Poπtnina plaËana

pri poπti
1106 Ljubljana

MikloπiËeva 38
1000 Ljubljana
leto 11, πt. 8
naklada 8.000 izvodov
10/2010
Slovenska kinoteka

ISSN C503-7182

italijanska
knjiæevnost
na filmskem
platnu

Nedolæen Konformist
ZaroËenca Volkulja
Arturov otok Vrt Finzija Continija
Ime roæe Kristus se je
Dekameron ustavil v Eboliju
Vonj po æenski Skoraj modro
Tatarska puπËava EgipËanski koncil
Ciociara Dragi Michele
 uradne ure KinoteËnega kluba izdajatelj
torek in Ëetrtek od 16. do 20. ure Slovenska kinoteka
telefon MikloπiËeva 38, 1000 Ljubljana
telefon 01 43 42 510
01 43 42 525
faks 01 43 42 516
KinoteËni klub
e-naslov
klub@kinoteka.si
kinoteka@kinoteka.si
gaja.vidali@kinoteka.si domaËa stran
Izposojevalnica kinoteËnih filmov www.kinoteka.si
http://dvdteka.hehe.si
dvdteka@kinoteka.si sofinancira Ne delim mo©kega
Filme si lahko izposojate Ministrstvo za kulturo RS

od ponedeljka do Ëetrtka, od 10. do 15. ure,

z drugo Æensko
direktor
v torek in Ëetrtek pa tudi od 16. do 20. ure,
Staπ Ravter − tudi »e je
v petek od 10. do 14. ure,
vraËate pa jih lahko kadarkoli vodja programskega oddelka njegova Æena.
v reæo za poπto ali osebno v pisarni in odgovorni urednik
v prej omenjenem Ëasu. Mitja Reichenberg Teresa, Nedolæen, 1976
uredila
Branka Resnik

lektoriranje
Sara Drnovπek

»lani in »lanice Kinote»nega Kluba!
Pozdravljeni Ëlani in Ëlanice KinoteËnega kluba in tisti, ki
boste to še postali, vendar vam verjetno MiklošiËeva redko kar
mimogrede skoËi pod noge.
VE»ERI KINOTE»NEGA KLUBA
V septembru je filmski svet zapustil francoski novovalo­
vec Claude Chabrol. V osemdesetih letih svojega plodnega
življenja je za sabo pustil veË kot 70 filmskih otrok. ©tirje veËeri
KinoteËnega kluba so oktobra posveËeni njegovemu spominu
in njegovim štirim klasikam, ki si jih bomo ogledali na velikem
platnu. Na DvdteËnih policah pa se skriva še 14 naslovov ve-
likega režiserja.
KinoteËni klub − v spomin Claudu Chabrolu (1930−2010)
4. oktober ob 18. uri: Srnici (Les Biches), 1968
4. oktober ob 20. uri: Mesar (Le Boucher), 1970
5. oktober ob 18. uri: Betty (Betty), 1992
6. oktober ob 18. uri: Pijani od oblasti (L'ivresse du pouvoir),
2006
Ni novega vala, je le morje.
C. Chabrol
petkova Zona somraka
Nasvet za tokratno Zono somraka: pripeljite koga s seboj v
kino! Zadnja hiša na levi velja namreË za eno izmed najbolj
grozljivih filmskih izkušenj, vsaj v sedemdesetih letih prejšnje-
ga stoletja je bilo tako. In ne pozabimo, da so bila sedemde-
seta ter poslediËno osemdeseta bogata z odliËnimi žanrskimi
izdelki, nenazadnje so bila priËa rojstvu t. i. najstniškega “sla-
sherja”, s srh zbujajoËim Michaelom Myersom iz NoËi Ëarov-
F
oblikovanje
©pela Goltes
osivijo! Poglejte si, kako dve nedolžni dekleti, ki si želita samo ilm je bil skozi svojo zgodovino vedno deležen mnogih polemik in debat. O tem,
noË nepokvarjene zabave, padeta v roke morilski bandi krimi- fotografije Ëemu je namenjen do tega, kaj nam prinaša. Za nekatere je film blagoslov, za neka-
nalcev … Obnemite ob mukah, ki jih preživljata, ob boleËinah, Arhiv Slovenske kinoteke in tere hudiËevo seme. Na eni strani se znajde Hechtova izjava: “Filmi so ena od slabih
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS
ki sta jih deležni … in ob neizrekljivem mašËevanju in srhljivih navad, ki so pokvarili naše stoletje.Od mnogih grehov vam ponujam kot najslabšega njihov
grozodejstvih, s katerimi napadalci plaËajo za svoj zloËin! tisk vpliv na intelektualno stran naroda. Predvsem iz tega zornega kota pišem o njih − kot izbruh
Tiskarna Schwarz smeti, ki so pohabile ameriški um in poneumile AmeriËane, da niso mogli postati kultivirani ljud-
Za Ëlane in Ëlanice KinoteËnega kluba so projekcije brez- je.” (Ben Hecht, A Child of the Century, 1954). Na drugi strani pisec Don DeLillo v svojem
distribucija
plaËne! DPG knjižnem delu The Names napiše:“Film je veË kot umetnost dvajsetega stoletja. To je drugi del
uma dvajsetega stoletja. To je svet viden od znotraj. Prišli smo do doloËene toËke v zgodovini fil-
Kam nam lahko piπete?
10 RAZLOGOV, ZAKAJ (P)OSTATI »LAN/-ICA KINOTE»NEGA ma. Dvajseto stoletje je na filmu. Zato se moraš vprašati, Ëe je kaj o nas bolj pomembno kot dejstvo,
Slovenska kinoteka
KLUBA: MikloπiËeva 28, 1000 Ljubljana da smo nenehno na filmu, kjer se neprestano gledamo.” Pa naj vam ponudim še neko vmesno
1. ob vpisu prejmeš darilni bon za ogled dveh filmov v dvo- e-naslov mnenje: “Kino ni umetnost, ki snema življenje. Kino je nekaj med umetnostjo in življenjem. Za
program@kinoteka.si
rani Slovenske kinoteke; Ëe pripelješ še prijatelja/-ico, se ti razliko od slikarstva in literature, kino tako daje življenje in ga jemlje − in sam se trudim, da pos-
obeta darilni bon še za dve vstopnici; pisarna programskega oddelka
tane ta koncept del mojih filmov. Literatura in slikarstvo obstajata kot umetnost od vsega zaËetka,
2. vsako peto predstavo si ogledaš brezplaËno; uradne ure od 9. do 15. ure kino ne.” (Jean-Luc Godard). V bistvu bi lahko rekli, da je film kot naš obraz v ogledalu −
telefon 01 43 42 520 vËasih smo nad njim navdušeni, vËasih pa pogled nanj ni preveË zadovoljujoË.
3. Ëlanstvo lahko tudi podariš! faks 01 43 42 521
4. KinoteËnik te bo v zaËetku meseca Ëakal v poštnem nabi- Kinoteka nam v oktobru prinaša zapolnjen mesec klasik, ki segajo vse od kinote-
nakup vstopnic Ënega arhiva do poklona Claudeu Chabrolu ter vse do obsežne retrospektive, ki se po­
ralniku, po elektronski pošti pa te bomo redno seznanjali
Vstopnice so naprodaj pri blagajni klanja knjigam − tokrat bo na vrsti italijanska književnost, ki se je oblekla v film.
o klubskih drobtinicah; Kinoteke uro pred zaËetkom prve
Oktober je tudi zaËetek, ko se bodo zaËeli vrteti filmi v sklopu abonmajev. Poleg tega
5. brezplaËno si lahko izposodiš DVD medije v izposojeval- predstave.
Seniorji, dijaki ter πtudentje imajo pri se bomo poklonili tudi Badjurovemu nagrajencu Milanu LjubiÊu.
nici kinoteËnih filmov;
nakupu vstopnic popust. Brezposelni Ker pa Kinoteka ni le shramba prašnih filmov, bo oktober postregel tudi z svežim
6. izposojeni DVD si lahko v popoldanskih urah ogledaš kar v si lahko ob predloæitvi potrdila redne
valom slovenskega filma. Ogledali si boste namreË lahko nekaj kratkih in en celoveËerni
kinoteËni dvorani (skupaj z najmanj šestimi Ëlani KinoteË­ kinopredstave ogledajo brezplaËno.
film, ki so nastajali v letošnjem letu.
nega kluba); rezervacije vstopnic Poleg vsega že zgoraj naštetega pa oktober prinaša tudi dopoldneve, namenjene
7. za vse Ëlane, ki bi se radi poglobili v vprašanja filmske telefon dopoldan 01 43 42 520
našim najmlajšim, zaËele so se sobotne otroške matineje in njihove delavnice.
umetnosti, je izposoja literature v knjižnici Slovenske ki- popoldan 01 43 42 524
e-naslov Naj vam ogledalo Ëim veËkrat pokaže nasmeh, za katerega upamo, da bo vsaj kdaj krivec
noteke brezplaËna; blagajna@kinoteka.si Kinoteka.
8. pri nakupu publikacij, katerih založnik je Slovenska kinote-
ka, lahko uveljavljaš 30-odstotni popust; Obiskovalce prosimo, da prihajajo na
Branka Resnik
predstave pravoËasno.
9. Ëlane in Ëlanice Kluba vabimo na klubske veËere, Petko- V dvorano Slovenske kinoteke ni
vo zono somraka, izobraževalne delavnice, izlete, okro- dovoljeno vnaπati hrane ali pijaËe.
gle mize in druge prijetne veËere, ki jih bomo pripravili v Prenosni telefoni morajo biti izkljuËeni.

nic, Jasonom iz Petka 13., pošastnim Freddyem Kruegerjem iz Slo­ven­ski kinoteki. Za Ëlane in Ëlanice so strokovni izleti Svoja mnenja, predloge in pisma lahko
NoËne more v Ulici brestov, Ëe se ljubeznivo spomnimo zgolj ce­nejši za 50 odstotkov, delavnice in klubski veËeri pa brez- poπljete na e-naslov
kinotecnik@kinoteka.si
najbolj znanih, zaradi katerih so naše noËi postale neprespana plaËni;
gmota noËnih mor in prepotenih rjuh … 10. izrazi svoje misli v elektronskem ali klasiËnem sporoËilu in na naslovnici
sooblikuj klubske veËere. iz filma Ciociara

ZADNJA HI©A NA LEVI

(Last House On The Left), ZDA, 1972 Ob ogledu predstave v Kinoteki razveseli našo vedno nasme-
režija: Wes Craven jano blagajniËarko s svojo izkaznico.
igrajo: Sandra Peabody, Lucy Grantham, David Hess Ponovno vabljeni v KinoteËni klub!
Kri! ©ok! Groza! In Strah! Eden izmed dokazano najgrozljivejših
filmov vseh Ëasov bo v novi ediciji Petkove zone somraka poskr- Iz KinoteËnega kluba se poslavljam,
bel, da se vam dlake naježijo, kolena zašibijo in lasje prezgodaj KinoTeËka Gaja
knjiganaplatnu
I
talija je od Ëasa svojega nastanka kot
državna tvorba prešla štiri veËje in od­
loËilne faze formiranja svoje identi­
tete. Prva bi tako bila Risorgimento,
proces združevanja dežel, pokrajin, držav
v kraljevino pod idejo nadaljevanja Rim-
skega imperija, ki je potekal v 19. in 20.
stoletju. Zadnje izmed njih se pridružijo
šele po koncu prve svetovne vojne.
Drugo fazo zaznamuje konec prve sve-
tovne vojne in poslediËno krizno obdob-
je, katerega rezultat je krepitev fašistiËne
ideje. Leta 1922 pride v Italiji na oblast
fašistiËna stranka in kmalu zatem vodstvo
države prevzame Mussolini, ki jo popelje
v drugo svetovno vojno. 1943 ga odstavijo
in vržejo v zapor ter prepovejo fašistiËno
stranko. Italija mora po padcu fašistiËne
politike in v krizi, nastali po koncu vojne,
na novo prevrednotiti svojo nacionalno
identiteto, kar se tudi zgodi v letih med
1945 in 1947 z vzpostavitvijo Prve repu­
blike in novo ustavo, napisano leta 1946.
Jedro upora proti fašizmu je v glavnem
sestavljala levica, a zavezniške sile, ki po
vojni nadzirajo Italijo, si je ne želijo na
oblasti in raje podprejo konzervativne
stranke in tako pravzaprav ne pride do
radikalne menjave politiËne usmeritve.
Oblast za naslednjih petdeset let prevzame
desnosredinska kršËanskodemokratska
vla­da, ki jo v strahu pred levico v Ëasu
hladne vojne podpirajo ZDA (tako z de-
narno podporo CIE za antipropagando
proti italijanski komunistiËni stranki ter
celo s posameznimi teroristiËnimi akci-
jami). To je tretja faza.
Prva republika tako traja vse do le­t a
1992 in kljub demokratiËnemu stran­­­kar-
s­ kemu sistemu se oblast prakti­Ëno ne
menja, vse dokler se politiËna are­na Italije
zopet ne zamaje ob koncu hlad­ne vojne.
Takrat pride na dan afera Tangentopo-
li, ko uradnika mesta Milano ujamejo
pri prejemanju podkupnin − ta uradnik
namreË imenuje doloËene ljudi, ti pa po-
tem imenujejo naprej, vse do najvišjih
državnikov ter industrialcev. Izvedena
je operacija “mani pulite”, t. j. ope­racija
“Ëista roka”, v kateri sodniki med drugim
spoznajo za krive sodelovanja z Mafijo
nekatere vodilne državne politike. Posle­
dica vsega tega je bila, da se je v manj kot
dveh letih strankarski sistem popolnoma
spremenil: podporo pa pridobita novi
stranki Severna Liga in Berlusconijeva
Forza Italija. Tako zdaj traja Ëetrta faza −
faza Berlusconijeve mediokracije.
Posamezna nacionalna identiteta tako
poteka skozi zgodovino, ki pa sama na
sebi ni ne fiksna in ne dokonËna. Vedno jo
doloËa sedanjost, trenutna pozicija, zato se
mora znova in znova reafirmirati za nazaj.
In Ëe je pisanje zgodovine zgolj zapisovanje
zgodb, pomeni, da absolutna zgodovinska
resnica ne obstaja in da je celoten korpus
besedil, ki beležijo nek zgodovinski tre-
nutek, zgolj dokument nekega odnosa do
nekega dogodka. V okviru posameznega
naroda pa je ponavadi ravno obmoËje kul-
turnega udejstvovanja tisto, ki je najbolj
kritiËno in išËe svojo Resnico, ne glede na
veËinsko naravnanost.
Tako je tudi italijanska literatura v svo-
jem opredeljevanju do posameznega zgo-
dovinskega trenutka in statusa resnice
v njem po svojem bistvu vedno politiË-
na. NaËin literarne naracije je namreË
diegeza, ki deluje na principu vkljuËeva­
nja/izkljuËevanja. Tudi filmska pripoved
deluje na isti naËin, saj kamera doloËa
gledalËevo vidno polje in zanj izbira, kaj
bo fokus njegovega pogleda, montaža pa
po drugi strani s preskoki v Ëasu doloËa
gledalËevo percepcijo Ëasovnega zapored-
ja. Filmska podoba tako govori predvsem
kot izbrana možnost neke reprezentacije.
V filmu Vittoria de Sice Ciociara (La
Ciociara, 1960), narejenem po knjižni
predlogi Alberta Moravie, se mlada vdova
Cesira s svojo hËerko iz bombardiranega
Rima umakne na podeželje, v majhno va-
sico, od koder tudi sama prihaja. Tam sedi
skupaj s kmeti in drugimi begunci za mizo,
kjer poteka pogovor o trenutni situaciji in
o tem, kako je sedaj v mestu in kako na
podeželju − tu “preživljamo Ëas med pri-
jatelji in jemo”. Michele, mlad študent, se
nad njihovim pogovorom in pragmatiË­
nim odnosom do vojne (“Angleži ali Nem-
ci − kdor zmaga, zmaga.”) razhudi, mati
pa njegov izpad zagovarja: “Saj ni slab
fant, gospa. Idealist je, paË.”
Italijanska melodrama se po Rosalin-
di Galt s fokusiranjem na medËloveške
odnose, na postavitev vojne, kot zgolj
kulise, ne odvraËa od politiËnega, am-
pak do njega zgolj ne pride z direktnim
komentarjem. Protagonistova izguba in
nostalgija za boljšimi Ëasi, za Ëasi, ko je
bilo še vse mogoËe, se namreË prenese na
zgodovinsko obËutenje ter tako postane
izguba in nostalgija naroda, družbe in s
tem kot taka tudi politiËna.
S Ëasom pred drugo svetovno voj­no, s
Ëasom fašizma in možnih izbir po­sa­mez­
nika v njem, pa se ukvarja film Ber­narda
Tereza TomaæiË
Bertoluccija, Konformist (Il conformista,
1970), prav tako posnet po knjižni predlo-
gi Alberta Moravie. Kako izgleda zgodovi-
na, medtem ko se dogaja? Kot zgodovina
zagotovo ne. Sestavljena je iz vsakdanjih,
majhnih, pa tudi malo veËjih odloËitev
posameznika, v seda­njem trenutku je
zgodovina vedno in zgolj posameznikovo
življenje. Zgodovina nastane šele s po-
gledom nazaj, s selekcijo − kaj je bilo za
nek Ëas, za neko družbo pomembno, ter
s sintezno izbranega. »e torej zgodovino
pišejo zmagovalci in je mnogokrat bolj
kot ne v fantastiËno mrežo povezana
pripoved, ki temelji na resniËnih dogod­
kih, pa zopet ravno literatura in film
mnogokrat išËeta tisto oËišËe, ki se ukvar­
ja s samim dogodkom in ne z njegovo
vpetostjo v neko ideološko stališËe. V
zgodovini morda obstajajo zmagovalci, a
v življenju paË ne. Vojna se tako ali dru-
gaËe dotakne posameznika in še moËna
Cesira, ki s svojo praktiËnostjo in kmeËko
pametjo šËiti svojo hËer in se bori tudi
še potem, ko ju obe posilijo zavezniški
vojaki iz Maroka, se ob drastiËni spre-
membi svoje hËerke po dogodku vseeno
zlomi: “Michele je imel prav, ko je rekel,
da Ëlovek sicer lahko beži, a sebi ne more
ubežati.” Dogodki okoli nas namreË za­­h­
tevajo naš odziv in naj se še tako trudi-
mo, ne moremo ostati apolitiËni, vedno
se moramo razvrstiti v nekakšen odnos
do okolice. Pa tudi Ëe je ta odnos pragma-
tizem ali neopredeljenost, je vseeno po-
zicija. A to je pozicija posameznikovega
življenja in ne po-konstrukt.
Iskanja zgodovinske resnice, prev­pra­
še­vanja samega statusa resnice pa se je
italijanski
film Italijanski film. Kaj ga dela
italijanskega? Italijanska
literatura. Kaj jo dela
italijansko? Italijanskost
kot lastnost je neposredno
povezana z nastankom in
lo­til Umberto Eco v svojem Imenu rože, ki razvojem Italije ter njene
je bil na filmska platna prenesen leta 1986
pod režiserjem Jeanom-Jaquesom Annau- nacionalne identitete.
dom. Vsa skrivnostnost se namreË ovija
okrog i­z voda drugega dela izgubljene Formiranje le-te pa se
knjige Aris­totelove Poetike, v kateri se
filozof ukvar­ja s teorijo komedije. Mihail vedno ume©»a v »as in v
M. Bahtin pa o smehovni kulturi piše:
“Srednjeveški smeh, ki je premagal strah prostor. Preteklo navadno
pred skrivnost­jo, svetom in oblastjo, je
neustrašno raz­galjal resnico o svetu in opisuje zgodovina, toda,
oblasti. Postavljal se je nasproti laži, hva­
lisanju, laska­nju in hinavšËini. Smehovna
ali zgodovinska resnica
resnica je zniževala oblast in se preple-
tala z zmerjanjem ali zasmehovanjem.”1
sploh lahko obstaja kot
KnjižniËarju Jorgeju de Burgosu se zdi
smeh bogokle­ten, a vse od antike naprej
taka, kot nek abstrakten
je obstajalo tudi drugaË­no pojmovanje:
pojmovanje smeha kot vesele resnice,
pojem − ali pa je moÆna
sme­ha kot svetovnega nazora, odnosa
do sveta, ki je osvobojen strahu, cenzure,
zgolj prek in kot proces
dog­matiËnosti, okoste­nelosti in oblasti.
Smeh, ki prinaša svobodno resnico. Te
dedišËine srednjega veka − prerajajoËe-
dialekti»nega odnosa med
ga se pogleda na svet, se je zavestno lotil
Boccaccio v svojem Dekameronu. Kuga,
sedanjostjo in preteklostjo.
bližina smrti namreË omogoËa odkritost,
neuradnost podob in govora. Zopet gre za
življenje in ne za zgodovino. In to obËute­
nje je Pier Paolo Pasolini v svoji adaptaciji
Dekamerona (1971) prenesel na platno −
radoživost, barvitost, dvopomenskost te­
lesnega spodka, tesno povezanost življenja
in smrti. Resnici sta tako vedno najmanj
dve: uradna in neuradna. Ali bolje: resni­
ca ni ena, resnic je neskonËno.
1 Mihail MihajloviË Bahtin: Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa in
ljudska kultura srednjega veka in renesanse, Ljubljana, LUD
Literatura, 2008, str. 97.
knjiganaplatnu
teden
Matevæ Rudolf

