II

v
I R E c N I K
... !J NEMACKO-SRPSKI
1
SRPSKO-NEMACKI

Priredio
prof. Milan Popovi~

II izdanje
!
I
~

CIP - KaTa.rronnauHja y ny6JIHKauHjH

Hapo.n.Ha 6H6JIHOTeKa Cp6Hje, oeorpa.n

803.0-3=861(038)

nonOBI1n, MHJiaH ~
!·:
!'
Recnik nemacko-srpski i srpsko-nemacki : (sa gramatikom
nemackog jezika) I priredio Milan Popovic. - Zemun : JRJ,
1999 (Beograd : Kultura). - 800 str. ; 17 em. - (Biblioteka
Skalski recnici)

Tira2 5000. - Bibliografija: str. (6].

ISBN 86-7609-006-8
1. r11. CTB. HaCJI.

~
808.61-3=30(038)
a) HeMa'IKo-cpncKH pe'IHHUH b) CpncKo-HeMa'IKH pe'IHHUH
ID=46795532
2000.
Telefoni plasmana: 190-286
 BIBLIOTEKA SKOLSKI RECNICI
NEMACKO-SRPSKI I SRPSKO-NEMACKI RECNIK
SA GRAMATIKOM NEMACKOG JEZIKA

,.

IZDAVAC

IPJRJZemun

ZAIZDAVACA
PREDGOVOR
Mitar MiSo Ninkovic
Ovaj re~nik (nema~ko-srpski i srpsko-nema~ki) prvenstvena je na-
PRIREf>IVAC menjen urenicima srednje ~kale, ali i ~irem krugu karisnika. Njegavam
prof. Milan Popovic primenam amagu~e.na je prevodenje kaka vecine tekstava sa kajima se
karisnik sre~e, taka i slazenijih tekstava. Odreden broj" arhai~nih ne-
GLA.VNI I ODGOVORNI UREDNIK ma~kih re~i kaje se magu pajaviti u navijim nema~kim tekstavima nala-
zi se i u avam re~niku. Kancepcija avag re~nika amagu~va laku i brzu
Jovo Ninkovic
upatrebu ne sama anima kaji ve~ paznaju nema~ki jezik, ve~ i pa-
retnicima.
NASLOVNA STRANA
Prilikam izrade avag re~nika, uz neke pajmave, da bi se karisnici-
Daniel Savovic ma ala~ala snalazenje, dadate su i slazenice kaje se najre~re vezuju za
• taj pojam .
LEIOURA I KOREIOURA
Gramati~ki dodatak je prilagoden zahtevima srednja~kalskih pro-
~tana Sehalic grama, mada ga njegava abimnast i jednastavnast ~ini pristupa~nim
I svakam karisniku.
~TAMPA
. I
PRIREDIVAC
GIP ,Kultura" - Beograd I

nRAtsooo

Telefon plasmana 011/190-286

 A 7
,_
LITERATURA
A
DR SVETOMIR RISTIC, JOVAN KANGRGA: Enciklopedijski ne·
maeko-srpskohrvatski recnik I iII. Prosveta, Beograd, 1963.
GERHARD ~AHRIG: Deutshes WOrterbuch. Mosaik Verlag, 1986.
A, a das, -, -slovo a; von A bis Z
od potetka do kraja;
Aal der, -s, -s, -e jegulja
Aas das, -e, -e strvina, le~ (ina)
ab prep. (s. dat.) i adv. od; dole I
- hier odavde; - morgen od
sutra; aufund - gore dole; -
und zu ponekad
ab 1and ern promeniti, preinatiti,
preoblikovati;
Abanderung dire, -, -, en menja-
nje, promena
ab Iarbeiten odraditi; sich
(iz)mutiti se, iznuriti se radom
Ahart die, -, -en, podvrsta, pose-
boa vrsta, varijacija: dege-
neracija
ab Iarten izroditi se, izmetnuti se
Abbau der, -s vadenje (kopanje)
rude; otpu~tanje, opadanje;
razgradivanje
ab Ibauen vaditi (kopati) rudu;
rastaviti, rasklopiti; razgraditi;
otpustiti (s posla); sniziti (ce-
Re~enjem ministarstva Kullure Republike Srbije od 10. 07. ne); umanjiti, ublaziti
1997. god., a pod brojem 413-2637/97-03 nemacko-srpski, ab Ibei8en• (biB ab, abgebissen)
odgristi
srpsko-nemacki recnik sa gramatikom je oslobodcn placanja po-
reza na promet. ab Ibeizen skinu ti boju (premaz)
abjbuBen
ab Iberufen• (ie, u) opozvati
Abberufung die, -, -en opoziv,
uklanjanje s polozaja
ab Ibestellen otkazati narudzbu,
opozvati porudzbinu
Abbild das, -(e )s, -er slika; kopija,
odraz
ab Ibilden, precrtati, preslikati
ab lbinden· (a, u) podvezati;
odvezati;
ab IbHittern, Iistati se, pucati, lju-
~titi se
ab Ibliihen (porn. s.) precvetati,
uvenuti
ablbrechen· (a, o, pam, h. is.)
odlomiti, otkinuti, ubrati; sru-
~iti, oboriti; prekinuti, raski-
nuti
ablbrennen• (a, a, porn. h i s.)
spaliti
ab Ibringen • (brachte ab, abge-
bracht; von) odvratiti; odgovo-
riti; odvojiti
Abbruch der, -s, ...e odron; ru~e­
nje; zavr~etak, prekid;
ab Ibiirsten, otetkati, i§retkati
ab Ibii8en okajati, ispa§tati
Abc
Abc (Abece) das, -, abeceda;
osnovi
ab Idanken dati ostavku
Abdankung die, -, -en, ostavka; ~
abdikacija
ab Idecken otkriti; pokriti (radi
~tite);
ab 1dichten zarepiti
ab Idienen odsluziti
Abdruck rer, -s ··-e; otisak
ab Idrucken (porn. h i s) odstarn-
pati; otisnuti;
ab Idriicken (porn. h. i s.) odape-
ti, otkinuti
ab Iebben opasti, jenjati, splasnuti abermals adv. ponovo, iznova,
Abend der, -s, -e ve~e; am - uve-
~e; nave~e; gegen - predve-
rer; heute (gestern, morgen) -
danas Qure, sutra) uvere
Abend-blatt das, -(e)s, ··-er verer-
nje novine; - essen das, -s
(brot das) verera; - kleid
das, -(e) s, -er ve~ernja haljina, Abfall der, -s, ··-e (bez. pl.)
- land das, -(e)s, ··-er zapa-
dne zernlje, Zapad; - Hinder
der, -s, -zapadnjak;
abendlandisch adj. zapadni, za- ab Ifallen • (fie! ab, abgefallen,
padnja~ki ·
abendlich adj. verernji; zapadni,
u pravcu zapada
Abendmahl das, -s, -e verera I das
heilige .... Thjna verera
abends adv. navere, uvere
Abenteuer das, -s, - avantura, ab Ifertigen otprerniti, odaslati,
pustolovina
8 ab Ifertigen
abenteuerlich adj. pustolovan,
avanturisti~ki
Abenteurer der, -s, - avanturist,
pustolov; probisvet
aber konj. i adv. ali, arna, pak;
opet, ponovo - nein! niposto!
Aberglaube der, -(n)s praznover-
je, sujeverje
aberglaubisch adj. praznoveran,
sujeveran
ab Ierkennen• (erkannte ab iii
aberkenne; aberkannt) ospori-
ti, ne priznati, pore~i (nekorne
pravo)
abermalig adj. ponovljen
opet
Aberwitz der. -es, -e ludost,
bezurnlje
ablfahren· (u, a, porn. s.) odvesti
(se), otputovati, oti~i;
Abfahrt die, . -, -en polazak,
odlazak
otpadnistvo, odrnetnistvo; (sa
pl.) otpaci I - von einem Ba-
ndniss odmetanje od saveza
porn. s.) otpasti; opasti; odme-
tnuti se; slabiti
abfallig adj. ornalovazavaju~i,
prezriv
ab Ifarben pustiti boju
ab Ifeilen oturpijati, ostrugati
poslati;
Abfertigung
Abfertigung die, -, -en otprerna-
nje, otprernnina
ab Ifeuern opaliti, pucati
ab Ifind en • (a, u) narniriti,
r·- nadoknaditi; porniriti se s ne-
cirn
ablfliegen• (o, o, porn. s.) odlete-
ti, poleteti
ablfli6en· (flaB ab, abgeflossen,
porn. s.) ote~i, oticati
Abflug der, -es, ··-e poletanje
Abflu6 der, - sses, ··-sse otica-
nje, odvod; (fig.) odliv, srna-
njivanje
Abfolge die, -, -en sled, red, niz;
redosled
ab Iford ern traziti, zahtevati
ab Ifragen ispitati, saslusati, pre-
slusati
Abfuhr die, -, -en odvoz, odvoze-
nje; prornasaj, poraz; prigovor,
odbijanje
ab Ifiihren odvesti, (pro )~istiti
Abgabe die, -, n, taksa, porez,
danak
abgabenfrei adj. osloboden od
poreza
Abgabepflicht die, -, -en obaveza
pla~nja poreza
Abgang der, -s, ··-e odlazak; gubi-
tak, napustanje;
ab Igeben • (a, e) predati; dati I
sich mit etwas - baviti se
ne~irn
abgebriiht adj. lukav, prepreden;
9 AbguB
abgedroschen pp. i adj. otrcan,
banalan
abgegriffen pp. i adj. izlizan, otrc-
an
ab lgehen· (ging ab. abgegangen,
porn. s.) oti~i, udaljiti se; na-
pustiti;
abgelegen adj. udaljen, zabaren
ab lgelten· (a, o) isplatiti, izrav-
nati
abgemacht adj. zakljuren, zavrsen
abgeneigt adj. nesklon
Abgeordente(r) der, -n, -n, pred-
stavnik, izaslanik
abgerissen adj. pocepan,
prekinut;
Abgesandte(r) der, -n, -n izasla-
nik, predstavnik, poslanik,
dele gat
abgeschieden adj. usarnljen, od-
vojen;
abgestanden adj. ustajao, bajat;
ab Igewohnen odviknuti, oduciti
(se)
ab lgleichen· (i, i) izravnati, po-
ravnati, izjedna~iti
Abgott der, -(e)s, --er idol
ab Igrenzen ornediti, ograditi,
odeliti
Abgrund der, -(e)s, ··-e ponor,
provalija, bezdan
abgriindig adj. dubok, bez dna
Abgunst die, -nesklonost, zloba,
zavist
Abgu6 der, - sses, ·· -sse odlivak
 ~cken
ab Ihacken odseti, odrubiti
ab lhalten· (ie, a), zaustaviti,
spreciti
ab Ihandeln raspraviti; ugovoriti
Abhandlung die, -, en rasprava,
traktat
Ahhang der, -es, ··-e padina,
Obronak
ab Ihangen·I (i, a, von) zavisiti
ab Ihangen2 skin uti, udaljiti se ocf
koga
ahhanging adj. zavisan, nesa-
Illostalan
Ahhangigkeit die, -, -en zavisnost
ab Iharten otvrdnuti, oevrsnuti
ab Iheben· (o, o) podici, dignuti,
skinuti, isticati se
ab Ihetren • co, o) doskociti neee-
mu, otkloniti; pomoci
ab Ihetzen iznuriti, spasti s nogu
Od zurbe
Abhilfe die, -, -n lek, pomot
abhold adj. nesklon, nenaklonjen
ab Ihoten dati po (nekoga, nesto),
Odvesti, dopratiti, sprovesti
ab Ihotzen obarati drvece, krciti
ab Ihot"chen prisluskivati, slusati
( stetoskoporn); preslusavati
koga (lekcije)
ab Ihot"en slusati, prisluskivati
ab Iit"t"en (porn. s.) zalutati; skre-
nuti sputa (terne)
Abitul'" das, -s, -e ispit zrelosti, ve-
lika matura
Abitut"ient der, -en, -en svrseni
srectnjoskolac, rnaturant
10 Abkiirzung
ab Ikaufen kupiti otkupiti I das
kaufe ich dir nicht ab (fig.
razg.) to tine verujem
Abkehr die, - odvratanje, od-
bijanje; gnusanje
ab Ikehren 1 pocistiti, pomesti
ab jkehren2 (sich) okrenuti se, os-
taviti sto
ab j kUiren (iz)bistriti; razjasniti
ab Iklemmen prekinuti; zaustaviti
abjklingen• (a, u) utisati se, osla-
biti, popustiti
ab Iklopfen isprasiti; kucanjem
pregledati bolesnika
ab Ikneifen· (kniff ab, abgekni-
ffen) otkinuti, odstinuti
ab Iknopfen otkopcati
ab Ikniipfen odvezati, odresiti
ab jkommen· (karn. ab, abgekom-
men, porn. s.) skrenuti (s pu-
ta), udaljiti; udaljiti se I sie ist
abgekommen ana je izgu bila
na tezini
Abkommen das, -s slaganje, po-
godba, nagodba, sporazurn I
ein - treffen dogovoriti se,
nagoditi se, sporazurneti se
Abkommling der, -s, -e potornak
abjkratzen (i)strugati, (o)struga-
ti, oguliti; (vulg.) urnreti,
crknuti
ab Ikiihlen (sich) (o)hladiti se,
osveziti se; srniriti se
Abkunft die, -, ··-e poreklo, rod
ab I!<-iirzen skratiti; poti precicorn
Abkiirzung die, -, -en precica,
kraci put
ab Iladen
ab jladen· (u, a) istovariti, svaliti
nesto na nekoga
Ablage die, -, -n skladiste, ostava
ab jlagern uskladiStiti, istovariti,
....... nataloziti
Ablagerung die, -, -en nanos,
talog
abjlassen· (lieB ab, abgelassen)
(ot)pustiti, ispustiti; odustati,
okaniti se eega
Ablauf, der, -s, ··-e odvod, ispust;
rok;
abjlau:Cen· (ie, a, porn. s.) odvijati
se; prolaziti, oticati
Ablaut der, -(e)s, -e preglas
Able ben das, -s (poet.) smrt,
urniranje
ab jlecken polizati, olizati;
ab jlegen skinuti, odloziti, poloziti;
Ableger der, -s,- sadnica, rnladica;
ogranak preduzeta;
ab jlehnen odbiti;
Ablehnung die, -, -en odbijanje,
neprihvatanje
ab jleiten odvesti, odvoditi; izves-
ti, izvoditi
Ableitung die, -, -en odvodenje,
izvodenje;
ab jlenken skrenuti; odvratiti;
Ablenkung die, -, -en skretanje;
odbijanje, odvratanje
abjlesen· (a, e) (pro)citati, oci-
tati;
ab lleugnen poreci, osporiti
ab jliefern predati, isporuciti,
( ot)poslati, odaslati
11 Abnahme
Ablieferung die, -, -en, isporuka,
odasiljanje
ab jlocken izmamiti
abjloschen ugasiti (se)
ab jlosen odvojiti; odseti, otpasti,
skinuti: zameniti, smeniti;
otkinuti
Ablosung die, -, -en odvajanje; ot-
kup; isplata, smena
ab Imachen skin uti, osloboditi,
odvojiti; uglaviti, urediti, sloziti
se, sporazumeti se
Abmachung die, ~· -en pogodba,
sporazurn, dogovor
ab Imagern omrsaviti, oslabiti
Abmagerung die, -, -en, mrsav-
ljenje
Abmagerungskur die,-, -en kura
mrsavljenja
ab Imaben pokositi, poznjeti
Abmarsch der, -es, ··-e odlazak,
pokret
ab jmei8eln oklesati ·
ab jmelden odjaviti, otkazati
Abmeldung die, -, -en odjava,
odjavljivanje
abjmessen· (maB ab, abgernes-
sen) odmeriti
Abmessung die, -, -en odmerava-
nje, merenje; (raz)mera
ab Imiihen (sich) namuciti se,
iznuriti se
ab Inagen oglodati
Abnahme die,-, -n skidanje, odu-
zimanje, slabljenje, opadanje;
gubitak; proda I - einer Ware
proda neke robe
abjnehmen 12 Absatz Absatzgebiet 13 absehbar
ab Inehmen• (nahm ab, abge- ab Ireiben• (ie, ie) izribati; is- §te na stepenicama; potpetica; ablschlie8en· (schloB ab, abges-
nommen) skinuti; amputirati; trljati; talog; proda, prodaja chlossen) zaklju~ti; zakljuciti;
obrati; priznati; kupiti; uzeti; ,. Ab 1reise die, -, -n polazak na put, Absatzgebiet das, -(e)s, -e trzi§te zatvoriti; zavrsiti
oslabiti; odlazak ablschaben (o)guliti (se); Abschlu8 der, -sses, ··-sse zav-
Abneig~g die,-, -en, odvratnost, ablreisen (porn. s; nach) otpu- (_.. ab lschaffen napustiti, odre~i se, rsetak, zakljueenje, zaklju~k;
odboJnost tovati odustati; ukinuti pogodba, sporazum, ugovor;
ablnutzen (abniitze~)- istro§iti ablrei8en· (riB ab, abgerissen) Abschaffung die, -, -en ukidanje, konacni obra~un
(upotre~om), ?~tetltl . otkinuti (se), prekinuti (se); uklanjanje ab lschmelzen• (sich) (a, o) otopi-
ab Iordnen lZaslatl, poslatl ab 1rich ten obu~vati, dresirati; ab Ischalten iskljuciti, iskop~ti ti (se), rastopiti (se)
Abordnung die, -, -en poslanstvo, podesiti, namestiti, uputiti, (razg.) iskljuciti se, ne slusati ab Ischnallen otkop~ti
izaslanstvo pou~iti ab Ischatzen proceniti ab Ischneiden • (schnitt ab, abges-
Abort1 der -(e)s, -e, klozet Abrichtung die, -, -en obuka, Abschaum der, -s, alas, §!jam chnitten) odse~i, odrezati; pre-
Abort2 der, -(e)s, -e = Fehlgeburt obu~vanje; dresura; ab lscheiden" (ie, ie) lu~iti, izlu~i­ kinuti, prese~i
die ab Iriegeln zatvoriti rezom; zapre- vati; odvojiti, izdvojiti, rastaviti Abschnitt der, -(e )s, -e odse~k,
ab Ipassen izmeriti, odmeriti e~iti; (fig.) (porn. s.) umreti odrezak, odeljak; odsek,
(fig.) doeekati ' ablringen" (a, u) izboriti, iznuditi Abscheu der, -s (retko die, -) sektor;
Ab IriB der, - sses, -sse nacrt, odvratnost, gnusanje, prezir ab Ischrauben odvrnuti, odviti
ab Ipfeifen· (pfiff ab, abgepfiffen) skica; izvod, kratak pregled abscbeulich adj. odvratan, gnu- ab Ischreiben • (ie, ie) prepisati;
odsvirati, odzviZdati (kraj igre) ab Irollen odvesti; odmotati; ogle-
san, ogavan nedozvoljeno preuzeti; ot-
ab Ipfliicken ubrati dati, kotrljati se ab lschieben· (o, o) odgurati, pisati;
ab Iplatten spljostiti, izravnati ab Iriicken (porn. h. i s.) odma- odmaknuti; proterati, otarasiti Abschreibung die, -, -en, otpis
ab I prallen (pom. s.) odbiti se knuti, odma~i, udaljiti se se Abschrift die, -, -en prepis, kopija
odsko~iti ' ab 1 runden zaokruziti Abschied der, -(e)s, -e, opro§taj, ab Ischuften sich izmuciti se, na-
ablrupfen o~erupati rastanak; otkaz mu~iti se
ab Ipressen iscediti, istisnuti
ab Iriisten razoruzati ab lschie8en• (schoB ab, abges- Abschiirfung die, -, -en ogrebo-
ab Iqualen (sich) namu~iti se Abriistung die, -, -en razoruzanje chossen) opaliti, odapeti, us- tina
ablraten· (ie, a) odgovoriti, od- ab lrutschen (porn. s.) okliznuti treliti, ubiti; Abschu8 der, - sses, ··-sse ispa-
vratiti se ab Ischirmen (sich) zakloniti (se), Ijivanje, odstrel
ab Iriumen raspremiti, po~istiti, Absage die, -, -n (Absagung die) za§titi (se) ab Ischiitteln otresti, stresti;
spremiti odbijanje, opoziv, otkazivanje
ab Ischlachten poubijati, poklati ab Ischwachen ublaZiti, umanjiti;
ab Isagen otkazati, odbiti, opo-
ab lrechnen obra~unati, napraviti
zvati Abschlag der, -s, --e dobitak rata, ab Ischwatzen iznuditi nagovara-
obra~un
ab Isahnen obrati kajmak s mleka predujam; sni.Zenje cene; njem
Abrechnung die, -, -en, obracun; ab Isatteln rasedlati, skin uti sed! a ablschlagen• (u, a) odbiti ab Ischweifen (porn. s.) skrenuti,
razra~unavanje
Absatz der, -es, ··-e prekid, abscblagig adj. nepovoljan, ne- zastraniti, udaljiti se
Abrede die,-, -n dogovor; pogod- odmor, pauza; novi redak, no- gativan
ba, nagodba; absehbar adj. dogledan, pregle-
vi ~Ian(ak); paragraf, odmori-
ab Ischleppen odvu~i, otegliti; dan; sagledljiv
ab Isehen 14 ab Ispringen Absprung 15 ab I ttiten

ab lsehen· (a, e) ocitati, odgone- Absonderung die, -, -en izdvaja- Absprung der, -s, ··-e skok; od- ab Istimmen glasati, birati, davati
tnuti, sagledati, saznati, oceniti nje, odvajanje, izolacija; izlu- skok, odstu panje glas; udesiti, podesiti
i
-.i: ablspulen odrnotati (s klupka) Abstimmung die,-, -en podesava-
ab 1sein• otpasti, biti skinu t; civanje
abseits adv. i prep. (s genit.) po "' absorbieren upiti, usisati; iscrpsti ab Ispiilen oprati, izaprati nje, glasanje
strani ab Ispalten otcepiti ab Istammen (porn. s.) poticati, abstofien· (ie, o) odbi(ja)ti; .obiti,
ablsenden· (sandte ab, abge- ablspannen opustiti, srnanjiti voditi poreklo odgurnuti
sandt; sendete ab, agesendet) (ublaziti) napetost; odrnoriti, Abstammung die, - poreklo; Ioza ab Istreifen skin uti, svuci, zguliti;
odaslati, poslati; otprerniti ispregnuti; osigurati zateza- Abstand der, -(e)s, ··-e razrnak, oderati; odbaciti, osloboditi se
Absender der, -s, - po~iljalac njern rastojanje, odstojanje, udalje-
nost ablstreiten• (stritt ab, abgestrit-
ab Isengen oprljiti, osrnuditi Abspannung sie, -, -en popu~ta- ten) poreci, osporiti
ab lsenken odrediti vertikalu, nje, srnanjenje napetosti; ab 1statten ukazati, iskazati, ucini-
ti (obaviti) Abstrich der, -s, -e brisanje
oboriti, sniziti urnor, rnalaksalost, klonulost
ab lstauben (abstiiuben) opajaH ab lstufen podeliti na stepene; ni-
ab 1setzen skin uti, spustiti, polozi- ab Ispeisen ?ahraniti, narniriti je-
ab lstechen• (a, o) proseci, iseci; jansirati
ti; zbadti; otpustiti (iz sluzbe); lorn I mu. leer~n Versprech~n-
zaklati Abstufung die, -, -en stepenova-
(ras)prodati; odvesti; taloziti; gen - .~!Jukati koga prazmrn
ab Istecken obeleziti, oznaciti; nje; prelaz, nijansa
prestati, prekinuti obeeanJima
abspenstig adj. I - machen oteti, otkaciti
Absicht die, -, -en namera, cilj, ab lstehen• (stand ab, abgestan- ab Istumpfen otupiti, zatupiti
odrnamiti, oduzeti
svrha den, porn. s) str~ati, str~iti; Absturz der, -es, ·· pad
ab Isperren zakljucati; zatvoriti;
absichtlich adj. i adv. (region.) zapreciti, zakrciti odstajati ablstiirzen (porn. s.) strrnoglaviti
narneran, hotimiean; hotirnice, ab Ispiegeln (sich) odrazavati se ab Isteigen• (ie, ie, porn. s.) sici, se, sru~iti se, survati se
narnerno odsesti; spustiti se; privrerneno ab Isuchen pretraiiti, tragati za
ab Ispiel en (sich) odsvirati (plocu, iznajrniti stan; srozati se, izgu-
absichtslos adj. i adv. nenarneran; kasetu); istro~iti upotreborn necirn
nehotice biti ugled
(plocu ); odigrati (Ioptorn); do- absurd adj. apsurdan, besrnislen
ab lsitzen· (saB ab, abgesessen) goditi se, odigrati se Absteigequartier das, -s, ( = Ab-
Abt der, -es, ··-e opat, igunian
odsediti; sjahati, izdrZati kaznu; steige die) svrati~te, konaci~te
Absprache die, -, -n dogovor, spo- Abtei die, -, -en opatija, sarnostan
ab Isolvieren [ ... v ... ) apsolvirati, razurn ab lstellen odloziti, poloziti; po-
hraniti, ostaviti; parkirati, za- Abteil das, -s, -s kupe; pregradak,
svr~iti I jemanden - osloboditi ab lsprechen· (a, o) dogovoriti,
ustaviti, iskljuciti, iskopeati; ot- polica
koga sporazurneti se; odreci, ospo-
kloniti ab Iteilen podeliti, odvojiti
absonderlich adj. poseban, cudan riti
ab Istempeln udariti peeat, Zigo- Abteilung2 die, - rastavljanje, ra-
Absonderlichkeit die, -, -en ne- absprechend ppr. i adj. nepovo- sati zlaganje
obicnost, naroCitost, cu- Ijan, negativan
ablsterben· (a, o, porn. s.) urnira- Abteilung2 die, -, -en odeljenje,
dnovatost ab Ispreizen podupreti; ra~iriti
ti, su~iti se, odurnirati, pro- odeljak, deo
ab Isondern (sich) odvojiti (se), ab lspringen· (a, u, porn. s.) padati
izdvojiti (se ), izdavati (se); (i)skociti, odbiti se; (fig.) ab Itoten uni~titi, umrtviti, po-
Juciti istupiti Abstieg der, -s, -e sil~k; tisnuti
ab Itragen
abltragen" (u, a) izravnati; uklo-
niti, odstraniti; iznositi, po-
habati ~ Abwechs(e)lung die,-, -en prom-
ab Itreiben• (ie, ie) skrenuti, izba-
citi; pobaciti
Abtreibung die, -, -en poba~j
abtrennbar adj. razdvojiv
·ab Itrennen odvojiti, oparati,
odse6i
ab Itreten" ustupiti, prepustiti;
odstupiti, udaljiti se, povu6i se
Abtretung. die, -, -en ustupanje,
prepu~tanje, odstupanje
Abtritt der, -(e)s, -e odstup(anje);
odlazak
ab Itrocknen osu~iti I sich -
(porn. s.) osu~iti se
abtriinnig adj. otpadni~ki,
odrnetni~ki
abltun" (tat ab, abgetan) (razg.)
skinuti; zav~iti, okon~ti; u-
kloniti
ab Iurteilen osuditi, kona~no
presuditi
ablwagen" (o, o) odrneriti, odva-
gnuti; prosuditi
ab (wandeln rnenjati
Abwand(e)lung die, -, -en rne-
njanje
ablwandem (porn. s.) (od)seliti
se, otia
ab (warten orekivati, i§rekivati,
sarekati
abwarts adv. nanife, niz, dole,
nizbrdo
ab jwechseln rnenjati; prorneniti
16 ab Iwickeln
abwechselnd adj. i adv. naizmeni-
~n; naizrnence, na smenu
ena; razonoda,zabava
Abweg der, -s, -e stranputica, za-
obilazan put
Abwehr die, - odbrana, za~tita;
kontra~pijuna:Za
ablwehren odbiti, odbraniti (se);
spre~iti
ab Iwei chen"1 .(i, i, porn. h. i s.)
odvojiti se
ab lweichen"2 (i, i, porn. s.) odstu-
piti, udaljiti se, zastraniti
abweichend ppr. i adj. razli~it,
druga~iji
Abweichung die, -, -en odstupa-
nje; razli~itost
ab Iweisen• (ie, ie), odbiti, odbaci-
ti, ne prirniti
Abweisung die, -, -en odbijanje,
odbacivanje, otklanjanje
ab jwenden" (wandte ab, ab-
gewandt; wendete ab, ab-
gewendet) skrenuti, odvratiti;
otkloniti, spre~iti I skrenuti
ablwerfen" (a, o) zbaciti, odbaciti
ab jwerten devalvirati
abwesend adj. odsutan
Abwesenheit die, -, -en odsutnost,
odsustvo
ab jwetzen izlizati, pohabati; is-
tro§iti
ab jwickeln odrnotati, odviti, ra-
zmotati; sich - odigrati se I-
etwas - (fig.) obaviti (izvr§iti)
ne§to uredno
Abwicklung
Abwicklung die, -, -en izvr~enje,
uredno zavr~avanje (obav-
ljanje)
ablwiegen" (o, o) odrneriti
ab lwischen obrisati
ablwiirgen zadaviti, ubiti; (razg.)
zatrti
ab Izahlen otplatiti
ab Izahlen (iz)brojiti, odbrojiti
Abzahlung die, -, -en pla6anje u
ratarna, otplata
Ab Izeichen das, -s, - znak, zna~
ka; plaketa, orden
ab Iziehen• (zog ab, abgezogen)
skinuti, svu6i; kopirati, urnno-
ziti; zieh ab! odlazi! gubi se!
·ab Izielen narneravati
Abzug der, -s, ··-e odbijanje,
odvod, ispust, kopija; odlazak,
povlarenje; obra~, okidac
abziiglich adv. s odbitkorn
ablzweigen (sich) granati(se), ra-
~ati(se), odvajati(se)
Abzweigung die, -, -en odvajanje,
ra~anje; ogranak
Achse die,-, -n osovina
Achsel die, -, -n rarne, plere;
pazuh
Achsel-hohle die, -, -n pazuh, -
zucken das, -s, - sleganje ra-
rnenirna
Acht die, - pa:lnja, briga, etwas
aus der - lassen izgubiti iz
vida
achtbar adj. vredan po~tovanja,
~stan, po~ten
17 Adjektiv
achten (auf) po~tovati, uvafavati;
--- paziti, obratiti pafnju
_achten prognati; ne uva:lavati,
ornalovazavati
acht Igeben • (a, e) ( = achten)
paziti na
achtlos adj. nepaZljiv, nernaran
Achtlosigkeit die, - nepaZnja,
nernar
achtsam adj. pazljiv, brifljiv
Achtsamkeit die, - pa:lnja, bri-
zljivost
Achtung die, - paznja; uva:Z.ava-
nje, po~tivanje
Achtung die, -, -en neuva:Zavanje,
progonstvo
achzen jecati, stenjati; uzdisati
Acker der, -s, --polje, njiva, ora-
nica
Acker-bau der,-s, ...zemljoradnja;
poljoprivredno, obradivo zern-
lji§te; - land das, -(e )s, --er i
-e obradiva zernlja
ackern obradivati zernlju: orati
addieren dodati, sabrati
Adel der, -s, plemstvo; plerneni-
tost, kultivisanost
ad(e)lig adj. plerni6ki, plernenitog
roda
adeln dodeliti korne plemstvo;
(fig.) oplemeniti; odlikovati
Adelsstand der, -(e)s, --e plemi6ki
stalez, plernstvo
Ader die, -, -n :lila, krvni sud; :lila
(Zica) u kamenu (drvetu);
Adjektiv das, -s. -e adjektiv,
pridev
 Adjunkt
Adjunkt der, -en, -en pomocnik,
pripravnik
Adlatus der,- -, -ten pomocnik
Adler der, -s, - orao
Administration die, -, -en uprava,
administracija
Admiral der, -s, -e admiral
adoptieren usvojiti, prihvatiti
Adoptivkind das, -(e )s, -er usvoje-
no dete
Adressant der, -en, -en adresant,
po~iljalac
Adressat der, -en, -en primalac
adr~tt adj. Iep, uredan, zgodan
Adria die,- Jadran
adriatisch adj. jadranski
Adv~rb das, -s, -ien prilog
Atlare die, -, -n afera, skandal, ne- Ahorn der, -s, -e javor
prijatan dogadaj
Affe der, -n, -n majmun
atTen opona~ati, majmunisati se
affige adj. izve~taren
iiffiSch adj. majmunski; = affig
After der, -s, <mar
Agent der, -en, -en agent, pred-
stavnik, poslovni zastupnik; akademisch adj. akademski
~pijun
Agentur die, -, -en agencija, agen-
tura, zastupni~tvo
Aggregat das, -(e)s, -e agregat
Aggregatzustand der, -(e)s, ··-e
agregatno stanje
Aggression die, -, -en agresija,
napad
aggressiv adj. agresivan, na-
padatki
18 Akkordeon
akkreditieren
Agitation die, -, -en agitacija, poli-
ticka propaganda akkreditieren otvoriti kredit;
~ akreditovati, opunomociti
Agronom der, -en, -en agronom,
Akkumulator der, -s, -toren (krat.
poljoprivredni strucnjak
Akku der, -s, -s) akumulator
Able die, -, -n ( = Pfriem der) ~ilo
akkurat adj. tacan, brizljiv, veoma
Ahn der, -s i -en, -en predak; (re-
uredan
gion). (pra)ded; (pl.) preci
Akkusa tiv der, -s, -e (Wenfall
Ahne die, -, -n zenski predak; (re-
gion.) (pra)baba der) akuzativ, retvrti padez
ahneln liciti, nalikovati Akne die, -, -n akna, bubuljica
ahnen slutiti, predoseeati Aktl der, -(e)s, -en = Akte die
Akt2 der, -(e)s, -e radnja, cin, de-
ahnlich adj. i adv. sliean; slicno
Ahnlickeit die, -, -en slicnost to; akt (u slikarstvu); dramski
cin;
Ahnung die, -, -en slutnja, predo-
seeanje Akte die, -, -n spis, akt, isprava
Akten-tasche die, -, -n (-mappe
ahnungslos adj. koji ni~ta ne sluti
die) ta~na (mapa) za spise
ahnungsvoll adj. pun slutnje
Aktie die, -, -n akcija, deonica
Ahre die, -, -n klas Aktiengesellschaft die, -, -en akci-
onarsko dru~tvo
Ahrenlese die, -, -n (fig.) s(a)ku-
pljanje Aktion die, -, -en akcija, delova-
nje, kapmanja, mera
Akademiker der, -s,- eovek sa fa-
kultetskim obrazovanjem Aktionar der, -s, -e akcionar,
deoniear
Akademie die, -, -n akademija aktiv adj. aktivan; radin,
preduzimljiv
Aktiv das, -s (gram.) aktiv, radno
Akazie die, -, -n bagrem, akacija
stanje glagola; grupa aktivista
akklimatisieren (sich) aklimatizo- Aktivitat die, - aktivnost, de-
vati(se), prilagoditi (se), privi- Iovanje
knuti (se) Aktualitat die, -, -en aktuelnost
Akk9rd der, -(e )s, -e pogodba; aktuell adj. aktuelan, znaeajan
akord; plaeanje po uradenom (za sada~njost), savremen
poslu Akustik die, - akustika; akusti-
cnost, zvucnost; nauka o zvu-
Akk9rdarbeit die, -, -en rad na
akord ku
akut adj. akutan; ostar, Z.estok,
Akk9rdeon das, -s, -s harmonika jak, goruci, naglog taka
19 allbekannt
akzeptieren akceptirati, prihvatiti
Alabaster der, -s, -alabaster
Alarm der, -s, -e, uzbuna, alarm
alarmieren alarmirati, uzbuniti
Alaun der, -s stipsa, alaun
Alb 1 die, -, -en = Alp 1 die
Aib2 der, -(e)s, -e = Elf2 der, -en,
-en = Aip2 der -(e)s, -e
Albatros der, -i - sses, -sse
albatros
albern 1 adj. budalast, ~a~av, de-
tinjast
albern2 budaliti, ~a~aviti
Albernheit die, -, -en budala~tina,
ludorija
Album das, -s album
Albumin das, -s, -e albumin, be-
lancevina
Alge die, -, -n alga
Algebra die, - algebra
algebraisch adj. algebarski
Alibi das, -s, -s alibi
Aliment das, -(e)s, -e (obicno pl.)
doprinos (tro~kovi) za izdr-
zavanje
Alkali das, -s, -en alkalni spoj,
baza,
alkalisch adj. alkalan
Alkohol der, -s, -e alkohol; =
Athylalkohol der
alkoholfrei adj. bezalkoholan
all pron. (neodred.) sav I - e be-
ide ob(adv)ojica
All das, -s svemir, vasiona; sve-
ukupnost
allbekannt adj. opstepoznat, ve-
oma poznat

Allee 20
Allee die, -, -n aleja, drvored
Allegorie die, -, -n alegorija
allegorisch adj. alegorifun, ale- "'
gorijsk.i.
alleinl adv. i adj. samo; sam
allein2 konj. (najre~re poet.) ali
alleinig adj. sasvim sam, jedini
allemal svaki put; u svakoj prilici
allenfalls adv. mazda, ipak,
eventualno
allenthalben adv. svuda, posvuda
allerdings adv. dodu~e, svakako,
dabome
allererste adj. i adv. (naj) prvi;
pre svega, najpre
Allergie die, -, -n alergija, preose-
tljivost
allergisch adj. alergifun
allerhand adj. (nepromj.) raznov-
- rstan; sva~ta; ne~uven
allerhochst adj. najvi~i; preu-
zvi~eni
allerlei adj. (nepromj.) svakojak
allerletzt adj. i adv. poslednji,
naposle
allerliebst adj. najmiliji
allermeist adj. najre~~i; ve~inom
allermindest adj. i adv. najmanji,
ponajmanji, ponajmanje I
-ens bar, makar .
allerorts (aller orten) svuda, po-
svuda
allerseits adv. sa svih strana, o-
dasvuda
allenvarts adv. svagde, posvuda
allesamt adv. (region.) sve skupa,
zajedno
allzu
allezeit adv. uvek, neprestano
allgemein adj. op~ti I im - en
uop~te
Allgemeinheit die, - javnost; op-
~tost
allgewaltig adj. svemo~n
Allianz die, -, -en alijansa, savez
Allmacht die, - svemo~, sve-
mogu~nost
allmachtig adj. svemo~an, sve-
mogu~i
allmahlicb adj. i adv. postepen,
postupan; postepeno
allmonatlich adj. mese~ni; svakog
meseca
allnachtlicb adj. koji se dogada
svake no~i
Allotria das, -s nered; ludorije
allseitig adj. svestran; sa svih
strana
allstiindlich adj. i adv. svakoga
sata, svakoga fusa
Alltag der, -(e)s, obi~ni dan, sva-
k.ida~njica
alltaglich adj. svakid~nji, svako-
dnevni; prosefun, dosadan
Alltaglickeit die, -, -en dosada,
prose~nost
allmufassend adj. sveobuhvatan
Alliire die, -, -n na~in konjskog
hoda; (pl.) neobi~no pona~­
nje, ~udne navike
allwissend adj. sveznaju~i
allzeit adv. (= allzeit) u svako
doba
allzu adv. suvi~e, previ~e, odvi~e
allzuviel
allzuviel adv. suvi~e, previ~e,
premnogo
Aim die, -, -en = Alp 1 die
Almanach der, -s, -e almanah, go-
di~njak
Almosen das, -s, - milostinja
AJpl die, -, -en planinsk.i (gorsk.i)
pa~njak
AJp2 der, -(e)s,- (Aipdriicken das,
-s) no~na sablast; mora,
ko~mar
Alpe die, -, -n = Alp2 die
Alphabet der, -(e)s, -e alfabet,
abeceda, azbuka
alphabetisch adj. alfabetsk.i
Alptraum der, -(e)s, ··-e tezak
(ko~maran) san
als konj. kada, kad; kao, (za);
nego(li); ukoliko
alsdann adv. onda, potom, iza
toga
also adv. dakle; taka; najzad,
kona~no
alt adj. star I - werden ostariti
Altar der, -s, -e altar
Alte der (die) -, -n starac (starica)
Alter das, -s starost, doba, starina
altern stariti
Alternative die, -, -n alternativa
altemieren alternirati
Alters-heim das, -(e)s, -e stara~k.i
dom; - schwache die, -, -m
stara~ka iznemoglost
Altertum das, -s, --er starina, sta-
ro doba
altertiimlich adj. koji pripada sta-
rini, starovekovni
21 amorph
Altertums-kunde (-wissenschaft)
die, -, -n ( = Archaologie die)
arheologija
Alterung die, -, -en starenje; tro-
~enje (ma~ine)
althergenracht (altherko-
mmlich) adj. odavno uobifu-
jen, starinski
altklug adj. starmali; drzak, uo-
brafen
altmodisch adj. starinski, staroga
kava, nesavremen
altslawisch adj. staroslovenski
Altvater der, -s, ·· ( = Patriarch
der) praotac, rodonacelnik,
patrijarh
altvaterlich adj. star, fustan
altvaterisch adj. starinski; sta-
romodan
Altwarenhandler der, -s, - stareti-
nar, starudar
Altweibersommer der, -s,- pozna
(Miholjsko) leta;
Aluminium das, -s aluminijum
Amateur [ ... t0r] der, -s, -amater
Ambition die, -, -n ambicija
Ambofi der, - sses, -sse na-
kovanj
Ameise die, -, -n mrav
Ameisen-haufen der, -s, ··-mrav-
njak; - saure die, -mravlja
kiselina
Amme die, -, -m dojilja; dadilja
amorph adj. amorfan, bezoblifun
Ampel 22 andachtig an Idauern 23 an Ifaulen

Ampel die, -, -n posuda za cvece; an Ibandeln (anbandeln) (razg.) an Idauern trajati, potrajati aneinander Ifiigen spoj iti, sasta-
semafor (s)petljati (se) zabavljati se, Andenken das, -s, - uspomena, se- viti
Ampere (ampe:r) das, -(s), - am- sukobiti se eanje, spomen; suvenir aneinander Iriicken pribliZiti
per, jedinica mere za jacinu ""'Anbau der, -s, -e sejanje, sadnja, ander-er (-e, -es) pron. (neo- aneinander IstoBen• (ie, o, po,. s.)
struje uzgoj; nadogradnja dred.) drugi (druga, drugo) sukobiti se, sudariti se
Amphibie die, -, -n ( = Lurch der) an Ibauen sejati, saditi, dograditi anderenfalls adv. inace, u pro- Anekdote die, -, -n anegdota
vodozemac, amfibija Anbeginn der, -s (poet.) poretak tivnom
Amputation die, -, -en amputacija an Iekeln gaditi se rega
an Ibehalten• (ie, a), ( razg.) za- anderenorts adv. drugde, na dru-
amputieren amputirati an Iempfehlen• (a, o) preporuciti
ddati na sebi gom mestu
Amsel die, -, -n kos anerkannt pp. i adj. priznat, po-
andererseits adv. s druge strane
Amt das, -(e)s, ··-er sluzba; zvanje, anbei adv. uz to, ujedno, u pri- tvrden
poziv, (fig.) zadatak, obaveza; logu andern menjati, promeniti (se)
anlerkennen· (erkannte an, aner-
nadle~tvo, vlast, sluzbena an IbeiBen • (biB an, angebissen) anders adv. drugacije, inare kant) priznati
uprava zagristi; upecati se anderswo adv. drugde, na dru- Anerkenntnis die, -, -sse pri-
amtlich adj. sluzben, zvani~n; an Iberaumen odrediti vreme, za- gom mestu znanje
oficijelan kazati rok anderswoher adv. s drugog mesta Anerkennung die, -, -en priznanje
amiisant adj. zabavan, veseo ab Ibeten obozavati .anderswohin adv. drugde anfachen raspiriti
amiisieren (sich) zabavljati (se), Anbetracht in - s ozbirom anderthalb num. jedan i po an lfahren.. (u, a, porn. s. i h.) po-
veseliti (se) Anderung die, -, -en promena,
an Ibieten • (o, o) nuditi, ponuditi ci, startovati, poceti voznju;
anl prep. (s akuz. i dat.) na, do, Anbietung die, -, -en ponuda, izmena, menjanje Anfahrt die, -, -en dolazak vozi-
kraj,pored,oko,po,o,u nudenje andenveit adv. u drugom pogledu lom; vreme voznje u dolasku
analog adj. analogan, sli~n, an Ibind en• (a, u) svezati, pri- (odnosu), na drugi nacin Anfall der, -s, ··-e napad (bolesti),
jednak vezati an Ideuten nagovestiti; natuknuti iznenadna pojava bolesti; nas-
Analogie die, -, -en analogija Andeutung die, -, -en nagove~taj
Anblic~ der, -s, -e pogled, prizor, tup;
Analphabet der, -en, -en analfa- vidik an Idichten pripisati podmetnuti an Ifallen· (ie, a) napasti, navaliti;
bet, nepismen eovek an Iblicken pogledati nekome n~to spopasti
Analyse die, -, -n analiza an Ibrennen• (a, a) zagoreti Andrang der, -s navala, gufva Anfang der, -(e)s, --e poretak
abalysieren analizirati, ra~claniti, an Ibrechen• (a, o) nareti, odlo- anlfangen· (ie, a) poreti, zaporeti
an Idringen• (a, u, porn. h. i s.)
razluciti miti; poreti Anfanger der, -s, -(Anfangeria
navaliti, nasrnuti
anlytisch adj. analiticki an Ibringen • (brachte an, ange- die, -, -nen) poretnik (poCe-
Anamie die, -, -n (Blutarmut die) anldrohen zapretiti
bracht) doneti; namestiti, tnica)
anemija, malokrvnost Androhung die, -, -en pretnja anraglich adj. i adv. prvi; poretni;
utvrstiti, instalisati; postaviti
Anarchie die, -, -n anarhija, be- Anbruch der, -s, ··-e poretak; osvit an Ieignen (sich) prisvojiti, uzeti u poretku, isprva
zvl~re anfangs adv. s poretka, iz poretka
anbriichig adj. naret Aneignung die, -, -en prisvajanje
anarhisch adj. anarhi~n, an Ifassen prihvatiti, latiti se
Andacht die, -, -en poboznost, aneinander adv. jedno od drugog,
anbahnen krciti, poceti neki predanost anlfaulen (porn. s.) (na)truliti,
jedno uz drugo, jedno za dru-
posao andachtig adj. pobozan, predan kvariti se
gim
anfechtbar 24
anfechtbar adj. sporan
anlfechten" (o, o) pobijati, na-
padati;
Anfechtung die, -, -en pobijanje,"
osporavanje
an Ifertigen izraditi, napraviti, na-
Ciniti
an Ifeuchten navlaziti, pokvasiti
an Ifeuern raspaliti, potpaliti; bo-
driti
an Iflehen preklinjati, moliti
an Ifliegen • (o, o pam. s.) u letu
se pribliZiti, doleteti
Anflug der, -s, ··-e doletanje
an jfordern traziti, zahtevati
Anforderung die, -, -en traienje,
zahtev
Anlfrage die, -, -n pitanje, upit;
potrafuja
anjfragen upitati, propitati se
anjfressen• (a, e) nagristi, na-
grizati
an Ifrewiden sich sprijateljiti se
an Ifiihren navesti, navoditi, pre-
dvoditi
Anflihrer der, -s, -voda, kolovoda;
starc~~ina, upravnik
Anflihrung die,-, -en vodstvo; na-
vod, citat; - szeichen das, -, -
znak. navoda, citat
an Iflillen napuniti
Angabe die, -, -n navod, podatak,
izjava
an Igaffen ·buljiti, piljiti, blenuti
anlgeben• (a, e) navesti, nazna~i­
ti, prijaviti, potkazati
Anger
Angeber der, -, -pokretac, zaCe-
tnik; potkazivac, hvalisavac
angeblich adj. navodni, toboznji;
takozvani
angeboren adj. priroden, uroden,
svojstven
Angebot das, -(e)s, -e ponuda
angebracht adj. zgodan, prikla-
dan, umesan
angedeihen I jemandem etwas -
lassen pribaviti kame ~to, priu-
~titi, davati
angegriffen adj. napadnuti, is-
crpljen, istro~en
an Igehen• (ging an, angegangen,
pam. s.) poeeti, zapoeeti; ti-
cati se
angehend adj. naredni, budu~i
an Igehoren pripadati
angehorig adj. koji pripada ne-
kom, pripadaju~i
Angehorige der, -n-, -n rodak,
pripadnik
Angeklagte der, -n, -n optuzeni
Angel die, -, -n udica; ~rka
angelegen adj. vaZan
Angelegenheit die, -, -en posao,
deJa
angelegentlich adj. i adv. vafan,
svojski
angemessen adj. primeren, prikla-
dan,pogodan,zgodan
Angemessenheit die, -e, -en prim-
erenost, prikladnost
angenebm adj. prijatan, ugodan
Anger der, -,- pa~njak, livada
angesehen
angesehen adj. ugledan, viden,
uvazen
Angesicht das, -(e)s, -e (poet.)
lice
angesichts adv. nao~igled; ispred
angestell adj. name~ten, postav-
ljen, zaposlen
Angestellte der, -n, sluzbenik
angewiesen adj. uputen, zavisan
angewohnen (sich) priviknuti se,
naviknuti se
Ange-wohnung die, -, -en (wohne-
it die) navika
an lgleichen• (i, i) izjedna~iti, uje-
dna~iti
an lgliedern pridruziti, prikljuciti
an Igreifen• (griff an, angegriffen)
napasti, napadati; uhvatiti; etw
- latiti se, prihvatiti se eega
Angreifer der, -s: - napadac
an Igrenzen graniciti (se); I an-
grenzend adj. grani~iti
Angriff der, -s, -e napad, navala;
poeetak I - skrieg der, -s, -e
napada~ki rat; - swaffe die, -,
-n ofanzivno oruzje
Angst die, -, -en strah, bojazan
angsterfwlt adj. upJ~en, zastra-
~en
angstigen (sich) str~iti, zastra~i­
vati, pJ~iti (se)
angstlich adj. str~ljiv, bojaZljiv,
pl~ljiv
angstvoll adj. upJ~en, uznemi-
ren, pun straha
anlhaben• (razg.) imati na sebi,
nositi
25 an Ih6ren
Anhalt der, -(e)s, -e oslonac,
upori~te
an Ihal ten• (ie, a) zaustaviti se,
stati, zadriati se, ustrajati
anhaltend adj. ustrajan, trajan,
postojan
Anhaltspunkt der, -(e )s, -e oslo-
nac, upori~te
Anhang der, -s, ··-e dodatak, priv-
jesak; pristalice; clanovi po-
rodice
anlhangen· (i, a) 1. obesiti, okaci-
ti; biti odan
Anhanger der, -s, -pristalica, sJed-
benik, prikolica
anhaglich adj. privr:Zen, veran,
odan
Anhanglickeit die, -, -en privrfe-
nost, odanost, vernost
Anhangsel das, -s, - privesak; pri-
~ipetlja
Anhauch der, -s, dab, da~ak
au lhauchen dahnuti
an Ihaufen nakupiti, nagomilati,
zgranuti
anlheben (o, o)" podia, izdia
an Iheften prilju biti, prniti, prive-
zati, priko¢ati
anheim Ifallen • (ie, a pam. s.) pri-
pasti, zapasti; pasti u
anhelmlgeben" (a, e) prepustiti,
predati
an Iheizen potpaliti, raspiriti
an Ihetzen hu~kati, podbuniti
Anhohe die, -, brezuljak, uzvisina
an Ihoren saslu~ti

an Ikampfen
an Ikampfen boriti se, napa dati
Ankauf der, -s, ··-e kupovina, na-
bavljanje
an Ikaufen kupiti, nabaviti
Anker der, -s, -sidro
ankerfest adj. cvrsto usidren,
siguran
ankern usidriti se
Ankerplatz der, -es, .. _e sidri~te
an Iketten vezati, privezati lancem
Anklage die, -, -n optuzba;
-bank die, -, .. _e optuzenicka
klupa
an Iklagen optuziti
Anklageschrift die, -, -en op-
tuznica
an Iklammern pricvrstiti, prikop-
eati (spajalicama); grcevito se
hvatati
Anklang der, -s, .. _e odziv, odjek,
odobravanje
an Ikleben prilepiti, zalepiti
an 1kleiden (sich) obuci, oblaciti
(se)
Ankleide-raum der -s .. _e (-zim-
mer das) saba ' za ' oblaeenje,
garderoba
anlkniipfen (sich) vezati, priveza-
ti (se), nadovezati (se)
anlkommen• (a, o pom-s; auf)
stici, doci, prispeti; stalo je,
zavisi
Ankommlling der, -s, -e prido~li­
ca, do~ljak
an Ikiind(ig)en najaviti; nagove-
stiti; objaviti, oglasiti
26 an jlernen
Ankiidigung die, -, -en oglas,
objava, proglas, obavestenje
...Ankuft die, -, .. -e dolazak, pri-
speee
an lliicheln nasmesiti se, osme-
hnuti se
Anlage die, -, -n postrojenje; plan,
zamisao; osnivanje; ulog nov-
ca; nadarenost, sposobnost; I
Anlagen (pl.) zgrade i uredaji;
zasadi, setali~ta, parkovi;
ulaganje
an !Iangen doci, stici, prispeti
Anlafi der, - sses, .. -sse povod,
prilika
anllassen· (ie, a) staviti u pogon,
pokrenuti; ostaviti na sebi;
anliifilich prep. prilikom, po-
vodom
Anlauf der, -s, .. _e zalet, nalet, trka
anllaufen• (ie, a porn. s.) dotrea-
ti; zaleteti se
an llegen prisloniti; staviti uz;
obuci, uloziti; sagraditi; podici,
zasaditi
Anleihe di-=:, -, -n zajam;
- ablosung die, -, -en otplata
zajma; - schein der, -s, -e
obveznica
an jlehnen (sich) nasloniti(se),
oslanjati se
an jleimen prilepiti tutkalom.
an lleitcn uputiti, upucivati,
navoditi
an llernen nauciti, poueavati
anjliegen
an jliegen• (a, e pam. h. i s.) lezati
uz, graniciti; priljubiti se;
pristati;
Anliegen das, -s, -zelja, molba,
briga
anliegend adj. susedan, pograni-
can; koji je prilozen
an llocken namamiti
an lloten nalemiti, prilemiti
anjliigen· (o, o) slagati
Anmarsch der, -es .. _e nastupanje,
dolazak
an ImaBen sich neopravdano pri-
svajati, pripisivati sebi, drznuti
.se, usuditi ·se
anmafiend adj. uobrazen, drzak
· Anmafiung die, -, -en neopravda-
no prisvajanje, drskost, uo-
brazenost
an Imelden (sich) prijaviti(se)
Anmeldung die, -, -en prijava,
dostava
an Imerken opaziti; oznaciti, za-
beleziti
Anmerkung die, -, -en napomena;
primedba
Anmut die, - Ijupkost, ear
an Imuten pripisivati, pridodavati;
ciniti se
. I
anmutig adj. mio, drazestan
Anmutung die,-, -en sklonost; te-
mja; ljupkost
an Iniihern (sich) pribliZiti se
anniihernd adj. i adv. pribli..Zan;
pribliZno
27 Anredefall
Annaherung die, -, -en pribliZa-
vanje
Annahme die,-, -en primanje; pri-
hvatanje; usvajanje; pret-
postavka
annehmbar adj. prihvatljiv
an Inehmen• (a, o) prihvatiti,
usvojiti; pretpostaviti
Annehmlichkeit die, -, -en prija-
tnost, ugodnost
annektieren prisajediniti, pripojiti
an Iordnen odrediti, narediti
Anordnung die, -, -en nalog, na-
redba; poredak
an Ipacken uhvatiti, zgrabiti,
scepati
anlpassen slagati (se); odgovara-
ti; prilagoditi (se)
Anpassung die, -, -en prilagoda-
vanje, udesavanje
an Ipfeipferi· (i, i) zviZdati poce-
tak igre; ukoriti nekoga
an Ipflanzen saditi, zasaditi
an Ipochen pokucati
Anprall der, -s, -e sudar
an Ipreisen• (ie, ie) hvaliti, slaviti
Anpreisung die, -, -en hvaljenje,
velieanje, uzdizanje
an Iprob(ier)en probati (odecu)
an Ipumpen uzajmiti
an Iraten• (ie, a) nagovarati
anjrecbnen uracunati, zaracuna-
ti; pripisivati
Anrecht das, -( e)s, -e pravo
Anrede die,-, -n govor oslovljava-
nje; pozdrav
Anredefall der, -s, .. _e vokativ
an Ired en
an Ireden osloviti; obratiti se
nekome
an Iregen pokrenuti, potreskavati,
pobuditi
Anreger der, -s, - pokreta~, pod-
streka~
Anregimg die, -, -en podstrek,
pobuda
an Ireihen poredati, nanizati
an Irei8en• (i, i) nareti, obeleziti,
zacrtati;
Anreiz der, -es, podr8Zaj, podsti-
caj, podstrek
an Ireizen podraZiti, podstreknuti,
podstaknuti
anlrichten u~initi, napraviti; pos-
taviti, posluziti, pripremiti
anriichig adj. zloglasan, ozlo-
gla~en
an Iriicken (porn. s.) prima(Si(se),
primicati se;
Anriicken das, -s, -primicanje, pri-
bliZavanje
Anruf der, -e, -e ( -ung die) poziv,
zov; telefonski poziv
an Irufen• (ie, u) nazvati, pozvati
anlriihren dota(Si(se), dodimuti
ans =an das
Ansage die, -, -n oglas; sao~te­
nje; objava
an Isagen objaviti, najaviti
anlsammeln prikupiti, skupiti,
skupljati
Ansager der, -s, - objavljiva~,
spiker
Ansammlung die, -, -en okuplja-
nje, skupljanje, gomilanje
28 an Ischmiegen
ansassig adj. nastanjen, naseljen I
sich - machen nastaniti se
Ansatz der, ..:es, ··-e dodatak; nas-
,. tavak, produzetak; postavka,
stav; stavka; poku~aj
Ansatz-punkt der, -(e)s, -e pola-
zna ta~ka, ishodi~te;
an Ischaffen nabaviti, pribaviti
Anschaffung die, -, -en nabavka,
nabavljanje, kupovina
an Ischauen gledati, posmatrati
anschaulich adj. o~igledan, jasan,
izrazit
Anschaulichkeit die, -, -en o~i­
glednost
Anschauung die, -, -en pogled,
shvatanje, stav
Anschein der, -s izgled
anscheinend adv. verovatno
anlschicken sich (zu etwas) latiti
se nereg, spremati se za ne~to
anschielen ~kiljiti
Anschlag der, -s, -e udar, udarac,
napad; oglas;
anlschlagen" (u, a) udariti, udar-
cem o~tetiti; prikovati
Anschlagsaule die, -, -n oglasni
stub
anlschlie8en" (o, o) priklju~iti,
pripojiti; sich - pridruziti se,
sloZiti se
Anschlu8 der, - sses, "-sse pri-
pojenje, sastavljanje, pri"
klju~k
an Ischmiegen (sich) priljubiti se,
pripiti se
an Ischnauzen
an Ischnauzen obrecnuti se,
ukoriti
anlschneiden" (i, i) narezati,
nareti, nase(Si
an Ischreien • (ie, ie) viknuti,
dreknuti
Anschrift die, "' -en natpis, adre-
sa, naslov
an Ischuldigen okriviti, optuziti
an Ischiireil poticati; raspirivati
an Ischwarzen premazati ern om
bojom; ocrniti; oklevetati
anlschwellen" (o, o) nabujati, na-
breknuti, nabubriti; ote(Si
Anschwellung die, -, -en oticanje;
oteklina
an Ischwemmen naplaviti, nanosi-
ti, nataloziti
Anschwemmung die, -, -en nanos
an Isehen• (a, e) gledati, razgleda-
• ti; smatrati
Ansehen das, -, ugled, po~tovanje;
an Isetzen staviti, postaviti, poreti;
odrediti (vreme)
Ansicht die, -, -en gledanje; po-
gled, shva~nje
Ansichtskarte die, -, -n ra-
zglednica
an Isiedeln (sich) naseliti(se)
Ansiedler der, -, - naseljenik
Ansiedlung die, -, -en naseobina,
naselje
an Ispannen zategnu ti, napeti,
upregnuti
Anspannung die, -, -en na-
prezanje
29 an Istarren
anlspeien" (ie, ie) pljunuti na, po-
bljuvati
an lspielen aludirati
Ansporn der, -s, -e potsticaj,
poticaj
an Ispornen pota6i, nagovarati
Ansprache die, -, -n govor
ansprechen" (a, o) osloviti, oslov-
ljavati; svidati se
ansprechend adj. ugodan, pri-
jatan
an Ispringen• (a, u) prisko~iti I
der Motor springt an motor
po~inje raditi
an Ispritzen poprskati, uprskati
Anspruch der, -s, zahtev, pravo
anspruchslos adj. bez zahteva,
skroman
Anspruchlosigkeit die, -, -en
skromnost, jednostavnost
anspruchvoll adj. velikih zahteva,
neskroman
an Ispucken pljunuti
an Ispiilen naplaviti, naneti
Anspiilung die, -, -en nanos
Anstalt die, -, -en zavod, ustano-
va, priprema
Anstand der, -(e)s, --e pristojnost
anstandig adj. pristojan, uljudan
Anstandigkeit die, -, -en ~titost,
uljudnost, po~tenje
anstandshalber adv. reda radi
anstandslos adv. bez zapreka, bez
dvoumljenja
anstandsvoll adj. uljudan, pri-
stojan
an Istarren ukoreno gledati, piljiti
anstatt 30 Antritt Antrittsrede 31 Appetit

anstatt prep. (s gen.) mesto, an Istiirmen juri~ati, navaliti I Antrittsrede die, -, -n pristupni Anwohner der, -s, -komsija, sused
umesto an Isuchen zamoliti, zatraziti govor, nastupni govor Anwuchs der, -es, ··-e prirastaj;
an Istecken pribosti; nataknuti; ...Ansuchen das, -s, - trazenje, ani tun· (u, a) nauditi, uciniti (ne- izdanci
zaraziti; zapaliti, pripaliti molba kome nesto) nazao; Anzahl die, -, -en broj, kolicina
J Antwort die, -, -en odgovor
Ansteckung die, -e, -en zaraza, in- Ansucher der, -s, -molilac Anzahlung die, -, -en prva rata
fekcija an Itasten taknuti, dirnuti a~~orten (auf etwas) odgovoritf'1 anlzapfen naceti
- -----....::..- ------ ---------- .,...
an Istehen• (stand an, angestan- Anteil der, -s, uresre -·· __

an Ivertrauen poverftf, poveravati Anzeichen das, -, - znak, zname-

den) rekati u redu; priliciti, Ansteilnahme die, - sudelovanje, nje
dolikovati; ueestvovanje, saose6mje anvenvandt adj. srodan, u rodu
Anzeige die, -, -n pozivnica, prija-
anstelle (an Stelle) prep. (s. gen.) Antelschein, der, -s, -e ( = Aktie an lwachsen" (u, a porn. s.) prira- va, izvestaj, oglas
umesto die) deonica, akcija sti, porasti; an Izeigen prijaviti, oglasiti, oba-
an Istellen postaviti, ukljuciti; za- antik adj. anticki, starinski, kla- Anwalt der, -(e)s, ··-e advokat, vestiti
posliti, udesiti siean branilac, pravni zastupnik Anzeiger der, -s, -podnosilac pri-
anstellig adj. spretan, ve~t, dose- Antike die,-, -n antika; stari vek an lwandeln doci; spopasti, obu- jave, tuzilac, potkazivac; ogla-
tljiv, okretan Antiquar der, -s, -e antik:var zimati sne novine
Anstellung die, -, -en name~tenje, antiquarisch adj. antik:varan, po- Anwand(e)lung die, -, -en spopa- an Izetteln osnovati, zasnovati,
sluzba lovan, rabljen danje, obuzimanje pocinjati
an lstiften podstrekavati, podba- Antithese die,- antiteza, suprotna Anwarter der, -s, kandidat, pri- an Iziehen • (o, o) privuci, privla-
dati, podgovoriti tvrdnja pravnik, pomocnik, naslednik citi; obuci
Anstiftung die, -, -en nagovara- Antlitz des, -s, - (poet.) lice, obraz an lweisen" (ie, ie) uputiti, pouci- anziehend adj. privlaean
nje, podstrekavanje Antrag der, -s ··-e ponuda, pre- ti; doznaciti, poslati Anziehung die, -, privlacnost
AnstoB der, -es, ··-e udar, pod- dlog Anweisung die, -, -en uputstvo; Anziehungskraft die, -, -e moe
strek, smetnja, dodir an Itragen• (u, a) ponuditi, nuditi, doznaka privlarenja
anlsto8en• (ie, o) gurnuti, udari- donositi anwendbar adj. primenljiv, upo- Anzug der, -s, ··-e odelo;
ti, sudariti se; kucnuti, na- an 1trauen veneati trebljiv anziiglich adj. uvredljiv, zajedljiv
zdraviti anltreffen· (a, o) sresti, zateci, anlwenden" (wendete, wandte an Iziinden zapaliti, upaliti
anstoBig adj. izazovan, uvredljiv, naici (na), naci an, h. angewendet, angewa- an Izweifeln posumnjati
neprijatan, neuljudan an Itreiben• (ie, ie) nagoniti, tera- ndt) primeniti upotrebiti apart adj. poseban, neobiean
an Istrahlen obasjavati, zraciti ti, pokrenuti Anwendung die, - primena, Apfel der, -s, ··-jabuka (plod)
an lstreichen• (i, i) premazati, anltreten• (a, e pom. h. is.) po- upotreba Apfelbaum der, -s, ··-e jabuka
obojiti reti nesto, preuzeti; krenuti; Anwerbung die, -, -en pridobija- (stablo)
Anstreicher der, -, - farbar, moler stupiti (na) nastupiti nje, vrbovanje Apfelsine die, -, -n mandarina,
an Istrengen naprezati, zategnuti; Antrieb der, -s, -e pokret, pod- Anwesen das, -, - imanje, zemlji- narandza
sich - naprezati se, truditi se strek, pogon; nagon ste, posed
Apotheke die, -, -n apoteka
anstrengend adj. naporan; muean an Itrinken • sich (a, u) napiti se anwesend adj. prisutan
Anstrich der, -s, -e boja; namaz, Antritt der, -(e), -e pristupanje, Anwesenheit die, -, -en prisutnost Apparat der, -(e) aparat, sprava
bojenje; izgled nastup an lwidern odbijati, gaditi se Appetit der, -(e)s, -e apetit
 armselig 33 auf! atmen
applaudieren 32 Armel
armselig adj. siromasan Astronom der, -en, -en astronom
applaudieren aplaudirati arbeitsscheu adj. lenj Armseligkeit die, -, -en beda, siro- Asyl das, -s, -e azil, utociste
Applaus der, -es, -e aplauz arbeitsunrahig adj. nesposoban mastvo; sirotinja Atem der, -s, -dah, disanje
,..
Aprikose die, -, -n kajsija za rad Armut die, - siromastvo, nema- atemlos adj. bez daha, zadihan
April der, -s, -e april Arbeitszeit die, -, radno vreme ~tina Atemzug der, -s, ··-e disanje, dah
Aquator der, -s elevator, polutar Arbuse die, -, -n (=Wassermelo- Arr~st der, -es, -e zatvor, tamnica Ather der, -s eter
Arbeit die, -, -en rad, posao, trud ne die) lubenica arretieren uhapsiti, zatvoriti
arbeiten (an, dat) raditi na, obra- Archaologe der, -(e)n, -(e)n Athlet der, -en, -en atleta
Arsch der, -es, .. -e zadnjica
divati ~to arheolog Art die, -, -en na~in, obi~j; vrsta, atmen disati
Arbeiter der, -s, (A-in die,-, -nen) Archaologie die, -, arheologija rod Atom das, -s, -e atom
radnik ( radnica) Archipel der, -s, -e arhipelag,
arten (porn. s.) umetnuti se; po- atomar adj. atomski
Arbeit-geber der, -s,- poslodavac; oto~je
voditi se; uspevati Atombombe die, -n, atomska
- nehmer der, -s,- (najamni) Architekt der, ~en, -en arhitekt
artig adj. ·uljudan, poslu~an, bomba
radnik arg adj. zao, pakostan, zloban, lo~ pristojan
arbeitsam adj. vredan, marljiv Arg das, -, zloba, pakost Atomenergie die, -n atomska
Artigkeit die, -, -en pristojnost, energija
Arbeitsamkeit die, -, -en mar- argern (sich; Ober) ljutiti(se)
uljudnost Atomgewicht das, -(e)s, -e atom-
ljivost Argernis das, - sses, -sse smu-
Artikel der, -s, -~Ian (gramat.); ska tezina
Arbeits-anzug der, -s, ··-e radno tnja, neprilika
tlanak (novinski); artikal Atomkern der, s, -e atomska
odelo; - biene die, -, -n prela Arglist die, -, -en lukavstvo, luka-
(vrsta robe) jezgra
radilica; - buch das, -s, --er vost, zloba
Arznei die, -, -en lek Atom-(Kern) kraftwerk das, -s, -e
radna knjiZica; - einstellung arglistig adj. lukav, zao, podmu-
Arzt der, -es, ··-e (Arztin die, -, - atomska (nuklearna) elek-
die, -, -en obustava rada; - er- kao
nen) lekar (ka) trana
laubnis die, -dozvola za rad arglos adj. bezazlen, prostodu~n
arztlich adj. lekarski Atomwaffen die (pi) atomsko
arbeitsrahig adj. sposoban za rad Arglosigkeit die, -, -en bezazle-
As das, - sses, -sse as, kec; oruzje
Arbeitsrahigkeit die, -, -en radna nost, prostodu~nost
prvak Attribut das, -(e)s, -e atribut,
sposobnost Argwohn der, -s sumnjirenje, po-
Asche die, -, -n pepeo svojstvo
Arbeitskraft die, ·, ··-e radna dozrenje, nepoverljivost
Aschenbecher der, -s, -pepeljara atzen izgristi, izjesti, nagristi ujesti
snaga argwohnen sumnjati, sumnji~iti,
Aschen-brodel das, -s (-puttel auch conj. i, takode
Arbeitsleistung die, -, -en efekat podozrevati
das) Pepeljuga; pepeljuga Auerhahn der, -s, ··-e tetreb
rada, radni u~inak Arithmetik die, - aritmetika
aschgrau adj. pepeljastosiv, aufl prep. (s dat. iii ak.) na, po,
arbeitslos adj. nezaposlen, bez arm adj. sirom~an, jadan
pepeljast uz, za, pred
posla Arm der, .:.s, -e ruka; krak
Arbeitslosenhilfe die, - pomoc za Armaturenbrett das, -es, -er plo- asen brstiti, pasti auf2 adv. I auf! na noge! ustaj! auf
nezaposlene Ast der, -es, --grana und ab (nieder) gore-dole
~ s instrumentima
Arbeitslosigkeit die, - nezapo- Armband das, -(e)s, --er narukvi- asten granati se auf Iarbeiten 1. nadoknaditi zaos-
slenost astig (astig) adj. krosnjat, granat tali rad; 2. obnoviti, dati ne~
ca; - uhr die, -, -en ru~ni sat
Arbeitsniederlegung die, -, -en Armee die, -, -n armija, vojska Astronaut der, -en, -en ( =Raum- mu novi izgled
~trajk
fahrer der) astronaut auf Iatmen odahnuti
Armel der,- rukav
 auflbahren
auf Ibahren poloziti na odar
Aufbau der, -s, -ten podizanje,
izgradnja; struktura
~
auf Ibauen izgraditi, poditi, za-
snovati
auf Ibaumen sich propinjati se,
pobuniti se, diti se
auf Ibauschen naduvati
Aufbesserung die, -, -en povi~ica,
pobolj~anje
auf Ibewahren sa~uvati, odrtati;
sprernati
auf Ibieten• (o, o) oglasiti; upo-
trebiti
Aufbietung die, -, -en ogla~avanje,
pozivanje; zalaganje
auf Iblahen sich naduti se, nadi-
rnati se
auflblassen· (ie, a) naduvati se,
naduti se
auf Ibleiben• (ie, ie) ostati na no-
gama, ne Ieti
auf Iblicken pogledati nagore
(uvis);
auf Ibliihen procvetati
auflbrausen (porn. h. is.) planu-
ti, prasnuti
autbrausend adj. plahovit, nagao
auflbrechen· (a, o) silorn otvoriti,
razbiti, obiti, provaliti; otiti,
krenuti
Autbrechen das, -s, odlafenje
auf! bringen• (brachte auf. h. au-
fgebracht) otvoriti; dobaviti;
Autbruch der, -s, ··-e polazak,
kretanje
34 auffalend
auf Ibiirden natovariti, opteretiti
auf! decken otkrivati, otkriti,
pronati;
auf! drehen otvoriti, odvrnuti;
zapaliti
aufdringlich adj. narnetljiv, na-
srtljiv
auf Idriicken pritisnuti, utisnuti
aufeinander adv. jedno za dru-
girn, jedno na drugo, redorn
aufeinander Ifolgen iti, dolaziti
jedan za drugim
aufeinanderfolgend adj. uzasto-
pan
Aufenthalt der, -(e)s, -e zadrtava-
nje, boravak
Aufenthaltserlaubnis die, -, -sse
dozvola boravka
Aufenthaltsort der, -(e)s, -e rnes-
to boravka, prebivali~te
auferlegen narediti, zapovediti;
narnetnuti, dosuditi
aufjerstehen· (a, a porn. s.) us-
krsnuti
Auferstehung die, -, -en uskrs-
nure
auflessen• (aB auf, aufgegessen)
pojesti
auflfahren• (u, a porn. s.) sko~iti,
trgnuti se; planuti
aufTahrend adj. nagao, naprasit .
auf! fallen• (ie, a porn. s.) upasti u
o~i
aufTalend adj. i adv. upadljiv, upa-
dljivo, napadno
auff~llig
autrallig adj. napadan, cudan,
neobiean
auf Ifangen • (ie, a) uhvatiti, do~e­
pati se; dorekati;
auflfassen uhvatiti; shvatiti, ra-
zurneti
AufTassung die, -, -en shvatanje,
razurnevanje, pogled, mi-
~ljenje
aufltinden• (a, u) pronati
1 auf Ilichen upecati, uloviti
auf Iflackern razbuktati se, ras-
treperiti se
I auflflammen razgoreti se, ra-
zbuktati se
·I · auf Iflattern zalepr~ati
auflfordern (zu) pozvati (na);
traziti, zahtevati
AufTorderung die, -, -en poziv,
zahtev
auf Iforsten po~urniti
auflfressen• (a, e) pozderati, po-
jesti
auf Ifrischen osveziti; obnoviti
autrtihrbar adj. izvodljiv
auf! fiihren izvesti, prikazati;
predstavljati; sich - pona~ati
se
AufTiihrung die, -, -en predstava
izvodenje; pona~anje
Aufgabe die, -, -n zadatak;
predaja •
Aufgang der, -s, ··-e izlazak (sun-
ca)
auflgeben" (a, e) predati; zadati;
napustiti
35 auf IkWren
aufgeblassen adj. uobrazen, ohol,
nadut
Aufgebot das, -(e)s, -e poziv, pozi-
vanje; oglas
aufgebracht adj. !jut, besan
auf Igehen· (ging auf, aufgegan-
gen, porn. s.) narasti, izlaziti,
otvoriti se, razvijati se
aufgeklart adj. prosveren
aufgelegt adj. raspolozen, dobre
volje
aufgeregt adj. razdrazen, uzrujan,
uzbuden
aufgeweckt adj. probuden; ziv,
bistar
auflgreifen• (griff auf, aufgegri-
ffen) hvatati, prihvatiti
aufgrund prep. (s. gen.) na
osnovu
auflhaben· irnati na sebi
auflhalten• (ie, a) zadrtati, zaus-
taviti; drtati otvoreno I sich -
zadrtavati se, boraviti
auf! hangen obesiti, oka~iti, ve~ati
Autbanger der, -s, -ve~alica
auflheben• (o, o) poditi; ukinuti
Autbebung die, -, -en ukidanje,
podizanje
auf Iheitern razvedriti, razveseliti
auf Ihellen razjasniti, rasvetliti
auf Ihoren prestati
Aufkauf der, -s, ··-e nakup, prekup
auflkaufen nakupovati, preku-
povati
auf Ikeimen nicati, proklijati
auflklaren razbistriti, razjasniti,
uputiti
Autkltlrung 36 Aufopferung aufl passen 37 Aufschub
Aufldanmg die,-, -en razbistrava- aufjleuchten (porn. s. i h.) blje- auf Ipassen pripaziti, paziti I au- auf Iriisten naoru:Zati
nje, prosvecivanje; prosvece- snuti, zablistati fgepaj3t pazi! oprez! auf Iriitteln prodrmati, probuditi
nost, prosvetiteljstvo ; aufllockem olabaviti; klirnati auf Isagen govoriti napamet, de-
aufl platzen (pom-s.) raspuknuti
auflkleben prilepiti, zalepiti, na- aufllodem buknuti se klamirati;
Iepiti aufsassig adj. kivan
aufllosen razre~iti, odre~iti, odve- auf Iraffen zgrabiti, sich - pri-
auf Iknopfen otkop~ti zati; rastopiti, rastvoriti brati se
Aufsatz der, -es, ··-e sastav, clanak
auflkniipfen razvezati auflsaugen" (o, o) posisati, usisa-
Auflosung die, -, -en rasplet, ra- aufrecht adj. i adv. uspravan; us- ti, upiti
auflkochen provriti, prokuvati, zre~enje, re~enje; raspadanje, pravno, I sich - halten ddati auf Ischaumen (porn. s.) zapeniti
proklju~ti rastvaranje, raspu~tanje; ra- se uspravno (fig.), ne klonuti se
auflkommen" (a, o porn. s.) podi- stvor aufrechtlerhalten" (sich) (ie, a) auf Ischeuchen popla~iti, zapla~iti
.ci se, pojaviti se; jarnciti za auf Imachen otvoriti, otvarati; oddavati se auflschieben" (o, o) gurajuci
n~to oprerniti; sich - poci, otici Aufrechterhaltung die, -, -en otvoriti; odloziti
auf Ikratzen izgrepsti, i~ceprkati auflmarschieren postrojiti se; odr:Zavanje, ustrajavanje, cu- Aufschiebung die, -e, -en
auflkreischen ciknuti auf Imerken pripaziti, paziti, pa- vanje odlaganje
auflkrempeln zadici, zasukati zljivo slu~ati auflregen (sich) (iiber) uzbudi- Aufschlag der, -s, --e udar, takt;
(rukave) aufmerksam adj. pazljiv ti(se), uzrujati(se) auflschlagen" (u, a) udariti, otvo-
auf Ikiindigen otkazati Aufmerksamkeit die, -, -en pa- Aufregung die, -, -en uzbudenje, riti, podici
auflladen" (u, a) natovariti; znja, pazljivost, pozornost uzrujavanje auf IschlieBen otvoriti, otkljucati;
napuniti auflmuntern bodriti, podticati, auflreiben" (ie, ie) uni~titi, zatrti; objasniti
Auflage die, -, -n narnet, teret, po- sich - osve:Ziti se, raspoloziti auflreifien" (riB auf h. aufgeris- aufschlitzen rasporiti, rasparati
rez, obaveza; izdanje (knjige) se sen) rastrgati; trgnuti; naglo Aufschlu.B der, - sses, - - sse
Auflauf der, -s, --e navala, gutva; Aufmunterung die, -, -en bodre- otvoriti obj~njenje, razj~njenje
vrsta jela (sufle) nje, poticanje, hrabrenje auf Irichten usporaviti; podici; auflschneiden" (schnitt auf, h.
aufllaufen• (ie, a, porn. s.) dizati auflnahen pri~iti bodriti aufgeschnitten) razrezati; hva-
se; nasukati se Aufnahme die, -, -n prijem, pri- aufrichtig adj. odan, iskren Iiti se, Iagati
auflleben zivnuti, oziveti, opera- rnanje, docek; snimak, snima- Aufrichtigkeit die, -, -en iskre- Aufschneider der, -s, - razmetlji-
viti se nje nost, odanost vac, hvalisavac
aufllegen staviti, postaviti; izdati aufnehmbar adj. prihvatljiv AufrieB der, - sses, -sse plan, auf Ischrauben odvrnuti, odviti
(knjigu) nacrt, skica Aufschrei der, -s, -e povik, krik
auflnehmen" (a, o) primiti, pre-
aufllehnen nasloniti se, podupi- uzeti, shvatiti, snimiti Aufruf der, -s, -e poziv, apel, auf Ischreiben• (ie, ie) zapisati,
proglas popisati
rati se; sich - pobuniti se auflnotigen nametnuti, silom na- auflrufen" (ie, u) prozvati, pozva- auflschreien" (ie, ie) viknuti,
Auflehnung die, -e, -en (razg.) at- metnuti ti; vikati kriknuti
par, protivljenje, pobuna auf Iopfem :Zrtvovati Aufruhr der, -s, -e kome~anje, Aufschrift die, -e, -en natpis, na-
aufllesen· (a, e) pokupiti, sa- Aufopferung die, -, -en pofrt- buna, ustanak slov, adresa
kupljati vovanost Aufschub der, -s, ··-e odlaganje
Aufriihrer der, -s, - buntovnik
auflschiitten 38 auflwenden auf Iwiegeln 39 a us Ibrennen

auf Ischiitten nasuti aufltauen (pam. h. s.) otopiti(se) auflwiegeln pobuniti, huskati aus latmen izdahnuti
Aufschwung der, -s, --e polet, auf Iteilen podeliti auflwirbeln uskovitlati, uzvitlati a us Ibaden ispa~tati
uzlet, zamah; porast ,. Auftrag der, -s, ··-e nalog, po- auflwischen obrisati Ausbau der, -s, -ten izgradnja, do-
auflsehen• (a, e) podici pogled, rudzbina auf Izahlen nabrajati gradnja
nadzirati aufltragen· (u, a) doneti, posluzi- auf Izeichnen zabeleziti a us Ibauen izgraditi
Aufseher der, -s, nadzornik, cuvar ti; nabaciti, premazati; naredi- Aufzeichnung die, -, -en crtez, za- a us Ibessern okrpiti, popraviti
auf Isetzen postaviti, metnuti ti, poruciti pis; snimak . Ausbesserung die, -, -en krplje-
Aufsicht die, -e, -en nadzor, auf Itreiben" (ie, ie) dignuti, auflziehen• (zag auf, aufgezo- nje, popravka
kontrola nabaviti gen) navijati, navlaciti, navuci Ausbeute die, -, -n prinos, prihod,
auflsitzen" (a, e pam. s.) sestina auf Itrennen rasparati Aufzug der, -es, ··-e dizalica, lift; korist
konja, uzahati; prevariti se aufltreten• (a, e pam. s.) gaziti, cin (u drami); odeea a us Ibeuten iskori~cavati; plja-
auflspalten rascepiti stupati, pona~ti se, pojaviti se auf-zwingen· (a, u) nametnuti; ckati
auf Ispannen razapeti, razviti Auftreten das, -s nastupanje, nas- primorati Ausbeutung die, -, -en izrabljiva-
auf Isperren otkljueati, otvoriti tup, pojava, pon~anje Augapfel der, -s, .. _ ocna jabucica; nje; vadenje (ruda)
auflspringen" (a, u pam. s.) pos- Aufritt der, -(e)s, -e nastup, pri- mezimee a us Ibezahlen isplatiti
kociti, skociti na noge; otvoriti zor, scena; prepirka -Aug~ das, -es, -en aka a us Ibilden obrazovati, usavr~iti,
se aufltun" (tat auf, aufgetan) otvo- · Augenblick der, -s, -e trenutak, obuciti, ~kolovati
auflspiiren nanju~iti, ici u trag, riti sich - otvoriti se, rastvori- easak Ausbildung die, -, -en obrazova-
pronaci ti se, procvasti augenblicklich adj. i adv. trenu- nje, ueenje, ~kolovanje, obuka
Aufstand der, -(e )s, ··-e ustanak, auflwachen (pam. s.) probuditi tan, odmah, smesta, za tren auslbleiben• (ie, ie pam. s.) izos-
buna se aka tati, ne doci
auflstehen" (stand auf, aufges- auflwachsen" (u, a pam. s.) na- Augenbraue die, -, -n )=Braue auslbleichen· (i, i pam. s.) iz-
tanden pam. s.) ustati, ustaja- rasti die) obrva blediti
ti; podici se auflwallen (pam. s.) uzavreti, us- augenfallig adj. upadljiv, ocit, Ausblick der, -s, -e pogled, vidik
auflstellen postaviti, izloziti kipeti; planuti, razljutiti se jasan a us Ibluten iskrvariti
Aufstellung die, -e, -en postavlja- Aufwand der, -(e )s, -e rash ad, Augen-hohle die, -, -n ocna du- a us Iborgen pozajmiti
nje, izlaganje, postava tro~ak;
plja; -Iicht das, -(e )s vid. auslbrechen· (a, o); (pam. h.)
Aufstieg der, -s, -e uspon, penja- auflwarmen podgrejati (moe vida); -ud das, -(e)s, - izlomiti, iskidati, i~cupati;
nje, porast auflwarten biti u sluzbi, ponuditi, er ocni kapak, schein der, -s (pam. s.) pobeci, buknuti, po-
auflstoBen" (ie, o) gurnuti, silom posluZiti; negovati izgled javiti se
otvoriti, probiti, provaliti Aufwartung die, -, -en posluga; augenscheinlich adj. ocigledan a us Ibrei ten (sich) ~iriti(se), ra~i­
auf Istreben teziti navi~e, teziti ka podvorenje I jemandem seine Aula die, -len aula, sveeana riti(se); prostrti, razastrti
- machen pokloniti se nekom dvorana Ausbreitung die, -, -en ~irenje,
auf Istill pen zasukati, zavrnuti auslprep. (s dat.) iz, ad; sa pro~irivanje, prostiranje
auflwecken probuditi
auf Isuchen (pam. s.) potraZiti I auflwenden• (wandte, wendete a us Iarbeiten izraditi, zgotoviti a us Ibrennen· (brannte a us, h.
jemanden - posetiti auf, h. aufgewandt, aufgewen- auslarten (pam. s.) izroditi se, ausgebrannt) sagoreti, do-
auf Itauchen iskrsnuti, pojaviti se det) upotrebiti, potro~iti izopaciti se goreti
Ausbruch 40 Ausgansgpunkt auslgeben 41 Auslander

Ausbruch der, -s, ··-e provala, auslersehen• (a, e) izabrati, oda- a us Igeben• (a, e) izdavati; sich - a us Ihalten • (ie, a) izdr:lati, iz-
erupcija brati; odrediti izdavati se drzavati; podneti, istrajati
aus lbriiten izleei; (fig.) izmisliti, ... ausfahrend adj. naprasit Ausgeburt die, -, -en izrod, na- a us Ihandigen predati, izru~iti
izmudrovati · Ausfahrt die, -, -en voznja; prolaz kaza a us Ihangen otkaciti; izloziti,
Ausdauer die, - ustrajnost, posto- za vozila ausgedehnt. adj. prostran, ras- izvaditi
janost, istrajnost Ausfall der, -s, ··-e gubitak; ishod; prostranjen, pro~iren Aushangeschild das, -( e )s, -er fir-
a us Idauern istrajati, izdrtati ispad a us Igehen • (ging a us, ausgegan- rna, natpis
ausdauernd adj. istrajan Ausfertigung die, -e, -en izrada, gen porn. s.) iza~i, izlaziti a us Ibarren istrajati
a us Idehnen rastezati, ~iriti, pro- sastavljanje ausgelassen adj. razuzdan, ne- ausharrend adj. istrajan
~iriti ausfindig · machen pronalaziti, obuzdan, raspu~ten a us Ihauchen izdahnuti, umreti
ausldenken• (dachte aus, ausge- ispitati Ausgelassenheit die, -, -en razu- auslheben• (o, o) izvaditi, kopati
dacht) izmisliti Ausflucht die, -, ··-e izgovor zdanost, raspu~tenost Aushilfe die, -, -n, ispomoc
Ausdruck der, -s, ··-e izraz; Ausflug der, -s, ··-e izlet; ausgemacht adj. odluren; poznat, auslholen zamahnuti
a us Idriicken istisnuti; izraziti; Ausfliigler der, -s -izletnik priznat; pravi a us Ihungern izgladniti, izmoriti
sich - izraziti se Ausflufi der, - sses ··-sse u~~e ausgenommen adv. izuzev, izu- gladu
ausdriicklich adj. izri~iti, jasan a us Ifragen ispitivati, propitkivati zev~i, osim
a us Ikennen sich (kannte aus,
ausdrucklos adj. bezizrazan Ausfuhr die, -, -en izvoz · ausgerechnet adv. ba~, upravo ausgekannt) razumeti se u,
ausdruckvoll adj. izrazajan a us Ifiihren izvoziti ausgesucht adj. biran, probran, snacise
auseinander adv. rastavljeno (ra- ausfiihrlich adj. op~iran, iscrpan odabran, odli~n auslkommen• (a, o porn. s.) izaci,
zdvojeno) jedno od drugoga Ausfiihrlickeit die, -, -en op~ir- ausgezeichnet adj. odli~n, iz- izlaziti na kraj
auseinanderlfallen• (ie, a porn. nost, iscrpnost vrstan Auskommen das, -, - izdr:lavanje,
s.) raspasti se Ausfiihrung die, -, -en iivodenje, ausgiebig adj. izda~an, obilan izlafenje na kraj
auseinander Igehen• (ging ause- izvr~enje Ausgleich der, -s, -e sporazum, auskommlich adj. dovoljan za
inander, auseinandergegan- Aus(uhr-verbot das, -(e)s, -e za- nagodba, poravnanje, izjedna- zivot
gen, porn. s.) razil:i se brana izvoza; - zoll der, -s, ··- renje a us Ikundschaften uhoditi, izvi-
auseinander Inehmen• (a, o) ras- e izvozna carina a us Igleichen• ,(i, i) izravnati, izje- diti, ispitati
taviti, rasklopiti a us Ifiillen ispuniti, nadopuniti, dna~iti, izravnati, izmiriti
Auskunft die, -, - obav~tenje
auseinanderlsetzen• (sich) rasta- nasuti Ausgleichung die, -e, -en porav- ausllachen ismejavati(se)
viti, ra~~laniti, raspravljati, Ausftillung die, -, -en ispunjenje, nanje, izjednarenje auslladen• (u, a) istovariti
obra~unati(se) I sich mit j-m popunjavanje; nadorne~tanje ,, a us Igleiten• (i, i, porn. s.) okli- ausladend adj. ispupren
- razra~unati s kim znutise, ornaknutise Auslandung die, -en istovar, is-
Ausgabe die, -, -n izdanje, tro~ak,
Auseinandersetzung die, -, -en izdatak auslgraben• (u, a) iskopati krcavanje;
razrafunavanje; raspravljanje, Ausgang der, -s --e izlaz; za- Ausgrabung die, -, -en iskopa- Auslage die, -, -n trosak, izdatak;
tumarenje vdetak vanje izlog
auserkoren adj. izabran Ausgansgpunkt der, -(e)s, -e po- Ausgufi der, - sses, ·· -sse izliv, Ausland das, -( e )s, inostranstvo
auserlesen adj. izabran, probran lazna ta~ka, ishodi~te slivnik, oluk Auslander der, -s,- stranac
 ausUindisch 42 Aussatz auss~tzig 43 Aussohnung

ausHindisch adj. inostrani ausplaudern izbrljati aussatzig adj. gubav Aufiere das, -n spoljasnjost, vanj-
aus Ilassen· (ie, a) izostaviti, is- auspliindern oplja~kati a us Ischalten isklju~iti, iskop~ti, §tina
pustiti ,. aus Iposaunen rastrubiti, ra- prekinuti auBergewohnlich adj. neobi~n,
Auslassung die, -, -en ispu§tanje, zglasiti Ausschank der, -s, ··-e kr~rna, to- izvanredan
~ionica; torenje piea auBerhalb prep. (s. gen.) izvan,
izostavljanje a us Ipragen iskovati, otisnuti
Auslassungszeichen das, -, - apo- a us Iquetschen istisnuti, iscediti ausschauen izgledati; o~ekivati; spolja
strof, znak izostavljanja a us Iradieren izbrisati traziti au.Berlich adj. spolja§nji
a us IIaufen • (ie, au porn. s.) iste6i, a us Iraumen isprazniti, raskr~iti auslscheiden" (ie, ie porn. h. is.) Au.Berlichkeit die, -, -en spo-
isklju~iti, odvojiti, izbaciti lja~njost
iscuriti, prestati a us Irechnen izra~unati
Auslaufer der, -s, - izdanak, Ausrede die, -, -n izgovor Ausscheidung die, -e, -en izlu~iva­ au.Bern izjaviti, ispoljiti; sich -
ogranak; sluga, raznosa~ ausreden (sich) izgovarati, izgo- nje, odvajanje (auf) izraziti se o
a us IIeeren isprJizniti varati(se) I jdm. etw. - odvra- a us Ischenken isto~iti, to~iti (pire) auBerstand(e) sein ne biti u sta-
a us IIegen izlagati, turna~iti, ra- 6ati koga od rega auslschlafen· (ie, a) naspavati se, nju, ne biti kadar
zjasniti a us Irei chen stizati ispavati se au.Berst (au.Berst-er, -e, -es) adv. i
Auslegung die,-, -en izlaganje, tu- ausreichend adj. dovoljan Ausschlag der, -s, ··-e udarac, zao- adj. krajnje; najudaljeniji, po-
rna~enje auslreiBen• (riB aus, augerissen) kret; alergija sljednji
a us lliefern predati, izru~iti, is- istrgnuti, i§~upati ausschlaggebend adj. presudan, au.Berstenfalls adv. u krajnjern
poru~iti odlu~uju6i slu~ju
Ausrei.Ber der, -s, - izbeglica
Auslieferung die, -, -en izru~enje, a us Irich ten obaviti, izvr§iti, ura- ausschlieBiich adv. isklju~ivo, Au.Berung die,-, -en izjava, izraza-
isporuka diti osirn vanje
aus lloschen ugasiti, zbrisati a us Irotten istrebiti, iskoreniti AusschluB der, - sses, ··-sse is- auslsetzen izloZiti(se), izvr6i (se);
a us llosen izvu6i; iskupiti; izazvati Ausruf der, -s, -e uzvik, povik; kljurenje prepustiti; prekinuti; pri-
Ausma.B das, -es, -e rnera progla§enje a us Ischneiden• izrezati, okresati govarati
a us Imerzen istrebiti, uni§titi aus ~rufen· (ie, u) viknuti, uzvi- Aussetzung die, -, -en izlaganje,
Ausschnit der, -(e)s, -e ise~k
Ausnahme die, -, -n izuzetak knuti; oglasiti, proglasiti postavljanje; napu§tanje, pre-
AusschuB der, - sses, ··-sse od- kid
ausnahmlos adv. bez izuzetka Ausrufer der, -s, glasnik, telal
bor; §kart
ausnahmsweise adv. izuzetno Ausruf-ungszeichen (-ezeichen) Aussicht die, -, -en izgled, pogled;
auslnehmen" (nahrn aus, ausge- das, -s - uzvi~nik, uskli~nik a us Ischiitte(l)n istresti, prosuti vidik
nornen) izvaditi, izuzeti a us Iruben odmoriti se, otpo- a us Isehen • (a, e) izgledati, ~initi aussichtslos adj. bezizgledan, be-
aus lnutzen (ausniitzen) isko- ~inuti se znadezan
ristiti a us Iriisten oprerniti, naoruzati auBen adv. napolju, spolja
aussichts-reich-( -voll) adj. pun
Ausnutzung (Ausnutzung) die, -, Aussaat die, -e, -en setva, sejanje au8er 1 prep. (s dat.) izvan, bez, nade, s lepirn izgledirna
-en iskori§eavanje, izrablji- aus lsaen posejati, zasejati do
a us Isohnen (sich) izrniriti(se),
vanje Aussage die, -, -n iskaz, izjava au8er2 conj. osirn, izuzev porniriti(se)
auspacken raspakovati, povaditi a us Isag en iskazati, izjaviti, tvrditi auBerdem adv. osirn toga Aussohnung die, -, -en izrnirenje,
auspeitschen i§ibati Aussatz der, -es, ··-e guba, lepra auBer-er (-e, -es) adj. spolja§nji pornirenje
a us Ispannen
a us Ispannen ra~iriti; ispregnuti;
odmoriti se
Aussprache die, -, -n izgovor;
razgovor
a us Isprechen• (a, o) izgovoriti,
izjaviti
Ausspruch der, -s, ··-e izjava, sud,
rnnenje
auslstaffieren oprerniti, ude~a­
vati
Ausstand der, -(e)s, .. _e ~trajk,
obustava rada
ausstiindig adj. koji ~trajkuje
a us Istatten oprerniti, udorniti
Ausstattung die, -, -en oprema;
rniraz
auslstehen· (stand aus, ausges-
tanden) trpeti, (porn. s.) ne-
dostajati
a us Isteigen • (ie, ie, pam. s.) sici,
iziCi, iskrcati se
a us Istellen izlagati; izdati, is-
postaviti
Ausstellung die, -, -en izlozba
auslsterben· (a, o porn. s.) izurn-
reti, ugasiti se; nestati
Aussteuer die, -, -n oprerna;
rniraz
a us Istopfen ispuniti
a us Istrahlen zra~iti
Ausstrahlung die, -, -en zrarenje
a us Isuchen izabrati, probrati,
pretresti, pronaci
Austausch der, -s, -e zarnena,
izrnena
ausltauschen zarneniti, prorneni-
ti, izrneniti
44 a us Izahlen a us Izehren 45 Azetylen
a us Iteilen izdati, podeliti a us Izehren iscrpiti, istro~iti Auto das, -s, -s auto(rnobil)
Auster die, -, -n ostriga, karnenica auslzeichnen (sich) istaci(se), Autobanh die, -, -en, auto-put
odlikovati(se) Auto bus der, -sse, - sse au-
..a us Itilgen potamaniti, zatrti
Austilgung die, -, -n uni~tenje, za- Auszeichnung die, -, -en odlika, tabus
tiranje, iskorenjivanje odlikovanje, obelezje Autofahre die, -, -n trajekt
ausltoben (sich) izludovati se, auslziehen· (zag aus, ausgezo- Autor der, -s, -en autor, pisac
urniriti se gen) izvuci, izvla~iti, izvaditi;
Autoritiit die, -, -en autoritet,
a us ltollen naludovati.se, prestati (porn. s.) odseliti, otici
ugled
s Iudorijarna Auszug der, -s, .. _e izvod, kratak
saddaj; seljenje; ekstrakt Axt die, -, .. _e sekira; - stiel der, -
a us Itreiben• (ie, ie) isterati
auszugsweise adv. u izvodu, s, -e ddak sekire
ausltreten· (a, e pam. s.) istupiti
a us Itrinken• (a, u) ispiti, iskapiti skraeeno Azetylen das, -s acetilen
Austritt der, -(e)s, -e istup,
izlazak
a us Itrocknen isu~iti, sasu~iti
a us Iiiben raditi, obaviti
Ausverkauf der, -s, .. _e rasprodaja
a us Iverkaufen rasprodati
Auswahl die, - izbor
a us lwahlen izabrati, odabrati
Auswanderer der, -s,- iseljenik
a us lwandern (porn. s.) iseliti se
Auswanderung die, -, -en ise-
ljavanje
auswartig adj. inostrani
Ausweis der, -es, -e iskaz, isprava,
legitirnacija
auslweisen• (ie, ie) isklju~iti, iza-
gnati,' proterati; sich - poka-
zati isprave, Iegitirnisati se
Ausweisung die, -, -en izgon, pro-
terivanje
auswendig adv. naparnet
a us Iwringen • (a, u) iscediti
Auswuchs der, -es, .. -e izraslina,
grba; izrod
a us Izahlen isplatiti
B 46
..
B ballen stisnuti, gomilati se; sich
B, b das, -, - slovo b (be);
Baby [beibi) das, -s, -s beba
Bach der, -s, -e potok
Backbord, -(e)s, -e leva strana
broda
Backe die, -n (Backen der) obraz
backen• (buk, backte; gebacken)
peci
Backenbart der, -(e)s, ·· zulufi
Backen-streich der, -s, -e (poet.)
~mar, - zahn der, -s, -e
kutnjak
Backer der, -s,- pekar
Backer-ei (-laden der) die, -, -n
pekara
Back-tisch der, -es, -e pdena ri-
ba; (razg.) ~iparica; - ofen
der, s, - pee; -stein der, -s, -e
cigla, -waren die (pl.) peciva,
kolaci
Bad das, -(e)s, --er kupanje, ku-
patilo, banja;
baden kupati (se), okupati (se)
Bade-ort der, -es, -e banja, kupa-
li~te; - wanne die, -, -n kada
- zimmer das, -, kupatilo
Bafel (Bofel) der, -s lo~a roba
Balg balgen 47 bartlos
balgen (sich) tuci(se), (u igri) Bann der, -s, stega, vlast; proklet-
Balken der, -s, - greda, balvan stvo; prinuda
Ball der, -s, ··-e lopta, kugla, gru- bar adj. gal, nag; gotov, cist, in-
dva; bal u gotovu ·
Ballade die, -, -n balada Bar die, -s bar, nocni lokal
Bar der, -en, -en (Darin die, -, -
zusammen - sklupeati se nen) medved (-ica)
Ballen der, -s, bala Barbarei die, -, -en varvarstvo,
Ballet das, -(e)s, -e balet grubost, nekultura
Ballung die, -, -en gomilanje barbarisch adj. varvarski
Bagage [baga l] die, -, -en prtljag;
Balz die, -, -en vreme parenja; pa- Barbarismus der, -, -men varvari-
olo~
renje nekih ptica zam; gruba jezicka gre~ka
Bagatelle die, -, -n sitnica, ma-
Bambus der, - sses, -sse bam- Barendienst der, -(e)s, -e (fig.)
lenkost
bus; - rohr das, -s bambusova medveda usluga
Bagger der, -s,- bager
trska Barenhauter der, -s, danguba
baggern bagerovati, vaditi pesak
banal adj. svakida~nji, obiean, Barenhunger der, -s (razg.) velika
Bahn die, -, -en put staza; (krat.
dosadan glad
za: pruga, zeleznica)
Banause der, -n, -n covek bez barfuJl adj. bosonog, bas
bahnbrechend adj. pionirski, koji
smisla za umetnost, ogranicen Bargeld das, -(e)s, gotovina, go-
krci (utire) nove puteve
oovek tov novae
Bahnbrecher der, -s, - pionir,
Band 1 das, -(e)s, -e (obicno pl.) barhaupt adj. gologlav
zaeetnik
veza, okovi, lanci barmherzig adj. milosrdan,
bahnen krciti (utirati) put
Band2 das, -(e)s, --er traka; milostiv
Bahn-gleise das, -s, - kolosek,
Band3 der, -(e)s, ··-e tom (knjige) Barmhezigkeit die, -, -en milo-
pruga; - hof der, -s, ··-e zele-
Bande die, -, -n banda, (razbojnic- srde
znicka stanica, - steig der, -s,
ka) eeta Barren der, -s, - gimnasticki ra-
-e zeleznicki peron;
bandigen krotiti zboj; zlatna ili srebrna poluga
Bahre die, -, -n nosila, nosiljka;
Bandit der, -en, en bandit, ra- Barriere die, -, -n ograda, brana,
odar
zbojnik zeleznicka rampa
Bahrtuch das, -(e)s (=Leichen-
Bandwurm der, -s, ··-er pantljieara barsch adj. neljubazan, osoran,
tuch das) mrtvacki pokrov
bang(e) adj. bojafljiv, str~ljiv otresit, odre~it
bald adv. uskoro, skoro, ubrzo I
bangen bojati se, strahovati
m0glichst - ~to bde; - da, Barsch der, -es, -e grgec (riba)
Bangigkeit die, - teskoba, stre-
- dort eas ovde, eas onde Bart der, -(e )s, ··-e brada; pero
pnja, bojazan
baldig adj. skori, skora~nji, pred- kljuea
Bankl die, -, --e klupa
stojeci
Bank2 die,-, -en banka bartig adj. bratat
Balg der, -s, ··-e odrana kofa;
Bankier der, -s, -s bankar bartlos adj. gologlav, eosav
deri~te
Barzahlung
Barzahlung die, -, -en isplata u
gotovom
Base die, -, -n alkalni spoj, baza
Basis die, -, -sen osnova, baza,
postolje, podnozje
Baumeister der, -s, - graditelj,
neimar
baumeln visiti; lelujati, klatiti se;
baumen (sich) propinjati se; bu-
niti se
Baum-garten der, -s, ··- rasadnik;
-strunk (-stumpt) der, -(e)s,
··-e panj; -wolle die, -pamuk
baumwollen adj. pamuean, pa-
mu~ni
Ban-plan der, -s, ··-e gradevinski
plan, plan gradnje; - platz
der, -s, ··-e gradili~te
Bausch der, -es·· -e(e) smotuljak,
nabor
bauschig adj. nabran
Bauxit der, -s, -e boksit
beabsichtigen nameravati
beachten obazirati se; paziti na,
voditi ra~una
beachtenswert adj. vredan ( dos-
tojan) pafuje (uva:Zavanja)
Beachtung die, -, -en obzir, pa-
:lnja, osvrt, uva:Zavanje
beackem poorati
Beamte der, -n, -n (Beamtin die,
-, -nen) sluzbenik, ~inovnik
(sluzbenica)
beangstigen pla~iti, uznemiravati,
zastra~ivati
Beangstigung die, -, -en pla~enje,
nespokojstvo, nemir
48 bedauerlich
beanspruchen traziti, zahtevati
Beanspruchung die, -, -en traze-
#
nje, zahtev, polaganje prava
beanstanden zameriti, prigovoriti,
reklamirati (robu)
beantragen predloziti, predlagati;
zahtevati; podneti molbu
beantworten (ak) odgovoriti
bearbeiten obraditi
Bearbeitu:ng die, -, -en obradiva-
nje, izrada, obrada
beaufsichtigen nadgledati,
nadzirati
Beaufsichtigung die, -, -en nad-
gledanje, nadziranje
beauftragen ovlastiti, naloziti
beaugeln gledati, zagledati
beauen obraditi, obradivati, iz-
graditi
beben tresti (se), drhtati I bebend
drhtav
Becher der, -s,- pehar, ~a
bechem (razg.) ispijati ea~e, pi-
jan~iti
Bedacht der, -(e)s, prom~ljenost,
oprez, paznja
bedachtig adj. oprezan, promi-
~ljen
Bedachtigkeit die, -, obazrivost,
promi~ljenost
bedachtsam adj. obazriv, opre-
zan, promi~jen
bedanken (sich), zahvaliti (se)
Bedarf der, -s potreba I nach
po potrebi
bedauerlich adj. za zaljenje, ne-
zgodan
bedauern
bedauern Zaliti
Bedauern das, -s zaljenje, sazalje-
nje, samilost
bedauemswert adj. za zaljenje,
jadan
bedecken pokriti, prekriti, zastrti
Bedeckung die, -, -en pokrivanje,
zaklon
bedenken• (bedachte, bedacht)
promisliti, razmisliti;
Bedenken das, -s, - razm~ljanje,
dvoumljenje, nedoumica, su-
mnja
bedenkenlos adj. bez razmi~lja­
I
I
nja, adv. nasumce, bez razmi-
~ljanja
bedenklich adj. sumnjiv, opasan
Bedenkzeit die,- vreme za razmi-
. ~ljanje
bedeuten zna~iti; da(va)ti do
znanja
bedeutend adj. znaCajan, znatan,
vazan, poznat
bedeutsam adj. znaeajan, va:Zan,
pun (unutra~njeg) znarenja
Bedeutsamkeit die, -, -en znaeaj-
nost, vaznost
Bedeutung die, -e, -en znarenje,
znaeaj, vafuost
bedeutungslos adj. beznaeajan,
neznatan
bedeutungsvoll adj. znaeajan,
znatan
bedienen sluziti, posluziti; sich
posluziti se ~im
49 bediirftig
Bediener der, -s, - (Bedienerin
die, -, -nen) sluga (sluzavka)
bedienstet adj. koji je (kod ne-
kog) u sluzbi
Bedienstete der, -n, -n sluzbenik;
sluga
Bedienung die, -, -en sluzenje;
posluga
bedingen• (bedang, bedingte; be-
dungen, bedingt) usloviti
bedingt adj. uslovan
Bedingung die, -, -en uslov, po-
godba
bedingungslos adj. bezuslovan
Bedingungssatz der, -es, ··-e po-
godbena rerenica
bedingungsweise adv. uslovno
bedrangen pritisnuti, pritesniti
Bedrangnis die, -, -sse nevolja,
nuzda
bedrohen pretiti, ugroziti
bedrohlich adj. opasan, preteci
Bedrohung die, -, -en pretnja, u-
grozenost, opasnost
bedrucken na~tampati
bedriicken ugnjetavati, preop-
teretiti
Bedriickung die, -, -en ugnjetava-
nje, tlarenje
bediirfen trebati
bediirfnis das, - sses, - sse po-
treba, nuzda
bediirfnislos adj. bez potreba, s
zadovoljan malim
bediirftig adj. oskudan, siroma~an
Bedurftigkeit 50 befindlich beflecken 51 begegnen

Bediirftigkeit die, -, -en nemasti- befahren· (u, a) voziti se, ploviti beflecken umrljati, zamazati, za- befreunden (sich) sprijateljiti (se)
na, oskudica (po) prljati befrieden umiriti, uspostaviti mir;
beehren ukazivati (iskazivati) ,. beffallen" (ie, a) napasti, snati, Befleckung die, -, en mrlja(nje), ograditi, naciniti ogradu
east; sich - imati east obuzeti; spopasti mazanje, kaljanje, klevetanje befriedigen zadovoljiti, namiriti
beeiden (beeidigen) potvrditi befangen adj. zbunjen, plasljiV, befleiBigen sich starati se Befriedigung die, -, -en zadovolje-
zakletvom pun predrasuda beflissen adj. marljiv, vredan, nje, udovoljavanje
beeifem sich truditi se, starati se, Befangenheit die, -; -en zbunje- revnostan befristen odrediti rok, ostaviti rok
nastojati nost, smetenost Beflissenheit die, -, -en zalaganje, befruchten oploditi
beeilen (sich) zuriti (se), pozuriti befassen uhvatiti; sich - baviti se marljivost, revnost Befruchtung die, -, -en oplo-
(se); cim befliigeln dati krila, ubrzati, pos- davanje
beeindrucken Qemanden) ostaviti befehden ratovati protiv, udariti pesiti, oduseviti befugen ovlastiti, opunomotiti
utisak na koga, uticati na ko- na, zaratiti befolgen slusati, poslusati, izvrsiti, Befugnis die, -, -sse ovlastenje,
ga, delovati Befehl der, -s naredba, nalog pridrfavati se pravo, nadleznost
beeinflussen uticati (na), imati befehlen• (a, o) zapovediti, nare- Befolgung die, -, -en slusanje, i- beftihlen opipati
uticaja diti, naloZiti zvrsavanje, pokoravanje Befa.nd der, -(e)s, -e nalaz; mi-
Beeinflussung die, -, -en uticaj, befehl-erich (-shaberisch) adj. befordern otpremiti, transpor- sljenje
upliv zapovednicki, zapovedajuti; tovati, ubrzati, pozuriti, pospe- befiirchten bojati se (eega), biti
beeintrachtigen naskoditi, uma- osoran siti, unaprediti zabrinut za, plasiti se
njiti vrednost befehligen zapovedati, ko- Beforderung die, -en otpremanje, Befiirchtung die, -, -en bojazan,
Beeintrachtigung die, -, -en steta, mandovati prenos, unapredenje, ubrza- strahovanje, briga, zla slutnja
povreda Befehlsform die, -, -en imperativ, vanje beftinvorten zagovarati, zauzima-
beenden (beendigen) dovrsiti, zapovednicki nacin befragen zapitati, ispitati, raspitati ti se, govoriti u prilog
okoneati Befehlshaber der, -s, - zapove- se
begabt adj. obdaren, darovit,
Beendigung die, -, -en zavrsetak dnik, koma~dant Befragung die, -, -en raspitivanje
befestigen uevrstiti, prievrstiti; u- nadaren
beengen stegnuti, stisnuti befreien (sich) osloboditi(se)
beerben naslediti tvrditi Befreier der, -s, - oslobodilac, Begabung die, -, -en nadarenost,
beerdigen pokopati, sahraniti Befestigung die,-, -en utvrdenje spasilac darovitost, sposobnost
Beerdigung die, ~, -en sahrana, befeuchten ovlaZi.ti, navlaZi.ti Befreiung die, -, en oslobodenje begatten oploditi
pogreb Befeucbtung die, -, -en vlafenje, begeben• (sich) (a, e) poti, uputiti
Beere die, -, -n bobica, zrno befremden iznenaditi, zacuditi, Ci-
k.v~enje, natapanje (se); dogadati se
niti se neobicnim
Beet das, -(e )s, -e Ieja
befahigen (sich) osposobiti (se) befinden" (a, u) nati, nalaziti; sich ' Befremden das, -s cudenje, izne- Begebehneit die, -, -en dogadaj,
befahigt adj. sposoban, ospo- - nalaziti se nadenje, zaprepastenje zgoda
sobljen Befinden das, -s m~ljenje, nalafe- befremdend, befremdlich adj. eu- Begebnis das, - sses, -sse = Be-
Befabigung die, -, -en osposoblje- nje; zdravstveno stanje dan, neobiean, iznenadujuti gebenheit die
nost, sposobnost befindlich adj. koji (sto) se nalazi Befremdung die,-, -en cudenje, i- begegnen (porn. s; dat.) sresti(se),
befahrbar adj. kolski, prohodan (postoji) znenadenje naiti na; desiti se, snati
Begegnung
Begegnung die, -, -en susret, sas- begraben• {u, a) pokopati, sa-
tanak; sportski susret (uta-
kmica)
begehen· (beging, h. begangen)
obia, i~i po; po~initi
begehren zahtevati, zeleti, zudeti
Begehren das, -s zahtev, zelja, begreifen• {i, i) obuhvatiti, shvati-
zudnja
begehrenswert adj. pozeljan
begehrlich adj. pozudan, poho- begrenzt adj. (razg.) ograniren,
tan, pohlepan
Begehrlickeit die, -, -en pozuda, Begrenzung die, -, -en ogranire-
pohlepa, pohota
begeis.tem (sich) odu~eviti(se)
Begeisterung die, -, -en odu~e­
vljenje
Begier die, -, -n (Begierde die)
pofuda, prohtev, pohlepa
begierig adj. pohlepan
begiefien• (o, o) politi
Beginn der, -(e)s poretak, von -
an od poretka
beginnen• (a, o) poreti, otporeti
beglaubigen overiti, potvrditi
begleichen• (i, i) namiriti, platiti
Begleichung die, -, -en isplata
begleiten pratiti
Begleiter der, -s, - pratilac
Begleitung die, -, -en pratnja;
prarenje;
begliicken usre~iti
begliickwiinschen restitati, poze- Begiinstigung die, -, -en povlasti-
leti srefu
begnadigen pomilovati
Begnadigung die, -, -en pomi-
lovanje
begniigen sich zadovoljiti se
52 Begutachtung
hraniti
,.. Begrabnis das, - sses, -sse sa-
hrana, pogreb
begreifbar (begreiflich) adj.
pojmljiv
ti, pojmiti
begrenzen (ak.) ograni~iti; oivi~iti
tup, skuren
nje; obris
BegritT der, -(e)s, -e pojam; shva-
tanje; poimanje
BegritTsvermogen das, -s, - sposo-
bnost shvatanja, mo~
poimanja
begriinden osnovati, utemeljiti; o-
brazloziti, zasnovati
Begriilider der, -s, - osniva~, ute-
meljiva~
Begriindung die, -, -en obrazloze-
nje, zasnivanje, obrazlaganje
begriifien pozdraviti
Begrii.Bung die, -, -en pozdravlja-
nje, pozdrav, dobrodo~lica
begiinstigen pomo~i, potpomo~i,
dati prednost, pretpostaviti
• prebival~te
ca, pogodnost, prednost
begutachten dati svoje m~ljenje,
stru~no oceniti, prosuditi
Begutachtung die, -, -en davanje
mi~ljenja, sud, ocena
behaart
behaart adj. maljav, dlakav,
kosmat
behabig adj. ugojen; udoban, ko-
motan
behaftet adj; optereren
behagen prijati, biti po volji, do-
padati se
behaglich adj. ugodan, udoban,
Iagodan
Behaglichkeit die, -, -en udo-
bnost, lagodnost, ugodnost
behalten• (ie, a) zaddati, sa~uvati
Behalter der, -s, - posuda, re-
zervoar
behandeln postupati, obraditi, ru-
kovati
Behandlung die, -, -en postupak,
postupanje, obradivanje
beharren ustrajati, ostati posto-
jan, istrajati
beharrlich adj. izdrfljiv, ustrajan,
<Mst, Zilav, istrajan, postojan
Beharrlichkeit die,-, -en postoja-
nost, ustrajnost; izddljivost
Beharrung die, -, -en izddljivost,
postojanost
behaupten tvrditi; odrZati
Behauptong die, -, :en tvrdnja,
uveravanje
Behausung die, -, -en kuat, .
beheben• (o, o) ukloniti, popravi-
ti, dia
beheimatet adj. zavi~jan, domaa
behelfen• ( sich ), (a, o ), pomo-
~i(se), snaa se
behelligen uznemiriti, smetati
53 Behutsamkeit
Behelligung die, -, -en uznemira-
vanje, smetanje
behend(e) adj. brz, Ziv, okretan,
hi tar
Behendigkeit die, -, -en okre-
tnost, spretnost
beherbergen primiti pod krov,
ukona~iti, pruziti sm~taj
beherschen vladati(nad), gospo-
dariti, ovladati; sich
savladati se
Beherschung die, -, -en vladanje,
gospodarenje; savladavanje
beherzigen primiti k srcu, uzeti u
obzir, uva.Ziti
Beherzigung die, -, -en uvaZa-
vanje
beherzt adj. sr~n, odvaZan,
hrabar
Beherztheit die, - odva1nost, sr~­
nost, odlumost.
behexen o¢initi, ~rati
behext adj. op~injen, omadijan,
za~ran
behiflich adj. koristan, od pomoo
behindem smetati, ometati
Behinderung die, -, en smetanje,
ometanje, prepreka
Behorde die, -en vlast, nadl~tvo
behordlich adj. sluzben, od strane
vlasti
behiiten oruvati, braniti, ~titi
behutsam adj. oprezan, obazriv
Behutsamkeit die, -, -en opre-
znost, obazrivost, ~uvanje
bei
bei (prep.; s dat.) kod, pri; uz,
kraj, pored
bei Ibehalten• (ie, a) zadriati, za-
driavati, ostati pri
Beibehaltung die, -, -en zaddava-
nje, ostajanje pri neremu
bei Ibringen• (brachte bei, beige-
bracht) nau~iti
Beichte die, -, -n ispovest
beichten ispovediti se
Beichtvater der, -s -- ( = Beichti-
ger der), ispovednik
beide num. i adj. oba, obadva
(obadve, obadvoje), oboje
beidemal adv. oba puta, jednom
kao i drugi put
beiderlei adj. i adv. jedne i druge
vrste, od abe vrste, dvojak
beiderseitig adj. uzajaman, obo-
stran
beiderseits adv. uzajamno, s abe
strane
beidhandig adj. i adv. s abe ruke
beieinander adv. zajedno, skupa,
jedno (jedan) s drugim
Beifahrer der, -s, - suvoza~
Beifall der, -s, ··-e odobravanje,
pohvala; aplauz
beifaJ.lig adj. povoljan, laskav,
pohvalan
Beifallsturm der, -(e)s, ··-e burna
odobravanje, bura odo-
bravanja
beifolgend adj. (krat. beif) prilo-
zen, u prilogu
bei Ifligen dodati, priloziti
54 bein ern
Beifiigung die, -, -en dodatak;
atribut
,. Beifiigungssatz der, -es, ··-e atri-
butna (pridevna) rerenica
beilgeben· (a, e) dodati, pridoda-
ti, priloziti; (fig.) popustiti
beigesellen (sich) pridruziti (se),
pridodati
Beihilfe die, -, -n porno~; potpora,
stipendija; sauresnffitvo
Beiklang der, -s, ··-e prizvuk
beilkommen· (a, o porn. s; dat.)
pri~ kame, pribliZiti se (i fig.);
izi~i na kraj s ~im, savladati
n~to
Beil das, -s, -e sekira
Beilage die, -, -n prilog, dodatak
beilaiifig adj. i adv. sporedan; u-
zgred, uspu t
bei llegen 1. priloziti, dodati; 2.
pripisati, pridati; 3. izgladiti
(spar)
Beilegung die, -, -en pridavanje,
dodavanje, izravnanje, izmi-
renje
beileibe adv. (samo u izrazu) I -
nicht nikako, nip~to
Beileid das, -(e)s, -e sau~re
beiliegend adj. i adv. prilozen, u
prilogu
beimischen dodati
Bein das, -, -e noga; kost, koska
beinahe (beinah) adv. skoro, go-
tovo, zamalo
Beiname(n) der, -(n)s, -(n) na-
dimak
beinem adj. ko~tan, od kosti
beiordnen
beiordnen pridodati, dodeliti
beipflichten (dat.) pristati, odo-
briti, dati za pravo
beirren zbuniti
beisammen adv. skupa, zajedno
Beisein dps, -s prisutnost, prisus-
tvo, nazo~nost
beiseite adv. postrance, po (na)
strani, u prikrajku
bei Isetzen dodati; sahraniti
Beisetzung die, -,-en sahrana
(spaljivanjem)
Beispiel das, -s, -e primer; zum -
(krat. z. B.) na primer
beispielhaft adj. uzoran, prime-
ran
beispiellos adj. ne~uven, jedin-
stven
beispielweise adv. kao primer,
primemo · bekannt Imachen oglasiti, obzna-
beiBen• (i, i) (za)gristi, ujesti
beiBend• adj. zajedljiv, o~tar
Heistand der, -(e)s, ··-e pomot,
podr~ka I - leisten pomo6;
Rechts - advokat
beilstehen· (a, a) pomo~i, po-
magati
bei Isteuem pripomoti, priloziti
(u novcu)
Beistrich der, -s, -e (Komma das)
zapeta
Beitrag der, -s, ··-e doprinos, pri-
log; ~Janak
beiltragen• (u, a; zu, dat.) dopri-
neti, pril<lZiti, pomoci
bei Itreten• (a, e, porn. s; dat.)
pristupiti, uci, prici
55 Beklagte
Beitritt der, -(e)s, -e pristupanje,
pristup, prilazenje
beiwohnen (dat.) prisustvovati
Beize die, -, salamura; boja za
drvo, bajc
beizeiten adv. rano, na vreme
bejahen potvrditi, reci da, biti
saglasan
bejahend adj. potvrdan
Bejahung die, potvrdivanje, po-
tvrda
bejahrt adj. star, u godinama
bekampfen boriti se protiv, suzbiti
Bekampfung die, -, -en suzbija-
nje, borba (protiv)
bekannt adj. poznat, ~uven
Bekannte der, -n, -n poznanik
bekannt Igeben• (a, e); oglasiti, o-
bjaviti
niti, upoznati
Bekanntschaft die, -, -en po-
znanstvo
bekehren (sich) (ak.) obratiti (se)
Bekehrung die, -, -en obraeanje,
preobraeanje, konverzija
bekennen• (bekannte, bekannt)
priznati, priznavati; ispovedati
Bekenntnis das, - sses. -sse pri-
znavanje, ispovedanje
beklagen (a b.) Zaliti se I sich -
(aber) Zaliti se, tuziti se (na)
beklagenswert, beklagenswiirdig
adj. za Zaljenje, jadan
Beklagte der, -n, -n optuzenik
bekleben 56 Belehrung beleibt 57 benetzen

beldeben oblepiti, nalepiti (na belagem opsesti, opkoliti (tvrda- beleibt adj. krupan, debeo, kor- Bemerkung die, -, -en primedba,
§to) vu, grad) pulentan napomena,opaska
bekleiden (sich) odenuti (se), ..,.Belagerung die, -, -en opsada Beleibtheit die, -, -en gojaznost bemitleiden safaljevati, ialiti, sao-
obua (se); obloziti Belagerungzustand der, -(e)s, ··-e beleidigen vredati, povrediti se~ti
Bekleidung die, -, -en oblarenje, opsadno stanje Beleidigung die, -, -en uvreda, bemittelt adj. imu~n
odeta; oblaganje Belang der, -s, -e znarenje, va- vredanje bemiihen (sich) truditi se, nasto-
beklemmen stegnuti, pritisnuti znost; interes I von - (sein) belesen adj. na~itan, koji mnogo jati, potruditi se
beldemmend adj. zagu§Ijiv, vafan, zna~jan; ohne - neva- zna, obrazovan Bemiihung die, -, -en nastojanje,
teskoban fan, bezna~jan beleuchten osvetliti, obasjati; ra- staranje, trud, napor
Beklemmung die, -, -en, stezanje; belangen ticati se, odnositi se; kri- zjasniti bemiiBigen primorati, naterati,
gu§enje, poti§tenost, strah viti, pozvati na odgovornost Beleuchtung die, -, -en rasveta prisiliti
beklommen adj. nemiran, poti- belanglos adj. bezna~jan, neva- belichten osvetliti, izloZiti svetlu bemuttem starati se materinski
§ten, zabrinut, uznemiren fan (film) · (za nekoga)
Beklommenheit die, -, -en uzne- belassen• (ie, a) ostaviti, napustiti Belichtung die, -, -en osve- benachbart adj. susedni, obliZnji
mirenost, nespokojstvo belasten teretiti, opteretiti tljavanje benachrichtigen obavestiti, o-
bekommen" (a, o) dobiti, primiti I belastigen dosadivati, nametati, belieben hteti, svideti se, zeleti, i- bjaviti
es bekommt korisno je, prija smetati zvoljevati Benachrictigung die, -, -en
bekommlich adj. koristan, zdrav; Beliistigung die, -, -en dosadiva- Belieben das, - zelja, volja I nach obave§tenje
probavljiv nje, smetanje, uznemiravanje, - po volji, po zelji benacbteiligen o~tetiti, n~koditi,
beki>stigen hraniti, davati hranu s·metnja beliebig adj. i adv. rna koji, koji zapostaviti
Bekostigung die, -, -en hranjenje, Belastung die, -, -en teret, optere- god, rna kakav, po zelji, po Benachteiligung die, -, -en §teta,
prehranjivanje; hrana renje; (fig.) tegoba volji o§teavanje, zapostavJjanje,
bekriftigen potvrditi, potkrepiti, belaufen" (sich) (ie, au, porn. h. i beliebt adj. omiljen, drag prevara
osnaZiti s.) iznositi, ~initi Beliebtheit die, - omiljenost benannt pp. i adj. nazvan, pro-
bekreuzigen sich prekrstiti se beleben oZiveti, dozvati u Zivot; bellen Iajati zvan
bekiimmem (ak.) zadavati brigu, (fig.) pota~i belohnen nagraditi, nagradivati benehmen• (a, o) sich - vladati
zabrinjavati; sich - (um) bri- belebt adj. Ziv, Zivahan; prometan Belohnung die, -, -en nagrada, se, pona§ati se
nuti se, voditi brigu Beleg der, -s, - potvrda, priznani- dar (za uslugu) Benehmen das, -s pon~anje, dr-
Bekiimmemis die, -, -sse za- ca, dokaz beliigen• (o, o, ak.) slagati nekog fanje
brinutost belustigen (sich) zabavljati (se),
bekunden izjaviti, pokazati; belegen obloziti, pokriti; utvrditi; beneiden zavideti
t veseliti se
sich pokazati se, potvrditi dokazati beneidenswert adj. zavidan, kome
bemachtigen sich dokopati se, ov-
beladen" (u, a) natovariti; opte- Belegschaft die, -, -en osoblje, ra- Iadati, prisvojiti, zauzeti se moZe zavideti
retiti dni kolektiv bemerkbar adj. primetljiv, vidljiv, benennen" (benannte, benannt)
belag der, -s, "-e prevlaka; nasla- belehren pou~vati, poduati uoctjiv imenovati, naimenovati, naz-
ga; oblog; oplata; premaz, Belehnmg die, -, -en pouka, po- bemerken opaziti, primetiti; za- vati
namaz u~vanje beleZiti benetzen pokvasiti, po~kropiti
benommen 58 Berg-knappe Berg_ung 59 bescbamend

benommen pp. i adj. osamueen, Berechnung proratunati, izracu-
omamljen
Benommenheit die, - osamuCe-
nost, omamljenost
benotigen trebati
be-nutzen (-niitzen) koristiti;
upotrebiti, sluziti se tim
Be-nutzung (-niitzung) die, -, -en
upotreba, koriseenje
beobachten posmatrati, paziti na
Beobachter der, -s, - posmatrat,
gledalac
Beobachtung die, -, -en posma-
tranje, zap3Zanje, opazanje
Bepflanzen das, -s, - sadenje, za-
sadivanje
bequem adj. udoban ugodan, pri-
jatan, prostran
bequemen sich namestiti se, zado-
voljiti se
Bequemlickeit die, -, -en udo- bereit adj. spreman, gotov
bnost, ugodnost
beraten• (ie, a, ak.) savetovati,
savetovatise
Berater der, -s, - savetnik, save-
todavac
beratschlagen (beratschlagte, be-
ratschlagt) posavetovati se o
remu
Berat-ung (-schlagung) die, -, -en bergab (bergawarts) adv. nizbrdo
savetovanje
berauben oteti, opljatkati, Bergbau der, -s rudarstvo
poharati
berauschen opiti se, opijati se I -
· d adj. opojan, zanosan; bera-
uscht adj. pijan
nati, proceniti
..,berechtigen ovlastiti, dati pravo,
opravdati
Berechtigung die, -, -en ovlaste-
nje, opravdanje, pravo ·
bereden nagovoriti; razgovarati
savetovati se (o remu)
beredsam adj. retit, elokventan
Beredsamkeit die, - recitost,
elokvencija
Bereich der (das), -s, -e podrucje,
domet
bereichern (sich) bogatiti (se),
obogatiti (se)
Bereicherung die, -e, -en bogaee-
nje
bereinigen ocistiti, rascistiti, ure-
diti
bereisen proputovati
bereiten spremati, pripremati,
prirediti
Bereitschaft die,-, -en pripra-
vnost, spremnost
Bereitung die, -, -en spremanje,
priredivanje
bereitwillig adj. spreman, voljan
bereuen poZaliti, kajati se
Berg der, -s brdo, gora, planina
bergab (bergaufwarts) uzbrdo
~ o) skloniti, kriti,
osigurati, spremiti
Berg-knappe der, -n, -n rudar;
-mann der, -s, ( -leute)
rudar; - steiger der, -s, -
planinar
Bergung die, -, -en spasavanje
Bergwerk das, -s, -e rudnik
Bericht der, -(e)s, -e izvestaj, vest
berichten (tiber) izvestiti,
obavestiti, javiti
Berichter, Berichterstatter der, -
s, - izvestac, dopisnik
Berichterstattung die, -, -en
izvestaj, izvestavanje
berichtigen ispraviti, popraviti,
udesiti; svrsiti
Berichtung die, -, -en popravak,
ispravak
beritten adj. na konju, konjanicki
Bernstein der, -s, -e ~ilibar, jantar
bersten• (a, o porn. s.) pu~i,
prepu~i
beriichtigt adj. ozloglasen, zlo-
glasan
beriicken spopasti, opciniti, za-
ludeti
beriicksichtigen uzeti u obzir,
obaziranje
Beriicksichtigung die, -, -en
obzir, obaziranje
Beruf der, -s, -e poziv, zanimanje,
zvanje; sklonost
berufen• (ie, u) pozvati; sich
pozivati se na
berufslos adj. bez zanimanja
berufsma8ig adj. po zvanju,
sluzben
Berufung die, -, -en poziv, zalba,
apelacija
beruhen pocivati, osnivati se (na),
temeljiti se (na)
beruhigeii (sich) umiriti (se)
Beruhigung die, -, -en umirenje,
stisavanje
beriihmtadj. slavan, cuven
Beriihmtheil die, -, -en znameni-
tost, slava
beriihren dotati (se), dodirhuti
Beriihrung die, -en, dodir
besanftigen u blaZiti, smiriti
Besanftigung die,-, -en ublazava-
nje, smirivanje
Besantz der, -(e)s, "-e porub
Besatzung die, -e, -en posada
besaufen• (sich) (o, o) opiti(se);
nalokati(se)
beschadigen ostetiti, pokvariti, 0-
zlediti
Beschadigung die, -, -en osteee-
nje, steta, povreda
beschatTent nabaviti, uraditi
beschatTen2 adj. stvoren, ureden,
takav
BeschatTenheit die, -, -en stanje,
svojstvo, osobina, ~ud
beschaftigen (sich) uposliti, zani-
mati (se), baviti (se), raditi
beschaftigt pp. i adj. zaposlen,
uposlen
Beschiiftigung die, -, -en zanima-
nje, posao, rad
baschamen zastideti, posramiti
beschamend adj. poniZ8vaju~i
Beschamung
Beschamung die, -, -en poniZenje,
sram
beschatten davati hlad, ~tititi,
pratiti
Beschau (-ung) die posmatranje,
razgledanje, ogledanje; revizija
beschauen posmatrati, razgledati,
ogledati
Beschauer der, -s, - posmatra~, is-
pitiva~ · kloniti
beschaulich adj. kontemplativan,
miran
Bescheid der, -(e )s, -e odluka, re-
~enje, odgovor, izv~taj
bescheiden adj. uvidavan, skro-
man
Bescheidenheit die, -, -en skro-
mnost
bescheinigen overiti, potvrditi
Bescheinigung die, -, -en potvrda,
priznanica
beschenken darovati
bescheren pokloniti, darovati
Bescherung die, -, -en poklon, dar
beschie8en" (o, o) gadati, pucati
beschimpfen grditi, psovati
Beshimpfung die, -, -en rufenje,
grdenje
Beschlag der, -s, "-e okov, ko¢3;
beschlagen" (u, a) zakovati, oko-
vati, potkovati; oblofiti
beschlagen pp. i adj. okovan; pot-
kovan; v~t, spretan
Beschlagnahme die, -, -n zaplena,
konfiskacija
beschlagnahmen zapleniti, kon-
fiskovati
60 beschwerlich
beschleunigen ubrzati, pozuriti
Beschleunigung die, -, en ubrza-
.. vanje, posp~ivanje
beschlie8en• (o, o) zaklju~iti, re~i­
ti, odlu~iti
Beschlu8 der, - sses, "-sse odlu-
ka, re~enje, zaklju~k I - fas-
sen doneti odluk:U
beschmutzen (sicb) uprljati (se)
Beschneidung die, -, -en obre-
zivanje
beschranken ograni~iti
beschrankt adj. sku~en, ograni-
~en, malih sposobnosti, ne-
talentovan
Beschrankheit die, - ogranirenost
Beschriinkung die, -, -en ogra-
ni~vanje ·
beschreiben• (ie, ie; ak.) opisati
Beschreibung die, -, -en opisiva-
nje, opis
beschreiten" (beschritt, beschrit·
ten) stati, stupiti na ·
beschuldingen okriviti, optufiti
Beschuldigte der, -n, -n okrivljeni,
optufeni(k)
Beschuldigung die, -, -en optufba
beschiitzen wtiti, braniti
Beschiitzer der, -s, • wtitnik,
branilac
Beschwerde die, -, -n muka, nevo-
lja, falba, tegoba
beschweren opteretiti, sich -
faliti se
beschwerlich adj. tefak, mu~n;
dosadan,zamoran
Beschwerlichkeit
Beschwerlichkeit die, -en te~kOCa,
tegoba,muka, nevolja
beschwindeln prevariti, obmanuti
beschwingt adj. poletan, odu~e­
vljen
Beschworung die, -, -en usrdna
molba; prizivanje, preklinjanje
beseelen nadabnuti, oziveti
beseitigen ukloniti, odstraniti; ot-
Beseitigung die, -, -en uklanjanje,
odstranjenje
Besen der, -s, - metla;
Besenbinder der, -s,- metlar
besessen pp. i adj. opsednut; ma-
hnit, sumanut
Besessene der, -n, -n opsednuti,
obuzeti; manijak
Besessenheit die, " opsednutost,
obuzetost, sumanutost
besetzen zauzeti, zaposesti; pode-
Iiti (uloge); porubiti;
Besetzung die, -, -en zauzimanje,
zaposedanje; postavljanje I
Rollen - podela uloga
besichtigen pogledati, razgledati
Besichtigung die, -, -en razgleda-
nje, pregledanje; pregled;
smotra
besiedeln naseliti, nastaniti
Besiedlung die, - naseljavanje;
nastanjivanje
besiegeln zape~titi I besiegelt sein
biti odluren
besiegen pobediti, savladati; obu-
zdati
besingen" (a, u) opevati
61 Besonnenheit
besinen" (sich) (a, o) razmisliti,
smisliti, (pod)setiti se
Besinnen das, -s, razm~Ijanje,
prom~ljanje
Besinnlickeit die, -misaonost;
kontemplacija
Besinnung die, - svest; prisebnost,
pribranost
Besinnungslosigkeit die, nesvest,
besvesno stanje
Besitz der, vlasn~tvo, posed, svo-
jina; imanje, dobra
besitzen" (besaB, besessen) pose-
dovati, imati, drfati, zauzimati
Besitzer der, -s, - vlasnik, po-
sednik
besoffen adj. pijan
besohlen staviti donove na cipele
besolden dati platu, (is)platiti
Besoldung die, -, -en vojni~ka pla-
ta, isplata za sluzbu
besonder adj. poseban, naro~it,
izuzetan
Besonderheit die, -, -en pose-
boost, naro~itost, izuzetnost
besonders adv. posebno, naro~ito
besonnen1 adj. razborit, promi-
~ljen, oprezan, obazriv
besonnen2 pp. (besinnen) I ich
habe - promenio sam mi-
~ljenje
Besonnenheit die, - razboritost,
promi~Ijenost, obazrivost, u-
zddljivost, oprez
 besorgen
besorgen izvrsiti; nabaviti, kupiti,
pribaviti, dobaviti; besorgt sein
biti zabrinut
Besorgnis die, -, -sse zabrinu-
tost, bojazan, briga
Besorgung die, -, -en nabavljanje,
obavljanje
bespielen snimati (na plocu,
traku) ·
bespitzeln uhoditi, spijunirati
besprechen· (a, o) razgovarati,
raspraviti, pretresti; prosuditi
Besprechung die, -, -en rasprav-
ljanje, pretresanje, kritika,
komentar
besser adj. i adv. (komp. od gut)
bolji; bolje I - machen po-
boljsati
bessern (sich) poboljsati, po-
praviti se
Besserung die, -, -en poboljsanje,
oporavak
Bestallung die, -, -en naimenova-
nje, postavljanje u sluzbu;
Bestand der, -(e)s, -e postojanje,
. trajanje, trajnost; trenutno
stanje (zaliha, robe)
bestiinding adj. stalan, postojan,
neprestan, trajan, otporan
Bestiindigkeit die, -, -en postoja-
nost, (is)trajnost, izdrfljivost,
otpomost
Bestandteil der, -s, -e sastavni
deo, sastojak
bestiirken uevrstiti, ojaeati, u-
tvrditi;
bestiitigen potvrditi, priznati
62 Besteuerung
Bestiitigung die, -, -en potvrda,
priznanica
... bestatten pokopati, sahraniti
Bestattung die, -, -en sahrana,
pokop
bestiiuben oprasiti; oploditi
(cvet); posuti prahom
bestaunen l etwas - cuditi se
eemu
bestechen• (a, o) podmititi, pot-
kupiti
bestechlich adj. podmitljiv, pot-
kupljiv
Bestechlickeit die, - podmitljivost,
potkupljivost
Bestechung die, -, -en mito
Besteck das, -s, -e pribor za jelo,
pribor
bestehen• (hestand, bestanden,
aus, auf) postojati, biti na sna-
zi, egzistirati; sastojati se; i-
zdrfati, prebroditi; (upomo)
zahtevati, ne odustati, in-
sistirati
bestehlen• (a, o) pokrasti
bestigen" (ie, ie) popeti se
Besteigung die, -, -en penjanje,
uspinjanje
bestellen naruciti, poruciti; o-
braditi ·~
Bestellung die, -, -en narudzba, o-
bradivanje
bestens adv. najbolje
besteuern oporezovati
Besteuerung die, -e, -en opore-
zivanje
Bestie
Bestie die, -, -n, divlja zver; (fig.)
grozan eovek
bestimmbar adj. odredljiv; koji se
maze razvrstati
bestimmen odrediti, utvrditi, us-
tanoviti; naimenovati; odluciti
bestimm.t adj. i adv. odreden, o-
, dlucan, energiean; sigumo, i-
zvesno
Bestimmtheit die, - odredenost, i-
zvesnost, sigumo, izvesnost, si-
gurnost
Bestimmung die, -, -en odrede-
nje, imenovanje; namena; za-
datak, sudbina
Bestimmungs-ort der, -(e)s, -eo-
drediste·, - wort das·, -(e)s, ··-
er (gram.) odrednica, prvi deo
slozenice
bestrafen kazniti
bestrahlen obasjati (zrakama),
ozariti; (o )zraciti
Bestrahlung die, -, -en zraeenje
bestreben (sich) nastojati, teziti
stremiti
Bestrebung die, -, -en tefnja, nas-
tojanje, stremljenje
bestreitbar adj. sporan, osporiv
bestreten• (i, i) pore6i, osporiti,
pobiti; platiti, podmiriti (pokri-
ti) troskove
Bestretung die, -, -en osporava-
nje, pobijanje; podmirivanje
(troskova)
bestreuen posu ti
bestticken opremiti, naorufati
63 Betracht
Bestiickung die, -, -en oprema;
naoruzavanje
bestiirzen preplasiti, prestraviti,
zaprepastiti, zgranuti
Bestiirzung die, -en zaprepas6e-
nje, zgranutost
Besuch der, -s, -e poseta
besuchen posetiti;
Besucher der, -s,- posetilac
besudeln ukaljati, zamrljati, za-
prljati
betagt adj. star, u godinama
Betiitigung die, -, -en posao, rad;
bavljenje, zanimanje
betiiuben omamiti, osartmtiti
Betiiubung die, -, -en osamuOO-
nost, nesvestica
beteiligen sudelovati
Beteiligung die, -, -en uces6e, su-
delovanje
beten moliti se
beteuem sveeano (po)tvrditi (iz-
javiti), zakleti se
Beteuerung die, -, -en uveravanje,
tvrdenje, zaklinjanje
betonen naglasiti, ista6i
Betonung die, -, -en naglasak,
akcenat
betoren zaluditi, opciniti, zaslepiti
Betracht der, -(e)s obzir, pogled,
razmatranje I in - kommen
do6i u obzir; in - ziehen uzeti
u obzir; eine Sache auf3er -
lassen ne uzeti sto u obzir, ne
razmotriti ~to
 betrachten 64 betteln Bettelstab 65 bewmtigen

betrachten razmotriti, motriti, Betriebsamkeit die, -, -en predu- Bettelstab der, -s, ··-e prosja~ki Beutezug der, -(e)s, ··e plja~kaski
gledati zimljivost, marljivost stap pohod
betrahtlich adj. znatan, priliean, ,. betriebs-bereit (-fertig) adj. spre- betten (udobno) smestiti, poloziti; bevOlkem naseliti
zama~an manza pogon namestiti krevet Bevolkerung die, -, -en, stanov-
Betrachtung die, -, -en razmatra- betrinken• (sich) (~, u) napiti se, bettHigerig adj. vezan za krevet, nistvo
nje, razm~ljanje opiti se boles tan Bevollmachtigen opunomo~iti,
Betrag der, -s, ··-e iznos, svota, betroffen adj. zbunjen, zaprepa- Bettler der, -s, (Bettlerin die, -n, ovlastiti
suma ~ten, pogoden -nen) prosjak Bevollmachtigte der, -n, -n opu-
betragen• (sich) (u, a) iznositi via- Betroffenheit die, zaprepa~tenost, Bettuch das, -s, ··-er earsav, plahta nomorenik, poslanik, otprav-
dati se, drtati se, pona~ati se zbunjenost · beugbar adj. savitljiv; (gram.) nik poslova
Betragen das, -s, vladanje, pona- betriiben (sich) rastuziti(se), promenljiv bevor konj. pre, pre nego
~nje, drtanje, maniri ( o)ialostiti(se), snuZditi(se), Benge die, -, -en savijanje, ~ueanj Bevormundung die, -, -en stara-
betrauen (ak.) naloziti, dati ne- zabrinuti(se) beugen (sich) saviti (se), menjati, teljstvo, tutorstvo
kom nalog, poveriti betriiblich (betrilbt) adj. tuzan, deklinirati, konjugirati bevorstehen • (a, a; dat.) predsto-
betrauern (o)zaliti, oplakati zalostan Beugung die, -, -en savijanje, jati; biti u izgledu
nekog Betriibnis die, -, -sse ialost, oza- (gram.) promena, deklinacija, bevorstehend adj. skorasnji, bli-
betreffen• (a, o) ticati se, odnositi l~renost, tuga, jad konjugacija zak, predstojeci
se Betrug der, -s prevara, obmana, Beule die, -, -n ~oruga bevorzugen (ak.) pretpostavljati,
varka beuruhigen (ak.) uznemiriti, za- davati prednost
betreffend adj. doti~ni, odgo- brinuti, uzrujati bewachen (ak.) ~uvati; paziti
varaju~i
betriigen· (o, o; ak.) prevariti, va-
rati, obmanuti Beunruhigung die, -, ~en uznemi- bewaffnen naoruZ8ti; (razg.)
Betreffende der, -, -n doti~ni, ime- Betriiger der, -s varalica, renje; uznemirenost, za- opremiti
novani prevarant brinutost Bewaffnung die, -, -en naoruza-
betreten1 (a, e, ak.) stupiti na, po- Betriigerei die, -, -en varanje; beurkunden dokazati ispravom, nje, oruzje
peti se; (fig.) zbuniti, smesti Iopovluk overiti bewahren (ak.) ocuvati, sa~uvati,
betreten2 adj. za~uden, smeten, betriigerisch adj. laian beurlauben (sich) dati odmor, zastititi
betrunken adj. pijan, opijen uzeti odmor bevahren (sich) potvrditi (se), po-
zbunjen, zateren
Betrunkenheit die, -, -en pijan- beurkundung die, -, -en sluzbena kazati (se), dokazati (se), obis-
Betretenheit die, - zaterenost, potvrda, avera tiniti (se), ispuniti se
stvo, opijenost
smetenost, zbunjenost beurteilen (ak.) prosuditi, oceniti, bewahrt adj. osvedoren, pouzdan
Bett das, -(e )s, -en krevet, leZi~te,
betreuen (ak.) ~uvati, negovati, korito suditi Bewahrung die, -, -en ~uvanje
brinuti se Beurteilung die,-, -en sud, prosu- Bewahrung die, -, -en dokaz spo-
Bettdecke die, -, -en pokriva~
Betrieb der, -s, -e pogon, predu- divanje, ocena, kritika sobnosti; uslovna kazna
zere, fabrika; posao, rad, po- bettelarm adj. siroma~n kao pro- Bente die, -, -n plen, pija~ka Bewahrungsfrist die, - vreme do-
slovanje sjak, puki siromah Beutel der, -s, - kesa, torbica, kazivanja, uslovna kazna
noveanik bewaltigen savladati; obaviti
betriebsam adj. preduzimljiv, Bettelei die, -, -en prosja~enje
Beuteltier das, -s, -e torbar (posao)
marljiv, vredan betteln prositi, prosja~iti
bewandert
bewandert adj. upucen, iskusan
Bewandtnis die, -, -sse okolnost,
stanje, odnos, prilika
bewassern (ak.) navodniti, na-
,__ topiti
bewegbar adj. pokretan, pokre-
tljiv
bewegen1 (sich) (ak.) (po)maknu-
ti (se), kretati (se); ganuti,
dirnuti
bewegen· 2 (a, o) nagovoriti, ponu-
kati, pobuditi, pokrenuti,
navesti
Bcweggrund der, -(e )s, ··-e povod,
pobuda, motiv
beweglich adj. pokretan, okretan
dirljiv
Reweglickeit die, -, -en pokretlji-
vost, okretnost, zivost
bewrgt adj. uzbuden, ganut, u-
Z!1er'niren, dirnut
Be,~·~gtheit die, - uzbudenost, ga-
n:.!tost, dirnutost
Bewegung die, -, -en kretanje, mi-
canje; uznemirenost
bewegungslos adj. nepokretan,
nepomiean
beweinen oplakati, o:laliti
Beweis der, -es, -e dokaz
beweisbar adj. ~to se maze do-
kazati
beweisen • (ie, ie) dokazati
Beweisf'"tihrung die, -, -en dokazi-
vanje, na~in dokazivanja
bewtuden (samo u izrazu) I es bei
etwas -lassen ostati pri ~emu,
66 bewundernswert
ne dirati vi~e u sto, zadovoljiti
se ne~im
_..bewerben· (sich) (a, o; urn; ak.)
takmi~iti se ( za posao), traziti
posao, nadmetati se; prositi
(djevojku)
Bewerbung die, -, -en trazenje
(posla), nadmetanje, prosidba
bewerkstelligen ostvariti, izvrsiti,
izvesti
bewilligen odobriti, dopustiti, do-
zvoliti, dati
Bewilligung die, -, -en odobrenje,
dopustenje, pristanak
bewirken prouzrokovati, isposlo-
vati, izazvati, izdejstvovati, iz-
raditi, u~initi
bewirten ugostiti, po~astiti, do~e­
kati; (reg.) upravljati
bewirtschaften (ak.) upravljati,
gazdovati
Bewirtung die, -, -en do~ekivanje,
easeenje, goseenje
bewohnbar adj. pogodan za sta-
novanje
bewohnen (ak.) stanovati; prebi-
vati
Bewohner der, -s, - stanovnik
bewolken sich naobla~iti se;
Bewunderer der, -s,- obozavalac,
postovalac
bewundern (ak.) diviti se
bewundernswert (bewunderun-
gswert bewunderungswiirdig)
adj. dostojan divljenja, divan
· Bewunderung
Bewunderung die, -, -en divljenje
bewuBt adj. svestan
bewuBtlos adj. nesvestan, bez
svesti
BewuBtlosigkeit die, -, -en besve-
sno stanje; nesvest
BewuBtsein das, -s svest
bezahlen platiti
Bezahlung die, -, -en isplata, pla-
eanje, plata
bezaubern za~arati, op~initi
bezaubernd adj. ~araban, divan,
krasan
bezeichnen (ak.) ozna~iti, obelezi-
ti; navesti; nazvati; karakte-
risati I - d karakteristiean,
tipi~an
Bezeichnung die, -, -en oznaka,
(obelezje), znak
bezeugen posvedo~iti, potvrditi
bezichtigen okriviti
beziehen· (o, o) pokriti, useliti
(se); odnositi se
Beziehung die, -, -en odnos, veza;
beziehungsweise konj. (krat.bzw.)
odnosno
Bezirk der, -(e)s, -e okrug, srez,
a blast
Be-zug der, -(e)s, ··-e odnos, obzir;
pretplata; navlaka, Beziige
(pl.) plata, prinadleznost
beziiglich adj. i prep. (s gen. krat.
bez.) koji stoji u vezi, odnosni;
s obzirom na, sto se ti~e
bezwecken nameravati, smerati
67 bilden
bezweifeln sumnjati, dovesti u
sumnju
bezwingbar adj. savladljiv, osvojiv
bezwingen· (a, u) savladati, pobe-
diti, zauzdati
Bezwingung die, -, -en savladava-
nje; nadvladavanje, pobeda
Bibel die, -, -n biblija, Sveto pi-
smo
Biber die, -s,- dabar;
Bibliothek die, -, -en biblioteka
bieder adj. ~estit, po~ten, valjan,
ispravan, ~astan
Biederkeit die, -, -en valjanost,
~estitost, postenje
Biedermann der, -s, ··-er poste-
njak, ispravan (restit) ~ovek
biegbar adj. savitljiv
biegen• (o, o) saviti, (gram. za
starj. = beugen menjati), de-
klinirati, konjugirati, skrenuti
biegsam adj. savitljiv, prilagodljiv
Biegsamkeit die, gipkost, savitlji-
vost; podatnost
Biegung die, -, -en savijanje, pre-
vijanje; zavoj, krivina
Biene die, -, -n p~ela
Bier das, -s, -e pivo;
Biest das, -es, -er (region.) stoka;
neman; ( razg. pogrdno) pro-
stak
bieten· (o, o) pruziti, dati, (po)-
nuditi
Bild das, -(e )s, -er slika
bilden praviti, ~initi, stvoriti, gra-
diti, oblikovati, tvoriti; sich -
nastati, razviti se; obrazovati

Bilder-buch
se I -de Kunst likovna ume-
tnost; gebildet sein biti ob-
razovan
Bilder-buch das, -(e)s, ··-e sliko-
vnica;
bildhaft adj. plastiean, slikovit
Bildhauer der, -s, vajar
Bildhauerei die, vajarstvo
bildhiibsh adj. lep kao slika,
prekrasan
bildlich adj. slikovit
Bildner der, -s, vajar
Bildnis das, - sses, -sse portret
bildsam adj. ~to se maze obliko-
vati, plastiean; ko se maze o-
brazovati, ko laku uci,
sposoban
Bildschirm der, -(e)s, -e ekran
Bildung die, -, -en obrazovanje,
stvaranje, gradenje, grada,
sklop
Bildungsanstalt die, -, -en (obra-
zovni) zavod
billig adj. jeftin, otrcan, bedan
billigen odobriti, potvrditi, pristati
na, dopustiti, biti saglasan
Billiginig die, -, -en odobravanje,
saglasnost, priStamik
Binde die, -, -n povez, zavoj; tnika
Binde-gewebe das, -s vezivno tki-
vo; - glied das, -es, -er karika,
veza, spojnica; (fig.)•posrednik
binden' (a, u) vezati, povezati;
uvezati, ukoriciti; okovati
bissig
68
Binde-strich der, -s, -e crtica; ve-
zica; -wort das, -(e)s, ··-er ve-
~ znik, konjukcija (vrsta reci)
Bindung die, -, -en povezanost,
veza; vezovi (za skije, kliza-
ljke)
binnen prep. (s dat.) i adv. za vre-
me, u toku od; uilutar;
Binnen-hilfen ·der, -s, ··-recna lu-
ka, retno pristani~te; -handel
der, ..;s, ulititr~nja trgovina;
Biochemie (lie, -biohemija
Biographie die, -, -n biografija
Biologie die, -, -n biologija
Birke die, -, -en breza
Birnbaum der, -(e)s, ··-e kru~ka
(stable)
Birne die, -, -n kru~ka (plod)
his prep. i konj. do; dok, dokle I
- dahin dotle; - dorthnin
donde; - hierher dovde; - -
jetzt do sada; - wohin dokle;
Bischof der, -s, ··-e biskup
bischotlich adj. biskupski
bishei" adv. ·dosada
bisherigadj. dosad~nji, raniji
bislang adv. dosada, do sada
BiB der, -sses, -sse ujed, (fig.).
peckanje, Z8oka
Bi8chen das, -s, - zalogajci~, par-
renee
biBchen num. i adv. malo I ein -
malo, maltice; nich ein -
nimalo
Bissen der, -s, - zalogaj
bissig adj. zajedljiv, pakostan
Bissigkeit
Bissigkeit die, -, -en zajedljivost,
pakost
bisweilen adv. katkad, kadikad,
ponekad
Bitte die, -, -n melba
bitten" (a, e) moliti
bitter adj. gorak, opor
bitterbose adj. (razg.) vrlo ljutit,
razjaren
bitterlich adv. gorko
Bitt-schreiben das, -s, - ( -schrift
die) pismena melba; - steller
der, -s, - molilac, podnosilac
mol be
Biwak der, -s, -e bivak, no~ni Io-
gar
bizzar adj. bizaran, neobiean, cu-
dan
blahen nadimati (jedra), naduti
blank adj. blistav, sjajan, gladak,
cist; go
Blase die, -, n mehur; plik, be~ika
Blasebalg der, -(e) s, ··-e meh
blasen" (ie, a) duvati, svirati
Blaser der, -s, - duvac
blasiert adj. ravnodu~n, pre-
zasioon
Blasinstrument das, -(e)s, -e du-
vacki instrument
blaB adj. bled I - werden po-
~ bledeti
Blasse die, -, -n bledilo
Blatt das, -(e )s, ··-er list; novine I
Klee - list deteline; Tage -
dnevni list, dnevne novine
Blatter die, -, -n (pl.) ospice,
boginje
69 Blick
blatt(e)rig adj. lisnat
blattern listati, prelistavati
Blatterieg der, -(e)s, -e lisnato
testa
blau adj. plav, modar
Blau das, -s - (Blane die, -) pla-
vetnilo
blaulich adj. plavkast, plavieast,
modrikast
Blech das, -s, -e lim - reden go-
voriti glupos~i
blechen (razg.) platiti veliku svotu
blechern adj. limen, od lima
blecken I die Ziihne - iskeziti
zube
Blei das, -s, -e olovo
IJ.Jeibe!J.~ (i~, ie, pom, s.} ()Sf?~i
bleibend pp. i adj. stalan, postojan
bleich adj. bled
bleiern adj. olovan
Blende die, -, -n zaklon za svetlo
(u optici); slepi prozor; slepa
vrata; udubljenje u zidu
blenden zaslepiti, zaseniti, oslepi-
ti, koga; zavarati
blendend adj. blistav, sjajan
Blendung die, -, -en oslepljivanje;
zaklon
Blendwerk das, -s, -e opsena,
obmana
blessieren raniti, ozlediti
Blessur die, -, -en ozleda, rana
bleuen udariti, lupati
Bleuel der, -s,- malj, mlat
Blick der, -s, -e pogled
blicken 70 bluten Bluten 71 bas( e)
blicken gledati, ~ogledati, I sich blockieren blokirati, opkoliti, za- Bluten das, -s, krvarenje Bogenschiitze der, -n, -n strelac
lassen pokazat1 se; tvarati blutend pp. i adj. krvav (h1kom)
blind adj. slep; neproziran ,. blod(e) adj. glup, dusevno zaos- Bliitezeit die, -, -en doba cveta- Bohne die, -, -n grah, bob, pasulj
Blinddarm der, -s, ··-e slepo crevo tao, stidljiv, sramezljiv nja; vrhunac bohnern mazati pod voskom,
Blinde der (die), -n, -n slepac Blodheit die, -, -en glupost; sti- blutgierig adj. krvolo~n, krvo- vostiti
(slepica) dljivost zedan bohren busiti, burgijati
Blindekuh die, -n, - igra zmurke Blodsinn der, -s ludost, besmi- blutjung adj. mlad kao rosa Bohrer der, -s, busilica, burgija
Blindheit die, - slepol'Sa slenost Blut-kreislauf der, -(e)s krvotok; Bohryng die, -, -en busotina, rupa
blindligs adv. nasumce, neo- blodsinnig adj. tupav, blesav, - rache die, -, -n krvna osveta Bollwerk das, -s, -e utvrdenje, be-
prezno slabouman blutreich adj. punokrvan dem
Blindschleiche die, -, -n slepic, bloken: mukati, blejati blutrot adj. crven kao krv Bolzen der, -s, - kratak zelezni
guster blond (-haarig) plavokos, svetle
Blut-schande die, -, -n rodos- klin
blinke(r)n blistati, svetlucati; tret- kose krvnuce; - schuld die, - ubis- bombardieren bombardovati
pati, signalizovati paljenjem Blondine die, -, -n (Blonde die) tvo, umorstvo; - sturz der, - bombastisch adj. bombasti~n, vi-
lampe plavusa es, ··-e krvoliptanje, izliv krvi sokoparan, naduven, kieen
Blinker der, -s, - zmigavac, signal- bloB adj. i adv. gol, nepokriven; (iz nasa, usta); -tat die, -,-en Bombe die, -, -n bomba
na svetiljka na autu sam; samo, jedino ubistvo bomben-fest (-sicher) adj. sigu-
blinzeln zmirkati, treptati, skiljiti, BloBe die, -, -n golotinja, prazni-
Blutwurst die, -, ··-e ( =Rotwurst ran od bombe, nerazoriv
namigivati na, nedostatak
die) krvavica Boot das, -(e)s, -e ~mac
Blitz der, -es, -e munja, bljesak, bloBlegen otkriti, iskopati Bord das, -(e)s, -e polica za knjige
gram bloBstellen raskrinkati, osramoti- Bock der, -s, ··-e jarac, ovan, kozlic
Bord der, -(e)s, -e paluba, rub
Blitzableiter der, -s, - gromobran ti, izvrgnuti ruglu, dovesti u (gimnasticka sprava ); stalak;
breda
bl~tzartig adj. (adv.) munjevit(o) .. nepriliku . . nogare
borgen pozajmiti
bhtzblank adj. blistav, sjajan bliihen cvetat1, cvast1 bockbeinig adj. ukoeen; jogunast, Borke die, -, -n kora; krasta
blitzen sevati I es blitzt seva bliihend adj. u cvetu prgav Born der, -s, -e (poet.) vrelo,
blitzschnell adj. munjevit, brz kao Bl~e die, -, -n cvet I etwas durch bocken udarati rogovima, propi- izvor, bunar
munja dze - sagen kazati neSto
njati (se, (fig.) prkositi bomiert adj. ogranieen, glup
Block1 der, -es, ··-e panj, gromada, uvijeno Borse die, -, -n kesa;· berza
klada, trupac; savez (ddava iii Blut das, -(e)s krv bockig adj. tvrdoglav, prkosan,
svojeglav Borste die, -, -n eekinja
pol. stranaka) blutarm adj. malokrvan borstig adj. eekinjav, nakostresen,
Block der, -s, blok, grupa kul'Sa iii Blut-bad das, -(e)s, ··-er krvoproli-
2 + Boden der, -s, ··-zemlja, tlo, pod;
grub
ulica; blok za crtanje, notes ee, pokolj; tavan
bosartig adj. opak, zao, zloban
Blockade die _ bl k d blutdiirstig adj. krvolo~n, krvo- bodenlos adj. bez dna, bezdan;
' , -en o a a, op- v d Bosartigkeit die, -, -en pakost,
sada ze an beskrajan, neizmeran; necu-
Bliite die, -, -n cvat, cvetanje zloba
ven Boschung die, -, -en strmina,
blocken blokirati, zatvoriti prolaz Blutegel der, -s, - pijavica
Row:n; dc.r, -s, - !Uk, svod; arak nagib
Blockhaus das, -es, ··-er brvnara bluten krvariti
(papira); zavoj, krivina; gudalo bos(e) adj. opak, zao, rdav, ljutit
Bosewicht 72 brannlich Bra us 73 Brief-marke

Bosewicht der, (e)s, -e zlikovac, brandschatzen udarati napamet, Bra us der (samo u izrazu ); in Sa- Bremse2 die, -, -n obad
zlotvor, zlocinac ocenjivati, pljackati us und - leben raskosno (bur- bremsen kociti, zaustavljati, us-
boshaft adj. opak, zao, zloban, ,. Brand-schatzung die, -, -en uce- no) ziveti, udarati brigu na poravati
p~ostan na, globljenje, namet; -sohle veselje brennbar adj. zapaljiv, sagovorljiv
Boshaftigkeit die, -, -en (Bosheit die, -, -n ulo:lak za cipele, unu- Brause die, -, -en tus; brennen· (brannte, gebrannt)
die) pakost, zloba trasnji don; -statte(stelle) die, brausen hujati, sumiti goreti, paliti
boswillig adj. zlonameran, -, -n zgariste; -stifter der, -s, - Brant die, -, ··-e nevesta, verenica, Brenner der, -s plamenik; pecar
pakostan paliku~; mlada Brennerei die, -, -en pecara
JJ:ptaJJ.ikdie, - botanika Brandung die,-, -en udaranje (ra- Braut-fiihrer der, -s, - dever; Brenn-essel die, -, -n kopriva, :la-
botanisch adj. botanicki zbijanje) talasa o obalu - gemach das, -s, ··-er bracna ra; - glas das, -es, --er sabirna
Bote der, -n, -n glasnik, Post Brandwunde die, -, -n opekotina saba, Ioznica sociva; -punkt der, -(e)s, -e
pismonosa, postar Branntwein der, -(e)s, -e rakija Brautigam der, -s, -e mladozenja, :Zariste; zi:la; (pren.) srediste,
Botschaft die, -, -en vest, glas, po- braten" (ie, a) peci verenik - stofT der, -s, -e gorivo
ruka; poslanstvo, ambasada Braten der, -s, - pecenje Brautjungfer die, -, -n deverusa brenzlig adj. sto zaudara na palje-
Botschafter der, -s, - poslanik, Brat-rost der, -es, -e rostilj; brautlich adj. svadbeni, verenicki vinu, opasno
ambasador - spieB der, -, -es, - razanj; -- Brautpaar das, -s, -e mladenci, Bresche <lie, -, -en prolom, pro-
Bottich der, -s, -e kaca, veliko wurst die, -, ··-e kobasica verenici dar, rupa
bure Brauch der, -s, ...e obicaj, upotre- brav adj. valjan, cestit, hrabar, Brett das, -(e)s, -er daska I -
Bourgeoisie die, -, -n burzoazija, ba, navika do bar Schach - sahovska tabla; -
gradanska klasa brauchbar adj. upotrebljiv, sposo- Bravheit die, - eestitost, valjanost Schaft - tabla s prekidacima;
brach adj. neobraden, neupo- ban, koristan brechbar adj. Iomljiv, krt Bretterbude die, -, -n da8Cara
trebljen Brauchbarkeit die, -, -en upotre- brechen· (a, o) Iomiti, kidati, ra- brettem adj. od dasaka
Brache die, -, -n (Brachfeld das, - bljivost; sposobnost zbijati, prebiti; povra~ti Bretterverschlag der, -s, ··-e da-
(e)s -er neobradeno polje Brauchtum das, -s narodni obieaji Brechmittel das, -s, - sredstvo za seana pregrada
Brachialgewalt die, - gruba sila, Braue die, -, -n ( =Augenbraue povra~nje Brezel die, -, -n (Brezen der)
flzicka snaga die) obrva Brechung die, -, -en Iomljenje, ki- pereca
Brachland das, -(e)s, ··-er neobra- brauen kljueati; kuvati; isparavati danje, razbijanje, lorn I Lich Brief der, -s, -e pismo
dena_zemlja se Iomljenje (prelamanje)
brachlliegen· (a, e) ostati nee- Brauen das, -s vrenje; zraka Briefkasten der, -s, ··-postansko
braden (polje) Brei der, -s, -e kaSa sanduee
Brauer der, -s, -pivar .
Brach-monat der, -(e)s, -e juni, ~
breiig adj. kaSast brieflich adj. pismeno, u pismu
-vogel der, -s, ··- droplja Brauerei die,-, -en pivara breit adj. sirok, prostran Brief-marke die, -, -n postanska
(ptica) Brauhaus das, -es, ··-er pivara Breite die, -, -n sirina marka; -porto das, -s, -s po-
Brandblase die, -, -n plik braun adj. smed Breiten-grad der, -(e)s, -e stepen starina; - taube die, -, -n go-
brandfest adj. siguran od pozara, Braunkohle die, -, -n mrki ugljen, geografske sirine Iub pismonosa; - trager der, -
nczapaljiv Iignit breitschultrig adj. ple~t s, - postar, - umschlag der, -
brandmarket zigosati, obeleZiti brannlich adj. smed, crnomanjast Bremse1 die, -, -n kocnica s, .. -e koverta, arnot; - wechsel
Brigade 74 bri.isten Brust-balter 75 Btiffel

der: -s dopisivanje, korespon- brotlos adj. bez bleba, bez zarade Brust-balter der, -s - grudnjak: Biicher-liebhaber der, -s, - ljubi-
dencija Bruch der, -s, ··-e lorn, razbijanje, prsluce; - kasten der, -s (korb telj knjiga; - wurm der, -s, -er
Brigade die, -, -n brigada .- rask.id; razlomak der, -(e)s grudni kos, grudi, knjisk.i moljac
Brigg die, -, -e brig; jedrenjak sa briichig adj. loman, krb, tro~an prsa Buch-flnk der, -en, -en zeba;
dva jarbola Briich-stiick das, -s, -e odlomak, Briistung die, -, -en ograda, gru- - fiihrer der, -s, - (halter der,
Brillant der, -en, -en brilijant, pan~e; - zahl die, -en raz- doboran, brana -s, -) knjigovoda; - fiihrung
bruseni dijamant lomak Brut die, -, -en leglo (fig.) nakot, die, -, -en (hal tung die) knji-
Brille die, -, -n naoeare Briicke die, -, -n most sljam govodstvo; -handel der, -s, -
bringen· (bracbte, gebracbt) do- Briicken-bau der, -s, -ten grade- briiten leci, lezati na jajima; (fig.) knjiZarstvo; -handler der, -s,
neti, donositi, dovesti, dovoditi nje mosta, mostogradnja; razmisljati knjizar; - handlung die, -, -en
I zur Welt - roditi; in Ordnung - kopf der, -s, ··-e mostobran Brut-ofen der, -s, ··-e (-apparat knjiZara
- srediti; zur Sprache - spo- Bruder der, -s, ··-er brat der) inkubator Buchs der, -es, -e (baum der)
menuti; j-n etwas - nekom Briiderschaft die,-, -en bratstvo Bruttogewicht das, -(e)s, -e bruto simsir
nesto uzeti; j-n ums Leben - Briihe die, -, -n eorba; rastvor, tezina Buchse die,-, -n uticnica
ubiti koga luzina brutzeln (razg.) cvrcati (pecenje) Biichse die, ·: -n kutija; limenka;
Brise die, -, -n povetarac, lagani briihen popariti, pariti, osuriti Bub der, -en, -en (region), deeak puska
vetar briillen rikati, urlati, mukati Bube der, -n, -n decko (u karta- Biichsenmacher der, -s, - puskar
brockelig adj. trosan Brumm-bar der, -en, -en (-bar ma ); momak; hulja, lopov Buchstabe der, -n(s), -n slovo
brockeln drobiti, mrviti der) brundalo; (fig. razg.) gun- Bubenstreich der, -s, -e nestasluk buchstabieren sricati, citati slovo
Bracken der, -s, - komad, paree, dalo; nameor Buch das, -s, ··-er knjiga po slovo
mrva brummen gundati, mumlati: Buch-binder der: -s, - knjigove- buchstablich adv. doslovno, buk-
brodeln kljueati, vreti brundati zac; - binderei die, -, -en knji- valno
Brombee~e die,-, -n kupina briinett adj. crnomanjast, ern- goveznica; - druck der, -s Bucht die, -, -en zaliv, uvala
Bronze d1e, -, -n bronza purast stampanje knjiga, stampa;
Buchung die, -, -en knjiZenje, re-
- druckerei die, -, -en ~tam­
Brosame die, -, -n mrvica bleba Brunft die, _ parenje (kod divlja- zervacija
parija; - druckfarbe die, -, -n
broschieren meko uvezati a); strast, Zar stamparska boja Buchweizen der, -s," heljda
Brot das, -(e)s, -e bleb Brunnen der, -s,- bunar, mineral- Buche die, -, -n bukva Buckel der, -s,- grba
Brotbacker der, -s, -pekar no (lekovito) vrelo Buchecker die,-, -n (Biichel die,- biicken (sich) pognuti(se), zgu-
Brotchen das, -s, (pl.) pecivo =
Brunst die, -, "-e Brunft die I'
' -n) bukov zir riti(se)
Brot-enverb das, -s, -e zarada, briinstig adj. raspaljen, vatren, buchen adj. bukov Biickling1 der, -s, -e (ponizan)
zvanje, zanimanje; -herr der, zestok, strastven buchen (u)knjiziti, zabeleziti, re- naklon
-n, -en gazda, gospodar; Brust die, -, "-e prsa, grudi, nedra; zervisati Biickling2 der, -s, -e susena ba-
- korb der, -s, ··-e korpa za dojka, sisa Buchen-hain der, -s, -e ( -wald
ringa
bleb; - krume die, -, -n kama- Brustbild das: -(e)s, -er poprsje der) bukova suma; - holz das,
die bleba, sredina; - kruste -es bukovina Bude die, -, -n satra, daseara; saba
briisten sicb prsiti se, junaciti se:
die: -, n korica bleba; razmetati se, bvaliti se Biicherei die, -, -en biblioteka Biiffel der, -s, - bivol
 biiffeln
bijffeln (razg.) bubati, uciti
napamet
Bug: der, -s, ··-e pramac (kljun)
broda; pleca (tovarnih Zivo-
tinja)
Biigel. der, -s, - drska, karika
Biigeleisen das, -s, - pegla
biigeln peglati
Buhle der, -n, -n (Buhle die)
(arh.) ljubavnik (ljubavnica)
buhlen (poet.) Ijubakati, milovati
Buhler der, -s, (Buhlerin die, -, -
nen) ljubavnik, (ljubavnica);
suparnik
Biihne die, -, -n pozornica, bina
Biihnenaussprache die,- pravilan
izgovor nemackog jezika
Bullauge das, -s, -n okrugli prozor
na brodu
Bulle der, -n, -n bik; (razg.) sna-
zan eovek (vulg.) policajac
Bulle die, -, -n pecat (povelje);
povelja, bula
Bummel der, -s (razg.) setnja,
8vrljanje
bummeln (razg.) setati, svrljati,
tumarati, skitati; sporo raditi;
Ieneariti
Bummler der, -s - tumaralo, po-
tucalo, skitnica, danguba,
Ienstina
Bund das, -(e)s, -e sve:Zanj, snap
Bund der, -(e)s, ··-e 1. savez, u-
druzenje; 2. pojas
76 Buro Burokratie 77 bzw.
Biindel das, -s, - snap, (razg.) Biirokratie die, -, -n birokratija buschig adj. gust, kitnjast, nakos-
nervcik Bursche der, -n, -n momak, mla- tresen
)Jundesgenosse der, -n, -n savez- dic; sluga, pomocnik, posilni Buschwerk das, -s siblje, grmlje,
nik burschenhaft adj. studentski siprag
bundesgenosich adj. saveznicki Burschenschaft die,-, -en studen-
Bundesrat der, ·-es, ··-e savezno Busen der, -s,- prsa, dojke, grudi;
tsko udruzenje (na nemackim zaliv
veee univ.)
biindig adj. uverljiv sazet, valjan, Busenfreund der, -(e)s, -e blizak
burschikos adj. dacki, neusiljen, (prisan) prijatelj
siguran, taean, ispravan (pre)slobodan
Bufie die, -, -n pokora, kajanje
Biindigkeit die, -, -en uverljivost, Biirste die, -n cetka
biifien ispastati, okajavati
pouzdanost, sigurnost biirsten cetkati
Biindnis das, -:-: sses, -sse savez Biifier der, -s, - pokajnik
Biirsten-binder der, -s, - (- ma- Biiste die, -, -n bista, poprsje
bunt adj. 8aren, visebojan: (fig.) cher der) cetkar
sarolik, razlicit, mnogostruk Butter die, puter
Biirzel der, -s, - trtica Butter-blume die, -, -n maslaeak,
buntfarbig adj. = bunt Bus der, - sses, -sse auto bus Ijutic
Biirde die, -, -n teret
Busch der, -er, ··-e grm, :Zbun; byzantinisch adj. vizantijski
Biirg die, -,-en dvorac, zamak
snap I Feder - perjanica . Byzanz (das) Vizantija
Burge der, -n, -n jamac, talac
biirgen jamciti Biischel das, -s, pramen, cuba; ki- bzw. (krat. beziehunsweise) od-
tica, rukovet nosno
Burger der, -s, gradanin
Biirgerkrieg der, -(e)s, -e gradan-
ski rat
biirgerlich adj. gradanski
Biirger-meister der, -s, - gradona-
eelnik;. predsednik gradske op-
stine; - recht das, -(e )s, - gra-
dansko pravo; - schaft die, -
gradanstvo;
Burgfriede(n) der, -(n)s, -(n) me-
dustranacki mir, gradanski mir
Biirgschaft die, -,.-en jamstvo, ga-
rancija I - leisten jam<Sti
Burg-verlies das, -es, -e (podzem-
na) tamnica u zamku; -vogt
der, -(e)s, ··-e upravitelj zamka
Biiro das, -s, kancelarija
 c 18
c D
c, c das, -, - slovo c (ce);
campen kampovati
Camping das, -s kampovanje
Cape [kaep] das, -s, -s ( = Umhang
der) kabanica bez rukava
Chamaleon das, -s, - kameleon
Champagner der, -s, -s ~ampanjac
Champion der, -s, -s ~ampion
Chanse die, -, -n ~ansa
Chaos das, - haas, nered; zbrka
chaotisch adj. haotican
Charakter der, -s, -tere karakter;
znaeaj; (oblezje)
charakterisieren (o)karakterisati,
ocrtati
charakteristisch adj. karakte-
ristiean
Charge die, -, -n cin u sluzbi,
rang; (pl.) podoficiri; punjenje
metalur~ke peti; mala (pozori-
~na) uloga
Charta die, -, -n povelja; isprava
(u srednjem veku)
chartern iznajmiti (brad, avian)
Chauffeur der, -s, -e ~ofer
Chausee die, -, n drum, put
Chauvinismus der, - sovinizam
Cheinie die, - hemija, hemija
Creme
""
Chemikalie die, -, -en hemikalija
chemisch adj. hemijski
Chiffre die, -, -n ~ifra
chiffrieren sifrovati
Chirurgie die, hirurgija
Cholera die, kolera
Chor der, -(e )s, ··-e hor, pevacki
zbor, mesto za pevace
Choreographie die, -, -n koreo-
grafija
Christ der, -en hristanin
Christentum das, -s kri~canstvo
christlich adj. hristanski
chromatisch [kro-] adj. hromatski
Chronik die, -, -en hronika,
Ietopis
chronisch adj. hroniean, du-
gotrajan
Chronist der, -en hroniear,
Ietopisac
Chronologie die, -, -n hronologija
chronologisch adj. kronolo~ki
circa (krat. ca) = zirka
Computer der, -s, - kompjuter
Courage die, - kurai, odvaznost
Cousin der, -s, -s bratit
Cousine die, -, -n sestricina
Creme die, -, -n krema, pomada
D 79
D, d das, -,- slovo d (de)
da adv. i konj. tu, ovde; jer; budu-
ci da; kada
dabei adv. pri tom, uz to
dabei Ibleiben • (ie, ie, porn. s.) os-
tati, ustrajati
dabei Isein • (war dabei, dabe-
igewesen, porn. s.) biti prisu-
tan, sudelovati; baviti se
da Ibleiben • (ie, ie, porn. s.) ostati
(tu, ovde), ne otici
Dach das, -(e)s, ··-er krov I unter
- und Fach sein zavr~iti,
osigurati
Dachdecker der, -s, - krovopo-
krivac
Dachs der, -es, -e jazavac
Dachs-bau der, -(e)s, -e jazbina;
- hund der, -(e)s, -e jazavicar
Dachstuhl der, -(e)s, ··-e krovna
( drvena) konstrukcija
dadurch adv. kroz to, tim, pomo-
tu toga, zbog toga
dafiir adv. zato, mesto toga,
umesto
dafiir Ihal ten· (ie, a) biti mislje-
nja,. misliti, smatrati
damisch
dagegen adv. protiv toga, napro-
tiv, nasuprot (prema) tome;
prema; prema tome
dagegenlhalten" (ie, a) sravniti,
uporediti
daheim adv. kod kute
Daheim das, -s, - kuta, dam, po-
rodicni zivot
daher adv. otuda, odatle, stoga;
radi toga Ibis - dovde
dahin adv. onamo, tamo
dahinauf adv. ovamo, gore
dahinter adv. iza
dahinterlkommen" (a, o, porn.
s.) dokuciti, saznati, uti u trag
dahinter Istecken stajati iza nece-
ga, biti skriven u necem
dahiniiber adv. ovuda, preko
dahinunter adv. ovamo dole
damalig adj. ondasnji, tadasnji
damals adv. tada, onda 1 u ono
doba
Dame die, -, -n dama; kraljica u
~ahu
Damhirsch der, -(e)s, -e jelen
lopatar
damisch (reg.) adj. omamljen, sa-
~av, brbljiv, Iuckast, glup(av)
dam it
damit adv. i konj. tim(e), s tim, da
damlich adj. (razgovor.) sasav, Iu-
ckast, ogranicen, glup
Damm der, -s, ··-e nasip, bedem,
brana
dammen dici nasip; (fig.) spreciti, Dank der, -s, zahvalnost, hvala
zaustaviti
dammerig adj. sumraean
Dammerlicht das, -(e )s, -e sum- dankbar adj. zahvalan, blago-
rak, suton; polutama
dammem smrkavati se, biti u Dankbarkeit die, -, -en zahvalnost
polusnu
Dammerung die, -, -en sumrak,
suton; I Morgen - osvit,
svanuee
Damon der, -s, -en demon, zao
duh
damonisch adj. demonski
Dampf der, -s, ··.-e para, isparenje;
(fig. razg.) glad
Damptbad das, -(e )s, ··-er parno
kupatilo
dampfen pariti se, pusiti" se, dimiti
se;ploviti
dampfen prigusivati, slabiti, d(a)rauf adv. nato, potom, zatim
ublaiavati
Dampfer der, -s, - parobrod
Dampfer der, -s, prigu~ivac
Dalripfheizung die, -, -en parno
grejanje
Dampf-maschine die, -, -n parna
.masina; - schiff das, -s, -e
parobrod
danach adv. zatim, nakon toga,
potom; za tiin, prema tome
80 dar! bieten
daneben adv. pokraj. kraj, pored,
uz to
, danieder adv. ovamo dole
danniederlliegen" (a, e) lezati bo-
lestan, biti nemocan
dank prep. (s. dat. ili gen.) zahva-
ljujuci, blagodareci
daran
danken zahvaliti
dankenswert adj. vredan zahval-
nosti; hvale vredan
dankerfiillt adj. zahvalan, pun za-
hvalnosti
danklos adj. nezahvalan
dann adv. onda, tada; zatim po-
tom I - und wann katkad
d(a)ran adv. pri tom, na tom, na
to, pokraj toga
daran Imachen sich dati se na po-
sao, prionuti
daran Isetzen staviti na ·kocku,
zrtvovati, uloziti
daraufhin adv. prema tome, po
tome, zatiin, potom
darauflkommen" (a, o, porn. s.)
setiti se, dosetiti se
d(a)raus adv. iz toga, odatle, ad
toga, po tome
darben gladovati, trpjeti, zlopatiti
se
darlbieten" (a, o) pruziti, (po)nu-
diti, dati
dar I bringen
dar Ibringen (brachte dar darge-
bracht) prineti, pridoneti, pri-
loziti, zrtvovati
d(a)rein adv. u, unutra
darin (drin) adv. u tom, unutra
darlegen razloziti, objasniti,
dokazati
Dariegung die, -, -en objasnjenje,
pokazivanje
Darlehen das, -s, - zajam, po-
zajmica
Darm der, -s, ··-e crevo; I Mast -
debelo crevo
dar Ireich en nuditi, pruziti, dati
Darreichung die, -, -en pruzanje,
davanje, nudenje
dar Istellen prikazati, izvesti, po-
kazati, predstaviti; opisati, re-
produkovati
Darsteller der, -s, - glumac
Darstellerin die, -, -nen glumica
Darstellung die, -, -en prikaziva-
nje, predstava; pokazivanje,
opis
darltun" (tat, dar, dargetan) do-
kazati, objasniti, obrazloziti,
pokazati
dariiber (driiber) adv. preko to-
ga, iznad (povrh) toga; nad
tim, preko, o
darum (drum) adv. zato, radi to-
ga, zbog toga
darunter (drunter) pod tim, me-
du tim; ispod, pod
das odredeni clan (srednji rod);
pron. to, avo
81 davon
da Isein • (war da, dagewesen,
porn. s.) biti prisutan, biti tu
Dasein das, -s postojanje, bivsto-
vanje, egzistencija, opstanak,
zivot
dasjenige pron. ana, isto
dafi konj. da; otkako I ohne - a
da ne: dadurch - tim sto; au-
f3er - osim sto
datieren datirati, navesti (staviti)
datum
Dativ, der, -s, -e dativ, treci padez
Dattel die -, -en, urma
Datum das, -s, -ten datum
Dauer die, - trajanje
dauerhaft adj. trajan, postojan,
otporan
Dauerhaftigkeit die, - trajnost,
postojanost, otpornost, evrs-
tina
dauern trajati; istrajati, biti po-
stojan
dauemd adv. stalno, neprestano,
trajno
Dauer-magnet der, -en, -en trajni
magnet; -welle die, -, -n traj-
na ondulacija
Daumen der, -s, - palac
Daumling der, -s, -e Palcic; palac
rukavice
Daune die, -, -n paperje
Daunenbett das, -(e)s, -en perina
davon adv. otuda, ad toga, odatle,
o tom
davon Ibleiben
davon Ibleiben• (ie, ie, pam. s.) Deckung die, -, -en zaklon, obe-
uzdriati se, kloniti se, ostati po
strani
davon Ieilen (pam. s.) odjuriti
davoniOiegen· (o, o, pam. s.)od-
leteti
davcnllaufen" (ie, a, pam. s.) po- deftig adj. (razg.) jak, grub, surov
beci, umaCi
davonlmachen sich (razg.) uma-
ci, pobeci
davon Iziehen• (o, o, porn. s.)
udaljiti se, otici
davor adv. pred tim, ispred toga,
od toga
dazu af:Iv. uz to, za to, na to, po-
. red toga I es wird nicht -
Ja:.:nm,en neee doci do toga;
wie komme ich -? kako to Deich der, -s, -e nasip, gat,
da?
dazu Igehoren pripadati, spadati
tlazWIIlal adv. tada, odavno, onda
dazwischen adv. izmedu, medu
debattieren debatovati, raspra- deinerseits adv. s tvoje strane, oct
vljati
Debut das, -s, -s prvi nastup, debi
debiitieren debitovati, nastupiti
prvi put
Deck das, -s, -s paluba
Decke die, -, -n pokrivac, prekri-
vac; eebe; strop
Deckel der, -s, - poklopac, kapak
decken poklopiti, pokriti, prekriti, Deklination die, -, -en deklinacija,
zakloniti, za~tititi I sich - po-
dudarati se; osigurati se
Deckmantel der, -s, .. _ (fig.) deklinieren deklinirati, menjati,
izgovor
82 deklinieren
zbedenje, sigurnost, pokriee;
,., (noveano)
Deduktion die, -, -en dedukcija,
izvodenje, zakljueak
Defekt der, -(e)s, -e defekt, gre-
~ka, nedostatak
Degen der, -s,- mac, bodez; (po-
et.), junak, vitez
dehnbar adj. rastegljiv, vi~e­
znaean
Dehnbarkeit die, -, -en raste-
gljivost
dehnen rastezati, istezati, ra-
zvlaciti
Dehnung die, -, -en istezanje, ra-
zvlarenje, ~irenje
lukobran
Deichsel die,-, -ruda (na kolima)
dein (dein«, deine, deines) pron.
tvoj (tvoja, tvoje)
tebe
deinet-halben (-wegen, -willen)
adv. tebe radi, zbog tebe, tebi
za volju (ljubav)
deinig (-er, -e, -es) pron. tvoj (-a,
-e)
Dekan der, -s, -e dekan
promena (gram.) skretanje,
odbijanje
skretati
Delegat 83 derselbe
Delegat der, -en, -en delegat, Denken das, -s, - mi~ljenje
opunomocenik
Denker der, -, - mislilac, filozof
Delegation die, -, -en delegacija,
denkwiirdig adj. dostojan spome-
izaslanstvo
na (pamcenja ), znamenit
delegieren delegirati, izabrati,
Dekwiirdigkeit die, -, -en zna-
poslati
menitost
Delegierte der, -n, -n delegat, po-
denn konj. jer, ~to, pa, no; ta, pa;
slanik, izaslanik
nego (uz kompr.)
delikat adj. delikatan, ukusan; ne-
dennoch konj. ipak, uprkos tome
zan, osetljiv
deportieren deportovati, prognati
dementgegen adv. tome nasuprot,
naprotiv
deprimieren deprimirati, poti~titi,
ofalostiti
Dementi das, -s, -s demanti, opo-
der, die, das (gen. des, der, des)
ziv, poricanje
odredeni clan
dementieren opozvati, poreci
der, die, das (gen. dessen, deren,
dementsprechend adj. i adv. tome
dessen) pron. ovaj (ova, ovo),
odgovarajuci, shodan
koji (koja, koje)
demgemafi adv. prema tome derart adv. tako, toliko
demnach adv. po tome, dakle,
derartig adj. takav
stoga
demnachst adv. uskoro, ubrzo
derb adj. evrst, krut, prost, neote-
san, grub, surov
Demokratie die, -, -n demokratija Derbtheit die,-, -en grubost, kru-
Demut die, - poniznost
tost, surovost, neotesanost
demiitig adj. ponizan, smeran dereinst adv. jednom, nekad
demiitigeri poniziti, uciniti
derent-halben (-wegen, -whillen)
pokornim
pron. i adv. radi kojih, zbog
Demiitigung die, -, -en poniZava-
kojih
nje, poniZenje
dergestalt adv. tako, na taj nacin,
demutsvoli adj. i adv. ponizan; toliko, tako jako
ponizno, smerno
dergleichen pron. (pokaz.) i adv.
demzufolge konj. prema tome,
takav, tako, slicno
zbog toga derjenige (diejenige, dasjenige)
Denkart die, -, -en nacin mi~ljenja
pron. onaj, (ona, ono)
denkbar adj. ~to se moze zamisliti
derlei pron. i adv. takav, ovakav
denken" (dachte, gedacht) (an, dermafien adv. = derart
Ober, ak.) - misliti, suditi, ra- derselbe (dasselbe, dieselbe)
zmi~ljati pron. isti (ista, isto ), taj (ta, to)
derweil( en) 84 dickkopfig dickleibig 85 Dietrich

derweil(en) konj. medutim, dok, Dialog der, -s, -e dijalog dickleibig adj. debeo, ugojen, dienstbetlissen adj. revan, uslu-
za vreme Diamant der, -en, -en dijamant krupan Zan
derzeit adv. u ono doba, tada; sa- ""DHi.t die, - dijeta Didaktik die, - didaktika Dienstbehorde die, -, -en nadle-
da, privremeno, u ovaj eas didaktisch adj. didaktiean stvo, uprava, vlast
DHi.ten die (pl.) dnevnice (za slu-
derzeitig adj. tadasnji; sadasnji, die odr. clan zenskog roda; zame- Dienstbote der, -n, -n sluga, clan
zbenike), putni i ostali troskovi
privremeni, momentani, tre- dicht adj. gust, zbijen; nepro- nica (pokazna i odnosna) ta, ku6ne posluge
nutni ova; koja diensteifrig adj. revnostan, uslu-
pustljiv; tik uz ,
d~sgleichen adv. i konj. isto taka, Dieb der, -s, -e lopov, kradljivac zan
dichten1 pevati, stvarati pesnicka
to isto, tome slicno diebisch adj. lopovski, kradljiv dienstrahig adj. sposoban za slu-
del a
deshalb · adv. stoga, zato, zbog dichten2 Diebstahl der, -s, ··-e krada zbu
zapusiti, zacepiti,
toga zgusnuti Diele die, -, -n podna daska, pod, diensfahig adj. usluzan
des(sen)ungeachtet adv. uprkos Dichten das, -s 1. zaptivanje, 2 patos; predsoblje, trem; dienstlich adj. sluzben
tome, ipak, pored svega toga pevanje, stvaranje pesnickih dienen sluziti Dienstmadchen das, -s, - ku6na
desto adv. tim, ukoliko, to vise I del a pomo6nica
Diener der, -s, (Dienerin die, -, -
- besser to bolje, - schlim- Dichter der, -s, -pesnik stvaralac diensttauglich sposoban za slu-
nen) sluga, momak, (sluzavka,
mer to gore Dichtheit die, - (Dichte die, Di- zbu (u vojsci)
sluskinja)
deswegen adv. stoga, zato, zbog chtigkeit die) gusto~, gustina dienstung-fahig (-tauglich) nes-
toga Dienerschaft die, - posluga, sluge posoban za sluzbu
Dichtung die, -, -en poezija,
deuten (ak. i dat.) tumaciti; upo- pesnistvo dienlich adj. pogodan, upotre- dies pron. to, ova
zoriti, pokazati, odgonetati; dick adj. debeo; gojazan, ugojen; bljiv, koristan, povoljan, zgo- dieser (diese, dieses) pron. ovaj
znaciti gust dan (ova, avo), taj (ta, to)
Deuter der, -s,- tumac; pokazivac Dickdarm der; -s, ··-e debelo Dienlichkeit die, -, -en pogo- diesfalls adv. u tom slueaju, u
deutlich adj. jasan, razumljiv crevo dnost, korisnost, upotre- ovom slueaju
Deutlichkeit die, - jasno~, ja- dickbauchig adj. ( =dickwanstig) bljivost diesig adj. mutan, tmuran, maglo-
snost, razumljivost trbusast vit, vla:Zan
Dienst der, -es, -e sluzba, dufuost
deutsch adj. nemacki Dickel die, -, -n debljina Diesigkeit die, -, -en tmurnost,
I aufJer - sein biti van sluzbe;
Deutsch das, -en nemacki jezik Dicke2 der, -n, -n debeljko maglovitost
vom - sein biti od koristi; zu
Deutsche der, -n, -n Nemac; De- dickfellig adj. (fig.) debele koze, disjahrig adj. ovogodisnji
- stehen stajati na raspo-
utsche die, -n, -n Nemica; De- neosetljiv laganju; diesmal adv. ovog puta
utschland (das), -s NemaCka Dickhauter der, -s,- debelokozac
Deutung die, -, -en tumaeenje; Dickicht das, -(e)s, -e sikara, si- Dienstag der, -s, -e utorak · diesseitig adj. ovostran; zemaljski
znaeenje, smisao praije, grmlje dienstbar adj. potcinjen, poslu- disseits adv. i prep. (s gen.) save
Dezember der, -s,- decembar Dickkopf der, -s, ··-e (fig.) glupan, san, podlo:Zan, uslu:Zan strane
d. h. krat. .za das heiBt to jest, to glavonja, tvrdoglavac, svo- Dienstbarkeit die, -, -en uslu- Diesseits das, - ovostranost;
znaci jeglavac fuost, podlofuost, potcinje- (ovaj) svet, zemaljaski zivot
d. i. krat. za das ist to jest dickkopfig adj. tvrdoglav, svoje- nost; pravo na korisoonje tu- • Dietrich der, -s, -e kalauz; musko
Dialekt.der, -(e)s, -e dijalekt glav deg vlasnistva ime
Differenz
Differenz die, -, -en razlika; spar,
rasprava; diferencija
Diktator der, -s, - toren diktator
Diktatur die, -e, -en diktatura
Dinar der, -s, -e dinar
Ding das, -s, -e stvar, predmet
dingen• (dang, dingte; gedungen,
gedingt) najmiti, pogoditi, uze-
ti u sluzbu
dingfest adj. ~st (samo u izra-
zu ), I - jemanden machen
uhvatiti (uhapsiti, zatvoriti)
dinglich adj. stvaran
Diplom das, -s, -e diploma, po-
velja
Diplomat der, -en, -en diplomat
Direktion die, -, -en direkcija;
smer, pravac
Direktor der, -s, - toren direktor
Dirn die,-, -en devojka (seoska)
Dirnd(e)l das, -s, - devojcica
disku-tabel (-tierbar) adj. disku-
tabilan, sporan
diskutieren diskutovati, rasprav-
ljati
Distel die, -, -en cieak
distunguiert adj. istaknut, odli-
ean, otmen
Disziplin die, -, -en disciplina, ste-
ga; nauka, struka
Disziplinverfahren das, -s, -disci-
plinski postupak
dito (detto) adv. isto
divergent adj. suprotan, koji se
razilazi
86 Dolmmetscher
Divergenz die, -, -en divergencija,
razila:Zenje
J>ividende die, -, -n dividenda,
udeo u dobiti
dividieren deliti
Division die, -, -en divizija (vojna
jed.); delenje, podela
Diwan der, -s, -e divan, dr:Zavno
ve~e (u Thrskoj); zbirka
pesama
Dobel der, -s, klin
doch konj. i adv. ipak, ali; pa, ta,
zaista
Docht der, -(e)s, -e fitilj
Dock das, -s, -s(-e) dok, navoz
Doge der, -n, -n duzd (mletacki
poglavar)
Dogge die,-, -n doga (vrsta psa)
Dogma das, -s, - men dogma
Dohle die, -, -n eavka; (fig.) jezi-
eava devojka
Dohne die, -, -n zamka za ptice
Doktor der, -s, - toren (krat. Dr)
doktor
Doktorand der, -en, -en dokto-
rant, kandidat za doktorsku
disertaciju
Doktrin die, -, -en doktrina, na-
uka, urenje, teorija
Dokument das, -( e )s, -e doku-
ment, sluzbena potvrda,
isprava
dokumentieren dokumentovati,
dokazati
Dolch der, -s, bodez, kama
Dolmmetscher der, -s, - tumac,
prevodilac
Dam
Dom der, -s, -e katedrala
Domherr der, -n, -en (=Domka-
pitular der) kanonik
dominieren dominirati, vladati,
gospodariti
Domino das, -s, -s domino; vesta
haljine za maskaradu
Domizil das, -s, -e domicil, prebi-
vali~te
Donner der, -s, - grmljavina
donnern grmeti
Donnerschlag der, -s, .. _e udarac
groma, gram
Donnerstag der, -s, -e (krat. Do)
retvrtak
Donnerwetter das, -s, grmljavina,
oluja; (razg.) - noch einmal
sto mu gromova, gram i pakao
doppeldeutig adj. dvoznaean,
dvosmislen, dvoliean
Doppel-ehe die, -, -n bigamija;
-ganger der, -s, - dvojnik;
- kinn das, -s, -e podvaljak;
-laut der, -(e)s, -e dvoglas,
diftong
Doppelpunkt der, -(e)s, -e dvo-
tacka, dve tacke
doppelt adj. dvostruk
doppelziingig adj. neiskren, Ia-
zljiv, dvoliean
Dorf das, -s, ··-er selo
Dorfbewohner der, -s, - seljanin,
stanovnik seta
dorfisch adj. seljacki
Dorfler der, -s, - seljanin, seljak
dorflich adj. seoski
87 drall
Dorfjschulze der, -n, -n seoski
stare~ina
Dorn der, -s, -en ("-er) trn, ~ito,
igla
dorn-ig (-envoll) adj. trnovit;
muean
Dornroschen das, -s Trnova
Ruzica, Uspavana lepotica
Dorre die, -, -n pu~nica, su~ara
dorren su~iti
Dorsch der, -es, -e bakalar
dort adv. tamo, onamo I (von)
herodande, da und - tu i
tamo
dorthin adv. onamo, tamo
dortig adj. tamo~nji
dortzulande adv. tamo, u oncj
zemlji
Dose die, -, -n doza, mala kutija;
(razg.) obrok, doza
dosen (razg.) dremati, sanjariti,
kunjati
dosig adj. dremljiv, pospan, tur-
Dosis die, -, doza
Dotter der (das), -s, zumance
Drache der, -n, -n zmaj; a:Zdaja
Dragoman der, -s, -e tumac
Dragoner der, -s, - Iaki konjanik
Draht der, -(e)s, ··-e zica;
drahtig adj. kao od Zice; jak,
evrst; (fig.) sna:Zan
drahtlos adj. beziean
drall adj. evrst, jedar, snazan,
zdrav, okrugao
Dr all
Drall der, -s, -e zaokret (u kreta-
nju), zamah; spirala (puseane
cevi)
Drama das, -, -men drama, po-
zorisni komad; dramatiean
dogadaj
Dramatiker der, -s, - dramatiear,
dramski pisac
drama tisch adj, uzbudljiv, drama-
tiean, napet
dramatisieren dramatizovati
Dramaturg der, -en, -en
dramaturg
Dramaturgie die, -en drama-
turgija
dran v. daran
Orang der, -s··-e nagon, teznja,
poriv, pritisak, nuzda; telesna
potreba; proctor
drangeln (sich) (razg.) gurati se,
muvati se;
drangen gurati; navaliti, goniti,
mu~iti
Drangsal die, -, -e nevolja, patnja,
muka, nuzda
drangsalieren mu~iti, kinjiti, tera-
ti u ~kripac
drastisch adj. drastiean, silan,
grub, jak
Draufganger der, -s, - ko je ne-
promi~ljeno hrabar, ko je be-
zobzirno odvatan
drauflgehen" (ging drauf, drau-
fgegangen, pom. s.) propasti;
upropastiti; umreti
drauBen adv. vani, napolju, spolja
Drechselbank die, -, ··-e, strug
88 dreimonatig
drechseln tokariti, raditi na stru-
gu; (fig.) oblikovati
..Orechsler der, -s, - tokar, strugar
Dreck der, -s (razg.) blato, glib,
pagan, prljavstina; triearija
dreckig adj. prljav, gadljiv,
odvratan
Dreh der, -(e)s, -s, (e) okret; trik,
majstorija
Dreh-arbeit die, -, -en strugarski
posao (i proizvod); snimanje
filma; - bank die, -, ··-e
( = Drehmaschine die) tokar-
ski stroj, strug
drehbar adj. okretljiv, sto se maze
okretati
Dreh-buch das, -s, ··-er filmska
knjiga snimanja; - biihne die,
-, -n pokretna (kruzna) bina
drehen vrteti, okretati, obrtati;
motati; to~iti
Dreher der, -s,- tokar, strugar
Drehung die, -, -en okretanje,
obrtanje; motanje;
Drei die, -, -en trojka, brojka tri
drei num. tri
dreieckig adj. trouglast
dreieinhalb num. tri i po
t Dringlichekit die, - hitnost, neo-
dreierlei adj. trojak
drei-fach (fiiltig) adj. trostruk
Dreifu8 der, -es, ··-e tronoZa.c
(stolica), stalak sa tri noge
dreijahrig adj. trogodisnji
dreijahrlich adj. sto se ponavlja
(dogada) svake treee godine
dreimal adv. triput, tri puta
dreimonatig adj. tromeseean
dreiseitig
dreiseitig adj. trostran
dreisilbig adj. troslozan
dreist adj. drzak, silovit,
neobuzdan
Dreistigkeit die, -, -en drskost, si-
lovitost
dreiviertel num. tri cetvrtine I -
ftinf (Uhr) petnaest do pet
(sati)
Dreizack der, -s, -e trozubac
dreizehn trinaest
dreschen" (o, o) vrsati; mlatiti,
udarati
Drescher der, -s, vrsilac
Drill der, -s, -e astra obuka, na-
porno vezbanje
drillen vrteti; uvijati, busiti I mu-
strati, ostro vezbati; strogo
odgajati
Drilling der, -s, -e puska tro-
cevka;
dringen• (a, u; porn. h. i s.) pro-
dreti, prodirati, navaliti, goniti
dringend adj. i adv. hitan, vatan,
neodlozan;
dringlich adj. i adv. = dringend
dlo:lnost, vatnost
Drittel das, -s (Dritteil das) treci-
na, treci dio
drittens adv. treee, na treeem
mestu
droben (daroben) adv. gore,
tamo
Droge die, -, -n ( =Rauschgift
das) droga
Drogerie die, -, -n drogerija
89 druck-fertig
Drohbrief der, -(e)s, -e preteee
pismo
drohen pretiti
Drohne die, -, -en (Drohn der)
trut; (fig.) neradnik, parazit
drohnen brujati, tutnjiti, oriti se
Drohung die, -, -en pretnja
drollig adj. smesan, Saljiv, veseo,
zanimljiv, komiean
Drolligkeit die, saljivost, komi-
cnost, veselost
Dromedar das, -s, -e dromedar,
jednogrba kamila
Drossel die, -, -n drozd (ptica );
dusnik, grkljan (divljaCi); ventil
drosseln (pri)gusiti, zako~iti; za-
ustaviti, zatvoriti
driiben adv. na drugoj strani, pre-
ko, s druge strane
Druck der, -s, ··-e i (e) pritisak,
(fig.) muka; stampa; izdanje
Druckbogen der, -s,- (Bogen) der
stamparski (stampani) arak
(tabak)
drucken stampati, umno:Ziti
stampanjem
driicken pritisnuti, pritiskivati
Drucker der, -s, - stampar
Driicker der, -s, - kvaka; preki-
dac; dugme; automatska bra-
va; okidac, obarac
Druckfehler der, -s, - stamparska
greska
druck-fertig (-nihig, -reif) adj.
pripremljen za stampu; spre-
man za stampanje
Druck-legung 90 diinkelhaft Diinkelheit 91 durcheinander

