaj kaj asa za maj hen pregledna prehojeno pot, za oceno tega, kar smo storili.Verjetno je prav, da pogledamo, kaj smo do-slej dosegli in doiveli. eprav za doseke pod-jetja obdobje 3 0 let ni veliko, nam je vendarleprineslo tudi raznovrstne rezultate in mnogospre memb. Iz majhnega podjetja, ki je bilo usta-novljeno za obnovo kmetijstva smo se razviliv solidno gradbeno podjetje, ki danes gradi vsevrste zahtevnih gradenj.

Od skromne mehaniza-cije smo se razvili v tevilnejo in sodobnejo,tako da smo sposob ni prevzeti vse vrste ze-meljskih del ter opraviti najzahtevneja hidro-melioracij ska dela. Vse to so ustvarili strokovni kadri in delovniljudje. Prehojena pot nam zagotavlja, da bomo tudi vbodoe uspeli, ker nas vodi tehnini nap redekin skrb za delovnega loveka.Gradimo hitro in solidno. Prodajamo vrstne inatr ijske hie ter se za naroila priporoamo. KOMUNALNAENERGETIKALJUBLJAWil PODJETJE ZA PROIZVAJANJE IN PRODAJOTOPLOTNE ENERGIJE 61001 LJUBLJANA, TOPLARNIgKA IDTelefon 316 888 KEL (Komunalna energetika Ljubljana) je jpodjetje, ki proizvaja in dobavlja odje malcem ]toplotno energijo. KEL je nastala po odcepitvi jod Elektrogospodarstva o ziroma Toplarne Ljub- iIjana, s katero pa e najtesneje sodeluje. KEL ]je sedaj sa mostojna komunalna organizacija jposebnega drubenega pomena. S svojo dejav- \nost jo KEL mono vpliva na ivljenje mesta ;Ljubljane; saj so znane splone prednosti cen:tralnega ogrevanja iz skupnega vira. Pri tem ivelja na prvem mestu omeniti vel ik prispevek ;nae dejavnosti pri zmanjevanju edalje bolj \pereega onesnaenja ozraja, n adalje razbreme-nitev mestnega prometa pri transportu goriv inpepela in seveda c eneno, komfortno in zanes-ljivo oskrbo s toplotno energijo. Za nae odjemalce je KEL predvsem dobaviteljtoplotne energije, in to za ogrevanje prostorov,za prezraevanje in klimatizacijo prostorov, zapripravo potresne tople v ode, zlasti za indu-strijo pa dobavljamo tehnoloko paro. KEL patudi skrbi za nem oteno delovanje prikljuka(prikljune postaje in prikljuni cevovod). Zanemoteno delov anje internih toplotnih naprav ipa je dolan skrbeti odjemalec sam oziroma ;upravl jalec na toplotno omreje prikljuenega :objekta. Pri tem je vano, da tako dobavitelj ikot odjemalec opravljata svoje obveznosti zado- ivolj ivo in da po nepotrebnem ne posegata vtuje podroje naprav oziroma dela. Z nadaljnjo toplifikacijo Ljubljane to zah- ;teva izgradnjo dodatnega toplotnega omreja \kot tudi toplotnih proizvodnih objektov, bomo \skuali e poveati vse prednos ti, ki jih central- ■no ogrevanje iz skupnih virov prinaa mestu, i Tovarna baterij in baterij slcih naprav Zmajpraznuje v letu 1973 50-letnico obst oja. To je50-letna tradicija, renome in garancija, da jetovarna uspeno poslovala ter da je njen odnosdo potronika bil vedno korekten in lojalen.Stareji Ljubljanani se dobro spominjajo ime-na Hydra, ki je kot delnika druba bila usta-novljena 26. m arca 1923 na Mestnem trgu 25,kasneje so se preselili na Mikloievo cesto inod tu na Puntigamovo posestvo, Smartinska 28,kjer je e danes. Ime ZMAJ se na baterijahpoj avi leta 1927. Tako smo Slovenci dobili prvoslovensko baterijo. Leta 1952 so v podjetju uvedli samoupravo. Dveleti kasneje pa so dobili e prva na roila iz tu-jine. Takrat so izvozili za ve kot sto tisodolarjev letno, tevilo zaposl enih pa se je po-vealo na 400. Leta 1956 se je tovarna razirila in zgradilaobrat v entvidu pri Stini, kjer je dobi lo za-poslitev 18 domainov, zdaj pa jih je tam esto. Zlati jubilejtovarne ZMAJ 50 let v tem obratu so zaeli izdelovati polizdelke zapotrebe baterijske proizvodnje v Lj ubljani, kas-neje pa so zaeli delati svetilke, ogljene gra- ;fitne izdelke in man ganov dioksid, ki so ga prej 'uvaali. Danes lahko trdimo, da je s potrebamitria rasl a tudi proizvodnja baterij. Glede na ;mehanizacijo in modernizacijo tovarne pa j e iproizvodnja postala moneja od potronje. Vse ,to je vodstvu tovarne narekovalo, d a svoje iz- idelke daje na voljo zunaj meja domaega tr- iia. S kvaliteto izdelkov so se uspeli plasirati 'na italijanskem, avstrijskem in madarskem itriu. Tovarna je osvojila tudi dve izmednajboljih licenc v leclanchejevem sistemu odtvrdke Haw eker-Siddeley in kot tretji na sve-tu rusko licenco sistema zrane depolarizacijep ri 9 V baterijah. . Danes se na jugoslovanskem trgu pojavljajo ipreteno baterije leclanchejevega elek trokemi- ;nega sistema; podjetje pa tei za tem, da bi ;bila izbira baterij im veja, ker le tako bodo ;lahko zadovoljili uporabnike baterijskih naprav. ;To bo mogoe l e v novih proizvodnih prosto- irih. Zavedajo se, da tega ne bodo mogli ures- :nii ti sami. Zato se pogovarjajo o pripojitvi k ]Zdruenemu podjetju Iskra. Pod okrilj em ve- jjega podjetja si bodo tako ustvarili e vidneji iin trdneji poloaj na domaem in

