DECEMBAR m i

MESEČNA REVOA ZA GRABEVINSKU, LIKOVNU I PRIMEN3ENU UMETNOST

REVDA ZA STAVBNO, LIKOVNO IN UPORABNO UMETNOST
•m i
ARHITEKTURA
Mesečna revija za stavbno, likovno In uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120'—, za inozemstvo
Din ISO*—, posamezna številka Din 15*—. - Uprava: Ga]eva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture«
(Ing. arch. Dragotln Fatur). - Odgovorni in tehnični urednik arch, Jože Mesar. - Redakcijski odbor
Beograd: dr. Ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovlč, ing. arch. B. Ko]lč, Ing. arch. B. Maksimovlč.
Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vidakovič, arch. 1. Pičman, Ing. arch. Zemljak. - Redakcijski
odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. S. Rohrman, ing. arch. G. Ogrin. - Grafično delo
Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. čeč).
Mesečna revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost. • Pretplata godišnje Din 120*—, za
inozemstvo Din 150*—, pojedini broj Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. • Izdaja Konzorcij »Arhitekture«
(ing. arh. Dragutin Fatur). - Odgovorni i tehnički urednik arch. lože Mesar. - Redakcionl odbor
Beograd: dr. ing. arch. I . Dubovy, ing. arch. M. Zlokovlč, ing. arch. B. Kojič ing. arch. B. Maksimovlč.
Redakcionl odbor Zagreb: arch. M. Vidakovič, arch. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. - Redakcionl
odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, Ing. arch. S. Rohrman, ing. arch. G. Ogrin. - Graflčki radovl
Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč).
Meslčni revue pro stavebnf, vytvarne a užitkovč umenl. • Predplatne celoročne Din 120*— do ciziny
Din 150*—, jednotllvč člslo Din 15'—. - Administrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyddvd Konsorcium
»Arhitektury« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Odpovedny redaktor arch. Jos. Mesar. • GraHckou pršci
provšdi Jugoslovanski tiskarna, Ljubljana (K. čeč).
Revue mensuelle de 1'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120'— pour
1'čtranger C In 150*—, le numčro Din 15*—. • Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publiee par
1'assoclatlon »Arhitektura« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Rčdacteur responsable: arch. Jože Mesar.
Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč)
Monatliche Zeitschrift ftir Baukunst, bildende und angewandte Kunst. - Bezugspreis jahrlich Cln 120-—,
fUr das Ausland 150'—, Einzelnummer Din 15*—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-
gegeben vom Konsortium »Arhitektura« (Ing. arch. Dragotln Fatur). - Verantwortlicher Redakteur:
arch. Jože Mesar. - Graphische Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč).

VSEBINA: Denzler: Zavjetna crkva sv. Antuna u Zagrebu 65 6 8 Kregar: Naša sodobna arhitektura 68/70
Bayion: Osnova škola u Sarajevu 70/71 Armanda: Projekt hotela u Splitu 72 Maksimovič: Vila na Važdovcu 73
Dubovy : Triangulačna tačka grada Beograda 74 Dobrovič: Kursalon na pilama u Dubrovniku 74/76 Dobro-
vic: Pozorište u Novom Sadu 76/78 Muršec: Zgrada prol. Palaviccinia, Beograd 78/79 Cota, Petrak: Higi-
jenski zavod u Banjaluci 79/80 Antolič: Higijenski zavod u Banjaluci 81 Kodi: Oceanografsko-biološki in-
stitut u Splitu 8 2 Ulrich: Staniča u Skoplju 82/83 Bayion: Uprava tramvaja u Sarajevu 83/84 Glanz; Grob-
nica dr. Žerjava 85 Mesar, Spinčič: Iz knjige ..Stanovanje" 86/95 Neumann; Interieur 8 6 Vidakovič: Hali
vile P.Zagreb 87 Fatur, Kos, Plainer: Oprema stanovanja dr. Guzelja 87 8 9 Mesar: Oprema ordinacije in
stanovanja dr. R. Bassina 89/92 Omahen-Serajnik: Bufett, kot dnevne sobe 93/94 H. Hus: Oprema 95
Fatur, Kos, Platner: Skice notranjščine 9 6

IV. BRUNCIC
STAVBNI IN POHIŠTVENI PLESKAR IN LIČAR

PRVOVRSTNA IN
TOČNA IZVRŠITEV
PRI SOLIDNIH CENAH

LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 12

TE LE F. 347«
POHIŠTVO IZDELAL

ANTON ZALOKAR
TVORNICA POHIŠTVA

ŠT. VID NAD UUBL3ANO

TAPETNIŠKO DELO

KAREL SITAR
TAPETNIK IN DEKORATER

LJUBLJANA
WOLFOVA ULICA 12

V i A V MIZARSKO STROKO SPADA-

I V A N JOČA DELA • POSEBNO PA STAVBNA •
IZVRŠUJE NAJSOLIDNEJE IN POCENI
KREGAR
LJUBLJANA TVRDKA

UAHAČIČ
Zrinjskega c. 3

Tel. 32-41
SPLOŠNO STROJNO
MIZARSTVO
LJUBLJANA
PRI VOZ 1GCPRULE)
I z d e l o v a t e l j cerkvene- TEL. 2 7 - 6 8
ga orodja in posode,
*
m o d e r n i h stanovanj-
skih svetlobnih teles in
o k o v j a . Medeninaste
- ponikljane - steklene
MODERNO UREJENE DELAVNICE S
o p r e m e za i z l o ž b e
P o p r a v l j a l n i c a , pozla- STROJI NA ELEKTR* P 0 6 0 N IN V E -
titev, posrebritev, po- LIKA ZALOGA SUHEGA LESA JAMČIJO
nikljanje, oksidiranje ZA DOBER IN SOLIDEN IZDELEK • •
 MizaFstvo in zaloga pohištva v Št. Vidu n a d Ljubljano.
P r e v z e m a v a v s o l i d n o i z v r š i t e v in p o konkurenčnih
cenah o p r e m e stanovanj, pisarn, p r o d a j a l n , hotelov,
l o k a l o v itd. p o l a s t n i h ali p a p o p r e d l o ž e n i h načrtih.
Najmoderneje urejen obrat! * Na t i s o č e priznanj!
Lastne ilustrirane albume na razpolago p o lastni ceni.

SOBNO SLIKARSTVO
K R O M I R A N 3 E
ALBERT ŠPELETIČ ponikljanje, bakrenje, medenje, oksi-
diranje in brušenje kovin in jekla

Ograje, pregraje,
z d r a v n i š k o in na-
mizno o r o d j e , avto-
m o b i l n i in k o l e s n i
deli, se k r o m i r a j o
z v e č l e t n i m jam-
stvom proti oksidi-
ranju ali z a r j a v e n j u

V. A B E R Š E K
prvi jugoslovenski zavod za kromiranje,
p o n i k l j a n j e , b a k r e n j e , oksidiranje in brušenje

LJUBLJANA, Krakovski nasip št. 26

Najmodernejši obrat v Jugoslaviji!

 AVGUST KOBILICA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 25
v h o d D v o r a k o v a ulica 3 ( d v o r i š č e )

SODOBNO TAPECIRANA IN DEKORACIJA

STROKOVNO POLAGANJE LINOLEJA

MIZARSKA TVORNICA

MATIJA LJUBLJANA VII.

PERKO Celovška cesta 121

Telefon štev. 2372
Izvršuje vsa stavbna dela kakor tudi specijalna
smučna okna, izložbena okna, stopnice, lamb ži-
rije ter o p r e m e t r g o v s k i h in drugih lokalov

PREZIDAVE
NADZIDAVE
DOZIDAVE
NAJBOLJŠE S HERAKLITOM — TEL. 2716
PREZIDAVA PODSTREŠJA »SLUZKINJSKEGA DOMA« V LJUBLJANI

»MATERIAL«
TRGOVSKA DRUŽBA Z O. Z.

LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠT. 5i
KERAMIKA tovarna peči

KERAMIKA tovarna štedilnikov

KERAMIKA tovarna k a m e n i n e

KERAMIKA tovarna
s a m o t n i h izdelkov

J. KLEMENCIC ^ŽBZA N O V O MESTO

TEODOR KORN, LJUBLJANA Ljubljanski nebotičnik, opremljen s

pomičnimi okni
Poljanska c. 8 • (prej Henrik Korn) • Ustanov. 1862
• Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar
m Instalacija vodovodov in centralne kurjave
• Naprava strelovodov
m Kopališke in klosetne naprave (Schiebefenster)
patent ŠENICA
Roleti, portali
in g l a d k a vra-
ta ( l a s t n i izum)

JOŽEF SENICA
ti a tt ti ti Li L1UBUANA

ti a a a; a a
DUNAJSKA C. • BEŽIGRAD 6
T e l e f o n i t . 28-71

a a !a a a a
% a a'a a a
ia a a a a a

Paris 1912
Produktivna zadruga
O i O 6 <6
v> c
O<0 Nr q
(U ) O) CT>
10 ?d>w

ljubljanskih mizarjev
ai> c o
m c r x: .
c > ro
M d) N<0 —
c
r. z. z o. z. Q. ID
Š S s-jrs—
O.« S j-
0
».»*-.
C (
D
N «- >«
—
Pohištveno, stavbno in (D CJ) •
- o £
portalno mizarstvo.
Najmodernejše mizar-
sko podjetje na elek-
trični obrat. Za solidno
delo se jamči. : : : : :

t>.Zo
a •• A<D<DO >
> °
3
T o v a r n a na Glincah pri Ljubljani 10
3 * - 0)—*
01~ 5 O S -
"m
» »»iJo
£ č o >- S
Najbližja tramvajska ro >u _ O
f Of O
postaja M l L A R NA. IVAN ZAKOTNIK, LJUBLJANA a. ~ a a o. E

Telefon štev. 2410. MESTNI TESARSKI MOJSTER IN ZAPRI-

SEŽENI IZVEDENEC KRAUEV. SODIŠČA
Poštni čekovni račun
KOBARIDSKA ULICA Š T E V . 45
štev. « . 9 9 J . : : : U s t a n o v l j . 1880