Druck-legung die, -, -en stampa- Dulder der, -s, koji mnogo trpi, Diinkelheit die, -, -en tmina, ta- durch Ibrennen • (brannte durch,
nje, davanje u stampu; -sa- stradalnik, murenik ma, sumrak d urchgebrannt, porn. h. i s.)
che die, -, -n stampana stvar .-duldsam adj. strpljiv, trpeljiv, Dunkel-kammer die, -, -n mra~na progoreti, pregoreti, izgoreti;
(otvorena postanska posiljka) tolerantan komora; pobeci, uhvatiti maglu
Drude die, -, -n (mit.) vestica, no- Duldsamkeit die, -, - trpljivost, dunkeln smra~iti se, smrknuti se, durch Ibringen• (brachte durch,
cni dub, mora strpljivost potamneti I es dunkelt smrka- durchgrebracht) progurati,
drum (razg.) = darum Duldung die, -, -en podnosenje, va se, mra~i se provuci; prodreti; (fig.)
drunten adv. (=darunten) dole, trpljenje diinken" (deuchte, diinkte; gede- proeerdati
tamo dole dumm (komp. diimmer) adj. ucht, gediinkt) ~initi se, iz- Durchbruch der, -(e)s, ··-e pro-
drunter = darunter glup, blesav, budalast, lud gledati dar, proboj, prolom, probija-
Driise die, -, -n zlezda dummdreist adj. glup, bezo- diinn adj. tanak, mrsav; vitak, ta- nje, izbijanje; otvor, prolaz
du pron. (pers.) ti brazan nan; slab, providan durchdacht pp. i adj. promisljen,
Diibel der, -s,- drveni klin, rep Dummkopf der, -(e)s, ··-e glupak, Diinndarm der, -es, --e tanka smisljen
diibeln prievrstiti klinom, uevrsti- blesan, zvekan, tikvan creve durchdenken· (durchdachte, dur-
ti, uglaviti dumpf adj. zagusljiv, sparan; pri- Dunst der, -es, ··-e para, isparenje, chdacht) promisliti, razmisliti,
ducken (sich) sagnuti (se), scucu- gusen; tup, tupav magla, dim; smisliti
riti se Dumptbeit die, -, -en zagusljivost; dunsten isparavati se, dizati se
durch Idrangen (sich) progurati
Duckmauser der, -s, - podmukli- prigusenost, potmulost; tupa- kao para, pusiti se (se), probiti (se)
ca, pritvorica vost, tupost diinsten pirjati
duckmauserisch adj. podmukao, dumpfig adj. zagusljiv; memljiv, dunstig adj. sparan, pun pare, za- durchldringen" (a, u. porn. s.)
podao plesniv; potmuo gusljiv; tmuran prodreti, progurati, uspeti
dudeln svirati (gajde) Diine die, -, -en dina, pes~ni durch prep. (s ak.) kroz, po; pre- durchdringen· (durchdrang, dur-
Dudelsack der, -s, --e gajde nanos ko; pomocu, posredstvom chdrungen; porn. h. i s.) pro-
Dudelsackpfeifer der, -s,- (=Sa- · diingen (po)gnojiti, (na)dubriti durch Iarbeiten proraditi, temelji- zeti, prodreti (u), probiti
ckpfeifer der) gajdas to obraditi durchdrungen pp. i adj. prozet I
Duell das, -s, -e dvoboj, duel · Diinger der, -s, - (Dung der, -es) durchaus adv. sasvim, potpuno von etwas - sein biti uveren,
dubre, du brivo durch Ibei8en· (i, i) pregristi I sich biti ispunjen
duellieren (sich) boriti se u
Diingung die, - dubrenje - (fig.) boriti se kroz zivot,
dvoboju durcheinander adv. zbrda zdola,
svladati prepreke
Duett das, -(e)s, -e duet dunkel (dunkle, dunkles) adj. ta- ispremetano, bez reda
durchblasen" (ie, a) produvati
man, mra~n, nejasan; ne-
Duft der, -(e)s, --e miris durch Iblattern prelistati (knjigu) Durcheinander das, -s zbrka, ne-
odreden
durch Iblicken gledati kroz; pro- re, metez, darmar, ispretura-
duften mirisati, Iagana zaudarati Dunkel das, -s, - tama, mrak,
zreti, nagovestiti nost; vreva
duftig adj. prozra~an; lak (za tmina
durch Ibohren probusiti, probiti; durcheinander Ibringen• (bra-
odecu) Diinkel der, -s oholost, sujeta, ta-
probosti chte durcheinander, durche-
duldbar adj. podnosljiv, snosljiv, stina, umisljenost
koji se maze trpeti diinkelhafl adj. ohol, umisljen, durchlbrechen" (a, o) probiti, ra- inandergebracht) pobrkati,
dulden podneti, podnositi, trpeti; tast, uobrazen zbiti; provaliti izmesati, napraviti ner:ed
durchfahren 92 durch llesen durchleuchten 93 durch IschiOpfen

durchfahrent• (durchfuhr, dur- (celom duzinom eega); (kri- durchleuchten osvetliti, prozeti durch Iriihren prome~ati, dobra
chfahren; ak.) proci (kroz), omice) pobeci; (ukratko) ras- svetlo~cu izme~ati
prokrstariti ,_ praviti; preispitati, preracunati durchlochern probu~iti, izbu~iti, Durchsage die, -, -n saop~tenje,
durchlfahren2• (fuhr durch, dur- durchgehends adv. (razg.) skroz, prore~etati objava, oglas (preko razglasa,
chgefahren, porn. s.) proputo- sasvim, bez razlike, bez izuzet- durchjliiften provetriti, prozraciti radija)
vati, proci (bez zaustavljanja) ka, uop~te d urch Imachen ( razg.) pretrpeti, durch Isagen saop~titi, objaviti
Durch-fahrt die, -, -en prolazenje; durchgreifen• (i, i) prodreti (fig.) preturiti preko glave; doziveti, (preko razglasa); razglasiti,
prolaz; - dall der, -s, ··-e uvesti (napraviti) red; predu- iskusiti; pro(pre)ziveti preneti
proliv; zeti mere Durchmarsch der, -es prolazak; durchschauen gledati kroz; pro-
durchlfallen• (ie, a, porn. s.) (=- durchlhauen• (hieb durch, dur- ( razg.) proliv zreti, proniknuti
durch-plumpsen, durchras- chgehauen) probiti, proseci, durch Imarshieren proci (bez za- durchscheinen· (ie, ie) svetliti (si-
seln) propasti; (fig.) doziveti preseci ustavljanja), promar~irati jati) kroz; prodreti zracima;
neuspeh durch Ikiimmen proee~ljati; (fig.) durchlmessen· 1 (maB durch, (fig.) pokazati se
durchfechten• (o, o; ale.) izboriti, pretraziti durch-gemessen) izmeriti, pre- durchscheinend ppr. i adj. provi-
izvojevati I sich - boriti se durchlkommen• (a, o. porn. s.) meriti dan, koji propu~ta svetlo
durchflie8en• (o, o, porn. s. i h.) proci, proci na ispitu, izvuci se, durchmessen· 2 (durchmaB, dur-
durch Ischimmern svetliti kroz
proteci, proticati; isteci, oteci spasiti se, odoleti chmessen) ( =durchschreiten) ~to, prosijavati, (pro)syetlucati
Durchflu8 der, - sses, proticanje, durch Ikreuzen precrtati; pro- proc_i (koraeajuci, prekoraciti,
protok; odvod krstariti; (fig.) spreciti, (pre)meriti koracima durch Ischlafen • (ie, a) prespavati
durchfluten tekuci prodreti (pro- osujetiti Durchmesser der, -s, -, promer, (bez prekida)
valiti), preplaviti; (fig.) ispuniti Durchla8 der, - sses, ··-sse precnik Durchschlag der, -s, ··-e otkucana
durchforschen ispitati (sa svih otvor, (uzak) prolaz; propust durch Inagen progristi, proglodati kopija; probijac, klin za probi-
strana), temeljno istrafiti (za vodu) durch Inehmen• (a, o) pretresti, janje (lima);
durchfiihrbar adj. izvodljiv durch Ilassen• (ie, a) propustiti, raspraviti, proci, prouCiti
durch Ischlagen• (u, a) probiti,
Durchfiihrbarkeit die, - izvodlji- propustiti koga da prode (mi- durch Ipassieren procediti, pro- proci kroz, pokazati se; delo-
vost mo, na ispitu ); procediti pasirati
vati; raspolutiti udarcem; sich
durch Iftihren provesti, voditi durchliissig adj. propustljiv, durchqueren proci (uzduz i po- - probiti se
kroz; (fig.) ostvariti, izvesti, porozan preko), prokrstariti
durchschlagend adj. ubedljiv, ne-
izvr~iti Durchreise die, -, -n proputo-
Durchliissigkeit die, - propustlji- pobitan; delotvoran, jak
Durchftihrung die, -, -en provo- vanje
vost, poroznost durchschHigig adj. koji se lako
denje, ostvarenje, izvr~enje durchreisen (porn. s. i h.) proci
probija (bu~i); ubedljiv, de-
Durchgang der, -s, ··-e otvor, pro- durch llaufen• (ie, a, porn. s. i h.) putujuci, proputovati, putuju-
protreati, projuriti; proci; (fig.) lotvoran
laz, pasaz; tranzit ci (na putovanju) upoznati;
ostaviti za sobom, pregrmeti Durchschlagskraft die, - proboj-
durchlgehen· (ging durch, dur- prokrstariti
na snaga, probojnost; ube-
chgegangen, porn. s.) proci durch IIeben doziveti, proziveti durch lreiBen· (i, i, porn. h. i s.)
dljivost
(lcroz); biti prihvaeen (pre- durchjlesen• (a, e) pro~itati, prekinuti, raskinuti, pocepati durch Ischliipfen (porn. s.) pro-
dlog); uspeti; protegnuti se i~citati
se, raskinuti se
vuti se, ~mugnuti, izmaci se
durch Ischneiden 94 durch Izwangen diirfen 95 Dynastie

durch Ischneiden '1 ( schnitt durch Istofien' (ie, o) probiti, diirfen' (darf; durfte, gedurft) - flugzeug das, -s, -e mlazni
durch, durchgeschnitten) pro- prodreti smeti; usuditi se; imati dopu- avion, mlaznjak
~tenje (pravo)
rezati, proseci, raseci .,. durch Istreichen• (i, i) precrtati, dusselig (du6lig) adj. (razg.) ne-
durchschneiden'2 (durchschnitt, prekriziti durftig adj. oskudan, skucen; si- smotren, glupa(av), budalast
durchschnitten) (fig.) seci, durchstreifen (pro)lutati, (pro)- roma~an, bedan; nedovoljan duster adj. taman, mra~an, sumo-
preseci I das Wasser - ploviti tumarati (besciljno) Diirftigkeit die, - oskudnost, siro- ran, turoban
Durchschnitt der, -(e)s, -e pre- durchsuchen pretraziti, pretresti, . ma~tvo, potreba Dusterheit die, - (Dusterkeit die)
sek, prosek, prose~nost I im - premetnuti durr adj. suv, sasu~en, neplodan, mrak; natmurenost, seta, tu-
mr~av, neizda~an robnost
prose~no; (fig.) obicno Durchsuchung die, -, -en preme-
durchschnittlich adj. prose~n; tacina, pretres, pretraga Durre die, -, - su~a; neplodnost, Duster das, -s, - (poet.) =
(fig.) obi~n durchtrieben adj. prepreden, lu- oskudnost, posnost; mr~avost Dusterheit die
durchschniiffeln pronju~kati, kav, prevejan Durst der, -es zed Dutzend das, -s, -e (krat. Dtzd.)
pretraiiti Durchtriebenheit die, - preprede- dursten (dursten) zedneti, biti :Ze- tuce, dvanaest
durchschreiten' (durchschritt, nost, lukavost, prevejanost dan; (fig.) zudeti dutzendweise adv. na tuceta;
durchschritten) prekora~ti, durchweg(s) adv. bez izuzetka, u Dusche die, -, -n tu~ (fig.) u vecim koli~inama,
odmeriti koracima svim slu~jevima, sasvim, duschen (sich) tu~irati se napretek
durchlsehen' (a, e) gledati kroz; skroz,skroz-naskroz Duse die, -, -n cev~ica, dizna Duz-bruder der, -s, ··-e (- freund
pregledati, ispitati, proveriti durchwetzen izlizati, izandati Dusel der, -s (razg.) sanjivost, der) onaj kome se obraea sa
(ovla~) pregledati, prelistati; is- o~amucenost, mamurluk; (fig. )>ti«, prijatelj
durch lwirken protkati, pro~arati dozen obraeati se kome sa ti
praviti razg.) (nezasluzena) sreea
durchlsetzen' sprovesti (name- duch lwiihlen prerovati, prekopa- duselig adj. (razg.) omamljen, sa-
Dynamik die, - dinamika (grana
ru ), izvesti, izvr~iti, postici, is- ti, prokr~iti; uzburkati fizike); (fig.) dinamicnost,
njiv, mamuran
poslovati; sich - postici cilj, durch 1zahlen prebrojati :Zivost
duseln (razg.) dremati, biti sanjiv dynamisch adj. dinami~n, dina-
uspeti durchziehen• (o, · o) porn. s. i h.) (o~amueen) biti u polusnu
Durchsicht die, -, -en pre- mi~ki
proci (bez zaustavljanja), pro-
gled(anje), ( razg)gledanje, is- Dusen-antrieb der, -s, -e ( =Stra- Dynamit das, -(e)s dinamit
putovati, provuci kroz
pitivanje hlantrieb der) mlazni pogon; Dynastie die, -, -n dinastija
durchziehen'2 (durchzog, dur-
durchsithtig adj. proziran, provi- chzogen) proci uzdu:Z i popre-
dan; (fig.) nefan, bled, ma- ko; proteci, proticati, prufati
lokrvan se
Durchsichtikeigt die, - provi- durchzucken prodrmati, protres-
dnost, prozirnost ti, trgnuti;
durch Isickern (pro)kapati Durchzug der, -(e)s, ··-e prolaz,
(kroz), prodreti (kroz); fig.) prolazak; provlaeenje
procuriti (vest) durch 1zwangen progurati, pro-
durch Isieben prosijati tisnuti
E 96
,.
E edel (edler, edle, edles) adj. ple-
E, e das, - slovo e, ton
Ebbe die, -, -n oseka I - und Flut
oseka i plima
ebd. krat. za ebenda
ebenl adj. ravan, plosnat, gladak;
ravnomeran
eben2 adv. ba~, upravo, ipak, ta-
man; jedva
Ebenbild das, -(e)s, -er verna sli-
ka; slika i prilika
ebenbiirtig adj. istog, porekla; ra-
van, dorastao
ebenda adv. (krat. ebd.) na istom
mestu (u fusnotama)
ebendaher adv. ba~ stoga, zato
ebendort adv. na istom mestu,
ba~ tamo
Ebene die, -, -n ravnica, zaravan;
(geom.) ravan I schiefe - kosa
ravan
ebenerdig adj. prizeman
ebenfalls adv. takode, isto taka,
na isti nacin
Ebenholz das, -es ebonovina,
a banos
EbenmaB das, -es, -e ravnomer-
nost, srazmera, ujednacenost,
skladnost
eckig
ebenmafiig adj. skladan, srazme-
ran, ujednacen
ebenso adv. skladan, srazmeran,
ujednaeen
ebenso adv. isto taka, ba~ taka,
upravo taka; na isti nacin,
slicno
ebensogut adv. isto taka (kao)
ebensolang adv. jednako dugo; is-
te duzine
ebenso-sehr (-viel) adv. isto taka,
isto toliko
ebensowenig adv. isto taka malo,
ne vi~e
Eber der, -s, -(divlji) vepar, nerast
ebnen izravnati, poravnati,
(u)ravnati I jemandem den
Weg - utrti kame put
Echo das, -s, -s eho, odjek, jeka
Echse [ks] die,-, -n gu~ter
echt adj. pravi, originalan, izvo-
ran, istinski
Echtheit die, - autenticnost, origi-
nalnost, izvornost
Ecke die, -, -n (Eck das) ugao;
ro~ak
eckig adj. ugla(s)t, to~kast, (fig.)
neotesan, grub
Eck-pfeiler
Eck-pfeiler der, -s, - ugaoni stub,
nosiva greda; (fig.) potpora,
oslonac; - zahn der, -s, ··-e
ocnjak
menit; rasan; velikodu~an;
skupocen
Edel-frau die, -, -en plemkinja;
-gas das, -es, -e plemeniti
(gas); -mann der, -s, -leute
plemi~; - metall das, -(e )s, -e
plemeniti metal; - mut der, -
(e)s plemenitost, velikodu~­
nost
edelmiitig adj. plemenit, veliko-
du~n, otmen
Edel-rost der, -es patina; -stein
der, -s, -e dragulj, dragi ka-
men; - weiB das, -es, -e
runolist
Eden das, -s raj
Edikt das, -(e)s, -e edikt, u.kaz
Edition die, -, -en edicija, izdanje
Efen der, -s (=Immergriin das)
br~ljan
Effekt der, -(e)s, - efekt, delova-
nje, rezultat (radni) uCinak,
dejstvo
effektiv adj. efektivan, s punim
ucinkom, stvaran
egal adj. i adv. jednak, ravnodu-
~an; svejedno
Egge die, -, -en drlja~ pojaeani
rub tkanine
Egoismus der, egoizam,
sebicnost
97 ehestens
Egoist der, -en egoist, sebicnjak
egoistisch adj. egoistican, sebiean
ehe konj. pre nego
Ehe die, -, -n brak
Ehe-brecher der, -s, - brako-
lomac, preljubnik; - bruch
der, -s, -e preljuba, brako-
lomstvo
Ehe-frau die, -, -en (-weib das)
zena supruga; - gatte der, -n,
-n muf, suprug; - gattin die,-
nen zena, supruga; - gemahl
der, -s, e muz, suprug; -leute
die )pl.) supruznici, bracni par
ehelich adj. braeni I eheliches
Kind zakonito (u braku rode-
no) dete
ehelichen ozeniti
ehelos adj. neozenjen, neudata
ehemalig adj. nekad~nji, biWi,
raniji, preda~nji
ehemals adj. nekada, pre, ranije
Ehe-mann der, -(e)s, --er muz,
suprug; - paar das, -(e)s, -e
bracni par
eher adv. pre, ranije; drafe; me,
~tavik
ehem adj. (poet.) bronzan, tuean;
(fig.) tvrd, rnst, gvozden
Ehe-scheidung die, -, -en razvod
braka, rastava; - schlie8ung
die, -, -en sklapanje braka; --
stand der, -(e)s bracno stanje,
brak
ehest adj. i adv. najraniji, najbrZi
ehestens adv. ~to pre, najranije
ehrbar
ehrbar adj. postovan, uvazen, eas-
tan, cestit
Ehrbarkeit die, - postenje, eesti-
tost, easnost, uvazenost
Ehre die, -, -m east, slava, dika;
postenje, ugled
ehren (ak.) odavati east, postova-
ti, uvazavati
Ehren-amt das, (e)s, ··-er poeasna
slu:Zba, poeasno zvanje; -be-
zeigung die, -, -en iskazivanje
poeasti, vojnicki pozdrav;
- biirger der, -s,- poeasni gra-
danin; - gericht das, -(e )s, -e
sud easti
ehrenhaft adj. eestit, eastan, po-
sten; besprekoran
Ehren-mal das, -s, ··-er (-e) spo-
menik (u neciju slavu);
-mann der, -s, ··-er posten
(castan) eovek, postenjak;
- preis der, -es, -e poeasna
nagrada, odlikovanje
ehrenvoll adj. eastan, Cestit;
slavan
enhrenwert adj. vredan postova-
nja, castan, dostojan, easti,
uvaien
Ehren-wort das, -(e)s, -e casna
rec; - zeichen das, -s, - spo-
menica, odlikovanje
ehrerbietig adj. pun postovanja,
ponizan
Ehrerbietung die, -, -en postova-
nje, uvaiavanje, respekt
Ehrfurcht die, - strahopostova-
nje, duboko postovanje
98 Eichel
ehr-fiirchtig (- furchtsvoll) adj.
pun postovanja, ponizan
..Ehr-gefiihl das, -s, -e ose6mje
easti, ose6ij easti, ponos; - ge-
iz der, -es, -e eastoljublje, sla-
voljublje, tastina
ehrgeizig adj. eastoljubiv, sla-
voljubiv
ehrlich adj. eestiti, eastan, posten,
valjan
Ehrlichkeit die, - eestitost, poste-
nje, easnost, valjanost
ehrlos adj. neeastan, neposten,
sramotan
Ehrlosigkeit die, - nepostenje, ne-
easnost
Ehrsucht die, - castoljublje, sla-
voljublje
ehrsiichtig adj. eastoljubiv, slavo-
Ijubiv, pohlepan za eascu
Ehrung die, -, -en ukazivanje
(po)easti, postovanje
ehrvergessen adj. neeastan, nepo-
sten, sramotan, sraman,
bestidan
Ehrebverlust der, -es gubitak
easti
ehrwiirdig adj. dostojan easti (po-
stovanja), eastan
Ei das, -s, -er jaje; jajna eelija;
(razg. pl.) novae, noveanice
Eibisch der, -es, -e beli slez
Eichamt das, -(e)s, ··-er" pros tarija
za ispitivanje (kontrolu) mera
i mernih uredaja
Eiche die, -, -n hrast
Eichel die, -, -n zir
eichen
eichen1 adj. hrastov, od hra-
stovine
eichen2 (iz)bazdariti, ispitati mere
Eichen das, -s (pl. i Eierchen)
jajasce
Eich-horn das, -s, ...er (hornchen
das, -ltiitzchen das) veverica
Eichung die, -, -en bazdarenje,
sluzbeno ispitivanje mera
Eid der, -(e)s, -e zakletva, sveeana
izjava
Eidbruch der, -es, ··-e krsenje za-
kletve, verolomstvo, krivo-
kletstvo
eidbriichig adj. veroloman I
- werden prekrsiti zakletvu
Eidechse die, -, -n 1!USter
Eidesleistung dir, -, -en polaganje
\ zakletve
Eidgenosst! der, -n, -n saveznik
(vezan zakletvom)
eidlich adj. pod zakletvom
Ei-dotter der, -s, (-gelb das, =
Dotter der) zumance
Eier-frucht die, -, ··-e ( =Aubergi-
ne die) patlidfan; - klar das, -
(e)s, -e (=Eiklar das; EiweiB
das) belance; - (pfann)ku-
chen der, -s,- (=Pfannkuchen
der) palancinka priganica;
- speise die, -, -n jelo od jaja
kajgana; -stock der, -s ··-e
jajnik
Eifer der, -s revnost, trud,
energija
eifern Ijutiti se, zestiti se, biti
Ijubomoran
99 Eigensinn
Eifersucht die, - Iju born ora I
erregen izaz(i)vati ljubo-
moru
eifersiichtig adj. ljubomoran
ei-formig (-artig, -rund) jajolik,
jajast, okrugao kao jaje
eifrig adj. revnostan, revan,
marljiv
eigen (eigener, eigene, eigenes)
adj. sopstven, svoj, vlastiti,
Iicni
Eigelb das, -s, -e = Dotter der
Eigenart (-igkeit) die, -, -en oso-
bina, svojstvo, lcarakteristika
eigenartig adj. karakteristiean,
poseban, osebujan, cudan
Eigenbrotler der, -e ( =Sonder-
ling der) usamljenik, samo-
tnjak; osobenjak, cudak
eigenhandig adj. svojerucan,
vlastoruean
Eigenliebe die, -, -n prenaglasena
ljubav prema samom sebi; sa-
moljublje, taStina, sujeta
eigenmachtig adj. nedozvoljen,
nedopusten, samovoljan
Eigenname der, -ns, -n licno ime,
vlastito ime
Eigenschaft die, -, -n svojstvo,
osobina, obelezje, posebnost,
karakteristika; (razg.) polo:Zaj,
funkcija
Eigenschaftswort das, -(e )s, ··-er
(Adjektiv das) pridev, adjektiv
Eigensinn der, -s tvrdoglavost, sa-
movolja, hir, svojeglavost
 eigensinnig 100 einbeiriig ein Iberufen 101 einfach

eigensinnig adj. tvrdoglav, svoje- Eilfertigkeit die, - brzina, uslu- einlberufen• (ie, u, ak.) sazvati, Einbntchsdiebstahl der, -(e)s, ··-e
glav, samovoljan, hirovit znost, uzurbanost, naglost; pozvati pr6valna krada
eigenstiindig adj. samostalan, ne- .- brzopletost ein Ibeziehen• (bezo g, ein, ein be- ein I tiurgern (sich) udomaciti
zavisan eilig adj. i adv. hitan, brz, :luran; zogen) ura~unati, uzeti u ob- (se), steci gradansko pravo
Eigensucht die, - ( =Selbstsucht sto pre, sto br:le zir; uvu~i EinbuBe die, -, -n gubitak, steta
die) sebi~nost, egoizam eiligst adv. sto br:le ein Ibilden sich umisliti, zamisliti, ein IbiiBen izgubiti, pretrpeti
eigensiichtig ( =selbstiichtig) se- Eilzug der, -s, --e ubrzani voz uobraziti stetu
biGin Eimer der, -s, - vedra, ~bar Einbildung die, -, -en umisljanje, eindammen ograditi nasipom
eigentlich adj. i adv.. pravi, istin- ein1 (hinein, herain) adv. unutra masta, uobrazilja, fantazija ein I~ecken (sich) obezbediti se
ski, iskonski; zapravo, izriato, ein2 (eine, ein; einer, eine, eines) Einbildungskraft die, -, ··-e snaga eindeutig adj. jednozna~n, jasan,
upravo, ta~no neodred. ~Ian, pron. i num. uobrazilje, uobrazilja, rna~ za- . (fig.) direktan, grub
Eigentum das, -s, "-er vlasniStvo, neki, jedan; jedan misljanja (uobra:lavanja), ein Idringen • (a, u porn. s.) pro-
svojina, imovina einander adv. uzajamno, jedan m~ta dreti, provaliti, upasti, u~i
Eigentiimer der, -s, - vlasnik, drugoga (drugome), me- einlbinden· (a, u; in, ak.) poveza- silom
sopstvenik dusobno ti, ukori~iti, uviti eindringlich adj. prodoran, uver-
eigentiimlich adj. sopstven, svoj- einarbeiten (sich) (ak.) uvesti Einblick der, -s, -e uvid ljiv, snazan, ubedljiv
stven, naro~it, ~udan (koga) u posao; u~i u posao, ein Ibrechen• (a, e, porn. h. i s.) Eindringling der, -s, -e nastrlji-
Eigentiimlichkeit die, -, -en oso- naviknuti se na rad provaliti, prodreti, prolomiti vac, nametljivac, uljez
bina, svojstvenost, posebnost, einarmig adj. jednoruk (se); obrusiti (se), spustiti se Eindruck der, -s, ··-e utisak; otisak
oblezje ein 1aschern pretvoriti u pepeo, (no~), pasti, izbiti, iznenada
eindriicken utisnuti
eignen I jemandem - pripadati spaliti poreti
!:orne, biti svojstven kame; Einascherung die, -, -en spaljiva- eindrucksvoll adj. izrazit, upe-
Einbrecher der, -s, - provalnik ~tljiv
sich - (fUr, zu; ak.) biti upo- nje
trebljiv, odgovarati, biti prikla- ein Iatmen udahnuti, udisati Einbrenne die, ( =Mehlschwitze .ein Iebnen poravnati
dan (podoban, pogodan) einaugig adj. jednook die) zapr8ka ein-einhalb (-undeinhalb) num.
Eignung die, -, -en sposobnost, Einbahnstrafie die, -, -n jedno- einlbringen" (brachte ein, einge- jedan i po (u brojkama)
osposobljenost smerna ulica bracht) uneti, doneti, donositi; ein Iengen suziti, stisnuti, stegnu-
Eiland das, -(e)s, -e (poet.) ostrvo Einband der, -(e)s, ··-e, povez doterati; predloziti, podneti ti, (fig.) ograni~iti
Eil-bote der, -n, -n kurir, brief (knjige) predlog; namiriti, izmiriti (gu-
einerlei adj. i adv. iste vrste, isti,
der, -(e)s, -~ ~kspresno pismo einbandig adj. u jednoj svesci, je- bitak, trosak), izravnati, (do)-
jednolik; jednoli~n, monoton;
sti~i
E1.1e d"1e, - .c.ur
:c b b .
a, rzma, naglost
dnotoman
. Ibauen (ak.) UZJ·d a11,· ugra d"t" svejedno
. .. em 11 einbringlich adj. unosan, koji do- Einerlei das, -s jednolicnost, mo-
eden zuntl einbegritTeq (inbegritTen) pp. i nasi dobit notonija
eilends adv. brzo, hitno, zurno, adv. ura~una~i, ura~unato, einerseits adv. s jedne strane, u
Einbruch der, -s, --e provala, pro-
smesta, odmah zajedno sa
valna krada; upad; prolom, ru- jednu ruku
eifertig adj. uzurban, usluzan, einbeinig adj. s jednom nogom, ~nje, urusavanje; prodiranje; einfach adj. i adv. jednostavan,
brz; nagao, zuran, brzoplet jednonog izbijanje obi~n, prost, jednostruk;
Einfachheit 102 ein Ifiillen Eingabe 103 ein IMndigen

skroman; bez daljnjeg, napros- ein IflieBen • ( o, o, porn. s.) uliti Eingabe die, -, -n davanje (leka); eingessen pp. i adj. stalno nasta-
to, jednostavno (ulivati) se, uticati, uvirati; ula- predaja (podno~enje) molbe, njen, sa (stalnim) boravkom,
Einfachheit die, - jednostavnost .- ziti, ubaciti podnesak, molba, zalba; po- naseljen
einlfadeln udenuti (konac); (fig.) ein ItloBen uliti, sasuti; (fig.), uliti, hranjivanje podataka (u kom- Eingestandnis das, - sses, -sse
udesiti, pripremiti, zapodenuti, izazvati, pobuditi (paznju, pjuteru), input priznanje, priznavanje
zasnovati strah, poverenje) Eingang der, -s, ··-e ulaz, pristup, ein Igestehen• (gestand ein, ein-
ein Ifahren • ( u, a, porn. s.) uvesti; EinfluB der, -sses, -sse (fig.) kapija; dolazak, prispece; po- gestanden) priznati
u~ u; uneti; vofujom razraditi uticaj, uticanje, ulivanje, u~ee, retak, uvod, pristup Eingeweide das, -s, -(pl.) utroba;
(auto); stici sich - (fig.) uve- utok eingangig adj. pristupa~an, lako unutra~nji organi
zbati se u upravljanju vozilom einfluBreich adj. uticajan shvatljiv eingewobnen sicb (in, an) navi-
Einfahrt die, -, -en ulazak, ulaz, einformig adj. jednoli~n, jedno- eingangs adv. i prep. na poretku . knuti se, privici se
kapija lik, dosadan, monoton eingebildet pp. i adj. uobrazen, eingJgieBen· (o, o; in etwas) uliti
Einfall der, -s, --e upad; iznena- Einformigkeit die, -, -en jednoli- umi~ljen eingliedern (sich) (ak.) umetnuti,
dna pomisao, prodor ~nost, jednoobraznost, mo- Eingeborene der, -n, -n (die,-, -n) uglaviti; pripojiti; u~laniti (se),
einlfallen· (ie, porn. s.; dat.) notonija urodenik (urodenica), domo- uvrstiti se
upasti, provaliti, napasti, pasti ein Ifried(ig)en ograditi, zagraditi rodac (domorotka) Eingliederung die, - umetanje,
u; pasti napamet, dosetiti se; einlfrieren" (o, o, porn. s.) zam- uglavljivanje; u~lanjenje, uv-
upasti, smr~ati (lice, obrazi) eingebiirgert adj. udomaeen, r~tenje
rznuti, zalediti
Einfalt die, - prostodu~nost, beza- ein Ifiigen namestiti, uloZiti; sich odomacen einlgraben• (u, a) ukopati, zako-
zlenost, ograni~enost, jednos- - (fig.) prilagoditi se, privici eingedenk adj. svestan I einer Sa- pati; urezati, ugravirati; sich
tavnost; zaostalost, glupost se che - sein seeati se ~ega - ukopati se; u~antiti se; ure-
einfaltig adj. priprost, ograniren, ein If"liblen sich (in; ak.) uZiveti se, ein Igeben• (ging ein, eingegan- zati se (u pameenje)
bezazlen, glup gen, porn. s.) uci, pristici; pris- ein Igreifen• (griff ein, eingegri-
prilagoditi se
Einnfaltspinsel der, -s, - (razg.) peti, pristati na; stisnuti se, ffen) zahvatiti, zgrabiti; predu-
glupan, prostak, zvekan Einfiihlung die, -, -en uzivlja- usahnuti, ugasiti se, prestati s zeti ( energitno), zaporeti
einfarbig adj. jednobojan vanje, saoseeanje ne~to; operisati, izvr~iti (hiru-
radom
~ki) zahvat; ume~ati se
ein Ifassen obuhvatiti, opto~iti, Einfuhr die,-, -en (=Import der) eingehend adj. i adv. iscrpan, po-
uokviriti, op~iti, okovati uvoz I die - und Ausfuhr uvoz EingritT der, -s, -e zahvat; opera-
droban, brizljiv, temeljan; po-
i izvoz cija; zadiranje u tuda prava
Einfassung die, -, -en op~ivanje, tanko, iscrpno, temeljno
Einhalt der, -(e)s, prekid, zaus-
obrub(ljivanje), opto~ivanje ein Iftihren uvesti, importovati; Eingemachte(s) das, -n ukuvano tavljanje; obustava
ein Ifetten namazati ma~cu, za- uvesti (uputiti u ~to), pred- voee, (povrce, jelo); slatko, ein Ihal ten• (ie, a) dctati se tatno
mastiti, podmazati staviti kompot ( obeeanja, dogovora ), pridcta-
Einfuhrhandel der, -s uvozna
einlfmden• (sich) (a, u) naci se eingenommen pp. i adj. obuzet; vati, izvr~iti (ugovor); prestati,
trgovina, importna trgovina
( negde), pojaviti se, doci, sti~ umi~ljen, uobraien zastati, zaustaviti se
Einfiihrung die, -, -en uvod; uvo-
einjtlechten· (o, o) uplesti; · ein Ihandigen urutiti, predati u
denje; predstavljanje eingeschrankt adj. ograniren,
oplesti · (na) ruke, isporuciti
ein Ifiillen naliti, nasuti sku~en, ste~njen
ein Ihauchen
ein Ihauchen udahnuti; nadahnuti
I jemandem Leben - udahnu-
ti nekom zivot
einheimisch adj. domaci, ovda~nji
Einheimische der, -n, -n domaci,
starosedelac
einheimsen spremiti, prikupiti,
smestiti (u hambar); (razg.)
pribaviti, pobrati, skupiti
ein Iheiraten priZeniti se, udomiti
se; zenidbom (udajom) postici
ne~to
Einheit die, -, -n jedinstvo; jedini-
ca mere; vojna jedinica
Einheitlich adj. i adv. jedinstven,
zajedni~ki; jednoobrazan, je-
dnak; koji teZi za jedinstvom,
unitaran; jedinstveno, jedna-
ko, na isti na~in, zajedni~ki
Einheitlichkeit die, - jedinstve-
nost, jednoobraznost
ein I heizen naloZiti, podloziti (va-
tru); uzrujati, prekoriti
einhellig adj. i adv. jednoglasan,
jednodu~an, slofan, saglasan;
jednodu~no, slofuo
einher adv. ovamo (tamo), amo
einher Igehen• (ging einher, ein-
hergegangen, porn. s.) ici ova-
rna, doci, stupiti (amo), sve~­
no pristupiti
ein Iholen stici, sustici, pristici;
dostici, nadoknaditi; skupiti,
smotati, spustiti (jedro, zasta-
vu); (razg.) nabaviti (kupiti)
dnevne potrep~tine
104 Einkehr
Einholung die,-, -en stizanje, na-
doknadivanje, dostizanje; tra-
.- zenje; spu~tanje (zastave); sve-
~no dorekivanje, dorek
Einhorn das, -s jednorog (mitolo-
~ka Zivotinja)
ein I hiillen (sich) (ak.) zamotati
(se), zaviti (se); zaogrnuti (se)
einig adj. i adv. jedinstven, slofan,
saglasan; (retko = einzig) jedi-
ni; slofuo, saglasno
einige pron. (neodred.) (pl.) neki,
nekolicina; (sing.) ne~to malo
einigen (poet. einen) sloZiti se,
postici jedinstvo, saglasiti se
einigermafien adv. (razg.) uneko-
liko, donekle, u neku ruku, ka-
ko-tako, prili~no, osrednje
Einigkeit die, -, -en jedinstvo, slo-
ga, saglasnost, jednodu~nost
Eingung die, -, -en sloga, jedno-
du~nost, saglasnost, izmirenje,
nagodba
ein jjagen uterati; uliti
ein jjahrig adj. jednogodi~nji
ein Ikassieren naplatiti, inkasirati
Einkauf der, -s, ··-e kupovanje,
kupovina, nabavka
einlkaufen kupiti (na-, po-) ku-
povati; nabaviti
Einkaufer der, -s, - kupac; nabav-
lja~ (u firmi), dobavlja~
Einkehr die, -, -en svraeanje, od-
sedanje; svrati~te, gostionica,
konak
einjkehren
ein Ikehren (porn. s.) odsesti,
svratiti
ein Ikerkern baciti u tanmicu,
uhapsiti
eioklagbar adj. utuZiv
ein Iklagen utuziti
ein Iklammern staviti u zgrade
Einklang der, -s, -e sazvui:!je,
saglasnost, sklad
ein lkleiden obuci, odenuti
Einkleidung die, -, -en oblarenje,
odevanje, uniformisanje
ein I klemmen stisnuti, stegnuti,
prikle~titi
ein Ikoch en ukuvati; uvriti
ein Ikommen• (a, o, pam. s.)
(pri)stici, (pri)stizati (novae);
(razg.) pismeno moliti
Einkommen das, -s prihod, doho-
dak, zarada
Eiokommensteuer die, -, -en po-
rez na dohodak
Einkiinfte die, (pl.) prihodi,
dohoci
ein jladen• (u, a; zum, in; dat. i
ak.) pi.miti; (u)tovariti; pozvati
Einladung die,-, -en poziv, poziv-
nica; punjenje
Einlage die, -, -n ulofak, umetak;
dodatak, prilog; (nov~ni)
ulog
Einla6 der, - sses, --sse prist up,
ulazak; ulaz; prolaz, kapija
ein flassen • (lieB ein, eingelassen)
pustititi unutra; umetnuti,
uglaviti; stegnuti se; usaditi;
105 einmal
sich - upustiti se (u odnos),
stupiti u vezu
Einlauf der, -s, ··-e dolazak, pris-
pece, pristajanje (broda ); is-
piranje
ein jleben sich uziveti se, prilago-
diti se
ein jlegen uloziti, staviti, umetnuti
I sich jar jemanden - zauzeti
se za koga
ein jleiten uvesti, uputiti, zapoceti
einleitend adj. i adv. prethodni,
uvodni; prethodno, za poretak
Einleitung die, -, -en uvod; pris-
tup; priprema
ein jlenken skrenuti; povratiti se;
(fig.) popustiti
ein lleuchten ( dat.) postati jasno
( u bedljivo)
einleuchtend adj. jasan, ocigledan
ein Iliefern predati, isporuciti,
dostaviti, poslati
Einlieferung die, -, -en dostava,
predaja, isporuka
einliegend adj. i adv. prilozen; u
prilogu uz to, tim, ovim
ein IIOsen otkupiti, iskupiti;
odriati, ispuniti (rec,
obeeanje)
einjmachen staviti (u), umetnuti;
zamotati; ukuvati, staviti u
tur~iju, konzervisati
einmal adv. jedanput, jednom;
ba§, upravo, ipak I nicht - ~k
ni; auf - nijedanput, odje-
dnom, iznenada
einmalig 106
einmalig adj. jedinstven, nepo-
novljiv
Einmarsch der, -es, --e ulazak, # ein Ipflanzen usaditi, zasaditi
dolazak (vojske)
ein Imauern uzidati, zazidati
ein Imischen (sich) ume~ati (se),
me~ati se, petljati se
Einmischung die, -, -en m~anje,
petljanje uplitanje
ein Imiinden ( =miinden) uticati,
ulivati se
einmiitig adj. jednodu~an, slo:Zan
Einnahme die, -, -n zauzimanje,
osvajanje, zaposedanje;. pri-
hod, dohodak I - n und Aus-
gaben prihodi i rashodi
einlnehmen• (nahm ein, einge-
nommen) zauzeti, osvojiti, za-
posesti; primiti; zaradu, steci
(novae); prikupiti (porez);
uzeti (lijek)
einnehmend adj. privla~n, prija-
tan, ugodan
Einode die, -, -n pusto~, pustara,
pustinja
ein 1olen podmazati utjem
ein Iordnen (po)redati, staviti u
red, uvrstiti; sich - uklopiti
se, uklju~iti se
ein Ipacken zapakovati, zamotati,
spremiti, sloziti I damit kannst
du - (razg.) time neee~ ni~ta
postici, to ti neee proci
ein Ipassen ta~no uklopiti, podesi-
ti; biti taman
einlpauken (sich) (razg.) utuviti
u glavu, nabubati
einreihig
ein Ipferchen saterati (sabiti) u
tor, utoriti, stisnuti
Einphanzen(wechsel)strom der,-
(e )s jednofazna struja
einphasig adj. jednofazan
ein I pokeln usoliti, staviti u sa-
lamuru
ein I pragen utisnuti, na~initi oti-
sak; sich - izazvati utisak (za
stvari); sich (selbst) eiwas -
zapamtitit, urezati (u du~u,
pamcenje); (fig.) utuviti
einpragsam adj. upe~tljiv, izra-
zit, koji se lako pamti
ein Ipup pen sich za~uriti se, u~­
uriti se
ein Iquartieren ugostiti, primiti na
stan
Einquartierung die, -, -en sme~ta­
nje po stanovima
ein 1rahmen uokviriti, uramiti;
(fig.) okruziti
einlraumen namestiti (stan), sic-
ziti (stvari), smestiti, uneti; us-
tupiti; (fig.) odobriti, priznati
einlrechnen ura~unati, uklju~iti u
ra~un
ein Ireden prigovoriti
einlreiben" (ie, ie) utrljati
ein Ireich en predati, podneti
(molbu, zahtjev, predlog); pi-
smeno moliti
ein Irei hen poredati, rasporediti,
uvrstiti, nanizati
einreihig adj. jednoredan
ein IreiBen
einlrei8en• (rieB ein, eingerissen)
poderati (se), zaderati (se);
poru~iti; (fig.) uzeti maha,
(pro )~iriti se
einlrenken namestiti (zglob, i~~­
~enje) (fig.) dovesti u red
ein Irich ten osnovati, ustanoviti;
urediti, udesiti, uzglobiti,
namestiti poravnati; sich -
prilagoditi se, biti ~tedljiv
Einrichtung die, -, -en uredaj;
name~taj; ude~avanje, name-
~tanje; ustanova, uredba,
mera
ein Irosten zardati (i fig.)
ein Iriicken uvrstiti, uvuci (re-
dak); poci (stupiti) u vojsku
eins num. i adv. jedan; jedno, isto,
jednako, svejedno I sein biti
saglasan; das ist mir - sveje-
dno mije
Eins die, -, -en jedinica, brojka je-
dan; (tramvaj, autobus broj
jedan)
ein Isacken staviti u vrecu (torbu,
dzep) strpati, metnuti (u dzep,
kesu)
ein Isagen do~apnuti, ~apnuti, na-
tuknuti
ein Isalzen usoliti, staviti u
salamuru
einsam adj. sam, osamljen, napu-
~ten, pust, udaljen, nenaseljen
Einsamkeit die, samoea, pustinja,
samotinja, osama
Einsatz der, -es, ··-e umetanje,
ulaganje; umetak, ulozak,
107 Einschlag
ulog; zalog; zalaganje; udeo;
pocetak, borba (na frontu);
sluzba (posebno spasilacka)
einlsaugen· (o, o) usisati, posisa-
ti, upiti; udahnuti
einschalten ukljuciti, ukop~ti;
uklopiti, umetnuti; sich - -
ume~ati se, ukljuciti se
Einschaltung die, -, -en ukljuciva-
nje, ukop~vanje; ukljueenje,
uklapanje, umetanje
ein Ischarfen strogo narediti,
o~tro upozoriti
ein Ischatzen proceniti, oceniti,
vrednovati; smatrati, ddati
Einschatzung die,-, -en procena,
vrednovanje
ein Iscbenken nato~iti, naliti, uliti
einschichtig adj. jednoslojan;
(fig.) usamljen, sam
einjschieben• (o, o) ugovarati;
umetnuti, uevrstiti
einschifTen (sich) utovariti u
brod; ukrcati se na brod (i ot-
putovati brodom)
EinschifTung die, -, -en utovara-
nje (u brod); ukrcavanje
einschlafen • (ie, a, porn. s.) zas-
pati; utrnuti, obamrti; (fig.)
umreti
ein Ischlafern • uspavati
Einschlaferung die, -, -en uspav-
ljivanje
Einschlag der, -(e)s, ··-e udar; do-
datak, primesa; oblog; obrub,
(s unutra~nje strane); rabat
ein Ischlagen 108 Einsetzung Einsicht 109 einl teilen

einlschlagen· (u, a) zabiti (klin, Einschreibung die, -, -en upisiva- Einsicht die, - uvid, spoznaja, ra- einst adv. nekad, jednom
kolac); razbiti (prozor, vrata, nje; upis zumevanje I - haben imati ein Istampfen utabati, nabiti
glaw); zamotati, umotati, ,. ein Ischreiten• (schritt ein, einges- uvid; - gewinnen uveriti se ein Istecken metnuti (strpati) (fig.
obloziti, opsiti; izabrati (pra- chritten, pam. s.) postupiti einsichtig adj. razborit, bistar, razg.) progutati
vac, put); krenuti, udariti razo- ein Ischrumpfen smezura ti se, promisljen, razuman, uvida- ein Istehen (stand ein, eingestan-
riti zbrckati se, naborati se, osusiti van - den, porn. s.) I fUr etwas (je-
einchlagig adj. pripadan, doticni, se, oronuti einsichtsvoll adj. = einsichtig manden) - jamciti za nekoga,
odnosni, koji stoji u vezi, pri- Einschub der, -s, ··-e umetak, Einsiedelei die, -en pustinjacki zauzeti se za nesto
padajuci dodatak stan, isposnica, isposnicka ein Isteigen• (ie, ie, pam. s.) po-
einlschleichen· (sich) (i, i) uwci · ein Ischiichtern zaplasiti, zastrasi- koliba peti se, ukrcati se, uci
se, potkrasti se ti, poplasiti Einsiedler der, -s, - pustinjak, is- ein Jstellen metnuti, smestiti, sta-
einlschliefien" (o, o) zakljueati, ein Ischiitten uliti, usuti, sasuti posnik, usamljenik, eremit viti; unajmiti, zaposliti; obusta-
zatvoriti; ukljuciti, obuhvatiti, ein Ischwarzen crno obojiti; (fig.) einsidlerisch adj. pustinjacki, is- viti; udesiti, namestiti; prilago-
uracunati; priloziti; opkoliti prokrijumeariti posnicki, usamljenicki diti se
einschliefilich adv. uracunavsi (i), ein lseben" (a, e) pogledati, pre- einsilbig adj. jednosloZ8n; (fig.) Einstellung die, -eb obustava,
ukljucivo, racunajuci (i), za- gledati; uvideti, shvatiti, ra- skrt na reCima prekid; stav
kljucno zumeti ein Isinken• (a, u, pam. s.) pro- einstig adj. nekadasnji, bivsi,
Einschlufi der, - - sses, ··- -sse ein Iseifen nasapunati; nasamari- pasti, utonuti, ukleknuti se, za- raniji
umetak, prilog, primesa; ti, slagati glibiti; spustiti se einstimmig adj. jednoglasan; skla-
ubrajanje einseitig adj. jednostran, na je- Einsitzer der, -s,- jednosed dan, sloZ8n, uskladen
ein lschmeicheln (sich) (bei je- dnoj strani; delimiean, nepot- einJspannen upregnuti Einstimmigkeit die, -, -en jedno-
mandem) ulagivati se, dodvo- pun, povrSan, pristrasan Einspanner der, -s, - jednopreg; glasnost, saglasnost; skladnost
ravati se, umiljavati se Einseitigkeit die, - jednostranost; (fig.) cudak, osobenjak einstmals adv. jednom, svoje-
ein lschneiden" (schnitt ein, ein- pristranost ein 1sparen ustedeti vremeno, nekada,pre
geschnitten) urezati, zaseci, Einsparung die, -, -en stednja, einstockig adj. jednospratan
Einsender der, -s,- posiljalac ein Istofien• (ie, o) ugurati, probi-
useci usteda
Einschnitt der, -(e)s, -e (za)rez, Einsendung die, -, -en posiljka; ti, provaliti; razbiti
ein Jsperren zatvoriti, zakljueati,
urez, usek; useklina; dostava, slanje ein Jstromen (pam. s.) prodirati,
uhapsiti
ein Ischranken ograni~iti; sich - Einsenkung die, -, -en potapanje, strujati, nadirati, kuljati
einfspringen• (a, u, pam. s.) us- ein 1studieren prouciti, uvezbati
stedeti, smanjiti izdatke, ziveti spustanje; ulegnuee, udu- kociti (na necije mesto), zame- Einsturz der, -es, --e ru~nje, pro-
stedljivo bljenje niti nekog lam, provala
Einschrankung die, -, -en ograni- einlsetzen staviti (u), postaviti,
renje; ogranirenje namestiti, ulo2iti, umetnuti; ein Ispritzen ubrizgati einstweilen adv. medutim, za ne-
Einschreib(e)brief der, -s, -e pre- poeeti; sich - zalmiti se Einspritzung die,-, -n (=lnjekti- ko vreme, privremeno
porureno pismo Einsetzung die, -, -en postavlja- on die) ubrizgavanje, injekcija einstweilig adj. privremen
ein Ischreiben• (ie, ie) upisati, za- nje, namestanje, umetanje, za- Einspruch der, -s, --e prigovor, ein Itauchen zamociti, zaroniti
pisati, zabeleZiti sadivanje protest ein Iteilen podeliti, rasporediti
Einsteilung 110 Einwilligung einlwirken 111 EiweiB

Einsteilung die, -, -en podela; Einvernehmen das, -s sporazum, ein lwirken uticati, delovati ein Iziehen• (zag ein, eingezogen,
raspored dogovor; sloga Einwirkung die, -, -en uticanje, porn. h. i s.) uvuti, uvlaciti,
eintOnig adj. jednoliean, dosadan ,. einverstanden adj. i adv. sporazu- delovanje, dejstvo udevati (konac); podviti; pri-
Eintonigkeit die, -, -en jednoli- man, saglasan; u redu I - do- Einwohner der, -s, - stanovnik, kupljati; useliti se
kost, dosada bra! u redu! zitelj einzig adj. i adv. jedini, sam;
Eintracht die, - sloga; jedno- Einverstadnis das, -sses, -sse spo- Einwohnerschaft die, - sta- izvanredno, jedinstveno,
du~nost razum, saglasnost, dogovor novni~tvo posebno
eintrachtig adj. i adv. slozan, je- Einwand der, -(e)s, ... e prigovor, Einwurf des, -s, .. _e prorez za uba- Einzug der, -s, ··-e ulaz(ak), use-
dnodu~an; slozno, jednodu~no zamerka, protest civanje (pisama); upadica, ljavanje; dolazak; ubiranje
Eintrag der, -s, --e upisivanje, no- Einwanderer der, -s; - doseljenik, primedba I - machen prigo- eirund adj. okrugao kao jaje,
tica; pisrnena opaska useljenik, imigrant vorati, stavljati primedbu ovalan
ein Itragen" (u, a) uneti, zabelezi- ein Iwandern (porn. s.) doseliti se, ein Iwurzeln (sich) ukoreniti(se) Eis das, -es led; sladoled
ti, zavesti, 'uknjiZiti, upisati useliti se Einzahl die, - (gram.) jednina, Eisbahn die, -, -en klizali§te
eintraglich adj. unosan, koristan einwandfrei adj. bez zamerke singular Eisbar der, -en, -en beli medved
ein Itraufeln sipati kap po kap (gre~ke), bez prigovora, bes-
ein Izahlen uplatiti (na racun, u eisbedeckt adj. pokriven ledorn,
ein ItretTen • (a, o, porn. s.) prispe- prekoran kasu, po~tanskom uplatnicom) zaleden
ti, stiti; ispuniti se, dogoditi se Einzahlung die, -, -en uplata (na Eisen das, gvozde
einltreiben" (ie, ie) uterati; na- einwarts adv. unutra racun) Eisenbahn die, -, -en zeleznica
platiti, ubrati ein lweicher nakvasiti, namociti, ein Izahnen ograditi Eisenbahner der, -s,- zelezniear
einltreten" (a, e, porn. s.) stupiti, ome~ati Eisenerz das, -es, -e zelezna (gvo-
Einzaunung die, -, -en ograda,
stati u, nastupiti, ulaziti; za- ein lweichen sveeano otvoriti (za plot zdena) ruda
uzeti se za koga upotrebu) posvetiti, poveriti eisern adj. gvozden; (fig.) evrst,
einltrichtern ulivati (fig. razg.) einlzeichnen ucrtati, uneti u spi- nesavitljiv, neumoljiv
(tajnu)
utuvljivati, ulivati u glavu sak (crtez), ubeleziti eisig adj. !eden, hladan kao led;
ein Iwenden• (wandte ein, ein-
Eintritt der, -(e)s, -e ulaz(ak), gewandt; wendete ein, ein- Einzeichnung die, -, -en ucrtava- (fig.) odbojan
nastup(anje), poeetak gewendet) prigovoriti, zame- nje, uno~enje, ubelezavanje eiskalt adj. hladan kao led, !eden;
Eintrittskarte die, -, -n ulaznica riti Einzelheit die, -, -en pojedinost, bezosetajan
podrobnost; detalj eitel adj. sujetan, t&t, isprazan
ein 1uben uvezbati, vezbati, Einwendung die, -, -en prigovor,
Eitekeit die, -, -en ta§tina, sujeta
nauciti primedba, protest einzellig adj. jednorelijski, je-
einlwerfen• (a, o) ubaciti, baciti Eiter der, -s gnoj
Einiibung die, -, -en uvezbavanje dnostaniean eit(e)rig adj. gnojan, gnojav,
(u)
ein Iverleiben (sich) pridruZiti, einzeln adj. i adv. pojedinaean, zagnojen
ein lwickeln umotati, zamotati,
pripojiti pojedini, poseban, jedan, zase- eitern gnojiti se, rata
uviti; (razg.) prevariti
Einvernahme die, -, -n saslu~ava­ ein lwilligen (in etwas) pristati, ban; pojedinacno, zasebno Eiturung die, -, -en gnojenje, za-
nje, preslu~avanje, ispitivanje odobriti, saglasiti se sa necim Einzelwesen das, -s, - jedinka, po- gnojenje
ein lvernehmen" (a, o) saslu~ati, Einwilligung die, -, -en pristanak, jedinacno hire; osoba, in- Eiweifi das, -es, -e belance; be-
preslu~ati, ispitati odobravanje, dopu~tanje dividuum laneevina
EkeI
EkeJl der, -s gadenje, gnu~anje,
muka, odvratnost
Ekel2 das, -s (razg.) gnusan,..
(odvratan) eovek
ekelhaft adj. gadan, odvratan
ek(e)lig adj. gadljiv, ogavan,
gnu san
ekeln(sich) gaditi se; ose6iti ga-
denje I es ekelt mich odvartno
mije
Elaborat das, -(e)s, -e elaborat,
izrada, sastav
alastisch adj. elasti~n
Elastizitiit die, - elasti~nost, raste-
gljivost
:.::Jch der, -s, -e los
Elefant der, -en, -en slon
Elekrtische die, -n, -n (razg. zas-
tarj.) tramvaj, elektri~na ze-
leznica
elektrisieren elektrifikovati
Elektrizitiitswerk das, -s, -e elek-
tri~na centrala, elektrana
Elektronengehirn das, -(e)s, -e
(razg.) elektronski mozak
(ra~unar)
Elektronenrechenmaschine die, -
, -n elektronski ra~unar
Elektrotechnik die, - elek-
trotehnika
Element das, -(e)s, -e elemenat
elementar adj. elementaran;
osnovni, po~etni; prirodan,
izvoran
Elend das, -(e )s beda, nesre~.
nevolja; sirotinja
112 empfehlen
empfehlenswert 113 Engel
elend (-ig, -iglich) adj. bedan, ne-
empfehlenswert adj. vredan pre- Emporung die, -, -en pobuna, us-
sre~an, jadan
poruke, preporu~ljiv tanak, (uz)buna
Elf der, -en, -en (Elfe die) vile-
Empfeblung die, -, -en preporu- emporlwacbsen· (u, a, porn. s.)
njak (vila)
ka; referenca porasti, uzrasti, narasti
Elfenbein das, -s slonova kost,
empfinden· (a, u) osetati, osetiti Emse die, -, -n =Ameise die,
slonova~
empfindlicb adj. osetljiv; nezan emsig adj. vredan, marljiv,
elfenbeinern adj. od slonove kosti
Empfind-lickeit die, - ( -samkeit neumoran
elfenbaft adj. vilinski
die) osetljivost, osetajnost Emsigkeit die, - marljivost, vre-
Elle die, -, -n lakat; aclin
empfindsam adj. osetljiv, oseta- dnota, priljeznost
Ell(en)bogen der, -s,- Iakat
jan, sentimentalan End-bescbeid der, -(e )s, -e kona-
Elster die, -, -n svraka
Empfindung die, -, -en osetaj; cna odluka; - bescbluB der,
elterlich adj. roditeljski
utisak - sses, - -sse kona~no r~nje
Eltern die, (pl.) roditelji
empfindungslos adj. bezosetajan, Ende das, -s, -n kraj, konac,
Email(le) das, -s, -s(die) emajl,
neosetljiv zavr~etak
gled
Empfindungswort das, -(e )s, ··-er enden prestati, dovr~iti se, okon-
emaillieren emajlirati
(gram.) uzvik, usklik, in- ~ti se, skon~ti
Empfang der, -s, ··-e primanje, do-
terjekcija endgiiltig adj. i adv. kona~n,
~ek, prijem
empor adv. (poet.) gore, uvis, __ krajnji, neopoziv, konafuo
empfangen· (i, a) primiti, primati,
nagore endliclr adv. i adj. najzad, napo-
do~ekati; (med.) zatrudnjeti
empor Iblicken pogledati nagore kon, naposletku, konacno;
Empfanger dr, -s, - primalac;
(uvis) kona~n
prijemnik
emporen (sich) buniti (se), nego- Endlicbkeit die, - konacnost, pro-
empfanglich adj. pristupa~n,
dovati, protiviti se laznost
osetljiv, prijem~iv
emporlfabren· (u, a, porn. s.) endlos adj. beskrajan, beskona-
Empfanglickeit die, -, -en prijem-
skociti (uvis); (fig.) planuti ~n, neograniren
~ivost, pristupa~nost, ose-
empor Iftibren voditi nagore Endlosigkeit die, - beskonamost,
tljivost
emporlbeben· (o, o) uzdi~i, uzvi- beskrajnost, bezgranicnost
Empfangnahme die, -, -n preuzi-
siti, podi~i uvis Endung die, -, -en nastavak, zav-
manje, prijem (robe)
emporlkommen• (a, o, porn. s.) r~etak (re~i)
Empfangnis die, -, -sse zarere,
oplodnja uzdizati se, napredovati, obo- Endzweck der, -s, -e konacna
gatiti se (krajnja) svrha, krajnji cilj
Empfangs-bescbeinigung die, -, -
en (scbein der) potvrda o Emporkommling der, -s, -e sko- Energie die, -,-n energija
rojevi~, novopereni bogat~ energiscb adj. energi~n, odluean
prijemu
empor Irich ten sich uspraviti se, eng aQj. uzan, tesan, skueen
empfehlen· (sich) (a, o) preporu- Enge die, -, -n teskoba, ~kripac,
podia se
~iti, savetovati; preporu~iti empor Isteigen• (ie, ie, porn. s.) klanac, tesnac
(se), ponuditi usluge popeti se; izdi~i se, uspeti se Engel der, -s,- andeo
 entfesseln 115 entkeirnen
engelhaft 114 Entfernung
entfesseln skinuti okove, oslobo- entgegen Iwirken ( dat.) raditi
engelhaft adj. (=engelgleich) Entdecker der, -s, pronalazac, diti okova; (fig.) izazvati, ras- protiv (neceg), suprotstaviti se
andeoski otkrivac paliti, podstaci necern
engherzig adj. (fig.) uskogrudan, .- Entdeckung die, -, -en otkrire, entfammen raspaliti, zapaliti, ras- entgegnen odvratiti, odgovoriti
skucen, sitnieav pronalazak plarnteti, rafariti entgehen· (entging, entgangen,
Engpafi der, - sses, ··-sse tesnac, Ente die, -, -n patka entfliehen" (o, o, porn. s.) pobeci porn. s. dat.) uteci, urnaci,
klanac; (fig.) oskudica entehren obe~eastiti, okaljati; entfremden otuditi izrnaci; rninuti, pobeci
EnkeP der, -s, - (Enkelin die, -, - osramotiti entgeistert adj. zaprepa§ten, ne-
nen) unuk (unuka) Entehrung die, -, -en obe~ea~te- Entfremdung die, -, - otudenje
prijatno iznenaden, zatecen
Enkelkind das, -(e)s, -er unuee nje; sramorenje, brukanje entfiihren odvesti; oteti Entgelt das, -(e)s, nadoknada, od-
entarten (porn. s.) izroditi se, enteignen oduzeti, otuditi, li~iti, §teta, obe§tecenje
Enfiihrer der, -s, - otrniear
izmetnuti se, izopaciti se, de- razvlastiti entgelten" (a, o, dat.) na(do)kna-
generisati·se Enteignung die, -, -en oduzirna- Entfiihrung die, -, -en odvodenje, diti, platiti (o~tetu) obestetiti
entiiufiem (sich) (gen.) otuditi; nje vlasni§tva, otudivanje, ek- otrnica entgleisen (porn. s.) iskliznuti;
odreti se, Miti se sproprijacija entgegen prep. (s. dat.) nasuprot, (fig.) zastraniti, poci stranputi-
Entiiufierung die, -, -en li§avanje, enterben razba~tiniti, iskljuciti iz protiv, u susret, prerna; uz corn, zablu~eti
otudivanje, odricanje nasledstva Entgleisung die, -, -en isklznuce;
entgegenlbringen" (brachre en-
entbehren (ak. i gen.) biti bez Enterbung die, -, -en razba~tinje- zastranjenje, zabluda
tgegen, entgegengebracht;
neeega, oskudevati nje, iskljueenje iz nasledstva entgleiten• (entglitt, entglitten,
dat.) izneti pred, doneti (nosi-
entbehrlich adj. nepotreban, suvi- Enterhaken der, -, - eaklja, brod- ti) u susret; (fig.) pokazati, porn. s.) (fig.) izrnaci se
~an izli§an ska kuka enthalten" saddavati, irnati u sebi
iskazati
' . . . Enterich der, -s, -e patak I sich - uzdrzati se
Ent~eh~g die, -,.-en odncanJe, entfahren• (u, a, porn. s.) (dat.) entgegen Ieilen (pam. s.) potreati enthaltsam adj. uzdrfljiv, ...urne-
l~avanJe, oskudica izrnati se oteti se omaknuti u susret ren, trezven ·
entbieten" (o, o) javljati, poruciti, se ' '
entgegenlfahren" (u, a, porn. s.) Enthaltsamkeit die, - uzdrzanost,
dati na znanje entfallen• (ie, a, porn. s.) (dat.) voziti se prema kame umerenost, trezvenost
entbinden· (a, u) odre§iti, odveza- otpas~i; ispasti; i~eeznuti iz enthaupten pogubiti, odrubiti
entgegengesetzt adj. suprotan,
ti; osloboditi; poroditi, roditi set3nJa .. ... .. protivan glavu
Entbindung die, -, -en oslobada- entfalten r_azviti, r~mu; otkriti,
entgegenfkommen" (a, o, porn. s. entheben· (o, o) razre§iti, oslobo-
nje; porodaj, radanje pokazati . .. . dat.) iziti u susret, (fig.) ispu- diti, otpustiti (s posla)
entblofien (ak. i gen.) otkriti, ra- Ent~alt~g die, _-, -~n raZVIJanJ~,
niti zelju, podrZati
zgoliti, obnafiti §IrenJe; otkri~anJ~; otvaranJe enthilllen otkriti; razotkriti
entgegenkommend adj. susretljiv,
entbrennen" (entbrannte, en- (cveta); po~~~nJe .. Enthiillung die, -, -en razotkriva-
predusretljiv
tbrannt, porn. s.) planuti, ra- entfeme~. udalJitl, odstramti, nje, otkrivanje
entgegenlnehmen" (a, o) prihva-
zgoreti se; (fig.) razjariti se uklomtl. . titi, prirniti entkeimen (porn. s.) osloboditi se
entdecken otkriti obelodaniti entfernt adJ. udalJen, dalek klica, sterilizovati, dezin-
' ' entgegensehen· (a, e; dat. ak.)
pronati; sich - pokazati se, Entfemung die, -, -en udaljenost, fikovati
ocekivati
odati se daljina, razrnak, odstojanje
 Entkeimung 116 Entschadigung entscheiden 117 enW!uschen

Entkeimung die, -, -en dezinfekci- entmutigen obeshrabriti entscheiden• (sich) (ie, ie; fur, entsetzen (sich) zapanjiti se, pres-
ja, sterilizacija Entnahme die, -, -en (od)uzirna- ak.) odluciti(se); presuditi, re- traviti se; otpustiti iz sluzbe
entkleiden svlaciti, svuci, skinuti ,. nje I Blut - vadenje ~iti; opredeliti Entsetzen das, -s, - strah, uZas,
entkommen· (a, o, pam. s.) pobe- entnehmen• (a, o) uzirnati, odu- entscheidend adj. odlucujuci, zaprepastenje
ci, umaknuti, ~mugnuti, izbeci zeti, razaznati odluean, presudan entsetzlich adj. uzasan, stra~n,
entkriiften oslabiti, oduzeti sna- entpuppen (sich) i~eauriti se; Entscheidung die,. -, -en r~ava­ strahovit, grozan
gu, iscrpsti; (fig.) opovrci (fig.) pokazati pravo lice nje, odluka, r~enje, presuda Entsetzung die, -, -en otpu~tanje
(dokaz) entqellen• ( o, o, pam. s.) izvirati entschieden adj. i adv. odluean, s posla;
Entkraftung die, -, -en iznuriva- entratseln odgonetnuti; pro- · re~en, energiean, siguran, entsichern otkociti (pusku)
nje, slabljenje, nernoc, slabost turnaciti odlucno; zaista, sigurno entsiegeln otpeeatiti, raspeeatiti
entladen• (u, a) istovariti, rastere- Entschiedenheit die, -, odlucnost, entsinnen• sich (a, o) (pri)setiti se
entrichten platiti, narniriti, isplati- energicnost, rje~enost entsprechen• (a, o, dat.) odgova-
titi, isprazniti
ti, predati, izruciti entschlafen• (ie, a) zaspati; rati, slagati se, pristajati
Entladung die, -, -en istovar; pra-
znjenje; oslobadanje Entrichtung die, -, -en isplata, urnreti entsprechend adj. odgovarajuci,
entlang, prep. (s dat. i akuz. izrnirenje, plaeanje entschliefien• (sich) (o, o) odluciti prikladan, primeren, podu-
adv.) duz; pored, uz, pokraj entrinnen• (a, o, porn. s.) (poet.) (se), re~iti (se) daran
entlarven raskrinkati, otkriti isteci, proci, proleteti, izrnaci; entschlossen adj. i adv. odluean, entspriefien· (o, o, porn. s.) izni-
entlassen• (entilieB, enlassen) ot- (porn. h. dat.) pobeci, urnaci, energiean, re~en; bez okleva- knuti, proiziCi
pustiti, (ras)pustiti, osloboditi izmaci nja, odlucno entspringen· (a, u, pam. s.) isko-
Entlassung die, -, -en rasterece- Entschlossenheit die, -, -en odlu- citi, umaci, uteci; izvirati,
nje; oslobadanje; ostavka entriickt adj. odsutan duhom, cnost, energicnost, resenost, nastati
entlasten rasteretiti, ola~ati, rastrojen smelost entstammen (porn. s.) poticati,
osloboditi (tereta) entriisten sich (obicno u pp.) ra- entschliipfen (porn. s.; dat.) iznla- voditi poreklo, proizilaziti
entlaufen• (ie, a, porn. s.) pobeci, zljutiti se ci (se), umaci, uteCi entstehen (enstand, entstanden,
uteci, umaci entsagen (dat.) odreci se, ostaviti Entschluufi der, - sses, ··-sse porn. s.) nastati, postati, poja-
entledigen (sich) (gen.) osloboditi se, okaniti se, odustati, na- odluka viti se, roditi se, stvoriti se,
se, r~iti se, otarasiti se pustiti proizici
entleeren isprazniti; istresti, izliti entschuldigen (sich) opravdati
Entleerung die, -, -en prafujenje, Entsag~ng die, -, -en (Entsagen (se), izviniti (se) Entstehung die, -, -en postanak,
ispramjenje das) odricanje; ostavljanje, na- Entschuldigung die, -, -en, melba stvaranje
entlegen adj. dalek, zabacen, pu~tanje I Selbst - samoo- za opro~tenje, izvinjenje, entstellen unakaziti, krivotvoriti
udaljen dricanje opravdanje EntsteJiung die, -, -en izopaeenje,
entlehen (aus, dat.) pozajmiti; entschadigen obe~tetiti, nadokna- entschwinden· (a, u, porn. s.) unakazenje
preuzeti diti (narniriti) ~tetu i~eeznuti, nestati, izgubiti se entstromen strujati iz, teci iz,
entleihen• (sich) (ie, ie) uzeti na entsenden• (entsendete, entsan- izvirati
Entschadigung die, -, -en obe~te­
zajam, pozajrniti dte; entsendet, emsandt) oda- enttauschen razoearati, izneveriti
cenje, od~teta, nadoknada, na-
entmannen kastrirati rnirenje (~tete) slati, izaslati, poslati ocekivanja
 entzwein 119 erblicken
Enttauschung 118 entzwei Ibrechen
entzwein (sich) razdvojiti (se), erbarmungslos adj. i adv. nemilo-
EntHiuschung die, -, -en razo- entwirren raspetljati, odmrsiti, ra- podvojiti se, posvadati se srdan, bez milosti; nemi-
earenje zjasniti entzwei Igehen• (ging. entzwei, losrdno
Entthronung die, -, -en zbaciva- ,. entwohnen (ak.) odvici, oduciti entzweigegangen, pam s.) ras- erbarmungsvoll adj. milosrdan,
nje sa prestola, detronizacija Entwohnung die, -, -en odvikava- pasti se, rascepiti se, raspo- samilostan
entvolkern raseliti stanovni§tvo, nje, odueavanje loviti se erbauen sazidati, sagraditi, podiCi;
smanjiti broj stanovnika entwiirdigen povrediti necije dos- entzweilspringen• (a, u, pam. s.) sich - (fig.) izgraditi se, uzdi-
EntwatTnung die, -, -en razoeare- tojanstvo, poniziti raspuci na dvoje, rascepiti se ci se I sich an etwas - oduse-
nje, razoruzavanje Entwiirdigung die, -, -en poniZa- Entzweiung die, -, -en razdvaja- viti se, duhovno se uzdici
entwalden iskrciti, iseti §umu vanje, povreda casti nje, zavada, rastavljanje, po- erbaulich adj. koji duhovno uzdi-
entwassern isu§iti, (zemlji§te, Entwurf der, -s, ··-e nacrt, skica, dvajanje ze, koji oplemenjuje du§u
moevaru) plan, projekt Erbauung die, -, -en unutrasnje
Enzyklopiidie die, -, -en enci-
Entwasseru~g die, -, -en isu- entwurzeln iskoreniti, i§cupati uzdizanje, oplemenjivanje
klopedija
§ivanje entziehen· (o, o, dat.) oduzeti, us- duha
entweder-oder konj. iii - iii kratiti, uzeti, ukloniti, izbaviti, Epidemie die, -, -en epidemija erbberechtigt adj. ( =erbfahig)
entweichen· (i, i, pam. s.) pobeci, sich - kloniti se, ukloniti se, epidemisch adj. epidemiean koji ima pravo nasleda
uteci, umaci suzdriavati se Epilepsie die, - (=Fallsucht die) Erbe1 das, -s nasledstvo, ocevina,
entweihen oskrnaviti Entziehung die, -, -en oduzima- epilepsija, padavica dedovina
Entweihung die, -, -en oskrvnuee, nje, uskracivanje Erbe2 der -n -n (Erbin die - -
skrnavljenje
episch adj. epski ' ' ' '
nen) naslednik, bastinik (na-
entzitTern de§ifrovati
entwenden ukrasti, odneti krgom Entziicken das, -s,- (Entziickung Epos das, -, - ep, epos slednica)
Entwendung die, -, -en krada, ne- die) ushieenje, odu~evljenje, er, (sie, es) pron. on (ana, ono) ~rben naslediti
dozvoljeno uzimanje zanos erachten smatrati, drzati, misliti erbeten izmoliti, umoliti
entwerfen· (a, o) izloziti u osnov- entziicken ushititi; odu~eviti, oca- Erachteli das, -s, nazor, smatra- erbetteln isprositi
nim crtama, nacrtati, skicirati rati, razdragati nje, mnjenje, mi~ljenje, sud I erbeuten opljackati, zapleniti
(plan) entziickend adj. zanosan, divan menines Erachtens po mom erbieten" sich (o, o) ponuditi se,
entwerten obezvrediti entziindabar adj. zapaljiv, upaljiv iskazati spremnost za nesto
mi~ljenju
entziinden (sich) zapaliti (se), erbitten" (a, e) izmoliti
entwickeln (sich) (zu, dat. ak.) ra- erarbeiten steci radom, zaraditi
upaliti (se) erbittern ogorciti
zviti (se); razvijati, razmotati, erbamen (sich) smilovati (se), sa- Erbitterung die, -, -en ogorcenje,
rasplesti; . izloziti (misli, entziindlich adj. = entziinbar za- zaliti (se)
paljiv, upaljiv, raspaljiv ogoreenost
planove)
Erbarmen das, -s sazaljenje, erblassen (porn. s.) prebledeti
Entwickelung die, -, -en razvitak, Entziindung die, -, -en upala, za- samilost erbleichen· (erbleichte, erbleicht)
razvoj, razvijanje; rast paljenje; paljenje prebledeti (i, i)
erbarmlich adj. dostojan safalje-
Entwickler der, -s, - razvijac (te- entzwei adv. nadvoje, u dva ko- nja, jadan, bedan erblich adj. nasledan, nasleden;
cnost za razvijanje fotografija) mada, popola, na dva dela (region.) prenosan
Erbarmlichkeit die, - beda,
entwinden· (a, u) oteti, istrgnuti entzwei Ibrechen • (a, o) slomiti nevolja erblicken spaziti, ugledati, opaziti
iz ruku (oruzje) (prelomiti) nadvoje, raskinuti
erblinden
erblinden (porn. s.) oslepiti, izgu-
biti vid
Erblos adj. bez naslednika (na-
sledstva); isklju~en iz na-
sledstva
erbliihen (pam. s.) procvetati,
(fig.) stasati, razviti se
erbosen (sich) (Ober; ak.) razlju-
titi (se), naljutiti (se)
erbotig adj. pripravan, spreman
erbrechen· (a, o) razvaliti, probiti
nasilno, otvoriti, provaliti
(sich) - povratati, bljuvati
Erbrechen das, ·-s obijanje, razva-
Jjivanje; povratanje, bljuvanje
Erbrecht das, -(e )s, -e nasledno
pravo; pravo nasleda
Erbschaft die, -, -en nasledstvo,
ostav~tina
Erbse die,-, -n grMak
Erd-achse die, -, -n zemaljska os,
zemljina os; - apfel der, -s, ··-
(region.) krompir; -ball der,
-s Zemljina kugla, globus,
- beben das, -s, - zemljotres,
potres; - beere die, -, -n jago-
da; - boden der, -s tlo, zemlja
Erde die, -, -n zemlja, tlo; Zemlja
erden uzemljiti (elektri~ni .vod,
aparat)
=
erdenkbar adj. erdenklich
erdenken• (erdachte, erdacht)
smisliti, izmisliti, izumeti,
iznaa
erdenklich adj. zamisliv, mogu~
Erd-gas das, -es, -e zemni plin;
- heschichte die, -, -n istarija
120 Erfinden
Zemlje, geologija - geschoB
das, - sses, -sse prizemlje
erdichten izmisliti; izumeti, pevati
Erdichtung die,-, -en izmgljotina,
bajka, priea; izmi~ljanje
Erd-kunde die, -, -n geografija;
- ol das, -s, -e nafta, petrolej
erdulden prepatiti, pretrpeti, po-
dneti, izddati
Erdung die, -, -en uzemljenje
( elektrimog voda, antene)
ereifem (sich) zagrejati se I sich
aber etwas - rasrditi se,
uzrujati se
ereignen sich dogoditi se, desiti
se, zbiti se
Ereignis das, - sses, -sse doga-
daj; slueaj, zbivanje
erfahren•t (u, a) saznati, iskustiti,
doznati
erfahren2 pp. i adj. iskusan;
ispravan, dokazan
Erfahrung die, -, -en iskustva
erfahrungsgema6 adv. prema
(pa) iskustvu, na temelju is-
kustva
erfassen (ak.) uhvatiti, dohvatiti,
zgrabiti; obuzeti, spopasti,
abuhvatiti; (fig.) shvatiti, ra-
zumeti
Erfassung die, -, -en shvatanje;
abuhvat(anje) (u statistici)
erfinden· (a, u, ak.) prona~i,
izumeti, (iz)naa, izmisliti
Erfinden der, -s, - pronalaza~,
izumitelj, tvorac
erfinderisch
erfinderisch adj. pronicljiv, domi-
~ljat, davitljiv, dosetljiv
Erfindung die, -, -en izum, prana-
lazak; izmisljotina, laz
erflehen izmaliti, isprositi, prekli-
njanjem dobiti
Erfolg der, -s, -e uspeh, pozitivan
rezultat (ishod)
erfolgen (pam. s.) uslediti, desiti
se, dogoditi se, nastati; proiste-
~i, slediti
erfolglos adj. bezuspe~an, neus-
peo, uzaludan
erfolgreich adj. uspe~an
erforderlich adj. potreban, ne-
ophodan
erfordern (ak.) zahtevati, iziskiva-
ti, trafiti
Erfordernis das, - sses, -sse za-
htev, patreba, uslov
erforschen (ak.) ispitati, istraziti,
prou~iti
Erforscher der, -s,- istraziva~
Erforschung die, -, -en ispitivanje,
istrazivanje, prau~avanje
erfragen (ak.) saznati ne~ta raspi-
tivanjem, raspitati se
erfreuen (sich) razveseliti (se),
obradovati (se); uzivati
erfreulich adj. veseo, radostan,
ugodan, prijatan
erfrieren• (a, i; pam. s.) smrznuti
se
Erfrierung die, -, -en promrzlina
erfrischen (sich) asveziti (se)
121 ergeben
Erfrischung die, -, -en osvezenje,
admar; hladni napitak,
zakuska
erfiillen ispuniti; izvrsiti, zado-
voljiti
Erfiillung die, -, -en ispunjenje,
ispunjavanje; ostvarenje, iz-
vr~enje; isplata (izmirenje) du-
ga
erganzen dopuniti, upotpuniti,
dodati
Erganzung die, -, -en dopunjava-
nje, popunjavanje; dopuna,
dodatak
ergattern uvrebati, uloviti, vclta
(spretno) pribaviti
ergeben· (a, e) dati, pakazati, pro-
izia, izneti, nastati (kao pasle-
dica); sich - predati se, pre-
pustiti se
ergeben 2 pp. i adj. privrlen, pako-
ran,odan,predan,ponizan
Ergebenheit die, - adanost, priv-
denast, paniznost, predanost,
vernast, pakarnost
Ergebnis das, - sses, -sse u~i­
nak, ishod, rezultat; rclenje;
posledica; zbir, astatak, pro-
izvod
ergebnislos adj. bez ishoda, bez
rezultata, bez u~inka
ergehen" (erging, ergangen, pam.
s.) izi6i (naredba, uredba,
ukaz); sich - (porn. h.) proo,
prohodati, prostetai se I es er-
geht mir gut dobra sam; sich in
etwas - preterivati u nerem;
ergiebeig
sich in Hoffnungen uljuljkivati Erhaltung die, -, -en dobijanje,
se nadama
ergiebeig adj. izda~an, obilan,
plodan
Ergiebigkeit die, - izda~nost; plo- erhaschen §eepati, ugrabiti, ulovi-
dnost, obilnost
ergieBen• (sich) (o, o) izliti(se), erheben• (sich) (o, o) podi6i (se),
razliti(se), istociti(se), prosu-
ti(se); obasuti, razliti se (po)
ergliihen zafariti se; zagrejati
ergotzen (sich zabavljati (se), uzi-
vati razdragati (se), razveseliti
ergotzlich adj. ugodan, prijatan, Erhebung die, -, -en (uz)dizanje;
ljubak, zabavan
ergrauen (pam. s.) osedeti, po-
sedeti
ergreifen" (ergriff, ·ergriffen) do-
hvatiti, zgrabiti, uhvatiti, ~ce­ erhellen rasvetliti, osvetliti; obja-
pati, dokopati; (fig.) dirnuti,
dojmiti, potresti
ergreifend ppr. i adj. dirljiv, koji
se snafuo doima
egritTen pp. i adj. potresen, uzbu-
den, dirnut, uhvaren
ergiinden temeljno istraziti,
utvrditi, proniknuti, dokuciti
erhaben adj. uzdignut, uzvi§en (i
fig.) ispupeen, izboeen; veli-
eanstven
Erhabenheit die, - uzvi~enost, ve-
lieanstvenost, velicina, pleme-
nitost
erhalten" (ie, a) primiti, dobiti;
sich - saeuvati se, odrfati se;
izddavati se
122 erhOren
primanje; ocuvanje; izdrzava-
nje; prehrana
* erhangen (sich) obesiti (se)
ti, uhvatiti
uzdi6i (se); slaviti, hvaliti, veli-
eati; pobuniti se; zahtevati
erheblich adj. i adv. znatan, va-
zan, zama§an, velik, znaeajan,
brojan; znatno, vafno
zahtev; velieanje; pobuna, bu-
na; uzvisina
erheitern (sich) razveseliti (se),
razvedriti (se), razgaliti(se)
sniti, pokazati(se), razjasniti
erhitzen (sich) ugrejati (se), usi-
jati (se); razestiti (se), razljutiti
(se), zagrejati se
Erhitzung die, -, -en zagrejavanje,
usijavanje
erhohen uzvisiti, povisiti; podi6i,
uzdi6i; pove6ati; pojaeati
Erhohung die, -, -en dizanje,
uzdizanje; uzvi§ica, brezuljak;
povi§ica, povi§enje
erholen (sich) odmoriti se, opera-
viti se, povratiti se, izduvati se
Erholung die, -, -en oporavak,
odmor, odmaranje, rekreacija
erhoren saslu§ati (i ispuniti zelju,
molbu ), usli~iti
erinnern
erinnern (an, dat.) setiti (se),
podsetiti (se); sich - (an; ak.)
setiti se, pamtiti
Erinnerung die, -, -en se6anje,
(o)pominjanje; pam6enje, us-
pomena, spomen
erjagen uloviti; (fig.) domo6i se,
doeepati se
erkalten ohladiti (se); (fig.) ugasi-
ti se, prtestati, pro6i, popustiti
erkalten sich prehladiti se
Erkaltung die, -, -en prehlada,
nazeb
erkampfen izboriti; (fig.) posti6i
borbom, izvojevati
erkaufen iskupiti; potkupiti, pot-
platiti; (fig.) s mukom ste~i, te-
§ko platiti
erkennbar adj. prepoznatljiv,
opazljiv
erkennen• (erkannte, erkannt)
(u)videti, shvatiti, razumeti,
(s)poznati, opaziti, saznati, ra-
zaznati I zu - geben nagoves-
titi, dati na znanje
erkenntlich adj. (zastar.) zahva-
lan, blagodaran
Erkenntlickkeit die,-, -en zahval-
nost, blagodarnost
Erkenntnis die, -, -sse spozna-
vanje, saznavanje; spoznaja,
saznanje
)J:rker der, -s,- zastakljeni balkan,
istureni deo fasade, erker
erklarbar adj. shvatljiv, obja§njiv
erklaren razjasniti, objasniti, pro-
tumaciti; proglasiti, objaviti;
123 erlangen
sich - izjasniti se, pristati uz
nekoga
erklarlich adj. obja§njiv, shvatljiv,
razja~njiv
Erklarung die, -, -en obja§njenje,
razja~njenje, tumaeenje; izja-
§njenje; proglas, progla§enje
erklecklich adj. priliean, znatan,
dovoljan
erklettern (ak.) uspuzati se, po-
peti se na
erklimmen• ( o, o) popeti se na,
(uz)verati se;(fig.) uspeti se,
uzdWi se
erklingen• (a, u, porn. s.) zazvu-
eati, zabrujati, zazvoniti; odje-
knuti, razle~i se; odzvoniti, od-
zvanjati
erklanken razboleti se, oboleti I
an Grippe - oboleti od gripa
Erkankung, die, -, -en oboljenje,
bolest
erkunden ispitati, istrafiti
erkundigen (nach, fiber; ak. dat.)
raspitati se, obavestiti se, po-
trafiti obave§tenja
Erkundigung die, -, -en raspitiva-
nje, obave§tavanje (o cemu),
trafenje obavdtenja
Erkundung die, -, -en ispitivanje,
raspitivanje, izvidanje
erlahmen klonuti, malaksati; po-
pustiti, oslabiti
erlangen posti6i, (za )dobiti, ste6i,
domo6i se
ErlaB
Erla6 der, - sses, -sse naredba,
ukaz, obznana, oslobodenje,
otpust, oprost; popust
erlassen· (ie, a) objaviti, izdati,
obznaniti, oglasiti; popustiti;
oprostiti, osloboditi
erlauben dopustiti, dozvoliti,
odobriti
Erlaubnis die, -, -sse odobrenje,
dozvola, dopu~tenje
erlautern rasvetliti, razjasniti, ras-
tuma~iti, razbistriti
Erlauterung die, -, -en razja~nja­
vanje, rasvetljavanje, tuma-
cenje
erleben doziveti, dozivljavati; pro-
ziveti, iskusiti
Erlebnis das, - sses, -sse do-
zivljaj
erledigen izvr~iti, obaviti, svr~iti,
re~iti; izvesti, srediti odstraniti,
maknuti
Erledigung die, -, -en re~enje,
izvr~enje; obavljanje, sredi-
vanje
erlegen poloZiti (novae, ulog. po-
Iog.) isplatiti; ubiti ( oboriti)
divljac
erleichtern (ak. dat.) ola~ati, ras-
teretiti (i fig.)
Erleichterung die, -, -en ola~a­
nje, ola.lclica; rastererenje
erleiden• (erlitt, erlitten) pretrpe-
ti, prepatiti, podneti, izdr.lati
erlenbar adj. koji se maze nauciti
erlernen nauciti, izuciti
124 ermatten
erlesen2 adj. probran, izvrstan,
odabran, odliean
erleuchten
,. osvetliti, obasjati, pro-
svetliti
Erleuchtung die, -, -en prosvetlje-
nje, rasvetljivanje, obasjava-
nje; spoznavanje
erliegen" (a, e, pon. s.) podle~i,
klonuti, pasti, biti pobeden
Erlos der, -es, -e dobitak, ot-
kupnina
erloschen· (o, i, pom. s.) ugasiti
se, utrnuti; (fig.) nestati, iste~i,
proci
erlosen otkupiti, iskupiti; oslobo-
diti, izbaviti
Erloser der, -s, - izbavitelj, o!jo-
boditelj; spasitelj
Erlosung die, -, -en iskupljenje,
izbavljenje, spasenje
erlogen pp. i adj. Iafan, izmi~ljen
ermachtigen ovlastiti, opu-
nomoati
Ermachtigung die, -, -en ovla~te­
nje, opunomorenje; punomo~
ermahnen (zu) opomenuti, ukori-
ti, pozvati, upozoriti
Ermahnung die,-, -en opominja-
nje; upozorenje, opomena,
ukor
ermafiigen umeriti, sniziti, popus-
titi, smanjiti
Ermafiigung die, -, -en popust,
popu~tanje, snizenje
ermatten iznuriti se, malaksati,
klonuti; posustati
Ermattung
Ermattung die, -, -en iznurenost,
klonulost, iznemoglost
ermessen· (a, e) izmeniti, oceniti,
prosuditi
Ermessen das, -s, sid, ocena, na-
hodenje, mi~Ijenje
ermitteln izna~i, prona~i, saznati,
ispitati, doznati, dokuciti
Ermittlung die, -, -en pronalaZe-
nje, iznala.Zenje, odmeravanje;
nalaz, otkri~e, dokucivanje
ermoglichen omogu~iti
ermorden (namerno) ubiti,
usmrtiti
Ermordung die,-, -en ubistvo
ermiiden(sich) umoriti(se), za-
moriti(se) I eine - de Musik
zamorna muzika; - d zamo-
ran, umaraju~i, dosadan
Ermiidung die, -, -en umaranje,
umor,zamor
ermuntern osve.Ziti, razveseliti,
oZiveti, .. obodriti, ohrabriti,
podsticati
Ermunterung die,-, -en podstica-
nje, hrabrenje, bodrenje
ermutigen hrabriti, bodriti, po-
dsticati I - d ohrabruju~i
Ermutigung die, -, -en hrabrenje,
bodrenje
ernahren hraniti, prehranjivati;
(fig.) izdrtavati (koga)
Ernahrung die, -, -en prehrana,
ishrana; (fig.) izdr.lavanje
ernennen· (ernannte, ernannt)
imenovati, postaviti
125 erCffnen
Ernennung die, -, -en ime-
novanje, postavljanje
erneue(r)n obnoviti; popraviti; re-
novirati
Erneuerung die, -, -en obnavlja-
nje, obnova; popravljanje, re-
noviranje
erniedrigen sniziti; uniziti, omalo-
vaziti; sich - poniziti se, uni-
ziti se
Erniedrigung die, -, -en poniZe-
nje, uniZenje, omalovafuvanje;
sniZenje; poniznost.
ernst adj. i adv. ozbiljan; ozbiljno,
strogo
Ernst der, -es, ozbiljnost; odlu-
cnost, strogost
ernst-haft (-lich) adj. i adv. ozbi-
ljan; stvaran; stvarno
Ernte die, -, -n .Zetva, berba
ernten zeti, znjeti, brati; dobiti,
ste~i; (fig.) (po)Ziljeti, primiti,
dobiti
Ernstezeit die, - doba zetve, zetva
erniichtern rastrezniti, otrezniti (i
fig.); razoearati
Erniichterung die, -, -en treznje-
nje, otreznjenje; razoearenje
Eroberer der, -s, osvajac, za-
vojeva~
erobem osvojiti, osvajati, zapo-
sesti; (fig.) zadobiti
Eroberung die, -, -en osvajanje,
zauzimanje; (fig.) zadobijanje
erotTnen otvoriti, objaviti; otpo-
eeti
ErOffnung 126
Eroffnung die, -, -en otvaranje;
pocinjanje, pristup
erortem razmotriti, razloziti, pre-
tresti, raspraviti, ispitati,
(pro)disku tova ti
Erorterung die, -, -en raspravlja-
nje, pretresanje; prepiranje;
diskusija, debata
erotisch ad. erotiean, ljubavni,
erotski
Erpel der, -s, - (=Enterich der)
patak.
erpicht adj. (razg.) pohlepan, la-
korn, zeljan
erpressen iznuditi (pretnjorn,
prisilorn)
Erpresser der, -s, - iznudivac,
ucenjivac
Erpressung die, -, -en iznudiva-
nje, ucenjivanje
erproben isku~ati, ogledati, ispita-
ti, staviti na probu I erprobt
adj. osvedoren, dokazan
erquicken (sich) osveziti (se),
okrepiti (se), razgaliti (se),
odrnoriti (se)
Erquickung die, -, -en okreplje-
nje, osvezenje; uZivanje,
odrnor
erraffen zgrabiti, prigrabiti, ugra-
biti, dograbiti
errechnen izracunati
erregbar ad. razdrazljiv, osetljiv;
koji se lako uzbudi
Erregbarkeit die, - razdraZljivost
erregen uzbuditi, uzrujati; pobu-
diti; razdraziti
Erscheinung
erreichen postici, dostici, dose-
gnuti, dokuciti, stici
"'erretten ( ak; dat.) spasiti, oslobo-
diti, izbaviti
Erretter der, -s, - spasilac
Errettung die, -, -en spasavanje,
izbavljenje, spas
errichten podici, ozidati, sagradi-
ti, zasnovati; osnovati; ustano-
viti
Errichtung die, -, -en podizanje,
uterneljenje, zasnivanje, usta-
novljenje, osnivanje
erringen• (a, u) izboriti, s rnukorn
steci (postici), izvojevati
erroten (porn. s.) pocrveneti; zas-
tideti se
Errungenschaft die, -, -en te-
kovina
Ersatz der, -es naknada, od~teta,
dopuna; rezerva, pojaeanje
(vojno)
ersaufen" (o, o, porn. s.) (razg.)
utopiti se, udaviti se
erschaft'en" (u, a) stvoriti, stvarati,
sazdati, I - pp. i adj. stvoren
Erschaft'ung die,-, -en stvaranje
erschallen• (erscholl, erschallte;
erschollen, erschallt) odjeknu-
ti, zaoriti se, razleci se
ercheinen" (ie, ie, porn. s.) pojavi-
ti se, pornoliti se, izaci, pokaza-
ti se, doci, izgledati; ciniti se
Erscheinen das, -s pojavljivanje;
dolazak; izlazak, izlazenje
Erscheinung die, -, en pojava,
vizija; dolazak
erschaffen
erschlatTen (porn. s.) oslabiti, rna-
laksati, omlitaviti, opustiti se
ErschlatTung die, -, -en rnlitavost,
slabljenje, nernoc, klonulost;
opu~tenost
erschlagen· (u, a) ubiti, umlatiti,
pobiti I - pp. i adj. (razg.)
smlacen, umoran;
erschlie6en• (o, o) 1. otvoriti,
otvarati, uciniti pristupacnim;
2. zakljuciti
Erschlie6ung die, -, -en otvara-
nje; zakljucivanje, dokucivanje
erschopfen iscrpiti, istro~iti, iznu-
riti, iscrpsti I erschopft pp. i
adj. iscrpljen, na kraju snaga,
iznuren
Erschopfung die, -, -en iznure-
nost, iznernoglost; iscrpljenost
erschrecken• (a, o, pom. s.) pre-
pla~iti se, prepasti se I erschro-
cken adj. upla~en, zastra~en
erschrecken prepasti, zastra~iti,
prestraviti, upla~iti
Erschrockenheit die, - strah, ufa-
snutost, zaprepa~eenost
erschiittern uzdrrnati, prodrrnati;
potresti, uzbuditi
! Erschiitterung die, -, -en drrna-
nje, potresanje, potres; po-
tresenost
erschweren oteZati, ornesti
erschwindeln postici prevarorn,
dobiti podvalorn
ersehen • (a, e) uvideti, ugledati,
videti
127 erstens
ersehlnen zeljno ocekivati, eeznu-
ti, zeleti
ersetzbar adj. nadoknadiv, za-
rnenjiv
ersetzen zarneniti, nadoknaditi
ersichlitch adj. vidljiv, jasan,
oeevidan
ersinnen• (a, o) izrnisliti srnisliti
erspahen (u)vrebati; ugledati
ersparen u~tedeti, pri~tedeti
Ersparnis das, (die) - sses, - se
u~teda, ~tednja, u~tedevina
erst adv. tek, najpre; sarno, ba~
erstarken (porn. s.) ojaeati, osna-
ziti, uevrstiti
erstarren (porn. s.) ukociti se,
ukrutiti se; zapanjiti se, zapre-
pastiti se, zgranuti se
erstatten naplatiti, vratiti
ErstautTiihrung die, -, -en prva
predstava, prernijera
erstaunen (porn. s.) zacuditi se,
zaprepastiti se, naci se u cudu
Erstaunen das, -s cudenje, zape-
pa~eenje
erstaunlich adj. i adv. cudan; cu-
dno, cudnovato
erste (der, die, das) (erste, erste,
erstes) nurn. prvi, prvo, prvo
erstechen" (a, o) probosti
erstehen" (erstand, erstanden) us-
krsnuti; kupiti
ersteigen• (ie, ie) popeti se, uspeti
se
erstens adv. (kao) prvo, najpre,
na prvorn rnestu

ersterben
ersterben• (a, o, porn. s.) zamreti,
obamreti (i fig;)
Erstgebarende die, -, n prvo-
rotkinja
ersticken (porn. h. i s.) gu~iti se;
ugu~iti se I - d adj. zagu~ljiv
erstklassig adj. prvorazredan,
najbolji, vanredan
erstlich adv. = erstens
erst-malig (-mals) adj. i adv. prvi
put, po prvi put
erstreben teziti za ~im, posti6i
stremiti, zeleti
estrebenswert adj. vredan teznje
(stremljenja)
erstrecken sich pruziti se, prote-
gnuti se, dopirati, prostirati se,
dosezati, prostirati se
erstiirmen zauzeti (osvojiti) na
juri~
Erstiirmung die, -, -en osvajanje,
zauzimanje na juri~
ersuchen (urn; ak.) zamoliti, mo-
liti
Ersuchen das, -s melba
ertappen ubvatiti na delu, zate6i,
zgrabiti, ~repati
ereilen podeliti, dati, izdati,
saop~titi
Erteilung die, -, -en davanje, ude-
ljivanje
Ertrag der, -s, ··-e (Ertrignis das)
prihod, prinos, iznos
ertragen· (u, a) podneti, podnosi-
ti, izddati, trpeti
ertrag-rahig (reich) adj. unosan,
koristan; koji donosi prihod
128 erwecken
etraglich adj. i adv. podno~ljiv,
.. osrednji, sno~ljivo
Ertraglickeit die, -, - podno~lji­
vost, sno~ljivost
ertranken utopiti, sich - utopiti
se
ertrinken· (a, u, porn. s.) utopiti
se, udaviti se
eriibrigen preostati, prete6i; u~te­
deti; sich - biti suvi~an
erwachen• (pam. s.) probuditi se,
buditi se (i fig.)
erwachsen· (u, a, pam. s.) izrasti,
odrasti; proizi6i, nastati
erwachsen pp. i adj. odrastao,
narastao
erwagen• ( o, o) razmisliti, proce-
niti, razmotriti, ispitati
Erwagung die, -, -en razmffiljanje,
procenjivanje, rasudivanje, ra-
zmatranje
erwahlen odabrati, izabrati
erwahnen (na)pomenuti,
spomenuti
Erwahnung die, -, -en pominja-
nje, spominjanje
erwarmen ugrejati, zagrejati; sich
- zagrejati se, odu~eviti se
erwarten i~rekivati, rekati,
orekivati
Erwartung die, -, -en ffirekivanje,
orekivanje, rekanje
erwartungsvoll adj. pun i~rekiva­
nja, nestrpljiv, napet
erwecken probuditi, razbuditi;
oziveti; (fig.) pobuditi,' izazvati
erwebren
erwehren sich (gen.) (od)braniti
se; odoleti; otresti se
erweichen razmek.Sati, umek.Sati;
(fig.) ganuti, dirnuti
erweisen dokazati, iskazati, poka-
zati; u~initi; sich - pokazati
se, iskazati se, ispostaviti se
erweitern (sich) ra~iriti (se), pro-
~iriti (se), pove~ti
Erweiterung die, -, -en (pro)~ire­
nje, pro~irivanje; raspros-
tiranje
Erwerb der, -s, -e sticanje; sluzba;
zanimanje, privredivanje; obrt;
pribavljanje
erwerben• (a, o) ste6i, zaraditi,
pribaviti, privrediti, zaslu:liti
erwerbsrahig adj. sposoban da
privreduje, radno ~posoban
erwerbslos adj. nezaposlen, bez
zanimanja
Erwerbszweig der, ps, -e grana
privredivanja, struka,
zanimanje
erwidem (dat.) odvratiti, uzvrati-
ti, odgovoriti
erwirken isposlovati, izraditi, pri-
baviti, posti6i, izdejstvovati
erwirtschaften privrediti
erwischen (razg.) ubvatiti (na de-
Iu ), zagrabiti, ~repati
erwiinscht adj. pozeljan; dobro-
d~o; prijatan
erwiirgen zadaviti, udavati
Erz das, -s, -e ruda (metala);
bronza
129 erzittern
erzahlen pripovedati, prieati, is-
prieati
Erzahler der, -s,- pripoveda~
Erzahlung die, -, -en pripovetka,
priea
Erzbischof der, -s, .. _e nadbiskup
Erzbosewicht der, -(e)s, -e veliki
zlotvor, okoreli zlikovac
erzdumm adj. vrlo glup, glup kao
no6, neverovatno glup
erzeugen proizvesti, praviti; na~i­
niti; izazvati, stvoriti; roditi
Erzeuger der, -s, - proizvoda~;
stvaralac, roditelj, otac
Erzeugnis das, - sses, -sse proi-
zvod, tvorevina; produkt,
fabrikat
Erzeugung die, -, -en pravljenje,
proizvodnja; stvaranje, izra-
divanje
erzfaul adj. stra~no lenj
Erzfeind der, -(e)s, -e zakleti ne-
prijatelj; du~manin
Erzherzog der, -s, --e nadvojvoda
erziehen• (erzog, erzogen) odgoji-
ti, vaspitati
Erzieher der, -s, - (Erzieherin
die, -, -nen) vaspita~, u~itelj,
pedagog
Erziehung die, -, -en vaspitanje
erzielen postici, dosti6i
erzittern zadrbtati, stresti se; us-
treptati, uzdrhtati
erzurnen 130 Exil Existenz 131 ExzeB
erziirnen razljutiti se, naljutiti se, ethisch adj. eticki, etiean Existenz die, -, -en egzistencija, Exkursion die, -, -en ekskurzija
razbesniti se etliche pron. (neodred.) neki, ne- opstanak exotisch adj. egzotiean
erzwingen• (a, u) iznuditi, silom "' koliciila I - s n~to existenzfahig adj. sposoban za zi-
· posti6i ' etlichemal adv. nekoliko ptita Export der, -(e)s, -e eksport,
vot (opstanak) izvoz
erzwungen adj. iznuden, nasilan; etwa adv. mofda, otprilike, ne~to, exsistieren egzistirati, postojati;
neprirodan, usiljen oko, valjda ziveti expre8 adj. i adv. ekspresan, hi-
es pron. ono, to; (uz inpers. glago- etwaig adj. mogu~, s1ueajan, ne- tan; hitno, zurno
Exkommunikation die, -, -en es-
le, kao neodred. subjekt) I es predviden komunikacija, iskljucenje (iz exzentrisch adj. ekscentriean;
regnet pada ki~; (kao genitiv etwas pron. (neodred.) n~to, ma- zajednice) (fig.) cudan, cudljiv
objekt umjestodessen) ich bin 1o; ~to(god) Exkrement das, -(e)s, -e izmet Exze8 der, - sses. -sse eksces
es sit sam toga euer (euere, eueres) pron. v~,
Esche die, -, -n (beli) jasen ~' v~e ·
eschen adj. jasenov Euel die, -, -n sova
Esel der, -s,- magarac Eulenspiegel der, -s, - vrago1an,
Eselei die, -, -en glupost, 1udost 1akrdij~, ob~enjak
Espe die _ -n (=Zitterpappel eurig (euriger, eurige, euriges)
die) ja~ilc~ (der, die, das eurige) va~, va~a,
.. . ~e
e8ar adJ. Je5tlv .
evangelisch adj. evangelicki, pro-
E8besteck das, -s, -e pribor za testantski
je1o. . . . Evangebum. das, -s, -1en
. evand e1'Je
Esse d1e, -, -n (region.) dlmnJak, d" · dv 1
·:xte kamm
ognJ(;) · eventuell. a J· 1 a . eventua an,
' s1ueaJan, mogu~; mazda
essen• (aB, gegessen) jesti ewig adj. i adv. veean, bezvremen,
Essen das, -s je1o vecit; veci)O, uvek
Essig der, -s, -e sirre Ewigkeit di~, -,'-en veenost
E8loffel der, -s,- ~ilea ewiglich adj. (poet.) veCit
Estrich der, -s, -e cementni pod, exakt adj. egzaktan, taean
p1oCnik Exaktheit die, - tacnost, eg-
Etage die, -, -n sprat, etafa zaktnost
Etappe die, -, -n etapa, stupanj; Examen das, -s, - (-mina) ispit
vojna (ratna) pozadina exekutiv adj. egzekutivan, izvclni
Etat der, -s, -s (dr:lavni) budZet; exerzieren vezbati (se), vezbati
proracun (trupe)
Ethik die, - etika Exil das, -s, -e egzil, progonstvo
F 132
,.
F (pokret); (fig.) nestalan, smu-
F, f das, -, slovo f (ef); krat. za I
folgende Seite (u citatima ); F
hemijski znak za Fluor
Fabel die, -, -n fabula; basna;
izmi~ljena bri~, bajka
fabelhaft adj. basnoslovan, neve-
rovatan, veli~nstven, cude-
san, za pricu
Fabrik die, -, -en fabrika
Fabrikant der, -, -en fabrikant,
vlasnik fabrike
Fach das, -s, ---er pregradak, preti-
nac, polica, ladica; struka, spe-
cijalnost, bran~a
Fach-arzt der, -es, ··-e specijalista;
- ausdruck der, -s, ··-e strucni
izraz
Facher der, -s, - lepeza
facherig adj. lepezast
rachlich adj. strucni, koji se tiee
odredene struke
Fach-literatur die, -, -en strucna
literatura; -mann der, -s, ··-er
(-leute) strucnjak
fachmannisch adj. strucnjacki,
stru~n
Fackel die, -, -n baklja, buktinja,
luc
F~hre
fad adj. bljutav, neukusan, neslan;
(fig.) dosadan, bez duha
fadeln (porn. h. i s.) (u)denuti;
(na)nizati; gubiti vlakna
Faden der, -s, ··- konac, uzica, pre-
da, (fig.) nit (misao) vodilja
fadenscheinig adj. izlizan, otrcan,
olinjao; (fig.) providan
fahig adj. sposoban, kadar, obda-
ren, u stanju, vredan; ve~t;
podoban
Fahigkeit die, -, -en sposobnost,
podobnost, darovitost
fahl adj. bedan, izbledeo, pepe-
ljast, bezbojan
fanden (nach etwas) tra:liti,
tragati
Fahndung die, -, -en traganje,
tra:lenje
Fahne die, -, -n zastava, barjak,
zastavica
fahnenfliichtig adj. dezerterski;
(fig.) neveran
Fahnrich der, -s, -e zastavnik
fahrbar adj. prolazan, prohodan
Fabre die, -, -n (Fahrboot das)
skela
fahren
fahren· (u, a, pam. s. i h.) voziti
(se); povesti, voziti koga; proci
Fahrer der, -s,- vozac
fahrig adj. nekontrolisan, nagao
~en, prevrtljiv
fahrlassig adj. nemaran, nepa-
zljiv, nehatan
Fahrlassigkeit die, -, -en nemar,
nehat, lakoumnost
Fahrschiff das, -(e)s, -e trajekt
Fahrstuhl der, -s, ··-e lift
Fahrt die, -, -en voznja; put, pu-
tovanje;
Fahrte die, -, -n trag
Faktum das, -s, -en (- ta) fakat,
cinjenica
Faktur die, -, -en (Faktura die)
faktura, racun
Fakultiit die, -, -en fakultet
fakultativ ( =wahlfrei) adj. fakul-
tativan, neobavezan
Falke der, -, -n soko
Fall der, -s, ··-e pad; dogadaj, slu-
~j, zgoda; padez
fallen (fiel, gefallen, porn. s.) pas-
ti; zapasti, pripasti, spadati,
pripadati; spustiti se; opasti;
propasti, (fig.) posrnuti (mo-
ralno); poginuti
fallen oboriti, poseci; (fig.) sru~iti
eine Entscheidung - odluciti,
doneti odluku; ein Urteil
izreci presudu, presuditi;
133 falzenf
fallen Ilassen• (ie, a) ispustiti, os-
taviti, napustiti, odustati ad
eega
fallig adj. dospeo (za plaeanje,
~enje), plativ, koji prispeva
u odredeno vreme
falls konj. aka, u slu~ju da
Fall-schirm der, -s, -e padobran;
fallsiichtig adj. epilepti~r
falsch adj. la:lan; neta~n, pogre-
~an; neispravan; neiskren; pa-
tvoren, ve~tacki
falschen falsificirati
Falscher der, -s, - falsifikator
Falschheit die, -, -en la:lnost, ne-
tacnost, neiskrenost, dvoli-
cnost; pogre~nost; patvorenost
falschlich adv. la:lno, pogrclno,
krivo
Falte die, -, -n bora, nabor;
preklop
falten naborati, nab(i)rati, preklo-
piti, saviti u nabore, slo:liti (na
preklop)
Falter, der, -s leptir
faltig adj. naboran, nabran
•.. faltig (u slo:l) I viel - mnogo-
struk
Falz der, -es, -e Zleb, urez; pre-
lorn, preklop, prevoj
falzen saviti, previti, preklopiti
(papir); uflebiti, urezati, slo:liti
(na preklop)
familiar
familiar adj. porodicni, familija-
ran (i fig.); iskren, poverljiv,
prijateljski
Familie [li] die, -, -n porodica, fa-
milija
Familienname der, -ns, -n porodi-
cno ime, prezime
famos adj. (razg.) famozan, kra-
san, velieanstven
fanatisch adj. fanatiean
Fang der, -s, ··-e lovljenje, lov;
plen; kljova, eeljust (gra-
bljivica);
Fangeisen das, -s, - koplje za ubi-
janje divljaci, zamka
fangen • (i, a) hvatati; loviti; uhva-
titi, ~eepati; (fig.) sabrati se,
pribrati se; sich - uhvatiti se,
biti zaustavljen I Fauer - ra-
zgoreti se; (fig.) odu~eviti se,
zaljubiti se
Finger der, -s, - (obicno u sloz.)
lovac, naprava za lov
Farbe die, -, -n boja
farbecht adj. postojane boje, ~to
ne pu~ta boju
farben bojiti
iu"big adj. u boji, raznobojan,
~rolik
farblos adj. bezbojan; (fig.) bled,
monoton, bezizrafujan
Farblosigkeit die, - bezbojnost
Farbstift der, -( e)s, -e drvena
bojica
Farn der, -s, -e (-kraut das)
paprat
Fasan der, -s, -e fazan
134 Fassungskraft
Fasching der, -s, -e karneval, po-
klade
# Faschismus der,- f~izam
Faschist der, -en, -en fa~ist
faschistisch adj. fa~isticki
Faselei die, -, -en brbljanje, bun-
canje, naklapanje; ludorija, be-
smislica
faselig adj. budalast, nepro-
m~ljen
faseln (razg.) brbljati, bulazniti,
buncati, trabunjati; brbljati
Faser die, -, -n konCi~, vlakno (u
tkivu ), nit. Zilica
faserig adj. vlaknast, Zilieast,
koneast
Fa8 das, - sses, " - sser bure;
(razg.) debeljko
fa6bar (faBlich) adj. shvatljiv, ra-
zumljiv, pojmljiv
Fa8binder der, -s,- ba~ar
fassen uhvatiti, hvatati, zgrabiti,
uzeti, dohvatiti, dograbiti, spo-
pasti, ~pati, shvatiti; uokviri-
ti, okovati, optoeiti; sich -
pribrati se, umiriti se primiriti
se, savladati se I enine Vorsatz
- preduzeti ~to, latiti se eega
Fassung die, -, -en okivanje, opto-
eavanje; okvir; grlo; nacin pri-
kazivanja (shvatanja, izlaga-
nja), verzija, forma; oblik,
savladavanje, prisebnost (du-
ha) I auj3er - izvan sebe
Fassungskraft die, -, "-e sposo-
bnost shvatanja, moe razu-
mevanja
fassungslos
fassungslos adj. zaprepa~ten, van
sebe, zbunjen
fast adv. otprilike, ne sasvim, go-
tovo, skoro, zamalo, jedva
fasten postiti
Fast-nacht die, - pokladna no~,
poklade; -tag der, -s, -e posni
. dani, dan pasta
fatal adj. fatalan, koban
fauchen frkati, dahtati
faul adj. truo, gnjio; lenj; iskva-
ren, rdav, kvaran, sumnjiv
Faule die, - trulez
faulen trunuti, (po)kvariti se
faulenzen leneariti, dangubiti,
plandovati
Faulenzer der, -s, -len~tina, nera-
dnik, danguba;
Faulheit die, -, -n lenjost; doko-
nost; tromost
Faulnis die, - truljenje, trulez,
raspadanje; (fig.) moralno ras-
padanje
Faulpelz der, -s, -e (fig. razg.) le-
njivac, lemtina, danguba
Faust die, -, ··-e ~' pesnica, auf
eigene - handeln raditi na
svoju ruku
Favorit der, -en, -en favorit, ~tiee­
nik, ljubimac; sportski favorit
Faxen die, (pl.) (razg.) ludorije,
lakrdija, kreveljenja, grimase
fechten • ( o, o) maeevati se, boriti
se
135 Fehler
Feder die, -, -n pero, perce; opru-
ga I Fall - nalivpero; Spiral
- spiralna opruga; eine spir-
tzige - Fahren pisati ~tro
(zajedljivo)
Feder-ball der, -(e)s, "-e loptica za
badminton; - balispiel das, -s,
-e badminton;
federftihrend adj. merodavan,
odgovoran
Federgewicht das, -es, -e pero ka-
tegorija (u boksu)
federiecht adj. lagan kao pero
fedem biti elastiean (gibak), sich
- gubiti perje, mitariti se
Fee die, -, -n vila, earobnica
feenhaft adj. vilinski, earoban
Fegefeuer das, -s, - Cistil~te
fegen mesti, cistiti (metlom)
Feger der, -s, -(razg.) metla; (fig.)
kico~, ficfiric; drska djevojka
Fehde die, -, -n rasprava, svada,
nesloga, razmirica, neprija-
teljstvo
Fehl der, -s~ -e gr~ka, mana (sa-
mo u izrazima) I ohne - i kein
- bez gr~ke (mane)
fehlbar adj. (region.) kriv (za
prestup)
Fehlbetrag der, -s, "-e manjak,
gubitak (u trgovini)
fehlen (an. dat.) izostati, biti od-
sutan, nedostajati; ciniti krivo,
pogr~iti, zgr~iti;
Fehler der, -s,- gr~ka, pogr~ka,
nedostatak, mana, slabost
 fehler-frei 136 Fell Felleisen 137 Festsetzung

fehler-frei (-los) adj. bez gre~ke, Feigling der, -s, -e pla~ljivac, stra- Felleisen das, -s, - putna torba, Fessel die, -, -n uze, Ianac (pl.)
bez mane (slabosti) ~ljivac, kukavica naprtnja~, ranac okovi, verige
fehlerhaft adj. pogre~an, manj- ...Ceil adj. na (za) prodaju Fels der, -ens, -en kamen, hrid, Fessel die, -, -n nozni zglob; zgla-
kav, pun gre~aka, nepravilan feillbielten• (o, o) (=feilhalten) stena, litica vak nad konjskim kopitom
Fehlgeburt die, -, -en poba~j nuditi (davati) na prodaju felsenfest adj. fust kao stena, ne- fesseln vezati, sputati, okovati;
fehll gehen• (ging fehl, fehigegan- Feile die, -, -n turpija pokolebljiv privuci, zaneti
gen, porn. s.) po~i pogre~nim feilen turpijati, {fig.) doterivati, felsig adj. stenovit, kamenit, fesselnd ppr. i adj. privla~n, pri-
putem, zabasati; (fig.) zabludi- popravljati kr~evit mamljiv, zanimljiv
ti, pogi:e~iti feilschen cenkati se, pogadati se Fenster das, -s, -, prozor fest adj. i adv. evrst, jak, stalan,
Fehl-griff der, -s, -e proma~aj, po- fein adj. fin, neZ8n, ugladen; sitan; Ferien die, (pl.) praznici, ~kolski tvrd; jako, fusto
. gr~ka, oma~ka; pogre~na me~ bri.Zljiv (rad) raspust, ferije · Fest das, -en, -e praznik,
ra (izbor); - schlag der, -s, ··-e feind adj. (samo predikativno) ne- Ferkel das, -s, - prase sve~nost
prom~en udarac; (fig.) neus- prijateljski, nesklon, protivan fem(e) adj. i adv. dalek, udaljen; fes lhalten• (ie, a) evrsto drZ8ti,
peh, prom~aj Feind der, -(e)s, -e neprijatelj daleko biti fust; uhvatiti I sich - (an
fehllschlagen• (u, a) proma~iti feindlich adj. neprijateljski, pro- Ferne die, -, -n daljina, udaljenost etwas) drZ8ti se
(udarac), pogre~no udariti; ne tivnicki femerhin adv. nadalje, ubuduce
uspeti Feindschaft die, -, -en neprija- Fern-gesprach das, -, -e telefonski festigen ufustiti
feien cinima za~tititi (od bolesti), teljstvo razgovori; - glas das, -es, ··-er Festigkeit die, -, evrsto~, evrsti-
vra~njem uciniti neranjivim feindselig adj. neprijateljstvo durbin; - rohr das, -s, ·-e dur- na, trajnost
Feier die, -, -n sve~nost proslava, feinfiihlig adj. osecajan, nezan, bin; - schreiber der, -s, - tele- Festland das, -(e)s, ··-er kopno
slava, praznik, svetkovina .istan~n printer; - schen das, -s televi- fest llegen utvrditi; odrediti (rok);
Feierabend der, -s, - prestanak Feinheit die, -, -en finota, nje- zija; - seher der, -s, - (- se- obavezati se; usidriti se
(zavr~etak) rada; kraj znost, ose~jnost, istan~nost, hgerat das) televizor festlich adj. sve~n; praznicni
feierlich sve~n lepota, otmenost, ugladenost; fernsichtig adj. ( =weitsichtig
Festlickeit die, -, -en sve~nost,
Feierlichkeit die, -, -en sve~nost; pomnost, briZijivost (u radu) (dalekovid(an)
proslava, slava Fein-kost die, delikates; - schme- Fernsichtigkeit die, - dalekovi- slava, proslava
feiem (porn. h. i s.) slaviti; pra- ker der, -s, - sladokusac, dost Festnahme die, -, -n hap~enje
znovati, ne raditi gurman Fernsprecher der, -s,- telefon festlnehmen" (nahm fest, festge-
Feiertag der, -(e)s, -e praznik feinsinnig adj. profinjen, istan~n, Ferse die,-, -n peta (na nozi) nomen) uhapsiti, uhvatiti
istan~nih ose~nja; tanan, fi- fertig adj. gotov, spreman
feig(e) adj. str~ljiv, boj8Zijiv, ku- fertig Ibringen• (brachte fertig, Festrede die, -, -n sve~ni govor
kavicki, malodu~n no oblikovan
fertiggebracht) d<JVcliti n~to fest Isetzen utvrditi, odrediti, us-
Feige die, -, -n smokva feist adj. debeo, gojazan, utovljen
fertigen izmiti, zgotoviti, izraditi tanoviti; zatvoriti, uhapsiti;
Feigenblatt das, -(e)s, --er smo- feisten gojiti, toviti Fertigkeit die, -, -en spretnost, sich - ustaliti se, zadrZ8ti se,
kvin list Feld das, -(e)s, -er polje, njiva, um~nost, ve~tina uhvatiti se
Feigheit die, - stra§ljivost, pla§lji- ravnica; boj~te, front fesch adj. doteran, elegantan, Festsetzung die, -, -en odrediva-
vost, kukavicluk, malodu~nost Fell das, -s, -e krzno; ( razg.) k<>Za zgodan nje, ustanovljavanje
fest Istehen
fest Istehen• (stand fest, festges-
teben, porn. h. i s.) evrsto sta-
jati, biti utvrden
fest Istellen utvrditi, ustanoviti,
konstatovati
Feststellung die, -, -en utvrdiva-
nje, odredivanje; tvrdnja,
primedba
Festtag der, -s, -e praznik, svetani
dan
Festung die, -, -en tvrdava, utvr- Feuer-stein der, -s, -e kremen;
denje
Festzug der, -s, --e svetana po-
vorka
fett adj. mastan, ugojen, debeo;
jak, unosan
Fett das, -(e )s, -e mast, salo
fettig adj. mastan
fettleibig adj. ugojen, gojazan,
debeo
Fettleibigkeit die, -, ugojenost,
debljina
Fettsucht die, - nezdravo (pre- fieberhaft adj. grozni~v
komemo) debljanje
Fetzen der, -s,- krpa
feucht adj. vlafan, navlafen
feuchten ovlafiti
Feuchtigkeit die, - (Feuchte die)
vlaga
feudal adj. feudalan, vlastelinski;
otmen
Feudalismus der,- feudalizam
Feuer das, -s, - vatra, oganj, po- finden· (a, u) naa, nalaziti, otkriti,
Zar, Z3r; paljba I - fangen za-
paliti se, odu~eviti se; - geben
pucati, opaliti
138 findig
feuerbestiindig adj. vatrostalan,
nezapaljiv
.. Feuer-bestattung die, -, -n spalji-
vanje mrtvaca; - eifer der, -s
odukvljenje, velika revnost
feuerfest adj. nesagoriv, va-
trostalan
feuergefahrlich adj. upaljiv, zapa-
ljiv
feuem loZiti; (o )paliti; pucati
-wehr die, - vatrogasna slu-
zba, vatrogasci; - werk das, -s,
-e vatromet; - zeug das, -s, -e
upalja~
feurig adj. farea, vatren, plamte-
fi; (fig.) strastven, tempera-
mentan, zestok
Fibel die, -, -n p<Xetnica, bukvar;
. ko¢3
Fichte die, -, -n omorika
Fieber das, -s, - groznica
fiebem imati groznicu
Film der, -s, -e film
filmen snimati (film); igrati u
filmu
Filz der, -es, -e filz
Filzschreiber der, -s- flomaster
Finanz die , -, -en finansije
Findelkind das, -(e )s, -er nabore,
nahod
ustanoviti; sich - snaa se,
pronafi sebe
findig adj. dosetljiv, promucuran
Findigkeit
Findigkeit die, - dosetljivost, sna-
laZljivost
Finger der, -s, :- prst (na ruci)
fingem pipati, dirati prstima
I
Fink der, -en, -en zeba
finster adj. taman, mra~n,
tmuran
Finsternis die, -, -sse pomr~ina,
tama
Firlefanz der, -es, -e (razg.) la-
krdija(~tvo), tri~rija, ludorije;
detinjarija
Firma die,-, -men (krat. Fa) fir-
ma, trgova~ kuea
Fimis der, -sses, -sse, gled
First der, -es, -e (die) vrh, glavica
(kure, brda)
Fisch der, -es, -e riba
Fischbein das, -s, -e riblja kost
fischen pecati, ribariti
Fischer der, -s, - ribar
Fischerei die, -, -en ribartvo, lov
Fistel die, - ar
Fittlich der, -s, -e (poet.) krilo,
okrilje, ~tita
fiX adj. evrst, stalan, nepromije-
njen, odreden; (razg.) brz
fiXieren odrediti, uMstiti; fiksira-
ti, nepomi~no gledati
tlach adj. plitak (fig.) pljosnat,
ravan
FHiche die, -, -n povr~ina, ravnina
Flachland das, -(e )s, ··-er ravnica
Flachs der, -es Ian
tlackem plamteti, buktati,
treperiti
139 F1eckfieber
Fladen der, -s, - lepinja, poga~
Flagge die, -, -n zastava (brodska)
Flak die, - protivavionski top (Fii-
eger-, Flugzeug-abwehrkano-
ne die)
Flamme die, -, -n plamen
tlammen plamteti, goreti; po-
drbtavati
Flanke die, -, -n strana, bok,
slabina
ftankieren napasti s boka, ~titi
bok; stati na ~iju stranu
Flasche die, -, -n boca, fl~
Oattem lepr~ti, treperiti
tlau adj. i adv. mlitav, malaksao,
iznemogao, labav, odstajao,
ustajao, bljutav
Flauheit die, -, -en (Flaue die)
malaksalost, mlitavost, laba-
vost; slaba proda
Flaum der, -s, -e pahuljica, paper-
je, salo, potrbu~ina (svinje)
Oaumig adj. pahuljast, mekan,
paperjast
Flechte die, -, -n pletenica, kika,
per~in; li~j
Oechten" (a, o) plesti; (u)plesti se
Flechtwerk das, -s, -e plot od pru-
ea; pleteni predmet .
Fleck der, -s, -e (odredeno) mes-
to, manja povr~ina; mrlja, pe-
ga; zakrpa
Oecken umrljati, (u )prljati,
uprskati
Fleckfieber das, -s, pegavi titus,
pegavac
 fleckig
fleckig adj. zaprljan, umrljan;
pegav
Fledermaus die, -, -en slepi mi~,
~i~mi~ ·.
Flegel der, -s, - mlatilo, bat;
( razg.) klipan, neotesanac
flegelhaft adj. neotesan
prost(acki), grub
Flegeljahre die (pl.) mladalacko
doba, nesta~no doba
ftehen (urn) moliti (za), · pr~
klinjati
ftehentlich adj. usrdan; svojski
Fleisch das, -es meso
Fleischer der, -s, mesar
Fleischerei die, -, -en kasapnica
Fleischfresser der, -s,- mesoZder
fteischig adj. mesnat
Fleischwaren die, (pl.) mesni pro-
izvodi, kobasice
Flei6 der, -es marljivost, vredn~
ftei8ig adj.Jl!~r]iv, vredan
ftennen ( razg.) ridati, plakati '· ·· ··
fletschen keziti (zube); reZ8ti
flicken krpiti, pokrpiti,: popraViti,
zakrpiti
Flieder der,· -s, -jorgovan .. , ·:
Fliege die, -, -n muva ., ,_. . ,
fliegen" (o, o, porn. ·s.) Ieteti,_ po-
Ieteti
fliegend ppr·..i adj. tete~; prola-
zan; ubrzan (puis); nagao
Flieger der, -s, - Ietac, avijatiear,
pilot
fliehen • (o, o, porn. s.) pobe~i, be-
Zati; (porn. h.) izbegavati
Fliekraft die, - centrifugalna sila
140 flu chen
Fliese die, -, -n zidna (podna)
ploeica
..ftie.Ben• (o, o, porn. s.) te~i, proti-
cati, curiti
Flie8papier das, -es, -e upijac, pa-
· pir za upijanje
Flimmer der, -s, - treperenje sve-
. tla; treperavo svetlo, prividan
sjaj
flimmem."treperiti, svetlucati; sija-
. ti, ·blj~tati
flink adj. okretan, spretan, ve~t,
brZ
Flinkheit. die, · - brzina, v~tina,
okretnost, spretnost
Flinte die, -, -en pu~ka
Flitter der, -, - drangulije, nakit;
18Zan sjaj
Flocke. die, -, -n pahuljica
Floh der, -s, ··-e crna traka, flor;
Flo8 das, -es~ --e splav
Flosse die, -, -n peraja
fto8en splavariti
FliS8er der, -s, - splavar
Flote die, -, -n frula, flauta
ftoten svirati frulu (flautu)
zviZdati
ftott adj. okretan, pokretan, spre-
tan; veseo, bezbriZan,
lakouman
Flotte die, -, -n flota, brodovlje,
mornarica; tecnost (za obradu
tekstila)
Floch der, -es, -e kletva, prokli-
njanje, prokletstvo
Buchen kleti, proklinjati, grditi,
psovati
Flucht
Flucht die, -, -en bekstvo, beza-
nje, beg
fliichten pobe~i, spasti se begom,
skloniti se
fliichtig adj. koji bezi, brz, Ietimi-
ean, povr~an; na brzu ruku;
prolazan, kratkotrajan
Fliichtigkeit die, -, -en brzina;
pomnost, nemarnost, neta-
cnost; nestalnost
Fliichtling der, -s, -e begunac,
izbeglica
Flng der, ~--e--letrletenje-· ·
Flugblatt der, -s,- krilo (ptice, ku-
re); vrsta klavira
tliigge adj. poodrastao, poletan I
- werden dobiti krila, osa-
mostaliti se
Flug-hafen der, -s, aerodrom; --
platz der, -es, .. _e uzleti~te,
aerodrom
flogs adv. u Ietu; odmah, smesta,
brzo, zurno
Flur1 der, -s, -e predvorje, hodnik,
trem, odmori~te
Flur2 die, -, -en poljana, Iedina
FluB der, - sses, .. -sse reka, tok;
strujanje
flu8ab(warts) adv. niz reku,
nizvodno
Flu8arm der, -es, -e rukavac
flu8aufwarts) adv. uz reku,
uzvodno
fliissig adj. tekuci, tecan
Fliissigkeit die, -, -en tecnost
141 folgsam
fliistern ~ptati, ~aputati
Flut die,-, -n plima, potop, (i fig.)
bujica
fluten te~i strujati, talasati se
Fohlen das, -s, - (=Fullen das)
zdrebe
fohlen ozdrebiti
Fohn der, -s, -e topli planinski ve-
tar; aparat za su~enje kose
Fohre die, -, -n bar
Folge die, -, -n posledica, rezultat,
sled; red, niz, ishod
folgen (porn. s. i h. dat.) slediti, i~i
za kim, (pro)izlaziti; (po)slu~a­
ti, I jemandem - slu~ti (sledi-
ti) koga
folgend adj. naredni, slede~i, idu~i
folgender-mafien, (weise) adv.
ovako, kako sledi, na ovaj (taj)
nacin
folgenlos adj. bez posledica
folgen-recht (-richtig) adj. dosle-
dan, sledstven, konsekventan
folgenschwer adj. sa t~kim posle-
dicama, koban, sudbonosan
folgern (aus etwas) zakljuciti, lo-
giCki izvesti
Folgerung die, -, -en zakljuCak
Folgesatz der, -es, .. -e (=Konse-
kutivsatz der) posledicna
rerenica
folgewidrig adj. nedosledan, ne-
logiean
folglich adj. dakle, prema tome,
sledstveno
folgsam adj. posfu~an
Folgsamkeit 142 fort Ibilden Fortbildung 143 Frage-satz

Folgsamkeit die, - poslusnost Formenlehre die, -, -n morfologi- Fortbildung die, -, -en dalje obra- fortlschaffen ukloniti, preneti (na
Folter die, -, -n sprava za muCe- ja, nauka o oblicima (u grama- zovanje, usavrsavanje, izgra- drugo mjesto)
nje; murenje . . tici, prirodnim naukama) divanje fort Ischleppen odvuCi
Folterkammer die, -, - muciliste formieren oblikovati, formirati, fortlbringen• (brachte for, for- fortlschreiten• (schritt fort, for-
foltem muciti obrazovati tgebracht) odneti, ukloniti, ot- tgeschritten, porn. s.) napre-
Folterung die, -, -en murenje formgerecht adj. ispravan, pro- premiti, oddati u Zivotu, ot- dovati, ici napred I - d napre-
Fonder -(e)s, -e aparat za susenje pisan hraniti; sich (mit, durch etwas) dan, poodmakao, uzna-
kose, fen rormlich adj. i adv. formalan, us- - izddavati se predovao
taljen (po formi); ustogljen; Fortdauer die, - trajanje; pro- Fortschritt der, -(e)s, -e napredak
foppen zadirkivati, ~egaCiti se, iz- duZ3vanje fortschrittlich adj. napredan, na-
doslovan; formalno
rugivati se formlos adj. bez oblika; (fig.) fort Idauem trajati (dalje), ostati, prednjacki
Forderband das, -(e)s, --er preno- neotesan ustrajati fortlsetzen (fig.) ukloniti, staviti
sna (pokretna) traka forsch adj. (razg.) sn8Zan, jak, Fortgang der, -s, --e odlazak; nas- na stranu; nastaviti, nastavljati,
rorderlich adj. koristan; probita- odluean tavak; uspeh, napredak, ra- produZiti
ean, povoljan forschen (nach etwas) istrafivati, zvoj; tok Fortsetzung die, -, -en nastavak,
ispitiVati; tragati fortlgehen• (ging fort, fortgegan- produzenje
fordem trafiti, zahtevati; pozvati; gen, porn. s.) nastaviti, produ- fortlwahren trajati dalje, potraja-
izazvati Forscher der, -s, istraiiVac, is-
pitiVac Ziti, otici (dalje ), udaljiti se ti, dalje postojati
rordem unaprediti, ubrzati, pos- forthin adv. odsada, ubuduee, fortwahrend adv. neprestano,
pesiti, potpomoci, podrtati; Forschung die, -, -en istraiivanje, nadalje stalno, bez prestanka, nepreki-
kopati, vaditi (rudu) ispitiVanje Fortkommen das, -s napredova- dno,uvek
Forst der, -es, -e suma nje,napredak, uspeh Foto1 das, -s, -s (krat. za Fotogra-
Forderung die, -, -en zahtev, tra-
zenje; rarun, izazov Forstamt der, -es, ··-er sumska fortlkommen• {a, o, pam. s.) oti- fie i Photographie) fotografija,
Forderung die, -, -en unaprediva- uprava, sumarija ci, ici dalje; uspevati, napre- fotografski snimak
nje, ubrzavanje, pospesivanje, Forster der, -s,- sumar dovati Fotografie die, -, -en fotografija;
poddavanje fotografska slika (snimak)
fort adv. dalje, napred I - und - fortllaufen• (ie, au, porn. s.) po-
Forelle die, -, -n pastrmka fotografieren fotografisati
neprestano, neprekidno; beci; dalje teci, protezati se 1
Form die, -, -en obli, forma; Fracht die, -e, -en tovar, teret; ot-
mit ihm vans njim; und so - - d neprekidno, kontinuirano
izgled; nacin, obrazac; kalup prema robe; vozarina
(krat. usf.) i taka dalje fortlpflanzen (sich) mnoziti (se), Frachtbref der, -s, -e tovarni list,
formal adj. formalan razvijati (se), siriti (se)
fortab (fortan) adv. odsada, otpremni list
Formel die, -, -n formula, obrazac
ubuduee Fortpflanzung die,-, -en rasplod; Frage-bogen der, -s, --upitnik,
formelhaft adj. po obrascima, 53-
fort Ibewegen (sich) pomaknuti sirenje, prenooenje obrazac s pitanjima; - fliiwort
blonski
Connell adj. formalan, forme radi, se, (po)krenuti (se), premestiti fort Iriiumen ukloniti, skloniti, das, -es, --er upitna zamjenica
izricit (se) odstraniti fragen (nach, dat.) pitati
Frage-satz der, -es, --e upitna re-
formen oblikovati; stvarati, fort Ibilden dalje, usavrsiti; razvi- Fortsatz der, -(e)s, --e produ:Ze-
obrazovati nje; produzetak, nastavak renica; - stellung die, -, -en
ti, unapredivati
fraglich
pitanje, postavljanje pitanje;
- zeichen das, -s, - upitnik
fraglich adj. sporan, nesiguran,
sumnjiv, nejasan; doticni
fraglos adj. nesumnjiv, neosporan
Fraktur die, -, -en fraktura, pre-
lorn kosti; fraktura, tzv. gotica
(nemacko pismo)
frank adj. slobodan, otvoren I -
und frei otvoren(o), iskren(o)
frenkieren frankirati, platiti po-
~tarinu
Franse die, -, -n resa
fransig adj. resast, s resama,
otrcan
Franzbranntwein der, -s, -e, fran-
cuska rakija (sredstvo za
masa:Zu)
Franziskaner der, -s, - franjevac
frappant adj. frapantan, napadan,
neobiean, cudan
Frase die, -, -en (Frasmaschine
die) glodalica
Fra8 der, -es, -e hrana (prezrivo),
lo~e jelo; zivotinjska hrana
Fratz der, -es, -e (region) nevaspi-·
tano dete, deri~te
Fratze die, -, -n iscereno (izobliee-
no) lice, grimasa; ludorija
fratzenhaft adj. isceren, iskrivljen,
nagrden, sme~an
Frau die, -, -en zena, gospoda,
supruga
frauenhaft adj. zenstven
Fraulein das, -s,- gospodica
144 freikarte
frech adj. drzak, bezobrazan,
prkosan, bestidan, ciniean
#
Frechheit die, - smelost, drskost,
bezobrazluk, bestidnost
frei adj. slobodan, nevezan, neza-
visan, prostodu~an, otvoren
Freibeuter der, -s, - gusar, pirat
Freidenker der, -s, - slobodni
mislilac
Freie das, -n (slobodna) priroda,
otvoren prostor
freien prositi (devojku)
Fteier der, -s, - prosac
Freifrau die, -, -en baronica
Freigabe die, -, -n oslobodenje,
pu~tanje na slobodu; davanje
slobode, odstupanje
frei Igeben• (a, e) osloboditi, dati
slobodu; dopustiti, dati
freigebig adj. darezljiv, izda~an,
podatljiv, ~tedar
Freigebikeit die, -, dare:lljivost,
izda~nost; podatnost
freigeistig adj. slobodouman
Freiheit die, -, -en sloboda; neza-
visnost; smelost
freiheitsliebend adj. slobo-
doljubiv
Freiheitsstrafe die, -, -n li~enje
slobode, zatvor
Freiherr der, -n, -en baron, pte-
mit
freiherzig adj. prostodu~an, is-
kren
freikarte die, -n, -n besplatna
ulaznica
frei Ikommen
frei Ikommen (a, o, porn. s.) oslo-
boditi se
Freikorperkultur die, -, -en
(FKK) nudizam
frei Ilassen• (lieB frei, freigelas-
sen) osloboditi, pustiti na
slobodu
freilich adv. dakako, dabome,
svakako, istina
Freilichtbiihne die, -, -n pozorni-
ca pod vedrim nebom
frei Imachen frankirati, platiti
po~tarinu sich - osloboditi se
(obaveze, radne duznosti)
Freimut der, -(e)s, iskrenost,
srdacnost, prostodu~nost
freimiitig adj. prostodu~an, otvo-
ren, iskren
Freischar die, -, -en dobrovoljac-
ka eeta
Freischiitz (e) der, -(e)n, -(e)n
earobni strelac
Freisinn der, -s slobodumlje
freisinnig adj. slobodouman
frei Isprechen• (a, o) re§iti, oslo-
boditi krivice (optuzbe);
Freisprechung die, -, -en oslobo-
denje od optuzbe; progla~enje
~egrta za kalfu
Freistaat der, -(e)s, -en republika
frei lstehen• (stand frei, freiges-
tanden) stajati na raspolaga-
nju, biti dopu~teno
frei Istellen prepustiti, pustiti na
volju; biti dozvoljen
Freitag der, -s, -e petak
145 freuen
Freitod der, -(e)s, (=Selbstmord
der), samoubistvo
freiwillig adj. dobrovoljan
Freiwillgkeit die, slobodna volja,
dobrovoljnost
Freizeit die, - slobodno vreme
fremd adj. tud, stran; neobiean
fremdartig adj. neobiean, drukci-
ji, stran
Fremde der, (die) -n, -n stranac,
(strankinja)
Fremde die, - tudina, strana zem-
lja, tudi svet
Fremdenfiihrer der, -s, - vodic
stranaca (za strance)
fremdlandisch asj. tudinski, stran,
inostrani
Fremdling der, -s, -e stranac, do-
~jak
fremdsprachlich adj. na stranom
jeziku
Fremdwort das, -(e)s, --er strana
rec, tudica
Fresse die, -, -n nju~ka
fressen· (a, e) zdrati
Fresser der, -s, - prozdrljivac, zde-
ronja, izjelica
Fresserei die, -, -en zderanje,
obilno ~renje, prekomerno
go~renje
Freude die, -, -n radost, veselje
freude(n)-leer (-los) adj. bez ra-
dosti, tu:Zan, neveseo
freudig adj. veseo, radostan
Freudigkeit die, -, veselje, radost
freuen (sich) radovati (se), vese-
liti (se)
Freund
Freund der, -(e)s, -e (Freundin
die, -, -nen) prijatelj, prija-
teljica
freundlich adj. prijateljski, prija-
tan, ljubazan
Freundlickeit die, -, -en ljuba-
znost, prijatnost
Freundschaft die, -, -en prijatelj-
stvo
freundschaftlich adj. prijateljski,
drugarski
Frevel der, -s zlocin, greh, prestup
frevelhaft (frevlerisch) adj. zloci-
nacki, gre~an, opak
Freveltat die, -, -en zlocin, zlodelo
Frevler der, -s, - zlikovac, zloci-
nac, prestupnik
Friede(n) der, -(n)s, - mir, pokoj
friedfertig adj. miroljubiv, po-
mirljiv
Friedhof der, -s, ··-e groblje
friedliebend adj. miroljubiv, po-
mirljiv, dobrocudan
fried-sam (-selig) adj. miroljubiv;
krotak
frieren· (o, o, porn. h. is.) mrznu-
ti (se), smrzavati (se), zepsti
frisch adj. svez, hladan; cia,
odmoran, zivahan, okretan
Frische die, - svezina, hladnota;
zivahnost, cilost
Friscling der, -s, -e divlje prase,
vepar
Friseur [friz:r] der, -s, -e frizer
frisieren frizirati
Frist die, -, -en vreme, rok
146 friih
fristen odrediti (odloziti, produzi-
ti) rok I sein Leben (miihsam)
- tavoriti, kuburiti, zivotariti
fristlos adj. bez roka, smesta,
neodlozno
frob adj. veseo, zadovoljan, ra-
dostan
frohlich adj. veseo, radostan
Frohlickeit die, -, -en veselje,
radost
frohsinnig adj. veseo, raspolozen
fromm adj. pobo:Zan; krotak,
smeran
Frommigkeit die, -, -en pobo-
znost
Fron die, -, -en kuluk
Fronarbeit die, -, -en kuluk,
rabota
fronen kuluciti, robovati
fronen sluziti
Front die, -, -en front; procelje
Frosch der, -es, ··-e :Zaba
Frost der, -s, ··-e mraz; zima, jeza
frostig adj. hladan, !eden
Frucht die, -, ··-e plod, rod; Ietina,
vore; uspeh
fruchtbar adj. plodan, rodan,
plodonosan
Fruchtbarkeit die, -, plodnost
fruchtbringend adj. plodonosan
fruchtlos adj. neplodan, jalov
Fruchtlosigkeit die, -, - neplod-
nost
fruchttragend adj. plodonosan,
plodan
friih adj. i adv. rano, prerano
Fruhe
Fruhe die, - zora, jutro I in aller
- uranu zoru
fruher (komp. od fri.ih) adj. i adv.
raniji, nekada~nji; nekada, ra-
nije, jednom
Fruhjahr das -s, -e prolece
Friihling der, -s, -e prolece
fruhmorgens adv. rano ujutro, u
ranu zoru
fruhreif adj. rano sazreo; starmali
Fruhstuck das, -s, -e dorucak
fruhstucken doruckovati
fruhzeitig adj. rani, jutarnji
Fuchs der, -s, ··-e (Fuchsin die, -,
-nen) lisac (lisica) lija; pre-
prederijak
fuchsteufelswild (razg.) adj. be-
san, pomahnitao, razjaren
fugen sastaviti, spojiti, uzljebiti
fugen sastaviti, sklopiti, sloziti; de-
siti se I sich - pokoriti se, pri-
lagoditi se, povinovati se
fiigsam adj. prilagodljiv; povo-
dljiv, poslu~an
Fugsamkeit die, - pokornost, pri-
lagodljivost, povodljivost, po-
slu~nost
Fugung die, -, -en sklapanje, sla-
ganje, povezivanje; udes, slu-
eaj
fiihlbar adj. osetljiv, opipljiv
fiihlen osetati, osetiti, (o)pipati
Fuhler der, -s, - pipak
Fuhre die, -, -n voz, kola, tovar
fiihren voditi; voziti, upravljati
147 funkeln
Fuhrer der, -s, - voda; vodic,
upravljac
Fulle die, - obilje, mno~tvo I in
Hiille und - u izobilju
fiillen napuniti, puniti; naliti, na-
tociti, nadevati
Fiillen oas, -s, - punjenje, nadeva-
nje; Zdrebe
Fiiller der, -s, - (Fullfeder die, -, -
n) nalivpero
Fiillung die, -, -en punjenje,
umetak
Fund der, -(e)s, -e nalaz
Fundmanet das, -( e )s, -e funda-
ment, temelj, osnova
Fundgrube das, -, -n rudnik, novo
nalazi~te; riznica
fundieren fundirati, osnovati
fiindig adj. obilan, bogat
fiinf num, pet
Fiinf die, -, -en petica, brojka pet
fiinfeinhalb num. pet i po
fiintfach (fiintfaltig) adj. peto-
struk
fiinthunder num. pet stotina
funfmal adv. pet puta
funftens adv. peto
fiinf-ter (-e, -es) i num. peti, peta,
peto
Funfzehn num. petnaest
Fiinfzigstel das, -s, - pedesetina
fungiren fungirati, vr~iti funkciju.
obavljati duznost
Funk der, -s radio, bezicna telefo-
nija i telegrafija ·
Fiinkchen das, -s, - iskrica
funkeln svetliti, svetlucati, blistati

funkeld
funkeld adj. blistav
funkelnagelneu adj. nov novcat,
potpuno nov
funken bacati iskre; telegrafisati,
javiti radiom
Funke(n) der, -(n) iskra, vamica
Funker der, -s, - radiotelegrafist
fiir prep. (s akuz.) za, po, prema
Fiirbitte die, -, -n molba (za
nekoga)
Fiirbitter der, -s, - zagovornik
Furche die, -, -n brazda, bora
furchen brazdati, praviti brazde
Furcht die, - strah I vor. - od
straha
furchtbar adj. stra~an, strahovit
Furchtbarkeit die, -, -en strahota,
UZas
fiirchten (sich) pla~iti se, bojati se
fiirchterlich adj. str~an, uiasan
furchtlos adj. neustr~iv, odva-
fan; bez straha
Furchtlosigkeit die, - neustra-
~ivost
furchtsam adj. stra~ljiv, pl~ljiv,
bojaZljiv
Furchtsamkeit die, - pl~ljivost,
bojaZljivost
fiirlieb Inehmen• ( nahm filrlieb,
filrliebgenommen) zadovoljiti
se necim
Fiirsorge die, -, -n briga, staranje
Fiirst der, -en, -en (Fiirstin die, -,
-nen) knez (kneginja)
148 Futur
Fiirstentum das, -s, ··-er kneze-
vina
fiirstlich adj. knezevski
Furt die, -, -en gaz, prelaz
Furunkel das, -s, - potkozni cir
ftinvahr adv. zaista, odista
Fiinvort das, -(e )s, ··-er zamenica
(vrsta reci)
Fusel der, -s, -lo~a rakija
fuseln aljkavo (nemamo) raditi,
necitljivo pisati
Fu6 der, -es, ··-e noga, stopalo;
stopa, podnozje I zu - gehen
ici p~ice
Fussel die, -, -n vlakno
fu6en stajati na remu, pocivati,
osnivati se, temeljiti se
Fu6fall der, -s, ··-e padanje pred
noge, klanjanje
fu8f8llig adj. ponizan, klereci
Fu6-ganger der, -s, pe~ak;
-knochel der, -s, - glefanj;
-note die, -, bele~ka napome-
na; - volk das, p~adija;
Futter das, -s stocna hrana, krma;
podstava
Futteral das, -s, -e korice, futrola
fiitternl (futtern) hraniti, nahra-
niti
ftittern2 podstaviti
Fiitterung die, -, -en hranjenje
Futur das, -s, e (Futurum das, -s,
-ra) futur, budure vreme
G 149
G
G, g das, -,- slovo g (ge); g skr. za
Gram
Gabe die, -, -n poklon, dar; sposo-
bnost, obdarenost;
Gabel die, -, -n vilju~ka; vile; ra~Ije
gabel-fOrmig (-ig) adj. raevast,
ra~ljast
Gabelfriihstiick das, -s, -e doru-
eak, lagani podnevni obrok
gabeln nabosti vilju~kom (vila-
ma); sich - raevati se, razdva-
jati se
gackern kokodakati, kvocati
gaffen buljiti, zijati, prodavati
zjale
gahnen zevati; zjapiti; otvoriti se
galant adj. galantan, pun obzira,
predusretljiv
Galanterie die, -n galantnost; uC-
tivost, uljudnost, predusre-
tljivost
Galeere die, -, -n galija
Galerie die, -, -n galerija
Galgen der, -s,- v~ala
Galgen-frist die, -, -en (fig.) vrlo
kratak rok, poslednji rok,
G~nser
Strick der, -S, -e CoVek S koca i
konopca; obe~enjak, lupei
Galle die, -, -n zuc; (fig.) ljutitost
galle(n)bitter adj. gorak kao zuc
(remer)
Galien-blase die, -, -n zucna
kesica
galoppieren juriti u trku, jabati
trkom, galopirati
Galosche die, -, -n kaljaea, kalo~a
gammeln besposliciti, leneariti
Gammler der, -s besposliear, ski-
tnica, neradnik
Gang der, -s, ··-e hod, kretanje,
tok (put); hodnik
gang adv. (samo u izrazu I das ist
- und glibe to je uobieajeno
(obicno)
gangbar adj. prohodan, kojim se
mo:le ici; uobieajen
Gangelband das, -(e )s, --er po-
vodac
gangig adj. prohodan; uobicajen;
vafeci, ~to ima dobru produ
Gans die, -, ··-e guska; (fig. razg.)
glupaea
Giinser(ich) der, -s, -(e) gusan
ganz
ganz adj. 1 citav, potpun, ceo, sav;
celokupan; neo~tecen; 2. adv
sasvim, vrlo potpuno I ganz
und gar sasvim, - und gar
nicht nikako
Ganze der, - (Ganzes das) celina,
celokupnost, celovitost
ganzlich adv. i adj. sasvim, potpu-
no, potpun, celokupan
gar adj. 1. dovoljno pecen (ku-
ban); gotov, izraden; 2. adv.
eak, ba~ I - nich nipo~to; --
nicht ba~ ni~ta; - machen pri-
premiti, zgotoviti
garantieren garantovati, jamciti;
( razg.) obeeati
Garantieschein der, -(e)s, -e ga-
rantni list (za kupljenu robu)
Garbe die, -, -n snap
Garderobe die, -, -n garderoba
Gardine die, -, -n zavesa (pro-
zorska)
garen· (gor, gegoren; garte,
gegart) vreti, uskisnuti; (fig.)
kome~ati se
Gar-koch der, -s, ··-e kuvar, vla-
snik kuhinje; - kiiche die, -, -n
kuhinja
Gar-mittel c,las, -s, - (- stoff der)
kvasac
Gara das, -s, -e konac, nit; preda,
mrefa; (fig.) fantasticna priea,
izm~ljotina I ein - spinnen
(fig.) prieati pricu
garnieren garnirati, ukrasiti;
opremiti (dodacima)
150 Gatte
garstig adj. ruzan, odvratan, ga-
dan, gnusan, odbojan
,.Garten der, -s, ··- vrt, basta
Gartner der, -s, - vrtlar, bastovan
Gartnerei die, -, -en povrtlarstvo,
vrtlarstvo
Garung die, -, -en vrenje, previra-
nje; (fig.) nemir, buna
Gas das, -es, -e plin, gas
Gasse die, -, -n utica, sokak,
prolaz
Gassen-hauer der, -s, - pesma u
modi, ~lager;
Gast der, -es, ··-e gost, posetilac
Gast-arbeiter (Fremdarbeiter)
der, -s, - strani radnik;
gastfrei adj. ( =gastfreundlich)
adj. gostoljubiv
Gast-freundschaft (-freundli-
chkeit die -freiheit die) die, -
gostoljubivost, gostoprimstvo;
- geber der, -s, - domacin,
gostoprimae; ugostitelj; - ha-
us das, -es ··-er ( -hof der) gos-
tionica
gastieren gostovati, nastupiti kao
gost (glumae, pjevac)
gastlich adj. gostoljubiv
Gastlichkeit die, - gostoprimstvo,
gostolju bivost
Gast-mahl das, -s, -e gozba;
- statte die, -, -n restoran;
-wirt der, (e)s, -e ugostitelj
Gatte der, -n, -n muz, suprug I die
- n supruzniei, bracni par
Gatter 151
Gatter das, -s, - resetka, ograda
oct sipki
Gattin die,-, -nen supruga, zena
Gattung die, -, -en vrsta; rod I
- und Art rod i vrsta
Gattungs-begriff der, -(e)s, -e ro-
dni pojam, opsti pojam; - na-
me der, -ns, -n op~ta imenica;
zbirna imeniea
Gau der, -s, -e zupa, kraj, kotar,
srez
Gaukelei die, -, -en opsena, pre-
vara, obmana
gaukeln obmanuti, varati
Gaukler dyr, -s,- varalica
Gaul der, -s, ··-e kljuse, konjina
Gauleiter der, -s, upravitelj okru-
ga
Gaumen der, -s, - nepee (fig.)
ukus (za jelo)
Gauner der, -s, - mangup, varali-
ca, lopov, skitnica
Gaunerei die, -, -en lopovluk, pre-
vara, mangupluk
geartet pp. i adj. takav, takve pri-
rode I anders - drugacije
prirode
Geast das, -s granje
Geback das, -s, -e pecivo
Gebalk das, -es grede, krovne
grede (konstrukcija)
Gebarde die, -, -en kretnja, izraz
lica, gesta
gebarden sich driati se, vladati se,
pona~ati se
geborgen
Gebaren das, -s drzanje, po-
na~anje
gebaren" (a, o) roditi, doneti na
svet, radati
Gebarmutter die, -, ··-materica
Gebaude das, -s, - zgrada, grade-
vina; (fig.) sistem, sklop
Gebein das, -s, -e kosti
Gebell das, -s, -e lavez, lajanje
geben" (a, e) dati, davati, darovati
I es glbt ima, postoji
Geber der, -s, - davalac, dirka, tip-
ka (taster)
Gebet das, -(e )s, -e molitva
Gebetbuch das, -, -s, ··-er mo-
litvenik
Gebiet das, -(e )s, -e podrucje,
oblast
gebieten• (o, o) zapovediti, nare-
diti; raspolagati, vladati
Gebieter der, -s, - gospodar,
vladar
gebieterisch adj. zapovednicki;
bespogovoran
Gebilde das, -s, - tvorevina, proi-
zvod; slika, prilika
gebildet adj. obrazovan
Gebimmel das, -s, zvonjava
Gebirge das, -s, - planine
gebirgig adj. brdovit;
Gebirgs-kamm der, -s, ··-e planin-
ski venae, greben; - kette die,
-, -n, planinski venae
geborgen pp. i adj. siguran, zasti-
een, spa~en
Geborgenheit 152 gedeihlich
Geborgenheit die, -, za~tirenost, Geburt die, -, -en rodenje, porod;
sigurnost poreklo
Gebot das, -(e )s, -e nalog, zapo- ... gebiirtig adj. radom
vest, propis; (moralno) naeelo; Geburts-fehler der, -s, - urodena
ponuda mana; - helferin die, -, -nen
Gebrauch der, -s, ··-e kori~renje, babica, primalja; - ort der, -
primena, upotreba, obiatj, (e)s, -e mesto rodenja, rodno
navika mesto; -tag der, -s, -e
gebrauchen (ak.) sluziti se, upo- rodendan
trebljavati, koristiti Gebiisch das, -es, -e grmlje,
gebrauchlich adj. uobieajen; u ~ibljak
upotrebi, ra~iren Geck der, -en, -en kico~
Gebrauchsanweisung die, -, -en geckenhaft adj. kico~ki uobrazen
uputstvo za upotrebu Gedachtnis das, - sses, -sse us-
Gebrechen das, -s, telesni nedos- pomena, setanje, pamrenje
tatak, mana, slabost Gedachtnis-feier die, -, -en (-fest
das) proslava u spomen; - -
gebrechlich adj. slab, nemotan,
kraft die, -, ··-e pamrenje;
iznemogao, oronuo, nejak;
Gedanke der, -n, -n misao, zami-
(fig.) nesavr~en, manjkav,
sao, pomisao
labilan
gedankenlos adj. bez misli, nepro-
Gebrechlickeit die, - nemo~, sla- m~ljen, rastrojen; bezbriZan
bost, oronulost; manjkavost Gedankenlosigkeit die, - nepro-
Gebriider die (pl.) brata (dvoje iii m~ljenost, bezbriZnost
we brare, najee~re u zaje- gedanken-reich (-voll) dosetljiv,
razborit, misaon
dni~kom poslu)
Gedankenstrich der, -s, - crtica
Gebiihr die, -, -en taksa, provizija,
Gedeck das, -s, -e pribor za jelo;
tro~kovi, duznost, obaveza,
pristojnost meni
gebiihren (dat.) pripadati, imati gedeckt adj. pokriven; taman, bez
prava na; spadati na; /sich - sjaja
biti prikladan gedeihen• (ie, ie, porn. s.) uspeva-
gebiihrend adj. duzan, dostojan, ti, napredovati, rasti
doliean Gedeihen das, -s napredovanje,
gebunden pp. i adj. uvezan, uko- uspevanje; rast
ricen gedeihlich adj. napredan, uspe~an
gedenken
gedenken· (gedachte, gedacht)
setati se, misliti na nekog;
nameravati
Gedenk-stein der, -s, -e nadgro-
bni spomenik; - miinze die, -,
-n spomen novae (medalja);
- tafel die -, -n spomen ploea
Gedicht das, -(e)s, -e pesma
gediegen adj. valjan, jedar, pou-
zdan, divan
Gedrange das, -s, - gu:lva, metez,
navala, vreva
gedrangt adj. ste~njen, stisnut,
zbijen, tesan, sazet
Geduld die, - strpljivost, strplje-
nje, istrajnost; uvidavnost, po-
pustljivost
gedulden sich strpiti se, podnositi
geduldig adj. strpljiv
geehrt adj. po~tovan, cenjen
geeignet adj. prikladan, zgodan,
povoljan, podoban, sposoban,
podesan
Gefahr die, -, -en opasnost
gefahrden ugroziti, ugrofavati
gefahrlich adj. opasan
gefahrlos adj. bezopasan, siguran
Gefahrt das, -, -(e)s, -e kola, koli-
ca, (rucno, zaprezno vozjlo)
Gefahrte der, -n, -n drug(ar), sa-
putnik, pratilac
gefahrvoll adj. opasan
Gefalle das, -s, - pad, opadanje,
spu~tanje, nizbrdica; visinska
razlika
153 Gefilde
g.efallen• (gefiel, gefallen) svidati
se, dopasti se I sich etwas -
lassen pristajati trpeti, do-
pustiti
Gef2-U.en der, -s 1. dopadanje, svi-
danJe, 7..adovoljstvo 2. usluga I
nach - po volji; an etwas -
finden voleti nclto
gefallig adj. ljubazan, uslufan,
prijatan, ugodan I ist es - je li
po volji
Gefalligkeit die, -, -en usluznostt
ljubaznost
Gefangene der (die) -n, -n uhap-
~enik, zatvorenik, zarobljenik
(zatvorenica, zarobljenica)
Gefangen-nahme die, - zatvara-
nje, hap~enje; - schaft die, -
zarobljeni~tvo
Gefangnis das, - sses, -sse za-
tvor, tamnica
gefarbt adj. obojen, u boji
Gefasel das, -s, - brbljanje, trabu-
njanje, buncanje
Gefafi das, -es, -e posuda, sud;
(anat.) krvni sud
gefafit adj. pribran, sabran,
pripravan
Gefecht das, -(e)s, -e borba, su-
kob, okr~j
gefeit adj. za~tiren od neeeg, za-
klonjen, siguran
Gefi.eder das, -s perje
Gefi.lde das, -s (poet.) prostrana
poljana
Geflecht
Geflecht das, -( e)s, -e pletenje,
pletivo
gefleckt adj. pegav, ~aren, urnr-
ljan
Geflimmer das, -s svetlucanje,
blistanje
Gefliigel das, -s, Zivina
Gefliister das, -s ~pat, ~aputanje
Gefolge das, -s, - pratnja
gefra6ig adj. prozdrljiv, halapljiv
Gefrafiigkeit die, - prozdrljivost,
halapljivost
Gefreite der, -n, -n desetar, kaplar
gefrieren· (o, o, porn. s.) srnrznuti
(se), slediti (se)
Gefrierpunkt der, -(e)s, -e, tacka
srnrzavanja
Gefiige das, -s, - zglob, sklop, spoj,
sastav, struktura; (pl.) sastavci,
sklopovi
gefiigig adj. gibak, savitljiv, prila-
godljiv; poslu~an
Gefiihl das, -s, -e oseeaj, oseeanje
gefiihllos adj. bezoseeajan, ne-
rnilosrdan
gertihlvoll adj. oseeajan, s
oseeajern
Gefunkel das, - blistanje, svetlu-
canje, treperenje
Gebenheit die, -, -en cinjenica,
datost
gegen prep. (s akuz.) prerna, pro-
tiv, nasuprot, oko, otprilike,
gotovo
Gegend die, -, -en predeo, kraj,
okolina
154 gegenii berstehend
Gegendienst der, -es, -e pro-
tivusluga, usluga za uslugu
Begeneinander adv. i pron. jedan
protiv drugoga, jedan prema
drugorne; uzajarnno
gegeneinander 1stenen suociti,
uporediti, staviti jedno prerna
drugorne
Gegeneinanderstellung die, -, -en
poredenje, suoeenje
gegensatzlich adj. oprecan, su-
protah, protivan
gegenseitig adj. uzajarnan, jedan
drugorne
Gegenstand der, -(e)s, ··-e pre-
drnet; stvar
gegenstandlich adj. stvaran, pred-
rnetan
gegenstandslos adj. bespredrne-
tan, izli~an, nepotreban
Gegen-stellung die, -, -en protiv-
nicki stav
gegenteilig adj. suprotan, pro-
tivan
gegeniiber prep. (s dat.) prerna,
nasuprot, nasprarn, na supro-
tnu stranu
Gegeniiber das, -s, lice koje stoji
nasuprot (preko puta)
gegeniiber lliegen• (a, e) Iezati
nasprarn (nasuprot), nalaziti
se suprotnoj strani
gegeniiber Istellen staviti nasu-
prot, suprotstaviti; uporediti
gegeniiberstehend adj. nasprarn,
suprotan
Gegenwart
Gegenwart die, - prisutnost, sa-
da~njost
gegenwartig adj. sada~nji, prisu-
tan
Gegen-wehr die, - odbrana, otpor;
-wert der, -(e)s, -e protivvre-
dnost, ekvivalent
Gegner der, -s, - protivnik, su-
parnik
gegnerisch adj. protivnicki, su-
parnicki
Gegnerschaft die, - protivni~tvo,
suparni~tvo
GehaJtl das, -(e)s, ··-e plata,
prihod
GehaJt2 der, -(e)s, -e saddaj, sa-
drzina; unutra~nja vrednost
gehaltlos (gehaltleer) adj. bez sa-
drzaja, prazan, bezvredan
gehalt-reich (-voll) sadrzajan,
pun saddaja
Gehalts-erhohung die, -, -en (zu-
lage die) povi~ica plate,
dodatak
geharnischt pp. i adj. opkoljen,
zestok, odluean
gehassig adj. pun rndnje, zloban,
pakostan, neprijateljski
Gehause das, -s, - ku~i~te, eaura;
ku~ica, kutija, Ijuska · gehorsam adj. poslu~an, pokoran
Gehege das, -s, - ograda, plot; za-
bran, Jovi~te
geheim adj. (po)tajan, skriven,
nedopu~ten
Geheimnis das, - sses, -sse ta-
jna
155 geifern
geheimnisvoll adj. tajanstven,
skrovit
GeheiB das, -es naredenje, nared-
ba
gehen • (ging, gengen, porn. s.) i~i;
hodati; kretati se
geheuer adj .. pouzdan, siguran,
bezbedan
Geheul das, - urlikanje, rika, za-
vijanje
Gehilfe der, -n, -n porno~nik,
kalfa
Gehirn das, -s, -e rnozak
gehoben adj. uzdignut, povi~en;
uzvi~en
Gehoft das, -(e)s, -e seljacko
irnanje
Gehor das, -s sluh
gehorchen poslu~ati, pokoravati
se
gehoren pripadati, spadati, i~i uz;
sich - dolikovati
gehorig adj. pripadaju~i, potre-
ban, prirneren; pristojan,
odgovaraju~i
gehorlos adj. bez sluha, gluv
Gehorlos das, -s, -e rogovi
gehornt adj. rogat, roZast
Gehorsam der, -s poslu~nost, po-
kornost
Gehorsinn der, -s sluh, culo sluha
Gehweg der, -(e)s, -e plocnik, pe-
~acka staza
Geifer der, -s, slina, Zvale
geifern sliniti; besniti, siktati otrov
Geige
Geige die, -, -n violina, gusle
geigen svirati violinu, guditi
Geiger der, -s, - (Geigenspieler,.
der) violinista, gudac
Geigerzahler der, -s, -e (Geiger-
gerat das, -es, -e) Gajgerov
brojac
geil adj. bujan, silovit, jak; pohle-
pan, pohotljiv
Geilheit die, -, bujnost, bljutavost;
putenost, pohota, bludnost
Geisel der, -s, - (die) talac
Gei8 die, -, -en koza
Gei8bock der, -s, --e jarac
GeiBel die, -, -n bic
gei8eln bicevati, ~ibati; zigosati
(rijecima)
Geist der, -es, -er duh; urn; du-
hovitost
Geister-beschworung die, -, -en
prizivanje duhova; - erche-
inung die, -, -en sablast, privi-
denje, utvara
geisterhaft adj. sablastan, kao
duh, avetinjski
Geistes-abwesenheit die, -, odsus-
tvo duha, rasejanost, rastrese-
nost; - gabe die, -, -n obdare-
nost, nadarenost
geisteskrank du~evno bolestan,
umobolan
geistesverwandt adj. srodan
duhom
geistig adj. duhovan, du~evan,
uman; zestpk
geistlich adj. duhovni~ki, sve-
~tenicki
156 GeiHnder
Geistliche der, -n, -n duhovnik,
sve~tenik
Geistlichkeit die, - duhovni~tvo,
sve~tenstvo
geistlos adj. bez duha, ogranieen,
glup
geist-voll adj. (-reich) duhovit,
uman
Geiz der, -es, -e ~krtost, tvrdicluk
geizen ~krtariti
Geizhals der, -es, ...e tvrdica,
~krtica
geizig adj. ~krt, cicijav, tvrd(ieav)
Gejammer das, -s kukanje, ku-
knjava, jadikovanje
Gejohle das, -s vika, podvikivanje,
dernjava
Geklaff das, -(e)s, lavez
Geklapper das, -s kloparanje, kle-
petanje, eegrtanje
Geklirr das, -(e)s, - zveket,
zveckanje
Geknatter das, -s pucketanje,
pucnjava
Gekreisch das, -(e)s dreka, kre-
~tanje, vika
Gekritzel das, -s grebanje, ~kra­
banje, piskaranje
gekiinstelt adj. izv~taeen, usiljen
Gelachter das, -s (Gelache das)
grohot, smeh, izrugivanje
Gelage das, -s gozba, go~renje,
veeerinka, terevenka
gelahmt adj. uzet, sakat, ukoeen
Gelande das, -s zemljiste, predeo,
kraj, teren
Gelander das, -s ograda
gelangen
gelangen (an, in, zu etwas, jeman-
den); (porn. s.) prispeti, dos-
peti, sti~i; dopirati
gelassen adj. miran, opu~ten hla-
dnokrvan, pribran
Gelassenbeit die, - hladno-
krvnost, opu~tenost, mirno~,
pribranost
gelautig adj. Iak, tecan, v~t,
okretan
Gelaufigkeit die, - okretnost, Ia-
ko~, v~tina
gelaunt adj. raspolozen, dobre
volje
Gelaut(e) das, -(e)s zvonjava,
zvonjenje
gelb adj. zut
geblich adj. zu~kast
Gelb-schnabel der, -s, ··-e (fig.
razg.) zutokljunac; -sucht
die, - :Zutica
gelbsiichtig adj. bolestan od
zutice
Geld das, -(e)s, -er novae, pare
GeJd.;beutel der, -s - (borse die)
noveanik
geldgierig adj. pohlepan za
novcem
Geld-schein der, -s, -e noveanica,
'·. banknota;
gelegen adj. polo:Zen; podesan,
zgodan. ugodan, povoljan I es
ist mir doran - stalo mi je do
toga
Gelegenheit die, -, -en prilika,
zgoda; slueaj
157 gelten
gelentlich adj. i adv. slueajan, pri-
godan; uzgred, povremeno
katkad; prilikom
gelehrig adj. koji lako uci
Gelehrsamkeit die, - ucenost
gelehrt adj. ueen, obrazovan
Gelehrte der, -n, -n naucnik,
ueenjak
Geleise das, -s, - (Gieis das) ko-
Iosek, kolotecina, pruga, bra-
zda; dnevna navika
Geleit das, -(e)s, -e pratnja, pra-
renje, ispra~j
geleiten pratiti, ispratiti, otpratiti,
sprovesti
Geleitbrief der, -es, -e sprovodni
list, sprovodnica
Gelenk das, -s, -e clanak, zglob
gelenkig adj. gibak, okretan; sa-
vitljiv
Gelenkigkeit die, -, -en gipkost,
pokretljivost, okretnost
Geliebte der (die) -n, -n dragi
(draga); Ijubavnik (ljubavnica)
gelinde adj. mek, blag, slab
gelingen· (a, u, porn. s.) uspeti,
uspevati, po~i za rukom
Gelispel das, -s :lamor, 8apat
gell adj. o~tar, prodoran
gellen odjekivati, oriti se
geloben sveeano obe~ti, zare6i se
Gelobnis das, - sses, -sse zavet,
zaricanje, obe~nje
Geise die, -, -en (region.)
komarac
gelten· (a, o) vredeti, valjati, vaziti
I geltend machen isticati (na-
Geltung 158 gemutlos gemiitvoll 159 Gepolter

glasavati) vrednost; pribavlja- gemeingiiltig adj. koji vredi za gemiitvoll adj. dusevan, oseeajan Genosse der, -n, -n ( Genossin
nje (dokazivanje) prava sve, opsti genau adj. ta~n, isrcpan, ispra- die, -, -nen) drugarica
Geltung die, -, -en vainest, vre- .- Gemeinheit die, -, -en prostota, van; brizljiv Genossenschaft die, -, -en zadru-
dnost, valjanost prostastvo Genauigkeit die, -, -en tacnost, ga, udruzenje, drustvo;
Geliibde das, -s, - zaricanje, zavet, gemeinhin adv. obicno isrcpnost, brizljivost bratstvo
sve~no obeeanje gemeinniitzig adj. koristan za sve, genehm adj. prijatan, ugodan, po- genossenschaftlich adj. zadruzni,
Geliist(e) das, -(e)s, -(e) pohota, opstekoristan voljan, dobrodosao zadrugarski
pozuda, pohlepa gemeinsam adj. zajednicki genehmigen odobriti, dopustiti, genug adv. dosta, dovoljno
geliisten reznuti, :Zeleti, biti po- Gemeinschaft die, -, -en zajednica pristati na Geniige die, - udovoljenje, dovolj-
hotljiv gemeinschaftlich adj. zajednicki; Genehmigung die, -, -en prista- na kolicina (mera) 1tun zado-
Gemach das, -s, "-er saba, odaja opsti nak, odobrenje, dopustanje votjiti/ zur - dovoljno
gemach adv. pomalo, tiho, Iagana Gemenge das, -s mesavina; ken- geneigt adj. naklonjen, sklon, geniigen biti dovoljan
gemachlich adj. spar, miran, glomera~ metez ljubazan geniigend adj. dovoljan
udoban gemessen adj. odmeren, odreden; Geneigtheit die, - sklonost, naklo- genugsam adv. dosta, dovoljno
Gemahl der, -s, -e ( Gemahlin die, polagan, miran njenost geniigsam adj. zadovoljan (s ma-
-, -nen) muz, suprug (supruga, Gemessenheit die, -, -en odmere- generalisieren generalizovati lim), umeren, skroman
:lena) nost, odredenost, mirnoea, General der, -s, -e i ··-e general Geniigsamkeit die, -, skromnost,
dostojanstvo Generalversammlung die, -, -en umerenost
gemahnen opomenuti, podsetiti
Gemetzel das, -s, - pokolj, se~, glavna skupstina Genugtuung die, -, -en zado-
Gemalde das, -s, - umetnicka slika krvoprolire voljenje
geneseo" (a, e, porn. s.) ozdraviti,
gemafi prep. (s dat.) primereno, Gemisch das, -s, -e mesavina, prezdraviti, preboleti, opera- genufisiichtig pohlepan za
prema, po; adv. shodan, smesa viti se uzivanjem
saobrazan Gemsbock der, -s, ··-e divojarac geordnet adj. sreden, ureden
Genesung die,-, -en ozdravljenje, Gepack das, -s, -e prtljag
gemafiigt adj. umeren Gemse die, -, -en divokoza
oporavljanje
Gemunkel das, -s saputanje, go- gepflegt pp. i adj. negovan
gemein adj. opsti, javan; obi~n, vorkanje, tra~nje Genetik die, - genetika Gepflogenheit die, -, -en obi~j,
prost, neotesan Gemurm.el das, -s mrmljanje, navika
genial adj. genijalan
Gemeinde die, -, -n opstina, za- gundanje; :Zagar Genick das, -s, -e zatiljak, potiljak, Geplankel das, -s, - ~rka, ~r­
jednica Gemiise das, -s, - povrre (razg.) vrat kanje
Gemeinde-abgabe die, -, -n op- Gemiit das, -(e )s, -er dusa, srce Genickstarre die, - ukocenost Geplapper das, -s brbljanje
stinski porez; - auflage die, -, gemiitlich adj. prijatan, ugodan, (koeenje) vrata Geplarr das, -s, deranje, dreka,
srda~n Genie das, -s, -s genij dre~nje
-n opstinski namet; - aus-
schu6 der, - sses, - -sse op- Gemutlichkeit die, -, -en prija- genieren zenirati, dosadivati Geplatscher das, -s pljuskanje,
stinski odbor -rat opstinski tnost, ugodnost, srdacnost, geniefiar adj. upotrebljiv, jestiv, zuborenje; (fig.) brbljanje
savet; o. odbornik; - vorstand dobrodusnost pitak; u eemu se maze uzivati Geplauder das, -s ceretanje,
der, -(e)s, ··-e predsednik op- gemiitlos adj. bezdusan, bezo- genieBen uzivati, nasladivati se, 6lskanje
stine, naeelnik seeajan veseliti se necem Gepolter das, -s Iupnjava, lupa
Geprage
Geprage das, -s otisak, kov;
obelezje
gerade adj. i adv. ravan, uspra-
vam, prav, iskren, posten;
upravo, bas taman
Gerade die, -n, -n pravac, prava
geradeaus adv. pravo u istom
pravcu
geradewegs adv. pravo
geradezu adv. upravo, bez okoli-
senja, prosto
geradlinig adj. ravan, pravolinijski
geradwinklig adj. pravougaon
Gerassel das, -s stropot(anje),
zveket
Gerat das, -(e)s, -e orude, napra-
va, pribor, sprava, alat
geraten• (ie, a, pom. s.) dospeti,
zapasti; uspeti, razviti se
geraten adj. uputan, koristan,
probitafun
Geratewohl das, -s dobra sre~
(samo u izrazu) I aufs - na
sre6u, nasumce
geraum adj. prostran, dosta dug
(samo u izrazu) - e Zeit duze
vreme, za dugo vremena; vor
- Zeit pre mnogo vremena
geraumig adj. prostran, sirok
Geraumigkeit die, - prostranost,
sirina
Gerausch das, -es, -e sum, susta-
nje, susanj, stropot
gerauschlos adj. besuman,
ne~ujan
gerauschvoll adj. bufun, suman
160 gerippt gerissen 161 geschleechtlich
gerissen adj. (razg.) Iukav, Gesause das, -s hujanje, fijukanje
Gerausper das, -s iskasljavanje
prepreden Gesausel das, -s zuborenje, su-
Gerber der, -s,- stavlja~, kozar
Gerissenheit die, - (razg.) Iuka- mor, romor
--gerecht adj. pravedan; opravdan
vost, prepredenost Geschaft das, -(e)s, -e posao, za-
Gerechtigkeit die, - pravednost,
Germane der, -n, -n (Germanin nimanje, trgovina, obrt
pravda; opravdanost
die, -, -nen) German; Germa- geschaftig adj. vredan revnostan,
gereichen sluziti, posluZiti za sto,
nien (das), -s Germanija; ger- marljiv; zaposlen, u poslu
biti na I zur Ehre - sluZiti na
manisch adj. germanski Geschaftigkeit die, -, ~en radinost,
fust;
Germanistik die, - germanistika revnost, vrednoca, zaposle-
gereizt adj. razdraien
gern(e) (Iieber, am Iiebsten) adv. nost, promucurnost
Gereiztheit die, - razdraienost
rado, drage volje geschaftlich adj. poslovnost,
gereuen (najresoo impresonal.)
Gerochel das, -s hroptanje trgovacki
zaliti, poZaliti I es gereuet mich
Geroll das, -s, -(e) sljunak, obluci; gescheckt adj. saren
kajem se, ialim
krs (nanos) geschehen" (a, e, pam. s.) dogodi-
gerichtlich adj. sudski
Gerichtsverfahren das, -s, - sud-
Gerste die, - jecam ti se, zbiti se, desiti se I es ges-
Geruch der, -s, ··-e miris, zadah, chieht ihm schon recht taka
ski postupak
vonj mu i treba; was bist, ist - bilo
gerieben adj. (razg.) lukav,
geruchlos adj. bez mirisa pa proslo, ne povratilo se; es
prepreden
Geruchsinn der, -s, -e culo mirisa ist um ihn - svrseno je s njim
Geriebenheit die, - lukavost, pre-
Geriicht das, -(c)s glasina, lazna Geschehnis das, - sses, -sse do-
predenost
vest gadaj, zbivanje
gering adj. neznatan, malen, si-
Geriimpel das, -s starudije, starez, gescheit adj. pametan, mudar
tan, lagan, bezvredan
otpaci Geschenk das, -s, -e poklon, dar
geringfiigig adj. sitan, majusan,
Geriist das, -(e) skela; nogari, Geschichte die, -, -n istorija, pri-
neznatan
postolje; kozlic . -·p-avetRa, priea, zgoda
Geringftigigkeit die, -, -en nezna-
gesamt adj. ukupan, sav, ceo geschichtlich adj. istorijski
tnost, malenkost, sitnica
Gesamtheit die, - celokupnost, Geschick das, -s, -e 1. udes, sudbi-
geringschatzen podcenjivati,
celina na; 2. (sing.) spretnost, vestina
omalovaiavati
Gesandte der, -n, -n poslanik, di- Geschicklickeit die, -, -en spre-
Geringschatzung die, -, -en pod-
plomatski predstavnik, am- tnost, umesnost, sposobnost
cenjivanje, omalovaiavanje
basador geschieden adj. razveden, rastav-
gerinnen· (a, o, pom. s.) progru-
Gesandtschaft die, -, -en poslan- ljen (brak)
sati se, usiriti se, zgusnuti se
stvo, diplomatsko predstavni- Geschirr das, -s, -e posude; opre-
Gerinnsel das, - curenje; ugrusak
stvo, ambasada ma, zaprega, hamovi
Gerippe das, -s, - kostur, skelet,
Gesang der, -s, ··-e pevanje, pe- Geschlecht das, -( e )s, -er rod, na-
rebra; drvena konstrukcija;
sma, (s)pjev rastaj, pokoljenje; vrsta, pol
osnovni plan
Gesafi das, -es, -e straznjica geschlechtlich adj. (s)polni
gerippt adj. rebrast
geschlossen 162 gesetzwidrig Gesicht 163 Gesuch

geschlossen pp. i adj. zatvoren; Geschwisterkind das, -( e)s, -er
sestric, bratic, sestri~na
jedinstven
Geschlossenheit die, -, zatvore- ..geschwisterlich adj. bratski,
nost; zaokruzenost, izdvoje- sestrinski
nost, zakopeanost geschwollen adj. natekao, nadut
Geschmack der, -s, ··-e ukus Geschworene der, -n, -n porotnik
geschmacklos adj. neukusan, Geschworenengericht das, -(e )s, -
Gesicht das, -(e )s, -er lice, obraz;
~ulo vida, vid
Gesinde das, -s, - posluga
Gesindel das, -s, - oloo, zgadija,
fukara
gesinnt adj. raspolozen, nastrojen
Gesinnung die, -n? -en mi~ljenje,
Gestalt die, -, -en oblik, izgled, lik,
lice, spodoba; uzrast, stas; po-
java; osoba
gestalten oblikovati, stvoriti, uo-
blieavati, davati oblik, uprili~iti
Gestaltung die, -, -en stvaranje
(umetni~ko), oblikovanje

bljutav; bez ukusa e porotni(~ki) sud
Geschmacklosigkeit die, -, -en Geschwulst die' -' ··-e otok,
oteklina
neukusnost
geschmackvoll adj. ukusan Geschwiir das, -s, -e ~ir, pri~t
Geschmeide das, -s, - nakit Gesell(e) der, -(e)n, -(e)n drug;
geschmeidig adj. vitak, savitljiv; momak, pomocnik, kalfa
kovan; (fig.) spretan gesellen (sich) uemandem; dat.)
Geschmeidigkeit die, -, gipkost, pridruziti (se)
gesellig adj. dru~tven
savitljivost, spretnost
Geschnatter das, -s gakanje Geselligkeit die, drugarstvo, dru-
Geschopf das, -s, -e stvor, stvore- zeljubivost
nje, bice Gesellschaft die, -, -en dru~tvo;
Geschofi das, - sses, -sse tane, udruzenje
zrno, kur~um; sprat; izdanak Gesellschafter der, -s, - drugar,
Geschrei das, - dreka, vika, vrisak drug, ortak
Geschiitz das, -es, -e (zastarj. = gesellschaftlich adj. dru~tven
Kanone die) top Gesetz das, -es, -e zakon, pravilo
Geschwader das, -s, - eskadra, Gesetz-buch das, -s, ··-er zakonik;
odred - entwurf der, -s, ...e zakonski
nacrt; - geber der, -s, - zako-
Geschwatz das, -es, -e brbljanje,
nodavac; - gebung die, -, -en
blebetanje
zakonodavstvo
geschwatzig adj. brbljav, blebetav, gesetzlich adj. zakonit, zakonski
govorljiv Gesetzlichkeit die, - zakonitost
Geschwatzigkeit die, -, brbljivost
Gesetzlosigkeit die, - nezako-
geschwind adj. brz, okretan, hitar nitost, bezakonje
gesetzmafiig adj. zakonit
Geschwindgeit die, -, -en brzina,
gesetzt adj. smiren, sreden,
hitrost
stalozen
Geschwister die (pl.) braea i
sestre gesetzwidrig adj. protivzakonit
ubedenje, uverenje
Gesinnungsgenosse der, -n, -n is-
tomi~Ijenik
Gesoff das, -s, -e Iokanje; lo~e
piee
Gespann das, -s, -e zaprega, ko~i­
ja; sprega
gespannt adj. napregnut, napet;
znat~eljan,radoznao
Gespanntheit die, -, -en napre-
gnutost, napetost; zategnutost
Gespentst das, -es, -er sablast,
avet, utvara, prividenje
gespensterhaft (gespenstig) adj.
avetan, sablastan
Gespiele drr, -n, -n (Gespielin
die,-, -nen) drug(arica)
Gespinst das, -es, -e predivo
Gespott das, -(e)s ruganje,
podsmeh
GespriicJl_das..._ --.___,
-s, -e razgovor
....._____:..--
gesprachig adj. razgovorljiv
Gesprachigkeit die, - razgovor-
ljivost
gespreizt adj. ra~epuren
gesprenkelt adj. poprskan, garan,
pegav
Gestade das, -s, - obala, tal
Gestammel das, -s mucanje, za-
muckivanje, natucanje
Gestandnis das, - sses, -sse
prizfianje
Gestank der, -s smrad
gestatten odobriti, dopustiti,
omoguciti
gestehen· (gestand, gestanden)
priznati, priznavati
Gestein das, -s, -e kamenje, mine-
rali, rude
Gestell das, -s, -e stalak, postolje,
nogari
gestern adv. jure
gestiefelt adj. u ~izmama, obuven
Gestirn das, -s, - zvezde, sazve:lde
gestirnt adj. osut zvezdama, zve-
zdan
Gestober das, -s, - meeava, veja-
vica
Gestotter das, -s, - mucanje, za-
muckivanje
Gestrauch das, -s, -e ~iprag, ~ikar-
je, grmlje
gestreift adj. prugast, na pruge
gestrig adj. jurer~nji
Gestriipp das, -es, -e grmlje,
~iprafje
Gestiit das, -(e)s, -e ergela
Gesuch das, -s, -e melba, trazenje
Gesuchsteller 164 Gewerbe
gewerblich 165 gewohnt
Gesuchsteller der, -s, - molitelj, Gewahr die, - jamstvo
molilac gewahren dopustiti, jamciti, pru- gewerblich adj. zanatski, obrtnic- gewi8 adj. i adv. pouzdan, izves-
gesucht adj. trazen; redak zati ki, privrednicki; za zaradu tan, siguran; neki; izvesno, za-
#

gesund adj. zdrav
Gesundheit die, -, -en zdravlje
gesundheitlich adj. zdravstven
gesundheitshalber adv. iz zdrav-
stvenih razloga, zdravlja radi
Getose das, -s buka, larma,
tutnjava
Getrank das, -s, -e pice, napitak
Getrappel das, -s topot, tapkanje
getrauen sich osmeliti se, usuditi
se
Getreide das, -s, - :lito, zitarice
getrennt adj. rastavljen, odeljen
getreu adj. veran, odan, pouzdan;
koji tacno odgovara (neeem)
getreulich adv. verno
Getriebe das, -s, - pogonski toeak,
prenosnik (pogona kretanja ),
vreva
gestrost adj. umiren, pouzdan,
spokojan, miran
Getiimmel das, -s gu:lva, vreva,
metez
getiipfelt adj. tackast
Geiibheit die, - uvezbanost, izve-
zbanost, vestina
Gevatter der, -s, (-n, -n) (zastar.)
kum, rodak; (fig.) prijatelj,
sused
Gewachs das; -es, -e rastinje, bilje;
soj, rod, pasmina; izraslina
gewachsen adj. dorastao, spo-
soban
gewagt adj. opasan
Gewahrleistung die, -, -en jamCe-
nje, jamstvo
Gewahrsaml der, -s, -e cuvanje,
prismotra
Gewahrsam2 das, -s, -e zatvor,
pritvor
Gewahrung die, -, -en dopmtanje~
jameenje, pruzanje
Gewalt die, -, -en sila, vlast, moc,
nasilje
Gewalt-haber der, -s,- silnik, mo-
cnik; vlastodrfac; -her-
rschaft die, -, -en nasilni~ka
vladavina, tiranija
gewaltig adj. moean, jak, silan
gewaltsam adj. i adv. nasilan; si-
lom, nasilno
Gewaltsamkeit die, -, -en nasilje
gewalttatig adj. nasilni~ki, sile-
dzijski
Gewand das, -es, ··-er odelo, ruho,
odora; odevanje
gewandt adj. spretan, okretan,
VeSt
Gewandtheit die, - okretnost,
spretnost, umesnost, vi~nost
geweckt adj. budan, ~io; okretan,
pametan
Gewehr das, -s, -e puska, orufje;
odbrana
Geweih das, -s, -e rogovi
Gewerbe das, -s, - obrt, zanat; po-
sao, zanimanje; radnja,
radinost
gewerbsmafiig adj. obrtnicki,
privrednicki
Gewerkschaft die,-, -en radnicko
(strukovno) udruzenje,
sindikat
gewerkschaftlich adj. sindikalni
Gewerkschaftsbund der, -(e )s, ··-e
sindikalni savez
Gewicht das, -(e )s, -e tezina, teg;
(fig.) VaZnOSt
gewichtig adj. vazan, znaeajan,
uticajan
Gewieher das, -s rzanje, njistanje
gewillt adj. sklon, voljan
Gewimmel das, -s vreva, ko-
m~nje
Gewimmer das, -s cviljenje, ku-
knjava, lelekanje
Gewinde das, -s, navoj, narez
Gewinn der, -s, -e dobit, dobitak,
zgoditak; korist, ear
Gewimumteil der, -s, -e udeo u
dobiti
gewinnbringend adj. unosan
gewinnen" (a, o) dobiti, zadobiti,
ste~i; osvojiti
Gewinner der, -s, - dobitnik
Gewinnsucht die, -, -en lakomost,
gramzivost
gewinnsiichtig die, -, -en dobija-
nje, zadobijanje, sticanje
Gewirr das, -(e )s, -e metez, zbrka,
pometnja
celo, sigurno
Gewissen das, -s, - savest
gewissenhaft adj. savestan
Gewissenhaftigkeit die, - save-
snost
gewissenlos adj. nesavestan, be-
zob~ran,neodgovoran
Gewissenlosigkeit die, -, -en ne-
savesnost, besavesnost, bezob-
zirnost
Gewissens-bi8 der, - sses, -sse
griza savest;
gewissermafien adv. donekle,
unekoliko, u neku ruku
Gewifiheit die, -, -en izvesnost,
pouzdanost, sigurnost
Gewitter das, -s, - oluja, nepogo-
da, nevreme
gewitt(e)rig adj. olujan
gewitzt adj. domisljat, dovitljiv,
lukav
gewogen adj. sklon, naklon
Gewogenheit die, - naklonost,
sklonost, odanost
gewohnen (sich) (an etwas; ak.)
naviknuti(se), navici(se), privi-
ci(se), nau~iti(se)
Gewohnheit die, -, -en navika,
obieaj
gewohnheitsmafiig adv. po navici,
po obieaju
gewohnlich adj. i adv. obican, uo-
blieajen, svakidasnji; obicno,
najcesee
gewohnt adj. naviknut
GewOhnung 166 Glasur glatt 167 gleichzeitig

Gewohnung die, -, -en navikava- gierig adj. pozudan, pohlepan; la- glatt adj. gladak, ravan, klizav, GleichfOrmigkeit die, - slicnost,
nje, privikavanje kom, prozdrljiv sklizak, ugla~n; ugladen, ujednarenost, simetri~nost
Gewolbe das, -s, - svod ,., gie6en• (o, o) liti, salivati (meta- laskav Gleichgewicht das, -( e)s, -e
Gewiihl das, -s metez, vreva, le); usuti, uliti; proliti, plju~tati Glatte die, -, -n glatkost, klizavost ravnoteza
gungula I es giejJt plju~ti Glatteis das, -es poledica, gleichgiiltig adj. ravnodu~an, neo-
gewunden adj. zavojit, vijugav, Gie6er der, -s, - livac klizavica setljiv, nemaran
uvijen Gie6erei die, -, -en livnica; livenje Gleichgiiltigkeit die, -, ravnodu-
glatten gladiti, gla~ti; doterivati
gewiirfelt adj. kockast u kalup, ve~tina livenja ~nost, neosetljivost, nemar-
Gewiirm das, -s, -e crvi, gamad Gift das, -(e)s, -e otrov Glatze die,·-, -en &!Ia, (&!lavost)
nost, nehajnost
Gewiirz das, -es, -e za~in giftig adj. otrovan, zarazan; jedak, glatzkopfig adj. ~elav Gleichheit die, -, jednakost, isto-
gezahnt adj. zup~st, nazup~t pakostan Glaube der, -ns vera, verovanje vetnost, saobraznost
Gezank das, -s, -e svada, kavga Gift-mischer der, -s, - trova~ glauben verovati; misliti, smatrati, gleichma6ig adj. ravnomeran,
Gezappel das, -s, koprcanje Gilde die, -, -n gilda, zaduga, ceh dctati srazmeran, podjednak;
Geziten die (pl.) plima i oseka Gimpel der, -s, glupan, bedak glaubhaft adj. verovatan, vero- skladan
Gezelter das, -s dreka, vika, larma Gipfel der, -s, - vrh, vrhunac dostojan Gleichmut der, -(e)s ravnodu-
geziemen (sich) prili~iti, pristajati, Gipfelleistung die, -, -en rekord Glaubhaftigkeit die, - verovatnost ~nost, neosetljivost; pos-
dolikovati Gips der, -s, -e gips Glaubige der, -n, -n vernik tojanost
geziemlich adj. pristojan, doli~n, Giraffe die, -, -n zirafa Glaubiger der, -s, poverilac gleichmiitig adj. ravnodu~an, ne-
dostojan Gischt der, -(e)s, -e pena (valova) glaubwiirdig adj. verodostojan osetljiv; postojan, hladnokrvan
Gezier das, -s cifranje, kindure- Gitarre die, -, -en gitara Glaubwiirdigkeit die, -, verodos- Gleichnis das, - sses, -sse sliko-
nje, lickanje; prenemaganje Gitter das, -s, - r~etka tojnost, pouzdanost vit izraz, figura, metafora,
geziert adj. nacifran, izve~taren, Glanz der, -es, -e sjaj, blistavost; gleich adj. i adv. jednak, isti, ra- alegorija
usiljen rask~ van, sli~n; odmah, smesta gleichsam adv. taka re~i, gotovo,
Gezirp(e) das, -s cvr~nje glanzen sijati, blistati, svetliti gleichalt(e)rig adj. istih godina u neku ruku
Gezisch(e) das, -(e)s, -(e) pi~ta­ glanzend adj. blistav, svetao, sja- gleichartig adj. iste vrste, jednak gleich Ischalten ujedna~iti, prila-
nje, siktanje jan; slavan gleichbedeutend adj. jednozna- goditi, usmeriti (u istom
Gezwischer das, -s cvrkut(anje) glanzvoll adj. sjajan, pun sjaja ~n, jednako vafan pravcu)
gezwungen pp. i adj. prinuden; gleichberechtigt adj. ravnopravan gleich Istellen izjedna~iti
Glas das, -es, --er staklo; ~
usiljeli, izv~taren Gleichberechtigung die, -, -en Gleichstellung die, -, -en izjedna-
gezwungenerweise adv. prisilno, GlasbHiser der, -s,- duvac stakla ravnopravnost ~vanje, izjednarenje
na silu Glaser der, -s, - staklar, sta- gleichen• (i, i) sli~iti, nalikovati,
Gezwungenheit die, -, -en prinu- Gleichung die, -, -en jedna~ina
klorezac biti sli~an; poravnati, izje-
denost; usiljenost dna~iti
gleichviel adv. svejedno, rna koli-
glasem adj. staklen
Gicht die, -, -en kostobolja, giht gleicher-weise (-maBen) adv. je- ko, makar
Gier die, - zudnja, pozuda, Glashaus das, -es, --er staklenik dnako, isto gleichwohl adv. ipak, pa ipak,
pohlepa glasig adj. staklast gleichfalls adv. takode, isto taka, opet
gieren (nach etw. dat.) zudeti Glasur die, -, -er glazura, gled na isti nacin gleichzeitig adj. istovremen
Gleis
Gleis das, -es, -e pruga, kolosek
glei8en (poet.) blestati, sjati
gleiten· (glitt, geglitten; gleitete,
gegleiten, pam. s. i h.) okliznu-
ti se, omaknuti se; klizati se
Gletscher der, -s, glecer
Glied das, -(e )s, -er ud, clanak,
zglavak; clan; red, vrsta
gliederig adj. clankovit, zglavkast
gliedern rasclaniti, uvrstiti, svrsta-
ti, rasporediti
Gliederung die, -, - die rasclanji-
vanje, razvrstavanje; sklop,
sastav
Gliedmafien die (pl.) udovi, ek-
stremiteti
Gliedsatz der, -s, ··-e zavisna
recenica
glimmen· (glomm, geglommen;
glimmte, geglimmt) tinjati; ski-
ljiti; zariti
Glimmer der, -s, - svetlucanje,
slaba svetlost
glimmern svetlucati (se)
Glimpf der, -(e)s, -e blagost,
umerenost, popustljivost; uz-
driavanje
glimpflich adj. obazriv, umeren.
blag I - davonkommen jefti~
no proci
glitscherig adj. klizav
glitzern svetlucati, blistati se
Globus der, -, - ben (- sses,
-sse) globus
Glocke die, -, -n zvono
Glockenturm der, -s,- zvonik
168 Goldgtube
Glockner der, -s, zvonar
glorreich adj. slavan, velican-
'" stven; hvalisav
Glosse die, -, -en beleska, obja-
snjenje, tumacenje
glotzaugig (glotzig) adj. buljav,
buljook
glotzen buljiti, izbuljiti se
Gliick das, -s sreca
gliickbringend adj. sto donosi sre-
cu, srecan
gliicken uspeti, poci za rukom,
posreciti se
gliicklich adj. srecan
gliickselig adj. blazen, sretan
Gliickseligkeit die, -, -en blazen-
stvo, sreca
Gliickwunschscreiben das, -s, -
cestitka (pismena)
gliihen biti usijan, zariti se
gliihend adj. usijan, uzaren; stras-
tven, zarki
Gliihwurm der, -s, svitac
Glut die, -, -en zar, zeravica;
vrelina
Gluthitze die, - jara, velika vru-
cina
Gnade die, -, -n milost, samilost;
sazaljenje; naklonost
gnadig adj. milostiv, blag, bla-
gonaklon
Gnom der, -n, -n gnom, patuljak
Gold das, _-( e )s, zlato
golden adJ. zlatan
goldgestickt adj. zlatom izvezen
Goldgrube die, -, -en rudnik zlata,
zlatni mejdan
goldig
goldig adj. zlatan
Golfl der, -s, -e zaliv, zaton
GoJf2 das, -s golf (igra)
Gondel die, -, -n gondola
gonnen dopustiti, priustiti, dati
Gonner der, -s, - dobrotvor, po-
krovitelj, zastitnik
Gar der, -(e)s, -n (Gore die,-, -n)
nestasko, drsko dete (de-
vojcica)
Gosse die, -, -n oluk, kana!, jarak
Gote der, -n, -n Got
Gotik die, - gotika, gotski stil
Gott der, -(e)s, ··-er bog
gottergeben adj. pobo:lan
Gottesdienst der, -s, -e sluzba bo-
zja, bogosluzenje
Gottheit die, -, -en bozanstvo
Gottes-lasterung die, -, -en (-!a-
stern das) bogohuljenje
Gottin die, -, -nen boginja
gottlich adj. bozanski
gottlos adj. bezbofan
Gottlosigkeit die, - bezboznost
Gotze der, -n, -n idol
Gotzendienst der, -es, -e idolopo-
klonstvo
Grab das, -s, ··-er grab, grobnica,
raka
graben" (u, a) kopati
Graben der, -s, ··-rov, sanae, jarak
Grad der, -(e)s, -e stepen, stu-
panj; rang, cin
graduell adj. i adv. postepen;
postepeno
gradweise adv. postupno, poste-
peno
169 grauen-haft
Graf der, -en, -en (Gratin die,-, -
nen) grof (grofica)
graflich adj. grofovski
Gram der, -s tuga, jad, eemer
gram adj. Ijutit, srdit
gramen sich zalostiti se, tugovati
gramlich adj. namcorast, zlo-
voljan
Gramlichkeit die, -, mrzovolja,
srditost
Gramm das, -s, -e (krat. g.) gram
Grammatik die, -, -en gramatika
grammatisch (grammatikalisch)
adj. gramaticki
Granatapfel der, -s, ··-nar, sipak
Granate die, -, -n granata
Gras das, -es, ··-er trava
grasen pasti travu
grasig adj. travnat, obrastao
travom
gra8lich adj. stra8an, u:lasan,
ruzan
Gra8lichkeit die, -, -en grozota,
strahoba, uz.as
Grat der, -(e)s, -e greben, bilo;
hrid
Grate die, -, -n tiblja kost
gratis adv. besplatno
gratulieren eestitati
grau adj. siv; sinj; sed
grauen svitati, svanjivati se; jeZiti
se/ sich - groziti se
Grauen das, -s jeza, strahota,
zgraz.avanje
grauen-haft (-voll) adj. strahovit,
uz.asan
 Graupe
Graupe die, -, -n prekrupa, (je-
cmena) kasa
Graupel die, -, -n sitan grad,
krupa
graupeln es graupelt pada krupa
(sitni led)
Graus der, -es osip, pesak, krs;
ufas, grozota, strahota
grausam adj. nemilosrdan, okru-
tan, grozan
grausen groziti se, strahovati; ga-
diti se
greifbar adj. uhvatljiv, opipljiv;
(fig.) dokuciv
greifen • (griff, gegriffen) hvatati,
zgrabiti, Iatiti se; dirnuti; masi-
ti se; uloviti
Greifvogel der, -s, ··-ptica gra-
bljivica
Greis der, -es, -e starac
greisenhaft adj. staracki
Greisin die, -, -nen starica
grell adj. ostar, prodoran; piskav
Grenze die, -, -n granica
grenzen grani~iti
grenzenlos adj. bezgraniean, bes-
krajan, neogranieen
Gre,nzer der, -s, graniear
Greuel das, -s, - ufas, strahota,
grozota
Greueltat die, -, -en nedelo, stra-
~n zlocin
GrieB der, -es, griz; pesak, sitan
sljunak
Griff der, -s, -e drska, rucka;
zahvat
Grill der, -s, -s rostilj
170 GroBherzog
Grille die, -, -n zrikavac, cvrcak,
musica, hir
#
grillen peci na rostilju
grillenhaft adj. musieav, cudljiv
Grimm der, -s jarost, gnev
grimm(ig) adj. gnevan, srdit, lju-
tit, besan
Grind der, -(e)s, - krasta, Iisaj
grindig adj. krastav
grinsen kesiti se, ceriti se, kreve-
ljiti se
grob adj. grub, neotesan, nezgra-
pan,surov,krupan
Grobheit die, -, -en grubost, sura-
vast, prostota, neugladenost
Grobian der, -s, -e grubijan, ne-
otesanac
gro(h)len vikati, kre§tati, galamiti
Groll der, -s mrtnja, srdzba
grollen mrziti, srditi se, biti k.ivan
Groschen der, -s, - gros, para
gro8 adj. velik, golem, krupan
gro8artig adj. velieanstven
GroBe die, -n -n veli~ina; jacina;
snaga; uzvisenost
GroBeltern die (pl.) deda i baba,
praroditelji
GroB-enkel der, -s, (-enkelin die)
praunuk(a)
GroBenwahn der, -s umisljenost,
uobr3Zenost
GroBenwahnsinn der, -s ludilo
veli~ine
groBherzig adj. velikodusan, siro-
kogrudan
Gro8herzog der, -s, -e ("--e) na-
dvojvoda, veliki vajvada
GroBmacht
GroBmacht die, -, ··-e velesila
GroBmut die, - velikodusnast
groBmiitig adj. velikadusan,
plemenit
GroBmutter die, -, ··-baka, baba
GroBstadt die, -, ··-e velegrad
groBtenteils adv. vecinam, najve-
cim delam, ponajvise
groBtun• (tat graB groB getan)
hvalisati se, razmetati se
GroBvater der, -s, ··-deda
gro8ziehen adgajiti, uzgajiti,
padici
groBziigig adj. velikih pateza (ra-
zmera), sirokogrudan
Grotte die, -, -n pecina, spilja
Grube die, -n, -n jama,- rupa, rov,
rudnik; raka
griibe~n ceprkati, kapkati; mazga-
ti, mudrovati, razbijati glavu
griiblerisch adj. mudrijaski, sa-
njalacki
Gruft die, -, ··-e grabnica, raka
griin adj. zelen; nezrea, sirov
Griin(e) das, -(e)s, zelena boja,
zelenila
Grund der, -(e)s, --e temelj, ra-
zlag, osnava; padnozje, padla-
ga, zemljiste, dna, tla I im - e
u osnavi
griinden asnavati, utemeljiti, po-
laZiti temelj
Griinder der, -s,- asniva~, uteme-
ljiva~
grundfalsch adj. iz asnava (sa-
svim) pogresan
griindlich adj. temeljan
171 GUitigkeit
Griindlichkeit die, -, -en teme-
ljnast, razlaznast, tacnost
grundlos adj. bezrazlazan, nea-
snavan, bez temelja
Grundlosigkeit die, -, -en bezra-
zlaznast, neosnavanast; nei-
zmerna dubina, bezdan
Grund-riB der, - sses, - se nacrt,
osnava; - satz der, -es, ··-e na-
eela, princip
grundsatzlich adj. naeelan, prin-
cipijelan
Grund-schule die, -, -n asnavna
skola; -stuck das, -s, -e zem-
ljiste, parcela, njiva
Griindung die, -, -en osnivanje,
utemeljenje, ustanavljavanje,
stvaranje
Grundzug der, -s, ··-e asnavna
crta, osnava, glavna osabina
griinen azeleneti, zazeleneti se
Griin-horn das, -(e)s, ··-er novajli-
ja, zelembac; - kram der, -s, -
e pavrre; -schnabel der, -s, ··-
zutokljunac; - zeug das, -s
pavrre, zelen
Gruppe die, -, -n grupa
GruB der, -es, --e pazdrav
griiBen pazdravljati, pozdraviti
gucken gledati, viriti, izvirivati
Guckindiewelt der, -(e)s znatiZelj-
no dete, zutakljunac
giiltig adj. vredan, vazeci, valjan,
prav
Giiltigkeit die, - valjanost, vre-
dnast, vaznast

Gummi
Gummi das, (der) -s, -s guma;
kau~uk
Gunst die, - (blago)naklonost, mi·
lost, ljubav; korist
giinstig adj. naklonjen, povoljan,
zgodan, pogodan
Giinstling der, -s, -e ~tirenik,
Ijubimac
Gurgel die, ., -n grkljan, grlo
gurgeln grgljati, grgotati, ispirati
grlo
Gurke die, -, -n krastavac
Giirtel der, -s,- pojas, pas
Giirteltier das, -s, -e oklopnik, (Zi-
votinja)
giirten opasati, {pod)pasati
Gu8 der, -sses, -sse liv, odlivak;
pljusak
Gufi-eisen das, ·S liveno gv~de
gut (besser, am besten) adj.
debar
Gut das, -(e )s, --e dobra; imanje,
imovina; posed; roba; rna-
terijal
Gutachten das, -s -struma mi~Jje-
nje, sud
gutachtlich adj. struma
gutartig adj. dobroeudan, blag,
bezopasan
Gutdiinken das, -s m~ljenje, na-
hodenje
Giite die, - dobrota, valjanost; do-
brocudnost
gutgeartet adj. dobre naravi, do·
brorudan; uspeo
gutgelaunt adj. dobro raspolofen,
dobre volje
172 Gymnasium
Guthaben das, -s, - potraZivanje
(u knjigovodstw) primanje;
~ u~tedeVina
gutjhei8en• (ie, ei) odobravati,
dopustiti, potvrditi
gutherzig adj. dobrodu~an, do-
brocudan, blag
gUtig adj.ljubazan, milostiv, uslu-
fan, blag
gfttlich adj. prijateljski, miran I
sich - tun (an etw.) nasladiva-
ti se, pusti~i srcu na volju, ra-
zbukariti se; pOC8stiti se
gut Imachen popraviti, ispraviti
gutmUtig adj. dobrodu~n, do-
brotudan
gutjsagen zagovarati, jam~iti za
koga
Guts-besitz der, -es, -e posed,
imanje; - besitzer der, -s, -
posednik, vlasnik imanja
gutsituiert adj. dobra stojeti,
imu~n
gutjstehen• (=gutsagen) (stand
gut, gutsgestanden) jamfiti za
koga I gut stehen dobra stajati,
biti imu~n
gutltun• (tat gut, gutgetan) finiti
dobra, dobra delovati
gutwilig adj. dobronameran, do-
brovaljan
Gutwilligkeit die, - dobronamer-
nost, dobra volja
Gymnasium das, -s, - sein
gimnazija
GJD1D85ti.k die, • gimnastika
Gynekologie die, - ginekologija
H 173
H
H, h das, -, - slovo h (ba)
ha! interj. ha! (usklik divljenja, ra-
dosti, wdenja)
Haar das, -s, -e kosa, dlaka; ma-
lja; griva
haarig adj. kosmat, obrastao ko-
som, dlakav
haarlos adj. relav, bez kose
Haar-nadel die, -, -n ukosnica;
spalter der, -s,- cepidlaka;
Habe die, -, imanje, imovina
haben • (hatte, gehabt) imati I -
etwas gem - voleti; etwas -
woUen htet~ feleti; etwas im
Auge - imati ~to u vidu; Durst
- biti zedan
Raben das, -s potraiivanje
Habgier die, - lakomost, gram-
zivost
hab-gierig (-siichtig) adj. lakom,
gramziv, pohlepan
babhaft werden• (wurde habhaft,
habhaft geworden, porn. s.)
ugrabiti, dorepati se, postia
Habicht der, -(e)s, -e jastreb
Habseligkeiten die, (pl.) imovina,
sav imetak, imanje
Hegestolz
Hacke die, -, -n pijuk, motika; se-
kira; peta (na cipeli)
Hacken der, -s, - peta
hacken sea, seckati; kljucati, klju-
vati, cepati
Hader der, -s svada, prepirka
badem svadati se, gloZiti se; grditi
Hafen der, -s, -- luka, pristan~te;
pribefite, utoc~te
Hafen der, -s zob, ovas
llaff das, -s, -s morski zaliv
Haft die, - zatvor, tamnica
haftbar adj. obavezan, odgovoran
hafteD biti pri~n za !to, dda-
ti se rega (koga) I far etwas -
jam~ti za §to
Hiftllng der, -s, -e zatvorenik
Haftpfticht die, ., -en jamrenje,
jamstvo, odgovornost
Haftung die, -, -en odgovomost,
jamstvo
Hagel der, -s led, grad
bageln I es hagell pada grad (tuta,
led)
hager adj. nmav
Hegestolz der, -s, -e stari momak,
nefenja
 Hahn 174 Hamster hams tern 175 M.ngen

Hahn der, -s, ··-e petao; slavina; Hals-abschneider der, -s, - glavo- hamstern gomilati, zgrtati, sku- Handhaben das, -s rukovanje, ba-
oroz, obarac seea, gulikoza pljati kao break ratanje, upotrebljavanje
Haifisch der, -es, -e (Haider, -s, - ,_ halsstarig adj. tvrdoglav, jogunast Hand die, -, ··-e ruka, ~aka Handler der, -s, - trgovac, pro-
e) morski pas Halsstarrigkeit die, -, -en tvrdo- Hand-arbeit die, -, -en rucni rad; davac
Rain der, -s, -e gaj, lug, dubrava, glavost, jogunstvo; tvrdo- -ball der, -s, ··-e rukomet; handlich adj. spretan, podesan,
~umarak kornost buch das, -s, ··-er prirucnik zgodan, priruean
hakeln kukieati, heklati halt adv. ba~, e, onda, mazda Handel der, -s trgovina, trgovanje Handlung die, -, -en delanje, ra-
Haken der, -s, - kuka, kvaka, kva- halt! interj. stoj! stani! Handel die (pl.) sporovi, svade, dnja, postupak, delo; trgovina,
cilo;kand:Za Halt der, -(e)s, -e zaustavljanje, parnice radnja, duean
haken kvaciti, zakaciti, zapeti zastoj, mirovanje, potpora, handeln raditi, deliti, postupati; handreichen biti od pomo6i, pri-
hakenrormig (hakig) adj. kukast oslonac, upori~te trgovati; raspravljati, pretresti teci u pomoc
halb adj. i adv. poloviean, po, po- haltbar adj. trajan, postojan, Handeln das, -s delanje, postu- Handreichung die, -, -en pomoc,
Ia; upola, napola, potu, maiko izdrZljiv, otporan, evrst pak; trgovanje, raspravljanje pritecanje u pomoc
-halben (halber) prep. (s. gen.) halten· (ie, a) (za)driati, zaustavi- handelseinig werden• sporazu- Handschritl die, -, -en rukopis
radi, zbog, poradi I meinet-hal- ti se, stati; uzdriati, sacuvati; meti se (o ceni), pogoditi se handschritllich adj. i adv. rukopi-
ben zbog mene, koliko je do smatrati Handeringen das, -s ~irenje (kr~e­ sni; pismeno, pismenim putem
mene; ehrenhalben radi easti; Halter der, -s, - dr~ka, rucica nje) ruku Hand-schuh der, -s, -e rukavica;
seinet-halben radi njega Haltestelle die, -, -n stanica, sta- handfertig adj. spretan, ve~t - tuch das, -s, ··-er pe~kir;
halbieren poloviti, prepoloviti jali~te
Handfertigkeit die, -, -en spre- - umdrehen das, -s I im Han-
Halbinsel die, -, -n poluostrvo haltlos adj. nepostojan, nestalan, tnost, ve~tina dumdrehen za tili eas; - werk
halbwegs adv. napola, donekle, slab
Handfessel die, -, -n lisice das, -s, -e zanat, obrt; -wer-
pribliZno, skoro haltmachen zaustaviti se, stati ker der, -s,- obrtnik, zanatlija
Halde die, -, -n obronak, hum Haltung die, -, -en drianje, stav handfest adj. jake ruke, evrst, jak handwerklich adj. zanatlijski,
Halfte die, -n, polovina Halunke, der, -n, -n Iupez, hulja, Hand-flache die, -, -n dian, podla- obrtnicki
HaUler der (das), -s, - ular, varalica nica; -geld das, -(e)s, -er Hanf der, -s konoplja, kudelja
povodac Harne die, - zloba, pakost kapara Hanfseil das, -s, -e uze od kudelje
HaUler die, -, -n futrola za pgtolj hamisch adj. zloban. zlurad, pa-
Handgemenge das, -s tuea, gu~a­ (konoplje), konopac
Hall der, -s, ~e odjek, jeka, od- kostan, podmukao Hang der, -s, .. _e obronak, strana,
nje, gu:Zva
zvanjanje Hammel der, -s,- ovan strmina, nizbrdica; sklonost I -
handgreiflich adj. opipljiv, oeevi-
Halle die, -, -n dvorana, sala; Hammer der, -s, ··-e cekic; bat I einen - haben biti sklon
{ dan, jasan
trem, galerija unter der - kommen doci na Range-hahn die, -, -en zieara, us-
HandgritT der, -s, -e zahvat ru- pinjaea; - briicke die, -, -en vi-
hallen oriti se, odjekivati, jeeati, licitaciju (pod steeaj)
kom, nacin prihvatanja (rada) seci most; -matte die, -, -n vi-
razlegati se hammern kovati rukom; rucka seea le:Zaljka
hallo interj. halo, hajde, ej Hampelmann der, -s, ··-er Iutak, handhaben • (handhabte, gehan- hangen· (i, a) (zast) visiti, biti
Halm der, -s, -e travka, slamka pajac, marioneta dbabt) rukovati, upravljati, ba- obe~en (fig.) zavisiti
Hals der, -s, ··-e vrat, ~ija Hamster der, -s, break ratati necim hangen 1 (i, a) visiti
Mngen
hangen2 obestiti, vesati
hangend ppr. i adj. viseci, koji visi
hanseln rugati se, zadirkivati, se-
ga~iti se, peckati "'
Hanswurst der, -es, -e (Hansnarr
der, -n, -n) Iakrdisjas, komedi-
jas, saljiv~ina, ludov
hantieren raditi, poslovanti,
rukovati
Harfe die, -, -n harfa
Harke die, -, -n grablje
harmlos adj. bezazlen, nevin, ne-
dufan, bezbriZan
Harmlosigkeit die, -, -en bezazle-
nost, nevinost, neduznost
Harn der, -s mokraea
Harnblase die, -, -n mokracni
mehur
Harnisch der, -es, -e oklop
barren is~ekivati, dugo (zeljno)
rekati
harsch adj. tvrd, opor; neprijatan;
sleden
Harsch der, -es, smrznut (tvrd)
sneg;skorenisneg
hart adj. tvrd; evrst; surov, okru-
tan, nemilosrdan; tefak, mu-
~n
Harte die, -, -n tvrdoea, ~vrstina;
strogost, okrutnost
harten otvrdnuti; kaliti, celi~iti
hart-gesotten (-gekocht) adj.
tvrdo kuvan; (fig.) okorio
hartherzig adj. nemilosrdan, o-
krutan
176 Haube Hauch 177 Heckenrose
hartnackig ad. uporan; tvrdoglav, Hauch der, -s, -e dab, izdisaj; du- Hausen das, -s prebivanje; (fig.)
jogunast, svojeglav vanje, povetarac pustosenje
Hartnackigkeit die, -, -n upor- hauchen dahnuti, udahnuti, haushalten" (hielt haus, hausge-
nost, tvrdoglavost, nepopus- izdisati halten) voditi domacinstvo
tljivost Haudegen der, -s,- mac; junaana haushalterisch adj. stedljiv, do-
Harz das, -es, -e smola hauen" (hieb, gehauen) udariti, macinski, cuvaran
harzig adj. smolast tua, tesati, klesati Hausherr der, -n, -n domacin, ga-
haschen hvatati, uloviti (u Ietu), Hauer der, -s,- kljova, zub dera~; zda, kurevlasnik
zgrabiti vepar; noz derac; kopac, ru- hausieren torbariti, trgovati po
Hascher der, -s, - pandur, zandar dar, vinogradar kueama
Hase der, -n, -n zec Haufe(n) der, -(n)s, -(n) gomila, Hausierer der, -s, - torbar
Hasin die, -, -nen ze~ica hrpa; kamara; (fig.) rulja, hiiuslich adj. domaci, kucni
Haspe die, -, -n sarka eopor Hiiuslickeit die, - domacinstvo
Haspel die, -, -n vitlo, rekrk haufen gomilati, zgrtati, kupiti Haut die, -, ··-e ko:la
haspeln namotavati, navijati, haufig adj. eest, urestan, obilan Hautausschlag der, -s, ··-e komi
izvla~iti ~ekrkom; hvatati, Haufung die, -, -en gomilanje, osip
tragati zgrtanje, umnofavanje hiiuten guliti kozu
HaB der, - sses mrznja, omraza Haupt das, -(e )s, ··-er glava Hiiutung die, -, -en deranje, gulje-
hassen mrziti Hauptling der, -s, -e poglavica nje koze
haBiich adj. ruzan, gadan Haupt-mann der, -s, - ( -leute) Hebamme die, -, -n babica
odvratan kapetan Hebel der, -s,- poluga
HaBlickeit die, -, -en gnusoba, hauptsidilic!h adj. i adv. glavni, heben" (o, o) dizati, uzdizati,
ogavnost, rugoba, ruznoca poseban; posebno, naroato, podizati
Hast die, - zurba, uzurbanost I in pre svega Heber der, -s, - dizac, podizac
- u zurbi, zurno Hans das, -es, --er kuea, dom I Hebung die, -, -en dizanje, uzdiza-
nach - e kua; zu - e kod nje; popravljanje, unapredenje
hasten (pom. s. i h.) zuriti se, na-
gliti, ubrzati kure hecheln ~cl(lj)ati; (fig.) r~etati,
hausbacken adj. domaci, obi~n, ogovarati, kuditi
hastig adj. brz, nagao, zuran,
prozaifan, ograniCen
hi tan Hecht der, -(e)s, -e ~tuka
Hausbewohner der, -s, - ukueanin
Hastigkeit die, - zurba, uzurba- Hiiuschen das, -s, - kuaca I aus Heck das, -s, -e krm3 (breda)
nost, hitnja, naglost dem - sein biti izvan sebe; Heeke die, -, -n :Zivica, zbunje,
hatscheln razmazati, maziti; ra- aus dem - geraten uzbuditi se trnje
zneziti; kvariti Hauseinrichtung die, -, -en po- becken izleci, (o)kotiti; (fig.) izmi-
Haube die, -, -en kapa, kapica; cu- ku~tvo, nam~taj ~ljati, smi~ljati, nameravati
ba; kapuljaca; poklopac hansen prebivati, stanovati; voditi Heckenrose die, -, -n divlja rufa,
(motora) ., domatinstvo ~ipak
heckig 178 heim Ifilhren heim Igehen 179 hellhtirig

heckig adj. zbunovit, obrastao Heil das, -s spas, sreca, spasenje heim Igehen• (ging heim, heimge- heifien• (ie, ei) imenovati, nazvati,
zivicom Heiland der, -(e)s, -e spasitelj, gangen, porn. s.) ici kuci, vra- zvati, (o)znaciti; zapovedati,
Heer das, -s, -e vojska; (fig.) mno- ,. spasilac cati se kuci; (fig.) umreti, narediti·
~tva, gomila Heilanstalt die, -, -en lecili~te preminuti Hei6-wasserbereiter der, -s, -
Hefe die, -, -n kvasac heilbar ajd. izleciv heimisch adj. domaci; zavieajan, bojler
Heft das, -(e )s, -e sveska, Heilbarkeit die, -, izlecivost domovinski, prisan; sviknut
heiter adj. vedar, raspolozen, ve-
heften pro~iti, s~iti, priMstiti, heilbringend adj. spasonosan Heimkehr die, - povratak kuci,
seo, bistar
povezati Heilbrunnen der, -s, - lekoviti povratak u zavieaj (domovinu)
heftig adj. jak, zestok, silan, izvor heim Ikehren (porn. s.) vratiti se Heiterkeit dei, - vedrina, veselost,
snafan heilen leciti, izleciti, zaceliti kuci (u zavieaj, domovinu) raspolozenje; jasnoca
Heftigkeit die, -, -en zestina, jaci- helig adj. svet heim lleuchten otpratiti nekoga heizen loziti, grejati
na, naglost, plahovitost Heilige der, -n, -n svetac kuci, posvetliti kame do kuee Heizer der, -s, - lozac; radnik u lo-
Hege die, - za~titita, zabrana (se- Heiligenbild das, -(e)s, -er svetaC- heimlich adj. skriven, tajan, skro- zionici
ee, lava) I - und Pjlege cuva- ka slika, ikona vit, potajan Heizung die, -, -en grejanje, Ioze-
nje i negovanje Heligkeit die, - svetlost heim Isuchen snaci, zadesiti nje; uredaj za zagrejavanje
hegen gajiti, negovati; ~tititi, heilkraftig adj. Jekovit Heimtiicke die, -, -n podmuklost,
cuvati Heilkunde die, -, -n medicina pritvorstvo, dvolicnost, lukav- Held der, -en, -en junak
Hegezeit die, -, -en Jovostaj heillos adj. opak, koban, nesre- stvo, zloba heiden-haft (-miitig) aClj. junacki,
Hehl das, -s tajenje, pre~utkiva- can; neizleciv heimtiickisch adj. i adv. podmu- hrabar, junaean
nje, skrivanje I kein - aus Heilquelle die, -, -n lekoviti izvor kao, zloban; podmuklo, zlo- Heldenmut der, -es, juna~tvo,
etwas machen ne kriti (tajiti) heilsam adj. Jekovit, zdrav; koris- bno hrabrost
~to tan, blagotvoran, spasonosan Heim-weg der, -s, -e povratak Heldentum das, -s juna~tvo, veli-
hehlen cuvati tajnu, kriti, tajiti, Heilung die, -, -en lecenje (put) kuci; -weh das, -s tuga ka hrabrost
skrivati heivoll adj. spasonosan za zavieajem, eeznja za kuoom
helfen• (a, o) pomoci, pomagati,
Hehler der, -s, utajivac, jatak Heim das, -s, -e kuca, dam Heirat die, -, -en zenidba; udaja
pripomoci; koristiti, (blago-
Heide die, -, -n polje, !edina, pus- Heimat die, -, -en zavieaj, heiraten udati se, (o)zeniti se,
tvorno) delovati (kao lek),
tara domovina Heiratsantrag der, -s, M-e bracna Ieciti
Heide der, -n, -n paganin heimatlich adj. zavieajan (zenidba) ponuda
Heiden-angst die, -, --e silan strah heimatlos adJ. bez domovine, be- Helfer der, -s, - pomagac; po-
Heidentum das, -s mnogobo~tvo, zavieajan heiratslustig adj. koji hoee da se mocnik
paganstvo heimlbegeben sich• (am e) po~i zeni, zeljna da se uda Helferschelfer der, -s, - saueesnik,
heidnisch adj. mnogobofacki, kuci heischen zahtevati, traZiti sukrivac, jatak
paganski heimlfallen· (fiel heim, heimge- heiser adj. promukao I - werden hell adj. jasan, svetao, vidan; bis-
heikel adj. probiracki, osetljiv, fallen, porn. s.) pripasti, vratiti promuknuti tar, pametan; zvonak
izbirljiv; ~kakljiv se u vlasni~tvo ( naslede) Heiserkeit die, - promuklost hellhorig adj.o~trog sluha; koji
heil adj. ceo, citav, zdrav, ne- heimlfiihren odvesti, odvoditi heiR adj. vreo, vrut, topao; (fig.) propu~ta zvukove (zid); (reg.)
povreden kuci vatreni, farki pazljiv
hellsehen
hellsehen (samo infinitivno) biti
obdaren vidovito~cu I - d
vidavit
Hellsehen das, -s, - vidovitost,
vidovnja~tvo
Hellseher das, -s, - vidovnjak, vi-
dbvitOOvjek
Helm der, -s, -e ~ljem, kaciga
hemmen kociti, usporiti, (za)usta-
vit~ (fig.) omesti, smetati,
otel.ati
Hemmung die, -, -en kOCenje, za-
ustavljanje; ko~nica, srnetnja;
prepreka
hemmungslos adj. i adv. koji se
ne obazire na prepreke, ne-
obuzdan; nesmetano, ne-
ometano
Hengst der, -es, -e pastuv,
:Zdrebac
Henkel der, -s, - savijena d~ka
(na loncu, korpi)
Benker der, -s,- d:Zelat
Henne die, -, -n koko~, koko~ka,
koka
her adv. ovamo, amo
herab adv. dole, nani:Ze, niz
herab Ibeugen (sich) saviti(se),
nadole, prignuti se, sagnuti se
herab Ikommen• (a, o, porn. .s)
sici (odozgo)
herab Ilassen• (lieB herab, herab-
gelassen) (sich) spustiti (se)
herab lsetzen spustiti, sniziti,
smanjiti, oboriti (cene); skinu-
180 he ran Iwachsen
ti, zbaciti; (fig.) poniziti, oma-
lova:Ziti
Jlerabsetzung die, -, -en obara-
nje, sni:Zavanje, sniZenje; poni-
:Zavanje, ornalova:Zavanje
herablsto8en• (ie, o) obru~iti se,
sru~iti se
herabfsttirzen (sich) (porn. h. i
s.) pasti, survati (se), sru~iti
(se), strrnoglaviti se
herab fwiirdigen poniziti, uniziti, .
omalovaZiti
herabfziehen• (zog herab, herab-
gezogen) {po)vuci dolje, svuci
heran adv. ovamo, amo; bli:Ze
heran Ibilden (sich) obrazovati
se, spremiti se (za odredenu
svrhu)
heranfmachen sich (razg.) dati
se na, prihvatiti se, latiti se I an
etwas (jemanden) prici nekom
s namerom
heran Inahen (porn. s.) pribli:Ziti
se, prima~ se
heran Ireifen (porn. s.) dozreti
heranJriicken (porn. h. i s.) pri-
rnaci, dogurati; pribli:Ziti se,
primaci se
heran Ischleichen• (i, i, porn. s.)
dclunjati se, pri~unjati se
heranftreten• (a, e, porn. s.) pris-
tu piti, prici I an jemanden mit
etwas - (fig.) ponuditi (pre-
dlo:Ziti) korne ~to
heranlwacbsen· (u, a, porn. s.)
dorasti, porasti, stasati
heran Iziehen
heran Iziehen • (o, o, porn. h. i s.)
privuci, dovuci; odgojiti; pribli-
ziti se (nevrerne), navuci se
(oblaci)
herauf adv. ovarno, gore, nawe,
na
heraus adv. van, napolje
hera us Ibekommen• (a, o) izvadi-
ti, izvuci; dokuWi, otkriti, sa-
znati; d~ifrovati, re~iti; oslo-
boditi; odstraniti
hera us Ibringen • (brachte hera us,
herausgebracht) izneti van,
izneti na tr:Zi~te; izvuci, izvadi-
ti, pronaci; doku~iti, saznati
(tajnu); objaviti (knjigu)
herausltinden• (a, u) pronaCi,
iznaci (na~in, put, izlaz iz
te~koea)
herauslforden (zu) izazvati (na
borbu, svadu) I - d izaziva~ki,
izazovan, drzak
Herausforderung die, -,-en izazi-
vanje, izazov
Herausgabe die, -, -en izrurenje,
predaja, vraeanje; objavljiva-
nje, izdavanje, izdanje
herauslgeben" (a, e) izdati; izda-
vati; izru~iti, pru:Ziti, vratiti,
uzvratiti
Herausgeber der, -s, - izdava~
berausfkommen• (a, o, porn. s.)
izi~, pojaviti se, pokazati se,
otkriti se
hera us Ilassen• (lieB hera us, he-
rausgelassen) razg.) (is)pustiti
181 Herbheit
herauslnehmen• (nahm heraus,
herausgenommen) izvaditi;
sich (etwas) - dopustiti sebi,
usuditi se, dati sebi slobodu,
drznuti se
hera us Ireden sich izgovoriti se,
tra:Ziti izgovor
hera us Iriicken (porn. h. i s.)
izgurati van; (fig. razg.) dati
~to (preko volje), nevoljno
izneti ~to I mit der Wahrheit -
kona~no priznati (saop~titi)
istinu
hera us Istellen staviti napolje;
(fig.) naglasiti, istaCi; sich -
pok.azati se, izici na videlo, is-
postaviti se
herb adj. otpor, gorak
herbei adv. ovamo, amo, na ovu
stranu
herbeifbringen· (brachte herbei,
herbeigebracht) doneti, prine-
ti; privesti
berbeijf"tihren (fig.) dovesti do
nereg, prouzrokovati
herbei jlassen• (IieB herbeigelas-
sen) (fig.) sich - pristati na
n~to (nakon oklevanja), okle-
vajuCi se upustiti u ne~to
herbei Ischaffen pribaviti, dobavi-
ti
Herberge die, -, -n kona~te, no-
Ci~te, konak
Herbheit die, -, -en (Herbigkeit
die) oporost, (fig.) neljuba-
znost, zakopamost.
Herbst
Herbst der, es, -e jesen
herbstrlich adj. jesenji
Herd der, -(e)s, -e ognjiste, ste-
dnjak, sporet; (fig.) zariste,
srediste
Herde die, -, -n stado, krdo; (fig.)
gomila, masa
hereilen (porn. s.) dojuriti,
dotreati
herein adv. unutra I - !napred!
slobodno!
herein Ibekommen• (a, o) dobiti,
primiti
herein Ischauen (za)viri ti, gledati
u, viriti u; (fig.) svratiti
(nakratko)
hereinlziehen• (zog, herein, here-
ingezogen) uvuci (koga u sto)
I es zieht herein promaja je
herlfallen• (ie, a, porn ..s) (iiber
jemanden) napasti koga, na-
smuti na koga; ocmiti koga;
(Ober etwas) navaliti na sto,
dograbiti sto
her Igeben• (a, e) dati; pruziti,
izdati; dodati, predati I sich zu
etwas - pristati na sto, biti
spreman na, upustiti se u sto
hergebracht adj. uobieajen, po
obieaju, od davnina
herlgehen· (ging her, hergegan-
gen, porn. s.) dogoditi se, zbiti
se mandem - slediti koga, ici
za nekim
herjhalten· (ie, a) (als, fur etwas)
sluziti kao, biti predmet (poru-
182 Herr
ge, ogovaranja), izigravati sto,
sluZiti za sto
lter Ikommen• (a, o, porn. s.)
(razg.) pribliZiti se, doci (ova-
rna); (fig.) (von) poticati (od,
iz), voditi poreklo, proizici I
komm her! dodi ovarno!
ovamo!
herkommlich adj. uobieajen, obi-
eajan, tradicionalan, nasleden
Herkunft die, -, ··-e poreklo, rod,
loza; dolazak, dolaienje
her Ileiten izvesti I sich - izvoditi
se iz, poticati
herlmachen (sich) (razg.) sich
uber etwas - baciti se na
nesto prigrabiti; viel von etwas
-(porn. h.) pridati remu pre-
velik znaeaj, dici mnogo vike
ni oko rega
hernach adv. zatim, potom, onda,
posle, kasnije, docnije, iza toga
herlnehmen· (nahm her, herge-
nomrnen) uzeti sto otkud
( odakle ); odvesti (osobu );
crpiti; (sich) jemanden
ostro ukoriti koga
hernieder adv. (poet.) dole
hernieder Istiirzen = herabstiiren
heroisch adj. herojski
Herold der, -(e)s, -e (u srednjem
veku) glasnik; (fig.) vesnik,
preteea
Herr der, -n, -en gospodin; gospo-
dar; vlasnik, vladar
herrenlos
herrenlos adj. bez gospodara, bez
vlasnika
Herrgott der, -(e)s (gospod) bog
her Irich ten priprerniti, prirediti,
udesiti; popraviti; sich - ure-
diti se
Herrin die, -, -nen gospodarica,
gazdarica
herrisch adj. ohol, gord, osoran;
zapovedni~ki
herrlich adj. prekrasan, divan, ve-
lieanstven
Herrlickeit die, -, -en divota, kra-
sota; sjaj, slava; uzvisenost
Herrschaft die, -, -en gospodstvo,
gospodarenje, moe
herrschaftlich adj. gospodski,
· gospodarski, vladala~ki
herrschen (Ober) vladati, gospo-
dariti, upravljati
Herrscher der, -, -s vladar, gaspe-
dar, vladalac
herrschsiichtig adj. zeljan, vlasti,
vlastoljubiv
herlsagen (iz)govoriti napamet,
(od)recitovati
her Istellen napraviti, izraditi,
proizvesti, produkovati, na~i­
niti; (po)praviti, obnoviti; us-
postaviti; izle~iti
Hersteller der, -s,- proizvoda~
Herstellung die, -, -en proizvo-
dnja, izradivanje, izrada
heriiber adv. preko, na ovu
stranu
heriiber Ifiihren prevesti ovamo
(na drugu stranu)
183 hervor Igehen
herum adv. okolo (cega), naoko-
Io, uokolo; oko, otprilike
herum llungern (razg.) lunjati,
besposliciti, ici okolo bes-
poslen
herumlstreichen· (i, i, porn. s.)
tumarati, potucati se, skitati;
sutnjati se oko rega; oprezno
obilaziti
herum Itreiben• (sich) (ie, ie);
sich - skitati se, tumarati, po-
tucati se, dangubiti, voditi ne-
uredan zivot
Herumtreiber der, -s, - skitnica,
vagabund
herumlziehen" (zog herum, he-
rumgezogen, porn. h. i s.)
(razg.) seljakati se, potucati se;
obilaziti I etwas - vuci
naokolo
herunter adv. dole, ovarno dole
herunter Ifallen • (ie, a, porn. s.)
pasti, spasti, otpasti
herunter Iholen skinuti, sneti;
oboriti (hicem)
herunterlkommen" (a, o, porn.
s.) sici; opasti, srozati se, osla-
biti, propasti
hervor adv. napolje, van (ovamo),
napolje; napred; (iz-, pro- u
sloz.)
hervorlgehen" (ging hervor, her-
vorgegangen, porn. s.) (fig.)
izaci, proizaci, poteci (ad),
nastati
hervor Iheben 184 heutzutage
hervorlheben• (o, o) ista~i, nagla- · Herzlosigkeit die, -, -en bezdu-
siti; sich - izdvojiti se, ista- ~nost, nemilosrdnost, bezose-
~ise ~ ~jnost
hervor Iragen str~iti, pomoliti se, Herzog der, -s, ··-e (Herzogin die,
nadvisiti (~to); (fig.) isticati se -, -nen) vojvoda (vojvotkinja)
hervor Iragend adj. i adv. ista- Herzogtum das, -s, .. -e vojvodstvo
knut, vazan, zna~jan, odli~n; herzu adv. avamo, ka
zna~jno, vazno Hetze die, -, -en hajka, gonjenje,
hervor Irufen• (ie, u) pozvati ko- progonjenje; raspirivanje
ga da se pojavi; izazvati, proi- mrZilje, hu§kanje, ravarenje
zvesti, (pro)uzrokavati hetzen (porn. h. i s.) goniti, terati,
hervor Itreten• (a, e, porn. s.) is- juriti; r6variti, hu§kati
tupiti, stupiti pred, izi~i (pred); Hetzer der, -s, - gonic, hajkac; hu-
(fig.) ista~i se, pokazati se §kac, raspirivac
hervorltun· sich (tat hervor, her- Heu das, -s seno
vorgetan) (razg.) pokazati se, Heuboden der, -s, ··-senik, pojata
ista~i se, praviti se va:lan Heuschelei die, -, -en licemerje,
hervor Iziehen (zag hervor, her- pritvornost
vorgezogen) izvu~i (van, odo- heucheln pretvarati se, ulagivati
zgo, iz), izvaditi se, laskati
Herz das, -ens, -en srce heuchlerisch adj. podmukao, pre-
herzbewegend adj. i ad~. tvoran, licemeran
potresan, uzbudljiv, dirljiv; heuer adv. (region.) ave godine,
potresno letos
herzensgut adj. predobar, dobar heuem najmiti (posadu), unajmiti
(u, po du~i, srcu) (brod)
herzhaft adj. sr~n, odva:lan; heulen urlati, urlikati, zavijati, tu-
sna:lan liti, derati se; ridati, plakati
herzig adj. mio, ljubak, dra:Zestan,
heurig adj. (region.) avogodi~nji,
lep
Iet~nji
herzlich adj. i adv. srda~n, is-
kren; od srca, usrdno, vrlo, ja- heute adv. danas
ko, veoma Heute das, - dan~njica, sa-
Herzlickeit die, -, -en ljubaznost, d~njica
srdacnost, iskrenost heutig adj. dan~nji, sad~nji
herzlos adj. bezdu§an, nemilo- heutzutage adv. dan-danas, u na-
srdan, bezose~jan ~e doba, u sad~njici
Hexe
Hexe die, -, -n v~tica; (razg.) zla
zena
hexen vra~ti, ~ati, bajati, gatati
Hexen-schu6 der, - sses, -sse
lumbago, bol u krstima
Hieb der, -s, -e udarac; brazgoti-
na, masnica
hiebfest adj. neranjiv, otporan na
udarce; (fig.) neoboriv
(dokaz)
Hiebwatl'e die, -, -n ~tro napa-
dacko oruzje (sablja, mac)
bier adv. avde, tu I - und da ova-
mo, onamo, kojekuda; katka-
da, tu i tamo; - und dort mes-
timice, ponegde; avde i tamo
hierauf adv. zatim, nakon toga,
onda
hieraus adv. iz toga, odatle
bierbei adv. pri tom, uz to, pored
toga
hierdurch adv. kroz to, tim(e), na
taj nacin
hierfiir adv. za to
hiergegen adv. naprotiv, nasuprot
tome
hierher adv. avamo
hierherum adv. ovuda, oko(lo)
hiermit adv. ovim, tim, na taj
nacin
hiernach adv. zatim, nakon toga,
potom
hieriiber adv. o tom(e)
hierunter adv. pod tim, pod
avo(to), medu avo
hiervoo. adv. od toga, o tome
185 hinaus
hierzu adv. k tome, k ovome,
zbog toga, za to, za tu svrhu
hiesig adj. ovda§nji; doma~i
Hilfe die, -, -n porno~, pripomo~,
pomaganje I erste - listen
pruziti porno~
Hilfeleistung die, -, -en pomaga-
nje, prufanje pomo~i
hilflos adj. bespomo~n, bez po-
mo~i, nemo~n, napu~ten
Hilftosigkeit·die,- bespomo~nost,
neza~tirenost, nevolja, nemo~
hilfsbediirftig adj. kome treba
porno~, nevoljan, sirom~an
hilfsbereit adj. spreman da po-
mogne, koji hare da pomogne
Hilfs-mittel das, -s, orude, alat;
nov~na potpora, pomo~no
sredstvo; -werb das, -es, -en
( -zeitwort das) pomo~ni glagol
Himbeere die, -, -n malina (plod)
Himmel der, -s, -nebo; nebesa,
nebeski svod
himmelblau adj. nebeskoplav,
plav kao nebo
himmlisch adj. nebeski; uMen,
boZanstven, krasan; cudesan
bin adv. tamo, onamo I - und
her amo tamo; - und wieder,
tu i tamo, katkad
hinab adv. dole, niz I - !dole!
hinan adv. (poet.) ( =hinauf)
uzbrdo, gore, uz
hinauf adv. gore, uvis, navi§e
hinaufl steigen • (ie, ie, pam. s.)
popeti se, uspeti se
hinaus adv. van, napolje
hinaus Istrecken 186 hin Ischeiden Hinscheiden 187 hinunter Ischlucken

hinaus Istrecken ispruziti; pro- Hingabe die, -, -n predanost, po- Hinscheiden das, -s (poet.) umi- Hinterhalt der, -(e)s, -e zaseda;
moliti (van) zrtvovanost, sarnopoztrvova- ranje, smrt zarnka
binanus Iweisen • (ie, ie) jeman- ... nje, privrzenost neeemu, lju- bin Isein• (war hin, higewesen, hinterbaltig adj. neiskren, po-
den - isterati, prinuditi nekog bav za ne~to porn. s.) (razg.) biti propao, dmukao, Iukav
da izade bin Igeben • (a, e) dati, predati, biti iznemogao (rnrtav) I ganz Hintc:r-haupt das, -(e)s, ··-er poti-
Hin Iblick der, -s, -e pogled, obzir pruziti, zrtvovati hon sein von etwas biti odu~ev­ ljak; - kopf der, -es, ··-e poti-
I im - auf s obzirom na hingebend adv. predano, poztrvo- ljen necirn ljak, zatiljak; -land das, -(e )s,
bin Iblicken (po)gledati, (onamo, vano, privrZeno bin Isetzen posaditi, rnetnu ti; sich -e zalede (gradsko, obalsko);
u) zaviriti bingegen adv. naprotiv, nasuprot - sesti pozadina
bindern smetati, spreciti tome Hinsicht die, -, -en pogled; obzir; hinter Ilassen• (hinterlieB, hinter-
Hindernis das, -sses, -sse sme- bin Igeboren pripadati, imati svo- odnos lassen) ostaviti kao naslede,
tnja, prepreka, zapreka; je mesto binsicbtlicb prep. (s gen.) odno- ostaviti za sobom
te~kota bingerissen adj. odu~evljen, sno, ~to se tice, u pogledu na, s Hinterlassenschaft die, -, -n zaos-
bindurcb adv. kroz, skroz; za zanesen obzirom tav~tina, naslede
vreme bin Ihal ten• (ie, a) pruzati; odu- bin Istrecken (sich) pruziti(se), hinterslistig adj. neiskren, po-
bin 1eilen (pom. s.) pozuriti, zuriti govlaciti, zatezati ispruziti(se); oboriti koga dmukao, lukav
negde binken ~epati, hramati hintan adv. iza, pozadi, nazad binterriicks adv. s leda, odzada;
binein Iarbeitten (sicb) (in etwas) binkend adj. ~epav, hrorn hinstanjsetzen (fig.) zapostaviti, podmuklo, potajno
uvezbati, steci praksu, uci u, bin Ikommen• (karn hin, hinge- zanemariti; prenebreci
upoznati se dobro (s necim) komrnen, porn. s.) doci (otici) Hintansetzung die, -, -en zapos- hinter Itrieben• (hintertrieb, hin-
binein Ifallen • (fie! hinein, hinein- onarno; gceznuti, nestati tavljanje, zanemarivanje; pre- tertrieben) omesti, osujetiti,
gefallen, porn. s.) upasti, pasti binlanglicb adv. dovoljno, dosta nebregavanje spreciti (plan, nameru)
(u n~to) bin llegen poloZiti, staviti na I sicb hinten adv. straga, pozadi hinterzieben• (hinterzog, hinter-
benein Izwangen ugurati, utisnuti, - opustiti se, leci na; - !lezi! hinter prep. (s dat. i akuz.) za, iza, zogen) utajiti, ne iskazati, ne
uterati (komanda) pozadi javiti (porez, vest)
Hinfabrt die, -, -en odlazak, vo- binnen I von - adv. odavde hintereinander adv. jedno za dru-
hin Itun• (tat hin, hingetan)
znja, ka odredenorn cilju binreicbend ppr. i adj. dovoljan gim, uzastopce
(razg.) staviti, rnetnuti, denuti
bin Irei6en• (riB hin, hingerissen) Hintergedanke(n) der, -(n)s, -(n)
bin Ifallen • (fie! hin, hingefallen, hiniiber adv. onamo, preko, na
povuci, odvesti, zavesti, zadnja rnisao, neiskrenost,
porn. s.) pasti (na zemlju) skrivena narnera drugu stranu
osvojiti
binfallig adj. sklon padu, oronuo, binrei6end adj. zanosan, zavo- bintergeben• (hinterging, hinter- biniiberlflihren voditi preko (na
tr~an; nemotan, neoddiv; dljiv, koji osvaja gangen) obmanuti, prevariti, drugu stranu)
propao; bespredmetan bin Irich ten pogubiti, smaknuti varati
biniiberjtragen• (u, a) preneti,
Hinfallgkeit die, -, -en oronulost, Hinricbtung die, -, -en pogublje- Hintergrund der, -(e)s, --e poza-
nje, srnaknuee nositi preko
tro~nost, slabost, neoddivost dina, zalede
bin Iscbeiden• (ie, ie, porn. s.) hinunter adv. dole
binfort adv. odsada, ubuduee, od- hintergriindig adj. prikriven, ~to
sada nadalje (poet.) umreti, preminuti se tclko prozire hinunter Iscblucken progutati
 hinunter Istorzen
hinunterfstiirzen (pom. h. i s.)
sru~iti, oboriti; stropo~tati se,
strmoglaviti se
hinwarts adv. onamo
hinweg adv. odatle, dalje
hinweg Ieilen (pom. s.) pozuriti
odatle, oti~i dalje
Hinweis der, -es, -e ukazivanje,
upu~ivanje, uput
hinlweisen• (ie, ie) uputiti, uka-
zati
hinlwelken (porn. s.) oronuti, ve-
nuti
hinzu adv. k tome; pri, do; uz to,
izmedu ostalog
hinzu Ifiigen priloZiti, dodati
Him das, -s, -e mozak; (fig. razg.)
pamet, razum
Hirngespinst das, -es, -e u tvara,
prividenje, sablast
hirnlos adj. (razg.) bez mozga,
lud
Him-rinde die, -, -n siva mozdana
masa· - schale die - -n
' ' '
lobanja
hirnverbrannt adj. lud, pomeren,
. ~ut, nerazu~an
H~rsch ~er, -es, -e Jele?
H~rse d1e,- prose, pro~a. .
Hart der, -c:n, -en ~1rtm ~~, -,
. ne~ pastJr, oobamn_ (~tmca)
H~stor1~er der, -s, ~~ JSton~~
Hitze dJe, -, ·? ~~ma, zega, Jara;
. ~tra, _zestma, Jarost . jak, sna:lan, poseban
httzag adJ. vru~, vatren; plahoVJt,
nagao
Hitzchlag der, -(e)s toplotni udar
188 Hochmut
Hobelbank die,-, ··-e Stolarski sto
hobeln blanjati, strugati
,. hock (hoher, hohe, hohes) visok;
uzvi~en, velik; udaljen, dalek
(vrem.)
hochachtbar vrlo po~tovan, dos-
tojan velikog po~tovanja
hochachten visoko ceniti, po-
~tovati
Hochachtung die, -, -en visoko
po~tovanje
hochbegabt adj. veoma nadaren,
darovit, talentovan
Hochburg die, -, -en visoko
utvrdenje, glavna kula; (fig.)
(glavno) sred~te, :lari~te
hochdeutsch adj. visokonema~ki
(nem. knji:l. jezik)
Hochebene die _ -n visoravan
. ' '.
hochgebiidet adJ. veoma obra-
zovan
Hochgebirge das, -s, - visoke pla-
nine
hochgeboren adj. visokog roda,
blagorodan
hochgelehrt adj. vrlo uren
Hochgenu8 der, - sses, - -sse
poseban uZitak, veliko u:liva-
nje
hochgesinnt adj. plemenit
hochgradig adj. na visokom stu-
pnju; visokog stepena; vrlo
Hochhaus das -es --er neboder
' '
Hochmut der, -(e)s, nadmenost,
oholost; gordost
hochmOtig 189 Hahn
hochmiitig adj. gord, ohol, hoffen nadati se, verovati, oeeki-
nadmen · vati, uzdati se
Hochofen der, -s, ··-e visoka pet, hoffentlich adv. po svoj prilici, ve-
topionica rovatno, valjda
Hochschule die, -, -n visoka ~kola, Hoffnung die, -, -en nada,
univerzitet (po)uzdanje, orekivanje
Hochschiiler der, -s, -student hotTnungslos adj. beznade:lan,
hochsinnig adj. plemenit, veli- beznadan, ~jan
kodu~an hoffnungsreich adj. pun nade, is-
Hochsommer der, -s, - kasno leto punjen nadom, poletan
Hochspannung die, -, -en visoki hoffnungsvoll adj. pun nade
napon hofieren (ak..) udvarati se, ulagi-
hochst (super. od hoch) adj. i adv. vati se kome
najwi, krajnji; u najveooj meri hofisch adj. dvorski
Hochstapler der, -s, - varalica, Hoflichkeit die, -, -en u~tivost,
probisvet uljudnost
hochtens adv. najwe, u najbolju llofling der, -s, -e dvoranin;
ruku; jedva, jedino udvorica
Hocverrat der, -(e)s, veleizdaja Hofmeister der, -s, - dvorski
Hochverriter der, -s, - velei- upravnik, dvorski vaspita~
zdajnik Hohe die, -, -n visina; vis
Hochwasser das, -s, - poplava, vi- Hoheit die, -, -en uzvi§enost, dos-
sok vodostaj tojanstvenost; visost, viso-
Hochwild das, -(e )s krupna divlja~ ~nstvo
Hochzahl die, -, -en eksponent, Hohe(n)punkt der, -(e)s, -e vrhu-
potencija nac, na~ ta~ka
Hochzeit die, -, -en svadba, pir hohl adj. ~upalj, prazan; (fig.)
hochzeitlich adj. svadbeni, glup
svatovski hohlaugig adj. upalih oCiju
hocken ru~ti Bohle die, -, -n ~upljina, duplja,
Hocker der, -s, stolica bez naslona spilja, jama, jazbina
Hof der, -s, --e dvor~te, dvor; se- hohlkopfig adj. ~upljoglav
ljacki posed, sal~ hoglwangig adj. upalih obraza
Hoffart die, - oholost, sujeta, na- Hohlweg der, -s, -e klanac, tesnac,
dmenost jaruga, uvala
hofl"artig adj. ohol, sujetan, Hohn der, -s izrugivanje, pod-
naduven smeh; sarkazam
hOhnen 190 Hornisse Hornvieh 191 hundsgemein

hohnen zlobno (prezrivo) se sme- rez, duborez; -weg der, -s, -e Hornvieh das, -s rogata stoka Hiigel der, -s, - brezuljak, brda-
jati, rugati se ~umski put I sich auf dem Horsaal der, -s - sme sala za pre- ~ce, hum
HohngeHichter das, -s podsmehi- ; Holzwege befinden biti na davanje hiig(e)lig adj. brezuljak
vanje, podrugljiv smeh pogresnom putu, varati se Horspiel das, -s, -e radio-drama Huhn das,-s, ··-er pile, koko~
hohnisch adj. podrugljiv, zloban, Honig der, -s, med Horst der, -es orlovsko gnezdo Hiihner-auge das, -s, -n kurje oko
preziran Hopfen der, -s, - hmelj horsten saviti gnezdo, ugnezditi Huld die, - naklonost, ~Iagonaklo-
hokern piljariti, preprodavati, ba- hoppeln skakutati, poskakivati se nost; milost, blagost
viti se sitnom trgovinom horbar adj. ~ujan Hort der, -(e)s, -e blago; uto~i~te, huldigen zakleti se na vernost
hold adj. naklonjen, sklon; ljubak, Horbarkeit die, -, -en ~ujnost za~tita; de~je obdani~te huldreich adj. blagonaklon, ljuba-
mio; blag horchen slu~ati, osluskivati, pri- Hose die, -, -n pantalone; ~~ire zan, milostiv
holdselig adj. ljubazan, umiljat, slu~kivati Hosen-bein das, -s, -e nogavica, Hiille die, -, -n pokriva~, zastor,
drag, neZ3n Horde die, -, -n borda, rulja, go- -sack der, -s, ··-e (-tasche zavoj, arnot
holen (o )ici po ne~to, doneti, uze- mila; reta die) dzep na hla~ma; hiillen pokriti, zastrti, omotati,
ti, dobiti horen ~uti, slu~ati; doznati, - trager der, -s, - naramenica uviti
Holle die, -, -n pakao i (fig.), mu- saznati Hospital das, -s, ··-er bolnica Hiilse die, -, -n mahuna, ~ura,
~ili~te; murenje I Himmel und Horensagen das, -s ~uvenje, go- Hotel das, -s hotel Ijuska
- gram i pakao vorkanje I jemanden nur von Hub der, -s, ··-e (uz)dizanje, za- Hiilsenfrucht die, -, ··-e mahunas-
Hollen-angst die, -(fig.) veliki - kennen znati nekoga samo mah; doseg; hod (cilindra) ti plod, mahunarka
strah; - maschine die, -, -n pa- po ~uvenju hiiben adv. s ave strane I - und Humanismus der,- humanizam
klena m~ina, bomba Horer der, -s, -slusalac; (telefon- drilben s ave i s one strane, s Humbug der, -s prevara, obmana;
hollisch adj. paklen, uZ3san ska) slu~lica (na) abe strane besmisao
Holm der, -s, -e pre~ka, pre~ga; Horerschaft die, - slu~ateljstvo, hiibsch adj. zgodan, lep, stasit, le- Hummel die, -, -n bumbar
ddanje; skver, brodogradil~te slu~oci pu~kast Hummer der, -s, - jastog
holperig adj. neravan, diombast Horgerat das, -s, -e slu~ni aparat Hubschrauber der, -s, - he- Humor der, -s humor
holpern treskati se, truckati se, horig adj. pot~injen, podloZ3n, za- likopter humpeln hramati, ~epati
spoticati se visan, ropski huckepack tragen" nositi na ledi- Humpen der, -s, - pehar, veea
Holunder der, -s,- zova (biljka) ~~a
Horige der, -, -n kmet, vlastelinski ma (na krkare)
Holz das, -es, --er drvo, drva, ko- Hund der, -(e)s, -e pas, pseto
podanik hudeln krpariti, petljati, povr~no
madi drveta; ~uma hundert num. sto, stotina
holzern adj. drven, ukoren, Horigkeit die, - kmetstvo, pot~i- raditi Hundert das, -(e)s, -e brojka sto
nespretan njenost, zavisnost Huf der, -s, -e kopito Hundertstel das, -s, - stoti dio,
Holzerei die, -, -en tu~njava; gru- Horizont der, -(e)s, -e horizont Huf-eisen das, -s, - potkovica stotinka
ba igra (sport) horizontal adj. horizontalan Hiittbein das, -(e)s, -e bedrena Hiindin die, -, -nen kuja, ku~ka
holzig adj. drvenast
Horn das, -s, ··-er rag; truba kost hiindisch adj. pseci, pasji
Holz-kohle die, -, -n drveni ugalj;
- scheit das, -es, -e cepanica; horne(r)n adj. rogat; roznat Hiifte die, -, -n bedro, kuk hundsgemein adj. prostatki, be-
-schnitt der, -(e)s, -e drvo- Hornisse die, -, -n str~ljen Huftier das, -s, -e kopitar zo~n, bestidan
hundsmude
hundsmtide adj. umoran kao pas
Hiine der, -, -n gorostas, div1 dZin
hiinenhaft adj. divovski, dzinovski
Hunger der, -s glad, zudnja,
pohlepa
hungern gladovati
hungrig adj. gladan
Hupe die, -, -n truba, sirena
(automobilska)
hupen trubiti
hiipfen skakati, skakutati
Hiirde, die, -, -n tor, obor,
prepona
Hure die, -, -n bludnica, pros-
titutlal
hurtig adj. hitar, brz, okretan
Hurti~keit die, -, -en hitrost,
brzma
husch(e)lig adj. povr~an
huschen prhnuti, ~mugnuti
hiisteln ~jucati
histen ka~ljati
192 hysterisch
Husten der, -s, - ka~alj
Hutl der, -(e)s, ··-e ~e&r
HutZ die, -, -n za~tita, cuvanje;
~ oprez
hiiten Cu.vati I sich vor etwas - cu-
vati se eega
Hiiter der,- cuvar, pastir, str3Zar
Hiitte die, -, -n koliba, ku~ica;
livnica
Hiittenwerk.das, -s, -e topionica;
fabrika stakla
Htitung die, -, -en, cuvanje,
sti'aZarenje, naclzor
Hyiine die, -, -n, hijena
hydraulisch adj. hidraulican
Hygiene die - higijena
hygienisch ~dj. higijenski, zdrav-
stven
. .
Hypnose dte, -, -n htpnoza
hypnotisieren hipnotisati
hysterisch adj. histerican
--·
I 193
I
I, i das, -, - slovo i;
iahen njakati
Ibis der, -sses, -sse ibis (ptica)
ich pron. ja
icheit die, -, jastvo; individualnost
lch-form die, - pripovedanje u
prvom lieu
ichsiichtig adj. sebican
ideal adj. idealan, uzoran, savrsen
Ideal das, -s, -e ideal, savrsenstvo
Idee die, -, -n ideja, zamisao; slika
ideell adj. sto se tiee ideje, ~to
postoji u mislima
ldentifikation die, -, -en identi-
fikacija
identifizieren identifikovati
identisch adj. identican
ldentitiit die, -, -en identitet
ldeologie die, -, -n ideologija
ideologisch adj. ideoloski
Idiom das, -s, -e idiom
Idiot der, -en, -en idiot
Idol das, -s, -e idol
Idyll das, -s, -e (Idylle die) idila
idyllisch adj. idilican
lgel der, -s, - jez
immerdar
Iglu der (das), -s, -s iglu, eskimska
ku6ca
Ignorant der, -en, -en ignorant,
neznalica
ignorieren ignorisati, ne osvrtati
se, ne mariti
ihr pron. 1 njen, njihov 2. njoj; vi
ihrerseits adv. sa svoje (njene,
njihove) strane
illegal adj. ilegalan
illegitim adj. nelegitiman, Ife-
zakonit
llustration die, -, -en ilustracija
illustrieren ilustrovati
litis der, - sses, -sse tvor
im =in dem
imaginar adj. imaginaran
Imagination die, -, -en imaginaci-
ja, ma~ta, uobrazilja
lmbi8 der, - sses, -sse zakuska
lmbifistube die, -, bife
imitieren imitirati
Imker der, -s, - peelar
immer adv. uvek, neprestano
immerdar adv. svagda, uvek,
veeno
immerfort 194 Informieren Ingangsetzung 195 insbesondere

immerfort adv. neprestano, bez inbriistig adj. zarki, srdacni, stras- lngangsetzung die, -, -en stavlja- inne Ihaben· (hatte inne, innege-
pres tanka tven, usrdan nje u pogon habt) posedovati, vladati
Immergriin das, -s, -e zimzelen ..,.indem konj. dok, po~to, medutim; lngenieur [in] der, -s, -e inzenjer necim; imati neko zvanje
(biljka) buduci da, tim ~to, kao Ingrimm der, -s srdzba, bes, (sluzbu)
indes, indessen adv. i konj. medu- ljutnja inne Ihalten• (ie, a) zastati, stati,
immerhin adv. ipak, makar, ha- ti, ali, ipak, uostalom, napro- ingrimmig adj. srdit, Jjutit, besan prestati, odrzati (rok), ocuvati
rem, u svakom slucaju tiv; dok lngwer der, -s dumbir (zacin) innen adv. unutra
immerwahrend adj. stalan, trajan, lndianer der, -s,- lndijanac Inhaber der, -s, - vlasnik, pose- Innen-leben das, -s unutra~nji
neprestan indifferent adj. indiferentan dnik, imalac ( du~evni) zivot; - politik die, -
immun adj. imun, otporan Indigo der (das) -s, -s indigo inhaftieren uhapsiti unutra~nja politika
Imperativ der, -s, -e imperativ, lndividualitat die, -, -en indivi- Inhalt der, -(e)s, -e sadrzaj inner (innerer, innere, inneres)
zapovednicki nacin dualnost inhaltlich adv. sadrzajno, po adj. unutra~nji
lmperfekt das, -(e)s, -e imperfekt individuell adj. individualan sadrzaju Innere das, -n unutra~njost, srz,
Impertinez die, -, -en impertinen- Individuum das, -s, - duen in- Inhaltsangabe die, -, -n pregled srce, du~a; utroba; unutra~nji
cija, drskost dividuum saddaja, kratak sadrzaj deo
impfen kalemiti lndiz das, -es, -ien indicija inhalts-leer (-los) adj. bez sadrza- Innereien die (pl.) iznutrice
Impfung die, -, -en kalemljenje lndolenz die, -, -en indolencija ja, besadrzajan, prazan innerhalb prep. (s gen.) unutra,
lmpfzwang der, -s (lmpflicht die) Induktion die, -, -en indukcija inhalts-reiclt (-voll) adj. bogat sa- u, iznutra, u granicama
obaveza cepljenja Industrie die, -, -n industrija drzajem, sadrzajan; znacajan innerlich adj. unutra~nji; intro-
Import der, -(e)s, -e uvoz lndustriell adj. industrijski Inhalts-iibersicht die, - pregled vertiran
importieren uvoziti lndustrielle der, -n, -n indus- sadrzaja; - verzeichnis das, Innerlichkeit die, - (bogat) dusev-
imposant adj. imponzantan trijalac - sses, -sse popis sadrzaja ni zivot, duboko ose~nje
impulsiv adj. impulsivan ineinander adv. jedno u drugom lnkasso das, -s, -s naplata, ubira- inne Isein• (war inne, inne-
imstande sein (war imstande, im- ineinander Ifiigen uklopiti, u gla- nje novca gewesen, porn. s.) biti svestan
stande gewesen, porn. s.) biti u viti jedno u drugo necega, imati neku stvar na
Inkrafttreten das, -s stupanje na
stanju, biti kadar, moci inert adj. inertan pameti
snagu, pravosnaznost
in prep. (s dat. i akuz.) u, na, po; lnfanterie die, -, -n pe~adija innig adj. srdaean, prisan, iskren,
za Inland das, -(e)s, prostor unutar
Infanterist der, -e, -en infanterist, ddavnih granica; unutra~njost prijatel)ski
InagritTnahme die, - poeetak, za- Innigkeit die, -, -en iskrenost,
pe~ak zemlje
pocinjanje (posla) infolge prep. (s gen.) usled (toga), prisutnvst, srdacnost
InbegritT der, -s sadrZaj, su~tina; Inlander der, -s, - domorodac, Innung die, -, -en ceh, zadruga,
zbog
skup, celina, pojam starosedelac udruzenje, zanatlija
infolgedessen adv. zbog toga, za-
inbehritTen adv. ukljucivo, uracu- to, uslijed toga inlandisch adj. domaci ins= das
nav~i, zajedno sa Informatik die, - informatika Inlandsmarkt der, -(e)s, ··-e unu- Insasse der, -n, -n stanovnik, sta-
inbezug auf prep. obzirom na Inf9rmation die, -, -en infor- tra~nje (domaee) trZi~te nar, saputnik
Inbrunst die, - unutra~nji Za.r, macija inmitten adv. usred insbesondt!re adv. narocito,
usrdnost, revnost, strastvenost Informieren informisati inne adv. unutra posebno, pre svega
Inschrift
Inschrift die, -, -en natpis
Insekt das, -(e )s, -en insekt,
kukac
Insel die, -, -n ostrvo
Inserat das, -( e)s, -e novinski
oglas, insert
insgeheim adv. u potaji, potajno,
tajno
insgesamt adv. zajedno, svi sku-
pa,ukupno
insofern konj. i adv. ukoliko;
koliko
insoweit konj. = insofern
Inspektion dio, -, -en inspekcija
in~phieren inspirisati
installieren instalirati
insandig adj. svojski, usrdan,
svesrdan
instand setzen ispraviti, popraviti,
dovesti u ispravno stanje
Instandesetzung die, -, -en popra-
vak, uredenje, dovodenje u is-
pravno stanje
Instanz die, -, -en instanca, stu-
panj nadlefuosti
Instinkt der, -(e)s, instikt, nagon,
poriv
Instrument das, -(e)s, -e in-
strument
intakt adj. intaktan, netaknut
Integration die, -, -en integracija
lntellekt der, -(e)s, - intelekt
intellektueTI adj. intelektualan
intellektuell der, -n, -n intelek-
tualac
intelligent adj. inteligentan
intelligenz die, -, -en inteligencija
196 inzwichen
Intensitat die, - intenzitet, inten-
zivnost
# Intention die, -, -en intencija,
namera
interessant adj. interesantan
Interesse das, -s, -n interes
interessieren (sich) interesovati
(se), zanimati (se)
lnterjektion die, -, -en uzvik, us-
klik, interjekcija
intern adj. interni, unutra~nji
Internat das, -(e )s, -e internat
international adj. internacionalan
internieren internirati, prognati u
unutra~njost, zatvoriti
interpretieren interpretirati
Interpunktion die, -, -en inter-
punkcija, pravopisni znak
lnterrogativpronomen das, -s, -
(- mina) upitna zamenica
intervall das, -s, -e interval
Interview das, -s, •s intervju
intim adj. intiman
Intimitat die, - intimnost
Intimus der, -, intimus, prisni
prijatelj
Intonation die, -, -en intonacija
intransitiv adj. neprelazan (gr-
am.)
Intution die, -, -en intuicija
Invalide der, -n, -n invalid
inwart adv. prema unutra
inwendig adj. unutra~Flji, na unu-
tr~njoj strani, iznutra
inzwichen adv. medutim, za to
vreme
irdisch
irdisch adj. zemaljski, zemni, sve-
tovni, prolazan, smrtni
irg~nd adv. ikako, gde god (igde ),
uopste, bilo kako
irgend=einer (-weicher) pron.
rna koji, koji god, ikoji
irgendeinmal adv. rna kada, bilo
kada, ikada
irgend etwas adv. rna sta, bilo sta
irgend jemand pron. rna ko, bilo
ko
irgendwann adv. rna kada, bilo
kada
irgendwer = irgend jemand
irgendwie adv. rna kako, ikako
irgendwo adv. ma gel:., o;lo gde,
igde
irgendwoher adv. bilo otkuda,
odnekud
irgendwohin adv. bilo kama, ku-
da god
ironisch adj. ir0.:1i~an
irration (irrationell) a<.~j. ira-
cionalan
irr(e) adj. zalutao, zabludeo,
zabasao
Irre der:, (die), -n, -n luda(k),
umoblnik.
ir.real adj. irealan, nerealan,
nestvaran, fiktivan
irre Iftihren zavesti, prevariti
197 isolieren
irrelgehen· (ging irre, irregegan-
gen, pom. s.) zalutati, zablude-
ti, zabasati. poci pogresnim
putem
irre lleiten zavesti, zavarati
irren (sich) lutati, zabluditi, varati
se
Irrenanstalt die, -, -en dusevna
bolnica
Irr-fahrt die, -, -en lutanje;
-gang der, -(e )s, ··-e lutanje,
bludnja; -garten der, -s, ··--
lavirint
Irr-laufer der, -s, - zalutala posilj-
ka; -lehre die, -, -n pogresno
ueenje; -sal das, -s, -e bln-
dnja, zabluda, lutanje; -sino
der, -s ludilo
irrsinni~ adj. lud, umobolan
lrrtum der, -s, ··-~r zabluda,
(po)greska, zabuna
irrtiimlich adj. pogre~n, kriv,
laian
irrtiimlicherweise adv. pogresno,
lafuo
Irrweg der, -s, -e krivi (pogresan)
put, stranputica
Ischias die, -~ijas
Isegrim; der; -s ime za vuka u
bas nama
Islam der, -s islam
isolieren izolovati; odvojiti
J 198
# jauchzen klicati; veselo podvikiva-
J Jauchzer der, -s, - poklik, uzvik
J, j (jot;je) das, -s, -slovo j
ja adv. da, jeste, dabome, zacelo,
pa; eak, stavise
Ja das, -da, potvrdan odgovor
Jacht die, -, -en jahta
Jacke die, -, -n jakna, kratak
kaput
Jagd die, -, -en lov
jagdbar adj. sto se maze loviti,
dozvoljen za lov
jagen loviti; terati, goniti, (fig.) te-
ziti za cim, juriti za cim
Jager der, -s, -lovac; pripadnik lo-
vackih jedinica; avian lovac
Jagerlatein das, -s lovacke priee
(izmisljotine)
jah adj. i adv. brz, nagao; nena-
dan, neoeekivan, naprasit, brz;
strm; naglo iznenada, brzo
jahlings adv. naglo, iznenada; na-
prasito, naprasno
Jahr das, -s, -e godina
jahraus-jahrein adv. iz godine u
godinu, svake godine, uvek
iznova, godinama
Jahrbuch das, -s, ··-er godisnjak;
Ietopis
jaten
jahrelang adj. i adv. sto traje celu
godinu; godinama
Jahr-gang der, -s, ··-e godiste;
- hundert das, -(e)s, -e stole-
te, vek
jahrig adk. godinu star, sto traje
godinu, godisnji
jahrlich adj. i adv. godisnji; svake
godine, godisnje
Jahr-markt der, -(e)s, .. _e godisnji
sajam; -tausend das, -(e)s,
hiljadu godina; - zehnt das, -
(e)s, -e decenija
Jahzorn der, -s naprasitost,
naglost
jahzornig adj. naprasit, nagao
Jammer der, -s jadikovanje, ku-
kanje; jad, bol; nevolja
jammerlich adj. i adv. bedan, ja-
dan, za :Zaljenje; jadno, bedno,
:Zalosno
jammern (nach, urn) jadikovati,
kukati
jammervoll adj. bedan, jadan
Januar der, -s, (region. Janner
der) januar
jaten plevati, cupati
Jauche
Jauche die,-, -n smrdljiva (ustaja-
la) voda
ti, pocikivati
radosti
jaulen zavijati
Jause die, -, -n, uzina
jansen uzinati
jawohl konj. da, jeste, svakako,
taka je
Jawort das, -(e)s, -e pristanak (za
udaju)
je1 adv. ikada I von - odvajkada
je2 konj. 1 (uz kompartive);
je ...je; je ... desto sto ... to;
(u)koliko ... (u)toliko
jedenfalls adv. svakako, u svakom
slueaju, bezuslovno
jeder (jede, jedes) pron. svaki
(svaka, svako)
jedermann pron. (neodred.) sva-
ko; svaki
jederzeit adv. u svako doba, uvek
jedesmal adv. svaki put; (razg.)
uvek
jedoch konj. ipak, ali, a, medutim
jedweder pron. (neodred.)=jeder
jeglicher (jegliche, jegliches)
pron. (neodred.) svaki (svaka
svako)
jeher adv. I von -; seit - odu-
vek, odvajkada
jemals adv. ikada, ikad, kad, igda
jemand pron. (neodred.) neko
199 Jubilar
jener Gene, jenes) pron. onaj
(ana, ana) I dies und jenes sve
mogute, razlicito, raznoliko
jenseitig adj. onostran
jenseits prep. (s gen.) i adv. s one
strane
Jenseits das, - drugi svet, carstvo
mrtvih, zagrobni svet;
onostranost
Jesuit der, -en, -en isusovac,
jezuit
jetzig adj. trenutan, danasnji, sa-
dasnji, savremen
jetzt adv. sada
jeweilig adj. sadasnji, doticni,
odnosni, o kame je rec
jeweils adv. u odredeno vreme
Joch das, -s, -e jaram, zaprega
(volovska); jutro (zemlje)
jodeln jodlati
Johannis-beere die, -, -n ribizla;
-brat das, -(e)s, rogac (suhi)
johlen vikati (neartikulisano), de-
rati se, drati se
Jolle die, -, -n cun, mala jedrilica
Joppe die, -, -n jakna, kaputit,
haljetak
Journal das, -s, -e zurnal, dnevni
list; easopis
Journalistik die, - zurnalistika
Jubel der, -s klicanje ad veselja,
razdragano veselje, radosno
klicanje
Jubilar der, -s, -e slavljenik,
sveear
Jubilaum
Jubilaum das, -s, - Jaen jubilej,
proslava godisnjice
jucken (in, an, ak, dat.) svrbiti
J ucken das, -s, - svra b
Jugend die, - mladost, omladina
jugendlich adj. mlad, mladalacki
J,.goshtwe der; -n; -n (Jugoslawin
die, -, -nen) Jugosloven(ka);
Jugoslawien .(das), -s Jugosla-
vija; jugoslawisch adj. jugo-
slovenski
Juli der, -s (-, -s) juli
jung (komp. jiinger) adj. mlad
(za zivo bire); nov, svez; (fig.)
mladalacki
Junge der, -n, -n deeak, pomo-
cnik, segrt, naucnik
Junge(s) das, -n,- mladunce
jungenhaft adj. decackog vlada-
nja, mladalacki bezbrizan
Junger der, -s, - ueenik, duhovni
sleobenik; svaki od dvanaest
apostola
Jungfrau die, -, ~en mlada devoj-
ka, devica
jungfraulich adj. netaknut, nedir-
11\lt, cist
Junggeselle der, -n, -n neoze11jen
covek, momak
200 juxen
Jiingling der, -s, -e mladic
jiingstens, jiingsthin (adv.)
jiingst
~Juni der, -(-s, -s) juni
Junker der, -s, - mladi (novi) ple-
mic, mali (seoski) plemic
Jura (bez clana; pl. od jus) pra-
vo, pravne nauke
Jurisprudenz die,- jurisprudenci-
ja, pravne nauke
Jurist der, -en, -en pravnik
juristisch adj. pravno
Jury die, -, -s ziri, ocenjivacki
odbor
Jus das,- (pl. Jura) pravo, pravna
nauka
just (jos samo poet.) bas, upravo
justieren udesavati, proveravati,
utvrdivati valjanost, bazdariti
Justiz die, -pravda; pravosude
Juwel das, -s, -en dragulj, drago-
cenost, skupocen ukras
Juwelier der, -s, -e zlatar,
draguljar
Jux der, -es, -e (razg.) sala,
Iakrdija
juxen ~aliti se, Iakrdijati
K 201
K
K, k das, -, -slovo k (ka)
Kabbala die, - kabala, tajna
nauka
Kabel das, -s, - kabal, telegrafski
podzemni (podmorski) vod,
jako brodsko uze
Kabine die, -, -n kabina
Kachel die, -, -n kaljeva opeka
(ploca ), gledosana ploea od
pecene gline
Kachelofen der, -s, ··-e kaljeva pee
Kadaver der, -s, - truplo, les;
strvina
Kadett der, -en kadet, vojni pi-
tomac
Kafer der, -s,- kukac, buba
Kaffee der, -s, kafa
Kaffeebohne die, -, -n zrno kafe
kaffeebraun adj. smed kao kafa,
tamnosmed
Kaffe-haus das, -es, ··-er kafana;
- kanne die, -, -n ibrik;
- miihle die, -, -n mlin za ka-
fu; - satz der, -es talog od
kafe
Kafig der, -s, -e kavez, krletka
kahl: eelav, bez k.ose; ogoljen, go;
prazan
kalt
Kahlkopf der, -s, ··-e celavac; cela-
va glava
kahlkopfig adj. relav
kahmen uplesniviti se
kahmig adj. plesniv
Kahn der, -s, ··e mali eamac, cun
Kai der, -s, -e kej, ozidana obala
Kaiser der, -s, - (Kaiserin die, -, -
nen) car ( carica)
kaiserlich adj. carski
Kaiser-reich das, -s, -e (-tum das,
-es, ··-er) carstvo; - schnitt
der, -(e)s, -e carski rez (med.)
Kakerlak der, -s (-en), -en, bu-
basvaba
Kalb das, -s, ··-e tele; lane
kalbeno(o)teliti se
Kalender. der, -s,- kalendar
kalfatem krpati eamac
Kalk der, -s, -e krec
K.alk-brennerei die, -, -en, kreea-
na; -stein der, -s, - k.recnjak
Kalkiil der, -s, -e (pro)raeun,
procena
kalkulieren kalkulisati
kalt adj. (komp. kiilter) hladan
ravnodusan, miran; neosetljiv;
kaltbliitig 202 Kanzler Kapazitat 203 Kassierer

kaltbliitig adj. (zoo!.) hladno- kampfen boriti se, vojevati, tuci se Kapazitat die, -, -en kapacitet Kargheit die, -, -en oskudnost,
krvan, promenjive telesne Kampfer der, -s kamfor Kapelle die, -, -n kapela (crkvica ); ~tedljivost, siroma~tvo, ~krtost
temperature; (fig.) hladno- .. Kampfer der, -s,- borac, ratnik kapela (orkestar) karglich adj. oskudan, bedan,
krvan, miran, opuSten kampferisch adj. borben kapern gusariti siromaski
Kalte die, - hladnoea, zima; bezo- kampfunfahig adj. nesposoban za kapieren (razg.) kapirati, shvatiti Karpfen der, -s, - ~aran
seeajnost borbu Kapital das, -s, -e (-ien) kapital karren voziti' (se) kolima (taljiga-
kaltmaschen (vulg.) usmrtiti, kampieren kampovati, logorovati Kapital-verbrechen das, -s tezak ma); transportovati
ubiti Kanal der. -s, ··-e kana!, prokop; zlocin Karren der, -s, - (Karre die) ka-
kaltsinnig adj. hladan, neosetljiv provodnik, trakt, zleb Kapitan der, -s, -e kapetan (bre- rusel, kola, taljige
Kamel das, -s, -e kamila Kanarienvogel der, -s, ··-kana- da, aviona), kapiten sportske Karriere die, -, -n karijera
Kamelhaar das, -s, -e kamilja rinac ekipe _ Karst der, -es, -e kras, kr~
dlaka Kandidat der, -en, -en kandidat Kapitel das, -s poglavlje, glava (u Karte die, -, -n karta; ulaznica;
Kamera die, -, -s kamera, foto- kandidieren kandidovati (se) knjizi) karta za igru; pomorska karta
grafski aparat kandieren kandirati, u~eeeriti Kapitell das, -(e)s, -e kapitel (ar- Kartei die, -, -en (Kartothek die)
Kamerad der, -en, -en (Kamera- Kanguruh das, -s, -s (-e) kengur, hitektonski ukras) kartoteka
din die, -, -nen) drug(arica) klokan Kapitclation die, -, -en kapi- Kartoffel die, -, -n krompir
Kameradschaft die, -, -en Kaninchen das, -s, - kunic tulacija Karzinom das, -s, -e (=Krebs
drugarstvo Kanister der, -s, - ka'"lister Kaplan der, -s, ··-e kapelan der) karcinom, rak
kameradschaftlich adj. drugarski Kanne die, -, -n posuda (sa klju- Kappe die, -, -n kapa; poklopac Kase der, -s, -sir
Kameramann der, -s, ··-e ( -le- nom) za tecnost; kanta posude Kaserne die, -, - kasarna
ute) snimatelj, kamerman KannegieBer der, -s, -(fig.) nadri- kappen odrezati, okresati,
kasig adj, sirast, ka~ast; bled, be-
Kamille die, -, -n kamilica politiear, politikant prerezati
zbojan, nezdrav
Kamin der, -s, -e .kamin, ognjiSte; Kanon der, -s, -s, kanon, pravilo, Kappi das, -s, -s vojnicka kapa
dimnjak zbirka propisa Kapsel die, -, -n kapsula; eaura Kasperl(e)theater das, -s, - pozo-
Kaminfeger der, -s, dimnjaear Kanonier der, -s, -e artiljerac, to- kaputt adj. slomljen, razoren, ri~te lutaka

