IZDAVA^KI CENTAR TRI ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija tel./faks: +389 2 3245 622 e-mail: tri@kniga.com.

mk www.kniga.com.mk

Glaven urednik Art direktor Urednik

Vinka Sazdova Aleksandar Sazdov Bojan Sazdov

Naslov na originalot

Stieg Larsson MN SOM HATAR KVINNOR

Copyright Stieg Larsson 2005 Copyright , 2010 Norstedts Agecy.
Prevod

Margarita Malenkova

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe ~a tuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elek tronskite ili pe~ateni te mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.

 , 1

Istoto se slu~uva{e sekoja godina. Sega prima~ot na cve}eto navr{uva{e osumdeset i dve godini, koga pratkata pristigna, ja otvori i ja trgna ukrasnata hartija. Potoa ja krena slu{alkata i go svrte brojot na biv{iot policiski inspektor, koj po penzio niraweto se nastani kraj ezeroto Siljan. Tie dvajcata ne samo {to bea na isti godini, tuku bea i rodeni na ist den. Toa, so ogled na okol no stite, be{e re~isi ironi~no. Inspektorot znae{e deka razgovorot }e sleduva po isporakata na po{tata, vo edinaeset ~asot pretpladne. Pie{e kafe i ~eka{e. Ovaa godina telefonot zayvoni u{te vo deset i pol. Inspektorot ja krena slu{alkata i, ne pretstavuvaj}i se, re~e: Zdravo. Pristigna.# Koe e ovaa godina?# Ne mi e poznato. ]e se raspra{am za koe cve}e se raboti - ima bela boja.# Pretpostavuvam deka nema nikakva poraka?# Ne, nema ni{to, osven cvetot. Ramkata e ista kako minatata godina - edna od onie ednostavni, evtini.# Po{tenski pe~at?# Stokholm.# Rakopis?# Ist kako sekoga{ - golemi pe~atni bukvi. Ednakvi i uredni.# Temata so toa be{e iscrpena i sogovornicite, sekoj od svojata strana na `icata, stivnaa nekolku minuti. Penzioniraniot inspektor se navali na trpezariskiot stol i povle~e ~ad od luleto. Znae{e deka od nego ve}e ne se o~ekuva nikakvo proniklivo ili ostroumno pra{awe, koe bi ja osvetlilo temata od drug agol. Toa vreme odamna pomina, i razgovorot me|u dvajcata lu|e be{e pove}e eden vid ritual od imeto na misterijata, ~ie re{avawe nikoj drug na svetot ni najmalku ne go interesira{e.
5

Latinskoto ime e Leptospermum (Murtaceae) rubinette. Se raboti za skromna grmu{esta bilka, visoka okolu dvanaeset santimetri, so lisja {to potsetuvaat na vres i petvene~en cvet, so pre~nik od dva santimetri. Bilkata poteknuva od ~estakot vo ridestite oblasti na Avstralija, kade {to raste vo gusti xbunovi. Vo Avstralija ja vikaat Desert Snow1. Podocna, specijalist od edna botani~ka gradina vo Upsala }e tvrdi deka stanuva zbor za neobi~na bilka, koja vo [vedska retko se nao|a. Botani~arot navel vo izve{tajot deka bilkata e vo srodstvo so avstraliskoto ~ajno drvo, i deka ~esto se me{a so svojot zna~itelno porasprostranet rodnina Leptospermum scoparium, {to vo izobilie go imalo na Nov Zeland. Razlikata, spored zborovite na ekspertite, bila vo toa {to rubinetot na vrvot na vene~nite liv~iwa ima nekolku mikroskopski crvenikavi to~ki koi mu davaat na cvetot bledorozova nijansa. Rubinetot, s na s, e zbunuva~ki skromno cve}e. Nema nikakva pazarna vrednost. Ne se koristelo za nikakvi poznati medicinski celi, nitu imalo halucinogeni dejstva. Ne bilo za jadewe, ne bilo upotreblivo kako za~in nitu za proizvodstvo na boja. Me|utoa, cve}eto bilo od izvesno zna~ewe za avstraliskite domorodci Aborixini, koi oblasta i florata na Aers Rok tradicionalno gi smetale za sveti. Edinstvenata cel na cve}eto navidum bilo toa {to ja krasi okolinata so svojata ubavina. Botani~arot od Upsala, vo izve{tajot konstatiral deka Desert Snow duri i vo Avstralija mo`e te{ko da se najde, a deka vo [vedska pretstavuva vistinska retkost. Samiot botani~ar nikoga{ porano ne videl nitu eden primerok, ama, koga se raspra{al me|u kolegite, doznal deka imalo obidi bilkata da se odgleduva vo eden park vo Geteborg i deka e mo`no da ja ima po privatnite stakleni gradini na qubiteli na cve}e i botani~ari-amateri. Te{ko e da se odgleduva vo [vedska zatoa {to bara umerena i suva klima i zatoa {to vo tekot na zimskite meseci mora da se ~uva doma. Varovni~kata podloga ne odgovara na bilkata i neophodno e da se poleva odozdola, direktno od korenot. Bara posebna ume{nost. Toa {to bilkata vo [vedska be{e retka, teoretski treba{e da go olesni otkrivaweto na potekloto tokmu na toa cve}e, ama vo
1

Ang. pustinski sneg (zab. prev.)

praktika, takvata zada~a be{e nevozmo`na. Ne postoeja nikakvi registri, nitu licencii koi bi mo`ele da se pregledaat. Nikoj ne mo`e{e da ka`e kolku privatni odgleduva~i voop{to se obiduvaat da odr`at cve}e {to e tolku te{ko za odgleduvawe - mo`e{e da stane zbor samo za nekolku qubiteli na cve}iwa, ama isto taka i za stotici na koi semeto ili samite bilki im bile dostapni. I semeto i bilkite mo`e{e da se nara~aat po po{ta od drug odgleduva~ ili od nekoja botani~ka gradina, od kade i da bilo vo Evropa. Mo`e{e da bidat i doneseni od nekoe patuvawe vo Avstralija. Otkrivaweto tokmu na takvite odgleduva~i me|u milioni [ve|ani, koi imaat mali stakleni gradini ili po nekoja saksija na prozorecot vo dnevnata soba, be{e, so drugi zborovi, beznade`na zada~a. Ova cve}e be{e samo edno vo redicata zagado~ni cve}iwa koi vo cvrst plik pristignuvaa na 1 noemvri. Sekoja godina se rabote{e za poinakvo, no sekoga{ ubavo i, donekade, retko cve}e. Kako i obi~no, be{e presuvano i vnimatelno polo`eno me|u akvarelhartija i staklo, pricvrsteno so ednostavna ramka, format 29 h 16 santimetri. Misterijata so cve}eto nikoga{ ne stigna vo mediumite ili vo javnosta, i im be{e poznata samo na ograni~en broj lu|e. Tri decenii porano, tie redovni cvetni pratki bea predmet na analiza na Dr`avnata kriminalisti~ka laboratorija, na specijalistite za otpe~atoci na prsti, grafolozi, policiski inspektori i golemiot broj rodnini i prijateli na prima~ot na paketot. Denes, akterite na dramata ja so~inuvaa samo tri li~nosti: slavenikot, penzioniraniot policiski inspektor i, se razbira, nepoznatoto lice, koe gi pra}a{e podarocite. Bidej}i prvite dvajca bea vo tolku odminati godini {to dojde vreme koga mo`e{e da se o~ekuva ona neizbe`noto, krugot na zainteresiranite lica mo`e{e da stane i u{te potesen. Penzioniraniot policaec be{e iskusen veteran. Nikoga{ nema da ja zaboravi svojata prva intervencija, koga uapsi eden nasilen i te{ko alkoholiziran rabotnik vo elektri~na centrala, pred i sebe i drugite da gi zavie vo crno. Vo tekot na karierata, inspektorot zatvora{e kradci, nasilnici, izmamnici, dileri, siluva~i i eden, pomalku ili pove}e lud, terorist. U~estvuva{e vo devet istragi na ubistva so umisla i od nevnimanie. Vo pet od devette slu~aja,
7