tujem trgu,veje razvojne monosti in zagotovili vejo so-cialno varnost zaposlenih. Tako je tovarna prehodila 50 let razvojne poti ;in dosegla lepe uspehe, tako nad aljuje to pot ;in upa, da bo po referendumu e bolj uspena. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS Gradbeno Industrijsko podjetje Gradi, Ljubljana, jedanes najveje gradbeno podjeit je v Sloveniji in tretjev Jugoslaviji, kar je rezultat uspenega sedemindvaj-setle tnega dela na podroju gradbenitva.Uspeno vkljuevanje nove tehnologije in organizacij edela na temelju dobro organizirane priprave dela terposebne slube za razvoj je i melo za posledico uspe-no delovanje kvalificiranih obratov za gradbene na-prave, polizdelke ali samo posameznih vrst gradbenihdel. In ne samo uporaba sodobne tehnologije, temve tudiskrb za izobraevanje e zaposlenih ter izboljevanjekadrovske strukture z novimi visoko kvalificiranimiflelovnimi mom i je pripomogla k delovnim uspehompodjetja. Da je razvoj vsakega podjetja odvise n odim vijega Izobrazbenega nivoja delavcev, so uvidelitudi v Gradisu. Zanemarjena ni skrb za izobraevanjena delovnem mestu in sploh za izobraevanje odras-lih s pom ojo izrednega olanja, prirejanja teajev inraznih predavanj, kot tudi ne skrb za nov e kadre.Najve sredstev za izobraevanje vlaga podjetje ravnoza tipendiranje na sredn jih, vijih in visokih olah.Tako je bilo za leto 1972 planiranih za tipendije 720.50 0dinarjev, ter za letonje leto kar 931.400 din sredstev. V celoti je za leto 197S namenjenih 5.186.220 din sredstevza izobraevanje. Podjetje ima svoje poslovne enote doma m v tujini.Gradi je prvo slovensko gradben o podjetje, ki je pri-elo z vejimi Investicijskimi posli v tujini. Ze leta1964 je sklenilo prvo pogodbo z monim nemkim part-nerjem, tj. podjetjem Philipp Holzmann A . G. v Frank-furtu/Maln. SoUdno poslovanje je imelo za rezultatustrezni delovni in finanni uspeh ter renome pod-jetja. Ti rezultati so poveini nad povprenimi uspeh islovenske gradbene operative in dale nad povprejijugoslovanskega gradbenitva. Za l eto 1971 je podjetjeustvarilo za 623 milijonov dinarjev celotnega dohodkaoziroma realizacija za omenjeno leto znaa kar 760milijonov dinarjev, sam dohodek pa 211 milijonov di-narjev. Gradi ima dobro notranjo organizacijo; posamezneenote tvorijo temeljne organizaci je zdruenega dela,katerih medsebojne odnose ureja samoupravni spora-zum o zdruenem delu. V bistvu gre za urejanjestvari, ki so jUi v praksi uresnievali e pred tem. Ne-nehni razvoj samoupravljanja je garancija za uspe-nost poslovanja v vsaki delo vni enoti in podjetju kotceloti. Samoupravne pravice ne uivajo samo delavci, ki de-lajo na domaem terenu, temve tudi Gradisovi delavciv tujini. Podjetje ima za delo v Nemiji organiziranosamostojno obraunsko enoto, v kateri delavci delajoin ustvarjajo dohodek In imajo vse samoup ravnepravice. Take odnose je uvajalo e pred leta 1971 spre-jetim pravilnikom o po gojih, ob katerih smejo delov-ne organizacije poiljati delavce na delo v tujmo.Os novna Gradisova pogodba z nemkim partnerjem jepostala vzorec vsem jugoslovanskim gradbenim pod-jetjem, ki ga je priporoila celo zvezna gospodarskazbornica. V letonjem letu je gospodarska zbornica SR Slove-nije podelila delovnemu kol ektivu Gradisa astno di-plomo za uspeno gospodarjenje in razvijanje samou-pravnih odnosov, njihovemu glavnemu direktorju in.Hugu Keranu pa nagrado Borisa Kraigherja . To jedrubeno priznanje podjetju, ki ga uvramo mednajveje gospodarske organizacije v slovenskem pro-storu, s SAVSKE ELEKTRARNELJVBLJANA SOINVESTITOR BODOCE JEDRSKEELEKTRARNE KRKO Zaradi pomanjlcanja elektrine energije vSloveniji in Hrvatski sta se vladi obeh r epub-lik odloili, da bosta skupaj zgradili dve jedr-ski elektrarni, in sicer v Krk em v Slovenijiin v Prevlaki na Hrvatskem. V letu 1971 sta zato obe republiki podpisalisporazum o skupni gradnji, podjetji Savskeelektrarne, Ljubljana, in Elektroprivreda, Za-greb, pa pogodbo o skupnih p ripravah za grad-njo prve jedrske elektrarne v Krkem. K temujih je vodila analiza , da ni drugih energetskihvirov, da je v bliini odjem elektrine energi-je, da je j edrska energija najekonomineji,najbolj zanesljivi in najisteji vir energije inda bo velikost elektrarne v danem asu ustre-zala za delno pokrivanje potreb po elektrini energiji v Sloveniji in Hrvatski. Za Slovenijoima to e poseben pomen, ker imamo d oma virgoriva, uran na irovskem vrhu. V tem asusta omenjeni podjetji ustanovili del ovno sku-pino v Krkem.

