Pravoznanstvo Zapiski S Predavanj

Uvod v pravoznanstvo
II. PRAVNO PRAVILO
2. POJEM PRAVNEGA PRAVILA 2. 1. POJEM PRAVNEGA PRAVILA PRAVNA PRAVILA ali PRAVNE NORME so temeljna normativna sestavina prava. Povedo nam, kako NAJ se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubeni ra!merji " Vedenje in ravnanje je pravna posledi#a, ki naj bo uresni$ena tedaj, ko se pravni subjekt !najde v dolo$eni ivljenjski okoli%$ina " Nastanek pravne posledi#e ni samodejen, ampak je odvisen od $lovekove volje" PRIMARNA (PRVOTNA) PRAVNA POSLEDICA je dovolitev, za oved ali !e oved vedenja in ravnanja, ki naj sledi ustre!nim dejanskim okoli%$inam, v kateri se pravni subjekt na aja ali pa do nji ute&ne priti
Modestin: Legis virtus haec est: imperare, vetare, permittere, punire (Vrlina zakona je zapovedati, prepovedovati, dovoljevati, kaznovati).
PRVO'NI NAMEN PRAVNE(A PRAVILA je da pravni subjekti poustvarjajo dovolitve, !apovedi in prepovedi, ki naj omo&o$ijo kolikor toliko skladno medsebojno delovanje v pravno pomembni drubeni ra!merji " )E*+N,ARNA PRAVNA PO)LE,I-A je sank#ija, s katero doseemo, da bo pravno pravilo vsaj dru&otno u$inkovito" Od narave pravne kr%itve in od narave sank#ije je odvisno, kak%na naj bo vsebina sekundarne pravne posledi#e" )ank#ija je prisilni ukrep" V opisu pravne&a pravila je posebej poudarjena VE. /NAJ0" "e #a$to i de%a#$&i $ta# D' naj $ledi o$ledi(a P. Ve! /naj0 omo&o$a, da dolo$enemu dejanskemu stanu !i i)e*o dolo$eno pravno posledi#o" Nastanek pravne posledi#e ni samodejen, ampak je odvisen je od $lovekove volje in od nje&ove odlo$itve" V tem po&ledu se pravna pravila ostro ra!lo$ujejo od 'E1NI2NI1 PRAVIL, ki u&otavljajo, kak%ne so vz!o+#e (&avzal#e) ovezave med naravnimi pojavi" 'e ni$na pravila spo!navajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kak%na so nji ova v!ajemna ra!merja" Nji ova nalo&a je, da povedo, kak%no JE ra!merje med v!rokom in nje&ovo posledi#o 3in ne da opredeljujejo, kaj naj se !&odi v tak%ni ali dru&a$ni ivljenjski okoli%$ina 4" . njimi se ukvarjajo naravoslovne !nanosti" Predmet pravne !nanosti so normativne !akonitosti, ki se osredoto$ajo okro& te&a, kaj NAJ se !&odi, $e nastopi tak%en ali dru&a$en dejanski stan" Neutemeljeno bi bilo, $e bi t"i" normativni svet osamili in &a preu$evali same&a !a sebe" Pravna !nanost in pravniki se ne smejo !apirati v slonokoeni normativni svet" I! narave pravne&a pravila je ra!vidno, da je odlo$itev 3dovolitev, !apoved, prepoved4 o tem, kaj naj se !&odi, vrednostna in sad presoje, kako naj se ravnamo v ivljenjski okoli%$ina " (lede na to !akon in dru&i predpisi po&osto nala&ajo, kako naj pravni
subjekti ravnajo 3prepoved pre itre vonje4, da dolo$ene posledi#e ne bi nastale, o!" kako naj ravnajo, da bi dolo$ene posledi#e nastale 3npr" omejevanje pose&ov v naravno okolje4" V te primeri je te ni$no pravilo !ajeto v pravnem pravilu" P!av#a !avila so prisilna drubena pravila, ki ji 5 vsaj naposled sank#ionira drava" Okoli%$ina, da je dravna sank#ija diferentia specifia, po kateri se pravna pravila ra!likujejo od dru&i drubeni pravil 3obi$ajev, morale, pravil lepe&a vedenja4" Prisilnost pravni pravil pomeni, da je pravo prisilni okvir, v katere&a so ume%$ene monosti vedenja in ravnanja, ki ji sporo$ajo pravna pravila" 'a ume%$enost !a&otavlja, da so monosti vedenja in ravnanja pravno !avarovane" Razpoznavna lastnost pravnih pravil6 urejajo le +love&ovo z,#a#%e vede#%e i# !av#a#%e ne pa tudi nje&ove&a notranje&a vedenja, ki sodi na podro$je moralnosti" 'o prepre$uje, da bi pravo pose&alo %e v svet $lovekove&a mi%ljenja, $ustvovanja, verovanja, itd"
? IZPIT: Razlike med pravnimi normami in tehninimi normami

2. 2. SESTAVINE PRAVNEGA PRAVILA I! pravne&a pravila je ra!vidno, da le7ta omo&o$a dva izkljuujoa se disjunktivna naina vedenja in ravnanja" )estavljeno je i! dve delov, ta dva dela pa sta nato %e dalje ra!$lenjena in ra!vejana" .a pravno pravilo je po&lavitno, da je vsak od obe delov oblikovan kot po&ojni stavek 3/$e 5 potem04, medsebojno pa sta smiselno, vrednostno7 normativno pove!ana tako, da dru&i del pri aja v po%tev %ele tedaj, ko se primarna pravna posledi#a ni uresni$ila" I! te&a i! aja, da prvotni na$in vedenja in ravnanja i!klju$uje dru&otne&a" Primer6 $e dru&e&a ne alim, ni mo&o$e, da bil obsojen in ka!novan !aradi alitve 3RAVNANJE V )*LA,+ ) PRIMARNO PREPOVE,JO4, $e dolnik ne vrne posojila v do&ovorjenem roku, &a upnik la ko toi, da bo dolniku prisilno naloeno, naj dol& vrne 3RAVNANJE V NA)PRO'J+ ) PRIMARNO .APOVE,JO4" Nenastop prvotne&a na$ina vedenja in ravnanja po&ojuje, da je ravno !ato treba aktivirati sekundarne&a" Oba dela pravne&a pravila imata vsak po dve sestavini6 8" del sestoji i! 8" in 9" sestavine, 9" del sestoji i! :" in ;" sestavine" 'e sestavine so6 1. primarna ipote!a, 3P14 2. primarna dispo!i#ija, 3P,4 3. sekundarna ipote!a ali pravna kr%itev, 3)14 4. sank#ija" 3)4 Primarna ipote!a in primarna dispo!i#ija omo&o$ata PRIMARNI NA2IN VE,ENJA IN RAVNANJA" Neuresni$itev te&a na$ina vedenja in ravnanja je opisana kot pravna
kr%itev 3sekundarna ipote!a4, ki ji naj sledi ustre!na sank#ija 3)E*+N,ARNI NA2IN VE,ENJA IN RAVNANJA4" PRIMARNA 1IPO'E.A opredeljuje dejanske okoli%$ine, v kateri nastopa PRIMARNA ,I)PO.I-IJA, ki dolo$a, kako se pravni subjekt vede in ravna, $e se !najde v dejanskem poloaju, kot &a predvideva primarna ipote!a" )E*+N,ARNA 1IPO'E.A opisuje pravno kr%itev, ki je !anikanje primarne dispo!i#ije" .anikanje primarne dispo!i#ije je predpostavka, ki terja sekundarni na$in vedenja in ravnanja in nastop )AN*-IJE" ; $lenska !&radba pravne&a pravila !ajema primarni in sekundarni na$in vedenja in ravnanja 5 v tem po&ledu je bistvena ra!lika med -IVILNIM in *A.EN)*IM pravom6 (ivil#o !avo se ukvarja ! obema nainoma vedenja in ravnanja &aze#$&o !avo poudarjeno ukvarja s sekundarnim nainom vedenja in ravnanja< struktura pravne norme je v ka!enskem pravu dvo$lenska" 2. -. JE.I/OVNO IN PRAVNOTE0NI"NO SPORO"ANJE PRAVNI0 PRAVIL POMEM=NO je ra!likovanje med6 pravnimi 3normativnimi4 akti, pravnimi doloili 3$leni, para&ra>i, in dru&imi enotami pravne&a akta4, pravnimi pravili, ki ji pravni akti vsebujejo" P!av#i a&ti so praviloma je!ikovni akti, ki nam s pisano ali &ovorjeno besedo sporo$ajo pravila 3navodila4 o vedenju in ravnanju" 2e &re !a splo%ne pravne akte 3npr" !akone4, je nji ova oblika pisna 3v !elo maj nem obse&u so sporo$ilni !naki %tevila 5 npr" pri roki , omejitva itrosti4" Pri posami$ni pravni akti 3npr" pri po&odba 4 pa so sredstvo i!raanja tudi &o#&l,de#t#a de%a#%a, pri kateri mol$e sklepamo, kak%en je nji ov pomen 3npr" nakup $asopisa4 Pravno pravilo ni istovetno s $lenom, para&ra>om, odstavkom pravne&a akta" Pravno pravilo je pomen, ki &a ti je!ikovni !naki sporo$ajo" 'e pomene je treba %ele u&otoviti, odkriti, i!lu%$iti in kot take o!na$iti" Pomensko o!na$itev pravne&a pravila je treba spet ustre!no je!ikovno opredeliti in i!ra!iti" Pravno pravilo je !av#ote1#i+#o &ledano la ko6 vsebovano v enem samem $lenu !akona, vsebovano v ra!li$ni $leni iste&a !akona, v ve$ ra!li$ni pravni akti iste ali #elo ra!li$ne pravne veljave 3ustavna dolo$ila4" Nalo&a metodolo&ijo vrednotenja je, da uporabniku !akona posreduje pred!nanje, metode in na$ela, ki olaj%ujejo ra!umevanje pravne&a akta in nje&ovo utemeljevanje" -. SESTAVINE PRAVNEGA PRAVILA
? IZPIT: !avedi o"likovne sestavine pravne#a pravila in jih opi$i%
-. 1. PRIMARNA 0IPOTE.A Primarna ipote!a PRE,VI,EVA 3opisuje, opredeljuje ali vsaj naka!uje4 dejanski stan 3dejanske okoli%$ine ali dejstva4, v katerem so pravni subjekti nosilci pravic 3temeljni upravi$enj4 in dolnosti 3obve!nosti4" 'emeljno upravi$enje in obve!nost sta primarna pravna posledi#a, ki ju primarna ipote!a po&ojuje" V strokovnote ni$nemu je!iku pravimo, da &re !a PRIMARNI A=)'RA*'NI ali .A*ON)*I ,EJAN)*I )'AN, ki naj omo&o$i nastanek primarne pravne posledi#e" V pravni akti so primarni !akonski dejanski stanovi opredeljeni ra!li$no" ,OLO2LJIVO)' PRIMARNE 1IPO'E.E6 Primarna ipote!a je la ko6
Relativ#o dolo+#a 7 npr", ko pravno dolo$ilo pravi, da na #esti v naselju vo!nik ne
sme vo!iti ! itrostjo, ve$jo od ?@ kmA " Omejitev se namre$ nana%a na vo!nike, ki vo!ijo po cesti skozi naselje" Relativ#o #edolo+#a (zelo o1la #a) 7 npr", kdor pov!ro$i dru&emu %kodo, jo je dolan poravnati, $e ne dokae, da je %koda nastala bre! nje&ove krivde" 2e se vpra%amo kje in kdaj naj ne delamo %kode, u&otovimo, da la ko na ta vpra%anja od&ovorimo %ele ! ra!la&o pravni dolo$il" S lo1 #i o i$a#a" P!i*a!#i za&o#$&i de%a#$&i $ta# la ko sestoji i! !nakov 3prvin4, ki so na%teti6 alternativno, komulativno, taksativno 3!ajema vse primere4, eksempli>ikativno 3pojasnjeno s primeri4" Nje&ova pravna veljavnost je la ko odvisna od roka ali po&oja" Od same&a pravne&a naslovljen#a je odvisno, v kak%nem dejanskem stanu bo udejanil primarni na$in vedenja in ravnanja" Na$in dolo$itve in sama dolo$ljivost primarne ipote!e sta odvisna od narave vedenja in ravnanja, ki ju ipote!a po&ojuje" PRIMARNO 1IPO'E.O imajo le A !"RA#"$A %RAV$A %RAV&'A 5 ta vrsta pravil naj !a&otavlja, da so tipi vedenja in ravnanja PRE,VI,LJIVI in da je krati predvidljivo tudi to, v kak%ni dejanski okoli%$ina naj bodo ti tipi vedenja in ravnanja aktivirani" V pravni dravi je predvidljivost vedenja in ravnanja VR()$*"A+ ki naj bo kar najbolj uresni$evana" -. 2. PRIMARNA DISPO.ICIJA ,. -. .. %*/(0 %R&0AR$( )&!%*1&2&/( Primarna dispo!i#ija je osrednja sestavina pravne&a pravila" Pravnim subjektom sporo$a pravi#e 3temeljna upravi$enja4 in obve!nosti, ki ji imajo v medsebojni ra!merji " +pravi$enja in obve!nosti so primarna pravna posledi#a, ki jo
po&ojuje primarni !akonski dejanski stan 3primarna ipote!a ali predpostavka dispo!i#ije4 Vsebina vedenja in ravnanja, ki &a sporo$a primarna dispo!i#ija, la ko6 !e oved,%e, da bi se na dolo$en na$in vedli in ravnali, za oved,%e, da bi se na dolo$en na$in vedli in ravnali, dovol%,%e 5 &re !a upravi$enja, da se la ko na dolo$en na$in vedemo in ravnamo" +pravi$eni smo do te&a, da smo la ko aktivni ali pasivni6 A/TIVNO RAVNANJE pomeni, da la ko sami opravimo dolo$eno storitev, ali pa da la ko !a tevamo od dru&e&a, da ta !a nas nekaj stori, opusti ali dopusti, PASIVNO RAVNANJE pa se kae v upravi$enju, da je la ko pravni subjekt v #eloti nedejaven, ker o#enjuje, da tako ustre!a nje&ovim pravno !avarovanim interesom 3npr" monost da od dru&e&a ne terjamo povra$ila %kode, $eprav smo do te&a upravi$eni4" Pravna pravila ! navedenimi dispo!i#ijami imenujemo6 prepovedujo$a, !apovedujo$a, dovoljujo$a 3poobla%$ujo$a4" ,. -. -. $ARAVA %R&0AR$( )&!%*1&2&/( Primarna pravna posledi#a je !apoved, prepoved ali dovolitev dolo$ene&a vedenja in ravnanja" .APOVED !arisuje #ilj, ki &a elimo uresni$iti 3npr" o ranitev ivljenja $loveka, ki se utaplja4" PREPOVED i!raa prepovedano podro$je, v katere&a ne smemo pose&ati, ker si#er ne bomo uresni$ili #ilja 3vrednote4 kateremu prepoved stremi 3npr" prepoved pre itre vonje !aradi varnosti v #estnem prometu4" DOVOLITEV omo&o$a vedenje in ravnanje, s katerim uresni$ujemo #ilje 3vrednote, interese4, ki so po!itivno pravno ovrednoteni" .arisuje ali vsaj naka!uje dovoljeno podro$je v katerem se la ko &ibljemo in je na%e ravnanje tudi pravno !avarovano" 1apoved 3npr" !apoved pla$evanja davkov4 la ko i!ra!imo tudi kot prepoved 3npr" prepoved nepla$evanja davkov4" %repoved 3npr" prepoved aliti dru&e&a4 la ko prav tako i!ra!imo kot zapoved 3npr" !apoved, da moramo spo%tovati $ast in dobro ime dru&e&a4" Podobno se da re$i tudi !a dovolitve 3npr" da &re !a monost ravnanja, ki niso niti !apovedana, niti prepovedana4" Pri !apovedi mora biti dolo$ljivo navedeno, kdaj in v kak%ni okoli%$ina naj bo udejanjena" 'eoreti$no &ledano la ko !apoved i!vr%imo vse dotlej, dokler je !avarovano vrednoto %e mo&o$e uresni$iti 3npr" pla$ilo do odnine po i!teku predvidene&a roka4" V naravi prepovedi je, da njena nadaljnja i!polnitev ni mo&o$a, ker je prepovedana posledi#a e nastopila"
Vpra%anje pri dovolitvi je, ali la ko i! te&a kar je prepovedano in !apovedano, sklepamo na ta, kaj je dovoljeno o!" ali la ko i! te&a, kar je dovoljeno, sklepamo na to, kaj je prepovedano in !apovedano" Monosti ravnanja, ki ji dopu%$ajo prepovedi, !apovedi in dovoljevanja se nana%ajo na ra!merja med pravnimi subjekti" +pravi$enja in obve!nosti, ki i! ajajo i! pravni ra!merij, so &o!elativ#i o%*i 3$e sem nosile# upravi$enja, je dru&a stran !ave!ana, da na podro$je dovoljene&a ne pose&a, in obratno4" Moni sta dve &lavni i!peljavi, ki pona!arjata &o!elativ#o$t upravi$enj in obve!nosti6
A2$ol,t#e !avi(e 5 pri nji je subjekt upravi$en, da ! objektom na dolo$en na$in
ravna in da !a teva od dru&i , da ne pose&ajo v nje&ov kro& delovanja 7 tukaj korelativnost uinkuje proti vsakomur 3npr" lastninska pravi#a4" Relativ#e !avi(e 7 subjekt te pravi# je upravi$en, da &lede na predmet po&odbe !a teva od dru&e&a dolo$eno storitev, opustitev ali dopustitev 3vrnitev posojila4 7 upravi$enja in obve!nosti, ki uinkujejo le med strankama doloene3a razmerja" Mutatis mutandis je mo&o$e ra!likovati tudi med dolnostmi 3obve!nostmi4, ki u$inkujejo absolutno ali pa relativno" Meje prepovedane&a, !apovedane&a in dovoljene&a posreduje je!ik, ki je vsaj v dolo$enem obse&u pomensko odprt in odvisen od konteksta ra!umevanja" Podro$ja prepovedane&a, !apovedane&a in dovoljene&a NI)O .APR'I )I)'EMI, ki i!klju$ujejo vrednotenje in pomensko opredeljevanje" Bele ra!la&a nam omo&o$i, da natan$no u&otovimo domet prepovedane&a, !apovedane&a in dovoljene&a in da po potrebi !apolnimo pravne pra!nine, kolikor ni !aradi pravne varnosti nji ov obstoj v naprej i!klju$en 3npr" v ka!enskem pravu4 Ra!merje med dovoljenim, !apovedanim in prepovedanim je prav!aprav ra!merje med svetom pravno urejene&a i# svetom pravno svobodne&a ravnanja" Pravna posledi#a la ko nastane tedaj, $e se &ibamo v svetu pravno urejene&a ravnanja, v nasprotnem primeru pa &re !a svet svobodno urejene&a ravnanja, ki se v #eloti i!mika pravni prisilnosti in pravnim posledi#am" Meja med svetom pravno urejene&a in pravno svobodne&a ravnanja je dru&a$e dolo$ena pri posame!niki in pri nji ovim interni !druenji kot pri dravi" PO)AME.NI* je pravno svoboden, kolikor &a ne omejujejo pravne prepovedi, pravne !apovedi in pravi#e dru&e&a 3prepoved !lorabe pravi#C4" PRAVNA ,RDAVA 5 !a njo velja obratno 5 dovoljeno ji je le tisto, kar sodi v njeno pravno predvideno pristojnost, vse dru&o pa ji je prepovedano" RA.LI*+JEMO6
/OGENTNO PRAVO (i,$ (o3e#$) je !i$il#o, ker !apoveduje ali prepoveduje, kako
naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, ne da bi !apovedi in prepovedi la ko spreminjali" .apovedane in prepovedane dispo!i#ije so bre!po&ojne 5 /tako bo in ni$ dru&a$e0" 'aka je ve$ina pravil javne&a prava 3npr" ka!ensko, upravno, >inan$no
pravo4" Omejujejo avtonomijo strank in le7tem dolo$ajo prisilni okvir, od katere&a ni mo&o$e odstopiti"
DISPO.ITIVNO PRAVO (i,$ di$ o$itiv,*) je o ,$tl%ivo6 predvideno vedenje in
ravnanje !ave!uje le, $e se stranke ne do&ovorijo dru&a$e" Je $,2$idia!#o 5 v po%tev pride %ele tedaj, ko se stranki 3obli&a#ijske&a ra!merja4 nista do&ovorili dru&a$e" 'aka so ve$inoma #ivilnopravna pravila 3npr" #ivilno pravo, obli&a#ijsko pravo4" Predpostavlja vedenje in ravnanje, ki naj bi bilo pravilno in tipi$no" V tej kakovosti dopolnjuje ali pa v #eloti nadome%$a voljo strank"
? IZPIT: Razlike med ko#entnim pravom in dispozitivnim pravom

,. -. ,. )*'*4'/&V*!" %R&0AR$( )&!%*1&2&/( Vsebina primarne dispo!i#ije 3dovolitev, prepoved, !apoved4 je v pravni opredeljena ! ra!li$no stopnjo inten!ivnosti6 akti
)plo%no na$elo je, da mora kontekst pravne&a sporo$ila vsebovati merila, ki pravnim subjektom omo&o$ajo, da la ko u&otovijo vsebino vedenja in ravnanja 3t" i" ,OLO2LJIVO)' PRIMARNE ,I)PO.I-IJE4" Najbolj idealno je, $e je primarna dispo!i#ija oblikovana $t!i&t#o 3natan$no, jasno4 in se e i! njene&a opisa ra!vidi, kako naj se pravni subjekt vede in ravna" )triktno sporo$ilo vsebujejo matemati$ni !naki, medtem ko so je!ikovni !naki e po svoji naravi pomensko poro!ni in ji spremlja ustre!en rob dvoma 7 %ele kontekst bo i!ostril nji ov pomen"
Primer: Tolar se deli na &'' stotinov.
Velikokrat pa so primarne dispo!i#ije le !elativ#o dolo+l%ive. 'o so npr"6 dispo!i#ije ! nedolo$nimi pojmi, alternativne dispo!i#ije, dispo!i#ije ! omejitvijo, dispo!i#ije, ki omo&o$ajo prosti preudarek, dispo!itivne dispo!i#ije 3vsebinsko ji oblikujejo sami pravni subjekti4" V vse te primeri &re !a relativno dolo$ljivost !aradi te&a, ker je vsebina dispo!i#ij odvisna ali pa vsaj soodvisna od merila, na katere&a se pravno dolo$ilo i!re#ni skli#uje" Di$ ozi(i%e z !azte3l%ivi*i (ela$ti+#i*i) o%*i relativno nedolo$eno opisujejo, kako naj se vedemo in ravnamo 3npr" /kot dober &ospodar, javni interes04" (re !a pojme, ki so vsebinsko soodvisni od okoli%$in primera in od i!oblikovni standardov vedenja in ravnanja" )o pojmi s spreminjajo$o se vsebino" ) tem, da se nji ova vsebina prila&aja ra!nolikim dejanskim okoli%$inam, je omo&o$eno, da je merilo ravnanja enako v okoli%$ina , ki so si v bistvenem podobne, ra!li$no pa v okoli%$ina , ki se od prvi bistveno ra!likujejo" !tandardi+ ki so kot vsebinska merila vkljueni v nedolone pojme so !av#i $ta#da!di" Obra$ajo se na pravne subjekte ! !a tevo naj ravnajo tako, kot je /tipi$no, normalno, povpre$no0 v dolo$enem okolju o!" na dolo$enem delovnem podro$ju in s tem
v!postavijo merilo, ki se prile&a pravnemu urejanju in na$elu pravne enakosti" Po&osto se uporabljajo na podro$ju #ivilne&a, &ospodarske&a in upravne&a prava, v dolo$enem obse&u pa tudi v ka!enskem pravu"
Primer: Vsakdo ima pravi(o do spo$tovanja telesne in d)$evne (elovitosti.
P!i*a!#e di$ ozi(i%e so la ko opredeljene tudi alte!#ativ#o 3npr" stranka la ko v!traja pri po&odbi ali pa od nje odstopi, $e pla$a do&ovorjeno skesnino4" Lo$imo6 alternativna dovolitev 7 pravni subjekt &lede na lastne interese i!bira med dvema ali ve$ dovolitvami, alternativna prepoved 7 le7 ta so$asno prepoveduje dve ali ve$ ravnanj, ki e vsako !a sebe vodi k istemu #ilju, alternativna zapoved 7 !apovedani #ilj doseemo e s tem, da ravnamo v skladu ! enim i!med ve$ v po%tev pri ajajo$i na$inov vedenja" Primer6 Po&odba o !aposlitvi, sklenjena !a dolo$en $as, prene a veljati bre! odpovedne&a roka s potekom asa, za katere3a je bila sklenjena o!" ko je do3ovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razlo3a, zaradi katere3a je bila sklenjena" Po!namo tudi di$ ozi(i%e z o*e%itvi%o" Omejitev je v tem, da se morajo dovolitve, prepovedi ali !apovedi vedenja in ravnanja &ibati v meja , kot ji dolo$a pravno pravilo" 3npr" najra!li$nej%i roki, koli$inski ra!poni4"
Primer: Zapor ne sme biti kraji od 15 dni in ne dalji od 15 let.
Posebna vrsta dispo!i#ij so di$ ozi(i%e' &i o*o3o+a%o !o$ti !e,da!e& o!" di$ ozi(i%e, ki omo&o$ajo pristojnim dravnim or&anom di$&!e(i%$&o !avi(o, da odlo$ajo po prostem preudarku" V omejenem obse&u je najbolj po&osta na podro$ju upravne&a prava 3npr" !aposlitev tuj#ev4" V obse&u, ki je nepredvidljiv, je pristojnemu dravnemu or&anu prepu%$eno, da sam presodi, katera je tista kr%itev, ki najbolj ustre!a pravno !avarovanemu javnemu interesu 3npr" dravnemu, na#ionalnemu""4 5 javni interes kot merilo odlo$anja naj bo e v !akonu, kolikor je to mo&o$e, dolo$ljivo opredeljen"
Primer: Zakon o oro*j) navaja, da lahko pristojni or#an odree dovoljenje za na"avo oro*ja, e so zaradi okoli$in, v katerih prosile( *ivi, )temeljeni pomisleki zoper izdajo te#a dovoljenja.
Primarna dispo!i#ija la ko dopu%$a, da pravni subjekt dispo!i#ijo pravne&a pravila !amenja ! novo 3lastno4 dispo!i#ijo, ki mora biti oblikovana v meja pravne&a upravi$enja 5 te dispo!i#ije imenujemo di$ ozitiv#e di$ ozi(i%e" 2e te monosti ne i!rabi, &a !ave!uje dispo!i#ija, dolo$ena v !akonu ali v kakem dru&em >ormalnem pravnem viru" ,ispo!itivne dispo!i#ije so popustljive" +veljavljene so na podro$ju #ivilne&a prava in &ospodarski poslov"
Primer: e se stranki ne dogovorita druga e, je potre"no stvar +vrniti v kraj), kjer je "ila izroena shranjeval(),.
'e po&lavitne vrste primarni *e)a#e di$ ozi(i%e"
dispo!i#ij so v pravni praksi med seboj pove!ane 5
-. -. SE/4NDARNA 0IPOTE.A ALI PRAVNA /R5ITEV Se&,#da!#a 1i oteza 3sekundarna predpostavka4 opisuje pravno kr%itev in njene sestavine" Pravna kr%itev po3ojuje sekundarni na$in vedenja in ravnanja ter prisilne posledi#e, ki naj pravni kr%itvi sledijo" V vrednostnem smislu je pravna kr%itev protipravno 5pravno nedopustno6 vedenje in ravnanje, ki kr%i primarno prepoved, !apoved in dovolitev" Pravne kr%itve ra!likujemo &lede na naravo in pomembnost vrednot 5dobrin6, v katere pose&ajo" Ra!likujemo 9 sklopa pravni kr%itev6 'IP)*E PRAVNE *RBI'VE6
1. /az#ivo de%a#%e je protipravno dejanje, ki &a !akon !aradi nje&ove nevarnosti dolo$a
kot ka!nivo dejanje in krati dolo$a nje&ove !nake in ka!en !anj"" *a!niva dejanja so !a posame!nike in drubo najbolj nevarna dejanja, ki o&roajo in pose&ajo v temeljne dobrine 3ivljenje, svobodo, $ast, premoenje, itd"4"
2. P!e&!)e& je ! !akonom dolo$ena kr%itev javne&a reda, !a katere&a je predpisana

sank#ija" V primerjavi s ka!nivimi dejanji so prekr%ki bistveno manj inten!ivni 3nevarni4 pose&i v pravno !avarovane dobrine" . njimi se kr%i soitje med ljudmi in ustre!na dravljanska dis#iplina"
3. Di$(i li#$&i !e$to e& je na podro$ju delovne&a prava kr%itev delovne obve!nosti in
delovne dis#ipline"
4. Civil#i deli&t je protipravno vedenje in ravnanje, s katerim se dru&emu pov!ro$a

%koda" Pravni temelj !a #ivilni delikt je v splo%nem pravilu o od&ovornosti !a %kodo6 /kdor dru&emu pov!ro$i %kodo, jo je dolan povrniti, $e ne dokae, da je %koda nastala bre! nje&ove krivde0" ,ru&i sklop pravni kr%itev se nana%a na *RBI'VE PRAVI- IN O=VE.NO)'I" *onkreti!irane so s posami$nimi pravnimi akti" RA.LI*A med tipskimi pravnimi kr%itvami ter kr%itvami pravi# in dolnosti je v tem, da je tipska kr%itev #e o$!ed#a kr%itev !akonske primarne dispo!i#ije" V dru&em primeru pa je pravi#a in obve!nost normativno konkreti!irana in se sama kr%itev le o$!ed#o nana%a na kr%itev tipski pravil, na kateri pravi#e in obve!nosti vselej temeljijo" Pravno kr%itev je mo&o$e storiti ! A*'IVNIM ali s PA)IVNIM ravnanjem6 A&tiv#o !av#a#%e 7 $e kr%itelj stori nekaj, $esar ni bil pravno upravi$en storiti 3v!amemo tujo stvar in si jo prilastimo4" ) storitvijo kr%imo prepovedi, ki nas odvrnejo od dolo$ene&a vedenja in ravnanja"
1"
Pa$iv#o !av#a#%e 7 $e kr%itelj opusti dejanje, ki bi &a moral storiti 3ne poma&amo
nekomu, $i&ar ivljenje je o&roeno4" . opustitvijo kr%imo !apoved, ki nas usmerja k dolo$enemu vedenju in ravnanju"
V obe primeri je la ko ista storitev ali opustitev ka!enski in #ivilni delikt 3npr" naklepno po%kodovanje tuje stvari je tudi #ivilni delikt, ker je krati dru&emu nastala %koda4" 'o je $te& !av#i1 &!)itev 3je storitev ve$ pravni kr%itev krati4" )tek pa je la ko tudi navide!en" O #avidez#e* $te&, &ovorimo v primeru, ko stroja vrsta kr%itve !ajema tudi milej%o, o!" ko je med ra!li$nimi oblikami istovrstni kr%itev nji ovo medsebojno ra!merje tak%no, da uj%a oblika vsebuje tudi eno ali ve$ laji 3npr" pri ka!nivem dejanju umora sta navide!no storjeni %e ka!nivi dejanji ude in la ke telesne po%kodbe4" .a pravno kr%itev je pomembno tudi, da je V .A*ON+ ALI ,R+(EM PRAVNEM A*'+ vnaprej relativno dolo$no opredeljena 3posebno v ka!enskem pravu4"
-elsen: !i pravnih kr$itev po se"i (mala in se), so le prepovedane pravne kr$itve (mala prohi"ita).
.a pravno kr%itev je torej po&lavitno, da &re !a vnaprej dolo$en delikt, na katere&a se nave!uje ustre!na sank#ija" -. 6. PRAVNA SAN/CIJA Pravna sank#ija je sekundarna pravna posledi#a, ki jo po&ojuje pravna kr%itev kot njena predpostavka" Pravna kr%itev je so$asno tudi predpostavka, ki aktivira )E*+N,ARNA PRAVNA PRAVILA, ki povedo6 kako naj ravnajo prizadeti pravni subjekti 3kr%itelj ali o%kodovane#4, kateri dravni or3an je pristojen+ da o pravni kritvi odloa in v kaknem postopku naj se zadeva reuje PRAVNA *RBI'EV je ve! med primarnimi in sekundarnimi pravnimi pravili" Primarna pravna pravila ne morejo bre! sekundarni , sekundarna pa so odvisna od primarni , kateri delovanju so namenjena" V tem pretoku se !a$enja VERI(A PRAVNI1 PRAVIL, ki se vselej kon$uje pri suverenem dravnem or&anu" )topnjevanje pravni pravil na primarna, sekundarna, ter#iarna,"" !a&otavlja, da vi%ja stopnja sank#ionira nijo, $e je bila ta neu$inkovita" )istem pravni pravil mora biti kot #elota POVPRE2NO +2IN*OVI', $e o$emo, da pravo uspe%no opravlja svojo urejevalno vlo&o" Vpra%anje je kako je ! naravo tisti pravil, ki dolo$ajo vedenje in ravnanje suverene&a dravne&a or&ana" Nad temi pravili ni %e vi%ji pravil, ki bi sank#ionirala pravila suverene&a or&ana 3.)is ()stodiet ()stodes
/ -do "o )val )vaje ).
Pravila, ki so bre! pravne sank#ije, niso popolna pravila" V slovenski pravni teoriji je bilo opo!orjeno, da imajo tak%na pravila vendar svojo nedravno politi$no in drubeno sank#ijo v drubeni sila , ki terjajo, da se vr ovni or&ani po te norma vedejo in ravnajo" *r%itelje dispo!i#ij tak%ni norm mno&okrat, $eprav ne takoj, ker takrat !aradi nji ove oblasti niso i!vr%ljive, doletijo sank#ije po!neje, ko novi ljudje namesto nji prev!amejo oblast in ji !a tak%ne kr%itve kli$ejo na od&ovornost"
11
+01!234V 45R1Z, 32V6R6!671 8R91V!671 4R71!1 : po#led nazaj potrj)je, da vznika iz politine dejanskosti in si sam doloa pravila i#re, po#led vnaprej razpira, da vzpostavlja )stavnopravni red.
.na$ilnost PRAVNE )AN*-IJE je, da je v#a !e% dolo+e#a in da je v#a !e% !edvide# t,di !e$to e&, v katerem pristojni dravni or&an odlo$a, ali splo &re !a pravno kr%itev in da &lede na to odredi ustre!no pravno posledi#o" )ama pravna sank#ija kot pravna posledi#a je odvisna od !av#e &!)itve in njene #a!ave" )ank#ija kot sekundarna pravna posledi#a je pole& ka!ni e tudi v tem, da pristojni dravni or&an oblastno 3avtoritativno4 u&otovi, kak%na so upravi$enja in obve!nosti strank in da so ta upravi$enja in obve!nosti tudi prisilno i!vr%ljiva" I!jemoma je pravna sank#ija tudi to, da ima tisti, ki je deloval v skladu s primarno dispo!i#ijo 3npr" da vrne najdeno stvar4, pravi#o do primerne na3rade" )ank#ija mora najprej v!postaviti stanje, kakr%no je bilo pred pravno kr%itvijo, o!" stanje, ki vsaj kolikor toliko nadome%$a pose& v !avarovano dobrino 5 to so t"i" NADOMESTITVENE ali RESTIT4TIVNE SAN/CIJE 3npr" sank#ije !a #ivilne delikte4" Pri ka!nivi dejanji je sank#ija v tem, da se storil#a pravne kr%itve ka!nuje" *a!en je v dolo$enem pomenu povra$ilo !a !lo, ki &a je storile# pov!ro$il 5 t"i" POVRA"ILNA ali RETRI74TIVNA SAN/CIJA" *a!enski !akonik predvideva, da se storil#u ka!nive&a dejanja odmeri ka!en v meja , ki so ! !akonom predpisane !a to dejanje, &lede na teo storjene&a dejanja in &lede na storil$evo krivdo"
IZPIT:4pi$i znailnosti pravne sank(ije. -atere sank(ije poznamo #lede na namen
*A.EN)*I .A*ONI* PO.NA6 /az#ive $a#&(i%e8 !apor, denarna ka!en, prepoved vonje motorne&a vo!ila, i!&on tuj#a i! drave" O ozo!il#e $a#&(i%e8 po&ojna obsodba, po&ojna obsodba ! varstvenim nad!orom, sodni opomin" Va!#o$t#i ,&!e i8 obve!no psi iatri$no !dravljenje in varstvo v !dravstvenem !avodu, obve!no psi iatri$no !dravljenje na prostosti, obve!nost !dravljenja alko olikov in narkomanov, prepoved opravljanja pokli#a,
12
odv!em vo!ni%ke&a dovoljenja, odv!em predmetov"

.a !e&!)&e so !a&roene bistveno milej%e ka!ni kot !a ka!niva dejanja 3npr" kraj%a !aporna ka!en, kot pri ka!nivi dejanji 4" /aze# ima6 &eneralno preventivni, spe#ialno preventivni, povra$ilni 3ka!novalni4 in reso#iali!a#ijski namen 3usposabljanje storil#a ka!nive&a dejanja !a vklju$itev v drubo po prestani ka!ni4" Ra!li$ne vrste od%kodnin, denarne in !aporne ka!ni imajo to !na$ilnost, da bremenijo storil#a kot #eloto o!" nje&ovo premoenje ali pa mu odv!amejo prostost" ,ru&a$e je s $a#&(i%a*i za di$(i li#$&e !e$to &e, kateri po&lavitni namen je, da pri!adenejo kr%itelja v tisti lastnosti, ki terja, da je dis#iplinsko od&ovoren" 'ipi$ne dis#iplinske sank#ije so6 javni opomin, opomin, ukor, !a$asna prepoved opravljanja dolo$ene dejavnosti, i!&uba lastnosti $lana kolektiva 3npr" prene anje delovne&a ra!merja4 Navedene sank#ije !adevajo same&a kr%itelja" Nekatere sank#ije pa se %ele posredno obra$ajo k storil#u pravne kr%itve, neposredno pa so usmerjene k aktu, ki je pravno nepravilen" ) temi sank#ijami se odpravljajo ali ra!veljavljajo pravne posledi#e, ki ji je protipravni akt pov!ro$il" Odprava pravni posledi# u$inkuje eE tun# 3od tedaj, ko je sporni akt nastal4, ra!veljavitev pravni posledi# pa pomeni, da le7ta velja eE #un# 3!a #aprej< od trenutka, ko se sporni akt ra!veljavi4" ) emati$na pona!oritev sestavin pravne&a pravila6 P0 ivljenska situa#ija F PD !apovedano vedenje F S0 kr%itev F S posledi#a
dolo$ajo dolnost vedenja
dolo$ajo posledi#e pravne kr%itve
? IZPIT:-ako iz pravne dolo"e izl)$iti sestavine pravne#a pravila

1. Pri iskanj) $tirih sestavin je naj"olje prieti s primarno dispozicijo. -er primarna dispozi(ija naslovljencu pove, kako naj se vede, jo poi$ete tako, da iz pravne dolo"e razberete zapoved, prepoved ali dovoljenje, s katerim se pravno pravilo o"raa na naslovljen(a. Pravna doloba: -dor p)sti ko#a "rez pomoi v smrtni nevarnosti, ki jo je sam povzroil, se kazn)je z zaporom do dveh let. (&;<. len -azenske#a zakonika) Primarna dispozicija: prepovedano je zap)stiti ose"o, ki je v smrtni nevarnosti, "rez pomoi.
13
2. V dr)#em korak) izl)$ite iz pravne dolo"e primarno hipotezo. Ta opisuje abstraktni dejanski stan, ki mora nastopiti, e naj se pravni naslovljenec vede v skladu s primarno dispozicijo. Poi$ete jo tako, da se vpraate, katere okoli$ine morajo nastopiti, da mora naslovljene( ravnati tako, kot m) zapoved)je, prepoved)je ali dovolj)je primarna dispozi(ija. Primarna hipoteza: dol*nost, da ose"i v smrtni nevarnosti poma#amo, nastopi, e pride do sit)a(ije, ko je ose"a v smrtni nevarnosti, e je smrtno nevarnost povzroil naslovljene( pravne#a pravila in e je o#ro*ena ose"a "rez pomoi. 3. Sekundarna hipoteza opis)je na abstrakten nain pravno kritev. -er je pravna kr$itev ravnanje, ki je v nasprotj) s primarno hipotezo, sek)ndarno hipotezo izl)$imo tako, da opiemo poloaj, ko je primarna dispozicija prekrena. Sekundarna hipoteza: ose"o, ki je v smrtni nevarnosti=, smo zap)stili "rez pomoi. . !ajpreprosteje je iz pravne dolo"e izl)$iti pravno sankcijo, ki navadno opisuje ne!ativno posledico, ki je za#ro*ena za primer pravne kr$itve. Pravna sankcija" zapor do dveh let
6. TIPS/O (SPLO5NO IN A7STRA/TNO) PRAVNO PRAVILO S lo)#o i# a2$t!a&t#o !av#o !avilo se nana%a na #edolo+e#o %tevilo pravni naslovljen#ev in dolo$a, kako naj se vedejo in ravnajo, $e se !najdejo v ustre!ni vnaprej opredeljeni ali pa vsaj naka!ani dejanski okoli%$ina " )PLOBNO)' pravne&a pravila se navezuje na pravne subjekte, ki jim je pravno pravilo namenjeno" Naslovljene# pravila v njem ni individualiziran, ampak je o!na$en ! ustre!no tipsko lastnostjo 3vsakdo, kdor, dravljan4" Po&lavitno je, da je nedolo$eno samo %tevilo pravni naslovljen#ev, ki ji tipska lastnost la ko !ajame" 'ipska je tudi A=)'RA*'NO)' pravne&a pravila" 'ip ravnanja in vedenja, ki &a pravilo vsebuje, se nana%a v naprej !ami%ljeni in predvideni dejanski stan" (re !a t" i" za&o#$&i de%a#$&i $ta#, ki ravno tako ni konkreti!iran< opredeljen je kot ti i+#i de%a#$&i $ta#, ki mu spet la ko ustre!a nedolo$eno %tevilo konkretni situa#ij" )PLOBNO IN A=)'RA*'NO PRAVNO PRAVILO je naslovljeno na nedolo$eno %tevilo pravni subjektov in na nedolo$eno %tevilo konkretni situa#ij" V obe primeri sta pravni naslovljene# kot !akonski dejanski stan tipska, !ato to vrsto pravil imenujemo tudi 'IP)*A PRAVNA PRAVILA" )plo%nost omo&o$a, da so e#a&o in #e !i$t!a#$&o obravnavani vsi tisti, ki so uvr%$eni v isto skupino pravni subjektov 3npr" dravljani, mladoletniki4" . abstraktnostjo pravne&a pravila doseemo, da pravni naslovljene# e vnaprej ve, kako naj se vede in ravna, in da so$asno tudi od dru&i la ko pri$akuje, kak%ne so nji ove pravi#e in dolnosti 3predvidljivost vedenja in ravnanja4" Od narave dejanske&a stanu je odvisno ali je predvidljivost vedenja in ravnanja o*e%e#a 3e#&!at#a4 ali pa v!$t#a 33e#e!i+#a46
14
e#&!at#a (o*e%e#a) !edvidl%ivo$t 5 nana%a le na ene&a ali na ve$ to$no dolo$eni
ivljenjski dejanski okoli%$in 3npr" na prenos oblastni pristojnosti ob smrti imensko dolo$ene&a dravne&a po&lavarja4" v!$t#a (3e#e!i+#a) !edvidl%ivo$t 5 /abstraktni dejanski stan0 se la ko v konkretnosti nene no obnavlja 3npr" #estno prometne situa#ije4" 9. OD TIPS/EGA / POSAMI"NEM4 IN 0 /ON/RETNEM4 PRAVNEM4 PRAVIL4 'ipska pravila so i! odi%$e !a to, kako naj ravnamo v konkretnem primeru" PO)AMI2NO 3IN,IVI,+ALNO4 in *ON*RE'NO pravno pravilo pove, kako naj se o$a*i+#i (i#divid,al#i) !av#i $,2%e&t vede in ravna v &o#&!et#e* de%a#$&e* $ta#,, ki je uresni$itev in primer abstraktne&a dejanske&a stana v konkretnem 3drubenem4 ra!merju" 'o pravilo dobimo tako, da tipsko pravilo individuali!iramo in konkreti!iramo" .a IN,IVI,+ALI.A-IJO &re v primeri , ko nastopamo npr" kot kup#i, kot nosil#i temeljni $lovekovi pravi#, vo!niki, dravni usluben#i itd" V vse te primeri imamo upravi$enja in obve!nosti, ki so predvidena !a na%tete pravne subjekte, o!" nas !adenejo sank#ije, ki so predvidene !a kr%itve e omenjeni upravi$enj in obve!nosti" V tesni pove!avi ! individuali!a#ijo je tudi *ON*RE'I.A-IJA abstraktno opredeljeni dejanski okoli%$in, na katere se nave!ujejo primarni in sekundarni na$ini vedenja in ravnanja" Abstraktni dejanski stan je konkreti!iran, ko nastanejo dejanske okoli%$ine, ki so nje&ov primer na ravni ivljenjske resni$nosti" ) konkreti!a#ijo se sre$ujemo v primeri , ko kupujemo jutranji $asopis, ko se vo!imo sko!i naselje itd" .a posami$na in konkretna pravila ni nujno, da so vsa posami$na pravila konkretna o!" konkretna posami$na" Mono je tudi6 PO)AMI2NO A=)'RA*'NO pravno pravilo 5 abstraktno !ami%ljeni tip ravnanja je naslovljen na individualno dolo$en pravni subjekt 3vsebovano je npr" v po&odba , ki predvidevajo, kako naj se stranki ravnata v dejanski okoli%$ina , ki %e niso nastopile 5 naj v primeru mo$ni padavin skladi%$nik bla&o %e dodatno !avaruje4 )PLOBNO *ON*RE'NO pravno pravilo 5 na tipsko o!na$ene pravne subjekte je naslovljen e konkreti!iran tip ravnanja 3potrebo je v tisti primeri , ko so dejanske okoli%$ine, na katere se pravno od!ivamo, e uresni$ene, ni pa %e dolo$ljivo, kdo vse je la ko tudi pravni naslovljene# 5 npr" v primeru uj%i naravni nesre$4" V pristojnosti pravodajal#ev je, da kolikor toliko dolo$ljivo opredelijo tipi$no vedenje in ravnanje in da napotijo na merila, ki omo&o$ijo, da &a pomensko spo!namo in dolo$imo"
? IZPIT
&. -dor prizadene dr)#em) telesno po$kod"o ali prizadene nje#ovo zdravje, m) mora povrniti stro$ke v zvezi z zdravljenjem in dr)#e potre"ne stro$ke, ki so s tem v zvezi, ter zasl)*ek, iz#)"ljen zaradi nezmo*nosti za delo med zdravljenjem. (prvi odstavek &>?. lena 4"li#a(ijske#a zakonika) / #re za splono in abstraktno pravno pravilo.
15
@. !a podla#i dr)#e#a odstavka ;. lena zakona o z)nanjih zadevah = in &>;. lena poslovnika dr*avne#a z"ora = je 8r*avni z"or Rep)"like 3lovenije na seji dne @;. maja @''@ sprejel naslednji.. / #re za konkretno in posamino pravno pravilo
:. PRIMARNA IN SE/4NDARNA PRAVNA PRAVILA Ra!lika med njimi temelji na #o!*ativ#i v$e2i#i, ki jo pravna pravila sporo$ajo" .nani sta dve vrsti ra!lo$evanj6 8" prvo upo%teva normativne monosti, ki ji samo pravno pravilo vsebuje, 9" dru&o i! aja i! te&a, da pravna pravila tvorijo enoten pravni sistem in jim v njem pripadajo ra!li$ne vlo&e" O primarnosti in sekundarnosti pravni pravil la ko &ovorimo tudi &lede na to6 &a&)#o *e$to i*a !av#o !avilo v 1ie!a!1i%i !av#i1 !ed i$ov, &a&)#o %e !az*e!%e *ed *la%)i* i# $ta!e%)i* !av#i* !avilo*, &a&)e# %e e!$o#al#i do*et o$a*ez#i1 !av#i1 !avil" PRIMARNA PRAVILA 3VEDENJS/A PRAVILA4 vsebujejo dovolitve, !apovedi, prepovedi, kako naj se subjekti vedejo v medsebojni ra!merji nana%ajo se na ravnanje v skladu s primarno dispo!i#ijo SE/4NDARNA PRAVILA 3SAN/CIJS/A PRAVILA4 opredeljujejo pravne kr%itve in nanje nave!ujo$e se pravne posledi#e 3sank#ije4 aktivirana so %ele tedaj, ko so bila primarna kr%ena Vedenjska in sank#ijska pravila so le dve plati iste enote, ki smo jo e spo!nali kot enovito pravno pravilo" *lju$no je ra!likovanje, ki i! aja iz enotnosti pravne3a sistema in i! vlo3e, ki jo imajo v njem primarna in sekundarna pravna pravila" Primarna pravna pravila se nana%ajo se na pravi#e in dolnosti, ki ji imajo pravni subjekti v pravni ra!merji " )ekundarna pravna pravila pa re%ujejo tri sklope vpra%anj6 8" kako primarna pravila nastajajo in se spreminjajo, 9" kdo in v kak%nem postopku naj odloa o pravnosti primarni pravil in o kritvah pravi# in dolnosti, :" !akaj in ob kak%nem i! odi%$u je sistem primarni in sekundarni pravil tudi veljavni pravni sistem" )ekundarna pravna pravila !ajemajo vsaj pravila o6 pravodajni or&ani , ki so pristojni i!dajati >ormalne pravne vire, or&ani , ki skrbijo !a i!vr%evanje >ormalni pravni virov, or&ani , !a ra!re%evanje sporov, ki nastajajo v !ve!i s pravnostjo sami pravni pravil in v !ve!i s pravnostjo nji ove&a i!vr%evanja"
16
;. PRAVILO O PRISTOJNOSTI Pravila o pristojnosti so pravila, ki dolo$ajo delovno podro$je pravnih oseb in njenih or3anov" Najbolj tipi$na pravila o pristojnosti so pravila o delovnem podro$ju osrednji dravni or&anov 3npr" !akonodajni in sodni or&anov4" %ravilo o pristojnosti nam pove6 v kateri !adeva pristojni subjekt odlo$a 3 !i*a!#a 1i oteza4, dolo$i, kak%ne vrste pravni in materialni aktov naj i!daja o!" opravlja 3 !i*a!#a di$ ozi(i%a4, opredeli ravnanja o!" neravnanja, ki so ne&a#ija primarne dispo!i#ije 3$e&,#da!#a 1i oteza ali o i$ !i*a!#e &!)itve4 in predvidi $a#&(i%e ( !i$il#e ,&!e e), ki naj !adanjejo tiste&a, ki ne ravna v skladu s pravili o pristojnosti 3npr" ra!re%itev dravne&a usluben#a, ki ta pravila kr%i4
po&osto so pisana v je!iku, ki spominja na pravi#o in njeno naravo

Od primera do primera je odvisno ali imamo opraviti ! za oved,%o+i*' !e oved,%o+i* ali a dovol%,%o+i* pravilom o pristojnosti" I!ku%nja kae, da so pravila o pristojnosti praviloma !apovedujo$a, v nekateri primeri so prepovedujo$a, dovoljujo$a pa ne pri ajajo v po%tev !a dravo, njene or&ane in !a dru&e javnopravne subjekte" Mutatis mutandis velja to tudi !a pravila o pristojnosti >i!i$ni oseb" <. =NEPOPOLNA> (=NESAMOSTOJNA>) PRAVNA PRAVILA V pravni teoriji sta !nani !lasti 7ie!li#3ova in /el$#ova opredelitev nepopolni pravni pravil6
=IERLIN( pravi, da imajo nesamostojna pravila pomen le v nave!i ! dru&imi e

obstoje$imi pravnimi pravili< le7ta so samostojna, ker vklju$ujejo vse sestavine, ki so !na$ilna !a pravna pravila"
*EL)EN pa pravi, da nesamostojna pravna pravila veljajo %ele v pove!avi s pravili, ki

dolo$ajo prisilne akte" V slovenski teoriji je to delitev sprejel Btempi ar"
NEPOPOLNA naj bi bila pravila, ki na popolna /odka!ujejo, dopolnjujejo, omejujejo,

ra!%irjajo0 ali ji kako dru&a$e vsebinsko sooblikujejo"
Med nepopolnimi pravnimi pravili so posebej z#a#e
!av#e o !edelitve ali de?i#i(i%e" Nalo&a pravne opredelitve je, da vsebinsko dolo$i pravni pojem in nje&ove sestavine" V ustavi so pravne opredelitve ra!meroma po&oste" Nana%ajo se na i!ra!e, ki so pravno pomembni in !a katere !akonodajale# 3postavodajale#4 meni, da ute&nejo biti si#er vsebinsko nejasni in pomensko preve$ odprti"
17
Nepopolna pravna pravila vsebujejo normativna sporo$ila, ki se nana%ajo na eno

i!med sestavin pravne&a pravila, ki jo deloma ali v #eloti opredeljujejo"
Nepopolno pravno pravilo samo po sebi splo ni pravno pravilo, je le sestavina, ki
skupaj ! dru&imi normativnimi sporo$ili tvori popolno pravno pravilo" Prav tako tudi popolno pravno pravilo ne potrebuje nepopolne&a, $e je v resni#i e popolno" 2e &a potrebuje, pomeni, da %ele skupaj ! /nepopolnim0 tvori 3popolno4 pravno pravilo, ki ima vse sestavine"
2e smo torej !elo natan$ni, ne &re niti !a nepopolno pravno pravilo niti !a popolno pravno pravilo, &re le !a bolj ali manj pomensko nepopolne ali popolne sestavine, ki %ele kot !druena pomenska #elota ustre!ajo temu, $emur pravimo pravno pravilo"
Vpra%anje !ase so le %e tista nepopolna pravna pravila, ki se nave!ujejo na dru&a v

