Panevropski elezniki

koridorji
Uvajanje ERTMS na slovenskem eleznikem omreju

1
Podroje za razvoj, maj, 2010

Zaetki

Ideja o vzpostavitvi transevropskega transportnega omreja

poznanega pod kratico TEN (Trans-European Networks), se je
pojavila v zaetku 90-ih let, v povezavi z vzpostavljanjem
enotnega vseevropskega trga, s prostim pretokom blaga,
storitev in delovne sile.
Cilj vzpostavitev taknega omreja je bil, bolje povezati
evropske regije ter pospeiti gospodarsko rast in zaposlovanje .

2
Podroje za razvoj, maj, 2010

Razlogi
Eden od kljunih problemov je bila tehnina neenotnost med posameznimi
dravnimi eleznicami.
Razlini signalnovarnostni sistemi, odvisni od reitev v posamezni dravi, so
onemogoali vzpostavitev konkurenne ponudbe eleznikega prometa.
27 razlinih sistemov v Evropi bi pomenilo, da je vozilo opremljeno s 27
razlinimi sistemi, da bi lahko vozilo preko vsega evropskega eleznikega
omreja. Nekatera vozila imajo sedaj vgrajenih 7 sistemov.
Kot odgovor na to je bil razvit sistem ERTMS.
ERTMS - evropski sistem za upravljanje eleznikega prometa
Sestavljata ga:
ETCS Evropski sistem vodenja vlakov
GSM-R globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za eleznice

3
Podroje za razvoj, maj, 2010

Prednosti ERTMS na TEN-T omreju

Enotnost sistema na celotnem evropskem eleznikem omreju

Dejanska interoperabilnost vozil
Poveana prepustnost prog
Izboljanje storitev za uporabnike
Poveana konkurennost eleznikega sistema

4
Podroje za razvoj, maj, 2010

Prednostni projekt t. 6 V. koridor

6
Podroje za razvoj, maj, 2010

Koridorji A - F

7
Podroje za razvoj, maj, 2010

Koridor D

8
Podroje za razvoj, maj, 2010

Koridor D - mejniki
2006 pismo o nameri podpisano s strani prometnih ministrstev
panije, Francije, Italije in Slovenije o implementaciji sistema
ERTMS na koridorju do leta 2016.
2007 kot sopodpisnica se pridrui Madarska. Ustanovljena je
EEIG (European Economic Interest Group), za koridor D, ki vodi in
koordinira implementacijo sistema ERTMS na koridorju.
2008-2010 prietek implementacije sistema ERTMS v paniji in na
pilotnih odsekih, Italije in Slovenije. Izvedba prvih prototipov na
vozilih S.

9
Podroje za razvoj, maj, 2010

Koridor D cilji
Vzpostavitev vseevropskega sistema vodenja prometa ERTMS na
trasi med Valencio, Lyonom, Torinom, Ljubljano in Budimpeto, ki bo
nadomestil obstojee, med seboj nekompatibilne in zastarele sisteme
za upravljanje in vodenje prometa.
Izboljanje kvalitete storitev vzdol koridorja s standardiziranimi
infrastrukturnimi parametri, poenotenimi predpisi ter harmonizirano
ponudbo vlakovnih poti.

10
Podroje za razvoj, maj, 2010

Koridor D notranja organiziranost

EEIG General Assembly

Coordination Group
ERTMS WG
Quality and
Interoperability WG
Communication WG
11
Podroje za razvoj, maj, 2010

Koridor D - financiranje

Prijava na prvi razpis (first call for proposals) v okvirju finannega

sklada TENT 2007-2013

21 mio Eur, podpora namenjena za:

Razvoj ERTMS na koridorju D :
Barcelona Figueras
Pilotna odseka v Italiji in Sloveniji
Prototipi na vozilih v Sloveniji
Koordinacija in administracija

12
Podroje za razvoj, maj, 2010

ERTMS
Razvoj vseevropskega eleznikega omreja za konvencionalne in
visoke hitrosti je prinesel tudi potrebo po uvedbi interoperabilnosti na
tem omreju na osnovi enotne platforme: ERTMS
ERTMS (European Rail Traffic Management System)
Evropski sistem za upravljanje eleznikega prometa

