SlfNINA PLAČANA V GQTOVINl OKTOBER 1931^

\RHIT
 52326

ARHITEKTURA
mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost - N a r o č n i n a
l e t n o 120 Din. - U p r a v a : LJubljana, Kopitarjeva ulica It. {. - I z d a j a
k o n z o r c i j » A r h i t e k t u r e « (Ing. arch. Dragotin Fatur). • Z a u r e d n i š t v o
o d g o v o r e n dr. Rajko Loiar. • G r a f i č n o d e l o Jugoslovanske tiskarne
v LJubljani (K. Če«).

ARHITEKTURA
mjesečna revija za gradevinsku, likovnu I uporabnu umjetnost. • P r e t p l a t a
g o d l i n j e 120 Din. - U p r a v a : Ljubljana, Kopitarjeva ulica - Izdaje
k o n z o r c i j » A r h i t e k t u r e « (Ing. arch. Dragotin Fatur). - Z a u r e d n i i t v o
o d g o v a r a dr. Rajko Loiar. - G r a f l č k i r a d o v l : Jugoslovanska tiskarna
u Ljubljani (K. Čeč).

ARHITEKTURA
Zeitschrift (Ur Baukunst, bildende und angewandte Kunst. Erscheint monatlich.
B e z u g s p r e l s j V h r l i c h 120 Dinar. - A d m i n i s t r a t i o n : Ljubljana, Kopi-
tarjeva ulica 6. - H e r a u s g e g e b e n vom K o n s o r t i u m »Arhitektura«
(ing. arch. Dragotin Fatur). • FUr d i e R e d a k t i o n v e r a n t w o r t l l c h : Dr.
Rajko Loiar. - G r a p h i s c h e A u s s t a t t u n g : Jugoslovanska tiskarna,
Ljubljana (K. Čeč).

ARHITEKTURA
Revue mensuelie de I'architecture et de I'art. - P r i x de I ' a b o n n e m e n t
a n n u e l 120 Din. - A d m i n i s t r a t i o n : Ljubljana, Kopitarjeva 6. - P u b l l t e
par 1 ' a s s o c i a t i o n »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). - P o u r la
r e d a c t i o n r e s p o n s a b l e : Dr. Rajko Loiar. - T r a v a i l g r a p h i q u e :
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč).
 ran

C e n t r a l n o , k o p e l n o in k u h i n j s k o k u r j a v o v š t e d i l n i k u
V a m k o n s t r u i r a in m o n t i r a s s v o j i m v z i d a n i m k o t l o m v v s a k e m n o r m a l n e m štedilniku t v r d k a

JUGO - RADIATOR
T e l e f o n Int. 3 4 - 8 2 Lastnik F R I D E R I K H E R T L E , Ljubljana K o l o d v o r s k a Ul.18
 V današnjem težkem času, ko ne vemo, kje bi še štedili, se najmanj misli na to, da se
prav s kurjavo zelo veliko potrati in nam uhajajo dnevno tisoči kalorij skozi dimnik.
Na podstavi 25 letne prakse in izkušnje našega imetnika gospoda Friderika Hertleja
smo konstruirali kotel za vzidek, s katerim se lahko štiri do pet normalnih sob obenem
kuri. Ta vzidani kotel se more v vsakem normalnem štedilniku nevidno namestiti in se s tem
oblika štedilnika popolnoma nič ne izpremeni.
Obenem s kurjavo kopeli se tudi segreje voda zanjo oziroma voda za pranje in
eventualno za umivalnike.
V zimskih mesecih, ko se kuri stanovanje, Vas ne stane kuhanje obedov n i č . V
poletnih mesecih Vas pa zopet voda za kopanje in umivanje n i č ne stane.
Štedilnik je opremljen s poletno, prehodno in zimsko rešetko.
Prvi dve rešetki se lahko snameta, poslednja je s kotlom trdno spojena in obstoji iz
votlih rešetnic, ki se ohlajajo z vodo in služi spričo tega vsaka rešetnica kot kurilna ploskev.
Pri današnjem štedljivem načinu zidave, ko se navadno vsaka vila po nadstropjih
oddaja v najem, je to najboljši način kurjenja. Nekoliko višji nabavni stroški kakor za kurjavo
s pečmi so neznatni in velika korist je v tem, da imate v vsem stanovanju eno samo skupno
kurišče. Vsak stavbnik bo brez nadaljnjega razumel, da je obratovanje z enim samim
kuriščem nasproti kurjavi s pečmi zelo varčljivo, ter se s tem prihrani tudi zidanje več
dimnikov.
Manjše gostilne, kjer rabijo ves dan ogenj v štedilniku, dobe s to napravo dnevno
več kopeli, ki vse leto ne stanejo niti dinarja in se pozimi lahko nekaj tujskih sob s tem kuri,
tako da si more na ta cenen način vsaka majhna gostilna nabaviti majhno centralno kurjavo.
Montirali smo že več takih naprav in Vam jih na željo rade volje demonstriramo, prav
tako smo Vam vsak čas s priporočili na razpolago.
Velike koristi teh naprav obstoje v tem:
1. da si ni treba ubijati glave, kam bi postavili kotel za centralno kurjavo, ker pri
današnjem načinu zidave prav za take stvari manjka prostora;
2. da se na preprost in cenen način obratuje, ker se vse oskrbuje z enim samim kuri-
ščem; da se zida samo en dimnik.
3. da kuham pozimi zastonj in se koplje ni poleti zastonj.
V slučaju potrebe se z zaupanjem obrnite na nas in Vam bomo vsak čas postregli s
projekti in z izvršitvijo.

P o d j e t | e z a c e n t r a l n e k u r j a v e v s e h si-
stemov, priprav z a toplo v o d o , n a p r a v
JUG O - RADIATOR
z a o s k r b o v o d e In č r p a l k , kopeli, kuhinj, Lastnik F r i d e r i k Hertle
p a r n i h p r a l n i c In p a r n i h sušilnic] L J U B L J A N A
K o l o d v o r s k a ulica 18 - T e l e f o n 3 4 - 8 2

liC 32
PRVA SIOVENSKA ZIDARSKA ZADRUGA
VSE V I S O K E Z G R A D B E - Ž E L E Z O B E T O N
SOLIDNO - NAJCENEJE

LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 2. - TELEFON 2881

SOIJlOn I Bauer • Fabrika vešlačkog kamena i cementne robe
_ Osnovana 1865 god.
Novi Sad Fiujaia Beograd
Telefon: Kancelarifa 23-16 ** Fabrika 22-05 (Klanica) Vrtina voda 3 - Telefon 51-68

I z r a d u j e i d r ž i slalno na siouarišiu.
Stepenice i balustrade od veštačkog kamena - Teracomo3aik-pioče i cementne pločice za patosanje - Betonske
cevi - Ksilolit patos - Beton ke ploče 3 a pregradne zidove - Keramične pločice 31 odlaganje - Keramične pločice
za patosanfe - „Heraklit" gradevinske p l o č e - „Celoteks" ploče - Kalieve peči češke i domače - Stednjake
Kizelgur kompo3iciju 3 a i^oliranje cevi - Bandaže od jorgantina za kizelgur kompoziciju - Pampurne i^olir ploče
sa asfaltom - Pampurne emulgit- i asfalt šolje za izoliranje cevi - Beli cement.

P L U T A ( K o r k h o l z ) prirodna i ( P r e s s k o r k ) veštačka u
komadima i pločama - MLEVENA P L U T A (Korkschrott,- J . M. G A Č E Š A
g r i e s , - m e h l ) - IZOLACIJE OD P L U T E (Kork, Korkstein-
OVLAŠČENI GRADITELJ (PREDUZIMAČ)
platten, Korksteinrohre, Z i e g e l ) - SVE TEHNIČKE 1
DRUGE IZRADE OD P L U T E : kao parket od plute itd. B E O G R A D , Kosovska 51/11
Telefon 55-40.

Izvodi sve vrste gradjevinskih radova.

FABRIKA ZAPUŠAČA
Izveo: k a f a n u »Boem«, ugao Knez Mitetine i C e t i n j s k e
ulice, unutrnšnje merinerne radove D r ž a v n e Arhive,
A r s e Ž. ILICA, B e o g r a d
zgradn D. Leovca, P o e n k a r e o v a >4 i sada izvodi Astro-
NJEGOŠEVA UL. 67 - TELEFON 3-88 nomsku O s e r v a t o r i j u Universileta n Laudavnom š a n c u .

TKI 1 NIČ k i B I R O ZA C E N T R A L N O S n i m a n j e arhitektura,

p l a n o v a , k a o i sve ostale
G R E J A N J E I SANITETSKU TEHNIKU
fotografske radove
MILOŠA
vrši s t r u č n o i p r v o k l a s n o
P. RADOJLOVIČA Foto-atelier
INŽENJ ERA V l a d a Benčič, B e o g r a d
BEOGRAD P o e n k a r e o v a ul. 3 2
J UGOVIČA ULICA BR 2 - TELEFON 474 T e l e f o n 50-06

FABRIKA GLIŠE JOSIPOVIČA - B E O G R A D

D u š a n o v a u l i c a br. 51 Telefon 6-30
Izradjuje najeftinije i najsolidnije :
S v e v r s t e o g r a d a : imanja, dvorišta, tenis-igrališta, kancelarija itd. - P l e t i v a od žice gvozdene za
sortiranje peska, šljunka, kamena i ugla, za zaštitu staklenih krovova itd. - P l a t n a od m e t a l n i h
ž i c a : za mlinove, za razna sita za domače i industrijske potrebe, za sušnice kukuruza, šljiva i hmelja,
za zaštitu protiv komaraca itd. - P l a t n o - R A B I C za zidanje u cementu i gipsu. - Ž i c u b o d I j i k a v u. -
K r e v e t e g v o z d e n e i m e s i n g a n e i sve druge moguče izrade od gvožda i žice. - S v a r i v a n j e
e l e k t r i č n i m i a u t o g e n s k i m p u t e m svih mašinskih delova pod garancijom.

Specijalna radionica za umnožavanje planova

JUG Bogdanova br. 26. Telefon 57-48 - Beograd Veliko stovarište Teieton ^
Kopira planove svih vrsta u najkračem vremenu. - Cene
Najboljih boja za masna i posna malanja
prema vrsti hartije i količini m", od Din 16'- do 100'- po 1 m 2 .
N a j b o l j i h lakova i tirnisa
Specijalnih boja za veštački kamen i fasade
ELEKTRO-INSTALATERSKA RADNJA Materijala za bojanje, glačenje i poliranje
» T E H N I K A « B R A N K A M I H A I L O V I Č A kamena

VLAJKOVIČEVA 4 BEOGRAD TELEFON 23-91 Materijala za sva umetnička malanja

I z r a d j u j e : E l e k t r i č n e c e n t r a l e visoko^ i niskog n a p o n a .
K u č e v n e i n s t a l a c i j e , o s v e t l j e n i a , zvona, telefone i groniobrane. Cene n a j p o v o l j n i j e
Vrši p r o j e k t e istih. Ima na siovarištu e l e k t r i č n i h motora, s i j a l i c a NEDELJKO K. SAVIČ, BEOGRAD, Kolarčeva br. 3
i svet; e l e k t r o - i n s t a l a c . muterijula. I/.rada stručna. C e n e solidne.
PETER ŽITNIK

SPLOŠNO KLEPARSTVO

INSTALACIJA STRELOVODOV

LJUBLJANA / AMBROŽEV TRC 9 / TEL* ?146

Najstarejša kleparska delavnica
JAKOB F L IG L DEDIČI
POPREJ JAKOB FLIGL
L J U B L J A N A
R i m s k a cesta 2 - Gregorčičeva ulica 5

Stavbni krovec, galanterijski in

umetni klepar. Inštalacija vodo-
vodov, modernih kopalnic, stra-
nišč in d r u g i h s a n i t a r n i h naprav.
Napeljave strelovodov. P o s t r e ž b a
točna in solidna. Cene 'zmerne.

TERRAZZO

F R A N C I E R B E C
6 L I N C E I X * • Š T * 2 1 • V I Č * L J U B L J A N A
 G R A D B E N O P O D J E T J E IN TEHNIČNA PISARNA
MIROSLAV Z U P A N * LJUBLJANA

Z
ta
CQ
>

<
H
T E L E F O N ŠT. 2103 C/5

BETON, ŽELEZOBETONSKE
VODNE ZGRADBE,
ARHITEKTURA
TER VSAKOVRSTNE
V I S O K E V G R A D B F . ITD.