Najprej je bil izveden razpis za dobavoopreme za jedrsko elektrarno. Ponudbe so do-stavila naslednja podjetja: General Electric,Westinghouse in KWU. KWU iz Zaho dne Nem-ije je predloil dva razlina tipa elektrarn zvrelnim oziroma tlanim reaktorje m. Izvedena je bila celotna tehnina ocena po-nudb in sedaj v zakljuni fazi tudi komer cialnoovrednotenje teh tirih ponudb. Odloili bodopredvsem naslednji kriteriji: teh nina popolnost,referenna elektrarna, funkcionalnost in kvali-teta, zanesljivost in varnost, cena in kreditni po-goji, udeleba domae industrije. Treba je poudariti, da je bila e v razpisupostavljena zahteva po udelebi domae indu -strije v vrednosti SO"/» od uvoene opreme. Pri vseh dobaviteljih je predviden rokgradnje 60 mesecev od izdaje prednaroila. R okgradnje je tako leto 1978. Problem formiranjakadrov za jedrsko elektrarno pa b o nastal, kobosta podpisali obe podjetji dokonno pogodboo gradnji in obratovanju jedrske elektrarne. Zaelektrarno reda velikosti 600 MWe je potrebno160 do 200 za poslenih, od tega mora biti 20 do30 ljudi na specializaciji v inozemstvu. Da bo imela jedrska elektrarna zagotovljenogorivo, so Savske elektrarne in Geolok i zavodLjubljana podpisali sporazum o skupnem finan-ciranju pridobivanja uirana v irovskem vrhu.Ta rudnik bo v prvi fazi dajal 300 ton urano-vega koncentrata (ru meni kola) na leto, karzadoa za dve taki elektrarni za vso ivljenj-sko dobo (30 let) . V asu eksploatacije rudnikabodo opravljene raziskave na sosednjih podro-jih, ki bodo po sedanjih predvidevanjih bistvenopoveali zmogljivost rudnika. Pri tem velj aomeniti, da je treba uran e obogatiti in poslatina predelavo v gorivne elemente. Aranma zato predelavo je mono skleniti z vsemi ponud-niki v takem obsegu, da bo t isti, ki bo izbran,odkupil viek urana; s tem denarjem pa se bo-do plaali stroki za predelavo urana v gorivneelemente. Eksploatacija se bo zaela leta 1976. Z gradnjo nove termoelektrarne, plinskihelektrarn ter jedrske elektrarne Krko, de lno patudi z uvozom iz sosednjih republik in inozem-stva namerava republika Slov enija pokrivatienergetski primanjkljaj za obdobje 1974 do 1980. Ljubljansko slaiarskopodjetje KONDITOR praznuje letos 20-letnico svojega obstoja Razvilo se je iz skromne obrtne delavnicedo pomembnega gospodarskega podjetja. V temasu se je s svojim kolektivom in dobrim vod-stvom okrepilo, se irilo in vealo. Le z Izrednotrdnim ln vztrajnim delom od zaetka do danessi je lahko nakazalo pot v boljo prihodnost. Tako si je podjetje sasoma ustvarilo last-ne prodajalnice, ki jih danes obiskujej o z za-dovoljstvom ne le domai, temve tudi tujigostje turisti. V veliko zadovoljst vo so jim nji-hovi slaiarski izdelki, posebno pa e dalenaokrog znani KONDPrORJEVI KRO FI daljeorehove potice, arlota in marmornati kolai,torte, keksi, ajno pecivo, napol itanke in e ine druge poslastice. Konditorjevi izdelki se servirajo na vsehjavnih druabnih prireditvah, zabavnih in ples-nih veerih, raznih slavnostih, jubilejih, drav-nih praznikih, obiskih, kakor tudi za DEDKAMRAZA, ki mu nikdar ne manjka KONDITOR-JEVEGA peciva. Drubenim organizacijam, prirediteljem indrugim potronikom daje KONDITOR posebenpop ust pri vejem nakupu. S slaiarskimi izdelki oskrbuje KONDITORtudi hotele, restavracije, kavarne, bare, go stin-ska podjetja, bifeje, menze, mlene restavraci-je, bolninice, potujoe jedilne el eznike vago-ne, avione, avtobuse itd. V KONDITORJEVIH prodajalnah se serviràtudi znana udovita EKSPRESNA KAVA. Obiite jih in prepriali se boste! Urednitvo in Uprava eKRONIKE se pridruuje-ta estitkam za ta jubilej in elita podjetj u vbodoe e mnogo delovnih uspehov. Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskega naro da inza mednarodni praznik dela 1. maj INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA-LJUBLJANA Nudimo izdell^e iz marmorja, teraco ploe, iz-delke iz betona in umetnega kamna, pe sek zateraco in dolomitni pesek za malte. Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskega narod ain za mednarodni praznik dela 1. maj

