KABA

Kaba je zgiadba, ioli kaleii so obinjeni vsi muslimani svela v casu njilove molilve.
Meslo okoli Kabe se odiazumeva kakoi caslno meslo, nolianjosl Kabe se smalia kol
meslo ozjega blagoslova. Kabo sla zgiadila Ibialim (Abialam) in Ismail (Ismael) - naj
je ozji mii z njima, loda nimamo locnega odalka o lem kdaj je bila Kaba ivic
zgiajena. Pomembno je oudaiili, ceiav so muslimani v svojil molilval obinjeni ioli
Kabi, lo ne omeni da oni obozujejo Kabo! Muslimani ne obozujejo nikogai iazen
Ldinega Allala (Vzvisen naj je On). To je lkiali kiaj, kjei muslimani ze slolelja
oiavljajo Hadz (obied iomanja v Mekko). Tu so vsi ljudje in zivali zascileni in se ne
smejo iisilno ieganjali.
V Kuianu ise:
VIdImo, kako dvIgas obraz k ncbu. Zagotovo tc bomo obrnI!I v smcr, po katcrI
hrcpcnIs. UsmcrI torcj obraz protI Svctcmu hramu! Kjcrko!I bostc - obrnItc sc z
obrazI na to stran! TIstI, kI jIm jc bI!a dana KnjIga, vcdo, da jc to rcsnIca, navdIhnjcna
od Gospodarja. A!!ah opazujc njIhova dc!a! (Piiblizen ievod iz suie Al-aqaia, 144.
ajela)
Temelj Kabe je iz maimoija. Njegova loscina je 1O,5 x 12 meliov, visok a je 25 cm.
Kaba je, visoka 15 meliov. Okoli Kabe se nalaja gianilni locnik, ki a se imenuje Malif.
Vsak kol Kabe je obinjen ioli eni izmed diiekcij komasa. Sezidana je iz sivega kamna,
ki je iidobljen iz liiba ii Mekki.
Viala Kabe se nalajajo na jugovzlodnem zidu, 2 melia nad llemi. Viala Kabe dandanes
odiia diuzina iz lemena enu Sejba, kaleio je Allalov Poslanec Mulammed (naj je
ozji mii z njim) zadolzil za lo. Znoliaj Kabe so iilijene lii lesene giede, ki dizijo slio ,
lla so maimoinala in oleg zlalil oz. siebinil svelilk, ni diugega olislva.
Vra|a Kacc
Z zunanje sliani v vzlodnem kolu, na visini 1,5 melia se nalaja Cini kamen (el-
Hadzeiul-esved). Ta Cini kamen je namiec v liel delil in nekolikil manjsil delckil
ovezan s siebiom v eno cel olo.
aiva kamna je cina z idecimi in iumenimi linijami. Oiiginalen iemei kamna je meiil
okoli 3Ocm. Vecji del oiiginalnega kamna je o lianjen do dandanes. Obslaja ludi diugi
kamen, vgiajen v Kabo na zalodnem delu, ki a je manj znan kol Cini Kamen.
Allalov Poslanec (naj je ozji mii in blagoslov z njim) je iekel: Hazcru|-cstc jc ncccs|i
|amcn. V diugem ladisu a: On jc |amcn iz Dzcnnc|a (Raja). Znanslveno je dokazano,
da Hadzeiul-esved iiada osebni visli meleoijev, ki se iazlikuje od vsel meleoijev
najdenil na Zemljii. Dogodek o Hadzeiul -esvedu iavi, da je Ibialim (Abialam - naj je
ozji mii z njim), medlem ko je giadil Kabo, oslal sina Ismaela (naj je ozji mii z njim),
da najde kamen, ki se bo iazlikoval od oslalil lei bo z njim oznacil meslo ii kaleiem se
zacne lavaf (kiozenje). Ismael se je vinil o soncnem zalodu in ni nasel iimeinega
kamna. Ko je iisel k ocelu je zagledal cuden kamen za kaleiega mu je Ibialim ( naj je
ozji mii z njim) iekel, da ga je iinesel Dzibiil (angel Cabiijel). Nalo sla ga skuaj
vgiadila na vzlodni vogal lei s lem oznacila meslo lavafa ii Hadzu (kiozenja ii
iomanju v Mekki). Siva je Hadzeiul -esved bil bele baive, nalo a je ocinel, z aiadi
cloveskil gielov.
V 1O. slolelju so ga Siili ukiadli in lako Cini kamen za vec kol 1O lel ni bil v Kabi, zalem
a so ga Muslimani useli vinili na oiiginalno meslo.
Crni Kamcn (c|-Hazcru|-cstc)
Clede Cinega kamna, oznamo cilal od Omeia (naj je Allal zadovoljen z njim) , da je
iekel: ]az tcm a si |i samc natacn |amcn in a nc mcrcs |cris|i|, ni|i s|ci|i. Cc nc ci tic|
A||anctcga Pcs|anca (naj jc 3czji mir z njim) a sc |c c|i|a, sc |c nc ci ni|i jaz ni|c|i c|a|ni|
(ni|i pc|juci|). (zabelezil ulaii, 56. oglavje, ladis sl. 675)
Kaba je okiila s cinim lalnom (kisva), ki je oisan s Kui'anskimi ajeli (veizi). Vsako
lelo se izdela novo iekiivalo za Kabo, medlem ko se slaio iazieze in i azdeli ljudem. V
casu Hadza (iomanja v Mekko), kai a je nekaj manj od dvel lednov, je Kaba iekiila z
belim okiivalom in za konec iomanja se oslavi novo iekiivalo. V zgodnjem casu
islamske zgodovine, so kisvo izdelovali v Lgilu in jo nalo skibno ienasali v Mekko.
Crnc prc|rita|c (|isua)
Sa|c|i|s|a fc|cgrafija Kacc
S|arcjsa s|i|a Kacc
Pozai v casu Allalovega Poslanca (naj je ozji mii z njim), je delno oskodoval Kabo, a
je lakoj zalem oiavljena. Takial je bila ludi ovecana. Viala so vzdignjena, da bi jo
zascilili ied moznimi nezazelenimi obiskovalci.
Iela 683 oz. 64 o lidzii se je zgodil ozai vecjil iazmei, lakial je Cini Kamen ocil.
Takoj o ozaiu se je iicelo obnavljanje oskodovanega dela. Vse kai je bilo oiiginalno
se je izkoiislilo.
Nctcjsa s|i|a Kacc, in siccr t casu rcmanja
Kaba jc srcdIscc zcmc!jskcga povrsja
Muslimani so ivi naiisali zemljevid svela. Na lem zemljevidu je jug na zgoinji olovici ,
sevei a na sodnji olovici. Kaba se je nalajala na siedini lega zemljevida. Kasneje so
zalodni kailogiafi naiisali nov zemljevid svela, s seveiom na zgoinji in jugom na
sodnji olovici zemljevida. Kljub le mu oiavku, je Kaba se vedno v siediscu
zemeljskega ovisja.
Kaca jc t srciscu zcmc|js|cga pctrsja