Kamm der, -s, ··-e ce~alj; greben; pnik propao; umoran, iscrpljen, do- Kasse die, -, -n kasa, blagajna
zubac, kresta kanonisch adj. kanonski _ trajao; bankrot Kassenarzt der, -es, ··-e Iekar so-
kammen (sich) ee~ljati (se) Kante die, -, -n brid, ivica; op~iv, Kapuze die, -, -n kapuljaea cijalnog osiguranja
Kammer die, -, -n mala soba, ko- obrub Karbunkel das, -s, - cir' crni pri~t Kassette die, -, -n kaseta, kutija
mora; spremgte; barutana; kantig adj. ivieast, oo~kast kardinal adj. kardinalan, glavni za film, metalna kapsula
udruzenje (trgovacko, za- Kantine die, -, -n kantina Karfreitag der, -s, -e veliki petak Kassettenrecorder der, -s, - ka-
natsko) Kanille die, -, -n kanila, cevcica, Karfunkelstein der, -s, -e rubin; setofon
Kamp der, -s, --e kamp, ogradeno ~uplja igla dragi kamen kassieren primiti, (ubrati) novae;
polje (zemlji~te) Kanzel die, -, -n propovedaonica; karg (adj.) ~tedljiv, ~krt, oskudan, prisvojiti
Kampf der, -s, ··-e borba; bitka katedra; pilotska kabina siroma~an Kassierer der, -s, - (Kassiererin
kamptbereit adj. spreman za bor- Kanzlei die, -, -en biro, pisarnica kargen biti" ~tedljiv, skrtariti; os- die, -, -nen) blagajnik (bla-
bu; borben Kanzler der, -s,- kancelar; ~ef kudevati gajnica)
 Kastanie
Kastanie die, -, -n kesten
kastanienbraun adj. kestenjast,
crvenkastosmed
Kastchen das, -s, - sanducic, kov-
ceZic, ormaric
kasteien, sich odricati se; uzdrza-
vati se
Kastell das, -s, -e utvrdenje
Kasten, der, -s, - sanduk; ormar
kastrieren, kastrirati
Kasus der, -, - padez; dogadaj,
slueaj
Katafalk der, -s, -e katafalk, odar
Katalog der, -s, -e katalog, popis
Katalysator der, -s, - oren kata-
lizator
Katarrh der, -s, -e katar, upala
sluznice
Kategorie die, -, -n kategorija
kategorisch adj. kategoriean
Kater der, -s,- maeak; (fig. razg.)
mamurluk
Katheder das, -s, - katedra
Kathete die, -, -n kateta
Kathode die,.-,·-n katoda
Katholik der, -en, -en katolik
katholisch adj. katolicki
KJitzchen; das, -s, - mackica; resa,
maca (kod biljaka)
Katze die, -, -n macka
Kauderwelsch das, -es nerazum-
ljiv (pogr~n} govor
kauen,Zvakati; gristi; grickati
Kaur der,. -s, .kupovanje
kaufen kupiti, kupovati:
204 Kehl-kopf
Kaufer der, -sm - kupac, mu-
sterija
,.kauflich adj. sto se maze kupiti;
potkupljiv, podmitljiv
kauflustig adj. spreman (voljan)
kupiti
Kaufmann der, -s ( -Ieute) trgo-
vac
kautinanisch adj. trgovacki
Kaufvertag der, -es, ··-e kupopro-
dajni ugovor; ugovor o ku-
povini
Kaugummi der, -s, -(s) guma za
fvakanje
kaum ad. jedva, tesko, s mukom,
samo, tek
kausal adj. kauzalan, uzroean
Kausalitiit die, -, -en kauzalnost,
uzrocnost, povezanost uzroka
i posledice
Kausalsatz der, -es, ...e kauzalna
(uzroena) reeenica.
Kautschuk der, -s, -e kaucuk
Kauz der, -es, "-e cuk; (fig.) cu-
dak, osobenjak .
Kavallerie die, -, -n konjica, ka-
valerija
keck: ad~. odvaian; drv.ak.
Keckkheit: die, -, -en smefost;
drskost
Kegel der, -~.- cunj
Kegelbahn die, -, -en kuglana
kegeln (Kegel schieben) kuglati
se
Kehle die,-, -n grlo; (s grkljanom)
Kehl•kop£ der; -s, ...e grkljan;
-lautt der, -(e)s, -e grleni. glas
Kehricht
Kehricht der, -s, - smeee, dubre
kehrtmachen okrenuti se; vratiti
se
Kehrwert der, -(e)s, -e reciprocna
vrednost
keifen grditi, siktati, prigovarati
Keil der, -s, -e k.lin
keilen udarati klin; nabiti klin, ce-
pati klinom I sich - (razg.)
tuci se
Keiler der, -s, - divlji vepar
Keilerei die,-, -n (razg.) tucnjava,
natezanje
Keilschrift die, -, -en klinasto pi-
smo
Keirn der, -s, -e klica, zametak,
zaeetak
keimen klijati, nicati
kein (keiner, keine, keines) pron,
nijedan, niko, nikakav
keinerlei adj. nikakav
keinerseits adv. ni sa koje strane,
niotkuda
keinesfalls adv. ni na koji nacin,
nikako; niposto, ni u kom slu-
eaju
keineswegs adv. nikako, nipoSto
keinmal adv. nijedanput, nikada
Kelch der, -s, -e kalez, easa, putir
Kelle die, -, -n mistrija
Kellner der, -s,- (Kellnerin die,-,
-nen) k:onobar(ica)
Kelter die, -n, presa (za groZde)
muljaea
keltern muljati
kennen• (kannte, gekannt) znati,
poznavati, prepoznati
205 Kern-kraftwerk
kennen IJernen (sich) upoznati
(se)
Kenner der, -s, - poznavalac, zna-
tac, strucnjak
Kennkarte die, -, -n licna karta,
legitimacija
kenntlich adj. (pre)poznatljiv, vi-
dljiv, uocljiv
Kenntnis die, -, -sse znanje (o ne-
cemu), poznavanje, iskustvo
kenntnisreich adj. pun znanja,
koji ima mnoga znanja
Kennzeichen das, -s, - (Kennzei-
chnung die) znak, oznaka,
obelezje; registarska auto--
oznaka
kennzeichnen oznaciti, obeleziti
kentern (porn..s) prevrnuti se,
nagnuti se (eamac)
kerben urezati (znak), obeleZiti
Kerker der, -s, - (zastanj.) zatvor,
tamnica
Kerl der, -s, -e (-s) momak, rnla-
dic, (eovek:)
Kern der, -s, -e jezgro, kostica, se-
me; sr:Z
kerngesund adj. potpuno zdrav,
zdrav kao dren
kernig adj. snaian i jak, evrst, je-
dar, pun snage, samonikao
Kern-kraftwerk das, -s, -e atom-
ska centrala; -reaktor der, -s,
- toren nuklearni reaktor;
- spaltung die, -, -en cepanje
jezgra, nuklearna fizija;
-stuck das, -(e )s, -e jezgro;
bitni dio
Kerasin
Kerosin das, -s kerozin, avionsko
gorivo
Kerze die, -, -n sveea
kerzengerade adj. prav kao sveea
Kessel der, -s kotao, kazan;
kotlina
Kette die, -, -n lanac
ketten vezati lancima; okovati
Ketzer der, -s, - jeretik, verski ot-
padnik, krivoverac
Ketzerei die, -, -en jeres
ketzerisch (ketzenhaft) adj. jere-
ticki, otpadnicki
keuchen dahtati, kratko disati
Keuchhusten der, -s, veliki kasalj
Keule die, -, -n toljaga, batina;
but(ina) stoke (divljaci)
keusch adj. cist, nevin, cedan, su-
zdrzljiv, neporoean; stidljiv
Keuschheit die, -, -en nevinost,
eednost, cistota
kichern ceriti se, kikotati se
Kiefer1 der, -s, - eeljust, vilica
Kiefer2 die, -, -n bar
Kieme die, -, -n skrga
Kien der, -s, -e = Kiefer die
kienig adj. smolast
Kies der, -s, - (Kieselstein der, -s,
-e) piljak, oblutak
kiesig adj. sljunkast
kitTen pusiti opojnu drogu (hasis)
Kilo das, -s, - (krat. za Kilo-
gramm das) kilo, kilogram
Kilogramm das, -s, - (krat. kg.)
kilogram
206 Kiss en
Kilometer (das) der, -s, - (krat.
km.) kilometar
~Kilowatt das, -s, -e (krat. kw.)
kilovat
Kind das, -(e)s, -er dete
Kinderei die, -, -en detinjarija, de-
cja vragolija; glupo ponasanje
Kinder-garten der, -s, ··-deciji
vrti6; - gartnerin die, -, -nen
vaspitacica u decijem vrti6u
kinderlieb adj. ko voli decu
kinderlos adj. bez dece
Kindheit die, -, -en detinjstvo
kindisch adj. detinjast; smesan,
budalast
kindlich adj. deciji; neduzan,
nevin
Kinn das, -s, -e brada
Kino das, -s, -s kino
Kiosk der, -s, -e kiosk
Kippe die, -, -n sklopka (u gim-
nastici); tacka (pre)okreta;
(region), opu~ak I auf der -
stehen biti nesiguran (klimav)
kippen skoro se srusiti (prevaliti),
pretiti padom
Kipper der, -s, - kiper, teretnjak
sa uredajem za istovar
Kirche die, -, -n crkva
kirchlich adj. crk.veni
Kirch-hofder, -(e)s, ··-e (crk.veno)
groblje; - tur11_1politik die, -
glupa politika; ogranieeno
misljenje
Kirsche die, -, -n tresnja
Kissen das, -s, - jastuk
Kiste
Kiste die, -, -n sanduk, skrinja,
kovceg
Kitsch der, -es kic, neuspeo (sla-
dunjav) umetnicki rad
Kittel der, -s, - bluza (preko su-
knje iii pantalona ); radni
man til
kitten lepiti, spajati
Kitz das, -es, -e; jare, lane
kitz(e)lig adj. golicav, skakljiv; te-
zak, muean I eine - e Frage
tesko (osetljivo) pitanje
kitzeln skakljiti, golicati, zagolicati
klatTen biti (siroko) otvoren, zjati,
zevati I eine - nde Wunde
otvorena rana
klaffen ostro lajati, kevtati; (razg.)
gadno psovati
Klafter das, -, -n stara mera za
duzinu; hvat
klagbar adj. utuziv; sto se maze
sudski traziti
Klage die, -, -n jauk; jadikovanje;
tuzba, sudski zahtev
Klagelied das, -(e)s, -er pesma tu-
Z.balica
klagen jaukati; jadikovati; podi6i
tuzbu, :l.aliti
Klager der, -s, - (Klagerin die, -,
-nen) tuzitelj (tuziteljica)
Klageruf der, -s, -e uzvik bola,
jauk
Klageweib das, -s, -er narikaea
klaglich adj. jadan, bedan, kuka-
van, tuzan
207 Klaps
Klamauk der, -s (razg.) vika, Jar-
rna, galama; uzbudenje,
skandal
klamm adj. vlazno leden; ukocen
(od hladnoce); oskudan
Klammer die, -, -n spajalica, sti-
paljka, kopca, spona; zagrada
klammern spojiti, prievrstiti I sich
an etwas (jemanden) - evrsto
se dr:l.ati neeeg (nekog)
Klamotte die, -, -n komadi (krho-
tine) cigle; (pl.) stara odeea,
poku6stvo, sitnarije
Klang der, -s, ··-e zvuk; glas
klariglos adj. bez glasa; necujan
klangvoll adj. zvuean, glasan, pri-
jatnog zvuka, zvonak
Klappe die, -, -n poklopac; zaklo-
pac (na ventilu), zalizak (srea-
ni); (vulg.) usta I die - halten
cutati
klappen preklopiti, (o)krenuti, za-
klopiti; biti u redu, funkcioni-
sati I eine Sache klappt stvar
ide (polazi za tukom)
Klapper die, -, -n cegrtaljka, kle-
petaljka
klappern klepetati, klopotati,
cvokotati
Klapper-schlange die, -, -n zve-
earka, (zmija); -storch der,-
(e )s, --e ptica roda (koja u pri-
ci donosi decu)
Klaps der, -es, -e Iagani udarac,
pljuska, 6uska
klar 208 kleingii!u big Kleinhirn 209 Klotz

klar adj. providan, bistar, nepo- Klause die, -, -n mona§ka telija, Kleinhirn das, -( e )s, -e mali klicken skljocnuti, metalno za-
muten, jasan; razumljiv; sve- isposnica; (fig.) saba, mali mozak zvucati
stan ,. stan; klanac, gudura Kleinigkeit die, -, -en malenkost, Klima das, -s, -s klima
Klaranlage die, -, -en postrojenje Klausel die, -, -n klauzula, ograni- neznatna stvar Klimaanlage die, -, -n klima
(naprava) za ci~enjeotpadnih cenje, dodatna opaska, uslov kleinlaut adj. smeten, zbunjen, uredaj
voda Klavier das, -s, -e klavir pokunjen, pogruzen, postiden klimmen· (o, o, porn. s.) penjati
klaren procititi, razbistriti (te- kleben (an, auf) Iepiti, prilepiti kleinlich adj. uskogrud, skucen, se, verati se
cnost); razjasniti, protumaciti kleb(e)rig adj. ljepljiv; umazan sitnicav, skrt klimpern lose svirati (na zicanom
Klarheit die, -, -en jasnota, bistri- Klebstoff der, -(e)s, -e Iepak Kleinlichkeit die, - uskogrudnost, instrumentu); zveketati
na; trezvenost (duha) kleckern zamrljati, ubrljati, sitnicavost, ~krtost Klinge die, -, -en ostrica; mac,
klar.:.legen (-machen; -stellen) ra- upackati kleinmiitig adj. malodusan, zas- sablja
zjasniti, protumaciti, objasniti Klecks der, -es, -e packa, mrlja trasen, plasljiv Klingel die, -, -en zvonce
Klasse die, -, -en klasa, razred; klecksen packati, mrljati; (razg.) Kleinod das, -(e)s, -e ( -ien) dra- klingeln zvoniti, pozvoniti
red, vrsta; razred (~kolski) lo~e slikati
gocenost, skupocen ukras, klingen· (a, u) zvueati, zvoniti,
dru~tvena klasa, stalez Klee der, -s detelina nakit odjekivati
Kleinstadt die, -. ··-e gradit, va- K.Iinik die, -, -en klinika
klassitizieren (klassieren) klasifi- Kleid das, -(e )s, -er odeta, odelo; ro~ica
zenska haljina klinisch adj. klinicki
kovati, razdeliti (na klase), re-
dati, srediti kleiden (sich) odevati (se ), obuti kleinstadtisch adj. malogradanski Klinke die, -, -n kvaka (na vrati-
(se); pristajati; zaodeti, zao- kleinwinzig adj. majusan, situsan ma); prekidac (masine)
Klassik die, - klasika; klasicna sta-
denuti Kleister der, -s, - Iepak oct ~kroba;
rina; pokret i stil u umetnosti klipp adj. (samo u izrazu) I -
Kleider-ablage die, -, -n gardero- gusta kasa
klassisch adj. klasican; uzoran, und /dar jasan, jednoznaean
ba; -biigel der, -s, - ve~alica
trajne vrednosti, savr~en kleidsam adj. ~to dobra stoji (za Klemme die, -, - ~tipaljka, kopea; Klippe die, -, -en stena, greben,
ode6u) - (fig.) nevolja, neprilika, klisura; zapreka; osetljivo mes-
Klatsch der, -(e)s, -e pljas, pljus
skripac to (u razgovoru)
(zvuk pri sudaru tecnosti i Kleidung die, - odeta, haljine
klemmen stisnuti, stegnuti, pri-
evrstog predmeta); ogovara- Kleie die, -, -en mekinje klitren zveketati, zveeati, zvecka-
klein adj. malen; neznatan; sitan evrstiti; u§tinuti
nje, govorkanje, brbljanje ti; §kripati (led) •
Klempner der, -s, - limar
Klatschbase .die, -, -n brbljivica, Klein-arbeit die, -, -en muc~m, pi- Klischee das, -s, -s klise; otisak;
klempnem raditi Jimarski posao otrcanarec
blebetu~a, traeerka pav posao; - biirger der, -s, -
malogradanin klerikaJ adj. klerikalan, crkveni · klopfen luptk)ati; udarati,: klltati
klatschen pljeskati (rukama);
Kleriker der, -s,- sve§tenik Klosett· das, -(e)s, -e klozet
ogovarati; tresnuti cime, plju- kleinb1irgerlich adj. malo-
K.Iette die, -, -n cicak Kloster . das, -s, . ··-e . samostan,.
snuti, udariti; izbrbljati, odati _gradanski
manastir
Klatscherei .die, -, -en ogovaranje, Kleingeld das, -(e )s, -er sitan (ko- klettern (porn. s.). penjati se, ve- klOst:erlich adj. samostanskif ma-
brbljanje vani) novae rati se, uspeti se nastirski; redovnicki ·
·Klau die, -, -n papak; kandza; kleinglaubig adj. nepoverljiv; Kletterpflanze die, -, -n povijusa, Klotz der, -es, --e klada', panj;
pandza; vrsta. alata sumnjieav puzavica (biljka) (fig.) nezgrapan, grub eovek
klotzig
klotzig adj. kvrgav; nezgrapan,
nespretan
K.Iub der, -s, -s klub, udruzenje
(sportista, istomi~ljenika)
Kluft1 die, -, ··-e pukotina, raspu-
klina, jaz, ponor
Kluft2 die,-, -en (razg.) uniforma,
sluzbena ode~; odelo
klug adj. mudar, razuman, pame-
tan; Iukav, prepreden
K.lugheit die, -, -en pamet, mu-
drost, razboritost; lukavstvo,
ve~tina
Klumpen der, -s, - stisnuta, zgru-
dvana masa; velik odlomljen
komad
knabbern glodati, grickati
Knabe der, -n, -n de~k, detko;
( razg.) momak, slu ga
knacken krckati, pucketati, puca-
ti, praskati
Knacks der, -s, -e (razg.) prasak,
lorn; pukotina; o~terenje (tele-
sno i duhovno)
Knall der, -(e)s, -e prasak (tane-
ta, bi~) · Knick der, -s,- prelom, lorn; o~tar
knallen prskati, pucati, pucketati
Knalkopf der, -s, --e (razg.) glu-
pan, ograniren OOvjek
knapp adj. jedva dovoljan; tesan,
uzak, neznatan, ograniren, os-
kudan, odmeren
knarren ~kripati, regrtati, ~u~tati
knattern pucketati, puckati,
praskati
210 knien
Knauel der i das, -s, - klupko,
smotak
Knauser
,. der, -s,- ~krtica, tvrdica
knausern ~krtariti, tvrdititi, prete-
rano ~tedeti, cicija~iti
knautschen (razg.) zgnjeciti,
(z)gufvati
knebeln nekome zarepiti usta,
sputati, svezati koga; nasilno
spreciti
Knecht der, -(e)s, -e sluga;
pomocnik
knechten tlaciti, podjarmiti
Knechtschaft die, kmetstvo, rop-
ska pottinjenost, ropstvo
kneifen· (i, i) ~tipati, u~tinuti;
(fig.) uzmaknuti pred necim,
ustuknuti
Kneipe die, -, -n krcma, gostioni-
ca, tocionica
kneipen piti, pijanciti
knetbar adj. ~to se maze mesiti,
gnjecav
kneten mestiti (testa, glinu), gnje-
citi; obradivati; masirati
zavoj
knicken prelomiti (granu); presa-
viti (papir)
Knie das, -s, - koleno
Knie-beuge die, -, -n pregib kole-
na, fu~nj; -fall der, -s, ··-e
padanje na kolena (u znak po-
~tovanja, pokornost)
knien kle~ti
Kniff 211 koharent
Kniff der, -s, -e (u )~tip, o~tar, na- knospen pupati, nicati, izbijati
bor, presavijeno mesto (napa- Knoten der, -s, - evor; izra~taj,
piru); (fig.) smicalica, trik krvga, ganglija; (fig.) zaplet,
knipsen probu~iti kartu; ~kljocnu­ konflikt; ~or (mera za brzinu
ti (fotoaparatom); pucketati broda)
(prstima) · Knotenpunkt der, -(e)s, -e ~ori­
Knirps der, -es, -e mali~an; mali ~te, sredi~te
eovek knotig adj. ~orast
kniillen gufvati se; zgnjeciti,
kn!rschen ~kripati; ~krgutati
zgufvati
knistern pucketati, praskati, ~u- Kniiller der, -s, - stvar koja ima
ltati uspeha
knitterfrei adj. ~to se ne gufva kniipfen svezati, zavezati, vezati
knittern zgufvati se; naborati Kniippel der, -s, - batina
knobeln kockati se, bacati kocku; knurren rezati; mrmljati, gundati;
dugo razmi~ljati o nekom krciti
problemu knusprig adj. tvrdo peren; (fig.)
Knoblauch der, -s beli luk prijatan, jedar
Knochel der, -s zglavak, zglob, Knute die, -, -n kozni bit
clanak (na nazi iii ruci), Kobold der, -(e)s, -s vragolan,
davolak
ko~tica
Knoch en der, -s, - kost Koch der, -s, ··-e (Knochin die, -,
knochern adj. ko~tan, od kostiju -nen) kuvar(ica)
kochen kuvati
Knolle die, -, -n (Knollen der, -s,
-) gomolj; krtola Kocher der, -s, - re~o
knollig adj. gomoljast, kvrgast, kochfest (kochstiindig) adj. ~to se
bez ~tete maze iskuvati
grudvast
Kode, (Code) der, -s, -s, kod,
Knopf der, -s, ··-e dugme
knopfen kop~ti kljuc ~ifre
Knopfloch das, -s, ··-er rupica za Kader der, -s, - mamac
dugme kodern mamiti, vabiti
Knorpel der. -s, -hrskavica Kodex der, -es (-, -, i -dices) ko-
deks, zakonik; skup pravila
knorp(e)lig adj. hrskavi~v
knorrig adj. granat; kvrgast, ~o- KotTer der, -s, - kofer, putnitki
kovreg
rast; (pren.) grub, neprijatan
eovek koharent adj. koherentan, medu-
Knospe die, -, -n pupoljak sobno povezan
Kohl
Kohl der, -(e)s, -e kupus I Weij3
(Rot) - beli (crveni)kupus
Koble die, -, -n ugljen, ugalj
Kohler der,, -s, - (Koblenbren~er kombinieren kombinovati, pr.o-
der) ugljenar (koji pravi,drveni
ugljen)
Kohl·riibe die,-, -n (-r~bi der,.-s)
keleraba
Ko~er;ei die, -, -en ko.tcsovanj11;:
koksara
ko~~ttier,~n koket:rati
1
Koks der, -es, -e koks (gorivo)
Koks2 der, -es (~atrovacki) opoj-
no sredstvo, kokain
Kolben der, -s, - ~tap (palica) sa
zadebljalim krajem; kundak;
klip (u cilindru ma~ine); he-
mijska boca
Kollaboration die, -, -en kolabo-
racija, saradnja s neprijateljem kommen • (kam.
kollaborieren kolaborirati
K~llaps der, -es, .-e kolaps, nagla
malaksalost
Kolleg das, ~s, -s predavanje; ko.,. kommerziell . adj. komercijalan,
legij; univer,zitetski zavod
Kollege der, -n, -n (K~dlegin die, Kommissar der, -s, -e kome~r,
-, ':nen);kolega (koleginica),
kollektiv: adj. kolektivan,- zaje-
dnicki:, grupni .
K~ller der, -s, - napad besnila,
mahnitosti
Kolon,.qe, ,_dle;c :-, .:-e~ .JcQl9pa; red;
vo~ Qd&e~:. radna jeqinica ,
Kolo.6 9er;; - sses; c - sse kolos .
kolo:ss~l ; a~i~:,. gQrQstasan;- :silan;
kolosalan .·
212 Komparation
Kombination die, -, -en kombina-
cija, spoj, sklop, poredak, pro-
,. racunavanje
mi~ljati (odnose, veze); slagati
Komik die,. - komika; veselost;
~ala
Komiker der, -s,- komicar
komiscb adj. komican, sme~an,
cudan, neobican
K,qmitee das; -s, -s komitet, odbor
Komma das, -s, -s zarez, zapeta,
kqm~ (g~am. i matem. znak)
Kommandant der, -en, -en ko-
mandant, zapovednik
kommandieren zapovedati, ko-
mandovati
Kommando das, -s, -s zapovest;
komanda
gekommen,
pam. s.) doci
Kommentar per,. -s, -e komentar,
obja~njenje
trgovacki
poverenik; policijski sluzbenik
K~mmission c;lie, -, -en prodaja za
drugqga; kqmisija, odqor .
ko.II\Q\\Ul~L adj. · · kQill~®Jant
op~tins~
Komodie..die, -, ~n kom,edija; .ve- ..
seta igr.C\; Jalcrdija . ·
Kom,pa1;1ie•.die,_ -, ..-n ·kOQ1paQija;
trgavacko udruzenje; ceta .
Komparation pie, -,.-en kompa-
racija, por~enje
Komparativ
Komparativ der, -s, -e kompara-
tiv, drugi stepen prideva
·Kompariltivsatz der; .:es, --e po-
!··tedbena '(kmrtparatiVna) ~ 'i"e-
renica
:·KGihpa·· 6 der , -sses , -sse kom-
· pas,· busdla
·komprett adj kom~Ietan~·potpun
' komplex adj.· :sloren; '·tapetijan;
: mnogdsttuk
! ::Iiomp·lex der · --es · -e' komrifeks
' ' 1:"
'-sastav, <sku p, eelii1'a; : du~eVili
:··poremetaj; 'p§itiieki kompteks
: ·Komplize der, ~n; o.n saueesnik u
zlainu
; Kompldtt das; '.-(e)s; ·-e ·kernplot,
··;:zavera
Komponente die, -,- ~ri kcllupo-
:· nenta, sasta\!ni deo '(sile, me-
···~aVine)
c-komponie~n. komponovati;' :sas-
l taViti; siOfiti
: Kompasitifin idie, -,·.-en: kom-
:pozicija
Kompost der; --es prirodno'gnoji-
'· :vo; koinpc;st
'Komproliii8: der (das), ,....,sses,
.. -..:sst kompromis, spotaztrm
: komproiriiti'eren · komprorilitova-
. ti, osramotiti,. dovesti · u ..=ne-
pnliku
'Koriditionidsatz der; .-es, . . . ;.e po-
godbena {kondicionalna)
. reeenica
,- Koriditot der, -s, - toteri koriditor, ; ~Konkurs der, ..;es, -e obustava p!<:-
slasti~r
213 Konkurs
Kondolenz die, -, -en sauee~ee; is-
kazivanje saure~ea
~ kondolieren izra7iti s~u~e§ee
· :Konf-:!kt das, .:(e)s, -e fina po-
-:slastica
· ~Kohferenz ·die··-·· , ' -eri konferenci-
ja; soonica;·Savetovanje
~·:K<mfes~ion die, -; -en- ·konfesija,
. . veroisp(1l.l{!st
: :Koiitltwl.. tion ·die,.-,· -en potvrda,
-koilfii'macija '(kc.d ptotes-
'
•tanata)
; Kohffiktder, .;(e)s,·-e konftikt; su-
kob; ·svada
· kohfus· ,adj. koilfuzan, zbunjen,
' .rastresen
'·Kon~frder, ~sses, -sse- kon-
'·gtes; politi<%:fili ·strueni ski.t p
. Konig der, -s, -e (Konigin ·die; -, -
· neil)· kralf(kraljica)
· koniglith adj.-kiaijeVSki; {fig.) v(.-
liQ\nswen
: Konjug~ttron:die; -;.:en konjug::!~~­
;. )a; promena gtagola
: -KonjUktiondie;·-~·~n 'konjakcija,
· vezmk:{gram.)
· ~Konjuktiv· der; -s; ·-e konjurt:~;
j -Konjuktur die; -,-:en konjuktura,
·· povoljno priwedno kretanje
:·.konkfet adj.~ konkretan, · 'zoiljski,
· ~gtedan
,. Konkurrent der, -en;·-en-km1k~­
rent; :supamik, protivtdk
Konkurrenz die,-, -eri kc;kuren-
. cijaj nadm.f'>tanje
eanja,• ·ptatefna '1espmobnost;
kOnnen 214 Konzessivsatz
postupak namirenja poverila- Konto das, -s, -ten (-s, -ti) kon-
ca; ste~j to, raeun I laufendesd - teku-
konnen· (konnte, gekonnt) znati; .. ci racun
moci, biti u stanju Kontorist der, -en, -en trgovacki
Konnen das, -s sposobnost (da se name~tenik
ne~to ucini), spretnost, ume- Kontrast der, -es, -e kontrast, su-
~nost protnost, velika razlika
Konsekutivsatz der, -es, ··-e kon- Kontrolle die, -, -n kontrola,
sekutivna (posledicna) reee- nadzor
nica kontrollieren kontrolisati, nadzi-
konsequent adj. konsekventan, rati, nadgledati
dosledan, postojan, prin- Kontur die, -, -en obris, kontura
cipijelan Konvent der, -(e)s, -e konvent,
Konsequenz die, -, -en posledica; sastanak, zbor, skup~tina
konsekventnost, doslednost Konvention die, -, -en konvencija,
konservativ adj. konzervativan nagodba,sporazum
Konserve die, -, -en konzerva konventionell adj. konvenciona-
konservieren konzervisati; odl"Za- lan, uobi~jen, dogovoren
ti, za§tititi Konversation die, -, -en konver-
Konsonant der, -en, -en konso- zacija, razgovor
nant, suglasnik Konzentration die, -, -en koncen-
konstant adj. konstantan, ne- tracija, skupljanje (na jedno
promenjiv, postojan, evrst mesto); usredsredenje
Konzentrationslager das, -s, -
konstituieren konstituisati, osno-
vati, obrazovati, sastaviti koncentracioni logo:·
Konzept das, -(e )s, -e koncept,
Konstitution die, -, -en konstitu- nacrt, prva zamisao, osnova
cija; sastav; stav
Konzern der, -s, -e koncem, gru-
Konstruktion die, -, -en kon- pa samostalnih preduzeea sa
strukcija; gradnja, nacin gra- zajednickom upravom
dnje, sastav, sklop (reeenice)
Konzert das, -(e)s, -e koncert
KonsuJ der, -s, -n konzul
Konzession die, -, -en, koncesija,
Konsum der, -s potro~nja ustupak; dopu~tenje; !XJVla-
Kontakt der, -(e)s, -e kontakt, stica
dodir, veza Konzessivsatz der, -es, ··-e konce-
Kontinent der, (e)s, -e kontinent sivna (dopusna) reeenica
Konzil 215 kosen
Konzil das, -s, -e koncil, crkveni Korper der, -s, - tela (zivih biea);
sabor flzicko i matematicko tela;
Kooperation die, -, -en koperaci- predmet
ja, saradnja, zajednicko de- korperlich adj. telesan; materija-
lan, fizicki
lovanje
Koordinate die, -, -n koordinata korperlos adj. bestelesan, nema-
terijalan
Kopf der, -s, ··-e glava
Korperschaft die, -, -en korpora-
kopfen odrubiti glavu; udariti lop-
cija, dru~tvo, grupa; savez
tu glavom
Korps das, -, -, korpus, vojna for-
Kopfgeld das, -(e)s, -er nadokna- macija; studentsko udruzenje;
da za hvatanje prekr~itelja kor, zbor (oficirski, di-
kopflos adj. nepromi~ljen (zbog plomatski)
straha, iznenadenja), bezglav korpulent adj. korpulentan, kru-
Kopf-salat der, -es salata, - ze- pan, ugojen
brechen das, -s, - napregnuto korrekt adj. korektan, ispravan,
razmi~ljanje, mozganje besprekoran, ta~n
Kopie die, -, -n kopija, prepis Korrektur die, -, -en korektura,
Koppel 1 die, -, -n ogradeni komad ispravljanje
zemlje (pa~e) Korrespondent der, -en, -en ko-
Koppel2 das, -s opasac (vojnicki) respondent; poslovni partner;
koppeln povezati dopisnik
Kopula die, -, -s kopula; veza; Korrespondenz die, -, -en kores-
spona (gram.) pondencija, dopisivanje,
Korb der, -s, ··-e korpa; ko~ara; prepiska
ko~ korrigieren korigovati, popraviti,
Korb-ball der, -s ko~rka ispraviti
Kordel die, -, -n (Korde die) uzi- Korruption die, -, -en korupcija,
ca, konopac (ad upletenih niti) podmicivanje; podmitljivost
Korken der, -s,- eep (zapu~ac) ad Korsett das, -(e)s, -e steznik,
plute korset
Korn das, -s, ··-er (bez. pl.) zito Koryphae der, -n, -n korifej; ista-
(hlebno); zmo; zrnce; seme knuti strucnjak (naucnik)
kornen (u)sitniti, drobiti, razbijati kosen ljubazno razgovarati, tepa-
u zrnca ti, maziti
 Kosmetik 216 kramen Kramer 217 Kreis

· ·Kosmetik die, - kozmetika, ulep- ·Krach der, -s, -e (razg.) buka, tar- Kramer der, -s, - trgovac na malo, kratzen grepsti, ee~ati, eeprkati;
~avanje rna; prasak, Jam, tresak; svada, trgav~ic, piljar, sitniear; (fig.) strugati
. kosmetisch adj. kozmetiCki ,.. razdor; ·bankrat; steeaj sitnieav eovek Kratzer der, -s, - ogrebotina, bra-
. kosmisch adj~ kasmicki, svemirski kra'ch:en, 1praskati, puc(k)ati, pra- Kremladen der, -s, --e radnjica sa zgotina
: -Kast-die,-- hrana, ·pr.ebranjivanje, :stati;: tErazg.} svadati se; kr~iti ·sitnom rabom; du~ncic
kratzig adj. krastav, ~ugav
davanje :. hrane, ishrana; i(se); ·propasti, doziveti .slam -Krampfder, -s, ---e .grc
· ·itdrlavanje ~ krlrt'J:·~::($ gen.)'pO, na osnovu, krampfen (sicb) grati (se) kraus adj .. kudrav, kovrdiast;
!. kmltbar ·a_dj~:dragocen; 'skupocen; ;··-prema I --·des·,Gesetzes· po i kratnphaft adj. greevit zbrkan; zamr~n, Juckast
<skpp ,~nu
: Kran der, -s, --e dizalica , ~-muse die, -, ..;en usko nabtan
; kostenl >··ispitivati ,,ukus .. nerega, 1Krfm:Idie'.' -.- -.-.::.e'·'8po··
.
sobnost :(za ·-Kra- · h de . vd I ·akovrattiik; lrajna, ·, ve~ta~ka
. . ntc . r,-s,-ez ra
;'pr'Obati :·n~tb)J'!iii~Litrduhovna dis- ·_.,
u.......
ovrd-"~
atnas
t
;.Jc&ste:iJ.2lstajati~,kd~tati P·pdzi~a~ ISnaga; fSila '-krank adj~ balestan ~ kriiuseln kovrdfati~ nabrati· nam-
! Kosten ,die {pl.) ~tr~kovi; ·"izdaci hK<rltftt\tb'r.augld'as; ;,s; ..:.frmbtorno i :Krahke ~der, {die), -n,. ~n bolesnik
'
· rclkati (vOdti); naputlti '
{usne)
'K~nanSchlag· ·der, ·-s, --:.e· pre- ". ::vonto '(botesnica) krausen n'akovrdzati, nabrati
. dracun ,(proracun) tr~ava '·Lkrliftigadj;!snaiani jak · kriinlreln pabolevati; biti bole~ljiv Kraut das, ..:(e.)s; -er biljka, '(nad-
· kosten-frei {.;los) adj. ·besplatan ' Ki-aftignng ..\die, - -, · ---en .jaeanje, : kranken- uvrediti, poniziti, povre- · zemni .:rteo);: ~rava;' t{bez 'pl.)
'k08tlkh adj."adlienog ukusa; uku- '· ,pporaV}janje diti, vredati {kaga); zalostiti se · trave, . Iekovita ''bitje, > zelje;
·. san, izvrstan, odliean; 'Skupa- : kraftlos :_ aoj. i' nemo6an, ' iznemo- ·. Kranken•haus·das; ~s, --er bolni- kupus
cen, l~p; .zabavan ' gao; bez 'Snage ca; -r ka-sse die, -; -n ustanova · Krawall ·der, -s, ·e -trka; uskome-
. Ko~probe die, · -, - -n , probanje i Kragen~der; ~s, .; lcragna; okavra- socijalnog asiguranja; '"':'Versi- · ~anost, ozbuna, :skandal; pre-
·,hrane ~ tnik; l(fig~ i .razg.) wat, Zivot I es -cherung die, -,- -eri ·balesnicko . -pirkai tvika
kko'~tpie)ig a_dj~ skup ::geht:jemmidem-an:den -nidi ·esiguranje : Krawatte die, -, ;;.n kravata; uzak
; Kostii.m-·das,- -s, -e kostim; reriska .se ··o·noojenr wbtu 'krankhaft ~dj; nezdrav, bole§ljiv; ' okOVrtttnik
··a~ -(suknja i sako) t..Krlihe1die; -;·,;.n vranaj-kreja ; nenorm'atan ' Kreatur die, · -, · -en ' !creature,
-~-Kot·cder,··.-{e)s, -e izmet,• necist; · krahen kukurikatii. krcltati Krankheit'die, -; -errbolest stvor;<sl\lotenje
.. blata, necisto~ ~- Kl'akeel ''der, . -s -buena . svada; · kriinkUch adj: bol~ljiv ; ~bs der, ~. -e -rak {fivotinja);
;-KOteltltt'das, -s, -s kotlet, krmena- .galama · Krankung ·die, -; -en uvreda, pa- vrsta bolesti {karcinom)
dla, : ·rebro s mesam; . (pl.) · krakederi :(r~g.) galamiti, svadati niZenje; ·afalo~nost , Kredit1 der ,. -'(e)-s. ' -e kredit ' zaJ·am
: zalisci ·se
'Kotfliigel:der, -s, ~ blatbbran · krakebi!(razg.) skrabati : Kranz· der, --es, --e venae · Kredit~ :das, .-s, -s {knjigovodstve-
' kbtig· adj. blatnjav,· zaprljan • Kr81Ie'die; -, -ri kand2a; paridfa 1/ . kriinzen ·oveOC3ti, akititi vencem no) potraZivanje
;..katzen (lllJlg.)povratati i krallen zg.rabiti :(karid2ama), ~ee­ · Krnpfen der, -...s, -- ~tipak, okru- Krdde ·die, -, '-n, kreda I bei je-
f Krabbe die, ..,, i.;,n morski rak, ra- : pati; gr&wito (se) dr:Zati gao kalac {peeen na masti) . mandem' tief in 'der. -' sitzen
.•
: kmzica1 ~r~g. )' ljllpko :dete; -le- · Kram der; ·..s, "-e bezvredne stva- ' KratzbfrrSte. •die, -, ~n ·. Cclagija; imati kad nekaga velilci dug
- p~kasta 'devpjka · . ri, stare.Z; tri~rije '(razg.) osarna osoba{devojka) r·Kreis -der, -es, -e krug, opseg;
:-.krabbeln: (ra~g~) golicati; ~kaklja­ · kl'amen · raditi · sitnei :poslove,; ·pe- · Kriike die, -,- •n· ~uga, svrab;. kra- · 'okrug; dru~eni {umetni~ki)
: :ti; puzati; plaziti,-: gmizati tljati ~ime; trgovati sitnicama b krug
kreischen
kreischen kre~tati, krieati, derati
se; pi~tati; ~kripati (kocnice)
Kreisel der, -s, - zvrk, cigra; sao-"'
braeajna petlja
kreisen kruziti, okretati se; oble-
tati, i~i uokolo
Kreislauf der, -s, ··-e kruzenje, ko-
lanje; (med.) krat. za krvotok
Kreislaufstorung die, -, -en sme-
tnje u funckionisanju krvotoka
Krei8saal der, -, -sale porodaj-
na sala
Krematorium das, -s, - jen kre-
matorij
Krempe die, -, -n obod sesira
krepieren pu~i, raspuknuti se (ek-
splozivno tela); (razg.) crknuti,
krepati
Krepp der, -s, -e krep (tkanina)
kreuz adv. (samo u izrazu) - und
quer uzduz i popreko; tamo
amo; bez plana
Kreuz das, -es, -e krsta, (donji
deo leda)
kreuzen ukrstiti se; krstariti
Kreuzer der, -s, - oklopljeni ratni
brad, krs~
kreuzigen raspeti, pribiti na krst
Kreuzigung die, -, raspinjanje,
pribijanje na krst
Kreuzung die, -, -en ukr~tanje
kreuzweise adv: unakrsno, una-
krst, u obliku krsta
Kreuz-wortratsel das, -s, - ukrste-
nica; - zug der, -s, ··-e krsta~ki
pohod (rat)
218 Krise
kribbelig adj. (razg.) razdrazljiv,
nemiran, nervozan
kribbeln skakljiti, bockati, svrbeti;
(inpers.) vrveti
kriechen• (o, o, porn. s.) puzati,
plaziti, gmizati
Kriecher der, -s - (fig.) puzavac,
ulizica
kriecherisch adj. puzav
Krieg der, -s, -e rat
kriegen (razg.) dobiti, primiti,
uloviti
Krieger der, -s, -e horae, ratnik
kriegerisch adj. borben, ratnicki
kriegslustig adj. ratoboran
Krieg-schauplatz der, -es, ··-e bo-
jiste, ratiste
Krimi der, -s, -s (razg.) krimi~
kriminal adj. kriminalni, kazne-
nopravni, krivicni; zloCinacki
Kriminalist der, -en, -en krimina-
list; sluzbenik policije
Kriminalistik die, - kriminalistika
kriminell adj. kriminalan, zloci-
nacki; kafnjiv
Krimskrams der, -, -(razg.) staru-
dija; triearije
Kringel der, -s, - kruZi~, prsten;
zavojit ukras; perec
kringeln savijati se (u krug); kov-
rdfati se
Krippe die, -, -n jasle; jaslice
Krise die, -, -n kriza, tclko stanje
(privredno, politicko); odluka,
obrat
K.riterium
Kriterium das, ~s, - rien kriterij;
merilo za prosudivanje
Kritik die, -, -en kritika, prosudi-
vanje, ocenjivanje
Kritiker der, -s, - kritiear
kritisch adj. kriticki; odluean; kri-
tiean; opasan
kritzeln sitno i necitko pisati; sa-
rati, crckati
Kroate der, -n, -n (Kroatin die,-,
-nen) Hrvat (Hrvatica); Kro-
atien das, -s Hrvatska; kro-
atisch adj. hrvatski
Krokant der, -s, krokant, uprfeni
serer sa orasima
Krokodil das, -s, -e krokodil
Krokodilstrane die, -, -n (fig.
razg.) krokodilska suza
Krokus der, -,-sse krokus, safran
Krone die, -, -n kruna; cvetna
krunica, vrsak, glavica
kronen okruniti; krunisati; ove-
neati
Kron-leuchter der, -s, - veliki vi-
se6i sve6njak s vise krakova,
luster; - prinz der, -en, -en
prestolonaslednik
Kronung die, -, -en krunjenje,
krunidba
Kronzeuge der, -n, -n krunski
(glavni). svedok
Krosus der, -, -se vrlo bogat
eovek (prema mitskom Krezu)
Krote die, -, -n faba krastaea,
gubavica
Kriicke die, -, -n staka
219 Kugel
Krugl der, -(e )s, ··-e vrc, cup, bo-
kal, kreag
Krug2 der, -(e)s, --e (region.)
krcma, gostionica
Krume die, -, -n mrva; sredina
hleba; povrsinski sloj zemljista
(njive)
Kriimel der, -s, - mrvica
kriimelig adj. sto se lako mrvi;
rastresit; pun mrvica
kriimeln mrviti se; mrviti
krumm adj. savijen, povijen,
grbav; (fig.) pokoran, ponizan,
puzav; (razg.) neposten, lafan
krummbeinig adj. krivonog
kriimmen saviti, poviti, iskriviti
krummjnehmen• (nahm krumm,
krummgenommen) (fig.
razg.) zameniti, uzeti za sto
Kriimmung die, -, -en zakrivljena
linija; krivulja; zavoj, okuka
Kriippel der, -s, - bogalj, sakat
eovek I zum - machen oboga-
ljiti, osakatiti
kriippelig adj. sakat
Kruste die, -, -n kora, pokorica
krustig adj. korast, pokriven ko-
rom, okoreo, skoren
Kiiche die, -, -n kuhinja
Kuchen ~r, -s,- kolac
Kuckuck der, -s, -e kukavica
(ptica)
Kugel die, -, -n kugla (geom. te-
la); metak
 kugelfest 220 K~ndgebung
kiindig 221 Ki.ir

kugelfest adj. neprobojan (za - kulturvieren [... vi ... ] kultivisati, (simpatije); javna mani- kiinstlich adj. umetan, vdtacki
metke) uciniti' obradivim (zemlji~te ); festacija Kunst - stoff der, -( e )s, -e ume-
i Kugelscbreiber der, -s,- hemijska .- · privesti kulturi, optemeniti
kiindig adj. obave~ten, upucen u tna (sinteticna) materija;
olovka i Kiiltur-die, -e; ---en kultura; ·obra-
stvar, ucen -stuck das, -s, -e majstorija,
' Kith· die, -, --e. ktava; •zenka •gove- tovartOSti- gajenje; ·obradivanje kiindige,Q otkazati I einen Vertrag ve~to izvedeno delo; - werk

·- ·aa;(iiSrodtiih,~rvofinja) - otkazati ugovor das, -s, -e umetnicko delo

: kiihl actj; ·hladan;·svez; '(fig.) neo-
: se~jan; tsozttrzan
r-.K.Uhte ldie,- ·-; ;~ri! hbido'tlina; :'SV6fi-
r na; \~fi-g.) r·:titattno~, ' su-
' :rormrtest
! ·-ktlhten. htaditi
1-Kfihter ·der; :-.sJ htadnjak- motora; -
' ·posuda · s: 1edom za · -hladenje
·pi~
' kiihri adj. ·odvazan;. hrabar
i· Ktihhheit die, -s :smeldst,
odvaznost
: Kuken ·das, -s, . . tek 'izlezeno pile,
. pilence; i(fig.) devojCe
! kbbtht adjJ f'tedu·sretljiv ~(poslov­
; no); ~irokogtudan
hKulanz · die, - ·predusretljivost,
: usluznost
'Khli1 der, ·-s, ·-s kuli,- nadniair; r··Kutideldie .•.::.n vest- znanie po-
(fig.) 'izd1bljeni radnik
: Kuli2',der; -s,- -s {krat.· za·Kugel- :'Kunde~ cter,- :~n,- :.n: 'Stalni kupac;
.--s'cht-eiber· der)
· kidinatiSeh·adj: kutinarski
· Ktdisse-die,- .-,· :.n. kulisa,' zastor,
pregrada-M pozorn·tci
'kitllem !(porn~ s.)kotrljati se; ko-
' turati -se; valjati se
: Kutt ider, -{c*;'-e kultl ·obore-va-
.·nje; ~tovanje
l-~kmmr~n adj~: kulturan
\-.Ktiltdhll'lliS'Wtbtin'das; ·-s, ., 'ri-
. elt'tfiinistarstvo kultilre
; Kiiltilli'errtet; =;·~s-;. -kim
i<Kummerli-der, -·-s, · - 1 tir~ga, jad,
~ . n~Otja
' kiim~lklf-~ttji''a~n;) bedan
' kihntnetli '(sfthj 'btirtuti ;se
:. kumme'rthll actj>brizan,jadan
1Kumtnet~c.1as; :·-s; --d llain;'· konjska
···otma
: Kumpttn;der;·'-,s;'-e {razg.rdrug;
1:pamagaC; momak
hK.umpelder; --s; .:. i-s rudar; drug
: tf p-cislu~~kdlega
;. ktliid~·'adj( <(zast~rj. )'poznat-; ttnan 1
:erwas -, '(Utrd- zu· wisNen) tun
,_; datl n~tG na .zn:anje;:-saop§titi
r. kftndbar adj. ·otkaziv::nesiguran
' ' ' ;J ,
--znavanje
: mu§terija
'ktitiden '(samo joo poet.) ObJa\rlti,
·. obznaniti-; -.saop§titi
! kttnd'lg'eben• (gab kurtct; kurld'ge-
.- geben) . objaviti, . saop~titi,
. og-lasiti
r Kmidgebung .··die,· .•, -:~n iZjava,
objava;· :saop!tenje; :·olitownje
Kiindigung die, -, -en otkaz
Kiindigungrist die, -, -en otkazni
rok
Kundschaftl die, -, -(en) izvida-
nje, istrazivanje I jemanden
auf - ausschicken poslati ne-
koga u izvidanje
Kundschaft2 die, -, -(en) mu~teri-
je, stalni kupci; (razg.)
mu~terija
kundltun* (tat kund, kundgetan)
objaviti, saop~titi, obznaniti
kiinftig adj, i adv. buduci;
ubuduce
Kunst die, -, .. _e umetnost; ume-
ee, ve~tina; sposobnost, spre-
tnost I bildende - likovna
umetnost
Kunst-ausstellung die, -, -en izlo-
zba umetni~kih dela;
diinger der, -s, - umetno {he-
mijsko) ·gnojivo; - faser diet -
, -n ume~no (sinteti~kQ) vla-
kn<r>;·-- fe,:Qglieit; di~, ·-,.-en
okretnost1 spretnostj · ve~tina;
- gewerbe das, -s, - umetnit-
ko zanatstvo; - han das,, -es,.
-e umetna smol~:-.,
Kiinstler .der, -s (Kiinstlerin ~lie,
-, nen) umetnik(umetnica)
kiinstlerisch ·::~oj. umetnieki.
kunterbunt adj. (razg. i fig.) ~aro-
lik, nesreden, izme~an
Kupfer das, - bakar
kupfering adj. bakren, bakrenast
Kupfer-stecher der, -s,- bakrore-
zac, - stich der, -s, -e
bakrorez
kupieren potkusiti, podrezati
(psu, konju) rep; poni~titi
(kartu); me~ati (preseci) vino;
suzbiti (bolest)
Kupon der, -s, -s kupon, odrezak;
doznaka
Kuppe die, -, -n okruglast vrh
(gornji dio) neeega; glavica
brda I Finger - vr~ak prsta
Kuppel die,-, -n kupola
Kuppelei die,-, -en svodenje, po-
dvodenje; provodadisanje
kuppeln spojiti; svoditi, podvoditi
Kuppler der, -s, - svodnik,
podvodac
Kqp_plung die, -, -en spajanje,
kvarenje, vezanje;- · spejoiGa;
kv~tilo
Kur die, -, -n kura, leeenje;. bora-
vak u le~iliStu
Kiir. die, -, -en (zastarj. Kur} slo-
bodno odabran program· (ve-
zba) na takmieenju, slobodan .
izbor
Kurator
Kurator der, -s, - toren kurator,
pravni zastupnik; upravitelj
zaduzbine
Kurbel die,-, -n poluga za okreta-
nje vratila; rucica na tocku;
obrtaljka
kurbeln okretati rucicu
(obrtaljku)
Kiirbis der, - sses, - sse tikva,
bundeva
Kurftirst der, -en, -en knez izbor-
nik (u Nemackoj do 1806.
god.) ·
Kurie die, -, -n kurija~ (danas)
papski dvor
Kurier der, -s, -e kurir, glasnik
kuri~ren Ieciti
kurios adj. kuriozan, neobiean,
cudan
Kuriositiit die, -, -en kuroizitet,
retkost; cudna (neobicna)
stvar
Kurort der, -(e)s, -e Iecili~te
kurpfuschen leciti nadrilekarski
Kurpfuschen der, -s, - nadrile-
cnik, nadrilekar
Kurs der, -es, -e kurs, smer, pra-
vac; nastavni kurs, teeaj; ber-
zanski kurs
Kursbuch das, -s, --er zeleznicki
voznired
Kiirschner der, -s, - krznar
kursieren kolati, biti u prometu
Kursus der, -, Kurse nastavni
kurs, teeaj
222 kilssen Kiiste 223 kyrillisch
Kurswagen der, -s, - zel. vagon Kiiste die, -, -n morska obala Kutte die, -, -n mantija, habit
koji se prikljucuje raznim vo- Kiistenland das, -(e)s, ··-er pri- Kuttel die, -, -n creva, utroba;
,. zovima (putnici ne presedaju) morje, zemlja uz more tripice
Kurve die, -, -n krivulja, kriva Kuster der, -s, - crkvenjak, crkve- Kutter der, -s, - kuter; mali jedre-
crta; zavoj ceste, krivina ni posluzitelj njak (s jednim jarbolom); ma-
kurz adj. i adv. kratak; (u)kratko Kutsche die,-, -n kocija (sa opru- nji motorni brodi~
Kiirze die, -, -n kratko~ gama); kola Kuvert das, -s, -s koverat,
kiirzen kratiti, skratiti Kutscher der, -s,- kocija~ omotnica
kurzerhand adv. brzo, bez okle- kutschieren upravljati kocijom, kyrillisch adj. 6irilski I - e Schrif
vanja, bez (dugog) razmi- kocija~iti; (razg.) provozati se ~irilsko pismo
~Ijanja
kiirzfristig adj. kratkoroean
kiirzlich adv. (adj.), pre kratkog
vremena, nedavno
Kurz-schlufi der, - sses, - sse
kratki spoj; - schrift die, -, -
en stenograf~a
Kurzsichtigkeit die, - krat-
kovidost
kurzltreten• (traz kurz, kurzge- .
treten, porn. s. i h.) stupati
malim koracima; (fig.) su-
zdrtavati se, biti skroman, biti
~tedljiv; ~tedeti svoje snage
kurzum adv. ukratko; S3Zeto
Kiirzung die, -, -en krarenje,
skra~ivanje
Kurz-ware die, -, -n sitni predmeti
za ~i~e (dugmad, konac... ), si-
tna roba; - weil die, - razono-
da, zabava; - welle die, -, -n
kratki radio-talas
kuscheln sich priljubiti se, na-
sloniti se
Kusine die, -, -n sestricina
Kufi der, - sses, ··-sse poljubac
kiissen Ijubiti, poljubiti
L 224 Lager -hestand lagern 225 Landschaft

- feuer das, -s, - logorska Lamelle die, -, -n Iamela, tanak

L, I das, -, - slovo I (el); 1. skrac.
za Litar; L rimska brojka 50
laben (dat. i gen.) osveziti, (o)kre-
piti, oziveti
labil adj. labilan, neuravnotezen,
nesiguran, kolebljiv
Labsal das, -s, -e (La be die, -)
osvezenje
Labyrinth das, -(e)s, -e lavirint
Lache die, -, -n lokva, barica; ba-
ra, kaljuga
Hi.cheln sme~iti se, smejuckati se
lachen smejati se
Lachen das, -s smeh, smejanje
Hicher:lich adj. sme~an
Lachs.der,.-es, -e losos
L4lck der, -s, -e lak
lackier:en . , lakirati, premazati
lakom·,-
' - =pozJclja; stanje; prilik.a; nas a-
~de: .die,.-, :-n sanduk s poklop-
cem, kovceg I Schuh- - ladica
Ladehemmung die, -, -en otkaz- .·.
ivanje vatrenog oruzja (zbog
zastoja u punjenju).; - haben
(razg.) ne mocikazatiili uciniti Lager-bestand der; -(e)Si ... -e sta-
~to se trenutno ima na umu
# lagern pohraniti (na duze vreme),
L leci; logorovati
laden*l (u, a) tovariti, utovariti;
puniti (pu~ku, bateriju ); pre-
uzeti odgovarnost za ne~ta I
geladen sein (fig. i razg.) biti
Ijut
laden*2 (u, a) pazvati ljemanden
zum Kaffee - pazvati koga na
kafu; jemanden als Zeugen vor
Gericht - pazvati koga na sud
kao svedoka
Laden-hiiter der, -s, roba koja se
sporo prodaje; - preis der, -
es, -e maloprodajna cijena; -
schild der, -(e)s, -e tabla s nat-
pisom na dueanu, firma
Laderaum der, -es, ··-e prostor u
koji se tovari; spremi~te
Ladung die, -, -en tovar; punje-
nje; naboj
Lage die, -, -n Ealozaji ~m~
ga; sloj; (razg.) red, runda
Lager das, -s, - skladi~te; Iogar,
noci~te; lezaj; sloj minerala iii
rude; lager, tabor (kao skup is-
tomisljenika).
nje·robe naskladi~tu, inventar;
vatra
lagerovati; poloziti, smestiti,
Lagerung die, -, -en skladistenje;
natin skladistenja; (geol.) ras-
pored ( rasprostiranje) ruda
lahm adj. hrom, uzet, nepokre-
tan; slab; tram; dosadan
lahmen (lahm gehen) hramati,
~epati
Hihmen utiniti nepokretnim; koci-
ti, smetati; slabiti
lahm llegen (fig.) onemoguciti,
spreciti, sputati
Uihmung die, -, -en (Lahmheit
die) uzetost, kljenutost,
klonulost
Laib der, -s, -e okrugla iii ovalna
masa I Brat - hljeb
Laich der, -s, -e mrest, ikra
Laichplatz der, -es, - -e mesta
gde se ribe mreste (polazu
ikru)
Laie der, -n -n laik, nestrucnjak
laienhaft adj. laicki, nestrucan
Lakai der, -en, -en lakej, sluga
Laken das, -s, - velika plahta; veli-
ki ubrus
lakonisch adj. lakanski, kratak,
saiet
Lakritze die, -, -n sastojak za
pravljenje slatkisa (od korena
sladiea)
fallen gavoriti neartikulisana; mu-
cati; tepati
(metalni) listie, tanka placica
lamentieren lamentirati, jadiko-
vati (nad necim)
Lam etta das (die), - Ia meta, ukras
za jelku (uska traka od metal-
ne falije)
Lamm das, -s, .. -er janje; jare
Lampe die, -, -n svetiljka, lampa
Lampentieber das, -s, - strah
(uzbudenje glumca) pred javni
nastup
Land das, -(e)s, "-er (bez pl.)
zemlja; zemljiste, kapna; pa-
ljaprivredna oblast, sela; kraj,
predeo; oblast, driava
landaus adv. (sama u izrazu) I -
landein u zemlji i inastranstvu;
kraz mnage zemlje; daleko pa
svetu
Ianden doci (prispeti) na odredi-
~te; pristati (brad); spustiti se
na zemlju (avian); iskrcati
(trupe); (fig.) smestiti, plasirati
Lander-kampf der, -es, .. _e medu-
narodno takmieenje
landlaufig adj. obiean, uobieajen,
opstepaznat, rasiren
landlich adj. seaski, seljacki, je-
dnastavan, prast
Landmann der, -s, (- leute) se-
ljak, stanavnik sela
Landschaft, die, -, -en geagrafska
oblast, kraj, pakrajina; predea;
(slik.) krajalik, pejsaz
Landschaftsmaler 226 Lase he lassen 227 La us

Landschaftsmaler der, -s, - slikar langjahrig adj. dugogodisnji lassen* (lieB, gelassen) (do)pusti- Laube die, -, -n vrtna kuCica, hla-
krajolika, pejsazist Langlauf der, -s, ··-e skijanje na ti, dozvoliti; trpeti; ostaviti, na- dnjak; prizemno (dvorisno)
Lands-knecht der, -(e)s, -e vojnik "" (duzim) ravnim stazama pustiti pretsoblje; Ioda
(pesak) plaeenik (u 15. i 16. st. langlich adj. duguljast, odugacak Hissig adj. slobodan, neusiljen; Lauch der, -s, -e poriluk
st.); (fig.) plaeenik; - mann Langmut die, - strpljenje, strplji- nehajan, nemaran; bezbrizan, Lauer die, - zaseda, vrebanje
der, -(e)s, - Ieute zemljak vost; obzir ravnodusan lauern vrebati; iScekivati
Land-strafie die, -, -n magistralna langmiitig adj. strpljiv, obziran Lassigkeit die, -, -en neusiljenost, Lauf der, -s, ··-e kretanje, hod, trk;
cesta; - streicher der, -s, - langsl prep. (s gen.) duz nemarnost, nehaj, ravno- sportsko treanje; hod (masi-
skitnica, probisvet, vagabund; langs2 adv. po duljini, uzduz dusnost ne); tok, put, razvitak; cev va-
- tag der, -s, -e (ranije) skup- Iangsam adj. i adv. polagan, spor; Last die, -, -en teret, breme; opte- trenog oruzja
stina zemaljskih staleza, (da- postupan; (po)lagano, polako recenje; tezina; (pl.) troskovi Laufbahn die, -, -en karijera, zi-
nas) narodno zastupstvo save- langst adv. vee dugo, odavno I - lasten teretiti, pritisnuti; optereti- votni poziv (put), zvanje
znih pokrajina nicht ni izdaleka ti, tistati laufen* (ie, au, porn. s.) treati;
Landung die, -, -en pristajanje, is- langsten adv. najdulje; jedva; Laster1 das, -s, - porok, greh kretati se, hodati; teci, curiti
krcavanje najkasnije Laster2 der (krat. za) Las- (tecnosti)
Land-wirt der, -(e)s, -e gazda se- Langweile die, - = Langeweile tkraftwagen der laufend ppr. i adj. stalan, redovit,
oskog domacinstva, poljopriv- die lasterhaft adj. porocan, pokva- tekuci mesec
rednik; apsolvent poljoprivre- langweilig adj. dosadan, je- ren, razvratan
Laufer der, -s, - trkac, sportski
dne skole; - wirtschaft die, -, dnoliean lastern huliti, klevetati
trkac; pokretni deo masine
-n napredno zemljoradnicko iii langwierig adj. dugotrajan, tezak, Laste1 ung die, -, -en huljenje,
(rotor); gornji mlinski kamen;
stoearsko domacinstvo; mali muean klcveta
uzak (stubisni) tepih; Iovac
stoearski posed Langwierigkeit die, - dugotraj- lastig adj. dosadan, nametljiv,
(sahovska figura)
lang adj. dug nost mrzak, nesnosan
langatmig adj. preopsiran, raz- Lanze die, -, -n koplje Lauferei die, -, -en trckaranje,
Last-kraftwagen der, -s, - (krat.
vueen Lappen der, -s, - krpa, prnja treanje tamo amo, okapanje
Laster der i Lkw.) teretni
langbeinig adj. dugonog, dugih lappisch adj. budalast, detinjast, auto, kamion; - tier das, -s, - Lauge die, -, -n vodeni rastvor ra-
nogu neozbiljan; smesan (neuku- e tovarna zivotinja znih alkala, luzina; tehnicki
rastvor raznih materija
lange adv. (razg. lang) dugo, du- san); trieav Latein das, -s Iatinski jezik
laugen luziti, otopiti u luzini
gotrajno Larm der, -s vika, dernjava, graja lateinisch adj. Iatinski
Laune die, -, -n (dusevno) raspo-
Lange die, -, -n duzina Hirmen vikati, derati se, grajati Laterne die, -, -n Iaterna, svetiljka lozenje; upadica, dosetka; (pl.)
Iangen dopreti, doseci; pruziti; Larve die, -, -n licinka, larva Latte die, -, -n drvena Ietva, musice, kolebljivost
dostajati, dohvatiti, imati odre- Iasch adj. mlitav trom mekan· letvica launenhaft adj. cudljiv, promen-
denu duzinu slab ' ' ' lau adj. mlak, blag; neodluean, ljivog raspolozenja; mrzovo-
Lang(e)weile die, - dosada Lasche die, -, -n spojka, metalna kolebljiv, povodljiv ljan
langfristig adj. dugorocan, na spona; jezieac na zatvaracu ta- Laub das, -(e)s, Mee (na drvetu iii =
Iaunisch adj. launenhaft
duzi rok sne (iii cipeli) grmu); opalo (suho) Iisee Laus die, •, ··-e us
Iausch en 228 Leberwesen lebhaft 229 Iehren

lauschen prisluskivati; pazljivo lauwarm adj. mlak wohl das, -s, -s i -e oprostajni Leere die, - praznina, prazan
(napeto) slusati Lebemann der, -s, ··-er eovek koji pozdrav prostor, vakuum; bezsadrzaj-
lausen trebiti usi I (fig.) uzvik ... zivi na velikoj nozi (i voli culne lebhaft adj. pun zivota, ziv, ziva- nost, besmislenost
iznenadenja) ich denke, mich uzitke) han, bodar, krepak leeren (sich) isprazniti (se)
la'Ust der Affe veoma sam izne- Ieben ziveti, biti ziv; provoditi zi- Lebkuchen der, -s, - medenjak, Leerheit die = Leere die
naden, ne verujem svojim vot; prebivati zacinjeni kolac Leerung die, - praznjenje, ispra-
ocima Leben das, -s, - zivot leblos adj. bez zivota, mrtav znjenje
lausig adj. i adv. usljiv; jadan, be- lebendig adj. ziv; zivahan, bodar; Lebzeiten (pl.) vreme u kome je legal adj. Iegalan, zakonit
dan; neprijatan, gadan, los otvoren, pokretljiv; delotvoran neko ziveo (samo u ztl i bei -) legalisieren Iegalizovati, ozakoniti
laut1 adj. glasan, zvuean; buean Lebendigkeit die, - zivost, ziva- lechzen eeznuti, zudeti legen (sich) poloziti, le~i; names-
laut2 prep. (s gen; pl. s dat.) po, bnost, pokretljivost, aktivnost leek adj. propustljiv, promociv, titi, instalisati, staviti; sle~i se,
prema I - Gesetzen prema Lebensgefahr die, -, -en zivotna probusen,napukao opasti, jenjati
zakonima opasnost lecken1 propustati (vodu, teku~i­ legitim Iegitiman, zakonit, pravan
Laut der, -(e)s, -e glas, zvuk lebensgefahrlich adj. opasan po nu); curiti Leh(e)n das, -s lena (feudalni po-
Iauten glasiti; zvueati zivot; pogibeljan Iecken2 lizati sed sa obavezama i pravima)
Laute die, -, -n Iauta, lutnja Lebens-gefahrte der, -n, -n zivo- Lehm der, -s, -e peskovita glina,
lecker adj. ukusan, sladak, slado-
Iauten zvoniti; oglasavati (se); po- tni drug, suprug; - geist der, ilovaea
kusan; (razg.) zgodan, svez,
zvati zvonjavom -es, -er (ve~. pl. fig.) zivotnost, lehmig adj. glinast
pristao
Iauter adj. cist; pravi, nepatvoren; zivahnost, vedrina Lehmziegel der' -s, - eerpi~, nepe-
bistar; (adv.) samo Leckerbissen der, -s, - posebno cena cigla
lebensgrofi adj. u prirodnoj veli- fin zalogaj, poslastica
Lauterkeit die, - cistota, cestitost Lehne die, -, -n nasion (name-
cini
lantern (raz)bistriti; cistiti; (fig.) Lebenslauf der, -s, ... e biografija; Leder das, -s, - koza (ocis~ena, staja)
poboljsati, oplemeniti - mittel das, -s, - namirnica; ustavljena); kozni predmet; Iehnen (sich) prisloniti (se), oslo-
zivotna potrepstina; - unter- nogometna lopta niti se, nasloniti se, biti naslo-
Lauterung die, ciseenje, bistrenje;
halt der, -(e)s, -e zivotne po- Iedern adj. koznat, od koze; (fig.) njen (poduprt)
oplemenjivanje
trepstine (hrana, stan, ode~) i dosadan, suh(oparan) Lehnwort das, -(e)s, "-er odoma-
lauthals adv. glasno, iz punog ~ena strana rec (tudica prila-
troskovi za njih; - wandel ledig adj. slobodai}, nevezan; ne-
grla, punim grlom, iz svega godena vlastitom jeziku)
glasa der, -s nacin zivota (u moral- ozenjen, neudata; prazan, ne-
nom pogledu) Lehr-amt das, -(e)s, --er nastav-
obraden, na ugaru; dokon, ne- nicka (uciteljska) sluzba; -
lautlos adj. bez glasa, necujan Leber die, -, -n jetra, dzigerica I optere~en buch das, -s, .. -er udzbenik,
Lautlosigkeit, die, -, -en necuj- frei von der - weg sprechen
otvoreno izneti svoje misljenje lediglich adv. samo, jedino prirucnik
nost, tisina
Leber-fleck_der, ~s, -e smeda (pi- Lee die, - zavetrina Lehre die, -, -n pravilo, savet, pu-
Laut-malerei die, - oponasanje
gmentasta) pega na kozi; - tokaz, smernica; pouka; uee-
prirodnih zvukova i glasova; leer adj. prazan, ispraznjen, neis-
tran der, -s, -e riblje ulje nje, nauka; doba ueenja;
- sprecher der, -s, - zvucnik, punjen; nenastanjen; (fig.) bez
poja~Io
(tehn.) model, merilo
Lebervesen das, -s, .. organizam, sadrzaja, isprazan, bezi-
lautstark adj. vrlo glasan zivo t elo (bi~e ); :live ~elije; - zrazajan lehren uciti, poueavati
Lehrer
Lehrer der, -s, - (Lehrerin die, -,
-nen) ucitelj, nastavnik (ucite-
ljica, nastavnica)
Lehr-gang der, -s, ··-e teeaj, kurs,
tok nastave
lehrhaft adj. pouean
Lehrling der, -s, -e utenik, nau-
cnik, ~egrt - satz der, -es, --e
pravilo, doktrina; - stoff der,
-s, -e ~kolsko gradivo; - stuhl
der, -s, ··-e profesura, univerzi-
tetsko nastavnicko mesto,
katedra
Leib, der, -s, -er tela; trbuh,
stomak
Leibchen das, -s, - steznik, mider;
(ranije) decji prslucic
leibeigen adj. ropski, kmetski
Leibes-erziehung die, - telesni od-
goj; - frucht die, -, ··-e zame-
tak, dete u majcinoj utrobi; -
gericht das, -(e)s, -e omiljeno
(najmilije) jelo
Leibgarde die, -, -n telesna garda
leibhaftig adj. stvaran, pravi, ote-
lovljeni; zbiljski, istinski
leiblich telesni; rodeni
Leiche die, -, -n le~, trulo, mrtvo
tela
Leichnam aer, -s, -e mrtvac, le~
Ieicht adj. lak, lagan; neznatan, si-
tan; jednostavan
Liechtathletik die, - laka atletika
Ieicht Ifallen* (es fielleicht, ist le-
ichtgefallen, dat.) ne ciniti te-
~koce; moci svladati bez muke
230 Leidwesen
leichtfertig adj. povr~an, lakomi-
slen, nepromi~ljen
..Leichtfertigkeit die, - lakomisle-
nost, nepromi~ljenost
leichtfiillig adj. okretan, brz hitar
leichtherzig adj. neopterecen, be-
zbrizan
leichthin adv. olako, nepro-
mi~ljeno
leichtlnehmen* (nahm Ieicht, lei-
chtgenommen ak.) uzeti ola-
ko, ne uzeti ozbiljno
Leichtsinn der, -s (preterana) be-
zbriinost, nemar, lakoumnost
leid adv. zao, bolno; krivo, nemilo
Leid das, -(e)s, briga, bol, tuga;
nesreea, zlo, ~teta
leiden* (litt, gelitten) patiti, trpeti,
podnositi pol
Leiden das, -s, - (trajna) bolest;
patnja, muka, bol, jad
Leidenschaft die, -, -en strast
leidenschaftlich adj. strastven,
zestok, vatren, neobuzdan
leidenschaftslos adj. hladan, sta-
lozen, razborit, bez strasti
Ieider adv. na zalost, na nesrecu
Ieidig adj. mrzak, nesnosan, ne-
ugodan, neprijatan
leidlich adj. sno~ljiv, podno~ljiv,
prihvatljiv; kako taka, osrednji
Leidwesen das, -s (samo u izrazi-
ma zaljenja) I zu meinem -
muf3 ich absagen na moju veli-
ku zalost moram otkazati
Leier
Leier die, -, -n lira I es ist immer
die gleiche - (fig.) uvek ista
pesrna
Leierkasten der, -s, - ( = Drehor-
gel die) vergl
leieren okretati vergl, verglati,
okretati rucicu; ponavljati je-
dno te isto
leihen pozajmiti, posuditi
Leihhaus das, -es, ··-er zala-
gaonica
leihweise adv. na posudbu, na
zajam
Leim der, -s, -e tutkalo, lepilo,
Iepak
leimen lepiti, tutkaliti; (fig.) nasa-
mariti, prevariti
leimig adj. lepljiv
Lein der, -s, -e = Flaschs der
Leine die, -, -n uzica; uze,
konopac
Ieinen adj. lanen
Leinen das, -s, - = Leinwand die
Lein-ol das, -s laneno ulje; - sa-
men der, -s, - seme lana; -
wand die, - laneno platno; fil-
msko platno
Ieise adj. tih, vrlo slab, jedva cu-
jan; (fig.) blag
Leisetreter der, -s, - ( = Du-
ckmauser der) (razg.) ~unjalo,
nju~kalo
Leiste die, -, -n tanka (ivicna) le-
tvica; (anat.) prepona
leisten raditi, vrsiti, ciniti; izvrsiti,
uciniti; davati, prufati, priu~titi
231 lenken
Leistenbruch der, -s, ··-e prepon-
ska
Leistung die, -, -en izvr~enje, os-
tvarenje, rezultat (velikog na-
pora iii stvaralackog rada ); ne-
izmireni trosak; ucinak (rna-
sine)
leiten voditi, upravljati, rukovodi-
ti; uvesti, organizovati; odredi-
ti pravac, pokazati pur; provo-
diti (energiju)
Leiter1 der, -s, - voda, rukovodi-
lac, pretpostavljeni, upravitelj,
sef; (fiz.) provodnik, vodic
Leiter2 die, -, -n lestve, lestvice
Leit-faden der, -s, - sistematski
uvod u neku naucna oblast;
udzbenik; uputstvo; - gedan-
ke der, -s, - osnovna misao ne-
kog deJa; - hammel der, -s,-
ovan predvodnik; - motiv
das, -s, -e glavni motiv (misao,
muzicka tema)
Leitung die, -, -en (bez pl.) vod-
stvo, uprava; provodna instala-
cija (kabel, cev), vod
Lektion die, -, -en predavanje,
nastavni eas; prigovor, ukor;
udzbenicka jedinica, zadaea
Lektor, der, -s - toren lektor
Lektiire die, -, -n ~tivo, lektira;
(bez pl.) citanje
Lende die, -, -n bok, bedro, krsta,
slabine
lenken voditi, upravljati
Lenkung
Lenkung die,-, -n vodenje, uprav- leuchten svetliti, sijati, obasjavati;
Ijanje; uredaj za upravljanje
vozilom
Lenz der, -es, -e (poet.) prolece
lernen u~iti, sticati znanje (spo-
sobnost)
Lese die, -, -n berba grozda, leugnen poreci, poricati, ospora-
berba
Lesebuch das, -s, ··-er Citanka
lesen* (a, e) ~itati; brati, pobirati
skupljati
Leser der, -s, - ~italac, ~itatelj; be-
ra~, skuplja~
leserlich adj. ~itljiv, ~to se maze Leutnant der, -s, -s i -e poru~nik
pro~itati
Leserlichkeit die, -, -en ~itljivost
Leserschaft die, - ~itaoci, ~itala~­ Leutseligkeit die, -, -en prija-
ka publika
Lesung die, -, -en glasno ~itanje
(na knjizevnoj priredbi iii za
verskog odreda); pretresanje Iicht adj. svetao, jasan
nekog zakonskog predloga
letzt (-er, -e, -es) zadnji, poslednji;
zaklju~ni
letztens adv. = letzthin; najzad,
kona~no
letztgenannt adj. naposletku na-
pomenut, netom pomenut
letzthin adv. nedavno, onomadne
letztjahrig adj. pro~Iogodi~nji
letztlich adv. kona~no, najzad; u
pravom smislu
Leucht die, -, -n svetiljka; baklja,
Iu~; (fig.) pametan covek, zna-
fujan stru~njak, nau~nik
232 Iichten
blistati
,. Leuchter der, -s, - svecnjak -
rohre die, -, -n fluorescentna
cev; - turm der, -s, .. _e
svetionik
vati
Leumund der, -(e)s, -e glas (do-
bar iii lo~), ugled
Leute_pie (samo pl.) !judi; osobe
izvan kiuga poznanika i prija-
telja; javnost; stanovnici
leutselig adj. prijazan, ljubazan,
uvidavan
znost, ljubaznost
Lexikon das, -s, - ka i - ken
leksikon
Licht das, -(e)s, -er svetlo, osve-
tljenje; svetiljka
Licht-bild das, -(e)s, -er fotografi-
ja; fotos u paso~u iii Jegitimaci-
ji; - blick der, -s, -e svetli tre-
nutak (koji predstoji); (fig.)
uteha, nada
lichtdurchlassig adj. koji propu-
~ta svetlo
Iichten1 (sich) (zastar.) svetliti,
rasvetliti(se), prosvetliti(se);
umanjiti, smanjiti (se ); stanjiti
(se); I den Wald - krciti ~umu
lichten2 olalclati, dizati I den An-
ker - dici sidro
Iichterloh
lichterloh adv. svetlo, jasno
Licht-spiel das, -s, -e film; (samo
pl.) kino
Lichtung die, -, -en cistina, prose-
klina (u ~umi)
Lid das, -(e )s, -er o~ni kapak,
veda
lieb adj. drag, mio; prijateljski,
prijazan, ljubazan, uctiv
Iiebaugeln I mit etwa'i - pomi-
~Ijati na ne~to, zeleti ne~to
Liebe die,-, -n ljubav
Liebelei die, -, -en povr~na, prola-
zna ljubav, ljubakanje, flert
lieben ljubiti, voljeti
liebenswiirdig adj. ljubazan, pre-
dusretljiv
Liebenswiirdigkeit die, -, -en lju-
baznost, predusretljivost
lieb Ihaben* (hatte Iieb, Iiebge-
habt) voleti, zeleti
Liebhaber der, -s, - udvarac, lju-
bavnik, dragi; amater, Ijubitelj,
sakupljac (umetnina)
Liebhaberei die, -, -en zanimanje
u slobodnom vremenu, hobi
liebkosen milovati, maziti, biti ne-
zan prema nekome
lieblich adj. mio, drazestan, drag,
ljubak; vedar, sladak
Liebling der, -s, -e Ijubimac, mi-
Ijenik, mezim~e; dragi
lieblos adj. bez ljubavi, tvrda srca
Liebreiz der, -e, -e draz, drazest,
ljupkost, fur
233 Linie
liebreizend adj. drazestan, mio,
drag
Liebschaft die, -, -en vodenje lju-
bavi, Ijubavni odnos
Lied das, -(e)s, -er pesma;
melodija
liederlich adj. nemaran, neure-
dan; zapu~ten; raspu~ten, ne-
moralan
Liederlichkeit die, -, -en nemar-
nost, neurednost, raspu~tenost
liefern isporu~iti (porudzbinu);
dostaviti, (po )slati; davati, pro-
izvoditi
Lieferung die, -, -en isporuka, sla-
nje, dostava
liegen• (a, e, porn. h. i s.) Iezati;
nalaziti se
liegen Ilassen* (IieB Iiegen, Ii-
egengelassen) zaboraviti; za-
postaviti, ne uva:lavati
Liga die, -, - gen Iiga, savez,
udruzenje; sportska Iiga
Likor der, -s, -e Iiker, slatko piee;
dodatak penu~avom vinu
Lilie die, -, -n Ijiljan, krin
Limonade die, -, -n Iimunada
lind adj. blag, mekan, ne:lan
Linde die, -, -n Iipa
lindern ublaziti, umanjiti, olakSati
Linderung die, -, -en ublazivanje,
olakSica, ublazenje, smirivanje
Lindheit die, - blagost, mekoea:
neznost
Lineal das, -s, - Ienjir
Linie die, -, -n crta, Iinija, red
linientreu 234 John en John end 235 Losung

linientreu adj. nekriticki, slepo lobich adj. hvalevredan lohnend ppr. i adj. koristan, uno- LOscher der, -s, - upijac; krat. za-
odan !iniji jedne partije Loch das, -, ··-er rupa; jama, san, povoljan; vredan slusanja Feuerloscher der aparat za
link (er, -e, -es) adj. levi ,. otvor, pukotina, prodor. iii gledanje gasenje
Linke die, -n, -n leva strana, leva lochen busiti, probijati rupe; per- Lok die, -, -s kratica za Lokomoti- los Idrehen odvrnuti, odsarafiti
ruka; Jevica (politicka) forirati ve die, los Idriicken okinuti, odapeti
linkisch adj. nespretan, nezgra- Locher der, -s,- aparat za busenje lokal adj. lokalni, mesni lose adj. labav, klimav, neu-
pan, nevest spisa Lokal das, -(e)s, -e lokal, mesto, evrseen, pokretljiv; neuvezan
links adv. levo, nalevo Locke die, -, -n uvojak, kovrcica prostor(ija); gostionica (list); lakouman, nesiguran;
Linse die, -, -n leca, socivo (pov- lockenl mamiti; privlaciti Lokfiihrer der = Lokomo- obestan, podrugljiv, vragolast
ree); opticka leea, ocna leea locken2 kovreati tivfiihrer der LOsegeld das, -(e)s, -er otku pnina
Lippe die, -, -n usna lockend ppr. i adj. primamljiv, Lokomotive die, -, -n lokomotiva (za zarobljenika, suznja)
lispeln sustati kroz zube; saputati, pozeljan . Lokomotivfiihrer der, -s, - ma- losen bacati kocku, kockom odlu-
saptati locker adj. klimav; labav, nesigu- sinovoda civati, zrebati
List die, -, -en lukavstvo, varka, ran; mlohav, slab Lorbeer der, -s, -en lovor, Iorber losen razvezati, rastaviti, (od)resi-
prevara locker Ilassen* (lieB locker, lo- Lorbeerkranz der, -es, ··-e lovorov ti; olabaviti; odvojiti, otkinuti;
Liste die, -, -n lista, popis ckergelassen) popustiti venae okinuti, odapeti; razmrsiti, ras-
listig adj. lukav, prevejan, locker Imach en izdati, potrositi Lore die, -, -n otvoreni teretni va- plesti, rastaviti, rastrojiti
prepreden lockern rasklimati, ( o )slabiti, gon; mera za ugalj los Igehen* (ging los, losegendan-
Litanei die, -, -en litanija, duga- popustiti los adv. i adj. (sa glagolima, izu- gen, porn. s.) odlucno krenuti
eak Uedno!iean) govor Lockmittel das, -s, - mamac, zev haben i sein pise se zaj- (s nekim ciljem) prici nekom
Liter das i der, -s, - (krat. 1.) litar, meka dno) odreseno, labavo, neve- poslu; navaliti, nasrnuti
litra Lockvogel das, -s, ··- mamac zane, slobodno los Isagen sich odreci se, odustati,
literarisch adj. literaran, knji- Loden der, -s,- sukno, gruba vu- resiti se
nena tkanina Los das, -es, -e kocka; lutrija; sud- los Ischiefien* (schoB los, losges-
zevan
bina, udes
Literatur die, -, -en literatura, lodern plamteti, buktati, iskriti chossen) opaliti, odapeti; (fig.)
knjizevnost LOffel der, -s, - kasika .. .los adj. (u sloz.) nedostatak iii jurnuti, strugnuti, nahrupiti;
Liturgie die, -, -n liturgija, crkveni IOtTeln jesti kasikom, kusati gubitak u necemu; bez I arbe- naglo poeeti i bez prekida go-
obrede its - nezaposlen, bez posla; voriti I schieft los! pocni! otvo-
Litze die, -, -n uska vrpca, gajtan; Loge die, -, -n loza; savez slobo- hoffnungs - beznadan, be- reno (slobodno) govori!
elektricni vod (od tankih uple- dnih zidara znadezan, oeajan los Ischlagen* ( sc~lug los, losges-
tenih Zica) Logik die, - logika los Ibinden* (band los, losgebun- chlagen) poceti borbu
Lizenz die, -, -en licencija, ovla- logisch adj. logiean, raspolozen; den) odrezati, odresiti, rast los Isprechen* (sprach los, losges-
seenje, pravo, dopustanje jasan aviti prochen) osloboditi, re8iti,
Lob das, -s, -e odavanje priznanja, Lohn der, -s, --e plata, naknada; Ioschen 1 gasiti, trnuti; upijati, su- oprostiti
izricito povoljan sud, pohvala, nagrada za ucinjena dela siti (tecnost); brisati Losung die, -, -en geslo; lozinka
priznanje lohnen (sich) isplatiti se, vrediti Ioschen 2 istovariti, rasteretiti LOsung die, -, -en re~enje (proble-
loben hvaliti, odavati priznanje truda; plaeati, nagraditi (brod) ma), rezultat (matematickog
Ioslwerden 236 Iumpen Lumpen 237 Iyrisch

zadatka) rasplet; rastavljanje, Liicke die, -, -n rupa, pukotina, Lumpen der, -s, - (pl.) krpe, liistern adj. zeljan, pohotan,
razdvajanje, dioba; ukidanje; proctor; nedostatak, propust, dronjci, prnje pozudan
rastvaranje, rastapanje, oto- ... oma~ka Lumpengesindel das, -s bitange Liisternheit die, - pohotljivost,
pina liickenhaft adj. nepotpun, nedos- lumpig adj. traljav, poderan; ja- pohota, pozuda
los lwerden* (wurde los, los- tatan, isprekidan dan,bedan Iustig adj. veseo
geworden, pom. s.) re~iti se, liickenlos adj. neprekidan, Lunge die, -, -n plu~ Lustspiel das, -s, -e veseli, humo-
osloboditi se potpun lungern (razg.) skitati se, leneariti risticki, pozori~ni komad
Lot das, -(e)s, -e mera za tezinu Loder das, -s, - lakoumna i ne- Lunte die, -, -n fitilj, potpaljivac Iustwandeln (poet.) ~etati se
zlata i srebra; (zastar.) kugla iii savesna zena, drolja; varalica, lutschen sisati, topiti u ustima
Lupe die, -, -n pove~Io, Iupa
sa~ma; legura za Ietovanje; vi- Iupez, pokvarenjak Luv die, -, vetrovita strana,
sak; (matem.) vertikala I etwas Luft die,-, ··-e vazduh Lust die, -, ··-e (bez pl.) ose~j Ia- privetrica
in - bringen dovesti ne~to u liiften zra~iti, provetriti gode, radost, uzivanje (u nece- Luvseite die, -, -n strana broda
red Luftfahrt die, -, -en aviopromet; mu); zelja, tefuja potreba (za okrenuta vetru
Ioten meriti viskom, meriti dubi- voznja avionom cim); pozuda; zadovoljstvo, Luxus der, - Iuksuz, raskos, sjaj
nu vode, odrediti visinu aviona luftig adj. zraean, prozra~an; Ia- uzitak Lymphe die, -, -ri limfa
loten Ietovati, Iemiti gan, tanak Liister -~der, -s, - luster, veliki Lyrik die, - Iirika, Iirsko pesni~tvo
lotrecht adj. okomit, vertikalan Luftikus der, -, - sse Iakomislen sve~njak lyrisch adj. lirski
Lotse der, -n, -n Iucki (brodski) ~ovek
pilot; (fig.) putovoda Liig:! die,-, -en Iaz
lotsen voditi brod u Iuku, navoditi lugen osmatrati, vrebati; izvirivati,
avian; voze~i pokazati nekome provirivati
put; sprovesti; navesti, liigen* (o, o) Iagati
namamiti Iiigenhaft adj. Iazljiv, Iazan
Lotterie die - -n IutriJ·a· igra na Liigner der, -s, - Iazljivac, lazac
sre~u ' ' ' Luke die, -, -n okance, prozor~i~;
okno za utovar
lottern nemarno (lakoumno)
ziveti; skitati se, Ieneariti lullen uspavljivati (pesmom, Iju-
Lotto das, -s, -s Iota; dru~tvena Ijanjem)
igra Liimmel der, -s, - neotesan,
LOwe der, -n, -n (LOwein die, -, _ nevaspitan eovek, klipan
nen) lav (lavica) I junak dana Lump der, -en, -en propalica, ne-
LOwen-anteil der, -s, -e glavni (Ia- valjalac, odrpanac; vragolan
vovski) ~io; - .~aul d~s, -s, ··- Iumpen (razg. raspu~teno ziveti,
er zevahca (biiJka)?. zahn pijanciti, banciti 1sich nicht -
der, -s maslacak (CV!Jet) lassen ne ~krtariti biti ~iroke
Lochs der, -es, -e ris ruke
'
M 238
~ magnetisieren magnetisati
M mahen 2 (razg.) meketati
M, m das, -, - slovo m (em); m
krat. za Meter das i der
Maat der, -(e)s, -e i -en pomorski
podoficir; (region.) drug
machen ~initi, raditi; praviti, proi-
zvoditi, stvarati; izvesti, pro-
vesti; ostvariti; prouzrokovati;
pobuditi
Machenschaften die (samo pl.)
spletke, intrige, mutni (tajni)
poslovi
Macher der, -s, - pokreta~, pod-
streka~ (na zlo), zaretnik, po-
~initelj
Macht die, -, ··-e moe, vlast, sila;
snaga, jakost
machtig adj. moean, silan, utica-
jan; snaian, jak, velik
machtlos adj. nemoean, slab, nes-
posoban; bez vlasti
Machtstellung die, -, -en na sili
zasnovan polozaj, pozicija sile;
veoma uticajan polozaj
Madchen das, -s, - devojka, devoj-
~ica; kucna pomocnica
Madchenname der, -ns, -n devo-
jatko ime; devojacko prezime
(udate zene)
Magnet
Made die, -, -n larva
madig adj. crvljiv
Magazin das, -s, -e magazin, skla-
di~te, stovari~te; ~sopis
Magd die, -, ··-e (ranije) devojka
za grube poslove; (danas) slu-
zavka (zastarj.) devica
Magd(e)lein das, -s, - (poet.) de-
vojcica, devojka
Magen-geschwiir das, -s, -e ~ir na
zelucu; - pfOrtner der, -s, -
prstenasti mi~ic na izlazu iz ze-
Iuca; - saft der, -(e)s, ··-e ze-
lu~ni sok; - saure die, -, -n
zelu~na kiselina
mager adj. mr~av, sub, ko~~t;
(fig.) oskudan, neplodan
Magermilsch die, -, obrano
mleko
Magie die, - magija, carobnja~tvo,
vra~nje
Magier der, -s, - mag, ~robnjak
magisch adj. magi~n, ~roban
Magister der, -s, - magistar (aka-
demska titula i stepen); ucitelj
Magnet der, -en, -en magnet
magnetisch
magnetisch adj. magnetski, ma-
gnetiean
mahen 1 kositi
Maher der, -s, - kosac; kosilica
Mahlzeit die, -, -en jelo; obrok
Mahne die, -, -n griva
mahnen opomenuti, podsetiti
Mahnmal das, -s, -e spomenik
Mahnung die, -, -en opomena,
opominjanje
Mahre die,-, -n kljuse; slab (star)
konj
Maider, -s i -(e)s, -e maj
Mai-glOckchen das, -s,- durdevak
Mais der, -es kukuruz
Mais-kolben der, -s, - kukuruzni
klip
Majestat die, -, -en velieanstvo,
visocanstvo; carska iii kraljev-
ska titula
majestatlisch adj. velieanstven,
uzvi~en
makaber adj. jezovit; ~to podseea
na smrt
Makedonien (das), -s = Mazedo-
nien (das) -s Makedonija
Makel der, -s, - telesna iii moralna
mana, gre~ka, nedostatak, Ija-
ga, porok
makeln posredovati, me~etariti
makeln zanovetati, prigovarati,
cepidla~iti
Make-up das, -s kozmeticka sred-
stva; krema za negu lica
239 Mandat
Makkaroni die, -, - makaroni
Makler der, -s, - posrednik,
mesetar
mal konj. i adv. (znak X) puta;
(razg.) krat. za einmal
Mail das, -(e )s, -e pega, mrlja,
madez; spomenik, monument;
oznaka, beleg
Mal2 das, -(e )s, -e jedan od vise
momenata (puta)
malen slikati
Maler der, -s, - slikar
Malerei die, -, -en slikarstvo; sli-
ka, slikarija
malerisch adj. slikarski; slikovit
... malig (adj. u sloz.) izvesni broj
puta ponovljen
mall nehmen* (nahm mal, malge-
nommen) mnoziti, multi-
plikovati
Malve die, -, -n slez
Malz das, -es, slad
man pron. (neodred.) neki !judi,
!judi; se; svako, svaki
Manager der, -s, - menadzer,
upravitelj, rukovodilac
manch (er, -e, -es) pron. (neo-
dred.) neki, vise njih, mnogi
mancherlei pron. (neodred.) sva-
kakav, raznovrstan, raznolik
manchmal adv. ponekad, neki
put, katkad,gdekad
Mandarine die, -, -n mandarina
Mandat das, -(e)s, - mandat, na-
log, punomoc, ovlaseenje;
oblast pod upravom neke
drzave
Mandel 240 Marionette Mark 241 Maske
Mandel die, -, -n badem; krajnik mannlich adj. mu~ki; (fig.) bra- Mark1 die, -, - marka (njemacki Marsch 2 die, -, -en povremeno
Manege die, -, -n cirkuska arena bar, odvazan novae; (ranije) mera za tezinu plavljena plodna nizina oko re-
Mangetl die, -, -n ma~ina za *Mannlichkeit die, - mu~kost; mu- plemenitih metala I Deutsche cnih u~6a
peglanje ve~a zevnost - (krat. DM) nemacka marka marschieren (porn. s.) marsirati,
Mangel2 der, -, -en nedostatak, Mannschaft die, -, -en momcad Mark2 die, -, -en (izvorno) grani- stupati, koracati, pesaciti
oskudica; manjkavost, gre~ka, (u vojnoj jedinici); posada; ca; granicna oblast, zemlja Marschland das, -es, "-er = Mar-
nepotpunost sportska momead odredena granicom; okrug sch die
mangelfrei adj. bez mane, bez Manover das, -s, - manevar, veli- Mark3 das, -s srz, mo.Zdina, je- Marter die, -, -en (zastar.) muce-
gre~ke ka vojna vezba; ve~t potez zgro; (fig.) snaga nje, iznudivanje priznanja mu-
mangelhaft adj. nepotpun, nesav- (postupak) markant adj. markantan, upa- cenjem, muka, mucenje
r~en, manjkav manovrieren manevrisati, izvoditi dljiv, istaknut, znacajan martern (sich) muciti (se), patiti
mangelnl peglati ve~ (u mnozini), vojne vezbe; ve~to postupati Marke die, -, -n znak, beleg; mar- se
valjati rublje Manschette die, -, -n manzeta, ka proizvoda, za~titni znak; ze- Martyrer der, -s, - mucenik
mangeln2 oskudevati, nedostajati, donji deo rukava (ko~ulje iii ton,kupon Marz der, -es, -e (poet. -en, -e)
nemati bluze ); gumene navlake na markieren markirati, obeleziti, mart, ozujak
mangels prep. (s gen.) u nedos- pokretnim delovima ma~ina oznaciti; naglasiti, ista6i; Marzipan das (der), -s, -e marci-
tatku, zbog nedostatka Mantel der, -s, ··-e mantil, ogrtac; obmanjivati, zavarati pan, slatkis oct badema
Manier die, -, -en manir, nacin ra- kabanica Maschel die, -, -n petlja, zamka
markig adj. izvoran, jak, jedar,
da (umetnika ); nacin op- Manufaktur die, -, -en manufak- Masche2 die, -, -n trik, rdenje;
snazan
hodenja tura, rucno radena roba; ra- postupak (stvar) sto obe6ava
manieriert adj. usiljen, preteran, dionica Markknochen der, -s, - kost sa uspeh
izve~tacen, neprirodan Manuskript das, -(e )s, -e manus- mozdinom (za kuvanje)
Maschine die, -, -n ma~ina, stroj,
Mann der, -s, ··-er covek, mu~ka­ kript, rukopis Markstein der, -s, -e (zastar.) ka- sprava
rac; muz, bracni drug Mappe die, -, -n mapa, velika plo- men meda~; (danas) znaeajan Maschinen-bau der, -(e )s ma~i­
snata torba; korice za spise dogadaj, odlucuju6i momenat; nogradnja; - gewehr das, -s, -
Mannchen das, -s, - (pl. i Manner- (karte, crteze) raskr~re, obrat
chen) eoveculjak, patuljak; e automatsko oruzje (manjeg
Marchen das, -s, - bajka, fantasti- Markt der, -(e)s, -e trzgte; trg, kalibra)
muzi6; muzjak
cna priea trznica, pijaca Maschinerie die, -, -n masinerija,
mannhatl adj. muzevan, hrabar, gru pa medusobno povezanih
marchenhaft adj. bajoslovan, baj- Marmelade die, -, -n marmelada,
odvazan, odluean ma~ina; tehnicki (ma~inski)
kovit; cudesan, earoban pekmez
Mannheit die, = Mannlichkeit Marder der, -s,- kuna uredaji na pozornici; (fig.) obi-
Marmor der, -s, -e mermer
die cnom coveku neshvatljiv sis-
mannigfach adj. mnogostruk, Margarine die, -, -n margarin marmorn adj. mermeran tern
raznolik Marine die, - mornarica Marsch der, -es, ··-e mar~, nacin
1 Maser die, -, -n valovita ~ara na
mannigfaltig adj. mnogostruk, ra- Marionette die, -, -n lutka na stupanja u stroju; pe~acenje drvetu, drvo isarano zilicama;
znolik, bogat formama; pro- koncu; (fig.) covek koji je oru- na duze staze; (muz.) ko- (samo pl.) as pice
menljiv de u tudim rukama racnica Maske, -, -n maska, krinka
Maskenball
Maskenball der, -s, ··-e pies pod
maskama
maskieren maskirati; zakloniti, *
prikriti; zatajiti
MaB 1 das, -(e)s, -e mera, merilo,
razmera, jedinica mere; izme-
rena velicina; (fig.) prava me-
ra, umerenost, suzdrianost
MaB2 das, -(e)s, -e stara (bavar-
ska i austrijska) mera za te-
cnost (1-2litra)
Massage die, -, -n masaza
Masse die, -, -n masa, neoblikova-
na materija; (razg.) gomila,.
mno~tvo, glavni deo; vecina;
fizikalna masa
massenhaft adj. mnogobrojan, u
gomilama, masovan
mafigebend adj. merodavan, koji
sluzi kao mera, presudan,
nadlezan
massig adj. glomazan, velik i te-
Zak; (razg.) veoma mnogo
maBig adj. umeren,. s merom,
uzdrZ!jiv; primeren; proseean
•.. mafig adj. (u sloz.) primjeren,
odgovarajuci u odnosu na, koji
se tire, s obzirom
maBigen (sich) svesti na pravu
meru, ublaziti, umanjiti, prigu-
~iti; obuzdati, svladati (se), uo-
brociti se
MaBigkeit die, -, -en umerenost,
uzdriljivost
MaBiggung die, -, -en svladava-
nje, suzdrzanost
242 Matratze
massiv adj. masivan, pun, evrst,
krupan
mafilos adj. neumeren, prekome-
ran, preteran; (pojacano
znac.) veoma
MaBlosigkeit die, - preteranost,
prekomernost
Mafinahme die, -, -n osmi~ljen
postupak (radnja), mera,
sredstvo
mafiregeln ukoriti, pozvati koga
na red
Mafistab der, -, ··-e metar; razme-
ra (na karti); merilo, mera
Mast1 der, -( e)s, -e i -en jarbol,
katarka
Mast2 die,-, -en (ranije) tovljenje,
gajenje, tov
Mastdarm der, -s, ··-e debelo
crevo
masten toviti
Material das, -s, ·ien materijal,
grada, sirovina; dodatak, po-
mocno sredstvo; pismena
potvrda
Materie die, -, -n materija, grada;
supstancija; predmet, sadrZaj,
tema (razgovora)
materiell adj. materijalan, tvaran,
stvaran, predmetan, telesan
Mathematik die, - matematika
Mathematiker dier, -s, - mate-
matiear
mathematisch adj. matematicki
Matratze die,-, -n madrac, du~ek;
gumeni du~ek
Matrose
Matrose der, -n, -n mornar; voj-
nik u mornarici
matt adj. slab, iscrpljen, iznemo-
gao, umoran; mutan, zagasit,
i
~
I
bez sjaja; prigu~en, utrnuo;
mat, pobeden (u ~ahu)
Matte die, -, -n gruba manja pros-
tirka, asura, strunjaea
mattieren uciniti tamnijim (zaga-
sitijim), zatamniti; matirati (u
~ahu)
Matzchen das, -s, -(pl.) nesta~lu­
ci, lakrdije, gluposti; smicalice,
trikovi
Mauer die,-, -n zid (od kamena i
maltera); zidina; (fig.) meda,
barijera
Mauerbliimchen das, -s, - (razg.)
devojka koja na plesu ne plde
mauern zidati; napraviti zivi zid
(u nogometu); ne otvoriti se,
zadriati kartu (u kartanju)
Mauer-werk das, -s zidine
Maul das, -s, ··-er gubica; (prosto)
usta
Maul-beere die, -, -n dud, murva
(plod); - beerspinner der, -s,
- svilena buba, dudov svilac; -
held der, -en, -en razmetljivac,
hvalisavac; - korb der, -s, ··-e
brnjica; - esel der, -s, - mula;
- tier das, -s, -e mazga;
wurf der, -s, ··-e krtica
Maus die,-, ··-e mi~
mausern (sich) mitariti se, me-
njati perje; (fig.) uznapredova-
ti, razviti se
243 mehr
maximal adj. maksimalan, najveCi
Mayonaise die, -, -n majonez
Mazedonien (das) -s Makedonija;
Mazedonier der, -s, - (Maze-
donien die, -, -nen) Makedo-
nac (Makedonka ); mazedo-
nisch adj. makedonski
Mazen der, -s, -e mecena, za~titi­
nik umetnika
Mechanik die, -, -en mehanika
(deo fizike); pogonski uredaj,
mehanizam
Mechaniker der, -s,- mehaniear
mechanisch adj. mehanicki
meckern merkati; meketavo se
smejati; zanovetati
Medaile die, -, -n medalja
Medikament das, -( e)s, -e medi-
kament, lek
Meditation die, -, -en meditacija,
razmi~ljanje
Medizin die, -, -en medicina
Meer das, -(e)s, -e more; okean;
(fig.) veliko mno~tvo necega
Meeresspiegel der -s morska pov-
r~ina, nivo mora
Meer-schaum der, -(e)s morska
pena, (mineral); - schwein-
chen das, -s, -e zamoree, mor-
sko prase
Mehl das, -s, -e bra~no
mehlig adj. bra~njav
Mehlspeise die, -, -n testenina,
kolac
mehr adv. (komp. od vie I,· sehr)
vi~e, na vi~em stepenu (broju,
mehrdeutig
kolicini); adj. veci, vazniji, zna-
cajniji
mehrdeutig adj. viseznaean; dvo-
znacan, dvosmislen
mehren (sich) uveeavati (se), ras-
ti, mnoziti (se)
mehrere pron. (neodred.) VIse
njih, rnnogi, razni
mehrfach adj. visestruk
. d" ..:·
M eh r h eit 1e, -, -n ve'"'ma, ve'-'1
broj, mnozina
mehrmals adv. vise puta, cesce,
cesto
mehrseitig adj. visestran
mehrsilbig adj. viseslozan, ad vise
slog~va . ..
meiden IZbegavati, klomtl Se
Meile die, -, -n milja I enclische -
engleska milja (1609 m); geo-
grafische - geografska milja
( )
7532
rn
Meilenstein der, -s, -e miljokaz;
(fig.) znacajan dogadaj, vazan
rnornenat
mein (er, -e, -es) pron. moj (rna-
ja, rnoje)
Meineid der, -(e)s, -e krivoklet-
stvo, lazna zakletva '"'
meinen. rnisiiti, biti misljenja, pret-
postavljati· ddati ceniti
. . ' ' .
memerseits adv: s rnoJe strane,
sto se mene t1ce
meinesgleichen pron. (neodred.) i
adj. neko poput mene, meni
jednak, rneni ravan
244 Meisterschaft
meinet-wegen (-hal ben) adv.
(zastar.) zbog mene, sto se
,. mene tice
meinetwillen adv. za mene, meni
za ljubav
. Meinung die,-, -en nazor, pogled,
stanoviste; mnenje; sud, pro-
cena, vrednovanje
. . . .
..:· Meise d1e, -, -n semca (pt1ca)
Mei8el der, -s, - dleto
meist adj. (superl. ad vie!, sehr) i
adv. najvise, vecina, najveci
(deo); vecinom, ponajvise, po-
najcesce
meistens adv. uopste, obicno, naj-
cesce, gotoVO uvek, vecinom,
najvecim delom
meistenteils adv. = meistens
. . . kolicina; (mat.) skup
Meister der, -s, - ma.Jstor (zanatll-
ja ovlascen da vodi ucenike);
veliki znalac, istaknuti stru-
cnjak (umetnik); gospodar,
pretpostavljeni, staresina (re-
da iii organizacije); pobednik
Meister-brief der, -s, -e majstor-
ska diploma
meisterhaft adj. uzoran, izvrstan,
_savrsen, majstorski ..
me1stern nesto dobra svladat1,
pobediti, zagospodariti; neko-
ga stalno prekorevati
Meisterschaft die, -, -en velika ve-
stina, majstorstvo; prvenstvo,
pobeda (u sportu) - werk
das, -( e )s, -e remek del a
Melanchollie
Melanchollie die,-, -n melanholi-
ja, tuga, seta
melden javiti, saopstiti, obavestiti
Meldung die,-, -en (sluzbeno) sa-
opstenje, zvanicna vest; javlja-
nje, prijava
melken* (molk, gemolken; mel-
kte, gemelkt) musti; (fig.) is-
koriseavati
Melodie die, -, -en melodija
Melone die, -, -n dinja, lubenica;
vrsta muskog sesira I Wasser
- (die) lubenica; Zucker -
(die) dinja
Membran(e) die, -, -(e)n mem-
brana, opna, kozica
Memoiren die (pl.) memoari, za-
pisi, uspomene
Menge die, -, -n mnostvo; gomila;
mengen (sich) mesati, pomesati,
izmesati; mesati se
Mengenlehre die, -, -n (mat.) na-
uka o skupovima
Mensch der, -en, -en covek, ljud-
sko bice; osoba
Menschheit die, - ooveeanstvo,
ljudstvo, ljudski rod
menschlich adj. ooveean, ljudski
Menschlichkeit die, - oovecnost,
ljudskost
Mensur die, -, -en menzura, me-
ra, merenje; dvoboj macevima
(na studentskim takmicenji-
ma); odstojanje izmedu bora-
245 Me tall
ca; muzicka mera; hemijska
posuda
Mentalitiit die, -, -en mentalitet,
duhovni sastav iii nazor, mi-
sljenje, shvatanje
merkbar adj. = merklich
Merkblatt das, -es, ··-er stampano
uputstvo
merken opaziti, primetiti, uociti;
zapamtiti nesto, imati na umu
merklich adj. osetan, vidan, uo-
cljiv, ocit
Merkmal das, -( e )s, -e (karakte-
ristiean) znak, obelezje, beleg
merkwiirdig adj. koji pobuduje
paznju, znaeajan, neobiean
Me8band das, -( e )s, ··-er eelicna
traka za merenje duzine, eeli-
cni metar
me8bar adj. merljiv, sto se maze
izmeriti
Me8barkeit die, - merljivost
Me8becher der, -s, - posuda s po-
deocima za merenje namirnica
Messel die, -, -n misa (katolicki
obred); muzicka kompozicija;
sajam, velika industrijska
izlozba
Messe2 die, -, -n oficirska menza
(na brodu)
messen* (a, e) meriti
Messer1 der, -s, - merilo, sprava
za merenje; merilac, mernik
Messer2 das, -s, - noz
Messing das, -s, -e mesing, med
Messung die, -, -en n1erenje
Metall das, -s, -e metal, kovina
me tall en 246 mildUitig Milieu 247 Minute

metallen adj. metalan Meute die, -, -n copor lovackih Milieu das, -s, -s milje, sredina, mindestens adv. (super!. od
Metallurgie die, - metalurgija pasa; (fig.) rulja, divlja horda, okolina; mali izradeni stolnjak wenig, gering) najmanje, u
Metamorphose die, -, -n meta- ,- banda militant adj. militantan, borben najmanju ruku, barem
morfoza, preobrazaj, menja- Meuterei die, -, -en pobuna, otka- Militar das, -s vojnicki stalez, mindest-er ( -e, -es) adj. (super!.
nje oblika zivanje poslu~nosti vojska od wenig, gering) najmanji,
Metapher die,-, -n metafora Meuterer der, -s, - buntovnik, Milliardar der, -s, -e milijarder najneznatniji
metaphorisch adj. metaforiean odmetnik Mine die, -, -n mina, eksplozivna
Milliarde die, -, -n (krat. Md.
Metaphysik die, - metafiZika meutern (po)buniti se; (razg.) naprava; rudnik; umetak za
Mrd) milijarda
metaphisisch adj. metafiZitici gundati, izrazavati nezado- pisaljke
Milligramm das, -s, -e miligram Mineral das, -s, -e i -lien mineral,
Metastase die, -, -n metastaza voljstvo
Meteor der -s, -e meteor Mieder das, -s, - prsluci~; steznik Millimeter der i das, -s, - mi- anorganski deo Zemljine kore
Meteorologe die,-, -n meteorolog Miefdr, -(e)s (razg.) smrad limetar Miniatur die, -, -en minijatura,
Meteorologie die, - meteorologija Miene die, -, -n izraz Iica Milliliter das i der, -s, - mililitar slika ili crtez u starim rukopisi-
meteorologisch adj. meteorolo~ki mies adj. (razg.) gadan, Io~, ru- ma, slicica
Million die, -, -en (krat. Mill. minieren kopati rudarsko okno;
Meter das (der), -s, - (krat. m.) zan, rdav, bezvredan, mucan
Mio.) milion minirati, postavljati mine
metar Miete die, -, -n najamnina, za-
Methan das, -s, -s metan kupnina Millionar der, -s, -e milioner minimal adj. minimalan, veoma
Methode die, -, -n metoda Mieter der, -s, - stanar (pod kiri- Milz die, -, -en slezina mali, najmanji, najni.Zi
methodisch adj. metodiean ju); zakupnik minder (komp. od wenig, gering) Minimum das, -s, - rna mini-
Metronom das, -s, -e metronom Migrane die, -, -n migrena, gla- adj. manji, slabiji, lo~iji; u ma- mum, najmanja kolicina, naj-
Metropole die, -, -n metropola, vobolja njoj meri niia vrednost
glavni grad, sredi~te Mikrophon das, -s, -e mikrofon
minderbemittelt adj. (zastar.J si- Minirok der, -s, ··-e mini suknja
Metropolis die, -, - polen = Me- Mikroskop das, -s, -e mikroskop
roma~an, oskudan novcem Minister der, -s,- ministar
tropole die Milch die, - mleko
Minderheit die, -, -en manjina Ministerium das, -s - ien minis-
Mettwurst die - ··-e kobasica od Milchbart der, -(e)s, ··-e golobra-
' '
iseckanog mesa do momce minderjahrig adj. maloletan
tarstvo
Milchzahn der, -(e )s, ··-e mlecni Minne die, - (nekad) dvorska da-
Metzger der, -s, - mesar mindern smanjiti, sniziti, umanji-
zub ma, vite~ka izabranica; (danas
Metzgerei die, -, -en mesnica, me- ti, oboriti
mild(e) adj. blag, mekan, nezan; poet.) ljubav
sara dobro~udan, milosrdan Minderung die, -, -en umanjenje, Minne-sang der, -s, - srednjeve-
Meuchel-mord der, -(e)s, -e muC- Milde die, - blagost; dobro- smanjivanje, snifavanje, ume- kovno dvorsko ljubavno pe-
ko ubistvo, umorstvo iz potaje ~udnost ravanje, ublazavanje
sni~tvo
- morder der, -s, - ubica iz mildern ublaziti; umanjiti, oslabiti minderwertig adj. manje vredan, Minoritat die, -, -en manjina
potaje Milderung die, -, -en ublaZivanje, slab; lo~ (moralno) rdav
minus adv. i konj. manje, minus
meucheln potajno (mucki) ubiti olaMavanje Minderwertigkeit die, - manja
Minute die, -, -n minuta
meuchlerisch adj.· potajan, po- mildtatig adj. milosrdan, milostiv, (niza) vrednost; zaostalost,
dmukao darezljiv; blagotvoran, lekovit slabost ... miniitig adj. (u sloz.) minutni
... minutlich 248 MiBmut
... minutlich (-miniitlich) adj. (u Mi8erfolg der, -s, -e neuspeh,
sloz.) svake (odredene) minu- promasaj
te I fiinf - svakih pet min uta ,. Missetat die, -, -en (zastar.) zlo-
minuzios adj. minuciozan, krajnje delo, zlocin; ucenicka (mlada-
taean, poman; sitnieav lacka) Judorija; greh
Minze die, -, -n nana mi6fallen* (ie, a) ne dopadati se,
minschen mesati ne goditi
Mischling der, -s, -e mesanac Mi6fallen das, -s nedopadanje,
Mischmasch der, -es, -e (razg.) nesvidanje; neslaganje, neza-
zbrka, smesa kojecega, bucku- dovoljstvo
ris; metez, darmar miBgelaunt adj. neraspolozen,
Mischung die, -, -en mesavina, zlovoljan, mrzovoljan
smesa Mi6geschick das, -s, -e zao udes,
miserabel adj. bedan, jadan zla kob, nesreea, peh
mi8gliicken zlo poci, ne ispasti za
Misere die, -, -n mizerija, beda,
nevolja, jad rukom, ne posreciti se, ne is-
pasti dobra
mi8achten prezirati, ne ceniti; ne
Mi6gunst die, - zavist, nesklonost,
mariti, ne osvrtati se
zloba
Mi8achtung die, -, -en prezir, mi8giinstig adj. zavidan, nesklon,
omalovazavanje
zloban
mi6behagen ne goditi, ne prijati mi6handeln zlostavljati, lose
Mi8behagen das, -s, - neugo- postupati
dnost, nelagodnost, nepri- Mission die, -, -en misija, zada-
tak; poslanstvo
jatnost
MiBbildung die, -, -en anomalija; Mi6klang der, -s, ··-e disonancija;
nesklad, neslaganje, disbar-
nakaza, rugoba
mi6brauchen zloupotrebiti; na- monija
pastovati, silovati Mi6kredit der, -(e)s, -e nepovere-
nje, lose misljenje o kame
mi6deuten (namerno) pogresno
tumaciti miBlich adj. nezgodan, muean ne-
prijatan; skakljiv
Mi6deutung die, -, -en pogre~no
tumacenje, krivo objasnjenje miBlingen* (a, u, pam. s.) ne us-
missen (samo sa modalnim glag.) peti, ne poCi za rukom
biti bez cega, nemati sto, biti Mifimut der, -(e)s, zlovolja, mrzo-
lisen eega volja, neraspolozenje
miBmutig
miBmutig adj. zlovoljan, mrzovo-
ljan, neraspolozen
Mi6-stand der, -(e)s, ··-e neprili-
ka, nevolja, lose stanje; -
stimmung die, -, -en neraspo-
lozenje, zlovolja
mi6trauen ne verovati, sumnjati
mi6trauisch adj. nepoverljiv,
sumnjieav
mi6verstehen * ( miBverstand,
miBverstanden) krivo razume-
ti, pogresno shvatiti, nenamer-
no pogresno tumaciti
Mist1 der, -(e)s, dubre, dubrivo,
smece; (razg.) besmislica,
glupost
mit prep. (s dat.) s, sa
mit Iarbeiten saradivati, sude-
Iovati
Mitarbeiter der, -s, - saradnik,
pomagac, pomocnik
mit Ibekommen* (bekam mit,
mitbekommen) dobiti za po-
neti (na put), primiti kao mi-
raz; (fam. i razg.) shvatiti, ra-
zumeti
Mitbesitzer der, -s,- suvlasnik
Mitbestimmung die, -, -en sao-
dlucivanje
mit Ibringen* (brachte mit, mit-
gebracht) doneti, dovesti sa
sob om
Mitbiirger der, -s,- sugradanin
miteinander adv. s, sa, skupa, za-
jedno, jedno s drugim
mitjfahren* (u, a, pam. s.) voziti
se s kim, putovati zajedno
249 mit Imachen
Mitfahrer der, -s, - saputnik,
suvozac
mit Ifiihlen saoseeati, oseeati s
kim
Mitgefiihl das, -s, -e saoseeanje
mitlgehen* (ging mit, mitgegan-
gen, pam. s.) ici (poci) s ne-
kim, ici skupa I etwas - lassen
(razg.) ukrasti nesto
Mitgift die, -, -en miraz
Mitglied das, -(e)s, -er clan (ne-
kog kluba, drustva, partije)
mithin adv. dakle, prema tome,
sledstveno
mitlkommen* (kam mit, mitge-
kommen, pam. s.) ici (doci) s
kim; (razg.) moci shvatiti ko-
ga, biti dorastao nekoj stvari
mit llaufen* (ie, au. pam. s.) trea-
ti skim (za nekim); (razg. zas-
tar.) povoditi se za drugima;
pasivno ucestvovati u politici;
Mitlaufer der, -s, - pasivni
ucesnik u neeemu; samo for-
malni clan
Mitlaut der, -(e)s, -e suglasnik,
konsonant
Mitleid das, -( e )s, -e sazaljenje
mitleidig adj. samilostan, milo-
srdan, dobra srca, saialjiv
mit Imachen sudelovati, ucestvo-
vati (s drugima) u necemu;
(fig. razg.) pretrpeti, prepatiti
(s nekim)
mit Inehmen 250 mit Itun Mittvoch 251 Mohr

mitlnehmen* (nahm mit, mitge- Mittelbarkeit die, - posrednost Mittvoch der, -s, -e sreda Moderator der, -s, - toren mo-
nomen) poneti, uzeti sa so- Mittelding das, -s, -e = Zwis- mitunter adv. katkad, ponekad derator; supstanca koja uspo-
born, povesti ... chending das mitverantwortlich adj. saodgo- rava ubrzanje neutrona u
mit Ireden sudelovati u razgovo- mittelfristig adj. srednjerotan voran atomskoj reakciji; voditelj dis-
ru; me~ati se mittellos adj. bez novaca, si- Mitverantwortung die, -, -en sa- kusije ili tv emisije
mitlreiBen* (riB mit, mitgeris- roma~an odgovornost moderieren voditi radio ili tv emi-
sen) povuci se (za) sobom Mittellosigkeit die, - siroma~tvo, mitlwirken sudelovati, saradivati, siju; (zastar.) obuzdati,
mitsamt prep. (s dat.) skupa, s, neima~tina ucestvovati u ublaziti
sa, zajedno MittelmaB das, -es, -s srednja Mitwirkung die, -, -en sudelova- moderig adj. truo, plesniv
mitlschneiden* (schnitt mit, mit- mera, prosek nje, saradivanje modern 1 trunu ti, plesniviti se
geschnitten) snimiti mittelmaBig adj. osrednji, Mitwisser der, -s, -lice upueeno u modern2 adj. moderan, savremen,
mitlschreiben* (ie, ie) pisati dik- proseean tajne po sada~njem ukusu
tat, zapisivati MittelmaBigkeit die, osrednjost mixen me~ati, miksati Modifikation die, -, -en modifika-
mitlschwingen* (a, u) mahati is- Mittelpunkt der, -(e)s, -e sredi- Mixtur die, -, -en mikstura, cija, promena, izmena
tovremeno ~te; centar, zari~te; (fig.) glavni me~avina modifizieren modifikovati (poma-
mit 1spielen ueestvovati u igri, predmet, osnovna tema Mabel, das, -s, - namestaj, poku- lo) menjati, prilagodavati
igrati s kim; (fig.)) biti od zna- mittels prep. (s gen.) (zastar.) po, estvo okolnostima
eaja za nekog pomocu mobil adj. pokretan; (fig.) okre- modisch adj. pomodan, po modi
Mittag der, -s, -e podne tan, bodar Modus der, -, - di modus, nacin,
Mittelschule die, -, -n srednja
mittiiglich adj. podnevni moblieren opremiti namdtajem, pravilo, mera
~kola
mittags adv. u podne, oko podne namestiti Mofa das, -s, -s krat. za: Motorfa-
Mittelsmann der, -(e)s, ··-er po- modal adj. modalan, nacinski hrrad das motobicikl
Mitte die, -, -n sredi~te, sredina
srednik, me~etar Modalitiit die, -, -n nacin (na koji mogen* (mochte, gemocht;
mit Iteilen saop~titi, javiti, oba-
vestiti Mittel-stand der, -(e)s, ··-e srednji se ne~to dogada iii misli); na- mcgen) rado hteti, zeleti, ma-
mitteilsam adj. razgovorljiv, sklon stalez cin izvodenja, izvr~enja riti; moci, bivati, trebati
kazivanju, poverljiv mitten adv. u sredini, usred, Modal-satz der, -es, -e modalna moglich adj. i adv. moguc; mogu-
Mitteilung die, -, -en saop~tenje, (po)sred; (fig.) tatno, direktno reeenica; - verb das, -s, -en ce, mogucno
vest, obavest modalni glagol moglichenfalls adv. moguce
Mitternacht die, -, ··-e ponoc
mittel adj. (razg.) proseean, osre- Mode die, -, -en moda, obieaj, moglicherweise adv. mazda,
mitternachtlich adj. ponocni ukus jednog vremena moguce
dnji, ni dobar ni lo~ ·
Mittel das, -s, - srednja vrednost, mittlere adj. srednji, osrednji; Modell das, -s, -e model, uzorak, Moglichkeit die, -, -en mogu-
prosek; sredstvo, pomagalo, prosecni uzor, obrazac cnost; izgled, prilika
odgovarajuci natin (put) mittlerweile adv. medutim, za to modellieren modelirati, davati moglichst adj. po mogucnosti, ~to
Mittelalter das, -s srednji vek vreme, uto oblik, oblikovati je (vi~e) moguee
mittelalterlich adj. srednjev- mitltun* (tat mit, mitgetan) tiniti modeln (u)kalupiti, raditi prema Mohammedaner der, -s, - muha-
ekovni kalupu, doterivati medanac, musliman
ne~to s drugim(a) (~to i drugi
mittelbar adj. posredan cine), sudelovati Moder der, -s trule:l, plesan; glib Mohr der, -en, -en (razg.) crnac
Mohre
Mohre die, -, -n mrkva
Mohrriibe die, -, -n = Mohre die
Molekiil das, -s, -e molekul(a) ,..
molekular adj. molekularan
Molke die, -, -n surutka
mollig adj. mekan, topao, ugo-
dan; debeljuskast
Moment der, -(e)s, -e trenutak,
CaS
momentan adj. trenutan, trenuta-
ean
Monarch der, den -en monarh,
samovladar
Monarchie die, -, -en monarhija
Monat der, -(e )s, -e mesec
... monatig adj. meseean (sto traje
odredeni broj meseci)
monatlich adj. mesecni, mesecno
(svakoga meseca)
Monch der, -s, -e monah, redov-
nik, kaluder
Mond der, -(e)s, -e Mesec; mesec
(satelit neke planete)
mondan adj. monden, svetski;
elegantan, spretan
mondheil adj. obasjan mese-
cninom
Mond-schein der, -(e)s, mesecina
Monitor der, -s, - toren tv moni-
tor; kontrolni aparat
Monolog der, -s, -e monolog
Monopol das, -, -e monopol
monoton adj. monoton, jednoli-
ean, dosadan
Monotonie die, - monotonija, je-
dnolicnost, dosada
252 Mord
Monster das, -s = Monstrum das
Monstrum das, -s, - stren i -
stra monstrum, cudoviste;
nakaza
Montag der, -s, - ponedeljak
Montage die,-, -n montaza, mon-
tiranje, sklapanje
Montenegro (das, -s, Crna Gora;
Montenegriner der, -s (Mon-
tenegrinerin die, -, -nen)
Crnogorac (Crnogorka); mon-
tenegrisch adj. crnogorski
montieren montirati, sastaviti,
sastavljati
Monument das, -(e)s, -e monu-
ment, spomenik
monumental adj. monumentalan;
ogroman, velikih razmera,
znamenit
Moor das, -s, -e tresetiste, treset;
moevarno tlo
Moosl das, -es, -e mahovina
Moos2 das, -es, (razg.) novae
moosig adj. mahovinast, obrastao
mahovinom
Moped das, -s, -s lagani motocikl
Mops der, -es, ··-e mops, vrsta psa
Moral die, -, -en moralni nauk,
moral
moralisch adj. moralan
Moralitat die, - moralnost
Morast der, -es, -e i ··-e glib, blato,
kaljufu
morastig adj. blatnjav, glibovit
Morchel die, -, -n smr~ak (gljiva)
Mord der, -(e)s, -e ubistvo
morden
morden pociniti ubistvo; ubiti
Morder der, -s,- ubojica, ubica
morderisch adj. ubilacki; ubita-
ean, jeziv, strahovit
morgen adv. sutra
Morgen der, -s, - jutro, pocetak
dana; stara zemljisna mera
morgendlich adj. jutarnji
Morgen-grauen das, -s praskozor-
je, osvit; - land das, -(e)s, ··-e
Istok, istocne zemlje = Orient
der
morgens adv. ujutro, jutrom I von
- bis abends od ujutro do
uvecer
morgig adj. sutrasnji
morisch adj. krhak, trosan, lo-
man; oronuo
Morschheit die, - trulez
Morser der, -s, - avan, muzar; te-
ski top
Mortel der, -s, - malter
morteln malterisati
Mosaik das, -s, -en mozaik
Moschee die, -, -n dzamija
Moslem (Muslim) der, -s, -s i -n
musliman, Musliman; mosle-
misch (muslimisch) adj. mu-
slimanski
Most der, -es, -e most, sira, ne-
prevreli vo~ni sok; slatko vino
Motiv das, -s, -e motiv, poticaj,
povod; glavna misao, tema;
muzicki stav
motivieren motivisati, potaknuti;
obrazoloziti
253 Mi.ihsal
Motor der, -s, \ toren motor
Motorfahrzeug das, -s, -e motor-
no vozilo
... motorig adj. (u sloz.) s odrede-
nim brojem motora
motorisch adj. motorni
Motor-rad das, -(e)s, ··-er motor,
motocikl
Motte die, -, -n moljac, musica;
mali no~ni leptir
Motto das, -s, -s mota, misao
vodilja
Mowe die, -, -n galeb
Miicke die, -, -n komarac, musica
mucken nezadovoljno gundati;
duriti se
Mucks der, -es, -e prigusen prigo-
vor, poluglasna Jjutnja
miide adj. umoran, iznemogao,
sustao, zamoren, malaksao
Miidigkeit die, - umor, izne-
moglost
Muff der, -s, -e muf, odevni pre-
dmet za ruke
muffig adj. ustajao, plesniv; (fig.
zastar.) uskogrud, malo-
gradanski
Miihe die, -, -n trud, napor, mu-
ka, briga
miihe sich muciti se, truditi se,
nastojati
miihevo11 adj. tezak, muean,
napa ran
Miihle die, -, -n mlin
Miihsal die, -, -e muka, pokora,
patnja, teskoea, nevolja
mi.ihsam
miihsam adj. tezak, mucan,
naporan
miihsellig adj. mukotrpan, vrlo
tezak, tegoban; veoma bri.Zijiv
Mulatte der, -n, -n mulat
Mulde die, -, -n korito; ulegnuee,
dolina
Miill der, -s smece, otpaei, pepeo
Miiller der, -s, - mlinar
Miillscblucker der, -s, - eev za
odvod smeea, smetlarnik
mulmig adj. truo, sipak, prhak;
(fig.) opasan, sumnjiv, nesigu-
ran; (fig.) neugodan, lo~
multiplizieren multiplikovati,
mnoziti
Mund der, -(e)s, ··-er usta
Mundart die - -en narecJ· e
dijalekt ' '
. h a d.J. d IJa
mun da rtl 1c .. 1e ka t ski , u
x·
.. nare'-]U . .
Munde~ das, -s, - ~t1~mk, malo-
letmk (pod starateljstvom)
munden prijati
miinden ulivati se; zavr~avati se, Murmeltier das, -s, -e mrmot
izbijati (na)
mundfaul adj. spar na jeziku
mundgerecht adj. zgodan za jelo, Mus das, -es, -e ka~a; pekmez
~to se lako Qednostavno) ma-
ze pojesti
miindig adj. punoletan
Miindigkeit die, -, -en puno- Musik die, - muzika
letnost
miindlich adj. usmen; izgovoren,
u govornoj formi
254 Musiker
Mundstiick das, -s, -e pisak
Miindung die, -, -en u~ce (reke);
~ zavr~etak ulice (prema trgu);
prednji otvor vatrenog oruzja
Mund-werk das, -s (fig. i razg.)
brbljav (dug, o~tar) jezik; go-
vorljivost, spremnost na
odgovor
Munition die, -, -en munieija,
streljivo
Munkelei die, -, -en govorkanje,
~irenje glasina, ogovaranje
munkeln govorkati, ~iriti glasine
munter adj. Zivahan, svez, bodar,
vedar
Munterkeit die, - svezina, ziva-
hnost, bodrost
Miinze die, -, -n kovani novae
'
miinzen kovati novae
k tro~an, krhak; mekan,
miirbeh adj.
pr a
murksen alJ·kavo (lo.:~e
x )
ra d.1t1;· .:~e-
x
prtljati
murmeln mrmljati, mumljati,
gundati; romoriti, ~umiti
murren gundati, m!godovati
miirrisch adj. mrzovoljan, zlovo-
ljan, gundav, neprijatan
Muschel die, -, -n ~koljka
Muse die, -, -n muza
Museum das, -s - seen muzej
musikalisch adj. muzicki; mu-
zikalan
Musiker der, -s, - muziear
Musket
Muskel der, -s, -n mi~ic
Muskelkater der, -s, - bolna uko-
cenost mi~ica
Muskulatur die,· -, -en muskula-
tura, mi~ici
muskulos adj. mi~ieav; snazan
Mufi das,- moranje, prinuda, nei-
zbezan zahtev
Mufie die, -, -n slobodno vreme,
dokolica
miissen* (muBte, gemuBt) morati
miifiig adj. besposlen, dokon;
(zastar.) uzaludan, suvi~an
Miifiiggang der, -s besposlica, ne-
rad, lenearenje
Muster das, -s, - obrazae; predlo-
zak, model, uzorak; uzorak;
ukras, ~ara
mustergiiltig adj. uzoran, pri-
meran
Mustergut das, -(e)s, ··-er uzorno
dobra (domacinstvo)
mustern ukrasiti ~arom, islikati;
pogledom ispitivati, merkati;
ocenjivati sposobnost regruta;
vr~iti vojnu smotru
Mut der, -(e)s, hrabrost, odva-
znost, sreanost, neustra~vost
255 mystiseh
'\
mutig adj: hrabar, neustra~iv,
srcan, odvazan
mutlos adj. pla~ljiv, stra~ljiv; obes-
hrabren
mutmafien (mutmaBte, gemu-
tmaBt) (zastar.) slutiti, pret-
postavljati, nagadati
Mutterl die, -, ··- majka, mati
Mutter2 die, -, -n matica (~arafa),
vijka.navrtanj
miitterlich adj. materinski, majcin
Mutterschaft die, - materinstvo,
majcinstvo
Muttersprache die, -, -n maternji
jezik
Mutti die, -, -s majcica, mamica
Mntwille der, -ns smeranje, nes-
ta~luk, obest
mutwillig adj. sklon da ne~to na-
pravi (ucini); nesta~an,
obestan
Miitze die, -, -n kapa
Myrte die, -, -n mirta
Mysterium das, -s, - rien miste-
rij, tajna; tajno ucenje (kult);
erkvena drama (prikazanje)
Mystik die, - mistika
mystisch adj. mistiean
 N 256
,.
N Nachfrage die, -, -n raspitivanje;
N, n das, -,- slovo n (en); N krat.
za Nord(en) sever
Nabel der, -s, - pupak
nachl prep. (s dat.) prema, u, za;
po; ka; na (nacin); iza, posle
nach 2 adv. najcesce u oblicima: I
mir - ! za mnom! - und -
malo pomalo, postepeno; -
wie vor kao uvek, kao do sada
nach Iahmen oponasati; podraza-
vati; imitirati; kopirati, raditi
prema uzoru
Nachahmung die, -, -en oponasa-
nje, podrazavanje, imitiranje;
kopiranje; krivotvorenje
Nachbar der, -n i -s, -n (Nachba-
rin die, -, -nen) sused (sus-
etka), komsija
Nachbarschaft die, -, -en suse-
dstvo, komsiluk
nachlbilden raditi (crtati) po
uzorku; kopirati, patvoriti
nachdem konj. (s perf. i plukvam-
perf.) poSto, nakon Sto; (reg.)
jer, buduci da
Nachfolge
nachldenken* (dachte nach, na-
chgedacht) (temeljito) promi-
sljati, umovati, razmisljati
nachdenklich adj. sklon razmislja-
nju; zamisljen
Nachdruck der, -s, -e i ··-e (nepro-
menjen) otisak, prestampava-
nje, dostampavanje; naglasak,
isticanje; (fig.) odlucnost,
evrstina
nachdriicklich adj. osobit, uver-
ljiv, snazan, izrazit
nach Ieifern teziti za; povoditi se
za nekim
nacheinander adv. jedno za dru-
gim, uzastopce
nachlempfinden* (a, u) uziveti se
u necija oseeanja, oseeati kao
neko drugi, saosecati I jeman-
dem etwas - saoseeati s
nekim
nach Ierzahlen prepricati, ispriea-
ti svojim recima
Nacherzahlung die, -, -en pre-
pricavanje
Nachfolge die, -, -n nasledivanje;
preuzimanje (sluzbe, na-
sledstva)
nach Ifolgen
nach Ifolgen slediti, ici iza nekoga
(neeega); dolaziti kasnije
nachfolgend adj. iduci, naredni
Nachfolger der, -s, - naslednik
potraznja I Angebot und - po-
nuda i potraznja
nach Ifiihlen = nachempfinden
nach Ifiillen nadolivati (benzin,
vodu), dopunjavati
nach Igeben * (a, e) popustiti, ne
odoleti, ne izdr:Zati pritisak,
poviti se, izmaci se; omlitaviti,
olabaviti; (fig.) naknadno
(do)dati
Nach-gebiihr die, -, -en naknadna
(postanska) taksa, dodatna
(kaznena) ma~ka
nachlgehen* (ging nach, nachge-
gangen, porn. s.) ici za kim,
posvetiti se neeemu; zaostajati
Nachgeschmack der, -s, -e ukus
posle jela i pita; (fig.) seeanje,
neprijatno seeanje
nachgiebig adj. mekan, popus-
tljiv; slab, pomirljiv
nach 1haugen* (i, a) zaliti za cim,
predati se mislima, utonuti u
misli
nach Ihelfen * (a, o) pripomoci
(da nesto uznapreduje), ubr-
zati stvar
Nachhilfe die, -, -n pripomoc,
potpora
257 nachmitags
Nachhilfestunde die, -, -n dodatni
(privatni) easovi za slabe
ucenike
nach Iholen nadoknaditi, nakna-
dno sustici, upotpuniti
nach jjagen goniti, progoniti, ju-
riti (za)
Nachkomme der, -n, -n (direktni)
potomak ~
nach lkommen* (a, o, om. s.)
doci iza koga, slediti oga; sti-
zati, dr:lati korak, pratiti koga;
izvrsiti, ispuniti
Nachla8 der, - sses, - sse i
·· -sse popust, snizenje cene;
odricanje; (za)ostavstina
nach Ilassen* (lieB nach, nachge-
lassen) popustiti, popustati,
oprostiti, platiti (dug); ostaviti
za sobom; oslabiti
nachlassig adj. nemaran, neure-
dan, nepazljiv, netaean; neusi-
Ijen, ravnodusan
Nachlassigkeit die, -, -en nemar-
nost, nebriga, nepazljivost
nachllaufen* (ie, a, porn. s.) trea-
ti za kim; nametati se
nachllessen* (a, e) ponovo citati,
citajuci proveravati nesto
nach Imach en oponaSati, ugledati
se; krivotvoriti, patvoriti; ndto
naknadno uraditi (obaviti)
Nachmittag der, -s, -e popodne,
poslepodne
nachmitags adv. popodne, po-
slepodne
 Nachnahme
Nachnahme die, -, -n pouzece,
placanje posiljke prilikom pre-
uzimanja
Nachrede die, -, -n pogovor; sire-
nje (losih) vesti
nach In:den ponavljati tude rcci;
govoriti o kame, ogovarati
Nacbricht die, -, -en vest, glas,
poruka
Nachrichtendienst der, -e, -e in-
formaciona sluzba (agencija);
obavestajna sluzba
Nachruf der, -s, -e nekrolog
nach lsagen ponavljati necije reci;
ponavljati recenice; lose govo-
riti o nekome, ogovarati
=
nachlschauen nachsehen
nachjschlagen* (u, a) potraziti u
knjizi (rcC, objasnjenje, odre- nach Isuch en potraziti; zatraziti
deno mjesto)
Nachschlagewerk das, -s, -e alfa- Nachtarheit die, -, -en nocni rad
betski prireden prirucnik (lek- Nachteil der, -s, -e nedostatak, lo-
sikon, recnik)
Nachschliissel der, -s, - otpirac,
kalauz
Nachschub der, -s, ··-e sna-
bdevanje, vojske, dotur mate- NachtigaJI die, -, -n slavuj
rijala borbenim jedinicama
nach lsehen* (a, e) .gledati za ne- Nachtrag der, -s, ··-e dodatak, do-
kim; ispitivati, pregledati; po-
gledati (proveriti) odredeno
mesto u knjigama; popustati,
ne zamerati
Nachsicht die, - uvidavnost, obzir, nachtragend adj. osvetoljubiv, ko
blagost; strpljivost
258 nachtragemi
nachsichtig adj. obziran, blag, po-
puslljiv
, nach Isitzen * (saJ3 nach, nachge-
sessen) ostati za kaznu u skoli
Nachsommer der, -s, - miholjsko
lelo, bablje leta
Nachspid das, -s, -e epilog; (fig.)
posledice
n~ichst prep. (s dat.) pokraj, po-
red, tik, do, uz·
Nachste der, -n, -n bliznji
nachstehend ppr. i adj. iduci, na-
redni, sledeci
nach Istellen jos jedanput (tacna)
podesiti (namestiti); (po)stavi-
ti iza (ret, recenicu ); pratiti
nekog
nachsten adv. uskoro, naskoro
sto, moliti (zahtevati) nesto
se svojslvo; steta, ustrb,
gubitak
nachteilig adj. stctan, los, ne-
povoljan
nachtlich adj. nocni
puna (spisa)
nachjtragen* (u, a) nositi zane-
kim; dopuniti, dodati; nakna-
dno pridoneti
ne oprasta uvrede
nachtraglich
nachtraglich adj. naknadni,
kasniji
nachts ac.lv. nocu, u noCi
nachtwandeln tumarati (nocu) u
snu, mesecariti
Nachweis der, -es, -e dokaz, po-
tvrda, opravdanje
nach lweisen* (ie, ie) dokazati;
pokazati, navesti; pribaviti, po-
sredovati
Nachwelt die, - potomstvo, budu-
ci nara~taji, buduce pokolenje
Nachword das, -(e)s, -e pogovor;
epilog
Nachwuchs der, -es, ··-e podmla-
dak, novo pokolenje; (fig. salji-
vo) deca
nach Izahlen doplatiti, nadoplatiti
nach Izahlen ponovo prebrojiti
Nachziigler der, -s, - koji dolazi
kasno
Nacken der, -s, - zatiljak, potiljak
nackt adj. go, gol, nag; (fig.) ne-
prikriven, neuvijen, nemi-
losrdan
Nacktheit die, -en, nagost,
golotinja
Nadel die,-, -n igla; iglica
Nadel-holz das, -es, ··-er eetinar,
crnogoricno drvo; - ohr das,
-s, -e usica igle; - stich dcr, -
s, -e ubod igle (iglom), (fig.)
zaoka; - wald der, -(e)s, -er
crnogorica
Nagel der, -s, ··- ekser, klin; nokat
259 n~iher Ikommen
nageln prikovati, priCvrstiti ca-
vlima
nagen glodati, gristi; Iagana
narezati
Nagetier das, -s, -e (Nager der)
glodar
nahe (naher, nachst) adj. i prep.
(s dat.) bliz, nedalek, susednik;
blizak, neposredno predstoje-
ci; (prep.) blizu, poblize, neda-
leko, tik, uz, gotovo
Nahe die, - blizina, susedstvo, ne-
posredna okolina; bliskost;
bliska buducnost
nahe Ibringen* (brachte nahc,
nahegebracht) prisno poveza-
ti, zbliziti, pobuditi necije razu-
mevanje za nesto; objasniti
nahe Igehen* (ging, nahc, nahe-
gegangen, pam. s.) ganuti,
(o )zalostiti
nahe Ikommen* (kam nahe, nu-
hegekommen, pam. s.) biti je-
dnak, biti nalik, izjednaciti
(se); biti prisan; pribliziti se,
priti
nahe IJegen preporuciti, save-
tovati
nabeJiegend adj. razumljiv, shva-
tljiv, verovatan
nahen (sich) pribliZiti se; prici
nahen ~iti
naherl hringen* (brachte n~her,
n~hergebracht) objasniti, uci-
niti razumljivim, pribliziti
nHher Ikommen* (kam naher,
nahcrgekommen, pam. s.)
niihern 260 Nashorn naB 261 neidisch

postati prisan, zbliZiti se, bolje Name der, -ns, -n Idem - n nach naB (komp. nasser i niisser) adj. nebenbeiadv.poredtoga, uzgred,
upoznati koga po imenu mokar, vlazan osim toga
nahern pribliZiti (se) ,., namens adv. i prep. (s. dat.) po Nasse die, -, -n mokrina, vlaga Neben-beruf der, -(e)s, -e uzgre-
naherltreten* (a, e, pam. s.) doci imenu, imenom; u ime, uime nassen izlucivati vlagu; nalcvasiti, dno, zanimanje, nuzzanima-
u vezu s kim, pozabaviti se ci- namentlich adj. i adv. poimeni- navlaziti nje; -buhler der, -s,
me; (odvojeno) stupiti bliZe, can, poimenicni, s (odrede- Nation die, -, -en nacija, narod suparnik
pristupiti nim) imenom; poimence, na- national adj. nacionalni, narodni nebeneinander adv. usporedo, je-
nahelstehen* (stand nahe, nahe- rocito, posebno Natter die, -, -n belou~ka, vodena dno uz drugo
gestanden) biti u prijateljskom namhaft adj. poznat, ugledan; va- zmija; (fig.) guja, otrovnica nebenher adv. kraj, usporedo, po-
odnosu; postati prisan, deliti zan, velik Natur die, -, -en priroda; narav red toga; uz to
necije poglede . namlich adj. i konj. isti, ba~ Naturalien die, (pl.) prirodni (po- nebenhin adv. ovla~, povr~no, ola-
naheltreten* (a, e, pam. s.j upo- (upravo) taj; naime, tojest,jer ljoprivredni) proizvodi; pre- ko, usput(no), uzgred
znati se s kim, sprijateljiti se; Narbe die,-, -n brazgotina, oziljak dmeti prirodnjacke zbirke nebst pre. (s. dat.) zajedno (sa),
(odvojeno) pristupiti, pribli- narbig adj. s oziljcima, pun bra- naturell adj. prirodan, bez prime- uz, s
ziti se zgotina sa, nepreraden necken zadirkivati, peckati,
Nahgarn das, -s, -e konac za ~iva- Narkose die,-, -n narkoza natiirlich adj. i adv. prirodan, na- bockati
nje, ~ivaci konac Narr der, -en -en budala, glupan, ravan, nepatvoren, neizve~ta­ Neckerei die, -, -en peckanje, bo-
Nahkampf der, -s, ··-e borba blesan, bena, luda I Hof - cen; naravno, razumljivo, bez ckanje, zadirkivanje
izbliza dvorska luda sumnje neckisch adj. vragolast, veseo,
Nahmaschine die, -, -n ~ivaca narren smatrati (drzati) koga bu- ~aljiv
ma~ina dalom; zbijati skim ~alu, izru- natiirlischerweise adv. naravno,
Neffe der, -en, -n neeak, sinovac,
Nahrboden der, -s, ··- plodna zem- givati se, peckati prirodno
sestric
lja; hranivo za biljke; temelj Narrenhaus das, -es, ··-er (razg.) Nazi der, -s, -s krat. (i prezirno) negativ adj. negativan, odre~n
(podloga) iz koga se ne~to do- Iudnica za Nationalsozialist der
Negativ das, -s, -e negativ (u foto-
bra razvija Narrheit die, -, -en glupost, Iu- Nebel der, -s,- magla grafiji)
nahren hraniti (fig.) izdrl.avati; dost budala~tina
..
gaJitJ
. ' nebelhaft adj. maglovit; mutan, Neger der, -s, - (Negerin die, -, -
narrich adj. budalast, luckast, nejasan nen) crnac (crnkinja)
nahrhaft adj. hranljiv; (fig.) glupav, sme~an
unosan neb(e)lig adj. zamagljen, maglo- nehmen• (nahm, genommen)
naschen kri~om jesti (grickati) vit, pun pare uzeti; dohvatiti; primiti; spo-
Nahrung die, - hrana, jelo i pice
Nahrugsmittel das, -s, - Zivema Nase die, -, -n nos neben prep. (s. dat. i akuz.) po- pasti; oduzeti
namirnica, hrana Nasen-lange die, -, -n duzina kraj, pored, kod, pri; uz, osim;
Neid der, -(e )s zavist, zloba
Naht die, -, ··-e ~av, pro~iv; lem konjske glave u zavr~nici trke; naporedo
nahtlos adj. be~avan, bez ~ava (fig.) mala prednost neiden zavideti
nebenan adv. pokraj, blizu, u su-
naiv adj. prirodan, izvoran; na- naseweis adj. drzak, nametljiv, sedstvu Neider der, -s,- zavidnik
ivan, prostodu~an, detinji, be- jezieav Nebenbedeutung die,-, -en spore- neidisch adj. zavidan, zloban,
zazlen; priprost Nashorn das, -s, ··-er nosorog dna znacenje pakostan
 Neige
Neige die, -, -n talog, ostatak (u Nt!rz der, -es, -e nerc, k<madski
posudi); kraj, izmak; obronak,
strmina, padina, ulegnuce
,. Nessd die, -, -n = (Brennessel
neigen nagnu ti, poviti, spustiti,
pokloniti se; naginjati, biti
sklon nccemu
Neigung die, -, -en nagib; naklon,
klanjanje; sklonost, naklonost,
teznja, ljubav
nein ( odrccna recca) ne, nije 1
aber - !aline!; o - !one! -
zmd abermal~ - ne niposto, Netz das, -es, -e mreza; zmnka;
ne i opet ne; - sagen odbiti,
otkloniti
Neiu das, -(s), -(e) odrccan odgo-
vor I mit einern - anrn,orten
odrecno odgovoriti, odgovoriti
sane
Nektar der, -s ncktar, hozansko neuartig adj. nov, nove vrste,
pice; s!ad:1k c:vctni sok
Nelke die, -, -n karanfil (cveee);
karanfilic, klincic
nennen· (nannte, gennant) ime-
novati, nazvati, spomenuti
nennenswert adj. vredan spome-
na;vaian,znaeajan
Nenner der, -s, - imenitelj, (ra-
zlomka)
Neon das, -s neon (plemeniti gas)
Nerv der, -s, -en nerv, zivac
Nervenbiindel das, -s, - snop ziva-
ca; (fig.) razdrazljiv covjek
nervos adj. nervozan; nervni; ra- Neuigkeit die, -, -en nova vest,
zdrazljiv, preosetljiv
262 Neuigkeit
tvor; krzno do ncrc8
die) kopriva, zara
Nest das, -es, -cr gnezdo; (razg.)
stracara, cumez, selendra
nett adj. prijatan, ljubazan, privla-
can, ugodan
netto adj. cist, bez omota (amba-
laze); nakon odbitka troskova
(izdataka)
sistem
netzen navlaziti, nakvasiti, po-
skropiti
Netzh.aut die, -, ··-e mreznjaca
(aka), retina
neu adj. nov
neobiCan
Neuautlage die, -, -n, novo izda-
nje, novi tiraz knjiga
neuerdings adv. (od)nedavno),
odskora
Neuerung die, -, -en promena,
novina; obnova; novotarija
neugebacken adj;, sve~· peren,
svez; (fig.) novope~en
Neugestaltung die, -, -en pre-
obrtazaj obnova
Neug~i~ - radoznalost, !Jubo-
pitljivost
Neugierde die, -, = Neugier die
Neuheit die, -, -en novina, novitet,
novost
novost
Neujahr
Nt!ujahr das, -s, -e Nova godina
(prvi dan nove godine)
Neuland das, -(e)s, nepoznata
(neistrazena) zemlja; neistra-
zeno naucno podrucje
nt!uhlich adv. nedavno, pre krat-
kog vremena, skoro
Ncnling der, -s, -e novajlija,
pocetnik
Neumond der, -(e)s mlad mesec,
mladina
neun num. devet
Neun die, -, -en brojka devet,
devetka
neunfach adj. devetostruk
nt!unhundert num. devet stotina
neunzehn num. devetnaest
neunzig num. devedeset
Neuralgie die, -, -n neuralgija,
oboljenje zivaca
neuralgisch adj. ncuralgican;
(fig.) napet, problematican,
kritican
Neurose die, -, -n neuroza, ziv~­
na i psihi~ka bolest
neutral adj. neutralan, nepris-
trasan, neodreden
Neutralitiit die, -, -en neutralnost,
nepristrasnost
Neuzeit die, - novi vek ( od XV st.
do danas)
nicht adv. ne I ganz und gar - ne
nipo~to; - nur... sondern
auch ne sa mo... nego i;
war? zar ne?; habe ich es
263 nicken
gleich gesagt'! zar to msam
odmah rekao?
Nichtachtung die, -, -en nepo-
stovanje
Nichte die, -n necakinja,
sinovica
nichtig adj. nistavan, bezvredan,
beznacajnost; nedovoljan
Nichtigkeit die, -, -en niStavost,
niStavnost, bezvrednost
nichts pron. (neodred. i nepro-
menj.) ni~ta
Nichts das, - ni~ta; niStavilo, ne-
dostatak egzistencije, prazni-
na, haas; sitnica, malenkost;
pro past
nichtsdesto-minder (-weniger)
konj. i adv. pa ipak, uprkos
svemu tome, uz sve to, pored
svega toga
Nichtsnutz der, -es, -e ni~tarija,
danguba, nevaljalac
nichtssagend adj. bezna~jan, ne-
vazan, dosadan, nezanimljiv,
bezizraiajan, bljutav
Nichts-tun das, -s nerad, leneare-
nje; -tuer der, -s, le~tina,
danguba ·
nichtswiirdig adj. bezvredan, ne-
dostojan, dostojan prezira,
bed an
Nichtswiirdigkeit die, -, -en bez-
vrednost, nedostojnost
Nickel das, -s (znak Ni) nikal, nikl
nicken 1 klimati glavom, (u znak
odobravanja)
nicken 264 Niemandsland
nicken2 (razg.) dremati, sedeCi niederlrei6en" (riB nieder, ni-
spavati edergerissen) sru~iti, uni~titi;
nie adv. nikada .- ukloniti
Niederschlag der, -s, ··-e padavi-
nieder adj. i adv. nizak, donji;
ne, udarac koji obavlja (u bok-
dole
nieder Ibrechen • (a, o, porn. h. i su ); pokret dirigentskim ~ta­
s.) oboriti; sru~iti (se), slomiti pom nadole; hemijski talog; vi-
dljiv izraz nekog dozivljaja;
(se)
nieder Idonnern sru~iti se s tres- ucinak, posledica
kom, stropo~tati se; niederlschlagen" (u, a) oboriti,
sru~iti, potuci, suzbiti, zausta-
nieder Idriicken pritisnuti (na
tlo), prignjetiti, potisnuti; (fig.) viti; poniknuti I sich - sleci se,
ti~titi, zabrinuti, obezhrabriti
spustiti se, .taloziti se
niederlgehen· (ging nieder, ni- nieder Ischmettern grubo oboriti,
edergegangen, porn. s.) spu- tresnuti o tlo; poraziti, obes-
~tati se, padati
hrabriti
niedergeschlagen adj. (fig.) zabri- niederlschreiben" (ie, ie) napisa-
nut, pokunjen, poti~ten,
ti, zapisati
snuzden Niederschrift die, -, -en napis,
niederlkommen· (kam nieder, ni- spis
edergekommen, porn. s.) rodi- Niedertracht die, -, niskost, po-
ti, poroditi se dlost, zloba, nitkovluk
niedertriichtig adj. zloban, podao
Niederlage die, -, -n poraz, neus- Niederung die, -, -en nizina,
peh; filijala, skladi~te
dolina
nieder Ilassen• (sich) (lieB nieder, niederlwerfen" (a, o) baciti na
nidergelassen) spusiti (se); ses- zemlju, sru~iti, oboriti, ugu~iti
ti; nastaniti se Niederwild das, -(e )s sitna divljat
Niederlassung die, -, -en nastanji- nieder Iziehen8 ( o, o) (po)vuci
vanje; haseopina; podruznica, dole, svuci; sniziti, spustiti
filijala niedlich adj. prijatan, dopadljiv,
Niederlassungsrecht das, -(e)s, -e mio, ljubak, lepu~kast
pravo nastanjivanja, zavieajno niedrig adj. nizak; jeftin; prost,
pravo pokvaren, lo~
niederllegen poloziti, staviti niemand pron. (neodred.) niko
(spustiti) na tlo, oboriti I scih Niemandsland das, -(e)s, nicija
le~i zemtja (podrucje izmedu dva
Niere
fronta), nezaposednuta zem-
lja; neistrazeno podrutje
Niere die,-, -n bubreg
nieseln sipiti, rositi, rominjati I es
nieselt sipi, rominja
niesen kihati, kihnuti
Niefibrauch der, -(e)s pravo kori-
~renja (uzivanja) tude
umovine
Niefinutz der, -es = Niefirauch
der
Niete1 die, -, -n srecka koja ne do-
bija; neuspeh; neko ko zataji,
neu potrebljiv ( nesposoban)
eovek
Niete2 die, -, -n zakovica, zakivak
(za spajanje plata)
nieten zakovati, spojiti za-
kovicama
nimmer adv. nikada I nie und
(mehr) nikad vi~e
nimmermiide adj. neumoran
nimmersatt adj. (fig. i razg.) ne-
zasit, nezajazljiv
Nimmersatt der, -(eOs, -e (razg.)
prozdrljivac, izjelica; nesit
nippen srknuti, gucnuti, okusiti;
ku~ti
nirgends adv. nigde, ni na kom
mestu
nirgend(s)wo adv. (zastar.) = -
nigends
Nische die, -, -n nga, udubina u
zidu
nisten saviti (praviti) gnezdo;
(u)gnezditi se
265 Norm
Niveau das, -s, -s nivo; visina;
stepen, rang
nobel adj. odtiean, plemenit; veli-
kodu~an, darezljiv
noch 1 adv. jo~
noch2 konj. ni, niti I wir sind weder
reich - arm nismo ni bogati ni
siroma~ni
nochmals adv. opet
Nomade der, -n, -n nomad, pripa-
dnik nomadskog naroda
nomadisch adj. nomadski,
skitacki
Nomen das, -s, - min a nomen,
ime, deklinabilna vrsta reti
(imenica, zamenica, pridev)
nominell adj. nominalan, ~to pri-
pada imenu; samo po imenu,
navodni
Noone die, -, -n opatica, ka-
Iuderica
Nord(en) der, -s (krat. N) sever
nordisch adj. nordijski, severnja~
ki; severni
nordlich adj. severni, u pravcu Se-
vera, na severu
Nordpol der, -s Severni pol
Norgelei die, -, -n stalno zanove-
tanje, cepidlacenje, sitnieavo
kritikovanje
norgeln sitnieavo prigovarati, za-
novetati, cepidlaciti
Norgler der, -s, - zanovetalo, cepi-
dlaka, eangrizavac
Norm die, -, -en norma, merilo,
uzorak, pravilo; radni ucinak
normal 266 Nude! Nudelholz 267 Nymphe

normal adj. normalan, pravilan, -luge die, -, -n, laz iz nuzde; Nudelholz das, -es, ··-er oklagija Nutte die, -, -n (vulg.) prostitutka
uobicajen, redovan - maHnahme die, -, -en nuzna nuklear adj. nuklearan, nuklearni niitze adv. korisno, upotrebljivo
not adj. (samo u odredenim izra- ,. . mera, mera iz nuzde null num. i adj. nista nula; nista- nutzbar adj. iskoristiv, upotre-
zima) nuzan, neizbezan notorisch adj. notoran, ocevidan, van, nikakav bljiv, koristan
Not die, -, ··-e potreba, nevolja, opstepoznat; obicni Null die, -, -en nula nutzen (niitzen) koristiti, sluziti
beda, nuzda, patnja, muka Not-ruf der, -s, -e znak za uzbu- numerieren numerisati, obeleziti cemu, donostiti korist; iskoris-
Notar der, -s, -e beleznik, notar, nu, znak opasnosti; - sitz der, brojem titi nesto
overivac isprava -es, -e pomocno (rezervno) se- numerisch adj. numericki, bra- Nutzen der, -s korist, zarada,
Not-ausgang der, -s, ··-e izlaz za diste; -stand der, -( e )s, ··-e jean dobitak
slucaj nuzde (opasnosti); stanje (pravne) ugrozenosti; Nummer die, -, -n (krat. Nr, No) niitzlich adj. koristan, unosan
- bremse die, -, -n kocnica za -wehr die, -, -en nuzna od- broj, brojka; numera, tacka nutzlos adj. beskoristan, uzalu-
slucaj opasnosti; - durf die, - brana, samoodbrana nun adv. sada; no, c, dakle; (zas- dan; neplodan
nuzda, (velika i mala); (zas- notwendig adj. nuzno potreban, tar.) posto, jer Nutzlosigkeit die, -, beskorisnost,
tar.) potreba za najnuznijim neizbe:Zan; nuzan, neotklonjiv nunmehr adv. sada, odsada uzaludno nastojanje
notdiirftig adj. jedva dovoljan; Nonvedigkeit die, -, -en nuzda; nnr adv. samo; ne vise, tek Nutzniefier der, -s, - korisnik, uzi-
bedan, oskudan neizbeznost, nuznost Nul) die, -, ··-sse orah (plod)
valac (necega)
Note die, -, -n nota, skolska oce- Notzucht die, - nasilan seksualni NuHschale die, -, -n orahova
Nutzung die, -, -n koriscenje, uzi-
na; diplomatska note1; primed- odnos, silovanje ljuska
vanje, upotrebljavanje
ba; (fig.) obelezje, pecat; nov- Nougat das (der) -s, -s nugat (po- Ni.ister die, -, -n (obicno pl.)
canica (krat. za Banknote) slastica od oraha iii badema i nozdrva Nylon das, -s najlon
Notfall der, -s, ··-e slucaj nuzde, kakaoa) Nut die, -, -en pukotina, brazda, Nymphe die, -, -n nimfa, vila; sta-
opasnost, nevolja Novelle die, -, -n novela, kraea zljeb dij u razvitku nekih insekata
notfalls adv. u slucaju opasnosti pripovetka
(nuZde), u nevolji Novellist der, -en, -en novelist, pi-
notgedrungen adj. primoran, pru- sac novela
nuden, prisiljen, nevoljan ·November der, -s,- novembar
Nothilfe die, - prva pomoc, hitna Novitiit die, -, -en novitet, novina;
pomoc novo izdanje
notieren notirati, zabeleziti, ozna- Nu der, -tren, trenutak, (samo u
citi izrazu) I im - za trenutak,
notig adj. nuzan, potreban; nei- vrlo brzo
zbezan, neotklonjiv Nuance die,-, -n nijansa, postepe-
notigen siliti, terati, prinuditi ni prelaz
Notiz_ die, -, -en notica, beleska niichtern adj. praznog stomaka;
Not-lage die, -, -en nevolja, tezak trezan; trezven, promisljen; is-
polozaj; -landung die, -, -en prazan, suvoparan, dosadan
prisilno sletanje (spustanje ); Nudel die, -, -n rezanac
0 268
,_
0 die, -, -n vi~a skola
0, o das, -, - slovo o, o krat. za
Ost(en) istok
Oase die, -, -n oaza
ob 1 konj. (uvodna re~ca u upitnoj
re~.) da li I - auch, - gleich,
- schon mada, premda, iako;
als - kao da; - .. .oder ili ...
ili; - . . . -is to taka ... kao, ne
samo ... nego i; und - !(razg.)
svakako, i (te) kako
ob2 prep. (s genit. zastar.) zbog; (s
dat., zastar.) (iz)nad
Obacht die, - pafnja; p8Zljivost
Obdach das, -(e)s prenoti~te,
skloni~te, krov nad glavom,
stan
oben adv. gore; na povr~ini,
povrh; spolja
obenan adv. sasvim gore, na
prvom mestu, na vrhu (relu ),
na po~etku
obenauf adv. povrh, preko svega,
sasvim gore (na vrhu)
obendrauf adv. (razg.) sasvim go-
re, iznad svega (drugog)
obendrein adv. osim toga, povrh
toga, uz to
Ober-hand
obenhin adv. povr~no, ovla~no, na
brzu ruku, olako
obenhinaus adv. (razg.) I - wol-
len biti slavoljubiv; smerati su-
vi~e visoko
ober (-er, -e, -es) adj. gornji, vi~i,
uzdignutiji, vrhovni
Ober der, -s,- glavna karta, dama
(karta); glavni konobar, nat-
konobar
•.. ober... Ober (u sloz.) gornji, vi~i
(u rangu) •
Ober-arm der, -s, -e nadlaktica,
deo ruke izmedu lakta i rame-
na; - bekleindung die, -, -en
gornja ode~; - flache die, -, -
n povr~ina
oberflachlich adj. povr~inski, pov-
r~an; (fig.) lakomislen
Obergescho6 das, - sses, -sse
gornji (wi) sprat
oberhalb prep. (s gen.) iznad, vi~e
Ober-hand die, -, ··-e na-
dmoc(nost), premoe; -haupt
das, -(e)s, .. -er vladar, gospo-
dar, voda
oberirdisch
oberirdisch adj. nadzemni, nad
zemljom
Ober-korper der, -s, - gornji deo
tela, trup (covjeka); - schule
Oberst der, -s, i -en, -en puko-
vnik, pukovni~ki cin
oberst ( -er, -e, -es) adj. najvi~i,
vrhovni, prvi
Oberstleuntnant der, -s, -e i -e
potpukovni, potpukovni~ki cin
Oberwasser das, -s, - zagadena
voda, voda zadrzana ustavom
(branom) I - haben (fig.) biti
u prednosti, biti nadmocniji
obgleich konj. mada, premda,
iako
obig adj. gorepomenuti, gorena-
vedeni; gornji, napred
navedeni
Objekt das, -(e)s, -e stvar, objekt,
predmet istrazivanja; predmet
spoznaje i misljenja; objekt u
recenici
Objektiv das, -s, -e objektiv
Objektivitat die, - objektivnost,
stvarnost
Oblate die, -, -n neposvecena hos-
tija, nafora; oblatna (za kola-
re ); maska, be leg; kapsula
(leka)
obliegen· (a, e) I einer Sache
- baviti se jednom stvari, radi-
ti jednu stvar
obligat adj. obavezan, neizosta-
van,neophodan, nufun
269" oder
obligatorisch adj. obavezan,
propisan
Obmann der, -(e)s, ··-e predse-
dnik, staresina; poverenik
Oboe die, -, -n oboa
Obrigkeit die, -, -en vlast, po-
glavarstvo
obschon konj. mada, premda,
iako
ob lsiegen (tiber etwas, jeman-
den) pobediti koga, nesto svla-
dati (prevladati)
obskur adj. opskuran, mra~n;
sumnjiv
0 bst das, -es voce
obstruieren opstruisati, spreciti,
zapreciti
obszon adj. opscen, bestidan, be-
sraman, nepristojan
obwohl konj. iako, premda
Ochse der, -n, -n vo, vol; ( razg.)
glupak
Ocker der, (das), -s, - oker; zuta
zemlja; tamno zuta boja
ode adj. pust, nenastanjen, samo-
tan, neobraden, napusten
Ode die, -, -n oda, vrsta lirske
pes me
Ode die, -, -n pustinja, pustara,
pustos; (fig.) dosada, ~rna,
dusevna praznina
Odem der, -s (poet. = Atem der)
dah, (u )disaj
oder konj. iii
Ofen 270 Okkultismus Okkupaltion 27l optisch

Ofen der, -, ··-pee offentlich adj. javan Okkupation die, -, -en okupacija, ominos adj. pun losih predznaka,
offen adj. otvoren; (fig.) slobo- Offentlichkeit die, - javnost zauzimanje, osvajanje koban, zlosretan, tajanstven
dan, neskriven, nezakljucen, ... offiziell adj. oficijelan, sluzben, okkupieren oku piratL zauzeti, Omnibus der, -sses, -sse (krat.
neogranicen zvanican osvojiti Bus) auto sa vise od osam se-
offenbar adj. ocigledan, vidljiv, Offizier der, -s, -e oficir dkologie die, - ekologija, nauka o dista Autobus der
jasan offnen otvoriti odnosu zivih bica prema Onkel der, -s, - ujak, stric
offenbaren iskazati, priznati, ispo- Offnung die, -, -en otvaranje; okolini Opa (Opapa) der, -s, -s (naziv oct
ljiti, otkriti otvor, rupa, pukotina okologisch adj. ekolc:>ski milja) = GroHvater der
Offenbanmg die, -, -en priznava- oft adv. eesto, vise puta Okonomie ctie, -, -11 privreda, eko- Oper die, -, -n opera
nje, iskazivanje, ispoljavanje; ofter adv. (komp. ad oft) eesce nomija; (zastar.) poljoprivre- Operation die, -, -en hiruski za-
otkrivenje, objava ofters adv. cesce, vise puta, da; steclljivost hvat, vrsenje neke radnje; ope-
offen Ibleiben· (ie, ie, porn. s.) os- katkad okonomisch adj. ekonomski, priv- racija (vojna, matematicka)
tati otvoren (neresen, neo- oh interj. o, oh, joj redni, stcdljiv operativ adj. operativan
dlucen) Ohm etas, -s, - om Gedinica za Oktett die, -(e)s, -e oktet (muzic- Operette die, -, -n opereta
offen 1halten· (ie, a) dr7.ati (nesto) merenje, el. otpora) ko delo, vokalna iii instrumen- operieren operisati, raditi, izvrsiti
otvoreno; zadrzavati, pridr:Za- ohne prep. (s akuz.) bez -talna grupa) Opfer das, -s, - zrtva
vati, ostaviti slobodno (mesto, ohnedies adv. ionako, inace, u Oktoher der, -s, -oktobar opfern zrtvovati
sluzba) svakom slueaju, bez toga Okumene die, - ekumena, nase- Opfertier das, -s, -e zrtvena zivo-
Offenheit die, -, -en otvorenost, ohnegleichen adv. neuporedivo, ljeni svet, vaseljena tinja; (fig.) nevina .Zrtva
iskrenost vanredno 01 das, -s, -e ulje; nafta; Opferung die, -, -en prinosenje
offenherzig adj. iskren, cestit, ohnehin adv. ionako, u svakom olen namazati (podmazati) uljem; zrtvc, zrtvovanje, zrtva
poverljiv; (razg. ~aljivo) s du- slueaju pomazati, miropomazati opfeu-willig (-herdt) adj. spre-
bokim izrazom I ein - es Kle- Ohnmacht die, -, -en nesvest, ne- Olive die, -, -n maslina, oliva man na zrtvu' pozrtvovan
id duboko izrezana haljina svestica, nemoc, slabost, olivengriin adj. maslinastozelen Opium das, -s opijum
offenkundig adj. ocevidan, ocigle- iznemoglost Olung die, -, -en uljenje, mazanje
opponieren suprotstavljati se, biti
dan, jasan ohnmachtig adj. onesvescen, bez uljem; pomazanje
suprotnog misljenja, oponirati
ofTen Ilassen • (lie/3, offen, offen- svesti; nemocan, iznemogao, Olympiade die, -, -n olimpijada;
gelassen) ostaviti otvorenim; slab opportun adj. oportun, prikladan,
olimpijske igre
ostaviti bez odgovora (neo- Ohr etas, -(e )s, -en uvo; organ koristan, udoban; odgovaraju-
olympisch adj. olimpski; olim- ci, umesan, podoban
dJucenim) sluha
pijski
offensichtlich adj. ocit, ocevidan, ohrenbdauhend adj. zaglusan, Opposition die, -, -en opozicija,
ocigledan, jasan; po svoj prilici Olzweig der, -s, -e maslinova gra-
zagtusujuci protivljenje, otpor; politicka
offensiv adj. ofanzivan, napadac- ncica
opozicija
ki, borben; uvredljiv Ohr-feige die, -, -n samar Oma (Omama) die, -, -s, (naziv
Optik die, - optika, nauka o svetlu
od milja) = Grofimutter die
offen lstehen· (stand offen, offen- okkult adj. okultan, tajnovit, tajan
Omen das, -s, - mina omen, Optimismus der, - optimizam
gestanden) stajati otvoren, biti Okkultismus, der, - okultizam,
otvoren verovanje u tajanstvene sile predznak,znak optisch adj. opticki, vizuelan
 Opus 272 Ort orten 273 Ozean

Opus das, -, -Opera opus; celoku- Organ das, -s, -e organ (funkci- orten odrediti mesto (polozaj); Ost(en) der, -s (krat. 0) istok
pno delo (umetnika iii naucni- onalni deo organizma); glas; orijentisati se Ostern das ( -s, -) uskrs
ka ); muzicko del a ,. glasilo, casopis orthodox adj. ortodoksan, pra- Osterreich das, -s Austrija
Orankel dat, -s, -proricanje, pret- Organisation die, -, -en organiza- voveran; pravoslavan osterreichisch adj. austrijski
kazivanje; proroeanstvo cija, gradnja, uredenje; udru- Orthographie die, -, -n ortografi- ostlich adj. istocni; adv. istocno
orange adj. narandzast, zutocrven zenje ja, pravopis Ouverture die,-, -n uvertira (mu-
Orange die, -, -n narandza organisch adj. organski ortlich adj. mesni, lokalni zicki uvod; vrsta muzickog
Oratorium das, -s, - rien orato- organisieren. organizovati, uredi- Ortlichkeit die, -, -en mesto, pre- dela)
rijum, muzicko delo; mesto za ti, izgraditi, ustrojiti I sich - dec, kraj oval adj. ovalan, jajolik
molitvu pridruziti se, prikljuciti se Ortschaft die, -, -n naseljeno mes- Oxyd das, -(e)s, -e oksid
Orchidee die, -, -n orhideja Organismus der, -, -men orga- to, naselje, opstina, selo oxydieren oksidirati
Orden der, -s, -red, bratstvo nizam Ose die, -, -n kvacica, prsten Ozean der, -s, -e okean
(crkveno iii svetovno); odliko- Orgasmus der, - men orgazam
vanje, arden Orgel die, -, -n orgulje
ordentlich adj. i adv. ureden, sre- Orgie die, -, -n orgija, razuzdana
den; uredan; taean, redovan; pijanka
pravilan; (razg.) pristojan, ees- Orient der, -s ( =Morhenland
tit; pravi; (razg.) vrlo, stvarno das) orijent, istok
orientierung die, -, -en ori-
Order die, -, -n nalog, naredba, jentacija
zapovest
original adj. originalan, izvoran;
Ordinalzahl die, -, -en = prvobitan, pravi; stvaralacki,
Ordnungszahl die samostalan
ordinar adj. obiean, uobieajen; Original das, -s, -e original, (pra)-
(fig.) obiean, prost uzor, (fig.) poseban eovek,
osobenjak
ordnen srediti, dovesti u red,
spremati, sortirati originell adj. izvoran, poseban,
neobiean
Ordnung die, -, -en red, poredak;
pravilo, propis Orkan der, -s, -e orkan, orkanski
vetar
ordnungsgema8 adj. shodan re-
du, uredan, pravilan Ornament das, -(e )s, -e ornament
Ort der, -(e)s, -e mesto; poloiaj,
ordnungsma8ig adj. po redu, pre-
tacka; varosica, opstina, selo,
ma odredenom poretku
gradit; (rudarski izraz, pl. ··-er)
Ordnungszahl die, -, -en redni zavr~etak pruge (galerije, ko-
broj pa)
 p 274
,.
p Paket das -(e)s, -e paket, po~tan­
P, p das, -, - slovo p (pe)
paar pron. (neodred.) i adj.
nekoliko
Paar das, -(e)s, -e par, dvoje
paaren pariti (zivotinje); spariti
(se), spojiti, zdruziti
Pacht die, -, -en zakup, najam; za-
kupnina, najamnina
pachten uzeti u (pod) zakup, za-
kupiti, unajmiti
Pachter der, -s, - zakupnik, za-
kupac
Pacht-gut das, -(e)s, ··-er zaku-
pljeno imanje, dobra u zaku-
pu; - vertrag der, -s, ··-e ugo-
vor o zakupu (najamu)
Packl der, -s, -e i .. _e = Packen
der
Pack2 das, -s (razg.' i zastar.)
banda
Packchen das, -s paket (po~iljka)
do 2kg
packen zgrabiti, uhvatiti; spakova-
ti, spremiti, umotati I jeman-
den - (fig.) uzbuditi (zainte-
resovati, potresti)
Paddelboot
Packen der, -s, - veliki svezanJ
(arnot), bala; (fig.) velika
kolicina
packend adj. zanosan, uzbudljiv,
dirljiv, koji ostavlja dubok
utisak
Packer der, -s, - radnik koji radi
na pakovanju; gonic (pas)
Packesel der, -s, - tovarni maga-
rac; (fig.) (svim i svacim) opte-
reeen eovek
Packpapier das, -s, -e papir za pa-
kovanje
Packung die,-, -en pakovanje; pa-
klo (cigareta, bombona); arnot
Padagoge der, -n, -n vaspitac, uci-
telj; pedagog (naucnik)
Padagogik die, - pedagogija, na-
uka o vaspitanju i obrazovanju
padagogisch adj. pedago~ki,
vaspitni
Paddel das, -s, - malo neufu~~e­
no veslo (sa jednom iii dve lo-
patice)
Paddelboot das, -(e)s, -e Iagani
eamac, cun kajak, kanu
paddeln
paddeln veslati malim veslom, vo-
ziti se u laganom eamcu; (fig.)
plivati poput psa
ska posiljka (od 2 do 20 kg.)
Pakt der, -(e)s, -e pakt, ugovor,
savez
paktieren sklopiti pakt, paktirati
Palast der, -es, ··-e palata; dvor
Palaver das, -s, - isprazan (suvi-
san, dosadan) govor, beskori-
sno pregovaranje
palavern (razg.) beskorisno pre-
govarati, dugo razgovarati
Palette die, -, -n paleta, slikarska
dascica za mesanje boja; 1'0-
dmetac za rasutu robu
Palisade die, -, -n palisada, ogra-
da, odbrambeni plot od za~i­
ljenih kolaca
Palme die, -, -n palma; palmin list
Pampelmuse die, -, -n grejpfrut,
grejp
panieren panirati, pre prfenja
uvaljati u bra~no, jaja i mrvice
Panik die, -, -en panika, iznena-
dan strah, op~ta zapre-
pa~tenost
panisch adj. paniean
Panne die, -, -n kvar (na vozilu),
o~teeenje (ma~ine), zastoj,
nezgoda
panschen me~ati piee s vodom,
patvoriti
Panther der, -s, =Leopard der
275 Parade
Pantoffel der, -s, -n papuea I unter
dem - stehen (razg.) biti pod
vla~~u zene
Panzer der, -s, - oklop, pancir;
oklopno vozilo, tenk
Panzer-faust die, -, ··-e protivo-
klopni pesadijski minobacac;
- schiff das, -s, -e oklopnjaca,
oklopljena lada; - schrank
der, -s, ··-e eelicna kasa, trezor
Papa der, -s, -s papa; visi sveste-
nik u istocnoj crkvi; (razg.)
otac, tata
Papagei der, -(e)s, -en papagaj,
papiga
Papier das, -(e)s, -e papir; (obi-
cno pl.) spis, dokument, ispra-
va, vrednosni papir I Gedanke
zu - bringen zapisati, za-
beleziti
papieren adj. papirni, od papira
Pappe die, -, -n lepenka, karton
Pappel die, -, -n jablan; jasika,
topola
pappen Iepiti na neSto
Pappenstiel der, -s, -e (razg.) si-
tnica, triearija, malenkost
Paprika der, -s, -e paprika
Papst der, -es, --e papa
papstlich adj. papinski, papski
Papsttum das, -s pap(in)stvo
Parade die, -, -n parada, smotra;
odbrambeni potez (u maceva-
nju, boksu)
Paradepferd
Paradepferd das, -(e)s, -e paradni
~onj; (fig.) eovek (stvar) za
paradu
Paradies das, -es, -e raj
paradiesisch adj. rajski, divan,
krasan, ~roban
Paragraph der, -en (-s) -en para-
graf, nurnerisani odeljak,
~Ian(ak)
parallel adj. paralelan, usporedan
Parallele die, -, -n paralela, para-
lelna crta (ravnina); ·(fig.)
poredenje
Parasit der, -en, -en parazit
parasitiir (parasitisch) adj. para-
zitski
parat adj. sprernan, pripravan,
gotov
Parfiim das, -s, -s i -e parfern;
rniris
parieren parirati, odbiti udarac
Paritiit die, -, -en paritet, jedna-
kost, ravnopravnost; odnos
vrednosti dveju valuta
Park der, -s, -s park, perivoj
parken parkirati
Parkett das, -(e)s, -e parket (par-
ketni pod); prednji (niZi) dio
gledali§ta ·
Park-uhr die, -, -en sat na parki-
rali§tu; - platz der, -es, ··-e
parkirali§te; - verbot das, -
(e)s, -e zabrana parkiranja
Parlament das, -(e)s, -e parla-
rnent, skup§tina
parlamentarish"adj. parlamentar-
ni, parlarnentaran, skupstinski
276 Passagier
Parole die, -, -n parola; lozinka
Partei die, -, -en partija, stranka,
~ grupa politi~kih istornisljenika
parteiisch adj. strana~ki · biti po rneri (i prirneren); vre-
parteilich adj. partijski
Parterre das, -s, -s parter, prizern-
lje; parter u gledaMtu; velika
cvetna gredica
Partie die, -, -n deo, odlornak; ko-
li~ina robe, ostatak robe; rnu-
zi~ka deonica; uloga; izlet, kra-
ci put; partija §aha (tenisa);
dobra prilika za udaju iii
zenidbu
Partikel die, -, -n re~, neprorne-
.njiva re~ (prilog i sl.); ~estica,
delie
Partisan der, -s, (-en), -en
partizan
Partisane die, -, -n vrsta koplja
Partitur die, -, -en partitura
Partizip das, -s, - pien particip,
glagolski pridev
Partner der, -s,- partner
Party die, -, -s i -ties prirnanje,
prijern
Pa8 der, - sses, ··-sse paso§;
prolaz, gorski tesnac
Passage die, -, -n prolaz, natkrive-
na utica s radnjarna; rnorski te-
snac; prekornorsko putovanje
!adorn iii avionorn; (rnuz.)
brza izmena tonova; odlornak
Passagier der, -s, -e putnik (na
brodu, u avionu)
Passant 277 pausba~kig
Passant der, -en, -en prolaznik; pathologisch adj. patoloski, ne-
pesak zdrav, nenormalan
pas~en pristajati, biti prikladan, Pathos das, - patos, strast, uzvise-
ni zanos; preterano izrazava-
bati koga, isrekivati koga nje oseeanja
passend adj. pogodan, prikladan, Patient der, -en, -en pacijent, bo-
odgovarajuci, sto dobra pri- lesnik (na le~enju)
staje Patriarch der, -en, -en patrijarh,
passieren (porn. h. i s.) proci; praotac; crkveni poglavar
proceniti, protisnu ti kroz sito; Patriot der, -en -en patriot
dogoditi se, desiti se Patron der, -s, -e patron, zasti-
Passion die, -, -en pasija, strast; tnik, pokrovitelj
rnuka Patrone die, -, - patrona, metak,
Passiv das, -s, -e pasiv, trpni (gla- ~ura
golski) oblik Patronenhtilse die, -, -n ~ura
Paste die, -, -n pasta n1etka 4
Pastete die, -, -en pasteta patzen (razg.) kvariti (ndto), nes-
pretno raditi, seprtljati; lose
Pastor der, -s, - toren pastor,
protestantski svestenik svirati
pastos adj. nadut, podbuo, Patzer der, -s, - (razg.) seprtlja,
naduven nespretnjakovic, petljanac,
Pate der, -n, -n kum mazalo
patent adj. spretan, prakti~n, patzig adj. (razg.) naduven, oso-
sposoban; dobro zamisljen, ran, drzak; lepljiv, gnjecav
upotrebljiv
Panke die, -, -n bubanj I auf die
- hauen ( razg.) razuzdano
Patent das, -(e)s, -e povelja, di-
ploma; patentna potvrda (is- (preterano) proslavljati, ra-
prava) zrnetati se; jemandem eine -
Pater der, -s, - tres (razg.) fratar, halten drfati kame pridiku,
rnonah (o)~itati, kame bukvicu
pathetisch adj. pateti~an; zano- pauken bubnjati; tuci se, biti se;
san, uzvisen, sve~n; pretera- bubati (gruvati) lekcije
no sve~n (odusevljen) Pausbacke die, -, -n (najresce pl.)
Pathologie die, - patologija, na- bucmasti, ruzi~sti obraz
uka o bolestirna (bolesnim pausbackig adj. bucmast, punih
stanjima) obraza
Pause 278 Periode 279 Pferde-fuB
Perle

Pause die, -, -n pauza, kratki pelzig adj. krznat, kosmat, maljav, Perle die, -, -n biser; probusena Pest die, - kuga
odmor (predah) dlakav kuglica; (fig.) remek delo Peterslilie die, -, -n per~un
Pavilion der, -s, -s paviljon; veliki Pendel das, -s, - klatno perlen kotrljati se (u kapljicama ); Pfad der, -(e)s, -e staza, puteljak
cetvorouglasti ~ator "" pendeln klatiti se, njihati se; (fig.) iskriti, svetlucati; blistati; peni- Pfadfinder der, -s,- skaut, izvidac
Pech das, -(e)s, -e erna smola (as- kolebati se, stalno se kretati ti, penu~ati PfatTe der, -n, -n pop, sve~tenik
tatak destilaeije katrana); (bez (saobratati) izmedu dva mesta Perl-muschel die, -, -n biserna Pfahl der, -s, ··-e kolae, direk,
pl. razg.) nesreta, nezgoda, Pendel-uhr die, -, -en sat sa kla- ~koljka, bisernica; -mutter pritka
neprilika tnom; - verkehr der, -s, lokal- die,- (-mutt das) sedef Pfalz die, -, -en srednjovekovni
Pechfackel die,-, -n baklja (bukti- ni saobrataj (sa redovnim permanent adj. permanentan, (kraljevski iii carski) dvorae,
nja) od smole odlascima i dolaseima) stalan, trajan, neprekidan zamak
pechig adj. smolast, ern, lepljiv penetrant adj. penetrantan, pro- perplex adj. zapanjen, zbunjen, Pfanne die, -, -n tava, tiganj
Pechvogel der, -s, ··-e (fig. i razg.) doran; o~tar prenerazen, iznenaden, za- Pfarer der, -s, -sve~tenik, zupnik,
covek kame se cesto dogadaju Pension die, -, -en penzija; manji prepa~ten paroh
nezgode hotel, pansion, boravak i ishra- Person die, -, -n osoba, licnost, Pfau der, -s, -en paun
Pedal das, -s, -e pedala na; internat lice
Pedant der, -en, -en pedantan Pensionar der, -s, -e penzioner; Pfeffer der, -s,- biber
Personal das, -s osoblje, personal
eovek, pedant gost u pansionu; ucenik u pan- Personalien die (pl.) personalije, PfetTerkuchen der, -s, - zacinjeni
peilen odredivati pravae; meriti sionatu (internatu) licni podaei kolac medenjak
dubinu vade; (razg.) ispitivati, Pensionat das, -(e)s, -e = lnter- Personalpronomen das, -s, - pfetTern biberiti, zaciniti biberom
izvidati nat das - mina licna zamenica Pfeife die, -, -n svirala; lula; cevci-
Pein die _ muka patnja bol Pensum das, -s, -sa i -sen rad Personen-kraftwagen der, -s, - ca za duvanje stakla
• • ' x· . ' ' (zadatak) koji treba obaviti za (krat. Plcw) auto, automobil; pfeifen· (pfiff, gepfiffen) zviZdati,
pe1mgen mu~,Iti .
odredeno vreme; prop1sano - zug der, -s, ··-e putnicki voz fuckati
Peiniger der, -s,- mucitelj ~kolsko gradivo (za odredeni (koji staje i na manjim Pfeil der, -(e)s, -e strela, strelica
Peinigung die, -, -en mueenje period) stanicama) Pfennig der, -s, -e fenig (nemacki
peinlich adj. mucan, neprijatan, pe":ekt adj. savr~en; potpun, va- personlich adj. licni sitni novae, stoti deo marke)
nemio; vrlo poman (rad), pre- lJan; svr~en Personlichkeit die, -, -n .licnost, Pferch der, -s, -e tor, obor
terano briZljiv savestan Perfekt das, -(e)s, -e perfekt, pro- osoba; covek od znaeaja pferchen sterati u tor (obor), sa-
Peitsche die. - -~ bic kandzija ~lo svr~eno vreme Perspektive die, -, -n perspektiva; biti; nagurati
korbac · ' ' ' perfid(e) adj. perfidan, podmu- izgled, pogled u buducnost; Pferd das, -(e)s, -e konj; gimnas-
peitschen bicevati; ~ibati, snaino kao, lukav ugao posmatranja ticka sprava
udarati Pergament das, -(e)s, -e per- Periicke die, -, -n perika Pferde-fuB der, -es, -e konjska
Pelle die,-, -n kozica, tanka Jjuska gament pervers adj. perverzan, nepriro- noga, atribut davola, davo;
pellen (sich) lju~titi (se), guliti Periode die, -, -n period, razdo- dan, protivprirodan, izopaeen, zgrceno stopalo, skriveni ne-
(se) blje, astronomski, matematicki pokvaren dostatak; - rennen das, -s, -
Pelz der, -es, -e krzno; krzneni i fizikalni period; menstruaei- pessimistisch adj. pesimistiean, konjska trka; - schwanz der, -
odevni predmet ja; reeenicki sklop es, ··-e konjski rep, vrsta zen-
pesimisticki
Pfiff 280 Prutze Phanomen 281 Pilger

ske frizure; -starke die, -, -n Pflicht die, -, -n duznost, obaveza Phanomen das, -s, -e fenomen, Phonetik die, -, -en fonetika, na-
(krat. PS) konjska snaga pflichtbewufit adj. svestan du- pojava; (fig.) ~udo, neobi~na uka o glasovima
Pfiff der, -s, -e zviiduk; (fig.) smi- ,_ znosti; savestan stvar phonetisch adj. fonetski, foneti~
calica, trik; istinska draz stvari, Pflicht-bewufisein das, -s, (gefiihl Phantasie die, -, -n fantazija, ma- ki, glasovni
ne~to ~to stvar ~ini pravom das) svest o duznosti, ose6lj sta, uobraziJja; ffiU:l.~.kO delo Phonologie die, - fonologija, na-
(potpunom) duznosti phantasieren fantazirati, ma~tati, uka o glasovima (njihovim
Pfifferling der, -s, -e lisi~rka ... pflichtig adj. (u sloz.) obavezan uobraiavati, zanositi se funkcijama i znarenju)
(gljiva); sitnica, tri~arija, trica, na ne~to I schul - obavezan phantastisch adj. fantastitan, Phosphor der, -s, fosfor
bezvredna stvar da pohada ~kolu nestavaran; zaneselja~ki, pre- Photograph der, -en ,-en fotograf
pfiffig adj. lukav, prepreden Pflug der, -s, ··-e plug teran; tudesan, krasan Photographie die, -, -n fotografi-
Pfiffigkeit die, -, -en lukavost, Iu- pfliigen orati Phantom das, -es, -e fantom, ja; slika, snimak
kav~tina, prepredenost Pforte die, -, -n mala vrata; ulaz, sa blast Phrase die, -, -en fraza, deo rete-
Pfiffikus der, -s, -sse (razg.) Iu- porta (sa vrataram) Pharisaer der, -s, - farii:ej, lice- nice; otrcan izraz, isprazan go-
kavac, prepredenjak Prortner der, -s, - vratar, partir; mer vor; muzicka fraza
Pfingsten das, -s (li samo pl.) du- donji otvor zeluca Pharmakologie die, farmakologi- phrasenhaft adj. frazerski, is-
hovi, verski praznik Pfosten der, -s, - direk, greda, ja, nauka o delovanju i prime- prazan
Pfirsich der, -s, -e breskva stub(ac), dovratnik ni Iekova Physik die, fizika
Pflanze die, -, -n biljka Pti0 t die _ -n ~apa Pharmazeut der, -en, -en farma- physikalisch adj. fizikalni, fizi~ki
pflanzen saditi; posaditi, sesti; e ' ' ceut, apotekar Physiker der, -s, fiZiear
natati Pfropfen der, -s, - ~ep, zapu~a~ Pharmazie die, - farmacija, apo- physisch adj. fizi~ki, priradni, te-
Pflanzung die, -, -en sadenje; za- Pfropfling der, -s, -e (=Pfropfre- tekarska struka lesni, stvarni
sad; plantaza; novozasadena is das) mladica za kalemljenje, Phase die, -, -n faza, stepen (sta- Piano das, -s, -s klavir
kultura kalem dij) razvoja; mena (Mjeseca, Pickel der, -s,- bubuljica
. - plo~nik; flaster,
Pflaster.. das, -s, p&>.,uhi d er,- (e )s, ·-e kaJuga,
1· baru- planeta) pickelig adj. bubuljieav
Iep1JIV zaVOJ . . Philister der, -s, - Filistejac; (fig.) picken kljucati
-"~t· stma, bara, glib
pfl as t em popIo"" 1 filistar, malogradanin, ograni- Pietiit die, - pijetet, duboko po-
Pflaume die,-, -n sljiva pfui interj. fuj! pi! (uzvik gadenja) ~en oovjek stivanje
Pflege ~ie, -~ -n nega; nadzor i sta- Pfund das, -(e)s, -e funta (mera Philolog(e) der, -(e)n, -(e)n fila-
Pigment das, -( e )s, -e pigment
ranJ~, bnga . . . za tezinu, 1/2 kg.); engleski log, jezikoslovac pikant adj. pikantan, dobra za~i­
pflegen negovati; bnnut1 se novae njen, !jut, krepak; golicav, sa-
pflegen2 stalno se bavit ~ime, obi- . .
'•. Philologie die,-, -en filologija, na- blainjiv
~vati, gajiti nesto Pfusch_er der, -s, - ~eprtlJa, _nadn- uka o jeziku, jezikoslovlje Pike die, -, -n koplje (srednjove-
Pfleger der -s _ (Pflegerin die _ maJstor, nestru~n radmk Philosoph der, -en, -en filozof, kovnog platenika) I von der -
' ' ' '
-nen) negovatelj ( -ica ); stara- Pfuscherei die, -, -en nestru~n mislilac auf dienen dobra ispeti zanat;
telj ( -ica); tuvar u zoolo~kom (lo~) rad, petljanija, krparija Philosophie die, - filozofija poreti neko zanimanje od naj-
vrtu Pfiitze die, -, -n lokva, bara, bari- philosophieren filozofirati niZeg ranga
pfleglich adj. briZijiv, pazljiv ca, kaljuga philosophisch adj. filozofski Pilger der, -s, - hodoeasnik
pilgern 282 platt Platte 283 pols tern

pilgern (porn. s.) hodoeastiti Plan der, -(e)s, ··-e plan, namera; (razg.) biti prenerazen (zapre- Pliinderung die, -, -en pljacka
pasten) Pliisch der, -es, -e plis, vrsta pa-
Pille die l -l -n pilula nacrt, skica
Platte die, -, -n posluzavnik; gor- mucne tkanine, barsunasta
Pilot der, -en, -en pilot aviona; ~ Plane die, -, -n grubo platno, pla- nja povrsina, zaravan; krat. za tkanina
lucki (brodski) pilot tneni krov na kolima Schallplatte die - gramofonska Pobel der, -s puk, masa, rulja,
Pilz der, -es, -e gljiva planen planirati ploea; (razg.) tela svetina
Pinne die, -, -n eavlic; rucica kor- Planet der, -en, -en planeta Plattenspieler der, -s,- gramofon pochen kucati (puis, srce); lupati,
mila; osovinica kompasne igle; Planke die, -, -n debela daska, tre- Platt-form die,-, -en der, -es, ··-er kucati na vrata I auf etwas -
donji deo cekiea nica; daska za brodsku otplatu ravan taban, dustaban; (fig.) uporno (energicno) zahtevati,
Pinsel der, -s, - cetkica; (zastar.) plankeln (zastarj.) earkati, pu§ka- izduvana guma polagati pravo na nesto
ogranieen covek, tikvan, rati; (fig.) prepirati se Platz der, -es, ··-e mesto; trg; slo- Poesie die, -, -n poezija, pesnistvo
zvekan planschen brckati se, igrati se u nodan prostor, sedi§te; spor- Pokal der, -s, -e bokal, pehar
pinseln bojiti cetkicom, malati; vodi, praeakati se, prskati se tski teren; trgovacko mesto Pol der, -s, -e geografski pol, taC-
(fig.) brizljivo pisati Planspiel das, -(e)s, -e ratna igra, Platzchen das, -s, - mestance; ka okretanja, srediste; elektri-
Pionier der, -s, -e pionir; pripa- kombinovanje vojnih planova vrsta peciva, pogacica, cni pol
dnik pionirsko-tehnickih je- na kartama lepinjica polar adj. polarni
dinica Plantage die, -, -n plantaza platzen (porn. s.) puci, pucati, polemisch adj. polemiean, pole-
Pirat der, -en, -en pirat, gusar Planwirtschaft die, -, -en planska rr •t'uci se, prsnuti, rasprsnuti micki
Pirsch die, - lov, dozvoljen lov; privreda se Polier der, -s, -e zidarski iii tesar-
traganje za divljaci Plappermaul das, -s, ··-er blebeta- Planderei die, -, -en brbljanje, ce- ski predradnik (poslovoda)
Piste die, -, -n pista, trkaliste uzle- Jo, brbljalo, eavrljalo retanje, eavrljanje, caskanje polieren polirati, (u)glaeati, cistiti
ti§te; ograda cirkuske arene plappern blebetati, brbljati, ea- plaudern brbljati, ceretati, easka- Politik die, - (retko)-en politika
Pistole die, -, -n pistolj; vrsta sre- vrljati ti, eavrljati Politiker der, -s, - politicar
dnjovekovnog novca plarren dreeati, derati se, urlati, Pleite die, -, -n bankrot, steeaj politisch adj. politicki
pladieren pledirati, zagovarati glasno plakati (razg.) neuspeh, promasaj, Politologie die, - politologija
nedaea Polizei die, -, -en policija
Phig die _ -n tezak rad kuluk· Plastik1 die, -e, -en plastika; kip,
~uka,' ~ucenje, patnj~; neva~ statu_a; plasticna hirurgija;
plotzlich adj. i adv. neocekivan,
nagao, (iz)nenadan; neoeeki-
polizeilich adj. policijski
Polizist der, -en, -en policajac,
Jja, teska briga plastJcnost
vano, najedanput, odjednom policijski sluzbenik
plagen muciti 1sich - muciti se, plastisch adj. plastiean; telesan plump adj. nezgrapan, zdepast; Polster das, -s, - mekano (punje-
truditi se, naporno raditi Platin das, -s platina trapav, nespretan; neotesan, no, tapacirano) sediste stolice
Plakat das, -(e )s, -e plakat, javni platonisch adj. platonski neukusan (fotelje); dusek; jastuk
oglas platschern zuboriti; pljuskati, za- plumpsen (porn -s.) pasti, ljosnu- polstern napuniti (dlakom, vu-
Plakette die, -, -n plaketa, spo- pljuskivati; brckati, prskati ti, bubnuti, pljusnuti (u vodu) nom, perjem ); obloziti I gut ge-
Plunder der, -s prnje, starez, posltert sein biti dobra napu-
men medalja, spomen-novac platt adj. pljosnat, ravan, plitak,
dronjci njen (navatiran), (razg.) biti
plan adj. i adv. ravan, gladak; spljosten; (fig.) bez duha, stur, podebeo
pliindern pljackati, robiti
ravno bezizrazajan, beznaeajan I sein
Polterabend 284 pragmatisch Pragung 285 Preisfrage