SPALNICA GOSPE T.
Po lastnih načrtih izdelala

tvrdka J. J. NAGLAS
 I<
"NI < -
LU OL U
O O 2
CL <
2 3 c*
™ Z O - <
a. ~ 2 z O
3 m —1
< i— ai
CO CO —.
> LU —'
z * u
OL u j
UJ -T CL _J
3
O! >< o - <J
> i O LU
^ O CL D- >

IVAN GENUSSI
PLESKARSTVO

LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 10

Stuermanova premična okna, državni

nemški In mnogi inozemski patenti.
Posebno se priporočajo za hotele, re-
stavracije, viie, šole, sanatorije i. t. d.
Premakljiva dela, obojestransko v ko-
vlnastih č l e n s k i h t r a č n i c a h tekoča,
dajeta sigurnost: p o l n e g a zapaha,
lahkega teka brez trenja, ker se les
In barva ne dotikata, popolnega
h i g l j e n s k e g a z r a č e n j a In lahkega
premikanja, čiščenja brez vsake
nevarnosti, ker se dasta oba dela na
znotraj odpreti. — Izdeluje specialna

stavbna mizarska tvornica

M. Gogala - Bled I.
Telefon 52
Splošna mehanična Kleparstvo, inštalacija v o d o v o d a ,
sanitarne naprave
delavnica
in galvanizacija ECKER L. M. S I N O V A
U U B U A N A , SLOMŠKOVA ULICA 4
Tel. interurb. 2933

Izdeluje pisarniške namizne sve-

tiljke in lestence -fr Izvršuje ni-
kljanje, b a k r e n j e , m e d e n j e ,
oksidiranje, srebrenjein zlatenje

REMEf-Co+ LJUBLJANA
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA • LESNA INDUSTRIJA
K E R N I K O V A
^ U T L i k t * ^ p f l * 1 " TEL»2266
BRZOJ«: INŽENJER REMEC

BOGATA IZBIRA VSEH VRST

TRDE6A LESA ZA MIZARJE
STAVBNI LES
VSE VRSTE P A R K E T O V / /

4 * <¥
V <• T^ff&rlt

, ' s c
•j&m m m
SODOBNA TLA.

Kakor ostale stavbne d e l e moramo racionalizirati tudi tla.

V ta namen zahtevamo o d sodobnih tal:
1. da j e hoja p b njih tiha, elastična in lahka; da so topla in pri n a j v e č j i porabi
skrajno trpežna,
2. da so v skladu s principi m o d e r n e h i g i j e n e ter ne- postanejo zatočišče in leglo
bakterij, raznega mrčesa in zdravju nevarnih klic,
3. da so p o p o l n o m a gladka, ravna in brez špranj, kar olajšuje d n e v n o snaženje,
da p o večletni uporabi o b d r ž e svojo svežo, p r v o t n o barvo,
4. da njih barva harmonira s koloritom stanovanja kot dokaz o tankem estetskem
čutu stanovalca,
5. da niso p r e o b č u t l j i v a , marveč kar n a j b o l j trpežna in da p o t r e b u j e j o le pov-
prečno nego.
Vse n a v e d e n e d o b r e lastnosti s o d o b n i h tal opažamo že nekoliko d e s e t l e t i j pri
linoleju. Nabavni stroški so sicer
n e k o l i k o višji, vendar pa j e l i n o l e j
še v e d n o n a j b o l j š i in n a j c e n e j š i
materijal za dobra tla ravno zaradi
s v o j e r e n t a b i l n e trpežnosti. Sest-
desetletna uporaba j e najboljši
dokaz solidne k a k o v o s t i , ki zasluži
najtoplejše priporočilo.
Zato bi morali linolej kot ne-
primerno trpežen in praktičen ma-
terijal u p o r a b l j a t i v vseh sodobnih,
estetično in h i g i j e n i č n o urejenih sta-
novanjih, v novih kakor tudi v starih
stavbah na že o b s t o j e č i h lesenih
tleh iz desk ne samo za p r e p r o g o
temveč za celotno p r e k r i v a n j e tal,
kajti linolej ne vsrkava vlage, pra-
hu in nesnage, radi česar ga hitro
in z lahkoto čistimo.
Ako upoštevamo, da j e lino-
lej razmeroma cenejši kakor katera-
koli druga tla, da j e pri pravilni
negi domala neuničljiv, da radi svo-
j e trpežnosti ohrani n e s p r e m e n l j i v o
lice za d o b o več generacij, b o m o
pač radi pritrdili, da j e linolej edini
primerni materijal za tla s o d o b n e g a
stanovanja.

A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA

Ing. arch. Denzler Juraj, Zagreb Model zavjetne crkve sv. Antuna u Zagrebu

Ing. arch. Denzler Duraj:

ZAVJETNA CRKVA SV. ANTUNA
U ZAGREBU
Situacija na ovome zemljištu
L r .-n--r;:H
ovakva j e : p o s t o j e tu tri o b j e k t a ,
naime kapela sv. Duha, franjevački
samostan i j e d n a društvena zgra- La . . J - p}
I - I
da. Rasporedene su sve zgrade, M M
kao što j e v i d l j i v o to iz priložene i i
slike, ovim redom. Na vrhu b r i j e g a
sa pristupnim stubištem nalazi se P i i
kapela sv. Duha, desno uz kapelu
samostan franjevaca, a p r e d samo-
stanom uz samu cestu zgrada za
katoličke društvene svrhe.
Projektirana nova crkva imala se
osnovati izmedu d v i j e p o s t o j e č e
ceste, kod čega se moralo pristu-
piti nekim neznatnim regulacionim
korekturama. Da bi se postigla opča
harmonija i pravilno u r e d e n j e , pro- \
jektant j e nastojao da crkvu od-
makne o d susjednih zgrada i uskih
ulica, pa da tako d o b i j e na pro-
storu i reprezentaciji. Zato j e cijeli
Situacioni plan
Ing. arch. Denzler Juraj, Zagreb Crkva sv. Anluna u Zagrebu

objekat povukao prema brdu, a sa

strane smjestio je toranj, koji ima
zadatak da poveže cijelu grupu
SAMOSTAN
starih i novih zgrada te da zadomi-
nira nad njome. Ovim se motivima
rukovodio takoder, što je uklonio
i zvonik sa stare kapelice. Najzgod-
KAPELA
nije mesto za novi župni dvor, bilo
bi tamo, gde stoji društvena zgra-
da, koja bi se i mogla preudesiti u
ovu svrhu.

Ing. arch. Denzler Duraj, Zagreb

Tlocrt crkve sv. Antuna u Zagrebu
Ing. arch. Denzler 3uraj, Zagreb Model crkve sv. Antuna u Zagrebu
Ing. arch. Denzler 3uraj, Zagreb Model crkve sv. Antuna u Zagrebu

Ing. arch. Rado Kregar, Ljubljana

NAŠA SODOBNA ARHITEKTURA.

Prvi p o g o j za p r a v i l n o p o j m o v a n j e naše s o d o b n e arhitekture in strokovnjaško reše-