resni#i popolna pravna pravila, tako da uvajajo i!jeme od splo%ne&a pravila" In si#er, da pravno pravilo ra!%irijo %e na neki dru& kro& pravni naslovljen#ev" ) tak%nimi in podobnimi /preoblikovanji0 v resni#i nastane novo pravno pravilo"
V pravem pomenu besede so #e o ol#a samo tista !av#a !avila, ki so dejansko
brez ene izmed konstitutivnih sestavin pravne3a pravila" Manjkajo$a sestavina se nana%a na pravno kr%itev, na sank#ijo, ali pa na ti dve sestavini skupaj" Pravna pravila te vrste so !nana kot le7 imperfecta"
'ipi$na nepopolna pravila so t" i" PROGRAMS/A PRAVILA, s katerimi postavodajale# predvideva #ilj, ki &a eli dose$i, a se krati !aveda, da &a ne more sank#ionirati, ker #ilj %e ni v #eloti uresni$ljiv 3npr" dolo$ilo v +7R), da drava ustvarja monosti, da si dravljani la ko pridobijo primerno stanovanje4" *r%itvi te obve!nosti la ko sledi politi$na sank#ija 3npr" ne!aupni#a od&ovornemu ministru4, ne pa tudi pravna sank#ija, ker posame!nik nima pravno !avarovane&a upravi$enja do primerne&a stanovanja" @. PRAVNO NA"ELO V teoriji ni enotni mnenj o tem, v $em je po&lavitna ra!lika med pravnimi pravili in pravnimi na$eli" Nekateri !a&ovarjajo stali%$e, da &re v obe primeri !a pravna pravila, nekateri ju ra!lo$ujejo, spet nekateri pa menijo, da ra!lika med pravnimi pravili in pravnimi na$eli ni kakovostna" PRAVNO PRAVILO i!raa tip vedenja in ravnanja, PRAVNO NA2ELO pa posreduje /le0 vrednostno merilo 3po%tenost4, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih 3npr" bla&ovnem prometu4, v katerih smo nosilci doloenih tipov vedenja in ravnanja" )poro$ilo, ki &a vsebuje pravno pravilo, je oblikovano na na$in, kot pravi ,Gorkin, /vse ali ni$0 3npr" ravnaj v skladu s primarno dispo!i#ijo6 Ne kradiC, ker te si#er !adene sank#ija4, medtem ko samo PRAVNO NA2ELO neposredno i!raa le /temelj, merilo in urejevalni ra!lo&0, ki je !daj bolj in !daj manj inten!ivno i!raen in &a udejanjamo prek tipov vedenja in ravnanja, ki jim je namenjen" Ni niti neposredno uporabno niti v tolik%ni meri dolo$eno, da bi i!klju$evalo vrednotenje in o#enjevanje"
18
Po&lavitno je, da upo%tevamo ra!liko med vrednostnimi merili in tipi ravnanj, ki so %ele sad ra!la&e in ji soodlo$amo tudi &lede na vrednostna merila" V skladu s tem ra!lo$evanjem so pravna na$ela v!ed#o$t#a *e!ila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravni pravil in na$in nji ove&a i!vr%evanja" O7VE.NA PRAVNA NA"ELA so tista de iure pravna na$ela, ki ji je kot vrednostna merila opredelil e postavodajale# 3npr" na$elo vestnosti in po%tenja v #ivilnem pravu4" )o tudi sama predmet ra!la&e in normativne konkreti!a#ije" Nji ova uporabnost je toliko ve$ja, kolikor bolj ji je i!peljal v samem !akonu e sam !akonodajale# in kolikor bolj so naletela na dejaven od!iv v pravni teoriji in praksi" +porabna so samo ob predpostavki, da so o e!a(io#alizi!a#a. 'e na$elne u&otovitve veljajo tudi !a TEMELJNA 4STAVNA NA"ELA 3na$elo demokrati$ne&a politi$ne&a sistema, na$elo pravne drave, na$elo so#ialne drave, varstvo $lovekovi pravi# in temeljni svobo%$in itd4" .a nji je !na$ilno, da niso nadrejena t"i" normativnemu delu ustave" +stava je pravna #elota, v kateri morajo biti pravna pravila med seboj usklajena" *akovostna ra!lika med pravnimi pravili in pravnimi na$eli odpira tudi vpra%anje, kako je mo&o$e ra!re%iti kon>likt med ve$ na$eli" P!av#a #a+ela vsebujejo vrednostna merila, ki so !daj bolj in !daj manj inten!ivna in ki !a tevajo, da ji uveljavimo prek posame!ni tipov vedenj in ravnanj" V %ir%em smislu se pravna na$ela la ko ujemajo tudi s pravnimi pravili" V tem pomenu &ovorimo o na$eli tedaj, ko sporo$ajo temeljne pravne pojme in temeljna, i! odi%$na, osrednja vodila, ki navdajajo pravo in posame!na pravna podro$ja"
#rimer pravnega na ela: 3lovenija je pravna in so(ialna dr*ava.
III. PRAVNO RA.MERJE
1. PRAVNO RA.MERJE. PRAVNO VEDENJE IN RAVNANJE V PRAVNI0 RA.MERJI0 P!av#o !az*e!%e je pravno urejeno drubeno razmerje med dvema ali ve pravnimi subjekti. Pravna ra!merja so predpisana s splo%nimi in abstraktnimi pravnimi pravili 3 a2$t!a&t#a !av#a !avila), ali pa &re !a ra!merja, ki abstraktna konkreti!irajo v ra!li$ni drubeni ra!merji med pravnimi subjekti 3&o#&!et#a !av#a !az*e!%a4" *atera drubena ra!merja naj bodo pravno urejena in kako naj bodo urejenaH ,R+D=ENO RA.MERJE, ki postane abstraktno in nato praviloma %e konkretno pravno ra!merje, dobiva ! pravnostjo novo kakovost, ki je poprej ni imelo" V pravnem ra!merju &re !a !unanje vedenje in ravnanje pravni subjektov, to vedenje je preverljivo, !ato je predmet javne&a nad!ora in se la ko tudi sank#ionira"
1!
)tvar vsakokratne presoje pristojne&a !akonodajal#a je, da odlo$ijo, katera drubena ra!merja postanejo pravna" ,rubena ra!merja, ki imajo tak%ne lastnosti, da morajo biti !aradi nji pravno urejena, se imenujejo PRE,PRAVNA ,R+D=ENA RA.MERJA" 'a ra!merja so !lasti tista, ki so interesno kon>liktna, da bi nji ova normativna neureditev o&roala obstoj drube in njeno nemoteno delovanje 3npr" ekonomska, politi$na, na#ionalna, verska kon>liktna ra!merja4 in pa tista ra!merja, ki potrebujejo dolo$eno urejenost, da la ko smiselno potekajo" 2e predpravna ra!merja, niso pravno urejena, so PRAVNE PRA.NINE" V naravi prava je, da mora predvidevati samo tak%na pravna ra!merja, ki so uresni$ljiva in so i!ra! drubene resni$nosti in !akonitosti" V naravi pravni #iljev in vrednot je, da morajo biti le&itimni in usklajeni s pravnim i!ro$ilom ter ! na$eli pravne drave" V nasprotnem primeri la ko &re !a PRAVNO VI.IONAR)'VO, ki mu je pravo le slepo sredstvo, !ato da ! njim uresni$uje politi$ne #ilje, ki so drubi vsiljeni in so bili i!brani samovoljno 3na#i!em, >a%i!em, stalini!em in dru&i totalitarni sistemi so doka!, da je pravno vi!ionarstvo ra$un, ki se ne more i!iti4" )estavine pravne&a ra!merja so6 vsaj - subjekta 3osebi4, medsebojni odnos 5 pravi#a, dolnost, dolnostno upravi$enje, predmet pravne&a ra!merja" 2. PRAVNI S47JE/T 2. 1. PRAVNI S47JE/T PRAVNI )+=JE*' ! ustre!nimi pravnimi dejanji pravila ustvarja in uporablja 3dovolitve, !apovedi, prepovedi4" V nje&ovi naravi je, da ne nastopa kot #elovit subjekt, ampak le kot /pravni i&rale#0, ki mu veljavni pravni red pri!nava dolo$eno pravno vlo&o" Vlo&a, ki jo /i&ra0, sestoji i! pravi# in dolnosti, te pa mu omo&o$ajo, da stopa v pravna ra!merja in da v nji uresni$uje pravno dovoljene #ilje" Nosile# pravni dejanj je $lovek, ki nastopi bodisi kot >i!i$na oseba bodisi kot $lan in or&an pravne osebe, ki ji je pri!nana lastnost pravne&a subjekta" Pravni subjekt je nosile# pravi# in dolnosti v pravni ra!merji " Pravni red dolo$a, kateri subjekti imajo tak%ne lastnosti, da jim je treba pri!nati kakovost pravne&a subjekta" V modernem pravu imajo vsi posame!niki enako pravno sposobnost, da so nosil#i pravi# in dolnosti" Pravno sposobnost imajo tudi ustre!ne teritorialne, drubene in premoenjske enote, $e so po svoji naravi tak%ne, da je preko nji mo&o$e uresni$evati najra!li$nej%e pravno pri!nane dejavnosti in #ilje" Pravne osebe so npr" drava, ob$ine, !avodi, podjetja, ustanove in dru%tva" 2. 2. AI.I"NA OSE7A -. -. .. %*!A0(1$&# #*" %RAV$& !8 /(#"
2"
V modernem pravu so vse >i!i$ne osebe 3posame!niki4 pravni subjekti" Posame!niki imajo enako splo%no pravno sposobnost, da so nosil#i pravi# in dolnosti" Posame!niki so pravno enaki in naj bi imeli tudi enako pravno sposobnost" V rimskem in nasplo svobodni ljudje" sunjelastnikem pravu so bili v #eloti pravno sposobni samo
Pravna neenakost je bila !na$ilna tudi !a obdobje fevdalizma" 'u je bil obse& pravne sposobnosti odvisen od te&a, kateremu drubenemu stanu je posame!nik pripadal 3pravna neenakost posame!ni stanov4 Privile&irana sta bila plemi%ki in du ovni%ki stan, v podrejenem poloaju so bili tla$ani 3podloni kmetje4, avtonomen pravni poloaj pa so pridobili prebival#i mest, i! kateri se je postopoma ra!vilo me%$anstvo" -. -. -. %RAV$A !%*!* $*!" P!av#a $ o$o2#o$t je abstraktno predvidena monost+ da je pravni subjekt 5posameznik6 nosilec pravice in dolnosti. Monost, da je nekdo pravni subjekt, je splo%na in pomeni, da je vsakdo, $e le i!polnjuje predpostavke, kot so dolo$ene !a posame!ne pravi#e in dolnosti, la ko nosile# vse tisti pravi# in dolnosti, ki ji pri!nava vsakokratno veljavno objektivno pravo" Pravna sposobnost mora temeljiti na na$elu pravne enakosti in da mora to na$elo tudi ustre!no i!peljevati" V naravi #a+ela !av#e e#a&o$ti je, da so pravi#e in dolnosti, ki veljajo v posame!ni dravi, pod enakimi merili, dostopne vsem in da med merili ra!lo$evanja ne more biti ra!lik &lede npr" narodnosti, spola, je!ika, vere, politi$ne&a ali dru&e&a prepri$anja, &motne&a stanja, i!obra!be" Na$elo pravne enakosti terja, da imajo enake pravi#e in dolnosti vsi tisti subjekti, ki sodijo v isto skupino in so si med seboj podobni ter da so subjekti, ki se med seboj bistveno ra!lo$ujejo, obravnavi ra!li$no, a !notraj posame!ne skupine spet tako, da velja enako merilo !a vse tiste, ki imajo enake bistvene skupne lastnosti" *daj posame!nik postane in kdaj prene a biti pravi subjektH Pravna subjektiviteta nastane s lovekovim rojstvom in traja vse do smrti" Rojstvo pomeni, da je nastal nov pravni subjekt, smrt pa o!na$uje, da &a ni ve$" V !ve!i ! dedovanjem velja tudi i!jema, da je $love%ki plod v materinem telesu 3nas#iturus4 omejeno pravno sposoben pod odloenim po&ojem, da se bo rodil iv" (re !a PRAVNO II*-IJO, da je $love%ki plod e rojen in da je torej e nastal posame!ni pravni subjekt in mu je !aradi varstva nje&ovi pravi# treba pri!nati o*e%e#o !av#o $ o$o2#o$t" (+!as(it)r)s pro iam nato ha"et)r, A)otiens de (ommodis ei)s a#it)r,
: -olikor #re za nje#ove pravi(e, se zarodek $teje za *e rojene#a).
)misel navedene >ik#ije je v tem, da ima tudi spo$eti nerojeni otrok dedno pravi#o e ob uvedbi dedovanja" 2e te pravne >ik#ije ne bi bilo, bi bodo$i otrok ne mo&el biti eden i!med dedi$ev pri dedovanju o$etove&a premoenja"
21
-. -. ,. !%*!* $*!" 1A )(/A$/A 9" 9" :" 8" POJMOVNO POJA)NILO Pravna sposobnost in sposobnost !a dejanja nista iste3a pomena" PRAVNA SPOSO7NOST je pravno pri!nana kakovost biti subjekt 3nosile#4 pravi# in dolnosti" SPOSO7NOST .A DEJANJA je i#tele&t,al#a in vol%#a $ o$o2#o$t, da la ko posame!nik sam s svojimi dejanji pridobiva pravi#e in prev!ema dolnosti in da tudi od&ovarja !a svoje vedenje in ravnanje" Predpostavlja, da je subjekt pravno sposoben, vendar to %e ne pomeni, da je ta subjekt tudi intelektualno in voljno sposoben" )posobnost !a dejanja je6 o$lov#a $ o$o2#o$t 3sposobnost !a vsa tista pravno7poslovna dejanja, ki ima pravne posledi#e le kot voljna dejanja4, deli&t#a $ o$o2#o$t 3nana%a se na od&ovornost !a pravne kr%itve4" 9" 9" :" 9" PO)LOVNA )PO)O=NO)' PO)LOVNA )PO)O=NO)' je sposobnost osebe, da sama ! lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravi#e in prev!ema dolnosti v pravno poslovni ra!merji 3sklepanje po&odb4" Iz1odi)+e poslovne sposobnosti je o$a*ez#i&ova $i1o?izi+#a z!elo$t, da se !aveda svoje&a vedenja" Posame!nik postane v celoti poslovno sposoben s polnoletnostjo" Popolno poslovno sposobnost dobi tudi mladoletnik, ki je sklenil !akonsko !ve!o ali je postal roditelj, $e so !a to pomembni ra!lo&i 3v obe primeri &re !a svojevrstno eman#ipa#ijo4" Razlo3i za odvzem poslovne sposobnosti6 du%evna bole!en, du%evna !aostalost, odvisnost od alko ola in mamil ali kak%en dru& dejavnik, ki tako vpliva na psihofizino stanje, da posame!nik ni sposoben skrbeti !ase" .a mladoletnike velja, da so v #eloti poslovno nesposobni do 8J" leta starosti" Mladoletnik, ki to leto starosti dopolni, postane omejeno poslovno sposoben, ker na$eloma la ko sam sklepa pravne posle" Osebe, ki so v #eloti ali deloma poslovno nesposobne, potrebujejo zakonite3a zastopnika, ki v nji ovem imenu opravlja pravne posle in pravna dejanja" .akoniti !astopniki mladoletnikov so star%i" 'i ostanejo %e naprej !akoniti !astopniki, $e so otro#i du%evno pri!adeti" Pod skrbni%tvom so tudi dru&e polnoletne osebe, $e jim je bila deloma ali v #eloti odv!eta poslovna sposobnost 3preklicane osebe4" 'ukaj so pristojni or&ani so#ialne&a varstva in morajo tem osebam dolo$iti skrbnika, ki nastopa kot nje&ov !astopnik"
22
? IZPIT: -daj do"i Bizina ose"a poslovno sposo"nost in kdaj jo (lahko) iz#)"i
9" 9" :" :" O,(OVORNO)' .A PRAVNE *RBI'VE ,ru&a plat sposobnosti !a dejanja je od&ovornost !a pravne kr%itve 3deli&t#a $ o$o2#o$t4" ,a je oseba deli&t#o $ o$o2#a mora i!polnjevati : po&oje6 pritevnost, krivda 5 naklep ali malomarnost, doloena starost" PRIB'EVNO)' je predpostavka krivdne od&ovornosti, kar pomeni, da je bil storile# v $asu pravne kr%itve intelektualno in voljno sposobna oseba" V kazenskem pravu je NEPRIB'EVEN tisti, ki ob storitvi ka!nive&a dejanja ni mo&el ra!umeti pomena svoje&a dejanja ali ni mo&el imeti v oblasti svoje&a ravnanja !aradi trajne ali !a$asne du%evne bole!ni, du%evne !aostalosti, itd" Nepri%tevnost je podobno urejena tudi v civilnem pravu, kjer velja pravilo a(tio li2e!a i# (a,$a 5 t"j" pravilo o dejanji , ki so svobodna, ko odlo$amo, ne pa, ko ji i!vr%ujemo" 'ovrstna svobodna dejanja so, ko si je storile# ! uporabo alko ola, mamil, sam pov!ro$il nepri%tevnost" *dor pov!ro$i %kodo dru&emu v stanju pre odne nera!sodnosti, je !anjo od&ovoren, ra!en, $e dokae, da ni po svoji krivdi pri%el v tako stanje" Pri%tevni na$eloma od&ovarja !a pravne kr%itve le tedaj, ko ravna krivdno" V &aze#$&e* !av, sta temeljni obliki krivde6 NA*LEPNO ,EJANJE di!e&t#i #a&le 3dolus dire#tus4 7 $e se storile# !aveda svoje&a dejanja in &a o$e storiti eve#t,el#i #a&le 3dolus eventualis4 7 $e se storile# !aveda, da la ko !aradi nje&ove&a ravnanja nastane prepovedana posledi#a, pa privoli, da posledi#a nastane MALOMARNO)' zave$t#a *alo*a!#o$t 3luEuria4 7 $e se storile# !aveda, da !aradi nje&ove&a ravnanja la ko nastane prepovedana posledi#a, pa la komiselno misli, da jo bo la ko prepre$il o!" da ne bo nastala #ezave$t#a *alo*a!#o$t 3ne&li&entia4 7 $e se storile# ne !aveda, da la ko nastane prepovedana posledi#a, pa bi se te&a moral in mo&el !avedati V ka!enskem pravu velja pravilo, da mora biti ka!nivo dejanje storiti naklepno< od&ovornost !aradi malomarnosti pri aja v po%tev le pri tisti ka!nivi dejanji , pri kateri je tako ! !akonom i!re#no dolo$eno 3npr" pri prekr%ki 4" O *RIV,I &ovorimo, kadar o%kodovale# pov!ro$i %kodo namenoma 3naklepno4 ali i! malomarnosti"
23
Merilo MALOMARNO)'I je v (ivil#e* !av, dru&a$no kot pri ka!enskem pravu 5 temeljni vrsti sta6 1,da *alo*a!#o$t 3skrajna nepa!ljivost, #ulpa lata4 7 pomeni, da kr%iteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se !a teva od povpre$ne&a $loveka" la1&a *alo*a!#o$t 3navadna nepa!ljivost, #ulpa levis4 7 pomeni, da kr%itelj !anemarja tisto pa!ljivost, ki se pri$akuje od posebno pa!ljive&a in skrbne&a $loveka" O=JE*'IVNA O,(OVORNO)' je od&ovornost !a %kodo, ne &lede na krivdo" 'emeljni vrsti6 od3ovornost za kodo od stvari ali dejavnosti, i! kateri i!vira ve$ja %kodna nevarnost !a okoli#o, od3ovornost za ravnanje dru3ih 3npr" objektivna od&ovornost star%ev !a %kodo, ki jo pov!ro$i dru&emu nji ov otrok do dopolnjene&a sedme&a leta4" Objektivna od&ovornost ni !druljiva s ka!enskim in splo s ka!novalnim pravom" V &az#oval#e* !av, bi pomenila, da storile# od&ovarja !&olj !a posledi#o, ne da bi bilo pomembno, ali mu je mo&o$e o$itati tudi krivdo, v (ivil#e* !av, pa se objektivna od&ovornost nana%a na od&ovornost !a pov!ro$eno %kodo" Od&ovornost naj prev!ame tisti, ki ima od nevarne stvari ali od nevarne dejavnosti korist, o!" tisti, ki nad!ira delovanje oseb, !a kateri ravnanje je objektivno od%kodninsko od&ovoren" .a MLA,OLE'NI*E veljajo o$e2#a !avila o od3ovo!#o$ti !a pravne kr%itve6 V *A.EN)*EM PRAV+6 *ladolet#i&i do 16.leta 3otro#i4 7 ka!ensko neod&ovorni 3ni sank#ij4, *la%)i *ladolet#i&i 38; 7 8? let4 7 !a nji so uvedeni le v!&ojni ukrepi 3npr" ukor, v!&ojni !avod4, $ta!e%)i *ladolet#i&i 38? 7 8K let4 7 ra!en v!&ojni ukrepov se jim la ko i!re$eta tudi denarna ka!en in mladoletni%ki !apor, predvidena pa sta tudi prepoved vonje motorne&a vo!ila in morebitni i!&on tuj#a i! drave, ol#olet#i $to!il(i 38K let ali ve$4 5 ka!ni" V -IVILNEM PRAV+6 *ladolet#i&i do ;. leta 7 ne od&ovarjajo !a pov!ro$eno %kodo, *ladolet#i&i od ;. do 16. leta 7 velja enako ko !a mladoletnike do L" leta, ra!en $e se dokae, da so bili pri pov!ro$itvi %kode !moni ra!sojati, *ladolet#i&i o 16. let, 7 i!ena$eni so s polnoletnimi osebami in !ato od&ovarjajo po splo%ni pravili o od&ovornosti !a %kodo" 2. -. PRAVNA OSE7A -. ,. .. %*/(0 %RAV$( *!( ( P!av#e o$e2e so doloene drubene tvorbe, ki jim veljavni pravni red priznava, da imajo to kakovost" ,rubene tvorbe so npr"6
24
!druenja ljudi 3npr" dru%tvo %tudentov PI v LJ4, najra!li$nej%i stvarni substrati, ki sluijo dolo$enemu namenu 3npr" Mundov sklad4,
dru&e enote, ki !ajemajo tako ljudi kot stvarni substrat, ki omo&o$a, da ljudje opravljajo najra!li$nej%e dejavnosti 3drava, ob$ine, !avodi,"""4" 'ovrstne drubene tvorbe se imenujejo pravne osebe in so nosilke pravi# in dolnosti pravni ra!merij" ,ejavnost drubeni tvorb je mo&o$e ra!staviti na posami$na dejanja in ra!merja, v katera vstopajo posame!niki kot >i!i$ne osebe, da uresni$ujejo dolo$ene #ilje" *ot /ra!stavljene drubene tvorbe0 la ko delujejo samo ra!meroma maj ne drubene skupine, $e se ukvarjajo ! dejavnostmi, !a katere niso potrebna obsena in !apletena pravna opravila" *ar se ti$e narave pravne&a subjekta in pravne osebe %e posebej, u&otovimo, da &re %e vedno !a ve$ samostojni >i!i$ni oseb, ki so nosilke pravi# in dolnosti" Be vedno &re !a /ra!stavljene drubene tvorbe0, ki nastopajo le prek posame!ni >i!i$ni oseb" Divljenje v dravno or&ani!irani druba in v lokalni skupnosti , v kateri posame!niki !adovoljujejo najra!li$nej%e potrebe in interese 3!dravstveno, pokojninsko !avarovanje4, upravljanje s premoenjem, ki ima dolo$en namen 7 vse to so primeri, ki utemeljujejo, da morajo biti pravni subjekti tudi ustre!ne drubene tvorbe" 2e &ledamo !&olj analiti$no, je seveda tudi v te primeri mo&o$e, da drubene tvorbe kot pravne osebe ra!stavimo na pravna ra!merja, kateri kon$ni nosile# je vedno $lovek" Pravna oseba kot /ra!stavljena drubena tvorba0 prav!aprav nima monosti, da bi preivela" Pravno ivljenje, pravna ra!merja in pravni promet la ko potekajo samo ob predpostavki, da se dolo$enim drubenim tvorbam podeli pravna subjektiviteta" V tem pomenu so tudi pravne osebe /umetno0 ustvarjeni pravni subjekti" .a umetno pravno dejanje &re !ato, ker je %ele tak%no ali dru&a$no priznanje, da je dolo$ena drubena tvorba pravni subjekt tisto dejanje, ki naravni tvorbi pripie 3podeli, ustvari4 pravno kakovost, ki je poprej ni imela" 2eprav so pravne osebe ivljenjska nujnost, po dru&i strani !astirajo ivljenjsko resni$nost" *on$ni nosil#i vedenja in ravnanja so posame!niki 3kot $lani in or&ani pravne osebe4, pravi#e in dolnosti, ki ji le7ti prev!emajo, pa se pripisujejo drubeni tvorbi kot pravni osebi" Ra!stavljena drubena tvorba je prosojna, v pravni osebi pa je nemalokrat teko u&otoviti, kdo je dejanski spiritus a&ens 3&ibalna sila4 in kdo se /skriva0 !a njo" Mo!al#o v !a)a#%e, ki tu nastaja, opo!arja na morebitno !lorabo pravne osebe" 2e &re !a zlorabo, je treba !anikati lo$enost med pravno osebo in njenimi $lani" (re !a t" i" $ !e3led !av#e o$e2#o$ti" Nje&ova posledi#a je, da !a obve!nosti &ospodarske drube od&ovarja tudi drubenik, $e so storil pravno kr%itev" ,rubeniki bodo npr" od&ovarjali $e so v svojo korist ali v korist kake dru&e osebe !manj%ali premoenje drube, in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svoji obve!nosti tretjim osebam"
IZPIT: -ateri vrsti pravnih ose" poznamo sploh postane pravna ose"a
-ako lahko neka dr)*"ena tvor"a
25
,rubene tvorbe, ki i!polnjujejo naslednje po&oje, la ko dobijo kakovost pravne osebe6 ustre!no osebno in 3ali4 stvarno podla3o 3substrat4, namen njene&a delovanja mora biti pravno dopusten in imeti mora tudi, ustrezen or3anizacijski ustroj, da la ko deluje in udejanja svoj pravni namen" Lastnost pravne osebe se pridobi ! vpisom v sodni re3ister ali v kak dru3 re3ister, ki &a vodi pristojen pravni or&an 3npr" re&ister dru%tev4" La ko pa se pravno subjektiviteto oblikuje tudi z zakonom ali kakim dru3im aktom zakonodajne3a telesa 3ob$ina se ustanovi ! !akonom4" +)'ANOVE 5 lastnost pravne osebe se jim pri!nava6 ! re&istra#ijo, $e i!polnjujejo predpisane predpostavke 3$i$te* #o!*ativ#e3a a&ta4, ! dovoljenjem o!" odobritvijo, ki jo na temelju proste&a preudarka poda pristojni upravni or&an 3&o#(e$i%$&i $i$te*4, i!jemoma pa tudi e s tem, ko se ustanova konstituira in or&ani!ira 3$i$te* $vo2od#e ,$ta#ovitve4"
? IZPIT: Zakaj je pravna ose"a +)meten, pravni s)"jekt

-. ,. -. VR!"( %RAV$&9 *!( ,rubene tvorbe 3pravne osebe4 so %tevilne in ra!nolike" Rimskopravno i!ro$ilo ji deli na6
/o! o!a(i%e ali zd!,Be#%a o$e2 3,#ive!$ita$
e!$o#a!,*4 5 )o !druenja ve$ oseb" .druenje se kot nova enota ra!likuje od svoji $lanov in je kot taka pravna oseba, $lani !druenja pa se la ko imenujejo 3npr" dru%tvo %tudentov PI v Lj4" O obstoju in delovanju !druenja odlo$ajo $lani in or&ani v skladu s temeljnim korporativnim pravnim aktom, nje&ov ierar i$no najvi%ji or&an pa je !bor vse $lanov" Njeni or&ani so vsebinsko avtonomni in se la ko odlo$ijo tudi !a to, da se korpora#ija kot pravna oseba statusno preoblikuje ali pa #elo prene a delovati"
4$ta#ove 3,#ive!$ita$ !e!,* ali 2o#o!,*4 7 Nji ova po&lavitna !na$ilnost je
premoenje, ki mu ustanovni akt dolo$a nje&ov namen" +stanova je torej na ustanovni namen ve!ano premoenje, nalo&a uprave pa je, da ta namen udejanja v korist oseb, ki so njeni naslovljen#i 3destinatorji4" +prava ustanove je vsesko!i namensko podrejena, v njeni pristojnosti ni, da odlo$a o spremembi namena in o statusni sprememba , kot sta obstoj in prene anje ustanove" Njen namen mora biti splo%no koristen ali dobrodelen in praviloma trajen"
'emeljna podla&a 3substrat4 korpora#ij so l%,d%e, temeljna osnova ustanove je ,$t!ez#o !e*oBe#%e"
? IZPIT: Razlike med korpora(ijami in )stanovami

.elo ra!%irjeno je tudi delitev pravni oseb na6
26
P!av#e o$e2e %av#e3a !ava 7 )o tiste, ki imajo oblastna upravi$enja in so pristojne,
da i!vajajo javne nalo&e" ,elujejo v javnem interesu in se ji ustanovi ! !akonom ali dru&im dravno pravnim aktom" )em spadajo6 krajevna !druenja, drava, ob$ine, itd"
P!av#e o$e2e za$e2#e3a !ava 7 Nji ova dejavnost temelji na avtonomiji volje in
uresni$ujejo !asebne interese" +stanovi se ji ! !asebno pravnimi akti" )em pa pri%tevamo6 dru%tva, !adru&e, !asebni !avodi, itd"
V pravnem ivljenju po&osto ni $isti pravni oseb, ki bi v #eloti sodile med osebe javne&a ali !asebne&a prava" Vselej je mo&o$e, da !asebnopravna oseba dobi javno pooblastilo !a opravljanje >unk#ij dravne uprave" Vrste pravni oseb, ki so !na$ilne !a )lovenijo6 384 /RAJEVNA (TERITORIALNA) .DR4CENJA6
Med temi !druenji so najpomembnej%e d!Bava in lo&al#e $a*o, !av#e $&, #o$ti" ,rava )lovenija je ierar i$no najvi%ja oblastna or&ani!a#ija ljudi na dolo$enem o!emlju, po svoji pravni kakovosti in drubeni vsebini eli biti pravna in so#ialna, o!emeljsko je enotna in nedeljiva in !a&otavlja lokalno samoupravo" 'emeljne samoupravne skupnosti so o2+i#e' katere drava opredeljuje kot naselja ali ve$ naselij, ki so pove!ana s skupnimi potrebami in interesi prebival#ev" Posebna vrsta !druenj so oliti+#e $t!a#&e i# d!,)tva. 394 ,ru&a velika skupina pravni oseb so6
.AVODI 7 ustanavljajo se !a opravljanje dejavnosti v!&oje in i!obraevanja, !nanosti, kulture, %porta, otro%ke&a varstva itd" )o praviloma osebe javne&a prava" Nji ov #ilj ni pridobivanje dobi$ka" GOSPODARS/A .DR4CENJA 7 so pravne osebe, ki na tr&u samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo i!klju$no dejavnost" (ospodarske drube so !asebnopravni subjekti, kot npr" drube ! neomejeno od&ovornostjo, komanditne drube, delni%ke drube, drube ! omejeno od&ovornostjo .avodi in &osp" drube so la ko ustanovljeni tudi kot %av#i zavodi in kot 3o$ oda!$&e %av#e $l,B2e8 JAVNI .AVO,I 3univer!a, klini$ni #enter4 opravljajo javne slube in njim podobne javne dejavnosti" (O)PO,AR)*E JAVNE )L+D=E pa skrbijo !a tiste javne materialne dobrine, ki so v javnem interesu in ji ni mo&o$e uresni$evati na tr&u" ,elujejo !lasti na podro$ju ener&etike, prometa in !ve! ter komunalno vodne&a &ospodarstva" .ADR4GA je or&ani!a#ija vnaprej nedolo$ene&a %tevila $lanov, ki ima namen pospe%evati &ospodarske koristi svoji $lanov in temelji na prostovoljnem pristopu" )o pravne osebe !asebne&a prava" 3:4 4STANOVE 7 !a nji je bistveno premoenje, ki ima neki trajen, pravno dopusten namen" Od namena je odvisno ali &re !a !asebno ali javno ustanovo"
27
-. ,. ,. !%*!* $*!" %RAV$&9 *!( Pravne in >i!i$ne osebe se, kar !adeva njuno sestavo, kakovostno ra!lo$ujejo6 PRAVNA O)E=A je drubeni in premoenjski or&ani!em, II.I2NA O)E=A je posame!nik, ki edini la ko neposredno nastopa v pravni ra!merji " P!av#a $ o$o2#o$t !av#i1 o$e2 je oja in je omejena e s tem, da ne morejo imeti tisti pravi# in dolnosti, ki temeljijo na $lovekovi naravni lastnosti 3starost, sorodstvo4" V /umetni0 naravi pravni oseb je, da je nji ova sposobnost na$eloma omejena na tisto dejavnost, !a katere je bila ustanovljena" Pravna sposobnost pravne osebe se po svoji naravi ra!likuje od pravne sposobnosti >i!i$ne osebe" Posame!nik je $vo2od#o 2it%e, ki mu je dovoljeno vse, kar ni i!re#no prepovedano ali !apovedano, kolikor so$asno upo%teva enake pravi#e dru&i in ravna v skladu ! na$elom, da je treba do&ovore spo%tovati 3Pa#ta sunt servanda4" )posobnost pravni oseb je oja, ker &re !a drubene or&ani!me, ki imajo dolo$en namen" Ii!i$nim osebam se %e najbolj pribliujejo !asebne pravne osebe 3npr" &ospodarske drube4, medtem ko so o2la$t#e !av#e o$e2e 3npr" drava4 kakovost !ase" .a vse oblastne pravne osebe je !na$ilno, da jim je dovoljeno le to, kar je predvideno kot nji ova !i$to%#o$t 3npr" krajevna, stvarna, osebna pristojnost4 )vojskost pravni oseb po&ojuje tudi to, da morajo imeti ustre!en or3anizacijski ustroj in or3ane, ki delujejo v nji ovem imenu in na nji ov ra$un" +stanovitveni akt ali kak%en dru& temeljni akt pravne osebe 3npr" statut4 dolo$a njeno or&ani!a#ijo, vrste or&anov in nji ovo pristojnost" Pravi#e in dolnosti, ki ji or&ani pridobivajo, se pripisujejo pravni osebi" Or&ani so poslovno sposobni v meja pravne sposobnosti, ki jo pravna oseba ima" 'ako kot >i!i$ne osebe so tudi pravne osebe od&ovorne !a !av#e &!)itve, ki ji storijo njeni or&ani" Pravna oseba od&ovarja ob podmeni, da &re !a pravno kr%itev, ki jo pravni red o!na$uje kot njeno kr%itev" Po&lavitno je, da &re !a ravnanje >i!i$ne osebe, ki nastopa kot or&an pravne osebe ali pa kot njen delave#" Pravna oseba od&ovarja6 civilne delikte, kritve pravic, prekrke in ob dolo$eni po&oji #elo !a kazniva dejanja" *a!ni !a delikte pravni oseb so6 denarna kazen, odvzem premoenja, prenehanje pravne osebe"
-. ,. :. $(#A"(RA *)%R"A V%RA;A$/A
? IZPIT%
28
Pravna narava pravni *lasi$ne teorije so6
oseb je sporna in je predmet iva ni
teoreti$ni ra!pravljanj"
(1) TEORIJA AI/CIJE !a&ovarja stali%$e, da pravna oseba ni resni$en pojav, ker je nosile# pravi# in dolnosti la ko samo $lovek"
(2) TEORIJE' /I .ANI/AJO PRAVNO OSE7NOST J1e!i#3ova teo!i%a i#te!e$a &radi na pravi#i, ki je pravno !avarovani interes in na pravni ra!merji , ki so le med posame!niki kot resni$nimi subjekti" Pravna oseba NE more6 uivati' imeti interesov' si !astavljati #iljev" La ko je le posredovalna oblika in zunanji izraz pravni ra!merij" Je /abstrak#ija0, umetna #elota ljudi, ki nato kot taka na !unaj tudi nastopa kot pravni subjekt" 'eorija #a*e#$&e3a !e*oBe#%a' teorija &ole&tiv#e la$t#i#e' teorija $l,B2e 'em teorijam je skupno, da je pravna oseba pravni pripomoek, s katerim ustvarjajo pravno osebnost" Pravna oseba je bodisi6 premoenje, ki ji pripada, oznaka, ki jo uporabljamo !a poseben reim kolektivne&a premoenja, ali /le0 tehnino sredstvo, s katerim !ajamemo slubena ali kak%na dru&a ra!merja v dolo$enem so#ialnem or&ani!mu 3npr" !avodu4" /el$#ova teo!i%a o !av#e* $,2%e&t, &ot e!$o#i?i&a(i%i !av#i1 !avil .anj je pravni subjekt kot #elota le pravni pojav, pravni subjekt so samo pravila, ki ji pripisujemo dolo$enemu zbirnemu srediu" Pravni subjekt je personifikacija !daj %ir%e !daj oje celote pravnih pravil, te #elote so pravno enovite in se kot sistemati$ne enote pravni pravil i!raajo /v podobi ene osebe0" (-) TEORIJE O REALNOSTI PRAVNI0 OSE7 Gie!&e%eva o!3a#$&a teo!i%a je najbolj !nana med teorijami o realnosti pravni oseb" Pravna oseba je resni$na in ne nami%ljena oseba, &re !a /so#ialni or&ani!em0 in !a /ivo bitje, ki je kot tak%no sposobno oteti in delati0" Pravna oseba je pravno pri!nana sposobnost !druenja ljudi, da je subjekt pravi# in dolnosti kot enovita #elota in ne kot skupek posame!nikov, od kateri se kakovostno ra!likuje" Je /abstra irana vsebina resni$nosti0 in je tako kot >i!i$na oseba pravni subjekt !aradi te&a, ker se ji e kot taki pri!nava kakovost pravne osebnosti" Od same&a pri!nanja je odvisno, kateri so#ialni or&ani!mi in v kak%nem obse&u so la ko pravne osebe, v naravi same&a pri!nanja pa je, da NE sme biti samovoljno" Ne&ate!e d!,3e teo!i%e 7 nekatere med njimi &radijo na posame!niku, dru&e poudarjajo skupnostne tenje in #ilje, tretje osmi%ljajo naravo premoenja, ki ima dolo$en namen ali pa pripada dolo$enemu kolektivu, spet nekatere pa !a&ovarjajo stali%$e, da je pravna oseba samo pravni pojav" 'em teorijam v #eloti niti ni mo&o$e pritrditi niti ji ni mo&o$e !anikati"
2!
-. PRAVICA -. 1. PRAVICA Osrednja prvina !avi(e je monost, da pravni subjekt na dolo$en na$in ravna 3>a#ultas a&endi4" 'a monost je vsebovana v abstraktni in splo%ni pravni normi 3abstraktno upravi$enje4" 'ako subjekti !adovoljujejo najra!li$nej%e lastne interese, $e so in kolikor so v skladu s >unk#ijo prava v konkretni drubi" Monost ravnanja 3aktivne&a ali pasivne&a4 je pravno !avarovana" A=)'RA*'NO +PRAVI2ENJE vsebuje opis pravne&a vedenja in ravnanja" 2e je ravnanje subjekta to$no dolo$eno, pomeni, da je nosile# pravi#e nanj ve!an" V tem primeru subjekt ne more i!birati, kako in po kak%ni poti bo usmerjal lastno aktivnost" Interes ni predmet, ampak je #ilj pravi#e" -ilj je doseen, $e &a spremlja ustre!no vedenje in ravnanje ! objektom ali &lede na objekt" Pri A=)OL+'NI1 PRAVI-A1 3npr" pri lastninski pravi#i4 je subjekt upravi$en, da ! objektom 3npr" lastnine4 na dolo$en na$in ravna 3storitev, opustitev ali dopustitev4 in da terja od dru&i , naj ne pose&ajo v nje&ov kro& delovanja" Absolutne pravi#e so usmerjene proti vsakomur in pomenijo, da je ! njimi omejena svoboda dru&i " RELA'IVNE PRAVI-E 3npr" pravi#e med upnikom in dolnikom v obli&a#ijski ra!merji 4 se neposredno nave!ujejo samo na dolo$eno osebo" Pri nji je subjekt upravi$en, da !a teva od dru&e&a dolo$eno storitev, opustitev ali dopustitev" Objekt je tista dobrina 3npr" denar, $ast, nedotakljivost stanovanja4, ki nosil#u pravi#e omo&o$a, da !adovolji dolo$en interes"
? IZPIT8 -aj je pravi(a, kateri sta njeni temeljni sestavini, o"razlo*i j).
-. 2. A7STRA/TNA PRAVICA A=)'RA*'NA PRAVI-A sestoji i! ene&a ali ve$ upravi$enj" V dolo$enem smislu je vsaka pravi#a sestavljena in mora imeti vsaj dve upravi$enji6
te*el%#o , !avi+e#%e, ki omo&o$a, da subjekt !adovoljuje dolo$en interes 3npr"
ekonomski6 vrnitev posojila4, vselej pa &a spremlja se pravovarstveni !a tevek, !avova!$tve#i za1teve&, ki vsebuje monost, da bo uporabljena sank#ija, $e !ave!ane# ne ravna v skladu ! obve!nostjo" Pravovarstveni !a tevek je mo&o$e aktivirati %ele tedaj, ko je temeljno upravi$enje kr%eno o!" o&roeno" Mo&o$e &a je uveljavljati na najra!li$nej%e na$ine 3opomin, pobotanje, toba4, ki so odvisni od narave kr%itve in od dobrine, ki je pravno !avarovana" *adar pretnja s silo ne !ado%$a, je potrebna oblastna interven#ija" 2e &re !a drubeno pomembne pravi#e 7 sem sodijo tiste, kateri kr%itev se uradno pre&anja kot ka!nivo dejanje 7 drava posreduje po uradni dolnosti 3neposredno varstvo4"
3"
Ra!li$ne pravi#e i!raajo ra!li$no stopnjo svobode, !ato je tudi oblika varstva ra!li$no urejena" .a sam pojem pravi#e je po&lavitno, da %e !av#o va!$tvo za3otovl%e#o. 2e temeljno upravi$enje ni pravno !avarovano, ne moremo &ovoriti o pravi#i< tu &re le !a /refleks pravne norme0, !a odboj, ki kot tak%en ni pravno !avarovan 3npr" uporaba svetlobe, ki pada sko!i stanoval$evo okno in osvetljuje stopni%$e4"
-. -. /ON/RETNA PRAVICA /ON/RETNA PRAVICA temelji na abstraktni 3ki je sestavina splo%ne in abstraktne pravne norme4 in vsebuje monost ravnanja v konkretnem pravnem ra!merju" Monost ravnanja pomeni konkreti!a#ija abstraktne&a upravi$enja na konkreten primer" *onkretno upravi$enje nastane %ele ob stiku pravne&a dejstva ! normo, in si#er tako, da abstraktna upravi$enja uporabljamo neposredno, ali pa tako da je potrebno abstraktna upravi$enja poprej %e individuali!irati in konkreti!irati" *onkretna pravi#a je voljne narave" . !avestjo in voljo obdarjeni subjekt ima monost po!itivne in ne&ativne i!bire" Po!itivna i!bira pomeni konkreti!a#ijo in uresni$itev abstraktne&a upravi$enja 3a&tiv#a !avi(a4, ne&ativna i!bira i!raa, da ostaja subjekt pasiven, ker se nje&ov interes ne pokriva s tipi$nim 3#e3ativ#a !avi(a4"
-. 6. TEORIJE O NARAVI PRAVICE
? IZPIT
Ra!pravljanje o pravi#i in njeni naravi ne more mimo teo!i%e vol%e in teo!i%e i#te!e$a. TEORIJA VOLJE se je osredoto$ila na to, kako je pravi#a sestavljena" Njeni osrednji prvini sta vol%#a *o+ in vol%#a o2la$t, ki ju objektivno pravo !a&otavlja subjektu prava" )ta sestavini splo%ne&a in abstraktne&a pravne&a pravila in kot tak%ni i!raata tipi$no voljo abstraktne&a pravne&a subjekta" 'ipi$na, povpre$na volja vsebuje monost 3>a#ultas a&endi4, da konkretni pravni subjekt na dolo$en na$in ravna" *lasi$ni predstavnik 5 MIN,)-1EI, 5 !aokroil je voljno pojmovanje resni#e 5 nje&ovo pojmovanje !ajema 9 pojavni obliki pravi#e6
P!avi(a %e $,2%e&tovo , !avi+e#%e, da od dru&e&a terja dolo$eno vedenje in
ravnanje 3storitev, opustitev4" Objektivno pravo mu prepu%$a, da sam presoja, ali bo pravno pravilo udejanjil in ali bo uporabil tudi pravna sredstva, $e dru&a stran uresni$itvi pravila nasprotuje"
)*RA'*A6 %ravni subjekt je nosilec volje, je tisti, ki odlo$a o 3ne4uresni$itvi pravne&a pravila kot dela objektivne&a prava, !ato se v tem obse&u objektivno pravo odreka svoji mo$i, le7to odstopa pravnemu subjektu in mu s tem omo&o$a, da pravno pravilo postane nje&ova pravi#a 3nje&ovo subjektivno pravo4 5 vol%#a *o+"
31
Vol%#o o2la$t, ki ustvarja pravne poloaje" 'okrat je od pravne&a subjekta odvisno

tako to, ali bo nastala pravi#a i! prve skupine, kot tudi to, ali bo pri%lo do spremembe in prene anja pravi#, ki e obstajajo"
'eorija volje !anemarja interesno plat pravi#e" TEORIJA INTERESA 3J1ERIN(4 pravi, da je !avi(a !av#o zava!ova#i i#te!e$ o!" interes, ki je pravno !avarovan" I#te!e$ je bistvena sestavina pravi#e in i!raa njen prakti$ni #ilj, medtem ko je pravno varstvo >ormalna prvina in je le /varstveni ovoj0 vsebine" V pristojnosti !akonodajal#a je, da posame!ne interese ovrednoti in presodi, kateri so tako pomembni, da ji je treba tudi pravno !avarovati" V dolo$enem obse&u upo%teva tudi 3subjektovo4 vol%o 5 ta je pomembna ko6 subjekt uresniuje posamezna upravienja 3npr" upravi$enja, da lastnik stvar rabi, jo uiva in ! njo ra!pola&a4, so monosti ravnanja v zakonu relativno nedolono opredeljene in se subjekt odlo$a, kak%na naj bo /smer0 uivanja pravi#e, je bila pravica krena in je treba sproiti pravovarstveni ustroj" Pravi#e niso !aradi te&a, da se ! njimi uresni$uje ideja abstraktne pravne volje, ampak so tu !aradi te&a, da se ! njimi varujejo ivljenjski interesi in potrebe" INTERESNODVOLJNA TEORIJA pravi, da narava pravi#e temelji na medsebojni odvisnosti vol%e in i#te!e$a" +temeljil jo je JELLINE* 5 !anj je pravi#a pravno pri!nana in pravno !avarovana mo$ volje, ki je usmerjena k dolo$eni dobrini ali interesu" )poro$ilo te teorije je, da abstraktna pravi#a i!raa tipi$ni interes, ki se nana%a na tipi$ne&a pravne&a subjekta in ta tipi$ni dejanski stan" Monost ravnanja, ki se nave!uje na tipi$ni dejanski stan, se soo$a s konkretnimi interesi, ki ji imajo v pravni resni$nosti posame!ni pravni subjekti" 2e konkretni pravni subjekti presodijo, da se tipi$ni interesi ujemajo ! nji ovimi konkretnimi interesi, bodo abstraktna upravi$enja konkreti!irali in ji udejanjali 3a&tiv#a iz2i!a4 ali pa bodo ostali pasivni, $e o#enijo, da jim tipi$ni interesi ne ustre!ajo, ker jim ne dopu%$ajo, da bi prek nji uresni$evali tudi lastne pravne interese 3 a$iva iz2i!a4" 6. DOLCNOSTNO 4PRAVI"ENJE 2e abstraktno upravi$enje ne omo&o$a, da se pravni subjekt v konkretnem drubenem ra!merju odlo$i !a ne&ativno 3pasivno4 i!biro, ne &ovorimo o pravi#i, ampak imamo opraviti ! dolnostnimi upravi$enji 3roditeljska pravi#a6 )tar%i imajo pravi#o in dolnost, da ! neposredno skrbjo s svojim delom in drubeno dejavnostjo !a&otavljajo uspe%en telesni in du%evni ra!voj svoji otrok4" .a tovrstna upravi$enja je !na$ilno, da so krati dolnosti" Pri dolnostni upravi$enji sta pravi#a in dolnost tako tesno pove!ana, da se !livata v eno in tvorita nedeljivo #eloto" 2e bi bilo pri dolnostni upravi$enji pravi#o in dolnost mo&o$e lo$iti, bi pravni subjekt posebej i!vr%eval pravi#o in posebej dolnost kot6
32
#o$ile(
!avi(e bi imel monost, da abstraktni upravi$enj ne bi konkreti!iral in udejanjal" )ubjekt bi tudi sam odlo$al, ali bo e pridobljena upravi$enja i!vr%eval in ji uival #o$ile( dolB#o$ti bi bil !ave!an slediti aktivnemu ali pasivnemu ravnanju, kakor je predvideno v ustre!nem pravnem pravilu, od narave dolnosti pa bi bilo odvisno, kdaj in v kolik%ni meri la ko i!vr%evale# vpliva na na$in njene&a uveljavljanja" 'i dve re%itvi pri ajata v po%tev tedaj, ko nosile# pravi#e nastopa v svojem imenu" 2e pa dela v interesu dru&e&a 3javnem interesu4, pa mora upo%tevati %ir%e drubene interese" Najbolj tipi$no dolnostno upravi$enje je !oditel%$&a !avi(a. .akon jo opredeljuje kot pravi#o, ki jo so$asno sestavlja skupek pravi# in dolnosti" .anjo je !na$ilno, da sta njena nosil#a mati in o$e, ki sta interesno in namensko vezana" V tem pomenu je nosile# dolnosti vsesko!i tudi nosile# obve!nosti, da upravi$enje konkreti!ira in udejanja< v nasprotnem primeru &re !a pravno kr%itev, ki ji sledi sank#ija 3npr" odv!em roditeljske pravi#e4" V sodobnem pravu je dolnostna ve!anost !na$ilna tudi !a lastninsko pravi#o 3pri nepremi$nina 4" ,olnostno upravi$enje omo&o$a, da nje&ov nosile# vsaj delno uresni$uje tudi lastne interese" ,ru&i del dolnostne&a upravi$enja se nana%a na pravni subjekt, ki !a&ovarja javne interese" V drubeni resni$nosti je dolnostno upravi$enje enovita #elota, ki se ob pravi#i in dolnosti uveljavlja kot nov in samostojen pravni pojav" 9. PRAVNA DOLCNOST 9. 1. PRAVNA DOLCNOST PRAVNA ,OLDNO)' je sestavina pravne&a ra!merja in ustre!a dolo$enemu nasprotnemu vedenju in ravnanju" 'o ustre!anje spremlja vnaprej predvidena sank#ija, ki naj !adene tiste&a, ki ne ravna v skladu ! obve!nostjo" Pravna dolnost ima dve prvini6 1. o2vez#o$t 3dolnost4, da njen nosile# na dolo$en na$in deluje 3storitev, opustitev, dopustitev4 2. $a#&(i%a, ki jo kot pravno posledi#o sproi dru&a stran pravne&a ra!merja, $e obve!nost ni bila udejanjena ali pa je bila kako dru&a$e kr%ena 'o pomeni, da je nosile# obve!nosti !a svoje vedenje in ravnanje 3od%kodninsko, ka!ensko, dis#iplinsko itd"4 !av#o od3ovo!e#
Pravni dolnosti ne smemo !amenjati ! moralnimi6 pravne obve!nosti so i!ra! normativni !akonitosti in normativne&a pripisovanja, moralne obve!nosti so avtonomno sprejete in so vselej obve!nosti do same&a sebe" Pravne dolnosti se nana%ajo na !unanje vedenje in ravnanje pravni subjektov"
33
9. 2. A7STRA/TNA IN /ON/RETNA PRAVNA DOLCNOST Po!namo6 a2$t!a&t#o dolB#o$t, ki je sestavina splo%ne&a in abstraktne&a pravne&a pravila &o#&!et#o dolB#o$t, ki se i!oblikuje v konkretnem drubenem ra!merju Pri pravni dolnosti je njena uresni$itev vselej v interesu dru&e&a 3npr" v interesu dravljana, da mu dru&i ne pose&ajo v dobrine4" +resni$evanje dolnosti je la ko tudi v interesu !ave!an#a 3npr" obve!no #epljenje !aradi nale!ljive bole!ni4 ali pa je #elo predvideno, da njen nosile# soodlo$a, kako jo bo i!vr%eval 3npr" pri alternativni obve!nosti , ko la ko dolnik i!bira med dvema ali ve$ predmeti i!polnitve4" 'ako je v pravnem ivljenju po&osto teko pote&niti ostro lo$ni#o med pravi#o, dolnostnim upravi$enjem in pravno dolnostjo, ker se med seboj prepletajo in vplivajo dru&a na dru&o" 9. -. /ORELATIVNOST (SOODVISNOST) PRAVIC IN PRAVNI0 DOLCNOSTI Pravi#a in pravna dolnost sta korelativna 3soodvisna4 pojma" Pravna ra!merja so la ko6 e#o$t!a#$&o o2vez#a 7 ena stran nosile# obve!nosti, ki se nana%a na predmet pravne&a ra!merja in dru&a stran nosilka upravi$enja, ki tej obve!nosti ustre!a 3npr" pri darilni po&odbi4, dvo$t!a#$&o o2vez#a 7 oba subjekta sta nosil#a obve!nosti in upravi$enj 3po&odbena obli&a#ijska ra!merja npr" pri kupoprodajna po&odba4" Vendar pa je v dolo$enem pomenu upravi$enje ene stranke 3nosil#a pravi#e4 vselej pove!ano tudi ! njeno pravno obve!nostjo, pravna obve!nost dru&e stranke 3subjekta dolnosti4 pa vselej tudi ! njenim upravi$enjem" *orelativnost ni !na$ilna samo !a ra!merja med pravi#ami in dolnostmi, o njej &ovorimo tudi, ko &re !a *ed$e2o%#o odvi$#o$t vede#%a i# !av#a#%a med dvema ali ve$ pravnimi subjekti" Obstaja tudi med nosil#i pravi# in nosil#i dolnostni upravi$enj 3npr" ra!merja med star%i in otro#i4 ter med nosil#i pravni obve!nosti, ki so vsebinsko pove!ane dru&a ! dru&o" :. .LORA7A PRAVICE V postopku i!vr%evanja pravi#e nastanejo trije moni primeri6
1. subjekt i!vr%uje pravi#o tako, da ostane v pravno dovoljeni meja , ne da bi pose&el

v pravi#o dru&e&a 3za&o#itoD !av#o izv!)eva#%e !avi(e4
2. naslovljene# kr%i pravo in se pri tem ne more skli#evati na pravno !avarovano

upravi$enje, ki bi dopu%$alo, da nje&ovo dejanje o!na$imo kot !akonito 3 !av#a &!)itev4
34
3. subjekt si#er i! aja i! abstraktne&a upravi$enja, tako da pose&a v pravi#o, ki pripada

dru&emu 3zlo!a2a !avi(e4 Sta!e%)a (li2e!ali$ti+#a) teo!i%a 3v ospredju do 8N" stol"4 je zanikala monost, da je pravico mo3oe zlorabiti" Opirala se je na na$elo OPui suo iure utitur, neminem laeditQ 3*dor se posluuje svoje pravi#e, nikomur ne %koduje4" 'rdi6 *dor i!vr%uje pravi#o, ravna v skladu s pravom in so nje&ova dejanja dopustna" Neomejljiva narava pravi#e naj bi bila v skladu ! ekonomsko in s so#ialno konkuren#o6 vsakdo, ki na nekem podro$ju dosee premo$, ima pravi#o, da dru&emu %koduje" Bkodno ravnanje, ki i! te&a i!vira, je pravno dovoljeno" Bkoda, ki tako nastane, je nei!o&ibna in ni potrebno u&otavljati, ali je bila otena" 'eorija o !lorabi pravi#e je na%la mesto v okviru krivdne od&ovornosti 3 $,2%e&tiv#a teo!i%a 5 v ospredju od !a$etka 8N" stol"4" 'a teorija !astopa stali%$e, da pravi#o !lorabi tisti, ki ravna krivdno in !ato dru&emu nastane %koda" ) to teorijo ne moremo so&la%ati, ker pov!ro$itev %kode ni in ne more biti #ilj pravi#e6 ravnanje te vrste je prepovedano in je v #eloti !unaj pravno dovoljene&a" O2%e&tiv#e teo!i%e 3v ospredju od 9" polovi#e 9@ stol"4 upo%tevajo, da ima vsaka pravi#a dolo$en #ilj in so#ialno >unk#ijo" 'a kon$ni #ilj 3namen4 je !unaj pravi#e in nad njo" !meri izvrevanja pravice ne dolo$a posame!nikova volja, ampak je cilj 3/du 04 pravice tisti, ki opredeljuje kako naj bo nosil$evo ravnanje usmerjeno" Posame!nik ne od&ovarja samo tedaj, ko ravna protipravno, temve$ tudi tedaj, ko i!vr%uje pravi#o /nepravilno06 kdor od namena pravi#e odstopa, jo !lorablja in je !a svoje ravnanje od&ovoren 3npr" nevestno, nemoralno i!vr%evanje pravi#e4" !lovensko pravo ne po!na splo%ne prepovedi !lorabe pravi#, ki bi se i!re#no nana%ala na posame!no pravno podro$je ali na #eloten pravni sistem" .a oblikovanje splo%ne prepovedi so pomembna tista ustavna dolo$ila, ki opredeljujejo, kako naj i!vr%ujemo temeljne pravi#e" Ob nji moramo upo%tevati tudi prepovedi, ki veljajo !a posame!ne pravne pano&e 3.akon o obli&a#ijski ra!merji , .akon o temeljno lastninsko pravni ra!merji 4" .a de%a#$&i $ta# zlo!a2e !avi( $o z#a+il#e t!i !vi#e8
da nosilec iz1a%a iz
!av#o do ,$t#e3a a2$t!a&t#e3a , !avi+e#%a, ki &a konkreti!ira in materiali!ira tako, da nje&ovo ravnanje !e$e3a *e%e , !avi+e#e3a 3npr", ko imetnik stanovanjske pravi#e odla%a s preselitvijo v i%o, ki si jo &radi in je e primerna !a bivanje in tako onemo&o$a, da bi se lastnik vselil v svoje stanovanje4,
da je #a$tal &o#?li&t dve1 !avi(, ki $e *ed $e2o% #e iz&l%,+,%eta 7 do kon>likta

pride !ato, ker si stojita nasproti dve pravi#i in je ena i!med njiju i!vr%evana tako, da delno ali pa v #eloti onemo&o$a aktivirati in uresni$evati dru&o 3npr", ko !&ornji vodni upravi$ene# jemlje vodo spodnjemu vodnemu upravi$en#u4,
&da% in za&a% %e 2ila dolo+e#a
!avi(a zlo!a2l%e#a 3da subjektovo ravnanje ne prese&a meje, ki v kvalitativno enakemu obse&u tudi dru&emu dopu%$a pripadajo$o pravi#o4
35
2e !aradi /odprtosti0 upravi$enja nosile# i!vr%uje pravi#o na na$in, ki smo jo o!na$ili kot !lorabo, je dolnost pristojne&a or&ana, da na predlo& pri!adete&a ali po uradni dolnosti !e&o!a+e#o !avi(o v$e2i#$&o o*e%i in odredi o$tavitev v !e%)#%e $ta#%e, $e je to &lede na naravo pose&a v pravi#o mono" Proti !lorabi sta %e u$inkoviti sredstvi 6 zav!#itev za1teve za !av#o va!$tvo, #e, o)teva#%e ti$ti1 !av#a#%' &i !e$e3a%o , !avi+e#%e 5 bodisi s strani6 7 dravne&a or&ana 3npr" !loraba pro#esni pravi#4, 7 naslovljen#a, ki je v pravnem ra!merju s prekora$eval#em 3npr" v obli&a#ijskem ra!merju4 5 $e v tem primeru ne bo doseeno so&lasje, bo potrebna oblastna interven#ija, ki se bo kon$ala ! ukrepom vsebinske omejitve" Primeri prepovedi !lorabe pravi#e v slovenski !akonodaji6
&. 3odi$e si mora prizadevati, da postopek izvede "rez zavlaevanja in da onemo#oi kakr$nokoli zlora"o pravi(, ki jih imajo )dele*en(i v postopk). (&C. len Zakona o kazenskem postopk)) @. Pravi(e iz o"li#a(ijskih razmerij so omejene z enakimi pravi(ami dr)#ih. Izvr$evati jih je tre"a v sklad) s temeljnimi naeli te#a zakonika in z njihovim namenom. (prvi odstavek >. lena 4"li#a(ijske#a zakonika) ;. Dastnik stvari oziroma imetnik dr)#e stvarne pravi(e je omejen z enakimi pravi(ami dr)#ih. Dastninsko in dr)#e stvarne pravi(e je tre"a izvr$evati v sklad) s temeljnimi naeli te#a zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. (prvi odstavek &@. lena 3tvarnopravne#a zakonika) ?. Za navidezno izvr$evanje pravi(e #re, e njen imetnik ravna z izklj)nim ali oitnim namenom, da dr)#em) $kod)je. (dr)#i odstavek &@. lena 3tvarnopravne#a zakonika)
;. PREDMET PRAVNEGA RA.MERJA V teoriji so ra!li$ni po&ledi na !ed*et pravne&a ra!merja" Predmet so la ko6
d!,B2e#i #a*e#, !aradi katere&a stopajo pravni subjekti v tak%no ra!merje, *ate!ial#e i# d!,B2e#e v!ed#ote ali do2!i#e, !aradi kateri je pravni subjekt v
pravni ra!merji in imajo &lede nji medsebojne obve!nosti in pravna upravi$enja, !av#a de%a#%a 3storitve, opustitve, dopustitve4, vse, na kar se !more nana%ati +love&ovo !az,*#o vede#%e i# !av#a#%e"
PRE,ME' PRAVNE(A RA.MERJA so vse tiste dobrine, &lede kateri so pravni subjekti v *ed$e2o%#i1 !av#i1 !az*e!%i1 in imajo v !ve!i ! njimi ustre!ne pravi#e in pravne dolnosti" V tesni pove!avi s pravnimi dobrinami so tudi vede#%a i# !av#a#%a, ki so potrebna, da pravni subjekti pravne dobrine pridobijo, ustvarjajo, ! njimi 3$e je to dopustno4 ra!pola&ajo, ji uivajo in pravno varujejo"
36
Pravne dobrine so la ko tudi same !avi(e in !av#e dolB#o$ti, $e so po svoji naravi tak%ne, da smejo biti v pravnem prometu" Pravi#e in dolnosti so najbolj po&ost predmet pravne&a ra!merja v #ivilnem pravu 3npr" prenos lastninske pravi#e4" Pravne dobrine je mo&o$e ra!lo$evati na ve$ na$inov" Naj%ir%a delitev je na6 naravne *ate!ial#e dobrine 3npr" !emlja, voda, ivali4 dobrine, ki so $ad +love&ove3a dela 3npr" orodje, !&radbe, obleka4, te pa so la ko6 *ate!ial#e do2!i#e 3npr" obleka, !&radbe, orodje4, d,1ov#e do2!i#e 3npr" je!ik, v!&oja, !nanje4" ,u ovne dobrine so tudi v!ed#o$t#e la$t#o$ti (v!ed#ote), ki ji $lovek pripisuje naravnim dobrinam in $lovekovim stvaritvam 3npr" $lovekovo dostojanstvo, svoboda, varnost, korist4" Materialne in du ovne dobrine imajo pomembno vlo&o kot predpravna drubena ra!merja" . pravnimi dobrinami se podrobneje ukvarjajo posame!ne po!itivno pravne pano&e 3ustavno pravo, #ivilno pravno, upravno pravo, itd"4 Vsakokratna dejanska razdelitev pravnih dobrin i!raa ra!merja drubene mo$i, tudi drubeni 3ne6enakosti in je vselej svojevrstna podoba drube in njene pravne pravinosti"
IV. NORMATIVNI PRAVNI A/TI 1. POJMOVNO POJASNILO8 NORMATIVNI PRAVNI A/T /OT PRAVNO DEJSTVO Pravna pravila povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v drubeni ra!merji " Ji ustvarjamo, ra!veljavljamo, spreminjamo in dopolnjujemo ter se po nji ravnamo" O$itno je, da &re !a dinamien proces, v katerem se do&ajajo nene no pravne spremembe" Med pravnimi spremembami nas !animajo tiste, ki se nana%ajo na nastajanje, spreminjanje in ra!veljavljanje ali odpravljanje pravni pravil" Nosil#i te sprememb so NORMA'IVNI PRAVNI A*'I" V irem pomenu sodijo k normativnim aktom tudi akti, ki vsebujejo predlo3e, da je treba izdati ustre!ne normativne pravne akte" 'i predlo&i so la ko pro%nje in peti#ije 3npr" dravljanova pobuda !a i!dajo !akona4, &re pa la ko tudi !a obve!ne predlo&e 3npr" !a tobe, pritobe4, o kateri je treba vsebinsko odlo$ati" 2. NORMATIVNI PRAVNI A/T No!*ativ#i !av#i a&t je iz%av#o de%a#%e ene&a ali ve$ pravni subjektov, s katerim se deloma ali v #eloti ustvari pravno pravilo" Normativne pravne akte delimo na6 8" )PLOBNE 7 vsebujejo eno ali ve$ splo%ni in abstraktni pravni pravil
37
2. PO)AMI2NE 3IN,IVI,+ALNE4 7 vsebujejo posami$no in konkretno pravno pravilo

V o$a*i+#e* !av#e* a&t, 3npr" v kupoprodajni po&odbi4 so po&osto le nekateri deli pravne&a pravila 3!lasti primarna ipote!a in primarna dispo!i#ija4, medtem ko o pravni kr%itvi in sank#iji ni podrobnej%i dolo$il, ker sta ti vpra%anji e re%eni v splo%nem pravnem aktu 3npr" v .akonu o obli&a#ijski ra!merji 4" Iz%av#o de%a#%e je vol%#o de%a#%e ene&a ali ve$ pravni subjektov" I!java volje ima dru&a$en pomen pri pravni akti , ki ji sprejemajo kole&ijski or&ani 3npr" !akonodajno telo4 kot pri tisti akti , ki nastanejo ! i!javo volje ene osebe 3npr" pri oporoki4 ali pa s so&lasjem med dvema ali ve$ osebami 3npr" pri po&odbi4" )kupno vsem tem primerom je, da pravno u$inkuje %ele i!java volje, ne pa tudi sama volja, kot se je i!oblikovala pri posame!ni subjekti " Pri normativni akti veosebnih dravnih or3anov 3npr" pri !akonu4 imamo opraviti s /socialno voljo0, ki je volja v prenesenem pomenu" I!javno dejanje je sad volje ljudi, ki so pravni akt oblikovali in &a nato sprejeli po dolo$enem ve$inskem na$elu" O=LA)'NI PO)AMI2NI A*'I 3npr" sodbe sodi%$4 7 br ko so ti akti i!dani in postanejo pravnomo$ni, so veljavni pravni akti, ki veljajo ne &lede na tvor$evo psi olo%ko voljo in ne &lede na spreminjajo$o se sestavo dravni or&anov" Normativni akti, ki so vol%#a iz%ava ene&a subjekta ali pa so sad $o3la$#e iz%ave vol% dve ali ve$ oseb, imajo pomen i!jave, s katero eden ali ve$ subjektov i!ra!i pravno sporo$ilo" )kupno jim je, da se mora pomen sporo$ila &ibati v meja i!jave 3npr" oporoka4, sam pomen pa dolo$amo &lede na oteno voljo, ali pa vsaj &lede na voljo, !a katero domnevamo, da je bila otena" V ivljenju se seveda la ko primeri, da otena vsebina ni ustre!no z,#a#%e iz%avl%e#a" Od narave normativne&a pravne&a akta je odvisno, v kolik%ni meri je samo i!javo mo&o$e spremeniti in dopolniti, da bi bila otena vsebina pravilno i!raena" 2e &re !a za&o# ali kak%en dru& oblastni splo%ni pravni akt, sprememba ni mo&o$a" V po%tev la ko pri aja nova i!daja !akona 3spremenjena ali dopolnjena4 ali pa nje&ova avtenti$na ra!la&a, ki sporno in dvoumno besedilo na novo opredeli" Avtenti$na ra!la&a ni prava ra!la&a !akona, v resni#i je le nje&ovo preoblikovanje, ki ima vse !na$ilnosti nove&a pravne&a besedila" Pri oblastnih posaminih pravnih aktih 3npr" pri sodba 4 ravno tako ni mo&o$e, da bi nje&ov tvore# naknadno spremenil in dopolnil pravno pravilo, ki je v nasprotju s oteno vsebino" )kratka6 ra!merje med i!javo in oteno voljo je dru&a$no pri posame!ni vrsta normativni pravni aktov" Vsem pravnim aktom je skupno to, da tudi %e tako subjektivno ra!umljena vsebina ne more u$inkovati mimo i!jave, ki vsebino objektivizira" -. SESTAVINE NORMATIVNEGA PRAVNEGA A/TA -. 1. 4VOD Vsak normativni pravni akt ima ustre!no vsebino in obliko"
38
!kupni imenovalec vsebine je pravno pravilo, ki &a pravni akt oblikuje" Oblikovne sestavine povedo da6 pristojni pravni subjekt sprejme ali i!da pravni akt, to stori v predvidenem pravnem postopku, je pravni akt 3beri6 pravni akt kot sporo$ilo4 i!javljen ! ustreznim zunanjim izraznim sredstvom, ki je ravno tako pravno vnaprej predvideno" Idealno je, $e so vsebinske in oblikovne sestavine med seboj uravnoteene" -. 2. VSE7INA NORMATIVNEGA PRAVNEGA A/TA. SPLO5NI IN POSAMI"NI PRAVNI A/T Normativni pravni akt je spo!naven nav!ven kot ,$t!ez#a 3npr" pisna ali ustna4 iz%ava vol%e, &ate!e o*e# $o !av#a !avila" Vsebina pravne&a akta so torej pravna pravila, ki ji oblikujejo pristojni normativni subjekti" .a vsebinsko ra!likovanje pravni aktov je pomembna kakovostna delitev pravni pravil &lede na pravne naslovljen#e in tip vedenja in ravnanja, ki &a pravno pravilo i!raa" ) te&a !orne&a kota so pravni akti6
)PLOBNI PRAVNI A*'I 7 so pomenski nosil#i splo%ni in abstraktni pravni pravil"
'ipi$ni splo%ni pravni akti so6 ustava, !akoni, uredbe, pravilniki, statuti, kolektivne po&odbe itd" PO)AMI2NI PRAVNI A*'I 7 v nji ovi naravi je, da splo%na in abstraktna pravna pravila individuali!irajo in konkreti!irajo" )plo%ne pravne akte normativno i!peljujejo posami$ni pravni akti, ki tako skupaj s prvimi tvorijo ustre!no >unk#ionalno #eloto" PO)AMI2NI PRAVNI A*'I so zasebni ali pa oblastni<
.A)E=NI posami$ni pravni akti so najra!li$nej%i e#o$t!a#$&i 3npr" oporoke4 in

dvo$t!a#$&i pravni posli 3npr" kupoprodajne po&odbe4"
O=LA)'NI posami$ni pravni akti pa so , !av#i 3npr" upravne odlo$be4 in $od#i 3npr"
sodbe sodi%$4 a&ti, s katerimi pristojni dravni or&ani oblastno odlo$ajo o posami$ni pravni !adeva 3npr" v upravnem postopku4
I! naziva pravne&a akta ni mo3oe z zanesljivostjo sklepati, da vsebuje le eno kakovostno vrsto pravnih pravil" V splo%ni pravni akti so la ko tudi posami$na in konkretna pravna pravila ali pa so splo%na pravila konkretna" Vsebina pravne&a akta ima poseben pomen tudi v vseh pravovarstvenih postopkih" Od te&a, ali je neki pravni akt splo%en ali posami$en, je odvisno, kdo je nosile# pravne&a varstva" .a o2la$t#e $ lo)#e !av#e a&te velja, da o nji ovi ustavnosti in !akonitosti odlo$a ustavno sodi%$e" .na$ilnost $ lo)#e3a !av#e3a a&ta pa je, da nje&ova vsebina
3!
!adeva /%ir%i kro& individualno nedolo$eni naslovnikov0, ki se la ko pojavijo v !ami%ljenem tipinem razmerju, ki &a predpis o!iroma splo%ni akt ureja" 2e se pravni akt nana%a na dolo$eno pravno osebo in na posami$no ra!merje, &re !a o$a*i+#i !av#i a&t. O pravnosti posami$ni pravni aktov odlo$ajo redna sodi%$a in upravni or&ani" *lju$na je torej vsebina normativne&a pravne&a akta, ne pa nje&ov na!iv, ki se v pravnem ivljenju po&osto ne ujema ! ostrim teoreti$nim ra!lo$evanjem med posami$nimi in splo%nimi pravnimi akti" -. -. O7LI/A NORMATIVNEGA PRAVNEGA A/TA ,. ,. .. %R&!"*/$*!" 1A !%R(/(0A$/( $*R0A"&V$&9 %RAV$&9 A#"*V Normativne pravne akte la ko sprejemajo ali i!dajajo le tisti, ki so !a to pristojni" ,olo$itev pristojnosti omo&o$a, da pravni red deluje kot vsebinsko usklajena celota" +)'AVO kot temeljni pravni akt sprejema samo en dravni or&an" Minimalna pravna vsebina ustave je, da opredeli, kdo naj bo !akonodajni or&an" Nalo&a !akonodajal#a je, da ureja pravi#e in dolnosti pravni subjektov in dolo$i, kdo so %e dru&i pravodajni or&ani" Btevilo normodajni subjektov je v obratnem ra!merju s pomembnostjo in teo, ki naj jo imajo posame!ni pravni akti" =olj ko je ta vsebina te tna in odlo$ilna, manj%e je %tevilo pravni subjektov, ki so jo pristojni i!dajati" !ploni in posamini pravni akti, ki ji i!dajajo dravni or3ani, so O=LA)'NI PRAVNI A*'I, ki ji je treba ra!lo$evati od NEO=LA)'NI1, ki so v pristojnosti drubeni or&anov in or&ani!a#ij 3drubeni pravni akti4 in >i!i$ni oseb kot navadni pravni subjektov 3zasebni pravni akti4" Ra!lika med oblastnimi in neoblastnimi pravnimi akti je v tem, da6 O=LA)'NI uveljavljajo splo%ne in javne drubene interese, ki so pravno relevantni NEO=LA)'NI uveljavljajo interese sami pravodajni subjektov V obe primeri je pristojni pravni subjekt vsebinsko omejen s ierar i$no vi%jimi pravnimi akti in s skupnimi pravnimi dobrinami 3npr" s tem da )lovenija varuje $lovekove pravi#e in svobo%$ine4, kot so normativno predvidene in uveljavljene" Po&lavitna ra!lika je tudi v tem, da je !unaj te meja dravni or&an kot oblastni or&an interesno ve!an, medtem ko je, denimo, !asebni pravni subjekt pravno omejen le %e ! enakimi interesi dru&i pravni subjektov" Pravne akte la ko sprejme samo pristojni pravni subjekt 5 to je bistveno !a pravno kakovost akta" 2e je i!dajatelj nepristojna oseba, akt ne more postati pravni akt" Najbolj $ista je re%itev, da pravni akt 3npr" ustavo ali sodbo4 i!da nekdo, ki nima nikakr%ne normodajne pristojnosti 3npr" sodbo i!da or&an neke politi$ne stranke4" V tem primeru velja, kot da sporne3a akta sploh ne bi bilo"
4"
=olj ivljenjski je primer, ko pravni akt ustvari nekdo, ki ima normodajno pristojnost, a se i!dani akt nana%a na tvarino, ki ni v nje&ovi pristojnosti 3npr" sodbo i!da stvarno nepristojno sodi%$e4" V tem primeru sporni pravni akt ni neobstoje pravni akt, ampak &re !a pravni akt, ki to kakovost ohrani vse dotlej, dokler &a ne razveljavimo v ustreznem pritobenem ali dru3em pravnem postopku" Moen je tudi primer, ko ierar i$no vi%ji ali niji normativni subjekt sprejme splo%ni pravni akt, ki je v pristojnosti vi%je&a ali nije&a or&ana" 2e vi%ji or&an posee v pristojnost nije&a, je vi%ji akt pravno veljaven, $e ima vi%ji or&an pristojnost, ki vklju$uje tudi pristojnost nije&a 3npr" ,. i!da splo%ni pravni akt, ki je po svoji vsebini uredba4" 2e pa niji or&an sprejme splo%ni pravni akt, ki deloma ali v #eloti se&a v pristojnost vi%je&a, tak%en /sporni0 splo%ni pravni akt velja vse dotlej, dokler nje&ove nepravnosti ne u&otovi ustre!en dravni or&an" ,. ,. -. %*!"*%(# 1A !%R(/(0A$/( $*R0A"&V$&9 %RAV$&9 A#"*V )misel postopka je, da pravni naslovljen#i opravijo vsa tista postopkovna dejanja, ki so potrebna !a to, da bi bila vsebina normativne&a akta kar najbolj do&nana in pravnote ni$no i!bru%ena" Postopek je toliko bolj !a teven, podroben in dol&otrajen, kolikor bolj pomembna je tudi vsebina, ki naj bo nje&ov kon$ni proi!vod" In tudi ravno obratno" 'emeljna in po&lavitna pravna tvarina, ki jo urejajo sploni pravni akti je vsebovana v ustavi in !akonu" 8stavodajni in zakonodajni postopek sta posebej kvali>i#irana in postopkovno ra!$lenjena" Pri ustavi in nekateri pomembni !akoni je bolj kvali>i#irana tudi ve$ina, ki mora &lasovati !a njun sprejem 3ustava6 9A: ve$ina vse poslan#ev4" ,ru&i postopki so bistveno manj >ormali!irani in bistveno bolj itri" Med postopki, v kateri nastajajo oblastni posamini pravni akti, so najbolj pomembni vsi sodni in upravni postopki, v kateri pristojni dravni or&ani oblastno dolo$ajo, kako naj bodo posame!ne sodne !adeve 3npr" ka!enske !adeve4 ra!re%ene ter kak%ne pravi#e in dolnosti naj imajo posame!ni pravni subjekti v upravni stvare 3npr" v dav$ni !adeva 4" $eoblastni 5zasebni6 pravni akti nastajajo v postopki , ki so praviloma ne>ormali!irani in prepu%$eni volji !ainteresirani strank" Vendar so tu tudi i!jeme, $e &re !a pomembnej%e !adeve 3npr" pri prometu ! nepremi$ninami4, ki ji je treba poprej prete tati in podrobneje ra!$leniti" Postopkovna pravila pa la ko tudi pov!ro$ajo, da je vsebinsko odlo$anje oteeno in da ute&ne biti v skrajni primeri pravna oblika e kar sama sebi namen" V tem primeru &re za !av#i ?o!*alize* v #e3ativ#e* o*e#, 2e$ede, ki la ko v nestrpni in !aostreni drubeni ra!mera preide #elo v zlorabo pravne oblike" Moderno pravo se ne more i!o&niti o2li&i, ki uokvirja, kako pravna pravila nastajajo in kako ji uporabljamo" O2li&a prispeva, da je nastajanje pravni pravil 3npr" v !akonodajnem postopku4 demokrati$no in le&itimno, da tako nastala pravila predvidljivo in enako obravnavajo
41
pravne subjekte in da nato ta pravila tudi enako normativno konkreti!iramo in uporabljamo v primeri , ki se ujemajo v bistveni sestavina " *r%itev postopkovni pravil la ko pov!ro$i, da so splo%ni in posami$ni pravni akti pravno nepravilni in ji je treba ra!veljaviti ali pa ji je treba #elo odpraviti" *r%itve postopka v !ve!i s o$a*i+#i*i !av#i*i a&ti so la ko6
7ISTVENE 7 tiste kr%itve, ki so kot tak%ne e vnaprej predvidene 3a2$ol,t#e
2i$tve#e &!)itve4 ali pa so bistvene !ato, ker so vplivale ali pa so mo&le vplivati na !akonitost in vsebinsko pravilnost neke&a akta 3!elativ#e 2i$tve#e &!)itve4 NE7ISTVENE 7 kr%itve, ki v nobenem primeru ne morejo vplivati na vsebino in pravilnost pravne&a akta 3npr" malenkostna prekora$itev roka !a pisno i!delavo sodbe4 A2$ol,t#e 2i$tve#e &!)itve 3npr" kr%itev, da je pri i!daji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti i!lo$en4 temeljijo na predpostavki, da nji ova kr%itev pov!ro$i ne!akonitost in vsebinsko nepravilnost pravne&a akta, ne da bi to pove!avo tudi doka!ovali" 2e &re !a !elativ#o 2i$tve#o &!)itev postopka, mora biti med pravnim aktom in kr%itvijo vselej tudi ustrezna vzrona povezava 3npr" pove!ava, da je na vsebinsko pravilnost pravne&a akta u$inkovala okoli%$ina, da je sodi%$e posredno i!vajajo doka!e, $eprav !a to ni imelo te tni ra!lo&ov4" Podobno je tudi s kr%itvami tisti $ lo)#i1 !av#i1 !avil6 postopkovni pravil, ki se nana%ajo na sprejemanje
7i$tve#a &!)itev je vsaka tista kr%itev, ki oitno vpliva na vsebino splo%ne&a
pravne&a akta" 2e te kr%itve ne bi bilo, bi bila vsebina pravne&a akta dru&a$na 3npr" kr%itev dolo$il o ve$ini, ki mora &lasovati !a nek akt4"
,. ,. ,. 18$A$/( &1RA1$* !R()!"V* $*R0A"&V$(=A %RAV$(=A A#"A S lo)#i !av#i a&ti morajo biti i!raeni pisno in javno na na$in, da so dostopni vsem tistim, kateri vedenje in ravnanje urejajo" +stava i!re#no dolo$a, da se dravni predpisi objavljajo v dravnem uradnem listu, lokalni predpisi pa v uradnem &lasilu, ki &a te same dolo$ijo" O2la$t#i o$a*i+#i !av#i a&ti, kot so npr" sodbe sodi%$, upravne odlo$be in dru&i posami$ni akti 3npr" sklepi sodi%$4, s katerimi se dokon$no odlo$a v sodni in upravni !adeva , morajo biti i!dani v pisni obliki" &zjema je mandatni upravni postopek, v katerem pristojni poli#ist ustno u&otovi, da je bil storjen prometni prekr%ek, i!re$e denarno ka!en, jo takoj i!terja in i!da le potrdilo o ustre!nem pla$ilu" .a za$e2#e !av#e a&te so obli$nostna pravila bistveno bolj spro%$ena" .a veljavnost pravne&a akta po&osto !ado%$a e ustre!na ustna i!java ali ustre!en ustni spora!um 3npr" pri vsakodnevni kupoprodajni po&odba o nakupu rane4" 2e so !asebni pravni akti bolj o*e*2#i in 3ali4 urejajo trajnej%a ra!merja, je !unanja oblika aktov pisna in v$asi potrjena %e ! nav!o$nostjo pri$ 3npr" pri notarskem !apisu oporoke4"
42
Pisna oblika se !a teva !a vse lastnoro$ne oporoke, !a promet ! nepremi$ninami in !a notarske !apise" V pisni obliki se vla&ajo tudi tobe, !asebne tobe, pritobe, obtoni#e itd" V nekateri primeri ima !unanja oblika la ko tudi prvine slovesnosti 3npr" sklenitev !akonske !ve!e4" S*i$el z,#a#%e3a iz!az#e3a $!ed$tva je, da je vsebina pravne&a akta pravno utrjena in navzven spoznavna" 2e ustre!ne spo!navnosti ni, je pravni akt pomanjkljiv in po&osto tudi ne more pravno u$inkovati" -. 6. MATERIALNO IN AORMALNO POJMOVANJE NORMATIVNEGA PRAVNEGA A/TA Pojem normativne&a pravne&a akta v *ate!ial#e* o*e#, 2e$ede se nana%a na vsebino in naravo pravnih pravil, ki ji sporo$a" Ao!*al#o o%*ova#%e pa se osredoto$a na nje&ove oblikovne sestavine" Idealno je, $e sta materialna vsebina in njena pravna oblika med seboj usklajeni" La ko se !&odi, da je ustre!na materialna vsebina i!raena v6 ierar i$no nijem pravnem aktu 3npr" tvarina !akona je !ajeta v pod!akonskem aktu4, ierar i$no vi%jem pravnem aktu 3npr" tvarina uredbe je vsebovana e v !akonu4" V kolizijah te vrste ima >ormalni pojem pravne&a akta prednost pred materialnim, $e je6 pravni akt i!dal ierar i$no vi%ji pravni subjekt, katere&a pristojnost la ko vklju$uje tudi normodajno pristojnost nije&a or&ana in $e je bil postopek v skladu ! naravo pravne&a akta 2e ti dve predpostavki nista podani, je pravni akt neveljaven in bo treba to tudi u&otoviti v ustre!nem pravnem postopku" 6. VELJAVNOST SPLO5NI0 PRAVNI0 A/TOV 6. 1. 4VOD Veljavnost je !na$ilnost normativni pravni aktov, da so v dolo$enem pravnem redu obvezni" Normativni pravni akti veljajo6 na doloenem pravnem prostoru, !a pravne subjekte, na katere so naslovljeni, v doloenem asu. V tem pomenu &ovorimo o &!a%ev#i (te!ito!ial#i)' o$e2#i ( e!$o#al#i) in +a$ov#i veljavnosti normativni pravni aktov" Veljavnost je eden i!med najbolj !a tevni pravni kon#eptov, $e se vpra%amo, !akaj pravo splo velja in !akaj nas pravna pravila vsebinsko !ave!ujejo" Veljavnost normativni pravni aktov prispeva k6
43
pravni utrjenosti, pravni predvidljivosti, pravni varnosti"