ubijcite sami viknale policija i, dlaboko kaej}i se, priznale deka ja ubile soprugata ili bratot, ili nekoj drug ~len na semejstvoto. Tri pati policijata traga{e po ubiecot - dva slu~aja bea re{eni vo rok od nekolku dena, a eden, so pomo{ na Centralnoto oddelenie za organiziran kriminal, po dve godini. Devettiot slu~aj be{e re{en od policiska gledna to~ka, {to zna~i deka istra`nite sudii znaeja koj e ubiecot, ama dokazniot materijal be{e tolku skuden {to obvinitelot re{i da go zamrzne slu~ajot. Na vxa{enost na inspektorot, slu~ajot so tekot na vreme be{e otfrlen. S na s, inspektorot zad sebe ima{e impresivna kariera i mo`e{e da bide zadovolen so toa {to go postigna. Daleku od toa deka toa i be{e. Slu~ajot so presuvanoto cve}e mu be{e trn vo okoto edinstveniot preostanat nere{en slu~aj, na koj be{e mu posvetil daleku najmnogu vreme. Situacijata be{e dvojno besmislena bidej } i, toj, ni po pove}e od iljada ~asa rabota na slu~ajot, i vo ramkite na slu`bata i nadvor od nea, ne mo`e{e da tvrdi duri ni deka zlostorstvoto voop{to e izvr{eno. Dvajcata znaeja deka li~nosta {to stava cve}iwa vo ramka koristi rakavici, taka {to ni na ramkata ni na stakloto nema da ima otpe~atoci. Bea svesni za toa deka nema da mo`at da go otkrijat pra}a~ot. Znaeja deka takva ramka mo`e da se kupi vo fotografski prodavnici i vo kni`arnici niz celiot svet. Ednostavno - nema{e nikakvi tragi {to bi mo`ele da gi sledat. Osven toa, i po{tenskite pe~ati bea razli~ni; paketot naj~esto pristignuva{e od London, dvapati od Pariz, dvapati od Kopenhagen, po edna{ od Madrid i Bon, a edna{, {to be{e najtainstveno, od Pensakola, vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Dodeka site drugi gradovi mu bea poznati, Pensakola inspektorot mora{e da ja pobara vo atlasot. Otkako sogovornicite go zavr{ija razgovorot, osumdeset i dvegodi{niot slavenik dolgo vreme sede{e zagledan vo ubavoto, no bezizrazno avstralisko cve}e, za nego dotoga{ u{te so nepoznato ime. Nadokraj, ja krena glavata i go pogledna yidot nad biroto. Na nego visea ~etiriset i tri vrameni presuvani cve}iwa, rasporedeni vo ~etiri reda od po deset ramki; vo pettiot, {totuku zapo~nat, ima{e ~etiri cve}iwa. Od gorniot red nedostiga{e edno cve}e mestoto na brojot devet be{e prazno. Desert Snow, slika ~etirieset i ~etiri.
8

Me|utoa, prv pat se slu~i ne{to {to be{e poinaku vo odnos na site prethodni godini. Sosema odnenade`, i bez predupreduvawe, starecot se rasplaka. I samiot be{e iznenaden od toj neo~ekuvan nalet na ~uvstva, po re~isi ~etirieset godini.

10

20 3

18

11

 , 20

Nema{e nikakvo somnevawe deka sudeweto e okon~ano, i s {to ima{e da se ka`e, ve}e bilo re~eno. Toj vo niedna sekunda ne se posomneva deka }e go proglasat vinoven. Pi{anata presuda be{e donesena vo petok, vo deset ~asot nautro; sega preostana samo reporterite, koi ~ekaa vo hodnikot pred sudnicata, da sumiraat s za kraj. Mikael Blumkvist gi vide pokraj otvorenata vrata i zastana nekoja sekunda. Ne saka{e da zboruva za presudata koja tuku{to ja dobi, no pra{awata bea neizbe`ni. I samiot znae{e deka mora da se postavat i deka na niv mora da se odgovori. Zna~i, taka izgleda da se bide prestapnik, pomisli. Da bide{ na pogre{nata strana. Mu be{e neprijatno, se ispravi i se obide da se prisili da se nasmevne. Za vozvrat, reporterite mu se nasmeaja i, prijatelski nastroeni, re~isi zasrameni, kimnaa so glavite. Da vidime... vesnicite Aftonbladet, Ekspresen, TT, komerci jal na ta {vedska televizija TV4, a od kade ste vie... taka zna~i, od vesnikot Dagens industri. Sigurno sum stanal poznat#, zaklu~i Mikael Blumkvist. Daj ni nekoj komentar, Kale Blumkvist#, re~e novinarot od eden od ve~ernite vesnici. Mikael Blumkvist, ~ie celo ime slu~ajno be{e Karl Mikael Blumkvist, se vozdr`a da ne gi okokori o~ite, kako i sekoga{ koga }e go ~ue{e ovoj prekar. Mikael Blumkvist, pred dvaeset godini, koga ima{e dvaeset i tri, i koga prv pat po~na preku leto da raboti kako novinar na zamena, bez sopstvena zasluga, sosema slu~ajno, uspea da otkrie banda ograbuva~i na banki, koja vo tekot na dve godini izvr{ila pet kra`bi za koi site doznaa. Nema{e nikakvo somnevawe deka vo site tie slu~ai se rabote{e za ista banda. Specijalnost im be{e da pro{etaat do pomalite mesta i so vojni~ka preciznost, vo ist den da ograbat edna ili dve banki. Nosea
12

gumeni maski so likovite na Volt Dizni, pa policijata, spored ne tolku jasna logika, gi nare~e Bandata na Pajo Patorot. Vesnicite pak gi prekrstija vo Bra}a Buldozi, {to zvu~e{e malku poseriozno, ako se zeme predvid deka vo dvata pati, nemilosrdno i o~igledno, bez obyir na ~ove~kata sre}a i nesre}a, istrelale kur{umi za predupreduvawe i im se zakanuvale na minuva~ite ili na onie {to bile premnogu qubopitni. [estiot pat, srede leto, provalija vo edna banka vo oblasta Esterjetland. Reporterot na lokalnoto radio, slu~ajno se na{ol vo bankata vo momentot na grabe`ot, i reagiral vo soglasnost so pravilata na slu`bata. [tom ograbuva~ite izlegle od bankata, oti{ol kaj telefonskiot avtomat i direktno se javil vo programa za da ja soop{ti vesta. Mikael Blumkvist minuva{e nekolku dena so poznajni~kata vo vikendi~kata na nejzinite roditeli vo Katrineholm. Ne mo`e da ka`e zo{to ja povrzal celata rabota, duri ni koga policijata go pra{a, ama vo momentot dodeka slu{a{e vesti, pomisli na grupata od ~etiri mom~iwa vo edna vikendi~ka, samo na nekolku stotici metri ottamu. Gi vide kako igraat badminton vo dvorot nekolku dena porano: ~etiri rusokosi mom~iwa, vo dobra fizi~ka kondicija, vo {orcovi, goli do pojas. Be{e o~igledno deka se bilderi i ne{to go natera povtorno da gi pogledne dodeka igraa - mo`ebi poradi toa {to me~ot go igraa pod `e{tinata na sonceto, so `ar {to mu izgleda{e kako nekoja divo naso~ena energija. Nema{e nikakva racionalna pri~ina da se posomneva deka se ograbuva~i na banki, ama sepak pro{eta, sedna na ridot od kade {to mo`e{e da ja vidi vikendi~kata. Izgleda{e prazna. Pominaa re~isi ~etirieset minuti koga edno volvo pristigna i se parkira vo dvorot. Izgleda{e kako da im se brza i sekoj zad sebe ja vle~e{e svojata sportska torba, {to samo po sebe ne mora{e da zna~i ni{to drugo, osven deka ednostavno bile nekade na kapewe. Ama edniot od niv, se vrati kaj avtomobilot, od nego izvadi eden predmet, {to brzo go pokri so sportskata jakna, a Mikael, i od relativno oddale~enoto mesto na koe se nao|a{e, mora{e da konstatira deka se raboti za dobar star hekler, tokmu takov od koj ni samiot ne se oddeluva{e za vreme na ednogodi{noto slu`ewe na voeniot rok. Potoa ja povika policijata i raska`a s {to vide. Toa be{e po~etokot na intenzivna tridnevna zaseda, {to ja sledea mediumite,
13