v a n j e njenih p r o b l e m o v t e m e l j i na stališču, ki ga mora zavzeti s o d o b n i arhitekt d o
svoje umetnosti. N j e g o v o ustvarjanje mora biti v skladu z n j e g o v i m svetovnim nazi-
ranjem, ki j e rezultanta številnih k o m p o n e n t življenjskega pojmovanja.
Arhitektura j e umetnost, ki stoji v najožji zvezi z vsemi nalogami, zahtevami in
p r o b l e m i tako v ž i v l j e n j u p o e d i n c a kot najširših plasti človeške družbe. Zato se v t e j
umetniški p a n o g i v n a j v e č j i meri, n a j g l o b l j e in n a j m o č n e j e izražajo vsi življenjski p o j a v i :
stremljenja, smeri, b o r b e , razvoj in n a p r e d e k . Eno sledi d r u g e m u , se križa, menjava in
p r e o b l i k u j e . Ž i v l j e n j e ustvarja v e d n o n o v e p o g o j e , stavi n o v e zahteve, nove naloge,
n o v e p r o b l e m e , nove v i d i k e . Naloga s o d o b n i h jugoslovanskih arhitektov pa je, da
pazno z a s l e d u j e j o vse te življenjske p o j a v e , jih pravočasno o b č u t i j o , študirajo, pozna-
v a j o in njim o d g o v a r j a j o č e usmerijo svoje d e l o v a n j e .
 Kakor niso jugoslovanski arhitekti enotni v svojih stremljenjih, nazorih in prepričanju,
tako j e različna tudi njihova umetnost. Kakor v ostali evropski arhitekturi, si stoji tu
d v o j e svetovnih naziranj nasproti z vsemi tipičnimi znaki in p o j a v i , različnih p o načinu
in p o j m o v a n j u življenja.
Starejša generacija p r e d v o j n e d o b e , humanističnega s v e t o v n e g a naziranja in z iz-
razitim i n d i v i d u a l i z m o m j e konservativnega značaja in črpa iz klasične umetnosti, kakor
j e črpala p r e d v o j n a evropska arhitektura. V glavnem sta d v e smeri, ki j i h zastopajo
starejši jugoslovanski arhitekti. Prva, ki ima svoj vir v klasični grški in rimski arhitekturi
in druga, ki se naslanja na bizantinsko. O b e sta močno nacionalnega značaja, ker
t e m e l j i t a na t r a d i c i j i ter se poslužujeta arhitekturnih izraznih e l e m e n t o v , ki so se upo-
rabljali, tvorili in p r e o b l i k o v a l i skozi stoletja m e d narodom in postali n j e g o v a kulturna
lastnina.
Kot vs/i klasična arhitektura, učinkuje tudi sodobna arhitektura statično. Vse sile,
d e l u j o č e v arhitekturnem umotvoru, izražene v arhitekturnih o b l i k o v n i h elementih,
se nahajajo v ravnovesju. Ž i v l j e n j e se izraža v u p o r a b l j e n i h oblikah, vzetih iz vrst
živali, ljudi, rastlin, živih b i t i j sploh. Oblika živega b i t j a , funkcija n j e g o v i h udov izraža
življenje, dočim ostane materijal d o malega mrtev. N j e g o v o b s e g , barva, struktura itd.
j e sekundarnega pomena. Materijal zadobi v klasični arhitekturi pravi izraz življenja
šele s formo živega bitja. Barva z a d o b i p r a v o življenje, če je združena z o b l i k o bitja.
Konstrukcija se prikriva, g r a d b e n i materijal j e d o malega v e d n o isti skozi d e s e t l e t j a , da
stoletja. Lepota stavb j u g o s l o v a n s k e s o d o b n e arhitekturne umetnosti klasičnega izvora
t e m e l j i na i n d i v i d u a l n e m izražanju, originalnosti zasnove, harmoniji kompozicije, pro-
p o r c i j i arhitektonskih e l e m e n t o v , smeri razvoja, simetriji o b j e k t a ter slikoviti g r u p a c i j i mas.
Cerkve, palače, muzeji, itd. u č i n k u j e j o po svoji zunanji monumentalnosti, b o g a s t v u
okrasja, bogastvu o p r e m e ter slikoviti pestrosti arhitekturnih d e t a j l o v . Z g r a j e n e so te
stavbe za stoletja kot simbol moči, bogastva in kulture. V vsem p r e v l a d u j e i n d i v i d u a l n o
o b č u t j e arhitekta in n j e g o v sentiment.
Današnje socijalne razmere, narodno gospodarstvo, k o l e k t i v n o d e l o , industrializa-
cija p r o d u k c i j e v najožji zvezi s finančnim vprašanjem pa stavijo arhitektu in n j e g o v i
umetnosti m n o g o važnejše naloge. Dela s o d o b n i h m o d e r n i h jugoslovanskih arhitektov
so simbol civilizacije, g o s p o d a r s k e osamosvojitve, narodne p r o b u d e , socijalnega pre-
p o r o d a . Sole, bolnišnice, tvornice, stadioni, trgovske in poslovne stavbe, k o l o d v o r i , pri-
stanišča, kopališča itd. so aktivni f a k t o r j i , v katerih se izraža p o p o l n i razmah sodob-
nega n a r o d n e g a življenja.
Arhitektura mlajše g e n e r a c i j e s o d o b n i h jugoslovanskih arhitektov j e v izraznih
e l e m e n t i h in zunanjih formah, diktiranih po konstruktivnih p o t r e b a h in zahtevah no-
tranjega ustroja, internacionalnega značaja. Način življenja, t e m p e r a m e n t , miselnost in
vse ono, kar nas karakterizira in p o u d a r j a našo nacionalno individualnost, pa d a j e g o t o v o
nacionalno noto tudi t e j arhitekturi, kljub temu, da j e v prvi vrsti stvarna, logična,
p l o d t e m e l j i t e g a tehničnega znanja, produkt intelekta, sad racionalističnega svetov-
nega naziranja in izrazitega kolektivizma.
Nov g r a d b e n i materijal, kakor železobeton, j e k l o , steklo, razni kemični p r o d u k t i ,
nov način p r o d u k c i j e g r a d i v a in o p r e m e , zahteve h i g i j e n e , nov način g r a d n j e s stroji,
nova prometna sredstva, v z d r ž e v a n j e z g r a d b itd., vse to diktira nove forme, nove
konstrukcije, nove i d e j e v reševanju talnih načrtov, v g r u p a c i j i mas. Ta novo nastali
organizem j e »umotvor« s o d o b n e arhitekture.
Za p r e s o j o novih arhitekturnih del pa j e p o t r e b n a povsem druga estetika, este-
tika, ki bazira v stvarnosti in koristnosti p r e d m e t a , v upravičenosti konstruktivnih ele-
 mentov, v enostavnosti zasnove in i z v e d b e , v e k o n o m i j i p r o d u k c i j e , preciznosti izde-
lave, v plemenitosti materijala, v organski zvezi n o t r a n j e g a ustroja in stavbe na njenem
zunanjem licu, v g r u p a c i j i mas, dinamični razgibanosti celote in g e n i j a l n i rešitvi
p r o b l e m o v . Simetrija, harmonija, p r o p o r c i j a , bistveni p r e d p o g o j i klasične arhitekture,
o v i r a j o ž i v l j e n j e in n j e g o v razvoj, zato se j i m moderna arhitektura i z o g i b l j e in se jih
poslužuje le tam, kjer to zahteva notranja p o t r e b a , izvirajoča iz namena stavbe.
To j e estetika stroja, dinamike, estetika stvarnosti, logike, intelekta. Sodobna arhi-
tektura ne o b s e g a samo o b l i k o v a n j a zgradb, t e m v e č tudi o b l i k o v a n j a strojev, avtomo-
bilov, a e r o p l a n o v , ladij, raznih a p a r a t o v tehničnih naprav, mostov, železnic, d a l j e raznih
instalacij, kot v o d o v o d a , e l e k t r i k e , kurjave, razsvetljave, telefona, radia itd. Vse to so
novi momenti, novi izrazni elementi, s katerimi mora tudi s o d o b n i jugoslovanski arhitekt
računati, j i h razumeti in k o m p o n i r a t i v logično in harmonično celoto.
Dvoje svetov si stoji nasproti, različnih po načinu in p o j m o v a n j u življenja. Dvoje
svetovnih naziranj se izraža v vsem d e l u in stremljenju jugoslovanskih arhitektov.

Arch. Mate Bayion, Sarajevo:

OSNOVNA ŠKOLA SA 12 RAZREDA ZA MUŠKU I 2ENSKU DECU

U SARAJEVU, NEMANJINA ULICA.

Na uglu Nemanjine i G a b e l i n e ulice postavljana j e zgrada tako, da se visoki d e o

zgrade nalazi u Nemanjinoj ulici. Stan školskog u p r a v i t e l j a na uglu čini sa zgradom vrta
u G a b e l i n o j ulici prelaz izmedju visoke i z g r a d n j e v N e m a n j i n o j ulici (2—3 sprata) i

Arch. Mate Bayion, Sarajevo Tlocrt i situacija

p r e d e l a za vile sa južne strane G a b e l i n e ulice.
Kako teren strmo pada prema j u g o z a p a d u izko-
rišten j e taj p a d tako, da j e prizemlje (sa čelne
strane) nešto više o d nivoa Nemanjine ulice, a
suteren (t. j. prizemlje sa dvorišne strane) nešto
više kao što j e nivo igrališta za decu.
Prostorije u zgradi p o d e l j e n e su ovako. U
niskom d e l u zgrade nalazi se u prizemlju stan
za poslužitelja, a u prvom spratu, kao što več
spomenuh, stan za upravitelja škole. Nivo o v o g a
stana sravnjen j e sa nivoem prizemlja škole. U
visokom delu zgrade red j e o v a j : u suterenu
(prizemlje sa dvorišne strane) nalazi se gimna-
stička vežbaonica, d v e sobe za ženski i muški
ručni rad i prostorija za centralno grejanje. U
prizemlju, prvom i d r u g o m spratu nalaze se po
dva razreda za žensku i mušku decu s ostalim
školskim prostorijama.
Za prilaz p o j e d i n i m o d e l j e n j i m a v o d e kroz
ovako p o d e l j e n u zgradu stepeništa. Muška i
ženska deca ulaze, o d v o j e n o kroz otvorena dvo-
rišta, na stepenice, koje se penju o d prizemlja
do d r u g o g a sprata. Srednje su stepenice zajed-
ničke i one v o d e o d suterena d o krova te služe
kao komunikacija za vreme nastave i za prilaz
gimnastičkoj vežbaonici, tuševima i igralištu.

Sjeverna strana

.t . • rt
«3

• ."1,1»7%<t no

r r r n
Arch. Mate Baylon, Sarajevo Južna strana
Ing. arch. Niko Armanda, Split

PROJEKT HOTELA U SPLITU

trebe
sav
Zgrada zadovoljava današnje po-
grada,
ostali
jer
komfort.
uz 130 soba
Zamišljena
nudi
na
LHSffiffl
MSfc'J [rj
Obali a okrenuta svojim glavnim licem
u luku, ona je na p o g l e d s mora signal
novoga Splita. 71 lili
h 1•

h--«

Tlocrt hotela u Splitu

Ing. arch. Niko Armanda, Split

 gl^iyVJiij

Arch. B. Maksimovič, Beograd Izgled

Arch. B. Maksimovič, Beograd:

VILA ZA JEDNU PORODICU NA VOZDOVCU

(BEOGRAD).

Zgrada j e postavljena na regulacionu li-

niju ne frontalno sa zidovima n e g o samo sa
svoja dva ugla. Činjenica, da stoje zidovi
koso na regulacionu liniju, o p r a v d a v a se
time, što se na taj način m o g l o izvesti ulične
sobe pravilno, bez kosih uglova.
Rešenjem tlocrta d o b i l o se četiri prosto-
rije za stanovanje, okrenute sve prema istoku
i jugu. Veranda se nalazi sva u staklu in d a j e
zimi d o v o l j n o svetlosti trpezariji, sa kojom
čini leti sastavni deo.