GEOLOKI ZAVODLJUBLJANA GEOLOKA, HIDROGEOLOSKA IN GEO-FIZIKALNA RAZISKOVANJA VRTANJE RUDARSKA IN INZENIRSK O-GEOLOSKA DELA KONSOLIDACIJA TAL KONSTRUKCIJEVRTALNIH STROJEV Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskega narod ain za mednarodni praznik dela 1. maj INDUSTRIJSKI BIRO podjetje za gradnjo industrijskihobjelitov LJUBLJANA, Parmova 33 prevzema ln izvaja Ineniringe za izgradnjo lnrekonstrukcijo industrijskih objekto v. Izdelujerazne projekte in ekonomske elaborate. URADNI LIST SR SIOVENIIE LJUBLJANA, VESELOVA 11 priporoa: dr. Stojan CIGOJ: ODKODNINSKO PRAVOJUGOSLAVIJE Razvojne tendence jugoslovanske judikaturein primerjalno pravo dr. stojan Cigoj: ODKODNINSKA ODGO-VORNOST AVTOMOBILISTA IN ZAVA-ROVANJE dr. France Cerne: UVOD V EKONOMSKOVEDO I dr. Vilko Androjna: SPLONI UPRAVNIPOSTOPEK IN UPRAVNI SPOR Franc Sink: PRAVNI IZRAZI primerjalni, z decimalno klasifikacijoslovensko-srbohrvako-francosko-nemko;izide j unija 1973 Stanovanjski predpisi I, Zakon o zdruevanjukmetov s komentarjem. Zakon o notranji h za-devah, statut skupnosti pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja s koment arjem ter drugipredpisi s teh podroij, aktualni Zp vsakodnev-no prakso. Predpisi o varstvu pri delu itd.estitamo za 27. april ustanovitev OF slo-venskega naroda i n za 1. maj praznik dela! STA IVI P I L K E za urade, trgovine in obrti izdeluje ln dobavljasolidno in po zmernih cenah podj etje Nasi. Marija Blejec, telefon doma 314 411 LJubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF inza medparodni p raznik dela 1. maj GRADBENO r|^|7m|M7| PODJETJE J_ K^iVMMjjMjtP LJUBLJANA, Titova cesta 282 Telefon 343 281, 343 269, 343 298  Izvajamo vsa dela na visokih in nizkihgradnjah  Poleg tega smo specializirani za izgradnjo minigolf Igri, kakor tudi drugih portnorekreacijskih objektov  Izdelujemo gradbene elemente (blokete) in jih prodajamo na drobno Pasarstvo GABRIJEL NOVAK LJUBLJANADolenjslca cesta 7 a Telefon 25 062 vam omogoa z dolgoletno prakso,s kvaliteto dela in dogovorjenimdobavnim rokom, ob novo vseh pa-sarskih predmetov v popravilo,galvaniziranjem in izdelavo po na-rtih ter vaih eljah. * * * Vsem poslovnim prijateljem inznancem in vsem delovnimkolektivom estita mo za obletnico ustanovitve OFslovenskega naroda inza praznik dela 1. maj GALIS LJUBLJANALepodvorska ulica 23 a trgovsko podjetje z Igraami,galanterijskimi IzdelkiIn otroko konfekcijona debelo Telefoni: direktor komercialaoddelek pletenin

 blagajnaskladie 310 061 311 314 310 538 311 306 estitamo vsem delovnim ljudem in svojimposlovnim prijateljem za obletnico ustanov itveOF slovenskega naroda in za mednarodnipraznik dela 1. maj. VSAK DAN SVEA KAVA IZ LASTNE PRA-ARNE VELIKA IZBIRA KVALITETNIH DE-LIKATES SOLIDN A POSTREBA TEOL Ljubljana Zaloka cesta 54 Telefon: h. c. 311 522, direktor 316 642 izdeluje tekstilna in usnjarska pomona sredstva,sintetina lepila, detergente, sredstva za hlajenje v ko-vinski industriji ter proizvode na bazieti lenoksida. Imamo lasten servis za uvajanjenaih izdelkov pri odjemalcih. estitamo vsem delovnim kolektivom innaim poslovnim prijateljem za obletnicoustanov itve OF slovenskega naroda in zamednarodni praznik dela 1. maj estitamo vsem delovnim kolektivom innaim poslovnim prijateljem za obletnicoustano vitve OF slovenskega naroda in zamednarodni praznik dela 1. maj LJUBLJANA PODMILSCAKOVA 24Telefon: centrala 313 145, 313, 427 Proizvodne enote I tel. 317 848Proizvodne enote II tel. 313 144Proizvodne enote III tel. 313 427Centralni obrati tel. 341 910direktor tel. 314 361tajnitvo tel. 3 13 281raunovodstvo tel. 313 145 Specializirani smo za vzdrevalna dela, adap-tacije stanovanjskih, poslovnih in in dustrijskihzgradb ter uslug s podroja gradbeno obrtnikihdel. Opravljamo tudi manje industrijske instanovanjske novogradnje. V svojih centralnih obratih dajemo na voljovsem graditeljem in gradbenim podjetj em pokonkurennih cenah meanice betonov vsehmark, gotovo grobo malto za zidanje in ometa-vanje, acetilensko apno, ki je kot vezivo znatnoceneje od gaenega apna in go tovo armaturopo prinesenih nartih, z nabavo polizdelkov prinaem podjetju gradite h itro m poceni. Vse Informacije dobite v centralnih obratih natel. 341 910 Komunalnopodjetj VILjubljana Uprava, tehnini sektor, sluba za urejanje Inoddajo stavbnih zemlji LJUBLJANA, Vrhovnikova 2 telefon h. c. 61 261. 