25

ALGE
PREDSTAVITEV ALG
Z imenom alge, ki ima izvor v latinski besedi algae,
kar pomeni morska trava, oznaujemo skupino
organizmov, ki imajo v celicah klorofl, so sposobni
fotosinteze in so znailni prebivalci vodnih ekosistemov
ter vlanih predelov. V botanini literaturi med
alge v irem pomenu besede pritevamo tudi
cianobakterije, eprav gre za prokariontske organizme
brez diferenciranega jedra in mitohondrijev, imajo
pa znailna fotosintetska barvila. Zaradi enostavne
zgradbe, hitre rasti in razlinih spolnih in nespolnih
nainov razmnoevanja in s tem sposobnosti
prilagajanja tudi zelo ekstremnim ekolokim razmeram
najdemo alge tudi v okoljih, kjer drugi organizmi ne
preivijo.
Poleg fotosintetske aktivnosti se mnoge alge lahko
prehranjujejo tudi miksotrofno in heterotrofno. ivijo
samostojno ali se povezujejo z drugimi organizmi, mnoge
vrste ivijo v simbiozi z rastlinami ali ivalmi. Znailna je zveza
z glivami, ki oblikuje liajski organizem. Vegetativno nespolno
in spolno razmnoevanje se izmenjujeta, pogosto prevlada
haploidna faza.
RAZVRANJE
Sistematika in taksonomija nista poenoteni (Lazar, 1960;
Blaeni, 1988; Vrhovek, 1985; Hutchinson, 1967), e vedno
nimamo enotnega flogenetskega sistema klasifkacije. Osnovni
kriteriji razdelitve so prisotnost in zgradba jedra, zgradba
bikov, nain spolnega razmnoevanja, osnovne morfoloke
znailnosti in v zadnjem asu vse pogosteje fzioloke in
biokemijske znailnosti posameznih vrst. Za razumevanje
njihove vloge v vodnih okoljih je torej nujno poznavanje
njihove morfologije, fziologije, biokemije, genetike in ekologije.
Vse te znailnosti se dopolnjujejo in ne izkljuujejo.
Najve nesoglasij je pri uvrstitvi skupine, ki jo slovensko
pogosto imenujemo cianobakterije ali modrozelene cepljivke
zaradi njihove preproste morfoloke zgradbe in prokariontske
celice. Prav zato jih moderna mikrobioloka literatura uvra
med bakterije s strokovnim imenom Cyanobacteria (1).
MORFOLOGIJA IN FIZIOLOGIJA
Alge so zelo razlinih velikosti in oblik. Razlikujemo enoceline,
kolonijske, nitaste (flamentozne), cevaste (sifonalne) in pri
velikih morskih vrstah najdemo parenhimatski talus (Round,
1973). Enoceline so lahko gibljive (amebne ali fagelatne). Pri
kolonijskih ostajajo celice po delitvi skupaj, lahko so povezane s
sluzjo (mukusom).
DELITEV ALG GLEDE NA OBLIKO STELJKE
Enoceline oblike poznamo pri vseh skupinah, razen pri harah
in rjavih algah.
Glede na obliko steljke jih v grobem delimo v sledee nivoje.
1. Bikasta (fagelatna) stopnja celica ima enega ali ve
bikov, taka celica je lahko samostojna, lahko pa se ve takih
celic povee. Predstavniki so navadno enocelini, obikani
organizmi (npr. Euglena, Chlamidomonas), ki lahko tvorijo
tudi kolonije (npr. Volvoy).
2. Kroglasta (kokalna) stopnja celica nima ve bika oz. bikov.
Celica je lahko samostojna, lahko pa se poveejo. Predstavni-
ki te skupine so navadno enocelini do kolonijski organizmi,
ki pa nimajo bikov in zato ne morejo aktivno plavati. Celina
stena je samo ena.
3. Nitasta (trihalna) stopnja taka steljka je vedno vecelina,
posamezne celice v steljki nimajo bikov. Alge so zgrajene iz
podolgovatih, nebikastih celic, ki lahko tvorijo dolge nitke
(Spirogyr) ali pa ploato ali tridimenzionalno steljko (Ulva
lactuca). Celice so lahko samostojne, pri nekaterih vrstah pa
so med seboj povezane s citoplazemskimi mostiki. Razrasle
nitke lahko tvorijo t.i. plektenhime (plete), kjer se nitke
pogosto zrasejo.
4. Tkivno steljna (talozna) stopnja: pojavlja se samo pri visoko
razvitih rjavih algah (Phaeophyceae). Pri steljki e opazimo
delno tkivno diferenciacijo. Steljka se pri tej obliki razvije zgolj
iz ene temenske celice.
5. Cevasta (sifonalna) stopnja steljko gradi samo ena, mnogo-
jedrna makroskopska celica .
TAKSONOMIJA
V tem pregledu podajam sistematsko razdelitev alg na
prokariontske in evkariontske alge.
Prokariontske alge
Tradicionalno spadajo med alge tudi cianobakterije, ki se
26
tedaj imenujejo cianofti ali modrozelene alge (pri emer
se izraz alge nanaa na kateri koli vodni organizem, ki je
sposoben fotosinteze, nekateri noveji viri pa jih izkljuujejo.
Cianobakterije so med najstarejimi organizmi, ki jih najdemo
v fosilnem zapisu, saj segajo celo 3,5 milijarde let nazaj.
Najverjetneje so prav cianobakterije proizvedle veino kisika v
Zemljinem ozraju.
Cianobakterije so lahko enoceline, kolonijske ali flamentozne.
Imajo za bakterije znailno prokariontsko celino zgradbo in
fotosinteze ne vrijo v organelih, temve na specializiranih
citoplazemskih membranah, ki jih imenujemo tilakoidne
membrane. Nekatere flamentozne modrozelene alge imajo
specializirane celice, imenovane heterociste, s katerimi fksirajo
duik.
Evkariontske alge
Vse druge alge so evkarionti in vrijo fotosintezo v z membrano
obdanih organelih, ki jih imenujemo kloroplasti. Kloroplasti
vsebujejo DNA in so strukturno podobni cianobakterijam,
zato domnevamo, da gre za poenostavljene cianobakterijske
endosimbionte. Kloroplasti razlinih linij alg se med seboj
razlikujejo, kar kae na ve endosimbiontskih dogodkov (1).
1. Primoplantae ali Archaeplastida obsegajo tri skupine alg s
primarnimi kloroplasti:
o zelene alge
o rdee alge
o glavkofti
Pri teh skupinah je kloroplast obdan z dvema mebranama in se
je verjetno razvil iz ene same endosimbioze. Kloroplasti rdeih
alg so bolj ali manj znailno cianobakterijsko pigmentirani, pri
zelenih algah pa vsebujejo klorofl a in b; slednjega najdemo
le pri nekaterih cianobakterijah. Vije rastline so pigmentirane
podobno kot zelene alge in so se najverjetneje razvile iz njih.
2. Kloroplaste s kloroflom b imata e dve skupini alg:
o evglenidi (lepooki bikarji)
o klorarahniofti
Ti so obdani s tremi oziroma tirimi membranami in so verjetno
ostanek pouite zelene alge. Pri klorarahnioftih vsebujejo
droben nukleomorf, ki je ostanek jedra.
3. Vse preostale alge imajo kloroplaste s klorofloma a in c.
Slednji iz prokariontov ali primarnih kloroplastov ni poznan,
zaradi genetske podobnosti pa bi lahko lo za razvojno pove-
zanost z rdeimi algami. Sem spadajo skupine:
o heterokonti - npr. zlate alge, diatomeje, rjave alge
o haptofti
o kriptofti
o dinofagelati
Pri prvih treh skupinah (Chromista) ima kloroplast tiri
membrane in pri kriptoftih tudi nukleomorf, zato sklepamo
na skupnega pigmentiranega prednika. Tipini kloroplast
dinofagelatov ima tri membrane, vendar se pojavljajo zelo
razlini kloroplasti, saj so jih posamezni pripadniki skupine
pridobili iz razlinih virov. Plastide, eprav ne prave kloroplaste,
najdemo tudi pri zelo sorodni skupini trosovcev (Apicomplexa),
zato se zdi, da je izvor skupen.
Opozoriti je tudi treba, da v tevilnih skupinah najdemo
organizme, ki ne fotosintetizirajo ve. Pri nekaterih so e vedno
prisotni plastidi, drugi pa so jih izgubili (2).
FIZIOLOGIJA IN METABOLIZEM
V marsiem sta podobna fziologiji in metabolizmu vijih rastlin.
Zaradi razlinih oblik in celine organiziranosti, vsebnosti
razlinih fotosintetskih pigmentov, gibljivosti, ivljenjskih ciklov,
strukture celine stene, kopienja rezervnih produktov itd. pa
je njihova fziologija tudi zelo drugana. Pri algah iz narave
so raziskovali predvsem kemino sestavo steljk oziroma celic,
pigmente, absorbcijo svetlobe, citoplazmo; veji del fziolokih
raziskav pa je vezan na kulture alg v laboratorijih.
eprav so alge prvenstveno avtotrofni organizmi, najdemo med
njimi mnoge vrste, ki so mikso ali heterotrofne. Za avtotrofne
so vir ogljika ogljikov dioksid, karbonati, bikarbonati, za hetero
in miksotrofne tudi organske spojine. Esencialne metabolite
sintetizirajo iz preprostih anorganskih spojin ob prisotnosti
svetlobne energije z valovnimi dolinami med 400 in 700 nm.
Za uspeno rast potrebujejo alge tudi druge elemente, npr.
kalcij (ki ga lahko nadomesti stroncij), magnezij (sestavni
element kloroflne molekule, nujno potreben pri sintezi encima
katalaze), elezo (dolgo asa poznan kot esencialni element in
sestavni del citohromov, fotosintetska aktivnost je manja pri
pomanjkanju elezovih ionov), mangan (rast in fotosintetska
aktivnost sta stimulirani pri dodatku tega elementa gojiu), kalij
in natrij ter elemente v sledeh (molibden, baker, vanadij, kobalt).
Slednji elementi so v majhnih koliinah esencialni, pri vijih
postanejo toksini. Molibden je esencialen za cianobakterije, ki
fksirajo elementarni duik, kobalt pa je vezan na vitamin B12
(kobalamin). Poleg njega sta pomembna fzioloka dejavnika e
vitamina tiamin (B1) in biotin. Veje potrebe po vitaminih imajo
saproftne vrste, npr. dinofceje. Prve poizkuse o pomembnosti
vitamina B12 in njegovem privzemu so opravili z vrsto Euglena
gracilis. Nekatere cianobakterije, bakterije in Chlorella v naravi
sintetizirajo vitamin kobalamin.
Svetlobno energijo absorbirajo fotosintetski pigmenti, ki jih
delimo na : 1. klorofle, ki imajo v molekuli centralno postavljen
magnezijev atom; poznanih je pet vrst, pri algah pa je pogost
le klorofl a; 2. karotenoide (karoteni, ksantofli), ki so rumeno ali
rdee obarvani, in 3. vodotopne fkobiline, ki jih dobimo le pri
rdeih algah, cianobakterijah in kriptoftih.
Vsebnost klorofla je odvisna od intenzitete svetlobe,
koncentracije ogljikovega dioksida in vsebnosti duika v vodi.
Navadno znaa med 0,5 in 1,5% suhe snovi alg. Pri manji
svetlobi in v kulturah lahko dosee do 6% suhe snovi.
Karotenoidi absorbirajo modro in zeleno svetlobo (430-500 nm)
in imajo ibko fuorescenco.
FUNKCIONALNA VLOGA V OKOLJU IN EKOLOGIJA
Alge ivijo tako reko povsod, le v peenih puavskih predelih
jih ni. iroko razirjenost jim omogoajo tevilne prilagoditve
in fzioloka plastinost. Vse to je pripeljalo do razvoja tevilnih
razlinih ekolokih tipov, ki jih doloajo intenziteta svetlobe,
temperatura, pH, koliina ogljikovega dioksida in vrsta ter
koncentracija mineralnih snovi. Njihovi najpomembneji
habitati so vodni ekosistemi, tako celinski kot morski,
podtalnica, vlana zemlja in istilne naprave . So pomembni
27
primarni producenti organske mase. Posebej bogata fora alg je
v morskem litoralu, kjer so se razvile tudi najveje makroskopske
oblike. Osnova ekolokih raziskav je dobro poznavanje
posameznih skupin, njihove fziologije in morfologije.