8.95
Arch. B. Maksimovič, Beograd
Osnova prizemlja
 Ing. arch. Dan Dubovy, Beograd
Triangulačna tačka grada Beograda

Ing. arch. Nikola Dobrovič

KURSALON NA PILAMA U DUBROVNIKU

Projektirana zgrada kursalona postavljena j e horizon-

talno tačno na to mesto, k o j e j e za nju o d r e d e n o regula-
cionim planom grada Dubrovnika, sa korekcijom parcelnog
oblika p o d pravim kutom, čime se d o b i j a u M i l e t i č e v o j
ulici arkada, izmedu vrtova predvrt, a p r e d kinom veči
prostor za izlaz sveta i t o v a r e n j e kulisa. Buduči da su-
sedna parcela na stražnjem delu može biti doskora sasvim
uzidana, stoga zgrada na tom mestu nema prozora, več
samo svetlarne. Da se mogu praviti prozori i na ovu stranu,
bilo bi samo u p r i l o g projektu.
Vertikalno j e prizemlje razdeljeno na nekoliko stepena.
Pri tome se v o d i l o računa, da b u d e iskopavanje što mini-
malnije. Uzima se obzir in na p o s t o j e č e p o d r u m e starih
kuča, tako da bi se suvišni iskopani materijal u p o t r e b i o
pri temeljivanju. Radi toga o d r e d e n e su visinske kote
o v a k o : dučani 10 cm, glavni d e o prizemlja - j - 130 cm,
vestibil kina i hotel 250 cm, što o d g o v a r a usponu sporednih ulica.
Uži unutrašnji j e raspored heterogenski s obzirom na raznovrsnost samog g r a d e v n o g
programa. Položaj parcele u istu roku pokazuje, da ne mogu biti sva pročelja iste
vrednosti, jer na tom mestu može doči do p r a v o g izražaja samo p r o č e l j e prema trgu na
Pilama. Prema tome p r e d v i d e n j e samo j e d a n glavni ulaz, v o d e č i u komunikacionu dvo-
ranu, koja pretstavlja srce zgrade (uz nju r e d a j u se hotel, kavana, restauracija, kino,
silazak u dancing, reprezentativno stepenište za svečanu dvoranu i klupske prostorije).
Vezanje p o j e d i n i h d e l o v a zgrade, regulisanje in koncentrisanje prometa pomoču ove
p o k r i v e n e d v o r a n e učinjeno j e u težnji, da se uštedi u prostoru, da d o b i j e zgrada vele-
gradski karakter, i da omugučava svetu šetnje i u slučaju r d a v o g vremena.
Dučani, 10 manjih i 2 velika, zapremaju mesta na g l a v n o j fronti i stoje u vezi sa
stovarištem ispod dučana pomoču o k r u g l o g stepeništa.
Iz centralne d v o r a n e dolazi se u restauraciju. Podijum za muzičare, p o d u p r e n samo
j e d n i m stupom iz armiranog betona, nalazi se na j e d n o j izolovanoj b e t o n s k o j dasci u
višini tavanice prizemlja, sa malim mostom, koji j e spaja sa tavanicom. U zimsko d o b a
prostor izmedu tavanice i p o d i j a p o k r i j e se staklenim pločama, tako da j e uvek osigu-
rano o s v e t l j a v a n j e s r e d n j e g dela restauracije odozgo. Ostali d e o restauracije u pri-
zemlju osvetljava se direktno o d glavne dvorane (stakleni zidovi) in sa M i l e t i č e v e ulice.
Uz glavnu salu za goste nalazi se glavna kuhinja sa sporednim prostorijama — na
svakom spratu nalazi se letnja kuhinja — povezanih pomoču pomičnih prozora. Izda-
vanje jela za hotel vrši se kroz pomične prozore, a za spratove tovari j e l o mala dizalica.
Hladione u podrumu, radi izolacije protiv t o p l o t e s n a b d e v e n e dvostrukim zidovima
i pločama o d plute, o d e l j e n e su na više o d e l j e n j a prema p r i r o d i p o j e d i n i h namirnica.
Podrum stoji u vezi sa pretkuhinjom putem stepeništa i male dizalice za tovarenje život-
nih namirnica.
Okruglim stepeništem iz restauracije u prizemlju d o d e se u letnju restauraciju na
terasama i u društvene prostorije u suterenu.
Kavana ima u suštini isti raspored prostorija kao i restauracija i vezana j e u pri-
zemlju sa čekaonicom kina. Kavana, centralna dvorana i restauracija mogu se leti diza-
njem pomičnih staklenih stena izmedu stupova spojiti u j e d n u prostoriju i tako se sav
o v a j d e o pretvori u o t v o r e n e arkade. Klozeti su za kavanu, restauraciju in dancing
zajednički.
Ulaz u dancing sa barom ima ispod same dvorane, iz restauracije i kavane. Unatoč
o v o j povezanosti mogu se u slučaju iznajmljivanja upravljati i separatno.
Hotel smešten j e u stražnjem delu parcele izmedu M i l e t i č e v e ulice i vrtova. Kon-
centrisanje soba — broj soba na I., II., III. spratu i p o t k r o v l j u sa po 2 kreveta iznosi 30,
a po 1 krevet 25 — o m o g u č u j e najjednostavniji promet u hotelu. Samo stepenište nalazi
se izmedu dva dvora (svetlarne), tako da ne samo stepenište n e g o i ostale prostorije
uz te d v o r o v e osvetljavane su obilato. Stepeništem povezane su uz hotel delimično po-
krivene terase na III. spratu, koje služe stanarima za razonodu.
Kino sastoji se o d prostornog vestibila i čekaonice sa sporednim prostorijama i od
gledališta, koje j e razdeljeno na parter i balkon. Broj mesta za sedenje ca 350.
Svečana dvorana p o d e l j e n a na 2 sprata može služiti najraznovrsnijim svrhama, čak
pozorišnim pretstavama, pa j e zato i snabdevena pozornicom minimalnih dimenzija. Krov
j e o d železa in stakla (dnevno osvetljavanje odozgo), kao i največi d e o tavanice, u koju
su umetnute staklene ploče.
Konstrukcija o d r e d e n a j e po
sistemu stupova iz armiranog be-
tona. Okrugli stupovi označuju že-
lezobetonske stupove sa spiralnom
armaturom (sistem Concidere). Kro-
vovi su ravni sa izolacionim sloje-
vima protiv vlage, zime, t o p l o t e
i t. d. Na nekim d e l o v i m a krova
moguče je urediti viseče bašte.
U p o g l e d u instalacije težimo
koristiti se svima preimučstvima
današnje mašinske kulture i zna-
nosti. Predvidena j e zajednička lo-
žionica za centralno g r e j a n j e sa
p r i p a d a j u č i m prostorijama. Toplom
v o d o m može se snabdevati zgrada
boilerima. Osim p r i r o d n e ventilacije
može se postiči veštačko promahi-
vanje. Oduzimanje svežeg vazduha Kursalon na Pilama u Dubrovniku: Tlocrt prizemlja
Ing. arch. Nikola Dobrovič Kursalon na^Pilama u Dubrovniku: Pogled

vrši se u svetlarni na stražnjem d e l u zgrade. Vazduh se filtruje, p r e g r e j a v a zimi i t. d.

Dinamo-benzin-motor služiče za p o d i z a n j e vlastite električne centrale. Radi što j e d n o -
s t a v n i j e g i z v o d e n j a kanalizacije svi su nužnici, kuhinje, kupatila grupisani p o moguč-
nosti v e r t i k a l n o na najuže mesto.
Zgrada želi da d e l u j e uspelom harmonijom masa, izravnoteženošču punih i praznih
površina, izražavajuči disciplinu, jednostavnost i celishodnost.

Ing. arch. Nikola Dobrovič

Konkurzni radovi za pozorišnu zgradu u Novom Sadu.

Pozorišna zgrada zauzima horizontalno tačno mesto prema regulacionom planu No-
v o g Sada. Samo j e najbliža okolina uredena, kako to iziskuju ulazi i izlazi u gledalište,
u manipulacione prostorije same pozornice i u
administrativni d e o sa glumačkim domom. Verti-
kalno j e višina prizemlja ustanovljena na kotu
79.00 z b o g bližine p o d z e m n e v o d e , a ni najniži
d e l o v i zgrade ne prevazilaze kotu 75.50. Radi
š t e d n j e o d r e d e n j e mesto masivnih zidova si-
stem stubova.
Unutrašnji raspored zgrade sastoji se iz tri
glavna d e l a :
A. Gledalište. Glavni ulaz, k o m p o n o v a n sa
strane ulice Kraljice Marije, može sa svojim

Glavni pogled na^pozorišnu zgradu u Novom Sadu

 Ing. arch. N. Dobrovič
Pogled od strane

dimenzijama propustiti i veču gomilu

sveta o d j e d a n p u t . Iza prostornog ve-
stibula još prostornija hala smanjiva
svojim centralnim položajem broj uzi-
danih kybnih metara. Oko nje central-
no su smeštene g a r d e r o b e . Dalje ve-
zuje ona sva stepeništa i za spratove
d o v o l j n o dimenzovane prostorije sa
klozetima.
Gledalište j e kombinacija amfi-
teatra i gledališta sa redovima (Rang-
theater). Amfiteatralni parter sa svojih 448 mesta za sedenje o m o g u č u j e svakomu gle-
daocu udobnu poziciju. Osim hale za osvežavanje služi još i promenoar sa zimskom
baštom i balkonom, koji j e o d r e d e n i za svečanosti.
I. red (Rang) sa 180 mesta i 10 zatvorenih loža za 56 osoba. Lože zauzimaju
prema pozornici samo frontalni položaj, jer smeštene po stranama pokazuju dosta
rdavih osobina, kao što su: o p t i č k i ne pružaju prednosti, koje bi o d g o v a r a l e n j i h o v o j
ceni, p r e g r a d e medu ložama sprečavaju p o g l e d , pa i sama j e pozicija tela nezgodna.
Oko o v o g a reda nalazi se prostoran promenoar.
II. red sa 336 mesta, u ostalom sličan prvome, simetrično j e razdeljen prostorom
za stajanje. Lože, smeštene kao u p r e d a š n j e m redu, o t v o r e n e su i sa niskom barijerom.
B. Pozornica. Prema postoječim propisima pozornica j e sasvim o d e l j e n a o d gleda-
lišta. Sama površina za igru, d o v o l j n o dimenzovana, omogučava radi transparentnog
osvetljavanja, da j e p r i r e d i v a n j e velikih scena, uokvirenih okruglim horizontom (Kuppel-
horizont) i prožimo. Prolaz ispod nivoa pozornice za vreme igre održava se hodnikom
ispod horizonta. Za što bržu p r e g r a d n j u scena i uopšte manipulaciju omogučava se iz-
mena p o j e d i n i h slika u horizontalnom pravcu pomoču točkova i montažnih spratova. Sa
d o n j o m pozornicom suvisi prostor za orkestar i
instrumente s ormarima u zidu za note.
C. G a r d e r o b e . Razdeljene su na dva sprata uz
pozornicu, zasebno za glumice i glumce. Vertikalna
su veza stepeništa. Hodnici i g a r d e r o b e snabde-
vene su, radi smeštanja odela i si. ormarima u zidu.
Krojačke radionice i stovarišta kostima nalaze se
u trečem spratu.
Administrativno o d e l j e n j e i dom glumaca za-
uzima zadnji d e o zgrade. U prizemlju, iza spored-
nog ulaza nalazi se stan vratara. U ostalom d e l u
smeštene su kancelarije ekonomsko-administrativ-
nog vodstva.
Za p r o b e p r e d v i d e n a j e naročita sala. Dalje j e
uredena knjižnica i sala za studiranje, a za raz-
onodu služe terasa i balkoni.