SPREJEMANJE
V S T R O K O V N O IZVRŠITEV
VSEH NAČRTOV
STAVBNE STROKE

TEHNIČNA MNENJA

ZASTOPSTVO STRANK
V TEHNIČNIH ZADEVAH

J. HLEBS DRUŽBA Z O. Z. o O
L J U B L J A N A sv. PETRA C. 33

«
a *

Sjui
2 a

NAJMODERNEJŠI APARATI
— DELO STROKOVNJAŠKO
SOLIDNO - CENE KONKU-
RENČNE
N A J M O D E R N E J Š I VZORCI
Svaki arhitekt, ROLETE Največa i najstarija
tvornica o v e vrsti u
graditelj ili Drvene Esslingen - - - Jugoslaviji. - - -
Čelične O s n o v a n a 1889. god.
gradjevni poduzetnik Detektiv

prije
luke,
stvaranja
k oje m
konačne
če v r s t o m
od-
žbuke
Štora
STOLARIJU
Žalusije
ožbukati fasadu, treba da za- Drvonitke Gradjevnu i umjetnu
traži uzorke
Trskane
Gradi B R A V A R I JU
suhe žbuke

»TERRABONA «
Dobiti čete
najbolje, najbrže i najjeftinije kod

koja se proizvodi u svim želje- G. Skrbič, nasljednici

nim nijansama, boja iz prvo-
razrednog
novo
tvornici
i najmodernije
u
materijala

Samoboru.
u
uredjenoj
našoj
Brača Vidakovič
P r v a jugoslavenska tvornica roleta,

SAMOBORKA D. D.
drvene i željezne robe

ZAGREB, S A M O B O R S K A C. ZAGREB
Telefon interurban broj 5993 S a j m i š n a ulica 34 T e l e f . inter. 34-92

NAJVEČA T V O R N I C A SVIH VRSTA

ROLETA » P I L O T « D. D.
PRVA 1 NAJMODERNIJA U KRALJEVINI JUGOSLAVIJI ZA GRADJEVNU INDUSTRIJU
O D L I K O V A N A » G R A N D P R I X O M c , ZLATNOM M E D A L J O M
I D I P L O M O M NA S V J E T S I U M I Z L O Ž B A M A U
L1EGE-U ( B e l g i j a 1928), PARIZU
ZAGREB
(1928) I NIC1 (1929)
R a d n i č k a c e s t a 22 T e l e f . 26-01 i 22-67

MIRKO BENIČ 1z v a d j a s p e c i j a l n o :
ASPH ALTOIDOM,
IZOLACIONE
izolacije horizontalne
R A D N J E SA
i verti-
ZAGREB kalne, proti vlaži te i z o l i r a n j e plosnih krovova i
TVORNICA: KIJANOVA U L . 19 i 2«. T E L E F . 3514
terasa / IZOLIRANJE CELOTEXOM proti vlaži,
BRZOJAVI: KAPAK ZAGREB
i z o l i r a n j e proti u č i n c i m a t e m p e r a t u r e , topline, hlad-
TVORNICA noče, zvuka te vlažnih s t i j e n a / I z v a d j a : PODOVE
Celičnih r o l e t a , roloa, j e k l e n i h r o l e t a , Stnhl- OD ČELIČNOG BETONA, EUBOEOLITH PO-
l o l l b n l k e n . drvenih r o l e t a , lesenih roleta,
I l o l z r o l l h a l k e n , Lsling, R o a l e a u x . kockastih D O V E i t. d. t e d o b a v l j a : PEČI GLINENE, vla-
roleta, system Š t o r a , p r o z i r n i h roleta, plat-
nenih roleta, G r a d e l R o l e t e n , » F L O S ItO- stiti proizvod / ŠTEDNJACI, vlastiti proizvod /
L E T E N « , W o l k e n p l a c h e n , škarostili rešetka,
oeherjriter System E o s t w i k , sunčanili zastora K E R A M I T N E P L O Č E , za o b l a g a n j e z i d o v a i p o d o v a
na peru ili na s t r o j , S o n n e n p l n c l i e n mit
F e d e r m e c h a n i s m u s oder mit M a s c h i n e n a n - / ŠAMOT-opeka i brašno / NARAVNI ŠKRILJEVAC
t r i e b , P l a c l i e n z e l t e , » C E R H E R U S « patent
b r a v e protiv provale. / S A L O N I T asbest cementni škriljevac / K R O V N A

T v o r n i c a j e u r e d j e n a n a j m o d e r n i j e , sa \ lastit i m LJEPENKA drvocement / GIPS-PLOČE I GIPS /

pogonom i vlastitom električnom šilom / Preuzima E S T R I H S A D R A za p o d l o g e / I Z R A D A ČELIČNOG
s v a k u n a j v e c u n a r u d ž b u i s v r š a v a j e u na.i k r a č e
v r i j e m e / Za prvoklasni m a t e r i j a ! i n a j s o l i d n i j u B E I O N A za po clove / V A P N O , T R S T I N A / O P E K A -
izradbu se j a m č i ! CRIJEP-CLMENT i ostali g r a d j e v n i materijal.
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
I V A N
G A L A N T E R I J
B A H O V E C
A RUDOLF GEYER
K A R T O N D R U Ž B A S T A V B N O , UMETNO
IN K O N S T R U K C I J S K O
KLJUČAVNIČARSTVO
LJUBLJANA
V O S N J A K O V A UL. 10 / T E L . 3291

I z v r š u j e s t o p m š k e , b a l k o n s k e , g r o b n e in v r t n e
o g r a j e o d n a j p r e p r o s t e j š e do u m e t n i š k e i z d e -
l a v e / P o l ž a s t e in r a v n e s t o p n i c e / Š k a r j a s t a
(0 o m r e ž j a i z s p e c . U - ž e l . / S o l n č n e z a s t o r e / Že-
C
lezne k o n s t r u k c i j e vseh vrst / S t e k l e n e strehe
tO
—s z o s t e k l j e n j e m z ilom ali b r e z ila / V s a k o -
.Q C e l u l o i d n i ščitniki vrstne c v e t l i č n j a k e za v r t n a r j e / S t a l n a zaloga
z a v r a t a in c e l u l o i d v p l o š č a h v
J r a z n i h b a r v a h in d e b e l i n a h Papir vseh vrst š t e d i l n i k o v , p r i z n a n o s o l i d n o delo.
•—I
Razglednice / Agentura / Komisija Avtogenično v a r j e n j e vseh vrst kovin.

GEODETSKA I GRADJEVINSKA ALBERT ŠPELETIČ

S O B N O SLIKARSTVO
AKADEMIJA T©
J

»Profesor AND0N0VIC D)
O
a>
B E O G R A D - Brankova 23
(0
Tel. 16-36
C
Sprema geodete, geometre o
(zemIj omere), p o r e z ni k e,
g r a d j e v i n a r e (preduzim.), Sva o
N
oba vesten ja >
ŽELJEZNIČKE
kao i
GRAB JEVINARE besplatnu <D
(više nadzornike p r u g a , uredim C
t e h n i č k e č i n o v i u k e po >0
daje
sperijalnom p r o d n i 111 u). C
njihove pomočnike i teh- ili šalje d)
t_
niške c r t a č e . Nastava t r a j e DIREKCIJA
dve i jednu školsku goilinn
3
za crtače. Školarioa 330U
BEOGRAD jC
Brankova C
dinara prvi i 3 0 0 0 drugi
o
seinestar. Zimska škotska ul. 23. X
godina počinje 15. oktobra
a letnja 15. m a j a . Isjiiti a)
počinjii 2 1 . oktobra, llpis c
o t v o r e n . P r i p r e m ni i <1) L J U B L J A N A
dopunski knrzeviotvoreni. O E M O N S K A C . ŠT. 25
MAVRIC A N T O N MESTNI
LJUBLJANA
STAVBENIK

TEHNIČNA PISARNA - DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 38

(N
00
00
CO
I z v r š u j e n a č r t e in p r o r a č u n e S k i c e iz-
£ deluje n e o b v e z n o in brezplačno. T o č n e
JU informacije ob vsaki uri.
(D
G r a d b e n i m a t e r i j a l iz l a s t n e gramoznice
' v Linhartovi ulici d o b a v l j a p o najnižji
ceni, prav t a k o t u d i h u m u s ( č r n o prst) z a
00
v r t o v e z d o v o z o m in b r e z dovoza.
>J številni domovi v L j u b l j a n i in n a d e ž e l i
£ pričajo o vztrajnem, solidnem in stro-
kovnjaško dovršenem delu. Poskusite
O t u d i Vi, n e b o V a m žal.

llmjelna i gradjevna bravarija

Produktivna zadruga
DRAGUTIN HAMEE ljubljanskih mizarjev
Ncduličeva ul. 25 ZAGREB Telclon br. 4 2 - 6 2 r. z. z o. z.

P r e p o r u č a se za izradjivanje
svih u in l i r u L u zasjecajučih
radnja. - Specialna, izradba Pohištveno, stavbno in

željeznih konstrukcija, por- portalno mizarstvo. -

tala i krovova. Najmodernejše mizar-

sko podjetje na elek-
trični obrat. Z a solidno

ELEKTROUDRUGAK.D.
delo se jamči. - - -

ZAGREB
MARGARETSKA ULICA 1 TELEFON B R O ) 5 9 : 9 1 Tovarna na G l i n c a h p r i L j u b l j a n i

Izvadja električne in telefonske

centrale i svakovrsne električne
Najbližja tramvajska
uredjaje za slabu i Jaku s t r u j u
postaja MILARNA. -
Prodaja električnog materijala
te skladište svakovrsnih lustera Telelon štev. 2410.
P o š t n i čekovni račun
MODERNI E E E k T R I Č N I U U E D J A J I ! štev. 13.997. - - -
 JS AVCAR
GRADBENO PODJETJE
TEHNIČNA PISARNA

LJUBLJANA TEHNIČNA PISARNA:

B R E G Š T . 8 / T E L . 22Sr
K O M E R C I J E L N A P I S A R N A : D O L E N J S K A C E S T A 26 / T E L . >14S

IN«. FRAN

n Material" Ljubljana
Dunajska cesta 36
Brzojavke: MATERIAL / Telefon št. 27-16

Dovoljujemo si Vas opozoriti, da imamo stalno veliko zalogo

S T A V B N E G A MATERIALA
najboljših tovarn po konkurenčnih cenah na zalogi / Dobavljamo
v vsaki množini: Strešno opeko / Heraklitne plošče / Kameni-
naste cevi / Lepenko / Mavec / Lesni cement / Izolacijo proti
vlagi / Ploščice za oblaganje zidov in štedilnikov / Plošče za
oblaganje tal itd. / Nadalje Vam sporočamo, da izvršujemo
sami z lastnimi kvalificiranimi delavci: Oblogo sten z belimi
emajliranimi ploščicami v kuhinjah, kopalnicah,' strojnicah itd-
ZAHTEVAJTE CENIKE / CENE KONKU-
RENČNE / SAMO PRVOVRSTNO DELO

Polagamo: Ksilolitni tlak / Keramitne tlake / Parkete iz plutovine

 Kalmus & INŽENJERI KAISER I ŠEGA
GRADJEVNO D. D.

Ogorelec
U ZAGREBU
G a j e v a u l . b r o j 4 II.
Telefon broj 65-05

D a j e upute, osniva i preuzima u isgradnju svakovrsne

stambenc, poslovne i industrtjalne ograde/ napose spe-
* cijalne a r m i r a n o b e t o n s k e stropove sa ravnom dolnjom
plohom, kao i cesto-, mosto- i v o d o g r a d e v i n e .
T o v a r n a g l i n a s t i h peči,
štedilnikov,zaloga ke-
r a m i t n i h p l o š č za t l a k ,

A. MIHOKOVIČ
p l o š č za o b l a g a n j e
s t e n , cevi iz k a m e n i n e
za s t r a n i š č a , k a n a l i - Gradevna i umjetna stolarija na motorni pogon
zacije, radeburške Osnovano god. 1890
specijalne pekovske
Speci jalna izradba prozora na
plošče M i t s c h e r l i n g ,
S a m o t n a ognjatrdna
posmik sistema »IDEAL«
(Schiebefenster)
opeka, samotna moka

Z A G R E B , ILICA B R O J 6 7 .
Ljubljana TELEFON 52-72, 31-69

V f A V MIZARSKO STROKO SPADA-

JOČA DELA, POSEBNO PA STAVBNA.
IZVRŠUJE NAJSOLIDNEJE IN POCENI

TVRDKA
</p
U AHAČIČ v
SPLOŠNO
STROJNO
MIZARSTVO <f
LJUBLJANA
PR1VOZ tO
CPRULE)
TEL*27-08 S "
<S>
M O D E R N O U R E J E N E DELAVNICE
S STROJI NA ELEKTRIČEN P 0 6 0 N IN
VELIKA ZAL06A SUHE6A LESA V A M
J A M Č I J O Z A D O B E R I N SOLIDEN
£
V

IZDELEK
CESKOMORAVSKA

I KOLBEN-DANEK
A. D. PRAG
IZRADJUJE:
Parne mašine, lokomobile, parne i vodene trubine, Diesel motore,
kotlove, pumpe, strujomere, elektromotore,
S t o v a r i š t e : lnženjerskaelektrične centrale,
kancelarija:
električne mašine, automobile, parne i električne lokomotive,
Beograd:parne
tramvaje, Wilsonov valjke, trgtraktore,
lit Beograd:silose,
strugare, Deligradska u. 21
mlinove, pivare,
Telefon: šečerane,
šolane, 47-63 Adresa spiritusa iTelefon:
brzojava
fabrike t. d. 54-72 Adresa brzojava:
Českomoravska Beograd
Autopraga Beograd:

Na stovarištu u Beogradu ima:

Avtomobile »PRAGA« osobne Elektromotore »Č. K. D.«
od 0"5 do 15 HP
» P I K O L O « 5/18 HP 4 cilindera,
Instalacioni materijal, električne pe-
»ALFA« 9/32 HP 6 cilindera,
gle, koliere, čistače prašine, armature,
»MINjON« 13/45 IIP 6 cilindera,
lustere, aparate za visoki i niski napon,
»GRAND« 17/60 HP 8 cilindera,
prekidače i t. d.
Teretne: Komerčni m a t e r i j a l :
»AN« 30 HP nosivost 1.500 kg, Kade za kupatila, ukrasne umetničke
»L« 10 HP nosivost 3.000 kg, predmete od liva.
»N« 55 HP nosivost 5—6.000 kg, Na zahtev izporuču jemo :
Izradjuje avtobuse: Automobile za prenos fekalija, auto-
tankove za benzin, naftu, petrol i dr.
»AN» 30 HP sa 14 sedišta,
autotankove za polivanje i p r a n j e ulica
»NO« 55 HP sa 36 sedišta,
i štrcaljke za požar, sanitetska kola,
Motocikle : automobilizirane mlinove, traktore za
»BD« 15 HP poljoprivredu i puzavce.