Pravna vsebina, ki nas pravno !ave!uje, mora imeti pozitivno pravno omejitev" 2e te omejitve ni, bi bili na milost in nemilost prepu%$eni vsakokratnim oblastnikom, da poljubno dolo$ajo, kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano" Ar&ument pravne varnosti terja, da smo previdni tudi tedaj, ko splo%ni pravni akti le o lapno naka!ujejo, kako naj se pravni naslovljen#i vedejo in ravnajo" Najbolj tipi$en primer so pravna na$ela 3ustavno na$elo so#ialne drave itd"4, ki vselej vsebujejo ra!te&ljiva in vsebinsko ra!meroma nedolo$na vrednostna merila" Veljavnost normativni pravni aktov je predpostavka, ki omo&o$a, da prek nji veljajo tudi pravna pravila, ki ji normativni akti 3npr" !akoni4 vsebujejo in sporo$ajo" Omejitev na splo%ne pravne akte utemeljuje na$elo ustavnosti in !akonitosti" 'o pomeni, da vsi posami$ni pravni akti temeljijo na ustavi, !akonu in dru&i splo%ni pravni akti " Ve$ina te&a, kar je !na$ilno !a veljavnost splo%ni pravni aktov, je torej !na$ilno tudi !a posami$ne pravne akte" Veljavnost posami$ni pravni aktov je posebej ob$utljiva pri oblastni kon$no veljavni tedaj, ko postanejo >ormalno in materialno pravnomo$ni" 6. 2. /RAJEVNA VELJAVNOST SPLO5NI0 PRAVNI0 A/TOV Oblast drave se ra!te!a na njenem teritoriju 3o!emlju4 in se nana%a na ljudi, ki so na dravnem o!emlju" 'eritorialni 3krajevni4 in personalni 3osebni4 ra!senosti dravne oblasti ustre!a tudi veljavnost splo%ni pravni aktov" 'emeljno vodilo moderne drave je, da splo%ni pravni akti !ave!ujejo vse, ki se na ajajo na njenem o!emlju 3#a+elo &!a%ev#e vel%av#o$ti4" Pravna !&odovina navaja, da je e!$o#al#o #a+elo pri ajalo do prakti$ne veljave povsod tam, kjer so bili !aradi selitev na enem teritoriju pome%ani prebival#i ra!li$ne&a i!vora, ki jim je bila pri!nana pravna sposobnost" Na$elo &!a%ev#e vel%av#o$ti $ lo)#i1 !av#i1 a&tov pomeni, da ti akti veljajo ali pa vsaj la ko veljajo na #elotnem dravnem o!emlju" ,rava ni suverena, $e niso u$inkoviti tudi pravni predpisi, ki ji i!daja" Obse& krajevne veljavnosti je na$eloma odvisen od obse&a krajevne pristojnosti, ki jo imajo posame!ni dravni or&ani" Pristojnost #entralni dravni or&anov se ra!te!a na #elotno dravno o!emlje" Obse& krajevne veljavnosti se spreminja tudi v enotni 3unitarni4 dravi, $e &re !a6 or&ane, ki so pristojni le !a del dravne&a o!emlja or&ane lokalne samouprave, ki so pristojni le !a obmo$ja posame!ni lokalni skupnosti 3npr" ob$in4 *rajevna veljavnost splo%ni pravni aktov je dru&a plat teritorialne suverenosti drave" ,rava la ko predpi%e tudi to, kako naj se njeni pripadniki vedejo v tujini, ali kako naj se tuj#i v tujini vedejo &lede na pravne dobrine, ki so !a njo pravno pomembne" V naravi akti , ki so
44
dravne suverenosti je, da je te pravne predpise mo&o$e sank#ionirati le na o!emlju drave, ki ji je i!dala, tako da6 njeni dravljani ali tuj#i preidejo na njeno o!emlje so ji te osebe i!ro$ene v skladu ! mednarodnimi konven#ijami *OLI.IJE 3NA)PRO'JA4 ME, ,VEMA ALI VE2 PRAVNIMI RE,I ,o koli!ij pride, ko na obmo$ju dolo$ene drave nastane pravno ra!merje s tujo prvino 3npr" tuje# pov!ro$i %kodo doma$emu dravljanu, doma$in o$e skleniti !ve!o s tujo dravljanko4" V tak%ni primeri se !astavljajo vpra%anja o tem6 kdo je pristojen, da odlo$a o !adeva s tujim elementom katero i!med ve$ prav, ki so v koli!iji, naj bo deloma ali v #eloti uporabljeno v konkretnem primeru kdo in pod kak%nim po&ojem naj pri!nava in i!vr%uje tuje sodne in arbitrane odlo$be Nalo&a drave je, da ta vpra%anja ureja in ra!re%uje" ) tak%nimi primeri se ukvarja mednarodno zasebno pravo, ki !ajema !asebna ra!merja ! mednarodno sestavino"
Primer: $a obmo ju parka je prepovedano: (&) opravljati kakr$nakoli #rad"ena ali zemeljska dela z)naj o"moij naselij, = (E) odmetavati ali odla#ati odpadke vseh vrst z)naj za to doloenih in )strezno )rejenih krajev, (&&) k)riti o#enj ali pripravljati *erjavi(o na prostem ali v "li*ini #ozda, razen na )rejenih k)ri$ih. = (E. len Zakona o re#ijskem park) Fko(janske jame)
6. -. OSE7NA (PERSONALNA) VELJAVNOST SPLO5NI0 PRAVNI0 A/TOV S lo)#i !av#i a&ti veljajo !a vse, ki so na o!emlju drave ali delu te&a o!emlja in ji !ajame tipski znak, s katerim je o!na$en pravni naslovljene# 3npr" vsakdo, dravljan, uslubene#4" V moderni dravi je ta re%itev !akonodajno7te ni$no najbolj po&osta !a splo%ne pravne akte, ki ji sprejemajo !akonodajni in i!vr%ilno7upravni or&ani" Njena !na$ilnost je da sta merili krajevne in osebne veljavnosti uravnoteeni in da sta prav!aprav le ra!li$ni plati iste medalje" Pri nekaterih vrstah splonih pravnih aktov je osebno merilo bistveno bolj poudarjeno 5 ve! med pravnimi dolo$ili in pravnimi naslovljen#i je opredeljena ! osebnim merilom, medtem ko krajevna veljavnost ni podrobneje dolo$ena" Pravna dolo$ila veljajo !a vse tiste pravne naslovljen#e, ki so ! njimi !ajeti, ne da bi bila nji ova veljavnost tudi krajevno omejena 3npr" statuti, kolektivne po&odbe med delodajal#i in delojemal#i4" Vendar pa v te in podobni primeri ne &re !a $isto osebno na$elo, ki bi se kot nasprotje teritorialne&a na$ela uporabljajo ne &lede na ustre!no osebno pripadnost 3v smislu leE ori&ins4" (re le !a to, da je osebna ve! osrednja, !a krajevno pa !ado%$a e to, da je pravni akt del pravne&a sistema, ki velja na dolo$enem dravnem o!emlju"
Primera: %dravstveni delav&i in zdravstveni sodelav&i so dol*ni varovati kot pokli(no skrivnost podatke o zdravstvenem stanj) posameznika in o vzrokih, okoli$inah in posledi(ah te#a stanja. (prvi odstavek C&. lena Zakona o zdravstveni dejavnosti).
45
$ikogar, ki sodel)je pri sojenj), ni mo#oe kli(ati na od#ovornost za mnenje, ki #a je dal pri odloanj) v sodi$). (prvi odstavek &;?. lena 2R3)
6. 6. "ASOVNA VELJAVNOST SPLO5NI0 PRAVNI0 A/TOV :. :. .. 1A4("(# V('/AV$*!"& !%'*;$&9 %RAV$&9 A#"*V Pravna varnost narekuje, da imajo splo%ni pravni akti obve!no pravno mo$ le v to+#o dolo+e#e* +a$ov#e* o2do2%," Pomembna sta tako trenutek, ko normativni akt !a$ne, kot tudi trenutek, ko ne a veljati" )plo%ni pravni akti morajo biti objavljeni, preden !a$nejo veljati" 2as 3rok4, ki prete$e od objave do trenutka, ko dobi pravni akt obve!no mo$, se imenuje vacatio legis 3vaka#ijski rok, uveljavitveni rok, vaka#ijska doba4. V tem roku morajo imeti pravni naslovljen#i monost, da se se!nanijo ! vsebino pravne&a akta, dolnost pristojni upravni or&anov pa je, da i!dajo ustre!ne i!vedbene predpise in opravijo dru&a or&ani!a#ijska dela in priprave, ki so potrebni !a to, da je splo%ni pravni akt mo&o$e udejanjati" )lovenska ustava dolo$a, da se dravni predpisi objavljajo v dravnem uradnem listu, predpisi lokalni skupnosti pa v uradnem &lasilu" *bveznost ustrezne objave je potrebna tudi !a dru&e splo%ne pravne akte dru&i pravni oseb" 8strezna objava pomeni, da morajo biti splo%ni pravni akti v $asu vaka#ijske dobe dostopni vsem tistim, ki so nje&ovi naslovljen#i" )ama objava je la ko !elo ra!li$na6 na o&lasni deski, natisi v &lasili ,""" Vpra%anje objavljanja splo%ni pravni aktov mora biti urejeno v temeljnem pravnem aktu posame!ni normodajni subjektov" Od trenutka objave splo%ne&a pravne&a akta je odvisen potek roka, ko postane pravni akt pravno obve!en" +stava R) sprejema naelno pravilo, da predpis !a$ne veljati 8J" dan po objavi, $e ni v njem dru&a$e dolo$eno" Vaka#ijska doba je la ko tudi dalj%a od 8J dni" ,alj%a doba je potrebna takrat, ko &re !a !a tevne in pomembne !akone 3npr !a ka!enski !akonik4, ki terjajo dol&otrajne priprave, da bo !akon !aivel v pravni praksi" Posebni ra!lo&i pa la ko !a tevajo da je vaka#ijska doba kraj%a od 8J" dni, ali pa da mora !akon !a$eti veljati #elo ! dnem nje&ove objave 3tovrstni ra!lo&i so v tem, da bi pravni naslovljen#i si#er i!i&rali namen splo%ne&a pravne&a akta ali pa v tem da morajo pravne posledi#e nastopiti takoj, ker &re npr" !a naravno nesre$o in je treba pri!adetim takoj ustre!no poma&ati4"
Primera: V postopk) pred )stavnim sodi$em je po")dni(a izpod"ijala )stavnost 3tat)ta 4"ine Ravne na -oro$kem, ker v njem ni dolo" o o"javljanj) odlokov, sklepov, odred" in dr)#ih predpisov o"inske sk)p$ine in njenih or#anov. V 3tat)t) 4"ine Ravne na -oro$kem v resni(i ni izre(no )rejeno vpra$anje naina o"javljanja
46
o"inskih predpisov. Te#a vpra$anja prav tako ne )reja t)di no"en dr)# predpis o"inske sk)p$ine. Vpra$anje je delno posredno )rejeno le v or#aniza(ijskem akt), ki opredelj)je nalo#e sekretariata o"ine, in doloa, da ta skr"i za o"javo predpisov in splo$nih aktov o"inske sk)p$ine, e je v akt) tako doloeno. 4"ina je v svojem od#ovor) navedla, da je v vsakem akt), ki #a sprejme 3k)p$ina o"ine oziroma Izvr$ni svet, doloen t)di nain nje#ove o"jave. Po naved"ah Izvr$ne#a sveta 3k)p$ine o"ine Ravne na -oro$kem se vsi akti o"inske sk)p$ine o"javljajo v Medo"inskem )radnem vestnik). '&enite ustavnost ob inske ureditve( )odlo ba U* U+,+216-!3. Ministrstvo za notranje zadeve je @&. G. &EE' sprejelo Zaasno navodilo o izvajanj) dis(iplinskih postopkov v or#anih za notranje zadeve Rep)"like 3lovenije, ki ni "ilo o"javljeno v )radnem #lasil). Ministrstvo je v svojem od#ovor) navajalo, da je "ilo zaasno navodilo izdano kot pripomoek dis(iplinskim or#anom, ker zakon o delav(ih v dr*avnih or#anih ni mo#el )po$tevati vseh pose"nosti in znailnosti or#anov za notranje zadeve in torej ni "il neposredno )pora"en. !avodilo naj "i "ilo zaasno, ker je ministrstvo za pravosodje in )pravo napovedalo izdajo navodila za podro"nej$o )pora"o zakona o delav(ih v dr*avnih or#anih= !avodilo t)di ni "ilo o"javljeno, temve je "ilo poslano vsem or#anom za notranje zadeve zaradi )pora"e. 'predelite se do skladnosti %a asnega navodila s 154/ lenom Ustave/ )odlo ba U* U+,+87-!2.
:. :. -. #*$(2 V('/AV$*!"& !%'*;$&9 %RAV$&9 A#"*V *one# veljavnosti je la ko dolo$en in i!raen na ve$ na$inov" Pomembno je, da je kone# veljavnosti kar najbolj natan$no opredeljen" Najbolj enostavni je, da e sam sploni pravni akt pove+ kdaj se izteka nje3ova veljavnost " V pravni praksi ta monost ni najbolj po&osta, saj splo%ni pravni akt praviloma ne more dolo$iti do kdaj naj velja, ker je to odvisno od nje&ove u$inkovitosti in od spreminjajo$i se drubeni ra!mer" Najbolj po&osto pa je, da $ lo)#i !av#i a&t 3npr" !akon4 ne a veljati v trenutku, ki &a oznai kasneji 3mlaji4 pravni akt, s katerim je ustre!no pravno podro$je na novo pravno urejeno ali vsaj spremenjeno in dopolnjeno 3npr" novi ka!enski !akonik ra!veljavi stare&a4" AR(+MEN' AV'ORI'E'E6 LeE $, e!io! de!o3at le3i i#?e!io!i 7 vi%ji splo%ni pravni akt ra!veljavi nije&a 2A)OVNI AR(+MEN'6 LeE o$te!io! de!o3at le3i !io!i 7 mlaj%i splo%ni pravni akt ra!veljavi starej%e&a, kolikor ima njemu nasprotno vsebino AR(+MEN' )PE-IALNO)'I V POVE.AVI ) 2A)OVNIM AR(+MEN'OM6 LeE $ e(iali$ o$te!io! de!o3at le3i 3e#e!ali !io!i 7 mlaj%i spe#ialnej%i splo%ni pravni akt ra!veljavi starej%e&a splo%ne&a, kolikor mlaj%i bolj spe#ialno ureja tisto tvarino, ki je bila prej opredeljena v splo%nej%em pravnem aktu
47
) temi tremi ar&umenti in nji ovim medsebojnim pove!ovanjem je kone# $asovne veljavnosti ra!meroma enostavno opredeljen tedaj, ko je v pre odni in kon$ni dolo$ba splo%ne&a pravne&a akta 3npr" !akona4 to$no navedeno, kateri niji in 3ali4 starej%i splo%ni pravni akti ne ajo veljati in v kak%nem obse&u" V tem primeru je klav!ula o $asovni veljavnosti izrecna 7 to klav!ulo imenujemo DEROGACIJS/A /LAV.4LA
3lat" dero3atio R ra!veljavitev, tudi odprava< klavzula R besedilo, pripomba, ki natan$neje dolo$a ali omejuje veljavnost4"
,ero&a#ijska klav!ula pa je la ko tudi splona, $e je v njej re$eno, da so ra!veljavljeni vsi tisti predpisi, ki so v nasprotju ! novim splo%nim pravnim aktom 3npr" !akonom4, ne da bi bili ra!veljavljeni predpisi tudi na%teti" Splona derogacijska klavzula je vsaj v dolo$enem obse&u nei!o&ibna tedaj, ko se pravna ureditev ali pa neko obsenej%e pravno podro$je kot #elota korenito spremeni" Priporo$ljivo je, da se uporablja samo v tistem obse&u, ko !aradi nepre&lednosti in obsenosti posame!ni pravni podro$ij ni mo&o$e i!re#no navesti vse tisti niji in 3ali4 starej%i pravni dolo$il, ki so predmet ra!veljavitve" Oblikovanje ustre!ne dero&a#ijske klav!ule je vse prej kot pusto pravnote ni$no pravilo 7 je sad ra!misleka, kako naj se splo%ni pravni akti spreminjajo v $asu in prostoru, kako naj vplivajo dru& na dru&e&a in kako naj si sledijo" Pravno ivljenje je svojevrsten kontinuum, ki &a soopredeljuje tudi tak%na in dru&a$na dero&a#ijska klav!ula" Od nje je odvisno tudi to, kako se o ranjajo, spreminjajo in na novo uvajajo konkretne pravi#e in dolnosti, ki ji imajo pravni subjekti" V primeru splone derogacijske klavzule je nesporno, da6
LeE 3e#e!ali$ LeE $ e(iali$ LeE $ e(iali$
o$te!io! de!o3at le3i 3e#e!ali !io!i 7 mlaj%i splo%ni !akon ra!veljavlja starej%e&a splo%ne&a, kolikor ima njemu nasprotno vsebino o$te!io! de!o3at le3i $ e(iali !io!i 7 mlaj%i spe#ialni !akon ra!veljavlja starej%e&a spe#ialne&a, kolikor ima njemu nasprotno vsebino o$te!io! de!o3at le3i 3e#e!ali ra!veljavlja starej%e&a splo%ne&a !io!i 7 mlaj%i spe#ialni !akon
Vpra%anje, ki sproa dilemo, je, ali tudi mlaji sploni zakon razveljavlja stareje3a specialne3a 3LeE 3e#e!ali$ o$te!io! de!o3at le3i $ e(iali !io!i4" Mo&o$e je re$i, da ima mlaj%i splo%ni !akon tak%en u$inek v primeru, ko !lasti ! !&odovinsko in s teleolo%ko metodo ra!la&e u&otovimo, da novi !akon odpravlja ra!li$no urejanje dolo$ene&a pravne&a podro$ja !a ra!li$ne vrste subjektov6 !akon je na stali%$u, da vsi subjekti sodijo v isto kate&orijo in da ji je treba !ato tudi enako pravno obravnavati" V !ve!i ! dero&a#ijsko klav!ulo je pomembno tudi ra!lo$evanje med dero&a#ijo in abro&a#ijo6
DEROGACIJA pomeni, da mlaj%i 3vi%ji4 splo%ni pravni akt del#o ra!veljavi starej%e&a
3nije&a4"
48
A7ROGACIJA pove, da &re !a o ol#o ra!veljavitev"

3lat" abro&atio R popolna ra!veljavitev, tudi odprava4
V pravnem ivljenju se obe vrsti tudi prepletata" 'reba je ra!lo$evati tudi med ra!veljavitvijo in odpravo splo%ne&a pravne&a akta6 RA.VELJAVI'EV u$inkuje eE #,#( 3od sedaj4 in torej pomeni, da novi splo%ni pravni akt ra!veljavlja stare&a od dne, ko je novi !a$el veljati" O,PRAVA u$inkuje eE t,#( 3od tedaj4, kar pomeni, da se starej%i splo%ni pravni akt ra!veljavlja tudi !a $as, ko je bil starej%i akt v veljavi" )misel odprave je v tem, da se v #eloti odpravijo pravne posledi#e, ki ji je splo%ni pravni akt i!!val" Ra!lo$evanje med ra!veljavitvijo in odpravo splo%ne&a pravne&a akta je pomembno &lede na monosti, ki ji ima ustavno sodi%$e" 2e &re !a zakon in je ta protiustaven, &a ustavno sodi%$e la ko le v celoti ali delno razveljavi" 2e &re !a druge splone pravne akte, ki so v pristojnosti ustavne&a sodi%$a in so ti akti protiustavni inAali ne!akoniti, ji sodi%$e odpravi ali pa le razveljavi" Odpravi se tedaj, ko je treba odpraviti %kodljive posledi#e, !aradi aktove protiustavnosti ali ne!akonitosti" *one# veljavnosti splo%ne&a pravne&a akta nastopi tudi tedaj, ko trajno iz3ine predmet pravne3a urejanja 3primer ! rekom6 -essante ratione le&is #essat ipsa leE 7 2e prene a smisel !akona, prene a sam !akon4, ki mu je bil pravni akt namenjen" V !ve!i s predmetom pravne&a urejanja je ne na!adnje tudi monost, da se je ob veljavni splo%ni in abstraktni pravni pravili i!oblikoval #a$ !ot#i o2i+a% 3desuetudo4" )plo%ni pravni akt o!" posame!na dolo$ila te&a akta la ko ra!veljavijo le tisti nasprotni obi$aji, ki so nastali in so s svojo ustaljenostjo i!rinili i! >ormalni pravni virov pravila, ki dol&o niso bila u$inkovita"" Nasprotni obi$aj je pravno u$inkovit, $e &a sprejemajo pristojni dravni or&ani, se po njem ravnajo in &a s tem sank#ionirajo" V modernem pravu se la ko uveljavijo le i!jemoma" Primer nasprotne&a obi$aja i! nekdanje&a ju&oslovanske&a prava6 Po&odba, s katero se prenese pravi#a uporabe ali lastninska pravi#a na !emlji%$u ali stavbi, sklenjena v pisni obliki 7 $e po&odba ni sklenjena v tej obliki, nima nobene&a pravne&a u$inka" :. :. ,. R("R*A#"&V$A V('/AV$*!" !%'*;$&9 %RAV$&9 A#"*V
3retroaktiven R ki u$inkuje, deluje !a na!aj4
)misel splo%ni in abstraktni pravil je, da vnaprej povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v ivljenjski okoli%$ina , $e bodo te dejanske okoli%$ine tudi v resni#i nastale" Vnaprej%nja veljavnost splo%ni pravni aktov, omo&o$a, da pravna pravila motivirajo, usmerjajo in utrjujejo pravno pomembno vedenje in ravnanje" RE'ROA*'IVNI PRE,PI)I so v o$itnem nasprotju ! navedenimi #ilji in vrednotami" .a na!aj ni mo&o$e motivirati $lovekove&a vedenja in ravnanja, za nazaj la ko le pravno ovrednotimo e izvreno dejanje 3npr" denarna ka!en !aradi nakupa avtomobila bre! katali!atorjev4 ali pa nala3amo posameznim subjektom doloene obveznosti 3npr" da je potrebno pla$ati posebne takse !a bla&o, ki je bilo uvoeno v preteklem obdobju4"
4!
'i dve pravni posledi#i v pravni dravi nista dovoljeni, ker ju pravni subjekti niso mo&li predvideti v $asu vedenja in ravnanja, ki &a retroaktivni predpis pravno sank#ionira" +stava R) dolo$a6 /.akoni, dru&i predpisi in splo%ni akti ne morejo imeti u$inka !a na!aj0" )amo !akon la ko dolo$i, da imajo posame!ne nje&ove dolo$be u$inek !a na!aj, $e to !a teva javna korist in $e s tem ne pose&a v pridobljene pravi#e" I! te opredelitve so ra!vidna : varnostna merila in si#er da6 la ko veljajo retroaktivno samo o$a*ez#e za&o#$&e dolo+2e 7 poobla%$en je !&olj !akonodajale#, da po potrebi pravno rea&ira, krati pa je omejen, da to la ko stori le na predmetno !elo o!kem podro$ju, mora retroaktivno veljavnost terjati %av#a &o!i$t 7 retroaktivnost mora biti v javnem interesu, veljavnost !a na!aj ne sme pose&ati v e !ido2l%e#e !avi(e" Pojem !ido2l%e#i1 !avi( 3iura Suaesita4 se nana%a na pravi#e, ki so e individuali!irane in dolo$ene v ustre!nem posami$nem pravnem aktu 3npr" v po&odbi4" Primer so pravnomo$ne sodbe in dokon$no upravne odlo$be" Pravilo je, da novej%i !akon ne more !oevati ali #elo ra!veljavljati pravi# 3npr" pravi#, ki so e individuali!irane na temelju prej veljavne&a !akona4 ali pa ra!%irjati obve!nosti, ki so bile ravno tako e normativno konkreti!irane" Vpra%anje retroaktivnosti je pere$e tudi na podro$ju &aze#$&e3a !ava, kjer je pravna varnost %e posebej ob$utljiva pravna dobrina" )plo%no pravilo je, da je treba uporabiti !akon, ki je veljal ob storitvi dejanja" &zjema je dopustna tedaj, $e se ka!enski !akon po storitvi ka!nive&a dejanja enkrat ali ve$krat spremeni in je novi ali pa eden i!med vmesni 3interimni 4 !akonov !a storil#a milej%i" )tvar presoje v konkretnem primeru je, kateri !akon je v resni#i milej%i" V !ve!i s ka!enskim pravom se odpira tudi vpra%anje, ali je v dolo$eni primeri mo&o$e opredeliti ka!niva dejanja in ka!ni !a na!aj, $e je storil#em mo&o$e o$itati, da so storili zelo hude zloine, ki so bili e v asu storitve v oitnem nasprotju s splono uveljavljenimi pravnimi naeli in naeli lovenosti 3npr" nTernber%ki pro#es, kjer so bili obsojeni nekateri naj uj%i vojni !lo$in#i4" ,ilema, ki se odpira je, ali je tak%na retroaktivna opredelitev ka!nivi dejanj dopustna" Na prvi po&led se !di, kot da &re !a kr%itev temeljne&a pravne&a na$ela o vnaprej%nji dolo$enosti ka!nive&a dejanja v !akonu 3nullum crimen sine le3e praevia > kaznivo dejanje+ ki 3a ni zakon vnaprej doloil in zanj predpisal kazni+ ne obstaja6+ kar je bil tudi eden i!med po&lavitni ar&umentov, na katere se je skli#evala obramba" 2e natanko po&ledamo, so bila udodelstva e v $asu, ko so bila i!vr%ena, prepovedana ! mednarodnimi konven#ijami in s splo%no uveljavljenimi na$eli $love$nosti )tatut mednarodne&a voja%ke&a sodi%$a torej udodelstev ni na novo opredelil, %lo je le !a to, da ji je kot pozitivno ne-pravo le podrobneje !amejil in opera#ionali!iral"
5"
V nasprotnem primeru storil#em ne bi bilo mo&o$e soditi, ker bi bilo kr%eno na$elo !akonitosti, ki ima v ka!enskem pravu %e poseben pomen" Retroaktivno veljavnost imajo la ko tudi i#te! !etativ#i $ lo)#i !av#i a&ti 3npr" interpretativni !akoni4, s katerimi nji ov normodajale# poda splo%no obve!no ra!la&o e sprejete&a in veljavne&a pravne&a akta" (re !a t" i" avte#ti+#o !azla3o, ki ima isto pravno mo$ kakor akt, ki &a ra!la&a" Interpretativni in interpretirani pravni akt tvorita pomensko #eloto, ki kot tak%na tudi velja" Ve$insko stali%$e je, da ima interpretativni akt povratno mo$, ki se&a do trenutka, ko je interpretativni akt !a$el veljati" 9. 0IERAR0IJA NORMATIVNI0 PRAVNI0 A/TOV 2e o$emo, da je pravo kot ivljenjski pravni red drubeno u$inkovito, je treba med akti v!postaviti ustre!no 1ie!a!1i%o in predvideti #a+i#, kako naj se *ed$e2o%#a #a$ !ot%a od !avl%a, $e do nji kljub temu pri aja" Vsak normativni pravni akt ima dolo$eno !av#o *o+ 3stopnjo pravne veljave4 in je kot tak dru&im pravnim aktom6 nadrejen, prirejen 3enakopraven4, podrejen" Pomembno je !lasti to, da 6 morajo biti najprej med seboj usklajeni sploni pravni akti, posamini pravni akti vselej temeljijo na ustreznem splonem pravnem aktu in morajo biti med seboj usklajeni tudi posamini pravni akti+ ki se nanaajo na isto zadevo" S lo)#i !av#i a&ti 3npr" ustava in !akon4, ki so v ra!merju nad- in podrejenosti, so ra!mejeni tako, da morajo biti niji akti v skladu ! vi%jimi, materialno 3vsebinsko4 in >ormalno 3oblikovno4" 'ak%no ra!merje o!na$ujemo kot 1ie!a!1i+#o in &a v pravnote ni$nem po&ledu %irimo na ra!merja med vsemi tistimi pravnimi akti, ki pripadajo ra!li$nim stopnjam prava" S&lad#o$t pomeni, da se mora niji pravni akt &ibati v meja , ki mu ji vsebinsko !arisuje vi%ji, krati pa tudi pomeni, da vi%ja stopnja opredeljuje, kdo je la ko normodajale# 3vpra%anje pristojnosti4 na niji stopnji" Vi%ja stopnja la ko vsaj deloma dolo$a tudi postopek, v katerem naj bo niji pravni akt sprejet, in predpisuje !unanjo materialno spo!navno sestavino, ki naj jo niji pravni akt ima" Najmanj, kar mora vi%ja stopnja opredeliti, je, da predvidi, kdo naj jo i!peljuje na niji stopnji 3npr" ustava mora dolo$iti vsaj to, kdo naj bo !akonodajale#4" Med seboj usklajeni morajo biti tudi tisti sploni pravni akti, ki urejajo drubena ra!merja na isti ravnini ali stopnji prava" 'okrat sta usklajevalni merili +a$ #a$ta#&a !ed i$a 3LeE posterior dero&at le&i priori4 in v$e2i#a !av#e3a ,!e%a#%a 3LeE spe#ialis dero&at le&i &enerali4" 'i dve merili se uporabljata samostojno tedaj, ko isti subjekt 3npr" !akonodajale#4 v dolo$enem $asovnem ra!miku sprejme dva ali ve$ istovrstni pravni aktov 3npr" !akonov4"
51
V primeru, ko >unk#ijo normodajal#a opravlja ve$ subjektov krati in &re !a normodajal#e, ki pripadajo ra!li$nim stopnjam prava, je nei!o&ibno, da se ar3umenta kronolo3ije in specialnosti pove!ujeta %e ! a!3,*e#to* avto!itete 3LeE superior dero&at le&i in>eriori4" 0ie!a!1i+#a #a+ela v $love#$&i !av#i ,!editvi6
1. temeljno na$elo je, da morajo biti vsi sploni pravni akti v skladu z ustavo 2. slovenska ustava uvaja pomembno na$elo, da morajo biti zakoni v skladu tudi s
splono veljavnimi naeli mednarodne3a prava in z veljavnimi mednarodnimi po3odbami, pod!akonski predpisi in dru&i splo%ni akti, pa tudi ! dru&imi rati>i#iranimi mednarodnimi po&odbami 3ustavno sodi%$e ima v tem primeru, na !a tevo pristojni subjektov, preventivno kontrolo ustavnosti4
3. podzakonski predpisi in drugi sploni akti, morajo biti v skladu z ustavo in zakoni 4. v skladu ! ustavo in !akoni pa morajo biti tudi predpisi lokalnih skupnosti 5. sploni pravni akti, ki so bili i!dani za izvrevanje javnih pooblastil, morajo biti v
skladu ! ustavo, !akoni in pod!akonskimi predpisi
6. sploni pravni akti posameznih upravnih organov so podrejeni ustavi in !akonu,

vselej pa tudi splo%nemu pravnemu aktu, ki &a je i!dal ierar i$no vi%ji upravni or&an Po$a*i+#i !av#i a&ti so pravni ob predpostavki, da temeljijo na ustreznem splonem pravnem aktu" Med njimi so posebej ob$utljivi oblastni akti, ki so v pristojnosti sodni in upravni or&anov" V pravni dravi je splo%no sprejeto, da so sodniki neodvisni in da odlo$ajo na temelju ustave in !akona" Med $e2o% *o!a%o 2iti ,$&la%e#i t,di o$a*i+#i !av#i a&ti, ki se #a#a)a%o #a i$to zadevo" 2e pride do koli!ije, je treba i! ajati i! klasi$ni ar&umentov $asa, spe#ialnosti in avtoritete 5 klju$en pa bo ar&ument avtoritete" V!poredno s ierar ijo normativni pravni aktov je treba upo%tevati %e !az*e!%a *ed d!Bav#i*i o!3a#i" Le7ti niso le predmet pravne&a urejanja, ampak so tudi tisti, ki !akone, uredbe, pravilnike, sodbe, upravne odlo$be in dru&e normativne akte ustvarjajo in uporabljajo" Pomembnosti dravne&a or&ana praviloma ustre!a pravna mo$ 3stopnja pravne veljave4 normativne&a pravne&a akta, ki &a posame!en or&an oblikuje in sprejema"
V. PRAVNI VIRI 1. POJEM PRAVNI0 VIROV V pravni resni$nosti ni mo&o$e pote&niti ostre meje med ustvarjanjem in uporabljanjem pravni virov"
52
V !ve!i s tem je !nana Me!&lova teo!i%a o $to #%evito$ti !ava, ki jo je v svoj sistem prev!ela tudi /el$#ova $ista teorija prava" ? IZPIT Teo!i%a $to #%evito$ti !ava uokvirja spo!nanje, da si pravo samo dolo$a lastno ustvarjanje" Pravo predvideva, kako naj nastajajo nje&ovi sestavni deli in kako naj bodo ti med seboj usklajeni6 vi)%a $to #%a opredeljuje subjekte in postopek, v katerem naj pristojni or&an ustvari nijo, in v !daj ve$jem, !daj manj%em obse&u !arisuje tudi vsebino, na katero naj bo nija stopnja ve!ana" Vi%je pravno pravilo 3npr" !akonsko4 ne more nikoli tako dolo$no predvideti vsebine posami$ne&a pravne&a pravila 3npr" sodbe4, da le7to ne bi ustvarjalo prava 3individuali!irati je treba vsaj primer, na katere&a se nave!uje pravna posledi#a4" Po dru&i strani pa opredelitev posami$ne&a pravne&a pravila spet ne more biti tako nepopolna, da bi posami$no pravno pravilo 3npr" sodba4 krati ne uporabljalo vi%je&a pravne&a pravila 3dolo$iti je potrebno vsaj or&an, ki naj oblikuje nije pravno pravilo4" 'eorija pojasnjuje, da so praviloma vsi pravni akti krati akti ustvarjanja in akti uporabljanja pravni pravil, i!jemi sta samo6 hierarhino najvije pravno pravilo 3ustavna pravna pravila4, ki je !&olj a&t ,$tva!%a#%a !ava materialni akt 3npr" vrnitev posojila4, s katerim dolo$eno pravno pravilo uresni$imo v konkretnem drubenem ra!merju 3a&t , o!a2l%a#%a !ava4" V vse dru&i primeri imajo normativni akti dvojno vlo3o 5 zakon je npr" akt, ki temelji na ustavi in le7to uporablja, obenem pa je tudi akt, ki ustvarja nova splo%na in abstraktna pravila" 'eorija prepri$ljivo omi%lja, da nija pravna stopnja, vselej normativno konkreti!ira vi%jo" V meja , v kateri jo normativno konkreti!ira, je nija pravna stopnja vsebinsko soodvisna tudi od konkretni drubeni interesov, potreb, vrednot 5 skratka od drubene resni$nosti in njene kulturno#ivili!a#ijske i!oblikovanosti" Ra!likovanje med ustvarjanjem in uporabljanjem prava je odvisno od6 medsebojne povezanosti razlinih pravil 3normativni 4 stopenj in njihove drubene po3ojenosti kulturno-civilizacijske narave vrednotenja drubene resninosti, ki vsesko!i vpliva na posame!ne pravne stopnje" Pravni viri so stati$ni in dinami$ni krati6 $tati+#o$t jim !a&otavlja nji ov normativni okvir, ki je vsaj relativno trajno dolo$en di#a*i+#a $e$tavi#a pa je nji ova vsebinska soodvisnost od drubene dejanskosti in njene spreminjajo$e se narave" Pojem pravni virov se nana%a na stati$no in dinami$no plat stopnjevitosti prava" AORMALNI ali SE/4NDARNI PRAVNI VIRI so obvezne in vnaprej doloene oblike 3npr" ustava, !akon4, v katerih nastajajo pravna pravila+ ki so splona in abstraktna ali pa
53
kot takna vsaj uinkujejo 3npr" sodbe najvi%ji sodi%$ v sistemu pre#eden$ne&a prava4" Potem, ko !a$nejo veljati, postanejo statina sestavina stopnjevitosti prava" MATERIALNI ali PRIMARNI (S47STAN"NI) PRAVNI VIRI 7 osredotoajo se na dinamino stran stopnjevitosti prava" . njimi opo!arjamo na kulturno#ivili!a#ijski, !&odovinski, drubeni, ekonomski kontekst in sestavine, ki po&ojujejo in soodlo$ajo, katera drubena ra!merja naj bodo pravno urejena in kak%na naj bo vsebina >ormalni pravni virov" Posebej se obravnavajo %e SPO.NAVNI PRAVNI VIRI, s katerimi o!na$ujemo dokumente+ besedila in 3radiva+ ki omo3oajo spoznavati formalne pravne vire in njihovo vsebino" 'o so uradna &lasila, v kateri se objavljajo >ormalni pravni viri" )po!navni pravni viri so %e priro$niki, v kateri se objavljajo >ormalni pravni viri, ra!la&e !akonov, mono&ra>ije, u$beniki" Nalo&a teo!i%e !av#i1 vi!ov je, da preu$uje !na$ilnosti, prednosti in pomanjkljivosti >ormalni pravni virov" 'eorija pravni virov je tako v pomo$ pravni politiki, ki presoja, kaj naj bo, &lede na konkretne drubene ra!mere in potrebe, urejeno s posame!nimi >ormalnimi pravnimi viri" Pomembno vlo&o ima tudi pravna tehnika 3t" i" nomotehnika4, ki posreduje metode in postopek, v katerem mora biti odbrana vsebina je!ikovno opredeljena in strokovno7 pravno i!bru%ena" 2. PREDMET PRAVNEGA 4REJANJA P!ed*et !av#e3a ,!e%a#%a so tista drubena ra!merja, ki ji je sploh mo3oe pravno urejati in imajo krati imajo takne lastnosti, da morajo biti !aradi nji pravno urejena" Prva omejitev je splo%no sprejeta6 pravo la ko preverja in i!siljuje samo ustre!no ?izi+#o 3!unanje4 vede#%e i# !av#a#%e !av#i1 #a$lovl%e#(ev, i!mika pa se mu, da bi na pravni na$in pose&alo tudi v $lovekovo notranje ivljenje in aktivnost 3npr" v mi%ljenje in $ustvovanje4" 2e o$e pravo !ajeti tudi to podro$je, se mora !aradi njemu lastni urejevalni sposobnosti !adovoljiti le ! varstvom pred pose&i v $lovekovo intimno 3notranjo4 s>ero, samo notranjo aktivnost pa la ko sank#ionira le toliko, kolikor je nav!ven !a!navna prek ustre!ne&a >i!i$ne&a vedenja in ravnanja" /a% %e !ed*et ,!e%a#%a v o$a*ez#i1 !av#i1 a#o3a1F 4$tav#o !avo ureja temeljne $lovekove pravi#e in svobo%$ine ter or&ani!a#ijo in pristojnosti osrednji dravni or&anov" V , !av#e* !av, so predmet urejanja or&ani!a#ija in delovanje javne in dravne uprave 3npr" !nanost, %olstvo, kultura,"""4" V (ivil#e* !av, so dolo$ene pravi#e in dolnosti pravni subjektov v osebni premoenjski ra!merji , v kateri so ti subjekti dru& dru&emu prirejeni" in
54
V o2li3a(i%$&e* !av, so posebej opredeljene po&odbe, kot so npr" kupoprodajna, posojilna, darilna itd" V &aze#$&e* !av, so dolo$ena ka!niva dejanja, ka!enske sank#ije ter po&oji !a nji ovo uporabo" P!o(e$#o !avo ureja sodno varstvo pravi# v dolo$eni premoenjskopravni ra!merji " .akaj so drubena ra!merja pravno urejenaH V teoriji najdemo dva od&ovora6 P!vi !azlo3 7 nekatera drubena ra!merja so v tolik%ni meri i#te!e$#o &o#?li&t#a, da nji ovo pravno neobvladovanje o&roa temeljne $lovekove dobrine in onemo&o$a, da temeljne drubene dejavnosti nemoteno delujejo" V te primeri je potrebno, da pristojni or&an vnaprej pove, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo in da je vnaprej dolo$en tudi or&an, ki bo odlo$il v morebitnem pravnem sporu, ki bo presodil, ali je bila storjena pravna kr%itev" osebni , druinski in
D!,3i !azlo3 7 v naravi vrste drubeni
ra!merij je, da potrebujejo tudi !av#o ,t!%e#o$t, ker morajo biti pravi#e in dolnosti pravni subjektov !anesljive, predvidljive in dolo$no opredeljene" Pravi#e in dolnosti morajo biti pravno utrjene vselej tedaj, ko si#er dolo$ene dejavnosti 3npr" ravnanje v #estnem prometu4 ne bi mo&le potekati in bi !aradi te&a, ker ni ustre!ne normativne urejenosti, pri%lo do kon>liktov" Nav!o$a sta oba ra!lo&a"
Pravna oblika ima tudi i!ra!ito !eve#tiv#o vlo3o6 njen obstoj dolo$ena podro$ja pravno utrjuje in e s tem prepre$uje, da bi pri ajalo do pravni kr%itev" Pravno urejanje je potrebno !ato, da na posame!ni podro$ji ne bi pri%lo do !lorab in do pose&ov v $lovekove pravi#e" Posebej te tno je tudi vpra%anje, ali in v kolik%ni meri la ko >ormalni pravni viri vsebujejo tudi t" i" !o3!a*$&e !av#e #o!*e" V naravi vse abstraktni pravni pravil je, da so v dolo$eni meri pro&ramska, ko vnaprej predvidevajo primarno ali sekundarno ipote!o, na katero se nave!uje dolo$ena pravna posledi#a 5 v tej kakovosti so vsi >ormalni pravni viri pro&ramski" /!iti+#a o$t se nana%a le na tiste pro&ramske norme, ki predvidevajo #ilj 3npr" primerno stanovanje4, ne da bi bil le7ta uresni$ljiv v dani drubeni ra!mera " .aklju$ek6 Pravna teorija ni naklonjena pro&ramski pravnim normam" V >ormalni pravni viri naj bodo na$eloma le tista pravna pravila, si so uresniljiva, si#er pa sodijo v politi$ne pro&rame in na tr& politi$ne konkuren#e, ki naj preveri ali je stranka uresni$ila tisto, kar je obljubljala in napovedovala" -. VRSTE AORMALNI0 PRAVNI0 VIROV. =SPONTANO> IN ORGANI.IRANO NASTAJANJE AORMALNI0 PRAVNI0 VIROV Iormalni pravni viri la ko nastajajo na ra!li$ne na$ine6
55
1. P!vi #a+i# je, da pristojni or&an neposredno oblikuje ustre!en >ormalni pravni vir 3npr"
!akon4"
2. D!,3 #a+i# je, da dravni or&an 3npr" sodi%$a4 obravnavajo konkretne !adeve in
imajo potem odlo$itve v te primeri u$inek, ki je !na$ilen !a splo%na in abstraktna pravna pravila 3npr" sodba kot pravni vir4"
3. .a t!et%i #a+i# pa je !na$ilno, da vsebino >ormalne&a pravne&a vira dolo$ijo drubeni

subjekti 7 bodisi spontano 3npr" nastanek obi$ajev4 ali pa tako, da delujejo or&ani!irano 3npr" pravila posame!ni or&ani!a#ij4" V te primeri je mo&o$e ra!likovati med dvema na$inoma pravne&a urejanja drubeni ra!merij6 tisto, v katerem je vsebina pravne&a pravila na$rtno oblikovana 3npr" !akon kot pravni vir4 7 o!3a#izi!a# #a$ta#e&, tisto, v katerem ta vsebina nastane spontano 3npr" obi$aj kot pravni vir4 7 $ o#ta# #a$ta#e&" *ljub medsebojnim ra!likam se morata oba na$ina dopolnjevati in biti dru& ! dru&im usklajena" 'reba je vedeti, da je spontan in neor&ani!iran samo vsebinski nastanek drubene3a pravila, nje&ova tak%na ali dru&a$na prite&nitev v pravo pa je nujno i!ra! !avestne&a in na$rtne&a $lovekove&a delovanja" In tudi obratno6 pravni vir, ki &a v ustre!nem postopku sprejme pristojni or&an, se ravno tako la ko !&leduje pri /spontani O drubeni pravili 5 tako, da jim sledi, ji vsebinsko pov!ema, itd" 6. ORGANI.IRANO NASTAJANJE PRAVNI0 VIROV 6. 1. 4STAVA IN .A/ON /OT PRAVNA VIRA :. .. .. %*/(0 8!"AV( &$ 1A#*$A Ra!lo$ujemo med IORMALNO in MA'ERIALNO opredelitvijo ustave" Iormalni pojem i!raa pravno mo, materialna opredelitev pa se nana%a na vsebino pravnih pravil, ki ji ustava !ajema" 4$tava v ?o!*al#e* o*e#, je izhodini pravni akt+ ki ima najvijo stopnjo pravne veljave" V tem pomenu je ustava skupek pravnih doloil+ ki jih je mo3oe spremeniti le na nain+ kot 3a opredeljuje sama. +stava v tem pomenu je vsebinsko !daj bolj !daj manj obsena, njena minimalna vsebina pa je, da predvidi vsaj or&an, ki naj sprejema !akone" +stava je kot taka hierarhino nadrejena 5navadnemu6 zakonu" +stavo sprejema ali ustavodajna skup%$ina ali pa redno !akonodajno telo" 2e jo sprejema redno !akonodajno telo, je ustavodajni postopek bolj kvali>i#iran 3!apleten4 kot je !akonodajni postopek" 2e te postopkovne ra!like med ustavo in !akonom ne bi bilo, bi imela ustava in !akon isto stopnjo pravne veljave" 'am, kjer te ra!like ni 3!akonodajno telo sprejema ustavo4, &re !a 3i2&o ,$tavo" (ibka ustava je >ormalno7pravno i!ena$ena ! navadnimi !akoni"
56
Vsebinsko &ledano je pomembno tudi, da ima dravno or&ani!irana skupnost tudi +v!$to ,$tavo, ki je ierar i$no nadrejena navadnim !akonom" Bele $vrsta ustava je tista, ki omo&o$a, da je ustavna tvarina tudi ustre!no >ormalnopravno utrjena" 4$tava v *ate!ial#e* o*e#, se nanaa na tvarino+ ki ima ustavni pomen" Materija, ki ji &re ta kakovost, sodi v pojem ustave v materialnem smislu ne &lede na to, ali je krati vsebovana tudi v ustavi v >ormalnem pomenu te besede" 'eorije, ki se ukvarjajo ! materialnim pojmom ustave, je mo&o$e ra!deliti v dve skupini6 1. teorija, ki spra%uje, katere !adeve naj ustava ureja 2. teorija, ki se osredoto$a na to, kak%na naj bo pravna vlo&a ustave *aj je *ate!ia (o#$tit,tio#i$ ali !az oz#av#i z#a& ,$tave v *ate!ial#e* Po!nana so ; pojmovanja6 o3led,H
1. D!Bav#o !av#o o%*ova#%e ra!lo$uje med pravili, ki se nana%ajo na samo dravno

or&ani!a#ijo in pravili, ki ji i!daja e or&ani!irana vr ovna dravna oblast" V skladu s tem pojmovanjem je, da sodijo v ustavo le tisti predpisi, ki se osredoto$ajo na or&ani!a#ijo vr ovne dravne oblasti in ki krati opredeljujejo %e poloaj posame!nika v ra!merju do te oblasti"
2. Politi+#o !av#o
o%*ova#%e pravi, da so predmet ustavne&a urejanja politi$ne institu#ije in politi$na ra!merja" Nalo&a ustave je, da ureja politi$ne ustanove, kot so splo%na or&ani!a#ija drave, njen politi$ni sistem, struktura oblasti, volitve, parlament itd" Politi$nopravni pojem ustave sporo$a tudi ,eklara#ija o pravi#a $loveka in ob$ana, ko na&la%a, da ustave nima tista druba, ki ne !a&otavlja pravi# in delitve oblasti" o%*ova#%e ustave i!raa, da mora ustava urejati tudi vpra%anje lastnine na proi!vajalni sredstvi , >unk#ijo lastnine, drubenoekonomske pravi#e itd" 'o pojmovanje je mo$no !a!namovalo tudi ju&oslovansko ustavno ureditev i! let 8N?: in 8NL;" samoupravne pravi#e in samoupravno or&ani!iranost drube"
3. D!,B2e#oe&o#o*$&o
4. (re !a pojmovanje, da je ustava te*el%#a d!,B2e#a li$ti#a, ki podrobno ureja %e

)ru3i del teorije o ustavi v materialnem po3ledu pa se osredoto$a na !av#o vlo3o ,$tave kot i! odi%$ne&a in temeljne&a pravne&a akta" V naravi ustave je, da temelji na prej%nji ustavi, kolikor le7ta obstaja, v kon$ni posledi#i pa na pranormi, ki predpostavlja, da je prva ustava pravno obsena" +stava v materialnem po&ledu se osredoto$a na tisto, kar je lo&i$no in $asovno nujno v vsakem pravnem redu" Minimalna lo&i$nopravna vsebina ustave je istovetna s pravili, ki dolo$ajo, da je ustavodajale# pristojen i!dati ustavo, da je ta normativni pravni akt ustava in da povedo, kdo je postavodajni 3!akonodajni4 or&an" Mate!ial#i o%e* ,$tave ni posnet le 3lede na pozitivnopravno ureditev, ampak vsebuje tudi stali%$a o tem, katera drubena ra!merja naj ureja ustava v >ormalnem pomenu" 'a stali%$a so !av#o o2vez#a le tedaj in toliko, kolikor ji prev!ema ustava kot po!itivnopravni dokument"
57
Ra!umljivo je, da obstajajo ra!like &lede materialne&a pojma ustave" Po&ojujejo ji tako ra!li$ni drubeni sistemi kot tudi ra!li$na usmerjenost tisti , ki materialni pojem oblikujejo" 'eorija o materialnem pojmu ustave ni le obra!loitev po!itivnopravne vsebine ustave, ampak je tudi njena osmislitev+ dopolnitev in kritika, ki se opira na pravno#ivili!a#ijsko, pravnoso#iolo%ko itd" dojemanje drube in tisti ra!merji v njej, ki naj ji ustava ureja" 4$tava je i! odi%$ni in temeljni pravni akt v dravi, akt, s katerim suvereni dravni or&an ureja temeljna drubena ra!merja, ko so pravno relevantna" +stava je tisti >ormalni pravni vir, s katerim morajo biti vsebinsko in formalno usklajeni vsi dru3i pravni viri" V ra!merju do ustave je za&o# nujno tisti pravni akt, ki pooseblja dru&o stopnjo prava" .akoni so vsa tista pravila, ki so neposredno podrejena ustavi,a krati nadrejena ostalemu pravu v dravi 5 s to o!na$itvijo je poudarjena >ormalna lastnost !akona" Namesto pojma ustava je po&osto v rabi tudi pojem ,$tav#i za&o#, ki je praviloma sinonim !a ustavo" Namesto pojma !akon pa se uporablja tudi pojem #avad#i za&o#, ki je sinonim !a !akon" Prilastek /navadni0 eli poudariti, da ne &re !a ustavni !akon 3ustavo4, ki je navadnemu !akonu nadrejen" *ot pravni akt, s katerimi je mo&o$e ustavo deloma spreminjati, dopolnjevati, ra!$lenjevati ali ra!veljaviti, so se uveljavili tudi ,$tav#i a*a#d*a%i, ki imajo isto stopnjo pravne veljave kot ustava, pravnote ni$no pa je nji ova !na$ilnost v tem, da se nave!ujejo na posame!ne dele ustave, ki kot #elota %e vedno o ranja svojo prvotno !&radbo" :. .. -. %R()0(" %RAV$(=A 8R(/A$/A #*" 0(R&'* RA1'*4(VA$/A 0() 8!"AV* &$ 1A#*$*0 Materialni pojem ustave in !akona je mo&o$e opredeliti na dva na$ina 7 ve!ati ju je mo&o$e na6 doloena drubena razmerja ali le nekatere znailnosti splonosti in abstraktnosti" P!vi #a+i# je tve&an !aradi te&a, ker so drubena ra!merja med seboj pove!ana do take mere, da ji posame!ni pravni viri ne morejo lo$eno obravnavati in !aradi te&a, ker so notranje strukturirana in je !ato neo&ibno, da isto vrsto ra!merja ureja ve$ pravni virov krati" D!,3o *e!ilo se nana%a na splo%nost in abstraktnost kot bistveni lastnosti pravni pravil, ki ji sporo$ajo >ormalni pravni viri" Ali $ta ti dve la$t#o$ti #ot!a#%e $t!,&t,!i!a#i i# &a&o ta $to #%evito$t v liva #a v$e2i#$&o o%*ova#%e ?o!*al#i1 !av#i1 vi!ovF I! ajati je treba i! te&a6
58
na kaken kro3 oseb se pravni vir nana%a in kako dolono je opredeljen tip vedenja in ravnanja"
+stavi je lastno, da je najsplo%nej%i pravni akt, saj se praviloma nana%a na vse pravne naslovljen#e" .a tip vedenja in ravnanja, ki &a ustava predpisuje, pa je !na$ilno, da se nana%a na temelje dravnopravne ureditve" +stava praviloma ureja dva problemska sklopa6 prvi se nana%a na dravno or3anizacijo, dru&i se nana%a na temeljne svoboine+ pravice in dolnosti loveka in dravljana" 'o je t" i" $ta#da!d#a ,$tav#a tva!i#a (*ate!ia (o#$tit,tio#i$), v okviru katere se nato &ibljejo posame!ni ustavodajal#i" +stava in !akon morata urejati le najbolj pomembna in razmeroma trajna drubena razmerja" +stava naj ta ra!merja opredeljuje tako, da dolo$a !lasti na$elne institu#ije dravnopravne ureditve" Le7ti morajo biti tako odbrani in oblikovani, da ustava kot najvi%ja stopnja prava !a&otavlja ustre!nost in #elovitost pravne&a urejanja" +stava oblikuje pravi#e in dolnosti pravni subjektov, le7te pa naj opredeljujejo tudi i!vr%ilno7upravni or&ani" Le7ti pose&ajo na to podro$je samo v i!jemni primeri , ko so upravi$eni i!dajati uredbe ! !akonsko mo$jo, si#er pa naj velja stro&o na$elo, da i!dajajo le predpise, ki dolo$ajo na$in i!vr%evanja pravi# in dolnosti, kakor so dolo$ene ! !akonom" V moderni pravni dravi velja, da je dejavnost dravni or&anov omejena samo na tista podro$ja, kjer jim je ta dejavnost dovoljena in naloena, medtem ko !a posame!nike velja ravno obratno6 dovoljeno je vse, kar ni prepovedano" :. .. ,. 8!"AV$* 8R(/A$/( )R8? ($&9 RA10(R&/ +stava Republike )lovenije je po svoji !asnovi *ode!#a ,$tava, ki jo je mo&o$e primerjati ! ustavami v sodobni parlamentarni drava " Normativni del ustave je ra!deljen na de$et o3lavi%6 8" splo%ne dolo$be o kakovosti, naravi in obliki slovenske drav 9" $lovekove pravi#e in temeljne svobo%$ine :" temeljna &ospodarska in so#ialna ra!merja ;" dravna ureditev J" samouprava 3t"i" lokalna samouprava4 ?" javne >inan#e L" vpra%anja ustavnosti in !akonitosti K" podoba ustavne&a sodi%$a N" postopek !a spremembo ustave 8@" ustaljena dolo$ila o $asovni veljavnosti ustave in ustavnem !akonu, ki naj omo&o$i njeno i!vedbo *lasi$na tvarina ustave je v slovenski ustavi !arisana v t!e1 !o2le*$&i1 $&lo i16
5!
1. Dolo+ila' &i dolo+a%o o2li&o ($love#$&e) d!Bave" )lovenija je opredeljena kot6 republika 3oblika vladavine4 s parlamentarnim sistemom 3oblika dravne oblasti4 demokratina drava, v kateri ima oblast ljudstvo 3oblika politi$ne&a sistema4 ozemeljsko enotna in nedeljiva drava 3unitarna oblika dravne ureditve4 pravna in socialna drava 3pravna kakovost drave4 2. /atalo3 &la$i+#i1 te*el%#i1 !avi( i# $vo2o)+i#, ki v #eloti ustre!a mednarodnim
standardom in modernim ustavam"
3. Dolo+ila' &i $e #a#a)a%o #a d!Bav#o ,!editev, kamor sodijo pravila o or&ani!a#iji

osrednji dravni or&anov, o nji ovi pristojnosti in ra!merji med njimi" Pomembno je, kako je ustavna tvarina v ustavi pravno i!raena in kak%na je pravna narava ra!li$ni delov ustave" Osrednji del ustave je njen NORMATIVNI DEL, v katerem je ustavna tvarina ra!porejena po posame!ni po&lavji in v katerem so posame!na pravna dolo$ila oblikovana kot $leni, ki kot vsebinske enote sledijo dru& dru&emu" Ob normativnem delu ima ustava tudi !ea*2,lo in te*el%#a #a+ela, ki so ume%$ena pred normativni del ustave ali pa so nje&ov uvodni del" PREAM74LA i!raa #ilj, ki naj &a splo%ni pravni akt ima, sporo$a na$ela, ki naj usmerjajo nje&ovo uporabo in navaja ra!lo&e, ki so terjali nje&ovo i!dajo" V slovenski ustavi preambula ni njena sestavina 3v pravnote ni$nem pomenu te besede4" Njen pomen je !lasti v tem, da sporo$a ra!lo&e, ki so narekovali sprejem ustave in da navaja vrednostna merila, ki ji eli uresni$evati" Nekatere ustave imajo tudi TEMELJNA NA"ELA, ki so ali pred normativnim delom ustave ali pa kot /splo%ne dolo$be0 na $elu normativne&a dela" V !ve!i s tem sta !nani dve teoriji6
)tarej%a teorija, ki !av!ema stali%$e, da temeljna naela ne vsebujejo normativnih
prvin 7 ne sodijo v normativni del ustave in so njen sestavni del le v te ni$nem smislu" V nasprotju s to teorijo je pojmovanje, po katerem imajo temeljna naela nadustavno veljavo, pravno &ledano vodi do delitve ustavni dolo$il na vsaj dve stopnji" )lovenska ustava je pravna celota, v kateri morajo biti posame!na dolo$ila med seboj usklajena, tako da se sproti odpravljajo tudi morebitna neskladja6 vse to mora potekati v meja ustave in v smislu splo%ni dolo$b, ki so skupaj s preambulo njeno ra!la&alno i! odi%$e" Pravno pomembno je tudi vpra%anje, i! kak%ni vrst pravni dolo$il je sestavljena ustava 3normativni del4" 2e nas !anima nain uresnievanja ustavnih doloil, ra!lo$ujemo med tistimi, ki6 #i$o #e o$!ed#o , o!a2l%iva 7 med temi dolo$ili &re posebno mesto !o3!a*$&i* (di!e&tiv#i*) !av#i* #o!*a*" 'a dolo$ila naj bodo v pravni akti vsebovana v skladu ! nujno potrebno u$inkovitostjo prava, si#er pa naj bodo vklju$ena v politi$ne dokumente, !lasti v pro&rame politi$ni strank, ki morajo e po svoji naravi i!raati dol&oro$nej%a, a neposredno in v blinji pri odnosti %e ne uresni$ljiva vodila in
6"
smerni#e" Nekaj pro&ramski norm je tudi v slovenski ustavi 7 nji ov obse& je ra!umen in v skladu s >unk#ijo, ki jo od ustave pri$akujemo" %i1 ,de%a#%a*o Be #a te*el%, $a*e ,$tave 5 to so dolo$ila o $lovekovi pravi#a in temeljni svobo%$ina , dolo$ila, ki opredeljujejo pravi#e in dolnosti osrednji dravni or&anov, nji ovo or&ani!a#ijo in ra!merja med njimi Med ustavnimi dolo$ili so posebej pomembna tista, ki se nave!ujejo na !akonsko urejanje drubeni ra!merij" V ra!merju do !akona ima ustava tri monosti6 !akonodajal#a la ko pooblaa, da dolo$eno tvarino !akonsko uredi !akonodajal#u la ko zapoveduje, da mora ustre!na drubena ra!merja pravno opredeliti !akonodajal#u la ko prepoveduje, da pose&a na nekatera podro$ja drubene&a ivljenja Ali %e ,$tav#a tva!i#a v ,$tavi dovol% to+#o o !edel%e#aF +stava na ve mestih ne navaja meril, kako, v kak%nem obse&u in na kak%en na$in naj jo !akonodajale# normativno i!peljuje 3npr" v ustavi niso opredeljene !adeve, ki so vsaj primeroma v pristojnosti ,.4" V taki primeri odlo$a o ustavni tvarini !akonodajale#" V tem obse&u &re !a 3ibko ustavo, ki jo je mo&o$e spreminjati ! navadnimi !akoni" .ato je ustavodajale# !a take primere predvidel strojo ve$ino, kot je na$eloma uveljavljena !a !akone" :. .. :. 1A#*$!#* 8R(/A$/( )R8? ($&9 RA10(R&/ V drubeni in pravni !avesti je !akon !asidran kot najbolj splo%ni pravni akt" Pravno &ledano je si#er podrejen ustavi, s katero mora biti v skladu, vendar so omejitve, ki mu ji le7ta postavlja, tako maj ne, da la ko pose&a na vsa podro$ja drubene&a ivljenja" .amisel ustave je jasna 7 kolikor pravi#e in dolnosti pravni subjektov niso opredeljene e v njej sami, ji je mo&o$e urejati samo ! !akonom, ne pa tudi s ierar i$no nijimi splo%nimi pravnimi akti" 'a omejitev ne velja !a splo%ne pravne akte lokalni skupnosti in posame!ni pravni oseb, $e &re !a pravi#e in dolnosti, ki se ti$ejo le naslovljen#ev te skupnosti in te pravni oseb" .akoni kot osrednji splo%ni pravni akti urejajo vse tiste !adeve, ki so po3lavitne, temeljne, osrednje !a dolo$en pravni sistem, a krati niso tako pomembne, da bi bile urejene e v ustavi" .akoni morajo biti v skladu s splo%no veljavnimi na$eli mednarodne&a prava in ! veljavnimi mednarodnimi po&odbami, ki ji je rati>i#iral dravni !bor" V tem pomenu je mednarodno pravo ierar i$no nadrejeno !akonom" )lovenska ustava uporablja enoten pojem !akona" (re !a !nano delitev !akonov na splo%ne in posebne !akone6
61
SPLO5NI (GENERALNI) .A/ON se nana%a na vse pravne subjekte, ki ji predmet

pravne&a urejanja !adeva 3npr" !akon o !dravstvenem !avarovanju4"
POSE7NI (SPECIALNI) .A/ON i!lo$a dolo$eno tvarino in ji obravnava dru&a$e,
kot je to urejeno s splo%nim !akonom 3npr" !akon o !dravstvenem !avarovanju kmetov4"
Nalo&a splo%ni in posebni !akonov je v tem, da se vsebinsko prila&ajajo kakovostnim ra!likam" .akoni se ra!lo$ujejo tudi &lede na to, s kolikno stopnjo popolnosti urejajo posame!na drubena ra!merja6 o ol#i za&o# 7 !akon v #eloti ureja posame!ne !adeve te*el%#i za&o# 7 !a&otavlja temelje in temeljna ra!merja $ lo)#i za&o# 7 dolo$a le na$ela in splo%na pravila, kako naj bodo opredeljevana posame!na podro$ja drubene&a ivljenja 3Ctu ima beseda /splo%ni0 dru&a$en pomen, kot pri dvoji#i /splo%ni0 in /posebni0C4 ,elitev na popolne, temeljne in splo%ne !akone je posebej !na$ilna !a !ve!ne drave, v enotni drava pa so !akoni pove$ini popolni" Na teo, ki &re posame!nim vrstam !akonov, je mo&o$e sklepati tudi &lede na to, kako kvalificirana veina je potrebna !a nji ov sprejem6
ve+i#a o !edel%e#i1 3la$ov #avzo+i1 o$la#(ev 7 !a sprejem !akonov, kolikor !