Ing. arch. N. Dobrovič

Tlocrt prizemlje
Pozorišna zgrada v Novem Sadu
 Konstrukcija j e po sistemu ž e l e z o b e t o n o v i h stupova. Gledališna tavanica leži na
4 glavna stuba u vezi sa ž e l e z o b e t o n o v i m ramovima. I. i II. red statički pretstavljaju
konsolu, tvoreči sa ramovima j e d n u konstruktivnu celinu. Statička funkcija ramova olak-
šana j e na p r o t i v n o j strani ramova izbačenim ž e l e z o b e t o n o v i m markizama. 2elebetonska
konstrukcija pozornice o d e l j e n a j e o d konstrukcije gledališta.
Glumački dom konstruisan j e o d ž e l e z o b e t o n o v o g kostura, koji nosi, i zida, kojl
zatvara i p r e g r a d u j e fasadu i o d e l j e n j a . Sistem zida j e »Isoston«, a može se u p o t r e b i t i
i koji sličan produkt, imajuči šupljine radi b o l j e izolacije. Nosni stupovi po čelom straž-
njem delu postavljeni su iza frontalnog zida. Skračivanjem udaljenosti smanjuje se
momenat železobetonskih nosača. Viseči d e o fasade omogučava g r a d e n j e d u g a č k i h
prozora i time d o b i j a n j e svetlih i zračnih prostora, pa i sniženje višine p o j e d i n i h spratova.

Ing. arch. Nikola Dobrovič

Arch. Muršec, Zagreb Staubena zgrada kipara prof. P. Palaviccinia, Beograd

Arch. Muršec, Zagreb Tlocrt prizemlja i Prvog sprata

Ing. arch. Frane Cota, Z a g r e b

Ing. arch. Josip Petrak, Z a g r e b

HIGIJENSKI ZAVOD U BANJALUCI. (NATDEČAJNI^PROJEKT.)

OPIS PROJEKTA.

Zgrada j e p r o j e k t o v a n a kao j e d n o k a t n i c a radi milieua, u k o j e m j e zasnovana i radi

razmještaja p o j e d i n i h o d j e l j e n j a . U prizemlju su smještena dva o d j e l j e n j a , admini-
stracija i socijalna medicina
sa g l a v n o m p r e d a v a o n i c o m ,
a u I. katu tehničko o d j e l j e -
nje te kemijsko i bakterio-
loško sa odnosnim labora-
torijima. Administrativno i
tehničko o d j e l j e n j e smje-
štena su na j u g o i s t o k , dok
su l a b o r a t o r i j i kemiskog i
bakteriološkog odjeljenja
nalaze na s j e v e r n o j strani.
Stanovi d i r e k t o r a i či-
novnika p r o j e k t i r a n i su u
p o s e b n o j zgradi, koja čini
sa z g r a d o m h i g i j e n s k o g za-
v o d a arhitektonsku cjelinu. Model
 P R I Z t H L J L

Tlocrt prizemlja Higijenski zavod u Banjaluci

K V

: :; i^iiiiiOli^TUfflflrTr
• ; !i:i V : ; : ' iii:::r}{:rdhl'Il
r r m trsa tr-a I : : •::•••' : i ;. r . i r u i i M [ U J

Presjek Higiienskog zavoda u Banjaluci

1 M II

" > 1

... H
>••«»1« i f««»»»>
•
ssžte«. , > ].u. a

riVH
• • Ing. arch. F. Cota, Zagreb
Ing. arch. J. Petrak, Zagreb
Tlocrt prvog kata Higijenskog zavoda u Banjaluci
Ing. arch. Antoiič Vlado, Zagreb Perspektiva Higijenskog zavoda u Banjaluci

HIGIJENSKI ZAVOD U BANJALUCI

Projektirana zgrada Higijenskog

zavoda postavljena j e na več unapred . S
o d r e d e n o m položaju tako, da stoji
dulja strana zgrade u p o r e d o sa za-
padnom ulicom, a krača strana nor-
malno na prvu. T"—'--+ t • *
Naročita se briga pri tome vodila,
da se reši ugao kao arhitektonska do-
tu r i
t—:
minanta i da se naglasi glavni ulaz u
zgradu, koja j e u torn vidu na dužoj
uij pq
strani dvokatna, a na kračoj trokatna.
Kako j e prostor razmerno malen, to se :: m j
svima sredstvima nastojalo da se po-
K
j e d i n e prostorije što b o l j e iskoriste, U'-iLJ :l!I_
>k
pa da im se da p r e g l e d n a i jasna i t
<ixtr> i v
veza i tirne omoguči najracionalnija
izgradnja.
t tiri nil!
 Tlocrtnom rešenju postavljen j e
kao uslov centralni p o l o ž a j prostranog
foyera i stubišta na uglu. Ovo posled-
nje j e u vezi s o b a hodnika, uz koja
su p o r e d e n e uredske prostorije. Na
kraju spomenutih prostorija nalaze se
dva stambena stubišta, koja svojom
o b l o m silhuetom završuju horizontalni
smer o b i h fasadnih ploha.

Tlocrt i izgled

Ing. arch. J. M. Kodi:

SKICE ZA OCEANOGRAFSKO-BIOLOŠKI INSTITUT

U SPLITU.
Ove p r v e skice bile su izradene na poziv kura-
torija za izgradnju Oceanografskog Instituta na Ja-
dranu u julu 1928 kao informacija u svrhu utanačenja
programa i o d r e d e n j a aproksimativne g r a d e v n e svote.
G r a d e v i n a j e morala osim p o t r e b i t i h prostorija za
znanstveni rad i p o t r e b n i h prostorija za mašinski na-
mještaj sadržavati i stanove za p o m o č n o osoblje, za
upravnika i asistente kao i za kurziste.
U svrhu š t e d n j e bila j e g r a d e v i n a zamišljena kao
. wiuHEut* .. željezobetonski skelet sa ispunjavajučim zidem.

Arch. A. Ulrich, Zagreb Natječajna osnova zu željezničku stanicu u Skoplju. Odkupljena radnja
Arch. Mate Bayion:

UPRAVA TRAMVAJA I ČEKAONICA U

SARAJEVU.

Podignuta j e provizorna zgrada za

Upravu tramvaja i za čekaonicu za
vozove na pruzi Sarajevo—llidže. Po-
stavljena j e krajem V o j v o d e Putnika
ulice na samom prelazu u Aleksan-
drovu ulicu, na g l a v n o j raskrsnici
tramvaja i stanica lokalnog voza za
llidže.
Za sada sprečava konačno ure-
d e n j e o v o g a dela grada pitanje sta-
roga g r o b l j a , koje j e zajedničko vlas-
ništvo Srpsko-pravoslavne crkvene op-
štine i Vrhbosanske n a d b i s k u p i j e u
Sarajevu. Čim se nade shodan izlaz u
ovom pitanju, moči če se pristupiti de-
finitivnoj regulaciji.
Provizorij p r i l a g o d e n j e za sada
g r a d e v n o j liniji.
Arch. M. Baylon, Sarajevo Izgled sa cestne strane

Arch. M. Baylon, Sarajevo Izgled sa cestne strane

Arch. M. Baylon, Sarajevo Tlocrt uprave tramvaja i čekaonice u Sarajevu

Ing. arch. Glanz Vinko, Ljubljana:

Grobnica dr. Gregorja Žerjava

v Ljubljani.
Monumentalni steber petih metrov
višine iz m o d r e g a b e l j a š k e g a mar-
morja j e okrašen s figuralnim vencem
in kapitelom, ki j e oživljen s kanelu-
rami. Figuralni venec predstavlja po-
hod k Jugoslaviji, na kapitelu samem
pa so štirje geniji, kar jasno priča o
notranji zamisli c e l o k u p n e g a spome-
nika. V sredini stebra j e vdelana mar-
morna glava pokojnika. Tlak s svet-
lobnimi stebrički, n a g r o b n o ploščo in
p r e d s t o j e č o vazo zaključuje celotno
grobnico.

Celotni pogled na grobnico

Kapitel s figuralnim vencem

Figuralna dela akad. kiparja Kalina Boris

Kamnoseška dela izvršila tvrdka Kunovar Vaza
IZ KNJIGE: ARČH. JOŽE MESAR IN ARCH. IVO SPINČlC,
»STANOVANJE«, LJUBLJANA

Navedeni primeri načina zazidave, zidanja samega, gradiva, tlorisa itd., so p o g o j e n i ,

kakor vidimo, po načinu natiega p r e b i v a n j a , po udobnosti, ki j o zahteva naš življenski
red. Sleherna še tako neznatna napaka, ki j o naredimo pri reševanju teh činiteljev, in ki
ruši sklad naših vsakdanjih p o t r e b , našega vsakdanjega življenja, se nam p r e j ali slej
kruto maščuje. Za udot-.no stanovanje pa nikakor ne zadostuje pravilna rešitev tlorisa,
razdelitev prostorov in lepa zunanjost. To so le p r e d p o g o j i , da moremo urediti notranji
organizem, notranje življenje naših domov. Notranjost hiše moramo opremiti, o p r e m i t i po
istih načelih, ki smo jih v bistvu postavili v osnovi naše hiše. Kakor na zunaj zdrav človek,
ki v svoji notranjosti boleha, j e nova hiša, ako vanjo postavimo opremo, g r a j e n o na
d r u g i h načelih, iz drugih d o b in d r u g a č n e g a časa, za d r u g e p o t r e b e in zahteve. Vsa naša
dosedanja stanovanja p r i č a j o d o v o l j živo, da so le muka in skrb naših g o s p o d i n j . Naše
žene so radi večnega pospravljanja, kuhanja, umivanja, čiščenja, šivanja itd. prave sužnje
stanovanj, in to prav za prav stvarem, p r e d m e t o m , ki bi morali nam služiti v olajšanje in
udobnost. Krivdo nosijo velikokrat g o s p o d i n j e in žene same, ki so trdno u v e r j e n e , da
ustvarijo svojim možem p r i j e t e n in u d o b e n dom tako, da okrasijo in d i č i j o svoja stano-
vanja s slikami vseh vrst, zrcali, prtiči, čipkami, sohami, kipci, zavesami, blazinami, blazini-