Zahtevajte detaljne ponude!

E R M A N £o A R H A R

mizarstvo in z a l o g a p o h i š t v a v Št. Vidu n a d

Ljubljano, p r e v z e m a t a v s o l i d n o izvršitev po
konkurenčnih c e n a h o p r e m e stanovanj, pisarn,
prodajaln, h o t e l o v itd. po lastnih in predloženih
načrtih. / Najmoderneje urejen obrat! / Na tisoče
priznanj! / Lastni i l u s t r i r a n i a l b u m i z a lastno
ceno na r a z p o l a g o . / I I I I I I I I I I I I

Veste li, da dobite najboljši

S T A V B E N I M A T E R I J AL
edinole pri tvrdki

JOS. CIHLAR, L J U B L J A N A
Tvornica cementnih izdelkov,
umetnega kamna in terrazzo
materijala. / Največja zaloga
Ia b e t o n s k i h c e v i znamke
»VULKAN« kakor Ia čeških
kameninastih cevi ter drugih
izdelkov. / Zastopnik belega
angleškega Portland-cementa

f
»SNOWCRETE«. / Izvršujejo
se v s a umetna kamnoseška
dela za stavbe, cerkve i. t. d.

Podjetje ustanovljeno leta 1910. Telefon št. 27-35.

 T v o r n l c e o p e k e i n p e č i

F. P. Vidic Komp.
MIZARSKA TVORNIM
Anton Kovačič
L j u b l j a n a
P r e š e r n o v a ulica 3
O

Se priporočajo z a d o b a v o razne-
g a s t a v b n e g a maferifala, in s i c e r :

Prvovrstni z a r e z a n strešnik,
zidake, š a m o l n o o p e k o , kameni-
n a s l e c e v i , » P o r t l a n d « - c e m e n t ild.
Ljubljana VIL
Prvovrstne glinaste peči Celovška cesta 121
raznih modernih oblikin barv. Telefon štev. 2372
Štedilnike, obložene
z d o m a č i m i p e č n i c a m i in č e š k i m i
emajl. ploščicami. Obložilev sfen v Izvršuje v s a s t a v b n a dela k a k o r tudi specijalna
k o p a l n i c a h , k u h i n j a h , m e s n i c a h ild. sniučna okna, i z l o ž b e n a okna, stopniee, lam-
Najboljša in t o č n a postrežba. barije t e r opreme t r g o v s k i h in drugili lokalov

m
<iii 'Hi

A. VERBAJS
LJUBLJANA
Brzojavke: V E R B A J S LJUBLJANA

GOSPOSVETSKA CESTA 10
Telefon 2867
Čekovni račun 11.355

T o v a r n i š k a z a l o g a elektrotehničnega instalacijskega
m a t e r i j a l a za š i b k i in močni tok, strojev, vsakovrstnih
aparatov, instrumentov, kuhalnikov, iikalnikov, telefonov,
elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih s v e t i l j k ) itd.
R a d i o a p a r a t o v , detektorjev in vseh sestavnih delov.
P r e v z e m a v i z v r š i t e v točno, ceno in s t r o k o v n j a š k o
NAČRTI IN P R O R A Č U N I NA vsakovrstne instalacije, kompletne telefonske naprave in
Z A H T E V O • NAJNIŽJE CENE! sploh vsa v to stroko spadajoča popravila in montiranja.
AVGUST AGNOLA - LJUBLJANA
Dunajska cesta 10
Telefon številka 2478

Zaloga stekla in porcelana,

o g l e g a l , š i p in o k v i r o v .
Posebni oddelek za stavb-
no in umetno steklarstvo.
S t a l n a z a l o g a vseli vrst
navadnega, solinškega,
specialnega, o g l e d a l n e g a ,
ka te d r a 1 n eg a, o r 11 a m e n t -
nega, robčastega in žičnega
stekla.
Ogledala in šipe za izložbe
in pohištvo v vseh veliko-
stih in izdelavah.

Zaloga » L U X F E R « steklenih
betonskih plošč in prizem.
Slekleni zidaki in strešniki.

Stuermanova premična okna, državni

nemški in mnogi inozemski patenti.
P o s e b n o se p r i p o r o č a j o z a h o t e l e , r e -
stavracije, vi| e> š o l e , s a n a t o r i j e i . t . d.
P r e m a k l j i v a dela, o b o j e s t r a n s k o v k o -
vinastih č l e n s k i h tračnicah tekoča,
dajeta s i g u r n o s t : polnega zapaha,
lahkega teka brez t r e n j a , k e r se l e s
in barva ne dotikata, popolnega
higijenskega zračenja in lahkega
premikanja, čiščenja brez vsake
n e v a r n o s t i , k e r s e d a s t a oba d e l a n a
znotraj odpreti. — Izdeluje specialna

stavbna mizarska tvornica

M. Gogala - Bled I.
Telelon 52-
LOVRO PICMAN
CENTRALNE
KURJAVE

VODOVODI

SANITARNE
NAPRAVE

KOPALIŠČA

OPREMA
SANATORIJEV
IN B O L N I C

IZVRŠEVANJE
PROJEKTOV

POSLOVNI PROSTORI:
L J U B L J A N A , ILIRSKA UL. 15

T E L F O N 2 9 - 1 1
 UVODNE BESEDE

Mesečna revija » A r h i t e k t u r a « j e nastala na podlagi dolgotrajnega pripravljalnega

dela borbenih arhitektov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Revija ima namen, z d r u ž i t i
sodobne arhitekte J u g o s l a v i j e in usmeriti n j i h delo k enotnemu cilju, in v primeru, da
danes kdo še s s k e p s o opazuje ustvarjajoče delo ter se plašen zateka k udejstvovanju
preteklih s t o l e t i j , se bo po kratki dobi smotrenega dela in po opazovanju razvoja jugo-
slovanske arhitekture u v r s t i l med vnete borce za njen napredek.
Revija ima dalje namen, s t v o r i t i o z k o vez med o b r t n i k i , proizvajalci stavbnih gradiv
ter arhitekti-projektanti, da p r i d e j o v sodobnem stavbnem udejstvovanju poleg kvali-
tetnega dela do polnega izraza vse ostale pridobitve moderne tehnike. Ako bode
s t v o r j e n a izrazita enota med i n d u s t r i j o , o b r t j o in duševno s i l o arhitekta, si bodo mogli
stavbni g o s p o d a r j i s sorazmerno majhnimi s r e d s t v i pridobiti estetično učinkujoče, pre-
cutene in i v zunanjščini i v notranjščini detajlno predelane gradnje.
Končni in glavni cilj pa j e r e v i j i » A r h i t e k t u r a « , kakor tudi vsem, ki streme po na-
predku in razmahu arhitekture v J u g o s l a v i j i , tesna z d r u ž i t e v vseh r a z p o l o ž l j i v i h dušev-
nih in gmotnih s r e d s t e v v n e d e l j i v o enoto, ki edina more ustvariti p r e d p o g o j e za nastoj
v e l i k e sodobne stavbarske kulture pri nas.
Revija » A r h i t e k t u r a « , kot popoln izraz sodobnega stavbnega udejstvovanja v Jugo-
s l a v i j i tako s strani arhitekta kakor obrtnika, proizvajalca stavbnih gradiv in privatnika-
naročnika, bo pestra kakor j e pester krog sodelavcev. Pestra vsebina r e v i j e bo v danem
o k v i r u urejevana v n e p r i s i l j e n e m redu, ki ga zahteva današnja bežna doba. Vrstni red
še ni določen in ni s e s t a v l j e n nikak okostenel program, temveč naj predstavlja revija
ž i v l j e n j e in hotenje v stavbnem u d e j s t v o v a n j u in pojmovanju.
Kljub dolgotrajnemu pripravljalnemu delu do danes Jugoslavija še nima normi-
ranega stavbarstva in hoče r e v i j a prispevati tudi k napredku v tem zmislu.
Namen revije je torej, usmeriti pestro sliko stavbarstva sodobne Jugoslavije v
premo črto enotnosti dela in izraza.

2 1
1. Ulaz vile P. Zagreb Arch. M. Vidakovič, Zagreb
2. Pogled sa ulice Arch. M. Vidakovič, Zagreb

3. Tlocrt vile P., Zagreb

Arch. M. Vidakovič, Zagreb

2*
3
4. P o g l e d sa v r t n e s t r a n e Arch. M. Vidakovič, Zagreb

MOMIMHi

5. Hali vile P. Zagreb Arch. M. Vidakovič, Zagreb

6. P o g l e d s ceste Ing. arch. H e r m a n Hus, L j u b l j a n a

ATELJE KIPARJA LOJZETA DOLINARJA

V BEOGRADU

Kipar Dolinar iz Ljubljane si gradi v

Beogradu, k j e r ima i z v r š i t i večja dela,
lasten dom. Stavbišče je majhno, leži v
profesorski koloniji in komaj 400- m ve-
liko — zato j e bila najtesnejša združitev
stavbe z vrtom nujno potrebna. Atelje in
vrt sta vezana preko majhnega salona in
altane v eno celoto. Tam bodo razstav-
ljena v udolbinah in na podstavkih, za-
mišljenih v ograjenem zidu, umetnikova
dela v kamnu in bronu, in sicer tako, da
bodo tudi s ceste vidna. Vrt bo v s e s k o z i
zelena trata z lepotičnim grmičevjem in z
nekaj drevja, edina pot, namenjena ogle-
du umetnin, bo tlakovana s kamenitimi
ploščami.
Pod ateljejem j e prostor za odlivanje,
zvezan s prvim potom velikega dvigala. V PRITLIČJE IN VttT
prvem nadstropju j e stanovanje umetnika,
obstoječe iz treh sob in vseh pritiklin.
Zunanjost stavbe j e zamišljena v kam-
nu ter v deloma umetnem, deloma ple-
menitem ometu. Poživljala jo bo plastika,
ki j o bo i z v r š i l mojster Dolinar posebej v
ta namen.
7. T a l n i načrt p r i t l i č j a z v r t o m
 Ing. arch. Omahen Janko.

