KomuNisTicN i

1T19 N l FEST
NAPISALA

KARL MARX

In

FRIDERIK ENGELS
i L

PRELOIL M .

Cena 40 vin .

V. zvezek knjinice asopisa <Naprej !

Idrija 1908 .
Izdala zaloba asopisa Naprej l
El

Tiskal Iv . Pr . Lampret v Kranju

Predgovori
Zveza komunistov za tedanje razmere samo po seb i umljivo tajna mednarodna delavska organizacija, je naroila n a svojem londonskem kongresu v listopadu 1847 . podpisanima, d a izdelata za javnost namenjen obseneji, teoretini in praktini strankarski program . Tako je nastal sledei manifest, ki je v rokopisu potoval v London v natis nekaj tednov pred februarsk o revolucijo . Najprvo objavljen v nemini, je izel v tem jeziku v Nemiji, Angleki in Ameriki v najmanj dvanajstih izdajah . V angleini je izel najprej 1850. v Londonu v Red Republican, v prevodu Helene Macfarlanove, in 1871 . v najmanj treh prevodi h v Ameriki . V francoskem jeziku je izel najprvo v Parizu, kratk o pred junijsko revolucijo 1848 ., na novo v njujorkem de Socialiste . Nov prevod se pripravlja. Poljski prevod je izel v Londonu kmal u po nemki izdaji . Ruski v enevi v letih estdesetih . V danino je bil preloen takisto kmalu po prvi izdaji . Dasi so se razmere v poslednjih petindvajsetih letih pra v zelo izpremenile, ostajajo vendar v tem manifestu razvita splon a naela v glavnem e danes v polni 'veljavi . Le podrobnosti tuintarn so potrebne popravka. Praktina vporaba teh nael, izjavlja manifest sam, zavisi povsod in vselej od' zgodovinsko danih okolnosti, in zategadel ni pokladatij pos,'bn vanosti na revolucijsk e odredbe, natete koncem odstavka II , Ta pasus se danes v marsiem drugae glasil . V oigled neizmernemu razvoju vele industrije v ',poslednjih petindvajsetih letih in njo napredujo i strankarski organizaciji delavskega razreda, v oigled praktini m izkunjam iz februarske revolucije, zlasti pa iz parike komune , 'ko je bil proletarijat prvikrat dva meseca na politinem krmilu , je danes ta program mestoma zastarel . Zlasti je komuna dokazala , da delavski razred ne more kratkomalo prevzeti zgotovljeneg a dravnega stroja in ga vporabljati v lastne smotre . (Glej obirneje o tem Dravljanska vojska na Francoskem, adresa gene Talnega sveta Mednarodne delavske asocijacije, nemka izdaja , str. 19 ) Dalje je kajpada tudi kritika socialistine literature z a sedaj pomanjkljiva, ker sega le do 1847 . ; takisto so opazke o razmerju komunistov do razlinih opozicijskih strank (odstavek I V Basi v bistvu e danes pravilne v svoji izvedbi danes e zategadelj zastarele, ker se je politini poloaj popolnoma premeri l in ker je zgodovinski razvoj skoro vse ondi natete stranke po medel s sveta .

Toda manifest je zgodovinski dokument in nihe nima pravice ga izpreminjati . Kasneji izdaji utegne biti dodan uvod, k i premosti razdobje od 1847 . do sedaj ; sedanja izdaja je izla tak o nenadoma, da nama ni dostajalo asa . London, 24. junija 1872 . Karl Marx. li. Predgovor sedanji izdaji moram al sam podpisati . Marx, kateremu je ves delavski razred v Evropi in Ameriki vej e zahvale dolan, kot komurkoli Marx poiva na highgatske m pokopaliu, in njegov grob preraa prva trava Po njegovi smrt i o prenaredbi ali dopolnilu manifesta ne more biti govora . Tem nujneje se mi zdi sledee e enkrat povdariti . Osnovna misel manifesta : da je gospodarsko proizvajanj e in iz njega nujno izhajajoa druabna delitev vsake zgodovinsk e dobe podlaga za politino in umsko zgodovino te dobe ; da je bila tedaj (izza razpada prastare zemljike posesti) vsa dosedanj a zgodovina zgodovina razrednih bojev, bojev med izkorianimi in izkoriaioimi, med vladanimi in vladajoimi razredi na raznih stopnja h druabnega razvoja ; da pa je sedaj ta boj dosegel stornjo, ko s e izkoriani in zatirani razred (proletarijat) ne more ve oprostiti izkoriajoega in zatirajoega razreda (buroazije) ne da bi vs o drubo hkrati za vedno oprostil izkorianja, zatiranja in razredni h bojev ta osnovna misel je izkljuno Marxova .*) Ze vekrat sem to izjavil ; prav sedaj pa je treba, da stoj i tudi v predgovoru manifesta . London, 28 . junija 1883 . F. Engels . Odkar je predstojee bilo , zapisano, se je izkazala potreb a po novi nemki izdaji Manifesta", ki je med tem doivel vsako vrstno usodo, vredno, da se jo omenja . Drugi ruski prevod Vere Sasulieve je izel 1882 . v Zenevi ; predgovor sva napisala z Marxom skupno. Zal, da se m i je izgubil nemki izvirni rokopis in da moram prevajati iz ruin e zopet na nemino, kar stvari gotovo ni na korist . Glasi se :
*) Tej misli, pravim v predgovoru anglekega prevoda, T ki je po mojem mnenju poklicana, da vtemelji v zgodovinski vedi taisti napredek, kot Darvinov a teorija v naravoslovju -- tej misli sva se oba polagoma priblievala e mnog o let pred 1845 . V koliko sem se samostojno pomikal v tej smeri, kae moj Poloaj delavskega razreda na Anglekem" . Ko pa sva se z Marxom pomladi 1845 . v Bruslju zopet sela, mi jo je popolnoma gotovo in izdelano predloil, skoraj v tako jasnih besedah, kakor sem jo zgoraj izrazil .'

Friderik Engels .

5 Prva ruska izdaja ,komunistinega manifesta', v prevod u Bakunina je izla zaetkom estdesetih let v tiskarni Kolokola . Takrat je ruska izdaja tega spisa imela za zapad kvejemu pomen literarne udovitosti. Danes tako naziranje ni ve mono- Kak o omejen obseg je proletarsko gibanje imelo v asu prve izdaj e (januarja 1848 .), je najbolj razvidno iz poslednjega odstavka : Razmerje komunistov do razlinih opozicijskih strank . Tu manjkajo pred vsemi Rusija in Zedinjene drave . To je bil as, ko je Rusija tvorila poslednjo veliko rezervo evropske reakcije, in ko j e izseljevanje v Zedinjene drave absorbiralo ves prebitek sil evropskega proletarijata . Obe deeli sta nakladali Evropo s surovinami in sta bili hkrati odjemalna trga za industrijske izdelke . Obe sta bile v tem ali onem oziru stebra evropskega druabnega reda . Kako zelo se je vse to premenilo! Ba evropsko izseljevanj e je omogoilo kolosalni razvoj severoamerikega poljedelstva, ki s svojo konkurenco pretresa temelje evropske velike in male zemljike posesti. Ono je dalje Zedinjenim dravam odprlo monost , da se lotijo izkorianja svojih bogatih industrijskih virov in sice r s tako energijo in v takem obsegu, da v kratkem stare industrijsk i monopol evropskega zapada. In obe okolnosti delujeta v revolucijskem smislu. Mala in srednja zemljika posest osebno obdelujoih farmerjev, ta podlaga vsega politinega reda v Ameriki , podlega bolj in bolj konkurenci velikih farm, medtem ko soasn o v obrtnih okrajih vznika mnogotevilen proletarijat poleg pravljin e koncentracije kapitala . Obrnimo se k Rusiji! Za asa revolucije 1848 . -49 . so zrl i ne le evropski monarhi, temve tudi evropski buroazijci v rusk i intervenciji edino pomo pred svoje moi zavedajoim se proletarijatom . Carja so proglasili za poglavarja evropske reakcije . Danes sedi car v Oaini kot jetnik revolucije in Rusija tvori pred eto evropskega revolucijskega gibanja . Naloga komunistinega manifesta je bila proglasitev neizogibnega propada sedanje meanske lastnine . V Rusiji pa nahajamo, poleg z mrzlino naglico razvijajoega se meanskega red a in ele porajajoe se meanske zemljike lastnine, vejo polovic o zemlje v skupni kmeki lasti . Nastaja vpraanje : Ali more ruski mir, ta vsekako zelo razjedena oblika samorasle skupne zemljike lastnine, kar neposredn o preiti v vijo komunistino obliko zemljike lastnine, ali mor a zvriti poprej isto razpadanje, kot ga daje zgodovinski razvo j zapada ? Edini, danes moni odgovor na to vpraanje je : e b o ruska revolucija signal delavske revolucije na zapadu, da se medsebojno dopolnujeta, tedaj more dananja ruska skupna last po stati iztoie komunistinega razvoja . London, 21. januarija 1881 ."