Vrste in zdrube alg v celinskih vodah in morju so zelo razline,
kar je v prvi vrsti posledica razlik v koncentraciji mineralnih soli.
Skoraj vse zelene alge so znailni prebivalci celinskih voda, veje
tevilo vrst rjavih in rdeih alg pa je morskih.
Veliko tevilo vrst alg (preko 2000 vrst) ivi na/v zemlji (najve
do globine 1 cm). e se mono razmnoijo, povrino razlino
obarvajo. Najpogosteje so cianobakterije, zelene alge in
kremenaste alge (Navicula, Pinnularia). Ekoloki dejavniki, ki
vplivajo na razirjenost zemeljskih alg so pH tal, koliina svetlobe
(navadno je nizka) in vlaga. Suna obdobja preivijo s trajnimi
celicami. Adaptirane so tudi na velika temperaturna nihanja.
Pomen teh alg je precejen. Izboljujejo fzikalno-kemijske
razmere tal, bogatijo jih z organskimi snovmi (cianobakterije e
posebej z duikom, ki ga fksirajo iz zraka). Pomembne so tudi v
prehranskih verigah, saj se z njimi hranijo tevilni talni organizmi
(glive in ivali).
Alge naseljujejo tudi tako ekstremne biotope, kot so termalne
vode in slana jezera, kar le potrjuje njihovo iroko ekoloko
valenco.
ALGE V SIMBIOZI
Alge se povezujejo z drugimi organizmi, najvekrat z glivami
in heterotornimi organizmi (ivalmi). Razirjene so simbiotske
zveze, v katerih alge kot avtotrofni organizmi proizvajajo
organske snovi (20-25 % organsko vezanega ogljika izkoristi
ival), simbionti pa jim vraajo metabolite (hranilne snovi) in jim
dajejo zaito.
Razlikujemo dva tipa simbiotinega odnosa: ekstracelularni
in intracelularni. Najbolj poznan tip ekstracelularne simbioze
so liaji, specializirana skupina organizmov, pri katerih sta
vedno prisotna avtotrofna alga (fkobiont) in heterotrofna gliva
(mikobiont). Za intracelularno simbiozo pa je znailno, da alga
ivi v celici ali celicah ivali, npr. v protozojih (ciliatih), hidri,
vrtinarjih, morskih zvezdah in koralah in nekaterih polih.
Najpogosteje so to enoceline zelene alge iz rodu Chlorella
(poznane kot zooklorele).
TEHNOLOKI POMEN
Pomen alg v naravnih ekosistemih, kjer so pomemben len
prehranjevalnih verig, je nedvoumen. Vse bolj postajajo tudi
tehnoloko zanimive bodisi zaradi primarno avtotrofnega
ali heterotrofnega naina metabolizma. Produkcija alg lahko
dosee 15 do 30 g suhe snovi na m2 na dan, to pa je 55 do 110
ton suhe snovi na ha na leto, kar je primerljivo s produkcijo npr.
sladkornega trsa.
Med najstareje naine izkorianja alg sodi nabiranje in
predelava velikih morskih alg za hrano.
KULTURE ALG
Potrebni pogoj za uspenost kultiviranja alg je poznavanje
zahtev posamezne vrste v naravnem okolju, torej njene
ekologije in parametrov, kot so izbira gojia, pH, temperature,
svetlobe. Navadno uporabljajo tekoa gojia, ki poleg hranilnih
vsebujejo tudi organske snovi in vitamine. Redkeje jih gojijo na
agarju. Bolj kompleksna gojia so potrebna za gojenje morskih
alg.
Alge sicer gojijo v vejih koliinah tudi v naravi (akumulacije,
zgrajene v ta namen), vendar je pri takih kulturah velik problem
bakterijske infekcije in ivalskega plenjenja.
PERSPEKTIVE
Alge so med najpomembnejimi proizvajalci organske snovi na
Zemlji, prvenstveno vezane na vodne ekosisteme (proizvedejo
do 70% vsega kisika). Zelo varirajo v organizaciji celice (pro-in
evkarionti, eno- in veceline), morfolokih oblikah, flogeniji,
fziologiji in ekologiji. Veinoma so avtotrofni organizmi, med
njimi pa so tudi miksotrofne ter fakultativno in obligatno
heterotrofne vrste. Mnoge so simbionti rastlin in ivali.
Razmnoujejo se spolno in nespolno. Zaradi naina ivljenja
in velike prilagodljivosti so osvojile zelo razline habitate, tudi
onesnaene, v katerih so pomembni bioindikatorji (1,5).
Njihov pomen ni le v produkciji organske mase in vkljuevanju
v prehranjevalne verige, vse pomembneji postajajo
biotehnoloki postopki, v katerih se alge izkoriajo za zelo
razline namene. istilne naprave in bioreaktorji za proizvodnjo
celinih produktov so le del teh aplikacij. V prehrani lovetva in
domaih ivali bodo v prihodnje nedvomno imele velik pomen.
Zato so intenzivne raziskave genetike, fziologije in metabolizma
alg v prvi vrsti namenjene optimalni izrabi teh organizmov
v biotehnolokih postopkih, katerih produkti (zdrava hrana,
proteini) so e kako zanimivi za drave v razvoju.
Chlorella pyrenoidosa
Veliko pozornost so v zadnjih desetletjih pritegnili
mikroorganizmi, ki spadajo med Bacteriae, to so Cyanobacteriae
(Spirulina in Aphazimenon), imenovane tudi modrozelene alge,
in Chlorella iz vrst zelenih alg, to so Chlorophyta.
O Chlorelli so zaeli pisati ob koncu 19. stoletja. e 1890 je
Nizozemec Beijerinck izoliral Chlorello vulgaris. Ugotovil je, da
je na svetlobi sposobna fotosinteze, raste pa tudi v temnem
prostoru, e ima na voljo dovolj organskih snovi.
CHLORELLA V NARAVI
V naravi najdemo Chlorello v manjih stojeih vodah, mlakah in
ribnikih, posebno e, e vsebujejo organske snovi. Pogosto raste
tudi na kopnem na dovolj vlanih tleh. Najdemo jo kot zeleno
prevleko na severni steni dreves in zidov, kjer preivi tudi suna
obdobja. Izsuene celice prenaa veter in tako se alga iri.
28
FILOGENETSKA UMESTITEV CHLORELLE PYRENOIDOSE
Chlorella spada med zelene alge, to je deblo Chlorophyta. To
deblo teje ve kot 10 000 vrst.
Deblo: Chlorophyta Razred: Chlorophyceae Red: Chlorococcales
Druina: Oocystaceae Rod: Chlorella (4).
PRILAGAJANJE NA OKOLJE
Chlorella je avtotrof. To pomeni, da lahko s fotosintetskimi barvili
absorbira svetlobo razlinih valovnih dolin in jo spreminja v
kemijsko energijo, ki jo celica potrebuje za potek in vzdrevanje
razlinih biolokih procesov. Fotosintetska barvila so skladiena
v kloroplastih. Glavno fotosintetsko barvilo je klorofl a, ki je
edini sposoben fotosinteze. Vsa druga barvila so potrebna za
prenos svetlobe razlinih valovnih dolin do klorofla a. Prav tako
Chlorella ob poveani intenzivnosti svetlobe povea koliino
klorofla a. Ta pojav je znan tudi pri nekaterih drugih rastlinah
kot adaptacijski uinek.
RAZMNOEVANJE
Chlorella se razmnouje nespolno. Jedro se razdeli na 4 do 8
enakih delov, katerih vsak se obda z e obstojeo citoplazmo
materinske celice. Okrog vsake herinske celice se nato zgradi
celina stena iz celuloze. Rastoe herinske celice pritiskajo na
celino steno materinske celice. Ta popusti in herinske celice
izplavajo. V ugodnih razmerah se to lahko ponovi vsakih 20 ur.
Poveevanje biomase te alge je logaritmino(4).
GOJENJE CHLORELLE
Gojenje Chlorelle je visoko specializiran tehnoloki proces.
Gojie mora vsebovati natanno doloene koliine makro-
mikroelementov v obliki soli, imeti mora doloen pH, zlasti pa
ne sme biti kontaminirano z drugimi mikroorganizmi. Gojenje
je danes vodeno avtomatino. Sprva izolirajo izbrane celice
Chlorelle in jih nekaj asa vzgajajo v laboratoriju. Rast celic v
kulturi je mono sinhronizirati (vse celice so vedno v isti razvojni
fazi), s tem da jih izpostavijo alternirajoim ciklusom svetlobe in
teme. Sledi gojenje alg na prostem v bazenih, katerih velikost je
doloena glede na razmnoeno kulturo. Iz zadnjega, najvejega
bazena anjejo vsakih 5 do 7 dni tiri petine pridelka, ostalo
pustijo za nadaljnjo gojitev. Alge zgostijo s centrifugiranjem in
usedanjem. V posebnih mlinih razbijajo celine stene alge. Tako
obdelano algino maso vakuumsko sterilizirajo in suijo pri 160C
nekaj sekund, da bi dobili algo v prakasti obliki. Zadnja faza je
izdelava konnih pripravkov, tablet in drugih oblik.
KAKO ODPREJO CHLORELLINO CELINO STENO?
Problem pri uporabi Chlorelle je dolgo asa predstavljala prav
njena teko prebavljiva celina stena. Ta je tako ilava, da si brez
njenega pretrganja z obilico hranljivih snovi, ki jih ta alga sicer
vsebuje, ne bi mogli kaj prida pomagati. Z odkritjem posebnih
metod mletja pa je ta alga dosegla 80% prebavljivost. Izumili
so metodo, pri kateri s pomojo pritiska pretrgajo vezi v celini
steni.
Metoda s pomojo pritiska poteka tako, da v rezervoarjih v
katerih je alga, zviajo pritisk in ga sunkovito zniajo. Ta nenadna
sprememba pritiska pa vpliva na osmotski pritisk v celici
Chlorelle in zaradi tega se celina stena pretrga. Pri tej metodi
postane prebavljivost celine stene 80%, to je najve kar je
mono dobiti na triu. Dodatna prednost te metode je, da je
naravna in omogoa, da se hranila iz alge ne uniijo, temve
postanejo biorazpololjiva (7).
SESTAVINE CHLORELLE
Chlorella vsebuje vse za ivljenje potrebne sestavine.
(-karoten; vitamin A; B-kompleks; vitamini C, E, H in M; inositol;
PABA; niacin) in mineralnih snovi (fosfor, kalij, magnezij, veplo,
elezo, kalcij, mangan, baker, cink in kobalt), poleg tega pa
vsebuje e klorofl, nukleinske kisline ter Chlorellin rastni faktor
(Chlorella Growth Factor).
Razpredelnica 1 podaja pregled tiste sestave Chlorelle
pyrenoidose, ki se najpogosteje uporablja v terapevtske
namene.
Razpredelnica 1: znailna sestava praka Chlorelle pyrenoidose.
Prikazani so splona sestava, vsebnost mineralnih snovi in
vitaminov ter delei posameznih aminokislin v 100 g praka.
Splona analiza (ut.% v praku)
beljakovine 60,5
ogljikovi hidrati 18,0
maobe 11,0
vlakna 2,5
pepel 6,5
energetska vrednost 421cal / 100g

Vitamini, minerali in druge
snovi
(v 100g
praka)
karoteni 124 mg inositol 165 mg
-karoten 86,8 mg niacin 23,8 mg
vitamin B1 (tiamin) 1,5 mg klorofl a 1.469 mg
vitamin B2 (ribofavin) 5,0 mg klorofl b 613 mg
vitamin B5 (pantotenska
kislina)
1,3 mg kalcij 203 mg
vitamin B6 (piridoksin) 1,7 mg jod < 500 g
vitamin B12 (cianokobalamin) 126 g elezo 167 mg
vitamin C (askorbinska kislina) 49,5 mg baker 0,08 mg
vitamin E (-tokoferol) 18,7 mg fosfor 1,73 g
vitamin H (biotin) 192 g kalij 992 mg
vitamin M (folna kislina) 26,9 g magnezij 315 mg
PABA 0,6 mg cink 71,0 mg
krob 1,9 g selen 7 g

29
Aminokisline (% v
praku)
neesencialne esencialne
alanin 4,80 arginin 3,64
asparaginska kislina 5,20 fenilalanin 3,08
cistin 0,38 histidin 1,29
glutaminska kislina 6,29 isoleucin 2,63
glicin 3,40 leucin 5,26
prolin 2,93 lizin 3,46
serin 2,78 metionin 1,45
tirozin 2,09 treonin 2,70
ornitin 0,06 triptofan 0,59
valin 3,64

Maobne kisline (ut. % v maobah)
miristinska 0,6
miristoleinska 0,9
tetradekanojska 0,9
palmitinska 15,6
palmitoleinska 9,1
heksadekadienojska 5,5
heksadekatrienojska 17,1
oleinska 10,0
linolna 15,5
linolenska 22,8
dele nenasienih maobnih kislin 81,8
dele nasienih maobnih kislin 18,2
LASTNOSTI IN UINKOVANJE SESTAVIN CHLORELLE
Zdravilne uinke Chlorelle pripisujemo tirim sestavnim
skupinam, in sicer vitaminom ter mineralnim snovem, kloroflu,
celini steni ter Chlorellinemu rastnemu faktorju (CGF).