NOVA POTA V SODOBNI ARHITEKTURI

Na vprašanje, k j e se začenja nova arhitektura, j e le C o r b u s s i e r o d g o v o r i l — kjer

se neha stanovanjski stroj.
Do stanovanjskega stroja smo prišli s skrajno racijonalizacijo in z izrabo vseh
mogočih t e h n i š k i h p r i d o b i t e v v socijalno izravnavo človeštva. U s t v a r j e n j e bil s tem tip
današnjega stanovanja, ki se loči edinole v formatu s v o j e g a namena — komforta. Prva
etapa j e s tem zaključena, od tu z a v i j e pot v novo smer, da se izpelje polovično v
popolno in da se ustvari iz stanovanjskega stroja prehod v pravo sodobno arhitekturo.
Za dosego stanovanjskega s t r o j a oziroma temelja bodočemu razvoju j e bila merodajna
v prvi v r s t i le gola materialna plat človeškega življenja. Preveč problemov se j e na-
kopičilo že ob prvem koraku, da bi b i l o mogoče m i s l i t i š e na kaj drugega. Ves nadaljnji
razvoj pa nam j e začel kazati polagoma istega človeka še od druge strani in Izkazalo
se je, da bo prav temu bodočemu človeku povzročal nekoč sport telesne potrebe
gibanja, ki pa imajo obenem v p l i v tudi na večjo duševno razgibanost.
Naravno, da doživlja po vsem tem skrajna racionalnost svoj polom in revizija
v tem s m i s l u j e le logična posledica razvoja. Na jasnem si moramo namreč biti, da
p r e j š n j e naziranje ni v skladu s premikanjem in gibanjem. Za posledico bi imelo človeka,
ki p r e ž i v l j a doma s v o j e ž i v l j e n j e sede, ki gibanje, t o r e j s v o j e ž i v l j e n j e v tem smislu
reducira na ničlo. To d e j s t v o nam ustvarja nov pojem talnega načrta in prepričanje,
da j e mnenje n a j k r a j š e poti napačno. Prihajamo s tem do tajnosti vseh popolnih pro-
storov, v katerih prebiva človek, do neke relacije med prostorom in duševnim človekom
— do prave sodobne arhitekture.
Ta nova pot j e dinamika.
V prostoru samem bo razgibanost, ker j o zahteva notranji nagon delavnosti In udej-
stvovanje človeka. S to razgibanostjo pa gre v z p o r e d n o ritem. Ž i v l j e n j e samo j e namreč
gibanje. Prav to j e pa podlaga in jamstvo, da se bo dinamika r a z š i r i l a na v s e prostore,
na stanovanje in stavbo, v prostorno gibanje. Sproščen bo duh arhitekta, pa tudi duh
stanovalca, zakaj človekova okolica se bo spreminjala in z njo ves položaj. S p r e m i n j a l e
se bodo proporcije, mere svetlobe in temine. Sobe bodo lahko svetle ali temne,
prostorne, tesne, mrzle, gorke, zaprte, odprte itd. S p r e m i n j a l o se bo stanovanje, spre-
minjal se bo talni načrt. O k o s t e n e l i način zidave bo izpodrinjen, vse bo lahko, gib-
ljivo, nadomestljivo. Vsa tehnika bo pomagala človeku pri zgradbi novega doma in
s t e k l o , kovina in les niso več v sodobnem stavbarstvu nikaka utopija.
V takih stavbah človek ne bo več ločen od narave. Sam kot osebnost bo p r i š e l
prvič povsem do izraza. Vse potrebe s v o j e g a ž i v l j e n j a bo k r i l s spremembami, a kar
je najzanimivejše, tudi vse potrebe v pomladi, poletju, jeseni in zimi. V svojem
domu bo človek — režiser.
Vsem materialnim dobrinam se bodo t o r e j pridružile še v s e duševne dobrine in
zahteve in iz stanovanjskega stroja bomo zajadrali v povsem novo nalogo, ki odpira
arhitektu in človeštvu prelepe perspektive.
 Ni pisan ta članek z o z i r o m na naše razmere, ker smo zaenkrat le še opazovalci
mogočnega razvoja. A če hočemo postati nekoč vredni člani in soodločujoči faktorji
v razvoju, potem moramo ubrati tole pot:
Z i s k a n j e m današnjih, d o s e g l j i v i h lepot pomagati i z r a z u današnje dobe do uspeha
in s tem obenem dokumentirati naš obstoj. Prvo bodi naša sveta dolžnost, drugo naša
pravica, zakdj na jasnem si moramo biti, da poraja pravega sodobnega arhitekta
edino naloga sedanjih dni.

8. Vrt ravnatelja ing. Prelovška Prof. arch. Dože Plečnik

12. Vila arch. Vlad. Šubica Arch. Vladimir Šubic

13. T a l n i načrt p r i t l i č j a 14. T a l n i načrt I. n a d s t r o p j a

16. Terasa z bazenom na vrtu vile arch. V. Šubica Arch. Vladimir Šubic
 ENODRUŽINSKA VILA ARHITEKTA VLADIMIRJA
ŠUBICA

Vila v s e b u j e v p r i t l i č j u v e l i k o dnevno sobo,

jedilnico, kuhinjo, pripravo, shrambo, stranišče
ter glavni vhod. V I. n a d s t r o p j u sta dve spalnici,
delovna soba, garderoba in kopalnica. V kleti
s o soba za s l u ž k i n j o , garaža, klet, pralnica ter
dve veliki sobi, ki nadomeščata podstrešje.
Projekt vile se je oziral na najtesnejšo
zvezo pritličja z vrtom, tako da tvorita poleti
velika dnevna soba in jedilnica z vrtom eno
celoto. P r e k o terase j e dostop na vrt. Pred stop-
niščem terase se nahaja 6X5 m velik kopalni
bazen, ki leži v osi dnevne sobe. Vrt j e kompo-
niran v preprostih linijah, posejan z angleško
travo in zasajen z d r e v j e m in cvetlicami. Glavna
arhitektura v i l e j e o b r n j e n a k vrtu, ker tvori te-
rasa s s t e b r i integralen d e k o r cele stavbe. T u d i
vila je zidana v preprostih linijah. Stropi in
streha so železobetonski.

17. Vrt v i l e arch. V. Šubica

18. Vrt v i l e arch. V. Šubica Arch. V l a d i m i r Šubic

22. M i r o v i n s k i z a v o d v L j u b l j a n i — Perspektiva Arch. S. Planič, Z a g r e b

r «. , t u , d , „.
—
" L
- ... ... a c

__ r
'Kan
"i

mmm^ -a- t—j j ^ ^ ,6e

t • • * t i " ' i., i " J — • ^

- t

23. T l o c r t prizemlja Arch. S. Planič, Z a g r e b

 \

In

24. K o n k u r s za g i m n a z i j u sa i n t e r n a t o m u N o v o m Sadu Dr. techn. arch. Jan D u b o v y

N a g r a d j e n rad

25. T l o c r t z g r a d e za učione

—i

raCMKt-EIKlJA

cxtH q

MMffliLinffi •—i i

26. G l a v n i izgled Dr. techn. arch. Dan D u b o v y

27. P r o j e k t g l e d a l i š k e s t a v b e v N o v e m Sadu — T a l n i načrt Ing. arch. S t a n k o Rohrman

28. P r o j e k t g l e d a l i š k e s t a v b e v N o v e m Sadu — P e r s p e k t i v a Ing. arch. S t a n k o Rohrman

 isJSmBHHMii

29. P o r t a l z o g r a j o o b C e k i n o v e m g r a d u Ing. arch. V l a d o M u š i č , Ljubljana

3
17
3o. Gradnja palače „Prager" u Zagrebu — Perspektiva Arch. V. Šterk, Zagreb

DRhDMDFH
H"
•PRhGEH' ; r
JH rr -a
i ^ C?

^ l U - ll: r o i l
O / « 1
Obi : «=• D C

i <:
-.T^T
... . . ..

x o- n n o u d d i J= i , 1 , ,

31. Tlocrt prizemlja 32. Tlocrt kata

 Arch. Iso R e i s s , Sarajevo
S t a n b e n a zgrada u S a r a j e v u

33. I z g l e d

34. P e r s p e k t i v a

35. T l o c r t

3* 19
36. T l o c r t

38. K o n k u r z n a skica za K o l u m b u s o v u kulu u San D o m i n g u Arch. M. Z l o k o v i č , Beograd

39. K o n k u r z n a skica za K o l u m b u s o v u kuiu u San D o m i n g u
Perspektivni izgled

Arch. M. Z l o k o v i č , Beograd

41. T l o c r t katova

40. Skica za o b l a k o d e r v B e o g r a d u - i z g l e d Ing. arch. B r a n i s l a v Kojič

42. Pogled na cerkveni okraj na Jesenicah Ing. arch. Fatur - Kos - Platner, Ljubljana

REGULACIJA CERKVENEGA OKRAJA NA JESENICAH

Novi dozidek župne cerkve na Jesenicah je zahteval tudi arhitektonsko ureditev

v s e b l i ž n j e okolice. P r o j e k t a n t si j e zamislil p r e d glavnim v h o d o m v cerkev majhen, ob-
zidan, deloma zasajen in tlakovan trg tako, da p r i d e glavna fasada s stopnicami do
p o p o l n e v e l j a v e . P r e j strma cesta na G o r n j o M u r a v o , ki je v o d i l a p r e k o n o v e g a trga, je
s p e l j a n a s p o l o ž n i m padcem v k r o g u okoli cerkve tako, da v o d i mimo s t r a n s k i h v h o d o v ter
p r e k o j u ž n e g a dela t r g a v s v o j stari tir » C e r k v e n e ceste«. Z a p r e z b i t e r i j e m se ta cesta
odcepi ter vodi po p o b o č j u hriba v s m e r i k novi carinarnici in s tem omogoči krajšo
z v e z o v o z o v d o cerkve in n j e n e g a okoliša. P r o m e t pešcev p o s r e d u j e s ceste »Ljubljana
— K r a n j s k a g o r a « n o v o s t o p n i š č e , p r o j e k t i r a n o na istem m e s t u k j e r se j e nahajalo staro.
Na g o r n j e m p o d e s t u se odloči leva smer po p o l o ž n i rampi d o v h o d a na t r g oziroma
k novo projektiranemu stopnišču, ki v o d i na t e r a s o in G o r n j o M u r a v o . Desna smer pa
krajša pot s s t o p n i š č e m ob starem o b z i d j u k stranskemu vhodu v cerkev.
Na s e v e r n i strani trga so m i š l j e n e arkade s teraso z novimi poslopji in vrtiči.
 toW

43. Situacija cerkvenega okraja na Jesenicah Ing. arch. Fatur-Kos-Platner, Ljubljana

44. Vila na T o p č i d e r s k o m b r d u Arch. Petar i Branko Krstič, Beograd

45. Dom U d r u ž e n j a Inžinjera i Arhitekata u Beogradu Arch. Dušan Babic, Beograd
O t k u p l j e n i p r o j e k t na konkurzu za Dom U. I. A.

2 e l j a č l o v e k a p o l a s t n e m d o m u ni d a n e s
v e č s t v a r p o s a m e z n i k a , m a r v e č n a s t a j a iz n j e
socialna potreba. O b l i k o v a n j e s o d o b n e g a doma
d o l o č a j o p o t r e b e , g o s p o d a r s k o s t a n j e in n a č i n
življenja prebivalstva. Stanovanjsko vprašanje
postaja od dne do dne važnejši kulturni pro-
b l e m . M a l a s t a n o v a n j a , ki s e d a j n a s t a j a j o , s o
le z a č a s n a r e š i t e v ; e d i n a p r a v i l n a o b l i k a s t a n o -
vanja je majhna hišica z v r t o m . Naš namen v tej
k n j i ž i c i j e , p o d a t i n e k a j p r i m e r o v iz s o d o b n e
s t a n o v a n j s k e k u l t u r e , ki n a j s l u ž i j o č i t a t e l j u v
p o j a s n i l o p r o b l e m a in v p o b u d o .

Iz k n j i g e : A r h . J. M e s a r i n arh. 3. S p i n č i č ,
» S t a n o v a n j e « (slika desno). Ljubljana, Jugoslo-
vanska knjigarna, 1931.
46. Dnevna soba
Arch. Ivo Spinčič, L j u b l j a n a

Oglejmo si prejšnje primere tlorisov.

Na njih vidimo, da so izpuščeni v s i nepo-
trebni prostori. N i k j e r niso predvideni sa-
loni ali sprejemnice, namesto njih opažamo
le v e l i k prebivalni dnevni prostor. Ta j e
vedno tolik, da ga moremo opremiti z vso
potrebno opremo, pa vendar ostane še
d o v o l j prostora za prosto in neovirano kre-
tanje. Ta prostor j e namenjen dnevnemu
ž i v l j e n j u in nam s l u ž i za vse prostore, ki
smo j i h izločili. Ako v tem prostoru ne po-
stavimo j e d i l n e mize, kar j e v mnogih slu-
čajih mnogo b o l j š e , p r i k l j u č i m o temu pro-
storu manjši prostor, ki j e v njem kraj za
j e d i l n o mizo. Tega prostora (jedilnice) ne
zagradimo proti prebivalnemu prostoru z
zidom, marveč s premično stekleno steno,
to j e z v e l i k i m i z a s t e k l e n i m i vrati. Ako se
pokaže potreba, da povečamo enega iz-
med navedenih prostorov, zadostuje, da
odpremo vrata in nastane v e l i k skupen
prostor. S pomočjo takih sten povečujemo
svobodno p r o s t o r e v notranjosti, kakor tudi
z d r u ž i m o vrt ali teraso z našim prebivalnim
prostorom v eno samo celoto. Ta način nam
omogoča z d r u ž i t e v večjega števila v enega
in obratno, ustvaritev večjega števila pro-
s t o r o v iz enega samega.