61 286, 61 288direktor: 61 780 Pomoni obrati: Ljubljana, Vika cesta 58 in 65,telefon 61 328, 61 424,  gradi in vzdruje ceste,  gradi manje mostove, kanalizacijo, razneobjekte itd..  ureja mestna zemljia,  opravlja strojne storitve po konkurennihcenah,  daje brezplane tehnine informacije,  izdeluje in prodaja betonske izdelke. Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskega naro dain za mednarodni praznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila. Delovni kolektiv estita vsem svojim po-slovnim partnerjem, prijateljem in znan-c em za obletnico ustanovitve OF sloven-skega naroda in za mednarodni praznikdela 1. maj TRGOVSKO PODJETJETelefon 311 650, 311 646 Drogerifa Ljubljana, Ulica Milana Majcna 12 sporoa cenjenim kupcem, da Ima v svojih po-slovalnicah v Ljubljani in Domalah lepo izbirodaril, kot so damske maniklre, moke in dam-ske potovalne garniture, kopaln i pribor, razpr-ilci za kolonjsko vodo, okrasni predmeti z bo-gato izbiro domaih i

n inozemskih kozmetinihpreparatov. Obiite na kozmetini salon »CU-TIS« v P raakovi ulici 8. Tudi na kolektiv se pridruuje estitkam za obletnico ustanovitve OF inza mednarodni praznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila Izdelujemo tiskovine vseh vrst, kakor: VEBARVNI TISKPLAKATERAZGLEDNICEKATALOGEPROSPEKTEETIKETE BROURE estitamo KNJIGE za obletnico OF OBRAZCE in za praznik dela ITD. 1. maj! LJUBLJANA11 U 11 1 11 I Titova cesta 25 a podjetje za promet z zobarskimipotrebinami LJUBLJANA, Titova cesta 25 a Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskega narod ain za mednarodni praznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila KERSNIKOVA ULICA 6LJUBLJANA estita ZA OBLETNICO OFSLOVENSKEGA NARODA in ZA MEDNARODNI PRAZNIKDELA 1. MAJ Vsem voznikom motornih vozil paelimo v majskih praznikih srenovonjo! TERMIKA LJUBLJANA, Kamnika cesta 25 vam nudi kvalitetne izolacijskemateriale Zaititi se pred hrupom, mrazomin vroino je elja vsakegasodobnega graditelja. Zato ne pozabite, da vam bodo naimateriali reili vse zahteve poizolaciji. Materiale: TER VOL, PERLITin tesnilne mase lahko kupitev trgovinah z gradbenimim ateriali. Vsem poslovnim prijateljem in znancemin vsem delovnim kolektivom estitamo za obletnico ustanovitveOF slovenskega naroda in za mednarodnipraznik de la 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila. INDUSTRIJSKO MONTANO PODJETJE LJUBLJANA, Titova 37 Telefon 321 043 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA  centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plin-ske instalacije, prezraevalne i n klimatinenaprave  elektrine naprave jakega ln ibkega toka,komandne in signalne naprave za Indus trijoin komunalne zgradbe,  regulacije,  opravlja kalorine in elektrine meritve,  odliva v lastni livarni visokokvalitetne odlit-ke, ki jih po elji tudi obdel a. Sploniprojektivni biro v LJUBLJANIKidrieva 1 estita za obletnico ustanovitve OF slovenskega narodain za mednarodni praznik dela 1. m aj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila Trgovsko podjetje na veliko in malo LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 29Telefon 316 441 p. p. 478

Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskeganaroda in za mednarodni praznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila LJUBLJANA, NAZORJEVA 511 Tudi na kolektiv se pridruuje estltkanoza obletnico ustanovitve OF slovenskega naro dain za mednarodni praznik dela 1. maj. Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjemin znancem pa elimo v majskih praznikih mno-go prijetnega razvedrila. Za praznik dela 1. majestitamo svojim potronikom,poslovnim prijateljem in vs emdelovnim ljudem ter elimo eveliko delovnih uspehov Unedelavnice 8. O. p. O. ZAVOD ZA USPOSABLJANJE SLUNOIN GOVORNO PRIZADETIH LJUBLJANA, Beigrad 8 Telefon: 312 049 TISKARSTVO: VEBARVNI TISKPLAKATIRAZGLEDNICEKATALOGIPROSPEKTIETIKETEBROUREKNJIGEOBRAZCIITD. Nai specialnio d d e 1 k i : STROJNA STAVNICARONA STAVNICAKNJIGOTISKKNJIGOVEZNICATISKARNA, LITOGRAFIJAUSNJEN A GALANTERIJAIn MODNA IVALNICA Opravljamo vsa dela omenjenih strok solidno inpo konkurennih cenah. Za naroila se pripo-roamo! VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-NIM KOLEKTIVOM ESTITAMO ZA PRAZNIKustanovitve