Tisti as je izel nov poljski prevod v enevi : Manifest komunistyczny . Dalje je izel nov danski prevod v Socialdemokratisk Bibliothek, Kjdbenhavn 1885 ." Zal, da ni popoln ; nekaj bistvenih mest, ki so delala prevajalcu preglavice, je izpuenih, in tud i sicer je opaziti sledove povrnosti, ki uplivajo tem neugodneje, ker se iz dela vidi, da bi prevajalec ob veji skrbnosti moge l podati kaj izbornega , Leta 1886 je izel nov francoski prevod v Le Socialiste , Paris najbolji izmed dosedanjih . Za njim je istega leta izel panski prevod najprvo v madridskem EI Socialista", kasneje kot samostojna broura : Manifiesto del Partido Comuniste por Carlos Marx y F . Engels, Madrid , Administracion de El Socialista, Hernau Cortes 8 . " Kot kurijozum navajam, da je bil 1887. nekemu carigrajskem u zaloniku na ponudbo rokopis armenskega prevoda ; dobri mo pa ni imel poguma, da bi bil natisnil delo z Marxovim imenom, in je menil, da naj se prevajalec podpie raje sam kot avtor, ka r pa je ta odklonil . Po vekratnem natisu razlinih, vealimanj nepravilnih amerikanskih prevodov na Anglekem je izel konno leta 1888 . avtentien prevod . Pregledal ga je moj prijatelj Samuel Moore i n pred natisom e enkrat oba skupaj . Naslov je : Manifesto of th e Communist Party, by Karl Marx and Frederick Engels . Authorized English Translation, Edited and annotated hy Frederick Engels . 1888 . London, William Reeves, 185 Fleet st. E, C ." Nekaj opom b te izdaje sem privzel v sedanjo . Manifest je imel svojo lastno usodo . Ko je izel, so ga tedaj malotevilni predbojevniki znanstvenega socializma navdueno po zdravili (kar dokazujejo tudi v prvem predgovoru navedeni prevodi) . Po porazu parikih delavcev v juniju 1848 . vstajajoa reakcija ga je potisnila v ozadje in konno ga je z obsodbo kolnski h komunistov v novembru 1852 . doletelo pravomono" prokletstvo . Hkrati z delavskim gibanjem, zbujenim po februarski revoluciji , je zginil tudi manifest iz javnega pozoria v ozadje. Ko se je evropski delavski razred zadostno okrepil za no v napad proti moi vladajoih razredov, je nastala Internacionaln a delavska asocijacija, ki si je postavila za nalogo, zbrati vse bojevito delavstvo evropsko in ameriko v eno veliko armado . Za torej ni mogla temeljiti na naelih, izraenih v manifestu . Imeti je morala program, ki ni zapiral vrat anglekemu trade-unionizmu , francoskim, belgijskim, italijanskim in panskim proudhonisto m in nemkim lassallejancem *) Ta programmotivacijo k pravilo m *) Lassalle se je osebno, nam nasproti, priznaval za uenca" Marxovega , in je kot tak stal seveda na staliu manifesta . Drugae z onimi njegovimi pristai, ki niso izli nad njegovo zahtevo produktivnih zadrug z dravnim kreditom . in ki so delili ves delavski razred v pristae dravne pomoi in samopomoi

internacionale, je izdelal Marx, celo po priznanju Bakunina i n anarhistov, mojstrski . Glede konne zmage nael, razvitih v manifestu, se je Marx zanaal izkljuno na umski razvoj delavskeg a razreda, ki izhaja neizogibno iz zdruene akcije in iz diskusije. Dogodki in menjajoi vspehi v boju proti kapitalu, porazi bol j kot uspehi, so prepriali konno bojujoe se o nezadostnosti do sedanjih univerzalnih sredstev in jih napravili . pristopneje za te meljita spoznanje pravih pogojev delavske emancipacije . In Marx je imel prav . Delavski razred leta 1874 ., ob razpadu Internacional e je bil ves drugi, kot leta 1864 ., ob nje ustanovitvi . Proudhonize m v romanskih deelah in specifini lassallejanizem v Nemiji st a bila pri kraju, in celo ultrakonservativni trade-unionizem se j e polagoma blial oni toki, ko je leta 1887 predsednik kongres a Trades Unions v Swansea proglasil : Kontinentalni socializem j e izgubil za nas svojo grozo." Kontinentalni socializem pa je bi l 1887 . skoraj le e teorija manifesta . In tako se v zgodovini manifesta zrcali do gotove mere zgodovina modernega delavskega gibanja izza 1848 . Sedaj je nedvomno nairazirjeneji, najmednarodneji produkt socialistine literature . Skupen program mnogih milijonov delavcev vseh deel od Sibirije do Kalifornije . In vendar, .ko je izel, bi ga ne bili smeli imenovati s ocialisti n i manifest, 1847 . sta se imenovali socialiste dve vrsti ljudi . Na eni strani pristai raznih utopisti'nih sistemov, specijeln o owenisti na Ang'ekem in fourieristi na Francoskem . Na drugi strani razlini socialni mazai, ki so s svojimi razlinimi unive r zalnimi sredstvi in vsakovrstnim krpanjem skuali odpraviti druabno zlo, ne da bi se kolikaj doteknili kapitala in dobika . V obeh sluajih ljudje, ki so stali izven delavskega gibanja, in ki so iskali v veji meri podpore izobraenih" razredov. Oni de l delavcev, ki je bil preprian o nezadostnosti samih politinih prevratov, oni del se je imenoval ko m . 0 nist e. Bil je to neotesan , le instinktiven, deloma surov komunizem, toda moen dovolj, d a je ustvaril dva sistema utopinega komunizma, na Francoske m ikarski sistem" Cabeta, v Nemiji sistem Weitlingov. Socialize m je znail 1847 . meansko gibanje, komunizem delavsko gibanje . Socializem je imel, vsaj na kontinentu, pristop v salone, komunizem je bil iz njih izoben . In ker smo bili e tedaj odlon o prepriani, da mora biti emandpacija delavcev delo delavskeg a razreda samega, nismo bili niti za trenotek v zadregi gled e imena . Tudi kasneje nismo tega imena nikoli zavrgli . Proletarci vseh deel, zdruite se!" Le malo glasov se j e odzvalo, ko smo zaklicali te besede v svet pred 42 leti, na pred veer prve parike revolucije ko je proletariat prvikrat nastopi l z lastnimi zahtevami . Toda 28 . septembra 1864 . so se zdruil i proletarci skoro vseh zapadnih deel v Internacionalni delavski asocijaciji" slavnega spomina . Internacionala sama je sicer ivel a le devet let . Toda, da od nje ustanovljena vena zaveza proletarce v vseh deel e ivi, krepkeje ivi, kot kdaj prej, zato ni bolje

prie kot je dananji dan . Kajti danes, k o gleduje evropski in ameriki proletarijat svoje mobilizirane vojn e sile, mobilizirane kot ena armada, pod enim praporom in z a eden . najbliji cilj : za zakonito uvedbo osemurnega normalneg a delavnika, ki ga je proglasil e enevski kongres Internacional e 1866,, in kasneje pariki delavski kongres 1889 . In prizor dananjega dne odpre kapitalistom in zemljikim gospodom vse h deel oi in jih prepria, da so proletarci vseh deel resnin o zdrueni . Ko bi le stal Marx poleg mene, da bi videl na lastne oi . London, l . maja 1890 .

Manifest komunistine stranke .

Strailo lazi po Evropi strailo komunizma . Vse sile star e Evrope so se zvezale k skupni gonji proti temu strailu, pape i n car, Metternich in Guizot, francoski radikalci in nemki policisti . Kje na svetu je opozicijska stranka, ki bi je ne bili vlada joi nje protivniki razkriali za komunistino, kje opozicijska stranka, ki bi ne bila vigala oitka komunizma napredneji m opozicijonalcem kakor tudi nazadnjakim nasprotnikom v elo P Dvoje sledi iz tega dejstva : Komunizem je od vseh evropskih sil priznana sila . Skrajni as je, da komunisti vsemu svetu odkrit o razloe svoje natiranje, svoje cilje in svoje tendence in da po stavijo pravljici o komunistinem strailu nasproti strankarski manifest . V to svrho so se zbrali komunisti raznih narodov v Londonu in izdelali sledei manifest, ki izide v anglekem, francoskem , nemkem, italijanskem, flamskem in danskem jeziku .

Mean in proletarec .
Zgodovina vse dosedanje drube*} je zgodovina razredni h bojev. Svobodni lovek in suenj, patricij in plebejec, fevdalni gospod in tlaan cehovski mojster in pomonik, skratka, zatiralc i in zatiranci so si stali v venem nasprotju, vodili brez prestanka , zdaj prikrit, zdaj oit boj, boj, ki je vselej konal z revolucijonarno preobrazbo vse drube ali pa s skupnim propadom bojujoih se razredov . V prejnjih zgodovinskih dobah nahajamo skoro povso d delitev drube v razline stanove, najraznovrstneje stopnjevanj e ) Pravzaprav : zapisana zgodovina 1847 . je bila predzgodovina drube ,

druabna organizacija, ki je obstajala pred sporoeno zgodovino, domalega popolnoma neznana Odsihmal je odkril Haxthausen skupno zemljiko last v Rusiji , Maurer je dognal skupno zemljiko last kot druabno podlago, iz katere s o zgodovinsko izhajala vsa nemka plemena in sasoma se je izkazala vaka srenj a s skupno zemljiko posestjo kot druabna praoblika od Indije do Irske Konn o je Morgan s svojim znamenitim odkritjem prave narave rodu (geus) in njeg a stalia v plemenu razjasnil notranjo organizacijo te samorasle komunistin e dnine v nje tipini obliki . Z razpadom teh prvotnih skupin se zaenja loite v drube v posebne in konno nasprotujoe si razrede.

druabnih stali . V starem Rimu sreavamo patricije, viteze, plebejce, sunje ; v srednjem veku fevdalne gospode, vazale, cehovske mojstre, pomonike, tlaane in poleg tega skoro v slehernem te h razredov e razline stopnje . Iz razvaline fevdalne drube vzrasla moderna meansk a druba razrednih nasprotij ni odpravila : le nove razrede, nov e pogoje zatiranja, nove bojne oblike je posadila na mesto starih . Naa doba, meanska doba pa se odlikuje po tem, da j e razredna nasprotja zenostavila . Vsa druba se ez dalje bolj cepi v dva velika sovrana s i tabora, v dva velika naravnost nasprotujoa si razreda : v buroazijo in proletarijat. Iz srednjevekih tlaanov so se rodili malomeani v prvih mestih, iz tega malomeanstva so se razvili prvi elementi meanstva . Odkritje Amerike in pota okoli Afrike vstvarita porajajo i se buroaziji novo polje . Vzhodnoindijski in kitajski trg, kolonizacije Amerike, gospodarsko obevanje s kolonijami, pomnoitev menjalnih sredstev in blaga sploh neznansko povzdignejo trgovino , pomorsko plavbo in industrijo in s tem pospeijo razvoj revolucijonarnega elementa v razpadajoi fevdalni drubi . Dosedanji fevdalni ali cehovski obratni nain v obrti ne zadoa ve rastoim potrebam novih trgov . Nadomesti ga manufaktura. Obrtni srednji stan izpodrine cehovske mojstre ; delitev dela med posameznimi korporacijami zgine nasproti delitvi del a 3 poedini delavnici . Toda venomer se mnoe trgi in naraajo potrebe. Tud i manufaktura ne zadoa ve. Tedaj zrevolucijonirajo par in stroj i obrtno produkcijo . Manufakturo izpodrine moderna veleobrt, obrtn i srednji stan izpodrinejo industrijski milijonarji, naelniki celih industrijskih vojev, moderni buroazijci . Veleindustrija si vstvari svetovni trg, ki ga je odkritje Amerike pripravild . Svetovni trg odpre trgovini, pomorski plavbi i n obilom na suhem neizmeren razvoj in s tem raziri industrijo . In v tej meri, kot se razvijajo obrt, trgovina, plavba, eleznice , 3 tej meri se razvija buroazija in mnoi svoje kapitalije ter po tiska iz srednjega veka preostale razrede v kot . Moderno meanstvo je, kakor vidimo, produkt dolgotrajneg a razvoja, produkt cele vrste preobratov v proizvajalnem in prometnem nainu . Sleherno teh razvojnih stopenj spremlja primeren politini napredek . Meanstvo, stan zatirancev pod vlado fevdalnih gospodov, oboroena in samoupravna asocijacija v komuni,*) tu ne odvisna mestna republika, tam z davki obremenjeni tretji sta n monarhije, kasneje za asa manufakture protiteje proti plemstv u 3 stanovski in absolutni monarhiji, glavna opora monarhizma *) Tako so se imenovale mestne obine v Italiji in na Francoskem, k o
so z denarjem ali orojem pridobile si od fevdalnih gospodov prve samo upravne pravice .