zaedno so Mikael, vo preden plan; za toa, eden ve~eren vesnik mu isplati bogat honorar. Policijata formira {tab vo edna prikolka na imotot do vikendi~kata, vo koja otsedna Mikael. Slu~ajot na Bra}ata Buldozi mu dade na Mikael status na yvezda, kakov {to mu be{e potreben na mlad novinar. Lo{ata strana be{e toa {to eden drug ve~eren vesnik ne mo`e{e da se vozdr`i a da ne stavi naslov Kale Blumkvist go re{i slu~ajot. Edna postara kolumnistka go napi{a ovoj {egovit tekst, vo koj pove}epati se povika na likot na mom~enceto-detektiv Kale, od knigite na Astrid Lindgren. Osven toa, vesnicite objavija zrnesta slika na koja Mikael, so poluotvorena usta i krenat pokazalec, kako da mu dava nekakvi instrukcii na uniformiraniot policaec. Vsu{nost, mu poka`uva{e kade se odi do polskiot klozet, zad vikendi~kata. Ne be{e va`no toa {to Mikael Blumkvist vo celiot svoj `ivot ne go upotrebi imeto Karl, ni toa {to nieden pi{an tekst ne go potpi{a so Karl Blumkvist. Od toj moment, za sopstven o~aj, me|u kolegite novinari stana poznat kako Kale Blumkvist, {to be{e potsme{liv prekar, ne neprijatelski, no nikoga{ ne sosema prijatelski. Sekoja ~est na Astrid Lindgren, gi saka{e nejzinite knigi, no prekarot go prezira{e. Mu bea potrebni mnogu godini i daleku poseriozna novinarska rabota, pred da po~ne ovoj prekar da blednee, no s u{te potskoknuva{e koga nekoj vo negova blizina } e go upotrebe{e. I taka, smireno }e se nasmevne{e i }e go pogledne{e v o~i novinarot od ve~erniot vesnik. Ama, ajde, izmisli ne{to. I taka vo tekstovite sekoga{ dava{ sloboda na fantazijata.# Negoviot ton ne be{e neprijaten. Site tie, pomalku ili pove } e se poznavaa. Najlo{ite kriti~ari na Mikael re{ija da ne prisustvuvaat na konferencijata. So edna od niv rabote{e porano, a so edna druga, so TAA od TV4, re~isi uspea da se fati na edna zabava, pred nekolku godini. Dobro vi gi potkastrile u{ite tamu#, re~e novinarot, koj o~igledno pratil mom~e na zamena. Taka e toa#, prizna Mikael. Edvaj mo`e{e da tvrdi ne{to drugo. Kako ste?# Nasproti serioznosta, ni Mikael ni postarite novinari ne mo`ea da odoleat a da ne se nasmevnat poradi ova pra{awe. Mikael
14

razmeni pogled so TAA od TV4. Kako ste? - pra{awe za koe Seri oznite novinari na site vremiwa smetaat deka e edinstvenoto koe Tapoglavite sportski novinari uspevaat da mu go postavat na zadi{aniot sportist, koj prv stignal na celta na trkata. A potoa, pak stana seriozen. Mo`am sekako da se `alam poradi toa {to sudot ne dojde do poinakov zaklu~ok#, odgovori malku formalno. Tri meseca zatvor i sto i pedeset iljadi kruni kako ot{teta. Toa e strogo#, re~e TAA od TV4. ]e pre`iveam.# ]e bara{ li izvinuvawe od Vene{trem? ]e se smiri{ li so nego? Ne, mislam deka toa e malku verojatno. Moeto sfa}awe za moralot vo vrska so rabotata na gospodin Vene{trem ne se izmeni ni malku.# Zna~i, i ponatamu tvrdite deka e izmamnik?#, ve{to pra{a novinarot. Zad ona {to }e be{e odgovor na toa pra{awe, se nayira{e novinarski naslov {to bi mo`el da mu na{teti na Mikael, ako reporterot ne signalizira{e za opasnosta, taka {to premnogu brzo mu tutna mikrofon. Pred da odgovori, toj razmisli nekolku sekundi. Sudot tuku{to utvrdi deka Mikael Blumkvist ja navredil ~esta na biznismenot Hans-Erik Vene{trem. Go obvinija za kleveta. Sudeweto se okon~a i ne planira{e da vlo`i `alba. Ama, {to bi se slu~ilo ako, od nevnimanie, gi povtori tvrdewata na samite skali na sudot? Mikael re{i da ne odgovori na ova pra{awe. Smetav deka imam dobri pri~ini za objavuvawe na podatocite so koi raspolagav. Sudot ima{e poinakvo mislewe, a jas moram, se razbira, da go prifatam faktot deka sudskiot proces te~e{e vo taa nasoka. Vo redakcijata podrobno }e zboruvame za ovaa presuda, pred da re{ime {to }e storime. Nemam ve}e {to da dodadam.# Ama, zaboravi na toa deka novinarot mora da umee da gi potkrepi svoite naodi#, re~e malku so ostar glas TAA od TV4. Ova tvrdewe edvaj mo`e{e da go odre~e. Bea dobri prijateli. Taa ima{e ramnodu{en izraz na liceto, no Mikael pomisli deka vo nejzinite o~i mo`e da raspoznae ronka o~ajni~ko distancirawe. Mikael Blumkvist ostana da odgovara na pra{awata u{te nekolku krajno ma~ni minuti. Neizgovorenoto pra{awe {to ostana
15

da lebdi vo vozduhot, a koe nikoj od reporterite ne mo`e{e da se re{i da go postavi, mo`ebi poradi toa {to be{e tolku zasramuva~ki nejasno, be{e kako mo`el Mikael da napi{e tekst {to vo tolkava mera e nepotkrepen so dokazi. Site nasobrani reporteri, site osven zamenata {to ja prati vesnikot Dagens industri, bea veterani so dolgogodi{no iskustvo. Za niv odgovorot na ova pra{awe be{e nadvor od granicite na poimlivosta. TAA od TV4, pred sobranieto mu postavuva{e zasebno pra{awe, pred kamerata. Be{e prijatelski nastroena, mnogu pove}e otkolku {to toj zaslu`i i dade sosema dovolen komentar za site novinari, koi i ponatamu stoeja do niv, za da bidat zadovolni. Prikaznata } e bide objavena so bombasti~ni naslovi, toa be{e neizbe`no, no se natera da se seti deka ova vsu{nost i ne be{e najgolem mediumski nastan. Reporterite go dobija toa {to go baraa, i se upatija nazad nakaj svoite redakcii. Toj ima{e namera da pro{eta, no ve}e smrzna po intervjuto - be{e vetrovit dekemvriski den. I tokmu dodeka stoe{e sam na skalite na sudot, krena pogled i vide kako Vilijam Borj izleguva od avtomobilot vo koj sede{e za vreme na intervjuto. Pogledite im se sretnaa, i toga{ Vilijam Borj se nasmevna. Vrede{e da se dojde makar samo za da te vidam kako ja dr`i{ taa hartija vo rakata.# Mikael ne odgovori. Vilijam Borj i Mikael Blumkvist se pozna vaa petnaeset godini. Edna{, kako ekonomski novinari na praksa, zaedno rabotea vo eden utrinski vesnik. Mo`ebi poradi toa {to me|u niv nema{e nikakva hemija, toga{ i se sozdade toa do`ivotno neprijatelstvo. Borj vo o~ite na Mikael be{e isklu~itelno lo{ reporter i naporna, odmazdoqubiva li~nost {to ja maltretira okolinata so glupavi {egi i ka`uva grdi raboti na smetka na posta rite, poiskusni reporteri. Po prvata karanica so nego, sleduva{e ponatamo{na prestrelka, {to dovede do toa raspravite da stanat li~ni. So tekot na godinite, Mikael i Vilijam Borj eden na drug nale tuvaa ~esto, no duri kon krajot na devedesettite godini stanaa vi stin ski neprijateli. Mikael napi{a kniga za ekonomskoto novi narstvo, bogato naveduvaj}i delovi od cel kup glupavi statii {to gi potpi{al Borj. Spored Mikaelovoto mislewe, Borj be{e nekoj
16