ustavo ni dolo$eno dru&a$e 2G- ve+i#a 3la$ov #avzo+i1 o$la#(ev 7 !a odlo$anje o !akonodajnem re>erendumu, o poslovniku ,. in o obrambi drave 2G- ve+i#a 3la$ov v$e1 o$la#(ev 7 !a odlo$anje o volilnem sistemu in lastninski pravi#i tuj#ev na nepremi$nina V tem pomenu je pravna tea, ki jo imajo Obolj kvali>i#iraniQ !akoni, ve$ja, kot &re /navadno kvali>i#iranim0 !akonom" Posebej pomembni so tudi za&o#i&i ali &ode&$i, ki so posebna vrsta !akonov" .a za&o#i& je !na$ilno, da v #eloti, na enak na$in in sistemati$no ureja drubena ra!merja na dolo$enem %ir%em podro$ju drubene&a ivljenja" *odi>i#irati je treba !lasti tista podro$ja, ki veljajo !a pomembnej%a in so dovolj stabilna, prednost !akonikov pa je, da uvajajo enoten sistem in olaj%ujejo pre&lednost 3uporabnost4 pravni predpisov, ki bi bili si#er !ajeti v ve$ !akoni " 6. 2. 4RED7A /OT OSREDNJI POD.A/ONS/I A/T :. -. .. %*/(0 8R() ( .a uredbo je !na$ilno, da je izv!)il#i !ed i$" +stre!en i!vr%ilni or&an la ko skrbi !a i!vr%evanje predpisov le tako, da tudi sam i!daja splo%na in abstraktna pravna pravila" Predpis je la ko i!vr%ilen samo tedaj, ko temelji in se opira na akt, ki &a i!peljuje"
62
%ooblastilo za izdajanje uredb je vsebovano v ustavi in 5ali6 zakonu" 4$tava la ko daje uredbodajal#u $ lo)#o oo2la$tilo !a i!vr%evanje !akona in dru&i predpisov, ki ji sprejema !akonodajale#" 2e je pooblastilo splo%no, je od uredbodajal$eve presoje odvisno, ali bo in kdaj bo i!dal uredbo" )plo%no ustavno pooblastilo la ko spremlja %e posebna izvrilna klavzula, s katero !akonodajale# nala&a uredbodajal#u, naj uredbo sprejme, in mu krati dolo$i smer, kako naj jo opredeli" ,ru&a monost je, da ustava dopu%$a i!dati uredbo le tedaj, ko ima uredbodajale# o$e2#o za&o#$&o oo2la$tilo. 2e ustava ne dolo$a, ali i!vr%ilni or&ani la ko oblikujejo uredbe, je re%itev v #eloti odvisna od !akona, !akonodajal#u pa sta spet na voljo dve re%itvi" +redbodajal#u la ko da6 splono pooblastilo !a sprejemanje i!vr%ilni predpisov ali specialno pooblastilo, ki od primera do primera dolo$a, kdaj in kako naj bo uredba i!dana" +redba je i!vr%ilni predpis, ki je ierar i$no podrejen ustavi in !akonu" +redba ne sme nikoli dolo$evati pravi# in dolnosti pravni subjektov" /a% o*e#i izv!)evati za&o#F O i!vr%evanju !akona la ko &ovorimo samo tedaj, $e uredba ostaja v mejah predmeta+ ki 3a oblikuje zakon" 2e uredba opredeljuje drubeno ra!merje, ki ji &a !akon odka!uje, ne da bi &a sam vsaj na$elno opredelil, ne &re !a i!vr%ilni predpis" .a i!vr%ilni predpis je !na$ilno, da ureja podrobnosti, ki se tako itro spreminjajo, da ji !akonodajale# ne more pravo$asno urejati" +redba naj opredeljuje podrobnosti tako, da izhaja iz nael ter pravic in dolnosti, ki ji vsebuje !akon" De !akon naj podaja navodila, kako naj &a uredba dopolnjuje in konkreti!ira" 'ak%no vodenje prepre$uje, da bi se uredbodajal$eva domena %irila, in krati omo&o$a, da je uredba v resni#i le i!vr%ilni predpis" 'a #ilj je bolj dose&ljiv tedaj, ko mora uredba temeljiti na posebnem zakonskem pooblastilu 5izvrilni klavzuli6" .akonodajale# se mora e ob i!daji !akona domisliti, katera vpra%anja naj uredba ureja, uredbodajal#u pa je olaj%ano delo !ato, ker je nje&ova dolnost jasno opredeljena in usmerjana" I!vr%ilnost uredbe in njena podrejenost !akonu sta lastnosti, ki sta si#er i!virno pove!ani ! uredbo, a krati lastnosti, ki ju sodobni drubeni ra!voj po&osto omajuje ali vsaj posku%a omajati" 'o poteka v!poredno ! osamosvajanjem i!vr%ilne dejavnosti, ki se uveljavlja na ra$un !akonodajne" 'o te&a pri aja i! ra!li$ni ra!lo&ov6 kon#entra#ija in #entrali!a#ija kapitala !aostrene &ospodarske ra!mere kon>liktna drubena ra!merja med delom in kapitalom interven#ionalisti$na vlo&a drave, ki inten!ivno pose&a v &ospodarsko ivljenje itd" V taki kri!ni drubeni ra!mera nara%$a vpliv i!vr%ilne dejavnosti" 'a vpliv se kae tako, da i!vr%ilni or&an i!daja tudi predpise, s katerimi vlada dovolj samostojno in i!virno ureja drubena ra!merja" I!vr%ilni or&an ne i!daja le uredb, ki so podrejene konkretnemu !akonu 3uredbe secundum et intra le3em4, temve$ je poobla%$en i!dajati tudi uredbe, s
63
katerimi !akone vsebinsko dopolnjuje, ne more pa &a ! njimi >ormalno ra!veljaviti 3uredbe intra le3em4" V i!redni drubeni ra!mera 3npr" neposredna vojna nevarnost4 je mo&o$e i!dajati uredbe, ki so tudi >ormalnopravno i!ena$ene ! !akonom 3uredbe z zakonsko mojo ali uredbe v stiski4" :. -. -. 8R() *)A/$* 8R(/A$/( )R8? ($&9 RA10(R&/ )lovenska ustava se ne dotika uredbodajne&a urejanja drubeni ra!merij in tako ne dolo$a, katere in kak%ne pod!akonske pravne akte i!dajajo vlada in upravni or&ani" )lovenija je pravna drava, ima parlamentarni sistem, temeljne pravi#e so osrednja pravna dra&otina, dravni !bor dolo$a pravi#e in obve!nosti dravljanov ter dru&i oseb samo ! zakonom itd" I! te na$el i! aja, da je vlada samostojna nosilka in oblikovalka i!vr%ilne dejavnosti 3na$elo parlamentarne&a sistema4, ki mora temeljiti na ustavi in !akonu 3na$elo pravne drave4" Vlada la ko i!daja uredbe le tedaj, ko jo !akon k temu posebej poobla%$a 3posebno zakonsko pooblastilo o!" posebna izvrilna klavzula4" .akon o vladi R) pravi6 +redba je splo%ni pravni akt, s katerim vlada /podrobneje ureja in ra!$lenjuje ! !akonom ali dru&im aktom ,. dolo$ena ra!merja v skladu ! namenom in kriteriji !akona0" .akon dopu%$a, da la ko vlada ! uredbo na temelju !akonske&a pooblastila /ureja tudi na$in uresni$evanja pravi# in obve!nosti dravljanov in dru&i oseb0" V na%i nekdanji ustavnosodni praksi je bilo sprejeto stali%$e, da je pose3 v pravico tista meja+ ki jo podzakonski akt ne sme presei, v nekem dru&em primeru pa je bilo odlo$eno, da podzakonski akt ne more spreminjati podzakonskih meril+ ki so temelj za doloitev obveznosti" V skladu s temi stali%$i je tudi najnovej%a ustavnosodna praksa 7!na$ilna je odlo$ba, da sme pod!akonski pravni akt /dopolnjevati !akonsko normo samo tako dale$, da ! dopolnjevanjem ne ureja razmerij samostojno 5zunaj zakonske3a okvira6 in da ne uvaja novih obveznosti0" +redba ne sme zoevati pravic+ ki jih za3otavlja zakon" Od uredbe kot i!vr%ilne&a predpisa moramo ra!lo$evati ,!ed2e z za&o#$&o *o+%o, ki ji je mo&o$e i!dajati namesto !akona v primeru in na podro$ji , ki ji predvidevata ustava ali pa !akon 3dele3irana zakonodaja4" Po!namo tudi ,!ed2e v $ili 7 uredbe ! !akonsko mo$jo, ki ji la ko na predlo& vlade i!daja predsednik republike, $e se dravni !bor !aradi i!redne&a stanja ali vojne ne more sestati" V tak%nem stanju se smejo !a$asno ra!veljaviti ali omejiti #elo $lovekove pravi#e in temeljne svobo%$ine, a le v obse&u, ki &a tako stanje !a teva" +redbe v sili so vselej asovno omejene" :. -. ,. )R8=& %*)1A#*$!#& A#"&
64
P!avil#i&i' od!ed2e i# #avodila so tisti pravni akti, ki ji i!vr%evanje !akonov"
i!dajajo ministrstva !a
PRAVILNI* je splo%ni pravni akt, s katerim se ra!$lenjuje posame!ne dolo$be !akona ali dru&e&a predpisa" . njimi se ureja or&ani!a#ija poslovanja in na$in delovanja dolo$ene&a or&ana" 'a vpra%anja se urejajo tudi s o$lov#i&i" O,RE,=A je namenjena i!vr%evanju posame!ni ukrepi, ki imajo splo%en pomen" pravni dolo$il" . njo se dolo$ajo
NAVO,ILO predpisuje, na kak%en na$in naj delujejo upravni or&ani, ko i!vr%ujejo posame!na dolo$ila !akona, predpisa,""" 6. -. AVTONOMNO PRAVNO 4REJANJE :. ,. .. AV"*$*0$* &$ 9("(R*$*0$* %RAV$* 8R(/A$/( Ra!lo$evanje med avto#o*#i* in 1ete!o#o*#i* pravnim urejanjem i! aja i! te&a, kak%na je ra!dalja med pravodajal#em in naslovnikom pravne&a pravila in i! te&a, kak%en je naslovnikov odnos do vsebine pravne&a pravila" Pravno pravilo je #e o$!ed#o avto#o*#o tedaj, ko izvira iz nae volje in 3a vsebinsko sprejemamo za svoje3a" O o$!ed#i avto#o*i%i volje &ovorimo takrat, ko pravno pravilo oblikuje tuja volja 3tretja oseba4, a je po vsebini takno+ da z njim so3laamo in 3a imamo zaradi nje3ove prepriljivosti za svoje3a" 2e ta vsebinska predpostavka ni podana, je pravno pravilo 1ete!o#o*#o" )kupna !na$ilnost eteronomni pravil je, da ji oblikuje tuja volja+ po svoji kakovosti pa so takne narave+ da jih naa volja vsebinsko ne odobrava" V naravi prava je, da je ra!peto med avto#o*#a in 1ete!o#o*#a pravna pravila" Avtonomna pravna pravila so esen#ialna sestavina prava !ato, ker prava ni, $e vsaj dolo$eno %tevilo pravni subjektov ne so&la%a s pravnimi pravili, eteronomna pa !aradi te&a, ker je pravo odve$, $e &a ustre!no %tevilo pravni subjektov ne kr%i" Avtonomna pravna pravila potemtakem opo!arjajo, da pravo ne more temeljiti le na prisiljevanju, eteronomna pa i!pri$ujejo, da bi popolno so&lasje s pravnimi pravili pomenilo, da pravo splo ni potrebno in smisleno" :. ,. -. 0(R&'A RA1'*4(VA$/A O tem, ali so posame!ni >ormalni pravni viri bolj ali manj avtonomni 3 eteronomni4 ne moremo ra!pravljati na podla&i ene&a same&a merila" Od meril je odvisno, kak%no naj bo ra!merje med avtonomnim in eteronomnim pravnim urejanjem" Med osrednja merila uvr%$amo tista, ki se nana%ajo na6 1. subjekte pravne3a urejanja, 2. predmet pravne3a urejanja, 3. stopnjo splonosti in abstraktnosti, ki je !na$ilna !a posame!ne >ormalne pravne vire, 4. naravo pravne sankcije"
65
(1) S,2%e&ti !av#e3a ,!e%a#%a Od te&a, kdo je postavodajale#, je soodvisno, v kolik%ni meri la ko drubeni interesi pre ajajo v splo%ne pravne akte neposredno in bre! vmesni pove!oval#ev" $eposredno oblikovanje >ormalni pravni virov je praviloma mo&o$e le na *i&!o!av#i, a %e tu je omejeno na ra!meroma o!ek kro& !adev, o kateri la ko npr" odlo$a !bor lokalne skupnosti ali pa so predmet odlo$anja na re>erendumu" .unaj te meja je tudi na mikroravni 3npr" v podjetju4 odloanje posredno in je v pristojnosti ustre!ne&a predstavni%ko sestavljene&a telesa ali pa nje&ove&a i!vr%ilne&a or&ana" Na *a&!o!av#i je pravodajno odlo$anje domala v #eloti posredno, oblike neposredne&a odlo$anja pa so vselej !elo omejene in se ji v praksi le redko i!vaja" *ot oblika neposredne&a pravodajne&a odlo$anja je v slovenski ustavi predviden zakonodajni referendum, s katerim se u&otovi, $e so volil#i splo !a to, da ,. sprejme ustre!en !akon 3!akonodajni re>erendum ante le&em4, la ko pa se ji tudi vpra%a ali ! dolo$enim !akonom so&la%ajo in &a %ele s tem dokon$no sprejmejo o!" !avrnejo 3!akonodajni re>erendum post le&em4" #oliina pravodajne moi, ki jo imajo posame!ni avtonomni subjekti je odvisna od6 nji ove teritorialne in personalne ra!senosti, te&a kolik%no stopnjo drubene 3ekonomske, politi$ne, kulturne4 mo$i imajo in si jo tako de iure kot de >a#to uspejo !a&otoviti in i!vajati" V moderni dravi so kot vrste avtonomne3a prava !nane6 #erkveno 3kanonsko4 pravo, kolektivne delovne po&odbe, pravo lokalne 3krajevne4 in ustre!ne interesne 3npr" %olske4 samouprave, dispo!itivno pravno urejanje na podro$ju #ivilne&a prava, ra!li$ne oblike avtonomne&a &ospodarske&a prava" V te primeri &re !a ra!li$ne vrste avtonomne3a prava v tem smislu, da 3a vsaj neposredno ne ustvarja drava, po vsebinski plati pa je nje&ova avtonomnost v sora!merju ! ra!merji mo$i, kakor so !na$ilna !a posame!ne avtonomne pravodajal#e" (2) P!ed*et !av#e3a ,!e%a#%a Predmet pravne&a urejanja je tisti temelj, ki omo&o$a, da ra!mejujemo med avtonomnim in eteronomnim pravnim urejanjem" %redmet heteronomne3a prava so vsa tista ra!merja, ki se nana%ajo na ra!redne in drubeno najbolj silovite ekonomske in politi$ne kon>likte, kot tudi vsa tista ra!merja, ki so !a dolo$eno dravno urejeno skupnost temeljne&a pomena" 'emeljne pravi#e, temelji dravne ureditve, lastninska !akonodaja, ka!enska !akonodaja, na$in delovanja osrednji dravni or&anov, so tipi$ne !adeve, ki so v domeni dravne&a prava" V pristojnosti avtonomne3a pravne3a urejanja torej sodijo !lasti tiste !adeve, ki so pravno relevantne le !a oje drubene skupine 3t" i" lokalne skupnosti4 in !a posame!ne pravne osebe 3npr" !a &ospodarske drube4, po stopnji kon>liktnosti pa so tak%ne, da ji pri!adete stranke same obvladujejo" (-) Sto #%a $ lo)#o$ti i# a2$t!a&t#o$ti
66
Pomembno vlo&o ima tudi stopnja splo%nosti in abstraktnosti" Enako je treba obravnavati subjekte, ki so si med seboj v bistvenem podobni, ustre!no ra!li$no pa subjekte, ki se med seboj v bistvenem ra!lo$ujejo, a !notraj posame!ni kate&orij spet tako, da se enako 3ra!li$no4 obravnava tiste, ki se ujemajo 3ra! ajajo4 v bistveni lastnosti 3npr" enako obravnavanje mladoletnikov in ustre!no ra!li$no obravnavanje mlaj%i in starej%i mladoletnikov4" Viri avtonomne&a prava urejajo le tiste !adeve, ki so spe#i>i$ne !a posame!ne kate&orije subjektov, ne pa tudi tiste, ki morajo biti enako urejene !a vse ali vsaj !a ve$ kate&orij pravni subjektov" (6) Na!ava !av#e $a#&(i%e Od dravne sank#ije je odvisno, ali je neko pravilo tudi pravno" *ljub tej trditvi, ni mo&o$e mimo te&a, da je prisilnost le ena i!med !na$ilnosti prava in da so nosil#i or&ani!irane prisilnosti la ko tudi posame!ne drubene 3nedravne4 or&ani!a#ije in skupnosti 3npr" #erkev, lokalna !druenja, &ospodarska !druenja4" V tem %ir%em smislu dravna prisila ni /#onditio sine Sua non 0 pravnosti sank#ije" .a pravno sankcijo je po&lavitno, da je pravno vnaprej dolo$ena skupaj s pravno kr%itvijo, na katero se nave!uje, in da se po&oji !a njen nastop u&otavljajo v posebnem in vnaprej predvidenem postopku 3naeli predvidljivosti in pravne varnosti4" :. ,. ,. AV"*$*0$* %RAV$* 8R(/A$/( V slovenskem pravnem prostoru se avtonomno pravno urejanje pojavlja na ve$ini klasi$ni podro$ij avtonomne&a prava" 84 STAT4T je klasi$en splo%ni pravni akt pravne osebe, ki opredeljuje njen namen, njen or&ani!a#ijski ustroj in na$in njene&a delovanja" )tatut je sinonim !a ustavo pravne osebe, s katerim morajo biti v skladu tudi njeni dru&i splo%ni pravni akti" 94 AVTONOMNO LO/ALNO PRAVO 7 i! odi%$e ustave je, da se v ob$ini uresni$ujejo lokalne !adeve, ki ji ob$ina la ko ureja samostojno in ki !adevajo samo prebival#e ob$ine" +stava dopu%$a, da se ob$ine samostojno odlo$ajo o pove!ovanju v %ir%e samoupravne lokalne skupnosti, da v nji urejajo in opravljajo lokalne !adeve %ir%e&a pomena" :4 Avtonomni pravni vir so %e /OLE/TIVNE POGOD7E, ki se sklepajo na podro$ju delovne&a prava" . njimi se dolo$ajo medsebojne pravi#e in dolnosti delav#ev in delodajal#ev, kot ji do&ovore nji ovi predstavniki" ,elav#e !astopa sindikalna or&ani!a#ija, delodajal#e pa ustre!no !druenje delodajal#ev" )ama kolektivna po&odba ima t" i"6 o2li3a(i%$&i del 7 ureja medsebojne pravi#e in dolnosti po&odbeni strank, ki ji prev!emata s sklenitvijo kolektivne po&odbe" #o!*ativ#i del 7 vsebuje splo%na in abstraktna pravila, s katerimi de podrobneje opredeljujejo delovna ra!merja"
67
)misel kolektivne po&odbe je, da se ! njo dosee vsaj relativen so#ialni mir in da s svojo vsebino delovno motivira delojemal#e" *olektivna po&odba ne more !oevati pravi# ali ra!%irjati dolnosti, kot so opredeljene e v !akonu" 9. =SPONTANO> NASTAJANJE AORMALNI0 PRAVNI0 VIROV 9. 1. MORALA /OT PRAVNI VIR @. .. .. 0*RA'A &$ %RAV*
? IZPIT
V dolo$eni &lobalni drubi so !av#a !avila vselej med seboj usklajena in tvorijo enoten pravni sistem" Enotnost ni !na$ilna tudi !a *o!alo, ki je socialno razprena, tako da ob ve$insko pri!nani in enotni moralni norma obstaja e ve razlinih in tudi nasprotujoih si moral" Morala in pravo se ra!likujeta &lede na nastanek6 !avo je nartno oblikovano 3npr" nastanek !akona4 *o!ala je neposredni proi!vod drubene prakse6 to pomeni, da nastaja postopoma in kot spontano ponotranjanje moralni pravil" O morali la ko &ovorimo le tedaj, ko je intimno doiveta in dejavna" .a !avo !ado%$a e ustre!no !unanje vedenje in ravnanje pravni naslovljen#ev, torej ravnanje, ki &a je v dolo$enem obse&u mo&o$e i!siliti" Morala in pravo se ra!likujeta tudi po te ni$ni plati6 sodobno !avo je praviloma kodi>i#irano, vselej pa so pravi#e in dolnosti pravni subjektov vnaprej tono doloene ali vsaj dololjive, *o!ala pa je po tej strani elasti$na, saj ni tako kot pravo vpeta v to&e norme, ki naj bi utrjevale njeno vsebino" Mo!ala je skupek vrednot+ ki so del individualne in drubene zavesti+ vrednot+ ki opredeljujejo+ kaj je za loveka dobro in kaj slabo+ kaj je humano in kaj nehumano" Na temelju te vrednot i!reka morala vrednostne sodbe, s katerimi o#enjuje $lovekovo ravnanje kot dobro ali slabo" 0orala je v nasprotju s !avo* &ot !a(io#al#o tvo!2o tudi iracionalna in emocionalna6 morale ne dojemamo le ! ra!umom, ampak jo sprejemamo s #elotnim $lovekovim bistvom"
Primer: 4"dol*ene( +velja za nedol*ne#a, dokler nje#ova krivda ni )#otovljena s pravnomono sod"o,, na podro ju morale pa je lahko *e sum dovolj, da je posameznik o" do"er #las (emo(ionalna razse*nost morale).
Na navedene lastnosti morale in prava se nave!uje tudi ra!lika med moralno in pravno sank#ijo6 P!av#a $a#&(i%a je vedno vnaprej dolo$ena, po&oji !a njen nastop morajo biti u&otovljeni v posebnem in prav tako vnaprej predvidenem postopku" Mo!al#a $a#&(i%a se ne odlikuje niti s predvidljivo dolo$ljivostjo, njen nastop je spontan in !ato tudi teko predvidljiv 5 tako, kar !adeva inten!ivnost moralne
68
sank#ije, kot &lede te&a, kdaj in kako naj bo sank#ija i!re$ena in kdaj bo !a$ela u$inkovati"
#zjema: Moralne sank(ije, ki jih izrekajo posamezne dr)*"ene or#aniza(ije (npr. astna sodi$a) / vendar je t)di za njih znailno, da se ne morejo izo#niti $e spontani moralni reak(iji.
S o#ta# *o!al#i odziv je dvo%e#6 na o$e2#i (#ot!a#%i) !av#i &a o!na$uje pekljenje vesti kot najbolj tipi$na moralna sank#ija na d!,B2e#i (z,#a#%i) !av#i &a o!na$uje odvzem tistih dobrin, ki so relevantne za moralo" ,rubene sank#ije so prezir, kritika, bojkot itd" Med !unanjimi in notranjimi sank#ijami je pove!ava, ki je toliko ve$ja, kolikor bolj se !unanja in notranja obve!nost morale skladata" Ra!like med moralo in pravom i!raajo, da se ta dva normativna sistema kakovostno ra!likujeta" Te*el%#a ?,#&(i%a !ava je, da vna%a v drubo !ed" )tanje reda je mo&o$e dose$i tako, da je !unanje vedenje pravni subjektov med seboj usklajeno" Po pravni poti je treba usklajenost utrjevati v dveh primerih in si#er tedaj ko6 so drubena ra!merja v tolik%ni meri kon>liktna, da je !aradi te kon>liktnosti o&roen obstoj drube in njeno kolikor toliko nemoteno proi!vodno 3eksisten$no4 delovanje je potrebno, da je vedenje in ravnanje pravni subjektov to$no dolo$eno in dolo$ljivo" Te*el%#a ?,#&(i%a *o!ale je, da !a&otavlja +love+#o$t" Moralno vedenje in ravnanje nene no uresni$uje moralne vrednote, ki so po&oj !a $lovekov in drubeni obstoj" 2e te vrednost in nji ove&a uresni$evanja ni, nastopi stanje posame!nikove&a in drubene&a ra!kroja" 2love$nost morale se !r#ali v tem, da $lovek ravna kot $lovek, torej tako, kakor &a opredeljuje moralni ideal 3npr" $love%ko dostojanstvo4" /da%' v &oli&)#e* o2$e3, i# v &a&)#e* $*i$l, %e *o!ala !eleva#t#a za !avoF ,olo$en normativni sistem 3npr" pravo4 se la ko naslanja na dru&e&a 3npr" na moralo4 le toliko, kolikor to dopu%$ajo !na$ilnosti te&a normativne&a sistema 3npr" prava4" V naravi stvari je, da la ko do tak%ne&a /sodelovanja0 pri aja samo na tisti podro$ji drubene&a ivljenja, ki so krati v domeni obe normativni sistemov" Pravo in morala sta kljub ra!li$nosti tesno pove!ana" Pravo, ki nima opore v morali, ne more ra$unati s tem, da bodo pravni naslovljen#i ravnali v skladu ! dispo!i#ijami pravni norm" I! te&a i! aja, da so ob eteronomni pravili tudi avtonomna pravila bistvena sestavina prava6 avto#o*#a so nujna !ato, ker pravna pravila niso uresni$ljiva, $e s pravnimi pravili vsebinsko ne so&la%a vsaj dolo$eno %tevilo pravni naslovljen#ev 1ete!o#o*#a so nujna !ato, ker pravo ni potrebno tam in tedaj, kjer &a ustre!no %tevilo pravni subjektov ne kr%i
6!
Pravno pravilo ne more biti avtonomno sprejeto, $e ni krati tudi pozitivno moralno vrednoteno. %ravo+ ki te opore nima v zadovoljivem obse3u ali jo iz3ublja+ postaja edalje bolj prisilno in nasilno" Ali %e !avo !e$ *o3o+e o !edeliti &ot *i#i*,* *o!aleF (JELLINE/) Od&ovor je pritrdilen, $e sta v obse&u minimuma pravo in morala istovetna" Ne &lede na to, da je istovetnost mona le med pravom in eno i!med moral v drubi, se !di, da je tako prekrivanje le navide!no" Moralno pravilo 3npr" pravilo ne kradi4, ki je vsebinsko prev!eto v pravo, ostane %e vedno moralno pravilo in je vsesko!i dejavno v!poredno s pravnim pravilom" 'ak%na neistovetnost je tudi tam, kjer pravo upo%teva notranje vedenje in kjer morala nala&a, kak%na naj bo posame!nikova !unanja aktivnost 3!a istovetnost ne &re !aradi te&a, ker je v pravu notranje otenje relevantno !a voljo !unanji posledi#, medtem ko je !a moralo !unanja posledi#a relevantna le kot i!ra! njene avtonomnosti4" I! te&a i! aja, da je minimum morale /si#er nujna podla&a prava, toda ta minimum se v pravu i!raa na svojstven !a moralo ne!na$ilen na$in0" Vladajo$a in splo%no sprejeta morala mora vsaj v dolo$enem obse&u po!itivno vrednotiti pravo, $e naj bo to drubeno u$inkovito" Morala potemtakem krepi ali pa slabi mo$ prava6 pravo mora i!kori%$ati prednosti, ki ji ima moralno pravo in blaiti slabosti, ki ji i!!iva nemoralno pravo" Enako velja !a moralo 5 njen ponotranjeni ra!voj je mo&o$ samo tedaj, $e pravo !a&otavlja vsaj minimalni drubeni red"
PRAVO
e#ot#o
MORALA
$o(ial#o !az !)e#a 3obstaja ve$ ra!li$ni in nasprotujo$i si moral4 $ o#ta#o o#ot!a#%e#a ela$ti+#a i!a(io#al#a in e*o(io#al#a
#a+!t#o o2li&ova#o pravi#e in dolnosti pravni subjektov so v#a !e% to+#o dolo+e#e ali v$a% dolo+l%ive !a(io#al#a
@. .. -. 0*RA'A #*" %RAV$& V&R 8" Morala ni pomembna le kot >ormalni, ampak tudi kot *ate!ial#i !av#i vi!" *ot materialni vir je dejavna v pravodajnem postopku, pri kateri pravodajale# vsebinsko oblikuje splo%na in abstraktna pravna pravila" Na tej ravni mora pravodajale# upo%tevati vsakr%no drubeno moralo, saj je po!itivno 3ne&ativno4 moralno vrednotenje prava eden i!med dejavnikov, ki bistveno prispeva k nje&ovi 3ne4u$inkovitosti"
7"
Posebej ob$utljivo je vpra%anje, kdaj pravo ne more biti sredstvo !a utrjevanje morale, ker je nevarno, da pravna sank#ija slabi uveljavljanje moralne&a pravila ali pa je neprimerna !a nje&ovo uresni$evanje" Pomembno je tudi vpra%anje, kdaj so nepravna sredstva primernej%a kot je pravo" 9" 7la#&et#o !av#o ,!e%a#%e 7 pravno urejanje, ko je vsebina pravne&a pravila odvisna od moralne&a, na katere&a se pravno skli#uje 3npr" ra!dedinjenje dedi$a, ki ima pravi#o do delea, $e se je ta s kr%itvijo kak%ne !akonite ali moralne dolnosti prekr%il nad !apustnikom4" V tem primeru je dedi$evo pravno ravnanje vsaj delno opredeljeno tudi ! moralnimi pravili, ki so na ta na$in inte&rirana v pravo" Morala se mora podrediti !akonitostim in #iljem prava" =lanketno pravno urejanje je primerno !lasti na tisti podro$ji drubene&a ivljenja, ki se spreminjajo in 3ali4 so tako ra!nolika, da pravno pravilo ne more vnaprej predvideti vse moni na$inov vedenja in ravnanja" V tem primeru je la ko moralna vrednota !anesljivo vodilo kako naj pravni subjekt ravna" :" Mo!ala je la ko vodilo, kako je treba pravna pravila izvrevati" 'ak%nemu vodilu &re prav tako narava >ormalne&a pravne&a vira, saj kot splo%no na$elo splo%ne&a pravne&a akta 3npr" !akona4 nala&a kako naj bodo dolo$ene meje pravno dovoljene&a vedenja in ravnanja" Moralno i!vr%evanje prava nala&a npr" .akon o obli&a#ijski ra!merji , ki sprejema naelo prepovedi zlorabljanja pravic in splo vsi tisti predpisi, ki terjajo, da je treba ravnati v skladu ! javnim redom" V te primeri je nalo3a moralne3a vodila ta, da soodlo$a, od kod se3a meja pravne3a upravienja ali obveznosti na konkretni ravni"
Primer: pravica / lahko reemo da jo o"daja dvojni kro!: prvi kro! / v zakon) je vrsto opredeljen, razviden je *e iz zakonske#a "esedila in zato ni sporno, kako naj nosile( pravi(e ravna, dru!i kro! / v zakon) je ohlapno zarisan: t) se )te#ne z#oditi, da nosile( pravi(e hkrati kr$i pravi(o dr)#e#a, ne da "i prese#el okvir )pravienja in ne da "i nje#ovo ravnanje nasprotovalo izre(ni prepovedi / ta konBlikt mora razre$iti sodnik, ki "o doloil razse*nost konkretne#a )pravienja.
;" Mono je tudi, da *o!ala neposredno ne dolo$a, kak%na naj bo vsebina pravno dovoljene&a vedenja in ravnanja, ampak je njeno normativno posredovanje v tem, da od pravni naslovljen#ev te!%a, #a% !avo , o!a2l%a%o *o!al#o" Od moralne presoje je odvisno ali naj bo pravo splo uporabljeno in kako naj bo uporabljeno" 'ak%no presojo nala&a npr" naelo vestnosti in potenja" 'o na$elo i!raa moralna pojmovanja, kakor so se i!oblikovala v pravnem prometu 3npr" nemoralno je, $e stranka uporabi sank#ije !aradi nepopolne i!polnitve, ker je nepopolnost tako malenkostna, da ni primerno, da bi bila sank#ija i!vr%ena4" 9. 2. O7I"AJ /OT PRAVNI VIR @. -. .. * &4A/ &$ %RAV* O2i+a%i so tista drubena pravila, ki so se v dolo$enem drubenem okolju ustalila6 !aradi te&a, ker se kako vedenje in ravnanje ponavlja sko!i dolo$eno $asovno obdobje, se
71
i!oblikuje in utrdi prepri$anje, da je v enaki ravnanje obvezno"
in podobni
okoli%$ina
to vedenje in
P!av#i o2i+a% 7 $e tako nastali obi$aj ustre!a pravnemu urejanju drubeni ra!merij, se pravno pravilo la ko nanj skli#uje ali &a vsebinsko pov!ema, ali pa je dolo$enemu dravnemu or&anu 3npr" sodi%$u4 naloeno, da &a sank#ionira in s tem inte&rira v pravni sistem" Posebna znailnost obiajev je nji ova ti i+#o$t in ov !e+#o$t" Res je, da sta to relativna pojma6 kar je la ko povpre$no v dolo$enem drubenem okolju, je la ko nadpovpre$no v dru&em" 'a nei!ena$enost obstaja le med ra!li$nimi ravnmi drube, ne pa tudi !notraj dolo$ene&a okolja ali pokli#ne&a stanu" .aradi te ustaljenosti, ki je tipi$na v dolo$enem drubenem okolju, je primerno, da obi$aje o!na$ujemo tudi kot d!,B2e#e $ta#da!de6 s tem poudarjamo tisto nji ovo lastnost, ki sama !a sebe dopu%$a, da so inte&rirani v pravo" Obi$aji imajo ve$ /naravni ovir0, ki prepre$ujejo, da se uveljavljajo v pravu6
pravo je socialno proneje kot obiaji, ki temeljijo na tradi#iji in se !ato spreminjajo

po$asneje, kakor narekujejo spremembe v drubeni ra!merji
obiaji so v nasprotju s pravom tehnino neizdelani, se pravi, da ne morejo u$inkovito
pose&ati na marsikatero podro$je sodobne&a drubene&a ivljenja 5 sem sodijo !lasti tista podro$ja, kjer je e !aradi sestavljenosti, !apletenosti in strokovnosti ravnanja potrebno, da je aktivnost posame!nikov natan$no dolo$ena in med seboj usklajena 3npr" ravnanje v #estnem prometu4
obiaji so tesno zraeni z doloenimi okolji+ s poklicnimi in dru3imi dejavnostmi 7

!aradi te&a so obiaji po3osto partikularni 3delni, posame!ni4, medtem ko je pravo enovit in usklajen mehanizem"
Obi$aji imajo tudi nekatere prvine, ki la ko utrjujejo u$inkovitost prava" ) tem merimo predvsem na l%,d$&o$t o2i+a%ev 7 obi$aji nastajajo kot nekak%en spontan /do&ovor0 v sami drubeni praksi in so !ato v pre#ej%nji meri avtonomno sprejeti in podrubljeni" .aradi nji ove drubenosti, ki pri aja do i!ra!a od primera do primera, so prila&odljivi v ra!merju do posebnosti, kakor so !na$ilne !a konkretna drubena ra!merja" V sodobnem pravu se obi$aji la ko pravno uveljavijo le toliko, kolikor se prile3ajo enakemu in tehnino dovolj izbruenemu urejanju drubenih razmerij"
72
PRAVO
$o(ial#o !oB#e%)e te1#i+#o izdela#o e#ovit i# ,$&la%e# *e1a#ize* @. -. -. * &4A/ #*" %RAV$& V&R
O7I"AJI
te*el%i%o #a t!adi(i%i i# $e zato $ !e*i#%a%o o+a$#e%e te1#i+#o #eizdela#i z!a)+e#i z dolo+e#i*i o&ol%i' o&li(iH
Obi$aji i!raajo stanje, ki velja v dolo$eni drubi !a normalno" *ot ka!al#i normalne&a so dejavnik, ki la ko odlo$ujo$e vpliva na u$inkovitost prava" Pravo, ki bistveno odstopa od dejanski drubeni ra!merij, ni in ne more biti uresni$ljivo"
$n!els: Tako kot pravo v (eloti t)di privatno pravo v "istv) sank(ionira o"stojee, v danih okoli$inah normalne ekonomske odnose med posamezniki.
Ra#ionalno pravodajno delovanje !a teva, da pravodajale# u&otovi, kak%na drubena pojmovanja so v veljavi na podro$ju, ki &a namerava pravno urediti" Ra!iskava 3o#ena4 mora predvideti, kateri obi$aji so v nasprotju s #ilji prava in v kolik%ni meri je la ko pravo kljub temu u$inkovito" 'a problem je pere$ predvsem v porevolu#ijski obdobji " V te obdobji je nevarno, da pravo svoje u$inkovitosti ne i!vaja i! ekonomski in dru&i drubeni odnosov, ampak i! svoje notranje mo$i, ki !more radikalno prese$i dejansko stanje" 2e do te&a pride, nastane kopi#a ne&ativni posledi#, npr"6 ezmerna prisilnost prava 3odtujuje pravo4, inflacija prava 3vodi k ra!vrednotenju prava4" Pravo ne more biti v nasprotju ! ekonomskim, politi$nim in kulturno#ivili!a#ijskim stanjem in drubenim ra!vojem, ki &a po&ojujejo" O2i+a%i &ot *ate!ial#i !av#i vi!8 O2i+a%i &ot $e$tavi#a &,lt,!e 3v %ir%em pomenu4 niso le del drubene klime, ki kot !unanja 3nepravna4 sestavina vpliva na u$inkovitost prava in mu s tem 3so4dolo$a, kak%na naj bo nje&ova vlo&a v drubi" )o tudi eden i!med dejavnikov, ki vplivajo na pravodajal#a v teku nastajanja ustre!ne&a splo%ne&a pravne&a akta 7 bodisi tako da6 &a preoblikuje in dolo$neje opredeli ali pa pod nje&ovim vplivom sprejme re%itev, ki naj uvede nasprotno 3dru&a$no4 prakso" Na ravni ?o!*al#i1 !av#i1 vi!ov se obi$aji uveljavljajo !lasti na dva na$ina6 1. Mo&o$e ji je uporabiti kot ,za#(e, kakor so ji !brali in sooblikovali drubeni 3dravni4 or&ani" V na%em pravnem sistemu &re poseben pomen obi$ajem, ki so se i!oblikovali na podro$ju bla&ovne&a prometa" 'e obi$aje je leta 8NJ; !brala ,ravna arbitraa ILRJ in ji i!dala kot /)plo%ne u!an#e v bla&ovnem prometu0, ki so se uporabljale !a posle bla&ovne&a prometa" nasplo s
73
I!ra! ,za#(e se uporablja !a obiaje+ ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko+ ki se uporablja kot vir prava" 'e !birke so o!na$ene kot6 $ lo)#e ,za#(e ali o$e2#e ,za#(e, $e &re !a u!an#e, ki se naj uporabljajo le na dolo$enem ojem podro$ju &ospodarstva" =eseda /,za#(e0 ima v pravu dva pomena6 prvi se nana%a na obi$aj 3standard4, ki &a u!an#a !apisuje, dru&i je sinonim !a ustre!en >ormalni pravni vir" Med tema dvema pojmoma je potrebno ra!likovati, ker !birka u!an# ne sestoji le i! u!an# v pravnem pomenu besede, ampak so vanjo po&osto vklju$eni tudi predpisi, ki nimajo opore v ustre!ni obi$aji " %osebnost uzanc je tudi ta, da ji ne sprejemajo tisti or3ani+ ki se praviloma ukvarjajo z zakonodajno dejavnostjo 3v %ir%em pomenu te besede4" +!an#e se nana%ajo na po!navanje drubene prakse, v kateri obi$aji nastajajo, in je !ato prav, da &a oblikujejo tisti or&ani, ki se s to drubeno prakso strokovno ukvarjajo" 2. +$inkovita pravna te nika 3pole& u!an#4 je tudi tista, ko !av#o !avilo (&ot ?o!*al#i !av#i vi!) #e !evze*a #e o$!ed#o v$e2i#e o2i+a%a' a* a& $e #a#% le $&li(,%e" +porabljiva je tedaj, ko je drubeno ivljenje tako ra!noliko, da na abstraktno7re&ulativni ravni prava ni mo&o$e podrobneje predvideti vse !a pravo relevantni ivljenjski okoli%$in in tisti tipov vedenja in ravnanja, ki tem okoli%$inam ustre!ajo" Pravo la ko !apoveduje, naj posame!niki ravnajo v skladu ! drubenimi 3pokli#nimi, strokovnimi4 obi$aji" 'ake obi$aje vsebujejo pojmi kot so6 pravila !dravni%ke stroke, skrbnost dobre&a &ospodarja, skrbnost dobre&a strokovnjaka, ravnanje v skladu ! dobrimi poslovnimi obi$aji, skrbnost v prometu" 'i obi$aji so6 sestavina doloene3a tipa ravnanja o!" pravne ustanove 3npr" %pedi#ije kot posebne po&odbe4 ali splono naelo, ki velja za vse vrste ravnanj na doloenem podroju 3npr" ravnati s skrbnostjo dobre&a &ospodarja4" .a to vrsto obi$ajev je !na$ilno, da se v dolo$eni meri nanaajo na udejstvovanja+ za katera je potrebno ustrezno poklicno ali strokovno znanje" 2e posame!niki te&a !nanja nimajo in !ato kr%ijo uveljavljene obi$aje, nastanejo posledi#e, ki pose&ajo v pravno !avarovane dobrine" ,o te posledi# ne pri aja le !aradi te&a, ker je pravni subjekt ravnal nepravilno v ra!merju do dru&e&a subjekta, ampak tudi !ato, ker pravni naslovljene# ni deloval v skladu s te ni$nimi pravili" Pravo, ki tak%ne obi$aje sank#ionira, s tem i!raa !apoved, da je treba po!nati tista te ni$na pravila, ki se na posame!ni obi$aj nave!ujejo 3npr" standard strokovne&a !dravljenja4 in v skladu ! njim ravnati"
74
Posebnost skli#evanja na drubene obi$aje 32la#&et#o !av#o ,!e%a#%e4 je tudi v tem, da pravo s svojimi na$eli dolo$a le meje, v kateri se obi$aj uveljavlja, ne da bi &a s tem vsebinsko opredeljevalo in tako oklepalo nje&ov nadaljnji ra!voj" 'o pomeni, da pravo sprejema vsebinske spremembe, ki ji v praksi doivljajo obi$aji, $e so te spremembe v skladu ! na$eli, ki obvladujejo pravni sistem in podro$je !a katere&a obi$aji veljajo" :. SOD7A IN ENOTNA (ENA/A) 4PORA7A AORMALNI0 PRAVNI0 A/TOV V sodobni pravni dravi velja na$elo !akonitosti, ki terja, da sodi%$a sodijo na temelju ustave in !akona" )odniki so pri opravljanju svoje >unk#ije neodvisni"
%ontes&uieu: 2resnievanje )stave, zakona in dr)#ih Bormalnih pravnih virov ni mehanino opravilo, pri katerem je sodnik +viva voH le#is, ali sredstvo, ki reprod)(ira zakon, ne da "i #a vse"insko kakorkoli dopolnjeval. %erkl'(elsnova teorija o stopnjevitosti prava: meja med )stvarjanjem in )pora"ljanjem prava je sploh relativna, zato je sodba vselej tudi ustvarjalka prava. 3odnikova )stvarjalnost je najmanj v tem, da pravilno zdr)*i konkretni (*ivljenjski) dejanski stan z enim izmed a"straktnih (npr. zakonskih) dejanskih stanov.
.a >ormalne pravne vire je !na$ilno, da enako in predvidljivo obravnavajo pravne naslovljen#e, ne da bi !a&otavljali kakovost >ormalni pravni virov tudi postopku, ko ji uporabljamo" Pestrost in ra!nolikost dejanske&a, elasti$nost in nedolo$nost abstraktno7re&ulativne ra!senosti prava, ra!mik med abstraktnim in konkretnim itd" so ra!lo&i, ki narekujejo, da mora biti v pravno prakso poloen mehanizem+ ki enakost pred zakonom za3otavlja tudi na ravni nje3ove uporabe" Enotno in enako uporabljanje >ormalni pravni virov je pomembno !a pravno prakso v #eloti" *ar !adeva sodno delovanje, sta tu dve poti, ki omo&o$ata, da se enakost in enotnost poustvarjata in dose&ata na konkretno7aplikativni ravni6 sodni precedensi, ki so >ormalni pravni viri, ustaljena sodna praksa" :. 1. SOD7A /OT AORMALNI PRAVNI VIR V an3losakem pravnem sistemu utrjujejo in !a&otavljajo enako in enotno uporabo >ormalni pravni virov sodbe vi%ji in najvi%ji sodi%$" 'e sodbe se ne ra!te!ajo le na konkretni primer 3Res iudi#ata ius >a#it inter partes4, ampak dobiva ra!lo& !a odlo$itev o konkretni !adevi 3ratio de#idendi4, ki je !na$ilna !a >ormalne pravne vire" 'o pomeni, da so sodi%$e, ki je sodni pre#edens oblikovalo, in vsa nija sodi%$a pravno ve!ana, da v podobni primeri sledijo pravni re%itvi, ki jo prina%a sodni pre#edens" V tem primeru deluje ratio decidendi tako kot splono in abstraktno pravno pravilo6 ra!lo& !a konkretno odlo$itev posplo%imo in &a ra!%irimo na vse tiste kasnej%e primere, ki so pre#eden$nemu v bistveni lastnosti podobni"
75
.&odovinsko &ledano je pre#eden$no pravo nastalo !ato, ker so morala sodia opravljati inte3rativno in pravotvorno funkcijo, ki je na #elini pripadala !akonodajal#u" Pravotvorno >unk#ijo so i!vajala tudi s tem, da so sank#ionirala tista obi$ajna pravila 3obi$aje4, ki so se prile&ala pravnemu urejanju drubeni ra!merij" ) tem je nastal case laA, ki &a teorija o!na$uje !a poseben na$in pravne&a mi%ljenja" .anj je !na$ilno, da se ra!te!a tudi na !akonsko in dru&o pravo, ki je vnaprej postavljeno 3statute laA4" =istvena ra!lika med an&losa%kim in kontinentalnim pravnim sistemom je6 v an&losa%kem sistemu so sodi%$a tudi !akonodajni or&ani 3pre#eden$no pravo4, v kontinentalnem sistemu pa sodi%$a v prvi vrsti opravljajo le >unk#ijo sojenja v konkretni !adeva " Pre#eden$ni sistem !a&otavlja stalnost sodne prakse, kar je nje&ova prednost dotlej, dokler se ne spreminjajo tiste drubene ra!mere, ki so jo i!!vale in v kateri je nastala" *o se te ra!mere spremenijo, je !akoreninjena sodna praksa ovira 5 !a oviro &re v tem smislu, da je sodne pre#edense pre#ej teko spreminjati in dopolnjevati 3!lasti v an&losa%kem sistemu4" :. 2. 4STALJENA SODNA PRA/SA Ob >ormalni pre#eden$ni veljavi sodbe je tudi STALNA SODNA PRA/SA sredstvo+ ki za3otavlja enotno in enako uporabo formalnih pravnih virov" O njej &ovorimo tedaj, ko sodi%$a relativno dalj%e $asovno obdobje enako doloajo obse3 5razsenost6 z3ornje premise+ ki jo potem enako uporabijo v konkretnih primerih+ $e imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo" Po&oj !a enako uporabo >ormalne&a pravne&a vira je ujemanje &lede tisti !na$ilnosti, ki so pravno dolo$ene kot sestavine abstraktne&a 3npr" !akonske&a4 dejanske&a stanu" 2e so te sestavine po naravi prone, la ko praksa utirja le tipi$no smer, ne more pa oblikovati obra!#ev, ki ji je mo&o$e me ani$no uporabljati" * ustaljeni sodni praksi pre#ej prispeva or3anizacija sodi, ki mora biti !asnovana tako, da se ujema s teritorialno veljavnostjo >ormalni pravni virov" 'u je posebej pomembno #a+elo i#$ta#+#o$ti 3dvo7 ali ve$stopenjsko sojenje4, kar omo&o$a, da vi%ja sodi%$a enotijo prakso tedaj in tam, kjer pri aja do ra! ajanj, ki i! ajajo i! te&a, da imajo nija sodi%$a ra!li$ne pravne pristope" Nija sodi%$a sledijo praksi vi%je&a sodi%$a !ato, ker si#er obstaja nevarnost, da bo vi%je sodi%$e ra!veljavilo ali pa spremenilo sodbo nije&a sodi%$a" I%$o$a vlo&a pravnika 3sodnika4 nikakor ni v nasprotju s tem, da mora biti sodna praksa ustaljena" Iskati nove in ustre!nej%e re%itve ne pomeni, da nija sodi%$a delujejo !aviralno" 2e je to iskanje strokovno in drubeno utemeljeno, so v njem novi vidiki, ki ji vi%ja 3vr ovna4 sodi%$a %e niso !a!nala, tako da se s tem kakovost sodne prakse le po&lablja in ra!%iri" +staljena sodna praksa je na dru&i strani odvisna tudi od /nesodni 0 dejavnikov" Med njimi so drubene ra!mere, v kateri pravo nastaja" )o posebej pomembne tudi v tem
76
smislu, ali pravo v!nika in ureja drubo, ki je omo&ena in stabilna, ali pa drubo, ki je etero&ena in nestabilna" V!poredno ! drubeno 3ne4stabilnostjo &re v pre#ej%nji meri tudi 3ne4stabilnost !akonodaje 5 $e je !anjo !na$ilna %e hipertrofija 3pretirano pove$anje4 pravnih predpisov, ki se itro spreminjajo, je to &otovo ra!lo&, ki !avira monost, da se sodna praksa ustali na tisti podro$ji , ki ji ipertro>ija !ajema" /da% $od#a !a&$a o$ta#e $tal#aF 'a trenutek je teko u&otoviti in je dolo$ljiv !a na!aj" +porabljanje >ormalni pravni virov je nujno pro#es, v katerem se pravo tudi ustvarja 5 ta pro#es je dinamien, tako da moramo v njem iskati le /$tal#i(e0, na katere se nave!ujejo nove sodne odlo$be, ki te stalni#e dopolnjujejo in po&labljajo na posame!ni podro$ji drubene&a ivljenja" +staljene sodne prakse ne oblikujejo le sodbe sodi%$, ampak &re pomembno mesto tudi naelnim odloitvam, ki so v domeni hierarhino najvijih sodi" . na$elnim odlo$anjem !ajemamo pravna mnenja o vpra%anji sodne prakse in na$elna pravna mnenja, ki so pomembna !a enotnost prakse in enako uporabo !akonov" V na%em sistemu velja, da ta pravna mnenja niso pravno zavezujoa" I!jema je le &lede senatov vrhovne3a sodia6 senati te&a sodi%$a so ve!ani na pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na nje&ovi ob$ni seji" Pravna mnenja ob$ne seje se la ko spreminjajo samo na novi ob$ni seji" ;. SPO.NAVNI PRAVNI VIRI )po!navni pravni viri so dokumenti, besedila in &radiva, ki omo&o$ajo spo!navati >ormalne pravne vire in nji ovo vsebino" )o !elo ra!noliki, pravno &ledano pa so najpomembnej%a6 uradna 3lasila, v kateri se objavljajo pravni predpisi dela, v kateri so izsledki pravne znanosti in pravne stroke vse tiste publikacije, v kateri se objavljajo pravne odloitve+ ki so bile sprejete v pravni praksi 4!ad#a 3la$ila so tisti dokumenti, v kateri je treba objavljati >ormalne pravne vire" )lovenska ustava dolo$a, da se dravni predpisi objavljajo v dravnem uradnem listu 3tj" v +radnem listu R)4, predpisi lokalni skupnosti pa v uradnem &lasilu, ki &a te same dolo$ijo" Objava v ustre!nem uradnem &lasilu je pomembna !lasti i! dve ra!lo&ov6 objavljeno besedilo je avtenti$no in %ele na to objavo se nave!uje trenutek, ko splo%ni pravni akt pri$ne veljai in dobi obve!no mo$ Re3i$t!i !av#i1 !ed i$ov olaj%ujejo vedenje o veljavni in tudi neko$ veljavni pravni predpisi " V nji so kronolo%ko in 3ali4 vsebinsko ra!porejeni naslovi splo%ni pravni aktov, ki so ji i!dali pravodajni or&ani" )tro&o &ledano, re&ister ni spo!navni pravni vir, ampak je le pripomo$ek, ki nas na ta vir napotuje" P!i!o+#i&i, ki vklju$ujejo predpise !a posame!na pravna podro$ja 3npr" !birka predpisov o #estnem prometu4" Predpisi, ki so v nji objavljeni, niso avtenti$ni< to kakovost imajo samo tisti, ki so natisnjeni v pravno predvideni uradni &lasili "
77
&zsledki pravne znanosti in pravne stroke, ki ji najdemo v $i$te*ati+#i1 z#a#$tve#i1 deli1, *o#o3!a?i%a1, ,+2e#i&i1, !av#i1 !evi%a1 in e!iodi+#i1 3la$ili1, &o*e#ta!%i1 pomembni !akonov" .2i!&e !av#i1 odlo+itev, ki so pomembne !a pravno prakso" Posebej so uveljavljene !birke odlo$b ustavni sodi%$, vr ovne&a in dru&i najvi%ji sodi%$, ki dokon$no odlo$ajo o posame!ni vrsta !adev" P!av#a i#?o!*ati&a je nova veda, ki v !adnji dostopnost spo!navni pravni virov" desetletji vna%a pre&lednost in
VI. PRAVNE PRA.NINE
1. NARAVA PRAVNI0 PRA.NIN ,rubena ra!merja, ki ji >ormalni pravni viri ne urejajo, niso predmet prava" ! stalia prava so ta razmerja v domeni lovekove3a svobodne3a delovanja" ,o te&a sklepa vodi tudi naelo zakonitosti6 $lovekovo vedenje in ravnanje je pravno urejeno ! ustavo in !akonom in s tistimi splo%nimi pravnimi akti, ki ji ustava in !akon predvidevata in se ! njima ujemajo" 'e splo%ne pravne akte poustvarjajo pravni subjekti neposredno ali pa na temelju individualni pravni aktov, ki se opirajo na ustre!na splo%na in abstraktna pravna pravila" 2e te pravil ni, individualni pravni akt ne more omejevati $lovekove&a delovanja in mu nala&ati ustre!ni storitev, opustitev itd" 2e na$elo !akonitosti dosledno i!vajamo, u&otovimo, da pravni pra!nin ni6 v tem primeru je vnaprej dolo$no predvideno, kaj je predmet prava in katera so tista podro$ja, na katero pravo ne pose&a" 'ej !a tevi postavodajale# ne more ustre$i, ker je sodobno ivljenje sestavljeno, !apleteno in dinami$no" .a+et#a !av#a !az#i#a 7 postavodajal#u se la ko primeri, da ob i!daji !akona ali dru&e&a >ormalne&a pravne&a vira spre&leda drubena ra!merja, ki bi si#er morala biti pravno urejena" Na&#ad#a !av#a !az#i#a 7 $e se ta ra!merja pojavijo %ele tedaj, ko je >ormalni pravni vir e oblikovan" 'a vrsta pra!nin doka!uje, da je drubeno ivljenje vselej bolj dinami$no, kot je mo&o$e dopolnjevati >ormalne pravne vire ali pa ji ! ra!la&o prila&ajati spreminjajo$im se drubenim ra!meram"
78
.a !av#e !az#i#e &re tudi tedaj, ko so nekateri !av#i i#$tit,ti le del#o !av#o ,!e%e#i 3npr" urejanje delovni ra!merij 5 $e ni sprejet avtonomni splo%ni akt, se la ko !&odi da je dolo$ena pravna ustanova npr" poskusno delo le na$elno ustavno ali !akonsko urejena4" PREDMET PRAVNE PRA.NINE so tista drubena razmerja+ ki niso zajeta s splonimi in abstraktnimi pravili+ a so tako pomembna+ da morajo biti pravno urejena" V tem primeru mora pristojni or&an 3npr" sodi%$e4 pravno pra!nino !apolniti s posami$nim pravnim aktom 3npr" sodbo4" Najprej pa mora temeljito prete tati, ali je dolo$eno drubeno ra!merje predmet pravne&a urejanja" .a !av#o !az#i#o 3!e' +e %e ,te*el%e#o da 3!e za8
nepopolnost formalne3a pravne3a vira+ nepopolnost+ ki ni nartno neurejena zato+ ker
je predmet lovekove3a svobodne3a ravnanja, nepopolnost, ki se ujema z naeli pravne3a urejanja v doloeni dravnopravni urejeni skupnosti, nepopolnost, ki je hkrati tudi nepopolnost na doloenem ojem pravnem podroju 3na podro$ju pravne pano&e in %e posebej na podro$ji njeni sestavni delov4" %ravnim prazninam se ni mo3oe izo3niti" 2e bi tako ravnali, bi bila la ko !unaj prava pomembna podro$ja drubene&a ivljenja 3npr" obli&a#ijska in dednopravna ra!merja4" 2e te ra!merij ne bi pravno !apolnili, bi bil o&roen drubeni red" Vendar pa je to le ena plat medalje" Na dru&o opo!arja /ELSEN, ki vidi v pravni pra!nin /tipi$en ideolo%ki obra!e#0, ki &a je mo&o$e !lorabiti" .loraba je v tem, da dolo$eno podro$je opredelimo kot pravno vr!el in jo retroaktivno uredimo ! oblastnim individualnim pravnim aktom, $eprav &re !a ra!merje, ki bi moralo biti v $lovekovi svobodni 3nepravni4 domeni" Na dolo+e#i1 od!o+%i1 je treba o2$to% !av#i1 !az#i# t,di iz&l%,+iti, ker bi nji ovo !apolnjevanje bilo v nasprotju ! na$eli pravne varnosti" V demokrati$ni drava velja, da ni kaznive3a dejanja in kazni brez zakona 3Nullum #rimen, nulla poena sine le&e praevia4" 2e bi bil tu obstoj pravni pra!nin mo&o$, bi pomenilo, da la ko dravni or&an 3npr" sodi%$e4 opredeli kot ka!nivo dejanje tak%no $love%ko dejanje, ki &a !akon ne predvideva kot ka!nivo dejanje in &a !anj tudi ka!nuje" Na$elo /Nullum #rimen, nulla poena sine le&e praevia0 krati pomeni, da mora ka!enski !akonik relativno dolo$no opredeliti ka!nivo dejanje in nje&ove sestavine 3Nullum #rimen sine le&e #erta4" V prenesenem pomenu &re !a svojevrstno pravno praznino tudi tedaj, ko je opredeljevanje ka!nivi dejanj ali kake&a dru&e&a ob$utljive&a pravne&a obmo$ja tako o lapno ali pomensko poro!no, da je %ele uporabnik !akona tisti, ki nedolo$ne pravne pojme vsebinsko napolnjuje" Po!nane so %e !av#e !az#i#e, ki ji ovz!o+a ,$tav#o $odi)+e" 'o sodi%$e je po&osto v poloaju, ko je od nje&ove odlo$be odvisno ali bo na nekem pravnem podro$ju nastala pravna pra!nina"
7!
Monosti, ki ji ima so6 ra!veljavitev ali odprava predpisa, ra!veljavitev ali odprava ! rokom 3v tem primeru mora dolina roka najti pravo mero med tem, da onemo&o$i nastanek pravne pra!nine, in tem, da la ko pristojni or&an u&otovljeno pomanjkljivost odpravi4, u&otovitev da je predpis neustaven in 3ali4 ne!akonit" 2. PRAVNOST PRAVNI0 PRA.NIN ,olo$na opredelitev pravne pra!nine !elo pomembna" Na$elo delitve oblasti, na$elo vladavine prava in na$elo pravne varnosti terjajo, da smo !elo previdni, ko u&otavljamo, kaj je la ko predmet pravne pra!nine" NA2ELO ,ELI'VE O=LA)'I nam !apoveduje, da sodna in upravna veja oblasti uporabljata in normativno konkreti!irata !akon" NA2ELO VLA,AVINE PRAVA in PRAVNE VARNO)'I terjata, da pravna odlo$itev v konkretnem primeru temelji na !akonu, dejansko ivljenje in dejanski interesi pa narekujejo, da je treba pravno urediti tudi primere, !a katere ne najdemo ustre!ne opore v !akonu" ,a &re !a pravno pra!nino, se la ko odlo$imo le ob predpostavki, da je nepopolnost pravne ureditve izraz njene vsebinske z3radbe" Pravna pra!nina je tako le tista nepopolnost pravne ureditve, ki pomeni vrzel v izvedbi pravne zasnove 7 ne &re !a pravno neurejeno podro$je, ki je kot #elota ostalo neurejeno in se !akonodajale# do nje&a splo ni opredelil" .akonske pra!nine so !av#e !az#i#e v &la$i+#e* 3pravnem ali ojem4 2e$ede" Pri nji &re !a /vr!el v i!vedbi pravne !asnove0" o*e#, te
Nalo&a pristojne&a dravne&a or&ana 3npr" sodnika4 je da6 i! aja i! !akonodajal$eve !asnove v skladu ! vodili te !asnove u&otovi, kje in v kak%nem obse&u je nepopolna, in samo nepopolnost vsebinsko napolni na temelju pravni pravil in na$el, kot ji i!oblikoval !akonodajale#" -. /LASI"NE PRAVNE PRA.NINE
je
*lasi$ne pravne pra!nine se ujemajo ! nepopolnostmi na !asnovi in i!vedbi !akonske ureditve" Nepopolnost ni nikoli tolik%na, da bi !ajemala #elotno pravno podro$je, &re le !a vr!eli, ki !evajo v !akonsko urejenem sklopu drubeni ra!merij" Vr!el se nana%a na to, da ni mo&o$e najti !akonsko vnaprej predvidene&a pravne&a pravila, s katerim je mo&o$e ra!re%iti pravno relevanten ivljenjski primer 3npr" na to, da ni vnaprej predvideno, ali in v kateri primeri je mo&o$e i!podbijati pri!nane o$etovstva4" *lasi$ni pravni pra!nin je ve$ vrst6
8"
NOTRANJE PRA.NINE' ki vsebinsko si#er niso napolnjene, a ji je predvidel e sam !akonodajale#" 'u niti ne &re !a nepopolnost v !akonski ureditvi, ampak &re !a svojevrstno notranjo pra!nino 3v pravnem pravilu4, ki jo metodolo%ko ra!re%uje e sam !akonodajale#"
Primeri: npr. tiste, pri katerih zakonodajale( nakaz)je posamezne dejanske stanove z oznakami, kot so: +ali kako dr)#ae,, +zlasti,, +na dr)# nedovoljen nain,.
'e vrste notranji pra!nin ra!re%ujemo ! a#alo3i%o i#t!a le3e*, to je sklepanja po podobnosti v mejah monosti+ ki so znane znotraj posameznih pravnih pravil" O .A/ONS/I0 PRA.NINA0 tradi#ionalno &ovorimo %ele tam, kjer se !akonodajal$evo predvidevanje pravni pravil kon$uje, a smo krati soo$eni s konkretnimi primeri, ki so pravno relevantni" 'e primere moramo enako pravno obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, $e se ! njimi ujemajo v bistveni lastnosti o!" da ji moramo vrednotiti ra!li$no, $e se v te lastnosti ra! ajajo 5 tu osrednjo vlo&o odi&ra naelo pravne enakosti. Na+elo !av#e e#a&o$ti je pomembno pri spo!navanju in !apolnjevanju !akonski pra!nin" Najbolj enostavna monost je ta, da ima neposredno neurejeni primer iste bistvene sestavine+ kot so izrecno predvidene za ustrezni zakonski dejanski stan s pravno posledico"
Primer: V primer) priznanja oetovstva pred skr"stvenim or#anom: sodi$e je sklepalo po podo"nosti in )#otovilo, da je tako kot sod"o na podla#i pripoznave t)di priznanje oetovstva mo#oe izpod"ijati, e je "ilo priznanje izjavljeno v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijae.
+porabljena je bila o$a*i+#a za&o#$&a a#alo3i%a 5 ! njeno pomo$jo je bilo potrjeno, da &re !a pravno pra!nino v !akonu in le7ta je bila tudi !apolnjena" .a tevni so tudi postopki, v kateri u&otovimo, da sta #e o$!ed#o ,!e%e#i i# #e,!e%e#i !i*e! v 2i$tve#e* !azli+#a 3npr" $e pravni predpis dolo$a, da so mo%ki, ki doseejo dolo$eno starost, dolni sluiti redni voja%ki rok, sklepamo, da ta obve!nost ne velja !a enske4" V takem primeru sklepamo po #a$ !ot#e* !azlo3ova#%, 3a!3,*e#t,* a (o#t!a!io4" Ar&umentum a #ontrario pomeni, da dolo$ena pravna posledi#a velja samo !a tisti konkretni dejanski stan, ki i!polnjuje i!re#no navedene predpostavke !akonske&a dejanske&a stanu" 2e te predpostavke niso podane, sklepamo, da !a tak%en primer pravna posledi#a ne velja" Problem !ase so tudi tisti primeri, kjer zakon le navidezno ureja doloen dejanski stan in je !aradi te&a potrebno, da je!ikovni pomen predpisa prebijemo, ker %ele s tem doseemo, da se tako utesnjeni pomen ujema ! namenom, ki &a pravno pravilo ima 3a!3,*e#t teleolo)&e !ed,&(i%e4" Navide!no urejanje je v resni#i t" i" PRE/RITA PRA.NINA, ki jo !apolnimo 3ra!re%imo4 s tem, da mu dodamo %e i!jemo od pravila 7 t" i" izjemni dejanski stan"
Primer: #lej knji#o na strani @<@.
81
V na%teti primeri &re !a praznine v zakonu, ki ji u&otavljamo in !apolnjujemo &lede na to, ali so neposredno urejeni in neurejeni primeri med seboj v6 bistvenem enaki 3ar&umentum a simili ad simile4, bistvenem razlini 3ar&umentum a #ontrario4, bistvenem neenaki v tolikni meri, da ji je treba neenako pravno vrednotiti 3ar&ument teleolo%ke reduk#ije4" )kupni imenovale# ar&umentov je po svojem bistvu isti 5 #a+elo !av#e e#a&o$ti" Od sodnika in dru&e&a uporabnika !akona se pri$akuje to, da bo konkretne primere, ki se v bistvenem ujemajo, vrednotil enako, o!" da ji bo vrednotil dru&a$e, $e se med seboj kakovostno ra!lo$ujejo, a tudi tokrat tako, da bo uporabljal isto merilo !a primere, ki imajo iste skupne !na$ilnosti" )odnik ne odlo$a namesto !akonodajal#a, ampak ravna namesto nje&a tako, kot da bi bil on !akonodajale#" )lovenski .akon o sodi%$i je vpra%anje pravni pra!nin in nji ove&a ra!re%evanja ra!re%il takole6 )odnik je pri opravljanju sodni%ke >unk#ije ve!an na ustavo in !akon" V skladu ! ustavo je ve!an tudi na splo%na na$ela mednarodne&a prava in na rati>i#irane in objavljene mednarodne po&odbe" 2e se #ivilnopravna !adeva ne da re%iti na temelju veljavni predpisov, upo%teva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere" 2e je re%itev !adeve kljub temu pravno dvomljiva, odlo$i v skladu s splonimi naeli pravne3a reda v dravi" Pri tem ravna v skladu s pravnim izroilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede" )odnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoloeno tevilo primerov iste vrste" Akt, s katerim je pravna pra!nina !apolnjena, je individualen in konkreten" 'o pomeni, da velja !a samo konkreten primer" 2e je ta akt oblikovan preudarno in te tno, se bodo dravni or&ani !&ledovali po njem tudi pri dru&i podobni primeri " V takem primeru postane individualni akt precedens in &a je mo&o$e o!na$iti kot dejanski pravni vir" 6. PRAVNE PRA.NINE V 5IR5EM POMEN4 7ESEDE P!az#i#e v )i!)e* o*e#, 2e$ede se od klasi$ni pravni pra!nin ra!likujejo po tem, da so to obseneja pravna podroja, ki kot celota niso pravno urejena" ) pravnimi pra!ninami v %ir%em pomenu imajo opraviti drave, ki nastanejo na novo, ali pa drave, v kateri se tip ureditve v #eloti kakovostno spremeni" V slovenski in ju&oslovanski pravni !&odovini so bili pomembni trije prehodi6 8" Ob nastanku drave )1) in nato *raljevine )1) 3leta 8N8KA8N8N4 je bilo sprejeto NA"ELO PRAVNE /ONTIN4ITETE" Ju&oslavija je imela tedaj ? ra!li$ni pravni obmo$ij, ki so o ranjala svoje posebnosti vse do tedaj, dokler ni bila sprejeta nova !akonodaja" )lovenija in ,alma#ija sta bili obmo$ji avstrijske&a prava, na katerem je veljal Ob$ni dravljanski !akonik 3O,.4 v novelirani obliki" . njim so bili urejeni splo%ni del #ivilne&a prava ter druinsko, dedno, stvarno in obli&a#ijsko pravo"
82
V *raljevini Ju&oslaviji ni bil sprejet nov #ivilni !akonik" Na podro$ju #ivilne&a materialne&a prava so tako %e naprej obstajale ra!like med posame!nimi deli drave" Na dru&i pravni podro$ji so bila opravljena obsena poenotenja 3npr" ka!enski postopek4, kljub temu pa so bile ra!like med posame!nimi pravnimi obmo$ji tolik%ne, da so vlo&o vr ovne&a sodi%$a opravljali ra!li$ni oddelki kasa#ijske&a sodi%$a" Enotno kasa#ijsko sodi%$e !a vso dravo ni bilo nikoli uvedeno" 9" Ob pre odu i! *raljevine Ju&oslavije v ,IJ in ILRJ 3leta 8N;JA8N;?4 je bilo uveljavljeno NA"ELO PRAVNE DIS/ONTIN4ITETE" Ve! s prej%njim sistemom je bila prekinjena" .a neobstoje$e so bili ra!&la%eni pravni predpisi, ki so ji na obmo$ju ILRJ i!dali or&ani oblasti okupatorjev in nji ovi sodelav#ev ter pravni predpisi, ki so veljali na dan ?" april 8N;8" ) tem so nastale obsene pravne pra!nine" Ra!veljavitveni !akon se ji je i!o&nil tako, da je v konkretni !adeva pri neurejeni ra!merji napotil na predvojna pravna pravila, $e ta niso bila v nasprotju ! novo ustavno ureditvijo" Predvojna pravna pravila niso bila prev!eta kot veljavni pravni vir, bila so le pravno merilo v konkretni !adeva , $e je %lo !a pravno pra!nino 5 to pa !aradi te&a, ker dravnim or&anom ni bilo dovoljeno, da bi svoje pravne odlo$itve, neposredno opirali na predvojna pravna pravila" Ob te predpostavka so sodi%$a v )loveniji tudi po!neje uporabljala pravila O,. 3to je veljalo !a pravna podro$ja splo%ne&a dela #ivilne&a, stvarne&a in obli&a#ijske&a prava4" :" Vpra%anje pravni pra!nin se je postavilo tudi ob dravni osamosvojitvi R) 3leta 8NN84" +stavni !akon !a i!vedbo 'emeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti R) temelji na NA"EL4 PRAVNE /ONTIN4ITETE" Prej veljavni >ormalni pravni viri ostanejo v veljavi, kolikor so po svoji vsebini tak%ni, da ne nasprotujejo slovenskemu pravnemu redu 3/,o i!daje ustre!ni predpisov R) se v R) $*i$el#o uporabljajo kot republi%ki predpisi tisti !ve!ni predpisi, ki so veljali v R) ob uveljavitvi te&a !akona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu R) in kolikor ni s tem !akonom dru&a$e dolo$eno04" Opredelitev, da se !ve!ni pravni viri uporabljajo /smiselno0, ima dru&a$en pomen, kot &a je imela opredelitev i! !akona o ra!veljavitvi, ki je prepovedovala /neposredno0 uporabo predvojni pravni predpisov" /)miselna uporaba0 ne dopu%$a, da bi pristojni dravni or&an !ve!ne vire vsebinsko prila&ajal, dopolnjeval ali #elo spreminjal" Nje&ova dolnost je, da !ve!ne predpise uporabi neposredno 3kot veljavne pravne vire4, $e u&otovi da6 je zvezni predpis veljal ob uveljavitvi ustavne3a zakona 3in &a le7ta ali kak%en kasnej%i republi%ki predpis ni deloma ali v #eloti ra!veljavil4, e niso bili sprejeti ustrezni novi predpisi, zvezni predpis ne nasprotuje pravnemu redu R!" /)miselna uporaba0 !ve!ni predpisov la ko v praksi pov!ro$a dolo$ene teave !lasti tam, kjer je !ve!na ureditev vrednostno in pravnote ni$no !astarela" Republi%ki or&ani in or&ani!a#ije niso poobla%$eni, da bi te pomanjkljivosti /smiselno0 odpravljali in popravljali" Nji ova nalo&a je, da re%ujejo odprta vpra%anja !&olj v obse&u, ki jim &a dopu%$a ustaljena metodolo&ija ra!la&e" .akonodajale# pa la ko tudi v normalni drubeni ra!mera neposredno pravno ne uredi dolo$eno pravno pomembni podro$ij, ker la ko krati predvidi povsem zanesljiva
83
sredstva, kako naj bodo podro$ja pravno urejena" 'aki so primeri, ko se !akon skli#uje na sklepanje od podobne&a na podobno 3ar&umentum a simili ad simile4" V te primeri sta !lasti !akonska in pravna analo&ija v&rajeni v pravni sistem kot nje&ovo urejevalno na$elo, s katerim postavodajale# enako pravno vrednoti tista ra!merja, ki so i!re#no urejenim v bistvenem podobna" 9. PRAVNI PRA.NINI NA RO7 Na svetu niso samo pravno urejena obmo$ja in pra!nine, ki ji je treba pravno !apolnjevati, na svetu je tudi pravno pra!ni 3svobodni4 prostir, ki se i!mika pravu in pravnikom" *o &ovorimo o pravni pra!nina , &ovorimo vselej tudi o $loveku in nje&ovi svobodi"
VII. 4PORA7LJANJE (SPLO5NI0) PRAVNI0 A/TOV
1. POJEM 4PORA7LJANJA NORMATIVNI0 PRAVNI0 A/TOV +porabljanje normativni pravni aktov pomeni vedenje in ravnanje, s katerim pravni subjekti udejanjajo pravna pravila, ki ji ti akti vsebujejo in sporo$ajo" Vsako pravno pravilo omo&o$a dva i!klju$ujo$a 3disjunktivna4 na$ina vedenja in ravnanja6 .. vedenje in ravnanje v skladu s primarno dispozicijo 2. vedenje in ravnanje, ki sledi pravni kritvi in je nje&ov kon$ni namen ta, da se uresni$i tudi sank#ija 8" PRIMARNO PROSTOVOLJNO 4PORA7LJANJE normativne&a pravne&a akta 7 o njem &ovorimo v prvem primeru" 9" SE/4NDARNO PROSTOVOLJNO 4PORA7LJANJE normativne&a akta 7 v dru&em primeru pa &re !a pravno kr%itev in je !ato %ele od njene narave odvisno, ali la ko kr%itelj ravna prostovoljno in ali lahko tudi sam udejanji prisilni ukrep 3npr" pla$ilo od%kodnine4, ki je njena pravna posledi#a" (PRIMARNO) PRISILNO O7LASTNO RAVNANJE je predvideno, $e sekundarno vedenje in ravnanje ne more biti prostovoljno" Opravi in i!vede &a pristojni dravni or&an 3npr" sodi%$e4 po6 uradni dolnosti ali na predlo& pri!adete stranke 3npr" o%kodovan#a4" Prisilno oblastno ravnanje je !a pristojne dravne or&ane nji ovo primarno vedenje in ravnanje, sama pravna kr%itev pa je nje&ova primarna predpostavka" 2e pristojni dravni or&an ostaja pasiven ali pa ! aktivnim ravnanjem kr%i sekundarno pravno pravilo, je ta pravna kritev hkrati tudi predpostavka !a ustre!no vedenje in ravnanje, kot &a opredeljuje e vije sekundarno pravno pravilo"
84
'emeljni vrsti uporabljanja normativne&a pravne&a akta sta prostovoljno vedenje in ravnanje, s katerim se uresni$uje primarna dispozicija, ter vedenje in ravnanje, ki udejanja sankcijo kot sekundarno pravno posledico" ,ru&a vrsta uporabljanja normativne&a pravne&a akta je praviloma prisilna 3npr" v ka!enskem pravu4, v naravi nekateri sank#ij pa je, da ji je mo&o$e uresni$evati tudi prostovoljno 3!lasti v #ivilnem pravu4 V obe primeri &re !a aktivno in 5ali6 pasivno telesno vedenje in ravnanje, s katerim se pravne dovolitve, !apovedi, prepovedi in sank#ije udejanjajo" *on$ni namen pravni pravil je, da ji nji ovi naslovljen#i uresni$ujejo v dejanski pravni ra!merji in da torej ! materialnimi 5realnimi6 pravnimi dejanji 3t" i" materialni akti4 ustvarijo in poustvarijo tisto, kar jim dopu%$ajo in nala&ajo normativni pravni akti" %ravni red je toliko bolj kakovosten, kolikor bolj pravno in prostovoljno se vedejo in ravnajo nje&ovi naslovljen#i, in toliko manj kakovosten, kolikor ve$ je v njem protipravni dejanj in kolikor bolj je potrebno, da se sank#ije prisilno uresni$ujejo" V naravi po!itivne&a prava je, da je nje&ova u$inkovitost ra!peta med dolo$en minimum in maksimum, ki sta oba !&odovinsko in pravno#ivili!a#ijsko po&ojevana" V pravni dravi so pravna pravila vsebinsko le3itimna, !ato so kolikor toliko splono sprejeta in v povpre$ju tudi kolikor toliko prostovoljno in primarno uinkovita" !ekundarna 5ne6uinkovitost je toliko bolj ob$utljiva, kolikor pomembnej%i so pravni or&ani, ki so pravno 3ne4u$inkoviti" V pravni dravi sta obe vrsti u$inkovitosti med seboj uravnoteeni in vplivata dru&a na dru&o" Od u$inkovitosti prava kot celote 3pravni pravil4 moramo razlikovati veljavnost posameznih pravnih pravil" Pravo kot sistem splo%ni in posami$ni pravni pravil je veljaven pravni sistem ob predpostavki, da je sistem kot #elota povpre$no u$inkovit" Posame!na pravna pravila so kljub !a$asni neu$inkovitosti veljavna vse dotlej, dokler velja sistem kot #elota" 2. POTE/ 4PORA7LJANJA (SPLO5NI0) PRAVNI0 A/TOV *o &ovorimo o pro#esu uporabljanja normativne&a pravne&a akta, i! ajamo i! uvodne u&otovitve, da je ravnanje in vedenje v skladu s pravnimi pravili tisto, kar o!na$ujemo kot nje&ovo uporabljanje" .na$ilno je, da je akt uporabljanja prava krati tudi akt nje&ove&a ustvarjanja6 pravo ustvarjajoi in pravo uporabljajoi so vsi normativni pravni akti, !aze# ustave in materialne3a akta, s katerim pravno pravilo udejanjimo v konkretnem drubenem ra!merju" +porabljanje normativne&a pravne&a akta je sestavljen postopek, v katerem ra!lo$ujemo vsaj - #a+i#e , o!a2l%a#%a !ava6 384 +porabljamo splo%na in abstraktna pravila 3npr" ustavna dolo$ila, da !akonodajni or&an opredeljuje ka!niva dejanja in po&oje !a i!rekanje sank#ij4 in na tem temelju ustvarjamo nova splo%na in abstraktna pravila 3npr" *a!enski !akonik R)4"
85
394 Opiramo se na splo%na in abstraktna pravna pravila 3npr" *a!enski !akonik R)4 in na tej pravni osnovi oblikujemo posami$no in konkretno pravno pravilo 3npr" sodbo okrone&a sodi%$a4" 3:4 . materialnimi akti 3npr" vrnitev posojila4 udejanjamo dispo!i#ije 3primarne in sekundarne4, ki ji vsebujejo bodisi splo%na in abstraktna 3npr" .akon o obli&a#ijski ra!merji 4 ali pa individualna in posami$na pravna pravila 3npr" posojilna po&odba4" (1) Le ustava je !&olj akt ustvarjanja prava, vsi dru&i pa so so$asno tudi akti uporabljanja in ustvarjanja prava" +porabljanje pravne&a akta poteka tako, da niji akt 3npr" !akon4 i! aja i! vi%je&a 3npr" i! ustave4" Vi%je pravilo omejuje nije&a najmanj v tem, da predvideva, kdo &a je pristojen i!dati, la ko pa tudi s tem, da dolo$a, v kak%nem postopku naj bo i!dano in kak%na naj bo nje&ova vsebina" Normativni okvir je vselej toliko %irok, da je niji akt oblikovale# prava" *o &a pristojni pravodajale# ustvarja, je krati drubeno determiniran in vsebinsko soodvisen od drubeni ra!merij in vrednot, ki so predmet pravne&a urejanja" (2) 'udi !a to raven uporabljanja normativne&a pravne&a akta je !na$ilno, da je po&ojena normativno in dejansko" Iormalni pravni vir 3npr" !akon4 je normativno i! odi%$e, ki &a normativno konkreti!iramo ! individualnim pravnim aktom 3npr" s kupoprodajno po&odbo4" )plo%no in abstraktno pravno pravilo, ki &a ! ra!la&o i!lu%$imo i! >ormalne&a pravne&a vira, je treba normativno konkreti!irati tedaj, ko nastopi pravno dejstvo, ki &a predvideva predpostavka dispo!i#ije" V tem postopku smo uporabili eno i!med vrst $ilo3i$ti+#e3a $&le a#%a, !a katere&a je !na$ilno, da ! njim i!peljujemo sklep 3npr" sodbo4 i! dve dru&i sklepov 3 terminus maior in terminos minor4, ki sta med seboj pove!ani s srednjim terminom 3terminus medius4"
Termin)s maior (z#ornja premisa): M / P (Dj)dje so pametni.) Termin)s minor (spodnja premisa): 3 / M (Pravniki so lj)dje.) Ion(l)sio (sklep): 3 / P (Pravniki so pametni.)
.3o!#%a !e*i$a (te!*i#,$ *aio!) vsebuje abstrakten 3npr" !akonski4 dejanski stan, ki je po&oj !a to, da nastopijo tiste pravne posledi#e, ki ji opredeljuje splo%no in abstraktno pravno pravilo" Pod abstrakten dejanski stan podredimo $ od#%o !e*i$o (te!*i#,$ *i#o!), ki je istovetna s konkretnim dejanskim stanom 5 s pravnim dejstvom, ki se ujema ! enim i!med abstraktni dejanski stanov" *o to !ve!o najdemo in jo utemeljimo, i!vedemo $&le ((o#(l,$io), ki s >ormalnolo&i$no nujnostjo i! aja i! obe premis, ne da bi bil sam po sebi resni$en ali neresni$en6 3ne4pravilnost sklepa torej ni odvisna od nje&a same&a, ampak od te&a, kako sta premisi oblikovani 5 $e sta premisi pravilni, &re ta kakovost tudi sklepu" Oddaljenost med !akonskim in konkretnim dejanskim stanom je vselej tolik%na, da med njima ni vsebinske enakosti" Pomensko odprti so tudi Bivl%e#%$&i !i*e!i, ki so predmet odlo$anja" V drubeni resni$nosti so v nene nem nastajanju in udejanjanju, ne da bi se dva med njimi v #eloti
86
ujemala in si bila identi$na" Divljenjski primer ni neposredno predmet odlo$anja, to so samo sestavine, ki ji uporabnik opredeli kot dejanski stan6 %ele prek konkretne&a dejanske&a stanu je ivljenjski primer predmet pravne odlo$itve 3npr" sodbe v #ivilnem postopku4" Divljenjski primer je mo&o$e pravno opredeliti kot konkretni dejanski stan tedaj, ko v njem !a&ledamo tiste prvine, ki se ujemajo s tipskimi !naki abstraktne&a 3npr" !akonske&a4 dejanske&a stanu" .a ujemanje &re !ato, ker sta tako normativno i! odi%$e 3npr" pojem ra!alitve s pravno posledi#o4 kot ivljenjski primer vsebinsko odprta, !ato ni mo&o$e, da bi se v #eloti opirala dru& na dru&e&a" Pove!ava med njima temelji na pravnem vrednotenju, ki !apolnjuje pomensko odprt prostor 3npr" prostor, kaj je ra!alitev in katera konkretna dejstva so ra!alitev4, prostor, ki i!vira od tod, da materialna enakost %e ni identi$nost in da je >ormalna enakost mo&o$a le na podro$ju matemati$ni %tevil in !nakov" V tem so ra!lo&i, da teo!i%a a!3,*e#ta(i%e odklanja6 !av#i de(izio#ize* 5 !ato, ker spre&leduje >ormalne pravne vire in absoluti!ira pomen ivljenjske&a primera 3pravna odlo$itev mu je $isti voljni akt4 !av#i dete!*i#ize* 5 !ato, ker absoluti!ira pomen >ormalni pravni virov in !anemarja pomen ivljenjske&a primera kot dejanske&a i! odi%$a odlo$anja 3edino prava pravna odlo$itev mu je e vnaprej dana v !akonu4" 'eorija ar&umenta#ije sprejema /vmesno0 stali%$e6 pravna odlo$itev ni niti $ista uporaba !akona 3npr" sodnikova odlo$itev4, niti uporabnikova samovolja 3npr" sodnikova4, temve$ &re !a odlo$itev, ki je kljub vsebinski odprtosti !akona in ivljenjske&a primera ra#ionalno utemeljiva" I! te&a i! aja, da se obe premisi dokonno izoblikujeta ele v postopku uporabljanja formalne3a pravne3a vira 3npr" !akona4" Odlo$itev je mo&o$a %ele tedaj, ko opredelimo tako konkretni kot abstraktni dejanski stan, ki se ujemata, in ko &lede na !na$ilnosti konkretne&a dejanske&a stanu dolo$imo pravno posledi#o, ki jo !a primer te vrste narekuje splo%no in abstraktno pravno pravilo" Ob %e tako ne!a tevnem ivljenjskem primeru in ob %e tako dolo$ni je!ikovni !naki 3>ormalne&a pravne&a vira4 je treba u&otoviti, kateri sklop pravni predpisov je ! ivljenjskim primerom najtesneje pove!an in ali sta ivljenjski primer 3npr" pre itra vonja sko!i naselje4 o!iroma sklop pravnih predpisov 3npr" predpis, ki dolo$a najvi%jo dovoljeno itrost sko!i naselje, in predpis, ki na kr%itev te dispo!i#ije nave!uje denarno ka!en4 e konkretni o!" abstraktni 3npr" !akonski4 dejanski stan" =r ko opredelimo ivljenjski primer kot konkretni dejanski stan in sklop pravni predpisov kot abstraktni dejanski stan, pomeni, da smo ju tudi pove!ali in s tem i!klju$ili dru&e pravne monosti 3npr" monost, da &re !a pre itro vonjo !aradi skrajne sile4" Pove!anost obe premis relativizira tudi razloevanje med dejanskimi in pravnimi vpraanji, ki uokvirjajo pro#es uporabljanja prava" *lasi$no pojmovanje obravnava kot de%a#$&a v !a)a#%a u&otavljanje tisti okoli%$in, i! kateri sestoji ivljenjski primer, !av#a v !a)a#%a pa istoveti ! opredeljevanjem !&ornje premise, s katero pravno okvali>i#iramo dejanski stan, ji &a podredimo in i! nje i!peljemo pravno posledi#o"
87
Obe premis ni mo&o$e ostro lo$iti6 dejanska vpra%anja so v dolo$enem pomenu tudi pravna, saj razsenost konkretne&a dejanske&a stanu u&otavljamo &lede na pravno mone abstraktne dejanske stanove" ,ejanska vpra%anja pravna osmi%ljajo in jim sodoloajo, kak%en naj bo nji ov pravni pomen" (-) . materialnimi akti udejanjamo dispo!i#ije, ki ji vsebujejo pravna pravila" Preden pravni subjekt pravilo udejanji, si mora na$rtno ali spontano ustvariti predstavo o tem, v $em je nje&ovo vedenje in ravnanje" I! vse tre primerov je ra!vidno, da so vselej pove!ani s t!e*i $&lo i v !a)a#%6 8" !vi se nana%a na ugotavljanje in razumevanje dejstev 3npr" $e dravni toile# vloi obtoni#o, mora poprej u&otoviti dejstva, i! kateri i! aja utemeljen sum, da je obdolene# storil ka!nivo dejanje4 9" d!,3i !adeva razlago in razumevanje pravnih besedil 3npr" $e je predmet obtobe ka!nivo dejanje la ke ali ude telesne po%kodbe, je treba poprej pojasniti, kaj sta la ka in uda po%kodba, v $em se ra!lo$ujeta, kateri so njuni tipi$ni primeri ipd"4 :" t!et%i se nave!uje na pravno vrednotenje in na pravno odloanje 3npr" $e dravni toile# i!da obtoni#o, mora ovrednotiti dejstva &lede na pravno besedilo o!" pravno besedilo &lede na dejstva in se odlo$iti katera i!med ve$ re%itev naj bo pravno utemeljena4"
-. POMEN PRAVNI0 DEJSTEV PRAVNA DEJSTVA so dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo pravne posledi#e" Ra!vr%$amo ji na6 do3od&e 7 so naravna dejstva 3npr" rojstvo, potek $asa, poplava,"""4, ki nastajajo ne &lede na voljo pri!adeti oseb, a so krati tako pomembni, da ji opredeljujemo kot pravne do&odke, ki naj imajo tudi dolo$ene posledi#e, +love&ova de%a#%a 7 so voljna in !avestna ravnanja ljudi" Pravna dejstva so ob predpostavki, da so predvidena kot !av#a ali pa kot !oti !av#a de%a#%a" PRAVNA DEJANJA so pravni akti, ki so bodisi6 #o!*oda%#a !av#a de%a#%a ali *ate!ial#a (!eal#a) de%a#%a, ki pravna pravila uresni$ujejo v konkretni ra!merji "
drubeni
NORMODAJNA PRAVNA DEJANJA delimo na6 splone in posamine pravne akte (#o!*ativ#i !av#i a&ti v oB%e* o*e#, 2e$ede) predla3alni akti, ki splo%ne in posami$ne akte %ele omo&o$ajo (#o!*ativ#i !av#i a&ti v )i!)e* o*e#, 2e$ede)
88
PROTIPRAVNA DEJANJA niso pravna dejanja 3pravni akti4, ker &re !a vedenje in ravnanje, ki kr%i pravne dovolitve, !apovedi in prepovedi, so pa pravna dejstva, ker po&ojujejo ustre!ne pravne posledi#e" Pravna dejstva so nosilci pravnih sprememb 7 od ustave, !akona in dru&i posami$ni pravni aktov, ki splo%ne individuali!irajo in konkreti!irajo, do materialni 3realni 4 pravni dejanj, ki kot telesne storitve, opustitve in dopustitve uresni$ujejo posame!na pravna pravila v konkretni drubeni ra!merji " PRAVNE )PREMEM=E so vselej sad6 vnaprej dolo$eni pravni pravil, konkretni dejanski stanov, ki udejanjajo dejanske abstraktne stanove v pravni resni$nosti" Pravna dejstva so v prvi vrsti $lovekova pravna dejanja, s katerimi dejavno pose&a v medsebojne odnose in v svet, ki &a obdaja" MATERIALNA (REALNA) PRAVNA DEJANJA imajo pomembno vlo&o v konkretni pravni ra!merji " Pravna pravila dokon$no osmi%ljajo in uresni$ujejo ! ustre!nimi >i!i$nimi dejanji 3npr" pla$ilo davka4 NORMATIVNI PRAVNI A/TI V 5IR5EM POMEN4 TE 7ESEDE 7 ! njimi se sre$ujemo v vse normodajnih 3npr" v !akonodajnem4 in v vse pravovarstvenih postopkih 3npr" v ra!li$ni sodni postopki 4" 'i akti so !edla3al#i a&ti 3npr" toba, od&ovor na tobo, pritoba ipd"4, ki posame!ne postopke sproajo, vplivajo na nji ov potek in ji vsebinsko sooblikujejo" V pravovarstveni postopki so predla&alni akti v tesni pove!avi tudi s protipravnimi dejanji 5 le7ta so nji ova predpostavka in predmet nji ove&a obravnavanja" Pravna dejstva so tudi PRAVNI DOGOD/I" )o do&odki !a tiste&a, ki &a pravna posledi#a !adeva, sami !ase pa so la ko tudi $lovekova dejanja 3npr" $lovekovo rojstvo4" Pri nji &re !a to, da se $lovek tvorno od!iva na naravne do&odke in da jim povsod tam, kjer so nji ove naravne !na$ilnosti in nji ove naravne posledi#e pomembne !a pravo, prisoja tudi pravne posledice 3npr" da se uvede dedovanje in ra!deli premoenje, ko $lovek umre4" )misel od!ivanja na naravne do&odke je da6 ji $lovek predvideva in upo%teva, ji ne i!!iva, $e so !anj %kodljivi, je pravno od&ovoren, $e je !aradi nji nastala %koda in bi se jim la ko i!o&nil ali pa bi ji #elo prepre$il in odstranil, se v !ve!i ! njimi tudi ustre!no pravno !avaruje" Posebna vrsta pravni dejstev so tudi !av#e do*#eve in pravne >ik#ije" Le7te so stvar pravne te nike, ki se k njim !ateka !aradi te&a, da la ko nastanejo dolo$ene pravne posledi#e" PRAVNA DOMNEVA 3 !ae$,* tio i,!i$4 je pravno dejstvo, ki velja na temelju dru&i dejstev kot resni$no, ne da bi &a bilo treba doka!ati"
8!
.a tipi$ne pravne domneve &re pri ra!&lasitva po&re%an#ev !a mrtve 3npr" pravi, da sodi%$e ra!&lasi !a mrtve&a po&re%an#a, $e o njem v !adnji J leti ni nobene&a poro$ila, od nje&ove&a rojstva pa je preteklo L@ let4" V taki primeri ivljenjska i!ku%nja u$i, da domnevano dejstvo po vsej verjetnosti obstaja in da bi !ato smo po nepotrebnem oteevali nastop pravni posledi#, $e bi bilo treba domnevana dejstva sproti doka!ovati" Pravne domneve se delijo na6 I.POD7OJNE PRAVNE DOMNEVE 3 !ae$,* tio i,!i$ ta#t,*4 7 pravo pri!na domnevo kot resni$no, a krati omo&o$a, da jo pri!adete osebe la ko i!podbijajo in dokaejo, da ne ustre!a resni$nosti, $e imajo na voljo ustre!ne doka!e"
NEI.POD7OJNE PRAVNE DOMNEVE 3 !ae$,* tio i,!i$ et de i,!e4 7 domneve,