OF slovenskega naroda in za med-narodni praznik dela 1. maj TovarnatekstilnihpotrebinLjubljana ulensilia Dolenjska c.83 estitamo vsem delovnim kolektivom innaim poslovnim prijateljem za obletnico ustano -vitve OF slovenskega naroda in za mednarodnipraznik dela 1. maj. modna hia v LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU je za poletno sezono pripravila bogato kolekcijo otroke,moke in enske konfekcije. Izbirali boste lahko med umirjenimi klasinimi in visokomodnimi modeli. Modna hia vas vabi, da si ogledate tudi bogato izbiro mod-nega metrskega in dekor ativnega blaga ter drugih modnihartiklov, ki so v prodaji v Modni hii. Franc muc pasarstvo Ljubljana, Vimarje Tacenska cesta 96 Telefon 51 815 IZDELUJE VSA V TO STROKO SPADAJOA DELA. TUDI ASTITI DUHOVINI SE PRIPOROA SE POSEBEJ ZA IZDELAVO CERKVENIH PREDMETOV. Vsem poslovnim prijateljemznancem in vsem delovnim ljudemestitamo za obletnico us tanovitveOF slovenskega naroda in za med-narodni praznik dela 1. maj ZIVILSKI KOMBINAT ESTITAMO VSEMDELOVNIM KOLEKTIVOM IN naSim poslovnim PRIJATELJEM ZAOBLETNICO USTANOVITVEOF SLOVENSKEGA NARODAIN ZA MEDNARODNIPRAZNIK DELA1. MAJ commerce Ijubljana, Jugoslavija ZASTOPSTVA, IZVOZ-UVOZ,SERVISI, KONSIGNACIJE 61000 LJUBLJANA, Titova cesta 81 Zastopamo tuje proizvajalces podroij : gradbene mehanizacije,

mehanografskih sredstev, kemikalij, tekstila, gum, plastinih master agro-kemikalij INDUSTRIJA PLUTOVINASTIHIZDELKOV Ljubljana, Celovka 32 Telefon; 310 778 GRADBENIM PODJETJEMIN GRADITELJEM dobavljamo ploe za toplotnoizolacijo stavb iz ekspandiraneplute ter plutovinaste stenske oblogeza notranjo opremo prostorov Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskega narod ain za mednarodni praznik dela 1. maj ZA OBLETNICO OFSLOVENSKEGA NARODAIN ZA MEDNARODNIPRAZNIK DELA 1. MAJ ESTITAMO VSEM DELOVNIMLJUDEM Naim potronikomin poslovnim partnerjemelimo v. majskih praznikihmnogo prijetnegar azvedrila! Telefon:311 323 Izvoz311 326 Uvoz Telegrami: Slovsad LjubljanaPotni predal: 83/11Telex: Ljubljana 31-370Banna zveza: 50100-601-10425 Hladilnici ZALOG PRI LJUBLJANIBOHOVA PRI MARIBORU Predstavnitva in skladia: MARIBOR VOLJA DRAGA KA-NAL OB SOCI KOPER BEOGRAD SUBOTICA ZAGREB BRCKO estitamo vsem delovnim kolektivom innaim poslovnim prijateljem za obletnicoustanov itve OF slovenskega naroda in zamednarodni praznik dela 1. maj DOMEWT LJUBLJANAMestni trg 24Telefon : h. c. 23 621dir. 20 m Teleprinter:Domexim Centrala: Ljubljana,Mestni trg 24 Trgovine: v Ljub-ljani, Mestni trg24, Trg revolucije5, Cankarjeva 6,Titova 4, Go spo-svetska 10, Vodni-kov trg (»Na trgu«) in sezonskatrgovina na Bled u Odkupne postaje: Raica, 2lri, Sovodenj, Cerkno, Hotav-Ije, Lucine, Javorje, Poljane, Gorenjavas, T rebija in Serica Zajema vso delavnost domae in umetneobrti Slovenije in Jugoslavije / Izdelkenudi v bogati izbiri na domaem kakortudi na tujem triu VSEM OBANOMIN POTRONIKOM ESTITAMOZA PRAZNIK DELA IN JIMELIMO PRIJETNOPRVOMAJSK O PRAZNOVANJE V naih prodajnih enotah  VELEBLAGOVNICA PRI POTI,Ljubljana  BLAGOVNICASkofja Loka  BLAGOVNICA SSTANOVANJSKO OPREMO,Ljubljana  KONFEKCIJA ELITA,Ljubljana  BLAGOVNICA,Koevje  VELEBLAGOVNICA,Velenje dajemo na voljo najiroizbiro blaga  za druino,  za stanovanje,  za gospodinjstvo,  za port in rekreacijo v samopostrenih oddelkih ivilvedno svee delikatesne izdelke,ivila vseh vrst, sadje i n zelenja-vo, mleko in mlene izdelke terpijae vseh vrst Slovenija avto LJUBLJANA, Celovka 150

Export-Import in zastopanje tujih firmTrgovina na debeloin drobno z motornimivozili, bicikli, nadomestnimideli, gumami, splonim inelektroavtomaterialominvesticijsko opremograd benimi stroji inlovskim orojem Servis in remont zamotorna vozila Predstavnitva:Beograd, Ul. 27. marta 34Rijeka, Borisa Kidria 58/aNovi Sad, Trg Sve tozaraMarkovia 5Split, Tolstojeva 32 LJUBLJANA, DRAGA 41 Telefon: 55 366, 57 052 Podjetje za izdelavo in popravilo kmetij-ske in gozdarske mehanizacije Telex: 31271 Telegram: Agrostroj-Ljubljana, Ljubljana, p. p.7/1, konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejenaprave za namakanje z umetnim deje m v sta-bilnem, polstabilnem in pominem sistemu. Z lastno mehanizacijo opravlja vsa melioracijskadela, servis