sploh, si izvojuje konno po povstanku veleobrti in svetovneg a trga v moderni reprezentativni dravi neomejeno politino gospodstvo . Moderna dravna oblast ni drugega kot odbor, ki upravlja skupne zadeve vsega meanskega razreda . Meanstvo je igralo v zgodovini zelo revolucijonarno vlogo . Povsod, kjerkoli je zagospodovalo, je zruilo fevdalne, patriarhalne in idiline razmere . Neusmiljeno je potrgalo pisane fevdalne vezi, ki so vezale loveka na prirojenega predstojnika . Razen golega interesa, brezutnega plaila v gotovini ni pustila buroazija nobene vezi med ljudmi.. Pobono sanjarstvo, viteko navduenje, malomeansko sentimentalnost jev topila v ledenohladn i vodi sebinega preraunjenja . Iz osebnega dostojanstva je naredila menjalno vrednost in netevilne skrbno zapisane in trdo pridobljene svoboine je nadomestila z eno brezvestno trgovsko svobodo . Skratka, v verske in politine iluzije zavito izkorianje j e izpremenila v izkorianje, oitno, direktno brez srameljivosti . Buroazija je poniala stanove, na troje je ljudstvo zrl o spotljivo in s pobono bojaznijo . Zdravnika, jurista, duhovnika , poeta, znanstvenika je izpremenila v plaanega mezdnega delavca . Buroazija je strgala z rodbinskega razmerja genljivo-sentimentalno tenico in ga izpremenila v golo denarno razmerje . Vladi surove sile v srednjem veku, ki je vzbujala obudovanje reakcije, je buroazija odkrila primerno dopolnilo : v lenarjenju na medvedjih koah . Meanstvo ele je dokazalo, kaj premore loveka delavnost . Vstvarilo je drugane udee, kot so, egiptovske piramide, rimski vodovodi, gotske katedrale, zbudil a drugana gibanja kot je preseljevanje narodov, ali kriarske vojske . Buroazija ne more obstati, ne da bi neprestano revolucijonirala proizvajalna sredstva in proizvajalne razmere, s tem pa vs e druabne razmere . Nasprotno je bila neizpremenjena ohranite v starega proizvajalnega naina eksistenni predpogoj vseh prejnji h industrijskih razredov . Trajno prevraanje produkcije, neprestan a pretresanje vseh druabnih razmer, vena negotovost in staln o gibanje odlikujejo meansko dobo pred vsemi drugimi . Vs e trdne in zarjavele razmere s celim priveskom starodavnih predsta v in nazorov se zruijo, novo ustvarjene zastarajo, preden so okostene. Vse stanovitno spuhti in vse sveto je izpostavljeno oskrumbi . Ljudje so konno prisiljeni gledati na svoj ivljenjski poloaj i n na vzajemne odnoaje s treznim oesom . Potreba po razsenejem odjemalnem trgu za svoje produkt e podi buroazijo po vsej zemeljski kroglji . Povsod se mora vgnezditi, povsod obdelovati, povsod stvarjati zveze . Meanstvo s svojim izkorianjem svetovnega trga je organiziralo produkcijo in konzumcijo vseh deel popolnoma kozmopolitino . Na veliko alost vseh nazadnjakov je podkopalo narodni obrti tla pod nogami . Prastare narodne industrije je uniilo in ji h dan za dnem uniuje . Nadomea jih z novimi industrijami, katerih uvedba je postala ivljensko vpraanje civiliziranih narodov,

z industrijami, ki ne izdelujejo le domaih surovin, temve surovine iz najodleglejih deel, ne le za domao deelo, temve z a vse dele sveta . Namesto starih potreb, ki so jirn zadoali doma i izdelki, stopajo nove potrebe, za katere treba produktov iz najodleglejih deel in podnebij . Namesto starega krajevnega i n narodnega samozadoanja in odlonosti stopa vsestranski promet , vsestranska medsebojna odvisnost narodov . In kar ve ja o gmotni , velja tudi o duevni produkciji . Duevni izdelki posameznih na rodov postajajo splona lastnina . Narodna enostranost in omejenost postaja nemogoa in iz mnogih narodnih in krajevnih literatur se poraja svetovna literatura . Buroazija rine s svojim urnim zboljavanjem vseh proizvajalnih sredstev in obil vse, tudi barbarske narode v civilizacijo . Nizke cene nje blaga so teka artilerija, s katero podira kitajsk e zidove, s katero zmaguje rned barbari najtrdovratneje sovratv o do tujcev, Vse narode sili pod kaznijo pogina da si osvoj e meanski proizvajalni nain in da uvedejo tako imenovano civilizacijo, to je pomeanjenje. Skratka, buroazija si vstvarja svet po lastni spodobi . Buroazija je podredila deelo nadvladi mesta, rodila ogromn a mesta in pomnoila tevilo mestnega prebivalstva na kodo po deelskega prebivalstva . Stem je iztrgala velik odlomek prebivalstva idiotizmu ivljenja na deeli . Enako je podredila barbarske in napol barbarske deele civiliziranim, kmeke narode meanskim , vzhod zapadu . Meanstvo vedno bolj odpravlja razdrobljenost proizvajalni h sredstev, posesti in prebivalstva . Prebivalstvo je nakopiilo v mestih , proizvajalna sredstva centralizira in posest koncentrira v roka h malo ljudi. Posledica tega je politina centralizacija . Neodvisne , skoro le zvezane deele so prisiljene spajati se v enoto, ki s e podreja eni vladi, enemu zakonu, eni carinski rti in enemu na rodnemu razrednemu interesu . Meanstvo je tekom svoje stoletne razredne vlade razvil o ogromneje proizvajalne sile, kot vsa prejnja pokolenja skupaj . Izkorianje prirodnih sil, strojnitvo, vporaba kemije v industrij i in poljedelstvu, paroplavba, eleznice, elektrini brzojavi, krenj e celih delov sveta, plovitev rek, celo iz zemlje izteptano prebivalstvo kateri vek je slutil, da spe take proizvajalne sile v naroju druabnega dela ? Videli smo : proizvajalna in prometna sredstva, na podlagi katerih se je razvilo meanstvo, so vznikla v fevdalni drubi . Na gotovi razvojni stopnji teh proizvajalnih in prometnih sredste v niso ve razmere, v katerih je fevdalna druba proizvajala in izmenjavala, fevdalna organizacija poljedelstva in manufakture, skratk a fevdalne lastninske razmere odgovarjale razvitim proizvajalni m silam . Ovirale so proizvajanje, namesto da bi je pospeevale. Treb a je bilo te verige zdrobiti, in to se je zgodilo.

13

Na njih mesto je stopila svobodna konkurenca s primerno . druabno in politino ustavo, z gospodarsko in politino vlad o mesanskega razred a Pred naimi omi se dogaja slien proces . Meanske proizvajalne in prometne razmere, meanske lastninske razmere, moderna meanska druba, ki je priarala tako ogromna proizvajaln a in prometna sredstva je podobna arovniku, ki ne more ugnat i podzemeljskih sil, katere je klical . Ze desetletja sem zgodovin a obrti in trgovine ni drugega, kot zgodovina upora modernih proizvajalnih sil proti modernim proizvajalnim razmeram, proti lastninskim razmeram ki so ivljenski pogoj meanstva in njeg a vlade . Popolnoma zadoa, e omenjamo trgovske krize, ki v svojem periodinem povratku spravljajo vso meansko drubo v vedno vejo nevarnost . V trgovskih krizah gre pod ni ne l e mnoina izdelanih produktov, temve po navadi tudi del proizvajalnih sil . V teh krizah izbruhne druabna epidemija, prejnji m dobam docela neznana epidemija nadprodukcije . Druba j e takrat presajena v stanje trenotnega barbarstva : zdi se, kakor d a sta lakota in unievalna vojska pogoltnila vsa ivljenska sredstva , kakor da sta obrt in trgovina uniena, in zakaj? Ker je drub a precivilizirana, ker ima preve ivljenskih sredstev preve obrti , preve trgovine. Proizvajalne sile ki so ji na razpolago, ne pospeujejo ve meanskih lastninskih razmer ; nasprotno preogromne so postale za te razmere, ki jih le ovirajo ; im premagaj o to oviro, spravijo vso meansko drubo v nered in obstane k meanske drube v nevarnost . Meanske razmere so pretesn e za bogastvo, ki ga proizvajajo. S im pa premaguje meanstv o krize? Deloma z unienjem velike mnoine proizvajalnih sil, de loma z osvojevanjem novih in temeljitejim izkorianjem stari h trgov. S im torej? S tem, da pripravlja e huje in e vej e krize in da zmanjuje sredstva za njih omejitev . Oroje, ki je njim meanstvo porazilo fevdalizem, s e obraa sedaj proti meanstvu samemu. In meanstvo ni le skovalo oroja v svojo lastno pogubo, rodilo je marve tudi motvo, ki bo sukalo to oroje moderno delavstvo, proletarl jat . V tej meri kot se razvija meanstvo, t . j. kapital, se razvija tudi proletarijat, razred modernih delavcev, ki ive le, dokle r imajo delo, in ki imajo delo, le dokler mnoe s svojim delo m kapital . Ti delavci, ki se prodajajo in kupujejo po kosu, so blago kakor vsi ostali trgovski predmeti in so izpostavljeni vsem premembam konkurence in kolebanju trga . Delo proletarca je z uvedbo strojev in z delitvijo dela izgubilo samostojni znaaj in s tem vso minost za delavca . Delavec je zgolj privesek stroja, izvrevati mora le preproste, eno line, lahko priuljive rone obrate . Stroki, ki jih delavec povzroa , so omejeni skoro izkljuno na ivljenska sredstva, ki jih potrebuj e za prehranjenje sebe in za razmnoevanje svojega plemena . Cen a vsakega blaga, torej tudi dela, je enaka proizvajalnim st, okom .