R
ežiser Valerio Zurlini je eden tistih
režiserjev, ki ga je zgodovina filma
spregledala. O njem je skorajda ne-
mogoËe najti strokovno literaturo,
razen tisto v italijanskem jeziku. Kljub
temu, da je v šestdesetih in sedemdesetih
premestitev, vendar ga usodni štirje me-
seci priklenejo na trdnjavo v utopiËni že-
lji, da bi doËakal življenjsko pomembno
samo-realizacijo v boju s Tatari. Prav vsi
oficirji, razen skoraj invalidnega polkov-
nika Nathansona, še nikoli niso izkusili
Buzzatijevemu literarnemu opisu Drogo-
ve poËasne duhovne in telesne erozije. Ko
zaËarano zroË Ëez pušËavsko praznino in
naivno ËakajoË na bitko, ki je ni, ne opazi,
da postaja vse bolj sam in ostarel; kot pu-
stinja, ki mu z upi vzburja in z razoËaranji

italijanske
pridobil nekaj priznanja mednarodnih
kritikov zunaj Italije, je Zurlini ostal na
Italijanska kinematografija je od marginalnem robu ob režiserjih kot so:
Francesco Rosi, Elio Petri ali Ermanno
vsega za»etka stopala ob bok drugim Olmi (Ëe jih naštejemo samo nekaj). Ven-
dar njegov opus filmov spregovori mar-
nacionalnim (evropskim) filmskim
boja. Kljub temu so skoraj vsi prepriËani,
da bo nekega dne sovraž­nik napadel nji-
hovo trdnjavo. In ko se pravzaprav niË ne
zgodi, vse poteka okoli simbolnega vztra-
janja v Ëakanju. Paradoksalno, tudi Ëe ka-
darkoli pride do usodne bitke, se bodo
reže srce.
Zurlini preko Buzzatijevega romana
vstavi v film dve tematski vzporednici o
življenjskem poslanstvu Ëloveka, ki se pre-
kriva z družbeno prežetim patriarhalnim
in vojaškim vzorcem. Ujetost Ëloveka v

literature
kantno drugaËe, še posebej pa njegovo
zadnje delo Tatarska puπËava (Il deser-
produkcijam in s svojimi stvaritvami
to dei Tartari, 1976). V njegovih filmih
pomembno vplivala na razvoj sedme je zaznati utrjen, mestoma melanholiËen
slog, uravnovešen nekje med moderno
umetnosti. Svoj vrhunec je pred prvo eksistencialno boleËino Michelangela An-
tonionija in fatalistiËnim, romantiËnim
sploh zmožni boriti in zadostiti svojim
grandioznim priËakovanjem?
Namesto vojaškega poguma in po-
nosa ter samopotrditve v boju je Drogo
postavljen v toksiËnem okolju pušËavske
utrdbe, ritualiziranem svetu vojaške hie-
rarhije in njene apatiËnosti. Temu botru-
vojaško strukturo, kjer vsaka opustitev
vnaprej doloËenega poslanstva pomeni
dokonËen inferiorni položaj, ki ga spre-
meni v dezerterja. V življenju vojaka se
ne more zgoditi niË hujšega kot to ali
dokonËna smrt. Neslutena, a pravzaprav
neizhodna usoda doleti skoraj vsakega

in filma
svetovno vojno dosegla z velikimi post-neorealizmom Luchina Viscontija.
Sinhrono Buzzatijevemu istoimenskem ro-
zgodovinskimi epi, ki so se zgledovali
manu (1940) je Zurlini postavil natanËno,
po takrat izjemno popularnih minimalistiËno, na trenutke meditativno
vizijo filma Tatarska puπËava. AnalitiËen
spektakularnih opernih izvedbah. vidik filma pa navsezadnje odpre pogled
na neuklonljiv umetniški navdih, ki ga
je Ërpal Zurlini, njegovo kompozicijsko
je tudi aspirativno okolje kareriaristiËnih
oficirjev, ki pa se izkaže za zgolj togo,
zadušljivo iskanje neuresniËljivih sanj.
V tej antiËni, monumentalni trdnjavi je
režiser Zurlini našel popolno vizualno,
idejno, miselno in vsebinsko nasprotje
od oficirjev, ko dosežejo eksistenËno dno.
Ugasnitev vseh strasti in hotenj lahko v
zadnjem stadiju izzove le še samogiben te-
lesni odziv − nasmešek. Ostaja le še vpra-
šanje: so Tatari resniËno prišli, ali pa je
bila vse iluzija priËakovanj?

N
ajbolj znana filma iz tega obdobja
sta na primer Quo Vadis (Enrico
Guazzoni, 1912), posnet po romanu
Henryka Sienkiewicza, in Cabiria
(Emilio Salgari, 1914), filmska adaptacija
romana Emilia Salgarija. Prav ti zgodovin-
ski spektakli so pomembno navdihovali
Griffitha in Eisensteina, s svojo dolžino
pa kljuËno vplivali na to, da so filmi pre-
rasli dolžino enega koluta in se uveljavili v
celoveËernem formatu. Naslednji vrhunec
je dosegla po drugi svetovni vojni, ko se je
v t. i. italijanskemu neorea­lizmu, ki ga kot
filmsko gibanje zamejujeta letnici 1945
in 1951, manifestiral objektivni realizem.
NeorealistiËni filmi so strogo sledili realis­
tiËni težnji, ki se je po padcu fašistiËnega
režima pojavila tudi v književnosti. Eden
najbolj znanih takšnih filmov je Tatovi
koles (Ladri di biciclette, Vittorio De Sica,
1948), posnet po knjižni predlogi pisatelja
Luigija Bartolinija.
Za takšne uspehe seveda niso odloËilne
zgolj literarne predloge, a vseeno ima le­
1972) in Salo (Salò o le 120 giornate di
Sodoma, 1975). Federico Fellini pa je v
svojih spektakularnih in “izumetniËenih”
filmskih mojstrovinah kopiral šablone
cirkuških predstav in muzikala ter prav
tako pogosto posegal po literaturi, kot na
primer v filmih Cabirijine noËi (Le notti di
Cabiria, 1957), Fellini − Satirikon (Fellini
− Satyricon, 1969) in Fellinijev Casanova
(Il Casanova di Federico Fellini, 1976). Tu
so potem še Michelangelo Antonioni, Ber-
nardo Bertolucci, Roberto Rossellini, Vit-
torio de Sica, Luchino Visconti in mnoga
druga imena. Vsi ti veliki filmski režiserji
so za svoje filme posegali po literarnih
predlogah, nekateri pa so prav z adaptaci-
jami posneli svoje najpomembnejše filme.
Kako tudi ne, saj je italijanska književnost
ena najbogatejših in raznovrstnejših v
svetovnem merilu. Spomnimo se samo
pisateljev kot so: Dante Alghieri, Gio-
vanni Boccaccio, Italo Calvino, Umberto
Eco, Carlo Goldoni in Luigi Pirandello, da
antiËnih Ëasov sploh ne omenjamo.
pred­stavnika dekadence in simbolizma v
itali­jan­ski književnosti. Prav prevod tega
romana v francošËino je d'Annunzia pov-
zdignil v mednarodno ugledno pisateljsko
ime. Znamenit pa je tudi književnik Ales-
sandro Manzoni, ki je v romanu ZaroËen-
ca (1823) zapisal kmeËko ljubezensko
zgodbo, ki poveliËuje preprosto ljudsko
življenje. Adaptacijo tega romana, ki ve­lja
za enega od vrhuncev romantiËnega zgo-
dovinskega evropskega romanopisja in
je preveden tudi v slovenšËino, je posnel
režiser Mario Camerini (I promessi sposi,
1941). Prav tako sta v slovenšËino prevede-
na naslednja dva romana, po katerih so
posneli filmske adaptacije. Vrt Finzija
Continija (Il giardino dei Finzi Contini,
Vittorio de Sica, 1970) je predelava isto­
imenskega romana Giorgia Bassanija, v
katerem se politiËna zgodba o antisemiti­
zmu prepleta z brezËasno ljubezensko
pripovedjo. O preganjanju med drugo
svetovno vojno pa govori tudi film Kristus
se je ustavil v Eboliju (Cristo si e fermato
in atmosferiËno homogenost vizualnih
podob ter nenavadni pogledi kamere, ki
intrigant­no presunejo gledalËevo prisot­
nost ob glasbi Ennio Morriconeja.
Film Tatarska puπËava je adaptaci­
ja italijanskega literarnega vrhunca Ta-
tarska pušËava (1940), pisatelja Dina
Buzza­t ija. Pravice za scenarij je odkupil
Jacques Perrin, ki je nastopil v filmu tudi
kot glavni igralec (poroËnik Drogo) ter
kot njegov producent (film je delno tudi
iranska koprodukcija). Posnet je bil na
lokaciji trdnjave Arg-é-Bam (nastala leta
500 pr.n.št.) v severovzhodnem Iranu.
©e zaËetna neizkušenost direktorja foto­
grafije Luciana Tovolija, med drugim je
sodeloval tudi pri filmu Michelangela
Antonionija Poklic: reporter (Professi-
one: reporter, 1975), je omogoËila, da si
je upal tvegati s svetlobo ter tako ustvaril
tiho spektakularnost pušËave v vsej svoji
metafiziËni atmosferi. Zurlinijev režijski
podvig pa je uspel ujeti v objektiv kamere Nika GriËar
razsežnost mogoËne osamljene trdnjave,

po­­slovje, ko preiskujemo dejavnike, ki so
vplivali na mednarodni uspeh italijan­
skega filma v zgodnjem obdobju kine­ma­
tografije, pri tem levji delež. Na vprašanje,
kako tesno je povezana moderna italijan­
ska kinematografija z literaturo, nam
V tednu od 11. do 16. oktobra 2010 se
bo v Slovenski kinoteki (v sodelovanju z
Italijanskim inštitutom za kulturo) odvr-
tel kratek izbor italijanskih filmskih adap-
tacij literarnih del. O vsebinah nekaterih
filmov iz tega izbora si lahko preberete v
a Eboli, Francesco Risi, 1979), posnet po
avtobiografski zgodbi pisatelja Carla Le­
vija, ki so ga pred drugo svetovno vojno
zaradi antifašistiËne miselnosti pregnali v
osamo na jug Italije.
Teden italijanske literature in filma
tatarska
s katero je poustvaril obËutek eksistenci-
alne osamljenosti Ëlovekove notranjosti.
Narativna vsebina podob v gibanju je
enostavna, kratka pripoved o mladem
naiv­nem poroËniku Drogu, ki je v letu
1907 poslan na svojo prvo nalogo, na naj-
bolj oddaljeno vojaško utrdbo na vzhodni

od­go­vor nudi že bežen pregled opu­sov
ne­katerih virtuozov italijanskega filma.
Pier Paolo Pasolini je na podlagi literarnih
del med drugim posnel naslednje filme:
Dekameron (Il Decameron, 1971), Canter-
buryjske zgodbe (I racconti di Canterbury,
Ëlanku o italijanski kinematografiji, po-
leg teh pa velja omeniti še nekatere druge
filme. Film Nedolžni (L'innocente, 1976),
sicer zadnji film Luchina Viscontija, je
adaptacija istoimenskega romana Gabrie­
la D'Annunzia, ki velja za vodilnega
prinaša zelo raznolike ustvarjalne prakse,
v katerem se mešajo razliËne filmske po-
etike in literarni stili. Vsekakor pa gre za
izjemna avtorska dela, ki jih ljubitelji itali-
janskega filma, literature in kulture ne
smejo zamuditi.
puπËava
strani Avstro-Ogrskega cesarstva. Drogo
tam najde osamljeno oporišËe, ki je vode-
no pod strogimi militaristiËnimi pravili,
in rigidne oficirje, ËakajoËe na sovražni-
ka, za katerega pa pravzaprav nihËe ne
ve, ali resniËno obstaja. Drogo sprva želi

K
onformista (Il Conformista, 1970,
Bernardo Bertolucci) bi lahko
oznaËili za evropski film noir, ki
pod krinko politiËnega trilerja,
izdaje in umora, skriva freudovsko karak­
terno študijo o moškem, ki s fašizmom
kompenzira svoje osebne strahove in
dvo­me. Poleg obsodbe fašizma in kolabo­
rantstva film prevprašuje tudi osnovna
eksistencialna vprašanja identitete, seksu­
alnosti in spola.
Naslov filma se nanaša na glavnega ju-
naka − Marcella Clericija, intelektualca
srednjega razreda, ki voljno sprejme Mu­
ssolinijevo fašistiËno oblast. Glavni junak
želi za vsako ceno postati “normalen” ter
svojo obstojeËo realnost zamenjati za bolj
“družbeno sprejemljivo”. Vendar, kaj prav-
zaprav pomeni normalno in družbeno
sprejemljivo v sistemu kot je fašizem?
Protagonist se tako prostovoljno pri­
druži tajni policiji ËrnosrajËnikov, ki mu
dodeli novo življenje, vkljuËno s sopro-
go Giulio, s katero se nato odpravita na
medene tedne v Francijo. V romantiËnem
Parizu, mestu, kamor so se med drugo
svetovno vojno pogosto zatekali politiËni
azilanti, ga Ëaka prva naloga − umoriti
mora starega univerzitetnega profesorja
Quadria, vodjo antifašistiËnega gibanja.
Marcello med druženjem s svojim starim
profesorjem in njegovo ženo Anno zaËne
dvomiti o upraviËenosti svojega poslan-
stva. Film se konËa s padcem fašistiËnega
režima in s spoznanjem, da glavni junak
išËe konformizem predvsem zato, ker se
sam ni sposoben sooËiti s svojo identi­
teto. Pripadnost oziroma skrivanje za tem
knjiganaA platnu
nekonformist
ali onim režimom pa mu strah pred dru-
gaËnostjo pomaga do neke mere po­t laËiti.
»e je konformist tisti, kdor sprejema in
upošteva družbene ali skupinske norme
zaradi osebnega udobja ali koristi, potem
ta oznaka zagotovo ne pripada režiserju
Bernardu Bertolucciju. Ta je svoj prvi ce-
loveËerni film Botra smrt (La Commare
Secca, Bernardo Bertolucci, 1962) posnel
pri rosnih dvaindvajsetih in svoje filme
pogosto uporabljal za izražanje politiËnih
stališË. Zagotovo ne more biti konformist,
paË pa kveËjemu nekonformist oziroma
upornik. Poleg Konformista, posnetega
po istoimenski literarni predlogi Alberta
Moravie, se Bertolucci s politiko ukvarja
tudi v konfuzni in fragmentirani Pajkovi
mreži (La strategia del ragno, Bernardo
Bertolucci, 1970). V Zadnjem kitajskem
cesarju (L´ultimo imperatore, Bernardo
Bertolucci, 1987) je politiËen že sam akt
snemanja filma v Prepovedanem mestu,
skrajno polemiËna politiËna metafora pa
je njegovo epsko 20. stoletje (Novecento,
Bernardo Bertolucci, 1976).
Zgodnjega Bertoluccija bi tako lahko
umestili v t. i. cinema politico − italijanski
politiËni film, skupaj z Morettijem, Lu-
chettijem, Bellochiem itd., režiserji, ki
so se v 60. letih in kasneje odloËili obr-
niti hrbet komercialnemu filmu in raje
družbenokritiËno spregovorili o sedanjo­
sti in preteklosti Italije. Italijanski film,
ki je bil od konca druge svetovne vojne
skoraj v celoti zaznamovan s tradicijo neo-
realizma, katerega zaËetek oznaËuje Ros-
sellini s svojim filmom Rim, odprto mesto
(Roma cittá aperta, Roberto Rossellini,
Ana ©turm
1945), se je tako v prvi polovici šestdesetih
let prav skozi kritiËno in neposredno oko
kamere zgoraj omenjenih režiserjev zaËel
radikalno spreminjati.
In nenazadnje, zakaj je Konformist
film, ki ga enostavno moramo videti na
filmskem platnu? Ker mojstrovina, ki jo
je Bertolucci posnel daljnega leta 1970, ni
v veË kot 4. desetletjih izgubila prav niËe-
sar. Film odlikuje izdelana ideja, origina­
len pristop ter ena izmed najlepših iger
svetlobe in sence na filmskih platnih. V
spominu nam tako zagotovo ostane Ëudo-
viti prizor Giulie, ki v Ërtasti obleki pleše
po svojem stanovanju, v katerega skozi
žaluzije na oknu padajo žarki popoldanske
svetlobe. Nepozabna je tudi igra sve­tlobe
in sence v narativno malo šibkejši, zato
pa vizualno navdušujoËi sceni v kabinetu,
kjer profesor Quadrici po pogo­voru z
Marcellom odpre okno in prežene “senco
fašizma”. Skrivni atentatorji in politiËne
spletke pred Konformistom na filmskem
platnu še nikoli niso imeli toliko stila. Svet
odsevov, svetlobe in senc, ki ga režiser in di-
rektor fotografije Vittorio Storaro ustvari-
ta za svoje like, je naravnost osupljiv. Vsak
filmski okvir je sam zase delËek umetnosti,
ki se lahko kosa z deli najveËjih italijanskih
slikarjev. Z domišljeno mizansceno režiser
v filmu zgodbo skorajda podredi prizo-
rom. Tople barve ËloveËnosti se v redkih
prizorih borijo proti velikim marmorna-
tim blokom, praznim stavbam in dolgim
hladnim hodnikom, ki ponazarjajo monu­
mentalno fašistiËno arhitekturo oziroma
fašizem, ki hoËe biti monumentalen, a je v
sebi v bistvu prazen.
li je filmska adaptacija knjižnega
dela lahko dobra? Vse prepogosto
je slišati mnenja, da neka film-
ska priredba svojemu izvirniku
ne seže niti do gležnjev. Pa vendar ima­
jo mnoga slavna filmska dela svoje lite­
rarne predhodnike. Poleg tega ne gre
spregledati dejstva, da je ravno filmski
medij po­gosto tisti, ki gledalcem povrne
nekoË izgubljeno strast do branja. »e
pozitivni predznak zamenjam z negativ­
nim, imam pred seboj izËrpano tovarno
filmske zabave, ki zaradi pomanjkanja
lastnih idej navdih išËe na površju bolj
ali manj priznanih knjižnih stvaritev,
jih banalizira in prilagodi domnevno
ne­k ritiËnemu množiËnemu okusu. Po
takš­n i logiki sodeË ni presenetljivo, da
so mnogi navdušeni bralci detektivske-
ga romana Ime rože (Il nome della rosa,
1980) izpod peresa Umberta Eca, pre-
davatelja semiotike, filmsko adaptacijo
tako rekoË razmesarili. Kljub temu je
film Ime rože (The Name of The Rose,
1986, Jean-Jacques Annaud) požel velik
uspeh ter poslediËno poskrbel, da se je
roman v milijonskih izvodih razširil na
vse konce zemeljske oble. Nedvomno
je zavidljiv dosežek navdušiti tako in-
telektualce (v tem primeru literarne
kritike in pristaše postmodernistiËnih
družboslovnih teorij) kot tiste bralce, ki
v knjigah išËejo predvsem eskapistiËno
sprostitev. Posplo­šeno bi za filmsko
pri­redbo lahko re­k li, da je zadovoljila
le slednje. A naj na uvodno vprašanje
odgovorim z novim vprašanjem: je na
filmsko platno sploh mogoËe zajeti veË-
plastnost, ki za predstavitev potrebuje
prek petsto strani?
Žanrsko gledano je filmska detektiv-
ka Ime rože eden najbolj vznemirljivih
izdelkov popularne kulture, ki jih ima­
jo ponuditi 80. leta preteklega stoletja.
Bizarni dogodki, vpleteni v mraËno sa-
mostansko naselbino 14. stoletja, se odvi-
jajo tako gladko in spretno, da komaj
opazimo, kako naglo sta pretekli dobri
dve uri. Naše oko lahko ves Ëas uživa
ob spremljanju delikatnih podrobnosti,
ki zaznamujejo nenavadne karakter-
je in zlovešËo scenografijo. Menihi, ki
jih sreËujeta z racionalnim mišljenjem
preobremenjeni William iz Baskervilla
(Sean Connery) in novinec Adso (rosno
mladi Christian Slater), so nenavadno
grdi, te­lesno iznakaženi in Ëudaškega
obnašanja, kar se klišejsko prilega nji-
hovi moralni izprijenosti. Njihov nas-
protni pol, utelešen v idealu zemeljske
ime
lepote, v temni dobi išËe svetlobo v
priznavanju obstoja alternativne resnice,
ki se ob zgro­zitvi nad brezupnim stanjem
utegne konËati s samomorom. K izjem-
ni naturalistiËni atmosferi prispevajo
groteskne podobe, ki strašijo z obokov
roæe
romanske arhitekture, umazani vašËani,
ki se v blatu prerivajo za kuhinjske os-
tanke požrešnih služabnikov cerkve, ter
ostali “vsakdanji” prizori, kot so krvave
koline in umivanje Ëloveških trupel. Fan-
tastiËna scenografija doseže vrhunec v
upodobitvi skrivnostne knjižnice, zgra-
jene po modelu escherjanskega labirinta.
A žal uspe filmu zajeti le gladino literar­
ne globine, kar bi bilo za veË kot solidno
srhljivo detektivko povsem dovolj, Ëe ne
bi konËnega vtisa po­kvaril sluzavi holly-
woodski konec, ki s knjižnim izvirnikom
nima niË skupnega. Kolikokrat ste se
vprašali, kaj neki pomeni ime rože? Film-
ski konec na to vprašanje ponudi direk-
ten odgovor (Adso obžaluje, da ni izvedel
dekletovega imena), kar je njegova naj­
veËja napaka, saj je namen Ecovega za-
vajajoËega naslova ravno v avtorjevem
mnenju, da je vedno možnih veË raz­liË­
nih resnic.
Umberto Eco je poleg številnih teo­
retskih razprav napisal veË fiktivnih ro-
manov, vendar je Ime rože edini, ki je bil
doslej prenesen v filmski jezik. Nadalj­
njih adaptacij Eco ni blagoslovil, Ëeprav
se je Stanley Kubrick malo pred smrtjo
ogreval za oživitev romana Foucaultovo
nihalo (Il pendolo di Foucault, 1989).
Slednje delo je v 21. stoletju morda
celo bolj aktualno kot v Ëasu izida, saj
so razne teorije zarot dosegle vrtogla-
vo popularnost. Obema romanoma je
skupna domiselna opazka, da se realnost
lahko prilagodi fikciji in jo uresniËi. V
Foucaultovem nihalu tako protagonisti iz
radovednosti skujejo namišljene razlage
stvarnosti, v kate­re zaËnejo sami verjeti,
v Imenu rože pa knjižniËar Jorge de Bur-
gos svoje zloËine priËne prilagajati pre-
rokbam Apokalipse, da bi krivdo prenesel
na višje sile. Mimogrede, knjižniËarjevo
ime je poklon argentinskemu pisatelju
Jorge Luis Borgesu, ki je imel velik vpliv
na Ecovo pisanje. Avtor je v tej uspešnici
združil svojo ljubezen do popularne
kulture in srednjeveške teologije ter
ustvaril eno redkih umetniških del, ki
vsebuje tako ele­mente potrošne produk-
cije (uËinkovito detektivsko formulo) kot
tudi kvalitetno argumentirano filozofsko
razpravo, za katero na filmskem platnu
ni ostalo prostora. Maπa Nikolov
 knjigana platnu
Damijan Vinter