Polterabend der, -(e)s, -e noc Positiv1 der, -s, -e pozitiv, prvi vara zivotnoj praksi (i sluzi Praparat das, -(e)s, -e preparat
uoci svadbe (obieaj razbijanja stepen komparacije prideva prakticnim svrhama) praparieren preparirati (biljku,
posuda za srecu mladenaca ); "'Positiv2 das, -s, -e pozitiv (u foto- Pragung die, -, -en kovanje, otis- zivotinju ); pripremiti
rnomacko vece grafiji) kivanje, otisak; zig, obelezje, Praposition die, -, -en predlog,
poltern treskati, lupati, pasti s Posse die, -, -n ( = Farce die) la- osobina, svojstvo prepozicija
treskom; galamiti, grditi; ra- krdija, ~aljiva igra, ~ala prahlen hvaliti se cime, hvalisati Prasens das, - prezent, sada~nje
zbijati posude uoci svadbe Post die, - po~ta (driavna ustano- se, razmetati se, praviti se vreme
Polyp der, -en, -en polip; hobotni- va ), po~tanska sluzba; po~iljka vafan prasentieren dati, predati,
ca; (razg.) policajac Post-amt das, -(e )s, -er po~tanski Prahlerei die, -, -en hvalisanje, ra- (po )nuditi, predloziti; pred-
Pomeranze die, -, -n narandza ured, po~ta; -'-bote der, -n, -n zmetanje staviti
Pomp der, -s, -e pampa, pretera- postar prahlerisch adj. hvalisav, hvastav, Prasident der, -en, -en predse-
na rasko~, sjaj, sveeanost Posten der, -s, - strazar (na stra- razmetljiv dnik, predsedavajuci
Pony das, -s, -s mali konj, poni; zi), straza; mesto, sluzba; koli- Praktikum das, -s, - ka prakti- prasseln pucketati, praskati; plju-
vrsta frizure kum, prakticne vezbe, prakti- ~tati, cvreati
cina robe; pojedinacni iznos
Popo der, -s, -e (razg.) straznjica (stavka) racuna cni rad (kao deo nastave) prassen ziveti rasipno (u izobilju),
popular adj. popularan, narodni, postieren postaviti, namestiti praktisch adj. praktiean, uteme- banciti, novae spiskati
razumljiv Postillion der, -s, -e (ranije) koci- ljen na praksi; ve~t, spretan, Prateritum das, -s, - ta preterit,
Pore die, -, -n pora (na kozi) ja~ postanskih kola
izvezban proolo svr~eno vreme
poros adj. porozan, ~upljikav Postkarte die, -, -n dopisnica, po- praktizieren praktikovati, prime- Praxis die, -, - xen praksa,
Portal das, -s, -e portal, glavna ~tanska karta
njivati u praksi, provoditi, (iz)vrsenje, primena, delova-
(arhitektonski ukra~ena) vrata Postulat das, -(e)s, -e postulat, izvoditi; obavljati (lekarsku) nje; vrsenje zvanja
Portemonnaie das, -s, -s noveanik zahtev praksu prazis(e) adj. precizan, tacan,
Portier (Portier) der, -s, -s partir, potztausend interj. (uzvik iznena- Praline die, -, -n punjene eokola- egzaktan
vratar denja, zaprepa~tenja) sto mu dne bombone predigen propovedati
Portion die, -en porcija, obrok muka, grom i pakao prall adj. pun, nabijen; nabrekao, Prediger der, -s,- propovednik
Porto das, -s, -s porto, po~tarina Pracht die, - sjaj, blistava lepota; napet, nategnut; napunjen; Predigt die, -, -en propoved
Portrat das, -s, -e (-e) portret rasko~, raskosnost; divota debeo, jedar Preis der, -es, -e cena; nagrada;
prachtig adj. divan, raskosan, sjaj prallen udariti (u ne~to), udariti (po)hvala, slava
potriitieren portretisati
Pradikat tlas, -(e)s, -e predikat; ti- o, odbiti se, odskociti Preis-ausschreiben das, -s, - ras-
Porzellan das, -s, -e porcelan Pramie die, -, -n nagrada, premija pisivanje nagradnog takmi-
tula, rang, ocena
Posaune die,-, -n truba pragen praviti otisak, otisnuti, ko- pramieren (pramieren) nagraditi eenja
Pose die, -, -n poza, izve~taceno vati (novae); dati oblik; utiski- prangen blistati, sjati; isticati se, preisen hvaliti, slaviti, uznositi,
(name~teno) drzanje; poloiaj vati, urezati (u pameenje); biti upadljiv, koeoperiti se, uzdizati
(drianje) tela oblikovati, obeleziti, izraziti hvalisati se cim Preisfrage die, -, -n pitanje na na-
Position die, -, -en pozicija, polo- (po prvi put) Pranger der, -s, - sramni stub gradnom takmieenju; (fig.) te-
iaj; mesto, stav; potvrda Pranke die, -, -n Sapa velike zveri; ~ko (mucno) pitanje; (razg.)
pragmatisch adj. pragmatiean,
positiv adj. pozitivan, potvrdan stvaran, cinjenicni, koji odgo- (razg.) velika ruka, rucetina pitanje cene
preis Igeben 286 probeweise Probezeit 287 Protestant

preisjgeben· (a, e) predati, izruci- Primat1 der (das), -(e)s, -e pri- Probezeit die, -, -en probno (pri- Programm das, -s, -e program,
ti, izvrci, prepustiti, napustiti, mat, prvenstvo, prednost; pra- pravnicko) vreme, probni raspored (igre, rada, prired-
zrtvovati, predati na milost i ,_ vo po prvorodenju period be); plan
nemilost; odati, izdati Primat2 der, -en, -en (obicno pl.) probieren (proben) pokusati; programmieren programirati
Preislage die, -, -n visina stanje primat, pripadnik majmunske (o)kusati, probati, ispitati, vrsi- Projekt das, -( e)s, -e projekt,
cena vrste ti probu plan, zamisao; nacrt
preiswert adj. jeftin, srazmerno Primel die, -, -n jagorcevina, ja- Problem das, -s, -e problem Promenade die, -, -n promenada,
niske cene glac, primula Problematik die, - problematika setnja; setaliste
Prellbock der, -s ··-e branik na primitiv adj. primitivan, izvoran; Produkt das, -(e)s, -e produkt, promovieren promovisati
kraju koloseka; (fig. i razg.) neobrazovan, surov, prirodan proizvod; rezultat prompt adj. brz, hitar; taean,
neko koga stalno okrivljuju, Prinz der, -en, -en (Prinzessin Produktion die, -, -en produkcija, spreman, bez premisljanja
ko za sve snosi odgovornost die,-, -nen) princ (princeza) proizvodnja Pronomen das, -s, -i, - mina
prellen (razg.) prevatiti, zamutiti Prinzip das, -s, - pien (iii -e) prin- produzieren produkovati, proi- zamenica
(racun); podvaliti kame; uda- cip, nacelo zvoditi, praviti I sich - produ- Prophet der, -en, -en prorok
riti se, natuti (ruku, nogu) _prinzipiell adj. principijelan, na- cirati se, isticati svoje mo- prophezeien proricati, pret-
Prellung die, -, -en unutrasnja ~Ian, dosledan gutnosti skazivati
ozleda, podliv profan adj. svetovan, neposveten; Prosa die, - proza, Iiterarni rod;
Prioritiit die, -, -en prioritet, nevezan govor; (fig.) obicnost,
Premiere die, -, -n premijera, prvenstvo, prednost svakodnevni, obican
prvo izvodenje suvoparnost
Profession die, -, -en profesija, prosaisch adj. prozni, prozaicni;
Presse die, -, -n presa, (za cedenje Prise die, -, mala kolicina (soli, zanimanje
soka, ulja); stamparska presa; duhana i sl.) koja stane medu (fig.) obicni, svakidasnji,
stampa, novine prste professionell adj. profesionalni dosadan
pressen stegnuti; istiskivati, pre- privat adj. privatni, Iicni Professor der, -s, -en (krat. Prof.) prosit interj. nazdravlje
sovati, cediti; izraditi presova- Privateigentum' das, -s privatno --- proresor(iiniverziteta) I or- Prospekt der, -(e)s, -e pozadina
njem; prinuditi nekoga na ne- dentlicher - (krat. o. Prof.) na pozornici (sa islikanim kra-
vlasngtvo jolikom); pogled (na ulice,
sto; (fig.) izrabljivati redovni profesor; auj3erorden-
Privileg das, -s, - gein privilegija, zgrade, trgove), slika sa nagla-
Pressesprecher der, -s, - pred- tlicher (krat. a. o. Prof.) vanre-
povlastica senom perspektivom; reklam-
stavnik za stampu dni profesor
Prestige das, -s, - prestiZ, ugled pro prep. za; na, ad, radi I - und Profil das, -s, -e profil, izgled sa ni oglas, cenovnik
prickeln brideti, bockati, svrbeti, kontra za i protiv strane, presek; gradevinski prost (razg.) = prosit
golicati, stipati; penusiti se elemenat Protein das, -s (=Eiweifi das)
Probe die,-, -n proba; vezba; ispi-
Priester der, -s, - sve8tenik Profit der, -(e)s, -e profit, dobi- protein, belancevina
tivanje, provera; uzorak I -
prima adj. prima, prvoklasan; tak, zarada, korist Protest der, -(e)s, -e protest,
etwas auf die - stellen iskusa-
(razg.) odliean, izvrstan, veli- profitieren profitirati, izvuti prigovor
vati nesto; jemandes Geduld
eanstven Protestant der, -en, -en protes-
auf die - stellen isprobavati korist
Prognose die, -, -n prognoza, pre- tant, pripadnik evangelisticke
primar adj. prvobitan, . izvoran, necije strpljenje
dvidanje crlcve
primaran probeweise adv. probno, ogledno
 protestantisch 288 Pudel Puff 289 Putz

protestantisch adj. protestantski prtifen ispitivati, pitati; proverava- Puff1 der, -(e)s, .. _e udarac (sa- okolnost, pitanje, stvar,
Protestantismus der, - prates- ti, istrazivati kom) pojedinost
tantizam Priifling der, -s, -e kandidat na is- Puff2 der, -(e )s, -e tapacirano se- punktieren punktirati, vaditi
protokoll das, -s, -e protokol, za- ,. pitu, ispitanik diste bez naslona i nogu, jas- tecnost iz tkiva; obeleziti tac-
pisnik; diplomatski protokol Priifstein der, -s, -e (fig.) probni tuk za sedenje; postavljena ku- kama, produziti trajanje note
(etikecija) kamen, proba (merilo) za do- tija, (zastar.) nabor na odeci Punktion die, -, -en (Punktur die)
protzen (razg.) razmetati se, pra- kazivanje Puff3 das, -s, -s (razg.) borde! uzimanje tecnosti iz tkiva,
viti se va:lan, neukusno se frtifung die, -, -en ispit; iskusenje; puffen udariti (sakom); nabrati, punktiranje
hvaliti provera, kon"trola naborati (odecu); (razg.) po- piinktlich adj. ta~n; savestan
Proviant der, -s, provijant, Zive:Z Priigel der, -s,- stap, batina; tolja- dstaknuti nekoga na nesto; Piinktlichkeit die, - tacnost
(za odredeni period) ga; (pl.) batine (razg.) sisati, pucketati, prskati Punsch der, -e, -e punc (tapti
Provinz die, -, -n provincija; po- Priigelei die, -, -en tu~, tu~njava, Pullover der, -s, - (krat. Pulli der, napitak)
krajina batinjanje -s, -s) pulover Punze die, -, -n klin za zigosanje
provinziell adj. provincijski, pro- Priigel~abe ~er, -_n, -n neko ko Puis der, -es, -e puis plemenitih metala i koze; zig
vicinijalan; pokrajinski dobiJa batme (1 kazne) zbog koji oznacava kvalitet zlata;
. . d' . .. drugoga pulsieren (pulsen) pulsirati, oznaka bazdarenih utega
PrOVISIOD Je, -, -en pCOVIZIJ3, po- .. . . .
srednicka ad k d prugeln tuc1, batmatJ kucati Puppe die, -, -n lutka, beba; mari-
. . n °. na a . Prunk der, -(e)s, sjaj, raskos; upa- Pulsschlag der, -s, .. _e otkucaj bi- oneta; eaura (fig.) devojka
proVI~orJsch adJ. proVIzoran, dljivo (napadno) bogatstvo la; (fig.) zivot, pulsiranje zivota pur adj. cist, bez primesa, ne-
pnvremen prunken hvaliti se, razmetati se patvoren
Provokation die, -, -en provokaci- cime, pokazivati se Pult das, -(e)s, -e putt, stalak (sa
nagnutom plooom), nasion Purpur der, -s purpur, purpurna
ja, izazivanje, huskanje prunksiichtig adj. koji tezi rasko- boja
Pulver das, -s, - prah, barut;
provozieren provocirati, izazvati si, koji zudi za sjajem i raskosi Purzelbaum der, -s, -e premet,
prasak
Prozent das, -(e)s, -e (krat. p.c.) prunkvoll adj. raskosan, sjajan pulv(e)rig adj. u prahu, poput premetanje preko glave
postotak, procent; (samo pl.) Psalm der, -s, -en psalam, psalm praha purzeln (razg.) pasti, srusiti se
rabat Psyche die, -, -n psiha, du8a, du- Pustel die, -, -n pristic, bubuljica
Pump der, -s, -e (regional. i razg.)
Proze8 der, - sses, -sse proces, sevnost, duh; trodelno nabor; zajam, dug pusten (razg.) duvati (u nesto);
parnica, sudski postupak; ra- ogledalo Pumpe die, -, -n pumpa, smrk gubiti dah, dahtati
zvoj, tok Psychiatrie die, - psihijatrija
pumpen t pumpati, crpsti Pute die, -, -n curka
Prozession die, -, -en procesija, li- Psychoanalyse die, - psi~oanaliza pumpen2 uzajmiti, iznuditi, odne-
tija Psychologe der, -n, -n ps1bolog Putsch der, -es, -e puc, drfavni
ti; posuditi, dati na zajam
priide adj. preterano sramezljiv; Psucholo~e die,_ - p~ihologi~a Pump-hose die, -, -n siroke udar (i pokusaj ddavnog
izvestacen, koji se prenema:le, psycho~~g•~h adJ. psiholoski udara)
pantalone (stegnute ispod
usiljen, neprirodan Pubertat die, - pubertet
kolena) Putz 1 der, -s, -e (Puz der) (razg.)
Priiderei die, -, -n pritvorna (pre- Publikum das, -s publika, javnost malo dete (auf den - hauen)
Punkt der, -(e)s, -e tacka; pravo-
terana) stidljivost, nameste- Pudding der, -s, -e i -s puding (razg.) praviti se va:lan, koco-
pisni znak, geometrijska tacka;
nost, izvestacenost Pudel der, -s, - pudlica, vrsta psa mrlja; pega; poen, bod; (fig.) periti se
Putz 290 Pyramide Q 291
Putz2 der, -es (zastar.) tina (gizda- Putzfrau die, -, -en (region.)
va) odeca; ukras, nakit (za cistacica
odecu; malter putzig adj. (razg.) smesan, saljiv,
putzen usjajiti, (u )glancati; cistiti; "' veseo, neobican
Pyjama der (das), -s, -s pidzama
ukrasiti, kititi
Pyramide die, -, -n piramida Q
Q, q das, -, - slovo q (ku; k:ve)
Quackelei die, -, -n (razg.) brblja-
rije, kojestarije, trice
Quacksalber der, -s, - nadrilekar,
sarlatan
Quader der, -s, kvadar (geome-
trijsko tela)
Quandrant der, -en, -en k:vadrant
Quadrat das, -(e )s, - kvadrat (ge-
ometrijs!~i lik); druga potencija
quadratisch adj. kvadratan
Qual die, -, -en veliki bol, muka,
patnja
qualen (sich) muciti (se); nepreki-
dno progoniti koga molbama
(zahtevima)
qualifizieren kvalifikovati, ospo-
sobiti (koga za nesto); odredi-
ti, oznaciti
Qualitiit die, -, - kvalitet, kak:voca,
svojstvo
quallitativ adj. k.-valitet, kvalitati-
van; poseban
Qualm der, -s, -e gust dim, oblak
dima, para
qualmen pusiti se, dimiti se;
(razg.) preterano pusiti
quell en
Quantitat die, -, -en kvantitet, ko-
licina, velicina; duzina sloga
(vokala)
Quantum das, -s, -ten kvantum,
odredena kolicina
Quarantiine die, -n, -n karantin
Quark der, -s beli sir, (razg.) nc-
vazna stvar, trica, kojestarija;
besmislica
Quartal das, -s, -e kvartal, ce-
tvrtina
Quartier das, -s, -e prenociSte; Io-
gar, logorovanje; k:vart, grad-
ska cetvrt
Quarz der, -s, -e kvarc, skriljac,
kremen
quasen (region.) gostiti se, obilno
jesti i piti, banciti
quasseln (razg.) brbljati, blebeta-
ti, neprekidno pricati, mljeti
Quatsch der, -(e)s glupost,
(po)greska, glupa sala, deti-
njarija
QueUe die, -, -n izvor, vrclo; (fig.)
poreklo, izvoriste; pisani izvor
quellen· 1 (o, o, pam. s.) izvirati,
kuljati, navirati
quellen 292
quellen2 potopiti, ostaviti da
nabubri
quengeln (razg.) placljivo molja- .-
kati, zanovetati
quer adv. popreko, poprecno;
(razg.) oprecno
Quere die, -, -n. popreean sm~r
(pravac) p~eki put,yrecac I Je-
mande_m zn dze kon:men
presec1. kame put, smetat1
Querschmtt der, -(e)s, -e popre- Q . d
. .
cm presek, (fig.) presek, pre-
gIed , sazeta k
v · ···h
naJvazmJI
v \,;enJe . sa p1 anJima 1 o -
momenata
Querstrafie die, -, -n poprecna
ulica
quetschen stiskati, gnjeciti, pri- Quorum das, -s kvorum, potre-
gnjeciti
Quentschung die, -, -en (Quet-
schwunde die) prignjeceno
mesto (na telu), nagnjecenost
quieken cieati, skieati, pi~tati
quietschen ~kripati; cicati
Quirl der, -s, -e varjaca, drvena
me~alica
Quotient
quitt adj. slobodan od obaveza
(dugova), izmiren, poravnat,
gotov
quittieren otkvitati, potvrditi
prijem svote (duga); napustiti
sluzbu
Quittung die, -, -en potvrda pri-
jema, priznanica; (fig.) odgo-
vor, neocekivana posledica
(reakcija)
kv" b t k ·
u1z as, -, - 1z, za avno a m1-
X • "t •• · d
govonma
Quiz~aster der, -s, - voditelj
kv1za
ban broj clanova (nekog tela,
organizacije) za dono~enje
odluke
Quote die,-, -n kvota, (srazmerni)
udeo, deo; svota
Quotient der -en koeficijent
kolicnik ' '
R 293
R
R, r das, -,- slovo r (er)
Rabatt der, -(e)s, -e rabat, popust
Rabe der, -n, -n gavran
Rache die, - osveta
rachen (sich) osvetiti (se)
Rachen der, -s, zdrelo; ralje,
gubica
Racher der, -s, osvetnik
Rachitis die, - rahitis
Rad das, -(e)s, ··-er tocak, kola;
krat. za Fahrrad bicikl
Radar der, (das), -s radar; radar-
ski uredaji (tehnika)
Radau der, -s (razg.) vika, rusvaj,
galama, urnebes
Radchen das, -s, - tockic; tockic;
nazupcani tockic za perforira-
nje ~nitova, radla
radebrechen (radebrechte, gera-
debrecht) I eine Sprache - Io-
~e govoriti (natucati) neki
jezik
radeln (porn. s.) (razg. i region.)
voziti se biciklom
radeln (razg.) perforirati ~nit
Radelsfiihrer der, -s, - kolovoda
radern razapeti na tocak, muciti
Raffinerie
rad lfahren· (u, a, pam. s.) voziti
se biciklom
Radfahrer der, -s, - biciklist;
(pren.) tlacitelj podredenih
radieren brisati gumom, strugati;
urezati u bakru, raditi
bakropis
Radieschen das, -s, - rotkva, rot-
kvica, repica
radikal adj. radikalan, korenit,
izvoran, temeljan
Radio das (der), -s, -s radio; ra-
dioaparat
radioaktiv adj. radioaktivan
Radioaktivitat radioaktivnost
radiologie die, - radiologija, na-
uka o rentgentskim i radioak-
tivnim zracima i njihovoj
primeni
Radius der, -, - dien (=Hal-
bmesser der) radijus, polu-
precnik
raffen (z)grabiti, dograbiti, trgnu-
ti; zgrtati, gomilati; zadici,
naborati
raffgierig adj. lakom, gramziv
Raffinerie die, -, -n rafinerija
 ~ 294 Rapp(e) Rappe 295 ratsam
R.aflinesse die, -, -n (razg.) Iuka- Ramsch der, -es starez, stara Rappe der, -, -n vranac, crni konj. rassig adj. rasan, plemenite vrste
Vost, prevejanost; rafiniranost, (preostala) roba I aufSchusters - reiten (razg:) (pasmine); (fig.) zestok, tem-
finoea ran adv. (razg.) = heran ici pesice peramentan
taflinieren rafinirati, cistiti, preci- .- Rand der, -(e)s, ---e rub, ivica, Rappel der, -s (razg.) Iudilo, Judo- . Rast die, -, -en odmor (tokom vo-
~Cavati, prociseavati _ granica vanje, napad besa znje); radna pauza
tafliniert pp. i adj. rafiniran, OCI- randalieren galamiti, grajati, pra- rappelig adj. sulud, luckast, rasten odmoriti se, prekinuti rad,
~cen; fin; Iukav, prepreden viti nered caknut pocinuti
ragen strsiti, streati; isticati se randern (randeln) obrubiti, oi- Rapport der, -(e)s, -e raport, Rasthaus das, -es, -·-er gostionica
R.abiiJ. der, -s pavlaka, skorup, viciti izvestaj (na autoputu)
kajmak Rang der, -s, ---e rang, polozaj, rar adj. redak, skupocen rastlos adj. neumoran, bez pocin-
tahiiJ.en uolcviriti, uramiti cin; stupanj, vrsta; galerija, (u rasant adj. direktan, koji ide di- ka (odmora)
R.ahiiJ.en der -s - okvir, ram; der- pozoristu) rektno; (fig.) prodoran, brz; Rat der. -(e)s, ··-e (bez pl.) prepo-
def; (fig.)' okolina,
' pozadina; rangeln (razg.) rvati se, natezati (razg.) interesantan, ruka, savet; pomo6; savetova-
odredena mera, granica se; puzati, valjati se, protezati atraktivan nje; savet (upravno tela, kole-
R.ain der, -s, -e meda u polju, se rasch adj. brz gijum), vece; savetnik
uzdignuto zemljiste na rubu rangieren imati odredeni rang, rascheln sustati, suskati Rate die, -, -n rata
poija zauzimati odredeno mesto rasen besniti, biti izvan sebe od raten" (ie, a) nagadati, pogadati,
tainen omectiti, ograditi (polozaj); svrstati, rasporediti; besa, galamiti; (razg. porn. s.) naslu6ivati, pretpostavljati;
premestiti; gurati (vagone) juriti, prebrzo voziti savetovati, dati savet, pre-
R.akete die, -, -n raketa
rank adj. gibak, vitak, tanak Rasen der, -s ureden travnjak, dlagati
R.aiiJ.IIJ.e die - -n tezak malj za Rank der, -(e)s, ---e okuka, krivi- tratina ratenweise adv. u obrocima, u ra-
nabijanje' kolja
' (zemlje)
na; (pl.) intrige, spletke rasend ppr. i adj. munjevit, ve- tama
raiiiiiJ.eln sabiti, zbiti, gurnuti; Ranke die, -, -n vitica, lozica, vre- oma brz; divlji, · snaian, goro- Rathaus das, -es, ·--er gradska ve-
(razg.) udariti na ne8to, sna- Za, hvataljka padan; besomuean, pomahni- cnica, sediste gradske uprave
zno prodrmati necim; udariti ranken (sich) penjati se, ovijati tao, besan, strasan; (razg.) ratifizieren ratifikovati
se, povrediti se; terati se, pariti se, rasti oko neeega veoma Ration die, -, -en dnevni obrok,
se
Rankeschmied der, -(e)s, -e splet- Raserei die, - besnjenje, bes; ne- porcija
taJniiJ.en zabijati (teskim ma- kar, intrigant, smutljivac razumna (prebrza) voznja rational adj. racionalan, razuman,
ljem); zabiti se (u drugo vozi- Ranzen der, -s, - naprtnjaea, ra- rasieren brijati
lo), sudariti se razumski; razumljiv
nac, skolska torba; (razg.) Raspeil die, -, -n gruba turpija za
R.atnpe die, -, -n rampa (platfor- drvo; renda rationell adj. svrsishodan; stedljiv,
trbuh
llla) za dovoz i utovar robe; RaspeJZ der, -s nastrugane mrvice domacinski
prednji (osvetijeni) deo po- ranzig adj. star, ustajao, uzegnut, (eokolade i sl.) ratios adj. koji ne zna sta bi uci-
zornice pokvaren (ulje, maslac i sL)
raspeln turpijati; strugati, rendati nio, smeten, zbunjen, bes-
R.atnpenJicht das -es -er svetlo rapid(e) adj. rapidan, nagao, brz Rasse die, -, -n rasa; soj, pasmina pomoean
'
koje osvetJjava ' pozornicu
Rapp(e) der, -s, -e (die,-, -n) ozo- rasseln (razg.) zveckati, drndati, ratsam adj. preporucljiv; povo-
Odozdo
ban grozd, peteljka grozda cegrtati ljan, zgodan

------
Rat-schlag 296 raunen raunzen 297 rechteckig

Rat-schlag der, -s, ··-e savet, rauchig adj. poput dima, raunzen (razg.) zanovetati, pri- Realitiit die, -, -en realitet, real-
preporuka • (na)dimljen, s ukusom dima; govarati nost, stvarnost; (pl.) nekretni-
Ratsel das, -s, - zagonetka; (fig.) ,. zadimljen, pun dima Raupe die, -, -n gusenica (larva na, zemljiste
tajna, nejasna stvar Raude die, -, -n suga, svrab (kod leptira) I die - n eines 1i·ak- Real-schule die, -, -n realna skola;
ratselhaft adj. zagonetan, neja- zivotinja); krasta tors gusenica traktora realka
san, nerazumljiv, tajanstven raudig adj. ~ugav, krastav Rebe die, -, -n Ioza, mladica eoko-
Ratte die, -, -n pacov raufen cupati; (po)cupati se, ce- raus adv. (razg.) = heraus;
hinaus ta; vinova loza
rattern klepetati, kloparati, rupati se; tu<Si se, rvati se I sich Rebell der, -en, -en buntovnik,
drndati, cegrtati den Bart - (razg.) biti oeajan Rausch der, -es, ··-e pijanstvo, pobunjenik
Raub"der, -s, -e razbojni~tvo, gra- Rauferei die, -, -en tucnjava, opijenost rebellieren (po )buniti se, protiviti
bez, otimacina, pljacka; plen, kavga rauschen sumiti, ~u~tati se
ZI"tva raub adj. hrapav, grub, krut; pro- Rechen der, -s, -(region.) grablje,
Raubbau der, -(e)s, preterana ek- mukao; osoran, neprijatan, Rauschgift das, -es, · -e opojno
sredstvo, droga grabulje; resetka za procg~a­
sploatacija, nerazumno is- surov vanje vade
crpljivanje Rauhbein das, -s, -e (fig. razg.) rauspern sich iskasljati se; naka- Rechenmaschine die, -, -n racu-
rauben pljackati, robiti, pleniti, naizgled osoran, ali u sustini sljati se, kasljucati (da bi se nar, masina za racunanje
otimati, grabiti dobrodusan eovek privukla p8Znja iii prikrila zbu- Rechenschaft die, -, -en izvestaj,
Rauber der, -s, - razbojnik, plja- Rauheit die, -, -en hrapavost, gru- njenost) polaganje racuna I jemanden
cka~ bost; surovost, strogost Raute die, - romb, kosi paralelo- zur - ziehen pozvati koga na
Rauberei die, -, -en razbojni~tvo, Raum der, -s, ··-e prostor; prosto- gram; boja u kartama, karo; odgovornost
razbojstvo rija; sirina, rasprostrtost; mes- vrsta geometrijske sare rechnen racunati, kalkulisati
rauberisch adj. razbojnicki to, mogu<Snost; (=Weltraum Rechner der, -s, -, 1. racundzija;
reagieren reagovati
Raub-ritter der, -s vitez razboj- der) svemir 2. = Rechenmnaschine die
nik; -tier das, -s, -e zver, gra- raumen isprazniti; ukloniti, Reaktion die, -, -en reakcija,
bezljiva zivotinja; -vogel der, premestiti protivdelovanje, protivdejstvo, Rechnung die, -, -en racun; lista
-s, ··- ptica grabljivica Raum-fahrer der, -s, - astronaut, otpor; nazadnjastvo troskova; proracun; plan
Rauch der, -s, -e dim kosmonaut; - fahrt die, -, -en Reaktor derm -s, - tore = Ker- recht adj. i adv. desni; pravi, is-
rauchen pu~iti se, dimiti se; pusiti svemirski let; - fahrzeug das, nreaktor der pravan, taean, dobar, prikla-
Rancher der, -s, - pu~ac -s, -e svemirska Ietelica dan, podesan, zgodan, valjan;
real adj. realan, stvaran, materija-
raumlich adj. prostoran, prostor- veoma, vrlo
Rauscherabteil das, -s, -e kupe za lan, zbiljski
ni; telesan, (s)tvaran Recht das, -(e)s, -e pravo, pravni
pu~aee realisieren realizovati, ostvariti;
Raum-schiff das, -(e)s, -e svemir- poredak; pravda; ovlas~enje
Raucherkammer die, -, -n su~nica ski brad unovciti
(za meso), pu~nica Raumung die, -, -en prafujenje, Realismus der, -realizam (filozo- Rechte die, -, -n desna ruka, de-
oslobadanje prostora (prosto- fsko ucenje, umetnicki pravac) snica; politicka desnica
rauchern dimiti, susiti meso (u di-
mu); kaditi (mirisnim sred- rije ), uklanjanje realistich adj. realisticki, zbiljski, Rechteck das, -s, -e pravougaonik
stvima) raunen saptati, mrmljati, zamoriti stvaran; trezven rechteckig adj. pravougaon
rechtferigen
rechtferigen opravdati
Rechtfertigung die,-, -n opravda-
nje, odbrana
rechthaberisch adj. koji hoce da
je uvek u pravu, nepopustljiv
rechtlich adj. pravni, zakonit, juri-
dicki; (zastar.) cestit, posten
rechtlos adj. bez prava, obesprav-
Jjen; bespravan
rechts adv. desno, na desnoj stra-
ni, nadesno
rechtschaffen adj. i adv. ispravan,
posten, cestit; (razg.) zestok,
velik, jak; veoma, vrlo
Rechtschaffenheit die, - isprav-
nost, postenje, cestitost
rechtschreiblich adj. pravopisni,
ortografski
Rechtschreibung die, -, -n pravo-
pis, ortografija
rechtskraftig adj. pravosnazan,
pravovaljan
Rechtsprechung die, -, -en izrica-
nje presude, sudska odluka,
sudska nadleznost
rechtseitig adj. na desnoj strani,
desni
Rechtsweg der, -s, -e pravni put,
sudski put (postupak)
rechtswidrig adj. protivpravan,
nezakonit
rechtwinklig adj. pravougaon
rechtzeitig adj. pravovremen, u
pravo vreme
Reck das, -s, -e vratilo (gimnastic-
ka sprava)
298 Redseligkeit
Recke der, -n, -n zestok borac, ju-
nak, ratnik
~ recken (sich) pruziti (se), prote-
gnuti, istegnuti (se)
Redakteur der, -s, -e redaktor,
urednik
Redaktion die, -, -en redakcija,
priprema rukopisa za stampu;
urednistvo
Rede die, -, -n govor; rec; razgo-
vor; izjava; glas(ina), go-
vorkanje
redegewandt adj. recit
Redekunst die, -, ··-e retorika
reden govoriti
Redensart die, -, -en uzrecica,
uobieajena (konvencionalna)
izreka; prazna rec (fraza)
Rederei die, -, -en brbljanje, na-
klapanje; ogovaranje, go-
vorkanje
Redewendung die, -, -n izreka,
promenjiv (viseznacan) jezicki
izraz, fraza
redigieren redigovati, popraviti
(tekst), urediti, prirediti za
stampu
redlich adj. posten, eestit, ispra-
van, pouzdan
Redlic~keit die, - postenje,
eest1tost
Redner der, -s, govornik
rednerisch adj. govornicki
redselig adj. govorljiv, brbljiv
Redseligkeit die, -, -en (raz)go-
vorljivost, brbljivost
reduzieren
reduzieren redukovati, smanjiti,
sniziti, svesti, sazeti, pojedno-
staviti
Reede die, -, -n sidriste, luka
reell adj. posten, cestit, pouzdan
referat das, -(e)s, -e referat, pre-
davanje, izvestaj; delokrug
rada
Referendum das, -s, -den (- da)
referendum
Referenz die, -, -en referenca,
preporuka, obavestenje
reflektieren odrazavati; razmislja-
ti, traziti nesto, takmiciti se
Reflex der, -es, -e refleks, odsjaj,
odraz; reakcija na podra:laj
Reflexion die, -, -en refleksija, ra-
zmisljanje, (apstraktno) mi-
sljenje; posmatranje; odraz,
odsjaj
reflexiv adj. refleksivan, povratni
Reform die, -, -en reforma,
promena, planska obnova
Reformation die, -, -en reforma-
cija (protestantska crkvena
obnova); obnova, preuredenje
reformieren reformisati, obnoviti,
popraviti, promijeniti
Regal das, -s, -e regia, polica, or-
mar s pregradama; stamparski
regal; male orgulje
rege adj. Ziv, zivahan, bodar, po-
kretljiv
Regel die, -, -n pravilo, propis,
smernica; menstruacija
regellos adj. nepravilan, neure-
dan; bez reda
299 Regierung
regelmaBig adj. pravilan; redo-
van, uredan, uobicajen
RegelmaBigkeit die, -, -en pravil-
nost, redovnost, tacnost
regeln urediti; utvrditi pravilom,
srediti
regelrecht adj. pravilan, ispravan;
(razg. adv.) zamalo, gotovo;
potpuno
Regeltechnik die, -, -en tehnika
regulisanja industrijskih proce-
sa; regulaciona tehnika
Regelung die, - uredenje, urediva-
nje, regulisanje; automatska
kontrola nekog procesa
regen (sich) kretati (se), micati
(se); pokrenuti, maknuti; delo-
vati; buditi se
Regen der, -s,- kisa
Regen-bogen der, -s, - i ··-e duga;
- bogengaut die, -, ··-e duzica
oka, Sarenica, iris
regendicht adj. nepromociv
Regeneration die, -e, -en regene-
racija, obnavljanje, obnova
regenerieren regenerisati, obnovi-
ti (se), pomladiti (se)
Regent der, -en, -en regent,
namesnik
Regebtschaft die, - namesnistvo,
regenstvo
Regie die, -, -n rezija, reZiranje;
rukovodenje, umetnicko vode-
nje; (region.) dr:lavni monopol
regieren upravljati, vladati
Regierung die, -, -en vladanje,
vlast; vlada
 Regime 300 reihen
Regime das, -s, -s rezim, uprava; reich en pruziti se, (do )sezati, do-
oblik vladavine pirati; imati eega dovoljno,
Regiment das, -(e)s, -er puk, regi-
# dostajati; pruziti, (do)dati
menta; (bez pl.) vlast, uprava reichhaltig adj. bogat, sadrzajan,
Region die, -, -en regija, oblast, obilat
podrucje reichlich adj. povelik, obilan, bo-
Register das, -s, - registar, spisak, gat; bogatiji (veci) nego sto je
popis; tonalitet, boja glasa nuzno, veci od; (razg.) prilicno
registrieren registrovati, upisati; Reichstag der, -s, -e rrekadasnja
uzeti na znanje, zapamtiti sku pstina nemackih staleza;
Regier der, -s, - regulator nekadasnja narodna skupstina
reglos = regungslos Reichtum der, -s, ··-er bogatstvo
regnen kisiti, padati (za kisu) Reichweite die, -, -n domet, do-
regular adj. regularan, pravilan, seg, daljina leta; domasaj, po-
uobieajen, redovan Ije delovanja, uticaja
regulieren regulisati, dovesti u reif adj. zreo I ein - er Mensch
red, sredivati; uredivati, po- zreo eovek
desavati 1
Reif der, -(e)s, inje, slana
Reif2 der, -(e)s, -e zlatni ukras iii
Regung die, -, -en kretanje, mica-
veneani prsten; prsten
nje, pokret; oseeaj, cuvstvo,
Reife die, - zrelost
budenje oseeaja
regungslos adj. nepomiean, ne- reifen 1 I es reift pacta inje (slana)
pokretan reifen2 zreti, qozrevati; razvijati se
Reh das, -s, -e srna (telesno i dusevno)
rehabilitieren (sich) rehabilitova- reifen 3 nabijati obruce
ti, povratiti (se), vratiti, pono- Reifen der, -s, - unutrasnja i
vo steci spoljna guma (za automobile,
Reo-bock der, -s, ··-e srndac; bicikle); obruc, karika; prsten
- geifi die, -, -en srna Reigen der, -s, - poskocica, kola
rei ben• (ie, ie} ribati, strugati, Reihe die, -, -n red, niz, vrsta;
grepsti; trljati, sitniti; sitnjenje serija
reich adj. bogat, imuean; rasko- reihen 1 redati, nizati, svrstavati;
san, skupocen; obilan slagati
Reich das, -(e )s, -e carstvo, impe-
reihen2 (region.) nabrajati,
rija; velika (mocna) ddava naborati
reihenfolge
reihenfolge die, - redosled, reda-
nje po (pravilnom, odrede-
nom) redosledu
reihenweise adv. redom, po redu,
j. u redovima
Reiher der, -s, - eaplja
reihum adv, unaokolo, od jednog
do drugog
Reim der, -s, -e rima, srok I dara-
uf kann ich keinen - ftnden
(fig. razg.) tone razumem
reimen praviti rime, kovati stiho-
ve; rimovati se
rein adj. cist, pravi, nepatvoren,
bez primesa; bez grdke; ja-
san; nevin
rein (adv. razg.) = herein
Reinheit die, - cistoca, jasnost,
nepatvorenost; nevinost, ne-
porocnost
reinigen cistiti, pocistiti; oslobodi-
ti koga, opravdati
Reinigung die, -, -n ciscenje; he-
mijska cistionica
Reinkultur die, -, -n (bakteriolo-
gija) izdvajanje samo odrede-
ne vrste bakterija; in - ( razg.)
nepatvoren, cist
Reinlichkeit die, - cistoea
Reis 1 das, -es, -er mladica, granci-
ca; siba
Reis2 der, -es, -e riza, pirinac
Reise die, -, -n put, putovanje
Reise-biiro das, -s, -s putnicka
agencija; -ruhrer der, -s,- tu-
risticki vodic (knjiga)
reisen (pom. s.) putovati
301 reizend
Reisende der, -n, -n putnik; trgo-
vacki putnik, zastupnik
Reiskorn das, -( e)s, ··-er zrno riZe
Reifibrett das, -(e )s, -er daska
(ploea) za crtanje
reiBen • ( riel3, gerissen, pom. h. i
s.) derati, trgati, cupati, kidati,
vuci; (zastar.) (na)crtati
reiBend ppr. i adj. zestok, divlji,
jak, veoma brz
ReiBer der, -s, - roba koja ima do-
bru produ; knjiga (pozoriSni
komad) koji ima uspeha kod
publike; popularan slager, hit
ReiB-feder die, -, -n pero za crta-
nje tusehl; - verscluB der,
- sses, -sse zatvarac (za ode-
cu, tasne ); - zwecke die, -, -n
pribadaea za papir, rajsnegla
reiten· (ritt, geritten, porn. s. i h.)
jahati
Reiter der, -s, - jahac, konjanik;
pomicni (pokretni) deo masi-
ne; stalak, kozlic (za zieane
prepreke iii susenje)
Reiterei die, -, -en konjaniStvo,
konjica
Reiz der, -es. -e podrazaj, nadra-
zaj; draz, ear, milina
reizbar adj. razdrazljiv; nadrazljiv;
osetljiv, plahovit, nagao
reizen draziti, nadraziti; razdrazi-
ti, izazvati
reizend ppr. i adj. drazestan, lju-
bak, mio; (razg. iron.) neprija-
tan; podsticajan, ziv
reizlos
reizlos adj. nezanimljiv; neuku-
san, bljutav
reizvoll adj. privlaean drazestan
Reklamation die, -, -en reklama-
cija, prigovor, zalba
Reklame die, -, -n ( =Werbung
die) reklama
reklamieren prigovoriti, zaliti se
(zbog manjkave robe iii is-
poruke)
Rekonwaleszenz die, - rekonva-
lescencija, oporavljanje
Rekord der, -(e)s, -e i-s rekord
Rekreation die, -,-en (zastar.) re-
kreacija, odmor
Rekrut der, -en, -en regrut
rekrutieren regrutovati, uzimati u
vojsku
Rektion die, -, -en reakcija;
(gram.) upravljanje; slaganje
glagola
Relais das, -s, - (ranije) izmena
postanskih konja, kurirski Ia-
nac (stafeta ); relej, pojaealo,
prikljueak
Relation die, -, -en relacija,
odnos, srazmera
relativ adj. uslovan, relativan
Relativitiit die, - relativitet, uslov-
nost
Relativitatstheorie die, - teorija
relativiteta
Relativ-pronomen das, -s, - mina
relativna (odnosna) zamenica;
- satz der, -es, ··-e relativna
(odnosna) recenica
302 Reportage
relevant adj. relevantan, znaea-
jan, vazan
...Relief das, -s, -e reljef
Religion die, -, -en religija, vera
religios adj. religijski, religiozan,
pobozan
Relique die, -, -n relikvija
Renaissance die, - renesansa,
preporod
Rendezvouz das, -, - randevu, do-
govoreni sastanak; susret ve-
stackih satelita u svemiru
rennen· (rannte, gerannt, pam.
s.) trcati, juriti; srljati; udariti,
oboriti; probosti, proburaziti
Rennen das, -s, - trka, takmicenje
(sportsko takmicenje u trca-
nju, jahanju i voznji)
Renner der, -s, - dobar trkacki
konj
renommiert adj. ugledan, priznat,
cuven, slavan, renomiran
Rente die, -, -n renta
rentieren (sich) donositi dobit; is-
platiti se
Rentner der, -s, - rentijer, pen-
zioner
Reparation die, -, -en reparacija,
ratna odsteta
Reparatur die, -, -en popravka,
oporavak
reparieren popraviti, opraviti
repetieren ponavljati, vezbati
(gradivo)
Report der, -(e)s, -e raport, izve-
staj; bcrzanska odsteta
Reportage die, -, -n reportaza
represantieren
represantieren predstavlja ti, zas-
tupati; predstavljati vrcdnost
Repressalie die, -, -n represalija,
protivmera, odmazda
Reprise die, -, -n repriza, ponov-
no izvodenje
Reptil das, -s, -e reptil, gmizavac,
gmaz
Repuhlik die, -, -en republika
repuhlikanisch adj. republikanski
Reputation die, -, -enrcputacija,
ugled
Requisit das, -( e )s, -en ( obicno
pl.) rekvizit
Reservation die, -, -en rezervacija
Reserve die, -, -n rezerva, zaliha;
(fig.) suzdrzanost
reservieren rezervisati, pridrzati,
ostaviti kao zalihu
reserviert pp. i adj. suzdrzan,
hladan
Residenz die, -, -en rezidencija
resolut adj. rezolutan, odluean,
odresit
Resolution die, -, -en rezolucija,
odluka, zakljucak
Resonanz die, -, -en rezonancija,
odjek; sazvuk; odziv
Respekt der, -(c)s respekt, uvaza-
vanje, (straho)postovanje
respektieren respektovati
Ressort das, -s, -s resor, delokrug
rada, nadleznost
Rest der, -es, -e ostatak
Restaurant das, -s, -s = Gas-
tstatte die
303 Revision
Restauration 1 die, -, -en restaura-
cija, obnova, povratak (obno-
va) starog rezima
Restauration 2 die, -, -en (zastar.)
res to ran
restaurireren restaurisati, obno-
viti l sich - (razg.) oporaviti
se, osveziti se
Resultat das, -(e)s, -e rezultat
Restimee das, -s, -s rezime, size
nekog sadr:laja
Retorte die, -, -n retorta
retten (sich) spasiti (se), izbaviti
(se)
Retter der, -s, - spasilac
Rettich der, -s, -e rotk:va
Rettung die, -, -en spasenje; spas;
pomoc, izbavljenje
Rene die, - kajanje, zaljenje,
utucenost
reuen kajati se, zaliti nesto; (o)-
zalostiti
Revanche die, -, -n revans, osveta,
odmazda; uzvratna borba
(utakmica)
revanschieren (sich) revansirati
se, osvetiti se; oduziti se
Reverez die, -, -en naklon; iskazi-
vanje pocasti (postovanja)
revidieren revidirati, preispitati
Revier das, -s, -e revir, podrucje,
rudarska oblast, Jovno
podrucje
Revision die, -, -en revizija, preis-
pitivanje, pregled
 ~

Revolte 304 Ring Ringel 305 roh

Revolte die, -, -n revolt, pobuna, Richtung die, -, -en smer, pravac, Ringel der, -s, - prstencic, dio tehnicki crtez, nacrt, projekcija
protivljenje kurs; umetnicki pravac, ten- spirale u ravnini
revoltieren buniti se, protiviti se * dencija u politici ringeln uvijati se, uvrtati se (u spi- rissig adj. ispucao, rascepan,
Revolution die, -, -en revolucija riechen· (o, o) mirisati, vonjati, ralu ); kovreati se poderan
revolutionar adj. revolucionaran zaudarati; (o )mirisati, podno- Ringel-reihen der, -s, - (-tanz Ritt der, -(e)s, -e jahanje
Revolutionar der, -s, -e revo- siti (trpeti) der) decja igra ukrug Ritter der, -s, - vitez, riter, pripa-
Iucionar Ried das, -( e )s, -e trska, §a§, ro- Ring-finger die, -s, - prstenjak dnik viteskog recta
Revolver der, -s,- revolver goz; bara (prst); - kamof der, -s, ··-e ritterlich adj. viteski, riterski; ple-
Revue die, -, -n revija; muzicko- Riemenl der, -s,- remen. kais(ic) I rvanje, borba; - kiimpfer der, menit, castan
plesna priredba; easopis; (zas- Treib - pogonski remen -s,- (Ringer der) rvac, borac Ritterstand der, -(e)s, ··-e viteski
tar. smotra) Riemen2 der, -s, (razg.) vesta I stalez, vitestvo
rings (-herum, -urn, -umber) adv.
Rezept das, -(e )s, -e recept sich in die - legen snafuo za- Rittertum das, -s vitestvo
okolo, unaokolo; ukrug, na
rezeption die, -en recepcija; pri- veslati, napregnuti se rittlings adv. sedeci kao jahac
sve strane
manje, preuzimanje Riese der, -, -n div, gorostas, dzin, Rittmeister der, -s, - (ranije) ko-
rhytmisch adj. ritmicki, ritmican grdosija Rinne die, -, -n zljeb, brazda, oluk
njanicki kapetan
Rhytmus der, -, -men ritam rieseln rominjati, tiho zuboriti, si- rinnen· (a, o) curiti, teci, kapati Ritze die, -, -n uska pukotina, na-
richten upraviti, uperiti; namesti- piti, kruniti se prslina; ogrebotina
Rinnsal das, -(e )s, -e potocic,
ti, podesiti, udesiti; uputiti; po- Riesenschlange die, -, -n udav izvorcic, mali vodotok ritzen (sich) zaparati, zagrebati,
ravnati (se); izravnati, pripre- riesig adj. divovski, gorostasan, urezati; ogrebati (se)
miti; suditi, kazniti golem; (fig.) snazan, strasan Rinstein der, -s, -e kameni zljeb
(na plocniku); slivnik (u Rivale der, -n, -n rival, suparnik
Richter der, -s,- sudija Riff das, -(e )s, -e morski greben, Robbe die, -, -n foka, tuljan
podvodna stena kuhinji)
Richt-fest das, -es, -e proslava po- Robe die, -, -n sluzbena odeea
rigoros adj. rigorozan, strog, tvrd, Rippe die, -, -n rebro (sudija, advokata, profesora);
dizanja krova na kuci
neumoljiv Rippenfell das, -s, -e porebrica sveeano odelo
richtig adj. ispravan, taeaD:; pravi- Rille die, -, -n zljeb, brazda, utor
Rips der, -es, -e rips, rebrasta pa- Roboter der, -s, -robot
lan, prikladan, odgovarajuci;
Rind das, -(e )s, -er govedo, mucna tkanina Rock der, -(e)s, ··-e suknja; (regi-
uredan, restit, normalan, pra-
goveee · Risiko das, -s, -s i -ken (Risken) on.) jednodelna haljina; muski
vi; zaista
rizik, opasnot gubitka, stavlja- kaput, koporan; odeea
Richtigkeit die, - tacnost, istini- Rinde die, -, -n kora; opna; ljuska;
tost, valjanost, ispravnost korica nje na kocku rodeln sankati se
richtig Istellen ispraviti, ko- Ridvieh das, -(e )s, govedo, gove- riskant adj. riskantan, smion, roden krciti sumu, vaditi korenje;
rigovati ce; I - vieher (razg. podruglji- opasan, skopean s opasnoscu siriti obradivo tie
Richt-linie die, -, -n ( obicno pl.) vo, pl.) glupan, volina riskieren riskirati, odvaziti se, sta- Rogen der, -s, - ikra, f?lrest, riblja
nacelo, smernica; - preis der, Ring der, -(e)s, -e prsten; karika, viti na kocku jaja
-s, -e sluzbeno utvrdena (ali atka; krug, pojas, bokserski RiB dcr, -sses, -sse cepanje, ki- rob adj. presan, sinw, nekuvan;
neobavezna) cena, cena pre- ring. rvaliste; poslovni (finan- danje, !om; napuklina, pukoti- nepreraden; neotesan, neug!a-
porucena od proizvodaea robe sijski) krug, kartel na, rasccp, rn.skid, poderotinn; den, grub: bezobziran
 Rohbau 306
Rohbau der, -s, -ten grubi grade-
vinski radovi, samo ozidana
gradevina; nemalterisan zid "'
Roheit die, -, -en sirovost; (bez
pl.) grubost, surovost, prosto-
ra, okrutnost
Rohr das, -( e )s, -e cev; trska,
bambus
Rohre die, -, -n cev; rerna, pecni-
ca; elektronska cev
Rohricht das, -( e )s, -e trseak, sas
Rohstoff der, -s, -e sirovina, siro-
va ( neobradena) grada
Rolle die, -, -n valjak, oblica, ku-
gla; kolacic, rola; premet; ko-
lut, (gimnasticki); uloga
rollen kotrljati (se), koturati (se),
. valjati ·(se); -smotati; saviti se,
uviti se
Roller der, -s, -e romobil, trotinet; .
skuter, moped, vespa; veliki
val
Roll-feld das, -(e)s, -er aerodrom-
ska pista; - kommando das, _
s, -s moto-patrola vojne polici-
je; - schuh der, -s, -e koturalj-
ka; -treppe die, -, -n pokre-
tne stepenice
·Roman der, -s, -e roman
Romantik die, - romantika; ume-
tnicki i filozofski pravac
(pokret)
romantisch adj. romanticki; ro-
mantiean
Romer1 der, -s, - velika kristalna
easa za vino, pehar
Rote
Romer2 der, -s, - Rimljanin, gra-
danin starog Rima
Ronde die, -, -n obilazak straze;
nadzornik straze sa pratnjom;
limena okrugla ploca
Rondell das, -s, -e rondela, okru-
gla gredica sa cverem; okrugli
toranj na utvrdenju; kruzna
staza u parku
rontgen snimati (pretrazivati)
rentgenskim zracima
Rontgenstrahlen die, (pl.) ren-
tgenski zraci
rosa adj. ruzi~ast
Rose die, -, -n ruza
rosenrot adj. ruzicast
Rosette die, -, -n rozeta
rosig adj. nezno crven, rumen, ru-
zieast; (fig.) dobar, Iep
Rosine die, -, -n groZdica
Ro:Smarin der, -s, -e ruzmarin
Rofi2 das, - sses, -sse (plemenit)
Rosselsprung der, -s, --e konjirev
s~ok (u sahu ); vrsta _z~gonetke
Rost de~, -(e)s, -e rosttl]; resetka
u pec1
Rost2 der, -(e)s, rda
rosten rdati
rostenl pditi, peci (bez masnore i
vade); peci na rostilju; pditi
(zariti) rude
rot adj. crven
Rot das, -s crvena boja, ruz, cr-
venilo
Rote die, -, -n crvenilo, rume-
n(ilo)
rot en
roten crveniti; rumeniti (se); crve-
neti se; rumeneti, zreti
Rotfnchs der, -s, ··-e rid konj,
ridan
rotieren rotirati, okretati se oko
osovine
Rotkappchen das, -s Crvenkapica
rotlich adj. crvenkast
Rotte die, -, -n vod, ceta; grupa
od dva broda iii aviona; borda,
banda
Rotz der, -es, -e (vulg.) sline, bale;
slinavka, sap (bolest kopitara)
rotzig adj. slinav, balav; (razg.)
drzak, bezobrazan; prljav
Roulette die, -, -en (Roullet das)
rulet, hazardna igra
Route die, :.., -n utvrdeni (planira-
ni) pravac putovanja
. .
Routine die, - rutina, uvezbanost,
iskustvo
routiniert adj. rutiniran, spretan,
uvezban, iskusan
Riibe die, -, -n repa
Rubin der, -s, -e rubin, dragi ka-
men crvene boje
Rubrik die, -, -en rubrika, naslov,
natpis; glava, stubac
ruchbar adj. razglasen, poznat
ruchlos adj. zao, nizak, prost,
opak, bezdusan
Ruchlosigkeit die, -, -en bezdu-
snost, zloba, izopacenost
Ruck der, -s, -e jak trzaj, pokret,
zamah, udarac, drmanje
riickbeziiglich adj. = refleksiv
307 Ruchnahme
Riickblick der, -s, -e pogled una-
trag, osvrt, retrospektiva, pod-
secanje na proslost
riickblickend adj. retrospektivan
rucken (pam. s. i h.) krenuti s
trzajem, iznenada se odbiti;
cimnuti (uzicu); udariti (u ne-
sto); gukati
riicken (sich) (pam. s. i h.)
(po)maknuti se, pomjeriti (se),
kretati (se); gurnuti, poma-
knuti, pokrenuti
Riicken der, -s, - leda; hrbat;· !e-
dna strana
Riicken-deckung die, - osiguranje
od napada s leda, zastitnica;
podrska, bodrenje; - stii-
. rkung die, - podr§ka, bodre-
. nje; zastita ' .
Rii~;k-fall der; -s, --e \rrata&J.je na
prethodno (Iosije) stanje; pciv-
ratak (prividno pteboljene)
bolesti; ponavljanje istog pre-
krsaja; -gang der, -s, --~e opa-
danje, nazadovanje, smanjiva-
nje; - grat das, -s, -e kicma
(fig.), osnova, oslonac; -halt
der, -(e)s, -e oslonac, uporiste;
(zastar.) ogranicenje, susteza-
nje, rezerva; - kehr die, -
(kunft die) povratak
riicklaufig adj. povratan, koji se
vraea na polaziste
riicklings adv. unatrag, natraske;
poleduske; iza leda, izpotaje
Riicknahme die, -, -n uzimanje
natrag, vraeanje
Rucksack
Rucksack der, -s, ··-e naprtnjaca,
ruksak·
Riick-scblag der, -s, ··-e povratni
udarac, odboj,. odskok; nepo-
voljan obrat, iznenadan pad;
vracanje bolesti
riickschrittlicb adj. nazadan, re-
akcionaran
Riick-seite die, -, -n nalicje;
sicbt die, -, -en obzir
riicksicbtslos adj. bezobziran
Riicksicbtslosigkeit die, -, -en be-
zobzirnost
riicksichtvoll adj. obziran, pazljiv
riickstandig adj. preostao, nei-
zmiren, nenaplacen; zaostao
Riickstandigkeit die, -, -en za-
ostalost
Rtick-stofi der, -es, ··-e povratno
.delovanje (odbijene mase) od-
boj, reakcija; -tritt der, -(e)s,
-e .ostavka, demisioniranje
(drzavnog funkcionera); na-
knadno (jednostrano) poniste-
nje ugovora; odustajanje,
odricanje
riickwartig adj. straznji, zadnji;
pozadinski
riickwarts adv. natraske, (u)na-
trag; nazad
ruckweise adv. na mahove, is-
prekidano
rtickwirkend adj. retroaktivan,
sto deluje unatrag
Riick-wirkung die, -, -en povratno
(retroaktivno) delovanje, delo-
308 Rube
vanje una trag; - zieher der, -
s, - (razg.) napustanje previso-
kog cilja, svodenje plana,
* ruinieren razvaliti, razoriti, srusi-
odustajanje, skretanje; udarac
Joptom preko glave; - zug
der, -s, ··-e povlacenje, uzmak,
uzmicanje
riide adj. grub, neugladen; prost
Riide der, -n, -n muzjak (lisac,
vuk, pas), muzjak zivotinja iz
porodice kuna
Rudel das, -s, - copor, krdo; (fig.)
gomila, ceta
Ruder das, -s, -veslo, kormilo
Ruderboot das, -( e)s, -e camac na
vesta
Rud(e)rer der, -s, - veslac
rudern veslati
Ruf der, -s, -e uzvik, povik; glas,
zov; glasanje (zivotinja); poziv,
ape!; (dobar) glas, ugled; po-
ziv, ponuda, angazman, ponu-
da za neku sluzbu; telefonski
broj (poziv); (zastar.) glasina
Riiffel der, -s (razg.) ukor,opo-
mena
Riige die, -, -n ukor, prekor, opo-
mcna, pozivanje na red
Rube die, - cutnja, tisina, mir, po-
koj, pocinak, odmor, san; hla-
dnokrvnost, ravnodusnost, mi-
rovanje I die - vor dem Slllrm
(fig.) zatiSje pred buru; ·laB
ihn jetzt in - !ostavi ga na mi-
ru! ne uznemiravaj ga! sich
ruhelos
zur -- begeben poci na
spavanje
ruhelos adj. nemiran, nespoko-
jan; nestalan
ruben mirovati, odmarati se; po-
civati; stajati na cemu, biti no-
sen cime
Ruhestand der, -(e)s, mirovina,
penzija
ruhig adj. miran, nepokretan, tih,
smiren, uravnotezen
Ruhm der, -(e)s slava
rubmbegierig adj. slavoljubiv
rtihmen slaviti; hvaliti, iznositi I
sich einer Sache - biti pono-
san na nesto, ponositi se
riihmlicb adj. slavan
rubmlos adj. bez slave, neslavan
Ruhmusucbt die,- slavoljubivost
rubmstichtig adj. preterano sla-
voljubiv
riihren (sich) mesati, izmesati,
umesati, umutiti; micati (se),
pomicati (se), kretati (se) dira-
ti; doticati, taknuti; udariti; ko-
snuti ganuti
rtibrend ppr. i adj. dirljiv, ga-
nutljiv
rtihrig adj. preduzimljiv, marljiv,
radin; okretan, hitar
riibrselig adj. ganutljiv, dirljiv;
preterano osecajan; koji izazi-
va jaka oseeanja
Riihrung die, -, -n ganutost, ga-
nuce, raznezenost
Ruin der, -s, propadanje, slom,
propast
309 Rund-funk
Ruine die, -, -n ruina, razvalina,
rusevina
ti, unistiti, upropastiti
riilpsen podrigivati
Rum der, -s, -s rum, pice od se-
cerne trske
Rummel der, -s, (razg.) vreva,
gungula; vasar, zabavni park;
starudije, starez
rumoren galamiti, bueati, tutnjati
rumpeln tandrkati, stropotati, tu-
tnjati, bucati
Rumpf der, -s, ··-e trup
riimpfen naprciti (nos), dici (pre-
zrivo) nos; (fig.) prezrivo o ka-
me govoriti
rund adj. i adv. okrugao; okru-
glast, punaeak; (fig.) pun, pot-
pun, savrsen; okruglo, otprili-
ke; oko(lo)
Rundbrief der = Rundschreiben
das
Runde die, -, -n krug; okolis, oko-
lina; put uokolo; runda (u bo-
rilackim sportovima)
runden zaokruziti, zaobliti I sich
- zaokruziti se, upotpuniti se,
ispuniti se
Rund-funk der, -s radio (radiosta-
nica, radioaparat); - funkpro-
gramm der, -es, -e radiopro-
gram; -runk-sender der, -s, -
radioodasiljac; -gang der, -s,
rundheraus 310 ri.itteln s 311 Sagewerk

··-e obilazenje, polukruzni ho- Rusche die, -, -n nabran obrub

dnik, predvorje
rundheraus adv. otvoreno, bez ,. RuB der, -es, cad, gar
okolisenja
rundherum adv. uokolo, unaoko-
lo, u(o)krug
rundlich adj. okruglast, obao; pu-
naeak, debeljuskast
Rund-schau die, - pregled, smo-
tra; - schreihen das, -s, - cir- riistig adj. krepak, snazan, svez;
kularno pismo
rundum adv. u(na)okolo, naokolo
rundweg adv. otvoreno, bez
okolisanja
runter (razg.) adv. = herunter
Rune die, -, -n runa, starogerman- Riitzeug das, -s, -e orude, alat;
sko pismeno (pismo)
Runzel die, -, -n bora
runzeln naborati, nabrati (celo ),
namrgoditi se
runz(e)lig adj. naboran, zbrckan
Riipel der, -s, - klipan, grubijan,
prostak
rupfen cupati, cerupati, perusati;
trgati, brati; (fig.) opeljcsiti, rutschen
ocerupati
ruppig adj. grub, neotesan, ne- . ruchig adj. klizav, sklizak
pristojan
(na haljinama iii rublju)
Riissel der, -s, - rilo, surla
ruBen caditi, dimiti se; nagaraviti
ru6ig adj. cadav, garav
riisten pripremiti (se); naoruzati
se I ein Haus - postaviti gra-
devinske skele
delatan, delotvoran
Riistigkeit die, - krepkost, cilost
rustikal adj. rustikalan, seoski
Riistung die, -, -en oruzanje, na-
oruz(av)anje; oklop, bojna
oprema
sprema, znanje
Rute die, -, -n siba, prut, mladica,
biealje; rep divljih zivotinja;
stara mera za duzinu; muski
ud
Rutsch der, -(e)s, -e kliziste,
odron; (razg.) izlet, kratko
putovanje
klizati, kliznuti, puzati;
omaknuti se, izgubiti oslonac
riitteln tresti, drmati
s
S, s das, -,- slovo s (es)
Saal der, -(e)s, Sale sala, dvorana
Saat die, -, -en setva; seme, (luko-
vica, gomolj); mladi usev
Saatgut das, -(e)s, seme, semenje
Sabel der, -s, - sablja
Sabotage die, - sabotaza
sabotieren sabotirati
sachiendlich adj. koristan, upo-
trebljiv, svrsishodan
Sache die, -, -n stvar; predmet;
prilika, okolnost, posao, name-
ra, zadatak
sachgemaB adj. odgovarajuci,
primeren; prikladan, shodari
Sachkenntnis die, -, -sse strucno
znanje (iz neke oblasti),
strucnost
sachkundig adj. struean, iskusan
sachlich adj. stvaran, zbiljski;
objektivan; trezven
sachlich adj. (gram.) srednji I das
- e Geschlecht srednji rod
Sachlickeit die, -, -en stvarnost
sacht(e) adj. i adv.lagan, blag, tih,
jedva primetan; oprezan, pola-
gano, oprezno
Sachverhalt der, -(e)s, -e stanje
stvari; stvarno (cinjenicno)
stanje
Sack der, -s, ··-e vreea; dzep; kesa
Sack-gasse die, -, -n slepa (zatvo-
rena) ulica; (fig.) eorsokak
sadistisch adj. sadisticki
saen sejati I was der Mensch stiet,
das wird .er emten sto oovek
seje to ee i poznjeti
Saer der, -s, = Samano der
Saft der, -(e)s, ··-e sok
saftig adj. soean; svez, krepak
Saftigkeit die, - socnost
satflos adj. bez soka, suv, suvopa-
ran; slab
Sage die, -, -n priea, saga, preda-
nje, predaja
Sage die, -, -n testera
sagen reci, kazati; saopstiti
sagen testerisati; (razg.) hrkati
sagenhaft adj. basnoslovan, koji
postoji samo u pricama; neve-
rovatan
Sagewerk das: -(e )s, - pilana,
strugara
Sahne
Sahne die, - vrhnje, skorup,
kajmak
Saison die, -, -en sezona
Saite die, -, -n zica, struna
Saiteninstrument das, -(e)s, -e zi-
~ni instrument
Sakko der, (das), -s, -s sako, krat-
ki kaput
Sakrament das, -(e)s, -e sakra-
ment
sakular adj. sekularan, sto se do-
gada jedanput u veku;
svetovan
Salamander der, -s,- dazdevnjak
Salat der, -(e)s, -e salata (jelo i
biljka)
Salbe die, -, -n mast, pomast;
pomada
Salbei der, -s, (die, -) kadulja,
zalfija
salben mazati; (miro)pomazati,
posvetiti
Salbung die, -, -n mazanje tela
(uljem, mas~u); (miro)poma-
zanje, kultno mazanje tela
salbungsvoll adj. suvise svecan;
naglaseno Ijubazan (dosto-
janstven)
Saldo der, -s, (-den i - di) saldo,
ostatak po obracunu
Salm der, -s, -e = Lachs der
Salon der, -s, -s salon, saba za pri-
manje; izlozba; modna iii fri-
zerska radnja
salonfahig adj. ugladen, finih
manira
312 Samt
salopp adj. neusiljen, prirodan;
nemaran, nehajan
~ Salpeter der, -s salitra
Saito der, -s, -s i - ti salta
Saint der, -(e)s, -e pocasna paljba
salutieren salutirati, pozdraviti
vojnicki
Salve die, -, -n salva, plotun
Saltz das, -es, -e so
salzen soliti, posoliti
Salzrafichen das, -s, - slanik
salzig adj. sian
Salzsaure die, -, -n sana kiselina
Samano der, '-S, ··-er sejac
Samen der, -s, - seme; klica;
sperma
samig adj. sluzav, zidak, gust
Samling der, -s, -e rasad; iz seme-
na iznikla biljka
Sammelbecken das, -s, - posuda
za skupljanje kisnice (i
tecnost); (fig.) okupljanje, sa-
biranje, gomilanje; sastajaliste,
udruzenje
sammeln skupljati, sabirati, kupi-
ti, prikupljati; gomilati, okupi-
ti, ujediniti I sich - sabrati se,
koncentrisati se; skupljati
Sammler der, -s, skupljac
Sammlung die, -, -n zbirka
Samstag der, -s, -e subota
samt prep. (s dat.) sa; zajedno,
skupa, ukljucivo I - und san-
ders svi zajedno, bez izuzetka
Samt der, -(e)s, -e (Sammet der)
samt, somot, barsun
samtig
samtig adj. somotast, barsunast
samtlich adj. sav, celokupan, bez
izuzetka
Sanatorium das, -s, - torien
sanatorijum, leciliste
Sand der, -(e)s, -e pesak
Sandale die, -, -n sandala
sanft adj. tih, blag, pomirljiv, do-
bro~udan; neian, mekan;
ljubak
Sanfte die, -, -n nosiljka
Sanftmut die, - blagost, neznost,
strpljivost
sanftmiitig adj. nezan, blag
Sang der, -(e)s, ··-e pesma, peva-
nje I mit - und Klang s pe-
smom i svirkom; pevaju~i i
sviraju~i
Sanger der, -s, - (Sangerin die, -,
-nen) pevac (pevacica)
sanieren sanirati, izleciti, po-
praviti
Sanierung die, -, -n saniranje,
sanacija
sanitiir adj. sanitarni, zdravstveni,
higijenski
Sanitiits (kraft) wagen der, -s ko-
la hitne pomo~i
Sanktion die, -, -en sankcija, po-
tvrda, odobrenje; (pl.) kazne-
ne mere (za povredu meduna-
rodnog prava)
sanktionieren sankcionisati, po-
trvditi, priznati, ozakoniti
Saphir der, -s, -e safir
Sardine die, -, -n sardina
Sarg der, -s, ··-e mrtvacki kovceg
~13 Satz
sarkastisch adj. sarkasti~n
Satan, der, -s, -e sotona, davo,
vrag
satanisch adj. davolski, sotonski
Satellit der, -en, -en satelit,
pratilac
Satire die, -, -n satira
Satiriker der, -s,- satiri~r
satirisch adj. satiricki
satt adj. sit, zasiren; (fig.) samo-
zadovoljan, pun, - e Farbe
puna (zasirena)
Sattel der, -s, ··-e sedlo; sediste,
sedalo (bicikla, motora); pla-
ninski prevoj
Satteldach das, -, --er krov na dve
vade
sattelfest adj. I - sein biti Msto
u sedlu, biti dobar jahac; (fig.)
siguran u svom poslu; MSt,
spreman, postojan
satteln sedlati I sich - pripremiti
se
Sattelschlepper der, -s, - teski ka-
mion za vucu (sa skrarenim
trapom)
Sattheit die, -, -n sitost, zasirenost
sattigen zasititi; nahraniti; zado-
voljiti I eine LOsung - zasititi
(hemijski) rastvor
Sattler der, -s, - sedlar
sattsam adv. dovoljno, dosta
saturieren _zasititi (hemijski ras-
tvor); zadovoljiti
Satz der, -es, ··-e recenica; stav;
tvrdnja, postavka, teza; slog,
slaganje (u stamparstvu); ta-
Satzung
log, ostatak; utvrdena stopa
( cena ); serija istovrsnih pre-
dmeta; set (u stonom tenisu i
sl.); skate
Satzung die, -, -en pisano pravilo,
propis, naredba, statut
Satzzeichen das, -s, - rereni~ni
znak, interpunkcija
Sau die, -, .. -e svinja, krma~
sauber adj. ~ist, o~iseen, opran;
ur~dan, briZijiv; (fig.) pristao,
fin, bez greske (iron.) krasan,
fin I - e Hiinde haben (fig.)
biti nevin (pas ten); das ist mir
ein - er Freund! to mi je
krasan prijatelj!
sauberlhalten· (ie, a) driati
(nesto) ~isto, uredno odrl.avati
Sauberkeit die, - ~istota,
urednost; pristalost; jasnost
sauberlich adj. ~ist, uredan;
briZljiv
saubern ~istiti, o~istiti
Sauberung die, -en ~iseenje
saudumm adj. (razg.) veoma
glup; (fig.) veoma neprijatan,
mu~n
sauer adj. kiseo, gorak; (fig. razg.)
mu~n, naporan; mrzovoljan;
dotrajao, iscrpljen
sauerlich adj. kiselkast, nakiseo;
neraspolozen, mrzovoljan;
(fig.) usedela~ki
sauern kiseliti, ukiseliti; okiseliti
SauerstofT der, -(e)s, kiseonik
saufen· (soft, gesoffen) lokati; pi-
ti, pijan~iti
314 sausen
Saufer der, -s, - (razg.) pijanac,
pijanica
# saugen• (o, o) u tehni~koj termi-
nologiji, saugte, gesaugt sisati;
crpiti
Sanger der, -s, cucla; sisaljka
Saugetier das, -s, -e sisavac, sisar
Saugling der, -s, -e dojen~e
Sauglingsschwester die, -, -n de-
~ija negovateljica
Saug-napf der, -s, ··-e sisaljka, zi-
votinjski organ za prilju-
bljivanje
Saule die, -, -n stub; potporanj;
kalona
Saum der, -(e)s, -e obrub (na
odelu), porub, opsiv; ivica
saumen1 obrubiti, opsiti; oivi~iti;
obrezati, potkresati
saumen2 oklevati, zatezati
saumig adj. spar, tram, len, neo-
dlu~n, nemaran, neuredan
saumselig adj. nemaran, neure-
dan, spar
Saure die, -, -n kiselina; kiselost
Saus der, (samo u izreci) I in -
und Braus Ieben ziveti bezbri-
zno i raskosno, ziveti bu~no i
raskalasno
sauseln sustatit, sumiti, lahoriti;
(fig.) saputati, pretvorno prija-
teljski saputati
sausen hu~ati, fijukati
schaben
schaben strugati, grepsti, guliti, ri-
bati; iseckati
Schabernack der, -(e)s, -e obesna
sala, podvala, bockanje;
obesenjak
schabig adj. bedan, kukavan,
otrcan, sugav; skrt, sitni~v
Schabigkeit die, - otrcanost, ku-
kavnost, beda, skrtost, si-
tni~vost
Schablone die, -, -en sablon, mo-
del, obrazac, uzorak
Schach das, -s, sah
Schacher der, -s sitni~arsko trgo-
vanje, cincarenje, torbarenje
schachern cenkati se, varati u
trgovini, cincariti
Schachtigur die, -, -en sahovska
figura
schachmatt adj. matiran (pobe-
den u sahu); (fig.) umoran,
iscrpljen
Schachmeister der, -s, - sahovski
majstor, prvak u sahu
Schacht der, -(e)s, ··-e uski visoki
prostor (za tehni~ke uredaje);
okno u rudniku; otvor kanali-
zacije, ulaz u kana!
Schachtel die, -, -n kutija I alte -
(razg.) usedelica, stara ne-
prijatna zena
schachteln umetnuti, uglaviti,
uklopiti
Schachzug der, -(e)s, -e sahovski
potez; (fig.) ve~t potez, spre-
tan postupak
315 Schaffen
schade adj. i adv. vredan zaljenja,
zalostan; steta
Schadel der, -s, - lobanja; (razg.)
glava
schaden (dat.) stetiti, skoditi
Schaden der, -s, ··-e gubitak, steta,
povreda
Schaden-ersatz der, -es odsteta,
nadoknada stete; - freude
die, -, -n zluradost
schadhaft adj. ostecen, manjkav;
trosan, kvaran
schadigen (o)stetiti, naneti stetu
schadlich adj. stetan, skodljiv,
opasan
Schadlickeit die, -, -n stetnost,
skodljivost
Schadling der, -s, -e steto~ina,
nametnik
schadlos adj. bez stete, bez gubit-
ka, neostecen
Schaf der, -(e)s, -e ovca
Schafchen das, -s, - ov~ica; (fig.)
vrsta oblaka
Schatbock der, -s, ··-e ovan
Schafer der, -s, - oy~r
schaffen· (schuf, geschaffen; u
zna~enju »proizvesti«) stvoriti,
stvarati, proizvoditi, ozivotvo-
riti, izgraditi, osnovati; (iz)ra-
diti, na~initi, (na )praviti, pri-
premiti, izvrsiti; naloziti, zapo-
vediti; ovladati; odneti,
pospremiti
Schatfen das, -s stvaranje; rad,
delo, stvaralastvo
Schaffner 316 Schander Schandfleck 317 Schatz

Schaffner der, -s, - kondukter; daj); pritisnuti prekidac; Schandfleck der, -s, -e ruzna scharfsichtig adj. ostrog vida;
(zastar.) upravnik, nadzornik upravljati, baviti se cim, raditi mrlja; neea_stan cin; ljaga; (fig.) (fig.) ostrouman
Schafgarbe die, -, -n hajducica, ,. ~to; (razg.) ukopeati, razumeti,
nitkov, nikogovic, ni~tarija Scharfsinn der, -(e)s ostroum-
hajducka trava shvatiti schandlich adj. sramotan, sra- nost, bistrina
Schaf(s)kase der, -s, - ovcji sir Schalter der, -s, - prekidac; po- man; neeastan, nizak; (razg.) scharfsinnig ajd. ostrouman
Schafott des, -(e)s, -e gubiMte, ~tanski ~alter
gnu san Scharlach der, -s, -e sjajno crvena
strati~te Schalter-beamter der, -n, -n ~al­ Schandlichkeit die, -, -(en) neca- (skerletna) boja; ~arlah
Schaft der, -(e)s, -e drtalje, drzak, terski cinovnik; - halle die, -, - snost, sramota; sramotan cin, Scharlatan der, -s, -e ~arlatan
koplji~te, motka; rucica; deblo, n (stanicna) hala sa ~alterima nepodop~tina Scharm der, -s ~arm, privlacnost,
tela Schalttafel die, -, -n razvodna i Schandtat der, -s, - sramno delo, dopadljivost .
Schakal der, -s, - ~akal kontrolna tabla (sa prekidaci- odvratan cin Scharnier das, -s, -e sarka
schakern ~aliti se (s osobom dru- ma i kontrolnim instru- Schandung die, -, -en skrnavlje- Scharpe die, -, -n e~arpa
gog pola), bockati, udvarati se mentima) nje, oskrvnuce, ob~ea~cenje scharren eeprkati; grepsti,
schal adj. ustajao, neukusan, blju- Schaltung die, -, -en ukljucivanje; Schanze1 die, -, -n ~anac, rov, op- strugati
tav; nezacinjen; (fig.) bez du- menjanje brzina; menjac; ve- kop; skija~ka skakaonica Scharte die, -, -n ogrebotina,
ha,prazan,dosadan zanje el. aparata sa izvorima Schanze2 die,-, -n (zastar. samo u skrbotina (na ostrici, secivu);
Schal der, -s, -e ~al Scham die, - stid, sram; (eufem.) izrazu) I sein Leben in die - uzak gorski prevoj, tesnac; pu-
schlagen staviti zivot na kocku ~karnV;a; (fig.) greska, mana
Schale die, -, -n ljuska; kora, spoljni delovi spolnih organa
~oljica; kopito (papak) divljaci coveka Schar1 die, -, -en gomila, jato, eo- Schatten der, -s, - sena, senka,
schalen guliti, lju~titi par, roj; ceta, odjeljenje, gru- tamno mesto; (fig.) trag, pri-
Schambein das, -s, -e donji pre-
Schalenwild das, -(e)s kopitari, pa vojnika vid; utvara
dnji deo karlicne kosti
papkari Schatten-seite die, -, -n druga
schamen sich stideti se, sramotiti Schar2 die, -n noz na plugu
Schalk der, -(e)s, -e i ··-e (zastar.) strana, nalicje, nedostatak
se
vragolan, ~aljivdzija, spadalo scharen .sich okupljati se, kupiti schattieren ~atirati (o)senciti, ni-
schamhaft adj. stidljiv, sramezljiv
Schall der, -(e)s, (retko)-e iii ··-e Schamhaftigkeit die, -, stidljivost, se, rojiti se jansirati boje
zvuk, odjek, jeka srame:lljivost scharf adj. o~tar, britak, Ijut, je- Schattierung die, -, -en nijansi-
schalldicht adj. nepropusan za Schamlippe die, -, -n (obicno pl.) dak, zestok; prodoran, proni- ranje boje, prelaz; politicka
zvukove stidna usna cljiv; neprijatan, direktan, tvrd opredeljenost ( usmerenost,
schallen zvueati, odzvanjati, ra- schamlos adj. bestidan, besra- Schartblick der, -(e)s, (fig.) pro- nastrojenost)
zlegati se, odjekivati man, drzak, nemoralan nicljivost, o~troumnost
scbattig adj. senovit, zasenjen,
Schall-geschwindigkeit die, Schamlosigkeit die, -, -en besti- Scharfe die, - o~trina, britkost;
pun sene, hladovit
brzina zvuka; - mauer die, - dnost, drskost zestina, jetkost; strogost; ja-
zvucni zid, otpor vazduha pri Schande die, -, -n sramota, bruka snost; o~troumnost Schatulle die, -, -n kutijica (za na-
veliki aviobrzinama; -platte schanden osramotiti, obrukati; scharfen o~triti, brusiti; (fig.) izo- kit, novae)
die, -, -n gramofonska ploea ob~castiti; unakaziti, nagrditi striti, poboljsati, uvezbati Schatz der, -es, ··-e blago, nagomi-
schalten menjati brzine na auto- Schiinder der, -s, - oskrvnitelj; scharfmachen ( razg.) huskati; Iano bogatstvo; (samo pl.) pri-
mobilu; ukljuciti (aparat, ure- sramotitelj scharf machen ostriti rodno hogatstvo; dragocenos-
schatzen 318 Schau-steller Scheck 319 Schelm

ti; (fig.) mnostvo; (ad milja) Schaufenster das, -s,- izlog Scheck der, -s, -s (retko -e) cek scheinen· (ie, ie) sijati, sjati; sve-
dragi, draga Scbaufensterbummel der, -s, - se- (kao sredstvo plaeanja) tliti, blistati; ciniti se, izgledati
schatzen ceniti, procenjivati, pret- ,. tnja radi razgledanja izloga scheckig adj. pegav, §aren scheinheilig adj. neiskren, dvoli-
~osta~Ijati; postovati, uva- Schaukel die, -, -n Jjulja§ka Scheckverkehr der, -s, eekovni ean, licemeran, pretvoran
zavatl platni promet Schein-tod der, -(e)s, prividna
Schatzung die, -, -en procena; schaukeln ljuljati (se), njihati scheel adj. skiljav, razrok; (fig.) smrt; -werfer der, -s,- reflek-
procenjivanje vrednosti; po- Schaukel-pferd das, -(e)s, -e konj zavidan, zloban tor, far
§tovanje za ljuljanje (igracka); - politik
Scheelsucht die, - zavist, zloba ScheiBe die, -, -n izmet
Schatzwert der, -(e)s, -e proce- die, - politika prilagodavanja
njena vrednost trenutnim prilikama; - stuhl scheffeln (zastar.) gomilati, grabi- scheiBen· (schiB, geschissen) vrsiti
der, -s, ··-e stolica za ljuljanje ti; (fig.) dobra roditi nuzdu
Schau die, -, (retko), -en izlozba,
prikazivanje; pogled, nazor, Schaum der, -s, ··-e pena; (fig.) ni- Scheibe die, -, -n okrugla ploea, Scheit das, -s, -e cepanica
ugao posmatranja, videnje; stavnost, privid kolut; tanka odrezan komad,
kriska Scheitel der, -s, razdeljak u kosi;
pregled, sagledavanje; spozna- schaumen peniti se, penu§ati;
glava; najvisa (krajnja) tacka,
ja I Blumen - izlozba cveca; (fig.) biti besan Scheide die, -, -n meda, granica; vrh
zur- stellen (tragen) po- Schaum-gummi der, -s, -s sunder korice (maca, bodeza, noza);
kazivati za punjenje name§taja; vagina Scheitelbein das, -s, -e temena
Schauder der, -s, - jeza, groza, - schlager der, -s, - kuhinjska kost
scheiden* (sich) (ie, ie, porn. h. i
UZas mutilica; (fig.) neko ko mlati s.) r~tati se, razici se, razdvo- scheiteln deliti kosu, cesljati kosu
schauderhaft adj. groZa.n, jezovit, praznu slamu, bvaliBavac, va- jit se, razvesti se; napustiti, oti- na razdeljak
ufasan; ( razg.) stra§an, veoma ralica; - stoff der, -s, -e ve- ci; razdeliti, razloziti, rastvoriti, Scheitelpunkt der, -(e)s, -e najvi-
Jo§, vrlo velik stacka materija (pena) za zvu- izdvojiti; podeliti §3 tacka, vrb(unac); zenit
schaudem groziti se, zgrazati se, cnu i toplotnu izolaciju; -we- Scheide-punkt der, -(e)s, -e tacka scheitern nasukati se, doziveti
ufasavati se, strahovati, gaditi in der, -s, -e penusavo vino razdvajanja, granicna tacka; brodolom; ne uspeti, propasti,
se Schauplatz der, -es, ··-e mesto ra- -wand die, -, ··-e pregradni stradati, izjaloviti se
schaudervoll adj. jeziv, grozan, dnje (dogadanja); popriste zid, pregrada; - weg der, -s, -e
ufasan schaurig adj. jeziv, strasan, raskrsce Schelle1 die, -, -n zvonce; prapo-
schauen gledati, motriti grozan rac; (region.) samar, pljuska;
Scheidung die, -, -en deljenje,
lisice (za ruke)
Schauer der, -s, - kratkotrajan Schau-spiel das, -s, -e drama; pri- odvajanje; razvod, rastava,
sna:lan pljusak, jak grad; gro- zor, scena; -spieler der, -s, - izdvajanje Schelle2 die, -, -n dr:lac za cevi;
za, jeza, drhtanje glumac; - spielerin die, -, - k:vacica, spona, karika
nen glumica Schein der, -(e)s, -e (bez. pl.) sve-
schauerlich adj. stra§an, grozan, tlost, sjaj; bljesak; (spolja8nji) schellen zvoniti, zvoncati, zveckati
schauspielerisch adj. glumacki
jezovit, uZasan; (razg.) Jo§ izgled; privid(nost), varka; po- Schelm der, -(e)s, -e vragolan, sa-
Schau-steller der, -s, -e izlagac
Schaufel die, -, -n Iopata, lopatica (na sajmovima); -stuck das,- tvrda, priznanica, noveanica ljivac, saljivdZija, obesenjak;
schaufeln kopati (grtati, bacati) s, -e izlozeni predmet, ekspo- scheinbar adj. prividan, toboznji; (ranije) izdajica, izgnanik,
lopatom nat naoko bitanga
 schelmisch
schelmisch adj. vragolast, obe~e­
nja~ki, saljiv, prepreden
Schelte die, -, -n prigovor, grdnja
schelten grditi, psovati, koriti, pri-
govarati
Scheltwort das, -(e)s, ··-er pogrda,
psovka, pogrdna re~
Schema das, -s, -s (i -ta iii -men)
shema, obrazac, propis, nor-
ma; okvir, pregled, skica
schematisch adj. sematski, prema
odredenoj semi
Schemel der, -s, - niska stoli~ica
bez naslona
Schenke die, -, -n kr~ma, to~ioni­
ca, gostionica
Schenkel der, -s but(ina), krak
(klesta, sestara)
schenken darovati, pokloniti, po-
klanjati, dati; oprostiti; priSte-
deti; (u)Ievati, to~iti, kr~miti I
jemandem Glauben - verova-
ti kame
Schenkung die,-, -en poklanjanje,
poklon, dar
Schenkwirt der, -(e)s, -e kr~mar,
gostioni~r
Scherbe die, -, -n krhotina (stakla,
keramike); (fig.) jadni (kukav-
ni) ostaci
Schere die, -, -n makaze
scheren· 1 (o, o) odrezati, odseCi;
strici, sisati; podseci; pot-
kresati
320 Scheusal
scheren2 (sich) brinuti se; ticati
(se), smetati; (razg.) gubiti se,
~ nositi se
Schererei die, -, -n (obi~no pl.)
(razg.) teskofu, neprijatnost,
neugodnost, nepotrebna
muka
Scherz das, -es, -e sala, bockanje,
saljiva upadica
Scherzartikel der, -s, - (obi~no
pl.) komedijaski rekviziti (mas-
ke, nosevi)
scherzen saliti se, terati salu
scherzhaft adj. saljiv, veseo, po-
drugljiv
scheu adj. strasljiv, plasljiv; boja-
zljiv; preplasen, poplasen
Scheu die, - strah, bojazan, tesko-
ba; strahopostovanje
Scheuche die, -, -n strasilo za pti-
ce, plasilo
scheuchen (o)terati, poplasiti
scheuen (sich) plasiti se, bojati se;
prezati
Scheuerbiirste die, -, -n gruba
~etka za ribanje
scheuern ribati, ~istiti; strugati,
guliti; grepsti, zuljati, ~esati
Scheune die, -, -n ambar, senik,
stagalj
Scheusal das, -(e)s, -e cudovgte,
nakaza, strasilo, odvtatno
(gnusno) stvorenje
scheuBiich
scheu6lich adj. odvratan, gnusan,
gadan; neugodan; izoparen;
(razg.) neprijatan, mu~n
Scheu6blichkeit die,-, -(en) gnu-
snost, odvratnost; gadost
Schi der, -s, -er skija
Scl}icht die, -, -en sloj; naslaga,
nanos; geol~ki sloj; drustveni
sloj; dnevni posao, smena
Schichtarbeiter der, -s, - radnik u
smeni
schichten sloZiti, slagati, redati;
(geol.) stvoriti (obrazovati)
sloj
Schichtwechsel der, -s, - izmena
smena u radnim pogonima
schick adj. prikladno odeven,
odeven po modi, elegantan, s
ukusom; (razg.) fin, prijatan
Schick der, -s elegancija, istan~n
ukus
schicken poslati; sich schicken
dolikovati, prilagoditi se, na-
• u~iti; (region.) po~uriti
schicklich adj. doli~n, kao sto
dolikuje, zgodan, prikladan
Scbicklickeit die, - prikladnost;
pristojnost
Schicksal das, -s, -e sudbina, kob
scbicksalhaft adj. sudbon~n
Schickung die, -, -en (poet.) sud-
bina, udes
scbieben• (o, o) gumuti, poma~i /;
Fahrrad - gurati bicikl; etwas
auf jemandem - svaliti (pre-
baciti) n~to na nekoga
321 schier
Schieber der, -s, -e zapor, zasun;
razvodni ventil; bolesni~ po-
suda za nuzdu; (fig.) speku-
lant, malverzant, crnoberzija-
nac, krijum~r
Schiebung die, -, -en neopravda-
no favorizovanje u sluzbi; ne-
po8tena igra malverzantsko
poslovanje, mektarenje
schiedlich adj. miroljubiv, po-
mirljiv
Schieds-gericht das, -(e)s, -e mi-
rovni (arbitrami sud); - ri-
chter der, -s, • sudija (mirov-
nog suda); -spruch der, -s, --
e presuda mirovnog suda,
arbitrafa
schief adj. kos, kriv, strm, nagnut;
pogrclan, neta~n
Schiefe die, -, -n (razg.) = Schie-
fheit die
Schiefer der, -s, - skriljevac, skri-
ljac; plata od skriljca (za po-
krivanje krovova)
schiefl gehen• (ging schief, schie-
fgegangen, porn. s.) (fig.) ne
uspevati, ne polaziti za rukom,
ia naopako
Schiefheit die, • kosina, nagnu-
tost; nagib
schielen skiljiti
Schienbein das, -s, -e cevanica,
(prednja potkolenima kost)
Schiene die, -, -n sina, tramica
schier1 adj. tist, bez primesa (do-
dataka)
schier 322 schimpflich Schimpf-name 323 Schaffueit

schier2 adv. (region.) skoro, goto- Schild1 der, -(e)s, -e §tit; §titnik na Schimpf-name der, -ns, -n po- schizophren adj. ~izofren, ~izo­
vo, zamalo kapi grdno ime, ruzan nadimak; freni~n
schiefien· (schoB, geschossen) us- .. Schild2 das, -(e)s, ~-er natpis, ta- -wort das, -(e)s, ...er pogrdna Schizophrenie die, -, -n §izo-
treliti, pogoditi (oboriti) met- blica sa natpisom, firma (uvredljiva) re~, psovka frenija
kom; okinuti, opaliti; pucati, Schild-biirger der, -s, (fig.) zve- Schindel die, -, -n tanka da§~ica Schlacht die, -, -n bitka, boj; ma-
streljati; upraviti, uputiti, ga- kan, glupan (Silttanin); za pokrivanje krovova, Aindra sovna tu~; borba, na-
ttati; naglo izbiti (narasti); po- -drUse die, -, -n §titnja~, ~ti- schinden· (u, u) zlostavljati, mrc- dmetanje
juriti tna zlezda variti; mu~iti (se), zlopatiti Schlachtbank die, -, --e mesarski
Schiefierei die,-, -en pucnjava schildem zivo (slikovito) opisati, (se); derati (guliti) kozu; panj
Schiefi-platz der, -es, --e streli§te, (o)slikati, prikazati, ocrtati (razg.) izvu~ (iskoristiti) neAto schlachten klati, zaklati
streljana; - pulver das, -s, - Schilderung die, -, -en slikovit pri- besplatno Schlachtbummler der, -s, - (zas-
barut, prah; - scheibe die, -, - kaz, opis Schinder der, -s, - strvoder, zivo- tarj.) posmatra~ vojilih opera-
n meta, ni§an; -stand d_er, - Schild-knappe die, -n, -n ~titono- der; (fig.) gulikoza I Leute cija (borbi); (fig. razg.) navija~
(e)s, ~-e streljana ~; -krote die,-, -n komja~; - gulikofa, izrabljiva~ koji putuje sa sportskom
Schiffdas, -(e)s, -e Iada, brad -triiger der,- Atiton~ Schind-luder das, -s, - (-aas das) ekipom ·
Schiffahrt die, - vofuja brodom, Schilf das, -(e)s, -e, ~' Aevar; iscrpljena, polukrepana Zivoti- Schlachter der, -s, (region.) =
plovidba (razg.) trska nja I mit jemandem - treiben Fleischer der
schitThar adj. plovan (za brodove) Schilf-matte die,-, -n (-decke die) bezdu§no postupati s kim; Schlachter der, -s, = ·Fleischer
Schiftbau der, -s, -ten bra- asura, rogozina - mahre die, -, -n kljuse, os- der; (fig.) krvnik, kolja~, ma-
dogradnja· Schilift der, -(e)s, -e ski-lift, Zi~ra tareli konj sovni ubica
SchitThruch der, -s, ··-e brodolom za skijaAe Schinken der, -s,- §unka; but Schlacke die, -, -n tvrdi ostaci pe-
I - erleiden doZiveti brodolom schillem prelevati se (u svim Schippe die,-, -n Iopata; (razg.) pela; Aljaka, zgura, drozga; po-
Schiffchen das, -s, - brodi~ (igraf- bojama) rozni delovi lave; ne~ist(o~ );
Schirm der, -(e)s, -e kiAobran; Ati-
ka), lattica od papira; runak Schimmel der, -s, - plesan, bud; tnik, zaklon, zaslon I Regen - ostaci materijala u organima
(Aivare ma!ine, tkafkog raz- belac (konj) ki§obran; Sonnen - sunco- za varenje
boja) schimmelig adj. plesniv, buttav, schlackern tresti se, drhtati, kle-
bran; Bild - projekciono pla-
schiffen (pam. s.) (zastar.) ploviti, truo cati, klimati (se), teturati;
tno, ekran; Rontgen - ren-
broditi, voziti se ladom; (wig.) schimmeln plesniviti (se), buttati mahati
tgenski ekran
mokriti I es schifft (wig.) ki§i, Schimmer der, -s svetlucanje, tra- Schlafder, -(e)s, san, spavanje
pada kiAa fak svetla, zrafak, iskrica; (re- Schisma das, -s, - men Aizma,
Schiffs-besatzung die, -, -n posa- gion.) sumrak, pojam verski raskol ( rascep) Schlafe die, -, -n slepoo~nica
da broda, brodska posada; schimmem svetlucati, bljeskati Schismatiker der, -s, - §izmatik, schlafen• (ie, a) spavati
- schraube die, -, -n vijak (eli- Schimpf der, -(e )s, -e pogrda, uv- raskolnik schlafem biti pospan
sa) broda reda, poniZenje schismatisch adj. Aizmati~ki, ras- schlaff (schlapp) adj. mlitav, mlo-
Schikane die,-, -n zloba, Aikanira- schimpfen grditi, ruZiti; psovati kolni~ki hav, opu§ten; slab; posustao
nje, malretiranje; oAtra krivina schimpflich adj. pogrdan; sramo- Schisport der, -s skija§ki (smufar- Schlaftheit die, -, -en mlitavost,
u brzinskim trkama tan, sraman, nefastan
ski) sport mlohavost, labavost, slabost
 Schhlafittchen
Schlafittchen das, -s (obi~no u
izrazu) I jemandem bei- (ne-
hmen, packen) uhvatiti (§repa-
ti) nekoga, prekoreti (opomi-
njati) koga, o~itati kome
bukvicu ·
Schlatkammer die,-, -n mala spa-
vata soba
chi t105 d" be b schlagen• (u, a) udarati, biti, tuci
s a a~- zsna, esan, ne-
prospavan
. . •· • • . . . •
Schlaf-los•gkeit
. die, - besamca,
nesanica; -mittel das, -s, -
sredstvo za spavanje
schlafrig adj. pospan, sanjiv,
umoran, dremovan; (fig.)
trom, spar, mlitav
Schlafrigkeit die, - pospanost, sa-
njivost
Schlaf-rock der, -s, "-e ( = Mor-
genrock) kutna (jutamja) ha-
ljina; -sack der, -s, --e vreta
za spavanje
schlaftrunken adj. buntovan, sa-
njiv
Schlaf-wagen der, -s, - spavata
kola, vagon za spavanje;
-wandler der, -s, {=-
Mondsiichtiger der) mese~r;
- zimmer das, -s, - spavata
soba, spavaonica
Schlag der, -s, "-e udarac; udar;
kucanje; leap; se~; zasad u
polju; ~istina; (fig.) vrsta, kov,
soj; pti~je pevanje; vrata {kola,
kocije); (pl.) batine
324 Schlange
Schlag-ader die, -, -n Zila kucavi-
ca, arterija; -an fall der, -s, ··-
e mozdana kap
# schlagartig adj. brz, iznenadan,
munjevit
schlagbar adj. pogodan (dospeo)
za se~u (drvo)
Schlagbaum der, -s, --e rampa
(se); boriti se; kucati, lupati,
.IZb""IJati;. (sa) grad"Iti,. (pro)"JZVes-
ti, iskovati·., poseci·, oboriti
Schlager der, -s,- §lager, popular-
na zabavna pesma, hit; trafena
reba; uspe§an pozori§ni
komad
Schlager der, -s, - reket, palica;
sablja; mutilica; ko~j koji se ri-
ta; (razg.) kavgadZiJa
Schlagerei die, -, -en tu~njava
schlagfertig adj. spreman na od-
govor, brz na odgovoru,
duhovit
Schlag-fertigkeit die, -, -n sprem-
nost (na brz i duhovit) odgo-
vor; -kraft die, -, --e snaga
udarca; udama (borbena)
moe; probojnost; (fig.) uve-
rljivost
schlagkriiftig adj. udaran, probe-
jan; uverljiv, ubedljiv
Schlamm der, -s, -e glib, blato,
mulj
schlammig adj. blatnjav, kaljav
schlampig adj. (razg.) neuredan,
aljkav, nemaran
Schlange die,-, -n zmija
SchiHngen-gift
Schlangen-gift das, -(e )s, -e zmij-
ski otrov; -unie die, -, -n viju-
gava linija (crta)
schlank adj. tanak, vitak
Schlankheit adj. - vitkost
schlapp adj. = schlaff
Schlappe die, -, -n (razg.) neus-
peh, poraz, §teta
schlappen (razg.) mlohavo visiti,
tromo se kretati, hodati te§kim
koracima; klapati, laptati
schlau adj. lukav, domOOjat, pre-
vejan, prepreden
Schlauch der, -s, --e gumena cev
(creve), §lauf; unutra§nja gu-
ma
Schlauchboot das, -es, -e gumeni
~mac
Schlauheit die, -, -en lukavost,
prepredenost
schlecht adj. lo§, rdav; povkaren;
§tetan; ru~n
schlechterdings adv. upravo, ba§,
potpuno; sasvim
schlechthin adv. upravo, sasvim,
potpuno, naprosto, zapravo;
tipimo, apsolutno
Schlechtigkeit die, -, -en nevalja-
lost, rdavost; zlota
schlecht Imachen klevetat~ ogo-
varati
schlechtweg adv. jednostavno, na-
prosto, ba§
schlecken lizati; oblizivati se;
probati
Schlegel der, -s, (rudarski) malj
325 schlendern
schleichen • (i, i, porn. s.) ~uljati
se, prikrasti se, kradom se
primicati
Schleicher der, -s, - §unjalo, las-
kavac, podmukao rovek i
ulizica ·
Schleier der, -s, - koprena, veo;
(fig.)
schleierhaft adj. (razg.) nejasan,
neshvatljiv; zagonetan, ta-
janstven
Schleife die, -, -n petlja, uzica (ve-
zana u obliku osmice), vrpca
(traka); krivina, zavoj
schleifen (schliff, geschliffen). bru-
siti, gla~ti, o§trit~ wei (po
zemlji); sru§iti, razoriti, svirati
»glisando«
Schleifer der, -s,- o§tra~, brusa~
Schleiferei die, -, -n bru§enje,
o§trenje; brusionica
Schleim der, -s, -e sluz, slina; zit-
ka ka§a
Schleimhaut die, -, "-e sluznica,
sluzoko~
schleimig adj. sluzav, slinav; (fig.)
ljigav, ponizan, puzav,
sladunjav
schlei8en• (schliB, geschlissen;
schleiBte, gescbleiBt) cepati
(se), Iju§titi (se); lake (brzo) se
derati
schlemmen obilno i dobro jesti i
pili
schlendem lutati, tumarati bez
cilja
Schlendrian
Schlendrian der, -s, nemar, aljka-
vast, java~Iuk
Schleppe die, -, -n dugi skut, ~lep
schleppen vu6i (s naporom teret),
tegliti, duze vreme nositi sa so-
bom; povla~iti; (fig.) odvu6i
(nekoga silom); vu6i se
Schlepper der, -s, - teglja~ (brad,
auto)
Schlender die,-, -n pra6ka; centri-
fuga, vrcaljka
schleudern baciti, hitnuti, zavitla-
ti; vrcati (med); klizati u stra-
nu (auto)
schleunigst adv. ~to pre, neodlo-
zno, zurno, brzo
Schleuse die, -, -n ustava, prevo-
znica (za brodove), brana; gat;
uredaj za odvodenje vade
schleusen provesti brad preko us-
tave; (fig.) odvesti (provesti)
Q.ekoga potajno
schlicht adj. jednostavan, skro-
man, neizv~ta~en; gladak,
ravan
schlichten gla~ti, ravnati, gladiti,
doterivati; mazati (tlta~kim le-
pkom; izmiriti (poravnati)
spar
Schlichtheit die, - jednostavnost,
. skromnost,prostodu~nost
Schlichtung die, -, -n poravnanje,
izmirenje (spora); doterivanje
schlie6en" (schloB, geschlossen)
zatvoriti, zaklju~ti, zaklopiti;
326 Schlittschuh
sklopiti; svr~iti, zavditi;
zaklju~iti
# schlie8lich adv. kona~no, najzad,
naposletku, napokon
Scblie8ung die, - zatvaranje; za-
klju~ivanje
SchlitTder, -(e)s, -e (bez. pl.) bru-
~enje, gladenje, gla~nje;
izbru~enost, na~in, bru~enja;
(fig.) dobra pona~anje, ugla-
denost; dril
schlimm adj. lo~, ~tetan, nepovo-
ljan; neprijatan; zao, rdav
schlimmstenfalls adv. u najgo-
rem slu~ju
Schlinge die, -, -n om~, petlja;
zamka, klopka, stupica
Schlingel der, -s, - bezobraznik,
nevaljalac, drzak (neodgojen)
deran
schlingen· (a, u, porn. h. is.) oviti
(se), obaviti (se); obuhvatiti;
vijugati (se); uplesti, ispreples-
ti; gutati, zderati, pohlepno
jesti
Schlingpflanze die, -, -n puzavica
Schlips der, -es, -e kravata, ma-
~na (sa zavezanim ~orom)
Schlitten der, -s, - saon(ic)e,
sanke; saonik, pokretni ravni
dio m~ine
schlittem (porn. h. i s.) klizati
(se)
Schlittschuh der, -s, -e klizaljka
Schlitz 327
Schlitz-der, -es, -e mali otvor, pu-
kotina; prorez, razrez (na
ode(;i)
Schlitzohr das, -s, -en prepreden
momak, varalica
Schlo6 das, - sses, - sser brava;
zatvara~ (na pu~ci); dvorac,
zamak
Schlosser der, -s,- bravar
Schlosserei die, -, -en bravarska
radionica
Schlot der, -(e)s, -e dimnjak
schlott(e)rig adj. klimav; drhtav,
mlitav; neuredan, aljkav, ne-
maran, prclirok, landarav (za
ode6u)
schlottern drhtati, tresti se; landa-
rati (za ode6u)
Schlucht die, -, -en klisura, zdre-
lo, uska dolina, klanac
schluchzen jecati
Schluchzer der, -s, -e i ··-e gutljaj
Schluck der, -s, -e i ··-e gutljaj
Schluckauf der, -s ~tucavica
schlucken gutati, progutati
Schluckimpfung die, -, -en oralna
vakcinacija
schluckweise adv. gutljaj po gut-
ljaj
schludem povr~no (aljkavo)
raditi
schludrig (schluderig) adj. nema-
ran, aljkav
Scblummer der, -s dremef, kra-
tak (lagan) san
schlummern dremati, spavati Ia-
ganim snom
Schltissel
Schlund der, -( e)s, ··-e zdrelo,
grlo; duboki ponor, grotlo
Schlupf der, -(e)s, -e i ...e (regi-
on.) otvor (kroz koji se maze
provua); (tehn.) gubitak brzi-
ne prenosa u odnosu na po-
gonsku brzinu; diferencija
broja okretanja rotora
schliipfen (pam. s.) (is)kliznuti;
provu6i se; (u)~uljati se;
(razg.) brzo navua (sw6i); is-
puzati, izmileti; ~mugnuti
Schlupftoch das, -s, --e sklon~te,
pribeZi~te
schliiprig adj. klizav, sklizak; lji-
gav, dvosmislen, nepristojan
Schlupfrigkeit die, -, -en kliza-
vost, skliskost; dvosmislenost,
nepristojnost
Schlupfwinkel der, -s, - skloni~te,
skroWte, zakutak
schlurfen (region.) hodati vuku6i
noge, tapkati (papu~a)
schliirfen srkati
Schlu6 der, - sses, .. -sse svr~e­
tak, zavr~etak, konac, kraj; za-
klju~ak; zaklju~no slovo (rezi-
me); zatvaranje, nasedanje
(prozora, vrata); minimalni
iznos vrednosnih papira (robe)
u berzanskim poslovima
Schlu6bemerkung die, -, -en za-
klju~na (zavdna) napomena
(primedba)
Schlussel der, -s, - klju~ I der -
zum Erfolg kljuc! uspeha; Ba8
- bas kljuc!
ScblUssel·bein 328 Scbmarren schmatzen 329 schminken

Schliissel-bein das, ·S, .e klju~na schmahen ruiiti, grditi, psovati; schmatzen mljackati, cmoktati; Schmerz der, .es, .en bol; (fig.)
kost, kljuroja~; - bund das sramotiti, ogovarati, omalova- glasno ljubiti tuga,jad
(der), ·(e)s, .e svezanj klju~e- .. Zavati, prezirati Schmaus der, -es, .. _e gozba, schmerzen boleti, zadavati bol
va; -loch das, ·S, ··.er klju~· schmahlich adj. sramotan, sra- ~~oooje schmerzlos adj. bezbolan
onica; - stellung die, ·, -en man, bedan schmausen jesti s uzitkom, ~stiti Schmetterlig der, -s, .e leptir
kljuroa pozicija, vafno mesto Schmahschrift die, .e, .en po. se schmettem tresnuti, snafuo uda-
(polofaj) grdan napis (~lanak), pask.vila schmecken imati (izazivati) neki riti; tr~tati, oriti se
Schlu8folgernng die, ., .en za. Schmahung die, ·, ·en sramOCe- ukus; (dat.) prijati; probati Schmied der, -(e)s, .e kovac
kljufak, kookluzija nje; pogrda, psovka (ukus rega; (na)mirisati Schmiede die, -, -n kovaroica
schliissig adj. dosledan, uverljiv, schmal adj. uzak, tanak; tesan, Schmeichelei die, -, -en laskanje, schmieden kovati I PllJne - kava·
odlui!an, rekn slab, nezoatan ulagivanje, pretvaraoje ti planove
Schliissigkeit die, -, .en dosle- schmalem smanjiti, umanjiti, su- schmeichelhaft adj. laskav, prija- schmiegen (sich) priljubiti (se),
dnost, uverljivost; re~enost, ziti; zakinuti, (o)krnjiti tan, pobvalan pripiti (se), priviti (se), pribiti
odluroost Schmalerung die, -, .en smaojiva- schmeicheln laskati, ulagivati se, (se), nasloniti (se), spustiti (se)
SchluBiicht das, -es, .er zadnje nje, sufavanje, zakidanje dodvoravati se shmiegsam adj. gibak, vitak; pri-
(crveno) svetlo na vozilima; Schmal-film der, -(e)s, .e uski Schmeichler der, -s, - Iaskavac, lagodljiv
- priifung die, -, .en zavr~ni film (ispod 16 mm) ulizica Schmiegsamkeit die, - gipkost;
ispit; - strich der, ·S, .e zav- Schmalspurbahn die, -, ·en usko- schmeichlerish adj. ulizi~ki, ulagi- prilagodljivost, snalatljivost
rietak spisa, (fig.) zavr~ni po- tra~na zeljeznica va~, dodvori~ki Schmierel die, -, .en mast za po-
tez, zavr~etak nekog posla; SchmaJzl das, .es, -e topljena Zi- schmei8en• (schimB, gescbmis- dmazivanje, mazivo, kolomast
-verkaufder, ·S, ...e sezooska votinjska mast sen), (razg.) baciti, tresnuti, hi· Schmiere2 die, - samo u izreci I
rasprodaja Schmalz2 der, -es (fig. razg.) sla· tnuti; usp~no provesti, stehen fuvati stratu, paziti da
Schmach die, • sramota, po- dunjavost, prenagla~en(a) ose- svladati neko ne naide
oiZenje taj(nost); sentimentalna tvo- Schmelz der, -es, -e gled; emajl;
schmieren (pod)mazati, namaza-
schmachten patiti, skapa(va)ti revina glazura; preliv (sjaj) boje; me. ti, premazati; drljati, packati,
Iodi~nost glasa
(od gladi, ze~i) schmalzig adj. mastan; (fig.) sla- mackati; (razg.) podmititi, pot-
schmachtig adj. ~v, slabunjav, durijav, sentimentalan schmelzbar adj. topljiv, koji se platiti
slab$an, taoak schmarotzen Ziveti na tudi ra~uo, moze taliti Schmiererei die, ·, .en mazanje,
Schmichtigkeit die, - slabuoja- parazitirati Schmelzbarkeit die, - topljivost, drljanje, ~ranje
vost, ~vost Schmarotzer der -s nametoik, taljivost schmierig adj. mastan, zamazan,
' ' prljav, ljepljiv; (fig.) gmizav,
schmachvoll adj. sraman, sramo- parazit Schmelze die, -, ·D topljenje; talje-
tan, n~tan Schmarren der, -s, (Schmarrn nje, topionica ljigav
schmackhaft adj. ukusan, te~n I der, -, -) vrsta slatkog jela (od schmelzen• (o, o, pom. h. is.) to- Schminke die, -, ·n §minka, ko-
jemondem etwas - machen jaja bra~na i mleka); (fig. pili (se), taliti, kraviti se zmetifko sredstvo
(razg.) prikazati nekome ne~to razg.) lagan (veseo) i pomalo (sneg); (fig.) ome~ti; (fig.) schminken (sich) (na)~minkati
u dobrom svetlu ki~st pozori§ni komad ili film i~reznuti (se)
Schmirgel 330 Schnee-kanone
Schmirgel der, -s, - mineral (ko- schnalzen pucketati (prstima, hi-
rund) ad koga se pravi ~mirgl rem); coktati, mljackati (je-
schmirgeln brusiti, glacati; * zikom)
~mirglati
schappen uhvatiti, ~~epati, ~kljo­
cnuti (zubima); zatvoriti se,
Schmirgelpapier das, -s, -e ~mirgl
papir, papir za glacanje zaklopiti se; sunuti, odapeti
(uvis), olabaviti se (opruga) I
schmollen duriti se, prkositi, ljuti-
ti se, mrgoditi se nach der Luft - hvatati zrak,
dahtati
schmoren polagano peei (u po-
klopljenoj posudi), kr~kati; Schnaps der, -s, ··-e rakija; (zas-
tar.) gutljaj
(razg.) biti u neizvesnosti, le-
fati nere~en (zahtev) schnarchen hrkati
schmuck adj. lep, pristao, ne- schnattem gakati; brboriti, eere-
govan tati, trljati
schnauben dahtati, puhati; use-
Schmuck der, -(e)s, -e ukras,
nakit knuti se
schmiicken ukrasiti, ulep~ati, de- schnaufen te~ko disati, dahtati
korisati; kititi Schnauze die, -, -n nju~ka, gubica
schmucklos adj. bez ukrasa (naki- I halt die - !(razg.) za~epi
ta ); jednostavan gubicu!
Schmuggel der, -s, - krijumca- Schnecke die, -, -n puz; spiralno
renje oblikovan predmet; spirala;
deo untr~njeg uha
schmuggeln krijumcariti
Schmuggler der, -s, - krijumcar Schnee der, -s sneg
schmunzeln smejati se (kradom,
Schneebesen der, -s,- mutilica za
~lag (sneg)
pritajeno), smejuckati se schneefrei adj. bez snega
Schmutz der, -es prljawtina, ne- Schnee-gestober das, -s, - meea-
rutoea, smere va; - glockhen das, -s visibaba
schmutzig adj. prljav, zamazan schneeig adj. snefan (pokriven
Schnabel der, -s, --kljun snegom), koji miri~e na sneg,
snezno beo
schnabelartig adj. kljunast
Schnee-kanone die, -n, -n sne:Zni
Schalle die, -, -n kopca, ~nala
top (naprava za pravljenje ve-
schallen1 kopcati, prikopcati, za- ~ta~kog snega; -mann der, -s,
kva~iti ··-er sn~ko; -flog der, -s, --e
2
schallen (region.) = schnalzen (raumer der) snezni plug,
Schneid
sturm der, -s, ··-e (treiben das)
snezna oluja, vejavica, meeava
Schneid der -(e)s, (region.) srca-
nost, odva:Znost, smionost
.f.
~ : Schneidbrenner der, -s, - plame-
nik autogenog aparata
Schneide die, -, -n o~trica
schneiden• ( schnitt, geschnitten)
,I
rezati, seei
~I schneidend ppr. i adj. rezak, o~tar
Schneider der, -s, - (Schneiderin
fl
.,I die,-, -nen) kroja~ (kroja~ica)
Schneiderei die, -, -n krojenje; ~i­
venje; kroja~nica, kroja~ka ra-
dionica
schneidem krojiti, ~iti
Schneidezahn der, -s, ··-e sekutie
schneidig adj. (fig.) odvazan,
odlucan, britak, oran
schneien sneziti, padati (sneg)
Schneise die, -, -n prosek (u ~u­
mi), krrevina; klopka za ptice
I Schnitzei2 das (der), -s, - (razg.)
schnell adj. brz, hitar; zuran;
okretan
I schnitzeln rezuckati, seckati
Schnellbahn die, -, -en (krat. S-
Bahn) brza lokalna zeleznica
Schnelle die, -, -n brzina; brzica,
brzak
I schnellen (porn. b. i s.) odapeti,
odsko~iti, hitnuti
Schnellfeuerpistole die, -, -n au-
tomatski p~tolj
schnellftillig adj. brzonog,
hitronog
Schnelligkeit die, -, -n brzina
331 schnOrkeln
Schnell-imbi8 der, - sses, -sse
mala zakuska, bife, snek-bar
Schnepfe die, -, -n ~ljuka
schneuzen (sich) useknuti se,
(o)~istiti nos
schnipisch adj. zajedljiv, drzak,
nametljiv
Schnitt der, -(e)s, -e rezanje, rez,
zasek, urez, zarez; ( odrezani)
komad, refanj, parre; kroj, pa-
pirni uzorak za krojenje; obra-
da filma izrezivanjem; (geom.)
presek; mala mdopola napu-
njena ca~a (piva; vina); (razg.)
prosek
Schnitte die, -, -n kr~ka
schnittig adj. rasan, elegantan,
izrazitih crta
Schnitzel1 das, -s, - odrezak,
~nicla
komadie
schnitzen rezati (u drvetu), delja-
ti, rezbariti
Schnitzer der, -s, -rezbar; (razg.)
(po)gr~ka
Schnitzerei die, -, -en rezbarija;
rezbarstvo
Schnorkel der, -s,- vijugav ukras,
~ra; cifrast rukopis
schnorkelig adj. kitnjast, nacifran
schnorkeln ukrasiti vijugavim ~a­
rama, cifrati
schnOffeln
schniiffeln nju~iti, nju~kati; traga-
ti za svacim, uhoditi, zabadati
svagde nos; ~mrkati, udisati
(opojna sredstva) .
Schniiftler der, -s, - nJu~kalo
schnupfen ~mr ka t1,. u.,mrx kiva11.
(burmut); (region.) jecati
Schnupfen der, -s, - kijavica
Schnupftabak_ der, ~s, -e burmut
scbnuppern nJU~kati
Schnur die,-, --e (retko -en) uzi-
ca, vrpca, kana~ . se, ne (pre)naprezati se
schniiren (u~ezat1, svezat1; (zas-
tar.) stezatt se . .
schnurgerade adJ. 1 adv. prav
(kao. po~ konac); pravo, bez
okolt~enJa, ~d~ah . .
schnurren ZVT)att, zvreatt; prestt
(za macku)
Schniirsenkel der, -s, - uzica za
cipele, pertla
schnurstracks adv. smesta
odmah ravno bez okoli§anja '
' . '
Schober der, -s, stog, plast
Schock der, -(e)s, -s (i retko -e)
~ok, nervni i telesni potres
schocken (razg.) rokirati, pre-
pl~iti
schockieren zaprepastiti, sabla-
zniti ~okirati
.. '
Schoft'e der, -n, -~ (=Geschwore-
ne der) porotnik
SchotTengericht das, -(e)s, -e po-
. '
rotm sud
Schokolade die, -, -n ookolada
332 Schonzeit
Scholle die, -, -n gruda (~emlje);
santa leda; (fig.) vlastita (ro-
# dna) gruda; list (riba)
schollig adj. grudvast, zgrudvan
dv ..<
schon a . vev
schon adj. Iep
Schone die, -, -n lepotica; (bez. pl.
poet.) lepota
scbonen (sich) Cuvati (se), blWji-
vo (obzimo) postupati; paziti
schonlfarben ulep§ati, povoljno
(optimisticki) prikazati
Scbonfarberei die, -, -en (fig.)
ule~avanje, ule~ano pred-
stavljanje eega
Schongeist der, -es, -er Ijubitelj
umetnosti
schongeistig adj. naklonjen ume-
tnosti, umetnicki
Schonheit die,-, -en lepota
Schonkost die, -, = Diat die
schonlmachen (sich) (razg.)
ulep~ati; urediti (se), doterati
(se)
schon 1tun• (tat scbOn, schOnge-
tan) laskati, ulagivati se
Scho Inung• die, -, -en cuvanje,
~~edenje, pmteda, ~uzdliava-
nJe, umerenost; obzir, zabran
schnonugslos adj. bezobziran,
bespmteden, nemilosrdan
· ke1t
Seh nungs1os1g · d'1e, - bezob-
zirnost nemilosrdnost
Schonzeit die, -, -en ( =Hegezeit
die) lovostaj, zabrana lava
Schopf
Schopf der, -(e)s, .._e cuperak,
pramen (kose); cuba
schopfen grabiti (posudom), vadi-
ti, crpsti, zahvatiti; (fig.)
(za)dobiti, pobuditi
Schopfer1 der, -s, - stvaralac; tva-
rae, .stvoritelj
Schopfer der, -s, -e sud za zahva-
tanje, kutlaea
schopferisch adj. stvaralacki;
tvoracki
Schopfkelle die, -, -n (loft'el der)
kutlaea, varjaea
Schopfung die, -, -en stvaranje;
stvorenje, tvorevina
Scboppen der, -s (region.) mera
za tecnost, politrenjak, merica
Schorf der, -(e)s, -e krasta, kora
Schornstein der, -(e)s, -e dimnjak
Schornsteinfeger der, -s, - dim-
njaear, odfaear
Scho81 der, - sses, -sse izboj,
izdanak, mladica
Scbo82 die, -, -en (i --e) suknja;
kecelja, pregaea
Scho83 -es, .. -e krilo, utroba
Schote die, -, -n mahuna
Schotter der, -s,- ~ljunak, tucanik
schriig adj. kos, nagnut
Schrage die, -, -n kosina, nagib,
uko~enost
Schragen der, -s, -e stalak, kozlic,
nogari
333 Schreckhaftigkeit
schragen ukositi, koso odseci
(odrezati)
Schramme die, -, -n ogrebotina,
brazgotina, oziljak
schrammen ogrebati, ogrepsti,
zaparati
schrammig adj. izgreben, isparan,
pun oZiljaka (brazgotina)
Schrank der, -(e)s, ..-e ormar
Schranke die, -, -n branik; meda,
granica; ogranieenje, ograda;
pregrada
schrankenlos adj. neogranieen;
(fig.) razuzdan, raspojasan
Schraube die, -, -n vijak, zavrtanj,
navoj, §araf I eine - mit Mut-
ter zavrtanj s maticom; Schiff
- brodski vijak (elisa)
schrauben zavrnuti zavrtnjem,
navrnuti §araf; (fig.) (po)dizati
cene
Schraubenschliissel der, -s, -
kljuc za zavrtanje; - zieher
der, -s, -odvijac, odvrtac
Scbraubstock der, -(e)s, --e ~kri­
pac, stezac
Schreck der, -(e)s, -e(n) = Schre-
cken der
schrecken pl~iti, stra~iti
Schrecken der, -s, - strah, u:Zas,
strava, strahota, jeza
schreckhaft adj. stra~Ijiv, pl~ljiv
str~lji­
Scbreckhaftigkeit die, -
vost, pla~ljivost
schrecklich
schrecklich adj. stra~an, straviean,
u:Zasan, grozan; ( razg.) veoma,
vrlo
Schrecklichkeit die, - strahota,
strava, grozota, u:Zas
Schrei der, -(e)s, -e krik, vrisak,
vapaj
schreiben• (ie, ie) pisati
Schreiben das, -s, - dopis, pismo;
pisanje
Schreiber der, -s, - pisar; pisac;
(region.) belefuik, sekretar
Shreiberei die, -, -en (razg.) pis-
karanje; (region.) pisarnica
schreien· (schrie, geschrie(e)n)
vikati, derati se; zapomagati,
vapiti
Schreier der, -s, - drekavac (de-
te); vika~
Schreierei die,-, -en vika, dernja-
va,dreka
Schrein der, -(e)s, -e ormar, vitri-
na;kovreg
Schreiner der, -s, - (=Tischler
der) (region.) stolar
schreiten• (schritt, geschritten,
porn. s.) (sveeano) koraeati,
stupati; (fig.) pristupiti remu,
poreti s ~ime
Schrift die, -, -en pismo; rukopis;
pisani tekst, spis
schriftlich adj. pisan, pismen I
mibuilich oder - pismeno IIi
usmeno
334 Schrubber
Schrift-setzer der, -s, - slagar, ti-
pograf; - steller der, -s, - pi-
~ sac, spisatelj
Schritt der, -(e)s, -e korak; (bez.
pl.) lagan hod, na~in hoda;
(fig.) potez, postupak, pothvat
Schrittmacher der, -s, -motorist
koji u biciklisti~koj trci vozi is-
pred prvog vozaea i smanjuje
mu otpor zraka; (fig.) osoba
koja drugima priprema (do-
bar) put I Herz - elektri~ni
aparat koji umetno pokrere
rad srca
schrittweise adv. korak po korak
scbrotT adj. strm, vrletan, kdevit;
(fig.) osoran, grub; (fig.)
iznenadan
schropfen pustiti krv; (fig.) ope-
lje~iti, oglobiti, oguliti; kresati
mladice
Schrot der (das), -(e)s, -e prekru-
pa; sa~ma; mera (tefina) zlata
i srebra; staro gvoZde; klada
Schrot-biichse die, -, -n (-flinte
die) sa~mara, sa~marica
(pu~ka)
scbroten1 krupno mleti; drobiti;
sea
schroten2 valjati, tumbati
Schrott der, -(e)s, -e staro gvo-
zde, otpaci gvozda, stari metal
schrubben strugati, ~istiti gtubom
retkom
Schrubber der, -s, - gruba (tvrda)
retka (metla)
schrumpfen
schrumpfen zbrckati se, skupiti se
(fig.) usahnuti, smanjiti se
Schuh der, -(e)s, ··-e udarac; za-
mah, guranje; (pokrenuta) go-
mila, guiva; reaktivna sila; sila
teze; koli~ina (peciva) koja se
odjedanput stavi u pee; (razg.)
Iadica
Schub-fach das, -s, ··-er (-lade die)
ladica; - karren die, -s, - koli-
ca na jedan toeak
schubweise adv. na mahove, malo
pomalo
schiichtern adj. stra~ljiv, pla~ljiv,
plah, sramezljiv; oprezan
Schiichternheit die, - plahost, sti-
dljivost, povucenost; opre-
znost
Schuft der. -(e)s, -e nitkov, hulja,
pokvarenjak, lupez, varalica
schuften (razg.) t~ko raditi, mu-
~iti se
schuftig adj. nep~ten, lup~ki,
pokvarenja~
§fhuh derl.. -(e)s, -e cjpela
Schul-aufgabe die, -, -n ~kolska
zadaea, ~kolski rad
Schuld die,- dug, obaveza, dugo-
vanje; krivica
schulden biti du:Zan (obavezan)
kame, dugovati
schuldig adj. obavezan, kriv, od-
govoran; du:Zan
Schuldigkeit die, - obaveza, dug
schuldlos adj. nedu:Zan, bez krivi-
ce, nevin
335 Schuppe
Schuldner der, -s, - (Schuldiger
der) duznik
Schule die, -, -n ~kola; (bez. pl.)
nastava, obuka
scbulen ~kolovati, obueavati,
uciniti
Schiller der, -s, - (Schiilerin die, -
' -nen) urenik (urenica)
schiilerhaft adj. urenicki, po-
retnicki
schulisch adj. ~kolski
schulpflichtig adj. obavezan da
pohada ~kolu, dorastao za
~kolu
Schulter die, -, -n rame, plere
Schulterblatt das, -(e)s, ··-er Iopa-
tica (kost)
schultern uzeti (staviti, zabaciti)
na rame
Schulung die, -, -en ~kolovanje,
poueavanje; obrazovanje, is-
kustvo, rutina
schummeln (razg.) nepo~teno ra-
diti (igrati), varati
Schund der, -(e)s bezvredna
stvar, otpad, trice; umetni~ki i
Jiterarni ~und
schunkeln (sich) ljuljati se, njibati
se ( na sedi~tu)
Schupol der, -s, -e (krat. za)
Schutzpolizist der
Schupo2 die, -(krat. za) Schutzpo-
lizei die
Schuppe die, -, -n ljuska, krlju~t;
perut
schuppen 336 schwach SchWclche 337 schw~rmen

schuppen (sich) skidati (strugati) Schuster der, -s,- abu~r, pasta- Schwache die, -, -n (Schwachkeit Schwanengesang der, -s, ··-e labu-
krlju~ti; perutati se Jar, cipelar die) slabost, nemoc di pev; (fig.) poslednje delo
Schuppen der, -s, - ~upa, pojata, * schustern praviti (papravljati) ci- schwachen slabiti pesnika
su~ pele; (pren.) krpariti, aljkava schwachlich adj. slabunjav, slaba- schwanger adj. trudna, bremeni-
schuppig adj. ljuskav; prhutast, (pavdna) raditi §an, slaba~k ta; (fig.) pun rega, bremenit
perutav Schutt der, -(e)s kr~, krhatine; at- Schwachlichkeit die, - slabost, Schwangerschaft die, -, -en
paci, atresine slabunjavost, bol~ljivost trudnOCa
Schur die, -, -en striZa, striZenje
Schwachlig der, -s, -e slabic Schwangerschaftsabbruch der, -
(ovaca); kosidba, otkos schiitteln tresti, drmati I jeman-
Schwachsinn der, -(e)s, slaboum- s, --e prekid trudnoce
schiiren podjariti, potpiriti, po- dem. die Hand - stisnuti ka-
nast, tupost, maloumnost schwank adj. tanak, vitak, gibak,
taknuti me ruku
schwachsinnig adj. slabouman, savitljiv; kolebljiv, nestalan,
schiirfen traZiti rude, kopati za schiitten sipati; liti, levati I es malouman slab(a~n)
blagom; (fig.) neumomo istra- schattet llia lije (u mlazovima)
Schwadender, -s,- para, isparava- Schwank der, -(e)s, --e lakrdija,
futati, temeljito ispitivati I sich schiitern tresti, drmati (se),
nje; zagu§ljivo (otrovno) ~ala, ~ljiva pri~
- ogrebati se drmusati, truskati isparenje schwanken (porn. h. i s.) njihati
Schiirfer der, -s, - kopa~, traga~; Schutz der, -es za§tita, odbrana;
Schwager de, -s, ··-~urak, zet, de- se, klatiti se; teturati se; kole-
agrebatina, rana na kozi okrilje; sigurnost; skloni§te, ver (brat jednag ad su- bati se
Schurke der, -n, -n nitkov, ni~tari­ pribezi§te
ja, hulja, izdajica prufuika) Schwankung die, -, -n njihanje,
Schutz-anzug der, -s, --e za~titna
Schurz der, -es, -e prega~, kece- Schwagerin die, -, -nen ~urakinja, ljuljanje; kolebanje
adela; - befohene(r) der, -n,-
lja (kaa dea adere) n ~tirenik zaova, svastika (sestra jednog Schwanz der, -es, --e rep
Schiirze die, -, -n prega~, kecelja Schiitz(e) der, -(e)n, -(e)n strelac od supruznika) schwanzeln mahati repom;
(za wtitu ad mrlja, kuhinjska schiitzen (var. dat.) ~tititi, braniti Schwalbe die, -, -n lastavica, lasta (razg.) poigravati u hodu; ula-
prega~) Schiirzling der, -s, -e ~tirenik. givati se, ulizivati se
Schwalbenschwanz der, -es, --e
schiirzen zadi~i (haljinu, suknju ); schutzlos adj. newtiren, bez schwanzen izbegavati obavezu,
lastavi~ji rep; trapezasti zljeb;
napu~iti, napr~iti (usne) za~tite befati, izostati (sa nastave)
(razg. ~alj.) frak
Schiirzenjager der, -s, - (razg.) Schutz•mann der, -s, --er i -le- schwappen pljuskati, buckati (za
Schwall der, -(e)s, -e bujica, val,
zenskaro~,zenskar ute straZar, fuvar, redar, poli- te~nosti), preliti se
talas ·
Schu8 der, - sses, --sse hitac, cajac; - polizei die, -(krat. Schwarm der, -(e)s, -e raj, jato;
Schupo die) policija; - poli- Schwamm der, -(e)s, --e spufva,
pucanj; metak, tane; nabaj, suncter; guba, trud (gljiva) mno§tvo, gomila; (fig. razg.)
patrana; jurenje, trk, zamah; zist der, -en, -en (krat. Schupo odu~evljenje (interes) za ne~to
mala kali~ina (parcija, gutljaj) der) palicajac schwammig adj. mekan, spuZ:vast, iii nekoga
rega; (fig.) brza rastenje mlohav
schwabbelig adj. (razg.) mekan, schwarmen (sich) (pam. h. i s.)
Schiissel die, -, -n zdela, zdelica gnjecav; klimav Schwan der, -(e)s, ··-e labud rojiti se, leteti u roju, jatiti se;
Schu8watie die, -, -n vatreno schwach adj. slab; nemOC8n; oro- schwanen (razg.) slutiti, nasluCi- razmileti se, rasuti se (u strel-
aruZje nua; bole~ljiv; bezna~jan vati, predoseeati ce); Ziveti burna, banciti; !uta-
Schwtlrmer
ti; odu~evljavati (zanositi) se
~ime
Schwarmer der, -s, - zanesenjak
(religiomi); vatreni pristalica
Schwarmerei die, -, -en zanese-
nost, zanos, naglo odu~evljava­
nje ~ime, ushirenje, ekstaza
schwarmerisch adj. zanesen, odu-
~evljen, esktati~n, ushiren
Schwarte die, -, -n debela (tvrda)
kofa, (razg.) stara bezvredna
knjiga, kupusara
schwarz adj. ern
Schwarz das, - erna boja
Schwarze(r) der, -n, -n crnae;
ernomanjast ~ovek; politi~ki
klerikalae
schwarzen erniti, mazati ernom
bojom; (o)erniti, klevetati; kri-
jum~riti
Schwarzer der, -s, (fig. region.)
krijum~r
Schwarz-bandel der, -s ilegalno
(crno-berzijansko) trgovanje;
-markt der, -es, ··-e erna
berza
schwarzlsehen" (a, e) (fig. razg.)
gledati sve crno, biti pesimisti-
~n; gledati (koristiti) nepri-
javljen televizor
Schwarzseher der, -s - zloslutnik,
pesimist, rovek koji sve vidi
erno; vlasnik neprijavljenog te-
levizora
schwarzseheriscb adj. pesimisti-
~n, zloslutan
338 Sehweinerei
schwatzen (schwatzen) (razg.)
6iskati, brbljati, eeretati, ble-
~ betati; izbrbljati ne~to
poverljivo
Schwatzer die, -, -en brbljarija,
naklapanje, blebetanje
scbweben Iebdeti, visiti u zraku;
biti neizvestan
Schwefel der, -s (mak S) sumpor
schwef(e)lig adj. sumporast,
sumporan
schwefeln sumporisati, dezin-
fikovati sumporom
Scbwefel-saure die, -1 -n sumpor-
na kiselina; -wasserstoff der,
-es sumpor-vodonik
Schweifstern der, -es, -e ( =Ko-
met der) zvezda repatica
schweifen lutati, tumarati, kruziti;
zaobliti, iskruZiti
Schweiggeld das, -es, -er novae
(mito) za ~uvanje tajne (za ~u­
tnju a remu)
schweigen" (ie, ie) ~utati
Schweigen das, -s ~utnja, ~utanje
Schweiger der, -s, - ~utljivae, ~u-
tljiv rovek
schweigsam adj. ~utljiv, §krt na
refi, mu~ljiv
Scbweigsamkeit die, - ~utljivast,
muatljivost
Schwein das, -(e)s, -e svinja, pra-
se; ( razg.) pokvaren, prljav
rovek
Schweinerei die, -, -en svinjarija,
prljav~tina; nepristojna (nepo-
~tena) radnja
sehweiniseh
schweinisch adj. svinjski; (razg.
grubo) pokvaren, nepristojan
Schweifi der, -es znoj; (fig.) trud,
muka; krv divlja~i
schweiBen variti (metale); krvariti
(divlja~)
Schweifier der, -s, - varilac, za-
variva~
SchweiBfuchs der, -es, ··-e ridan
(kanj smede dlake i svetle gri-
ve i repa)
schweiBig adj. znojan, znojav
Schweifiung die, -, -em varenje,
zavarivanje (metala)
scbwelgen ziveti u izobilju, dobra
jesti i piti, ul.ivati u remu
Schwelgerei die, -, -en rasko~an
(raspusan) zivot, (preterano)
uzivanje
schwelgerisch adj. rasko~an, ras-
pusan, rasipan
Scbwelle die, -, -n prag; zelezni~ki
prag; podnozje brane; prag
oseta
schwellen • (schwal, geschwoolen;
schwellte, geschwelt, porn. h. i
s.) ote~i, nabreknuti, (na)bu-
briti, rasti; nadimati (se), na-
duvati (se)
Scbwellung die, -, -en oteklina,
oticanje, atok, nabreklina, na-
dimanje, bubrenje
Scbwemme die, -, -n pojilo (za
divlja~, stoku); (razg.) krfma,
gostionica, tofionica
339 schwermutig
schwemmen otplaviti, naplaviti;
isprati, sprati; pojiti (kupati)
stoku (konje) (na pojilu)
Schwengel der, -s,- mlatilo, bati~,
klatno (zvona); poluga (ru~i­
ca) pumpe; de ram
schwenken (porn. h. i s.) mahati,
vitlati; zaokrenuti, prameniti
pravac, skrenuti; (u)valjati;
ispirati
Schwenkung die, -, -n zaokret,
promena pravca (smera);
promena stajali§ta
schwer adj. tezak, tegoban, mu-
~an, naporan; velik, snafan,
jak
Schw«?re die, -, -n teZina;
( =Schwerkraft die) sila teze;
te§ko~, tegoba, teret; ja~ina
schwerlfallen" (ie, a) biti tezak,
~initi pote~kore
schwerfallig adj. tezak, nezgra-
pan, tram
Scbwer-falligkeit die, - nezgra-
pnost, tromost, nepokretnast;
- gewicht das, -(e)s, -e te~ka
kategorija
schwerhorig adj. nagluh, koji
slabo fuje
Schwer-horigkeit die, - nagluhost;
- industrie die,- te§ka indus-
trija; -kraft die, - sila teze
schwerlich adv. jedva; te~ka,
mufna
Schwermut die, - seta, poti~te­
nast, melanholija
schwermiitig adj. setan, potu~ten
 schwer Inehmen
schwerlnehmen· (nahm schwer, Schwindelei die, -,-en (razg.) va-
schmergenommen) tesko (lo-
se) primiti, ozbiljno shvatiti
Schwerpunkt der, -(e )s, -e teZiste
Schwert das, -(e )s, -e rna~
Schwertlilie die, -, -n iris, pe-
runika
schwerwiegend ppr. i adj. vaian,
teZak, zama~n, ozbiljan
Schwester die, -, -n sestra I Kran- schwinden• (a, u, pom!s.) smanji-
ken - bolni~rka; Ordens
redovnica
schwesterlich adj. sestrinski
Schwieger-eltern die, (pl.) rodite- Schwindler der, -s,- varalica, pre-
lji supruznika (tast, svekar, pu-
nica, svekrva); -mutter die, -,
··-punica, svekrva; - sohn der,
-s, --e zet; - tochter die, -, ··- Schwinge die, -, -n krilo; vija~;
snaha; - vater der, -s, --tast,
punac, svekar
Schwiele die, -, -n zulj
schwielig adj. zuljav, zuljevit
schwierig adj. mu~n, te:Zak; ose-
tljiv, skakljiv, nesavladljiv
Schwierigkeit die, -, -en teskOCci,
neprilika, smetnja, zapreka
schwimmen• (a, o, porn. s. i h.) schwitzig adj. (region.) = -
plivati; plutati (ne tonuti);
(fig.) kolebati se
Schwimmer der, -s, - plivac; plo-
vak; skija hidroaviona
Schwindel der, -s -vrtoglavica;
obmana, prevara, Iaz: (razg.)
trik;
340 schwill
ranje, obmanjivanje, laganje
... schwindelhaft adj. vrtoglav; (fig.)
Iazljiv, prevaran
schwind(e)lig adj. obuzet vrto-
glavicom
schwindeln Iagati, varati; (razg.)
govoriti neistinu; vrteti se u
glavi
ti se, opasti, susiti se; nestati,
proa, postepeno iSeeznuti,
isCiiiti
varant, obmanjivac
Schwindsucht die, - (zastar.) tu-
berkulc>za plu~, susica
mlatilo za Ian; reseto; plitka
korpa
schwingen• (a, u) mahati, vitlati;
rektati, vinuti se
Schwingung die, -, -n njihanje, ti-
tranje, treperenje; zamah; po-
kret; ose~nje
schwirren zujati, prozujati; (fig.)
brzo se kretati (siriti)
schwitzen znojiti se; luCiti
schwei8ig
schworen• (o, o) (za)kleti se, po-
IoZiti zakletvu; sveeano obeCa-
ti; kleti se cime
schwiil adj. vru~, sparan, zaparan,
tezak, zagu81jiv; (fig.) uznemi-
rujucS, napet; potmuo, sumo-
ran, turoban
Schwille
Schwiile die, -, -n sparina, zapara;
uznemirenost, napetost
Schwulst der, -(e)s, ··-e kirenost,
visokoparnost, nadmenost, na-
duvenost (u govoru); pretera-
no kirenje, prenakirenost
schwulstig adj. naduven, podna-
duo, osteeeri, zdebljan
schwillstig adj. visokoparan, ki-
tnjast, naduven; prenakiren
Schwund der: -(e)s nestajanje:
opadanje; gubitak tona (na ra-
diju); gubitak na teZini robe,
kalo
Schwung der, -(e)s, -e zamah, za-
nos, polet, :Zar: odu~evljenje;
njihanje: klarenje, kretanje u
Juku
schwunghan adj. poletan, ziva-
han, energi~n, zanosan
schwungvoll adj. polet.an, ziva-
han, vatren
Schwur der, -(e)s, -e zakletva
Schwurgericht das: -(e)s, -e poro-
tni (porotnicki) sud · Segen der, -s,- milost: ljubav; bla-
sechs num, sest
Sechs die, -, -n sestica, brojka sest
sechsfach adj. 8esterostruk
sechshundert num. sest stotina
sechsmal adv. sest puta
sechszehn num. ksnaest
sechzig num. sesdeset
See1 der, -s, -n jezero
See2 -, -n more
Seele die,-, -n du~
341 Segment
seelisch adj. dusevan
See-lowe der, -n, -n morski lav
(vrsta tuljana); -mann der, -
s, (-Ieute) pomorac, mornar
seemiinnisch adj. mornarski,
pomorski
See-meile die, -, -n morska milja
(1852 m.); -not die, - opa-
snost brodoloma: nesre~ na
moru; -rauber der, -s, - gu-
sar, pirat
seetiichtig adj. sposoban za plo-
vidbu na moru
seewarts adv. prcma moru, put
·:nora
Segel das, -s, - jedro
Segel-boot das, -(e)s, -e jedre-
njak; -meger der, -s,- jedrili-
~r; - flug der, -s: ··-e letenje
zraenom jedrilicom; - flugze-
ug das, -s, -e vazddna jedrilica
s~eln jedriti, ploviti na jedra
Segel-schilT das, -s, -e jedrenjak,
brod na jedra
goslov; plod, rod, Ietina;
(razg.) neoeekivano bogatstvo;
spas, sre~a
segensreich adj. blagoslovljen; us-
pe8an, koristan, sretan, plo-
donosan
Segler der, -s, - jedrenjak, jedrili-
ca, jedrili~r
Segment das, -(e)s, segment, kru-
fni odse~k
segnen
segnen blagosloviti
Segnung die, -en blagoslovljenje,
blagoslov; plodnonosan (koris-
tan) u~inak
sehen• (a, e) gledati, videti; opa-
Zati; motriti
sehens-wert (-wiirdig) adj. vredan
gledanja (videnja), znamenit
Sehenswiirdigkeit die, -, -en zna-
menitost
Seher der, -s, - vidovit oovek, vi-
dovnjak; (pl. lovac.ki izraz) oci
zeca i sitnih zverki
seherisch adj. vidovit, proroc.ki
Sehkraft die, -, ··-e ( =Se-
hvermogen das) vid, moe vide-
nja (gledanja)
Sehne die, -, -n fila, tetiva
sehnen sich (nach, dat.) C:Ceznuti
zacim
sehnig adj. 7ilav; jak
sehnlich adj. eefnjiv, eeznutljiv,
zeljan
Sehnsucht die, - ceznja; teznja,
zelja
sehnsiichtig adj. ee7.njiv, eeznu-
tljiv, zeljan
sehr adv. veoma, vrlo, u velikoj
meri, posebno, jako
Seb-scharfe die, - o~trina vida;
- vermogen das, -s, - (-kraft
die) vid, sposobnost (moe)
videnja
seicht adj. plitak; (fig.) povr~n,
nevredan, isprazan, dosadan
Seicht-heit die, -, -en ( -igkeit die)
plitkost, plitkoea, povr~nost
342 Seismograph
Seide die, -, -n svila
seiden adj. svilen, od svile
,.. seidig adj. svilen, svilast, poput
svile
seifen (region.) ispirati plemenite
metale ( drago kamenje)
seihen cediti, filtrirati · svojstvo
Seiher der, -s,- cedilo, krpa za ce-
denje, filter; ostatak nakon ce-
denja, trap
Seil das, -(e)s,- uze, konop; sajla
Seilbahn die, -, -en uspinja~a,
Zi~ra
Seiler der, -s, - utar
Seim der, -(e)s, -e gusta (sluzava)
tecnost, sirup
seimig adj. Zidak
sein• (war, gewesen) biti; bivati,
postojati
sein pron. njegov
Sein das, -s bire, bivstvo, bitak,
postojanje, egzistencija
seinerseits adv. s njegove strane,
~to se njega tiee
seinerzeit adv. onda, tada, u svoje
doba
seinesgleichen pron. i adv. njemu
(sebi) ravan; njemu jednak
(dorastao)
seinetwegen adv. radi njega, za
njega, zbog njega
seinetwillen adv. za njega, radi
njega
seismisch adj. seizmicki, trusni
Seismograph der, -en , -en sei-
zmograf
seit
sdt prep. (s. dat.) i konj. od; ot-
kad; (ot)kako
seitdem konj. i adv. otkako, ot-
kad;otada,odonda
Seite die, -, -n strana, stranica;
bok; (fig.) karakterna crta,
Seiten-hieb der, -s, -e udarac sa
strane, bo~ni udarac; (fig.) za-
jedljiva primedba, zlobna
aluzija
seitens prep. (s gen.) sa strane, od
strane
Seiten-sprung der, -s, ··-e skok u
(na) stranu; (fig.) nepromi-
~ljen cin; bracno neverstvo,
mala pustolovina
seintenverkehrt adj. izokrenut
(kao u ogledalu) u odnosu na
original
seither adv. otada, odonda;
( = bisher) dosada
seitlich adj. bocni, koji je na stra-
nu (sa strane)
seitwiirts adv. i prep. (s gen.) pas-
trance, bocno; sa strane, na
strani
Sekret das, -(e )s, -e sekret, izluee-
vina; kristalni spoj u stenama
Sekretiir der, -s, -e sekretar; taj-
nik; vrsta pisare komode
Sekt der, -(e)s, -e sekt, ve~tacko
penu~vo vino
Sekte die, -, -n sekta
selber pron. (nepromenj., razg.)
= selbst1
343 Selbstlosigkeit
selbstl pron. (nepromenj.) sam,
licno, osobno, glavom; kao
takav
selbst2 adv. eak, ~tavi~e
Selbst das, - vlastita osoba,
sopstva
Selbstachtung die, -, -en
samopo~tovanje
selbstiindig adj. samostalan, ne-
zavisan, neovisan
Selbstiindigkeit die, - samo-
stalnost
Selbst-bedienung die, - samopo-
sluzivanje, samoposluzivanje;
- bedienungslanden der, -s, ··-
e samoposluga, samousluga;
- beherschung die, - samo-
svladavanje, suzdrtanost
selbstbewuBt adj. samosvestan
Selbst-hewuBsein das, -s samo-
svest; - erhaltung die, - samo-
odrtavanje; - erkanntnis die,
-, -sse samospoznaja, samo-
saznanje
selbstgefwlig adj. samozadovo-
ljan, samoljubiv, samodopa-
dljiv, sujetan, t~t
Selbstgefalligkeit die, - samolju-
blje, samodopadljivost
selbstherrlich adj. samovoljan,
bezobziran, tirans.ki
Selbstherrlichkeit die, - samovo-
lja, bezobzirnost
selbstlos adj. nesebiean
Selbstlosigkeit die, - nesebicnost
Selbst-mord
Selbst-mord der, -(e)s, -e samo-
ubistvo; - morder der, -s,- sa-
moubica
selbstmorderisch adj. samoubi-
la~ki
selbstsicher adj. samopouzdan
Selbst-sicherheit die1 - samopou-
zdanje; - sucht die, - sebi-
tnost, egoizam
selbtsiichtig adj. sebi~an, samo-
Ziv, egoistifki
selbsttiitig adj. samodelatan;
automatski
Selbsttiiuschung die, -, -n samoo-
bmana, samozavarivanje
selbstverstiindlich adj. (samo)ra-
zumljiv, po sebi jasan; neusi-
ljen, prostodu~an, prirodan
Selbst-verstiindlichkeit die, -, -en
samorazumljivost, ocitost, pri-
rodnost, neusiljenost; - verte-
idigung die,-, -en samoodbra-
na; - vertrauen das, -s samo-
pouzdanje
selchen su~iti (se) na dimu
selig adj. blafen, sretan; pokojni
Seligkeit die, -, -en blazenstvo,
sre61
Sellerie der, -s, -(s) i (die, -, -i,
- rien) celer
selten adj. redak; neobi~an, pose-
ban, neuobi~jen
Seltenheit die, -, -en retkost, ret-
ka stvar
Seltenvasser das, -s, --vrsta mine-
ralne vode, kisela voda
344 seng(e)l"_ig
seltsam adj. ~udan, neobi~n
Seltsamkeit die, -, -en neobi~nost,
,. ~udnovatost
Semantik die, - semantika, nauka
o znarenju (re~i)
semantisch adj. semanti~ki
Semester das, -s, - semestar, po-
lugodi~te
Seminar das, -s, -e seminar; se-
meni~te; univerzitetski institut
Semmel die, -, -n zemifka, hlep~i6
Senat der, -(e)s, -e senat; upravno
telo na visokim ~kolama i uni-
verzitetima
Sende-anlage die, -, -n radiostani-
ca, radiooda~ilja~; - folge die,
-, -n redosled emisija, pro-
gram, program u nastavcima;
-leiter der, -s,· - voditelj (ra-
dio, tv) emisije
senden· (sandte, gesandt; sende-
te, gesendet) slati, oda~iljati,
emitovati, preneti (na radiju,
tv)
Sender der, -s,- oda~ilja~, predaj-
nik, uredaj za emitovanje
(zvu~nih, svetlostnih i elektro-
magnetskih talasa)
Sendung die, -, -en slanje, po~ilj­
ka; poslanstvo; radio i tv
emisija
Senf der, -(e)s, -e senf (za~in)
sengen spaliti, opaliti, saze6i, (o)-
smuditi
seng(e)rig adj. (razg.) sagoreo,
opaljen, osmuden
Senior
Senior der, -s, -oren senior, sta-
riji; stare~ina
Senkblei das, -(e)s, -e (Senklot,
Grundblei das) visak, olovnica
i. Senke die, -, -n ulegnu6e, udolina,
udubina; vizir ~lema
senken spustiti; sniziti, smanjiti
Senklot das, -(e)s, -e = Senkblei
das
senkrecht adj. uspravan,
vertikalan
Senkung die, -, -en spu~tanje, ugi-
banje, ulegnure, padanje; ni-
zbrdica, nagib; smanjenje, sni-
zenje; (fig.) nenagla~eni slog
Sensation die, -, -en senzacija, do-
gadaj koji izaziva javnu pafuju
sensationeJI adj. senzacionalan
Sense die,-, -n kosa (za ko~enje) I
.,... !(razg.) dosta!
sensibel adj. ser.zibilan, osetljiv,
ose6ljan
Sentenz die, -, -n sentencija, mu-
draizreka
sentimental adj. sentimentalan
separat adj. separat, odeljen, za-
seban; odvojen, privatan
separieren separirati, izdvojiti,
odeliti
Sepia die, -, -pi en sipa; sepija,
tamnosmeda boja
September der, -s,- septembar
Sequenz die, -, -en sekvenca, niz,
sled
Serbe der, -n, -n (Serbin die, - -
nen) Srbin (Srpkinja ); Serbien
345 sicher Igehen
(das), -s Srbija; serbisch adj.
srpski
Serle die, -, -n serija, red, niz
serios adj. seriozan, ozbiljan; sve-
~n;vazan, pouzdan,sreden
Serum das, -s, - ren i - ra serum,
cepivo
Serviette die, -, -n servijeta,
salveta
Sessel der, -s,- udobna (tapacira-
na) stolica (s naslonom za
ruke)
se8haft adj. nastanjen, sa stalnim
boravi~tem
setzen (sich) (ak. dat.) sesti; smes-
titi se; staviti, metnuti
Setzer der, -s, = Schriflsetzer der
Setzling der, -s, -e sadnica, mladi-
ca; ribica, mlad (za uzgoj)
Seuche die, -, -n cpi:ic::nija, zara-
za, poSast; r~iren too obi~j
seufzen uzdisati, uzdahnuti
Seufzer der, -s, - uzdisaj, uzdah
Sex der, -cs, seks
sexual adj. = sexuell
sexuell adj. seksualan
Sexualitiit die, - seksualnost
sezieren secirati
sich pron. (refleks.) sebe, sebi, se
Sichel die, -, -n srp
sicheln kositi srpom
sicher adj. siguran, nesumnjiv,
pouzdan, izvestan; osiguran,
~tiren
sicherlgehen· (ging sicher, sicher-
gegangen, pam. s.) i6i nasigur-
no, ne ulaziti u rizik
Sicherheit 346 signalisieren Signatur 347 Sinnlichkeit
Sicherheit die, -, -en sigurnost, sieb(en)ter num. i adj. scdmi Signatur die, -, -en signatura, Singtm" (a, u) pevati
pouzdanost; ~ticenost, za~ti­ siebzehn num. sedamdeset oznaka (u sistemu oznacava- Singular der, -s, -e singular,
ta; izvesnost, zalog "' nja); potpis, paraf; oznaka jednina
Sicherheits-gurt der, -(e)s, -e si- siech adj. bolestan, koji dugo bo- Stamparskog tabaka Singvogel der, -s, .. _e ptica
gurnosni pojas; -rat der, - luje, bolezljiv, oronuo
signieren oznaciti, signirati; potpi- pevacica
(e)s Savel bezbednosti siechen (porn. s.) dugo bolovati, sati, parafirati
(0 UN); - schlofi der, - sses, sinken" (a, u, pom. s.) Iagana pa-
iznemoci od duge bolesti
Silbe die, -, -n slog dati, spuStati se, tonuti
- -sse sigumosna brava; Siechtum das, -s dugo bolovanje,
Silben-schrift die, -, -en slogovno Sinn der, -(e)s, -e culo; oseeaj;
...... nntil das, -s, -e sigumosni iznemoglost od dugotrajne
pismo; - trennung die, -, -en smisao; razum, miSljenje,
ventil bolesti rastavljanje reci na slogove svest; duh; cilj, svrha
sicherlich adv. sigumo, pouzda- siedeln (pom. s.) nastaniti se, na-
Silber das, -s, srebro; srebrnina
no, izvesno; zacelo seliti se (na zemlji), podici Sinnbild das, -(e)s, -er znak,
Silber-bergwerk das, -s, - rudnik
sichern osigurati, ~tititi (od posed obelezje, simbol, alegorija
srebra; -ruchs der, -en, .. _e
opasnosti) sieden" (sott, gesotten; siedete,
srebrna lisica sinnbildlich adj. slikovit, sim-
sicher Istellen osigurati gesiedet) kuvati, vreti, kljueati
silberhell adj. blistav poput boliean
Sicherung die, -, -en osiguranje, Siedepunkt der, -(e)s, -e tacka
srebra sinnen" (a, o) misliti, razmiSljati,
zaStita; osigurac kljueanja
Silberhochzeit die, -, -en srebrni umovati, mozgati; (poet.) pla-
Sicht die, - gledanje, videnje; po- Siedler der, -s, - naseljenik,
pir nirati, nameravati
gled; vidljivost; vidokrug, vi- kolonist silb(e)rig adj. srebrnast, srebrnas-
dik, ugao gledanja, perspekti- Siedlung die, -, -en naseljavanje Sinnes-organ das, -s, -e culni or-
tog sjaja
va; (fig.) rok Sieg der, -(e)s, -e pobeda I den - gan; -reiz der, -es, -e podra-
silbem adj. srebrn, od srebra;
sichtbar adj. vidljiv, vidan, ocit, ergingen (davontragen) izvoje- srebrnast zaj cula, culni nadraiaj;
ocigledan vati pobedu - tiiuschung die, -, -en culna
Silberzeug das, -s, -e srebrnina;
Sichtbarkeit die, - vidljivost Siegel das, -s, - peeat, zig obmana, varka, iluzija; -wa-
srebrno posude (nakit)
sichtlich adj. oeevidan, ocigledan, siegeln peeatiti, zapeeatiti hmehmung die, -, -en culni
Silhouette ( =Schattenrifi der)
oeit siegen (Ober, ak.) pobediti, na- die, -, -n silueta opazaj, culno opazanje
sickem curiti, kapati; prodirati dvladati sinfallig adj. jasan, ocit
Silikat das, -(e)s, -e silikat, kvarc,
sie pron. ona; nju; je; oni
Sieger der, -s,- pobednik mineral sinngemafi adj. i adv. koji odgo-
Sie pron. Vi; Vas
Silo das, -s, -s silos, spremiSte za vara smislu; po smislu (ne
Sieb das, -(e)s, -e sito, reSeto Siegerkranz der, -es, ··-e pobe-
Zito doslovno)
sieben1 sejati, prosejati, reSetati dnicki (lovorov) venae
simpel adj. jednostavan, prost
sieben2 num. sedam siegreich adj. pobednicki, pobe- sinnig adj. svrsishodan, promi-
Simulant der, -en, -en simulant
Sieben die, -, - sedmica, brojka donosan Sljen; razuman, misaon
simulieren simulirati, pretvarati
sedam sinnlich adj. culan, puten, senzu-
se; simulirati (veStacki stvoriti)
siebengundert num. sedam Siele die, -, -n uzda, ham alan; erotiean
uslove eksperimenta
stotina Signal das, -s, - signal, znak
Sinfonie die, -, -n simfonija, veli- Sinnlichkeit die, - ~ulnost pu-
Sieh(en)tel das, -s, sedmina signalisieren signalizovati ko muzicko orkestarsko delo tenost
 Skrupel 349 solid(e)
sinnlos 348 sklavisch
Skrupel der, -s, - skrupula, (mo- sofortig adj. neposredan, tre-
sinnlos adj. besmislen, beslove- Sitz der, -es, -e sedi~te; stalno bo- ralni) obzir nutaG!n
san; nerazuman, nepromi~ljen; ravi~te
lud ,. sitzen· (saB, gesessen) sediti skrupellos adj. beskrupulozan, Sog der, -es sisanje, usisavanje;
bezobziran, nesavestan usisna struja zraka (iza vozila,
sinvoll adj. smislen, svrsishodan, sitzen Ibleiben• (ie, ie) ponavljati
razred; ne na6i partnera na Skulptur die, -, -en skulptura, ki- aviona; oko vatre) privlacna si-
razuman
plesu parstvo; kip la (mo6)
sintem spe6i se, stvrdnuti se (na
visokoj temperaturi); tale>Ziti sitzen Ilassen• (lieB sitzen, sitzen- Slalom der, -s, -s slalom sogar adv. ~k, ~tawe
se, hvatati se, obrazovati mine- gelassen) napustiti koga, osta- Slawe der, -n, -n (Slawin die, -, - sogenannt adj. (krat. sog.) tako-
rate (za materije rastoptjene u viti koga na cedilu; ne ispuniti nen) Sloven (Slovenka); - zvani, koji se taka naziva
vodi) obe6anje; napustiti (ne o:Zeni- slawisch adj. slovenski sogleich adv. odmah, smesta
Sintflut die, -en op~ti (biblijski) ti) devojku; ostaviti urenika da Slawistik die, - slavistika Soble die, -, -n taban; don, pot-
potop ponavlja razred Smaragd der, -(e)s, -e smaragd plat; ulo:Zak za cipele; dna (re-
Sippe die, -, -n (etnol.) grupa po- Sitzfteisch das, ~ (fig. razg.) I Smocking der, -s, -e smoking cnog korita, kanala, doline)
vezana obiG!jima i pro:Zeta kein - hahen biti nervozan, Smog der, -(s) smog Sohn der, -s, ··-e sin
ose6anjem pripadnosti; krvni ne moci dugo sediti; - haben Snob der, -s, -s snob solange konj. dok, dokle god
(~aljivo) dugo ostati u poseti so1 adv. taka, ovako; na taj nacin solch (-er, -e, -es) takav
srodnici; rodbina
Sippschaft die, -, -en rodbina, kod koga so2 pron. (neprom. = solch) solcherart adv. taka, na takav
rod, svojta; (fig.) klika, banda Sitzung die, -, -en sednica, zase- takav nacin
danje; poziranje stikaru za so3 konj. iako, premda, ma kako solcherlei adj. (neprom.) takav,
Sirene die, -, -n sirena, morska potret onakav
(koliko), taka da
nimfa; signalna sirena, morska Skandal der, -s, -e skandal
krava (vrsta sisara) sobald konj. odmah kad, cim Sold der, -(e)s, -e plata (vojnic-
skandalos adj. skandalozan, sa- ka); (fig.) slu:Zba
Sirup der, -s, -e sirup bla:Znjiv Socke die, -, -n sokna, kratka
~rapa Soldat der, -en, -en vojnik; pion,
Sitte die, -, -n moral; obiG!j, vla- Skelett das, -(e)s, -e skelet, kostur
pe~k (u ~ahu)
danje, pristojnost, uljudenost Skepsis die, - skepsa, sumnja Sockel der, -s, postolje,
podno:Zje Soldateska die, -, -sken solda-
sittenlos adj. nemoratan,; pokva- Skeptiker der, -s, - skeptik, skep-
tiG!n rovek sodan adv. (zastar.) onda, zatim, teska, nedisciplinova (razula-
ren, razvratan
rena) vojska
Sittenlosigkeit die, - nemoral- skeptisch adj. skeptifun, nepover- nakon toga
nost, nemoral, pokvarenost ljiv, sumnji~v Sodawasser das, -s, -soda-voda Soldner die, -s, - najamnik,
sittlich adj. moralan Ski der = Schi die soeben adv. (=eben) b~ (tek) sa- plarenik
Sittlichkeit die, - moral; moral- Skizze die, -, -n skica, nacrt da, ovaj eas, tek ~to Soldnerheer das, -es, -e najamnic-
nost Sofa das, -s, -s sofa, vrsta ka (plarenicka) vojska
skizzieren skicirati
sittsam adj. skroman, pristojan, otomana Sole die,-, -n slana voda, salamu-
neporoG!n, krepostan Sklave der, -n, -n rob
sofern konj. aka, ukoliko, u slu- ra, rasol.
Situation die, -, -en situacija, sta- Sklaverei die, -, -en ropstvo, ro- eaju da
nje, poloZaj, prilika bovanje solid(e) adj. solidan, pouzdan,
sofort adv. odmah, smesta evrst
situiert adj. situiran sklavisch adj. ropski
Soli 350 sorg-los Sorglosigkeit 351 Spannung

Soli das, -s, -e dugovanje, dug, Sondierung die, -, -n sondiranje, Sorglosigkeit die, - bezbriznost, Soziologe der, -n, -n sociolog
obaveza ispitivanje nemarnost
Soziologie die, - sociologija, na-
sollen trebati, biti du1.an, morati * Song der, -s, -s song, stager; (sati- sorgsam adj. briZijiv, poman, ta- uka o drustvu
solo adj. solo, bez pratnje, sam ricna) pesma can; oprezan
somit konj. taka, tim(e), dakle Sonnabend der, -s, -e subota Sorgsamkeit die, - brizljivost, sozusagen adv. takore<Si, gotovo
.Sommer der, -s, - leta sonnabends adv. subotom pomnost, tacnost Spachtel der, -s, -(die,-, -n) stru-
Sommer-frische die, -, -n letova- Sonne die, -, -n sunce Sorte die, -, -n sorta, vrsta; (samo galica (lopatica za struganje
nje; letovaliste sonnen (sich) suncati (se) I sich pl.) strane novcanice maltera); spahtla
Sommersprosse die,-, -n suncana in etwas - (fig.) uzivati sortieren sortirati, razvrstati spahen (nach etwas), ostro motri-
pega na koZi Sonnen-aufgang der, -(e)s, ··-e sosehr konj. rna kako, rna koliko ti, vrebati (sta, koga)
sonach adv. i konj. prema tome, izlazak sunca; -bad das, -(e)s, soundso adv. taka (otprilike), toli- Spalt der, -(e)s, -e pukotina, uzak
dakle, potom --er suncanje; die, -, -n sun- ko i toliko otvor
Sonate die, -, -n sonata (muzicka cokret Souvennir das, -s, -s suvenir, Spalte die, -, -n = Spalt der; stu-
kompozicija) · sonnig adj. suncan; (fig.) veseo uspomena hac (u novinama, knjizi)
Sonde die, -, -n, sonda, busilica; Sonntag der, -(e)s, -e nedelja souveran adj. suveren, neograni- spalten cepati, raskoliti, razdvojiti
medicinska sonda sonntiiglich adj. nedeljni; svecan, een, neza~san; nadrno<San I sich - (ras)cepati se, rasta~­
sonder pre. (s akuz. zastar.) bez uobieajen za nedelju soviel konj. i adv. koliko, toliko ti se, razdvojiti se
Sonderausgabe die, -, -n posebno sonntags adv. nedeljom soweit konj. i adv. koliko, ukoliko; Spaltung die, -, -en cepanje, de-
izdanje sonst adv. inaee, drukcije, osim kako ljenje, odvajanje; rascep,
sonderbar adj. narocit, cudan, cu- toga, jos sowenigl pron. (neodred.) i adv. raskol
dnovat, poseban, neobican sonstig adj. drugi, ostali ne ~se, u istoj neznatnoj meri, Span der, -es, ··-e treska, iver
Sonderfall der, -(e)s, ··-e poseban soo~ konj. kad god, bilo kada, ko- tolicno
Spann der, -(e)s, -e gornji deo
(redak) slueaj· izuzetak hko god puta sowenig2 konj. rna kako malo, rna
kolicno stopala, zaglavak, ris; splet,
. ' Sorge die, -, -n briga
sondergleJch~n adv. bez premca, ~or e (fOr, ak.) brinuti (se) grana; zaprega .
neupored1vo . sowie konj. kako, cirn, kao i
Spanne die, -, -n pedalj; raspon,
. . . . Sorg nbrecher der, -s, - (razg.) sowieso adv. i taka, i onaka
sonderbch adJ. 1 adv. naroc1t, razbibriga razlika; mali (kratki) vremen-
poseban, bez premca, znaca- sowohl konj. taka, isto taka I als ski razmak
Sorgfalt die, - brizljivost, pom- auch ne sarno ... nego i
jan; posebno, narocito spannen napeti, nategnuti, zate-
nost, paZljivost, tacnost,
Sonderlig der, -s, -e cudak, oso- sozial adj. socijalan, drustven gnuti, napregnuti; upregnuti;
nastojanje
benjak, nastran eovek Sozinlhilfe die, -, -n socijalna irnati u rasponu
sortgfaltig adj. briZljiv, paZijiv, ta-
porno~ Spannkraft die, -, --e napon, sila
sondern1 odvojiti, odeliti, izdvoji- ean, poman, savestan
ti; (iz)luciti Sozial-produkt das, -(e)s, -e neto- rastezanja, elasticnost; (fig.)
sorglich adj. brifan, briZljiv produkt narodne privrede, na- covekova radna sposobnost
sondern2 konj. ve<S, nego, sta~e sorg-los (-frei) adj. bezbriZan, bez cionalni prihod; - versiche- (energija)
sondieren sondirati, istraziti son- brige; lakomislen, nepazljiv, rung die, -, -en socijalno osi- Spannung die, - zatezanje, napi-
dam; (fig.) oprezno ispitati nemaran guranje njanje, naprezanje; ni:lpetost;
Spanweite
napon 1 elektrische - elektri-
cninapon
Spanweite die, -, -n raspon, ~irina
(krila, mosta)
Spanplatte die, -, -n iverica, panel
ploea
Spar-bucb das, -es, ··-er ~tedna
knji.Zica; - biicbse die, -, -n
~tedna kasica; - einlage die, -,
-n ~tedni ulog
sparen ~tedeti
Sparer der, -s,- §tedi§a
Sparkasse die, -, -n ~tedionica,
banka
sparlicb adj. oskudan, jedva do-
voljan; siroma~n, neznatan
Sparlicbkeit die, - oskudnost, si-
roma§tvo
Sparren der, -s, - greda na krov-
noj konstrukciji, rozna (zaba-
tna) greda
sparsam adj. ~tedljiv, umeren;
(fig.) suzdl"Zan
Sparsamkeit die, · - ~tedljivost;
umerenost
spartanisch adj. spartanski; strog
Sparte die, -, -n odelenje, odeljak,
pregrada; grana struka; stubac
(u novinama)
Spa8 der, -es, ··-e ~ala, dosetka, la-
krdija; zabava, razonoda I -
beiseite! !alu nastranu! - ver-
steben znati za ~alu, ne biti uv-
redljiv
spa8en §aliti se
spa8eshalber adv. ~ale radi
352 Speiche
spafi-ig (-haft) adj. saljiv, zabavan
Spa8-macher der, -s, -e (-vogel
der) saljivac, saljivdzija, ~a­
* ljivcina
spat adj. i adv. kasni, pozan; ka-
sno,pozno,dockan
Spaten der, -s - a~ov
spater adj. (komp od spat) i adv.
kasniji, pozniji, buduC::i; kasni-
je, potom
spatestens adv. kasnije
Spat-lese die, -, -n kasna berba
groda; vino od kasne berbe
Spatz der, -en i -es, -en ( =Sper-
ling der) vrabac; siC::u~no, sla-
b~no dete
spazieren (porn. s.) ~etati
spazieren Igeben• (ging spazieren,
spazierengegangen, porn. s.)
iC::i u ~etnju
Spaziergang der, -(e)s, h-e ~etnja
Specht der, -(e)s, -e detlic
Speck der, -(e)s, -e slanina
specking adj. mastan; (fig.) prljav,
izlizan, ulizan
Speckscbwarte die, -, -n koZa (ko-
ra) od slanine
spedieren otpremati, slati (robe
autima)
Spediteur der, -s, -e ~pediter,
prevoznik
Spedition die, -, -en spedicija, ot-
prema, spediterska firma
Speer der, -(e)s, -e koplje
Speicbe die, -, -n potpornjak, pa-
ok (na toelcu ); prednja least
podlaktice
Speichel
Speicbel der, -s, slina, pljuvaCka
Speicher der, -s, - spremiSte, osta-
va; spremiste informatickih
podataka
speichern spremiti u ostavu, po-
hraniti, lagerovati
speien• (spie, gespi(e)n) pljuvati,
bljuvati, rugati, povra6lti
Speis der, -es, (region.) rnalter
Speise die, -, -n jelo, hrana
Speise-kammer die, -, -n ostava
za jelo; - karte die, -, -n
jelovnik
speisen jesti, uzimati hranu,
hraniti
Speise-01 das, { e)s, -e jestivo ulje;
- rObre die, -, -n jednjak; --
wagen der, -s, - vagon-resto-
ran; - zimmer das, -s, -
trpezarija
spektakular adj. spektakularan,
!to izaziva veliku pamju, sen-
zacionalan
spe~liereil ~pekulisati, baViti se
poslovnim !pekulacijama; !pe-
kulisati, umovati
Spende die,-, -n dar, poklon; (do-
brovoljni) prilog
spenden darovati, pokloniti; po-
deliti, prilotiti, udeliti
Spender der, -s,- darodavac; do-
brotvor
spendieren (razg.) pokloniti,
darovati
Sperber der, -s, - (StOBer der)
kobac
353 spicken
Sperling der, -s, - vrabac
Sperma das, -s, -men i - mata
sperma, seme
Sperre die, -, -n preeaga, reza; us-
ki (kontrolni) prolaz; prepre-
ka; brana; zabrana, blokada
sperren (sicb) zatvoriti, zapreciti,
zakrCiti; zabraniti, spreCiti; blo-
kirat~ ukinuti, iskljuciti; opreti
se, suprotstaviti se
Sperr-gut das, -es, h-er roba s veli-
kom zapreminom (i tarifom),
kabasta (glomazna) roba;
- bolz das, -(e)s, slepljena
tanka daska (za oblaganje),
!perploea
sperrig adj. ~to zauzima mnogo
mesta, kabast; (fig.) teZ3k za
rukovanje (rad), tvrdoglav
Sperr-platte die, -, -n ~perploea;
- sitz der, -es, -e ogradeno
( odeljeno) sediSte (spreda u
cirkusu, pozoriStu)
Sperrung die, -, -en zatvaranje,
zakrcivanje, zakljuCivanje; za-
ustavljanje, koeenje
Spesen die (pl.) sporedni traSkovi
poslovanja
Spezialitat die, -, -en specijalitet,
posebnost, naroeitost; specijal-
nost, uZa struka; sklonost (za
ne!to)
Spbare die, -, -n sfera, kugla,
krug; podrucje, delokrug
spicken nadenuti (meso lukom i
slaninom); (fig. razg.) nakititi,
Spiegel 354 spirituell Spirituose 355 sprachlos
zaciniti; podmititi, potplatiti; SpieBbiirgertum das, -s, malo- Spirituose die, -, -n (obicno pl.) splittern cepati, cepkati, ra-
prepisati (od drugog ueenika) gradanstvo alkoholna piea zmrskati
Spiegel der, -s, _ ogledalo, vodena ,. spieBen ~ataknuti (na rafanj), spitz adj. ~iljat, ~iljast; (razg.) splitternackt adj. gal golcat, pot-
povdina nabost1 mr~av, tanak; (fig.) bockav, puna gal
. . Spie8er1 der, -s, ( =SpieBbock zajedljiv spontan adj. spontan, sam od
Sp1egelbild d.as, -(e)s, -er odraz, der) jelen (srndac) godi~njak Spitzbube der, -, -n lupez, Iopov, sebe
obrnuta shka u ogledalu Spie8er2 der, -s, _ SpieBbiirger hulja; mangup, ob~enjak, Sporn der, - Sporen (obicno pl.)
Spiegel-ei das, -s, -er jaje pdeno der spadalo mamuza, ostruga; (fig.) pod-
na oko; -rechterei die, -, -en SpieBgeselle der, -en, -en (zas- sticaj, podstrek
Spitze die, -, -n ~iljak, vrh; cipka;
zavaravanje, opsena, obmana tar.) drug, saborac, drug po spornen mamuzati, obosti, pod-
prednji deo, eelo (kolone);
spiegelglatt adj. gladak kao ogle- oruzju; (fig.) ortak, saueesnik bosti (fig.) potaci, naterati
gornji dru~tveni sloj; (fig.)
dalo, potpuno gladak spie.Big adj. malogradanski, ogra- spornstreichs adv. brzo, zurno,
faoka
spiegeln (sich) ogledati (se); sija- nieen, uskogrudan smesta
Spitzel der, -s, - dou~nik, ~pijun,
ti, sjati (se), odrfavati (se) SpieBrute die, -n -n ~iba, prut I u Sport der, -(e)s sport
njri~kalo
Spiegelung die,-, -en odraz (odbi- n laufen proci kroz ~ibe (neka- Sportier der, -s, - (Sportlerin die,
spitzeln uhoditi, ~pijunirati
janje) svetla d~nja kazna u vojsci)
spitzen (za )~iljiti, nao§triti; (fig. -, -nen) sportista
Spiel das, (e)s, -e igra; igranje Spinat der, -(e)s, -e spanac sportlich adj. sportski
raig.) pa:Zijivo (oprezno)
spielen igrati (se); poigravati (se); Spindel die, -, -n vreteno; srednji gledati Spott der, -(e)s ruganje, pod-
glumiti, svirati stub (zavojitih stepenica); oso- smeh, poruga, sprdnja
spitzfindig adj. cepidlacki o~tro­
Spieler der, -s, -igrac; glumac, svi- vina, vratilo Spottbild das, -(e)s, -er ka-
uman, sitniearski dovitljiv; do-
rae; (obezvred.) rovek koji Spinne die, -, -n pauk rikatura
mi~ljat
ueestvuje u igrama na sreeu; spinnefeind adj. veoma neprija-
(fig.) lakomislen eovjek teljski Spitzfindigkeit die, - dom~ljatost, spottbilig adj. vrlo jeftin, budza-
Spielerei die, -, -en igrarija, ~ala, spinnen" (a, o) presti; (fig.) ispre- sitnieavost ~to, gotovo badava

igranje, detinjarija dati, izmi~ljati; (razg.) biti po- Spitzname(n) der, -(n)s, -(n) (po- Spottelei die, -, -en izrugivanje,
spielerisch adj. kao u igri; (fig.) remeeen; sediti u zatvoru drugljiv) nadimak podsmehivanje
bez ozbiljne namere (ozbilj- Spinnerei die,-, -eb predionica spotten rugati se, izrugivati se,
Spleen der, -s, -e i -s cudljivost,
nosti); igracki (u sportu) Spinnwebe die, -, -n paukova sprdati se
nastranost; sumornost; neobi-
spielfahig adj. sposoban (pogo- mrefa, paucina cna ideja Spotter der, -s,- podrugljivac, ru-
dan) za igru Spion der, -(e)s, -e ~pijun galica
SpleiB der, -es -e (SpleiBe die, -, -
SpieB der, -es, -e rafanj; koplje Spionage die, -, -n ~pijunafa n) treska, iver spottisch adj. podrugljiv, zaje-
SpieBbiirger der, -s, - ( =SpieBer Spirale die, -, -n spirala dljiv, zloban
spleiBen• (spliB, gesplissen)
der) (fig.) malogradanin, ogra- Spiralfeder die, -, -n spiralna Sprache die, -, -n jezik; govor,
cep(k)ati, rascepiti; ispreplesti
nieen rovek sposobnost govora
opruga UZad
sprachlich adj, jezicki
spieBbiirgerlich adj. malo- spirituell adj. spiritualan, duho- Splitter der, -s, - treska, cepka, sprachlos adj. nem; zapanjen, za-
gradan~tina van iver, trun, odlomak, krhotina nemeo
 Spriihregen 357 Staats-angehorigkeit
Sprechchor 356 spriihen
~priihregen der, -s: - sitna (slaba) spiirbar adj. osetan, primetan
Sprechchor der, -(e)s, --e horsko Springflnt die, -, -en visoka (naj- ki~ spuren napraviti skijama prvi trag
recitovanje (u drami); hor vi§a) plima
Sprung der, -(e)s, ··-e skok; kratko u snegu; voziti oznaoonom tra-
sprechen· (a, o) govoriti, re~i, ka- .- Sprit der, -(e)s, -e §pirit; (razg.)
-·- rastojanje, pukotina kom; (fig.) prilagoditi se, slu-
zati; zboriti, besediti benzin, gorivo ~ti, pokoravati se
sprechend pp. o adj. izrazit, jasan, Spritze die, -, -n §trcaljka, brizga- lj Sprung-brett das, -(e)s, -er od-
spiiren osetiti, opaziti; tragati, tra-
oot lica, §mrk; ( =Einspritzung
,,i skoroa daska; (fig.) dobro po-
Ziti, nju§kati
Sprecher der, -s, - govornik, bese- lazi§te; -reder die, -, -n opru-
die) inekcija ga za name§taj; -gelenk das, Spiirhund der, -(e)s, -e loyacki
dnik; spiker
Sprech-stunde die, -, -n sat za spritzen §trcati, prskati; (u)bri- -(e)s, -e skocni zglob (na nozi) pas tragac; (fig. razg.) proni-
primanje zgavati; §ikljati sprunghaft adj. skokovit, nagao; cljiv eovek, nju~kalo
Spreize die, -, -n podupirac!, pot- spritzig adj. rezak; bockav i1
' neoookivan,nepovezan spurlos adj. bez traga
poranj; polo!aj u gimnastici Spritzpistole die, -, -n pi§tolj za Sprung-schanze die, -, -n skija§ka Spurt der, -(e)s, -s, i -e ubrzanje
(sa ra§irenim nogama) bojenje (lakiranje) skakaonica tempa u fini§u tr-ke, ubrzani
spreizen ramriti, raskrefiti; (ra)§e- sprode adj. lomljiv, krt, krhak;
sprungweise adv. skokovito, u trk
puriti se, koroperiti se, opor, sub, hrapav; neprikladan skokovima, na ·skokove sputen sich zuriti se
(na)kostre§iti se za obradu (preradu ); bladan,
sprengen diti u vazdub, razneti, odbojan, zatvoren Spucke die,-, -n (razg.) pljuvacka
1( Staat der, -(e)s, -en drfava; (fig.)
razbiti, · provaliti, raskinuti; Sprodigkeit die, -krtost, lomlji- spucken pljunuti, pljuvati drfavna vlast; (razg.) zemlja;
(fig.) razjuriti, rasterati; vost; oporost; odbojnost, za- Spuk der, -s, -e sablast, utvara; (razg.) Jepa (sveeana) odeta;
(po)§kropiti, (po)prskati; tvorenost (fig.) razg.) sablafnjiv cin, sa- (fig.) sjaj, rask~
(porn. s.) juriti, jezditi !f( blazan, rusvaj, vika
SproB der, -sses, -sse mladica; I
Staatenbund der, -(e)s, --e savez
Spreu die, - pleva; (fig.) bezvre- ,, spoken javljati se kao dub (sa-
dna stvar
izdanak; potomak blast); privil1ati se, utvarati se -arfava
Sprichwort das, -(e)s, ··-er po- Sprosse die, -, -n preeBga ( na Spillbecken das, -s, - sudoper staatenlos adj. bez driavljanstva
slovica lestvama) Spule die, -, -n kalem, svitak staatlich adj. drfavni
sprichwortlich adj. poslovieBn SproBling der, -s, -e mladica, spulen (na)motati (na kalem)
Staats-angehorigkeit die, -, -en
sprie8en (sproB, gesproBen, porn.
s.) nicati, klijati, rasti
izdanak; potomak '1.
. f
spillen ispirati (vooom), (sa)prati,
(is)plakati; otplaviti, izbaciti drfavljanstvo; - anwalt der, -
Spruch der, -s, --e izreka, maksi-
Springbrunnen der, -s, - vodo- ma, Zivotno pravilo; (iron.) ea. f.
,,:; Spiller der, -s, - sudoper; sudope- (e)s, -e i --e javni (drfavni) tu-
skok robna formula, presuda, "i4 ra, perac sudova :tilac; burger der, -s,- tnzav-
springen• (a, u, porn. s.) skooti, odluka
skakati; (razg.) juriti, treBti, Sprudel der, -s, -vir, vrtlog; izvor,
.'
i Spillung die, -, -en ispiranje, izapi-
ljanin, gral1anin; - dienst der,
-es, -e drfavna sluzba - eigen-
ranje; ispirac, vodokotli~
(po)furiti; (fig.) biti revan u vrelo; mineralno vrelo tum das, -s, --er drfavna imo-
Spund der, -(e)s, -e drveni oop vina, -haushalt der, -(e)s, -e
slufb~ izbiti, ~iknuti, prsnuti, sprudeln klju~ti, vriti, kipiti; ~i­ (na buretu), drveni klin; (fig. drfavne finansije, drfavni pro-
iskooti, pu~i kljati, izbijati u kljuoovima razg.) regrut, neiskusan eovek r3Wn (pl.) budZet; -mann
Springer der, -s, - skaka~; konj spriihen p~tati, prskati; bacati
(~hovska figura) Spur die, -, -en trag, otisak; znak der, -(e)s, --er drfavnik;
iskre
Stab
- streich der, -s, -e ddavni Stahl-hiitte die, -, -n (-werk das)
udar (prevrat)
Stab der, -(e)s; ··-e §tap, prut, ; Stall der, -(e)s, ··-e staja, §tala;
motka; palica; §tab (vojni,
upravni)
stabil adj. stabilan, trajan, nepo-
kolebljiv
Stabsoffizier der, -s, -e vi§i §tabski Stammbaum der, -(e)s, ··-e
oficir
Stachel-beere die, -, -n ogrozd;
- draht der, -(e)s, --e bodlji-
kavafica
stach(e)lig adj. bodljikav, trnovit
Stadion das, -s, - dien stadion
Stadium das, -s, - dien stadij, fa-
za (period) razvitka; stanje
Stadt die, -, --e grad
Stadtbezirk der, -(e)s, -e gradsko
upravno podru~je
Stiidter der, -s, - stanovnik grada,
gradanin
stiidtisch adj. gradski
Staft'el die, -, -n prega~, pre~ka;
odeljenje, odred (aviona);
atletska Atafeta
Staffelei die, -, -en §tafelaj, slikar-
ski stalak
staffeln stepenasto deliti, redati;
stepenovati (plate, tarife)
Stahl der, -(e)s, --e i (-e) relik
stiihlen reliati, kaliti
stiihlern adj. reli~n. tvrd kao
relik
358 Stand
reli~na
(fig.)
Stamm der, -(e)s, --e stable, de-
blo, trup; porodi~no stable,
rod; karen; pleme; pasmina
rodoslov
stammeln mucati, zamuckivati,
zapinjati u govoru; tepati
stammen poticati, proizilaziti, w-
ti lozu, voditi poreklo
Stammhalter der, -s, - mu§ki
potomak
stiimmig adj. evrst, zbijen, snafan,
korenit
Stiimmigkeit die, -, -n evrsto~,
zbijenost
Stiimmler der, -s,- (poet.) muca-
vac, tepavac
Stamm - sitz der, -es, -e sedi§te
(leglo) roda; sedi§te firme;
stalno (pretplareno) mesto u
pozomtu
stampfen gaziti; (u)tabati; nabiti;
i~i te§kim korakom; (s)tucati;
snafno (pravilno) raditi (za
maAinu)
Stand der, -(e)s, -e, (--e) 1. staja-
nje, stajali§te, polazi§te, mesto
(prodajno, ogradeno); stu-
panj, stanje, polofaj, visina
(vade, sunca ); 2. dru§tvena
klasa, stalez; zvanje, polofaj
Standard
Standard der, -s, -s standard,
obrazac, merilo, norma; zivo-
tni (druAtveni) standard
Standardwerk das, -(e)s, -e uzor-
no, temeljno (literarno) delo
Standbild das, -(e)s, -er kip,
statua
Stander der, -s, - stalak, polica;
stub, direk; stator (elektro-
motora)
Standes-amt das, -(e)s, ··-er mati-
~na kancelarija; - beamter
der, -n, -n mati~r; -vorurteil
das, -s, -e stale§ka predrasuda
standfest adj. stabilan
Standgericht das, -(e)s, -e preki
(ratni) sud
standhaft adj. evrst, postojan,
istrajan, nepokolebljiv
Standbaftigkeit die, - posto-
janost, istrajnost, nepokole-
bljivost
standlhalten• (ie, a) odrfati se,
izddati, istrajati, odoleti
stiindig adj. stalan, trajan; ne-
prestan, neprekidan; ~t
stiindisch adj. stale§ki
Stand-ort der, -(e)s, -e mesto
trenutnog boravka (prebi-
vanja); vojni garnizon; stani§te
(okolina) biljke; -punkt der,
-(e)s, -e stajali§te, stanoviAte,
gledi§te; - recht das, -(e)s, -e
preki sud
Stange die, -, -n motka, §ipka,
koplji§te; gvala (konjske uzde)
359 starr
stiinkern (razg.) praviti smutnje,
zadirkivati
stanzen izbijati u limu, §tancovati
Stapel der, -s, - naslagana gomila
(hrpa ); stovariste, (u brodo-
gradiMtu ); duzina tekstilne
niti; pramen vune
Stapellauf der, -(e)s, ··-e porinure
broda, spu§tanje broda s na-
voza
stapeln nagomilati, sloziti na
gomilu
Stapelplatz der, -es, --e stovari§te,
skladi§te
Stapfe die,-, -n (Stapfen der, -s, -)
trag nogu, otisak noge, stopa
stapfen (snafno) gaziti, hodati te-
§kim korakom
Star der, -s, -e o~na mrena
Star der, -s, - star, zvezda (fil-
mska, pozori§na, sportska)
stark adj. i adv. jak, snafan, mo-
~an; velik, brojan; §irok, de-
bee; krepak; jako, veoma, vrlo
Starke die, -, -n snaga, ja~ina,
mo~, krepost; debljina, obu-
jam; skrob, §tirak
stiirken ja~ti, krepiti; (u)krutiti,
Atirkati
Stiirkung die, -, -en ja~anje; sna-
zenje, krepljenje; §tirkanje
Stiirkungsmittel das, -s, - sred-
stvo (Iek) za ja~nje
starr adj. uko~en, krut, ukruren;
zapanjen, sleden, zaleden
Starr-e 360 stauen Stau 361 Stein

Starr-e die, -, -n ( -heit die) uko- statthaft adj. umesan, prikladan, nagomilati se, nakupiti se, stehen Jbleiben* (ie, ie) stati, za-
renost, krutost; zapanjenost dopu~en zakr~iti se (saobraeaj) stati, zaustaviti se; ostati (za-
Stau -wehr das ( -werk das) us- boravljen)
starren ukoreno gledati, piljiti; bi- .-Statthalter der, ·S:- namesnik
lava, brana, gat stehenJlassen* (lieB stehen, ste-
ti pun rega, biti natovaren Statthalterschaft die, - name-
stechen" (a, o) bosti, ubosti, za- bengetassen) ostaviti, (na)pu-
~ime sni§tvo
bosti; peckati, bockati; Zacati, stiti; zaboraviti
Starrkopf der, -(e)s, ··-e tvrdogla- stattlich adj. naoot, pristao, Zigati; zaklati (Zivotinju) Stehplatz der, -es, --e mesto za
vac, tvrdoglav OOvjek kr§an; imponzantan; ugledan; stajanje ·
Stechen das, -s, - probadanje,
starr-kopfig (-sinnig) adj. tvrdo- (po)golem steif adj. ukoren, krut, ~t, ne-
bodenje
glav, jogunast, svojeglav Stattlichkeit die, - naoatost, pris- savitljiv
talost, impozantnost, kr§nost; Stecher der, -s, - (razg.) duga~ki
Starrsinn der, -(e)s, tvrdoglavost, kljun I Kupfer - bakrorezac steifen ukrutiti, u§tirkati
kriltost, svojeglavost brojnost
Stech-fliege die, -, -n obad, muva Steifheit die, (Steife die) ukore-
Start der, -(e)s, -s, -e start; (fig.) Statue die, -, -n ( =Standbild das) nost, krutost
statua, kip peckavica -mucke die, -, -m
poretak Steig der, -s, -e planinski puteljak,
komarac (koji si§e krv)
starten (porn. s. i h.) startovati, Status der, -, -stanje strma staza
Steckbriefder, -(e)s, -e potemica,
krenuti; staviti u pagan Statut das, -(e)s, -en (=Satzung Steigbiigel der, -s,- stremen
stecken nalaziti se, biti (u), denuti
Startschu8 der, - sses, - -sse die) statut, pravilo, propis; na- steigen• (ie, ie, porn. s.) penjati
se; turiti, zadenuti, zabosti,
startni bitac; (fig.) znak za po- redba; uredba se, dizati se, rasti
staviti gde; (u)saditi
retak rega Stau der, -s, -e mirovanje izmedu Stecken der, -s, -(region.) ~tap steigem poveeati, povisiti, (po)di-
Statik die, · - statika, grana plime i oseke, zaustavljanje stecken Ibleiben• (ie, ie) zastati; ~i; (gram.) porediti,
mehanike votodoka; zastoj u saobrafaju zapeti (u govoru) stepenovati
Station die, -, -en stanica, stajali- Staub der, -s pr~ina; (fig. poet.) Stecker der, -s,- utika~ Steigerung die, -, -en dizanje, po-
~te; bolni~ko odeljenje prah Stecknadel die, -, -n pribada~, ve~anje, povisivanje; pore-
stationar adj. stacionaran, nepo- Stiiubchen das, -s, - restica aada denje, stepenovanje
kretljiv, stalan, trajan p~ine Steigerungsstufe die, -, -n stepen
Steg der, -(e)s, -e brvno, mosti~;
stationieren stacionirati, smestiti stauben pr~iti, dizati pra~inu poredenja (k.omparativ, su-
kobilica (na Zi~nom instru-
statisch adj. stati~ki; miran, ne- stiiuben raspr§iti; nap~iti, posuti perlativ)
mentu); (zastar.) staza, pu-
pokretan staubig adj. pra§njav teljak Steigung die, -, -en (po)dizanje;
Stativ das, -s, -e stalak (tronofac), staubsaugen usisivati pr~inu uspon, uzbrdica
Staub-sauger der, -s, -usisiva~ za Stegreif der, -(e)s, -e (zastar.)
stativ steil adj. strm, strmenit
pr~inu
stremen, uzengija I aus dem -
statt pre. (s gen.) i konj. mesto, (fig.) nepripremljen, impro- Steilheit die, - (Steile die) strmi-
stauchen pritisnuti, stisnuti, zbiti,
umesto vizovan; aus dem - reden im- na, vrlet
nabiti, natrpati; (fig.) grubo
Stiitte die, -, -n mesto ukoriti provizovati govor Steilkiiste die, -, -n strma morska
stattlgeben· (a, e) udovoljiti, stauen (za)ustaviti; naslagati stehen• (stand, gestanden, porn. obala
odazvati se (brodski tovar), naredati I sich h. i s.) stajati Stein der, -(e)s, -e kamen \
Stein-bruch
Stein-bruch der, -s, --e ka-
menolom
steinern adj. kamenit, od kame-
na; (fig.) tvrd, bezose~jan
Steingut das, -(e)s, posude od
fajansa (poluporculana)
steinigen kamenovati
Steinigung die, -, -en kame-
novanje
SteiB der, -s, -e trtica
Stei8bein das, -(e )s, -e trti~na
kost
Stelldichein das, -( -s), -, -s (ugo-
voreni) sastanak, randevu
Stelle die, -, -n mesto; nam~te­
nje, polo:!aj, sluzba
stellen postaviti (uspraviti), stavi-
ti, metnuti; I sich - praviti se,
pretvarati se; etwas beiseite -
skloniti ~to; jemanden vor Ge-
richl - optuziti koga; eine
Frage - postaviti pitanje; eine
Uhr - podesiti sat; Materijal
- pribaviti materijal; sich
krank - praviti se bolestan;
sich (freiwillig) - prijaviti se
(dobrovoljno); jemandem ein
1hema - dati kame temu
Stellen-angebot das, -(e )s, -e po-
nuda nam~tenja (mesta);
- gesuch das, -(e)s, -e molba
za zaposlenje, takmirenje za
sluzbu
stellenlos (stellungsios) adj. bez
posla, nezaposlen
362 stem men
Stellenwechsel der, -s, -promena
radnog mesta
# stellenweise adv. ponegde, mesti-
tmice; delimi~no
Stellenwert der, -(e)s, -e znarenje
(na odredenom mestu, mesna
vrednost (broja), rang
Stellmacher der, -s, - drvodelja;
kolar
Stellung die, -, -en mesto, polo-
:!aj; stav, polo:!aj; stav, dr:!a-
nje; rang; nam~tenje, sluzba I
die - der Gestim polo:!aj zve-
zda; befestigte - utvrdeni po-
lo:!aj; liegende (sitzende) - le-
ze~i (sede~i) stav; einfluf3rei-
che - uticajan polo:!aj
Stellungnahme die, -, -n stav
(prema nekom problemu), za-
uzimanje stava
Stellungs-gesuch das, -(e)s, -e
molba za zaposlenje; - krieg
der, -(e)s, -e pozicioni (rovov-
ski) rat
stellungslos = stellenlos
Stellvertreter der, -s, - zamenik,
zastupnik
Stellvertretung die, -, -en zame-
na, zastupanje
Stelze die, -, -n ~taka, ~tula
Stelzfu8 der, -es, --e ( =Steizbein
das) (razg.) drvena noga
Stemmeisen das, -s, - dleto
stemmen dizati (teret); opirati se,
opreti se
Stempel
Stempel der, -s, -zig, pe~t, beleg,
~tambilj
Stempelkissen das, -s, - jastu~i~
pe~ta, jastua~ za Zig
stempeln udariti zig, pe~titi
Stenographie die, -, -n ( =Kur-
zschrift die) stenografija
Stenotypist der, -en, -en (Ste-
notypistia die, -, -nen) steno-
daktilograf (stenodaktilogra-
fkinja)
Steppdecke die, -, -n pr~iveni po-
kriva~, jorgan
Steppe die, -, -n stepa
step pen (pro)~iti, pro~tepati
sterben· (a, o, an; dat.) umreti
sterblich adj. smrtan
• Sterbhlichkeit die, - smrtnost
steril adj. sterilan; (fig.) neplodan,
jalov
sterilisieren sterilizovati
Stem der, -(e)s, -e zvezda
Stern-schnuppe die, -, - meteorit,
zvezda padalica; - warte die, -
, -n opservatorija
Stethoskop das, -s, -e ( =Horrohr
das) stetoskop
stetig adj. stalan, postojan, ne-
prestan, neprekidan, trajan
stets adv. uvek, stalno, nepresta-
no, svaki put
Steuer1 das, -s, upravlja~, kormi-
lo, volan
Steuer die, -, -n porez, dafbina,
da~
363 sticken
Steueramt das, -(e)s, ··-er poreska
kancelarija
steuerfrei adj. osloboden poreza
Steuermann der, -(e)s, --er kor-
milar, krmano~
steuem kormilariti, krmaniti,
upravljati; voziti (prema re-
mu); (porn. s.) upraviti vozi-
lom prema remu, voziti pre-
rna; spreati
Steuerpftich die, -, -en poreska
obaveza
Steuerung die, -, -en (bez pl.)
upravljanje; spre~vanje;
upravlja~, uredaj za upravlja-
nje; upravlja~ mebanizam (u
procesu rada)
Stich der, -(e)s, -e ubod, bod;
probadanje
Stichelei die, -, -n bockanje, pe-
ckanje, zadirkivanje
sticheln bockati, peckati, za-
dirkivati
stichhaltig adj. uverljiv, uteme-
ljen, valjan, nepobitan
stichig adj. ukiseljen, kiselkast I
wunn - crvoto~n
Stich-probe die, -, -n ~tib proba,
delimi~ni eksperiment; -tag
der, -(e)s, -e dan stupanja na
snagu (propisa, obav~ze i sl.);
-wahl die, -, -en uZi izbor;
-wort das, -(e)s, --er
natuknica
sticken vesti
Stickerei
Stickerei die, -, -en vez, vezivo;
(bez pl.) vezenje
Stickerin die, -, -nen vezilja
stickig adj. zagu~ljiv
stieben• (stab, gestoben; stiebte,
gestiebt) pritati, vrcati; rasuti
se
Stietbruder der, -s, --e polubrat
Stiefel der, -s, - visoka cipela, ci-
zma; visoka ~; (fig. razg.)
besmisao, zbrka
Stief-kind das, -(e)s, -er pastoree,
-mutter die, -, --mareha;
-mutterchen das, -s, -ma~u-
hica, poljska ljubicica
stiefmfitterlicb adj. marehinski
Stief-schwester die, -, -n po-
lusestra; - sohn der, -(e)s, ··-e
pastorak; - tochter die, -, .. _
pastorka; :-vater der, -s, .._
oeuh
Stiege die, -, -n uska strma
stepenica; (region.) velild
drveni sanduk
Stiel der, -(e)s, -e drika, drfak,
drialo; peteljka, struk
Stielbrille die, -, -n lomjon
stier adj. ukoeen
Stier der, -(e)s, -e bik
Stitll der, -(e)s, -e klin, eavli~,
~iljak; pisaljka; (fig. razg.)
§egrt, klinac
Stift2 ~' -(e )s, zaduzbina, sa-
mostan; zavod za devojke; sta-
raCki dam
364 stilliegen
stiftenl pokloniti, darovati;
osnovati, utemeljiti; prouzro-
~ kovati, izazvati
stiften2 (region.) ~egrtovati, raditi
Stifter der, -s,- utemeljivac, daro-
davac, osnivac, tvorac
Stiftung die, -, -en osnivanje, ute-
meljenje; zaduzbina
Stiftzahn der, -(e )s, ..-e ve~tacki
zub (priev~ren klinom za
karen)
Stil der, -(e )s, -e stil, naCin pisa-
nja; umetnicki stil
Stilbliite die, -, -n jezicka om~ka
koja daje komican smisao
Stilett das, -(e)s, -e kratki bodel
stilisieren stilizovati (pojednosta-
viti, ~ematizovati prirodne
oblike)
still adj. futljiv, nem; miran; tih;
nepomican; suzdrian, blag
Stille die, - t~ina, mir; ~utnja
Stilleben das, -s, - mrtva priroda
(u slikarstvu)
stillegen obustaviti, zaustaviti
Stillegung die, -, -en obustava
stillen (na)dojiti; umiriti, ublaZiti
(bol); utaZiti (glad, zed); zaus-
taviti (krvarenje)
still Ihalten• (ie, a) stati, zaustavi-
ti se, zastati
stilliegen• (a, e) biti van pogona,
mirovati
stillos 365
stillos adj. bez stila, koji se ne
uklapa u stil; (fig.) neprikla-
dan, neumesan, neukusan
stilllscbweigen· (ie, ie) ~utati
Stillschweigen das, -s, futanje
still Isitzen (saB still, stiligessen)
mimo sedeti
Stillstand der, -(e)s, ..-e zastoj,
prekid; zaustavljanje; pauza
still Istehen (stand still, sillgesta-
den) mirovati, zaustaviti se,
stati
Stillung die, -, -en zaustavljanje,
umirenje, ubl8Zavanje; utaZa-
vanje; dojenje
stilvoll adj. stilski doteran
Stimmband das, -(e)s, --er gla-
snica
Stimme die, -, -n glas
stimmen slagati se, odgovarati,
podudarati se, biti u redu; gla-
sati; ugadat~ poddavati
Stimmgabel die, -, -n zvucna
vilju~k3
stimmhaft adj. zvucan
stimmlos adj. bezvucan
Stimmung die, -, -en raspolme-
nje, ugodaj; ~tim (instru-
menata)
stinken· {a, u) zaudarati, smrdeti
stinkig adj. smrdljiv
Stipendium das, -s, - dien sti-
pendija
Stirn die, -en eelo
stOhnen
Stirn-band das, -(e)s, --er povez
(vrpca) preko eela; - bein das,
-(e )s, -e eeona kost; - falte
die, -, -n, bora na eelu;
- hohle die, -, -n eeona
~upljina
stochem caCkati, dZarati (ze-
ravicu)
Stock1 der, -(e)s, ..-e ~tap/; batina,
palica; karen, panj, klada I
Wein - Cokot, Bienen k~nica;
Spazier - ~tap za (dtapanje,
Gebirgs - planinski masiv
Stock2 der, -s, -s skladi§te robe,
osnovni kapital
SWckelschuh der, -(e)s, -e cipela
sa visokom potpeticom
stocken zastati, zapeti; uplesniviti
se; zgru§ati se, zgusnuti se
stockig adj. plesniv; zgusnut,
zgru§an, pokvaren
stocksteif adj. ukoeen, krut; nes-
pretan, neokretan
Stockwerk das, {e)s, -e sprat
Stoffder, -(e)s, -e sprat
Stoff der, -(e)s, -e materija, tvar,
masa; grada; gradivo; tkanina
stotnich adj. materijalan; sadr-
f.ajan
Stoffwechsel der, -s, izmena (ra-
zmena) materije, metabolizam
stOhnen stenjati, uzdisati, jecati,
jadikovati
 Stollen
Stollenl der, -s, - (=Stolle die) Storsender der, -s, - radiood~i­
vrsta bofimog kola~ (sa gro-
zdicama)
Stollen2 der, -s, - podzemni ho- Storung die, -, -en smetnja,
dnik, okno; ispuprenje na kra-
ju potkove (iii na sportskoj Stofi der, -es, ··-e udarac, udar;
obua)
stolpem spotaa (spotaknuti) se,
posmuti
stolz adj. ponosan, gord; ohol
Stolz der, -es ponos, gordost;
oholost
stolzieren oholiti se, kociti se, po-
kazivati se (naki~en, u novoj
odea)
stopfen krpiti, ~topati; puniti,
trpati; kljukati (perad);
zarepiti
Stoppel die, -, -n stmika, stmjak;
o~tra novoizrasla dlaka brade
Stoppel-bart der, -es, --e novoi-
zrasla brada, neobrijano lice;
- feld das, -(e )s, -er stm~te,
strnjak, pok~ena njiva
stoppeln kupiti, pabir~iti
stoppen zaustaviti, zadrfati; ~to-
povati, meriti ~topericom
Star der, -s, -e jesetra, moruna
Storch der, -(e)s, --e roda
stOren smetati, ometati
Srorenfried der, -(e)s, -e zanove-
talo; smutljivac
Stomo der, -s, - ni stoma, obus-
tava, pon~tenje
stOrrisch adj. jogunast, trvdoglav,
prkosan
366 straff
lja~ koji ometa prijem drugih
* stanica
zapreka
naslaga, hrpa; (fig.) podsticaj,
podstrek
sto8en (ie, o; porn. h. is.) gumuti
(gurati), udariti; tucati; zabiti;
naia na, udariti na; duvati
Sto8-seufzer der, -s, - dubok
uzdah; - stange die, -, -n od-
bojna pre~ka; - trupp der, -s,
-s mala borbena grupa (udar-
na grupa); -verkehr der, -s
najfiviji promet, saobra~ajni
~pic
stofiweise adv. na mahove, is-
- prekidano
Sto8-zahn der, -s, ··-e kljova;
-zeit die, -, -en vreme najZiv-
Ijeg prometa, ~pic
Stotterer der, -s,- mucavac
stracks adv. odmah, smesta; di-
rektno; bezuslovno, ta~no
Strafanstalt die, -, -en kamionica
strafbar adj. kamjiv (po zakonu),
kriminalan
Strafbarkeit die, - kaZnjivost
Strafe die, -, -n kama
strafen kamiti
Straferla8 der, -sses, -sse
oprost kazne
straff adj. napet, nategnut; (fig.)
strog, energi~n, S3Zet
Straffall
Straffall der, -(e)s, ··-e kaznjiv slu-
~j (~in)
straff'alig adj. kaznjiv
straiTen nategnuti, napeti
StratTheit die, - napetost, nate-
gnutost
Straf-gericht das, -(e )s, -e kazne-
ni sud; - gesetz das, -es, -e ka-
zneni zakon; - gesetzbuch
das, -(e )s, ··-er kazneni zakonik
straflich adh. vredan kazne, ne-
odgovoran, neoprostiv
Striifling der, -s, -e kaZnjenik
Straf-mafi das, -es visina kazne,
odmerena kazna; - prozefi
der, - sses, -sse kazneni pos-
tupak; -tat die, -, -en kamjiv
~in, kamjivo delo; - vollzug
der, -(e)s, .. -e izvr~enje kame
Strahl der, -(e )s, -en zrak; mlaz
strahlen bacati zrake, obasjavati
zracima; zra~iti, sjati, blistati se
Strablen-brechung die, -, -en pre-
lamanje zraka (svetlosti);
- biindel das, -s, - snop zraka
strahlend adj. sjajan, blistav,
svetao
Strablen-geschadigte der, -, -n
frtva zrarenja (radijacije);
schutz der, -es ~tita od
zrarenja
Strahlung die, -, -en zrarenje
stramm adj. nategnut, napet; us-
pravan; (razg.) snafan, zdrav
strammpeln batrgati (nogama);
bacakati se
367 Strebe
Strand der, -(e)s, --e zal(o); plaZa
stranden nasukati se
Strang der, -(e)s, --e konopac,
uze; svezanj, snap; deo
zaprege
strangen upregnuti, zaulariti
strangulieren obesiti, udaviti,
zagu~iti
Strapaze die, -, -n naprezanje, na-
per, ~trapac
strapazieren (sich) zamoriti (se),
preopteretiti (se); istro~iti
strapazias adj. naporan
Stra8e die, -, -n cesta, drum; ulica
Strafien-bahn die,-, -en tramvaj;
- kreuzung die, -, -en ras-
krire, raskrsnica; - iibergang
der, -(e)s, ...e uli~ni prelaz;
- verkehr der, -s, uli~ni
promet
Strategie die, -, -n strategija
strategisch adj. strate~ki
striiuben (sich) nakostr~iti se;
narogu~iti se; (fig.) braniti se,
opirati se; koooperiti se
Strauch der, -(e)s, --er grm, zbun,
~ibljika; strauchig adj. obras-
tao grmljem, pun ~iblja
straucheln spotaa (se), posrnuti
Strau81 der, -es, -e noj
Strau82 der, -es, --e kitica, kita
(eve~)
Strau8enfeder die, -, -n nojevo
pero
Strebe die, -, -n potporanj, (krov-
ni) podupira~
 Streitigkeit 369 Stroh
streben 368 streitig

Streitigkeit die, -, -en (obicno pl.) stricheln crtkati, senciti, crtati is-
streben iei (uputiti se) prema re- Streich-gam das, -(e)s, -e nere-
~ljani konac (preda); - holz
rasprava, spor, parnirenje prekidanim crticama
mu; teZiti, nastojati, stremiti
Strebepfeiler der, -s, - potporni,. das, ~es, ··-er ( =Ziindholz das) Streitkratl die, -, ··-e (obicno pl.) Strich-madcben das, -s, - (razg.)
~ibica; -instrument das, -(e )s,
oru:lana sila (jedne zemlje), prostitutka, ulicna devojka;
stub (greda)
vojska - punkt der, -(e )s, -e (=Semi-
Streber der, -s, - ~treber, koji teZi - gudafki instrument; - musik
za uspebom pod svaku cenu streitlustig adj. borben, ratobo-. kolon das) tacka i zarez
die, - muzika za gudare
ran; svadljiv strichweise adv. mestimieno, ov-
(posebno urenik, slufbenik) Streichung die, -, -en brisanje,
poni§tenje Streit-macht die, -, --e borbena de-onde, samo na nekim mjes-
strebsam adj. marljiv, koji teti na sila (trupe i naoru:lanje), voj- tima I es regner - k.Ba pada
napredovanjem, revnostan Streife die, -, -n patrola (policij-
ska, vojna); patroliranje, izvi- ska; - sucht die, - svadljivost; mestimieno
Strebsamkeit di~, - revnosnost, ratobornost Strick der, -(e )s, ufe, konopac
danje; bajka
revnost, tefnja za napre- streifent dimuti, taknuti, dotaa streitsiichtig adj. svadljiv, borben
streng adj. strog, nepopustljiv, ne- stricken plesti, ~trikati
dovanjem se; okrznuti; graniciti; svu~,
milosrdan; o§tar; opor Stricker der, -s, - (Strickerin die,
streckbar adj. rastegljiv, gibak, skinuti, navua
Strenge die, - strogost, nepopus- -, -nen) pletac (pletilja, pletaci-
kovan Streifen der, -s, - (Streif der) tra-
tljivost, oporost ca), pletenje; -leiter die, -, -n
ka, pruga, uska vrpca
Strecke die, -, -n udaljenost, duzi- strenggenommen pp. i adv. za- lestve od uzeta; -nadel die,-,
streifig adj. prugast
na; komad puta, put, potez; pravo, u osnovi; strogo uzev~i -n igla za pletenje, - zeug das,
Streik der, -(e)s, -e ~trajk, obus-
(mat.) duz; zeleznicka pruga; strenggHiubig ad. pravoveran, or- -(e)s, pletivo
tava rada
predeni deo staze (tokom todoksan Striegel der, -s, - re~gija
Streikbrecher der, -s, - ~trajk­
trke) StreB der, - sses, -sse napor,
breber striegeln ~Jjati, ~agijom
strecken (sich) pruziti (se), prote- streiken §trajkovati; (fig.) prestati pritisak, stres timariti
gnuti (se); ispruZiti (se) I eip funkcionisati, otkazati Streu die, -, -en stelja, slama, Striemen der, -s, - (=Strieme
Sauce - razrediti sos Streikopsten der, -s, - §trajkacka prostirka (za stoku) die) modrica, masnica
streckenweise adv. mestimieno, straZa streuen sipati, posipati; sijati striemig adj. pun modrica (ma-
ovdje onde; u deonicama Streit der, -(e)s, -e sukob, borba,
svada; spor Streuer der, -s, - slanik, doza sa so snica)
Streich der, -(e)s, -e udarac (hi- (biber) strikt(e) adj. striktan, taean, strog
streitbar adj. ratoboran, borben
rem, sabljom); ~mar, ~u~ka,
streunen (razg.) lutati, lunjati, Strippe die,-, -n (razg.) uzica, ka-
nepodop§tina, ~Ia, pakost, streiten• (stritt, gestritten, um,
vragolija <---
d~lt.) ooriti se, tuci se, vojevati; skitati se, tumarati nap, gajtan, vrpca, petlja
svadati se, prepirati se, sporiti Streuner der, -s, - (razg.) pas lu- Stripperin die, -, -nen ( =Stripte-
streicheln gladiti, milovati talica, skitnica asetanziren die) ( razg.)
se
streichen• (i, i) pre~i rukom pre- Streiter der, -s, - horae, ratnik Streuz-salz das, -es, -e so za posi- striptizeta
ko rega, gladiti; obilaziti, tu- Streiterei die, -, -en svadanje, panje ulica Striptease das, -s striptiz
marati; premazati, prevu~i, prepiranje, (stalna) svada Strich der, -(e )s, -e linija, crta, po- strittig adj. sporan, upitan
( o )liciti; prebrisati, precrtati; streitig adj. sporan; sudski spo- tez; prekriZeni deo teksta; pru- Stroh das, -s slama lleeres - dre-
poni~titi; (zastar.) tuci, birevati ran, koji se sudski odlucuje ga; kraj; pravac rasta kose chen mlatiti praznu slamu
Strohblume
Strohblume die, -, -n smilje; suva
cveee
stohem adj. slamnat, ad slame
Stroh-feuer das, -s (fig.) prolazno
odu~evljenje; - halm der, -
(e)s, -e slamka; -hut der, -
(e )s, "-e slamnati ~~ir
strohig adk. slamnat, (suv, zut)
poput slame
Stroh-kopf der, -(e)s, "-e (razg.)
glupak, glupan; -mann der, -
(e)s, --er ( =Strohpuppe die)
stra~ilo od slame; rovek koji
svojim imenom pokriva tude
poslove, podmetnuta osoba;
- witwer der, -s, -( - witwe
die) beli udovac (udovica)
Strolch der, -(e)s, -e skitnica, pro-
bisvet; (fig.) ob~enjak,
spadalo
strolchen lutati, tumarati, skitati
Strom der, -(e)s, --e velika reka,
bujica; struja I mit dem -
schwimmen plivati niz vodu,
(fig.) dr:Zati se vladajueeg mi-
~ljenja; elektrischer - elektri-
~na struja; den - einschalten
ukljuati struju; es gief3t in
StriJmen lije kao iz kabla
stromab (stromabwarts) adv. ni-
zvodno, niz reku ·
stromauf (stromaufwarts) adv.
uzvodno, uz reku
Strombett das, -(s), -en korito
reke
stromen strujati; te6i, liti
370 stucke(l)n
Stromung die, -, -en strujanje,
proticanje; (fig.) duhovno gi-
# banje; (previranje), pravac
stromweise adv. u mlazovima,
kao iz kabla
Stromzahler der, -s, -elektri~no
brojilo, strujomer
Strophe die, -, -en strofa
strotzen (von) biti (pre)pun rega,
nabreknuti, pucati (od rega)
strubbelig (strobelig) adj. (razg.)
~upav,razbaru~en
Strubbelkopf der, -(e)s, "-e ~u­
pavko,~upavac
Strudel der, -s, - vrtlog, vir; (regi-
on.) savija~ gibanica, pita
strudeln praviti virobe, klju~ti
Struktur die, -, -en struktura, sas-
tav, unutra~nji sklop; ustroj-
stvo, grada
Strumpf der, -(e)s, ··-e ~rapa
Strunk der, -(e)s, ··-e panj, klada;
ookanj; stabljika biljke (bez
listova)
struppig adj. ~upav, t~av, ku-
~trav, neuredan
Stube die, -, -n soba, odaja
Stuck der, -(e)s, ~tuk, zbuka, gip-
sana smesa za plastimo ukra-
~vanje zidova
Stuck das, -(e)s, -e komad, deo;
(umetni~ko) delo; vredan pre-
dmet (komad, stvar); an
stiicke(l)n raskomadati; dodati,
nadovezati
stiickweise 371 stunden
stiickweise adv. na komad, po ko- Stulpen-stiefel der, -s, - posuvra-
madu, komad po komad 6ena cizmica, zavrnuta cipela;
Student der, -en, -en (Studentin - nase die, -, -n pr6ast nos
die, -, -nen) student (stu- stumm adj. nem; bezglasan, bez
dentkinja) re~i, ~utljiv
Stummel der, -s,- (razg.) okrajak,
studentisch adj. studentski okrnjak
Studie die, -n studije; nau~no is-
Stummfilm der, -(e)s, -e nemi
tra:Zivanje; studija, nau~na ra-
film
sprava
studieren studirati, izu~vati, pro- Stummheit die, - nemost; ru-
u~vati
tljivost
'I\
·,.
Studio das, -s, -s studio, radna Stiipmer der, -s, - neznalica, fu-
~r, ~eprtlja, nadrimajstor
prostorija za radio i tv snima-
):1' Stiimperei die, -, -en fu~eraj, pe-
nje, umetni~ki studio
' tljancija, . krparija, neznalacki
Studium das, -s, - dien studije,
rad
studiranje, izu~vanje
stiimperhaft adj. neznala~ki, ~ep­
Stufe die, -, -n stepenica, stuba; trljav
stupanj, stepen; faza (etapa) stiimpem krpariti, fu~eriti, ~e­
razvitka; (muz.) interval prtljati
stufen podeliti (ra~~laniti) na stu-
stumpf adj. tup; krnj; otupio,
..... pnjeve, stepenovati; stepenas-
utrnuo, neosetljiv
to poredati (napraviti)
I'll Stumpf der, -(e)s, --e patrljak,
'~
stufenweise adv. postepeno, okrnjak; panj
~ postupno
• Stumpfheit die, - tupost; otu-
l~- stufig adj. stepenast
1
pelost
\
Stohl der, -(e)s, ··-e stolica Stumpfsinn der, -(e)s, -e tupost,
II { Stuhl-bein das, -(e)s, -e noga od otupelost; tupoglavost,. sla-
'i
,,!
stolice; -gang der, -(e)s, "-e boumnost
.,
!~ stolica, izlu~ivanje izmeta
stumpfsinnig adj. tup; otupio, tu-
Stulpe die, -, -n zavrnut rukav
po_g~~y,_ ~a~o~man
(sara), obod, orukvica, man-
zeta ·Shmde_die,_ -, ~~-~~--~)
stiilpen zavrnuti, posuvratiti, za- stunden odgoditi, odloZiti (rok
sukati; staviti na plaamja)
Stundenkilometer
Stundenkilometer die (pl. razg.)
kilometri prevaljeni u jednom
satu
stundenlang adv. satima, fitave
sate, atav sat
stiindlich adj. i adv. koji se zbiva
svakog sata; svaki sat
Stundung die, 1.., -en odgoda pla-
~nja, odlaganje roka plaQinja
Stunk der, -(e)s, ( razg.) svada,
prepirka; psovanje
stupid(e) adj. glup, ograniren,
. stupidan, tup; jednolifan
Stupiditii.t die, -, -en glupost,
ogranirenost, otupelost; je-
dnoliroost
stur adj. (razg.) ukoren, krut;
tvrdoglav, uporan, borniran,
nepopustljiv
Sturm der, -(e)s, --e oluja, bura,
orkan, nevreme; juri~; (fig.)
metef, zestina, uzburkanost,
protest I wer Wmd s/Jt wird -
ernten ko seje vetar pomjere
buru; die Ruhe vor dem zat~je
pred buru
stiinnen besneti (za oluju); juri-
&lti, uzeti na jur~; kao napa-
daf (u sportu)
Stiinner der, -s,- napada~, naval-
ni igraf; (fig.) Judo hrabar
rovet
Sturmftut die, -, -n olujna plima,
uzburkano more
372 Subjekt
stfirmisch adj. buran; zestok, div-
lji, neobuzdan, strastan
flturz der, -es, ··-e iznenadan (te-
Zak) pad, ru~enje, obru~va­
nje, obaranje
Sturzbach der, -(e)s, --e planinski
potok; bujica
stiirzen (pam. h. is.) pasti, sru~iti
(se), stropo~tati (se); oboriti;
izbiti; nahrupiti; preorati;
(po)juriti; pohitati; prevrnuti,
izravn·ati
Sturzhelm der, -(e)s, -e z~titna
kaciga (biciklista, motorista)
StuB der, -sses, (razg.) besmisli-
ca, budala~tina, glupost
Stute die, -, -n kobila
Stiitze die, -, -n potporanj, podu-
pir~f; (fig.) potpara, oslonac,
pomoc
stutzen1 zabezeknuti se; us-
tuknuti
stutzen2 podrezati, potkratiti, pot-
kresati
stiitzen (sich) podupreti (se) I
sich auf die Ellbogen - po-
I nje, istrativanje, potraga
dlaktiti se ·
Stutzen der, -s, - kratka pu~ka,
karabin; cevni nastavak; fara-
pa bez stopala, ~tucna
stutzig adj. za~uden; nepoverljiv
Stutz - pfeiler der, -s, - potporni
stub; - punkt der, -(e)s, -e
upori~ta, oslonac
Subjekt das, -(e)s, -e subjekt;
(gram.) podmet
subjektiv
subjektiv adj. subjektivan; licni
Subjektivitiit die, - subjektivnost;
subjektivitet
sublimiercn sublimirati, procistiti
subordinieren subordinirati, po-
drediti, potciniti
Subskription die, -, -en supskrip-
cija, pretplata
substantiell adj. bitan, su~tinski
Substantiv das, -s, -e ( =Ha-
uptwort das) imenica, sup-
stantiv
Substanz die, -, -en supstancija;
praosnov; materija; su~tina;
( razg.) posed, kapital
subtil adj. suptilan, fin; slozen, te-
zak; domi~ljat, o~trouman
.subtrahieren odbiti, oduzeti,
Subvention die, -, -en subvencija,
potpora, (finansijska) pomoc
subventionieren su bvencionisati,
novfano pomoci
subversh· adj. subverzivan, prev-
ratnifki, razbijafki
Suche die, -, -en traganje, trate-
suchen traZiti, tragati, istrativati,
ispitivati; teziti, zeleti
Sucher die, -s, - okance (okular)
na foto-kameri
Sucht die, -, --e neumerena te-
mja, strast, prohtev, pomama
(za cim); (zastar.) halest,
boljka
siichtig afj. neumeren, podlo:Zan
strasti, strastven
373 siihnen
Sud der, -(e)s, -e voda u kojoj se
kuvaju namirnice, earba
Sudelei die, -, -en (razg.) prljanje,
mazanje; traljav posao
sudeln prljati, mazati; p~no
(traljavo) raditi
Siiden der, -s (Siid der; krat S)
jug
Siidlander der, -s, - ju:Znjak, sta-
novnikjuga
siidHindisch adj. ju7.njacki
Sudler der, -s, - (Sude)er der)
(razg.) mazalo, ~eptrlja, petlja-
nac, fu~er
Siidpol der, -s Jumi pol
siidwiirts adv. ju:Zno, prema jugu
Siidwind der, -(e)s, -e juZ:li vetar,
juga
SuiT der, -s (vulg.) pijaneenje: pi-
janstvo
siiffeln (razg.) pijuckati, piti
siiffig adj. pitak (za vino)
siifTisant adj. umiSijcn, samodo-
padljiv, podrugljiv, ironican;
uobraten
Suff"IX das, -es, -e sufiks, nastavak
suggerieren sugerisati
Suggestion die, -, -en sugestija
suggestiv adj. sugestivan
Suhle die, -, -n kaljuga
suhlen valjati se u kaljuzi
Siihne die, -, -n zadovolj~tvina,
okajanje, isp~tanje, pokora;
izmirenje, pomirenje
siihnen okajati, izmiriti, dati .zado-
volj~tinu
Stihneopfer 374 Szene T 375 Tagewerk

Stihneopfer das, -s, - zrtva (koja sti6 adj. sladak; ljubak, mio, dra-
se prinosti za udobrovoljenje zestan, drag
bogova) "' Sti6e die, -, -n slatko~
Suite die, -, -n svita, vrsta muzit- sti6en sladiti, osladiti, zasladiti
kog dela; pratnja; niz, red (ho- Sti6igkeit die, -, -en slatki~, po-
telskih soba) slastica; slatko~
T
Sukzession die, -, -en sukcecija, sti61ich adj. sladunjav; (fig.)s ki-
sled, niz ~t, sentimentalan
sukzessiv adj. sukcesivan, jedan Symbol das, -s, -e simbol, znak
za drugim, postupan symbolisch adj. simboli~ki, sim- T, t das, -, - slovo t (te) kat. za Thft der, -(e)s, -e taft (vrsta
Stilze die, -, -n slana vrelo; slana bolitan Tonne tkanine)
voda; sulc; solilo (za divlja~) Symmetrie die, -, -n simetrija Tabak der, -s, -s duvan Tag der, -(e)s, -e dan
Summe die, -, -n suma, zbir, summetrisch adj. simetritan Tabelle die, -, -n tabela, tablica ••• tag der, -(e)s, -e (u sloz.) dan;
zbroj; svota, iznos; (fig.) Sympathie die, -, -n simpatija, sa- Tablette die, -, -n tableta skup~tina, zasedanje I Bundes
ukupnost ose~nje, sklonost tabu adj. i adv. tabu, nedodirljiv, - savezni parlament (sku-
summen zujati, brujati; pe\'U~iti sympathisch adj. simpatitan nepovrediv; posveren; za- p~tina)
(za:,•orenih usta) Symphonie die, -, -n = Sinfonie die branjeno tagaus (tagein) adv. iz dana u
summieren sumirati, zbrojiti I Symptom das, -s, -e simptom Tadel der, -s, - prigovor, ukor, dan, svakoga dana
sich - rasti, uve-6lvati se symptomatisch adj. simptoma- prekor I ohne - besprekoran, Tagebau der, -(e)s, -e povr~inski
Sumpf der; -(e)s, ··-e bara, baru- titan savr~en
kop
~tina; (fig.) !;nljuga
synchronisieren sinhronizirati tadellos (tadelfrei) adj. bespreko- Tag(e)blatt das, -(e)s, ··-er dnevni
Sumpf - fieber das, -s, - malarija Synkope die,-, -e, -n sinkopa ran, bez prigovora, bez gre~ke list, dnevne novine
!;Um~,fig adj. mo~aran, glibovit
Synode die, -, -n sinod, crkveni tadeln prigovarati, (pre)koriti, Tage-buch das, -(e)s, --er dnevnik;
Sunde die, -, -n greh; grehota; sabor (po)kuditi - dieb der, -(e)s, -e len~tina,
pogre~ka
Synonym das, -s, -e sinonim
Tafel die, -, -n plata, tabla; prostrt danguba, neradnik
Siinder der, -s, - (Siinderin die, -, syntaktisch adj. sintati~ki
sto, sto za abed, trpeza; abed tagein (tagaus) adv. iz dana u
-nen) grdnik (grdnica) Syntax die, - sintaksa, nauka o
rerenici tafeln obedovati, gostiti se, jesti dan, svakog dana
Stindftut die, -, -en = Sintnut die
Synthese die, -, -n sinteza tiifeln obto:fiti (drvenim) plo~ica­ Tage-lohn der, -(e )s, --e nadnica,
siindhaft (sundig) adj. gr~n
ma, parketirati dnevnica; -Iohner der, -s, -
siindigen grditi, zgrcliti, ogrcliti se synthetisch adj. sinteti~ki
Tafel-obst das, -es stono (dezer- nadnitar
siindlos (stindelos) adj. System das, -s, -e sistem, poredak
bezgr~n systematisch adj. sistematitan tno) vore; - runde die, -, -n tagen 1 svitati, osvitati
Superlativ der, -s, -e superlativ systemn tisieren sistematizovati dru~tvo oko trpeze; Okrugli tagen2 zasedati, ve~ti; (fig. razg.)
Suppe die, -, -n supa, oorba Szene die, -, -n scena, pozornica, sto (kralja Artura) ban~iti, piti
suppig adj. oorbast bina; prizor; dogadaj I eine Thfelung die, -, -en patosanje, Tagewerk das, -(e)s, -e dnevni po-
surren (o~tro) zujati, brujati unangenehme - neprijatna parketiranje; drvena oplata, sao (zadatak); (ranije) zemlji-
suspendieren suspendovati scena, svada drveni pod ~na mera ... tiigig adj. (u stoz.)
Ulglich 376 Tannin Thnte 377 Ultig