Klorofl
Chlorella vsebuje ve klorofla kot katerakoli rastlina. Klorofl
je protoporfrin. Ker je po svoji sestavi podoben krvnemu
pigmentu hemu, so e zelo zgodaj ugotovili, da je uinkovito
sredstvo pri prepreevanju anemij, saj spodbuja nastanek
eritrocitov. Poleg tega klorofl spodbuja obnovo in rast tkiv,
inhibira proteaze v prebavilih, prepreuje kronino zaprtje,
odpravlja neprijeten zadah iz ust.
Celina stena
Celina stena pri Chlorelli sestoji iz ve plasti. Najdebeleja
notranja plast je iz celuloznih mikrofbril. Celina stena
mikroalge ima pomembno vlogo pri razstrupljanju lovekega
organizma. Nase namre vee teke kovine, pesticide in druge
toksine; spodbuja revesno peristaltiko; deluje karminativno
in izboljuje prebavo. Kompleksna polisaharidna komponenta
celine stene pa deluje kot imunostimulans.
Chlorellin rastni faktor (CGF)
Gre za izvleek, dobljen iz poparka Chlorelle z vroo vodo.
Sestoji iz aminokislin, peptidov (npr. glutation), beljakovin,
vitaminov, sladkorjev in nukleinskih kislin. Predstavlja priblino
5% algine vsebine. CFG ugodno vpliva na celoten organizem:
deluje neposredno na celice v tkivih, saj spodbuja njihovo rast
ter obnavljanje, s tem da spodbuja delovanje celine DNA ter
RNA pri nastajanju beljakovin, encimov ter energije.
CGF spodbuja celice imunskega odziva, predvsem limfocite
T, limfocite B ter makrofage. Ti itijo organizem pred infekti
in nastankom rakavih celic. CGF tudi spodbuja izdelovanje
interferona ter tumorskega nekroznega fakorja (TNF). Ta
stimulira fbroblaste, ki so pomembni pri nastanku vezivnega
tkiva oziroma pri celjenju ran. CGF vpliva tudi na rast
laktobacilov v revesju, kar ugodno vpliva na boljo prebavo in
zavira nastanek driske (7,3).
IZKUNJE S CHLORELLO V MEDICINI
O uporabi Chlorelle v medicinske namene je bilo narejenih
mnogo znanstvenih tudij, o njenih ugodnih uinkih pa priajo
tudi tevilni primeri iz vsakodnevne zdravnike prakse.
Chlorella je kot probiotsko sredstvo namenjena vsem: zdravim,
za ohranjanje zdravja; nedohranjenim, da napolnijo telesne
hranilne zaloge; debelim, kot del shujevalne diete in akutnim
ter kroninim bolnikom, da se hitreje pozdravijo ali da se jim
zdravstveno stanje hitreje izbolja (8).
Vpliv na imunski sistem
Glavni nosilci imunskega sistema so bele krvne celice, med
katerimi loimo ve vrst: limfociti B so aktivni predvsem
proti bakterijam, limfociti T proti virusom in rakavim celicam,
makrofagi pa proti rakavim celicam, tujim beljakovinam in
drugim keminim toksinom. Za makrofage je znailno, da so
velike celice, ki se nahajajo v krvi (monociti) ter drugih tkivih, kot
so jetra (Kupferjeve celice), vranica, bezgavke, kostni mozeg,
pljua, prieljc, vezivno tkivo, sklepi ter trebuna votlina. So
nosilci nespecifne imunosti.
Ena od metod za poveanje imunskega odziva je dajanje snovi,
ki spodbujajo nastajanje in aktivnost makrofagov. Delovanje
taknih snovi je po navadi posredno, saj pospeujejo izloanje
interferona, ki je naravni telesni stimulator makrofagov.
Mnoge raziskave so potrdile, da Chlorella ali njeni izvleki
okrepijo imunski sistem in s tem zaitijo organizem pred
mnogimi okubami in rakavimi boleznimi (9).
Spodbujanje imunskega sistema
Za Chlorelline derivate (Chlorellin rastni faktor CGF) je
dokazano, da poveujejo aktivnost makrofagov in citotoksinost
limfocitov (najverjetneje celic T). Po neki teoriji naj bi bilo
antitumorsko delovanje Chlorelle posledica sinergistinega
delovanja makrofagov in citotoksinih limfocitov.
Glikoproteinska komponenta izvleka Chlorelle je pokazala
antitumorsko aktivnost proti sarkomu 180, ki so ga vcepili v mii,
ter tudi proti miji levkemiji. Inhibicija rasti tumorja je znaala
59,9% (3).
Celina stena Chlorelle je po zgradbi podobna celinim stenam
bakterij (npr. Mycobacterium tuberculosis) in glivic, ki tudi
delujejo antikarcinogeno prek stimulacije imunskega sistema.
Ugotovili so, da je za antitumorsko delovanje odgovoren kisli
30
polisaharid iz celine stene. Zanj se je izkazalo, da inducira
interferon v poskusnih razmerah tako in vitro kot tudi in vivo.
Tudi vitamin A ima vpliv na imunski sistem organizma, in sicer
tako, da vzdruje mehansko celost tkiv in mukoznih povrin
ter spodbuja telesne fagocite, da napadajo tujke iz okolja in
maligne celice.
-karoten sodeluje pri unievanju rakavih celic ter spodbuja
nastajanje tumorskega nekroznega faktorja (TNF) ter
interlevkina I v makrofagih. Deluje tudi sinergistino z
vitaminom E kot antioksidant.
tevilne sestavine Chlorelle spodbujajo imunski sistem: tako
CGF vea aktivnost makrofagov in citotoksinost limfocitov,
celina stena inducira nastanek interferona, antioksidanti
(vitamin A, C, E) pa prepreujejo nastanek kisikovih radikalov in
lipidno peroksidacijo v celinih membranah.
Drugi mehanizmi
S poskusi je dokazano, da imajo rastna in regenerativna tkiva
veliko afniteto do porfrinskih spojin (porfrini so snovi, dobljene
iz klorofla ali hema, ki ne vsebujejo eleza ali magnezija).
Ker so kloroflu dokazali antiproteolitino delovanje, je verjetno,
da ima Chlorella s svojo visoko vsebnostjo klorofla pomembno
vlogo pri prepreevanju irjenja rakavih celic in sicer tako, da
inhibira njihove proteinaze.
Prav izloanje ostankov celinih sten odmrlih celic iz rastoe
rakaste mase zastruplja imunski sistem v telesu in ga
onesposablja. e pospeimo izloanje teh snovi iz telesa,
postane imunski sitem bolj uinkovit. Vpliv Chlorelle na
spodbujanje jeter ter druge detoksifkacijske mehanizme v
povezavi z metastatinim rakom e ni bil preuen, vendar je
verjetnost, da Chlorella prispeva tudi k ienju drobcev rakavih
celic iz krvi, precej velika. Za Chlorello je namre dokazano, da
odstranjuje kodljive delce iz krvi .
Nekatere tudije na ivalih dokazujejo, da zaitna doza
Chlorelle, vzeta pred obsevanjem ali po njem, preprei
neugodne posledice radiacije, LD50 sevanja pa se zvea (3).
Razstrupljanje organizma
Chlorellina celina stena ima izredno sposobnost vezave
strupenih snovi iz svoje okolice (tudi lovekega organizma).
Tako je bilo ugotovljeno, da vee teke kovine (Cd, Hg, Pb,
U, Zn, Cu) ter razne klorirane ogljikovodike (PCB, klordekon).
Raziskave so pokazale, da sta za razstrupljanje odgovorni dve
snovi, in sicer poleg celine stene e karotenu podobni polimer
sporopolenin.
Vpliv na jetra
Pri uporabi Chlorelle kot hrane za podgane so ugotovili, da
alga iti pred pokodbami jeter. Chlorella iti jetra tudi pred
toksino pokodbo z etioninom. Ta snov povzroa zamaenost
jeter. Podobna pokodba jeter nastane tudi pri podhranjenosti.
Da ima Chlorella ugoden vpliv na jetra, lahko sklepamo iz
tudije, pri kateri so ugotovili, da je vsebnost albuminov
s pomojo alge narasla (sposobnost jeter za nastajanje
beljakovin), gamaglobulinov pa padla. Takne spremembe so
posledica boljega delovanja jeter.
Razstrupljanje revesja
Mnoga bolezenska stanja so povezana s slabim delovanjem
revesja. Znailen simptom zastrupljenega revesja je zadah iz
ust.
Kloroflu pripisujemo tudi antibakterijsko delovanje. Pri tem
naj ne bi deloval neposredno na mikroorganizme, pa pa naj
bi z oksidativnim mehanizmom ustvaril okolje, neprimerno za
njihovo rast.
Zaradi velike vsebnosti klorofla je torej Chlorello mo uporabiti
za odpravljanje neprijetnega zadaha iz ust ter ezmerne koliine
anaerobnih bakterij v kolonu. Pri razstrupljanju revesja uinkuje
tudi celina stena, s tem da absorbira strupe ter pospeuje
peristaltiko.
Odprava kroninega zaprtja
Kronino zaprtje je eden od pogostih problemov starejih
ljudi. Poleg nerednih in boleih stolic povzroa zaprtje tudi
slab zadah in glavobole, povezano pa je tudi z razvojem
pankreatitisa, hipoglikemije in celo raka na dojkah in kolonu.
e Chlorello jemljemo nekaj mesecev, bo prilo do okrepitve
revesja in s tem do odprave zaprtja. Chlorella tudi spremeni
sestavo revesne fore. Zelo koristna je tudi pri bolnikih s hudo
pokodbo hrbtenjae, ki trpijo zaradi paralize spodnjega dela
telesa in se jim v revesju nabirajo plini.
Klorofl in regeneracija tkiva
Chlorella vsebuje med vsemi rastlinami najve klorofla. Eden
prvih uinkov, ki so ga opazili pri kloroflu je bil njegov vpliv na
obnovo in rast tkiv. e leta 1943 so uporabili sam klorofl pri
zdravljenju razlinih tipov konih razjed.
Klorofl v koncentracijah med 0,05 in 0,5% v tkivni kulturi skoraj
v trenutku povzroi rast fbroblastov (celic, ki v telesu vplivajo na
celjenje ran).
Klorofl se je izkazal koristen tudi pri periodontitisu (krvavenje iz
dlesni ter izpadanje zob), preleaninah in razjedah na prstih.
Vitamin A ter -karoten pa sta pomembna za strukturno in
funkcionalno celovitost epitelijskih celic.
Chlorella (predvsem CGF) se priporoa tudi pri zdravljenju
diabetinih ulkusov, za katere je znailno, da se izredno poasi
celijo.
Rana na elodcu in dvanajstniku, pankreatitis
Teave z elodcem ter dvanajstnikom spadajo med
najpogosteje zdravstvene probleme. Vzrok je potrebno najti
in odpraviti. Vpliv Chlorelle na zdravljenje rane na elodcu in
dvanajstniku je pokazal dobre rezultate. Sestavine alge (vitamin
A, klorofl, CGF) namre pospeujejo regeneracijo sluznice in
celjenje ran.
Yamagishi in Saito sta poleg drugih zdravil uporabila tablete
Chlorelle pri bolnikih z rano na elodcu ali dvanajstniku,
gastritisom ter kroninim pankreatitisom. Pri vseh sta opazila
izboljanje, pri nekaterih pa tudi popolno ozdravljenje. Zlasti so
bili dobri rezultati pri iru na elodcu in gastritisu (3).