od dramskega dela do filma − in nazaj

dekameron
Urban Presker

»
eprav se precej razlikujeta, se je most med literaturo in fil-
mom izoblikoval že zgodaj. Filmske uprizoritve dramskih
besedil so že od nekdaj osnova za filme, zaostajajo pa ne kaj
dosti tudi upodobitve priznanih romanov. Le te v zadnjem
Ëasu dobivajo nov polet, s tem da gre pogosto za hitreje pozabljive
izdelke, saj literarna vrednost njihovih izhodišË preveËkrat sloni
zgolj na danes tako popularnem faktorju množiËne priljubljenos-
ti, ne pa kvaliteti.
A še vedno velja, da je za uËinkovito transformacijo knjiga-film
potreben pravi mojster. Nekdo, ki pozna zakonitosti obeh medi-
jev. Ki zna iz literarne predloge izlušËiti segmente, ki predstav­
ljajo rdeËo nit obeh svetov. Sveta statiËno nanizanih besed in sveta
živih podob. Nekdo, ki obvlada filmski jezik in poskrbi, da duh
knji­ge v vsej polnosti zaživi pred gledalËevimi oËmi. Pa Ëeprav
se pri tem prenosu kakšna oseba ali dogodek “izgubita”. Eden
takšnih mojstrov, ki so na višku moËi ustvarjali v osemdesetih in
devetdesetih, je gotovo James Ivory s filmom Maurice. Priznani
ameriški režiser je za njim sicer ustvaril še precej odliËnih ekrani­
zacij (Ostanki dneva, Howardov kot), a romantiËno Ëutna, vendar
nikakor patetiËno osladna, ljubezenska zgodba E. M. Forsterja še
vedno ni izgubila na svoji izpovednosti in univerzalnosti. Kljub
temu, da je postavljena na britansko podeželje, da se dogaja pred
sto leti in da sklepni prizor v rešetkasto okno zazrtega apatiËnega
Hugha Granta, ki za razliko od Jamesa Wilbyja ni bil dovolj iskren
do samega sebe, neposredno nagovarja manjšinski del obËinstva.
V duhu uvodoma omenjene poti od dramskega dela do filma pa
velja izpostaviti še eno filmsko zgodbo, uvršËeno v oktobrski nabor
kinoteËnih filmov. Nune pojejo sicer ni film, ki bi mu filmski kri-
tiki (kaj šele zapriseženi orto art ljubitelji!) peli hvale − pa Ëeprav
se v filmu precej poje. Prav tako so zaman ugibanja, po katerem
znanem dramskem delu ali romanu je nastala ta lahkotna kome­
dija. Z glasbo zaËinjeno pripoved o barski plesalki, ki se v okviru
programa za zašËito priË znajde pod okriljem šolskih sester, ome­
njam zaradi tega, ker je eden tistih veËnih filmov, ki so priljubljeno
transformacijo gledališËe-film obrnile na glavo. Zgodba radožive
nune-po-sili, ki dijakom (in ostalim sestram v meniških oblaËilih)
odpre popolnoma nov pogled na vzgojo in cerkveno glasbo, je Zakaj bi ustvarjali
namreË zaživela kot uspešen muzikal, ki trenutno živi na Broad-
wayu, West-Endu in v NemËiji. Pod budnim producentskim oËe-
umetni©ka dela,
som same Whoopi Goldberg (ki je v filmu odigrala glavno vlogo »e je o njih toliko
in to poletje nastopila tudi v londonskem gledališËu Palladium)
imamo pred seboj primer novega trenda, ko filmi navdihnejo
slaj©e sanjati ...
gledališke ustvarjalce in dobijo gledališko inaËico. Podobno kot:
Billy Elliott, Levji kralj, Umazani ples, Blondinka s Harvarda, Lak
za lase, Priscila, kraljica pušËave in prihajajoËi Footlose, ki precej
let po filmskem rojstvu živijo tudi na odrskih deskah.

»
eprav je Pier Paolo Pasolini film De-
kameron (Il Decameron, 1971) za-
kljuËil s temi besedami, se jih sam
prav gotovo ni držal. Poezijo je za-
Ëel pisati že pri sedmih letih in kasneje
Matevæ Rudolf napisal veË priznanih književnih del, pi-
salo veËkrat zamenjal za ËopiË, delal kot
eden izmed najbolj ËuteËih in realistiËnih
prikazov Jezusovega življenja.
Literarni navdih ter religiozna vsebi-
na sta bila povod tudi za Pasolinijevo ka-
snejše filmsko ustvarjanje. V svoji trilogiji
življenja je, poleg že omenjenega Deka-
merona, kasneje po predlogi Geoffreyja
katerih Pasolini na preprost naËin razgali
Ëloveško naravo in ji namesto moralizira-
nja ter filozofiranja pusti, da je to, kar je.
»e se je Boccaccio v literarni predlogi
velikokrat obregnil ob kršËanstvo ter du-
hovšËino, ki je zaradi razsežnosti kuge v
tistem Ëasu vse bolj izgubljala svoj ugled,

maurice
Ëasopisni novinar, pisal dramska dela in
posnel vrsto filmov, ki so vsak po svoje
zaznamovali sedmo umetnost ter svet, v
katerem je živel. Navkljub nenaklonjeni
družbenopolitiËni klimi države, v kateri
je živel, mu volje in strasti do ustvarjanja
ni nikoli zmanjkalo. AteistiËni homose-
ksualec, ki so ga izkljuËili iz komunistiËne
stranke, verjetno marsikje ne bi bil ljublje-
Chaucherja posnel še Canterburyjske
zgodbe (I Racconti di Cantebury, 1972)
ter adaptacijo arabske zbirke zgodb Cvet
tisoË in ene noËi (Il fiore delle Mille e
una Notte, 1973). RdeËa nit vseh treh li-
terarnih del je pripovedništvo, saj so vsa
strukturirana kot niz kratkih zgodb, ki jih
pripovedujejo glavni protagnosti.
V Dekameronu, ki ga je Giovanni Bo­
Pasolini v filmski priredbi bolj kot kritiko
Cerkve izpostavi njeno ËloveËnost. Per-
verzni duhovniki ter nepotešene nune po
Pasoliniju ne pomenijo kritike kršËastva,
temveË odvezo nepotrebnih moralnih
norm in samocenzure. Religiji natakne
Ëloveški obraz ter pokaže, da smo konec
koncev vsi krvavi pod kožo. Razgalitvi se
ne izogne niti sam Pasolini, ki je zase ne-

R
Maurice pa svojo življenjsko sreËo po na- homoseksualna tematika ni bila ravno nec množic in Pasolini je bil zaradi svojih ccaccio pisal v Ëasu, ko je Evropo prepla- koË dejal, da je nevernik, ki se mu toži
oman Maurice pisatelja E. M. For-
kljuËju najde v mladem vrtnarju Alecu. najpriljubljenejša tema med filmskimi pro- neomajnih svetovnih nazorov velikokrat vila Ërna smrt, se skupina ljudi pred kugo po veri. Svoj odnos umetnika, ki razisku-
sterja je nastal leta 1914, a je zaradi
Režiser James Ivory in indijski producent ducenti, še posebej pa je vznemirjal sreËen tarËa javne kritike. VeËina njegovih del je skrije v odroËno vilo, kjer si Ëas krajšajo je moË in pomen verovanja, prikaže ob
izrazite homoseksualne tematike v
Ismail Merchant sta v 60-ih letih prejšnjega konec zgodbe, ki se razplete v prid mladi- sprožila burne javne razprave, toda Paso- s pripovedovanjem kratkih zgodb. Pasoli- koncu filma, kjer v eni izmed zgodb za­
knjižni obliki izšel šele leto po pi­
stoletja ustanovila produkcij­sko podjetje ma ljubimcema. Kljub temu Ivory v filmu lini sam ni bil provokator. V svoji neposre- ni v filmski adaptaciji izpusti pripovedni igra vlogo slikarja, ki ga župnija najame,
sateljevi smrti, to pomeni leta 1971. Na
Merchant Ivory Producti­ons, ki je dvajset ne moralizira, prav tako ne poskuša na dnosti je zgolj opisoval svet tako, kot ga je okvir pripovedovalcev v izolirani vili, na da v cerkvi naslika fresko. Kljub temu,
rokopisu so našli mnenje založnika, ki je
let kasneje postalo prepoznavno s produk­ agresiven naËin “zagovarjati” homoseksual- videl, ter na glas povedal, da je cesar gol. platno pa v svoji maniri prenese devet da slikarju družba duhovšËine ne ugaja,
zapisal: “Objavljivo. Toda, ali je vredno?”
cijo t. i. prestižnih adaptacij romanov, Ëe- nosti, temveË pripoved prikazuje kot popol- Svoje privržence ter sovražnike je pogo- zgodb, ki jih preveva erotika, navihanost, ustvarja zaradi želje po odkrivanju in ne
Roman namreË pripoveduje o preprosti
prav ni šlo za visoko proraËunske filme, noma obiËajno ljubezensko zgodbo. Film sto šokiral z na prvi pogled nasprotujoËi- pobalinstvo ter tragika. S pomoËjo na- zaradi dvojne morale; zanima ga vera in s
ljubezenski zgodbi med Mauriceom in
kot so jih tisti Ëas snemali v Hollywoodu. bolj natanËno kot romaneskna pripoved mi si dejanji, ki so v svojem bistvu skrivala turšËkov in amaterskih, na prvi pogled pomoËjo umetnosti razkriva njeno bistvo.
Clivom, ki se kot študenta na Univerzi v
Za njun preboj pa so kljuËna prav dela mo­tivira junakova hotenja ter tudi bolj iz­ željo po razgaljanju sveta. Pasolinijev is- absurd­nih igralcev, ki ne igrajo, temveË so, Ob gledanju Dekamerona izkusimo
Cambridgeu “spoprijateljita na prvi po-
pisatelja E. M. Forsterja, saj je prav Soba razito utemelji kritiËne toËke spreobrnje­ kren odnos do umetnosti ter iskanja resni- kar so; bodisi preprosti, ljubki, zlobni, ve- Pasolinijevo sposobnost, ki je pustila
gled”, njuno druženje pa se kmalu raz-
z razgledom (Room with a View, 1985) to nja − prav tistih pomanj­kljivostih romana ce je viden v popolnoma absurdni epizodi seli ali žalostni, vzbudi v gledalcu obËutek peËat v veËini njegovih umet­niških del:
vije v platonsko ljubezen, ki jo skrbno
filmsko podjetje povzdignila v višave. Ivo- torej, na kate­re so ob izidu opozarjali lite­ njegovega življenja, ko je bil sprva zaradi otroškega, naivnega, a hkrati neolepšane- v svojem izraznem slogu ne išËe olepšav,
skrivata, kajti za istospolna nagnjenja je
ry se je kasneje še dvakrat naslonil na For- rarni kritiki. KljuËni element te roman- svojega prispevka v filmu Ro.Go.Pa.G ga sveta. V srednjeveškem okolju se zvrsti- temveË nam na realistiËen, neposreden in
bila tisti Ëas zagrožena in prakticirana
sterjeve romane: leta 1987, ko je adaptiral tiËne drame pa sta predvsem igralca James (Ro.Go.Pa.G, 1963) obtožen razžalitve jo tragiËna zgodba prepovedane ljubezni, zgolj na videz absurden naËin pove veË o
tudi zaporna kazen (spomnimo se samo
roman Maurice, ter leta 1992, ko je posnel Wilby in Hugh Grant (to je bila njegova katoliške vere ter italijanske države, leto duhovnikovo natikanja oslovskega repa mla- nas samih, kot smo si pripravljeni prizna-
na Oscarja Wilda). SËasoma se prav zara-
film Howardov kot (Howards End, 1992). prva vidnejša vloga v kakem celoveËernem kasneje pa je posnel film Evangelij po Ma- di ženi, spolne dogodivšËine nepotešenih ti, v gledalcu pa vzbudi nos­t algijo po izgu-
di takšnih pritiskov in želje po politiËni
Maurice (1987) je bil pravzaprav izjemno filmu), ki sta si na beneškem festivalu delila teju (Il Vangelo secondo Matteo, 1964), nun, laganje skesanca na smrtni postelji in bljeni nedolžnosti pogleda, ki v sebi nosi
karieri Clive odloËi, da bo za vedno pot-
pogumen poskus v filmski industriji, saj nagrado za najboljšo glavno vlogo. ki je bil med kritiki in verniki sprejet kot druge, med seboj nepovezane prigode, v vso radost ter bridkost bivanja.
laËil svojo pravo naravo, zato se poroËi,
 V Ëe ne morem
Goran BeËireviË žanrsko raznolikem filmskem sve-
tu Abela Ferrare obstaja zgolj ena
situacija, ena in enaka situacija za
vse, ženske in moške, bele in Ërne,
(veËinoma) revne ali bogate, žive ali žive

spremenjena stanja biti svobodna,

mrtvece. Ta situacija je zajebana situacija.
Taka je zato, ker ljudje v tem svetu, vsi
drugaËni, vsi neenakopravni, na takšen ali
drugaËen naËin prej ali slej na-jebejo. Fer-
rarin prvi film se imenuje Devet življenj

me vsaj ubijte!
mokre muce (9 Lives of A Wet Pussy,
1976). Film s takšnim naslovom ne more

prestraπenih
biti drugega kot porniË. Kar seveda tudi
je. Jebanje v najbolj dobesednem pomenu.
V drugem filmu postane jebanje manj
dobesedno, a bolj usodno. Falos se pred-
stavlja v obliki morilskega orodja, ki se ga
poslužuje frustrirani, blazni slikar, ki v

teles
krvavem, besnem finalu divja po ulicah
in v ljudi vrta luknje s svojim orodjem,
elektriËnim svedrom. Naslov filma? The
Driller Killer (1979).
V tretjem filmu podobna situacija Bojana Bregar
ubere drugaËna pota. Ms .45 alias Angel
maπËevanja (1981) tako kot predhodniki
pripada kasti nizko­pro­raËuncev in si z