I zwei - dvodnevni; halb talentlos adj. netalentovan, bez Tante die), -n tetka, ujna, strina; Tasch en - dieb der, -s, - dzepa-
talenta, nenadaren ,---· · teta ro~; -geld das, -( e )s, -er dze-
poludnevni
tiiglich adj. svaki dan, dnevni, sva-,. Taler der, -s, - talir (nekada~nji Tanz der, -(e)s, ··-e igra; igranka parac; - rechner der, -s, - dze-
kodnevni srebrni novae tiinzeln poigravati, cupkati, pni ra~unar, digitron, - spi-
tagsiiber adv. preko dana, po Talg der, -(e)s,- (retko)-e loj I. skakutati eler der, -s opsenar; - spiele-
danu Talgdriise die, -, -n lojna Zlezda tanzen plesati, igrati rei die, -, -en opsenarstvo;
tagtiiglich adj. svakida~nji, svag- talgig adj. pun loja, lojan, lojav Tanzer der, -s, "-e (Thnzerin die, -tuch das, -(e)s, ··-er marami-
da~nji, svaki dan Talglich das, -es, -er Iojanica -, -nen) plesa~ (plesa~ica) ca; - uhr die, -, -en dZepni sat
Thgundnachtgleiche die, - ravno- (sve~) Tapet das, -(e )s, -e tapet; prekri- Thsse die, -, -n ~oljica (sa ·
. dnevnica, ekvinocij Talk der, -(e)s talk va~ na konferencijskom stolu tanjirirem), zdelica
Tagung die, -, -en skup~tina, zase- Thmpon der, -s, -s tampon, rep, Tapete die, -, -n tapeta Tastatur die, -, -en tastatura
danje, sednica, savetovanje uloZak (od vate) tapezieren tapacirati tastbar adj. opipljiv
Thille die, -, -n struk, pas (deo Tamtam der, -s, -s tam-tam, gong; Tapezierer der, -s,- tapetar -Taste die, -, -n tipka, dirka
tela); steznik (haljine) (fig.) galama, halabuka tapfer adj. hrabar, neustra~iv, tasten (o)pipati, dirnuti, dotaci;
Takelung die, -, -en 1. opremanje Tand der, -(e)s, trica, tri~rija, si- odvaZan, smion (fig.) ispipati, ispitati
broda jedriljem; =Thkelage tni~rija Thpferkeit die, - hrabrost, neus- Tastsinn der, -(e)s, -e (=Gefti-
die Tandelei die,. -, -en flertovanje, tra~ivost, smionost, odlu~nost hlsinn der) dodir, ~ulo dodira
Thkelwerk das, -(e )s, = Takelage udvaranje, poigravanje,
Tapir der, -s, -e tapir (Zivotinja) Tat die, -, -en ~in, delo
die ~skanje
Takt der, -(e)s, -e takt, mera u tiindeln ~Iiti se, flertovati, poigra- tappen tapkati, trapati, tapati, ne- Tatbestand der, -(e)s, "-e pravo
muzici; (bez. pl.) uljudnost, vati se; skanjivati se; dangubiti, sigurno hodati (u mraku) (~injenimo) stanje (nekog ka-
uvidavnost besposliati tiippisch adj. nespretan, nez- znjivog postupka)
Taktgeftihl das, -(e )s osetaj za Tandler der, -s, - danguba, bespo- grapan Taten-drang der, -(e)s, ··-e teznja
takt, ose~nje takta sli~r; ~Ijiv~ina
Taps der, -es, -e (razg.) nespre- za delovanjem, radinost, pre-
Taktik die, -, -en taktika Thngens der, -,- tangens tnjakovi~ duzetn~tvo; -durst der, -(e)s
taktisch adj. takti~ki, takti~n Thngente die,-, -n tangenta tapsig adj. (razg.) nespretan, ne- velika radinost, nagla~ena te-
taktlos adj. netakti~n, bezobzi- tangieren tangirati, dirati, (do)- zgrapan fuja za delovanjem
ran, neuljudan ticati Ta~ die, -, - ren tara, teZina am-
taktmiffiig adj. po taktu Tankder, -(e)s, -s, i -e tank, cister- tatendurstig adj. preduzimljiv,
balate, arnot robe
na; (zastar.) tenk preduzetan
taktvoll adj. takti~n, paZ.Ijiv Thrif der, -s, -e tarifa, sluzbeno
tanken tankovati, puniti, (gorivo); odredena cena tatenfroh adj. radin, preduzetan
Tal das, -(e )s, "-er dolina (fig.) prikupiti, sabrati tamen uaniti nevidljivim, prekri- tatenlos adj. nedelatan, neradan,
Thlent das, -(e)s, -e talent, nada- Thnkstelle die, -, -n benzinska ti, kamuflirati, prikriti
pumpa (stanica) neaktivan
renost, anti~ki novae (i mera Thmung die, -, -en prekirvanje,
za tezinu) Tanne die,-, -n jela kamufliranje, skrivanje Tater der, -s,- poeinitelj; krivac
talentiert (talentvoll) .adj. talen- tannen adj. jelov, od jelovine Thsche die, -, -n dzep, torba, kesa, tiitig adj. delatan, delotvoran, ra-
tovan,nadaren,sposoban Tannin das, -s tanin ta~na din, marljiv
"Thtigkeit
Tatigkeit die, -, -en dejstvo, dela- tauchen (porn. s. i h.) roniti, zaro-
tnost, delovanje, radinost, rad;
poziv
Tatigkeitsform die, -, -en (Tat- Taucher der, -s,- ronilac; gnjurac
form die) = Aktiv das
Tatkraft die, - delotvornost, delo-
tvorna snaga, odlu~nost,
energija
tatkriiftig adj. delotvoran, odlu-
~n, energi~n
tiitlich adj. nasilan, izvr~en, taufen krstiti, dati ime na ~tenju
izvr~en nasilno (~inom) I wer-
den dobvatiti se, napasti koga· taufrisch adj. svez od rose, oro-
Thtlichkeit die, -, -en nasilje, na-
pad, fizi~ki obra~un
Tatort der, -(e)s, -e mesto
pre~ja
tiitowieren tetovirati
Tatsache die, -, -n ~injenica
tatsachlich adj. i adv. zbiljski,
stvaran; uistinu, zbilja, zaista
tiitscheln ta~ti, gladiti, milovati
Tatze die, -, -n ~apa (velikih zveri);
(fig.) ruretina; (region.) uda-
rac ~ibom po ruci
Taul das, -(e)s, -e debelo (brod-
sko) uze, konopac
Tau2 der, -(e)s rosa
taub adj. gluv; (fig.) prazan, ~tur,
jalov, ~upalj, utrnuo
Taube die, -, -n golub
Taueben-schlag der, -(e)s, --e (ha-
us das) golubamik
Taubheit die, - gluvoea
taubstumm adj. gluvonem
Taubstummheit die, - gluvo-
nemost
378 Tausch
niti, gnjurati se; izroniti, zamo-
...
~iti, zagnjuriti
Tauechsieder der, -s, -e elektri~ni
(spiralni) greja~ vade
tauen rositi; topiti se, otapati se,
otkravljivati se, odmrzivati se,
kopneti
Taufe die, -, -n ~tenje
Taufname der, -ns, -n krsno ime
~en;· (fig.) mlad, svez, netaknut
taugen biti upotrebljiv za ne~to,
biti podesan (prikladan), vre-
deti, valjati
Taugenichts der, -, i (-es), -e ne-
valjalac, nikogovic, ni~tarija,
danguba
tauglich adj. prikladan, upotre-
bljiv, podoban, sposoban,
do bar
Tauglichkeit die, -, -valjanost,
upotrebljivost, prikladnost
Taumel der, - vrtoglavica, tetu-
ranje, posrtanje; (fig.) oma-
mljenost, opijenost zanos
taumelig adj. vrtoglav, omamljen,
zbunjen
taumeln (pom. s.) teturati, po-
srtati, zanositi se, povoditi se;
biti u zanosu
Tausch der, -(e)s, -e razmena,
zamena, menjanje, trampa
tauschen
tauschen menjati (se), razmeniti,
trampiti, zameniti
tiiuschen (sich) varati (se), obma-
nuti, prevariti (se)
Tausch-handei der, -s, - (geschaft
das) trampa
Tauschung die, -, -en varka,
obmana; prevara, zavaravanje,
varanje
Tauschwirtschaft die, - trampa,
neposredna zamena robe
tausend num. hiljada
Thusend die, -, -en hiljada
(brojka)
Tausendfu8 der, -es, --e (Ta-
usendfli8ler der, -s, -) stonoga
Tau-wetter das, -s, - jugo (jufni
vetar); (fig.) popu~tanje; - zi-
ehen das, -s, - povlarenje uze-
ta (sportska disciplina); (fig.
razg.) zilava borba
Taxe die, -, -n taksa, utvrdena ce-
na; taksi
Taxi das, -( -s), (-s) taksi
taxieren taksirati, odrediti cenu
(vrednost), proceniti; platiti
taksu
Tacifahrer der, -s, - voza~ taksija
Team das, -s, -s tim (sportska ra-
dna ekipa)
Technik die, -, -en tehnika, na~in
rada; tehni~ka sredstva
Techniker der, -s, - tehni~r
technisch adj. tehni~
Technologie die, -, -en tehnologija
Tee der, -s, -s ~j
Teenager der, -s, -s tinejdzer
379 teils
Teer der, -(e)s, -e katran, katran-
ska smola
teeren mazati katranom, kan-
tranisati
teerig adj. kantranisan; kan-
tranast
Teich der, -(e)s, -e jezerce, ri-
bnjak, bara
Thig der, -(e)s, -e testo
teigig adj. mekan kao testo, gnje-
cav, mekan
Teigwaren die (pl.) testenine
Teil der, (das), -(e)s, -e deo, ko-
mad; odlomak; udeo I Bestand
- ; Korper - sastavni deo; deo
tela
teilbar adj. deljiv
Thilbarkeit die, - deljivost
teilen deliti, podeliti
teill haben· (hatte teil, teilgehabt)
sudelovati, imati udela, ures-
tvovati
Thilhaber der, -s, - u~nik, deoni-
~r, ortak
teilhaftig adj. koji ima udela, su-
delujuci
Teilnahme die, - sudelovanje,
u~ee; saure~ee
teinahmslos adj. ravnodu~n,
apati~n, nezainteresovan
teilnahmsvoll adj. saosecajan
teill nehmen• ( nahm teil, teilge-
nommen; an. dat.) u~tvova­
ti; saosecati
Teilnehmer der, -s,- uresnik
teils adv. delom, delimi~no
 Thema 381
Thilung 380 Thelce tilgen
Thema das, -s, -men tema, zada- Tiefdruck der, -(e)s, -e duboka
Teilung die, -, -en deoba, deljenje, Terminus der, -, - ni termin; tak, predmet ~tampa (tehnika ~tampanja)
rastavljanje strufni izraz Thematik die, - tematika Tiefe die, -, -n dubina
teilweise adv. delom; na delove ,. Termite die, -, -n termit thematisch adj. tematski tiefgehend adj. dubok, koji dubo-
Thilzablung die, -, -en pla6lnje na Terpentin das, -s, -e terpentin Theolog(e) der, -{e)n, -{e)n ko zadire
.!
rate, otplata na rate Terrasse die, -, -n terasa teolog tiefgriindig adj. dubok, temeljno
Thlefon das, = Telepbon das Territorium das, -s, -rein terito- Theologie die, -, -n teologija obrazlozen, uverljiv
Telegramm das, -s, -e telegram rija, podrufje theologisch adj. teolo~ki Tiefkiihlung die, - duboko zam-
telegraphieren tel~grafisati Terror der, -s teror, nasilje Theoretiker der, -s, teoreti~r rzavanje
Telepbon das, -es, -s ( = Femspre- terrorisieren terorisati theoretisch adj. teoretski, te- tiefschiirfend adj. (fig.) koji du-
cber der) telefon Terrorismus der,- terorizam orijski boko zadire u temu, (pro-
telepbonieren telefonirati Terrorist der -en -en terorist Theorie_die, -, -n teorija blem), temeljan, prom~ljen
Teleskop das, -s, -s (=Fernrobr Test der -(e)s' -e 'iii -s test Therapie die, -, -n terapija
das) teleskop ' ' Tiefsinn der, -(e )s, o~troumnost,
Teller der, -s, _ tanjir Testament das, -(e)s, -e. t~~ta- Thermometer das, -es, - termo- dubokoumnost, pronicljivost;
Tempel der -s _ hram ment, oporuka; deo bibhJe I metar, toplometar seta, turobnost
Temperam~nt' das, (e)s, -e tern- das alte - Stari zavet Thermosflasche die, -, -n termos- tiefsinnig adj. dubok, duboko-
perament Thstamentsvollstrecker der, -s, - boca uman, pronicljiv; zam~ljen,
temperamentvoll adj. tempera- izvdilac testamenta (oporuke) These die, -, -n teza, postavka, setan
mentan, zivahan testen testirati tvrdnja Tiegel die, -s, - tiganj
Temperatur die, -, -en tem- testieren ostaviti testamentom; Thron der, -(e )s, -e tron,
peratura overiti semestar Tier das, -(e )s, -e zivotinja
presto(lje)
tempieren tempirati teuer adj. vredan, koji vredi (ko- thronen sedeti na prestolu, Tier-arzt der, -(e)s, ··-e (=Vete-
Tempo das, -es, -s tempo ~ta) odredenu cenu; skup; vladati riniirmediziner der) veterinar;
Tendenz die, -, -en tendencija, te- skupocen, drag Thronfolger der, -s, - prestolona- der, garten, -s, ··- zoolooki vrt
mja; namera Teuerung die, -, -en slcupo6l, pos- slednik tierisch adj. zivotinjski
tendenziOs adj. tendenciozan lcupljenje Tick der, -s, -s iii -e fudna osobi-
Teufel der, -s, - davo, vrag Tier -reich das, -s Zivotinjsko
Tenne die, -, -n gumno, guvno na, mu~ica, neobi~n prohtev carstvo; - schutzverein das, -
Tennis das, - tenis teuflisch adj. vr3Zji, davolski; ne- ticken kucati, kuckati s, -e dru~tvo za za~titu Zi-
Thnnis-platz der, -es, ··-e tenisko ljudski, nizak
tief adj. dubok votinja
igral~te; - scbliiger der, -s, - Thxt der, -es, -e telcst
Tief das, -s, -s depresija, zona s Tiger der, -s, - tigar
reket Textilien die, (pl.) telcstil, tekstilna
niskim vazdu~nim pritiskom Tilde die, -, -n tilda, grafifki znak
Teppich der, -s, -e tepih, ~ilim, sag roba, tkanine
Tiefbau der, -(e)s,- niskogradnja; za ponavljanje
Termin derm -s, -e termin, role; Theater das, -s,- teatar, pozori~te gradnja ispod povr~ine tla
roei~te Theaterstiick das, -(e )s, -e pozo- tilgen uni~titi, utamaniti, zatrti,
tiefbewegt adj. dubolco potresen, zbrisati, istrebiti, iskoreniti;
Terminologie die, -, -n termi- rimi komad
ganut platiti (dug)
nologija Theke die, -, -n ~nk, tezga
Tilgung
Tilgung die, -, -en unistavanje; za-
tiranje; tamanjenje, otplata,
pla~nje, otpla6ivanje
Tingel-tangel das (der), -s, -
tingl-tangl, niZerazredni varije-
te iii plesni lokal
Tinktur die, -, -en tinktura
Tinte die, -, -n tinta, mastilo I in
der - sitzen (fig.) biti u ne-
prilici
Tinten - fisch der, -s, -e sipa,
lignja
Tip der, -s, -s mig, uputstvo,
savet; tip (u lotu, prilikom
kladenja)
tippen dota6i, dimuti (prstom);
kucati, tipkati, pisati na masi-
ni; tipovati; kladiti se (na
neSto)
Tippfehler der, -s, - greska u
kucanju (na m3Sini)
Tisch der, -(e)s, -e sto
Tischler der, -s, - stolar
Tischlerei die,-, -en stolarija (sto-
Iarski zanat); stolarska radnja
tischlern baviti se stolarskim
poslom
Tisch -tennis das, -stoni tenis;
-tuch das, -(e)s, --er stolnjak
Titel der, -s, - titula; naziv; naslov
Titel-rolle die, -, -n naslovna
(glavna) uloga; - seite die, -, -
n naslovna strana
toben besneti; biti van sebe, div-
Ijati; galamiti
Tobsucht die, - besnilo, mahni-
tost, sumanutost
382 Wlpelhaft
tobsiichtig adj. besan, sumanut,
mahnit
~ lbchter die, -, ··-krerka
Tochter-firma die, -, -men po-
druznica, filijala; - sprache
die, -, -n jezik koji se razvio iz
drugog jezika
Tod der, -(e)s, - (retko) -(e) smrt
todlich adj. smrtan, smrtonosan
Todsiinde die, -, -n smrtni greh
Toilette die, -, -n toaleta; toalet
tolerant adj. tolerantan, strpljiv,
popustljiv
lbleranz die, -, -en tolerancija
tolerieren tolerisati, podnositi,
dopustati
toll adj. besan, sumanut, poma-
man, besomu~n; mahnit; lud,
smusen
tollen ludovati, grajati, galamiti;
divljati, praviti urnebes (u igri)
Tollheit die, -, -en ludost, budala-
stina, pomama
tollkiihn adj. ludo brabar, koji se
ne osvrre na opasnost
Tollwut die, - besnilo; be-
somuroost
tollwiitig (=hundswfttig) adj.
besan
Tolpatsch der, -es, -e nespretnja-
kovi6; smokljan, blesan
Tolpel der, -s,- zvekan, smokljan,
glupan, nespretnjakovi6, ble-
san
tOlpelhaft adj. zvekanski, benast,
nespretan, blesav
Tomate
Tomate die, -, -n paradajz
Toni der, -s, -e glina, ilova~
Ton2 der, -(e)s, ··-e ton, zvuk, glas;
naglasak, akcenat
tonangebend adj. koji daje ton (u
drustvu ), vaZ3n, merodavan,
uticajan
Tonart pie, -, -en tonalitet; (fig.)
ton, na~in izrafavanja
Ton-band das, -(e)s, --er magne-
tofonska traka; - handgeriit
das, -(e)s, -e magnetofan
tonen razlegati se, zvu~ti, odjeki-
vati, oriti se; tonirati, obojiti
· Tonerde die, - ilova~, glinovita
zemlja
tonern adj. glinen, od gline ·
tonlos adj. bezvu~n, nenaglasen
Tonne die,-, -n tona (mera); veli-
ko bure, kaca
Topf der, -(e)s, ··-e lonac
Topfer der, -s, -lon~r, grn~r
Topferei lon~rska radionica,
grn~rija; lon~rija
topferni adj. glinen, od gline
topfern2 praviti grn~riju, izradi-
vati lon~rsku robu
Topfpflanze die, -, -n biljka koja
se sadi u lance
Tor das, -(e)s, -e kapija, vrata;
vratnice; gol (pogodak)
Tor der, -en, -en luda, budala,
ludak
Torf der, -(e)s treset
Tortboden der, -s tresetiSte
lbrheit die, -, -en ludost, glupost,
budalastina
383 Trab
toricht adj.lud, budalast, glup
torkeln (porn. s.) posrtati, teturati
torpedieren torpedovati
Torpedo der, -s, -s torpedo
Torte die, -, -n torta
Tortur die, -, -en tortura, mu~e­
nje; (fig.) muka
Tor-wart der, -(e)s, -e (-mann
der) golman
tosen besneti, (besno) hu~ti, su-
miti, bu~ti
tot adj. mrtav
total adj. i adv. sav, ~itav, potpun,
celokupan; totalno, potpuno
totalitiir adj. totalitaran
toten usmrtiti, ubiti
Tote(r) der, -(r)n, -(r)n mrtvac
totgeboren adj. mrtvoroden
Totgeburt die,-, -en mrtvoroden-
re; rodenje mrtvog deteta
tot llachen sich umreti od smeha,
iskidati se od smeha
tot Isagen oglasiti mrtvim
totlschie8en (schoB tot, totges-
cghosen) ustreliti, upucati,
ubiti metkom
totjschlagen" (u, a) ubiti, umlati-
ti, premlatiti, pretu6i
tot Istellen sich praviti se mrtvim,
pritajiti se
Totung die, -, -en ubijanje,
usmr6ivanje, usmrrenje
Tour die, -, -en tura, kruma vo-
mja, put; okretaj (maSine)
Tourist der, -en, -en turist
'ftab der, -(e)s, kas; trre6i korak
Trabant
Trabant der, -en, -en trabant, pra- Trampel das, -s, - (razg.) trapav-
tilac satelit (ranije); telohra-
nitelj
traben (porn. s. i b.) kasati
Tracht die, -, -en no~nja, odeta;
teret, brerne; udeo, porcija
trachten nastojati, poku~ati ne~to
(u~initi), teZiti, stremiti rernu
Tradition die, -, -en tradicija, pre-
danje; obi~j
traditionell adj. tradicionalan
Trafo der, -(s), -s = Transforma-
tor der · Thank der, -(e)s, "-e piee, napitak
tragbar adj. nosiv, koji se rnoze Tranke die,-, -n pojilo, pojili~te
riositi, prenosiv; podno~ljiv
Trage die, -, -n nosiljka, nosila;
korpa za no§enje tereta
trage adj. trorn, inertan, spor;
Ienj, rnlitav
tragen• (u, a) nositi
Trager der, -s,- nosa~
tragfahig adj. nosiv, sposoban da
nosi
Tragfahigkeit die, - nosivost,
izdrzljivost, sposobnost no-
~enja
Tragheit die, - trornost, inertnost, Trapez das, -es, -e trapez, geome-
mlitavost, sporost, Ienjost
Tragik die, - tragika
tragisch adj. tragi~n; potresan
TragOdie die,-, -n tragedija
Tragweite die, - domet, dorna~j;
(fig.) zna~j
Traktor der, -s, -en traktor
trallern pevu~iti, pevuckati
384 Trauben-Iese trauen 385 trennen
trauen verovati, irnati poverenje treffen • (a, o) pogoditi, zadesiti;
ko, trapavac, nespretnjakovic, u ne~to; ven~ti I sich etwas - sresti I sich - sastati se; sresti
,. trapavica (nespretna zena) usuditi se se; desiti se
trampeln trapati, gacati; gaziti, ta- Trauer die, - zalost, tuga Treffen das, -es, - okr~aj, ~rka,
bati, lupati nogarna nadrnetanje; susret, sastanak
tauern ·Zaliti, tugovati, biti u Za-
Tran der, -{e)s, -(e) riblje ulje, Iosti treffend adj. ta~n, pravi, zgodan,
ulje rnorskih sisara urnesan
Trane die, -, -n suza Thauerspiel das, -(e)s, -e tragedija
Treffer der, -s, - pogodak, ta~n
Tranendriise die, -, -n suzna traufeln (porn. s. i h.) curiti, ka-
pati; nakapati, naliti kap po udarac (hitac); zgoditak, dobi-
Zlezda tak (na Iutriji)
tranig adj. pun ulja, koji mirik na kap
traulich adj. prijatan; udoban tremich adj. izvanredan, izvrstan,
ulje
Thaum der -(e)s ··-e san· sniva- odli~n, valjan
' ' '
nje, sanjanje; (fig.) zelja Treffpunkt der, -(e)s, -e rnesto
traumen (von, dat.) sanjati, sniva- sastanka (spajanja), sastajali-
Transformator der, -s, - toren
transformator ti, usniti ~te; ta~ka dodira
Triiumer der, -s,- sanjar, sanjalica
transformieren transforrnisati, treffsicher adj. siguran u gadanju;
preoblikovati Traumerei die, -, -en sanjarenje, (fig.) precizan, ta~n
sanjarija, m~tanje
transitiv adj. tranzitivan, prelazan treiben• (ie, ie) terati, goniti; bavi-
Transparent das, -( e )s, -e tran- traumerisch adj. sanjarski, sanja-
ti se ne~im, raditi nclto
sparent la~ki, zanesen
Treiben das, -s,- hajkom obubva-
Transport der, -(e)s, -e transport traumhaft adj. ~udesan, kao u
eeno podruqe; . ~etanje, ko-
trasportieren transportovati snu, nestvaran
rn~je, meteZ, fiva delatnost
transzendent adj. transcenden- traurig adj. tufan, Zalostan, neve-
sea, setan · ·- ·- - Treib-haus das, -es, ·"-er staklenik
tan, koji prevazilazi iskustvene
1hmrigkeit die, - tuga, falost; se- ( za uzgoj biljaka); - jagd die,
granice
tnost, neveselost -, -en hajka; -mittel das, -s
traut adj. drag, rnio; veran, sredstvo za podizanje testa
trijski lik; artisti~ka sprava (kvasac, pr~ i sl.); -ri-
prijatan
Trappe die, -, -n droplja Trauung die, -, -en ven~nje, emen der; -s, - pogonski re-
Thasse die, -, -n trasa svadba men
trassieren trasirati (put, saobra- Trauzeuge der, -en, -en svedok na Trend der, -s, -s trend, pravac
tajnicu ); izdati menicu veneanju, kurn (tendencija) razvitka
Treck der, -s, -s povorka; seoba
Traube die, -, -n grozd; (pl.) gro- trennbar adj. deljiv, razdeljiv,
(izbeglica i st.)
zde; (fig.) roj, rnno~tvo odvojiv ...
trecken (porn. b. i s.) vu~, povla-
Trauben-lese die, -, -n berba trennen razdvojiti, rastaviti, odeli-
grozda ati (se); ~aaci; iseliti se ti, odvojiti
Trennschafe
Trennschafe die, -, -razgovetnost, Tribiine die, -, -n tribina
dobra tujnost (radioaparata)
Trennung die, -, -en rastavljanje,
odvajanje, razdvajanje; razli- "" Trick der, -s, -s 1h -e tnk
kovanje; rastava
lrennungs-strich der, -(e)s,- (ze-
ichen das) crtica, znak ras-
tavljanja
treppab adv. niz stepenice
treppauf adv. uz stepenice
Treppe die, -, -n stepenice
Tresor der, -s, -e trezor, blagajna
Tresse die - -n ~irit gaJ"tan roita
reda ' ' ' ' J
treten· (a, e, porn. h. i s.) stupiti,
stati pristupiti, gaziti, nagaziti
Tretmiihle die, -, -n mlin koji se
pokrete nogom; (fig.) jednoli-
~n (tefak) posao
treu adj. veran, odan, pouzdan;
iskren, restit
Treubruch der, -(e)s, --e verolom-
stvo, verolomnost, nevera
treubriicbig adj. veroloman, ne-
veran
Treuhander der, -s, - poverenik,
osoba od poverenja
treuberzig adj. iskren, bezazlen,
odan, poverljiv
Treuherzigkeit die, - iskrenost,
bezazlenost, odanost, pover-
ljivost
treulich adj. veran, pouzdan, trimmen striti, ~~ati; pravilno
odan
treulos adj. neveran, nepouzdan,
veroloman
386 trimmen
Trichter der -s -levak
. ' '. . .
Trieb der, -(e)s, - nagon, poriv;
sklonost, naklonost; mladica,
izdanak; prenos, pogon
Triebfeder die, -, -n opruga (sa-
tnog mehanizma) (fig.) unu-
tra~nja pobuda, podsticaj, po-
kreta~ka sila
triebhaft adj. nagonski
Trieb-kraft die, -, ··-e pogonska si-
' .
Ia; klijavost (biljaka); (fig.) po-
kreta~ka sila; - rad das, -(e )s,
··-er ( = Treibrad das) pagan-
ski to~k; -wagen der, -s, -
motorna kola; -werk das, -
(e)s, pogonski uredaj (meha-
nizam); reaktivni avio-motor
triefen· (troff, getroffen; triefe,
getrieft) kapati, curiti; (fig.
razg.) praviti se mudar (milo-
sedan) I - d vla:Zan, mokar
Trift die, -, -en izgon stoke na is-
pa~u; pa~a, ispa~a; pravo ispa-
~e; splavarenje, otprema tru-
paca vodotokom
triftig adj. osnovan, uverljiv, ne-
pobitan
Triller der, -s: - triter, treperenje
tona
(propisno) tovariti (brad, avi-
an); tovariti ugljen na brod;
podesiti frekvenciju (radija); I
trinken
sich odr:lavati telesnu
formu
trinken• (a, u) piti; opijati se;
(fig.) upijati
Trinker der, -s, - pijanac
Trink-geld das, -(e)s, -er na-
pojnica
trist adj. zalostan, tu:Zan, pust,
jadan
Tritt der, -(e)s, -e korak; hod; sto-
pa, trag; stepenica, pre~ga;
udarac nogom
Triumph der, -(e)s, -e trijumf
triumphal adj. trijumfalan
triumphieren trijumfovati
trocken adj. suv; osu~en (fig.) su-
voparan, dosada
Trockenheit die, - suvoca; suvo-
parnost; su~a, su~no vreme
trocknen (o)su~iti (se)
trodeln otezati, razvlaati, okleva-
ti, zavla~iti; trgovati sta-
rudijom
trollen sich posramljeno otici, uv-
redeno se izgu biti
Trommel die, -, -n bubanj, dobo~;
valjkasti deo ma~ine
trommeln bubnjati, dobovati,
udarati u bubanj
Trommler der, -s, - bubnjar,
dobo~ar
Trompete die, -, -n truba
trompeten trubiti, svirati trubu
Tropen die (pl.) tropi, zarki pojas
387 Trotz
Tropf der, -(e)s, .. _e smokljan, zve-
kan, budala
!~cbenweise adv. kap po kap,
na kapljice (fig.) delic po delic,
malo pomalo
Jh»2fen der, -s, - kap, ~~lja
Trophae die, -, -n trofej
Tro8 der, -sses, -sse vojna ko-
mora, pratnja, prtljag; (fig.)
pratilac, sledbenik
Trosse die, -, -n debelo (brodsko)
uze (od lice iii konoplje)
Trost der, -(e)s, uteha
trosten t~iti
trostlich adj. i adv. ut~an; ut~no
trostlos adj. neute~an; bezizgle-
dan, beznadefan; o~jan; (fig.)
pust
Trostlosigkeit die, - neute~nost;
zalost; beznadeznost
Trostpreis der, -es, -e ute~na
nagrada
Trott der, -(e)s, -e spar (trapav)
kas; negrapan hod; (fig.) ne-
maran (aljkav) posao, nemar
Tcottel der, -s, - blesan, bena;
(razg.) petljanac, ~eptrlja, nes-
pretnjakovic
trotteln trapati, sporo i neopre-
zno hodati
trotz pre. (s dat. i gen.) uprkos, i
pored, bez obzira na
Trotz der, -es prkos, inat, tvrdo-
glavost, svojeglavost, jogun-
stvo
 trotzdem
trotzdem adv. uprkos tome, ipak;
(konj.) mada, iako
trotzen prkositi; opirati se, jogu- ~
niti se
trotzig adj. prkosan, tvrdoglav,
svojeglav; borben, ratnitki;
ljutit
'frotzkopf der, -(e)s, ··-e tvrdogla-
vac, · svojeglavac, jogunasto
dete
triibe adj. mutan, tmuran, nepro-
ziran; oblatan, maglovit;
sumoran
'frubel der, -s metez, vreva,
uzurbanost
triiben (sich) mutiti (se); oblatiti
se; (fig.) pomutiti (se)
'friibsal die, -, -e zalost, tuga, jad,
nevolja I - blasen (fig. razg.)
biti mrzovoljan (poti~ten ), pre-
dati se mratnim mislima
triibselig adj. tuzan, Z31ostan;
otajan; lo~; (razg.) bedan
'friibseligkeit die, - tuga, Zalost,
ojadenost, ucveljenost, jad
'friibsinn der, -(e )s, poti~tenost,
seta, tuga
triibsinnig adj. setan, pot~ten,
tuian
'friibung die, -, -en pomurenje,
pomurenost; mutnota
trudeln spiralno se spu~tati
(avian)
'friiffel die, -, -n tartuf, gomolja~
(gljiva)
388 Trupp
Trug der, -(e)s, prevara, varka,
obmana
'frugbild das, -(e)s, -er varka,
obmana (tula), iluzija; utvara,
uobrazenje
triigen· (o, o) varati (se), obma-
nuti, dovesti (se) u zabludu
triigerisch adj. varljiv, prevaren,
laian
'frugschlu8 der, - sses, ·· -sse po-
grdan zaklju~k
'fruhe die, -, -n kovreg (sanduk) s
poklopcem, ~krinja
Triimmer die (pl.) krbotine,
odlomci; razvaline, ru~evine,
ruine
'frumpf der, -(e)s, ··-e adut (u igri
kartama); prednost, poslednje
sredstvo
'frunk der, -(e)s, --e pijenje, uZi-
vanje alkoholnih pita; pire, na-
pitak I sich den - ergeben
odati se pitu
trunken adj. (poet.) opijen
'frunkenbold der, -(e)s, -e pija-
nac, pijandura
Trunkenheit die, - opijenost, pi-
janstvo
Trunksucht die, - pijanstvo, oda-
nost pitu, alkoholizam
trunksiichtig adj. odan piro, po-
dloian alkoholu
'frupp der, -s, -s grupa; odabrana
reta; manja vojna jedinica za
posebne zadatke
Truppe
'fruppe die, -, -n trupe, vojne jedi-
nice; trupa (grupa glumaca ili
artista)
'frut-hahn der, -(e)s, --e turan;
-benne die, -, -n turka;
(zenka)
Thch 1 das, -(e)s, -e (zastar.)
tkanina
ThchZ das, -(e)s, --er marama
Thchflihlung die, -, -en (lagani)
dodir tela (druge osobe)
tiichtig adj. vredan, sposoban, us-
pe§an, vrstan, spreman
'Ilichtigkeit die, - sposobnost, va-
ljanost, vrednota
Tiicke die, -, -n pakost, podmu-
klost, zloba, neiskrenost
tuckem praskati, lupati (za
motor)
tiickisch adj. zloban, pakostan,
podmukao
tiifteln mudrovati, mozgati; porn-
no se baviti sitnim radom
Thgend die, -, -en vrlina, krepost
tugendhaft adj. ~ten, restit,
pun vrlina
'Iiill der, -s, -e til (vrsta tkanine)
'Ilille die,-, -n cev (na kanti iii po-
sudi), levak
Thlpe die, -, -n lala, tulipan
tummeln (sich) terati, goniti; juri-
ti se (za decu)
Thmor der, -s -moren (=Ge-
schwulst die) tumor
389 tiirmen
Tiimpel der, -s, - bara, jezerce
( obraslo vodenim biljem)
Tnmult der, -(e)s, -e metez, vreva,
zbrka, gungula
tun• (tat, getan) ciniti, raditi, vr~i­
ti, preduzeti; staviti, metnuti
Thn das, -s tinjenje, delovanje,
rad, delanje; cin
Tlinsche die, -, -n razredeni krec
tiinchen kreciti, beliti
Thnichtgut der, - i -(e)s, -e neva-
ljalac, nikogovit, ni~tarija. va-
gabund
1\mke die, -, -n (region.) sos,
umak
tunken umotiti
tunlichst (tunlich) adv. po mogu-
tnosti, ~to je (koliko god je)
mogure; radije
Thnnel der, -s, -i-s tune!
Tiipfel der (das), -s, - tackica,
mrlja, pega
tiipfen ~arati, tackicama; lupkati,
Iagana dodirnuti; lupkanjem
naneti
Thpfen der, -s, - tacka, okrugla
mrlja; pega
Thr die, -, -n vrata I vor der - se-
in (fig.) biti na pragu
Thrangel die, -, -n ~arka
Thrm der, -(e)s, ··-e toranj, kula;
zvonik
tiirmenl (sich) gomilati (se)
tiirmen2 (razg.) pobeCi, kidnuti
 Turnanzug 390
Turnanzug der, -(e)s, ··-e gimnas-
ti~ko odelo, gimnasti~ka odeta
turnen vezbati (na spravama),,.
gimnasticira ti
Turnen das, -s gimnasticiranje, te-
lesno vezbanje
Turner der, -s,- gimnasti~r
Turnier das, -s, -e turnir,
takmirenje
turteln gurkati, gugutati (i fig.)
Tusche die, -, -n tu~
I
tyrannisch u 391
tuscheln ~aputati, ~aptavati se
Tiite die, -, -n papirna kesica,
fi~ek
tuten davati signal, trubiti
'JYp der, -s, -en tip; obrazac, mo-
del; osoba; (razg.) rovek
u
typisch adj. tipi~n
'JYrann der, -en, -en tiranin
'JYrannei_die, -, -en tiranija
tyrannisch adj. tiranski
U, u das, -, - slovo u; krat. za und;
u. a. krat. za und anderes i
drugo, unter anderem izmedu
ostalog; unter anderen izmedu
ostalih, medu ostalim
U-bahn die,-, -en (krat. za Unter-
grundahn die) podzemna ze-
leznica
iibel adj. zao, lo~, rdav
Qbel das, -s, - zlo, nevolja, nesre-
ta; (fig.) bolest, patnja
Ubelkeit die, -, -en muka, mu~ni­
na, gadenje, zlo
iibellnehmen· (nahm ilbel, ilbel-
genommen; dat.) primiti (uze-
ti) za zlo, zameriti
iiben vezbati, uvezbavati; u~iti
(se), pou~vati (se); trenirati;
raditi ne~to, postupati, ~initi,
vditi
iiber prep. (s dat. i akuz.) (iz)nad,
--- _/
preko, povrh, na; za (vreme),
dok; vi~e
iiberalladv.svuda,posvuda,/von
- odasvud
Oberblick
iiberaltert adj. prestar, prestario;
(fig.) sraromodan, neaktuelan,
neupotrebljiv, zastareo
iiber Iantworten izruciti, predati
iiber Iarbeiten preraditi, dopuniti,
pobolj~ti I sich - iscrpiti se
radom, izraditi se
iiberaus adv. veoma, odvec, pot-
puno, narocito, krajnje
Uberbein das, -(e)s, -e mrtva
kost, tvrda oteklina (izraslina)
iiber Ibekommen• (a, o) dojaditi,
dozlogrditi I eins - (razg.) do-
biti udarac
iiberbelasten preopteretiti
Uberbelastung die, -, -en pre-
optereeenje
iiberbieten• (o, o) ponuditi vi~e
(na aukciji, licitaciji); prema~i­
ti, nadm~iti
iiber Ibleiben• (ie, ie, porn. s.)
(razg.) preostati, preteci
Uberbleibsel das, -s, - preostatak,
ostatak, pretek; otpadak
Uberblick der, -(e)s, -e pregled;
sa:Zetak, sazet saddaj (nau~ne
discipline)
ilberblicken 392
iiberblicken pregledati, osmotriti;
sagledati
iiberbringen· (iiberbrachte, uber-
bracht) predati, doneti, dosta-
viti, isporu~ti, izru~iti
Uberbringer der, -s, - donosilac,
isporuatac, gtasnik
iiberbriicken premostiti; (fig.)
prevladati, savladati
Uberbriickung die, - prem~re­
nje; savladavanje
iiberbiirden preopretetiti, pre-
trpati
iiberdachen natkriti
iiberdauern nadZivjeti, trajati
duze od nereg
fiber Idecken pokriti, prekriti
iiberdenken· (uberdachte, uber-
dacht) (etwas) razmisliti, pro-
misliti (o nerem)
iiberdies adv. osim toga, povrh
toga, uz to, j~
iiberdrehen pre(na)viti, prejako
naviti (sat) I Uberdreht sein
(fig.) biti suvi~ uzbuden, biti
obesan (raspu~ten)
Uberdruck das, -es pr~tampava­
nje (preko ne~eg, o~tampa­
nog) (razg.) prejak pritisak
Uberdru8 der, - sses, prezasire-
nost, odvratnost, gadenje, od-
'?<>jnost, dosada
iiberdriissig adj. preza8iren, · sit
nereg; mrzovoljan
iibereifrig adj. preterano
revnostan
il berfahren
iiberreignen predati u vlasni~tvo,
uvesti u posed
# Ubereignug die, -, -n predavanje
u vlasn~tvo, uvodenje u posed
iibereilen (sich) prenagliti (se),
suvi~e pozuriti s ~im
iibereilt adj. nagao, brz; nepro-
m~ljen
iibereinander adv. jedan za dru-
gim, jedno za drugim, jedno
na (povrh) drugoga
iibernanderJschlagen• (u, a) u
izrazu; I die Beine - prebaciti
nogu preko noge
iibereinJkommen• (a, o, pam. s.)
sloZiti se, sporazumeti se, na-
goditi se
Ubereikommen das, -s {iJberein-
kunft die) slaganje, nagodba,
sporazum
iibereinJstimmen sloZiti se, slaga-
ti se, biti' sporazuman; kores-
pondirati; pristajati, odgovara-
ti, podudariti se
Uberinstimmung die, -, -en sagla-
snost, slaganje; sloga; poduda-
ranje; sklad
iiberempfindlich adj. preosetljiv,
suvik osetljiv
iiberessen" (sich) (OberaB, Ober-
gegessen) prejesti se; zasititi se
rega
iiberfahren"l (u, a; ak.) pregaziti
vozilom; provesti se pored si-
gnata iii znaka ne opaziv~i ga
ilberfahren
iiberfahren"2 (u, a, pam. s.) voziti
preko, prevesti
Uberfahrt die, -, -en prevoz,
prelaz
Uberfall der, -(e)s, "-e prepad,
iznenadni napad, navala; vo-
dena kaskada, prelivanje vade
preko brane
iiberfallen• (ie, a) napasti, izvriiti
prepad; spopasti, · iznenaditi;
obuzeti
iiberfaJiig adj. zakasneo, koji ka-
sni; koji je pr~o rok
iiberfliegen• · (o, o) preleteti, na-
dleteti, Jeteti nad; (fig.) letimi-
~no prootati
iiberfliigeln nadm~iti, prem~iti
Uberflu6 der, -sses, -sse izobi-
lje, obilnost, pretek, I zum -
povrh toga, bez potrebe, ne-
potrebno
iiberflussig adj. suW3n, nepotre-
ban,izli~n,neumesan
iiberfluten (pam. h. i s.) paplaviti,
preplaviti
iiberfordern preterano zahtevati,
prMe traZiti (od koga)
iiberJflihrent prevesti (na drugo
mesto; izazvati da ne~to pro-
meni svojstva
iiberfiihren2 I jemanden etwas -
dokazati nekom n~to; jeman-
den eines Vebrechen - doka-
zati nekom zlocin
Uberfiihrung die, -, -en prevoz;
prelazak, nadvoznjak; dokaz
(zloona)
393 Ober 111angen
Uberfti.lle die, - obilje, izobilje;
preobilje, preobilnost
iiberfti.llen prepuniti, pretrpati
Ubergabe die, -, -n predaja; ispo-
ruka, dostava
Uberrgang der, { e)s, "-e prelaz,
promena,preobr.aZaj
iibergeben• (a, e) predati, isparu-
ati, dostaviti I sich - povra6a-
ti, bljuvati
iiberfgehen"l (ging, Ober, Oberge-
gangen, pam. s.; zu, in; dat.)
pre~i, prelaziti; pretvoriti se
iibergehen"2 (Uberging, Oberge-
gangen; ak.) ne obazirati se,
prenebreQ; mimoia
iibergenug adv. pr~, odvi§e,
premnogo
Ubergewicht das, { e)s prevelika
teZina; prevaga, preteg; (fig.)
nadmoc, prednost
iibergliicklich aj. presr~n
Ubergrifr der, -(e )s, -e zadiranje u
tude pravo, zloupotreba
iibergro8 adj. prevelik, pre-
komeran
iiberand Inehmen• (nahm 0 ber-
hand, Oberhandgenommen)
uzeti maha, umnoZiti se, pove-
6ati se
Oberhang der. -(e )s, --e izboana,
ispuprenje; zavesa, zastor; os-
tatak zalihe, preostala roba
iiber Ihiingen visiti preko, nadviti
se, nadneti se; zastrti; obesiti,
prebaciti
Ober IMufen
fiber Ihaufen pretrpati, nagomila-
ti (preko rega);. obasuti (po-,.
hvalama, prekonma)
Uberhaufung die, - pretrpavanje,
gomilanje; pretrpanost
fiberhaupt adv. uop~te; zapravo;
uostalom, osim toga - nicht
uo~te ne, nikako
fiberheben• (o, o) osloboditi (r~i­
ti) koga od rega, ~tedeti ko-
ga I sich - pretegnuti se, na-
tegnuti se (dizanjem tereta);
(fig. razg.) uobraziti sebi
n~to, (uz)oholiti se
iiberheblich adj. drzak, ohol, umi-
~Ijen, uobrafen, nadut
Uberheblichkeit die, - drskost,
oholost, uobrafenost, nadu-
tost
fiber Iholen1 prevesti, prebaciti
(preko reke); prebaciti (navu-
a)jedra
fiberholen 2 prestiei, preteei; pre-
gledati i opraviti (m~inu)
iiberholt adj. zakasneo, zastareo,
nesavremen
iiherholung die, -, -en pregled i
opravka (m~ine)
iiberhoren preslu~ti, presli~ti,
propitati; preeuti, ne ~uti
iiberidisch adj. nadzemni; nadze-
maljski, natprirodan, na-
dnaravan
iiberkommen·1 (a, o) obuzeti,
spopasti, ovladati
fiberkommen 2pp. i adj. nasleden
394 Oberlegung
iiberladen· (u, a) pre(na)trpati,
previ~e opteretiti, prepuniti
iiberlagern prekriti, pokriti; po~i­
vati na neremu, po~ivati nad
ne~im
iiberlassen• (OberlieB, Oberlas-
sen) prepustiti, odstupiti, ustu-
piti, odreei se (u ~iju korist);
poveriti (nekom n~to)
iiberlasten preoteretiti, pre-
tovariti
Uberlastung die, - preptererenje,
preoptererenost
fiberlaufen•t (ie, au, porn. s.) pre-
liti se, prekipeti; prebeti, preei
iiberlaufen2 (ie, au; Qbi~no u pasi-
vu) opteretiti (nekog ne~im),
biti optereren; saletati nekog;
obuzeti
Uberlaufer der, -s, - prebeg, de-
zerter; oovek koji je pre~o u
suprotni tabor
iiberleben preZiveti I sich - pre-
ziveti, zastareti
iiberlebensgro8 adj. natprirodne
veli~ine, neprirodno velik
fiberlegen1 razmisliti, promisliti,
prosuditi, proceniti
iiberlegen2 adj. nadmoatn, suve-
ren; miran, hladnokrvan, ra-
zborit, prom~ljen
Uberlegenheit die, - nadmoc, pre-
moe, prednost
Uberlegung die, -, -en razmi~lja­
nje, promi~Ijanje, prosudivanje
iiber lleiten 395 ii berreichlich
fiber Ilei ten preci ( na ne~to dru- iibermiitig adj. razuzdan, obes-
go ), na~initi prelaz, prevesti, tan; nesta~an: ohol
voditi preko fibernachten (pre)nociti
fiberlesen • (a, e) Ietimice pro~ita­ fibernachtig(t) adj. neispavan,
I
ti, pro~itati na brzinu; pro~itati umoran, premoren
radi provere; predvideti (prili- iibernachtung die, -, -en norenje
kom letimi~nog ~itanja) Ubernahme die, - preuzimanje,
Uberlieferung die, -, -en predaja, primanje I Amts - preuzima-
predanje, tradicija nje sluzbe
! iiberlisten prevariti, nadmudriti, iibernatiirlich adj. natprirodan,
obmanuti, prelukaviti nadnaravan
I
·'
=
iiberm iiber dem
Ubermacht die, - nadmoenost,
iiberjnehmen•t (nahm Ober,
Obergenommen; sich etwas)
nadm.oe, premoe (razg.) ogrnuti, prigrnuti
fibermachtig adj. nadmoean, fibernehmen •z (Obernahm,tiber-
premoean nommen) preuzeti, prihvatiti,
iibermannen svladati, nadvladati primiti
(za oseeanja i stanja) iiberpriifen preispitati, kon-
· Uberma8 das, -s prekomernost; trolisati
preobilnost, suvi~ak Uberpriifung die, -, -en preispiti-
fibermii8ig ajd. i adv. prekome- vanje, kontrola
ran, bez mere, preteran; suvi- iiberqueren prea (na drugu
~e, prewe stranu)
Ubermensch der, -en, -en nat- iiberragen nadvisiti; (fig.) nadma-
oovek ~iti, prevazici
iibermenschlich adj. nat~ove~n­ iiberragend ppr. i adj. istaknut,
ski, nadljudski; natprirodan vaian, nadmoean
iibermitteln predati, isporuati, iiberraschen iznenaditi; zatea
saop~titi, dostaviti iiberraschend ppr. i adj.
Ubermitt(e)lung die,-, -en preda- iznenadan,neorekivan
ja, dostavljanje, dostava, saop-
Uberraschung die, -, -en izne-
~tenje, saop~tavanje
nadenje
iibermorgen adv. prekosutra
iiberreden nagovoriti
fibermiiden (sich) premoriti (se)
Ubermut der, -(e)s, razuzdanost, fiberreichen predati (sve~no),
obest; (zastar.) nadutost, prufiti, uruciti
oholost fiberreichlich adj. preobilan

Uberreichung
Uberreichung die, -, -en (sve~­
na) predaja, ururenje
fiberreif adj. prezreo
iiberreizen (pre)nadraZiti, uzruja-
ti I ii.be"eizt sein biti razdra-
zen, nervozan
iiberrennen pregaziti, oboriti, sru-
&ti (u trku)
Uberrest der, -es, -e preostatak,
ostatak
Uberrock der, -(e )s, --e ogrta~,
gomji kaput, mantil
iiberrollen pregaziti, sravniti sa
zemljom
fiberrumpeln izvditi prepad,
iznenaditi, iznenada napasti,
zate~i
Uberrumpelung die, -, -en izne-
nadan napad, prepad
iibersattigen (sich) prezasititi
(se), zasititi (se)
iibersiittigt pp. i adj. prezasiren
Ubersattigung, die,-, -en prezasi-
renost, prezasirenje
iiberschatten zaseniti; (fig.)
pomutiti
fiberschatzen preceniti; pre-
uveli~ti
Oberschitzung die, -en prece-
njivanje
Uberschau die, -, -en pregled
iiberschauen (=iiberlicken) pre-
gledati
fiber Ischaumen (porn. s.) peniti
se, prekipeti, ~ume~i se preli-
vati; (fig.) prevditi meru
396 Uberschrift
iiberschaumend ppr. i adj. divlji,
neobuzdan
# Uberscblag der, -( e )s, ··-e prora-
~un, predra~un; okret unazad
(u gimnastici), luping (aviona);
iskrenje (prafujenje) el. struje
iiberlscblagen"1 (u, a) staviti je-
dno preko drugog, prekr.iZiti,
prekrstiti, prebacivati; vrcati
(iskra), prepljuskivati
iiberschlagen"2 (u, a) ispustiti,
izostaviti, preskociti; priblitno
prora~unati I sich - prevrnuti
se
fiberschligig adj. i adv. pribliZan;
otprilike, pribliZno
iiberlschnappen (porn. s.) pres-
kociti, prevmuti se, ~kljocnuti;
(fig. razg.) biti luckast (uda-
ren)
fiberscbneiden" (Oberschnitt,
Oberschnitten) I sich - se~i
se, ukr~tati se, presecati se;
vremenski se podudarati
Uberschneidung die, -, -en prese-
canje, u~tanje
iiberschreiben" (ie, ie) napisati
naslov; prepisati (imovinu)
Oberschreibung die, -en prenos
(prepisivanje) imovine
iiberscbreiten• (Oberschritt, Ober-
schitten) prea, prekora~ti;
prema~iti; premiti I das Maf3
- prevr~iti meru
Uberscbrift die, -, -en naslov;
nat pis
Uberschuh
Uberschub der, -(e)s, -e kalja~,
galo~a
iiberschulden (naj~re) I ii-
bersbuldet pp. i adj.
prezaduzen
UberschuB der, - sses, --sse za-
rada (bez odbitka), (pre)-
ostatak
iiberschiissig adj. pretekao, pre-
ostao, neutrooen, neupo-
trebljen
iiberschiitten posuti; (fig.) oba-
suti
Uberscbwang der, -(e )s pretera-
nost, prekomemost
iiberschwemmen poplaviti, pre-
plaviti
Uberschwemmung die, -, -en po-
plava; plavljenje, preplavljenje
iiberschwenglich adj. preteran,
prekomeran; ponesen, zanet,
od~Ijen, ushiren
Uberscbwenglichkeit die, - prete-
ranost; ushirenost, preterano
odu~evljenje
Ubersee (bez flana) zemlje s one
strane okeana (posebno Ame-
rika)
iibersebbar adj. ~to se maze pre-
gledati, pregledan, 8agledljiv
iiberseben" (a, e) ne obazirati se,
ne osvrtati se; prevideti, pro-
pustiti, ne videti; pregledati
fiber Isetzen1 pre~i, prevesti (pre-
ko vade)
iibersetzen2 prevesti
397 Oberspitzen
Ubersetzer der, -s, - (Ubersetze-
rin die,-, -nen) prevodilac
Ubersetzung die, -, -en prevode-
nje prevod; (tehnitki) preno-
~enje, prenos, pogonski dife-
rencijal
Ubersicht die, -,.-en pregled; spi-
sak, popis
iibersichtlicb adj. pregledan,
jasan
iiber Isiedeln (pam. s.) preseliti
(se)
Obersied(e)lung die,-, -en seoba
iibersinnlich adj. nadfulan, nadis-
kustven, natprirodan
iiberspannen prenategnuti, pre-
napeti; nategnuti preko rega
(platno)
iiberspannt pp. i adj. preteran,
ekstreman, poremeren; Iuc-
kast
Uberspanntheit die, -, -en prete-
ranost, poremerenost
Uberspannung die, -, -en napon
vea od dozvoljenog (u elek-
tro-uredajima)
iiberspielen presnimiti (tonski
snimak) (fig.) prea preko, ve-
~to prikriti, utiniti da nclto os-
tane nezapafeno; nadigrati ko-
ga (u igri)
iiberspitzen pre~ za~triti (ne-
ku stvar), biti preootar, biti si-
tniaw, preterivati
Ober Ispringen 398 Oberwaltigend Oberwa!tigung 399 Uhr

iiberlspringen•t (a, u, pam. s.) Ubertreibung die, -, -en preteri- Uberwaltigung die, -, -en savlada- Uberzeugung die, -, -en uverava-
preskoCiti, (fig.) naglo pre~ na vanje, preuveli~vanje vanje; savladanost nje; uverenje, ubedenje, osve-
n~to drugo tiber Itreten•t (a, e, porn. s.) pre- iibenvalzen prevaliti, svaliti na dorenje
iiberspringen•z (a, u) preskoati ,_ ei; prestupiti drugoga; odvaljati, prevaljati iiberlziehen•t (zag Ober, Oberge-
n~to; ispustiti, mimoiei n~to ubertreten•z (a, e) povrediti, ne iibenveisen· (ie, ie) dostaviti, do- zogen) navuci, obuci; udariti
iiberstiindig adj. preostao; usta- po~tovati (propis, zakon); na- zna~iti; uputiti (birem, ~tapom)
jao, prestario, usahnuo gaziti, uganuti Ubenveisung die, -, -n doznaka; iiberziehen•z (Oberzog, Oberzo-
iiberlstehen•t (stand Ober, Ober- Ubertretung die, -, -en prekdaj, upucivanje, uputa gen) presvuci, prekriti (se)
gestanden, pam. s.) str~iti, prestup iiberlwiegen•t (o, o, pam. s.) ima- Oberzieher der, -s, -e ogrta~, mu-
viriti iibertrieben pp. i adj. preteran, . ti veeu teZinu (od dozvoljene), ~ki mantil
iiberstehen•z (Oberstand, Ober- neumeren; prevelik, pregolem biti prete:Zak Oberzug der, -(e)s, --e pokriva~,
standen) pretrpeti, preweti, ubertrumpfen preseei kartu; (fig.) iiberwiegen•z (o, o) prevladati, prekriva~, navlaka; tanak sloj
prepatiti, izddati, savladati nadm~iti koga pretegnuti, prevagnuti iiblich adj. obi~n, uobi~jen I wie
iibersteigen (ie, ie) pr~ (ne~to), iibertiinchen premazati, oli~iti; - kao ~to je obi~j, kako je
iiberwiegend ppr. adj. i adv. pre-
prekoraati; nadvisiti (fig.) prikriti, zatajiti uobi~jeno
tezan; prvenstveno
iiberstimmen nadglasati, nadvika- iibervolkert adj. prenaseljen, U- Boot das (krat. za Unterse-
ti I Uberstimmt werden biti nad- prenapuren iibenvindbar savladiv, koji se ma- eboot das)
glasan, biti u manjini ze savladati (pobediti) iibrig adj. preostali, ostali
Ubervolkerung die, -, -en prena-
fiber Istromen (porn. h. i s.) pre- seljenost, prenapu~enost iiberwinden•· (a, u) savladati, iibrig Ibehalten• (ie, a) zadl'Zati,
plaviti; izliti se prevladati, pobediti sa~uvati, imati kao ostatak
Oberstunde die, -, -n prekovre- ubervoll adj. i adv. prepun; Ubenvindung die, -, -en savlada- iibrig Ibleiben• (ie, ie, porn. s.)
meni (radni) sat pre puna preostati
vanje, pobedivanje; samo-
iiberstiirzen prenagliti; prenaglo ubervorteilen iskoristiti (koga), savladivanje, vladanje sobom iibrigens adv. uostalom, inare
se nizati (za dogadaje) zakinuti, prevariti, o~tetiti iibrig Ilassen• (IieB ilbrig, ilbrig-
iibenvintern prezimiti
iibertOipeln prevariti, nadmudriti, (koga) gelassen) ostaviti
drsko (neukusno) nasamariti Ubenvinterung die, -, -en prezim- Ubung die,-, -en vezba; vezbanje;
Obervorteilung die, -, -en iskori-
Ubertrag der, -(e)s, --e prenos ra- ljavanje uvezbanost, ve~tina
~vanje, zakidanje, prevara
runa (sume) iiberwolben presvoditi, posvoditi, Obungbuch das, -(e)s, --e vezba-
uberwachen nadgledati, nadzirati,
iibertragen· (u, a) preneti, preno- zasvoditi onica, vezbanka
kontrolisati, paziti na n~to
siti; prevesti; poveriti ObelWUrf der, -(e)s, ··-e ogrta~, Ufer das, -s, - obala
Ubertriger der, -s, - prenosilac, Uberwachung. die, -, -en nadzira- pla~t; lokotac, lanac, zahvat u
uferlos adj. (fig.) beskrajan, be-
prenosnik nje, nadzor, kontrola rvanju zmeran, bezgrani~n
Ubertragung die, -, -en preno~e­ uberwaltigen pobediti, savladati, Uberzahl die, -, -en vecina, broj- Uhr die, -, -en sat; ~ovnik; sat,
nje; prevod nadvladati; (fig.) ostaviti du- ~na nadmoe; brojnost, veliki ~
iibertreft'en• (a, o) nadm~iti, pre- bok utisak broj Uhr - macher der, -s, -e urar, ~­
te~ (u remu), prevaziei iiberzeugen (sich) uveriti (se), sovni~r; -werk das, -(e)s, -e
fiberwaltigend ppr. i adj. silan, ve-
ubertreiben. (ie, ie) preterati li~nstven, imponzantan ubediti satni mehanizam
Uhu
Uhu der, -s, -s sova buljina
Ulkder, -(e)s, -e (region.) sala, lu-
dorija, nepodopstina
ulkig adj. paljiv, komi~n
Ulme die, -, -n brest
Ultimatum das, -s, -s ultimatum
Ultrakurzwelle die, -, -n (krat.
UKW) ultrakratki talas
Ultraschall der, -es, -e ultrazvuk
um prep. (s akuz.) oko, okolo; za;
otprilike; zbog
um Iiindern promeniti, menjati,
preinaati
um Iarbeiten preraditi; prepraviti
Umarbeitung die, -, -en prerada,
preradivanje
umarmen obgrliti, zagrliti
Umbau der, -(e)s, -ten pregra-
dnja; (drveni) okvir, ograda
(kreveta, kau~)
um Ibauen1 pregraditi, prezidati;
preurediti pozornicu
umbauen2 graditi oko, okruziti
zgradama
um Ibetten preneti u drugu poste-
lju, preneti u drugo p<Xival~te
(grobnicu)
um Ibilden preinaati, preobliko-
vati, promeniti, preobraziti,
preurediti
Umbildung die, -, -en preinare-
nje, preuredivanje, preobliko-
vanje
um Ibinden•t (a, u) svezati oko
nereg, obmotati
umlbinden2 omotati, svezati,
uvezati
400 umlfallen
urn Iblattern okrenuti list (stra-
nicu)
um Iblicken sich obazreti se,
~ osvrnuti se, ogledati se
umlbrechen· 1 (a, o) prelomiti;
prose~i; preorati; obaviti;
presaviti
umbrechen•2 (a, o) prelomiti
(stampani tekst, slog)
um Ibringen• (brachte urn, umge-
bracht) ubiti, umoriti, pogubi-
ti, sma~i, smaknuti
Umbruch der, -(e)s, --e promena,
preobrafaj; prelom sloga
um Ideuten pretuma~iti, druga~ije
protuma~iti
um Idichten prepevati, poetski
preraditi
um ldrehen (sich) okrenuti (se),
obrnuti, prevrnuti (na drugu
stranu)
Umdrehung die,-, -en okretanje,
okret(aj), obrtaj
umlerziehen· (erzog urn, umer-
zogen) prevaspitati
umlfahren•t (u, a, porn. h. is.)
( razg.) voze~i srusiti (pregazi-
ti); voziti zaobilaznim putem
umfahren·z (u, a) voziti oko rega
Umfall der, -(e)s, --e (fig. razg.)
nagla promena miSljenja
(uverenja)
umlfallen• (ie, a, porn. s.) prev-
rnuti se, prevaliti, srusiti se;
(razg.) onesvestiti se; (razg.)
promeniti uverenje (pod ne~i­
jim uticajem)
Umfang
Umfang der, -(e)s, ··-e opseg, obu-
jam; obuhvat
umfangen• (i, a) obuhvatiti, obuj-
miti, zagrliti
umfangreich adj. opsezan, obu-
hvatan, opsiran; (fig. razg.)
debe a
um Ifassen 1 ponovo opto~iti, sta-
viti novi okvir
I
I umfassen2 obujmiti, obuhvatiti;
sadrfavati; opkoliti
umfassend ppr. i adj. opseZan,
! odnositi se prema nerern
obuhvatan, potpun
Umfassung die, -, -en obuhvata-
nje; ograda, opkoljavanje
umfliegen· (o, o) obletati, kruziti
oko n~eg; (razg. porn. s.)
pasti
um Iformen preoblikovati, pre-
inaati
Umformer der, -s, - pretvara~,
elektro-ispravlja~, tran-
sformator
Umformung die, -, -en preina~e­
nje, preoblikovanje
Umfrage die, -, -en anketa
Umgang der, -(e)s, ··-e ophodenje,
drugovanje, druzenje, prijate-
ljevanje, poznantvo; procesija,
Iitija, ophodnja
umganglich adj. druzevan, druze-
ljubiv, pristupa~n, prijateljski
Umgangs-form die, -, -en na~in
ophodenja, ponaSanje, vlada-
401 umber
nje; - sprache die, -, -en ra-
zgovorni jezik
umgeben• (a, e) okruZiti, opasati,
opkoliti
Umgebung die, -, -en okolina,
drustvena okolina, sredina
um Igehen•t (ging urn, umgegan-
gen, porn. s.) (razg.) lutati;
obilaziti (kao sablast); kruZiti,
pronositi se (glasine); (zastar.)
druZiti se s kim; ophoditi se,
umgehen•z (umging, umgangen)
zaobi~i; izbyci
umgehend ppt. i adj. neodloZan,
trenutan; (adv.) bez odlaganja
smesta, odmah
Umgebung die, -, -en obilafenje,
izbegavanje
umgekehrt adj. obrnut, obratan
um Igestalten preoblikovati, pre-
inaati, preudesiti, promeniti
Umgestaltung die, -, -en preobli-
kovanje, preobr3Zaj
um Igraben· (u, a) prekopati,
okopati
umgrenzen omediti, ograditi;
ograniati, odrediti
um Igruppieren pregrupisati
um Igiirten pripisati, opasati
Umhang der, -(e)s, --e ogrta~
(bez rukava)
wnlhangen obesiti na drugo
mesto; ogrnuti, prigrnuti
umher adv. naokolo, unaokolo,
tamo-amo
umber Ifliegen 402 urn jlegen urn Ilei ten 403 umscbligen

umherlfliegen" (o, o, porn. s.) le- umlkommen" (a, o, porn. s.) po- urn Ilei ten voditi drugim smerom Umri8 der, - sses, -sse nacrt,
teti naokolo, obletati ginuti, umreti, propasti, po- (putem) obris, kontura
umherlirren (pam. s.) lutati, tu- kvariti se (namirnice) Umleitung die, -, -en obilazenje urn Isatteln presedlati; (fig.) pro-
marati (okolo) ,.. umkranzen oventati, oviti (drugim putem), obilaznica meniti zvanje (studije, stav i
umherlziegen" (zag, umber, urn- vencem umllenken (za)okrenuti (u su- sl.)
bergezogen, porn. s.) potucati Umkreis der, - okolina (u vado- protnom smeru ), promeniti Umsatz der, -s, ··-e prodaja, pro-
se, lutati, seliti se, tumarati; krugu); opisani krug pravac (smer) voznje met, proda I Tages - dnevni
vuci (se) tamo amo umkreisen kruZiti oko, kretati se umliegend ppr. i adj. okolni, obli- promet
umhin Ikonnen• (samo u izrazu) I oko znji, susedni Umsatzteuer die, -, -n porez na
nicht - ne moci druktije ne- Umkreisung die, -, -en kruzenje umnachtet pp. i adj. smeten, po- promet·
go, ne moci a da ne, ne moci urn 1krempeln zavrnuti, podvrnuti mueen, poremeeen, du~evno usmaumen obrubiti, oiviciti
izbeci (rukav); (fig.) promeniti, boles tan umlschalten (fig. razg.) prilago-
umhoren (sich) raspitati (se), izmeniti Umnachtung die, -, -en du~evna diti se nerem; menjati struju,
propitati (se) umlladen· (u, a) pretovariti (na poremeeenost, pomrarenje promeniti brzinu; prebaciti,
umhilllen zastrti, ogrnuti, umota- drugo mesto) uma, ludilo · prespojiti
ti, o(b)motati, uviti urn llagernl druktije smestiti, umnebeln zamagliti
Umkehr die, - obrat, okretanje; premestiti, presloziti urn Ipacken prepakovati, iznova Umschau die, - smotra; osvrt,
vracanje, povratak; preokre- umlagern2 opkoliti, opsesti, gurati (drugatije) spakovati pregled
nuti, premetnuti, obrnuti se oko rega urn Ipflanzen1 presaditi urn Ischauen (sich) osvrnuti se,
umlkehren okrenuti (se), vratiti Umland das, -(e)s, okolina grada, gledati unazad, obazreti se
se; (pre)obratiti se, preokre- seosko (prigradsko) podrutje umpflanzen2 okruZiti (zasadenim)
biljkama umschichtig adj. neizmenitan, na
nu~i, premetnuti, o~rnuti Umlauf der, -(e)s, .. _e kruzenje, smenu
umlkip~n (porn.. ~ 1 h.) p~ev- opticaj; promet; upala prsta urn Ipfliigen preorati
rnutJ se, prevaht1 se, sru~1t1 se; . Umschlag der, -(e)s, ··-e (bez pl.)
umrahmen uokviriti, uramiti nagla promena, preokret;
(razg.) onesvestiti se; prome- Umlautb~n d1e, -, -en kruzna
niti uverenje; oboriti putaOJa Umrahmung die, -, -en uokviriva- arnot, koverta; oblog; savijeni
nje; uramljivanje; okvir, ram rub (tkanine); pretovar
umklammern (ob)ubvatiti, ste- uml~~ufen• ~ie, ~u, p~m. ~·~ kru-
gnuti (i tvrsto drfati) Zit1, opt1cat1; pnnos1t1 se; urn Irechnen preratunati umlscblagen• (u, a; porn. h. is.)
(razg.) skrenuti s puta okrenuti. prevrnuti; oboriti,
urn lkleiden1 (sich) presvuci (se), Umrechnung die, -, -en preratu-
sru~iti; pr~tovariti; naglo se
preobuci (se), promeniti Umlaut der, -(e)s, -e preglas~ navanje
promeniti (vreme); ukiseliti se
odecu promena vokala; pregla~em urn 1rei8eli. 1 (riB urn, umgerissen)
vokal (vino)
sru~iti, razvaliti, oboriti
umkleid~n2 zastrti, pr~~s)vuci umllegen poloZiti, prevaliti; druk- umschlie8en· (umscbloB, um-
(tkamnom); (fig.) pnkrJtl aje postaviti, premestiti; pode- umrei8en· 2 (umriB, umrissen) schlossen) opkoliti, obuhvatiti,
Umkleidung die, -, -en presvlate- liti (na vi~e osoba) omotati, skicirati, ukratko ocrtati, pri- opasati
nje, zastiranje; prekrivat, oviti obloziti; (razg.) oboriti, kazati u osnovnim crtama umschligen· (a, u) obgrliti, obu-
zastor ubiti urnringen opkoliti, okruZiti hvatiti; obaviti (se)
urn Ischreiben
umlschreiben•t (ie, ie) ponovo
(drukcije) napisati; prepisati,
preneti (na nekog)
2
umschreiben " (ie, ie) ukratko
opisati; kazati drugim recima;
odrediti, Iokalizovati (abo-
Ijenje)
Umschreibung die, -, -en prera-
den spis, (novi) prepis; opisiva-
nje, opisni prikaz
Urnschrift der, -, -en kruzno ispi-
san tekst (na novcu); prepis;
transkripcija, transliteracija
urnschwarmen obletati, rojiti se
aka rega
Umschweife die (pl.) okoli~anje,
obilazenje, I etwas ohne - sa-
gen re~i otvoreno
urn lsehen• (sich) (a, e) gledati
oko sebe, obazreti se, osvrnuti
se, pogledati (iza sebe)
..
um Isem war urn, umgewesen,
. .
porn. s. ( razg.) pro~t, protea
umseitig adj. i adv. na drugoj
strani (lista) s druge strane
' ..
um Isetzen premestttt; prenett;
.. ..
presa d1t1; pretvontt; transpo-
rtovati (melodiju); prodati
Umsetzung die, -, -en preme~ta-
nje; presadivanje; stavljanje u
promet· promet
· h d: ·xi·
Ums1~ t te, - promt;:, Jenost, oba-
znvost oprez
. . ' . . .
urnsi~htJg adJ. promt~IJen, oba-
znv, oprezan
umfsiedeln preseliti (se)
404 Umstellung
Urnsied(e)lung die,-, -en selenje,
preseljenje
,_ umsonst adv. besplatno; uzalud,
badava; uzalud, zaludu
urn fspringen" (a, u, pam. s.) pri
skoku napraviti retvrt iii pola
okreta; iznenada promeniti
pravac I mit jemandem- (fig.)
·to~e postupati skim
Urnstand der, -(e)s, ~-e okolnost,
prilika, stanje; (pl. odnosi; (pl.)
neprilike
umstiindlich adj. tegoban, mu-
ean; nezgodan, dugotrajan, pi-
pav, spar
Umstandlichkeit die, -, -en ravu-
renost, op~irnost, podrobnost,
pipavost, cifranje
Umstandswort das -(e)s ··-er pri-
log abverb ' '
' •
umstehen (umstand, umstan-
d ) . . k x- ·
en staJa11o o ne\Ng
umsteigen" (ie, ~e, porn. s.~ pre~i
u drugo vozllo, presestt (fig.)
. pre~i na drugo koristiti ~to
d '
ruga
umlstellen1 (sich) premestiti,
~rugaCije ~~mestiti~. preure~i:
t1, preu~~sttJ, ~rukc~J~ podestti
(postavttt); pnlagod1t1 se
umstellen2 opkoliti, okruziti,
opasati
.
Umstellung dte, -, -en preme~ta-
nje, preme~taj, prebacivanje;
obrat preokret· okruzivanJ· e
'
opkoljavanje ' '
umlstimmen
urn Istimmen preudesiti, prclti-
movati (instrument); prilago-
diti (organizam); nagovoriti
nekog na ne~to, odvratiti
nekog od nereg
urn Istofien• (ie, o) oboriti, preva-
liti, sru~iti; poni~titi
umstritten adj. nesiguran, nedo-
voljnoj~n,nedokazan,neza­
jamren; sporan
Umsturz der, -es, --e prevrat,
obaranje, ru~enje
um Istiirzen sru~iti, oboriti, izvr~i­
ti prevrat, prevrnuti
Umsturzler der, -s, - prevratnik,
revolucionar
urnstiirtzlerisch adj. prevratnicki,
revolucionaran
Umstausch der, -es, -e zamena,
zamenjivanje
um Itauschen zameniti, promeniti
Umtrieb der, -(e)s, e (obicno pl.)
spletke, intrige, rovarenje,
smutnje i petljancije
Umtrunk der, -(e)s, -(--e) pijenje
ukrug, odredivanje pirem
urnltun" (tat um, umgetan)
(razg.) staviti na sebe, zao-
gmut~ obmotati, oviti I sich -
raspitivati se, propitivati;
trafiti
um fwiilzen prevaliti, prevmuti
(na drugu stranu); (fig.) preo-
krenuti, sru~iti
urnwiilzend ppr. i adj. prevratni~
ki, revolucionaran
405 unzi'lunen
Urnwalzung die,-, -en prevrat, re-
volucija; temeljna promena
urn lwandelnl promeniti, pretvo-
riti, preobraziti
umwandeln2 (poet.) obilaziti
Umwandlung die, -, -en promena,
pretvaranje
umlwecbseln zameniti, razmeniti
I einen Geldschein - razmeni-
ti noveanicu
Umwechs(e)lung die,-, -en zame-
na, razmena
Umweg der, -(e)s, -e zaobilazni
put; stranputica
Umwelt die, - okolina; (zivotna)
sredina
Urnwelt-schutz der, -es za~tita
okoline; -verscbrnutzung
die, -, -en zagadivanje okoline
urn Iwenden" (sich) (wandte,
wendete urn; umgewandt, um-
gewendet) okrenuti (se);
(pam. s.) vratiti se vozilom
natrag
urn lwerfen (a, o) oboriti, sru~iti;
zaogrnuti; promeniti ne~to;
(fig.) zbuniti, izbezumiti koga
um lwerten prevrednovati; odre-
diti drugu vrednost
Umwetung die, -, -en prevredno-
vanje, prome~ vrednosti
umwittert adj. obavijen tajnovito-
~~u, okruzen necim ta-
janstvenim
unzaunen ograditi plotom
umlziehen
urn Iziehen "1 (sich) (zag um, um-
gezogen, porn. s.) preseliti,
promeniti stan (boravi~te);
preobuti, presvuti (se)
umziehen" 2 (sich) (umzog, umzo-
gen) I den Himmel umzog sich
nebo se naoblatilo
Umzug der, -(e)s, --e preseljenje,
seoba; povorka
unabdingbar (unabdinglich) adj.
bezuslovan, nufan
unabhangig adj. nezavisan, sa-
mostalan
Unabhangigkeit die, -, - nezavi-
snost, samostalnost
unablassig adj. i adv. neprekidan,
neprestan, bez prestanka; tra-
jan; uvek, neprestano
unabsehbar adj. nedogledan, ne-
saglediv, nepregledan, nei-
zmeran
unabsichtlich adj. nenameran,
nehotitan, bez namere
unachtsam adj. i adv. nepa:Zljiv,
nemaran, nesmotren, nebri-
Zljiv; nepaZljivo
Unacgtsamkeit die, -, -en nepa-
Zljivost, nepafnja, nemar,
nebriga
unangebracht adj. neumestan,
neprilitan, neprikladan
unangemessen adj. neprimeren,
oeprilitan, neumestan
unanehmbar adj. neprihvatljiv,
koji se ne maze prihvatiti
406 unaufschiebbar
unanehmlich adj. neugodan, ne-
prilitan, neumesan
~ Unansehnlichkeit die, - neugle-
dnost
unanstandig adj. nepristojan, ne-
uttiv, neprilitan, netastan
Unanstandigkeit die, - nepristoj-
nost, neuttivost
unantastbar adj. nepovrediv, u
~to se ne maze (za)dirati, ne-
prikosnoven
unappetitlich adj. neukusan, blju-
tav; odvratan
Unart die, -, -en nepristojnost, ne-
uljudnost, prostota, nevalja-
lost, ruzan obitaj
unartig adj. nepristojan, neulju-
dan, neposlu~an, nevaspitan
unautTallig adj. neupadljiv; nena-
padan; skroman
UnautTalligkeit die, - neupadlji-
vost, nenapadnost
unauthaltbar (unauthaltsam)
adj. nezadr:Ziv, nezaustavljiv
unauthorlich adj. i adv. nepreki-
dan, neprestan; bez prestanka
unaufmerksan adj. nepaZljiv, ne-
pomirljiv; rastresen, rasejan
Unaufmerksamkeit die, - nepa-
zljivost, nepafnja, rastrese-
nost, rasejanost
unaufrichtig adj. i adv. neiskren;
neiskreno
unaufschiebbar (unaufschie-
blich) adj. neodlofan, hitan
unaussprechlich
unausbleiblich adj. neizostavan,
neizbezan
unaussprechlich adj. i adv. (fig.)
neizreciv; neverovatan; neopi-
siv; veoma, neobitno
unausstehlich adj. neizdr:Zljiv, ne-
podnooljiv, odvratan
unausweichlih adj. neizbefan, ne-
minovan, neotklonjiv
unbandig adj. i adv. neobuzdan,
nesavladiv; prekomeran, velik,
ogroman; veoma, neobitno
unbarmherzig adj. nemilosrdan,
bezdu§an, nemilostiv
Unbarmherzigkeit die, -, nemilo-
srdnost, bezdu~nost, bezose-
tajnost
unbeabsichtig adj. nenameran,
nehotitan
unbeachtet adj. neopazen, neza-
pafen, neprimeten
unbebaut adj. neizgraden; neob-
raden, nezasejan, na ugaru
unbedacht adj. nepromi~ljen, ne-
smotren, lakomislen
Unbedachtheit die, - nepromi~lje­
nost, nesmotrenost, lakomi-
slenost
unbedenklich adj. nesumnjiv; bez
sumnje
unbedeutend adj. beznatajan, ne-
va:Zan,sporedan,neznatan
unbedingt adj. i adv. bezuslovan;
neograniren; svakako, u sva-
kom slutaju, izvesno
407 unbenutzt
unbefleckt adj. neuprljan, neoka-
ljan; nevin, cist
unbefugt adj. neovla~ten
unbegabt adj. nenadaren, ne-
obdaren, netalentovan
unbegreiflich adj. nepojmljiv,
neshvatljiv, nerazja~njen; za-
gonetan
unbegrenzt adj. neograniten, ne-
omeden; bezgranitan
unbegriindet adj. neosnovan, ne-
obrazlozen; neopravdan
unbehaglich adj. neugodan, ne-
prijatan, nelagodan
unbehelligt adj. nesmetan, ne-
ometan, neuznemiravan
unbegerscht adj. neobuzdan
unbeholfen adj. nespretan, ne-
zgrapan, neve~t
unbekannt adj. nepoznat
unbekleidet adj. neobuten, neo-
deven,go
unbekiimmert adj. bezbriZan,
ravnodu§an
unbelastet neoptereten; bezbri-
fan, nezaduzen (bez duga, hi-
poteke)
unbelebt adj. mrtav, pust; miran,
bez prometa
unbeliebt adj. neomiljen
unbemerkbar adj. neprimetan
unbemerkt adj. neopafen, nepri-
meten, neprimetan, · neza-
pa:Zen
unbenutzbar adj. neupotrebljiv
unbenutzt adj. neupotrebljen, ne-
iskori~ten, nov.
unbequem
unbequem adj. neudoban; (fig.)
neugodan, nezgodan, nepri-
jatan
Unbequemlichkeit die, - neuda-
bnost; neugodnast, neprija-
tnost
unberechenbar adj. neprara~un­
ljiv; nepredvidljiv; neurarun-
ljiv, m~i~v
Unberechenbarkeit die, - nepra-
raoonljivost, nepredvidljivost;
neura~unljivast
unberechtigt adj. neovl~ten, bez
prava,neopravdan
unberiicksichtig adj. kaji nije
uzet u abzir I - lassen ne uze-
ti u abzir
unberufen adj, neavl~ren, ne-
pazvan
unberiihrt adj. netaknut, nedir-
nut, neupotrebljavan; nevin,
~ist; ravnodu§an
unbeschadet prep. (s gen.) i adv.
bez ~tete pa; uprkas; bez
abzira
unbeschiidigt adj. ne~teren, ne-
povreden; neakrnjen, ~tav,
zdrav
unbescholten adj. ispravan, pa-
~ten, restiti, neporOC&n
Unbescholtenheit die, - isprav-
nost, restitost, neporocnost
unbeschriinkt adj. neograniren
unbeschreiblich adj. neopisiv;
neverovatan
unbeschwert adj. neoptereren;
bezbri.Zan
408 unbeugsam
unbesehen adj. i adv. nepromi-
~ljen; ne razm~Ijajua
"'unbesiegbar adj. nepabediv
Unbesiegbarkeit die, -, nepo-
bedivost
unbesonnen adj. neprom~ljen,
nerazborit, nesmotren, la-
komislen
Unbesonnenheit die, - nepromi-
~ljenost, nerazboritost, nesmo-
trenast
unbesorgt adj. i adv. bezbrifan;
. spokojan
unbestiindig adj. nepostojan, nes-
talan; promjenljiv; kalebljiv
Unbestii.ndigkeit die, - nepastoja-
nast, nestalnost, promenlji-
vost, kalebljivost
unbestatigt adj. nepatvrden, ne-
proveren, neslutben
unbestechlich adj. nepodmitljiv,
nepotkupljiv
unbestimmt adj. neodreden, ne-
jasan; nesiguran, nepauzdan,
neizvestan
Unbestimmtheit die, - neodrede-
nost, neizvesnast, nepouzda-
nost
unbestreitbar adj. nepobitan, ne-
osporan,neosporiv
unbestritten adj. neosporan, ne-
pobitan
unbetont adj. nenagla~en
unbeugsam adj. postojan; nesavi-
tljiv; nepopustljiv, nesalamiv;
fust
Unbeugsamkeit
Unbeugsamkeit die, - pastoja-
nast, nesalamljivast, nepaka-
lebljivast
unbewaffnet adj. ( =unbewehrt)
nenaaruzan
unbeweglich adj. nepakretan, ne-
pomi~, ukoren, zaka~en
Unbeweglichkeit die, - nepakre-
tnost, ukorenast
unbewiesen adj. nedakazan
unbewu8t adj. nesvestan, nehati-
~n; instiktivan
Unbill die, ~ nepravda, nezgoda,
nedaea, panizenje, ~teta
unbillig adj. nepravedan, nea-
pravdan
unbotmii.8ig adj. drzak, neposlu-
~an, buntovan; bezabrazan
unbrauchbar adj. neupatrebljiv,
nekaristan
Unbrauchbarket die, - neupo-
trebljivast
und kanj. i, te, pa; a (krat. u.) I -
so weiter (krat. usw.) i taka da-
lje; - andere(s) (krat. u. a) i
drugo; - iihnliche(s) (krat. u
a.) i slifua; - dergleichen
(krat. u dgL) i tome slicna;
dursch - durch skraz-nas-
kraz; nach - nach mala-pa-
mala, postepena
Undak der, -(e)s, nezahvalnast
undankbar adj. nezahvalan; (fig.)
tel.ak, neisplativ (rad)
Undankbarkeit die, -, -en,
nezahvalnost
409 unehrlich
udenkbar neshvatljiv, nezamisliv,
nepajmljiv
undeutlich adj. nejasan, nerazga-
vetan; mutan
Undethlicbkeit die, -, -en neja-
snoea, nejasnast
undicht adj. prapustljiv, proma-
civ, nezaptiven (posuda, ma-
terijal)
Undig das, -(e)s, besmisaa, be-
smislica; glupost
unduldsam adj. netrpeljiv, neto-
lerantan
Unduldsamkeit die, - netrpe-
ljivost
undurchdringlich adj. neprabo-
jan, neprahadan; neprodoran;
(fig.) zatvoren
undurchiihrbar adj. neostvariv,
neizvodljiv
undurchUissig adj. nepropustljiv,
kaji ne propu~ta (tefuast,
svetlost)
undurcbsichtig adj. neprovidan,
neproziran; (fig.) ~to se ne
maze prozreti
uneben adj. neravan, hrapav,
dfambast; brezuljkast
unecbt adj. lal.an, krivatvaren,
patvaren
unehelich adj. vanbra~n; neoze-
njen, neudata
unehrenhaft adj. ne~stan
unehrlich adj. ne~tan, nepo-
~ten; sraman
U nehrlichkeit 410 unerwidert unf~hig 411 ungeburlich

Unehrlichkeit die, -, -en neposte- unerfahren adj. neiskusan, neuk, unfahig adj. nesposoban I - rna- unfrei adj. neslobodan, zavisan,
nje, ne~snost, sraman cin nevest chen onesposobiti sputan, skucen; nefrankiran,
uneinig adj. nesloian, razlicitog ,_ Unerfahrenheit die, - neiskustvo, Unfahigkeit die, - nesposobnost neplaren (za postansku
misljenja, nesaglasan neiskusnost Unfall der, -(e)s, ··-e nesre~, ne- posiljku)
Uneinigkeit die, -,-en nesloga, ra- unerforschich adj. neistraziv, zgoda, udes unfreiwillig adj. nedobrovoljan,
zdor, nesaglasnost nedokuciv Unfallstation die, -, -en stanica za nedragovoljan, protiv sopst-
uneinnehmbar adj. neosvojiv, ne- unerhort adj. neuslisan, neuva- prvu porno~ vene volje, prisilan
zanimljiv zen; (fig.) necuven, neverova- unfalltrachtig adj. opasan, koji unfreundlich adj. neprijatan, oso-
uneins adj. i adv. neslozan I mit tan, izvanredan (razg. adv.) uzrokuje udese (rask.rsnica, ran, neuljudan
jemandem - sein ne slagati se necuveno, veoma k.rivina) Unfrieden der, -s,- razdor, svada,
s kim, ne biti slofan s kim unerkennbar adj. neprepoznatljiv Unfallwagen der, -s, - kola hitne nesloga, nemir, sukob
unempfindlich adj. neosetljiv; unerklarich adj. neobjasnjiv, ne- pomo~i; kola koja su pretrpela unfruchtbar adj. neplodan, nero-
ravnodusan razja§njiv; zagonetan nesre~u dan, jalov; (fig.) beskoristan
Unempfindlichkeit die, - neose- unerme8lich adj. neizmeran, unfa8ar (unfa8lich) adj. neshva- Unfug der, -(e)s nered, ispad, re-
tljivost; ravnodusnost ogorman, golem, besk.rajan, tljiv, nepojmljiv merenje javnog reda (poret-
bezmeran unfehlbar adj. i adv. nepogresiv; ka ); nepodopstina, raspuste-
unedlich adj. i adv. beskona~n,
unermiidlich adj. neumoran, us- sigurno, izvesno nost, razuzdanost
beskrajan, bezgrani~n, neo-
trajan Unfehlbarkeit die, - nepogre- ungangbar adj. neprohodan, ne-
graniren; neizmeran; besko-
Unermiidlichkeit die, - neumor- sivost prolazan (put)
nacno
nost, ustrajnost
Unendlichkeit die, - beskona- unerreichbar adj. nedostiZan; ne- unfern prep. (s gen.) nedaleko ungastlich adj. negostoljubiv, ne-
enost, besk.rajnost, bezgra- (od) gostoprimljiv, neprijatan
pristupa~n
nienost unersattlich adj. nezasit, ne- unfertig adj. nedovrsen, nezav- Ungastlichkeit die, - negostolju-
unentbehrlich adj. neotklonjiv, zajafljiv rsen; (fig.) nezreo, nedorastao bivost, neprijatnost
preko potreban, neizbefan, unerschopflich adj. neiscrpan, ne- Unfertigkeit die, - nedovrsenost; ungeachtet prep. (s gen.) bez ob-
nenadoknadiv presusan (fig.) nezrelost, nedozrelost zira (na)
unentgeltlich adj. i adv. bespla- unerschiitterlich adj. nepokole- Unflat der, -(e)s, necisto~, ungeahnt adj. nesluren, ne-
tan; badava bliv, postojan; stabilan prljavstina, smere; (fig.) psov- orekivan
unentschieden adj. neodlu~n; unersetzlich (unersetzbar) adj. ka, nepristojnost ungebardig adj. neobuzdan, ne-
nerclen, neodluren nenadoknadiv, nezamenljiv unflatig adj. nepristojan, neote- poslusan, jogunast, divlji
unentschlossen adj. neodlu~n unertraglich adj. nepodnosljiv, san, prost ungebildet adj. neobrazovan
unentwegt adv. stalno, bez pres- nesnosljiv, nesnosan, neiz- Unflatigkeit die, -, -en nepristoj- ungebrauchlich adj. neuobi~jen,
tanka; neprestano, neumorno drZljiv nost, neotesanost, prljavstina neobi~n, mimo obi~ja
unentwickelt adj. nerazvijen
unerbittlich adj. neumoljiv, nepo- unerwartet adj. neocekivan, ne- unfolgsam adj. neposlusan ungebiirlich adj. nedoli~li, ne-
pustljiv (neumitan, nemilo- nadan,iznenadan unrormig adj. nezgrapan, grdo- pristojan, neumesan, ne-
srdan); tvrd unerwidert adj. neuzvraren ban, rugoban, izobliren, rufan prili~n
ungebunden
ungebunden adj. nevezan= neuve-
zan; (fig.) neobavezan, slobo-
dan; samostalan (elemenat)
Ungeduld die, - nestrpljivost, nes-
trpljenje
ungeduldig adj. nestrpljiv
ungeeignet adj. nepodoban, ne-
podesan, neprikladan, ne,z-
godan
ungefd.hr adj. i adv. pnoliZan, slu-
~jan; otprilike, oko
ungefd.hrdet adj; neugrooen
--~dj.bezopasan
ungefallig adj. neuljudan, nepre-
dusretljiv, neusluZan; ne-
prijatan
Ungef8lligkeit die, - neuljudnost,
nepredusretljivost, neuslu-
most; neprijatnost
ungehalten adj. srdit, ljut, zlovo-
ljan, neraspoloZen, neza-
dovoljan
Ungehaltenheit die, - srditost, ne-
zadovoljstvo,_ ~ovolja
ungeheuer adj. golem, gorosta-
san, ogroman, wd~n; nei-
zmeran
Ungeheuer das, -s, - rudovmte,
neman, grdosija
ungeheurlich adj. (razg.) gnusan,
grozan.
ungehorig adj. nepristojan, nedo-
li~n, nepriliatn
ungehorsam adj. neposlu~n; ne-
pokoran
412 ungeregelt
Ungehorsam der, -s, neposlu-
~nost; nepokomost
"Ungeist der, -es zloduh, zao dub:
bezdu~nost
ungelegen adj. nezgodan, nepo-
desan, neprikladan, neprili~n
ungelenk(ig) adj. nespretan (u
kretanju ), neokretan; nepo-
kretan, te~ko pokretan
ungelogen adv. (razg.) zaista,
odista, stvamo
Ungemach das, ·-s (jo~ samo po-
et.) nesre~, neda~, nevolja,
neprilika, muka
ungemein adj. i adv. izvanredan,
velik, redak; veoma, mnogo,
neobi~no
ungemiitlich adj. neugodan, ne-
prijatan; grub; neudoban
ungenau adj. neta~n (za meru);
neodreden, pribliZan
Ungenauigkeit die, - neta~nost
ungeniert adj. neusiljen, slobodan
ungenie.Bbar neukusan, bljutav;
nejestiv, neprobavljiv; otrovan
ungeniigend adj. nedovoljan, ne-
zadovoljavajuti
ungerade neparan
ungerecht adj. nepravedan
Ungerechtigkeit die,-, -en nepra-
vednost, nepravda, nepra-
vi~nost
ungeregelt adj. neuredan
ungereimt
ungereimt adj. nerimovan, bez ri-
me (fig.) besmislcn, budalast,
apsurdan, nesuvisao
Ungereimtheit die, - besmislica,
glupost, ludorija
ungem adv. nerado, preko volje
ungeriihrt adj. ravnodu~an,
hladan
Ungeschick das, ·(e)s, (Ungeschi-
cklichkeit die) nespretnost,
neume~nost, neokretnost
ungeschickt adj. nespretan,
nev~t; neum~an; smeten
ungeschlacht adj. nezgrapan, glo-
ma7.an, t~·apav
ungescblitTen adj. neugladen,
:.~ctc~an, prost
ungesc!adeben adj. nepisan, ne-
napisan
cngcschiitzt adj. ncza~tiren, ne-
. za~O;jjen
ungesellig adj. ncdru~tveo, ne-
. druzevan, osamljen, samacici
ungesetzlich adj. nezakonit
un~es:.Ort adj. i adv. nesmetan,
neometan, nepomuren, mi-
ran; nesmetano
ungestiim adj. silovit, silan, ne-
obuzdan, zestok, buran
Ungestiim das, -s silovitost, ne-
obuzdanost, zestina, strasnost
ungesund adj. nezdrav
ungetriibt adj. (fig.) nepomuren,
~ist
Ungetiim das, -(e)s, -e grdosija,
goropad, neman; krupan,
predmet
413 Ungnade
ungeiibt adj. neuvezban, nev~t,
neizvezban
ungewandt adj. nespretan, ne-
vi~n
ungewi8 adj. neizvestan, nesigu-
ran,neodreden,nepouzdan
Ungewi8heit die, - neizvesnost,
nesigum.ost
ungewohnlich adj. neobi~n; fu-
dan, poseban
ungewohnt adj. nepriviknut, ne-
naviknut; neoobi~jen, neo-
biean
Ungeziefer das, -s gc-:mad
ungez~igelt adj. neobu::dah, rrau-
zdan, raspojasan
unbeZWtingen adj. (fig.) neu!:'i1jen,
neizve~taC::cn, prirodan
Unglaube der, -ns neverovanje
un:;laubhaft ajd. nevc:ov:1tan
unglaubiG adj. nevernitiJ= bez\'c-
ran, koji ne veruje
nnglaublich adj. ncvcrovatan; ·
(fig.) ne~uvcn, neshvatljiv
ungleicb adj. nejednak, razlicit
Ungleichhcit die, -, -en nejedna-
kost, razliatost
Ungliick das, -(e)s, nesreta
ungliicklich adj. nesre~n, Zalos-
tan; koban
. .gliicldicherweise adv. na ne-
sretu
ungliickselig adj. nesretan, zlo-
sre~n
UngliicksfaH der, -(e)s, ··-e nesre-
Ca, nesretan slu~j
Ungnade die, - nemilost
ungnadig
ungnadig adj. i adv. bezosecajan, Union die, -, -en unija, ujedinje-
zlovoljan, nesklon; neblagona-
klono, bezoseeajno
ungilltig adj. nevafeci
Ungilltigkeit die, - nevafenje, be-
zvrednost; poni~tenje
Ungunst die, - nenaklonost, nemi-
lost; ~teta
ungiinstig adj. nepovoljan, ~tetan,
nepogodan, nesklon
ungut adj. lo~, zao, neprijatan, ne-
ugodan I nichts fUr - ne
zameri(te), ne ljuti(te) se, ne
uzmi(te) za 7Jo
unhaltbar adj. neodrziv; neod-
branljiv; nebranjiv, neosnovan
(stav)
Unhaltbarkeit die, - neoddivost;
neosnova:1osr
Unheil das, -(c)s nevolja, nesreea,
zlo
unheilbar adj. neizle~iv
unheilvoll adj. koba:i, nesrcean,
zlokoban
unheimlich adj. neugodan, nepri-
jatan; (razg.) stra~n, velik,
strahovit
unhoflich adj. neu~tiv, neuljudan,
nepristojan
unhold adj. zao, neprijateljski
Unhold der, -(e)s, -e zao dub, zlo-
duh; ~udovi~te, neman, ljudi-
Zder (u bajkama); okrutan
~ek; moralni zloanac
unhorbar adj. ne~ujan, be~uman
Uniform die, -, -en uniforma
414 unm~Big
nje; savez
,. Universitat die, -, -en univerzitet
Unke die, -, -n krastava zaba;
(razg.) zloslutnik
unken (razg.) proricati nesrecu,
slutiti zlo
unklar adj. nejasan, mutan; ne-
razumljiv
unklug adj. nerazuman, nepromi-
~ljen; neoprezan
Unkosten die (pl.) tro~kovi, izdaci_
Unkraut das, -(e)s, ··-er korov,
travuljina, dra~
unkultiviert adj. nekulitivisan, ne-
obraden; (fig.) grub, neotesan
unkiindbar adj. neotkaziv
unkundig adj. neupuren, nevi~n,
neve~t
unHingst adv. nedavno, skoro,
onomad
unleserlich adj. ne~itljiv, neatak
unlieb adj. nemio, nedrag, koji ni-
je dobrodo~ao, neugodan
unliebsam adj. neprijatan, ne-
ugodan
unlosbar adj. nere~iv, nerazre~iv;
netopljiv, nerastvoriv
unloslich adj. nerastvorljiv,
ne(o)topiv (hemijski)
UnJust die, - nezadovoljstvo, ne-
raspolozenje, zlovolja, nema-
nje volje
unslustig adj. i adv. neraspolozen,
zlovoljan; protiv volje, nerado
unmafiig adj~ neumeren, preteran
Unmenge
Unmenge die, -, -en veliko mno-
~tvo, sijaset, ogromna koli~ina
(i mnozina) cega
Unmensch der, -en -en neeovek,
okru tan eovek, izrod
unmenschlich adj. neeoveean, su-
rov, okrutan, neljudski
Unmenschlicbkeit die, -, -en ne-
~ove~nost, neljudskost, sure-
vest, okrutnost
unmerklich (unmerkbar) adj. ne-
primetan, neosetan, neopazljiv
unmefibar adj. nemerljiv
unmi8bversandlich adj. jasan, ~to
se ne moze pogre~no shvatiti
unmittelbar adj. i adv. neposre-
dan, direktan; (u )pravo, nepo-
sredno, odmah, smesta
Unmittelbarkeit die, - nepo-
srednost
unmobliert adj. nenam~ten, bez
nam~taja
unmoglich adj. i adv. nemoguc;
nezamisliv, neizvodljiv; nemo-
guee; ni u kom slueaju
unmiindig adj. maloletan, ma-
lodoban, nepunoletan
Unmiindigkeit die, - maloletnost,
nepunoletnost
Unmut der, -(e)s (=Mi8mut der)
mrzovolja, zlovolja, neraspolo-
zenje, obeshrabrenost
unmutig adj. mrzovoljan, zlovo-
ljan, neraspolozen, obes-
hrabren
415 Unrechtm~Bigkeit
unnchgiebeig adj. nepopustljiv,
uporan; neumoljiv
unnahbar adj. zatvoren, nepristu-
paean, nedoku~iv
unnotig adj. i adv. nepotreban,
suvi~an, izli~an; nepotrebno
unnotigerweise adv. nepotrebno,
bez potrebe, suvi~no
unniitz adj. nepotreban, nekoris-
tan, beskoristan, uzaludan; be-
zvredan, nevaljao
unordentlich adj. neuredan; ne-
redovan
Unordnung die, -, -en nered,
zbrka, pometnja
unpaar (unpaarig) adj. neparan
unparteisch adj. nepristr(as)an,
neutralan, koji ne pripada ni-
jednoj partiji
unpassend adj. i adv. neodgova-
rajuci, neprikladan, nepogo-
dan, neprili~n, nepristao, ne-
zgodan; nezgodno, neprili~no
unpafilich adj. bolezljiv, koji se
trenutno ne oseea dobra, slab
unpersonlich adj. bezli~an; hla-
dan, suzdrtan
Unrat der, -(e)s, smeee, dubre,
ne~istoea, pagan
Unrecht das, - nepravda, krivica
unrechtmafiig adj. nezakonit, ne-
pravedan, bespravan, protiv-
zakonit
UnrechtmaBigkeit die, - nezako-
nit, protivzakonitost, nepra-
vilnost
unredlich 416 unsichtig
unredlich adj. nepo§ten, neeas- unshicklich adj. nepristojan, ne-
tan, nizak umesan
Unredlichkeit die, - nepo~tenje,.. unschliissig adj. neodluean, kole-
neeasnost bljiv, koji ne zna §ta bi u~inio,
unregelma6ig adj. nepravilan, ne- zbunjen
redovan (u nejednakim ra- Unschuld die, - neduznost, nevi-
zmacima) nost, bezazlenost; moralna
Unregekma8igkeit die,- nepravil- ~istota
nost; (laldi) prestup unschuldig adj. neduZ8n, nevin;
unreif adj. ne(do)zreo; nedoras- moralno ~ist, redan
tao Unsegen der, -s nesre~, proklet-
Unreife die, - nezrelost; nedozre- stvo, zao udes
lost; nedoraslost unselbstandig adj. i adv. nesa-
unrein (unreinlich) adj. ne~ist, mostalan, zavisan; nesa-
mostalno
prljav; nezdrav
unrichtig adj. i adv. netaean, po- Unselbstandigkeit die, - nesa-
gre&tn; pogre~no mostalnost, zavisnost
Unrobe die, - nemir; uznemire- unselig adj. nesre~an, koban,
nost, uzbudenost, nespokoj- zlosre~n
stvo; buna unser (unsere, unser) pron. na§
unruhig adj. nemiran; uznemiren, (na§a, na§e)
. nespokojan; Ziv; groznieav unsererseits (unserseits) adv. s
na§e strane
unsachlich adj. neobjektivan;
unseresgleichen pron. ( neodr.)
liean
nama ravan (sliean), poput
unsagbar (unsaglich) adj. i adv.
neizreciv; neopisiv; poseban; nas, na~eg poloZ8ja
neizrecivo, neopisivo unserthalben = unsertwegen
unschadlich adj. ne~kodljivost, unsicher adj. ·nesiguran, nepou-
bezopasan, bezazlen zdan; labav; neizvestan,
sumnjiv
Unschadlichkeit die, - ne§kodljiv
unschatzbar adj. neprocenjiv, Unsicherheit die, - nesigurnost,
nepouzdanost, neizvesnost
skupocen; (fig.) vrlo vredan,
dragocen unsichtbar adj. nevidljiv
unsheinbar adj. neupadljiv, neu- unsichtig adj. neproziran, nepro-
gledan; jednostavan, skroman vidan; mutan, tmuran
Unsinn
Unsinn der, -s besmisao, besmisli-
ca, glupost, bezumlje
unsinnig adj. besmislen; bezu-
man, lud, budalast
Unsitte die, -, -n lo~ obieaj, lo~a
navika; porok
unsittlich adj. nemoralan, ne-
po§ten
Unsittlichkeit die,- nemoralnost,
nevaljalstvo
unsterblich adj. besmrtan, veean
Unsterblichkeit die,- besmrtnost
unstet adj. nemiran; nepostojan,
nestalan, kolebljiv
unstimmig adj. nesaglasan, neslo-
Z8n; nepodudaran
Unstimmigkeit die,-, -en (obi~no
pl.) neslaganje, nesaglasnost;
neskladnost; protivre~je; ra-
zmirica
unstriiflich adj. besprekoran, res-
tit, neporoean, ~ist
unstreitbar adj. i adv. nepobitan,
neosporan, nesumnjiv; nesum-
njivo, neospomo
untadelig (untadelhaft) adj. bes-
prekoran
Untat die, -, -n nedelo, zlocin, zlo-
~instvo
unteilbar adj. nedeljiv
unten adv. dole, u dnu, na dnu I
nach - nadole
untenaus adv. odozdo
unter prep. (s dat. i akuz.) pod, is-
pod;medu,izmedu
Unterarm der, -(e)s, -e podlaktica
417 unterer
Unterbewu8stein das, -s podsvest
unterbieten (o, o) (po)nuditi niZu
cenu (nego drugi)
unterlbinden· 1 (a, u) vezati ispod
nereg, podvezati
unterbinden•2 (a, u) podvezati
(krvni sud); zaustaviti (pro-
met); spre~iti, zabraniti
unterbleiben• (ie, ie, porn. s.)
izostati ( ne dogoditi se)
unterbrechen• (a, o) prekinuti;
obustaviti, spreati
Unterbrechung die, -, -en preki-
danje, prekid, obustava
unter Ibreiten prostreti ispod
unterlbringen• (brachte unter,
untergebracht) smestiti, spre-
miti; zbrinuti; namestiti, na~i
nekom posao; proturiti (robu)
unterderhand adv. potajno, u taj-
nosti, ispod ruke
=
unterdes unterdessen
unterdessen adv. medutim, za to
vreme, dotle
unterdriicken suzbiti, spreati, ·
obuzdati, savladati; (po)tla~iti,
ugnjetavati
Unterdriicker der, -, - ugnjeta~
Unterdriickung die, -, -en ugnje-
tavanje, potiskivanje, spreea-
vanje, obuzdavanje
untereinander adv. medu sobom;
medusobno, uzajamno
unterer (untere, unteres) adj. do-
nji; niZi
 unterentwickelt
unterentwickelt adj. nedovoljno
razvijen, za(o)stao u razvoju
unterernabrt adj. neuhranjen...
pothranjen, nedovoljno is-
hranjen
unterfangen• (sich) (ia, a) 1.
=unterfahren; 2. poduhvatiti
se, odvaZiti se, usuditi se
Unterfangen das, -s, - poduhvat,
usudivanje, smelost
Unterf"tihrung die, -, -en po-
dvoznjak
Untergang der, -(e)s, ··-e potonu-
re, tonjenje; zalazak, zalaZe-
nje; propast, slam; smrt
untergeben adj. pot~injen,
podreden
unterlgehen· (ging unter, unter-
gegangen, porn. s.) potonuti;
za(;i, zalaziti; propasti
untergeordnet adj. podreden
Untergescho6 das, - sses, -sse
prizemni sprat, donji ( niZi)
sprat, prizemlje
Untergestell das, -s, -e donji deo
postolja, podstalak
unterlgraben" 1 (u, a) kopaju(;i
zatrpati (prekriti), prekopati
untergraben· 2 (u, a) potkopati,
podriti; (fig.) narusiti
Untergrund der, -(e)s, podloga
(ispod obradivog zemljista ),
zdravica; podloga (za bojenje );
krat. za Untergrundbewegung
Untergrund-bahn die, -, -en
(krat. U-Bahn die) podzemna
418 unterirdisch
unterjochen
zeleznica; - bewegung die, -, -
en pokret otpora
unterhalb prep. (s gen.) (is)pod,
nile
Unterhalt der, -(e)s, uzdrzavanje,
izddavanje; oddavanje
unterlhalten" 1 (ie, a) dctati
(is)pod
· unterlkommen" (a, o, porn. s.)
unterhalten" 2 sich (ie, a; Ober,
ak.) uzdr:lavati, izdctavati;
odr:lavati; zabavljati se; razo-
noditi se, razgovarati o, (;askati
unterhaltend (unterhaltsam)
ppr. i adj. zabavan; zanimljiv I
- e Spiele zabavne igre
Unterhaltskosten die, (pl.) tro-
skovi izdctavanja
Unterhaltung die, -, -en zabavlja-
nje, zabava, (;askanje; izdrta-
vanje, odrtavanje
unterhandeln pregovarati, voditi
pregovore, ugovarati, po-
sredovati
Unterhandler der, -s - pregova-
ra~, posrednik
Unterhandlung die, -, -en prego-
varanje, posredovanje,
ugovaranje
Unterhemd das, -(e)s, -en pot-
kosulja
Unterholz das, -es siblje, grmlje,
zbunje
Unterhose die, -, -en gare, ga~ice
unterirdisch adj. podzemni; (fig.)
tajanstven, skriven
unterlliegen" 1 (a, e) le:lati (is)pod
419
unterjochen podjarmiti, pokoriti,
porobiti
Unterk.inn das, -(e)s, -e podbra-
dak, podvaljak
Unterkleid das, -(e )s, -er donja
haljina (bez rukava)
smestiti se, skloniti se; names-
titi se
Unterkunft die, -, ··-e skloniste,
uto~iste, pribeziste; preno(;i-
ste, konak
Unterlage die, -, -n podloga, po-
dlozak, podmeta~; (pl.) doka-
zi, dokazni materijal
Unterla6 der, -sses prekid (samo
u izrazu) I ohne - bez pres-
tanka, neprekidno, neprestano
unterlassen • (unterlieB, unterlas-
sen) propustiti, (iz)ostaviti,
uzdr:lati se (od ~ega), za-
nemariti
Unterlassung die, -, -en propust,
propustanje, izostavljanje, za-
nemarenje
unterlaufen" 2 (ie, au, porn. s.) po-
dvu(;i se, podici (u borbi, dvo-
boju ); potkrasti se; podliti
unterlegen 1 podmetnuti; podloZi-
ti, pripisati
unterllegen 2 podmetnuti (nesto),
staviti podlo:lak, u~r~titi
unterlegen3 pp. i adj. nedorastao,
neravnopravan
Unterredung
unterliegen 2 (a, e, porn. s.) podle-
(;i; biti savladan, biti pobeden,
potpasti
Unterlippe die, -, -n donja usna
untermauern podzidati; (fig.)
potkrepiti (dokazima), osn8Ziti
(razlozima)
Untermiete die, -, -n pod zakup,
izdavanje pod kiriju (stana,
sobe)
unterlnehmen" 1 (nahm unter,
untergenommen) uzeti ispod
(ruku), uhvatiti ispod pazuha
unternehmen" 2 unternahm, un-
ternommen) preduzeti, latiti
se, prihvatiti se (nereg)
Unternehmen das, -s, - poduhvat,
pothvat; (priviedno) preduze-
ce
Unternehmer der, -s, - preduze-
tnik, preduzima~
Unternehmungsgeist der, -es pre-
duzetnost, preduzimljivost,
poduzetni~ki duh
unternehmungslustig adj. predu-
zetan; delotvoran, odlu~n
Unteroffizier der, -s, -e podoficir
unter Iordnen podrediti I sich -
podvrci se, prilagoditi se, po-
koriti se
Unterordnung die, -, -en po-
dredivanje, podloznost
unterreden sich razgovarati, ras-
pravljati, pregovarati
Unterredung die, -, -en razgovor,
razgovaranje, raspravljanje
Unterricht
Unterricht der, -(e)s i -e nastava,
poueavanje, obuka
unterrichten po(d)u~avati, obu-
eavati, u~iti koga; obavestiti,
inforrnisati
Unterrock -(e)s, ··-e podsuknja
untersagen zabraniti, uskratiti
Untersatz der, -es, --e podrneta~,
podlofak; potporanj, podloga;
(razg. ~aljivo) auto
unterschatzen potceniti; ornalo-
vafiti, nipoda~tavati
unterscheiden• (ie, ie) razlikovati;
raspozna(va)ti, razazna(va )ti;
razdeliti
Unterscheidung die, -, -en razli-
kovanje, raspoznavanje, raza-
znavanje
Unterschenkel der, -s, - potkole-
nica
unter Ischieben•t ( o, o) staviti is-
pod, (po)turiti pod, po-
drnetnuti
unterschieben•z (o, o) podvaliti,
podrnetnuti
Unterschied der, -(e)s, -e razlika I
zum - von za razliku ad
unterlschlagen•t (u, a) prekrstiti
(ruke, noge)
unterschlagen• 2 (u, a) proneveri-
ti, utajiti, zatajiti, pre6utati
Unterschlupf der, -(e)s, -e (---e)
skrovi~te, skloni~te, zaklon;
uto~i~te
420 unterstreichen
unter Ischliipfen (porn. s.) skloni-
ti se, zavu6i se, na6i zaklon
unterschreiben • (ie, ie) potpisati;
#
(fig.) odobriti, dopustiti ·
Unterschrift die, -, -en potpis I -
en sammeln skupljati potpise
Unterseeboot das, -(e )s, -e (krat.
Uboot das) podrnornica
unterseeisch adj. podrnorski
unterlsetzen staviti (rnetnuti)
pod, podrnetnuti
Untersetzer der, -s, - podrneta~,
tanjiri6
untersetzt adj. zbijen, zdepast,
dezrnekast
Unterstand der, -(e)s, ··-e zaklon
(rovovski), skloni~te, skrovi~te
unterlstehen• 1 (stand unter, un-
tergestanden, porn. h. is.) sta-
ti ispod, skloniti se
unterstehen• 2 (sich) (unterstand,
unterstanden) biti pot~injen;
usuditi se, osrneliti se I wer un-
tersteht sich dessen? ko se usu-
duje nato?
unter Istellen1 staviti pod, srnestiti
untersellen2 podrediti, pot~initi;
(fig.) podrnetnuti, podvaliti
Unterstellung die, -, -en podredi-
. vanje, pot~injavanje; podrne-
tanje, podvaljivanje; kriva
tvrdnja (pretpostavka), naga-
danje, pretpostavljanje
unterstreichen • (i, i) podvu6i,
potcrtati; (fig.) naglasiti, ista6i
unterstiitzen
unterstiitzen potporno6i, podu-
preti, podrfati
Unterstiitzung die, -, -en potpora,
(pri)porno6, podupiranje,
(pot)pornaganje
untersuchen istr3Zivati, ispitati;
proveriti; izviditi
Untersuchung die, -, -en istr3Ziva-
nje, ispitivanje, pretraga,
istraga
Untersucghungs-gerangnis das,
- sses, -sse (-haft die) istra-
fui zatvor; -richter der, -s, -
istr3Zni sudija
untertan adj. podlofan, poWnjen
Untertan der, -s, i -en, -en
podanik
untertanig adj. podani~ki, poni-
zan, pokoran, podlofan
Untertasse die, -, -en tanjiri6 (is-
pod ~alice) I fliegende - lete6i
tanjir
unterltauchen (porn. h. is.) po-
topiti; zaroniti, zagnjuriti (se,
nestati
Untertiel der, -s,- podnaslov
Unterton der, -(e)s, ··-e donji
(prate6i) ton; prizvuk
untenvandern rasto~iti, razoriti,
oslabiti
Untenvasche die, - donje rublje
untenvegs adv. na putu, putern,
usput, uzgred
untenveisen• (ie, ie) pou~iti,
uputiti
Untenveisung die, -, -en poueava-
nje, pouka, nauk, upu6ivanje
421 untrennbar
Untenvelt die, -, -en podzemni
svet, carstvo mrtvih; (fig.) pod-
zemlje, svet zlo~inaca
untenverfen" (a, o) pokoriti, pot-
~initi, podjarrniti, podloziti;
podvr6i I sich - pokoriti se,
podrv6i se, odati se
Umtenverfung die,-, -en pokora-
vanje, potanjavanje, po-
dvrgavanje
unterwiirfig adj. (pre)ponizan,
pokoran, podlofan, puzav
Untenviirfigkeit die, - poniznost,
pokornost, puzavost
unterzeichnen potpisati, overiti
(potpisorn), potvrditi
Unterzeichnung die, -, -en potpis
unterlziehen" 1 (o, o) obucr nclto
ispod nereg; urne~ati nclto (u
ne~to drugo)
unterziehen• 2 (sich) (o, o) po-
dvr6i (se), izloZiti (se)
untief adj. plitak
Untiefe die, -, -en plitko rnesto,
pli6ak; (razg.) vrlo velika dubi-
na; bezdan
Untier das, -(e)s, -e (fig.) fudovi-
~te, neman
untilgbar adj. neotkupljiv, neot-
platljiv, neiskupljiv (dug); ne-
un~tiv, nerazoriv
untragbar adj. ~to se ne rnofe no-
siti; nepodno~Ijiv, nesn~ljiv
untrennbar adj. nedeljiv, neras-
tavljiv, nerazdvojiv, nerazde-
ljiv, nerazdvojan
 untreu
untreu adj. neveran, veroloman I
sich selbst - werden izneveriti
samoga sebe
Untreue die, - nevera, neverstvo,
nevemost
untrostlich adj. neute~an
untriiglich adj. nesumnjiv, sigu-
ran,pouzdan
Untugend die, -,-en lo~ (rdava)
navika, porok, JDana
uniiberbriickbar adj. nepremos-
tiv (i fig.) '
uniiberlegt adj. neprom~ljen,
bnoplet
uniibersehbar adj. nepregledan;
nedogledan; ogroman, bes-
krajan
uniibersichtlich adj. nepregledan,
zaklonjen; nejasan
uniibeiWindlich adj. nesavladiv,
nepobediv; neosvojiv
uniiblich adj. neuobi~jen
unumganglich adj. neminovan,
neizbefan, nufan, neophodan,
nezaobilazan
unumstOJUich adj. neoboriv, ne-
pobitan, neopoziv
un1;UDStritten adj. neosporan,
nesporan
unumwunden adj. i adv. neuvijen,
direktan, otvoren; bez uvija-
nja, otvoreno
ununterbrochen adj. i adv. ne-
prestan; neprekidno, stalno
422 unvergeBlich
unveranderlich adj. neprom-
jenljiv
unverandert adj. nepromijenjen,
.. neizmijenjen, jediiak, stalno
isti
unverantwortlich adj. neod-
govoran
unverauBerlich adj. neotudiv
unverbesserlich adj. nepopravljiv
unverbindlich adj. neobavezan;
nevezan, odr~it; jedva u~tiv,
neljubazan
unverbliimt adj. neuvijen, otvo-
ren, neprikriven (bez uvijanja)
univeriirgt adj. nezajamren, ne-
potvrden,nepouzdan
unverdaulich adj. neprobavljiv
(za jelo); (fig.) nerazumljiv
unverdeblich adj. adj. ne(po)-
kvarljiv
unverdient adj. nezasluzen; neo-
pravdan,nepravedan
unverdorben adj. nepokvaren,
neukvaren, sveZ; (fig.) beza-
zlen, nedufan
unvereinbar adj. nespojiv
unverf"alscht adj. nepokvaren, ne-
iskvaren, nepatvoren; pravi, is-
tinski, prirodan
unverfrohren adj. drzak, bezo-
brazan, bestidan
Unverfrorenheit die, - drskost,
bezobraznost
unverganglich adj. neprolazan,
ve~n, besmrtan
unverge6lich adj. nezaboravan
unvergkeichbar
unvergkeichbar (unvergleich)
adj. neuporediv; nenadma~an,
jedinstven
unverhaktnisma6ig adj. i adv. ne-
srazmeran, prekomeran; ne-
srazmemo
unverheiratet adj. neozenjen,
neudata
unverhom adj. neorekivan,
(iz)nenadan, nepredviden
unverhohlen adj. neskriven, ne-
prikriven, otvoren
unverletzbar adj. nepovrediv, ne-
prikosnoven
unvermeidbar (unvermeidlich)
adj. neizbezan, neotklonjiv
unvermittelt adj. i adv. direktan,
neposrcdovan, neposredar.;
iznenada, pravo
Unvermogen das, -s ncsposo-
bnost, nemogucnost, ncmoc;
slabost
unverrichtet adj. neobjavljen, ne-
svr~en, neizvr~en, neu~injen
unverschamt adj. besraman, bes-
tidan, bezobrazan, drzak
Unverschantheit die, -, -en besti-
dnost, besramnost, drkost
unversehens adv. iznenada, ne-
o~ekivano, najedanput, odje-
dnom
unversehrt adj. neo~teeen, neo-
krnjen; nepovreden
unversiglich (unversiegbar) adj.
nepresu~an, neiscrpan, ne-
presu~iv
423 unvorbereitet
unversohnlich adj. nezbrinut, ne-
obezbeden
Unverstand der, -es, nerazum-
nost, glupost; ogranirenost
unverstanden adj. neshvaeen
unverstandlich adj. i adv. nera-
zumljiv, nejasan; nejasno
Unverstandlichkeit die, - nera-
zumljivost, nejasnota, neja-
snost
unvertraglich adj. nepodno~ljiv,
nesno~ljiv, svadljiv; nespojiv
unverwechselbar adj. nezamen-
ljiv, samo nekome svojstven,
poseban, jedinstven
tmverwischbar adj. neizbrisiv
unverwundbar adj. neranjiv, ne-
povredv
unverwiistlich adj. neuni~tiv; ne-
razoriv
unverzagt adj. neustra~iv~ od-
v3Zan
unverzinslich adj. beskamatan
unvollendet adj. nedovden, ne-
svr~en, neokon~n
unvollkommen adj. nepotpun,
nesavr~en
Unvollkommenheit die, -, -en ne-
potpunost, nesamenost
unvollstandig adj. nepotpun, ne-
dovr~en, manjkav
Unvollstandigkeit die, - nepotpu-
nost, nedovr~enost, manjka-
vost
unvorbereitet adj. nepripremljen,
nepripravan, nespreman
unvorhergesehen 424 Unzeit unzeitgemSB 425 UrgroBeltern

unvorhergesehen adj. nepredvi- unwiderlegbar (unwiderleiglich) · unzeitgemafi adj. nesavremen Unzuverlassigkeit die, - nepou-
den, neocekivan, iznenadan adj. nepobitan, neporeciv, unzerbrechlich adj. nesalomljiv zdanost, nesigurnost, ne-
unvorscihtig adj. neoprezan ~
neoboriv unzerstorbar adj. nerazoriv tacnost
Unvorsichtigkeit die, -, -en neo- unwiderruflich adj. neopoziv, ko- unzweckmafiig adj. nesvrsisho-
preznost, neobazrivost, ne- naean, bezuslovan Unzucht die, - bludnieenje, blu-
dan, necelisbodan
smotrenost unwiderstehlich adj. neodoljiv dnost, razvrat Unzweckmafiigkeit die, - nesvrsis-
unwahr adj. neistinit 13Zan· Unwiderstehlichkeit die, - neodo- unziichig adj. razvratan, bludan hodnost, necelishodnost
pretvoran ' ' ljivost unzufrieden adj. nezadovoljan iippig adj. bujan, (pre)obilan, be-
. . Unwille(n) der, -(n)s, zlovolja, ne- gat; rasko~n; punaeak; (razg.)
unwahraft•g adj. nepozudan; ne- godovanie srdZba gnev Unzuftiredenheit die, - nezado-
obestan, drzak
istofubiv 'J ' ' voljstvo
J . . . unwillig adj. i adv. zlovoljan, ne- Uppigkeit die, - bujnost, rasko-
unwahrschembch adj. neve- zadovoljan; preko volje, unzuganglich adj. nepristupaean; ~nost, obilnost; obest, razu-
rovatan nerado neprilazan, nedostupan; zdanost
odbojan Urahn(e) der, (die), -s i -(e)n, -
Unwahrscheinlichkeit die,- neve- unwillkiirlich adj. nehotiean, ne-
Unzuganglichkeit die, - nepri- (e)n praded, praroditelj, (pra-
rovatnost nameran, nesvestan
stupacnost, nedostupnost; baba, praroditeljica)
unwandelbar adj. nepromenjiv, unwirklicb adj. nestvaran uralt adj. prastari, drevan
neizmenljiv, stalan . . .. odbojnost
Unwandelbarkeit die, _ neprome- unwirsch adj. nepnjatan, osoran, unzulanglich adj. nedovoljan, ne- Uran das, -s uran
njivost ,grub potpun, manjkav Urausfiihrung die, -, -en
. unwirtlich adj. negostoljubiv, premijera
unwegsam adj. nepro!lodan, ne- pust, divlji, neplodan; ne- Unzulaglichkeit die, - nedovolj-
p:olazan prijatan nost, nepotpunost, manjkavost urbar adj. obradiv; iskreen
Unwegsamkeit die, - nepro- unwirtschaflich adj. neekonom- unzulassig adj. nedopustiv, nepri- Urbarmachung die, -, -en kree-
hodnost ski, neku~evan, nedoma~inski hvatljiv, neodgovoran nje, priprema zemlji~ta za
unweigerlich adj. siguran, bezu- unwis~end adj. neuk, neznalacki, obradivanje
unzurechnungsfahig adj. neura-
slovan bez pogovora nelskusan cunljiv; neodgovoran Urbevolkerung die, -, -en prasta-
. ' .. unwohl adj. slab, nelagodan, novni~tvo
unwe1t prep. (s gc~. 111 adv. sa boleZljiv Unzurechnungsfiihigkeit die, -
neuracunljivost, neodgovo- Urbewohner der, -s, - prastanov-
von) nedaleko, bhzu Unwohlsein das -s boleZliivost
' 'J '
rnost nik, starosedelac
Unwesen das, -s nepodo~tina, slabost, nelagodnost
prevara, obmana Unzabl die, - mno~tvo, bezbroj,
I, Urbild das, -(e)s, -er uzor(ak);
unzureichend adj. nedovoljan
prauzor; ideja; original
unwesentlich adj. nebitan, neva- sijaset unzustandig adj. nenadleU!n
U.n sporedan uzgredan unziihlbar adj. bezbrojan Urenkel der, -s - (Urenkelin die)
' ' . unzahlig adj. nebrojen, mno- unzutraglich adj. neprikladan, praunuk (praunuka)
Unwetter das, -s nevreme, oluJa gobrojan neodgovaraju~i, nezgodan Urgeschichte die, -, -en praistorija
unwichtig adj. nev3Zan, be- Unzeit die, - nezgodno vreme, unzuverlassig adj. nepouzdan, Urgro8eltern die (pl.) pradeda i
znaeajan nevreme nesiguran, netaean prababa, praroditelji
UgroBmutter
UgroBmutter die, -, ··-prababa
Urgro8vater der, -s, ··-pradeda
Urheber der, -s, - zaretnik, vinov-
nik; tvorac, stvaralac
Urkunde die, -, -n isprava, doku-
menat, uverenje; povelja
Urin der, -s, -e (=Barn der) mo-
kra6l, urin
Urlaub der, -(e)s, -e odmor I -
an der See verbringen provesti
odmor na moru
Urmensch der, -en praoovek
Urne die, -, -n uma
Ursache die, -, -n uzrok, povod;
razlog I - und Wirkung uzrok
i posledica
ursachlich adj. uzro~n
Ursprung der, -(e)s, ··-e pocetak,
poreklo, postanak; iskon
urspriinglich adj. (krat. ursp.)
prvobitan, izvoran, iskonski;
prirodan
. Variante die, -, -n varijanta
426 utopisch
Urteil das, -s, -e presuda; sud
urteilen suditi, prosudivati, misliti
.. I iiber etwas - suditi (rasudi-
vati) nerem .
urtiimlich adj. prvobitan, iskon-
ski; neiskvaren, netaknut,
prirodan
UIWald der, -(e)s, --er pra§uma
unvii.chsig adj. prirodan, neiskva-
ren; prirodno jednostavan;
grub; samonikao, izvoran
UIWiichsigkeit die, - prirodnost,
samoniklost; neiskvarenost, je-
dnostavnost
Urzeit die, -, -en praiskonsko do-
ba, pradoba; najstariji period
u istoriji zemlje
Utensilien die, (pl.) (sitne). po-
trept§ine, pribor
Utopie die, -, -n utopija
utopisch adj. utopijski, neostvar-
Ijiv, nestvaran
v 427
v
v, v das, -, - slovo v (fau ); u stra-
nim recima se izgovara kao v,
a u nemackom kao f
Vagabund der, -en, -en vagabond,
skitnica, probisvet ·
vage adj. neodreden, nejasan, ma-
glovit, rasplinut, neta~n
Vakuum das, -s, - kua i - kuen
vakuum, prostor bez vazduha
Vamp der, -s, -s vamp, zena za-
vodnica
Vampir der, -s, -e vampir, no~na
sablast, krvopija
Vanille die, - vanila
variabel adj. varijabilan,
promenljiv
Variete das, -s, -s varijete
Vasall der, -en, -en vazal
Vase die-, -n vaza
Vater der, -s, --otac; predak
Vaterland das, -(e)s, ··-er domovi-
na, otadfbina
vaterlich adj. ocinski
Vaterschaft die, - ocinstvo
Vaterunser das, -s, arena~
verabschieden
Vegetarier der, -s, - (=Vegetari-
ener der) vegetarijanac
Vegetation die, -, -en vegetacija,
biljni svet
vegetieren zivotariti, vegetirati
vehement adj. vehementan, zes-
tok, silovit
Vehikel das, -s (staromodno, Io~e)
vozilo; kola, prikolica
Veilchen das, -s, Ijubicica, Ijubica
Vene die, -, -n vena
Ventil das, -s, -e ventil
verabfolgen predati, isporuciti,.
izruciti, poslati; dati
verabreden dogovoriti, ugovoriti,
utvrditi I sich mit jemandem -
dogovoriti se
Verabredung die, -, -en dogovor,
sporazum; sastanak
verabreichen dati, pruZiti
verabscheuen gaditi se, gnu§ati se
verabschieden (sich) otpustiti;
rastati se, oprostiti se; rditi,
izglasati
Verabshiedung 428 Verband verbannen 429 verblOfen

Verabschiedung die, -, -en otpu- Veranlassung die, -, -en povod, verbannen prognati, proterati, Verbindlichkeit die, -, -en obave-
~tanje, raspu~tanje; rastajanje, podsticaj, pobuda, podstrek, iz(a )gnati; iskljuciti za, dufuost; uctivost, predu-
rastanak ,. razlog Verbannung die, -, -en progon, sretljivost
verachten prezirati, ne ceniti, veranschlagen proceniti, naciniti proterivanje; progonstvo, Verbindung die, -, -en veza, pove-
odbijati proracun, proracunati ~ ~ . izgnanstvo, izgon zanost; sveza, spoj
veriichtlich adj. za preziranje, veranstalten prirediti, priprerniti, verbauen zagraditi (zidorn), zazi- verbissen pp. i adj. ustrajan, upo-
preziran, nizak, podao; prezriv udesiti; ostvariti; pokrenuti dati; (po)tro~iti za gradenje; ran; zajedljiv, zagriien,
Verachtung die, -, -en prezir, Veranstaltung die, -, -en priredba; krivo graditi ozlojeden
preziranje priprema, priredivanje verbei8en• (verbiB, verbissen) za- Verbissenheit die, - nepopustlji-
veralten (pam. s.) zastareti; pos- verantworten odgovarati (za ~to), gristi; (fig.) prihvatiti (Iatiti) se vost, upornost; zajedljivost, za-
tati nesavremen, iziti iz mode preuzeti odgovornost, snositi . rega; prigu~iti, zatorniti griZenost
Veranda die, -, -den veranda, posledice; opravdati I sich - (osetanja) verbitten" (verbat, verbeten) za-
doksat (o )pravdati se verbergen" {a, o) sakriti, skriti; za- htevati da se n~to ne ucini, ne
veranderlich adj. promenljiv verantwortlich adj. odgovoran ·~ajiti, precutati dopu~tati
Veranderlichkeit die, - promenlji- Verantwortung die, -, -en odgo- verbessern pobolj~ati; usavr~iti; verbittern ogorciti, ozlojediti
vost, nepostojanost vornost; opravdanje popraviti, ispraviti I sich - po- verbittert pp. i adj. ogorren, ozto-
verandern (sich) promeniti (se), verarbeiten preraditi; svariti, pro- praviti se, ispraviti se; pobolj- jeden, zlovoljan
preobraziti se; (razg.) prome- baviti; obraditi, razraditi, pro- ~ati polofaj
verblassen (porn. s.) izbledeti,
niti posao (stan) misliti (fig.) postepeno i~reznuti
Verbesserung die, -, -en poprav-
Veranderung die, -, -en promena, Verarbeitung die, -, -en preradiva- ljanje, popravak; ispravka
Verbleib der, -( e)s mesto gde je
menjanje nje; razradivanje, obrada neko ostao, trenutno prebi-
verargen zarneriti, uzeti ne~to za verbeugen sich nakloniti se, po- vali~te ·
verankem usidriti, ukotviti; (fig.) zlo, okriviti kloniti se
utvrditi, urnstiti verbleiben" (ie, ie, porn. s.) istra-
verargen (raz)ljutiti, (ra)srditi Verbeugung die, -, -en klanjanje, jati, ostati; preostati; ostati pri
Verankerung die, -, -en .sidrenje, verarmen osirorn~iti
naklon ~u, ustrajati, drfati se rega
ukotvljenje Verarmung die, -, -en osi-
rorna~enje
verbiegen• ( o, o) iskriviti, krivlje- verbleichen• (i, i, porn. s.) izble-
veranlagen proceniti, razrezati
verausgaben tro~iti, izda(va )ti I njem pokvariti, izvitoperiti deti, izbeliti; (fig.) urnreti I der
(porez)
sich - (fig.) istro~iti se, iscrpiti verbieten" {o, o) zabraniti, us- Verb/ichene pokojni
veranlagt pp. i adj. nadaren, ob-
se kratiti verblenden obloziti, prekriti, pre-
daren, nastrojen
veraufiem prodati; preneti, otudi- verbinden• (a, u) poviti, zavezati; vua; zaslepiti, opseniti
Veranlagung die, -, -en razrez ti (prava)
(procena) poreza; urodena Verb das, -s, -ben glagol povezati; podvezati; spojiti, Verblendung die, -, -en oblaganje,
sklonost, nadarenost, obdare- verbal adj. verbalan, usrnen; sastaviti; porn~ati; (fig.) pove- prekrivanje; zaslepljenost
nost, nastrojenost zati se, zdruziti se, sjediniti se verblOden (porn. s.) ( razg.) oglu-
( =zeitwortlich) glagolski verbindlich adj. uctiv, Ijubazan; paviti, otupeti
veranlassen dati povoda, prou- Verband der, -(e)s, --e povoj, za- prijatan, predusretljiv; dufan, verbliifen zbuniti, zacuditi, zapre-
zrokovati, pobudititi, navesti voj; savez, udruzenje obavezan pastiti, iznenaditi, zgranuti

Verbluffung
VerbliitTung die, -, -en zbunjenost,
zapanjenost, zaprepaStenost,
prenerafenost "
verbliihen precvasti, ocvasti; uve-
nuti; (fig.) ostareti
verbliimt adj. uvijen, u nagoveSta-
jima (natuknicarna); slikovit
verbluten iskrvariti
verborgen pp. i adj. skriven,
(po)tajan, skrovit, neopafen
Verborgenheit die, - skrivenost,
skrovitost, potaja; povurenost
Verbot das, -(e)s, -e zabrana
verbramen obrubiti, opSiti
Verbramung die, -, -en, opSivanje,
obrubljivanje
Verbrauch der, -(e)s, --e potro-
Snja, potroSak, utroSak
verbrauchen (po )troSiti; iscrpsti,
istroSiti
Verbraucher der, -s, - potrooac;
troSilac
verbrechen• (a, o) skriviti, zgreSi-
ti, uciniti zlodelo
Verbrechen das, -s, zlocin; zlodelo
I ein - begehen pocinitfzlocin
Verbrecher der, -s, - zlocinac,
zlikovac
verbrecherisch adj. zlocinacki
verbreiten (sich) raSiriti (se), pro-
Siriti (se); (fig.) razglasiti se,
profuti se
Verbreitung die, -, -en Sirenje,
proSirenje; raSirenost, raspros-
tranjenost
verbrennbar adj. sagorljiv
430 verdarnrnt
verbrennen" (verbrannte, ver-
brannt) izgoreti, sagoreti; spa-
liti, sazeci, spriiti; zagoreti I
sich - opeci se
Verbrennung die, -, -en gorenje,
sagorevanje, izgaranje; spalji-
vanje, opekotina
verbriefen potvrditi pisrneno (pi-
sanorn ispravom)
verbringen· (verbrachte, ver-
bracht) provesti; proziveti;
smestiti, dovesti
verbriihen (sich) popariti; opariti
(se)
verbuchen uknji.Ziti
Verbum das, -s, - ba = Verb das
verbummeln (razg.) potroSiti,
protraciti, spiskati; provoditi
neuredan zivot
verbiinden sich udruZiti se, sklo-
piti savez
Verbiindete der, -n, -n saveznik
verbiirgen jarnciti
verbii8en ispaStati
Verdacht der, -(e)s, sumnja, po-
dozrenje
verdachtig adj. sumnjiv; nevero-
dostojan
verdachtigen (o )surnnjiciti,
nabediti
Verdachtigung die, -, -en surn-
njirenje
verdammen osuditi, odbaciti;
prokleti
verdammt adj. (razg.) proklet;
davolski, vraSki, vrlo, silno
Verdarnrnung
Verdammung die,-, -en (Verdam-
mnis die) osuda, prokletstvo
verdampfen ispariti, izvetriti,
ishlapiti
Verdampfung die, -, -en ispariva-
nje, isparavanje
verdanken zahvaljivati, dugovati,
biti zahvalan
verdauen svariti, probaviti; (fig.)
razurneti, srediti utiske
verdaulich adj. probavljiv, svarljiv
Verdaulichkeit die, - svarljivost,
probavljivost
Verdauung die, -, -en varenje,
probava, probavljanje
Verdeck das, -(e)s, -e paluba;
(po)krov (kola)
verdecken pokriti, zakriti, zakloni-
ti; zatajiti, sakriti
verdenken" (verdachte, verdacht)
zarneriti, uzeti za zlo
Verderb der, -s propast, propada-
nje auf Gedeih und - uspeo
iii propao, rna Sto se dogodilo
verderben• (a, o, porn. h. i s.) po-
kvariti (se), iskvariti (se)
Verderben das, -s propadanje,
propast; kvarenje
verderblich adj. (po)kvarljiv; ~ko­
dljiv, poguban, opasan, koban,
~tetan (rnoralno), razoran
Verderblichkeit die, - ~tetnost,
~kodljivost, pogu bnost
Verderbnis die, -sse pokvarenost,
izoparenost (osobe)
verdeutlichen proturnaciti, poja-
sniti, razjasniti
431 verdrieBiich
Verdeutlichung die, -, -en obja-
~njenje, poj~njenje, razja-
~njenje
verdeutschen ponernciti
Verdichtung die, -, -eo zgu-
~njavanje
verdienen zasluZiti; zaraditi
Verdie~tl_der, -(e)s, -e zarada
Verdienst2 das, -(e )s, -e zasluga
verdienstlich adj. zasluzan
Verdikt das, -(e )s, -e presuda
verdingen (zastar.) pogoditi pri-
hvatiti posao (sluzbu); sklopiti
ugovor I sich - sluZiti, raditi
kao sluga
verdinglichen uciniti jasnirn, uci-
niti stvarnirn, konkretizovati
verdoppeln podvostruciti, udvo-
struciti
verdorben pp. i adj. pokvaren, loS;
poguban, ~tetan
verdorren (pam. s.) osu~iti se,
uvenuti, usahnuti
verdrangen istisnuti; potisnuti
'
Verdrangung die, -, -en po-
tiskivanje
verdrehen iskrenuti, izvrnuti;
(fig.) pogre~no proturnaciti
Verdrehung die, -, -en iskretanje,
izvrtanje; pogr~no predstav-
ljanje stvari
verdrie8en• (o, o) dojaditi, dodi-
jati, ornrznuti
verdriefilich adj. rnrzovoljan, zlo-
voljan; dojadio, dozlogrdio

VerdrieBlichkeit
Verdriefilichkeit die, -, -en neras-
polozenje, mrzovolja, zlovolja
verdrossen pp. i adj. dojadio, do- '"
dijao; mrzovoljan, zlovoljan
verdriicken zgnje~iti, zgu:Zvati;
(razg.) pojesti I sich - (razg.)
udaljiti se
Verdrufi der, -sses, -sse neraspolo-
zenje, mrzovolja, zlovolja; ne-
lagodnost; muka
verduften izgubiti miris, izvetriti;
(razg.) ~reznuti, nestati, uhva-
titi maglu
verdunkeln potamniti, potamneti;
zamra~iti, pomra~iti; prikriti
Verdunkelung die, -, -en zatamnji-
vanje; zamrarenje; pomrare-
nje; prikrivanje
verdiinnen (sich) razrediti, ra-
zblaZiti; stanjiti se
verdunsten ispariti, ishlapiti
Verdunstung die, -, -en isparava-
nje, isparenje, hlapljenje
verdusten (porn. s.) skapati (um-
reti) od zedi
verdiistem sich natmuriti se,
smra~iti se, natu~titi se
verdutzt adj. iznenaden, zbunjen,
smeten
verebben (fig.) utihnuti, minuti,
izgubiti se
veredeln oplemeniti
Vered(e)lung die, -, -en opleme-
njivanje
verehren ceniti, po~tovati,
obozavati
432 verekeln
Verehrer der, -s, - po~tovalac,
obozavalac; udvara~
Verehrung die, -, -en po~tovanje,
uvaZ8vanje; ~tovanje, obo-
zavanje
vereidigen zakleti, zakletvom
obavezati
Vereidigung die, -, -en zakletva,
zaklinjanje; polaganje zakletve
Verein der, -( e)s, -e dru~tvo,
udruzenje
vereinbar adj. sloziv, spojiv, §to se
maze sloZiti
vereinbaren dogovoriti se, ugovo-
riti, utana~iti, uglaviti
Vereinbarung die, -, -en utanaOO-
nje, pogodba, ugovor,
sporazum
vereinen = vereinigen
vereinigen ujediniti, sjediniti,
zdruZiti; sloZiti
Vereinigung die, -, -en sjedinjava-
nje, udruzivanje, ujedinjenje,
spajanje, slaganje
vereinsamen (sich) osamiti (se),
usamiti (se)
vereinzelt adj. pojedina~n, ode-
ljen, sporadi~n
vereiteln osujetiti, onemogu~iti,
izigrati, pomrsiti
Vereitelung die, -, -en onemogu-
~vanje, osujecenje, izi-
gravanje
verekeln ogaditi (nekome ne§to),
omrznuti
verenden
verenden (porn. s.) skon~ti, ska-
pati, uganuti
verengen (sich) suziti (se) stesniti
verengem suziti
vererben ostaviti u nasledstvo I
sich - nasledivati se, nasled-
stvom pre~i (preneti se) je-
mandem etwas - (fig. razg.)
pokloniti
Vererbung die, -, -en nasledivanje,
preno§enje u nasledstvo
verewigen ovekov~iti
verfahren• (u, a, porn. h. i s.)
postupiti
Verfahren das, -s, - postupak, pos-
tupanje, nacrn rada
.......
Verfall der, -(e)s, propadanje,
propast, rasulo; dospere, dos-
pelost (roka pla~nja); zastara
verfallen• (verfiel, verfallen, porn.
s.) propasti, propadati, (s)ru§i-
ti se, dotrajati, izgubiti vre-
dnost; zapasti
venalschen krivotvoriti, (is)kvari-
ti, patvoriti
Venalschung die, -, -en krivotvo-
renje, patvorenje, kvarenje
verfangen• (sich) (i, a) zaplesti
(se), upetljati se; koristiti,
delovati
venanglich adj. sumnjiv; mu~n,
nezgodan
venarben prebojiti; pokvariti bo-
jenjem I sich - promeniti bo-
ju
433 verfolgen
verfassen napisati, sro~iti, sa-
staviti
Verfasser der, -s, - pisac, au tor,
tvorac, stvaralac
Verfassung die, -, -en ustav; sta-
tut; (du§evno ili telesno) sta-
nje, raspolozenje
verfassungsmafiig adj. ustavan,
po ustavu
verfassungswidrig adj. protivus-
tavan, neustavan
verfaulen· istrunuti, sagnjiti
verfechten• (o, o) boriti se, za-
uzeti se, braniti ne~to
verfehlen prom~iti, ne pogoditi,
pogre§iti; propustiti
verfeinem pobolj~ti, profiniti,
popraviti
verfliegen· (o, o, porn. s.) ~~iliti;
izgubiti se; proleteti, prohujati;
leteci prohujati
verfliefien• (verfloB, verflossen,
porn. s.) proteci, pro~i; razliti
se; postati nejasan
verflixt adj. (razg.) vr~ki, pro-
klet, mu~n, neprijatan
verflossen pp. i adj. pr~li, minuli
verfluchen prokleti
verflucht pp. i adj. proklet; mu-
~n, neprijatan
verfliichtigen (sich) rasplinuti se,
ishlapiti; (fig. razg.) izgubiti se,
kidnuti
vertliissigen pretvoriti u te~nost
verfolgen slediti, pratiti; progoniti
Verfolger 434 vergiften Vergiftung 435 verhalten
Verfolger der, -s, -e progonitelj, vergebens adv. uzalud, (za)- Vergiftung die, -, -en trovanje riti se, pogre~iti I sich an etwas
gonilac badava vergilben po:Zuteti (ad starosti) - posegnuti (protivpravno)
Verfolgung die, -, -en gonjenje, vergeblich adj. uzaludan, ne- vergittern za tvoriti (osigurati) sich an jemandem - napasti,
progonjenje; sledenje, pra: koristan r~etkom napasivovati nekog
renje Vergebung die, -, -en opr~tanje, verglasen zastakliti, ustakliti, sta- vergriffen adj. rasprodat, ra-
verfrachten tovariti, ukrcavati; (iz)davanje viti staklo (na okno, sliku) zgrabljen
smestiti vergegenwartigen prizvati u se61- Vergleich der, -(e)s, -e poredenje; vergro8em . pove6iti, uve~ti,
verfremden otuditi nje, (javno) predo~iti, Zivo za- komparacija, uporedivanje, uveli~ti
verftigbar adj. raspoloZiv, koji sto- misliti nagodba, sporazum, po- Vergro8erung die, -, -en, pove-
ji na raspolaganju Vergegenwartigung die, - predo- ravnanje 6inje, uve6inje, uveli~vanje
verfiigen (Ober, ak.) raspolagati; ~v~nje, zivo predstavljanje
. vergleichbar adj. uporediv Vergro8erungsglas das, -es, --er
odrediti; sich - uputlti se vergehen• (verging, vergangen, vergleichen" (i, i) uporediti, srav- (=Lope die) pove6ilo, lupa
Verrtigung die, -, -en rasp6Jaga- porn. s.) pro~i, nestati, ~00- niti; sich - nagoditi se, spora- vergiinstigen uciniti povoljnijim,
nje; upotreba; naredba, odlu- znuti, minuti zumeti se, pomiriti se povlastiti
ka, r~enje, odredba Vergehen das, -s, - prekr~aj, pres- Vergleichsstufe die, -, -en = Vergiinstigung die, - povlastica,
verfiihren navesti (na ne~to); tup, delikt Komparativ der preimutstvo, korist
zavesti Vergeltung die, -, -en vra6inje, vergleichsweise adv. u poredenju, vergiiten nadoknaditi (platiti) §te-
Ventihrer der, -s, - (Verfiihrerin odmazda, osveta porede~i tu, ob~tetiti nekoga, nado-
die, -; -nen) zavodnik (za- vergessen" (vergaB, vergessen) vergniigen (sich) zabavljati (se), knaditi tro~kove, platiti; po-
vodnica) zaboraviti uveseljavati (se) praviti, pobolj~ti
verftihrerisch adj. zavodljiv Vergniigen das, -s, - zabava, uZiva-
Vergessenheit die, - zaborav, za- Vergiitung die, -, -en nadoknada
Verfiihrung die, -, -en zavodenje; nje; zadovoljstvo I mit - rado
boravljanje §tete, ob~terenje; pla6inje
zavaravanje; namamljivanje vergniiglich adj. zabavan, prija- tro~kova; plata
Vergabe die, -, (-n) dodeljivanje, . verge81ich adj. zaboravan tan, ugodan
(iz)davanje (posla, rada i sl.) Verge81ichkeit die, -, -en zabo- verhaften zatvoriti, uhapsiti,
vergniigt adj. veseo, prijatan, ugo-
vergallen zagor~iti, pokvariti ravnost aretirati
dan, zadovoljan, raspolozen .
Vergangenheit die, -, -en pro~Iost; verheuden spiskati, profu~kati, Vergniigung die, -, -en zabava, Verhaftung die, -, -en zatvaranje,
pro§lo vreme raspitati uZivanje, razonoda hap§enje
verganglich adj. prolazan, nesta- vergewaltigen silovati, ~initi na- vergolden pozlatiti verhallen postati (postepeno) ne-
lan; smrtan silje vergonnen dozvoliti, dopustiti, cujan; gubiti se, nestajati,
Vergewaltigung die, -, -en silova- pruZiti ~ooznuti
Verganglichkeit die, - prolaznost
nje, nasilje vergottern obo:Zavati verhalten· (sich) (ie, a) zadr:Zati,
Vergaser der, -s, - rasplinja~ vergewissem (sich) uveriti (se), vergraben· (u, a) zakopati zaustaviti; suzbiti, savladati
(motora) osvedociti se vergriimen ojaditi, ucveliti, ra- (se), obuhvatiti (se); skriti; via-
vergeben• (a, e) podeliti, darovati, vergie8en" (vergoB, vergossen) :Zalostiti dati se, pon~ti se, ddati se;
izdati; prepustiti, . odstupiti; proliti, prosuti, izliti vegreifen· (sich) (vergriff, vergri- sich - stajati; odnositi se pre-
oprostiti vergiften otrovati, zatrovati rna neoom
ffen) pogr~no uhvatiti, preva-
 Verbal ten
Verhalten das, -s ddanje, vlada-
nje, pona~anje; postupanje,
postupak ~
Verhaltenheit die, -, zatomljenost,
prigu~enost
Verhaltnis das, - sses, -sse
odnos; proporcija, srazmera
verhaltnisma6ig adv. srazmerno,
prilimo
Verhaltniswort das, -(e)s, "-er
( =Praposition die) predlog,
prepozicija
verhandeln pregovarati, rasprav-
ljati (o ne~em), pretresati ~to;
(zastar.) rasprodati
Verhandlung die, -, -en rasprava,
pretresanje
verhangen zastrti, pokriti; odredi-
ti, narediti, dosuditi
Verhangnis das, -ses, -se sudbina,
zao udes, kob
verhiingnisvoll adj. sudbonosan,
usudan, koban, fatalan
Verhangung die, -, -en zastiranje;
izricanje, odredivanje
verharren (porn. h. i s.) ustrajati,
istrajati, ostati pri nerem
verharten otvrdnuti; postati tvrda
srca, okoreti, oguglati I sich -
stvrdnuti se; postati ogorren
Verhartung die, -, -en otvrdnjava-
nje, stvrdnjavanje; okorelost;
otvrdlo mesto
verha6t adj. odvratan, mrzak
Verhau der, -(e)s, -e prepreka,
zapreka
436 verhOhnen
verheeren opusto~iti, razoriti, po-
harati, uni~titi
verheerend ppr. i adj. stra~an,
uni~tavaju~i, katastrofalan
Verheerung die, -, -en pusto~enje,
baranje
verhehlen• (verhehtle, verhehit i
verhohlen) prikriti, pre~utati,
utajiti
verheilen (porn. s.) zaceliti, za-
rasti
Verheilung die, -, -en zaceljivanje,
zarastanje
verheimlichen zatajiti, pre~utati
verheiraten (sich) udati se, ozeni-
ti (se), ven~ti (se)
verheiratet pp. i adj. ven~n( a),
udata, ozenjen
verhei6en• (ie, ie) obe~ti; objavi-
ti, navestiti, prore~i
Verhei6ung die, -, -en obe~nje
verhei6ungsvoll adj. pun obe-
~nja
verhelfen• (a, o) pomo~i nekom
(da dade do ne~eg); pribaviti
verherrlichen preterano slaviti,
suwe veli~ti
verhexen za~rati, o¢initi
verhindern spre~iti, onemogu~iti,
omesti; odbiti, otkloniti I ver-
hindert sein biti spreren
verhohlen pp. i adj. potajan,
skriven
verhohnen podrugivati se (gru-
bo), ismejavati, rugati se
VerhOr
Verhor das, -s, -e preslu~avanje,
saslu~avanje, ispitivanje
verhoren preslu~avati, saslu-
~a(va)ti, ispitivati, voditi istra-
gu; sich - pre~uti, pogr~no
~uti (razumeti)
verhiillen zastrti, prekriti; uviti,
zamotati
Verhiillung die, -, -en zastiranje,
pokrivanje, zavijanje, uvijanje;
prikrivanje
verhungern (porn. s.) umreti
(skapati) ed gladi; (razg.)
izgladneti
verhtiten spre~iti, otkloniti, sa~u­
vati (od nesrere)
verhtitten topiti rude, preraditi
metal
Verhtittung die, -, -en topljenje
ruda, preradivanje ruda u
metale
Verhtitung die, -, -en ocuvanje,
spre~vanje, otklanjanje
verinnerlichen pribvatiti u du~i
verirren (sich) zalutati, zabludeti,
skrenuti s (pravog) puta
Verirrung die, -, -en zabluda, za-
bludelost, lutanje, pogr~ka
verjagen oterati, najuriti, protera-
ti, isterati, izbaciti
verjahren (porn. s.) zastareti
Verjahrungsfrist die, -, -en rok
zastarevanja
verjtingen (sich) podmladiti (se)-
etwas - prikazati u umanje-
noj razmeri; sich - stanjiti se
prema vrhu, (za)~iljiti se
437 verklagen
Verjtingug die, -, -en podmladiva-
nje; smanjivanje; stanjivanje
verkalken zakreciti se (fig. razg.)
postati skleroti~n
Verkalkung die, -, -en zakreeenje
verkappen prikriti se; preru~iti se,
preobu~ se
verkapseln (sich) za~uriti se; po-
vu~ se u sebe, osamiti se
Verkaufder, -(e)s, "-e prodaja
verkaufen prodati
Verkiufer der, -s, - (Verkiiuferin
die, -, -nen) prodavac (proda-
va~ica) ·
verkiiuflich adj. na (za) prodaju;
dobre prode
Verkehr der, -(e)s saobra~j, pro-
met; opticaj; ophodenje,
op~tenje; sno~aj
verkehren saobra~ti, biti u pro-
metu; op~titi, druZiti se; izvr-
nuti, preokrenuti
verkehrt pp. i adj. preokrenut,
izvrnut; pogre~n, kriv, na-
opak
verkennen• (verkannte, verkannt)
pogre~no suditi, ne poznavati,
ne shvatiti, pogr~no spoznati
verketten spojiti (vezati) lancem,
ulan~iti, utvrstiti; sich - veza-
ti se, spojiti se
Verkettung die, -, -en vezivanje
Iancima; (fig.) veza, spoj,
vezivanje
verklagen optuZiti, tuZiti, podneti
tuzbu
verkUiren
verkliiren uzdici (u ne~to nadze-
rnaljsko), ozariti, preobraziti I
verkliirt (pp) ozaren, preobra-.,
zen, bla2en
Verklarung die, -, -en uzdizanje,
preobraZenje
veldeiden (sich) obloZiti, prevuci,
pokriti; preobuci se, preru~iti
se, kostimirati se
Verkleidung die, -, -en oblaganje,
pokrivanje; preru~avanje
verkleinern urnanjiti, srnanjiti;
svesti; usitniti, obezvrediti
Verkleinerung die, -, -en urnanji-
vanje, srnanjivanje, sniZavanje,
opadanje
verklingen• (a, u, porn. s.) gubiti
se, nestajati (zvuk)
verkniipfen zavezati, zauzlati;
skopeati, svezati, povezati,
· spojiti
Verkniipfung die, -, -en spajanje,
.. vezanje
verkommen• (a, o, porn. s.) pro-
pasti; iskvariti se; pokvariti se
Verkommenheit die,-, -en pokva-
renost, iskvarenost
verkorpern oteloviti, ovaplotiti
Verkorperung die, -, -en otelovlje-
nje, ovaplorenje
verkraften savladati, izici na kraj s
~ime
verkrampfen sich gr~evito se
nereg uhvatiti, gr~iti se
vekriechen· (sich) (o, o) zavuci
se, uvuci se, skriti se
438 Verlagerung
verkriimmeln sich - (razg.) izgu-
biti se, nestati (neopa2eno)
verkriimmen (sich) iskriviti (se),
zgrbiti (se)
verkriippeln obogaljiti, osakatiti,
· iskriviti se, zakrZljati I verlaii-
ppelt (pp.) zakrZljao, iskrivljen,
sakat ·
verkiihlen sich (region. za sich
erkalten) prehladiti se,
nazepsti
Verkiihlung die, -, -en (region.)
prehlada, nazeb
verkummem (porn. s.) zakdljati,
propasti, uvenuti, osu~iti se
verkiinden objaviti, proglasiti, ob-
znaniti
verkiindigen nagovestiti
Verkiindigung die, -, -en
nagove~tenje
verkuppeln spojiti, zakva~iti; po-
dvoditi, baviti se svodni~tvorn
verkiirzen (sich) skratiti; srnanjiti
(se)
Verkiirzung die,-, -en skracivanje,
skrarenje
verladen· (u, a) (na)tovariti,
utovariti
Verladung die, -, -en tovarenje,
utovaranje, ukrcavanje
Verlag der, -(e)s, -e izdava~ko
preduzere; izdanje
verlagem (sich) premestiti (se),
promeniti polozaj (tezi~te)
Verlagerung die, -, -en prerne~ta­
nje, promena poi<JZaja
verlangen 439 Verleugnung
verlangen zahtevati, traziti, iziski- objaviti (knjigu); zapre~iti,
vati; teziti, zudeti preseci (put)
Verlangen das, - zahtev, zelja; verlegen2 adj. zbunjen, smeten,
~eznja zateren, nesiguran
verHingern produziti Verlegenheit die, -, -en zbunje-
Verlangerung die, -, -en produze- nost, neugodnost, neprilika,
nje, produzetak neprijatan polotaj
verlangsamen usporiti, srnanjiti Verleger der, -s, - izdava~
brzinu (tempo) verleiden pornutiti nekorn radost
verlassen· (verlieB, verlassen) os- (uZivanje u nerern), pokvariti
taviti, napustiti ( ogaditi) ne§to
verHi61ich adj. pouzdan, siguran verleihen• (ie, ie) pozajmiti, posu-
diti, iznajmiti, dati; dodeliti,
Verla6lichkeit die, - pouzdanost, predati
sigurnost Verleihung die, -, -en pozajrnljiva-
Verlauf der, -(e)s, ··-e tok; razvoj; nje, davanje; dodeljivanje
istek verleimen zalepiti
verlaufen· (ie, au, porn. s.) proci; verleiten navesti (na zlo), zavesti
(pro)teci; sich - zalutati; razi- Verleitung die, -, -en navodenje,
ci se, rasturiti se zavodenje
verlemen zaboraviti, odu~iti se
verlaust adj. va~ljiv verlesen· (a, e) pro~itati naglas,
verlautbaren razglasiti, objaviti, ~itati nekome; prebirati, trebi-
obznaniti ti; sich - zabuniti se u ~itanju
Verlesung die, -, -en ~itanje na-
Verlautbarung die, -, -en razgla~a­
vanje, progla~enje glas, prozivanje; prebiranje,
trebljenje
verlauten pro~uti se, razglasiti se I
etwas - lassen reci §to, odati verletzbar adj. povrediv, ozlediv
~to; nichts - lassen ne oglasiti verletzen povrediti, ozlediti, raniti
se, ne reci ni jednu r~ Verletzung die, -, -en povreda,
ozleda, rana
verleben prevesti, proZiveti
verlebt pp. i adj. iZivljen, iscpljen, verleugnen poreci, osporiti, opov-
izmozden rci; odreci se
verlegen1 premestiti; obloziti, po- Verleugnung die, -, -en odricanje;
ploeati; zametnuti, zaturiti, poricanje, osporavanje, opov-
izgubiti; odloziti (rok); izdati,. rgavanje
verleurnden
verleumden klevetati nekog,
nabediti nekoga
Verleumder der, -s,- klevetnik
verleumderisch adj. klevetnicki
Verleumdung die, -en klevetanje,
kleveta
verlieben sich zaljubiti se
Verliebtheit die, -, -en zalju-
bljenost
verlieren (sich) (o, i) izgubiti (se)
Verlies das, -es, -e podzernni za-
tvor, tamnica
verloben (sich) zaruciti (se), veriti
(se)
Verlobte der, (die), -, -n zarucnik,
verenik (zarucnica, verenica)
Verlobung die, -, -en (Verlobnis
das, -ses, -se) zaruke, veridba
verlocken narnamiti, zavesti
verlockend ppr. i adj. prirnarnljiv,
privlaean
Verlockung die, -, -en prirnamlji-
vost, privlaenost, draf
verlogen adj.laZljiv; lafan
Verlogenheit die, -, -en laZijivost,
neiskrenost
verloren pp. i adj. uzaludan, bes-
koristan, izli§an; izgubljen
verioren Igehen• (ging verioren,
verlorengegangen, porn. s.)
propasti
verloschen (porn. s.) ugasiti se,
utrnuti se
verlosen odlucivati frebom
Verlosung die, -, -en irebanje
440 Verrnerk
verloten zalemiti
Verlust der, -(e)s, -e gubitak, nes-
,. tanak, §teta
vermachen oporucno ostaviti
Vermachtnis das, -ses, -se oporu-
ka, zave§tanje; ostawtina
vermahlen (sich) zeniti (se), udati
(se), veneati (se)
Vermahlung die, -, -en zenidba,
udaja, veneanje
vermauem zazidati
vermehren (sich) uve6lti (se),
urnnoziti (se), pove6lti (se);
razmnoziti se, rasploditi se
Vermehrung die, -, -en umnoza-
vanje, pove6lvanje; razmnoZ8-
vanje, mnozenje, rasploda-
vanje
vermeiden• (ie, ie) izbe~i, ukloniti
se
Vermeidung die, -, -en izbegava-
nje; otklanjanje
vermeinen krivo verovati, pogre-
§no pretpostavljati
vermeintlich adj. tobomji,
navodni
vermelden (poet.) javiti, saop§titi
vennengen pome§ati, pobrkati
vermenschlichen pridati ljudske
osobine, dati ljudska svojstva
(Zivotinjama u bajkarna); oeo-
veciti
Vermenschlichung die, - oeoveee-
nje, pridavanje ljudskih svo-
jstava
Vermerk der, -(e)s, -e napornena,
primedba, zabele§ka, opaska
vermerken
vermerken zabeleziti, pribeleZiti;
primetiti, dati ne§to na znanje
vermessen•t (vermaB,verrnessen)
prerneriti, tacna izrneriti; sich
- usuditi se, osrneliti se,
drznuti se
vermessen2 pp. i adj. drzak, srnion
Vermessenheit die, -, -en drskost;
luda smionost
Vermesser der, -s,- geornetar
Vermessung die, -, -en prernera-
vanje (zemlji§ta), razme-
ravanje
vermieten izdati u zakup (najarn),
iznajmiti
Vermieter der, -s, - iznajmljivac
Vermietung die, -, -en izdavanje u
zakup, iznajmljivanje
vermindern srnanjiti, urnanjiti;
sniziti (cene) I sich - oslabiti
(bol)
Verminderung die, -, -en smanji-
vanje, umanjivanje; sniZenje;
slabljenje
vennischen (sich) pome§ati (se),
rne§atise
Vermischung die, -, -en me§anje
vermissen opaziti da nekoga
(neeeg) nema, osetiti necije
odsustvo, ne na~i ne§to
vermitteln posredovati; pribaviti
vermittels prep. (s gen.) posred-
stvom, pomotu, po
Vermitt(e)lung die, -, -en posre-
dovanje
441 vernehmbar
Vermittler der, -s,- posrednik
vermobeln (razg.) izbatinati, istu-
~i, isprebijati
vennoge prep. (s gen.) zahvaljuju-
~i, pomo~u, na osnovu, prema,
po
vermogen• (vermochte, ver-
mocht) mo~i, biti u stanju, biti
kadar I - d mo6ln, imu~n
Vermogen das, -s, - moc, sposo-
bnost; novae, imetak
vermuten pretpostaviti, smatrati
moguam, nagadati; slutiti, na-
slu~ivati
vermutlich adj. i adv. verovatan,
mogu~; po svoj prilici
Vennutung die, -, -en pretpostav-
ljanje, pretpostavka; naslu~iva­
nje, nagadanje
vemachlassigen zanemariti, za-
pustiti
Vemachlassigung die, -, -en zane-
marivanje, zapu§tanje, prene-
bregavanje, nebriga
vemagelt adj. (razg.) ogranieen,
glup, zalupan
vernarben (porn. s.) zarasti, zace-
liti, zamladiti
vemarren sich zaljubiti se, ludo-
vati za neCim
vemebeln zamagliti (ve§tackom
maglom)
Vemebelung die, -, -en zamaglji-
vanje, zamagljenje
vernehmbar adj. cujan, osetan,
primetan
vernehmen 442 verrechnen Verrechnung 443 verschenken
vernehmen· (vernahm, vernom- Verpackung die, -, -en pakovanje; Verrechnung die, -, -en obracun, versagen uskratiti, odbiti; otkaza-
men) (do)futi; razabrati; do- omot obracunavanje ti, zakazati, zatajiti
znati, saznati; ispitati, saslu§ati "" verpassen propustiti; proma§iti verrecken crknuti, krepati, lipsati versalzen presoliti
vernehmlich adj. jasan, cujan, verpranden zaloziti, dati u zalog verreisen (porn. s.) otputovati versammeln (sich) s(a)kupiti
osetan Verpfandung die, -, -en zalaganje, verrenken i§ea§iti (se), sabrati (se), okupiti (se)
Vernehmung die, -, -en saslu§anje, davanje u zalog Verrenkung die, -, -en i§ea§enje Versammlung die, -, -en skuplja-
preslu§anje verpflanzen presaditi; preneti, verrichten izvr§iti, obaviti, uciniti nje, okupljanje; skup§tina, sa-
verneigen nagnuti se, nakloniti se, premestiti Verrichtung die, -, -en (iz)vr§enje, bar, skup; sastanak, save-
pokloniti se Verpflanzung die, -, -en presadi- obavljanje tovanje
Verneigung die, -, -en klanjanje, vanje; prenooenje verriegeln zabraviti, zatvoriti Versand der, -(e)s, slanje, otpre-
naklon, poklon verpflegen hraniti, ishranjivati, (rezom) manje, otprema (robe)
verneinen odreti; poreti, osporiti davati hranu verringern (sich) smanjiti (se), Versandhaus das, -es, ··-er robna
vernichten uni§titi; potamaniti, is- Verpflegung die, -, -en hrana, umanjiti (se) kuea koja isporucuje robu na
koreniti, zatrti; upropastiti ishrana Verringerung die, -, -en smanjiva- osnovu narudzbi (iz kataloga)
Vernichtung die, -, -en uni§tava- verpflichten (sich) obavezati (se) nje, smanjenje, umanjenje versauen (razg. vulg.) zaprljati,
nje; tamanjenje, zatiranje Verptlichtung die, -, -en obaveza, verrinnen• (a, o, porn. s.) razliti zagaditi; (fig.) pokvariti
vernieten zakovati duznost se; proteti, proti versaufen• (versoff, versoffen)
Vernunft die, - razum; urn verprugeln istuti, izbatinati verrosten zardati (razg.) propiti
verniinftig adj. razuman, razborit, verpuffen iznenada izbiti, Iagana verrotten (porn. s.) istrunuti, sa- versaumen propustiti, zanemariti;
promi§ljen; racionalan, uman eksplodirati (gas, para) ne prisustvovati, izostati
gnjiti, razjesti se; razmrviti se,
verpuppen sich zacauriti se (la- osuti se Versaumnis das, -ses, -se propu-
Verniiftigkeit die, - razumnost,
rva) §tanje, propust; propu§teno
razboritost, umnost verrucht adj. (zastar.) zao, opak,
Verputz der, -es, -e matter vreme, gubitak vremena
veroden (porn. s. i h.) opusteti verputzen omalterisati, (razg.) bezoean, zlocinacki
verschatl'en nabaviti, pribaviti, is-
veroffentlichen objaviti; izdati brzo pojesti, smazati; spiskati, verriicken pomaknuti, pomeriti; postaviti; postiCi, priciniti
Veroffentlichung die, - objavljiva- profuckati novae poremetiti verschamt adj. stidljiv, sramezljiv
nje; izdavanje Verrat der, -(e)s izdaja, izdajstvo verriickt pp. i adj. pomeren, lud, verschanzen (sich) ukopati se,
verordnen propisati; (zastar.) slu- verraten. (ie, a) izdati; odati; sich §a§av, eaknut u§anciti se
zbeno odrediti, narediti - odati se Verrucktheit die, -, -en poremeee- verscharfen (sich) poo§triti (se);
Verordnung die, -, -en propisiva- nost, ludilo, ludost, bezumlje pogor§ati (se), poveeati (se)
Verrliter der, -s, - izdajnik,
nje, propis, recept; odredba Verruf der, -(e)s zao glas, izvika-
izdajica Verscharfung die, -, -en poo§tre-
verpachten dati pod zakup; nost, ozlogla§enost
iznajmiti verriiterisch adj. izdajnicki nje, pogodanje; pojaeavanje,
Verpachtung die, -, -en davanje u verrechnen obracunati; sich verrufen· (ie, u) izvikati, ozlo- uveeavanje (napetosti)
zakup (najam), iznajmljivanje prevariti se (pogre§iti) u racu- glasiti verschaukeln prevariti, dovesti u
verpacken upakovati, umotati, za- nu, zaracunati se, preracunati Vers der, -es, -e stih, strofa; odlo- zabludu
pakovati se mak, stav verschenken pokloiliti, darivati

444
verscherzen
verscherzen proigrati, Iakomisle-
no (lakoumno) izgubiti
verscheuchen popla§iti; rasterati, ,.
oterati
verschicken razastati; poslati; pro-
gnati, deportovati
verschieben• (o, o) poma~i, ad-
ma~i, pomeriti, odloziti (rok)
Verschiebung die, -, -en odlaga-
nje, pomeranje, odgadanje
verschieden adj. razli~it, druga~iji,
raznolik; razni
. . . verschleiem zastrti, pokriti (ve-
verschiedenarti~ adJ. raznov-
rstan, raznohk
Verschiedenheit die, -, -en razli~i-
tost, raznolikost
verschie8en* (versehoB, ver-
sehossen)
• ••
ispucati,
nX" • dpotro§iti
ffiUnleljU; prom~1t1 u arae
verschift'en otpremiti (prevesti)
ladom
verschlafen•t (ie, a) prespati, pre-
spava~i; . prospavati, provesti
spavaJU~
versch~~fen2 pp. i adj. pospan,
sanJIV
Verschlag der, -(e)s, ··-e ~upica;
pregrada, pregradak
verschlagen•t (u, a) obloZiti (das-
kama), oplatiti, pregraditi;
pogre§no uputiti (loptu); lista-
ju~ zagubiti stranieu knjige;
(razg.) koristiti, pomagati I es
verschlug ihm die Rede (fig.)
oduzela mu se moc govora
verschlingen
verschlagen2 pp. i adj. Iukav, pre-
preden, podmukao; mlak,
mla~n; pla§ljiv
Verschlagenheit die, -, -en luka-
vast, prepredenost,_Iuka~s.tvo
versch~~mpen _(r~g.) JZg~~ltl, za-
tuntl; zaprl.Jatl; ~pustltl
verschlecht~rn (s1ch) pogor§atl
(se), po~1 nagore.
Verschlec~terung d1e, -, _-en po-
gor~anJe, pogor§avanJe, kva-
renJe
lorn) 1 verschleiert (pp. i adj.)
nejasan, maglovit; Tatsachen
- (fig.) prikriti ~injenice
Verschleirung die, -, -en zastira-
nje, pokrivanje; maskiranje
Vershlel.8 en• (versehi"1eBl Vef-
shi"1eBen;1versehliBt , porn. h . 1.
s.) istro~iti, pohabati, otrcati
(upotrebom)
verschleppen odneti, odvu~i (si-
lam), razvu~i, odneti (kri~om);
odugovla~iti, razvla~iti, otezati
verschlendern stra~ti; spiskati;
prodati u bescenje (ispod
cene)
verschlie8en· (verschloB, ver-
ehlossen) zaklju~iti, zatvoriti
verschlimmern pogor~ati, oteZati;
postati (bivati) lo~iji
Verschlimmerung die, -, -en po-
gor~avanje, oteZ8vanje
verschlingen· (a, u) zaplesti, zam-
rsiti; progutati, prozdreti
versehlossen
verschlossen pp. i adj. zatvoren u
sebe, nepristupa~an; 6utljiv
Verschlossenheit die, - zatvore-
nost, uzdrfljivost, zakop~nost
verschlucken (pro)gutati
Verschlu8 der, - sses, -sse za-
tvara~, kop~; brava, rep, ~ip
. verschliisseln ~ifrirati, pisati (javi-
ti) u ~iframa
Verschliisselung die, -, -en ~i­
0
friranje
verschmachten skapati, umirati,
ginuti (posebno od zedi)
verscmahen prezrivo odbiti, pre-
zreti, omalovaziti
verschmausen jesti s uZitkom,
jesti i piti, (s)tra6iti na gozbe
verschmelzen• (o, o, porn. s.) sto-
piti, sjediniti, spojiti se
Verschmelzung die, -, -en stapa-
nje, sjedinjenje, spajanje
verschmerzen preboleti, prezaliti,
0
pregoreti
verschmieren zamazati, uprljati,
zaprljati
verschnitzt adj. lukav, prevejan,
prepreden, vragolan
Verschnitztheit die, -, -en luka-
vost, prepredenost
verschmutzen uprljati, zamazati;
uprljati se, postati prljav
verschnaufen (sich) (razg.) pre-
dahnuti, odahnuti, izduvati se
verschneiden· (verschnitt, ver-
shnitten) podrezati, potkresati,
potseci; krivo odrezati (razre-
zati), Io~e skrojiti; u~kopiti,
445 versehittten
kastrirati; prese6i (razblaiiti)
pire
verschneien (sich) pokriti (pre-
kriti) se snegom
Verschnitt der, -(e)s, -e presereno
(pom~ano) vino; otpaei pri
krojenju
Verschnittene der, -n, -n (=Ru-
nuch der) u§kopljenik, evnub
verschnfiren zavezati, uvezati
(paket)
verschnollen adj. nestao, izgu-
bljen
verschonen po§tedeti
verschonem ulep~ati, ukrasiti,
okititi
Verschonerung die, -, -en ulep§a-
vanje, ukra~avanje
verschranken prekrstiti, ukrstiti
Verschrankung die, -, -en ukr~ta­
nje
verschrauben zavrnuti, pritegnuti
zavrtnjem
verschreiben • (ie, ie) prepisati
(lek); (zastar.) prepisati neko-
me n~to; potrooiti pri pisanju;
sich - pogre~iti pri pisanju
verschreien• (verscbrie, verschri-
en) ozloglasiti, izneti na loo
glas
verschulden zaduZiti se, zapasti u
dugove; skriviti, biti kriv, ogre-
~iti se
verschiitten prosuti, proliti, zasu-
ti, zatrpati, pokriti (zemljom)
verschweigen
verschweigen· (ie, ie) precutati,
zatajiti
verschwei8en zavariti, spojiti "'Vetsehrte der, -n, -n telesno o~te­
varenjem
verschwenden rasipati, lakoumno
tro~iti, proeerdati, spiskati
Verschwender der, -s, .. rasipnik,
raspiku61
verschwenderisch adj. rasipan,
rastro~an
verschwiegen pp. i adj. cutljiv, ko- versenken potopiti; spustiti
ji ~uva tajnu, diskretan; skro-·
vit, miran
Verschwiegenheit die,-, -en cutlji-
vost, diskrecija; skrovitost
verschwimmen· (a, o, pam. s.) ra-. versessen pp. i adj. I auf etwas -
zliti se, rasplinuti se, zamutiti
se, postati nejasan
verschwinden• (a, u, pam. s.) nes-
tati, i~reznuti; izgubiti se;
(razg.) odmagliti
verschwommen pp. i adj. nejasan,
maglovit, rasplinut
verschworen· (sich) (verschwor,
verschworen) zakleti se na ne-
~to; zaveriti se, urotiti se
Verschworer der, -s, - zaverenik
Verschworung die, -, -en zavera
versehen· (a, e) miti, ispunjavati;
brinuti se za n~to; opremiti,
snabdeti, opskrbiti; ne opaziti,
pogi'~iti, zabuniti se ·
Versehen das, -s, - zabuna, Versetzung die, -, -en premdta-
pogre~ka
versehentlich adv. nepafnjom,
nehotice, gr~kom
446 versichern
versehren povrediti, ozlediti,
raniti
eenje, invalid I Kriegs - ratni
invalid
versenden· (versandte, versande-
te; versandt, versendet) raza-
slati, otposlati
versengen spaliti (na pomini),
osniuditi, opaliti, oprljiti
Versenkung die, -, -en potapanje;
spu~tanje; udubljivanje u ne-
~to; zadubljenost
sein (fig. razg.) biti lud za
ne~im, uporno teziti za ne~im
versetzen premestiti; presaditi I -
einen Ton - povisiti (sniziti)
za pola tona; jemanden in
Zorn - razbesniti koga; Jich
in jemandes Lage - staviti se
u ne~iji polofaj, uZiveti se;
etwas mit etwas - pom~ati
~to sa n~ime; etwas - zalofiti
n~to u zalagaonicu; etwas -
odgovoriti, odvratiti; (razg.) ne
odrfati obe6lnje, ostaviti koga
na cedilu; jemandem ein Hieb
- zadati nekom udarac
nje; presadivanje
versichem (sich) jam~ti, uvera-
vati koga; osigurati (se)
Versicherung
Versicherung die, -, -en osigura-
nje; ustanova (zavod) za osi-
guranje; uveravanje, jamstvo
versickern oteCi (kap po kap), is-
curiti, nestati, (iz)gubiti se
versiegeln zape~titi
versiegen (porn. s.) presumti, usa-
hnuti; nestati
versilbern posrebriti, prevuci sre-
brom; (razg.) unov~iti, prodati
versinken• (a, u, porn. s.) potonu-
ti, potopiti se; (fig.) utonuti,
propasti
versinnbildlichen slikovito pred-
staviti (predo~iti), simboli~ki
prikazati
versklaven porobiti, u~initi re-
born; podloziti
Versklavung die, -, -en poro-
bljavanje
versoffen adj. (razg.) odan pieu,
pijan
versohnen (sich) pomiriti (se),
· izmiriti (se); smiriti, umiriti
versohnlich adj. pomirljiv
Versohnung die, -, -en pomirenje,
izmirenje
versonnen pp. i adj. sanjarski, sa-
njala~
Versonnenheit die, - zami~Ijenost,
sanjarenje, sanjal~tvo
versorgen nabaviti, snabdeti,
zbrinuti
Versorgung die, -, -en snabdeva-
nje; zbrinjavanje
447 Verst~ndigung
verspaten (sich) zakasniti, zado-
cniti, zadrfati se
Verspatung die, -, -en zaka~nje­
nje, ka~njenje, zadocnjenje
versperren zaklju~ti, zatvoriti;
zapre~iti, zakr~iti
verspielen proigrati, izgubiti u
igri, prokockati ·
verspotten izrugivati se, podrugi-
vati se, ismejavati
verspechen• (a, o) obe6lti; sich
zareci se; pogt~iti u
govoru
Verspechung die, -, -en (Verspre-
chen das) obe6lnje
verspengen · razbiti, rasterati I
Wasser - rasprskati vodu,
poprskati
versprochenerma8en adv. sho-
dno (prema) obe6lnju; po
obe6lnju, prema sporazumu
verspriihen raspr~iti
verspiiren primetiti, osetiti,
opaziti
Verstand der, -(e)s razum, razbor,
moe rasudivanja, shvatanje
verstandig adj. razuman, pame-
tan, razborit; pronicljiv, raz-
lofan
verstandigen obavestiti, izvestiti o
neremu; sich - sporazumeti
se
Verstandigung die, -, -en obave-
~tavanje, izve~tavanje, aha-
vest; sporazumevanje
versUtndlich 448
verstiindlich adj. razumljiv, shva-
tljiv, pojmljiv; razgovetan,
jasan "'
Verstiidlichkeit die, - razumlji-
vost, shvatljivost, pojmljivost,
jasnost
Verstiindis das, -ses, -se razume-
vanje, shvatanje
verstiindnisinnig adj. koji ima du-
boko razumevanje, s dubokim
razumevanjem
verstiindnislos adj. bez ra-
zumevanja
verstiindnisvoll adj. pun razume-
vanja, s dubokim razu-
mevanjem
verstiirken poja~ti, pove6lti
Verstiirker der, -s -poja~Io
Verstiirkung die, -, -en poja~nje,
pove61nje, uve6lnje
verstauchen uganuti
Verstauchung die, -, -en uganure
verstauen smestiti (dobra ra-
zmestiti u nekom prostoru)
Versteck das, -s, -e skrovi~te,
skloni~te
verstecken (sich) sakriti se, skriti
se
Verstecken das, -s (Versteckenspi-
el das) igra zmurke
verstehen•t (verstand, verstan-
den; von, dat.) razumeti (se
u), sbvatiti
Verstehen das, -s, - tazumevanje,
shvatanje, poimanje
verstCrt
versteigen (ie, ie) zalutati u brdi-
ma I sich zu etwas - (fig.)
drznuti se, odvafiti se na ne~to
versteigern prodati na aukciji (za
maksimalnu cenu)
versteinem (porn. s.) okameniti
se, skameniti se
verstellbar adj. pokretan, pomi-
~n, pomerljiv
verstellen premestiti, pomeriti,
staviti u drugi polofaj, preo-
krenuti, promeniti, podesiti;
zapre~iti, zakr~iti; sich - pre-
tvarati se, simulirati
Verstellung die, -, -en pretvaranje,
simuliranje; pomeranje,
ude~avanje
versteuern platiti porez na ne~to
verstiegen pp. i adj. (fig.) prete-
ran, neumeren
Verstimmung die, -, -en r~tima­
nost; neraspolozenje, zlovolja
Verstocktheit die, - okorelost,
tvrdokornost; zadrtost, za-
tucanost
verstohlen adj. i adv. skriven, ne-
upadljiv; kradom
verstopfen zarepiti, zapu~iti,
zatvoriti
Verstopfung die, -, -en zatvor,
tvrda stolica
verstorben pp. i adj. umrli, pokoj-
ni, preminuli
verstort adj. zbunjen, smeten
VerstoB
Versto6 der, -es, ··-e povreda za-
kona (pravila), prestup
versto6en• (ie, o) odbaciti, oterati
(dete); ogre~iti se o ~ta; povre-
diti (propis, zakon)
verstreben podupreti
verstreichen· (i, i, pam. h. i s.)
premazati, (pravilno, rav-
nomerno) razmazati; pro6i,
prote6i, prohujati
verstreuen rasuti, prosuti, razasu-
ti; razbacati
verstricken pletu6i potro~iti (vu-
nu i sl.); uplesti koga u ~to;
sich - zaplesti se, upetljati se
verstiimmeln (sich) osakatiti (se),
ozlediti (se); iznakaziti, nepot-
puno reprodukovati
Verstiimmelung die, -, -en osaka-
renje; krnjenje
verstummen zamuknuti, . umu-
knuti, za6utati, zanemeti
Versuch der, -(e)s, -e
eksperiment, opit, ogled, pro-
ba; poku~aj
versuchen ispitati, ogledati;
eksperimentisati, probati; po-
ku~ti
Versuchung die, -, -en isku~enje,
ku~nja, napast
versiindigen sich zgre~iti, ogre~iti
se
Versunkenheit die, - (fig.) utonu-
Iost (u misli), duboka zami-
~ljenost
449 Vertrag
versii6en osladiti, zasladiti; (fig.)
ulepsati, u~initi prijatnijim
vertagen odloziti; (region.) odre-
diti termin, zakazati
Vertagung die, -, -en odlaganje,
odgadanje
verlauschen zameniti (oma-
~kom ); zameniti
verteidigen braniti, ~tititi; zastu-
pati pred sudom
Verteidiger der, -s, - branilac;
(pravo)branilac
Verteidigung die, -, -en odbrana,
za~tita
verteilen (sich) podeliti (se), ra-
zdeliti (se); rasporediti (se)
Verteilung die, -, -en podela,
deoba
verteuern poskupeti; dici cenu
Verteuerung die, -, -en posku-
pljenje
verteufeln ocrniti, baciti krivicu
na nekog
verteufelt adj. (razg.) vr~ki, da-
volski, proklet
vertiefen (sich) produbiti (se) I
sich in etwas - udubiti se u
n~to
Vertikale die, -, -en vertikala
vertilgen uni~titi, istrebiti, pota-
. maniti, zatrti; (fig. razg.)
pojesti
Vertilgung die, -, -en unistavanje,
tamanjenje, zatiranje
Vertrag der, -(e)s, ··-e ugovor
 vertragen 450 veruntreuen Veruntreuung 451 verweichlichen

vertragen· (u, a) podnositi, trpeti Vertretung die, -, -en zastupanje, Veruntreuung die, -, -en proneve- Venvalter der, -s, - upravnik, po-
1 sich - slagati se, razurnevati predstavljanje; zastupn~tvo ra, utaja, potkradanje slovoda
se ' Vetrieb das, -(e )s, -e prodaja; pro- verursachen (pro )uzro~iti, Venvaltung die, -, -en upravljanje,
vertraglich adj. ugovoran, prerna dajno odeljenje (pro)uzrokovati, izazvati rukovodenje
ugovoru vertrinken· (a, u) propiti, zapiti verurteilen osuditi venvandeln (sich) pretvoriti (se),
vertraglich adj. pornirljiv, rniro- vertrocknen osu~iti, sasu~iti (se), Verurteilung die, -, -en osudiva- preobraziti se
Ijubiv, dobrocudan; podno- usahnuti nje, osuda Venvandlung die, -, -en pretvara-
~ljiv, probavljiv vertrodeln (razg.) dangubiti, tra- vervielfaltigen urnnoziti (rne- nje, preobrazavanje; preobra-
Vertriiglichkeit die, - pomirljivost, citi vrerne :laj
hani~ki)
miroljubivost . d . vertrosten te~iti koga, ulivati vervollkommen usavr~iti, pobolj-
venvandt adj. srodan, u rodu;
vertrauen verovati, pouz at1 se; d (fig.) sli~n
.. na u ~ati, doterati
(zastar.) poventl . vertun· (vertat, vertan) rasipati, Venvandte der (die), -n, -n rodak
Vervollkommung die, -, -en usav-
Vertrau~n das, -s poverenJe, pou- uludo tro~iti, traciti (vrerne, (rodaka), srodnik (~rodnica)
r~avanje
zdanJe, vera . . novae); sich - prevariti se, za- vervollstiindigen dopuniti, popu-
Venvandstchaft die, -, -en srod-
vertrauensselig adJ. lakorniSleno b niti se stvo, srodni~tvo, srodnost; rod-
poverljiv u h en ( razg. ) pn"knt1,
· · za- niti, upotpuniti
. d" ..• ( •.;x ) vertusc bina; sli~nost
vertrauhch a ~- pover1JIV, suv!O)e ba~uriti
Vervollstiindigung die, -, -en do-
venvandschaftlich adj. rodb~nski,
punjavanje, upotpunjavanje
prisan, prijateljski veriibeln zarneriti, uzeti za zlo srodni~ki, srodan
venvachsen•t (u, a, porn. h. i s.)
Vertraulichkeit die, -, -en pover- veriiben izvr~iti, u~initi, po~initi, izrasti (iz odeee); zarasti, i~re­
venvaschen adj. izbledeo (od pra-
Iji'{ost, prisnost, srda~nost izvesti nja), izapran; bled; neodreden,
znuti (rana, brazgotina); srasti,
' vertraut pp. i adj. prisan, prijatelj- veruneinigen (sich) razjediniti nejasan, rasplinut
zdruZiti se
ski, prisno poznat, blizak (se) venvassern razrediti vodorn; ra-
venvachsen2 pp. i adj. srastao; kri-
·u rt th "t d" .. verunglimpfen vredati, srarnotiti zvodniti
Ye rau e1 1e, -, -en pover1jl- )"" k ( ) d z" · vo srastao, savijen, grbav
venvechseln pobrkati, zarneniti
vost pouzdanost bliskost pri- verung uc en porn: s. 0 1Vetl venvahren ~uvati, pohraniti," spre-
' .' ' nesrecu stradatr (razg.) ne Venvechslung die, -, -en zarnena,
snost· poznavanJe . ' ' . rniti (na sigurno); (razg.) osta-
. ' • . . . . poc1 za rukorn, propast1 brkanje
viti za posle; sich (gegen etwas)
vertre1ben (1e, 1e) proterat1, ISte- verunmoglichen onernoguciti, za- - braniti se protestovati, od- venvegen adj. srnion, drzak, (pre)-
rati, . ?terati; rasterati, od- gaditi, zaprljati odvafan
bijati ne~to
stramt1 Verunreinigung die, -, -en prlja- Venvegenheit die, -, -en srnionost,
venvahrlosen (porn. h. i s.) za-
Vertreibung die, -, -en proteriva- nje, zagadivanje drskost, odvaznost
pustiti (se), zaprljati (se), za-
nje, izgon verunstalten unakaziti, nagrditi,
parloZiti (se), zanernariti venvehen vijati, zarnesti, raznositi,
vertreten• (a, e) uganuti (nogu); izobli~iti
Venvahrlosung die, -, -en zapu- zavijati
prepre~iti, zapre~iti; zastupati, Verunstaltung die, -, -en unakaZe-
zarnenjivati nje, nagrdivanje ~tanje, zanernarivanje venvehren zabraniti, uskratiti
Vertreter der, -s, -e zarnenik, veruntreuen proneveriti, potkras- venvalten upravljati, rukovati, venveichlichen razrne~ati, razne-
zastupnik ti, utajiti voditi ziti, razrnazati
Verweichlichung
Verweichlichung die, -, -en ra-
zmek~avanje, mazenje, ra-
zmazenost ,..
verweigern uskratiti, odbiti, ne
dati, otkazati
Verweigerung die, -, -en uskra~i­
vanje, odbijanje
verweilen (sich) ostati; zadr:Zati
se; zabaviti se
Verweisl der, -es, -e prekor, opo-
mena, ukor
Verweis2 der, -es, -e upu~ivanje
(na mesto u knjizi), upozore-
nje, uput
verweisen•1 (ie, ie) ukoriti, opo-
menuti
verweisen" 2 (ie, ie) uputiti (na ne-
~to ili na nekog); isterati,
proterati
venvelken (porn. s.) uvenuti, usa-
hnuti
verwendbar adj. upotrebljiv,
primenjiv
verwenden• (verweandte,verwen-
dete; verwendt, verwendet)
(is)koristiti, upotrebiti, prime-
niti I sich filr jemanden - za-
JoZiti (zauzeti) se za nekog
Verwendung die, -, -en upotreba,
primena, kori~renje
verwerfen" (a, o) zabaciti, zame-
tnuti; odbaciti, odbiti; pobaciti
verwerflich adj. za osudu, zao,
opak, nepo~ten, pokvaren, ne-
dostojan
452 Verwirrung
Verwerflichkeit die, -, nedostoj-
nost, rdavost, opakost
Verwerfung die, -, -en odbaciva-
nje, odbijanje
verwerten iskoristiti (za jo~ ne-
~to), upotrebiti, primeniti; ko-
risno upotrebiti n~to
Verwertung die, -, -en iskori~tava­
nje, primena, kori~renje
verwesen1 (zastar.) upravljati, via-
dati necime
verwesen2 istrunuti, raspasti se,
sagnjiti
Terweslich adj. pokvarljiv, ras-
padljiv
Verwesung die, -, -en truljenje,
raspadanje
verwickeln (sich) zamrsiti (se),
zaplesti se, uplesti se
Verwicklung die, -, -en zaplet;
te~kota
verwildern podivljati
verwinden• (a, u) prevladati, pre-
boleti, pregoreti
verwirken izgubiti (svojom krivi-
com), proigrati
verwirklichen ostvariti, realizova-
ti, ispuniti
Verwirklichung die, -, -en ostvare-
nje, ispunjenje, realizacija
Verwirkung die, -, -en gubitak,
gubljenje
verwirren zamrsiti, pomrsiti, po-
brkati; smutiti, poremetiti,
zbuniti
Verwirrung die, -, -en zaplet, po-
metnja, zbrka, zbunjenost
verwischen
verwischen (sich) rastrljati (se),
izbrisati (se), razmazati (se),
zamutiti (se), postati nejasan,
izgubiti se
verwittern raspasti (se), rastro~iti
se
Verwitterung die, -, -en raspada-
nje (na vazduhu, od vremena)
tro§enje
verwohnen razneZiti, razmek§ati,
razmazati I verwohnt profinjen
Verwohnung die, -, -en ra-
zmafenost
verworfen pp. i adj. izopaeen, po-
kvaren,nizak,podao
Verworfenheit die, -, -en izopaCe-
nost, pokvarenost, niskost
verworren adj. nejasan, zamr~en,
zapleten
Verworrenheit die, - zamr§enost,
zapletenost, zbrkanost, smu-
§enost
verwunbar adj. ranjiv; osetljiv
Verwundbarkeit die, - ranjivost
verwunden raniti; povrediti,
ozlediti
verwunderlich adj. cudan, eud-
novat
verwundem zacuditi, zadiviti
Verwunderung die, -, -en cudenje,
i§cudavanje, divljenje
Verwundete der, -n, -n ranjenik
Verwundung die, -, -en ranjava-
nje, rana, ozleda; uvreda
verwii.Dschen prokleti
453 verzerren
Verwiinschung die, -, -en prokli-
njanje, prokletstvo, kletva
verwurzeln ukoreniti, razgranati
korenje
Verwurzelung die, -, -en uko-
renjenost
verwiisten opusto§iti, poharati,
opusteti
Verwiistung die, -, -en pusto~enje,
uni§tavanje, haranje
verzagen klonuti duhom, obes-
hrabriti se, izgubiti samopou-
zdanje, oeajavati
Verzagtheit die, - malodu§nost,
obeshrabrenost
verzablen pogre§iti u brojanju
verzaubern zaearati, opciniti,
ureti
Verzehr der, -s, utro~k, ceh
verzehren pojesti i popiti, {po)tro-
§iti; istro§iti, rastoeiti, izjesti,
iscrpiti
verzeichnen po gre§no nacrtati;
ikrivljeno (prenaglareno) pri-
kazati; zabeleZiti, zapisati,
popisati
Verzeichnis das, -ses, -se popis,
spisak, imenik, katalog
verzeiben oprostiti
Verzeihung die, - (o)pra§tanje I
- !oprostite!
verzerren razvuti; iskriviti; izobli-
citi; (fig.) lo~e reprodukovati,
iskvariti
Verzerrung
Verzerrung die, -, -en krivljenje;
kreveljenje, cerenje
verzetteln pisati (zapisivati) na
papirire (ceduljice); priprema-"'
ti podatke za popis (kartote-
ku); tro~iti na sitnice (novae,
snagu) I sich - rasturiti se na
sitnice
Verzicht der, -(e )s, -e odustajanje,
odricanje
verzichten (auf. dat.) odustati,
odrea se; ustupiti
verziehen· (sich) (verzog, verzo-
gen) razvu~i (se), iskriviti (se),
izvitoperiti (se); lo~e vaspitati;
oti~i, odseliti, preseliti; razi~i
se, rasturiti se, nestati, izgubiti
se; oduZiti se, otegnuti se
verzieren ukrasiti, iskititi
Verzierung die, -, -en ukras
verzinken pocinkovati
verzinneu (p)okalajisati
verzinsen platiti kamatu (interes)
na n~to
verzogem (sich) usporiti (se), od-
goditi (se), zavu~i (se), ote-
gnuti (se)
Verzogemung die, -, -en uspora-
vanje, otezanje, odgadanje
venollbar adj. koji podleze cari-
njenju, za carinjenje
verzollen platiti carinu; ocariniti
verziicken ushititi, odu~eviti, za-
neti I verzii.ckt odu~evljen, za-
nesen, ponesen, ushiren
454 vieleckig
Verziickung die, -, -en zanos, odu-
~evljenje, ushirenje, ekstaza
Verzug der, -(e)s, -e odlaganje,
odgadanje; zaostajanje, za-
ostatak
Verzugszinsen die, (pl.) zatezne
kamate
verzweifeln (porn. s.) o~javati
Verzweiflung die, -, -en o~janje,
. OCaj
verzweigen (sich) ra~ati se,
odvajati se, granati se, cepati
se
verzwickt adj. (razg.) zamr~en,
zapleten; te:Zak
Vesper die, -, -n ve~ernja molitva;
popodnevna uzina
Veto das, -s, -s veto
Vetter der, -s, -n brati~; (zastar.)
rodak
Vetternwirtschaft die, - pretpos-
tavljanje rodaka u zapo~ljava­
nju, nepotizam
Videorecorder der, -s, - vide-
orekorder
Vieh das, -(e )s stoka, marva
viehisch adj. (fig.) Zivotinjski,
marvinski, ne~e~n, u:Zasan
viel (mehr, meist) pron. (neodr.);
adj. i adv. mnogo; mnogi,
mnogobrojan
vieldeutig adj. vi~ezna~n, dvo-
smislen, nejasan
Vieldeutigkeit die, -, -en vi~ezna­
cnost, nejasnost, neodredenost
vieleckig adj. weugaon
vielenorts
vielenorts (vielerorts) adv. na
mnogo mesta
vielerlei adj. razlicit, razvnov-
rstan, raznolik
vielfach adj. vi~estruk
Vielfalt die, - raznovrsnost, razno-
likost; vi~estrukost
vielfaltig adj. raznovrstan, mno-
gostruk, raznolik
Vielfaltigkeit die, - raznolikost,
raznovrsnost; westrukost
vielfarbig adj. u mnogim bojama,
~arolik
vielleicht adv. mozda
vielmalig adj. eest
vielmals adv. ~tavi~e, naprotiv,
~k; pre, radje
vielseitig adj. vi~estran; raznov-
rstan, raznorodan; svestran
vielstimmig adj. vi~eglasan, za vi-
~e glasova
vielteilig adj. v~edelan, u mnogo
del ova
vielversprechend adj. koji mnogo
obe~va
Vier die, -, -en brojka, eetiri; Ce-
tvorka ( ocena, autobuska
linija)
Viereck das, -s, -e eetvorougaonik
viereckig adj. eetveorougaon
Vierer der, -s, - ~etvorka, (ocena,
autobuska linija, broj pogoda-
ka na lotu)
vierfiifiig adj. eetvorono:Zan; sa
eetiri stope (stih)
455 Vogt
vierschrotig adj. zdepast, . ce-
tvrtast, nezgrapan
viertel num. eetvrtina, eetvrt
Viertel das ( der), -s, - cetvrtina,
cetvrti deo; eetvrt, kvart; Ce-
tvrtina
vierter (vierte, viertes) num. ee-
tvrti (eetvrta, eetvrto)
vierzehn num. eetrnaest
vierzig num. eetrdeset
Vierzig die, -, -en broj eetrdeset;
cetrdesetogod~nje zivotno
doba
Vierziger der, -s, - (Vierzigerin
die, -, -nen) eetrdesetogodi-
~njak ( eetrdesetogodi~nja­
kinja)
Villa die, -, -lien vila, Jetnjikovac
viollet adj. ljubi~st
virtuos adj. virtuozan
Virus das (der), -, -ren virus
Visier das, -s, -s vizir ( deo sre-
dnjovekovnog ~lema); ni~an
Vision die, -, -en vizija
Visite die, -, -n vizita, pregled
visuell adj. vizuelan
Visum das, -s, -sa viza
Vitamin das, -s, -e vitamin
Vlies das, -es, -e runo I das Golde-
ne - Zlatno runo
Vogel der, -s, ··-ptica
vogelfrei adj. izvan zakona
Vogt der, -(e)s, ··-e (ranije) upra-
vnik, namesnik, nadglednik,
Vokabel 456 vollmundig vollschlank 457 voraus Iahnen

cuvar dvora; za~titnik, po- vollendet adj. svr~en, dovr~en, vollschlank adj. dobro razvijen ali vonstatten adv. (samo u izrazu) I
krovitelj, mecena potpun, gotov vitak - gehen napredovati, uspeti,
Vokabel die, -, -n pojedinacna rec vollends adv. potpuno, sasvim vollstandig adj. i adv. poptun, ci- ici dobra (od ruke), odvijati se
,. gotovo
(posebno strana) tav, celokupan; potpuno vor prep. (s dat. i akuz.) pred, is-
Vokal der, -s, -e vokal, samo- Vollendung die, -, -en domenje, Vollstandigkeit die, - potpunost, pred; pre; od, po, zbog, usled
glasnik zavr~enje; savr~enost celovitost vorab adv. pre svega, najpre, po-
Volk das, -(e)s, ··-er narod Vdllerei die, -, -en prozdrljivost, vollstopfen natrpati, nabiti; najpre
Vdlkerkunde die, -, -n (=Ethno- neumerenost, krkanje, pijan- (razg.) nakljukati Vorabend der, -s, -e predveeerje
logie die) etnologija eevanje vollstreckbar adj. i~an, izvr~iv vor Iahnen naslutiti, predosetiti
vollfiihren izmiti, ostvariti Vollstreckbarkeit die, - izvdnost, Vorahnung die, -, -en predoseea-
Vdlkerschaft die, -, -en narodna
izvr~ivost nje, naslucivanje, slutnja
grupa, pleme Vollgas das, -es puni gas, puna
vollstrecken izvr~iti, ispuniti voran adv. napred, spreda, ispred
brzina
V,2lkenvanderung die, -, -en se- Vollstrecker der, -s, - izvr~ilac, voran Ieilen (porn. s.) zuriti is-
oba naroda VollgenuB der, - sses, ·· -sse puni izvr~itelj pred (napred), preteci
volkisch adj. narodni, nacionalni uzitak, (pot)puno uzivanje Vollstreckung die, -, -en izvr~enje voranlgehen· (ging voran, voran-
vollgiiltig adj. punovafan Volltreffer der, -s,- pun pogodak
Volkstum das, -s, narodnost; na- gegangen, porn. s.) ici napred
rodno obelezje vollig adj. i adv. potpun, citav, vollwertig adj. punovafan, pune (prvi), prednjaciti; prethoditi;
volkstiimlich adj. narodni, narod- ceo; sasvim, potpuno vrednosti, potpun (fig.) dobra napredovati, ra-
ski volljahrig adj. ( =miindig) pu- vollzahlig adj. poptun, u punom zviti se
Volks-iiberlieferung die, -, -n na- noletan broju, na broju voran Ikommen• (kam voran, vo-
rodno predanje; - versam- Volljahrigkeit die, - ( =Miindig- vollziehen· (vollzog, vollzogen) rangekommen, porn. s.) na-
mlung die, -, -en narodna keit die) punoletnost, puno- izvr~iti, ispuniti predovati; (fig.) imati uspeha
skup~tina; - za.hlung die, -, - letstvo Vollziehung die, -, -en (Vollzung Voranschlag der, -(e)s, --e prora-
en popis stanovn~tva vollkommen adj. poptun, samen, der) izvr~enje, ispunjenje cun, predracun, procena
voll adj. pun, ispunjen; citav, sav, domen; nenadma~an Vollzugsausschufi der, -es, ··-e voran Istellen staviti ( metnuti
celokupan Vollkommenheit die, -, -en potpu- izvr~ni odbor (is)pred; kao prvo kazati (sa-
vollauf adv. obilno, obilato, u izo- nost, samenost, savdenstvo Volt [volt) das, -(e)s, i -volt op~titi, napisati)
bilju, puno, dosta, napretek Vollkraft die, -, ~-e puna snaga, Volumen das, -s, - mina volu- Vorarbeit die, -, -en predradnja,
vollbliitig adj. punokrvan napon snage men, obujam; svezak, tom pripremni rad, prethodni rad,
Vollmacht die, - punomo~, opu- priprema
vollbringen" (vollbrachte, vol- voluminos adj. obuhvatan,
nomorenje
lbracht) izvr~iti, dovr~iti, ispu- opseZ3n, volurninozan Vorarbeiter der, -s, - predradnik,
Vollmilch die, - punomasno ( ne-
niti, dokoncati obrano) mleko von prep. (s dat.) od, o, iz; sa, za, poslovoda
Vollbringung die, -, -en izvrienje, Vollmond der, -(e)s, -e puni me- po • voraus adv. pred, ispred, napred I
domenje, dokoncanje sec, u~tap vonstander adj. jedan od drugo- im - unapred
vollenden izvditi, dovr~itti, miti, vollmundig adj. krepak, dobrog ga, jedno od drugoga voraus Iahnen predosetiti,
izvesti ukusa (za vino) vonnoten adv. potrebno, nuzno naslutiti
voraus Ibedenken 458 Vorbesprechung vor I bestellen 459 vor Ienthalten

voraus Ibedenken· (bedachte vo- vorbei adv. rnirno, pored, pokraj; vor Ibestellen unapred naruciti; vorderhand adv. privrerneno, za-
raus, vorausbedacht) unapred bilo, bese, proslo rezervisati sad, najpre, rnedutirn
prornisliti vorbei Ifahren• (u, a, porn. s.) vorbestimmt adj. predodreden, Vordermann der, -(e)s, ··-er pre-
voraus Ibestimmen odrediti una- ~ pravesti se rnirna, proci u vo- unapred odreden dnjak, celnik I jemanden auf
pred, predodrediti znji rnirno - bringen a~tro ukoriti nekog;
vorbestraft adj. ranije (sudski)
vorauslgehen· (ging voraus, vo- vorbeilflie~en• (o, o, porn. s.) kaznjavan Vorderrad das, -(e)s, ··-er prednji
rausgegangen, porn. s.) ici is- pr?Iet~u • . taeak
pred (napred), prethoditi vorbe•lfliefien (flaB varbei, var- vorjbeugen (sich) saviti (nagnuti) Vorderradantrieb der, -(e)s, -e
. . . beigedlossen, porn. s) teci se napred; spreciti, predupre- ( =Frontantrieb der) prednji
. .-, -n predvidanJe,
Voraussage die, . . (po)kraJ,· prote'-'1,
..:· prot"1ca t"1 diti, doskociti pogon (kod autornabila)
pre dskazivanJe ' proncanJe vorbeii gehen (gmg varbei,. varbe-
. . Vorbeugung die, -, -en predupre- Vorderseite die, -, -n prednja stra-
voraus Is~gen predskazati, igegangen, porn. s. an. dat.) divanje, preventiva, cuvanje na; procelje (zgrade); avers
prorec1 praci (ici) rnirno; (fig.) prorna- (od bolesti) (novca)
voraus Isehen• (a, e) predvideti ~iti; prestati; ne asvrnuti se (na Vorbild das, -(e)s, -er ugled, uzor vordrangen (sich) gurati (se) be-
voraus lsetzen pretpostaviti 1 vo- n.e~to), ne opaziti (uzeti u ob- vorbildlich adj. uzoran, prirneran zabzirno napred
rausgesetzt dajJ... pretpostav- Zlr) nesta Vorbildung die, -, -en prethodno vorldringen• (a, u, porn. s.) pro-
IjajuCi da vorbei Ikommen (karn vorbei, (priprernno) vaspitanje, pre- dreti, prabiti se, napredovati,
Voraussicht die, - predvidanje, vorbeigekarnrnen, porn. s.) dobrazovanje nadirati
pretpostavljanje, nagadanje, proci (rnirnoici); (razg.) svratiti Vorbote der, -n, -n prvi vesnik, vordringlich adj. neodlafan, hitan
naslucivanje; verovatnost (usput, nakratko) . glasnik; preteea; znak, Voldruck der, -(e)s, -e abrazac,
voraussichtlich adj. i adv. verova- vorbeilmarchieren (porn. s.) pro- znarnenje forrnular; prvi atisak, pretho-
tan, rnoguc; verovatno, rnogu- rnar~irati vorlbringen· (brachte vor, vorge- dni atisak
ee, kako se predvida vorbei Ireden ne spornenuti ana bracht) izneti, izreci, navesti; vorehelich adj. predbracni
Vorbedacht der, -(e)s, oprez, pro- bitno (razg.) doneti voreilig adj. prenagljen, nagao,
rnisljenost I mit - prorniSije- vorbeilziehen· (zag vorbei, var- Vorderaschse die, -, -n prednja neprarniSljen, brzoplet, ne-
na, oprezno beigezogen, porn. s.) proci rni- asovina srnotren
Vorbedingung die, -, -en (razg.) rna, prornar~irati Vorderansicht die, -, -en izgled s Voreiligkeit die, -, -en prenaglje-
preduslov, prethodna pogod- Vorbemerkung die, -, -en pretho- Iica (spreda), praeelje nast, neprarni~ljenast, nesrno-
ba; uslov dna napornena, kratak pre- Vorderbeiit das, -(e )s, -e prednja trenast
Vorbehalt der, -(e)s, -e ograda, dgovor noga voreingenommen adj. pun pre-
ogranicenje
• c· ) "d t"1 VOC(Ibereaten
vor Ibeha It en 1e, t.a ( pn rza
v
)
.
.
( . h)
SIC
. . ( )
. ..
pnprern1t1
..
vordere (der, die, das) adj. pre-
dnji (prednja, prednje)
drasuda, predubeden, pris-
tran, nesklon
y ..) se , pnpraVItl se , sprern1t1
( prava) , za d rza 1 postaVIU ( ) Vordergrund der, -(e)s, ··-e pre- Voreingenommenheit die, - pre-
kao uslov, ograniciti se dnja strana, prednji plan dubedenje, predrasuda, pris-
vorbehaltlich adv. pretpostaviv~i, Vorbereitung ~ie, -,-en priprerna (slike) trasnast
uz ogradu (uslov) Vorbesprechung die, -; -en pret- vordegriindig adj. povrsan, koji vor Ienthalten • (ie, a) uskratiti,
vorbehaltlos adj. bezuslovan hodni (priprernni) dogovor ne ulazi u dublje razloge nezakonito zadrZati
Vorentscheidung
Vorentscheidung die, -, -en pret-
hodna (privremena) odluka
vorerst adv. prethodno, najpre,
pre svega
vorenvahnt adj. napred (ranije)
spomenut
Vorfahr der, -en, -en predak,
praotac
vorlfahren· (u, a, porn. s.) (razg.)
presti~i (prete~i) kolima; zaus-
taviti kola pred ~ijim vratima
Vorfahrt die, -, prvenstvo voznje
(na raskrsnici)
Vorfall der, -(e)s, M-e dogadaj,
slu~j
vorlfallen• (tiel vor, vorgefallen,
pam. s.) dogoditi se, zbiti se
vor Ifinden • (a, u) na~i, zate~i
Vorfreude die, -, -n prethodno ra-
dovanje (veselje), radovanje
vezano za budu~i dogadaj)
vor Ifiihren voditi (dovesti) pred,
predstaviti, prikazati, izneti
Vorgabe die, -, -n davanje
prednosti
Vorgang der, -(e)s, ··-e dogadaj,
zbivanje; slu~j
Vorganger der, -s,- prethodnik
vor Igaukeln zavarati, opseniti
vor Igeben• (a, e) 13Zno navesti,
izgovarati se necim; ·dati pre-
dnost, popustiti; odrediti rok
vorgeblich adj. navodni, toboznji
vorgefa8t adj. unapred odreden
(odlueen), smi~ljen
460 Vorhand
Vorgefiihl das, -(e)s, -e slutnja,
predose~j
"Vorlgehen• (ging vor, vorgegan-
gen, porn. s.) i~i napred; dogo-
,.l
diti se; zbiti se; postupiti,
navaliti
Vorgehen das, -s,- postupak, pos-
tupanje
Vorgericht das, -(e)s, -e (=Vor-
speise die) predjelo
Vorgeschicht die, -, -n predistorija
vorgeschichtlich adj. predistorij-
ski, praistorijski
Vorgesetzte der, -, -n pretpos-
tavljeni
vorgestern adv. prekjuee
vorgestrig adj. prekjueer~nji;
(fig. razg.) zastareo, sta-
romodan
vorlgreifen• (griff vor, vorgegri-
ffen) presresti, preduhitriti,
prete~i; presegnuti, zadirati u
n~to
vorlhaben· (hatte vor, vorge-
habt) nameravati, kaniti, pla-
nirati, smerati
Vorhaben das, -s, - _namera,
smeranje
vorhalten• (ie, a) dr1.ati pred;
(fig.) zameriti, prigovoriti, pre-
baciti; uperiti; trajati
Vorhand die, - prednost, prven-
stvo; udarac u tenisu
vorhanden
vorhanden adj. raspoloziv, koji
stoji na raspolaganju; postoje-
~i, koji je tu, prisutan
I Vorkampfer der, -s, - borac (za
I
Vorhandensein das, -s postojanje
Vorhang der, -(e)s; ··-e zavesa,
zastor
Vorhangeschlo8 das, - sses,
·· - sser katanac, lokot
vorher adv. pre, pre toga, ranije,
unapred
vorherlgehen• (ging vorher, vor-
hergegangen, pam. s.)
prethoditi
vorhergebend adj. prethodni,
preda~nji
vorherig adj. preda~nji, raniji
Vorherrscbaft die, -, -en prevlast,
premo~, vode~i polozaj
vorherrschen imati prevlast, pre-
ovladivati, preovladavati
varher Isagen prore~i, predska-
zati, nagovestiti
vorheucbeln (razg.) licemerno se
pretvarati pred nekim
vorhin adv. malo pre, nedavno
vorhinein adv. unapred, pre
Vorhof der, -(e)s, ··-e prednje dvo-
ri~te, predvorje; predkomora
(srca)
Vorhut die, -, -en prethodnica,
predstra1.a, izvidnica
vorig adj. pro~l~ preda~nji, raniji
Vorjahr das, -(e)s, -e pro~la god i-
na I im - pro~le godine
vorjahrig adj. proologodi~nji
461 vorUiufig
Vorkammer die,-, -n sreana pred-
komora; predkomora
neki buduci cilj), pobornik,
pionir
Vorkehrung die, -, -en priprema,
mera opreza
Vorkenntnis die, -, -se predznanje
vorlkommen· (kam vor, vorge-
kommen, pam. s.) doci pred;
dogoditi se, desiti se, zbiti se;
~initi se, ukazati se; naci se
Vorkommnis das, -sses, -se doga-
daj, slu~j
Vorkriegszeit die, -, -en predratno
doba
vorl laden· (u, a) pozvati na sud
Vorladung die, -, -en poziv (na
sud)
Vorlage die, -, -n predlog, podne-
sak; uzorak, obrazac; posuda
(za destilat); nabaeena lopta
(u fudbalu) I Gesetzes - nacrt
zakona, predlog zakona
vor Ilassen• (lieB vor, vorgelas-
sen) pustiti pred; propustiti
koga
Vorlauf der, -(e)s, ··-e predtrka,
eliminarotna trka; prvenac,
samotok
VorHiufer der, -s, - preteea, pre-
thodnik
vorHiufig adj. i adv. prethodan,
privremen, provizoran; privre-
meno, zasada
vorlaut 462 vorr~tig Vorrats-kammer 463 Vorsich

vorlaut adj. (fig.) brbljiv, jezieav, Vormerkung die, -, -en (pri)bele- Vorrats-kammer die, -: -n soba za vor Ischreiben • (ie, ie) propisati,
nametljiv, drzak ~ka, zabele~ka zalihe, ostava narediti, naloziti; prepisati
vorllegen metnuti pred; podneti, .-Vormittag der; -(e)s, -e prepodne Vorrecht das, -(e)s, -e povlastica, (lek)
izneti vormittags adv. prepodne posebno pravo, privilegija vorlschreiten• (schritt vor, vor-
Vorleger der, -s,- prostirka (u ku- Vormund der, -(e)s, -e staratelj, Vorrede die,-, -n predgovor, uvod geschriten, porn. s.) (fig.) na-
patilu, ispred kreveta ), asura tutor Vorredner der, -s, - uvodniear; predovati, dalje se razvijati
vor llesen• (a, e) citati naglas Vormundschaft die, -, -en stara- predgovornik Vorschrift die, -, -e propis, uput-
Vorleser der, -s,- citac; predavac teljstvo, tutorstvo vor Irichten pripremiti, spremiti, stvo, nalog, naredba
Vorlesung die, -, -en predavanje vorn adv. spreda, napred prigotoviti vorschriftsagema8 (vorschri-
( naueno, univerzitetsko) Vorrichtung die, -, -en sprava, na-
vorletzter (vorletzte, vorletztes) Vornahme die, -, ·-n preduzima- prava, uredaj
ftsma8ig) adj. propisan; po r
nje, izvr~enje propisu
adj. predzadnji (predzadnja, vor Iriicken (porn. h. i s.)
vorschriftswidrig adj. protivpro-
predzadnje), predposljednji Vorname der, -ns, -n licno ime pomeriti napred; krenuti na-
pisan, nepropisan
(predposljednja, predpo- vornan adv. napred, kao prvo, pred, napredovati, poma~i se,
odma~i Vorschub der, -(e)s, .. _e pomak,
slednje) prvo
prednji hod ( oruda, ma~ine);
Vorliebe die, -, -n naklonost, pose- vorne (razg.) = vorn Vorsatz der, -es, ··-e namera, na- pomo~, potpora
boa ljubav za ne~to vornehm adj. plemenit, otmen; um
Vorschu8 der, -sses, "-sse
vorlieb Inehmen (nahm vorlieb, vafan, odliean vorsatzlich adj. nameran, ho- predujam
vorliebgenommen) zadovovo- vorlnehmen• (nahm vor, vorge- timiean
vor Ischiitzen izgovoriti se, naves-
ljiti se necim nommen) latiti se neeeg, Vorschau die, -, -en pregled pred- ti kao izgovor
vorlliegen" (a, e) lefati pred; pos- preduzeti ne~to stojereg programa vorschwatzen (razg.) brbljati
tojati, nalaziti se Vornehmheit die, - otmenost, gos- vorlschieben" (o, o) gurnuti (po- (iz)blebetati pred kim
vorliegend ppr. i adj. prisutan, sa- podstvenost meriti) napred; gurnuti pred vor Ischweben (porn. s. i h.) leb-
d~nji, 0 kome je rec, koji je sebe; pokriti, za~titi; ista~i;
vornehmlich adv. posebno, pre deti pred ocima, lebdeti ispred
pred nama, dati svega, narocito navu~i ociju, imati u vidu
vor Imachen pokazati nekom vorherein adv. I von - od poeet- vor Ischie8en • (schoB vor, vor- vor Isehen• (a, e) predvideti; sich
n~to, raditi pred nekim; (fig.) ka, u samom poeetku, otprve, geschossen) predujmiti, dati - paziti (se), cuvati se, biti na
zavarati, obmanuti odmah kao predujam oprezu
Vormacht die, - premo~, prevlast Vorort der, -(e)s, -e pregrade Vorschlag der, -(e)s, .. -e predlog, Vorsehung die, -, -en providnost,
vormalig adj. nekada~nji, biv~i Vorposten der, -s, - predstrafa ponuda, preporuka, mi~ljenje, providenje, promisao
Vorrang der, -(e)s prvenstvo, pre- mnjenje; prvi uradac eekirem vorlsetzen staviti (is)pred,
vormals adv. nekada, pre imu~tvo, prednost (po)staviti na eelo; (po)nuditi,
Vormarchs der, -es, --e napredo- Von-at der, -( e )s, --e zaliha, vorlschlagen" (u, a) predloziti, podneti, posluZiti
vanje, prodiranje rezerva ponuditi, preporuciti Vorsich die, - oprez, opreznost,
vor Imerken pribeleziti, zabeleziti, vorratig adj. u zalihi, u ostavi, ~to Vorschlag-hammer der, -s, --e te- smotrenost, obazrivost, pre-
notirati stoji na raspolaganju ~ki ceki~, bat dostroznost
vorsichtig 464 VorstoB vor IstoBen 465 vor Iwiegen

vorsichtig adj. oprezan, smotren, Vorspiel das, -(e)s, -s predigra, vor Istofien• (ie, o, porn. h. i s.) Vorvetrag der, -(e)s: ··-e predu-
pazljiv, predostrozan uvertira, uvod udariti (gurnuti) napred; poti- govor
vorsichtshalber adv. iz opreza, ' vorlspielen (od) svirati (odglumi- snuti; napasti, napraviti pro-
vorvorgestern adv. (razg.) oak-
radi predostroznosti, za svaki ti) pred nekim; (fig.) glumiti dar, prodreti
jure
slueaj (pretvarati se) pred nekim vorlstrecken (is)pruziti, pozajmiti
nekom novae vor lwagen sich usuditi se, odvazi-
Vorsichtsmafiregel die,-, -n mera vorlsprechen" (a, o, porn. h. is.)
opreza, mera predostrofuosti govoriti nekome (pred ne- vor Itiiuschen zavarati, obmanu ti, ti se izaci; poci napred
opseniti Vorwahl die, -, -en predizbor,
Vorsilbe die - -n prefiks. kim); bein jemandem - otici,
. .' ' . navratiti do nekoga Vortiiuschung die, -, -en zavarava- prethodni izbor
vorlsmgen
ki . pevat1 pred vor Isprmgen
(a, u) . • (a, u, pom. s. ) sko- nje, obmanjivanje, opse- vor jwalten prevladati, preov-
ne m; otpevati ~iti napred; str~iti, ~treati njivanje ladivati
vorsintflutlich adj. pretpotopni; Vorsprung der, -(e)s, ··-e izbo~ina; Vorteil der, -(e)s, -e prednost, Vorwand der, -{e)s, ··-e izgovor,
(fig. razg.) zastareo, sta- prednost, preimuestvo preimuestvo; korist, dobitak izlika
romodan Vorstandt die, -, ··-e pregrade vorteilhaft adj. koristan, povoljan, vor Iwarmen zagrejati,;odgrejati
Vorsitz der, -es, -e predsedngtvo, Vorstand der, -(e)s, ··-e uprava, pogodan, probitaean vorwarts adv napred
predsedavanje predsedni~tvo; (region.) Vortrag der, -(e)s, ··-e predavanje, vorwarts lgehen• (ging vorwiirts,
upravnik, predsednik izlaganje; izvodenje vorwiirtsgegangen, porn. s.)
vorlsitzen· (saB vor, vorgesessen, vorjtragen• {u, a) izvesti; otpeva-
porn. s.) predsedati, pred- Vorstandsmitglied das, -( e )s, -er napredovati, pobolj~avati se
ti, odsvirati; izloziti, izvestiti, vorwarts lkommen• (kammen·
sedavati tlan uprave (predsedni~tvo) predavati {kam vorwiirts, vorwiirtsge-
Vorsitzende die, -n, -n predsednik, vorlstehen" (stand vor, vorges- vortreffiich adj. izvrstan, odliean, kommen, porn. s.) ici napred,
predsedavajuci tanden) stditi, viriti; biti na ~e­ savden, sjajan napredovati, imati uspeha
Vorsorge die, -, -n, staranje, briga, lu; stajati napred, prethoditi Vortreffiichkeit die, -, -en iz-
vrsnost, savr§enost vorweg adv. napred, unapred;
mera opreza, predostroznost Vorsteher der, -s, - na~elnik, upra- pre; u samom poretku, otprve
vnik vortreten• {a, e, porn. s.) stupiti
vorlsorgen postarati se, (po)bri- Vorwegnahme die, -, -n uzimanje
napred, izici iz reda
nuti se, preduzeti mere opreza vorlstellen staviti napred; izneti; {sbvatanje, tvrdenje) unapred
Vortritt der, -(e)s, -e prvenstvo
vorsoglich adj. briian, oprezan, sich - predstaviti se; sich vorweg Inehmen• ( nahm vorweg,
predostrofan etwas - predstaviti ne~to; pre- voriiber adv. ( =vorbei; vergan-
vorweggenommen) pre vre-
do~iti, zamisliti ne§to gen) mimo; pro~lo
Vorspann der, -(e)s, -e pretprega, mena n~to u~initi (reci), reci
Vorstellung die, -, -en predstava; voriiberlgehen (ging voriiber, smesta
prednja zaprega; filmska ~pica; vorii bergangen, porn. s.) proci
uvod novinskog ~lanka izvedba, predstavljanje; (fig.)
mimo; proci, minuti vorlweisen" (ie, ie) pokazati,
prigovor, opomena
vor Ispiegeln zavarati, obmanuti, voriibergehend adj. prolazan, izneti, predo~iti
Vorstellungs-kraft die, -, ··-e (ver-
lazno prikazati mOgen das) moe (sposobnost) kratkotrajan vorlwerfen" {a, o) baciti pred;
Vorspiegelung die, -, -en obmana, predoeavanja (predstavljanja) Vorurteil das, -s, -e predrasuda (fig.) prebaciti, prigovoriti
zavaravanje, la:Zan prikaz, Vorstofi der, -es, ··-e napad, pro- vorurteils-frei (-los) adj. bez pre- vorlwiegen" (o, o) pretegnuti,
varka dar, ispad; izbo~ina; porub drasuda prevladati, prevagnuti
vorwiegend 466 vulkanisch w 467 Wadenbein