Iz k n j i g e : Arh. J. Mesar in arh. J. Spin-

čič, »Stanovanje«. Ljubljana, Jugoslovanska
knjigarna, 1931.

47. Dnevna soba

 m * * ,

51. K n j i ž n a omara Ing. arch. G u s t a v O g r i n , Ljubljana

52. Doza Dana Pajnič, L j u b l j a n a

53. I n t e r i e u r Arch. Z . Neumann, Zagreb

54. I n t e r i e u r Arch. Z . Neumann, Zagreb

 55. Interieur

Arch. Z. Neumann, Zagreb

HMJM.

Ing. arch. Rado Kregar

NAČRT ZA REGULACIJO NOVEGA MESTA

Mestni pomerij Novega mesta obsega obširen kompleks, katerega jedro tvori
N o v o mesto, ležeče na p o l o t o k u , ki ga o b d a j a reka Krka, d a l j e p r e j s a m o s t o j n o Kandijo,
k o l o d v o r in okolico p o s t a j e N o v o mesto, p o s t a j o K a n d i j a ter n j e n o okolico.
N o v o m e s t o v s e b u j e danes tri s a m o s t o j n e e n o t e , ki se n e o d v i s n o r a z v i j a j o in š i r i j o .
T e e n o t e so: p o s t a j a N o v o m e s t o z okolico, ki t v o r i s skladišči lesa nekak industrijski
center, d a l j e N o v o m e s t o samo ali stari del mesta z o b č i n s k o hišo, g l a v n i m t r g o m , kapi-
t l j e m itd., in končno t r e t j i del o n s t r a n Krke, K a n d i j a z okolico. T e tri e n o t e ločijo hribi
s strmimi pobočji in g l o b o k o ležeča s t r u g a Krke. Za p r e m o s t i t e v t e r e n s k i h zaprek so se
morale zgraditi obsežne tehnične naprave (mostovi, predor, oporno zidovje itd.). Te
e n o t e se b o d o v d o g l e d n e m času povečale in s t r n i l e v e n o celoto in iz tega razloga
j e važno, da sta točno začrtana smer in o b s e g razvoja z ozirom na e n o t n o notranjo
o r g a n i z a c i j o mesta, to je p r o m e t a , kanalizacije, elektrifikacije, industrije, trgovine itd.,
kakor tudi z o z i r o m na e s t e t i č n o lice c e l o k u p n e g a mesta. P r o m e t n e ž i l e in t e r e n s k e pri-
like same v v e l i k i meri določajo smer razvoja, l e g o o k r a j e v , v r s t o s t a v b n e g a s i s t e m a itd.
V danem slučaju j e lega za i n d u s t r i j s k e z g r a d b e , skladišča i. dr. možna v g l a v n e m
ob obeh kolodvorih Novo mesto in Kandija z odprtim stavbnim sistemom. Možnost
večjega razvoja ima Kandija s kolodvorom zaradi ravnejšega terena in večje bližine
glavnega dela mesta. Jedro celega mesta tvori stari del mesta z trgovinami, uradi,
šolami, cerkvami in stanovanjskimi hišami v deloma strnjenem, deloma odprtem stavb-
nem sistemu. S e v e r n i del okolice jedra pa j e primeren v prvi v r s t i za u r a d n i š k e k o l o n i j e .
S t r n j e n i s i s t e m obsega tudi ob mostu ležeči del Kandije in j e enako prikladen za trgov-
s k e in stanovanjske hiše. Južni del pa ima izborno lego za enostanovanjske v i l e in hiše
s predvrti, dalje za k m e t i j e in druga posestva. Ob potoku j e primeren teren za žage
in mline na vodni pogon.

Za regulacijo cest so v prvi vrsti merodajne že obstoječe, katere bo glede na

avtomobilski promet po možnosti izravnati tako v smeri kot napetosti. V danem slučaju
ostane glavna cesta kot je, le da se izravna pri kolodvoru in narede p r a v i l n e j š i loki
od predora do pošte. Ta del ima dobiti obojestranski drevored, dočim bi drugi del
imel d r e v j e zasajeno le na eni strani; oporno z i d o v j e ob železnici onemogoča zasa-
ditev drevja tudi na tej strani. Ta cesta bo imela do trga pred pošto zadostno širino.
Nevarna pa j e ožina od tega do glavnega trga, dalje ožina na obeh straneh mostu.
N a j n e v a r n e j š e mesto v avtomobilskem prometu tvori točka, k j e r prehaja cesta v trg in
nastane kot 90". Z o z i r o m na nevarnost se mora smer vozovnega prometa ločiti na ta
način, da se r a z š i r i s trgom paralelno tekoča cesta in bi šla smer v o ž n j e po trgu navzdol
proti mostu, po ulici navzgor in bi prihajali v o z o v i na glavno cesto na trgu Sv. Katarine.
Stara cesta, ki vodi preko Marofa, bi se n e k o l i k o zregulirala, zasadila z drevoredom,
ki bi prehajal mestoma v gozd in bi tako postala idealno sprehajališče s krasnimi po-
gledi na mesto in reko. T u d i cesta pri St. Petru bi ostala le z malenkostnimi korekturami
l i n i j e in vzpona. Prostor med že obstoječimi cestami bi se razdelil z mrežo k o l i k o r mo-
goče ravnih cest. Za ta del, to j e od kolodvora Novo mesto do starega dela, se določa
odprti stavbni s i s t e m s predvrtovi.
Regulacija starega dela mesta (jedra) ne ustvarja b i s t v e n i h sprememb. Ulice osta-
nejo v glavnem iste in bi se le izravnale črte, odstranile ožine in druge nepravilnosti.
Važna j e v tem slučaju regulacija trgov in parkov, tako n. pr. K a p i t e l j s k e g a trga pred
pošto, pred sodiščem, trga Sv. Katarine, glavnega trga, F l o r j a n s k e g a trga, obeh mostovnih
glav, parka na starem pokopališču, prostora za kopališče, stadiona in promenad ob K r k i .
Veliko važnost imajo v regulaciji javni nasadi, parki, d r e v o r e d i , otroška igrišča,
šetališča itd. T u d i v tem o z i r u bo pri regulaciji Novega mesta možno v polni meri
zadostiti h i g i j e n s k i m in e s t e t s k i m zahtevam. S p r e l o ž i t v i j o pokopališča j e dana možnost,
spremeniti staro pokopališče v senčnat park, ki bo segal do Krke, obdajal kopališče in
Stadion ter se nadaljeval kot d r e v o r e d na promenadi ob K r k i do drugega jeza. Strmo
o b r e ž j e bi se zasadilo z d r e v j e m tako, da bi bil ves polotok obdan s pasom zelenja in
krasno promenado. Enako tudi bregovi na k a n d i j s k l strani.
Stavbni s i s t e m starega dela j e v pretežni večini strnjen, le na zahodni strani, k j e r
leži bolnica, prehaja v odprtega s predvrtovi in tvori tako prehod v park. Ta del mesta
j e z o z i r o m na solnčno lego in čistoto zraka prikladen za zgradbo hiralnice in s i r o t i š n i c e ,
zlasti, ker sta v neposredni b l i ž i n i tudi k a p i t e l j s k a cerkev in bolnica.
Poglavitne važnosti pa j e regulacija kapitlja, ki dominira nad mestom in tvori
n a j k a r a k t e r i s t i č n e j š i element in to po s v o j i legi in s l i k o v i t i obliki.
Za regulacijo Kandije sta določena oba sistema, to j e s t r n j e n i in odprti s predvrtovi.
S t r n j e n i s i s t e m obsega le bloke ob mostovni glavi, dočim so v s i ostali v odprtem sistemu.
Najtežja j e regulacija o b r e ž j a . Regulacija cest se prav tako opira na današnje ceste, in
sicer na one, ki v o d i j o proti M e t l i k i , proti St. Jerneju, proti Toplicam in proti Smihelu.
Bregovi potoka ostanejo poraščeni z drevjem in bodo tvorili vez z oddaljenejšimi
 gozdovi. Ker j e lega nove klavnice že določena, se mora prenesti tudi s e j m i š č e in bi
v tem slučaju ležalo s e v e r n o od klavnice.
K zazidavi novih blokov, t. j. v področju Kandije, vzhodno od glavnega kolodvora
odn. s e v e r n o od gimnazije, v odprtem stavbnem sistemu, j e pripomniti, da se regulacija
ozira na stara pota. Poleg obstoječih komunikacij preko reke K r k e so p r o j e k t i r a n i mo-
stovi za krajšo zvezo mesta s kandijskim kolodvorom v bližini železniškega mostu,
s e v e r n i del mostu pa veže novi most z Ragovimi logi.

56. Regulacija N o v e g a mesta Ing. arch R a d o Kregar

 A R H I I E K I U K A
MESEČNA REVIJA

HERAKLITH
S M O T R A
IZDANO PO H E R A K L I T H TVORNICI RADENTHEIN
2 G O D I S T E O K T O B A R 1932 b R O 3 2

Nova kalorična centrala tvornice u Dugojresi

Svi krovovi su izolovani Heraklith ploiama / Foto: FirSt, Zagreb
Heraklith u industrijskom graditeljstvu
U broju 1. drugog godišta Heraklith s m o t r e ukazali
s m o na prednosti Heraklith-ploče k a o m o d e r n e g r a d -
i e v n e t e k o v i n e . U o v o m e bismo b r o j u n a r o č i t o htjeli
da s k r e n e m o pažnju na izolaciona s v o j s t v a Heraklitha.
M a t e r i j a l i koji su u g r a d j e v i n a r s t v u kroz stolječa
t a k o r e č i s u v e r e n o vladali bili su kamen, opeka, drvo
i ž e l j e z o . Od novijih m a t e r i j a l a beton j e g o t o v o jedini
koji je s t e k a o sa p r i j a š n j i m a punu ravnopravnost.
Ako b a c i m o pogled unatrag o p a z i č e m o tendenciju da
se sa novim m a t e r i j a l i m a h o č e u g r a d j e v i n a r s t v u u
p r v o m e redu da postigne jeftinije g r a d j e n j e . N a s t o j a n j e
da se postignu manji t r o š k o v i g r a d n j e ide o n a m o , da
se na jednoj strani dimenzije z i d o v a i stropova
s a o b r a z c s t v a r n o m o p t e r e č e n j u i č v r s t o č l , a na drugoj
pak strani da se uopče m j e s t o suviše glomaznih m a s a
u zidovima k a o izolator s t a v i zračni prostor. Za s v a k i
novi m a t e r i j a l odlučno j e dakle d v o j e : stabilitet i
toplinska izolacija.
U m a s i v n o m zidju p o s t i z a v a se oboje, ali je s t v a r n a
č i n j e n i c a da su, što se stabiliteta tiče, naši masivni
zidovi daleko p r e j a k o dimenzioniranj. U tome pogledu
za n a š e je g r a d j e n j e ciglom bila od v e č e g uticaja
tradicija nego li s t v a r n a p o t r e b a , č e m u n e k a k a o dokaz
posluže svi oni masivni zidovi, što ih s u s r e č e m o u
starim g r a d j e v i n a m a .
Kod novijih gradjevnih m a t e r i j a l a uslovu stabiliteta
biče r e d o v n o udovoljeno, j e r se g o t o v o b e z iznimke
radi o o b l a g a n j u okvirnih ili k o s t u m i h konstrukcija
( S k e l e t t b a u ) iz drva, ž e l j e z a i ž e l j e z o b e t o n a . Nije
medjutim uvijek tako s drugim uslovom, a t a j je potpuna
izolacija i č u v a n j e topline. T o p l i n s k a izolacija z a p r a v o
je osovina, oko k o j e se k r e č u s v a pitanja novih
gradjevnih materijala. S v e ove materijale treba u
S t a n i č a za električni rasklopni uredjaj
Svi betonski stropov! izolovani su Heraklith plotama / Foto: FirSt Zagreb
N j e g o v a u p o r a b i v o s t za s v r h e i z o l a c i j e
p r v o m e redu prosudjivati po tome, da li su za uticaje
t e m p e r a t u r e potpunoma nepropusni ili nisu, z a h t j e v
dakle, koji je sa gledišta higijene i e k o n o m i j e od
p r v o k l a s n e važnosti.
S l o j z r a k a dovoijno nam je poznat k a o izolator i loš
vodič topline iz k o n s t r u k c i j e d v o s t r u k o g prozora. Nije
dakle n i k a k v o čudo da se u g r a d j e v i n a r s t v u ovaj
princip počeo p r i m j e n j i v a t i i kod zidova. Medjutim šuplji
zidovi t. j. masivni zidovi sa z r a č n i m mediuprostorom,
šuplje o p e k e sa zračnim kanalima, te napokon i s a m e
porozne opeke, s v e to nije za g r a d j e v i n a r s t v o bilo od
revolucionarnog značenja. T o j e i razumljivo, a k o
pomislimo na to, da su kod o v a k v o g g r a d j e n j a dimenzije
zidova o s t a l e iste, a k o se z b o g inedjuprostora i nisu
p o v e č a l e . Š u p l j a i porozna o p e k a održale su s e pak
s a m o za lake n e n o s i v e zidove.
U š t e d n j a na materijalu za zidove p o s t i z a v a se u n o v i j e
doba s a m o t a k o z v a n i m kosturnim i okvirnim kon-
s t r u k c i j a m a , gdje se k o n s t r u k c i j a ispunja ili o b l a ž e bilo
kakvirn lakini m a t e r i j a l o m . O izolatornim s v o j s t v i i n a
toga m a t e r i j a l a ovisi s v a docnija u p o r a b i v o s t g r a d j e v i n e
u s v r h e rada ili s t a n o v a n j a . Oovjek bi z a p r a v o mislio
da č e s v a k a skeletna g r a d j e v i n a ( S k e l e t t b a u ) k o j a j e
spolja i iznutra o b l o ž e n a bilo čime, dakle drvom,
betonom, opekom ili kojom god drugom pločor.i, biti
dobro izolovana. Medjutim tome nije tako.
I s t r a ž i v a n j e m u t i c a j a topline ustanovilo se da je uzduh
s a m o onda dobar izolator, ako se u prostorima, gdje
j e z a t v o r e n , nalazi u miru. Kod visokih s l o j e v a z r a k a ,
dakle onih koji s e nalaze izmedju dvije opiate u zidu,
lako zrak dolazi u g i b a n j e , a k o na pr. v a n j s k a oplata
zida lako propušta hladnoču ili vručinu. Z a t v o r e n i č e
uzduh uslijed toga povuči sa sobom p r e m a g o r e ili
 Nova kalorična c e n t r a l a
t v o r n i c e u Du< o j r e s i
Sala za turbine / Stropovi iz
Zeljezokanatnih nosioca Izvana
sa drvenom oplatom i Rube-
roidom pokriveno. S unutarnje
strane Heraklith ploče izmedju
T nosioca