P
auline Kael so se zdeli filmi, ki jih
je režiral Ken Russel, nekakšne ne­
s­t abilne satire romantiËnega po­gle­
da na svet. Na film Spremenje­na
stanja (Altered States, Ken Russel,
1980) pa lahko gledamo kot na nesta-
bilno satiro znanstvene fantastike in
hkrati križanje tega žanra z avantgard-
nim filmom. Scenarij je po svojem ro-
manu napisal legendarni Sidney Aaron
aka Paddy Chayefsky (tip, ki je spisal TV
mrežo (Network), Sidney Lumet, 1978),
pri tem pa se je oprl na ideje in delo kon-
trakulturnega znanstvenika in filozofa
Johna Lillyja. Ta je raziskoval naravo za-
vesti, ob tem pa komuniciral z delfini,
zapiral ljudi v vodne tanke, da bi jih izo-
liral od zunanjega sveta, in eksperimenti-
ral s halucinogenimi drogami. Njegove,
v znanstvenem miljeju “mejne ideje”, ki
jih je poganjala plemenita in a-socialno
ponosna kontrakulturna norost, so v tej
fikciji padle na plodna tla, ob ekraniza-
ciji pa so njihove nevroznanstvene, filo-
zofske in metafiziËne razsežnosti dobile
še vrsto komiËnih obratov ter nestabilno,
fragmentarno podobo, ki je izšla iz Rus-
selovega halucinogeno idiosinkratiËnega
režiserskega pogleda.
Zgodbo filma lahko beremo kot for-
mulo ljubezenske zgodbe z veliko mero
ironije razširjeno s kozmiËno, metafizi­
Ëno razsežnostjo. Eddie (William Hurt)
je genialni znanstvenik, ki raziskuje
meje Ëloveške zavesti in se v te namene
ob uživanju omamnih substanc zapira
v lillyjevske izolacijske tanke. Potem se
za­ljubi v Emily (Blair Brown), prav tako
geni­a lno znanstvenico. In ker ob neneh-
nem eksperimentiranju z drogami skupaj
s filmom kmalu ne loËujemo veË med
subjektivnim in objektivnim dogajanje­m,
kmalu pozabimo tudi na razliko med Ed-
dijevimi halucinacijami in njunim lju­
bez­enskim razmerjem. Ko namreË ob
pre­komernem uživanju skrivnostnih go­
bic, ki pri vseh uživalcih povzroËajo isto
vi­zijo, v Ëudovito neumnem, komiËnem
obratu Eddie mutira v opico, potem pa
še v zastrašujoËo, brezobliËno primordi-
alno gmoto mesa, protoplazme, ki sproža
valove uniËujoËe energije, se v istem tre-
nutku môra znanstvenega, genetskega,
filozofskega, tripaškega in ironiËno new-
agerskega iskanja konËa z ljubeznijo, v ob-
jemu prestrašenih ljubimcev.
Vsem, ki vas navdušuje odbit, preti-
ran, namerno neumen humor, prav taka
igra in tripaške, halucinogene podobe,
vsem, ki se hkrati radi poigravate z nev-
roznanstvenimi in metafiziËnimi speku-
lacijami ter vas ob misli na vaše telo,
vpeto v zgodovino evolucije in genske
mutacije, ki potekajo v njem, popade tes-
noba nad organsko spremenljivostjo, ali
pa vsem, ki preprosto cenite nenavadne,
samosvoje in odbite filme, ki so mesto-
ma tako bedni, da vas spravijo v smeh,
lahko tale stvarca zagotovo nudi obilico
užitkov.
užitkom ter nemalo vrline izposoja tako
pri Taksistu (Taxi Driver, Martin Scorse-
se, 1976) kot pri Zadnji hiši na levi (Last
House on the Left, Wes Craven, 1972).
Tako v najboljši tradiciji B filmov premelje
že videno in izpljune nekaj, kar je veË kot
samo vsota “izposojenih” idej. To je tudi
film, v katerem Abel Ferrara prviË sode-
luje z Zoë Lund, ki bo v prihodnosti z njim
veliko sodelovala, tudi pri scenariju za Po-
kvarjenega poroËnika (Bad Lieutenant,
1992). Medtem je v Ms .45, še enem filmu
z zgovornim naslovom, Zoë Thana, bo-
leËe sramežljiva in vase zaprta pomoËnica
modnega kreatorja, ki se v presenetljivem
obratu izkaže za nas­lovno “gospodiËno
.45”. Naslovno orožje postane orodje, s
katerim Thana po-jebe tiste, ki so (in še
vedno) jebejo celotno žensko populacijo
sveta − moške. GospodiËna .45 je pris-
podoba mašËevanja in angelsko bitje, ki
prinaša odrešitev in odnaša grehe tistim,
ki jih bremeni izvirni greh, greh agre­
sivne moškosti. Formula moški = agresor
se vzpostavi na zaËetku, ko Thano na poti
domov posilijo ne enkrat, ampak kar dva-
krat v istem dnevu. Po nemem šoku, ki jo
preplavi, ko se ubrani drugega napadalca,
nastopi njena dramatiËna transformacija.
Posil­stvo izzveni kot razodetje. Mestne
ulice se naenkrat pred njenimi oËmi raz-
grnejo kot teritorij moških, ki si jo lahko
kadarkoli znova nekaznovano vzamejo. ©e
veË, posumi, da moški v resnici že vseskozi
simboliËno posiljujejo ženske, za kar naj­de
dovolj dokazov na vsakem koraku. Zakoni,
ki so jih napisali moški za moške, mizo-
gina pravila družbe, celo predpos­tavljeni
moški pogled ni niË drugega kot še en iz-
vor moËi veË, s katerim ženske ne razpola-
gajo. Toda Thana se odloËi, da te igre ni
veË pripravljena igrati. NoËe biti veË žrtev.
Pravico bo vzela v svoje roke in si svobodo
izbojevala sama − s pištolo kalibra .45.
Ferrarin osebni podpis k filmu se
skri­­va v monumentalni razsežnosti maš­
Ëevanja, ki se ga vigilantsko loti Thana.
Kar je najprej uboj v samoobrambi, so
že kmalu premišljeni umori, ki služijo
premišljenemu cilju. Thana ubija, da bi
osvobodila sebe in ostale ženske, njene
sestre v ujetništvu. Misija se v vsej dobe-
sednosti materializira na zabavi za noË
Ëarovnic, kjer preobleËena v nuno Tha-
na na smrt obsodi praktiËno vse moške
na zabavi, preprosto zato, ker so moški.
V Ëarobno ironiËni in perverzni logiki
krivde in odpušËanja katoliškega koncep-
ta, ki je v Ferrarinem opusu poglavitni in
najbolj pogost motiv, je namreË vsakdo že
kriv, zato mora skozi preizkušnje, muke
in kazni, da bi našel odpušËanje, da bi ga
bil vreden. Da mora za kaj takega umreti,
ve vsak otrok, ki je kdaj prestopil cerkveni
prag in se znašel pred razpelom.
Ms .45 je film, ki se vtisne v spomin. Ve-
liko zaslug pri tem ima odliËna Zoë Lund,
ki z izjemno ekspresivnim obrazom pre-
priËljivo združuje skrajnosti svoje prota-
gonistke in nam podari zelo redko darilo,
žensko junakinjo, ki ni ne mati, ne tragiËna
ljubimka, ampak nekdo, ki tudi v najbolj za-
jebanem od svetov najde razlog, da preživi.
Pokaže, Ëesa je zmožna. Poosebljena ženska
moË. Lepa, pametna in smrtonosna.
 Ponedeljek, 4. 10.
18.00 KinoteËni Klub − v spomin
Claudea Chabrola (24. 6. 1930−12. 9. 2010)
SRNICI
(Les Biches), Francija/Italija, 1968, 95', ap
reæija: Claude Chabrol
igrajo: J.-L. Trintignant, J. Sassard, S. Audran
Frédérique je bogata in lepa æenska, ki se ob
vsem razkoπju zaËne dolgoËasiti. Nekega dne
na ulici sreËa privlaËno mlado umetnico, ki sa-
ma sebe imenuje “Zakaj”. Frédérique umetnico
povabi s seboj v Saint Tropez, v njeno poËitniπko
hiπo. Na rivieri spoznata arhitekta Paula Thoma-
sa, ki ju zaËne privlaËiti. Frédérique mu ponudi
prostor v vili in Paul se res preseli k njej. Skupaj z
“Zakaj” se trije zapletejo v skupno romanco.
20.00 KinoteËni Klub − v spomin
Claudea Chabrola (24. 6. 1930−12. 9. 2010)
MESAR
(Le Boucher), Francija/Italija, 1970, 87', ap
reæija: Claude Chabrol
igrajo: S. Audran, J. Yanne, A. Passalia
V provincialnem francoskem mestecu se ugla­je­
na ravnateljica Helene poËuti odtuje­no od ljudi.
VeËino Ëasa se izogiba intimnejπim odnosom
s pre­bivalci, kajti πe vedno preboleva razhod
s svojim zad­njim ljubimcem. Izjema pri tem je
πarmantni lokalni mesar, ki se z njo spoprijate­lji
na nekem poroËnem slavju. Medtem pa pode­æelje
zaËne terorizirati morilec, ki pobija mlada dekleta.
Ponedeljek, 11. 10.
19.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu − Otvoritev retrospektive
Kratki filmi Andrea Lodovichettija
UNTITLED, STORIES WITHOUT NAME
2003, 10', svp
IL DIAVOLO
2006, 16', svp
SOTTO IL MIO GIARDINO
2007, 19', svp
Po projekcijah filmov bo sreËanje in pogovor z mla­
dim reæiserjem Andreo Lodovichettijem.
21.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Gabriele D’Annunzio)
NEDOLÆEN
(L'innocente), Italija, 1976, 125', svp
reæija: Luchino Visconti
igrajo: G. Giannini, L. Antonelli, J. O'Neill
Italija, devetnajsto stoletje; dekadentni aristo­
krat Tullio Hermil svoj seksualni apetit teπi pri lju-
bici Teresi. Ko se zaradi nje odloËi zapustiti svojo
æeno, Giuliano, ga Teresa prehiti in odide. Tullio
se vrne k æeni, ki je medtem tudi sama naπla novo
ljubezen, poroËenega pisatelja, ter z njim celo za-
nosila. Tullio od nje zahteva, naj splavi, a ona se
mu upre in otroka donosi. Moæ in æena se zaradi
nezakonskega otroka znajdeta na bojni nogi, kar
kmalu botruje tragediji.
V sodelovanju z Italijanskim inπtitutom za kulturo.
Torek, 5. 10.
18.00 KinoteËni Klub − v spomin
Claudea Chabrola (24. 6. 1930−12. 9. 2010)
BETTY
(Betty), Francija, 1992, 105', ap
reæija: Claude Chabrol
igrajo: M. Trintignant, S. Audran, J.-F. Garreaud
Betty je nezvesta æena. Sledi loËitev in moæ ji pre-
preËi, da bi videvala svoji hËerki. Betty pade v
objem steklenice, iz katerega jo reπi Laure, ki jo
spozna v baru in ji ponudi pomoË in prijateljstvo.
Betty prijateljstvo sprejme, a ga kmalu postavi
na kocko zaradi Maria, Laurinega ljubimca.
20.00 Abonma Art kino snob
ANDREJ RUBLJOV
(Andrej Rublev), SZ, 1966, 185', sp
reæija: Andrej Tarkovski
igrajo: A. Solonicin, I. Lapikov, N. Grinko
Film prikazuje æivljenje velikega slikarja ikon, nje-
govo iskanje umetniπke resnice ter nemirno 15.
stoletje v Rusiji, ki so ga zaznamovali nenehni
boji Rusov s Tatari ter boji med ruskimi knezi sa-
mimi. Film je razdeljen na πtiri dele: prolog, ki je
alegoriËna zgodba o vzponu v nebo in ponovnem
padcu, prvi del, kjer sledimo Andrejevemu odhodu
iz samostana ter napotitvi v Moskvo, drugi del, ko
se Andrej ob strahotah Tatarskih vpadov pogrezne
v molk, ob “Ëudeæu” zvonjenja zvonov pa ponovno
spregovori, in epilog, ki prikazuje Andrejeve ikone,
freske in konje, ki se svobodno podijo po deæju.
Torek, 12. 10.
16.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Alessandro Manzoni)
ZARO»ENCA
(I promessi sposi), Italija, 1941, 112', svp
reæija: Mario Camerini
igrajo: Gino Cervi, Dina Sassoli, Ruggero Ruggeri
Ljubezenska zgodba iz sedemnajstega stolet-
ja pripoveduje o Renzu in Lucii, katerih zvezo
ogroæa vsiljivec Don Rodrigo, plemenitaπ in
pokvarjenec, ki si za vsako ceno æeli imeti Lucio.
Ker ga ta zavraËa, jo ugrabi in odpelje v samos­
tan. Renzo bo moral sko­zi πtevilne preizkuπnje ...
18.00 talijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Elsa Morante)
ARTUROV OTOK
(L'isola di Arturo), Italija, 1962, 90', svp
reæija: Damiano Damiani
igrajo: De Maigret, K. Meersman, R. Kernan
Arturo je osamljen najstnik, ki sam æivi na maj­h­
nem otoku. Mati mu je umrla, oËe pa ga od Ëasa
do Ëasa obiπËe. Tako se Arturo poËuti za­puπ­Ë e­
nega in nikoli ljub­ljenega. Nekega dne pa oËe
prispe na obisk in s seboj pripelje sedemnajstlet-
no Nunciato, ki je njegova nova æena. Arturo si
ne more kaj, da se ne bi zaljubil v lepo mladenko.
20.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Umberto Eco)
IME ROÆE
(Il nome delle rosa), Italija/Francija/ZRN,
1986, 130', sp
reæija: Jean-Jacques Annaud
igrajo: S. Connery, F. M. Abraham, C. Slater
Morilec je za zidovi samostana. Skrivnostni
umo­ri so delo hudiËa! Drugi umore povezujejo
z Apo­kalipso. Toda brat William misli drugaËe.
Æeli reπiti primere, ne s pomoËjo verskih dogem,
ampak s pomoËjo dejstev in logike.
V sodelovanju z Italijanskim inπtitutom za kulturo.
Sreda, 6. 10.
18.00 KinoteËni Klub − v spomin
Claudea Chabrola (24. 6. 1930−12. 9. 2010)
PIJANI OD OBLASTI
(L'ivresse du pouvoir), Francija, 2006, 110', sp
reæija: Claude Chabrol
igrajo: I. Huppert, F. Berléand, P. Bruel
Pariπka sodnica Jeanne pre­is­kuje izredno ob-
seæno korupcijsko afero, v katero so poleg ve-
likih korporacij vpleteni tudi vpliv­ni politiki. Do
preiskovancev je neizprosna. Sodnica postaja
vse bolj odvisna od svoje uËinkovitosti in moËi,
toda njena uspeπnost ima svojo ceno in po-
sledice. Med obseæno in zahtevno preiskavo se
z moæem skorajda povsem odtujita, skupina pre-
iskovancev ji priËne groziti, za povrh vsega pa je
v njenem uradu vohun, ki preiskovance obveπËa
o poteku preiskave.
20.00 Abonma Zimzeleni
MAURICE
(Maurice), VB, 1987, 136', sp
reæija: James Ivory
igrajo: James Wilby, Hugh Grant, Rupert Graves
Mlada fanta Clive in Maurice, πolska kolega na
Cambridgeu, se zaljubita. A Clive se odreËe pre-
povedani ljubezni in se poroËi, saj hoËe ohraniti
svoje mesto v konzervativni druæbi. RazoËarani
Maurice med obiskom pri Clivu in njegovi puhlo-
glavi æeni Anne konËno doæivi ljubezen v objemu
oskrbnika Aleca.
Sreda, 13. 10.
16.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Giovanni Boccaccio)
DEKAMERON
(Il Decameron), Italija, 1971, 112', svp
reæija: Pier Paolo Pasolini
igrajo: F. Citti, N. Davoli, J. JovanoviÊ
Pasolinijeva interpretacija legendarnega dela
dogajanje prestavi iz Firenc v brezËasen kontekst
mesta Neapelj. Iz tega nastane freska celotnega
sveta, v katerem æivijo posmehljive in svobodne
osebe, ki kar vabijo gledalce, naj se polastijo
resniËnosti in jo zaËnejo æiveti, tako da zavræejo
laæne navade meπËanske druæbe.
18.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Giovanni Arpino)
VONJ PO ÆENSKI
(Profumo di donna), Italija, 1974, 103', svp
reæija: Dino Risi
igrajo: V. Gassman, A. Momo, A. Belli
Adaptacija romana Tema in med pisatelja Gio­
vannija Arpina poveduje zgodbo o kapitanu
Faustu G., ki je oslepel zaradi eksplozije in potuje
od Turina do Neaplja, na potovanju pa mu dela
druæbo πtudent vojak. Na prvi pogled je Fausto
poln æivljenja, vendar naËrtuje samomor.
20.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Dino Buzzati)
TATARSKA PU©»AVA
(Il deserto dei Tartari), Italija, 1976, 140', svp
reæija: Valerio Zurlini
igrajo: V. Gassman, G. Gemma, H. Griem
V trdnjavo pripotuje na svojo prvo nalogo po-
roËnik Drogo. PriËakuje sovraænika, zloglasne
Tatare, ki gradijo cesto, da bi preËkali puπËavo in
prinesli smrt. Vse se dogaja v vzduπju skraj­ne na-
petosti. Vojaki zato s strahom, a tudi z nestrpnim
priËakovanjem, vseskozi priËakujejo napad.
V sodelovanju z Italijanskim inπtitutom za kulturo.
»etrtek, 7. 10.
16.00 Druπtvo πtudentov psihologije
Slovenije Kako si?
Avtizem, druæina in medosebni odnosi
ADAM
(Adam), ZDA, 2009, 99', sp
reæija: Max Mayer
Adam je mlad moπki z Aspergerjevim sindro-
mom. Kmalu po smrti oËeta spozna novo sosedo
Beth, vzgojiteljico in pisateljico, ki je v fazi pre-
bolevanja pretekle ljubezenske zveze. Med njima
se sprva razvije prijateljstvo, ki kasneje preraste
v roman­tiË­no zvezo. Zaradi Adamove bolezni pa
njun odnos postaja Ëedalje bolj naporen.
Po filmu bo sledila diskusija s kliniËno psihologinjo
Jano KodriË o avtizmu.
19.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
VSILJIVCI
(The Intruders), ZDA, 1970, 100', svp
reæija: William A. Graham
V mirno mestece na Divjem zahodu, prijezdita
roparski tolpi. MeπËani se pripravljajo na naj­
hujπe, z nastalo situacijo pa si glavo beli tudi πerif,
v mladih letih znan po svojih spretnostih s strel-
nim oroæjem in po jeklenih æivcih. A je zdaj drug
Ëlovek. Ali je πe sposoben streljati kot nekoË?
21.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
VRTILJAK
(Karuselj), SZ/ZDA, 1970, 85', svp
reæija: Mihail AbramoviË ©vejcer
Videli boste, kako se je treba zahvaliti sta­
rej­πe­mu moæu mlade lepotice, ki vam je
posodil de­nar. Spoznali boste zgodbo “nes-
reËnega” za­ljub­ljenca in se nasmejali prigo-
dam kontra­ba­sista, ki mu nikoli niË ne uspe.
Ko­me­dija je posneta po motivih iz zgodnjih zgodb
in Ërtic Antona PavloviËa »ehova.
»etrtek, 14. 10.
16.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Alberto Moravia)
CIOCIARA
(La Ciociara), Italija, 1960, 100', svp
reæija: Vittorio de Sica
igrajo: S. Loren, J.-P. Belmondo, E. Brown
Osrednja tema filma je vojna, v kateri trpita Ce-
sira in njena hËerka, pokonci ju dræi le moËna
æelja po preæivetju. Iz Rima, na katerega padajo
bombe zaveznikov, Cesira in Rosetta pobegneta.
Na podeæelje, v vas, kjer je bila Cesira rojena.
Med potjo jma pretijo πtevilne nevarnosti, a
odloËna Cesira stori vse, da obvaruje svojo tri-
najstletno hËi. Njen duh pa se zlomi, ko ju obe
posilijo v cerkvici, kjer se skrijeta pred vojaki.
18.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem platnu
PREDAVANJE Z NASLOVOM: ALBERTO
MORAVIA, L'ANTICONFORMISTA
Predavatelj: René de Ceccaty
Predavanje bo v italijanskem jeziku.
20.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Alberto Moravia)
KONFORMIST
(Il Conformista), Italija/Francija/NemËija, 1970,
111', svp
reæija: Bernardo Bertolucci
igrajo: J.-L. Trintignant, S. Sandrelli, G. Moschin
Marcello Clerici je ambiciozni profesor v Itali­
ji leta 1938. Ko na oblast pride Mussolini, da
Clerici vedeti, da podpira faπizem in kmalu za-
Ëne sodelovati s tajno policijo. Po poroki z Giulio
se odpravi na medene tedne v Pariz, kjer mora
za tajno policijo opraviti nalogo − usmrtiti svo-
jega bivπega profesorja, ki vodi protifaπistiËno
uporniπko gibanje. A v Parizu zaËnejo Clericija
razjedati dvomi ...
V sodelovanju z Italijanskim inπtitutom za kulturo.
Petek, 8. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
ÆIVEL JE POJO»I DROZG
(Æyl pevËij drozg), SZ, 1970, 84', svp
reæija: Otar Iosseliani
igrajo: G. Kandelaki, M. Kartsivadze, Z. Nijaradze
Gia je malce raztresen tolkalec v tbilisijskem
opernem orkestru, ki vsakiË pridrvi na koncerte
v zadnjem trenutku, a πe vedno pravoËasno,
da odigra tistih nekaj udarcev, ki jih od njega
zahteva partitura. Sicer sanjaË in brezskrbneæ
pohajkuje po mestu ter se prepuπËa prijatelj­
skim sreËanjem s prepevanjem in nazdravlja­
njem ter zmenkom s πtevilnimi dekleti, Ëeprav na
kakπnega kdaj tudi pozabi. Kamor koli ga pone-
sejo krila, zaseje malo pomladi, za njegovo veliko
operno delo pa preprosto ni Ëasa.
20.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
M.A.S.H.
(M.A.S.H.), ZDA, 1970, 115', sp
reæija: Robert Altman
igrajo: D. Sutherland, E. Gould, T. Skerritt
Nore dogodivπËine neresnih bolniËarjev med
ameriπkimi vojaπkimi akcijami v Koreji. Vse je
dovoljeno, vse je mogoËe. Humor kot edino oroæ­
je za ohranjanje zdrave pameti v vrtincu voj­nih
grozot. Zlata palma leta 1970.
Petek, 15. 10.
16.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Giovanni Verga)
VOLKULJA
(La lupa), Italija, 1996, 102', svp
reæija: Gabriele Lavia
igrajo: M. Guerritore, G. Giannini, M. Placido
Film pripoveduje zgodbo o seksu, druæbeni pre-
povedi, rivalstvu med materjo in hËerko in smrti,
govori o temah, æe poznanih iz novele Volkulja, le
da film zgodbo predstavi v nenavadnem, vËasih
skoraj osupljivem slogu.
18.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Giorgio Bassani)
VRT FINZIja CONTINIJa
(Il giardino dei Finzi Contini), Italija, 1970, 94', svp
reæija: Vittorio de Sica
igrajo: L. Capolicchio, D. Sanda, F. Testi
Continijevi so bogata, ugledna aristokrat­ska æi-
dovska druæina, ki na zaËetku prejπnjega stoletja
æivi v Ferrari. Udobno oddaljeni od zuna­njega
sveta, otroci na posestvu prirejajo zabave. Med
prijatelji druæine je tudi Giorgio, ki ni plemenite-
ga porekla. Zaljubi se v Micol, lepo hËerko last-
nika posestva. Vendar se vse nedolæne igrice
konËajo, ko v njihov varni svet vdre vojna.
20.00 Italijanska knjiæevnost na
filmskem platnu (Carlo Levi)
KRISTUS SE JE USTAVIL V EBOLIJU
(Cristo si e fermato a Eboli), Italija, 1979, 144', svp
reæija: Francesco Rosi
igrajo: G. M. Volonté, P. Bonacelli, A. Cuny
Film je nastal po istoimenskem romanu, njegova
glavna tema pa je obdobje v æivljenju zdravnika
in slikarja Carla Levija, ki je æivel v Gaglianotu,
potem ko ga je faπistiËna diktatura obsodila na
izgon.
V sodelovanju z Italijanskim inπtitutom za kulturo.
Sobota, 9. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
URAD
(Urzad), Poljska, 1969, 90', svp
reæija: Janusz Majewski
igrajo: I. Gogolewski, A. Bardini, G. Holoubek
Film predstavlja nazoren opis odnosov, ki prev-
ladujejo v viπjih vatikanskih cerkvenih hierarhijah
ter pomembnost muz, ki so povsem nedostopne
za zunanjega Ëloveka. RazoËaran junak izgublja
javno podobo Ëloveka, trpeË poraza ga pa nav-
sezadnje privede do bogatejπe izkuπnje.
20.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
LJUDJE PROTI
(Uomini contro), Italija/Jugoslavija, 1970, 101', sp
reæija: Francesco Rosi
igrajo: M. Frechette, A. Cuny, G. M. Volonté
Prva svetovna vojna, pozabljena fronta v italijan­
skih Alpah. Po norem generalovem ukazu itali-
janski vojaki brez artilerijske podpore juriπajo
na moË­no utrjene avstrijske poloæaje, v gotovo
smrt. Nezadovoljstvo redkih preæivelih preraste
v upor, ki ga nadrejeni krvavo zaduπijo. TemaËna,
vendar izredno lepa in humana ilustracija vojne
v njenih absurdnih razseænostih; lep primerek
italijanske veje leviËarsko navdahnjenih filmov
sedemdesetih.
Sobota, 16. 10.
11.00 Otroπke matineje
KRAVICA KATKA
(Connie the Cow), Kanada, 2001, 20', sinhr.
reæija: Josep Viciana
Risankam bo sledila delavnica v izvedbi trgovine
Prometej center.
16.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Carlo Lucarelli)
SKORAJ MODRO
(Almost blue), Italija, 2000, 86', svp
reæija: Alex Infascelli
Celotno mesto Bolonja je paralizirano od strahu
− po njenih ulicah se sprehaja serijski morilec, ki
nenehno menja svojo identiteto. Grazia Negro je
preiskovalka, ki se trudi najti kakrπnekoli sledi, ki
bi jo pripeljale bliæe sledi morilca.
18.00 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Leonardo Sciascia)
EGIP»ANSKI KOnCIL
(Il consiglio d'Egitto), Italija, 2003, 138', svp
reæija: Emidio Greco
Zgodba se odvija v Palermu in govori o prevari,
ki je povezana z revolucionarno zaroto. Reæiser
snov jemlje iz Sciasciovega romana in njegovega
Ëasa, vendar daje prednost druæbenim temati-
kam, kot pa zasebni zgodbi dveh glavnih junakov.
20.30 Italijanska knjiæevnost na filmskem
platnu (Natalia Ginzburg)
DRAGI MICHELE
(Caro Michele), Italija, 1976, 108', svp
reæija: Mario Monicelli
Po burnih πtudentskih protestih leta 1968 mladi
Michele iz Italije prebegne v London, od koder
si dopisuje z Maro, ki je Ëisto mogoËe mati nje-
govega otroka, prav tako si dopisuje tudi s pri-
jateljem Osvaldom ter svojo materjo in sestrami.
V sodelovanju z Italijanskim inπtitutom za kulturo.
 Ponedeljek, 18. 10.
19.00 Kulturno druπtvo B-51, RAJVOSA
predstavlja bosanski film
PRAZNIK V SARAJEVU,
Jugoslavija, 1991, 87', bp
reæija: Benjamin FlipoviÊ
igrajo: S. BasiÊ, M. NadareviÊ, S. ∆ustiÊ
Filmska zgodba govori o πanerih, ki za praznike ve-
dno pridejo domov. Praznujejo kot vsi ostali ljudje
in se po praznikih vrnejo nazaj v Zahodno Evropo.
Za sabo pustijo normalno æivljenje, ki ga spet æivijo
naslednjiË, ob naslednjem prihodu, za praznike.
Po projekciji sledi pogovor z igralkama ©pelo Rozin
in Snjeæano MartinoviÊ.
21.00 VeËer neodvisnega slovenskega filma
VINOPIRI: LEDENA TRGATEV
Slovenija, 2010, 90', ap
reæija: Vitomir KauËiË
igrajo: Maja Halb, Miloπ Bavec, Marko Mehtsun
Kriminalista Nina in Milan raziskujeta umor naj­st­­
ni­ce Mije. Med njuno raziskavo se pojavlja­jo vedno
nova trupla, Nina in Milan pa razen te­ga, da so vse
ærtve bile pijane in da jim manjka kri, ne odkrijeta
niËesar. Ko Milan ustreli poblaz­ne­lega sodnega
mrliπkega oglednika Antoli­na, ga komandir SoviË
suspendira. Neustavljiv ape­­tit vinopirjev in prihod
brezobzirnega policis­ta postavita ljubezen med
Nino in Mi­la­nom na zelo trdo in grdo preizkuπnjo.
Film, po katerem si nikoli veË ne boste upali lum­
pati sami.
Ponedeljek, 25. 10.
18.00 Svetovni dan avdiovizualne dediπËine
PE©»ENI GRAD
Slovenija (Jugoslavija), 1962, 92'
reæija: Boπtjan Hladnik
igrajo: M. DraviÊ, A. Raner, L. SamardæiÊ
Po pobegu iz umobolnice se dekle z dvema
mladcema poda na morsko obalo. Tam pozabi
na vse strahote vojne, ki so bile vzrok njenih psi-
hiËnih teæav. Ko pa se zave sedanjosti in zaËne
sproπËeno uæivati trenutke sreËe, se pojavijo
zdravniki, ki jo zopet vrnejo v svet muËnih spo-
minov.
Program smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim
filmskim arhivom pri Arhivu RS.
20.00 Slovenski neodvisni film
Absent, 2010, reæija: Aleksandar PejiÊ,
Juπ Premrov
Balada, 2010, reæija: Matevæ Jerman
Dotexe, 2010, reæija: Aleksandar PejiÊ,
Juπ Premrov
Fuæine Nejberhud, 2010,
reæija: Diego Menendes
Paranoira, 2010, reæija: Andraæ JeriË
Prosim sprejmite me na AGRFT, 2007,
reæija: Tosja Flaker Berce
Samurajski film, 2010, reæija: Peter Bizjak
Schupakface, 2010, reæija: Gaπper Antauer
in drugi
Torek, 19. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
DOM
(Dom), Poljska, 1970, 80', svp
reæija: Roman Załuski
igrajo: B. Płotnicki, H. Kowalska, F. Matysik
Pripoved o pionirskih Ëasih, o prvih priseljencih
na osvobojenem zahodnopoljskem ozemlju. V
zapuπËenem mestecu se med prvimi naseli bivπi
jetnik hitlerskega taboriπËa, ki si lasti hiπo. Kma­
lu se mu pridruæijo πe drugi priseljenci in hiπa se
napolni z ljudmi. Njihove æivljenjske zgodbe, nji-
hove pristne usode tvorijo drobne slike zgodovin-
skih dogajanj na osvobojenih ozemljih od prvih
povojnih dni do modernega Ëasa.
20.00 Abonma “M”
NUNE POJEJO
(Sister act), ZDA, 1992, 100', sp
reæija: Emile Ardolino
igrajo: W. Goldberg, M. Smith, K. Najimy
Deloris je jezikava pevka, ki se v begu pred mafijo
zateËe v samostan, kraj, ki ga drugaËe πe v san-
jah ne bi obiskala. Tu njeno nenavadno vedenje
privabi jato privræenk, neuglaπeni samostanski
zbor pa se po njeni zaslugi spremeni v odliËno
pevsko in plesno skupino. Vse pogostejπi nas-
tope sester spremljajo odliËne kritike, nenadna
slava pa prinaπa tudi nevarnost, da odkrijejo nje­
no tajno identiteto.
Torek, 26. 10.
17.30 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/5_desetletnice
APARTMA
(The Apartment), ZDA, 1960, 120', svp
reæija: Billy Wilder
igrajo: J. Lemmon, S. MacLaine, F. MacMurray
Baxter je Ëisto navaden, povpreËen, anonimen
delavec, Ëigar dobroto njegovi πefi neusmiljeno
izkoriπËajo, saj od njega − v zameno za boljπi
poloæaj v firmi − pogosto zahtevajo, naj jim poso-
di kljuË svojega apartmaja, da si lahko tam teπijo
pohoto z nakljuËno izbranimi prileænicami. Ko od-
krije, da se eden od πefov v njegovem stanovanju
valja s prikupno hosteso, v katero je na skrivaj
zaljubljen tudi on sam, je Ëas za ukrepanje. Leta
1960 prejel pet oskarjev.
20.00 Abonma Film & ... izgubitev
MUNIRA
(Munira), Slovenija, 2010, 55', sp
reæija: Rudi Uran
igrajo: Munira ©ubaπiÊ, Elvis SelimoviÊ
Filmski portret Munire SubaπiÊ je unikatna zgod-
ba o edinstveni bosanski æenski. Njeno obiËajno,
skromno æivljenje, polno ljubezni, se Ëez noË
spre­meni in jo popelje v nov neznani svet, v kate­
rem se − kljub πtevilnim oviram − dobro znajde.
Munira SubaπiÊ je simbol deset tisoËih æensk, ki
so preæivele genocid v Srebrenici in tudi simbol
ostalih bosanskih æena. Vojna jo je odpeljala v
svet nepripravljeno in nepriËakovano. S priza-
devanji za resnico in pravico, z iskreno æeljo in
jekleno voljo, brez strahu in zadrækov je postala
prva æena Balkana. Postala je moralna in dejan-
ska avtoriteta, spontano izbrana vodja tisoËev.
Pred filmom bo kratko uvodno predavanje − Rudi
Uran, Mojca Pehant Lubanjπek.
Sreda, 20. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/4_desetletnice
AGNUS DEI
(Égi bárány), Madæarska, 1970, 93', sp
reæija: Miklós Jancsó
igrajo: J. Madaras, D. Olbrychsky, M. Zala
Po padcu Madæarske republike svetov leta 1919
nova faπistiËna oblast izvaja straπno nasilje nad
prebivalstvom. Z vojsko in cerkvijo poskuπa iz-
koreniniti so­cialistiËne ideje. Pristaπi Republike
se kljub vsestranski premoËi nasprotnika ne
morejo od­loËiti za protinapad z enako nasilnimi
metodami. Enota revolucionarne vojske, zdruæe-
na s kmeti, prizanese fanatiËnemu duhovniku
Vargi, a ta poz­neje stopi na Ëelo zatiralcev.
20.00 Abonma Na svoji zemlji
BELE TRAVE
Slovenija (Jugoslavija), 1976, 96'
reæija: Boπtjan Hladnik
igrajo: Marina Urbanc, Joæe Hrovat, Polde BibiË
Ko se Dane vrne iz vojske, ga na postaji priËaka
Vera, pripravljena za skupno æivljenje. Odpravita
se v hribovsko vasico, k Verinim, vendar se v
trdem svetu ne znajdeta. Zato se odloËita, da
bosta æivela v dolini, kjer spoznata nezadovoljen
par, zaznamovan z usodnim skokom Ëez plot. Tudi
njuna zveza se zaËenja lomiti, vendar ju tragiËni
dogodek drugega para prepriËa, da je njun dom,
tam kjer sta doma. Pod nebom. V hribih.
Sreda, 27. 10.
18.00 Svetovni dan avdiovizualne dediπËine
MA©KARADA
Slovenija (Jugoslavija), 1971, 90'
reæija: Boπtjan Hladnik
igrajo: Vida Jerman, Igor Galo, Miha Baloh
Dina, mlada æena direktorja Gantarja, sreËa simpa-
tiËnega πtudenta Luko ter se vanj zaljubi. Najame
ga za inπtruktorja svojemu sinu. Gantar, ki sumi,
da se med njima nekaj plete, iπËe priloænost, da bi
ju zasaËil. Na zabavo ob koncu πolskega leta pova­
bi Luko in njegove prijatelje. Sledi usoden zaplet.
Program smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim
filmskim arhivom pri Arhivu RS.
20.00 Abonma Film & ... izgubitev
VLADA
(Vlada), Slovenija, 2009, 53', sp
reæija: Rudi Uran
igra: Vlada Divljan
Vlada Divljan, glasbenik in umetnik, ki je v zaËetku
90-ih zapustil rodni Beograd in zaËel svojo nena-
vadno pot (e)migranta. NekoË idol svoje generaci-
je je v tujini dozorel v zrelega ustvarjalca filmske
glasbe, ki se πe vedno rad vraËa na glasbene odre
v dræave bivπe Jugoslavije. Iz prostorske in Ëaso-
vne distance, kritiËno razkriva pogled na svoje
ustvarjalno delo, domovino in dogodke, ki mu jih
je namenila nepredvidljiva usoda.
Pred filmom bo kratko uvodno predavanje − Rudi
Uran, Mojca Pehant Lubanjπek.
»etrtek, 21. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/3_desetletnice
JABOLKO
(The Apple), ZDA/Zahodna NemËija, 1980, 90', sp
reæija: Menahem Golan
igrajo: C. Mary Stewart, G. Gilmour, G. Kennedy
Alphie in Bibi sta mlad, zaljubljen in talentiran
pevski duet iz Kanade. Ker si æelita uspeti in
zablesteti na odru, se odpravita − kam drugam
kot v Ameriko − in se udeleæita glasbenega festi-
vala, na katerem se potegujeta za prvo mesto in
s tem za pogodbo z zaloæbo. »eprav svojo toËko
opravita brezhibno, nagrada ne gre v njune roke,
ampak jo s pomoËjo zvite taktike osvojijo izkuπeni
glasbeniki pod okriljem zaloæbe BIM. A njuno ra-
zoËaranje ne traja dolgo, saj ju predstavnik BIM-
a, ekstravagantni gospod Boogalow, sprejme
pod svoje okrilje. Kljub poraznim kritikam in
neuspehu na blagajnah je ta nenavadni znanst-
veno-fantastiËno-glasbeni film Ëez Ëas naπel
zveste oboæevalce in tako postal manjπi kult.
20.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/3_desetletnice
SPREMENJENA STANJA
(Altered states), ZDA, 1980, 102', bp
reæija: Ken Russell
igrajo: William Hurt, Blair Brown, Bob Balaban
Univerzitetni profesor s pomoËjo halucinogenih
drog in posebne komore na sebi raziskuje raz­
liËna stanja Ëloveπke zavesti. Niz bizarnih
eks­pe­rimentov, zavoljo katerih najprej zaËne za­
ne­mar­jati druæino in prijatelje, v njegovem telesu
kmalu sproæi nevarne genetske spremembe.
Na odliËnih posebnih uËinkih temeljeËa priredba
istoimenskega znan­s tvenofantastiËnega roma-
na Paddyja Cha­yefskyja (tudi scenarista filma),
ki je bil nad samovoljno interpretacijo reæiserja
Russella tako ogorËen, da je zahteval izbris svo-
jega imena iz πpice filma.
»etrtek, 28. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/5_desetletnice
VALJAR IN VIOLINA
(Katok i skripka), SZ, 1960, 44', sp
reæija: Andrej Tarkovski
igrajo: I. FomËenko, V. Zamanski, M. Adæubej
MoË in volja ter neænost in lepota tvorita naspro-
tji v delavcu, vozniku cestnega valjarja in deËku,
malem violnistu. Valjar in violina je pripoved o
prijateljstvu, ki vznikne med deËkom, ki mu vsi
nagajajo, in moËnim, samozavestnim delavcem.
19.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/5_desetletnice
SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO
(Der Satan lockt mit Liebe), NemËija/Jugoslavi-
ja, 1960, 90', svp
reæija: Rudolf Jugert
igrajo: Belinda Lee, Joachim Hansen, Ivan Desny
Skesani kaznjenec Carlos si æeli skupaj s svojo
izvoljenko Evelyn pobegniti na ladjo in odpluti
proË. Posadka zahteva visoko podkupnino za
svoj molk. Da bi se dokopala do denarja, poskuπa
Evelyn zapeljati nekega bogataπa, vendar se
vanj zaljubi. Kriminalka z moralnim naukom.
21.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/5_desetletnice
BILA JE NO» V RIMU
(Era notte a Roma), Italija/Francija, 1960, 136', svp
reæija: Roberto Rossellini
igrajo: P. Baldwin, S. F. BondarËuk, L. Genn
Druga svetovna vojna v Italiji. Vojni ujetniki:
Rus, Angleæ in AmeriËan pobegnejo iz taboriπËa
in se zateËejo v Rim. Lepa mladenka, ki jim po-
nudi skrivaliπËe, postane jabolko spora med pri-
jatelji in na dan privrejo nacionalne frustracije in
sovraπtva. NetipiËna vojna drama, ki se prefinje­
no dotakne πtevilnih tem: prijateljstva, poguma,
krivde, altruizma in vojnega dobiËkarstva ...
Petek, 22. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/3_desetletnice
DNEVI SANJ
(Dani od snova), Jugoslavija, 1980, 106', bp
reæija: Vlatko GiliÊ
igrajo: V. MilosavljeviÊ, B. KomneniÊ, L. KrstiÊ
NedaleË stran od vojaπke baze mlada pastirica
varuje Ëredo ovac. Nad njo pa v vojaπkem letalu
vojak iz bliænje baze reæe oblake in si dovoli foto-
grafirati dekle, ko se sonËi v travi. Kasneje se
odpravi k njej z neËistimi nameni v mislih ...
20.00 VeËer Badjurovega nagrajenca
Milana LjubiÊa
©TAFETA MLADOSTI
Slovenija (Jugoslavija), 1962, 12'
KAZENSKI ZAKONIK, »LEN 188
Slovenija (Jugoslavija), 1969, 15'
BREZJE
Slovenija (Jugoslavija), 1969, 11'
PORTRET MENIHA
Slovenija (Jugoslavija), 1970, 13'
BRODOLOMCI
Slovenija (Jugoslavija), 1969, 8'
VESELI VETER
Slovenija (Jugoslavija), 1972, 12'
SOSESKA
Slovenija (Jugoslavija), 1976, 13'
Filme bo komentiral avtor v premorih med filmi.
22.00 Petkova zona somraka
ZADNJA HI©A NA LEVI
(Last House On The Left), ZDA, 2009, 110', ap
reæija: Dennis Iliadis
igrajo: G. Dillahunt, M. Bowen, J. Cox
Mari in Phyllis si od starπev naprosita avto in se
odpeljeta na koncert v bliænje mesto. Odpravita
se v nevarno Ëetrt mesta, kjer ju moπki povabi v
stanovanje. Sledita mu in se znajdeta v brlogu
kriminalcev, ki eno od deklet posilijo, naslednji
dan pa ju med sadistiËnim izzæivljanjem ubijejo.
Petek, 29. 10.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/5_desetletnice
LJUBEZEN IN MODA
(Ljubav i moda), Jugoslavija, 1960, 105', ap
reæija: Ljubomir RadiËeviÊ
igrajo: Beba LonËar, M. PetroviÊ-»kalja, D. BulajiË
Kaj se zgodi, ko dve modni hiπi, dve konkurenËni
firmi − Jugomoda in Jugoπik − obenem priredita
modno revijo? Kdo bo dobil najlepπa dekleta,
najboljπi orkester, najbolj priljubljene pevce in
zabavljaËe? V tekmo se nepriËakovano vplete πe
skupina mladih πtudentov, strastnih jadralnih pi-
lotov, ki iπËe denar za vzdræevanje svojega kluba?
Lahkotna glasbena komedija, polna elegantnih
modelov in podprta z legendarnim πlagerjem
“Devojko mala, pesmo moga grada ...” Prvi jugo-
slovanski urbani film.
20.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/5_desetletnice
KAKO LEPO JE ÆIVETI
(Che gioia vivere), Italija/Francija, 1960, 132', svp
reæija: Rene Clement
igrajo: Alain Delon, Barbara Lass, Gino Cervi
Takoj po koncu vojne, ko je faπizem v polnem raz­
mahu, se v Rimu mladeniË zaposli v tiskarni, kjer
delajo simpatizerji anarhistov. Zaradi spleta oko­
liπËin sodeluje pri antifaπistiËnem atentatu in
pri­tegne pozornost ËrnosrajËnikov.
Sobota, 23. 10.
11.00 Otroπke matineje
KRAVICA KATKA
(Connie the Cow), Kanada, 2001, 22', sinhr.
reæija: Josep Viciana
Risankam bo sledila delavnica v izvedbi trgovine
Prometej center.
17.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/3_desetletnice
McVICAR
(McVicar), VB, 1980, 90', sp
reæija: Tom Clegg
John McVicar je zloglasni britanski “dræavni so­
v­raænik πtevilka 1”. Po oboroæenem ropu banke
ga konËno ujamejo in vtaknejo v najbolj strogo
varovan zapor. ResniËna zgodba o kriminalcu, ki
na koncu celo postane poπten dræavljan.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/3_desetletnice
ANGEL MA©»EVANJA
(Ms .45/The Angel of Vengeance), ZDA, 1980,
84', sp
reæija: Abel Ferrara
Plaπna in nema Thana dela v πiviljski delavnici
nekega newyorπkega modnega oblikovalca. Ko
se nekega dne odpravi domov, jo v zakotni uli­
ci posili maskiran moπki. S teæavo se odpravi
domov, tam pa jo znova posilijo − tokrat jo na-
pade vlomilec. Poniæana in besna se prelevi v
usodno zapeljivo morilko s piπtolo kalibra .45.
21.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/3_desetletnice
TRI JE TREBA UBITI
(3 hommes à abattre), Francija, 1980, 97', sp
reæija: Jacques Deray
Hazarder Michel se opravi na igro s kartami,
ko zagleda avtomobilsko nesreËo. Iz vozila reπi
poπkodovanega moπkega ter ga odpelje v bol­niπ­
nico, ko se zave, da mu sledita dva moπka.
Sobota, 30. 10.
11.00 Otroπke matineje
KRAVICA KATKA
(Connie the Cow), Kanada, 2001, 31', sinhr.
reæija: Josep Viciana
Risankam bo sledila delavnica v izvedbi trgovine
Prometej center.
18.00 Redni spored kinoteËnega arhiva
(1895−1980)/5_desetletnice
IGRA poÆelenja
(L'eau à la bouche), Francija, 1960, 90', svp
reæija: Jacques Doniol-Valcrose
igrajo: B. Lafont, F. Brion, A. Stewart
Milena æivi v starem dvorcu skupaj z lastnico,
njeno babico. Ko stara gospa umre, njen odvet-
nik (ter bivπi Milenin ljubimec) vztraja, da opo-
roko preberejo pred drugima dvema vnukoma
ostarele gospe, ki pa z njo æe dolgo nista imela
stikov. Fifine in njen brat Jean-Paul, vnuka um-
rle, prispeta in s tem sproæita serijo nepriËa-
kovanih (ljubezenskih) zapletov.
20.00 Abonma Opera in balet na filmu
GledaliπËe Chatelet iz Pariza
DON CARLOS
1996, 211'
skladatelj: Giuseppe Verdi
reæija: Luc Bondy
dirigent: Antonio Pappano
glavni solisti: R. Alagna, T. Hampson, K. Mattila
Uvodno predavanje bo imel dr. Gregor Pompe
Predstava bo imela odmor.
Legenda:
ap − angleπki podnapisi
bp − brez podnapisov
sinhr. − sinhronizirano
sp − slovenski podnapisi
svp − slovenski videopodnapisi
od filma do filma
ABONMA ART KINO SNOB
(20 EUR−10 EUR)
Abonma je koncipiran na zahtevnejših
filmih, filmskih ikonah art in
eksperimentalnega filma, ob tem pa
so še filmske drame mojstrov velikega
platna. Resni filmi niso samo resni
zaradi resnosti materiala, temveË tudi
zaradi resnosti pristopa do te umetnosti.
In prav to jih dela tako pomembne.
Abonma je predvidoma na sporedu vsak
prvi torek v me­secu.
Predvideni so naslednji filmi:*
Andrej Rubljov
Andrej Rublev, SZ, 1966
režija: Andrej Tarkovski
Axel Munthe
Axel Munthe, der artz von San Michele,
NemËija/Italija/Francija, 1962
režija: Giorgio Capitani, Rudolf Jugert,
Georg Marischka
Ono
Es, NemËija, 1966
režija: Ulrich Schamoni
Me©anka
Matisse, Francija/Belgija, 1993
režija: Mathieu Kassovitz
Sramota
Damage, Francija/VB, 1992
režija: Louis Malle
Zadnji sprehod
Dead Man Walking, ZDA, 1995
režija: Tim Robbins
Dekalog, ena
Dekalog, jeden, Poljska, 1988
režija: Krzysztof Kieslowski
Dekalog, dva
Dekalog, dwa, Poljska, 1988
režija: Krzysztof Kieslowski
Dekalog, tri
Dekalog, trzy, Poljska, 1988
režija: Krzysztof Kieslowski
ZIMZELENI ABONMA
(20 EUR−10 EUR)
Filmska klasika predstavlja filme, ki
so temelj filmske zgodovine, po drugi
strani pa tudi tisti veËno zeleni filmi,
ob katerih so nastajala, se rojevala
in oblikovala najveËja imena sedme
umetnosti. Predstavlja žlahten izbor
razliËnih filmskih ustvarjalcev, ki so se
zapisali z zlatimi imeni v klasiko.
Abonma je predvidoma na sporedu
vsako prvo sredo v me­secu.
Predvideni so naslednji filmi:*
Maurice
Maurice, VB, 1987
režija: James Ivory
Element zlo»ina
Forbrydelsens element/The Element of
Crime, Danska, 1984
režija: Lars von Trier
Zadnji tango v Parizu
Last tango in Paris,
Francija/Italija/ZDA, 1973
režija: Bernardo Bertolucci
Lili Marlen
Lili Marlen, Zahodna NemËija, 1981
režija: Rainer Werner Fassbinder
Nostalgija
Nostalgia, Italija/Francija/SZ, 1983
režija: Andrej Tarkovski
Cvet moje skrivnosti
La flor de mi secreto, ©panija/Francija, 1995
režija: Pedro Almodóvar
Besnilo
Frantic, ZDA/Francija, 1988
režija: Roman Polanski
Orlando
Orlando, VB/Rusija/Francija, 1992
režija: Sally Potter
Hatari!
Hatari!, ZDA, režija: Howard Hawks
ABONMA “M”
(20 EUR−10 EUR)
To je lanskoletna novost v naši ponudbi.
“M” je znak za muzikal, musical torej.
Gre za abonma, v katerem se bodo
odvrteli najveËji glasbeno-filmski
dosežki, od plesnih do pevskih zvezd,
komponistov, glasbenih skupin razliËnih
žanrov in vsebin.
Abonma je predvideno na sporedu vsak
drugi torek v me­secu.
Predvideni so naslednji filmi:*
Nune pojejo
Sister act, ZDA, 1992, režija: Emile
Ardolino
Nune pojejo 2
Sister act 2: Back in the habit, ZDA, 1993
režija: Bill Duke
Chicago
Chicago, ZDA/Kanada, 2002
režija: Rob Marshall
Zgodba z zahodne strani
West Side Story, ZDA, 1961
režija: Jerome Robbins, Robert Wise
Plesalka v temi
Dancer in the Dark, Danska/NemËija/
Nizozemska/ZDA/VB/Francija/©vedska/
Finska/Islandija/Norveška, 2000
režija: Lars von Trier
GoslaË na strehi
Fiddler on the roof, ZDA, 1971
režija: Norman Jewison
Grease
Grease, ZDA, 1978, režija: Randal Kleiser
©krlatni deÆ
Purple Rain, ZDA, 1984, režija: Albert
Magnoli
Ljubezen v Las Vegasu
Viva Las Vegas, ZDA, 1964
režija: George Sidney
kinoteËni abonmaji
od oktobra 2010 do junija 2011
ABONMA NA SVOJI ZEMLJI
(20 EUR−10 EUR)
Koncept tega abonmaja so filmi iz
zgodovine domaËe filmske produkcije.
Abonma bi lahko imenovali tudi “ali
se še spomnite ...”, vendar bi potem
pozabili na vse tiste filme, ki se jih ne bi
veË spomnili. Zato so filmski slovenski
klasiki izbrani v poseben abonma, v
šopek slovenske filmske zgodovine.
Abonma je predvidoma na sporedu
vsako drugo sredo v me­­secu.
Predvideni so naslednji filmi:*
Bele trave
Slovenija, 1976, režija: Boštjan Hladnik
Dedi©»ina
Slovenija, 1984, režija: Matjaž KlopËiË
Ljubezen
Slovenija, 1984, režija: Rajko Ranfl
Samorastniki
Slovenija, 1963, režija: Igor Pretnar
To so gadi
Slovenija, 1977, režija: Jože Bevc
Vesna
Slovenija, 1953, režija: František »ap
Heretik
Slovenija, 1986, režija: Andrej Stojan
Do konca in naprej
1990, režija: Jure Pervanje
Trije prispevki k
slovenski blaznosti
Slovenija, 1983
režija: Žare Lužnik, Boris JurjaševiË,
Mitja Milavec
ABONMA FILM & ...
(40 EUR−20 EUR)
Tudi to je že drugo leto posebnost v naši
abonmajski ponudbi. Film & ... je sklop
filmov, ki jih bodo ponovno spremljala
predavanja na temo, ki se s filmom
tesno povezuje. Že uveljavljena novost
sta tudi dva termina, v katerih bo imel
vsak povabljeni predavatelj možnost
predstaviti filme in svoje koncepte kar
dva dni zapored. Torej − abonma s
predavanji pred filmi in za zahtevnejšo
publiko, seveda.
Abonma je predvidoma na sporedu vsak
tretji torek in tretjo sredo v mesecu.
Filmi bodo objavljeni sproti, saj jih bo
predlagal vsak predavatelj posebej in na
njih navezal svoji predavanji.
ABONMA OPERA IN BALET NA
FILMU (20 EUR−10 EUR)
Tretja, že uveljavljena novost. V navezi
z Oddelkom za muzikologijo Univerze
v Ljubljani, SNG opero in baletom
Ljubljana, Društvom Richarda Wagnerja
Ljubljana ter Društvom ljubiteljev opere
in baleta bomo predstavili najvidnejše
operne in baletne dosežke na filmskem
platnu. Tako pridejo v dvorano
Slovenske kinoteke predstave iz vseh
koncev sveta in kar je pomembno − na
ogled ni potrebno v London, v Sidney,
Pariz ali New York. Operni in baletni
filmi bodo pred ogledom vpeljani s
kratkimi strokovnimi predavanji.
Abonma je predvidoma na sporedu
vsako tretjo soboto v me­secu.
Giuseppe Verdi, Don Carlos
Leoš JanaËek, Iz mrtvega doma
Aram HaËaturjan, Spartak
Georges Bizet, Carmen
Christoph Willibald Gluck, Orfej in
Evridika
Giacomo Puccini, Tosca
Richard Wagner, Parsifal
Jules Massenet, Werther
Richard Strauss, Elektra
Ludwig van Beethoven, Fidelio
*Pridræujemo si pravico do spremembe sporeda zaradi
objektivnih okoliπËin.
abonmafilm&
niËesar veË ni Mojca Lubanjπek Pehant
fotografija: Rudi Uran