Sistema sestavljata dve glavni komponenti GSM-R kot komunikacijski

sistem in ETCS kot sistem vodenja vlakov
GSM-R (Global System for Mobile communications - Railway)
Globalni mobilni radijski komunikacijski elezniki sistem

ETCS (European Train Control System)

Evropski sistem vodenja vlakov

13
Podroje za razvoj, maj, 2010

Cilj ERTMS
Interoperabilnost eleznikega prometa:
Da bi lahko eleznike uprave povezale svoja nacionalna omreja
morajo svoje sisteme poenotiti, tako tehnino, kakor tudi operativno v
smislu vodenja prometa. S pomojo projekta ERTMS se dosega
enotno tehnoloko osnovo za eleznice, enotna izhodia za postopke
vodenja prometa in poenotenje na strani pripadajoe industrije.
S tem je tehnino omogoena vozilom razlinih proizvajalcev nemotena
komunikacija s progovnimi napravami (razlinih proizvajalcev) v
razlinih dravah in hkrati zagotovljeno varno odvijanje prometa.
Definicija interoperabilnosti:
Interoperabilnost je sposobnost eleznikega sistema, da poteka
vonja vlakov brez omejitev, povzroenih zaradi neskladnosti med
tehninimi sistemi razlinih proizvajalcev in eleznic.

14
Podroje za razvoj, maj, 2010

ETCS
ETCS-European Train Control System Evropski sistem vodenja vlakov;
Loimo ve nivojev ETCS sistema, glede naina upravljanja prometa:
- Nivo 1
- Nivo 2 za delovanje potrebuje sistem GSM-R
- Nivo 3 - za delovanje potrebuje sistem GSM-R
- ETCS regional - za delovanje potrebuje sistem GSM-R

ERTMS
ETCS - nivo 2,3,regional
GSM-R = temeljna infrastruktura
15
Podroje za razvoj, maj, 2010

Gradniki sistema ETCS

Oprema na progi: balize, sprejemno oddajne naprave, ki sprejemajo

in posredujejo informacije na oziroma iz vozila. Podatki ki se
prenaajo so med drugim poloaj vlaka na progi, hitrost,
prostost/zasedenost naslednjega odseka, zavorne krivulje,..
Oprema radijskega bloka centra (RBC), ki skrbi za komunikacijo
med opremo na progi in centrom vodenja prometa (CVP)
Oprema centra vodenja prometa (strojna in programska oprema ter
delovna mesta dispeerjev)
Oprema na vozilih (sprejemno oddajne naprave, strojna oprema in
oprema pri strojevodju

16
Strategija in razvoj maj 2010

Center vodenja prometa

17
Strategija in razvoj maj 2010

Oprema v strojevodski kabini brez ETCS

18
Strategija in razvoj maj 2010

Oprema v strojevodski kabini z ETCS

19
Strategija in razvoj maj 2010

GSM-R
GSM-R: globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za eleznice
Razvit je bil na osnovi javnega GSM sistema in prilagojen posebej za
eleznike potrebe.
Poleg govornih funkcij z monostjo prenosa podatkov zagotavlja tudi vse
potrebne storitve za implementacijo sistema ETCS nivojev 1-radioinfill, 2, 3 in
Regional.

20
Podroje za razvoj, maj,2010

OMREJA
sosednjih elenic

GSM-R nadomea obstojee analogne komunikacijske sisteme

(RDZ in UKV) za operativno komunikacijo med centri vodenja in
vlaki ter drugimi servisi, potrebnimi za nemoteno odvijanje prometa
(premik, popis voz, pregled vagonov, vzdrevanje infrastrukture)