{to se pravi umen, {to ne se razbira vo pove}eto raboti za koi izve stuva, a pi{uva pofalni statii za internet-kompaniite koi ved na{ potoa se liznuvaat vo propast. Borj ne be{e odu{even od ana lizata na Mikael i, pri edna slu~ajna sredba vo edno kafule vo ju` niot del na Stokholm, re~isi }e se stepaa. Vo istiot moment, Borj go napu{ti novinarstvoto, pa sega, za zna~itelno pogolema plata, be{e zadol`en za informirawe vo pretprijatieto koe, osven seto toa, vleguva{e vo interesnata sfera na industrijalecot HansErik Vene{trem. Dolgo se gledaa pred Mikael da se svrti i da trgne. I li~e{e na Borj da dojde do zgradata za zasedanija samo za da mu se nasmee gro moglasno. Vo momentot koga Mikael trgna, avtobusot broj ~etirieset zapre na stanicata, i Mikael skokna vo nego - najmnogu za da go snema ottamu. Izleze kaj hostel Fritemsplan# i, s u{te so presudata v race, nere{itelno ostana da stoi na stanicata. Nadokraj re{i da pomine otsprotiva, do kafuleto Ana#, pokraj vlezot vo podzemnata gara`a na policiskata stanica. Nepolna minuta otkako pora~a kafe so mleko i sendvi~, na radioto po~naa popladnevnite vesti. Prikaznata za nego zavr{i na tretoto mesto, po onaa za bomba{ot-samoubiec vo Erusalim, i vestite deka Vladata imenuvala komisija za ispituvawe, kako {to se tvrde{e, na is~eznuvaweto na noviot kartel, vnatre vo grade`nata industrija. Novinarot Mikael Blumkvist od vesnikot Milenium be{e osu den vo petokot izutrina na zatvorska kazna od tri meseci, poradi gruba kleveta upatena kon industrijalecot Hans-Erik Vene{trem. Blumkvist porano ovaa godina, vo edno zabele`itelno spisanie, za takanare~enata afera Minos, tvrde{e deka Vene{trem za trgovi jata so oru`je upotrebil dr`avni sredstva nameneti za industriski vlo`uvawa vo Polska. Na Mikael Blumkvist isto taka mu e dosudeno da plati sto i pedeset iljadi kruni ot{teta. Vo eden komentar, advokatot na Vene{trem, Bertil Kamner, zabele`uva deka negoviot klient e zadovolen od presudata. Ova e isklu~itelno grub slu~aj na kleveta, veli toj. Presudata zafati dvaeset i {est stranici. Vo nea bea navedeni pri~inite poradi koi Mikael e obvinet po petnaeset to~ki za grubo
17

klevetewe na biznismenot Hans-Erik Vene{trem. Mikael zaklu~i deka za sekoja od tie to~ki od obvinenieto, mu e dosudena kazna od deset iljadi kruni i zatvorska kazna od {est dena. Ne vklu~uvaj} i gi tro{ocite za sudeweto i honorarot na negoviot advokat. Toj nema{e sila ni da po~ne da razmisluva kolkav ceh }e izleze na krajot, no isto taka zaklu~i deka mo`e{e da bide i polo{o. Sudot re{i da go oslobodi od obvinenieto po sedum to~ki. Dodeka gi ~ita{e zaklu~ocite na presudata, seti kako s posil no i polo{o go ma~i `eludnikot. Toj se iznenadi. U{te na samiot po~etok na sudeweto, znae{e deka samo po nekoe ~udo nema da go osudat. Ni toga{ nema{e nikakvi somnevawa vo toa, pa se pomiri i so takva pomisla. Imeno, tie dva dena od sudeweto si gi presede prili~no bezgri`no, pa i edinaeset dena, ne ~uvstvuvaj}i ni{to po sebno, ~eka{e sudot da dovr{i i da go formulira tekstot {to sega go dr`e{e v raka. Duri sega, po zavr{uvaweto na procesot, go fati nespokojstvo. Zalakot {to go zede, mu ostana v usta. Mu be{e te{ko da golta i go potturna sendvi~ot nastrana. Ova be{e prv pat Mikael Blumkvist da bide osuden za nekoj prekr{ok. Prv pat voop{to se posomnevaa vo nego ili go obvinija za ne{to. A sepak, presudata ne be{e mnogu stroga. Polesen prestap. Nasproti s, ne stanuva{e zbor za vooru`en grabe`, ubistvo ili siluvawe. Od ekonomska strana, presudata mo`e{e da se po~uvstvuva. Milenium ne zazema{e istaknato mesto vo svetot na mediumite i nema{e neograni~eni prihodi; be{e na marginite, no ovaa presuda za nego ne be{e ni katastrofa. Problemot be{e toa {to Mikael be{e sopstvenik na eden del od Milenium, a istovremeno, kakov idio tizam, i pi{uva{e za vesnikot i be{e odgovoren za negovoto obja vuvawe. Mikael ima{e namera od sopstven xeb da ja plati o{te ta ta od sto pedeset iljadi kruni, {to mnogu }e ja razori negovata za{te da. Vesnikot }e gi nadomesti tro{ocite za sudeweto. So mudro raspolagawe so sredstvata, toa }e se sredi nekako. Razmisluva{e za mo`nosta da go prodade stanot, {to bi go zabo lelo. Kon krajot na veselite osumdesetti godini, dodeka edno vreme duri ima{e postojana rabota i relativno dobri prihodi, gleda{e za postojano i da se nastani. Se javuva{e na oglasi za stanovi i po ve}eto gi odbi, s dodeka ne naleta na eden stan od {eeset i pet kvadrata, na potkrovje, na samiot po~etok na ulicata Belmanzgatan.
18

Prethodniot sopstvenik po~nal da go ureduva potkrovjeto za `ive ewe, ama nenadejno dobil rabota vo nekoja internet-kompanija vo stranstvo, i Mikael mo`e{e da go kupi za mali pari. Mikael gi odbi skicite na arhitektot za enterier i sam ja zavr{i rabotata. Parite gi dade za sreduvawe na bawata i kujnata, a za drugoto ne mu be{e gri`a. Namesto da postavi parket i da krene yidovi koi stanot bi go pretvorile vo dvosoben, toj gi i{mirgla tavanskite gredi, nanese var direktno na neobrabotenite yidovi, a najlo{ite nedostatoci gi skri so dva akvarela od Emanuel Bern stoun. Rezultatot be{e stan bez yidovi, so prostorija za spiewe zad plakarot so knigi i so trpezarija i dnevna soba, vedna{ pokraj malata kujna. Stanot ima{e dva prozorci na pokrivot i na poniskiot yid, eden prozorec, so pogled kon zalivot Ridarfjerden i stariot del na Stokholm. Ima{e pogled kon vodata kaj zaobikolnicata Sluzen i kon gradskoto sobranie. Kako {to stoeja rabotite, vakov stan denes ne }e mo`e{e da si dozvoli, i be{e zadovolen da go zadr`i. No rizikot deka mo`ebi }e go izgubi stanot, ne be{e ni{to na sproti toa {to go dobi vo profesionalna smisla, a takvata {teta }e mora dolgo vreme da se poprava. Ako, voop{to, mo`e da se popravi. Stanuva{e zbor za doverba. Kako {to mo`e{e da se predvidi, mnogu urednici vo dogledna idnina }e se kolebaat da objavat pri kazni so negov potpis. Vo bran{ata i ponatamu ima{e dovolno pri jateli koi }e go prifatat toa {to padna kako `rtva na nesre}ni okolnosti, ama ve}e ne smee{e da si dozvoli ni najmala gre{ka. Sepak, najmnogu pe~e{e poni`uvaweto. Gi ima{e site aduti v race, no, i pokraj toa, izgubi eden od polugangsterite vo kostum od Armani. Od selsko ku~e. Od japi, so poznat advokat, koj se kle{te{e za vreme na celoto sudewe. Kako mo`e{e, po |avolite,da trgne tolku nadolu? Aferata Vene{trem po~na, sudej}i po s, godina i pol porano, na edna jahta od tipot melar-30#, edna letna ve~er. Celiot toj splet na okolnosti zapo~na taka {to eden kolega, biv{ novinar, a sega pripravnik za informacii vo oblasnata uprava, saka{e da ja voshiti svojata nova devojka i nepromisleno najmi edrilica od markata skampi#, za pove}ednevno, neplanirano no romanti~no, edrewe niz stokholmskiot arhipelag. Devojkata, koja od Halstahamar, neodamna se preselila na studii vo Stokholm, dava{e izvesen otpor, no
19