dolje toplimi, odnosno hladnoču, pa ne č e dugo trajati nevremena, t r a j n a suhoča, nepropusnost za zvuk i
da se ista p r o m j e n a temperature prenese i u unutarnjost šum, lakoča, lagana obrada, č i s t o č a od gamadi, dobro
gradjevine. Treba dakle ved samom vanjskom i žbukanje it. d., H e r a k l i t h p l o č a j e o 11 a, k o j a
nutarnjom oplatom spriječiti da uzduh, odredjen kao u sebi sjedinjuje sva svojstva dobro g
izolator, dodje u gibanje, d r u g i m r i j e č i m a, s a ni a i z o I a t o r a. Osnovni materijal iz koga se izradjuje
gradjevna ploča treba da b u d e potpuni Heraklith je drvna vuna, koja je naročito imprcgnirana
i z o l a t o r , ona t r e b a da u biti ima ona s v o j s t v a , što protiv vatre. Svako v l a k a n c e vune potpuno se
ih imaju naše tkanine i krzna. U pogledu izolacije s k a m e n j u j e prevlakom specijalnog morta. Vrlo uzanim
najbolja č e dakle biti ona g r a d j e v n a ploča u kojoj je povezivanjem vlakanaca sa mortom postizava se
uzduh v e č po samoj strukturi ploče raspodijeljen na b e z b r o j malih šupljinica, od kojih je takodjer svaka
male šupljinice. za se z a t v o r e n a . O v e šupljinice osnov su na kome
Uza s v e druge uslove, koji se z a h t i j e v a j u od dobre počiva znatno s v o j s t v o izolacije u Heraklitha, koji smo
g r a d j e v n e ploče, k a o što su sigurnost od v a t r e i u ostalom malo prije teorijski pokazali. Ne postoji

D. D. D o m a č e T v o r n i c e P r e d e n j a i T k a n j a P a m u k a , Dugaresa
Ova tvornica več nekoliko godina unatrag upotrebljava za sve svoje novogradnje i pregradnje velike količine Heraklith ploča

L
materijal koji bi uz tako visoki porozitet bio tako
dobar izolator. Zato je Heraklith i vrlo lagan, pa mu
je težina svega 400 kg/m3.
Izolatorna vrijednost nekog materijala iskazuje se
brojem jedinica topline, koje mogu da kroz 1 nv zida
prodju na 1 sat kod 1" razlike u temperaturi. Znanst-
vena ispitivanja ove vrste vršio je naročito institut za
tehničku fiziku tehničke visoke škole u Munchenu.
Potrebno je dakle svaki materijal u tome pogledu ispi-
tati. Propusni broj za toplinu kod Heraklitha usta-
novljen je u Munchenu sa 0,066 kod 0° Celzija, a ne-
davno po „Tehničkom obrtnom muzeju" u B e č u sa
0,065 kod 10° Celzija. Za samo pak zidje od Hera-
klitha ustanovljen je taj broj sa 0,075, dočim za zidje
iz opeke isti iznosi 0,75, pa je dakle Heraklith deset
puta bolji izolator od opeke. Vidi o tome i svjedo-
čanstva iz prakse gdje je Heraklith primjenjivan kao
napr. kalorična električna centrala i tvornica Dugaresa,
tvornica „ K a r t o n " Zagreb, tkaonica svilene robe Osijek,
t r a m v a j s k e remize u Ljubljani, tvornica č e b e t a i frotir
tkanina Miiller, Vukovar, i mnoge druge. Uz mnoge
civilne zgrade (za stanovanje) gdje je Heraklith upo-
trebljen, navodimo industrijske gradjevine specijalno
ovdje zato, jer se kod industrije radi o glomaznijim
gradjevinama i prostorima, te o večini mehaničkim
uticajima tako, da bonitet Heraklitha još više iskače.
Heraklithom gradi se uz dobru izolaciju i vrlo brzo.
T k o hoče da gradi brzo nesmije naime da u gradje-
vinu donosi mnogo vode. Za vezivanje zbog svojih
dimenzija i načina ugradjivanja Heraklith ne treba
mnogo morta, dakle ni mnogo vlage. S a s t a v je Hera-
klitha takav da ne prima u se ni vlagu iz zraka, a ni
onu iz žbuke, koja se na nj baca. Vlaga iz morta
ispari se v e č nakon nekoliko dana na izvanjoj strani,
pa u najkrače vrijeme gradjevnoj vlaži nema ni traga.
Dobra izolacija i brzo gradjenje biče zacijelo razlogom
da je Heraklith vrlo dobro uveden kako u civilno, tako
i u industrijalno graditeljstvo. Asbest, folgurit, katrani-
sana ljepenka, sadra, lagani betoni i t. d. v e č su se
prije rata upotrebljavali za stropove i krovove tvor-
nica i industrijskih nastana, medjutim za stambene
gradnje bili su bez naročitog značenja. Zbog svojih
univerzalnih sposobnosti Heraklithna je ploča onaj
gradjevni materijal, koji zadržava punu upotrebljivost
i prednost kod sviju vrsti gradjenja i gradjevina.
Ing. Oto Rechnitzer.

S u š i o n a predje u tvornici u Dugojresi

Staklenobetonski strop izolovan j e sa Heraklith plocama od 3 c m kno t. zv. izgubljena oplata I ucprkoc velikih temperaturnih razlika ne stvaraiu
se oborine para odnosno rosa / Foto: Firšt, Zagreb

4
i
Nova kalorična centrala tvor-
nice u Dugojresi
Kotlovnica / Strop isto Iz željezokanatnih
nosioca sa Heraklith pločama izmedju
T nosioca. Ovaj strop odgovara najbolje
savremenlm gradjevnim propisima o
lakim stropovima nad kotlovima visokog
tlaka / Foto: Firšt, Zagreb

Gornja etaža nove Kalorične

centrale u Dugojresi
Za izolaciju betonskih stropova upo-
trebljene su Heraklith ploče

Tvornička m e s n i c a u Dugoj-
resi
Ova j e mesnica izgradjena u jednoj
postoječoj otvorenoj terasi. (J svrhu
izolacije obješena je na postoječi be-
tonski strop 5 cm debeli Heraklith strop
ugradnjom ploča izmedju T nosioca. Na
isti način izvedena je izolacija hladlona
l radione mesnice pod istom terasom. Za
izolaciju stiiena hladione upotrebljene
su 15cm debele Heraklith ploče / Foto:
Firšt, Zagreb
r

P r v a J u g o s l a v e n s k a T k a o n i c a S v i l e n e R o b e D. D. u O s i j e k u
Svi su stropovi izolovani Heraklith pločama. CJpotreba 3.800 m* 2.5 cm iakih Heraklith ploča. Za nastavnu izgradnju d r u j e polovice ove tvornice
naručeno je upravo dalnjih 3.200 m 2 2.5 cm jaklh Heraklith ploča

T v o r n i c a . . K a r t o n " d . d. Z a g r e b S a v s k a c
Izolacija betona Heraklith pločama deblj. 2.5 cm
T v o r n i c a P o k r i v a č a i F r o t i r s k e R o b e T h e o d o r Muller u V u k o v a r u
Svi stropovi izolovani su Heraklith pločama 5 cm debljine. Gpotreba 2.300 m 2 ploča 5 cm

Z g r a d b a R e m i s e E l e k t r i č n i h c e s t n i h ž e l e z n i c v Ljubljani
Izolacije stropa iz Heraklitha. (Jpotreba 1.500 m* ploča
HERAKLITH VJESNIK
UVOZOM H E R A K L I T H P L O C A P R O M I C E M O IZVOZ NAŠIH AGRARNIH PROIZVODA.
T v o r n i c a Heraklith ploča u Radentheinu sklopila je sa Jugosl. eksportnom tvrtkom J . Klefiš u Jagodini
privatno clearing utanačenje, glasom kojega se utanačenja medjusobna potraživanja ovih dviju tvrtka
i to za uvoz Heraklith ploča u Jugoslaviju te izvoz agrarnih proizvoda iz Jugoslavije u Austriju prema
povremeno utanačenim tečajevima obračunavaju.
Obzirom na eminentnu važnost o v e i takve vrsti trgovine i naši su nadležni faktori tu našu inicijativu
iskreno pozdravili.

H E R A K L I T H P L O C E ZA IZGRADNJU NOVIH TVORNlCKIH O B J E K A T A U DUGOJ R E S I .

U prilogu Vam šaljem nekoliko s n i m a k a g r a d n j a , koje je po mojim n a c r t i m a i pod mojim g r a d j e v n i m v o d s t v o m
izgradilo D. D. D o m a č e T v o r n i c e P r e d e n j a i T k a n j a P a m u k a u Dugoj R e s i , za koje je g r a d n j e upotrebljeno vrlo
mnogo Heraklith ploča.
Kroz mnogo godina ispitivali smo mnogo vrsti s a v r e m e n o g g r a d j e v n o g m a t e r i j a l a u pogledu uporabivosti i podesnosti,
k v a l i t e t e i cijene. 110 Heraklith pločama nijesmo našli r a v n o p r a v a n g r a d j e v n i m a t e r i j a l . — E r n e s t B r a u n b o c k ,
graditelj, Duga R e s a .

H E R A K L I T H ZA Z Q R A D B U R E M I S E E L E K T R I Č N I H C E S T N I H Ž E L E Z N I C V L|UBLJAN1.
Radi Vam potrdimo, da s m o heraklit pri naših zgradbah uporabljali z najboljšim uspehom-
Uporabili smo heraklit v upravnem poslopju za v m e s n e s t e n e in v remizi c e s t n e železnice za o p a ž e n j e podgleda
stropov. Heraklitne plošče 21/» cm m o č n e so se pribile neposredno na stropnike, kljub temu, da so stropnike v
razdalji 1 m in v e č , se heraklitne plošče niti n a j m a n j niso deformirale. M o r e m o mirno reči, da so heraklitne plošče
i z v r s t e n m a t e r i j a l za o p a ž e n j e s t r o p o v , p r v o v r s t e n nosilec o m e t a , t e r g o t o v o , z ozirom na toplotno in z v o č n o
izolacijo c e n e n o in e n o s t a v n o uporabo, n a j b o l j š e g r a d i v o sedanjosti.
V e s uporabljeni heraklit se j e izvanredno dobro obnesel in ga radi njegovih res prvovrstnih lastnosti splošno
priporočamo. — Z odličnim s p o š t o v a n j e m : Splošna maloželezniška družba d. d., v L j u b l j a n i .