14 --

;Cimbolj raste zoprnost dela, tembolj pada mezda . Cimbolj s e mnoe stroji in raste delitev dela, tembolj raste mnoina dela (z a posameznega delavca), bodisi s pomnoitvijo delavnih ur, bodis i s pomnoitvijo v doloenem asu zahtevanega dela, s pospeenje m strojnega teka i . t. d. Moderna obrt je premenila malo delavnico patriarhalneg a mojstra v veliko tovarno industrijskega kapitalista . Delavska masa, natlaena po tovarnah, je vojako organizirana . Industrijski prostaki so podrejeni nadzorstvu popolne hijerarhije podastniko v in astnikov ; ne le da hlapujejo meanskemu razredu, meanski dravi, temve vsak dan, vsako uro hlapujejo stroju, nadzornik u in predvsem posameznemu meanu-tovarnarju . Ta despotizem j e tem malenkostneji, kruteji in neznosneji, im odkriteje proglaa pridobivanje za svoj smoter. Cim manj spretnosti in sile zahteva rono delo, t . j. imbol j se razvija moderna obrt, tembolj izpodriva ensko in otroko del o moko delo . Spolne in starostne razlike za delavski razred druabno ne veljajo ve . Preostajajo le e delavska orodja, kateri h stroki se ravnajo po spolu in starosti . Ce je izkorianje po tovarnarju konano s tem, da delave c prejme svojo mezdo v gotovini, planejo po njem ostali ivi j i meanske drube, hini posestnik, kramar, zastavniar i . t. d . Dosedanji srednji stanovi, mali obrtniki, trgovci, rentirji , rokodelci in kmetje, vsi ti razredi padajo polagoma v proletarijat , deloma vsled tega, ker njih mala glavnica ne zadoa za industrijski obrat v velikem in podlega konkurenci velikega kapitala , deloma zato, ker izgublja njih spretnost vsled novih proizvajalni h nainov svojo vrednost. Tako se rekrutira proletarijat iz vseh razredov prebivalstva . Proletarijat se pomika preko razlinih razvojnih stopenj . Njegov boj proti meanstvu se zaenja hkrati z njegovo eksistenco. Izpoetka se bojujejo posamezni delavci, potem delavci posamezne tovarne, delavci cele stroke v enem kraju proti posameznemu meanu, ki jih naravnost izkoria . Oni napadajo n e le meanske proizvajalne razmere, temve tudi proizvajalna orodja , uniujejo tuje konkurenno blago, razdevajo stroje, zaigajo to varne in si skuajo priboriti stalie srednjevekega delavca . Na tej stopnji tvorijo delavci po vsej deeli razkropljeno . vsled konkurence razdrobljeno maso . Zdrueno nastopanje delavcev ni posledica lastnega zdruevanja, temve posledica meanskega zdruevanja, ki spravlja v dosego lastnih politini h smotrov ves proletarijat v gibanje . Na tej stopnji se proletarci n e bore proti svojim sovranikom, temve proti sovranikom svoj h sovranikov, proti preostankom absolutne monarhije, proti zemljikim fevdalcem, proti neindustrijskemu meanstvu, malomeanstvu . Vse zgodovinsko gibanje je osredotoeno v rokah m e anstva ; vsaka dobljena zmaga je zmaga meanstva.

15 _ Ali z industrijskim razvojem se proletarijat ne le mnoi ; -natlaen je v velikih masah po tovarnah, njegova mo raste i n zaenja jo utiti . Interesi, ivljenski poloaj v proletariatu se zenaujejo s tem, da stroji odpravljajo boljinbolj razliko v delu i n potiskajo mezdo vsepovsod na enako nizko stopnjo . Rastoa konkurenca meanstva in iz nje porajajoe se trgovske krize pregibljejo delavsko mezdo ; naglo razvijajoe se neprestano zboljevanje strojev zviuje negotovost ivljenskih razmer. Spori me d delavcem in buroazijcem dobivajo vedno bolj znaaj razredni h sporov. Delavci se zaenjajo zdruevati proti meanstvu zaradi delavske mezde, snujejo trajne asocijacije, da se pripravljajo n a odpor. Tuintam se zavre posamezne bitke. Od asa do asa zmagajo delavci, toda le mimogrede . Pravi sad njih bojev ni neposredni vspeh, temve napredujoa asocijacija delavcev. Pospeujejo jo obila, ki jih vstvarja veleindustrij a in ki spajajo delavce raznih krajev . Spojitev mnogih lokalni h bojev enakega znaaja daje temu boju med delom in kapitalo m narodni, razredni znaaj . Vsak razredni boj pa je politini boj . In asocijacijo, za katero so ljudje srednjega veka s svojimi vicinalnimi poti potrebovali cela stoletja, izvedejo moderni proletarc i v nekaj letih . Organizacijo proletarcev kot razreda in kot politine strank e razdere vsak hip medsebojna konkurenca delavcev . Toda vedn o iznova vstaja krepkeja trdneja, mogoneja . Polagoma doseg a zakonito priznanje posameznih delavskih interesov izrabljajo raz kole v meanstvu . Tako zakon o deseturnem delu na Anglekem , Spori stare drube sploh zelo podpirajo razvoj proletarijata . Meanstvo se nahaja v venem boju, izpoetka proti aristokraciji , kasneje proti onemu delu meanstva, katerega interesi nasprotujejo industrijskemu napredku . a vedno proti meanstvu vse h ostalih deel . V vseh teh bojih je navezano na pomo proletarijata, ki ga uvaja v politino gibanje . Buroazija sama ui i n oborouje proletarijat proti sebi . Vsled industrijskega napredka propada velik del vladajoeg a razreda v proletarijat in mu s tem privaja veliko maso izobraevalnih ivljev . V asu, slednji, ko se razredni boj pribliuje svoji odloitvi, dobiva razpadanje vladajoega razreda tako rezek in tako krie znaaj, da se manji del vladajoega razreda pridruuj e revolucijonarnemu razredu, kateremu pripada bodonost Kakor j e svojeasno del plemstva uskoil v buroazijo, tako vhaja seda j del buroazije v proletarijat, zlasti del meanskih ideologov, ki si je osvojil umevanje tega zgodovinskega gibanja . Izmed vseh razredov, ki dandananji zavzemajo napram meanstvu sovrano stalie, je edino le proletarijat resnino revolucijonaren razred . Ostali razredi propadajo in propadejo z nastopom veleindustrije. proletarijat pa je nje produkt .

16 --

Srednji stanovi, mali obrtnik, mali trgovec, rokodelec, kmet , vsi se bojujejo proti meanstvu, da obvarujejo svoj obstanek pred propadom . Niso revolucijonarni, temve konservativni . S e ve, reakcijonarni so, zgodovinsko kolo skuajo zasukati nazaj . Revolucijonarni so le z ozirom na bliajoi se prehod v proletarijat, in tako ne branijo svojih sedanjih marve svoje bodoe interese . tako zapuajo svoje lastno stalie in se postavljajo n a proletarsko stalie . T zv. -Iumpenproletarijat, to pasivno gnilobo najspodneji h plasti stare drube, spravlja proletarska revolucija tuintam v gibanje ; po svojem ivljenskem poloaju pa je bolj nagnjena, da se proflaja za reakcionarne pustolovine . Zivljenski pogoji stare drube so e podkopani v ivljenskih pogojih proletarijata. Proletarec je brez lastnine ; njegovo razmerje do ene in otrok ni prav ni sorodno meanskemu rodbinskemu razmerju : moderno industriisko delo, moderno zasunjenje po kapitalu . tako na Anglekem kakor na Francoskem, v Ameriki kakor v Nemiji, mu je odluilo ves narodni znaaj . Zakoni morala, verstvo zanj meanski predsodki, za katerim i tii prav toliko meanskih interesov. Vsi prejnji razredi, ki so si osvojili gospodstvo, so skual i zagotoviti si pridobljeno ivljensko stalie s tem, da so podvrgl i vso drubo pod pogoje svojega pridobivanja . Proletarci morej o zagospodovati druabnim proizvajalnim silam le s tem, da od pravijo svoj dosedanji prisvojevalni nain in tako ves dosedanj i prisvojevalni nain sploh . Proletarci nimajo niesar, kar naj b i zavarovali, pa pa je njih naloga, da poruijo vse zasebne varnosti in zasebna zavarovanja . Vsako dosedanje gibanje je bilo gibanje manjine, ali v interesu manjine. Proletarsko gibanje pa je samostojno gibanj e ogromne veine v interesu ogromne veine. Proletarijat, najspodneja plast sedanje drube, se ne more dvigniti, ne zravnati, n e da bi se otresel vseh vrhnjih plasti, ki tvorijo oficijelno drubo . Protimeanski boj proletanjata je v svojem jedru ne , pa pa po obliki naroden boj. Proletarijat vsake deele mor a naravno najprvo ugnati svoje lastno meanstvo . V ortovanju splonih faz proletarskega razvoja smo zasledovali vealimanj prikrito borbo v obstojei drubi do one toke , ko izbruhne v odkrito revolucijo in ko utemelji proletarijat po silovitem porazu meanstva svoje gospodstvo . Vsa dosedanja druba je obstala, kakor smo videli, na nasprotju zatiranih in zatirajoih razredov . Da je zatiranje mono, morajo zatiranemu razredu biti 7agotovljeni vsaj pogoji hlapevskega obstanka . Tlaan se je povzdignil v la a komune v svoje m tlaanstvu, kakor malomean v meana pod jarmom fevdalneg a absolutizma Moderni delavec pa, namesto da bi se dvigal z industrijskim napredkom, pada vedno globlje pod pogoje svojega lastnega razreda . Delavec obuboa in ubotvo se razvija hitreje

- 17 --

kot prebivalstvo in bogasto . V tem dejstvu se kae oividn a nezmonost meanstva, da ostane e nadalje vladajoi razred v drubi in da vsiljuje svoje ivljenske razmere drubi kot zakonit o merilo . Nesposobno je za vlado, ker ne more svojemu sunju v njegovem suenjstvu zagotoviti obstanka, ker ne more prepreit i propadanja njegovega na nivo, v katerem ga mora rediti, namest o da bi se dala rediti od njega . Druba ne more ve obstati po d meansko vlado ; obstoj meanstva ni ve v skladu z drubo . Bistveni pogoj obstanka in vlade meanskega razreda j e kopienje bogastva v rokah posameznikov, tvorba in mnoitev kapitala pogoj kapitala je mezdno delo . Mezdno delo sloni izkljun o na medsebojni konkurenci delavcev . Industrijski napredek, ki m u naeluje brez volje in brez odporne sile znana buroazija, postavlja namesto osamljenja delavcev po konkurenci njih revolucijonarno zdruevanje (asocijacijo) . Z razvojem veleindustrij e zmanjkuje buroaziji pod nogami podlaga, na kateri proizvaja i n si prisvaja produkte. Sama si producira lastnega grobarja . Nje propad in zmaga proletarijata sta neizogibna . II.