Arch. Z. Neumann, Zagreb Interieur

Arch. M. Vidakovič, Zapreb Hall vile P. Zagreb

cami, p r e p r o g a m i , stolčki, mizicami, va-

zami in neštetimi d r u g i m i n e p o t r e b n i m i
p r e d m e t i . Stene brez slik so p o mnenju
m n o g i h ljudi n e m o g o č e , mrzle, in sobe
brez njih so radi svoje enostavnosti in
p r e g l e d n o s t i puste in n e p r i j e t n e . Ko si
m l a d e g o s p o d i n j e ustvarjajo nov dom,
sicer mnogokrat mislijo, da j e treba od-
straniti vse, kar j e n e p o t r e b n o , vso šaro,
t o d a sčasoma se le nabere, bodisi v dar
p r e j e t i h ali kupljenih, n e p o t r e b n i h pred-
m e t o v toliko, da ne v e m o kam z njimi in
v e n d a r si nihče ne drzne zavračati teh
nabiralcev prahu in nesnage.
Preden p r e i d e m o k u r e d i t v i n o v e g a
stanovanja, p o g l e j m o nekoliko, o d k o d
prav za prav vsa ta krama. V prejšnjih
časih g o j e n a p o j m o v a n j a o stanovanju
puščajo o d rodu d o rodu ostanke raz-

ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Soba dr. Guzelja, zdravnika v Ljubljani
Mizarsko delo: Rok Berlič
Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Soba dr. Guzelja, zdravnika v Ljubljani
Mizarsko delo: Rok Berlič

ličnih d o b , ki zanje ni več mesta v naših stanovanjih. Teh si pa b o g v e iz katerih razlogov,

ali iz spoštovanja ali iz praznoverstva, ne upamo o d l o č n o zavreči. Nikjer ni zapisano,
da moramo hraniti p e č a t e raznih d o b vprav v naših stanovanjih, zlasti ako pomislimo
na p o s l e d n j a nekulturna d e s e t l e t j a , najsi b o d o p r e d m e t i kolikor t o l i k o umetniške vred-
nosti ali pa n a v a d e n kič. V vsakem primeru g r e praktično za povsem n e p o t r e b n e stvari,
ki j i h z lahkoto p o g r e š a m o radi reda, radi snažnosti naših stanovanj. Naj b o oprema, slika
ali kar koli v tem ali onem slogu, muzejske vrednosti ali navadna industrijska roba —
ako ni na mestu, ako ni v skladu z našim ž i v l j e n j e m , proč z njo! Tudi če poizkušamo
urediti stanovanja z umetniškim oku-
som, kar p o n e k o d opažamo v posled-
njem času, ne smemo d e l a t i bistve-
nih napak pri urejanju stanovanja.
Le p o g l e j m o stanovanje, u r e j e n o p o
želji g o s p o d a r j a v duhu časa, p o v o l j i
umetnika. Namesto prejšnjih repro-
d u k c i j v tisku ali starih o l j vise eks-
presionistične slike, moderna grafika,
keramika in narodna umetnost, vse
l e p o razvrščeno p o mizicah in poli-
č k a h . Povsodi ena in ista slika, po-
vsodi samo bahaštvo, vse l e p o raz-
stavljeno kakor v muzeju. Človek pa,

Ing. arch. Fatur, Kos, Plainer

Mizarsko delo: Rok Berlič
 Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana
Mizarsko delo: Rok Berlič

ki bi naj imel v stanovanju p r v o mesto,

j e v tem okviru povsem odveč. Vsi po-
izkusi, ki se bistveno naslanjajo na po-
snemanje starih slogov, so prav tako bi-
stveno formalno pogrešeni in to radi
nas in naše nove okolice.
Kakšno b o d i stanovanje sodobnega
človeka?
Radi denarne in prostorne ekono-
mije se moramo z a d o v o l j i t i z manjšimi
stavbišči kakor kdaj prej, vendar si že-
limo kolikor mogoče velikih in zračnih
prostorov. Spoznali smo dragocenost
prirode, solnca in zraka, želimo si jih v ._
svojih d o m o v i h po trdem del U in b o j u Omara za knjige
za vsakdanji kruh. Prav radi se o d p o v e m o
vsem n e p o t r e b n i m reprezentativnim prostorom, salonom in n e p o t r e b n i m sprejemnicam.
To pa le, da zamenjamo te prostore za u d o b e n in velik prebivalni prostor. Velik bodi
prostor za u d o b n o p r e b i v a n j e , za mirno uživanje s v o b o d n e g a časa, časa odmora. Radi
žrtvujemo d o l g e hodnike, ki so nerabni in nepraktični. Tudi naše spalnice smejo biti
manjše kot nekdaj, vendar pa tolike, da spravimo vanje o p r e m o za shranjevanje naših
oblek in perila, umivalnik pa mirno o d p a d e ,
saj imamo vendar kopalnico.
Da ustrežemo našim ženam, našim go-
spodinjam, uredimo stanovanje tako, da
jim skrajšamo pot d o m e d s e b o j n o vezanih

Arch Dože Mesar, Ljubljana

Oprema čakalnice dr. R. Bossina, okulista v Ljubljani
Mizarsko delo: Jože Žagar
 Arch. Jože Mesar, Ljubljana
Ordinacijska soba dr. R. Bassina
okulista v Ljubljani

prostorov, to se pravi, da sku-

šajmo doseči najkrajše zveze
med kuhinjo in j e d i l n i c o , spal-
nico in kopalnico, pralnico, su-
šilnico in likalnico; m e d d e l o m
naj ima žena možnost nadzor-
stva nad otroci. Saj otroci zase
ne zahtevajo več kot miren
kotiček, kjer se nemoteni igra-
j o in ne o v i r a j o s svojim igra-
njem odraslih.

Po vsem, kar smo v prejš-

l j i h odstavkih pojasnili g l e d e
na stanovanje, se vprašujemo:
kje je prav za prav oprema, tista oprema, ki j o poznamo kot neobhodno potrebni
rekvizit naših stanovanj? Vse, kar j e bilo premičnega in n e p r e m a k l j i v e g a v opisanem
stanovanju, so bili miza, stoli, pa postelje — in prav nič d r u g e g a . Kje j e t o r e j udobnost,
o kateri toliko pišemo in o kateri toliko razpravljamo? V redu, v enotnosti, v smotrnem
oblikovanju. V miru in redu, ki nam ga
d a j e p o g l e d in b i v a n j e v takih pro-
storih. Stvari, ki so v svojem bistvu m •• |«|jj RBKhtx;

Pisalna miza

Arch. Jože Mesar, Ljubljana

Oprema dr. R. Bassina, okulista v Ljubljani
Mizarsko delo: Jože Žagar

Knjižna omara
Arch. Jože Mesar, Ljubljana Del s t a n o v a n j s k e s o b e
Mizarsko d e l o : Jože Žagar dr. R. Bassina, okulista v Ljubljani

slabe, ne moremo tako krasiti, kakor smo bili vajeni, kakor so delali predniki. Predmeti,
smiselno in enotno o b l i k o v a n i z nekim namenom, za neko p o t r e b o in zahtevo, so sami
na sebi lepi. Prostori z okni, vrati, opremo, stenami, stropom in tlemi, m e d s e b o j n o po
p o t r e b i in obliki urejeni in razvrščeni,
nikakor niso pusti in hladni. Ne, taki pro-
stori niso le smotrni in stvarni, marveč
so tudi o b l i k o v a n i in to b o d i bistveni
ter glavni p o g o j pri ureditvi slehernega
prostora, stanovanja in cele hiše.
Kakor smo že p r e j omenili, so mnogi
skušali urediti prostore in stanovanja z
opremo, posneto po starih slogih ter
tako skušali koncentrirati vse glavne slo-
g o v n e stopnje v enem samem stano-
vanju. Tako j e b i l o n. pr. važno, da j e
bila jedilnica renesančna, spalnica ba-
ročna, soba g o s p e v slogu Ludvika XVI.,
i. t. d. Zavedati pa se moramo, da
j e na tak način povsem nemogoče

Arch. Jože Mesar, Ljubljana

Omari za o b l e k o in p e r i l o
 Arch. Jože Mesar, Ljubljana
Kombinirana omarica z v i t r i n o
dr. R. Bassina, okulista v Ljubljani
Mizarsko d e l o : Jože Žagar

rešiti bistveno vprašanje našega stanovanja. Na tak

način ne moremo postaviti niti t e m e l j e v naši stano-
vanjski kulturi, niti o b l i k o v n o ne izrazimo hotenja naše
d o b e . Jasno je, da današnji človek — v kolikor ga
poznamo — ne spada v okvir omenjenih d o b in slo-
gov. To pa iz naravnega razloga — le pomislimo in
predstavimo si d o b o , v kateri so živeli l j u d j e tistih
časov. Razumljivo je, da j e bila njih p o t r e b a , živeti
v takem okviru: njih čas j e bil pač tak. Dokument
njih časa, to j e baš oprema, jasno priča, kakšno j e
moralo biti njih življenje. Pomisliti moramo, da j e
nekdaj delalo 75 o d s t o t k o v ljudi za ostalih 25 od-
stotkov, ki so p r e b i v a l i v razkošnih stanovanjih z ba-
haško opremo. V naši d o b i , ko se družabni red o d
dne do dne b o l j izravnava, ko g r e m o v premi črti
p r e k o razlikovanja stanu in poklica, j e tak okvir g o t o v o pogrešen. Poglejmo, kako smo
dandanašnji o b l e č e n i : o b l e k a delavca j e o b l i k o v n o povsem enaka oni ministra. Zakaj
naj torej d e l a m o razliko pri reševanju stanovanjskega problema? Dasi so zahteve roč-
nega delavca proti zahtevam intelektualca drugačne, so v bistvenih vprašanjih vendar
tako p o d o b n e , da nikakor
ne naletimo na v e č j e raz-
like. Ako si pa denaren
človek želi luksusa in eks-
travaganc — nič lažjega
o d tega. Namesto da j e
n j e g o v a oprema preprosta,
enostavna, naj si j o napra-
vi iz d r a g o c e n e g a materi-
jala, naj si j o pač pozlati.
Toda v bistvu o b l i k e in v
namenu o p r e m e ni moči