dozvoli da ja nagovorat pod uslov so niv da pojdat i nejzinata sestra so nejzinoto mom~e. Nikoj od toa trio od Halstahamar, nikoga{ porano ne bil na edrilica. Samo, problemot be{e toa {to i toj samiot ima{e pove}e entuzijazam otkolku iskustvo kako edrili~ar. Tri dena pred trgnuvaweto, o~ajni~ki go povika Mikael i go ubedi da pojde so niv kako petti ~len na ekipa`ot, so ve{ti poznavawa za navigacijata. Otprvin Mikael mu pristapi na predlogot so studena glava, ama potklekna pred vetuvaweto za nekolku dena opu{tawe vo stok holmskiot arhipelag so, kako {to ve}e se veli, dobra hrana i dobro dru{tvo. Od tie vetuvawa ne stana ni{to, i edreweto se pretvori vo mnogu polo{a katastrofa otkolku {to mo`e{e i da zamisli. Po ubavata i malku zmiulesta ruta od poluostrovot Bulanda, a potoa po kanalot Furusundsleden, edrea so brzina edvaj od pet metri vo sekunda, pa sepak novata devojka vedna{ dobi morska bolest. Nejzinata sestra po~na da se kara so svoeto mom~e, a nikoj od niv ne poka`a interes da nau~i makar i najmala sitnica za edreweto. Na brgu be{e jasno deka od Mikael se o~ekuva da upravuva so brodot, dodeka drugite davaa dobronamerni, no glavno neva`ni soveti. Po prvoto no}evawe vo eden zaliv i nacionalniot park Engse, be{e podgotven da pristane vo Furusund, i so avtobus da se vrati doma. Na brodot go zadr`aa o~ajnite molbi na ostanatite. Naredniot den okolu pladne, dovolno rano za da mo`e s u{te da se najdat nekolku slobodni mesta, se zakotvija do pristani{teto na ostrovot Arholm. Se nafrlija na hranata i, samo {to zavr{ija so ru~ekot, Mikael zabele`a eden `olt brod M-30# kako lizga niz pristani{teto samo so pomo{ na glavnoto edro. Brodot bavno vplovuva{e, dodeka ~ovekot na palubata bara{e slobodno mesto. Mikael se svrte i konstatira deka prostorot me|u nivniot skampi# i desnata strana na edna edrilica verojatno e edinstvenoto prazno mesto, dovolno tokmu za tesniot M-30#. Stana od krmata i poka`a so rakata. ^ovekot {to be{e na M-30#, krena raka vo znak na blagodarnost i svrte kon pristani{teto. Osameniot moreplovec {to nema{e namera da se izmoruva vklu~uvaj}i go motorot, go zabe le`a Mikael. Slu{na yve~kawe od sinxirot za edroto, a nekolku sekundi potoa se spu{ti i glavnoto edro, dodeka se trude{e zabrzano da go dr`i pravo kormiloto i, istovremeno, od nosot na brodot da go frli ja`eto.
20

Mikael se ka~i na ogradata na brodot i ja podade rakata, za da stavi do znaewe deka mo`e da ja prifati ortomata. Novodojdeniot u{te edna{ ja ispravi nasokata i sovr{eno se lizna pokraj zadnata strana na skampito#, re~isi bez nikakva brzina. Duri koga Mikael ja dofrli ortomata, se prepoznaa i udrija vo glasna i iskrena smea. Zdravo, Roban#, re~e Mikael. Zo{to ne go koristi{ motorot? Taka nema da im ja izlupi{ bojata na site brodovi vo pristani{teto.# Zdravo, Mike. I mislev deka nekako si mi poznat. Motorot rado bi go koristel samo koga bi mo`el da go aktiviram. Prokletnikot ispu{ti du{a pred dva dena. Me|u ostrovite Rodlege.# Se rakuvaa preku ogradata. Cela ve~nost porano, vo tekot na sedumdesettite godini, vo gimnazijata na Kungholmen, Mikael Blumkvist i Robert Lindberj bea prijateli, i toa mnogu dobri. I kako {to se slu~uva so u~ili{nite drugari, prijatelstvoto prekina po maturata. Pati{tata im se raz minaa, i za poslednite dvaeset godini se sretnaa samo pet-{est pati. Do ovaa neo~ekuvana sredba kraj molot na Arholm, se nemaa videno najmalku sedum-osum godini. Sega qubopitno se zagledaa eden vo drug. Robert, pocrnet i so kadrava kosa, ima{e brada od dve nedeli. Mikael odedna{ vidlivo se raspolo`i. Koga prijatelot i nego vata tapoglava dru`ina otidoa na ivandenskata igranka kaj du}anot so me{ovita stoka na drugiot kraj od ostrovot, ostana na brodot da razgovara so u~ili{niot drugar za s i se{to, so haringi i pre pe~enica. Vo nekoe vreme od ve~erta, otkako se otka`aa od borbata protiv poznatite holmski komarci i slegoa vo kabinata, i po zna~itelniot broj ispieni ~a{ki, prijatelski gi ras~epkaa moralot i etikata vo delovniot svet. I dvajcata izbrale karieri koi vo nekoja smi sla bea naso~eni na dr`avnite finansii. Robert Linberj od gimna zija prodol`i na ekonomski fakultet, a ottamu vo svetot na bankarstvoto. Mikael Blumkvist se najde na studii po novinarstvo i golem del od svojata kariera mu posveti na otkrivaweto na somni telni zdelki tokmu vo svetot na bankarstvoto i biznisot. Povedoa razgovor za moralnata ispravnost na oddelni padobranski dogovori inicirani vo tekot na devedesettite godini. Otkako hrabro brane {e nekoi od najzabele`itelnite pregovara~i-padobranci, Linberj ja spu{ti ~a{kata i nevolno konstatira deka, nasproti s, ovdeonde vo svetot na biznisot, se krie u{te ponekoj korumpiran nika kvec. Odnenade`, sosema seriozen, go pogledna Mikael.
21

A zo{to ti, {to si vo istra`uva~koto novinarstvo i pi{uva{ za ekonomskite prestapi, ne pi{uva{ ni{to za Hans-Erik Vene {trem?# Ne znaev deka za nego ima ne{to da se pi{uva.# Kopaj. Kopaj, po |avolite. Kolku znae{ za proektot SIP?# Pa, toa be{e vo tekot na devedesettite godini, nekoja programa za pomo{ so cel industriite na isto~nite zemji da gi postavat na noze. Zgasnat e pred nekolku godini. Ne sum pi{uval ni{to za toa.# SIP be{e kratenka za Sovet za industriska poddr{ka, proekt {to go poddr`uvala Vladata, a go vodea pretstavnici na desetina golemi {vedski firmi. SIP ja dobi poddr{kata od dr`avata za redica proekti osmisleni vo dogovor so vladata na Polska i na balti~kite zemji. I Sojuzot na sindikatite be{e delumno vklu~en, kako garant deka duri i rabotni~koto dvi`ewe na Istok }e bide zasileno po ugledot na {vedskiot model. Formalno gledano, toa be{e proekt za poddr{ka zasnovan vrz principot na pomo{ za samo pomo{, koj na re`imite na Istok bi im dal mo`nost da ja saniraat svojata ekonomija. Vo praktika, me|utoa, se rabote{e za toa deka {vedskite pretprijatija dobija dr`avni subvencii za da stanat sopstvenici na del od kapitalot od pretprijatijata od isto~nite zemji. Onoj proklet hristijanski minister be{e golem zagovornik na SIP. Treba{e da se osnova pretprijatie za proizvodstvo na har tija vo Krakov, da se opremi metalskata industrija vo Riga, fabri kata za cement vo Talin, i taka natamu. Parite gi dele{e upravata na SIP, vo celost sostavena od te{ki bogata{i od bankarskiot i industriskiot svet.# Zna~i, pari od danok?# Re~isi 50 od sto poteknuvaa od dr`avnata kasa, ostatokot go dadoa bankite i industrijata. Me|utoa, stanuva{e zbor za nepro fitna dejnost. Bankite i pretprijatijata smetaa od toa da zarabotat debela para. Inaku mnogu }e im bilo gajle.# Za kolku pari se rabote{e?# ^ekaj, slu{aj go ova. Vo su{tinata, SIP se odnesuva{e na golemite {vedski pretprijatija koi sakaa da se ufrlat na isto~niot pazar. Stanuva{e zbor za giganti od tipot ABB, Skanska i sli~ni. Ne nekoi {pekulantski pretprijatija, so drugi zborovi.# Saka{ da re~e{ deka Skanska ne se zanimava so {pekulacii? Zar nivniot generalen direktor ne dobi otkaz otkako dozvoli
22