Proletarci in komunisti.
V kaknem razmerju stoje komunisti napram proletarcem sploh? Komunisti ne predstavljajo posebne stranke proti drugim delavskim strankam . Komunisti ne zastopajo posebnih, od interesov celokupneg a proletarijata loenih interesov . Komunisti ne postavljajo posebnih nael, po katerih bi s e ravnalo proletarsko gibanje . Komunisti se razlikujejo od ostalih proletarskih strank le p o tem, da na eni strani v raznih narodnih bojih proletarcev poudarjajo in uveljavljajo skupne, od narodnosti nezavisne interese celokupnega proletarijata, na drugi strani po tem, da zastopajo v boju med proletarijatom in buroazijo vedno interes celokupnega proletarijata . Komunisti so torej v praksi najodloneji gonilni del delavskih strank vsega sveta teoretino prekaajo ostalo proletarsk o maso po vpogledu v pogoje, tok in splone uspehe proletarskeg a gibanja . Najbliji smoter komunistov se od smotra ostalih proletarski h strank ne razlikuje : razredna organizacija proletarijata, poraz meanskega gospodstva, izvojevanje politine moi po proletarijatu . Teoretini stavki komunistov ne slone na idejah, na naelih , izmiljenih ali odkritih od tega ali onega reformatorja . Ti stavki so le sploni', izraz dejanskih razmer v obstojee m razrednem boju, v zgodovinskem procesu, vreem se pred na 2

- 18

inil omi . Odprava dosedanjih lastninskih razmer ne oznauj e komunizma . Vse lastninske razmere se nahajajo v neprestani zgodovinsk i preobrazbi, v neprestani zgodovinski premembi . Tako n . pr. je odpravila francoska revolucija fevdalno las t na korist meanske . Toda moderna meanska zasebna last je zadnji in najpopopolneji izraz proizvajanja in prisvajanja produktov, sloneega na razrednih nasprotjih, na izkorianju razreda po razredu . V tem smislu se da komunistina teorija spraviti pod izraz : odprava zasebne lastnine . Nam komunistom so oitali, da hoemo odpraviti osebno , z delom pridobljeno lastnino, lastnino, ki je temelj vse osebne svobode, delavnosti in samostojnosti . Z delom pridobljena in prisluena lastnina? Govorite o lastnini malega meana, malega kmeta, ki je obstajala pred meansko lastnino? Te nam ni treba odpravljati, industrijski razvo j jo je odpravil in jo odpravlja dan za dnem. Ali govorite o moderni meanski zasebni lasti ? Ali vstvarja mezdno delo, delo proletarca njemu lastnino ? Ne! Njegovo delo vstvarja kapital, t. j . lastnino , ki izkori a mezdno delo in ki se mnoi le pod pogojem, da si vstvarja nov o mezdno delo v svrho ponovnega izkorianja . Lastnina v svoj i dananji obliki se giblje na nasprotju kapitala in mezdnega dela . Premotrimo obe plati tega nasprotja ! Kapitalist ne zavzemlje isto osebnega, temve druabno stalie v proivajanju . Kapital je druaben produkt in se da mobilizirati le s skupnim delovanjem mnogih lanov, v poslednji instanci le s skupnim delovanjem vseh lanov drube . Kapital torej ni osebna, temve druabna sila . Ce se kapital izpremeni v skupno, vsem lanom drube pripadajoo lastnino, tedaj se ne izpremeni osebna lastnina v druabno . Le druabni znaaj lastnine se izpremeni . Lastnina izgublja svoj razredn i znaaj. In kaj je z mezdnim delom ? Povprena cena mezdnega dela je minimum delavne mezde , t. j. vsota ivljenskih sredstev, ki so potrebna, da ohranijo delavcu kot delavcu ivljenje . Kar si torej mezdni delavec od svojega dela prisvoji, zadoa komaj za reprodukcijo golega ivljenja. Neemo odpraviti osebnega prisvajanja delavnih produktov v svrh o reprodukcije neposrednega ivljenja, prisvajanja, katero ne prepua nobenega istega preostanka, ki bi dajal mo nad tuji m delom . Odpraviti hoemo le bedni nain tega prisvajanja, ob katerem delavec le ivi, da mnoi kapital, in le tako ivi, kako r ugaja interesom vladajoega razreda . V meanski drubi je ivo delo le sredstvo za vzmnoite v nakopienega mrtvega dela . V komunistini drubi je nakopieno del o le sredstvo, da razirja, bogati in spei ivljenski proces delavcev .

 l 9 --

V meanski drubi gospoduje preteklost nad sedanjostjo, v 3 komunistini sedanjost nad preteklostjo . V meanski drubi j e je kapital samostojen in oseben, doim je delavni poedinec nesamostojen in neoseben . Pa odpravo tega razmerja imenuje buroazija odpravo osebnosti in svobode! In po pravici . Gre se za odpravo meansk e osebnosti, samostojnosti in svobode. Pod svobodo umevajo v sedanjih meanskih proizvajalni h razmerah svobodno trgovino, svobodni kup in prodajo . Ce je* vsako meetarstvo, neha tudi svobodno me"etarstvo . Fraze o svobodnem meetarstvu kot sploh vse baharije nae buroazije o svobodi imajo smisel v oigled omejeni trgovini, v oigled zasunjenemu meanu srednjega veka, ne pa napra m komunistini odpravi meetarstva, meanskih proizvajalnih razme r in buroazije same . Vsi izven sebe ste, ker hoemo odpraviti zasebno last . Toda 3 vai obstojei drubi je zasebna last za 9 desetink lanov odpravljena ; zasebna last obstoja ba v tem, da za 9 desetink ne ob stoja. Oitate nam, da hoemo odpraviti lastnino, ki predpostavlj a breAastnitvo ogromne veine drube kot neizogiben predpogoj . Oitate nam skratka , da hoemo odpraviti vao lastnino . Vsekako, to hoemo . V tem hipu, ko se onemogoi pretvarjanje dela v kapital , denar, zemljiko rento, skratka v druabno silo, podvreno monopolu, t . j. v tem hipu, ko se onemogoi prevraanje osebne lastnine v meansko, v tem hipu je po vai trditvi odpravljen a tudi oseba . Priznavate toraj, da osebe ne vidite v nikomer drugem, kako r 3 meanu, v meanskem lastniku. To osebo pa je vsekak o treba odpraviti . Komunizem nikomur ne jemlje moi, da si prisvaja druabne produkte, pa pa jemlje mo, da si s tem prisvajanje m podjarmlja tuje delo . Prigovarjali so, da z odpravo zasebne lastnine preneha delavrrost in da zavlada splona lenoba . Potem bi bila morala meanska druba od lenobe e zdavnaj poginiti, kajti oni, ki v njej delajo, ne pridobivajo, in oni, k i pridobivajo, ne delajo. Ves pomislek obstoji na tavtologiji, da n i mezdnega dela brez kapitala . Ugovore, ki so namerjeni proti komunistinemu prisvajalnem u in proizvajalnemu nainu gmotnih produktov, so naperili tudi n a prisvajanje in proizvajanje duevnih produktov . Kakor pomenj a konec razredne lastnine meanu konec proizvajanja sploh, tak o mu je konec razredne izobrazbe konec izobrazbe sploh . Izobrazba, za katero plaka, je za ogromno veino izobrazb a za stroj- . Toda emu se prerekate z nami, ko merite odpravo meanske lastnine z merilom svojih meanskih predstav o svobodi ,
2*

- 20

izobrazbi, pravu i . t. d . Vae ideje so produkti meanskih proizvajalnih in lastninskih razmer, kakor je vae pravo le za zako n proglaena volja vaega razreda, volja, katere vsebina je dana v gmdtnih ivljenskih pogojih vaega razreda . Po lastnem interesu je prikrojena predstava, po kateri pretvarjat e svoje proizvajalne in lastninske razmere iz mimogredoih zgodo vinskih razmer v vene umske in naravne zakone . Kar pojmujete o lastnini antike, o fevdalni lastnini, tega ne smete pojmiti o meanski lastnini . Odprava rodbine! Celo najradikalneji se razgrevajo prot i tej sramotni nakani komunistov . Na em sloni sedanja meanska rodbina? Na kapitalu, n a zasebnem dobiku . Popolnoma razvita obstoja le za buroazijo ; nje dopolnilo je v prisiljenem brezenstvu proletarcev in v javn i prostituciji . Meanska rodbina zgine, im prestane to dopolnilo in obe zgineta, im zgine kapital . Oitate nam, da hoemo odpraviti izkorianje otrok po starih ? Priznavamo ta zloin . Toda, pravite, najneneje razmere poruimo z nadomestitvij o domae po druabni vzgoji. Ali ne dolouje tudi vae vzgoje druba? Z druabnimi raz merami, ki v njih vzgajate, z neposrednim in posrednim vmeevanjem drube, s olo i. t. d . Komunisti si ne izmiljajo druabnega vpliva na vzgojo, le pretvarjajo njega znaaj in trgajo vzgoj o vplivu vladajoega razreda . Meanske fraze o rodbini in vzgoji, o razmerju starev i n otrok postajajo tem ostudneje, imbolj se vsled veleindustrij e trgajo rodbinske vezi med proletarci, imbolj postajajo otroci navaden kupijski predmet in delavno orodje . Toda vi komunisti hoete vpeljati skupnost ena, nam kri i enoglasno nasproti buroazija . Buroa vidi v svoji eni golo proizvajalno orodje. Cuje, da naj se proizvajalna sredstva skupno izkoriajo, pa si naravn o ne more druzega misliti, kot da zadene usoda skupnosti tudi ene . Ne sluti, da se gre za odpravo poloaja, v katerem je en a golo proizvajalno orodje. Sicer pa ni ni smenejega kot visoko moralino zgraanj e naih meanov nad oficijalno komunistino skupnostjo en' . Kornunistom ni treba skupnosti ena ele vpeljavati, saj je skoro vedn o obstajala. Nai meani se ne zadovoljujejo s tem, da so jim proletarsk e ene in herke na razpolago, da o oficijalni prostituciji ne govorimo ; glavno veselje jim je medsebojno vzajemno zapeljevanj e zakonskih beri la. Meanski zakon je v resnici skupnost zakonskih ena . Kotnunistom se da kvejemu oitati, da hoejo namesto hinavsk o prikrite oficijalno in odkritosrno skupnost ena . Sicer se razume