ostali
uporabniki

premikalno osebje

bazna postaja
vzdrevalno osebje

fizini komunikacijski sistem

OMREJA
sosednjih elenic
bazna postaja

povezava na obstojei sistem

ostali
uporabniki

OMREJA
sosednjih elenic

Komunikacija
z vozili in
elementi na
progi

javni komunikacijski sistem

OBSTOJEE
ELEZNIKO TK OMREJE

21
Podroje za razvoj, maj,2010

Bazne postaje GSM-R

Temeljno infrastrukturo kompleksnega GSM-R sistema sestavljajo: fiksne
povezave, bazne postaje, centralni sistem in sistem za upravljanje ter povezave
na obstojee TK omreje in z ostalimi komunikacijskimi sistemi (domaimi in
tujimi).
Temeljna infrastruktura GSM-R omogoa nadgradnje v funkciji iritve poslovnih
aktivnosti (potniki promet, energetski management, spremljanje vozil, tovora,
ipd.)
Za pokritje celotnega omreja Slovenskih eleznic se predvideva vgradnja cca
250 baznih postaj.

22
Podroje za razvoj, maj,2010

Funkcionalnost sistema GSM-R

Centri vodenja prometa
Fiksno omreje
(AT)

Druga GSM-R
omreja

Nacionalno GSM-R
omreje

Premik in druge
manipulacije

Mednarodni vlaki

Vzdrevanje
infrastrukture
Govorne in podatkovne komunikacije z:
vlakovnim osebjem , sistemi ETCS
druge aplikacije

23
Podroje za razvoj, maj,2010

Trenutno stanje GSM-R v Evropi

24
Podroje za razvoj, maj, 2010

Slovenija - ERTMS
ERTMS projekti, ki v Sloveniji trenutno potekajo :
- priprava razpisne dokumentacije za projekt GSM-R
- vodenje razpisa za izvedbo sistema ETCS na
koridorju D (na infrastrukturi in vozilih S)
-vodenje razpisa za priglaenega organa (NOBO) za
ETCS na infrastrukturi koridorja D
- vodenje razpisa za nabavo radijskih naprav za
vozila

25
Podroje za razvoj, maj, 2010

Slovenija GSM-R
Priprava prvega dela projekta GSM-R(razpisne
dokumentacije za izvedbo) je v viini 50% sofinancirana s
sredstvi iz evropskega sklada TEN-T, druga polovica
sredstev pa je zagotovljena v proraunu RS, s prietkom
rpanja v letu 2009.
Za naslednjo fazo, to je fizino izvedbo projekta (ki bo tudi
sofinancirana iz EU skladov), so v nartih RS tudi e
predvidena sredstva v viini 72 Mio EUR s prietkom
rpanja v letu 2011.

26
Podroje za razvoj, maj, 2010

Slovenija GSM-R
Glavni mejniki :
Februar 2011: dokonanje razpisne
dokumentacije za izvedbo projekta
Avgust 2011: podpis pogodbe za izvedbo
projekta in prietek implementacije
2013 dokonanje gradnje na koridorju D
2015 dokonanje gradnje na ostalih progah
27
Podroje za razvoj, maj, 2010

Slovenija ETCS
Izbran je izvajalec za priglaeni organ (NOBO) za
infrastrukturni del na koridorju D (50% sofinanciranje s
strani TEN-T).
Zakljuuje se izbor izvajalca za izvedbo ETCS na vozilih
S v okvirju koridorja D (delno sofinanciranje s strani
TEN-T).
V postopku je izbor izvajalca za izvedbo ETCS na
infrastrukturi koridorja D (50% sofinanciranje s strani
TEN-T).

28
Podroje za razvoj, maj, 2010

Slovenija ETCS

Glavni mejniki :

December 2011 - konanje gradnje ETCS na pilotnih odsekih

(Seana-G. Leee in M. Sobota-Hodo).
December 2011 - konanje prototipne vgradnje ETCS na vozila
S (loko. vrste 664, 363 in 541).
Januar 2012- prietek postopkov za izvedbo razpisov za
gradnjo ETCS na ostalih progah JI.
December 2012 konanje vgradnje ETCS na ostalih
predvidenih vozilih S (31 loko. vrste 541).
December 2013 konanje gradnje ETCS na koridorju D.
Konna naloga je vzpostaviti interoperabilno (ERTMS) omreje
JI do leta 2018.
29

Podroje za razvoj, maj, 2010