F
ilmi, ki jih producirajo neodvisne
produkcije, najveËkrat nastajajo iz
drugih in drugaËnih vzgibov, kakor
tisti, ki jih v življenje spravijo velike
produkcijske hiše ali televizijske produk-
cije. Zaradi žuljev v dušah avtorjev, ki ras­
tejo, se debelijo in polnijo z željo po tem,
da jih ozdravi svež zrak, dvorana, platno,
DVD, gledalci, ki spoznajo bistvo njegove­
ga nastanka.
“Kaj je pravzaprav
Tako je z Rudijem Uranom in njegovima
Muniro in Vlado.
Portret Vlada Divljana, ikone jugoslo­
vanske glasbene scene, ki se je zaradi
okolišËin izgubil v ogromnem krutem
sve­tu, sploh ne bi bil izvedljiv, Ëe Rudi
ne bi z Vlado vzpostavil odliËnega prija-
teljstva, ki je odprlo Vladovo srce, misli,
usta. Besede, ki so našle svoj prostor v
njegovih posnetkih, mimika, Ëustva, ki
polnijo izpoved o izgubi prostora, sebe,
identitete, pripoved imigranta, ki to nik-
dar ni želel biti, postati. Vse to je subtilno
ljudje niso isti. »as ni veË isti. To ni veË
tista domovina, ki jo je imel. Tako tuj
mu je, da se ne more odloËiti za povra-
tek, Ëeprav je po njem ves Ëas hrepenel.
Hkrati pa ga je z njim tako usodno Ëust-
veno povezan, da tudi življenje kje dru­
gje nima prave vrednosti. Vlada je svojo
prihodnost izgubil tisti dan, ko je zapus­
til Beograd in zaživel v tujini. Obogaten
z drugaËnim, objektivnim pogledom na
svojo domovino, pogledom “od strani”,
pogledom ozavešËenega imigranta ostaja
osiromašen za Ëustven razcvet in varnost,