kmetijske in gozdar ske mehanizacijeter avtomobilov. Izdeluje epoksy smole in kite, odporne proti Icl-slinam in alkalijam za uporabo v strojni, grad-beni In ivUski industriji. estitamo vsem delovnim ljudem in svojimposlovnim prijateljem za obletnico ustanov itveOF slovenskega naroda in za mednarodnipraznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornihvozil pa sreno vonjo! CENTROMERKUR Ljubljana Vsem bralcem revijeKronike in vsemposlovnim prijateljemestitamo za 1. maj,praznik dela!Priporoamo seza obisk! REVARNA Izvoz UvozLJUBLJANA, POLJANSKA 95, tel. 321 155, 316 052 Industrija naravnih in umetnih rev Parnatopilnica loja Svojim poslovnim partnerjem, prijateljem inznancem estitamo za praznik OF 27. 4. in 1. maj Projekt-nizke zgradbe LJUBLJANA,Parmova 33 Telefon 312 029 Izdeluje projekte za vse vrste nizkih gra-denj : ceste, mestne ulice, mostove, v ia-dukte, predore, aerodrome, regulacije, me-lioracije, vodovode, kanalizacije, jezove,pregrade, rpalnice, istilne naprave, in-dustrijske in druge visoke zgradbe. Opravlja geodetske izmere in ekspropria-cijske elaborate. Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF slovenskeganaroda in za mednarodni praznik dela 1. maj. TRGOVSKO PODJETJE KURIVOPRODAJA Ljubljana, Na jami 10 Telefon 55 695vam daje na voljo v svojih poslovalnicah vsevrste kuriva in gradbenega materiala po konku-rennih cenah. Tudi na kolektiv se pridruuje estitkam zaobletnico ustanovitve OF inza mednarodni p raznik dela 1. maj. LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 64 Telefon 310 072) protektira avtomobilske plae, izdeluje penasteprofUe ln razne gumijaste tehnine pre dmeteter kolesa za sredstva notranjega transporta. estitamo vsem delovnim ljudem in svojim po-slovnim prijateljem za obletnico ustan ovitve OFslovenskega naroda in za mednarodni praznikdela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornihvozil pa elimo sreno vonjo! Tudi na kolektiv se pridruuje estitkamza obletnico ustanovitve OF inza mednarodni praznik dela 1. maj. Papirna galanterija SIMONI LJUBLJANA, Razpotna 4

Telefon: 25-091 Telegram: Simoni Ljubljana TISKARSTVO: KOMERCIALNI TISK KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE EMBALAA KOLEDARJI REKLAMNI KARTONI UMETNIKE REPRODUKCIJE estita za obletnico ustanovitveOsvobodilne fronte slovenskeganarodain mednarodni praznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom,poslovnim partnerjem in znancempa elimo v majskih prazni kihmnogo prijetnega razvedrila KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambroev trg 7 Telefon 315 533, 322 738 projektira,gradi in vzdrujejavno kanalizacijskoomrejeter naprave Delovna skupnost Kanalizacije estita vsem delovnim ljudem in poslovnim znancem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila. INDOS industrija transportnihhidravlinih strojev LJUBLJANA-MOSTE Telefon: h. c. 313 82,2'komercialni oddelek: 311 09O, dir. 312 330 Tudi na kolektiv se pridruuje es titkamza obletnico ustanovitve slovenskega narodain za mednarodni praznik dela 1 maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner-jem in znancem pa elimo v majskih pra znikihmnogo prijetnega razvedrila. Obenem obveamo poslovne prijatelje, da nudiza mehanizacijo notranjega transporta: BATERIJSKE VILIARJE VE 600 kpBATERIJSKE VILIARJE VE 1000 kpBATERIJSKE VILIARJ E VE 1200 kpBATERIJSKE VILIARJE VE 1500 kp "BATERIJSKE VILIARJE VE 200«'kpDIESEL VILIARJE VD 1500 kpDIESEL VILIARJE VD 2000 k pDIESEL VI LIARJE VD 2500 kpDIESEL VILIARJE VD 320O kp Natanneji komercialni kakor tudi tehnini po-datki so vam na razpolago v naem komerci al-nem oddelku. PriBoroamn^e za KEMINA INDUSTRIJA JIJB DOL PRI LJUBLJANI proizvaja : SUHE BARVE: mineralne barvekoksne barveorganske barvefasadne barvecementne barvebarve JUBOFL OR DISPERZIJSKI IZDELKI: STEKLARSKI KITI: EXTRA steklarski kit EGOJUBOSIT EGOMER EGO dur 30