Arch. Jože Mesar, L j u b l j a n a

Mizarsko d e l o : Jože Žagar
T a p e t n i š k o d e l o : Ignac N a r o b e

Spalni d i v a n
dr R. Bassina, okulista v L j u b l j a n i
Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana. Mizarsko d e l o : Rok Berlič Bufett

spreminjati ničesar. M e d tako zvanim meščanskim stanovanjem in stanovanjem delavca

ne smemo delati nobene razlike, to pa niti z denarnega, niti s socijalnega vidika. V hipu,
ko si zastavimo vprašanje za rešitev stanovanjskega problema, kakšno naj bo in kako
b o d i o p r e m l j e n o naše stanovanje, naš dom za počitek, za razvedrilo, za družinsko živ-
ljenje, za shranjevanje naših za življenje p o t r e b n i h p r e d m e t o v , naše lastnine — nam
zveni nasproti v e d n o en in isti o d g o v o r : človek, ljudje hočejo tako stanovanje, da
ustreza najširšemu pomenu besede: dom.
Nečemo, da bi kdo iz prejšnjih izvajanj v odstavku o sodobnem stanovanju napačno
p o j m o v a l naše stremljenje in smatral le tako ureditev za m e r o d a j n o ali morda kot
primer »modnega« stanovanja. Ne, navedli smo vse to, da bi bilo pravo bistvo stano-
vanja laže razumljivo, da bi b o l j e p o j m o v a l i smisel opreme, ki j e namenjena, da nam
služi, in nikakor ni radi lepšega, radi svoje estetske vrednosti. Predmeti, ustvarjeni in
o b l i k o v a n i v zadostitev naših potreb, naj b o d o n a j p r e j dobri, sposobni služiti svojemu
namenu. Ako kdo vanje vdahne še moč umetnine, tem bolje. Menimo le, da je že v
primernem delu po gornjih p o g o j i h p r e d m e t tudi v umetniškem p o g l e d u z a d o v o l j u j o č e
izvršen. Za g r o b o napako štejemo pa vsako okraševanje s starimi in novimi izumetni-
čenimi ornamenti. Pozabiti ne smemo, da j e ornament, ki ga opazimo na starem pred-
metu, simbol, pisava, razumljiva vsem narodom iz časov visokih in velikih kultur.
Ing. arch. Omahen-Sarajnik, Ljubljana. Mizarsko d e l o : Erman-Arhar Kot d n e v n e s o b e

Prav g o t o v o bo tudi naša d o b a ustvarila svoj tipični ornament, ki ga pa danes še

ne poznamo. A k o empirično zasledujemo razvoj posameznih d o b , opazimo, da j e v
začetku, o b postanku sleherne e p o h e enostavnost o b l i k e in n e d e l j e n a ploskev t i p i č e n
pojav. In le tekom razvoja so se p o j a v i l i okraski in ornamenti, ki so se u p o r a b l j a l i
seveda le tam, kjer j e b i l o njih pravo mesto.
Ako imamo opravka s staro opremo, ali z opremo, ki
nam j e drag spomin, o d katerega se nam j e težko ločiti,
nikakor ni rečeno, da moramo tako o p r a v o vso zavreči in
nadomestiti z novo. V takih primerih izberemo najboljše
p r e d m e t e , ki nam morejo služiti prav tako d o b r o kakor
novi. Te p r e d m e t e ohranimo, vse ostalo pa, kar bi nam
bilo v napoto, kar bi motilo soglasje našega časa, izločimo.
Dobrih p r e d m e t o v n a j d e m o m e d staro o p r a v o mnogo, časih
celo boljših n e g o so novi. Prej omenjena ureditev stano-
vanja naj nas pri izbiri d o b r i h p r e d m e t o v nikakor ne ovira.
Presoditi pa moramo vse stvari in p r e d m e t e le s takega
stališča, ki ne nasprotuje bistvu stanovanja, to se pravi
stanovanja, ki odklanja vse, kar ni v skladu z nami, z našim

Arch. 3ože Mesar, Ljubljana

Namizna svetilka
življenjem, kar ni na mestu in bi nas
u t e g n i l o ovirati.
Zato se ne ozirajmo — kadar ure-
j a m o stanovanja — na m o r e b i t i pripo-
ročene tako zvane »moderne« stvari,
marveč p r e t e h t a j m o in proučimo sle-
herno stvar n a j p r e j z lastnega stališča,
ne oziraje se na reklamo, ki nas dosti-
krat slepi. Premislimo in preizkusimo, ali
j e stvar res d o b r a in ali nam more slu-
žiti ter z a d o v o l j i t i vse naše zahteve in
potrebe.
Ako sami nimamo tako bistrega oče-
sa za stvari, ki spadajo v stanovanje,
pokličimo arhitekta, izkušenega v teh
stvareh, ki se bavi s p r o b l e m o m z vso
vnemo in znanjem.
Kakor vse kaže, smo na pravi poti,
v e r j e t n o je, da bo nakazana smer pod-
laga naši b o d o č i stanovanjski hiši. Izko-
ristimo vse svoje sile in zmožnosti, da
si ustvarimo v pravem pomenu b e s e d e
dom. Trdno smo uverjeni, da j e z d o b r o
v o l j o tudi v naših razmerah in z našimi
sredstvi možno ustvarjati d o b r e stvari,
zlasti ako b o m o s p r e g l e d a l i in uvideli,
k j e tiči bistvo stanovanja.

Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana Omara za k n j i g e in spise

Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana Jedilna miza

Ing. arch. Fatur, Kos, Platner,
Ljubljana

Skice notranjščine
Ing arch. Vladimir šubic:

Nova risalna tehnika

Za korespondenco, za k n j i g o v o d s t v o in
jSr-iz-r?.*
druga pisarniška opravila so že p r e c e j časa v •iV L V ' ."^ra&V- * -
uporabi tehnični p r i p o m o č k i , ki poenostav-
•• . A t.fcKttfti- J*-«! Vi
ljajo in p o s p e š u j e j o poslovanje.
V trgovskem, oziroma v o b č e poslovnem
svetu j e torej racijonalizacija dela že p o l n o
uveljavljena, a v e d n o še išče in n a j d e novih
smeri, da se uveljavi. Tehnika sama pa, ki j e
toliko d e l o v n i h p r i p o m o č k o v d o b a v i l a raznim
strokam v trgovini, industriji in gospodarstvu,
se j e o d zadnjega časa morala z a d o v o l j i t i s
komaj opaznimi izboljšavami s v o j e g a delov-
nega orodja.
Pa se j e naenkrat p o j a v i l a priprava, i d e j n o
zasnovana onstran oceana, ki j e p o par le-
tih s v o j e g a postanka in izpolnjevanja zavoje-

75.
vala že ves zunanji tehnični svet. Po zani-
manju, ki ga upravičeno vzbuja nov risalni
stroj »I s i s«, moremo soditi, da b o d o skoraj
potisnjeni v stran: priložnice s trikotniki, koto-
meri, pa tudi radirke itd. p o v s o d tam, kjer se
nujno uveljavlja zahteva p o hitrem, preciz- poslije Krista
nem in snažnem tehničnem delu. Da niti ne
imenujem ugodnosti, ki jih za zbranost duha upotrebljavala se je
in fizično vztrajnost pri konstrukcijskem in
d r u g e m risalnem d e l u zaposlenih nudi upo-
ova rimska kupaonska
r a b l j e n j e imenovanega risalnega stroja. Po- peč. Pet robova bilo je
sebnih koristi pri črtežih z mnogimi koti, d a l j e satima zaposleno oko
pri cestnih načrtih, železnih in drugih kon-
strukcijah. Uporabljati se morejo normalna in pripreme tople vode.
razna redukcijska merila. Danas je dovoljno po-
Kako izgleda: Posebno konstruirana risalna krenuti jednu slavinu
miza ima prosto p r e m i k a j o č o se risalno desko,
momentano u p o r a b l j i v o v vseh p o l j u b n i h po- na VAILLANTOVU
ložajih. Risalni stroj nima nikakih vzmetov. Se-
stoji iz dveh, m e d s e b o j n o v krogličastih te- AUTO-GEYSERU
čajih spojenih paralelogramov, kojih e d e n
nosi risalni globus z ravnili in merili. Risalni
i več se smjesta mo-
globus se prosto suče in se da fiksirati v vsa- žete poslužiti toplom
kem kotu. V dotičnem kotu se potem premika vodom ne samo u
p r e k o risalne deske in omogoči, da se kjer-
koli t a k o j lahko zarišejo paralele v smereh kupaoni, nego i u ku-
osnovnega kota. hinji, spavačoj sobi
Opisani, absolutno precizni risalni stroj bo i t. d. Potanje upute i
n e d v o m n o skoraj tudi pri nas našel potreb-
nega upoštevanja za smotreno izrabo teh- prodaja putem pli-
ničnih d e l a v n i h sil. nara i stručnih radnja

Kopije brez tuša.