proti katerim ni ve$ nobene&a pravne&a sredstva" 'ipi$ni primer nei!podbojni domnev so pravnomo$ne sodbe in dru&e pravnomo$ne pravne odlo$be"
PRAVNA AI/CIJA je pravno dejstvo, ki velja kot resni$no, $eprav vemo, a ne obstaja" Pravna >ik#ija ustvarja vide! resni$nosti in pravne pravilnosti" Primer6 Nas#iturus pro iam nato abetur 5 njen smisel je, da $love%ki plod i!ena$uje ! rojenim $lovekom, ki je pravni subjekt in mu s tem omo&o$a, da se &a upo%teva kot dedi$a"
,EJ)'VO
NARAVNO dejstvo
5do3odek6
PRAVNO dejstvo
5nosilci pravnih sprememb+ dejstva+ na ki jih lovek kot takna oznauje+ lovekova pravna dejanja6
pravno dejanje
protipravno dejanje
pravni do&odek
5naravno dejstvo+ ki nastane ne 3lede na voljo prizadetih strank6
normodajno pravno dejanje
materialno 3realno4 pravno dejanje

5osmiljajo in uresniujejo pra-
vna pravila z ustreznimi dejanji6
!"
normativni pravni akt v ojem pomenu
normativni pravni akt v %ir%em pomenu
splo%ni pravni akt

5zakon6
posami$ni pravni akt

5po3odba6
predla&alni akti 5toba obtonica+ u3ovor+ pritoba...6
6. POSAMI"NI PRAVNI A/TI 6. 1 4VOD ,elijo se na6 O7LASTNE PRAVNE A/TE , !av#i a&ti $od#i a&ti NEO7LASTNE PRAVNE A/TE za$e2#i !av#i a&ti Nji ova skupna !na$ilnost je, da so vez med splonimi pravnimi akti in konkretnimi pravnimi razmerji" 'o ve! v!postavljajo povsod tam, kjer pravni naslovljen#i ne morejo neposredno uporabljati splo%ni pravni aktov, sodni akti pa jo utrjujejo s tem, da ra!sojajo o spori , pravni kr%itva in dru&i pravno pomembni !adeva , ki i!virajo i! konkretni pravni ra!merij" 6. - 4PRAVNI A/TI 4 !av#i a&ti so izjavna pravna dejanja, s katerimi pristojni or3ani kot nosilci oblasti enostransko ustanovijo+ spremenijo ali odpravijo pravice in dolnosti pravnih subjektov v konkretnih pravnih razmerjih" Pravi#e in dolnosti, ki ji upravni akti normativno konkreti!irajo temeljijo na ustavi in zlasti na zakonih, ne pa neposredno tudi na pod!akonski pravni akti " .a posami$ne upravne akte je po&lavitno da6 so enostranska oblastna dejanja, se nana%ajo na konkretna drubena razmerja, se ! njimi odlo$a o pravicah in dolnostih pravni subjektov v upravnih zadevah, v kateri se soo$ajo interesi posame!ni pravni subjektov in javni interesi"
!1
istvo konkretne3a upravne3a akta je v tem, da ra!re%uje e obstoje$e nasprotje interesov, med katerimi je udeleen tudi javni interes, ali pa tak%no nasprotje, do katere&a mora po nujnosti do&ajanja priti, $e se bo nadaljevalo v !a$eti smeri" +pravne akte delimo na6
/ONSTIT4TIVNE 4PRAVNE A/TE 7 ti akti imajo !&oraj navedene !na$ilnosti"
Nji ova konstitutivnost je v tem, da ustanavljajo 3konstituirajo4, spreminjajo 3rekonstituirajo4 ali odpravljajo 3dekonstituirajo4 pravi#e in dolnosti pravni subjektov" 'o so npr" odlo$ba o sprejemu v dravljanstvo, obrtno, &radbeno, prometno dovoljenje ipd"
DE/LARATIVNE 4PRAVNE A/TE 5 ti le u3otavljajo in potrjujejo, da obstajajo
dolo$ene pravi#e, dolnosti, pravna ra!merja ali kak%na dru&a pravno pomembna dejstva in stanja" 'o so npr" najra!li$nej%a potrdila 3npr" potrdilo o dravljanstvu4, vpis v volilni imenik, vpisi v mati$ni knji&a ipd"
Ra!likovanje med tema dvema vrstama ne sme pomeniti, da deklarativni upravni akti nimajo pravni posledi# 5 dejstvo, ki &a tak akt potrjuje, res ne konstituira pravi# in dolnosti pravni subjektov, a ima vendarle vsesko!i pravni pomen, da ni mo&o$e dose$i tiste pravne posledi#e, ki se na deklarirani dejanski stan nave!uje 3npr" vpis v volilni imenik pomeni, da la ko pravni subjekt uresni$uje volilno pravi#o4" Najbolj tipi$ni konstitutivni in deklarativni upravni akti so 4PRAVNE ODLO"7E, ki ji i!dajajo pristojni dravni upravni or&ani ali pa samoupravne skupnosti, podjetja in dru&e or&ani!a#ije, $e jim to dovoljuje !akonsko javno pooblastilo" I!dajajo se v , !av#e* o$to &, 7 le7ta je praviloma splo%ni upravni postopek, ki se nana%a na upravne !adeve na vse upravni podro$ji , la ko pa je tudi poseben postopek, $e so !a posame!ne upravne !adeve posame!na vpra%anja postopka dru&a$e urejena kot v splo%nem postopku" V njem je treba opraviti vsa tista postopkovna dejanja, s katerimi se u&otavljajo6 dejstva, ki so pomembna !a !akonito in pravilno odlo$bo, veljavni pravni predpisi in se dolo$a nji ov pravni pomen, dejstva, ki se nana%ajo na samo upravno odlo$itev in na njeno utemeljitev" Posebna vrsta posami$ni upravni aktov so ODLO"7E in S/LEPI, ki nastajajo V PODJETJI0 in .AVODI0" 'i akti niso oblastni upravni akti, ker ji ne i!dajo dravni or&ani, so pa upravnim aktom !elo podobni, ker ji v ve$ini primerov enostransko in avtoritativno sprejemajo pristojni or&ani v podjetji in !avodi " . njimi se urejajo pravi#e in dolnosti, ki ji imajo !aposleni delav#i in usluben#i v konkretni pravni ra!merji 3npr" odlo$ba o pla$i4" Po&lavitni >ormalni pravni viri, na kateri temeljijo so !akoni, kolektivne po&odbe in avtonomni splo%ni pravni akti v posame!ni podjetji in !avodi " 6. -. SODNI A/T Sod#i a&ti so oblastni akti sodi+ s katerimi na temelju ustave in zakonov odloajo o6 pravnosti konkretne3a vedenja in ravnanja pravni subjektov, pravicah in dolnostih, ki so med pravnimi subjekti sporne,
!2
pravnosti posaminih pravnih aktov in v %ir%em pomenu tudi o pravnosti splonih pravnih aktov" )odni akti so6 SOD7E 5 po&lavitni sodni akt, s katerim sodi%$e odlo$i o posame!ni !adevi" S/LEPI 5 so praviloma pro#esni pravni akti, s katerimi se re%ujejo vpra%anja, ki se nana%ajo na potek postopka, v nekateri primeri pa se ! njimi odlo$i tudi o !adevi, ki je predmet obravnavanja 3npr" v !apu%$inskem postopku4" A/TI 4STAVNEGA SODI5"A so sodni akti v %ir%em pomenu" . njimi se odlo$a o ustavnosti in !akonitosti splo%ni pravni aktov, o ustavni pritoba itd" V &lavni stvare i!daja odlobe, v ostali pa odlo$a s sklepi" )odi%$a i!dajajo sodbe v6 ka!enskem in pravdnem postopku, postopku pred delovnimi in so#ialnimi sodi%$i, postopku o upravni spori " /A.ENS/I POSTOP/I se vodijo v primeri , ko je podan utemeljen sum, da je dolo$ena oseba storila ka!nivo dejanje" O pravni posledi#i se odlo$i ! 6 o2$odil#o $od2o 5 ta spo!nava, da je obtoeni kriv !a storjeno ka!nivo dejanje in mu i!reka ka!ensko sank#ijo o !o$til#o $od2o 5 ! njo se obtoene# oprosti obtobe, $e se u&otovi, da dejanje, !a katero je obtoen, ni ka!nivo dejanje, $e obtoene# ni ka!ensko od&ovoren ali pa $e ni doka!ano, da je storil dejanje !a katere&a je obtoen zav!#il#o $od2o 5 ! njo se u&otovi, da se postopek ne more nadaljevati, ker je bila obtoba umaknjena, ker je bila v istem dejanju e i!re$ena pravnomo$na odlo$itev ali pa ker je podana kak%na dru&a pro#esna ovira, ki !aklju$i ka!enski pre&on 3npr" pomilostitev4 V PRAVDNEM POSTOP/4 se obravnavajo spori, ki i!virajo i! osebni , druinski , premoenjski in dru&i #ivilnopravni ra!merji " Vrste sodb so6 zav!#il#a $od2a 5 i!da se, $e potek postopka pokae, da tobeni !a tevek ni utemeljen da%atve#a (&o#de*#ato!#a) $od2a 5 ! njo se toen#u nala&a, da v korist tonika nekaj da, stori, opusti ali dopusti 3npr" da mu vrne i!posojeno stvar4 o2li&oval#a (&o#$tit,tiv#a) $od2a 5 ! njo se dolo$eno pravno ra!merje ra!vee, spremeni ali pa se oblikuje na novo 3npr" ! njo se ra!vee !akonska !ve!a4 ,3otovitve#a (de&la!ato!#a) $od2a 5 ! njo se u&otovi obstoj o!" neobstoj dolo$ene pravi#e, pravne&a ra!merja ali pa pristnosti o!" nepristnosti dolo$ene listine 3npr" da je tonik slunostni upravi$ene#4 V POSTOP/I0 PRED DELOVNIMI IN SOCIALNIMI SODI5"I se i!dajajo sodbe, ki odlo$ajo v delovni spori in v spori s podro$ij so#ialne varnosti< v te spori se uporabljajo pravila pravdne&a postopka, ra!en !a nekatera posame!na vpra%anja" O POSTOP/I0 V 4PRAVNI0 SPORI0 odlo$ajo upravna sodi%$a ali pa splo%no sodi%$e v posebnem postopku" 4 !av#i $ o! je /dopusten0, $e tonik uveljavlja, da je pri!adet v svoji pravi#a ali pravni koristi !aradi upravne&a akta ali !aradi te&a, ker upravni
!3
akt ni bil i!dan in mu vro$en v predpisanem roku" +pravni spor ni dopusten, $e stranka !oper upravni akt ni vloila pritobe ali pa jo je vloila prepo!no" 'onik v upravnem sporu je la ko posame!nik, vsaka pravna oseba, or&ani!a#ija, naselje, skupina oseb in dru&i, ki mislijo, da je ! upravnim aktom kr%ena kak%na nji ova pravi#a ali na !akon odprta neposredna korist" 2e je toba utemeljena, se pravi, da ni potrebno, da sodi%$e i!da !avrnilno sodbo, se odlo$i s sodbo, s katero6 se izpodbijani akt odpravi 3$ o! o za&o#ito$ti , !av#e3a a&ta4 sodie odloi o upravni stvari in potem ta sodba v celoti nadomesti odpravljeni konkretni upravni akt 3$ o! ol#e %,!i$di&(i%e4" Ra!likovanje med , !av#i*i in $od#i*i o$a*i+#i*i a&ti6
>ormalno ra!likovanje, ki upo%teva le or&ane, ki posame!ne vrste aktov i!dajajo6

+PRAVNI A*'I 7 akti, ki so v pristojnosti upravni or&anov )O,NI A*'I 7 akti, ki so v domeni sodi%$
del teorije predla&a, da bi bili6 +PRAVNI A*'I 7 akti, ki normativno konkreti!irajo dispo!i#ije )O,NI A*'I 7 akti, ki konkreti!irajo sank#ije Bibkost te delitve je, da ne ustre!a pravni resi$nosti, ker tudi upravni or&ani odlo$ajo o nekateri sodni vpra%anji 3npr" v postopki v upravni prekr%ki 4, na dru&i strani pa tudi sodi%$a normativno konkreti!irajo dispo!i#ije pravni pravil" re%itev je morda v tem, da so6 +PRAVNI A*'I 7 akti, pri kateri je tei%$e na upravnem delovanju )O,NI A*'I 7 akti, pri kateri &re !lasti !a pravno sojenje in odlo$anje 6. 6 PRAVNI POSEL P!av#i o$li so avtonomna voljna izjavna dejanja ene3a+ dveh ali ve pravnih subjektov+ s katerimi v pravno dovoljenih mejah nastajajo+ se spreminjajo in prenehujejo pravice in dolnosti v konkretnih pravnih razmerjih" )o !asebni pravni akti" =istvena !na$ilnost pravni poslov je da temeljijo na6 avto#o*i%i !av#i1 $,2%e&tov in di$ ozitiv#i #a!avi (ivil#e3a !ava" )tranke so dru&a dru&i prirejene, da kot prirejene stranke prostovoljno pridobivajo pravi#e in prev!emajo obve!nosti in da so samostojne, ko vsebinsko napolnjujejo dispo!itivna pravna pravila in i!birajo med ra!li$nimi pravnimi monostmi, ki so jim dane na voljo" Primeri pravni poslov &lede na nji ovo naravo6
!4
*+POPRO,AJNA PO(O,=A 7 ! njo se prodajale# !ave!uje, da bo stvar, ki jo prodaja, i!ro$il kup#u tako, da bo ta pridobil pravi#o ra!pola&anja o!" lastninsko pravi#o, kupe# pa se !ave!uje, da bo prodajal#u pla$al kupnino" ,ARILNA PO(O,=A 7 ! njo darovale# neodpla$ano prepusti obdarjen#u stvar ali premoenjsko pravi#o, obdarjene# pa to sprejme"
OPORO*A 7 stro&o obli$en in prekli#ni enostranski posel, s katerim oporo$itelj

ra!pola&a s svojim premoenjem !a primer smrti"
O*+PA-IJA 7 enostranski pravni posel, s katerim pridobi lastninsko pravi#o na

premi$ni stvari, ki ni niko&ar%nja last 3res nullius4, tisti, ki jo v!ame v posest ! namenom, da si jo prilasti"
PORAVNAVA 7 pravni posel v katerem stranki, ki sta v sporu ali je med njima
ne&otovost &lede kak%ne&a pravne&a ra!merja, ! v!ajemnim popu%$anjem spor ali ne&otovost odpravita tako, da na novo dolo$ita svoje v!ajemne pravi#e in obve!nosti"
,elitev pravni poslov &lede na pravno podroje, na katere&a se nana%ajo6 O=LI(A-IJ)*OPRAVNI PO)LI 3npr" vse vrste po&odb4 )'VARNOPRAVNI PO)LI 3npr" i!ro$itev ali tradi#ija, okupa#ija, predelava4 ,E,NOPRAVNI PO)LI 3npr" oporoka4 Be nekatera ra!likovanja6 ENO)'RAN)*I PO)LI 3npr" okupa#ija4 7 v primeru, ko pravno posledi#o pov!ro$a e voljno i!javno dejanje ene&a pravne&a subjekta" ,VO)'RAN)*I PO)LI 3npr" poravnava4 7 v primeru, ko se morata stranki %ele spora!umeti o nje&ovi bistveni sestavina " *ar !adeva naravo pravne3a posla, je najbolj !na$ilno ra!lo$evanje med eno- in dvostranskimi pravnimi posli" O,PLA2NI PRAVNI PO)LI 3npr" kupoprodajna po&odba4 NEO,PLA2NI PRAVNI PO)LI 3npr" darilna po&odba4 O=LI2NI PRAVNI PO)LI 3npr" oporoka4 NEO=LI2NI PRAVNI PO)LI 3npr" kupoprodajna po&odba &lede premi$ne stvari4 PRAVNI PO)LI ME, DIVIMI 3npr" kupoprodajna po&odba4 PRAVNI PO)LI .A PRIMER )MR'I 3npr" oporoka4 RA.LI*A med !av#i*i o$li in , !av#i*i a&ti8
PRAVNI PO)LI so !asebni pravni akti, ki temeljijo na avtonomiji volje" +PRAVNI A*'I so oblastni akti, ki enostransko dolo$ajo, kak%ne pravi#e in dolnosti
naj imajo pravni naslovljen#i v konkretni pravni ra!merji < so avtoritativni posami$ni pravni akti"
!5
RA.LI*A med !av#i*i o$li in $od#i*i a&ti8
PRAVNI PO)LI so !asebni< po&ojujejo sodne akte" )O,NI A*'I so oblastni< ko je bil sproen sodni spor, avtoritativno ra!sodijo o
pravovarstvenem !a tevku in nje&ovi utemeljenosti"
9. /ON/RETNO PRAVNO RA.MERJE /o#&!et#o !av#o !az*e!%e je individualizirano in konkretizirano abstraktno pravno razmerje v ivljenjskih razmerjih med pravnimi subjekti+ ki imajo dru3 proti dru3emu ustrezne pravice in dolnosti 3lede na predmet pravne3a razmerja" .a to, da konkretno pravno ra!merje nastane, potrebujemo dve sestavini, ki morata biti aktivirani in uresni$eni v konkretnem drubenem ra!merju" 'i dve sestavini sta6 abstraktno urejeno in predvideno pravno ra!merje 3abstraktno pravno razmerje4 konkretni dejanski stan, ki po&ojuje, da pravni subjekti postanejo nosil#i konkretni pravi# in konkretni pravni dolnosti" Primeri: 1. O7LIGACIJS/OPRAVNO RA.MERJE med A7jem in =7jem nastane, ko se A in = spora!umeta &lede predmeta in #ene, ki kot konkretni dejanski stan po&ojuje, da obe stranki dobita dru&a proti dru&i ustre!ne pravi#e in dolnosti" 2. STVARNOPRAVNO RA.MERJE nastane, ko A na temelju kupoprodajne po&odbe i!ro$i =7ju dolo$eno premi$no stvar< kupoprodajna po&odba 3pravni naslov4 in i!ro$itev premi$ne stvari 3pridobitni na$in4, sta konkretni dejanski stan, na katere&a se nave!ujejo lastninskopravne posledi#e" -. 4PRAVNOPRAVNO RA.MERJE med dravo in A7jem nastane, ko A dosee vi%ino letne&a osebne&a do odka 3konkretni dejanski stan4, ki je predpostavka !a odmero in i!dajo odlo$be o do odnini" 6. CIVILNOPROCESNO RA.MERJE med tonikom, toen#em in sodi%$em nastane, ko A toi =7ja, ker mu ni vrnil posojila 3konkretni dejanski stan4, in nato sodi%$e !adevo obravnava in o njej ustre!no ra!sodi" 9. CESTNOPROMETNO PRAVNO RA.MERJE nastane, ko so A, =, - itd" udeleeni v #estnem prometu 3konkretni dejanski stan4 in ravnajo v skladu s #estnoprometnimi predpisi" :. /A.ENS/OPROCESNO PRAVNO RA.MERJE med A7jem in dravnimi or&ani nastane, ko A stori ka!nivo dejanje ropa 3konkretni dejanski stan4, ki sproi sekundarno vedenje in ravnanje pristojni or&anov !a notranje !adeve, dravne&a toilstva in sodi%$" V navedeni primeri so konkretna pravna ra!merja svojevrstna sinteza abstraktno predvidene pravne posledi#e in konkretne&a dejstva 3konkretne&a dejanske&a stanu4, ki pravno posledi#o i!!iva in terja, da se jo normativno konkreti!ira" (I) (II) (III) (IV)
!6
)PA
)PA
)PA
)PA
PPA
PPA
uresni$itev PP
pravna kr%itev uresni
$itev PP
pravna kr%itev
pravovarstveno ra!merje
pravovarstveno ra!merje
uresni$itev PP
uresni$itev PP
.naki pomenijo6 )PA R splo%ni pravni akt 3npr" ustava, !akon4 PPA R posami$ni pravni akt 3npr" po&odba, upravna odlo$ba4 PP R pravno pravilo
Ra!likujemo med )ti!i*i te*el%#i*i iz el%ava*i6 (I) *onkretno pravno ra!merje nastane skupaj s posami$nim pravnim aktom 3primeri 8, 9 in :4" (II) *onkretno pravno ra!merje je i! prve i!peljave kr%eno in je !ato potrebno, da se v!postavi %e konkretno pravovarstveno ra!merje 3primer ;4" (III) *onkretno pravno ra!merje nastane neposredno na temelju splo%ne&a in abstraktne&a pravne&a pravila 3primer J4" (IV) )plo%no in abstraktno pravno pravilo je neposredno kr%eno v konkretnem pravnem ra!merju in je !ato spet potrebno, da se oblikuje %e ustre!no konkretno pravovarstveno ra!merje 3primer ?4" *onkretno pravno ra!merje obstaja vse dotlej, dokler ena, dve ali ve$ strank ne uresni$ijo pravi# in dolnosti, ki ji imajo &lede na predmet pravne&a ra!merja"
!7
Pravna ra!merja so6 asovno neomejena 3osebnopravna in lastninskopravna ra!merja4 do3ovorjena za doloen ali nedoloen as 3obli&a#ijskopravna ra!merja4 enkratna 5 ra!merje ! i!polnitvijo obve!nosti prene a 3nekatera obli&a#ijsko pravna ra!merja npr" kupoprodajna ra!merja4 odvisna od razlo3ov+ ki so jih izzvali 3npr" rejni%tvo prene a, $e odpadejo ra!lo&i, !aradi kateri je bila potrebna oddaja otroka v rejni%tvo4 taka, ki trajajo toliko asa+ da se uresnii pravna posledica, ki jo je pravna kritev izzvala 3pravovarstvena ra!merja npr" pla$ilo davka4" :. .ASTARANJE IN PRIPOSESTVOVANJE .astaranje in priposestvovanje imata poseben pomen !a veljavnost in u$inkovitost konkretne&a pravne&a ra!merja" .ASTARANJE pomeni, da po preteku doloene3a asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti" . !astaranjem se (ivil#o !av#a obve!nost spremeni v naturalno obve!nost" Obve!nost ne prene a, spremeni se le njena pravna narava" 2e dolnik ne u&ovarja, da je terjatev !astarala in i!polni !astarano obve!nost, nima pravi#e terjati na!aj tiste&a, kar je dal 5 te pravi#e nima niti tedaj, ko ni vedel, da je obve!nost !astarana" )plo%ni !astaralni rok je J let, posame!ni roki pa se ra!te!ajo od 8 do 8@ let" /aze#$&o !av#o !astaranje !ajema6 za$ta!a#%e &aze#$&e3a !e3o#a 7 je so!na$i#a !a prene anje pravi#e, da se po preteku dolo$ene&a roka domnevne&a storil#a ka!nive&a dejanja pre&anja in ka!nuje za$ta!a#%e izv!)itve &az#i 7 i!re$ena ka!en se ne sme ve$ i!vr%iti, $e je pretekel dolo$en !astaralni rok" ,olina !astaralni rokov je od 9 do 9J let od storitve ka!nive&a dejanja do obsodbe 5 v konkretni primeri je dolina !astaralne&a roka odvisna od tee kaznive3a dejanja 3!astaranje ka!enske&a pre&ona4 ter od vrste in viine kazni 3!astaranje i!vr%itve ka!ni4" PRIPOSESTVOVANJE je eden izmed izvirnih nainov+ kako se pridobi lastninska pravica" Pri priposestvovanju je pridobitev lastninske pravi#e pravna posledi#a dobroverne posesti, ki je trajala dalj%e $asovno obdobje" Do2!ove!#i o$e$t#i& je tisti, ki ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni nje&ova" ,olina priposestvovalne&a roka se ra!te!a od : do 9@ let 5 posame!ni roki se ra!likujejo &lede na to, ali &re !a premi$no ali nepremi$no stvar in ali je posest !akonita ali ne!akonita" .a&o#ita o$e$t temelji na pravnem naslovu, ki je sam !a sebe predpostavka !a pridobitev lastninske pravi#e, $e bi bil prednik lastnik 3npr" na kupoprodajni po&odbi med
!8
lastnikom in dobrovernim posestnikom4" 2e posest ne temelji na tak%nem pravnem naslovu in je torej v tem pomenu #eza&o#ita, so priposestvovalni roki dalj%i" Pri obe pravni ustanova &re !a to, da se Onormativno mo$ dejanskostiQ pravno pri!na, $e so krati i!polnjene tudi dovolj stro&e predpostavke, ki utemeljujejo nove pravne posledi#e" V nekateri primeri 5 $e &re !a pomembne in ob$utljive pravne !adeve 5 pa prvotni pravni posledi# ni mo&o$e spre&ledati tudi po preteku dalj%e $asovne dobe" V sodobnem pravu so tovrstne /!adeve0 kazniva dejanja 3enocida in vojnih hudodelstev, kateri ka!enski pre&on in i!vr%itev ka!ni sta ne!astarljiva" ;. VARSTVO PRAVNEGA RA.MERJA ;.1 4VOD Primarno vedenje in ravnanje je praviloma poslednji $len v postopku uporabljanja in uresni$evanja normativni pravni aktov" Prodajale# i!ro$i kup#u bla&o, kupe# pa mu pla$a kupnino 7 to je primer, ko konkretno pravno razmerje preneha ali pa vsaj normalno pravno poteka, kolikor &re !a trajna pravna ra!merja" Vpra%anje pravne&a varstva se odpre %ele tedaj, ko prodajale# in kupe# ne i!ro$ita dru& dru&emu bla&a in kupnine" V tem primeru pravni naslovljen#i ravnajo protipravno" Protipravno vedenje in ravnanje je pravna kritev, ki ji sledi pravna sank#ija, $e pristojni pravni subjekti sproijo ustre!en pravovarstveni postopek" V dravnopravni or&ani!iranosti so nosil#i pravne&a varstva dravni or&ani 3dravno varstvo4" V moderni pravni dravi je vnaprej predvideno, kateri or&ani so nosil#i pravne&a varstva in v kak%ni postopki odlo$ajo v posame!ni !adeva " PRAVOVARSTVENI POSTOP/I
!a$enjajo se na predlo& pristojne&a predla&atelja, ki je la ko dravni or3an 3npr"
dravni toile#4 ali pa je to sam prizadeti pravni subjekt 3npr" o%kodovane# v #ivilni pravdi4, $e &re !a pravne kr%itve in pravna ra!merja, pri kateri prevladujejo !asebni pravni interesi i!vajajo ji dravni or&ani, ki nastopajo kot or3ani dravne oblasti 5 nji ova nalo&a je, da izpeljejo postopek, ki je bil pred njimi sproen, da v njem odlo$ijo o tem, ali je pravovarstveni predlo& utemeljen, in da &lede na to i!re$ejo ustre!no odlo$itev, ki jo po potrebi tudi prisilno i!vr%ijo mo&o$e &a je sproiti ob predpostavki, da %e ni potekel $as, v katerem se sme vloiti pravovarstveni predlo& smisel pravne&a varstva je v tem, da se ra!meroma itro ra!re%i sporna in 3ali4 protipravna pravna !adeva
!!
2e je od domnevne pravne kr%itve preteklo e dalj%e $asovno obdobje, nastaja vpra%anje, ali se ni sporno ivljenjsko pravno ra!merje medtem e samo ustre!no ra!re%ilo" I!jemoma so la ko nosil#i pravne&a varstva tudi sami pri!adeti pravni subjekti 3$a*oza)+ita ali $a*o o*o+4" Sa*oza)+ita na$eloma ni dovoljena, ker bi vodila do nekontrolirane uporabe nasilja vsake&a proti vsakomur in bi omo&o$ala vrnitev v naravno stanje, v katerem &re !a vojno vse proti vsem 3bellum omnium #ontra omnes4" Moni sta dve iz%e*i6 ko je treba pri!adeti stranki dopustiti, da se v pravno dovoljeni meja brani ! lastno silo in ! lastnimi dejanji, ker &re !a neposredni protipravni napad ali nevarnost, ki ju ni mo&o$e odvrniti na kak%en dru& na$in 3npr" v primeru silobrana4 stranke la ko v nekateri primeri prepustijo ra!re%itev spora ra!sodi%$u 3kot nedravnemu or&anu4, ki &a same i!berejo 5 drava to re%itev sprejema in je pripravljena arbitrano odlo$bo tudi prisilno i!vr%iti, $e pri!adeta stranka tako predla&a in $e so i!polnjene potrebna predpostavke" V nekateri primeri je potrebno tudi !eve#tiv#o !av#o va!$tvo, $i&ar namen je, da se ! ustre!nimi pravnimi in materialnimi dejanji prepre$i, da bi nastala pravna kr%itev ali pa da bi pri%lo do pravne&a spora" Mo&o$e ob predpostavki, da ne pose&a v pravi#e in dolnosti pravni subjektov in da je torej nje&ova vlo&a le v tem, da utrjuje obstoje$e pravno stanje in obstoje$a pravna ra!merja" Nje&ove oblike se v na$elu ujemajo ! oblikovnimi sestavinami normativni pravni aktov, kot so6 pristojni subjekti, postopek !a sprejemanje in nje&ovo !unanje i!ra!no sredstvo" V vse tre primeri &re !a pravni formalizem, ki sku%a prispevati, da bi bili normativni pravni akti vsebinsko $imbolj do&nani, pravno predvidljivi in !anesljivi" * utrditvi pravnih razmerij je mo&o$e prispevati tudi ! dru&imi pravnimi sredstvi6 za katera se sporazumejo prizadete pravne stranke 3npr" s sredstvi kot so poro%tvo, !astava, ara4 z zavarovanjem dokazov %e pred pravdo ali med njo, $e je utemeljena boja!en, da se kak%en doka! po!neje ne bo mo&el i!vesti ali pa da bo nje&ova i!vedba po!neje teja da se preventivno aktivirajo sredstva za fizino prisiljevanje ljudi, $e je nevarno, da bi pri%lo do pravni kr%itev 3npr" prisotnost poli#ije na no&ometni tekmi4" ;. 2 SAMO.A5"ITA )amo!a%$ita je i!jema od te&a, da so nosil#i pravne&a varstva le dravni or&ani 5 kljub temu je !anjo !na$ilno, da je tudi kot i!jema postavljena v pravni okvir in da jo je mo&o$e uporabljati samo v tisti primeri in v tisti meja , !a katere je pravno predvidena" 'ipi$ni primeri samo!a%$ite so6
1""
SILO7RAN je tista obramba, ki je nei!o&ibno potrebna, da storile# odvrne od sebe ali

ko&a dru&e&a isto$asen protipraven napad"
S/RAJNA SILA je podana takrat, kadar stori storile# dejanje, ki ima vse !akonske
!nake ka!nive&a dejanja !ato, da bi od sebe ali ko&a dru&e&a odvrnil isto$asno ne!akrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mo&o$e odvrniti dru&a$e, pri tem pa pri!adejano !lo ni ve$je od !la, ki je &ro!ilo"
SAMOPOMO" je dovoljena je kot pravi#a vsako&ar, da odvrne kr%itev pravi#e, ko