- 21

samo po sebi, da z odpravo sedanjih proizvajalnih razmer zgin e tudi iz njih izhajajoa skupnost en', t. j . oficijalna in neoficijaln a prostitucija. Komunistom so tudi oitali, da hoejo odpraviti narodnost , domovino . Delavec nima domovine . Nihe mu ne more ugrabiti, esa r nima. Proletarijat si mora ele osvojiti politino mo, uveljavit i se kot narodni razred in se konstituirati kot narod, zatoraj je na roden, seveda ne v meanskem smislu . Narodnostne posebnosti in razloki narodov zginevajo boljinbolj z razvojem meanstva, s trgovsko svobodo, svetovni m trgom, z enolinostjo industrijskega proizvajanja in njemu odgovarjajoih ivljenskih razmer. Proletarska vlada jih zmanja e v veji meri . Zdruen a akcija vsaj civiliziranih deel je eden prvih pogojev osvoboditv i proletarijata . V tej meri, kot se odpravlja izkorianje poedinca po po edincu, v tej meri se odpravlja tudi izkorianje naroda po narodu. Hkrati z razrednim nasprotjem v notranjosti naroda se zru i tudi sovrano stalie narodov med seboj . Tobe proti komunizmu, izvirajoe iz verskih filozofskih i n ideolokih motri ne trebajo obirnejega razmotrivanja. Ali je mar treba globokoumnosti za umevanje dejstva, da se z ivljenskimi razmerami ljudi, z njih druabnimi odnoaji i n druabnim bitjem menjajo tudi njih predstave, naziranja in pojmi , skratka vsa njih zavest ? Ali dokazuje zgodovina idej kaj drugega, kot da se duevn a produkcija preminja vzporedno z gmotno? V vsaki dobi so bile vladajoe ideje le ideje vladajoega razreda . Govori se o idejah, ki zrevolucijonirajo vso drubo s te m se le priznava dejstvo, da so v stari drubi vznikli ivlji nov e drube, da z razpadom starih ivljenskih razmer vzporedno raz padajo tudi stare ideje. Ko je propadal stari svet, je kranska vera izpodrinila star e religije . Ko so kranske ideje podlegle v 18 . veku prosvetni m idejam, se je fevdalna druba borila za ivljenje in smrt s teda j revolucijonarnirn meanstvom . Ideje svobode vesti in vere s o izraale le sistem svobodne konkurence na znanstvenem polju. Toda tako se glasi ugovor verske, nravne, filozofske , politine, pravne ideje i . t. d. se pa tekom zgodovinskega razvoja modificirajo . Verstvo, morala, filozofija, politika, pravo p a ostajajo izven toka . Dalje obstoje vene resnice kot svoboda , pravica i . t. d., ki so skupne vsem druabnim razmeram . Komunizem pa odpravlja vene resnice, odpravlja verstvo, moralo, na mesto da bi jih pretvarjal, in s tem nasprotuje vsemu dosedanjem u zgodovinskemu razvoju . " Kaj je na tem ugovoru? Zgodovina vse dosedanje drube s e je gibala na razrednih nasprotjih, ki so v raznih dobah bila razlina.

- 22

Katerokoli obliko pa naj so privzela, izkorianje enega del a drube po drugem je vsem preteklim vekom skupno dejstvo . Kaj uda, da se zgodovinska zavest, vilic razlinosti in raznoobraznosti giblje v gotovih oblikah, oblikah zavesti, ki zaniknejo le s popolno odpravo razrednega nasprotja . Komunistina revolucija pomede kar najradikalneje z izroenirni lastninskimi razmerami ; kaj uda, da pomede v svoje m razvoju najradikalneje tudi z izroenimi idejami . Toda pustimo meanske ugovore proti komunizmu . Spoznali smo koj v zaetku, da velja prvi korak delavsk e revolucije povzdignenju proletarijata za vladajoi razred, uvedb i demokracije. Proletarijat vporabi svojo politino mo, da izvije meanstvu polagoma ves kapital, da osredotoi vsa proizvajalna sredstva v rokah drave, t . j. kot vladajoi razred organiziranega proletarijat a in da im hitreje vzmnoi maso proizvajalnih sil . To more spoetka le s tem, da despotsko posee v lastninsko pravo in v meanske proizvajalne razmere, torej z odredbami, ki se dozdevajo gospodarski za nezadostne in nevzdrne , ki pa so kot sredstva za preobrat vsega proizvajalnega nain a neizogibne . Te odredbe morajo biti v razlinih deelah razline . Za napredneje deele veljajo precej splono te-le : 1. Razlastitev zemljike lastnine in vporaba zemljike rent e za dravne izdatke , 2. Velik progresivni davek . 3. Odprava dednega prava . Konfiskacija lastnine vseh emigrantov in uporneev . 5. Osredotoenje kredita v dravnih rokah potom narodn e banke z dravnim kapitalom in izkljunim monopolo m 6. Osredotoenje transporta v dravnih rokah . 7. Pomnoitev narodnih tovarn in proizvajalnih sredstev. Krenje in zboljavanje zemlje po skupnem nartu . 8. Prisilno delo za vse ; ustanovitev industrijskih armad , zlasti v poljedelstvu . 9. Spojitev poljedelskih in industrijskih obratov ; krenje prepada med mestom in deelo . 10. Javna in brezplana vzgoja vseh otrok . Odprava otrokega dela v tovarnah v dananji obliki . Zdruitev vzgoje z gmotno produkcijo i . t. d. Cim zginejo tekom razvoja razredna nasprotja in je osredotoeno vse proizvajanje v rokah zdruenih individuov, izgubi javn a oblast svoj politini znaaj . Politina oblast v pravem smislu j e organizirana sila vladajoega razreda za zatiranje drugega raz reda. Ce se proletarijat v boju proti meanstvu nujno zdrui v razred, e se z revolucijo uveljavi kot vladajoi razred in kot ta k snoma odpravi stare proizvajalne razmere, odpravi s temi proiz-

- 23 --vajalnimi razmerami tudi eksistenne pogoje razrednega nasprotja , razrede sploh in s tem tudi svoje lastno razredno gospodstvo . Namesto stare meanske drube s svojimi razredi in raz rednimi nasprotji stopi asocijacija, v kateri je svobodni razvoj vsakega pogoj svobodnemu razvoju vseh . III.

Socialistina in komunistina literatura,

l . Reakcijonarni socializem . a) Fevdalni socializem. Francoski in angleki aristokraciji j e po zgodovinskem poklicu pripadla naloga, da pie pamflete prot i moderni meanski drubi . V francoski julijski revoluciji leta 1830 . in v anglekem reformnem gibanju je ponovno podlegla sovranemu parveniju . O resnem politinem boju ni bilo ve govora . Preostal je zgolj literarni boj, toda tudi na literarnem polju s o se preivele stare fraze iz restavracijske dobe . Da si pridobi simpatije, je aristokracija saj videzno zanemarjala lastne intese te r formulirala obtonico proti meanstvu le v interesu izkorianega delavskega razreda . V zadoenje ji je bilo, da je svojemu novemu gospodu pela sramotilke in mu grmela na uesa temn a prerokovanja. Tako je nastal fevdalni socializem, napol alostinka, napo l paskil, napol odmev iz preteklosti, napol slutnja prihodnosti . S svojo trpko, duhovito, uniujoo sodbo je asih zadel buroazij o v srce, v celoti pa je vplival dosti komino s svojim popolni m neumevanjem zgodovinskega razvoja . Berako malho so vihteli v roki kot prapor, za katerim so zbirali ljudstvo . Toda sledee jim ljudstvo je kaj opazilo na nji h zadnjicah stare fevdalne grbe in zagnalo glasen in nespotlji v krohot . V takem prizoru je nastopil del francoskih legitimistov i n mlada , Angleka . Ce fevdalci dokazujejo, da se nain njih izkorianja razlikuje od meanskega izkorianja, pozabljajo, da so izkorial i pod popolnoma drugimi in preivelimi pogoji in okolnostmi . Ce dokazujejo, da za njih vlade ni bilo modernega proletarijata, pozabljajo, da je moderno meanstvo nujen potomec njih druabnega reda. Sicer pa nazadnjakega znaaja svoje kritike ne skrivajo i n njih glavna obtoba proti buroaziji obstoji v tem, da poraja razred , ki zdrobi v prah ves stari druabni red . Buroaziji ne oitajo toliko, da poraja proletarijat, kakor d a poraja revolucijonaren proletarijat . V politini praksi sodelujejo zatorej na vseh nasilnih odredba h proti delavskemu razredu in v navadnem ivljenju vzlic vsem

24 ---

napetim frazam prav zlono pobirajo zlata jabolka in prodajaj o zvestobo, ljubezen in ast za ovjo volno, peso in ganje . Kakor se je duhovina vedno tesno oklepala fevdalstva , tako tudi duhovniki socializem fevdalnega. Ni ni lajega, kot pridodati kranski asketinosti socialistin i omet . Ali ni tudi kranstvo grmelo proti zasebni lastnini, prot i zakonu, proti dravi . Ali ni namesto tega oznanjevalo dobrodelnost i in ubotva, celibata in ubijanja mesa, samostanskega ivljenja in cerkve . Kranski socializem je le egnana voda, ki njo duhovnik blagoslavlja aristokratsko togoto . b) Malomeanski socializem . Fevdalno plemstvo ni edin i razred, ki ga, je buroazija porazila in ki so mu v moderni meanski drubi usehnili in odmrli ivljenski pogoji . Srednjeveko malomeanstvo in mali kmetje so bili predhodniki moderne buroazije. V industrijsko in trgovsko nerazvitih deelah ivotari t a razred e danes poleg vzrastajoe buroazije . V deelah, koder se je razvila moderna civilizacija, se je vzrodilo novo malomeanstvo, ki visi med proletarijatom in buroazijo in ki se kot dopolnilo meanske drube vedno znova po raja. Njega lane mee konkurenca brez prestanka v proletarija t in razvoj veleindustrije jim oznanja prihajajoo dobo, ko bod o zginili kot samostojen del moderne drube, nadomeeni v trgovini, v manufakturi, v poljedelstvu po delavskih paznikih in sluinadi . V deelah kot na Francoskem, kjer tvori kmeki razred ve od polovice prebivalstva, je bilo kaj naravno, da so pisatelji, nastopivi proti buroaziji za proletarijat, kritikovali meanski rei m na podlagi malomeanskega in rnalokmekega merila im da so se zavzeli za delavca z malomeanskega stalia . Sismondi j e voditelj te literature ne le na Francoskem, temve tudi na Anglekem . Ta socializem je razloil prav bistroumno protislovja v modernih proizvajalnih razmerah in odkril hinavsko olepavanje na rodnih gospodarjev . Neovrno je dokazal razdevajoe uinke strojnih naprav in delitve dela, koncentracije kapitala in zemljik e posesti, nadprodukcijo, krize, neizogibni propad malih meano v in kmetov, bedo proletarijata, anarhijo v proizvajanju, krie e razmere v razdelitvi bogastva, unievalno medsebojno industrijsk o vojevanje narodov, propad starih nravi, rodbinskih razmer, stari h narodnosti . Po svojem pozitivnem obsegu hoe ta socializem, ali obivit i stara proizvajalna in prometna sredstva in njimi stare lastninsk e razmere in staro drubo, ali pa hoe moderna proizvajalna i n prometna sredstva snoma vkleniti v okvir starih lastninskih razmer , ki so ga ona razgnala in razgnati morala . V obeh sluajih je reakcijonaren in utopistien hkrati . Cehovstvo v manufakturi in patriarhalno gospodarstvo na deeli to so njegove poslednje besede .

