Sadraj

Uvod............................................................................................................................................2
1.

Pm intgrtivn nstv..................................................................................................4
1.1.

2.

Koncept integrativne nastave.......................................................................................6

Znaaj i primena integrativne nastave u praksi...................................................................8

2.1.

Ciljevi integrativne nastave..........................................................................................8

2.2.

Nivoi integrativne nastave............................................................................................9

Zakljuak...................................................................................................................................11
Literatura...................................................................................................................................12

www.maturski.org

Uvod

Prdmtintrsvnj u vmrdu dn dinvtivnihmdl kis unm

brzvnmsistmurtk primnju zbg zhtvngplnirnja, rgnizci irlizci
vgnstvngmdl. Rdis, nrvn, intgrtivn nstvik, nlst, uvkni
dbil mst k zsluu unstvnmprcsu. Uprv iztihrzlg, cil vgrd i st
isticnj zn primn intgrtivn nstv.
Sitnisu

niki

Uitlvrd,

sitnsmtru,

smatra

Dostojevski.DnnjmUiteljus mr mguitistln strun usvrvnj, tmln

priprmnj z rdisvkdnvn prnj dstignu pdgk nuk. k lim
intgrtivn nstvidtivi mst unm brzvnju, nstvnik mrm spsbitiz:
-

plnirnj ipriprmnj intgrtivn ntv,

rgnizciu fiksngmuprdmtngpvzivnj,
istrivkiduhpriprnlnjuhrizntln pvznsti,
shvtnj zn clvitgunj nstvnihsdr,
prnnj funkcinlnihznnj i
sprmnstz timskird.

1. Pmintgrtivn nstv

Integrativni pristup objedinjuje ideju celovitosti,strukturiranja i univerzalnosti veze

koja postoji izmeu objekata iz realnosti. Pojam integracija znai sjedinjavanje odreenih
delova u jednu celinu i meusobnog povezivanja autonomnih elemenata.Nastava, zasnovana
na ovom pristupu, moe biti za uenike veoma stimulativna ipodsticajna. Sadraji koji su
meusobno povezani doprinose znanju koje je celovito, vredno i upotrebljivo.
Integrativa nastava je nastava u kojoj su granice izmeu razliitih predmeta ili
disciplina izbrisane ili delimino neprimetne. Ova nastava ostvaruje smislene veze
izmeuslinih aspekata razliitih disciplina. Discipline se meusobno integriu, proimaju i
sintetiu u novu celinu koja je vea i znaajnija od prostog zbira sastavnih elemenata
(pojedinanih predmeta, disciplina).
Znanja se ne dele vetaki na predmete i discipline,ve integrativna nastava posmatra
svet kao celinu i na taj nain i prouava. Ovo omoguava jedan celovit kontekst za uenje koji
vodi ka veoj mogunosti da se zapamte veza i da se reavaju problemi. Integrativno uenje
podrazumeva sagledavanje razliitih dimenzija jednog problema,sagledavanje iz razliitih
uglova i sa razliitih strana.Najbolje se pamte i stiu informacije koje su povezane u smislenu
mreu znaenja.
Integrativni pristup podrazumeva aktivnog uenika ali i Uitelja. Ono se ne svodi
samo na prenoenje injenica, nego mnogo vie na reavanje problema, postavljanje pitanja i
aktivnog traenja odgovora iz svoje okoline i okruenja.
Pmvn intgrtivnunstvuvrl clvit drdi Lk (1994) nglvuid
njutrb shvtitik:
-

kmplksn istrivnj znnj izrzliitih blsti pitnjim izivtn

stvrnstiunik;
rcinln krtnj krznstvn blstii bdinjvnj rzliitih lmnt

ulgin misn clin k rln drvuivtnustvrnst;

dinstvn zdnik vrit uznnjuk pdstiu unik d iznlz dns,
stvrumdl, sistm i struktur;

primnjnumtdlgiui zikvi prdmt rdi istrivnj glvn tm,

prblm iliiskustv;
spnj vi prdmtnih blstiu dnu nk kk dc usvkdnvn

rlnstisvldvuprdmt ipv slivuiihu dinstvnprcs;

nvininrzmilnj;
priprm
z
primnuznnj
unvimsitucim
(trnsfrznnj)
primnmusvnihmisnihmdl (prema: Vilotijevi, 2000:5).