Velika koncentracija klorofla v Chlorelli se je izkazala kot koristna
tudi pri zdravljenju pankreatitisa. Kloroflovi derivati namre
zavirajo delovanje encimov za razgradnjo beljakovin (tripsin,
kimotripsin, kalikrein, -amilaza in fosfolipaza A). Ti encimi so
prisotni pri vnetnem procesu in so v veliki meri odgovorni za
kodljive uinke pankreatitisa.
31
Problemi s koo, alergije
Opisanih je mnogo primerov, pri katerih je dolgotrajno jemanje
Chlorelle pokazalo ugodne uinke pri zdravljenju raznih konih
bolezni (ekcemi, bradavice, herpes febrilis, akne), ter alerginih
stanj (alergini rinitis, alergini dermatitis, astma).
V alergine reakcije vstopa mnoica proteolitinih encimov,
zato je mono, da deluje klorofl iz Chlorelle antialergijsko tudi s
svojim antiproteolitinim delovanjem.
Artritis
Po eni strani Chlorella spodbuja makrofage, ki so odgovorni
za nastanek revmatoidnega artritisa, po drugi strani pa
izloanje interferona deluje ugodno na zdravljenje artritisa,
saj je interferon predvsem celini regulator in ne le stimulator.
Revmatoidni artritis je bolezen, ki jo je mo zdraviti s poveano
koliino interferona, ki jo spodbuja peroralno dana Chlorella.
Za artritis je znailen kisel medij v sklepih. Chlorella naj
bi nevtralizirala kisle strukture. Z vianjem pH v sklepih se
zmanjuje ezmerna aktivnost belih krvnih celic in boleina se
zmanja.
Mnogim, zaradi artritisa nepominim bolnikom, ki so jemali
Chlorello, so se boleine zmanjale ali povsem izginile, gibalna
sposobnost pa se je povrnila.
Ateroskleroza, holesterol, zvian krvni tlak
Chlorella prepreuje in upoasnjuje proces ateroskleroze.
Antioksidanti v Chlorelli (vitamini A, C in E, minerali kot sta cink
in baker) zavirajo staranje celic in pokodbe ilne stene. Zveane
koliine nenasienih maobnih kislin ugodno vplivajo na
sestavo holesterolnih frakcij. Polinenasiene maobne kisline,
zlasti tip C 18:3 poveajo koncentracijo HDL (high density
lipoproteins) in zmanjajo LDL (low-density lipoproteins).
Domnevajo, da se derivati klorofla selektivno nalagajo v
aterosklerotinih oblogah in tam inhibirajo proliferacijo gladkih
miinih vlaken. Raziskave so pokazale, da klorofl spodbuja
nastajanje apolipoproteina v jetrih podgan ter poveuje
izloanje prostega holesterola v tanko revo skupaj z olem,
od tam pa z blatom iz telesa. Narejena je bila kontrolna tudija
na 16 ljudeh, ki so jemali tri mesece samo Chlorello brez
drugih zdravil za zmanjanje holesterola. Pri vseh so opazili
signifkanten padec holesterola v krvi.
TOKSIKOLOGIJA, AKUTNA IN KRONINA TOKSINOST
Toksikoloke tudije Chlorelle so bile izvedene tako na ivalih
kot tudi na ljudeh.
Raziskave so pokazale, da srednja akutna letalna peroralna doza
(LD50) presega 16g na kilogram telesne tee, kar pomeni, da bi
morala odrasla zdrava oseba (70 kg) naenkrat zauiti ve kot 1
kilogram praka Chlorelle. Tudi pri tej dozi pri podganah ni prilo
do vidnih znakov toksinosti.
Pri klinini tudiji na prostovoljcih, katerim so 20 dni dajali
Chlorello kot nadomestek za beljakovine, niso opazili nobenih
kodljivih uinkov alge.
Iz raziskav, ki so bile sicer narejene z namenom preuevanja
vpliva Chlorelle kot dietetnega dodatka hrani za nosenice
s hipokromno anemijo, lahko vidimo, da imajo znanstveniki
Chlorello za tako nekodljivo, da jo lahko brez skrbi jemljejo tudi
nosenice. Koncentracija eleza v serumu nosenic, ki so jemale
Chlorello, se je zveala.
Kot eden od monih kodljivih uinkov Chlorelle se omenja
fotosenzibilnost (kona reakcija, ki jo sproi svetloba). Vzrok
zanjo je porfrinski derivat klorofla feoforbid. Pokodbe koe
zaradi feoforbida se kaejo v obliki oteklin endotelijskih celic
ter trombozi majhnih krvnih ilic v dermisu in subkutanem
maevju.
Monost toksinosti predstavlja tudi vitamin A, vendar bi bilo
potrebno za zaznavo toksinih uinkov jemati ve mesecev 60 g
Chlorelle dnevno (3).
Stranski uinki
Na zaetku uivanja Chlorellinih pripravkov lahko pride do
sledeih moteih reakcij:
1. Poveano nastajanje plinov v revesju zaradi poveane peri-
staltike
2. Nepravilnosti v gibanju revesja, rahla slabost in poviana
telesna temperatura. Ti simptomi so redki in obiajno
izginejo po 2 do 3 dneh, le v redkih primerih trajajo ve kot
teden dni.
3. Pojav alergijskih simptomov (akne, izpuaji, ekcem) pri
alerginih ljudeh. Simptomi so prehodne narave in kaejo na
dejstvo, da telo pospeeno izloa toksine ter skua ponovno
vzpostaviti notranje ravnoteje.
4. Zeleno obarvanje revesne vsebine zaradi izloanja odvene
koliine klorofla, kar pa ne pomeni, da smo zauili preve
pripravka.
Na natete reakcije ne smemo gledati kot na kodljive stranske
uinke, pa pa kot na reakcije, ki so posledica prilagajanja
organizma na terapijo z algo in so dokaz za njeno uinkovitost.
Opozorilo: V zelo redkih primerih lahko pride do resneje
alergijske reakcije na algo ali do fotosenzibilnega dermatitisa.
V taknem primeru je potrebno takoj prekiniti z uivanjem
Chlorelle in se posvetovati z zdravnikom.
32
Preglednica zdravilnega delovanja Chlorelle
Priporoila za uporabo Chlorelle v medicini ter vzroki za njeno delovanje .
Bolezensko stanje Vzroki za delovanje Chlorelle
rak vpliv antioksidantov; CGF, vpliv hranil; okrepitev imunskega sistema
zastrupitve s tekimi kovinami, pesticidi itd.
vpliv celine stene in klorofla; poveano izloanje z olem; vpliv CGF uravnava revesno foro
in obnavlja revesno sluznico
slaba prebava
celina stena vee nase strupe in jih izloa s fecesom; CGF uravnava revesno foro in obnavlja
revesno sluznico
meteorizem, zadah iz ust
vpliv celine stene na razstrupljanje revesja; klorofl kot deodorantno sredstvo; uravnavanje
revesne fore
kronina obstipacija pospeevanje peristaltike
alkoholni maek CGF pospeuje presnovo alkohola v jetrih
utrujenost, slabo poutje esencialna hranila; poveana obrambna sposobnost vsega organizma
slabokrvnost CGF in klorofl pospeujeta nastajanje eritrocitov
nedohranjenost hranilno visoko vredna hrana; krepitev imunskega sistema
hujanje
bioloko polnovredna hrana z malo kalorij; krepitev imunskega sistema; razstrupljanje
organizma
pokodbe, rane
vpliv na imunski sistem; izloanje TNF ter pospeevanje delovanja fbroblastov; vpliv vitamina
A ter -karotena
rana na elodcu in dvanajstniku; vpliv CGF na regeneracijo sluznice;
kronini gastritis vpliv CGF na regeneracijo sluznice;
pankreatitis klorofl zavira aktivnost proteaz
virusne ter bakterijske okube vpliv CGF na izloanje interferona; krepitev imunskega sistema; vpliv klorofla
prehladne bolezni vpliv CGF na izloanje interferona; veanje obrambne sposobnosti organizma
bolezni koe (akne, ekcem itd.) vpliv vitamina A ter -karotena; vpliv na imunski sistem
alergije, astma prepreevanje lipidne peroksidacije; antiproteoitino delovanje
revmatoidni artritis
spodbujanje izloanja interferona; veja aktivnost makrofagov; detoksifkacijska sposobnost
jeter; vpliv vitamina A ter -karotena
ateroskleroza
zmanjanje koncentracije LDL holesterola ter krvnega tlaka; derivati klorofla zavirajo
proliferacijo gladkih miinih vlaken v ilni steni; vpliv antioksidantov; vpliv esencialnih
maobnih kislin
velika koncentracija holesterola CGF pospeuje izloanje holesterola z olem
zvean krvni pritisk vpliv CGF
ODMERJANJE
Chlorella pyrenoidosa je industrijsko pridelana alga, obiajno
predelana v tablete.
Doziranje je individualno, priporoa se zaeti z nijo dozo, 0,50g
iste posuene alge trikrat na dan, jo postopno poveati na
3,75g do7,50g odvisno od namena, razdeljeno v 3 do 5 dnevnih
odmerkov. (1 tableta obiajno vsebuje 0,25g iste posuene
alge).
Tablete vzamemo pred ali med jedjo. Le v primeru, ko elimo
dosei razstrupljevalni uinek, zauijemo preparat na prazen
elodec (3).
Jemlje se lahko neomejeno dolgo asa.
NOSENOST, DOJENJE IN OTROCI
Chlorello se priporoa tudi v asu nosenosti in med
dojenjem, predvsem zaradi bogatih hranil in zaradi hitrejega
odstranjevanja strupov iz telesa.
Pri otrocih z dodajanjem Chlorelle prehrani omogoimo
obrambnemu sistemu, da povea koliino limfocitov
in makrofagov, tako se telesce laje spopada z novimi
mikroorganizmi, v primeru bolezni pa hitreje okrevajo. Vitamini,
minerali v optimalnem razmerju in dovolj amino kislin in
drugih hranil, uinkovito krepijo otrokovo zdravje in ustvarjajo
primerno okolje za razvoj ugodne revesne mikrofore,
prepreujejo napihnjenost in drisko. Bolj zdravo revesje in
urejena prebava sta temelj za dobro delovanje imunskega
sistema, ki se lae upirajo tevilnim enterovirusom. Celina stena
pa nase vee strupe in tako zmanja nalaganje strupov v telesu
(6).
ODMERJANJE PRI OTROCIH
Pri otrocih se priporoa poasno uvajanje: zane se z eno
tabletko (0.25g), nato koliino vsakih nekaj dni poveamo,
dokler na doseemo priporoenega odmerka glede na
otrokovo teo.
8 do 20 kg 2 tbl./ dan
20 do 30 kg 4 tbl/ dan
30 do 50 kg 6 tbl/ dan
50 do 60 kg 8 tbl/ dan
33
60 do 70 kg 10 tbl/ dan
70 + 12 tbl/ dan.
Doziranje zmanjamo, e pride do driske.
Raziskave so bile narejene na otrocih dvojkih, ki je dokazala
pomembno pozitivne uinke .
Otrocih, ki so jemali Chlorello so bili bistveno bolj zdravi in rasli
so hitreje (5).
Spirulina platensis
Spirulina je neumrljivi potomec prve fotosintetine oblike
ivljenja. Pred tremi in pol milijardami let so modrozelene alge
zaele ustvarjati kisikovo ozraje, tako da so se lahko razvile
druge oblike ivljenja. Od tedaj alge pomagajo uravnavati nao
biosfero (1).
SPIRULINA V NARAVI
Spirulina je rod enocelinih modrozelenih cepljivk. Predstavniki
so vlaknaste oblike. Ker so zelo prilagodljive, jih je lahko gojiti.
Najdemo jih v raznovrstnih okoljih, npr. v prsti, pesku, movirju,
alkalnih jezerih, v morju in sladki vodi, najbolje pa uspeva
v slanih vodah toplega podnebja (Afrika, Kitajska, Mehika).
Kot prehransko dopolnilo pod trnim imenom Spirulina se
uporabljata predvsem vrsti Spirulina platensis in Spirulina
maksima (nekateri ju uvrajo tudi v rod Arthrospira) v obliki
tablet, kapsul, praka, ponekod je tudi dodana hrani (10).