--- 25 -V svojem kasnejem razvoju je ta smer konala z alostni m makom. c) Nemki ali pravi socializem. Socialistini in komunistini literaturi francoski, ki je nastala pod pritiskom vladajoe buroazij e in ki je literarni izraz boja proti tej vladi, se je odprla pot v Nemijo v asu, ko je meanstvo zapoelo svoj boj proti fevdalnemu absolutizmu . Nemki filozofi, polfilozofi in esteti so hlastno segli po te j literaturi in so le pozabili, da se z onimi francoskimi spisi nis o istoasno vselile v Nemijo tudi francoske ivljenske razmere. Napram nemkim razmeram je francoska literatura izgubila neposredno praktino ceno in je ohranila le literarni pomen : kot neplodna pekulacija o uveljavljenju lovekega bistva . Nemki filozofi 18 . veka so smatrali zahteve prve francoske revolucije za zahteve praktinega razuma" ; stremljenje revolucijonarne francoske buroazije jim je veljalo za zakon iste volje, volje, kakrna mora biti, resnine loveke volje . Vse delo nemkih literatov je obstajalo v tem, da so spravili nove francoske ideje v sklad s svojo staro filozofsko vestjo , oziroma bolje, da so si s svojega filozofskega stalia prisvojili francoske ideje . Ta osvojitev se je izvrila na nain, kakor si lovek splo h osvoji tujo besedo, s prevodom . Znano je, da so menihi rokopise klasinih del stare pagansk e dobe prepisavali z neokusnimi katolikimi legendami . Nemki literati so obratno delali s francosko posvetno literaturo . Svoj filozofski nesmisel so napisali na francoski izvirnik . N. pr. na francosko kritiko denarnih razmer so napisali Oprostitev od lovekeg a bistva", na francosko kritiko meanske drave so napisali Od prava gospodstva abstraktne splonosti i . t. d. Podtikanje teh filozofskih fraz pod francoske dedukcije s o krstili za filozofijo dejanja", ia pravi socializem", za nemko socialistino vedo, za filozofsko utemeljitev socializma i. t. d. Na tak nain so kastrirali francosko socialistino-komunistin o literaturo. In ker je v nemkih rokah prenehala izraati boj raz reda proti razredu, tedaj se je Nemec zavedal, da je premaga l francosko enostranost, da je zastopal namesto realnih potreb potrebo resnice, in namesto interesov proletarca interese lovekega bitja, loveka sploh, loveka, ki ne pripada nobenemu razredi) , ki sploh ne sodi v realnost, temve v oblake filozofske fantazije . Ta nemki socializem, ki je svoje revne olske vaje jak o resno vzel in jih kriavo raztrobental, je polagoma izgubljal svoj o pedantovsko nedolnost . Boj nemke, zlasti pruske buroazije proti fevdalstvu i n absolutnemu kraljestvu, skratka, liberalno gibanje je postajal o resnej e Pravemu socializmu se je ponudila s tem zaceljena prilonost, da postavi politinemu gibanju socialistine zahteve na-

sproti, da iztrese sporoene anateme proti liberalizmu, proti reprezentativni dravi, proti meanski konkurenci, meanski tiskovn i svobodi, meanskemu pravu, meanski svobodi in enakosti in da oznani ljudski masi, da ne more v tem meanskem gibanj u niesar pridobiti, pa pa da lehko vse izgubi . Nemki socializem pa pa je ravno pravi as pozabil, da francoska kritika in nj e odmev brez vsega duha je bil predpostavlja moderno meansk o drubo s svojimi gmotnimi ivljenskimi pogoji in svojo politin o konstitucijo, vse to, kar je trebalo v Nemiji stoprav izvojevati . Nemkim absolutnim vladam in nje nazadnjaki drubi j e sluil kot zaeljeno strailo proti vstajajoi buroaziji . Bil je osladno dopolnilo ostrih udarcev in svinenk, s katerimi so te vlade obdelovale nemke delavske upore . Pravi" socializem je bil torej oroje v vladnih rokah p o drugi strani pa je zastopal neposredno nazadnjaki interes, intere s nemkega malomeanstva. V Nemiji tvori izza 16 . veka v raz linih oblikah nastopajoe malomeanstvo druabno podlago obstojeih razmer . Njega ohranitev pomenja ohranitev nemkih razmer . Od industrijskega in politinega gospodstva buroazije si malomeanstv o obeta gotov propad vsled koncentracije kapitala in vsled nastopa revolucijonarnega proletarijata . Pravi" socializem, po njega mnenju, ubije dve muhi na en mah ; zato je razgrajal kakor epidemija . Oblailo, stkano iz spekulativnega prediva, prepleteno z lepimi besednimi cvetkami, prepojeno z ljubezensko roso to oblailo, v katero so nemki socialisti skrivali svoje koene, ven e resnice, je pomagalo spravljati blago v denar pri tem obinstvu . Nemki socializem s svoje strani je ezdalje bolj spoznaval , da je njegov poklic zastopati malomeana . Proglasil je nemki narod za normalni narod in nemkeg a malomeana za normalnega loveka. Sleherni podlosti njegovi j e podtaknil prikrit, viji socialistini smisel, vsled katerega se j e preobrnil malomean ba v nasprotje . V svoji poslednji konsekvenci je nastopal proti surovo razdirajoi tendenci komunizma in razglasi l svojo nadstrankarsko vzvienost nad razrednimi boji . Z malimi izjemami vse, kar kroi po Nemiji socialistinih in komunistini h spisov, spada v to umazano in bolehno literaturo. (Revolucijski vihar 1848 . je to ubono smer pomedel s pozoria in nje nositeljem vzel veselje, da bi e nadalje delali socializem . Glavni zastopnik in klasini tip te smeri je Karol Grn .) 2 . Konservativni ali meanski socializem . Del buroazije eli odpomoi socialni bedi, da zagotovi obstanek meanski drubi. Sem spadajo : ekonomisti, filntropi, humanitarci, zboljevalci poloaja delavskih razredov, dobrodelni organizatorji, nasprotniki

- 27

muenja ivali, temperanniki, zakotni reformatorji vsake sorte . Izdelani so celo popolni sistemi meanskega socializma . Za primer navajamo Proudhonovo Philosophie de la Misre (filozofija bede) . Socialistini buroazijci si ele ivi jenske pogoje moderne drube brez neizogibno iz njih izhajajoih bojev in nevarnosti . Zde si obstojeo drubo brez revolucijskih in razdirajoih ivljev . ele si buroazijo brez proletarijata . Buroazija si predstavlja svet , ki v njem gospoduje, za najbolji . Meanski socializem razpleta to tolailno predstavo v sistem . Ce poziva proletarjat, da uresni i njegove sisteme in vstopi v novi Jeruzalem, zahteva pravzaprav le, da prizna sedanjo drubo in odloi svoje zlovoljne pred stave o njej . Druga manj sistematina in bolj praktina oblika socializm a je skuala delavskemu razredu zagreniti sleherno revolucijsko gibanje, e da mu ne ta, ne ona politina prememba ne dones e koristi, temve le prememba gmotnih ivljenskih razmer, ekonomskih razmer. Pod premembo gmotnih ivljenskih razmer p a ta socializem ne umeva odprave meanskih proizvajalnih razmer , ki je mona le potom revolucije, temve administrativne reforme , ki se vre na podlagi danih proizvajalnih razmer, ki na razmerj u med kapitalom in mezdnim delom prav ni ne preminjajo, temve le zmanjujejo buroaziji stroke nje vlade in zenostavljajo nj e gospodarstvo . Naravni znaaj meanskega socializma se pojavlja ele tedaj, ko postane navadna govornika figura . Svobodna trgovina! v interesu delavskega razreda varstvena carina! v interesu delavskega razreda osamljeni za pori! v interesu delavskega razreda to je zadnja, edino resn o miljena beseda meanskega socializma . Meanski socializem obstoji namre na trditvi, da je buro a buroa v interesu delavskega razreda . 3 . Kritino -utopistinl socializem In komunizem . Tu ne govorimo o literaturi, ki je v vseh velikih modernih revolucijah izraala zahteve proletarijata . Prvi poskusi proletarijata za direktnim uveljavljenjem last nega razrednega interesa v asu splonega razburjenja, v dob i preobrata fevdalne drube so se neizogibno izjalovili vsled ne razvitosti proletarijata , kakor tudi vsled nedostatka gmotnih pogojev za njegovo osvoboditev, katere je rodila stoprav meansk a doba. Revolucijonarna literatura, ki je spremljala prvo gibanje prolerarijata, je bila po svoji vsebini neizogibno reakcijonarna oznanjujo splono asketinost in surovo znaenje . V resnici socialistini in komunistini sistemi, sistemi St . Simona, Fouriera, Owena i . t. d . se .pojavljajo v prvi, e nerazvit i dobi bojev med proletarijatom in buroazijo, ki smo jih gor i opisali . (01. odstavek : Mean in proletarec) .