Ce kopiramo originale z novim Mars-Lumo-
graph-Lichtpausstift št. 2886 (torej brez tuša!),
o d p a d e d o l g o t r a j n o d e l o in vendar d o b i m o
izvrstne kopije. Zabrisanje tušnih črt, čakanje, Vailiant
da se risba posuši, vse d e l o s tušem, risalnim
 peresom, čopičem in strgalko, skratka ves ne-

JZ
p o t r e b e n aparat o d p a d e .
Mars-Lumograph priostrimo in u p o r a b l j a m o
kot navaden svinčnik in pri tem ni nič dražji

oo
o d d o b r e g a risalnega svinčnika. Dobavlja se
v d e v e t i h t r d o t n i h stopnjah: B, 2 B, HB, F, H,
2 H, 3H, 4 H za črteže in ExB za p o l n o sen-
čenje, polsenčenje in plastično risanje. Z
ExB u p o d o b i m o naravneje in hitreje kakor
s tušem vlaknato lesno tkivo, mramorno ožilje
itd. Trdotne s t o p n j e B, 2 B, HB d o 4 H za črte-
že se ujemajo z mojim Mars risalnim svinčni-
kom in vsled tega p o p o l n o m a o d g o v a r j a j o
navadnim d o b r i m risalnim svinčnikom.
Na ta način d o b l j e n e k o p i j e lahko v resnici
smatramo kot p o p o l n o m a brezhibne; zato tudi
lahko to kopirno postopanje, ki nam prihranja
čas in denar, t o p l o priporočamo. Tvrdka Mars-
Bleistiftfabrik J. S. Staedtler v Nurnbergu rade
v o l j e razpošilja p r o s p e k t e P 1545/EK in posa-
mezne vzorce, da se lahko vsak osebno pre-
priča o prednosti te praktične novosti.
Poizkusi so u g o t o v i l i , da ima Mars-Lumo-
graph razen svoje o d l i č n e sposobnosti, da
zakrije pomožne črte, še vsa ostala svojstva
d o b r e g a risalnega in pisalnega svinčnika,
tako da ga lahko brez n a d a l j n j e g a uporab-
ljamo kot navadni svinčnik za pisanje, steno-
grafiranje in risanje. De t o r e j univerzalni ri-
salni in pisalni p r i p o m o č e k .

Ing. Brebera Gradjevna kontrola u betonsko]

gradnji u prevodu Ing. M. Martinisa.

Djelo sadržava praktične m e t o d e kontroli-

Samska soba dr. R. Bassina, zdravnika za očesne sanja betonskih g r a d j e v i n a za v r i j e m e njihove
bolezni v Ljubljani i z v e d b e ; iznose sva svojstva cementa, do-
dataka, v o d e i betona, te način n j i h o v o g ispi-
tivanja na gradilištu obzirom na zahtijevanu
< > sigurnost i ekonomičnost smjese. Knjiga sa-
O S
UI ( V
* =
drži dosta skrižaljki i crteža, ter j e o d oso-
ui OC b i t e važnosti za sve tehničke krugove. Bila
2 2 j e preporučena o d Ministarstva Saobračaja I
N I Br. 22.647 o d 27. februara 1930 svim Direkci-
jama željeznica.

£ s
Cijena j e knjigi 25 Din. Dobiva se u svim
knjižarama i k o d Ing. M. Martinisa u Splitu.
x x
J O S I P O <
O

ŽAGAR
I
O
2 o
m in
to >
N A R H I T E K T JE SVETOVALEC V
Dravlje 73 3—
in <
VSEH G R A D B E N I H Z A D E V A H

pri Ljubljani §š AKO ZIDAŠ SE OBRNI NA ARHITEKTA

 Izvršuje f i n a m i z a r s k a in vsa
v pohištveno stroko spadajoča dela

Rok Berlič, strojno mizarstvo

žapuže 22, Št. Vid nad Ljubljano GOSPOSVETSKA CESTA 16 — LJUBLJANA

STEKLO
PORCELAN
KERAMIKA

AVGUST AGNOLA L J U B L J A N A , D U N A J S K A C . 10 — T E L E F O N 2478

 < U1 <J
TOVARNA POHIŠTVA « > S2

ri
<
Z
< ca u,
Z > O
< W
>
u
i-. < <
Z
os
> Z
< > oe
CL
Ž
Ul
_ a oe
a
2 o- O
« K- Z

z (/> ae
>
<u
o z Z
uj »N o
O CL
os
> S
KAREL HLUPIC
SPLOŠNO STRUGARSTVO
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 16

0
>
I-
M
DC
<

N
1
o
z
ui
>
k-
•</>

Ž
O
a

</>
<oe
N
i
o
z
0
>0
<
M
ANTON KOBI, BOROVNICA IVAN ŠEMRL POLJANSKA C. 69
TELEFON B O R O V N I C A ŠT. 6 LJUBLJANA
FRANDO KUNOVAR
K A M N O S E Š K O KIPARSKO PODJETJE
Delo prihranijo
LJUBLJANA • r n <1>JC
Ss-D •H ocL FS
S . O - 3; « ~ 10 'č
POKOPALIŠČE SV. KRIŽ - TELEFON ŠT. 2787
JJ^ OJ2 wi
> N u X - j:
o!
» < —x , j ! z c=>
M
m c
-i (O o
Č-
Specijalno p o d j e t j e za
n —c—-
I LU j a v n e , g r o b n i š k e in _ < x izroo-o a. Ofn K
•"Is? S.
^ at f
Z> t n a g r o b n e spomenike,
Z 5 o p r e m l j e n i s kipi, r e l i j e f i - c z io2
cn <
itd. Izvršuje stavbna dela d) Of .-^C
O z •ui»-u 0o2" c
ter patentirani u m e t n i 'd ~ > m oC0)* 3H
o..!:
CO N 213 » . S
< »Elita« marmor 0 1=s0 o »O -
1 O m Oj o
O. « too ™ m ca m
1) X
_ <• Plllf

€
U o v vseh barvah za notranj-
<
>U ščine, j e d e k o r a t i v e n in
<
< izboren materijal za ob-
Z
LU
I—l l a g a n j e sten v j a v n i h Tovarniška
Z
< znamka
l o k a l i h in p r i v a t n i h hišah
>
o Z a h t e v a j t e b r e z p l a č n o v z o r e c in p r o s p e k t e !
»Elita« marmor j e tudi
cn
<
LU
Q
I
p r i p o r o č l j i v za o d l i v a n j e ). S. STAEDTLER, Mars
O
(/)
k i po v in r el I j e f o v tovarna za svinčnike, NURNBERG 2 (296)

DRUŽBA l OMEJENO ZAVEZO

3. H L E B S LJUBLJANA SV. PETRA C. 33

ID
C
O
C
•O c
0)
> •O

SOBOSU1
IN PLESKARSTVO

HsUnBl
 A. RODINA & COMP.
STAVBNO IN UMETNO MIZARSTVO

LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA 16
Tel. 2480. Rač. pošt. hran. 11.638

I Z D E L U J E : okna, vrata, interijer, patentirana smučna

okna »NIKOLAUS«, horizontalna smučna
okna »MU-RA«, vrteča se vrata

Zaupajte Vaše naročilo Gramofoni

priznano najsolidnejši Radio
tapetniški tvrdki Športne in
foto-potrebščine
Rudolf Sever
Marijin trg štev. 2
ki Vas bo s svojimi
izdelki in n i z k i m i
c e n a m i vsestransko
zadovoljila

»Jugosport «
Ljubljana, Miklošičeva cesta 54
Telefon 55-85
V zalogi vedno n a j n o v e j š e
Dalmatinova ulica 13
blago za preobleko pohištva Telefon 55-65
R. WILLMANN
STROJNO PODJETJE * TEL. 20-55
L J U B L J A N A , S L O M Š K O V A UL. 3

Stavbno in pohištveno mizarstvo

izvršuje tudi po načrtih arhitekta ^
Izvršuje dvigala in dvigalne naprave za stavbni IVAN BONCA
stro no
materijal v najnovejši in solidni izvršitvi Vižmarje 48, Št. Vid pri Ljubljani i mizarstvo

REPŠE IGNAC
TVORNICA IN Z A L O G A POHIŠTVA

LJUBLJANA
DVORNI TRG t

TELEFON 3228
 KOPIRANJEM NUDI LE

JUGOSLOVANSKA
TISkARNAVUUBUANI
 »RUDE IN
rVornice opeke in peči

F. P. VIDIC & Komp. KOVINE« d. d.

ANTON KOVAČIČ LJUBLJANA, Masarykova cesta 12

LJUBLJANA Glavno zastopstvo C I N K A R N E 0 . D. CELJE

Prešernova ulica štev. 3

En gros: Cinkovo belilo »Briljant«, cinkova
Se p r i p o r o č a j o za d o b a v o r a z n e g a pločevina, pocinkana ielezna ploče-
s t a v b n e g a m a t e r i j a l a , in sicer: vina, surovi in rafinirani cink, cinkov
nrvovrstni zarezan strešnik, zi- prah, „Cinkopon", žveplena kislina,
d a k e , samotno opeko, k a m e n i - svinec, svinčena pločevina, kositer
naste c e v i , Portland-cement itd. v kladah in palicah, kositer za spa-
P r v o v r s t n e glinaste peči raznih janje, v palicah, antimon, aluminij,
modernih o b l i k in b a r v . Štedil- baker, zvonovina, razne barve, ko-
nike, obložene z domačimi peč- vine i. t. d., šamotni materijal
nicami in č e š k i m i e m a j l . plošči-
cami. Obložitev sten v k o p a l - Kupuje: star cink po najugodnejših dnevnih
nicah, k u h i n j a h , mesnicah itd. cenah, odpadke drugih kovin i. t. d.

N a j b o l j š a in t o č n a postrežba Brzojavi: Rude Ljubljana Telef. int. 2727, 2827

«» •

Krona Vašega stanovanja

je lepo ogledalo!

ARHITEKTU, ki Vam d e l a ocnutek za Vaše p o h i š t v o

ali Vaš dom, v e l j a j o n a s l e d n j e b e s e d e :
BRUŠENA STEKLA v vseh vrstah, v p o l j u b n i h o b l i k a h
In k a k o v o s t i za n o t r a n j e In zunanje arhi-
tektonske efekte
MARMORNATO STEKLO za o b l a g a n j e sten v poslo-
valnicah, p o k o p a l n i c a h , kuhinjah, hod-
nikih, stopniščih in d r u g o d
O G L E D A L A , zbrušena p o naročilu, k a k o r z a h t e v a
umetniški čut a r h i t e k t a .

Zaktevajte b r e z p l a č n e in n e o b v e z n e p o n u d b e od

TVORNIC OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA

KRISTAL D. D. MARIBOR
Korolka i t 52
Tel. 21-32
LJUBLJANA
Medvedova IS
Tel. JO-75
SPLIT
Zrlnjska l
Tel. 368