mir? Je to zati©je med
dvema vojnama? »e je,
potem je v BIH mir.”
ujeto v filmsko brezËasnost zato, ker so
ure in ure pogovorov preko skypa otop-
lile ledeno steno. Ker sta postala prija-
telja. Zaradi tega privilegija smo tudi mi
gledalci “prijatelji”, ki nam je legendar-
ni Idol zaupal zgodbo o velikem, ki se
apartma
ki jo nudi pravo mes­to, prava domovina.
Njegovo razmišljanje o tem, kaj bo, se ni-
koli ne konËa in se najbrž tudi ne bo.
Kot se ne bo konËalo razmišljanje Mu-
nire SubašiÊ o tem, kjer je njen sin in ve-
liko ostalih pobitih sorodnikov, katerih
okostij niso našli. 11. junija 1995 so pobili
22 njenih sorodnikov. Dvaindvajset. In še
osem tisoË drugih mož in sinov, ki so samo

− izgubljen v svetu − spremeni v malo in
mora znova zrasti.
Vlada je svojo kulturno identiteto iz-
Ni morale, ni gubil v trenutku, ko je zapustil Beograd
in se odpravil živet v tujino. ZaËeti znova,
materialnih dobrin,
po tem, ko si leta užival v sadovih svojega
ni so»utja, ne odliËnega dela in so ljudje spoštovali tvo-
identitete. Je samo je dosežke, ni bilo enostavno. Prišlek na
drugem koncu sveta se je − kot veËina lju-
vpra©anje, zakaj di s podobno usodo − tolažil z vraËanjem
ne»love»nost v v domovino, v Ëas in prostor, ki ga pozna,
kjer ima svoje ime. Stvarnost je seveda
»loveku uni»i vse?
drugaËna. Vlada se v prostor (Beo­g rad)
sicer vraËa, a ta ni tisti “njegov” Beograd,
ki ga je poznal. Je drugaËen, spreme­njen,
želeli mirno živeti v Srebrenici, v Bosni, v
Evropi. Munira je ženska, ki bi jo moral
spoznati ves svet, pa Ëeravno samo preko
filma. Njena nemerljiva želja po življenju,
tukaj in zdaj, po doživetju minimalne pra-
vice je navdihujoËa. Zgodba, ki jo je Uran
ujel v brezËasnost, pa ganljiva, pogumna,
srhljiva − ne zaradi Munire, paË pa zato,
ker nalaga slabo vest skozi prizmo evro-
peizma, katerega del smo in skozi neuËin-
kovitost, nepripravljenost, brezbrižnost
tistih, ki bi morali ukrepati, pa se niti ne
oglasijo. Tega filma ne bi mogel posneti
nihËe drug, kakor Rudi, saj Munira o sebi
in svoji izgubi ne komunicira z mediji. »e
pa že, je to izjemno omejeno, Ëustveno ne-
prizadeto, usmerjeno v boj, ki ga bije za
obsodbo eks­ekutorjev. Rudi je gradil pot
do njenega zaupanja postopoma in vztraj­
no. Tudi preko filmov Nebo previsoko,
zemlja pretrda in Tam, kjer sem. Srebre-
niËani, ki nastopijo v filmu, o njej pripo-
vedujejo z globokim spoštovanjem in s
strahom, ki jih prežema za Ëas, ko Munire
veË ne bo. »eprav smo usodo Srebrenice
spoznali skozi številna poroËa­nja medijev
in filme, trdim, da je pogled nanjo skozi
portret Munire popolnoma nov, tak, ki iz-
vira iz ljudi, ki tam živijo, in ni le pogled
nekoga od zunaj. Izguba, ki so jo doživeli
tam živeËi ljudje, postane predstavljiva,
Ëeprav se zdi to skoraj nemogoËe. Dvain­
dvajset v enem dnevu, si predstavljate?
C.
C. Baxter (Jack Lemonn) je mladi ka­pi­t alizma, a vendar se je Wil­der v svojih de-
povzpetnik, uradnik v velikem new­ lih zavestno distan­ci­ral od teoretiËnega in
yor­š kem za­va­rovalniškem pod­jetju, ki ideo­­loškega. Vztra­jal pa je pri humanistiËnem
kljuËe lastnega stanovanja daje na po­ izroËilu. Njegovo vo­d ilo je bilo precej enostav­
so­do nadreje­nim, ko si ti za­želijo romantiËne­g a no: “Ne dol­goËasi ljudi!” In držal se ga je s
veËera s svojimi ljubicami. V zameno za diskret- smrtno resnostjo. Tako je v najžlahtnejši klasi-
no ljube­zensko gnez­dece in hladne noËi, ki jih Ëni hollywoodski tradiciji (soustvarjal jo je tudi
je Baxter primoran preždeti v Central Parku, sam) snemal filme za množice, ki so polnili dvo-
pa mu je odprta pot do bliskovitih napredovanj. rane. Filme, ki so bili, kljub svoji lahkotni pri­
Stvari se zaËnejo komplicirati šele, ko v ta vrtinec vlaËnosti, inteligentni in si gledalca niso drznili
zmešnjav vstopi njegova simpatija, prelepa Fran podcenjevati niti za trenutek. Kako bi ga le, ko
(Shirley Maclaine), ki ima afero s poroËenim pa je bilo Wilderjevo kakovostno merilo niË
šefom. Fran je sice­r vanj noro zatreskana, a tudi drugega kakor sam Billy Wilder. Kot je sam
vse bolj razo­Ëa­rana, saj je spregledala prazne rekel: “Snemal sem takšne filme, kakršne bi si
obljube, ki jih posluša vsak dan. Nenazadnje je sam želel gledati.” Apartma je štel med svoje
Matevæ Jerman Baxter kot pos­rednik in zalju­bljeni akter primo- najljubše.
ran v odloËitev med karieristiË­nimi ambicijami
ter dolžnostjo biti »lovek. “Be a Mensch!” kakor
mu zabiËa sosed.
In ravno to je kljuËna dilema Apartmaja (The
Apartment, 1960), filma, ki ga je Billy Wilder,
scenaristiËni virtuoz in moj­ster obrti, napisal in
režiral, in s katerim je ponovil enormni uspeh fil-
ma Nekateri so za vroËe (Some Like It Hot, 1959),
ki ga je, prav tako z Lemmo­nom v glavni vlogi,
posnel le leto prej. Apartma svoj ritem stopnjuje
z vsako pre­teËeno minuto in z vsako preteËeno
minuto zgodba raste in se ovija okoli last­nih za-
pletov do te mere, da gledalca v svoji naphani
di­na­miËnosti preprosto drži prikovanega do zad­
njega, do an­to­loškega teka Shirley Maclaine.
Nekateri francoski teoretiki so v fil­­mu vide-
li kritiko konformizma in po­t ­roš­­niš­ke logike
uËna leta
andreja
Goran BeËireviË
tarkovskega
P P
reden je Andrej Tarkovski režiral svojih sedem ce-
loveËercev, je v Ëasu študija na filmski šoli VGIK
v Moskvi sorežiral dva krajša filma. Skupaj s
sošolcema Mariko Beiku in Aleksandrom Gor-
donom je zrežiral Morilce (Ubiytsy, 1956), posnete po
Hemingwayevi isto­imenski zgodbi, kratek hommage
ameriškemu noirju, v katerem mafijska tipa v lokalu za-
man Ëakata na stranko, ki tja zahaja na kosilo. Sledil je
Danes ne bo odhoda (Segodnya uvolneniya ne budet,
A. Tarkovski, A. Gordon, 1959), ki se odkrito spogleduje
s Clouzojevim PlaËilom za strah (Le salaire de la peur,
Henri-Georges Clouzot, 1953). Ob gradnji ceste v nekem
ruskem mestecu, obnovljenem po drugi svetovni vojni, de-
lavci naletijo na odlagališËe eksploziva, ki so ga za sabo
pustili nemški okupatorji. Zaradi velike nevarnosti so pri-
morani evakuirati mesto, skupinica vojakov pa se ukvarja
z odstranjevanjem bomb. Za tem televizijskim filmom, ki
se je še vedno napajal pri državnem imaginariju junaških
pripovedi, je Tarkovski posnel diplomski film Valjar in vi-
olina (Katok i skripka, Andrej Tarkovski, 1961).
Tudi ta je na prvi pogled mnogo konvencionalnejši od
njegovih kasnejših filmov − lahko bi dejali, da je oËitno bil
izsanjan v študentskem dormitoriju, kot je Tarkovski sam
pokritiziral Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo, Andrej
Tarkovski, 1962). Projekt je bil poleg diplomskega dela na-
menjen za distribucijo kot otroški film, z njim pa je imel
Tarkovski mnogo težav. Kritiki so mu med napadom na
estetiko filma oËitali tudi ideološko nekorektnost in ne­
primernost za vzgojo.
V njem namreË najdemo vsaj nesimpatiËno slikanje av-
toritet, z vojno ohromljenega delavca in fanta, ki raje kot v
prikaze državne moËi sanjaško zre v igro vodnih odsevov
in zrcal. Zgodba o razliki med umetnostjo in delom nam
predstavi bežno, enodnevno prijateljstvo med obËutljivim
sedemletnim fantkom, ki ima težave z mamo, uËiteljico
violine in vrstniki, ter z vojno zaznamovanim, odtuje­
nim delavcem. V filmu že najdemo nekaj, kasneje mno-
go izrazitejših avtorskih podpisov Tarkovskega. PoËasen
pripovedni tok je veËkrat prekinjen z izletom v neujemlji-
va in nerazumljiva stanja otroške notranjosti, najdemo pa
tudi fascinacijo z vodo, ki blokovsko naselje Stalinovega
Ëasa postavlja v nenavadno perspektivo in intenzivira vi-
zualni stik s popaËenimi stvarmi. »eprav je film verjet-
no zanimiv zgolj v luËi avtorjevih kasnejših del, pa lahko
ravno zaradi tega preseneti marsikaterega obËudovalca
njegovih filmov.
bila je
noË
Matevæ Jerman
v rimu
etnajst let po tem, ko je Roberto Rossellini posnel
kljuËno delo italijanskega neorealizma, Rim, odprto
mesto (Roma, citta aperta, 1945), se je vrnil v Ëas
okupirane Italije s filmom Bila je noË v Rimu (Era
notte a Roma, 1960). PriËakovanja obËinstva so bila velika
in primerjave z Odprtim mestom neizogibne. Prav zato pa
je bilo bržkone neizogibno tudi razoËaranje, ki je sledilo.
Teh petnajst let, kolikor je minilo od konca vojne in kolikor
je filma loËevalo med sabo, je Rosselliniju na mesto, kjer
je bila prej nuja po reakciji, zdaj prineslo primerno odda­
ljenost za novo refleksijo o polpreteklih dogodkih. Tam
kjer so bili prej v središËu veliki ideali in moËni liki, ki
so se s herojskimi dejanji spopadali v apokaliptiËni bitki,
so zdaj nastopili ljudje, ki so se iz dneva v dan predvsem
trudili preživeti vihro druge svetovne vojne.
Tako tudi protagonistka NoËi v Rimu, mlada Rimljanka
Esperia, poizkuša stanje okupacije izkoristiti v svoj prid s
preprodajo na Ërnem trgu, a se po spletu okolišËin zaplete
v odporniško gibanje. Trem vojakom zavezniških sil, Rusu,
AmeriËanu in Angležu, ki so pobegnili iz taborišËa, ponu-
di pomoË in zaËasno skrivališËe v Rimu, kar sproži serijo
dogodkov, ki nenazadnje vodijo v tragiËen konec. ©e ena
junakinja je ob koncu Rossellinijevega filma v agoniji. NiË
novega, poreËete? A vendar je to prviË, da je dno doseženo
tako dokonËno in definitivno. Tu ni razsvetljenja, kot ga je
bila denimo deležna Bergmanova na koncu Strombolija
(Stromboli, terra di Dio, 1950). Le obup. Tudi osvoboditev
se zgodi prepozno.
Bila je noË v Rimu je Rossellinijeva dekonstrukcija mita
italijanskega odporniškega gibanja, ki je morda prišla pre­­
zgodaj, da bi bila deležna razumevanja. To pogos­to spre-
gledano delo iz repertoarja enega najvplivnejših režiserjev
vseh Ëasov in botra francoskega novega vala je bilo ob svo-
jem izidu tarËa številnih kritik. Nekateri so mu oËita­li av-
torsko regresijo, drugi manjko navdiha, tretji pre­pros­to
obrtniškost, celo dobiËkaželjnost, Ëetrti to, da je popu­lis­
tiËno solidarnost iz Odprtega mesta spremenil v pop kliše ...
Kljub temu pa je težko spregledati dejstvo, da je bil film
posnet v Ëasu, ko sta z magiËnim realizmom eks­plodirala
Fellini in Antonioni, da se je Rossellini od njunega sloga dis-
tanciral ter da je bil zaradi svojih afer in stališË o filmu tako
ali drugaËe v nemilosti medijev. V resnici gre za veËplastno
delo, Bila je noË v Rimu je na­daljnji komentar k Rossellini-
jevi neorealistiËni trilogiji o vojni, ki še zmeraj konsistentno
problematizira teme znaËilne za njegov konceptualni opus
in za delo, ki gledalca težko pusti ravnodušnega.
claude chabrol
In memoriam
Natanko osem mesecev po
odhodu svojega tovari©a, Erica
Rohmerja, je dvanajstega
septembra umrl osemdesetletni
Claude Chabrol.
I
n kakor vedno, ko nas zapusti eden od velikih,
se filmski svet za trenutek ustavi. ©ele ob prelom-
nici, ki jo prinaša izguba, pride tudi zavedanje
tistega, kar smo imeli ter Ëas za razmislek o tem,
Ëesar nikoli ne bo veË.
ZnaËilna podoba zajetnega možakarja, ki se je
skrival za debelimi oËali, z nasmeškom na obrazu
ter pipo v ustih, ki je bila njegov nezgrešljivi trade-
mark, je Chabrola že na prvi pogled razlikovala od
preostalih Ëlanov tolpe, ki je zakrivila francoski
novi val. Od zloglasne peterice, ki so jo sestavljali
še Rohmer, François Truffaut in Jacques Rivette, po
razburkanih filmskih vodah danes kot zadnji pluje
le še Jean-Luc Godard. In Ëe se novi val poËasi, a
vztrajno izteka, pa valovi, ki jih je sprožil, še vedno
razburkavajo morje. Da bi razumeli, kako moËno
so ti fantje pretresli ustaljeni naËin razmišljanja
znotraj sedme umetnosti, se moramo vrniti v pet-
deseta leta prejšnjega stoletja. Tedaj se je v Parizu
s pomoËjo pionirja hranjenja filmske dedišËine in
soustanovitelja Francoske kinoteke, Henrija Lang-
loisa, ter pod okriljem teoretika in misleca, André-
ja Bazina, zbrala skupina mladih filmskih kritikov,
ki so filme zaËeli gledati drugaËe. Kot po pravilu,
sede v prvi vrsti Francoske kinoteke.
Tako je tudi Chabrol po študiju farmacije in
slu­že­nju v francoski vojski med drugo svetov­
no vojno nenazadnje pristal kot pisec za Cah-
iers du Cinema, kjer je v družbi somišljenikov
nas­t a­v il politique des auteurs kot novo paradigmo
razumevanja (in snema­nja) filmov. Te naj bi bilo
potrebno obravnavati znotraj avtorskega opusa in
žanra, poleg tega pa je bila izpostavljena težnja po
bolj iskreni, svobodnejši produkciji, ki bo neodvis­
na od klasiËnega sloga, pritiskov studij­skih praks
in zvezdniških muh. Kot zgled so citirali Chaplina,
Forda, Wellesa, Hawksa in druge, najbolj pa je tudi
Chabrola zaznamoval Alfred Hitchcock. (Mimo-
grede, znana je anekdota iz leta 1957, ko sta skupaj
s Truffautom pisala prvo pravo študijo o njem in
sta bila po sreËanju s Hitchem tako zaprepadena od
silnega vtisa, ki ju je mojster naredil nanju, da sta
zakorakala naravnost v bližnji vodomet. Tega se je
veliki režiser kasneje bojda rad spominjal vsakiË, ko
je v pijaËi videl plavati dve kocki ledu.) Hitchcockov
vpliv je v Chabrolovih filmih oËiten že od zgodnjih
del, saj je najpogosteje prav znotraj forme trilerja
do obisti razgaljal in seciral Ëloveško naravo svojih
likov in veËplastnost filmskega medija.
Z veË kot šestdesetimi naslovi, ki jih je nanizal v
petih desetletjih neumornega ustvarjanja, je Chab-
rol daleË najbolj plodovit režiser novega vala. »e
omenimo zgolj tiste, ki jim je bilo namenjenih najveË
hvalospevov, so se v zgodovino najbolje zapisali Lepi
Serge (Le Beau Serge, 1958), Chabrolov prvenec in
neuradno prvi film novega vala, Srnici (Le Biches,
1968), klasika o lezbiËnem razmerju, ki se sprevrže
v strupen ljubezenski trikotnik, Mesar (Le Boucher,
1970) z nepozabnim koncem, veËkrat citiran kot en
najboljših filmov sploh, in eden od dveh filmov, za
katera je Hitchcock izjavil, da obžaluje, da ju ni sam
posnel, ter številni drugi. Poleg obveznih gostij, ki
jih je Chabrol kot nepoboljšljivi bon vivant redno
podtaknil v svoje filme, je bila stalnica v mnogih
tudi Stéphane Audran, karizmatiËna igralka, s kate-
ro je bil šestnajst let poroËen in je bila zanj to, kar je
bila za Godarda Anna Karina. Muza, skratka. In kot
taka že od samega zaËetka njegove režiserske kari­
ere. PrviË sta sodelovala pri Chabrolovem drugem
celoveËercu Bratranca (Les Cousins, 1959) in nato
skozi obdob­je novovalovskih filmov, ki je trajalo do
leta 1963 in ga je zaznamovalo drznejše eksperimen­
tiranje, ter naprej med letoma 1967 in 1974, v obdo-
bju, ki velja za Chabrolovo zlato dobo. V tem Ëasu
je razvil svoj razpoznaven slog: chabrolesque v hitch-
cockovski maniri. Ta je v primerjavi s filmi ostalih
novovalovcev dajal vtis, da se spet spogleduje s klasi-
Ënim hollywoodskim slogom, kar je pri nekaterih
pedantnežih sicer sprožilo oËitajoËe poglede, Ëeš
Matevæ Jerman da s tem obraËa hrbet vsemu, kar je pomenil nou-
velle vague, a hkrati so nekateri kritiki spregledali
dejstvo, da ostaja dosledno zvest svoji konsistentni
avtorski viziji, ki jo je skozi manjše ali veËje nianse
nenehno nadgrajeval.
Z obËasnimi vzponi in padci je redno snemal
sko­zi osemdeseta in devetdeseta (spomnimo se
vzne­mirljive Betty iz leta 1992) ter naprej v novem
tisoË­letju, vse do lani, ko je po Pijanih od oblas-
ti (L'ivresse du pouvoir, 2006) in La Fille coupée
en deux (2007) posnel svoj zadnji triler Bellamy
(2009). Kot igralec pa je bil dejaven še letos in kar
neverjetno je, kako iznenada je Claude Chabrol
odšel, še bolj pa, kako veliko praznino je pustil za
sabo. Au revoir.