- 28

Ti sistematiki vidijo sicer razredno nasprotje in uinkovanj e razdirajoih elementov v vladajoi drubi, prezirajo pa na strani proletarijata zgodovinsko samotvornost njegovo in njemu lastn o politino gibanje . Ker se razvija razredno nasprotje vzporedno z industrijski m razvojem, ne vidijo gmotnih pogojev za osvoboditev proletarijat a in iejo ele socialno vedo, socialne zakone, da vstvarijo te pogoje . Namesto druabnega delovanja stopa njih osebna znajdba , namesto zgodovinskih pogojev osvoboditve fantastini pogoji, na mesto poasne razredne organizacije proletarijata izmiljena organizacija drube . Vsa prihodnja svetovna zgodovina obstoja zanj e le v propagandi in v praktinem izvrevanju njih druabni h nartov. Zavedajo se sicer, da v svojih nartih zastopajo v glavne m interese delavskega razreda kot najbolj trpeega razreda le ko t najbolj trpei razred obstoja zanje proletarijat . Nerazvita oblika razrednega boja kakor tudi njih lastni ivljenski poloaj provz,roujeta, da se smatrajo za vzviene na d razredno nasprotje . Zivljensko stalie vseh lanov drube, tud i najbolje obstojeih , hot zboljati . Zatorej apelirajo neprestano na vso drubo brez razloka, zlasti e na vladajoi razred . Le razumeti, pravijo, je treba njihov sistem, in vsakdo ga spozna z a najbolji nart najbolje mone drube . Zatorej zametujejo sleherno politino, zlasti vsako revolucijonarno akcijo ; svoj smoter hoejo dosei mirnim potom in skuajo z vzgledom, z majhnimi, kajpada ponesreenimi eksperimenti raziriti novo drabno blagovestje . Fantastino slikanje bodoe drube izvira iz prvega sluteega stremljenja po sploni preobrazbi drube v asu, ko je bil proletarijat e zelo nerazvit in je e sam svoj poloaj umeval zel o fantastino . Socialistini in komunistini spisi vsebujejo pa tudi kritine elemente, ki napadajo vse temelje obstojee drube po vrsti i n ki podajajo mnogo dragocenega materijala za prebujo delavstva . Njih pozitivni stavki o bodoi drubi, o ponehanju nasprotja me d mestom in deelo, o koncu rodbine, zasebnega pridobivanja , mezdnega dela, o druabni harmoniji, o preobrazbi drave v upravo produkcije vsi ti stavki oznanjujejo le prenehanje raz rednega nasprotja, ki se je stoprav zaelo razvijati in ki ga poznajo v e nerazviti in nedoloeni obliki . Ti stavki imajo e popolnoma utopien smisel . Pomen kritino-utopistinega socializma in komunizma stoj i v obratnem razmerju z zgodovinskim razvojem . V tej meri, kot se razredni boj razvija in obrazuje, izgublja to fantastino vznaanje nadenj, to fantastino bojevanje njim, vso praktino ceno , sleherno teoretino opravienost . In najsi so bili poetniki teh sistemov v marsikaterem oziru revolucijonarni, so vendar njih uenc i vstvarili nazadnjake sekte . Obviseli so na starem natiranju svojih

 29 --

uiteljev, ne glede na zgodovinski razvoj proletarijata . Dosledno so se trudili, vzeti razrednemu boju ostrino in posredovati me d nasprotji . e vedno sanjajo o eksperimentalnem uresnienju svoji h druabnih utopij, o ustanovitvi falanster, o osnutku home-kolonij , o uredbi nove lkarije*) same male izdaje novega Jeruzalema ; in za zgradbo vseh teh panskih gradov morajo apelirati na lovekoljubnost meanskih src in moenj . Sasoma se spreobraaj o v gori orisane nazadnjake in konservativne socialiste in se loij o od njih le po sistematineji pedantinosti in po fanatine m praznoverju v udeno mo svoje socialne vede . Z ogorenjem nasprotujejo vsakemu politinemu gibanju delavstva, katero izvira iz slepe nevere v novi evangelij . Owenisti na Anglekem . Fourieristi na Francoskem reagiraj o ondi proti chartistom, tu proti reformistom . IV.

Razmerje komunistov do opozicijskih strank .

Iz odstavka II . je razvidno razmerje komunistov do vekonstituiranih delavskih strank, razmerje do chartistov na Anglekem in agrarnih reformistov v Severni Ameriki . Komunisti se bojujejo za dosego neposrednih ciljev in interesov delavskega razreda, toda v sedanjem gibanju zastopaj o hkrati tudi bodonost gibanja . Na Francoskem se pridruujej o komunisti socialistino - demokratini stranki **) proti konservativce m in radikalni buroaziji, ne da bi se s tem odrekli pravici kritinega motrenja fraz in iluzij iz revolucijske zapuine . V vici podpirajo radikalce, a si nikakor ne prikrivaj o dejstva, da obstoji stranka iz nasprotujoih si elementov, delom a iz demokratinih socialistov v francoskem smislu, deloma iz radikalne buroazije . Med Poljaki podpirajo komunisti stranko, ki vidi v kmek i revoluciji pogoj narodne osvoboditve, stranko, ki je organiziral a krakovski upor leta 1846 . V Nemiji se bojuje komunistina stranka, im se meanstv o izkae revolucijonarnim, skupno z meanstvom proti absolutn i monarhiji, fevdalni zemljiki lastnini in malomeanstvu . Vzlic temu ne opusti niti za hip prebujevanja zavesti o so vranem nasprotju med buroazijo in proletarijatom, da se nemk i delavci oboroe z druabnimi in politinimi pogoji, ki jih dones e buroazija s svojo vlado, proti buroaziji in da se v Nemiji koj po porazu nazadnjakih razredov zane boj proti buroaziji sami .
*) Horne-kolonije (domae kolonije) imenuje Owen svoje vzorne kornunistine drube . Falanstere druabne palae po osnutku Fourierja . Ikarija s e imenuje fantastina deela, ki slika v njej Cabet komunistine uredbe . **) Socialistino - demokratino stranko istih asov na Francoskem je politino zastopal Ledru Rollin, literarno pa Louis Blanc ; razlikovala se je prav zelo od sedanje socialne dernokracije .

 30

Na Nern'ijo obraajo komunisti glavno pozornost, ker je n a predveeru meanske revolucije in ker izvri ta preobrat pod naprednejimi pogoji evropske civilizacije in z razvitejim proletarijatom kakor Anglija v 17. in Francija v 18 . veku : nemka meanska revolucija je tedaj neposredna predigra proletarske revolucije . Skratka, komunisti podpirajo vsepovsod vsako revolucijsk o gibanje proti obstojeim druabnim in politinim razmeram . V vsakem gibanju poudarjajo lastninsko vpraanje za osnovno vpraanje gibanja naj se nahaja njega oblika na kateri koli stopnji . Komunisti delujejo konno vsepovsod za zvezo in sporazumljenje med demokratinimi strankami vseh deel . Komunisti zaniujejo vsako prikrivanje svojih nazorov i n namer. Odkrito izjavljajo, da se njih cilji dado dosei le po na silnem prevratu vsega dosedanjega druabnega reda . Naj trepeej o vladajoi razredi pred komunistino revolucijo . Proletarci zgub e v njej le svoje verige . Pridobe pa si njo svet.

roletarci vseh deel, zdruite se .

TOtMAC
nekaterih tujih besed, ki se rabijo v ,,Komunistinem manifestu ,, .

Aristokracija = plemstvo. Anarhija = brezvladje. Absurdno = nezmiselno . Agresija = napad . Anathema prokletje. Akcija = delnica, tu : delovanje . Absorbirati = navzeti, opiti se, vsrkati . Asociacija = zdruevanje, druba . Asket = tisti, ki zatajuje in kroti svojo poutnost . Buroazija = posedujoi sloji . Buroa = zastopnik posedujoih slojev . Celibat = samski stan, brezzakonstv o Centralizacija sredinjanje. Despotizem = samosilje, trinotvo. Dedukcija = izvajanje . Epidemija = nalezljiva bolezen . Emigrant = izselnik, uskok . Estet = lepoznanec. Filantrop = lovekoljub . Filozof = modroslovec . Feudalizem = je nain gospodarjenja v srednjem veku, ko so velikai oddajali v vojskah pridobljena zemljia svojim pristae m v dosmrten uitek . Tako zemljie se je zvalo f e v d, beneficij, leno. Prejemnike takih fevdov se je imenovalo f e v dnike ali vaz a I e, in pravega lastnika fevda lc a . Ideolog = lovek, ki se ne ozira na dejanske razmere ; buroazijski nazor : sanja . Irzdustrija = veja obrt . Instanca = stopnja. Interesi = obresti, koristi. Idiot = glupec . Idiotizem = stan glupstva . Intelekt = razum . Konstitucija = ustava. Kapitulacija = predaja. Kastrirati = skopiti, rezati, popraviti . Kosmopolit = svetovljan (lovek, ki se ne priteva nobenemu narodu) . Koncentracija = osredotoenje . Kolonizacija = naselnitvo .

- 32

Komino smeno. Kuriozum = posebnost, udna re. Kriza = prevrat, razsodni as . Legitimist = prista vladajoe vladarske rodbine . Mobilizirati = vojake pod oroje sklicati . Minimum = najmanj . Monopol = izkljuno izvrevanje kakne stvarne pravice . Morala = nravnost . Manufaktura = velika obrtnijska delavnica, podobna tovarni , teri je razvita velika delitev dela, ali v kateri ni stroje Manifest = razglas . Moderen = dananji, sodoben. Normalen = naraven, priroden, pravilen. Oficialno = uradno, slubeno . Pamflet = sramotilni spis . Produkt = izdelek. Parveni povianec, novinec . Paskil = psovka, sramotilni spis . Pasus = odstavek . Patricij = mestni plemi . Plebejec = prostak, neplemi . Pasiven = trpen, dolan . Proces = pravda, toba ; postopanje . Proletarec = neposedujo lovek . Revolucija prekucija. Renta = dohodek ; obresti . Reprodukcija ponavljanje, obnova . Restavracija = v navadnem pomenu gostilna ; tukaj oznauj e po francoski revoluciji in po padcu Napoleona I ., ko so coski prestol zopet zasedli Bourbonci . Reakcija = odboj, nazadnjatvo . Tautologija istoreje, ako se z ve besedami eno in isto igra besedi . Teorija = znanstveni nazor . Sistematino = sestavno, skladno. Signal = znamenje znak .

Upamo, da bo Komunistini manifest" povsod z ve s vsprejet. Da se ga bo po laje razumelo, dodali smo n u tolma tujih besed .

Izdajate
NARODNA IN UNIUERZITETK A KNJINICA

lili

000023634

lili iiiiii I