P R V A J U G O S L A V E N S K A TKAON1CA S V I L E N E R O B E D. D., O S I J E K .
O v a n a j m o d e r n i j a d o m a č a t v o r n i c a o s n o v a n a je godine 1930. po k o m e r c i j a l n o m savjetniku Emilu Schielu iz
B e č a , koji je dalekovidnošču iskusnog industrijalca podigao jednu od najmodernijih tvorničkih zgrada u J u g o -
slaviji. T v o r n i č k a z g r a d a ima izgradenu površinu od 3.198 m a te je izgradena u dvije etape. P r v i dio, po
prilici polovina površine, p r e m a nacrtima aril. Augusta S t r a n g a iz B e č a izvedena po o s j e č k o m g r a d e v n o m po-
duzeču Ing. Freundlicha god. 1.930.—, a druga polovina prema nacrtima Ing. Freundlicha po istom g r a d e v n o m
poduzeču god. 1931. K a k o prvi tako i drugli dio gradnie izveden je u začudo k r a t k o m vremenu od nepunih deset
tjedana, što je sigurno djelom zasluga upotrebe Heraklitha, koji je za s v e s t r o p o v e upotrebljen.
Zgrada imade u horizontalnoj projekciji 2.406 n r shed k r o v o v e , a ostali dio je pod ravnim k r o v o m . K a k o smo
v e č gore spomenuli, svi su stropovi izolirani Heraklith pločama te je za tu svrhu upotrebljeno c c a 3.800 m 2
Heraklith ploča 2.5 cm debljine. P l o č e su pribijane čavlima na drvenu konstrukciju, ali sljubnice nijesu zali-
v e n e mortom, nego su na sljubnice priljepljene b a n d a ž e od jute u širini od 8—10 cm. Kao ljepilo je upotrebljen
rijedak niort od sadre, u koji je primiješano nešto tutkala. Na taj način j e isključeno pucanje žbuke na s a s t a v -
c i m a ploča.
Upotreba se Heraklitha pokazala vrlo ekonomskom, jer su se i najmanji otpaci mogli upotrebiti. K a k o u t v o r -
nici radi preko 200 tkalačkih s t a n o v a i još nekih 60 drugih s t r o j e v a , to je cijela zgrada, a naročito stropovi
izvrgnuta stalnom tresanju. U n a t o č toga nijesu se do sada pokazale nikakove loše posljedice, tako da zaključno
mogu izreči povoljan sud upotrebe Heraklitha za stropove. Ing. Ljudevit Freundlich. Osijek, dne 22 f e b r u a r a 1932.

U P R A V A P R V E J U G O S L A V E N S K E T K A O N I C E S V I L E N E R O B E D. D. 11 O S I J E K U .
Istom danas se s v r a č a m o na V a š c. dopis od 20 o. m. pa Vam rado saopčujemo, da s m o sa upotrebom Vaših
Heraklith ploča za p o k r i v a v a n j e naših tvorničkih o b j e k a t a vrlo zadovoljni pa č e m o se kod dalnje izgradnje naše
t v o r n i c e sa Heraklithom opet rado poslužiti. - P R V A J U G O S L A V E N S K A T K A O N I C E S V I L E N E R O B E D. D.
Nečitljivi potpisi v. r., O s i j e k , 31 augusta 1932.

T H E O D O R M U L L E R T V O R N I C A P O K R I V A C A I F R O T I R S K E R O B E U VUKOVARU.
P o t v r d j u j e m da sam sa Heraklith pločama po V a m a dobavljenim dosad. zadovoljan te se do d a n a š n j e g a dana nijesu
pokazali nikakvi maiijci. — T h e o d o r M i i l l e r , nečitljiv potpis v. r., V u k o v a r , 27 augusta 1932.

H E R A K L I T H P L O C E ZA G R A D N J E E L E K T R O - I N D U S T R I J S K I H O B J E K A T A U Z A G R E B U .
O v i m e Vam j a v l j a m o , da smo sa Vašfm Heraklith pločama. sa kojima smo izgradili naša skadišta, vrlo zadovoljni
te č e m o ili rado s v a k o m preporučiti. - V e l e š t o v a n j e m IVAN P A S P A I SINOVI P R V A H R V . T V O R N I C A ZA E L E K T R O
I N D U S T R I J U , Z A G R E B , P a s p a v. r.

S v o j s t v a H e r a k l i t h p l o č a : lakoča, prostorna težina 3 6 0 — 4 0 0 kg m 3 , vanredna izolaciiona sposobnost,

koeficijent vodliivosti topline 0.066 kod 0° Celsiusa — nepropustljivost zvuka, koeficijent apsorpcije 0.56 — slguran
od plamena — izvršna podloga za žbukanje, velikog ie formata — dade se piliti, svrdlati i čavlati, prost je od
gamadi i klica — nooRraničono jo trajnosti — Normalna veličina 2 0 0 X 5 0 cm. — Debliine: 1.5, 2.5, 3.5, 5, 7.5 1 10 cm
UNDERWOOD
pisalni
stroji so
danes na
svetovnem
trgu
priznani
najboljši

P R E K O ŠTIRI MILIJONE V DNEVNI RABI

Glavno zastopstvo
ima tvrdka
LUDOVIK BARAGA
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6
Telefon 29-80
Za vsak tovarniško
nov pisalni stroj
nudim tovarniško
pismeno jamstvo

UNDERWOOD
Stavbna družba d. d. Ljubljana
P i s a r n a : Dunajska cesta 17 O b r a t o v a I i š č e i n s k l a d i š č a : Šmartinska cesta 46
Telefon: 2046 Ustanovljena leta 1873 Telefon: 2393

Stavbstvo // Tesarstvo // Žaga

II Parna opekarna // Kamnolom

Gramoznica // Trgovina z

GRADBENIM MATERDALOM
Kot stavbno podjetje z lastnim koncesijoniranim tesar-
stvom in žago na električni pogon prevzema in izvršuje
vse vrste visokih in talnih stavb.

Lastna p a r n a o p e k a r n a na Viču pri Ljubljani

proizvaja priznano prvovrstno opeko-.
navadne in votle zidake, zarezane strešnike,
bobrovce, drenažne cevi itd.

Lasten kamnolom v Podpeči dobavlja podpeškikamen,

splošno znan tako v kamnoseški industriji, kjer izvrstno nadomešča
tuje drage marmore, kakor tudi v stavbstvu, kjer daje trajen in
odličen gradbeni materijal. uporaben zlasti za podzidke, ograje\ tla-
kovanje vrtnih potov v modernem slogu in si.

Isti kamnolom dobavlja prvovrsten gramOZ za posipanje cest

ter pesek za finejša betonska dela in za fasadne omete.

Lastna gramoznica.
Glavno zastopstvo največje jugoslov. tovarne mavca ,, SANA" d. d.,
Zagreb, za vso dravsko banovino.

Stalna zaloga mavčnih plošč.

PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA
„ B A K U L A " ZA STROPE I N STENE

J O S I P R. P U H - LJUBLJANA
GRADAŠKA ULICA ŠT. 22
TELEFON INTERURBAN ŠT. 2513

B A K U L A
(LESENO PLETIVO)
STAVBNI MATERIJAL SEDANJOSTI!
NASPROTNIK POMANJKANJA STANOVANJ!
 IVAN GENUSSI
»m um mu i mu i m i hm
i hhi
i i

PLESKARSTVO
ll||||IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII|l|lll||||IIIIIIIIIIN||llll||l|llll|||llll||U

IZVRŠUJE
VSA PLESKARSKA DELA V MESTU
IN NA DEŽELI PO KONKURENČNIH CENAH
PRI PRAVILNI UPORABI VEČLETNA
GARANCIJA

LJUBLJANA
I G R I Š K A ULICA 10
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN^
<l||||llllllllll|lllllllllll||lllllllll|||llllllllll||lllllllll|||llllllllllll|IIIIW

Ljubljanska Komercijalna
družba
S p e c i j a l n a t r g o v i n a g r a d b e n e g a m a t e r i j a l a in
potrebščin, ima m e d drugim stalno na zalogi:
Isol
sijajno p r e i z k u š e n o s r e d s t v o z a izola-
cijo b e t o n a t e r z i d o v j a p r o t i v l a g i in
za osušitev vlažnih sten.

Tektol
črno zaščitno ličilo z a b e t o n in železo.

Insulite-plošče
z a lahke brzogradnje, medstene, stro-

U
L i j povja, k o t p o d l a g a z a linolej, najidealnejši

U O IJ O. l i Cl materijal z a izolacijo proti vročini, m r a z u ,

= z v o k u itd. 1 m 2 t e h t a s a m o 3 ' 4 0 k g .
B l e i w e i s o v a c. 18 MikrOSOl
n a j u s p e š n e j š e s r e d s t v o proti z i d n i gobi.
TEHNICKA BANKA A.I). BEOGRAD
u sopstvenoj zgradi N e m a n j i n a 35
Osnovana 1021.
ELEKTRIČNE
INŠTALACIJE
T E L E F O N : direkcija 37-6-5
blagajna 3 4 - 4 8
Uplnceni kapital i rezerve 13,000.000 Din
U l o z i i p o v u č e n i k r e d i t i 27,000.000 Din
Finansirn tehnička, gradevinska i industrijska pre-
duzeča. P r i m a ulofje na štednju i odkazuje ili bez od- ZA IuČ in pogon za vse
ka7.a. O b a v l j a sve b a n k a r s k e poslove.
vrste objekte

GVOŽOARSKA T R G O V I N A

A V R A M FILIPOVIC I BRAT
B E O G R A D , Kraljev trg 11 ELEKTRIČNA
SVETILA
Preporučuje
Veliko »tovarlite gradevlnskog matorljala I l o :
G v o z d e n l h n o s a č a svih p r o f i l a , b e t o n s k o g v o i d e
svih d i m e n z i j a , c e m e n t a b e o č i n s k o g I r a l j s k o g ,
g i p s a a l a b a s t e r i š t u k a t u r , I z o l a c l o n e ha rt i j e,
t r s k e za p l a f o n e , e k s e r a I t. d.
v s a k o v r s t n a , v veliki izberi
TELEFON 28-00
55-54
S t o v a r i i t e 20-27 nudi

ELEKTROINDUSTRIJA d. D.
UJ

JOSIP FABIJANEK
•O
UJ
M
BEOGRAD, KRALJA H I L A N A 2 0 LJUBLJANA, Gosposvefcka cesta 13
a
u) Atclije 3 a unutrašnje uredenje i dekora- T E L E F O N I N T E R U R B. 23-14
as racije. Kompletno uredenje stanova, Ure-
O-.
denje stanova. Uredenje hotela, k a f a n a ,
O vila i ostalo. Veliki isbor sviju vrsta tape-
y;
d tarskos nameštaja, kako: kožene klub- •f I L I t "
ac 3arniture, salonske garniture, patentne
< G r a d e v i n s k o - u m e t n i č k o - b r a v a r s k a radionica
H fotelje i dr. ~ Toplo se preporučuje svima i instalater vodovoda
UJ a r h i t e k t i m a 5 a unutrašnje uredenje
CL, stanova i drusih. Telefon 18-11 S K A D A R S K A 13 T E L E F O N 24-59
<
S O P S T V E N I K M I L A N 2. I L l t

/ILVE/TER BERNOLD
Z l a t n o m m e d a l j o m o d l i k o v a n a na izložbama u
I Ionu, P a r i z u i Rimu. — Z l a t n o m m e d a l j o m
o d l i k o v a n a na Hvima d o m a č i m i/.ložhama.