EGO U special  JUBOCOLOR barve  JUBOCOLOR PASTE za niansiranje  JUPOL poldisperzijska barva  JUKOL impregnacija za podlago  JUBOLIN disperzij ski kit  JUBOLIT plastini omet LEPILA : JUBINOL 1 a, lepilo za lepljenje ultrapasaJUBINOL 3 a, lepilo za ultra pasJUBINO L 6 a, lepilo za lepljenje parketa in top-lega poda SIPROLIT, lepilo za siporeks in keramine plo-ice TAPETOFIX, lepilo za tapeteSTYRONOL, lepilo za lepljenje styropornihplo JUBONIL, poliuretanski premaz za tla Ljubljanski urbanistinizavod - LUZ LJUBLJANA, KERSNIKOVA 6,TITOVA 36KIDRIEVA 1CANKARJEVA 1 Podroje dela zavoda:  prouuje, raziskuje, razvija in izpopolnjujemetode in tehnike prostorskega pl aniranja inurbanistinega nartovanja;  izdeluje vse vrste dokumentacije s podrojaprostorsko planerske dejavnosti (r egionalneprostorske plane za oja obmoja in poseb-ne namene ter urbanistine programe in na-rte) ;  pripravlja kratko in srednjerone narte pro-storske ureditve mesta in naselij na podlagidrubeno gospodarskih nartov;  izdeluje vse vrste dokumentacije s podrojaurbanistino nartovalne dejavnosti (v se delezazidalnih nartov) ;  pripravlja predloge smernic za izdelavo lo-kacijske dokumentacije in izdelu je lokacijskodokumentacijo;  opravlja zakolienje in geodetska dela v zve-zi z izdelavo lokacijske dokumen tacije tergeodetsko komunalna dela pri dokumentacijiza realizacijo zazidalne zas nove:  posreduje drubenim, politinim in drugimpravnim osebam strokovno pomo in priporoila v urbanistinih zadevah;  zavod opravlja svoje naloge samostojno alipa organizira izdelavo teh nalog, pri emersodeluje z vsemi pristojnimi dejavniki narepublikem, mestnem ali obinskem nivoju; Ljubljanski urbanistini zavod estita za oblet-nico ustanovitve OF slovenskega naro da in zamednarodni praznik dela 1. maj. Simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natannost inekspeditivnost ljubljanska banka ljubljanska banka Ime, ki zagotavljasodobno, uinkovito in zanesljivobanno poslovanje SPLONOGRADBENOPOD%JET%JEGROSUPLE Projektiramo in gradimo visoke ln nizketer industrijske gradnje estitamo vsem naim poslovnimprijateljem in delovnim ljudem ZA OBLETNICO USTANOVITVE OFSLOVENSKEGA NARODAIN ZA MEDNARODNI PRAZNIKDELA 1. MA J Vsem delovnim kolektivom, poslovnimpartnerjem ln znancem pa elimov majskih prazni kih mnogo prijetnegarazvedrila Poslovni stanovanjski objekt v Grosupljem TEMER servis za popravilo tehtnic,tenih in merilnih napravLJUBLJANA, GORNJI TRG 44 Tele fon 20 844in Hrenova ulica 19 a Telefon 20 171 Tudi na kolektiv se pridruuje estitkpmza obletnico ustanovitve OF slovenskega narod ain za mednarodni praznik dela 1. maj

»INSTALACIJA« Ljubljana Kamnika ulica 48 a opravlja : Instalacije za vse tekoine in pline,montira : sanitarne naprave v zdravstvenih, gostinskih, stanovanjslclh m industrijskih objektih,izdeluje: projekte za vsa navedena dela. V ur Partizan Ljubljana Cestita vsem delovnim ljudem za praznik OFslovenskega naroda in mednarodni praz nik dela1. maj ZIMA - industrija etk61001 ljubijana - trpineva 108 proizvaja sortirano etino, etke in opie.Cestita za obletnico ustanovitve OF irpraznik dela 1. m j KOVINSKO PODJETJE UNITAS LJUBLJANA CELOVKA CESTA 224 se priporoa s priznano proizvodnjo sanitarniharmatur in odlitkov barvnih kovin. »CHEMO EXPRESS« KEMINA ISTILNICAING. NE2A PENCA-SUSNIKLJUBLJANA VIDOVDANSKA ULICA 2, se priporoa, svojimcenjenim strankam pa elivesele majske praznike tiskarna lOneta tomieai LJUBLJANA, GREGORIEVA 25 atelefon: 20 552, 22 990, 22 940 v tisk sprejemamo: tiskovine vseh vrst, lepake, letake,prospekte, cenike, koledarje v enoali vebarvn em tisku, leposlovne in znanstveneknjige, revije in bjroure ofsettiskrototiskknjigotiskknjigoveznica tudi v vaem domugospodinjstvi aparati VLA2ILNI LIKALNIK ki omogoa vlano in suho lil<anje. AVTOMATSKI LIKALNIK »MOJCA« odprti roaj omogoa likanje vseh delov peri la. AVTOMATSKI LIKALNIK je zelo priljubljen model, ki si je pridobil zaupanje gospod inj po vsem svetu. NAVADNI LIKALNIK preprost, zanesljiv brez regulacije temperature. AVTOMATSKI KRUNI OPEKA je namenjen za pripravo opeenih kruhkov (toast). ELEKTRINA REETKA za pripravo mnogih specialitet na aru. PRIBOR ZA ELEKTRINO REETKO slui za pripravo jedi na aru, katere nameravamo med obdel avo obraati.CVRTNIK (FRITEZA) je namenjen za pripravo raznih jedi v vroem olju.SUIL NA AVBA hitro in enakomerno suenje las. KOZMETINO OGLEDALO dvostransko vrtljivo ogledalo na eni strani ravno, na drugi konkavno za poveanje slike. /^-^ I ISTILNIK PREPROG primeren za vsakodnevno ienje preprog. vl? I I I I O