Uvod v farmakologijo perifernega

ivevja

Mojca Kran
Intitut za farmakologijo in eksperimentalno
toksikologijo Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Periferno ivevje
Somatsko (motorina in senzorina
vlakna)
Avtonomno / vegetativno
deluje neodvisno od nae volje, vkljuuje
tudi enterini ivni sistem

Avtonomno ivevje

ivci, gangliji, pletei

Oivujejo srce, ile, leze, gladke miice
Regulirajo avtonomne funkcije (krvni tlak,
ravnoteje tekoin in elektrolitov, telesno
temperaturo, aktivnost gladkih miic in
lez...)

Razdelitev avtonomnega ivevja: simpatik, parasimpatik

Primer fiziolokega antagonizma ne v vseh primerih

Pre- in post ganglionarno nitje

Razdelitev avtonomnega ivevja

anatomska in fukcionalna razdelitev:
PSy usmerjen
Sym sploni uinki, difuzno delovanje
Eferentna sistema
Aferentni del vegetativnega ivevja
Vagus (3/4 vlaken)
Somatski aferentni ivci
Mediatorji v aferentnem delu (tudi v somatskem):
peptidi: substanca P, VIP, enkefalini, nevropeptid Y,
somatostatin.
Purini: adenozin, ATP.
NO

Simpatina in
parasimpatina
inervacija
organov v
telesu

Podroja avtonomnega
ivevja v moganih.

Prenos v ivevju
Lewandowsky 1898, Langley 1901
podobnost uinkov po injekciji ekstrakta
nadledvine leze in stimulacijo
simpatinih ivcev
1905 je Elliott predlagal, da simpatik
sproa minimalne koliine adrenalinu
podobne snovi
1907 Dixon ugotovil, da muskarin
uinkuje tako kot stimulacija vagusa

Prenos v ivevju (2)

1914 Dale dokae muskarinske in
nikotinske uinke acetilholina uvede
naziv parasimpatikominetik; opazi
kratkotrajnost uinkovanja Ach (predlaga
obstoj esteraze, ki cepi ACh)
1921 Loewijev poskus z dvema abjima
srcema
1926 Loewi in Navratil: Vagusstoff je AcH;
Acceleranstoff podoben adrenalinu.

Eksperimet Otta Loewi-ja iz leta

1920

Nobelova nagrada za medicino

1936

Sir Henry Dale

Otto Loewi

Prenos v ivevju (3)

1921 Cannon in Uridil odkrila, da
simpatik izloa adrenalinu podobno snov
(sympatin)
1946 sta von Euler in Holtz dokazala, da
je sympathin noradrenalin

Sinaptini in nesinaptini
prenos

Sinaptini in
nesinaptini
prenos

Prenaalec v PS

Sinteza
Shranjevanje
Regulirano sproanje
Vezava na receptor
Inaktivacija
Doloeni ligandi
simulirajo ali inhibirajo
njegovo delovanje

Prenaalca v PNS
Acetilholin (motorina vlakna,
preganglionarna simpatina in parasimpatina
vlakna, postganglionarna parasimpatina
vlakna, postganglionarna simpatina vlakna,
ki oivujejo znojnice)
Noradrenalin (veina postganglionarnih
simpatinih vlaken)

Drugi prenaalci v PNS

Postganglionarni
prenaalci
ATP
vazoaktivni
intestinalni peptid
nevropeptid Y
NO

Prenaalci v
ganglijih
substanca P
serotonin
GABA
dopamin

Dale-ov princip (1934)

En nevron, en prenaalec

Hoeckfeldov princip
En nevron, ve prenaalcev

Primeri NANC prenaalcev v perifernem

ivnem sistemu
ATP
GABA, 5-HT
dopamin
NO
Nevropeptid Y
VIP
GnRH, snov P

Simp (ile, vas

deferens)
enterini nevroni
Simp (ledvica)
Medenica,
elodec
Simp.
Parasimp
Simp. ggl.
enterini nevroni

hitra depolarizacija
peristaltini refleks
vazodilatacija
Erekcija, praznenje
elodca
vazokonstrikcija
Vazodilatacija
po. depolarizacija

Primeri in
posledice
hkratnega
prenosa
prenaalcev v
PNS

Presinaptina
regulacija
sproanja
prenaalcev
iz
simpatinih
in
parasimpatinih
vlaken

Vpliv nevropeptida Y na uinek

noradrenalina na dilatacijo uesne arterije
kunca

Hkraten prenos noradrenalina in

ATP v semenovodu

S suramin antagonist ATP, P prazosin antagonist 1 receptorjev

Hkraten prenos v postganglionarnih

simpatinih in parasimpatinih
vlaknih

Odziv simpatika:
epizodno
odgovor na
spremembe v
okolju
reakcija boj ali
beg
hkraten odziv
ve organov

Bolezni, kjer je tonus simpatika

povean
Panika
Posttravmatski stresni sindrom
Socialne fobije (trema)

Parasimpatini sistem:
stopnjevan odgovor v
tono doloenih anatomskih
predelih
predvsem prebava in
sekrecija iz lez
hitrost in mo bitja srca

Rest & digest

Bolezenska stanja, pri katerih je prizadeto

tudi avtonomno ivevja (1)
Dizavtonomije
Nevropatije (dedne, vnetne)
Infekcije (lepra, HIV, Chagasova bolezen, davica
Lyme borelioza, botulizem)
Metabolne (diabetes, amiloidoza, porfirija, kronina
ledvina odpoved, odpoved jeter, hipovitaminoza
B12, B2)
Alkoholizem
Bolezni vezivnega tkiva: RA, SLE, Sjoegrenov
sindrom, sistemska skleroza

Bolezenska stanja, pri katerih je prizadeto

tudi avtonomno ivevja (2)
Vnetne bolezni revesja: ulcerativni kolitis, Crohnova
bolezen
Kronine bolezni plju
Multipla sistemska lipomatoza
Zdravila in strupi: vinkristin, cisplatin, taksol,
amjodaron, Ta, As, Hg, organska topila.
CNS bolezni: Parkinsonova bolezen, pokodbe
hrbtenjae, Wernickejeva encefalopatija, bolezni
moganskega ilja, tumorji moganskega debla,
multipla skleroza, tabes dorsalis

Od strahu mu je ulo.

Kateri ivni sistem je kriv za to reakcijo?