FABRIKA ROLETNA I GVOZDENIH KONSTRUKCIJA

Centrala NOVI SAD, Šumadljska 14- 8
TEL. NOVI S A D 22-34 TEL. B E O G R A D 32-2
Proizvodi: Filljala B E O G R A D , Dositijeva ul. 51
C e l i č n e r o l e t n e • „ D e t e k t i v " - r o l e t n e • „ S t o r a " - r o l e t n e • „ E s l i n g e n s k e " d r v e n e r o l e t n e _ F r _a n c u_ s k i g v o z d e n i k a p c i za p r o z o r e
tzv. P e r z i j a n e " • S k l a p a j u č e r e š e t k e . . B o s t v i k " • G v o z d e n e o g r a d e za s t e p e n i š t a , za b a l k o n e , za l e r a V e f ž a b a š t e • G v o z d e n e
m a r k i z e - n a d s t r e š n i c e • S t e d n j a k e • G r o m o b r a n e • R e z e r v o a r e • G v o z d e n e i m e t a l n e p o r t a l e za d u č a n e • Perdeta-sunčane
z a s t o r e za d u č a n e , k a f a n e i h o t e l e • D i z a l i c e za j e l o • T e r e t n e d i z a l i c e e l e k t r i č n e i n a ručni p o g o n • G v o z d e n e s t o l o v e za
k a f a n s k e b a š t e • G v o z d e n e k a p i j e i v r a t a • G v o z d e n i p r o z o r i za f a b r i k e , r a d i o n i c e , m a g a z i n e , š t a l e , p o d r u m e i t. d. • G v o z d e n e
k r o v n e k o n s t r u k c i j e za s v a k o v r s n e z g r a d e • G v o z d e n i o d ž a c i za f a b r i k e • S v a k o v r s n a g r a d e v i n s k a b r a v a r i j a • G v o z d e n i stu-
b o v i za e l e k t r i č n e ž i c o v o d e • K i o s k e p a v i l j o n e za u l i č n e p r o d a v n i c e d u v a n a i za j a v n e t e l e f o n s k e g o v o r n i c e • C r k v e n i g v o z d e n i
p r o z o r i • G v o z d e n e k o z e za z v o n a • K r s t o v i z a c r k v e n e t o r n j e v e • D r v e n e ž a l u z i j e za p r o z o r e • T r s k a n e i p l a t n e n e r o l e t n e
za p r o z o r e • „ F l o s " - r o l e t n e • O g r a d e i k a p i j e o d ž i c a n o g p l e t i v a • S v a k o v r s n e g v o z d e n e k o n s t r u k c i j e

»SRBORIT« PRVA S R B S K A F A B R I K A A S F A L T A I K A T R A N S K I H PROIZVODA BEOGRAD

K a n c e l a r i j a : V u k a K o r a c l ž i č a u l . 18. — T e l e f o n b r o j 47-87. — F a b r i k a : B e o g r a d , K n j e g i n j e I . j u b i c e u l . 77 ( D u n a v ) . F a b r i k e t e l . 55-13.
A d r e s a z a t e l e g r . S r b o r l t B e o g r a d . F a b r i k a S k o p l j e , Malu s t u n i e a do m l i n a B a l k a n . F a b r i k e t e l . 4116. A d r e s a zu t e l e g r . S r b o r i t S k o p l j e .
Č e k r a č u n kod F o š t . S t e d i o n i c e u B e o g r a d u b r o j 50.156 C e k . r a č u n kod P o š t . Š t e d i o n i c e v S k o p l j u b r o j .
P R O I Z V O D I : » S r b o r l t « k o ž a s t u l i a r t i j u 3 p u t a i m p r e g n i r a n u . K r o v n u h a r t i j u p o s u t u s i t n i m i k i u p n i m p e s k o m . I l a i t i j u za i z o l a c i j e ,
p o s u t u ea p l u t o m i -strugotinom. » I v a n l t « l i u r t i j u p<isutu l i s k u n o m , i z o l u j u č u h u r t i j u p r o t i v u v o d e i v l a g e , » P a t e n t i r a n o z a d r ž a v u
Jugoslaviju«. . . S r b o r l t mnsu za l e p l j e n j e . M a s u za s p a j a n j e c e v i , M u f e n k i t . Drveni cement. L a k za k r o v o v e . I . a k za g v o ž d e .
i tVi i slnolu- hmol.u " !ade. K a t r a n iz k a m e n o g u g l j a . K u t r u n za l a d e i k a t r a n za m r e ž e . Karbolineum. ..Srborlt" speciialnu
k a b l o v s k u masu za v i s o k i i n>zki n a p o n . I Z R A D U 1 E : . . S r b o r l l " a s f u l m a s t i k e u p o g u č u m u od p r i r o d n o g b i t u m e n a . Srborlt" Kvurr-
a s f a l t , o p e c i j a l a u za m a š i n s k e s a l e , k o j i i z d r ž a v a t e m p e r a t u r u v i š u od 100» C , nu k o j e g n e u t i č u ni k i s e l i n u ni u l j a . Asfaltiranje
u l i c a , t r o t o a r a , b a l k o n a h o d n i k a i td., s a d u g o g o d i š n j o m g a r a n c i j o m . A s f a l t i r a n j e s a k o p r i m e a s f a l t o m , i m p r e g n l r a n j e d r u m o v a
i k o l o v o z a . I z o l a c i j e z i d o v a , p o d r u m a , m o s t o v a , v i a d u k t a , t u n e l a i td., s a g a r a n c i j o m . Iiolovanle sa specijalnim Srborlf-plo-
č a m a : z i d o v a o d v l a g e , z v u k a , t o p l i n e i h l a d n o č e ( K o r k i t e i n p l a t t e n , E i s k o r k p l a t t e n , I s o t e r m o l z i e g e l u n d Schalen). P o k r i v a n j e k r o -
vova: s p e c i j a l n i m kožastim p l a t n o m (Srborit specijal), s p e c i j a l n o m k o ž a s t o m hartijom, sa d u g o g o d i š n j o m g a r a n c i j o m . Zalivanje
k e r a m i č n i h i g r a n i t n i h k o c a k a n a u l i c a m a i p u t e v i m a s a s p e c i j a l n o m . . S r b o r l t " m a s o m za z a l i v a n j e . S v e n a š e n a v e d e n e i z r a d e iz-
v o d i m o po n a š o j n a r o č i t o j m e t o d i . — K v a l i t e t I cene b e z k o n k u r e n c i j e . I n i l n j e r i m a I p r e d u z i m a č i m a n a r o č i t e cene.
z<
—1
J
FELIKS TOMAN
m KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
D
J
> LJUBLJANA
U
R E S L J E V A C E S T A ŠT. 30
o
z
cc
o
m
N
U
*
tO
>
o
o
OC
f-

>G OBLAGANJE FASAD

>G0

INTERJERJI
2
a
O
h
co
> SPOMENIKI
J
<
H
CC
o
CL TELEFON ŠTEVILKA 3060

»OBNOVA« GRADBENA DRUŽBA z o z,

MIKLOŠIČEVA C. 16/11. • POŠTNI P R E D A L 277 LJUBLJANA

IZVRŠUJE
BETONSKE IN ŽELEZO BETONSKE ZGRADBE. TALNE
IN VODNE ZGRADBE. I N D U S T R I J S K E ZGRADBE.
GRADBA CEST IN ŽELEZNIC. VISOKE STAVBE VSEH
VRST. INŠTALACIJA CENTRALNIH KURJAV, SANI-
TARNIH OPREM IN GRADNJA VODOVODOV, KANALI-
ZACIJE. KURILNA TEHNIKA : GRADNJA TOVARNIŠKIH
DIMNIKOV, APNENC, OPEKARN, VZIDAVA KOTLOV ITD.

B A N Č N I K O N T O . L J U B L J A N S K A K R E D I T N A B A N K A , L J U B L J A N A . P O Š T . H R A N I L N I C A L J U B L J A N A 12.472

B R Z O J A V I : O B N O V A L J U B L J A N A • T E L E F O N 23-80
REBEK DOSIP
L J U B L J A N A

splošno ključavničarstvo
Cankarjevo nabrežje štev. 9

Ustanovljeno 1842 Telefon 2814

Brata £fterl nasi.

M a r t i n e , Č e r n e tf C o .
družba s o. s.

Ljubljana,
Vošnjakova ulica S

Sprejema vsa v plesRarslco in črlcoslilcarsRo stroko

spadajoča dela od preproste do najfinejše izvršitve
Specijalna delavnica sa imitacijo vsef} vrst lesa in
marmora
 TEOD. KORN V LJUBLJANI
(prej Henrik Kom)

U s t a n o v l j e n o 1. 1852

Naslov za brzojavke:
KORN

Telefon štev. 2014

Račun poštne hranilni-

ce v Ljubljani št. 11.006

KROVEC / STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR

I N S T A L A C I J A V O D O V O D O V IN C E N T R A L N E K U R J A V E

KERAMIKA t o v a r n a peči

KERAMIKA tovarna štedilnikov

KERAMIKA tovarna k a m e n i n e

KERAMIKA tovarna
samotnih izdelkov

J. KLEMENČIČ ?R^2BzA N O V O M E S T O
 Kdor
zida
naj ne p o z a b i na

HERAKLITNE PLOŠČE
I
Za zunanje stene pri lesenem, železo-
betonskem ali jeklenem ogrodju, za
notranje vmesne stene, strope, pode,
izzidavo podstrešij, oblogo zidov j a
iz opeke, hladilne naprave, strehe itd.

H E R A K L U N E P LO Š Č E V A M N U D I J O :
Nenavadno kratko stavbeno dobo
Najboljše varstvo zoper mraz in vročino
1 0 c m d e b e l a p l o š č a iz l i e r a k l i t a = 1 in d e b e l zid iz o p e k e
. Absolutno varnost pred ognjem
A Zvočno izolacijo
Prožnost in trdnost
Ta kojšn jo izsušitev in vsel i te v v novo stavbo
Varnost pred mrčesom
Majhno lastno težo ( 1 m3 = 400 kg)
Izvrstno nosilnost za omet
Nemožnost gnitja
Cenenost stavbe

Vse informacije
in nasvete pri zalogi:

MATERIJAL
T R G O V S K A D R U Ž B A Z O. Z.

L J U B L J A N A
DUNAJSKA CESTA Š T . 36
T E L E F O N Š T E V . 27-10
 !EEHTN1M
FOfOliEMIČNlM
K0P78AMČM NUDI LE

JUGOSLOVANSkA
TISkARNAVLJUBLJANI
Le dobro opremljen
obraf more naročnika
posfreči točno po želji.
Ako hočete biti torej P O Z L A T A PLATNIC V MODER-
NEM ALI V KLASIČNEM SLOGU
dobro posfreženij
P O LASTNI PRIREDBI KAKOR
potem uvažujte, da ima TUDI P O PREDLOŽENIH RISBAH

KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE R.Z.ZO.Z.

vse potrebne stroje in LEPLJENJE G R A D B E N I H NA-

ČRTOV IN ZEMLJEVIDOV NA
priprave za brzo izvr- PLATNO
šitev vseh knjigove-
ških del. Vezati more VELIKA LASTNA ZALOGA P O -
največje naklade knjig SLOVNIH KNJIG, RASTRIRANIH
PAPIRJEV, ŠOLSKIH ZVEZKOV,
v zelo kratkem roku,
RAZNIH MAP, PODKLADKOV,
od brošur do vezav.- NOTESOV I. T. D.
polplatno, celo platno,
pol usnje ali usnje.
ČRTANJE POSLOVNIH KNJIGPO
PREDLOŽENIH FORMULARJIH

VSE SOLIDNO IN P O ZMERNIH

CENAH

LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA ŠT. 6/II.

 izolačna masa je proizvod iz
* prekomorskih surovin, kakor o
so bitumen, smole, razna posebna ameriška težka olja SJ
in dvovlaknati kanadski azbest. VI
u
• „Conco" izolačna masa je prikladna za vse strešne
konstrukcije in različne podloge, kakor so beton,
strešna lepenka, pločevina itd. — Tudi popravljanje
o
plohih streh v raznih drugih izvedbah je s „Conco" 2 -
maso zelo enostavno in poceni.
j "

H 3

— H.OČLVIN/V
Z o
bil £
Z z

lO° D-
u —

X 3
GEN. ZASTOPSTVO:

MIRKO NARMOLJA, ZAGREB, ZVONIMIROVA 34

IZOLACIJE IZVRŠUJEM TUDI V LASTNI REŽIJI

MIRKO MARMOLJA, ZAGREB, ZVONIMIROVA 34

IZOLACIJE IZVRŠUJEM TUDI V LASTNI REŽIJI
 SPLIT
ANONIMNO DRUŠTVO ZA C E M E N T P O R T L A N D

SPLIT, Dubrovačka ulica broj 3/II

Tel. interurban 235 Brzojavi: Splitcement

Glavnica i rezerve: 12o,ooo.ooo dinara

-SALONIT« AZBESTNO CEMENTNI ŠKRILJEVAC u svima dimenzi-

jama i bojama, pokriče zgrada i oblaganje zidova. Izolacione
ploče za elektrotehničke svrhe.

-SALONIT« AZBESTNO CEMENTNE RUPER VALOVITE PLOČE svetlo-

sive i crvene boje za pokriče zgrada, osobito industrijskih,
sa minimalnim naklonom, za pokriče i oblaganje garaža,
kupališta i t. d. Osobito trajan, siguran i arhitektonsko
učinkovit krov.

•SALONIT« AZBESTNO CEMENTNE CEVI 1 FAZONSK1 KOMADI zn

kučne kanalizacije, odvod zahoda, gnojnica kao drenažne,
kanalizacione na niski tlak, odvodne, za krivne žljebove,
odvod dima i pare te ventilacije. Dimnjaci sviju dimenzija.

Zahtjevajte prospekte i cjenike. Mnogobrojne preporuke na raspolaganje.

Jednostavna montaža. Sastavljanje pomocu cementne žbuke ili bitumena.

Generalno zastupsivo:

"ALPEKO" TRGOVAČKO-INDUSTRIJALNO DRUŠTVO

Ljubljana Zagreb
Masarykova 23 Telefon 29-30 Haulikova 10/1 Telefon 44-8r>
Beograd
Kolarčeva 1-3 Telefon 30-02
/

Skladišta: Celje, Maribor, Sarajevo, Sušak.