Lara PlavËak
krasni novi
novi val #2
“N
ared neki” in še kaj v podobnem konfuznem slogu so
najpogostejša režiserjeva navodila na snemanjih ne-
odvisnih filmov in videov. In vseeno delujejo. Ti kras-
ni novi novi režiserji niso enotna subkulturna scena,
našli so se po povsem nakljuËnih poteh interneta, žuranja in
predlogov za sodelovanje. Do svojih projektov pristopajo s poseb-
no angažiranostjo in jasno predstavo, a ostajajo med procesom
vseskozi odprti do nastalih prigod in preprek. Kostumografi,
luËkarji in igralci so njihov glavni kapital (socialni!), prijatelji in
prijatelji prijateljev, kar rezultira v minimalistiËnih didaskalij­
skih rešitvah in absurdni ali pa nepriËakovano talentirani igri.
Najbrž je vËasih, ko postane pretentavanje no budgeta in snemal-
nih izvedljivosti posebna vešËina, ‘lažje’ presenetiti in napraviti
najboljše iz niË, kot pa premosorazmerno osupniti s konkretnim
razpoložljivim fondom. Ampak tako zaËne le še bolj zanimati,
kaj bi fantje znali napraviti iz Ëesa veËjega, Ëe so se že zdaj tako
entuziastiËno lotevali intimnih zgodb in spin-offov, poligranih
dokumentarcev in glasbenih videospotov, preizkušanja trdih
žanrov in mešanja ikonografij, eksperimentiranja in preseganja
lastnih zmogljivosti, vsakiË drugaËnih in novih novih filmov.
Ne toliko da so neodvisni-indie-samorastniški gverilci, ki prei-
gravajo uspešno postmodernistiËno formulo umetnika kot ge­
nija in Ëloveka iz ljudstva, njihovo posebnost prištevam drugam.
Filmov ne snemajo zgolj kot režiserji, ampak kot publika! S to
hkratnostjo dopolnjujejo, kjer se zdi, da umanjka slovenski film-
ski produkciji − gledalca ne muËijo, a ga zato ne podcenjujejo.
ObËinstvu in filmu skušajo povrniti entertainment, tisti z veliko
zaËetnico in funkcijo umetnosti, zabave, izkušnje. Niso veË prva
generacija, ki je odrasla s televizijo, niti prva, ki ji je dostopna vsa
potrebna snemalna in montažna tehnologija (so pa med prvimi,
ki lahko svoje filme takoj globalno distribuirajo med porabnike).
Ne Ërpajo samo iz filmske zgodovine, ampak je zanje vse vir
imaginarnih inspiracij in referenc, od etniËnih ste­reotipov, la-
canovskih boleËin, internetnih fenomenov, geekovske kulture do
osebnih dogodivšËin, Ëustvenih problematik, vizualnih ugodij in
hommagev risankam lastnega otroštva. Snemajo iz privzgojene
naravnosti filmskega jezika, pa naj gre za željo po lastnem izrazu,
izpovedi ali prestižu režiserske pozicije. Njihova nova prisila ni
veË biti originalen, ampak biti avtentiËen.
In še − ste morda opazili, da je ob slovenskih filmih res nena-
vadno jesti kokice? No, ti filmi še vedno poskušajo prepriËati v
nasprotno.
25. oktober ob 20. uri
Absent (Aleksandar PejiÊ, Juš Premrov, 2010);
Balada (Matevž Jerman, 2010);
Dotexe (Aleksandar PejiÊ, Juš Premrov, 2010);
Fužine Nejberhud (Diego Menendes, 2010);
Paranoira (Andraž JeriË, 2010);
Prosim, sprejmite me na AGRFT (Tosja Flaker Berce, 2007);
Samurajski film (Peter Bizjak, 2010);
SchupakFace (Gašper Antauer, 2010);
in drugi.
vinopiri:
nove smernice
slovenskega filma
S
toletje po posnetih prvih filmskih
kadrih v Sloveniji ter po Langovem ne
nedolžnem bivanju v prestolnici Prle-
kije je Ljutomer znova pustil peËat v
zgodovini slovenskega filma kot kraj, kjer
so bili posneti prvi pravi žanrski “trash” ce-
loveËerci. To zaslugo pripisujemo genera­
ciji mladih filmskih ustvarjalcev v okviru
produkcijske skupine Plan 9, ki je v šestih
letih v orbito slovenskega filma izstrelila
naslove kot so: Vinopiri: Blutvajnšpricar
saga, Korpus krispi ter Vinopiri: Lede-
na trgatev. Alfa in omega teh stvaritev je
akademski slikar in filmski multipraktik Vi-
tomir KauËiË, Ëigar le pobožne želje so, da
bi se v prihodnosti njegovi filmi prištevali
vsaj med nizkoproraËunske. Produkcijska
sredstva pri omenjenih filmih se namreË
bolj ali manj omejujejo na meseËne pri­
hran­ke iz režiserjevega žepa. A ima ta hen­
dikep tudi svojo svetlo plat. Pomanj­kanje
produkcijskih sredstev in neodvisnost od
filmskih institucij v državi KauËiËa sili k
veËji kreativnosti in improviziranju ter ga
osvobaja od prevladujoËih filmskih tren-
dov v Sloveniji.
Režiserjeva filmska pot se je zaËela leta
2003, ko je skupaj s slikarko Aleksandro
Fekonja posnel srednje-metražni fanta­
zijski akcioner Groza ju-jitsu zombijev,
nekakšno parodijo na tedanjo svetovno
uspešnico Gospodar prstanov (The Lord
of the Rings: Fellowship of the Ring, Pe-
ter Jackson, 2001). Zgodba filma se odvija
v Ëasu po ledeni dobi, kjer se glavni pro-
tagonisti, ljudje obleËeni v vojaške uni-
forme ter zombiji, pretepajo za kuharsko
knjigo Waldimirja Kleinholzbauerja, v
kateri je zapisan recept, kako obvladovati
neumorne zombije.
Leto kasneje se ekipa Plan 9 odloËi pos-
neti, glede na njihovo tedanje obvla­do­vanje
filmskega jezika, preambicioz­no za­s­tav­
ljen projekt z naslovom Vinopiri: Blut­
vajnšpricar saga. V tej grozljivki z ele­men­ti
soap drame vinopiri, vampirjem podobne
kreature, ki se hranijo s Ëloveško krvjo
pomešano z vinom, tero­rizirajo preb-
ivalce dežele Vulgarija. Ob svoji nemoËi
se Vulgari odloËijo pozvati na pomoË
neustrašne lovce na glave iz ©panije. Film,
v katerem je sodelovalo veË kot 30 igral-
cev, ne predstavlja kvalitativnega preskoka
v primerjavi s prvim filmom, a je pomem-
ben v kontekstu na­raslega filmskega entu­
ziazma pri sodelujoËih, med katerimi se je
v tem Ëasu porodila ideja o orga­niziranju
sedaj že uveljavljenega Grossmannovega
festivala filma in vina v Ljutomeru.
Po štiriletnem zatišju KauËiË spet opo-
zori nase s filmom Korpus krispi. Gre za
film o dveh pravih moških (dedih), ki jima
bedni vsakdan popestri skrivnostna asoci-
acija, katere korenine so razpredene vse do
Kristusove zadnje veËerje. Turneja po pek-
lu se zaËne, ko prava moška na nedolžnem
lovu na koruznem polju po nesreËi ustreli-
ta prostaškega duhovnika s polno denarja.
Takoj po dokonËanem snemanju Kor­
pusa se KauËiË loti pisanja scenarija za
svoj zadnji celoveËerec Vinopiri: Ledena
trgatev, ki ga z ekipo Plana 9 posname
leta 2010. Film lahko oznaËimo kot dru-
gi del Vinopirov, le da se to pot zgodba
odvija v sedanjem Ëasu in realnem pros-
toru, elemente soap drame pa zamen-
jajo elementi krimiËa. Detektiv Makovec
in inšpektorica Nina kot glavna akterja
filma, ujeta v ljubezenskem razmerju,
pos­kušata razvozlati serijo nenavadnih
umorov, ki so povezani s protagonisti
nadnaravnih lastnosti. Ko primer postane
preveË zapleten, na sceno stopi strokov­
njak za tovrstne zadeve El Mehcun.
Andrej Horvat
V vseh treh celoveËernih filmih KauËiË
uprizarja aluzijo na kulturni konflikt, ki
ga sprožajo vdori globalizacijskih tujkov v
tradicionalen kulturni prostor. Naj samo
omenimo nemško govoreËe kreature v
prvih Vinopirih, kvazi kršËansko loËino v
Korpusu ter v sedanjem Ëasu že dodobra
asimilirane vinopire v Ledeni trgatvi. Ta
aluzija pa se prav tako lahko nanaša na
dejansko stanje v slovenskem filmu, ki se
na vse kremplje otepa žanrskih okvirov in
novih prijemov pri produkciji.
Gledalec ne potrebuje izostrene sen-
zibilnosti, da bi opazil pomanjkljivosti v
KauËiËevih filmih, a v danih gverilskih
po­gojih produkcije, ravno te dajejo ome­
n­je­nim stvaritvam dodaten Ëar. Od pr­­vih
Vinopirov pa do režiserjevega zadnjega
filma je razviden velik napredek v re­ži­ji,
fotografiji in montaži. Problem filmov,
tudi njegovega zadnjega filma, pa ostaja-
jo naracija in scenaristiËna nedoslednost
pri razvijanju likov ter “casting”, ki je
omejen na naturšËike, na režiserjeve pri-
jatelje in lokalne filmske entuziaste. Ven-
dar je KauËiËu vseeno uspelo prepoznati
igralski talent pri nekaterih, saj imena
kot so: Marko Mehtsun, Mario BeloviË in
Nataša Bavec zagotovo obetajo.
Ob vsem povedanem je potrebno priz­
nati, da Plan 9 z Vitomirjem KauËiËem na
Ëelu predstavlja unikum v slovenskem film-
skem prostoru. Tako kot so si “špagetarji”
v 60. letih prejšnjega stoletja drznili sne-
mati filme o divjem zahodu, tako so si
fantje iz Prlekije drznili preskoËiti okvire
slovenskega filmskega obrtništva ter naka-
zali idejne smernice, po katerih bi se slov-
enski film lahko razvijal v prihodnje. Zato
si njihovo ustvarjanje zasluži veËjo pozor-
nost gledalcev in tudi podporo filmskih
institucij pri njihovih naslednjih projektih.

posluπajmo
filme XXVI.
Mitja Reichenberg
Od prej: poslu©anje filmov je bilo neko»
nekaj povsem jasnega, logi»nega, urejenega
in pametnega. V kolikor bi to ne bilo, bi bile
zgodovinske filmske stvaritve neme in
gluhe in bi ne bilo glasbe, ki jih je naredila
prav tako zgodovinsko neumrljive, kakor
so njihove podobe. Filmski skladatelji
so bili hkrati tudi skladatelji oper,
simfonij, baletov, koncertov in mnogih
drugih glasbenih oblik, saj so se zavedali
svojega strokovnega poslanstva −
filmu so dali pe»at odli»ne glasbe in
tako pokazali, da je poznavanje stroke
pomembno. Tudi »e gre za tako mlado muzo,
kakor je film. Ali pa prav zaradi tega.
G
lasbeni svet se v letu 2010 spominja 200-letnice
rojstva velikega mojstra klavirske igre − skla-
datelja in pianista Frédérica Chopina. In zato
je to leto oklicano za Chopinovo leto. Skla-
datelj nikdar ni poznal filmske umetnosti, saj je umrl
precej mlad (bilo mu je le 39 let, umrl pa je 17. okto-
bra 1849 v Parizu). V Franciji je pokopano njegovo
telo, njegovo srce pa shranjeno na Poljskem v konja-
ku. Njegova glasba je del mnogih filmov in morda je
prav, da se nekaterih spomnimo: in da se spomnimo
tega genialnega pianista, klavirskega virtuoza in poe-
ta, ljubimca ene najbolj znanih žensk tedanjega Ëasa:
George Sand (Amandine Aurore Lucide Dupin). A
naj nas vendar zanima Chopin.
Frédéric-François Chopin se je leta 1810 rodil na
Poljskem (kot Fryderyk Franciszek Chopin). OdloËil
se je za bolj francoski naËin zapisovanja svojega ime­
na, saj je veliko Ëasa preživel prav v Parizu. Družil se
je z mnogimi zanimivimi ljudmi, med katerimi je bila
zanj zagotovo najbolj usodna že omenjena pisatelji-
ca George Sand, tedanja os pariškega umetniškega
življenja. Kot pianist in skladatelj je že v rani mladosti
veljal za drugega Mozarta, njegovo igranje na klavir
v tedanjih salonih in koncertnih dvoranah je bilo
obËudovanja vredno, predstavljalo je vrh pianistike
in romantiËne idealizacije tedanje družbe. V njegovi
družbi najdemo pomembne skladatelje tedanjega
Ëasa, kot so bili: Hector Berlioz, Franz Liszt in Fe-
lix Mendelssohn-Bartholdy. Sicer pa poznamo danes
vsaj dva odliËna poljska filmska skladatelja: prvi je
Jan A. P. Kaczmarek [film Finding Neverland (V
iskanju dežele Nije, Marc Forster, 2004)], drugi pa
Zbigniew Preisner (naredil je glasbo za mnoge filme
režiserja Krysztofa Kieslowskega).
Eden prvih filmov s Chopinovo glasbo je bil ves­
tern Oklahomski ciklon (Oklahoma Cyclon, John P.
McCarthy, 1930), ki je nastal kot prvi žanrski film s
posneto glasbo. V njem slišimo znameniti Pogrebni
marš, tretji stavek Sonate št. 2. Filmska romanca Sonata
v meseËini (Moonlight Sonata, Lothar Mendes, 1937)
prinaša precej klavirske glasbe, saj glavno vlogo igra
kar eden veËjih in slavnih pianistov tedanjega Ëasa,
Ignace Jan Panderewsky. Ker igra kar samega sebe in
ker je bil znan prav po interpretaciji Chopinovih del,
je jasno, da izvaja mnogo Chopina, med drugim tudi
slavno Polonezo v G-duru. Dve leti pozneje je na ©ved-
skem nastal kultni film Samo eno noË (En enda natt,
Gustaf Molander, 1939; v glavni vlogi je bila tedaj ros-
no mlada Ingrid Bergman), v katerem se okoli ljube­
zenske usode plete Chopinova Poloneza v As-duru (op.
53). Pisatelj Oskar Wilde je napisal roman z naslovom
Slika Doriana Greya, po katerem je leta 1945 nastala
filmska srhljivka. Režiser Albert Lewin se je odloËil,
da bo eno glavnih vlog zaupal Chopinovi glasbi, in
to kar celotni zbirki preludijev. V filmski drami Za-
bavljaË (The Entertainer, 1960, Tony Richardson,
1960; v glavni vlogi je blestel Laurence Olivier) slišimo
odlomke iz Fantazije v f-molu, prav tako legendarne
takte Mazurke (op. 59, št. 1) ter Minutni valËek št. 6 v
Des-duru. Tudi veliki klasiki filma so v Chopinovi glas-
bi prepoznavali posebno noto, ki daje magiji sedme
umetnosti peËat zvoËne podobe klavirja. Režiser Ing-
mar Bergman je bil poznavalec koncertne glasbe, zato
v njegovih filmih slišimo mnogo glasbenih citatov, s
katerimi sestavlja filmsko zgodbo v nepo­
zabne celote. V filmu Fanny in Alexander
(Fanny and Alex­ander, 1982) se oglasi trp-
ki in pojoËi klavir s kompozicijami Cho-
pina: od že omenjenega Pogrebnega marša
pa vse do njegovih nokturnov. V filmski
drami z naslovom PriËevanje (Testimony,
Tony Palmer, 1988) je govora o politiËnem
pregonu glasbene družine ©ostakoviË −
skladatelja Dmitrija (igra ga Ben Kings-
ley), njegove žene Nine ter hËerke Galyje
in sina Maxima, Chopinova glasba pa glas-
bene usode preplete med seboj.
Francoski režiser Jean-Jacques Annaud
je leta 1992 posnel izredno poetiËen film
z naslovom Ljubimec (The lover). Izvirno
filmsko glasbo je naredil Gabriel Yared,
veËino partiture pa je us­t varil za klavir
in tako vanjo vgradil Chopinovo glasbo
(ValËek v h-molu, op. 69, št. 2). Prav tako
sta v filmu Mreža (The Net, Irwin Win-
kler, 1995; v glavni vlogi Sandra Bullock)
prepleteni glasbi dveh komponistov: film-
sko glasbo je ustvaril Mark Isham, osnova
za njegovo sodobno partituro pa so bile
Chopinove klavirske umetnine (Nokturno,
op. 27, št. 1 in 2, ter Poloneza v cis-molu).
Eden izmed novejših filmov z zanimi­
vim preletom glasbene zgodovine je bio­
grafska drama z naslovom Pianist (The
Pianist, Roman Polanski, 2002; v glavni
vlogi Adrien Brody). Film ome­njamo
zato, ker je zanj naredil izvirno filmsko
partituro Chopinov rojak, poljski skla-
datelj Vojciech Kilar (rojen leta 1932), ob
njem pa slišimo še Chopinovo Balado št.
1 (op. 23), briljantno Polonezo (op. 22) in
Nokturno iz posthumnega opusa. Ta film-
ska drama ni le drama Ëloveka, ki zaradi
glasbe preživi grozote holokavsta, temveË
tudi zato, ker postavi glasbo v vlogo privi-
legirane umetnosti, s katero je možno
nagovoriti vsakogar. Pravi­jo, da glasba ne
pozna meja, toda prav to idejo lahko pri
tem filmu obrnemo − prav glasba je tista,
ki postavlja meje: mejo med življenjem in
smrtjo. Tako je film Pianist tudi film o
tem, kaj je darilo tistemu, ki se umetnosti
zapiše. Imenujmo to darilo − življenje.
Režiser zgodnjih zvoËnih filmov Vincent
Sherman je leta 1944 posnel izredno
senzibilno filmsko dramo z naslovom V
naših Ëasih (In Our Time), v kateri se
ukvarja s Ëasom tik pred 2. svetovno vo-
jno. Zgodba je postavljena v Chopinovo
domovi­no Poljsko, kar daje možnost za
uporabo široke glasbene palete. V filmu
slišimo odlomke iz obeh klavirskih kon-
certov (v e-molu in f-molu), ob tem pa še
znamenito Polonezo v A-duru (op. 40, št.
1). Filmsko glasbo je napisal Franz Wax-
man, glasbo mojstra Chopina pa je spret-
no vpletel v film tako, da je dele svoje
partiture prilagajal klavirskim koncer-
tom in tako ustvaril nekakšne zvoËne
mostove med glasbenimi citati in iz-
virno partituro. Leta 1976 je nastal film
z naslovom The Little Girl Who Lives
Down the Lane (režija Nicolas Gessner).
V njem igra glavno vlogo le štirinajstletna
Jodie Foster, ki je prav v tem letu posne-
la legendarni film Taksist (Taxi Driver,
Martin Scorsese, 1976), kjer ob Fosterjevi
igra še Robert De Niro. Izvirno glasbo za
film je napisal francoski skladatelj Chris-
tian Gaubert, ta (glasba) pa temelji na
klavirskem zvoku in orkestraciji mojstra
Chopina, saj se skozi ves film pretaka
njegov Koncert za klavir in orkester št. 1 v
e-molu. ©e posebej je izpostavljen drugi
stavek (romanca − larghetto), saj daje fil-
mu nekakšno Ëudno, skoraj mistiËno in
nenavadno vzdušje − majhna deklica živi
popolnoma sama v veliki hiši in vsakdo,
ki jo pride obiskat, izgine. Vsi, ki jih dek-
lica pozna, so že mrtvi.
Nekoliko manj opažena je bila fran-
coska drama z naslovom Hvala, življenje
(Merci la vie, Bertrand Blier, 1991), za
katero je naredil odliËno izvirno glasbo
belgijski rock glasbenik Arno (Arnaud
Hintjens). Ob njegovih idejah zazveni
še kar precej koncertne glasbe. Tako v
tem filmu zazveni Klavirska sonata št. 11
(Ludwig van Beethoven), znani Dixis
Dominus (Antonio Vivaldi), nekaj krajših
skladb (Philip Glass in György Ligeti)
ter odlomki iz prvega in drugega stavka
Chopinovega Koncerta za klavir in orkester
št. 2 v f-molu. Druženje teh razliËnih glas-
benih vsebin, stilov in konceptov daje fil-
mu zanimivo strukturo in težo.
Zagotovo ne smemo prezreti vojne
drame Nebeška cesta (Paradise Road,
Bruce Beresford, 1997). Film je nastal
po pre­t res­ljivi resniËni zgodbi o skupini
žensk, ki so bile ujetnice v japonskem
vojaškem taborišËu med drugo svetovno
vojno. Preživeti so poskušale tudi tako,
da so ustanovile pevski zbor. V glavni
vlogi je odliËna Glenn Close, široka glas-
bena paleta obsega dela od Mauricea
Ravela (Bolero), Gustava Holsta (Planeti)
in Antonina Dvoráka (Simfonija št. 9) do
Frédérica Chopina in njegovega Klavir-
skega koncerta št. 2 v f-molu. Tudi režiser
Peter Weir je povzel idejo klasiËne glasbe
v sodobnih filmih in tako v svoji drami z
naslovom Trumanov show (The Truman
Show, 1998; v glavni vlogi Jim Carrey)
ustvaril zanimivo prepletanje koncertne
glasbe in originalne filmske partiture
(skladatelj Burkhard von Dallwitz). Med
mnogimi skladbami se najde Chopinov
Klavirski koncert št. 1 v e-molu (odlomek
iz drugega in tretjega stavka), kakor tudi
Mozartov Turški marš in Brahmsova Us-
pavanka. Med filmi, v katerih Chopinova
glasba dejansko igra eno od glavnih vlog,
ne gre spregledati romantiËne drame
Prenosnik (The Notebook, Nick Cassave-
tes, 2004), saj se njegov Preludij za klavir
(op. 28, št. 4) prepleta s spomini ob bran-
ju stare beležnice. Toda − kdo sta prav-
zaprav stari gospod in gospa, ki sledita
davni zgodbi ljubimcev? Glasba Frédéri-
ca Chopina nam ponuja reminiscenËni
odgovor in hkrati novo možnost izbire
med ljubeznijo in dolžnostjo.
In v Ëem je Chopinova posebnost? Za-
gotovo v tem, da je pisal takšno glasbo,
kot jo je želel sam izvajati. In film je tudi
zato sprejel Chopina v svojo magiËnost
umetniške pripovedi. Tako ostaja Cho-
pin tudi za današnja merila ekstremno
romantiËni poet, melodiËno navdahnjen
skladatelj in velik mojster belo-Ërnih tipk.
 Bojana Bregar