nekol ku negovi mom~iwa da rasfrlat polovina milijarda na brzi {pekulacii? A {to e so nivnite naludni~avi aferi so nedvi`nosti vo London i Oslo?# Se razbira, idioti ima vo sekoja firma na svetot, no znae{ {to mislam. Toa se firmi koi vo sekoj slu~aj proizveduvaat ne{to - tie se rbetot na {vedskata industrija i sli~no.# I kade se vklopuva Vene{trem tuka?# Vene{trem e xoker vo celata taa prikazna. Toa e, zna~i, mom~e {to se pojavuva od nikade, nekoj bez minato vo te{kata industrija i nekoj {to, vsu{nost, nema {to da bara tuka. Toj, me|utoa, zaraboti ogromno bogatstvo na berzata i investira vo stabilni pretprijatija. Vene{trem, taka da re~am, vleze na mala vrata.# Mikael nalea od rejme{holmskata rakija# vo ~a{ata i se navali na sedi{teto na kabinata potsetuvaj}i se na ona {to go znae{e za Vene{trem - {to vsu{nost i ne be{e ne{to mnogu. Vene{trem e roden nekade vo Norland, i tamu vo sedumdesettite godini osnoval investicisko pretprijatie. Zarabotil malku pari i se preselil vo Stokholm, kade {to za vreme na bezgri`nite osumdesetti godi ni ostvari molskavi~na kariera. Ja osnova Vene{tremovata gru pacija#, koja, koga se otvorija kancelarii vo London i Wujork, e preimenuvana vo Venerstroem grup#, i firmata po~na da se spom nuva vo isti statii so Beijer#. Se zanimava{e so akcii, opcii i raboti {to donesuvaa brza zarabotuva~ka, i vo `oltiot pe~at is pliva kako eden od na{ite mnogubrojni novi milijarderi, so stan na potkrovje na Bulevar Strandvegen, veli~estvena vikendi~ka vo Vermdeovskiot Arhipelag i jahta od 23 metri, {to ja kupi od biv {ata teniska yvezda koja padna vo dolgovi. Nema somnevawe deka bil trgovski posrednik, ama osumdesettite godini bea decenija na posrednici i trgovci so nedvi`nosti, i Vene{trem po ni{to ne se istaknuva{e vo odnos na niv. Poskoro ima{e mo`nost za obratnoto - toj ostana relativno nepoznato lice me|u golemite momci#. Ne se rasfrluva{e kako [tenbek, nitu se slika{e gol za vesnicite, kako Barnevik. Se dr`e{e nastrana od nedvi`ninostite i, namesto toa, vlo`uva{e ogromni sumi vo biv{iot Isto~en blok. Koga ba lo not se izdi{a vo devedesettite godini, a direktorite, eden po drug, bea prisileni da gi potegnat svoite padobranski dogovori#, Vene{trem pomina iznenaduva~ki dobro. Ni traga od nekakov skan dal. [vedska uspe{na prikazna#, rezimira samiot Fajnen{al tajms.
23

Pristigna 1992 godina. Vene{trem odnenade` kontaktira so SIP i go izvestuva deka saka pari. Pretstavuva proekt, sudej}i po s, so poddr{ka na lokalni interesenti vo Polska, koj se odne suva{e na za~nuvawe na industrija za proizvodstvo na ambala`a za prehranbenata industrija.# Industrija za konzervi, zna~i.# Ne ba{, no ne{to vo toj stil. Nemam poim kogo znael Vene{trem vo SIP, ama bez problem uspeal da izleze so 60 milioni kruni.# Po~nuva da stanuva interesno. Da pogoduvam - toa e posledniot pat koga nekoj gi videl parite.# Gre{i{#, odvrati Robert Kindberj, i zna~ajno se nasmevna za krep nuvaj}i so nekolku kapki rakija. Toa {to sleduva{e e kla si~na ekonomska prikazna. Vene{trem navistina ja osnova indu strijata za ambala`a vo Polska, vo Lo|, poprecizno. Firmata se vika{e Minos. SIP dobi nekolku entuzijasti~ki izve{tai vo te kot na 1993 godina, a potoa nastapi ti{ina. A toga{, vo 1994 godina, Minos odnenade` do`ivuva krah.# Robert Lindberj ja ostavi praznata ~a{ka so treskot, naglasuvaj } i kako propadnalo pretprijatieto. Problemot so SIP be{e toa {to vo izvestuvaweto za proektite vsu{nost ne postoe{e nikakva rutina. Se se}ava{ kakvi vremiwa bea. So padot na Berlinskiot yid, site gi preplavi optimizam. De mo kratijata }e bide vospostavena, zakanata so nuklearna vojna be{e otstraneta, a bol{evicite preku no} }e stanat vistinski kapi talisti. Vladata saka{e da ja zacvrsti demokratijata na istok. Sekoj kapitalist saka{e da bide vklu~en vo izgradbata na nova Evropa.# Ne znaev deka kapitalistite bile tolku podgotveni da se po svetat na humanitarna rabota.# Toa be{e najgolemiot son na sekoj kapitalist, veruvaj mi. Rusija i zemjite od Isto~na Evropa, po Kina, mo`ebi se najgolemiot preostanat svetski pazar. Industrijata nema{e nikakov problem da pomogne na Vladata, osobeno koga se ima predvid deka pretpri jatijata vo izdatoci, moraa da u~estvuvaat samo so eden mal del. SIP progolta vkupno okolu 30 milioni kruni od dano~nata kasa. Parite trebalo da se vratat vo vid na planirani prihodi. SIP for malno nastana na inicijativa na Vladata, ama vlijanieto
24

