Organski kiselini

Organskite

kiselini se sekundarni biomolekuli koi sodr`at edna, dve ili tri karboksilni grupi; Tie se specifi~ni za rastenijata bidej}i gi sintetiziraat i gi akumuliraat; Akumulacijata se vr{i vo dva rezervoari: metaboli~ki i rezerven; Klasifikacijata na organskite kiselini mo`e da se izvr{i na pove}e na~ini: spored hemiskiot sostav, isparlivosta, u~estvoto vo razmenata na materiite, spored brojot na karboksilnite grupi;

 Najzna~ajni

organski kiselini za rastenijata se: monokarbonskite, ketokarbonskite, oksikarbonskite, dikarbonskite i trikarbonskite organski kiselini; Rastenijata bogati so organski kiselini se narekuvaat sukulenti (karakteristi~ni sukulentni rastenija se kaktusite); Koli~inata na organskite kiselini vo rastenijata zavisi od procesite na asimilacija i disimilacija; Prmer za ova pretstavuvaat listovite na rastenieto Bryophyllum calycinum; Pruvatot e pojdovno soedinenie vo sintezata na organskite kiselini; Vo najgolem broj na slu~ai koli~estvoto na organski kiselini se namaluva vo tekot na zreeweto na plodovite, kako kaj Vitis vinifera i Prunus domestica;

 Estrite na organskite kiselini se odgovorni za mirisot na plodovite. Primer: Amilacetat-Musa paradisiaca Izoamilbutirat-Prunus communis

Metil ester-Prunus malus

Metabolizam na organskite kiselini

Organskite kiselini koi se sintetiziraat vo ciklusot na trikarbonskite kiselini i glioksalatniot ciklus slu`at kako prekursori za sinteza na nekoi aminokiselini ili porfirini;
Metabolizmot na organskite kiselini po pat na ovie dva ciklusi slu`i kako sinxir koj ja povrzuva razmenata na jaglehidratite, mastite i aminokiselinite vo rastenijata.