&ro!i neposredna nevarnost, $e je tak%na !a%$ita nujna in $e na$in odvra$anja kr%itve ustre!a okoli%$inam, v kateri nastaja nevarnost" Primera samopomo$i sta6
o$e$t#i&ova $a*o o*o+ 5 $e so podane predpostavke samopomo$i ima

posestnik pravi#o, da se ustre!no brani !oper tiste&a, ki neupravi$eno moti nje&ovo posest ali pa mu jo odv!ame, za$e2#i !,2eB 3de>ini#ija i! O,.7ja4 5 *dor !aloti na svojem !emlji%$u tujo ivino, !ato %e ni upravi$en, jo pobiti" )me jo prepoditi s primerno silo, ali $e je imel !aradi te&a %kodo, !asebno !arubiti toliko &lav ivine, da !adostuje !a nje&ovo od%kodnino" Vendar pa se mora v osmi dne po&oditi ! lastnikom ali pa podati svojo tobo pred sodnikom, $e ne pa vrniti !arubljeno ivino"
STALNA in PRILOCNOSTNA RA.SODI5"A 5 oblikujejo ji sami pri!adeti pravni
subjekti in jim potem !aupajo, da ra!re%ujejo nji ove medsebojne spore" Odlo$ajo itreje in po&osto tudi #eneje od dravni or&anov" Postopek pred njimi je manj >ormalen kot redni sodni postopek, ra!sodniki pa so i!brani i!med strokovnjakov !a posame!ne vrste sporov" )tranke imajo monost, da same oblikujejo pravila postopka in ra!sodi%$e pooblastijo #elo !a to, da o sporu odlo$i po na$eli pravi$nosti 3eE aeSuo et bono4" 2e ra!sodi%$e deluje v meja , ki jim ji dovoljuje pravni red, ima ra!sodba ra!sodi%$a mo$ pravnomo$ne sodbe" Ra!sodi%$a so lep primer !a alternativno razreevanje civilnopravnih sporov med pravnimi subjekti"
POSTOPE/ PORAVNAVANJA 5 v poravnavanje sme dravni toile# odstopiti

ovadbo !a ka!nivo dejanje, !a katero je predpisana denarna ka!en ali !apor do tre let< toil$eva odlo$itev je odvisna od vrste in narave dejanja, osebnosti storil#a itd" Poravnavanje se sme i!vajati le s pristankom osumljen#a in o%kodovan#a, $e je uspe%no, dravni toile# ovadbo !avre"
;. - DRCAVNO VARSTVO B. ,. . VR!"( )R?AV$(=A VAR!"VA Po&lavitna oblika pravne&a varstva je dravno 3oblastno4 varstvo, ki &a i!vajajo pristojni dravni or&ani" Osrednji nosil#i dravne&a varstva so6 sodni or&ani, upravni or&ani, ustavnosodni or&ani"
1"1
*on$ni nosile# pravne&a varstva je vselej ustre!en sodni or&an 5 bodisi da je to6 vrhovno sodie, ki odlo$a o redni in i!redni pravni sredstvi ter o upravni spori ali ustavno sodie, ki je najvi%ji or&an sodne oblasti !a varstvo ustavnosti in !akonitosti ter $lovekovi pravi# in temeljni svobo%$in" Potek pravovarstvene&a postopka6 !a$etni predlo&, naj se postopek !a$ne postopek v katerem je treba v !adevi odlo$iti pravnomo$nost pravovarstvene odlo$be, ki jo je treba po potrebi tudi prisilno i!vr%iti" )odna oblast je ena i!med tre vej dravne oblasti" Odnos med njo ter med !akonodajno in i!vr%ilno7upravno oblastjo temelji na na$elu delitve oblasti" )odi%$a sodijo po ustavi in !akonu, pri svojem delu pa morajo ravnati tako, da varujejo #e !i$t!a#o$t in #eodvi$#o$t $o%e#%a" )topnja dejanske nepristranosti in neodvisnosti je odvisna od pravne kulture in demokrati$ne&a pravne&a i!ro$ila, od sistema !avor in ravnovesij, ki so v!postavljena med nosil#i dravne oblasti, pa tudi od kopi#e predpostavk, ki ji mora !a&otavljati vsakokratna dravnopravna ureditev 3npr" trajnost sodni%ke >unk#ije, pravi#a do i!obraevanja, do pla$e itd4" B. ,. - 8%RAV$*+ #A1($!#* &$ 2&V&'$*%RAV)$* %RAV$* VAR!"V* 4PRAVNO VARSTVO je namenjeno varstvu pravi#, obve!nosti ali pravni koristi posame!nikov in pravni oseb v konkretni upravni !adeva na posame!ni upravni podro$ji " O te !adeva se odlo$a na , !av#e* o$to &,, ki &a vodijo pristojni or&ani javne uprave" +pravni postopek se !a$enja6 po uradni dolnosti 3o?i(ial#a *a&$i*a4 ali na zahtevo stranke 3 !ivat#a *a&$i*a4" V ve$ini primerov se postopki !a$nejo po uradni dolnosti, la ko pa &a sproijo pri!adete stranke, $e to dopu%$ajo !akoniti pravni predpisi ali $e to !a teva sama narava stvari v vse tisti !adeva , ki so i!re#no v interesu posame!nika 3npr" i!daje najra!li$nej%i dovoljenj4" /A.ENS/OPRAVNO VARSTVO se nana%a na obravnavanje ka!nivi dejanj in nji ovi domnevni storil#ev" O te !adeva se odlo$a v &aze#$&e* o$to &,, ki je temeljni sodni postopek" Postopek vodijo pristojna sodi%$a, la ko se !a$enja6 po uradni dolnosti na predlo3 pristojne3a dravne3a toilca pri nekateri laji ka!nivi dejanji , ki se pre&anjajo na !asebno tobo, je upravi$eni toile# zasebni toilec"
1"2
Le3alitet#o #a+elo6 dravni toile# mora sproiti ka!enski postopek vselej tedaj, ko je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno ka!nivo dejanje, !a katero se storile# pre&anja po uradni dolnosti" Normativni akti, s katerimi se sproi uvedba ka!enske&a postopka so6 predlo3 za uvedbo preiskave, obtonica, obtoni predlo3 3$e &re !a ka!niva dejanja, !a katera je predpisana denarna ka!en ali ka!en !apora do tre let4, zasebna toba" O o!t,#itet#o #a+elo6 v postopku proti mladoletnikom la ko dravni toile# odlo$i, da ne bo zahteval uvedbe kazenske3a postopka 5 to je mo&o$e le pri ka!nivi dejanji , !a katera je predpisana ka!en !apora do tre let ali denarna ka!en 5 $eprav so doka!i, da je mladoletnik storil ka!nivo dejanje, a &lede na naravo ka!nive&a dejanja in okoli%$ine, v kateri je bilo storjeno, ter &lede na mladoletnikovo prej%nje ivljenje in nje&ove osebne lastnosti spo!na, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn" Novi !akon je oportuniteno naelo uvedel tudi za nekatera laja kazniva dejanja, proti polnoletnim storilcem, $e se je osumljene# pripravljen ravnati po navodili dravne&a toil#a in i!polniti dolo$ene nalo&e, s katerimi se !manj%ujejo ali odpravijo %kodljive posledi#e ka!nive&a dejanja" CIVILNOPRAVDNO VARSTVO !ajema obravnavanje in odlo$anje v spori i! osebni in rodbinski ra!merij ter i! premoenjski in dru&i #ivilnopravni ra!merij >i!i$ni in pravni oseb" O te spori se odlo$a v !avd#e* o$to &,, ki &a vodijo pristojna sodi%$a" Postopek temelji na #a+el, di$ ozitiv#o$ti, ki pomeni, da stranke prosto ra!pola&ajo ! !a tevki in da sodi%$e odlo$a v meja !a tevkov, ki so bili postavljeni" )tranke la ko svoj !a tevek umaknejo, pripo!najo nasprotnikov !a tevek in se, $e tako elijo, tudi poravnajo" Normativni pravni akt katerim se !a$ne pravdni postopek je toba" Na$elo dispo!itivnosti je v nekateri primeri omejeno ! #a+elo* o?i(ial#o$ti 5 omejitev je !lasti v tem, da sodi%$e ne pri!na ra!pola&anj strank, ki so v nasprotju ! javnim redom in s tistimi prisilnimi 3ko&entnimi4 predpisi, ki omejujejo dispo!itivno naravo #ivilne&a prava" B. ,. , 1 &RA$/( %R*2(!$(=A =RA)&VA 5%R&%RAV( 1A %RAV$* *)'*4&"(V6 V vse tre postopki morajo or&ani, ki ji vodijo, u&otoviti dejansko stanje in dejstva, ki so pomembna !a i!dajo !akonite odlo$be" 'reba je !a&otoviti, da se stranke la ko i!javijo o vse dejstvi in okoli%$ina , ki so pomembne !a odlo$itev v konkretni !adevi, in da predla&ajo doka!e, s katerimi se navedena dejstva doka!ujejo" 4PRAVNI POSTOPE/
1"3
.biranje dejanske&a in doka!ne&a &radiva je nalo&a or&ana, ki vodi postopek 3 !ei$&oval#o #a+elo4" Preiskovalno na$elo utemeljuje javna korist, ki jo v ra!merju do stranke !astopa in varuje pristojni upravni or&an" )tranka ima vsesko!i monost da je aktivna, mora navesti dejansko stanje, na katero opira svoj !a tevek, natan$no, po resni#i in dolo$no" Od narave !adeve, ki je predmet obravnavanja je odvisno, ali or&an odlo$a o stvari v6 skrajanem postopku ali posebnem u3otovitvenem postopku 3te se i!vede, $e je to potrebno !a u&otovitev dejstev in okoli%$in, ki so pomembne !a ra!jasnitev stvari ali pa $e je potrebno, da se da strankam monost, da uveljavijo in !avarujejo svoje pravi#e in pravne koristi4" Pomembno je #a+elo e&o#o*i+#o$ti 7 postopek je namre$ treba voditi itro, s $im manj%imi stro%ki in s $im manj%o !amudo !a stranke in !a dru&e udeleen#e, a vendar vselej tako, da se pravilno u&otovi dejansko stanje ter i!da !akonita in pravilna odlo$ba" /ONTRADI/TORNO D A/4.ATORNI /A.ENS/I POSTOPE/ V njem imata obdolene# in toile# na$eloma poloaj enakopravnih strank" 'oile# mora navesti dejstva, na katera opira svoj !a tevek in predla&ati doka!e, s katerimi ta dejstva doka!uje" Obdolene# ima pravi#o navajati dejstva in predla&ati doka!e, ki so mu v korist 3#a+elo &o#t!adi&to!#o$ti4" Poloaj, ki &a ima dravni toile# kot dravni or&an je de >a#to in de iure bolj%i in u&odnej%i, kot je poloaj, ki &a ima obdolene#" 'e!i, ki ju stranki !a&ovarjata in doka!ujeta, !a sodi%$e nista povsem nevtralni, ker tudi samo !bira in i!vaja doka!e, ki se nana%ajo na konkreten primer 3 !ei$&oval#o #a+elo4" )odi%$a in dravni or&ani v ka!enskem postopku morajo po resni#i in popolnoma u&otoviti dejstva, pomembna !a i!dajo !akonite odlo$be" Enako po!orno morajo prei!kusiti in u&otoviti tako dejstva, ki obdolen#a obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist 3#a+elo *ate!ial#e !e$#i(e4" P!ei$&oval#o #a+elo je poudarjeno tudi na &lavni obravnavi, kjer se najbolj inten!ivno soo$ata obdolen$eva in toil$eva te!a" *ae se v tem, da6 mora predsednik senata poskrbeti !a to, da se !adeva vsestransko ra!$isti in da se dosee resni#a, sme senat odlo$iti, da se i!vedejo tudi doka!i, ki niso bili predla&ani ali ji je predla&atelj umaknil, %e tako popolno obtoen$evo pri!nanje ne odvee sodi%$a dolnosti, da i!vede dru&e doka!e" PRAVDNI POSTOPE/ V njem sta stranki dru&a dru&i prirejeni, ! !a tevki na$eloma prosto ra!pola&ata in sta dolni, da dokaeta resni$nost trditev o dejstvi , na katera opirata svoje !a tevke 3ra!en v primeri , ko je doka!no breme obrnjeno4"
1"4
)odi%$e na$eloma ne sme upo%tevati dejstev, ki ji ni predla&ala nobena od strank 3!az !av#o #a+elo4" Nje&ova dolnost je, da popolnoma in po resni#i u&otovi sporna dejstva, od kateri je odvisna utemeljenost !a tevka" )odi%$e sme i!vesti tudi doka!e, ki ji stranke niso predla&ale, $e so pomembni !a odlo$itev" Pomembno je, da predsednik senata na &lavni obravnavi postavlja vpra%anja in skrbi, da se med obravnavo6 navedejo vsa odlo$ilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe o pomembni dejstvi , ponudijo in dopolnijo doka!ila, ki se ti$ejo navedb strank, dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se u&otovilo dejansko stanje, ki je pomembno !a odlo$bo" V$e* t!e* o$to &o* %e $&, #o to da6 se zbere &radivo o dejstvi in pravno &radivo, to je t"i" procesno gradivo, ki omo&o$a da pravovarstveni or&an o !adevi odlo$a, temeljijo na naelu proste presoje dokazov6 or&an, ki postopek vodi, ni ve!an na pravne predpise niti &lede vrste niti &lede vrednosti doka!a, temve$ na temelju pravil lo&i$ne&a mi%ljenja in splo%ne ivljenjske i!ku%nje sam presoja, katera dejstva so podana in katera ne, se formalni pravni viri, ki so normativno izhodie odloanja, ne dokazujejo 5 velja na$elo, da pristojni or&ani po!najo >ormalne pravne vire po uradni dolnosti 3i,!a #ovit (,!ia4" B. ,. : %RAV*VAR!"V($A *)'*4 A PRAVNO ODLO"7O je mo&o$e i!dati %ele tedaj, ko je !brano pro#esno &radivo, ki pravno odlo$itev tudi omo&o$a" V v$e1 t!e1 o$to &i1 &re !a to, da se6 ra!jasnijo ivljenjska dejstva in i!vedejo doka!i, ki ta dejstva doka!ujejo, u&otovi, katera dejstva so pravno pomembna in katere pravne posledi#e se nanje nana%ajo, in naposled i!bere tisto re%itev, ki je &lede na u&otovljena dejstva in &lede na mone pravne posledi#e najbolj utemeljena 3npr" da se tobenemu !a tevku deloma u&odi4" V vse tre postopki ima pomembno vlo&o 3lav#a o2!av#ava 3ka!enski in pravdni postopek4 o!. ,$t#a o2!av#ava 3upravni postopek4" Glav#a o!" ,$t#a o2!av#ava je &lavni del postopka, v katerem se javno in ustno ra!pravlja o posame!ni !adevi in se potem, ko je !adeva e vsestransko osvetljena, o njej tudi odlo$i" PRAVOVARSTVENA ODLO"7A je posami$ni oblastni pravni akt, s katerim se odlo$i o predmetu obravnavanja" V upravnem postopku se ta pravni akt imenuje , !av#a odlo+2a, v ka!enskem in pravdnem postopku pa $od2a" Pravovarstvena odlo$ba ima ; sestavine6 (1) 4VOD obse&a6 podatke o or&anu, ki pravovarstveno odlo$bo i!da
1"5
podatke o stranka in nji ovi morebitni !astopniki in poobla%$en#i ,

kratko o!na$itev !adeve podatke o &lavni in ustni obravnavi in dan, ko je bilo o stvari odlo$eno
(2) I.RE/ ali DISPO.ITIV je tisti del pravovarstvene odlo$be s katerim se avtoritativno odlo$i o predmetu postopka< vsebina i!reka je odvisna od vrste pravne odlo$itve, ki je bila v postopku sprejeta" (-) O7RA.LOCITEV navaja ra!lo&e, ki utemeljujejo pravno odlo$itev" v njej je treba opisati pro#esno &radivo, ki je bilo v postopku !brano in utemeljiti pravno odlo$itev, ki je bila sprejeta &lede na !brano pro#esno &radivo pristojni or&an mora6 navesti dejstva in doka!e, s katerimi so bila dejstva u&otovljena povedati, kateri >ormalni viri so bili uporabljeni povedati v kak%nem pomenu so bila posame!na pravna pravila uporabljena pojasniti pravno posledi#o, !a katero se je odlo$il (6) PRAVNI PO4/ navaja6 pravno sredstvo rok, v katerem &a je treba podati in or3an, na katere&a &a je treba nasloviti Posebej pomembna sta i!rek in obra!loitev" I.RE/ vsebuje oblastno posami$no pravno pravilo, ki odlo$i o pravovarstvenem !a tevku in nje&ovi utemeljenosti" V njem je opredeljena pravna posledi#a, ki pove kako naj bo konkretni pravni primer ra!re%en" Je tisti del pravovarstvene odlo$be, na katere&a se ra!te!a pravnomo$nost odlo$be" O7RA.LOCITEV 5 i! nje so razvidni razlo3i+ ki izrek utemeljujejo" 2e pri!adeta pravdna stranka meni, da pravna posledi#a, kot jo sporo$a i!rek ni !akonita in pravno pravilna, ima monost, da proti tak%ni pravovarstveni odlo$bi vloi ustre!no pravno sredstvo"
B. ,. @ %R&"*? ($A 5&$!"A$4$A6 %*" P!avi(a do !itoB2e je temeljna pravi#a, ki jo !a&otavlja e ustava" Vsakdo ima pravi#o do pritobe ali dru3e3a pravne3a sredstva proti odlo$bam sodi%$ in dru&i dravni or&anov, or&anov lokalni skupnosti in nosil#ev javni pooblastil, s katerimi ti odlo$ajo o nje&ovi pravi#a , dolnosti ali pravni interesi " V upravnem, kazenskem in pravdnem postopku se to pravno sredstvo imenuje !itoB2a" P!itoB2a je redno pravno sredstvo, ki &a je vselej mo3oe vloiti proti prvostopenjski pravni odlobi" V vse tre postopki je splo%ni pritobeni rok 8J dni, odkar je bil stranki
1"6
vro$en prepis sodbe o!" odlo$be" Pravo$asna pritoba zadri izvritev pravovarstvene odlo$be" ) pritobo je mo&o$e i!podbijati 3 !itoB2e#i !azlo3i4, da so6 bila bistveno krena doloila pravovarstvene3a postopka, bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno u3otovljeno ali bili kreni materialnopravni formalni pravni viri" O pritobi praviloma odlo$a or&an vi%je stopnje" 2e je pritoba6 #e,te*el%e#a, jo pritobeni or&an !avrne in potrdi odlo$bo or&ana prve stopnje ,te*el%e#a, ima pritobeni or&an ve$ monosti6 pritobeni or&an la ko !adevo ra!veljavi in o njej sam ustre!no pravno odlo$i !adevo la ko vrne v ponoven postopek 5 v pravni praksi se to !&odi !lasti tedaj, ko je6 7 bilo dejansko stanje !motno ali nepopolno u&otovljeno 7 bila bistveno kr%ena dolo$ila pravovarstvene&a postopka 4PRAVNI SPOR je posebna oblika instan$ne&a pravne&a varstva" Je oblika sodne3a nadzora nad zakonitostjo or3anov javne uprave" )misel instan$ne poti je v tem, da se !adeve %e enkrat preverijo, odpravijo napake in pomanjkljivosti, do kateri je pri%lo pri prvem odlo$anju, in i!ena$uje pravna praksa na obmo$ju, ki &a instan$ni or&an prekriva" B. ,. C %RAV$*0*4$*!" !*)$&9 &$ 8%RAV$&9 *)'*4 Pravno utrjenost !a&otavlja ,$ta#ova !av#o*o+#o$ti sodni in upravni odlo$b" Pravnomo$nost konkretne&a oblastne&a pravne&a akta pomeni, da6 pravne odlo$be ni ve$ mo&o$e i!podbijati ! rednimi pravnimi sredstvi 3#eiz od2o%#o$t ali ?o!*al#a !av#o*o+#o$t pravne odlo$be4 in so tako pri!adete stranke kot dravni or&ani ve!ani na vsebino pravne odlo$be 3*ate!ial#a !av#o*o+#o$t4" Pravnomo$no odlo$eno !adevo sprejemamo kot pravno pravilno in resni$no 3Res i)di(ata pro veritate a((ipit)r4" Pravnomo$na odlo$ba je dokon$na in ustvarja pravo !a vse tiste, ki se ji !adeva ti$e 3Res i)di(ata Ba(it i)s inter partes4" 2e pri!adete stranke na vsebino pravnomo$ne odlo$be ne pristanejo ali pa je ta vsebina e po svoji naravi tak%na, da jo stranke ne morejo same udejanjiti, je potrebna prisilna izvrba, ki jo omo&o$a %ele pravnomo$nost pravne odlo$be" Pravnomo$nost prepre$uje, da bi bilo %e enkrat mo&o$e odlo$ati o isti !adevi 3prepoved dvakratne&a obravnavanja !adeve, ki je e pravnomo$na6 !e "is in idem4" Pravnomo$nost je v polnem pomenu besede udejanjena v (ivil#e* i# &aze#$&e* o$to &," V naravi #ivilni in ka!enski !adev je, da je treba v ra!umnem $asu ra!re%iti medsebojne spore, odlo$iti o ob$utljivi premoenjski !adeva , u&otoviti, ali je obdolene# tudi storile#, ki se &a naj pravno ka!nuje"
1"7
V , !av#e* o$to &, pa se obravnavajo upravne !adeve, ki so vselej tudi v javnem interesu" V te !adeva praviloma ne &re !a pravne spore med dvema nasprotujo$ima si strankama, ki bi ji bilo mo&o$e primerjati s #ivilnopravnimi spori 5 v upravni !adeva se strankam pri!navajo pravi#e in se jim nala&ajo obve!nosti" )misel pravnomo$nosti upravni odlo$b je v tem, da ni mo&o$e pose&ati v e pridobljene pravi#e in pravne poloaje in da seveda tudi ni mo&o$e stopnjevati obve!nosti, ki so bile stranki v isti !adevi e naloene 3$,2%e&tiv#a !av#o*o+#o$t4" O2%e&tiv#a !av#o*o+#o$t !a upravne odlo$be ni sprejemljiva" =ila bi neivljenjska in bi pomenila, da pristojni dravni or&ani o istem predmetu v nobenem primeru ne smejo pravno odlo$ati" =ilo bi neutemeljeno, $e pristojni dravni or&an ne bi smel kasneje npr" u&odneje odlo$iti o stvari, ki je bila e odlo$ena" ,o&aja pa se tudi to, da so nekatere pravnomo$ne odlo$be o$itno ne!akonite, krivi$ne in vsebinsko nepravilne" 2e &re !a tak%ne primere, pravo dopu%$a, da se proti pravnomo$nim odlo$bam la ko vla&ajo iz!ed#a !av#a $!ed$tva, $e so krati podani te tni ra!lo&i" I!redna pravna sredstva so na$eloma $asovno omejena in ji la ko vla&ajo le poobla%$eni predla&atelji ter praviloma ne !adrijo i!vr%itve pravnomo$ne pravne odlo$be" Ne&ate!a iz!ed#a !av#a $!ed$tva8 O7NOVA POSTOP/A po!najo jo vsi trije postopki obnovitveni razlo3i, ki obnovo postopka dovoljujejo, so6 nekatere absolutne bistvene kr%itve postopka 3npr" $e je pri i!daji odlo$be sodeloval sodnik , ki bi moral biti po !akonu i!lo$en4 ka!niva dejanja, ki so v tesni !ve!i s postopkom 3npr" $e je bila odlo$ba i!dana na podla&i ponarejene listine4 nova dejstva in novi doka!i $e je obnovitveni ra!lo& podan, se obnova dovoli in se v obse&u, ki &a obnovitveni ra!lo& utemeljuje, o !adevi se na novo odlo$i .A0TEVA .A VARSTVO .A/ONITOSTI je i!redno pravno sredstvo v pravdnem in kazenskem postopku vla&a jo pristojni dravni toile#, $e so bili kr%eni materialni ali pa pro#esnopravni predpisi v ka!enskem postopku jo vla&ata tudi obsojene# in !a&ovornik ni je mo&o$e vloiti, $e se ! njo uveljavlja, da je bilo dejanski stanje !motno ali nepopolno u&otovljeno o njej odlo$a Vr ovno sodi%$e R) I.REDNA OMILITEV /A.NI je i!redno pravno sredstvo v kazenskem postopku
1"8
dovoljena je, $e se po pravnomo$nosti pokaejo okoli%$ine, ki ji ni bilo, ko se je

sodba i!rekla, ali pa so bile, pa sodi%$e !a nji ni vedelo in bi o$itno pripeljale do milej%e obsodbe
REVI.IJA !asnovana je kot tretja stopnja v pravdnem postopku la ko se jo vloi proti dru&ostopenjskim pravnomo$nim sodbam ra!lo& !anjo je bistvena kritev pravil pravdne3a postopka in materialnopravnih pravil njen namen je tudi v tem, da vr ovno sodi%$e prek nje !a&otavlja enako in enotno uporabljanje >ormalni pravni virov vr ovno sodi%$e ima kasatorna in revi!ijska pooblastila6 $e je revi!ija utemeljena, sodi%$e &lede na naravo kr%itve i!podbijano odlo$bo ra!veljavi ali pa spremeni 4 !av#i o$to e& po!na %e6 od !avo i# !azvel%avitev odlo+2e o #adzo!$tve#i !avi(i !azvel%avitev i# $ !e*e*2o odlo+2e $ !ivolitvi%o ali #a za1tevo $t!a#&e iz!ed#o !azvel%avitev i# #i+#o$t#o za1tevo (#i+#o$t odlo+2e) s temi sredstvi se la ko spremenijo, ra!veljavijo ali #elo odpravijo vse tiste dokon$ne in pravnomo$ne odlo$be, ki so ne!akonite in bi la ko imele ude posledi#e !a pri!adeto stranko ali pravni red kot #eloto" .a nino se la ko vselej i!re$e odloba, ki6 ne bi smela biti i!dana v upravnem postopku bi s svojo i!vr%itvijo la ko pov!ro$ila dejanje, ki je ka!nivo dejanje je splo ni mo&o$e i!vr%iti jo je i!dal or&an bre! !a teve stranke, $eprav bi bila ta !a teva potrebna in stranka ni niti po!neje niti i!re#no niti mol$e v odlo$bo privolila" Odlo$bo se izree za nino6 po uradni dolnosti na predlo& stranke na predlo& dravne&a toil#a ali na predlo& dravne&a pravobranil#a" I!redna pravna sredstva odpirajo dovolj monosti, da se odpravijo ne!akonitosti in krivi#e, do kateri la ko pride v redni pravdni postopki " Morebitne pravne nepravilnosti so posebej ob$utljive na &aze#$&o !av#e* od!o+%," V nekateri primeri se do&aja tudi to, da se pravno vrednotenje v dalj%em $asovnem obdobju spremeni in so la ko !ato novej%i primeri obravnavani dru&a$e in manj stro&o, kot so bili primeri i! prej%nje&a vrednostne&a obdobja" V te primeri imajo pomembno vlo&o A/TI MILOSTI, s katerimi je mo&o$e odpraviti nekatere i!stopajo$e pravne nepravilnosti in i!ravnati pravne posledi#e" Akta milosti sta6 POMILOSTITEV je oblastni posamini pravni akt, ki je v pristojnosti dravne3a po3lavarja" nana%a se na individualno doloeno osebo
1"!
! njo se osebam, ki so je delene6 odpusti pre&on popolnoma ali delno oprosti i!vr%itev ka!ni i!re$ena ka!en spremeni v milej%o ali v po&ojno obsodbo i!bri%e obsodba odpravi dolo$ena pravna posledi#a obsodbe
AMNESTIJA je sploni pravni akt, ki je v pristojnosti zakonodajne3a telesa" namenjena je individualno nedoloenemu kro3u oseb, ki so opredeljene ! ustre!nim splo%nim 3tipskim4 !nakom 3npr" vsem obsojen#em !a verbalni delikt po nekdanjem $l" 8:: *. )IRJ4 ! njo se osebam, ki so je delene6 odpusti pre&on popolnoma ali delno oprosti i!vr%itev ka!ni i!re$ena ka!en spremeni v milej%o ali po&ojno obsodbo i!bri%e obsodba odpravi dolo$ena pravna posledi#a obsodbe Pri pomilostitvi in amnestiji je mo&o$e, da se pravnim naslovljen#em odpusti kazenski pre3on in jim zato zaradi te3a ni mo3oe izrei kazni" Akt milosti, ki ima tovrstno vsebino, se imenuje A7OLICIJA" B. ,. B &1VR; A 2e je pri%lo do pravni sporov in kr%itev, ji je treba najprej pravno ra!re%iti in nato tudi i!vr%iti 3udejanjiti4 pravno odlo$itev, ki je bila v konkretnem primeru i!re$ena" Odlo$itev la ko i!vr%ijo6 pravni naslovljen#i sami 3npr" dolnik i!pla$a denarni !nesek, na katere&a se &lasi dajatvena sodba4 pristojni dravni or&ani 3npr" i!vr%itev !aporne ka!ni4 pristojni dravni or&ani, $e pravni !ave!an#i no$ejo ravnati prostovoljno 3npr" dolnik no$e vrniti i!posojene stvari, kot mu nala&a sodba4" 2e pravna odlo$itev ni bila prostovoljno uresni$ena , je v pravu predviden poseben izv!)il#i o$to e&, v katerem se pravne odlo$itve !i$il#o i!vajajo" P!i$il#o izv!)l%iva je samo tista pravna odlo$ba, ki je formalno pravnomona in pri kateri je potekel tudi morebitni rok, v katerem naj bi bil pravni !ave!ane# pravno odlo$itev prostovoljno i!polnil 3npr" rok !a vrnitev stvari4" Pravna odlo$itev, ki ima te lastnosti, je izv!)il#i #a$lov, ki je temeljna predpostavka !a dovolitev i!vr%be" 4PRAVNE ODLO"7E se i!vr%ujejo po upravni in po sodni poti6 , !av#a izv!)2a je predvidena !a i!polnitev denarni in nedenarni obve!nosti !ave!an#a $od#a izv!)2a je predvidena v primeri , ko &re !a prisilno i!terjavo i! dolnikove&a nepremi$ne&a premoenja in delea drubenika"
11"
/A.ENS/OPRAVNE ODLO"7E se i!vr%ujejo v posebni postopki , ki ji podrobneje ureja ustre!en !akon o i!vr%evanju ka!enski sank#ij< v naravi stvari je, da so ti postopki odvisni od vrste ka!enskopravne sank#ije, ki je bila v konkretnem primeru i!re$ena" CIVILNOPRAVNE ODLO"7E se i!vr%ujejo v posebnem o$to &," $od#e* izv!)il#e*
S&, #e z#a+il#o$ti i!vr%ilni postopkov so6 v nji se po potrebi prisilno udejanja pravne odlo$itve, ki so i!vr%ilni naslovi, prisilo se uporablja na pravni na$in in v postopki , ki so pravno vnaprej predvideni, treba je !a&otavljati, da je pravo sekundarno u$inkovito, a krati pa!iti tudi na to, da se s pravnimi !ave!an#i ravna $love$no in dostojanstveno" I.VR5ILNI POSTOPE/ se praviloma !a$ne na predlo& pri!adete&a upnika" Postopek se dovoli, $e se predlo& !a i!vr%bo upira na i!vr%ilni naslov in $e je i!vr%ba dopustna &lede na predmet, na katere&a se nana%a" Nje&ovi temeljni na$eli sta tudi6 #a+elo !io!itete, po katerem se upniki popla$ajo po vrstnem redu, po katerem so pridobili pravi#o do popla$ila i! neke&a predmeta, in #a+elo, da se izv!)2o o !avi #a #a+i# i# $ $!ed$tvo*, ki je !a zaveza#(a #a%*ile%)i, a se ! njim ravno tako dosee namen i!vr%be" ,ru&i del i!vr%ilne&a postopka se nana%a na samo prisilno i!vr%itev pravne odlo$be, ki je i!vr%ilni naslov" 2e &re !a6 pla$ilo de#a!#i1 te!%atev, so kot sredstva i!vr%be dovoljena6 prodaja premi$ni stvari, prodaja nepremi$nin, prenos denarne terjatve, unov$enje dru&i premoenjski pravi# in prenos sredstev, ki so na ra$unu pri banki
i!polnitev #ede#a!#i1 te!%atev, se i!vr%ba nana%a na6

i!ro$itev dolo$eni stvari, nabavo nadomestni stvari, i!pra!nitev in i!ro$itev nepremi$nin 3deloa#ija4, odpravo, dopustitev ali opustitev neke&a dejanja, vrnitev delav#a na delo, vpis pravi# v javne knji&e, ra!delitev stvari ali i!poslovanje i!jave volje
#e#ado*e$t#o de%a#%e, je sredstvo i!vr%be tudi denarna ka!en ali #elo ni! denarni
ka!ni, s katerimi naj se !ave!ane# prisili, da bo i!polnil obve!nost"
;. 6. 4STAVNOSODNO PRAVNO VARSTVO
111
Nje&ov nosile# je ustavno sodi%$e, ki odlo$a !lasti o tre sklopi !adev6
1) P!vi $&lo !ajema odlo$anje o ustavnosti in zakonitosti6

!akonov pod!akonski predpisov predpisov lokalni skupnosti in splo%ni pravni aktov, ki so bili i!dani !a i!vr%evanje javni pooblastil odlo$a pa tudi o skladnosti !akonov in dru&i predpisov ! rati>i#iranimi po&odbami in s splo%nimi na$eli mednarodne&a prava" V tem sklopu !adev se odlo$a na !a tevo poobla%$eni tiste&a, ki i!kae svoj pravni interes" predla&ateljev in pa pobudo
Poobla%$eni predla&atelji so6 dravni !bor, najmanj 8A: poslan#ev dravne&a !bora, dravni svet, vlada, sodi%$e, dravni toile#, =anka )lovenije, ra$unsko sodi%$e 3v !ve!i s postopki, ki ji vodijo4, varu $lovekovi pravi# 3v !ve!i s posami$no !adevo, ki jo obravnava4, predstavni%ki or&ani lokalni skupnosti in repre!entativni sindikati !a obmo$je drave"
2) D!,3i $&lo
se nana%a na ustavno pritobo !aradi kr%itev $lovekovi pravi# in temeljni svobo%$in s posami$nimi akti" Po&oj !a njeno vloitev je da6 &re !a pravno kr%itev, ki je bila storjena s posami$nim aktom dravne&a or&ana, or&ana lokalne skupnosti ali nosil#a javni pooblastil, in so bila pred vloitvijo praviloma e i!$rpana vsa dru&a pravna sredstva"
3) T!et%i $&lo obse&a !adeve, kot so !lasti6 spori &lede pristojnosti med ra!li$nimi vrstami dravni or&anov od&ovornost predsednika republike, predsednika vlade in ministrov protiustavnost aktov in delovanje politi$ni strank pritobe v postopku potrditve poslanski mandatov"
V navedeni primeri imamo opraviti ! a2$t!a&t#o ali pa s &o#&!et#o !e$o%o6
A7STRA/TNA PRESOJA 7 $e poobla%$eni predla&atelj !a teva, da se na$eloma
u&otovi, da je neki splo%ni pravni akt neustaven in 3ali4 ne!akonit" V!rok, ki !a tevo sproa, je praviloma neki konkretni primer, ki bi bil si#er neustre!no pravno ra!re%en 3ta primer la ko v resni#i obstaja ali pa je le i!mi%ljen4" Nalo&a ustavne&a sodi%$a je, da !a tevo obravnava in da u&otovi, ali je abstraktno !atrjevana pravna re%itev tudi v resni#i podana"
/ON/RETNA PRESOJA 7 v tem primeru je ravno konkretni primer tisti, ki obarva
ustavnosodni spor, je nje&ovo i! odi%$e, in kot primer, ki &a je treba ra!re%iti na temelju sporne&a splo%ne&a pravne&a akta, vsesko!i vpliva na to, kako bo ustavno sodi%$e odlo$ilo v konkretni !adevi"
2e ustavno sodi%$e u&otovi, da sta !a teva ali pobuda utemeljeni, v #eloti ali delno ra!veljavi !akon, ki ni v skladu ! ustavo" 2e &re !a dru&e splo%ne pravne akte, ji ustavno sodi%$e odpravi ali ra!veljavi" Odprava u$inkuje !a na!aj 3eE tun#4, ra!veljavitev
112
velja !a naprej 3eE nun#4 in po preteku morebitne&a roka, ki &a dolo$i samo ustavno sodi%$e" +stavno sodi%$e odpravi neustavne in ne!akonite predpise v tisti primeri , ko u&otovi, da je treba odpraviti %kodljive posledi#e, ki so nastale !aradi neustavnosti ali ne!akonitosti sporne&a predpisa" Odlo$be ustavne&a sodi%$a so dokon$ne in obve!ne, proti njim ni niti redni niti i!redni pravni sredstev" )tali%$a in ra!lo&i !a odlo$itev, ki jo sporo$ajo, imajo pomembno pravno vlo&o, ki je primerljiva s pomenom pre#eden$ne&a prava"
VIII.
RA.LAGA (RA.4MEVANJE) NORMATIVNI0 PRAVNI0 A/TOV
2. POJEM RA.LAGE (SPLO5NI0) NORMATIVNI0 PRAVNI0 A/TOV .akona ali dru&e&a splo%ne&a pravne&a akta ni mo&o$e uporabiti v konkretnem primeru, $e &a poprej ne ra!umemo in i!lu%$imo i! nje&a /sporo$ila0, ki nam omo&o$i, da sprejmemo 3oblikujemo4 pravno odlo$itev" ,o te&a sporo$ila se po&osto dokopljemo /avtomati$no0, to pomeni tako, da se postopka ra!umevanja ne !avedamo" Bele v primeru, ko nastane vpra%anje, kaj naj na primer posame!ni nedolo$ni ali nejasni i!ra!i !ajemajo, vemo, da smo !akon ra!la&ali6 razla3a se zaenja ele tedaj+ ko se pojavijo razlina stalia in dvom+ ki 3a je treba razreiti" ,ru&o pojmovanje temelji na spo!nanju, da pomensko jasni je!ikovni !naki ne potrebujejo ra!la&e6 In (laris non Bit interpretatio o!" Interpretatio (essat in (laris" Vmesno re%itev sprejema MrobleGski, ki ra!lo$uje med !azla3o v )i!)e* in oB%e* o*e#, besede" Pri !azla3i v )i!)e* $*i$l, &re !a ra!umevanje je!ikovni !nakov6 &re !a vsakr%no ra!umevanje 7 bodisi da je!ikovni !nak ra!umemo neposredno in takoj ali pa je potrebno, da &a v primeru dvoma pomensko doloimo s posebnimi pravnimi tehnikami< br ko ta sredstva aktiviramo imamo krati opraviti ! !azla3o v oB%e* $*i$l," Ali %e !azla3a za&o#a le !e&o#$t!,&(i%a *i$li' &i %e v #%e*' !e&o#$t!,&(i%a' &i %o #ato , o!a2i*o v &o#&!et#e* !i*e!,F Rekonstruirati je mo&o$e tip ravnanja, ki se nave!uje na vnaprej !ami%ljen dejanski stan" Rekonstruk#ija i!lu%$i normodajal$evo sporo$ilo, ne da bi &a kakorkoli dopolnjevala" (re !a z#a#$tve#o !azla3o' &ot %o !az,*e /el$e# 7 ra!la&a !akona ne vodi nujno do ene odlo$itve, ki je edino pravilna, ampak morda do ve$ re%itev, ki so enakovredne< nalo&a pravne !nanosti je, da opredeli vse mone pomene pravni norm, ki ji vsebujejo pravni akti" *ateri pomen pravne norme je pravi, je klju$no pravnopoliti$no vpra%anje, ki ni ve$ predmet $iste teorije prava"
113
Vpra%anje je, v kolik%ni meri je rekonstruk#ija splo mo&o$a, ko krati vemo, da je ra!la&a je!ikovni !nakov soodvisna od ra!la&al$eve&a pred!nanja in od drubeni ra!mer" Rekonstruk#ija ni avtomati$na, v splo%ni pravni akti so le je!ikovni !naki, i! kateri je treba pravno normo in njene sestavine %ele spo!nati in ji opredeliti kot !akonski dejanski stan, ki naj mu sledi dolo$ena pravna posledi#a" .daj ra!la&a ni ve$ u&otavljanje vsebine, smisla in pomena pravne&a pravila, ki je e v #eloti in vnaprej vsebovana v !akonu 7 !daj je pravno pravilo %ele sad razumevanja pravnih aktov in ra!la&alne&a postopka, v katerem 3re4konstruiramo pravno pravilo, ki &a sporo$a postavodajale#" V tem po&ledu je ra!lika med !a&ti+#o in z#a#$tve#o !azla3o6
PRA/TI"NA (OPERATIVNA) RA.LAGA mora kljub splo%nosti in abstraktnosti
!akona opredeliti !akonski dejanski stan tako, da dopu%$a enopomensko odlo$itev v individualnem ivljenjskem primeru, ki je predmet pravne odlo$itve"
.NANSTVENI (METODI"NI) RA.LAGI se enopomenski od3ovor i!mika vselej tedaj,
ko se osredoto$a samo na del pravne&a pojava 5 po&ojno &a la ko dosee, ko osmi%lja postopek normativne konkreti!a#ije kot #eloto" A tudi v tem primeru je re!ultat ra!la&e !akona vsaj v dolo$enem obse&u pomensko odprt e !aradi te&a, ker se nana%a ali na e odlo$ene !adeve 3anali!a pravne prakse4 ali pa na vnaprej !ami%ljene primere, ki se ! ivljenjskimi nikoli v #eloti ne prikrivajo"
2eprav je pravno pravilo re!ultat ra!la&e, to ne pomeni, da ra!la&ale# ni ve!an na zakon 3normativno izhodie odloanja4" $asprotno+ ta okvir 3a v celoti zavezuje+ nanj je v celoti vezan in mora iz nje3a izhajati" /Normativno i! odi%$e odlo$anja0 je vselej odprt pomenski prostor, ki je !daj bolj !daj manj dolo$no opredeljen in i! katere&a moramo i!lu%$iti splo%no in abstraktno pravno pravilo, ki &a nato uporabimo v konkretnem primeru" V tem kontekstu !akon ni sinonim !a pravo, ki &a je mo&o$e ponoviti &lede na konkretni primer 5 tu imamo opravka s pravnim vrednotenjem 5 ! ra!merjem v katerem si stojita nasproti normativno in dejansko 3tudi !ami%ljeno4 i! odi%$e" RA.LAGA je miselna dejavnost+ s katero razla3alec 5re6konstruira in pomensko opredeli splono in abstraktno pravno pravilo+ ki 3a zakon sporoa in jezikovno uokvirja" Bele razla3alec je tisti, ki6 rekonstruira !akonske monosti te monosti vsebinsko pre#i!ira 3$e so v !akonu nedolo$ne4 in i!bere tisto kombina#ijo, ki se najtesneje ujema s pravno relevantnimi !na$ilnostmi resni$ne&a ali nami%ljene&a ivljenjske&a primera, $e &re !a metodi$no ra!la&o" Nje&ova produktivnost je najmanj v tem, da spo!na sklop pravni dolo$ilo kot tip ravnanja" -. VRSTE RA.LAGE NORMATIVNI0 PRAVNI0 A/TOV dolo$il o!" pravno
114
Ra!la&e normativni pravni aktov ra!lo$ujemo &lede na $,2%e&te, ki te akte ra!la&ajo, in &lede na #a*e#, ki &a ra!la&al#i !asledujejo" Ra!la&al$ev namen je bodisi6 !a&ti+#e #a!ave &re !a to, da pravni subjekt ra!la&a normativni pravni akt v !ve!i s konkretnim primerom, ki &a mora ra!re%iti< nje&ov namen je, da se dokoplje do re%itve, ki jo potrebuje v konkretnem primeru 3npr" pri sklenitvi po&odbe4 ta ra!la&a se imenuje PRA/TI"NA (OPERATIVNA) RA.LAGA 7 ne &lede na to, kdo je njen nosile#, ji daje poseben pomen prakti$ni primer, ki je vselej del konteksta, v katerem pravni subjekt ra!la&a !akon ali dru& splo%ni pravni akt #a+el#e i# *etodi+#e #a!ave ra!la&al$ev namen je tukaj usmerjen k temu, da na$eloma u&otovi, katera pravna pravila !akon !ajema ter v $em sta vsebina in pomen te pravni pravil ta ra!la&a se imenuje METODI"NA (STRO/OVNA' .NANSTVENA) RA.LAGA, njeno neposredno i! odi%$e so primeri, ki so bili v pravni praksi e ra!re%eni, kot tudi primeri, ki ji ra!la&ale# predvideva in si ji !ami%lja 3%olski primer6 komentarji !akonov4" Obe vrsti ra!la&e normativni o$a*ez#i&i. pravni aktov i!vajajo !i$to%#i d!Bav#i o!3a#i in
2e so d!Bav#i o!3a#i nosil#i *etodi+#e !azla3e, &ovorimo o AVTENTI"NI RA.LAGI je razla3a pravne3a akta po subjektu, ki je pravni akt izdal uveljavljena je !lasti kot splo%no obve!na ra!la&a splo%ni pravni aktov 3npr" !akona4 ima enako pravno mo$ kot pravni akt, ki je predmet ra!la&e< s tem pravnim aktom tvori pomensko #eloto, ki nato kot tak%na tudi velja interpretativni pravni akt ima povratno mo$, nje&ova $asovna veljavnost se ujema ! veljavnostjo interpretirane&a akta, $e &re le !a !adeve, ki %e niso pravnomo$no ra!re%ene pravna varnost narekuje, da interpretativni pravni akt dolo$no pove, v kak%nem obse&u se nana%a na konkretne primere, o kateri %e ni bilo pravno dolo$eno potreba je tedaj, ko je interpretativni pravni akt v tolik%ni meri pomensko nejasen, da dopu%$a nasprotujo$e si ra!la&e" 2e so d!Bav#i o!3a#i nosil#i !a&ti+#e !azla3e do te ra!la&e pri aja v vse tisti primeri , o kateri odlo$ajo v konkretni !adeva tea, ki jo ta ra!la&a ima, je odvisna od narave normativne&a pravne&a akta, v katerem je ra!la&a vsebovana poseben pomen imajo ra!la&e v tisti oblastni posami$ni pravni akti , s katerimi se dokon$no odlo$a v konkretni primeri 3upravne odlo$be najvi%ji upravni or&anov, sodne odlo$be, ki so v pristojnosti vr ovne&a in ustavne&a sodi%$a4" 2e o$a*ez#i&i i!vajajo !a&ti+#o !azla3o &re !a ra!la&o v vsakdanji ivljenjski primeri
115
v pravno !a tevni !adeva imajo posame!niki po&osto svoje pravne svetoval#e 3npr" odvetnike4 $e pride do pravne kr%itve ali do pravne&a spora, bo o tej vrsti ra!la&e !av!el svoje stali%$e tudi pristojni dravni or&an" 2e o$a*ez#i&i i!vajajo *etodi+#o !azla3o njeni nosil#i so ra!li$ni pravni strokovnjaki in pravni i!veden#i 3npr" pravni !nanstveniki, sodniki, odvetniki4, ki v strokovni in !nanstveni deli ra!la&ajo pomembne !akone in dru&e >ormalne pravne vire" 6. RA.LAGALNI ARG4MENTI 6. 1. 4VOD V naravi pravne&a ra!umevanja je, da se ni mo&o$e i!o&niti jezikovni razla3i, ker so normativni pravni akti po ve$ini je!ikovni akti" Pravno besedilo je i! odi%$e in jezikovni okvir, v katerem se ra!la&ale# &iblje" Ra!la&al$eva nalo&a je, da ostaja v meja pravne&a besedila in v mejah monosti+ ki mu jih to besedilo ponuja " 2e ne bi ravnal tako, bi %lo e !a ustvarjanje pravni pravil, ki so v pristojnosti postavodajal#ev" Od te&a stro&e&a pravila la ko odstopa samo v primeri , ko6 &re !a pravno praznino ali je je!ikovno sporo$ilo tako ohlapno 3najbolj tipi$no je to pri pravnih naelih4, da mora nje&ovo vsebino nadalje ra!vijati in v tem pomenu tudi dopolnjevati" Je!ikovni okvir pomensko dolo$ajo ar&umenti, ki se opirajo na pravila lo&i$ne&a mi%ljenja, na sistemski in !&odovinski kontekst in tudi na na$ela pravne enakosti o!" neenakosti" V ta sklop sodijo ar&umenti, kot so6 lo&i$na ra!la&a sistemati$na ra!la&a !&odovinska ra!la&a ar&umentum a simili ad simile ar&ument teleolo%ke reduk#ije ar&umentum a #ontario ar&umentum a >ortiori ar&umentum a #o aerentia ar&umentum a #ompletudine ) temi ar&umenti se odkriva pomen pravne&a besedila" ,el teorije ra!lo$uje med o2vez#i*i in #eo2vez#i*i ra!la&alnimi ar&umenti6 O7VE.NI so tisti, ki ji navaja e !akonodajale# 3npr" pravna na$ela, de>ini#ije4" NEO7VE.NI pa so tisti, ki ji uporabljamo e po naravi stvari in ji tako kot obve!ne ar&umente podrobneje ra!$lenjuje pravna teorija" 6. 2. JE.I/OVNA RA.LAGA :. -. .. $ARAVA /(1&#*V$( RA1'A=(
116
Predmet ra!la&e je pravno 3!akonsko4 besedilo, ki sestoji i! je!ikovni !nakov" )poro$ilo, ki &a ra!la&ale# i%$e, je pravno pravilo, nje&ovi sestavni deli in pomen te delov" #'A!&4$* 5"RA)&2&*$A'$*6 %*/0*VA$/( temelji na prepri$anju, da sta subjekt, ki pravno pravilo i%$e in &a spo!nava, in !akonsko besedilo, v katerem je pravno pravilo vsebovano, dru& od dru&e&a lo$eni enoti6 subjekt je tisti, ki objekt spo!nava" .a to pojmovanje je !na$ilno, da je!ikovno ra!la&o osamosvaja in vidi v njej metodo, s katero u&otavljamo besedni pomen pravni dolo$il in normativne&a pravne&a akta, ki je i! te dolo$il sestavljen" Vse dotlej, dokler sta subjekt in objekt ra!la&e dru& od dru&e&a pomensko neodvisni enoti, je predmet razla3e e i!oblikovano pravno pravilo, ki &a je treba le %e i!lu%$iti i! !akonske&a besedila" Nalo&a je!ikovne ra!la&e je da v skladu s pravili je!ika rekonstruira besedni pomen pravne&a pravila, ne da bi bilo potrebno, da se besedni pomen ujema tudi s pravnim pomenom pravne&a pravila" V tem pomenu je je!ikovna ra!la&a le prva stopnja, ki dolo$a moni besedni pomen pravne&a pravila, a krati stopnja, ki dolo$a !unanjo mejo, ki je ra!la&ale# ne sme prestopiti" Ra!la&al$eva dolnost je, da je!ikovno ra!la&o dopolni in preveri %e ! dru&imi metodami, ki so ve$insko sprejete 3lo&i$na, sistemati$na, !&odovinska in teleolo%ka metoda4" !*)* $(/;A %*/0*VA$/A &radijo na teoriji je!ika, ki ne dopu%$a tako ostre&a lo$evanja med besedno in dru&imi vrstami ra!la&" .daj jezikovni pomen ni ve$ ostro lo$en od pomenov, ki ji ra!pirajo dru&i vidiki ra!la&e, ker je %ele kontekst tisti, ki dolo$a pomen je!ikovni !nakov6 /pomen ni nikoli enostavno ra!merje beseda 5 resni#a, ampak to ra!merje vselej posredujeta kontekst besede in praksa njene uporabe" Pomen ni lastnost besedila kot take&a, ampak je ra!merje med $lovekom in besedilom, vklju$no ! je!ikovnimi konven#ijami v dolo$eni drubi in resni$nostjo, na katero se besedilo nana%a" 'o, da je pomen besedila sad ra!merja med subjektom in besedilom, je tisto, $emur pravimo, da imajo je!ikovni !naki pomen edino na ustre!en kontekst" R*!! je opo!oril, da i! odi%$e ra!la&e !akona ni nje&ov navadni pomen, ker te&a pomena preprosto ni6 /samo kontekst in elja da najdemo dober in ra!umen pomen &lede na dani poloaj, opredeljujeta pomen posame!ni besed0" 'a vsajenost besedila v doloeno pomensko okolje je !anj6 %ezi&ov#a 3t e #onteEt4 ali #e%ezi&ov#a 3t e situation4" DR* '(D!#& ra!lo$uje med6 %ezi&ov#i* &o#te&$to* 7 kontekst dolo$ene&a pravne&a je!ika, kakor je v rabi v dolo$enem pravnem sistemu ali v delu te&a sistema $i$te*ati+#i* &o#te&$to* 7 nana%a se na mesto, ki &a ima pravno pravilo v pravnem sistemu 3pomembni lastnosti sta ko erentnost in popolnost pravne&a sistema, ki pravno pravilo pomensko sodolo$ata4
117
?,#&(io#al#i* &o#te&$to* 5 je tisti, ki je najbolj #elovit in krati najmanj dolo$en6

sestavlja &a #elotni drubeni poloaj v $asu, ko je bila !adevna norma u!akonjena in 3ali4 ko jo uporabljamo"
V&!#*V&E utemeljuje te!o, da so viri ra!la&e la ko le ra!li$ni konteksti, tako je!ikovni kot neje!ikovni, konteksti, ki ji opredeljuje kot naj%ir%a /mesta0 ali /topose0 ar&umentiranja o pomeni prava" *lju$no je, da /kontekstno ra!umevanje0 ra!orouje ustaljeno je!ikovno ra!la&anje kot samostojno metodo ra!la&e, ki ima e sama !ase in neodvisno od dru&i metod pomen !a ra!umevanje pravni sporo$il" O$itno je, da so ra!li$ni konteksti med seboj pove!ani in pomensko soodvisni" )kratka6 *ON'E*)' ra!umevanja je celoten postopek normativne konkretizacije zakona &lede na konkretni ivljenjski primer, ki je predmet pravne&a odlo$anja" :. -. -. 1A#*$!#& /(1&# V sodni praksi po&osto nastane vpra%anje, kaj pomenijo posame!ni !akonski i!ra!i"
Primer: v zvezi z kaznivimi dejanji zoper ast je klj)no, kaj raz)memo s astjo: +Jast je sk)pek vseh love$kih vrednot. Zato je raz*alitev lahko napad na katerokoli vrednoto, ki spada v pojem asti doloene ose"e, tedaj t)di pod(enjevalna izjava, s katero se napada lovekovo dostojanstvo.,
I! te&a je ra!vidno, da ni mo&o$e jasno od&ovoriti na vpra%anje, ali je zakonski jezik del splone3a po3ovorne3a jezika ali pa &re !a poseben strokovni jezik in bi bil tako !akonski je!ik del pravne&a je!ika" &zhodie zakonske3a jezika je sploni po3ovorni jezik+ ki 3a pomensko doloamo 3lede na vsakdanjo in splono rabo"
KaBt: jezika prava ni mo#oe razkleniti od o"ilja resninosti, ki ji je namenjen / jezik prava je zavezan po#ovornem) jezik).
.akonski je!ik je vselej tudi nad po&ovornim je!ikom, ki &a la ko pomensko spreminja, dopolnjuje in mu v pravu tudi odv!ema pomen" Res je, da je splo%ni po&ovorni je!ik i! odi%$e !a ra!umevanje !akona, a vendar i! odi%$e, ki je v sen#i !akonske&a je!ika in la ko tako !akonodajale# vselej od nje&a odstopi" Obi$ajno i! ajamo i! te&a, da 3!e za $ lo)#i ra!lo&ov, ki ta odstop utemeljujejo" o3ovo!#i %ezi&, kolikor ni te tni
,ru&a !vrst !akonske&a je!ika so $ lo)#i iz!azi i# 2e$ede' &i i*a%o v !av, d!,3a+e# o*e#, kot &a imajo v splo%nem po&ovornem je!iku 3npr" i!ra!i kot so otrok, krivda,"""4" 'retja plast pravne&a je!ika so !av#i iz!azi' &i $o $ad !av#e3a i# !av#i)&e3a %ezi&a in ki imajo kot taki vselej poseben pravni pomen 3npr" i!ra!i, kot so pravni akt, pravna >ik#ija, pravna domneva, pravno dejstvo,"""4"
118
* strokovnemu i!ra!ju sodi tudi tista plast !akonske&a je!ika, pri kateri za&o# o$e3a #a d!,3a $t!o&ov#a od!o+%a in to i!ra!je prev!ema v !akonski je!ik 3npr" prev!emanje ekonomske&a i!ra!ja4" PRAVNE DEAINICIJE ALI OPREDELITVE 5 ! njimi !akonodajale# pomensko opredeljuje i!ra!e, !a katere meni, da so pravno pomembni in da ute&nejo biti si#er vsebinsko nejasni in pomensko %e preve$ odprti" Podobno vlo&o opravljajo tudi vsa tista SPLO5NA RA.LAGALNA PRAVNA PRAVILA, ki dolo$ajo, kako je treba ra!umeti6 normativni pravni akt+ v katerem so vsebovana 3&re !lasti !a pravila, ki opredeljujejo splo%ne institute 5 npr" v ka!enskem pravu6 ka!nivo dejanje, krivda,U4, ali pa normativni pravni akt+ ki jim je hierarhino podrejen 3tak%no napotilo je npr" i!vr%ilna klav!ula4" Posebno teo imajo tudi PRAVNA NA"ELA, ki s svojo vsebinsko nadrejenostjo pomensko sodolo$ajo vsebinsko odprti in ve$pomenski !akonski je!ik, v katerem so vsebovana pravna pravila" V !akonskem je!iku ne sme biti nejasnosti in nedolo$nosti, ki ostajajo nera!re%ene in nepojasnjene" 2e so, je ra!la&al$eva dolnost, da ji ra!re%i in v !akonski je!ik vnese dolo$nost, ki se la ko i!te$e v pravno odlo$itev" Po&lavitna teava je, da razla3alec nima konne3a FmetapravilaG, ki bi mu povedalo, kako naj si besedilo ra!la&a in !a katero i!med ve$ moni re%itev naj se odlo$i" Obve!na ra!la&alna pravila vklju$no s pravnimi na$eli, ra!la&al$ev dvom omiljujejo in mu posredujejo obve!ne napotke, kako naj ravna" Vendar pa so tudi sama razla3alna pravila predmet razla3e in razumevanja" V tem risu je ra!la&ale# naposled sam in se mora sam odlo$iti, kako bo oblikoval !akonski dejanski stan in pravno posledi#o, ki se nanj nave!uje" 6. -. LOGI"NA RA.LAGA V sodni praksi se po&osto posredno ali neposredno skli#ujejo na lo&i$no ra!la&o"
Primer: ko se je sodi$e skli(evalo na naelo vestnosti in po$tenja, je sprejelo stali$e, da mora o(ena o neskladnosti neke#a posla z naelom po$tenja in vestnosti +lo#ino izhajati iz vse"ine, motivov, (iljev in vseh dr)#ih okoli$in, v katerih je in zaradi katerih je ta posel nastal.,
Lo&i$na ra!la&a ima 9 dela6 na eni strani ! njo !eve!%a*o o*e#, ki smo &a dobili ! dru&imi metodami ra!la&e 3med njimi !lasti ! je!ikovno ra!la&o4 na dru&i strani pa nam omo&o$a, da ! njo u&otovimo tudi #ove o*e#e, ki ji ni mo&o$e dose$i ! dru&imi metodami ra!la&e" Primer potrjuje, da mora biti pomen !akona v sebi sklep$na lo&i$na enota in da se je ! lo&i$nim sklepanjem mo&o$e dokopati tudi do pomenov, ki ji !akonsko besedilo vsaj /na prvi po&led0 ne vsebuje 3npr" s sklepanjem od ve$je&a na manj%e4"
11!
Podrobna ra!$lenitev pokae, da ne &re !a dva dela lo&i$ne ra!la&e, ampak da &re le !a ra!li$ni stopnji in ravni sklepanja v pravu" Minimalna !a teva je, da je vsebinsko pravilno ali pa vsaj prepri$ljivo in sprejemljivo pravno odlo$anje mo&o$e le od predpostavki, da temelji na pravilnem oblikovanju misli+ sklepanja in dokazovanja 5 &re !a !avila ?o!*al#e lo3i&e, kateri spo%tovanje !a&otavlja, da je misel veljavna, in obratno" ) pravili >ormalne lo&ike ne moremo u&otoviti kak%na je pravilna ra!la&a !akonske&a besedila, so pa ta pravila vselej temelj, na katerem &radi vsebinsko pravilna ra!la&a" .akonsko besedilo, ki je oblikovano v nasprotju s pravili >ormalne lo&ike, vsebuje misli, ki ji mora ra!la&ale# i!lo$iti kot nesmiselne in protislovne, ali pa &re !a nasprotja, ki ji mora odpraviti in prese$i" V tej !ve!i so posebej pomembni !akoni lo&i$ne&a mi%ljenja, kot so6 !akon istovetnosti, !akon protislovja, !akon i!klju$ene tretje monosti, !akon !adostne&a ra!lo&a" V primeru, ko je sporo$ilo pravne&a pravila kot #elota protislovno ali nesmiselno, velja, kot da pravne&a pravila ni in da &re torej !a pravno pra!nino, ki jo je treba !apolniti" 'ako kot oblikovna stran pravne3a odloanja, je na dru&i strani enako pomembna tudi vsebina pravne odloitve, ki temelji na preprievanju in vsebinskem utemeljevanju, ki &a ni mo&o$e !aje!iti in vkleniti v stro&a >ormalnolo&i$na pravila" *o &re !a ra!la&o !akonske&a besedila, je ve$ina ar&umentov in klasi$ni re!la&e preprievalna" metod
V !ve!i ! lo&i$no ra!la&o moramo omeniti nekatere ar&umente, s katerimi ra!%irjamo je!ikovni pomen !akonske&a besedila ali pa vsaj odkrivamo pomen, ki je v besedilu i!raen le posredno" 'i ar&umenti so6 sklepanje po podobnosti 3ar&umentum a simili ad simile4 sklepanje po nasprotnem razlo3ovanju 3ar&umentum a #ontario4 sklepanje od veje3a na manje 3ar&umentum a maiori ad minus4 sklepanje od manje3a na veje 3ar&umentum a minori ad maius4" (re !a prepri$evalne ar&umente, ki ji stro&ostjo in dolo$nostjo" 6. 6. SISTEMATI"NA RA.LAGA
Primer: V sodni praksi je izo"likovano stali$e, da je po#od"a o ari ak(esorni pravni posel (po#od"a) in ima zato lahko )inek samo tedaj, ko je "ila sklenjena veljavna primarna po#od"a.
ni mo&o$e uporabljati s >ormalnolo&i$no
Si$te*ati+#a !azla3a doloa pomen jezikovnih znakov 3lede na njihovo umeenost v FzunanjiG in FnotranjiG pravni sistem"
12"
.4NANJI SISTEM ra!pira, kakna je zunanja podoba in z3radba zakona je delo pravodajal#a, ki oblikuje posame!na pravna dolo$ila in ji ra!poreja v oje in %ir%e enote, ki skupaj sestavljajo splo%ni pravni akt temeljno sporo$ilo vsebuje e ime !akona, naslove posame!ni po&lavij, oddelkov, pododdelkov,"" umestitev posame!ni pravni dolo$il vanj je pomensko pomembna, a ne povsem !anesljiva, ker ima sama umestitev la ko tudi te ni$ni pomen ali pa &re #elo !a nerodnost in umestitveni spodrsljaj, ki je v nasprotju ! lo&iko notranje&a sistema je v sen#i notranje&a sistema NOTRANJI SISTEM pove, kak%na je vsebinska povezanost in strukturiranost predmeta+ ki je pravno urejen v pravno snov vna%a ustre!no enotnost in vsebinsko pove!anost med #eloto in deli, i! kateri #elota sestoji je i!ra! vsebine, ki jo pravodajale# oblikuje v normativnem pravnem aktu, a krati tudi delo pravne !nanosti, ki splo%na in abstraktna pravila spo!na in ji !nanstveno ra!poreja v ustre!ne sistemati!a#ijske enote 3lep primer so sodne odlo$be, ki posame!na pravna dolo$ila pove!ujejo ! ojimi in %ir%imi pravnimi instituti4 je vsebinsko+ hierarhino in asovno usklajena celota o!" je treba to skladje dose$i, $e so v njem nasprotja in antinomije 7 ar&umenti, s katerimi to dose&amo so6 ar3ument specialnosti 3LeE spe#ialis dero&at le&i &enerali4 ar3ument hierarhije avtoritete 3LeE superior dero&at le&i in>eriori4 asovni 5kronoloki6 ar3ument 3LeE posterior dero&at le&i priori4 6. 9. .GODOVINS/A RA.LAGA .&odovinska ra!la&a ni enovita in vklju$uje ve$ ar&umentov, ki vodijo tudi do nasprotujo$i si re%itev" V ojem pomenu je !nana kot 3e#eti+#a !azla3a, ki sklepa na pomen !akonske&a besedila in nje&ovi sestavni delov &lede na potek pravodajne&a postopka 3od predlo&a !a i!dajo, prek ra!prav in pripomb, do osnutka in predlo&a ! obra!loitvijo 5 t"i" /*ate!ialia04 in upo%tevajo$ ra!lo&e !a i!dajo !akona, kakor ji je mo&o$e ra!porediti &lede na drubene ra!mere, ki so sprejem !akona i!!vale 3o((a$io le3i$4" V irem smislu upo%teva !&odovinska ra!la&a tudi &ospodarske, politi$ne in kulturno7 #ivili!a#ijske ra!mere in !na$ilnosti obdobja, v katerem je !akon nastal in ki so &a vsebinsko oblikovale" Pomembne so tako ra!mere, ki so obstajale pred nastankom !akona in po nje&ovem nastanku, kot tudi /drubeni kontekst0, ki sledi uveljavitvi !akona" 'a daje poseben pe$at ra!voju drubeni institu#ij 3npr" lastnina4, ki ji !akon prev!ema in i!raa" O7JE/TIVISTI"NI NA"IN RA.LAGE stali%$e, ki &a sprejema je, da !akonsko besedilo ivi, br ko je veljavno sprejeto in dobi !akon obve!no mo$, samostojno ivljenje !akonske&a besedila ne ra!la&a &lede na voljo !akonodajal#a, ampak &lede na ratio le3is 5smisel zakona6, kakor je dejansko ra!po!naven prek !akonske&a besedila
121
!avra$a kakr%nokoli aktualisti$no prila&ajanje ra!la&e dnevnim potrebam in ra!meram, &re ji le !a to, da je /ratio le&is0 avtonomen in da ra!la&ale# i%$e od&ovore na vpra%anja, ki ji !akonodajale# po&osto ni predvidel in mo&el predvideti !akon je vselej del kulturno!&odovinske&a konteksta, v katere&a je vsajen tudi sam ra!la&ale#6 smisel, ki &a v !akonu ra!po!nava, ni le smisel !akona kot take&a, je tudi smisel pravne&a sistema 3ratio iuris4, !&odovinske&a obdobja in $asa, v katerem besedilo ra!la&a ni stati$en, ker &a !anima tudi ra!voj pravne&a instituta, ki je predmet ra!la&e, nje&ov dana%nji pomen in kolikor je to mo&o$e, tudi nje&ov bodo$i ra!voj dinaminost objektivistine3a naina razla3e je ra!peta med preteklost in !daj bolj !daj manj jasno ra!po!navno pri odnost ra!la&ale# je ve!an na !akon, a nje&ova dolnost je, da najde oporna mesta, ki nje&ovi ra!la&i dajejo smisel in jo utemeljujejo S47JE/TIVISTI"NI NA"IN RA.LAGE osredoto$a se na voljo !&odovinske&a !akonodajal#a in na namen, ki &a je !akonu pripisovalo !akonodajno telo ta namen ni !ave!ujo$ e sam po sebi, ampak le prek !akonske&a besedila, ki &a i!raa tudi !akonodajal$ev namen je predmet ra!la&e in ra!umevanja 5 pomembnej%i je pri ra!meroma mlaj%i in novej%i !akoni , medtem ko nje&ova mo$ slabi, kolikor bolj se odmika $as in kolikor bolj se spreminjajo drubene ra!mere, ki so !akon neposredno i!!vale te&a se !aveda tudi subjektivisti$na ra!la&a, ki !apu%$a tla !&odovinske&a !akonodajal#a 3$,2%e&tivi$ti+#o D $tati+#a !azla3a4 in sprejema kot ra!la&alno i! odi%$e tip idealne3a sodobne3a 5aktualne3a6 zakonodajalca6 ra!la&al#a !ave!uje tisti namen, ki bi !akonu pripisoval sedanji !akonodajale# 3$,2%e&tivi$ti+#o D di#a*i+#a !azla3a4" 6. :. ARG4MENT4M A SIMILI AD SIMILE :. C. .. %*/(0 Ar&umentum a simili ad simile je $&le a#%e od odo2#e3a #a odo2#o8 I! te&a, da se neposredno pravno 3normativno4 urejeni dejanski stan in neposredno pravno neurejeni dejanski stan ujemata v bistveni lastnosti , sklepamo, da tudi !a podoben primer velja enaka pravna posledi#a, ki je dolo$ena !a neposredno pravno urejene&a" .anesljivost analo&ne&a sklepanja je toliko ve$ja, kolikor ve$ je bistveni sestavin, ki so skupne neposredno pravno urejenemu in neurejenemu dejanskemu stanu, o!" koliko bolj nebistvene so tiste lastnosti, v kateri se ra!lo$ujeta" Po&lavitne so ravno $&, #e 2i$tve#e la$t#o$ti, ki morajo biti podane v tolik%nem obse&u in tako inten!ivno, da tudi !a analo&ni primer velja #a+elo !av#e e#a&o$ti6 da je treba enako obravnavati tisto, kar je enako o!" tisto kar je enako v bistvenem" Osrednja sestavina analo&ne&a sklepanja je MERILO PODO7NOSTI, ki &a i!lu%$imo i! ene&a ali ve$ pravni pravil" +&otovitev podobnosti je sad vrednostne 3aksiolo%ke4 in teleolo%ke presoje"
122
,va primera sta si pravno podobna %ele tedaj, ko se ujemata v lastnosti , ki so /ratio le&is0 !a pravno urejanje drubeni ra!merij 38bi eadem est decisions ratio+ ibi eadem est le3is dispositio. 7 kjer je isti ra!lo& odlo$itve, tam je ista !akonska dispo!i#ija4"
Primer: 2"i eadem ratio, i"i idem i)s : -jer je isti smisel, tam je ista pravi(a.
'o pomeni, da je !a >i!i$no 3!unanjo4 podobnostjo dve primerov u&otovitev, da sta novi 3analo&ni4 primer in neposredno pravno urejeni primer vrednostno istovetna, da imata npr" enak interesni ali vrednostni temelj, ki je ra!lo& !a pravno ureditev primera, in je !ato potrebno, da jo tudi enako pravno ovrednotimo" )kupni vrednostni temelj je te!ti,* (o* a!atio#i$ ( !i*e!%al#i +le#), prek katere&a sklepamo od podobne&a na podobno" 'ertium #omparationis je vsebovan v !&ornji premisi, ki ji podredimo u&otovitev, da imata neposredno pravno urejeni in analo&ni primer enako pravno vrednost, i! $esar potem i!peljemo sklep, da !a oba primera velja enaka pravna posledi#a" :. C. -. A$A'*=&/A &$"RA '(=(0 V pravu je sklepanje po podobnosti uveljavljeno kot6 analo&ija intra le&em !akonska analo&ija 3analo&ia le&is4 pravna analo&ija 3analo&ia iuris4" A#alo3i%a i#t!a le3e* je sklepanje po podobnosti v mejah monosti+ ki so dane znotraj posameznih pravnih pravil" (re !a sklepanje od i!re#no navedeni primerov na primer, ki &a pravodajale# le nakae ! o!nakami, kot so npr"6 /ali kako dru&a$e0, /!lasti0, /na dru& na$in0, /na dru& nedovoljen na$in0"
Primer: Za $kodo, ki jo kdo povzroi dr)#em), ne od#ovarja tisti, ki ni zmo*en razsojati zaradi d)$evne "olezni ali sla"o)mnosti ali zaradi kakne!a dru!e!a vzroka.
.a analo3ijo intra le3em je po3lavitno, da6 se nana%a na #ot!a#%e = !az#i#e>, ki ji pravodajale# vnaprej predvideva, &re !a pra!nine, ki so omejene le na monosti v meja posame!ni pravni pravil e samo pravno pravilo vsebuje merilo, kako naj sklepamo po podobnosti" V njeni naravi je, da ne &re !a ra!%irjanje pravne&a pravila od pravno urejene&a primera 3npr" od motorne&a vo!ila pri ka!nivem dejanju odv!ema tuje&a motorne&a vo!ila4 na njemu podoben primer 3npr" na itro %portno dvokolo4, ki je e !unaj je!ikovne&a pomena" Pri analo&iji intra le&em smo vsesko!i v dose3u posamezne3a pravne3a pravila 7 ostati moramo v meja je!ikovne&a pomena pravne&a pravila in moramo v te meja tudi najti vrednostno merilo 3tertium #omparationis4, ki utemeljuje sklepanje po podobnosti"
123
:. C. ,. 1A#*$!#A A$A'*=&/A .a&o#$&a a#alo3i%a (a#alo3i%a le3i$) ima %ir%i domet kot analo&ija intra le&em" V pravem pomenu niti ne &re !a !akonsko analo&ijo, ampak !a o$a*i+#o a#alo3i%o, pri kateri i! ajamo od primera, ki je urejen ! dolo$enim !akonskim ali dru&im pravnim pravilom" Od te&a posami$no urejene&a primera sklepamo na neurejeni primer, ki se po svoji sestavina v #eloti ne sklada s tipskimi !naki abstraktne&a 3npr" !akonske&a4 dejanske&a stanu, a jim je vendar tako !elo podoben, da se ! njimi ujema v bistveni lastnosti " =istvene lastnosti so vrednostno merilo 3tertium #omparationis4, prek katere&a sklepamo, da tudi !a neposredno neurejeni primer velja ista pravna posledi#a kot !a pravno urejene&a, ker sta si v bistvenem enaka"
Primer: Pri zakonitem dedovanj) med partnerjema izvenzakonske sk)pnosti izhajamo iz te#a, da mora tako kot zakonska zveza t)di izvenzakonska sk)pnost trajati do zap)stnikove smrti (posamina analo#ija).
:. C. :. %RAV$A A$A'*=&/A Be %ir%i pomen ima pravna analo&ija 3analo&ia iuris4" V nasprotju ! !akonsko 3posami$no4 analo&ijo je !av#a a#alo3i%a6 del#a 3analo&ija partialis4 ali o ol#a 3analo&ija totalis4" Pravna analo&ija je ra!peta med6 doloeno pravno 5npr. zakonsko6 pravilo+ ki 3a posploimo in uporabimo tudi za drubena razmerja dru3e vrste+ e se vrednostno ujemajo z neposredno urejenim razmerjem 3npr" dolo$be o u&otavljanju o$etovstva se uporabljajo tudi pri u&otavljanju materinstva4, prek te&a, da na temelju ve pravnih pravil oblikujemo pravno naelo, s pomo$jo katere&a ustvarimo splono in abstraktno pravno pravilo in z njim zapolnimo pravno praznino, do te&a, da izhajamo iz samih pravnih nael, ki so v formalnih pravnih virih e oblikovana 3npr" i! ustavni na$el4 ali kar i! FduhaG celotne3a pravne3a sistema in potem na tem temelju vsebinsko doloimo pravno neurejeni primer" V tem zadnjem primeru naj bi imeli opraviti s o ol#o a#alo3i%o, ki ni ve sklepanje po podobnosti v pravem pomenu te besede, ker &re e /za iskanje norme ob razla3i dolob, s katerimi se i!raajo splo%na pravna na$ela v dolo$enem pravnem sistemu0"
Primer za popolno analo!ijo je prepoved zlorabe pravi&e: za pojem zlora"e pravi(e zado$a, da #re za nepravilno izvr$evanje pravi(e, ki nasprot)je njenem) (ilj), ne da "i "ilo potre"no, da izvr$evale( ravna z namenom dr)#em) $kodovati.
124
:. C. @. %*0($ 1A#*$!#( &$ %RAV$( A$A'*=&/( .a&o#$&a in !av#a a#alo3i%a sta vrsti ra!la&e pravni aktov v %ir%em pomenu te besede" V tem pomenu sta sredstvi, s katerima zapolnjujemo pravne praznine" V primeru pravne pra!nine je uporaba analo&ije v pravem pomenu te besede 3zakonska in delna pravna analo3ija4 nujna vselej tedaj, ko je na voljo pravno pravilo ali sklop pravni pravil in je v nji urejeno ra!merje v bistvenem podobno ra!merju, ki je predmet pravne pra!nine 3naelo pravne enakosti4" )ta tudi pomembni pravnotehnini sredstvi, ki ju pravodajale# !avestno uporablja in ! njuno pomo$jo ureja drubena ra!merja, ki ji e vnaprej predvideva in o!na$uje kot pravno pomembna" V&rajeni sta v pravni sistem kot nje&ovo urejevalno na$elo, s katerim pravodajale# enakopravno vrednoti tista ra!merja, ki so i!re#no urejenim v bistvenem podobna"
Primer: V postopk) pred delovnimi in so(ialnimi sodi$i se )pora"ljajo dolo"e Zakona o pravdnem postopk), kolikor ni z zakonom dr)#ae doloeno.
Popolno pravno analo&ijo uporabimo %ele tedaj, ko so dru&e monosti i!$rpane in je e potrebno, da pristojni dravni or&an ravna /po pravilu, ki bi &a on postavil kot !akonodajale#0" :. C. C. %*!( $*!"& V #A1($!#(0 %RAV8 V ka!enskem pravu velja na$elo, da je ka!nivo le tisto dejanje, ki &a !akon !aradi nje&ove nevarnosti dolo$a kot ka!nivo dejanje in krati dolo$a nje&ove !nake in ka!en !anj" V naravi te&a na$ela je, da sta zakonska in pravna analo3ija prepovedani, ker mora e sam !akon dolo$no opredeliti ka!nivo dejanje in nje&ove sestavine 3N,ll,* (!i*e# $i#e le3e (e!ta4" -ona kriminalnosti mora biti pri vsakem ka!nivem dejanju jasno in natan$no dolo$ena, da bi se tako prepre$ilo samovoljno, od subjektivne o#ene o drubeni nevarnosti kake&a dejanja ali od trenutni ra!mer odvisno %irjenje ali oenje kriminalne #one" V !akonu je treba opredeliti, kdo je moni storile#, v $em je i!vr%itveno dejanje, kak%na je prepovedana posledi#a, kot po potrebi tudi dru&e !nake, ki se nave!ujejo na /na$in ali sredstva storitve, kraj, $as ali kake dru&e okoli%$ine, ki se la ko nana%ajo na dejanje, na storil#a ali na o%kodovan#a0" Opredelitev te prvin mora biti kar najbolj dolo$na, ker je edino tako la ko e vnaprej jasno, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano" V ka!enskem pravu je dovoljeno le sklepanje po podobnosti !notraj posame!ne&a ka!enskopravne&a pravila 3analo&ia intra le&em4, a tudi tu le ob predpostavki, da e samo pravilo vsebuje dovolj dolo$na merila, s katerim &a je mo&o$e vsebinsko opredeliti"
125
6. ;. ARG4MENT TELEOLO5/E RED4/CIJE 'a ar&ument ima nasproten uinek+ kot 3a doseemo z uporabo zakonske analo3ije" .akonska analo&ija temelji na na$elu, da moramo enakovrstne primere obravnavati enako, teleoloka redukcija pa na naelu+ da je treba neenako tudi neenako vrednotiti " Ni je mo&o$e ena$iti ! utesnjujo$o ra!la&o, $eprav sta si podobni" Pri teleolo%ki reduk#iji ne &re le !a to, da zoimo moni jezikovni pomen predpisa, ampak ta pomen prebijemo, ker %ele s tem doseemo, da se tako utesnjeni pomen ujema ! namenom, ki &a pravno pravilo ima" V primeru teleolo%ke reduk#ije &re !a to, da predpis le navide!no ureja dolo$en dejanski stan6 navide!no urejanje je v resni#i t" i" !e&!ita !az#i#a, ki jo !apolnimo s tem, da mu dodamo %e i!jemo od pravila 7 t" i" I.JEMNI ,EJAN)*I )'AN" 'a ar&ument ni dopusten v kazenskem materialnem pravu in vselej tedaj, ko so vse prvine !akonske&a dejanske&a stanu bistvene in po&oj !a to, da nastopi ustre!na pravna posledi#a"
Primer: Predpis, da mora "iti po#od"a, s katero se prenese pravi(a )pora"e ali lastninska pravi(a na zemlji$) ali stav"i, sklenjena v pisni o"liki: e po#od"a ni sklenjena v tej o"liki +nima no"ene#a pravne#a )inka,. 3odna praksa je to doloilo omilila in priznala pravni )inek t)di tistim po#od"am, ki so "ile sklenjene v )stni o"liki, a so "ile v prete*nem del) ali v (eloti realizirane. Tak$no stali$e je "ilo mo#oe )temeljiti o" predpostavki, da se namen (telos) doloila v pisni o"liki ne nana$a na )stno sklenjene po#od"e, ki so v (eloti ali vsaj v po#lavitnem del) *e )resniene: da so torej po#od"e te vrste +prekrita praznina, in pomenijo izjemo, za katero sank(ija #lede kr$itve pisne o"like ne velja.
6. <. ARG4MENT4M A CONTRARIO A!3,*e#t,* a (o#t!a!io 7 #a$ !ot#i !azlo3' $&le a#%e o #a$ !ot#e* !azlo3ova#%, pomeni, da doloena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan+ ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonske3a 5abstraktne3a6 dejanske3a stanu" 2e te i!re#no navedene predpostavke niso podane, sklepamo, da !a tak%en primer pravna posledi#a ne velja"
Primer: )stanova n)jnih dediev : iz doloil, ki izre(no navajajo, kdo so lahko n)jni dedii, sklepamo, da dr)#i zakonsko predvideni dedii ne morejo "iti n)jni dedii.
I! odi%$e !anj je u&otovitev, da so vse sestavine !akonske&a 3abstraktne&a4 dejanske&a stanu ra!lo&, ki terja dolo$eno pravno posledi#o" 'e sestavine morajo biti opredeljene dovolj dolo$no in inten!ivno, ker edino tako la ko ! !anesljivostjo sklepamo, da pravna posledica velja samo za zakonski dejanski stan s taknimi sestavinami oz. za dejanski stan+ ki teh sestavin nima+ ta posledica ne velja" Ali %e a!3,*e#t,* a (o#t!a!io *o3o+e oz#a+iti za a!3,*e#t $ &ate!i* za ol#%,%e*o !av#e !az#i#eF
126
La ko je le sredstvo, s katerim u&otovimo, da &re !a pravno pra!nino6 nasprotni ra!lo& nam pove, da moramo neurejeni primer vrednotiti dru&a$e kot neposredno pravno 3normativno4 urejene&a, ne pove pa nam kako naj &a ra!re%imo" Ne more pa biti sredstvo !a !apolnjevanje pravni pra!nin vselej tedaj, ko se je !aradi narave ra!li$nosti obe primerov treba odlo$iti !a eno i!med re%itev, ki so ra!pete med neposredno predvideno ali njen nasprotno pravno posledi#o" V !a)a#%e !az*e!%a *ed a!3,*e#to* a (o#t!a!io i# za&o#$&o a#alo3i%o6 )plo%no sprejeto je, da nista v!poredna ar&umenta, ki ju je mo&o$e so$asno uporabljati" Ra!lo&, da sklepamo po podobnosti je, da sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistveni lastnosti , medtem ko je ra!lo&, ki utemeljuje ar&umentum a #ontrario, ravno v tem, da sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenem ra!li$na o!" nepodobna" Ra!merje med njima je posebej ob$utljivo tedaj, ko 3re za razmerje med splonim in specialnim pravnim pravilom" Na$eloma velja, da se spe#ialno pravilo nana%a samo na tiste primere, ki so ! njim i!re#no !ajeti, in da se !a dru&e primere 7 a #ontrario 7 vselej uporablja splo%no pravno pravilo 3)in&ularia non sunt eEtendenda 7 posebna dolo$ila se ne smejo ra!%irjati4" Ar&umentum a #ontrario je v rabi tako v #ivilnem kot v ka!enskem pravu, vendar s to pomembno ra!liko, da je v ka!enskem pravu pov!di&njen v ustavno in !akonsko na$elo /Nullum #rimen nulla poena sine le&e praevia0" Pomemben ra!la&alni ar&ument je tudi pri ra!la&i tisti predpisov, ki dolo$ajo pristojnost dravni or&anov in upravi$enj, ki ji imajo v ra!merju do posame!nikov in nji ove&a svobodne&a delovanja" 6. @. ARG4MENT4M A AORTIORI (ARG4MENT4M A MAIORI AD MIN4S' ARG4MENT4M A MINORI AD MAI4S) A!3,*e#t,* a ?o!tio!i je razla3alni ar3ument+ s katerim u3otavljamo+ da pravna posledica+ ki se navezuje na doloeno primarno ali sekundarno hipotezo+ velja tem bolj 5a fortiori6 v primeru+ ki ima v e veji kakovosti 5e bolj poudarjeno6 lastnosti+ ki so po3oj za pravno posledico+ kot neposredno pravno 5normativno6 urejeni primer" Lastnost /tem bolj0 3/a >ortiori04 teorija o!na$uje ! i!ra!i, kot so6 /s %e bolj odlo$ilnim ra!lo&om0, /v %e ve$ji meri0, /%e bolj ra!lo$no0, /s %e ve$jo stopnjo0" Ar&umentum a >ortiori vklju$uje dva ar&umenta6
127
ARG4MENT4M A MAIORI AD MIN4S 3$&le a#%e od ve+%e3a #a *a#%)e4 je