vorwiegend ppr. i adj. (adv.) pre- vorzeiten adv. (poet.) u staro do-
teZ3n; pretezno, u prvom redu ba, negda,nekada
vorwitzig adj. radoznao, Ijubopi-... vorzeitig adj. preuranjen, prevre-
tljiv, nametljiv, drzak men, preran
Vorwort der, -(e)s, ··-er predgovor, vorzeitlich adj. predistorijski,
uvod prevremen, preran w
Vorwurf der, -s, --e prigovor, pre- vorziehen· (zog vor, vorgezogen)
kor, ukor, prebaciti nekom vu~i napred, izvu~i; (fig.) pret-
n~to postavljati, vffie ceniti (voleti)
vorwurfsvoll adj. prekoran, pun Yorzimmer das, -s, - predsoblje
W, w das, -, -slovo v (ve, Doppel- wach Iriitteln probuditi nekog
prigovora Vorzug der, -(e)s, --e prednost,
ve); suglasnik (izgovara se kao drmanjem, prodrmati; (fig.)
..
vor Izablen nabrajati, brojiti pred preimu~stvo, nadmo~; vanre-
na~e v); krat. za West(en)
kim dno ubareni (raniji) voz trgnuti nekog
zapad Wachs das, -es, -e vosak
vor Izaubern izvesti ~ranjem; vorziiglicb adj. odli~n, izvrstan, Waage die,-, -n vaga; (fig.) ravno- wachsam adj. oprezan, budan,
(fig.) do~rati, jasno predo~iti izvanredan
teza I Wasser - Iibela pafijiv
Vorzugspreis der, -es, -e naro~ito
Vorzeichen das, -s, - predznak (u waag(e)recht adj. (=horizontal) Wachsamkeit die, - budnost,
povoljna cena
matematici, muzici); znamenje vorzungsweise adv. _prvenstveno, horizontalan, vodoravan opreznost, pafljivost
vor Izeichnen crtati kao uzorak; naro~ito, posebno
Waag(e)rechte die, -, -n (=Hori- wach~~!!·.1 (u, a, porn. s.) rasti;
(fig.) navesti kao smernicu vulgar adj. prost, vulgaran, obi~n zontale die) horizon tala ·· -fZrasti, uzrasti; porasti, uveeati
(uzor) Waagschale die, -, -n tas se
Vulkan der, -s, -e vulkan
wabbellig adj. drhturav, sluzav, .~achsen•z navo~titi, premazati
vor Izeigen pokazati, predo~iti vulkanisch adj. vulkanski
pihtijast, mekan voskom
wabbeln podrhtavati, drhturiti wachsern adj.vo~tan, od voska
Wabe die, -, -n sare Wachstum das, -s rast, rastenje;
wabern podrhtavati, treperiti (za vegetacija
plamen); micati se tamo-amo Wachtel die, -, -n prepelica
wach adj. budan, ~io, svez Wachter der, -s,- str3Zar, cuvar
Wache die, -, -n strafa; strafar; W&cht-meister der, -s,- narednik
strafara, strafarnica wackelig adj. klimav, raskliman
wachen bdeti, biti budan; paziti wackkeln (pam. h. i s.) klimati
(na n~to); strafariti (se), klatiti (se); ljuljati (se)
Wachmann der, -(e)s, ··-er (-Ie- wacker adj. hrabar, odvafan;
ute) strafar, redar (fig.) snafan, jak; (zastar.) vre-
Wacholder der, -s, kleka, smreka dan, eestiti, valjan
wachlrufen· (ie, u) (fig.) pobudi- Wade die, -, -n list (na nazi)
ti, pota~i, izazvati, oziveti Wadenbein das, -(e)s, -e cevanica
 Waffe
Waffe die, -, -n oruzje
Waffel die, -, -n, vafl, vrsta kolaca
Waffen-gang der, -(e)s, ··-e boj,
bitka, faza bitke; :..(e)s, ··-e pri-
mirje, obustava neprijatelj-
stava
waffnen (sich) naoruzati (se)
wagbar adj. (fig.) merljiv
wagehalsig adj. smion, ludo odva-
zan, vratoloman
Wagehalsigkeit die, -en luda sme-
lost; vratolomnost
Wagemut der, -(e)s, -e smelost,
odvaZnost, hrabrost
. wagemutig adj. smion, odvazan,
hrabar
wagen odvaziti se, osmeliti se,
usuditi se, poduhvatiti se
Wagnis das, - sses, -sse smion
(odv8Zan) pothvat, smelo pre-
duzere; odvaZan cin
Wagung die, -, -en odredivanje
mase tela (u hemiji)
Wahl die, -, -en biranje, izbor
wahlbar adj. izboran, koji maze
biti biran
Wahlbarkeit die, - izbornost, pra-
vo da se bude biran
wahlberechtigt adj. koji ima pra-
vo glasa (biranjem)
Wahlberechtigung die, -, -en bi-
racko pravo, pravo glasa
Wahl-bezirk (der), -(e)s, -e (-kre-
is der) izborni okrug
wahlen (zu, dat.) birati
Wahler der, -s, - birac
wahlerisch adj. izbirljiv, probirljiv
468 Wahrhaftigkeit
Wahlerlste die, -, -en biracki spi-
sak, biracka lista
,. Wahl-fach der, -( e )s, ··-er fakulta-
tivni (nastavni) predmet;
- freiheit die, -, -en sloboda
izbora; - recht das, -(e )s, -e
izborno pravo; - spruch der, -
( e )s, ··-e izborna parola (devi-
za, lozinka)
Wahn der, -(e)s zabluda, zavara-
vanje, pogre~no mi~ljenje, ne-
realna nada; umi~ljenost, uo-
braZenje
wahnen misliti (krivo, pogre~no);
umi~ljati, utvarati; pogr~no
verovati, uobrazavati
wahnsinnig adj. lud, mahnit, su-
manut; (razg. adv.) vrlo,
narocito
Wahnwitz der, -es bezumlje, ma-
hnitost, sumanutost, besmisao
wahnzwitzig = wahnsinnig
wahr adj. istinit; istinski, zbiljski,
stvaran; pravi
wahren braniti, ~tititi, cuvati
wahren trajati, ustrajati; produza-
vati se
wahrend prep. (s. gen.) i konj. za
vreme, za; dok
wahrenddessen adv. za to vreme
wahrhaft adj. i adv. istinski, pravi;
stvarno, zaista
wahrhaftig adj. i adv. istinoljubiv,
iskren; stvarno, uistinu
Wahrhaftigkeit die, - istinoljubi-
vost, istinoljublje, istina
Wahrheit
Wahrheit die, -, -n istina
Wahreheitsliebe die, - istinoljubi-
vost, ljubav prema istini
wahrlich adv. zaista, zbilja
wahrlnehmen• (nahm wahr, wa-
hrgenommen) primetiti, opa-
ziti, spaziti; razabrati, spoznati
Wahrnehmung die, -, -en opaZaj;
(fig.) opazanje, posmatranje,
gledanje, razabiranje
wahr Isagen proricati, predskazi-
vati, gatati
Wahrsager der, -s,- predskazivac,
prorok, vrac
wahrscheinlich adj. i adv. verova-
tan, mogut; verovatno
Wahrscheinlichkeit die, - verova-
tnota, verovatnost
Wahrscheinlichkeits-rechnung
die, -, -n racun verovatnore;
- theorie die, -, -n teorija ve-
rovatnore
Wahrung die, -, -en cuvanje, ocu-
vanje, ~tita
Wahrung die, -, -en valuta, novea-
na (platezna) jedinica, moneta
Wiihrungs-einheit die, -, -en valu-
tna jedinica; -reform die, -, -
en valutna (monetarna)
reforma
Waise die, -, -en siroee, sirota
Waisenkind das, -(e)s, -er =
Waise die
Waisenknabe der, -, -n siroce;
(fig.) (razg.) neznalica
Walder, -(e)s, -e kit
Wald der, -(e)s, ··-er ~uma
469 Walzer
Walderbeere die, -, -n ~umska
jagoda
waldig adj. ~umovit
waldreich adj. ~umovit, bogat
~umom
Waldung die, -, -en, ~uma, ~umo­
vit kraj
Walfisch der, -es, -e (razg.) = Wal
der ·
walken valjati, stupati; nabijati,
tucati
Wall der, -(e)s, --e nasip; (fig.)
utvrdenje, bedem
wallen strujati, kljueati, vriti
wallfahren hodoeastiti
Wallfahrer der, -s, - hodoeasnik
Wallfahrt die, -, -en hodoea~re
Wallung die, -, -en kljueanje, stru-
janje, vrenje; (fig.) kome§anje,
previranje; uzrujanost
WalnuB die, -, ··-sse orah (plod)
WalnuBbaum der, -(e)s, --e orah
(stablo)
Walpurgisnacht die, - Valpurgijs-
ka noc (kada se po narodnom
verovanju sastaju ve§tice uoci
1. maja)
WalroB das, - sses, -sse mod
Wallstatt die, -, --e (zastar.) boji-
§te, razboji§te
walten vladati, upravljati, gos-
podariti
Walze die, -, -n valjak, oblica
walzen valjati, ravnati valjkom
walzen (sich) valjati (se), kotrljati
(se)
Walzer der, -s valcer
 Walzwerk
Walzwerk das, -(e)s, -e valjaonica
(metala)
Wamme die, -, -n podgusnjak, po-
dvratak (kod zivotinja); (regi-
on.) trbusina
Wamms das, -es, ··-er (zastar.)
kratak haljetak, prsluk (koji se
nosio is pod oklopa)
Wandel der, -s promena, mena
wandelbar adj. promenljiv; nesta-
lan, nepostojan
Wandelbarkeit die, - promenlji-
vost; nestalnost, nepostojanost
wandeln (sich) (porn. h. i s.) me-
njati (se), promeniti (se); seta-
ti, hodati, ici
Wanderausstellung die,-, -en po-
kretna izlozba
Wanderer der, -s, -pesak; osoba
koja resto (mnogo) pesa~i; lu-
talica, pu tnik
Wanderjahre die, (pl.) (ranije)
godine putovanja (urenja, na-
ukovanja)
Wanderleben das, -s skitala~ki,
boemski Zivot
wandern (porn. s.) putovati pe-
ske, pe8a~iti; menjati staniste;
(fig.) lutati (za misli)
Wanderung die, -, -en setanje, ho-
danje; setnja; obilazak; selje-
nje, seoba
Wandlung die, -, -en promena,
menjanje
Wange die, -, -obraz
Wankelmut der, -(e)s, kolebljivost
470 Wartehalle
wankelmiitig adj. kolebljiv, ne-
postojan
...wanken povoditi se, posrtati, tetu-
rati se; kolebati se, biti ne-
siguran
I·
wann adv. kada I bis - dokle; seit
- otkada; dann und - katka-
da,ponekad
Wanne die, -, n kada
Wanze die, -, -n stenica
Wappen das, -s, - grb
wappnen (sich) naoruiati (se);
pripremiti se
Ware die, -, -n reba
Waren-haus das, -es, ··-er robna
kuea; - zeichen das, -s, - zasti-
tnik znak (marka) robe
warm adj. topao; (fig.) srda~n,
prijatan
Warmbliiter der, -s, - toplokrvna
Zivotinja
w~rmbliitig adj. toplokrvan
Warme die, -, - toplota, toplina;
(fig.) srda~nost
warmen zagrejati, ugrejati
Warm-flasche die, -, -n termofor
warnen upozoriti, opomenuti
Warnung die, -, -en upozorenje,
opominjanje, opomena
Warte die, -, -n osmatra~nica, vidi-
kovac, osmatra~ki toranj
Wartehalle die, -, -n natkriveno
autobusko (tramvajsko) sta-
jaliste
warten (porn. s. i h.; auf. dat.) re-
kati; negovati, dvoriti
warten
Warter der, -s,- (Warterin die,-,
-nen) ~uvar, negovatelj, bolni-
~r ( ~uvarka, negovateljica,
bolni~rka)
Warte-raum der, -(e)s, ··-e prosto-
rija za ~ekanje, rekaonica;
vazdusni prostor za avian koji
reka dozvolu za sletanje; -sa-
alder, -s, -e stani~na rekaoni-
ca (sa restoranima i radnja-
ma); - zimmer das, -s, - re~­
onica (ispred lekarske
ordinacije)
Wartung die, -, -en njegovanje,
~uvanje; posluga, posluziva-
nje; uzdriavanje
warum adv. zasto, radi ~ega
Warze die, -, -n bradavica
was pron. sto, sta, (ne)sto
Wasche die, -, -n rublje; pranje
waschecht adj. koji ne bledi pri
pranju; (fig.) pravi, istinski
waschen" (sich) (u, a) prati (se),
umivati (se)
Wascherei die, -, -en pranje, ispi-
ranje; praonica
Wascherin die, -, -nen pralja
Wasch-frau die, -, -en pralja;
- kiische die, -, -n praonica;
fratirska krpa za pranje tela;
(fig.) slabic, kukavica, mlako-
nja; - maschine die, -, -n ma-
sina za pranje rublja; -mittel
das, -s, - sredstvo za pranje;
- pulver das, -s - sredstvo za
pranje
471 weber
Waschzeug das, -(e)s pribar za
pranje tela (kupanje)
Wasser das, -s,- (za mineralne va-
de plural \Vclsser) veda
wasserarm adj. oskudan vodom,
bezvodan
wasserdicht adj. nepramo~iv
Wasser-fall der, -(e)s, --e veda-
pad; - farbe die, -, -n vodena
boja, - glas das, -es, ··-er ~a
za vodu; vadeno staklo
wasserig adj. voden; vadnjikav,
razvodnjen
Wasser - mann der, -(e)s, ··-er
vodenjak, vodeni oovek; Vo-
dolija (sazvezde); - melone
die, -, -n lubenica; -miihle
die, -, -n vodenica
wassern spustiti se na vodu
_ (avian)
wassern mo~iti, potopiti; kvasiti
wasserreich adj. bagat vodam
wasser - stotT der, -(e)s, -e vodo-
nik; - stoftbombe die, -, -n hi-
drogenska bomba; -werk
das, -(e)s -e vodovod, uredaji
za dobijanje (dovodenje) va-
de; - zeichen das, -s, - vodeni
znak (zig) na papiru
Watt das, -(e )s, -en ( = Wattenme-
er das) sprud
Watte die, -, -n vata
wattieren vatirati, postaviti vatom
weben• (web, gewoben; webte,
gewebt) tkati
Weber der, -s, - tkalac, tka~
Webstuhl der, -(e)s, ··-e razboj
weber
Weehsel der, -s, - promena, mena,
preokret; menica; prelazno
doba, klimakterijum
weehselhaft adj. promenljiv,
nestalan
Weehsel-jahre die (pl.) klimakte-
rijum; - kurs der, -es meni~ki
(nov~ni) kurs
weehseln menjati, promeniti
wechselseitig adj. uzajaman,
naizmeni~n, obostran
Wechselseitigkeit die, - uzajam-
nost, naizmeni~nost
Weehsel-strom der, -(e)s, --e
n?izmeni~na . str~ja; - stube
dle, -, -? menJa~mca .
weehs.elweJs.e adv: uz~Jamno,
nalZmem~no, na~zmemce, me-
. dusobno
Weehselwirkung die, -, -en uza-
jamno (medusobno) delo-
vanje
wecken buditi
Weeke die,-, -n (Weekender; -s-)
(region.) duguljast bleb, vekna
u1 k
nee er d er, -s, - ( =nee
..n kuhr d"1e)
. .k, bu d.11ca
. drugome
bu d1m 1 1 sen) otkinuti, otrgnuti; sru~iti;
. . . .
Wedel der, -s,- paJahca, mahahca,
.t ( ) gen, porn. s. o 1~.-1, u a~~ 1se
perast I1s ; razg. rep
.( ) Weggenosse der, -n, -n saputnik,
wed eI n rna ha t1 repom
weder konj. ni, niti I - . . . noch
niti iti
... n .
weg adv. daiJe; odatle
Weg der, -(e)s, -e put
weglblasen• (ie, a) otpuhnuti,
oduvati, otpiriti
472 weglhaben
weg Ibleiben• (ie, ie, porn. s.) izos-
tati, ne doci; zakazati, otkazati
.. weg Iblieken gledati na stranu,
gledati u drugom pravcu
weg Ibringen• (brachte weg, weg-
gebracht) odneti (na drugo
mesto), odstraniti, ukloniti
Wegebau der, -(e)s, -ten gradnja
puteva
wegen prep. (s gen.) zbog, radi
weglfahren" (u, a, porn. s.) od-
vesti se, otputovati
Wegfall der, -(e)s, ··-e otpadanje,
izostanak, izlu~ivanje
weg 1fallen • (fiel weg, weggefal-
len, porn. s.) otpasti, izostati,
ne pojaviti se vi~e
. .
weg Ifegen pomest1, oduvat1
weglfliegen" (o, o, po. s.) odleteti
weglfressen· (fraB weg, wegge-
fressen) pozderati, izesti; oteti
hranu (za Zivotinje)
Weggang der, -(e)s, ··-e odlazak
I b •( ) t"t" (d t")
weg ge en a, e prepus 1 1 a 1
weg Igehen• (ging weg, weggegan-
) t·..c· d l""t"
prat"l1ac na pu tu
•'·
Ih b • (hatte weg, wegge-
weg a en
babt) (razg.) dobiti ne~to; (fig.
razg.) shvatiti, razumeti;
savladati
weglhalten" (ie, a) otkloniti, drta-
ti dalje, odvratiti
weg Ihalten
weg ljagen oterati
weg Ikommen • (kam weg, wegge-
kornrnen, porn. s.) nestati,
izgubiti se; otici, proci
wegllassen" (lieB weg, weggelas-
sen) pustiti, dopustiti; ispustiti,
izostaviti
wegllaufen" (ie, au, porn. s.) po-
beci, uteci, otr~ti, urnaei; ote-
ci (za vodu)
weg llegen staviti ( metnuti) na
stranu, odloziti
weglos adj. besputan
weg Irna eben ( razg.) ukloniti
weglmiissen" (muBte weg, weg-
gemuBt; wegrniissen) (razg.)
rnorati otiei, morati poci
Wegnahme die, -, -n oduzimanje
weglnehmen" (nahm weg, wegge-
nornrnen) oteti, ugrabiti,
oduzeti
Wegrand der, -(e)s, --er ivica
(rub) puta
weg Iraumen ukloniti, skloniti,
sprerniti
weglrei8en" (riB weg, weggeris-
zgrabiti, poneti sa soborn
weg Isehieken odaslati, otprerniti,
poslati negde
weglsehleiehen" (i, i, porn. s.) od-
~uljati se, potajno otici, izvuci
se; (razg.) uhvatiti maglu
weg Isehnappen ~repati, odneti,
zgrabiti
weg Isehen• (a, e) odvratiti po-
gled, ne gledati
473 weg Izaubern
weg Isein • (war weg, weggewesen,
porn. s.) (razg.) biti van sebe,
biti prenerazen
weg Isetzen ukloniti, staviti na
stranu
weg Istehlen • (sieh) (a, o) iskrasti
se, od~uljati se
wegjsto8en" (ie, o) odgurnuti
(nogom, laktom), muniti
Wegstreeke die,-, -n ko~ad puta
weg Istreichen • (i, i) izbrisati,
precrtati
weg Itreiben• (ie, ie) oterati, ada-
gnati; proterati
weg Itreten • (a, e, porn. s.) odstu-
piti, povuci se
wegjtun" (tat weg, weggetan)
ukloniti, odrnaci, skloniti;
staviti na stranu, ostaviti,
u~tedeti
Wegweiser der, -s, - putokaz;
vedic
weg !wenden" (sieh) (wandte,
weggewandt; wendete, weg-
gewendet) okrenuti (se), od-
vratiti (se)
wegjwerfen" (a, o) odbaciti; baci-
ti; sich - (fig.) ponititi se, uni-
ziti se
Wegwerfware die, -, -n roba koja
se posle upotrebe baca
weg Iwisehen obrisati, otrti; od-
straniti
weg Izaubern ukloniti ( oterati) ~i­
nirna, odagnati (kao ~rolijom
Weg-zehruQg 474
Weg-zehrung die,- hrana za put
weglziehen• (zog weg, weggezo-
gen, porn. h. i s.) odvuci, ski-
nuti, pomaknuti u stranu; od-
seliti, ·otici
Wegzug der, -(e)s odlazenje, selje-
nje, odlazak
web adj. bolestan, bolan
Web das, -(e)s, -e bol; tuga, jad,
remer
Wehet die, -, -n snezni nanos
Wehe2 die, -, -n trudovi, porodajni
bolovi
wehen duvati, piriti; viti se, leluja-
ti, lepr~ati; vijati
wehklagen jaukati, lelekati, jadi-
kovati
Wehmut die, -, tuga, zalost, seta,
bol
wehmiitig adj. tuzan, setan bolan
Wehr1 das, -(e)s, -e brana, ustava,
gat
Wehr2 die, -, -en odbrana, za~tita,
otpor; (zastar.) oruzje
Wehrdienst der, -(e)s, -e vojna
sluzba
wehren (sich) braniti se
wehrfahig adj. sposoban za od-
branu (ratnu sluzbu)
w~hrlos adj. bespomoean, nespo-
soban da se brani
Wehr-macht die - (ranije) orufa-
ne snage, vojska; - pflicht die,
-, -en vojna obaveza
wehroflichtig adj. obavezan na
vojnu sluzbu
Weide
Weib das, -(e)s, -er (zastar. razg.)
zena
Weibchen das, -s zenka
Weiberfeind der, -(e)s, -e ze-
nomrzac
weiblich adj. zenski
weich adj. mekan; mek; rastegljiv,
ka~ast; (fig.) nezan, blag,
oseeajan
Weichel die, -, -n (bez pl.) meko-
ea; slabost
Weiche2 die, -, -n skretnica
wei chen•1 (i, i, porn. s.) popustiti,
povuci se, uzmaknuti, ukloniti
se
weichen2 (porn. h. i s.) smek~ati,
ome~ati, ume~ati
Weichensteller der, -s,
skretnitar
Weichheit die, - mekoea, mekota;
blagost, osetljivost
weichherzig adj. blag, oseeajan,
dobrodu~an
Weichherzigkeit die, - oseeajnost,
blagost
weichlich adj. meku~an, razma-
zen; zenskast
Weichlichkeit die, - razmafenost,
meku~tvo
Weichling der, -s -e meku~c,
slabic
Weichsel die, -, -n (Sauerkirsche
die)wnja
Weich tier das, -(e )s, -e meku~c
(Zivotinja)
Weidel die, -, -en (Weidenbaum
der) vrba
Weide
Weide2 die, -, -n pasa, ispasa, pa-
snjak; hraniliSte (za Zivotinje)
weiden pasti, napasti; sich - (an
etwas) nasladivati se, uZivati
Weidlich adV. (fig.) valjano, zesto-
ko, po~teno
Weid-mann der, -(e)s, --er lovac;
-werk das, -(e)s lov, lovljenje
weigern sich ustezati se, protiviti
se
Weigerung die, -, -en protivljenje,
ustezanje, ustru~vanje
Weihe die, -n, -n posveta, posve-
eenje, osveeenje
weihen posvetiti, pomazati
Weiher der, -s,- ribnjak, vestacko
jezero
weihevoll adj. sve~n, uzvisen,
posve<::en
Weihnacht(en) die,- (das) BoZic
Weihnachts-abend der, -s, -e Ba-
dnjak., badnje vere; - baum
der, -(e)s, --e bozicno drvce,
jelka
Weihrauch der, -(e)s tamjan
~konj. jer, (po)sto, buduci da
Weilchen das, -s, - casak, tren
Weile die, - neko vreme, kratko
vreme, jedno vreme
weilen UoS poet.) boraviti, za-
dr:Zavati se
Wein der, -(e)s, -e vino
weinen plakati
weinerlich adj. placljiv pla~n
Wein-essig das, -s vinsko siree
Weipkrampf der, -(e )s, ··-e grrevit
plac, grc od pia~
475 Weite
Wein-lese die, -, -n berba groZda;
-rebe die,-, -n (=Weinstock
der) vinova loza
weise adj. mudar, pametan
Weise1 der, -n, -n mudrac, mudar
eovek
Weise2 die, -, -n nacin, obi~j; me-
lodija
weisen· (ie, ie) pokazati, uputiti
Weisheit die, - mudrost
Weisheitszahn der, -(e)s, ··-e um-
njak (zub)
weislich adv. mudro, razborito,
promisljeno
weis Imachen obmanuti, zavarati
wei8 adj. beo
Weifi das, -(e )s belo, betina, bela
boja
weis Isagen proreci, proricati,
predskazivati, vra~ti
Weissager der, -s, - (Weissagerin
die, -, -nen) predskzaivac, vrac
(vra~ra)
Weissagung die, -, -en proricanje,
predskazivanje, vra~nje
Wei8-bler das, -(e)s, belo (svetlo);
pivo
Wei8e der (die), -n, -n belac
(belkinja)
weibe(l)n beliti, kreciti
Weisung die, -, -en nalog, zapo-
vest; upucivanje
weit adj. i adv. ~irok, prostran; da-
lek, udaljen; (na)daleko
Weite die, -, -n §irina, prostranost;
udaljenost, daljina
 weltmannisch 477 Wermut
wei ten 476 weltlich
weltmannisch adj. svetski, ugla- Werdegang der, -(e)s pastanak;
weiten (sich) pra~iriti; ~iriti (se) weither adv. izdaleka den, spretan u ophadenju s pastajanje, nastajanje; razvi-
weiter adj. (kamp. ad weit) i adv. weitberzig adj. ~irokagrudan ljudima tak; tak abrazovanja, karijera
dalji; (na) dalje, vi~e, patam ,_weithin adv. nadaleko Wemfall der, -(e)s, ··-e treci pa- werden* (wurde gewarden, pam.
weiter Ibefdrdern dalje atpremiti weitlaufig adj. prostran, ~irok; dez, dativ s.) pastaGa)ti, nastaUa)ti, bi-
(bez zadlfavanja) op~iran Wendel der, -n, -n Lu:Zicki Srbin, vati
weiterlbilden (sich) dalje abraza- Weitlaufgkeit die, -, -n prostra- Vend Wer:_den das, -s pastajanje, nasta-
vati, usavditi (se) nost, op~irnast, ~irina Wende2 die, -, -n abrat, abrt, nak; bivanje; abrazavanje, ra-
Weiterbildung die, -, -en dalje weitreicbend adj. zama~an, apse- okret; prelaz, prekretnica zvijanje-
abrazavanje fan; prostran Wendekreis der, -es, -e povratnik Werder der, -s - recno astrvce,
weiter Ibringen• (brachte, weiter, weitschweifig adj. ap~iran, Wendeltreppe die, -, -n zavajite ada, uzdignuto zemlji~te apko-
weitergebracht) unaprediti, razvuren stepenice ljena vadam
pospe~iti weitschtig adj. ( =fernsichtig) da- wenden• (sich) (wandte, gewandt; Werfall der, -(e)s, ··-e prvi padez,
weiterlempfehlen• (a, a) prepa- lekovid (fig.) wendete, gewendet) okrenuti nominativ
ru~iti dalje Weistprung der, -(e)s, ··-e skok (se), abrnuti (se); (an, ak.) werfen• (a, a) baciti
weterlentwickeln (sich) dalje (se) udalj obratiti (se), pitati za ne~to Werg das, -s kucina
razviti, unaprediti; napreda- Weitung die, -, -en ~irenje, pr~iri­ Wendepunkt der, -(e)s, -e prekre-
vati u razvaju vanje; pra~irenje Werk das, -(e)s, -e dela; rad, pa-
tnica; promena, obrat, skreta-
weiterlfabren• (u, a, pam. s.) Weizen der, -s p~enica; zita nje, zavoj saa; praizvad; pastrajenje, pa-
nastaviti put; pradufiti welch pron. (krat. za welcher, wendiscb adj. luzi~ka-srpski, gan
weiterlgehen• (ging weiter, we- welche, welches; najre~re u vendski werken raditi, paslavati
itergegangen, pam. s.) iCi da- uzvicima) koji (koja, koje) Wendung die, -, -en okret, obrt, Werk-meister der, -s, - paslavoda;
lje, produfiti put, ne zaus- welk adj. uvea, sasu~en preokret; izraz, fraza - statt die, -, - statten (-state
tavljati se welken venuti, su~iti se Wenfall der, -(e)s, .. -e retvrti pa- die) radionica; - stoft' der, -
weiter Ibelfen• (a, o) poma~i Welle die, -, -n talas; val dez, akuzativ (e)s, -e gruba (nepreradena)
nekom da priduzi dalje wellig (wellenformig) adj. valovit, wenig adj. i adv. (i pron.) malo sirovina, fusta sirovina, grada;
weiterhin adv. nadalje, osim toga talasast wenigstens adv. bar(em), makar, - stiick das, -(e)s, -izradeni
weiterlkommen· (kam weiter, Wels der, -es, -e sam ipak komad (dio); -tag der, -(e)s,
weitergekommen, porn. s.) na- weisch stran, tud (romanski) wenn konj. aka, da, kad, cim -e radni dan
predovati wenngleicb konj. mada, premda,
Welt die, -, -en svet werktaglicb adj. kaji se dagada u
weiter lleiten dalje predati, pro- iako
slediti Welt-all das, -s kosmos, vasiona, radne dane, radni
~ko
weiter Isagen kazati dalje, re~i svemir, - anschauung die, -, -n werben vrbovati, pridobijati; ma- werktags adv. radnim danam
dalje pogled na svet miti; prositi werktatig adj. u radnam adnasu,
weitgehend adj. opsefan, obiman, weltbekannt (welveriihmt) adj. Werbung die, -, -en vrbavanje, delatan, radni
~irok, ~irokih razmera; ~iroko­ svetski poznat, paznat u svetu, pridobijanje; prosidba; rek- Wermut der, -(e)s, pelin; pelinka-
grudan; vafan; (adv.) po mo- slavan lama vac, vermut; gorcina
gu~nasti weltlicb adj. svetovan, svetski
wert 478 Wetterprognose wett llaufen 479 widersetzlich

wert atlj. vredan, vaian, znaeajan, Wesenheit die, -, -en bitnost, su- wettllaufen (samo u infin.) trkati widerlhallen odjeknuti, (za)oriti
vrstan; cenjen; uvaien, ~tina, su~tastvenost se, utrk.ivati se se, razleci se
dostojan .- wesenlos neeitan, bez bitnosti, Wettlaufer der, -s, - trkac · widerlegbar adj. oboriv, ~to se
Wert der, -(e )s, -e vrednost, cena; nevazan wett Imachen ispraviti, izravnati, maze opovrci (pobiti),
znarenje, vaznost, vrednoea wesentlich adj. bitan, su~tinski, nadoknaditi opovrgljiv
Wertbrief der, -(e )s, -e vrednosno osnovni, glavni wettlrennen (samo u infin.) trkati widerlegen pobiti, poreci, opovrci,
pismo Wesfall der, -(e)s, ··-e drugi padez, se, utrkivati se oboriti dokazima
werten vrednovati, ceniti genetiv . Wett-rennen das, -s, - trka; - spi- Widerlegung die, -, -en pobijanje,
Wertigkeit die, -, -en valencija, va- weshalb adv. za~to, zbog rega, ra- el das, -(e)s, -e utakmica; opovrgavanje
lentnost (u hemiji) di rega, ra~ta - streit der, -(e)s, -e na- widerlich adj. odvratan, ogavan,
Wespe die, -, -n osa, zolja dmetanje mrzak, oduran, gadan
wertlos adj. bezvredan, bez vre- Wespennest das, -es, -er osinjak,
wettlstreiten (samo u infin.) na- widernatiirlisch adj. protivpriro-
dnosti, ni~tavan osinje, gnezdo dmetati se dan, neprirodan
Wertlosigkeit die, -, -en bezvre- Weste die, -, -n prsluk wetzen o~triti, brusiti widerrechtlich adj. protivpravan,
dnost, ni~tavnost West(en) der, -s (krat. W) zapad Wetz-stahl der, -(e)s, -e i ··-e reli- nezakonit, protivzakonit
Wert-papier die, -s, -vrednosni Western der, -(s), - vestern (film) cni brus; - stein der' -(e)s, -e Widerrechtlichkeit die, -, -en pro-
papir; isprava; - sache die, -, - westlich adj. zapadni brus, tocilo tivzakonitost, nezakonitost
n (obicno pl.) stvar(i) od vre- westwarts adv. na zapad, prema Whisky der, -s, -s viski Widerrede die, -, -n (Wider-
dnosti, dragocenost(i) zapadu Wichte die, -, -n specificna tezina spruch der) prigovor, protiv-
wertschatzen ceniti, smatrati weswegen adv. = weshalb wichtig adj. vazan, bitan, znaeajan rerenje,. protivslovljenje
vrednim Wettbewerb das, -(e)s, -e Wichtigkeit die, -, -en vaznost Widerruf der, -(e)s, -e opoziv,
Wertschatzung die, -, -en p~to­ takmirenje, nadmetanje,' bor- Wichtigtuer der, -s, - koji se rado opozivanje
vanje, cenjenje, uvaZa.vanje ba za prvenstvo, konkurencija pravi vazan widerrufen• (ie, u) opozvati,
Wertung die, -, -en vrednovanje, Wette die, -, -n opklada Wickelkind das, -(e)s, -er dete u oporeci
utvrdivanje vrednosti, cenjenje Wetteifer der, -s, -e takmicenje, pelenama, povojre, beba
widerruflich adj. opoziv
wertvoll adj. vredan, skupocen nadmetanje; teznja za wickeln motati, zamotati (se); po-
prvenstvom vi(ja)ti, ovijati Widersacher der, -s, - protivnik,
Wertzeichen das, -s, - vrednosnica suparnik
wetteifern takmiciti se, nadmetati Wick(e)lung die,-, -en namotava-
(banknota, noveanica, rek, po-
se nje, povijanje Widerschein der, -s, -e odsjaj, od-
~tanska marka)
wetten kladiti se bljesak
Werwolf der, -(e)s, ··-e vukodlak Widder der, -s, - ovan
Wetter das, -s, - vreme; oluja,
~der prep. (s akuz; jo~ poet.) widerlscbneinen" (ie, ie) oba-
Wesen das, -s, -bit, bitnost, su~ti­ nevreme •
sjavati se, bacati odsjaj, odra-
na, su~tastvo; biee; svojstve- wettern besniti, hujati, grmiti protiv
Za.vati se
nost, osobenost, narav, ka- praskati, grditi widerfahren" (u, a) dogoditi se, widersetzen sich protiviti se, opi-
rakter Wetterprognose die, -, -n (Wet- desiti se rati se, odupreti se
wesenhaft adj. su~tastven, stva- tervorhersage die) vremenska Widerhaal der, -(e)s, -e odjek, widersetzlich adj. nepokoran,
ran, bitan, glavni prognoza jeka sklon opiranju (protivljenju ),
Widersinn 480 Wiederaufbau
wieder Iauf I bauen 481 wiefern
neposlusan, uporan, tvrdo- widerstrahleit. odsjavati (se), re-
wieder Iauf Ibauen (baute wieder wiederholen 2 ponoviti, ponavljati
koran flektovati (se)
auf, wiederaufgebaut) nanovo I eine Lektion - ponoviti
Widersinn der, -(e)s; -e besmisao, .- widestreben opirati se, protiviti se izgraditi lekciju
nesmisao Widerstreben das, -s, - opiranje, Wiederaufnahme die,-, -n obnav- Wiederholung die, -, -en po-
widersinnig adj. besmislen, ne- protivljenje ljanje; ponovno snimanje navljanje
logi~n Widerstreit der, -(e)s, -e sukob, wieder 1beleben oziveti, povratiti Wiederhoren das, -s, - ponovno
borba, konflikt u zivot. slu~anje I auf - do slu~anja
widerspenstig adj. jogunast,
widerstreiten• (widestritt, wider- wiederlkauen preZivati; (fig.)
tvrdoglav, neposlu~an, nepo- wieder Iersm.tten nadoknaditi, na-
koran stritten) opirati se, protiviti se, prepri~vati stare terne, na-
domestiti
protivreciti gvazdati ·
Widerspenstigkeit die, -, -en Wiedergabe die, -, -n vra6mje; Wiederkauer der, -s, - prezivar,
tvrdoglavost, neposlu~nost, jo- widerwartig adj. odvratan, odu-
prikazivanje, prepri~vanje; preZivac
gunstvo ran, ogavan, neprijatan,
ponovno izvodenje, repro- Wiederkehr die, - povratak, vra-
nezgodan dukcija
wider Ispiegeln (sich) odraziti tanje
Widerwartigkeit die, -, -en odvra-
(se), ogledati se
tnost, odurnost; neprijatnost, wieder Igeben• (a, e) vratiti; prika- wiederkehren (pam. s.) (po)vrati-
Widerspiel das, -(e)s, -e (fig.) neprilika zati, prepri~ti; reprodukovati ti se, ponoviti se (u vrernenu)
oprecnost, suprotnost, pro- Wiedergeburt die, -, -en ponovno wiederlkommen· (karn wieder,
.Widerwille der, -ns, -n odvra- wiedergekommen, pam. s.)
tivnost tnost, gnu~anje, gadenje rodenje; preporod, obnova
w~rlgewinnen· (a, o) ponovo (po)vratiti se, ponovo dati
widersprechen• (a, o) protiviti se, widerwillig adj. i adv. osoran,
(opet) steti, iznova (za)dobiti Wiederkunft die, - povratak,
opirati se rnrzovoljan; osorno, bezvoljno vratanje
Widerspruch der, -(e)s, ··-e prigo- widmen (sich) posvetiti (se), (pre- wiederlgutmachen (rnachte wi-
eder gut, wiedergutgernacht) wiederlsehen· (a, e) opet (pono-
vor, protivljenje, neslaganje; dati) se neeern vo) videti
protivrecje Widmung die, -, -en posveta popraviti, ispraviti, nadokna-
diti Wiedersehen das, - ponovno vide-
widerspriichlich adj. protivre~n widrig adj. protivan, suprotan,
Wiedergutmachung die,-, -en po- nje (sastanak) I auf - ! do-
Widerstand der, -(e)s, ··-e otpor; opre~n; neprijatan
pravljanje; naknada, repara- videnja!
protivljenje; otpornik widrigenfalls adv. u protivnorn wiederum adv. opet; iznova, po-
Widerstandsbewegung die, -, -en slu~ju, aka to ne bude, na-
cija
novo
pokret otpora protiv, inace wieder Iherstellen (stellte wieder Wiederverkauf der, -(e)s, --e pre-
widerstandsrahig adj. otporan Widrigkeit die, -, -en suprotnost, her, wiedergergestellt) obnovi- prodaja
Widerstands-rahigkeit die, protivnost; neprijatnost, ne- ti, vratiti u preda~nje stanje; wieder Iverkaufen preprodati
(kraft die) otpornost ugodnost izleciti
Wiederverkaufer der, -s, - pre-
widerstandslos adj. neotporan wie adv. i konj. kako, na koji na- Wiederhestellung die, -, -en prodavac, prekupac
widerstehen• (widestand, winder- cin, u kojoj rneri; kao; koliko obnova, restauracija; vratanje Wiederwahl die, -, -en ponovni
standen) odoleti; (za stvari i wieder
:----.._..,
adv. opet, ponovo, iznova u ranije stanje; ozdravljenje izbor
jela) bitt odvratan, gaditi se, ne Wiederautbau der, -(e)s, -e i
svidati se -ten obnova wieder Iholen 1 iti (ponovo) po wiefern ( = inwiefern) ·adv. uko-
ne~to, vratiti ne~to natrag liko

Wiege
Wiege die, -, -n kolevka, ljuljaska
wiegenl (sich) ljuljati (se), njihati
(se), klatiti (se)
wiegen·z (o, o) vagati, meriti,
odmeriti; (fig.) imati tezinu
Wiegenlied das, -( e)s, -er us-
pavanka
wiehern njistati, rzati
Wiese die, -, -n livada, senokosa
Wiesel das, -s, - lasica
wieso adv. (razg.) kako to
wieviel adv. koliko
wild adj. divlji; surov, besan
Wild das, -( e )s, divljac
Wilde der (die), -n, -n divljak (div-
ljakinja)
Wilderer der, -s, krivolovac
Wilderei die, -, -en krivolov
wildern nedozvoljeno loviti (ubi-
jati) divljac
wildwachsend adj. samonikao,
divlji
Wildwest (bez clana) Divlji zapad
Wiille der, -ns, -n volja, htenje;
namera
wiillen prep. (s gen.) I urn jeman-
des - zbog nekoga, radi neko-
ga, za neciju ljubav
willenlos adj. bezvoljan, bez volje,
popustljiv, slab
Willenlosigkeit die, - bezvoljnost
willens adv. I - sein biti voljan,
biti spreman
willentlich adj. hotimican, svoje-
voljan, svojom voljom
482 windig
willfahren (willfahrte, gewillfahrt)
uciniti po volji, udovoljiti neci-
jem zahtevu, povladiti
#
wilffahrig adj. povladljiv, popus-
tljiv, usluZan, povodljiv
wmrahrigkeit die, -, -en povla-
dljivost, popustljivost; uslu-
fuost, predusretljivost
willig adj. voljan, spreman,
usluZan
Willgkeit die, - dobra volja,
spremnost, uslufuost
willkommen adj. dobrodosao; ko-
ji dolazi u pravi eas, pozeljan
Willkommen das (der), -s, - do-
brodoslica
Willkiir die, - samovolja
willkiirlich adj. samovoljan,
svojevoljan
wimmeln vrveti
wimmern jecati, cviliti, (tiho) ja-
dikovati
Wimpel der, -s, - trouglasta (si-
gnalna) zastavica
Wimper die, -, -n ( =Augenwim-
per die) trepavica
Wind der, -(e)s, -e vetar
Winde die, -, -n dizalica; eekrk
Windel die, -, -n pelene, povoj
wiinden (sich) (a, u) viti (se), mo-
tati (se), uvijati, savijati (se);
obavijati (se), omotavati (se);
krivudati, vijugati (se); provuti
se
windig adj. vetrovit; (fig.) nesigu-
ran, neuverljiv, neubedljiv
Wind-jacke 483
Wind-jacke die, -, -n vetrovka,
vindjakna; - miihle die, -, -n
vetrenjaea; - pocken die, (pl.)
ospice, male boginje; -rose
die, -, -n ruZa vetroya (na
kompasu)
windstill adj. miran, bez vetra
Winstille die, -, -n bezvetrica,
zatisje
Windung die, -, -en zavoj, krivina,
okuka, zavijutak
Wink der, -(e)s, -e mig, znak;
opomeria (upozorenje, alu-
zija)
Winkel der, -s, ugao, kut; (fig.)
zakutak, skrovito mesto
Winkel-advokat der, -en, -en na-
driadvokat, piskaralo; -blatt
das, -(e )s, ··-er malovaroski
(palanacki) list; - eisen das, -
s,- metalni uglomer
wink(e)lig adj. uglast; vijugav,
krivudav
Winkelman das, -es, -e trouglasti
uglomer (za odredivanje pra-
vog ugla)
winken mahnuti (rukom, mara-
micom), dati znak (mig)
winseln cviliti
Winter der, -s,- zuma
winterlich adj. zimski
winters adv. zimi
Winter-schlaf der, -(e )s zimski
san
Winzer der, -s, - vinogradar
winzig adj. vrlo malen, maju~an,
situsan, sitan
Wirksamkeit
Winzigkeit die, sicusnost, maju-
. snost; ( razg.) malenkost
Wipfel der, -s,- krosnja stabla
Wippe die, -, -n klackalica, ljulja-
ska
wippen klackati se, ljuljati se, nji-
hati se
Wirbel der, -s, - vrtlog, vir; kovi-
tlac; prSljen
wirbelig adj. vrtloZa8t; vrtoglav;
divlji, festok, nemiran
Wirbelknochen der, -s, - ( = Wir-
bel der) priljen
wirbeln vrteti se, kovitlati se
Wirbel-saule die, -, -n kicma;
-tier das, -(e )s, -e kicmenjak;
-wind der, -(e)s, -e (-sturm
der) vihor, ciklon, uragan
wirken delovati, dejstvovati; radi-
ti, ciniti; uplivisati, uticati; tkati
wirklich adj. istinski, stvaran,
zbiljski;; pravi; stvarno, zaista
Wirklichkeit die, -, -en zbilja,
stvanost
Wirklichkeitsform die, -, -en
(gram.) pokazni nacin, in-
dikativ
wirklichkeitsfremd adj. dalek od
stvarnosti, koji ne poznaje
stvarnost, zanesen
wirksam adj. delotvoran, delatan;
uspeS3n
Wirksamkeit die, -, -en delotvor-
nost, delovanje
Wirkung 484 Witz-blatt witzig 485 wohigelitten

Wirkung die, -, -en delovanje, uci- Wisch der, -es, -e bezvredan pa- e saljivac, saljivcina, dosetlji- wohl adv. dobra, prijatno, zdravo; .
nak, dejstvo; uspeh; posledica pir; neuredan spis vac, Iakrdijas valjda, svakako, verovatno; ·
wirkungslos adj. bez u~inka; be-... wischen (o)brisati, ot(i)rati witzig adj. dosetljiv, dovitljiv, do- doduse, samo
zusp~an, nekor~tan Wischer der, -s,- otira~; brisa~ misljat, duhovit, saljiv Wohl das, -s dobra, dobrobit, sre-
Wisent der, -(e)s, -e bizon (ev- wo adv. gde ea, zdravlje
wirkungsvoll adj. uspe~an, de-
ropski) woaanders adv. pri cemu
lotvoran wohlan adv. i interj. (poet.) hajde!
Wismut das, -(e)s, (=Bismutum Woche die, -, -n nedelja, sedmica
Wirkware die, -, -n pletena roba, das) bizmut Wochen-bett das, -(e)s, -en napred! dobra
pletenina wispern (wispeln) ~aptati, (=Kindbett das) babine; -- wo~edacht adj. dobra promi-
wirr adj. zam~en, zapleten, izme- ~aputati blatt das, -(e)s, ··-er nedeljnik, sljen; oprezan, pazljiv
~an, zbrkan Wi~begier(de) die, - zelja (zu- nedeljne novine; ~ endeaas, - Wohl-beginden das, -s zdravlje,
Wirre die, -, -n metez, zbrka zam- dnja) za znanjem kraj nedelje (subota, nedelja), dobra osecanje; - behagen
denost; (pl.) smutnje, zapleti, wissen· (wuBte, gewuBt) znati, vikend; - endhaus das, -es, ··- das, -s Iagodnost, zadovoljstvo
neredi umeti er vikendica, vikend-ku<."':a wohlbehalten adj. citav, zdrav,
Wirrkopf der, -(e)s, ··-e smu~e­ Wissen das, -s, znanje, poznava- wochenlang adv. nedeljama, se- nepovreden; neosteeen, dobra
njak, smetenjak nje; nauka dmicama ocuvan
Wirr-nis die, -, -se (-sal das) Wissenschaft die, -, -en nauka Wochentag der, -(e)s, -e radni wohlbekannt adj. dobra poznat
zbrka, smutnja, pometnja, Wissenschaft(l)er der, -s, - nau- dan wohlbewandert adj. dobra upu-
~nik, urenjak wochentags adv. radnim danom
zamclenost, zaplet cen, vest
Wirnvar der, -s darmar, zbrka, wissenschaftlich adj. nau~ni wochentlich adj. nedeljni, sedmi- Wohlergehen das, -s dobrabit,
nered,gufva,krkljanac Wissens-drang der, -(e)s, (-durst cni zdravlje
Wirt der, -(e)s, -e (Wirtin die, -, - der; -trieb der) teinja (zed, wohlerhalten adj. dobra ocuvan,
wochenweise adv. nedeljno, na
nen) doma~in (domacica), ga- zelja) za znanjem (naukom) i. u dobram stanju
nedelju, sedmicno
zda(rica), kr~mar(ica) wissenswert adj. vredan znanja, wohlerzogen adj. dobra vaspitan
vredan da se zna, zna~jan wodurch adv. cim(e), po cemu,
wirtlich adj. (zastarj.) domacinski, zbog cega Wohlfahrt die, - blagostanje, na-
gostoljubiv, gostoprimljiv; wissentlich adj. hotimi~n, name- predak, dobrabit; javna (soci-
udoban, prijatan ran, svestan wofiir adv. remu, za ~to, zbog jalna) zastita
Wirtschaft die, -, -en privreda; wittem nju~iti; nanju~iti, naslutiti cega wohlfeil adj. jeftin
domacinstvo; gazdinstvo; go- Witterung die, -, -en vreme; njuh; Woge die, -, -n veliki val, talas Wohigefallen das, -s svidanje, do-
stionica vonj, miris wogegen adv. prativ cega; napro- padanje, zadovoljstvo, u:Ziva-
wirtschaften gazdovati; voditi do- Witwe die, -, -n udovica tiv, nasuprot tome nje
macinstvo; upravljati gazdin- wogen talasati se; (fig.) lelujati se, wohlgefallig adj. dopadljiv, prija-
Witwer der, -s- udovac
stvom valjati se tan, mio, ugodan
wirtschaftlich adj. privredni; ~u­ Witz der, -es, -e dosetka, ~ala, Wohlgefiihl das, -(e)s, -e ugo-
varan, ~tedljiv duhovitost woher adv. odakle, otkuda dnost, zadovoljstvo, prijatnost
Wirts-haus das, -es, ··-er gostioni- Witz-blatt das, -(e)s, ··-er bumo- wohin adv. kuda wohigelitten adj. omiljen, rado vi-
ca,kr~ma risti~ki list; -bold der, -(e)s, - wohingegen konj. dok, naprotiv den, koji uziva simpatije
 486 wolbe Wolf 487 wovon
wohlgemeint

wohlgemeint adj. dobranameran wohltuend adj. ugodan, prijatan, Wolf der, -(e)s, ··-e (Wolfin die, -, wonnetrunken adj. opijem mili-
-nen) vuk, kurjak (vucica) nom, opijen ushicenjem, u za-
wohlgemerkt adv. (umetnuto) da blago~oran wolfisch adj. vucji, divlji nosu ad srere
se razumemo da se naglasi .- wohlltun (tat wahl, wohlgetan)
• ' y goditi, prijati; ciniti dobra Wolke die, -, -n oblak wonnevoll adj. srecan, ispunjen
wohlgemut adJ. .raspolozen, ve- wo hl u.. ber1egt ad·J. do b ro Wolken-bruch der, -(e)s, ··-e pra- radoscu, pun miline; ushiren
sea, dobre volJe prami~ljen, smi~ljen vala (pralom) oblaka; - krat- wonnig adj. s.reean, drazestan, us-
wohlgeraten adj. (poet.) uspeo; wohlunterrichtet adj. dobra zer der, -s, - (fig. razg.) ne- hicen, zanosan
dobra vaspitan upuren (obave~ten) boder woran adv. na ~ta, na eemu, (p)o
wohlgesinnt adj. iskren, sklon, do- wohlverdient adj. zasluzan, (vrlo, eemu
wolkenlos adj. bez oblaka, vedar worauf adv. na ~to, na eemu; na
bronameran veoma) zasluzen
wolkig adj. oblaean, neoblacen; ~ta
wohl estaltet adj. dobra graden Wohlv~rhalten das, .-s dobra umrljan, oseneen (za foto- woraus adv. iz cega, ad cega
st~it ' (pn.mereno) ddanJe (pona-
. ~anJe)
grafiju) worin adv. u cemu, gde, u kom, o
wohlgetan adJ. dobra uraden, do- hl d" d b kr Wolle die, -, -n vuna kojoj, u kojim
bra ucinjen wo ~ersorg~ a J. o ro ops -
Wort das, -(e)s, ··-er rec
wohlhabend adj. imucan, bogat blJen, zbnnut, snabdeven wollenl adj. vunen, ad vune wortbriichig adj. veroloman
. d ( hll t d) d" wohlverstanden adv. razume se wollen2 (wollte; gewollt, wollen)
wo hlkl mgen wo au en a J. ( b") Wortebuch das, -(e)s, ··-er recnik
skladan, melodiean samo po se 1 hteti, zeleti, imati nameru, te- wortgetreu adj. doslovan, ad reci
Wohlleben das, -s udoban, rasko- Wohlwollekln das, -s blagonaklo- ziti do reci
xa v· at nost, s onost wollig adj. vunast, poput vune;
~ nZIV wortkarg adj. cutljiv, muealjiv,
· h d d. · ·. wo h nen stanovat1,. staIno b oravitl,
..
rudav, runast; kudrav; vunen
wohl nee en a J· m1ommsan, b" . ~krt na recima
··
pnJatnog mmsa, · ·xi·1av
· · m1n~ pre 1vat1 . . . Wollust die, -, ··-e pozuda, pohota, wortlich adj. doslovan, ad reci do
~. d adJ. r·· t wohnhaft adJ. stanuJUCI, sa sta- pohotljivost, sladostra~ce, pu-
wo hlschmecl\.en . p IJa nag . reci, bukvalan
ukusa ukusan slastan no~, sa s.talmm boravkom tenost, naslada wortlos adj. bez reci, cutke
' ' wohnhch adJ. udoban za stanova-
Wohl-~tan.d der, -(e)s,. --e b~agos: nje, prikladan za boravljenje wolliistig adj. pohotljiv, pozudan, wortreich adj. bogat recima; recit;
tanJe, Imucnost, VIsok z1votm Wohnlichkeit die - udobnost sladostrastan, puten govorljiv, op~iran
s~andard; - standgesellschaft (stana, stanovanja) ' ' wortwortlich adv. (pojaeano) wo-
womit adv. cime; sa cim(e)
die,-, -en ?og~to dru~tvo, dru- Wohn-ort der, -(e)s, -e mesto sta- rtlich doslovce, od reci do re-
womoglich adv. po mogucnosti, ci, doslovno
~tvo sa. VIsokim stand~rdom; novanja, prebivali~te; - sitz aka je mogure; (razg.) mazda woriiber adv. a cemu; nad cim, na
-tat d1e, -, -en dobrocmstvo; der -es -e stalno boravi~te
' die
' - -en stan eak, verovatno ~ta, zbog eega
blagodet; - tiiter der, -s, -do- Wohnung
bracinitelj, dobrotvor
' '
Wohn-viertel das -s - stambena wonach adv. za cim, za ~to, po worum adv. o ~ta, a cemu, zbog
' ' cemu eega
wohltiitig adj. dobratvoran; bla- eetvrt; -wagen der, -s, -
Wonne die, -, -n velika radost, sre- worunter adv. pod cim, ispod ee-
gotvoran, koristan, prijatan (auto) prikolica za stanovanje;
ea, uzivanje, milina, milje, na- ga, pod kojim, medu cim, me-
Wohltiitigkeit die _ -en dobra- - zimmer das, das, -s, - saba
slada; ushirenost, zanos, du kojim
tvornost dob;ocinstvo milo- za dnevni boravak wovon adv. o cemu, o kom (kojoj)
srde ' ' wolbe sagraditi svod, zasvoditi opijenost
wovor
wovor adv. pred cim, pred sta, od
eega
wozu adv. cemu, za8to
• #
Wucher der, -s zelenastvo, li-
hva(renje), lihvarstvo
Wucherer der, -s, - zelenas, lihvar
wucherisch adj. lihvarski, ze-
lenaski
wuchern bujati, rasti, siriti se; Ii-
hvariti
Wuchgerpreis der, -es, -e Iihvar-
ska cena
Wucherung die, -, -en izraslina,
oteklina
Wucherzinsen die (pl.) lihvarske
kamate
Wuchs der, -es, ··-e rast; uzrast,
stas; mladice (biljaka)
Wucht die, -, -en tezina, snaga,
pritisak, zamah
wuchten naporno raditi, raditi
svom snag om, dizati (s napa-
rom, naprezanjem)
wuchtig adj. glomazan, tezak;
· sn8Zan, jak, silan
wiihlen rovati, roviti, riti; kopati;
(fig.) rovariti, spletkariti; (fig.
razg.) riljati, naporno raditi
(duhovno)
Wulst der, -es, ··-e (die) oteklina;
izraslina; nabor, ispupeenje
wulstig adj. ispupcen, izbocen,
naduv~n, nabran, zguZ\'an,
kvrgav
488 Wiirde
wund adj·. povreden; · ranjen,
ranjav
Wunde die, -, -en rana, ozleda
Wunder das, -s, - cudo; cudenje,
issudavanje
wunderbar (poet. wundersam)
adj. cudnovat; cudesan, divan,
divotan, velieanstven, necuven
wunderlich adj. cudan, neobican,
cidnovat; poseban, musi~v,
zagriZijiv
wundern (sich) (iiber, ak.) cuditi
(se), iznenaditi se
Wundertater der, -s,- cudotvorac
wundertatig adj. cudotvoran
wundervoll (=wunderbar) adj.
cudesan, caroban, krasan
Wunsch der, -es, ··-e zelja
wiinschen zeleti; zahtevati; traziti
wiinschenswert adj. pozeljan, vre-
dan da se pozeli
wunschgemafi adj. i adv. koji je
po zelji; po zelji
Wunschkonzert das, -(e )s, -e radi-
okoncert po zeljama slusalaca
wunschlos adj. bez zelja, skroman
Wusch-satz der, -es, ··-e zeljna
( optativna) recenica; zettel
der, -S - Spisak zelja (za poklo-
ne i sl.)
Wiirde die, -, -n east, dostojan-
stvo; visok (uv8Zen) poloZaj
wiirdelos adj. nedostojan, neea-
stan
wiirdelos
Wiirdelosigkeit die, -, -en nedos-
tojnost, necasnost
Wiirdentrager der, -s, - dosto-
janstvenik
wiirdevoll adj. dostojanstven
wiirdig adj. dostojan, vredan; dos-
tojanstven
wiirdigen ceniti, smatrati"vrednim
(dostojnim), udostojiti
Wiirdigung die, -, -en ocena, ce-
njenje; priznanje
Wiirfel der, -s, - kocka za igru
wiirfel~ kockati se, bacati kocku
wiirgen daviti, gusiti
Wurm der, -(e)s, ··-er crv; glista,
guja; zmaj
wurmen (razg.) izjedati, muciti,
gristi, ljutiti
wurmig adj. crvljiv, crvotoean
Wurmstich der, -(e)s, -e cr-
votocina
wurmstichig adj. crvotocan
Worts die, -, ··-e kobasica
Wiirstchen das, -s, - virsla; (fig.
razg.) beznaeajan eovek, jadni-
eak, siromasak
489 Wiiterich
wursteln seprtljati, petljati
Wurzel die, -, -n karen
wurzellos adj. bez korena
wiirzen zaciniti
wiirzig adj. zacinjen
wuschelig adj. kovrdzav, cupav
wiist adj. pust; neobraden; neure-
dan; grub, odvratan; razuzdan,
razvratan
Wiiste die, -, -n pustinja; pustos,
pust kraj
\
wiisten divljati, banciti; ziveti ras-
kalasno ~\
Wiistling der, -s, -e razvratnik, ra-
zbludnik ;....--/.
Wut die, - bes, gnev
Wut-anfall der, -s, ··-e napad be-
snila; -ausbruch der, -(e)s, ··-
e izliv (napad) besa
wiiten besneti; pustositi, harati I
jemanden - d machen razbe-
sneti nekog
wutentbrannt adj. razbe8njen, us-
plamteo (uzavreo) od besa
Wliterich der, -s, - svirep eovek,
krvopija, krvolok
X 490
X z
X, x das, -, - slovo x (iks) (izgovara
se kao ks)
x-Beine die (pl.) krive noge (u
obliku slova x)
x-beinig adj. krivonog
Xenie die,-, -n vrsta pesme (ruga-
lica, epigram); ksenija, dar
y zah adj. zilav, zidak, gust; oost;
Y, y das, -, - slovo y (upsilon)
Yankee (Jenki] der, -s, -s Jenki
Yard das, -s, -s jard (engleska me-
ra za duzinu)
Yuan
x-fach adj. (razg.) mnogostruk,
raznolik
x-mal adv. (razg.) mnogo (be-
zbroj) puta
x-Strahlen die (pl.) rendgentski
zraci
Xylophon das, -s, -s ksilofon
Yen der, -(s), -(s) jen (japanski
novae)
Ypsilon das, -(s), - ipsilon, (slovo
gr~kog alfabeta)
Yuan der, -(s), -(s) juan (kineski
novae)
z 491
Z, z das, -, - slovo z (cet); (izgova-
ra se kao c); Z. kratica za Zahl
broj i Zeile redak
Zacke die, -, -n (Zacken der) zu-
bac, ~iljak
zackig adj. nazup~en, zup~st;
(razg.) militantan, o§tar
zag(e) adj. (poet.) pla§ljiv, boja-
zljiv, neodlu~n
zagen oklevati, pla§iti se
zaghaft adj. neodlu~n, bojazljiy
otporan, postojan
Zahheit (Zahigkeit) die, - zila-
vost, Zitkost, gustoea; istraj-
nost, otpornost
Zahl die, -, -en broj; mnozina,
grupa; gramati~ki broj
zahlbar adj. plativ
Zahlbarkeit die, - plativost
zahlen platiti, plaeati
zahlen brojiti, odbrojati; (zu, dat.)
ubrajati se (u, medu)
Zahler der. -s, - broja~ (osoba);
brojilo (aparat)
zahllos adj. bezbrojan, nebrojen
Zahn-1.
Zahlung die, -, -en plaeanje, upla-
ta, isplata
Zahlung die, -, -en brojanje, pre-
brojavanje
Zahlungs-ausfschub der, -s, ··-e
odlaganje plaeanja; -bilanz
die, -, -en platni bilans
(zemlje);
zahlungsfahig adj. platezno spo-
soban, sposoban za plaeanje
Zahlungs-frist die, -, -en rok pla-
eanja; -mittel das, -s, - plate-
ZoO sredstvo
Zahlwort das, -(e )s, ··-er broj
(vrsta re~i)
zahm adj. pitom, krotak, miran
zahmbar adj. pripitomljiv, ukro-
tliv
zahmen pripitomiti, ukrotiti
Zahmung die, -, -en pripitomlja-
vanje, krorenje
Zahn der, -s, --e zu b
Zahn-arzt der, -s, ··-e zubar;
- fleish das, -s desni, zubno
meso
zahnlos adj. bezub, krezub
Zahn-rad der, -es, ··-er zup~nik;
- stocher der, -s, - ~~kalica;
 Zange
-stein der, -s, -e iu bni
kamenac
Zange die, -, -n klesta
Zank der, -s, -e rasprava, svada,
kavga, inat I apfel der (fig.) ja-
buka razdora, predmet svade,
uzrok spora
zanken svadati se, prepirati se
ziinkisch adj. svadljiv
Zapfen der, -s, - ces, klin; sisarka
Zapfenstreich der, -s, -e po-
veeerje
Zapfer der, -s,- (region.) krcmar,
tocilac
Zar der, -en, -en car
zart adj. nezan, osetljiv, slab, me-
kan; tanak
zartlich adj. i adv. nezan; nezno,
blago
Zartheit die, - (Zartlichkeit die, -
, -en) neznost
Zauber der, -, - cudo, carolija;
ear, draz
0
Zauberei die, -, -en (Zauber-
kunst die) earobnjastvo,
earolija
Zauberer der, -s, - earobnjak
Zauderei die, -, -en (Zaudern
das) oklevanje, skanjivanje,
odugovlaeenje
zaudern oklevati, skanjivati se,
predomi~ljati se
Zaum der, -s, .. _e uzda
zaumen zauzdati
Zaun der, s, -e plot, ograda
492 Zeiger
Z!!un-gast der, -s, .. _e posmatrac
iza plata; - pfahl der, -s, .. _e
# kolac, prostac
z. B. krat. za zum Beispiel na
primer
Zeche die, -, -n gozba, pijanka;
ceh (udruzenje zanatlija); ru-
dnik, rudokop; ceh, veliki ra-
cun, (trosak)
zechen pijancevati, banciti, lokati
Zecker der, -s, (Zech-bruder der;
-genosse der) pijanac
Zecke die, -, -n krpelj
Zehe die, -, -n (Zeh der, -s, -en)
nozni prst, palac
zehn num. deset
Zehn die, -, -en desetka, brojka
deset
Zehnkampf der, -(e )s, .. _e deseto-
boj (atletska disciplina)
Zehner der, -s, - desetka, po-
slednja brojka
zehren slabiti, mrsaviti; izjedati,
gristi; ziveti (od necega)
Zeichen das, -s, - znak; oznaka; si-
gnal; simptom
0
II
zeichen crtati, nacrtati; obeleziti;
(fig.) predstaviti, oslikati,
prikazati
Zeichner der, -s,- crtac
Zeichnung die, -, -en crtez, priro-
dna sara; potpis prijema (fig.)
prikaz
zeigen pokazati, oznaciti, ukaziti;
izneti na videlo
Zeiger der, -s, - pokazivac; kazalj-
ka (sata, instrumenta)
Zeigefinger
Zeigefinger der, -s, - kaziprst
zeihen· (ie, ie) okriviti, optuziti
Zeile die, -, -n red, redak; vrsta;
niz
zeilenweise adv. red po red, u
redovima
Zeit die, -, -en vreme, doba; rok;
razdoblje; epoha
Zeit-alter der, -s, - razdoblje, do-
ba, epoha, era
zeitgema6 adj. savremen, koji od~
govara duhu vremena,
moderan
Zeitgenosse der, -, -n savremenik
zeitgenossisch adj. moderan, sa-
vremen
zeitig adj. ran, na vreme; (zastar.)
zreo
Zeitlang die, samo u izrazu I eine
- nekovreme
zeitlebens adv. za vreme zivota,
za mag (njegovog) zivota
Zeit-lupe die, -, -n postupak us-
poravanja filmskog snimka
(reprodukcije); - punkt der,-
(e)s, -e trenutak, eas, doba,
rok; -ratTer der, -s, - postu-
pak ubrzavanja reprodukcije
filmskog snimka
zeitraubend and. dugotrajanm
koji iziskuje veoma mnogo
vremena
Zeit-raum der, -s, .. _e razdoblje,
period, doba; - rechnung die,
-, -en racunanje vremena, ka-
493 Zentrum
lendar; era; - schrift die, -, -
en easopis
Zeitung die, -, -en novine
zeitweilig adj. privremen, prola-
zan, povremen
zeitweise adj. i adv. povremen; s
vremena na vreme, na rna-
hove
.Zeitwort das, -(e)s, "-er glagol =
Verb das
Zeitziinder der, -s, - vremenski
(termpirani) upaljac
Zelle die,-, -n ~elija, stanica; sobi-
ca, isposnicka relija
Zell-gewebe das, -s, - relijsko,
(stanicno) tkivo; -kern der, -
s, -e relijsko jezgro; - stoff fi-
na celulozna masa
Zelulose die, -, -n celuloza
Zellwolle die, - celulozni pamuk
(konac)
Zeit das, -(e )s, -e sa tor
zelten (porn. s.) preno~iti u satoru
Zeltlager das, -s, - satorski Iogar,
kamp
Zement der, -(e)s, -e cement
Zensur die, -, -en cenzura; kon-
trola; ocena
Zentner der, -s, - (krat. Ztr.) jedi-
nica za tezinu (50 kg)
zentral adj. centralni, sred~nji;
glavni
Zentrale die, -, -n centrala
Zentrum das, -s, - ren centar,
sredina; srediste
Zeppelin
Zeppelin der, -s, -e cepelin, va-
zdu~ni brod
Zepter das, -s, - skiptar, zezlo
zerbrechen" (a, o) razbiti, razlu-
pati, slomiti, raskinuti
Zebrechlichkeit die, - lomljivost,
krhkost
zerbrockeln (ra)zdrobiti, zdrobiti;
zgu:Zvati
zerdriicken zgnje~iti, zdrobiti;
zgu:Zvati
Zeremonie die, -, -n ceremonija,
sve~nost
zerfahren adj. rasejan, rastresen
Zerfahrenheit die, - rastresenost,
rasejanost
Zerfall der, -s, --e raspad, raspa-
danje; propast, rasulo
zerfallen • (ie, a, porn. s.) raspasti
se, sru~iti se, propasti
zertleischen rastrgati I sich -
rnu~iti se, kinjiti se (me-
dusobno)
zertliefien" (zerfloB, zerflossen,
porn. s.) razliti se, rastopiti se
zefressen" (zerfraB zefressen)
izgristi, izjesti
zergehen" (zerging, zergangen,
porn. s.) rastopiti se, rastaliti
se
zergliedern r~~laniti, razloziti
Zergliederung die,-, -en r~~lanji­
vanje, razlaganje; (gram.)
analiza
zerkleinern (i)sitniti
zerkliiftet adj. raspuknut, pun pu-
kotina, rascepkan
494 zerrinnen
zerknallen (porn. h. i s.) ras-
prsnuti(se), eksplodirati
"Zerknirscht adj. skru~en, poku-
njen, pogruzen
zerknittern zgu:Zvati, izgu:Zvati
zerlassen• (zerlieB, zerlassen) is-
topiti, (o)topiti
zerlaufen" (zerlief, zerlaufen,
porn. s.) rastopiti, rastaliti
zerlegen razdeliti, razloziti, ra~~i­
niti; rasturiti
zerlochern izbu~iti, prore~etati
zermalmen smrskati, razrnrskati,
zdrobiti, zgnje~iti; (fig.) uni~titi
zermiirben srne~ati; slorniti ne~i­
ji otpor
zernagen izglodati, razgristi,
rasto~iti
zerpfliiiicken ra~~upati, rastrgati
(na kornadire); (fig.) sitni~vo
(u pojedinostirna) kritikovati i
pobijati
Zerrbild das, -(e)s, -er = Karika-
tur die
zerreiBen" (zerriB, zerrissen) ra-
zderati, rastrgati, rascepati
ZerreiBprobe die, -, -n ispitivanje
derivosti materijala; (fig.) veli-
ko isku~enje
zerren silorn (od)vuci, izvuci;
trgnuti, istrgnuti, trzati, iste-
gnuti n~to
zerrinnen" (a, o, porn. s.) topiti se
(polagano), razliti se, rasplinu-
ti se (polagano); (poet. fig.)
B~eznuti, nestati, rasplinuti se
u ni~ta
zerrissen
zerrissen adj. pocepan, poderan
Zerrung die, -, -en rastezanje,
istezanje
zerriitten porernetiti, o~tetiti, na-
1.
ru~iti, rasuti, uzdrrnati
zerchellen (porn. s.) razbiti se, ra-
zmrskati se
zerschlagen" (u, a) razbiti, ra-
zlupati
zerschmettern (porn. h. s.) ra-
zmrskati (se), razbiti (se);
(fig.) duboko pogoditi, uni~titi
zersetzen (sich) rastaviti (se), ras-
tvoriti (se), razloziti (se), ras-
pasti (se)
zersplittern (porn. h. i s.) ra-
zmrskati (se), razbiti (se),
rascepati
zersprengen razbiti (u pararnpar-
~d), razneti; potuci do nogu,
rasturiti protivni~ke jedinice
zerspringen• (a, u, porn. s.) razbi-
ti se, popucati, raspasti se;
(fig.) cepati se (srce)
zerstru!ben raspr~iti (u sitne
kapljice)
zerstieben • ( o, o, porn. s.) raspr~i­
ti se, rasuti se; razbezati se
zerstoren razoriti, sru~iti, uni~titi
Zersrorung die, -, -en razaranje,
ru~enje, uni~tenje
zerstreuen rasuti, rasipati, razne-
ti, razbacati, rasejati; razono-
diti, zabaviti; razverditi nekog
495 Zick-zack
zerstreut adj. nepafljiv, rasejan,
rastresen
Zerstreutheit die, - rasejanost,
rastresenost
Zerstreuung die, -, -en razonoda,
zabava; rasipanje
zerstiickeln raskomadati, raspar-
~ti, usitniti; istovremeno radi-
ti razli~ite stvari
zerteilen razdeliti, rastaviti
Zerteilung die, -, -en deljenje, ra-
~~lanjivanje, podela
zertreten" (a, e) zgaziti, satrti
zertriimmern razlupati, razbiti
Zerwiirfnis das, -sse, -se svada,
zavada, nesloga, razdor
zerzausen r~~upati, razbaru~iti
zetern zapomagati, jadikovati;
vikati
Zettel der, -s, - ceduljica, listie,
papiric, letak
Zeug das, -es, -e tkanina, tekstil,
(zastar.) grubo platno; opre-
ma, odeea, roba, stvar; alat; si-
rovina, materija, grada
Zeuge der, -n, -n (Zeugin die, -, -
nen) svedok
zeugent svedociti, posvedo~iti
zeugen2 stvoriti, roditi; stvarati
(duhovno)
Zeugnis das, - sses, -sse sve-
dodZba, svedo~nstvo; svedo-
renje; (fig.) istorijski spomenik
Zeugung die, -, -en stvaranje,
radanje
Zick-zack der, -(e)s, -e cik cak (li-
nija, crta)
Ziege ·
Ziege die, -, -n koza
Ziegel der, -s, - cigla, opeka
Ziegelei_die, -, -n (Ziegelbrenne-
rei die) ciglana
ziehen· (o, o, porn. h. is.) vuci, te-
gliti, privuci, izvuci, pomerati;
razvuci (ot)ici, seliti
Ziehung die, -, -en izvla~enje, vu-
renje (Jutrije)
Ziel das, -s, -e cilj, meta; ni~an;
smer, svrha
zielbewu8t adj. odlu~n u dostiza-
nju cilja, svestan cilja
zielen gadati, ni~aniti; smerati
ziellos adj. bez plana, besciljan
Zielscheibe die,-, -n meta (s kru-
govima)
zielstrebig adj. usmeren ka cilju,
koji tezi (stremi) cilju
ziemen (sich) dolikovati, prili~iti,
pristojiti
ziemlich adj. i adv. prili~an; prili-
~no, dosta, donekle
Zierat der, -(e)s, -e ukras, ukrasni
predmet
Zierde die, -, -n nakit, ukras; (fig.)
dika, ponos
zieren ukra~avati, kititi; sich -
ustru~vati se (preterano),
prenemagati se
zierlich adj.Jjubak, nezan
ZitTer die, -, -n brojka, cifra
ZitTerblatt das, -s, ··-er broj~anik
(sata)
Zigarette die, -, -n cigareta
Zigarre die, -, -n cigara
Zigeuner der, -s, - Rom, Ciganin
496 zischen
Zimmer das, -s, soba
zimmern tesati, graditi
~ zimperlich adj. razmazen, ne-
prirodan
Zimt der, -(e)s, -e cimet
Zink das, -s cink
Zinke die,-, -n zubac, vrh
zinken2 nazup~ti, snabdeti zubci-
ma
Zinn das, -s kalaj
Zinnsoldat der, -en, -en kositreni
(olovni) vojnik
Zinober der, -s, - ciboner, crvena
boja; (razg.) starudije
Zins der, -es, -en (zastar.) najam-
nina, zakupnina; (pl.) kamate,
interes, procenat; (zastar.)
porez
Zinsfu8 der, -es, ··-e = Zinssatz
der
Zinssatz der, -es, ··-e kamatna
stopa
Zipfel der, -s, - okrajak, kraji~k,
skut
Zipperlein das, -s kostobolja, giht
zirka adv. (krat. ca) otprilike,
cirka
Zirkel der, -s,- ~estar; krug; kru-
zok, klub
Zirkus der, -, - kusse, cirkus
Zirpe die, -, -n cvr~k
zirpen cvr~ti
zischeln ljutito (siktavo) ~aputati
zischen siktati, piskati, ~i~tati, pi-
~tati, ci~ti
Zitadelle
Zitadelle die, -, -n citadela,
tvrdava
Zitat das, -( e)s, -e citat, navod
Zither die, -, -n citra
zitieren citirati, navesti; pozvati,
prizvati nekog
Zitrone die, -, -n Jimun
zitterig adj. drhtav, treperav
zittern drhtati, tresti se; strepiti
Zitze die, -, -n sisa, bradavica na
dojci
zivil adj. civilan, gradanski; (fig.)
umeren
Zivilisation die, -, -en civilizacija
zivilisieren civilizovati
Zivilrecht das, -(e)s, -e gradansko
pravo
Zofe die, -, -n dvorkinja, sobarica
zogern oklevati, skanjivati se, od-
lagati, biti neodlu~n
Zogling der, -s, -e pitomac
Zoll der, -(e)s, --e carina
Zollamt das, -(e)s, ··-e carinarnica
zollen priznati nekom ne~to, odati
nekome priznanje, izraziti za-
hvalnost
zollfrei adj. osoloboden carine
Zollkontrolle die, -, -n carinska
kontrola (pregled)
Zollner der, -s, - carinik
Zollstock der, -(e)s, --e preklopni
me tar
Zone die, -, -n zona, oblast
Zopf der, -s, --e pletenica, percin,
k.ika; vrsta peciva; (fig.) zasta-
rela ustanova (poredak)
497 Zi.ichter
Zorn der, -s gnev, bes, ljutina,
srdiba
zornig adj. ljutit, gnevan, srdit
zul prep. (s. dat.); konj. (uz infin.)
k, ka, prema, do, u; kod, uz;
po,za
zu2 adv. suvi~e, odvi~e, previ~e;
zatvoren(o)
zuallererst adv. najpre, pre svega
znallerletzt adv. najkasnije,
najzad
Zubehor das (retko der), -(e)s, -e
pribor; pokretno pokuestvo
zulbei8en· (biB zu, zugebissen)
(za)gristi; zgrabiti zubima
Zuber der, -s,- kabao, ~bar
zu Ibereiten pripremiti, zgotoviti
zu Ibilligen priznati, dopustiti,
\.
odobriti, dozvoliti
zu Ibringen• (brachte zu, zuge-
bracht) doprineti, (pri)doneti;
(razg.) zatvoriti; provoditi (da-
ne), ziveti
Zubringer der, -s, doprinosilac;
dotura~; posrednik; prilazna
cesta; autobus za dovozenje
putnika (do aeropiste)
Zucht die, -, -en vaspitanje; disci-
plina, stega; gajenje, uzgaja-
nje, uzgoj
ziichten uzgajati, gajiti; (fig.) pot-
hranjivati
Ziichter der, -s, - uzgajiva~
Zuchthaus
Zuchthaus das, -es, ··-er kaznioni-
ca, zatvor; - hausler der, -s, -
zatvorenik, kaZnjenik
ziichtig adj. (zastar.) dobra
vaspitan, skroman
ziichtigen kainjavati batinama
zuchtlos adj. raspu§ten, razuzdan,
nevaspitan
Zuchtlosigkeit die, -, -en raspu-
§tenost, nevaspitanost
Zuchtvieh das, -s priplodna stoka
zucken drhtati, tresti se; treptati,
bljeskati; trzati (se), trgati
(boleti)
ziicken trgnuti, potegnuti (mat);
(razg.) zgrabiti
Zucker der, -s seeer
Zuckerkanheit die, -, -en ( =Di-
abetes der) seeerna bolest
zuckern seeeriti, sl~diti
Zucker-rohr das, -(e)s, -e seeerna
trska; - riibe die, -, -n seeerna
rep a
zudem adv. uz to, uostalom, osim
toga
zu Idecken pokriti, zagmuti
Zudrang der, -s navala, tiskanje,
guranje
zudringlich adj. nametljiv, na-
srtljiv
Zudringlicheit die, -, -en nasrtlji-
vost, drskost
zudriicken zaklopiti, zatvoriti
zu Ieignen posvetiti, nameniti; pri-
pisati; dosuditi, prisvojiti
Zueihnung die, -, -n posveta (u
knjizi)
498 zufrieden Ilassen
zueinander adv. jedan prema
drugome, jedan drugome,
.- uzajamno
zu Ierkennen• priznati, prihvatiti;
dodeliti, dosuditi
zuerst adv. kao prvo, prvo, najpre
Zufahrt die, -, -n mogutnost pri-
laza vozilom do neteg, pristup
Zufall der, -s, --e slutaj; udes;
sreta
zulfallen• (fiel zu, zugefallen) za-
tvoriti se, zaklopiti se (sam);
pripasti, pasti u deo
zurallig adj. slutajan, neotekivan
zulfassen• (faBe zu, zugefasst)
zgrabiti, prihvatiti; (fig.) pri-
pomoti
zu Ifliegen • (o, o, porn. s.) dolete-
ti; naglo se zatvoriti, zalupiti
se; leteti u pravcu nerega, ze-
leti nesto
z!!lflie6en· (flaB zu, zuegeflos-
sen, porn. s.) teti prerna, pri-
ticati; dolaziti; (fig.) pripasti
Zuflucht die, -, -n pribeziste,
utotiste
Zuflu6 der, - sses, - -sse pritok,
dotok; priliv, prihod
zufolge prep. (s dat. i gen.) zbog,
usled, po(radi)
zufrieden adj. zadovoljan
zufriedenlgeben• (sich) (a, e) za-
dovoljiti se
zufrieden Ilassen• (lies zufrieden,
zufriedengelassen) pustiti na
miru, ne dosadivati
zu Iftigen
zu Ifiigen dodati, pridodati; nane-
ti, zadati, prouzrokovati ne§to
Zufuhr die, -, -en mogutnost do-
preme, dostava, dovoz; do-
vodenje
zu Ifiihren dovesti, pribaviti; pri-
vesti
Zug der, (e)s, ··-e kretanje, pavor-
, ka, jato; voz; potez, crta; gu-
tljaj; osobina, svojstvo; proma-
ja
Zugang der, -s, ··-e prilaz, pristup;
ulaz; por"st, nova nabavka
zuganglich adj. pristupatan, pro-
hodan (fig.) razumljiv
Zuganglichkeit die, - pristupa-
tnost
Zugbriicke die, -, -n ( =Falbriicke
die) pokretni most
zu Igeben• (a, e) dodati, pridodati;
priznati; dozvoliti, dopustiti)
zu Igehoren (poet. =gehoren)
pripadati
zugehorig adj. pripadan, koji pri-
pada (nekom, nerem)
Zugehorgkeit die, -, -en pripa-
dnost, pripadanje
zugeknopft pp. i adj. zakoptan,
zatvoren; tutljiv, mutaljiv, ne-
pristupatan
Ziigel der, -s, - uzda, povodac;
(fig.) vlast
ziigellos adj. nezauzdan; (fig.) ne-
obuzdan, raspu§ten, razuzdan
499 zu Igreifen
Ziigellosigkeit die, -, -p raspuste-
nost, razuzdanost, neobu-
zdanost
ziigeln zauzdati; obuzdati, savla-
dati
ziigeln (region.) seliti se, seljakati
se, obilaziti
zu Igesellen (sich) pridruziti se,
praviti drustvo; pridoti
Zugestiindnis das, -ses, -se ustu-
pak, dopu§tenje, koncesija,
dozvola, privata
zu Igestehen• (gestand zu, zuges-
tanden) priznati, dopustiti
zugetan pp. i adj. sklon, privrzen,
odan
Zugfiihrer der, -s, - ma§inovoda,
vodnik (u vojsci)
zugig adj. izlozen promaji, na
promaji
ziigig adj. poletan, okretan; ne-
prekinut, bez zastoja, neispre-
kidan; (region.) privlatan
Zugkraft die, -, --e jacina vure,
vucna snaga; (fig.) privlacnost,
draf
zugkraftig privlatan
zugleich adv. istovremeno, u isti
mah
Zugluftft die, - promaja
zu Igreifen• (griff zu, zugegriffen)
brzo prihvatiti, uhvatiti, zgra-
biti, Iatiti se; kupiti ne8to pre
nego sto se razgrabi, brzo po-
moti, prionuti; umesati se, in-
tervenisati
 Zugriff
Zugriff der, -(e )s, -e prihvatanje,
zahvat; posredovanje, inter-
vencija (policije)
zugrunde adv. iz temelja, teme-
ljno, do temelja
zugrunde gehen" (ging zugrunde,
zugrundegegangen, pom. s.)
propasti, potonuti
zugrunde Iegen koristiti staviti
nesto kao podlogu
zugrunde liegen" (a, e, porn. h. i
s.) biti temelj (podloga) nece-
m, Iezati u osnovi neeega
zugrunde richten upropastiti,
unistiti
Zugtier das, -s, -e tegleea zi-
votinja
zugunsten prep. (s gen.) u korist,
u prilog
zugute adj. i adv. 1 jemandem -
kommen pomo~i (koristiti)
nekom
Zug-vogel der, -s, ··-e ptica selica;
(fig.) nestalan oovek
zu Ihalten • (ie, a) drtati zatvore-
nim, zacepiti, zatvoriti; drfati
pravac (prema neeem), i~i zuleide adv. samo u izrazu I je-
smerom (ka)
Zuhalter der, -s _ svodnik
' ' zu jlegen dodati, priloziti I sich
podvodac
Zuhalterei die, - bavljenje svo-
dnistvom ·
Zuhause das, -s dam
zulhoren (dat.) slusati; prislu-
skivati
Zuhorer der, -s, - slusalac
500 zuletzt
zu Iklappen zaklopiti, zatvoriti
zu Ikleben zalepiti
# zu Iknopfen zakopcati
zujkommen" (kam zu zugekom-
men, pam. s.) prWi, prido6;
pripasti; (razg.) predstojati
Zukunft die,- budu~nost
zukiinftig adj. budu~i
Zulage die, -, -n dodatak, doplata,
povisica
zu IIangen ugrabiti nesto; posluzi-
ti se (jelom); dostajati, biti do-
voljan, dote~i
zuHinglich adj. (zastar.) dovoljan,
dostatan
• zu Ilassen • (lieB zu, zugelassen)
dopustiti, prepustiti, pripustiti;
odobriti; ostaviti nesto za-
-~o~eni~ . zu Ineigen naginjati (se), biti
zulass1g adJ. dozvolJen, dopus~en
Zulauf der, -s,_ ··-e dobra (vehka)
poseta p~bhke, navala ..
zujlaufen (te, au, porn. s.) dohtt;
dotr~ti; tr~ti prema nekome;
trce<:i se pribliZiti neeemu; su- ·
favati se prema kraju (za
predmet)
mandem etwas - tun uciniti
nekome nesto nafao
etwas - (razg.) kupiti, uzeti,
ste~i
zu Ilei ten privesti, dovesti
zuletzt adv. (kao) poslednje, naj-
zad, naposletku, najposle, na
kraju
zuliebe
zuliebe adv. za Ijubav
Zulieferindustrie die, -, -n indus-
trija koja isporucuje delove
kooperatskoj firmi
zum = zu dem
zu Imachen zatvoriti, zakop~ti
zumaJl (konj.) pre svega sto, po-
sebno jer
zumal2 (zastar.) istovremeno, na-
jedanput, pre svega, narocito
zumeist adv. (razg.) vecinom, po-
najvise
zumindest adv. harem, niakar,
ponajmanje
zumute adv. (samo u izrazima) I
- sein (werden) oseeati pri du-
si (u srcu)
zu Imuten traziti nesto ad nekoga
(neopravdano), zahtevati ne-
sto sto je tesko (nemogu~e)
uciniti
. I
Zumutung die, -, -en neopravdan
(nedoli~n) zahtev, neuvidav-
no tr8Zenje; bezobzirno po-
nasanje
zunachst adv. pre svega, najpre, u
prvom redu, kao prvo
Zunahme die, -, -n porast, prirast,
poveeavanje, umnozavanje;
debljanje
Zuname der, -ns, -n prezime
ziinden paliti, upaliti (se); (regi-
on.) potpaliti vatru; (fig.) za-
paliti, oduseviti
501 zunutze
Ziinder der, -s, - eksplozivni upa-
ljac; (region. pl.) sibice
Ziind-holz das, -es, --er ( = Stre-
ich-holz das) sibica; - kerze
die, -, -n auto-svecica;
- schliissel der, -s, - kljuc za
· paljenje a uta; - schnur die, -,
-en sporogoreci fitilj; -verte-
iler der, -s, -e razvodnik
paljenja
Ziindung die, -, -en paljenje; ek-
splozivni (i auto) upaljac; pa-
ljenje i uredaji za njegovo fun-
kcionisanje
zulnehmen" (nahm zu, zugenom-
men) rasti, poveeavati se; de-
bljati, gojiti se
sklon, biti naklonjen, imati
simpatije
Zuneigung die, -, -en naklonost,
sklonost, simpatija
Zunf die, -, ··-e udruzenje zanatli-
ja, ceh, esnaf
ziinftig adj. stru~n; prikladan;
valjan, restit
Zunge die,-, -n jezik
ziingeln palacati jezikom (zmija);
palucati, treperiti (plamen)
zunichte adv. (samo u izrazima) I
- machen upropastiti, uniSti-
ti; - werden propasti
zunutze adv. (samo u izrazu) I
sich etwas - machen iskoris-
titi n~to
 zuoberst
zuoberst adv. sasvim gore, na naj-
gornjem mestu
zupacken (razg.) zgrabiti, evrsto,.
prihvatiti, pomagati, delotvor-
no ( energicno) raditi
zupfen cupkati. cupati, trgati
zur = zu der
zu Iraten • (ie, a) savetovati
zu lrechen uracunati, ubrojiti; pri-
pisati nesto nekome
zuruchnungsfahig adj. svestan,
uracunljiv, odgovoran
Zurechnungsfahigkeit die, - ura-
cunljivost; odgovornost
zurechtjfinden" (sich) (a, u) sna-
ti se, shvatiti nesto, uklopiti se
zurecht Ikommen • (kam zurecht,
zurechtgekommen, pom. s.)
stiti na vreme, prispeti; ne
imati teskota s necim; iziti na
kraj
zurecht jlegen urediti, pripremiti
zurecht Imach en pripremiti, pri-
rediti, namestiti
zurecht Iriicken namestiti, pasta-
viti na pravo mesto
zurecht Isetzen postaviti na pravo
mesto; namestiti, zauzeti od-
govarajuti polozaj
zurecht Iweisen • (ie, ie) prekoriti,
zameriti, kuditi, pozvati nekog
na red
Zurechtweisung die, -, -en prigo-
vor, ukor
zu Ireden nagovoriti, nagovarati
502 zun1ck Ifinden
zu Ireich en (tazg.) dodavati;
dostajati
zu Irichten pripremiti, prirediti,
zgotoviti; ustaviti, oplemeniti;
(razg.) unistiti, ostetiti, istrosi-
ti, pohabati
ziirnen ljutiti se, biti besan na ko-
ga, srditi se
zuriick adv. nazad, natrag; (fig.)
slabo, lose, ne bas taka dobra
zuriick Ibilden (sich) vratiti · se
postepeno na raniji stepen ra-
zvoja; susiti se, smanjiti se,
postepeno nestati
zuriicklbleiben" (ie, ie, pom. s.)
ostati, zaostati, ne drzati korak
zuriich Ibringen • (brachte
zurUck, zuri.ick, zurUckbracht)
vratiti natrag, doneti natrag
zuriick Idrangen potisnuti natrag,
suzbiti; (fig.) prikriti (ne ispo-
ljiti) nesto
zuriick Ifahren • ( u, a, pom. s.) vo-
ziti se natrag, vratiti se vozi-
lom; (pam. h.) dovesti, voziti
nekog natrag
zuriick Ifallen • (fie! zurUck,
zurUchgefallen, pom. s.) pasti
(srusiti se) natrag (nauznak);
spasti (na tabeli); pripasti ne-
kome natrag, zapasti ponovo u
ne8to
zurUckjfinden" (a, u) nati put na-
trag; (fig.) vratiti se; ponovo
nati put
zuri.ick i fi.ihren
zuriick Ifiihren odvesti (vratiti)
natrag; (fig.) vratiti nekog na
pravi put; (fig.) svesti, re-
dukovati
zuriickjgehen" (ging zuri.ick,
zurUckgegangen, pom. s.) iti
natrag, vratiti se; (fig.) smanjiti
se, popustiti; nazadovati; poti-
cati, sezati, voditi poreklo
Zuriickgezogenheit die, - povuce-
nost, osamljenost, samota
zuriick Igreifen• (griff zuri.ick,
zuri.ickgreiffen) obratiti se
nekom, angazovati nekog; po-
segnuti (za necim); prizvati u
setanje, posegnuti unatrag
zuriickjhalten" (sich) (ie, a) za-
drzati, zaustaviti; (fig.) spreciti
nekog da pocini glupost, sacu-
vati nekog; zaddati (posed);
(fig.) suzdrzati se, savladati se
Zuriickhaltung die, - zaddava-
nje; suzdrzljivost, suzdrzanost,
ustrueavanje, oprez
zuriickjkehren (porn. s.) vratiti
se, dati nazad; (fig.) obratiti
se; ponovo se vratiti na nesto;
povratiti se, dati sebi
zuriick Ikommen• (karn zurUck,
zuri.ickgekornrnen, porn. s.)
vratiti se
zuriick jlassen• (lieB zurUck,
zurUckgelassen) ostaviti; osta-
viti za sobom (nesto iii neko-
ga); (fig.) preteti (u
takrnicenju)
503 zuri.ick Istecken
zuriick llegen staviti nazad, vratiti
na staro mesto; pridrzati (os-
taviti) za nekoga; stedeti; pri-
stedeti, spustiti; prevaliti (put,
stazu)
zuriicklnehmen" (nahrn zuriick,
zuriickhenornrnen) prirniti,
uzeti nazad; povuti, opozvati
zuriick Iprallen (porn. s.) odsko-
citi, odbiti se; (fig.) ustuknuti
zuriick Irufen• (ie, u) pozvati
nazad
zuriick Ischalten ukljuciti na nizi
stepen (rnasinu), prebaciti u
rnanju brzinu (rnenjac auta)
zuriickjschlagen" (u, a) odbiti
(Ioptu ), udariti natrag, vratiti
udarac; poklopiti; odgrnuti
(zavese); odbraniti
zuriick Ischrecken• (a, o, porn. s.;
schreckte zurilck, zurilckges-
chreckt) uplasiti nekog; popla-
siti se, trgnuti se od straha
zuriicklsein" (war zurilck, zuril-
ckgewesen, porn. s.) (razg.)
vratiti se, biti opet tu; zaostati,
biti jos uvek poeetnik
zuriick Isinken• (a, u, porn. s.)
pasti nazad, ponovo zaspati
zuriick Ispringen • (a, u, porn. s.)
skociti natrag; (fig.) biti
uvueen
zuriick Istecken staviti vise una-
zad, rnetnuti (turiti) natrag;
(fig.) smanjiti prohteve (zah-
teve)
zurUck Istehen 504 Zusammenfassung Zusammenhaft 505 ZusammenschluB

zuriicklstehen" (stand zuriick, Zusammenballung die, -, -en go- Zusammenhaft der, -(e)s, -eve- zusammen llegen sloZiti; sloziti na
zuruckgestanden, porn. s.) sta- milanje, konglomerat za, povezanost; (fig.) sloga, jedno mesto; spojiti, objedini-
jati (daleko) iza; ~aostajati ~ zusammenlbei8en" (biB zusam- skiad ti, podrediti jednoj osobi; sa-
zuriicklstellen staviti nazad (na men, zusammengebissen) sti- zusammen lhalten• (ie, a) driati kupiti (nov~ne) priloge
staro mesto); rezervisati (ro- snuti (zube), zgristi jedno pored drugog i uporedi- zusammenlnehmen• (nahm zu-
bu); (pomaknuti) odmaknuti zusammen lb rec h en• (a, 0 ) s1om1-. vati; ostati skupa, (na okupu), sammen, zusammengenom-
v• •

nazad; odloz1t1 .
zuriicklstofien" (ie, o) odgurnuti,
odbiti
.. • zusammen Ibringen (brachte zu-
zuruckl_t~eten (a, e,_ pam. 8 ·) oct-
1 1 1
~-tup t , uzmaknutl, P?vu~ se
zurucklvers~~en vrat1t1 na p~et-
hodno (mze) mesto; prenet1 se
. .
( u m1s 11ma)
zuriicklweichen" (i, i, porn. s.) Zusammenbruch de~, -~, ··-e
uzmaknuti, povu~i se; (fig.)
ustuknuti
zuriick 1weisen• (ie, ie) odbiti; zus~mmen Id~angen stisnu ti, zbi-
vratiti na prethodno mesto
zuriicklw~rfen" (a, o) baciti na-
zad; odbaciti; odbiti, reflek-
tovati; (fig.) unazaditi
zuriicklziehen" (zo.g zuriick, zusammenlfallen• (fiel zusam-
zuruckgezogen) · Yratiti (se);
w~i natrag; povu~i (se);
opozvati
zulsagen obe~ti, prihvatiti; (fig.)
goditi, prijati, odgovarati
zusammen adv. zajedno, skupa;
ukupno; ujedno
Zusammenarbeit die, - zajedni~ki
rad, saradnja
zusammen Iballen (sich) skupiti,
stisnuti, zgu:lvati; zbiti (se),
zgrudvati (se), nagomilati (se)
t.1 (se) , skrx·t·
;-,1 1 (se) , sru~1
x·t·1 (se) ,
skrhati se
• ~tedeti, ~uvati novae
sammen, zusammengebracht)
skupiti, sabrati; (fig.) povezati;
upoznati omogu~iti pozna-
tv '
ns o
slam, propast, um~tenJe, ra-
sulo
U, nagurat1
Zusammenfall der, -s, --e istovre-
menost, vremenska podudar-
nost (dogadaja)
men, zusammengefallen porn.
s.) sru§iti se, propasti; polaga-
no padati, opadati, klonuti;
oronuti; dogoditi se u isto vre-
me (mat.) poklopiti se, podu-
dariti se
zusammen Ifassen safeti, skupiti,
obuhvatiti, sazeto izloZiti (pri-
kazati; medusobno povezati)
Zusammenfassung die, -, -en sa-
zet pregled, sazetak; prikaz,
rezime
odriati se; ostati privrzen, me-
dusobno se pomagati; (razg.)
Zusammenhang der, -(e)s, ··-eve-
za, povezanost, spoj; odnos
zusammen Ihangen • (i, a, pam.
s.) biti povezan, biti (stajati) u
odnosu; obesiti jedno uz dru-
go (zajedno)
zusammenhanglos adj. nepove-
zan; nesuvisao
zusammen Iklappen zaklopiti,
sklopiti, zatvoriti; (fig.) biti na
izmaku snaga, zdravstveno·se
iscrpiti
zusammen Ikommen• (kam zu-
sammen, zusammengekom-
men, porn. s.) skupiti se, sa-
brati se; doci istovremeno,
susti~i se
Zusammenkunft die, -, --e sasta-
nak, zbor, zasedanje, sednica
zusammen llaufen• (ie, au, porn.
s.) str~ti se, nagrnuti; skupiti
se; spojiti se; zgru~ati se, sku-
piti se
Zusammenlehen das, - zivotna
zajednica, zajednitko zivljenje
men) skupiti, sabrati; sich -
pribrati se, savladati se, obu-
zdati se
zus~mmenlraffen (zurno) priku-
piti, zgrnuti (pohlepno) sich -
pribrati se, (fig. razg.) trgnuti
se (iz ravnodu~nosti), postati
marljiv
zusammen Iroten sich sjatiti se,
okupiti se (na bunu, uzbunu)
zusammenlschiefien• (schoB zu-
sammen, zusammengeschose-
en) sru~iti paljbom; razoriti hi-
cima; ubiti, streljati; skupiti
(svotu novca); sjediniti se, spo-
jiti se (kristali)
zusammenlschlagen" (u, a) lupa-
ti (udarati) jedno o drugo;
pljeskati rukama; (razg.) ra-
zbiti, razlupati, snamo udariti;
presaviti (novine); sklopiti se
(nad neam), prekriti, slea se
zusammen Ischlie6en• (schloB
zusammen, . zusammenges-
chlossen) spojiti, povezati (za-
klju~ivanjem, zatvaranjem);
sich - ujediniti se, udruziti se
Zusammenschlu8 der, -sses,
--sse ujedinjenje, sjedinjenje,
udruZivanje
zusarnrnen Ischrnelzen 506 zu Ischieben zu IschieJ3en 507 zusUindig

zusammen Ischmelzen • (o, o, ZusammenstoB der, -es, ··-e sudar zu IschieBen • (schoB zu, zuges- ZuschuB der, - sses, ··-sse doda-
schrnelzte zusarnrnen, zusarn- (auta); (fig.) svada, sukob, chossen) (porn. s.) sunuti, us- tak, doplata, noveana pornoc,
rnengeschrnelzt, porn. s. i h.) ,_ konflikt trerniti se na nekog, juriti pre- pripornoc
stopiti, sjediniti topljenjern; zusammen ltragen" (u, a) naneti, rna nekom; (razg.) Geld -pri-
zu Isehen • (a, e) gledati, motriti,
stopiti se (srnanjiti se toplje- nakupiti, pokupiti, napabirtiti loziti, dati (doturiti novae)
posmatrati, prisustvovati kao
njern); (fig.) istopiti se, srnanji- zusammen Itreffen" (traf zusarn- Zuschlag der, -s, ··-e dodatak, po-
gledalac; (fig.) nastojati,
vati se vi~enje, doplata
rnen, zusarnrnengetroffen, (po)brinuti (se)
zusammen Ischreiben • ( ie, ie) pi- porn. s.) sresti se s nekirn; do- zu Ischlagen· (u, a) udariti, Iupiti,
zaklopiti, zatvoriti (s treskom); zusehends adv. ocito, otevidno,
sati skupa (kao jednu ret); va- goditi se istovremeno, sustici
zatvoriti se, zalupiti se; udariti vidljivo, otigledno
diti (pabirtiti) iz drugih knjiga; se
(razg.) brzo (povr~no) napisati zusammen Itreten• (a, e, porn. h. (palicom, reketom ); optociti, zu Isein• (war zu, zugewesen,
i s.) pogaziti, nagaziti, zgaziti, okovati, dodati, poveeati (ce- porn. s.) biti zatvoren
zusammen Ischrumpfen (porn. nu, procenat)
s.) osu~iti se i srnanjiti se, zbo- skupiti se, sastati se zulsetzen dodati; (razg.) gubiti fi-
zusammen Itun· (tat zusammen, zu IschlieBen • (schloB zu, zuges- nansijski, ne imati rezervi, na-
rati se; srnezurati se; (fig.) chlossen) zakljueati, zatvoriti
srnanjiti se zusammengetan) sjediniti, po- govoriti, prinuditi nekog na
Zusammensein das, -s zajednicki vezati, zdruziti; sich - udru- zu Ischnallen zakopeati, pritegnu- ne~to

zivot (postojanje) ziti se ti kopcom zu lsichern obeeati, (za)jamciti

zusammen lwachsen" (u, a, porn. zu Ischnappen ~kljocnuti (zubi- zu Ispielen dada ti nekom (loptu ),
zusammen Isetzen (sich) sesti za- s.) srasti; (fig.) zbliziti se udariti, baciti (loptu)
jedno (jedan kraj drugog, za zusammen Iziehen • (zag zusam- rna), iznenada ujesti; zatvoriti
se zu Ispitzen za~iljiti, zao~triti
isti sto ); sastaviti, sklopiti; sas- men, zusammengezogen)sku- zu Isprechen• (a, o) reci nekorn
tojati se iz neceg piti, stegnuti; povezati, spojiti; zu Ischneiden• schnitt zu, zuges- ne~to (ut~no, prijateljski);
Zusammensetzung die, -, -en sas- zbrojiti; okupiti; useliti chnitten) seci, rezati (prema priznati, dodeliti (sudski); jesti,
tavljanje, sklapanje; sastav, Zusatz der, -es, ··-e dodatak, do- odredenoj meri), krojiti; (fig.) piti s apetitom
spoj; slozenica puna; primesa skrojiti prema necem, pri-
lagoditi Zuspruch der, -(e)s, dobar savet,
zusammen lstecken spojiti (spaja- zusatzlich adj. dodatni, dopunski u teha, prijateljsko nagovara-
licarna, tiodarna ), (razg.) cesto zuschanden adv. I - machen zu Ischniirren zavezati, stegnuti nje; odobravanje, obljublje-
(potajno) biti zajedno upropastiti, uni~titi, spreciti, vrpcom (uzicom); (fig.) ste- nost; poseta; proda, navala
osujetiti; -werden propasti, gnuti, stisnuti
zusammen Istellen staviti jed no biti uni~ten
Zustand der, -(e)s, --e stanje,
uz drugo (na zajednicko rnes- zu lschauen gledati, posmatrati zu Ischrauben za~rafiti svojstvo, prilika, osobina
to), staviti zajedno radi po- Zuschauer der, -s, - gledalac, zu lschreiben" (ie, ie) dopisati; zustande adv. (samo u izrazima) I
redenja; izabrati i stastaviti posmatrac prepisati (u vlasngtvo); (fig.) - bringen izvr~iti, izvesti, os-
(delove necega) zu lschieben• (o, o) zatvoriti gura- pripisati, pridati tvariti - kommen ostvariti
zusammen IstoBen (ie, o, porn. h. , juci, dogurati (doturiti), tutnu- Zuschrift die, -, -n pismo, dopis, (se), biti ostvaren, izvr~iti
i s.) sudariti se; sukobiti se; ti ne~to nekom; (fig.) natovari- pismeno obave~tenje (po- zustandig adj. nadlezan, me-
doticati se ti (svaliti) na nekog nuda) rodavan
Zustlindigkeit
Zustiindigkeit die, - nadleznost, zutage adv. (samo u izrazima) I
pripadnost
zustatten adv. (samo u izrazu) I '"
- kommen koristiti, dobro
doci was su jetzt lemst wird dir
spiiter - kommen ~to sada
u~~ kasnije ee ti koristiti
zulstecken spojiti (sastaviti) pri- Zutat die, -, -en dodatak zacin; za
bada~ma; dati potajno, kri-
~om potpomagati
zulstehen" (stand zu, zugestan- zuteil adv. (sarno u izrazirna) I -
den) pripadati, imati pravo na
ne~to I das steht uns zu to nam
pripada
zu Istellen zatvoriti, prekriti; uru- zu Iteilen dodeliti, raspodeliti, dati
~iti, dostaviti
zu Isteuern (pom. s. i h.) smerati,
usmeriti se (prema necern),
usrneriti se na ne~to, raditi na
odredenom planu; pridoneti
zu Istimmen odobriti, sloziti se,
pristati, saglasiti se
Zustimmung die, -, -en odobrava-
nje, pristanak, slaganje, sa-
glasnost
zu 1stopfen zaoopiti
zulsto8en" (ie, o, porn. h. is.) za-
tvoriti udarcem, zalupiti; uda- Zutraglichkeit die, - korist, pogo-
riti, zadati udarac nekorn;
(fig.) dogoditi se, snaci nekog
zulstreben tefiti (stremiti) ne-
kom cilju
Zustrom der, -(e)s, navala, pri-
ticanje (u velikorn bmju)
zu Istromen pridolaziti u velikom
broju, pristizati, priticati
508 zu Itreffen
- fordern; - bringen izneti
J
(na videlo), objaviti, obeloda-
niti; - liegen biti ocigledan
(jasan); - kommen - treten
doci, izici na videlo, izaci u
javnost
~ivanje: dugmad, konac, kop-
ee, postava itd.)
werden pripasti, pasti u deo;
- werden lassen dati
Zuteilung die, -, -en dodeljivanje,
raspodeljivanje, deljenje, ras-
podela; doznaka; udeo; dode-
ljena kolicina
zutiefst adv. duboko, veoma, vrlo
zultragen" (u, a) doneti, doneti
tajne vesti; (fig.) dojaviti tajno;
sich - dogoditi se, desiti se,
zbiti se
zutraglich adj. koristan, povoljan,
unosan, probita~n, plodan
dnost, povoljnost, plodnost
zu Itrauen oeekivati; verovati, po-
uzdati se
Zutrauen das, -s, poverenje, vera
u nekog
zultretTen" (traf zu, zugetroffen)
biti prikladan, odnositi se na
ne~to; odgovarati neeern
zutreffend
zutreffend adj. prikladan, zgodan,
ispravan, ta~n I eine - de Be-
mer/rung tacna (umesna)
prirnedba
zu Itrinken• (a, u) nazdraviti, piti
u zdravlje
Zutritt der, -(e)s, -e pristup;
ulaz(ak); prodiranje, proctor
zultun" (tat zu, zu.getan) (razg.)
dodati, zatvoriti
zuungunsten prep. (s gen. iza
imenice, sa dat. pred. imeni-
com) i adv. na ~tetu, ne-
povoljno
zuunterst adv. sasvirn dole, na
dnu
zuverlassig adj. pouzdan, siguran,
poverljiv
Zuverlassigkeit die, - pouzdanost
Zuversicht die, - uzdanje, pou-
zdanje, evrsto verovanje (na-
da)
zaversichtlich adj. pouzdan
Zuversichtlichkeit die, - =Zuver-
sicht die
zuviel adv. previ~e I was - is~ ist
-!~to je previ~e, prewe (je)!
zuvor adv. pre, najpre, kao prvo
zuvorderst adv. sasvim napred,
spreda
zuvorlkommen" (kam zuvor, zu-
vorgekommen, porn. s.) prete-
ci, prestici, predusresti
zuvorkommend adj. prijatan, pre.
dusretljiv, Jjubazan, usluian
509 zuwider llaufen
Zuvorkommenheit die, - predu-
sretljivost, ljubaznost, uslu-
inost
zuvorltun" (tat zuvor, zuvorge-
tan) (razg.) nadma~iti, preteci
Zuwachs der, -es porast, prirast,
prir~taj
Zuwanderer der, -s,- doseljenik
zulwandem (porn. s.) doseliti se,
dociodnekud
zuwege adv. (samo u izrazima) -
etwas - bringen ~iti, izvesti
ne~to; mit etwas - kommen
zavr~iti s necim
zuweilen adv. usput, katkad, po-
nekad, ovde-onde
zu Iweisen• (ie, ie) dodeliti
Zuweisung die, -, -n dodela
zulwenden· (wandte zu, zu-
gewandt; wendete zu, zu-
gewendet) okrenuti (se) pre.
rna; obratiti se; posvetiti se
neeem
zuwenig pron. (neodred.) i adv.
manje nego ~to treba, malo;
(ali; zu wenig premalo)
zu lwerfen• (a, o) (za)lupiti, naba-
cati, natrpati, dobaciti
zuwider prep. (s dat.) i adj. protiv;
mrzak, odvratan, neprijatan
zuwider Ihandeln raditi (postupa-
ti) protiv(no)
zuwiderllaufen" (ie, au, porn. s.)
delovati protiv, protiviti se,
protivreciti, biti u protivrecju
zu lzahlen
zu Izahlen doplatiti, nadoplatiti
zu 1zahlen dodati
zu Iziehen· (zag zu, zugezogen)
navuti, privuci; zategnuti, ste-
gnuti; pozvati, pitati za savet;
navuci prehladu (bolest);
doseliti
zu Iziiglich prep. (s gen.) i adv. sa
dodatkom; dodav~i, uracu-
nav~i
Zwang der, -(e )s, (i retko) ··-e pri-
nuda, prisila; sila, pritisak, pri-
siljavanje
zwangen pritisnuti, stisnuti, ste-
gnuti; sabiti; zbiti; protisnuti
zwanglos adj. neprisiljen, neusi-
ljen, slobodan, bez prinude
Zwanglosigkeit die, -, -neprisilje-
nost, neprinudenost, neusi-
ljenost
Zwangs-arbeit die, -, -en prisilni
(prinudni) rad, robija; - jacke
die, -, -en ludacka ko~ulja;
-lage die, -, -n stiska, nevolja,
tefuk polozaj
zwangsHiufig adj. neotklonjiv, ne-
izbezan, nehotican, ne-
nameran
zwanzig num. dvadeset
Zwanzigstel das, -, - dvadesetina
zwanzigst-er ( -es, -e) num.
dvadeseti
zwar konj. i adv. dodu~e, istina
Zweck der, -(e)s, -e cilj, svrha;
smisao (neke radnje)
510 zweigliederig
Zwecke die, -, -n cavlic
zwecklos adj. bez svrhe, nekoris-
" tan, neprikadan
Zwecklosigkeit die, -besciljnost,
uzaludnost
zweckmafiig adj. svsishodan, pri-
kladan, pogodan
Zweckmafiigkeit die, - svrsisho-
dnost, prikladnost, upotre-
bljivost
zwecks prep. (s gen.) u svrhu, radi
zwei num. dva
Zwei die, -, -en, dva, dvojka
zweideutig adj. dvoznaean, dvo-
smislen; neumesan, ne-
pristojan
Zweideutigkeit die, - dvozna-
cnost; neumesnost, nepris-
tojnost
zweierlei adj. dvovrstan, dvojak,
razlicit
zweifach adj. dvostruk, dupli
Zweifel der, -s, - sumnja, dvoumi-
ca, kolebanje, neizvesnost
zweifelhaft adj. sumnjiv, nevero-
dostojan, upitan
zweifeln (an. dat.) sumnjati; dvo-
umiti se, kolebati se
Zweifler der, -s, sumnjieavac,
sumnjalo, skeptik
Zweig der, -(e)s, -e grancica, gra-
na, mladica; krak, ogranak
Zweigespann das, dvopreg;
(razg.) dvojka, dva dobra
kompanjona
zweigliederig adj. dvoclan
zweiMndig 511 zwinkern
zweihandig adj. dvorucan, s dve Zwickmiihle die, -, -n pozicija u
ruke igri mlina; (fig.) ~kripac, bezi-
Zweikampf der, -(e)s, ··-e dvoboj zlazna situacija
zweimal adv. dvaput Zwieback der, -(e)s, ··-e i -e dvo-
zweimalig adj. dvokratan, ponov- pek, prepecenac
Ijen, iz dva maha Zwiebel die, -, -n crveni luk
zweireihig adj. dvoredan, na dva zwiefach adj. (zastar.) = zweifach
red a Zwielicht das, -(e)s, dvostruko
zweischneidig adj. s dve o~trice, svetlo, svetlo iz razlicitih izvo-
dvosekli ra; dnevno i ve~tacko svetlo;
zweisilbig adj. dvoslozan sumrak, suton, praskozorje
Zweisitzer der, -s,- dvosed (auto, Zwiesel die, -, -n ra~lje, raklje
eamac) · zwieselig adj. ra~ljast, raevast
zweispaltig adj. dvostubaean, u Zwiespalt der, -(e)s, -e i ··-e unu-
dva stupca tra~nji razdor, podvojenost,
Zweispanner der, -s, - dvopreg kolebanje
zweistimmig adj. dvoglasan, u zwiespaltig adj. raspolucen, po-
(za) dva glasa dvojen; kolebljiv
zweistockig adj. dvospratan Zwiesprache die, - ( =Zweige-
zweitens adv. drugo, na drugom sprach das) razgovor u eetiri
mestu aka, (udvoje)
zweit-er ( -e, -es) num. drug-i (-a, Zwietracht die, - nesloga, razmiri-
-o) ca, rasprava
Zwerchfell das, -(e )s, -e ( =Diap- Zwilling der, -s, -e blizanac; dvos-
hragma das) dijafragma truki kristal; oruzje sa dvostru-
Zwerg der, -(e)s, -e patuljak; kom cevi
kepec zwingen" (a, u; zu, dat.) (pri)siliti,
zwerg(en)haft adj. patuljast primorati, prinuditi, naterati
Zwetsch-e (-ke, -ge) die, -, -n zwingend ppr. i adj. nezaobilazan,
~ljiva neizbe:Zan; prinudan; uverljiv
Zwickel der, -s, - trouglasti ume- Zwinger der, -s, - prostor izmedu
tak (na odeci); (fig.) unutra~njih i spoljnih zidina;
osobenjak borili~te u podgradu (utvrde-
zwicken ~tipati, u~tinuti;
(region.) nje); kavez
probu~iti, pongtiti (kartu) zwinkern zmirkati, treptati
Zwirn 512
Zwim der, -(e)s, -e konac; (razg.
region.) dril., strogota
Zwirnsfaden der, -s, ··-e kon~na '
nit
zwirnen uplesti konac; adj. ken-
fan, od konca
zwischen prep. (s dat. i akuz.) me-
du,izmedu
Zwischen-deck das, -(e)s, -e me-
dupaluba (na brodu); -ding
das, -(e)s, -e (=Mitteldig das)
ne§to §to je izmedu, srednja
stvar
zwischendrin adv. izmedu, u sre-
dini, izmedu
zwischendurch izmedu toga, u
meduvremenu, katkad
Zwischen-fall der, -(e)s, ··-e ne-
zgodan slu~j, neorekivani do-
gadaj; upadica, smetnja; - ruf
der, -(e)s, -e povik, upadica,
dobacivanje; -spiel das, -(e)s,
-e meduigra, medu~in,
intermeco
zwischenstaatlich adj. medu-
drtavni
Zytologie
Zwist der, -es, -e svada, prepirka,
nesloga, neprijateljstvo, razdor
zwitschem cvrkutati
Zwitter der, -s, - dvopolac, dvo- II
polni organizam; hermafrodit
zwo num. (razg.) dva KRATAK PREGLED NEMACKE GRAMATIKE
zwOlf num. dvanaest
Zwolftel das, -s, - dvanaestina
zyklisch adj. cikli~ni, krumi
Zyklon der, -s, -e ciklon, oluja;
sredstvo za uni§tavanje
gamadi
Zyklus der, -, - klen ciklus, krug
Zylinder, der, -s,- cilindar, valjak;
parni cilindar; visoki ~ir
zylindrisch adj. cilindrifan
Zyniker der, -s, - cinik, cinifan
rovek
zynisch adj. cinifan
Zynismus der, -s, - men cinizam
Zypresse die, -, -n rempres,
kiparis
Zytologie die, - citologija, nauka
o reliji
 515

1. ABECEDA DAS ALPHABET

~
1

I Nemacki alfabet ima 26 velikih i malih slova:

A, a (a) N, n (en),
----
B, b (be) &o (o),
'C, c (ce) P, p (pe),
D, d (de) Q, q (ku),

-
E, e
F, f
(e)
(ef)
S, s
R, r
(es), 8 (es cet)
(er)
G, g (ge) T, t (te),
H, h (ha) _u, u (u),
I, i (i) V, v (fau),
-----
J,j Got) W, w (ve),
K, k (ka) X, x (iks),
L, I (el) Y, y (ipsilon),
M, m (em) Z, z (cet),

Tu spadaju i tri oznake za prenagla~ene samoglasnike: A, a, 0, o,; i U, ii; te

oznake n za bezglasno s. Grupama slova_ch (ce-ha), sch (es-ce-ha), tsch (te-es-
ce-ha), ph (pe-ha) i th (te-ha) oznaeavaju se suglasniti h, ~. c, fit.

2. VRSTE RECI DIE WORTARTEN

Nemacki jezik ima deset vrsta reci:
1. Clan (der Artikel, das Geschlechtswort)
2. Imenica (das Substantiv, das Hauptwort)
3. Pridev (das Adjektiv, das Eigenschaftswort)
4. Zamenica (das Pronomen, das Fiirwort)
5. Broj (das Numerate, das Zahlwort)
6. Glagol (das Verb, das Zeitwort)
7. Prilog (das Adverb, das Umstandswort)
8. Predlog (die Praposition, das Verbaltniswort)
9. Veznik (die Konjuktion, das Bindewort)
10. Uzvik (die Interjektion, das Empfindungswort)
 516 517
I

3. CLAN DERARTIKEL 4. IMENICA DAS SUBSTANTIV

(DAS GESCGLECHTSWORT)
'*
Clan se u nema~kom jeziku upotrebljava isklju~ivo uz imenicu i uvek stoji ispred
nje. Ako imenica ima i druga blifa odredenja ona dolaze iz ~lana. Clan pokazuje
rod, broj i pade! imenice. On mo!e biti odreden i neodreden. Odredeni ~Ian der
(za mu~ki rod), die (za !enski rod) i das (za srednji rod), pokazuje da su imenice
uz koje stoji odredene i poznate iii se pretpostavljaju kao poznate. Neodredeni
~Ian, ein (za mmki rod), eine (za !enski rod) i ein (za srednji rod) stoji imenica
koje se prvi put spominju, koje su jo~ neodredene i neidentifikovane.
I odredeni i neodredeni ~Ian se dekliniraju. Neodredeni ~Ian nema plural.
Odredeni clan Der bestimmte Artikel
.! (DAS HAUPTWORT)
Nema~ke imenice imaju tri gramati~ka roda; mu~ki, !enski i srednji rod.
Gramati~ki rod se resto ne podudara sa prirodnim rodom, pa svaku imenicu
treba u~iti zajedno s njenim ~lanom. Naravno, postoje i odredena pravila za
··I odredivanje gramati~kog roda imenica na osnovi njihovog zna~ja, te vrste,
nastavka, porekia itd.
Deklinacija nema~kih imenica ima dva broja: singular (der Singular, die
Einzahl) i plural (der Plural, die Mehrzahl). I singular i plural imaju po retiri
pade!a: nominativ (der Nominativ, der Werfall), genitiv (der Genitiv, der
Wesfall), dativ (der Dativ, der Wemfall) i akuzativ (der Akkusativ, der
Wenfall). Prema vrstama nastavaka u genitivu singulara i nominativu plurala
nema~ke imenice se dekliniraju po jakoj, slaboj i me~ovitoj deklinaciji.

Odredeni ~Ian u singularu ima posebne oblike deklinacije za mu~ki, !enski i TABELA DEKLINACIJA TABELLE DER DEKLINATIONEN
srednji rod. U pluralu ima zajedni<!ke oblike za sva tri roda.
Plural
J aka deklinacija Die starke deklination
Singular
mu~ki rod !enski rod srednji rod mu~ki, !enski i srednji rod Sve imenice mu~kog i srednjeg roda koje u genitivu singulara imaju nastavak -es
N. der die das die iii -s u dativu singulara vecinom nastavak -e, i samo u dativu plurala nastavak
G. des der des der -(e)n menjaju se po jako deklinaciji. Imenice !enskog roda koje idu po ovoj
deklinaciji u singularu nemaju nastavaka. Puni genitivni · nastavak -es u
D. dem der dem den singularu imaju one imenice koje zavdavaju piskavim glasom -s, -8, -sch, -cbs,
A den die das die -z, -tz, npr. der Halo, der StoB, der Busch, der Fuchs, der Satz. Isto va!i i za
imenice koje zavdavaju konsonantima -ld, -lg, -nd, -st npr. der Wald, der Balg,
der Hund, zatim za jednoslo!ne imenice koje zavdavaju dvostrukim
Neodredeni clan Der unbestimmte Artikel konsonantom, npr. der Ball, der Kamm i imenice koje zavdavaju konsonantom
iza dugog vokala, npr. der Krieg, der Sohn.
Neodredeni ~Ian ima u singularu posebne deklinacione oblike za sva tri roda, a Skraceni oblik genitivnog singularnog nastavka -s imaju vi~eslome imenice na
uo~te nema plurala. -el, -em, -en, -er, -chen, -lein, npr. der Gimpel, der Fischer, der Garden.
Nastavak -e u dativu singulara imaju jednoslo!ne imenice. Dativni nastavak -e
Singular se ne javlja kod imenica koje zavdavaju vokalom iii kada te imenice stoje iza
mmki rod !enski rod srednji rod predloga, (zu FuB, dem Blei).
N. ein eine ein Pored nastavka -(e)n u dativu plurala imenice koje pripadaju jakoj deklinaciji
G. eines einer eines imaju u ostalim paddima plurala nastavak -e iii -er, sa mucenjem iii bez
mucenja svog korenskog samoglasnika. (Koreni samoglasnik mute samo
D. einem enier einem
imenice jake deklinacije). Imenice koje zavdavaju na -en u singularu i -s u
A. einen eine ein nominativu plurala u dativu plurala nemaju paddnog nastavka.
 518 519
Oznaka 'u' uz redni broj pojedinog deklinacionog tipa oznaeava da ta vrsta Zenski rod
imenica muti svoj koreni samoglasnik.
,. Singular · Plural Singuiar plural
7. N. die Drangsal die Drangsale 7u.N. die Kuh die Kiihe
MuSidrod G. der Drangsal der Drangsale G. derKuh derKiihe
D. der Drangsal den Drangsalen D. derKuh denkuhen
Singular Plural Singular Plural A die Drangsal die Drangsale A dieKuh derKiihe
1. N. derBrief die Briefe 1u. N. der Bach die Bache 8u.N. die Mutter die Mutter 9. N. die Bedrangnis die Bedrangnisse
J
G. des Brief(e)s der Briefe G. des Bach(e)s der Bache G. der Mutter der Mutter G. der Bedrangnis der Bedrangnisse
D. dem Brief(e) den Briefen D. dem Bach(e) den Bachen D. der Mutter den Miittem b. der Bedrangnis den Bed.rangnissen
A den Brief die Briefe A den Bach die Bache A die Mutter die Mutter A die Bedriingnis die Bedrangnisse
Singular Plural Singular Plural 10. N. die Bar die Bars
2. N. derLeib die Leiber 2u. N. der Gott die Gotter G. derBar der Bars
G. des Leibes derLeiber G. des Gottes der Gotter D. derBar den Bars
D. dem Leib(e) den Leibem D. dem Gott(e) den Gottem A die Bar die Bars
A den Leib die Leiber A den Gott die Gotter
Singular Plural Singular Plural
Srednji rod
3. N. der Fischer die Fischer N. derVater die Water
G. des Fischers der Fischer G. des Vaters der Vater
Singular Plural Singular Plural
D. dem Fischer den Fischem D. dem Vater den Vatem
A den FIScher die Fischer A den Vater die Viiter 11. N. das Gift die Gifte llu. N. das FlaB die FloBe
G. des Gift(e)s der Gifte G. des FloBes der FloBe
Singular Plural Singular Plural : D. dem Gift(e) den Giften D. dem FlaB(e) den FloBen
4. N. der Besen die Besen 4u. N. derFaden die Faden A das Gift die Gift A dasFloB die FloBe
G. des Besens derBesen G. des Fadens der Faden
12. N. das Bild die Bilder 12u. N. das Volk die Volker
D. dem Besen den Besen D. demFaden den Faden
G. des Bild(e)s der Bilder G. des Volkes der Volker
A den Besen die Besen A, den Faden die Faden
D. dem Bild(e) den Bildem D. dem Volk(e) den VOlkem
Singular Plural Singular Plural A das Bild die Bilder A dasVolk die Volker
5. N. der Spiegel
~
die Spiegel 5u. N.derVogel die Vogel 13. N. dus Muster die Muster 13u. N. das Kloster die Kloster
G. des Spiegels derSpiegel G. des Vogels der Vogel G. des Musters derMuster G. des Klosters der Kloster
D. dem Spiegel den Spiegeln D.demVogel den Vogeln
A den Spiegel die Spiegel Aden Vogel die Vogel I D. dem Muster
A das Muster
14. N. das Madchen
den Mustem
die Muster
die Madcben
D. dem Kloster
A das Kloster
15. N. das Echo
den Klastem
die Kloster
die Echos
6. N.derUhu die Uhus
G. des Uhus derUhus G. des Madchens der Miidchen G. desEchos der Echos
D.dem Uhu den Uhus D. dem Miidchen den Miidchen D. demEcho den Echos
A den Uhu die Uhus A das Madchen die Madchen A das Echo die Echos
 520 521
Slaba deklinacija Die schwache Deklination
Mufti rod
Po ovoj deklinaciji menjaju se imenice m~kog i fenskog roda. Imenice mu~kog Singular Plural Singular Plural
r
roda imaju u svim padefima singulara plurala nastavak -en iza suglasnika iii -n 23. N. der Staat
G. des Staat(e)s
die Staaten
derStaaten
24. N. der See
G. des Sees
die Seen
iza samoglasnika, izuzev nominativa singulara. derSeen
Imenice renskog roda se ne menjaju u singularu dok u pluraiu u svim padefima i. D. dem Staate den Staaten D. dem See den Seen
imaju nastavak -en iii -n. A den Staat die Staaten Aden See die Seen
25. N. der Stachel der Stacheln
MuDd rod G. des Stachels der Stancheln
D. dem Stachel den Stacheln
·singular Plurai Singular Plural A den Stachel die Stacheln
16. N. der Herr die Herren 17. N. der Schwede die Schweden Srednji rod
G. des Herren derHerren G. des Schweden der Schweden Singular Plural Singular Plural
D. dem Herren den Herren D. dem Schweden den Schweden 25. N. das Herz die Herzen 27. N. das Ohr die Ohren
A den Herren die Herren A den Schweden die Schweden G. des Herzens derHerzen G. des Ohr(e)s der Ohren
D. dem Herzen den Herzen D.dem Obr den Ohren
Zenski rod A dasHerz die Herzen A das Ohr die Ohren
28. N. das Auge die Augen
Singular Plural Singular Plural G. desAuges derAugen
18. N. die Frau die Frauen 19. N. die Schule die Sehulen D. demAuge den Augen
G. derFrau der Frauen G. der Schule derSchulen A dasAuge die Augen
D. derFrau den Frauen D. der Schule denSchulen
A die Frau die Frauen A dieSchule die Schulen Deklinacija licnih imena Die Deklination der Personennamen
20. N. die Zeit die Zeiten 21. N. die Tafel die Thfeln Li~na imena kada nemaju atributa stoje bez &na i imaju u genetiw singulara
G. derZeit derZeiten G. derThfel derThfeln nastavak -s (iii -ens ako zavriavaju piskavim glasom). Li~na imena obi~no
nemaju mno:linu.
D. derZeit den Zeiten D. derThfel den Thfeln
A die Zeit N. Konrad N. Goethe
die Zeite::n A dieThfel die'Dlfeln
G. Konrads G. Goethens
22. N. die Schiilerin die Schliilerinn!n D. Konrad D. Goethe
. G. der Schillerin der Schiilerinm:n A Konrad A Goethe
D. der Schillerin den Schiilerinnen Ako li~no ime stoji s atributom iii apozicijom, menjaju se samo atributi iii
apozicija a li~no ime ostaje nepromenjeno.
A die Schiilerin die Schulerinnen
N. die schOne Lilie
G. der schOnen Lilie
D. der schOnen Lilie
Mdovita deklinacija Die Gemischte Deklination
A die schOne Lilie
Imenice me§ovite deklinacije imaju u singularu nastavke jake deklinacije, a u Ako pred prezimenom stoji jedno iii vi§e li~nih imena iii titula, onda se u
pluralu nastavke slabe deklinacije. genitivu nastavak -s dodaje samo prezimenu.
 522 523

N. Doktor Muller Jaka deklinacija prideva Die starke Adjektivdeklination

G. Doktor Mullers
D. Doktor Muller Kada stoje bez Bana, zamenice i broja, i1i iza brojeva i zamenica bez nastavb,
G. Doktor Milller "" pridevi se menjaju po jakoj deklinaciji. U ovoj deklinaciji pridevi preuzimaju
Geografska imena se menjaju kao i druge imenice. Ako ispred imena mesta iii padetne nastavke odredenog Bana. Izuzetak, predstavlja genitiv singulara
kontinenta, te zemlje srednjeg roda stoji odredeni &n s pridevom, onda se mu~kog i srednjeg roda u kome pridevi dobijaju nastavak -en. I iza neodredenih
menjaju samo Ban i pridev. zamenica einige, mehrere, viele, wenlge pridevi se dekliniraju kao da su bez
~lana, tj. po jakoj deklinaciji.

mu~ki rod tenski rod srednji rod

5. PRIDEV DAS ADJEKTIV sing N. griiner Apfel gute Emte schwarzes Brot
(DAS EIGENSCHAFTSWORT) G. griinen Apfels guter Emte schwarzen Brot(e)s
D. griinem Apfel guter Emte schwarzem Brot(e)
Pridev kao vrsta rea ima u nema&om jeziku predikativnu i atributivnu funkciju. A griinen Apfel gute Emte schwarzes Brot
U prvoj, atributivnoj funkciji, pridev zajedno sa glagolom, naj~re pomotnim,
tvori predikat. Kao deo predikata pridev ostaje nepromenjiv, tj. ne menja oblik plur. N. griine Apfel gute Emten schwarze Brote
prema rodu i broju imenice, npr. der Wein ist gut; das Zimmer ist kalt. G. griiner ~pfel guter Emten schwarzer Brote
D. gr\ine~.Apfeln guten Emten schwarzen Broten •
U atributivnoj funkciji, kada je neposredno povezan sa imenicom, pridev je
A gr\ine Apfel gute Emten schwarze Brote
promenljiv i slafe se s njom u rodu, broju i paddu, npr: ein guter Sohn; das
schOne Bild; rates Kleid; feine Seide. Atributivni pridevi se mogu deklinirati po
slaboj, jakoj i m~ovitoj deklinaciji. Mdovita deklinacija prideva Die gemischte Acljektivdeklination
Ako pred sobom imaju odredeni ~Ian ein, eine, ein, prisvojne zamenice mein,
Slaba deklinacija prideva Die schwache Acljektivdeklination dein, sein, unser, euer, ihr i neodredenu zamenicu kein, pridevi se menjaju po
mclovitoj deklinaciji. Kada idu po ovoj deklinaciji pridevi imaju nastavke jake
Ako pridev ima pred sobom odredeni c":!lan der, die, das iii zamenice dieser
deklinacije u onim padefima u kojima neodredeni &n, prisvojna iii
(diese, dieses), Jeder (jede, Jedes), mancher (manche, manches), solcher
neodredena zamenica, koji stoje pred njim ostaju bez nastavka. To znaa da
(solche, solches), weicher (weiche, welches), deljenlge (diejenlge, dasjenlge)
pridevi mclovite deklinacije imaju jake nastavke u nominativu singulara
on se menja po slaboj deklinaciji. Pridevi koji se menjaju po slaboj deklinaciji
mu~kog roda i u nominativu i akuzativu singulara !enskog i srednje roda. U
imaju u svim rodovima i paddima nastavak -en, izuzev u nominativu singulara
svim ostalim padefima (sva tri roda) singulara i plurala .pridevi dobijaju
m~kog roda i nominativu i akuzativu singulara lenskog i srednjeg roda. Pridevi
nastavke slabe deklinacije. Pridevi iza neodredenog Bana imaju neodredeno, a
koji se menjaju po ovoj deklinaciji imaju odredeno znarenje. iza prisvojnih zamenica odredeno zna~enje.
m~ rod lenski rod srednji rod mu!ki rod !enski rod srednji rod
sing. N. der gute Vater die schOne Blum.e das letzte Buch sing. N. dein neuer Freund unsere gute Lebrerin sein ldeines Obr
G. des guten Vaters der schonen Blume des letzten Buches G. deines neuen Freund(e)s unserer guten Lebrerin seines ldeinen Obr(e)s
D. dem guten Vater der schOnen Blume dem letzten Buche D. deinem neuen Freund(e) unserer guten Lebrerin seinem ldeinen Obr
A den guten Vater die schOne Blume das letzte Buch A. deinen neuen Freund unsere gute Lebrerin sein ldeines Obr
plur. N. deine neuen Freunde unsere guten Lebreinnen seine ldeinen Obren
plur. N. die guten Vater die schonen Blumen die letzten Bucher G. deiner neuen Freunde unserer guten Lebreinnen seiner ldeinen Obren
G. der guten Vater der schonen Blumen der letzten Bucher D. deinen neuen Freunden unseren guten Lebrerinnen seinen ldeinen Obren
D. den guten Vatem den schonen Blumen den letzten Buchem A. deine neuen Freunde unsere guten Lebrerinnen seine ldeinen Obren
A die guten Vater die schonen Blumen die letzten Bucher Ako ispred prideva stoji neodredeni &n ein, eine, ein, onda se pridev u pluralu
menja po jJikoj deklinaciji buduti da neodredeni Ban nema mnofinu.
 524 525

sing. plur. ._ . , ... , . ':!·· Jedan broj jednoslo~nih nema~kih prideva prilikom kompariranja muti osnovni
N. ein rei fer Apfel reiche Apfel samoglasnik, npr:
G. eines reifen Apfel reicher Apfel
D. einem reifen Apfel ' reichen..Apfeln pozitiv komparativ superlativ
A einen reifen Apfel reiche Apfel arg arger (der, die, das) argst(e) am argsten
alt alter (der, die, das) altest(e) am altesten
grab grober (der, die, das) grobst(e) am grobsten
Komparacija prideva Die Komparation (~teigerung) der Adjektive krank kriinker (der, die, das) kriinkst(e) am kriinksten
Nema~ki pridevi imaju tri stepena poredenja: pozitiv, komparativ i superlativ. Delimi~no nepravilnu komparaciju imaju pridevi:
I '·' ., I' '

groB groBer (der, die, das) groBt(e) am groBten

Pozitiv (die este Stufe) oznaeava svojstva i obeldja stvari, hpr. lang; schwach, hoch hoher (der, die, das) hochst(e) am hochsten
dick, kiihl. Pozitivom se mo~e odrediti i odnos jednakosti bita i stvari u nekim nah naher (der, die, das) nachst(e) am nachsten
osobinama iii obeldjima. Pozitiv prideva tada stoji izmedu so ... i wie, npr. Er ist
so groB wie sein Vater. (On je isto tako velik kao i njegov otac). Nepravilnu komparaciju imaju pridevi:
.. ~··· gut besser (der, die, das) best(e) am besten
Komparativ (die zweite Stufe) obrazuje se tllko §to se pozitivu doda nastavak vie! mehr (der, die, das) meist(e) am meisten
-er, npr: wenig minder (der, die, das) mindeste am mindesten
klein kleinler frisch frischler warm warmler
Komparativom se iskazuje nejednakost osobina iii obele~ja bita i stvari. lza 6.ZAMENICA DAS PRONOMEN
komparativa u pravilu sledi. .. als, npr: Er ist groBer als sein Vater. (On je veCi (DAS F0RWOR1)
od svoga oca).
U nematkom jeziku postoje sledeee vrste zamenica:
Superlativ(die dritte Stufe) se obrazuje taka §to se pozitivu doda nastavak -
- litna zamenica (das Personalpronomen)
(e)st, npr:
- prisvojna zamenica (Das Possesivpronomen)
klein (der, die, das) klein(e)st - pokazna zamenica (das Demonsrativpronomen)
frisch (der, die, das) frisch(e )st - odnosna zamenica (das Relativpronomen)
warm (der, die, das) warmst - upitna zamenica (das Interrogativpronomen)
Puni superlativni nastavak -est dodaje se pridevima koji se u pozitivu zavr§avaju - neodredena zamenica (das Indefinitpronomen)
na d, t (st), B, s, x, z, (tz) npr. stolz (der, die, das) stolzest(e).
Superlativom se izrabva ~injenica da jedno izmedu vi§e bita iii, stvari ima neku Licne zamenice Die Personalpronomen
osobinu iii svojstvo u najvi§em stupnju, npr: Er ist der groBe von allen Briidem.
(On je najveci od sve brata). Litne zamenice su: ich (ja), er (on), sie (ona), es (ono), wir (mi), ihr (vi), sie
Pored gomjeg oblika superlativ u predikativnoj funkciji mo~e imati i oblik am, (ani)
-sten, npr: Jenes Schiff ist am groBten. (Jenes Schiff ist das groBte). Deklinacija litnih zamjenica
Komparativ i superlativ dekliniraju se u atributivnoj funkciji kao i pozitiv po tlice 2.1ice
slaboj, jakoj i mdovitoj pridevskoj promeni. sing. plur. sing. plur.
N. ich (ja) wir (mi) du (ti) ibr (vi)
U predikativnoj funkciji komparativ se kao i pozitiv uop§te ne menja, a G. meiner (mene, me) unser (nas) deiner (tebe, te) euer (vas, vama)
superlativ dobija samo ~Ian i slabi nastavak -e u singularu i -en u pluralu D. mir (meni, mi) uns (nama, nam) dir (tebi, ti) euch (vama, vam)
A mich (mene, me) uns (nas) dicb (tebe, te) euch (vas)
).lice sing
••• N. er (on) sie (ona) es (ono)
G. seiner (njega, ga) ihrer (nje, je) seiner (njega, ga)
 526 527

D. ibm (njemu, mu) ihr (njoj, joj) ibm (njemu, mu) Zamenice der, die, das; sieser, diese, dieses i jener, jene, jenes dekliniraju se
A ihn (njega, ga) sie (nju, ju) es (njega, ga)
plur. (za sva tri roda)
kao odredeni clan ' ' .. ,· .• ·~ ;
N. sic (oni) I> sing. · N. jener jene jenes dieser diese dieses
G. ihrer (njih, ih) G. jenes jener jenes dieses dieser dieses
D. iben (njima, im) D. jenem jener jenem diesem dieser diesem
A sie (njih, ih) A jenen jene jenes diesen diese dieses
There lice mnoZine sie koristi se kao izraz po~tovanja (za jednu iii vi~e osobina). plur. N. jene diese
Menja se kao i sie, ali se p~e velikim slovom: N. Sie, G. lhrer, D. Ihnen, A Sie. G. jener dieser
D. jenen diesen
Litna povratna zamenica sich (u n~em jeziku sebe iii se za svako lice) ima u A jene diese
nematkom jeziku samo za trete lice jednine i mnotine (za 3. i 4. padet) oblik Zamenica der, die, das ima jak naglasak, za razliku ad odredenog <'::lana koji je
sich. Za ostala lica (1. i 2. lice singulara i plurala) umesto nje upotrebljavaju se nenagla~en. Kada stoji sama, bez imenice ima druga<'::ije nastavke u genitivu
oblici dativa i akuzativa odgovarajutih litnih zamellica: singulara i genitivu i dativu plurala.
er kauft sich (on si kupuje) du schamst dich (ti se stidi~) sing. N. der das die plur. die
er freut sich (on se raduje) ihr freut euch (vise radujete) G. dessen dessen deren deren, derer
D. dem dem der den en
A den das die die
Prisvojne zamenice Die Possesivpronomen
Zamenica solcher, solche, solches menja se kao adjektiv.
Prisvojne zamenice u nematkom su: sing. N. solcher solche solches plur. solche
mein, meine, mein (moj, moja, moje-za prvi lice singulara) G. solchen solcher solchen solcher
D. solchem solcher solchem solchen
dein, deine, dein (tvoj, tvoja, tvoje-za drugo lice singulara) A solchen solche solches solche
sein, seine, sein (njegov, njegova, njegovo) sing. N. ein solcher eine solche ein solches plur. solche
ihr, ihre, ihr (njen, njena, njeno G. eines solchen einer solchen eines solchen solcher
sein, seine, sein (njegov, njegova, njegovo) D. einem solchen einer solchen einem solchen solchen
unser, unsere, unser (n~, na~. n~a-za prvo lice plurala) A einem solchen eine solche ein solches solche
euer, euere, euer (va~, va~a, va~e-za drugo lice plurala) Zamenice derjenige, diejenige, dasjenige i derselbe, dieselbe, dasselbe
ihr, ihre, ihr (njihov, njihova, njihovo-za trete lice plurala menjaju se kao pridev sa odredenim tlanom, npr.
sing. N. derjenige diejenige dasjenige plur. diejenigen
Kada stoje ispred imenice prisvojne zamenice dekliniraju se u singularu kao G. desjenigen derjenigen desjenigen derjenigen
neodredeni, a u pluralu kao odredeni <::Ian. D. demjenigen derjenigem demjenigen derjenigen
sing. N. sein seine sein plur. seine A denjenigen diejenige dasjenige diejenigen
G. seines seiner seines seiner Zamenice selbst i selber de ne menjaju.
D. seinem seiner seinem seinen
A seinen seine sein seine
Upitne zamenice Die lnterrogativpronomen
Pokazne zamenice Die Demonstrativpronomen Upitne zamenice su wer, was (ko, ~to); welcher, welche, welches (koji, koja,
Pokazne zamenice u nema<'::komjeziku su: der, die, das (taj, ta, to); dieser, diese, koje) i was fiir ein, was fiir eine, was fiir ein (kakav, kakva, kakvo)
dieses (ovaj, ova, ovo); jener, jene, jenes (onaj, ona, ono); solcher, solche, Zamenice wer i was imaju samo singular:
solches (takav, takva, takvo); derjenige, diejenige, dasjenige (onaj, ona, ono); sing. N. wer was
derselbe, dieselbe, dasselbe (isti, ista, isto); selbst i selber (sam). G. wessen wessen
D.wem wem
A wen was
 528 529

Zamenica welcher, welche, welches deklinira se kao odredeni <!Ian. Zamenica ein, eine, ein menja se kao neodredeni tlan. Ona takode nema
mnofinu.' · ' ·
sing. N. welcher welche welches plur. welche
G. welches welcher , weiches welcher Zamenica kein, keine, kein menja se u singularu kao neodredeni, au pluralu
D. welchem welcher welchem welchen kao odredeni tlan.
A welchen welche welches welche Zamenica jeder, jede, jedes i mancher, manche, manches dekliniraju se kao
Pri dekliniranju zamenice was fUr ein, was fUr eine, was fiir ein u singuralu se odredeni tlan. Zamenicajeder ima za plural oblik aile.
menja samo neodredeni tlan. Sva retiri padeia plurala imaju oblik was fiir. sing. N. jeder jede jedes mancher manche manches
sing. N. was fiir ein was fur eine was fiir ein plur. was fiir G. jedes jeder jedes manches mancher manches
G. was fiir eines was fiir einer was fiir eines was fiir D. jedem jeder jedem . manchem mancher manchem
D. was fiir einem was fUr einer fas fiir einem was fiir A jeden jede · jedes manchen manche manches
A was fiir einen was fiir eine was fiir ein was fiir plur. N. aile manche
.. G.
D.
aller
allen
mancher
manchen
Odnosne zamenice Die Relativpronomen A aile manche
Odnosne zamenice su: der, die, das (koji, koja, koje); welcher, welche, welches Zamenice aile i einige dekliniraju se kao odredeni tlan u pluralu.
(koji, koja, koje); wer i was (tko, ~ta) plur. N. aile einige
Odnosna zamenica der, die, das menja se isto kao i pokazna zamenica der, die, G. aller einiger
das, samo ~to u genitivu mnofine ima oblik deren. Ova zamenica se razlikuje od D. allen einigen
odgovarajute pokazne zamenice time ~to je slabije nagla~ena. A ~ ~~
Odnosna zamenica welcher, welche, welches menja se kao odredeni <!Ian, Zamenice etwas i nichts su nepromenljive, a zamenica man ima samo
odnosno odgovarajuea upitna zamenica, izuzev ~to u genitivu singulara i plurala nominativ singulara, dok se u ostalim paddima singulara zamenjuje oblicima
zamenice ein.
ima oblike dessen i deren.
N. welcher welche welches welche sing. N. man
sin G. dessen deren dessen deren G. eines
g. D. welchem welcher welchem plur. welcher D. einem
A welchen welche welches welche Aein
Odnosne zamenice wer i was menjaju se kao odgovarajute upitne zamenice.
Neodredene zamenice Die lndefinitpronomen
7. BROJ DAS NUMERALE
{DAS ZAHLWORT)
Neodredene zamenice su: jemand (netko), niemand (nitko), jedermann
(svako); eln, eine, ein (neki, neka, neko); keln, kelne, kein (nijedan, nijedna, Brojevi se dele na glavne i redne
nijedno); jeder, jede, jedes (svaki, svaka, svako); mancher, manche, manches
(gdekoji, gdekoja, gdekoje); aile (sve), einige, etwas (ne~to), man (neko) i Glavni brojevi
nichts (ni~ta).
Zamenice jemand, niemand i jedermann menjaju se kao imenice (mu~kog 0 null 20 zwanzig
roda u jednini). Zamenice jemand i niemand mogu u dativu i akuzativu imati i 1 eins 21 einundzwanzig
nastavke odredenog <!lana. 2 zwei 22 zweuindszwanzig itd
3 drei 30 drei8ig
N. jemand niemand jedermann 4 vier
sin G. jemands niemands jedermanns 40 vierzig
5 fiinf 50 fiinfzig
g. D. jemand(em) niemand(em) jedermann
A jemand(en) niemand(en) jedermann
6 sechs 60 sechzig
7 sieben 70 siebzig
 530 531
8 acht 80 achtzig
Preterit pravilnih glagola obrazuje se dakle taka da se glagolskoj osnovi docbju
9 neun 90 neunzig
100 hundert nastavci: -(e)te, (e)test, -(e)te za prvo, drugo i trete lice singulara i -(e)ten, •
10 zehn (e)tet, -(e)ten za prvo, drugo i trere lice plurala. Particip II (particip perfekta)
11 elf ~101 hunderteins
102 hundertzweit itd. pravilni glagoli obrazuju od glagolske osnove prefiksa ge- i nastavka -(e)t, npr.
12 zwolf
13 dreizehn 200 zweihundert Io-ben, lob-te, ge-lob-t
14 vierzehn 300 dreihunder itd. Nepravilni (jaki) glagoli menjaju glagolsku osnovu, a particip II (particip
15 fiinfzebn 1000 tausend perfekta) obrazuju pomoc glagolske osnove, prefiksa -ge i nastavka -en npr.
16 sechzehn (ne sechszehn) 1001 tausendeins geben, gab, gegeben. ·
17 siebzehn 1002 tausendzwei itd. U zavisnosti od odnosa prema objektu glagoli se dele na prelazne, neprelazne
18 achtzebn 1100 ( ein) tausendeinhundert I refiekslvne. Prelaml glagoll imaju objekt u akuzativu. Neprelazni glagoll
19 neuilzehn 2000 zweitausend nemaju objekt u akuzativu. Veliki broj glagola u nema&om jeziku mo~e se
, upotrebljavati i u tranzitivnim i u intranzitivnom obliku.
3 000 dreitausend itd. Reflekslvnl glagoll stoje sa povratnom zamenicom slch (iii sa akuzativom
1 000 000 eine Million odgovarajure li~ne zamenice).
2 000 000 zwei Millionen itd.
U zavisnosti od odnosa prema predikatu glagoli se dele na samostalne i
1 000 000 000 eine Milliarde itd.
pomocne. Samostalnl glagoll mogu sami obrazovati predikat. Pomocni
Brojevi hundert i tausend mogu se upotrebljavati i kao imenice das Hundert i (temporalni) glagoll seln, haben i werden naj~e§re ne obrazuju predikat
das Thusend. Brojevi die Million, die Milliarde, die Billion ·su uvek imenice. Das samostalno nego zajedno sa dodatnim predikatnim oblikom.
Hundert i das Thusend se menjaju po jakoj, a die Million, die Milliarde itd. po Temporalnl (pomotni) glagoli prvenstveno slure za tvorbu slo~enih oblika
slaboj promeni. konjugacije (aktiva i pasiva), ali se mogu upotrebljavati i samostalno.
Posebnu vrstu pomocnih glagola predstavljaju modalni glagoli konnen, dfufen,
Rednl brojevi mogen, miissen, woDen, sollen i lassen. Oni sa infinitivom drugih glagola
Redni brojevi obrazuju se tako §to se glavnim brojevima od 1 do 19 dodaje , modifikuju njihov saddaj. Modalni glagoli se takoder mogu upotrebljavati i
nastavak -te, a od broja 20 nadalje nastavak -ste. (lzuzetak su redni brojevi 1. 3. samostalno.
i 8., koji imaju oblike der erste, der drltte i der achte). Redni brojevi stoje s Po nastanku nema&i glagoli se dele na proste i slofene. Prosti glagoli su, npr:
odredenim Banom i dekliniraju se kao pridevi, npr: der (die, das) vierte, der ahnen, schlafen, tun, reden. Sl<>Uni glagoli su nastali od prostog glagola. i
(die, das) siebente, der (die, das) fiinfzehnte, der (die, das) einundzwanzigste, prefiksa koji mo~e biti razdvojni i nerazdvojni (nagla§eni i nenagla§eni), npr.
der (die, das) vierundvierzigste. zuriickjkommen, abjnehmen, besuchen, aufjwickeln. U zavisnosti od vrste
prefiksa sloreni glagoli se takode dele na razdvojne i. nerazdvojne. Prefiksi
razdvojnih slorenih glagola odvajaju se od prostog glagola u prezentu, preteritu
10. GLAGOL DAS VERB i imperativu, npr: auf Imachen, ich machte auf, mache auf. Nerazdvojni prefiksi
(DAS ZEITWORT) se ni u jednom obliku konjugacije ne razdvajaju, a u participu II nemaju prefiks
-ge, npr: ich besuche, er besuchte, ich habe besucht.
Glagol kao vrsta rea izrafava radnju, stanje i zbivanje. Nema&i glagoli se dele
prema vi§e principa na posebne vrste. U zavisnosti od odnosa prema subjektu nema&i glagoli se dele na ll~ne i
U zavisnosti od konjugacije ( odnosno oblika preterita i participa ll) glagoli se bezHme. Prvi imaju (za subjekt) sva tri lica singulara i plurala, a drugi samo
dele na pravilne (ill slabe) i nepravilne (iii jake). Pravilni (slabi) glagoli ni .u trere lice singulara odnosno zamjenicu es (za srednji rod), npr: wir lesen, su
jednom obli~ konjugacije ne menjaju glagolsku osnovu, npr. infinit~, 3. lice liest, er liest; es schneit, es regnet, es weht, es gibt.
prezenta, preterita i perfekta: lob-en (er, sie, es) lob-e; lob-te; hat ge-lob-t.
 532 533
KouJugadJa glagola •
Perfekt
indikativ konjuktiv
U konjugaciji nema&ih glagola razlikujp se:
1. ich bin ich sei
- tri lica (prvo, drugo i trere lice singulara i plurala)
- dva broja (singular i plural) sing. 2. du bist du seiest
- lest vremena (prezent, preterit, perfekt, pluskvamperfekt, futur I, ~tur ll) 3. er, sie, es ist er, sie, es sei
- dva stanja (aktiv i pasiv) gewesen jgewesen

I
- tri naana (indikativ, konjuktiv i imperativ) 1. wirsind wirseien
- dva infmitiva (infinitiv I ili infinitiv prezenta i infinitiv ll iii infinitiv perfekta) plur. 2. ihr seid ihrseiet
- dva participa (particip I ili particip prezenta i particip ll iii particip perfekta) 3. sie sind sie seien
Pluskvamperfekt
indikativ konjuktiv
KoD.jugadJa temporalnlh pomo&rlh glagola
1. ichwar icbwire
Temporalni pomotni glagoli u nema&om jeziku su seln, hahen i werden. Oni sing. 2. du want du warest
sbde za gradenje slofenib vremena svih glagola. Po obliku preterita i participa 3. er, sie, es war er, sie, es ware
n (participa perfekta) spadaju u nepravilne glagole. gewesen jgewesen
1.wirwaren wirwaren
sein bitl plur. 2. ihr war(e )t ihrwiret
3. sie waren siewaren
Prezent
Futurl
indikativ konjuktiv
indikativ konjuktiv
1. ich bin ichsei
1.ich werde ichwerde
sing. 2. du bist du seiest
sing. 2. du wirst duwerdest
3. er, sie, es ist er, sie, es sei
3. es, sie, es wird er, sie, es werde
1. wirsind wirseien
sein lsein
plur. 2. ihr seid ihr seiet
1. wir werden wirwerden
3. sie sind sie seien
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet
Preterit
3. sie werden siewerden
indikativ konjuktiv
FuturD
1. ich war ich wire
indikativ konjuktiv
sing. 2. du warst du wirest
1. ich werde icb werde
3. er, sie, es war er, sie, wire
sing. 2. du wirst duwerdest
1. wirwaren wirwiren
3. er, sie, es wird er, sie, es werde
plur. 2. ihrwaret ihrwiret
3. siewaren siewiren
gewesen sein I
geweset1 sein
1. wir werden wirwerden
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet
3. sie werden siewerden
 534
535
Kondicional I Kondicional II I 1. wir batten wir batten
1. icb wiirde icb wiirde
du wiirdest plur. 2. ihr battet ibr hiitfet
sing. 2. du wiirdest ~

3. er, sie, es wiirde · er, sie, es wiirde 3. sie batten sie batten
sein gewesen sein Perfekt
1. wirwiirden wirwiirden indikativ konjuktiv
plur. 2. ihr wiirdet ihrwfirdet 1. icb babe icb babe I •'j•

3. sie wfirden siewfirden

sing. 2. du hast du habest I • !1, L !'
lmperativ Particip I (particip prezenta)
3. er, sie, es hat er, sie, es babe
1.-
sing. 2. sei! seiend gehabt Jgehabt.
3.- 1. wirhaben wirhaben
1. seien wir! Particip II (particip perfekta) plur. 2. ihr habt ibrbabet
plur. 2. seid! gewesen 3. sie haben sie haben
3. seien Sie! I
Pluskvamperfekt
indikativ konjuktiv
haben, imati
I 1. ich hatte icb hiitte
Prezent sing. 2. du hattest du hattest
indikativ konjuktiv 3. er, sie, es hatte er, sie, es hiitte
1. ich babe ich babe gehabt lgehabt
sing. 2. du hast du habest 1. wir batten wir batten
3. er, sie, es hat er, sie, es'habe
I plur. 2. ihr hattet ihr battet
1. wir haben wirhaben 3. sie batten sie batten
plur. 2. ihr habt ihrhabet I Futurl
I
3. sie haben sie haben indikativ konjuktiv
I
indikativ
Preterit
konjuktiv
. i 1. icb werde
sing. 2. du wirst
icb werde
du werdest
i
1. ich hatte icb hiitte 3. er, sie, es wird er, sie, es werde
sing. 2. du hattest
3. er, sie, es hatte
du battest
er, sie, es hatte I 1. wir werden
plur. 2. ihr werdet
haben
wirwerden
ihrwerdet
lhaben

3. sie werden sie werden

 536 537

Futur II ! 1. wir werden wirwerden

indikativ konjuktiv plur. 2. ihr werdet ihrwerdet
,.
1. ich werde ich werde 3. sie werden siewerden
sing. 2. du wirst du werdest Preterit
r
3. er, sie, es wird, er, sie, es werde indikativ konjuktiv
gehabt haben gehabt haben 1. ich wurde ich wiirde
1. wir werden wirwerden sing. 2. du wurdest du wiirdest
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet 3. er, sie, es wurde er, sie, es wiirde
3. sie werden sie werden \ 1. wir wurden wirwiirden
plur. 2. ihr wurdet ihrwiirdet
Kondidonal I Kondicional II
I 3. sie wurden sie wiirden
1. ich wiirde ich wiirde
Perfekt
sing. 2. du wiirdest du wiirdest
indikativ konjuktiv
3. er, sie, es wiirde er, sie, es wiirde
1. ich bin ich sei
haben gehabt haben
sing. 2. du bist du seiest
1. wir wiirden wir wiir"den
3. er, sie, es ist er, sie, es sei
plur. 2. ihr wiirdet ihr wiirdet
geworden lgeworden
3. sie wiirden sie wiirden
1. wir sind wir seien
Imperativ Particip I (particip prezenta)
plur. 2. ihr seid ihr seiet
1.-! I
3. sie sind sei seien
sing. 2. hab(e)! habend
Pluskvamperfekt
3.-
indikativ konjuktiv
1. haben wir! Particip II (particip perfekta)
1. ich war ich ware
plur. 2. habt! gehart
sing. 2. du warst du warst
3. ha:ben Sie!
3. er, sie, er war er, sie, es ware
t. geworden lgeworden
werden postati
1. wir waren wirwaren
Prezent plur. 2. ihr ihrwar(e)t ihrwaret
lndikativ konjuktiv
3. sie waren sie waren
1. ich werde ich werde
sing. 2. du wirst du werdest
3. er, sie, es, wird er, sie, es werde
 538 539

Futur I 1. werden wir! Partidp II (particip perfekta)

,,, I
indikativ konjuktiv plur. 2. werdet . geworden (worden)*
.-
1. ich werde ichwerde 3. werden Sie! geworden (worden)*
sing. 2. du wirst du werdest
3. er, sie, es wird er, sie, es werde
werden werden
KONJUGACIJA PRAVILNIH I NEPRAVILNIH
1. wir werden wirwerden
(SLABIH I JAKIH GLAGOLA)
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet
3. sie werden siewerden
AKTIV
Futur II
indikativ konjuktiv
1. ich werde ich werde Infinitiv I (inflnitiv prezenta)
sing. 2. du wirst du werdest
Infinitiv I (infinitiv prezenta) obrazuje se od glagolske osnove i nastavka -en iii
3. er, sie, es wird er, sie, es werde -n, npr. frag-en, Ieb-en, halt-en.
geworden sein geworden sein
1. wir werden wirwerden
Inifitiv II (infinltiv perfekta)
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet
3. sie werden siewerden Infinitiv II (infinitiv perfekta) obrazuje se od participa II (participa perfekta)
glavnog glagola i infmitiva I pomotnog glagola haben ill sein, npr. gehalten
Kondidonal I Kondidonal II
haben, gefragt haben, gefallen sein.
1. ich wiirde ich wiirde
sing. 2. du wiirdest du wiirdest
3. er, sie, es wiirde er, sie, es wiirde ParUc:lp I (partic:lp prezenta)
werden I
geworden sein
Particip prezenta obrazuje se od infinitiva glagola i nastavka -d, npr. leben-d,
1. wirwilrden wirwiirden fragen-d, bleiben-d.
plur. 2. ihr wiirdet ihrwiirdet
3. sie wiirden siewiirden
ParUdp II (partic:lp perfekta)
Imperativ ParUdp I (particip prezenta)
1.- Particip ll pravilnih (slabih) glagola obrazuje se taka !to se glagolskoj osnovi
doda prefiks ge- i nastavak -(e)t, npr. ge-leb-t, ge-Crag-t. Particip II nepravilnih
sing. 2. werde! werdend
3.- • U perfektu, pluskvam perfektu, futuru II i kondicionalu II kao i u infinitiw
perfekta pasiva drugih glagola
 540 541

Gakih) glagola obrazuje se tako ~to se glagolskoj osnovi doda prefiks -ge- i 1. ich ging ich ginge
nastavak -en. Nepravilni glagoli menjaju osnovni vokal, npr. ge-stand-en, -ge i sing. 2. du gingst du gingst
-en halt-en. Slofeni glagoli sa razdvojnj.m prefiksom obrazuju particip perfekta 3. er, sie, es ging er, sie, es ginge
tako ~to se preftks -ge stavlja izmedu razdvojnog prefiksa i osnove, npr. aus-ge-
1. wir gingen wir gingen
sehen, auf-ge-nommen. ·
plur. 2. ihr gingt ihr ginget
Prefiks -ge u participu II nemaju nerazdvojno slofeni glagoli, npr. belohnt,
3. sie gingen sie gingen
entsagt, bekommen i glagoli koji zavdavaju na -ieren, npr. polieren, kaprizieren.
Pregled konjugacija pravilnih i nepravilnih (slabih i jakih) glagota
Perfekt (aktiv)

Prezent (aktiv) indikativ konjuktiv

1. ich babe ich babe
indikativ konjuktiv sing. 2. du hast du habest
1. ich frage ich frage 3. er, sie, es hat er, sie, es babe
sing. 2. du fragst du fragest gefragt jgefragt
1. wir haben wirhaben
3. er; sie, fragt er, sie, frage plur. 2. ihr habt ihr habet
1. wir fragen wir fragen 3. sie haben sie haben
plur. 2. ihr fraget ihr fraget
3. sie fragen sie fragen 1. ich bin ich sei
sing. 2. du bist du seiest
1. ich gehe ich gehe
3. er, sie, es ist er, sie, es sei
sing. 2. du gehst du gehest gegangen jgegangen
3. er, sie, es geht er, sie, es gehe 1. wir sind wir seien
1. wir gehen wir gehen plur. 2. ihr seid ihr seiet
plur. 2. ihr geht ihr gehet 3. sie sind sie seien
3. sie gehen sie gehen
Perfekt (ind. iii konj.) = Prezent haben iii sein (ind. iii konj.) + Particip II

Preterit (aktiv) Pluskvamperfekt (aktiv)

indikativ konjuktiv indikativ konjuktiv

1. ich fragte ich fragte 1. ich hatte ich hatte
sing. 2 du fragtest du fragtest sing. 2. du hattest du hiittest
3. er, sie, es fragte er, sie, es fragte 3. er, sie, es hatte er, sie, es hiitte
1. wir fragten wir fragten gefragt jgefragt
1. wir batten wir batten
plur. 2. ihr fragtet
3. sie fragten
ihr fragtet
sie fragten plur. 2. ihr hattet I ihr hiittet
 543.
542
Futur II (aktiv)
3. sie batten I sie batten
indikativ konjuktiv
,ich ware 1. ich werde ich werde
1. ich war
sing. 2. du wirst du werdest
sing. 2. du warst du warest 3. er, sie, es wird er, sie, es werde
3. er, sie, es war et, sie, es ware gefragt haben gefragt haben
gegangen lgegangen 1 wirwerden wiewerden
plur. 1. ihr werdet ihrwerdet
1. wirwaren wirwaren 3. sie werden siewerden
plur. 2 ihr war(e )t ihrwaret
3. sie waren siewaren 1. ich werde ,ich werde •·
sing. 2. du wirst du werdest
3. er, sie, es wird es, sie, werde
Pluskvamperfekt (ind. iii konj.) =Preterit haben iii sein (ind. iii konj.) + gegangen sein gegangen sein
Participii 1. wir werden wirwerden
plur. 2. ihrwerdet ihrwerdet
3. sie werden siewerden

Futur I (aktiv) Futur II (ind. iii konj.) = Prezent werden (ind. iii konj.) + Infinitiv II
indikativ konjuktiv Kondiclonalll
1. ich werde ich werde ich wiirde
sing. 2. du wirst duwerdest du wiirdest
3. er, sie, es wird er, sie, es werde er, sie, es wiirde
fragen gefragt haben
1. wie werden wirwerden wirw6rden
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet ihrwilrdet
siew6rden
3. sie werden siewerden
ich wiirde
1. ich werde ich werde du wiirdest
er, sie, es
sing. 2. du wirst du werdest wiirdest
3. er, sie, es wird er, sie, es werde gegangen sein
gehen wirwiirden
ihrwUrdet
1. wir werden wirwerden
siew6rden
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet
3. sie werden siewerden Kondicional II = Konjuktiv
Preterita od
werden + Infinitiv II
Futur I (ind. iii konj.) = Prezent werden (ind. iii konj.) + Infinitiv I
 544 545

Imperatlv Preterit (paslv)

1.- 1.- indikativ konjuktiv

sing. 2. frag(e)! #
2. geh(e)! 1. ich wurde ich wfirde
3.- 3.- sing. 2. du wurdest du wfirdest
1. fragen 1. gehen! 3. er, sie, es wurde er, sie, es wfirde
plur. 2 fragt! 2. geht! gefragt gefragt
3. fragen Sie! 3. gehen Sie! 1. wir wurden wirwfirden
plur. 2. ihr wurdet ibrwfirdet
3. sie wurden siewfirden
Paslv
Pasiv (trpno stanje) imaju samo prelazni glagoli. Pasiv dakle nemaju neprelazni, Preterit pasiva (ind. ili konj.) = Preterit od werden (ind. ill konj.) +
bezliarl, povratni glagoli, zatim glagoli koji oznaavaju stanje i glagoli koji u Particip II
aktivi imaju pasivno znarenje.
Svi oblici pasiva obrazuju se od odgovarajuteg oblika pomocnog glagola, Perlekt (paslv)
werden i partidpa perlekta glagola koji se menja. Particip perfekta glagola
werden nema u pasiw prefiks -ge, pa glasi worden. 1. ich bin ich sei
2. du bist du seist
3. er, sie, es ist I er, sie, es sei
lnftnitlv prezenta paslva gefragt worden gefragt worden
1. wir sind wirseien
Infinitiv prezenta pasiva obrazuje se od participa perfekta glagola koji se menja ihrseiet
2. ihr seid
i infinitiva prezenta pomotnog glagola werden, te (za glagol fragen) glasi: 3. sie sind sie seien
gefragt werden.
Perfekt pasiva (ind. i1i konj.) = Perfekt od werden (ind. ill konj.) +
Iniftnitiv perlekta paslva Particip II

Infinitiv perfektra pasiva obrazuje se od participa perfekta glagola koji se menja Particip II stoji izmedu pomocnog glagola sein (njegovog sada!njeg vremena) i
i infinitiva perfekta pomotnog glagola werden te (za glagol fragen) glasi: gefragt participa perfekta pomotnog glagola werden. Particip perfekta pomotnog
worden sein. glagola werden nema prefiksa -ge i glasi worden.

Prezent (paslv) Pluskvamperlekt (paslv)

indikativ konjuktiv indikativ konjuktiv
1. ichwerde ich werde 1. ich war ich ware
sing. 2. du wirst du werdest sing. 2. duwarst du warest
3. er, sie, es wird er, sie, es werde 3. er, sie, es war er, sie, es ware
gefragt gefragt gefragt worden gefragt worden
1. wirwerden wirwerden
plur. 2. ibr werdet ihrwerdet 1. wirwaren wirwaren
3. sie werden siewerden plur. 2. ihrwar(e)t ihrwaret
3. siewaren sie waren
Prezent pasiva (ind. ill konj.) = Prezent od werden (ind. ill konj.) + Particip
n Pluskvamperfekt pasiva = Pluskvamperfekt od Werden + Particip n
 546
547
Particip II stoji izmedu pomotnog glagola sein (njegovog preterita) i participa
pomotnog glagola werden. Particip perfekta pomotnog glagola werden nema 8. PRILOG DAS ADVERB
prefiksa -ge i glasi worden.
~
(DAS UMSTANDS~ORT)
Futur I (paslv)
Prilozi stoje uz glagole, prideve iii druge priloge i izra!avaju okolnost iii na~in
indikativ konjuktiv
radnje, stanja ill svojstva.
1. ich werde ich werde
sing. 2. du wirst duwerdest Prilozi se ne dekliniraju i imaju delimirou komparaciju. K.ompariraju se pplozi
3. er, sie, es wird er, sie, es werde koji su nastali od prideva (pridevi u adverbijalnoj funkciji).
gefragt werden gefragt werden
1. wir werden wirwerden Po nastanku prilozi se dele na izvome, npr. bin, her, nie; izvedene, npr. links,
plur. 2. ihr werdet ihrwerdet abencls, rings i slo~ene, npr. iibermorgen, untenvegs. Svaki pridev mo~e imati
3. sie werden siewerden adverbijalnu funkciju i kao nepromenljiv koristi se kao prilog~ npr. Sie verstehen
mich falsch. Der Vogel singt schOn.
[FUtt;i pas~·~ Fut~~~-;e~den + Partlclpll . --]
Prilozi nastali iz prideva kompariraju se kao i pridevi, ali imaju samo
predikativni oblik superlativa:
Futur II (paslv) pozitlv komparatlv superlativ
indikativ konjuktiv fest fester am festesten
1. ich werde ich werde gerade gerader am geradesten
sing. 2 du wirst du werdest grob grober am grobsten
3. er, sie, s wird er, sie, es werde gut besser am besten
gefragt worden gefragt heiB heiBer
sein worden sein am heiBesten
1. wir werden wirwerden Nepravilnu deklinaciju imaju prilozi i pridevi u adverbijalnoj funkciji.
plur. 2 ihrwerdet ihrwerdet
3. sie werden siewerden pozitlv komparatlv superlatlv
bald eher am ehesten
[Fu~pasiva = Futur II od werden + Particip II --~-· . --J gem Iieber am liebsten
oft ofter Ihiiufiger am hiiufigsten
Kondlclonal I Kondicional II viel mehr am meisten
1. ich wiirde ich wfirde wenig midner am mindesten
sing. 2. du wfirdest du wfirdest weniger am wenigsten
3. er, sie, es wfirde er, sie, es wiirde wohl (gut) besser am besten
gefragt
gefragt werden Po znarenju prilozi se dele na priloge mesta, priloge vremena, priloge nacina
wordensein
1. wir wfirden wirwfirden i priloge uzroka.
plur. 2. ihr wfirdet ihrwfirdet
3. sie wiirden siewfirden Prilozi mesta odgovaraju na pitanje wo? {gde?), wohln? {kuda?) i woher?
(odakle?). Naj~ti prilozi mesta su: bier, da, daneben, daran, darau( dort,
K.ondicional I pasiva = K.ondicional II pasiva = drau8en, ohen, unten, lnnen, vorn, hinten, Hnks, rechts, vonvirts, riickwirts,
K.ondicional I od werden + Kondicional II od werden + weg itd.
Particip II Particip II
Prilozi vremena odgovaraju na pitanje wann? {kada?), wie lange? (koliko
dugo?), seit wann? (otkada?) wie oft? (koliko ~to?). Naj~ti prilozi vremena
 548
549
su: bald, danac:h, dann, da, gestern, heute, morgen, lmmer, einst, kiirzlich,
Jedan broj predloga stapa se sa oblicima dativa i akuzativa odredenog ~.
endllch, bischer, Jnzwischen, manchmal, einmal itd. · npr:
Prilozi naana odgovaraju na pitanje wie? (kako?), auf welche weise'l (na koji sa dativom (Ban dem, der) s akuzativom (Ban das, den)
na~in?). U priloge naana ubraja se vetina prideva u adverbijalnoj funkciji.
Naja:!ti pravi prilozi na~ina su: gem, ebenso, anders, umsonst, so, glelchfalls, an dem =am an das = ans
teilweise itd bei dem = beim auf das=aufs
hinter dem = hinterm durch das = durchs
Prilozi uzroka odgovaraju na pitanje warum'l (za!to?), wesbalb? wozu? indem = im indas=ins
(~mu?) womit? (~im?), woraus? (iz rega?). Naja:!ti prilozi uzroka su: darum,
vondem =vom umdas = ums
daher, dam, Ja, doc:h, freilic:h, wirklic:h, keineswegs, vielleicht, wohl itd zudem = zum unter das = unters
zu der = zur hinter den = hintem
Predlog se m~e stopiti i sa pokaznim, upitnim i relativnim zamenicama:
9. PREDLOG DIE PRAPOSITION dabei = bei dem darus = aus dem
(DAS VERHAL1NISWORT) dadurch = durch das darin = in dem
dafiir = fiir das dariiber = fiber dem
Predlozi kao nepromenljiva vrsta re~i izra!avaju odnose u kojima stoje bi6t ili dagegen = gegen das darunter = unter dem
predmeti. 1b su odnosi mesta i smera, odnosi vremena, odnosi naana i odnosi dahinter = hinter dem wodurch = durch was
razloga, uzroka i svrhe. Nema&i predlozi zahtevaju odgovarajuti padd imenice damit = mit dem wofiir = fiir was
iii zamenice ispred (ill iza) koje stoje. Reakcija nema&ih predloga sa danach = nach dem wogegen = gegen was
istozna~nim predlozima u na!em jeziku ~to nije podudama.
daneben = neben dem wovor = vor was
davon = von dem woran = an was
Predlozi s genitivom: angesichts, (an)statt, au8erhalb, beziiglic:h, diesseits, davor = vor dem worauf = auf was
Jenseits, innerhalb, kraft, lings, um. •• willen, unterhalb, umveit, wihrencl, dazu = zudem woriiben was
ungeachtet, wegen itd darauf = auf dem worunter = unter was
Naj~!ti predlozi s dativom su: aus, au8er, bel, binnen, dank, entgegen,
gegenfiber, gemi8, mit, nac:h, nebst, nichst, seit, samt, von, zu i zuwider.
Predlozi s akuzativom su: bis, durch, entlang, fiir, gegen, ohne, sonder, um i
wider.
Predlozi an, auf, hinter, in, neben, fiber, unten, vor i zwischen se sla!u i s
dativom i akuzativom u zavisnosti od toga da li su prostoma, vremenska iii
u!rOCna zbivanja na koja se odnose usmerena prema nekom cilju iii su ta
zbivanja vet uspostavljena.
Na pitanje wo? (iii vremenski wann?) ovi predlozi idu sa dativom, npr: der
Spiegel hangt an der Wand. (Ogledalo visi na zidu).
Na pitanje wohin? isti predlozi idu sa akuzativom, npr. Hange den Spiegel an
die Wand. (Obesi ogledalo na zid).
 infiDitiv 2 lice prezenta Ipreterit indikativ Ipreterit koniuktiv Iparticip pert imperativ
fahren fihrst. fuhr fGbre gefahrea (a i h) fahr(e)
fallen fillst • fiel fiele gefallea (s) fall( e)
fangen fingst fiDg finge gefangen (h) fang(e)
fechten fichst · focht fachte gefochten (h) ficht
finden fin cleat fand fin de gefunden (h) find(e)
flechten Oich1Bt flocht flachte geflochten (h) Oich
Oiegen Oiegst flog fl~ge geflogea (s i h) Oieg(e)
Oiehen Oiehst floh fl~he geflohen (s) Oieh(e)
Oie6en Oie6t flo6 n~ae geflossen (s) Oie.B(e)
fressen fri.Bt fra.6 fri.Be gefressen (h) fri.6
frieren frierst fror f~re gefroren (h)m frier(e)
giren girst gor(girte) g~re(girte) gegoren (s) gar(e)
gebiren gebierst gebar gebire geboren (h) gebier
geben gibst gab gibe gegeben (h) ga"b
gedeihen gedeihst gedieh gediehe gediehen (a) gedeih(e)
gehen gehst ging ginge gegangen (h) geh(e)
gelingen
gelten
es gelingt
gilest
es gelang
galt
es gelinge es ist gelungea -
g<'>lte (gilte) gegolten gilt
geneseo genes(es)t genas genise genesen (b) genes(e)
genie6en genie.B(es)t geno.B gen&se genossen (h) genie.B(e)
geschehen
~en
es geschieht
g~nst
es geschihe
.12~-~
es ist geschehen -
gewinne
gieBen , gie6(es)t gor--· g&se
gewonnen (h)
iePiRD'(Ji)
gewin(e)
giel.\(e)
gleichen gleichst _ glich gliche geglivhen (h) gleich(e)
gleiten (i slabo) gleitest glitf glitte geglitten (s) gleit(e)
glimmen glimst glomm (glimmte) glomme geglommen(s) glimm(e)
graben grabst grub grGbe gegrabea (h) grab(e)
greifen greifst griff griffe gegriffm (h) greif(e)
haben hast haue hiUe lgehabt (h) habe

. -- ..

TABELA PRAVILNIH I NEPRAVILNIH GLAGOLA

(SLABIH I JAKIH) GLAGOLA
infinitiv 2 lice prezenta preterit indikativ preterit koniuktiv Iparticip perf_ imperativ
backen backst buck buclte gebacken (h) back( e)
befehlen befiehlst befahl bef6hle befohlen (h) befiehl
beginnen beginnst begann begonne begonnen (h) beginn(e)
beiBcn beiB(es)t biB gebissen (h) beill(e)
bergen birgst barg barge geborgen (h) birg
bersten birst barst birste geborsten (h) birst
biegen biegst bog bOge gebogen (h) bieg(e)
bicten bietest bot bOte geboten (h) biet(e)
binden bindest band bin de gebunden (h) bind(e)
bitten bittest bat bite gebeten (h) bitt( e)
blasen ' blis(es)t blies bliese geblasen (h) bias(e)
bleiben bleibst blieb bliebe geblieben (h) bleib(e)
bra ten briitst briet briete gebraten (h) brat(e)
brechen brichst brach brache gebrochen (his) brich
brennen brennst brannte brennte gebrannt (h) brenn(e)
bringen bringst brachte brichte gebracht (h) bring( e)
den ken denkst dachte dachte gedacht(h) denk(e)
dreschen drisch(e )st drasch drasche gedoschen (h) drisch
dringen dringst drang dr.inge gedrungen (s i h) dring(e)
dun ken mich dilnkt (deutch) dilnkte (deutsche) - gedGnkt (gedeucht) -
durfen darfst durfte durfte gedurft (n) -
empfehlen empfiehlst empfahl empfihle empfohlcn (h) empfiehl
erloschen erlisch(e )st erlosch erl6sche crloschen (s) erlisch
erschrecken (i slabo) erschricks erschrack erschricke erschrockcn (s) erschrick
essen illt aB aBe Igegessen (h) iB
-···~
 infinitiv 2 lice prezenta preterit indikativ Ipreterit konjuktiv •~rticip perf. imperativ
· massen mu8t mu8t ma.Bte gemu8t (h) (mauen) -
nehmen nimmst nahm nihme ge~ommen (h) nimm
nennen nennst nandte nennte
• genannt (h) nenn(e)
pfeifen pfeifst pfifst pfiff pfiffe gepfiffen (h)
preisen preis(es)t pries priese gepriesen (h) preis(e)
quellen (i slabo) quillst quoll qu6lle gequollen (s) quill
raten r.itst riet riete geraten (h) rat( e)
reiben reibst rieb riebe gerieben (h) reib(e)
reillen reill(es)t rill risse gerissen (s i h) reill(e) I

ntiten reitest ritt ritte geritten (s i h) reit(e)

rennen rennst rannte rennte gerannt (s) renn(e)
riechen riechst roch r6che gerochen (h) riech(e)
ringen ringst rang ringe gerungen (h) ring(e)
.,.,.,.,
r:1') rinnen rinnst rann rinne geronnen (s) rinn(e)
rufen rufst rief riefe gerufen (h) ruf(e)
salzen (i slabo) salz(e)st salzte salzte gesalzen (h) salz(e)
saufen siufst soff s6(fe gesoffen (h) sauf(e)
saugen (i slabo) saugst sog s6ge gesogen (h) saug(e)
schaffen (i slabo) schaffst schuf schGfe geschaffen (h) scha!f(e)
schallen (i slabo) schallst scholl scMlie geschollen (h) schall(e)
scheiden scheidest schied schiede geschieclen (s i h) scheide
.scheinen scheinst schien schiene geschienen (h) schein(e)
scheillen schei8(es)t schill schisse geschissen (s) schei8e
schelten schiltst schalt sch6lte gwscholten (h) schilt
scheren (i slabo) . scherst (scherst) schor sch6re geschoren (h) scher(e)
sc]:Q~ben schiebst schob scMbe geschoben (h) schieb(e)
&chieBen) schieB(es)t scho8 sch&se geschossen (h) schieb(e)
I
schiencfen schindest schund schande geschunden (h) schind(e) I
schlafen schlifst schlief schliefe geschlafen (h) schlaf(e) I

' ':.{;:·

infinitiv 2 lice prezenta preterit indikativ preterit konjuktiv particip perf. imperativ
halten - hiiltst hie It hielte gehalten (h) halt( e)
hiingen (i slabo) hingst bing hidge gehangen (h) bang( e)
hauen haust hieb hiebe gehauen (h) · hau(e)
heben· hebst hob hobe gehoben (h) heb(e)
heiBen heiB(es)t hieB geheiBen (h) heiB(e)
he!fen hilfst half balfe geholfen (h) hilf
kennen kennst kannte kennte gekannt (h) kenn(e)
klimmen (i slabo) klimmst klomm kl6mme geklommen (s) klimm(e)
klingen -- klingst klang klinge geklungen (h) kling(e)
kneifen kneifst kniff kniffe gekniffen (h) kneif(e)
kommen -
kommst kam leime gekommen (s) komm(e)
konnen kannst konnte ktn';te gekonnt (s) -
kriechen kriechst kroch gekrochen
.,.,.,.,N kroch krOc:he (s)
~- ' li~st lud hlde g;:Iaden~h) lad(e)
lassen lii8t lieB IieBe gelassen (h) laB
laufen liiufst lief liefe gelaufen (s) !auf(e)
lei den leidest Iitt litte gelitten (h) leid(e)
lei hen ,leihst lieh Iiebe geliehen (h) leih(e)
lesen liest las lise gelesen (h) lies
'ifegen- liegst lag I:ige _ gelegen (h) lieg(e)
liigen 1\lgst log l<Sge gelogen (h) lug(e)
mahlen mahlst mahlte mahlte gemahlen (h) mahl(e)
meiden meidest mied miede gemieden (h) meid(e)
melken (i slabo) melkst molk molke gemolken (h) melk(e)
messen miBt maB miBe gem essen miB
miBlingen es milllingt es milllang es millliinge es istmi6lungen -
mogen magst mochte mOc:hte muBte gemuBt (h)
(mofen)
 infinitiv 2 lice prezenta preterit indikativ preterit konjuktiv partici p perf. imperativ
schlagen schligst schlug schlilge geschlagen (h) schlag(e)
schleichen schleichst schlich schliche geschlichen (h) schleich(e)
schleifen (i slabo) schleifst schliff schliffe geschliffen (h) schlief(e)
schlieBen schlieB(es)t schloB schlosse geschlossen (h) schliefi(e)
schliengen schlingst schlang schlinge geschlungen (h) schling(e)
schmeiBen schmeiB(es)t schmiB schmisse geschmissen (h) schmeiB(e)
schmelzen (i slabo) schmilzt schmolz schmolze geschmozen (s i h) schmilz
schneiden schneidest schnitt schnitte geschnitten (h) schneid(e)
schrciben schreibst schrieb schriebe geschrieben (h) schrieb(e)
schreicn schreist schrie schriee geschrie(e)n (h) schrei(e)
schreiten schreitest schritt schritte geschritten (h) schreit(e)
schweigen schweigst schwiege geschwiegen (h) schweig(e)
schwellen (i slabo) schwillst (schwellst) schwoll schwolle geschwollen (s) schwill
schwimmen schwimmst schwamm schwimme geschwommen (s i h) schwimm(e) Vl
Vl
schwinden schwindest schwand schwinde geschwunden (s) schwind(e) ~

schwingen schwingst schwang schwinge geschwungen (h) schwing(e)

schworen schwOrst schwur (schwor) schwiire geschworen (h) schwor(e)
sehen siehst sah sa he gesen (h) sieh(e)
sein bist war ware g&.esen (s) sei
senden (i slabo) sendest sandte sendete gesandt (h) send(e)
sieden (i slabo) siedest sou sotte gesotten (h) sied(e)
singen singst sang sange gesungen (h) sing( e)
sin ken sinkst sank sinke gesunken (s) sink(e)
sinnen sinnst sann sinne gesonnen (h) sinn(e)
sitzen sitzt saB saBe gesessen (h) sitz(e) .
so lien so list so lite so lite gesollt (h), (soilen) -
spalten (i slabo) spaltest spaltete spaltete gespalten (h) spalt(e)
spien speist spie spice gespie(e)n (h) · spei(e)
spinnen spinnst spann sp6nne 1 gesponnen (h) spinn(e)

----------------------~-

(a)sq:>eM -(s)U3Sif:li!M:IlJ 3Sif:l!JM sqonM ISif:>!M U3Sif:ll!h\

(:»)~!A\ (q) U3~0A\3~ 3~QA\ lJoM I~!!M (oqets !) U3~!!M
(3)sq:>eM ( S) U:ISif:li!A\:1~ · 3Slf0!JM Slf:lnA\ ISlf:>!M U3Sif:ll!h\
(q) U31fa!~aA 31f3!Zl3A 1f3JZl3h 1Sifi31ZJ3h U3lf3!l''..l3t\
(3)lf3JZl3A
(3)l3!Jl3A (q) uaJOJ/3A 3JQJJ3A ~iia!l .~;;;A ru.~l3!Jl3t\
:lg!~J3h UI!~J3A (IS3~J3A) I~J3h U3SS3~J3t\
tJ!~laA (q) U3SSOl~JaA
(q) u:mo.Jpl3A 3SSQJpl3A goJpl3A 1(53)gappl3h U393!Jp:»A
(a){l;l!JPJaA
(q! s) U;lq.JOpJaA Olq.JI)pl3A qnpJ3h 1Sq.JJpl3A U3q.J3pl3h
qnuaA
(q) U1!13~ 31!1 11!1 ISDI UDI
(3)nl
(3)'lll).ll (q) ua'lloJ13~ ;)~QJ) ~OJ) I~DJl U3lJJJJl
(q) Ua'l(UIU13~ 3'JU!J1 'lfUI!J) IS'JU!Jl U3'lfU!J1
(a)'JD!Jl
(q) UaJJEliQ3~ m,!Jl_ (oqeJS !) U3J:I!Jl
~
(a)Ja!Jl 3JJQll
( lf ! S) UaJ3J):Ilf 3l!Jl 'Sitf.h ~I
ll!Jl
(q) U3qa!Jla~ :lq3!Jl q3!Jl 1SqJ3J1 U3qJ3ll
(a)q!OlJ1
(q) U3JJOJ)3~ 3J!:Jl JI!J) )SjJ!Jl U3JJ3ll Vl
JJ!Jl U3lJI!Jl Vl
(a)~eJ) (q) ua21!J13~ 3~DJ1 lJDJI )SlJ!J) Vl

(q) Da11!J150l2 31l!ll5 ll!JIS IS31!3l)S U3J!3l)S

(3)Jl3J)S I
(q ! s) uaq:>!Jlsa~ 3lf:l!llS lfO!JIS 1Slf:>J3liS U3lf:lJ3l)S
( 3)lf:li3J)S I
(q) U:lgOISOl~ :lff3!1S 93!15 I(S3)9QlS U390IS
(3)go1s
(q) U3'JUDI50l2 3'JU!JS 'lfUI!lS IS'JU!IS U:l'lfUJ)S
(a)'l(U!JS
(s) aaqo1sa2 3qQIS qo1s 1Sq3JIS U:!q3JIS
(a)qa!JS
(S) U;lq.J0)50l2 3qlDJS qJl!IS ISq.JJlS U3qJ3)S
q.J!JS
3~3!15 lJ3!)S 1~!315 U3~!3lS
(a)~!31S (s) U323!Jsa2
(q) U3Jif0150l~ 31lfQIS 3Jlf!)S Jlfi!)S ISJ1f3JIS U3Jlf3lS
Jlfa!JS
(q) uapnl!lsa2 (3pU!JIS) 3PU!JS pUI!IS 1Sif3IS U3lf3)S
(3 )qa1s
lf:lJIS (q) U31f:l0150l2 3lf:l!)S lf:li!)S 1._~~! U3lf:l3)S
(q ! s) U3~UDJdS;l2 3~UfJds :JuvJds I~Updsi u3llu!Jds
(3)~upds
(s) U3SSOJdS32 :ISSQJds goJds l(S3)93JldS U39:>JJds
(3)93!Jds
(If) U31f:l0Jd5;)~ 3lf:lfJds lfOIIJdS JSlf:>!JdS U3lf03Jds
tppds
·p:ld d!:l!IJed AJl'lfnfUO'JI!J313Jd "-!II!'J!PU! I!J313Jd 1!JU3Z:IJQ ;l:l!J (; hJI!U!JU!
AJli!J:IdW!
 ....,
~
>U
<
:E
u:l
"""""
"""""
"""""
z I

0
~
(/)
~
~
(/)

infinitiv 2 lice prezenta preterit indikativ preterit konjuktiv particip perf. imperativ
wei chen weichst wich wiche gewichen (s) weich(e)
weisen weis(es)t wies wiese gewiesen (h) weis(e)
wenden (i slabo) wendest wandte wendete gewandt (h) wend(e)
werben wirbst warb wilrbe geworben (h) wirb
werden wirst wurde wilrde geworden (s) werde
\0 ~«?!) wirfst warf wilrfe &eworfen (h) wirf
an wiegen' wiegst wog woge gewogen (h) wieg(e)
an i
wind en windest wand wande g~nden (h) wind(e)
wissen wei6t ~6le
-- -·- - o-, ~.illt (h) ~:---·-
wollen willst wollte w~hte gewollt (h) -
zeihen zeihst zieh ziehe geziehen (h) zeih(e)
ziehen . ziehst zog zoge gezogen (s i h) zieh(e)
Z\Vingen zwingst zwang zwange gezwungen (h) zwing(e)
 A 559 alegorija

'it. , i, ·f :•;.:tr , :l~.iJii ' . ,, H~;n=: i ':. !·.

I I"
. :~ 'I
..
agent Agent der; Vertreter der,
a konj. und, auch, aber I a sad
Vermittler der; Beauftragte
nun aber; a posle jos und dann
der; Spion der
noch; a da ne ohne daB
agresija Aggression die, Angriff
abeceda Abc das, Alphabet das
der, OberfaU der
adjektiv Adjektiv das, Eigen-
agresor Aggressor der, Angreifer
schaftswort das
der
administracija Verwaltung die,
akademija Akadmie die
Administration die, Verwal-
J!kgJmnj.-falls,- wenn, sofem
tungsbehOrde die
akt Akt der; Handlung die I
admiral Admiral der
slu.Zbeni - Akt der, Akte die
adresa Adresse die, Anschrift die
aktiv (gram.) Aktiv das, 'Thtform
adverb Adverb das, -s, -bien, Um-
die, 'llitigkeitsform die
standswort das
aktivan adj. aktiv, Ultig, wirksam,
advokat Rechtsanwalt der,
unternehmend
Anwalt der
aktivirati aktivieren, in Schwung
aerodrom Flughafen der, Flug-
bringen, in 'llitigkeit setzen
platz der
aktivnost Aktivitat die, 'llitigkeit
afekt Affekt der, GemUtsbewe-
die, Wirksamkeit die
gung die I ciniti nesto u afektu
akumulator Akkumulator der,
etwas in Affekt tun
(krat.) Akku der
afektirati affektieren (sich), sich akumulirati akkumulieren,
zieren, sich gekUnustelt an(auf)baufen, speichern
benehmen akuzativ Akkusativ der, Wenfall
afirmacija Affirmation die, der
Bejahung die alat Werkzeug das, Gerat das
agencija Agentur die, Vertretung alegorija Allegorie die, Sinnbild
die das, Gleichnis das
alegorijski 560 august auto(mobil) 561 azdaja

alegorijski adj. allegorisch, (sinn)- arbeolog Archaolog(e) der auto(mobil) Auto das, Kraftwa- avet Gespenst das
bildlich, bildhaft arhitekt Architekt der gen der, Automobil das, avijacija Flugwesen das
ali konj. aber, doch, jedoch, ,. arija Arie die, Melodie die Kraftfahrzeug das avijatiear Flieger der,
dagegen, allein aritmetika Arithmetik die automat Automat der FlugzeugfOhrer der, Pilot der
alka Ring der, Kettenglied das aritmetiCki. adj. adthmetisch autoput Autobahn die
avion Flugzeug das
aljkav adj. schlampig, armija Armee die, Heer das I autor Autor der, Verfasser der
schlump(r)ing, unordentlich stupiti u armiju in die Armee autoritet Autorit~t die, Ansehen azbuka Alphabet das, Abc das
aJjkavost Schlamperei die, Unor- eintreten das azot Stickstoff der
dentlicbkeit die ariin Qakat) Elle die, Arschin der avantura Abenteuer das azdaja Orache der
amater Amateur (amato:r) der, arterija Arterie die, Schlagader
Uebhaber der, Laie der die, Pulsader die
amaterizam Amateurismus der asimetriean adj. ·asymetrisch
ambar Komkmammer die, Ge- aspekt .Aspekt der, Gesichtpunkt
treidekammer die, Speicher der, Ansicht die
der, Kom(Getreide)speicber astronaut Astronaut der, Welt-
der raumfahrer der, Raumfahrer
ambulanta Ambulanz die der
analiza Analyse die, Zerlegung astronom .Astronom der, Stem-
die, AuflOSung die kundige der
analizirati analysieren, zerlegen, astronomski adj. astronomisch
untersuchen a8ov Spaten der, Grabscheit das.
analogija Analogie die, Ahnlicb- Grabschaufel das
keit die ateist Atheist der
anarhija Anarchie die, Gesetzlo- ateisticki adj. atheistisch
sigkeit die ateizam Atheismus der
ancteo Engel der ateriranje Landung die, Landen
antipatija Antipatbie die, Abnei- das
gung die, Widerwille der, -ns, -n atmosfera Atmosphare die, Luft-
aparat Apparat der, Ger~t das, hOile die; (raspolmenje) Stim-
Vorrichtung die mung die
a petit Appetit der, EBlust die atom Atom das
apoteka Apotbeke die atomski adj. atomar
april April der,- (-s,-e) atomska energija Atomenergie
apstraktan adj. abstrakt /apstrakt- die, Kemenergie die
na umetnost abstrakte Kunst atomski fiziear Kempbysiker der
arak Bogen der, Papierboden der atomsko oruije Atomwaffe die
argument Argument das august august der
B 562
~
B bar(em) adv. wenigstens, minde-
baba GroBmutter die, (stara
iena) altes Weib das, MUtter-
chen das
babica Hebamme die
babine Wochenbett das, Kinder-
bett das
bacac Werfer der I - plamena
Flammenwerfer der
baciti (bacati) Werfen; schleu-
dern I
baeva FaB das, (velika b.) Tonn<~
die
badava (uzalud) adv. vergebens,
vergeblich; (besplatno) ko-
stenlos, unentgeltlich
badem (plod) Mandel die;
(stablo) Mandelbaum der
hager Bagger der
baglama Angel die, Scbarnier da:;
bagrem Akazie die, Kameldorn
der
bahat adj. heftig, grob, absto-
Bend, hochmOtig I - o
ponalanje grobes Benehmen
bajan adj. bezaubernd, marchen-
haft, fabelhaft
bajka M:trchen das Ipricati bajke
die M:trchen ernthlen
bankar banja
banja (ku palffite, lecilffite)
Badeort der, Kurort der; (ku-
patilo) Bad das, Badezimmer
das • lig, jammerlich
stens
bara Pfiltze die, Lache die
baraka Baracke die
I
barjak Fahne die, Flagge die
bakalar Kabeljau der; (suvi b.) barometar Barometar das (der),
Stockfisch der; (mladi b.) Wetterglas das
Dorsch der bariun Samt der,
bakar Kupfer das barut Pulver das, SchieBpulver
baldja Fackel die das
bakljada Fackelzug der bas (muzicki instrument) BaBgei-
bakren adj. kupfern I - i novae ge die; (glas) BaB der, BaB-
Kupfergeld das stimme die
bakrorez Kupferstich der; basna Fabel die
bakterija Bakterium das; -s, -rien bas adv. gerade, eben
(razg.) Bakterie die, Spaltpilz basta Garten der
der b&Stovan G:trtner der, (G:trtnerin
hal Ball der die)
balada Ballade die bastina Erbe das, Erbschaft die,
balavac (wig.) Rotzjunge der Hinterlassenschaft die
balerina Ballerine (Ballerina) die b&Stinik Erbe der (Erbin die)
balet Ballet das b&Stiniti erben
balkon Balkon der batak Schenkel der, Keule die 1
halon Bailon der, Luftballon der pileci - HOhnerkeule _die,
balv.an Klotz der, Balken der Huhnchenscbenkelder
banana Banane die batina Progel der, Knoppel der, ·
banciti zechen Keule die, Stock der · beskonaean adj. endlos, unend-
banda Bande die baviti se (necim) sich besch:tfti-
banka Bank die gen (mit etwas), sich befassen
bankarstvo Bank.wesen das hazen [base) das, Schwimmbassin
banknota Geldschein der, Bank- das
note die bazdariti eichen
bankar Bankier der bdeti wachen, wach sein •
563 besmislenost
beba Baby das
· beda Blend das, not die· ' 1• 11 •· ·•·
bedan adj. elend, elendig, armse-
bedem Mauerwerk das, "WaH der
lgradski - Stadtmauer die
bedro Schenkel der, HOfte die
begunac FlOchtling der . .
belac • (covek) WeiBe(r) der;
(konj) Scbimmei der ·
belance EiweiB das, Eiklar das
belancevina EiweiBstoff der,
Albumin das, EiweiB das
belina WeiB das
belogorica (~uma) Laubwald der;
(belogorimo drvo) Laubbaum
der
belo..Ska Ringelnatter die, Was-
serschlange die
benzin Benzin das
beo adj. weiB schwartz auf weiB
berac Pflilcker der, Leser der
berba Lese die, Ernte die I -
grofda Weinlese die
berza BOrse die I - novca Geld-
hOrse die
bes Wut die; Grimm der, Zorn
der
besan adj. grimmig, wutend,
zornig, wotig
lich, grenzenlos unbegrenzt
besmislen adj. sinnlos, unsinnig,
widersinning
besmislenost (besmislica)
Unsinn der, Sinnlosigkeit die,
Widersinnigkeit die
 564
besmrtan
besmrtan adj. unsterblich , bezbriian adj. sorglos, unbekOm-
besmrtnost Unsterblichkeit die mert
besnilo Wut die, 'lbbsucht die; ~' bezbrojan adj. zahllos, uiWihling,
(oboljenje) 'lbllwut die
besplatan adj. kC?nstenJos, unent-
geltlich, frei
bespomo6m adj. hilflos
besposlen (dokon) adj. mOBig,
unUltig . ·
besposliear MO.Bigganger der,
Fraulenzer der
bespredmetan adj. gegenstands-
Jos
bespravan adj. unrechtmaBig
besprekoran adj. tadei-
Jos,einwand-frei, tadelfrei, feh-
Jerfrei
besraman adj. schamlos
besramnost Schamlosigkeit die
bestidan schamlos, unzUchting
beiuman adj. gerauschlos
beton Beton der, -s
betonirac Betonbauer der
bez prep. ohne I - daljnjeg ohne
weiteres
bezakonje Gesetzlosigkeit die
bezalkoholan adj. alkoholfrei
bezatomski adj. atomfrei
bezazlen adj. harmlos, arglos, un-
schuldig
bezbedan adj. sicher, gefahrlos
~zbednost Sicberheit die, Ge-
fahrlosigkeit die
bezbojan adj. farblos /bezbojni lak
durchsichtiger Lack; (beziz-
raZa.jan) ausdruckslos
bezbolan adj. schmerzlos
bezvla~~e
ungezHhlt
bezdu8an adj. herzlos, gefUhllos,
unbarmherzig
bezgraniCali adj. grenzenlos, un-
begrenzt; unbeschrankt
bezimen adj. namentos
bezizgledan adj. aussichtslos:
(beznadeian) hoffnungslos
bezizlazan adj. ausweglos
bezizraiajan adj. ausdruckslos
bezliean adj. unpersOnlich
bezlicni glagol unpersOnliches
Verb
beznaeajan adj. unwichting, be-
langlos, bedeutungslos
bemadeian adj. hoffnungslos
bezobrazan adj. unverschamt,
frecb, dreist
bezobrazluk Unverschamtheit
die, Frechheit die
bezobziran adj. rUcksicbtslos
bezopasan adj. gefahrlos
bezosefajan adj. gefUhllos, mit-
leidlos
bezrazloian adj. grundlos, unbe-
grOndet
bezub adj. zahnols
bezuman adj. unvemOnftig, un-
sinnig, vemunftlos
bezuslovan adj. bedingungslos,
undebingt
bezuspe8an adj. erfolglos
bezvlasce adj. Anarchie die, Ge-
setzlosigkeit die
bezvodan
bezvodan adj. wasserarm
bezvoljan adj. lustlos, unlustig,
widerwillig
bezvuean adj. tonlos
bezican adj. drahtlos
beiati fliehen, • (sich) flUchten
biber Pfeffer der
: biblija Bibel die
biblioteka Bibliothek die, BOche-
rei die I gradska - Stadt-bU-
cherei die
bicikl Fahrrad das
biClklist Radfahrer der
I biciklizam Radsport der, Rad-
fahrsport der, Fahrradsport
der
bic GeiBel die, Peitsche die
bicevati geiBein, peitschen
bice Wesen das; Lebewesen das,
Existenz die; stvor(enje) Ge-
scbOpfdas
1I biCe BUffet das, Theke die, lmbiB-
stube die, Schanktisch der
bik Stier der
bilo gde adv. irgendwo
bilo kad adv. irgendwann
bilo koji pron. (neodred) irgend-
wer, irgendwelcher, irgendein
bilo sta pron. (neodred) irgend-
was; (razg) irgend etwas
bilje Pflanzen die (pi), Krauter
die (pi)
biljka POanze die,Gewachs das, I
zeljasta - Kraut das
bioskop Kino das, Lichtspielhaus
das
birac WHhler der
565 blenda
birati wahlen I - koga jemanden
wahlen
biro BUro das
biser Perle die
bistar adj. (jasan) klar, hell;
(pametan) klug
bistriti klaren, Jautern
bitan adj. wesentlich, wesenhaft
biti sein* (war;gevesen)
biti (udarati, tu~i) schlagen•,
hauen•, prUgeln
bitisanje Dasein das, Existenz
die
bitka Schlacht die
bitnost Wesenheit die
bivati werden• (wurde, gewor-
den)
bivsi adj. frUher, ehemalig
blag adj. sanft, mild
blagajna K.asse (Kassa) die I
voditi blagajnu die K.asse
fUhren
blagajnik (blagajnica) Kassierer
der (K.assiererin die)
blago Schatz der
blagonaklon adj. wohlwollen das
blagoslov Segen der
blagonaklonost Wohlwollen das
blagosloviti segnen
blagovremen adj. rechtzeitig
blatan (blatnjav) adj. scbmutzig,
schlammig, kotig, dreckig
blato Schmutz der, Schlamm der,
Kat der, Dreck der
blatobran KotflUgel der,
blaien adj. selig, giUckselig
blenda Blende die
blesav 566 boks boksati 567 brazditi

blesav adj. blOd, blOdsinnig, bljuvati erbrecben,"' speien,"' sicb boksati boxen borben adj. kampflustig, streit-
dumm Ubergeben* bol Scbmerz der, Web das . sOchtig
bled adj. blaB, bleich; fahl JJob Ackerbohne die, Saubohne bolan adj. scbmerzlicb, scbmerz- boriti se kampfen; (Sicb) streiten
blesak (bljesak) Blitz der, Blitz- die, Futterbobne die haft; (bolestan) krank, leidend bos(onog) adj. barfuB, barfUBig
strahl der,Aufblitzen das boba (bobica) Beere die, Bohne bolesnik (bolesnica) Kranke der bostan Melonengarten der, Melo-
blistati (se) flimmem, glanzen, die (die) nenbeet das
schimmem boca Rasche die bolest Krankbeit die; Leiden das bosti stecben•
blistav adj. glanzend, strahlend, bod Stich der; (poen) Punkt der bolestan adj. krank ,leidend boianstven adj. gOttlich
blinkelnd, funkelnd bodar (~io) adj. munter, regsam, boleiljiv adj. kranklich braeni adj. ehelich
bliz adj. nabe, nabeliegend, be- iebbaft bolnica Krankenbaus das braes Broder die (pl.); Geschwi-
nachbart, nabestebend; bodei Dolch der, Faustdegen der bolniear (bolniearka) Kranken- ster die (pl.)
(blizak, prisan) vertraut, eng bodljika Stacbel der; Darn der pfleger der, Krankenwarter brada ( deo lica) Kinn das
blizanac Zwilling der, Zwillings- bog Gott der der (Krankenschwester die, bradat adj. bartig
bruder der bogalj KrOppel der Krankenpflegerin die) bradavica Warze die; I - (dojke)
blizina Nahe die bogat adj. reich; woblbabend, bolovanje Kranksein das Brustwarze die
blizu adv. nabe, nab, bei, unweit, wermOgend; (izd~an) ergie- bolovati kranken (leiden) an brak Ehe die I sklapanje braka
an big etwas, krank sein EhescblieBung die; razvod
bliinji Nacbste der,Mitmensch bogatstvo Reicbtum der bolje adv. besser braka Ehescheidung die
der boginja GOttin die bolji (bolja, bolje) adj. komp. brana Wehr das; Stauwerk das
blok Block der I stambeni - boginje Blattem die (p.l.) Pocken besser (bessere, besseres) branilac Verteidiger der
Wobnblock der; - za pisanje die (p.l.) bomba Bombe die I rucna - braniti (se) (sich) schOtzen,
Schreibblock der boj Kampf der, Scblacbt die, Handgranate die webren, decken, verteidigen
blokirati blockieren, (ab)sperren, Gefecht das bombarder Bomber der, Bom- bra8no Mehl das
eine Blockade vembangen boja Farbe die benflugzeug das bra8njav adj. mehlig
bludan adj. unzUcbting, laster- bojati se fOrcbten (sicb), befOrcb- bon Gutschein der, Bonder brat Bruder der
haft, ausscbweifen.d, unsittlicb ten bor Kiefer die, FOhre die brati pflUcken, lesen, ernten
bludnica Dime die, Lustdime die, bojazan Angst die, BefOrchtigung bora Runzel die, Falte die bratic Vetter der, Cousin [ku'ze)
Prostituirte die, Freudemad- die, Furcbt die borac Kampfer der, Krieger der der
cben das bojailjiv adj. furcbtsam, angst- boravak Aufentbalt der I - bratski adj. brOderlich, geschwi-
bludnik LUstling der, WUstling lichtsCbUchtern,scheu dozvola boravka Aufentbalts- sterlich
der, (razg.) WollOstling der boji.Ste Schlacbtfeld das, Kampf- erlaubnis (Aufentbaltsgeneb- brava SchloB der
platz der migung die) bravar Schlosser der
bludnost UnzUchtigkeit die, bojiti farben, Farbe(n) auftragen boravi.Ste Aufentbaltsort der, bravarija Scblosserei die
Unzucht die, LOstembeit die bok HOfte die, Lende die, Seite Wobnort (-sitz) der brazda Rille die, Furcbe die I
bluza Bluse die die; Hanke die boraviti (ver)weilen, sich aufhal- vodena - Wasserspur die
bljesnuti (auf)blitzen, gleiBen,• boks Boxsport der, Faustkampf ten• brazditi (brazdati) furchen,
scbimmern der, Boxen das borba Kampf der Furchen ziehen, rillen
brazgotina 568 brojka br~ljan 569 buntovni~ki

brazgotina Narbe die brisati !Oschen, streichen•, radie- · brsljan Efeu der (das); Immer- budilnik Wecker der, Weckuhr
brbljanje Schwatzerei die, Ge- reo, wischen I - nos die Nase gron das die
schwatz das, Geplapper das ,. putzen brujati (brujiti) brummen, buditi (se) wecken, erwecken; er-
brbljati schwatzen (schvatzen), brizan adj. sorgenvoll, bekUm- surren, drOhnen wachen,au~wachen
plappern, plaudern, faseln, mert, besorgt brus Wetzstein der, Schleifstein buduci adj. kunftig
klatschen brizljiv adj. sorgsam, sotglich, der buduci da adv. da, weil, denn,
brbljiv adj. geschwatzig, schwatz- sorgfaltig · brusac Schleifer der indem
half, plapperhalf · brizljivost Sorgsamkeit die, Sorg~ · brusiti wetzen, schleifen*; abzie- buducnost Zukunft die
brckati planschen, platschern falt(igkeit) die " ·' , hen* glatten bud (plesan) Schimmel der,
brdo Berg der, Gebirge das brk Schnurrbart der brz adj. scnell, geschwind; rasch Schimmelpilz der
brdovit adj. bergig, · gebirgig, brkat addj. bartig, schnurrbartig brzak Schnelle die, Stromschnelle budav (plesniv) adj. schimmelig,
hUgelig brlog HOhle die, Suhle die, Erd- die schimmlig
breg Berg der; HUgel der hOhle die brzina Geschwindigkeit die, bujan adj. Uppig, Ubervoll;
breme Last die, BOrde die, Fracht brnjica Maulkorb der Schnelligkeit die, Schnelle die (razvijen, bogat) reichlich
die brod Schiff das I jedrenjak Segel- buba Kafer der bujati (voda) schwellen*; (rasti)
bremenit(a) adj. (trudna) schiff das bubanj Tiommel die, Pauke die uppig wachsen, wuchern
schwanger; (za zivotinje) brodar Schiffer der; SchiffsfUhrer bubati (u~iti) buffeln buka lllrm der, GetOse das, Ge-
trachtig; tragend; (fig)belastet der bubnjati trommeln, pauken rausch das, Geschrei das
breskva (plod) Pfirsich der; broditi Schiffen, zu Wasser bubreg Niere die buktinja Fackel die
(drvo) Pfirsichbaum der fahren• . bubuljica Pustel die, Pickel aer; bukov adj. buchen
breza Birke die brodogradili.Ste Schiffswerft die, Eiterblaschen das bukva Buche die
Werft die bucmast adj. pausbackig, paus- buljina (sova u~ara) Uhu der
brezuljak Hugel der brodogradnja Schiffbau der bakken buljiti glotzen, gaffen, an Istarren
brid Kante die; Rand der brodolom Schiffbruch der bucan adj. larmend; gerauschvoll, bumbar Hummel die
bridak adj. (o~tar, rezak) scharf, brodolomac SchiffbrUchige der tosend buna Aufstand der, Aufruhr der,
schneidend broj Zehl die; N ummer die I bucati larmen; poltern, tosen Erhebung die, EmpOrung die
briga Sorge die FUrsorge die ku~ni - Hausnummer die budala Narr der, Dummkopf der, bunar Brunnen der
Kummer der ' ' brojaC, brojilo Zllhler der I elek- Tor der bunda Pelz(mantel) der
•• w y • tricno brojilo Stromzahler der budalast adj. tOricht, narrisch, bundeva Kurbis der, - sses, -
briJac. (noz). Ras1erm~er das, brojan adj. zahlreich sse
dumm
(fnzer) Fn~Or der, Fnseur der; brojanje Zllhlung die, Zllhlen das buniti se auf-wiegeln, erregen;
Haarschne1der der brojcanik Zifferblatt das budalastina Torheit die, Narrheit
sich empOren, sich erheben,
brijati (se) (sich) rasieren brojilo Zllhler der, Zlihlvorrich- die, Dummheit die
meutern
brinuti (se) (sich) sorgen, tung die budan adj. wach, wachsam; buntovan adj. aufstandig, auf-
kUmmern brojiv adj. zahlbar munter standisch, rebellisch
brisac (stakla) Scheibenwischer obrojiti zahlen budnost Wachsamkeit die buntovnicki adj. aufrUhrerisch,
der brojka Ziffer die budno stanje Wachsein das aufwieglerisch, meuterisch
buntovnik
buntovnik Aufstlindige der, Auf-
rubreer der, EmpOrer der,
Meuterer der, Rebbel der
bora Sturm (wind) der
buran adj. stUrmisch; ungestUm
bore FaB das; I veliko - Tonne
die
burgija (svrdlo) Bohrer der
burioaski adj. bourgeois
[burewa: ], bQrgerlich
570
busija Hinterhalt der
busola Bussole die, KompaB der
,_
bu8ilica Bohrmaschine die
bu8iti bohren, lochen, hOhlen
bu8otina Bohrloch das
but Keule die, Schenkel der,
Oberschenkel der, Schinken
der
but c 571
car (carica) kaiser der (Kaiserin
die) ' zeichnis das
carevina Kaisertum das; Kaiser-
reich das
carina Zoll der I carinska kontro-
la Zollkontrolle die
carinarnica Zollamt das
carinik ZOllner der
carski adj. kaiserlich
carstvo Kaisertum das, Kaiser-
reichdas, Reich das I Zivo-
tinjsko - Tierreich das
cedilo Seiher der, Seihe die
cediti siehen, keltem, pressen
cedulja Zettel der, Karte die
ceh (zanatski) Zunft die, Innung
die
celer Sellerie der (die)
celina Ganzheit die, Ganze das,
Gesamtheit die, Ganze die
celokupan adj. gesamt, ganzlich,
ganz
celokupnost Gesamtheit die,
Ganzheit die
cena Preis der
ceniti scbatzen, achten ·
cement Zement der
cementirati zementieren
' cevanica
c
cenovnik Preisliste die, Preisver-
centar Zentrum das (-s, - tren);
Mittelpunkt der, Mitte die
centarfor Mittelstt1rmer der
centimetar Zentimeter das (der)
centrala (sred~te) Zentrale die I
telefonska - Telephonzentra-
le die
centralan adj. zentral
centralno grejanje Zentralhei-
zung die
cenzura Zensur die
cenjkati se feilschen, urn den
Preis handeln
cepati spalten; hacken I - drva
Holz spalten; - atomsko
jezgro Atomkem spalten
cepanica Scheit das, Scheitzholz
das
cepidlaCiti (razg.) kritteln, Haar-
spalterei treiben
cepidlaka Haarsplater der, (razg.)
Krittler der
ceriti se grinsen
cesta LandstraBe die, StraBe die
cev Rohr das, ROhre die
cevanica Schienbein das

cevast
cevast adj. rOhrig, rOhrenfOrmig
cifra Ziffer die
cigara Zigarre die
cigareta Zigarette die
cigla Ziegel der
ciglana Ziegelei die, Ziegelbren-
nerei die
cildama Zyklamen das, Alpen- cmka BrUnette die
veilchen das
ciklus Zyklus der, Kreislauf der
ciktati aufljauchzen, auf Iscbrei- crpsti pumpen; (aus) IschOpfen
en•
cilindar Zylinder der
cilj Ziel das
ciljati zieten
cink Zink das
cio (cijel) adj. ganz
cipela Schuh der
cirkus Zirkus der
citat Zitat das, Anfilhrung die
citirati zitieren; an Ifilhren
civil (civilna odeat) Zivil das; (ne- crveniti rOten
vojnik) Zivilist der
civilan adj. zivil, bUrgerlich
civilizacija Zivilisation die
crep Dachziegel der, F1achziegel crveneti (se) (sich) rOten, errOten,
der
crevo Darm der I slepo - Brlind-
darm der
crknuti verenden; (razg.) krepie-
• ren, verrecken
crkva Kircbe die
crkveni adj. kirchlich
em adj. schwarz
Crnac (Cmkinja) Neger der,
Schwarze der (Schwarze die)
Cma Gora Montenegro (das)
cvetara 573 cvrkutati
572 cvere
cvecara Blumenhandlung die, cvokotati (mit den Ziihnen) klap-
Crnogorac (Crnogorka) Monte-
Blumenladen der pern
negriner der (Montenegrine-
,. rin die) cvelda Beete die, rote RUbe cvrcak Zirpe die, Zikade die,
Grille die
crnogorski montenegrinerisch cvetanje BIUhen das, BIUtzeit die
cvrcati zirpen; piepen
cmina Schwarz das; Trauerklei-
cvetati (cvasti) blilhen cvrkutati zwitschern
dung die
crniti schwarzen
crnogorica Nadelwald der Nadel- ; ·I;
hOlzer die (pl.)
crta Linie die, Strich der; Zug der
I crte lica GesichtszUge die
crtac Zeichner der
crtanje Zeicbnen das
crtati zeichnen
crtez Zeichnung die
crv Wurm der (fig. das)
crven adj. rot
crvendac (ptica) Rotkehlcen das
crvenilo ROte die, Rot das
Cmvekapica Rotkappchen das
crvenperka (ptica) Rotscbwanz-
chen das, (riba) Rotflosser der
rot werden; sicb rot filrben
crvljiv adj. wurming, madig,
wurmstichig
crvotoCina Wurmstich der, _;.
WurmfraB der
cucla Sauger der, Schnuler der
cupkati hUpfen, trippeln
curiti rinnen, traufeln, rieseln
cvat BIUte die, BIUhen das
cvece Blumen die (pl.), BIUten die
(pl.)
c 574 redan ~edo 575 ~initi

cedo Kind das, Kindlein das, cesalj Kamm der

Kindchen das ·., ceSljugar Stieglitz der, Distelfink
, cegrtaljka (instrumenat) Klapper der
die; Schnarre die, Ratsche die ceta Schar die, 'frupp der, Kom-
c cegrtati klappem, schnarren
cek Scheck der I - bez pokrica cetina Nadel die
Scheck ohne Deckung
panie die

cetka BOrste die I - za brijanje

cekaonica Wartesaat der, W3rte- Rasierpinsel der .
zimmer das · ·'· cetvorka (brojka,' Mcolska ocena)
cekati warten (auf), barren; ab- Vier die; (broj autobusa)
earoban adj. zauberhaft, bezau-
eabar Zuber der, KObel der warten ·; · Vierer det :· ' ·
bemd, zaubervoll, entzOckend
eaCkalica Zahnstocher der ceki~ Hammer der cetvorougao Viereck das,
earobnjak Zauberer der
eaCkati stochern cekinja Borste die Quadrat das .
earolija Zauberei die, Zauber der
ea4 RuB der cekrk Winde die cetvorougaon adj. viereckig
Cariija Geschaftsviertel das
ea4av adj. ruBig celiean adj. stHhlem; (fig. fust) cetvorostruk adj. vierfach
eas Stunde die
eaura Schiltzhillle die, Hillse die, eisern, stahlern cetvrt Viertel das I gradska
eas(ak) Augenblick der, Moment
Puppe die, Kapsel die celik Stahl der Stadtviertel das
der
eaj The der celo Stirn die, (prednja strana) cetvrt sata Viertelstunde die
easopis Zeitschrift die
eak adv. sogar; (~tome) mehr Front die I nabrati - die Stirn cetvrtak Donnerstag der
easovnik Uhr die
noch runzeln ceznuti sich sehnen
easovniear Uhrmacher der
Cam.ac Boot das, Kahn der celjust Kiefer der ceznja Sehnsucht die
east Ehre die, Wilrde die
Camiti schmachten, sich langwei- cempres Zypresse die Cieak Klette die
eastan adj. ehrenvoll, ehrenhaft,
len cemu adv. wozu, warum Cigra (zvrk) Kreisel der; (ptica)
ehrsam, ehrbar, ehrwilrdig
Cangrizav adj. murisch, griesgra- cep Pforpfen der, Zapfen der, Seeschwalbe die
eastiti(se) (ukazivati ~st) ehren;
mig, krittelig StOpsel der, Korken der Ciji pron. wessen
(gostiti) bewirten; schmausen,
eankoliz Thllerlecker der, Schma- ceprkati scharren; kratzen, cik ( cigarete) Stummel der
tafeln
rotzer der WOhlen ciko Onkel der, (zastar.) Vetter
easoljubiv asj. ehrheizig, ehrsOch- cerupati rupfen ·,, · ·. ·'· '·. · der
eaplja Reiher der
tig
ear Reiz der, Zauber der cest adj. haufig cim konj. i adv. sobald, wie, mOg-
eastoljublje Ehrgeiz der, Ehr-
Caranje Zaubem das, Zauberei cestica Thilchen das lichst
sucht die
die, Hexen das cestit adj. ehrsam, anstandig, eh- cime adv. womit? wodurch?
easa Glas das, 'fringlas das,
earapa Strupmf der; (kratka renhaft, rechtschaffen cin Tht die, Handlung die; Akt
Becher der
carapa) Socke die cestitati gratulieren, beglOckwOn- der
eavao Nagel der
cardak Warte die, Wachtturm schen, GlOck WOnschen cinija SchOssel die, Napf der
eavka Dahle die, 'frumkrHhe die
der, Blockhaus das cestitka GIOckwunsch, der, Ora- cinilac Faktor der; (po)~inilac
eavrljati plaudem, schwatzen
tualation die 'lltter der
earka Geplankel das, PUtnkelei cedan adj. sittsam, keusch, be-
die, Scharmiltzel das scheiden, zilchtig cesto adv., oft, vielmals, oftmals ciniti tun• (tat, getan); machen
ciniti se 576 cupav cuperak 577 fustina
ciniti se scheinen,. dilnken cokolada Schokolade die cuperak HaarbUschel das, Schopf
cinovnik (Cinovnica) Beamte der copor Rudel das, Ratte die, evor (uzao) Knoten der; (~or na
der drvetu) Knast der, Knorren
(die; Beamtin die) , Meute die I - vukova ein cuti hOren, vernehmen •
cinjenica Thtsache die Rundel WOlfe; - lovackih der
cutura Feldflasche die
Cinjenicni adj. tatsiichlich pasa Hundmeute die evorak Star der
cuvar \Vcichter der, \Vcirter der,
cinjenieno stanje Thtbestand der corba Suppe die HUrterder cvoriSte Knotenpunkt der I
cio adj. rtlstig, regsam, kriiftig, coveean adj. menschlich, men- cuvati htlten, behUten; bewahren, saobraeajno
munter schenfreundlicb, human auf Ibewahren; bewachen Verkehrsknotenpunkt der
Cioda Stecknadel ~ie coveeanstvo Menschheit die cuven adj. berUbmt, bekannt evoruga (izraslina, otetdina)
Cipka Spitze die covecnost Menschlicbkeit die cuvstven adj. empfindsam, ge- Beule die
cir Geschwilr das; Karbunkel der' covek Mesch der; (muz) Mann fUhlvol, gemUtvoll evrst adj. fest, stark, kraftig
Furunkel der I - na ulucu der · cuvstvenost Empfindlichkeit ddie,
Magengeschwilr das covekoljubiv adj. menschen- Cvrstina (CvrstOCa) Festigkeit die;
Empfindsamkeit die Harte die
Cist adj. rein, sauber; klar freundlich, menschenliebend
cistac Putzer der I - ulica Stra- cueati (cucnuti) hocken, kauern
Benkehrer der cudak Sanderling der, EigenbrOt-
cistacica Reinmachefrau die, ler der, Kauz der, Einzetgan-
Putzfrau die ger der
cistina Lichtung die, BlOSe die cudan adj. sonderbar, wunderlich,
cistiti reinigen, saubern, putzen merkwiirdig, seltsam
Cisto& Reinheit die, Sauberkeit cudesan adj. wunderbar, wunder-
die, (astota) Unschuld die voll, wundersam
ciS&nje Reinigen das, Siiubern cuditi se sich wundern, sicb ver-
das, Reinigung die wundern, staunen
Citftk (citljiv) adj. leserlich, lesbar cudo Wunder das
citalac Leser der cudotvoran adj. wundertatig I cu-
Citanka Lesebuch das dotvorni napitak Zaubertrank
Citati lesen* der
Citav adj. ganz, gesamt, vall, all cudoviste u ngeheuer das
Cizma Stiefel der cuctenje Wundern das, Bewunde-
Clan Glied das, Mitglied das, rung die, Verwunderung die
(gram. i ugovorni) Artikel der cujan adj. bOrbar; vemehmbar
Clanak Gelenk das; (novinski cl.) culan adj. sinnlicb, empfindlich
Artikel der, Aufsatz der culo Sinn der, Sinnesorgan das
Clanarina Mitgliedsbeitrag der cun Kahn der, (poet.) Nachen der
Cm.ar After der, Anus der cunj Kegel der
cobanin Hirt der cupav adj. strubbelig, zerzaust
c 578 cutljiv D
.
579 darivanje

c D

Ca.skanje Plauderei die, (razg.) ~orsokak Sackgasse die ~ .;

Plauschen das, Geplauder das
6lskati plaudem, plauschen
~ebe (deka) (wneno eebe) Decke
die; Wolldecke die
~ela Glatze die
~elav adj. kahlkOpfig, kahl, glatz-
kOpfig
~elavac Kahlkopf der, Glatzkopf
der
~elavost KahlkOpfighkeit die,
GlatzkOpfigkeit die
~elija (stanica) Zelle die; Klause
die I zatvorska - Gefilngnis-
zelle die
~eretanje Scbwatzen das, Ge-
schwatz das, Plappem das
ffiibar (jantar) Bernstein der
cilim Thppich der
tirlica die, kyrilische Schrift
~orav adj. einaugig; blind
~oSak Ecke die, Winkel der ·
~oskast adj. eckig, winkelig
~uba Haube die, Holle die,
Schopf der, Federschopf der
~ud Gemllt das, Gemlltstart die,
Wesen das, Natur die I biti
vesele - i von heiterer Ge-
mlltstart sein*
cudljiv (mu~ieav) adj. launisch,
launenhaft, grillenh~ft, grillig
cudljivost Launenhaftigkeit die,
Grillenhaftigkeit die
~uliti (u~i) die Ohren spitzen, lau-
schen
~up Topf der, Tontopf der
cuprija Brllcke die
curka Pute die
~u5ka Ohrfeige die
cutati schweigen•
~utljiv adj. schweigsam, wortkarg
da ja; (konj.) daB, damit, werui/ a
- als daB; a - ne ohne daB
dabar Biber der
dabome adv. freilich, allerdings
dadilja Amme die
dah Hauch der, Atem der, -s
dahtanje Keucben das, Schnau-
ben das
dahtati (dahnuti) keuchen,
schnauben
dakako adv. allerdings, freilich,
gewiB
dakle konj. also, folglich, nun,
mithin, denn, demnach
daktilograf (daktilogratkinja)
Maschinenschreiber der, Dak-
tylograph der (Machninen-
scbreiberin die, Daktylogra-
phin die)
dalek adj. wit, fen, entfernt,
entlegen
dalekoseian adj. weitreichned,
weittragend
dalekovidan adj. weitsichtig,
fernsichtig
dalekozor Fernglas das, Fernrohr
das
dalje adv. weiter, femer, fort, wei-
terhin
daljina Feme die, Entfemung
die, Weite die
daljinomer Entfemungsmesser
•
der
dama Dame die, Frau die
dan Thg der
dana5nji adj. heutig, von heute
danasnjica Heute das
danguba MOBiggang der, Zeitver-
lust der; (rovek danguba) Mo-
Bigganger der, Zeitverschwen-
der der, Faulenzer der
dangubiti mOBig sein, faulenzen,
die Zeit verschwenden (ver-
geuden), trOdeln ·
danju adv. tagsOber, bei (am)
Thge
dar Geschenk das, Gabe die;
(sposobnost) · Begabung die,
Pc!higkeit die, Anlage die
dareiljiv adj. freigebig, groBmO-
tig, groBzogig
darezljivost Freigebigkeit die,
GroBzOgigkeit die
darivanje Schenken das, Schen-
kung die, Spenden das
 580
darivati
darivati (darovati) schenken,
spenden
darovit adj. begabt, filhig, veran- ,.
lagt
daska Brett das, Planke die
daSak Hauch der
daSeara Blude die, Bretter-bude
( -htttte) die
da5Cica Brettchen das
dati (davati) geben;• zu Iteilen,
schenken, (zu)lassen•
dativ Dativ der, Wemfall der
datulja Dattel die
daviti wOrgen, drosseln
davnina Vorzeit die, uralte Zeit
davno adv. tangst, seit ·langem,
seit Ianger Zeit . derati reiBen,• zerlreiBen, •
daibina Abgabe die, Steuer die
daid Regen der
daidevnjak Salamander der;
Molchder
debeo adj. dick; beleibt, wohlbe-
teibt
deblo Stamm der
debljina Dicke die; Feiste die,
Feistheit die, Feistigkeit die
decembar Dezember der, ~s
decenija Jahrzehnt das
de&o Junge der, Knabe der, Bub
der · -e, -es)
definicija Definition die
definisati definieren
deka Decke die (wnena deka)
Wolldecke die
deklinacija Deklination die,
Beugungdie
de~~ki
delegat Delegierte die, Abgeord-
nete der
delfin Delphin der
deliti teilen, trennen, scheiden•
delom adv. teils, teilweise, zum
Thil
deljenje Thilung die, Teilen das,
1l'ennung die, Scheidung die
demokratski adj. demokratisch
deponovati deponieren, hinterle-
gen, in Verwahrung geben
derac (~ivoder) Abdecker der,
Scbinder der
deran Bub der, Lausbub der,
Spitzbube der, (wig.) Rotz-
junge der
(derati kozu) scbinden,
ablbauten
derati se (vikati) schreien, •
plarren; (babati se) sich
ablntttzen
deriste Lausbub der, Fratz der
desetka Zehn die (Zehner der)
desetina Zehntel das
desiti (deS&vati) se gescheben, •
vor Ikommen, • sich ereignen,
passieren, sich treffen•
desni (desna, desno) adj. recht (-er,
desni Zahnfleisch das
desnica (ruka, stranka) Rechte
die
desno adv. rechts
dete Kind das
decacki adj. knabenhaft
de~k 581 dijafragma
deeak Knabe der; Junge der, Bub deteSce K.indlein das, Kindchen
der das
decji (detinji) adj. kidnlicb detinjarija Kinderei die
ded GroBvater der detinjast adj. kindiscb
dedovski adj. groBvaterlich detinji adj. kindlich
delatan adj. tatig, wirksam, aktiv detinjstvo K.indheit die, Kinder-
delati handeln, machen, arbeiten, zeit die
schaffen, • tun• detlic Sprecht der
delatnost 'llitigkeit die dever (deveru8a) (sestrin mu~)
delilac (mat.) Thiler der, Divisor Schwager der; (na ven~nju)
der, Nenner der; (osoba) Ver- Brautfilhrer der (Kranzjung-
teiler der fer die, Brautjungfer die)
delo Werk das, Leistung die, Tht devica Jungfrau die
die, I umetnicko - Kunstwerk deviCanski adj. jungrfilulich
das devojaCki adj. madchenbaft, jung-
delokrug Wirkungs-kreis fraJich
{bereich) der devojcica Madehen das; (poet.)
delimicno adv. teilweise, teils, Magdlein das
zum Thil devojcura Dime die, Hure die
delimiean adj. (razg.) partikular; devojka Madchen cia:;, (poet.)
teilweise, fragmentarisch Magdlein das
delotvoran adj. wirksam, tatkraf- deva Kamel das I jednogrba -
tig einbOckeriges Kamel
delotvomost Wll'ksamkeit die, devalvacija Abwertung die, De-
Wirkungskraft die valvation die
delovati wirken, tatig sein devetka Neun die
deljati schnitzen; zimmem dezinfekcija Desinfektion die,
deljiv adj. teilbar; trennbar Entseuchung die
deljivost Thilbarkeit die, Trenn- deiuran adj. diensthabend,
barkeit die dienstteund
denuti (metnuti) stellen, stecken, diCi (dizati) haben,• auflheben•
Iegen, hinein Isteck.en diferencija Differenz die
deo Thil der, (das) Anteil der
difterija Dipbtherie die,
deoba Thilung die, Verteilung die, Halsbraune die
1l'ennung die, Scheidung die dijafragma Diaphragma die,
detelina Klee der Zwerchfell das
dij_alek(a)t
dijalek(a)t Mundart die, Dialekt
der
dijalog Dialog der, Zwiegesprach #
das, Gesprach das
dijamant Diamant der, Edelstein
der
dijapozitiv Diapositiv das, Dia
das
dijeta Diat die
diktafon Diktiergerat das
diktat Diktat das
diletant Dilletant der, Laie der
dim Rauch der, Qualm der
dimiti (se) rauchen, qualmen
dimnjaear Schomsteinfeger der,
Rauchfangkehrer der
dimnjak Schornstein der, Rauch-
fang der
dinar Dinar der
dinja Zuckermelone die
dirati rUhren, an IrUhren, berUh-
ren, an Itasten
direktor Direktor der, Leiter der,
Vorsteher der
direktan adj. direkt, gerade, un-
mittelbar
dirigent Dirigent der, Musikleiter
der
dirljiv adj. rUhrend, rUhrsam
dimut adj. gerUhrt, ergriffen
disanje Atmen das, Atmung die
disati atmen, (udisati) ein Iatmen;
(izdisati) aus Iatmen
disciplina DiszipUn die, Zucht
die, Ordnung die
disk Scheibe die, Diskus der
distanca Distanz die, Abstand der
582 dnevnik
div Riese der, HOne der
divan adj. herrUch, prachtig,
prachtvoll, wunderschOn
diviti se bewundem
divljac Wild das I visoka
Hochwild das; niska - Nie-
derwild das
divljaCki adj. wild, grausam, roh
divljak (divljakinja) Wilde der
(die)
divljaitvo Wildbeit die, Barbarei
die, Roheit die
divlji adj. wild, ungezabmt, rob,
ungesittet
divokoza Gemse die
divota Pracht die, -; HerrUchkeit
die
divovski adj. riesig, riesenhaft
dizalica Kran der, (poluga) He-
bebaum der; (autodizalica)
Hebebock der, (-winde) die
dizalo (lift) Aufzug der, Fahr-
stuhl der, Lift der
dizati (dii:i) heben, • aufl beben, •
empor Iheben*
dlacica Harchen das
dlaka Haar das I za dlaku um ein
Haar
dlakav adj. haarig, bebaart
dian Handflache die
dleto MeiBel der, Stemmeisen das
dnevni adj. taglich I dnevna
zarada Thgeslohn der
dnevno adv. taglich, tageweise
dnevnica Thgegeld das
dnevnik Thgebuch das; (novine)
Thgeblatt das
dna
dno Boden der, Grund der I
morsko - Meeresgrund der
do prep. bis zu, bis auf, neben
dob Alter das, Lebensalter das
doba Zeit die, Zeitpunkt der; Zei- dobrota Giite die
talter das
dobar adj. gut; brav, gOtig, gutar-
tig
dobaviti an Ischaffen, her- dobrotvomost Wobltatigkeit die
bei Ischaffen; liefem
dobavJjac Lieferant der
dobavljanje Anscbaffung die,
Herbeiscbaffung die, Liefe- dockan adv. spat I doci - (zadoc-
rung die
dobit (dobitak) Gewinn · der,
Nutzen der, -s; Ertr~g der
dobiti (dobijati) bekommen,• er-
balten;• gewinnen, • kriegen
dobitnik Gewinner der I -
nagrade Preistrager der
dobos 1tommel die; Pauke die
dobosar Trommler der; Pauker
der
dobovati trommeln; pauken
dobriCina guter Mensch, gutmUti- doCi
ger Kerl, gutberziger Mensch
dobro Gut das; (dobrobit) Wobl
das
dobrocinstvo Wohltat die
dobroi:udan (dobrodu8an) adj.
gutmOtig, gutartig, gutberzig
dobrocudnost GutmOtigkeit die,
Gutherzigkeit die
dobrodoslica Willkommen das
dobrodosao adj. willkommen I -
! (dobrodosli!) willkommen!
583
dodiiati
dobrohotan adj. wohlwollen,
gUtig
dobronameran adj. wohlgesinnt,
wohlgemeint, gutgemeint
dobrotvor Wohltater der
dobrotvoran adj. wobltatig; gutta-
tig
dobrovoljac Freiwillige der
dobrovoljan adj. freiwillig
dobrovoJjnost Freiwillgkeit die
niti) zu spat kommen
docek Epmfang der; BegrUBung
die
docekati warten, erwarten, emp-
fangen,• auflnebmen•
docepati se ergreifen;• sich be-
machtigen
docuti hOren, zu Ohren kommen,
vememben, • von Horensagen
erfahren
(dolaziti) kommen,•
an Ikommen, • heranlko-
mmen•
dodatak Zugabe die, Beigabe,
die, Zusatz der, Beilage die;
Beigabe die, Zusatz, der;
(tekstualni dodatak) Anhang
der; Zulage die
dodati zu Igeben, • bei Igeben, •
zu Itun, • bei Ifilgen
dodijati OberdrUssig werden, •
zudringlich sein, • beUtstigen,
verdrieBen •
dodir 584
dodir Bertlhrung die, Zusam-
menhang der, Kontakt der
dodimuti (dodirivati) bert1hren, .- dograditi
anlrt1hren,anltasten
dodirivanje BerOhren das; Beta-
sten das, Antasten das
dodeljivanje (dodela) Zuteilung
die; Verteilung die
dodu8e adv. allerdings, zwar, frei-
lich, wahl, immerhin
dodvoriti se (dodvoravati se)
jemandem schmeicheln
dogactaj Ereignis das, Geschehnis
das, Vorfall der, Vorgang der,
Vorkommnis das
dogactati se (dogoditi se) gesche-
ben, • sich ereignen,
vor Ikommen, • sich treffen, •
vor Igeben, • sich zu Itragen*
dogledan adj. absebbar I u do-
gledno vreme - in absehbarer
Zeit
dogledati ab Isehen, • erschauen,
Oberschauen, Oberblicken
dogodine adv. nachstes Jahr
dogoreti aus Ibrennen• ab Ibren-
nen, • verI brenn~n•
dogotoviti an Ifertigen, fertig
nnachen,verlfertigen
dogovarati se (dogovoriti se) sich
(mit jennandenn) besprechen,•
sich beraten, • sich
verabreden,ablmacben
dogovor Verabredung die,
Vereinbarung die,
Abmachung die
dokon
dograbiti erfassen, (er)raffen, er-
"I
greifen, * packen
dazu Ibauen,
hinzu Ibauen, daraufl bauen
dogradoja Dazubauen das, Hin-
zubauen das, Anbauen das
dohitati (dojuriti) herbei Ieilen,
herbei llaufen, • herzu Ieilen
dohodak Einkommen das, Ertrag
der, Einnahme die, EinkOnfte
die (pl.), Gewinn der
dohvatiti ergreifen, • erfassen,
an Ipacken, an Igriefen•
doista adv. wahrlich, ftlrwahr,
wahrhaftig; wirklich
dojaditi jemandem uberdrOssig
werden, zuwider werden
dojahati heran Ireiten, • angerit-
ten kommen, • herzu Irei ten•
dojam Eindruck der
dojence saugling der
dojilja Amme die
dojiti stillen; saugen
dojka Brust die, Busen der
dojmiti (se) beruhren, bewegen;
beeindrucken
dok konj, bis, solange, wahrend
dok (za brodove) Dock das
dokaz Beweis der, Nachweis der
dokazai (dokazivati) beweisen, •
nach Iweisen•
dokle bis wohin; wie weit, soweit,
satang, wie lange
dokolica MuBe die, Freizeit die,
MuBestunde die
dokolenica Kniestrumpf der
dokon adj. mOBig, untatig
dokon~ti
dokoneati beenden, beendigen,
zu Ende ftlhren, vollenden
dokuciti ergrOnden, erfassen, er-
reichen
dolazak Ankunft die, Ankonnmen
das, Eintreffen das, Anreise
die
doleteti zu Ifliegen, • angeflogen
·kommen•
doliean adj. geziemend, geziem-
licb, entsprecbend, passend
dolikovati sich ziemen, sich schik-
ken, jemandem anstehen
dolina Thl das
doliti (dolevati) auflgieBen, •
nach IgieBen, • zu IgieBen•
dole aclv. unten, berab, hinab,
hinunter
dom Heim das, Haus das
domaci adj. heimisch, einheimisch
domaCica Hausfrau die, Hauswir-
tin die
domaCin Hauswirt der, Wirt der,
Hausherr der
domacinstvo Haushalt der, Haus-
haltung die
domahnuti zu lwinken,
herbei Iwinken
doma5aj Bereich der (das), 'frag-
weite die, Reicbweite die
doma5iti erreicben, reicben bis
domet 'fragweit die, SchuBweit
die
domiSJjat adj. findig, erfinderiscb,
pfiffig
domoCi se sich (etwas) bemachti-
gen, etwas erlagen
585 dopratiti
domorodac Eingeborene der
(die), Einheimische
domovina Vaterland das, Heimat
die, Heimatland das
donde aclv. bis dahin, bis dorthin
donekle aclv. einigermaBen, ge-
wissermaBen
doneti (donositi) bringen, • her-
beibringen, • her Ibringen, •
Oberbringen•
donosilac Oberbringer der
donji unter, Untere der
dopadati se gefallen•
dopadljiv adj. getllllig
dopasti (pripasti) zu Ifallen, •
anheim Ifallen, •
dopirati reichen, Iangen
dopis Zuschrift die
dopisati (pripisati) zu Iscbrei-
ben, • hinzu Ischreiben*
dopisivaoje Briefwechsel der,
Korrespondenz die
dopisnica Postkarte die
dopisnik Korrespondent der
doplata Nachzahlung die, Nach-
zahlen das
doplatak Zulage die, Zuschlag
der
doplatiti nach Izahlen, zu Izablen
doplivati beranlschwimmen,• an-
geschwommen kommen;
(razg.) anlschwimmen• I doCi
plivajuti angeschwommen
kommen
doploviti beran Ifahren, •
anlsegeln
dopratiti her Ibegleiten
doprema 586 dostajati dostava 587 draguljar

doprema Zufuhr die, Lieferung dosadivati (se) sich langweilen, dostava Zustellung die, Ubermit- doza Dosis die, -, - sen; Dose die
die, Zustellung die jemandem tastig sein, belasti- telung die, Lieferung die , . , . . dozivanje Zurufen das, . Zuruf
dopremati (dopremiti) ,. gen dostaviti (dostavljati) ein Iholen, der, Ruf der
zu Istellen, liefem, dose~i (dosezati) erreichen, erreichen, erlangen dozivati (dozvati) · zu Irufen, •
heran Ischaffen hin !Iangen, erlangen I
r
dostignu~e Errungenschaft die; her Irufen•
dopreti bin !Iangen, gelangen, rei- doseg Reichweite die, 1tagweit Leistung die doznaciti an Iweisen, •
schen die dostojan adj. wilrdig Oberlweisen•
doprinos Beitrag der, I dati svoj doseliti (se) einlwandem, dostojanstvo WUrde die domaka Oberweisungsschein
-: seinen Beitrag leisten zu Iwandem, sich an Isiedeln dota~i (dotaknuti) berUhren, der, Postanweisung die, An-
dopuna Erganzung die doseljenik Einwanderer d~r, An- an IrOhren, streifen, an Itasten weisung die I· '·

dopuniti (dopUDjavati) erganzen siedler der dotad(a) adv. bis dahin domati erfahren, • beraus Ibe-
dopunski adj. erganzend, zusatz- dosetiti se ein Ifallen, • auf etwas dotamo adv. bis dorthin kommen•
lich (einen Einfall) kommen doterati her Itreiben•, dozreti reifen, heran Ireifen
dopust Urlaub der; (dopu~tenje), dosetka Einfall der, Witz der zu Itreiben; (doterati se) sich dozvati (dozivati) zu Irufen, •
Erlaubnis die dosetljiv adj. findig, witzig, einfall- schmtlcken, sich herbei Irufen•
dopustiti (dopu8tati) erlauben, reich, erfinderisch zurecht Imachen, sich putzen dozvola Erlaubnis die, Genehmi-
zu Ilassen, • gewahren; gestat- dosetljivost Findigkeit die, Wit- doticaj BerOhrung die gung die
ten zigkeit die dotle adv. bis dahin dozvoliti erlauben, gestatten, zu-
dopu8tanje Erlaubnis die, Bewilli- doskoCica Einfall der, Witz der, dotreati herbei llaufen, • lassen, • gewabren, genehmi-
gung die; Genehmigung die, Posse die zu llaufen• · gen
Einwilligung die doskociti herb.ei Ispringen, • dou8nik Angeber der, Zutrager doziveti erleben
doputovati an Ireisen, heran I springen• der doiivljaj Erlebnis das
anlkommen• zuvorlkommen• I - ne~emu dovde adv. bis her, bis hierher doiivotan adj.lebenstanglich
einer Sache zuvorkommen dovesti (dovoditi) zu IfUhren, draea Dornstrauch der, Stech-
dorastao adj. gewacbsen,
doskora adv. bald, demnacbst her Iftlhren, her lleiten, dom der
herangewacbsen
dosledan adj. folgerichtig, konse- herbei lleiten, her Ibringen• drag adj. lieb, teuer, traut
dorasti heran Iwacbsen, • quent dovitljiv adj. witzig, erfinderisch dragi kamen Edelstein der
auflwachsen• doslovan (doslovce) adj. i adv. dovod (dovodenje) Zufuhr die, dragi (draga) Geliebte(r) der
doruCak FrObstUck. das wOrtlich, bucbstablich ~leiten ~as, Zuftlhrung die. (Geliebte 'die), Lieb das;
doruCkovatifinlbstUcken dospevati (dospeti) reifen, reif dovoljan adJ. genilgend, zure1- Liebste der (die)
werden, • ftlllig werden, • \'
chend, gentlgsam, hinreichend .
dosad(a) adv. bis jetzt, _bis nun, dragocen adJ. kostbar, wertvoll,
rechtzeitig ankommen, • dovolj no adv. genug
. teuer
bisher, bislang
(hin)geraten• dovoz Zufuhr d1e
dosada Lang(e)weile die dosta adv. genug, genogend, dovratak (dovratnik) 1Urstock. dragocenost Kostbarkeit die
dosadan adj. Iangweilig, Iastig, fad aus Ireichend · der, lllrpfosten der dragulj Edelstein der, Diamant
dosaditi verdrieBen, • ermOden, dostajati (dostati) genogen, dovriiti (dovrsavati) vollenden, der, Juwel das
Oberdrilssig werden• reichen, aus Ireichen beenden, beendigen draguljar Juwelier der
drama
drama Drama das, -s, - men;
Scbauspiel das
dram.atiean adj. dramatisch .
dramatizovati dramatisieren
draz Reiz der
draienje Reizen das, Reizung
die, Aufreizung die
draiestan adj. reizend, reizvoll,
lieblicb
dratiti (an) Ireizen, auf Ireizen,
an Istacheln, hetzen
dreCati pUlrren, scbreien•
dreka GepUlrr das, Gescbrei das
dremljiv adj. scblafrig
dremati schlummem
dremuckati nicken, schlummern
dreiiti IOSen, aufiJOSen,
los Ibinden•
drevan adj. urlat, altertUmlich
drevnost AltertUmlicbkeit die, AI-
tertum das
drhtati zittem, beben
drhtavica Zittem das
drlja& Egge die
drljati eggen
drmati scbUtteln, rUtteln
drob Eingeweide die (plur.)
drobiti zerkleinem, brOckeln,
kOmen
droga Droge die, Rauschgift das
drolja Hure die, Scblampe die
dronjak Fetzen der, Lumpen der
drozd Drossel die
drskost Frechheit die,
Dreistigkeit die
588 drfanje
drug (drugarica) Genosse der,
Kamerad der, Gefahrte der,
,. (Genossin die, Gefahrtin die)
drugde adv. anderswo, ander-
warts
drugi adj. i num. zweite(r),
andere(r), der zweitc, der
andere
drugo adv. zweitens
drugorazredan adj. zweitklassig
drukCije adv. anders, anderswie
drukCiji (drugaciji) adj. andersar-
tig, andersgeartet
drum LandstraBe die, StraBe die
d.ruStven adj. gesellig, gesell-
schaftlich
dru5tvenost Gesellgkeit die, Ge-
sellschaftlichkeit die
dru5tvo Gesellschaft die
druzeljubiv adj. gesellig
drven adj. hOizem
drvo Holz das, Baum der
drvodelja Zimmermann der,
Holzarbeiter der
drvored Allee die, Baumreihe die,
Baumgang der
drvorez Holzschnitt der, Holz-
scbnitzerei die
drvorezbar Holzscbnitzer der
drzak adj. frech, keck, anmaBend,
unverscbamt
drznik Freschling der
drznuti (se) sich erfrecben, sich
ani maBen
drialo (drialje) Stiel der; Halter
der
drianje Haltung die
drfati 589
driati batten•
driava Staat der
driavljanin StaatsbUrger der
driavljanstvo StaatsbUrgerschaft
...
die, StaatsangehOrigkeit die
driavni adj. staatlicb
driavna vlast Staatsgewalt die,
StaatsbehOrde die
driavni&i adj. staatsmannisch
driavnik Staatsmann der
dub Eicbe die, Eichbaum der
dubina Tiefe die
dubok adj. tief
dubokouman adj. tiefsinnig
du&n Laden der, Gescbaft das,
Kaufladen das
dud Maulbeere die
dug Schul die
dug (dugaeak) adj. lang
duga Regenbogen der
dugajlija Langbein das
dugme Knopf der
dugo adv.Iange
dugogodisnji adj. Iangjahrig
dugokos adj. Ianghaarig
dugonog adj.langbeining
dugoroean adj. Iangfristig
dugotrajan adj. Iangwierig, lang-
dauemd,anhaltend
dugovanje Scbulden das, Soli das
dugovati schulden, schuldig sein•
duguljast adj. Ianglicb
dub Geist der
duhovit adj. geistreich, witzig,
geistvoll
duhovan (duhovni) adj. geistlich,
geistig
clvogod~nji
duhovnik Geistliche der
dunja Quitte die, Quittenapfel
der
dupli adj. doppelt, zweifacb
dupke pun adj. gestopft voll, ge-
drangt vall, Uberfilllt
dupsti hOhlen, aus IhOblen
durbin Femrobr das, Femglas
das
duriti se schmollen, trotzen
du5a Seele die
duSak Zug der, Hauch der,
Atemzug der
du5ek Matratze die
du5evan (du5evni) adj. seelisch,
geistig
du5nik LuftrObre die
duvan Thbak der
duvati blasen, • wehen
duvac Blaser der
duz aclv.Iangs, entlang
duian adj. schuldig; verpflicbtet
duZina Ulnge die
dumik Scbuldner der
dumost Pflicht die
dva num. zwei
dvadeset num. zwanzig
dvaput adv. zweimal
dvoboj Zweikampf der
dvobojan adv. zweifarbig
dvocevka DoppelbUcbse die,
Doppelflinte die
dvoClan adj. zweigliedrig
dvodelan adj. zweiteilig
dvoglasnik Zweilaut der, Dipht-
hong der, Doppellaut der
dvogodiSnji adj. zweijilhrig
dvojac 590 dvozna~n DZ 591 dZumbus

dvojac (eamac) Zweier der dvoriste Hof der, Haushof der

dvojak adj. zweierlei, zweifacb
dvojka Zwei die, Zweier der
dvojnik Doppelganger der
dvokolica Zweirad das, zweiradri-
gerWagen
dvokratan adj. zwemalig
dvoliCan. adj. zeideutig, doppelsin-
nig, falscb, heucbleriscb
dvopek Zweiback der
dvopreg Zweigespann das
dvor Hof der, ScbloB das, Palast
der, Burg die
dvorac ScbloB das
dvorana Saal der, Halle die
dvoredan adj. doppelreihig, zwei-
reihig
dvoriti adj. bedienen, warten
.- dvorueni adj. zweibandig
v
dvosekli adj. zweischneidig
dvosmislen adj. zweideutig DZ
dvosmislenost Zwideutigkeit die,
Doppelsinn der
dvostran adj. zweiseitig,
doppelseitig diaba adv. (uzalud) umsonst; dieparos Thschendieb der
dvostruk adj. doppelt, zweifach, (besplatno) kostenlos, unente- diepni sat Thschenuhr die
zweifilltig geltlich, frei diez Jazz der
diamija Moscbee die diigerica Leber die
dvoumiti (se) zweifeln, Bedenken dielat Henker der
diin Riese der
(Zweifel) tragen• diem Konfitilre die, Marmelade
diinovski adj. riesenhaft
dvomaean adj. zweideutig, die diudo Judo das
doppelsinnig diep Thsche die dium.bus Wirrwarr der, Wirrsal
dieparac Thschengeld das das (die), Rummel der
f) 592 E 593 elektri~n
durdevak

D E

ctak SchOler der ctipati happen, bopsen, springen, • ekskurzija Exkursion die,
ebanovina Ebenholz das
ctavo Thufel der hapten Ausflug der
efekat Effekt der, Leistung die,
ctavolan Schalk der, Scbelm der cton Schubsohle die, Soble die eksploatacija Exploitation die,
ctoniti soblen, besoblen
Wirkung die
ctavolast adj. scbelmiscb, efektan adj. effektvoll, wirkungs- Ausbeutung die
scbalkbaft ctubre Danger der, Dung der, eksploatisati exploitieren,
Mistder voll
ctavolski adj. teuflisch efikasan adj. wirksam, wirkungs- auslbeuten
ctubriSte Mistbaufen der, Mist- eksplozija Explosion die, Spren-
cteram Brunnenscbwengel der, platz der, Dangerhaufen der voll
egzaktan adj. exakt gung die
Ziebbrunnen der, ctubrivo Danger der eksponat Ausstellungsstilck das
Scbwengelbrunnen der egzemplar Exepmlar das, Muster-
ctubriti dUngen, misten eksponirati e:xponieren,
ctumbir (iumbir) Ingwer der
stUck das
cterdan Halskette die, Perlenkette egzemplaran adj. exemplarisch, beraus Iheben; (fotografski)
die cturctevak MaiglOckchen das belicbten
musterbaft
ekspozicija Exposition die; (foto-
i ~tencija Existenz die
'egzistirati existieren grafska) Belichtung die
egzotiean adj. exotisch ekspres(ni) adj. expreB, eilig
I ekipa (sportska) Mannscbaft die ekstrakt Extrakt der, Auszug der
ekstreman adj. extrem, Ubertrie-
ekonom Landwirt der,
Gutsverwalter der; .ben
ekvator Aquator der
Wirtschaftswissenschaft(l)er
ekvivalentan adj. aquivalent,
der
. gleichwertig
ekonomija Wirtschaft die, elastiean adj. elastisch, debnbar
(zastar.) Okonomie die elegantan adj. elegant
ekonomski adj. . Okonomisch, elegija Elegie die, Klagelied das
wirtscbaftlicb elektrana Elektrizitatswerke die
ekran Bildschirm der, (pl.), Kraftwerk das
Femsehschirm der; Leinwand elektricitet Elektrizitat die
die elektriean adj. elektrisch
elektri~r
elektriear Elektriker der
elektronski adj. elektroniscb
elemen(a)t Element das; Grund-
staff der
emajlirati emaillieren, mit
Schmelz Oberziehen•
emisija (radio, tv) Rundfunksen-
dung die, Fernsebsendung die
emocija Emotion die, GemOtsbe-
wegung die
enciklopedija Enzyklopadie die
energija Energie die, Thtkraft die
energiean adj. energisch, tatkraf-
tig
eno sieh (schau) dart, dart
epidemija Epidemie die, Seucbe
die
epoha Epocbe die, Zeitbscbnitt
der
594 evolucija
F 595
era Ara die, Zeitalter das, Zeit-
rechnung die
# ergela GestOt das
erotiean adj. erotiscb, sinnlicb
erotika Erotik die
erupcija Eruption die, Ausbruch
der
esnaf Innung die, Zunft die
eter Ather der, Himmelsluft die
etika Ethik die, Sittlichkeitslebre
die fabrika Fabrik die, Werk das
etiean ajd. etiscb, sittlicb fabula Fabel die
eto sieb da fakat Faktum das, -s, - ta ( -
evandelje Evangelium das ten); Thtsacbe die
eventualan adj. eventuell, faktiean adj. tatsacblich, faktiscb
mOglich faktor Faktor der
evo sieh da, da bier faktura Faktur(a) die,Warenrecb-
evolucija Evolution die, Entwick- nung die
lung die fakultet FakulUU die
faliti feblen, mangeln
falsifikovati ftllscben
falsifikat Rllscbung die
falsifikator Rllscher der
fanatik Fanatiker der
fanatican adj. fanatisch
fanatizam. Fanatismus der
fantastiean adj. phantastiscb,
traumbaft, marchenbaft
fantazija Phantasie die, Einbil-
dungskraft die
fantazirati phantasieren,
traumen
far Scheinwerfer der
fasada Fassade die, Vorderseite
die
fascikl Faszikel der, Aktenheft
das
fasista Faschist der
feud
F
f&SistiCki adj. fascbistisch
fasizam Fascbismus der
fatalan adj. fatal, verhangnisvoll
fauna Fauna die, Tierwelt die
faza Phase die
fazan Fasan der
fazon Zuschnitt der, Fasson die,
From die
februar Februar der
federacija FOderation die, Staa-
tenbOndnis das,Staatenbund
der, Bund der
federativan adj. fOderativ
fen FOnder, Haartrockner der
fenomen Pbanomen das
fenomenalan adj. phanomenal,
wunderbar
fenjer Lateme die, Licht das
ferijalac Ferienkind das, Urlau-
ber der
ferijalni dom Ferienheim das
ferijalna kolonija Ferienkolonie
die
ferije Ferien die (pi)
fes Fes der
festival Festival das, Festspiele
die (obi~no pl.)
feud Leh(e)n das, Lehnsgut das
feudalac
feudalac Lehnsherr der
feudalan adj. feudal
feudalizam Feudalismus der
figura Figur die, Gestalt die
fijaker Fiaker der, Mietkutsche
die, Mietwagen der, Droscke
die
fijakerist Lohnkutscher der, Fia-
kerkutscher der, Fiaker der
fijasko Fiasko das, Zusammen-
bruch der, MiBerfolg der
fikcija Fiktion die, Einbildung
die, Vorstellung die
fiktivan adj. fiktiv
fiksirati fJXieren, fest Istellen,
fest Imachen
filijala Filiate die, Zweigstelle die,
Zweiggeschaft das
film Film der, (zvu~ni f.) Tonfilm
der, (kolor f.) Farbfilm der
filmski adj. filmisch
filmski glum.ac Filmscbauspieler
der
filolog Philologe der
filozof Philosoph der
filozofski adj. philosophisch
filtar Filter der
filtrirati filtrieren, filtern
fin adj. fein, zierlich, zart, dUnn
finalan adj. final
finale Finale das, AbschluB der,
Endspiel das, Endkampf der,
Endedas
finalist Finalist der
finansije Finanzen die (pl.),
Staatsgelder die (pl.)
finansijski adj. finanziell
596 formulisati fotografija 597 fuzionisati
finansirati finanzieren fotografija Photographie die, Fo- fu&ati pfeifer*
finis finisch das, Endkampf der tografie die fudbal FuBball der
,. finoea Feinheit die, Zartheit die, fotografiSati photographieren, fo- fudbaler FuBballspieler der
Zierlichkeit die tografieren funkcija Funktion die
finta'lliuschung die, Vorwand der fragment Fragment das, Bruch- funkcionalan adj. funktional,
fioka Schublade die, Lade die stOck das funktionell
firma Firma die fratar Frater der, MOoch derOr- funta Pfund das
fiskultura KOpererzeihung die, densbruder der futur Futur das
Leibeserziehung die fraza Phrase die, Redensart die, fuzija Fusion die, Verschmelzung
fitilj Lunte die, Docht der, Redewendung die die, Zusammensetzung die
ZOnder der frula FlOte die fuzionisati (se) fusionieren (sich)
fiziear Physiker der
fiziCki adj. physisch
fizika Physik die
fiziologija Physiologie die
fizioloski adj. physiologisch
nasa Flasche die
flauta FlOte die
fle8 Blitzlicht das, Blitzlichtgerat
das
foaje Foyer das
foka Robbe die, Seebund der
foJklor Folklore die, Volks-lied (-
tanz, -musik) das (der, die)
fonetika Phonetik die
fontana Springbrunnen der
forma Form die, Gestalt die
formalan addj. formal, formell
formalizam Formalismus der
formalnost Formalitat die, FOr-
milichkeit die
formirati formen, formieren, ge-
stalten, bilden
formula Formel die, Rechensatz
der
formulisati formulieren,
ausldrUcken
G 598
,_
G derobier der (Garderobiere
ga~e Unterhose die
gaBce HOSchen das, Slip der,
SchlOpfer der; (k.upare g.)
Schwimm-, Bade-hose die
gad Unrat der, Schmutz der;
Schmutzfink der
gadan adj. schmutzig, baBiich,
scheuBiich, abscheulich,
schmierig, garstig, ekelhaft,
eklig
gaditi schmutzen, besschmutzen
gaditi se sich ekeln I gadi mi se es
ekelt mich an
gadost Abscheulichkeit die, E\Cel-
haftigkeit die
gactati zieten, schieBen•
gactanje Zielen das, SchieBen das
gactenje Ekel der, Ekeln das,
Abscheu der (die)
gaj Hain der, VlcUdchen das
gajde Dudelsack der, Sackpfeife
die
gajenje Zucht die, Bau der,
Anbau der, Pflege die,
ZOchten das, Aufziehen das,
ZOchtung die
gajiti zOchten, bauen, pflegen,
hegen
garda
.I
gajtan Schnur die, Litze die,
Berte die
gakati scbnattem, gackern,
galama Larm der, (razg.) Radau
der, GetOSe das
galamdzija Schreier der, Radau-
macher der
galamiti Iarmen, schreien, Radau
machen
galantan adj. galant
galeb MOwe die
galerija Galerie die
galija Galeere die, Ruderschiff
das
gamad Ungeziefer das
ganu~e ROhrung die, GemOtsbe-
wegung die, Ergriffenheit die
ganut adj. gerOhrt, ergriffen
ganuti rOhren, bewegen
ganutljiv adj. rOhrend, ergreifend
gar RuB der
garancija Garantie die
garav adj. rOBig, ru.Bschwarz,
schwarz, schwarzhaarig
garaia Garage die
garda Garde die, Leibwache die
garderoba
garderoba Garderobe die, An-
kleideraum der, Kleiderabla-
geraumder
garderober (garderoberka) Gar-
die, Garderobenfrau die)
gasiti IOchen, aus llOchen; stillen
gasenje LOschen das, LOschuhg
die · gibak adj. biegsam, schmiegsam,
gat Wehr das, Stauanlage die,
I
I
Schleuse die
gatara Wahrsager der (Wahrsage-
rin die)
gatanje Wahrsagen das, Wahrsa-
gung die, Prophezeiung die
gatati wahr Isagen, weis Isagen,
prophezeien, voraus Isagen
gavran Rabe der
gaz Furt die
gazda Hauswirt der, Hausherr
der, Wirt der, Landwirt der
gazdarica Hauswirtin die, Haus-
frau die, Wirtin die
gaziti stampfen, waten, treten•
gde adv. wo
gdegod adv. irgendwo
gegati se wackeln, watscheln, lat-
schen
genealogija Genealogie die
generacija Generation die
general General der
generalizovati generalisieren, ver-
allgemieren
generalpukovnik Generaloberst
der
genitiv Genitiv der, Wesfall der
geograflja Geographie die
599 gladiti
geologija Geologie die
geometar Geometer der,
Land(ver)messer der, Feld-
messer der
geometrija Geometrie die
geometrijski adj. geometrisch
geslo Wahlspruch der, Sinnspruch
der
geschmeidig, gelenkig
gibanje Bewegen das, Bewegung
die
gibati (se) (sich) bewegen
giht Gicht die
gimnastiear Gymnastiker der,
Thmerder
gimnastika Gymnastik die, Lei-
besObung die, Thmen das
gimnasticirati adj. gymnastisch
gimnazija Gymnasium das
gimnazijalac (gimnazijalka)
Gymnastiast der, Gymnasial-
schOier der (Gymnasiastin die,
GymnasialscbOierin die)
ginuti (za neCim) schmachten,
verschmacbten, welken
ginuti urn Ikommen, urns Leben
kommen
gipkost Biegsamkeit die, Gelen-
kigkeit die, Geschmeidigkeit
die
gips Gips der
glad Hunger der
gladak adj. glatt, geglatett
gladan adj. hungrig
gladiti glatten; (milovati),
streicheln
gladovanje 600 gluma glumac 601 golicati

gladovanje Hungem das, Hun- gledaliSte Zauschauerraum der glumac (glumica) Schauspieler gnliSanje Abscheu der (die), Ekel
gerleiden das gledanje Schauen (Zuschauen) der, Darsteller der (Scbauspie- der, Widerwille der -ns, -n
gladovati hungem, hungrig sein• ~ das, Betrachten das lerin die, Darstellerin die) gnusati se verabscheuen
gladenje GUltten das; (milovanj~) gledati schauen, zu lscbauen, glumacki adj. schauspielerisch gnjavator Qualer der, Schwatzer
Streicheln das · zu Isehen, • beschauen, glumiti spielen, vor Istellen, der
glagol Zeitwort das, Verb das anlsehen• dar Istellen gnjaviti belastigen, (razg.)
glas Laut der, Stimme die, (fig.) glediSte Gesichtspunkt der, glup adj. dumm, albern, tOricht, an lOden
Ruf der Standpunkt der biOde(e) gnjecav adj. teigig, klebrig
glasac Stimmabgeber der gled Schmelz der, Glasur die, Be- glupak Dummkopf der, Tor der, gnjeeiti quetschen, kneten,
glasan adj.laut, bOrber, klangvoll, glasung die Damelder drilcken
schallend gleianj KnOchel der, FuBknOChel glupost (gluporija) Dummheit gnjilez Faulnis die, Paule die
glasanje Abstimmung die, der die, Torheit die, Albemheit gnjio adj. faul, faulig, moderig
Stimmabgabe die, Abstimmen glib Scblamm der, Morast der die, BIOdheit die gnjiti faulen, verfaulen, modem,
das, Stimmen das glibovit adj. scblammig, morastig gluv adj. taub verwesen
glasati stimmen, ab Istimmen glina Ton der, Tonerde die, Lehm gluvo& Thubbeit die gnjurac Thucher der
glasina Gerilcbt das der gluvonem adj. taubstumm gnjurati tauchen
glasiti Iauten, heiBen• glinen adj. tOnem gljiva Pilz der godina J abr das
glasnica Stimmband das glista Wurm der gmizati kriecben, krabbeln godinama adv. jabrelan
glasnik Bote der, Kurier der, globa Geldstrafe die, GeldbuBe gmizavac (gmaz) Kriechtier das godi.Snjak (knjiga) Jahrbuch das;
Eilbote der die (fig.) Kridecber der (Zivotinja) Jabrling der
glatko adj. glatt globus Globus der; Erdkugel die gnezditi se nisten; (za grabljivice) godiSnje adv. jabrlich
glatko& (glatkost) Glatte die, glodalica Frasmascbine die borsten godi.Snje doba J~it die
Glattheit die glodar (glodavac) Negetier das, gnezdo Nest das, Horst der godisnji adj. jahrig, jabrlich
glava Kopf der, Haupt das; (po- Nager der gnev Zorn der, Arger der, Wut godiSnjica Jahrestag der
glavlje) Kapitel das glodati nagen, ab Inagen, die, Grimm der gojazan adj. woblgenabrt, dick,
glavaCkeadv.kopfUber benagen,knabbem gnevan adj. zomig, argerlich, (wobl)beleibt, feist
glavar Oberhaupt das, Vorstand glog Hagedorn der (beli g.), wUtend, grimmig gojaznost Beleibtbeit die
der WeiBdom der gnoj Biter der; (dubre) Dung der gojiti masten, auf Iziehen, •
gla~ adj. hauptsachlich, wesent- gloginja Meblbeere die, DOngerder pflegen,.zUchten, hegen
llch Hagebutte die gnojan adj. eitrig gojiti se dick werden•
glavnica Kapital das . . gnojiti se eitem gol adj. nackt, bloB, unbekleidet
glavobolja Kopfscbmerz der, glomazan adJ. schwerflUbg, plump gnojiti zemlju dOngen, misten gol (u sportu) Tor das
.t{opfweh das glomaznost Schwerflllligkeit die, gnojivo Ditnger der, Mist der;
gle sieh, schau, sieh da Plumpheit die (veltaeko g.) KunstdUnger der gol golcat adj. splittemackt
glecer Gletscher der gloziti se zanken, hadem gnusan adj. schmutzig, eklig, golem adj. (sebr) graB,
gledalac Zuschauer der, gluma Schauspiel das, Spiel das, ekelhaft, abscheulich, scheuB- riesengroB, ungeheuer
Betrachter der BUhnendarstellung die lich, widerlich golicati kitzeln, prick.eln
gologlav 602 gotovina gotoviti 603 gradevinar

gologlav adj. barhaupt, barMup-
tig
golotinja Nacktheit die, BIOBe die"
golub (golubica) Taube die
(Thubin die)
gomila Haufen der; Menge die,
Masse die
gomilati Mufen, an IMufen,
aufiMufen
gomolj Knolle die, Knollen der,
KloB der
gomoljast adj. knollig, knollenfOr-
mig, kloBig
gonic Treiber der
goniti treiben, * an Itreiben, * ver-
folgen, hetzen, jagen
gonjenje Verfolgung die
gora Berg der, Gebirge das
gorak adj. bitter, herb
gord adj. stolz, hochmiltig
gore adv. oben, hinauf, nach oben
hin, oben hinauf
gore dole adv. auf und ab
gorivo Brennstoff der, Brennma-
terial das, Heizmaterial das I
pogonsko - Kraftstoff der,
Treibstoff der
gorko adv. bitter
gorljiv (revan) adj. eifrig, eifernd
gomji adj. obere(r)
gorostas Riese der, Hilne der
gorostasan adj. riesig, riesenhaft,
hilnenhaft
goritak Qebirgsbewohner der,
Berg(Ia.nd)bewohener der,
Gebirgler der
goruci adj. brennend
gorusica Senf der
gospodar (gospodarica) Herr
der; (vlasnik) Eigentilmer der;
Gebieter der (Frau die,
Herrin die, Gebieterin die)
gospodariti (be)herschen, gebie-
ten, * wirtschaften, (ver)walten
gospodin Herr der
gospodski adj. herrschaftlich,
vornehm
gospoda Frau die, Dame die
gost Gast der
gostinska soba Gastzimmer das,
Fremdenzimmer das, Gaststu-
be die
gostionica Gasthaus das, Gasthof
der, GastsUitte die, Wirtshaus
das
gostionicar (gostionicarka) Gast-
wirt der, Wirt der (Wirtin die)
gostiti bewirten
gostoljubiv adj. gastlich, gast-
freundlich, gastfrei
gostoljubivost (gostoprimljivost)
Gastfreiheit die, Gastfreund-
lichkeit die, Gastfreundschaft
die
gostovati gastieren
gotov adj. fertig, beendet,
vollendet; (spreman) bereit;
abgemacht
gotovan Faulenzer der;
MuBiggsnger der, (razg.)
Faulpelz der
gotovina (gotov novae) Bergeld
das, Barschaft die
gotoviti fertigen 1 an Ifertigen;
(pripremati) (zu) 1bereiten
gotovo adv. fast, beinahe, nahezu
govedina Rindfleisch das
govedo Rind das, Rindvieh das
govor Rede die, Sprache die
govorenje Reden das, Sprechen
das . graditi bauen, erbauen
govoriti reden, sprechen*
govorkanje Gerede das, Rederei
die, Klatsch der
govorljiv adj. redselig, gesprSchig
govorljivost Redseligkeit die, Ge-
sprSchigkeit die
govorni adj. sprachlich
govornica Rednerbilhne die,
Sprechbilhne die; (telefonska
g.) Telephonzelle die, Fern-
sprechkabine die
govornik Redner der
govornistvo Redekunst die, Rhe-
torik die
gozba Festmahl das, Gastmahl
das, Festessen das
grabez Raub der, Plunderung die
grabezljiv adj. raubgierig, habgie-
rig
grabezljivost Raubgier die
grabiti raffen, zusammen Iraffen,
ergriefen, gierig fassen; (g.
vodu) schOpfen
grabljati rechen, harken
grablje Harke die, Rechen der
grabljivica (ptica) Raubvogel der
grad Stadt die
grad (tuca) Hagel der
gradic Stlidchen das
gradiliste Bauplazt der, Baustelle
die
gradina Burgruine die
graditelj Baumeister der,
Erbauer der, Blaukilnstler der .
graditeljstvo Bauwesen das, Bau-
kunst die, Architektur die
gradivo Baustoff der, Material
das, Stoff der; (~kolsko g.)
Lehrstoff der
gradnja (gradenje) Bau der,
Bauen das
gradonacelnik Burgermeister der
gradski adj. stlidtlich
gradska uprava Stadtverwaltung
die
gradsko vece Stadtrat der
grada Material das, Baumaterial
das, Stoff der, Zeug das;
(telesna g.) Konstitution die,
kOrperliche Beschaffenheit die
gradanin (gradanka) Burger der,
StSdter der (Bilrgerin die,
Stlidterin die)
gradanski adj. burgerlich
gradansko pravo Burgrrecht das,
Zivilrecht das
gradanski stalez bilrgerlich
Stand, Burgerstand der
gradanstvo Burgerschaft die,
Burgerstand der
gradevina Bau der, Bauwerk das,
Gebaude das
gradevinar Baumeister der;
(gradevinski preduzimac)Bau-
unternehmer der
gradevinarstvo 604 gristi griva 605 gubili~te

gradevinarstvo Bauwesen das, grcevit adj. kramphaft, krampfar- griva Mahne die groziti se schaudern, erschauern
Baukunst die tig griza BeiBen das, Harmen das, groznica Fieber das
grafiear Graphiker der , grdan adj. haBiich, grastig; Gramen das groznicav adj. fieberhaft, fieberig
grab Bohne die (golem) ungeheuer, riesen- griza savesti Gewissenbisse (pl.) grozota Greuel der
graja Larm der, Get(~se das, Ge- groB grkljan Kehle die, Gurgel die, grozde Trauben (pl.), Weintrau-
schrei das grditi (psovati) schimpfen, schel- Kehlkopf der ben (pl.)
graktatikracbzen ten, tedeln grliti umarmen, urn den Hals grozdica Rosine die
gram Gramm das grdjlja Schimpfwort das, Schelt- fallen• grub adj. grob, rob, raub
gramaticki-adj. grammatisch · wort das grlo Hals der, Kehle die, Gurgel grubijan Grobian der
gramatika Grammatik die, grdoba Ungeheuer das, MiBge- die; Schuld der I upala grla grubost Grobheit der, Rohheit
Sprachlehre die stalt die Halsentzundung die die, Rauheit die
gramaticar Grammatiker der grdosija Riesengestalt die, Unge- grm Strauch der, Busch der grudi Brust die, Busen der
gramofon Plattenspieler der heuer das grmiti donnern grudni kos Brustkorb der
gramofonska ploca Schallplatte grebati (grepsti) kratzen, ritzen grmljavina Donenr der, Donnern grudnjak BUstenhalter der
die greben Felsenriff das, Klippe die, das, Donnerwetter das grudobran Brustwehr die, Brust-
gramziv adj. habgierig, habsuch- Grat der, Bergkamm der; grmlje GebUsch das, Gestrauch maueer die, BrUstung die,
tig (alat) HecheI die, Riffel die das Brustwall der
grana Ast der, Zweig der grebenati nacheln, krempeln grob Grab das, Grabstatte die grudva Scholle die, Klumpen der
granica Grenze die greda Balken der, Pfosten der grobar Totengraber der grudva snega Schneeball der
granicar Grenzer der gredica Beet das groblje Firiedhof der grudvanje Schneeballwerfen das
graniciti grenzen an etwas, greh Sunde die grobnica Gruft die grudvast adj. klumpig, klumprig,
anlgrenzen gr.ehota SUnde die grof (grofica) Graf der (Gratin schoolig, geballt
gran uti auf Igehen, • gresiti sUndigen, fehlen, eine die) grudvati se mit Schneeballen
hervor Ibrechen • SUnde· begehen, einen Fehler grofovija Grafschaft die werfen
granje Astw~rk das, Geaste das, machen grofovski adj. graflich grumen Klumpen der, Erdscholle
(suvo gyReisig das, Reicholz gre5ka Fehler der grohot schallendes Gelachter die
das gre5nik sunder der (das), lautes Lachen (das) grupa Gruppe die
grasak Erbse die grejanje Heizung die, Heizen das, grom Donnerschlag der, Donner gru5ati se gerinnen•
gravitacija Gravitation die, Warmen das; (centralno g.) der gruvati krachen, drOhnen; (u~iti,
Schwerkraft die Zentralheizung die gromobran Blitzableiter der fig.) bUffeln
grb Wappen das grotlo Schlund der guba Aussatz der, Lepra die
grejati heizen, warmen
groza Grausen das, Grauen das, guba (trod) Zunder der, Feuer-
grba Buc~el der, HOcker der grejac \Vclrmer der, Heizer der, Schauder das zunder der
grbav adj. buck(e)lig, hOCkerig, Heizgerat das grozan adj. grauenhaft, grausig, gubav adj. aussatzig, lepros
krumm grip Grippe die schauerlich, schauderhaft gubiliSte Schaffot das, Hochge-
grcati schluchzen gristi beiBen;• (gristi se, fig.) sich grozd adj. Traube die richt das, Richtstatte die,
grc Krampf der barmen, sich gramen grozdast adj. traubenartig Richtplatz der
gubitak 606 gvozde H 607 hitnja

gubitak Verlust der, Nachteil der, gungula Tumult der, Getummel

EinbuBe die das, Wirrwarr der
gubiti verlieren, • einen Verlus .. gurati stoBen, • schieben, • (gurati
haben;• (gubiti se) sich verlie- se) sich drangen
ren, • schwinden • gusak Ganserich der, Ganter der H
gudac Geiger der gusar Seerauber der
gudaCki orkestar Streichorche- gusenica Raupe die
ster das guska Gans die
gudalo Geigenbogen der, Bogen gust adj. dicht, dick, zllh, dickflOs-
der sig habati verschleiBen, • ab Inutzen, heljda Heidekom das
gudura Schlust die, Kluft die gustina (gustofa) Dichtheit die, abltragen• hemija Chemie die
guja Otter die, Vipper die, Dichte die hajde! los! auf! wohlauf! I - da hemicar Chemiker der
Schlange die gu8a Kropf der · idemo! laBt uns gehen! heroj Held der
gukati gurren gu8av adj. gropfig hajduk Rauber der, Bandit der herojski adj. heldenhaft, heroisch
gula8 Gulasch das (der) gu8iti wilrgen, ersticken hajka Hetzjagd die, Hetze die hibrid Hybride die
guliti schinden, ab Iziehen, • gu8ter Eidecbse die hajkati hetzen, treiben• hidroavion Wasserflugzeug das
scM len gutati schlucken, (ver)schlingen• halapljiv adj. gefraBig, heiBhung- hiljada Thusend das
guma Gummi das (der), (auto- gutljaj Schluck der rig hiljada num. tausend
guma) Autoreifen der; guiva Getummel das, Gewimmel haljina Kleid das I vecemja - himna Hymne die
(unutr~nja g.) Schlauch der das, Gedrange das Abendkleid das hiperprodukcija Oberproduktion
guma za brisanje Radiergummi guivati (zer)knitem, hapsiti verhaften, fest Inehmen, • die
der zusammen I knullen, gefangenlnehmen• hipoteza Hypothese die, Voraus-
gumno Thone die, Dreschplatz (zer)knautschen hapsenik Haftling der, Verhaftete setzung die, Annahme die
der gvozden adj. eisem der hir Laune die, Grille die
hapsenje Verhaftung die hirovit adj. launisch, launenhat
gun4ati brummen, murren gvoz4e Eisen das
haranje Plunderung die, VerwO- hirurg Chirurg der
stung die hitac SchuB der; Wurf der
harati plundem, verwOsten, ver- hitan adj. eilig, dringend, dring-
heeren lich
harfa Harfe die hitar adj. flink, emsig, rasch,
harmonika Harmonika die -, -s schnell, geschwind
c- ken) I rucna - Ziehhar-
hitati (zuriti) eilen, sich beeilen,
monika die; usna - Mund-
harmonika die hasten
hartija Papier das hitati (bacati) (weg) lwerfen,•
basura Matte die schleudem
helikopter Hubschrauber der hitnja Eile die, Hast die
hitrina 608 hrpa hrptenja~ 609 hvatati

hitrina, hitrost Schnelligkeit die, · hrabar adj. mutig, tapfer, kUhn, hrptenjaca (hrptenica) Wirbel- humor Humor der, -s
Hurtigkeit die, Gewandtheit wagemutig saule die, Rilckgrat das hunjavica Schnupfen der
die # hrabriti ermutigen hrskati knuspern, knabbern huskac Hetzer der
hlad(ovina) Schatten der, KUhle hrabrost Mut der, Thpferkeit die, hrskavica Knorpel der huskati hetzen
die, Friscbe die KUhnheit die hrt Windhund der hvala Dank der I bogu - ! Gott
hladan adj. kalt, kOhl, frisch hram Tempel der, Gotteshaus das htenje Wollen das, Wille(n) der sei Dank!
hladiti (se) kUhlen, ablkUhlen; hramati hinken, lahmen hteti wollen, • ml)gen• hvala (lepo)! adv. danke schl)n!
sich ab IkUblen, sich erfriscben hrana Nahrung die, Kost die, hucati tosen, brausen
hladnjak Kilhlschrank der Speise die, Verpflegung die; hvaliti loben, (an) Ipreisen •
hujati sausen, tosen, brausen
hladnoca KlUte die, KUhle die (Zivotinjska b.) Putter das huliti lastern, schanden hvaliti se (hvalisati se) sich
hladnokrvan adj. kaltbli1tig hranarina Kostgeld das, Verpfle- hulja Schuft der, Bl)sewicht der ruhmen, prahlen
hladenje KOblen das, KOhlung gungsgeld das hum HUgel der hvalisav adj. prahlend,
die, AbkOblen das hraniti nahren, ernabren, verpfle- humka GrabhOgel ~er prahlerisch, protzig
bleb Brat das gen; (hraniti fivotinje) futtern human adj. human, menschlich hvatati fangen, • fassen,
hmelj Hopfen der hranjenje Nabren das, Nabrung humanisticki adj. humanistisch (er)greifen•
hobotnica Polyp der, Tintenfisch die; (za zivotinje) FUttern das,
der FUtterung die
hod(anje) Gang der, Gehen das, hranljiv adj. nabrhaft
Marsch der hranljivost Nahrhaftigkeit die,
hodati gehen;• marschieren, Nahrwert der
wandeln hrapav adj. raub, uneben
hodnik Gang der, Flur der, Korri- hrapavost Raubeit die, Rauhig-
dor der keit die
hodoeasnik Pilger der, Wallfahrer hrast Eiche die, Eichenbaum der
der hrbat ROcken der
hodoeastiti pilgern, willfahren break Hamster der
hodoeasee Pilgerscbaft die, Wall- hren Meerrettich der; (region.)
fahrt die Kren der
hor Char der hrenovka BrilhwOrstcben das
borda Horde die, Schar die (Frankfurter) WUrstchen das
horizont Horizont der hrid Felsen der, Pels der, Klippe
horizontalan adj. waag(e )recht, die
horizontal hrkatischnarchen
hotel Hotel das hrkanje Schnarcben das
hotelska soba Hotelzimmer das hrom adj. lahm, hinkend
hotimicno adv. absichticb, ab- hromost Lamheit die
sichtvoll, willentlicb hrpa Haufen der, Stapel der
I 610
. imenjak (imenjakinja) Namens-
I imetak (imovina) Habe die, Ver-
i konj. und, auch
iako konj. obwohl, obgleich,
wenngleich, wenn auch
ici gehen, * wandeln
ideal Ideal das, Vorbild das
idealan adj.~ideell, vollkom-
men
idealizovati idealisieren
ideja Idee die
identican adj. identisch
idilican adj. idyllisch
idol Gotze der, Abgott der
iduCi adj. nachst, folgend,
kommend
igde adv. irgendwo, irgends
igla Nadel die, (pletaea i.) Strick-
nadel die, (~ivaca i.) Nahnadel
die
i~ra Spiel das
igrac (igracica) Spieler der (Spie-
lerin die)
igracka Spielzeug das
igraliste Spielplatz der
igranka Ball der, Tanzfest das
igrarija Spielerei die
igrati (plesati) tanzen
igrati (se) spielen
'-
imenik
ikad(a) adv. je, jemals, irgend-
wann
ikakav (ijedan, ikoji) pron. ir-
gendwelcher, irgendeiner, ir-
gendwer
ikona Heiligenbild das, lkone die
ikra Ragen der, Laich der
ikuda adv. irgendwohin
iii konj. oder
iii ... iii konj. entweder ... oder
ilovaca Lehm der, Ton der,
Tonerde die, Lehmboden der
ilustracija Illustration die
ilustrovati illustrieren
ima (bezli~no) es gibt
imanje Gut das, Besitz der, Habe
die, Eigentum das
imati haben* I - na sebi
an Ihaben, * auf Ihaben;*
namern vorlhraben•
ime Nahme(n) der, -(n)s, -(n)
imela Mistel die
imenica Substantiv das, Haupt-
wort das
imenicki adj. substantivisch,
hau ptwortlich
imenik Namensverzeichnis das,
N amensregister der
imenovati
imenovati (be)nennen; (imenova-
ti u sluzbi) ernennen
vetter der
mogen das, Eigentum das
imperativ Imperativ der, Befehls-
form die
imperfekt lmperfekt das, Prateri-
tum das
imucan adj. wohlhabend, begii-
tert, vermogend
inace adv. sonst, anderenfalls
inat Zank der, Hader der, Trotz
der
inatiti se zanken, streiten*
individualan adj individuell, ver-
einzelt, personlich
industrija lndustrie die
infinitiv Infinitiv der, Nenform
die, Grundform die
informacija Information die
injekcija Injektion die, Spritze
die, Einspritzung die
inostran adj. ausUindisch, fremd
inostranstvo Ausland das,
Fremde die
insekt lnsekt das, Kerbtier das
inspekcija Inspektion die,
Aufsicht die
inspiracija Inspiration die
instalacija Installation die,
Einrichtung die, Anlage die
instinkt lnstinkt der, Naturtrieb
der
instinktivan adj. instinktiv
611 invazija
institucija Institution die, Ein-
richtung die
instrukcija Instruktion die, Anlei-
tung die, Anweisung die
instrument
Gerat das
Instrument das,
integracija Integration die
integralan adj. integral, ganzlich
integritet lntegritat die, Vollstan-
digkeit die
intelekt Intellekt der, Verstand
der
intelektualan adj. intelektuell,
geistig
inteligencija Intelligenz die; Klug-
heit die
inteligentan adj. intelligent, klug
intenzivan adj. intensiv, einge-
hend
interes Interesse die, Neigung
die, Anteilnahme die
internacionala Internationale die
internacionalan adj. international
interpretacija Interpretation die,
Auslegung die
interpunkcija Interpunktion die,
Satzzeichen das
intervencija Intervention die,
Vermittlung die
intervju Interview das
intiman adj. vertraut, innig
intriga lntrige die, Rankelspiel
das
intuicija Intuition die
invalid Invalide der
invazija Invasion die
inventar 612 iskon iskopati 613 ispitivanje
inventar Inventar das, Bestand- iseljenje (iseljavanje) Auswande- iskopati aus Igraben,* aus Ischar- iskusati erproben, prufen, verso-
verzeichnis das rung die, Auswandern das, ren; aus Ikratzen chen
inventura Inventur die, Bestands- ,_ Auszug der, Emigration die iskopina Ausgrabung die iskvaren adj. verderbt, entsitt-
aufnahme die ishod (izlaz) Ergebnis das, iskopeati aus Ischalten licht, verdorben
investicija Investition die, Anlage Ausgang der iskoreniti aus Iwurzeln, entwur- iskvarenost Entsittlichung die,
die ishodiste Ausgangspunkt der zein, aus Irotten Verderbtheit die
investirati investieren ishrana Ernahrung die iskoristiti aus Iniitzen iskvariti verderben•
inienjer Ingenieur der ishraniti ernahren (aus Inutzen), aus Ibeuten islamski adj. islamisch
inje Rauhreif der, Reif der isisati aus Isaugen* iskoristavati aus Ibeuten, nutzbar isluiiti aus Idienen
ionako adv. ohnehin, ohnedies isitniti zerkleinern machen ismeja(va)ti a us llachen, veda-
ipak konj. docb, dennoch, gleich- iskapiti aus Itrinken• iskoriStavanje Ausbeutung die, chen, verspotten
wohl, trotzdem iskasljati (se) auslhusten (sich) Nutzbarrmachung die, Exploi- ispad(anje) Ausfall der
iracionalan adv. irrational, irra- iskaz Aussage die, Erklarung die tation die ispaliti ab Ifeu ern
tionell iskazati aus Isagen; erweisen* iskra Funke der, Funken der isparenje (isparavanje) Ausdiln-
ironiean adj. ironisch, spOtlisch, iskaznica Ausweis der iskrcati (se) aus paden,* stung die, Verdunstung die
bOhnend iskititi a us Ischmucken, verzie- abpaden;• (sich) auslschiffen ispariti (se) verdUnsten,
ironija Ironie die, Spott der ren, aufi putzen iskrcavanje Ausschiffung die, aus IdUnsten, aus Idampfen
ironisati ironisieren isklesati aus ImeiBeln, Ausladung die, LOschen das ispasti (ispadati) aus Ifallen, •
iscediti aus Iwinden, * aus Istemmen iskrciti a us Irodeo, aus Iholzen, hera us Ifallen*
aus Idrucken, (her)aus Ipres- isklijati aus Ikeimen lichten ispasa Weide die, Weideplatz der,
sen, aus Iwringen iskliznuti a us Igleiten, • aus Irut- iskren adj. aufrichtig, offen, of- Viehweide die
scben, entgleisen fenherzig ispa5tati bUBen, ab IbUBen
isceliti heilen, aus Iheilen iskljucenje AusschluB der, Aus- iskrenost Aufrichtigkeit die, Of- ispavati se sich aus Ischlafen
iscepati zerspalten, zerhacken schlieBung die fenheit die, Offenherzigkeit ispeci backen, • braten, •
iscrpan adj. ausfilhrlich, iskljuciti aus IschlieBen* die aus Ibraten, • rOsten
eingehend iskljuciv adj. ausschlieBend iskriti (se) funkeln, Filnken isp(i)rati aus IspUlen,
iscuriti (her)aus Irinnen, * iskljucivanje AusschlieBen das, sprilhen aus Iwaschen, • (a us) Ischwem-
hera us IflieBen, * aus llaufen, • AusschlieBung die, Ausweisen iskriviti krUmmen, verkrUmmen men, (weg) IspUlen
beraus Irieseln das iskrivljavanje VerkrUmmung die ispit Priifung die, Examen das, -s
iseCak Ausschnitt der iskljucivost AusschlieBlichkeit iskrivljen adj. gekrummt, verbo- ispitanik PrUfling der, PrUfungs-
die, Exklusivitat die gen, krumm, verzerrt kandidat der
iseCi zerschneiden, •
auslschneiden• zerhauen* iskociti aus Ispringen, • iskrvariti verbluten, (sich) ispitati (ispitivati) prufen;
hera us Ispringen, * hinaus Ispr- auslbluten (istrafiti) a us Ifragen, erfor-
iseliti (se) aus Iwandern, iskusan adj. erfahren schen, ab IhOren, untersuchen
emigrieren ingen*
iskusiti (isku5avati) erfahren, * ispiti aus Itrinken•
iseljenik Auswanderer der, iskomadati zerstticklen ispitivanje PrUfen das, Examinie-
erproben
Emigrant der iskon Ursprung der ren das; (istrazivanje) Erfor-
iskustvo Erfahrung die
is plata 614 istesati isti 615 istrunuti

schung die, Forschung die: isprazan adj. leer, wertlos, nichtig isti_ (ista, isto) pron. derselbe istrajan adj. ausdauernd, aushar-
Untersuchung die isprazniti (aus) lleeren, entlee- (diesel be, desselbe) rend
isplata Zahlung die, Auszahlung * ren, raumen; (isprazniti istina Wahrheit die istrajati aus Idauern, a us Ibarren,
die oruzje) entia den* istina (doduse, doista) adv. aller- beharren
isplatiti a us Izahlen, bezahlen, ispraznjen adj. leer, frei dings, zwar istrajnost Ausdauer die, Beharr-
ab llohnen, ab llohnen, beglei- ispred adv. vor, voran istinit adj. wahr, wahrhaft(ig), lichkeit die
chen* ispregnuti a us Ispannen wahrheitsgetreu; wirklich istrazivac Forscher der
isplatiti se sich lohnen, sich ispricati ernthlen istinitost Wahrhaftigkeit die istrazivanje Untersuchung die,
auslzahlen isprobati ( er)proben, a us Iprobie- istinski adj. wahrhaft Forschung die, Untersuchen
isplaziti (jezik) die Zunge her- ren istisnuti verdrangen, das, Forschen das
ausstrecken ispruziti se sich (a us) Istrecken, a us Istechen, * a us IstoBen, * istraiivati forschen, aus Ifor-
ispljunuti a us Ispucken sich dehnen ausldrucken schen, untersuchen;
ispod adv. unter, unterhalb, dar- isprva adv. zuerst, anfangs istocni adj. ostlich nach Ispuren, a us Ikundschaf-
unter isprZiti schmoren, rosten istocno adv. ostlich, ostwarts ten
isporuciti (aus) liiefern, ispucan adj. rissig, schrundig istocnjacki adj. morgenlandlisch, istraini sudija Untersuchungs-
ab Igeben, zu Istellen ispucati rissig werden;* bersten, orientalisch richter der
isporuka Lieferung die, Zustel- zerspringen * istok Osten der, Ost (bez clana) istraini zatvor Untersuchungs-
Jung die ispuniti erfilllen, aus Ifilllen Istok Orient der, Morgenland das haft die
isposlovati bewirken, erwirken, ispupcen adj. erhort, konvex, istopiti schmelzen, * zerschmel- istrcati hinaus llaufen *,
erreichen erhaben, nach auBen gewolbt zen* heraus llaufen*
isposnik Einsiedler der, Eremit ispupciti se sich nach auBen istoricar Historiker der, Ge- istrebljenje Ausrottung die, Ver-
der wOlben, sich erheben• schichtsforscher der tilgung die, Vernichtung die
ispostaviti aus Istellen ispustiti (her)aus Ilassen, • istorija Geschichte die, Historic istrebiti (zatrti) aus Irotten, ver-
ispoved Beichte die weg Ilassen, • ab Ilassen• die tilgen, vernichten
ispovediti se beichten istaci (isticati, istaknuti) istorijski adj. geschichtlich istresti a us Ischiltte(l)n
hervor Ihe ben, • betonen; istosmeran adj. gleichlaufend, istrgati zerreiBen*
is_e!.atiti hinaus I begl_eite~­ a us Irei Ben,*
(ista~i se) sich hervor I he ben • gleichgerichtet istrgnuti
isprava (povelja) Urkunde die, istaknut adj. hervorragend, be- istovar Ausladung die, Abladung hera us IreiBen *
Dokument das deutend die, Ausladen das istrositi ab I nutzen, ab Inutzen,
ispravka Berichtigung die, isteci · (isticati) a us IflieBen, • istovariti aus Iladen,* ab Iladen* verbrauchen; (izmoriti, iscrpsti
Verbesserung die, Korrektur heraus IflieBen• istovetan adj. identisch, gleichbe- se) erschopfen; (istro~iti sc
die istegnuti (aus) Idehnen deutend noveano) vie! ausgeben, (sich)
ispravan adj. richtig, regelrecht, isterati a us Itreiben, • istovremen adj. gleichzeitig verausgaben
korrekt hinaus Itreiben, • hinaus lja- istovrsnost Gleichartigkeit die istrugati a us Ischaben,
gen, vertreiben • istovrstan ajd. gleichartig aus Ikratzen; a us Ifeilen
ispraviti (ispravljati) berichtigen,
istoznacan adj. gleichbedeutend istrunuti verfaulen, moderig
verbessern, richtig 1stellen, istesati a us Ihauen, *
istraga Untersuchung die werden*
korrigieren a us Izimmern
istuci 616 izdati izdavac 617 izjaviti

istuci verprugeln izbaviti (er)retten, befreien, izdavac Herausgeber der, Verle- izgoniti vertreiben, •
istumaciti a us Ideuten, erlOsen ger der a us Itreiben, • verbannen,
a us llegen, erkl~ren ,. izbeci entfliehen, * entkommen; * izdavaCki zavod Verlagsanstalt ausjweisen,• ~chten
istup Austritt der, Austretten das entgehen* die izgoreti ab Ibrennen, * verbren-
istupiti (istupati) izbegavati (ver)meiden izdeljati a us Ischnitzen, nen*
(her)aus Itreten, * hervor Itre- izbeglica Flilchtling der (a us) I hauen* izgovoriti (izgovarati)
ten,* aufltreten* izbezumiti verrilckt machen; (i. izdici (izdignuti) auf Iheben, • aus Isprehen*
isturiti heraus Istecken, se) wahnisinng werden * erheben,* emporlheben* izgovarati se sich a us Ireden;
hera us Istreken, bach Iheben* izbirljiv adj. w~hlerisch izdrzati a us Ihal ten*, (naci izgovor) sich
isusiti a us Itrocknen izbi(ja)ti aus Ischlagen;* aus Istehen, • aus Ibarren, er- hera us Ireden
isarati sprenkeln, bunt bemalen hervor IschieBen, * a us Ibre- tragen* izgovor Aussprache die, Ausrede
iscasiti verrenken, a us 1renken chen;* (istuci)u verprugeln izdriavati ern~hern die
iScasenje Verrenkung die izbliza adv. aus der N~he, nahe, izddavanje Aushalten das, Erhal- izgraditi aus Ibauen, auf! bauen
iscekivati erwarten, barren nahebei tung die izgradnja Ausbaua die, Aufbau
iscetkati (aus) Ibursten izbocina adj. (nach auBen) izddljiv adj. ausdauernd, :dihe der
iSceznuti verschwinden* gewOlbt, erhaben izddljivost Ausdauer die, zahig- izgrditi a us Ischimpfen,
iscupati a us IreiBen, • izbor Wahl die, Auswahl die keit die a us Ischelten
heraus IreiBen* izbosti a us Istechen * izdubljen adj. ausgehOlt
a us Ischwatzen, izdubiti a us IhOhlen, a us Itiefen izgred Ausschreitung die, Unfug
isibati a us Ipeitschen izbrbljati
a us Iplaudern izduvna cev (auta) Auspuffrohr der, ExzeB der
ista pron. irgend etwas, irgendwas
isuljati se (sich) hinauslschlei- izbrijati a us Irasieren das izgristi a us I beiBen, * zerfressen
chen* izbrisati (ab) lwischen; aus Iradie- izdvojiti a us Ischeiden, * izgubiti verlieren*
iver Splitter der, Span der ren; (a us) IIOschen a us Isondern, ab Isondern
iverica Spanplatte die izbusiti a us Ibohren izgubiti se sich verlieren, *
izgladneo adj. ausgehungert, verloren I gehen,•
ivica Rand der, Kante die izdahnuti a us I hauchen, hungrig
iz prep. aus, von auslatmen verschwinden •
izgladneti a us Ihungern tztc• (izaci) (hin)aus Igehen, •
iza prep. i adv. hinter, nach, da- izdaja Verrat der
hinter izdajica Verr~ter der izgled Aussehen das, Aussicht die hera us Igehen, • hera us Ikom-
izabrati (aus) lw~hlen izdaleka adv. von weitem, von izgledati a us Isehen, • men,• hervorlgehen;• (sunce)
izaslanik Gesandte der, Abge-
sandte der, Bote der
fernher, von weit her ,, a us Ischauen; scheinen auf! gehen, • hervor Itreten •
izici u susret entgegen Ikommen•
izaslati aus Isenden, * ab Isenden*
izdanje Ausgabe die, Auflage die izglodati ab Inagen, zernagen
izaz(i)vati hervor Irufen, * izdasan ajd. ausgiebig, ergiebig izgnanik Vertriebene der, iziskivati erfordern
hera us Iford ern; aufl wiegeln izdatak Ausgabe die Verbannte der izjava ErkUirung die, AuBerung
izbaciti a us Iwerfen, * izdati (objaviti) a us Igeben, * izgon Vertreibung die, Verjagung die, Aussage die
heraaus Iwerfen,* hinaus Iwer- heraus Igeben;* (odati) die; Ausweisung die, Achtung izjaviti ~uBern, erkl~ren,
fen* verraten* die a us Isagen, bezeigen
izjednaciti 618 izmi~ljotina izmoliti 619 izraziti

izjednaciti aus Igleichen, * entgehen,* entwischen, izmoliti erbitten;* erbeten iznutra adv. von innen (her),
gleich Istellen (odgurati) weg Irucken, izmoren adj. ermudet innen
izjesti auf Iessen, • verfressen;* "' weg Ischieben* izmrcvariti zerfleischen, massa- izobilan adv. reichlich, ergiebig
(izjedati, nagrizati) atzen, zer- izmaglica feiner Nebel krieren izobilje OberfluB der, FOlie die
storen izmamiti entlocken, izmuciti (se) (sich) ablqualen, izobliciti verunstalten, entstellen
izlagac Aussteller der heraus !Iocken (sich) ab Iplagen, sich izokola adv. rigns(her)um
izlaganje Ausstelen das izmazati (se) (be)schmieren, sich ablmuhen izolacija Isolation die, lsolierung
izlagati aus Istellen; aus Isetzen, beschmutzen izmucen adj. abgequalt, abgeplagt die
ausllegen izmedu adv. zwischen, unter izmusti melken izolovati isolieren, (izdvojiti)
izlaz(ak) Ausgang der, Ausweg izmedu ostalog adv. unter iznaci aus Ifind en, • erfinden• ablsondern
der, (izlazak sunca) Sonnen- anderem iznad adj. uber, oberhalb izopaciti (se) verdrehen, (sittlich)
aufgang der izmena Abwechslung die, iznajmiti (sto) mieten, pachten; verderben, * aus Iarten, entar-
izlet Ausflug der Wechsel der, Austauch der; (iznajmiti nekom) vermieten, ten
izletiSte Ausfluger der Veranderung die verpachten izopstiti verbannen, aus IstoBen, •
izleciti (aus) Iheilen izmeniti aus Iwechseln, iznakaziti entstellen, verunstalten aus IschlieBend*
izleCiv adj. heilbar (ver)iindern, verwechseln, iznemogao adj. erschOpft, ent- izostati aus Ibleiben, •
izlivati aus IgieBen;* a us IschUt- aus Itauschen kraftet weg Ibleiben •
ten, aus lleeren izmenljiv adj. wechselbar; aban- iznenada adv. plOtzlich izostaviti aus Ilassen, •
izlog Schaufenster das, Auslage derlich iznenaditi Oberraschen weg Ilassen*
die izmeriti ab Imessen, • iznenadenje Oberraschung die izracunati aus Irechnen, berech-
izlomiti zertrummern, zerschla- aus Imessen * izneti hinaus I tragen, * nen
gen* izmet Ausscheidung die, Kot der, heraus Ibringen• izrada Ausarbeitung die
izloiak AusstellungsstUck das, -(e)s; Exkrement das; (fig.) izniknuti hervor IsprieBen, • izraditi aus Iarbeiten, herstellen,
Exponat das Mull der, -s; Auswurf der hervor Ikeimen verfertigen, an Ifertigen, er-
izloiba Ausstellung die, Schau die izmetnuti se aus Iarten, entarten izniman adj. auBergewOhnlich zeugen
izloiiti aus Istellen, aus llegen, izme5ati (se) (sich) (ver)mischen, iznimka Ausnahme die izradevina Erzeugung die
auslsetzen (sich)vermengen, um IrUhren iznos Betrag der izraslina Auswuchs der, Wucbe-
izme5an adj. gemischt, vermischt, iznositi (soma, racun) betragen,. rung die
izluCiti aus Ischeiden, * durchgemischt; umgeruhrt, izrasti aus Iwachsen*
aus Isondem, ab Isondern aus I machen; (iznositi ode~u)
durcheinander abtragen• izravnati aus Igleichen, •
izlupati aus Iklopfen; izmiriti (se) (sich) versOhnen, gerade Imachen, auf! rich ten,
iznosen adj. abgetragen
durch IprUgeln aus Igleichen, • aus IsOhnen gerade Irich ten, (ein) Iebnen
izmisliti aus Idenken, • ersinnen, • iznova adv. von neuem, aufs neue izraz Ausdruck der, Wendung
izliv AusguB der, AbfluB der,
AusfluB der; (izliv krvi) erdichten, erfinden* iznuditi erzwingen, • erpressen die,
BluterguB der, Blutsturz der izmisljotina Erdichtung die, Er- iznudivac Erpresser der izrazit adj. ausdruckvoll, ausge-
findung die, LUge die, Lugen- iznuriti erschOpfen, ermUden, pragt, deutlich
izmaci (uteci) entweichen, *-
marchen das ab Izehren, ermatten izraziti (se) (sich) ausldrUcken
en tfliehe, • entrinnen,
izreci 620 izvinjenje izvirati 621 iiivljavati se

izreci (izricati) a us Isprechen, * izuzeti aus I nehmen*d izvirati quellen, • izvrnuti um Idrehen, um Iwaizen,
auslsagen izuzetno adv. ausnahmweise hervor Iguellen•, hervor Ispru- umlwerfen;• (prevrnuti se)
izreka Ausspruch der, Spruch der ~ izvaditi heraus Inehmen, * deln, entspringen • um Ischlagen, • kentern
izrez Ausschnitt der heraus Iziehen• izvizdati a us Ipfeifen• izvrstan adj. ausgezeichnet, vor-
izrezati ausschneiden, * zerschnei- izvaliti um Iwerfen, • (bubnuti izvod Auszug der, Ableitung die, ziiglich
den, • aus Ischnitzen razg.) heraus Iplatzen Herleitung die, SchluB der, izvrini adj. vollziehend, ausfilh-
izricit adj. ausdrUcklich, aussa- izvaliti se sich (lang) a us Istrek- Folgerung die rend
gend ken, (razg.) sich langlegen izvoditi ab I lei ten, her lleiten, izvrienje Vollziehung die, Aus-
·izrod MiBgeburt die, Ausartung izvan adv. auBer, auBerhalb folgern, erschlieBen • filhrung die, Vollstreckung die
die izvanredan aj. auBerordentlich, izvojevati erld.lmpfen, erringen, izvriiti aus Ifilhren, vollziehen, •
izroditi se a us Iarten, miBarten, besonder,ausnehmend erfechten vollstrecken, durch Ifilhren,
enterten izvedba Ausfilhrung die, .Durch- izvolite! bitte! bitte sehr! bitte zustande bringen;• (potiniti)
izroniti auf Itauchen filhrung die schCin! begehen*
izruciti a us Iliefern, a us Ihandin- izvesti a us Ifilhren, vollbringen, • izvor QueUe die, Brunnen der izvuci hera us 1ziehen, •
gen, zustellen, ubergeben;• hinaus Ifiihren, ab lleiten, izvoran adj. ursprUnglich, eigen hervor Iziehen, • hera us I be-
(isprazniti) entleeren folgern izvoz Ausfuhr die, Export der kommen, • heraus Ischlagen*
izrugivati (se) (ver)spotten, ver- izvesti se aus Ifahren• izvoziti a us Ifilhren iziveti se sich a us IIeben
hCihnen, a us llachen, necken izvestiti berichten izvoznik Exportkaufmann der, izivljavati se (na nekom) sein
izueavati erforschen, studieren izvesnost GewiBheit die Ausfuhrkaufmann der, -s, Miltchen kiihlen (an jeman-
izruCiti erlernen izvestan ajd. gewiB, bestimmt leute; Exporteur der dem)
izum Erfindung die, Entdeckung izve8taj Bericht der, Auskunft die
die izvetriti aus IIUften
izumiranje Aussterben das, Ab- izvezban adj. geiibt, gewandt, ab-
sterben das gerichtet
izumitelj Entdecker der, Erfinder izvezbati einilben, trainieren
der [treniren ]: ab Irich ten,
izumreti (izumirati) dressieren
a us Isterben• izvidnica Vorhut die
izuti (se) die Schuhe izviclac Kundschafter der; (skaut)
auslziehen,• (sich) auslzie- Pfadfinder der
hen• izvidati erkunden,
iznzetak Ausnahme die auslkundschaften,
untersuchen, erforschen
iznzetan adj. besonder,
ungewCihnlich, (izvrstan) izviniti (se) (sich) entschuldigen
vorziiglich, ausnehmend, izvinuti verbiegen •
auBerordentlich izvinjenje Entschuldigung die
J 622 jarebica jarki 623 jednoobrazan

,.
J lich
ja pron. ich I - i ti ich und du;
moje drugo Ja meine anderes
(zweites) lch
jablan Pappel die
jabucica Adamsapfel der
jabuka Apfel der; Apfelbaum der
jaeati kr~ftigen, sUlrken
jacina Kraft die, St~rke die
jad Kummer der, Jammer der,
Elend das, Leid das, Gram der
jadan adj. j~merlich, elend,
kUmmerlich
jadikovati jammern, klagen, weh-
klagen
jadnik Arme der, Elende der
jaglac (jagorcevina) Primmel die,
Sch!Usselblume die
jagma Gedr~nge das, Andrag
der; reiBender Absatz
jagnje Lamm das
jagoda Erdbeere die
jagodica Wange die, Backenkno-
chen der, Wangenbein das
jahac Reiter der
jahaci konj Reitpferd das
jahanje Reiten das
jahaonica Reitbahn die
jahati reiten•
jahta Jacht die
jaje Ei das I - (pdeno) na okn
Spiegelei das
jajnik Eierstock der
jajolik adj. eifOrmig, eirund
jak adj. stark, kr~ftig, heftig,
m~chtig
jalov adj. unfruchtbar
jama Grube die, HOhle die, Ver-
tiefung die, Loch das
jamac BOrge der
jamacno adv. gewiB, sicherlich,
zweifellos
jamcevina Pfand das, Haftgeld
das, Kaution die
jamciti bOrgen, einstehen fUr
jemandem
jamstvo BOrgerschaft die,
Ge~hr die, Garantie die
jantar Bernstein der
januar Januar der
jara Hitze die, Glut die
jarac Bock der, Ziegenbock der
jarak Graben der
jaram J och das
jarbol Mast der
jare Kitz das, Zicklein das
jarebica Rebhuhn das
jarki adj. giUhend, heiB, strahlend jedak adj. beiBend, bissig, atzend,
jarost Zorn der, Grimm der scharf
jaruga Schlucht die, Klamm die jedan (jedna,jedno) (num. i adv.)
jasan adj. klar, hell, Iauter, deut- eins; ein, (eine, ein); einer
jasen Esche die
( eine, eines)
jedanput adv. einmal
jasika Espe die jedar adj. kr~ftig, markig, kernig
jasle Krippe die jedinac (jedinica) der einzige
jasnoca Klarheit die, Helligkeit Sohn (die einzige Tochter);
die, Deutlichkeit die Einzige der (die) Einzelkind
jastog Hummer der das
jastreb Habicht der jedini adj. einzig, ein, allein
jastuk Kissen das, Polster das jedinica Eins die, Einer der;
(der) (merna j.) Einheit die
jato Schar die, Zug der, Schwarm jedinstven adj. einzig, einzigartig,
der einheitlich
jauk Wehklagen das, Jammer jedinstvo Einheit die, Einheitlich-
der, Klage die keit die, Einigkeit die
jaukati klagen, jammern, wehkla- jednacina Gleichung die
gen jednak adj. gleich, gleichartig
java wacher Zustand, Wirklich- jednako adv. gleicherweise, glei-
keit die chermaBen
javan adj. Offentlich, offenkundig jednakost Gleichheit die
javasluk Schlendrian der jednobojan adj. einfarbig
javiti melden, mit Iteilen, jednodnevan adj. eint~gig
kund Igeben, • jednodusan adj. einmUtig, einhel-
javnost Offentlichkeit die lig
javor Ahern der jednoglasan adj. einstimmig
jazavac Dachs der jednogodisnji adj. einj~hrig,
jazavicar (pas) Dachshund der j~hrig
jazbina HOhle die, Dachsbau der jednokratan adj. einmalig
jednokratnost Einmaligkeit die
jecati schluchzen, ~chzen,
jednoliean adj. eintOnig, einfOr-
wimmern
mig, langweilig, gleichfOrmig
jecam Gerste die jednom adv. einmal, einst
jecati (odjekivati) hallen, gellen, jednoobrazan adj. gleichfOrmig,
(nach)klingen• einfOrmig
jednook 624
jeclnook adj. einaugig
jednorodan adj. gleichartig
jednoruk adj. einhandig, einarmig,
jednoslozan adj. einsilbig
jednosmerna ulica Einbahnstra-
Bedie
jednostavan adj. einfach, schlicht
jednostavnost Einfachheit die,
Schlichtheit die
jednostran adj. einseitig
jednostranost Einseitigheit die
jednoznacan adj. eindeutig
jednjak SpeiserOhre die
jedrenjak Segelschiff das
jedrilica Segeljacht die, Segelboot
das
jedriti segeln
jedro Segel das
jedro (jezgro) Kern der I celijsko
- Zellkern der
jedva adv. kaum
jeftin adj. billig, preiswert, .wohl-
feil
jeftinoca Billigkeit die, Wohlfeil-
heit die
jegulja Aal der
jeka Widerhall der, Nachhall der,
Echo das
jela Thone die
jelen Hirsch der
jelo Essen das; Speise die,
Nahrung die, Gericht das
jenjati nach Ilassen, •
nachlgeben*
jer konj, weil, denn, indem
jesen Herbst der
jesenski adj. herbstlich
juli
junacki 625
juznoslovenski
jesti essen,* speisen
jestiv adj. eBbar junaCki adj. beldenmOtig, mutig, jutarnji adj. morgendlich
jetkost Bissigkeit die tapfer, kuhn, heroisch jutro Morgen der
jetra Leber die . junak Held der, Recke der jutros av. heute frilh, beute
jeza Schauder der, Grauen das juna8tvo Heldenmut der, Thpfer- Morgen
jezero Seeder keit die, Heldentum das jumi adj. sUdlich
jezgro Kern der juni Juni der (-s, -s) juzni vetar Sildwind der
jezgrovit adj. kernig; markig; in- juris Sturm der, Sturmangriff der jumjacki adj. sildtandisch
jurisati stOrmen juznjak Sildlander der
haltsvoll; (sazet) knapp
jezik (organ) Zunge die; Sprache juriti rennen, laufen;• treiben, • juznoslovenski adj. sOdslawisch
jagen
die
jezikoslovac Sprachforscher der,
Sprachwissenschaft(9er der,
Philologe der
jeziv adj. schaurig, grausig, schau-
derhaft, schrecklich, gruselig
jez Igel der
jeziti se schaudern, (sich) grauen,
(sich) grausen
jogunast adj. trotzig, starrkOpfig,
stOrisch, widerspenstig, starr-
sinnig
jorgan Steppdecke die
jorgovan Flieder der
jos adv. noch
juce adv. gestern
jug SOd(en) der
jugoistok SOdost(en) der
jugoistocni adj. sOdOStlich
Jugosloven (Jugoslovenka) Jugo-
slawe der (Jugoslawin die)
jugoslovenski adj. jugoslaviscb
Jugoslavija Jugoslawien (das)
jugozapad SOdwest(en) der
jugozapadni sUdwestlisch
juli Juli der (-s, -s)
K 626
<#
K kamenica (skoljka) Auster die
k (ka) prep. zu, gegen, nach
kabanica Mantel der; (llina k.)
Regenmantel der
kabao Eimer der, KObel der
kabina Kabine die
kabel Kabel das, Kabeltau das
kaca Bottich der
kaciga Helm der
kada adv. konj., wann; wenn; als,
· da
kada Wanne die, Badewanne die
kadar adj. fahig, imstande
kadgod adv. wann (auch) immer
kadifa Samt (Sammet) der
kadikad adv. dann und wann,
manchmal
kaditi rauchern
kafa Kaffee der
lulfana Kaffeehaus das; Kaffee
der
kais Riemen der; Gurt der,
Gurtel der
kajgana Reue die, BuBe die
kajati se (be)reuen
kajgana Ruhrei das
kajmak Rahm der, Sahne die
kajsija Aprikose die, Marelle die
kakav pron. was fUr ein, welch ein
kamata
kakav god was immer filr einer
kako adv. wie, indem
kakvoea Beschaffenheit die, Ei-
genschaft die, Giite die, Quali-
tat die
kal Schmutz der, Kot der -(e)s
kalaj Zinn das
kalajisati verzinnen
kalamiti pfropfen
kaldrma Kopfsteinpflaster das
kalem (za namotavanje) Spule
die; (za kalemljenje) Pforop-
freis das
kalendar Kalender der
kalfa Geselle der, Gehilfe der
kaliti Mrten
kalu4er (kalu4erica) MOnch der
(Nonne die, Klosterschwester
die)
kalup (za cipele) Leisten der;
Muster das, Form die
kaljati (be)schmutzen,
(be)sudeln
kaljav adj. schmutzig, besudelt,
kotig, dreckig
I
kaljuga Pfiltze die, Suhle die
kamata Zins der, Zinsen die (pl.)
kamatna stopa
kamatna stopa ZinsfuB das, Zins-
satz der
kamen Stein der
kamen(i) adj. steinern
kamenje Gestein das
kamenolom Steinbruch der
kamera (fotografski aparat)
Kamera die
kamerman (snimatelj) Kamer-
mannder
kamila Kamel das
kamilica Kamille die
kamion Lastkraftwagen der,
(razg.) Lastwagen der
kamo adv. wohin, wohinaus
kamoli konj. noch viet weniger,
geschweige, denn
kamp Campingplatz der, Camp
das
kampovati campen, zelten
kanap Bindfaden der (region.)
Spagat der
kanarinac Kanarienvogel der
kandidat Kandidat der; Bewerber
der; Anwarter der
kandidovati (se) (sich) bewerben
kandza Krane die
kandZija Peitsche die, GeiBel die
kaniti beabsichtigen, vor Ihaben, •
tun• wollen•
kanta Kanne die I - za zalivanje
GieBkanne die, - za smece
Miilleimer der
kao konj. wie, als
kao da konj. als ob, als wenri
kaotican adj. chaotisch
627 karikatura
kap (kaplja) Tropfen der;
(mozdana kap) Schlagenfall
der
kapa Kappe die, Mutze die
kapak (prozorski kapak) Fenster-
laden der; Rolladen der; (o~ni
kapak) Augenlid das, Lid das
kapara Angabe die, Anzahlung
die
kapati trOpfeln, tropfen, traufeln
kapela Kapelle die
kapelnik Kapellmeister der
kapetan (broda, aviona) Kapitan
der; (oficirski ~in) Hauptmann
der
kapija Tor das, Pforte die,
Haustor das
kapital Kapital das
kapuljaca Kapuze die
kapisla Zundhutchen die
kaput Rock der, Mantel der
karakter Charakter der (-s, -
tere)
karakteran adj. charaktervoll
karakteristican adj. charakteri-
stisch
karanfil Nelke die
karantin Quarantane die
karati schelten, • schimpfen,
tadeln
karavan(a) Karawane die
karfiol Blumenkohl der, Karfiol
der
karika Kettenring der, Ring der,
Kettenglied das
karikatura Karikatur die, Zerr-
bild das, Spottbild das
 k.arlica
karlica Becken das
karliena kost Beckenknochen
der, HUftbein das
karta Karte die; (po~tansk.a k.)
Postk.arte die; (voma k.) Fabr-
karte die; (geografska k.)
Landk.arte die; (igraat k.)
Spielkarte die; (ulaznica) Ein-
trittskarte die
·kartati (se) Karten spielen
karton Karton der
kartoteka Kartei die, Kartothek
die
kas 'll'ab der, 'll'ott der, -s
kasa Kasse die
kasan (kasno) adj. i adv. spat
kasama Kaserne die
kasati traben, trotten
kasniji (kasnije) adj. i adv. spater
kasniti sicb verspaten
kasa Brei der; Griltze die
kasalj Husten der, -s I veliki
Keuchhusten der
kasika LOffel der
· kasljati husten
katanac VorhangeschloB das;
HangeschloB das
katarka Mast der
katedra Lehrstuhl der, Katbeder
das
katedrala Dam der, Kathedrale
die
kateta Kathete die
kategorija Kategorie die
katkad adv. manchmal, ab und
zo, zuweilen
katran Ther der; Pech das
628 kiren
kavez K.afig der, Bauer (Vogel-
bauer) das
# kavga Zank der -s; Zwist der,
Streit der
kazaljka Zeiger der
kazan (kotao) Kessel der
kazati sagen
kazna Strafe die
kazneni poen (bod) Strafpunkt
der
kazneno pravo Strafrecht das
kaznionica Strafanstalt die, Ge-
fangnis das
kazniti (kaznjavati) (be)strafen
kaziprst Zeigefinger der
kaznjenik Strafling der, Strafge-
fangener der
kaznjiv adj. strafbar, stratlich
kcerka (kci) Tochter die
kecAs das
kecelja Schilrze die
keciga StOr der
kej Kai der
keleraba Kohlrabi der
kelj Kohl der, Wirsing der
kesa Beutel der; (vre~ica) Sack-
chen das
kesten Kastanie die
kestenjast adj. kastenienbraun
kic Kitsch der, -(e)s
kicica Pinsel der
kicma Rilckgrat das, Wirbelsaule
die
kicmena mozdina ROckenmark
das, -s
kicen adj. geschmUckt, verziert,
zierlich
kidati 629 klimav
kidati reiBen, * ab IreiBen;* kladionica WettbUro das
brechen;* zerreiBen* klanac dPaB der, EngpaB der,
kifla Hornchen das Schlucht die
kihati niesen klanjati se sich verbeugen, sich
kijavica Schnupfen der verneigen
kila Bruch der, Leistenbrucb der klaonica Schlachtdbaus das,
kilogram (kilo, kila) Kilogramm Schlachthof der
das, -s; Kilo das, -s klas Abre die
kilometar Kilometer das (der) klasa Klasse die
kilowat Kilowatt das, -s klati (ab) Ischlacbten
kim KOmmel der klatno Pendel das
kino Kino das, Uchtspielhaus. das klavir Klavier das
kinjiti plagen, qualen klecati wanken, scblottern
kip Statue die, Standbild das, kleeati knien
Skulptur die klepet Geklapper das, Klappern
kipeti sieden, * kocben, scbau- das
men, Oberlaufen* klepetati klappern; (brbljati)
kirija Miete die plappern
kiselina (kiselost) Saure die klesar Steinmetz der
kiseliti ein Isauern klesati meiBeln, behauen*
kisela voda Mineralwasser das kleti (ver)fluchen, verdammen,
kiseli kupus Sauerkraut das verwOnschen
kiseo adj. sauer kleti (se) (be) scbwOren
kisik Sauerstoff der kletva Fluch der, VerwOnschung
kist Pinsel der die
kisa Regen der kle5ta Zange die
kiS&n (kisovit) adj. regnerisch kleveta Verleumdung die
kisiti regnen klevetati verleumden
kisnica Regenwasser das klica Keirn der
kisobran Regenschirm der klicati jauchzen, jubeln
kititi (a us) lschmilcken, klijati keimen
(ver)zieren, putzen klima Klima das
kivan adj. gehassig, erbittert, bOs- klimati nicken
artig klimati se schdwanken, wanken,
klackalica Wippe die wakkeln
klada Klotz der, Block der klimav adj. schwankend, wacke-
kladiti se wetten Jig, wankend, schlottering·
·-
klin
klin Keil der
klinac Nagel der, Stift der
klip Kolben der
klisura EngpaB der, Schlucht die
klizac SchlittschuhlMer der, Eis-
lilufer der
klizaliste Eisbahn die
klizaljka Schlittschuh der
klizanje (na ledu) Schlittschuh-
laufen das, Eislaufen das
klizanje tla Erdrutsch der, Berg-
rutsch der, Rutsch der
klizati gleiten, • rutschen, schlit-
tern
klizati se Schlittschuh laufen•
kloniti se (koga, rega) jemanden
meiden, sich fern Ihalten•
klonuti mutlos werden, •
ermuden, den Mut verlieren•
klopka Faile die
klopotati klappern, pattern
klub Klub der
klupa Bank die
klupko Kniiuel das (der)
kljucati picken; hacken
kljuc Schlussel der
kljueaonica Schlusselloch das
kljueati sieden, • kochen
kljucna kost Schlusselbein das
kljukati stopfen, vollprofen
kljun Schnabel der
kljuse Gaul der, Milhre die
kmet Leibeigene der
kmetski adj. hOrig, leibeigen
kmetstvo Leibeigenschaft die
knedla KloB der; (region.)
KnOdel der
630 kola
knez (kneginja) FOrst der
(Furstin die)
# knezevina Furstentum das
knezevski adj. ftirstlich
knjiga Buch d~s
knjigovezac Buchbinder der
knjigovodstvo Buchftihrung die
knjigovoda Buchhalter der
knjiiar Buchhandler der
knjiiara Buchhandel der, -s
knjizevnik Schriftsteller der;
Literat der
knjizevnost Literatur die
knjiziti (ver)buchen, in die
Bucher ein Itragen•
kob Schicksal das, Verhangnis das
kobac Sperber der
koban adj. verhangnisvoll; unheil-
voll
kobasica Wurst die; Bratwurt die
kobila Stute die
kocka Wurfel der
kockar (WOrfel)spieler der
kockast adj. wilrfelig
kockati se wilrfeln,
(Wurfe)spielen
kocija Kutsche die, Droschke die
kocijas Kutscher der
kociti bremsen, hemmen
kocnica Bremse die
kod adv. bei, neben, zu
koji (koja, koje) pron. welcher
(welche, welches); der (die,
das)
kokos Henne die; Huhn das
koksara Kokerei die
kola Wagen der
kolac
kolac Pfahl der
kolac Kuchen der
kolar Wagenbauer der, Wagener
der, Stellmacher der
kolati kreisen, umllaufen•
kolebati se schwanken, wanken;
zOrgen, zaudern
kolevka Wiege die
kolebljiv adj. schwankend
koleno Knie das
koliba Hutte die
kolica Karren der, Handwagen
der; (de~ja k.) Kinderwagen
der
kolicina Menge die
koliki adj. wie graB
koliko adv. wieviel
kolona Kolonne die
kolonija Kolonie die, Ansiedlung
die
kolosek Gleis das
kolovoda Anfilhrer der; Radels-
filhrer der · komora Kammer ·die; (priverdna,
kolut Ring der; Scheibe die
komad StUck das
komadati zersttickeln, zerklei-
rern, stticke(l)n
komanda Kommando das
komandant Kommandant der,
Befehlshaber der
komandovati kommandieren, be-
fehlen•
komarac Mucke die, Stechmucke
die, Schanke die
kombajn Miihndrescher der
kombi Kombi der, Kombiwagen
der
631 kompozitor
kombinezon (radni) Owerall der
komedija KomOdie, Lustspiel das
komemoracija Kommemoration
die
komentar Kommentar der
komercijalan adj. kommerziell,
kaufmilnnisch
komesar Kommissar der
kome5ati se sich bewegen;
wogen; (fig.) gilren
kometa Komet der, Schweifstern
der
komfor Komfort der, Bequem-
lichkeit die
komforan adj. komfortabel, be-
haglich, bequem
komican adj. komisch; spaBhaft,
spaBig, possenhaft
komicar Komiker der
komisija Kommission die, Aus-
schuB der
komitet Komitee das
trgova~ka k.) Handelskammer
die
komotan adj. bequem, behaglich
kompaktan adj. kompakt, dicht,
massig, gedrungen
komparacija Komparation die,
Vergleichung die
kompas KompaB der
kompletan adj. komplett,
vollstilndig, vollkommen
kompozicija Komposition die
kompozitor Komponist der,
Tondichter der
kompromis 632 kor kora 633 koturaljke

kompromis KompromiB der, konjak Kognak der, Weinbrand kora Kruste die, Rinde die, Berke kosac MHher der
(das) Ausgleich der, Uberein- der die kosilica MHbmaschine die, MHher
kunft die konjanik Reiter der koracati Schreiten, • marschieren der
~

komsija Nachbar der konjica Reiterei die, Kavallerie koracnica Marsch der kositer Zinn das
komunist Kommunist der die korak schritt derl kositi mHhen
konac Faden der, Gam das, konjska snaga PferdestHrke die korbac Riemenpeitsche die, Le- kosmat adj. haarig; behaart
Zwirn der konjugacija Konjugation die, derpeitsche die kosnuti (se) ruhren, beruhren
konac Ende das Beugung die koren Wurzel die kost Bein das, Knochen der;
konaean (konacno) adj. i adv. konjunkcija Konjunktion die, korespondencija Briefwechsel (riblja k.) FiscbgrHte die,
endlich, endgUltig (schlieBlicb) Bindewort das der, Korrespondenz die GrHte die
koncept Konzept das, Entwurf konjunktiv Konjunktiv der, MOg- korica Rinde die, Kruste die kostim Kostum das; Damenklei-
der lichkeitsfor die korice (knjige) Einband der, . dung die, (kupaci k.) Badean-
koncert Konzert das kopac Erdarbeiter der, GrHber Deckel der, Buchdeckel der, zug der
kondicional Konditionel der der Einbanddecke die; (maea) · kostobolja Gicht die
konfesija Konfession die, Glau- kopati graben;• (kopati . rude) Scheidedie kostl'eSiti se sich strHuben
bensbekenntnis das ab Ibauen korist Nutzen der, -s; Nutzlich- kostur Gerippe das, Knochenge-
kongres KongreB der, Thgung die kopea Spange die, Schnalle die keit die, Vorteil der, Gewinn rust das, Skelett das
konkretan adj. konkret, anschau- kopija Kopie die, Abdruck der, der kos Korb der
lich; sacblich, wirklich Abschrift die koristan adj. nutzlich, vorteilbaft, kosarka Korbballspiel das, Kerb-
konkurs Bewerbung die kopito Huf der I kopitari Huftiere fOrderlich ball der
konobar (konobarica) Kellner die koristiti nutzen, n'Utzen koseat (k~tunjav) adj. knochig,
der (Kellnerin die) koplje Speer der, Lanz die, SpieB koristoljubiv adj. gewinns'Uchtig, knOcherig
konop (konopac) Strick der, Seil der eigenn'Utuzig, habs'Uchtig kosnica Bienenkorb der, Bienen-
das, Strang der; Thu das kopljiSte Schaft der, Lanzen- koriti tadeln, r'Ugen, schelten haus das
konoplja Hanf der schaft der korito Mulde die; ltog der; koStan adj. knOchern, beinern
konsonant Konsonant der, kopneni adj. festUlndlisch, konti- (korito reke) FluBbett das kostica Frucbtkern der, Kern der;
Mitlaut der . nental kormilar Steuermann der Stein der
kontradikcija Kontradiktion die, kopno Festland das, Land das kormilo Steuer das kosulja Hemd das
Widerspruch der kopniti (auf) Itau en, schmelzen • korner Eckball der kosuta Hirschkuh die
kontrola Kontrolle die koprcati se zappeln; strampeln kornjaea SchildkrOte die kotao Rad das
kontura Konture die, UmriB der koprena Schleier der korota ltauer die, Trauerzeit die kotao Kessel der I parni
konzerva Konserve die kopriva Brennessel die, Nessel korov Unkraut das Dampfkessel der
konzervisati konservieren, die korpa Korb der kotar Bezirk der
(auf) Ibewahren koprivnjaea Nesselfieber das, kos (ptica) Amsel die kotiti Junge werfen•
konzul Konsul der Nesselausschlag der, Nessel- kos adj. schief, schrHg, geneigt kotrljati (se) rollen
konj Pferd das; (~ahovska figura) sucht die kosa Haar das kotur Rolle die
ROssel das, Springer der kor Char der kosa (orude) Sense die koturaljke Rollschuhe die (pl.)
kotva 634 krcma krcmar 635 krnjiti

kotva Anker der kraljevski adj. kllniglich krcmar Wirt der krilo Flugel der; SchaB der
kovac Schmied der krasan adj. pr~chtig, herrlich, krdo Herde die krimic Krimi der
kovacnica Schmiede die .. wunderschlln, prachtvoll krec Kalk der kriminalan adj. kriminal, krimmi-
kovan adj. schmiedbar krasiti schmilccken, (ver)zieren kreciti tunchen, weiBen nell, strafrechtlich
kovanje Schmieden das krasota Herrlichkeit die, Pracht krecnjak Kalkstein der kriska Schnitte die, Scheibe die
kovati schmieden die, -; Schllnheit die kreda Kreide die kriti bergen, • verbergen, • ver-
kovceg Kiste die, Schrein der; krasta Scharf der, Kr~tze die, kredit Kredit der stacken
(mrtva~ki k.) Sarg der Grind der; Kruste die kreketati quaken kriti se sich verbergen• sich ver-
koverta Kuvert das, Briefum- krastav adj. schorfig, grindig krema Krem die, Creme [kre:m] stakken
schlag der krastavac Gurke die; (kiseli k.) die kritican (kriticki) adj. kritisch
kovrdiast adj. lockig, kraus Essiggurke die, saure Gurke kremen Feuerstein der kriv adj. (zakrivljen) krumm,
kovrdiati (se) (sich) k.f~useln, krasti stehlen • krenuti (se) (sich) in Bewegung schief; (neta~an) unrichtig;
ringeln, schnllrkeln kratak (kratko) adj. i adv. kurz (Gang) setzen, (sich) (odgovoran), schuldig, schuld
koza Ziege die kratica (skra~enica) Abkilrzung bewegen; auf Ibrechen• kriva (krivulja) Kurve die
kozlic Zickel das, Zicklein das; die starten krivac Schuldige der, 'lllter der
(gimnasticka sprava) Bock der kratiti kilrzen, ab Ikilrzen krepak adj. kr~ftig, rilstig krivica Schuld die
koia Haut die; (u~tavljena k.) kratkoea Kurze die; (safetost) krepost Tugend die kriviean adj. strafrechtlich
Leder das; (krzno; koZa s Bilndigkeit die, Knappheit die krepostan adj. tugendhaft krivina Krommung die, Biegung
dlakom) Fell der, Balg der kratkometrazni film Kurzfilm kresta Kamm der die, Kurve die
koiar Gerber der der krestati kreischen krivokletstvo Meineid der
kozna bolest Hautkrankheit das kratkonog adj. kurzbeinig kretanje Bewegung die, Bewegen krivotvorenje RUschen das, RU-
kradljivac Dieb der kratkoroean adj. kurzfirstig j· das schung die
krada Diebstahl der kratkotrajan adj. flilchtig, vor- kretati se sich bewegen krivotvoriti flilschen
kraj Ende das, SchluB der ilbrergehend · krevet Bett das; (decji k.) Kinder- kriza Krise die; (med.) Krisis die
kraj (oblast) Gegend die, Land- kratkovidan adj. kurzichtig bett das kriiati (se) kreuzen;
schaft die krava Kuh die krezub adj. zahnlos, zahnlilckig durch Ikreuzen; sich kreuzen,
kraj (pokraj) adv. neben, bei, an kravata Krawatte die krhak (lomljiv) sprllde, zerbrech- sich bekreuzigen
krajnik Mandel die, Tonsille die kraviti (se) auf Itauen, schmel- lich; (slab~n) zart, schw~ch­ krkljati brodeln, rllcheln
krajnji (krajnje) adj. i adv. zen• lich krletka Klifig der, Vogelbauer
~uBerst krcat adj. vall, vollgepfropft, vall krhotina Splitter der, Scherbe die das, Bauer das
· krajolik Landschaft die, Land- gefilllt, (vol)beladen krigla Bierkrug der krljust Schuppe die
schaftsbild das krcati (tovariti) (auf) IJaden, • krijumcar Schmuggler der krma (deo broda) Heck das
krak Schenkel der, Arm der beladen• krijumearenje Schmuggel der, krmaca Sau die ( -, Sliue)
kralj (kraljica) Kllnig der krckati knirschen, knacken Schmuggellei die krmak Eber der, Schwein das
(Kllnigin die) kreag Krug der krijumeariti sch!Duggeln krnj adj. unvollstlinding
kraljevina Kllnigreich das, Kllnig- krcma Wirtshaus: das, Schenke krik Schrei der krnjiti beschactigen, verstum-
tum das die, Kneipe die kriknuti auf Ischreien• meln; beeintrachtigen
krqj 636 kucati
ku~ka 637 kupka
kroj Schnitt der; Zuschnitt der · krupan adj. dick, graB, beleibt;
kucka HUndin die kula Turm der
krojac (krojacica)Schneider der grab, korpulent
kuca haus das kultura Kultur die
(Schneiderin die) , kruska Brine die
kucni adj. Muslich, heimisch kulturan (kulturni) adj. kulturell
krojiti zu Ischneiden• krut adj. starr, steif, unbiegsam;
krompir Kartoffel die straff I
I
kucni broj Hausnummer die kum (kuma) Pate der (Patin die);
I kucna vrata (kapija) Haustor (na ven~nju) 'Itauzeuge der
kros Querfeldeinlauf der, Quer- kruian adj. kreisfOrmig
das, Haustilr die kumce Patekind das
feldeinrennen das, Gelande- kruma voznja Rundfahrt die
kuda adv. wohin kumir GOtze der, Abgott der
laufder kruziti kreisen, um llaufen •
kuditi tadeln kumovati Pate (Patin) sein•
krosnja Wipfel der, Baumkrone krv Blut das
kudelja (biljka) Hailf der (stehen*)
die krvarenje Blutung die; (krvolip-
kuga Pest die,-, kuna Marder der
krotak adj. sanft, sanftmUtig, be- tanje) Blutsturz der,
kugla Kugel die; (zemaljska k.) kundak Kolben der, Gewehrkol-
scheiden, zahm (unutr~nje k.) BluterguB der
Erdkugel die, Erdball der ben der
krotitelj Bandiger der krvariti bluten, aus Ibluten
kuglana K.egelbahn die kunic Kuninchen das, Kamick.el
krotiti bandigen, zabmen krvav adj. blutig
kuglati se kegeln, kegel schieben • das
krov Dach das krvavica Blutwurst die, Rotwurst
kuglica KUgelchen das kunjati schlummern, siechen
krovopokrivac Dachdecker der die
kuglicni leiaj Kugellager das, kupac Kaufer der, Kunde der,
kroz adv. durch, hindurch krvnik Henker der, Scharfrichter
Gleitlager das Abnehmer der
krpa Fetzen der, Lappen der der
kuvar (kuvarica) Koch der kupaliSte Badeort der, Bad das;
krpiti flicken,; a us Ibessern; krvolocan adj. blutgierig, blutrUn-
(KOchin die) Schwimmbad das
stopfen stig, blutdilrstig
kuvati kochen kupatilo Badezimmer das, Bad
krst Kreuz das krvoprolice BlutvergieBen das,
kuhinja KUche die das
krstarenje Kreuzfahrt die, Kreuz- Gemetzel das, Blutbad das
kuk HUfte die kupast adj. kegelfOrmig
zug der krvotok Blutkreislauf der,Zurku-
kuka Haken der, Widerhaken der kupati (se) baden
krstarica (brad) Kreuzer der lation die
krstariti kreuzen krznar Kilrschner der
krstiti (se) taufen,;sich bekreu- krzneni kaput Pelzmantel der I
I
kukanje Jammern das, Wehkla-
gen das, Klagen das
kukast adj.hakig, hakenfOrmig,
kupe Abteil das
kupina Brombeere die
kupiti (kupovati) kaufen,
zen; sich taufen lassen .krzno Pelz der
kri Karst der, Karstgebiet das kriljav adj. verkrUppelt, verkUm-
hakenartig ein Ikaufen, auf Ikaufen,
kukati jammern, (web)klagen anlkaufen
krt adj. sprOde, brUchig mert
krtica Maulwurf der kukavan adj.armselig, elend, kupiti (se) sammeln, sich
kubik (kubni metar) Kubikmeter
armlich, jammerlich sammeln
krug Kreis der, Ring der; Runde der (das)
kukavica (ptica) Kuckuck der;
die; Zirkel der kubura Pistole die; (muka) MUbe kupola Kuppel die, OberwOlbung
kruh Brot das (rovek) Feigling der; (razg.) die
die
Memmedie
krona Krone die kucanje Pochen das, Schlagen kupoprodaja Kauf und Verkauf
kukieati hakeln
krunica Rosenkranz der das, Klopfen das
kukurikati krahen kupovanje Kauf der, Kaufen das,
krunisati krOnen kucanje hila Pulsschlag der
kruniti (runiti) (ab) IbrOckeln kukuruz Mais der, -es; (region.) Einkaufder
kucati pochen, klopfen, scWagen•
Kukuruz der; -es kupka Bad das
kupus 638 k:vrgav L 639 lanjski

kupus Kohl der; Kraut das, (kiseli kvacilo Kupplung die

k.) Sauerkraut das kvadrat Qpadrat das
kura Kur die .- kvaka Tllrklinke die, Klinke die,
koran Koran der Tlirgriff der
kurjak Wolf der
kurje oko HOhnerauge das
kvalitet QualiUit die
kvantitet QuantiUU die
L
kurs Kurs der, Kursus der, (-,- kvar BeschMigung die, Schaden
kurse), Lehrgang der der, StOrung die; (kvar na
kurva Hure die, Dime die, Feu- autu) Panne die
demMchen das kvaran adj. verborden, schadhaft,
labav adj. locker, lose, schlaff lakouman (lakomislen) adj.
kusur Wechselgeld das, Restbe- mangelhaft
labaviti erschlaffen, schlaff leichtsinnig, leichtfertig, unbe-
trag der kvariti verderben •, schadigen
werden• sonnen
kusati kosten, (razg.) verkosten, kvariti se Schlecht werden•
labavost Schlaffheit die, Locker- lakoumnost Leichtsinn der,
erproben schmecken; prOfen, kvas Hefe die, Bierhefe die
heit die Leichtsinnigkeit die, Leichtfer-
versuchen kvasiti feuchten, an Ifeuchten,
laboratorija Laboratorium das (s, tigkeit die
kut Ecke die, Winkel der, Eck das nassen, naB machen, netzen
- rein), Labor das lakoveran adj. leichtglaubig
kutija Schachtel die, BOchse die, kvocka Gluckhenne die
labud Schwan der lakrdija Posse die, Schwank der,
Dose die, Schatulle die, Kltst- kvrga Knolle die, Knoten der,
ladica Schublade die, Lade die SpaB der
chen das Auswuchs der (s), Gewachs
lada Schiff das lakrdijas Spaf3vogel der, SpaBma-
kutlaea SchOpflOffel der das, Knorren der, HOcker der
ladar Schiffer der cher der, PossenreiBer der
kuian adj. anstecked, seuchen- kvrgav adj. knorrig, knollig, hOk- lala Tulpe die
haft, infektiOs kerig, knotig lagan(o) adj. i adv. Ieicht
lagano adv. Ieise, Iangsam lampa Lampe die,
lagati lugen, • belugen, * jemen- I an Flachs der, Lein der
den an llugen• lanac Kette die; (gorski 1.) Berg-
lagodan adj. gemutlich, behaglich kette die - lan~na reakcija
laik Laie der Kattenreaktion die
lajati bellen lane Rehkitz das, Hirschkalb das
lak (lagan) Ieicht, mOhelos lanen adj. Ieinen, flachsen, flach-
lak Lack der sern
lakat Ellenbogen der, Ellbogen lani adv. voriges (vergangenes,
der; ( mera) Elle die letztes) J ahr, vorigen J ahres
lansirati ab IschieBen, * lancieren
lakoea Leichtigkeit die
I - raketu eine Rakete
lakom adj. (hab)gierig, starten
habsOchtig, gewinnsuchtig, lansima rampa AbschuBrampe
lakomost Habgier die, Gier die, die
Habsucht die lanjski adj. vorjahrig
lasica 640 lepenka lepljiv 641 lis nat

lasica Wiesel das legalan adj. legal, gesetzlich lepljiv adj. klebrig levati gieBen, * scbi.itten
laskanje Schmeicheln das, legenda Legende die, Sage die lepotica SchOne die levi (leva, levo) adj. Iinke (er, -e,-
Schmeichelei die ,. legitimacija Ausweis der lepota SchOncheit die, Pracht die, e)
laskati schmeicheln legitimisati (se) (sich) (-); Prachtigkeit die levo adv. links
laskavac Schmeichler der auslweisen*, (sich) legitimie- lepeza Facher der leiaj Lager das, Lagerstatte die;
1~ Schwalbe.die ren leptir Schmetterling der, Falter Bett das
lastika Gummiband das leglo Wurf der, Brut die der leialjka Liegestuhl der
lastiti polieren, lackieren; wischen legura Legierung die leska Hasel die, HaselnuBstrauch leiati liegen *
latinica lateinisch Schrift (die) leja Beet das der lice Gesicht das; (osoba) Person
latinski ladj. lateinisch lek Arznei die, Heilmittel das, lestve Leiter die die
latiti se ergreifen, * ein Igreifen, * Medikament das lestvica (muzi~ka) Skala die, (-, licemer Heuchler der
zu Igreifen* lekar (lekarka) Arzt der, (Arztin - len); Tonleiter die licemerje (licemerstvo) Heuche-
lav (lavica) LOwe der (U)win di~) die) le5 Leiche die; Kadaver der lei die
lavez Gebell das lekarski adj. arztlich le8inar (orao) Aasgeier der; lican adj. persOnlich
lavor Waschbeken das lekovit adj. heilsam, heilkraftig I (plja~ka~ le~va) Leichenfled- licno adv. persOnlich, selbst,
laz Luge die ljekovita biljka Heilpflanze derer der, Fledderer der selber
lazljivac Lugner der die; ljekovito sredstvo Heilmit- le8nik HaselnuB die licnost Personlichkeit die
lazan (Iaino) adj. i adv. unwahr, tel das let Flug der lift Lift der, Aufzug der, Fahr-
falsch, verfalscht lektira Lektilre die, Lesestoff der letac Flieger der stuhl der
lazljiv adj. lligenhaft, li.ignerisch, lelek Gejammer das, Wehklage letak Flugblatt das lignja Tintenfisch der
verlogen die leteti fliegen* lihva (libvarenje) Wucher der,
lebdeti schweben lenjost Faulheit die, Tragheit die leti adv. sommers, sommersi.iber, Wucherei die
leei sich legen, sich nieded legen, levak Trichter der im Sommer lihvariti wucbern
sich hin llegen, zu Bett gehen* lencariti faulenzen letina Ernte die I prosjecna - lik Gestalt die, Bild das
lecenje Kur die, Heilen das lenjivac (lenivica) Faulenzer der, eine durchschnittlicbe Ernte liker LikOr der
leeiti heilen, arztlich, behandeln MuBigganger der (Faulenzerin letimicno (letimiean). adv. i adj. likovni adj. bildend, darstellend
leciliste Kurort der, Heilanstalt die, MuBiggMgerin die) fluchtig ljiljan Lilie die
die lemilo U)tkolben der letnjikovac Sommerbaus das, lim Blech das
led Eis das, -es lemiti (letovati) Imen Landhaus das limar Klempner der, Spenlger der
leden adj. eisig, eiskalt lemljenje U)ten das leto Sommer der limen adj. blechern
ledeni breg Eisberg der lepriati flattem letovaliste Sommerfrische die limun Zitrone die
ledenica Eiszapfen der lep adj. schOn, hubsch, nett letovanje Sommerfriscbe die, limunada Limonade die
ledenjak Glatscher der ~ der, Klebstoff der Sommeraufenthalt der linija Linie die
ledeno doba Eiszeit die lepiti kleben, leimen, kleistern levak Linkshander der lipa Linde die
ledina Rasen der, Heide die lepenka Pappe die, levica Linke die lisica Fuchs der
lediste Gefrierpunkt der Papp(en)deckel der, Karton levoruk adj. linkshandig lisnat adj. blatterig, blattrig,
leda Ri.icken der der lenj adj. faul, trage laubig
limun 642 luda lug 643 lutrija

list Blatt das; (na nazi) Wade die lopta Ball der lug ~uge die; (sumica) Hain der, lupa Lupe die, Vergr~Berungsglas
lista Liste die los Etch der Wc1ldchen das das
listati BUUter treiben, * lauben I,. losos Lachs der luk (oruzje) Bogen der lupanje Poltern das, Klopfen das,
- knjigu blattern los (lose) adj. i adv. schlecht, luk Zwiebel die; (beli I.) Kno- Geklopfe das
lisaj Flechte die libel, schlimm blauch der lupati klopfen, poltern, pochen,
liSiti (liSavati) entledigen, jeman- lov Jagd die luka Hafen der hauen*
dem etwas entziehen, * entbl~­ lovac Jager der lupez Dieb der, Schurke der,
lukav adj. schlau, listig
Ben lovacki avion Jagdflugzeug das Gauner der
loviste Jagdrevier das lukavost Schlauheit die, List die
litar Liter das (der) lupiti schlagen, • an Ischlagen *
liv GuB der loviti jagen . lukovica Zwiebelknolle die,
luster Luster der, Kronleuchter
livac GieBer der lovostaj Schonzeit die, Hegezeit Zwiebel die
der
livada Wiese die die lula Pfeife die lutati .schweifen, umber Ischwei-
liven adj. gegossen loza Rabe die, Weinrebe die; lumpovati bummeln, zechen fen, umber Iirren,
lizati lecken; schlecken (navoj) Gewinde das; (rod, lunjati umber Istreifen, · sich umber Istreichen •
lobanja ScMdel der poreklo) Geschlecht das herum Istreichen*, lungern, lutka Puppe die
logor Lager das loza Loge die umber llungern, umber Isch- lutrija Lotterie die
logorovati lagern, zelten lozac Heizer der weifen
loj Talg der lozenje Heizung die, Heizen das
lokalni adj. lokal; I - promet loziti heizen, ein Iheizen
Nahverkehr der lubenica Melone die, Wasserme-
lokati saufen * lone die
lokot VorMngeschloB das luc Fackel die, Kienholz das
lokva Lache die, Pfiize die lucenje Sonderung die, Absonde-
1om Bruch der rung die, Ausscheidung die
loman adj. bruckig, gebrechlich luciti scheiden, * aus Ischeiden*
lomiti (zer)brechen* sondern,ablsondern
lomljava Krachen das, Gepolter lud adj. t~richt, dumm, albern,
das, Brechen das verruckt, wahnisinnig, unver-
lonac Topf der nunftig, untiberlegt
lonear Thpfer der, Hafner der luda Narr der, Tor der
Iopata Schaufel die, Schippe die; ludilo Wahnsinn der, Irrsinn der
(~ov) Spaten der ludnica Irreanstalt die, Irrehaus
lopatica Schaufelchen das; das
(~pahtla) Spachtel der (die); ludorija Torheit die, Dummheit
(anatomski dio) Schulterblatt die, Albernheit die
das ludost Verrticktheit die, Tollheit
lopov Dieb der, Gauner der die, Wahnsinn der, Unsinn der
u 644
,_
LJ
ljaga Mak.el der; Schandfleck der
ljiljan Lilie die
ljubak adj. anmutig, lieblich
ljubakanje Liebelei die, Flirt der
ljubav Liebe die
ljubvnik (ljubavnica) Geliebte
der (die)
ljubazan adj. liebenswiirdig,
liebevoll, lieb, freundlich,
herzlich, tiirtlich
ljubaznost Liebenswtlrdigkeit die
ljubieast adj. violett, veilchenblau
ljubicica Veilchen das
ljubimac Liebling der
ljubitelj Liebhaber der
ljubomora Eifersucht die
ljubomoran adj. eifersOchtig
ljudi Leute die (pl.) Menschen
die
ljutina
ljudski adj. mehschlich
ljulj&Ska Schaukel die
ljupkost Lieblichkeit die, Liebreiz
der, Anmut die,(-)
ljuska Schale die, HOlle die,
HOlse die; (riblja, Zivotinjska
lj.) Schuppe die
ljuskar Schuppentier das
Ijustiti (se) (sich) scbalern,
pellen, (sich) ablschuppen
Iju5tura Muschelschale die,
Schale die, Pelle die
ljut adj. schart, zornig, Hrgerlich,
grimmig; beiBend, Htzend
ljutiti (se) (sich) Hrgern
ljutina Zorn der, (e)s; Wut die,-;
Arger der
M 645
M
ma ko pron. wer auch immer, ir-
gendwer, irgendeiner
ma sta pron. was auch immer
mac Schwert das; Degen der
macak Kater der
mace KHtzchen das
macevalac Fechter der
macevanje Fechten das
masevati se fechten •
ma~eba Stiefmutter die
ma~ubica StiefmOtterchen das
mada konj. obgleich, obwohl,
wenngleich
madionicar Zauberkunstler der,
Thschenspieler der
mag Zauberer der, Magier der
magija Magie die, Zauberkunst
die
magarad Esel der
magazin Lagerhaus das, Warenla-
ger das, Magazin das, Lager-
raum er
magistar Magister der
magistrala Magistrale die,
HauptverkehrstraBe die
magi a Nebel der
maglovit adj. nebelhaft, neb(e)lig
magnet Magnet der
majstorstvo
magnetican (magnetski) adj. ma-
gnetisch
magnetofon TonbandgerHt das
magnetofonska traka Tonband
das
mab Schwung der, Zug der, Ruck
der, Augenblick der
mabati schwingen, • winken,
wedeln
mahnit adj. wahnsinnig, unsinnig,
toll, besessen, rasend
mahnitost Wahnsinn der, Raserei
die, Tollheit die, Tobsucht die
mabovina Moos das
mabuna Schote die, Hulse die;
(mahune, pl.) grune Bohnen
maj Mai der ( -, -s, -e)
oiajcinski adj. mutterlich
majdan Grube die, Bergwerk das
majka Mutte die
majmun Affe der
majonez Mayonnaise die
majstor Meister der
majstorija Meisterwerk das; Mei-
sterstuck das
majstorski adj. meisterschaft,
meisterlich
majstorstvo Meisterschaft die
mak 646 marva masa 647 meduprostor

mak Mohn der, Mohnblume die
makar (da) konj. wenn auch,
obschon, wenngleich
makaze Schere die
Makedonija Mazedonien das
maknuti (micati) (se) (sich)
rilhren, bewegen; (ukloniti)
beseitigen, weg Ibringen*
malaksalost Mattigkeit die, Er-
schapfung die, Mildigkeit die,
Erschlaffung die
malaksati matt (erschapft)
werden•, erschlaffen,* ermat-
ten
malaksao adj. erschapft;
schwach, matt
malen adj. klein, gering, winzig
malenkost Kleinigkeit die, Ge-
ringfiifigkeit die
mali (mali~an) Kleine der, Knirps
der
malina Himbeere die
malo adv. wenig, ein wenig,
gering, ein biBchen
malogradanski adj. spieBbtirger-
lich, spieBig, kleinbilrgerlich
malogradan.Stina Kleinbilrger-
lichkeit die, SpieBbtirgertum
das, -s
maloletan adj. minderj~hrig
malopre adv. soeben, kurz vorher
maloprodaja Einzelhandel der, -s
malter Martel der
malj Ramme die, Stampfer der
mamiti Iocken, an !Iocken,
kadern
mamuran adj. verkatert
mamurluk Kater der, Katzenjam- masa Masse die mazati schmieren; (pomazati)
mer der masaza Massage [masaze] die salben · (mazati m~cu)
~ mamuza Sporn der, -s; (mamuze) masivan adj. massiv (ein) lfetten; (mazati uljem)
Sporen die maska Maske die, Gesichtsmaske (ein)lalen
·· mana Fehler der, Gebrechen das, die, Larve die mazga Maultier das, Maulesel der
Mangel der maslac Butter die maziti verwahnen; verziehen*
manastir Kloster das maslina (plod) Olive die, (drvo) mazivo Schmiere die, Schmier-
mangup Spitzbube der, Gauner Olbaum der mittel das
der masnica Stieme die, Striemen der mesovit adj. gemischt
manija Besessenheit die, Manie mast Fett das, Schmalz das; (le- mestanin Ortsbewohner der, Ein-
die, Sucht die kovita m.) Salbe die heimische der
manipulacija Manipulation die mastan adj. fett, fettig; mec Wettkampf der
mantija Kutte die, Priesterklei- (zama~ren) schmiering; mecava Schneegestaber das, Ge-
dung die speckig staber das, Schneetreiben das
manjak Fehlbetrag der, Verlust mastilo Tinte die med Honig der, -s
der, Defizit das mastiti (ein)fetten; schmieren medalja Medaille die
manji adj. i adv.k minder, kleiner, masina Maschine die, Ger~t das medeni mesec Felitterwochen die
geringer masinogradnja Maschinenbau (pl.)
manjina Minderheit die, Minori- der medicina Medizin die, Heilkunde
UU die masinovoda Lokomotivfiihrer die
manjkati fehlen, mangeln der, Lokfiihrer der meduza Meduse die, Qualle die
manjkav adj. fehlerhaft, mangel- masta Phantasie die, Einbildungs- medved B~r der
haft, unvollkommen kraft die meda Grenze die, Rain der, Mark
mapa Mappe die, Landkarte die matematicar Mathematiker der die
marama Tuch das matematicki adj. mathematisch
maramica Thschentuch das matematika Mathematik die medas Grenzpfahl der,
margarin Margarine die materica GeMrmutter die Grenzstein der, Markstein der
mariti sich ktimmern (urn etwas) materija Materie die, Stoff der medasiti (an) Igrenzen,
marka Marke die; (po~tanska m.) maternji adj. miltterlich (an) Irain en
Briefmarke die, (novae) Mark maternji jezik Muttersprache die medu adv. zwischen, dazwischen,
die,- mati Mutter die unter
marljiv adj. fl~iBig, arbeitsam matica (prela) Bienenkanigin die;
marljivost FleiBigkeit die, FleiB (zavrtnja) Schraubenmutter meduljudski adj. zwischen-
der die menschlich
mar-S Marsch der maticar Standesbeamte der medunarodni adj. international,
mart Mgrz der, -, -e matura Abitur das, Reifeprilfung zwischenstaatlich
marva Vieh das, -s die meduprostor Zwischenraum der
medusoban
medusoban (m.edusobno) adj. i
adv. gegenseitig; wechselvwei-
se, einander
mectutim konj. inzwischen, indes,
indessen
mectuvreme Zwischenzeit die
megdan Zweikampf der, Duell
das; (boril~te) Kampfplatz der
mehur Blase die; (mokra~ni m.)
Harnblase die
mehanicki adj. mechanisch
mek (mekan) adj. wiech; zart
meka (mamac) Lockmittel das,
Lockvogel der, KOder der
meketati meckern
mekinje Kleie die
mekusac Weichtier das; Molluske
die; (oovek) Weichling der
mekSati weich werden*, erwei-
chen
melodiean adj. melodisch
mena Wechsel der, Wandel der,
Wandlung die, Anderung die
menica Wechsel der
menjac (osoba) Geldvechsler der;
(brzine) Schalthebel der
menjati (se) wechseln, auslwech-
seln, tauschen; (sich) andern,
sicb wandeln; urn Isetzen
menjacnica Wechstelstube die
mera MaB das; MaBnahme die
merilo MaB das, MaBstab der
meriti messen;• (meriti tefinu)
wagen,wiegen•
merljiv adj. meBbar
merodavan adj. maBgebend,
maBgeblich
648 metla
mesar Fleischer der, Metzger der,
Schlachter der
# mesara Fleischladen der, Fleisch-
bank die, Fleischerei die,
Metzgerei die
mesec (nebesko tela) Mond der;
(u godini) Monat der
mesecina Mondschein der
mesecni adj. monatig; monatlich
mesiti kneten
.I
mesni adj. Ortlieb, lokal
mesti fegen, kehren
meso Fleisch das
mesto Ort der, Platz der, Stelle
die
mesto (umesto) prep. i adv.
anstatt, statt I - da statt daB
mesto boravka (stalno) Wohnort
der, (privremeno) Aufent-
haltsort der
me5anac Miscbling der
me5avina Mischung die, Gemisch
das
meta Zielscheibe die, Ziel das
metak GeschoB das, Kugel die
metal Metall das
metalan adj. metallen
metalurgija Metallurgie die, Hut-
tenkunde die
metar Meter das (der)
. .. . .
meteorologya Meteorolog1e die
meteorolo5ki izve5taj
Wetterbericht der
metei Wirrwarr der, Durchein-
ander das, Verwirrung die
metla Besen der
metnuti 649 mladozenja
metnuti (metati) Iegen, stellen, mir Frieden der; Rube die, Stille
setzen, stecken die
metoda Methode die miran adj. ruhig, still; friedlich
metvica Minze die, Pfefferminze miraz Mitgift die, Aussteuer die
die miris Geruch der; Duft der
mi pron. Wir mirisan adj. duftend
mikrofon Mikrophon das mirisati riecben;• duften
mikroskop Mikroskop das miroljubiv adj. friedfertig, fried-
milijarda Milliarde die licb
milion Million die miroljubivost Friedfertigkeit die
milimetar Millimetar das (der) mirovati ruben
milo adv. lieb, ·lieblicb, misa Messe die
(an)genebm misao Gedanke der, Rente die
milosrdan adj. barmherzig misliti q~g~en;• meinen, glauben
milost Gnade die, Gunst die misterija Kelle die, Maurerkelle
milostinja Almosen das die
milovati liebkosen, streicbeln miS Maus die
milja Meile die misic (m~ica) Musket der
miljenik Liebling der mi.Sieav adj. muslrulOs
mimo adv. an-vorbeei, vorbei, an, misljenje Denken das, Meinung
neben die (struma m) Gutachten das
mimoiCi vorbei Igeben• miSolovka Mausefalle die
mimoici se aneinader misomor Mausegift das
vorbei Igeben• mito Bestecbung die
mina Mine die mitraljez Maschinengewehr das
mineral Mineral das mlad adj. jung
mineralna voda Mineralwasser mladenci Brautpaar das
das
mladei (omladina) Jugend die
mineralogija Mineralogie die
minctuia Ohrring der mladica (izdanak, sadnica)
~-· ministarstvo Ministerium das, -s, ScbOBling der, Reis das,
- rien Pflanzentrieb der, Setzling der
minobacac Minenwerfer der mladic Jungling der, Junge der
minuo adj. vergangen, verstrichen mladost Jugend die, -,
minut Minute die Jugendalter das, Jugendzeit
mio adj. lieb, lieblicb, anmutig, die
gefallig mladoienja Brautigam der
mladunee 650 monoton montaza 651 mrsav

mladunce (mlado) Junge das mnoziti se sich fort Ipflanzen, sich montaza Montage [montze] die, motor Motor der
mlad (mladi mesec) Neumond (ver)mehren, an Iwachsen, • Aufstellung die motriti betrachten, beobachten
der .. zu Inehmen• montirati montieren, auflstellen, mozak Him das, Gehim das
mlatilica Dreschmaschine die mocvara Sumpf der, Morast der auflbauen mozda adv. vielleicht, mOglicher-
mlatilo Flegel der, Dreschflegel moe Macht die; Kraft die mora Apl der, Mah der I no~na wiese, etwa, ungefahr
der moean adj. machtig, kraftig, ge- - Nachtmahr der mozdina Mark das, -s, Knochen-
mlatiti drescben; (tu~i) prilgeln, waltig moral Moral die, -; Sittlichkeit die mark das, -s
schlagen, • hauen• mofi kOnnen, • mogen, • vermO- moralan adj. sittlich, moralisch mraean adj. finster, dunkel
mlaz Strahl der gen, • imstande sein• morati mussen• mrak Dunkelheit die, Finsternis
miami avion Dilsenflugzeug das modar adj. blau more Meer das, See die die, Dunkel das, -s
miami pogon Dilsenantrieb der model Modell das, Muster das, moreplovac Seefabrer der; mramor Mramor der
mleko Milch die Vorbild das Seemann der, -s, -leute mrav Ameise die, Emse die
mlekar Milcbhandler der, Milcb- moderan adj. modem, neuzeitlich moreuz Meeresenge die mravinjak Ameisenhilgel der,
mannder modrica Striemen der, Blutunter- morfljum Morphium das, -s; Ameisenhaufen der
mlekara Molkerei die laufung die Morphin das mraz Frost der; Reif der
mleti mablen• moguc (mogure) adj. (:adv.) moriti quruen, plagen, drucken mrazan adj. frostig
mlin Milhle die; (vodenica) Was- mogtich morfologija Morphologie die, mrena (o~na m.) Star der
sermuchle die mogucnost MOglichkeit die Formenlehre die mrestiliste Laichstelle die
mlinar (mlinarica) Muller der moj (moja, moje) pron. mein mornar Seemann der, -s, - mrest Laich der, Ragen der
(Mullerin die) (meine, mein) leute; Seefahrer der, Matrose mrestiti se laichen
mlitav adj. trag( e), schlapp, matt mokar adj. naB, feucht der mreza Netz das
mljackati scbmatzen mokraea Ham der, Urin der momarica Marine die, Seeflotte mreinjaea Netzhaut die
mnijenje Meinung die mokriti hamen, urinieren die; (trgova~ka m.) Handels- mrgoditi se die Stirn in Falten
mnogi pron_,__ man~ (manche, molba Bitte die; (pismena m.) flotte die; (ratna m.) Kriegs- legen; schmollen
manches); viele Bittschrift die, Bittschreiben flotte die, Kriegsmarine die mrk addj. dunster, trube, dunkel,
mnogo adj. viet; sehr das, Gesuch das, Antrag der morska bolest Seekrankheit die (dunkel)braun
mnogostruk adj. vielfach, molilac Antragsteller der most Brucke die mrkva Mobrrilbe die, Rube die
vielfiDtig moliti bitten • ~n Bruckenkopf der mrlja Fleck der, Klecks der,
moliti se beten blosur Spule die, Garnspule die Aekken der
mnostvo Menge die; Vielzahl die, molitva Gebet das most Most der
Unzahl die, Masse die mrljati flecken, klecksen,
moljac Motte die motati wickeln, winden, • rollen; (~e)schmutzen
mnozenJe Multiplikation die, momak Bursche der, Junggeselle (auflspulen)
Multiplizieren das; der, Geselle der, Kerl der mrmljati murmeln, murren;
motika Hacke die brummen
(umnoiavanje, uve~avanje) momenat Moment das, Augen-
Vervielfaltigen das blick der motka Stange die mrmot Murmeltier das
mnoziti multiplizieren; monah MOnch der motocikl Motorrad das mriav adj. mager, hager;
vervielfaltigen; mall nehmen• monoton aadj. monoton, eintOnig motociklista Motorradfahrer der (oskudan) dilrftig, karglich
m~viti . 652 muzjak N 653 nadglednik
mriaviti (ab) 1magern, mager muk Schweigen das, Stille die,
werden • Stillschweigen das
mrtav adj. tot ,. muka M\lhe die, M\lhseligkeit
mrtvac Tote der; (I~) Leichnam die, M\lhsal die, Pein die, -;
der, Leiche die Qual die, Leiden das, Folter
mrtvacnica Leichenhalle die, Lei- die, N
chenhaus das mula Maultier das
mrva (mrvica) Krume die, Brot- mulj Schlamm der
krume die, KrOmel der, mumlati murmeln, brummeln
Brosame die munja Blitz der
mrviti brOseln, zerbrOckeln, zer- munjevit adj. blitzschnell na prep. auf, an; \lber, zu, bei nacelan (narelno) adj. i adv.
krOmeln musti melken nabaciti (nabacati) auflwerfen,• grundsatlich
mrzak adj. verhaBt mu5ica M\lcke die, Motte die; hin Iwerfen• nacelnik Vorsteber der, Vorstand
mrziti hassen (fig.) Laune die, Grille die nabaviti an Iscbaffen, beschaffen, der, Leiter der
mrznuti (se) frieren,• gerfrieren• mu5ieav adj.launenhaft kaufen, besorgen, erwerben• nacelo Grundsatz der
mrzovolja MiBmut der, -(e)s; muskarac Mann der nabavka Anschaffung die, An- naceti an Ischneiden, •
MiBstimmung die muski adj. mannlich schaffen das, Besorgung die an Ibrechen•
mrzovoljan adj. miBmutig, miB- mu5kost Mannlichkeit die nabiti (nabijati) stampfen, nacin Art die, Weise die
launig, miBgelaunt, miBiich, musmula Mispel die fesq treten, • ramen, (voll)- naciniti an Ifertigen, her Istellen,
m\lrriscb musterija Kunde der, Kundschaft stopfen machen, tun, • aus Iarbeiten
mrinja HaB der; Groll der die, Kaufer der naboj Ladung die naci finden,. auf Ifindeen,.
mucati stottern, stammeln mu5tikla Zigarettenspitze die nabor Falte die, Runzel die an Itreffen•
mucavac Stotterer der, Stammler mutan adj. tr'Ube, unklar, d'Uster, naboran adj. faltig, runzelig naci se ( nalaziti se) sich befinden,
der matt nabran adj. gefaltelt • sich treffen•
muean m\lhsam, m\lhselig, pein- mutno staklo Mattscheibe die nabrekao adj. (auf)gequollen, an- nad adv. Ober, oberhalb
lich muva Fliege die geschwollen, gedunsen nada Hoffnung die, Aussicht die
mucenik Martyrer der; Blutzeuge muzej Museum das, -s, - seen nabrojiti (nabrajati) auflzablen nadahnuti inspirieren, begeistem
der nabubriti quellen, • an Iscbwel- nadalje adv. weiterhin, weiter,
muziear Musiker der femer
muCiti qualen, plagen, foltem, len•
muzika Musik die nadaren addj. begabt
peinigen nabujati an Ischwellen, • aufllau-
muz Mann der, Ehemman der, ·~ fen• nadarenost Begabung die
muCiti se sich qualen, sich plagen, nadati se hoffen auf etwas, er-
Gemahl der, Gatte der nabusit adj. barsch, grob
sicb (ab) Irackem hoffen
muievan adj. mannlicb, nacija Nation die
mudar adj. klug, weise, verstandig nadbiskup Erzbischof der
mannhaft, tapfer nacrt Entwurf der, Skizze die,
mudrac Weise der nadgledati beaufsichtigen, Ober-
muijak Mannchen das I - i GrundriB der wachen, kontrollieren
mudrost Weisheit die, Klugheit zenka Mannchen und nacrtati (auf) Izeichnen; entwer- nadglednik Aufseher der, Beauf-
die, Vestandigkeit die Weibchen fen, • skizzieren sichtiger der
nadgrobni kamen
nadgrobni kamen Grabstein der
nadimak Spitzname der; -ns, -n;
Nackname der, -ns, -n "'
nadimanje BUihung die, Bmben nadvojvoda Erzherzog der
das
nadimati (se) (sich) aufl bU:iben
nadjaeati Oberw~Utigen, Oberwin-
den, * be\Vcntigen
nadlaktica Oberarm der
nadleian adj. zastandig
nadleznost ZusUindigkeit die
nadljudski adj. Obermanscblich
nadmasiti Obertreffen, * Oberra- nadziveti tlberleben; tlberdauern
gen
nadmetanje (sportsko n.) Wett-
kampf der, Wetteifer der
nadmocan adj.Obermachtig,
Oberlegen, starker
nadmocnost (nadmoc) Uberle-
genheit die, Ubermacht die
nadmudriti Oberlisten, OberWl-
pen
nadnica Arbeitslohn der,
Thg(e)lohn der
nadniear ThgelOhner der
nadnaravan adj. ObernatOrlich
nadoknaditi ersetzen, nach Iholen
nadoknada Ersatz der
nadovezatianlknOpfen
nadraiaj Reiz der, Reizung die
nadraziti auf Ireizen, erregen
nadrediti Oberordnen
naduvati auf Iblasen, * auf Iblah en
naduven aufgeblaht; (ohol)
aufgeblasen; hochmlitig
nadvisiti (nadvi~avati) Oberragen
654 nagoditi se
nadvladati ilberva.Itigen, uberwin-
den,* bezwingen,* die Ober-
hand erringen *
nadvoznjak UberfOhrung die,
nadzirati beaufsichtigen, Oberwa-
chen
nadzor Aufsicht die, Uberwa-
chung die, lnspektion die
nadzornik Aufseher der
nadzvU.cna brzina Oberschallge-
schwindigkeit die
nag adj. nackt, bloB, unbekleidet;
blank
nagadati mutmaBen, vermuten,
raten, * an Inehmen*
nagao adj. hastig, jah, heftig, auf-
fahrend
nagib Neigung die, schrager
Abfall,Schraglage die
naglasak Betonung die, Akzent
der; Nachdruck der
naglasiti betonen; akzentuiren
naglo adv. jah, pllltzlich
naglavaCke adv. kopfOber,
ba.uptlings
nagluv adj. schwerhllrig
nagnuti (se) (sich) neigen, (sich)
beugen
nagodba Abkommen das,
Ausgleich der, Abmachung
die, Obereinkommen das,
Vertrag der
nagoditi se Obereinlkommen,*
vera bred en
nagomilati 655 nakit
nagomilati (se) (sich) aniMufen, najamnik (radnik) Lohnarbeiter
auf Iba.ufen, aufl speichern der, (vojnik, plarenik) SOldner
nagon 1tieb der, Antrieb der, In- der
stinkt der najamnina Miete die, Pachtgeld
nagovarati zu Ireden, Oberreden I das
- koga jemandem zureden, najblizi (najblize) adj. i adv.
jemanden Uberreden nachster, nachst
nagovestiti an Ideuten, najbolji (najbolja, najbolje) adj.
an Ispielen, zuverstehen * hester (beste, bestes); der
geben* (die, das) beste
nagove8taj Andeutung die, An- najedanput adv. auf einmal, mit
spielung die einem mal
nagovor Anrede die, Ansprechen · najesti se sich satt essen*
das, Oberredung die najeziti se (sich) strauben, schau-
nagrada Belohnung die, Preis dern
der, Lohn der najgore adv. am schlimmsten
nagraditi belohnen najgori adj. schlechsteste
nagrdtiti verunstalten, entstellen najkasnije adv. spatestens, am
nagristi an Ifressen, * an IbeiBen; * spatesten
(hemijski) atzen najmanje adv. mindestens, zu-
nahladiti se sich erkalten mindesdt, weinigstens
nahoce Findelkind das, Findling najmiti mieten, pachten, in Miete
der nehmen*
nahraniti sattigen; ab Ispeisen; najposle adv. zuletzt
den Hunger stillen; fOttern, najpre adv. zuerst, erst, vorerst
ablfOttern najranije · adv. frUhestens, am
nahuskati auf Ihetzen frUhsten
naici (na koga) (jemanden) najvise adv. hOchstens, meistens
(an) Itreffen, * jemandem najzad adv. endlich, schlieBlich,
begegen zuletzt
naime konj. namlich, denn nakapati auf Itropfen, ein Itrllp-
naivan adj. naiv, unbefangen feln
nakaza MiBbildung die, Scheusal
naizmenicno adv. abwechselnd
das, MiBgeburt die, MiBgestalt
naizust adv. auswendig die
najam Miete die, Pacht die, nakit Schmuckt der; Verzierung
Vermietung die die
nakititi 656 namestiti name~taj 657 naporan

nakititi (se) (sich) auf Iputzen,
sich (aus) IschmUcken
nalguce adv. (razg.) vorvorge-#
stem
naklon Verbeugung die, BUckling
cier, Vemeigung die
naklatiti se sich verbeugen, sich
vemeigen
naklonost Zuneigung die, Ge-
neigtheit die, Neigung die
naknada Entschadigung die,
Ersatz der, Eiltgelt das, Ver-
gUtung die
naknadno adv. nachtraglich
nakon adv. nach
nakosutra adv. (razg.) UberUber-
morgen
nakovanj AmboB der
nakraj adv. am Ende, am Rande
nakrcati beladen, • Uber.fiillen,
befrachten
nakriviti schief setzen, schief
auflsetzen · nametnik Schmarotzer
nakupac Ankaufer der
nakupovati an Ikaufen,
einlkaufen
nalaz Fqnd der, Befund der
nalaziste Fundort der, Fundstelle
die
nalicje Kehrseite die, Rtlckseite
·die
nalepiti auf Ikleben
nalik adj. i adv. ahnlich
naliti auf IgieBen, • volll gieBen, •
(auf) Ifiillen•
nalivpero Ftlllfeder die, Fiillfe- auf Isetzen, ein Isetzen; napad Angriff der, Uberfall der;
derhalter der, (razg.) FUller mOblieren (n. bolesti) Anfall der
der namestaj MObel das, Einrichtung napadac Angreifer der; (n. · u
nalog Auftrag der die, MObelstttck das fudbalu) Stilrmer der
naloiiti (vatru) ein Ifeuern, namestenik Angestellte der (die) napamet adv. auswendig
Feuer anstecken (machen), name8tenje Stelle die, Posten der, napast Versuchung die, Anfech-
einlheizen Anstellung die tung die, Verlockung die
naloziti (izdati nalog) beauftra- namiriti begleichen;• befriedigen, napasti (napadati) an Igreifen, •
gen, einen Auftrag geben verguten tiber Ifallen•
namamiti an !Iocken, an IkOdern namirnice Lebensmittel die, (pl.), napastovati ~ersuchen, belasti-
namazati (be)schmieren, Nahrungsmittel das gen, verlocken
an Ischmieren; bestreichen;• namoeiti ein Iweichen, an Ifeuch- napet (napeto) adj. i adv. ge-
(n. ma~tu) einlfetten; (n. ten spannt, angespannt, straffge-
uljem) ein IOlen namotati auflwickeln, auflspulen spannt, stramm
namet Abgabe die, Steuer die namrititi se die Stirn runzeln napeti (an) Ispannen, an Iziehen, •
nametati (nametnuti) (fatten), ein finsteres Gesicht straffen
auf Ierlegen, aufllegen, machen napetost Spannung die, Ge-
auf Idrangen, auf InOtigen nanizati auf Ifadeln, an Ireihen, spanntheit die, Straffheit die
auflreihen napis Artikel der, Aufsatz der
nametati se sich auf Idrangen
nanos Ahschwemmung die, Abla- napisati auf Ischreiben, •
nametljiv adj. aufdringlich, gerung die, Ansptllung die nieder Ischreiben, • verfassen
zudringlich naneti (naplaviti) anlschwem- napitak Getrank das, 'Ihmk der,
der, men, an Isptllen 'frankder
Parasit der nanovo adv. aufs neue, von naplatiti (be)zahlen, begleichen, •
·neuem, wiederum, abermals ein Ikassieren, vergUten
namena Bestimmung die,
nanju8iti wittem
Zuwendung die napojnica Trinkgeld das
naoblaCiti se sich bewOlken napokon adv. schlieBiich, endlich,
namera Absicht die, Vorhaben naocale Brille die zuletzt
das
naokolo adv. umber, herum, napola adv. halb, zu Hrutte
nameran (namemo) adj. i adv. napolje adv. hinaus, heraus
ringsherum, ringsumher
absichtlich, willentlich napomena Anmerkung die, Be-
naopako adv. verkehrt,
nameravati beabsichtigen, merkung die
umgekehrt
vor Ihaben, • etwas zu tun • napon Spannung die; (visoki n.)
gedanken,• eine Absicht naoruianje Bewaffnung die, Hochspannung die
haben* . Ausrilstung die, Rtlstung die napor Anstrengung die
namestiti (auf) Istellen, naoruzati (se) (sich) (aus)- naporan (naporno) adj. i adv. an-
an Istellen, ein Irich ten, 1rilsten, (sich) bewaffnen strengend, ermildend
naprasit
naprasit adj. jabzorinig, gewalt-
sam, aufbrausend
napra5iti bestauben "'
naprava Vorrichtung die, Anlage
die, Gerat das
napraviti (neu) machen,
her Istellen, an Irich ten, schaf-
fen;• erzeugen
napredak Fortschritt der, -s, -,
Fortgang der
napredan adj. fortschrittlich
napredovati fort Ischreiten, •
vor I rUkken; gedeihen, vor-
warts Igehen•
napregnuti (se) (sich) anlstren-
gen
napred · adv. vorwarts, voran,
voraus,vor(n),vonNeg
naprosto adv. schlechthin, einfach
naprotiv adv. dagegen, im Gegen-
teil, hingegen
naprstak Fingerhut der
napuklina RiB der, Sprung der,
Leckdas
napuknuti (auf) Ispringen, •
bersten, Iecken
napustiti verlassen, • auf Igeben*
napu8ten adj. verlassen
nar (plod) Granatapfel der
naramak BUndel das
narandia Apfelsine die
narasti anlwachsen,• auflwa-
chsen, •, heran Iwachsen •
naraStaj Generation die, Nach-
wuchs der
narav Natur die, Gemut das, We-
sensart die
658 nasad
narecje Mundart die, Dialekt der
naredba Befehl der, Anordnung
die, Verordnung die, Vor-
schrift die
narediti befehlen, • an Iordnen
narezak Aufschnitt der
naricati jammern, wehklagen
narkotiean adj. narkotisch, betau-
bend
narkoza Narkose die; (lokalna n.)
Ortliche Betaubung die
naroCit adj. auBergewOhnlich, ei-
gentUmlich, besonders
narocito adv. insbesondere, vor
allem, ganz besonders; zumal
narocitost Besorderheit die, Ei-
gentumlichkeit die, AuBerge-
wOhnlichkeit die
narod Yolk das, Nation die
narodni adj. vOlkisch, volkstUm-
lich; national
narodni obieaj Volkssitte die
narodna pesma Volkslied das
narodna skupstina Volksver-
sammlung die, Volksvertre-
tung die
naruCiti bestellen
narudibina Bestellung die,
Auftrag der
narugati se verspotten, verlachen,
spOten Uber
narukvica Armband das
naru5iti stOren; verletzen,
brechen•
nasad Anpflanzung die, Anbau
der, Plantage [ze) die
nasamo 659
nasamo adv. allein, agbesondert,
unter vier Augen
naseckati zerkleinern
naseliti ·an Isiedeln, bevOlkern
naseliti se sich an Isiedeln, sich
nieder Ilassen• ·
naseljen adj. bevOlkert; angesie-
delt, ansassig
naseljenost BevOlkerung die
naseljenik Ansiedler der
naseobina Ansiedlung die, Sied-
lung die, Kolonie die
nasilan adj. gewaltsam, gewaltta-
tig
nasilje Gewalttatigkeit die,
Gewalt die
. nasilnik Gewalttater der, (Gewal-
therrscher der)
nasilno adv. gewaltsam, zwang-
weise
nasip Damm der, Deich der
nasititi se sich s~ttigen, satt
werden•
naslada GenuB der, Vergnugen
das, Wohlbehagen das
naslaga Schicht die
naslediti erben, ererben, jeman-
den beerben
nasledan adj. erblich
naslednik (naslednica) Erbe der
(Erbin die); Nachfolger cier
nasledstvo Erbe das, Erbschaft
die; Erbtum das
nasion Lehne die
nasloniti (an) !Iehnen; ( n. se) sich
ani Iehnen
naslonjac Lehnstuhl der
nasuprot
naslov Titeld der, Aufschrift die;
Anschrift die, Adresse die
nasrtljiv adj zudringlich, stOBig,
angriffsustig
nasrtljivac Freehling der, Frech-
dachs der; Roufbold der
nastaniti (se) (sich) an Isiedeln,
sich nieder Ilassen•
nastanjen adj. (sa mestom
· boravka) wohoahaft, seBhaft
nastati enstehen;• beginnen;•
ein Isetzen; an Ifang en; •
· anlbrechen*
nastava U nterricht der
nastavak Forsetzung die; (grama-
ti~ki n.) Endung die
nastaviti fort Ifahren •,
fort Isetzen, fort IfUhren,
weiter Imachen
nastavnik (nastavnica) Lehrer
der, Unterrichtslehrer der
(Lehrerin die, Unterrichtsleh-
rerin die)
nastojanje Streben das, ·Bestre-
bung die, 1tachten das
nastojati streben, trachten, be-
strebt sein;* sich bemUhen
nastran adj. abartig; seltsam, son-
derbar; Uberspannt, verschro-
ben
nptup Antritt der, Auftreten das
nastupiti an Itreten•, auf Itreten•
nasukati se aufllaufen• .:
nasumce adv. blindlings, aufs Ge-
ratewohl
nasuprot prep. gegen, gegenUber,
dagegen, entgegen
 n~
n&S prop. unsc;:r.
--n.&Saliti se spaBen, scherzen,
.Scherze machen
n&Sarati an Ikritzeln
nataCi an Istecken, auf IspieBen
nateci an Ischwellen*
natekao (nateren) angeschwollen
natkolenica Oberschenkel der
natkriliti uberflugeln
natopiti anlfeuchten, bewassem,
tranken, benetzen
natovariti auflladen,* beladen;*
(opteretiti se poslom) sich
auf Iburden
natpis Aufschrift die, Inschrift
die, Oberschrift die
natrag ·adv. zuruck, ruckwarts,
nach hinten
natraske adv. rilckwarts
natrpati voUI stopfen,
volll propfen
natucati (I~ govoriti neki jezik)
radebrechen; (sich) buchsta-
bieren
natuknuti (nagovestiti) anldeu-
ten, an Ispielen
naueni adj. wissenschaftlich
nauciti erle~en
nauCiti se sich gewOhnen, sich an-
Iemen
nauenik Wissenschaftler der, Ge-
lehrte der
nauk (urenje) Lehre die
nauka Wissenschaft die, Lehre
die
nauljiti (ein)IOlen
nausnica Ohrring der
660 nazeb nazebao 661 nega
navala Andrang der; (napad)
nazebao adj. erkaltet; (razg.) ver- necak Neffe der
Angriff der, Sturm der
kOhlt necakinja Nichte die
# navaliti an Idrangen, nazepsti sich erkHlten, sich ver- nedra Busen der
an Idringen, * heran Idringen;*
kOhlen nedaca MiBgeschick das
an Igreifen, an IstCirmen, ub
naziv Name der, -ns, -n; Benen- nedaleko adv. unweit, unfern
erfallen, • angesturmt
nung die, Bezeichnung die nedavno adv. von kurzem, vor
kommen*
nazvati (nazivati) (be)nennen,* kurzer Zeit, jangst, neulich,
navece adv. abends, am Abend
bezeichnen; (n. telefonom) kOrzlich
navesti an Ifilhren, an Igeben;*
anlrufen* nedelatan adj. unUUig
(n. na ~to) veranlassen, verlei-
nazalost adv. Ieider nedelo Untat die, Missetat die,
ten
ne nein, nicht I za.r - nicht war? Freveltat die, Verbrechen das
naviti (navijati) anlwickeln,
- samo ... nego (i) nicht nur nedelja Sonntag der; (sedmica)
auf Iwinden, • auf Iziehen, •
... sondem (auch) Woche die
auf Ispulen
nebeski svod HimmelsgewOibe nedeljiv adj. unteilbar
navika Gewohnheit die, Ge-
das nedeljni sonntaglich; (sedmi~ni)
brauch der, GewOhnung die
nebesko telo Himmelskorper der wOchentlich
naviknuti (se) (sich) gewOhnen,
nebitan (nebitno) adj. i adv. un- nedokuciv adj. unfaBbar, ungreif-
(sich) etwas angewOhnen
wesentlich bar, unergrilndlich
navlaka Oberzug der, Bezug der
nebo Himmel der I pod vedrim nedoliean adj. ungehOrig, uneh-
navod Angabe die
nebom unter fr~iem Himmel rerbietig
navodnik (navodni znak) Anftlh-
neboder Hochhaus das; Wolken- nedopustiv adj. unerlaubt, unzu-
rungszeichen das
kratzer der lassig
navodno adv. angeblich
nebriga Sorglosigkeit die, Leicht- nedosledan adj. folgewidrig, nicht
navodnjavanje Bewasserung die
sinnigkeit die folgerichtig, inkonsequent
navodnjavati bewassem
nebrojen(o) adj. (adv.) unzahlig nedostajati mangeln, fehlen
navuCi an Iziehen, ~ auf Iziehen, *
(ungezahlt) nedostatak Mangel der
zu lziehen*
neciji pron. (irgend) jemand(e)s, nedostiian adj. unerreichbar
nazad adv. zurUck, ruckwarts,
irgend eines nedostojan adj. unwOrdig
nach hinten
necist adj. unrein, unsauber nedovoljan adj. ungenogend, un-
nazadak Ruckschritt der, -(e)s;
necistoea Unreinheit die, Unrein- zureichend, unzutanglich
Ruckgang der I lichkeit die, Unsauberkeit die nedovrien adj. unfertig, unvollen-
nazadan adj. ruckschrittlich, rUck-
necitak (neeitljiv) adj. uhleser- det
gangig, reaktionar
lich, nicht lesbar nedrustven adj. ungesellig
nazadovati zurilck Igehen*
necovecan adj. unmenschlich nedvosmislen adj. unzweideutig
nazdraviti zu Itrinken * nega Pflege die/- bolesnika
necujan adj. unhOhrbar, gerau-
nazeb Erkaltung die; (razg.) Ver-
schlos Krankenpflege die; -tela
kilhlung die
necuven adj. unrehOrt KOrperflege die
negacija
negacija Negation die, Verdnei-
nung die
negde adv. irgendwo
nego konj. sondern; als I ne samo
... - (i) nicht nur ... sondern
(auch)
negodovanje Unwille der, -ns, -n
VerdruB der
negovati (se) (sich) pflegen
nehaj Sorglosigkeit die, Gleich-
gUitigkeit die
nehotice (nehotitno) adv. unwill-
kiirlich, unabsichtlich, ab-
sichtslos
neimastina Armut die, Elend das,
Not die
neiscrpan adj. unerschOpflich
neiskren adj. unaufrichtig
neiskusan adj. unerfahren
neispavan adj. unausgeschlafen
neispravan adj. unrichtig, fehler-
haft
neispunjen adj. unerfiillt, unaus-
gefilllt
neistina Unwahrheit die
neistinit adj. unwahr, falsch
neizbezan adj. unvermiedlich
neizdriljiv adj. unertr~glich
neizleciv adj. unheilbar
neizmeran adj. unermeBiich
neizraden adj. unfertig
neizreciv adj. unaussprechlich
neizvestnost UngewiBheit die
neizvestan adj. ungewiB, unsi-
cher, unbestimmt
neizvestacen adj. ungekiinstelt
neizveiban adj. ungeilbt
662 nemilosrdan
nejasan adj. undeutlich, unklar,
unbestimmt
~ nejednak adj. ungleichartig, un-
gleich
nekada adv. einst, einmal,
ehemals
nekadasnji adj. ehemalig
nekakav pron. irgendeiner, ein,
irgend ein, ein gewisser
nekako adv. irgendwie
nekaznjen adj. unbestraft, unge-
straft, straflos
nekaznjiv adj. unstrafbar
ne~.pron. ein, einer, irrgendein
'neko-proli]emand
nekoliko einige, eitliche, ein paar
nekoristan adj. nutzlos, unniltz
nekuda adv. irgendwohin
nekuvan adj. ungekocht
nelagodan adj .. unbehaglich
nelagodnost Unbehagen das
neljubazan adj. unfreundlich,
unlieb, unhOflich
Nemac (Nemica) Deutsche der
(die) . neobican (neobi~no) adj. i adv.
Nemacka Deutschland (das), -s I
Savezna Republika Nemacka
Bundesrepublik Deutschland
(BRD)
nemacki' jezik Deutsch das, -s,
Deutsche das, -n
nemacki adj. deutsch
neman Ungeheuer das
nemar Nachl~igkeit die; Utssig-
keit die
nemaran adj. l~ssig, nachl~sig
nemilosrdan adj. unbarmherzig
nemilost 663
nemilost Ungande die
nemir U nruhe die
nemiran adj. unruhig, ruhelos
nemoc Kraftlosigkeit die, Ohn-
macht die, Machtlosigkeit die,
Schw~che die
nemocan adj. ohnm~chtig, kraft-
los, machtlos, schwach
nemoguc (nemogure) adj. i adv.
unmoglich
nemogucnost UnmOglichkeit die
nenadan (nenadano) adj i adv.
unverhofft, unerwartet; p!Otzl-
lich
nenadmasan adj. uniibertrefflich
nenadmasen adj. uniibertoffen
nenadoknadiv adj. unersetzlich
nenaglasen adj. unbetont
nenameran adj. unabsichtlich
nenaoruzan adj. unbewaffnet,
ungeriistet
nenaplativ adj. unbezahlbar
nenaseljen adj. unbewohnt
nenauean adj. unwissenschaftlich
ungewOhnlich, auBergewOhn-
lich, eigenartig, seltsam
neobjasnjiv adj. unerkl~rlich
neobraden aQj. unbearbeitet; (za
zemljiSte) ultbebaut
neobrazovan adj. ungebildet
neobrijan adj. unrasiert
neobuzdan adj. unbeherscht, un-
geziigelt, unbandig
neocekivan adj. unerwartet
neodlucan adj. unentschieden,
unentschlossen
nepce
neodobravanje MiBbilligung die
neodoljiv adj. unwiderstehlich
neodreden adj. unbestimmt
neodrziv adj. unhaltbar
neodvojiv adj. untrennbar
neogranicen adj. unbergrenzt,
unbeschr~nkt
neopazen adj. unbemerkt, unbe-
achtet
neophodan adj. unentbehrlich,
unbedingt, nOtig
neopisiv adj. unbeschreiblich
neopravdan adj. ungerechtfertigt,
unberechtigt
neoprezan adj. unvorsichtig
neosetljiv adj. unempfindlich, ge-
fiihllos
neosnovan adj. unbegriindet,
grundlos
neosporan (neosporno) adj. i adv.
unbestritten, unbestreitbar,
unwiderleglich
neostvaren daj. unverwirklicht,
unausgefiihrt
neostvarljiv adj. unausfiihrbar
neostecen adj. unbeschMigt
neovlascen adj. unberechtigt, un-
befugt
neozenjen adj. unverheiratet,
ledig, unverehelicht, ehelos
neparan adj. unpaar, unpaarig I
- broj eine ungerade Zahl
nepazljiv adj. unaufmerksam, un-
achtsam
nepaznja Unaufmerksamkeit die,
Unachtsamkeit die
nepce Gaumen der
 nepisan 664 neprisiljen nepristojan 665 nesklon

nepisan adj. ungeschrieben
nepismen adj. analphabetisch
neplacen adj. unbezahlt #'
neplivac Nichtschwimmer der
neplodan adj. unfruchtbar, uner-
giebig, fruchtlos
nepobediv adj. uribesiegbar, un-
Uberwindlich
nepodesan adj. ungeeignet
nepodmitljiv adj. unbestechlich
nepodnosljiv adj. unertr~glich,
unausstehlich
nepogoda Unfall der; (vremenska
n.) Unwetter das
nepogreSiv adj. unfehlbar
nepojmljiv adj. unbegreiflich, un- ·
verst~ndlich
nepokolebljiv adj. unerschiitter-
lich
nepokretan adj. unbeweglich
nepopravljiv adj. unverbesserlich
nepopustljiv adj. unnachgiebig
neposlusan adj. ungehorsam
neposlusnost Ungehorsam der, -s
neposredan (neposredno) adj.
adv. unmittelbar
nepostojan adj. unbest~ndig
neposten adj. unredlich, unehrlich
. nepotpun adj. unvollkommen,
unvollst~ndig
nepotreban adj. unniltz, unnOtig
nepouzdan adj. unzuverl~ssig
nepoverenje MiBtauen das, -s;
Argwohn der
nepoverljiv adj. miBtrauisch,
argwOhnisch
nepovoljan adj. ungfinstig, nach-
teilig
nepovreden adj. unverletzt, un-
versehrt
nepoznat adj. unbeka·nnt
nepozeljan adj. unerwUnscht
nepravda Unrecht das, Unge-
rechtigkeit die
nepravedan adj. ungerecht
nepravilan adj. unregelm~Big, re-
gellos
nepregledan adj. unilbersichtlich
neprekidan adj. ununterbrochen
neprestan adj. unaufhOrlich,
dauernd, ununterbrochen
neprevodljiv adj. unilbersetzbar
neprihvatljiv adj. unannehmbar
neprijatan adj. unangenehm, un-
behaglich
neprijatelj Feind der; Widersa-
cher der, Gegner der
neprijateljski adj. feindlich,
feindselig
neprijateljstvo Feindschaft die
neprikladan adj. ungeeignet, un-
passent
nepriliean adj. ungelegen,
miBiich, ungehalten
neprilika Ungelegenheit die,
Verlegenheit die, Klemme die
neprimetljiv adj. unmerklich,
un(be)merkbar
neprirodan adj. unnatfirlich;
gekilnstelt
neprisiljen adj. ungezwungen,
zwanglos
nepristojan adj. unanst~ndig, un-
hOflich, unartig
nepristrasan · adj. unbefangen,
unparteiisch
~- nepristupaean adj. unzug~nglich
neprobojan adj. undurchdringlich
neprocenjiv adj. unschatzbar
neprodat adj. unverkauft
neprohodan adj. unwegsam, un-
gangbar
neprolazan adj. unverg~nglich
neprolaznost Unverg~nglichkeit
die
nepromenljiv adj. unver~nderlich
nepromenljivost U nver~nder­
lichtkeit die
nepromociv adj. wasserdicht, was-
serundurchl~ssig
nepropisan adj. vorschriftswirdig
neprovidan (neproziran) adj. un-
durchsichtig
nepun adj. nich voll, nicht ganz
nepusac Nichtraucher der
nerad Nichtstun das, -s; Faullheit
die, MUBiggang der; Unt~tig­
keit.die
nerado adv. ungem, widerwillig
neraspolozen adj. ~rgerlich, ver-
stimmt, schlecht gelaunt
nerastopljiv adj. unschmelzbar
nerastvorljiv adj. unzerlegbar,
unauflOslich
neravan adj. uneben, holperig
neravnomeran adj. ungleichm~­
Big
nerazborit adj. unverstandig, un-
vernilnftig, unbesonnen
nerazuman adj. unverst~ndig, un-
vemUnftig
nerazumljiv adj. unverst~ndlich
nerazvijen adj. unentwickelt
nered Unordnung die, Durchein-
ander das, Verwirrung die
nereSen adj. ungeiOst; (neodluC-
an) unentschieden
nerv Nerv der
nervirati nervos machen
nervoza Nervosit~t die, Neurose
die
nervozan nervOs, reizbar, errge-
bar
nesaglasan adj. uneinig, unstim-
mig, nicht Ubereinstimmend
nesaglasnost (nesuglasica) Unei-
nigkeit die, Unstimmigkeit die
nesamostalan adj. unselbsts~n­
dig
nesavestan adj. gewissenslos,
rilcksichtslos
nesavrien adj. unvollkommen,
unvollendet
nesebiean adj. uneigenniltzig,
selbstlos
neshvatljiv adj. unvers~ndlich,
unbegreiflich
nesiguran adj. unsicher, unzuver-
tassig, ungewiB
nesigurnost Unsicherheit die,
UngewiBheit die, Unzuverlas-
sigkeit die
nesklad Unstimmigkeit die, MiB-
helligkeit die, Uneinigkeit die,
MiBklang der
nesklon adj. abgeniegt, ungunstig
neslan 666 neukrotiv neukusan 667 nezaposlen

neslan adj. ungesalzen
neslana sala ein geschmackloser
Witz
nesloga U neinigkeit die, Zwie-
tracht die
nesloian adj. uneinig, miBhellig
nesluceno adj. ungehant, uner-
wartet
nesmetan adj. ungehindert, unge-
stOrt
nesmotren adj. unvorsichtig, un-
achtsam, unuberlegt
nesnosan adj. unertraglich
-Gesnosljiv adj. unduldsam, unver-
traglich
nespojiv adj. unvereinbar
nesporazum MiBversHindnis das
nesposoban unfahig, untauglich
nesposobnost Unfahigkeit die, netacan (netacno) adj. i adv.
Untauglichkeit die
nespretan ungeschickt, unbehol-
fen
nespretnost Ungeschiok. das, Un- netaknut adj. unberuhrt
geschicklichkeit die
nesrazmera MiBverhaltnis das
nesreea Ungluck das, Unfall der,
Ubel das, U nheil das, MiBge- neuctiv adj. unhOflich, unartig
schickdas
nesreean adj. unglucklich,
unglilckselig
nesrecnik (nesrecnica) neugledan adj. unansehnlich
Ungluckliche der (die)
nestalan adj. unbestandig
nestaSan adj. neckisch,
ubermiltig, mutwillig, drollig,
ausgelassen
nestaSica Mangel der, Knappheit
die, Fehlen das
~ nestaSluk Ausgelassenheit die,
Ubermut der, -(e)s
nestrpljiv adj. ungeduldig
nestrpljivost (nestrpljenje) Unge-
duld die
nesumnjiv (nesumnjivo) adj. i
adv. unzweifelhaft, zweifellos,
unbestreitbar
nesuvisao adj. unzusammenhan-
gend
nesvest (nesvestica) Ohnmacht
die, BewuBtlosigkeit die
nesvesnost UnbewuBtheit die
nesvestan adj. unbewuBt
ne8kodljiv adj. unschadlich
ne8to adv. etwas
ungenau; unpunktlich
netacnost Ungenauigkeit die,
Unpunktlichkeit die
netaktican adj. taktlos
netrpeljiv adj. unduldsam, unver-
traglich
neudata adj. unverheiratet, ledig
neudoban adj. unbequem
neudobnost Unbequemlichkeit
die
neugodan adj. unangenehm, un-
gemutlich, unbehaglich; pein-
lich
neuk adj. unwissend, ungelehrt
neukrotiv adj. unzahmbar
neukusan adj. geschmacklos,
schal, fad
neuljudan adj. unhOflich, unartig,
ungestittet
neumeren adj. unmSBig, maBlos
neumesan adj. unschicklich, un-
anstandig, unpassend
neumoljiv adj. unerbittlich
neumoran adj. unermudlich
neuobicajen adj. ungebrauchlich,
unublich
neupadljiv adj. feuerfest, nicht
brennbar
neuporediv adj. unvergleichlich,
unvergleichbar
neupotrebljiv addj. unbrauchbar,
unbenutzbar, unanwendbar
neupucen adj. uneingeweiht,
nicht bewandert, nicht unter-
richtet
neuredan adj. unordentlich, lie-
derlich.
neusiljen adj. ungezwungen
neuspeh MiBerfolg der, Fehl-
schlag der
~euspe8an adj. erfolglos
neustrasiv adj. furchtlos, uner-
schrokken
neuteSan adj. untrOstlich, trostlos
neutralan adj. neutral
neutralnost Neutralitat die
neuvezban adj. ungeubt
nevaljalac Taugennichts der,
Nichtsilutz der, ein schlechter
Kerl
nevaljao adj. schlecht; nichtsnut-
zig; unartig
nevazan adj. unwichtig
nevazeci adj. ungilltig
nevera (nevernost) Untreue die
neveran adj. untreu, treulos
nevernik UnglSubige der
neverovatan (neverovatno) adj. i
adv. . unglaublich, unwahr-
scheinlich, unglaubhaft
nevesta Braut die
neve8t adj. ungeschickt, unge-
wandt, ungetlbt
nevidljiv adj. unsichtbar
neviden adj. ungesehen
nevin adj. unschuldig, schuldlos
nevinost Unschuld die, Schuldlo-
sigkeit die
nevolja Not die, Drangsal das,
Elend das, Ubel das
nevoljan adj. elend, notleidend,
elendig
nevreme U nwetter das, Gewitter
das
nezaboravan adj. unvergeBlich
nezadovoljan adj. unzufrieden
nezadovoljen adj.unbefriedigt
nezadovoljstvo adj. Unzufrieden-
heit die
nezadriiv adj. unaufhaltsam, un-
aufhaltbar
nezahvalan adj. undankbar
nezakonit adj. ungesetzlich, ge-
setzwidrig
nezakonitost Ungesetzlichkeit die
nezamisliv adj. undenkbar
nezamenljiv adj. unersetzlich
nezapazen adj. unbeachtet
nezaposlen adj. arbeitslos
nezaposlenost 668
nezaposlenost Arbeitslosigkeit
die
nezasicen adj. ungesattigt
nezasit adj. unersattlich, habgie-
rig
nezavisan adj. unabbangig
nezavisnost Unabhangigkeit die
nezdrav adj. ungesund, krtlnklich
nezgQda Unfall der, Ungelegen-
heit die; ( n. na vozilu) Panne
die
nezgodan adj. ungelegen; ungOn-
stig, unpassend
nezgrapan adj. ungeschlacht, un-
fllrmig, schwerftillig, plump
neznalica Nichtwisser der,
Ignorat der
neznanac Unbekannte der
neznatan adj. unbedeuten, ge-
ringwertig, geringfilgig
nezreo adj. unreif
nezenja Junggeselle der
neian adj. zartlich, zart; empfind-
lich
nemost zartlichkeit die, Zartheit
die
nicati sprieBen, • keimen,
treiben*
nigde adv. nirgends, nirgendwo
nijedan (nijedna, nijedno) pron.
kein ( -er, -e, -es); kein einziger
nijedanput adv. keinmal
nikad(a) adv. nie, niemals,
nimmer I - vi~e nimmer-
mehr, nie mehr, nicht mehr
nikakav (nikakva, nikakvo) adj.
gar kein (gar keine, gar Irein)
noc
nikako adv. keinesfalls, keines-
wegs,durchaus nicht
~ niko pron. niemand
nikuda adv. nirgendshin
nimalo adv. nich im geringstem,
(ganz und) gar nicht
niposto adv. keineswegs, keines-
falls
nisan Visier das
nisaniti zieten; (ciljati na ne-
~to fig.) (auf etwas) an Ispielen
nista pron. (neodred.) nichts
nistavan adj. nichtig
nistavnost Nichtigkeit die
nit Faden der
niti nicht, nicht einmal
niti ••. niti weder ... noch
nitkov Schuft der, Schurke der
nivo Niveau das; Hllhenstufe die;
Stufe die, Rang der
niz Reihe die; ( niska) Schnur die
niz adv. hinunter, ab,
abwarts,hinab, herab
nizak adj. nieder, niedrig
nizati reihen, auf Ireihen
nizbrdica Abhang der, Bergab-
haang der
nizbrdo adv. bergab, bergwarts
nizina Niederung die, Tiefebene
die
nizvodno adv. stromabwarts, fluB-
abwarts
nize (naniZe) adv. tiefer, neidri-
ger, hinab, abwarts
no konj. nun, denn, aber, also, na,
ja
noc Nacht die
nocas
nocas adv. heute nacht, diese
Nacht
nocenje Obernachtung die
nociste Nachtquartier das, Nacht-
lager das, Herberge die
noeiti iibernachten
nocni adj. nachtlich
nocu adv. nachts, nachtsOber, bei
Nacht
noga Bein das; (stopalo) FuB der
nogari Gestell das
nogavica Hosenbein das
noj StrauB der
nokat Fingerlagel der, Nagel der
norma Norm die
normalan adj. normal
nos Nase die
nosac Trager der
noseca (trudna) schwanger
noseci adj. tragend
00SiJaC 'ftager def I
nosila Tragbahre die; (bolesni~ka
n.) Krankenbahre die
nositi tragen*
nosivost Tragfahigkeit die
nosna supljina Nasenhllhle die
nosorog Nashom das
nosnja Tracht die, Kleidung die,
(narodna n.) Volkstracht die
notes Notizbuch das
nov adj. neu I iznova (ponovo)
aufs neue, von neuem; sto ima
- ? was gibt es Neues?
Nova godina Neujahr das
669 nudenje
Novo doba (Novi vek) Neuzeit
die
novae Geld das; (kovani n.)
Miinze die, Metallgeld das;
(gotov n,) Bergeld das; (sitan
n.) Kleingeld das
novajlija Neuling der, Anfanger
der
novator Neuerer der
noveana kazna Geldstrafe die
noveani promet Geldumsatz der,
Geldverkehr der
noveanica Banknote die, Geld-
schein der
novcanik Geldbeutel der, Geldta-
sche die, GeldbOrse die
nove Ia Novelle die
novembar November der
novina (novost) Neuheit die,
Neuigkeit die
novinar Journalist der
novine Zeitung die
novogradnja Neubau der
novorodence Neugeborene das
nozdrva Nasenloch das,
NasenflOgel der, NOster die
noz Messer das (dzepni n.)
Taschenmesser das,
Federmesser das
noina koenica FuBbremse die
nuditi (an) Ibieten•
nudizam Nudismus der, -;
Freikllrperkultur die (krat.
FKK)
nudenje Anbieten das, Angebot
das, Antragen das
nusproizvod 670 nuznost NJ 671 nju~kati

nusproizvod Nebenprodukt das nuznik Abort der, Klosett das,

nusprostorija Nebenraum der (razg.) Abtritt der
nuian adj. nOtig, notwendig ~ nuzno adv. notwendig, notwendi-
nuzda Not die, Notlage die; gerweise
(fiziolo~ka n.) Notdurft die nuznost Notwendigkeit die .. ' NJ

njakati iahen njihov (-a, -o) pron. ihr (ihre, ihr)

njegov (-a, -o) pron. sien (seine,
njiva Acker der
sein)
njen (-a, -o) pron. ihr (ihre, ihr) njuh Geruch der
njihalo Pendel das . nju8iti riechen, • schnuppem;
njihaljka Schaukel die, Wippe wittern
die, (kolevka) Wiege die
njihanje Schaukeln das, Wiegen nju8ka Maul das, Schnauze die
das, Pendeln das nju8kalo SchnOffler die
njihati se (sich) schaukeln, (sich) njuskati schnOffeln; (tragati,
wiegen; pendeln, wippen istrafivati) fahnden
0 672 obelodaniti obeshrabriti 673 obnavljanje

obeshrabriti entrnutigen objaviti kund Igeben• kund 1-

obesiti auflhangen,• (an)lhan- tun*, anlsagen, anlzeigen,
... gen; (o. na v~ala) henken l)fentlich rnitteilen, an Ikundi-
obest Obermut der (-e)s gen
0 obestan adj. uberml:itig
obe5castiti entehren, schaden
oblaean adj. bewl)lkt, wolkig
oblaciti se (sich) kleiden, (sich)
obe5enjak Schelrn der, Spitzbube anlziehen•
der, Schalk der oblaciti se (oblacati se) sich be-
obezbeden adj. gesichert, versi- wOlken
o prep. von, uber, an, auf obave5tenje Auskunft die chert; versorgt _ oblacnost BewOlkung die
oba (oboje) beide, aile beide, aile obaviti (obavijati) urn lwicklen, obicaj Brauch der, Gewohnheit
die, Sitte die oblak Wolke die
zwei urnschlingen, • urnwinden, •
obad Brernse die urnranken obieajan adj. ublich,gebrauchlich, oblakoder (razg.) Wolkenkratzer
obadva (obadve, obadvoje) beide, obaviti (obavijati) erledigen, be- gevohnt der
aile beide, aile zwei sorgen, ausltnhren, venrtchten obiean adj. i adv. gevl)hnlich, all- oblast Gebiet das
obala Ufer das; Strand der; obazreti se sich urn Isehen, • sich taglich, ublich
oblepiti bekleben
(rnorska o.) Kuste die I na urn Ischauen, sich urn Iblicken, obieavati pflegen
obali adrn Ufer; morska zurucklblicken obilan (obilno) adj. i adv. reich- oblik Gestalt die, Form die
Meeresufer das; recna obazriv adj. rucksichtsvoll, urn- lich, ausgiebg, ergiebig, Oppig oblikovati gestalten, formen;
FluBufer das sichtig obilazak Rundgang der, Rund- bilden
obamreti (obamirati) obdaniste Kinderhort der, Kin- fahrt die
oblina Rundung die, Wl)lbung
ab Istreben, • ein Igehen, • das dergarten der obilaziti (obiCi) urn Igehen, •
die
BewuBtsein verlieren, • erstar- obdaren adj. begabt herurn Igehen, • urn Ifabren, •
ren obeeanje Versprechen das, Zusi- urnlkreisen oblog Umschlag der; Verband
obao adj. rundlich, oval, rund cherung die, VerheiBung die, obilazni put Urnweg der der, Kornpresse die
obasuti uberschutten, beschut- Zusage die, Gell)bnis das obilovati OberfluB (an etwas) obloZiti bekleiden, verschalen,
ten, bestreuen obecati versprechen, • verhei- haben* bedekken, belegen
obaveza Verpflichtung die, Pflicht Ben, • zu Isagen, zu Isichern obilje OberfluB der, FOlie die
obljubljen adj. beliebt
die obed Mittagessen das obistiniti se sich bewabren, sich
obavezan adj. verpflichtet, ver- obedovati (zu) Mittag essen• verwirklichen, ein Itreffen, • obmana Thuschung die,
bunden; verbindlich, obligat obeleziti bezeichen, kennzeich- sich als wahr erweisen, • sich Blendung die, Betrug der
obavezati (se) (sich) verpflichten, nen, charakterisieren [ka-) bestatigen obmanuti tauschen, blend en,
(sich) verbinden • obelezje Kennzeichen das, objasniti (objaSnjavati) erklaren vor Itauschen
·obavestiti benachrichtigen, ver- Zeichen das, Merkrnal das; Ei- obj&Snjenje Erklarung die obnavljanje (obnova)
sUindigen, inforrnieren; genschaft die objava Ankundigung die, Kund- Erneuerung die,
(etwas) rnitteilen; (pisrneno obelodaniti vertlffentlichen, rnacbung die; Offenbarung Widerherstellung die,
o.) anzeigen bekannt Irnachen die; Anzeige die Erneue(r)n das
obnoviti
obnoviti erneue(r)n,
wiederher Istellen; restau-
rieren, renovieren ,_
obod Eifassung die, Rand der,
Kante die, Krempe die
obodriti ermuntern, ermutigen
obogatiti (se) sich bereichern,
reich werden• I - sto etwas
an Ireich ern
obojiti bemalen, an Istreichen, •
fttrben
oboleti erkranken, krank werden*
obor Pferch der
oborina Niderschlag der
oboriti nieder Iwerfen, * nie-
der Ischlagen, * (urn) Istilrzen,
nieder IstoBen, • fallen
obostran adj. beiderseitig
oboiavati verg5ttern, an Ibeten,
verehren
obracun Abrechnung die, .Ver-
rechnung die
obQitunati ab Irechnen, verrech-
nen
obrada Bearbeitung die
obraditi bearbeiten; (preraditi)
urn Iarbeiten; (o. zemlju)
bebauen, bestellen
obradovati erfreuen
obrastao adj. bewachsen
obrat Wendung die, Umkehr die,
Wende die
obratan adj. umgekehrt
obrati (a b) Ipflilcken, (a b) pesen*
obratnica Wendekreis der
obraz Wange die, Backe die
674 obuhvatiti
obrazac Vorbild das, Muster das;
Formular das, Vordruck der I
- sa pitanjima Fragebogen
der
obrazlozenje Begrilndung die
obrazloziti begrUnden
obrazovan adj. gebildet, ausgebil-
det
obrazovanje Bildung die, Ausbil-
dung die
obrazovati bilden
obris U mriB derr
obrisati weg Iwischen,
ab lwischen; (o. nos) sich
schneuzen
obrnut (obrnuto) adj. i adv. um-
gekehrt
obmuti (obrtati) (se) (sich)
urn Iwenden,* urn Ikedhren,
umldrehen
obrubiti ein Isaumen,
urn Isaumen, ein Ifassen
obruc Reif(en) der
o~~a Augenbraue die, Braue die
obuciti (obueavati) unterrichten,
belehren, unterweisen *
obu6l Schuhwerk das
obuear Schuhmacher der,
Schuster der
obuci (se) (sich) anlkleiden,
(sich) an Iziehen*
obuhvatan adj. umfangereich,
umfassend
obuhvatiti umfassen, umfangen; *
umarmen
obuka 675 odakle
obuka Unterrich der, Belehrung ocajan adj. verzweifelt; haff-
die, Ausbildung die, Unterwei- nungslos
sung die ocajavati verzweifeln
obustava Einstellung die, Unter- ocajniCki adj. verzweifelt
brechung die ocekivanje Erwartung die, Erwar-
obustaviti (obustavljati) ten das, Warten das
ein Istellen, unterbrechen, * ocekivati erwarten, abwarten,
ein Ihalten* I - rad die warten auf
Arbeit einstellen oceliciti sttthlen; Mrten
obuti Schuhe anziehen* ocerupati rupfen
obuzdati zilgeln, bttndigen, be- ocetkati (ab)lbiirsten
zahmen ocevidac Augenzeuge der
obuzdati se sich beherschen, sich ocigledan ( oeevidan) adj. augen-
zilruck Ihalten* scheinlich, offenbar, offen-
obzir Rilcksicht die, Schonung sichtlich augenfttllig, anschau-
die, Hinsicht die; Betracht der lich
obziran adj. riicksichtsvoll ocinski adj. vttterlich
obazirati se (osvrtati se) ocinstvo Vaterschaft die
urn Ischauen, sich urn Isehen; * ocistiti (a b) Iputzen, sauber
( o. se na ne~to) etwas berUck- machen, aus Iputzen, reinigen,
sichtigen, auf etwas Rilcksicht sttubern, scheuern
nehmen ocit adj. offenbar, augenschein-
obzor Horizont der, Gesichtskreis lich; offenkundig
der ocitati ab IIesen•
ocariniti verzollen ocitovati offenbaren
ocat Essig der ocuh Stiefvater der
ocediti ( durch) Iseihen, ocupati ab Irupfen, ab Izupfen,
(ab) Iseihen ablreiBen*
oceniti ( ab) IscMtzen, beurteilen, ocuvati (be)hilten, erhalten,• be-
bewerten; zensieren wahren, konservieren
od pren. von; aus, seit; ab; an
ocena Beurteilung die, odabrati aus IwHhlen
Bewertung die, Abschtttzung odahnuti auflatmen, (Atem
die; (~kolska o.) Note die,
holen)
Leistungnote die odaja Zimmer das; (poet.)
ocrtati se sich ab Izeichnen Gemach das
ocaj (ocajanje) Verzweiflung die odakle adv. woher
odan 676 odjaviti se odjednom 677 odnedavno

odan adj. ergeberi; treu, zuverUls-
sig
odanost Ergebenheit die, Zuver-~
Ulssigkeit die, Treue die
odapeti (pu~ku) ab Ifeuern,
ab IschieBen;* (luk)
ab Ispennen, ab Ischnellen
odar Bahre die, Totenbahre
die;Totenbett das
odaslati ab Ischicken, ab Isenden,
aus Ischicken abordnen
odasvud adv. von aller Seiten,
(von) Oberallher
odasiljac Sender der, Absender
der
odati verraten;* I - po~tovanje
Achtung erweisen;
odatle adv. daher, von daher
odavde adv. von bier aus, von da
odavno adv. seit langem, Ulngst,
seit Ianger Zeit
odbaciti ab Iwerfen, weg Iwerten,
verwerfen
odbitak Abzug der
odbiti ab Ischlagen, ab Istoben,
abwehren; ab Ihaulen
odbiti se ab Iprallen
odbojan adj. abstroBend, wider-
lich
odbojka Volleyball (vole;bal] der
odbojnik Puffer der, Prell bock
der
odbor AusschuB der
odbomik AusschuBmitglied das
odbrana Verteidigung die,
Abwehr die, -; Wehr die, -; Be-
schOtzung die, Schutz der
odbraniti (se) (sich) verteidigen,
(sich) wehren, (sich) schOtzen
oderati ab Ibalgen, ab Ihauten,
abreiBen, * abziehen*
odeliti ab Iteilen, ab Itrennen,
abjsondern
odelo (odeca) Anzug der; Klei-
dung die, Gewand das
odevati (se) (sich) anjkleiden, be-
kleiden, (sich) kleiden
odgajivac ZOchter der
odgadanje Aufschub der, Ver-
schiebung die, Vertagung die,
Aufschieben das
odgoditi verschieben, * auf Ischie-
ben, * vertagen
odgonetati entratseln
odgonetka RatseliOsung die, En-
tratselung die
odgovarati (biti prikladan, podu-
darati se) entsprechend*
odgovarajuci adj. entsprechend
odgovor Antwort die,
odgovoran adj: verantwortlich
odgovoriti antworten
odgovomost Verantwortung die,
Verantwortlichkeit die
odgristi ab IbeiBen*
odgumuti ( odgurati) fort Ischie-
ben, * weg Ischieben;*
abjstoBen,• wegjstoBen*
odigrati se sich ab Ispielen
odiskona adv. von jeher, seit
alters
odjava Abmeldung die
odjaviti se sich ab Imelden
odjednom (odjedanput) ac:W. auf
einmal, mit einem Male, plOt-
lich, auf einen Schlag
odjedriti ab Isegeln, los Isegeln
odjek Widerhall der, Echo das,
Erschallen das
odjekivati wider Ihallen, erschal-
len, * nach Ihallen, gellen
odeljak, odeljenje Abteilung die,
Abteil das
odjuriti davon Irennen, *
davon jlaufen, * davon jjagen;
( o. vozilom) davon Irasen
odloiiti ab jlegen, weg jlegen,
( odgoditi) verschieben, • verta-
gen
odlazak Abfahrt die, Abreise die,
Abgang der; Abmarsch der,
Abzug der
odlediti ab Itau en
odlepiti ab jlOsen
odleteti weg I~,*
fort I fliegen*; (za avian)
ab Ifliegen*
_odleiati abiJiegen*;* (o. kaznu)
eine Strafe absitzen *
odliean adj. ausgezeichnet, vor-
zOglich
odlika Auszeichnu~g die, Vorzug
der
odlikovanje Auszeichnung die,
Ehrenzeichen das, Orden der
odlikovati se sich a us Izeichnen,
hervor Iragen, (razg.) sich
hervorjtun* (o. koga)
jemandem einen Orden
verleihen
odliti weg IschOtten (izliti)
abjgieBen*
odlivak AbguB der
odlomak Abschnitt der, Bruch-
stOck das
odlomiti ab Ibrechen*
odlucan adj.entschlossen
odluciti (se) (sich) entscheiden-
heit die*
odlucnostEntschlossenheit die,
Entschiedenheit die
odlucujuci adj. entscheidend
odluka EntschluB der, BeschluB
der, Entscheidung die
odmah adv. gleich, sogleich;
(smesta) sofort
odmamiti ab !Iocken,
weg !Iocken, fort !Iocken
odmaraliste Erholungsheim das
odmarati se (odmoriti se) sich
erholen; (aus)ruhen,
(aus)rasten
odmazda Vergeltung die
odmetnik AbtrOnnige der,
odmetnuti se ab Ifallen abtrOnilig,
werden, sich los Isagen
odmeriti ab Imessen, *
abjwagen•; abjwiegen•
Worte abmessen
odmor Rast die, Ruhepause die,
Pause die, Erholung die;
(godi§nji o.) Urlaub der, Er-
holungsurlaub der
odmotati ab Iwickeln, ab Irollen,
abjspulen, abjwinden•
odnedavno adv. seit kurzem, vor
kurzem
odnekud 678 odstoj~e odstraniti 679 oglecf

odnekud adv. irgendwoher odrediste Bestimmungsort der odstraniti beseitigen odvezati auf Ischniiren,
odneti (odnositi) weg Itragen, * odrediti bestimmen, verfiigen, odstupanje Riicktritt der, Zu- auf Ibinden,* los Ibinden*
fort Itragen, * fort Ibringen, * ~ fest Isetzen riicktreten das, Abtreten das odvijac Schraubenzieher der
weg Ibringen odreden (odredeno) adj. i adv. odstupati zurUckl treten;* (pov- odvodna cev AbfluBrohr das
odnos Verbiiltnis das, Beziehung bestimmt la~iti se) sicb zuriick Iziehen * odvojiti (ab) Itrennen,
die odredenje Bestimmung die odstupnica RUckzug der (ab) Isondem, los Itrennen
odnosan adj. bezUglich, relativ odrezak Abschnitt der; Kupon odsustvo Urlaub der odvojiti se sich ab Isondem, sicb
odnositi se adj. sich beziehen• der odsutan adj. abwesend los Itrennen, sicb los IIOsen
sich verhalten* odrezati ablschneiden* odsutnost Abwesenheit die odvojiv adj. trennbar
odnosno adv. beziehungsweise, odre5iti los Ibinden, • entbinden, * odsarafiti ab Ischrauben odvdz Abfuhr die I - smeca
(krat. bzw) auflknOpfen, auflschnOren odstanmpati(ab)ldrucken Miillabfuhr die
odobravanje Beifall der, (e)s-; odron Bergrutsch der, Felssturz odsteta Entscbiidigung die odvratan (odvratno) adj. i adv.
Zustimmung die, Billigung die der odstetiti ( ob~tetiti) weg Ischlei- widerlich, abstoBend, ekelhaft
odobravati billigen, zustimmen odrpan adj. zerlumpt chen, • sicb fort Ischleichen* odvratiti ab Iwenden, •
odobrenje Bewilligung die, Ge- odrubiti ab Ihacken, ab I heuen, * odluciti (se) (sich) ab IgewOhnen ab llenken, sich ab Ikehren;
nehmigung die, Erlaubnis die, ablschlagen;* (o. nekom odudarati ab Istechen* (odgovoriti) erwidem, antwor-
Zustimmung die glavu) jemanden enthaupten, odUEDreti ab Istreben,* ten
odobriti bewilligen, erlauben, ge- jemanden kOpfen aus Istreben* odvratnost Abscheu der, (die);
wabren, genehmigen odriati (se) (ab) Ihalten,* sich er- odupreti se sich wider Isetzen, Ekel der, Widerlichkeit die
odoleti widerstehen balten, * sich behaupten, be- wider Istehen;* sich odvrnuti auf Ischrauben, *
odozdo adv. von unten (her), von stehen* (bleiben) aufiJehnen, sich stemmen los Iscbrauben, auf Idrehen
unten auf odriavati se stattlfinden* oduseviti (se) (sich) begeistem; odvuci weg Iziehen, *
odozgo adv. von oben her, von odsad adv: von jetzt ab, von nun scbwarmen fort Izieben, * fort Ischleppen,
oben ab an, forthin odusevljenje Begeisterung die ab Ischleppen, weg Ischleppen
odrastao adj. erwachsen odseeak Abschnitt der oduzeti ab Inehmen, * odZaear Schornsteinfeger der
odraz Widerschein der, Spiegel- odseci ab Ischneiden, * weg Inehmen;* ab Iziehen* odzak Schornstein der
bild das, Widerspiegelung die ablbacken, ablbauen* oduzimanje Abnehmen das, ofanziva Offensive die
odraziti (se) (odrafavati se) rOck- odseliti se umlziehen,* Wegnahme die, Abnahme die, ogladneti hungrig werden *
strahlen; (sich) widerspiegeln; forti ziehen; • a us Iwandem Entziehung die oglas Anzeige die, Kundmachung
(o. se pri skoku) ablprallen odsesti ablsteigen• die, Kundgebung die, An-
odreCa.n adj. vemeinend, negativ odskociti ab Ispringen, •
,. odvazan adj. mutig, tapfer, kuhn, schlag der
odreci (odricati) (se) entsagen; ablprallen, zurOcklprallen wagemutig oglasiti kund Igeben, * an IkOndi-
verleugnen, verzichten odskocna daska Sprungbrett das odvaziti se wagen, sich erkiihnen gen, kund Imachen;
odred Abteilung die, Gruppe die; odskok Absprung der, Adpprall odvesti (odvoziti) weg Ifiihren, kundltun* (o. u .novinama)
(vojni o.) Heeresabteilung die der fort Ifiihren; ab lleiten; an Izeigen, annocieren [an-
odredba Bestimmung die, Verfii- odstojanje Abstand der, Entfer- weg lleiten; weg Ifa hen,* osieren)
gung die, Verordnung die nung die ab Ifahren, • fort Ifahren* ogled Versuch der, Probe die
ogledalo 680 okomit okov 681 omorika

ogledalo Spiegel der
ogledati se sich im Spiegel be-
trachten; sich urn Ischauen, ..
sich umlsehen;* (oprobati se)
sich messen*; sich versuchen;
(oddavati se) sich wider Ispie-
geln
oglodati ab Inagen
ognjiSte Herd der
ogorcen adj. erbittert, verbittert
ogorcenje Erbitterung die
ogorCiti erbittem, verbittern
ogovaranje Nachrede die, Gerede
das, Verleumdung die, Klatsch
der, 'Il"atsch der
ogovarati klatschen, verleumden,
IHstern, verklatschen, trat-
schen
ograda Zaun der, Umtiiunung
die
ograditi dein IzHunen, umzHunen
ogranak Zweig der, Abzweigung
die
ogranicen adj. begrenzt; be-
schrHnkt; (duhovno o.) einfW.-
tig, tOricht
ograniciti begrenzen, ein IschrHn-
ken, beschrHnken
ogrebotina Kratzer der, Schram-
me die, AbschOrfung die
ogrev Brennmaterial das, -s, -
lien
ogrlica Halsschmuck. der, Hals-
kette die, Halsband der
ogroman adj. riesig, ungeheuer
ogrtac Oberzieher der; Mantel
der
oguliti ( ab )schalen; (6. koru)
(ab) Irinden; (a. kozu) die
Haut ab Iziehen*
ohladiti (se) (ab) lkUhlen; kalt
werden*
ohol adj. hochmUtig, eingebildet;
stolz
oholost Hochmut der, -(e)s
ohrabriti ermutigen
ojaeati erstarken, stark werden*
okamenjen adj. versteinert
okean Ozean der, Weltmeer das
okidac (obara~) Abzug der; Ab-
zugshebel der; · ( odapinja~)
Schneller der; ( o. fotoaparata)
AuslOser der
oklevatizOgern,saumen,zaudern
oklop Panzer der, RUstung die,
Harnisch der
oklopiti panzern
oklopljen adj. gepanzert
oklopna kola Panzerwagen der
okno Fensterscheibe die, Fenster
das, Scheibe die
oko prep. i adv. um, herum,
gegen; (otprilike) etwa, unge-
fHhr
okoAuge das
okolina Umgebung die, Umge-
gend die
okolni adj. umliegend,
..
benachbart
okolnost Umstand der
okolo adv. herum, rings urn,
ringsherum
okomit adj. senkrecht, vertikal
okov Beschlag der, Fessel die;
(okvir) Fassung die
okovati beschlagen,* fesseln;
einlfassen
okreciti weiBe(l)n, tUnchen
okrenuti urn Ikehren,
umldrehen, umlwenden*
okret Drehung die, Umkehr die,
Wende die, Wendung die
okretan adj. geschicht, gewandt,
flink
okretanje Drehen das, Umdre-
hen das, Wenden das,
Drehung die
okretnost Gewandtheit die, Ge-
schicklichkeit die, Flinkheit die
okrepiti se sich erholen
okrilje Schutz der, BeschOtzung
die, (fig.) Schirm der
okriviti beschuldigen
okrnjiti ab Ibrechen;* beeintrHch-
tigen, schmHlem
okriaj Gefecht das, PIHnkelei die
okrug Bezirk der, Kreis der
okrugao (okruglo) adj. i adv.
rund
okrutan adj. grausam, rob
okrufiti ein Ikreisen, urn Ikreisen,
umlringen
oktobar Oktober der
okuka Biegung die, KrUmmung
die, Windung die
olrupiti (se) (sich) (ver)sammeln,
sich an Isammeln
okvir Rahmen der, Umfassung. ,
die, Einfassung die
olabaviti lockern
olako adv. leichthin, leichtfertig
olakSanje ( olalclica) Erleichte-
rung die, Linderung die
olakSati erleichtern, entlasten;
(ublaiiti) lindem
olimpijada Olympiade die
Olimpijske igre Olympische
Spiele (die)
olos Gesindel das
olovan adj. bleiem
olovka Bleistift der I hemi.jska -
Kugelschreiber der (krat. Kuli
- der)
oltar Altar der
oluja Gewitter das, Sturm der,
U nwetter das
oluk Rinne die, Dachrinne die
okupina (broda, i fig.) Wrack das
omalovaiavati gering IscMtzen,
unterschatzen
omalovaiavajuci adj. geringschat-
zig, verHchtlich
omama Betaubung die
omamiti betauben
om&Ska Fehler der, Versehen das
omea Schlinge die, Schleife die
ome4iti begrenzen, ab Igrenzen
omekSati auf! weichen, erwei-
chen; weich werde~*
omiljen adj. beliebt
omiljenost Beliebtheit die
omladina Jugend die
omladinac (omladinka) Jugendli-
che der (die)
omladinski adj. jugendlich
omoguciti ermOglichen
omorika Fichte die
omot 682 opisati opiti (se) 683 opstati

omot Hillle die, Umhiilung die,
Verpackung die; Umscblag
der I (koverta) Briefumschlag ..opat Abt der
der
omrazen adj. verhaBt, unbeliebt,
widerlicb
omra.Zenost Unbeliebtheit die
omriaviti ab Irna gem
on; ona; ono pron. er; sie; es
onaj; ona; ono pron. jener, jene;
jenes; derjenige, diejenige,
dasjenige
onamo adv. dortbin, hin
onamo-ovamo adv. bin und her
onda adv.r------
damals, dann
onemoguciti vereiteln, unmOglicb
machen
oneraspoloiiti verstimmen
onesposobiti unf~hig macben
onesvestiti se obnm~chtig
werden, * BewuBtsein verlie-
ren,* in Ohnmacht fallen*
opadanje Abnahme die, Abfallen
das, Rilckgang der
opadati ab Inebmen, * ab Ifallen,*
zurucklgehen*
opak bOse, bOsartig
opaliti ablfeuem, ablschieBen;*
oparati ab Itrennen, los Itrennen
opariti (ab) Ibrilhen
opasac Giirtel der, Gurt der
opasan adj. i adv. gefShrlich; opis (opisivanje) Beschreibung
gefShrvoll I - po zivot
lebensgef~hrlicb
opaska Anmerkung die,
Bemerkung die; FuBnote die
opasnost Gefahr die, Gefahrlich-
keit die
opatija Abtei die
opaziti (opazati) wahrlnebmen;*
(be)marken; erblicken; beob-
achten
opaianje Wahmehmen das, Be-
obachten das, Wahrnehmung
die, Beobachtung die
opeci (se) (sich) verbrennen;*
(sich) brennen, *
opeka Ziegel der
opera Oper die
operacija Operation die
opereta Operette die
operisati operieren
opet adv. wieder, wiederum, aber-
mals, nochmals
ophoditi se sich benehmen;* sich
betragen
ophodnja Rundgang der, Runde
die, Streife die
ophodenje Vertfahren das,
umgang der
opip Tastsinn der
opipljiv adj. greifbar
opipljivost Greifbarkeit die
opipati (be)tasten, berilhren,
ablgreifen
opirati se sich weder Isetzen,
wider Istehen, * widerstreben
die, Schilderung die, Darstel-
lung die
opisati beschreiben, * schildern,
dar Istellen
opiti (se) (sich) anltrinken,*
(sich) betrinken *
opkoliti ein Ikreisen, urn Iringen,
urn Izingeln, ein IschlieBen *
opklada Wette die
opkladiti se wetten
oplakivati beweinen, jemandem
nach Itrauem
oplemeniti veredeln
oplodnja (oplodenje) Befruch-
tung die
oploditi befruchten, begatten;
scbwangem; bestauben
opljackati berauben, (aus) Ipliln-
dern
opna Hiiutschen das, Membrane
die
opojan adj. berauschend, narka-
tisch, betaubend
opomena Mahnung die, Wabr-
nung die, Ermahnung die
opomenuti (opominjati)
(er)mahnen, warnen
oponasati rtach Iabmen, imitieren
opor adj. herb
oporavak Erholung die
oporaviti se sich erholen; (priz-
draviti) genesen*
oporezovati besteuern
oporuka Testament das
opovrgavanje Widerlegung die
opovrgavanje widerlegen
opoziv Abberufung die; Widerruf
der
opozvati ab Iberufen*; widerru-
fen*
oprasiti ab Istauben
oprati (se) (sich) (ab) lwaschen;*
(ab) Ispiilen, aus Ispiilen
opravdan adj. berechtigt, gerech-
tigt, gerechtfertigt
opravdanje Rechtfertigung die
opravdati (se) (sich) rechtfertigen
oprecan adj. gegenteilig, entge-
gengesetzt
oprema Ausstattung die, Ausril-
stung die, Rilstung die
opremati (opremiti) aus Istatten;
(aus) Irilsten
oprez Vorsicht die, Hut die-
oprezan adj. vorsicht, behutsam
oproban adj. bewahrt, erprobt
oprostiti verzeihen, * entschuldi-
gen
oprostiti se sich verabscbieden,
Abschied nehmen*
oprostaj Abschied der
oprostenje Verzeihnung die, Ver-
gebung die, Entscbuldigung
die
opruga Feder der
opruziti (se) (sich) strecken,
(sich) aus Istrecken, (sich)
ausldehnen
opsada Belagerung die
opseg Umfang der
opseian adj. umfangreich
opsesti (opsedati) belagern
opsluzivati bedienen
opsluzivanje Bedienung die
opstanak Dasein das, Bestand
der
opstati (opstojati) bestehen;*
dalsein*
op~iran 684 osip oskudan 685 ostriga

opsiran adj. ausfiihrlich orude Werkzeug das, Gerat das oskudan adj. ~rglich, diirftig osnivac Grunder der, Begriinder
opstina Gemeinde die oruzje Waffe die oskudica Mangel der, Kargheit der, Stifter der
op5ti adj. i adv. allgemein, gemein ... osa Wespe die die, Diirttigkeit die, Entbeh- osnivanje Grunden das, Griin-
1oprenito im allgemeinen osakatiti verstUmmeln, verkriip- rung die dung die, Begrilndung die
op5tost Allgemeinheit die peln, schwer verletzen oskudevati Mangel leiden, • ent- osnivati (osnovati) (be)grunden,
opste dobro Gemeinwohl das osamiti se vereinsamen, verOden behren, mangeln stiften
opterecenje Belastung die osamljen adj. einsam, vereinzelt, oskrnaviti schanden, entweihen osnova Grund der, Grundlage
opteretiti belasten, beladen, • be- abgesondert oslabiti (ab) Isch~chen, entkraf- die, Basis die, -, -sen; I
druckken, beschweren osamljensot (osama) Einsamkeit ten; (postati slab) schwach reci Stamm der
opticaj Umlauf der, Kreislauf der die, Zuruckgezogenheit die, werden, • ab Inehmen, • osnovati (be)grilnden, stiffen
opticar Optiker der EinOde die abjmagern osnovna skola Volksschule die,
optuiba Anklage die osecaj (ose~nje) Gefiihl das, oslepiti blind machen, blenden; Grundschule die
optuienik Angeklagte der (die) Empfindung die (oslepiti, postati slep, erblin- osnovni ton Grundton der
optuiiti an Iklagen, beschuldigen osecajan adj. gefiihlvoll, feinfUh- den, blind werden• osoba Person die, PersOnlichkeit
optuinica Klageschrift die lig osloboditi befreien; los !lassen •, die
opunomoc~nik Bevollm~chtigte osecati (se) (sich) fiihlen, empfin- IOsen; freij machen; (o. sudski) osobina Eigenschaft die, Eigenart
der, Beauftragte der den, (ver)spuren frei Isprechen • die, Eigentilmlichkeit die
opunomociti bevollm~chtig~n osedeti ergrauen, grau werden • osloboden adj. befreit; (o. osoblje Personal das, -s; Beleg-
opustositi verwiisten osedlati satteln optuzbe) (vor einer Anklage) schaft die, Angestellten die
opu5ak Zigarettenstummel der, oseka Ebbe die freigemacht; (o. carine) zoll- (pl.)
Stummel der oset Empfindung die frei osoran adj. barsch, schroff, ab-
opustanje Enstpannung die osetan adj. i adv. spurbar, fUhlbar oslobodenje Befreiung die weisend, grob
orah (plod) NuB die osetljiv adj. empfindlich oslonac Halt der, Stiitze die, osovina Achse die
oranica Acker der osigurac Sichreung die, Schutz Anhalt der ospice Masem die (pl.)
oraniada Orangeade die der osloniti se sich stiitzen, sich osporiti best rei ten, •
orao Adler der; Aar der osiguranik Versicherungsnehmer (auf) !Iehnen (ab) jleugnen
orati pflugen, ackem der osloviti an Ireden ostatak Rest der, Oberrest der,
organizovati organisieren osiguranje Versicherung die; osluskivati horchen, lauschen Oberbleibsel das
organski adj. organisch (Zivotno o.) Lebensversiche- osmatracnica Wachturm der, Q!__tatil?~ffien -t
organizam Organismus der, -, rung die; (osiguranje od Warte die, Beobachtungsturm ostaviti (ab)IJassen,• ilberlas-
-men nesrere) Unfallversicherung •' der sen, • verlassen, •
orgulje Orgel die die osmatrati beobachten, besichti- iibrig !lassen• hinter !lassen, •
orkestar Orchester [-ke-) das osigurati (se) (ver)sichern, (sich) gen zuruck Ilassen•
ormar Schrank der, Kasten der versichem osmeh Lacheln das ostavka Abdankung die, Ruck-
oronuo adj. abgefallen, abgema- osim prep. auBer, ausgenommen osmina Achtel das (der) tritt der, Abschied der
gert, hinfHllig, herabgekom- osip Ausschlag, der, Hautaus- osnaziti (be )kraftigen, ostavstina NachlaB der
men schlag der (ver)st~rken ostriga Auster die
ostrvo 686 otkuda otkup 687 otvoriti

ostrvo Insel die otac Vater der otkup Abkauf der, Abnahme die, otpust Entlassung die, Abschied
ostvariti verwirklichen, realisie- otada adv. seitdem, von da an, EinlOsung die der
ren, leisten, zustande bringen* ~" seither , otkupiti ab I kaufen, ein IIOsen, otpustiti entlassen, * den Ab-
ostvarenje Leistung die otadzbina Vaterland das loslkaufen schied geben;* (osloboditi)
osuda Urteil das, Verurteilung die oteci (oticati) ablflieBen*, otmica Entfiihrung die los Ilassen,* frei Ilassen*
osuditi verurteilen ab llaufen* otmen adj. vornehm otputovati ab Ireisen, verreisen;
osujetiti vereiteln oteklina· (otok) Geschwulst die, otocje Inselgruppe die, Archipel ab Ifahren, * forti fahren *
osu5iti (se) ( ab) Itrocknen, Schwellung die der weg Ifahren *
a us I trocknen, vertrocknen oteliti (se) kalben otopina LOsung die otrcan adj. abgetragen, schabig,
osvajac Eroberer der oterati weg Itreiben;* weg ljagen; otopiti (se) (auf)IOsen, ab Itau en; abgerissen; abgenutzt
osvajanje Eroberung die, fortlscbicken, auslweisen* schmelzen* otresti ab Ischuteln
Erobem das oteti entreiBen, * ab Inehmen, * otpad Abfall der otrgnuti (se) (sich) ab lreiBen,*
osvedociti (se) (sich) uberzeugen, ablringen* otpasti ab Ifallen;* (fig.) los IreiBen, * weg IreiBen *
sich vergewissern otici for Itgehen, * weg Igehen;* weg Ifallen* otrov Gift das, Giftstoff der
osveta Rache die ab Ifahren* otpadnik (otpadnica) Abtrunnige otrovan adj. giftig
osvetiti (se) (sich) rachen otimacina Raub der der (die) otrovan (zatrovan) adj. vergiftet
osvetliti beleuchten; (o. fotografi- otirac Abstreicher der, Abtreter otpisati ab Ischreiben* otrovati vergiften
ju) belichten der, FuBmatte die otplata Abzahlung die, Ratenzah- otrti ab Iwischen, ab Istreichen, *
osvetljenje Beleuchtung die otisak Abdruck der lung die ab Iputzen; ab Ireiben*
osvetnik Racher der otiskati (otisnuti) ab Idrucken; otpoceti an Ifang en,* beginnen * otuda adv. daher, d(a)raus;
osvetoljubiv adj. rachgierig, rach- (odgurati) weglschieben* otporan adj. widerstandsfahrig; dorther, von dorther, von da
suchtig otkad(a) prep. i konj. seit, zah otuditi entfremden; veriiuBern,
osveienje Erfrischung die seitdem, seit wann, von wann otpornik Widerstand der enteignen, sich (einer Sache,
osveiiti (se) (sich) erfrischen otkaz Kundigung die, Absage die otpornost Widerstandfiihigkeit etwas) entauBem
osvit Morgendammerung die, Ta- otkazati kundigen, absagen; (o. die otupiti stumpf machen,
gesanbruch der narudZbu) ab Ibestellen otprema BefOrderung die, (ab)stumpfen
osvojiti erobem otkazni rok Kundigungsfrist die Versand der, Absendung die otvarac Offner der
osvrt Ruckblick der otkinuti (se) ablbrechen,• (sich) otpremiti befOrdem, versenden, * otvaranje Offnen das, ErOffnung
ostar adj. Scharf, schneidig; ablreiBen,* (sich) IoslreiBen* ab Ifertigen, ab Isenden, * die, ErOffnen das
streng, spitz otkljueati auf IschlieBen* weg Ischicken, ab Iscbicken
o8tetiti (be)schMigen otkopcati auflknOpfen, otpremnik Absender der, Verla- otvor Offnung die
ostrica Klinge die, Schneide die ab Ischnallen der der; Spediteur [speditor] otvoren adj. offen, geOffnet; (fig.)
ostrina Scharfe die otkriee Entdeckung die, Auffin- der freimutig, offenzerzig,
ostriti scharfen, schleifen; (0. dung die otpremnina (za robu) Frachtgeld unbefangen
olovku) (zu)spitzen otkriti (prona6i) entdecken, das otvoriti Offnen, erOffnen,
ostrouman adj. scharfsinnig auf Ilinden*; auf Idecken otprilike adv. etwa, ungefiihr, an- auflmachen, aufltun* I -
ostroumnost Scharfsinnigkeit die otkuda adv. woher nahernd knjigu ein Buch aufschlagen*
 688 ozivotvoriti p 689 papa
otvrdnuti