Shoemaker stvl u kntkst vi tm d bi krirl dfiniciu intgrtivn nstv,

p k: Intgrtivn brzvnj dnm linim prsc vi prdmt pvzuui rzliit
spkt kurikulum u smislnu clinu d bi s fkusirl n dnu iru tmu iz rzliitih
nstvnih blsti. Intgrtivni pristup unju nglv intlktulni, drutvni, mcinlni
i sttski rzv, pdrv clvit rzv unik, n usrdsru s n izdvn, uglvnm
kgnitivn spkt (Bulubi-Kuzmnvi, 2007:148).
Uitelji, primnm intgrtivn nstv, unik priprmu z clivtn unj i
in klu intrsntnim i ivtnim. Intgrtivn nstv rzvi nin unj i usvnj
znnj ki n mntlnm nivu uspstvlu musbn vz k unik pdstiu n
trnj nvih rnj. m izdviti tiri klun lmnt intgrtivng brzvnj:
-

Nstvni prcs smilv i rlizu vi prdmtnih nstvnik,

Unici istvrmn pruvu rzliit prdmt,
Znimliv nstvn i vnnstvn prktn ktivnsti u kim tim prdmtnih

nstvnik kmbinu istrivnj i pruvnj sdr,

Intgrtivni nstvni sdri zhtvu rlizciu putm dvs ili clg
nstvng dn.

U v vrstinstv sdris psmtruk sistmiimu sbin sistm, upt.

Intgrci s, utmkntkstu, pvlu vi blik, k t suclkupnst, kmplksnst,
urnst,

pvznsti

rgnizvnst(Viltivi,

2006:18).Pm intgrtivn

nstva kdnmkihiruskih utr uptrblv s k pm inkluzivn nstv n

nmpdruu.
snvz

intgrtivnunstvuin

tmtsk

clin.

Znnj,

unicistiu,

mrufunkcinln ismisln bitipvzn, n d sdr dngnstvngprdmt

uptpunstibud dvninpvzns sdrim stlihnstvnihprdmt. Nrvn, n
trb p svkucnusv tmtsk clin pvzivti, vpvzivnj urdititm gd t
mgu igd dti fktkitrb.

sreditu

integrativne

nastave

je

pojam

integrativno

uenje.

Intgrtivnipristupunjunglv intlktulni, drutvni, mcinlnii sttskirzv,

pdrv clvitrzv unik, n usrsru s n izdvn, uglvnmkgnitivn spkt
(Bulubi-Kuzmnvi,

2007:148).Usrdituintgrtivngunj

individulizirnprgrmusmrnprm uniku, n prgrmusmrnprm prdmtuivn

dUitelja.
Intgrtivn

unj

(unj

tmlin

srdnjiuk

pmvipputprtnrstv, iskustvn isciln unj zbiln shvtu) n ptku

usmrn

prm

surgnizciiisudgvrnsti,

ztim,

pstupn,

prm

smrgnizciiismdgvrnsti. Uis zdniki, dn ddrugg, intrkci n

usmrvuiskluiv Uitelji (Bulubi-Kuzmnvi, 2007:149).

1.1.

Koncept integrativne nastave

Kncptintgrtivn nstv m usbid udinirzn drug blik nstv k t

unj tkrivnjm, prblmsk unj isl. Intgrtivn nstv svsn svihgrnic
md

vi

dfrntln

nstv

pstiiprdvnjmipkzivnjm.

Bil

smtr

bipgrn

sv

sdr

bsv
unj

tmlitin

intgrtivnmunju. stlinstvni blici stuidl ptrbni, iprimnlivi.

Ovo je oblik nastave u kojoj se ,,gradivo problematizuje (ito za uenike!), tj. otvaraju
se pitanja na koja gradivo koje se izlae daje odgovore;ili se postavljaju problemi koji
proistiu iz povezivanja nekog korpusaznanja i linih, ivotnih ili profesionalnih interesa, i
znanja ili oekivanjakoja imaju oni koji ue (Ivi, Peikan, Anti; 2001:143).
Nt Drbnjk (Drbnjk, 2007.) plzi d stvv k u svim rdvim
zstupu Vrthmr, Kfk i Klr s dn strn i D. Dui s drug strn i n bzi tg
iznsi stv d s pd intgrlnu nstv pdrzumv stvrivnj princip d svi
lmnti nstvng prcs (sdrni, psihlki, sznni, scilki i rgnizcini) budu
funkcinln pvzni i d in hrmninu clinu. (Drbnjk, 2007:81) Drbnjk vd
gvri tri blik intgrci (ptpunm, dliminm i blkvskm) i nivim intgrci
(unutrprdmtn, muprdmtn i musistmsk intgrci).
Vsn rvi (rvi, 2007) vrl prcizn dfini intgrtivnu nstvu i k
Intgrtivn nstv nstv u k su grnic izmu rzliitih prdmt ili disciplin
izbrisn ili zmgln. U intgrtivn nstvi s stvruu smisln vz izmu slinih

spkt rzliitih disciplin. pristup u km s intgriu, musbn primu i

sinttiu prspktiv nklik disciplin u nvu clinu k v i znni d prstg
zbir sstvnih lmnt, u vm sluu pdinnih disciplin ili prdmt. (rvi,
2007: 76)
U dlm rzmtrnju sutin intgrtivn nstv rvi ukzu d vkv pristup
mguv clviti kntkst z unj ki vdi k v mgunsti d s nprv i
zpmt vz i d s rvu prblmi (rvi, 2007:77). t kntkst z unj p
mng mu krktristin, dnsn visln. Intgrtivnst n zni dricnj d smih
disciplin. Nni krni s nlz uprv u njim, li intgrtivnst nudi ltrntivu
dmincii znnj iz ugl pdinnih disciplin. Pdinn disciplin nm nud dubinu i
fkusirnst intgrtivnst irinu kntkst, prmnu prspktiv li i primnu znnj iz
dn blsti u drug t. funkcinln znnj. (rvi, 2007:76).
Vin vih utr sim trmin intgrtivn nstv u drnm kntkstu
uptrblv i trmin intgrtivn unj znvui njim dn d klunih prcs u
intgrtivn nstvi. v nkih d njihvih stvv intgrtivnm unju.
Intgrtivn unj pdrzumv sgldvnj rzliitih dimnzi dng
prblm, sgldvnj iz rzliitih uglv i s rzliitih strn. zk nbl sti i pmti
infrmci nd kd s n mgu pvzti u smislnu mru znnj. (rvi,
2007:77).
Kk sm v rni rkli sim sintgm intgrtivn nstv i intgrtivn unj
pnkd s susrm i s trminm intgrisn nstv t stvr drn dilm d li
r psbn ktgrii ili r sinnimu.

2.

Znaaj i primena integrativne nastave u praksi

Nstvn prks pkzu d s brzvniprcsrlizu n trdicinlnningd

unik uvkim psivnuulguigd nstvnikt kidminir uinicm, dunik s
zhtv

rprduktivn

mmrisnj

inrtnstinsprmnstnstvngkdr
isvkdnvn

ptrb

iusmlnipdinci,

injnic.
d

prihvtiinvtivn

brzvngprcs.

uglvnmizrd

snvnirzlgz

uitl,

Nrvn

vkv

mdl
d

stnj

snvn

munjim

pst

kiusvmnstvnmprcsusvkdnvn

primnjuuintgrtivnunstvui n z tugrupupdinc dvn prstl biti invtivn.