na industrijata be{e tolkavo {to upravata na SIP prakti~no rabote{e samostojno.# Sfa}am. Dali i tuka se krie nekakva prikazna?# Samo strplivo. Koga be{e po~nat proektot, so finansiraweto nema{e nikakvi problemi. [vedska s u{te ne be{e ja pogodil branot na nenadeen rast na kamatnite stapki. Vladata bila sre}na {to go ima SIP kako dokaz kolku vlo`uva [vedska vo demokratijata na Istok.# Zna~i, toa se slu~uvalo dodeka be{e na vlast gra|anskata vlada.# Ne me{aj ja politikata vo toa. Ovde se raboti za pari, i nema apsolutno nikakva vrska dali socijalistite ili umerenite posta vuvaat ministri. Zna~i, s trgna so polna parea napred, a potoa se pojavija problemi so valutata, i nekolku naludni~avi novodemokrati - se se}ava{ li na Nova demokratija? - po~naa da xvakaat za toa deka nedostiga uvid vo rabotite na SIP i na organizacijata SIDA, mislej}i deka stanuva zbor za nekoj dobrotvoren proekt za poddr{ka, sli~en na onoj vo Tanzanija. Vo proletta 1994 godina, be{e podignata istraga koja treba{e da ja ispita dejnosta na SIP. Dotoga{, ve}e ima{e zabele{ki na nekolku proekta, ama me|u prvite {to bea revidirani, be{e Minos.# I Vene{trem ne mo`e{e da objasni za {to oti{le parite.# Naprotiv. Vene{trem podnese sovr{en izve{taj, vo koj stoe {e deka okolu 54 milioni kruni se vlo`eni vo Minos, no deka se poka`alo oti vo zaostanatata Polska postojat pregolemi struktu ralni problemi za da mo`e edna moderna industrija da funkcionira, i deka nivnata industrija za ambala`a, prakti~no ja istisna eden sli~en germanski proekt. Germancite se napregaa da go kupat celiot Isto~en blok.# Ti re~e deka dobil 60 milioni kruni.# Tokmu taka. Parite od SIP funkcioniraa kako beskamaten zaem. Zamislata, se razbira, be{e deka pretprijatijata treba da vra tat del od parite vo tekot na odreden broj godini. Minos, me|u toa, bankrotira, proektot propadna, a za toa ne mo`e{e da se obvini Vene{trem. Toga{ vletaa dr`avnite garancii, i zagubata na Vene{trem be{e pokriena. Toj, ednostavno, ne mo`e{e da gi vrati parite izgubeni so bankrotiraweto na Minos, a uspea da doka`e deka i samiot izgubil isto tolku sopstveni pari.#
25

^ekaj da vidam dali dobro te razbrav. Vladata stavila na raspo lagawe dano~ni milijardi i anga`irala diplomati da ja otvorat vratata. Industrijata dobila pari i gi upotrebila za investirawe vo zaedni~ki potfati, koi potoa im donesuvale rekordni profiti. So drugi zborovi - kako {to obi~no se slu~uva. Edni profitiraat, a drugi pla}aat smetki, a nie znaeme koj kakva uloga igra.# Ti si cinik. Planirano e zaemite da se vratat na dr`avata.# Ti re~e deka bile beskamatni. Toa zna~i deka dano~nite obvrz nici nemale nikakva korist od toa {to dale pari. Vene{trem dobil 60 milioni, 54 investiral. [to se slu~ilo so drugite {est?# Vo momentot koga stana jasno deka prektite na SIP }e se pro~e {luvaat, Vene{trem mu dostavi na SIP ~ek od {est milioni na ime vra}awe na razlika. I so toa, od pravna gledna to~ka, na celata prikazna e stavena to~ka.# Robert Lindberj zamol~a i zna~ajno se zagleda vo Mikael. Zvu~i kako Vene{trem da istro{il nekoi pari od SIP, ama vo sporedba so polovina milijarda is~eznati od Skanska, ili so prikaznata za padobranot na direktorot na firmata ABB#, vo viso~ina od re~isi edna milijarda - toa navistina gi {oki ra{e lu|eto - ova ne mi izgleda kako ne{to posebno vredno za spo mnuvawe#, re~e Mikael. Dene{nite ~itateli se zasiteni od pri kazni za nekompetentni {pekulanti, makar da se raboti i za dano~ni pari. Ima li tuka u{te materijal?# Prikaznata stanuva s podobra.# A od kade ti e tebe seto toa za rabotite vo Polska?# Vo devedesettite godini, rabotev za Handelzbanken. Pogodi koj ja vr{e{e istragata od imeto na pretstavnik na bankite vo SIP.# Aha. Ka`uvaj ponatamu.# Zna~i... da rezimiram. SIP dobi objasnuvawe od Vene{trem. S dokumentirano. Ostatokot od parite e vraten. Tokmu toa {to gi vratil {este milioni, bilo mnogu itro. Ako nekoj ti stoi na pragot i ti dava torba polna pari, toga{ misli{ deka nema {ansi deka toj ne e nekoj ~esen ~ovek.# Pomini na glavnoto.# Ama, drag moj Blumkvist, rabotata e tokmu vo toa. SIP be{e zadovolen so izve{tajot na Vene{trem. Investicijata navistina
26

oti{la po |avolite, ama nemalo nitu edna zamerka za toa kako bila vodena. Gi pregledavme fakturite, transferite i site hartii. Za s postoe{e ureden izve{taj. Jas poveruvav vo prikaznata. Mojot {ef poveruva. SIP poveruva, i Vladata nema{e {to da dodade na toa.# Kade e {tosot?# E, tuka stanuva ~uvstvitelno#, re~e Lindberj i odnenade` kako sosema da se otrezni. So ogled na toa deka si novinar, ova ti e off the record.# Ajde de. Ne mo`e{ sene{to da mi raska`e{, a potoa da mi re~e{ deka toa ne smeam da go prenesam ponatamu.# Se razbira deka mo`am. Toa {to ti go raska`av dosega, se sosema javni informacii. Mo`e{ i sam da go vidi{ izve{tajot, ako saka{. Za ostatokot od prikaznata - za toa {to ne ti raska`av mo`e{ slobodno da pi{uva{, ama mene mo`e{ da me navede{ samo kako anonimen izvor.# Aha, ama, vo soglasnost so op{toprifatenata terminologija, off the record zna~i deka ne{to mi e dovereno, no ne smeam da pi{uvam za toa.# Me zabole za terminologijata. Pi{i {to saka{, ama jas sum ti anonimen izvor. Se dogovorivme li?# Se razbira#, odgovori Mikael. Od glednata to~ka na idnite nastani, negoviot odgovor, se razbira, be{e gre{ka. E, pa dobro. Prikaznata so Minos se odigra, zna~i, pred deset godini, tokmu otkako Yidot padna, a bol{evicite po~naa da stanuvaat ugledni kapitalisti. Jas bev eden od onie {to go ispituvaa Vene{trem, i za seto vreme imav vpe~atok deka vo prikaznata ima ne{to matno.# Zo{to ne ka`a ne{to dodeka trae{e istragata?# Razgovarav za toa so svojot {ef. Problemot, me|utoa, be{e vo toa {to nema{e ni{to za {to bi se fatil. Site dokumenti bea vo red. Ne mi ostanuva{e ni{to drugo osven da se potpi{am na izve{tajot. Ama potoa, sekoga{ koga vo pe~atot }e naletav na imeto Vene{trem, pomisluvav na Minos.# Razbiram.# Rabotata e vo toa {to nekolku godini podocna, kon sredinata na devedesettite godini, mojata banka rabote{e ne{to so Vene{trem. Vsu{nost, se rabote{e za prili~no golema zdelka, koja ne pomina ba{ najdobro.#
27

Ve namestil so parite?# Ne, ni{to tolku surovo. Dvete strani profitiraa od zdelkite. Stanuva{e zbor za toa {to... ne znam kako to~no da objasnam. Sega ve}e vleguvam vo prikaznata za svojot rabotodavec, a toa ne go sakam. Ama toa {to mi ostana, kako {to se veli, kako traen vpe~atok, ne be{e pozitivno. Vene{trem se pretstavuva vo mediumite kako neviden ekonomski avtoritet. Tokmu od toa `ivee toj - vrz toa se zasnovuva negoviot kredibilitet.# Sfa}am.# Mojot vpe~atok be{e deka toj tip e obi~en izmamnik. Toj voop{to ne poka`a nekoja osobena darba za ekonomija: naprotiv - go do`iveav kako neverojatno plitok vo vrska so nekoi problemi. Za sovetnicite, toj ima{e nekolku navistina bistri young warriors, ama toj li~no ni najmalku ne mi se dopadna.# Okej.# Pred nekolku godini se najdov vo Polska poradi nekoja sosema druga rabota. Mojata grupa be{e na ve~era so nekolkumina inve stitori od Lo|, a mene mi odredija mesto na ista masa so grado na~alnikot. Razgovaravme za toa kolku e te{ko da se krene polskata ekonomija na noze i sli~no, i jas sosema slu~ajno go spomnav proektot Minos. Gradona~alnikot za moment izgleda{e sosema zbunet kako nikoga{ da ne ni slu{nal za Minos - a potoa se potseti deka stanuva zbor za nekoja bedna raboti~ka od koja, na krajot, ne izleglo ni{to. Se nasmea i re~e - gi naveduvam bukvalno negovite zborovi - deka, ako toa e s {to {vedskite investitori mo`at da postignat, zemjata ni odi vo propast. Dali me sledi{?# Izjavata navestuva deka gradona~alnikot na Lo| e nekoj nadaren lik, ama prodol`i.# Taa re~enica ne prestana da mi se vrtka niz glavata. Slednoto utro imav sostanok, ama ostatokot od denot mi be{e sloboden. Od ~ist inaet, otidov vo selceto vo blizina na Lo|, i ja vidov zatvo renata fabrika Minos, so preuredena kafeana i polsko vece vo dvorot. Golemata fabrika Minos be{e samo sklad za branovidna lamarina {to Crvenata armija go izgradila vo pedesettite godini ruina koja samo {to ne se urnala. Na parcelata naletav na ~uvarot, koj znae{e malku germanski, i doznav deka eden od negovite rodnini rabotel vo Minos. Rodninata `iveel vo blizina, pa otidovme kaj nego; ~uvarot ni be{e preveduva~. Dali te interesira da ~ue{ {to re~e?#
28