zadnja hiπa na levi program filmov

P
ozabite Žago (Saw, James Wan, 2004)! HoËete
videti, kako izgleda pravo muËenje, pravo re-
zanje udov, prebadanje telesa, vstavljanje raz­
no­v rst­nih tujkov v raznovrstne odprtine, pa
resniËno obglavljenje, z vsemi žilami in košËki mesa
in litri krvi, ki ob tem brizga na vse strani?
PoišËite si snuff film, pokvarjenci!
badjurovega
nagrajenca 2008
No, v Cravenovi zgodbi nihËe nikogar ne zaprosi
za roko, a zato še ne pomeni, da jo dekleti kaj bolje
odnesejo. Dekleti, o katerih gre beseda, sta prijatelji-
ci Mari in Phyllis, ki si od staršev izposodita avto in se
odpeljeta v mesto na rock koncert. ©e prej si gresta v
nevarno sosesko nabavit nekaj trave. Naletita na Juni­
orja, nekam Ëudnega, nekam plašnega dilerja, ki ju

Mi vam bomo rajši pokazali drugo najboljšo
stvar. Film iz leta '72, ki ga je ustvaril bolni um Wesa
Cravena, film, ki je tako strašen, tako prepriËljiv, da
se vam lahko od groze kar zmeša. »e noËete, da se
vam zmeša, si morate v mislih vseskozi ponavljati:
“To je samo film, to je samo film, TO JE SAMO
FILM!!!”. ©e dobro, da je v resnici res samo film, z
milan
povabi k sebi v stanovanje, kjer naj bi imel spravljene
nekaj zares dobre robe. »e bi bili zdaj v kinu, bi si že
grizli nohte in šepetali: “Nikar ne pojdita tja! To je
past! Tip je psiho!”. Ampak dobro veste, da morata
z njim. »e ne gresta, potem ste brez veze zapravili
denar za karto, a ne? Torej, prideta do stanovanja,
vstopita in … Zabava se zaËne.

naslovom Zadnja hiša na levi (Last House on the
Left, 1972), ki si je navdih našel pri drugem filmu,
Bergmanovem Deviškem vrelcu ( Jungfrukällan,
1960), ki se je prav tako pustil navdihniti drug je −
pri srednjeveški ljudski baladi o treh deviških dek-
licah, ki jih obglavijo moški, katerim noËejo postati
žene.
ljubiÊ
Zadnja hiša na levi vam pokaže, kako je tor-
ture porn izgledal ob rojstvu, pred že omenjeni-
mi Žagami, Hostli (Hostel, Eli Roth, 2005), pred
japonskimi starejšimi bratranci − Morilcem Itchi-
jem (Itchi The Killer/ Koroshiya Ichi, Takashi
Miike, 2001), Avdicijo (Odishon, Miike, 1999) −
ko je bil še ves lepljiv od poroda in so ga cenzor-
ji za dobrodošlico potrepljali po ritki z mastnim
štempljem s Ërko R, “Restricted”, zaradi katere si
ga v kinu mlajši od 17 let niso smeli ogledati. Zad-
nja hiša na levi je za torture porn, kvazižanr, ki so

ga takrat imenovali še gore (©tefanËiË jr. pa mu
je rekel krvavica), to, kar je Globoko grlo (Deep
Throat, Jerry Gerard, 1972) za porniË. Je mejnik,
ki je žanr premaknil iz obskurnosti v mainstream,
iz zakotnih kinodvoran v multiplekse, iz poznaval-
sko- fetišistiËnih krogov med povpreËne gledalce, ki
so o filmu razpravljali med malico ali na pivu po
tekmi. Vrinil se je celo v Ëasopisne Ëlanke in kmalu
so ga citirali tudi raznovrstni intelektualci v svojih
teoretskih diskurzih. S tem, ko je obrnil pozornost
nase, je opozoril tudi na pisano drušËino predhod-
nikov, ki po najbolj skromnih kriterijih segajo tja
do ekspresionistiËnih grozljivk Maria Bave, Franju-
jevih OËi brez obraza (Les yeux sans visage, Geor­
ges Franju, 1960), Psiha (Psycho, Alfred Hitchcock,
1960), Slamnatih psov (Straw dogs, Sam Peckinpah,
1971), celo Divje horde (The Wild Bunch, Sam Peck-
inpah, 1969) in seveda do legendarnih ultra poceni
mesarij Herschella Gordona Lewisa. Wes je utrl
sneženo gaz ( ki se je spremenila v sneženo kroglo)
takšnim nepozabnim filmom, kot so Pljunem ti na
grob (I Spit on Your Grave, Meir Zarchi, 1978), The
Evil Dead (Sam Raimi, 1981) in zloglasni Holokavst
kanibalov (Cannibal Holocaust, Ruggero Deodato,
1980).
Zares pomemben film torej. In nazoren. Pogledat
ga pridite v petek, 22. oktobra, ob deseti uri zveËer, v
Slovensko kinoteko. »e si upate.
»
udno je biti nagrajenec za življenjsko delo. Ko mine-
jo trenutki slavja, ko se umiri ozraËje in izhlapijo me-
hurËki penine, se zbudiš v vsakda­njem jutru in se
vprašaš: Ja, in? Odpraviš se na delo kot vsak drugi
dan, ki ga pri filmu ne loËimo na delavnik in praznik, kajti
pri nas se dela, Ëe je delo, petek in svetek. Nenadoma se ti
zdi, da Ëutiš poglede − kaj ta stari še dela na tem svetu? »e
si vse življenje delal in si tega navajen, te nobena nagrada
ne spravi iz tira, ne priznanje, ne ostra kritika. Delo gre
svojo pot. In zaradi tega dela, ki je terjalo svoj Ëas, se je ta
veËer zgodil z zamudo kar dveh let.
OdloËil sem se za filme iz zgodnjega obdobja, ki pomen-
ijo hkrati nostalgijo za nekimi minulimi Ëasi, ko so bili
sporedi kinopredstav drugaËni. Kratek film je bil uvod
v celoveËernega. VËasih, a bolj poredko, so zavrteli kako
reklamo, sledile so filmske novice ali kratek dokumentarni
film, nato je prišel na vrsto celo­veËerni film. Dokumen-
tarni filmi so morali biti kratki in jedrnati, nikoli daljši
kot 15 minut. Danes takih filmov ne delamo veË. Kar je
dokumentarnega, traja najmanj pol ure, a uredniki raje
vidijo še nekaj minut veË, tja do slabe ure. Drugi vzrok za
tak izbor filmov je, da so bila novejša dela predvajana na
tele­v iziji in jih je marsikdo videl, ti filmi, ki so na spo­redu,
pa niso bili prikazani že desetletja. Seveda so izjeme, ki so
bile tu in tam videne.
Vsak od filmov je poseben na svoj naËin. ©tafeta
mladosti je prvi diplomski film študenta Akademije za
gledališËe, radio, film in televizijo. S tem se je zaËelo novo
obdobje te visokošolske umetniške ustanove. Dokumentar-
no priËevanje o podobah in dogodkih, ki jih ni veË. Ni veË
ozkotirne železnice v Sloveniji, ni veË železarskih Jesenic in
ni veË tekanja s palico v rokah, ki smo ji rekli štafeta.
No, vse le ni izginilo. Kazenski zakonik je doživljal spre-
membe, prostitucija pa ostaja kar naprej. Kurba­r ija ne
izgine zlahka.
DrugaËna filma sta Brezje in Portret meniha. V Brezju
se zdi, da je tudi Bog vstopil v potrošniško družbo, kajti
tam za denar dobiš vse: blagoslov avta, plastiËnega Jezusa,
vero v nov dan ... Bistveno drugaËen je Portret meniha,
posnet v tišini kartuzijanskega samostana. Da bi dojel sa-
mostansko vzdušje, zlasti kartuzijansko, sem šel za nekaj
Ëasa sam živet v samostan. »lani filmske ekipe, ki so prišli
kasneje, so bili najboljši dokaz, da samostanskega življenja
ne zdrži vsak. Brodolomci so risana anekdota. Menil sem,
da je ta film že zastaral. A novo tisoËletje me je prepriËa-
lo o nasprotnem. Veseli veter je dokument o svojevrst-
nem fenomenu − gledališËu na osvobojenem ozemlju.
GledališËa v okupirani Evropi so delovala, Pariz je bil ves-
elo mesto in marsikatero drugo tudi. A imeti gledališËe
v hosti, pod kozolcem, na skednju, imeti gledališko šolo
in kongres kulturnih ustvarjalcev, Ëesa takega pa res še ni
bilo. Da bi tak spored minil brez vina, brez trte in vinarjev,
to ne gre. Soseska je film o vinu kot plaËilnem sredstvu, o
vinu na kredit, o pitju na tuj rovaš in o vaški ekonomiji, ki
jo je pokonci držalo vino − kar celih 150 let.
Prijeten ogled vam želi avtor filmov in tega zapisa.

pekel obstaja!
H
enri-Georges Clouzot je bil leta 1963
v dobri koži. Sveže poroËen z mlado
igralko Inès de Gonzalez si je vzel daljši
oddih od scenarijev ter režijski stolËek za-
menjal za ležalnik ob bazenu enega prestižnih
francoskih letovišË. Družbo so mu delali znani
igralci in igralke, kolegi in prijatelji, ljudje, ki
so ga poznali, ga spoštovali ter cenili kot enega
najveËjih francoskih režiserjev. To je bilo zanj
varno zatoËišËe pred mestnim vrvežem Pariza.
A v resnici se ni umaknil le pred mestno
gneËo mesta.
S šestdesetimi je prispela mlada generacija
avtorjev, ki so se z drznim nasprotovanjem do-
tedanji filmski tradiciji kmalu uveljavili pod
novovalovsko zastavo in priËeli eno najbolj
znanih kulturnih revolucij našega Ëasa. Pred
kritiko modernih ikonoklastov ni bilo varno
nobeno ime iz francoske filmske preteklosti in
Clouzot pri tem vsekakor ni bil izjema.
Režiser, ki je v nacistiËni periodi svoje domo-
vine s Krokarjem (Le Corbeau, 1943) izzval ob-
last v Vichyju (in bil deležen strogih sankcij), ni
ostal gluh za kritike mladih. Zgodilo se je celo,
da je v nekem intervjuju priznal, kako se mu
PlaËilo za strah (Le Salaire de la peur, 1953)
ter HudiËevki (Les Diaboliques, 1955), njego-
va najbolj cenjena filma, dejansko ne zdita veË
posebno relevantna ali inovativna. Verjetno je
imel obËutek, da ga je Ëas pustil za seboj in da
pri slabih šestdesetih letih ne premore idej, ki
bi konkurirale konceptualnim labirintom Jean-
Luca Godarda in drušËine. Kaj še preostane ve-
likim? Penzija?
»e je Clouzot že delal naËrte za upokojitev,
se je nato zgodilo nekaj, kar ga je preusmerilo
v drugaËne misli, ozdravilo njegovo s kritikami
pretepeno ustvarjalno samozavest.
Zgodil se je Fellini s filmom 8 ½ (1963) in za
Clouzota ne bi mogel priti ob boljšem Ëasu.
Navdih in sveže ideje, ki jih je prepoznal v
Fellinijevi “odi” za njegovo ustvarjalno blokado,
so ga peljale nekdaj nesluteni svobodi domišljije
naproti.
Ob bazenu je tako zaËel rasti film, ki se je
namenil zdramiti Francijo in svet. Film, ki bo
od novih režijskih prijemov, od fotografskih
inovacij, od atmosferiËnosti pokal po šivih, ki
bo skoraj skoËil s traku v gledalËevo podza­
vest. Clouzot je za vsak prizor zasnoval detajlno
dovršen zgodboris, omislil si je barvno lestvico,
prek katere bi se film tudi vizualno razvijal iz
sprva idiliËnih trenutkov v stopnjujoËo se grozo
otroš
sobotn
Bojana Bregar
k e
Pekel HenriJa-
matin e
mentalno nestabilnega protagonista. Imel je
Georgesa Clouzota zgodbo in imel je tudi že igralce, ki jih je našel
v preverjenem krogu nekdanjih sodelavcev.
Glavno vlogo moža, ki ga razžira bolestno OKTO
B
SLOV RA V
Henri-Georges Clouzot's
Inferno, 2009, Francija ljubosumje ob lepi mladi ženi, je dobil Serge
e
Reggiani, priljubljeni Cocteaujev in Viscontijev
EN
KINOT SKI
j
režija: Serge Bromberg,
so e
Ruxandra Medrea igralec in Clouzotov prijatelj.
igrajo: Bérénice Bejo, Romy Schneider, ki je avstrijskim koreninam
navkljub tisti Ëas veljala za najboljšo francosko
EKI
Jacques Gamblin
igralko, se je sama ponudila, da odigra vlogo
usodne, a niË hudega sluteËe žene.
Motel ob umetnem jezeru je postal fiktivno
nazaj!
letovišËe, kamor se mladoporoËenca odpravita
na medene tedne.
Vse je bilo na svojem mestu. Vse je bilo pri­
pravljeno na kreacijo, na božansko genezo, na
trenutek stvarjenja filmske fikcije.
In potem, ne da bi kdorkoli kaj slutil, je šlo
poËasi, a zanesljivo vse navzdol. Po ekspresni
cesti je film zdrvel nepriËakovanemu koncu nas-
proti. Highway to hell. Lahko bi vedeli. Clouzot
je namreË film naslovil Pekel, L'enfer.
Kako je prišlo do tega, da Pekel ni bil niko-
li dokonËan, si lahko ogledate v popolnoma Sobota, 16. oktobra,
svežem dokumentarnem filmu Sergea Brom­ ob 11. uri
berga in Ruxandre Medree Pekel Henrija-
Georgesa Clouzota (Henri-Georges Clouzot's Kravica Katka I
Inferno, 2009), ki omogoËa, da se potopite v Connie the Cow, Josep Viciana,
ustvarjalni proces režiserja, igralske zasedbe Kanada, 2001, sinhr.
ter ostalih, ki so sooblikovali filmski projekt
in bili priËe njegovi katastrofalni dekonstruk- Katka je prikupna kravica, ki
ciji. Režiser Bromberg je prišel na idejo potem, raziskuje svojo okolico skozi
ko je nekega dne za dve uri obtiËal v dvigalu s razliËne avanture, ki so hkrati
Clouzotovo vdovo in od nje izvedel za 15 kolu- zabavne in pouËne.
tov filmskega traku, o katerem se veË kot 30 let  
ni vedelo niË. Od takrat ni nihËe veË videl Ëudo- Sobota, 23. oktobra,
vitih posnetkov Romy Schenider, ki premazana ob 11. uri
z olivnim oljem, blešËicami, s sinje modrimi ust-
nicami, v psihedeliËni vroËici srka šampanjec, Kravica Katka II
medtem ko s svojimi mandljevimi oËmi izzival- Connie the Cow, Josep Viciana,
no strmi naravnost v nas. Ali inovativnih poseb- Kanada, 2001, sinhr.
nih uËinkov, ekspresivnih, zapletenih vizualnih
trikov, ki so jih tedne pripravljali mojstri film- Sobota, 30. oktobra,
ske fotografije, da bi ustregli peklensko zahtev­ ob 11. uri
nemu Clouzotu.
Vse to je Ëakalo v zaprašeni sobi na nekoga,
Kravica Katka III
ki bo dovolj radoveden, da bo razvozljal uganko,
Connie the Cow, Josep Viciana,
ki naj bi bila najveËji Clouzotov in morda tudi Kanada, 2001, sinhr.
najveËji francoski film vseh Ëasov. Bromberg se  
je lotil dela in rezultat je že prejel veË nagrad za Risankam bo sledila delavnica v
najboljši dokumentarec leta. Za vse radovedne, izvedbi trgovine Prometej center.
strastne filmofile pa je od tega meseca naprej
na voljo tudi v Dvdteki. Vstopnina 1 EUR.
 POSNEMI SVOJ FILM!
Elliot Grove

130 PROJEKTOV ZA UVOD NOVO!

V SNEMANJE FILMOV
• Vizualno atraktiven in bogato ilustriran priročnik vas skozi
vrsto nazornih praktičnih primerov popelje skozi celoten
proces ustvarjanja filmov in video izdelkov
• Za vse filmske navdušence, mlade zanesenjake, video in filmske
krožke pa tudi vse tiste, ki kdaj posnamejo kakšen domač video in
bi želeli izboljšati svoje znanje. Namenjen uporabi z dostopno opremo, od
digitalnih kamer in mobilnih telefonov do pravih kamer. • velik format, 128 str., 19,90 €

FILMSKA KNJIGA STOLETJA!

SVETOVNA
Izšlo!
Kristin Thompson in David Bordwell

Cena knjige:
PODATKI O KNJIGI:
59,90 €
• format 216 x 276 mm (odrezan A4 format)
• trda vezava z okroglim hrbtom
• več kot 200 barvnih fotogramov obravnavanih filmov,
narejenih iz originalnih negativov
• 884 strani
• najobsežnejše filmsko kazalo v slovenščini

FILM V DIGITALNI DOBI

OB HKRATNEM NAKUPU DVEH KNJIG IZ SPODNJE PONUDBE
NEPOSREDNO NA ZALOŽBI BOSTE TRETJO PREJELI KOT DARILO
Aleš Blatnik
Klemen Žun Aleš Blatnik Klemen Žun Mike Figgis
DIGITALNA
AVATAR ALI NOVA FILMSKA DIGITALNA AVATAR ALI NOVA
KAKO NAREDITI
REVOLUCIJA
RAZSEŽNOST FILMSKA RAZSEŽNOST FILMA
FILM Z
FILMA
• Bliskovit pregled filmske zgodovine skozi
REVOLUCIJA •
DIGITALNO
Klemen Žun, neutrudni filmski analitik,
optiko poslovnih modelov in filmskih TEHNOLOGIJO
v pričujočem delu pronicljivo ugotavlja,
tehnologij od njenih začetkov pa vse do da je Cameron z Avatarjem vnovič negiral
današnjih digitalnihčasov običajna pravila, na katerih že skoraj
• Knjiga razkriva zakulisja filmskega posla stoletje stoji ameriškega filmska industrija
• Nepogrešljivo za vse, ki se s filmom ali • Podrobna analiza ekonomskega
mediji ukvarjajo profesionalno, zaradi ozadja filma, podkrepljena s številnimi
poljudne razlage pa zanimivo tudi za vse preglednicami in grafi
ljubitelje filma • trda vezava, 203 str., 24,90 € • Pogled na enega največjih eskapističnih • trda vezava, 228 str., 24,90 €
• trda vezava, 203 str., 24,90 € • trda vezava,spektaklov
228 str., vseh
24,90 € v novi luči
časov • trda vezava, 175 str., 19,90 €

Naročila sprejemamo po telefonu: 01/520sprejemamo

Naročila 18 39, 01/520 18po
30 telefonu:
in e-pošti: urednistvo@umco.si, UMco,
01/520 18 39, 01/520 18d.30
d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana
in e-pošti: urednistvo@umco.si, UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana