Je pozitivno pravo, ker obravnava obstojee pravo!

1. Delitev oblasti
Oblast delimo horizontalno in vertikalno!

Horizontalna delitev oblasti:

1.

Zakonodajni del oblasti, ki ga ima dravni zbor. Ta ima 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno, torej jih izvoli lj dstvo,
tako govorimo o neposredni demokraciji. Kadar pa ljudstvo izvoli predstavnike in ele ti predstavniki potem izvolijo poslance za v dravni zbor govorimo o posredni demokraciji. V nekaterih dravah lahko ljudstvo, e ni zadovoljno, samo sklie referendum ali pa razpusti parlament. Pri nas kaj takega ni mogoe, ampak moramo poakat do naslednjih volitev. V meriki deklaraciji celo pie, da se ljudstvo lahko upre z orojem. !a se kaj takega ne bi dogajalo prepogosto imajo volitve v parlament vsaki " leti. Dravni svet: !estavljen je iz 40 lanov. "olimo ga vsakih let in sicer posredno# lj dstvo izvoli predstavnike, ki potem izvolijo elektorje in ti potem izvolijo predstavnike za dr$. !vet. %a tak nain dobimo && lanov, ostali pa so predstavniki delodajalcev, delojemalcev, predstavniki svobodnih poklicev ter znanosti' (r$avni svet sicer vr)amo v zakonodajno vejo oblasti a nima zakonodajne !"nkcije, zato mi nimamo dvodomne#a telesa. *ma pa pravico do veta. Veta, kijih e poznamo: - s"spenzivni ali odloilni veto $o njem govorimo, kadar gre zakon )e v obravnavo, vendar pa mora imeti zakon v dr go ve glasov, da je sprejet+, ima !-O. % absol"tni veto .o njem govorimo, ko morajo biti za sprejetje zakona vsi lani, dr gae ni sprejet+, ima !-O. % "stavni veto .da ga predsednik na zakon, torej ga ne vrne podpisanega parlament , ampak ga posred je sodi) , e je mnenja, da zakon ni v sklad z stavo+. / na 01(2. #e se pri nas predsednik ne strinja z zakonom ali pa misli, da ni v sklau z ustavo ga mora v roku $ dneh vse eno podpisat%

&. 5.

3akon se pri nas po)teva pred stavo, vse dokler primer ne pride na stavno sodi)e. &zvr'ni del oblasti, ki ga izvaja vlada. 4ostavi jo koalicija veine v parlament , torej poslanci. !estavljena je iz pod ministrov, ministrov ter predsednika vlade. 4redsednik spada v izvr)ilno vejo oblasti. (odni del oblasti, ki ga pri nam izvajajo sodi)a. %ajvi)je sodi)e pri nam je vrhovno sodi'e, katerega sodbo lahko razveljavi le )e "stavno sodi'e. 6stavno sodi)e ne izvaja sodne 7 nkcije ampak izvaja "stavosodno sodbo .v njem sk pina 9 lj di preverja, ali je bila odloitev vrhovnega sodi)a v sklad z stavo+. 4oznamo )e nekatera dr ga sodi)a# , 8a nsko sodi)e . %adzor je pravo 7inanc+ , Okro$na in okrajna sodi)a , (elovno sodi)e , 6pravno sodi)e . sem se obrnejo tisti, ki menijo, da je dr$ava z neko odloitvijo kr)ila njihove pravice / 1 pri nas+ , !ocialno sodi)e .1 pri nas+ Sodia s splono pristojnostjo pri nas so: 1 vrhovno sodi'e, 4 vi'ja sodi'a, okrajna in okrona sodi'a. To a: , !. stopnja: "edno se zane na okronem ali okrajnem sodi'" .0ed njima je ta razlika, da je okrajno la$je, okro$no pa te$je, e to$ba govori o 7inannih sredstvih potem je meja med njima 9&00 milijonov tolarjev+ , ". stopnja: (o te stopnje pridemo, e smo primer izg bili in se prito$imo na vi'je sodi'e. , #. stopnja: (o nje pridemo, kadar izg bimo to$bo na vi)jem sodi) in se prito$imo na vrhovno sodi'e. $azlika med civilnim in kazenskim pravom: 4ri kazenskem prav dr$ava preganja posameznika, pri civilnem prav pa sta si nasproti dve stranki. 4ri nas ne loino civilnih in kazenskih sodi). 1mpak se ti dve veji ter sodniki razdelijo znotraj posameznih sodi). # )ari orski t*dentje elijo *stanoviti dr*tvo rncev a so zavrnjeni, e da niso rni. +am se lahko pritoijo, &a upravno sodie.

%n&lija:
'zvrilni del: " 1ngliji imajo podoben sistem kot pri nam, le da imajo namesto predsednika kralja, ki pa ima enako 7 nkcijo kot predsednik. (akonodajni del: %amesto vlade imajo kabinet, ki je sestavljen iz ministrov ter prvega ministra &ma dvodomen parlament# , poslanska zbornica

, dom lordov .ho s o7 lords+/ &009 bo kinjen

)a&ma cart*m li erat*m: *zdana je bila leta 1&1:. *zdal jo je *van brez zemlje. (o izida te listine je imel kralj popolno oblast, potem pa so bila nad njim pravila. *z te listine se je razvil ho s o7 lords. %a zaetk je le ta imel velik pomen, vendar se je skozi zg. njegova 7 nkcija zmanj)evala, veal pa se je vpliv poslanske zbornice.
)n#lija ima najstarej'o demokracijo.

-rime minister:
Je prvi minister ang. ;abineta. 4rime minister, premier: po slo. pomeni predsednik vlade. %jegova 7 nkcija se je razvila skozi zg.. ;er kralj namre ni mogel nadzorovati vseh zadev so m pri tem pomagali ministri in da ne bi vsi ministri hodili v posvet h kralj je to vlogo sprejel eden izmed ministrov in ta je poroal za vsa podroja. Od tod ime prvi minister. Sodni del: " ang. %imajo vrhovnega sodi)a, ampak to 7 nkcijo opravlja (om lordov. %ima torej treh vej oblasti. T di <vica nima delitve oblasti, klj b tem sta 1ng. *n <vica demokratini dr$avi! +ako je prilo do delitve o lasti, " 1=. stol. se je pojavil John -ock , ki je napisal, da e lj dstvo ni zadovoljno z oblastjo se lahko pre. " 19. stol. pa je 1ngliji vladal moan in ang, je imela veliko kolonij v severni 1meriki. Te so se odloile, da se bodo odcepile in oblast delile.

(D%:
.:0 zvezdnih dr$av, >ashington ni v nobeni!+ (akonodajni del: *majo parlament, imen je se kon#re in je dvodomen: %senat .ima 100 predstavnikov za ? let+. ,prestavni'ki dom ali ho"s o! representis .ima @5: predstavnikov za & leti+ Poizkuali so kopirati ng. 'zvrilni del: T di t kaj kopirajo 1ng, le da imajo namesto kralja predsednika, ki pa ima enako 7 nkcijo. Sodni del: 4oznajo#, visoka sodi'a ZD) % nija sodi'a ZD) "rhovnih sodnikov je 9. V kateri dravi so naela delitve o lasti naj olj razvidne, " 3(1.

*ertikalna delitev oblasti:

+e delitev pristojnosti or#anov na vi'je in nije. ,%ad dr$avo je t di O3%, ki ima organe# varnostni svet, #eneralna sk"p'ina, sekreterjad.. ,%ad dr$avo je t di svet ,vrope. Ta zajema @= dr$av. "klj i se lahko vsaka dr$ava. Je starej)i organ kot pa A6. Organ sveta Avrope je t di sodi'e za lovekove pravice $,-./0. Ta velja za vse dr$ave Avrope, ne velja pa za Belor sijo, ker ni lanica sveta Avrope . )e vedno ima diktat ro+. %a) prvi sodnik je bil 'ambrek Petek, zdaj)nji pa je (otjan ). *upani. , %ad dr$avo je A6. Ta zajema &= dr$av, vanjo se lahko vklj i vsaka dr$ava. Organi A6 so# , ,vropski parlament .sestajajo se v dveh stavbah in sicer v (ruslju in +tazburgu,. , 1omisija . v Br slj + , sodi'e ,/ .v - Cemb rg . !odel je t di na)a sodnica Trsenjak+. , 3a osnovo vzamemo dravo. , 4od dr$avo je obina. Obine stanavlja parlament. 4ri nas nastajajo od leta 199@. *mamo &10 obin, od tega je 11 mestnih obin, v kratkem as pa naj bi na @ dele razpadla )e ;oprska obina .razlog je, ker je bila v ;opr , ko so nastajale obine v ;opr mona levica, ki je bila proti nastajanj obin, v zdaj)njem as pa je med posameznimi okraji pri)lo do nasprotij+. 2r#ani na ravni obine: % 2binski svet .sprejema predpise in ne zakone, zato ni v zakonodajni veji oblasti+. % 3"pan .spada v izvr)ilno vejo+ % 4adzorni odbor .nadzor je pretok obinskega denarja+ , 1omisije, odbori. !rava in obina ne reujeta istih vpraanj% &pr. - viini !!V v obini odloa drava. Pojavijo pa se tudi mejni primeri, kjer se upoteva obinsko pravilo. .npr. kje lahko pajek odpelje avto,. , %i$ji organi od obine so krajevna sk"pnost, va'ka sk"pnost ter mestna etrt. Te imajo sicer razlina imena, a enake pristojnosti.

&

V krajevni skupnosti ima pristojnosti svet krajevne sk*pnosti, ki mu predseduje predsednik sveta krajevne sk*pnosti.

<e ni$ji od teh pa je svet stanovalcev .doloa hi)ni red'+

5e niji in vi'ji or#an skleneta razlina zakona se "po'teva vi'ji or#an.

6. /stava
6.1 &zvor imena "stave
*me izhaja iz lat. Bes. /onstitutio in je v rimskem as pomenila enostranski imperatorjev kaz. " Driji je pomenila politino rejanje konkretnega posla " 7evdalizm pa cerkev s tem imen je akte, ki rejajo sistem cerkvene reditve. " monarhijah pa je pomenila organizacijo ali nain dela organov dr$avne oblasti. " politinem boj v 19. stol. za omejevanje absol tne oblasti se je razvila ideja konstit cionalizma, ki je vklj evala obstoj posebnega pravnega akta v pisni obliki, ki naj reja organizacijo dr$avne oblasti in lovekove pravice.

6.6 Dva razlina pojmovanja "stave

6stavo je mogoe pojmovati iz razlinega vidika# s sociolo)kega, pravnega, politinega in pravno politinega vidika.

% /stava v materialnem pomen" $vsebina0:

4omeni, da vseb je stava t di pomen izrazov ter same stave. 4ojem stave v materialnem pomen je doloen glede na vsebino norm, ki imajo stavni pomen. "saka dr$ava od najzgodnej)e do dandanes ima stavo v materialni obliki. !prva so imele le nekaj pravil, pa )e te so imele obliko obiajnega prava. Tvorci sodobne stavnosti pa so zahtevali, da mora biti nov dr $beni odnos rejen v posebnem akt , ki je sprejet po posebnem postopk in slovesno razgla)en kot temeljni zakon dr$ave z zagotovili, da ne bo prelahko in hitro spremenjen. De.inicaika:/stava je pisani pravni akt z najvi'jo pravno mojo v dravi, ki prvenstveno "reja osnove drave in dr"bene "reditve ter lovekove pravice. /stava je torej en akt, en dok"ment. To, kar dr$ava reja prvenstveno imen jemo obiajna "stavna materija ali materia constit"tionis. %ekatere stave rejajo nekaj ve in nekatere nekaj manj. Torej poznamo oje in 'ir'e. %n&leka de.inicija: /stava je sk"pek pisanih in nenapisanih pravil. .4o na)i de7iniciji 1ng. sploh nima stave.+ 1ng. 6stava namre ni v celoti zapisana. (elno zapisana je postala )ele z ma#ma cart"m liberat"m, tako imajo zapisana in nenapisana pravila. Konec 0$. stol. se ang. kolonije loijo od ng. in ustanovijo svoje drave. Ker pa niso elele delovati po vzoru ng je nastala prva pisna ustava, to je *stava (D%. 1udi drave, ki so nastajale skozi zg. na novo so se odloale za pisno ustavo. 1pr. v *stavo je zapisano, da oksarska r*nda ne sme trajati dlje kot # min. (akaj je kaj take&a zapisano v *stavi, ;er se je to poslancem tistem as . ;o je bilo to sprejeto zdelo pomembno, morda je bil to as boksarskih dvobojev, boksarji so mirali'

% /stava v !ormalnem pomen" $oblika0:

" tem smisl je dok ment razdeljen na poglavja, lene .naa ustava ima 023 lenov+ 4ojem stave v 7ormalnem smisl sestavljata dva elementa # vsebinski in !ormalni. 4osebnost stave v 7ormalnem pomen je njegova oblika, v kateri se izra$a vsebina stave. Oblika stave je bistvena znailnost, po kateri se stava razlik je od zakonov in dr gih splo)nih aktov. Temeljne znailnosti stave v 7ormalnem pomen so zlasti# , 7isana oblika kot pravne#a akta .zagotavlja preglednost in dostopnost, zmanj) je mo$nosti razlinih interpretacij+. % 1odi!ikacija "stavnih norm .praviloma je enovit pravni akt, ki vseb je stavnopravna pravila+. % 4ajveja pravna veljava "stavnih norm .je na vrh hierarhije pravnih aktov+ -ravni akt: Pravni akt ustvarja pravne uinke, poznamo pa jih ve vrst4 vije in nije. &ajviji pravni akt je *stava, pod njo so zakoni. Vsi akti, ki pa so pod zakoni pa so podzakonski pravni akti /pogodbe, sklopi, odredbe, statuti, odloki50. Poznamo e sploni pravni akt ali predpis . obravnava v naprej neurejeno tevilo situacij6 npr. Kdor vozi ve kot 37 bo kaznovan% &e vemo koliko, kdo, kje, kdaj.,, ter konkretni pravni akt .obravnava konkretno situacijo 8kdo, kdaj, kje je vozil prehitro%, 9stava je sploni pravni akt, sodba pa konkretni pravni akt. :zjemoma nekateri avtorji uvrajo v pojem ustave v formalnem pomenu tudi ustavo, ki nima najveje pravne moi in je v moi izenaena z zakoni. 1o so gibke ustave. Pri tem izhajajo iz vsebinske in ne formalne opredelitve akta.

2snove drave in dr* ene *reditve: Dravna "reditev je "reditev dravnih or#anov, oblasti ter njihove pristojnosti. Dr"bena "reditev so posamezna politina naela. "se stave vseb jejo t di seznam lovekovih pravic. $3(1 ga o zaetka ni imela, ker je bila ve kot polovica poslancev proti. "zrok je bil v tem, da so menili, da mora biti lovek popolnoma svobode. Ee pa bi nekatere njegove pravice zapisali, nekaterih pa ne, bi postal omejen.0

6.8 9emeljne znailnosti "stave:

Je najvi)ji splo)ni pravni akt in s tem akt z najvi)jo pravno mojo v hierarhiji splo)nih pravnih aktov. , hkrati pa vseb je t di elemente ideolo)ko politine in programsko deklarativnega akta. 4rav dvojna narava stave kot pravnega in deloma t di politinega akta razlik je stavo in dr ge pravne akte. 6stava je temeljni izvor najvi)jih dr$avnih organov, ki jim predpis je njihove pristojnosti. 4o dr gi strani pa je stava edini splo)ni pravni akt, ki samem sebi doloa pravno mo. Eeprav je stava predvsem pravni akt, vseb je t di elemente ideolo)ko / politinega akta. T dvojnost stave je bolj ali manj v vsaki stavi, posebej izrazito pa se to vidi v tistih stavah, ki so jih sprejeli v porevol cijskem obdobj . npr, v povojni J goslaviji+.

6.4 *rste "stav:

/stave je mo#oe razvr'ati po razlinih merilih, me katerimi prevlad"jejo njihove !ormalne lastnosti: !. 7isane in nepisane "stave# 7isana "stava je temeljna oblika, v kateri se pojavljajo njeni predpisi. "eina stav je napisanih. 4episana "stava ni "stava v !ormalnem pomen" .ker nima pisne oblike 8 kljune znailnosti ustave v formalnem pomenu,.Tako nepisano stavo )tejemo med stave v 7ormalnem pomen .e seveda izpolnjuje vse tri pogoje Pisnost,kodificiranost in najvejo pravno veljavo,. 1ng. ima pisano in nepisano stavo, po na)i de7iniciji pa je nima. %jena stava je sestavljena iz razlinih stavnih konvencij, stavnimi obiaji in novej)ih pisanih pravnih aktov. +odnik te ne more obtoiti, e on osebno misli, da ti nisi naredil esa prav,v zakonu pa ne pie, da nae dejanje ni pravilno. 6. 1odi!icirane in nekodi!icirane "stave: 1odi!icirane ali enovite "stave so sestavljene le iz enega pravnega akta .npr,zakona+ v katerem so najpomembnej)a stavna pravila. 4ekodi!icirane "stave so tiste, ki so sestavljene iz veih pravnih aktov. -ahko je sestavljena iz veih pravnih aktov, ki imajo vsak za sebe lastnost pravnega akta najveje pravne veljave. Ti akti se od navadnih zakonov razlik jejo glede na postopek spreminjanja in sprejemanja, ki je stro$ji in te$ji. V nekaterih dravah imajo poleg ustave e druge pravne akte, ki imajo vejo pravno veljavo kot zakoni .npr. :talija, ki ima poleg ustave iz leta 0;<$ tudi zakon o ustavnem sodiu, ki je sprejet po enakem postopku kot ustava. !rugje ustavlja ve pravnih aktov z najvijo veljavo vendar se ne imenujejo ustava. V nekaterih sistemih pa nekodificirano ustavo sestavlja ve pravih aktov a se nobeden ne imenuje ustava in tudi nimajo veje moi kot zakoni. Vsi ti akti se tejejo na podlagi obega soglasja za ustavo drave. 1ake ustave imajo4 V(, Kanada, :zrael, &=5 * (lo. &mamo nekodi!icirano "stavo. (estavljena je iz: % /stave $sprejeta je 68.11.1::10 % 9emeljne "stavne listine o neodvisnosti in samostojnosti .(. $(prejeta je 6 .;.1::1. ( tem dok"mentom je .( postala samostojno drava.0

8. 5vrste $to#e0 in #ibke $mehke, !leksibilne0 "stave:

Ta delitev temelji na postopk njihovega sprejemanja in spreminjanja .tako imenovanem stavnorevizijskem postopk +. <ibke "stave se spreminjajo po enakem postopk , kot pa zakoni. 3akon v parlament je sprejet s potrditvijo veine, kar imen jemo navadna veina opredeljenih poslancev .poznamo pa e navadno veino prisotnih poslancev5+. 0ednje pa spadajo t di stave, ki postopka svojega spreminjanja ne doloajo in t di ne prepoved jejo spreminjanja stave. Dibko stavo razlik jemo od zakona le po materiji, ki jo reja stava. 5vrste "stave imajo predpisan poseben postopek sprejemanja ali spreminjanja. 6stavnorevizijski postopek je te$ji in stro$ji. "eina stav je togih, le da je stopnja togosti razlina# .take ki so komaj kaj teje od zakonodajnih, take ki jih je teko izpolniti. 1oge ustave so relativno trdne, torej ni takih, ki jih ne bi mogli spremeniti. &a stopnjo togosti vpliva tudi prepoved spreminjanja posameznih ustavnih dolob., %a)a stava je vrsta, kar pomeni, da za spremembo potreb je "3# &lasov vseh poslancev. ! )e stro$jim glasovanjem pase spreminja zakon o volitvah v parlament. %li je %n&. *stava vrsta ali &i ka, Je gibka, parlament se lahko spreminja vsak dan z navadnim zakonom. " praksi pa je vrsta, saj se ni spremenila $e nekaj let. %pr. &0 let so debatirali o kinitvi doma lordov. (akaj so *stave vrste,

(a je ne bi vsaka vlada spreminjala.

4. =oimo jih t"di po nastank": % nastale kot izraz lj"dstva % nastale kot izraz volje ene osebe % nastale kot izraz po#ajanj % 2ktroirana "stava ali izsiljena "stava $nastala kot izraz volje ene osebe0:
%astane s strani 1 vladarja. !prejemali so jih monarhi na prehod iz absol tne v stavno, omejeno parlamentarno monarhijo. -eta 1951 jo je sprejel j goslovanski kralj 1leksander.

% /stavni pakt ali po#odba :

!prejmejo se v stavni monarhiji kot nekak)na stavna pogodba med parlamentom in monarhijo. Tak)en znaaj je imela stava ;raljevine !rbov, Frvatov in !lovencev iz leta 19&1, tako imenovana vidovdanska stava. % /stava narodne s"verenosti ali lj"dska "stava $nastala kot izraz lj"dstva0: %astane po demokratinem postopk s pritrditvijo lj dstva. !amostojno jih sprejema predstavni)ko telo lj dstva . stavodajna sk p)ina ali zakonodajni organ+ ali lj dstvo neposredno . na re7erend m +. Ta stava je izraz lj dske s verenosti.

* novej'em as" se pojavljajo t"di dr"#e "stave, ki jih loimo po merilih: . <lede na obliko dravne "reditve: % /stava "nitarne drave $(lovenija0 % /stava !ederacije $+"#oslavije0
" 7ederaciji imajo & enoti stav, stavo na ravni 7ederacije in enote.

% /stava !ederalne enote $>avarska0 ;. <lede na dr"beno in politino realnost v kateri se "stava "resni"je: % 4ormativne "stave .ki se v dr $beni praksi resni jejo+ % 4ominalne "stave .sicer 7ormalno zavez jejo, v praksi pa se ne porabljajo. Take stave niso dejanske, ampak so
navidezne+

% (emantine "stave .v praksi se resni jejo, vendar v nasprotj z normativnimi stavami prepre jejo in ovirajo potrebne
spremembe politine oblasti+

?. /stave lahko klasi!iciramo t"di #lede oblike drav. ( te#a vidika se lahko delijo #lede na: % 2bliko vladavine .monarhine in rep blikanske+ % 2bliko dravne oblasti .parlamentarne, predsedni)ke, sk p)inske'+ % 2bliko politine#a sistema .avtokratine in demokratine+ @. <lede na obse#: % 7opolne in nepopolne % preob'irne in okrnjene 10. <lede na as trajanja: % (tabilne in kratkotrajne 6. Z#radba "stave :. <lede na vsebino: % 1onstit"tivne in pro#ramske

;lj b veliki raznolikosti imajo stave podobno notranjo zgradbo# - -ream *la: %i n jna, je pa obiajna sestavina veine stav. Je vod v stavo. Eeprav jim je sk pno, da se razlik jejo po obliki, vsebini in pravni naravi jim je sk pno, da izra$ajo# cilj, naela, ki naj "smerjajo njeno "porabo ali razlo#e, ki so zahtevali njeno izdajo. Besedilo ni rejeno v obliki lenov in ne v obliki pravnih norm. %jen slog je slovese, deklarativen. Obiajno vseb jejo# ,4avedbo s"bjekta, po katere#a volji se "stava sprejema $lj"dstvoA0. %(klicevanje na bo#a in na z#odovinske temelje, do#odke in zasl"ne osebnosti. % -ilje, ki naj jih "stava dosee. % 4avedbo nekaterih splo'nih nael, jamstev lovekovih pravic in svobo'inA "pra)anje pravne narave preamb le re) jejo le redke stave .tako, da izrecno predpis jejo, da je sestavni del stave in s tem pravno obvez je, oz. da to ni+. "endar pa ji ni mogoe priznati pravnega, temve le programski, ideolo)ki znaaj. " nekaterih reditvah pa preamb la vseb je pravno oblikovanje odlobe in ji ne odrekajo povsem njene pravne narave. %ekatere stave imajo poleg preamb le t di temeljna naela, ki so pred normativnim delom .6stava !8 !lo. iz leta 19=@+. 6 1ormativni del *stave: Je osrednji del stave, v katerem je stavna materija razporejena po posameznih po#lavjih, .podpoglavjih, odsekih'+v posamezne stavne dolobe pa so oblikovane kot leni. 4oglavja so obiajno naslovljena, leni pa le izjemoma. (alj)i leni se navadno delijo na toke, odstavkeA - Dodatki in *stavni amandmaji: a0 dodatki k "stavi: (odatki .aneksi+ so znailni za stave, ki izhajajo iz anglosa)ke stavne tradicije .*ndijska+. 3 njimi dopolnj jejo in razlenj jejo nekatere stavne dolobe. (odatki in stavna celota del jejo kot celota. (r g brez dr gega ne moreta delovati, zato se dodatki spreminjajo sk paj z stavo, po enakem postopk , imajo pa t di enako pravno veljavo. b0 /stavni amandmaji: ;ot pravni akti za spremembo stave namenjeni konkretizaciji, razlenitvi, izpolnitvi posameznih dolob. 4raviloma izrecno ne razveljavi stavne dolobe, temve poznej)a norma razveljavi prej)njo normo. .:e> posterior derogat legi priori+. Bistvo amandmajev je, da stave ohranjeno prvotno besedilo stave .najprej v 1meriki+.

6stavo tako sestavlja prvotno besedilo stave in besedilo kasneje sprejetih amandmajev, ki pa je pravnotehnino loeni del. 6stavni amandma ima enako stopnjo pravne veljave kot stava. Tvarina *stave 4 materia constit*tionis: Opredelitev tvarine stave je v domeni posameznega stavodajalca, ki povsem samostojno odloa, kaj bo predmet njegovega rejanja v stavi. 4ojavila pa so se posamezna pravila, po katerih naj bi stava v najsplo)nej)em pomen vsebovala# , Dolobe o or#anih dravne oblasti, ki jih imajo vse stave. 6stave rejajo le najvi)je organe oblasti, njihov polo$aj, organizacijo, pristojnosti in medsebojna razmerja. Obseg njihovega rejanja je nekje o$ji ali pa )ir)i, obiajno pa so znotraj te materije rejeni t di organi lokalne samo prave, v 7ederacijah razmerja med zveznimi organi in organi 7ederativnih enot, obramba dr$ave, mednarodni odnosi' % Dolone o lovekovih pravicah ter svobo'ini, ki so v normativnem del , izjemoma v posebnem stavnem dok ment , na katerega napot je stava .V ?ran., kjer ustava iz leta 0;3$ v preambuli navaja privrenost fran. naroda lovekovim pravicam, doloenih v !eklaraciji o pravicah loveka in dravljana iz 02$;. leta,. " zaetnem obdobj so stave rejale le osebne in politine pravice dr$avljanov, kasneje pa t di ekonomske, socialne, k lt rne'. Dlede obsega naj bi danes stava rejala le temeljne dr$avne in dr $bene reditve, dr ga vpra)anja pa bi prep stila zakonskem rejanj . 4rav tako je pomembno, da stava kot izhodi)ni pravni akt reja temelje dr$ave in dr $bene reditve abstraktno in splo)no. 4osledica prepodrobnega rejanja vpra)anj v stavi je nestabilnost stave, pojavlja se namre vpra)anje spreminjanja stave, saj je treba stavo pogosto spreminjati. " zvezi s tem razlik jemo# , Bed "stavami, ki posameznih vpra'anja sploh ne "rejajo ali pa jih "rejajo zelo skopo .zo$evanje stavne materije+. 4rimer je 7ran. stava, ki ne doloa mandatne dobe domov parlamenta, )tevila lanov in t di ne naina njihove izvolitve. , Bed "stavami, ki nekatera vpra'anja "rejajo prepodrobno ali vklj""jejo materijo, ki obiajno sploh ni predmet "stavne#a "rejanja .)irjenje stavne materije+. 4rimer je )vicarska stava, ki prepoved je klanje $ivine, ki je prej ne omamijo.

6.; (prejem in sprememba "stave:

6stava kot temeljni pravni akt mora biti bistveno trdnej)a kot zakoni in dr gi pravni akti, zato stavodajalec prizadeva im bolj zavarovati njene norme pred prepogostim spreminjanjem. 6stave praviloma t di ne predvidevajo postopka za sprejem nove stave, temve rejajo zgolj postopke za spreminjanje oz. dopolnjevanje stav. 6strezne spremembe stavne reditve zahtevajo spremembe, do katerih prihaja v dr $bi. Sprejem *stave: "eina sodobnih dr$av ima stavo v 7ormalnem pomen . !voje prve stave so praviloma sprejele v razmeroma kratkem as po oblikovanj dr$ave oz. po razglasitvi neodvisnosti. ;er te dr$ave niso imele svoje stave in s tem t di ne postopka za njeno spremembo, so morale te postopke posebej doloiti .praviloma so prve stave sprejemale stavodajne sk p)ine, ki se kasneje razp stijo+ -ahko pa se zgodi, da dr$ava ima stavo a $eli sprejeti novo. To je posledica revol cionarnih ali evol tivnih dr $benih sprememb v dr$avi. " prvem primer gre za diskontin iteto in prelom s prej)njo stavno reditvijo. " (r gem primer pa je bilo dotedanja stava prese$ena in je treba dr $benopolitini sistem na novo rediti. Obe vrsti novih stav se sprejemata v rednem zakonodajnem teles , kar je zapisano v prej)nji stavi. "eina dr$av sprejema novo stavo po postopk , ki je predpisan. 8azen stave -8 !lovenije iz leta 19@= .prva !lo. stava, vendar je to stava 7ederalne enote, in ne samostojne dr$ave+, ki jo je sprejela stavodajna sk p)ina, je vse dr ge slovenske stave sprejelo zakonodajno telo. To velja t di za novo stavo 8 !lovenije iz leta 1991, ki je t di prva stava samostojne !lovenije. 6stavo v !lo. -ahko spreminja dr$avni zbor z &G5 glasov vseh poslancev. -oimo !ormalno spreminjanje .dr$avni zbor+ in materialno spreminjanje . stavno sodi)e, evropsko sodi)e+. Hormalno se je na)a stava spremenila malo kdaj, materialno pa vekrat. Spreminjanje *stave.: (elitev stav na to#e in #ibke temelji prav na postopk njihovega spreminjanja. !topnja togosti je razlina najvi)ja je v sistemih, v katerih trajno ali zaasno prepoved jejo revizijo posameznih dolob stave. %ekatere stave prepoved jejo spreminjanje rep blikanske oblike vladavine .Hran., *t.+, 7ederativne reditve .%em.+ ali parlamentarnega sistema .Dr.+, dr ge pa le zaasno prepoved jejo njeno spreminjanje .me dvojno v Belg.+ 4onekod pa so se stavodajalci raje kot za prepoved spreminjanja posameznih dolob stave odloili za razlien postopek njihovega spreminjanja. %ekatere dr$ave razlik jejo t di med delno in popolno spremembo stave . <vica, 1vstr., <pa.+. " teh dr$avah je postopek popolne revizije stave zahtevnej)i in bolj zapleten. 5stavnorevizijski postopek: 6stavo lahko sprejme t di "stavodajna sk"p'ina, ki se kasneje razp sti. 6stava se spreminja v ve7aznem postopk . " veini dr$av je ta postopek dvo!azen .ustavnorevizijsta iniciativa in odloanje o spremembi ustave, <e en nain sprejemanja stav je prikriti re!erend"m, ki ima pri spreminjanj 8 !aze: 1. 7arlament #las"je o spremembi "stave. 6. 7arlament se razp"sti in volivci izvolijo nov parlament.

5. 4ovi parlament ponovno #las"je o spremembi "stave, v primer", da ti #las"jejo kot prej'nji poslanci je "stava
sprejeta. 4rikriti re7erend m se imen je, ker lj dstvo na posredni nain izbere stavo. Ee so za sprejetje glas jejo za tiste poslance, ki so za sprejetje stave. Tak)en nain porabljajo dr$ave Benel ksa. (preminjano lahko : 1. Z amandmaji Besedilo stave se ne spremeni, ker na konc dodamo nov len, odstavek, ki m reemo amandma. .9stava =! . Ki je stara "@7 let ima "2 amandmajev.,

&. Z noveliranjem besedila%imamo v +A!taro besedilo se izbri)e, napi)e se novo. .apr. (rie se ;7 poslancev, napie se 077., 5. Z "stavnimi zakoni% imamo v +lo. (oda se stavni zakon, ki ima enako veljavo kot stava.
4ostopkov za spreminjanje dr$ave je danes skoraj toliko kot dr$av, ki imajo togo stavo, kajti skoraj nemogoe je, da bi dve predpisovali povsem enak postopek svojega spreminjanja. <lede na "stavnorevizijski or#an razlik"jemo sisteme, v katerih spreminja "stavo:

1. Zakonodajno telo jo spreminja najpogosteje, vendar po predpisanem in zahtevnej)em postopk . " tem okvir razlik jemo
5 razline revizije stave# , !preminja redno zakonodajno telo . .je najpogostej)i, sprejema t di zakone+ , (r gi nain je veljavljen v nekaterih dvodomnih parlamentih , v katerih je zakonodajni postopek v pristojnosti enega, sprememba stave pa v pristojnosti obeh domov, ali pa o reviziji stave odloata oba domova, vendar ne loeno, ampak zdr $ena v enotno telo .Hran.+. , " tretjem nain zakonodajno telo, ki je sprejelo predlog za spremembo stave, ne more stave dokonno spremeniti, temve lahko to naredi le novoizvoljeno zakonodajno telo.

6. /stavodajna sk"p'ina $konvencija0 je organ, ki ga izvolijo dr$avljani, z izklj no nalogo sprejeti ali spremeniti
stavo. " praksi se oblik je predvsem za sprejetje stave. 3a spreminjanje stavo jo imajo npr.# 3(1, 1rgentina, 6r gvaj, vendar ne kot edini nain spreminjanja stave .t di zakonodajno telo+. 4rve zakonodajne sk p)ine so se pojavile v ameri)kih zveznih dr$avah .sprejem zvezne stave 1=9=+, kasneje v Hran., tako je bila 19@= sprejeta t di prva !lo. 6stava+

8. =j"dstvo na re!erend"m" 6stavorevizijski re7erend m je le dodatna mo$nost odloanja o postopk spreminjanja stave.
3 njim ozna jejo obliko neposrednega odloanja volivcev o spremembi stave ali novi stavi .<vic., (ans., *rska+ ali vsaj popolno revizijo stave .1vst.+. Torej sprememba stave ne more postati pravnoveljavna brez soglasja volivcev. 6stavnorevizijski re7erend m se v veini dr$av razpi)e po sprejetj stavne spremembe vendar pred njeno razglasitvijo. *zjemoma pa je re7erend m predhoden. 4osebna oblika je re7erend m, ki poteka na podlagi lj dske iniciative..v Bvici lahko 077.777 volivcev zahteva delno spremembo ustave in zvezna skupina razpie referendum. #e je na njem sprejet predlog, ki je izel iz ljudske iniciative je sprememba ustave sprejeta, zakonodajno telo pa izkljueno iz revizijskega postopka,.

6.? Z#odovina "stavne#a prava: 7rvi "stavni dok"menti:

6stava kot poseben pravni in politini dok ment je znailen )ele za novej)e dr$ave, vsebinsko gledano pa je stavnost obstajala $e v antiki. 8azliko med temeljnimi pravili, ki so rejala dr$avo in dr $bo in dr gimi pravnimi pravili je poznal $e )ristotel, )e jasneje pa se je razvila v starem 8im , kjer se je v grobi obliki $e zael oblikovati pojem stave v vsebinskem pomen . ;ot zaetek stavnega prava )tejemo prvi dok ment z stavno vsebino# ma#na carta libertat"m $velika listina svobo'in0, ki jo je izdal &van brez zemlje. 4ri)el je namre v spor z baroni. 0ed njimi je kasneje pri)lo do pogajanj in baroni so kralja prisilili, da je podpisal ta dok ment. ! tem je bila njegova oblast precej omejena in podvr$ena nadzor . ! to listino je bil stanovljen t di svet baronov iz katerega se je razvil z#ornji dom ali dom lordov. Do&ovorili so se t*di4, da kralj ne sme zvi)evati davkov brez privoljenja sveta baronov , da nihe ne sme biti kaznovan z kaznijo, ki ni bila predvidena $e v as storitve kaznivega dejanja. 4"ll"m crimen n"lla poena sine le#e praevia C ni zloina ni kazni brez zakona prej)njega .etroaktivni zakon: Je zakon, ki velja za nazaj.

Direktor je podpisal po&od o leta "667, ko je e veljala 869 o davitev. :an*arja "66; je podjetje zap*stil in si dodelil !666<, marca "66; pa so eleli sprejeti zakon, da i &a o davili za ;;9, davek pa se plaa j*nija "6!6. %li je ila zanj sprejeta ;;9 o davitev, %e ni bila sprejeta.

" 1:., 1?. in 1=. stol. so bili v 1ng. sprejeti t di dr gi pomembni dok menti. " tem as se je t di krepila ideja o omejevanj oblasti monarhov. =eta 1;6@ je nastala 7eticija pravic $7etition o! .i#hts0, ki je po vsebini podobna 0agni carti -ibertat m. =eta 1; 8, med vladavino ang. parlamenta je bil sprejet poseben dok ment &nstr"ment o! <overmernt, ki ga lahko )tejemo za prvo sodobno stavo, vendar je imel bolj simbolien in zaasen pomen, pomemben je za kasnej)i razvoj stavnosti, ker je redil odnose med temeljnimi nosilci oblasti in doloil nekatere pravice dr$avljanov. " dr gi polovici tega stol. sta bila sprejeta )e dva pomembna dok menta# leta 1;?: Habeas corp"s act .vsebuje pravice dravljanov in varstvo v kazenskem postopku, in leta 1;@: >ill o! .i#hts . trdi polo$aj parlamenta v razmerj do monarha+. "B je mnogo prej kot dr ge dr$ave veljavila pomembne demokratine instit cije, med njimi naelo delitve oblasti in z njim povezano naelo neodvisnosti sodstva, ki je odloilno vplivalo na razvoj v dr gih dr$avah. 6vedli so t di reprezentativni mandat, sodobno poslovanje parlamenta in iritev volilne pravice. " 19. stol. je v tej dr$avi zael nastajati model parlamentarnega sistema, ki se je raz)iril po vsem svet . 1ng. je imela v naslednjih stol. po svet kolonije in v ! 1meri)kih kolonijah so se seznanjali s teorijami Johna -ocka .ang. mislec+, ki je razvil# 9eorijo o svobodnem posameznik" in omejeni oblastD teorijo po kateri oblast izhaja iz lj"dstvaD teorijo, da kadar oblast presee pristojnosti, ki ji jih je dodelilo lj"dstvo, lahko lj"dstvo zamenja oblast, teorijo o delitvi oblasti. Te kolonije so se loile od 1ng. %jihova neodvisnost je bila progla)ena 4. j"lija 1??;, ko so sprejeli deklaracijo o neodvisnosti, katere avtor je 9homas +e!!erson .@. predsednik =! . 0. je bil Ceorge Dashington,. " deklaracijo so zapisali, da temelji na =ockovi teoriji, da so lj*dje za zaito te pravice doloili o last. Ob razglasitvi je bilo 15 mednarodnih dr$av, ki pa se niso hotele takoj zdr $iti v eno dr$avo ampak so se povezale v kon!ederacijo ter sprejele dok ment# len kon.ederacije. *meli so le en sk pen organ, ki se je sestal en krat letno, en krat na leto so bile t di volitve. "saka dr$ava za sebe pa je sprejemala svoje stava in najbolj znana je vir#inijska "stava iz leta 1??;. ;mal so gotovili, da je kon7ederacija preve ohlapna, tako so se dogovorili .v Philadelphii na ustavni konferenci, ter doloili, da bodo vedli neko tesnej)o zvezo , !ederacijo. -reo likovala se je na podla&i *stave iz leta !>?>+. Ta stava povsem streza sodobnem pojmovanj stave v 7ormalnem pomen , saj gre za pisni in enoviti pravni akt najveje pravne veljave, ki se lahko spreminja .natanneje# dopolnj je+ samo po posebnem, zahtevnem postopk . Vendar pa so ob dogovarjanju pojavljali problemu4 John Badison je naredil osnutek ustave .bil je iz "irginie+, vendar je ta *ir#inia plan govoril v prid vejih dr$av po katerem naj bi bilo t. poslancev v parlamentu odvisno od t. prebivalcev, zato so predstavniki iz %eI JerseJja naredili 4eE +erseF plan, po katerem naj bi vsaka drava imela enako t. poslancev v parlamentu. (ogovorili so se, da bodo oblikovali & domova# % v prvem bodo predstavniki #lede na 't. prebivalcev $1 predstavnik na 80.000 lj"di0 % v dr"#em pa ima vsaka drava 6 predstavnika. (r go vpra)anje je bilo, ali se s"nji 'tejejo kot prebivalci ali ne. (ogovorili so se, da 1 s $enj )teje za 5G: loveka. (ogovarjali so se, kako bodo "redili izvr'ilno vejo oblasti. ;ralja niso ve priznavali, tako so izvolili predsednika in podpredsednika. "eji problem je bil, kdo #a bo volil, ali kon#res ali #"vernerji .kar ne bi bilo dobro, ker bi le pe)ica imela oblast+. *zbrali so elektorski nain. "ariante, da bi vsi lj dje glasova niso niti resno jemali ker je bilo to 15 dr$av, ki med sabo niso bile zelo povezane .ni bilo T"'+, ampak je vsak poznal lj di, ki so bili v njegovi dr$avi. (a pa bi vklj ilo lj dstvo so doloili, da lj dstvo voli predstavnike, ki volijo elektorje, ti pa predsednika. "pra)anje je bilo, koliko moi bo imela doloena dr$ava pri volitvah. 1li bodo imele vse enako mo ali bodo imele veje . z ve prebivalci+ ve moi. "zeli so vmesni sistem. (r$ave, ki so veje imajo sicer ve elektorjev, vendar ne bistveno ve. "saka dr$ava je tako dobila " @! elektorja na #6.666 pre . Tako je vsaka dr$ava imela toliko elektorjev, kot jih ima v kongres . Ajudstvo ne izbira med dvema predsednikoma, ampak izbira med dvema skupinama elektorjev .npr. elektorji za -bamo5.,, ki se potem dobijo in potem glas jejo za predsednika. Tako izvemo izid volitev )e preden se elektorji dobijo in glas jejo .po )t. Alektorjev na vsaki strani+, le redko se namre zgodi, da bi si kaken elektor premislil in potem glasoval za drugega kandidata. -redsednik in podpredsednik vedno kandidirata sk*paj torej e sta izvoljena, sta izvoljena o a. 4odpredsednik nima nobenih pomembnih pristojnosti, razen da vodi seje senata, ter da prevzame 7 nkcijo predsednika v smrtnem sl aj .. *ma tiste pristojnosti, ki m jih dodeli predsednik. #e umreta oba predsednik in podpredsednik vlogo prevzame vodja predstavnikega doma. ;o so pripravljali stavo so vedli t di sistem volitev za v kongres, ki je dvodomen .dvokamelaren+ nikamelaren je enodomen. /vedli so t"di sistem volitev za predstavni'ki dom# "sakih 10 let je popis preb. *n tako gotovijo, koliko predstavnikov ima vsaka dr$ava v predstavni)kem dom . (r$avo najprej razdelijo na enote. *z vsake volilne enote je lahko izvoljen en To je eno kroen veinski volilni sistem .tisti, ki dobi v prvem krog ve glasov je izvoljen+. Anote so oblikovane tako, da je v vsaki enoti natanko enako )t. preb., odstopanja niso ve dovoljena .vasih so bila+. *olitve senatorjev: T di potekajo neposredno, volijo jih volivci Volitve so na " leti, vendar si senator A let. Vsaki dve leti se voli !3# senatorjev. -ri vsakih volitvah voli "3# pre ivalstva. To so storili, da ne bi pri)lo do nekih nenadni sprememb. 4onovno so ponavadi izvoljeni vedno isti lj dje .;69- tna reelekcijaG %ajbolj znan je bil senator 1hurmond, *mel je kar :0 letni sta$ in najdalj)i govor v zg, senata / preko &@ r. Bili *ster 4 z dolino &ovora eli prepriati lj*dstvo o sprejetj* ali nesprejetj* zakona. Bil je velik rasist. -ri nas je 769-tna reelekcija+.

Ko so ustavo sprejemali je bilo eno glavnih vpraanj ali naj dajo seznam pravic v ustavo ali ne, odloili so se da ne, ampak so samo napisali, da je lovek svobode, napisali so samo pristojnosti oblasti. ;asneje so videli, da se to ne obnese in so dodali 10 amandmajev >ill o! ri#hts. 4apisali so, da imajo lj"dje pravico do no'enja oroje .samo e imajo lahko lj dje oro$je bodo imeli lj dje nadzor nad oblastjo, se ji lahko prejo+, Hirst amandmat ri#ht: % (voboda izraanja % (voboda reli#ije % 7ravica do zbiranja in zdr"evanja % 7ravica do peticije $da lahko daje) pob de dr$avnem organ in m po)lje) nek predlog, nihe ga ne sme ovirati ali kaznovati. To je podobno kot svoboda izra$anja / da vsak lahko )iri, kar se m zdi pomembno. 0 Kohen v ;ali7orniji. %ek 7ant je )el na sodi)e zaradi neke zadeve in je imel obleen voja)ki s knji, na katerem je pisalo 7 ck the dra7ts .poklic+. Fotel je izraziti nezadovoljstvo ob vpoklic vojakov v "ietnamsko vojno. ;aznovali so ga zaradi obleke. Branil se je s svobodo izra$anja, da je tako $elel izraziti svojo nestrinjanje. 3adeva je pri)la na vrhovno sodi)e, ki je doloilo v prid 7anta, da se je svobodno izra$al .e bi imel napisano 7 ck brez smisla pa te dr$ava lahko kazn je+

4ri nas imamo posredne . dr$avni svet+ in neposredne volitve .predsednik+. Dodajanje amandmajev: 3elo te$ko se dodajajo, ker je postopek zapleten. *majo &= amandmajev. %ajprej mora biti sprejet amandma z &G5 v obeh domovih kongresa, potem ga morajo rati7icirati )e 5G@ zveznih dr$av. 1 ga dr$ave niso rati7icirale. 4otem pa so zaele nastajati nove dr$ave :0 in so ga sasoma rati7icirale &= .govori o plaah kongresnikov. !ami sebi ne morejo zvi)ati pla lahko pa jih zvi)ajo naslednjim kongresnikom. 1 si tega ne pajo zaradi glasov!+ amandma, ki je bil dodan leta 199& je bil predlagan $e leta 1=99.

/stavnost po let" 1::0:

4ri)lo je do razpada socialistine dr $bene reditve. ;lj na dr$ava je bila !3. -eta 1990 je sovjetska kom nistina partija izg bila vodilno vlogo. " tem in naslednjem let je razpadla !3, leta 1991 je bila razveljavljena stava in bila vedena zaasna stava. %ova stava je bila sprejeta 1995, nastala je 8 ska Hederacija s temeljnimi znailnostmi zvezne dr$ave. 4odobno preobrazbo so do$ivele dr ge nekdanje socialistine dr$ave.

/stavni razvoj +"#oslavije in (lovenije

2 do je med o ema vojnama: 6stavnopravno se samostojni razvoj !lo. zane z stanovitvijo zaasne dr$ave !F!, ki je nastala ob razpad 1,O. " -j je bil $e 1?.9.1919 stanovljen %arodni svet za *stro. Trst in !lovenijo. ?, 10 1919 pa %arodni svet !lovencev, Frvatov in !rbov, ki je sprejel sklep o zdr $itvi teh treh narodov. "endar pa dr$ava !F! ni bila mednarodno priznana in je bila prisiljena se zdr $iti s !rbijo. 6stava je bila sprejeta &9. j nija 19&1, to je vidovdanska "stava. 4o tej stavi je bila dr$ava monarhija pod srbsko dinastijo ;aradjordjeviLev in nitarna dr$ava. To pa je bilo v nasprotj z mnogonarodnostno sestavo. (r$ava je bila rejena dokaj centralistino. (r$ava je bila administrativno razdeljena na oblasti, pri emer so bile le delno po)tevanje narodne meje. 6reditev dr$avne oblasti je po vidovdanski stavi temeljila na nael delitve oblasti, iz katere je izhajal parlamentarni sistem. " tem sistem je bil )e7 dr$ave kralj. 4redstavni)ki organ je bila enodomna narodna sk p)ina, ki je bila izvoljena neposredno na podlagi splo)ne in enake volilne pravice. "olilno pravico so imeli le mo)ki, eprav je stava dop )ala, da zakon redi t di volilno pravico $ensk. 6reditev dr$ave pa ni strezala njeni venarodni sestavi, so se pojavile te$nje nekaterih narodov po veji samostojnosti. Tako je kralj 1leksander leta 1:81 izdal novo stavo .oktroirano stavo+, s katero je precej zmanj)al politine pravice in okrepil svoj polo$aj t di v dr$avnih instit cijah. Anodomni parlament je postal dvodomen, sestavljen iz narodne skupine in senata, pri emer je kralj imenoval polovico senatorjev. Frvatje so s kraljevo redbo stanovili banovino Frva)ko, ki je lahko imela nekatere lastne politine instit cije .parlament+. ;lj b tem je ob izbr h &. svet. vojne nasprotovanje med razlinimi j goslovanskimi narodi naraslo .Fr. / !rb.+ 2 do je med dr*&o svetovno vojno: 0ed vojno so J goslavijo razkosali razlini ok patorji, vlada pa je pobegnila v 1nglijo. ;om nistina partija J goslavije je zaela postopoma stanavljati zaasne organe oblasti, imenovane narodnoosvobodilni odbori. Jeseni leta 19@& je bilo sk pno zasedanje delegatov iz vseh j goslovanski pokrajin .1vnoj+, dr go zasedanje je bilo naslednjo jesen, na njem so bili stanovljeni zaasni organi oblasti za vso J goslavijo, sprejeta je bila t di odloitev, da se po vojni J goslavija obnovi s 7ederativno reditvijo. 1vg sta 19:@ je bilo tretje zasedanje 1vnoja na katerem se je ta preimenoval v zaasno lj dsko sk p)ino (emokratine 7ederativne J goslavije, ki je omogoila volitve v dvodomno stavodajno sk p)ino .novembra 19@:+. Ta je konec leta sprejela prvo povojno j goslovansko stavo, po kateri se je dr$ava imenovala Hederativna lj"dska rep"blika +"#oslavija. T di v !loveniji je osvobodilno gibanje vodila kom nistina partija .bile so t di dr ge politine sile a so ji morale priznati vodilno vlogo+. 4omembno je bilo zasedanje vseslovenskih delegatov v ;oevj oktobra 1:48, na katerem sta bila izvoljena dva zaasna organa# +lovenski narodnoosvobodilni odbor in predsedstvo +&--. !%OO je na svojem prvem zasedanj 19@@ potrdil slovenski del delegacije na dr gem zasedanj 1vnoja in gotovil, da se je slo. narod zdr $il z dr gimi j goslovanskimi narodi v 7ederativno J goslavijo. 4rva slo. vlada je bila stanovljena )ele maja 19@:. !lovensko narodno

osvobodilni odbor je kot zaasni organ oblasti sprejel )e strezno zakonodajo in oblikovanje stavodajne sk p)ine, ki je bila izvoljena oktobra 1:4;. 5stavna *reditev po let* !;8A: ;om nistino stavo smo dobili leta 19@?. po &. svet, vojni. (r$avna reditev je bila 7ederativna, oblika vladavine pa rep blikanska. Akonomska podlaga nove reditve je bila dr$avna lastnina, ki je nastajala z razlinimi revol cionarnimi krep. .nacionalizacija+ " sklad z naelom enotnosti oblasti in sk p)inske vladavine je bil najvi'ji or#an dravne oblasti lj"dska sk"p'ina H=.+. %ajvejo dejansko oblast pa je imela vlada H=.+. 3vezna sk p)ina je bila dvodomna sestavljena iz# zvezne&a sveta predstavnik vseh dr$avljanov in sveta narodov v katerem do bile zastopane zvezne rep blike, avtonomna pokrajina in avtonomna oblast. " tej reditvi so imele 7ederativne enote razmeroma visoko stopnjo samostojnosti, lastno "stavo, lastno zakonodajno pristojnost ter lastne zakonodajne in izvr'ilne or#ane. (ejansko pa je celotna dr$ava delovala centralistino, saj jo je vodila ena sama politina stranka .17++, ki je obvladovala vse vzvode oblasti. 8ep bli)ka stava iz leta 1:4? je v okvir zveze stavne reditve doloila rep bli)ko stavno reditev, ki se je ravnala po vzorih zvezne stave. Tako je v rep"bliki zakonodajno oblast opravljala lj"dska sk"p'ina =.(, ki jo je vodil izvoljeni prezidij in je opravljal t di 7 nkcijo )e7a dr$ave. &zvr'ilna oblast je bila vlada =.(, ki je bila najmonej)i organ in je imela predvsem zakonodajno !"nkcijo. "lada in rep bli)ka ministrstva so bili podrejeni zveznim organom. 8ep blika je bila razdeljena )e na pravnoteritorialne enote# na oblasti, okroja, mesta, mestne etrti, okraje in kraje. 4redstavni)ki organi v teh enotah so bili ljudski odbori, izvrilni in upravni organi in izvrilni odbori ljudskih odborov. 5stavni zakon iz leta !;7#: 4o spor s !3 je leta 1: 8 pri)lo do obse$ne stavne spremembe, ki je bila na zvezni in rep bli)ki ravni prejeta kot stavni zakon. 3ael se je razvoj samo pravnega sistema. Ta se je edalje bolj razlikoval od prej po)tevanih sovjetskih vzorov. "endar pa je to prina)alo oslabitev polo$aja v rep bliki nasproti zvezni oblasti. To se ka$e v "kinitvi posebne#a doma $zbora narodov0, po novem se je sicer del poslancev zveznega zbora volil iz 7ederativnih enot, vendar je zasedal le izjemoma .poldom+ . %a mesto njega je bil v sklad z novimi smeritvami veden zbor proizvajalcev, ki je ob zveznem zbor .predstavnik vsega lj dstva+ zastopal posebne dr $bene interese neposrednih proizvajalcev. (o sprememb je pri)lo t di v str kt ri zvezne oblasti. Tako je bil namesto prej'nje#a kolektivne#a 'e!a drave, prezidija "veden individ"alni predsednik drave, namesto vlade pa izvr'ni svet, ki ni ve neposredno vodil dr$avnih pravnih organov, temve koordiniral njihovo delo kot izvr)ni organ sk p)ine. -eta 19:5 je bil sprejet t di stavni zakon k stavi -8!, ki je vsebinsko in organizacijsko sledil zveznem stavnem zakon . (vodomna rep bli)ka sk p)ina je bila sestavljena iz rep bli)kega zbora in zbora proizvajalcev. 4amesto vlade je bil "stanovljen izvr'ni svet in "strezni rep"bli'ki "pravni or#ani. 3a razvoj lokalne samo prave je bila pomembna vedba kom nalnega sistema leta 19::, ki je vedel obino kot novo obliko pravnoteritorialne razdelitve rep blike. 3ami)ljena je bila kot lokalna sk pnost, ki zagotavlja ekonomske in dr ge potrebe prebivalcev ter hkrati opravlja 7 nkcijo dr$avne oblasti. 5stava iz leta !;A#: !amo pravni sistem se je v naslednjih letih )iril in poglabljal, zato se je pokazala potreba po novi stavi, Tako je bila leta 1:;8 sprejeta nova zvezna ustava, na njeni podlagi pa t di stave rep blik. 4reimenovala se je v !H8J, njene 7ederalne enote pa v socialistine republike. Bistveno se je spremenila le sestava zvezne sk p)ine. Ta je postala vedomna vsebovala je zvezni z or .predstavnik vseh dr$avljanov+ in 8 z ori delovnih sk*pnosti .gosp., socialno / zdravstveni, k lt rno,prosvetni in organizacijsko politini zbor+. 3vezna stava je do$ivela veji razvoj )ele leta 1:?1. Vse ino amandmajev iz leta !;>! je mo&oe razdeliti na " veliki sk*pini: % amandmaji, ki so v sklad" z ideolo#ijo samo"pravljanja "vedli novo or#aniziranost na ekonomskem podroj", zlasti temeljne or#anizacije zdr"ene#a dela. %amandmaji, ki so #loboko pose#li v str"kt"ri j"#. Hederacije in s tem odloilno vplivali na nadaljnji razvoj. T di na organizacijski ravni je bil povean vpliv 7ederalnih enot na odloanje na zvezni ravni. %amesto prej)njega individ alnega predsednika je bilo vedeno predsedstbo (..+, kot kolektivni 'e! drave .zastopane rep blike in avtonomne pokrajine+. " sklad z zvezno stavo iz leta 1:;8 je bila istega leta sprejeta t"di nova (lo. "stava. Tako kot zvezna ni prinesla pomembnej)ih sprememb .sk p)ina je vedomna enako kot zvezna sk p)ina+. Tako kot na zvezni je bilo t di na rep bli)ki ravni vedeno stavno sodi)e. (o manj)ih sprememb v organizacijski str kt ri je na stavni ravni pri)lo z stavnimi amandmaji leta 1:;:, ko je or#anizacijsko politini zbor nadomestil dr"benopolitini zbor. (o pomembnih sprememb stavne reditve pa je pri)lo t di na rep bli)ki ravni in sicer z stavnimi amandmaji leta 1:?1, rep"blika je ponovno dobila 'e!a drave .po ve desetletjih+ 5stava iz leta !;>8: <tevilni amandmaji k zvezni in rep bli)ki stavi so pripeljali do sprejetja nove stave leta 1:?4, to je bila zadnja stava te dr$ave. 4rinesla ni bistveni vsebinskih sprememb, temve pomembne organizacijske. 6veden je bil delegatski sistem .zami)ljen kot niverzalni sistem odloanja, v katerem se interesi organizacij in sk pnosti prena)ajo v sk p)ine na vseh ravneh+ %a zvezni ravni so bile najpomembnej)e spremembe glede str kt re in naina odloanja zveznih organov. 6vedena je bila dvodomna zvezna sk"p'ina, ki je bila sestavljena paritetno C z enako zastopanostjo rep"blik in pokrajin. Odloitve v zbor rep blik in pokrajin so se lahko sprejemale le s soglasjem vseh rep blik in pokrajin, torej konsenz"alno.

10

=eta 1:?4 je bila sprejeta t di stava !8 !lovenije. 6vedena je bila tridomna str kt ra sk p)in, na rep bli)ki in t di na obinski ravni. *sak od treh zborov naj bi zastopal sk"pino pomembnih dr"benih interesov in sicer interese dr* ene&a dela, teritorialne in politine interese. .ep"bli'ke sk"p'ine so tako sestavljali z or zdr*ene&a dela, z or o in, in dr* enopolitini z or. 2binsko sk"p'ino so sestavljali z or zdr*ene&a dela, z or krajevnih sk*pnosti, dr* enopolitini z or, kot 8. z or v doloenih primerih t*di sk*pine samo*pravnih interesnih sk*pin. 4omembna novost je t di, da je bilo vedeno kolektivno predsedstvo dr$ave. V >6. in ?6. letih smo imeli o do je nekoliko laje&a kom*nizma 5stavni amandmaji iz leta !;?? in !;?;: 3e leta 1:@? je sk pina lj di, ki so bili mnenja, da bi !lo. lahko postala demokratina samostojna dr$ava izdala posebno izdajo revije 4ova revija z naslovom 7ro#ram za samostojno (lo., v njej so objavili samostojne prispevke. Oblast se s tem ni strinjala, zato jo je prepovedala .niso je smeli tiskati, k povati, brati'+ )vtorji so bili : 9one 7avek, 4iko <ra!ena"er, Dimitrij ."pel, 7eter +ambrek. 1ega leta je bilo na vrhu predsedstvo +?E' to je bilo 9 lj di po 1 iz vsake rep blike in vsako leto je 1 postal predsednik predsedstva. "se sk paj je organizirala komunistina partija, ki se je preimenovala v zvezo kom"nistov, pri nas je bilo to zveza kom nistov !lovenije, ki je imela en podmladek 3!0! .zveza socialistine mladine !lovenije, ki se preimen je v -(!+. !ekretar zveze kom nistov !lovenije je bil ; an *stega leta je bil v vojski Janez Jan)a, ki so m sodili, ker ni hotel govoriti !rbo / Frva)ko. =eta 1:@@ so bili sprejeti zvezni amandmaji, ki so pomenili poizk s ponovne krepitve centralizma v j goslovanski 7ederaciji. 6stavi so oitali pretirano kon7ederalnost, zato naj bi se okrepila pristojnost zveznih organov, !lo. se tem pira in je zaela krepiti zahtevo po samostojnosti. Te te$nje so zelo vplivale na sprejem amandmajev k slo. stavi in so prinesli nekatere pomembne odmike od zvezne reditve. 1:@@ je zveza komunistov videla, da se sistem rui in odloili so se, da bodo ljudstvu postopoma dali neke pravice . da se ne bi zgodilo kot v 8om niji, ko so %ikolaja Kha sek ja in $eno jeli, zvezali na stol in rekli da m bodo sodili, kot je on sodil lj dstv , obsodili so ga na smrt, peljali so ga za hi)o in ga smrtili+. 1:@@ so v +lo. organizirali volitve za +lovenca, ki jih bo zastopal v zveznem predsedstvu. (ali so dva imena, lj dstvo je izbralo Drnov'ka .prej pa je bil doloen !ergej ;reiger+. !lovenci so se zaeli zdr $evati v zveze .v stranke se niso smeli+# Slovenska kmeka zveza, social demokratska zveza, kranska demokratska zveza. =eta 1:@: se je oblast odloila, da bo izvedla prve vestrankarske volitve, kjer bodo lahko sodelovala vsa ta dr )tva. 4red volitvami so spremenili himno, odstranili so zvezdo iz zastave in volitve so bile na razlinih nivojih . $ pan, predsednik predsedstva, @ lani predsedstva, poslanci v sk p)ino rep blike slo .bila je 5 domna# dr* eno politini z or /dpz0, z or zdr*ene&a dela /zzd0,z or o in /zo0,vsak je imel 90 lanov, torej je bilo sk paj &@0 lanov++. )mandmaji iz marca 1::0 so odpravili pridevnik MsocialistinaN iz imena rep blike. 4rve vestrankarske volitve so bile izvr)ene aprila 1::0. Easopisi so govorili za opozicijo .;4! in !3(- socialistina zveza delovnega lj dstva+ in tako lj dje niso sli)ali arg menta proti. Tisti, ki so glasovali proti tisti opciji, ki je bila na oblasti so ga )ikanirali. ;o so bile aprila 1::0 volitve e ni bilo jasno, ali bomo li v samostojnost. Dve aprilski nedelji so potekale t*di volitve za predsednika rep* like&a predsedstva. +andidati za predsednika rep* like&a predsedstva: % Bilan 1"an je bil kandidat 17( % +oe 7"nik je bil lan (D( $lani D,B2( % demokratina opozicija (lovenije0 % &van 1ramber#er je bil kandidat D,B2(. % Barko Dem'arje !lo. je bila ena volilna enota, bila je 4 lanska volilna enota . vsak volivec je lahko obkro$il @ volilna imena, lahko pa t di manj.+ %a koc sta bila izvoljena 6 iz D,B2() in 6 3a predsednika predsedstva je bil izvoljen 1"an. " predsedstv so bili poleg Kuana )e# )atja Kmecl, :van -man, /iril =lobec, !uan Plut. 3a sk p)ino so bili 5,je domovi in 5,je razlini volilni sistemi. 4ri zbor" obin je bil veinski sistem, pri zbor" zdr"ene#a dela je bil kombiniran sistem in pri dr"beni politini zbor je bil proporcionalni sistem.. " 3O je zmagal (A0O! " 33( je zmagal 30! " (43 je zmagal (A06! -re.erenni &lasovi: ;olikor si jih obkro$il, toliko jih velja. (A0O! toke #.samostojnost, vedba demokracije, privatizacija in denacionalizacija, sprejetje nove stave +

/stavnopravni vidiki osamosvajanja (lovenije

(nailnosti j*&oslovanske .ederacije:

11

3 stavnopravnega vidika je imela pri osamosvajanj !lo. pomembno vlogo "stava iz leta 1:?4, ki je J goslovansko 7ederacijo v marsiem pribli$ala kon!ederativni "reditvi .soglasno sprejemanje stavnih sprememb, soglasno sprejemanje zakonov v zbor rep blik in pokrajin, paritetna sestava obeh zborov sk p)ine !H8J+ 3a proces osamosvajanja !lo. in t di za razpad j goslovanske 7ederacije je bilo pomembno, da bika primarni nosilec dr$avne oblasti .vsaj naeloma+ rep blika, 7ederacija pa le toliko, kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno stavo. T di v stavi iz leta 1:?4 je bilo izrecno po darjeno, da je j goslovanska 7ederacija stanovljena na prostovoljni in dogovorni zdr $itvi narodov, ki izhaja iz pravice do samoodlobe. -roces osamosvojitve $ep* like Slovenije: 3nailno za proces osamosvajanja !lovenije je bilo, da je $e od samega zaetka prevladalo stali)e, da se ta proces pravno redi in temelji. 8ep blika !lo. je tako sprejetih ve aktov stavnopravnega pomena, ki so dajali tem proces stavno podlago. %mandmaji k *stavi $ Slovenije: 4rve korake k osamosvojitvi je 8 !lo. storila .vsaj 7ormalno+ )e v okvir zvezne stavne reditve. (o prvih resnih sporov z zvezno dr$avo je pri)lo $e ob sprejemanj" sprememb zvezne "stave v letih 1:@? in 1:@@, ko so se edalje oitneje zaele kazati te$nje zveznih oblasti po veji centralizaciji dr$ave. " !lo. pa se zanejo edalje intenzivneje kazati te$nje po demokratinem politinem $ivljenj . 4remiki v slo. politinem $ivljenj so se izra$ali t di na stavnopravni ravni. Dre za amandmaje k rep bli)ki stavi, ki so bili sprejeti leta 1:@:. zlasti za amandma =I&& in za amandma =I&&# V prvem je doloeno, da je republika skupina dolna zavarovati ustavni poloaj republike, e zvezni organi poseejo v ta poloaj s svojimi odloitvami. V drugem amandmaju pa je doloeno, da brez soglasja republike skupine na obmoju republike ni mogoe razglasiti izrednega stanja. 3a nadaljnji razvoj odnosov med rep bliko in zvezno dr$avo je bila nadvse pomembna sprememba oblasti .jeseni 1990+. %a oblast so pri)le politine sile, ki so se zavzemale za popolno spremembo dr$avne reditve in za im vejo osamosvojitev rep blike v razmerj do 7ederacije. 4omemben je t di sprejem amandmajev I-*& k rep bli)ki stavi jeseni 1990, ki je doloil, da je v 8 !lo. ne porabljajo dolobe !H8J, ki niso v sklad z stavo 8 !lo.. -le iscit: 2elja (A0O!1 je bila, da bi imeli stavo, ker je nismo imeli. Jeseni leta 1990 so se zaele priprave na sprejem nove stave, ki naj bi se zgledovala po dr gih sodobnih stavah. ;o se je sprejemal zakon o plebiscit je bilo pomembno vpra)anje, kdaj bo plebiscit spel .koliko jih mora biti za+. 0o$nosti je bilo ve. %a konc je veljala navadna veina vseh glasov. 68. 16. 1::0 je bil plebiscit. Dlasovanja se je dele$ilo 95O volilnih praviencev in kar 99,&O lj di je glasovalo za!! 8azglasitev rez ltatov je bila 6;. 16. 1::0 in !lo. se je zavezala, da bo v rok ?. mesecev izpeljala samostojnost, da bo sprejela stavne in dr ge akte in krepe. Hebr"arja je bil sprejet amandma I-&I, s katerim so bile na stavni ravni pretrgane vse vezi z j goslovansko 7ederacijo. Ta amandma je vseboval t di prehodno dolobo, po kateri .dokler sk p)ina 8 !lo. ne doloi dr gae+ reja 8. !lo. odnose v !H8J v okvir do tedaj veljavnih predpisov. Temeljna *stavna listina: ;er so bili vsi pozivi !lo. za sporaz mno razdr $itev ne spe)ni, je rep bli)ka sk p)ina 6 . ;. 1::1 $dan samostojnosti0 sprejela poseben akt 9emeljno "stavno listino o samostojnosti in neodvisnosti . (lo. Ta je doloila meje nove dr$ave, izrecno je zagotovila t di varstvo lovekovih pravic in temeljnih svobo)in vsem osebam na ozemlj !lo., )e posebej pa *t. *n 0ad$. %arodni sk pnosti. Je zgodovinski dok ment, na katerem temelji sprejem slovenske stave. <tejemo jo za del slovenske stave. " zvezi z dr$avno organizacijo pa je rep blika ra nala na sodelovanje zveznih organov v soglasj s 7ederacijo, vendar do tega ni pri)lo, ker je J goslovanska lj dska armada napadla !lo. 10 dni je bila vojna. Sprejem nove slovenske *stave: "eljavna stavna reditev veinoma ni bila ve v sklad s politinim in dr $benim razvojem, poleg tega je bila to stava 7ederalne enote, zato mnogih podroij ni bilo mogoe strezno pravno rediti, ne da bi pri)li v neskladje z stavo, reditev nekaterih dr gih pa bi zahtevala strezno stavno podlago, ki bi morala biti bistveno dr gana od tedanje. 68. 16. 1::1 je bila sprejeta nova (lo. "stava. 3adnje vpra)anje je bilo vpra)anje o prekinitvi nosenosti ali jo zapisati v stavo ali ne. ;asneje so sklenili kompromis in v stavo zapisali, da se lahko star)i svobodno odloajo o rojstv . .v 3(1 je splav dovoljen do rojstva, vendar le v nekaterih dr$avah , Partial birth abortion. " !lo, je po 5 mesec splav prepovedan+ Temeljno izhodi)e pri pripravi nove stave je bilo, da stava ne sme biti ideolo)ka in da mora v sklad z mednarodnopravnimi standardi "rediti "stavne pravice in svobo'ine. Organizacija dr$avne oblasti pa mora biti rejena na nain, kot ga poznajo dr ge svobodne stave. 6stava je zaela veljati z razglasitvijo, torej isti dan kot je bila sprejeta. %ismo pa je mogli po)tevati, ker )e ni bila objavljena, objavljena je bila 6@,16.1::1 .: dni po tem ko je zaela veljati+, v /radnem list". =akon pa zane veljati preden je objavljen. =akoni se objavljajo v uradnem listu, obinskih glasilih in drugih glasilih, ki jih doloi obina .na oglasni deski5,. *eljavna "stava je bila doslej spremenjena petkrat: 1. -eta 199= je bil spremenjen ?9. len, ki reja lastninsko pravico t jcev na nepremininah. 6. -eta &000 je bil 90. len dodan peti odstavek, ki doloa temelje sistema volitev poslancev dr$avnega zbora. 8. -eta &005 je bil *. poglavj stave dodan 5.a len .t.i. evropski len+, spremenjena pa sta bila t di @=. len, ki reja izroitev oseb in spet ?9. len stave. 4. leta &00@ je bilo besedilo 1. odstavka 1@. lena dopolnjeno z navedbo enakosti lovekovih pravic in svobo)in ne glede na individ alnost, @5. len je bil dodan @. odstavek , ki vzpostavlja pravne temelje za doloitev krepov za

1&

spodb janje enakih mo$nosti mo)kih in $ensk pri kandidiranj na volitvah, doloba o socialni varnosti iz 1. odstavka :0. lena pa je dopolnjena s pravico do pokojnine. -eta &00? so bili spremenjeni 1&1. len, ki opredelj je javno pooblastilo za opravljanje nekaterih nalog dr$avne prave, dr gi odstavek 1@0. lena, ki doloa prenos posameznih nalog iz dr$avne pristojnosti na obine, in 1@5. len, ki reja pokrajine.

"se te revizije stavnega besedila so bile izvedene s sedmimi stavnimi zakoni o spremembi stave .objavljeni v dodatk .

6.@ 9emeljne znailnosti in naela "stave .ep"blike (lovenije 9varina "stave .ep"blike (lovenije
%ova slovenska stava se osredotoa na klasino tvarino stave .ustavi iz 0;F@ in 0;2< sta vsebovali tudi tevilne politino6 ideoloke in programsko deklarativne norme., -rvi sklop zajema katalog lovekovih pravic in temeljnih svobo)in, ki je izdelan po zgled sodobnih mednarodnih standardih in stav. Je nekoliko prepodroben. Dr*&i sklop reja dr$avno reditev vendar bi zanj veljalo nasprotno, dolobe o pristojnosti nekaterih organov dr$avne oblasti . npr. o dravnem zboru, so nekoliko preskope. 6stavne dolobe o obliki dr$ave, .obliko vladavine, dravne oblasti..,, ki so v vod normativnega dela, se nana)ajo predvsem na dr$avno reditev, lahko pa jih razvrstimo v poseben tretji sklop. "pra)anje tvarine stave je povezano t di z inkovanjem stavnih dolob oz. njihovega resnievanja. ! tega vidika razlik jemo stavne norme# % ki so neposredno "porabljive in zato ne zahtevajo dodatne razlenitve v zakonih .npr lo. pravice in temeljne svobo)ine+ % ki zahtevajo zakonsko razlenitev, ki jo narek jejo izhodi)nost, splo)nost in abstraktnost stavnih dolob. 5stava lahko: - =akonodajalca pooblaa, da zakonsko uredi doloeno tvarino .ustava npr. doloa, da se lahko z zakonom za posebna podroja doloijo posebni varuhi pravic, ,=akonodajalcu zapoveduje, da mora doloena vpraanja zakonsko urediti .npr. volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme dravni zbor z "G@ glasov, 6 =akonodajalcu prepoveduj, da posega na nekatera podroja .npr. dravni zbor ne sme omejevati lovekovih pravic in svoboin, e tega izrecno ne zapoveduje ustava. V nekaterih primerih pa ustava ne doloa zakonske razlenitve ustavnih norm, vendar to izhaja iz njene narave .&pr. ustava izrecno ne narekuje, da je treba sprejeti kazenski zakonik, ki je nujno potreben,. % ki neposredno niso "porabljive in t"di ne zahtevajo zakonske razlenitve, ker so izjemoma moralne in programske narave ali pa so le gotovitve. %jihova temeljna znailnost je, da doloajo okvir, ki naj bi ga zakonodajalec po)teval pri rejanj teh vpra)anj, ne predvidevajo pa pravne sankcije. !lo. stava pozna le nekaj programskih pravnih norm, v poglavj o gospodarskih in socialnih razmerjih .doloba, da drava ustvarja monosti, da si dravljani lahko pridobijo primerno stanovanje, in deloma med splo)nimi dolobami. ! temi doloili jih mora dr$ava im dosledneje resnievati, pri emer gre za politino in ne pravno obveznost, ki bi jo bilo mogoe t di prisilno dejaniti

Z#radba "stave .ep"blike (lovenije

-ream *la: * "vod" se opira na: - Temeljno *stavno listino o osamosvojitvi in neodvisnosti $ep* like Slovenije s katero je ila naa drava *stanovljena. - Temeljne lovekove pravice in svo oine - -ravico slovenske&a naroda do samoodlo e - Vestoletni oj Slovencev za narodno osvo oditev, v katerem je ila izo likovana narodna samo itnost in *veljavljena slovenska dravnost. 1avaja t*di or&an, ki je *stavo sprejel, torej Sk*pino $ep* like Slovenije. %i sestavni stave v pravnotehninem vidik . %jena vsebina je zelo splo)na in naelna. %jen pomen je v tem, da navaja razloge, ki so narekovali sprejem stave .eprav so ti razlogi ob)irneje navedeni $e v temeljni stavni listini o samostojnosti in neodvisnosti 8. !lovenije+ in nekatera temeljna izhodi)a stave ter vrednostna merila, ki jih $eli resniiti. 1ormativni del: Obsega 1=: lenov, razvr)enih v deset poglavij. "sako poglavje je o)tevileno in naslovljeno. !estavljena je iz 10 poglavij. * prvem po#lavj" .leni 1,15+ so splo)ne dolobe o kakovosti, naravi in obliki slovenske dr$ave, dr"#o po#lavje .leni 1@,?:+ reja lovekove pravice in temeljne svobo)ine, tretje po#lavje .leni ??,=9+ gospodarska in socialna razmerja, etrto po#lavje .leni 90 / 15=+ dr$avno reditev, peto po#lavje .leni .159,1@:+ samo pravo, 'esto po#lavje .leni 1@?,1:&+ javne 7inance, sedmo po#lavje .leni 1:5,1:9+ stavnost in zakonitost, osmo po#lavje .leni 1?0,1?=+ stavno sodi)e, deveto po#lavje .leni 1?9,1=1+ reja postopek za spremembo stave, v desetem po#lavj" .leni 1=&,1=@+ pa so prehodne in konne dolobe.

15

" prehodnih in konnih dolobah je predpisana veljavitev stave .veljati j zaela z razglasitvijo+ in sprejem stavnega zakona, ki naj omogoi izvedbo stave in zagotovi prehod k porabi njenih dolob. 6stavni zakon za izvedbo stave obsega 11 lenov, v katerih reja prehod na nov pravni sistem 5etrto in peto po#lavje sta notranje razlenjena t di na podpoglavja. Z izjemo prve#a po#lavja in desete#a po#lavja so vsi leni stave posebej naslovljeni. %aslovi lenov najvekrat le delno izra$ajo vsebino stavnih dolob. Eeprav so v normativnem del jim ne moremo pripisovati obvezne pravne veljave.

7ostopek za spremembo "stave .ep"blike (lovenije

!lovenska stava iz leta 1991 je toga stava, saj predpis je zahtevnej)e pogoje spreminjanja kot za zakon. 6stava izrecno ne doloa nobenih prepovedi ali omejitev glede spreminjanja svojih dolob, stavnorevizijski postopek je enoten, ne glede na obseg in naravo stavnih sprememb. 3a spreminjanje stave je pristojen dr$avni zbor, vendar lahko v tem postopk sodel jejo t di dr$avljani z lj dsko iniciativo in re7erend mom. 5stavnorevizijska tehnika: Za spremembo "stave sta se v svet" "veljavili dve "stavnorevizijski tehniki: %mandmiranje in noveliranje "stave. )mandmiranje: je namenjeno predvsem dopolnjevanj stave .dodajo se prvotnem besedil in je pravnotehnino loen del+. 4oveliranje se porablja za dopolnjevanje in t di za spreminjanje stave. ! spremembami se neposredno posega v prvotno besedilo stave, dopolnj je, spreminja in razveljavlja njene dolobe. ;lj b takim vsebinskim spremembam ostane stavno besedilo enovito, torej brez dodanega besedilak prvotnem besedil stave, ter s tem t di pregledno in sistemabino. %oveliranje stave lahko poteka z stavnim zakonom, zakonom o spremembi stave ali ponekot kar z navadnim zakonom, 6stavni zakoni se, razen za posamine spremembe stave, porabljajo t di za celovitej)e rejanje materije, ki z stavo ni rejena. %ova stava 8. !lo. ne doloa akta o spremembi stave. *zbira akta in s tem stavnorevizijske tehnike je bila zato na zaetk prep )ena dr$avnem zbor . Ob prvi spremembi stave leta 199= je dr$avni zbor odloil, da se bo stava novelirala z stavnim zakonom, ta tehnika pa je bila porabljena t di za dr go spremembo leta &000. %ovi poslovnik dr$avnega zbora iz leta &00& je to prakso prevzel in predpisal, da se stava spreminja z stavnim zakonom, ki je sestavljen iz dveh delov# 1. del .razdelek *+ vseb je besedilo stavne spremembe. &. del .razdelek **+ vseb je dolobe o izvedbi spremembe stavve. 6stavni zakon se sprejema po postopk , predpisanem za spremembo stave, in ima enako stopnjo pravne veljave kot stava. 3a spremembo stave 8 !lo. je bilo doslej sprejetih = stavnih zakonov. Baze *stavnorevizijske&a postopka: 6stava postopkovno ne razlenj je teh 7az, temve reja le njihove temeljne sestavine .leni 1?9 / 1=1+. 3a spremembo stave sta predpisani dve obvezni in ena neobvezna 7aza# - -redlo& za zaetek postopka za spremem o *stave: =ahko #a predla#a : - "6 poslancev dravne&a z ora - vlada - najmanj #6 tiso volivcev " primerjavi z stavnorevizijsko je zakonodajna iniciativa bistveno manj oteena, saj lahko zakone predla#a vsak poslanec ali najmanj 000 volivcev, in t di )ir)e doloena, ker z njo razpolagata t di vlada in dr$avni svet. -redlo& za zaetek postopka za spremem o *stave sestavljata dva dela: % * prvem del" nora biti navedeno, v em in kako naj se "stava spremeni te r razlo#i za spremembo. % Dr"#i del obse#a osn"tek "stavne#a zakona. 7ostopek z lj"dsko iniciativo "reja zakon o re!erend"m" in o lj"dski iniciativi. Ta doloa, da lahko pob do volivcev za vlo$itev predloga za zaetek postopka za spremembo stave dajo vsak volivec, politina stranka ali dr"#o zdr"enje dravljanov, to pob do pa mora v ;0 dneh podpreti najmanj 80. 000 volivcev. "olivec da svojo podporo predlog na posebnem obrazc , ki ga doloi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. "olivec podpi)e obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco ali pa prek enotnega dr$avnega portala e, prave z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvali7iciranim potrdilom. 7redstavnik volivcev mora predlo# za zaetek postopka za spremembo "stave predloiti dravnem" zbor" najkasneje v 80 dneh po pretek" roka za zbiranje podpisov volivcev. 4osebna narava stavnega zakona zahteva, da ga strokovno, politino oblik je posebno delovno telo dr$avnega zbora, to je "stavna komisija, kot zaasno delovno telo, ki se #a "stanovi v 80 dneh po predloitvi predlo#a za zaetek postopka. !prejem odloitve o zaetk postopka je osnovni pogoj za obravnavo predloga. 4red to odloitvijo mora predlog najprej obravnavati sodna komisija, nato pa o njej odloi dr$avni zbor. 4odpisana mora biti &G5 veina glasov navzoih poslancev /relativna kvali.icirana veina0, vendar mora biti na seji navzoa veina poslancev, najmanj @?. " tej 7azi dr$avni zbor odloa le ali bo zael s postopkom spremembe, o osn tk stavnega zakona pa sprejme le stali)a, ki naj bi jih stavna komisija po)tevala pri pripravi predloga stavnega zakona.. Ee pa dr$avni zbor ne sprejme sklepa, da se zane postopek spremembe, je ta postopek konan. "sebinsko enega predloga ni mogoe vrstiti na dnevni red seje dr$avnega zbora v isti mandatni dobi. , Sprejem *stavne spremem e: ;o je v prvi 7azi predlog za zaetek postopka sprejet, v dr gi 7azi dr$avni zbor odloi o spremembi stave. 4redlog stavnega zakona pripravi komisija na podlagi sklepa in stali) dr$avnega zbora. ; predlog stavnega zakona ni mogoe vlo$iti

1@

amandmaja. (r$avni zbor sprejema predlog stavnega zakona z &G5 veino glasov vseh poslancev /a sol*tna kvali.icirana veina0. !prememba stave je torej sprejeta, e se zanjo opredeli vsaj ?0 poslancev. Ee predlog stavnega zakona ni sprejet, je postopek za sprejetje stave konan. , -otrditev spremem e *stave na re.erend*m*: 6stava predvideva nadaljevanje postopka k tretji 7azi, v kateri se volivci izrekajo o spremembi stave, vendar ni to obvezna sestavina postopka, temve je le na posebno zahtevo. Ta re7erend m se izvede, e to zahteva najmanj 50 poslancev /tretjina poslancev dravne&a z ora0. 6vede se )ele po sprejetj stavne spremembe v dr$avnem zbor , vendar pred njeno razglasitvijo. !prememba je na re7erend m sprejeta, e zanjo glas je veina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da se je glasovanja dele$ila veina vseh volivcev. (r$avni zbor je vezan na izid re7erend ma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti akta o spremembi stave, ki bi bil v nasprotj z izidom re7erend ma. $az&lasitev spremem e *stave: 6stava predpis je, da sprememba stave zane veljati z razglasitvijo v dr$avnem zbor , ne doloa pa roka, ki mora pretei od sprejetja stavnega zakona v dr$avnem zbor , do njegove razglasitve. 4oslovnik dr$avnega zbora je zato predpisal, da dr$avni zbor razglasi stavni zakon v najkasneje 9 dan po njegovem sprejem , razen e pride )e do lj dskega re7erend ma. Ee pride do re7erend ma in je sprememba stave potrjena dr$avni zbor razglasi stavni zakon .z odlogom+ v najkasneje 9 dneh po prejetj poroila o izid re7erend m

(voboda izraanja
(voboda izraanja je za'itena, dokler ne poseemo po pravicah dr"#ih .pravica do zasebnosti, pravica do dostojanstva+. 0eja za pravico do dostojanstva je. 0ejo postavlja sodi)e. Ee bi mi ali dr ga oseba bili nezadovoljni z razsodbo bi se lahko prito$ili na vi)je sodi)e, potem na vrhovno sodi)e in konc na stavno sodi)e in to bi potem doloilo ali je )lo ali ni )lo za poseganje po pravici do dostojanstva. Ee nekdo prese$e mejo je za to odgovoren .nepoznavanje prava )kod je+.
-rimeri: /(D% 4 Vir&inia versis -hiladelphia, Slo. nima te&a 4 V *stavnem sodi*imamo samo tevilke-ta primer ima oznako 5p-763 ;; + .5p*stavna prito a, lahko je t*di 5-' 4 -2C5D% 76 4 primer ;; 4 v let* !;;;+ !;;; leta, razsojen je leta "66!# 7rimer v znamenj" loe, v t jini imajo nekateri primerih primeri nazive . 4rostozidarska lo$a .zdr $enje intelekt alce, ki se zavzemajo za vrednote, del jejo tajno $e od sr. "eka.+. & novinarja se vanjo vklj ila in nista povedala, kaj delata, kaj je nj n name. %ekaj let sta bila v njej in izdala sta knjigo v znamenj lo$e, kjer sta vse opisala . kje, kaj delata, kdo je v njej, kaj je kdo povedal, t di stvari iz intimnega $ivljenja'+. Te osebe, ki so bile omenjene so vlo$ile to$bo, ker so menili, da je pri)lo do posega v njihovo zasebnost. !odi)e je sprva odloilo, a morata avtorja knjige na svoje stro)ke odpraviti iz knjigarn in odstraniti vsa imena iz knjige. 4rito$ila sta se na stavno sodi)e, da je pisanje nj na svoboda do izra$anja in stavno sodi)e je odloilo, da e gre za javno osebo, ki je nek politik ima javnost pravico izvedeti, e v zasebnem $ivljenj ne pone v sklad s pravili. "endar pa brez privolitve oseb javnega $ivljenja ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega $ivljenja. 4osebna pravila pa veljajo, kadar oseba opis je svojo lastno $ivljenje in pri tem razkriva zasebno $ivljenje dr gih. *n ona dva sta opisovala svojo izk )nji in hkrati opisovala pogovore z dr gimi lj dmi in takrat nista potrebovala privolitve za objavo ne glede na to ali gre za osebo iz javnega $ivljenja ali navadno osebo. .(adeva 5p-86A367+. 7rimer knji#e: 1o se tam #ori olistajo breze avtorice >rede (molnik njeno pravo ime je Breda arije 3orec. 1vtorica je opisovala dogajanje na neki vasi in je eno $ensko 8ozina pravo ime je Hrani)ka, ki je bila $ivahna pri odnosih z mo)kimi in 5 $enske so v tej zgodbi prepoznale svojo mamo. 4ri)lo je do to$be. 4rvostopenjsko sodi)e je odloilo, da mora avtorica vse knjige makniti iz pilic, zaradi posega v zasebnost in plaati neko )kodo in za vas kan, ko se bo )e knjiga pojavljala mora plaati neko od)kodnino. 1vtorica je to$bo spo)tovala, ez 5 leta se je pojavila )e 1 knjiga in herke so to$ile. 3adeva je pri)la na stavno sodi)e, ki je odloilo v prid avtorici, po)tevalo je t di sorazmernost, da je poseg v stavno pravico dop sten le, e je sorazmerno s ciljem, ki ga i)e stavno sodi)e. %i se jim zdelo pretiran poseg v zasebnost. .5--!#;!36>+. 2dloitev je bila 10. :. 600: !reko 4rijatelj je poslanec !(!. 0ladina je o njem napisala lanek# (a je bankrotiranec, ki ima sreo da $ivi v dr$avi s tako omejenim )tevilom kadrov, da .. E til se je $aljenega in je menil da je bila kr)ena njegova pravica do dostojanstva. *n je to$il 0ladino, ta se je zagovarjala, da je to njihova svoboda izra$anja in da lahko pi)ejo svoje mnenje o poslanc , )e en arg ment je bil, da je sam pod$gal objavo lanka, ker se je noreval iz gejev. !odi)e arg menta, da se je noreval ni sprejelo. On je sicer posegel v pravice gejev, vendar nekdo tretji nima pravice s tem $aliti njega. 0ladina se je prito$ila .6stavno sodi)e je odloilo nesoglasno .?#5+, da je )lo za kr)enje pravice do dostojanstva v prid poslanc . An sodnik .8ibi+ je dal odklonilno loeno mnenje , e se sodnik ne strinja zapi)e razloge zakaj se on z odloitvijo ne strinja. Ana sodnica se je mnenj* pridr*ila .strinjala se je z 8ibievimi razlogi in se je podpisala pod odklonilno loeno mnenje+ . Tretji sodnik pa se ni pridr $il, torej je proti glasoval iz dr gih razlogov. ? sodnikov je podalo odloitev / izrek in napisalo oblo$itev, to morajo narediti. %apisali so torej mnenje zakaj tako mislijo, in vseh ? je bilo istega mnenja, zakaj tako mislijo. -ahko pa imajo nekateri sodniki sicer enako re)itev kot veina a razline razloge za to. " takem primer bi ti sodniki izdali pritrdilno loeno mnenje $an#.: conc"rin opinion0, torej se ne strinja z obrazlo$itvijo, strinja pa se z zaklj kom. Trije ki so glasovali dr gae so dali odklonilno loeno mnenje $disentin opinion0 .ni ga potrebno dati+. %e strinja se niti z obrazlo$itvijo, niti z zaklj kom. " nekaterih dr$avah .*zrael+ sploh nimajo glasovanja ampak mora vsak sodnik zapisati svoje mnenje in se potem odloi, ker so mnenja, da e je sodnik nekaj odloil mora t di zapisati zakaj je tako doloil. ,vropsko sodi'e za lovekove pravice doloa pravila "stavnem" sodi) .vsem =@ dr$avam+. V primer* Sreka -rijatelja so 0ladina in nekateri dr gi prepriani da ta razsodba ni v sklad z pravili A!E4. *n se nameravajo prito$iti na evropsko sodi)e za lovekove pravice. 3godilo se je $e, da je to sodi)e razsodilo dr gae.

1:

-rimer Danover proti 1emiji 4Danover verses EermanF /7;#"63660 4 t. primera, lahko je t*di /"6680 ali pa o oje- kdaj je prilo do primera in kdaj je ilo odloena.'z leta "666. !odnica se je prito$ila na evropsko sodi)e za lovekove pravice, prito$ila se je proti dr$avi .na tem sodi) lahko samo proti dr$avi / 0ladina proti dr$avi+. -rimer: 4rincesa ;arolina 0ona)ka je najstarej)a hi princa 8einnerja in je javna oseba. Bila je na javnem kraj , ko se je objemala z nekim mo)kim. !like so bile objavljene in ona je trdila, da je )lo za poseg v njeno zasebnost. ;er je bila javna oseba na javnem mesto naj to ne bi bilo. Ona je podala dva razloga#, da ona ni izbirala, da bo javna oseba a si tega ni nikoli $elela, dr gi razlog je bil, da se ona ni objemala na plesi) ampak v prostor , kjer je bila mnenja, da sta sama .na terasi za zidom+, kar ni isto kot na plesi) . !odi)e je odloilo njej v prid, zaradi teh dveh razlogov bila je v polj priakovane zasebnosti, obmoje, kjer si sam in dr gih ne vidi) ima) pravico, da te nihe ne gleda. (D%: &ma svobodo izraanja v 1. amandmaj". 7ravice do zasebnosti pa nimajo v "stavi nikjer omenjene, t"di pravice do dostojanstva ne. " as sprejetja niso o tem razmi)ljali.. 4ravico do zasebnosti v ameri)ki stavi so nekatera sodi)a na)la $=aErence verses 9eksas $60080% %ekatere dr$ave so do &005 imele zakone, ki so prepovedovali istospolne zakone, dr ge pa so prepovedovale analne odnose, ne glede na partnerja. /=aGrence verses Teksas /"66#0 " Teksas -oIrenevega soseda motil zvok .odnosi med istospolnima partnerjema+, poklical je policijo, e) da prodaja oro$je in policija je vdrla v hi)o in na)la v postelji dva mo)ka. Bila sta obsojene a sata se prito$ila, da gre za kr)enje nj nih pravic. !odi)e je odloilo, da je v stavi res pravica do enakosti. 3akoni, ki prepoved jejo istospolne odnose torej niso v sklad s pravico do enakosti, prav tako niso v sklad s pravico do enakosti prepovedi analnih odnosov .ker bi bili istospolni partnerji prikraj)ani za $itek+ zato so zakona prepovedali. " tem primer je sodi)e je odloilo, da 1meriani imajo pravico do zasebnosti, povedali so t di, kje so jo na)li in da je t di prepoved analnih odnosov kr)itev naela enakosti.

2bscenost% je opolzkost% porno#ra!ija, ne spada v nain izraanja. 5e pa je neka z#odbica in zraven nekaj slikic pa je veljavno. <lede norevanja: ko nekdo s svojo svobodo izraanja posee v pravico dostojanstva. ZD) pravice do dostojanstva nima, tako je norevanje dovoljeno, a je sodi'e nekajkrat presodilo, da neka meja pa je. D*d&eon versis 5+ /!;?!0 F stler veces HalIell .1999+, ko je sodi)e odloilo, da javna osebnost ne more to$iti zaradi dostojanstva. Opis je primer, ki je pri)el do vrhovnega sodi)a. F stler je borec za svobodo izra$anja. 3ael je izdajati revijo F stler. -j dje so ga preganjali in vedno je izzival sodi)a. %eko je pri)el sodi)a in ga je verski 7anatik strelil, od takrat je na vozik . Kerkveni dostojanstveniki so kritizirali njegovo revijo, sploh verski voditelj, )ko7 HalIell. 4rihajalo je do vedno vejih sporov in na konc je revija F stler objavila intervj z njim, ki pa je bil izmi)ljen in $aljiv. Tako je )ko7 to$il revijo in ko so ga na sodi) vpra)ali kako ve, kaj pi)e v reviji, je ogovoril, da so m dr gi )ko7je povedali. %a vi)jem sodi) je bilo razsojeno, da je pri)lo do posega v zasebnost in $alitve in zmagal je HalIell. "rhovno sodi)e je razsodilo v prid F stlerjo in od takrat naprej se lahko v 3(1 lahko nor je vsak iz kogarkoli se hoe.

1H)I':%: 4o nem)ko se ree stava# 7er7as n. %emija nima dok menta, ki bi se m reklo 7er7as ng. %em)ki stavi se ree gr ntgezec, temeljni zakon. Hran, ame in ang. so dali %emcem gr ngrzrc, ker so bili mnenja, da si po vojni sami niso sposobni zapisati neke stave. 1. len doloa pravico do lovekovega dostojanstva, pravi da je ta pravica nad vsemi ostalimi pravicami, s plimacila &. &. len je pravica do zasebnisti 5. :. len pravica do izra$anja. 3aporedje lenov nima neke vloge, pomembno pa je 1. mesto ;adar pride v kon7likt svoboda izra$anja in pravica do dostojanstva ima prednost pravica do dostojanstva. -rimera: %eka nem)ka revija je objavila 7otogra7ije poslanca, ki si je barval lase. <el je na sodi)e in to je $e prvi dan doloilo da te nobena revija ne sme norevati iz njegovih las. ;ancle !hreder je posvojil otroka iz 8 sije in je prepovedal slikanje in objavljanje njegovih 7otogra7ij in e so jih slikali na lici so otroka cenz rirali. V Slo. smo med 1em. 'n (D%. 4isanje sporoil na denar je pri nas lahko t di kaznivo, v 3(1 je to isto normalno .imajo cel stran stamp Jo r moneJ.com+. 3a$iganje zastave je prepovedano, t di v 3(1 , e pa je to v 3(1 narejeno s sporoilom pa je to svoboda izra$anja. vendar pa se bi t di pri nam lahko zgodilo, da bi stavno sodi)e razsodilo v prid tistega, ki je zastavo za$gal, saj je zakon o za$iganj stave proti stavi o svobodi izra$anja.

(voboda do veroizpovedi $41.len0 in loitev verskih sk"pnosti od drave $?.len0 (voboda do veroizpovedi C v "stavi je zapisano svoboda vesti:
6reja pravice posameznika, njegovo razmerje do posameznika. -j dje verjamejo v dve teoriji nastanka sveta# da je nastal v ? dneh ali pa skozi milijone let. li ola, ki ui le eno teorijo posega v pravice posameznika, ki verjame v drugo teorijoH

1?

V nekaterih dravah so sklenili kompromis, da uijo obe teoriji, uenec pa si sam izbere v katero eli verjeti. %mii# "asih so $iveli v %emiji in %izozemskem a so bili preganjani in so se preselili v 3(1 kjer so jih preganjali tako so se selili proti zahod in stalili so se v 4itb rg , kjer so na)li svoj mir. !ami si )ivajo obleke, vozijo se s konji in koijami, ne porabljajo napredka znanosti, ne verjamejo v to, kar ijo v )oli. Otrok niso dali v )olo .ker jih tam ijo slabe stvari+. " 3(1 je )ola obvezna, zato so bili preganjani. .pri nas e 8omi ne dajo otroka v )olo ne gredo v zapor+, star)i so kaznovani, t di z zaporom. 3agovarjali so se s svobodo religije, e) da bi )ola )kodila njihovi religiji. (r$ava pa ima interes, da vsak za sebe poskrbi, ni stro)ek dr gim. 1li bi se ta cilj dalo dosei z bla$jim krepomP (a, da hodi v )olo toliko let, da se na i osnovnih potreb .brati, pisati'+

7ravica do zasebnosti
* pravico do zasebnosti lahko pose#a lahko t"di drava: , V (D% so imeli povean nadzor nad lj dmi in njihovo zasebnostjo po 11.9.&001, sploh tiste, ki so mislili, da bi lahko bili povezani s teroristinimi organizacijami. , V 'taliji imajo zakon, da vsak, ki gre na internet mora biti identi7iciran z dok mentom. 8azlog je boj proti terorizm . %obeden r tar ne sme biti odprt. Tako se za vsakogar ve, kaj je poel na internet . " !loveniji je nekdo trdil, da je dr$ava posegala v njegovo pravico do zasebnosti, ker ni dovolila, da bi se njegov pepel po smrti razsipal, tam kjer je hotel. 3a to so pokopali)a, in dr gje se ne sme zakopavati. Ee se nekdo ne sme zakopati na vrt je poseg v zasebnost, ni pa kr)enje pravice do zasebnosti. -egitimen cilj, ki ga ima dr$ava je zdravje, ker se lahko )irijo bolezni. " dr$avah, kje je bolj redko naseljeno .!kandinavke dr$ave'+ !e lahko za hi)o pokoplje). 4ri nas pa smo naseljeni prepogosto. 4epel nikom r ne )kodi, pepel $ivali . pri nas ne pepelj jejo $ivali, ker potem se ne bi hoteli lj dje pepeliti+. " obini 2alec so imeli doloeno, da morajo biti napisi na nagrobnih plo)ah le slo. besede. %eka dr $ina je imela na mesto dr $ina napisano MobitelN. *n obina jim je poslala odlok, da naj napis izbri)ejo. 6stavno sodi)e je doloilo, da je v ospredj pravica do zasebnosti in napisi so lahko v dr gem zapis , kakr)nikoli, razen $aljivi.

7olitine pravice 1. *olilna pravica

:e pravica voliti /aktivna pravica0 in iti voljen /pasivna pravica0. 4ri volilni pravici moramo vedeti kdo jo ima# , volilna pravica je splo)na .imajo jo vsi+ , enaka .vsak glas je enakovreden+ , njeno izvr)evanje je tajno Tajno izvrevanje: %a na)ih volitvah je tajno. "olilni odbor, sorodniki' nimajo pravice izvedeti za koga glasovati. " kabino ne smejo iti 5 osebe, zato imamo volilni odbor, ker se s tem prepre je 7amelJ voteing . npr. ;osovo oe glas je za vso dr $ino+, tega naj ne bi bilo. "endar v praksi se to dogaja. Dlasovanje ni bilo vedno tajno, v nekaterih dr$avah je veljalo, da kdor je po)ten nima kaj skrivati, po volitvah je zmagana stran obra nala s tistimi, ki so glasovali proti. 4ri nas volimo na papirnatih listkih, na %izozemski $e 50 let glas jejo elektronsko. " 3(1 od leta 1950 glas jejo na velikem stroj , danes volijo v )tevilnih dr$avah elektronsko .to ni preko interneta+. 4ojavlja se vpra)anje tajnosti elektronskega glasovanja, zaradi tega, ker se vidi zapovrstje glasovanja. Adina dr$ava, ki ima internetno glasovanje je Astonija, Istonija je ena najbolj elektronsko razvitih drav. Pojavlja se vpraanje tajnosti glasovanja preko interneta .nekdo lahko vdre v raunalnik in priredi rezultate,. Verjetno je prilo tudi do nezaupanja, ko dobijo rezultat, nimamo kam pogledati, ali so glasovi res pravilno preteti .mi lahko na novo pretejemo glasove,. li lahko kdo gleda kako glasujeH Pojavlja se strah, da bi se videlo, kako je kdo glasoval. Be ena teave je, da ne more zagotoviti tega, kar dela volilni odbor .prepreevanje druinskega glasovanja, v slubi lahko ef prisili, kako naj kdo glasuje.,, pri nas to lahko prepreuje, ker volilni odbor skrbi, da gre vsak sam na volie, preko interneta pa tega ne morejo preveriti. Preko interneta lahko glasuje ve krat, vedno se upoteva zadnji glas. V nedeljo lahko tudi na voliu glasuje s papirnato glasovnico in upoteva se papirnata. Ko te policist ustavi polje sms, da plaa kazen. Vse je elektronsko.

Splona volilna pravica: Dlasovali naj bi vsi. " 1vstriji lahko glas jejo t di mladoletni . s 1?. leti, polnoletnost pa imajo pri 19. let+. (plo'na volilna pravica je omejena# , 2mejitev &lede na starost / !? let pri nam0

1=

- 2mejitev &lede na spol .v preteklosti so jo imeli samo mo)ki, ker niso bile izobra$ene, pismene, bile so doma, niso poznale poslancev+. 4ri nas se je morala prva $enska, ki je bila na pravni 7ak lteti oblaiti kot mo)ki. <vica je dodelila $enskam volilno pravico )ele 19=1. 4rve ki so dodelile so bile %ova 3elandija, 3(1, !kandinavske dr$ave. - 2mejitve &lede na premoenje, plaevanje davkov, da bi pravico omejili samo na tiste, ki so plaevali davkov .logika je da tisti, ki ne vlagajo naj ne odloajo+. " preteklosti je bilo malo tistih, ki so plaevali davke in so lahko samo tisti, ki so jih plaevali glasovali. (anes lahko glas jejo vsi. , 2mejena &lede na plailo volilne&a davka .v nekaterih dr$avah so ga vedli npr. 1 evro. ;dor ga ne prinese ne more glasovat. 4ri nas tega ni, ker del prebivalstva ne bi volil+ - 2mejitve &lede na pismenost .v !lo. lahko volijo t di nepismeni / lahko si s seboj pripeljejo dr go osebo, ki jim pove, kaj pi)e, lahko pa glas jejo t di na posebne stroje s sl )alkami, kjer lahko posl )ajo kandidate in potem ko sli)ijo kandidata stisnejo na doloen g mb. " !lo. imamo zraven t di simbole strank in ga lahko prepozna). " 17riki imajo 7otogra7ije strank in potem obkro$ijo.+. %ain glasovanje za pismene ali nepismene je odvisno od stranke, ki je na oblasti. Je stranka, ki ima manj podpore med pismenimi ali pa ve podpore med pismenimi in potem glasovnico oblik jejo sebi v prid .brez ali z slikami'.+ ;aj pa e namen volivca ni razbranP Pri nas e je priimek pravi in ime ni pravo se e vedno teje veljaven glas, razen, e je ime od drugega kandidata. Cleda se ali je mono razbrati namen volivca. - 2mejitve &lede na poznavanje .*nkcije, tistega kandidata, ki ga volijo. .4roblem je b j $nih dr$avah 3(1, kjer do belci, ki so bili rasisti, spra)evali o teh 7 nkcijah rnce, postavljali so tako te$ka vpra)anja, da niti tisti, ki so bili )olani niso znali odgovoriti. (oloili so, da jim morajo postavljati la$ja vpra)anja, a klj b tem ni nihe pravilno odgovoril, saj so bila vpra)anja dvo mna. %a konc je bil nain spra)evanja odpravljen. - 2mejitve &lede na telesno prizadetost : !lepota Braillova , naprava, kjer lahko s sl )alkami posl )a in pritisne na g mb, ga se natiska. * !loveniji imamo &0 tak)nih naprav. 5 dni prej se mora volivec najaviti. Te$ava je, kako se prijaviti 5 dni prej pri okrajni volilni komisiji. V Kopru je nek volivec hotel poklicati volilno komisijo ampak ni nikjer nael tevilke. Klical je okrajno enoto, kjer pa v etrtek ni bilo uradnih ur. 1ako je moral na internet, da bi stiskal obrazec in ga poslal po faksu, a na internetu ni bilo obrazca, ker ga odgovorni ni dal na spletno stran. 1ako je toil, da naj bi lo za diskriminacijo. 3a invalide je pol voli) prilagojeno, pol pa ne. 1li naj volivec poi)e na internet obrazec, ki ga neP 1li naj poaka z naj, da ga bo kdo videlP *zvr)evanje splo)ne volilne pravice je te$ko. "se dr ge dr$ave imajo voli)a v pritlij . "olilno pravico pa imajo vsi!! &a 'aponskem so @ ljudje, ki lahko premikajo le oi toili 'aponsko, ker niso mogli izvrevati volilne pravice. &a sodiu so zmagali in drava jim mora to pravico omogoiti. - 2mejitve &lede na *msko prizadetost# 4o stavi imajo vsi volilno pravico. 4o zakon lahko voli vsakdo, ki je polnoleten, dr$avljan in ki je poslovno sposoben, saj pri 19 letih nismo vsi pravno sposobni. 1ro# volivcev se tako zoi. Zakon pa ne more biti v nasprotj" z "stavo. &ek dravljan je bil preprian, da bi on moral imeti volilno pravico. Pritoil se je na ustavno sodie, ki je doloilo, da je zakon v nasprotju z ustavo. Volilno pravico tako dobijo tiste osebe, ki menijo, da razumejo smisel volitev. +odie za vsakega posebej odloa ali je sposoben ali ne. - 2mejitve &lede na stat*s zapornika, o sojenca, ive&a o sojenca# " nekaterih dr$avah jim ne dajo pravic# v nekaterih dr$avah jo volilno pravico izg bijo do konca $ivljenja .na Hloridi vsak 5. temnopolti mo)ki nima volilne pravice+ ali pa jo nazaj dobi), ko pride) iz zapora. Velika Critanija: (rez volilne pravice so vsi zaporniki. Ivropsko sodie je doloi o, da je to v nasprotju s konvencijo. 'talija: Ajudje izgubijo volilno pravico zaradi doloenih dejanj .npr4utaja davkov, gospodarska goljufija, volilna goljufija,. )enijo, da kdor kri pravice nima pravice, da jih postavlja drugim. Ivropsko sodie je doloilo, da to ni v nasprotju s konvencijo s *olilna pravica spada med pravice pozitivne#a stat"sa, kar pomeni, da mora drava or#anizirati njeno izvr'evanje, ne pa da se morajo zanjo lj"dje tr"diti ali plaevati. 1aelo enake volilne pravic /one man one vote0:

19

"sak volivec v !loveniji ima po 1 glas in vsak glas je enakovreden. *zjema so le pripadniki *talijanske in 0ad$arske manj)ine, ki imajo po & glasova, saj glas jejo za predstavnika svoje manj)ine, ki jih bo predstavljal in pa t di za na)ega. 9eava: )li je to v sklad" z "stavoJ Sicer je kritev naela enake volilne pravice a je e vedno v sklad* z *stavo, ker &re za pozitivno diskriminacijo /manjina ima ve pravic-a.ormativa action0. V ngliji ozemlje razdelijo na ve volilnih enotin tam, kjer si imel nepreminino, tam si lahko glasoval. Kaj pa e si imel ve nepremininH Volilne enote: "si, ki so v neki volilni enoti, naj bi bili vsaj 7izino povezani. "olilne enote pa oblikovane tako, da so 7izino celovite. *olilna #eometrija $#errFmander0 C manip*liranje z mejami volilnih enot. .e'itev: (a se zahteva striktna matematina enakost. =! na zvezni ravni ni odstopanja. &a lokalni ravni pa imajo dovoljeno 07J odstopanje. ?rancoska Polinezija4 -ddaljena je od osrednje ?rancije. Eazlika med ?rancosko Polinezijo in 0 volilno enoto pa je bila "7 J.. * primer" naravnih meja se dovoli veje odstopanje. V +lo. je bilo na nekih volitvah 27J odstopanje na lokalnih volitvah, kar je kritev. 7ri nas je dovoljeno 6K odstopanje. Bono pa je t"di manip"lirati z rez"ltat"m: %pr# 0anj)ina v veini# 1.nain: 6. nain:

4:0 8. nain: 4. nain:

8:1

6:6 8:1 Zakaj ni le 1 volilna enotaJ 3aradi razlinih interesov volivcevP ;er ima vsaka vas svoje interese in da ne bi vse ? predstavnikov pri)lo iz istega dela. Tako se dose$e, da so nekateri predstavniki izvoljeni iz enega in dr gi iz dr gega dela dr$ave. "eja verjetnost je, da lj dje iz malega kraja volijo nekoga iz vejega mesta kot obratno. "eliko poslancev je iz pode$elja, 4redlagajo, da se 99 volilnih okrajev kine, vede pa se 9 volilnih enot.

*olilni sistemi:
% *olilni sistem je !orm"la, po kateri se #lasovi prena'ajo v sedee. % *olilni sistem je celoten volilni postopek $ sk"pek vseh pravil, od zaetka volitev do raz#lasitve rez"ltatov0. -oimo pa ve volilnih sistemov. & dr $ini volilnih sistemov sta -roporcionalni in veinski volilni sistem. 7ri volitvah poznamo ve !az: 1. !aza: 8azpis volitev. 6. !aza: Je 7aza kandidiranja. 8. !aza: Je 7aza preverjanja in potrjevanja kandidat r. 4. !aza: "olilna kampanja .pozitivno o sebi, negativno o dr gih+ . !aza: Haza volilnega molka .ima ga !lo., t di nekatere agresivne dr$ave na Balkan , z njimi se prepre jejo kon7likti med volivci in kandidati. " nekaterih dr$avah ga imajo & dni.+ ;. !aza: Eas glasovanja. ?. !aza: 4re)tevanje glasov gotavljanje izida in prera navanje odstotkov v sede$e. @. !aza: Haza prito$b .e npr. kdo ni glasoval, e je kdo golj 7al, zaradi napake pri pre)tevanj +. :. !aza: 8azglasitev rez ltatov.

19

Veinski volilni sistem: Je najstarej)i in najenostavnej)i. 4ri njem obmoje razdelimo v volilne enote in iz vsakega izvolijo doloeno )tevilo predstavnikov. 8azvil se je v 1ngliji in se je raz)iril. (anes ga porabljajo v "eliki Britaniji, 3(1, Hranciji in v pribli$no 1G5 ostalega sveta. 1 1 1 1 1 1 1 1 (r$avo razdelijo na 100 delov in iz vsakega izvolijo 1 predstavnika. Ee je iz vsake enote izvoljen en predstavnik je tak sistem je veinski sistem z eno lanskimi ali eno mandatnimi volilnimi enotami ali "ni nominalnimi volilnimi enotami. Ee pa je v posamezni volilni enoti izvoljeno ve predstavnikov je to veinski volilni sistem z velanskimi ali ve mandatnimi ali pl"ri nominalnimi volilnimi enotami.

Dva veinska volilna sistema: - Hnokroni .3(1 in "B+ C izvoljen je tisti, ki je dobil najve #lasov. - Dvokroni .Hrancija+ / prva dva, lahko t"di prvi trije #redo v dr"#i kro#. " tej enoti izvolijo 1 predstavnika I C dobi 5?O glasov Z C dobi 5@O glasov L% dobi 50O glasov " enokro$nem sistem je izvoljen Q. " dvokro$nem sistem gresta v &. krog Q in 3.

=oimo t*di: - Veinski sistem z relativno veino /podo en enokronem*0 / v tem primer je kandidat z najve glasov izvoljen t di e ni dobil :0O glasov. - Veinski sistem z a sol*tno veino /podo en dvokronem*0 / v tem primer kandidat mora dosei :0 O glasov. 3a $ panske volitve v !loveniji velja & kro$en in veinski sistem z absol tno veino. Ee pa & predstavnika dobita enako )tevilo glasov potem med njima $erebamo. (labost veinske#a sistema: 1 .!-!+ ,@=O B .!(!+ ,:5O K .!-!+ ,@9O ( .!(!+ ,:&O H .!-!+ ,@=O D .!(!+ ,:5O " tem primer !(! dobi najve glasov, vendar z majhno veino. 1li je to po)tenoP %ekatere dr$ave zato nimajo veinskega sistema. " nekaterih dr$avah pa isti, ki dobi ve glasov pa zmaga. " kontinentalni Avropi pa se sredi 19. stol. pojavi ideja, da stranka dobi toliko O sede$ev, kot je imela O glasov. Tako se je razvil proporcionalni sistem /sistem sorazmerne&a predstavnitva0. 4je#ov namen je , da se #lasovi sorazmerno prevajajo v sedee.

%li se da matematino izra*nati sedee, 1e isto. -roporcionalnih volilnih sistemov je ve /izo likovali so se zaradi razlinih zaokroevanj0:: - Dare - dJDondt Te tri imamo v !loveniji - Droop - 'mperial - Saint =a&*e * )meriki so te sisteme razvili 'e prej kot v ,vropi in sicer so si podobni: +e!!erson C dMHont Hamilton C Hare Nebster C (aint =a#"e Deal C Hill $azlike med veinskim in proporcionalnim volilnim sistemom: Veinski: Je starej)i in enostavnej)i. (r$ava se razdeli v volilne enote in iz njih izvolimo doloeno )tevilo predstavnikov. 4ojavi se v 1ngliji. 2biajno sta samo 6 stranki, ker se manj'e stranke ponavadi zdr"ijo in tako pridobijo ve #lasov, tako je le malo mo$nosti, da bo izvoljena neka manj)a stranka , .v 3(1, & stranki, 1ng,5 stranke & veji in 1 manj)a +. 9"kaj ena stranka obiajno osvoji absol"tno veino. "lada je zato bolj trdna. 7ri tem sistem" #las"jemo za posameznike. T kaj imamo dva pola eden na levi, dr gi na desni. 3ato se pojavlja oitek k veinskem sistem , ker bo dr $ba polarizirana ali na leve ali na desne. Dovorijo pa, da je veina lj di na sredini a vedno se bodo odloili za eno stran. .Komunistina drava 8 1ito, vsi so govorili, da je dober in nihe ni smer verjeti, da to ni res in vsi so verjeli, da je dober,.

&0

:mamo samo eno stranko, ki je vse eno, na kateri strani je, potem pa se pojavi e ena stranka, ki zane privabljati ve ljudi in prva stranka se zane pomikati proti sredini in se pomakne pred drugo, vse dokler ne prideta do sredine, pomembno je drati sredino. +e zaneta pomikati% 1aj pa e imamo ve strankJ "eina jih sili proti sredini, ker tam dobi najve glasov, nekaj pa jih gre levo in desno. 3ato tiste stranke, ki so levo in desno nikoli ne bodo imele najve glasov. <lasovnica: "seb je ime kandidatov in strankarsko opredelitev kandidata. -roporcionalni: Je mlaj)i in zahtevnej)i. 3ahteva porabo nekaterih 7orm l, na primer za ra nanje Farejev in (ro7ov sistem. 8azvil se je v kontinentalni Avropi. %jegov namen je, da se glasovi sorazmerno prevajajo v sede$e. 7onavadi tekm"je ve strank. 4obena stranka ne dobi absol"tne veine, zato je vlada sestavljena iz predstavnikov veih strank, zato je vlada manj trdna .pri nas je izstopila -j dska stranka / leta &000, & poslanca izstopita in na oblast pride Baj kova vlada.+. * proporcionalnem sistem" ponavadi sestavijo koalicijo, da lahko sestavijo vlado. 9"kaj #las"jemo za stranke. <lasovnica: *mamo zapisane stranke in stranka sama doloi, kdo bo sedel v parlament . 4onavadi stranka pred volitvami odjavi listo z lj dmi in stranka, ki npr. osvoji 9 sede$ev in prvih 9 lj di iz te liste gre v parlament. Tak sistem je sistem zaprte liste, kar pomeni, da je lista objavljena ampak se ne da spreminjati. !labost je, da volitve niso personalizirane, torej ti voli) stranko, ne more) pa posameznika. Tako so se razvili proporcionalni sistemi, kjer lahko t di izbira) med posamezniki. (tro#o proporcionalni sistem $(istem zaprte liste0: !-! 3ares !%! !(

!( 1 & 5

!%!

" !rbiji recimo pa sploh ne objavijo liste s kandidati. 7roporcionalni sistem odprte liste: !-! R kandidat 3ares R ;1%(*(1T !%! !( Obkro$i) stranko in kandidata, ki m da) pre7erenni glas. 4re7erenni glas .evropski parlament in pri volitvah v obinske svete+# Obkro$i) kandidata, ki ga $eli) in ne stranke. 7oznamo opcijski . ni potrebno obkro$iti kandidata+ in obvezni pre!erenni #las .mora) obkro$iti kandidata+. V Sloveniji: -eta 199@, ko so sprejemali zakon o volitvah, so sprejeli odlobo, kjer so zapisali, da e $eli nekdo, ki je na listi nekje od zadaj .npr# 50.+ ni dovolj, da do i ve pre.erennih &lasov, kot pa prvi ampak mora do it ve &lasov kot vsi sk*paj, da je izvoljen. "eina obkro$i samo stranko, le redki pre7erenne glasove. 3ato mora nekdo, ki je na dn seznama, imeti ve pre.erennih &lasov kot je ostalih pre.erennih &lasov in &lasov strank sk*paj. %a glasovnici ni bilo imen teh @: .P+ kandidatov, ampak je bilo samo okence, na seznam pa si moral pogledati, kateri je njegov kandidat po vrsti, si zapomniti in vpisati v okence. -j dje so se prito$evali, da to ni 7er in so zni$ali prag po)tevanja pre7erennih glasov iz 769 na !69 od vseh glasov za listo . od volitev &00& do danes+. Dodali so e en po&oj, da se pre.erenni &lasovi ne *potevajo pri listah, kjer ni vsak 8. volivec stranke oddal &las. Ee ga ne odda se ne po)teva. 7redla#ano je, da bi spremenili volitve v dravni zbor v proporcionalni sistem z pre!erennimi #lasovi. (istem, ki je predla#an v (lo za dravno zborske volitve: 1. (a lahko izbirajo ali bodo dali pre7erenni glas &. 1li naj bo obvezen ;dor ne da pre7erennega glas se glasovnica ne po)teva. Ee je nekdo obkro$il le (A!6! se to pri)teje k prvem kandidat . %e po pa ve pragov .10O+.

&1

Volitve v Hvropski parlament: *mena so objavljena na glasovnici, pri vsaki stranki je = kandidatov. "olivci lahko glas jejo samo za stranko, lahko pa oddajo t di pre7erenni glas. Ee je na listi = kandidatov mora dobiti tisti, ki je na dn 1G1@ glasov od tega kot jih je dobila stranka, da lahko zaseda v parlament . 4rve take volitve so bile leta &00@. 4ri !( so gledali na izk )nje po lokalnih volitvah .ni bil izvoljen nihe+. %iso pa pazili, da je prag ni$ji. %a prva dva mesta so dali dva, ki so j $eleli poslati v Avropski parlament na = mest je bil 4ahor, ki je dobil toliko pre7erennih glasov, da je bil izvoljen. -ro lemi proporcionalne&a sistema: 1aj pa volivec obkroi eno stranko, kandidata pa pri dr"#i strankiJ Ta glasovnica se po)teva kot veljavno, po)teva pa se glas za stranko. )li se "po'tevajo le pre!erenni #lasovi ali naj imajo nek redJ Dr"#a teava proporcionalnih sistemov so nestabilne vlade. Ee bi vsaka stranka, ki bi dosegla en odstotek glasov bi imeli v parlament veliko strank. %a) zdaj)en prag so @O. " veini dr$av, ki imajo proporcionalni sistem imajo volilni prag. (r$avi, ki ga nimata sta %izozemska in *zrael. +aj se z&odi, e drava preide iz ene&a v dr*&i sistem, D"ver#erjev zakon $Ba"rice D"ver#er C Hran. pro!esor prava0: #e drava preide iz proporcionalne&a sistema v veinski sistem se tevilo strank zmanja, ker zaradi glasov pride do zdruevanja strank. #e pa drava preide iz veinske&a v proporcionalni sistem se tevilo strank povea. &ajprej je bil parlament in volitve, da so ljudje izbirali svojega predstavnika. 1isti, ki so predlagali zakone so ugotovili, da za to potrebujejo podporo in tako so nastale skupine poslancev, ki so se med sabo podpirali in so imeli neko podobno usmeritev. +kozi desetletje se je razvilo, da so ljudje govorili4 'az sem za delavce, vendar to e niso bile stranke oz. organizacije. V meriki in ngliji e danes ni strank ali organizacij. V meriki se le zavzema, za kar se zavzemajo somiljeniki. +istem kot ga imamo mi se je razvil le v Ivropi. -dloilo so se, da tisti, ki prijavi @7 ljudi in ustanovi s tem stranko lahko kandidira. Volitve v Sloveniji: - lokalne volitve: % "pan# "einski, dvokro$en volilni sistem. "olitve so na @ leta. % obinski svet# 4ri obinah, ki imajo !" ali ve o inskih svetnikov se voli po proporcionalnem veinskem sistem* s pre.erennem sistem*. " obinah, ki imajo manj kot !" svetnikov volijo pa po veinskem sistem*. "saka obina sama izbira )tevilo svetnikov od =,@:. 1mpak v zaetk , ko so se obine stanavljale, je dr$ava doloila obini prvo )tevilo svetnikov. Tiste z manj kot #6.666 pre ivalcev so imele >- !" svetnikov. Tiste z ve kot #6.666 svetnikov so imele ve kot !" svetnikov in )ari or in =j* ljana sta imele 87 svetnikov. Obine tega po veini niso spreminjale. -dravna raven: % predsednik: Veinski dvokroni volilni sistem .-atvija ima negativne glasove, ko namesto da glas je) za glas je) proti nekom .+ % v evropski parlament# -roporcionalni z neo veznim pre.erennim &lasom. % volitve v dravni zbor# -roporcionalni z volilnim pra&om 89 %li imamo pri volitvah v dravni z or pre.erenne &lasove, & sta izvoljena po Borda sistem .manj)ina+. 0i nimamo pre7erennega glas . % dravni svetniki: Elas*jejo se posredno, volivci volimo o inski svet, ti elektorje in ti potem predstavnike za dravni svet. (r$ava je razdeljena na 9 volilnih enot# 1. Dorenjska &. 4rimorska 5. -j bljana z okolico do Frva)ke meje @. -j bljana z okolico navzgor :. Kelje in ;oro)ka ?. (olenjska =. 0aribor do 1vstrije 9. 4t j in 0 rska !obota in naokoli. " vsaki od teh enot je izvoljenih po 11 poslancev. " vsaki je priblino enako 'tevilo prebivalcev. "saka stranka v enoti predstavi po 11 kandidatov. -j dje, ki glas jejo, glas jejo za eno izmed strank in potem se proporcionalno #ledano preveri 't. sedeev. "pra)anje je, kateri bo izvoljen. 4redloga sta bila# 3aprta lista. ali pre7erenni glas. !istem, ki ga imamo je tak, da je vsaka izmed teh volilnih enot razdeljena na 11 manj'ih delov, ki se imen jejo okraji. " vsakem okraj kandidira dr g kandidat stranke in ko so volitve se pogleda kak)en odstotek glasov je posamezni kandidat dobil v svojem okraj . *zvoljen bo tisti, ki je dobil najve glasov med kandidati. Volivec, ki ivi v tem okraji eli na primer glasovati za !I+9+ a mu ni ve kandidat. &e more glasovati za kandidata stranke, ki jo eli obkroiti v drugem okraju,ker ti kandidat te stranke v tvojem okraju ni ve.

&&

.azvoj volilne#a sistema v dravni zbor v (loveniji

=eta !;;A smo imeli proporcionalni volilni sistem in je takratna opozicija .!(!+ pri)la na idejo, da i *vedli veinski volilni sistem .& stranki+. To so predlagali lj dstv na re7erend m . "eliko lj di je to idejo podpiralo. ;azalo je, da bo veinski sistem spel in nasprotniki so vedli nasprotno taktiko in zaeli debato o tem, ali naj se *vede isti proporcionalni sistem,Bila pa je )e tretja sk pina, ki pa je spra)evala, ali naj se *vede meani volilni sistem, Tako so bili trije re.erend*mi na isti dan. 3godilo se je .ker so bili trije re7erend mi na en dan, zakon o re7erend m pa tega ni predvideval+, da niso vedeli ali naj naredijo 5 glasovnice ali 1 glasovnico z vsemi tremi vpra)anji. Tri glasovnice ne bi bilo pametno narediti, saj bi nekdo lahko obkro$il, da je za vse tri. %a konc so se odloili, da bodo glasovnico oblikovali tako, da bo vseboval vsa tri vpra)anja# 1li si za veinski volilni sistemP 31 48OT* 1li si za proporcionalni volilni sistemP 31 48OT* 1li si za me)ani volilni sistemP 31 48OT* 31 si lahko bil najve pri enem sistem , lahko pa si pri vseh treh sistemih proti. Tisti, ki je bil za ve kot enega 31, njegova glasovnica ni bila veljavna. 6spel naj bi tisti, kjer bo veina lj di glasovala 31# -ri prvi je bilo nekaj ez @0O 31 od vseh, ki so glasovali in nekje &9O 48OT*. 1mpak )e vedno ni bilo ve kot :0O lj di 31. -ri dr*&ih dveh pa je bilo ve kot :0O proti. Ob razglasitvi so eno trdili, da ni spel nobeden, ker nikjer ni bila veina za. (r gi pa so trdili, da je zmagal veinski. 4repirali so se & leti stavno sodi)e je doloilo, da je zmagal "AE*%!;* !*!TA0 .ker e bi imel sam re7erend m bi bil verjetno sprejet. *n dr$avni zbor je moral v rok 1 leta vesti veinski sistem. Ta zakon ni il nikoli sprejet. 0inili sta dve leti in dr$avni zbor ni resniil obveznosti. 4ribli$evale so se volitve leta &000. !tarega sistema niso mogli porabiti, ker je bil proti stavi, novega ni bilo. Adini nain, da prese$e) odloitev stavnega sodi)a je bila, da spremeni) stavo, vanjo so zapisali, da o v Sloveniji proporcionalni veinski sistem. (a so lahko spremenili stavo so potrebovali ?0 poslance za, a niso jih na)li ampak so morali nekoliko pop stiti in zapisati, da ne o isti proporcionalna ampak odo lj*dje imeli odloilen vpliv na iz iro posameznikov. 2d leta 6000 dalje se vsaka vlada tr"di "vesti nov sistem, ker ta naj ne bi bil v sklad" z "stavo. " krat se je na *stavnem sodi* pojavilo vpraanje, ali je taken nain v sklad* z *stavo, !odi)e je odloilo, da je v sklad , da ne bi pri)lo do kak)ne krize. Volilni paradoks: Dlas kandidat lahko t di )kodi, kar je v neskladj z stavo .npr. (r$avni svet+. 3ato bodo dali to na stavno sodi)e. V Sloveniji v lokalnih volitvah se pre.erenni &las *potevajo e: % je 6 K vseh volivcev oddalo pre!erenni #las % 10K od vseh volivcev liste oddati pre!erenni #las za ene#a kandidata 4rimer ko je kandidat, ki je dal glas sam sebi glasoval za nekoga dr gega.

4eposredna demokracija in re!erend"m

Dre za neposredno odloanje volivcev o doloeni stvari. %ajpogostej)a oblika neposredne demokracije je re!erend"m in lj"dska iniciativa .je postopek, pri katerem skupina ljudi da predlog za sprejem nekega predpisa. Ina oblika ljudske iniciative je, da se zbere zadostno t. podpisov in nato se razpie referendum. !ruga oblika pa je da ljudje zberejo dovolj podpisov in predlagajo spremembo predstavnikemu telesu,. !em spada t di odpoklic, da lj dstvo s podpisi odpoklie 7 nkcionarja med mandatom .<vica, 1vstrija, ;ali7ornija+. !em spada t di zbor obanov, to pomeni, da lj dstvo ne glas je kot na re7erend m ampak se vsi zberejo na javnem kraj in glas jejo javno. Obiajno se izvaja v manj)ih krajih. 1akna oblika je / 9/9+, =berejo se v nekem kraju razvrajo se v sobe ali v kote v sobi glede na svoje glasove in tam kjer je ve ljudi tam je ve glasov. Obinskega svetnika so odpoklicali, ker je lagal lj dem, da je rnec. 4o volitvah so gotovili, da je napol rn a ima modre oi. -j dstvo se odloa na glasovanj o doloenem vpra)anj . =oimo ve vrst re.erend*ma: % <lede na vpra'anje, kjer se #las"je (% ali -$2T', D% ali 1H. %Za obmoje, kjer se "porablja: Dravni in lokalni. % <lede na predmet $akt0 na katere#a se odloa: (akonodajni ali *stavnorevizijski. 4ri nas imamo oba do stavnorevizijskega pride, e en del poslancev $eli potrditveni re7erend m. 3brati pa morajo 50 podpisov poslancev, ki so za re7erend m. , 2bli#atorni ali obvez"joi in posvetovalni re7erend m. 2 vez*joi se obvez je in je potrebno sprejeti zakon ali dr g predpis, da bo resniil vpra)anje re7erend ma. -osvetovalni je malo veja anketa, na kateri lj dstvo pove svoje mnenje, lahko " <vici ali ;ali7orniji predlagatelj re7erend ma pripravi cel zakon in na re7erend m , ko glas jejo imajo lj dje besedilo zakona $e pred seboj.

&5

, 7redhodni in naknadni re!erend"m. -redhodni re.erend*m je tisti, ko lj dstvo najprej glas je na re7erend mi in )ele na to so sestavili zakon. .8e7erend m o odprtj trgovin ob nedeljah.+ 1aknadni re.erend*m je, e dr$avni zbor $e sprejme zakon in se nato naknadno sprejme dovolj podpisov, da bi lj dstvo prepreilo sprejetje zakona. .8e7erend m o metni oploditvi samskih $ensk.+ 6stavno sodi)e je mono poseglo v podroje re7erend ma v zadnjih nekaj letih. -eta &005 je bilo v !lo. : re7erend mov. 4otem pa je stavno sodi)e zaelo presojati o vsakem re7erend mi kajti povsod, kjer je nekdo zbral podpise, se je na)el nekdo, ki je dal na stavno sodi)e oceno stavnosti, e) da bo kr)ena stava. +lovenija je v primeru izbrisanih en del, ki so prebivale v +lo. zbrisalo iz registra prebivalcev. 9stavno sodie je doloilo, da ti ljudje imajo pravico do dravljanstva. Predlagan je bil referendum in ustavno sodie je doloilo, da do referenduma ne more priti. 4otem je pri)lo obdobje, kjer se vsaka vsebina re7erend ma po)lje na stavno sodi)e, kjer preverijo,ali lahko z izidom pride do kr)enja stave. V zadnjem letu so bili trije predlogi za referendum in v vseh treh je ustavno sodie doloilo, da lahko nastopijo protiustavne posledice .referendum o sodnikih plaah,. .Eeferendum o damiji v Aj. )estni svet je sprejel odlok o prostorski ureditvi Parmove ulice v Aj, kjer so doloili, da je tam lahko zgrajena stavba, ki je visoka toliko in toliko metrov. +kupina -banov je zbrala dovolj podpisov za referendum, ali bo ta odlog zael veljati ali ne. 9stavno sodie je doloilo, da bo prilo do protiustavnosti e ta odlok zael veljati. Vpraanje4 #e ima ljudstvo pravico glasovati, zakaj svetniki ne glasujejo tako, kot elijo oniH =akaj mora biti ravno na Parmovi ulici.H. "asih smo imeli in naknadne re7erend me pa je stavno sodi)e v celoti razveljavilo zakon o re7erend m , ker je bil preohlapen. *n v novem redil le naknadni re7erend m. -ostopek re.erend*ma: %ajprej re7erend m razpi)e dr$avni zbor .ni dovolj, da se samo zberejo podpisi+. (r$avni zbor ga lahko predpi)e na svojo pob di ali na zahtevo najmanj 1G5 poslancev 8e7erend m in tretji na zahtevo @0.000 volivcev. %a pravni enoti pred dr$avnim organom. 4rikriti re7erend m .ni pravi re7erend m, ker lj dstvo voli poslance za spremembo stave. Eomunija4 -dkrili so sistem vplivanja na volivce, da se razpie referendum na tisti dan, kot so volitve in ljudstvo povee ta dva vpraanja. &pr. !a bi +lo. imeli volitve parlamenta in bi leve stranke .ki so proti temu, sproile vpraanje, ali ste za verouk v oliH + tem, ko se o tem govori, bi to koristilo levim strankam, saj bi ljudje govorili, da pa so desni za verouk v oli in bi glasovali za leve.,

Dravni zbor
" !loveniji imamo nepopolni dvodomni parlament .(r$avni zbor, (r$avni svet+. %epravo dvodomno, ker !ravni svet nima zakonodajne funkcije ampak ima predstavno funkcijo. Predstavlja razline interesne skupine. Vsebuje "" predstavnikov lokalnih interesov in e 0$ drugih predstavnikov.

Dravni zbor:
(o leta 9& smo imeli sk p)ino, ki je bila trodomna # 3bor obin, zbor zdr $enega dela in dr $benopolitini zbor (r$avni zbor je bil predviden z novo stavo in jeseni 199& so bile prve volitve v dr$avni zbor. 7ristojnosti dravne#a zbora: % (prejema zakone % (preminja "stavo % (prejema prora"n .predpis, ki doloa, kako se bo porabljal denar, ki se zbere / npr. z davki+ % (prejema svoj poslovnik .predpis, ki reja delovanje (3. 8eejo m malo stava+ % .ati!icira mednarodne po#odbe % .azpis"je re!erend"me % &men"je in razre'"je predsednika vlade % &men"je in razre'"je ministre % *oli "stavne sodnike % &men"je vse sodnike v (loveniji % <"vernerja centralne banke, var"ha lovekovih pravicA. B*nkcija Dravne&a z ora: , (r$avni zbor z doloanjem posameznih 7 nkcij doloa svojo volilno !"nkcijo, ostalo pa doloa s svojo zakonodajno !"nkcijo.

&@

, Tretja 7 nkcija dr$avnega zbora je nadzorna !"nkcija .odreja parlamentarno preiskavo, obtoba predsednika odloa o zaupnici in nezaupnici vlade, obtobi ministrov,. , 7arlament $DZ0 lahko sproi preiskavo o nekem vpra'anj", ki se jim zdi tako pomembno, da jih prei'ejo .preiskava o K:16 u, , 2btoba predsednika rep"blike &47&-HB,49 .(o tega je pri)lo tri krat, nobeden ni bil odstavljen, je pa eden sam odstopil / %iCon. Pri &i>onu je prilo do tega zaradi afere, ker so vdrli v prostore demokratov, jim prislukovali. =adnji inpichment je bil pri (illu /lintonu 8 )onika AeLinskM. Clavni toilec proti /lintonu je sodeloval v zvezi s svobodo izraanja tudentov in dijakov4 li imajo uenci v oli enake pravice kot vsi ustali ljudjeH V +lo. tega e nismo imeli, imeli pa smo ga skoraj pri !rnovku, ker ni ve opravljal svojih funkcij kot druga leta in zael se je ukvarjati z drugimi stvarmi. 1eava je bila v tem, da predsednik mora razglasiti zakon v $ dneh in pri nekem zakonu !rnovek zakona ni promulgiral in ko je minilo 2 dni so e vsi govorili, da bo sproen postopek obtobe. -postopku odloa ustavno sodie. Kuan je prvi , ki enega ni, pa ga potem je, !rnovek ga je tudi zadnji as potem predpisal.

% Dravni zbor t"di odloa o raz#lasitvi vojne#a stanja in o "porabi obrambnih sil. Bed ostalimi !"nkcijami dravne#a zbora: %7otrj"je mandate poslancev dravne#a zbora .po volitvak poslanci sami sebi potrdijo mandat 8 dobijo se v dvorani in vpraajo4 li potrjujete mandat ;7 poslancemH Vsi dvignejo roke. Aahko pa se zgodi, da ga komu ne, e so bile glasovnice sporne, potem drugim potrdijo, spornega poslanca pa preverijo., &a zadnje je bilo sporno, da so rekli, da na prvi seji poslanec more bit prisoten na prvem zasedanju, ko ni bilo na prvi seji =maga 'elinia. 1ega ni nikjer zapisano in je zato to vpraaje bilo sporno. #e se nekomu ne potrdiu mandata takoj se pojavlja tudi problem prve plae. Vodstvo dravne&a z ora: *odi #a predsednik dravne#a zbora. &ma t"di najve 8 podpredsednike. -oslovnik dravne&a z ora: /reja delovanje in najpomembnej'i zakonodajni postopek. 4omemben del je t di tisti, ki "reja veine v dravnem zbor". 4oslovnik se izbere z B navzoih poslancev prav tako t di zakon o re7erend m . -oimo ve razlinih vein odloanja v (3! 3akaj so pomembne razline veineP ;er so ene odloitve pomembnej)e od dr gih. 4ri nekaterih zakonih t di ne $elimo, da jih spreminja vsaka koaliciji na oblasti, ampak $elimo, da so trdnej)e. * dvorani mora biti vsaj 4; poslancev, dose$en mora biti 1*2./B. Ee ni dovolj poslancev ne morejo glasovati. 4risotnost preverijo tako, da poslanec pride in vlo$i kartico v neko re$o. ;o gre ven kartico vzame. *eine: % 4ajstroja veina je 6O8 veina vseh $;0 od :00 ! tem se spreminja zakon, ki reja volilni sistem. % 4avadna $absol"tna 0 veina vseh poslancev $4; od :00 % *eina opredeljenih .veina od tistih, ki so se opredelili, samo da jih je @? v dvorani+ % *eina navzoih .tisti, ki se vzdr$ijo se )tejejo, kot da so proti+ "eina @? &=, e jih je :@ navzoih 5 za, 1 proti, :0 se jih vzdr$i &G5 veina ?0 51, e je prisotnih @?

vseh navzoih opredeljenih

$7 navzoih poslancev. 3@ jih glasuje za 02 proti in 07 se jih vzdri. li sprejemajo zakon o referendumuH =ahteva se "G@ veina navzoih. -dlok ni bil sprejet, moralo bi biti 3@,@. (akonodajni postopek: 6stava pravi, da se zakon sprejema v ve7aznem postopk , razen, e poslovnik doloa dr gae. !misel ve7aznega postopka je, da se pretehta vsebina zakona. "e 7azni so t di v t jini. 4ri nas je zakonodajni postopek precej enostaven, ekonomien, racionalen, ker so ga zelo skraj)ali. "se to pa pomeni, da je omejen as poslancev, da lahko debatirajo o zakon , vendar pa se tako te$ko razvije te$ka razprava . 7ilibaster+.

&:

7ri nas je po prej'nji "reditvi zakonodajni postopek bil v treh !azah: 1. 7arlament postavlja splo'no razpravo o zakon", o temeljnih vpra'anjih zakona 6. 7arlament razpravlja o posameznih lenih zakona in sicer o vsakem len" posebej, pri tem so poslanci lahko zahtevali amandmaje. .*mamo dva pomena amandmajev# , 1mandma . stava ima osnovno besedilo in amandmaje+ , 1mandmaji v zakonodajnem postopk .predlog o spremembi predloga zakona+ 8. 7arlament razpravlja o predlo#" zakona. Ta postopek je bil precej dolgotrajen, predvsem za koalicijo na oblasti, da bi si priredili zakone. ;oalicija, ki je bila na oblasti od &000 do &00@ je $elela skraj)ati zakonodajni postopek, z izgovorom Baze sprejetja zakona: 1. !aza: (plo'na razprava o predlo#" zakona. (o nje pride, e jo predlaga 10 poslancev. 4onavadi do nje ne pride in se gre kar na &. 7azo. 6. !aza: +e razprava o posameznih lenih zakona, ne odloajo vsi ampak le tisti telo, iz katerega se sprejema zakon. .(3 ima manj)e sk pine poslancev 10,1:, ki odloajo o posameznem postopk . "si poslanci tako ne morejo odloati o vseh lenkih ampak samo o lenih njegova odbora. An poslanec lahko nadomesti dr gega+ T kaj lahko vlagajo amandmaje na posamezne lene. T di to je omejeno, po preteklik reditvah se je lahko amandma predlagal med sejo. !edaj jih morajo predlagati pred sejo. 8. !aza: +e splo'na razprava o zakon" v celoti ni mo#oe ve predla#ati sprememb. 8azprava poteka na seji vseh 90 poslancev. ;oalicija, ki je sprejela ta poslovnih 1. To )e ni 7aza zakonodajnega postopka ampak je nekak)na pred 7aza. 3akonodajna iniciativa# 3ahtevo za spremembo lahko da# vlada, 1 poslanec in 000 volivcev in dravni svet. Skrajani in n*jni zakonodajni postipek# (kraj'ani: <re za manj pomembne spremembe zakonov. Zakoni, ki so bili potrebni za "skladitev na'e#a prava z pravom ,/. ;oaliciji se pogosto oita, da izkori)a skraj)ani postopek. 4oteka pa tako, da se & in 5 7aza izvedeta sk paj. 4"jni: 3aradi posledic neke naravne nesree ali zaradi varnosti dr$ave. 4o teh razpravah pride do glasovanja# +avno: (viganje rok ali pritisk na g mb 9ajno: 4ride v po)tev redko in ne v zakonodajnem postopk Dlasovnice v skrinjice. 7onovno #lasovanje: (r$avni svet izglas je veto glas je z navadno veino vseh. (asedanja in seje D(: 3asedanji sta dve# (pomladansko in +esensko 3notraj zasedanja so seje# .edne .zadnji teden meseca+in izredne. Delovna telesa: % 1omisije .potrebne so za delovanje (3 / mandatno volilna komisija+ % 2dbori .doloeni so po vsebinskih podrojih, odbor za )olstvo, znanost'..+ , " dr$avnem zbor del jejo t di sl $be .vsi ostali zaposleni, ki niso poslanci+# 7oslanci so zdr"eni v poslanske sk"pine! !tranka je sk pina lj di, k se zdr $i z podobnimi interesi, gredo na volitve in e dobijo nekaj sede$ev in imajo sk pne interese in se lahko zdr $ijo v poslanske sk pine, ponavadi so to lani istih strank. 4oslanec lahko izstopi iz poslanske sk pine in pristopi v dr go. 5 poslanci se lahko zdr $ijo v novo poslansko sk pino. !tranka zelenih# dobi : sede$ev in izstopijo vsi! Foteli so, da izstopijo, ker so lj dje $eleli voliti zelene a jim nihe ni ni mogel. !o dr$ave, kjer poslanec, ki izstopi, ali ne po)teva stranke, ga lahko stranka odpoklie in zamenja / 17ri)ke dr$ave. 1ako poslanc" preneha mandatJ ,-ahko odstopi , Ee mre , Ee je obsojen na kaznivo dejanje , Ee opravlja 7 nkcijo, ki ni zdr $ljiva, m je lahko mandat odvzeame

7redsednik drave
Je )e7 dr$ave. <e7 dr$ave je lahko poleg predsednika rep blike lahko t di monarh . <lede na klasi!ikacijo politinih sistemov #lede na obliko dravne oblasti poznamo: 7redsedni'ki, polpredsedni'ki, parlamentarni in sk"p'inski sistem.

7redsedni'ki sistem:

&?

Temelji na loitvi oblasti in na predsedni)kem sistem je polo$aj predsednika najmonej)i, ker ni vlade ampak je predsednik vlade t di vrhovni nosilec izvr)ilne veje oblasti.

7arlamentarni sistem:
Dovorimo o d alizm izvr)ilne veje oblasti, ker je razdeljena med )e7a dr$ave in vlado. "lada ima v parlamentarnem sistem t di svojega )e7a. 4redsednik rep blike je stabilen element, vlada pa je politino odgovorna parlament . <e7 dr$ave je simbolien nosilec izvr)ilne oblasti, dejanski nosilec pa je vlada.

7olpredsedni'ki sistem:
Je med predsedni)kim in parlamentarnim sistemom.*ma nekatere znailnosti parlamentarnega in nekatere znailnosti predsedni)kega sistema.4redsednik rep blike ima veje pristojnosti kot v parlamentarne." polpredsedni)kem sistem je vlada, s tem da je vlada poleg parlament odgovorna t di predsednik rep blike.

(k"p'inski sistem:
Temelji na nael enotnosti oblasti. "si prej)nji sistemi pa temeljijo na nael delitve oblasti. " tem sistem imamo sk p)ino, ki je najvi)ji organ oblasti, vsi dr gi dr$avni organi pa izhajajo iz nje, vklj no s predsednikom, ki ga t di voli sk p)ina. Od leta 1991 imamo t di v !lo individ alnega )e7a dr$ave, pred tem smo imeli kolektivnega. (anes imamo parlamentarni sistem, vasih pa smo imeli sk p)inskega.

7redsednik rep"blike (lovenije *olitve predsednika .ep"blike (lovenije:

"oli se na neposrednih, splo)nih in tajnih volitvah. 3a parlamentarne volitve so ponavadi znailne posredne volitve.4redsednik ima omejene pristojnosti. 4ri nas bi za tipini parlamentarni sistem morali poveati pristojnosti predsednika ali pa spremeniti nain volitev. ;oso sprejemali stavo je bilo predvideno, da bi za veljavitev pasivne volilne pravice doloili 5: let, mladi so potem dosegli 19 let. 1andidate za predsednika rep"blike lahko predla#ajo: % 7oslanci dravne#a zbora, najmanj 10 poslancev. % 7olitine stranke, ob podpori 8.000 volivcev ali 8 poslancev % .000 volivcev -ogino je, da se da podpora le enem kandidat . *zvoljen je tisti predsednik, ki dobi absol tno veino veljavnih glasovnic. Ee nobeden kandidat ne dobi absol tne veine se izvede dr gi krog volitev in v dr gem krog se glas je o kandidatih, ki sta dobila najve glasov v prvem krog volitev in izvoljen je kandidat, ki dobi absol tno veino. %iti stava niti zakon o volitvah ne doloata, kaj bi se zgodilo, e bi eden izmed teh dveh kandidatov )e pred zaetkom &. kroga volitev mrl. " 4oljski stavi je doloeno, da v dr gi krog pride naslednji kandidat, torej 5. po vrsti. Te$ko bi rekli, da je zmagovalec tisti dr gi kandidat, e ni dobil absol tne veine.

7oloaj predsednika .ep"blike (lovenije:

*zvoljen je za dobo : let, lahko je njegov mandat dalj)i ali kraj)i in sicer najve & krat zaporedoma. .; an bi bil lahko ponovno izvoljen+. 4ostavlja pa se vpra)anje, kako dolga je lahko ta prekinitev. %a zadnjih volitvah so se bali, da bi ; an ponovno kandidiral in so hoteli spremeniti stavo in rtati besedo zaporedoma. " ostalih dr$avah sopredsedniki dr$ave lahko izvoljeni le & krat. %jegov mandat je dalj)i v vojnem ali izrednem stanj , njegov manda se preneha ? mesecev po preklic tega stanja. %amen takega mandata je, da ne bi bilo potrebno boliti med vojno. ;raj)i mandat je ob smrti, odstop ali dr gega prenehanja predsednikove 7 nkcije .e m preneha 7 nkcija zaradi stavne kr)itve ali h j)e kr)itve zakona pri opravljanj predsednikove 7 nkcije+ 4ostavlja se vpra)anje, e pride do predasne prekinitve mandata, kdo bo opravljal njegovo 7 nkcijoP 4redsednik dr$avnega zbora, njega pa nadome)a podpredsednik dr$avnega zbora. To je zabele$eno v poslovnik dr$avnega zbora. 3aradi same stabilnosti je to edina mo$na razlaga. " poslovnik je doloeno, da predsednik (3 doloi, kateri podpredsednik (3 ga bo nadome)al. 4roblem je, da dobi predsednik (3 tak)no mo 1ezdr*ljivost .*nkcije: 6stava doloa, da je 7 nkcija predsednika rep blike nezdr $ljiva z opravljanjem dr ge javne 7 nkcije ali poklica. 4redsednik rep blike je lahko lan stranke, naj bi pa deloval nevtralno oz, nadstrankarsko.

7ristojnosti predsednika rep"blike:

-ahko jih razdelimo na @ sk pine# !. +lasine .*nkcije# , ki jih opravlja predsednik kot predstavnik drave . predstavlja dr$avo, imen je veleposlanike, sprejema poverilna pisma dr gih predstavnikov, podelj je oblikovanja, odloa o pomilostitvah+

&=

, kot poverilnih obrambnih sil .v %emiji je vrhovni poveljnik obrambnih sil minister za obrambo, v mirnem as pa kancler. ". -ristojnosti na zakonodajnem podroj*# (o naj'tevilnej'e, lahko pa jih razdelimo 'e na tri postopke: Zakonodajni postopek, postopek razpisa volitev dravne#a zbora, nje#ove#a sklica in razp"sta ter postopek volitev in imenovanj. (akonodajni postopek kot tak je v pristojnosti parlamenta, (3 je tisti, ki sprejema zakone. 4redsednik rep blike razglasi zakone, to je prom lgacijska 7 nkcija, zakon mora razglasiti 9 dni po njegovem sprejetj . Ee tega ne bi storil lahko pride do stavne kr)itve in ga lahko odstavijo, predsednik je prenehala 7 nkcija, zakon pa )e ni razgla)en. 4ri nas moramo poakati, da je izvoljen novi predsednik, da ga podpi)e. " t jini !lova)ka zakon vse eno velja, podpi)eta ga predsednik vlade in predsednik parlamenta in zakon je razgla)en. T di pri nas so nekateri mnenja, da bi zakon moral podpisati, predsednik (3, da ne bi ostali brez zakona. 4redsednik rep blike nima zakonodajne iniciative, ne more predlagati zakona, predsednik nima pravice do veta. 4rizadevali so si, da bi dobil stavni veto ! spenzivni ali odlo$ilni veto odlaga veljavnost zakona. To pomeni, da e obstajajo neke procesne stavno pravne ovire, zaradi katerih predsednik dr$ave lahko odkloni prom lgacijo zakona, to ne pomeni, da predsednik dr$ave ne presoja o vsebini zakona. 9orej predsednik lahko zavrne raz#lasitev zakona: % 5e zakona ni sprejel dravni zbor % 5e #a ni sprejel z "stavno predpisano veino % 5e obstaja monost s"spenzivne#a veta D( ali e obstaja monost, da pride do razpisa naknadne#a zakonodajne#a re!erend"ma 6stavno sodi)e je s tem $elelo po dariti, da podpis zakona ni neki avtomatizem. *z dr gih razlogov ga ne more zavrniti. Dr"#od v t"jini poznajo zakonodajni in "stavni veto: % 5e da "stavi veto o zakon" odloa "stavo sodi'e % 5e pa da zakonodajni veto se o zakon" odloa v parlament" $ponavadi se za zakon 'e enkrat #las"je in za zakon mora biti stroja veina0 2dloitev "stavne#a sodi'a ali parlamenta je dokonna. -ostopek razpisa volitev dravne&a z ora, nje&ove&a sklica in razp*sta Predsednik rep blike sklie volitve za v dr$avni zbor, prvo zasedanje, ima pa t di pravico in dol$nost razp stiti (3. ;daj ima to pravicoP 4ri nam govorimo o tem kot o pravici in dol$nosti .ko nastopijo posamezne okoli)ine, ki so navedene v stavi ga mora razp stiti+# , 1adar ne pride do izvolitve predsednika vlade .imamo 5 kroge +. , * primer" za"pnice .takrat, ko (3 vladi ni izglasoval za pnice in ni izvolil novega predsednika vlade niti ni dotedanjem predsednik vlade ni bila izglasovana za pnica. Dlas je se torej & krat, za pnica za novega predsednika in dotedanjega+. 4redsenik rep blike pravico predlagati v izvolitev (3 sodnike stavnega sodi)a, : lanov sodnega sveta in var ha lovekovih pravic. " imenovanje lahko predlaga 5 lane ra nskega sodi)a, g vernerja in @ vice g vernerja banke !lovenije, in7ormacijskega poobla)enca, predsednika in podpredsednika komisije za prepreevanje kor pcije in kandidate za sodi)a mednarodnih sodi). !porno je, da stava, da predsednik rep blike le sodnike stavnega sodi)a, : lanov sodnega sveta, ostalo pa so doloili posamezni zakoni. To dodatno doloanje pristojnosti je lahko sporno, ker stava o tem ne govori. #. -ristojnosti na izvrilnem podroj* Je simbolini nosilec izvr)ilne vejne oblasti. %ajpomembnej)e so predsednikova mandatarska pooblastila, to so mandadarska pooblastila v zvezi z imenovanjem predsednika vlade. Torej gre za vpliv, ki ga ima predsednik rep blike na oblikovanje vlade. 4ri nas ima predsednik rep blike predlagalno pravico, kandidata pa izvoli (3 ministra na predlog novega predsednika vlade imen je in jih razre) je (3. ! tem se na)a redite delno pribli$ je $e sk p)inskem nain . (3 pri nas tako dva krat odloa o vladi. V tujini predsednik republike imenuje predsednika vlade, predsednik vlade pa nato imenuje svoje ministre. 1ako oblikovana vlada gre po zaupnico v parlament. Covorimo o investiturni zaupnici ali investituri 4omembno je t di imenovanje dr$avnih 7 nkcionarjev. 6stava dajejo to mo$nost, zapisano je, da ima pravico imenovati dr$avne 7 nkcionarje, zakoni pa tega niso razlenili. V tujini predsednik republike imenuje sodnike. Ponavadi vedno na predlog nekega drugega organa. 4ri nas jih doloi (3 na predlog sodnega sveta. "endar pa se nekateri zavzemajo za to, da bi predsednik sam imenoval sodnike. ! tem niso povsem loene vse veje oblasti.

&9

8. 'zredne pristojnosti Dre za pristojnosti, ki jih ima predsednik rep blike, kadar se (3 zaradi ne more sestati zaradi vojnega ali izrednega stanja. 4redsednik rep blike lahko na predlog vlade izdaja redbe z zakonsko mojo ali odloa o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja. Te redbe da predsednik rep blike potrditev (3, ko se ta sestane. Ee bi predsednik rep blike h je kr)il zakon ali stavo lahko pride do inpichmenta oz. stavne obto$be zoper predsednika rep blike.

2d#ovornost predsednika rep"blike

4redsednik rep blike ni politino odgovoren niti (3 niti volivcev in niti volivci niti (3 te ne morejo odpoklicati. *ma pa (3 mo$nost stavne obto$be ali inpichmenta zoper predsednika rep blike. 0o$na je parlamentarna preiskava t di zoper predsednika rep blike. 4o konani parlamentarni preiskavi ni mogoe razre)iti predsednika rep blike. -ahko pa sl $i kot predhodna 7aza za stavno prito$bo. -ahko je prisilno priveden k parlamentarni preiskavi, ni pa n jno da pride na stavno prito$bo. 7ostopek inpichmenta lahko razdelimo v 6 !azi: % postopek obtobe, ki se odvija v DZ % postopek "#otavljanja od#ovornosti $"temeljenosti obtobe0, ki se izvaja pred "stavnim sodi'em. (o inpichmenta bo pri)lo, ko bo predsednik rep blike kr)il stavo ali h je kr)il zakon pri pravljanj 7 nkcije. .e kr)i z naj opravljanja 7 nkcije se m sodi kot normalnem dr$avljan +. 4ostopek se zane, e to predlaga 50 poslancev, potem pa (3 o tem glas je z veino glasov vseh poslancev, potem bo obto$ba poslana na stavno sodi)e. T je mo$no, da stavno sodi)e doloi, da predsednik, v tem vmesnem as , ko sodi)e odloa ne more opravljati svoje 7 nkcije za nekaj asa, je s spendiran. 3 ato mora biti &G5 odloitev vseh sodnikov. " t jini pa je sodnik avtomatino s spendiran. (odi'e se lahko odloi tako da: % 7redsednika rep"blike oprosti $veina vseh sodnikov0 % /#otovi se "temeljenosti obtobe $6O8 veina vseh sodnikov0 % /#otovi se "temeljenosti obtobe in odloi, da predsednik" !"nkcija preneha $6O8 veina vseh sodnikov0 -roti podpis, soodpis, kontrasi&nat*ra: " parlamentarnem sistem predsednik r ni odgovoren vladi, ampak je vlada odgovorna predsednik . Dre za to, da vlada odgovarja za predsednike odloitve. %e gre le za prevzem odgovornosti ampak t di za to, da akti ne bodo veljali, e jih ne podpi)e t di vlada. Ee predsednik rep blike v dr$avi $eli v dr$avo z sopodpisom imenovati

/stavno sodi'e
&zraz "stavno sodstvo ima dva pomena: , lahko ga raz memo oje .v mislih imamo presojo ustavnosti zakonov4 9stavno sodie vzame len iz ustave in zakon in preverja ali je zakon v skladu z ustavo, , 1li 'ir'e .vsebuje tudi vse drugo, kar izvaja ustavno sodie, ne samo ustavno sodbo ampak tudi druge stvari, ki so natete v lenu ustave4 Eeuje spore med pristojnimi dravnimi organi55,. Aeta 0$7" so bile volitve in dams je zakljueval svoj mandat in nov je bil 'efferson. :n dams je v zadnjih dneh imenoval kup svojih ljudi za sodnike. +premenil je meje sodi in nove okraje &apisal jim je pisma za imenovanje sodnikov, njegov dravni sekretar .)arshall, bi moral pisma odnesti vsem ljudem a zadnje dni ni mogel tega storiti in naslednji dan je novo funkcij nastopil nov predsednik in z njegovim dravnim sekretarjem .)adison, nista hotela oddati teh pisem )arshall je zadnji dan postal tudi vrhovni sodnik.. Iden sodnih .)arburM, je toil )adisona, da mu izroijo to pismo. Pristojnosti ustavnega sodia so zapisane v ustavi. meriki kongres, ki sprejema zakone je sprejel e nek zakon, ki govori o pristojnost, da kdor meni, da nek dravni organ ni opravil naloge, ki bi jo moral lahko toi dravni organ na vrhovnem sodiu. &a vrhovnem sodiu =! se je pojavilo vpraanje ali mora )adison izroiti pismo )arburMu .)arburiju, ali ne in ali so postali sodniki, ko so bili imenovani ali ko so prejeli pismo. &amesto da bi )arshal na ta vpraanja odgovori se je vpraal ali le ta zakon, ki daje vrhovnemu sodiu pristojnost, da sodi dravnemu organu v skladu z ustavo in ugotovil je, da sta si nasprotna. Potem se je vpraal, e sta si zakon in ustava nasprotna ali lahko veljata obaH -dloil je, da ne moreta obveljati oba. Kateri naj obvelja in zakajH !oloil je, da obvelja ustava, ker je bil postopek sprejema zahtevneji,ker je bila veina veja, ker je ustava le ena. Vpraal s eje tudi, kdo je tisti dravni organ, ki ima pravico odloati, kateri zakon je v skladu z ustavo in kateri ni in ima pravico. 9gotavljal je ali naj odloa predsednik .odloil je da ne, ker je predsednik tisti, ki izvruje predpise 8 lahko ree, da nekaj ni v skladu z ustavo,, zakonodajna veja .ne, ker bi vsak zakon,ki ga je sprejela bil v skladu z ustavo,, sodna . da,. &a podlagi te odloitve vrhovnega sodia so kasneje tudi ostali sodniki zaeli odloati o konfliktu z ustavo in

7ri "stavni presoji je potrebno po#ledati v z#odovino:

1. 7rimer "stavosodne presoje v z#odovini je 0arb rJ v. 0adison .1905+. " 1meriki je sodnike takrat imenoval predsednik, daje zapisal eno pismo o imenovanj , to pismo je dr$avni sekretar . secrertJ o7 state+, ki jo je izroil dr$avnem sodnik , da je zael opravljati 7 nkcijo. Eeprav sodniki v nekaterih prej)njih sodbah sodniki zapisali, da je zakon nasprotj z stavo a se nihe ni s tem kvarjal. !odi)a po vse svet so zaela z stavno presojo. %ajstarej)i primer, kjer je sodnik omeni, da zakon ni v sklad iz stave je iz leta 1?00 .revija dignitas+

&9

;asneje so na podlagi stave 3(1 zaele t di v Avropi pisati kvali7icirane stave. .&. stava / 4oljska, 5. stava, Hrancoska, !an marino ima nekodi7icirano stavo sestavljeno iz ve desetih dok mentov nekateri so t di iz leta 1?00, angle)ka stava je nekodi7icirana in veji meri nezapisana+. 7rvo "stavno sodi'e kot poseben or#an je imela 1:60 5e'ko%(lova'ka, dr"#a je imela )vstrija, ki je bila zale vplivna v tem deli ,vrope in kmal" so t"di drave okoli nje dobile "stavna sodi'a. =oimo: (odno sodi'e $sodi'a0: , 8edna sodi)a , 6stavno sodi)e , z"najsodno ali izvensodno "stavo sodi'e $dr"#i or#ani0# , Parlament 6 drugo posebno telo

*rste "stavne presoje:

7ri nas imamo sodno presojo, ki jo izvaja "stavno sodi'e. V =! imajo sodno sodie, ki jo izvajajo redna sodia. *sak parlament izvaja "stavno presojo ampak ne po tem, ko je zakon sprejet ampak pred tem. V ?ranciji ni ustavnega sodia ampak je posebno telo, ki opravlja podobno funkcijo, ree se mu ustavni svet. &i ustavno telo, ker predstavniki niso pravniki ampak recimo bivi predsedniki. % Di!"zen sistem "stavne presoje ali razpr'en sistem "stavne presoje .Pomeni da ne izvaja ustavne presoje en organ ampak kup organov. 1ak sistem ima =! ., in -entraliziran ali skoncentriran sistem "stavne presoje .Pomeni, da ustavno presojo izvaja en organ. 1ak sistem imamo v +lo., , 7redhodna .predhodna je preden je zakon zael veljat+ in naknadna "stavna presoja .po tem, ko je zakon zael veljati,. &aa vlada je z uredbo doloila cestnine in ni bilo zakonske podlage. 9stavno sodie je dalo prav, da ni v skladu z ustavo ampak, da so cestnine pomemben del dohodka in ima vlada 0 leto as, da sprejme ta zakon.

Z#odovina "stavne#a sodi'a v (lo.:

4rvo stavno sodi)e smo dobili 19?5, to sodi)e je do leta 1990 delalo precej dr gae, ker je bil enostrankarski sistem .pisala, sprejemala je zakone, doloala je sodnike'+. Od leta 1990 smo dobili bolj demokratino reditev takrat )e J goslavije 1991 8ep blike !lovenije. Je : sodnikov z : letnim mandatom, ne morejo biti ponovno izvoljeni. Ee bi imeli mo$nost da so ponovno izvoljeni bi odloali tako, kot $eli predsednik dr$ave ali pa poslanci, ker pa vedo, da ne bodo ponovno izvoljeni odloajo bolj samostojno. ;lj b tem pa se gleda, da tisti, ki so pri)li iz vrhovnega sodi)a bodo po 9 letih )li nazaj in s ene po tijo dobro, da morajo razveljavljati sodbe svojih kolegov. 3ato je v debati, da bi se mandat podalj)al za 1&, 1: let. Tem nasprot jejo poslanci, ker bodo imeli manj mo$nosti postavljati svoje lj di

/stavna pritoba
/stavna pritoba je mo#oa le zoper konkretni akt $kazen policista0. 4a "stavno sodi'e se z "stavno pritobo tonik obrne: - e je izkoristil vsa pravna sredstva .sredstva zoper konkretni pravni akt / najbolj obiajno pravno sredstvo je prito$ba+. Torej moramo najprej izkoristiti okro$no .okrajno+, vi)je, vrhovno sodi)e. %a stavno sodi)e se lahko obrnemo, , e ni minilo ve kot A6 dno od izroitve zadnje&a pravne&a akta. , *stavne prito e ne moremo vloiti zoper vsako to o, ampak samo e so nam ile krene z *stavo za&otovljene lovekove pravice .pravnomona prito$ba / zoper nje ni ve mo$na prito$ba+. .#e te sosed pretepa in sodie ti dodeli ".777 kazni ti bi eli <.777 denarja se lahko pritoi na ustavno sodie a ne bo uspelo, ker ni bila krena lovekova pravica. 3 stavno prito$bo se ne moremo prito$iti za vsak len stave ampak samo na lene lovekovih pravic.+ -ostopek: ;o stavna prito$ba pride na stavno sodi)e ji delavec najprej doloi zaporedno )tevilko, o tem te obvesti. (oloi se 1 sodnik poroevalec, ki zadevo pre i, e to $elijo ostali jo t di lahko. %aslednja stopnja je seja tri lanskega senata# 5 sodniki se sestanejo, poroevalec predstavi in pove svoje mnenje in predlaga nek zaklj ek in ti trije se odloijo. Ee se vsi trije odloijo, da ni kr)ena lovekova pravica se zadeva kona. Ee pa niso soglasni .e se kateri sodnik ne strinja+ o zadevi odloajo vsi sodniki, zadeva gre na sejo vseh sodnikov. Ee m na konc izdajo odlobo, da do kr)itve lovekovih pravic ni pri)lo se zadeva t kona. Ee pa je bila kr)ena lovekovo pravico izdajo odlobo in zadevo vrnejo organ , ki je izdal pravni akt, s katerim je bila kr)ena lovekova pravica. +enati treh sodnikov so stalni senati, trije so doloeni skupaj za celotno obdobje. (o trije senati: 1azenski, civilni in "pravni senati.

50

/stavno pritobo lahko vloi tisti, ki so m" bile kr'ene lovekove pravice. 4e more vloiti nekdo na mesto neko#a, ker se v tem primer" pritoba zavrne. 1li lahko invalid vlo$i prito$bo ali invalidsko dr )tvoP 1ukaj se pojavljajo posamezna vpraanja.

*=)D) &4 /7.)*)

Kakno je razmerje med predsednikom in vladoH Kakno je razmerje med samo vlado in dravnim zboromH Kakna je vloga predsednika vlade znotraj same vlageH li ima mono pozicijo ali ibkoH " Hranciji lahko predsednik zamenja katerekoli ministra, lahko razp sti parlament. " ameri)kih dr$avah je )e7 predsednik 3(1, on odgovarja za vse, ima pa neke vrste svetovalce, ima kabinet.

7arlamentarni sistem
0ed predsednikom in vlado ni neke mone povezanosti ve, predsednik nima neke pomembne 7 nckije, ima mono vlogo vlaga. Tak parlamentarni sistem je t di v !loveniji. "lada je odgovorna (3. 4arlament voli vlado, razre) je ministre itd' Opozicijske stranke nadzor jejo vlado. " predsedni)kem sistem so volitve vsaka @ leta. "lada se voli posredno prek parlameInta z monim delovanjem predsednika 8ep blike. !k )inski sistem del je )e v <vici. Dre za to, da je razmerje med vlado in parlamentom dr gano. "lada je neko vrste odbor parlamenta z nekimi klasinimi pristojnostmi, t pa ni vpra)anja za pnice, ni interpelacije.

2blikovanje vlade
4arlamentarni sistem .3dr $eno kraljestvo+S predsednik vlade je D. BroIn. *majo sistem relativne veine na volitvah parlamenta. To je tipino oblikovanje vlade v parlamentarni sistem. *olilni pra# je tipini krep, s katerim dvignemo stabilnost vlade. "eja je verjetnost, da bo manj strank v parlament in tako se oblik je lahko neka normalna vlada. "olitve trajajo na @ leta. 0andatna doba je lahko t di dalj)a v as izrednega stanja .? mesecev je lahko dalj)a+. ;raj)a pa je lahko v primer za pnice. %eza pnica vlade je lahko izreena )ele takrat, ko je izvoljen nov predsednik vlade. %eza pnica vedno pride iz vrst parlamenta. 3a pnica vlade .predsednik vlade+ pa preveri ali ima )e podporo v parlament . " slo je bila izreena neza pnica vladi leta 199&. %ajprej so glasovali o 0. "ol , potem o *gorj Bavarj , potem je postal predsednik vlade Janez (rnov)ek. On je bil najdlje predsednik. 3a pnica vlade pa leta &000. 4redsednik vlade (rnov)ek zahteva glasovanje za pnice in ni bil izvoljen. %ov predsednik je postal Baj k. Predsednik vlade predlaga v imenovanje kandidate za ministre. Imenuje jih pa DZ. " klasinem parlamentarnem sistem predsednik predlaga predsednika vlade. 4ri nas pa posebej volimo predsednika in potem posebej pridejo na vrsto )e ministri.

7ostopek izvolitve vlade

"saka @ leta so bile volitve v !loveniji, ni se )e zgodilo ni pretresljivega. ;o se enkrat oblik je parlament, pride do tega da je izreen postopek za oblikovanje vlade. %ajprej izvolijo predsednika vlade. 7redpisane so 8 !aze: predlagatelj ima pravico biti predsednik rep blike 4arlament o kandidatih glas je. 3adost je absol tna veina. Ee predsednik vlade v prvem krog ni izvoljen, gre v dr gi krog. 8az)iri se krog predlagateljev, ni ve predsednik rep blike izklj no edini predlagatelj. 4redsednika vlade lahko predlagajo 10 poslancev in poslanske sk pine. Ee noben ni dobil @? glasovS re)itev te$i k tem da ne bi pri)lo do razp sta parlamenta / to je v !lo izjemno. Easovno je zelo omejena. 4oslanci morajo odloiti se v @9 rah ali sploh grejo v 5. 7azo in hkrati morajo v @9 rah glasovati o predsednik . T ni ve potrebno @? glasov, ampak se odloat s klasino volilno veino .veina opredeljenih glasov navzoih poslancev , "OD%4+. Ee noben ne dobi veine niti v tretjem krog S v tem primer res pride do razp sta parlamenta. 4redsednik rep blike mora razglasiti parlament, v t jini lahko razsodi, kaj je politino bolj modro.

Binistri
3a njih veljajo doloena pravila. "si se morajo predstaviti parlament , predstavit morajo svoj program, kaj misli delat v nadaljnjih @ letih. =a ministre ni ve potrebna absolutna veina, ampak veina opredeljenih glasov navzoih poslancev. %ajprej se glas jejo ministri sk pinsko. Tako se zglas je &G5 ministrov. Kaj se zgodi, e ni zglasovanih "G@ ministrovH 4redsednik vlade preneha mandat. To ni v stavi, maksimalno 5 mesece imajo, da dopolnijo vso vlado, da izvolijo t di vse ministre.

51

Kako vlada odgovarja parlamentuH %eza pnica, za pnica vladi *mpiment Odstop / instit t, katerega slo ministri ne poznajo najbolje 0inister morajo odgovarjati na poslanska vpra)anja, torej poslance postavi vpra)anje, minister je dol$an odgovoriti na to. 4oslanska vpra)anja so predvidena za opozicijo. " poslovnik (3 je zapisano# 5 vpra)anja za opozicijo, eno za koalicijo. Kako lahko vlada kot celota padeH 3 odstopom predsednika vlade in vsako njegovo 7 nkcji prenehanja vlade ;o je izglasovana neza pnica vladi. ;o preneha mandatna doba (3, ker je vlada vezana na (3. 0inister odgovarja za svoje delo in delo celotnega ministrstva. 0ore skrbeti za odgovornost ministrstva. Posebnost v slo kako lahko predsednik vlade reagira na slabo delo ministraH (3 rezre) je ministra s tak)no veino, kot je bil izglasovana. .Arjavca aka zagovor v parlament , e bo razre)en mora predsednik vlade v 10ih dneh predlagati novega ministra.+ 3a pnica vladi je podobno kor predlog za razre)itev ministra, pride na predlog predsednika vlade. %a tak nain predsednik vlade disciplinira svoje poslance. 3a pnica je mo$na v dveh oblikah# ,DO-1 3164%*K1# samo predlog ,"A31%1 %1 O(-OE*TA" (3 Ee pride do neizglasovanja za pnice, vlada ve ne $iva veinskega za panja parlamenta. 7rva opcija, da v dr gem glasovanj m je bila izglasovana za pnica predsednika vlade Dr"#a monost je, da se izvoli novega predsednika vlade. 9retja opcija s potekom asa, po 50ih dneh pride do razp sta parlamenta

5&