Edvaj ~ekam.# Minos po~nal so rabota vo esenta 1992 godina. Vraboteni ima lo edvaj petnaeset, glavno s postari `eni. Mese~nata plata se dvi`ela okolu 150 kruni. Otprvin nemale nikakvi ma{ini, pa rabotnicite samo go ras~istuvale skladot. Na po~etokot na oktomvri pristignale tri ma{ini za karton, kupeni vo Portuga li ja. Bile kupeni na staro i, se razbira, sosema zastareni. Ni kako staro `elezo ne bi vredele pove}e od nekolku iljadi kruni. Vi stina rabotele, ama celo vreme bile vo defekt. Rezervni delovi, se razbira, nemalo, pa vo Minos postojano doa|alo do zastoj vo proiz vodstvoto. Naj~esto, nekoj od vrabotenite }e izvr{el nekoja provizorna popravka.# Toa po~nuva da li~i na vistinska prikazna#, zabele`a Mikael. A {to proizveduval Minos, vsu{nost?# Vo tekot na 1992 i vo prvata polovina na 1993 godina, pravele obi~na kni`na ambala`a za sredstva za miewe na sadovi, za jajca i sli~no. Potoa proizveduvale kni`ni }esiwa. Na fabrikata, me|utoa, postojano nedostigale surovini, i nikoga{ ne stanuvalo ni zbor za nekoe poobemno proizvodstvo.# I ne zvu~i kako nekoja ogromna investicija.# Presmetav. Vkupnite tro{oci za najmuvawe na prostor na dve godini, bile 15.000 kruni. Za plati oti{le maksimalno 150.000 - i toa velikodu{no smetav. Za nabavkata na ma{ini i vozila - edno kombe koe dostavuvalo kartoni za jajca - pretpostavuvam 250.000. Kon toa dodaj gi tro{ocite za dozvola, ponekoe patuvawe tamu-vamu - sudej}i po s, seloto go posetila samo edna li~nost od [vedska, nekolku pati - pa, da re~eme deka celata operacija ~inela ne{to pomalku od eden milion. Eden den, vo letoto 1993 godina, rabotodavecot doa|a so izvestuvawe deka fabrikata se zatvora, i nabrgu potoa se pojavuva nekoj ungarski kamion i gi odnesuva ma{inite. I zbogum, Minos!# Za vreme na sudeweto, Mikael ~esto se potsetuva{e na toj den, sproti Ivanden. Najgolemiot del od ve~erta pomina vo {egovit ton vo prijatelska rasprava, tokmu kako za vreme na u~ili{nite denovi. Kako tinejxeri, tie dvajcata zaedno pominuvaa niz neprijatnostite na taa vozrast. Kako vozrasni, vsu{nost bea stranci, vo osnova, mnogu razli~ni li~nosti. Za vreme na ve~erata, Mikael razmisluva{e
29

deka vsu{nost ne mo`e da se seti zo{to vo gimnaziskite denovi tie dvajcata tolku se zdru`ija. Roberta go pamete{e kako tivko i povle~eno mom~e, neverojatno srame`livo pred devojki. Kako vozra sen ~ovek, Robert be{e uspe{en... pa, da re~eme, karierist vo bankarskiot svet. Mikael be{e sosema siguren vo toa deka oddelni stavovi na negoviot drugar bea sprotivni na pove}eto negovi. Mikael retko se opiva{e, ama taa slu~ajna sredba, edno utnato edrewe go pretvori vo prijatna ve~er, vo tekot na koja nivoto na rakijata vo {i{eto poleka se pribli`uva{e kon dnoto. Tokmu zatoa {to razgovorot se odviva{e vo opu{ten ton, toj izgleda na po~etokot ne ja sfa}a{e seriozno prikaznata na Robert za Vene {trem, ama postepeno, negoviot novinarski instinkt se bude{e. Odnenade` po~na da obrnuva vnimanie na Robertovata prikazna i po~na da iznesuva logi~ki zabele{ki. Zastani malku#, pobara Mikael. Vene{trem e ime me|u berzanskite mozoci. Ako ne razbrav ne{to pogre{no, toj bi trebalo da bide milijarder...# Spored procenite, pretprijatieto Ven{trom grup bilo te{ko edno dveste milijardi. Toa {to saka{ da me pra{a{ e zo{to eden milijarder voop{to bi se vpu{tal vo pronevera na nekoj xeparlak od bedni pedeset milioni.# Hm, poskoro, zo{to so tolku o~igledna pronevera bi stavil s na kocka.# Ne znam dali bi mo`elo da se re~e deka proneverata e ba{ tolku o~igledna; celata uprava na SIP, bankarite, Vladata, sobraniskite revizori - site go usvoija izve{tajot na Vene{trem.# Vo sekoj slu~aj, se raboti za zanemarliva suma.# Bez somnevawe. Ama, razmisli Ven{trom grup - toa e investi ci sko pretprijatie koe rakovodi so s so {to mo`e brzo i dobro da se zaraboti - hartii od vrednost, opcii, valuti... you name it. Vene {trem stapil vo kontakt so SIP, vo 1992 godina, tokmu koga pazarot po~na da se razni{uva. Se se}ava{ na esenta 1992 godina?# U{te pra{uva{. Bev vo stanbeniot kredit so promenliva ka ma ta, koga kamatata na centralnata banka skokna za petstotini procenti, vo oktomvri. Pla}av kamata od devetnaeset na sto, preku celata godina.# Ah, toa bea vremiwa#, se nasmevna Robert. I jas dlaboko zagla viv taa godina. I Hans-Erik Vene{trem - isto kako i site drugi
30

akteri na pazarot - se soo~i so istiot problem. Firmata posedu va{e milijarda razni hartii, no iznenaduva~ki malku gotovina. Odnenade`, ne mo`ea da zajmuvaat novi vrtoglavi sumi. Toa {to e voobi~aeno za takva situacija, e da se potopat nekolku nedvi`nosti, pa po zagubata da se lekuvaat ranite - no vo 1992 godina odedna{ nikoj `iv ne saka{e da kupi nedvi`nosti.# Problemot so gotovi pari.# Tokmu taka. A Vene{trem ne be{e edinstveniot so takvi problemi. Site biznismeni...# Ne vikaj gi biznismeni. Vikaj gi kako saka{, ama so toa {to gi vika{ biznismeni, navreduva{ edna odredena kategorija zani mawa.# #...berzanskite {pekulanti, toga{, imaa problem so gotovi pari... Pazi sega: Vene{trem dobi 60 milioni kruni. [est milioni vrati, ama duri po tri godini. Tro{ocite za Minos ne mo`ea da bidat pogolemi od nekolku milioni. Samo kamatata na 60 milioni, na tri godini, e dosta visoka. Vo zavisnost od toa kako investiral, mo` no e da gi udvoil ili deset pati da gi zgolemil parite od SIP. Tuka ve}e ne zboruvame za nekakov mo~an xeparlak. Ajde, na zdravje!#

31