ra!la&alni ar&ument, da !a tiste&a, ki mu &re ve$ 3ve$ja kakovost4, velja tudi manj 3manj%a kakovost4"
Primer: -dor ima sl)*nost vo*nje po doloeni poti, ima kot o*ji )praviene( t)di sl)*nost pe$poti in sl)*nost, da po tej poti #oni *ivino. .)i potest pl)s, potest min)s (kdor zmore ve, zmore manj).
ARG4MENT4M A MINORI AD MAI4S 3$&le a#%e od *a#%)e3a #a ve+%e4 je

ra!la&alni ar&ument, da pravna posledi#a %e bolj utemeljeno velja !a ve$je, ki ima bolj trdne ra!lo&e !a njen nastop, kot manj%e"
Primer: 3klep, da za $kodo ne od#ovarja le tisti, ki jo povzroi iz malomarnosti, kakor neposredno doloa predpis, ampak t)di tisti, ki ravna s h)do malomarnostjo ali naklepno.
Ar&umentum a >ortiori sam !ase ni !anesljiv6 ali je pravno utemeljen, pove %ele vrednostna o#ena, ki mora upo%tevati namen 3ratio4 predpisa in u&otoviti, ali je uporaba te&a ar&umenta teleolo%ko usklajena s pravnim sistemom in nje&ovimi na$eli"
Primer: )r!umentum a maiore ad minus ni bil dovoljen v zvezi z "el#ijskim prohi"i(ijskim predpisom iz leta &E&E, da se sme k)piti najmanj @ litra alkoholaL namen predpisa je "il prepreiti, da "i delave( za nak)p alkohola lahko pora"il tedenski zasl)*ek, ki je "il v povprej) manj$i, kot sta stala @ litra alkohola.
6. 1I. ARG4MENT4M A CO0AERENTIA A!3,*e#t,* a (o1ae!e#tia je razla3alni ar3ument+ ki temelji na domnevi+ da je pravni sistem notranje povezana usklajena celota in da zato v njem ne sme biti antimonij" .a antimonijo &re, $e so v pravnem sistemu pravila, ki so med seboj ne!druljiva 3inkompatibilna4"
Primer: !ezdr)*ljivo je npr. pravilo, ki zapoved)je, s pravilom, ki prepoved)je doloeno storitev.
Ar&umentum a #o aerentia napotuje na merila 3ar&umente4, ki omo&o$ajo, da ta in tudi dru&a nasprotja o!" neusklajenost med pravnimi pravili odpravimo" .nani so !lasti trije ar&umenti te vrste6 +a$ov#i (&!o#olo)&i) a!3,*e#t 7 upoteva as+ v katerem je pravni akt nastal 3LeE posterior dero&at le&i priori4,
a!3,*e#t 1ie!a!1i%e 7 opira se na stopnjo avtoritete or3ana 3ar&ument avtoritete4, ki

je pravni akt ustvaril 3LeE superior dero&at le&i in>eriori4,
a!3,*e#t $ e(ial#o$ti 7 izhaja iz te3a+ da je treba enako obravnavati subjekte+ ki

sodijo v isto kate3orijo 3LeE spe#ialis dero&at le&i &enerali4"
IZPIT: 6den od razla#alnih ar#)mentov je t)di ar#)ment)m a (ohaerentia. Pojasnite nje#ovo izhodi$e in nje#ove tri nosilne ar#)mente%
128
6. 11. ARG4MENT4M A COMPLET4DINE Ar&umentum a #ompletudine je razla3alni ar3ument+ ki temelji na domnevi+ da je pravni sistem popoln+ ker je v njem vselej mo3oe najti pravno pravilo+ s katerim razreimo katerikoli pravni problem" V oB%e* o*e#, &re !a ideolo&ijo, po kateri je pravni sistem v tolik%ni meri popoln, da v njem ni pravni pra!nin6 na tej ideolo&iji sta &radili ekse&eti$na %ola in pola pojmovne jurispruden#e" V )i!)e* o*e#, je ideolo&ija popolnosti pravne&a sistema !druljiva tudi s sodobno teorijo, v kateri je splo%no sprejeto, da so pravne pra!nine #onditio sine Sua non 3temeljni nujni po&oj4, ker je vsak pravni sistem v dolo$enem obse&u nepopoln" A!3,*e#t,* a (o* let,di#e pove ali sploh 3re za pravno praznino in omo3oa, da s pomojo pravne3a sistema najdemo pravno pravilo, s katerim pravno praznino zapolnimo" Ni samostojen ar&ument, ampak je ve!an na vsebino, strukturo in vrstni red ar&umentov, kakor so pravno dolo$eni !a posame!na pravna podro$ja" 6. 12. NAMENS/A (TELEOLO5/A) RA.LAGA V vse tisti primeri , ko uporabnik !akona naleti na oviro in se !aveda, da besedilo ra!la&a, se namenski ra!la&i ne more i!o&niti"
Primer: -o presojamo, ali ima izzivale( pravi(o do silo"rana: +Izzivale( ima pravi(o do silo"rana, e med prepirom, v katerem dotlej niso "ila )pora"ljena nevarna sredstva, izzvani pose*e po sredstv), ki "i izzival(a lahko o#rozilo do take mere, da prihaja v po$tev vpra$anje nje#ove telesne inte#ritete.
Na*e#$&a !azla3a doloa pomen jezikovnih znakov 3lede na namen+ ki 3a pravno doloilo ima" Pravno pravilo, ki &a ra!la&ale# 3re4konstruira i! normativne&a pravne&a akta, je tudi del %ir%e enote 3npr" pravne&a instituta4, ki ima spet dolo$en namen, in ta je spet del %e %ir%e enote 3npr" pravne pano&e4, ki je ravno tako namensko dolo$ena, in vse do pravne&a sistema kot #elote, ki je namensko ve!an na ustavo in v njej vsebovan vrednostni sistem" *olikor vi%je se v!penjamo po tej piramidi namenov, ki so vsebovani v veljavnem pravnem sistemu, toliko bolj !a tevna in teavna je 3vsaj na$eloma4 pot, ki vodi konkretni odlo$itvi" Namenska ra!la&a ne spra%uje po namenu, v skladu s katerim potem ra!la&ale# ustvari pravno pravilo" Namen pravne&a pravila je le ena i!med prvin, ki skupaj ! dru&imi sodolo$a nje&ov pomen" $amen ni cilj+ ki posveuje sredstvo, prav tako tudi tiste sestavine, ki ji 3re4konstruiramo ! dru&imi ar&umenti ra!la&e, niso slepa sredstva, ki ji uporabljamo me ani$no in neodvisno od namena, ki &a pripisujemo pravnemu pravilu in tudi %ir%i sistemski enoti, v katero to pravilo sodi"
12!
*adbruch: Razla#a je rez)ltat svoje#a rez)ltata / sredstvo razla#e se iz"ere $ele potem, ko je rez)ltat *e do#nan. +T.i. sredstva razla#e so v resni(i namenjena le tem), da se naknadno iz "esedila )temelji, kar se je v )stvarjalni dopolnitvi "esedila *e na$lo. $n!isch: 3odi$a od primera do primera iz"irajo tiste razla#alne ar#)mente, ki vodijo k zadovoljivem) rez)ltat).
Ar3ument namena ne more biti osamljen ali kar vnaprej privile&iran 5 je le eden i!med ar&umentov, ki ima odlo$ujo$ vpliv, ko i!biramo med dvema ali ve$ monimi re%itvami in ko pomensko dolo$amo vsebinsko pra!ne in ra!te&ljive je!ikovne !nake" V pravni naravi teleolo%ke narave je, da se opira tudi na dru&e prvine, ki so v&rajene v pravni sistem" Ra!la&al$eva nalo&a je, da ta merila i!lu%$i, ji med seboj povee, ovrednoti in utemelji re%itev, ki jo sprejema kot najbolj te tno in ra!umno" Naravno in pravno je, da i%$e ra!la&ale# merila !a namen pravne&a pravila najprej v samem pravnem besedilu" Lo3i+#a !azla3a mu bo povedala, ali je merilo konsistentno in mu poma&ala, da bo s prepri$evalnimi ar&umenti !ajel tudi primere, ki je!ikovno niso neposredno urejeni" .3odovi#$&a !azla3a &a bo opo!orila na namen, ki &a je pravnemu pravilu pripisoval !akonodajno telo, o!" na namen, ki so &a dolo$evale !&odovinske okoli%$ine, ki so !akon i!!vale in v katerem je !akon nastal" V %ir%em smislu mu bo odprla tudi dilemo, ali ra!la&al#a !ave!uje6 /volja !&odovinske&a !akonodajal#a0, /volja aktualne&a !akonodajal#a0 ali namen, ki &a ima osamosvojeno besedilo v $asu, ko &a ra!la&amo 3objektivisti$no 7dinami$na ra!la&a4 Si$te*ati+#a !azla3a opo!ori %e na pomen pravni na$el, na pomen pravne&a pravila &lede na mesto, ki &a ima v sistemu, in na /notranjo lo&iko0, ki vee dele v #eloto in ji s tem tudi namensko dolo$a" V ta ris vdirajo tudi merila, ki niso neposredno vsebovana v veljavni pravni akti , in !a katere obi$ajno pravimo, da so del !av#e &,lt,!e in (iviliza(i%e" 9. (7ESEDNI) RE.4LTAT RA.LAGE =7e$ed#i> !ez,ltat !azla3e nam pove, kakno je razmerje med pomenom jezikovnih znakov in pomenom pravne3a pravila+ ki 3a iz njih 5re6konstruiramo" ,el teorije &ovori o ra!la&i po vsebini, ki jo kot re!ultat ra!la&e primerjamo ! besedilom normativne&a pravne&a akta in nje&ovim /normalnim0 je!ikovnim pomenom" (lede na re!ultat te primerjave je v navadi, da &ovorimo o do2e$ed#i' zoB,%o+i ali ,te$#%,%o+i (!e$t!i&tiv#i) in !az)i!%a%o+i (e&$te#ziv#i) !azla3i !akonske&a in splo pravne&a besedila6
DO7ESEDNA RA.LAGA 7 !anjo &re, ko je i! !akonske&a besedila mo&o$e

neposredno in jasno ra!brati, v $em je pravno pravilo in nje&ov pomen"
13"
.OC4JO"A RA.LAGA 7 !anjo &re takrat , ko je treba dolo$ene nejasne besede
ra!umeti tako, da nji ov po&ovorni pomen !oimo 3npr" pomen besede /otrok0 !oimo samo na tiste otroke, ki so ji star%i dolni preivljati4"
RA.5IRJAJO"A RA.LAGA 7 kadar po&ovorni pomen nejasni besed ra!%irimo tudi

na primere, ki ji sama beseda /na prvi po&led0 nejasno ali dvoumno !ajema 3npr" pomen besede /listina0 ra!%irimo tudi na /tovarni%ko %tevilko0, ki je vtisnjena v okvir dvokolesa4"
Odlo$itev o tem, ali &re !a dobesedno, !oujo$o ali ra!%irjajo$o ra!la&o, ni odvisna od same&a besedne&a pomena !akona ali dru&e&a pravne&a besedila" .a ene&a i!med te tipov se odlo$imo &lede na monosti, ki nam ji na temelju !akonske&a besedila ra!pirajo ustaljeni ar&umenti ra!la&e in ivljenjski primer, ki &a moramo pravno ovrednotiti" V primeru, ko i!biramo med ve$ tekmujo$imi re%itvami, i&ra pomembno vlo&o namen pravne&a pravila, kakor &a je mo&o$e ra!brati &lede na !akonsko besedilo" /.oujo$o0 in /ra!%irjajo$o0 ra!la&o posame!ni je!ikovni !nakov moramo ra!likovati od neobve!ni ra!la&alni pravil, ki ji ra!la&al#u svetujeta pravna doktrina in ustaljena pravna praksa"
Znano je pravilo: #zjeme je treba razla!ati zoujoe +$,ceptiones non sunt e,tendendae-. V tem pomen) ne #re za zo*)joo razla#o ohlapnih "esed, ampak za to, da ne smemo raz$irjati pravila, ki je izjema #lede na "olj splo$no pravilo, t)di na primere, ki z njim niso jasno in dolono zajeti. 3misel te#a pravila je, da )#otovimo, ali *ivljenjski primer vse")je pravno relevantna dejstva, ki so po svojih znailnostih izjema #lede na splo$no pravilo.
Pomen je!ikovni !nakov je poro!en, !ato ima vsako pravilo rob dvoma" :. RA.LAGA 4STAVE /OT 0IERAR0I"NO NAJVI5JEGA SPLO5NEGA PRAVNEGA A/TA +stava je ierar i$no najvi%ji splo%ni pravni akt" Nad njo ni 3vsaj s stali%$a dravne&a prava4 nobene&a normativne&a pravne&a akta, ki bi dolo$al merila, kako jo je treba ra!la&ati in vsebinsko opredeljevati" 'o misel je svojevrstno i!ra!il ameri$ki sodnik Iharles 6van K)#hes, ko je rekel, da so sodniki podrejeni )stavi, toda )stava je tisto, kar sodniki opredelijo kot )stavo" Ali je sporo$ilna mo$ ustave tolik%na, da je i! nje mo&o$e i!lu%$iti posame!na ustavnopravna pravilaH Primer6 +7R) 3de#ember 8NN84" V njej so urejeni trije sklopi vpra%anj6 1. O2li&a ($love#$&e) d!Bave 7 oblika drave ni podrobneje i!peljana, ustava jo naka!uje le s tem, da navaja po&lavitna ustavna na$ela o posame!ni prvina
131
slovenske drave 3npr" na$elo, da je R) pravna, so#ialna, demokrati$na, parlamentarna in unitarna drava4" 2. Te*el%#e !avi(e i# $vo2o)+i#e 7 opredeljene naj bi bile v tolik%ni meri, da ji je mo&o$e uresni$evati e neposredno na podla&i same ustave" Od te&a pravila je dovoljeno odstopati tedaj, kadar je pri posame!ni primeri dolo$eno, da !akon predpisuje na$in nji ove&a uresni$evanja 5 to velja !a V temeljni pravi#" V opisi temeljni pravi# je tudi veliko vrednostni meril, kot so /osebno dostojanstvo0, spo%tovanje $lovekove osebnosti0, itd" -. D!Bav#a ,!editev 7 dolo$ila o dravni ureditvi so deloma postopkovna in or&ani!a#ijska, deloma pa so tudi materialnopravna, ko opredeljujejo pristojnost osrednji dravni or&anov" +7R) je tudi tu !elo redkobesedna ali pa #elo mol$e predpostavlja, v $em naj bi bila dejavnost posame!ni dravni or&anov" +7R) je vsaj v dolo$eni meri /pra!en list papirja0, ki &a je treba %ele pomensko napolniti in podrobneje i!pisati s posame!nimi !akoni" 1 kakovostnemu ra!umevanju ustave la ko inten!ivno prispeva tudi i!oblikovana teorija pravne&a vrednotenja in ra!la&anja" Ra!la&alni ar&umenti so pomembna opora, ki ra!la&al#u omo&o$a, da se med ve$ je!ikovno monimi re%itvami odlo$i !a tisto, ki je &lede na lo&i$noprepri$evalni, sistemski, !&odovinski in namenski kontekst najbolj prepri$ljiva in vsebinsko utemeljena" *lju$no besedo ima ustavno sodie, ki vselej poslednje in avtoritativno ra!soja o tem, kaj je ustava in kako jo je treba pomensko ra!umeti" 'udi ustavno sodi%$e mora slediti splo%no sprejeti metodolo&iji pravne&a vrednotenja in pravne&a ra!la&anja" .ave!ujeta &a tudi pravno i!ro$ilo in utrjena spo!nanja pravne vede" Manevrski prostor, ki &a ima, je kljub temu %irok in vsebinsko !elo odprt" ) stali%$a ustave sta pomembni !lasti dve vrsti ustavosodni odlo$itev6 odloitve s katerimi ustavno sodi%$e u&otavlja, kaj ustava pomeni in v em je njena vsebina 3npr" pri ustavni pritoba 4 5 v tem primeru je nalo&a ustavne&a sodi%$a, da avtoritativno u&otovi, !a katero ustavnopravno pravilo &re in kak%na je nje&ova vsebina 3npr" da u&otovi, kaj pomeni posame!na temeljna pravi#a in presodi, ali je bila ta pravi#a kr%ena4
odloitve kateri namen je FleG, da ustavno sodi%$e presodi+ kakne so monosti in
kje so meje+ ki jih ustavni okvir dopua 5 v tem primeru ustavno sodi%$e presoja samo o tem, do kod se&a pravni okvir in ali sporni splo%ni pravni akt %e sodi v meje, ki ji ustavni okvir !ajema"
'ipi$ne tovrstne pravne odlo$itve so tiste, ki se nana%ajo na vpra%anje t"i" primernosti 3smotrnosti, vsebinske utemeljenosti4 zakonske ureditve" +stavno sodi%$e ni pristojno presojati, ali je !akonska ureditev vsebinsko primerna" V tem obse&u velja stro&o na$elo samoomejitve 3judi#ial sel>7restraint4, ki ustavnemu sodi%$u prepoveduje, da bi opravljalo vlo&o, ki pripada !akonodajal#u"
132
*ak%na naj bo vsebina !akona je vpra%anje, o katerem odlo$a !akonodajale#, ustavno sodi%$e je tu le tisto, ki pove, ali je vsebina !akona oblikovana in sprejeta v okviri , ki so ustavno moni" ;. RA.LAGA POSAMI"NI0 PRAVNI0 A/TOV Ra!la&a posami$ni aktov" pravni aktov je tesno povezana z naravo normativnih pravnih
.a ra!la&o posami$ni pravni aktov na$eloma velja isti ra!la&alni postopek kot !a ra!la&o splo%ni pravni aktov, kolikor ni ! obve!nimi ra!la&alnimi pravili !a posame!ne vrste posami$ni pravni aktov dru&a$e dolo$eno" Podrobnej%a ra!$lenitev pa pokae, da je navedeno i!ena$evanje kolikor toliko sprejemljivo le !a oblastne posami$ne pravne akte, ne pa tudi !a !asebne posami$ne akte" Po&lavitna posebnost ra!la&e o2la$t#i1 o$a*i+#i1 !av#i1 a&tov je v tem, da je kontekst pravne&a ra!umevanja pove!an s konkretnim primerom, ki je predmet pravne&a odlo$anja in ki je ra!la&o krati tudi i!!val" Pravno pravilo, ki je predmet sporo$anja je vsebovano v izreku pravne odlo$be, ki na kratko i!raa odlo$itev v konkretni !adevi" La ko je !elo !&o%$en in tudi tipi!iran, tako da samo i! nje&a ni mo&o$e ra!brati, v $em je nje&ov pomen" Vselej &a je treba pove!ati %e ! uvodom odlo$be, ki individuali!ira pravne naslovljen#e, in %e posebej ! obrazloitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledi#o in ra!lo&i, ki ju utemeljujejo" Pravna odlo$itev, ki je vsebovana v i!reku odlo$be, je v polnem obse&u dokon$no pomensko dolo$ljiva %ele v pove!avi ! odlo$bo kot #eloto" Pomen, ki &a ima i!rek, se mora ujemati ! nje&ovim je!ikovnim i!ra!om, !ato je tudi i!rek tisti, ki edini postane pravnomo$en" 'isti pravni dolo$il, ki so protislovna in nesmiselna, se ne upo%teva, kar je mo&o$e re$i tudi !a i!reke oblastni posami$ni pravni aktov"
Primer: Zakon o pravdnem postopk) doloa, da #re za "istveno kr$itev dolo" postopka, e je +izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlo!om sodbe ali e sod"a sploh nima razlo#ov ali v njej niso navedeni razlo#i o odloilnih dejstvih, ali so ti razlo#i nejasni ali med seboj v nasprotju,.
'ako i!oblikovan i!rek je eden i!med pritobeni ra!lo&ov, ki &a mora pritobeni or&an upo%tevati #elo po uradni dolnosti in &lede na naravo kr%itve poskrbeti !a to, da bo pomanjkljivost ustre!no odpravljena" V dru&o skupino sodijo za$e2#i o$a*i+#i !av#i a&ti, ki so sad voljne i!jave ene&a, dve ali ve$ pravni subjektov" 2e to nji ovo lastnost poveemo %e ! naeloma avtonomije in dispozitivnosti, je ra!umljivo, da je !azla3a te pravni aktov $,2%e&tivi$ti+#a" Njen po&lavitni #ilj je, da v meja je!ikovno ali kako dru&a$e i!javljene&a doenemo namen, ki &a je stranka elela dose$i"
133
,a je ra!la&a subjektivisti$na, potrjujejo tudi obve!na ra!la&alna pravila, ki se nana%ajo na ra!umevanje eno7 in dvostranski !asebni pravni aktov"
Primer: Zakon o dedovanj) pravi, da je tre"a doloila oporoke razla#ati + po pravem oporoiteljevem namenu,. Je nastane dvom, se moramo ravnati po tistem, kar je )#odneje za zakonite#a dedia ali za tiste#a, ki m) je z oporoko nalo*ena kak$na o"veznost.
IJ. SISTEMI.ACIJA PRAVA
1. POJEM IN PRVINE SISTEMI.ACIJE PRAVA Si$te*iza(i%a !ava se nana%a na znanstveno razporejanje pravnih pravil in pravnih nael+ ki veljajo v doloenem asu in prostoru" Pravna pravila in na$ela morajo biti pravilno ra!vr%$ena, kar nam omo&o$i, da pravo spo!navamo, se ! njim ukvarjamo, &a ra!la&amo in uporabljamo" )istemi!a#ija prava odpravlja tudi morebitna vsebinska neskladja, do kateri la ko pri aja med ra!li$nimi deli pravne&a sistema" Be bolj dolo$ni smo, $e re$emo, da &re !a sistemi!a#ijo splo%ni in abstraktni pravni pravil in na$el, ki veljajo na posame!ni pravni podro$ji " Po&lavitne !vi#e $i$te*iza(i%e so6 8" splona in abstraktna pravna pravila skupaj s pravnimi naeli, 9" drubena razmerja, na katera se pravna pravila nana%ajo, :" nain, kako so posame!na drubena ra!merja in sklopi drubeni urejeni"
ra!merij pravno
'emeljna sistemi!a#ijska enota je $ lo)#o i# a2$t!a&t#o !av#o !avilo, ki na dolo$en na$in ureja posame!no drubeno ra!merje ali pa vsaj del te&a ra!merja" 5i!)e $i$te*iza(i%$&e e#ote so8
PRAVNA 4STANOVA 3pravni institut4 7 !ajema pravna pravila, ki na enak na$in

urejajo isto vrsto ali isti sklop drubeni ra!merij"
PRAVNA PANOGA 7 v njo sodijo pravna pravila in pravne ustanove, ki na enak na$in
urejajo dolo$eno %ir%e in v sebi sklenjeno podro$je drubeni ra!merij"
TEMELJNA PRAVNA PODRO"JA 7 slonijo na dvodelbah prava na notranje

3dravno4 in mednarodno pravo, materialno in >ormalno pravo ter na javno in !asebno pravo"
,vodelbe prava so odvisne od !orne&a kota o!" od na$ina urejanja, ki preema posame!na pravna podro$ja"
134
P!av#e ,$ta#ove so oje ali ire 3npr" pravni posel 5 po&odba 5 posame!ne vrte po&odb4" Nosilne pravne ustanove o!na$ujejo posame!ne pravne pano&e in poudarjajo nji ove vsebinske lastnosti" Nekatere tipi$ne ustanove nekateri pravni pano& so6 ,$tav#o !avo6 volilna pravi#a, dravljanstvo, dravni po&lavar, vlada, itd" (ivil#o !avo6 pravni subjekt, !loraba pravi#e, po&odba, %koda, itd" &aze#$&o !avo6 ka!nivo dejanje, silobran, pomilostitev, !mota, itd" , !av#o !avo6 javna uprava, dravna uprava, &radbeno dovoljenje, itd" *ed#a!od#o !avo6 drava, diplomat, mednarodna po&odba, nevtralnost, itd" 2. /LASI"NE PRAVNE PANOGE 2. 1. 4STAVNO PRAVO +stavno pravo !ajema pravna pravila in pravna na$ela o temelji dravnopravne ureditve" #lasina ustavna tvarina obse&a6 temeljna na$ela o obliki drave, temeljne 3$lovekove4 pravi#e in dolnosti ter ustroj drave 3ki vklju$uje pravna pravila o po&lavitni dravni or&ani , nji ovi pristojnosti in ra!merji med njimi4" +stavno pravo je temeljna pravna pano&a" +stavna pravila, ustavna na$ela in instituti 3ustanove4 ustavne&a prava so temelj, na katerem slonijo vse dru&e pravne pano&e" 2. 2. CIVILNO PRAVO Civil#o !avo je celota pravnih pravil in nael+ ki urejajo osebna in premoenjska razmerja+ v katerih so pravni subjekti enakopravni in avtonomni" Pravila #ivilne&a prava so ve$inoma dispo!itivne narave" Na+elo avto#o*i%e omejuje nekatera prisilna pravna pravila, ki prepre$ujejo, da pri pravni subjekti !lorabljali avtonomijo" O avtonomiji &ovorimo vse dotlej, dokler pravni subjekti svobodno oblikujejo medsebojne pravi#e in dolnosti" 'emeljni na$eli #ivilne&a prava sta6 #a+elo ve$t#o$ti i# o)te#%a in !e oved' da !av#i $,2%e&ti $vo%e !avi(e zlo!a2l%a%o" -ivilno pravo obse&a6 SPLO5NI DEL CIVILNEGA PRAVA 5 !ajema tvarino+ ki je skupna civilnemu pravu kot celoti" Nje&ove po3lavitne prvine so pravni subjekti, pravno ra!merje in pravi#e pravni subjektov, stvari kot predmet pravne&a ra!merja, pravni posel, !astopanje in pomen $asa v #ivilnem pravu in tudi obe e omenjeni na$eli"
135
STVARNO PRAVO 5 je podpano&a #ivilne&a prava in se nanaa na pravna razmerja med ljudmi 3lede na stvari" Vanj sodijo pravna pravila in na$ela o stvare , o posesti in o posame!ni stvarni pravi#a 3npr" lastninska pravi#a, slunost, !astavna pravi#a4" Vrste stvarni pravi# so dolo$ene s ko&entnimi pravnimi pravili 3numerus #lausus stvarni pravi#4" )tvarne pravi#e so &lede na svojo naravo absolutne pravice, ki u$inkujejo proti vsakomur" O7LIGACIJS/O PRAVO 5 je podpano&a #ivilne&a prava, ki ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot udeleenci teh razmerij" V obli&a#ijski ra!merji je ena stranka 3dolnik4 !ave!ana, da nekaj stori, opusti ali dopusti, dru&a stranka 3upnik4 pa je upravi$ena, da !a teva i!polnitev te obve!nosti" Obve!nostna ra!merja so6 !av#o o$lov#e #a!ave 7 temeljijo na enostranskih obveznostnih poslih ali pa na po3odbah #e o$lov#e #a!ave 5 tipi$en primer so odkodninske obveznosti, pa tudi obveznosti iz neupraviene pridobitve in obveznosti iz poslovodstva brez naroila" DEDNO PRAVO 5 je podpano&a #ivilne&a prava, ki ureja prehod premoenja umrle3a na dru3o osebo" ,eduje se na temelju6 za&o#a (za&o#ito dedova#%e) ali pa oporoke (oporono dedovanje)" )vobodo oporo$ne&a ra!pola&anja omejuje nujni dele, ki &a la ko uveljavljajo nujni dedi$i" Podpano&a #ivilne&a prava je bilo tudi DR4CINS/O PRAVO, ki se je postopoma ra!vilo v samostojno pravno pano&o" Posebno se obravnava tudi GOSPODARS/O PRAVO, ki se ravno tako kot #elota ne ujema s #ivilnim pravom" Posebna podpano&a #ivilne&a prava je tudi AVTORS/O PRAVO, ki ureja osebna in premoenjska ra!merja &lede du ovni stvaritev s podro$ja knjievnosti, umetnosti ali !nanosti" 2. -. DR4CINS/O PRAVO D!,Bi#$&o !avo je skupek pravnih pravil in nael+ ki urejajo zakonsko zvezo+ izvenzakonsko skupnost+ razmerja med stari in otroki+ posvojitev 5adopcijo6+ rejnitvo in skrbnitvo" V njem je na$elo avtonomije !elo omejeno in se ne ra!te!a na druinsko pravo kot #eloto" Najbolj je poudarjeno pri6 svobodi sklepanja !akonske !ve!e, oblikovanju i!ven!akonske skupnosti, enakopravnosti !akon#ev o!" obe i!ven!akonski partnerjev in spora!umni ra!ve!i"
136
Pravila druinske&a prava so pove$ini ko&entna, roditeljska pravi#a je po svoji naravi dolnostno upravi$enje, premoenjska prvina druinski ra!merij je dru&otne&a pomena, po&lavitne ustanove druinske&a prava so v javnem interesu" 2. 6. GOSPODARS/O PRAVO Go$ oda!$&o (t!3ovi#$&o) !avo obse3a pravna pravila in naela+ ki urejajo pravni status in pravne posle 3ospodarskih subjektov" 'emeljni podpano&i sta6 STAT4SNO PRAVO 5 nana%a se na tipolo&ijo &ospodarski subjektov, na nji ovo ustanavljanje in prene anje, na nji ovo pravno osebnost in na notranjo or&ani!a#ijo posame!ni vrst &ospodarski subjektov" Pravna pravila statusne&a prava so pove$ini prisilne narave" PRAVO GOSPODARS/I0 S47JE/TOV 5 osredoto$a se na pravne posle, ki ji sklepajo &ospodarski subjekti" V to pravno podpano&o sodijo pravna pravila in na$ela o skupni !na$ilnosti &ospodarski poslov, o po&lavitni pravni posli in o tipi$ni &ospodarski posli " Podpano&e so %e6 pravo vrednostni papirjev 3!lasti meni$no in $ekovno pravo4, pravo industrijske lastnine, transportno pravo, !avarovalno pravo, trno in konkuren$no pravo" 2. 9. DELOVNO IN SOCIALNO PRAVO DELOVNO PRAVO je celota pravnih pravil in nael 3lede delovnih razmerij" )estavljata &a6 I#divid,al#o delov#o !avo, ki ureja6 sklenitev delovne&a ra!merja, pravi#e in dolnosti strank v delovnem ra!merju, od&ovornost !a delovne obve!nosti, varstvo pri delu, prene anje delovne&a ra!merja" /ole&tiv#o delov#o !avo, ki se nana%a na6 delodajal#e in delavske or&ani!a#ije, kolektivna po&ajanja, kolektivne delovne spore 3npr" stavke4, sodelovanje delav#ev pri upravljanju v &ospodarski or&ani!a#ija in !avodi 3pravi#a do soodlo$anja4"
137
SOCIALNO PRAVO 3pravo so#ialne varnosti4 vklju$uje tudi pravi#e, ki ji imajo delav#i na temelju delovne&a ra!merja, a ji dale$ prese&a, ker ima pravi#o do ustre!ne so#ialne varnosti vsakdo e kot $lan drube" Pravo so#ialne varnosti vklju$uje6 pokojninsko in invalidsko !avarovanje, !dravstveno varstvo in !dravstveno !avarovanje, !avarovanje !a primer bre!poselnosti, so#ialno varstvo, varstvo otrok in druine" .a delovno in so#ialno pravo so pomembna pravna na$ela $lovekove&a dostojanstva in so#ialne drave, svobode dela, proste i!bire !aposlitve, varstva pri delu, sindikalne svobode in solidarnosti, ki je !na$ilna !a posame!ne vrste so#ialne varnosti" (lavni pravni viri delovne&a in so#ialne&a prava so6 mednarodni 3npr" konven#ije in dru&i akti O.N4, dravni 3npr" ustava, !akoni4, avtonomni 3npr" splo%ne in posebne kolektivne po&odbe4" 2. :. 4PRAVNO PRAVO +pravno pravo obse&a pravna pravila in na$ela o6 or3anizaciji in dejavnosti dravne in javne uprave, pravicah in pravnih dolnostih v upravnopravnih razmerjih, nadzorovanju in od3ovornosti pravnih or3anov" +pravnopravna so samo tista pravna ra!merja, v kateri je ena stranka nosilec oblasti o!" javne3a pooblastila, da kot oblastno nadrejeni subjekt odlo$i o pravi#i, obve!nosti ali koristi dru&e&a pravne&a subjekta" Posebnost upravne&a prava je, da so upravne !adeve vselej 3tudi4 v javnem interesu" ,elimo &a na6
ORGANI.ACIJS/O 4PRAVNO PRAVO 5 nana%a se na ustroj in dejavnost javne in
%e posebej dravne uprave" V )loveniji je najvi%ji dravni or&an dravne uprave Vlada R), !a posame!na upravna podro$ja pa se ustanavljajo posame!na ministrstva"
)ejavnost upravnih or3anov !ajema kopi#o !adev in opravil, ki so po svoji naravi normativni akti, pravni materialni akti, strokovna pripravljalna dejanja in najra!li$nej%a pomona materialna dejanja" 8pravni or3ani6 pripravljajo !akone, dru&e predpise in strokovna &radiva !a vlado izvrujejo !akone in pod!akonske akte, i!dajajo pod!akonske akte in, neposredno udejanjajo pravne predpise, $e je to potrebno
138
odloajo o pravi#a , obve!nosti in pravni koristi posame!nikov in pravni oseb v

konkretni upravni !adeva opravljajo in%pek#ijsko nad!orstvo nad i!vajanjem !akonov in dru&i predpisov !a&otavljajo delovanje javni slub" pravi#a in dolnosti pravni subjektov v upravnopravni podro$ja se nene no spreminjajo in dopolnjujejo"
MATERIALNO 4PRAVNO PRAVO 5 sestavljajo &a pravna pravila in pravna na$ela o
ra!merji " Nje&ova
Pomembne podpano3e materialne3a upravne3a prava so6 pravo dravljanstva in osebni stanj poli#ijsko pravo upravno ekolo%ko pravo komunalno pravo urbanisti$no in &radbeno pravo vodno, a&rarno, lovsko, rudarsko, prometno pravo javno &ospodarsko pravo"
4PRAVNO POSTOP/OVNO PRAVO

2. ;. AINAN"NO PRAVO Ai#a#+#o !avo ureja finanno dejavnost drave in finannopravna razmerja med pravnimi subjekti" Vklju$uje pravna pravila in na$ela o >inan$nem poslovanju dravni or&anov &lede !biranja, delitve in uporabe do odkov !aradi >inan#iranja javni dejavnosti" +reja tudi6 or&ani!a#ijo in poslovanje bank, pla$ilni promet v dravi in nad!or nad tem prometom" Pomembne podpano3e finanne3a prava so6 prora$unsko pravo, dav$no pravo in monetarno7ban$no pravo" 2. <. /A.ENS/O PRAVO /aze#$&o !avo je celota pravnih pravil in nael+ ki opredeljujejo kazniva dejanja+ kazensko od3ovornost in kazenske sankcije" Opisi ka!nivi dejanj !ajemajo vse tiste ka!ensko pravne prepovedi in !apovedi, ki varujejo temeljne $love%ke in drubene dobrine" Pove!ano je ! vsemi dru&imi pravnimi pano&ami" "emeljna naela kazenske3a prava6 na$ela $lovekove&a dostojanstva in umanosti 3npr" prepoved smrtne ka!ni4,
13!
na$elo le&itimnosti in omejenosti represije samo na primere, ko /varstva $loveka in

dru&i temeljni vrednot ni mo&o$e !a&otavljati dru&a$e0 3prisila kot ultima ratio4
na$elo !akonitosti, na$elo subjektivne ali krivdne od&ovornosti, na$elo sora!mernosti med ka!nivim dejanjem in ka!nijo 3na$elo pravi$ne ka!ni4"
*a!ensko pravo ima6 SPLO5NI DEL 7 nje&ov predmet so e !&oraj navedena na$ela ka!enske&a prava in vsa tista pravna pravila, ki se nana%ajo na !asnovo in skupne !na$ilnosti vse ka!nivi dejanj, na splo%ne prvine in predpostavke ka!enske od&ovornosti in na sistem ka!enski sank#ij"
POSE7NI DEL 7 !ajema opise posame!ni ka!nivi dejanj, ki so ra!vr%$ena v 98

po&lavij s sorodnimi ka!nivimi dejanji" V ka!ensko pravo v %ir%em pomenu sodijo tudi dru&e vrste ka!nivi primeru &ovorimo o kaznovalnem pravu, ki se nana%a na6 kazniva dejanja, disciplinske postopke, prekrke" 2. @. POSTOP/OVNO PRAVO dejanj" V tem
Po$to &ov#o !avo zajema sodne in dru3e postopke 5npr. upravne3a6+ v katerih se odloa o pravicah in dolnostih strank v konkretnih pravnih zadevah" !estavljajo 3a pravna pravila in naela o or3anizaciji in nainu delovanja pristojnih or3anov v posameznih vrstah postopka" Postopkovna pravila so te ni$no !elo i!delana in so pove$ini ko&entne narave" 2. 1I. MEDNARODNO (JAVNO) PRAVO Med#a!od#o %av#o !avo je pravna pano3a+ ki ureja mednarodna razmerja med subjekti mednarodne3a prava" V mednarodni skupnosti so kot subjekti pri!nani !lasti drave in nekatere mednarodne or3anizacije 3npr" O.N4" "emeljna naela so6 enakopravnost in samoodlo$ba narodov, suverena enakost drav, neuporaba sile in &ronje s silo, mirno re%evanje mednarodni sporov, nevme%avanje v notranje !adeve dru&i drav, vestno in po%teno i!polnjevanje obve!nosti" *lasi$na delitev mednarodne&a prava je delitev na6 MIRNODO7NO PRAVO VOJNO PRAVO Mednarodno pravo vsebuje pravila o6
14"
oblasti drave v asu in prostoru 3dravno obmo$je in dravne meje, suk#esija drav,
mednarodna obmo$ja4, sklepanju mednarodnih po3odb, od3ovornosti drav za protipravna dejanja, mednarodnih or3anizacijah, varstvu lovekovih pravic, varstvu okolja"
%omembne podpano3e mednarodne3a prava so6 mednarodno sosedsko pravo, pomorsko pravo, diplomatsko in kon!ularno pravo, vojno, nevtralno in umanitarno pravo" Osrednji formalni viri mednarodne3a prava so6 mednarodno obi$ajno pravo, ob$a pravna na$ela 3ki ji pri!navajo #ivili!irani narodi4, mednarodne po&odbe 3urejajo ve$ino !adev4" O odnosu med mednarodnim in notranjim 3dravnim4 pravom &ovorijo6 teorija o primatu mednarodne3a prava 5 ne ustre!a resni$nosti teorija o primatu dravne3a prava 5 !anika mednarodno pravo dualistina teorija 5 i! aja i! te&a, da med obema vrstama prav ni ra!merja nadrejenosti o!" podrejenosti< obe vrsti prava sta lo$eni, v!poredni in v veliki meri neodvisni" +stava R) sprejema na$elo, da morajo biti !akoni in dru&i predpisi v skladu s splo%no veljavnimi na$eli mednarodne&a prava in ! mednarodnimi po&odbami, ki obve!ujejo R)" Mednarodna pravna pravila 3npr" mednarodna po&odba4 so praviloma sad spora!uma dve ali ve$ suvereni drav" V mednarodnem pravu ni pravni sank#ij, ki bi ji bilo mo&o$e i!ena$evati ! dravnimi pravnimi sank#ijami" Reak#ije na kr%itve mednarodne&a prava, ki ji storijo drave, so pove$ini politi$ne in moralne narave" 2. 11. MEDNARODNO .ASE7NO PRAVO Med#a!od#o za$e2#o !avo ureja statusna+ druinska+ premoenjska in e nekatera dru3a materialnopravna razmerja s tujo prvino" .a to pravno pano&o so najbolj !na$ilna &olizi%$&a !av#a !avila, ki dolo$ajo, katero pravo naj se uporabi v pravnem ra!merju s tujo prvino" Vanj sodijo tudi *ate!ial#o !av#a 3t"i" $,2$ta#+#a4 !avila, ki neposredno urejajo !asebnopravna ra!merja s tujo prvino" )ubstan$na pravna pravila so6 pravo tujcev 3npr" pravilo, da imajo tuj#i enake dedne pravi#e kot doma$i dravljani, $e je podana v!ajemnost4 in
141
izenaeno pravo med dvema ali ve dravami 3npr" pravna pravila mednarodni
spora!umov o #estnem prometu4" V %ir%em pomenu so sestavina mednarodne&a !asebne&a prava tudi pravna pravila o6 #ivilnopro#esni pristojnosti sodi%$ in dru&i dravni or&anov !a odlo$anje o ra!merji s tujimi prvinami pri!navanju in i!vr%itva tuji #ivilnopravni odlo$b" O tem odlo$a pristojno doma$e sodi%$e v posebnem postopku, ki se imenuje delibacijski postopek" /OLI.IJS/A PRAVNA PRAVILA so pravila >ormalne&a prava, ker ne urejajo vsebine posame!ni pravni ra!merij" ,olo$ajo, katero pravo naj se uporabi !a posame!ne vrste pravni ra!merij ali !a sestavine te ra!merij" 'reba se je nave!ovati na tista tuja pravila, s katerimi so posame!na pravna ra!merja najtesneje pove!ana" Primeri !a nekatere nave!ne okoli%$ine so6 pravo dravljanstva 3le7 nationalis4 !a statusna in druinskopravna ra!merja, pravo kraja, kjer je stvar 3le7 rei sitae4, !a stvarnopravna ra!merja in !a po&odbe &lede nepremi$nin, pravo, ki sta &a i!brali po&odbeni stranki, $e !akon ali mednarodna po&odba ne dolo$ata dru&a$e 3naelo avtonomije4, !a po&odbena ra!merja, pravo kraja, kjer je storile# deloval 3le7 loci delicti comissi4, pravo kraja, kjer je nastopila %kodna posledi#a 3le7 loci laesionis4, !a od%kodninska ra!merja in materialno pravo sodi%$a, ki o stvari odlo$a 3leE >ori4, kot subsidiarna nave!na okoli%$ina v primeru, ko !aradi pridrka javne&a reda ni mo&o$e uporabiti tuje&a prava" Pravna pravila mednarodne&a !asebne&a prava so pove$ini ko3entne narave< dispo!itivna so samo tista, ki na podro$ju po&odbene&a prava dovoljujejo avtonomijo strank" -. TEMELJNE S/4PINE PRAVA -. 1. NOTRANJE (DRCAVNO) IN MEDNARODNO PRAVO ,elitev na notranje in na mednarodno pravo i! aja i! razsenosti pravnih razmerij, ki so pravno urejena" NOTRANJE PRAVO ureja ra!merja !notraj posame!ni teritorialni enot" drav ali nji ovi upravno7
MEDNARODNO PRAVO ureja ra!merja med subjekti mednarodne&a prava, kot so !lasti drave in mednarodne or&ani!a#ije" -. 2. MATERIALNO IN AORMALNO PRAVO
142
Ra!lo$evanje med materialnim in >ormalnim pravom upo%teva zorni kot+ pod katerim so urejene pravice in pravne dolnosti pravnih subjektov" MATERIALNO PRAVO 5 o njem &ovorimo $e &re !a pravi#e in pravne dolnosti v primarni 3temeljni 4 ra!merji med pravnimi subjekti" .a to vrsto prava &re6 pri pravi#a in pravni dolnosti pravni subjektov v po&odbeni ra!merji 3npr" pri kupoprodajni po&odbi4, v ra!merji med !akon#ema, v ra!merji &lede stvari 3npr" pri lastninski pravi#i4, v primeri !apovedane&a in prepovedane&a ravnanja pri posame!ni ka!nivi dejanji , pri pravi#a in dolnosti dravni or&anov, pri temeljni 3ustavni 4 pravi#a in dolnosti , pri pravi#a in pravni dolnosti dav$ni !ave!an#ev in pristojni >inan$ni or&anov" 'ipi$ni pravni pano&i materialne&a prava sta (ivil#o in &aze#$&o (*ate!ial#o) !avo" .na$ilni /vmesni0 pravni pano&i sta , !av#o in *ed#a!od#o !avo" AORMALNO PRAVO ureja6 ustroj pravni oseb 3o!3a#iza(i%$&o !avo4, postopek, v katerem se pravi#e in pravne dolnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo 3 o$to &ov#o !avo4 in zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna dejanja, da so pravno veljavna" Iormalnopravna pravila la ko po&ojno o!na$imo kot sekundarna pravna pravila, $e s tem mislimo na to, da prispevajo k oblikovanju, utrjevanju in pravnemu varstvu materialnopravni pravil, ki so &ledano s te&a !orne&a kota, primarna pravna pravila" )vojska >ormalnopravna pravila so tista, ki urejajo posame!ne vrste postopkov 5 prototipi postopkovne&a prava so6 civilno postopkovno 5procesno6 pravo, kazensko postopkovno 5procesno6 pravo, upravno postopkovno procesno pravo, ki se nana%a na6 splo%ni upravni postopek posebne upravne postopke in 3sodni4 upravni spor" -. -. JAVNO IN .ASE7NO PRAVO ,vodelba med javnim in !asebnim pravom je e od rimski $asov &loboko !akoreninjena v pravno !avest" 'o dvodelbo je !&o%$eno opredelil rimski klasini pravnik 2lpijan:
+I)s p)"li()m est A)od ad stat)m rei p)"li(ae spe(tat, privat)m a)tem A)od ad
143
sin#)lor)m )tilitatem, (+0avno pravo )reja polo*aj rimske dr*ave, zase"no pravo pa koristi posameznika,).
JAVNO PRAVO 7 !anj so !na$ilna pravna ra!merja, v kateri so pravni subjekti dru& dru&emu nad- in podrejeni" Nosile# podrejanja 3subordina#ije4 je drava kot or3an oblasti, ki pravna ra!merja prisilno oklepa in prek nji udejanja javne 3splo%ne4 interese" Podrejeni subjekti so naslovljen#i pravni dolnosti, ki jim ustre!a pristojnost drave, da se po uradni dolnosti 3eE o>>i#io4 od!iva na pravne kr%itve ter na to, $e so podane vse pravne predpostavke, i!reka pravne sank#ije" %ravne pano3e javne3a prava so6 ustavno pravo, upravno pravo, >inan$no pravo, ka!ensko pravo, postopkovno pravo, mednarodno javno pravo in #erkveno pravo 3imajo &a drave, kjer drava in #erkev nista lo$eni4" .ASE7NO PRAVO 7 v njem so pravni subjekti dru& dru&emu prirejeni 5enakopravni6" Prirejeni subjekti so avtonomni in pravno svobodni" Pravni subjekti uresni$ujejo !asebne interese in &lede na to sami odlo$ajo, ali bodo sprejemali obve!nosti in ali bodo aktivirali abstraktna upravi$enja 3pravi#e4, ki jim pripadajo"V !asebnem pravu so pravna pravila pove$ini dispozitivne narave" %ravni pano3i zasebne3a prava sta6 #ivilno pravo in &ospodarsko 3tr&ovinsko4 pravo, !&odovinsko &ledano pa sta bili del !asebne&a prava tudi druinsko in delovno pravo" V sodobnem pravu ni $iste delitve na javno in !asebno pravo" Minimalna omejitev !asebne&a prava je e v tem, da &a naposled vselej sank#ionira drava kot oblastni 3nadrejeni4 or&an" *olikor toliko $isto !asebno pravo je !na$ilno !a #ivilno in &ospodarsko 3poslovno4 pravo, kjer je to pravo lo$eno od #ivilne&a prava" .notraj #ivilne&a prava je kopi#a omejitev !lasti na podro$ju stvarne&a prava 3&ospodarska, so#ialna in ekolo%ka >unk#ija lastnine4, a se tudi na dru&i podro$ji uveljavljajo nekatere javne prvine" ,o sprememb pri aja tudi na podro$ju javne&a prava"
IZPIT: -ak$na je razlika med javnim in zase"nim pravom
6. VPRA5ANJA NOVI0 PRAVNI0 PANOG Oblikovanje novi pravni pano& je dol&otrajen pro#es" I!oblikovati se morajo pravni instituti in pravna naela, ki to novo podro$je obvladujejo in &a tako inten!ivno preemajo, da &re !a enovito in koherentno pravno celoto 3na$in pravne&a urejanja4"
144
J. POGLEDI NA NARAVO PRAVA
1. NARAVNO PRAVO 1. 1. 4VOD P!av#o ozitivi$ti+#o in #a!av#o !av#o *i)l%e#%e sta temeljna pravna pristopa, ki sta kljub notranjim ra!likam in ra!li$nej%im usmeritvam, !a!namovala !&odovino pravne miselnosti vse do danes" $aravnopravni po3led na pravo umetniko ponazarja )o>oklejeva tra&edija Anti&ona, v kateri sta soo$ena *reontova oblastni%ka in totalitarna dra na eni in Anti&onino skli#evanje in ravnanje v skladu ! naravnim pravom na dru&i strani" )kupno iz1odi)+e #a!av#e3a !ava je, da je6 ve$no in nespremenljivo, splo%no veljavno, vsebinsko pravilno, mo&o$e spo!nati ! ra!umom in nadrejeno po!itivnemu pravu"
? IZPIT: !avedi sk)pna stali$a naravnopravnih teorij%