otvrdnuti hart werden;* sich zdravim) gesund machen,

ablbarten heilen
ovaj (ova, ovo) pron. dieser ~ ozlediti verletzen, verwunden
(diese, dieses); der (die, das) ozleda Verletzung die
ovakav (ovakva, ovakvo) pron. ozlovoljiti verstimmen,
solcher (solche, solches); so schlechte Laune versetzen
einer (so eine, so eines) oznaciti beziechnen, kennziech-
ovako adv. so, auf diese Weise, nen
solcherweise oznaka Bezeichnung die, Zeichen
ovamo adv. hierher das; Kennzeichen
ovan Widder der; Hammel der Merkmal das
ovca Schaf das oznojiti se schwitzen
ovcar (pastir) Schafer der, Schaf- ozraciti bestrahlen
hirte der ozalostiti betrUben, traurig
ovcetina Schaffleisch das machen; (o. se) traurig
ovdasnji adj. hiesig; einheimisch werden*
ovde adv. bier, da oialoscen adj. traurig, betrubt
overiti (overavati) beglaubigen, ozedneti durstig werden*
legalisieren ozeniti (ver)heiraten,
ovlastiti bevollmHchtigen (ver)ehelichen; (o.
ovlaziti an Ifeuchten, befeuchten heiraten, sich vermHhlen
ovuda adv. hierher, hierherauf ozenjen adj. verheiratet
ozbiljan adj. ernst oziljak Narbe die
ozbiljnost Ernst der oziveti beleben, ins Leben rufen*
ozdraviti geneseo,* gesunden, ozivotvoriti ins Leben rufen, *
gesund werden;* (u~initi verwirklichen
in p
das, pa konj. und, doch, aber, dann I pakovati (ver)packen, ein Ipacken
- ipak und doch palac Daumen der; (nomi p.)
pacijent Patient der (Patientin Zehe die
die) · -·-- palaea Palast der
packati klecksen, Kleckse palacinka Eierkuchen der, Pfann-
machen, schmieren kuchen der
pacov Ratte die palanaCki adj. kleinstHdtisch
pad Fall der, Sturz der, GefHlle palanka Kleistadt die, Marktflek-
das ken der
padanje Fallen das palikuea Brandstifter der
se) padez Fall der, Kasus der, -,- paliti zUnden, sengen, feuern
padina Abhang der, Hang der, brennen,*
Bergabhang der palma Palme die
padobran Fallschirm der paluba Deck das
padobranac Fallschirmspringer paljba Feuer das, Gewehrfeuer
der das
paganstvo Heidentum das, -s paljenje ZOndung die, Feuer das,
pahuJjica Flocke die, Schneeflok- ZUnden das, Brennen das
ke die pamcenje Gedachtnis das
pahuJjastadj.floccg pamet Verstand der, -es
pak konj. dann, aber, jedoch pametan adj. klug, verstHndig,
pakao HOlle die vemuftig, gescheit
paket Paket das pamtiti sich merken
paketic Packhen das pamuk Baumwolle die
pakleni adj. hOllisch pandia Kralle die, Klaue die
pakost Bosheit die panj Klotz der, Stumpf der,
pakostan adj. bassig, bOsartig, ge- Baumstupf der, Block der
hHssig, boshaft papa Papst der
papak 690 pcelar pcelarstvo 691 peskovit
papak Klaue die pasos PaB der, ReisepaB der pcelarstvo Bienenzucht die, pelena Windel die
papagajPapageider pasoska kontrola PaBkontrolle Imkerei die pelin Wermut der
papir Papier das I arak papira ein die pcelinjak Bienenstock der pena Schaum der
Bogen Papier ~ pastir Hirt der
pecac Angler der peniti se schaumen
papirnica Papierhandlung die pastorak (pastorka) Stiefsohn pecati angeln penusav adj. schaumig
paprat Frankraut das, Farn der der ( Stieftochter die) pecivo Geback das, Backwerk penzija Ruhestand der -; Pension
papren adj. gepfeffert pastuv Hengst der das, -, -; Backwaren die (pl.) die; Rente die, Ruhegeld das
paprika Paprika der pasulj Bohne die pecat Stempel der; Siegel das penziolier (penzionerka)
papuea Pantoffel der pa8a (isp~a) Weide die pecatiti (ver)siegeln; (ab) Istem- Rentner der, Pensionar derd
par Paar das I brafni - Ehepaar pa8njak Weideplatz der; (gorski peln (Rentnerin die, Pensionadn
das . p.) Aim die, Alp die pecen adj. gebraten; gebacken die)
para Dampf der; Dunst der pasteta Pastete die pecenje Braten der; (telere p.) penjati se steigen, * kletten
paradajz Tomate die patiti leiden* Kalbsbraten der; (svinjsko p.) pepeljara Aschenbecher derpe-
paralelan adj. parallel patka Ente die Schweinebraten der peljast adj. aschengrau,
paran adj. gerade, paar, paarig patlidian Eierfrucht die, Auber- pee Ofen der; (kaljeva p.) Kachel- aschenfarbig
parati schlitzen, reiBen;* trennen gine [oberzine] die ofen der; (visoka p.) Hoch- Pepeljuga Aschenputtel das,
parazit Schmarotzer der, Parasit patnja Leiden das, Qual die ofen der AschenbrOdel das
der patrola Streife die peci (bleb, pecivo) backen;"' pepeo Asche die
parazitski adj. schmartotzerisch, patvoriti fatschen, nach I mach en, (meso) braten;* (rakiju) perad Geflugel das, Federdvieh
parasiUlr, parasitisch nachlbilden brennen* das, -s
parfem Parfiim das paucina Spinnwebe die pecina (jama, spilja) HOhle die peraja Hasse die
pariti (se) (sich) paaren pauk Spinne die pecnica BratrOhre die percin Zopf der
park Park der paun Pfau der pedala Pedal das perec Brezel die
parkiraliste Parkplatz der pazar Markt der; Kauf der, pedalj Spanne die perfekt Perfekt das
parkirati parken Handel der, -s pedeset num. filnfzig perika Perilcke die
parnica ProzeB das, Rechtsstreit pazarni dan Markttag der pega Fleck der, Sprenkel der, perina Federdecke die
der, Gerischtsverfahren das pazikuea Hausmeister der Sprosse die, Tupfen der, period Periode die
parniCiti se prozessieren, einen paziti achten, achtl haben;"' Punkt der periodiean adj. periodisch
ProzeB fiihren achtl geben,"' auf Ipassen pegav adj. fleckig, sprossig perje Gefieder das
parobrod Dampfschiff das, pazuh AchselhOhle die pegla Bilgeleisen das pero Feder die; (pero za crtanje)
Dampfer der pazljiv adj.· aufmerksam, peglati bugeln ReiBfeder die
paroh Pfarrer der achtsam, sorgsam, bedachtig pehar Becher der
parohija Pfarre die, Pfarrei die paznja Aufmerksamkeit die, peron Bahnsteid der
pejsaz Landschaft die
pas Hund der Achtung die pekar Backer der periun Petersilie die
pas (pojas) Gilrtel der pcela Biene die pekara Backerei die, Backerladen perut Schuppe die
pasmina Rasse die, Zucht die, pcelar Bienenzilchter der, Imker der pesak Sand der
Schlag der der
pekmez Marmelade die peskovit (pe~~n) adj. sandig
pesma
pesma Lied das; Gedicht das
pesnik Dichter der
pesnistvo Poesie die, Dichtkunst*
die
pesnica Faust die
pe8acenje FuBwanderung die,
FuBreise die, Wander das,
Marschieren das, Marsch der
pe8aciti zu FuB gehen;• wandern,
marschieren
pe8adija Infanteire die
pe8ak FuBgttnger der; (vojnik) In-
fanterist der
pe8ice (pe8ke) adv. zu FuB
pe8kir Handtusch das
pet num. ftlnf
peta Ferse die; (peta na obuti)
Absatz der
petak Freitag der
petao Hahn der
peteljka Stiel der, Stengel der
petica (brojka) FUnf die; (novae;
autobus) Flinfer der
petina FUnftel das
petlja Schlinge die, Masche die,
Schleife die
petoboj FUnfkampf der
pevac (pevacica) Sanger der
(Sttngerin die)
pevati singen•
pevusiti trttllen
pice Getrttnk das, Thrnk der
pidzama Pyjama das (der),
Schlafanzug der
pijaca Markplatz der
pijanac ~inker der, Saufer der
pijanist Klavierspieler der
692 pisanje
pisar 693 plaviti
pijanstvo Trunkenheit die, Be-
pisar Schreiber der plamen Flamme die
trunkenheit die
pisati schreiben• plamenik Brenner der
pijavica Blutegel der
pismen adj. schreibkundig; plamteti flammen, lodern
pijuk Spitzhacke die; (planinski
(psian; pismeno; adj. i adv.) plan Plan der; (prednji p.) Vor-
p.) Eispickel der
schriftlich { dergrund der; (zadnji p.) Hin-
pijukati piep(s)en
pismo Brief der, Schreiben das, tergrund der
pila sage die; (kruma p.) Kreissa-
Schrift die planeta Planet der
ge die
pista Piste die, Rollbahn die planina Gebirge das, Berg der
pilana Sagewerk das, Sttgemiihle
pistati quieken, quietschen; planinar Bergsteiger der
die
zischen; pfeipfen• planinarenje Bergsteigen das; Al-
pile KUken das, KUcken das;
piStolj Pistole die pinismus der, -s
Huhn das
pitak adj. trinkbar planirati planen
piletina HUhnerfleisch das
pitanje Frage die planska privreda Planwirtschaft
piliti sagen; (metale) feilen
pitati fragen die
pilot Pilot der, Flugzeugfiihrer
piti trinken;• (za zivotinje) planski (prema planu) adj. plan-
der; (lucki, brodski p.) Lotse
der saufen• mttBig, plangemttB
pitom adj. zahm plastiean adj. plastisch
pilula Pille die, Thblette die
pitomac .ZOgling der plastika (skulptura) Plastik die,
piljamica GemUsegescbaft das
pivara Brauerei die, Brauhaus Skulptur die; (plasticna mate-
piljiti (an) Istarren
das rija) Kunststoff der
pion (u ~hu) Bauer der
pivnica Bierstube die, Bierkeller plaSiti schrecken, angstigen; (p.
pionir Pionier der
der, Bierschenke die se) sich ftlrchten, sich ttngsti-
pipa Wasserhahn der, Zapfen der
pivo Bier das gen, bangen
pipati (be)tasten, an Itasten, be-
plac Weinen das pla8ljiv adj. angstlich
rUhren greifen, • ftlhlen
placljiv adj. weinerlich plata Lohn der, Bezahlung die,
pir Hochzeit die, Hochzeit-
schmaus der plaeanje Zahlung die, Zahlen Gehalt das
das, Bezahlung die platiti (be)zahlen
pire PUree das, Brei der
plaeati (platiti) zahlen, bezahlen plativ adj. zahlbar
pirjati schmoren, dUnsten,
placenik SOldner der
dttmpfen platnen adj. Ieinen
plah adj. scheu, schUchtern,
pisac Schreibsteller der, Verfasser
angstlich platno Leinwand die, -; Leinen
der
plahovit adj. giUhend, stark das
pisaca masina Schreibmaschine
plahta Bettuch das, Leintuch das, plav adj. blau; (plavokos) blond
die
Laken das
pisaljka Schreibstift der, Stift der plakat Plakat das plavetan adj. blaulich
pisanje Schreiben das, Verfassen plakati weinen plavetnilo BU!ue die
das plakati (ispirati) (be)spUien plaviti (bojom) blttuen
plaviti
plaviti (natapati) bewassern,
an 1schwimmen;* (zaliti) be-
gieBen*
plaia Badestrand der; Strand der
pleea Schultem die (pl.)
pleeat adj. breitschult(e)rig
pleh Blech das
pleme Stamm der
plemenit adj. edel; adelig
plemeniti metal Edelmetall das
plemenitost Edelmut der, -(e)s;
GroBherzigkeit die
plemic (plemkinja) Adelige der
(die), Edelmann der (Edelfrau
die)
plemicki adj. adelig
plemstvo Adel der
plen Beute die, Raub der
pleniti plilndern, rauben, erbeu-
ten
pies Tanz der
plesac (plesacica) Thnzer der
(Thnzerin die)
plesati tanzen
plesan Schimmel der
plesti stricken, flechten
pletaea igla Stricknadel die
pletaca ma8ina Strickmaschine
die
pleten adj. gestrickt
pletenica Aechte die, Zopf der
pletivo Strickerei die
pleviti jliten
plima Aut die I - i oseka Aut
und Ebbe
plin Gas das
plinara Gaswerk das
694 plutani eep
plinomer Gaszlihler der, Gasuhr
die - pljackas Plunderer der, Rauber
~ plinska slavina Gashahn der
plinski sporet Gasherd der
plinsko grejanje Gasheizung die
plitak adj. seicht; (povr~an) ober-
fllichlich
plitkost Seichtheit die;
(povdnost) Seichtigkeit die
plivac (plivacica) Schwimmer der
(Schwimmerin die)
plivanje Schwimmen das
plivati schwimmen*
ploea Thfel die, Platte die;
(okrugla p.) Scheibe die
plocnik Pflaster das
plod Frucht die
plodan adj. fruchtbar
plodnost Fruchtbarkeit die
plomba Plombe die
plombirati plombieren
plosnat adj. flach, platt
plot Zaun der
plovan adj. schiffbar
plovidba Schiffahrt die
ploviti schiffen, zu Wasser
fahren, *
plovnost Scbiffbarkeit die
pluca Lunge die
plucno krilo Lungelfliigel der
plug Pflug der
pluskvamperfekt
Plusquamperfekt das,
Vorvergangenheit die
plutani cep KorkstOpsel der
Korken der ' pobrkati verwirren
pljacka 695
pljacka Pltinderung die
der
pljaCkati plilndern, rauben
pljesak Beiffal der, Applaus der,
Handeklatschen das -s
pljeskati klatschen, applaudieren
pljusak RegenguB der, Platzre-
gender
pljuska Ohrfeige die
pljusnuti platschen, klatschen;
(o~mariti) ohrfeigen
pljustati gieBen;* prasseln
pljuvacka speichel der, Spucke
die
pljuvaonica Spucknapf der
pljuvati spucken, speien
po prep. auf; an; nach; ilber;
durch; zu I - tome daraufhin;
- ielji nach Wunsch; - sebi
an sich
pobeda Sieg der
pobednik Sieger der
pobedniCki adj. siegreich, sieghaft
pobedonosan adj. siegreich
pobledeti blaB werden, * erblei-
chen, erblassen
pobolevati krlinkeln, leiden*
poboljsanje Verbesserung die
poboian adj. fromm, religiOs,
glaubig
poboinost Frommheit die, From-
migkeit die
pobrati aufllesen, * ein Isammeln,
einlemten
pobratim Herzensbruder der
pociniti
pobrojati auf Izlihlen
pobuda Anregung die, Antrieb
der, Beweggrund der
pobuditi an Iregen, erregen, er-
wecken, an Ispomen
pobuna Emporung die, Erhebung
die, Aufstand der, Meuterei
die, Aufruhr der, Auflehnung
die
pobuniti se sich empOren, sich
erheben,* meutem
pobunjenik Aufrilhrer der, Auf-
standische der, Meuterer der
pocmeti braun werden, * schwarz
werden
pocrveneti errOten, rot werden *
pocasni aan Ehrenmitglied das
pocasni gradanin Ehrenbilrger
der
poeast Ehrung die; (vojna p.) Eh-
renbezeigung die
poeastiti (ukazati ~t) beebren;
(ugostiti) bewirten,
auflwarten
pocetak Anfang der, Beginn der;
U rsprung der I na poeetku
anfangs, zu Beginn
poceti an Ifangen,• be~
pocetni adj. anfangifch; ursprnng-
lich
pocetno slovo Anfangsbuchstabe
der, -ns, -n
pocetnik (pocetnica) Anflinger
der (Anfangerin die)
pocinak Rube die, Rast die
pocinitelj Thter der
pociniti begehen*
po~inuti
pocinuti (po~ivati) ruben rasten
poCi gehen, * weg Igehen, *
auflbrechen,* sich auf den
Weg machen I - za rukom
gelingen*
pod prep. unter
pod (patos) Boden der, FuBbo-
dender
podao adj. niedertrachtig
podanik Untertan der
podatak Angabe die
podati se sich bin Igeben, * sich
ergeben
podbosti (podbadati)
an Ispornen, an Istacheln;
hetzen
podbradak Unterkinn das
poderan adj. zerrissen
poderati zerreiBen
podeliti auflteilen, verteilen; (do-
deliti) erteilen
podela Aufteilung die
podesan adj. geeignet, zweckma-
Big
podesiti an Ipassen; ein Istellen;
(na§timati) ab Istimmen,
ein Irich ten
podgrejati auflwarmen
podiCi auf Iheben, • erheben;• (p.
zgradu) errichten
podjarmiti unterjochen, unter-
werfen, * untertan machen
podlaktica Unterarm der
podleci unterliegen• ·
podloga Unterlage die, Unter-
grund der, Unterbau der,
Grundlage die; Stutze die
696 podrezati
podloiiti unterlegen, untersetzen;
(pod~initi) unterjohen
~ podmazati schrnieren; Olen
podmetac Untersetzer der; (pod-
meta~ za pivsku ~§u) Bier-
deckel der
podmetnuti unter llegen,
unter Isetzen
podmiriti begleichen*, aus Iglei-
chen*
podmititi bestechen*
podmitljiv adj. bestechlich,
korrupt
podmladak Nachwuchs der, -es
podmornica Unterseeboot das
podmorski adj. unterseeisch
podmukao adj. tilckisch, heimtilk-
kisch, hinterlistig, arglistig
podmuklost 1Ucke die, Heirntilk-
ke die, Hinterlist die, Arglist
die
podnaslov Untertitel der
podne Mittag der
podneti ertragen, • erdulden,
aus Istehen, * aus Ihal ten•
podnosljiv ertraglich
podnozje FuB der, Postarnent
das, Untergesteu· das, Sockel
der
podocnjak Augenring der
podrazaj Reiz der, Anreiz der
podraiavati ( opona§ati)
nachlahrnen
podraziti an Ireizen, an Iregen
podrediti (se) (sich) untrlordnen
podrezati stutzen; ab Ischneiden*
podrignuti
podrignuti auf IstoBen;* (glasno
p.) rillpsen
podr8ka Unterstutzung die,
Stiltze die
\· podrucje Bereich der (das),
Gebiet das
podrugivati se verspotten, ver-
hOhnen
podrugljiv adj. spOttich
podrum Keller der
podrumar Kellermeister der
podruznica Zweigelstelle die,
Filiate die
podstaci an Iregen, an Ispornen
podsvest UnterbewuBtsein das
podsvestan adj. unterbewuBt
podudarati se Oberein Istimmen I
to se podudara das stimmt
ilberein
podudaranje Ubereinstimrnung
die
poduhvat Untemehmen das, Un-
temehrnung die, Unterfangen
das
podupirac Stiltze die, Spreze die,
Strebe die, Unerstiltzung die
podupreti spreizen, unterstiltzen,
stiltzen
podvala Betdrug der, Ubervortei-
lung die, Schwindel der
podvaliti betrilgen,•
podvezati unterbinden, •
ablbinden*
podvezica Strurnpfband das
podvostruciti verdoppeln
podvrci unterwerfen, * unerzie-
hen •, unter Iordnen
697 pagan
podvuci unterstreichen *
podzemni adj. unteriridisch
podzemna ieleznica Untergrund-
bahn die (krat. U-Bahn die)
poen Punkt der
poezija Poesie die, Dichtung die,
Dichtkunst die
pogan adj. schmutzig, bOsartig
pogibelj Gefahr die
poginuti urn Ikomrnen, • urn
Leben kommen*
poglavar Oberhaupt das, Haupt
das; Vorsteher der, -Vorgesetz-
te der
poglavica Hauptling der
poglavlje Abschnitt der, Kapitel
das
pogled Blick der, Anblick der;
Ansicht die, Hinsicht die
pogledati an Iblicken, an Isehen, *
anlschauen
pognuti se sich beugen
pogodan adj. gunstig, passend,
fOrderlich
pogodba Bedingung die, Uberein-
kommen das, Verabredung
die, Vereinbarung die I pogod-
bena recenica Konditionalsatz
der
pogoditi treffen•
pogoditi se ilb erein Ikomrnen*
pogon Betrieb der, Antrieb der; I
pogonski. remen 'freibriemen
der; pogonska snaga Treib-
kraft die; pogonsko gorivo
Treibstoff der, Kraftstoff der;
izvan pogona auBer Betrieb
pogor~ati (se)
pogoi"Sati (se) (sich) verschlim-
mem, (sich) verschlecbtem
pogotovo konj. i adv. zumal, na-
mentlich, besonders
pogovor Nachwort das
pogranicni adj. angrenzed I po-
granicno mesto Grenzort der
pogrda Schimpf der, Beschimp-
fung die, Schimpfwort das,
Beleidigung die
pogrdan adj. schimpflich
pogreb Begrabnis das, Beerdi-
gung die, Bestattung die
pogre5an adj. fehlerhaft, falsch
pogreska Fehler der
pogre5iti Fehler machen, sich
irren, sich tauschen
poguban adj. verderblich, gefahr-
lich, schadlich
pogubiti hin Irich ten,
urn Ibringen •
pohaban adj. abgetragen, abge-
nutzt
pogadati besucben
poharati verheeren, verwilsten,
a us Ipltindem
pohlepan adj. (be)gierig
pohota Ltistemheit die, Wollust
die, -; Gier die
pohotan adj. ltistem, wolltistig
pohovati panieren
pohovan adj. paniert
pohraniti auf Ibewabren,
verwahren
pohvala Lob das, Anerkennung
die, Belobigung die
698 pokliznuti (se) poklon 699 politiear
pohvalan adj. lobenswert, IOblich, poklo:o, Gescbenk das, Gabe die; pokrovitelj GOnner der, Beschilt-
anerkennenswert Schenkung die I rodendanski. zer der, Schirmherr der, FOr-
~ poimence adv. namentlich - Geburtstaggeschenk das derer der
pojaeanje Verstarkung die; pokloniti verschenken, schenken pokroviteljstvo Schirmherrschaft
. (vojno p.) Nacbscbub der pokloniti se sich verbeugen, sich die, Patronat das
pojaeati verstarken verneigen pokuestvo Wobnungseinrichtung
pojam Begriff der . poklopac Deckel der die, MObel die (pl.), Hausge-
pojas Gtirtel der, Gurt der; (geo- pokojni adj. verstorben, selig rat das
grafski p.) Erdgtirtel der, pokojnik (pokojnica) Verstorbe- pokunjen adj. niedergeschlagen
Zone die ne der (die) · pokupiti aufllesen, *
pojava Erscheinung die, Phano- pokoljenje Generation die, Nacb- auf Isammeln, an Isammeln
men das, Gestalt die wuchs der, -es pokupovati auf Ikaufen
plojaviti se erscheinen, * pokop Begrabnis das, Beerdigung pokuSaj Versuch der
aufltreten;* (iskrsnuti, p. se die, Bestattung die pokuSati versuchen
neorekivano) auf Itau chen; pokopati bestatten, begraben,* pokvaren adj. verderbt, verdor-
vor Ikommen• beerdigen ben
pojedinac Einzelne der pokora BuBe die pokvariti verderben •
pojedinaean adj. einzel, vereinzelt pokoran adj. filgsam, ergeben, pol Polder
pojedinost Einzelheit die gehorsam, unterwilrfig, unter- pol (spol) Geschlecht das
pojednostaviti vereinfachen tanig polagati (ab) llegen, (p. ispit) eine
pojeftiniti verbilligen pokoravati se sich fiigen, sich un- Prilfung ablegen
pojesti auf Iessen,* verspeisen; terwerfen, * geborchen, gehor- polako adv.langsam
verzehren sam sein, * sich ergeben * polazak Abfahrt die, Abreise die,
pojiliste (pojilo) Tranke die pokoriti unterwerfen, * Uberwalti- Abgang der, Abmarsch der,
pojmiti begreifen* gen, bezwingen* Aufbruch der
pojmljiv adj. begreiflich pokrajprep.neben,daneben polazna taCka Ausgangspunkt
pokajati se bereuen pokrajina Provins die, Land das, der
pokazati ziegen, vor Iweisen, * Lanschaft die poledica Glatteis das, -es
-vor 1zeigeil, auf Iweisen • pokratiti verkilrzen, ab Ikilrzen polet Scbwung der
pokazati se sich zeigen, sich pokrenuti bewegen, in Gang poletan adj. schwungvoll,
erweisen• setzen schwunghaft
pokret Bewegung die polica Regal das; (p. za knjige)
poldpeti tiber llaufen* pokretan adj. beweglich Bilcherregal das, (kuhinjska
poldsnuti naB werden, * pokretljivost Beweglichkeit die p.) Ktichenbrett das
durch Inassen pokriti bedecken, verdecken, ver- policajac Polizist der
pokliznuti (se) aus Igleiten, * htillen policija Polizei die
aus Irutschen pokrivac Decke die, HOlle die politiear Politiker der
politi~ki
politiCki adj. politisch
politika Politik die
polivati begieBen*
polovina H~Ufte die, Halbe die
poloiaj Lage die; .Stellug die;
Zustand der
poloien adj. gelegen
poloiiti nieder llegen, (ab) llegen,
bin llegen; (p. oruzje) die
Waffen strekken
polubrat Halbbruder der
polucipela Halbschuh der
poludeti wahnsinning werden, •
irrsinnig werden •
poluga Hebel der
polugodisnji adj. halbjahrig
polugodiSte Halbjahr das
polukrug Halbkreis der
polukugla Halbkugel die
poluokrugao adj. halbrund
poluotok Halbinsel die
polupati zerschlagen, * zertrOm-
mem, zerhauen*
polupreCn.ik Halbmesser der,
Radius der, -, - dien
polusena Halbschatten der
polusestra Halbschwester die
polutan Zwitter dre, Hermaphro-
dit der
polutar Aquator der
poluvreme Halbzeit die
polje Feld das
poljoprivreda Landwirtschaft die
poljoprivredni adj.
landwirtschaftlich
poljubac KuB der
700 pomorstvo
poljubiti kussen; (glasno p.)
schmatzen
1Jomaci weg Ischieben, •
weg Irucken, verrucken,
(fort) Ischieben •
pomagac Helfer der
pomagalo Hilfsmittel das
pomanjkanje Ermangeln das, Er-
mangelung die, Mangel der
pomen Gedachtnis das; Gedacht-
nisfeier die, Gedankfeier die
pomesti (aus) Ifegen,
(aus)lkehren
pome5ati vermischen ·
pomiean adj. bewgelich, verruck-
bar, verlegbar
pomilovati streicheln, liebkosen;
(osloboditi) begandigen
pomiriti (se) (sich) versOhnen
pomirljiv adj. versOnlich
pomisao Gedanke der, (iznenad-
na p.) Einfall der
pomisliti denken, * auf Gedanken
kommen*
pomoc Hilfe die, Heistand der;
Stutze die
pomoci helfen, • bei Istehen •
pomoenik (pomoenica) Helfer
der, Gehilfe der, Mitarbeiter
der, ( Gehilfin die)
pomocu prep. mittels, durch
pomorac Seemann der, Seefahrer
der
pomorski oficir Marineoffizier
der, Seeofizier der
pomorska sila Seemacht die
pomorstvo Seewesen das
pomra~enje 701 popodnevan
pomracenje Finsternis die ponoeni adj. mitternachtig, mit-
pomrcina Finsternis die temachtlich
pomrsiti verwirren, verwickeln ponor Abgrund der, Kluft die,
ponajpre adv. allerest, vor allem Bergkluft die, Schlund die
ponajvise adv. meistens, ponomica unterirdischer FluB
(zu)meist ponos Stolz der
pona5anje Benehmen das, Betra- ponosan adj. stolzig
gen das ponoviti wiederholen, repetieren
pona5ati se sich benehmen, • sich ponovni adj. abermalig, nochma-
betragen, • sich verhalten lig, wiederholt
ponavljac (ucenik) Sitzengeblie- ponovo adj. nochmals, abermals
bene der ponuda Angebot das, Anerbieten
ponavljanje Wiederholung die das
ponavljati wiederholen; (p. ponuditi (an)bieten,• ein
razred) eine Klasse Angebot machen
sitzen Ibleiben • (repeti~ren) poostriti verscbarfen
ponedeljak Montag der pop Pope der, Priester der
ponegde adv. stellenweise, man- popaliti verbrennen, •
cherorts, bier und da ab Ibrennen•
ponekad adv. manchmal, dann popeti se ersteigen;* (p. se na
und wann, hie und da, beswei- brdo) einen Berg besteigen
len popis Verzeichnis das, Uste die;
poneki pron. mancher, einige (p. stanovn~tva) VolkszHhlung
pone5to pron. etwas, manches die
poneti mit Inehmen, *
poplava Oberschwemmung die,
mit Ibringen, • mit Itragen •
Hochwasser das, Flut die
II poniStiti filr ungOltig (nichtig) er-
klaren, auBer Kraft setzen, an- poplaviti Oberschwemmen,
nullieren, entewerten Oberfluten
! ponizan adj. demOtig, unterwllr-
(
i poploean adj. bepflastert
fig, ergeben, kreicherisch
poploeati (be)pflasten
poniziti (se) (sich) emiedrigen,
popoditi dielen,
(sich) demOtigen bohlen,
poniznost Demut die parkettieren
ponizenje DemOtigung die, Er- popodne Nachmittag der
niedrigung die
popodnevan adj. nachmittagig,
ponoc Mitternacht die
nachmittaglich
popravak
popravak Ausbesserung die, Re-
paratur die; (pobolj~avanje)
Verbesserung die
e_o_praviti a us Ibessern, reparie-
reO; (sich) verbessern
popraviti (se) sich bessern;
(ugojiti se) an Gewicht zuneh-
men•
poprecna ulica Querstral3e die
popreko adv. quer
poprsje Bilste die, Brustbild das
poprskati bespritzen, besprengen
popularan adj. popular
popuniti auf Ifilllen, erganzen
popust Nachlal3 der, Prdeiserma-
Bigung die, Preisabschlag der
popustiti nach Ilassen; •
nach Igeben;• (olabaviti) auf-
lokkern
popustljiv adj. nachgiebig, nach-
sichtig
porast Zuwachs der, Steigen das,
VergrOJ3erung die, ErhOhung
die
porasti auf Iwachsen, *
heran Iwachsen*
poravnati ebnen; (izmiriti)
aus Igleichen•
poraz Niederlage die
porazan adj. niederschmetternd
porcelan Porzellan das
porcija Portion die
porebrica Rippenfell das
poreci (ver)leugnen, bestreiten;•
widerrufen;• negieren,
verneinen
702 poruciti
pored prep. neben, bei, an,
daneben
..,poredak Ordnung die
porediti vergleichen;* (gram.)
komparieren, steigern
poremecaj StOrung die
poreklo Herkunft die, -; Abstam-
mung die, Ursprung die
poremetiti stOren; verwirren, ver-
rukken, zerriltten
porez Steuer die, Abgabe die
porinuce Stapellauf der
porinuti brod ein Schiff von
Stapel lassen•
poriv Antrieb der, Anregung die
porobiti unterjochen, unterwer-
fen, * unterdrilcken, knechten
porocan adj. lasterhaft, unsittlich
porodica Familie die
porodicno ime Familienname der,
-ns, -n, Nachname der, -ns, -n,
Zuname der, -ns, n
porodaj Geburt die, Entbindung
die
porodilja WOchnerin die
poroditi gebaren
porok Laster das
porota (porotni sud) Schwurge-
richt das, Geschworenenge-
richt das
porotnik Gewchorene der,
SchOffe der
portir Portier der, PfOrtner der
portret Portrat das, Bildnis das
porub Besatz der, Saum der;
(ukrasni p.) Verbramung die
poruciti bestellen
poruga 703
poslu~an
poruga Spott der, -(e)s; Hahn poslanik Gesandte der, Botschaf-
der, Schimpf der ter der, (narodni p.) Abgeord-
poruka Meldung die nete der, Delegierte der
porus(ti nieder IreiJ3en, * poslanstvo Gesandtschaft die,
ab IreiJ3en, * zerstOren, Botschaft die
urn Istiirzen poslastica SuBigkeit die, Lecker-
posada Besatzung die, Mann- bissen der, Leckerei die
schaft die; (p. broda) Beman- poslati (ab) lsenden,* (ab) lschik-
nung die ken, weg Ischicken, entsen-
posao Geschaft das; Arbeit die; den* I - po holen (kommen)
Angelegenheit das lassen•
poseban adj. besonder posle adv. nach, nachher, spater,
posebno adv. besonders I hinterher
izdanje Sonderausgabe die posledica Folge die
posecen adj. besucht poslednji (poslednja, poslednje)
poseci (drvo) fallen; ab Ihauen, * adj.letzter (letzte, letztes); der
ab Iholzen;• nieder Ihauen* (die, das) Ietzte
posed Besitz der; (zemljoposed) posloprimalac Arbeitnehmer der
Grundbesitz der poslovan adj. geschaftlich
posedeti ergrauen poslovati ein Geschaft filhren,
posednik Besitzer der handeln
posedovati besitzen* poslovni partner Geschaftspart-
posegnuti greifen, * nach etwas ner der, Geschaftfreund der
Iangen poslovno pismo Geschaftsbrief
posejati (an) Isaen,. an Ibauen der
posekotina Schnittdwunde die poslovno putovanje Geschaftsrei-
poseta Besuch der se die
posetiti besuchen poslovica Sprichwort das
posetnica Visitenkarte die, Be- posloviean adj. sporichwOrtlich
suchskarte die poslovnica Bilro das, Geschafts-
posinak Adoptivsohn der stelle die
poskociti auf Ispringen*
poslovnik Geschaftsordnung die
poskok Hornviper die
poskupeti (postati skup) teuerer poslovoda Geschaftsfiihrer der
werden, * sich verteuern posluga Dienerschaft die,
poskupljenje Verteurung die, Bedienung die
PreiserhOhung die
poslusan adj. gehorsam, folgsam
poslu~ati 704 posve posvedociti 705 potopiti

poslusati gehorchen, folgen, posteljina Bettwasche die, Bett- posvedociti bezeugen potceniti unterschHtzen, gering-
anlharen zeug das posveta Widmung die; Zueig- schHtzen
poslusnost Gehorsam der, -s; Ge-.. postepen (postepeno) adj. i adv. nung die poteci herus IflieBen*
horsamkeit der allmahlich posvetiti widmen, zueignen; hervor IflieBen, * entstromen,
posluzavnik Platte die, Thblett postici errechen, erlangen, erzie- (ein) Iweihen; (proglasiti hervorquellen *
das len svecem) heiligen, heilig Ispre- potencija Potenz die
posluziti (se) (sich) bedienen; postignuce Erreichnung die, Erl- chen• potera Verfolgung die
dienen lagung die, Erzielung die posast Seuche die poternica Steckbrief der
posJ;Datrac Beobachter der postiti fasten posiljka Sendung die poteskoca Schwierigkeit die
posmatranje Beobachten das, postojan adj. (be)sUlndig, stand- poskropiti b esprengen, besprit- potez Strich der, Zug der
Beobachtung die, Betrachtung haft, beharrlicb zen potiljak Hinterkopf der, Genick
die postojanje Besteben das, Dasein posta Post die, -; Postamt das das
posmatrati beobachten, betrach- · das, -s; Existenz die, Vorhan- postar Brieftrager der, Postbote potisnuti zurtick Idrangen
ten, an Ischauen, beschauen densein das, -s der potisten adj. gedrtickt, niederge-
pospan adj. schlMrig postojati bestehen, • existieren, postarina Postgebtihr die, Porto schlagen
pospanac LangschUlfer der vorhanden sein,* (da) sein* das potkazati denunzieren,
pospanost SchlMrigkeit die postojeci adj. bestehend, seiend postedeti (ver)schonen an Izeigen, an Igeben *
pospe5iti beschleunigen postolje Gestell das, Stander der, posten adj. erlich, redlich, ehren- potkolenica (deo noge) Kniekeh-
pospremiti auf! frHumen; (p. stol) Untergestell das haft, rechtschaffen le die; (carapa) Kniestrumpf
den Tisch ab IrHumen postotak Prozent das postenje Ehrichkeit die, Redlich- der
posrebriti versilbern postupak Verfahren das, Vorgang keit die, Ehrenhaftigkeit die, potkopati (podriti) untergraben*
posredan (posredno) adj. i adv. der Rechtschaffenheit die potkrepiti (be )kraftigen
mittel bar postupati verfahren, vor Igehen;• posto konj. nachdem potkrovlje DachgeschloB das
posrednik Vermittler der, Maider (be)handeln postovalac Verehrer der potkupiti bestechen*
der posuda GefaB das, Behalter der postovanje Verehrung die, potkupljiv adj. bestechlich
posredo\ianje Vermittlung die posuditi leihen, • borgen, Achtung die, Ehrerbietung die potocic Bachlein das
posredovati vermitteln a us lleihen, • entleihen* postovati ehren, achten, respek- potok Bach der
posmuti (posrtati) stolpern, posude Geschirr das tieren, schHtzen potom adv. danach, darauf
straucheln, wanken, schwan- posumnjati bezweifeln, zweifeln posumiti bewalden potomak Nachkomme der
ken, taumeln, torkeln an, Verdacht schapfen potaci (potaknuti) an Iregen, potomstvo Nachommenschaft die
post Fasten die (pl.) posu5iti (auf) Itrocknen, anlspornen potonuti (ver)sinken, *
postati werden,* entstehen• aus Itrocknen potajan (potajno) adj. i adv. unter Igehen*
postanak Entstehung die posuti bestreuen, beschUtten; geheim, heimlich potonji adj. nachmalig, spater,
postaviti (se) (sich) (auf) Istellen, auflschUten potamniti (zatamniti) verdun- nachfolgend
hinstellen; setzen, sich stellen, posve adv. ganz, durchaus, ganz keln, verfinstern potop Oberschwemmug die, Sint-
einsetzen und gar, gar, vollends, voll- potamneti (postati taman) dunkel flut die
postelja Bett das standig, ganztich werden, * dunekln potopiti versenken
por~tica 706 povik
.
povisiti 707 poznanik

potpeticaAbsatz der potrositi verbrauchen ·' povisiti erhohen, steigern povrsna (povrsno) adj. i adv.
potpis Unterschrift die; Unter- potrosnja Verb·rauth h der; povisenje Erhohung die; (p. cena) oberflachlich
<zeichnung die · ~· .. ~ ... Konsum der, -s ·, . Preisaufschlag der, Aufschlag povrsina Oberflacbe die, Flache
potpisati' :unterzeichnen, . unter- potucati , se herum Istr:eictben;;ij der; (povi~ica) Aufbesserung die; (morska p.) Meeresspie-
schreiben* · . ·:umher Iziehen,~.: umb~r IWan- die gel der '
potpora Untersttitzung: ' ·die, . : deliit . ' · . . . .-; : : ., povlacenje RUckung der povrtnjak GemiiSegarten der
Sta tze diep .Seistand der1 , Bei:, potvrda BesUitigung die, ·Best:hei- povladivanje Beifall der, Zustim- povucen adj. zurilckgeiogen
hilfe die~ · · ·. or .; ! • · : : • :·J ;,.;.-I nigung die ·_ > -,~: .~.- :/ ;,.,; ~. ·': mung die povucenost ZurUckgezogenheit
potpor-anj: Sriitze; die, SpreiZe·die: potvrditi best1ltigen,- :besch¢inint povladivati Beifall spenden, jem- die
potpun !({m~pitno) i adj., i ·. at!lv, :ic'gen: beja,hen:::.: · i.,,.,~.~~·,.,,
andem zustiinmen povuCi an Iziehen; * reiBen; * .,~
; . •£v6Uig,: ·-~ll~ommen, I vbli$Uint poucan adj. lehrhaft, belehrend, povlaka Strich der ( opozvati) widerrufen *
dig, ganz didaktisch' : ·<; • , '• , ,-,,, 1 povlastica. Vorrecht das, Vergiin- povuci se sich zurilck·lziehen*
potraga~ •N~chforschung; die;: ;En poucith(pmiCavati) '(be) llehren.~ stigung die, Privileg das, -s, - pozadina Hintergrund der;
·. :mittlung{1ie;:Suche die:.~,;,:,. i unterrichten ·, :.·.: gien ' (zalede) Hinterland das;
potrajati an Idauern ponlea Belehtung:die, ,,.,; ~ ··' · ;(i povod AnlaB der, Beweggrund (vojna p.) Etappe die
potra.iiti (aut)+suchen; pouzdan adj. zuverlassig, verlaB- der, Veranlassung die' pozajmica Leihe· die, Anleihe die,
nach Isuch en;: (p .. : u knjizi) Iich . , ,.,:; · ., .. ,
povoj ( deci) Windel die Entlehnung'die ·
·nachlschlagen! , . ,· ', !.•• pouidanost Zuvertassi'gkeit ' di~, povoljan adj. giinstig pozajriiiti '(sichf ( ent) peihen, *
potrazivanje FOI!derung die Vertrauen das povorka Zug der; (sve~ana p.) borgen; eritlehnen -· ·
potraiivati fordern pouzdati. se. sich verlasse~\··. ver-- Festzug der pozdrav GruB det'
potrainja· Nacbfrage, '. die;,.· I . 'trauen ' ,.. : povratak Riickkehr die, Riick- pozdraviti (be)grUBen ·
ponuda .:( ·' : ·': Ah;gebot' ,.,uno pouzece .Nachnahme;die r: .. · •:: kunft die; (p. kuci) Heimkehr pozicija' PoSition die, Stellung die,
Nachfrag'e · :_.-'-.,_-:: ·.:: i ., . ::;: 1' , povecanje Vergr~Berung: dia-1 .• ;·; Lage die
die
potrbuske adv. ~bauchlings :.. ,i , . povelja Urkunde die;' Diplom das povratiti erbrechen;* · (vratiti pozitiv Positiv de'r, Grundstuffe
potreba•Bediirfnis das '•i!:~<· :; ''! pdvez Ver:band, der; {p1 r: knjige) natrag) zurUck Igeben, * die
potreban adj •. ti adv: ndtig; . not'- , Einband.der . ' : · ... zuriick Ischicken, zuriick Isen- pozitivan adj. positiv
wendig, erfordevlich .. · : . :, . ·.. ·! pav:ez;an: adj: verbundeil,'; geb.uq- den* poziv Ruf der, Aufruf der, Einla-
potrepS'Ciina Betlarfsartilcel der:, ··: den, eingebunden; ~ 1.· : ; , • povratna karta Ruckfahrkarte dung · die; Aufforderung'' die;
potres : -=Ersctro tefnimg·1 cdie;' · '' (p. poverenik Vertr.auensrnarin ;eer;:; die, RUckfahrschein· der ' (telefonski ' p.) Anruf ·. der;
- rlmzga)' ~GehifnritschfitteJmng poveriti an Ivertrauen:! • i ;;·: ·... povrce Gemuse das ·· (zvanje) Beruf der ·
.:·die:- .· 1, <:;!.,.,;, ,, povetarac Liiftchen ,da&i Brise die povreda Verletzung die· · pozivnica Einladung die;
potresan adj. erschiltt~rnd · pbvezatii: . . ,,,,:;;i<::JV.erbiq!llen;,* povrediti verletzen · (pismena p.) Eiriladurigsschein
ponr~sti. er.schilttern, (aut) tschiit- ein I bindert;·:"J:· .: .. ,zu~am­ povremen adj. zeitWeilig der, EinladurigSkarte die·· · ·
teln ::,·: .·_,,,', . ::•.l!menlbinden~·~.\: ;:i;r;:~: l·'··l pozlaceri adj. vergoldet .
povremeno adv. ·zeitweise
potrostrucrttverrlreifacheh y 1 •' .. ; povijusa Schlingpflanze die;: Klet- povrh prep. ober, oberhalb, tiber; pozlediti verletzen, verwunden.
potrosac Verbraucher der; Kon- JFterpftanze.die ,· . , I., ... ,., .r )'' (p. toga) adv. ilberdies poznanik (poznanica) Bekannte
sumentder:·_..: :;,1 :. povik Ausruf der; Schfei:der: dariiber der (die)
poznanstvo 708
poznanstvo Bekanntschaft die
poznat adj. bekannt
poznati (poznavati) kennen;* er-'"
kennen*
poznavanje· Kenner der
poznavanje Kennen das, Erken-
nen das, Kenntnis die
pozno adv. spat
pozor Achtung die, Aufmerksam-
keit die; (pozor!) Achtung!
habtAcht!
pozoriste Theater das
pozornica Bilhne die; (popri~te)
Schauplatz der
J;l<?zv~t! berufen;* einpaden;* (p.
telefonom) an 1rufen *
pozvati se sich berufen*
pozar Brand der, Feuer das
pozderati auf Ifressen*
pozeleti (er)wilnschen, begehren
pozeljan adj. wilnschenswert
pozrtvovan adj. opferbereit, op-
ferwillig
pozuda Lilsternheit die, Begierde
die, Begier die
pozudan adj. lilstern, begierig,
gierig
pozuriti (se) sich (be)eilen
pozuteti gelb werden;* vergilben
prababa (prabaka) UrgroBmut-
ter die
pracovek U rmensch der
pracka Schleuder die
praded UhrgroBvater der
prag Schwelle die
prah Staub der, Pulver das;
Puder der
pratiti
praistorija Urgeschischte die
praistorijski adj. urgeschichtlich
praksa Praxis die, -, -xen
praktican (prakticno) adj. i adv.
praktisch
prakticar Praktiker der
pralja Wc:ischerin die
pramac Bug der
pramen Bilschel das, Haarbil-
schel das, Strahne die
pranje Waschen das, Wc:ische die
praonica Wascherei die, Wasch-
kilche die
praotac Stammvater der, Urvater
der, Ahn(e) der
praporac Schelle die
prasac (prase) Schwein das;
Ferkel das
prasak Knall der
prasetina Schweinfleisch das
prasica Sau die, -, Saue; (divlja
p.) Bache die
praskati knallen, knattern; pras-
seln; knistern
praskav adj. knallend, knatternd
prasak (prah) Pulver das
prasnjav adj. staubig
prasina Staub der I usisivac za
praiinu Staubsauger der
prasiti (se) stauben, Staub
auflwirbeln
praskast adj. pulverig
prastiat verzeihen
prasuma U rwald der
prati (se) (sich) waschen*
pratilac Begleiter der
pratiti begleiten
pratnja
pratnja Belgeitung die, Geleite
das; (sve~na p.) Gefolge das
praunuk (praunuka) GroBenkel
der, Urenkel der (GroBenke-
lin die, Urenkelin die)
prav adj. gerade, recht
prava Gerade die
pravac Richtung die .
pravda (pravednost) Gerechtig-
keit die
pravedan adj. gerecht, rechtschaf-
fen
pravi adj. echt, unverfalscht,
wahrhaft, wirklich
pravilan adj. regelmaBig
pravilo Regel die
praviti machen; erzeugen; bilden
praviti se sich stellen; sich
machen
pravni adj. rechtlich; juristisch
pravnik Jurist der
prav (pravi) adj. recht; rechtig;
echt, wahr, eigentlich
pravo adv. gerade
pravo Recht das
pravopis Rechtschreibung die,
Orthographie die
pravoslavan adj. ortodox
pravosnaian adj. recthskraftig
pravosude Rechtswesen das,
Rechtspflege die, Justiz die
pravougaon adj. rechteckig,
rechtwinklig
pravougaonik Rechteck das, Pa-
rallelogramm das
pravovremen adj. rechtzeitig
prazan leer
709 predati se
praziluk Porree der
praznik Feiertag der, Festtag der
praznina Leere die
prazniti (se) (sich) leeren
praznoveran adj. aberglaubisch
praznoverje Aberglaube der, -ns
pre adv. vor; ehe; eher, fruher;
zuvor/- svega vor allem
prebiti (entzwei) Ibrechen;*
(premlatiti) zerschlagen*
prebivaliste Wohnsitz der,
Wohnort der
prebivati wohnen, Ieben, hausen
prebeci ilber llaufen, *
ilber Igehen*
prebrojiti (nach) Izahlen
preceniti ilberschatzen
precizan adj. prazis
precrtati ab Izeichnen,
nach Izeichnen, durch Ipausen,
durch Izeichnen
precvetati verblilhen
precnik (promer) Durchmesser
der, Diameter der
precuti ilberh~ren
preci (prelaziti) il ber Igehen, *
hinilber Igehen*
precutati verschweigen
pred adv. vor
predah Atempause die
predaja Ubergabe die; Abgabe
die; (prednje) Uberlieferung
die, Tradition die
predati iibergeben, • ab Igeben, *
auf Igeben, * ilberreichen
predati se (odati se) sich
ergeben;* kapitulieren
predavanje
predavanje Vortrag der; Vorle-
sung die, Kolleg das
predavati (dr:Zati predavanje)
einen Vortrag halten;* unter-
richten
predgovorVonNortdas
predgrade Vorstadt die, Vorort
der
predigra Vorspiel das
predeo Landscbaft die, Gegend
die
predjelo Vorspeise die
predlagac Antragsteller der
predlog Vorscblag der, Autrag
der; (vrsta reci) Pr~position
die, VerMltniswort das
predloziti vor Ischlagen, * bean-
tragen, einen Vorschlag
mach en
predmet Gegenstand der
prednost Vorzug der, Vorteil der,
Vorrang der ·
pred~acitivoranlgehen*
prednja strana Vorderseite die
prednji adj. vorder, der (die, das)
vordere
prednji tocak Vorderrad das
premisljati (predomiSljati se)
(sich) besinnen, * il berlegen
predracun Voranschlag der, Ko-
stenvoranschlag der
predrasuda Vorurteil das
predsednik Vorsitzende der; Pra-
sident der I - vlade Regie-
rungscbef der
predsoblje Vorzimmer das,
Vorraum der, Diele die
710 pregrada
predstava Vorstellung die; Auf-
fiihrung die, Darstellung die
# predstaviti vor Istellen;
auf Ifiihren, dar Istellen I - se
sich vorstellen
predstavnik Vertreter der
predstavnistvo Vertretung die
predstojati bevorstehen*
predstojnik Vorsteber der
predujam VorschuB der
predumisljaJ Vorbedacht der,
Bedacht der, Uberlegung die
predus!O,v Vorbedingung die
preduzece Unternehmen das
preduzeti unternehmen*
predvecerje Vorabend der
predvideti voraus Isehen, *
vorlsehen*
predvorje Vorhalle die, Flur der
predznak Vorzeicben das
preda Gespinst das, Garn das
pregaca Schiirze die
pregaziti (p. vodu) durch lwaten;
(p. vozilom) iiberfahren*
preglas Umlaut der
pregled Uberblick der, Ubersicht
die, Durchsicht die
pregledati ilberschauen, ilber-
blicken, ilbersehen, * besich-
tigen, durch Isehen;* (p.
bolesnika) untersucben
pregovarac UnterMndler der
pregovarati unterhandeln,
verhandeln
pregrada Schranke die; ltenn-
wand die
prehlada 711
prehlada Erkaltung die; Verktih-
lu·rtg die ·-'
prehladiti se sich erktllten
prehr~Iia ;Ernahrung die · .'· ···
prehra~iti ernahren: - : .. -
preinaciti umlformen,
uml andernj unll gestalten -· ' '•;
p:reispitati- nach Ipru;fen; 'JUber-
prOfen
prekasno adv. zu spat- , ·, <· .. , : ·
prekid Unterbreehung.· die;· Ein-
stellung die;- Abbruch ider
prekidac Schalter. der;:: U nterbre-
cberder·: .. : . ,,:,:,
prekinuti unterbrecben;*
ab Ibrechen;* ein Istellen '·
prekipeti ilber1 kochen,
Oberlscbaumen; (preliti-. se)
ilber llaufen*
prekjuce adv. vorgestern-
preklopiti zusammen Iklappen,
zusainmen tlegen
preklopna stolica Klappstuhl der
preklopni sto Klapptisch der
preko prep. ilber; I - ·dana ~gs-
iiber; - puta gegeniiber
prekobrojan adj. iiberdzahlig
prekomeran adj. UbermaBig,
maBlos
prekomorski adj. ilberseeisch
prekopati · urn I graben,*
urn Istechen *
prekoraCiti iiberschreiten*
prekoriti (prekorevati) tadeln ·-
prekosutra adv. ilbermorgen
prekrasan adj. herrlich, Wlinder-
schCm, pr~chtig; kostlich
premestiti
prekretnica Wendepunkt der,, _
prekriti. · zu Idecken, -•bedecken,
ii berdecken
prekrhj< Vergehert: daS,, ·Gesetz..
•·iibertretung:.die;! :Obertrmung
die
prekrsiti verletzen;:ubelitreten*.. '.
pJ.Teksinoc adv. vorgestei:n·abend•'
prekupac Ank~ufer.der:
prelaz Obergang . der; •. ~gtanicni
prelaz) .Grenz,ubergang<:der;
(prelaz preko pruge) Bahn~
.ubergang der ,, ., ·
prelazni adj. transitiv· ' : , ,
prelazno doba Ubergangszeit .die·
preleteti ilberfliegen *. · . ,::· · ,
prelomiti ' · --' •.. · · ibrechen,*
urn Ibrechen; *- entzwei Ibre+-
chen*
preljuba Ehebruch der , •,:·,-. ·
preljubnik (preljubnica) Ehebre-
cher der (Ehebrechetin die) -
prema prep; ·nach, ·z\:1;, gegen, ge-
genuber; gem~B
premalen (premalo) adj. (adv.)
zu klein; (zu wenig)
premaz Ansttich ·der, Aufstrich
der
premazati an Istreichen,*
tiber Istreichen;* (namazati)
auf Istreichen ·
premda konj. obwohl, obgleich,
obschon, wenn auch, wenn-
gleich
premeriti vemiessen;*
aus Imessen*
premestiti versetzen; um Istellen
premestaj
premestaj Versetzen das, Verset-
zung die; (p. stvari) Umstellen
das
premetacina Durchsuuchung die
premetnuti (premetati) durchsu-
chen
premijera Pramie die
preminuti sterben,* (poet.)
bin Ischeiden*
premisljati nach Idenken, * iiber-
legen, nach Isinnen*
premlatiti d urch Ihauen, *
durch I prugeln; (razg.)
durch I bleuen
premoc Ubermacht die
premorenost Ubermildung die
premostiti Oberbrilcken
prenagao adj. iibereilt, zu hastig,
Oberstilrzt
prenagliti (sich) Obereilen, Ober-
sturzen
prenaseljen adj. ilberv5lkert
prenemaganje , Zimperlichkeit
die, Ziererei die, Getue das
preneraziti bestilrzen, in Erstau-
nen versetzen, befremden
prenerazen adj. betroffen, be-
stilrzt, fassungslos
prenerazenost Betroffenheit die,
Fassungslosigkeit die
prenesen adj. iibertragen
preneti (premestiti) ilbertragen;*
ilberbringen;* versetzen, ver-
Iegen
prenociste N achtquartier das;
Herberge die
prenociti Obernachten
712 preploviti
prenos Ubertragung die, Uber-
trag der; Transport der, BefOr-
,_ derung die
prenuti se auflfahren,*
auf Ischeuchen, auf Ist5ren,
auflwachen
preobrazaj Verwandlung die,
Umgestaltung die, Umbildung
die
preobuci se sich um Ikleiden,
(sich) urn Iziehen *
preokret U mwschwung · die,
Wendung die
preokupacija Beschaftigkeit die
preopterecenje (preopte-
recenost) Uberlastung die,
Uberbilrdung die, Uberla-
dung die
preopteretiti Oberlasten, ilber-
biirden, iiberladen, * Oberbau-
fen
preostati 0 brig Ibleiben, * ( razg.)
ober I bleiben *
prepad Uberfall der
prepasti (se) (er)schrecken *
prepelica Wachtel die
prepirati se sich zanken, (sich).
streiten*
prepirka Streit der, Zank der, -s
prepis Abschrift die, Kopie die
prepiska Briefwechsel der, Korre-
spondenz die
prepev Nachdichtung die
preplanuo adj. sonnengebraunt,
braungebrannt
preplivati durchschwimmen *
preploviti durchqueren
prepoloviti
prepoloviti halbieren
prepona Hindernis das; Hiirde
die; ( deo tela) Leiste die
preporucen adj. eingeschrieben I
- a pismo Einschreib(e)brief
der
preporuciti empfehlen*
preporucljiv adj. empfehlenswert
preporuka Empfehlung die
prepoznati (wieder) Ierkennen*
prepreden adj. pfiffig, schlau,
Iistig
prepreka Hindernis das, Sperre
die, Hemmnis das
prepreciti versperren, hindern
preprodaja Wiederverkauf die
prepun adj. Obervoll
prepustiti 0 berlassen; *
anheim Istellen
preracunati urn Irechnen
preraditi urn Iarbeiten, verarbei-
ten; ilberarbeiten
preran(o) adj. i adv. verfrilht, vor-
zeitig; zu frOb
presa Presse die
presaditi verpflanzen, urn Isetzen
presahnuti versiegen, vertrock-
nen
preseliti (se) Ober Isiedeln,
umlziehen*
preseljenje Ubersiedelung die,
Umziehen das
preseci durch Ischneiden; *
ab Ischneiden *
presek Durchschnitt der
preskociti il berspringen *
713 pretezan
preslikati ab I bilden, ab Izeich-
nen, nach Ibilden, kopieren
preslusanje (preslusavanje)
Verhor das, VerMrung die
preslusati (preslusavati) verho-
ren; (odslusati) ab Ih5ren
presrecan adj. iibergiOcklich
prestati auf Ihoren, beenden
presti ·spinnen;* (za macku)
schnurren
prestici ilberholen, (nadmasiti)
il bertreffen; * (preduhitriti)
zuvor Ikommen *
prestrojiti se (vozilom) (sich)
einlordnen
prestrasi ti erschrecken *
presuda U rteil das
presu~an adj. etnscheidend
presuditi (ab) I urteilen, ein Urteil
Hillen
presvlaka Uberzug die
presvuci se sich dum 1kleiden,
sich urn Iziehen *
prestampati nach Idrucken,
abldrucken
preteca Vorlaufer der, Vorganger
der
preteci (preticati) uberholen;
jemandem zuvor Ikommen*
pretegnuti iiberwiegen*
preteran adj. iibertrieben
preteranost Ubertriebenheit die
preterati ilbertreiben*
pretezan (pretezno) adj. i adv.
vorwiegend, iiberwiegend
 714 prevrat prevrnuti 715 prijateljski
prethoditi

prethodi~i voraus Igehen, * pretrpeti erleiden, * 1erdulden, prevrnuti um Ischlagen, * urn Iwe- pricest Kommunion die
voran1 gehen,"'. (razg.) aus Ihalten,~i: 1 . a us Istehen,~ nden,* urniJegen,* umlwer- pricvrstiti befestigen
.. vprJg~llen*: . , ::,. . ,,, ,. ertragen~~ ; ,_. . : .· fen* prici he ran Ikornrnen, * bei Itre-
prethodnLc;:a Vorhut die · pretvarati -se sich verstellen; h6u~ prevrnuti se urnlkippen, ten*
pretbod~ V.ortauf~r cl~t:,:)Vor~ ~Cheln: ..... _;. ··, ; urn Ifallen;* (za carnac) ken- pridati bei llegen, hinzu Ifiigen,
g~ng~r der pretvoriti (pretvatati) tern bei Ifiigen
pretina_c· .Fach das, 4bt~ilung .Qiet urn Iformen; :· i -.umfige&al~enl prezent Priisens das, Gegenwart pridev Adjektiv das, Eigenscbafts-
Lade die; (po~tanski p:.) Posb verwandeln ·' ,- .:; · :;--'""''''· die . wort das
facb das ·: 1-': ~-; preuzetUi:Qernehmen"'. ;,, \'·'.; '·: prezime Zuname der, Farnilien- pridoslica AnkOrnrnling der '
preticanje Uberholen d~s . , prevaga Ubergeweioht das , .. , i ·· ·.: name de.r; -ns, -n pridruziti (se) (sich} an lschlie~
pretitidrahen ... r·: ,--.,:;· prevagnutr:Ubf1rwiegen*l ;.;.;···: prezir.Verachtung die Ben,* (sich) zu Igestellen
preziran adj. ver~chtlich priddati hal ten,* stiltzen;
pretnja· Drohungdie ·; prevaliti urn IstoBen, * urn lstilr- I· vor Ibehalten, * bei I behalten *
-·t· I . B :· · :J..J.I•S!AI·I· .zen, um~w~Uzen;•.umlwerfen;r- prezirati verachten, rniBachten ·
pret oct 1 urn g1e en, Uu1 . , IU. , en , , , ,: (p. put,- ., .,. _.rastOJanJe)
. . preziveti iiberleben prigotoviti an I fertigen; (jelo)
pretovariti urn Iladen* . zuriickllegen ·. · pri bei zu Ibereiten, vor Ibereiten,
pretplata Abonnernent [abonma] prevara. Betrug der, Trug der,:- pribadaca Stecknadel die zu lrichten
das, Bezug der .. · ( e )s; Thusohung die . pribaviti an Ischaffen, verschaf- prigovor Einwand der, Einwurf
pretplatiti (se) abom'lieren, prevariti · betr~gen, t~uscben, fen, heran Ischaffen, der, Beanstandung die
beziehen* prellen, schwmdeln herbei Ischaffen, bei Ibringen* prigovoriti ein Iwenden,*
prevariti se .sich t~uschen pribeleska Notiz die, Anrnerkung vor Iwerfen, * beanstanden, re-
pretplatnik Bezieher der, die klarnieren 'li
prevesti tiber Ifiihren, hinii-
Abonnent der
. ~; .· ·' '· ber Ifiihren; (p. tek:St, govor) pribiti an Ischlagen, * an Inageln prigusiti d~rnpfen; unterdrilcken ,,,

pretposlednji adj. vorletzte . ubersetzen, Ubertragen•· · priblizan (pribliZno) adj. i adv. prigusivac Schalld~rnpfer der, I
!
anniihernd, ungef~hr D~rnpfer der
pretpostaviti an I nehmen* prevideti ii bersehen *
priblizavanje Ann~hern das, An- prihod Einkomrnen das, Einnah-
vermuten, voraus Isetzen ·
prevlaka Uberzug der; landenge n~herung die me die, Einkiinfte die (pl.)
pretpostavka Verrnutung die, die pribliziti (se) (sich) n~hern, sich prihvatiti an Inebrnen; * billigen
Voraussetzung die, Annahrne an In~hern; (fig.) prihvatiti se an Ifassen,
prevod Ubersetzung die
die nahe Ibringen;* nahe Ikom- zu Igreifen, * ergreifen*
prevodilac Ubersetzer det
pretpostavljeni (pretpostav~jena) rnen, * heran Inahen prihvatljiv adj. annebrnbar
Vorgesetzte der (die) prevoz Bef6rderung die pribor ZubehOr das; (pribor za prijatan adj. freundlich, Jiebens-
pretraiiti durchsuchen, prevoziti . befl}rd~rn, jelo ), EBbesteck das Besteck. wiirdig, liebevoll, zuvorkorn-
untersuchen transportieren das; (p. za pisanje) Schreib- rnend, hOflich
prevozno sredstvo zeug das prijatelj (prijateljica) Freund der
pretres Durchsuchung die
BeWrderungsrnittel das prica Erz~hlung die; Sage die (Freundin die)
pretresti durchsuchen; pricati erz~hlen prijateljski adj. freundschaftlich,
(raspraviti) besprechen, * prevrat Urnsturz der;
pricekati (ab) Iwart en freundlich
erOrtern Urnw~lzung die
prijateljstvo 716
prijateljstvo Freundschaft die
prijati behagen, wohll tun,*
schmeken (fig.) zu Isagen ,. prilepiti an Ikleben, auf Ikleben
prijava Anmeldung die, Meldung
die
prijaviti (se) an lzeigen; (sich)
melden, (sich) anlmelden
prijavnica Meldezettel der, Mel-
deschein der
prijem Empfang der
prijemnik Empf~nger der, Emp-
fangsger~t das
prikaciti an Iheften, befestigen
prikaz Darstellung die; (komen-
tar, recenzija) Besprechung
die
prikazati dar Istellen; bespre-
chen;* auf! fi.ihren
prikazivac Darsteller der; Be-
sprecher der
prikazivanje Darstellung die;
Auffi.ihrung die
prikladan adj. geeignet, passend,
zweckm~Big, tauglich
prikljucak AnschluB der, Verbin-
dung die
prikljuciti an 1schlieBen*
prikolica Beiwagen der, Anh~n­
ger der; (p. za stanovanje)
Wohnwagen der
prikopcati an Iheften,
an Ischnallen; an Ikntlpfen; (p.
kola) an Ibangen
prikriti verdecken, verbergen*
prilagoditi (se) (sich) an Ipassen
prilaz Zugang der
primeren
prilican (prilicno) adj. i adv.
ziemlich, betr~chtlich
prilika Gelegenheit die, Umstand
der
prilog Beitrag der, Beilage die;
(vrsta re~i) Adverb das, -s, -
bien ( -ben); U mstandswort
das
priloien adj. beiliegend, beigelegt
priloiiti bei llegen, bei Igeben, *
bei Ifiigen, bei Itragen *
priljezan adj. fleiBig, eifrig, emsig
priljubiti (se) (sich) anlschmie-
gen
primaci (se) (sich) n~hern
primalac Empmnger der, Adres-
sat der
primalja Hebamme die
primanje Empfang der;
Annahme die, Empfangnah-
medie
primeniti an Iwenden* verwen-
den*
primenjen adj. angewandt
primetiti bemerken, an Imerken;
(prigovoriti) einlwenden*
primedba Bemerkung die, An-
merkung die
primena Anwendung die
primenljiv adj. anwendbar
primer Beispiel das
primerak Exemplar das
primeran adj. vorbildich, muster-
haft
primeren adj. angemessen, ent-
sprechend, passend
primesa
primesa Beimischung die, Zusatz
der
primirje Waffenstillstand der
primisao Hintergedanke der
primiti ( dobiti) erhalten, * be-
kommen;* empfangen, *
anlnehmen,* auflnehmen*
primitivan adj. primitiv
primorati ntltigen, zwingen*
primorje Kilstenland das, Ki.iste
die
princ (princeza) Prinz der (Prin-
zessin die)
princip Prinzip das, Grundsatz
der
prinos Beitrag der, Gabe die;
Ertrag der
prinositi bei Itragen, * zu Itragen *
prinuda Zwang der
prinuditi ntltigen, zwingen*
pripisati zu lschreiben*
pripitomiti ~hmen, Mndigen,
zahm machen
pripojenje AnschluB der, Anne-
xion die
pripovedanje Erz~hlen das, Er-
z~hlung die
pripovedati e~hlen
pripovetka Erz~hlung die, Ge-
schichte die
pripovedac E~hler der
pripravan adj. bereit
pripravnost Bereitschaft die
priprema Vorbereitung die
pripremiti bereiten; zu Ibereiten
pripremiti se sich vor Ibereiten
priprost adj. schlicht, einfaltig
717 pristojnost
priraslica Gewachs das
prirast Zuwachs der
priredba Veranstaltung die
prirediti veranstalten; (p. jelo)
zu Ibereiten
priredivac Veranstalter der
priroda Natur die
prirodan adj. naHirlich
prirodnost Natilrlichkeit die
prirodoslovac Naturforscher der
priroden adj. angeboren
prirucnik Handbuch das
prisan adj. innig, vertraulich,
in tim
priseban adj. geistesgegenwartig,
besonnen
prisebnost Geistesgegenwart die
prisiliti ntltigen, (zu etwas)
zwingen*
prisloniti (se) (sich) an pehnen
prisluskivati horchen, lauschen
prisnost Innigkeit die, Vertrau-
lichkeit die
prispeti an Ikommen, *
an !Iangen, ein Itreffen *
pristajati passen
pristalica Anbanger der
pristanak Einwilligung die, Zu-
stimmung die
pristati einvestanden sein, * ein-
willigen, zustimmen; (za bred,
avion) Ianden
pristojan adj. h5flich, anstandig,
gesittet, wohlerzogen
pristojnost Anstand der, Htlflik-
keit die, Sittsamkeit das, An-
standigkeit die
pristran 718 prkos prkosan 719 progurati

pristran adj. voreingenommen, privezati ab j bin den,* prkosan adj. trotzig proc~ti (durch).jlesen, * (razg.. )
befangen, parteiisch an Ikniipfen prkositi trotten : ·· ':aus jlesen *
pristup·Zugang der, Zutritt der; "' privid Schein der prljav, adJ.: schrnutzig; ·dreckig procuti se bekannt werden, *
· · Eintritt der prividan adj. schein:bat p~ljavstina Scmutzdetr•;:::=·· ·. . ::beiiihmt:werden*
pristupacan adj. zuganglich privlacan adj. anziehend proba Probe die .. , · pnadati· <(prodavati) ·. verkaufen;
pristupacnost Zuganglichkeit die privlacna snaga (privlacnost) pvobati J •: Ne.rsuqhen;: · iprobieren; , vertiuJ3ern .:;,! · ·
pristupiti zu Itreten, ~ Anziehungskraft die' . anlproben;rk0sten!i'' i . r ;i_, -~
7 ...__
heran Itreten privlaciti anlziehen* · probava Verdatmrig die< A•:'. ' · · l -
prisutan adj; anwesend, zugegen privreda Wirtschaft' die,· Okono- probavlji\'J_ adjr!Ver~Ulich~;. ·d ,-, q
pri5vojiti sich ah Ieignen mie die ·: · probisvet LandStreioheL ·--der,
prisvojni (u gramatici) adj. posse.. privredni adj. wirtschaftlich Abenteum i~der;: iVagabUnq proderati durchlreil3en*. · •
siv, besitzanzeigend ·pri\Tediti (privtedivati). · erwer- der.r.:)rf ·i!.~r•i:~:·-··" >·;;;'.·:k :;; prodirati durch jdringen~
prisarafiti an Ischrauben, ben, erwirtschaften prmhiti!:·se::sich:;-~dutcllsphlagen;-~ prodor Durchbi:"uch der , , ·
ein Ischrauben privreinen(o) ad} i ·actv.:zeitweilig, durchbrechen1:!J n·<~l:;···-~···/ prodoramadj: durchdringend
ptisiti an Inahen, an Iheften vorlaufig, voriibergehend, ptoblematieart ·:adj:c··r'J?roblema+ prodrmati (auf}lschiitteln · ·
priStedeti ersparen einstweilig tisch; fragwiirdig pi"odubitivertiefen . ·· · ;:,
pristic Pustel die; Pickel der privrzen adj. anMnglich, zugetan, puoboj Durchbrocl!l!der ;~,:?··lf,, :·:; proda Absatz der, UinSatz der,
ptitegnuti an Iziehen* treu, ergeben probojnost · :·: Hilrohschla~aft · :'Abgang der.. •· _' .. · r., :··
pritisak Druck der privuci .. an IZiehen, * die, Durchdringlicill:keit die, .. ,·: profesija ·Profession die; Beruf
pritiskati · (pritisnuti) he ran Iziehen * probosti durchtstechenr'lr:: <'i!.nq der, Gewerbe das
· (be)driicken, nieder Idrucken: prizemlje Erdgeschlc)B das probuditi (auf) 1-weeken, erweckeni profesor. Proftesor der- .. , .. .·
pritoka NebenfluB ·der,· ··Z-ufluB priznanica Quittung . die;· Emp- pl!obuditi: se: erwaebcin p.;:'l.;iiJI''l'! pr~glasitl .. cv~i:k:hn,~,en,. ~-y~r~ppdi-
der fangsbescheinigimg die probusiti durch 1bohren'_,;i•i · . gen; ausJ rufen*
prituzba Beschwerde die, Klage priznanje GesUtndnis das;; Einge- .procenat ·Frozentdas ;;,;·,:;ur. :ri pfogrt~uik
., ... , ... :(
Vettmnrite
-- '
·der; -ver-
die standnis das; Anerkennung procentna stopa P.rgmntsatz .der ' · ' ttie'b'erie der ·. ' ··. · ·
pritvor Verhaftung die, ·Festnah- die ,; prt>ces ·~Pro2eB. 'der; .. Getichtsver~ prognati verbannen, vertreiben*
medie priznat adj. anerkannt -: . fah!7en dag,i Rechtsstreit-.den-, ·: progon: Verfmlgung, ciie · , . , · ,·
pritvoriti gefangen Iilehmen, '!' priznati (ein) j'gestehen;* zu Ige- prcicetliti· ':; -·· '(dilirch) lselhen progoniti verfo!gen
fest I nehmen, * verhaften; (p. ,stehen;"' an I erkenmm; * be- -: ·fi!trieten·: 1 ' • 1''·' · 't ;~.;!• ': P;~;o_gons~q: Y.~fpa;nnung, W~·· ,Exil
· vrata) zu lmachen; zu pehnen, kennen* ·'' · -... ; : l ~ •J r,...., : .. das. ,, .. ·. .. · · ·
·· · ~:zu Iklappen prizor Anblick der; Auftritt der, .~.rP:ce,~!P,_, ,,.));· (eiq)J~~~~P:% program·P~ogra'mm das
Szene die · ···· ;, · . ,. :·..i(w.ern.l ~chat.ztf?,,~ q~~frt~n, · phigile$:. ProgreB der, Fdrtsthdtt
priustiti gonnen der - ,. ;
:; .. prizvati ;, ·herbeitrufen,* procena SehHt:zung ·· ·. :•die,
privatan adj. privat heranlrufen* · · · · ·~: · :·,·Bewertung..dieu.::, n.Jii>ir>· •:•· progristi durcfi!l beiBen~ ~ . ' ,: :, · ;
privafuo vlasniStvo prizvuk Beiklang det, Nebenton procelje Frd6t''·ctie,' · Fassade 'die, progurati · durch l.schieben, *
Privateig.entum das der,·-s ,.,, r:) vorct~tf'ront die, v&cretsei't~ , durch lstoBen, * dufflll,zw~n­
prkos Trotz der, -es ;i r. ,I_··:.
privesti zu 1fiihren, hinzu 1fiihren die gen
progurati se 720 prornenljiv promer 721 prostak

progurati se sich durchdrangen prokrciti a us Irod en, a us Iholzen; promer Durchmesser der propovednik Prediger der
progutati verschlucken, verschlin- (p. ~urnu) den Wald lichten; promociv adj. (wasser)durchlas- propusnica Passierschein der
gen* ,_ (p. put) einen Weg bahnen sig, undicht propustiti durch Ilassen*; versau-
prohodan adj. gangbar, passier- prokrijumcariti durch Ischrnug- promucuran adj. gewandt, ge- rnen, unterlassen, * verpassen
bar, iiberschreitbar, begehbar geln schickt, flink proputovati durchreisen
prohodati zu gehen* beginen;* prolaz Durchgang der; Durchweg promukao adj. heiser, rauh proracun Voranschlag der, Ko-
(za dete) laufen* der; Durchfahrt die promuklost Heiserkeit das stenanschlag der, Berechnung
prohteti se gelilsten nach etwas, prolazak Durchreise die pronaci erfinden, * auf Ifinden, * die
Lust haben;* wollen,. wiin- prolazan adj. verganglich, vor- ausfindig rnachen; entdecken proracunat adj. berechnend
schen ilbergehend pronalazac Erfinder der proracunati berechnen
prohtev Gelilst das, Geli.iste das, prolaznik Passant der pronalazak Erfindung die; Ent- proreci (proricati) voraus Isagen;
Verlangen das prolaznost Verganglichkeit die deckung die prophezeien, weissagen
proizici hervor Igehen, * sich prolazenje Vori.ibergehen das; proneveriti verunttreuen, unter- prorez Schlitz der, Ritz der, Ritze
ergeben* aus; erfolgen Vergehen das schlagen* die
proizvesti erzeugen, herstellen prolece FrOhling der; FrOhjahr pronevera Veruntreuung die, Un- proroeanstvo Weissagung die, ,
proizvod Erzeugnis das, Produkt das terschlagung die Prophezeiung die, Orakel das
das, Fabrikat das prolistati sich belauben, Laub pronicljiv adj. durchdringend, prorok Prophet der, Weissager
proizvodnja Herstellung die, Pro- (Blatter) treiben* scharfsinnig, findig der
duktion die, Erzeugung die, proliti vergieBen;* verschi.itten propadanje Verfall der, -(e)s; prosac Freier der; Brautwerber
Erzeugen das proliv Druchfall der Verfallen das der, Brautbitter der
prolom Durchbruch der propast Untergang der, Zusarn- proseean adj. durchschnittlich
proizvodac Erzeuger der,
promasaj FehlschuB der; Fehl- rnenbruch der proseci durch Ihauen, *
Hersteller der
schlag der propasti (propadati) durch Ischneiden *
projekt Projekt das; Entwurf der promasiti verfehlen; (fig.) unter Igehen, * zugrunde prosek Durchschnitt der
I gradevinski - Bauprojekt fehll schlagen * gehen; * verfallen, * vergehen; * prositi betteln; (p. djevojku) urn
das promet Verkehr der; Umsatz der scheitern ein MMchen werben (freien)
projektil Projektil das, GeschoB promeniti verandern; verwan- propis Vorschrift die, Anweisung
prosjak (prosjakinja) Hettler der
das, Rakete die deln, urn Iwandeln; wechseln die, Verordnung die
(Bettlerin die)
promil Prornille das, -s, -; Tau- propisan (po propisu) adj. i sdv.
projektor Projektor der, proslava Feier die, Fest das
sendstel das vorschriftsmaBig
Projektionsapparat der
promisliti bedenken, * ilberlegen, propisati verschreiben;* proslaviti feiern
prokleti (ver)fluchen, nach Iden ken,* durch Iden- anlordnen,verordnen
verdarnrnen proslaviti se berOhrnt werden*
ken,* erwagen propitati (se) (sich) erkundigen,
prokletstvo Fluch der, nach Ifragen proso Hirse die
promisljen adj. besonnen, i.iber-
Verdammnis die legt, (vor)bedacht proplanak Lichtung die prospekt Prospekt der
promenljiv adj. veranderlich, propoved Predigt die
prokopati durch Igraben,* prostak Ri.ipel der, Flegel der,
wandelbar propovedati predigen
durch Istechen* Grobian der
prostakluk
prostakluk U ngezogenheit die,
Gemeinheit die, Frechheit die,
Flegelei die
# provalija Kluft die, Abgrund der
prostirac Vorleger der, Matte die,
Bodenbelag der
prostodusan adj. offenherzig,
treuherzig, freimiitig
prostor Raum der
prostoran adj. r~umlich
prostorija R~umlichkeit die,
Raum der, Zimmer das
prostran adj. geraumig, weit, aus-
gedehnt
prostrti a us Ibrei ten; (p. stol)
deck en; (p. postelju) betten,
das Bett machen
prostirati se sich a us Idehnen,
sich erstrecken
prostreliti durchschieBen*
prosuditi beurteieln
prosuti a us Istreuen, a us Ischiit-
ten; (proliti) aus IgieBen*
prosveCivanje Aufklarung die,
Bilden das
prosveta Bildung die, Kultur die,
Unterrischtswesen das
prosvetiteljstvo Aufklarung die
prosetati (se) spazieren Igehen, *
einen Spaziergang machen
prosiriti verbreiten; erweitern
proslost Vergangenheit die
proteci verlaufen, * verlieBen;*
(proticati) durch IflieBen, *
durch Istromen
protestovati protestieren
proterati vertreiben, * verjagen;
verbannen
722 provala
provalija 723 psenica
proteza Prothese die
vulkana) Ausbruch der; (p. prsluce (grudnjak) Biistenhalter
protezati (se) (sich) erstrecken;
oblaka) Wolkenbruch der der; Leibchen das
(sich) (aus) Istrecken
prsluk Weste die
protiv prep. gegen, wider; entge-
provaliti ein Ibrehen; * prsno plivanje Brustschwimmen
gen
auf Ibrechen, * durchbrechen* das
protivan adj. entgegengesetzt,
provalnik Einbrecher' der prsnuti (raspasti se) (zer)platzen
widrig, gegensatzlich
provesti durch Ifiihren; (za prst Finger der; (nozni p.) Zehe
protiviti se sich widersetzen,
vreme) verbringen, * die; (kaziprst) Zeigefinger der;
(sich) entegegen Isetzen
zu Ibringen * (srednji p.) Mittelfinger der
protivnapad Gegenangriff der
provera Priifung die, Uberprii- prsten Ring der, Reif der
protivnicki adj. gegnerisch
fung die, Probe die prstenast adj. ringformig
rotivnik Gegner der
proveriti nachprilfen, iiberpriifen prstenjak (domali prst) Ringfin-
protivnost Gegensazt der, Wider-
provetriti !Often, durchlilften ger der
spruch der
providan adj. durchsichtig prsljen Wirbel der, Wirbelkno-
protivrecan adj. widerspriichlich
providnost (prozirnost) Durch- chen der
protivreciti widersprechen *
sichtigkeit die; (providenje) prtljag(a) Gep~ck das
protivrecnost Widerspruch der
Vorsehung die pruga Strecke die, Bahnlinie die,
protivteza Gegengewicht das
· provocirati provozieren Eisenbahnstrecke die
protivudarac Gegenschlag der,
prozor Fenster das prugast adj. gestreift
Gegenhieb der
·prozorcic Fensterchen das, Luke prut Rute die, Gerte die
protivvrednost Gegenwert der
die, Schalter der pruziti se sich strecken, sich
protivzakonit adj. gesetzwidrig
prozracan adj. durchsichtig, (a us) Idehnen
protkati durchweben
durchscheinend prvak (u sportu) Meister der
protrcati durch llaufen, * durch-
prozreti durchschauen, prvenstvo Meisterschaft die;
renen; * vorbei II a ufen *
durch Iblicken (prednost, preimuestvo)
protresti (durch) Ischiitteln
prozvati (prozivati) auf Irufen Vorrang der; Vorrecht das
protumaciti erklarem, erlautern, prozdrljiv adj. gefraBig, gierig, prvi (prva, prvo) num. der (die,
ausllegen freBgierig das) erste
prouciti erforschen, prozet adj. durchdrungen prvo adv. erstens; (najpre) zuerst
durchforschen, ergriinden, prozeti durchdringen * prvobitan adj. urspriinglich
durch Iarbeiten; studieren prsa Brust die; (zenska p.) Busen prvoklasan adj. erstklassig
prouzrokovati verusachen, der pr:iiti rosten; grillen
hervor Irufen, * bewirken, prskalica Zerst~uber der, Brause pseto Hund der
erregen die, Dusche die, Spritze die
psovati fluchen; schmimpfen,
provala Einbruch der; (p. prskati (prstati) (be)spritzen, !~stern, schelten, schmahen
neprijatelja) Einfall der; (p. (be)sprengen, bestauben
psenica Weizen der
ptica
ptica Vogel der; (p. grabljivica)
Raubvogel der; (p. pjevacica)
Singvogel der; (p. selica) Zug-...
vogel der
pucati schieBen; feuern; bersten;
(zer)platzen; springen, *
knallen
pucketati knattern, knistern,
prasseln; knallen, schnalzen
pucnjava SchieBerei die
pucina hohe (offene) See
puk ( narod) Volk das; (jedinica)
Regiment das
puki adj. rein, bloB
pukotina Spalte die, Kluft die,
Ritze die, RiB der
pukovnik Oberst der
pumpa Pumpe die
pulover Pullover der, Pulli der
pun adj. vall
punac (punica) Schwiegervater
der (Schwiegermutter die)
puniti filllen; (oruzje) laden;*
stopfen; (gorivo) tanken
puno adj. vie!
punoletan adj. volljiihrig, mundig
punomoc Vollmacht die
pupak Nabel der
pupcanica Nabelschnur die
pupati knospen, Knospen
treiben, * sprieBen*
pupoljak Knospe die
pust Filz der
pust adj. 6de, wOst, unbebaut;
einsam
pustinja Wuste die; (osama)
Ein6de die
724 putopis putovanje 725 puz
pustinjak Einsiedler der putovanje Reise die puzavac Kriecher der
pustiti lassen,* aus Ilassen;* (p. putovati reisen puzavica (biljka) Kletterpflanze
na slobodu) freipassen;* (p. puzati kriechen; schleichen;* die
pred sebe) jemanden vorlas- )
krabbeln; (za biljke) klettern pui Schnecke die
sen*
pustolov (pustolovka) Abenteue-
rer der (Abenteuerin die)
pustolovina Abenteur das
pustos Wuste die, Wildnis die,
Einllde die
pustositi verwusten, verheeren;
zerstllren
pusac Raucher der
pusenje Rauchen das
pusiti rauchen
pusiti se rauchen, qualmen,
dampfen
puska Gewehr das, Flinte die,
Buchse die
puskomet SchuBweite die
put Weg der; (putovanje) Reise
die ·
putanja Bahn die; Umlaufbahn
die
puteljak Pfad der, FuBweg der,
Steg der
putni kovceg Reisekoffer der
putnicki brod Passagierschiff
das, Passagierdampfer der
putnicki voz Personenzug der
putnik (putnica) Reisende der
(die); Passagier der; Fahrgast
der; (trgovacki p)
Handelsreisende der
putokaz Wegweiser der
putopis Reisebeschreibung die
 R 726 radost radostan 727 raspaliti

radostan adj. freudig, frohlich, raseCi zerhauen;* zerhacken; zer-

frob schneiden*
#
radovati se sich freuen, fr6hlich rascepiti zerspalten
sein* rascep Spaltung die, Trennung
R radoznalost Neugier die, Neu- die; (raskol) Schisma [fis- iii
gierde die sc;is-] das, -s, - men
radoznao adj. neugierig rashladiti a us Ikiihlen, ab Ikiihlen
radanje Gebaren das, Geburt die rashod Ausgabe die
rak Krebs der; ( morski r.) rasipan adj. verschwenderisch
rabat Rabatt der
radin adj. fleiBig, arbeitsam, Hummer der; (racic, pauk) rasipati zerstreuen, a us Istreuen;
rabin Rabbiner der eifrig, emsig, t~tig Krabbe die, (oboljenje) Krebs (traciti) verschwenden I
rabljen adj. gebraucht, abgenutzt radio (radioaparat) Radio das der, Karzinom das novae Geld verschwenden
racionalan adj. rational; rationell, Radioapparat der, Rundfunk- raka Grab das rasipnik Verschwender der
zweckm~Big raketa Rakete die; Feuerwerks- raskalasan adj. zugellos, ausge-
ger~t das, Rundfunkempf~n­
racionalisticki adj. rationalistisch ger der k6rper der lassen, sittenlos, lasterhaft
racun Rechnung die; (bankovni radioaktivan adj. radioaktiv raketni pogon Raketenantrieb rask.inuti zer IreiBen, * brechen *
r.) Konto das, -s, -ten (trgo- radiodrama Horspiel das der rasklopiti ab Ibauen, auseinan-
vacki r.) Faktura die, -, - ren; radioemisija Rundfunksendung raketno oruzje Raketenwaffe die der Inehmen; * (r. knjigu)
Faktur die die rakija Schnaps der, Branntwein auflschlagen*
racunar Rechner der, Rechen- radionica Werkstatt die, -, der raskol Spaltung die; Schisma [fis-
maschine die - st~tten; Werkst~tte die rame Schulter die, Achsel die ili sc;is-] das, -s, - men
racunati rechnen rana Wunde die raskomadati zerstuckeln, in
radioodasiljac Rundfunksender
racundzija Rechner der, Rech- der, Radiosender der ranac Ranzen der, (vojni r.) Tor- StUcke schneiden*
nenkiinstler der radioprenos Rundfunkiibertra- nister der; (~kolski r.) Schul- raskopcati auf Ikn6pfen;
racunska greska Rechenfehler gung die raznen der aufl schnallen
der radiostanica Rundfunkstation rani adj. friih, zeitig,. friihzeitig, raskos Prung der, Luxus der, -,
racvanje Gebelung die, Abzwei- die, Rundfunkanlage die vorzeitig Dppigkeit die
gung die raditi arbeiten; wirken, schaffen, * raniti verwunden, verletzen raskosan adj. luxuri6s, uppig
racvast adj. gegabelt, gabelig, tun,* mach en raniti (poraniti) friih raskrinkati entlarven
zwieselig, zweispaltig radnik (radnica) Arbeiter der auf Istehen*
rakrsnica (raskrsce)
rad Arbeit die; Werk das (Arbeiterin die) rano adv. friih StraBenkreuzung die;
radi prep. (gen.) urn ... willen, radnja Handlung die; 'Tiltigkeit ranoranilac Friihaufsteher der Kreuzweg der, Kreuzung die
wegen die; (prodavnica) Laden der, ranjenik (ranjenica) Verwundete raspad (raspadanje) Zerfall der,
radijator Radiator der, GescMft das der (die) Zerfallen das
Heizk6rper der rado adv. gern rasa Rasse die raspaliti an Ifachen, schiiren,
radije adv. Iieber radost Freude die
rasejan adj. zerstreut entflamen
raspaliti se 728 rastati se rastavljen 729 razarac

raspaliti se entflammen, sich er- rasprodaja Ausverkauf der; rastavljen adj. getrennt; geschie- rasclaniti zergliedern
hitzen SchluBverkauf der; (letnja r.) den; zerlegt rasiriti verbreiten, a us Ibreiten;
raspasti se zerfallen, * sich zerset- ~ SommerschluBverkauf der rastegljiv adj. dehnbar entfalten; erweitern; (r. ruke)
zen rasprodati a us Iverkaufen rastegljivost Dehnbarkeit die aus I breiten; (r. noge) spreizen
raspelo KruzifiX das rasprostirati (se) (sich) I rastegnuti (se) (sich) rasljast adj. gabelig, gabelformig;
raspeti kreuzigen a us I breiten (aus) Idehnen; strecken, zwieselig
raspisati a us Ischreiben* rasprostraniti (se) (sich) verbrei- recken raslje Gabel die, Astagbel die
raspitati se sich erkundigen (nach ten rasteretiti entlasten rat Krieg der
etwas) rasprostranjen adj. verbreitet rasti wachsen;* zu Inehmen* ratar Ackerbauer der
rasplinuti se verfliegen;* verga- rasprostranjenost Verbreitung rastinje Gew::tchs das ratarstvo Ackerbau der, Feldbau
sen die rasterati verteiben, * auseinan- der
rasplod Zucht die rasprostreti aus I breiten; entfal- der Itreiben* ratiste Kriegsschauplatz der
rasplodavati se sich fort Ipflan- ten . rastojanje (razmak) Abstand der, ratnicki (ratni) adj. kriegerisch
zen; sich vermehren rasprsnuti zersprengen; zerplat- Entfernung die ratnik Krieger der
rasplodivanje Fortplfanzung die; zen rastopiti (se) schmelze, * (sich) ratoboran adj. kriegerisch, kriegs-
Vermehrung die rasprsnuti se zerknallen, zer- (aut) ll6sen lustig, streitlustig, angriffslu-
raspodeliti verteilen, a us Iteilen; springen, * explodieren rastresen adj. zerstreut; zerfah- stig
ein Iteilen rasprsiti zersprengen, zerstreuen ren ratovati kampfen, Krieg fiihren
raspolagati verfi.igen raspuci zerspringen, * zerplatzen, rastresenost Zerstreutheit die, ravan Ebene die
raspoloviti halbieren bersten Zerfahrenheit die ravan (ravno) adj. i adv. eben,
raspolozen adj. aufgelegt, ge- raspustiti aufll6sen; entlassen;* rastrgati zerreiBen, * zerfetzen, gerade, flach
stimmt, fr6hlich, gelaunt frei Igeben zersttickeln ravnati ebnen, aus Igleichen*
raspolozenje Stimmung die, raspusten adj. ausgelassen, lie- rastrojiti zerriltten ravnati se sich richten
Laune die derlich, ztigellos rastumaciti erkUiren, erlautern, ravnica Ebene die, Flachland das
raspoloziv adj. verfi.igbar raspustenac (raspustenica) Ge- a us Ideuten, aus llegen ravno adv. gerade
raspon Spannweite die schiedene der (die) rasturiti zerstreuen; (r. novine), ravnodusan adj. gleicgiiltig
raspored Anordnung die, Vertei- raspustenost Ausgelassenheit verbreiten, verteilen
lung die, Plan der, Einteilung die, Liederlichkeit die, Zugel- rastvoriti (u rastvoru) aufiJosen; ravnodusnost Gleichgi.iltigkeit die
die losigkeit die (otvoriti) auf Itun,* ravnomeran adj. gleichmaBig
rasporediti verteilen, rast Wuchs der, -es Gestalt die; auf Imach en; auf Iklappen ravnopravan adj. gleichberechtigt
(an) I ordnen, ein 1teilen (rastenje) Wachstum das, -s
( ...
rastvor L6sung die
rasprava Er6rterung die, Ab- rastanak Abschied der, Trennung rasulo Zerfall der, -s; Zerstreu- ravnoteza Gleichgewicht das
handlung die die ung die, Aufl6sung die razapeti kreuzigen; (r. kisobran)
raspraviti er6rten, besprechen, * rastati se scheiden, * (sich) rasuti zerstreuen, verstreuen; auf Ispannen; (r. sator) (ein
verhandeln trennen; auseinander Igehen;* (protraciti) verschwenden Zeit) auf Ischlagen *
raspremiti auf Ir~umen; (r. ( oprostiti se) sich verabschie- rasvetliti erhellen, beleuchten razarac (osoba, brod) Zerstarer
krevet) Bett machen den rasveta Beleuchtung die der
razaslati 730 razja§nj~nje razlaganje 731 razoran
razaslati verschicken, versen- razdvojiti entzweinen, voneinan- razlaganje Darlegung die, razmetati se prahlen, sich
den,* aus Ischicken, der Itrennen; ab Isondern Erklarung die; (hemijsko r.) ruhmen
(aus) Isenden* ""razglasiti verlautbaren, Zerlegung die, Zerlegen das; razmirica Zwist der, Streit der,
razaznati erkennen; vernehmen* bekannt Imach en, kund Itun,* Auseinandersetzung die Zank der, Streitigkeit die
razbacati umber Iwerfen * offenbaren razlicit adj. verschieden razmisliti nach 1denken, * u berle-
razbastiniti enterben razgledati besichtigen, besehen, * gen
razbesneti in Wut versetzen, an Isehen, an Ischauen, be- razlicitost Verschiedenheit die
razmisljanje Uberlegung die,
wiitend machen schauen razlegati se (durch) I hallen, Uberlegen das, Bedenken das,
razbesneti se in Wut geraten, * in razglednica Ansichtskarte die, wider Ihallen Erwagung die
Wutauslbrechen* Ansichtspostkarte die razlika Unterschied der, Ver- razmestiti versetzen, an Iordnen,
!
razbiti zerbrechen, * zerschla- razgolititi entblOBen; bloB Istellen schiedenheit die zerlegen, dislozieren
gen;* zerschmettern, zertilm- razgovarati mit jemandem spre- ,/ razlikovati se (sich) unterschei- razmotati auseinander Iwickeln,
mern chen;* sich mit jemandem un- den, * verschieden sein, * auf Iwickeln; aus Ibrei ten, ent-
razboj Webstuh der; (gimnasticki terhalten* ablweichen* rollen, auseinander Iroll en
r.) Barre die, Turn barre die razgovetan adj. deutlich, klar, razlog Grund der, Ursache die razmotriti (razmatrati) betrach-
razbojnicki adj. r~uberisch verst~ndlih razlomak Bruch der, Bruchzahl ten, besichtigen I
razbojnik R~uber der razgovor Gespr~ch das, Unter- die raznolik adj. verschiedenartig, ab-
razbojnistvo Raub der haltung die, Konversation die razloziti darlegen, begrunden; wechslungsreich, mannigfaltig,
razboleti se erkranken, krank razgovorljiv adj. gespr~chig, mit- auseinander Isetzen; zerlegen, verschieden
werden* teilsam, redselig ablbauen raznolikost Verschiedenheit die,
razborit adj. verst~ndig, beson- razgovorni jezik razlupati zerschlagen, * zerbre- Mannigfaltigkeit die
nen, vernunftig Umgangssprache die chen* raznonodan adj. ungleichartig,
razbuktati entflammen, razljutiti erzurnen, ergrimmen, in verschiedenartig
razgraditi ab Ibauen
auf! flammen Zorn bringen * raznosac Austr~ger der, Kolpor-
razdaljina Entfernung die, razgranati se sich verzweigen razljutiti se in Zorn geraten, * teur [kolportor] der*
Abstand der razgraniciti ab Igrenzen zornig werden * raznositi zerstreuen; auseinan-
razderati zerreiBen, * zerfetzen raziCi se auseinander Igehen* razmak Abstand der, Entfernung der Itragen;* aus Itragen;*
razdeliti auf Iteilen, verteilen die verb rei ten
razjaren adj. erzurnt, erbost,
razdoblje Zeitraum der, Zeitab- razmatranje Betrachtung die razocarati enttauschen
ergrimmt
schnitt der razmatrati betrachen, erwagen, razocarati se enttauscht werden*
razjariti (se) erzurnen, I'
besichtigen
razdor Zwist der, Zwiespalt der, · razocarenje Enttauschung die
ergrimmen, zornig werden* razmaziti verwOhnen
Zwietracht die razonoda Zerstreuung die, Zeit-
razjasniti erkl~ren, razmena Austausch der, vertreib der, Belustigung die,
razdrazen adj. gereizt, aufgeregt
verdeutlichen, klar machen; Umtausch der Kurzweil die, -
razdraziti reizen, auf Iregen, er!autern razmera VerMltnis das; MaBstab razonoditi se sich zerstreuen, sich
auf! hetzen razJaSnJenje ErkUirung die, der unterhalten, Kurzweil treiben*
radrazljiv adj. reizbar Erl~uterung die razmeran adj. verMltnism~Big razoran adj. zersWrend
razoriti

razoriti zerstaren
732

razuzdan adj. zi.igellos

razvrstati r I
I
razvuci

· razvuCi ausldehnen; (r. lice) ver-

733 rekreacija

red Reihe die, Reihenfolge die,

!
zerren; (r. proces) verschlep- Folge die; Ordnung die; (re-
razoriv adj. zerstarbar razuzdanost Zugellosi·gke·t
1 d.1e
v • ( v •

razoruzavanJe razoruzanJe) Ab- ""

rustung die, Entwaffnung die
razoruzati ab 1ri.isten, entwaff-
nen; demobilisieren
razot~i~i enthi.ille~, entbiOBen
razra~1t1 a us Iarbe1ten, durch Iar-
be1ten; (raspraviti)
durch I nehmen,"' bespre-
chen, • er5rtern
razrada Ausarbeitung die,
Durcharbeitung die
razred K.lasse die, Schulklasse die
razredni K.lassenlehrer der
razrez Schlitz der; (r. poreza)
Steuerveranlagung die
razrezati auf Ischneiden,*
(auf) Ischlitzen, zerschlitzen;
(r. perez) auferlegen, veranla-
gen
razrediti verdiinnen; (r. sumu)
lichten
razresiti (auf)l5sen, entbinden,*
entheben*
razrok adj. schielend
razrusiti nieder 1reiBen, zerstaren
razum Verstand der, -es; Ver-
nunft die
razuman adj. versU:indig, vernunf-
tig; besonnen, einsichtig, tiber-
legt
razumevanje Verstehen das, Ver-
standnis das
razumeti verstehen.* begreifen*
razumljiv adj. ve;standlich, be-
greiflich. faBiich
, zerghedern
•
pen, (bin) Iziehen * dovnicki r.) Orden der
razvaliti zerstaren, zertri.immern; raz Roggen der redar Ordner der; (policajac)
(r. vrata, bravu) auf I brechen* ..... razalostiti betriiben Schutzmann der, (-leute);
razveden, adj. geschieden razalostiti se traurig (betri.ibt) Polizist der
werden* redak (retko) adj. i adv. setten;
razvedriti (se) (sich) aufl hellen,
(sich) auf Iheitern· hell razanj SpieB der; BratspieB der (proreden) dun, sparlich
werden;* erheitern ' rda Rost der redati reihen, auf Irei hen,
rdati (ver)rosten anjreihen
razveseliti erfreuen, erheitern rdav adj. (zardao) rostig; (los) redni broj Ordnungszahl die
razveseliti se sich erheitern, schlecht, schlimm, libel redosled Reihenfolge die
fr5hlich werden* reakcija Reaktion die, Ruckwir- redov (vojnik bez cina) Gemeine
razvesti se sich scheiden* kung die der
(lassen)* reakcionaran adj. reaktionar redovan adj. ordentlich; regelma-
razvijac Entwickler der reaktor Reaktor der, Kernreak- Big
razviti (se) (sich) entwickeln; tor der redovnik MOnch der, Ordensbru-
(sich) entfalten realan adj. real, wirklich, sachlich der der
razvitak Entwicklung die; Entfal- realka Realschule die redovnistvo M5nch(s)tum das, -
tung die realizam Realismus der refleks Reflex der
razvod Scheidung die, Eheschei- realnost RealiUit die, Wirklichkeit reflektor. Scheinwerfer der, Re-
dung die die flektor der
razvodna tabla Schalttafel die, rebro Rippe die reformacija Reformation die
Schaltbrett das recept Rezept das refren Refrain der, Kehrreim der
razvodnica (u bioskopu) Platzan- reciprocan adj. reziprok, wechsel- regija Gebiet das; Region die,
weiserin die seitig, gegenseitig Gegend die
razvodniti verdi.innen, verwassern recitovati rezitieren registar Register der, Verzeichnis
razvoj Entwicklung die rec Wort das das
razvrat Ausschweifung die, recit adj. beredt; (fig.) ausdruck- regrut Rekrut der
Unzucht die, Sittenlosigkeit voll regulator Regier der
die recnik W5rterbuch das reka FluB der
razvratan adj. ausschweifend, sit- recenica Satz der; (glavna r.)
Hauptsatz der; (sporedna r.) reket Schlager der
tenias
razvratnik Wiistling der Nebensatz der; (zavisna r.) ab- rekord Rekord der,
. . hangiger Satz H5chstleistung die
razv~stlati·t (em) Ior~nen, reci sagen I receno-ucinjeno rekreacija Rekreation die,
em t.e• en; sort1eren, gesagt-getan
Erholung die, Erfrischung die
relacija 734 ribati ribez 735 roviti

relacija Relation die, Beziehung resetka Gitter das ribez Reibeisen das rodno mesto Geburtsort der
die, Verhaltnis das reseto Sieb das ribnjak Fischteich der rodoljub Patriot der
religija Religion die, Glaube der, .- reso Kocher der ribolov Fischfang der rodoljubiv adj. partiotisch, vater-
-ns I sloboda religije Religions- retrovizor Ruckspiegel der rid adj. (ridokos) rothaarig; landsliebend
freiheit die, Bekenntnisfreiheit reumatican adj. rheumatisch ._\
fuchsrot rodom (poreklom) adj. geburtig
die ravan adj. eifrig, emsig, fleiBig rilo Russel der rodoslovlje Stammbaum der
remen Riemen der; (pogonski r.) revnost Eifer der rima Reim der rodak (rodica, rodakinja) Ver-
Treibreimen der revolucija Revolution die rimovati (se) (sich) reimen wandte der (die)
remorker Reemorqueur der, revolucionaran adj. revolutionar riti wlihlen, herum Igraben* rodeni adj. geboren; leiblich
Schleppdampfer der rez Schnitt der I carski - Kaiser- ris Luchs der rodendan Geburtstag der
rendgen Rotgenapparat der schnitt der riznica Schatzkammer die rodenje Geburt die
rendgenski pregled R5ndgenun- rezak adj. prickelnd; (za vino) riza Reis der rog Horn das
tersuchung die, R5ntgenogra- herb rob (ropkinja) Sklave der rogat adj. geh5rt
phie die rezanac Nude! die (Sk!avin die) roj Schwarm der
rep Schwanz der; (dugi, kitnjasti rezati schneiden;* schnitzen, roba Ware die; Artikel der, Gut rojiti se schwarmen
r.) Schweif der schnitzeln (rezbariti, r. drvo) das rok Prist die; I ispitni - Prti-
repa Rube die schnitzen robija Zuchthaus das; Zucht- fungstermin der; zakonski
repatica (zvezda) Komet der, rezbar Schnitzer der hausstrafe die die gesetzliche Prist
Schweifstern der rezbarija Schnitzerei die robijas Zuchthausler der roktati grunzen
reprodukovati reproduzieren, rezbarstvo Schnitzerei die, Holz- robiti rauben, pltindern roman Roman der
wieder Igeben * schneidekunst die robna kuca Kaufhaus das, Wa- romantican adj. romantisch
reprodukcija Reproduktion die, rezervoar Reservoir das, Sam- renhaus das; Kaufhalle die romantika Romantik die
Wiedergabe die melbecken das, Sammelbehal- robot Roboter der ronilac Taucher der
resa ( na odeci, pokrivacu) Franse ter der, Speicher der, Wasser- rod Geschlect das; Stamm der; roniti tauchen
die; (na vrbi) Katzchen das speicher der Gattung die; Sippe die ropski adj. sklavischc knechtisch
resica (na nepcu) Gaumenzapf- rezultat Resultat das, Ergebnis roda Storch der ropstvo Sklaverei die; Knecht-
chen das; (r. uha) Ohrlapp- das rodan adj. fruchtbar, ergiebig schaft die
chen das reianj Schnitzel das (der), rodbina Verwandschaft die, Ver- rosa Tau der
resiti (se) (sich) zieren, (sich) Scheibe die wandten die (pl.), Sippe die rositi (be )tauen; (rominjati)
schmilkken reiati knurren roditelj Erzeuger der, Vater der niesen I rosi es taut
restoran Reststatte die reiija Regie die, Spielleitung die roditelji Eltern die (pl.) rostilj Rost der, Grill der
resenje L5sung die; Entscheidung riba Fisch der roditeljska ljubav Elternliebe die rotkvica Radieschen das
die, BeschluB der ribar Fischer der roditi (radati) gebaren, zeugen, rov Graben der, Laufgraben der,
resiv adj. 15sbar ribarenje Fischen das, Fischerei zur Welt bringen* Deckung die, Schutzengraben
resiti (auf) IWsen; entscheiden* die roditi se geboren werden* der; Schacht der, Stollen der
resiti se (odluciti) sich entschlie- ribariti fischen; (pecati) angeln rodni list Geburtsurkunde die, rovit adj. weichgekocht
Ben* ribati reiben* Geburtsschein der roviti wilhlen, graben*
ro:lnjaca 736
roznjaca Hornhaut die
rt Kap das, Vorgebirge das
rub Rand der; Saum der; Kante ,.
die
rublje wasche die
rucak Mittagessen das, Mittag-
brot das
rucati zu Mittag essen,* (zu
Mittag) speisen
rucica (rucka) Griff der, Hand-
griff der; (drska) Stiel der,
Kurbel die; Henkel der
rucna kocnica Handbremse die
rucni rad Handarbeit die
rucni sat Armbanduhr die
rucni zglob Handgelenk das
ruda Erz das
ruda (na kolima, rudo) Deichsel
die
rudar Bergmann der, -s, -leute
rudarstvo Bergbau der
rudnik Bergwerk das, Grube die
rugalica Spottlied das
rugati se (ver)spotten, Spott
treiben*; Sich Iustig machen
(fiber)
ruglo Spott der, Gesp5tt das
rugoba Scheusal das, Schreckbild
das, Zerrbild das, Fratze die
ruho Gewand das
ruka (saka) Hand die; (do lakta)
Arm der
rukav Armel der
rukavac (reke) Nebenarm der
rukavica Handschuh der
rukavicar Handschuhmacher der
rukoljub HandkuB der
rusiti ruza 737 rzati
rukomet Handball der, Handball- ruza Rose die rvac Ringkampfer der, Ringer
spiel das ruzan adj. MBlich, abscheulich, der
rukopis Handschrift die, Manu- garstig rvaliste Ring der, Ringplatz der
skript das ruzicast adj. rosig, rosa rvanje Ringen das; Ringkampf
rukotvorina Handarbeit die ruiicnjak Rosengarten der der
rukovati (necim) handhaben* rucnoca H~Biichkeit die, Garstig- rvati se ringen *
rukovati se jemandem die Hand keit die rzati wiehern
dri.icken (schiitteln); sich die
H~nde driicken (reichen)
rukovodilac Leiter der; Fuhrer
der; Werkfiihrer der, Werk-
meister der
rukovoditi leiten, fiihren
rukovoditi se sich lei ten lassen,*
sich bestimmen lassen*
rukovodstvo Leitung die,
Fi.ihrung die
rulja Haufen der, Horde die,
Schar die
rdumen adj. rot, rosig
rumen (rumenilo) R6te die; (veC-
ernja r.) Abendrot das; (ju-
tarnje r. osvit, zora) Morgen-
r5te die, Morgenrot das
rupa Loch das, Lucke die; Grube
die, H5hle die
rusenje Zerst5rung die, Einsurz
der; Abtragen das
rusevina Ruine die; Triimmer die
(pl.)
rusilac Zerstarer der, Vernichter
der
rusilacki adj. zersWrend, destruk-
tiv, zersetzend
rusiti zersWren, * nieder IreiBen, *
ablreiBen*, zusam-
men Isttirzen
s 738
,.
s salama Salamiwurst die, Salami
s, sa prep. mit (dat. ); von (dat.)
sabirac Sammler der
sabiraliste Sammelplatz der
sabirati sammeln
sabiti verdichten, komprimieren;
zusammen Ipressen
sablast Gespenst das, Spuk der
sablazan Argernis das, Skandal
der, AnsWBigkeit die
sablaznjiv adj. ansWBig, skanda-
IOs
sablja S~bel der
sabljarka (riba) Schwertfisch der
sabor Landtag der, Volkssver-
sammlung die, Volksvertre-
tung die; (crkveni s.) Konzil
das, Synode die
sabran adj. gesammelt, versam-
melt; konzentriert
sabranost Konzentration die,
Sammlung die
sabrati (ver)sammeln
sacma Schrot der (das)
sacmarica (puska) Schrotbilchse
die
sacuvati (auf) Ibewahren; erhal-
ten; * konservieren
sada adv. jetzt; nun
sakriti
sadasnji adj. gegew~rgig
sadasnjost Gegenwart die
saditi pflanzen, setzen, an Ibauen
saddaj Inhalt der, Gehalt der;
Inhaltsverzeichnis das
sadda(va)ti enthalten*
saddina Gehalt der
safir Saphir der
sag Teppich der
saglasan adj. einverstanden
saglasnost Einverst~ndnis das
sagnuti se sich bilcken, sich
(ver)beugen
sagraditi auf Ibauen, (er)richten
sahrana Beerdigung die, Begr~b­
nis das, Bestattung die
sahraniti beerdigen, begraben,*
bestatten
sajam Markt der, Jahrmarket
der; (velesajam) Messe die; (s.
knjiga) Buchmesse die
sajmiste Marktplatz der, Messe-
gelande das
sakat adj. verkrui.ippelt, versti.im-
melt, lahm
sako Sakko der, (das) Rock der,
Jacke die
sakriti verbergen, * verstecken
saksija
saksija Blumentopf der
sakupljati (an) Is-ammeln, ver-
sammeln · samosvestan adj. selbstbewuBt
sakupljac Sammler der
die, -(s)
salata Salat der; zelena - Kopf-
salat der
saliti (ab) IgieBen, * ein IgieBen
salitra Salpeeter der, -s
salo Schmalz das; Fett das
sam pron. selbst; allein; selber
samac (neozenjen oovek) Jungge-
selle der, Hagestolz der
samica (neudata zena) Ledige
die; (zatvorska s. ) Einzelelle
die, Einzelhaft die
samo adv. nur, bloB; lediglich,
allein, einzig
samilost Mitleid das, -(e)s; Erbar-
men das
samoca Einsamkeit die
samoglasnik Vokal der, Selbst-
laut der
samokritican adj. selbstkritisch
samoobmana SelbstUiuschung
die
samoodredenje Selbstbestim-
mung die
samoposluzivanje Selbstbedie-
nung die
samopouzdanje Selbstvertrauen
das
samostalan adj.selbstandig, unab-
hangig
samostalnost SelbstsUindigkeit
die, Unabhangigkeit die
739 sapunica
samostan Kloster das
samosvest SelbstbewuBtsein das
samoubica SelbstmOrder der
samoubistvo Selbstmord der
samouk Autodidakt der
samovolja Willki.ir die, -, Eigen-
wille der, -ns, -n; Eigensinn
der
samovoljan adj. eigenwillig, ei-
gensinnig, willkurlich
san Schlaf der, -(e)s,Traum der
sanduk Kiste die, Kasten der,
Truhe die
santa (leda) Eisscholle die
sanjalacki adj. traumerisch
sanjati traumen
sanjiv adj. schlafrig
saobracaj Verkehr der
saobracajac Verkehrspolizist der
saobracajna nezgoda Verkehrs-
unfall der; (kvar na vozilu)
Panne die
saobracajni znak Verkehrszei-
chen das
saobracajnica Verkehrsweg der,
Verkehrsader die
saobraeati verkehren
saonice Schlitten der
saopstenje Mitteilung die
saopstiti mit Iteilen
sapun Seife die
sapunati (ein) Iseifen
sapunica Seifenwasser das;
Seifenblase die
saputnik
saputnik (saputnica) Mitreisende
der (die), Reisegef~hrte der
(Reisegeffihrtin die)
saradnik Mitarbeiter der
saradnja Mitarbeit die, Mitwir-
kung die, Zusammenarbeit
die
saradivati mit Iarbeiten
mit lwirken, zusammen Iarbei-
ten
saslusati an IhOren; (ispitati, poli-
cijski s.) verhOren
sastanak Zusammenkunft die;
Zusammentreffen das;
(randevu) Stelldichein das, -s
sastav Zusammensetzung die
sastaviti zusammen Isetzen;
(spis) verfassen; auf Isetzen
sastojak Bestandteil der
sastojati se bestehen, * zusam-
mengesetzt sein, * sich zusam-
men Isetzen *
sasvim adv. ganz, vOIIig, durchaus
sasiti zusammen In~hen
sat Uhr die; Stunde die
satnica Stundenplan der
saucesce Mitgefiihl das, Beileid
das, -s
saucestvovati (saosecati)
mit! flihlen; (urestvovati) teil-
nehman*
sav adj. ganz; aller (aile, alles)
savez Bund der; Biindnis das;
Verband der; (savezna repu-
blika) Bundesrepublik die
saveznik Verbiindete der, Bun-
desgenosse der; Alliierte der
740 sebican
savest Gewissen das
savestan adj. gewissenhaft
savet Rat der; Ratschlag der;
"' (veee) Rat der (radnicki s.)
Arbeiterrat der
savetnik (titula) Rat der
savetodavac Ratgeber der,
Berater der
savetovati (be)raten*
savijaca Strudel der
saviti biegen, * beugen,
kriimmen; zusammen Iroll en
savitljiv adj. biegsam, biegbar
savladati bew~ltigen, iiberwin-
den, * bezwingen*
savrsen adj. vollkommen, vollen-
det
savrsenost (savrienstvo) Vollen-
dung die, Vollkommenheit die
saznanje Erkenntnis die
saznati erfahren;* erkennen*
sazreti (heran) Ireifen, reif
werden•
sazvati ein Iberufen, * zusam-
menlrufen•
sazaliti (se) (jemanden) bemitlei-
den, jemanden bedauern
saialjenje Mitleid das, -(e )s
saiet adj. zusammenfassend; pr~-
gnant, knapp
saietak Zusammenfassung die
saieti zusammen Ifassen
saivakati (zer)kauen
scena Szene die
sebe (se) pron. sich
sebican adj. selbstsiichtig, egoi-
stisch, eigensiichtig
sebicnost
sebicnost Selbstsucht die, -, Ei-
gensucht die
seckati schnitzeln, klein Ihacken,
zerschneiden, * hacken
seca Hau der; Schlag der, F~llen
das, Baumschlag der
secanje Erinnerung die; Ged~cht­
nis das
secati se erinnern; an jemanden
gedenken*
seci hacken, heuen;* (s. drva)
ffillen, schlagen, * holzen;
(rezati) schneiden*
sedam num. sieben
sed adj. grau, grauhaarig
sedef Perlmutter die, -, Perlmutt
das, -s
sedlo ·Sattel der
sedmica Siebner der, Sieben die, -
, -, (nedelja) Woche die
sedmicni adj. wOchentlich
sedeti grau werden*
sediste Sitz der; Wohnort der
sedeti sitzen *
sednica Sitzung die
sek.ira Axt die, Beil das
sekutic Schneidezahn der
sekretar (sekretarica) Sekret~r
der (Sekret~rin die)
seksualan adj. sexuell, sexual,
geschlechtlich
selidba (preseljenje) Umzug der,
Obersiedlung die; (iseljenje)
Auswanderung die
seliti (se) tiber Isiedeln,
urn Isiedeln, umziehen; *
741 seta
(iseliti se) auswandern,
emigrieren
selo Dorf das; Land das
seljack.i adj. b~uerlich
seljak (seljanka) Bauer der
(B~uerin die); Landmann der,
-s, -leute
semafor Verkehrsampel die
seme Samen der
semenka Samenkorn das
semenje Saatgut das, S~merei die
sena Schatten der
senica (ptica) Meise die
senik Heuboden der, Heubiihne
die
senovit ajd. schattig, schattenhaft
seno Heu das, -(e )s
senzacija Sensation die; Aufse-
hen das
seoba Umzug der, Wanderung
die; (s. naroda) W6lkerwande-
rung die
seoski adj. l~ndlch; dOrflich
septembar September der -(s)
serija Serie die, Folge die, Reihe
die
servis Service [se:vis] der (das);
(besplatni tehnicki s.) Kun-
dendienst der; (s. u tenisu)
Aufschlag der
sestra Schwester die
sestricina Nichte die, Kusine die
sestric Neffe der; Vetter der,
Cousin [kuz] der
sesti sich setzen, sich
nieder Isetzen, sich bin Isetzen
seta Wehmut die,-; Trauer die
set an
setan adj. wehmtitig, traurig
setiti se sich erinnen, sich besin-
nen,* (auf)
setva Saat die, Aussaat die; S~en
das
sever Norden der, -s; Nord· (bez
tlana)
severac Nordwind der
severni adj. n6rdlich
severnjacki adj. nordl~ndisch
sevati blitzen (wetterleuchten)
sezona Saison [sezo] die
shema Schema das; ( elektroshe-
rna) Schaltbild das, Schaltplan
der
shodan adj. zweckmaBig, zveck-
dienlich; entsprechend
shvatanje Auffassung die
shvatiti erfassen, auf! fassen; be-
greifen, * faBiich
sici a b Isteigen, *
herab I kommen, * herun-
ter Igehen, * hinab Igehen*
sicusan adj. winzig
sidriste Ankerplatz der
sidro Anker der
sifon Siphon der;
GeruchverschluB der, Traps
der
. ('
s1guran s1gurno) a d'.J. 1 a dv.
sicher; gewiB
sigurnost Sicherheit die
sijalica Gliihlampe die
sijaset Unmenge die
sijati s~en, an I bauen; (s. brasno)
sieben
742 siromasan
sijati (sjati) strahlen; scheinen;*
leuchten; gUlnzen
,. sila Kraft die, Macht die; Gewalt
die
silan adj. m~chtig, krMtig, geval-
tig
silazak Abstieg der
siledzija GewaltUlter der; Halb-
starke der
siliti zwingen, * n6tigen
silovanje Vergewaltigung die,
Notzucht die
silovati vergewaltigen
simbolican adj. symbolisch
simetrican adj. symmetrisch,
spiegelgleich, spiegelbildich
simpatican adj. sympatisch
sin Sohn der
sindikalan adj. gewerkschaftlich
sindikat Gewerkschaft die, Syndi-
kat das
sinoc adv. gestern a bend
sinovac Neffe der
sintetican adj. syntetisch
sinuti auflleuchten
sipa Tintenfisch der
sipati streuen, schiittern
sipiti rieseln
sir IQise die; (mladi s.) Quark
. ,der,-(e)s
Es . d
s~rc~ sJg er
s1rmca Kasekuchen der, IQlse-
strudel der
siroce Waise die, Waisenkind das
siromah (sirotica) Arme der
. (die~ . .. .
s1romasan adJ. arm, bedurft1g
siromastvo
siromastvo Armut die, Not die,
Elend das
sirotiste Waisenhaus die
sirov adj. roh
sirovina Rohstoff der, Rohmate-
rial das, -s, -lien
sisa Busen der, Brust die; (sisa
kod zivotinja) Zitze die
sisaljka Pumpe die, Saugpumpe
die
sisar (sisavac) S~ugetier das,
S~uger der
sisati saugen;* lutschen
sistematican adj. systematisch
sit adj. satt
sitan adj. klein, winzig, fein
sita-n novae (sitnis) Kleingeld das
sltnica Kleinigkeit die
sitniti zerkleinern; schorten
sito Sieb das
siv adj. grau
sjaj Glanz der, -es; Schimmer
der; Pracht die,-; Prunk der
sjajan adj. glanzend; schim-
mernd; pr~chtig, prachtvoll,
prunkvoll
skakac Springer der; (sahovski s.)
R6ssel das
skakaonica Sprungbrett das;
(skijaska s.) Sprungschanze
die
skakati springen;* hiipfen
skakavac Heuschrecke die,
Grashiipfer der
skakutati hiipfen
skameniti se versteinern
743 ski on
skapati (skapavati) verschmach-
ten; (s. od Z.edi) vor Durst ver-
schmachten
skaut Pfandfinder der ·
skela F~hre die; (gradevinska s.)
Bauegeriist das
skeledzija F~hrmann der
skepsa Skepsis die, -; Zweifel der
skeptican adj. skeptisch
skica Skizze die, Entwurf der
skija Schi der, -s, Schier; Ski der,
-s, Skier
skijanje Schisport der; Schilaufen
das
skijas Schilaufer der
skijati se Schi laufen* (fahren)*
skin uti herab Inehmen, *
abl nehmen;* (odetu)
a us Iziehen * ab Istreifen;
ablziehen*
skin uti se sich aus Iziehen*
skitnica Landstreicher der,
Stretch der, Stromer der
sklad Einklang der, Uberreistim-
mung die; Harmonie die
sk.ladan adj. ebenmaBig, iiberein-
stimmend; wohlklingend, har-
monisch
skladiste Lager das, Speicher der,
Vorratsraum der, Niederlage
die, Stapelplatz der, Magazin
das
sklizak adj. glatt, rutschig
sklizati (skliznuti) (ab) Igleiten,*
(aus)lgleiten,* (ab)lrutschen,
aus Irutschen
sklon adj. geneigt
skloniste
skloniste Unterkunft die, Zu-
fluchtsort der; ZufluchtssUitte
die, Obdach das
skloniti (nesto) unter Ibringen*
skloniti se sich bergen,* sich ver-
bergen*
sklonost N eigung die; Vorliebe
die · skucen adj. beschr~nkt, einge-
sk.lop Gefiige das, Zusammenfil-
gung die; (s. rerenice) Satzge-
fiige das
sk.lopiti zusammen Isetzen, zu-
sammen Ifiigen; (s. ugovor)
(ab)schlieBen;* (s. knjigu)
zu Imach en
sklopka Schalter der
skociti springen *
skok Sprung der; (s. s motkom)
Stabhochsprung der; (s. u
dalj) weitsprung der
skopcati verkniipfen; (zusam-
men) Ikoppeln
skoro adv. bald; jiingst, kiirzlich,
unl~ngst; fast beinahe
skorojevic Emporkommling der,
Neureiche der
skorup Sahne die, Rahm der
skracenica Abkilrzung die; Kurz-
wort das
skratiti (ab)lkilrzen
skrenuti ablweichen·*
ab llenken· ab 1schwenken '
' skut Saum der, Schleppe die;
skretnica Weiche die
skretnicar Weichensteller der
skriti (se) (sich) verbergen, *
(sich) verstecken
744 skuter
skriven adj. verborgen, versteckt;
latent
,_ skrojiti zu Ischneiden*
skroman adj. bescheiden
skromnost Bescheidenheit die
skrozadv. durchweg
skrusen adj. reuig, zerknirscht
engt, begrenzt
skup adj. teuer, kostspielig
skup Ansammlung die, AnMu-
fung die, Vesammlung die;
Menge die; Gruppe die; lnbe-
griff der; (teorija skupova)
Mengenlehre die
skupa adv. zusammen, beisam-
men, miteinander
skupina Gruppe die
skupiti (skupljati) sammeln, ver-
sammeln, an Isammeln, zu-
sammen Ibringen, * zusam-
men Inehmen*
skupiti se (smanjiti se) schrump-
fen, ein Igehen; * (oku piti se)
sich versammeln
skupljac Sammler der
skupocen adj. kostbar
skupoca Teuerung die
skupstina Versammlung die, Par-
lament das; (narodna s.)
Volksversammlung die
skusa Makrele die
SchaB der
skvasiti an Ifeuchten; durchn~s-
sen
skuter Roller der
slab
slab adj. schwach, gebrechlich,
kraftlos, zart
slabasan adj. schw~chlich
slabiC Schw~chling der
slabina Leiste die, Schenkelbeuge
die
slabiti schw~chen; (postati slab)
schwach werden*
slabost Schw~che die
slabouman adj. schwachsinnig
slaboumnost Schwachsinn der
slabunjavost Schw~chlichkeit die
slad Malz das
sladak adj. suB
sladiti siiBen, versiiBen
sladokusac Feinschmecker der
sladoled Eis das, -es; Speiseeis
das, -es; Gefrorene das
slaganje Zusammensetzen das;
(pod udaranje, sa glasnost)
Obereinstimmung die, Einig-
keit die, Schlichten das
slagac Setzer der, Typograph der
slagati (be)liigen
slagati (sloziti) (se) zusam-
men Ipassen, schichten,
schlichten; (s. slova) setzen
slagati se sich vertragen, *
Oberein Istimmen, einig sein;*
zu etwas passen, einverstan-
den sein*
slama Stroh das
slamarica Strohsack der
slamka Strohhalm der
slamnati se8ir Strohhut der
sian adj. salzig; gesalzen
slana Reif der
745 slepi mis
slanik Salzfa.Bchen das
slanina Speck der
slap Wasserfall der
slast GenuB der; Wollust die;
Wonne die
slastan adj. lecker, wohlschme-
kend
slastan adj. lecker, wohlschme-
kend
slati schicken, senden*
slatkis SiiBigkeit die, Konfekt
das, Zuckerwerk das
slava Ruhm der, -(e)s
slavan adj. beriihmt, ruhmreich
slavina Wasserhahn der, Hahn
der
slavistika Slawistik die
slaviti feiern; rahmen, preisen;
(prekomerno s.) verherrlichen
slavlje Feier die, Fest das
slavljenik (slavljenica) Jubilar
der, (Jubilarin die)
slavoluk Triumphbogen der
slavoljubiv adj. ruhmsttichtig,
ehrsilchtig
slavuj Nachtigall die
slegnuti (s. ramenima) mit den
Achseln zucken
slegnuti se (sleci se) sich setzen;
sich Iegen
sled Folge die
sledeci adj. folgend, nachst,
kommend
slep adj. blind
slepac (slepica) Blinde der (die)
slepi mis Fledermaus die
slepiti 746 slusalica slusaonica 747 smiriti (se)

slepiti (zalepiti) zusam- slog Silbe die; (stamparski s.) Satz slusaonica Horsaal der, -(e)s, smerati auf etwas zielen, beab-
men Ikleben, zusammen Iklei- der · S~Je sichtigen, vor Ihaben*
stern "' sloga Eintracht die I iiveti u slozi slusati horen, an 1horen smernica Richtlinie die
slepo adv. blindlings; blind in Eintracht Ieben slutiti ahnen; vermuten smernost Demut die; Beschei-
slepilo (slepoca) Blindheit die sloj Schicht die slutnja Ahnung die denheit die
slepoocnica Schlafe die slojevit adj. schichtig sluz Schleim der smesa Mischung die, Gemisch
sleteti herab Ifliegen, * slom Zusammenbruch der I - sluzav adj. schleimig das
(hin)ab Ifliegen;* (spustiti se) zivaca Nervenzusammen- sluznica Schleimhaut die smesta (odmah) adv. sofort, so-
Ianden bruch der sluzavka DienstmMchen das, gleich
slezena Milz die, Lien der, -s slomiti (zer)brechen, * zerschla- HausmMchen das, Hausgehil- smestiti unter I bringen;* stellen;
slican (slicno) adj. i adv. ~hnlich I gen* fin die setzen, placieren [plasieren]
biti - gleichen * slon Elefant der sluiba Dienst der, Amt das; Stelle smestiti se unter Ikommen*
slicnost Ahnlichkeit die slonovaca (slonova kost) Elfen- die smesiti se J~cheln
slika Bild das; Abbildung die; bein das sluiben adj. dienstlich, amtlich smesan adj. J~cherlich, spaBig,
Gem~lde das Slovenac (Slovenka) Slowene der sluibenik (sluzbenica) Angestell- kommisch
slikar (slikarka) Maler, -er (Slowenin die) te der (die); Beamte der (die); smeskati se schmunzenln, J~cheln
(Malerin die) Slovenija Slowenien das (Beam tin die) smesak Ulcheln das
slikarstvo Malerei die slovo Buchstabe der, -ns, -n I sluiiti dienen; bedienen; smestaj Unterkunft die, Unter-
slikati malen sricati slova buchstabieren auflwarten I - nekom jeman- bringung die, Quartier das
slikovit adj. malerisch; bildlich slozen adj. zusammengesetzt; dem aufwarten smetati hindern, storen
slikovnica Bilderbuch das komppliziert sluzincad Dienerschaft die smeten adj. verwirrt, verworren,
slina Speichel der; Schleim der; sloienica zusammengesetztes smaknuce Hinrichtung die bestiirtz; verlegen
(vulg.) Rotz der, Geifer der Wort smaknuti hin Irich ten smeti diirfen
slinav adj. schleimig, rotzig sloziti· zusammen Isetzen, zusam- smanjiti verkleinern, vermindern; smetljar StraBenkehrer der
sliti zusammen IgieBen* men llegen; ordnen (sniziti) herab Isetzen; verrin-
smetljarnik Miillschlucker der
sliti se zusammen IflieBen sloziti se sich einigen, sich ver- gern
sliv ZusammenfluB der, Einzugs- st~ndigen smatrati halten;* betrachten, smetnja Hindernis das, Starung
gebiet das slucaj Fall der; Zufall der anlsehen* die, Hemmung die
sloboda Freiheit die slucajan (slucajno) adj. i adv. zu- smece Mull der, -s; Kehricht der, -s smicalica Trick der (fig.) Kniff
slobodan (slobodno) adj. i adv. f~llig smed adj. braun der
frei slucajnost Zuf~lligkeit die smeh Lachen das; Gel~chter das smion adj. kiihn, wagemutig,
slobodarski adj. freiheitlich, frei- sluga Diener der, Knecht der smena Ablosung die; ( radna s.) verwegen
heitsliebend stub Geh~r das Schicht die; (smena godisnjih
slobodni udarac FreistoB der slusalac Zuh~rer der, H~rer der doba) Wechsel der smionost (smelost) Kiihnheit
slobodno adv. frei; offen; gestat- slusalica Telephonh~rer der, smejati se Jachen die, Verwegenheit das
tet, erlaubt Hormuschel die, (lekarska s.) smer Richtung die smiren adj. gesetzt, ruhig, still
slobodno vreme Freizeit die Stethoskop das, Horrhor das smeran adj. demiitig, bescheiden smiriti (se) (sich) beruhigen
 snuzden 749 spoljasnji (spoljni)
sm1sao 748 snosljiv
snuzden adj. beki.immert, be- spavati schlafen•
smisao Sinn ders misliti ersinnen, smrtovnica Todesanzeige die, dri.ickt, niedergeschlagen specifican adj. spezifisch
erdenken, • a us Idenken, * er- Traueranzeige die so Salz das specijalist Spezialist der, Fach-
finden ,_ smrviti zerbr~ckeln, zermalmen, soba Zimmer das, Stube die; mann der, -s -leute; (lekar s.)
smociti durchnHssen, an Ifeuch- zerkri.imeln Kammer die, Gemach das, - Facharzt der
ten, naB machen smrzao adj. erfroren, gefroren (e)s specijalitet Spezialitat die
smocnica Speiskammer die smrznuti se frieren, * zu I frieren, * socijalizam Sozialismus der spiker Sprecher der (radiospiker)
smokva Feige die erfrieren, * gefrieren * socioloski adj. soziologisch Rundfunksprecher der,
smola Harz das; (katranska s.) smud Zander der socan adj. saftig Ansager der
Pech das; (neprilika, peh) smutljivac RHnkeschmied der, socivo Linse die spilja H~hle die, Grotte die
Pech das Intrigant der soda Sode die, - ( das) spis Schrift die, Schriftsti.ick das,
smotati zusammen Irollen, zu- smutnja Intrige die, Rank der; soj Rasse die, Zucht die, Art die; Aktenstiick das, Akte die
sammen Iwickeln Ranke die (pl.) Schlag der spisak Verzeichnis das, Liste die
smotati se sich zusam- snabdeti versehen, * versorgen; sok Saft der splav FlaB das
men Iringeln a us Istatten sokna Socke die splavar Fl~Ber der
smotra Parade die; Schau die snabdeti se sich versorgen soko Falke der splesti verflechten, verstricken
smotren adj. besonnen, umsich- snaci (be)treffen;* ereilen solana Saline die spletka Machenschaft die, Intrige
tig, i.iberlegt, bescheiden snaci se sich zurecht Ifinden* soliti salzen die
smraciti se dunkeln, dammern; snaga Kraft die, Starke die som Welsder spletkar Rankeschmied der, In-
finster (dunkel) werden* snaha Schwiegertochter die sopstven adj. eigen trigant der
smrad Gestank der, -(e)s snazan adj. stark, kraftig; sopstvenik Eigentiimer der spljosten adj. abgeflacht, abge-
smrdeti stinken* stammig sos SoBe die plattet
smrdljiv adj. stinkig, stinkend, sneg Schnee der, -s sova Eule die spljostiti ab IflHchen, ab Iplatten
i.ibelriechend sneziti schneien sp-aiia~ spi~at der spoj Verbindung die; (kratki s.)
smreka Wacholder der; (s. plod) snimak .Aufnahme die sparan adj. schwiil, feuchtwarm KurzschluB der
Wacholderbeere die snimati auf! nehmen;* (s. film) sparina Schwi.ile die sppjiti (spajati) verbinden, • ver-
smrskati zerschmettern, zertri.im- drehen; auf! zeichnen spariti paaren, zusam- einigen; zusammen Ifi.igen; (s.
mern sniziti niedriger machen; menlpaaren lemljenjem) veri~ ten
smrsaviti " mager werden, • herab Isetzen, senken, ermaBi- spas Rettung die; Heil das spojnica (spojka) Kupplung die;
- - -ab 1magern gen spasavanje Retten das, Rettung Verbindung die, Verbindungs-
smrt Tad der snizenje Erniedrigung die; Her- die; Bergen das stilck das; (spojka, igrat u
smrtan adj. sterblich absetzung die, Senkung die, spasilac Retter der sportu) Verbinder der
smrtna kazna Todestrafe die ErmHBigung die spasitelj Heiland der, Erl~ser der spokojan adj. gelassen; friedlich
snop Garbe die, Bilndel der spasiti retten, erretten, bergen;• spolja adv. (von) auBen; auBer-
smrtna opasnost Todegesfahr die snositi ertragen, * erdulden
erl~sen lich
smrtni list Sterbeurkunde die, snosaj Geschlechtsakt der, Bei-
spasonosan adj. heilsam spoljasnji (spoljni) adj. der
Totenschein der schlaf der, -(e)s spavacica Schlafhemd das auBere; auswartig
smrtonosan adj. t~dlich snosljiv adj. ertraglich; leidlich
spomen 750 sraman sramezljiv 751 staja

spomen Andenken das, Geden- sprdati se (ver)spotten, sp6tteln sramezljiv adj. schamhaft sredina Mitte die; Milieu das
ken das, Erinnerung die sprdnja Sportt der, -(e)s; Hahn sramota Schanade die, Schmach srediste Mittelpunkt der;
spomenik Denkmal das "' der die Zentrum das, -s, - tren
spomenuti erw~hnen spreman adj. bereit, fertig sramotan adj. schmachvoll, srediti ordnen, in Ordnung
spona SchlieBe die, Schnalle die, spremiti se (sich) (vor) I bereiten; schmlihlich, schandlich bringen*
Spange die bereit machen, rusten sramotiti schanden, beschamen sreden adj. geordnet
spor Streit der spremiste Lager das, Speicher sravniti (ein) Iebnen; aus Iglei- srednji mittel, der mittlere I
spor (sporo) adj. i adv. Iangsam der, Behalter der chen,* vergleichen;* srednja skola Mittelschule die;
sporan adj. streitig, strittig spremnost Bereitschaft die gleich Imachen srednji vek Mittelalter das
sporazum VersUindigung die, spretan adj. gewandt, geschickt; srazmera Verhaltnis das srednjevjekovni adj. mittelalter-
Einverstandnis das; Uberein- handlich srazmeran adj. verhaltnismaBig lich
kunft die spretnost Geschicklichkeit die, Srbija Serbien (das) sredstvo Mittel das; (lekovito s.)
sporazumeti se sich verstandigen, Gewandtheit die Srbin (Srpkinja) Serbe der Heilmittel das; (s. za spavanje)
sich einigen, einig Werden;* sprecen adj. verhindert (Serbin die) Schlafmittel das
u be rein Ikommen * spreciti (ver)hindern, hemmen srce Herz das sresti (an) Itreffen, * begegnen
sporedan adj. nebensachlich spreda adv. vorn(e), von vorn srcan (odvazan, hrabar) adj. sricati buchstabieren
sporost Tragheit die, Langsam- sprijateljiti se sich befreunden tapfer, mutig, beherzt, ent- srkati schliirfen
keit die sprovesti begleiten, geleiten schlossen srna Reh das
sport Sport der sprovod Begrabnis das, Beerdi- srcana kap Herzschlag der srndac Rehbock der
sportista Sportier der gung die, Leichenzug der srcana mana Herzfehler der srodan adj. verwandt
sposoban adj. fahig; begabt, sprovodnik (pratilac) Begleiter srcani misic Herzmuskel der srodnost Verwandtschaft die
tlichtig, tauglich der srcani napad Herzanfall der srodstvo Anverwandtschaft die
sposobnost Rlhigkeit die, Ttich- sprud Sandbank die srcanost Beherztheit die, Tapfer- srozati (omalovaziti) herablwiir-
tigkeit die spustiti herab Ilassen,* nieder Ilas- keit die, Mut der -(e)s digen, herab Isetzen
spotaCi se stolpern, an IstoBen, * sen,* herab Isetzen, (ver)senken srdacan adj. herzlich, kulant srp Sichel die
straucheln spustiti se sin ken, nieder Igehen; * srdacnost Herzlichkeit die srpski adj. serbisch
spoticanje Stolpern das; AnstoB (za avian) Ianden srdit adj. argerlich, zornig, srusiti urn Istiirzen, nieder I rei-
der spustanje Senken das, Senkung grimmig, erzurnt, bOse Ben,* nieder Iwerfen, * ab Irei-
spoznaja Erkenntnis die die, Herablassung die, Herab- srditi (se) (sich) argen Ben,* zerstOren
sprat Stock der, GeschoB das, setzung die; (pristajanje, srdzba Zorn der, -(e)s, Arger der srusiti se stlirzen, fallen,*
Stoclcwerk das aviona, broda) Landung die srebrn adj. silbern (nieder) Isinken *
sprava Gerat das, Vorrichtung sputati fesseln srebro Silber das, -s sri Mark das, -s; Kern der
die, Apparat der, Werkzeug spuzva Schwamm der sreca GlUck das stablo Baum der; Stamm der
das spuivast adj. schwammig srecan adj. gliicklich stabljika Stengel der
spraviti (spravljati) vor Ibereiten, sram Scham die srecka Los das stadion Stadion da, -s, - dien
zu I bereiten sraman adj. schandlich, schmach- srecom adv. gliichlicherweise stado Herade die
sprckati verpfuschen voll sreda Mittwoch der staja Stall der
stajaliste 752 stenjati stepen 753 stranacki
stajaliste Standpunkt der, Stel- starati se sich kiimmern, sich stepen Stufe die; Grad der stoka Vieh das, -s I sitna - Klein-
Iung die sorgen; achten, bestrebt sein* stepenica Treppe die, Stiege die; vieh das
stajati stehen * ,_ starez Tr5del der, Plunder der, Stuffe die stolar Tischler der, Schreiner der
staklar Glaser der Kram der, -s stepeniste Treppenhaus das stolica Stuhl der, Sessel der
staklast adj. glasig starina (staro doba) Altertum steznik Mieder das stolnjak Tischtuch das, Tischdek-
staklen adj. gliisern das; Antike die (s. predmet) sticaj Zusammentreffen das ke die
staklenik Glashaus das, Treib- Antiquitat die sticanje Erwerben das, Erwer- stolece Jahrhundert das
haus das, Gewiichshaus das staresina Vorgesetzte der, Vor- bung die stoletan adj. hundertjlihrig
staklo Glas das steher der; Oberhaupt das stici ein Iholen, erreichen; (pri- stonoga TausendfuB der, Tausen-
stalak Gestell das, SHinder der starinski altertiimlich speti, doci) an Ikommen, * fiiB(l)er der
stalan (stalno) adj. i adv. starmali adj. altklug ein Igehen * I - einholen stopalo FuB der
(be)stiindig, dauernd, kon- staromodana dj. altmodisch stid Scham die stopiti schmelzen *
stant; beharrlich, stetig starost Alter das stideti se sich schamen stopiti se verschmelzen*
stalez Stand der stas Gestald die, Statur die, sidljiv adj. schamhaft, verschamt stotina Hundert das
stalno adv. stets Wuchs der, -es stidljivost Schamhaftigkeit die stovariste Lager das, Lagerplatz
stalnost Bestiindigkeit das stasit adj. wohlgestaltet, stattlich stih Versh [fers] der der, Niederlage die, Stapel-
stalozen adj. besonnen, gesetzt, stati (stajati) stehen; * stena Fels der platz der
gemessen stehen Ibleigen* stil Stil der stradati verunglticken;
staloziti se sich (ab) Isetzen; stisak Druck der; (s. ruku) Han- (er )leiden; * dulden, scheitern,
stav Stellung die, Stellungnahme
(umiriti se) sich beruhigen dedruck der eine Ungltick erleiden; I
die, Einstellung die; (u tekstu)
stan Wohnung die stiska Gedrange das, Andrang smrtno - Wdlich verungli.ik-
Absatz der
stanar Mieter der der ken
stanarina Miete die stavak Satz der
stisnuti drilcken; zusam- strah Angst die, Furcht die
stanica Station die, Bahnhof der staviti stellen; setzen; legen men Ipressen; ballen; Schreck der, Schrecken der
stanodavac Hauswirt der, Ver- staza Pfad der, Steig der, Steg klemmen strahopostovanje Ehrfurcht die,-
mieter der der; (biciklisticka s.) stenica Wanze die strahota Furchtbarkeit die,
stanovati wohnen, bewohnen Radfahrweg der; (sportska s.) stenovit adj. felsig Schrekken der, Schreck der
stanoviste Standpunkt der Bahn die strahovati (sich) fiirchten, sich
stavnovnik Eihwohner der; Be- sto num. hundert; (s. stvari, bica)
steci erwerben;* gewinnen;* Hundert das lingstigen
wohner der strahovit adj. schrecklich, furcht-
stanovnistvo Bevl})kerung die erwirtschaften
sto (stol) Tisch der; (pisaCi s) bar, entseztlich, graBiich
stanje Zustand der stega Zucht die; Disziplin die Schreibtisch der I stoni tenis stran adj. fremd
star alt stegnuti (stezati) zusa- Tischtennis das strana Seite die
starac (starica) Greis der, (Grei- mmen I pressen, zusa- stocarstvo Viehzucht die, stranac (strankinja) Fremde der;
serin die), Alte der (die) mmen Idriicken, zu Ischnilren, Tierzucht die Auslander der (Fremde die;
staratelj Vormund der zusammen Ischnuren Auslanderin die)
stoga konj. deshalb, deswegen,
starateljstvo Vormundschaft die stenjati sWhnen, lichzen daher, darum stranacki adj. parteilich
stranka
stranka Partei die
stranputica Abweg der, Irrweg
der, Umweg der
strast Leidenschaft die
strastven (strastan) adj. leiden-
schaftlich
strastvenost Leidenschaftlichkeit
die
strasan adj. furchtbar, schreck-
lich, filrchterlich, grauenvoll,
entsetzlich
strasilo Scheuche die; Schreck-
bild das
str3Siti (se) schrecken; (be)~ng-
stigen; (sich) filrchten, (sich)
~ngsigen
stratiste Schafott das, Blutgeriist
das, Richtplatz der
strava Schauder der, Grauen das,
Schreck der
straia Wache die; (poet.) Wacht
die; Posten der
straiar W~chter der (cuvar)
\Wrter der; (vojni s.) Wacht·
posten der
straiariti wachen; Posten
stehen, * Wache halten*
straiarnica Wacchstube die,
Schilderhaus das
strainjica Ges~B das
streha ltaufe die; Vordach das
streliste (streljana) SchieBplatz
der, SchieBstand der
stremen Steigbugel der
stresti ablschutteln
stric Onkel der
strici scheren
754 struka struna 755 suknja
strela Pfeil der struna Saite die sud (stav; presuda) Urteil das;
strelac Schiltze der strunjaca Matratze die; (sportska (sud; ustanova) Gericht das 1
.- streljati schieBen* s.) Sprungmatte die savezni - Bundesgericht das
strina Tante die strvina Aas das sudija Richter der; (sportski s.)
strm adj. steil, abschilssig, schroff stub saule die, Pfeiler der Schiedsrichter der
strmina Steile die stubac (novinski, u tekstu) Zei- sudar ZusammenstoB der, Ge-
strniste Stoppelfeld das tungspalte die, Spalte die geneinanderprallen das
strog adj. streng stube Treppe die, Stiege die sudariti se zusammen IstoBen, *
strogost Strenge die stubiste Treppenhaus das zusammen Iprallen
strop Decke die stuci zerstampfen, zerstoBen* sudbina Schicksal das, Geschick
strpeti se sich gedulden studen (hladan) adj. kalt; frostig das
strpljiv adj. geduldig; (toleran- studen Klilte die, Frost der sudbonosan adj. verhangnisvoll
tan) duldsam student (studentkinja) Student suditi (be)urteilen; rich ten
strpljivost (strpljenje) Geduld der (Studentin die) sudelovanje Teilnahme die
die; (tolerancija) Duldsamkeit studije Studium das, -s, - dien sudelovati teill nehmen;* mitwir-
die studirati studieren ken, mit Imachen, dabei sein*
strsiti (hervor) I ragen, stupanj Grad der, Stufe die sudnica Gerichtsaal der, -(e)s,
empor Istehen* stupati (stupiti) schreiten, * Sale
strsljen Hornisse die marschieren; (ein) Itreten * sudopera Spiilbecken das, Spule
strucak Stengel der; Stiel der die; (ma~ina) Spiller der
stvar Sache die, Ding das;
strucan adj. fachm~nnisch, sach- sudski adj. gerichtlich I - postu-
kundig, beruflich, sachverst~n- .._' Angelegenheit die
(: pak Gerichtsverfahren das;
dig ~ stvaralac SchOpfer der sudska rasprava Gerichtsver-
strucnjak Fachmann der, -s, ,1 stvaran adj. wirklich, tats~chlich, handlung die
-leute s~chlich sude Geschirr das
strug Drehbank der t.. stvarnost Wirklichkeit die, suglasnik Konsonant der, Mitlaut
strugati hobeln, drechseln; ~
rJ Sachlichkeit die der
kratzen, schrubben ~ suv adj. trocken; durr
stvor GeschOpf das, Kreatur die
strugotina Span der suvoparan adj. langweilig, geist-
struja Storm der; (elektricna s.) ,, stvoritelj SchOpfer der, Urheber los; fad, schal
elektrischer Storm (der); (jed- 1,·· der
I \.J sujeta Eitelkeit die
nosmerna s.) Gleichstorm der; ,_t stvoriti (stvarati) schaffen, *
sujetan adj. eitel
erschaffen, * hervor I bringen;*
1-
(naizmenicna s.) Wecbsel- ':J
storm der 3 erzeugen; bilden sujeveran adj. abergl~ubisch
struk Thille die; (stru~k) Stengel ,_ subjekat Subjekt das sujeverje Aberglaube der, -ns
der i>
subota Samstag der, Sonnabend sukno Loden der
It'.
struka Fach das ·-y.
~~,\
der suknja Rock der
::r.
j_:
sukob 756 suzdrzati se suzdrzan 757 svinjac

sukob- Widerstreit der, Zusam-
menstoB der, Konflikt der
sukobiti se zusammenlstoBen,*..
in Konflikt geraten*
sulud adj. n~rrisch, verrtickt
sumnja Zweifel d,er, Verdacht
der, MiBtrauen das
sumnjati zweifeln
sumnjicav adj. miBtrauisch, arg-
wOhnisch
sumnjiv adj. zweifelhaft, verd~ch­
tig
sumpor Schwefel der
sumporna kiselina Schwefels~ure
die
sumrak D~mmerung die, (poet.)
D~mmer der, Zwielicht das
sunce Sonne die
suncobran Sonnenschirm der
suncokret Sonnenblume die
suncan adj. sonnig
suncani sat Sonnenuhr die
suncanica Sonnenstich der
suncanje Sonnenbad das, Sonnen
das
suncati se sich sonnen
sunder Schwamm der
suocenje Gegentiberstellung die
suociti einander gegen-
tiber Istellen, konfrontieren
supa Suppe die
suparnik (suparnica) Nebenbuh-
ler der, Mitbewerber der (Ne-
benbuhlerin die, Mitbewerbe-
rin die)
suparnistvo Nebenbuhlerschaft
die, RivalitiH die
superlativ Superlativ der,
Hochststufe die
suprotan adj. entgegensetzt, ge-
gens~tzlich
suprotnost Gegensatz der, Ge-
genteil das
suprotstaviti (se) (sich) gegen-
iiber Istellen; (sich) entgegen-
stellen, entgegen Isetzen, sich
widersetzen
suprug (supruga) Ehegatte der,
Gatte der, Ehemann der
(Gattin die, Ehefrau die)
surla Russel der
surov adj. roh, grab
sused Nachbar der
susedstvo Nachbarschaft die
susresti begegnen
susret Begegnung die; Zusam-
mentreffen das
susa Durre die, Trockenheit die
susica Schwindsucht die
susiti trocknen, dOrren, diirren;
(s. meso) rauchern
sustina Wesen das
suton Dammerung die
sutra adv. morgen
sutradan adv. n~chsten Tag(e)s
sutrasnji adj. morgig
suvisan adj. iiberfltissig, iiber-
schtissig
suvise adv. zu vie! (zuviel)
suza Tr~ne die
suzbiti zurtick Ischlagen, * be-
k~mpfen
suzdr~ati.se sich zuriick Ihal ten,*
sich maBigen, sich beherschen
suzdrian zurtickhaltend; maBig
suziti verengen, ein Iengen, enger
machen
suziti (plakati) tr~nen; weinen
svadba Hochzeit die
svadbeni adj. hochzeitlich
svadbeno putovanje Hochzeits-
reise die
svadljiv adj. zankisch, zanksiich-
tig; streitlustig
svada Zank der, -s; Streit der
svadati se zanken, sich streiten*
svagda adv. stets, immer, allemal,
jederzeit
svagdje adv. tiberall, allenthalben,
allerorten
svakakav adj. allerlei, allerhand,
mancherlei, verschiedenartig
svakako adv. jedenfalls, freilich,
allerdings, immerhin
svaki- (svaka, svako) pron. jeder
-Gede, jedes), aller (aile, alles)
sv~-~- (pron.) jedermann, ein
jeder
svaki put adv. pron. jedesmal
svakidasnji (svakodnevni) adj.
a!Mglich
svakojak adj. allerlei, allerhand,
manchelrei
svaliti ab Iwalzen, herab Iwalzen;
weg Ischieben *
svanuce Tagesanbruch der
svanuti tagen
svariti verdauen
svat Hochzeitsgast der
sve pron. all~s
sveca Kerze die
svecan adj. feierlich, festlich
svecanost Fest das, Feier die
svedocanstvo Zeugnis das
svedok Zeuge der
svedociti zeugen
svejedno adv. (pred.) einerlei,
gleichgtiltig, gleich, ega!
svekar (svekrva) Schwigervater
der (Schwiegermutter die)
svemir All das, -s; Welttall das, -s
svemirski brod Raumschiff das
sveska Heft das
svesti zurtick I fuhren,
herab Iftihren
svestran adj. allseitig; universal
svet adj. heilig
svet Welt die
sveta.c (svetica) Heilige der (die)
svetkovati feiern
svetkovina Feiertag der
svetlo Licht das
svetlost Iich t das; Helle die, Hel-
ligkeit die; Schein der
svezati. zu Ibinden, * (ver)schnti-
ren; verkntipfen
svei adj. frisch
sveiina Frische die
sveianj Bund das, Btindel das
svi pron. aile
sViaeti se g€fal]en *
svidanje Gefall~ das
svila Seide die
svilen seiden
svilena buba Maulbeerspinner
der
svinja Schwein das
svinjac Schweinestall der
svinjarija
svinjarija Schweinerei die
svinjetina Schweinefleisch das
svinjski adj. schweinerni-
(pogrdno) schweinisch
svirac Musiker der; Spielmann
der, -s, -leute, Musikant der
svirala Pfeife die, Fl6te die
svirati spielen_
s'VTt;ti'-Tagen, dgmmern,
an Ibrechen, * grauen
svitac Murmeltier das
svecnjak Leuchter der
svest BewuBtsein das, -s; Besin-
nung die
svod Gew6lbe das, W6lbung die,
Decke die
svodnik (svodnica) Kuppler der
(Kupplerin die)
svoj pron. sein, eigen
svojevoljan adj. eigenwillig, will-
kiirlich; freiwillig
svojstven adj. eigentiimlich; be-
zeichnend
758 svuda
svojstvo Eigenschaft die
svota Summe die, Betrag der
svrab Krgtze die,
svraka Elster die
svrbeti jucken, prickeln
svrgnuti ab Isetzen, entheben;*
entthronen
svrha Zweck der, Ziel das,
Absicht die
svrhovit adj. zweckmgBig
svrhovitost ZweckmaBigkeit die
svrstati ein Ireihen; an Iordnen
svrsen adj. beendet, fertig; abge-
macht; vollendet
svrsiti beenden, beendigen; voll-
enden, vollbringen, *
(a b) IschlieBen*
svuci ab Iziehen, * herab Iziehen; *
ab Istreifen; entkeliden;
a us Iziehen; * herab Ischleppen
svuci se sich a us Iziehen, * sich
a us Ikleiden
svuda adv. uberall, allenthalben
s 759
v
s
safran Krokus der, -,- c-kusse)
sah Schach das, Schachspiel das
saka Hand die; Faust die
sal Schal der
sala Scherz der, SpaB der; Witz
der
saliti se scherzen, spaBen; SpaB
mach en
saljiv adj. scherzhaft, spaBig,
witzig, Iustig; neckisch
saljivac (saljivdzija) SpaBmacher
der, SpaBvogel der
samar Ohrfeige die
sampanjac Champagner der;
Sekt der
sampion Meister der I svetski
Weltmeister der
sanae Schanze die
sansa Chance die
sapa Pfote die, Tatze die
sapat Fliistern das, Gefliister das
saptac Souffleur der
saraf Schraube die
saran Karpfen der
saren adj. bunt, farbig; gefleckt
sarenilo buntes Durcheinander,
Buntheit die
sargarepa Mohrriibe die
setae
sarka Scharnier das, Tl.irangel die
sarlah Scharlach der
sasija Chasis das, Fahrgestell das
sator Zeit das I satorsko krilo
Zeltbahn die; (vreea za spa-
vanje) Zeltsack der
satrovacki jezik Gaunersprache
die
sav Naht die
secer Zucker der
seceriti zuckern
secerna bolest Zuckerkranheit
die
secerna repa Zuckerrube die
secerna trska Zuckerrohr das
sef Chef (fef] der
segrt Lehrling der
sepati hinken, lahmen; humpeln
sepav adj. hinkend, lahm
sesnaest num. sechzehn
sesnaestina Sechszentel das
sest num. sechs
sestar Zirkel der
sestica Sechs der
sestina Sechstel das
sesir Hut der
setae Spazierggnger der
~etali~te 760 ~Ijunak ~minka 761 sumar

setaliste Spazierweg der, Prome- skart AusschuB der, AusschuB- sminka Schminke die stene Welp(e) der
nade die ware die, Ladenhiiter der sminkati schminken steta Schaden der: Nachteil der
setati spazieren, spazie- ,. skembici Kaldaune die, Kaldau- smrk Pumpe die; (vatrogasni s.) 'Stetan adj. schadli~h; nachteilig
ren Igehen·~·t bummeln nen die (pl.) Feuerwehrspritze die, Spritze stetocina Schadling der
setnja Spazierg~\}g der, Promena- skiljiti schielen die sticenik Schii tzling der, Miindel
de die skoditi schaden smugnuti davon 1schiopfen, das
seva Lerche die skodljiv adj. schadlich heimlich davon Igehen *, stipaljka Klammer die
siba Rute die, Gerte\die skola Schule die davon Ischleichen * stipati kneifen, * zwicken
sibica Streichholz da\ Zundholz skolovan adj. geschult; gebildet, snicla Schnitzel das stit Schild der
das gelernt sofer Chauffeur der, Kraftwagen- stititi schutzen; schirmen
sibati peitschen skolovati schulen fahrer der, Fahrer der stitnjaca (stitna zlezda) Schiild-
siblje Gestr~uch das, skolska godina Schuljahr das sok Schock der driise die
das, Strauchwerk das, skolska zadaca Schulaufgabe die solja Tasse die -~!_~_®a} pron. was
sija Necken der, Genick Clas skolski adj. schulisch spargla Sparge! der stogod (pron. neodr.) irgend
sikara Gestriipp das skoljka Muschel die I usna - sperploca Sperholzplatte die etwas
siling Schilling der Ohrmuschel die spijun Spion der stoperica Stoppuhr die
silo Ahle die, Pfriem der 1 skopiti kastrieren spirit Spiritus der, -; Athylalkohol stosta adv. mancherlei, allerlei, al-
siljak Spitz der / skrga Kieme die der lerhand
silja(s)t adj. spitz, spitzig · skriljac Schiefer der sta (sto) pron. was strajk Streik der, Ausstand der,
siljiti spitzen, zu 1spitzen skrinja Schrein der; Kiste die, stab Stab der Arbeitsniederlegung die
sipka Stange die; Stab der; Kasten der, Truhe die stafeta Stafette die strajkac Streikende der, Aus-
(zlatna ~-) Goldbarren der skripac Klemme die; Enge die, stagalj Scheune die st~ndler der, Ausst~ndige der
sirenje Verbreitung die, Ausbrei- Bedr~ngnis die staka Kriicke die, Stelze die strajkovati streiken, in den Aus-
ten das; Ausdehnung die skripati knarren, knirschen stakor Ratte die stand treten *
sirina Breite die skropiti sprengen, besprengen, stala Stall der strcaljka Spritze die
siriti (se) (sich) aus 1brei ten, benetzen stampa Presse die; Druck der stucati auf IstoBen
(sich) verbreiten; a us Idehnen skrt adj. geizig stampar Buchdrucker der stucavica Schluckauf der, Aufsto-
sirok(o) adj. i adv. breit; weit skrtac Geizhals der Geizkragen stampati drucken Ben das
sisanje Haarschneiden das; Haar- der stap Stab der; Stock der stuka Hacht der
schnitt der skrtost Geiz der stavise konj. vielmehr, sogar stula Stelze die
sisarka Tannenzapfen der slep Schleppe die stedionica Sparkasse die suga R~ude die, Kr~tze die
sisati scheren, Haar schneiden* sljaka Schlacke die stedisa Sparer der sugav adj. r~udig, kr~tzig
sljem Helm der stedeti sparen
sismis Fledermaus die suljati se schleichen*
sljiva Pflaume die, Zwetsche die, stedljiv adj. sparsam
siti n~hen Zwetschge die sum Gera.usch das
stedna knjizica Sparbuch das,
sivaca igla N~hnadel die sljuka Schnepfe die Sparkassenbuch das suma Wald der
sivaca masina N ~hmaschine die sljunak Kies der sted_njak Herd der sumar Ftlrster der
~umarak
sumarak Geholz das, Waldchen supljikav adj. durchlassig, paras
das
sumarija Forsterei die, Forsthaus ,_
das; Forstamt das
sumarstvo Forstwesen das
sumiti rauschen, brausen, sausen,
sauseln
sunka Schinken der
supalj adj. hohl; leer
762 ~u~tati T 763
supljina Hohlung die, Hohlraum
der; H5hle die
surjak Schwager der
suskati rascheln, huscheln; (u
govoru) lispeln
T
su8tanje Rauschen das
sustati rauschen, knistern, ra-
scheln
tabak Bogen der, Papierbogen
der
taban Soble die, FoBsohle die
tabla Tafel die
tableta Tablette die
tablica Thbelle die
tabor Lager das
tacan (tatno) adj. i adv. piinkt-
lich, genau; richtig; prazis
tacka Punkt der
tacnost Genauigkeit die, Piinkt-
lichkeit die
tada adv. damals, dann, da
tadasnji adj. damalig
taj (ta, to) pron. dieser (diese,
dieses), der (die, das)
tajanstven adj. geheimnisvoll
tajiti verheimlichen,
geheim Ihal ten,* verhehlen
tajna Geheimnis das
tajni adj. geheim; heimlich
tak Billardstock der
takav pron. i adj. solch, derart(ig)
takmicar Wettbewerber der
takmicenje Wettbewerb der;
Wettkampf der
takmiciti se wetteifern
tamo
taknuti beriihren, an Iriihren;
an ltasten
tako adv. so, derart
takode konj. au~h, ebenfalls
takozvani sogenannt
taksa Gebuhr die
taktican adj. taktisch, taktvoll
talac Geisel die (der)
talas Welle die
talasanje Wellegang der
talasast adj. wellig
talasati se wellen, wogen
talog Satz der; Ablagerung die;
Niederschlag der I kafeni -
Kaffeesatz der
taloziti (se) ab pagern; (sich)
setzen, nieder Ischlagen*
taljige Leiterwagen der, Karren
der, Einspanner der
tama Dunkelheit die, Dunkel das,
-s; Finsternis die
taman adj. dunkel, finster
taman (upravo) adv. eben,
gerade
tamjan Weihrauch der, -(e)s
tamnica Gefangnis das, Zucht-
haus das
tamo advl dart, dahin
 I

tegljac 764 termofor termometar 765 tie

tegljac Schlepper der
tegoba Miihe die, Schwere die,
Beschwerlichkeit die
"'
tegoban adj. schwierig, miihsam,
beschwerlich
tehnicar Techniker der
tehnicki adj. technisch
tehnika Technik die
tek adv. erst, kaum
tekst Text der
tekstil Textilien die (pl.)
tekuci adj. flief3end; laufend
tekucina Fliissigkeit die
tele K.alb das
telefon Telephon das, Fernspre- teoretski (teorijski) adj. theore-
cher der
telefonirati telephonieren,
an I rufen*
telefonski telephonisch; fern- tepih Teppich der
miindlich
telefonski razgovor Telephonge-
sprach das; (medumesni t.r.)
Ferngesprach das; (mesni r.)
Ortgesprach das
telegrafisati telegraphieren
telegrafski adj. telegraphisch
telegram Telegramm das
teleprinter Fernschreiber der,
Telex der, Ferndrucker der
teletina Kalbfleisch das
televizija Fernshen das
televizor Fernsehgerat das, Fern- terevenka
sehapparat der, Fernseher der
telesni adj. ktlrperlich; Jeiblich
telo Ktlrper der, Leib der
telohranitelj Leibwachter der
tema Thema das, -s, -men
teme Scheitel der
temelj Grund der, Grudlage die,
Fundament das
temeljno adj. i adv. griindlich
temeljiti se sich griinden
temeljnost Griindlichkeit die
temperamentan adj. tempera-
mentvoll, lebhaft, feurig
temperatura Temperatur die
tendenciozan adj. tendenzitls
tenis Tennis das, -s
teniser Tennisspieler der
tenk Panzer der, Panzerwagen
der
tisch
teoreticar Theroretiker der
tepati !allen
teralica (poternica) Steckbrief
der
terati treiben; * (ver)jagen; verfol-
gen
teren Terrain das; Gelande das
teret Last die
teretiti belasten
teretni voz Giiterzug der, Lastzug
der
teretnjak (auto) Lastkraftwagen
der, Lastauto das, Lastwagen
der
Trinkgelage das,
Geiage das; Saufgelage das,
Zechgelage das
terminologija Terminologie die
termofor Warmflasche die, Bett-
flasche die, Bettwarmer der
termometar Themometer das
termos Thermosflasche die
terorizam }'errorismus der, -s
teroristicki adj. terroristisch
tesar Zimmermann der, -s,
-leute; Bautischler der, Bau-
schreiner der
tesati zimmern, behauen;*
stemmen
tesan adj. eng, schmal; knapp
teskoba (psihicka t.) Bedrangnis
die, Angst die, Beangstigung
die; (tesnoea) Enge die, Be-
schrankung die, Knappheit die
teskoban adj. angstlich, bedrangt
tesnac Engpaf3 der, Paf3 der;
(moreuz) Meerenge die
testenine Teigwaren (pl.)
testo Teig der
testera Sage die
tesiti trtlsten
testeriti (testerisati) sagen
._Wko__adv. schwer, schwierig
teskoca Schwierigkeit die
tetak (tetka) Onkel der
tetka Tante die
tetreb auerhahn der; (mali t.)
Birkhahn der (Birkhuhn das)
teturati taumeln, schwanken,
wanken
teza These die
teza Schwere die; (sila teze)
Schwerkraft die
tezak adj. schwer, schwierig
tezina Gewicht das
teziSte Schwerpunkt der
teziti (stremiti) streben
teziti (biti tezak, vagati) wiegen*
ti pron. du
ticati beriihren, an Iriihren
ticati se an Igehen, * an llagen,
an Ibelangen, betreffen *
tifus Typhus der, Fleckfieber das
tiganj Tiegel der, Pfanne die
tigar Tiger der
tih adj. still, Ieise; Iautlos
tik adv. dicht, knapp, nachst
tikva Kiirbis der, -hisses - bisse
tikvan Dummkopf der, Tdlpel
der
time adv. i konj. damit; dadurch
tinta Tinte die
tintarnica TintenfaJ3 das
tinjati glimmen
tipican adj. typisch
tipka Taste die; Taster der
tipkati maschine Ischreiben *
tiranski adj. tyranisch
tiraz AuflagenhtJhe die, Auflage
die
tisina Stille die, Rube die
tistati (be)driicken; plagen; bela-
sten
tkac (tkalja) Weber der (Weberin
die)
tkanina Gewebe das, Stoff der,
Zeug das
tkati we ben*
tkivo Gewebe das; (mi~icno t.)
Muskelgewebe das
tlaCiti dri.icken, unterdri.icken
tie Boden der, Erdboden der
 tmina 766 tranzistor transport 767 trk

tmina Finsternis die, Dunkel das,
-s; Dunkelheit die
tmuran adj. dUster, finster
___ l!Lpron. das, es; dies, dieses;
· (konj.) desto
toalet(a) Toilette die
toboznji (toboze) adj. i adv. ange-
blich, vermeintlich
tocak Rad das
tociti (ein) Ischenken, a us Ischen-
ken
tok Lauf der; Gang der, Vorlauf
der
toliki (tolika, toliko) adj. so
mancher (so manche, so
manches)
toliko adv. so vie!
toljaga Kni.ippel der, Pri.igel der,
Keule die
ton Ton der
tona Tonne die
tonuti (ver)sinken*
top Kanone die; Geschi.itz das
topao adj. warm
topionica Schmelzhi.itte die,
Schmelze die, Schmelzerei die
topiti schmelzen, * verschmel-
zen;* (hemijski) (auf) II6sen
topiti se schmelzen, * zerflieBen *
toplina (toplota) W~rme die
topliti w~rmen, auflw~rmen, er-
warmen
toplokrvan adj. warmbli.itig
toplomer Thermometar das
topljiv adj. schmelzbar
topola Pappel die
topotati stampfen, trampeln
tor Hi.irde die, Pferch der
toranj Turm der
..torba Tasche die; lda~ka - Schul-
tasche die
torbariti hausieren
torpedo Torpedo der
torta Torte die
tov (tovljenje) Masten das, Mast
die
tovar Fracht die, Last die,
Ladung die
tovariti (auf) IJaden, * be laden
toviti masten
tradicionalan adj. traditionell
traflka Tabakslaten der; Trafik
der (die)
trag Spur die, Fahrte die
tragati nach etwas (nach jeman-
dem) · fahnden, suchen;
( nach )spi.iren
tragedija TragOdie die, Trauer-
spiel das
tragican adj. tragisch
trajan adj. dauerhaft, ausdau-
ernd; best~ndig
trajati (an) Idauern, fort Idauern;
w~hren
trajekt F~hrschiff das, Rthre die
trajnost Dauer die, Dauerhaftig-
keit die; Bestandigkeit die
traka Band das, Streifen der
traktor Traktor der
tramvaj StraBenbahn die
transformator Transformator
der, Trafo der
tranzistor Transistor der
transport Transport der, Bef6r- tresnjevaca Kirschwasser das,
derung die Kirschgeist der, -es
trava Gras das; Kraut das (lekovi- tretirati behandeln
te trave) Heilkrauter die tretman Behandlung
travarka Kr~uterweib das, Kr~u­ trezan adj. niichtern
terfrau die trezven adj. ni.ichtern
travnjak Rasen der trg Platz der; Marktplatz der,
traziti suchen; nach Iforschen; Markt der
(zahtevati) verlangen, fordern, trgati reiBen;* (brati) pflilcken,
beanspruchen lesen*
trbuh Bauch der trgnuti reiBen;* ziehen;* zerren
trcati rennen, laufen* trgnuti se auf! fahren,* zusam-
trebati brauchen, ben6tigen, be- men Ifahren, * empor Ifah-
dOrfen; sollen ren, * zurilck Ischaudern
trecina Drittel das, Driteil das trgovac Kaufmann der -(e)s,
trem Vorhalle die; Flur der, -Ieute; H~ndler der
Hausflur der, Diele die trgovacki adj. kaufm~nnisch, ge-
trener Trainer [trener] der schaftlich; kommerziell
trenutak (tren) Augenblick der, trgovati handeln, Handel
Moment der treiben*
trenutan (trenutno) adj. i adv. trgovina Handel der; -s; GescMft
augenblicklich, momentan; im das, Handlung die
Augenblick
trgovinski ugovor
trenje Reibung die
Handelsabkommen das; I
trepavica Wimper die, Augen-
driavni - Handelsvertrag der
wimper die
treperenje Flimmern das, Geflim- tri num. drei I - puta dreimal
mer das tribina TribUne die
treperiti (treptati) flimmern, glit- trice (tricarije) Kram der -s;
zern, funkeln Plunder der, Zeug das,
treptati (ocima) zwinkern Gerompel das
treset Torf der, -(e)s tricarija Kleinigkeit die, Zeug
treska Splitter der, Span der das, Lappalie die
tresti (se) schi.itteln, riltteln; trik Trick der
zittern triko Trikot [triko:] das
tresnja (plod) Kirsche die trk Lauf der, Laufen das
trka 768 tu tucati 769 tvoriti

trka Wettlauf der, Wettrennen trpeza Tisch der, Tafel die; Mahl tucati stampfen, stof3en* torati (turiti) hinein Istecken;
das; Rennen das; (mototrka) das tuce Dutzend das schieben; * drangen
Motorradrennen das .., trpezarija Speisezimmer das, Ef3- tuca Schlagerei die, Rauferei die, torist (turistkinja) Tourist der,
trkac Laufer der zimmer das Handgemenge das (Touristin die)
trkaca kola Rennwagen der trpeti (er)dulden, leiden, * ertra- tuca (grad) Hagel der toristicki adj. torustisch I - biro
trkaci konj Rennpferd das, gen* tucak SWBel der; (t. biljke) Reisebiiro das
Renner der trska Schilf das, Schilfrohr das, Stempel der torizam Tourismus der
trkaliste (trkaca staza) Rennbahn Rohr das; (secerna t.) Zucker- toci schlagen;* hauen;* priigeln; turneja Tournee die, Rundreise
die rohr das klopfen die, Gastspielreise die
trljati reiben;* massieren troba Trompete die; Posaune die; tud adj. fremd turpija Feile die; Raspel die
trn Darn der, Stachel der (automobilska t.) Hupe die todica F emdwort das turpijati feilen, raspeln
trnovit adj. dornig trobac Trompeter der todina Fremde die; Ausland das tos (boja) Tusche die; (u muzici)
trnje (trnjak) Dornhecke die, trobiti trompeten; posaunen; todinac (tudinka) Fremde der Tusch der; (tus u kupatilu)
Dornstrauch der hupen (die); Fremdling der Dusche die, Brause die
trojak adj. dreierlei trod Miihe die, Bemiihung die toga Trauer die, Leid das -(e)s; totanj (totnjava) Gedrohn das,
trom dj. trage, schwerfallig trodna (noseca) adj. schwanger Gram der, Kummer der GetOse das; Drohnen das
tromost Tragheit die troditi se sich bemiihen togovati trauern totnjiti drohnen, tosen; donnern
troskok Dreisprung der trodnoca Schwangerschaft die tomac Dolmetscher der tutor Vormund der, Tutor der
trostrok adj. dreifach trodovi Wehen die, (pl.), Ge- tomacenje Deutung die, Erkta- tozan adj. traurig, wehmiitig,
trosak Ausgabe die, (troskovi) burtswehen die (pl.) rung die, Auselgung die triibselig, betriibt
Kosten die (pl.) trolei Faulnis die, Faule die, tomaciti erklaren, deuten, tozba Klage die; Anklage die
trosan adj. baufallig, hinfallig Moder der aus llegen, erlautern; dolmet- tozilac Klager der, Anklager der
trositi aus Igeben;* verausgeben, tron Splitter der, Span der; Korn- schen tozbalica (pjesma) Klagelied das;
verbrauchen; (ver)zehren schen das; Funken der, Funke tumarati herum Istreichen, • Wehklagen das
ablnutzen der, Fiinkchen das he rum Iirren, umber Ischwei- toziti klagen; an Iklagen, verkla-
trositi se a us Igeben, * sich ver- tronoti (ver)faulen, modern, ver- fen, bummeln, umher Istreifen gen
ausgeben* wesen, sich zersetzen tun (tuna) Thunfisch der tuziti se sich beschweren, sich be-
trotoar Biirgersteig der, Fuf3pfad truo adj. faulig, moderig, morsch tunel Tunnel der klagen
der, Fuf3teig der, Trottoir [- trop Rumpf der tup adj. stumpf; (ograni~en) bll~d, tvar Stoff der, Materie die
war] das tropac Stamm der, Klotz der stumpfsinnig, beschrankt, tvoj (tvoja, tvoje) pron. dein
troogao Dreieck das trot Drohne die, Drohn der ( deine, dein)
dumm
trooglast adj. dreieckig trzaj Zuck der, Zuckung die tupost Stumpfheit die; Stumpf- tvor litis der, - tisses, - tisse
trzati zucken; reif3en* tvorac Schopfer der
trovati vergiften sinn der
triiste Markt der; Absatzgebiet tor (na pantalonama) Hosenbo- tvorevina Schopfung die, Gebilde
trozobac Dreizack der das den der; GesaB das, Popo der das, Bildung die
trpati (val) Istop fen trinica Markthalle die tur (zivotinja) Auerochse der tvoriti bilden, schaffen, • erzeu-
trpeljiv adj. duldsam to adv. bier, da tura Tour die gen, hervor J bringen *
tvrd 770 tvrdavica u 771 ut':i

tvrd adj. hart; fest; (zi!av) z~h tvrdoglavac Starrkopf der

tvrdica Geizhals der, Geizkragen tvrdoglavost Eigensinn der,
der, Knauser der ,. Eigensinnigkeit die;
tvrditi behaupten Starrk6pfigkeit die
tvrdnja Behauptung die
tvrdoca H~rte die; Festigkeit die
tvrdokoran
hartherzig
adj. hartn~ckig; u
tvrdoglav adj. eigensinnig, tvrdava Festung die
starrk6pfig tvrdavica Zitadelle die

u prep. in; zu; nach; binnen ucenjivac Erpresser der

ubaciti hinein Iwerfen, • ucen adj. gelehrt, gebildet·
ein Iwerfen • ucenik (ucenica) SchUller derd
ubica M6rder der (SchUierin die)
ubistvo Mord der ucenjak Gelehrte der, Forscher
ubirati ein Isammeln, der, Wissenschaftler der
ein Itreiben; ein Iziehen; • ucenje Lemen das; Studium das,
erheben* -s, -dien
ubiti (er)morden, t()ten, ucesnik Thilnehmer der
urn Ibringen• ucestao adj. haufig
ublaiiti mildern, Iindeen; besanf- ucestalost Haufigkeit die
tigen ucestvovati teill nebmen•
ubod Stich der ucilo Lehrmittel das
ubog adj. arm, armselig, dUrftig ucinak Wirkung die, Leistung die,
ubosti stechen• Erfolg der
ubrati (a b) IpfiUcken; uCiniti machen, tun; • Ieisten,
ablbrechen• begehen•
ubrizgati ein Ispritzen uCionica Schulzimmer das, Lehr-
ubrojiti ein Irechnen; mit Izahlen saal der, -(e )s, Sate
ubrzanje Beschleunigung die uCitelj (uCiteljica) Lehrer der
ubrzati beschleunigen (Lehrerin die)
ubrzo adv. bald, schnell, in kurzer uciti (se) Iemen, studieren
Zeit uCiti (pou~vati) lehren, unter-
ubuduce adv. kUnftig, kUnftighin richten, unterweisen•
ubucfati se verscbimmeln, scbim- uevrstiti befestigen
melig werden • uci herein 1kommen, •
ucena Erpressung die hinein Igehen, • ein Itreten; •
uceniti erpressen ein Imarschieren

ud 772
ud Gild das
udahnuti ein Iatmen;
ein 1hauchen
udaja Heirat die, Verheiratung
die
udaljen adj. entfernt, abgelegen
udaljiti (se) (sich) entfernen
udar (udarac) Schlag der, StaB
der, Hieb der; Streich der; I
driavni - Staatsstreich der
udaranje Schlagen das, Klopfen
das
udariti schlagen,* einjschlagen;*
hauen, * stoBen *
udebljati (se) dick werden*
udeliti spenden, schenken
udeo Anteil der
udes ( sudbina) Geschick das,
Schicksal das; (nesreea)
Ungliick das, Unfall der, MiB-
geschick das; (saobraeajni u.)
Verkehrsunfall der
udesiti an Ipassen, (ein) Irich ten
udica Angel die, Haken der,
Hakchen das, Angelhaken der
udisati (ein) Iatmen
udoban adj. bequem, gemiltlich,
behaglich, angenehm
udobnost Bequemlichkeit die
udobrovoljiti begilten, begiltigen
udostojiti wilrdigen
udostojiti se sich herab Ilassen*
udovac (udovica) Witwer der
(Witwe die)
udovoljiti befriediegen
udrobiti ein Ibracken, ein IbrOk-
keln
1
ugnjeta~ 773 ukociti se
ugljik
ugnjetac Unterdrucker der uhvatiti (ein) Ifangen, *
udruziti vereinigen, verbinden, *
ugnjetavanje Unterdrilcken das, (er)greifen;* packen
vereinen
Unterdruckung die, Knechten ujak Onkel der
* udruziti se sich vereinigen, zu-
das ujediniti vereinigen
sammen Itreten;* sich verge-
ugnjetavati underdrucken, unter- Ujedinjeni narodi Vereinte Na-
sellschaften
jochen, knechten tionen (pl.)
udubiti vertiefen
ugodan adj. angenehm, behag- ujedinjenje Vereinigung die
udubljenje Vertiefung die
lich; bequem; gemiltlich ujednaciti aus Igleichen, * an Iglei-
udvarac Verehrer der, Bewerber
ugoditi (podesiti) stimmen (u. chen*
der, Freier der
nekom) jemandem recht ujedno adv. zugleich; in einem
udvoje adv. zu zweit
machen, jemanden befriedi- ujesti beiBen;• (za insekte)
udvostruciti verdoppeln
gen, jemandem etwas zuliebe stechen*
udzbenik Lehrbuch das
tun* jemandem willfahren* ujna Tante die
ugalj Koble die; (drveni u.) Holz-
ugojen adj. dick, fett, beleibt, ujutro adv. morgens, am Morgen
kohle die; (kameni u.) Stein-
wohlgenahrt ukaljati beschmutzen, beflecken
kohle die
ugojiti masten ukazati verweisen, • auf etwas
ugao Winkel der, Ecke die
ugojiti se fett werden, * dick zeigen, hinjweisen;• (iskazati
ugar Brachtfeld das, Brache die
werden* po~st) die Ehre erweisen*
ugasiti (a us) jlOschen
ugostitelj Gastwirt der ukinuti aufjheben,• abjschaf-
a us Imachen; stillen
ugostiteljstvo Gaststattengewer- fen;* beseitigen; fUr ungilltig
ugaziti ein Itreten, * fest I treten*
uginuti verenden . be das, Hotelgewerbe das erklaren
ugovor Vertrag der, Kontrakt der ukiseliti (ein) Isauern
uglacati gUI.tten, glatt I machen;
polieren ugovoriti fest Imachen; ein ukiseliti se sauer werden•
Vertrag (mit jemaridem) ukloniti beseitigen, entfernen,
ugladen adj. (pristojan) gestittet,
hOflich, artig; (ugla~n) geglat- ab IschlieBen* weg Iraumen, ein Ischalten
ugrejati erwarmen, erhitzen ukloniti se aus Iwei chen, • jeman-
tet, poliert
uglast adj. eckig ugristi (an) IbeiBen • dem Platz machen
ugriz BiB der uklopiti ein Ischalten, ein Isetzen,
uglaviti (be)festigen; festsetzen,
ein Ifilgen, ein Irenken; (ugo- ugroziti bedrohen; gefahrden ein Ifilgen, ein Ischieben•
voriti) ab Imachen, vereinba- ugu5iti (se) ersticken ukljuciti ein IschlieBen, •
ren uhapsiti verhaften ein Ibeziehen; (u. struju)
uglavnom adv. hauptsachlich uhapsenik Haftling der, Verhaf- ein Ischalten
ugled Ansehen das tete der
ukljucivo adv. einschlieBiich
ugledan adj. angesehen uhoda Spion der, Spitzel der,
Spaher der; Aushorcher der ukocen adj. starr, steif
ugledati erblicken, bemerken
ugljena kiselina Koblensgure die uhoditi spionieren, a us Ikund- ukociti steifen, lahmen
ugljik Kohlenstoff der schaften, spahen ukociti se steif werden,"' erstarren
ukoliko
ukoliko konj. insofern, sofern;
soweit
ukop Begr~bnis das, Beerdigung ...
die
ukopati be graben,* beerdigen,
bestatten; ein Igraben*
ukopati se sich werschanzen
ukor Tadel der, Verweis der,
Ri.ige die; Vorwurf der
ukoreniti (se) einlwurzeln; (fig.
svici se) sich ein Igew6hnen I
ukorenjen eingewurzelt
ukoriti tadeln, riigen, verweisen*
ukosnica Haarnadel die
ukotviti verankern
ukras Schmuck der, Zier die, -;
Verzierung die, Zierde die,
Zierat der
ukrasti stehlen*
ukrcati ein Iladen,* verladen*
ukrcati se sich ein Ischiffen, an
Bard gehen*
ukrotiti b~ndigen, zahmen
ukrstiti (se) kreuzen
ukrsten adj. gekreuzt I ula·stene
reei Kreuzwortratsel das
ukucanin Mitbewohncr der, Bc-
wohner der, Hausgenosse der
ukupan adj. gesamt, samtlich
ukupno adv. insgesamt
ukus Geschmack der
ukusan geschmackvoll;
geschmacklich, schmackhaft,
wohlschmecked, apetittlich,
lecker
ukuvati ein Ikochen, ein Imachen
774 uljudnost
ulagivati se schmeicheln, sich
ein Ischmeicheln
ulaz Eingang der; Einfahrt die
ulazak Eintritt der, Einzug der .
ulaznica Eintrittskarte die
ulenjiti se faul (tn1ge) werden*
ulevo adv. links, nach links
ulepsati versch6nern,
(aus)lschmi.ikken
ulica StraBe die; (glavna u.)
HauptstraBe die
ulicna rasveta StraBenbeleuch-
tung die
ulicni saobracaj StraBenverkehr
der
uliti ein Igie13en, * einfl613en,
enn Ischiitten
uliti se ( ein I munden; sich ergie-
Ben*
ulizica Schmeichler der*
ulizivati se sich ein Ischmeicheln
ulog Einlage die; Einsatz der
uloga Rolle die; (glavna u.)
Hauptrolle die
uloziti ein llegen, an llegen;
(ein) Isctzen
ultrakratki talas Ultrakurzwelle
die
ultrazvuk Ultraschall der
ulje 01 das; (maslinovo u.) Olive-
n61 das; (masinsko u.) Maschi-
nen61 das
uljana boja Otfarbe die
uljana slika Olgemalde das
uljudan adj. h6flich, artig, wohler-
zogen
uljudnost Hotlichkeit die
l
urn
um Vernunft die; - Verstand der,
-es; Sinn der
umaci entweichen, • entfliehen, •
entlaufen•
umak SoBe die, Sauce die
umalo adv. beinahe, fast
uman adj. vernOnftig, versUtndig,
geistig
umanjiti verkleinern, vermin-
dern, verringern
umece Kunst die, K6nnen das
umeren adj. m~Big, gemaBigt,
maBvoll
umerenost M~Bigkeit die
umestan (umesno) adj. i adv. ·an-
gebracht, angemessen, schick-
lich
umesto prep. statt, anstatt
umesati (se) (sich) ein Imischen
umetak Ein llage die, Ein Isatz
der, Einlschub der
umetan adj. ktinstlich
umeti k6nnen;* wissen;• verste-
hen•
umetnicka akademija Kunstaka-
demie die, Kunsthochschule
die
umetnicka kritika Kunstkritik die
umetnicki adj. kOnstlerisch
umetnicko delo Kunstwerk das
umetnik (umetnica) Ktinstler der
(Ktinstlerin die)
umetno vlakno Kunstfaser die
umetnost Kunst die; (istorija u.)
Kunstgeschichte die; (smisao
za u.) Kunstsinn der
775 unapredenje
umetnuti ein Isetzen, ein llegen,
ein Ischieben •
umiljat adj. lieblich; ~rtlich, sanft
umiriti beruhigen, bes~nftigen
umisljati sich ein Ibilden
umisljen adj. eingebildet, dOnkel-
haft, hochmtitig
umisljenost Einbildung die,
DUnkel der
umiti se sich waschen*
umivaonik Waschbecken das
umnoziti vervielf~ltigen; vermeh-
ren
umobolan adj. geisteskrank, irr-
sinnig
umociti ein Itun ken, ein I tau chen
umor MOdigkeit die, ErmOding
die, Ersch6pfung die, Mattig-
keit die
umoran adj. mOde, ermOdet,
matt, ersch6pft
umoriti (ubiti) t6ten,
(er) Imorden
umoriti se ermuden, mOde
werden;* (u. se ad rada) sich
mOde arbeiten
umorstvo Mord der
umreti sterben•
umrlica Sterbeurkunde die
umrtviti ab I Wten
umuknuti verstummen
unakaziti verunstalten, entstellen
unakrst adv. kreuzweise
unapred adv. im voraus, voraus
unaprediti bef6rdern; f6rdern
unapredenje BefOrdcrung die,
F6rderung die
unatrag 776 upotrebljiv upotrebiti 777 urota

unatrag adv. rtickwtirts, zurtick upaljiv adj. entziindlich, entziind-
unatraske adv. rticklings bar; brennbar
uneti hinein Itragen; * ein Itragen * "' upasti hinein Ifallen;* (provaliti)
unistenje Vernichtung die, Vertil- ein Idringen, * ein Ibrechen *
gung die upis Einschreibung die, Eintra-
unistiti vernichten, vertilgen; zer- gung die
stOren upisati ein ~chreiben, *
univerzitet UniversitHt die ein 1tragen, * immatrik.uHeren
unosan adj. einttrHglich upit Anfrage die
unuce Enkelkind das upitati (be)fragen, an Ifragen;
unuk (unuka) Enkel der, sich erkundigen
(Enkelin die Enkeltochter die) upiti aufl saugen, * ein Isaugen*
unutar adv. innerhalb upitnik Fragezeichen das; (for-
unutrasnji adj. (der) innere mular, sluzbeni u.), Fragebo-
unutrasnjost Innere das gen der
unutra adv. innen; herein uplasiti (se) erschrecken*
uobicajen(o) adj. i adv. ilblich, ge- uplata Einzahlung die
brHuchlich, gewohnt uplatiti ein Izahlen
uobrazilja Einbildungskraft die, uplesti ein Iflechen
Phantasie die upliv EinfluB der
uobraziti sich ein Ibilden upljesniviti (se) verschimmern
uobrazen adj. eingebildet, diln-
uporan adj. hartnackig;
kelhaft
uobrazenost Einbildung die, beharrlich; bestandig
DUnkel der, AnmaBung die uporedan adj. parallel,
uociti bemerken, erblicken gleichlaufend
uopste adv. Uberhaupt uporediti vergleichen;*
upad Einfall der komparieren
upadica Zwischenruf der
uporiSte Stiltzpunkt der,
upadljiv(o) adj. i adv. auffallend,
Anhaltspunkt der, Stiltze die
auffallig
upotreba Gebrauch der,
upala Entzilndung die
Benutzung die, Verwendung
upaliti an Iztinden; an Ibrennen die, Anwendung die
upaliti se sich entzilnden upotrebljiv adj. brauchbar,
upaljac Feuerzeug das; · Zlinder anwendbar, verwendbar,
der nutzbar
upotrebiti (ge)brauchen, uputnica Anweisung die;
verwenden, * an Iwenden,* (novtana u.) Geldanweisung
benutzen die, Postanweisung die
upoznati bekannt machen; erken- uputstvo (za upotrebu) Ge-
nen* brauchsanweisung die
upoznati se kennen llernen uracunati ein Irechnen
upozorenje Warnung die uracunljiv adj. zurechnungsfahig
upozoriti warnen, aufmerksam uracunljivost Zurechn ungsfahig-
machen, hinlweisen* keit die
uprava Verwaltung die, Leitung uravnotezen adj. ausgeglichen
die uravnoteziti ins Gleichgewicht
upravan adj. gerade, direkt bringen,* a us Ibalancieren;
upravljac Lenker der; (volan) aus Igleichen*
Steuer der, Steuerrad das, urazumiti zur Vernunft bringen*
Lenkrad das uredan adj. ordentlich
upravljati l~nken, steuern; ver- uredba Verordnung die, Verfii-
walten, leiten gung die, Vorschrift die
upravni odbor Verwaltungsaus- urediti ordnen, reglen,
schuB der ein Irich ten
upravnik Vorsteher der, Direktor urednik Redaktor der
der urednistvo Redaktion die
uredaj Einrichtung die, Anlage
upravo adv. eben, soeben, gerade
die
upregnuti ein Ispannen; uredenje Ordnung die, Regelung
(napregnuti) an Ispannen die, Aufbau der
uprkos adv. trotz, zum ltotz urezati ein Ischneiden, *
uprljati beschmutzen ein Ikerben, ein Iritzen,
ein Igravieren
upropastiti zugrunde richten;
urin Urin der, Harn der
vernichten; zerriltten
urlati (urlikati) heulen
upucen adj. eingeweiht, uroden adj. eingeboren, angebo-
unterrichtet, angewiesen ren
uputstvo Anleitung die, Weisung uroclenik (uroclenica) Eingebore-
die, Hinweis der, Verordnung ne der (die)
die uroniti ein Itau chen,
uputiti (an) Iweisen, * an lleiten; unter Itau chen
unterrichten; ein Iweihen urota VerschwOrung die
urotiti se 778 uspeti .uspinjaca 779 utaboriti se

urotiti se sich verschw6ren usklicnik Ausrufezeichen das, uspinjaca Seilbahn die, ustrajati aus Idauern, (auf etwas)
uruciti ein 1handigen, a us I handi- Ausrufungszeichen das Drahtseilbahn die, beharren, aus Ihalten*
gen, iiber Ireich en, "' uskoro adv. bald, ngchstens Schwebebahn die ustrajnost Ausdauer die; Be-
ilber 1geben,"' (ein) I reich en uskratiti verweigern, etnziehen;"' ·~spomena Erinnerung die, An- harrllichkeit die
usaditi ( ein) Isetzen, (ein) Ipflan- (protivpravno) vorenthalten"' denken das ustreliti erschieBen; (divljac)
zen Uskrs Ostern das uspon Aufstieg der; Ersteigung ab IschieBen*
usahnuti verrocknen, verdorren, uskrsnuce Auferstehung die die ustrojstvo Aufbau der, Gefilge
aus Itrocken uskrsnuti auf Ierstehen* usporiti verlangdsamen; verz6r- das, Zusammensetzung die,
usamljen adj. einsam, vereinsamt usled prep. infolge gern Struktur die
usamiti vervollkommnen, vall- uslov Bedingung die uspostaviti (wieder) Iherstellen ustrucavati se sich genieren sich
enden uslovan adj. bedingt uspravan adj. aufrecht, gerade, scheuen, schilchtern sein"'
usedelica alte Jungfer (die) usloviti bedingen,"' eine Bedin- senkrecht ustuk Gegenmittel das, Gegengift
useliti se ein Iziehen,"' eine gung stellen uspraviti (se) (sich) aufrichten das, GegenstoB der
Wohnung beziehen;"' (u. se u usmeriti richten ein 1stellen usput adv. unterwegs; nebenbei ustupak Zugestgndnis das, Kon-
. .zemlju) ein Iwand ern, 'b It}{t
dru usputan (usputno) adj. i adv. bei- zession die
. gu usm rt"1t"1 t}{t
u en, a u en
1mm1gneren . . . tgufig ustupiti zu Igestehen,"'
useljenik Einwanderer der, Im- usluga Gefglhgkelt d1e, Gefallen usreciti begliicken ab Itreten,"' ilber passen*
migrant der der usred adv. inmitten, mitten in usud Schicksal das, Geschick das,
ushicen adj. begeistert, entziickt usluian adj. genillig, usta Mund der Fa tum das, -s, - ta
ushicenje Begeisterung die, Ent- zuvorkommend, bereitwillig ustanak Aufstand der, Aufruhr usuditi se wagen, sich getrauen,
ziikken das usmen adj. miindlich der, Erhebung die, Enip6rung sich erkiihnen
usidriti se Anker werfen,"' vor usna Lippe die die us Laus die
Anker gehen"' . . . "' . . ustanik Aufstgndische der, Auf- usee Milndung die
usidren adj. verankert usn uti em Ischlafen, (sanJatl) riihre der, Rebell der usica Ohr das, Nadel6hr das;
usijan adj. gliihend trgumen ustanova Einrichtung die, Anstalt (dr~ka) Henkel der
usijana glava Hitzkopf der usoliti ein Ip6keln, ein Isalzen die usna skoljka Ohrmuschel die
usiljen adj. gezwungen usoljen eingep6kelt ustanoviti fest Istellen, ustap Vollmond der
usiriti se (zgru~ati se) gerinnen; usov Lawine die Schneelawine fest Isetzen, bestimmen, bestg- usteda Ersparung die, Ersparnis
stocken die ' tigen; (osnovati) stiften; die (das)
grilnden ustedeti ersparen
usisivac Staubsauger der uspavanka Wiegenlied das,
ustati auf Istehen"' ustinuti kneifen, * zwicken
uskladistiti (ein) llagern, Schlaflied das ustav Verfassung die ustipak Krapfen der
auf Ispeichern, auf Istapeln uspeh Erfolg der ustava Schleuse die, Staudamm ustrb Nachteil der
uskladiti in Einklang bringen,• uspeSan adj. erfolgreich der, Sperre die ustrcati ein 1spritzen
ab Istimmen uspeti gelingen,"' geraten,"' (gut) ustavan adj. verfassungsmgBig, usuljati se sich ein Ischleichen*
uskladenost Obereinstimmung fortkommen, • gliicken; konstituionell utaboriti se das Lager auflschla-
die, Einklang der (uspijevati, rasti) gedeihen• ustrajan adj. ausdauernd gen*

utaja
utaja U nterschlagung die
utajiti unterschlagen* (pronever-
iti) veruntreuen
utakmica Wettspeil das, Wett-
kampfder
utamaniti vertilgen, a us Irotten,
vernichten
utaziti stillen, lOschen
uteci entlaufen, * entfliehen*
uteg Gewicht das
uteha Ttost der
uteloviti verkOrpern
utemeljitelj GrUnder der, Stifter
der, BegrUnder der
utemeljiti griinden, stiften
uterati ein Itreiben, * ein Ijagen
· ute5an adj. trOstlich
ute5iti trOsten
uticaj EinfluB der
uticati beeinflussen, ein Iwirken
utikac Stecker der
utisak Eindruck der
utisnuti ein IdrUcken, ein·l pr~gen,
auf IdrUcken
uticajan adj. einfluBreich
uticati (ulivati se) einlflieBen,*
mUnden;* (u. na koga) beein-
flussen
uto adv. da; inzwischen
utociste Zuflucht die; Asyl das
utopiti se ertrinken*
utoliko konj. i adv. desto
utorak Dienstag der
utovariti ein Iladen*
utrnuti a us IIOschen, erlOschen;
(za deo tela) einlschlafen*
utroba Eingeweide die (pl.)
780 uviti
utrosak Verbrauch der; Aufwand
der; Ausgabe die
~utrositi auf Iwenden,* verbrau-
chen; aus Igeben*
utrti ( einen Weg) bahnen;
fest Itreten *
utuviti ein Ipr~gen
utva Wildente die
utvara Gespenst das; Trugbild
das
utvrdenje Befestigung die
utvrditi befestigen, sichern; (usta-
na~iti) fest Isetzen, (uevrstiti)
fest Istellen
uvaiiti beach ten; an I nehmen, *
genehmigen
uvecer adv. abends, am Abend
uvelost Welkheit die
uvenuti verwelken, welk werden*
uveren adj. iiberzeugt, versichert
uverenje Uberzeugung die,
Zeugnis das
uveriti versichern, beteuern;
Uberzeugen
uverljiv adj. iiberzeugend
uvesti (uvoditi) ein Ifiihren
uvesti (uvoziti) ein Ifilhren,
ein Ifahren, * importieren
uvez (knjige) Einband der
uvezati (ein) Ibinden*
uvid Einsicht die, Einblick der
uvideti ein Isehen*
uvek adv. immer, stets, jederzeit
uvis adv. in die HOhe, hinauf,
empor
uviti ein Iwickeln, ein Irollen;
urn Iwinden, * urn Iwickeln
uvo
uvo Ohr das
uvod Einflihrung die, Einleitung
die
uvodnik Leitartikel der
uvojak Locke die, Haarlocke die
uvoz Einfuhr die, Import die
uvozna carina Einfuhrzoll der
uvozna roba Einfuhrware die,
Importware die
uvozna trgovina Einfuhrhandel
der, -s; Importhandel der, -s
uvoznik Importeur der, Einfuhr-
kaufmann der, -s, -leute .-
uvreda Beleidigung die, Kr~n-
kung die
uvredljiv adj. beleidigend
uvrediti beleidigkt, gekr~nkt
uvrnuti ein Ischrauben,
einldrehen
uvrstiti ein Ireihen, ein Iordnen
uz prep. bei, neben; nebst; zu; an,
auf
uzajaman adj. gegenseitig, wech-
selseitig
uzajamnost Gegenseitigkeit die
uzajmiti a us lleihen, *
(aus) Iborgen
uzak adj. eng, schmal
uzalud adv. vergebens, umsonst,
vergeblich
uzaludan adj. vergeblich
uzastopce adv. nacheinander,
hintereinander, aufeinander
uzbuditi auf Iregen, erregen;
auf Ireizen
uzbudljiv(o) adj. i adv. aufregend
\"
781 uzmak
uzbuna Alarm der; Aufruhr der
uzbuniti aufl rtihren, alarmieren;
beunruhigen
uzburkan adj. bewegt, stlirmisch
uzd& Zugel der, Zaum der,
Zaumzeug das .
uzdah Seufzer der
uzdati se hoffen, vertrauen,
bauen (auf jemanden)
uzdici (se) (sich) heben,* (sich)
erheben*
uzdrmati erschiittern
uzdriati se sich enthalten, * sich
beherschen
uzdriavati erhalten, * versorgen
uzdui adv. entlang, l~ngs
uzemljiti erden
uzet adj. gelahmt
uzeti nehmen;* fassen; ergrei-
fen*, packen; (kupiti) kaufen
uzetost ~hmung die
uzgajati zilch ten; auf Iziehen, *
graB Iziehen, * erziehen *
uzgoj Zucht die; Aufziehen das,
Ziichten das
uzgred adv. nebenbei
uzgredan adj. nebensiichlich
uzgredna stvar Nebensache die
uzica Schnur die, Bindfaden der
uzlet Aufflug der
uzleteti auf Ifliegen, • empo-
rflliegen;• (za avian)
auf Isteigen*, straten
uzletiste Rollbahn die; Piste die
uzmaci zuriick Iweichen; * sich
zurtick Iziehen*
uzmak Ruckzug der
uznemiriti 782 uzurbati se v 783 vasQitanje

uznemiriti beunruhigen, st6ren uiaren adj. gliihe!Jd

uzor Vorbild das; Muster das uias Schauder der, Entsetzen das,
uzorak Muster das, Vorlage die, "' Schreck(en) der
Modell das uiasan adj. schrecklich, schauder-
uzoran adj. vorbildlich, muster-
haft
haft, schauerlich, entsetzlich
uie Seil das, Strick der
v
uzrast Gestalt die, Statur die, uieei an 1zOnden, an 1brennen*
Wuchs der -es; (dob) Alter das uieei se ranzig werden•
uzrecica Redensart die uiegnut adj. ranzig
uzrocan adj. kausal, begrundend w.
uzma
z. h hlz ·
wJSc enma e11
d"
1e;
w

uzrocmk
•

Verursache~ der, ( odnevna u.) Vesperbrot vabiti (an) IIocken valjda adv. vielleicht, wohl, ver-
Erreger der (u. bolesU) Krank- dpopJ d" vadicep Korkenzieher der mutlich, m6glicherweise,
. as· ause 1e vaditi (aus) Iziehen, • wahrscheinlich
heJtserreger der w. '

uzrok Grund der, Ursache die uzatak GenuB der
uzrokovati vcrursachen, veranlas- uiivanje genieBen•
sen; bewirken uiiveti se sich ein IfOhlen
uzrujan adj. erregt, aufg~regt uiivljavanje Einfiihlung die;
uzrujanost Erregung d1e, Aufre- (sposobnost uZivljavanja)
gung die Einfiihlungsvenn6gen das
uzrujati (se) (sich) aufl regen uiurban adj. hastig, hurtig, eilig
uzvik Ausruf der, Ruf der, Schrei uiurbanost Hast die, Hastigkeit die
der; Interjektion die uiurbati se sich Obereilen,
uzvi.Senost Erhabenheit die hasten, sich beeilen; sich
uzvitlati auflwirbeln Obersturzen
hera us Iziehen, • hera us Ineb-
men•
vaga Waage die
vagati (se) (sich) wiegen•
vagon Eisenbahnwagen der,
Waggon der
vajar Bildhauer der
vakcina Impfstoff der
val Welle die; Woge die
valovit adj. wellig, wellenartig
valuta \Vclhrung die
valjak Walze die, Zylinder der;
(parni v.) DampfWalze die
valjan (vredan) ajd. brav, tiichtig;
gOltig
valjanost Tllchtigkeit die, Brav-
heit die
valjaonica Wdlzwerk das
valjati (se) walzen; walken, rollen
valjati (vrediti) taugen, wert
sein, * brauchbar sein, • sich
eignen filr (zu) etwas
valjcan (valjkast) adj. zylindrisch,
walzenformig, walzig
van adv. hinaus; heraus
vanbracan adj. unehelich, au-
Bereehelich
vanredan adj. auBerordentlich
vapaj Angstruf der, Hilferuf der,
Zetergeschrei das, Zeter der, s
vapiti jammern; schreien; zetren;
wehklagen
vapno Kalk der
varalica Betrager der, Schwindler
der
varati (be)tragen, ir~e Ifilhren,
Uiuschen; schwindeln
varati se sich Uiuschen, sich irren
varilac SchweiBer der
variti kochen, sieden;• (za pivo)
brauen; (zavarivati) schweiBen
I Varen gesotten
varivo Gemasse das, Zuspeise die
varka 'lliuschung die, Trug der, -
(e)s, Betrug der, {e)s
vamica Funke der
vaspitac Erzieher der
vaspitanje Erziehung die

va~
vas (vasa, vase) pron. euer
(euere, euer); Ihr (lhre, lhr)
vas (vaska) Laus die
vasar Jahrmarkt der, Markt der
vata Watte die
vaterpolo Wasserball der
vatra Feuer das
vatren
.____, adj. feurig
vatrogasac Feuerwehrsmann der,
-(e)s, -leute
vatromet Feuerwerk das
vatrostalan adj feuerfest
vaza Vase die
vazduh Luft.die
~~n adj. wichtig, bedeutend
vaziti geltefi* --
vaznost Wichtigkeit die, Bedeut-
samkeit die, Geltung die
vecan adj. ewig
vece Abend der
vecera Abendessen das
veceras adv. heute Abend
vecerati zu Abend essen*
vecernji adj. abendlich
vecnost Ewigkeit die
vee adv. (konj.) schon, bereits;
(nego)sondern
vecati (sich) beraten*
vece Rat der, -(e)s
vecina Mehrheit die, Mehrzahl
die
vecinom adv. meistens, grt>Bten-
teils
vecnica Rathaus das
vecnik Rat der, -(e)s; Ratsherr
der I gradski - Stadtrat der -
(e)s
784 veoma
vedar adj. heiter, klar, hell
vedro Eimer der
' veda Lid das, Augenlid das
vegetacija Vegetation die
vejavica Gestt>ber das, Schnee-
sturm der
velegrad GroBstadt die .
velegradski grol3stMtisch
veleizdaja Hochverrat der
velesila Grol3macht die
veletrgovina Grol3handel der, -s
velicanstven adj. grol3artig
velicina Grt>Be die
velik adj. graB
velikodusan adj. edelmtitig, grol3-
herzig, grol3mtitig, edel
velikodusnost Hochherzigkeit
die, Grol3herzigkeit
Edelmut der, -(e)s
vek (stolere) Jahrhunder das;
Zeitalter das, Alter das;
(srednji v.) Mittelalter das
vena Vene die
venae Kranz der
vencan adj. verheiratet
vencanje Hochzeit die, Ehe-
schliessung die, Tiauung die,
Vermahlung die
vencati (se) (sich) trauen, sich
vermahlen, sich verehelichen,
jemanden heiraten
ventil Ventil das, Dampfklappe
die .
ventilator Ventilator der
venuti welken
veo Schleier der
veoma
-·· ___ __,...adv. sehr, ht>chst
..,..........--
!
vepar 785 vidokrug
vepar Eber der; (divlji v.) Keiler vesti sticken
der vesala Galgen der
vera Glaube der, -ns vest adj. geschickt, gewandt; er-
veran adj. treu, getreu fahren, fahig
verenik (verenica) Brautigam der vestacki adj. ktinstlich
(Braut die); Verlobte der (die) vestica Hexe die
vergl Drehorgel die, Leierkasten vestina Geschicklichkeit die, Ge-
der wandtheit die, Fertigkeit die
veridba Verlobung die; Verlobnis vetar Wind der
das veterinar Veterinar der, Tierarzt
verifikovati verifizieren der
veriti se sich verloben vetrenjaca Windmtihle die
vernik (vernica) Glaubige der vetrobran Windschutzscheibe
(die) die, Windschirm der
vernost Treue die vetrovit adj. windig
veroispovest Glaubensbekenntnis vetrovka Windjacke die
das, Konfession die veverica Eichht>rnchen das
die, verojatan (veroj~tno) adj. i adv. veza Verbindung die, Beziehung
wahrscheinlich die, Zusmmenhang der
verovati glauben vezati binden,* an Ibinden;*
verovanje Glaube der, -ns fesseln; schntiren, schtirzen
verski adj. religit>s veznik Konjunktion die, Binde-
verska sloboda Glaubensfreiheit wort das
die, Religionsfreiheit die vezba Dbung die
vertikalan adj. vertikal, senkrecht
vezbaliste Ubungsplatz der
veseliti (se) (sich) freuen, (sich)
belustigen; (sich erheitern vi pron. ihr; (iz po~tovanja) Sie
veselje Freude die, Frt>hlichkeit vid Sehkraft die, Sehvermt>gen
die das, Augenlicht das
veseo adj. frt>hlich, Iustig, freudig, vidan adj. sichtbar
froh, heiter videti sehen *
veslac Ruderer der
veslanje Rudern das vidik Ausblick der, Fernsicht die,
Aussicht die; Gesichtskreis der
veslati rudern
veslo Ruder das vidljiv adj. sichtbar
vesnik Bote der; Verki.inder der vidljivost Sichtbarkeit die
vest Nachricht die, Botschaft die vidokrug Gesichtskreis die
vihor 786 vlasnik vlasnistvo 787 vragolan
vihor Wirbelwind der, Sturmwind visok adj. hoch vlasnistvo Eigentum das, Besitz voda Fuhrer der, Leiter der
der visoravan Hochebene die der vojniCki adj. militarisch
vijak Schraube die; (brodsk.i v.) visak UberschuB der, -sses,
,. vlast Macht die; Obrigkeit die; vojnik Soldat der
Schiffsschraube die, Propeller --sse Beh~rde die, Gewalt die vojska Heer das
der; (vazdusni v.) Luftschrau- visak vrednosti Merhwert das vlastiti adj. eigen vojskovoda Heerfiihrer der
be die vise adv. mehr; iiber vlastodriac Machthaber der vojvoda (vojvotkinja) Herzog der
vijugati (se) (sich) winden, (sich) viseboj Mehrkampf der vlastoljubiv adj. herrschsiichtig (Herzogin die)
schlageln visestruk adj. mehrfach, mehrfal- vlat Halm der vojvodstvo Herzogtum das
vika Geschrei das, Larm der tig vlaian dj. feucht vokal Vokal der, Selbstlaut der
vikati schreien;• U1rmen viseznacan adj. mehrdeutig vlaziti (an) Ifeuchten volan Steuerrad das, Lenkrad
vikend Wochenende das visnja Weichselk.irsche die, vo(l) Ochse der das, Steuer das
vila Fee die Weischsel die, Sauerkirsche vocarstvo Obstbau der voleti lieben; gem haben, • lieb
vila Villa die, -, -len; Landhaus die voce Obst das, -es haben*
das vitak adj. schlank vocnjak Qbstgarten der volja Wille der, -ns, -n, (sloboda
vile Heugabel die vite5ki adj. ritterlich vod Zug der; (instalacioni v.) volje) Willensfreiheit die
vilica Kiefer der vitestvo Rittertum das, -s Leitung die voljan adj. willig, bereitwillig
viljuska Gabel die vitez Ritter der voda Wasser das; (voda za pire) vonj Geruch der, Duft der
vime Euter das viti winden• Trinkwasser das; (kisela voda) vonjati riechen, • duften
vi no Wein der I cmo (bela) - viti se sich ranken Mineralwasser das vosak Wachs das
rater (weiSer) Wein vitlati schwingen* voden waserig vostan adj. wachsem
vinograd Weinberg der, Weingar- vlada Regierung die vodenica Wassermiihle die vozac Fahrer der, Au tofahrer der
ten der vladanje Regieren das, Herr- vodic FUhrer der, Leiter der; (tu- vozilo Fahrzeug das; Kraftfahr-
vinogradar Weinbauer der, schen das; (pon~nje) Be- risti~k.i v.) Reisefiihrer der zeug das
Winzer der nehmen das, Verhalten das vodonik Wasserstoff der voziti (se) fahren;* bemrdern,
vinogradarstvo Weinbau der vladar Herrscher der voditelj Moderator der, Sprecher transportieren
vinova loza Weinrebe die vladati regieren, herrschen der, Conferencier der vozni red Fahrtplan der
vinski adj. weinig via dati se sich benehmen, • sich voditi fiihren, leiten voznja Fahrt die; (vofuja zeljezni-
vinska Jmrta Weinkarte die betragen, • sich verhalten• vodnik Zugfiihrer der com) Eisenbahnfahrt die
vinski podrum Weinkeller der vladavina Regierung die, Herr- vodopad Wasserfall der vrabac Sperling der, Spatz der
violina VioHne [vi-] die, Geige die schen das vodoravan adj. waagerecht, hori- vrac (vraeara) Wahrsager der
violinist Violinist [vi-] der, Gei- vlaga Feuchtigkeit die, Feuchte zontal (Wahrsagerin die); Weissager
genspieler der, Geiger der die, Nasse die vodoskok Springbrunnen der der (Weissagerin die); Zaube-
vir Strudel der, Wirbel der vodostaj Wasserstand der rer der (Zauberin die)
visak Senkblei das, Lot das vlakno Faser die
vodovod Wasserleitung die vraeati wahrlsagen, weislsagen,
visibaba·SchneeglOckchen das vias Haar das vodozemac Amphibie die, Lurch zaubern
visina H~he die vlasnik Eigentiimer der, Inhaber der vrag Thufel der
visiti hangen• vodstvo Fiihrung die, Leitung die vragolan Schelm der, Schalk der
der, Besitzer der
vrana 788
vrana Krahe die
vrat Hals der
vrata Ttir die, Tor das; (kucna v.) ~
Haustar die, Haustor das
vratar PfOrtner der, Portier der;
(golman) Torwart der,
Tormann der
vratilo (gimnasticko) Reck das,
Reckstange die
vratiti zuruck Igeben*
vratiti se zurilckl kehren,
zurilck Ikommen*; heim Ikeh-
ren; wieder Ikommen *
vrazji adj. teuflisch
vrba Weide die
vrcati spruhen, stieben, * spritzen
vrc Krug der
vrebati lauern
vreca Sack der
vrecica Sackchen das, Ttite die
vredan adj. wertvoll; (marljiv)
fleiBig, emsig
vredeti gelten;* wert (giiltig)
sein*
vrednoca Eifer der, FleiB der,
Eimsigkeit das
vrednost Wert der; Geltung die,
Giiltigkeit die
vrednovati werten, bewerten, be-
urteilen, ein IscMtzen
vredati beleidigen, krlinken, ver-
letzen
vreliste Siedepunkt der
vrelo Quelle die; Brunnen der
vreme Zeit die; (meteorolosko v.)
·- Wetter das, Witterung die
vremenski (vremenit) zeitlich
vrt vrteti (se) 789 vunen
vremesan adj. bejahrt vrteti (se) (sich) drehen; vrucina Hitze die
vrenje Garung die, Garen das kreise(l)n vrveti wimmeln; kribbeln, krab-
vreo adj. heiB, gliihend vrteska Karussel das, Ringespiel beln
vreti gliren; kochen, sieden, das vuCi ziehen* I vozilo za vucu Zug-
wall en vrtic Gartchen das 1decji - Kin- maschine die, Schlepper der
vreva Getilmmel das, Gedrlinge dergarten der vuk Wolfder
das, Gewimmel das, Tumult vrtlar ffiirtner der vukodlak Werwolf der
der vrtlarstvo Gartenbau der; Glirt- vulgaran adj. vulgar, gemein
vrganj Steinpilz der nerei die
vrh Gipfel der; Wipfel der; Spitze vrtlog Wirbel der, Strudel der vulkan Vulkan [vul-] der
die vulkanski adj. [vul-] vulkanisch
vrtoglavica Schwindel der, Schwin-
vrhnje Sahne die, Rahm der delgefilhl das, Taumel der vuna Wolle die
vrhunac HOhepunkt der; Gipfel- vruc adj. heiB, hitzig vunen adj. wollen
punkt der
vrisak Geschrei das, Aufschrei
der
vrisnuti auf Ischreien;* kreischen
vrlet Steile die
vrletan adj. steil, schroff; felsig
vrlina Tugend die
vrlo adv. sehr (recht, hOchst)
vrpca Band das; Schnur die; (ma-
gnetofonska v.) Tonband das
vrsta Art die, Gattung die; Sorte
die
vrstan . adj. trefflicht, tiichtig;
fHhig
vrsak Spitze die; Gipfel der
vrsenje (izvrsavanje) Ausilben
das, Ausilbung die, Verrichten
das
vrsiti verrichten, a us 1ilben; (vrsiti
zito) dreschen
vrsnjak Altergenosse der
vrt Garten der I zooloski - Tier-
garten der, Tierpark der, Zoo
der
z 790
, zacece Empfangnis die, Befruch-
z zacepiti (ver) 1stopfen
za prep. fOr; urn; zu; nach
za vreme adv. wahrend
zabacen adj. abgelegen; einsam,
entfernt
zabosti sticheln, stankern
zabadava adv. unentgeltlich,
umsonst, gratis; frei; vergeb-
Iich
zabasati irre Igehen, * sich verier-
reo
zahava Unterhalturtg die, Ver-
ge:Ggung die, Zeitvertreib der,
Kurzweil die
zabavan adj. unterhaltsam, unter-
haltend, vergnilglich, amiisant
zabaviSte (obdaniSte) Kindergar-
ten der
zabaviti se sich unterhalten
zabezeknut adj. verduzt, verwun-
dert, erstaunt, bestiirzt
zabeleska Notiz die, Anmerkung
die, Vermerk der
zabeleziti notieren, an Istrei-
chen, * an Imerken, vor Imer-
ken
zabiti ein Ischlagen, * hi-
nein Ischlagen, * ein I treiben, *
ein IstoBen *
zaceliti zaearati 791 zagrliti
zacarati verzaubern zadriati zurilck Ihal ten, • auf Ihal-
ten, • an Ihal ten; • I - (pr-
tung die idriati) pravo vor I behalten•
zaceti befruchten, (ein Kind)
empfangen, • schwanger
zadriati se sich auflhalten,• ver-
weilen
zadubiti se sich vertiefen
werden• zaduzbina Stifung die; Grilndung
zacin Gewtlrz das die, Schenkung die
zaciniti wtlrzen zaduziti (nekog) jemanden zu
zabluda lrrtum der, Verirrung die zacuditi se 'sich' Wl1ndetn, Dank verpflichten
zabludeti sich verierren, (er)stauen · · :' , zaduziti se verschulden
irre Igehen• zacuden adj. verwtindert,· erstaunt zaduznica Schuldschein der
zaborav Vergessenheit die zaci urn Igehen, •, bin Igehen~• (za zagaditi beschmutzen, ver-
zaboravan adj. vergeBlich sunce) unter lgeliefi• · schmutzen, verunreinigen
zaboravnost VergeBlichkeit die zadaca Aufgabe die zagadenost (zagadivanje) Ver-
zaboraviti vergessen• zadah Geruch der schmutzung die, Verunreini-
zabo&ti (hin)ein Istechen• zadatak Aufgabe die gung die; (z. okoline) Umwelt-
zahran Schonung die zadati (auf) Igeben;• (z. udarac) verschmutzung die
zabrana Verbot das; Sperre die einen Schlag versetzen zagasit adj. dunkel; matt; glanzlos
zabraniti verbieten, * untersagen; zadesiti (be)treffen• · zaglupiti (jemanden) dumm
sperren zadihati se den Atem,verlieren,• machen
zabranjen adj. verboten, unter- schnaufen ·· iJ~ ., '·' ;. ; '' :. · zaglusiti betauben
sagt zadimljen adj. vert~udtit,:' 'ver- zagnojiti se (ver)eitern
zabrinut adj. besorgt qualmt, rauchig· ,:; ,~.;,., zagnjuriti ein Itau chen
zabrinuti se sich Sorgen machen, zadirkivati necken,· sfieheht · zagnjuriti se unter I tau chen
besorgt sein, * in Sorge sein• zadnjica GesaB das · · : ,. ; :; ) · · zagonetan adj. ratselhaft
zabuna Irrtum der, Verirrung die; zadobiti erlangen, geW:inneri; "'·· be- zagonetka Ratsel das
Verlegenheit die, Konfusion kommen,. etreidie1f .. ; : ··: ·1 zagoreti an Ibrennen, sich
die, Versehen das zadovoljan adj. ztiftiederl 1 ~·': '; anlsetzen
zabuniti se sich irren, sich verwir- zadovoljiti befriedigen;,~gent1gen; zagrada Klammer die
f~·
rcn; (z. se u racunu) sich ver- zufrieden Istelle'rF~'" it..:'; ~ '' : · zagraditi urn Izaunen,
rechnen zadovoljiti.se sich g~n.~g§~:;~~·-;., . urn I frieden; ein Izaunen;
zabunom (omaskom) adv. aus (staviti u zagrade) in
zadovoljstvo Zufriedepti~i~ pi~.·.
Versehen, versehentlich Klammer(n) setzen
zacelo adv. gewiBm, sicher, ganz zadovoljstina Genugtuung die zagristi an I beiBen, *
gewiB, bestimmt zadruga Genossenschaft die ·· hinein IbeiBen •
zaceliti (ver) Iheilen, vernarben zagrliti urn Iarmen
zadruzni adj. genossenschaftlich

zagrljaj 792
zagrljaj U marmung die
zagusljiv adj. stickig, dumpf
zahod Abort der, Abtritt der,"'
Klosett das, Toilette [twa-] die
zahtevati fordern, beanspruchen,
verlangen
zahtev Anspruch der, Forderung
die, Verlangen das
zahvalan adj. dankbar
zahvaliti danken
zahvaliti se sich bedanken
zahvalnost Dankbarkeit die
zahvat Eingriff der; Operation die
zahvatiti ein Igreifen, * fassen, er-
greifen*
zaista adv. wirklich, wahrhaft,
wahrhaftig, wahrlich, in der
Tht
zajam Anleihe die, Darlehen das
zajedljiv adj. bissig
zajednica Gemeinschaft die;
(zivotna z.) Lebensgemein-
schaft die
zajednicki adj. gemeinsam
zajedno adv. zusammen, gemein-
sam, rniteinander
zakaciti an Ihaken, ein Ihaken;
einiMngen
zakasniti (sich) versptiten
zakasnjenje Versptttung die
zakivak Niete die
zaklati (ab)lschlachten; (z.
svinju) stechen*
zakleti (nekog) jemandem einen
Bid ab Inehrnen *
zakleti se (be)schwOren, beeiden,
einen Bid ab jiegen
zakupnina
zakletva Bid der, Schwur der I
poloiiti zakletvu einen Schwur
(Bid) ab IIegen
zaklon Zufluchtssttitte die, Un-
terstand der, Obdach das
zakloniti (be)schirmen, schtitzen,
decken
zakloniti se sich schi.itzen
zaklopac Deckel der, Klappe die
zaklopiti zu Idecken, zu Iklappen;
(z. o~i) zu Idrticken, schlieBe-
n~* (z. knjigu) zu Ischlagen *
zakljucak BeschluB der, SchluB
der, AbschluB der; Folgerung
die
zakljucan adj. abschlieBend
zakljuciti beschlieBen, * schlie-
Ben, * folgen
zakon Gesetz das
zakonik Gesetzbuch das
zakonit adj. gesetzlich
zakonodaYstvo Gesetzgebung die
zakonski adj. gesetzlich
zakopati ein I graben,* vergra-
ben;* (sahraniti) begraben*
zakopcati zu IknOpfen; zu Ischnal-
len
zakrciti verrarnmen, versperren
zakreciti verkalken
zakrpa Fleck der; Flicken der
zakrzljati verkri.ippeln, verki.im-
mern
zakup Pacht die
zakupiti in Pacht nehmen, *
pachten
zakupnina Pachtgeld das, Pacht-
zins der
:'
zakuska 793 zanesen
zakuska ImbiB der zamenik Stellvertreter der, Ver-
zakvaciti ein Ihaken; ein Iri.icken, treter der
anlkoppeln zameriti tiber Inehmen, * ver-
zalazak Untergang der; (z. sunca) i.ibeln, miBbilligen, verden-
Sonnenuntergang der ken*
zalepiti zu Ikleben, an Ikleben, zamerka Tadel der, Einwand der;
zulleimen Ubelnehmen das
zaliha Vorrat der zamisao Gedanke der, Einfall der
zaliti (zalivati) begieBen* zamisljen in Gedanken versun-
zaliv Bucht die, Meerbusen der, ken, nachdenklich
Golf der, Meeresbucht die zamka Faile die
zalog Pfand das zamoliti Uemanden urn etwas)
zalogaj Bissen der _ bitten;* eine Bitte an jeman-
zaloziti (dati u zalog) verpftinden, den richten; ersuchen
versetzen · zamor Ermi.idung die, Ermattung
zaloziti se eintreten* fi.ir; fi.irspre- die
chen* zamorce Meerschweinchen das
zaljubiti se sich verlieben zamotati ein Iwickeln,
zaljubljenost Verliebtheit die ein Ipacken, ein Ihi.illen
zamah Schwung der zamraciti verdunkeln, verfinstern
zamahnuti zurn Schlag zamrsiti verwirren
a us Iholen; schwingen* zamr8en adj. verwickelt, verwor-
zamajac Schwungrad das ren
zamalo adv. fast, beinahe zamrznuti (se) ein Ifrieren, * ge-
zamaman adj. verlockend frieren, * zu Ifrieren *
zamazati beschrnutzen, ver- zamrzivac (u friiideru) Tiefkilhl-
schrnieren, verunreinigen fach das; (~krinja) Tiefkilhl-
zametak Keirn der; Embryo der truhe die
(das) -s, -onen zanat Handwerk das; Gewerbe
zametnuti (zaturiti) verlegen; (za- das
poreti) an Ikntipfen, zanatlija Handwerker der
an Istiften; (zarnetnuti razgo- zanemariti vernachlttssigen
vor) ein Gesprtich anknilpfen zanemiti verstumrnen
zameniti vertauschen, ein Itau- zaneti (zatrudneti) empfangen,
schen; verwechseln schwanger werden*
zamenica Fi.irtwort das; Prono- zanesen adj. hingerissen, ent-
men das, -s, - mina zilckt; schwtirrnerisch
 I ,

zanimanje 794 zarada zaraditi 795 zauzeti

zanimanje Beruf der, BescMfti- zapanjen adj. betroffen, bestOrzt, zaraditi verdienen, erwerben zasluziti verdienen
zaspati ein Ischlafen•
;:
gung die ... verbiUfft zarasti verwachsen;• (za ranu) i:
zanimati (se) sich mit etwas be- zapanjiti (se) verbluffen, erstau- . vernarben, ab Iheilen zastareo adj. veraltet ij
;:
scMftigen, sich interessieren nen, bestOrzen zaraza Ansteckung die, Infektion zastava f<ahne die, Flagge die
zanimljiv adj. interessant, be- zapeniti (se) (aut) IscMumen die; Epidemie die, Seuche die zastideti bescMmen
deutsam, beachtenswert zapevati zu singen• an Ifangen, • zarazan adj. ansteckend zastideti se sich scMmen
zanos Begeisterung die, Schwung ein Lied anstimmen zaraziti an Istecken, infizieren zastor Vorhang der
der, Schw~rmerei die zapisati auflschreiben• zarazen adj. angesteckt, infiziert zastrasiti be~ngstigen
zanosan begeistert, schw~rme­ zapisnik Protokoll das zardati (ver)rosten zastupati vertreten•·
risch, schwunghaft zapitati (be)fragen zarobiti gefangen Inehmen• zastupnik Vertreter der
zao adj. bOse, ubel, schlecht, arg, zaplakati zu weinen an Ifangen• zarobljenik (zarobljenica) Ge- zastita Schutz der, Beschiitzung
schlimm zaplasiti in Angst versetzen, ~ng- fangene der (die) I ratni - die
zaobici urn Igehen• stigen Kriegsgefangene der zastititi (be)schOtzen, (be)schir-
zaobilaznica Umleitung die; zaplet Verwicklung die, Verwir- zarobljenistvo Gefangenschaft men
Umweg der rung die die zasto (pron. i adv.) warum,
zaogrnuti urn IMngen, an Itun, • zapoceti beginn en, • an Ifangen • zaroniti ein Itauchen weshalb
umlwerfen• zaposlen adj. bescMftigt zarucen adj. verlobt zatim adv. danach, nachher
zaokruziti um Ikreisen, zapostaviti zurOck Isetzen, zaruciti (se) (sich) verloben darauf, daraufhin, dann
ein Ikreisen zuruck Istellen, vernachl~ssi­ zarucnlk (zarucnica) Br~utigam zato adv. darum, deshalb, deswe-
zaoriti (se) erschallen, erklingen, • gen der, Verlobte der (die), (Braut gen, dafiir
ertOnen zapostavljen adj. zuruckgesetzt, die) zatisje Windstille die
zaostati zuruck Ibleiben, • benachteiligt, vernachl~ssigt zaruke Verlobung die zatrovati vergiften
nach Ibleiben, • (zaostajati) zapoved Befehl der zarumeneti se rot werden• zatrti vertilgen, a us Irotten
nachlgehen• zapovedati befehlen• errOten zatucan adj. hartn~ckig, verstockt
zaostalost Zuruckgebliebenheit zapovednik Befehls~aber der; zasad adv. vorl~ufig zatvarac VerschluB der
die Kommandant der zasaditi an Ipflanzen, bepflanzen; zatvor Haft die, -; Arrest der, Ge-
zaostao adj. zuruckgeblieben zapravo adj. eigentlich, an (und anlbauen ningnis das
zapad Westen der, -s; West (bez fiir) sich zaseda Hinterhalt der, Lauer die- zatvoren adj. verschlossen; ver-
~lana) zaprega Gespann das ; (lova~ka z.) Anstand der haftet
zapadni adj. westlich zapreka Hindernis das, StOrung Ansitz der zatvoriti zu I machen, verschlie-
die zasedanje Tagung die Ben, • (zu) IschlieBen"'
zapaliti an Izunden, an Ibrennen,
zaprljati beschmutzen, ver- zasedati tagen zaustaviti aufl batten, •
an Istecken, an Imachen; (z.
schmieren, beflecken zaslepiti blenden an Ibatten;• stauen
se) Feuer fang en •
zapusten adj. vernachUissigt zasititi (se) (sich) s~ttigen zauvek adv. fOr immer, auf
zapaljenje Entziindung die zar ne? nicht wahr? zasluga Verdienst der immer I jednom - ein fiir
zapaljiv adj. entziindbar zarada Verdienst der, Erwerb zasluzan adj. verdienstvoll, ver- aile mal
der, Lohn der dient zauzeti ein Inehmen•
zapamtiti sich etwas merken
j:
I
zavarati

zavarati tauschen, betriigen

796

zbir Summe die, Ergebnis das,

zet
T zgaditi se

zgaditi se an Iekeln, eklig

797

znacaj Bedeutung die

zvuk

zavera Verschw5rung die Gesamtzahl die, Ertrag der werden* znacajan adj. bedeutungsvoll,
zaveriti (urotiti) se sich ,. zbirka Sammlung die zgaziti zertreten;* (pregaziti) kennzeichnend, bezeichnend
verschw5ren zbiti zusammen Idrangen, zusam- uberfahren* znacenje Bedeutung die
men Idriicken -I zglob Gelenk das znaciti bedeuten
zaverenik Verschw5rer der
zbiti se ( dogoditi se) sich ereig- zgnjeciti zerdriicken, zerquet- znak Zeichen das
zavesa Vorhang der nen, geschehen;* schen znalac Kenner der
zavesti verfiihren statt Ifinden* zgrabiti (an) Ipacken, greifen znanje Wissen das, Kenntnis die
zavicaj Heimat die zbog adv. wegen zgrada Gebaude das znati wissen*
zbor Versammlung die zid Mauer die, Wand die znoj SchweiB der
zavidan adj. neidisch
zbrinuti versorgen, unterbrin- zidar Mauer der zona Zone die
zavideti neiden gen* zidati mauern, bauen; errichten zoologija Zoologie die
zavisan adj. abhangig zbrka Verwirrung die, Wirrsal das zima Winter der zora Morgenrot das, Morgen der,
zavisiti ab Ihangen zbuniti verwirren zimnica Wintervorrat der Morgenr5te die, Morgengrau-
zavisnost Abhangigkeit die zbuniti (se) verlegen werden* zimovati uberwintern, den en das
zavist (zavidnost) Neid der zbunjen adj. verlegen, verwirrt, Winter verbringen* zov Ruf der, Anruf der
zaviti verbinden, * ein Iwickeln, verworren, befangen zimski adj. winterlich zrelost Reife die
ein Ihullen, verhullen, zbunjenost Befangenheit die, zimsko odelo Winteranzug der zreo adj. reif
ein Ipacken, ein Ischlagen * Verlegenheit die zlatar Goldschmied der zrno Korn das
zavod Anstalt die zdela Schussel die zlatnik Goldmilnze die, Gold- zub Zahn der
zavodnik Verfilhrer der zdrav adj. gesund stuck das zubar Zahnarzt der
zavoj Verband der; (krivina) zdravlje Gesundheit die zlato Gold <:las, -s zubobolja Zahnschmerz der
Kurve die zlo Obel das, B5se das zupcanik Zahnrad das
zdrobiti zerdriicken, zerbr5ckeln, zloban adj. boshaft, b5sartig, hin- zvanje Beruf der,· Profession die
zavojit adj. gebogen, gekriimmt, zerstoBen* terlistig, (heim)tiickisch zvati rufen *
gewunden
zeba Fink der zlocest adj. schlimm, b5se
zavrnuti urn Idrehen, ein Idrehen; zlocin Verbrechen das, Obeltat zver Raubtier das
zec Hase der
an Ischrau ben die zvezda Stern der
zelen adj. griin
zavrietak Ende die; SchluB der zlocinac Verbrecher der, Obelta- zvonce GWckchen das; Klingel die
zelje Kraut das ter der, Missetater der zvoniti klingen, * klingeln, Iauten
zavr8iti (be)enden,
(a b) IschlieBen* zemlja Erde die, Land das zlonameran adj. b5swillig zvono Glocke die
zemljak Landsmann der, -s,
zbaciti ab Iwerfen, * -reute zlostavljati miBh~ndeln zvucan adj. klangvoll, schallend,
herab jwerfen;* ab Ischutteln zemljiste Grund der, GrundstOck zlovoljan adj. miBmutig,
klingend, Wnnend
zbilja (zaista) adv. wirklich, das miBlauning zvueati (er)schallen, klingen*
tatsachlich, wahrhaftig zevati gabnen zvucnik Lautsprecher der
zmaj Drache der
zbilja Wirklichkeit die zet Schwiegersohn der zmija Schlange die zvuk Klang der, Schall der
z 798 zelja zeljan 799 zlezda

ieljan (ieljno) adj. i adv. gierig, iir Eichel die

begierig zirafa Giraffe die
,. iena Frau die; (zastarj.) Weib das iiri Jury die

z ienidba Heirat die, Verheiratung

iaba Frosch der, KrOte die
ialba Berufung die, Einspruch
der, Beschwerde die
ialfija Salbei der (die)
ialiti (be )trauen, beklagen, be-
dauern; leid tun,• leid sein*
zalost Trauer die, Leid das,
Schmerz der, Triibsal die;
Kummer der
zalostan adj. traurig, betrilbt, be-
kilmmert, trilbselig . zestiti
ialostiti bekiimmern, betriiben
ialostiti se traurig sein*
(werden)*
ialjenje Betrauern das, Bedauern
das, Klagen das
iamor Gerausch das; Gemurmel
das, Murmeln das, Gelispel
das
iamoriti rauschen; murmeln,
lispeln
ianr Genre das
iao adv. leid; I - mi je es tut mir
leid
iaoka Stachel der
iar Glut die
iariste Brennpunkt der, Fokus
der; (sredi~te) Mittelpunkt der
iarki adj. glilhend, feuerig
zbun Strauch der, Staude die,
Busch der
iderati fressen
idral Kranich der
idrebe Fohlen das
idrelo Schlund der, Rachen der
iedan adj. durstig
zedneti (ie4ati) dilrsten, Durst
haben;• dilrstig werden, •
dursten
ied Durst der
iega Hitze die
ieludac Magen der
ieleti wilnschen; begehren
ielezan adj. eisern
ielezara Eisenhiltte die, Eisen-
werk das
ielezna ruda Eisenerz das
ieleznica Eisenbahn die
ielezniear Einsenbahngestellte
der
ieleznicka pruga Eisenbahnstrek-
ke die, Eisenbahnlinie die
zelezo Eisen das
ielja Wunsch der, Begehr der
(das), Begehrung die
die, Vermahlung die, Ehe-
schlieBung die, Verehelichung
die
ieniti (se) (sich) verheiraten, sich
vermahlen
ienka Weibchen das
ienski adj. weiblich
ienska nosnja Frauentracht die
ienski rod (gram.) weiblichtes
Geschlecth
ienstvenost Fraulichkeit die,
Weiblichkeit die
ieravica Glut die
iestina Heftigkeit die, Ungestiim
das, -s; Vehemenz die
se sich auf Iregen;
auf! brausen, erziirner), sich
ereifern
iestok adj. heftig, ungestilm, auf-
brausend, jahzornig, hitzig
zetelac Maher der
zeti ernten, maben
ietva Ernte die
iezlo Zepter das
iica Draht der; Saite die
zidak adj. dickflOssig
zig Stempel der; Siegel das
iigosati brandmarken; (udariti z.)
stempeln
iila Ader die, BlutgefHB das; (z.
kucavica) Schlageder die
iilav adj. aderig, M(e)rig; (za
meso) tith
iitarica Getreide das
iitnica Speicher der, Getreide-
kammer die, Kornkammet die
iito Getreide das, Kern das
iiv adj. lebend, lebendig
iiva Quecksilber das, -s
iivac Nerv der
iivad GeflOgel das, Federvieh
das, -s
iivaban adj. lebhaft, reg(sam);
munter
iivica Heeke die
iiveti Ieben
iivljenje Lebensweise die, Leben
das
iivo adv. lebhaft
iivopisan adj. anschaulich
iivot Leben das; Dasein das
iivotariti das Leben fristen, kilm-
merlich (dahin) IJeben
iivotinja Tier das; (doma~ z.)
Haustier das; (divlja z.) wildes
Tier, Wild das, -s
iivotinjski adj. tierisch
iivotinjski svet Tierwelt die
iivotna potreba Lebensbedilrfnis
das
iivotna snaga Lebenskraft die
iivotopis Biographie die, Lebens-
bescbreibung die
ileb Rinne die, Dachrinne die;
Riefe die, Furcbe die; Rinn-
stein der, Gosse die; Nut die
ilezda Druse die
 :'!
"~
-:r

zmarci 800 Z:vakati

imarci Glinsehaut die zumance Dotter der (das), Eidot-

imigavac (na autu) Blinker der
imirkati blinzeln, zwinkern
irtva 0 pfer das
zrtvovati opfern
irvovati se sich (auf) Iopfern
zrvanj Muhlstein der
iuboriti platschern, rauschen
iuc Galle die
iucni kamen Gallstein der
iucan adj. gallig; verbittert, bissig
iuckast adj. gelblich
iudeti (nach etwas) begehren,
sich sehnen nach, wiinschen
iulj Schwiele die; (kurje oko) zutica Gelbsucht die
Hiihnerauge das
iuljati driicken
ter der (das), Eigelb das
,. iuna Specht der
zupa Pfarre die
zupnik Pfaffer der; Pastor der
zuran (zurno) adj. i adv. eilig,
dringend
iurba Eile die, Hast die
zuriti (se) eilen, sich eilen, sich
beeilen
iurnalJournaldas
iustar adj. flink, schnell, rasch;
emsig, regsam, gewandt
iut adj. gelb
iutokljunac Griinschnabel der
zvakati kauen

r
t·•'