Kraljestvo: Bacteria (bakterije)
Deblo: Cyanobacteria (modrozelene cepljivke)
Razred: Cyanophyceae
Red: Oscillatoriales
Rod: Spirulina
GOJENJE SPIRULINE
Spirulina je bila v mnogih letih neprekinjene pridelave na
Havajih vzgojena iz izbranega seva Spiruline Platensis, katerega
razvoj se je zael leta 1984 in velja za najstarejo proizvodnjo
Spiruline na svetu.
Spirulina se prideluje v plitvih, ca. 20 cm visokih, odprtih
bazenih na obali Pacifkega oceana. Bazeni se polnijo z
meanico svee sladkovodne in morske vode iz globin
Pacifkega oceana. Morska voda predstavlja bogat vir mineralov
in elementov v sledeh. Za optimalno rast alge se dodajata v
bazene e natrijev bikarbonat (jedilna soda) in ogljikov dioksid.
Posebna lopatasta kolesa na povrini skrbijo za dobro meanje
in enakomerno izpostavljenost soncu, kar omogoa optimalno
rast in doseganje visoke hranilne vrednosti.
Spirulina je nitasta alga. Iz bazenov se pobira z grabljami, sledi
spiranje z vodo ter doziranje v suilnik. Za suenje se uporablja
patentirana oceanska hladna tehnika suenja t.i. Ocean Chill
drying, ki so jo razvili prav znanstveniki na Havajih. Po tej
metodi se spirulina posui v pilih 3 sekundah v ozraju z manj
kot 1 % kisika, kar zagotavlja visoko vsebnost karotenoidov in
encimov.
Letno se v proizvodnih objektih, ki se raztezajo na povrini
416.000 m2, proizvede ve kot 350 m3 (4.000 ton) (13).
SESTAVINE SPIRULINE
Spirulina je modrozelena alga, ki se e stoletja uporablja za
obogatitev prehrane z naravnimi, zdravju koristnimi rastlinskimi
hranili.
Spirulina vsebuje:
300 % ve kalcija kot polnomastno mleko,
2.300 % ve eleza kot pinaa,
3.900 % ve beta karotena kot korenje,
375 % ve proteinov kot tofu
Priporoena dnevna koliina Spiruline vsebuje ve
antioksidantov kot 5 obrokov zelenjave. Primerjava koliine
rastlinskih hranil Spirulina vsebuje 31 x ve rastlinskih hranil
kot borovnice, 60 x ve kot pinaa in 700 x ve kot jabolka (20).
Preglednica 2-1. Vsebnost aminokislin v Spirulini
Esencialne aminokisline odstotek
izolevcin 5,6 %
levcin 8,7 %
lizin 4,7 %
metionin 2,3 %
fenilalanin 4,5 %
treonin 5,2 %
triptofan 1,5 %
valin 6,5 %


Neesencialne aminokisline odstotek
alanin 7,7 %
arginin 6,9 %
aspartamska kislina 9,8 %
cistin 1,0 %
glutaminska kislina 14,6 %
glicin 5,2 %
histidin 1,6 %
prolin 4,3 %
serin 5,2 %
tirozin 4,8 %
V celini steni Spiruline ni celuloze, temve mehki
mukopolisaharidi. Zato je lahko prebavljiva in jo telo zlahka
uporabi, saj jo prebavi od 85% do 95%.
SPLONA SESTAVA SPIRULINE
Beljakovine 53 - 62 %
Ogljikovi hidrati 17 - 25 %
Maobe 4 - 6 %
Minerali 8 - 13 %
Vlaga 3 - 6 %

34
Spirulina je pomemben vir beljakovin, saj jih vsebuje od 53
62 %, kar je ve kot jih vsebuje meso, mleko, jajca ali soja. So
lahko razgradljive in vsebujejo vse esencialne aminokisline. Z
uivanjem ivalskih beljakovin veinoma vnesemo v telo tudi
visok dele maob, kalorij in holesterola. Spirulina vsebuje
le 5 % maob, katerih preteni del sestavljajo nenasiene
maobne kisline. Kalorina vrednost 1 g spiruline je manja od
5 kcal.
Spirulina je lahko prebavljiva. Ostale rastline imajo trdno celino
steno iz neprebavljive celuloze, medtem ko so celine stene
Spiruline zgrajene iz laje prebavljivih mukopolisaharidov.
Lahka prebavljivost in absorbcija sta zlasti pomembna pri
podhranjenih, bolnih in starejih ljudeh.(17)
Kombinacija enostavno prebavljivih beljakovin in glikogena v
Spirulini predstavlja odlino hrano. Spirulina je tudi bogat vir
naravnega eleza, klorofla, B vitaminov in elektrolitov.
Med maobami, ki jih vsebuje Spirulina od 4 do 6 %, so
prisotne vse esencialne maobne kisline, od katerih je
najpomembneja gama linolenska kislina (GLA). GLA se v telesu
pretvori v prostaglandine, substance podobne hormonom, ki
igrajo pomembno vlogo pri razlinih funkcijah v telesu (delujejo
protivnetno, zniujejo krvni tlak, izboljujejo delovanje ivevja,
itd.). V normalnem stanju telo samo pretvori linolenske kisline v
GLA, vendar to sintezo mono zavirajo stres, uivanje alkohola in
procesi staranja (11).
Spirulina vsebuje vse vitamine B kompleksa in predstavlja
bogat vir vitamina B12. Vitamin B12 je pomemben za normalno
rast in delovanje ivevja. Pomanjkanje povzroa utrujenost
in slabo voljo (emernost). Telo samo proizvaja lasten vitamin
B12, vendar so predvsem vegetarijanci nagnjeni k pomanjkanju
le-tega. V Spirulini ga je 2 krat ve kot v posuenih jetrih,
najbogatejemu ivalskemu viru.
Snovi s hranilnim ali fziolokim uinkom Koliina v priporoeni dnevni koliini
Vitamini in encimi
vitamin A kot beta karoten 1,000 g RE1
vitamin B1 (tiamin) 0,035 mg
vitamin B2 (ribofavin) 0,14 mg
vitamin B3 (niacin) 0,4 mg NE2
vitamin B6 0,03 mg
vitamin B12 9 g
pantotenska kislina 4,5 g
folat 6 g
biotin < 1 g
superoksidna dismutaza (S.O.D) 1.080 e.e. 3
Karotenoidi / rastlinska hranila
celotni karotenoidi 14 mg
zeaksantin 7,5 mg
klorofl 30 mg
C - fkocianin 218 mg
Minerali
kalcij 10 mg
magnezij 15 mg
elezo 9 mg
baker 20 g
jod 15 g
cink 0,1 mg
mangan 0,4 mg
natrij 30 mg
kalij 60 mg
selen 0,9 g
molibden < 12 g
fosfor 33 mg
Omega 6 maobne kisline
gama linolenska kislina 32 mg
Opombe: 1 RE ekvivalent retinola, ki je enak 6 g -karotena
2 NE ekvivalent niacina, ki je enak 1 mg niacina
3 e.e. encimska aktivnost antioksidanta
-4 ni predpisano
35
V sestavi spiruline izstopa visoka vsebnost beta karotena in
klorofla. Beta karotena, predstopnje vitamina A, je v spirulini 2
krat ve kot v korenju. Poleg beta karotena so v Spirulini prisotni
tudi drugi karotenoidi, kot so lutein in zeaksantin, znani po svoji
antioksidativni dejavnosti. pinaa, za katero je veljalo, da ima
najvejo koliino zeaksantina, ga vsebuje kar 7 krat manj kot
spirulina (19).
Mavrica naravnih barvil (pigmentov)
Pigmenti pomagajo pri tvorbi tevilnih encimov, ki sodelujejo
pri uravnavanju presnove. Zaradi teh pigmentov ima Spirulina
tako temno barvo.
Karotenoidi so rumeni ali oranni pigmenti, od katerih v
Sprirulini najdemo: beta karoten, kriptoksantin, ehineon,
zeaksantin in lutein. Karotenoidi predstavljajo 0.37% Spiruline.
Klorofl vasih imenujemo zelena kri, ker je podoben
molekulam hemoglobina v loveki krvi. Klorofl ima v sredini
ion magnezija, ki mu daje zeleno barvo, hemoglobin pa ima
ion eleza, zaradi katerega je rdee barve . Verjetno je Spirulina
tako uinkovita pri slabokrvnosti prav zaradi podobnosti
hemoglobina in klorofla, ter zato, ker ima lahko dostopno
elezo. V Spirulini je 1,1 % klorofla (to pa je eden od najboljih
naravnih virov klorofla sploh) in od tega je najve a-klorofla.
Chlorella ima 2.3 % klorofla, od tega je veina b-klorofla.
Fikocianin je najpomembneji pigment v Spirulini in predstavlja
15% celotne tee. Fikocianin je nastal milijardo let pred
kloroflom in je verjetno predhodnik klorofla in hemoglobina.
V molekularni sestavi ima tako magnezij kot elezo, zato je
verjetno skupni prednik rastlinskega in ivalskega ivljenja.
Spodbuja obrambne moi telesa.
Encimi
Encimi so katalizatorji keminih sprememb in jih je na tisoe.
Suha Spirulina vsebuje tevilne encime. Eden od njih je
superoksid dismutaza (SOD), ki je pomemben zato, ker lovi
proste radikale in zavira staranje(20).
UPORABA V MEDICINI
Laboratorijski in klinini poskusi s Spirulino kaejo, zakaj
je Spirulina tako pomembna v nartih za zdravo ivljenje.
Znanstveniki preskuajo to prastaro algo zaradi prehranskih
in ftokeminih spojin, ki zniujejo holesterol, krepijo imunski
sistem in koliino laktobacilov v prebavilih, odstranjujejo
strupe iz ledvic, poveujejo absorpcijo elementov v sledovih,
prepreujejo podhranjenost in itijo pred uinki arenja.
Spirulina zniuje holesterol
tudija, ki so jo izvedli na oddelku za notranje bolezni tokijske
univerze je pokazala, da Spirulina res zniuje serumski holesterol
in da verjetno olaja srna obolenja, ker ublai arteriosklerozo.
Raziskovalci v Nemiji so e prej odkrili znianje holesterola med
shujevalno kuro s Spirulino. Japonska raziskava je pokazala
znianje holesterola brez izgube telesne tee, se pravi, da
znievanje holesterola ni bilo povezano s hujanjem. Spirulino
so izbrali, ker se je pri prejnjih poskusih pokazalo, da zniuje
holesterol pri podganah (21).
Raziskovalci so odkrili, da je to verjetno zaradi njenega uinka na
presnovo lipoproteinov. Del Spiruline, ki je topen v maobi, je
dokazano znial koliino holesterola v serumu in jetrih podgan.
Naravni beta karoten zmanjuje tveganje vseh vrst raka
Ve kot sto poskusov na ivalih je pokazalo, da vitamin A in beta
karoten zavirata razvoj razlinih vrsta raka in tumorjev.
Izraelska raziskava iz leta 1987 kae, da je naravni beta karoten
bolj uinkovit od svoje umetne inaice. loveko telo laje vsrka
naravni beta karoten zato, ker vsebuje le-ta 9-cis karotenoid
izomer, ki ga molekule sintetinega beta karotena nimajo. To
pomeni, da ima beta karoten iz alg in zelene listnate zelenjave
moneji antioksidativni uinek kot umetni beta karoten (15).
Ker je Spirulina hrana, najbogateja z beta karotenom,
preskuajo njene protirakave uinke. Na oddelku za zobno
medicino harvardske univerze so z beta karotenom in izvleki
Spiruline zmanjevali tevilo rakavih celic v ustni votlini.
Raztopina beta karotena, ki so jo nanaali na rakaste tumorje
v ustih hrkov, je zmanjala tevilo in obseg tumorjev ali pa so
celo izginili.
Dokazov, ki povezujejo beta karoten in prepreevanje raka, je
dovolj. Tiste, ki ne zauijejo dovolj sveega sadja in zelenjave, bo
Spirulina dodatno zavarovala z beta karotenom (20).
Spirulina in zdravi laktobacili
Spirulina prav tako poveuje tevilo laktobacilov. Japonske
raziskave kaejo, da so podgane, ki so jih krmili s Spirulino, imele
trikrat ve laktobacilov kot podgane v kontrolni skupini. Ko so
podgane sto dni krmili s hrano, v kateri je bilo pet odstotkov
Spiruline, so odkrili:
1. tea slepega revesa se je poveala za 13%
2. tevilo laktobacilov se je povealo za 327%
3. v slepem revesu je bilo 43% ve vitamina B1.