V nasprotju ! naravnim pravom je ozitiv#o !avo6 $asovno, krajevno in personalno omejeno, nje&ovi ustvarjal#i so ljudje, po vsebinski plati pa vsebuje pravila, ki so le bolj ali manj popolna in pravi$na" Naravno pravo je vsebinsko merilo po!itivne&a< slednje udejanja in konkreti!ira naravne&a v ra!merji med ljudmi in &a s tem opera#ionali!ira" 2e je po!itivno pravo v nasprotju ! naravnim, mu naravno odreka veljavnost in vstopa na nje&ovo mesto" Od radikalnosti naravnopravne teorije je odvisno, kako se od!iva na vsebinsko nepravilnost po!itivne&a prava" /%e oi$&ati v$e2i#o #a!av#e3a !avaF V !&odovini pravne teorije prevladujejo trije od&ovori6 vodila naravne&a prava je mo&o$e najti v naravi 3a#ti+#o #a!av#o !avo4, vsebino naravne&a prava doloa o3 ($!ed#%eve)&o #a!av#o !avo4, vsebino naravne&a prava je mo3oe razumsko izvesti iz opazovanja lovekove narave 3!a(io#ali$ti+#o #a!av#o !avo4" 1. 2. ANTI"NO (ARISTOTELOVO) NARAVNOPRAVNO POJMOVANJE
145
Anti$na naravnopravna teorija je dose&la vi%ek ! &r%kim misle#em ARI)'O'ELOM6
i! aja i! enotnosti >orme in materije 3lika in tvari4 ter &radi na tem, da je narava
popolna >orma stvarnosti neke&a predmeta 5 naravno je vselej najbolj%e stanje neke stvari
nje&ovo pojmovanje narave je v!ed#o$t#o 7 v naravi ima vsako bitje svoj #ilj, sama
tvar je !&olj /$ista monost, $ista poten#ialnost, ki %ele ! obliko !adosti dejanskosti0 7nasprotje med obliko in tvarjo je relativno
narava, ki ima v sebi namen, se imenuje e#tele1i%a 3teenje k popolnosti4 in pomeni,

da se uresni$i tisto, kar je sprva le monost pravi, da je del narave tudi $lovek, ki &a o!na$uje kot politi$no bitje 3!oon politikon4< $lovekov #ilj je polis, $lovekovi naravi ustre!a ivljenje v skupnosti
!a&ovarja stali%$e, da je pravo mono le tam, kjer skupina svobodnih in enakih
dravljanov ivi skupno ivljenje, da bi !adovoljevala vsem svojim potrebam< po&oj !a pravo je, da veljajo medsebojno priznani zakoni in se ti !akoni nana%ajo na ra!merja med osebami, ki so si enake v po&oji vladanja in podlonosti Aristotel &ovori o d!,B2e#e* ( oliti+#e*) !av,, ki &a deli na6 NARAVNO PRAVO 5 tudi !anj dopu%$a dolo$en minimum spremenljivosti, ,O(OVORJENO 3PO.I'IVNO4 PRAVO 5 ki je spo$etka la ko bre! ra!like tako ali dru&a$e< ra!lika nastane %ele kadar je ! !akonom utemeljena"
pravi, da je nalo&a po!itivne&a prava, da normativno konkreti!ira naravno pravo &lede
na ustre!en $as, prostor in ljudi, ki se ji pravo ti$e in da s tem omo&o$a, da pravno ivljenje normalno poteka
!aveda se, da je !akonsko pravilo /splo%no0 in da !ato ! njim ni mo&o$e !aobse$i

vse konkretni primerov, i!re#no pravi, da napaka ni v !akonu in tudi ne v !akonodaji, ampak v sami naravi stvari 5 tovrstnim primanjkljajem se la ko i!o&nemo, $e kot merilo odlo$anja uvedemo tudi #a+elo 2la3o1ot#o$ti
v dana%njem pravnem je!iku &re v primeru bla&o otne&a !a vpra%anje pravni na$el
in !a nji ovo enako uporabljanje v pravni praksi
ra!vil je #a,& o
!avi+#o$ti, ki i! aja i! na$ela enakosti, katere&a merilo je sorazmernost, &eometri$nost ali analo&nost 5 sora!mernost potrebuje merilo 3tertium #omparationis4, ki &a vsebinsko napolnjuje
Aristotel ra!lo$uje6 I.RAVNALNO PRAVI2NO)' 3i,$titia (o**,tativa4 je pravi$nost med tistimi, ki so po naravi neenaki, pred !akonom pa so dru& dru&emu enaki" 'ipi$na je !a !asebno #ivilno pravo in pomeni, da &re !a enakovrednost storitve 3dajatve4 in protistoritve 3protidajatve4 med osebami, ki so pred !akonom enake 3npr" enakopravnost &lede na bla&o in #eno pri kupoprodajni po&odbi4"
146
RA.,ELJEVALNO PRAVI2NO)' 3i,$titia di$t!i2,tiva4 je sora!merna enakost med
ve$ osebami &lede na teo, ki jim jo pripisuje ustre!no merilo ra!lo$evanja" Merilo ra!lo$evanja je poloaj posame!nika, ki &a ima v drubi< npr" tisti ki ima vi%ji poloaj ali pa je !notraj posame!ne&a ra!reda ovrednoten vi%je ima ve$ pravi# in dolnosti in &lede na to tudi dobi ve$ dobrin"
V !&odovini je %lo po&osto !a merila ra!lo$evanja 3npr" &lede na raso, stan, ra!red4, ki po dana%nji pojmovanji niso sprejemljiva 5 &lej 8;" $len +7R)" 1. -. S0OLASTI"NO (TOMACEVO) NARAVNOPRAVNO POJMOVANJE ,ru&i velik v!pon naravnopravne misli je pove!an s kr%$anskim >ilo!o>om 'OMADEM A*VIN)*IM6
tako kot Aristotel tudi on ni poznal delitve na bit in vrednoto, ampak je i! ajal i! te&a,
da vrednota e od same3a zaetka doloa bit
sledil je Av3,)ti#ovi delitvi prava na veno, naravno in dravno pravo, a jo krati

kakovostno nad&rajuje, ker !avra$a teolo%ki voluntari!em 'oma ra!lo$uje med naslednjimi !akoni6 VE2NI 3=ODJI4 .A*ON 3leE aete!#a vel divi#a4 5 je so!na$i#a !a boanski ra!um, ki upravlja ! vsem, kar obstaja" Ra!um je nad voljo, boji !akon je !amisel boanske modrosti, ra!umna sta tudi ra!odetje in red v naravi"
NARAVNI .A*ON 3leE #at,!ali$4 5 je sodelovanje ra!umni bitij v ve$nem !akonu"
,eloma je sestavina ve$ne&a !akona, deloma pa je i!ra! naravne ra!sodnosti $lovekove&a uma" Ra!umno bitje sodeluje pri oblikovanju naravne&a !akona umno in ra!umno 3intelle(t)aliter et rationaliter4" Po&lavitni !apovedi !akona sta delati dobro in se izo3ibati slabe3a 3"on)m Ba(iend)m, mal)m vitand)m4, na te dve i!povedi pa nato temelje in so i! njiju i!peljane vse dru&e !apovedi naravne&a !akona"
2LOVEB*I .A*ON 3leE 1,*a#a4 5 dopolnjuje naravne&a &lede na vsakokratna
pravno pomembna drubena ra!merja" I!peljuje splo%na pravila naravne&a !akona na tri na$ine6 s sklepanjem iz splonih nael 3per modum #on#lusionis4, s podrobnejim urejanjem 3lede na splona naela 3per modum determinationis4, z dopolnjevanjem naravne3a zakona 3per modum additionis4"
PO)E=NI 3PO.I'IVNI4 =ODJI .A*ON 5 neposredno i!raa ve$ni !akon in se ujema

s )taro in Novo !ave!o" Nujno je potreben !aradi te&a, ker naravni in $love%ki !akon ne moreta !ajeti in ustre!no i!ra!iti vse ra!senosti ve$ne&a !akona"
=istvena !na$ilnost 2LOVEB*E(A 3PO.I'IVNOPRAVNE(A4 .A*ONA je, da mora biti v skladu ! bojim in naravnim !akonom" 2e je $love%ki !akon krivi$en, splo ni !akon" 2love%ki !akon, ki se ra! aja ! naravnim !akonom, je !azde%a#%e za&o#a 3leE (o!!, ta4"
147
'ovrstni !akon ne !ave!uje $lovekove vesti, kljub temu pa &a je mo&o$e uporabljati, $e se s tem i!o&nemo !&raanju in veliki !medi" 2e $love%ki !akon kr%i tudi boji !akon, velja stro&o pravilo, da tak%ne&a !akona v nikakr%ni okoli%$ina ne smemo uporabljati" 1. 6. RACIONALISTI"NO NARAVNO PRAVO Ra#ionalisti$no naravno pravo se je uveljavilo v 8L" in 8K" stoletju< v tem obdobju se je naravno pravo opiralo na loveki razum, ki je postal vir prava"
7roti)s: +!at)ralis i)ris mater est ipsa h)mana nat)ra, (+Mati naravne#a prava je sama lovekova narava,).
*ot vir prava je torej osamosvojeni ra!um, ki kot pravo spo!nava tisto, kar je splo%no spo!nana in ra!vidna ra!umnost, o!" tisto, kar je ra#ionalno uvidno" )plo%no ra!vidno je le tisto, kar je mo&o$e ra!umsko utemeljiti, i!kustveno preveriti in opredeliti kot sad ustre!ne&a so&lasja" +temeljitelj ra#ionalisti$ne&a naravne&a prava je Ni!o!eme# 1+(O (RO'I+)6
nje&ovo naravno pravo temelji na lovekovi drubeni naravi 3appetitus so#ietatis4 in

na lovekovi sposobnosti+ da ravna po naelih razuma $lovek je drubeno bitje, ki stremi k mirnemu in urejenemu soitju s sebi enakimi
skrb !a skupnost, ki ustre!a $lovekovemu ra!umu, je vi! #a!av#e3a !ava v oB%e*

o*e#, 2e$ede
$lovekov ra!um ima mo$, da spo!nava, kaj je !anj koristno in kaj %kodljivo< to kar je v
so&lasju s $lovekovo naravo kot tak%no, o!na$uje kot #a!av#o o*e#, 2e$ede !avo v )i!)e*
pravi, da je naravno pravo nespremenljivo in &a tudi sam =o& ne mote spreminjati
3/tako kot =o& ne more vplivati, da dva krat dva ne bi bilo %tiri04
pravi, da je vrhovno vodilo ra#ionalisti$ne&a naravne&a prava !avi+#o$t, ki jo on

opredeljuje ne&ativno 7 pravi$no je, kar ni krivi$no, krivi$no pa je vse, kar je v nasprotju ! ob$estvom bitij, ki uporabljajo ra!um 5 i! te&a i! odi%$a i!peljuje kot temeljna vodila naravne3a prava na$ela, da je treba6 spo%tovati tujo lastnino, spo%tovati sklenjene po&odbe 3pa#ta sunt servanda4, povrniti storjeno %kodo, !a !lo$in pretrpeti povra$ilo s ka!nijo"
o"estvo M sk)pnost lj)di #lede na d)hovne vrednote miselnost
je utemeljitelj mednarodne&a prava Pomembno vlo&o so imeli tudi nem%ki naravnopravniki6
148
)AM+EL P+IEN,ORI naravno pravo je popolnoma lo$il od boje&a prava in ra!vil sistem naravni dolnosti< med pravnimi dolnosti je kot temeljne o!na$eval na$ela6 neminem laedere 3nikomur %kodovati4, suum cuiHue 3vsakomur svoje4, vsakdo podpira dru3e3a+ kolikor more" -1RI)'IAN '1OMA)I+) ostro je ra!lo$eval med6 eti&o 3 onestum 7 po%tenost4 oliti&o 3de#orum 7 dostojnost4 !avo* 3iustum 7 pravi$nost4 5 !anj je !na$ilno, da se nanaa na zunanje obveznosti, da je medosebno 3intersubjektivno4 in da je prisilno" *ot najvi%je na$elo prava je opredelil ne&ativno !lato pravilo6 esar noe+ da bi ljudje storili tebi+ tudi ti ne stori nikomur dru3emu" -1RI)'IAN MOLII &radil je na eti$nem per>ek#ioni!mu in je i!oblikoval sklenjen pojmovni sistem nauka o dolnosti , ki &a je deduktivno i!peljeval i! vi%ji premis, veljavnost te premis pa je utemeljeval ! !akoni ra!uma" IMMAN+EL *AN' ra!lo$uje med6 !av#o za&o#oda%o ( !avo*) 7 pravo opredeljuje kot skupek po&ojev, ki na temelju splo%ne&a !akona svobode la ko !drui svobodno voljo ene&a s svobodno voljo dru&e&a #!av#o za&o#oda%o (*o!alo) 5 nana%a se na $lovekovo notranje ivljenje in !a teva od nje&a, da ravna moralno"
nje&ov naravni !akon temelji na lovekovi moralni avtonomiji, ki ji je $lovekova
moralna osebnost namen sama na sebi 5 temeljna !apoved, ki je naslovljena na moralni subjekt je6 FRavnaj tako+ da bo vodilo tvoje3a hotenja vedno lahko hkrati veljalo kot naelo splone zakonodajeG"
minimalna vsebina moralne&a !akona naj bo6 FRavnaj tako+ da bo lovetvo tako v
svoji osebi+ kakor v osebi vsako3ar dru3e3a imel vedno za cilj+ nikoli samo za sredstvoG"
v nje&ovem sredi%$u je $lovek kot moralna osebnost, ki jo moderno po!itivno pravo
pri!nava in varuje kot nedotakljivost $lovekove&a dostojanstva skupaj s temeljnimi $lovekovimi pravi#ami in svobo%$inami
nje&ova spo!nanja pomenijo, da ni ve$ne&a in univer!alne&a prava, ki bi &a bilo mo&o$e vsebinsko a priori opredeljevati" Pravo je i!kustveni pojav in je torej tudi nje&ova vsebina sad $lovekove ra!umske in voljne odlo$itve
14!
ra!klenil je naravno in po!itivno pravo in s tem omo&o$il, da je pozitivno pravo dobilo
svojo avtonomijo in postalo loeno od naravne3a prava, krati pa je tudi samo pravo opredelil tako, da je vanj v&radil doloeno etino vsebino, ko je $lovekovo svobodo omejil ! enako svobodo dru&e&a
* ra#ionalisti$nemu naravnemu pravu so pomembno prispevali tudi vsi tisti naravnopravniki, ki so se ukvarjali ! ustrojem *ode!#e d!Bave6 JO1N LO-*E in MON'E)P+IE+ teoreti$no sta utemeljila teorijo o delitvi dravne oblasti JO1N LO-*E in JEAN JA-P+E) RO+))EA+ pomembna sta kot utemeljitelja li2e!al#e teo!i%e o d!,B2e#i o3od2i 'iberalna teorija drubene po3odbe ra!lo$uje med6
Na!av#i* ((ivil#i*) $ta#%e* 5 v njem so ljudje svobodni, enaki in so kot tak%ni
nosil#i prirojeni temeljni $lovekovi pravi#" V naravnem stanju so te pravi#e o&roene in kr%ene, !ato ljudje s po&odbo ustanovijo dravo in se podrede njeni oblasti"
D!Bav#i* ( oliti+#i*) $ta#%e* 7 nalo&a drave je, da varuje temeljne pravi#e in da
skrbi !a to, da se uresni$uje drubeni do&ovor" 2e drava drubeno po&odbo kr%i, ima posame!nik pravi#o do upora in do te&a, da v!postavi novo dravno stanje"
Ra!svetljensko naravno pravo je imelo pomembno pravnopoliti$no vlo&o, ko je utemeljevalo !a teve me%$anstva, ki se je upiralo >evdalni neenakosti poli#ijske drave in se !av!emalo !a to, da se uvede li2e!al#a !av#a d!Bava 7 najbolj !na$ilen primer je >ran#oska De&la!a(i%a o !avi(a1 +love&a i# d!Bavl%a#a i! leta 8LKN" Ra!svetljenska naravnopravna misel je vplivala tudi na velike kodi>ika#ije i! 8K" in i! !a$etka 8N" stoletja" "ipini naravnopravni zakoniki, ki so nastali pod vplivom naravnopravne %ole, so bili npr"6 Prusko splo%no deelno pravo 38LN;4, Napoleonov #ivilni !akonik 38K@;4, Avstrijski ob$ni dravljanski !akonik 38K884" 1. 9. S/LEPNO POJASNILO Vpra%anje naravne&a prava se je pojavilo tudi v !ve!i ! diktaturami, ki so !a!namovale 9@" stoletje" ESENCA je bistvena sestavina po!itivne&a prava, $e le7to o$e biti pravo v pravem pomenu besede" .a pravnost pozitivne3a prava torej ne !ado%$a, da je u$inkovito 3e&$i$te#(a !ava4, nje&ova pravnost je odvisna tudi od te&a, da &a je mo&o$e ustre!no vsebinsko utemeljiti 3e$e#(a !ava4"
15"
Najbolj sporna je trditev, da je naravno pravo veno in univerzalno in da &a je $lovek sposoben tudi v te dve ra!senosti spo!navati" 'udi naravnopravna misel je sad $asa in ra!mer, ki jo obdajajo" Naravnopravna misel la ko tudi utemeljuje in le3itimira pravne in politi$ne odlo$itve, spremembe in re%itve" Ra#ionalisti$no naravno pravo je tipi$en primer kriti$ne&a naravne&a prava, ki je opravi$evalo upor proti absolutnim monar ijam, se !av!emalo !a liberalno pravno dravo in se kon$alo s kodi>ika#ijami, ki so imele i!ra!it naravnopravni i!vor" Nje&ove pridobitve so %e danes splo%no sprejete in uveljavljene, npr"6 na$elo delitve oblasti, ustavna omejitev oblasti, ustavno in !akonsko urejanje pravi#, neodvisnost sodnikov, itd" )poro$ilo naravnopravne misli je tudi, da $lovekovo dravnopravno odlo$anje ne more biti vsebinsko neomejeno in samovoljno 3arbitrarno4" 2lovek je !ave!an, da ravna kot od&ovorna osebnost, ki je del narave in njeni !akonitosti" 2. PRAVNI PO.ITIVI.EM 2. 1. 4VOD Pravni po!itivi!em6
preu$uje pravo kot pozitivno pravo, tj" kot pravo, ki dejansko obstaja, pravo obravnava kot dejstvo, ki &a je mo&o$e empirino preveriti in &a nato kot tak%no opisati, ra!$leniti in u&otavljati pove!ave, ki so med nje&ovimi sestavnimi deli, zavraa metafizini pristop pri obravnavanju prava in &lede na to po!itivno pravo ostro loi od naravne&a prava, morale ali kak%ne&a dru&e&a vrednostne&a merila, ki naj bi bilo vsebinsko merilo pravnosti"
P!ed*et po!itivisti$ne obravnavanja je po!itivno pravo, ki &a je mo&o$e osmi%ljati na ra!li$ne na$ine6 A4STINOVA IMPERATIVNA TEORIJA i! aja i! te&a, da je pravo skupek pravil, ki ji kot splo%ne !apovedi i!daja suverena politi$na oblast" .A/ONS/I PO.ITIVI.EM i!ena$uje pravo s tistimi pravili, ki ji dravni or&ani oblikujejo kot u$inkovite postave" "ISTA TEORIJA PRAVA obravnava pravo kot sistem pravni u$inkovita" pravil, ki so pove$ini in
0ARTOVA ANALITI"NA TEORIJA preu$uje pravo kot poseben splet primarni sekundarni pravni pravil"
PRAVNI REALI.EM se osredoto$a na pre#eden$na pravila, ki ji sprejemajo sodni in dru&i dravni or&ani, ko odlo$ajo v konkretni primeri "
151
PSI0OLO5/I PO.ITIVI.EM so pravo le tista pravila, ki ji ve$ina prebival#ev pri!nava kot pravna pravila" SOCIOLO5/I PO.ITIVI.EM kot pravo opredeljuje pravila, ki se ji v resni#i upo%teva in se po nji tudi ravna" 2. 2. .A/ONS/I PO.ITIVI.EM .&o%$eno &a pona!arja &a e +lpijanov rek, da ima mo$ !akona vse tisto, kar sklene vladar 3.)od prin(ipi pla()it, le#is ha"et vi#orem4" Pravo opredeljuje kot skupek pravnih pravil+ ki jih v obliki zakonov in dru3ih splonih pravnih aktov izdajajo 5postavijo6 oblastni dravni or3ani" 2e so ta pravila pove$ini drubeno uinkovita, &re !a pravila po!itivne&a prava" O!na$uje se tudi kot etatistino-le3alistino pojmovanje prava6 !akon je vseobseen in samo!adosten !&o%$eno &a o!na$ujeta besedni !ve!i /zakon je zakon0 in /zakon velja+ ker je zakon+ in zakon je+ ker ima v veini primerov mo+ da se 3a udejanja0 !a&ti+#i !av#i ozitivize* i! aja i! postavljene&a prava, ki &a i!daja in sank#ionira drava 3prakti$ni pravni po!itivi!em moramo ra!lo$evati od !akonske&a po!itivi!ma, kot posebne pravne teorije, ki se uveljavi %ele ! nastankom moderne drave4 nje&ov obse& je odvisen od kakovosti pravnopoliti$ne ureditve, pravne kulture, #ivili!a#ije, pravne&a i!obraevanja, itd" Po!itivnopravna !nanost je i!oblikovala posebno pravnometodolo%ko %olo 7 e&$e3eti+#o )olo, ki se je ra!vila v Iran#iji, o!" )olo o%*ov#e %,!i$ !,de#(e, kakor se je imenovala v Nem$iji =istvene lastnosti !akonske&a po!itivi!ma6 *o#ize* 5 !akoni so edini pravni vir, etatize* 5 ve!anost prava na dravo, pravna pravila so pravila, ki ji sank#ionira drava, ?o!*alize* 5 poudarjanje >ormalni elementov prava 3 ierar i$nost, veljavnost, ki je po&ojena s postopkom, ne s vsebino itd"4" 2. -. "ISTA TEORIJA PRAVA 31ans *elsen4 2ista teorija prava kot smiselno in razumljivo priznava le tisto+ kar je mo3oe lo3ino spoznati in utemeljiti 5verificirati6" V nasprotju s /starim0 po!itivi!mom je *elsnov po!itivi!em /kriti$en0 in mu &re !a to, da se !nanost v #eloti distan#ira od politike, morale in ideolo&ije" V njem ni ve$ prostora !a vrednote, dejstva in vsebino pravni pravil, v njem je prostor le !a po!itivno pravo, nje&ovo >ormalnolo&i$no !&radbo in pove!ave med nje&ovimi sestavinami" Nje&ova !nanost je ista, ker se nana%a samo na pravo in ker o$e i!lo$iti i! te&a spo!nanja vse, kar ne sodi k predmetu, ki je dolo$no opredeljen kot pravo"
152
2ista teorija prava sprejema novokantovski METODOLO5/I D4ALI.EM, ki ostro lo$i med6 $veto* Sei#' $veto* 2iti (indukativni svet) 7 ! njim se ukvarjajo naravoslovne !nanosti, ki spo!navajo v!ro$ne pove!ave med naravnimi pojavi $veto* Solle#' $veto* #a%$tva (normativni svet) 7 ! njim se ukvarjajo normativne !nanosti, ki spo!navajo, kako so posame!ni pojavi med seboj pove!ani &lede na sistem pravil 3naelo pripisovanja+ ki 3a oznauje vez FnajG4" Pozitiv#o !avo je predmet preu$evanja le kot sistem pravnih pravil, ki so v sebi sklenjena #elota" )istem pravil ni utemeljen ! dejstvi in vrednotami, ampak le s pravnimi pravili iste ali vi%je veljave" Pravno pravilo 3npr" sodba4 velja, ker je sprejeto v skladu ! vi%jim pravilom 3npr" !akonom4, to spet !ato, ker temelji na %e vi%jem pravilu 3na ustavi4, dokler ne pridemo do poslednje ustave, ki jo je mo&o$e utemeljiti le s !a#o!*o ali t" i" te*el%#i* !avilo*" .a *elsna je temeljno pravilo nei!o&ibna predpostavka, po!itivisti$no utemeljevanje po!itivne&a prava" kateri se mora !ate$i $isto
'emeljno pravilo omo&o$a, da pravna pravila obravnavamo kot pravila, ki veljajo" Veljavnost o!na$uje spe#i>i$ni obstoj pravne&a pravila in se nana%a na to, da je pravno pravilo pomen voljne&a akta, s katerim je bilo pravilo 3/)ollen04 postavljeno" *elsnovo preu$evanje po!itivne&a prava se osredoto$a na nje&ovo ?o!*al#olo3i+#o $t!,&t,!o 5 bodisi da &re !a6 te*el%#e !av#e o%*e, kot so pravo o!" pravno pravilo, sank#ija, delikt, pravna dolnost itd" ali di#a*i+#o lat, ki se kae kot hierarhina z3radba pravnih pravil" *elsnov pojem pravne&a pravila &radi na $a#&(i%$&e* !avil,, ki je posebej !na$ilno !a ka!ensko pravo in !a dru&a pravila, ki se neposredno nana%ajo na pravne kr%itve" *ot o3lavit#e #alo3e !av#i1 !avil je o!na$il monosti, da pravila6 !apovedujejo in prepovedujejo, dovoljujejo, poobla%$ajo, tj" poobla%$ajo, da se pravila postavlja ali uporablja, ra!veljavljajo 3dero&irajo4e veljavna pravila in namesto nji uvajajo nova" .a *elsnov po&led na pravno pravilo je !na$ilno, da ra!lo$uje med6 !avili 3#o!*a*i4 in $tav&i 3iz%ava*i4 7 ! njimi pravna !nanost opisuje pravna pravila" *elsen je v $isto teorijo prava v&radil tudi teo!i%o o $to #%evito$ti !av#e3a !eda 7 &re !a teorijo, da so vsi pravni akti 3i!jemi sta samo najvi%ji pravni 3normativni4 akt in poslednji pravni 3materialni4 akt4 so$asno akti ustvarjanja in uporabljanja pravni pravil" Predmet $iste teorije je bila tudi d!Bava, ki je samo %e personi>ika#ija sistema pravni pravil, ki veljajo v dolo$enem $asu in prostoru" ,rava je pravni subjekt, ta pa je
153
so!na$i#a !a skupek pravni pravil, ki se nana%ajo nanj" Je #enter pravni povedo, katera drubena sredstva se ji pripisujejo kot njeni akti" 2. 6. 0ARTOVA ANALITI"NA TEORIJA
pravil, ki
IZPIT: Kart opredelj)je pravo kot splet primarnih in sek)ndarnih pravnih pravil in #a ozna)je kot +sr(e, pravne#a sistema. 2stavite se pri sek)ndarnih pravnih pravilih, jih na kratko pojasnite in povejte, v em je njihov pomen
Analiti$na teorija prava ra!iskuje temeljne prvine po!itivne&a prava in je vodilna pravna teorija v an&le%kem pravnem prostoru" 1art pravi, da je nje&ova teorija6 $ lo)#a 7 ker pojasnjuje in ra!jasnjuje pravo kot #elovito drubeno in politi$no institu#ijo, ki jo obvladujejo pravila de$&!i tiv#a (o i$#a) 7 ker je moralno nevtralna in no$e prava vsebinsko opravi$evati" Pravo ra!ume kot splet primarni /sr#e0 pravne&a sistema" in sekundarni pravni pravil in &a o!na$uje kot
,elitev na primarna in sekundarna pravna pravila je !na$ilna !a !azvite !av#e $i$te*e 31art bi rekel !a / !av#i $vet04, ki sku%ajo prese$i slabosti !ed !av#e3a $veta, v katerem so primarna pravila o vedenju in ravnanju nedolona, statina in neuinkovita, te pomanjkljivosti pa je mo&o$e prese$i, $e primarnim dodamo %e ustre!na sekundarna pravna pravila" )ama !i*a!#a !avila nala&ajo dolnosti in povedo, kaj posame!niki morajo o!" $esa ne smejo storiti" Se&,#da!#a !av#a !avila, ki odpravljajo pomanjkljivosti primarni so6
#edolo+#o$t primarni
pravil odpravlja !avilo o !iz#a#%, vel%av#o$ti 3rule o> re#o&nition4 5 dolo$a lastnosti primarni pravil, da ji la ko identi>i#iramo kot pravila dolo$ene&a pravne&a sistema< !a veljavnost primarni pravil !ado%$a, da so splo%no uveljavljena, !a veljavnost sekundarni pa je potrebno, da ji dravni uradniki sprejemajo kot skupne standarde uradne&a delovanja in se po nji tudi dejansko ravnajo
$tati+#o$t primarni pravil odpravljajo !avila o $ !e*i#%a#%, 3rules od # an&e4 5

poobla%$ajo, da posame!niki ali enote posame!nikov 3npr" !akonodajni or&ani4 primarna pravila spreminjajo, ra!veljavljajo in uvajajo nova
#e,+i#&ovito$t primarni pravil odpravljajo !avila o $o%e#%, 3rules o> adjudi#ation4
5 opredeljujejo sodne or&ane in postopek, v katerem pristojne osebe oblastno presodijo, ali so bila primarna pravila kr%ena, da v primeru kr%itve i!re$ejo ustre!no sank#ijo in s tem prispevajo k temu, da so pravna pravila u$inkovita"
154
1artu &re mu !aslu&a, da pojasnjuje, kako so posame!ne vrste pravni pravil >unk#ionalno pove!ane" Vendar pa npr" spre&leduje to, da primarna pravila ob dolnosti vsebujejo tudi pravi#e o!" ob pravi#a tudi dolnosti" +stavlja se tudi ob o*e#$&i %a$#o$ti pravni pravil in u&otavlja, da je vselej podano tudi malo nejasnosti ali odprtosti, ki obkroa jedro dolo$nosti 7 vselej imamo jasne osrednje primere, na katere se pravno pravilo !anesljivo nana%a, in primere s sen#o dvoma, pri kateri so krati tudi ra!lo&i !a nasprotno trditev" Ra!lo&a pomenske odprtosti sta6 na%e relativno nepo!navanje dejstev na%a relativna nedolo$nost &lede #ilja 1art ostro lo$i med6 $veto* !ava $veto* *o!ale 2. 9. PRAVNI REALI.EM +smerjen je proti vsakrnemu neivljenjskemu formalizmu in proti vsakrnemu neivljenjskemu osamosvajanju zakonske3a prava, ki naj bi &a bilo mo&o$e me ani$no uporabljati"
Kolmes: Malopridne*a ne zanimajo pravni aksiomi (temeljna resni(a ali naelo, ki ne potre")je dokazov) in ded)k(ije (sklepanje iz splo$ne#a na posamezno). Vse kar hoe vedeti je, kako "odo po vsej verjetnosti odloala, re(imo, sodi$a dr*ave Massa(h)setts.
'ipi$na predstavnika pravne&a reali!ma sta6 a*e!i)&i !av#i !ealize* or&ansko je pove!an s pre#eden$nim pravnim sistemom v pra&mati$ni in dinami$ni drubi, v kateri se je bilo treba !nova in !nova od!ivati na nova dejstva !akonska pravila so le vir prava in ne e samo pravo realisti ostro ra!lo$ujejo med FpapirnatimiG 3laG in books4 in /resninimiG 3laG in a#tion4 pravili 7 v sredi%$u dejanske&a do&ajanja so sodnimi in dru&i dravni uradniki, ki oblastno odlo$ajo v konkretni pravni primeri sodniki so pravno ustvarjalni in se morajo !avedati od&ovornosti, ki jo ! odlo$anjem sprejemajo !a realiste je pravo /dejanska resni$nost0 $&a#di#av$&i !av#i !ealize* na Bvedskem !nana 1W&erstromova uppsalska pravna ola so odlo$ni nasprotniki meta>i!i$ne&a preu$evanja prava
KN#erstrom: +Praeterea (enseo metaphOsi(am (+3i(er pa mislim, da je tre"a metaBiziko )niiti.,) esse
delendam.,
kriti$no je treba o#eniti !nanstveni pojmovni aparat 3npr" pojme kot so pravo, pravi#a4 in &a ra!umeti &lede na resni$nost na katero se nana%a
155
Oba reali!ma sta skepti$na &lede !akonske&a prava in sta prepri$ana da resni$no pravo nastaja %ele v pravni 3sodni, upravni, itd"4 praksi" Nalo&a pravne teorije je, da se ukvarja s pravom kot dejstvom in &a kot tak%ne&a tudi ustre!no pojmovno pojasnjuje" 2. :. 5E NE/AJ O7RO7NI0 PRIPOM7 -. C. .. V%RA;A$/( 1*R$(=A #*"A
? IZPIT
Italijanski pravni >ilo!o> 7O77IT utemeljuje !av#i ozitivize* kot6
POSE7EN PRISTOP / PRE4"EVANJ4 PRAVA 7 ukvarjamo se samo ! veljavnim
po!itivnim pravom, ne da bi se v tem opredeljevali do idealne&a, naravne&a, ra#ionalne&a ali kak%ne&a dru&e&a nadpo!itivne&a prava" Pravni po!itivist preu$uje samo resni$no 3po!itivno4 pravo, ki je i!kustveno preverljivo kot sklop ustre!ni dejstev, do kateri je kot !nanstvenik vrednostno nevtralen"
PRAVNI PO.ITIVI.EM /OT POSE7NA TEORIJA 7 v tem primeru se pravni
po!itivi!em i!ena$uje s pravnim etati!mom o!" etatisti$no7le&alisti$no teorijo prava" Ne &re !a to, kako resni$nost ra!iskujemo 3vpra%anje pristopaC4, ampak !a to, kako jo kot #eloto dojemamo, pove!ujemo in pojasnjujemo"
)ovpada ! nastankom moderne drave< v obdobju, ki sledi, se je pravna teorija oddaljila od naravne&a prava, le7te&a utopila v po!itivnem in se osredoto$ila na po!itivno pravo, kakr%no je nastalo pod okriljem dravne oblasti"
PRAVNI PO.ITIVI.EM /OT POSE7NA PRAVNA IDEOLOGIJA 7 le7ta se do pravne

resni$nosti vrednostno opredeljuje in jo o$e spremeniti, $e je vrednostna sodba ne&ativna, ali pa jo o raniti in %e dalje ra!vijati, $e je sodba po!itivna"
Pozitivi$ti+#i !i$to ne pomeni, da nadpo!itivne&a prava ni, pomeni le to, da je !a po!itivista predmet preu$evanja samo tisto pravo, ki je dejavno v dolo$enem $asu in prostoru" Pozitivi$ti+#i teo!i%i la ko o$itamo, da spre&leduje dejstva, da nima i!ostreni meril, da dejstva nesistemati$no ra!&rajuje in ji med seboj pove!uje itd", ne moremo pa ji o$itati, da je od&ovorna !a vsebino po!itivne&a prava" )poro$ilo ozitivi$ti+#e !av#e ideolo3i%e je, da je e sam obstoj po!itivne&a prava po!itivna vrednota, ki !a&otavlja pravno varnost, red !akonitost itd" Nastala je kot po!itivna vrednota v $asu absolutni monar ij in poli#ijski drav, proti katerim se je uprlo me%$anstvo in !a tevalo, da se uvede pravna drava" Pravni po!itivi!em, ki je sledil, je preu$eval po!itivnopravno ureditev, ki je bila le&itimna" -. C. -. V%RA;A$/( 1A!$*V( 9" ?" 9" 8" AR(+MEN' NEPRAVA Najbolj po&osta u&ovora proti pravnemu po!itivi!mu sta da6
156
84 ni mo&o$e dosledno ra!lo$evati med pravom in moralo 94 pravo ni samo skupek pravni pravil P!vi ,3ovo! se opira na ARG4MENT NEPRAVA in !avra$a trditev+ da med pravom in moralo ni nikakrne pojmovne povezave" 'a ar&ument navaja, da obstajajo tudi norme in normativni sistemi, ki so v tolik%nem obse&u nepravi$ni, da jim moramo odre$i pravno veljavnost in 3ali4 naravo prava" Ar&ument neprava je sodobna ra!li$i#a pravi#e, da se upremo tiranu ali pa da moralno i!prijeni !akon 3le7 corrupta4 ni pravno veljavna postava" Oivele so &a diktature, ki so !a!namovale 9@" stoletje" Ali %e a!3,*e#t v$e2i#$&e !avil#o$ti t,di !av#i i# #e $a*o *o!al#i a!3,*e#tF 'isti, ki dosledno ra!lo$ujejo med pravom in moralo, utemeljujejo, da &re samo !a moralni ar&ument" Nemoralno 3ni!kotno4 pravo je %e vedno veljavno pravo, $e je le sprejeto na >ormalno pravilen na$in" 2e ! njim vsebinsko ne so&la%amo, &a je treba spremeniti in s tem v!postaviti pravno stanje, ki je moralno sprejemljivo" Na pravno varnost se skli#ujejo tudi tisti, ki se ravno tako !avedajo, da nas vsakr%ni moralni ra!lo&i %e ne opravi$ujejo, da ji i!ena$imo s pravnimi razlo3i" Ar&ument neprava !ajema le najbolj temeljna in splono sprejeta pravila lovenosti in loveke3a soitja" Navide!no prebija pravno varnost in se postavlja nad njo kot %e bolj pomembna pravna vrednota" Najbolj !nan ar&ument neprava opredeljuje Radbru# ov obra!e#" 9" ?" 9" 9" AR(+MEN' NA2EL 'udi ar&ument na$el je temeljni u&ovor proti pravnemu po!itivi!mu" ARG4MENT NA"EL upo%teva, da pravo ni sestavljeno samo i! pravni pravil, ampak tudi i! pravni na$el, ki so tako koli$insko kot vsebinsko odprta" P!av#a #a+ela so ra!te&ljiva vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravni pravil in na$in nji ove&a i!vr%evanja" Ali %e !e$ *o3o+e o$t!o !azlo+evati *ed !av#i*i !avili i# !av#i*i #a+eliF P!av#a #a+ela so6 vrednostna i! odi%$a, ki &a pravna pravila opera#ionali!irajo in do te mere opredelijo dolo$no, da omo&o$ajo ustre!no vedenje in ravnanje pravni subjektov kon$ni i!delek, ki predpostavlja, da so &a pravna na$ela pomensko sooblikovala Ar&ument na$el opo!arja, da imajo pravna na$ela pomembno vlo&o v pravni praksi in da bi ji moralo ustre!no upo%tevati tudi po!itivisti$no obravnavanje prava6 za&o#$&i ozitivize* ji !anemarja, ker temelji na domnevi, da so !akonska pravna pravila vsebinsko sklenjena in popolna, /el$#ova +i$ta teo!i%a !ava ji spre&leduje, ker prese&ajo predmet, ki je v domeni njene&a preu$evanja,
157
0a!tova a#aliti+#a teo!i%a ji deloma upo%teva kot /pravne standarde0, a sama

pri!nava, da bi jim bilo treba nameniti bistveno ve$jo po!ornost" Najve$, kar pravni po!itivi!em la ko stori, je, da pravno vrednotenje analiti$no ra!$leni in opi%e, i!mika pa se mu, da bi obravnaval tudi postopke in ar&umente o tem, kako naj pravnik odlo$a" V ta pravni prostor vstopa teorija ar3umentacije v pravu in se !av!ema !a to, da je treba preu$evati tudi pravna na$ela in dru&e normativne ar&umente, ki vsebinsko utemeljujejo pravno odlo$anje" 9" ?" 9" :" AR(+MEN' RA.+MEVANJA PRAVNI1 PRAVIL Pravni po!itivi!em je enostranski tudi do pravni pravil" 2e pravna pravila obravnavamo i!klju$no po!itivisti$no, ji la ko le opi%emo in rekonstruiramo kot sporo$ilo, ki &a vsebuje pravni akt 3npr" !akon4, ote pa se o&radi od te&a, da bi ji ra!umel &lede na6 dejanske 3prakti$na ra!la&a4 ivljenjske primere ali nami%ljene ivljenjske primere 3metodi$na ra!la&a4, ki so jim pravna pravila naposled namenjena" -. .GODOVINS/A 5OLA PRAVA !avra$a ra#ionalisti$no7naravnopravni in etatisti$no7le&alisti$ni po&led na pravo njeno osrednje sporo$ilo je, da je resni$no dejavno pravo !lasti o2i+a%#o !avo, kakor se je ra!vilo pri posame!ni narodi nalo&a pravne !nanosti je, da obi$ajno pravo odkriva, &a preu$uje in &a !nanstveno sistemati!ira .&odovinsko %olo prava je utemeljil IRIE,RI-1 -ARL VON )AVI(NX6 utemeljeval je, da je pravo proizvod Fnarodne3a duhaG, ki deluje v !&odovini pravo ima dolo$en !na$aj, ki je lasten posame!nemu narodu tako kakor nje&ov je!ik, obi$aji ali ustava 5 ti pojavi nimajo dolo$ene&a obstoja, so samo posame!ne sile in dejavnosti dolo$ene&a naroda, ki so po svoji naravi nelo$ljivo pove!ane in se pojavljajo kot posebne lastnosti samo !a na%e opa!ovanje &ibalo pravne&a ra!voja bi naj torej bil narodni du , ki naj bi bil pri ra!li$ni narodi ra!li$en bil je prepri$an, da se pravo v!postavlja skupaj ! narodom ra!lo$eval je tri oblike, preko kateri naj bi se narodni du i!raal6 o2i+a%#o !avo 5 !a !&odovinsko %olo je najbolj !na$ilno< v njem najbolj avtenti$no odsevajo !na$ilnosti posame!ne&a naroda !av#i)&o !avo 5 vsebinsko spo!nava obi$ajno pravo in &a ustre!no pojmovno 7 !nanstveno obdela< )avi&nYjev pravni%ki ideal so bili rimski pretorji in rimski klasi$ni pravniki za&o#$&o !avo 5 v do&nani pravnote ni$ni obliki utrjuje tisto, kar je e !relo !a u!akonitev Posame!ne stopnje prava so !unanji i!ra! narodne&a du a, ki se postopoma ra!vija in se s tem osve%$a"
158
.&odovinska %ola je odmevala tudi v ju&oslovanskem in slovenskem prostoru6
=AL'A.AR =O(IBIZ 5 !biral in preu$eval je &radivo o pravni
obi$aji med junoslovanskimi narodi" Na nji ovi podla&i je pripravil /)plo%ni premoenjski !akonik !a *neevino 2rno (oro0"
ME'O, ,OLEN- 5 inten!ivno se je ukvarjal ! &orskim pravom in &a sprejemal kot

podla&o slovenske narodne pravne !avesti"
IRAN-E (ORBI2 5 ravno tako se je posve$al ra!iskovanju &orske&a prava" )ER(IJ VILIAN 5 ne naslanja na !&odovinskopravno %olo< ! njo mu je skupno le to,
da tudi nje&a !anima vpra%anje /narodne ali splo ljudske pravotvornosti0" Nje&ov pristop &radi na do&nanji primerjalne pravno!&odovinske vede, da so po&lavitne ra!vojne stopnje drube in prava pre#ej splo%ne, le da se pri ra!ni narodi ne ra!vijajo povsod enako na&lo"
6. SOCIOLO5/O PRAVO.NANSTVO )o#iolo%ko pravo!nanstvo preu$uje6 drubene vzroke, drubeno vlo3o, drubeno vsebino, drubene cilje prava itd" *riti$no je do normativne3a in tudi do etatistino-le3alistine3a pojmovanja prava" . njim se inten!ivno ukvarja so#iolo&ija prava"
6rli(h: 5istvo pravne#a razvoja (=) ni ne v zakonodajo, ne v pravoznanstv) in ne v sodni praksi, temve v sami dr)*"i.,
Pomembni predstavniki so#iolo%ke jurispruden#e6 R+,OLI VON J1ERIN( !astavil je vpra%anje, v $em je interesno o!adje prava in kako &a najra!li$nej%i drubeni interesi vsebinsko opredeljujejo merilo pravnosti je relativno in se ujema ! namenom, ki je avtor vse&a prava konkretna vsebina prava je neskon$na in se spreminja tako, kakor se ra!lo$ujejo ivljenjski po&oji drube, stopnja #ivili!a#ije in nasplo potrebe $asa vsebina prava je sad drubene&a boja in ra!li$nosti interesov, ki si vsak !ase pri!adevajo, da bi bili pravno pri!nani po&lavitna ari%$a interesov so posame!niki, drava, #erkev, dru%tva in druba pravo je oblika+ prek katere se s pomojo dravne prisile za3otavljajo ivljenjski po3oji drube RO)-OE PO+N, pravo je opredelil kot /so#ialni inenirin&0, ki je sredstvo !a to, da se prek nje&a udejanja in usklajuje posame!ne vrste drubeni interesov
15!
&re !a interese, ki se nana%ajo na splo%no varnost, na drubene institu#ije, na splo%no moralo, in na ivljenje posame!nika !asnoval je !o3!a* $o(iolo)&e3a !avoz#a#$tva< kot nje&ove najbolj pomembne nalo&e je o!na$il, da je treba 6 preu$evati drubene u$inke pravni institu#ij, pravni pravil in pravne teorije opravljati so#iolo%ke ra!iskave kot priprave !a pravodajno dejavnost ra!iskovati sredstva !a u$inkovitost pravni pravil obravnavati so#iolo%ko metodo se so#iolo%ko ukvarjati s pravno !&odovino itd" BOLA IN'ERE)NE J+RI)PR+,EN-E !avra$ala je enostranskosti pojmovne jurispriden#e in se odlo$no !av!ela !a to, da je treba >ormalno lo&iko nadomestiti s preu$evanjem ivljenjske resni$nosti, i! katere !akon i! aja BOLA )VO=O,NE(A PRAVA opo!orila je na pomen pravne !nanosti in pravni%ke&a 3sodni%ke&a4 prava, ki mora !akonsko pravo dopolnjevati in &a !apolnjevati povsod tam, kjer so v njem pra!nine ali pa je vsaj ve$pomensko in vsebinsko odprto LEON ,+(+I' utemeljil je $olida!i$ti+#o teo!i%o !ava i! aja i! te&a, da posame!niki v drubi sodelujejo in da so !aradi delitve dela med seboj odvisni 7 ta odvisnost je or3anska in je temelj, na katere&a se opirajo ekonomska, moralna in pravna pravila pravo nastaja neodvisno od drave, oblikuje se v drubi drubeno pravilo postane pravno e takrat, ko se pri ljude i!oblikuje bolj ali manj jasna !avest, da je !a uresni$evanje pravni pravil nei!o&ibno tudi dravno posredovanje nje&ova teorija je a#tietati$ti+#a 7 drava ni ustvarjalka prava, drava je podrejena pravu in nastane %ele tedaj, ko je drubena !avest o pravu e i!oblikovana lastnina ni pravno osamosvojeni pojav, ampak je le posebna /socialna funkcija0 (EOR(E) (+RVI'-1 na po!itivno pravo je &ledal pluralistino in je tako ob dravnem pravu upo%teval tudi dru&e tipe pravni redov 3npr" &ospodarski or&ani!a#ij, lokalni skupnosti, #erkve, itd"4 utemeljil je teo!i%o d!,B2e#e3a !ava, ki !atrjuje, da obstaja toliko vrst prava, kolikor je drubeni skupin, v kateri v!nika normativna !avest o na$inu vedenja in ravnanja v drubeni ra!merji , da te skupine la ko delujejo in opravljajo svoje dejavnosti &radil je na spo!nanju, da je pravo i!ra! /normativne mo$i dejanskosti0 9. MAR/SISTI"NA TEORIJA PRAVA 9. 1. NE/ATERI NASTAV/I MAR/SISTI"NE TEORIJE PRAVA Po&lavitni #a$tav&i *a!&$i$ti+#e teo!i%e prava6
16"
8" marksisti$ni po&led na z3radbo drube, 9" marksisti$ni po&led na pravo v kapitalistini drubi, :" marksisti$na kritika prava skupaj s hipotezami o pravu v socializmu in komunizmu" *ARL MAR[ pravo je uvr%$eno v pravnopolitini del drubene vrhnje stavbe !anj so bili ekonomski dejavniki tisti, ki so bili vselej odlo$ili vsaj v !adnji instan#i utemeljeval je, da moderno 3me%$ansko4 pravo raste i! !&odovinsko oblikovane&a na$ina proi!vodnje pravo je sad me%$anski produkcijskih in lastninskih razmerij ekonomsko razmerje je svojevrstno jedro prava teil je k temu, da je treba spremeniti vse ra!mere, v kateri je $lovek poniano, !apu%$eno, !ani$evano bitje< kon$ni #ilj je bila popolna in ne le politi$na eman#ipa#ija 3osvoboditev4 $loveka 9. 2. NE/ATERI OD.IVI V TEORIJI PRAVA MarEov po&led na sestavo &lobalne drube odpira vpra%anje o tem, v kateri del drubene !&radbe naj bo pravo ume%$eno, kaj je !anj spe#i>i$no, v kak%ni pove!avi je ! dru&imi sestavnimi deli drubene !&radbe" VE2IN)*O )'ALIB2E normativnost je osrednja !na$ilnost prava, a je na dru&i strani !lasti ekonomska ba!a tista, ki je materialni vir prava normativno pojmovanje prava je najbolj odlo$no utemeljeval Radomir Luki\ ,R+(I )*LOP O,.IVOV mo&o$e &a je poimenovati kot $o(iolo)&oDe&o#o*i$ti+#i !i$to k pravu predstavnika te usmeritve sta bila Peter Ivanovi$ )tu$ka in Ev&enij =ronislavovi$ Pa%ukanis 'RE'JA )*+PINA O,.IVANJ nave!uje se na tiste, ki so sku%ali prese$i normativno in so#iolo%ko7ekonomisti$no pojmovanje &re !a najra!li$nej%a $i#teti+#a o%*ova#%a !ava, ki i! ajajo i! te&a, da je potrebno tako pri ra!iskava prava kakor tudi pri prakti$nem delu pravnika upo%tevati vrednostni element, element dejstva o!" odnosa in normativni element 2E'R'I O,.IV !astavil si je vpra%anje, ali je mo&o$e &ovoriti tudi o marksisti$ni naravnopravni teoriji v %ir%em pomenu &re !a *a!&$i$ti+#o &!iti&o !ava :. SINTETI"NO POJMOVANJE PRAVA V ivljenjski resni$nosti je pravo #elovit in sestavljen drubeni pojav" Nosile# odlo$anja je vselej lovek, ki nastopa v najra!li$nej%i vlo&a 7 kot posame!nik, kot $lan pravne
161
osebe in kot dravni or&an, ki oblastno odlo$a o posame!ni 3!akonodajni 4, i!vr%ilno7upravni in sodni !adeva "
pravodajni
2lovekove pravne odlo$itve so vselej pove!ane6 ! d!,B2e#i*i !az*e!%i in Bivl%e#%$&i*i !i*e!i, v kateri se $lovek na aja, s !av#i*i !avili, ki ji sporo$ajo >ormalni pravni viri, ! v!ed#ota*i, ki so bodisi i! odi%$e pravne&a urejanja ali pa so #ilj, kateremu pravna odlo$itev tei in &a o$e udejanjiti" V!ed#ote potrebujejo pravna pravila, ki ji opredeljujejo kot pravne vrednote in jim s tem dajejo monost, da ji 3po potrebi prisilno4 udejanjamo v drubeni ra!merji " D!,B2e#a !az*e!%a ravno tako niso pravna e sama po sebi" Imajo lastnosti, ki terjajo, da ji pravna pravila normativno oklepajo in ji poveejo ! vrednotami, ki se na ta ra!merja nave!ujejo in ji vsebinsko utemeljujejo" Podobno velja tudi !a !av#a !avila, ki !druujejo dejstva in vrednote v dialekti$no enoto" Ne moremo ji ustvarjati, $e ji ne pove!ujemo ! dru&ima dvema prvinama" 'eorije prava, ki &radijo na te i! odi%$i so $i#teti+#e, i#te3!al#e o!" t!odi*e#zio#al#e teo!i%e !ava" .a pravno i!kustvo je !na$ilno, da je trodimen!ionalno in da je sama trodimen!ionalnost bistvena ne &lede na to, ali je pravo predmet preu$evanja s stali%$a pravne do&matike, so#iolo&ije prava ali pa pravne >ilo!o>ije" Nastavki sinteti$ne&a pojmovanja prava so !na$ilni !a vse tiste teorije, ki jim je pravo sestavljen druben pojav" RA,=R+-1OVO POJMOVANJE PRAVA
mo&o$e &a je o!na$iti kot pojmovanje+ ki je onkraj naravne3a prava in pravne3a

pozitivizma preu$eval je tudi vsebino prava 3!a ra!liko od *elsnove $iste teorije prava4 sprejemal je vrednostno7teoreti$ni relativi!em in !a&ovarjal stali%$e, da se pravni vrednot ne da spo!nati, ampak da ji je mo&o$e samo pri!nati ra!lo$eval je med6 vrednostno nevtralno dro naravoslovja, dro v etiki, dro kulturni !nanosti, ki i!raajo vrednote, dro reli&ije, ki prese&a vrednote" je, da slui pravni vrednoti
pravo je kulturni pojav, ki je usmerjen k vrednotam6 pravo je resni$nost, katere smisel klju$na ideja nje&ove&a pojmovanja prava je PRAVNA IDEJA, ki vklju$uje6 !avi+#o$t 3v pomenu na$ela enakosti4 5 na$elo enakosti velja absolutno, a ima !&olj
>ormalno naravo
$*ot!#o$t 3ideja namena4 5 ima vsebinsko naravo, ki je relativna in se ra!te!a na tri

najvi%je pravne vrednote, ne da bi ji bilo mo&o$e ierar i$no ra!vrstiti 5 te vrednote so6
162
individualistina vrednota 5 i! ajamo i! $loveka kot posame!nika nadindividualistina vrednota 5 i! ajamo i! $loveka kot drubene&a bitja transpersonalna vrednota 5 i! ajamo i! $loveka kot ustvarjal#a kulturni dobrin !av#o va!#o$t 5 v Radbru# ovem obdobju do 9" svetovne vojne je omela prednost
pred pravi$nostjo 3v pomenu smotrnosti4
RAD7R4C0OVA AORM4LA 3dopolnjena in spremenjena Radbru# ova stali%$a, !aradi i!ku%enj ! na#i!mom4 ima dve temeljni i!peljavi6
IORM+LA NE.NO)NO)'I je po&lavitna i!peljava, ki potrebuje ustre!no vsebinsko

merilo o tem, kako je mo&o$e opredeliti nad!akonsko pravo"
IORM+LA .ANI*ANJA je bistveno manj !a tevna in problemati$na, ker le dopolnjuje
in konkreti!ira >ormulo ne!nosnosti" Ra!mejiti mora med nepravilnim pravom, ki %e velja kot !akonsko pravo 3na$elo pravne varnostiC4 in !akonskim nepravom, ki ne !ave!uje kot po!itivno pravo"
Radbru# ova teorija je most med naravnim pravom in pravnim po!itivi!mom" . naravnim pravom jo pove!uje tenja, da je pravo vsebinsko pravilno in da so $lovekove pravi#e vsaj naposled najvi%ja pravna vrednota, s pravnim po!itivi!mom pa spo!nanje, da sta po!itivnost in pravna varnost neo&ibni spremljevalki prava"
? IZPIT: Temeljne znailnosti Rand"r)(hove#a pojmovanja prava%

JI. VRSTE IN METODE PRAVNI0 .NANOSTI
2. METODE PRAVNI0 .NANOSTI 2. 1. DOGMATI"NA METODA

3do&ma R trditev, na$elo, ki temelji na avtoriteti, ne na !nanstveni doka!i < v teolo&iji je do&ma trditev, ki ne prenese nobene&a dvoma in !unanje&a preverjanja4
omo&o$a, da se ! njo ra!iskuje pravo kot normativni pojav i! odi%$e %e #a+elo #o!*ativ#e3a !i i$ova#%a6 $e nastopi ta in ta de%a#$&i $ta#, #a% sledi ta in ta !av#a o$ledi(a tako so !&rajena posame!na pravna pravila, kot tudi #elotno pravo, $e &a ra!umemo kot sistem pravni pravil posame!na pravna pravila so vsebovana v splo%ni in posami$ni pravni akti , ki so ierar i$no ra!vr%$eni od najnije&a do najvi%je&a pravne&a akta $e nija stopnja ni postopkovno in vsebinsko v skladu ! vi%jo, je treba neskladja odpraviti vklju$uje6 jezikovno analizo formalno-lo3ino analizo normativni pravni aktov in nji ovo vsebino sistematino analizo
163
upo%teva, da je pravo je!ikovni pojav, ki ima kot strokovni je!ik kopi#o posebnosti >ormalno7lo&i$na anali!a omo&o$a, da veljavno pravo pojmovno ra!$lenimo in i!ra!imo ter da nato to, kar smo do&nali, poveemo v ustre!en !nanstveni sistem sistemskost je v&rajena v samo pravo kot normativni pojav in ima v pravu ve+ zo!#i1 &otov, pomembni so !lasti trije6 postavljeno pravo je sistem hierarhino z3rajenih normativnih pravnih aktov 3ponavadi ! ustavo na $elu4 veljavna pravna pravila so sistem, ki je ra!pet od pravni pravil kot najoje enote prek klasi$ni pravni pano& do sistema prava kot #elote, ki velja v dolo$enem $asu in prostoru 5 &re !a t"i" sistemi!a#ijo 3klasi>ika#ijo4 prava vsaka od posameznih pravnih znanosti se ukvarja s pravom le i! dolo$ene&a !orne&a kota, a vsaka tako, da &a obravnava s stali%$a oblikovni in vsebinski pove!av, ki so sistemsko pove!ane v njeni naravi je, da je treba upo%tevati avto!iteto kot ustvarjalko prava6 1)(toritas
non veritas Ba(it le#em. (Zakona ne )temelj)je resni(a, temve o"last.)
ustvarjeno pravo je do&ma, ki jo je treba sprejeti kot resni$no 3beri6 kot pravno pravilo4
in je v tem primeru ni treba preverjati ali o njej dvomiti njeno i! odi%$e je, da nas !anima pravo ki je, ne pa pravo, ki naj bi bilo la ko bi jo poimenovali tudi normativno-do3matina metoda 7 beseda normativno pojasnjuje, da se do&mati$ni pristop nana%a na normativne sestavine prava 3!lasti na pravna pravila4 tipi$ni nosil#i do&mati$ne&a pojmovanja prava so drave, ki so v sedanjosti v veliki meri ustvarjalke po!itivne&a prava do&mati$nost je posebej poudarjena pri tisti drava , ki so avtokrati$no or&ani!irane
2. 2. A/SIOLO5/A METODA
3aksiolo&ija R nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot4
sloni !lasti na ve!i 3kopuli4

!"6 $e nastopi ta in ta dejanski stan, !" sledi ta in ta pravna posledi#a ve! !" &radi na ustre!ni vrednoti, ki jo pravo varuje in jo o$e uresni$evati, da bi dose&lo ustre!ne vrednostne #ilje #ilj prava je, da dovoljuje, !apoveduje in prepoveduje tisto, kar je v skladu ! vrednotami in dobrinami, ki se ji s tem pravno !avaruje je metoda vrednotenja v pravu opredeliti jo je mo&o$e kot #eloto vrednostni i! odi%$ 3vrednot, meril in na$el4 in postopkov vrednotenja, s katerimi se po!itivno ali ne&ativno vrednotijo pravo kot #elota ali nje&ovi posame!ni deli vrednotenje ima pomembno vlo&o v vse >a!a nastajanja, ra!umevanja in uporabljanja normativni pravni aktov na pravodajni ravni je treba od&ovoriti na vpra%anje, katere vrednote in kako naj bodo pravno !avarovane na ravni ra!umevanja 3ra!la&e4 normativni pravni aktov ima pomembno vlo&o teleolo%ka 3namenska4 ra!la&a, ki ima vsesko!i i!ra!it vrednostni naboj vrednotenju se ni mo&o$e i!o&niti tudi pri uporabljanju normativni pravni aktov v konkretni primeri
164
!nana je tudi kot deo#tolo)&a *etoda, to je kot metoda pravne kritike in politike 7
ukvarja se s pravom kakr%no naj bi bilo ali pa s te&a !orne&a kota kriti$no vrednoti veljavno pravo je ob$utljiva metoda, ker je vrednotenje vselej tudi pomensko odprto in je !ato nevarno, da bi nje&ov nosile# ravnal ira#ionalno ali pa bi &a !lorabil na pravodajni ravni je treba natanko premisliti, kdaj in kje je pravno urejanje la ko tudi relativno nedolono 3in s tem vrednostno odprto4 o!" relativno dolono 3in s tem vrednostno relativno !aprto4 na ravni ra!umevanja in uporabljanja normativni pravni aktov so v veliko pomo$ ustanove pravne drave 3skupaj ! neodvisnostjo sodnikov4 in ar&umentirano pravno ra!pravljanje 2. -. SOCIOLO5/A METODA na$elo normativne&a pripisovanja ima velik pomen tudi !a njo odlo$itev o tem, katere ivljenjske okoli%$ine naj bodo pravno urejene in !akaj so pravne posledi#e pomembne !a drubo, je vselej vrednostno in so#iolo%ko vpra%anje osrednji problemski sklop so vpra%anja, kako druba in njena sestava vplivajo na to, kaj je treba pravno urediti, kako druba, drubeni v!roki in %e posebej drubeni interesi vplivajo na ra!umevanje in uporabljanje normativni pravni aktov in kako pravna pravila povratno vplivajo na drubo, ra!merja v njej in na njen ra!voj !akona ni mo&o$e vsebinsko ra!$leniti in ra!umeti, $e ne upo%tevamo drubeni v!rokov, ki so &a i!!vali, in te&a kako je !akon nastajal 3vklju$no ! interesnimi kon>likti in vplivi, ki ji je doivljal v postopku pred parlamentom4 !&odovinska in v veliki meri tudi teleolo%ka 3namenska4 ra!la&a sta tipi$ni ra!la&i, ki imata tudi so#iolo%ko vsebino pomembni so vplivi, ki ji ima pravo na drubo osnovno vpra%anje je ali je pravo splo drubeno u$inkovito dra&o#ena je tedaj, ko je potrebno ra!iskati, kako se postavljeno pravo 3laG in books4 udejanja v pravni praksi 3laG in a#tion4 u$inkovitost prava je predpostavka po!itivnosti prava dejansko udejanjanje normativni pravni aktov nam pove tudi to, kako in na kak%en vsebinski na$in pravna pravila resni$no ivijo pomembni sta sodna in upravna praksa, ki povesta kako !akone ra!umejo in uporabljajo sodni in upravni or&ani 2. 6. .GODOVINS/OPRAVNA METODA pravna !&odovina je !&odovinska !nanost, ki ima svojo ra!iskovalno metodolo&ijo $e upo%tevamo %R()0(", ki &a pravna !&odovina prou$uje, lo$imo6 z3odovino posameznih pravnih pano3 3npr" !&odovino ka!enske&a prava4 nacionalno pravno z3odovino obo pravno z3odovino v vse te tre primeri pa je mo&o$e uporabljati6
165
sinhrono metodo 5 prou$uje vsako obdobje !a sebe in pove!uje pravne pojave v

vodoravni 3 ori!ontalni 4 !ve!a
sistematino metodo 5 opa!uje predmet prou$evanja 3npr" neko pravno pano&o4

navpi$no 3vertikalno4, to je v njenem ra!voju sko!i oje ali dalj%e $asovno obdobje obe je mo&o$e ustre!no pove!ovati ra!iskuje6 razvojno vzrono
osrednja !na$ilnost je da pravna !&odovina pravo in posame!ne pravne pojave
$e po!namo v!roke !akaj je nek pravni pojav nastal in kako je deloval, omo&o$a, da pojav ra!umemo in &a la ko kriti$no ovrednotimo doseki pravne !&odovine so la ko opora pravni politiki in kritiki prava neproduktivno je, $e se uvajajo !akonske re%itve, ki so me ani$no prenesene in dru&e&a pravnokulturne&a okolja ali pa, $e &re !a re%itve, ki so se !&odovinsko e poka!ale kot !&re%ene in neu$inkovite pravno!&odovinski vidiki so pomembni tudi !a z3odovinsko razla3o, ki je ena i!med metod ra!la&e normativni pravni aktov 2. 9. PRIMERJALNOPRAVNA METODA primerjalnopravna !nanost primerja iste pravne sestavine 3npr" ustanove4 dve ali ve$ ra!li$ni pravni redov, da se u&otovi, kaj jim je skupno, podobno in v $em se ra! ajajo smisel primerjave je, da !ajame tudi vzroke, !akaj so si pravni redi podobni o!" ra!li$ni predmet primerjave so la ko6 posamezni pravni instituti posamezne pravne podpano3e pano3e posamezni pravni redi splona teorija primerjalne3a prava primerjava je la ko oja ali %ir%a, nana%a se la ko na eno ali ve$ ra!senosti prava , vselej pa mora biti #elovita v tem pomenu, da temelji na po!navanju tuje&a prava, kot deluje v posame!ni drava mo&o$a je po dve pote 6 najprej lo$eno obravnavamo na#ionalne pravne re%itve, na naslednji stopnji pa opravimo primerjavo med tipi$nimi pravnimi ustanovami tako, da se dokopljemo do ustre!ne primerjalnopravne sinte!e e od same&a !a$etka prou$uje vpra%anja, ki so predmet !animanja
ima velik pomen 5 ra!like in podobnosti med posame!nimi pravnimi redi povedo, kje
je mo&o$e pravo poenotiti 5unificirati6
166
poenotenje
prava 5unifikacija prava6 je mo&o$a tam, kjer politi$ne, drubenoekonomske, kulturne in dru&e ra!like med pravnimi redi niso take narave, da bi poenotenje i!klju$evale, krati pa &re !a pravna podro$ja, pri kateri je interes pri!adeti drav, da se nasprotja med njimi odstranijo in da se s tem olaj%a mednarodna menjava 3npr" v transportnem pravu4 pomembna je tudi !a na#ionalne 3dravne4 pravne rede -. DELITEV PRAVNI0 .NANOSTI 'emeljni merili !a nji ovo delitev sta vpra%anji6 ali je predmet preu$evanja sedaj ali neko$ veljavno po!itivno pravo in dru&o merilo pa sta metodolo%ko i! odi%$e in metodolo%ki #ilj, ki &a !nanost !asleduje" +staljena ra!$lenitev je delitev na6 z3odovinskopravne !nanosti, pozitivnopravne !nanosti 5 njena nalo&a je, da spo!na po!itivno, tj" veljavno pravo, primerjalnopravne !nanosti 5 i%$e podobnosti in ra!like med veljavnimi pravnimi redi, teorijo 3skupaj s filozofijo4 prava 5 !ajemata pravo kot #eloto in sku%ata u&otoviti nje&ova i! odi%$a, temeljne in splo%ne !na$ilnosti 3!akonitosti4"

Pravoznanstvo Zapiski S Predavanj

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Pravoznanstvo Zapiski S Predavanj

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Uvod v pravoznanstvo

II. PRAVNO PRAVILO

? IZPIT: Razlike med pravnimi normami in tehninimi normami

? IZPIT: !avedi o"likovne sestavine pravne#a pravila in jih opi$i%

Relativ#o dolo+#a 7 npr", ko pravno dolo$ilo pravi, da na #esti v naselju vo!nik ne

A2$ol,t#e !avi(e 5 pri nji je subjekt upravi$en, da ! objektom na dolo$en na$in

DISPO.ITIVNO PRAVO (i,$ di$ o$itiv,*) je o ,$tl%ivo6 predvideno vedenje in

? IZPIT: Razlike med ko#entnim pravom in dispozitivnim pravom

'e po&lavitne vrste primarni *e)a#e di$ ozi(i%e"

dispo!i#ij so v pravni praksi med seboj pove!ane 5

2. P!e&!)e& je ! !akonom dolo$ena kr%itev javne&a reda, !a katere&a je predpisana

4. Civil#i deli&t je protipravno vedenje in ravnanje, s katerim se dru&emu pov!ro$a

IZPIT:4pi$i znailnosti pravne sank(ije. -atere sank(ije poznamo #lede na namen

odv!em vo!ni%ke&a dovoljenja, odv!em predmetov"

dolo$ajo dolnost vedenja

dolo$ajo posledi#e pravne kr%itve

? IZPIT:-ako iz pravne dolo"e izl)$iti sestavine pravne#a pravila

e#&!at#a (o*e%e#a) !edvidl%ivo$t 5 nana%a le na ene&a ali na ve$ to$no dolo$eni

po&osto so pisana v je!iku, ki spominja na pravi#o in njeno naravo

=IERLIN( pravi, da imajo nesamostojna pravila pomen le v nave!i ! dru&imi e

*EL)EN pa pravi, da nesamostojna pravna pravila veljajo %ele v pove!avi s pravili, ki

NEPOPOLNA naj bi bila pravila, ki na popolna /odka!ujejo, dopolnjujejo, omejujejo,

Med nepopolnimi pravnimi pravili so posebej z#a#e

Nepopolna pravna pravila vsebujejo normativna sporo$ila, ki se nana%ajo na eno

Nepopolno pravno pravilo samo po sebi splo ni pravno pravilo, je le sestavina, ki

Vpra%anje !ase so le %e tista nepopolna pravna pravila, ki se nave!ujejo na dru&a v

V pravem pomenu besede so #e o ol#a samo tista !av#a !avila, ki so dejansko

III. PRAVNO RA.MERJE

-ako lahko neka dr)*"ena tvor"a

? IZPIT: Zakaj je pravna ose"a +)meten, pravni s)"jekt

/o! o!a(i%e ali zd!,Be#%a o$e2 3,#ive!$ita$

4$ta#ove 3,#ive!$ita$ !e!,* ali 2o#o!,*4 7 Nji ova po&lavitna !na$ilnost je

? IZPIT: Razlike med korpora(ijami in )stanovami

P!av#e o$e2e %av#e3a !ava 7 )o tiste, ki imajo oblastna upravi$enja in so pristojne,

-. ,. :. $(#A"(RA *)%R"A V%RA;A$/A

Pravna narava pravni *lasi$ne teorije so6

oseb je sporna in je predmet iva ni

te*el%#o , !avi+e#%e, ki omo&o$a, da subjekt !adovoljuje dolo$en interes 3npr"

-. 6. TEORIJE O NARAVI PRAVICE

P!avi(a %e $,2%e&tovo , !avi+e#%e, da od dru&e&a terja dolo$eno vedenje in

Vol%#o o2la$t, ki ustvarja pravne poloaje" 'okrat je od pravne&a subjekta odvisno

1. subjekt i!vr%uje pravi#o tako, da ostane v pravno dovoljeni meja , ne da bi pose&el

2. naslovljene# kr%i pravo in se pri tem ne more skli#evati na pravno !avarovano

3. subjekt si#er i! aja i! abstraktne&a upravi$enja, tako da pose&a v pravi#o, ki pripada

da je #a$tal &o#?li&t dve1 !avi(, ki $e *ed $e2o% #e iz&l%,+,%eta 7 do kon>likta

&da% in za&a% %e 2ila dolo+e#a

2. PO)AMI2NE 3IN,IVI,+ALNE4 7 vsebujejo posami$no in konkretno pravno pravilo

)PLOBNI PRAVNI A*'I 7 so pomenski nosil#i splo%ni in abstraktni pravni pravil"

.A)E=NI posami$ni pravni akti so najra!li$nej%i e#o$t!a#$&i 3npr" oporoke4 in

7ISTVENE 7 tiste kr%itve, ki so kot tak%ne e vnaprej predvidene 3a2$ol,t#e

7i$tve#a &!)itev je vsaka tista kr%itev, ki oitno vpliva na vsebino splo%ne&a

pravni utrjenosti, pravni predvidljivosti, pravni varnosti"

LeE 3e#e!ali$ LeE $ e(iali$ LeE $ e(iali$

A7ROGACIJA pove, da &re !a o ol#o ra!veljavitev"

6. sploni pravni akti posameznih upravnih organov so podrejeni ustavi in !akonu,

D!,3i !azlo3 7 v naravi vrste drubeni

3. .a t!et%i #a+i# pa je !na$ilno, da vsebino >ormalne&a pravne&a vira dolo$ijo drubeni

1. D!Bav#o !av#o o%*ova#%e ra!lo$uje med pravili, ki se nana%ajo na samo dravno

4. (re !a pojmovanje, da je ustava te*el%#a d!,B2e#a li$ti#a, ki podrobno ureja %e

3. Dolo+ila' &i $e #a#a)a%o #a d!Bav#o ,!editev, kamor sodijo pravila o or&ani!a#iji

)tarej%a teorija, ki !av!ema stali%$e, da temeljna naela ne vsebujejo normativnih

SPLO5NI (GENERALNI) .A/ON se nana%a na vse pravne subjekte, ki ji predmet

POSE7NI (SPECIALNI) .A/ON i!lo$a dolo$eno tvarino in ji obravnava dru&a$e,

RA.LIA med !av#ii o$li in $od#i*i a&ti8

o$e$t#i&ova $ao oo+ 5 $e so podane predpostavke samopomo$i ima