Ker Spirulina ni priskrbela dodatnega B1, se je torej poveala
celotna absorpcija B1. tudija domneva, da uivanje Spiruline
povea tevilo laktobacilov pri loveku in lahko pomeni bolj
uinkovito absorpcijo vitamina B1 in drugih vitaminov iz vse
zauite hrane (14).
Spirulina omili pokodbe ledvic
Po raziskavi, narejeni na Japonskem, je Spirulina pri podganah
zmanjala zastrupljenost ledvic z ivim srebrom in tremi
razlinimi zdravili. Znanstveniki so merili dva pokazatelja
zastrupljenosti ledvic: duik v krvi (BUN Blood Urea Nitrogen)
in serumski kreatinin. Ko so podgane hranili s hrano, ki je
vsebovala 30% Spiruline, sta se oba pokazatelja zelo zniala.
Pri dopolnilni raziskavi so kot dodatni kazalec zmogljivosti ledvic
merili vsebnost dveh encimov v urinu. Aktivnost obeh encimov
je bila precej manja v skupini, ki je dobivala hrano s 30%
Spiruline. Uinkovino so zasledili v vodotopni frakciji Spiruline
(12).
Pokazalo se je, da je fkocianin tista ftokemikalija, ki zmanjuje
zastrupljenost ledvic.
Gama-linolenska kislina in spodbujanje prostaglandinov
Gama-linolenska kislina (GLK), esencialna maobna kislina, je
predhodnik telesnih prostaglandinov, hormonov, ki nadzirajo
tevilna dogajanja v telesu. Prostaglandin PGE
1
ima veliko
nalog, med drugim uravnava krvni tlak, posreduje pri tvorbi
holesterola, pri vnetjih, delitvi celic. PGE
1
obiajno nastaja iz
linolenske kisline v hrani in tako GLK napreduje v PGE
1
. Nasiene
36
maobe, alkohol in drugi dejavniki lahko zavirajo ta proces in
povzroijo pomanjkanje GLK in zavrejo nastajanje PGE
1
.
tevilne raziskave so pokazale, da pomanjkanje GLK lahko
povzroi degenerativne bolezni in druge zdravstvene teave.
Raziskave pri hujanju
V dvojno slepem navzkrinem poskusu, kjer so uporabljali
tudi navidezno zdravilo brez uinkovin (placebo), so tisti, ki so
jemali po est tablet pred vsakim obrokom, poasi, toda ne
zanemarljivo, zgubljali teo. Opazili pa so tudi opazno nije
vrednosti serumskega holesterola (18).
Uinek fkocianina na odpornost
Po vsem svetu si prizadevajo odkriti naravno snov, ki bi krepila
imunski sistem ali unievala rakave celice. Del teh prizadevanj se
vrti okrog modro zelenih alg. Ena od nenavadnih ftokemikalij v
Spirulini in drugih modrozelenih algah je fkocianin, naravno modro
beljakovinsko barvilo (pigment).
V raziskavi na Japonskem so mii z rakom na jetrih krmili s istim
fkocianinom. V tej skupini je bila stopnja preivetja veliko vija, kot
pri miih iz kontrolne skupine, ki niso dobivale fkocianina (22).
Po Japonskih izkunjah vsakodnevna majhna koliina fkocianina
ohranja ali pospeuje normalno delovanje celic, ki prepreuje razvoj
rakavih celic ali zavira razvoj e obstojeega raka ali prepreuje, da
bi se spet pojavil. Zato priporoajo 0,25 do 2,5g fkocianina dnevno.
Polisaharidi in beta glikani spodbujajo imunski sistem
Nedavne raziskave so pokazale, da polisaharidi v Spirulini
spodbujajo tvorbo makrofagov (belih krvnik, ki uniujejo
mikrobe tako, da jih objamejo in razkrojijo). Leta 1993 so na
Kitajskem odkrili, da polisaharidi in fkocianin iz Spiruline krepijo
odpornost celic pri miih, ki spodbujajo tvorbo kostnega
mozga, rast prieljca in vranice in biosintezo serumskih
beljakovin (16).
Stranski uinki
V zaetnem obdobju uivanja Spiruline lahko pride do slabosti.
Takrat dnevni odmerek zmanjamo, ko pa se telo navadi,
zanemo s poveanjem odmerka.
Opozorilo
Spirulina vsebuje fenilalanin, zato je potrebna posebna
previdnost pri bolnikih s fenilketonurijo (17).
Odmerjanja
Obiajno tableta vsebuje 500mg posuene in upraene
modrozelene alge (Spirulina platensis), zadnje analize so
pokazale, da je najveja priporoena dnevna koliina 6 tablet,
za otroke pa 1 do najve 3 tablete.
Aphanizomenon Flos
Aquae (AFA)
Alge iz jezera Klamath so popolna hrana in vir pomembnih
antioksidantov, protivnetnih in nevroregenerativnih molekul.
Alga AFA (Aphanizomenon Flos Aquae ali AFA) je v svetu naravne
hrane razmeroma nova, in eprav jo potroniki uporabljajo e
najmanj 25 let, se veliko ljudi, celo tisti, ki poznajo trg z naravnimi
proizvodi, ne zavedajo njenih izjemnih hranilnih lastnosti.
Aphanizomenon Flos Aquae nevidni ivi cvet , je latinsko
ime za modro zeleno algo, cianobakterijo, iz rodu Nostocaceae,
druine Aphanizomenon, vrsta: fos-aquae.
NAHAJALIE
Aphanizomenon Flos Aquae je ena od mnogih vrst
modrozelene alge, ki raste v zgornjem delu jezera Klamath v
severnem Oregonu in ena redkih uitnih mikroalg. Raste divje
v optimalnem okolju, ki ji omogoa, da se razvije v resnino
pomembno hranilo, in se po tem razlikuje od drugih mikroalg, ki
jih gojijo umetno, kot sta npr. spirulina ali klorela.
Nenehno dotekanje snega in vode z enega najvie leeih
aktivnih vulkanskih podroij na svetu zagotavlja jezeru Klamath
edinstven vir iste, z minerali obogatene vode. Jezero Klamath
in njegova okolika movirja, gozdovi in travniki predstavljajo
varen dom za stotine vrst divjih ivali. Ker lei jezero na
preteno nedotaknjenem, visokem puavskem podroju, nudi
domovanje orlom plecem in je njihovo najveje prezimovalie
v ZDA, hkrati pa najveje poivalie vodnih ptic, ki preletavajo
Tihi ocean. Jezero Klamath lei blizu nekdanjega kraterskega
jezera, napaja se z ve kot sedemnajstimi naravnimi izviri in
je zato najveje jezero s sveo vodo (839 km2) v Oregonu.
Njegovo razvodje meri ve kot 25,4 km2. Voda iz jezera
Klamath ima veliko mineralov, ki so shranjeni v debelem sloju
vulkanskega pepela. V jezero ga je stresel ognjenik Mazama
ob svojem izbruhu pred ve kot sedem tiso leti. Ta udovita
zaloga naravnih mineralov in velika monost za fotosintezo (300
sonnih dni v letu in mrzle zime, ki silijo alge, da proizvajajo
esencialne maobne kisline) sta glavna razloga, da so alge AFA
za mnoge najbogateja hrana na planetu (23).
SESTAVINE
Zelo pomembna je hranilna vrednost alge AFA v organski
obliki zaradi esar ima alga visoko absorbcijsko sposobnost
vsebuje naslednja hranila:
Beljakovine in aminokisline
Priblino 6070 odstotkov alge sestavljajo visoko vredne
beljakovine. Alga vsebuje 20 aminokislin, med njimi vse
bistvene. In kar je najpomembneje, alga AFA izbolja
sposobnost telesa, da vsrka in uporabi beljakovine iz hrane. Ta
lastnost je izjemno pomembna v prehrani atletov in tistih ljudi,
ki potrebujejo pogonsko gorivo visoke energijske vrednosti.
Nadalje vsebuje vseh 8 esencialnih aminokislin v razmerju, ki je
skorajda enako idealnemu razmerju za loveko telo (Food and
Nutrition Council, 1980). Tako telo uporabi vse beljakovine in
aminokisline, ki se v njem odlino asimilirajo.
Minerali
Alga vsebuje ve kot 30 mineralov, domala celoten spekter
makro- in mikromineralov v naravni organski obliki, ki predstavlja
najboljo monost za asimilacijo. Prav zato je sposobna
spodbuditi razline imunske in prebavne funkcije, saj uravnava
vse bolj razirjeno pomanjkanje hranilnih snovi v prehrani.
37
Vitamini
Alga vsebuje popoln in uravnoteen spekter 14-ih vitaminov,
vkljuno s spektrom vitaminov B in veliko koliino vitamina K.
Je zeleni vir z najve B-vitaminov, e posebej zato, ker vsebuje
biorazpololjivi vitamin B12 (200 odstotkov priporoene dnevne
koliine v 1,5 grama alge).
Karoten, karoten beta in karotenoidi
Alga vsebuje veliko karotena beta v oblikah cis in trans, kar
omogoa visoko stopnjo absorpcije, nadalje irok spekter 14-ih
karotenoidov, vkljuno alfa in gama. Znanost je dokazala, da
je samo naravni spekter karotenoidov, ki vkljuujejo karoten
beta v oblikah cis in trans, sposoben delovati antioksidantno in
antikancerogeno.
Najbolj pomembno pa je, da je vsebnost karotenov v algah,
suenih po posebni tehnologiji, priblino 34,7 mg/g, kar je
skoraj 400 odstotkov priporoene dnevne koliine karotenov v
enem samem gramu!
Fikocianini
1015 odstotkov suhe algine tee predstavljajo fkocianini,
snovi, za katere so raziskave dokazale veliko protivnetno
delovanje, vendar brez stranskih uinkov.
Polisaharidi
Kot druge modrozelene alge vsebujejo tudi alge AFA visok
odstotek polisaharidov, ki vplivajo na imunski sistem. Posebno
pomembno pa je, da so ti polisaharidi pokazali 10-krat vejo
sposobnost stimulacije makrofagov kot obiajni lipopolisaharidi.
Esencialne maobne kisline
V algah AFA je izvrstno razmerje esencialnih (bistvenih)
maobnih kislin. Najvaneje je, da vsebujejo razmeroma
zelo veliko maobnih kislin omega-3 (druge mikroalge, npr.
spirulina, teh kislin sploh nimajo). Pravih maob je v suhi algi le
56 odstotkov, vendar v kombinaciji z vrsto sinerginih hranil in
molekul, kot so fkocianini, ki pozitivno modulirajo eikosanoidne
metabolite omega-6 in maobne kisline omega-3, lahko celo ta
koliina pospei pomembne spremembe v telesu. Natanno to
je pokazala raziskava, v kateri je alga AFA zviala raven endogenih
maobnih kislin omega-3 (EPA in DHA), zniala raven plazemske
arahidonine kisline, okrepila njen sploni protivnetni uinek in
pomembno zniala raven LDL holesterola in trigliceridov v krvi.
Klorofl
Alge AFA vsebujejo visok odstotek klorofla (priblino 1
odstotek), kar pripomore k ienju in razstrupljanju krvi.
Raziskave so potrdile, da imajo lahko dietetini viri klorofla
pomembno antimutageno in antikancerogeno vlogo.
RAZISKAVE IN UPORABA V MEDICINI
eprav na tisoe ljudi poroa o koristnih uinkih alge AFA, so
ele nedavne znanstvene raziskave dale vrste, edinstvene
rezultate. e posebej so raziskovali razlina kritina podroja
lovekovega zdravja.
Retrospektivne raziskave
Raziskava, ki jo je opravilo pet zdravnikov Univerze Illinois,
je zajela na tisoe ljudi, ki prisegajo na blagodejne uinke
uivanja alg AFA. e iz opisanih in klinino dokazanih virov je
mogoe ugotoviti koristi, ki jih daje uivanje alge pri vnetnih in
osteoartritinih boleznih, fbromialgiji, prehranski in respiratorni
alergiji ter nevrolokih stanjih, kot sta depresija in motnje
pozornosti.
Imunski sistem
Dve raziskavi, opravljeni na Univerzi McGill v Montrealu sta
pokazali, da je alga AFA zelo moan imunski regulator, zmoen
pospeevanja prehoda 40-ih odstotkov naravnih obrambnih
celic v tkivo in organe, in to v dveh urah po zauitju komaj
1,5 grama alg! Polisaharidi, ki v glavnem omogoajo tako
aktiviranje, hkrati mono stimulirajo delovanje makrofagov.
Alge so torej naravna snov, ki lahko hitro aktivira naravne
obrambne celice in hkrati stimulira aktivnost makrofagov, in to
je zagotovo edinstvena sposobnost. Zaskrbljeni, da bi bil tako
irok in moan imunski stimulator lahko problematien pri
bolnikih z vnetnimi in avtoimunimi boleznimi, so se raziskovalci
odloili za testiranje uinka alge na polimorfonuklearne
celice. Skupaj z nevtroflci so te celice v glavnem odgovorne
za endogeno vnetje, ki ga povzroa imunski sistem. Precej
nepriakovano je alga pokazala zmonost umirjanja aktivnosti
polimorfonuklearnih celic, iz esar lahko sklepamo, da so alge
AFA tiste, ki okrepijo odpornost, saj brez stranskih uinkov
spodbujajo aktivnost in migracijo naravnih obrambnih celic
in makrofagov, povezanih s katero koli poveano vnetno
aktivnostjo.
Metabolizem
Dokazali so, da alga AFA normalizira presnovo maob, saj
je pri laboratorijskih miih zniala raven arahidonine kisline,
holesterola in trigliceridov. Toda metabolini uinki alge AFA
so celo globlji: dokazali so, da zadruje nastajanje amilaze alfa v
trebuni slinavki, s tem zniuje prekomerno izloanje sladkorjev,
zniuje glikemino raven in delno prepreuje aktivnost dveh
encimov v revesju, saharaze in maltaze, ki sta odgovorna za
asimilacijo sladkorja v krvni obtok. Raziskave torej kaejo, da
alga AFA lahko prispeva k razkroju znanega sindroma X, ki je
kombinacija prevelikega izloanja sladkorja in insulina v kri.
Danes predstavlja sindrom X bistvo osnovnih metabolinih
motenj, kot so hipoglikemija, sladkorna bolezen in debelost.
Nadaljnji rezultati se nanaajo na zmonost alge AFA, da pri
laboratorijskih miih izbolja asimilacijo hrane in rast. e so
normalni miji hrani dodali komaj 0,05 odstotka alge AFA, je bila
rast skupine, ki so jo hranili z algo AFA, za 16 odstotkov veja
od kontrolne skupine. To je seveda zelo pomemben podatek
za odraajoe otroke in tudi odrasle , in e bolj znailen, e
povzamemo, da podoben poskus s Spirulino (do 73 odstotkov
Spiruline v prehrani) ni pokazal nobenega pomembnega
rezultata.
Vnetja
Iz prej navedene retrospektivne raziskave je razvidno, da ima
alga AFA moan blailni uinek na vse vrste vnetnih stanj.
Takojen uinek je verjetno pripisati vsebnosti modrega
pigmenta fkocianina. Fikocianini so moni selektivni
zaviralci ciklooksigenaze-2 (COX-2) in s tem razlinih vnetnih
eikozanoidov, ki jih proizvajajo taki encimi.
38
V raziskavi so fkocianine primerjali s protivnetnima zdraviloma
Celecoxib (Celebrex) in Rofecoxib (Vioxx). Pri nijih odmerkih
zdravili nista povzroili nevarnih stranskih uinkov, medtem ko
so fkocianini dokazali, da so 23-krat moneji od omenjenih
zdravil. e pa so odmerek zdravil zviali in je odmerek alge AFA
(fkocianinov) ostal nespremenjen, torej toliken, da je zavrl
aktivnost ciklooksigenaze-2, so zdravila zelo hitro onemogoila
aktivnost ciklooksigenaze-2 in s tem zavrla vnetje, vendar je
odmerek zdravila povzroil nevarne stranske uinke.
V razlinih poskusih na ivalih so dokazali, da fkocianini lahko
v veliki meri prepreijo vnetja organov v razlinih stanjih
(debelo revo, jetra, mogani itd.) in zadrijo levkotriene B4,
posebej odgovorne za respiratorna stanja, kot je astma. Iz tega
podatka lahko delno razloimo dokazane blagodejne uinke
alge AFA na alergije in astmo. Za zakljuek e to: medtem ko
se fkocianini nahajajo v vseh vrstah modrozelenih alg, tudi v
Spirulini, omogoa sinergija z mnogimi drugimi antioksidanti in
protivnetnimi hranili (kot je npr. irok spekter karotenov, ki jih je
v algi AFA zelo veliko) tej algi vejo uinkovitost pri vnetjih.
ivevje
Motnje, kot sta depresija in pomanjkanje pozornosti, so
bile omenjene e v prejnjih retrospektivnih raziskavah. Do
nedavnega so zmonost alge AFA, da pomiri stres in ivna
stanja, pripisovali njenim splonim hranilnim lastnostim. Kasneje
so odkrili, da ima alga AFA zaradi tehnologije pridobivanja
pomembno koliino feniletilamina, moganske aminokisline,
ki je neposredno odgovorna za aktiviranje in bolji transport
pomembnih nevrotransmiterjev (kot sta dopamin in
norepinefrin). V raziskavi so dokazali, da so bolnike, ki so dobivali
1060 mg feniletilamina, v 60-ih odstotkih primerov ozdravili
klinino diagnosticirane depresije.
Alga AFA, vsebuje zadostno koliino feniletilamina, ki je
potrebna, da vzbuja boljo voljo, laja stres, pomaga pri
uravnavanju resne depresije in morda celo rei problematina,
trenutno e nejasno diagnosticirana stanja (kot sta pomanjkanje
pozornosti in hiperaktivnost pri otrocih). Feniletilamin so
imenovali tudi molekula ljubezni, in sicer zato, ker so ga
v poveanih koliin nali pri ljudeh v stanju zaljubljenosti in
velikega veselja.
Pogled v prihodnost
Iz vseh dosedanjih informacij je razvidno, da ima alga AFA in
zlasti njeni posebni izvleki vrsto zelo blailnih uinkov. Pred
nedavnim so dokazali, da alga znatno spodbuja proizvodnjo
osnovnih izvornih celic v kostnem mozgu odraslih in
pospeuje selitve teh celic v tiste posebne organe, ki zahtevajo
regeneracijo. Gre za zelo pomembno odkritje, ki dokazuje,
da imajo osnovne izvorne celice kostnega mozga odraslih
enako regenerativno sposobnost, kot jo obiajno pripisujemo
embrionalnim osnovnim izvornim celicam. Ta podatek nam
pomaga razloiti, zakaj so tevilni dolgoletni uivalci alg AFA
poroali o znatnih izboljanjih pri Alzheimerjevi bolezni,
avtoimunskih boleznih, sladkorni bolezni itd. (24).
Raziskave na tem podroju e intenzivno potekajo.
Stranski uinki in odmerjanje
Glede na to, da je po sestavi in delovanju izjemno podobna
Spirulini, je tudi odmerjanje enako, stranski uinki pa zelo podobni..
Ascophyllum nodosum
Norveki klep
Droga: Fucus mehurjasti brai
BIOLOGIJA
Rjava morska alga Ascophyllum nodosum, spada v veliko
skupino Phaeophyceae, v druini Fucaceae in je edina vrsta
rodu Ascophyllum.
Rjave alge so veceline, makroskopske morske alge, najveja
je Macrocystis. Karoteni jim dajejo znailno rjavo barvo. Celina
stena je celulozno hitinska. Imajo tevilne kloroplaste,
imenovane feoplasti, ki poleg karotenov vsebujejo e klorofl
a in c. Razmnoujejo se vegetativno, nespolno s sporami in
spolno. Najpogosteje so v hladnih morjih severne in june
poloble. So pomembni producenti biomase in gospodarsko
pomembne zaradi pridelave hrane in pridobivanja manitola (1).
NAHAJALIA
Norveki klep( Ascophylum nodosum), raste na obmoju
Severnoatlantskega bazena, rastejo poasi in lahko ivijo 10-
15 let. Najve te alge pridelajo na Norvekem, Kanadi in ZDA.
Dobro uspeva v vodi, katere temperatura se le malo spreminja. V
srednjih morskih globinah rastejo alge do estdeset let, pol leta
v temi in pol leta na svetlobi. Na obmojih, kjer jo gojijo, to je
ob strogo zaitenem obalnem pasu, za prehrano ljudi in ivali,
pa veljajo e posebno stroge norme in nadzor, prepovedano je
ribarjenje, gojenje koljk ali plovba.
etev poteka v asu plimovanja, pobirajo jih strojno s posebej
prilagojenimi stroji, obiajno pozno pomladi. Od asa etve,
slanosti morja, izpostavljenosti valovom in izsuitvijo, je mono
odvisna kvaliteta in koliina snovi v algi.
SESTAVINE IN HRANILNA VREDNOST
Celino steno Ascophyllum nodosum, najprej s posebnimi
tehnolokimi postopki odprejo, da hranilne snovi preidejo v
obliko, ki jih nae telo, pa tudi druga bitja in rastline, sprejmejo
kot popolno sestavo hranilnih snovi.
e dolgo jo uporabljajo, kot organsko gnojilo za razline
vrste poljin, s tem pa pridobi alga e dodatno gospodarsko
pomembnost. Vsebuje snovi, ki so potrebne za rast in
razvoj rastlin in ivali, to so predvsem kombinacije makro in
mikroelementov ( N, P, K, Ca, Mg, S, Mn, Cu, Fe, Zn, Mo ), saj je
rjava morska alga hrana za ivljenje in preivetje drugih vrst
ivljenja.
tevilne tudije in raziskave kaejo, da je rjava alga zanimiva in
koristna, tako za zdravje ljudi kot ivali.
Rjava morska alga je bogat vir mineralov, sluzi, polifenolov,
ftohormonov in vsebuje preko 12 vitaminov in 21 aminokislin.
Ravnoteje mineralnih soli je izredno podobno nai celini
tekoini in ti minerali so osnova za bolji izkoristek beljakovin in
vseh drugih snovi v naem telesu (26).
V A. nodosum so v organski obliki vezani algini ( polisaharidi
celine stene ), proteini, barvila, ftohormoni ( auxin ), encimi,
ogljikovi hidrati, celotna skupina vitaminov B, vitamin E, C, in
elementi v sledeh: jod, natrij, kalij, baker, magnezij, kalcij, barij,
brom, krom, litij, srebro, stroncij, titan, vanadij, cinkin zadnje
ase vedno bolj raziskana sestavina rjave morske alge fucoidan
39
( veplov polisaharid ), ki pa postane aktiven ele z obdelavo
same spojine, in se danes uporablja kot samostojno prehransko
dopolnilo (25).
Ascophylum nodosum ( osnova je suha snov )
Sestavine- tabele
VSEBNOST V RJAVI ALGI (osnova je suha snov)

Sestavina % Vitamin mg/100g
Maobe 2,4 Tiamin 0,06
Skupne beljakovine 10,5 Ribofavin 0,49
pH 5,72 Niacin 18,26
Fucoidan 10 Askorbinska
kislina
37,5
Manitol 8 Tokoferol 0,15
Laminaran 3
Ca 5,9 Aminokisline %
Mg 1,01 Lizin 4,24
Na 4,1 Histidin 1,29
K 2,8 Amoniak 1,99
N (skupno) 1,67 Arginin 5,47
Cl 5,47 Asparaginska
kislina
9,88
S 1,95 Treonin 4,6
Serin 4,92
Element ppm Glutaminska
kislina
12,3
I 145 Prolin 3,71
Fe 480 Glicin 5,7
Mn 86 Alanin 5,52
Mo 2,71 Cistein 1,49
Co 4,16 Valin 3,51
Ni 13,8 Izolevcin 3,26
Cu 10,4 Levcin 5,63
Zn 21 Tirozin 3,52
Sn 18,9 Fenilalanin 3,54
Pb 10,57
Hg 0,02
UPORABA V MEDICINI
S farmakolokimi raziskavami, e vrsto let dokazujejo
uinkovitost in koristnost A. nodosum za na organizem.
Ne samo v medicini, tudi v prehrani imajo alge pomembno
mesto, zlasti v makrobiotini prehrani, e zlasti v azijski kuhinji.
Kot prehransko dopolnilo ugodno delujejo pri:
sploni utrujenosti,
prekomerni telesni tei,
anemiji,
poveani ravni holesterola,
pri vnetnih procesih,
krepijo in uravnavajo delovanje itnice,
dodajajo se k shujevalnim sredstvom,
polifenoli itijo pred konim rakom,
zmanjujejo in odstranjujejo aterosklerotine obloge,
pri kroninem zaprtju,
teavah s koo,
pri alergijah,
podhranjenosti
So izjemno dragocen vir joda, jod pa je kljuni element za
sintezo itninih hormonov in posledino za normalen telesni
in duevni razvoj naega organizma. Stimulira delovanje
itnice, zato se povea presnova in razgradnja maob (28).
V rjavi morski algi Ascophyllum nodosum najdemo podobne
snovi, kot v e prej omenjenih algah. Raziskave pa kaejo, da
od vseh alg najmoneje alkalizira telo in, da vsebuje najve
organsko vezanega joda, sestavine pa tudi ugodno vplivajo na
koo in jo itijo pred vplivi iz okolja..
V obliki krem, ki vsebujejo 0,2 % rjave morske alge A. nodosum,
zaradi vsebnosti fto hormonov aktivirajo kone mehanizme in
spodbujajo obnovo koe. Izbolja se napetost koe, zmanjajo
se gube , videz je mladosten in sve. Zaradi vsebnosti rjave
morske alge krema iti pred UVB arki in zmanja pojavnost
konega raka.
Polifenoli so v raziskavah na ivalih uspeno obvarovali mii pred
konim rakom, ki ga povzroajo ultravijolini B arki. Testnim
ivalim so polifenole nanesli na koo, dodali pa so jih tudi hrani.
tevilo konih tumorjev se je zmanjalo za 60% , njihova velikost
pa do 45 % .
Na Japonskem so raziskovali vpliv alg na absorbcijo kalcija.
Ugotovili so, da se je absorbcija kalcija v tankem revesju
mono poveala pri starejih osebah z osteoporozo in
posledino tudi gostota kostne mase, e so istoasno uivali
tudi rjave morske alge (25).
A. nodosum pripisujejo tudi antivirusne lastnosti. Raziskave
opravljene na Japonskem kaejo protivirusne lastnosti in
hitreje zdravljenje virusnega stomatitisa in tudi antimikrobni
uinek na E. coli, Psevdomonas aeruginosa in Streptococcus
aureus (27).
Natrijev alginat, ki se je v tudijah na ivalih izkazal kot
netoksien, lahko vee teke kovine ( amalgam ), in s tem
posledino deluje razstrupljevalno na organizem.
Ker alginati v elodcu nabreknejo, se njihov volumen povea kar
petintridesetkrat, delujejo antacidno, obutek sitosti pa pomaga
tudi pri hujanju.
Tudi alkohol z algami presnovimo hitreje in se izognemo maku,
in predvsem hitreje preenemo utrujenost.
Fucoidan
V rjavih algah so zasledili dve molekuli polisaharida fucoidana.
Ena molekula vsebuje priblino 20 % glukuronske kisline,
druga pa je preteno sestavljena iz veplovega estra L- fukoze.
Biomedicinske raziskave, narejene v Raziskovalnem intitutu
Takara Shuzo na Japonskem, so potrdile antitumorno
40
delovanje, vendar mehanizem delovanja e ni v celoti pojasnjen.
Predvideva se, da vpliva na apoptozo, v organizmu tako aktivira
mehanizme, s katerimi vpliva na genetski zapis celice in tako
preprei nastanek novih rakavih celic (31).
UPORABA V PREHRANSKI INDUSTRIJI
A. nodosum se veliko uporablja kot dodatek k hrani za ivali.
Zaradi bogate vsebnosti naravnih hranilnih snovi, ugodno vpliva
na rast, vitalnost, barvo in kvaliteto dlake, koliino mleka. Prve
raziskave so bile opravljene v Kanadi e leta 1965 ( Neeb and
Jensen ).
V obliki topnega prahu se uporablja kot hranilno kropivo,
predvsem za sojo, saj se vsebnost beljakovin mono povea.
(Annon 1978 ).
NEZAELENI UINKI
V zelo redkih primerih se pojavijo huje alergijske reakcije.
PREVIDNOSTI
Previdnost je potrebna zaradi vsebnosti joda, zato je alga pri
obolenjih itnice kontraindicirana, dolgotrajna uporaba pa
lahko povzroi hipertireoidizem.
Uporabo A. nodosum odsvetujemo ali e posebej previdno
svetujemo pri boleznih srca, v asu nosenosti in dojenja in pri
otrocih.
Nisem pa zasledila, da bi v asu nosenosti ali pri otrocih
ugotovili kakrne koli nezaelene uinke. Otrokom lahko praek
iz kapsule raztopimo v vodi, soku ali jogurtu.
Soasna uporaba zdravil, ki vsebujejo jod in rjave morske alge
je kontraindicirana.
OPOZORILO
Pri prevelikem odmerjanju zdravila (10 kapsul in ve) dalji as
se lahko pojavijo znaki zastrupitve z jodom.
Pri akutni zastrupitvi z jodom se pojavijo boleine v trebuhu,
slabost, bruhanje, ezmerno izloanje sline, vnetje oesne
veznice (konjuktivitis) in kolaps.
Pri kronini zastrupitvi z jodom se pojavi ezmerno izloanje
sline, poviana telesna temperatura, vnetje nosne sluznice
(rinitis), potenje in obutljivost lez slinavk, stomatitis in
dermatitis.
ODMERJANJE
Obiajno 1 kapsula vsebuje 500mg rjave alge. Priporoena
dnevna doza je 1000mg, zauito z zadostno koliino tekoine.
Pozorni moramo biti tudi na vsebnost joda v posamezni tableti.
TOKSIN ALGE MICROCYSTIS AERUGINOSA
Modro zelena alga M.aeruginosa, izloa hepatotoksien
cianotoksin mikrocistin.
Toksini v modrozelenih algah so e dolgo poznani in lahko
povzroajo bolezni in smrt pri ivalih. Biotoksin mikrocistin in
nodularin, povzroata trajno hepatotoksinost in procese, ki
vodijo v nastanek tumorja pri laboratorijskih podganah. Dokazi
na Kitajskem kaejo povezavo med mikrocisteinom v pitni vodi
in nastankom primarnega raka na jetrih (29).
Velika veina biomase mikroalg je proizvedena iz Spiruline,
Chlorele, Aphanizomenon fos-aqua in rjavih alg. Znanstveniki
pa menijo, da je ve kot 30 000 vrst mikroskopskih alg. Med
najbolj obutljive za toksin mikrocistin in kontaminacijo z
nodularinom je divje rastoa alga AFA, ki raste v Klematskem
jezeru (30).
Industrija alg se je do sedanjega statusa razvila z zagotavljanjem
varnega in hranljivega
izdelka za trg prehranskih dopolnil, kakor tudi za prehranski trg
za ivali in ribogojnice.
Kakovost je zagotovljena z nadzorom na samem kraju s
strokovnjaki, ki opravljajo kemine in mikrobioloke teste,
da se zagotovi istost lagun, goji in konnega izdelka. Na
podlagi skrbno nadzorovanih pogojev alge ne bi smele biti
kontaminirane z cianotoksini (32,33).

ZAKLJUEK
Alge so danes v mnogih deelah po svetu v srediu zanimanja.
Mnogi so prepriani, da bodo prav alge reile svet pred lakoto
in boleznimi. Kakrno koli vlogo v prihodnosti jim danes e
predpisujemo, resnica je, da so alge v evoluciji ivljenja na zemlji
odigrale pomembno vlogo.
Mnogim kodljivim vplivom okolja in sodobnega naina
ivljenja se kljub skrbi in pazljivosti ne moremo izogniti. Sasoma
poruijo naravno ravnovesje v naem telesu in organizem, zaradi
zmanjane odpornosti, postane dovzeten za tevilne bolezni.
Eden od zelo pomembnih nainov krepitve telesne moi ter
odpornosti je zdrava in uravnoteena prehrana.
Alge ohranjajo in spodbujajo vse ivljenjsko pomembne procese
v lovekem telesu, ter s sestavo in posebnimi lastnostmi
organizmu vraajo sposobnost uravnoteenega delovanja.
Oskrbijo telo z vsemi potrebnimi hranljivimi snovmi, ugodno
vplivajo na bolje delovanje imunskega sistema, izredno dobro
razstrupljajo organizem in veljajo za naravno pomo pri urejanju
prebave.
Uivajo jih lahko vsi, odrasli, otroci, starostniki, zdravi in bolni.
Upotevati je treba le priporoljive doze in redno jemanje, da
lahko s spodbujanjem presnove, izloanjem kodljivih snovi iz
telesa ter pospeevanjem obnavljanja celic, v naem organizmu
vzpostavijo naravno ravnovesje in uinkovito krepijo njegovo
mo.
LITERATURA:
1.) Peter Raspor:Biotehnologija osnovna znanja BIA,d.o.o. ljubljana, 1996
2.) http://sl.wikipedia.org/wiki/Alge
3.) Medicinska fakulteta Ljubljana; Intitut za higieno, Carso: Chlorella v medicini,
dec. 1994
4.) www.algea.si
5.) Carso, d.o.o.: Algea mami in jaz veva, kaj jeva
6.) Mia Bone ;Zdrevje:Otrok in druina: Kopienje strupov v telesu e od rojstva,
april 2009
7.) http://sl.wikipedia.org/wiki/Chlorella
8.) Takekoshi H, Suzuki G, Nakano M.: Efect of Chlorella Pyrenoidosa for mild to
moderate hypertension.2002.
9.) Sansawa H, Takahashi M, Endo H. Efect of Chlorella and his fractions on blood
pressure, cerebral stroke lesions, and life-span in stroke-prone spontaneusly
hypertensive rast. 2006
10.) Mike Adams. Chlorela and Spirulina; Superfoods for optimum health; 2006
11.) www.wilson-groups.com
12.) www.denk-feinchemie.de
13.) http.//sl.wikipedia.org/wiki/Spirulina
14.) Cyanotech: News Release; Hawaiian Spirulina
15.) Bob Capelli: Potential health benefts of spirulina microalgae; Areview of the
existing literature
16.) http://spirulina.si/spirulina/bnovostib/index.html
17.) htpp://spirulina.si /spirulina/znailne_analize/index,html
18.) Kelly Moorhead and Bob Capelli With Dr.Gereld R. Cysewski; Third printing:
2008;
41
19.) Marcus Rohrer: Spirulina
20.) Robert Henrikson:Spirulina, hrana za zemljane; Duena, 1996
21.) Akira Tominaga, Hiromi Okuyama,Shiro Ono:Anti- infammatory & anti- allergy
in Medicinal chemistry, Bentham science Publishers ;2010, 9, 238-250
22.) Samir A.Roos: Planta med; Isolation of three high molecular weight
polysacharide prepartions with potent immunostimulatory activity Spirulina
platensis, AFA and Chlorella pyrenoidosa 57 ( 2010 ) 737-742
23.) www.klemathvalley.com
24.) Klamanth Valley Botanicals, LLC; Company Profl P.O. Box 7362, Klemanth Falls,
OR 97602 ( 541 ) 783-3826
25.) Misterij: Alge za vsak dan. Goran orevi, oktober2009
26.) Food and Drug Administration 1982 Federal Register47.8.466-8.484
27.) Hagers Enzyklopadie, der Arzneistofe und drogen 10 Lyc- Mos; S. Ebel, K.
Keller, V. Schulz, W. Blaschek;
28. )Hagers Handbook of Pharmaceutical Practis, zvezek 5, str.739-745(1993)
Ascophylum
nodosum and its harvesting in Eastern Canada
29.) Mycrocystis pyrifera ( L.) C.A. Agardah Braunalge
30.) www.takara-bio.com/news e/1666/07/15. htm.
31.) Jean- Baptist Michel,Letourneur (2002 ).Didier, niska molekulska masa
fukoidan, prepreuje hiperplazijo pri zajcih
32.) Carmichael, W.W.1992. Razvranje sekundarnih metabolitov- cianotoksin. J.
Appi. Bakterijska. 72:445-459
33.) Carmichael, W.W. 1997. toksini cianobakterij. Sci Am. Jan Vol. 270:78-86
www.cyanotech. com
Silva Zamljen, in. farm.