Intgrtivnipristupurzvinmsvtu dvn prst bitiinvci, kdns
uvkrtkstz kusuzsluni mbiciznipdinciit uglvnmurzrdn nstvi, dk
prdmtn nstv uvkztvrn z vkv izzv. Uprilgtm gvriinjnic d
unm

brzvnmsistmupstinskldizmumlihistriihrzrd

upgldunjihvihfunkcinlnihznnj.
injnic d s primnmintgrtivn nstv uv mriusvufunkcinln
znnj, z rzliku dtrdicinlngpristup putmkgunicism mmriuinjnic k
ustvrnmivtunisuprimnjiv. Zt i sm svdciizv, unik striihrzrd, d
nstv dsdn, d u bsmislic id dv kud s nstvnidnzvri. Rditliistrun
vnsts slud kl usuprtnstis vrmnmukmdc iv iz k s sprmu, d
ptrn sdrim primrnimnkimdrugimvrmnim id nmdc iznj izlz
prptrn bilmpdtk k n mgud primn usvkdnvnmivtu.

2.1.

Ciljevi integrativne nastave

Nzdvlstv

trnutnim

prirlizciinstvngprcs

susrus

brzvnimsistmm,
prblmim

pkzuuiUiteljikis

zdrvnj

pnj

unik,

uspstvlnjmdisciplin n suimtivisnstiunik d usvunstvn sdr.

Psldnjihgdin primtnisupkuid s kl mnj iinsistir s n stvrnjuuslv
kibidprinlid s uniciutkunstvngprcs supritni i putni. Sv v
ukzu n ptrbuuvnj intgrtivngpristup un brzvnisistmukm ksnic
plnirnj bitiindividulizirnprgrmusmrnprm uniku, n prgrmusmrnprm
8

prdmtuivn

dUitelja.

Pdsticnjmhrizntlngivrtiklngpvzivnj

nstvnihprdmt iuptrbmrznvrsnih blik imtd rd, uvdim intgrisnj

nstvnihsdr k im z cil:
-

Pdsticnj krtivnstiiintlktuln rdznlstiunik;

Pmgnj unicim rzumvnj sutin nstvnihsdr;

mguvnj unicim usvnj funkcinlnihznnj;

Ukluuivnj uniik uplnirnj, priprmnj irlizciu ktivn.;

Prunj dvln vrmn z prvin vrdnvnj ktivnsti;

Pvvnj zdvlstv unik iUitelja;

mguvnj timskgrd Uitelja;

snivnj Uiteljaz muprdmtn pvzivnj(uki, 2008:82-83).

2.2.

Nivoi integrativne nastave

Iznvdnihcilv intgrtivn nstv, sn s mgusgldtidbr strn

vginvtivngmdl. Uprv, zbg vihcilv, kis ngd prklpus zhtvim
svrmn kl, sn s mgusgldtiprdnsti vginvtivngmdl injgv ptrb
implmntci usvkdnvnunstvnuprksu. Sledea ema predstavlja nivo integrisanosti
nastave.

Na osnovi ove eme moemo zakljuiti da integrativni pristup podrazumeva aktivnog

uenika. Ovakav pristup se ne svodi samo na prenoenje injenica, nego mnogo vie na
reavanje problema, postavljanje pitanja i aktivnog traenja odgovora iz svoje okoline i
okruenja.

10

Zakljuak

Integrativna nastava je inovativni model u kojem ne postoje strogo povuene granice

izmeu pojedinih predmeta, ve se nastavne jedinice razliitih oblasti izuavaju integrativno,
u meupredmetnoj povezanosti.
Integrativna nastava je jo relativno mlad oblik nastave i jo dovoljno neaktuelan u
naem kolstvu. U poslednje vreme, je primetan porast interesovanja za ovakav nain
realizacije nastavnog procesa u naem kolama. U toku je traganje za mogunostima
realizacije integracije u nastavnom procesu iz najrazliitijih smerova.
t pr shvtim d ulg uitl nt drugi ng u prthdnim dcnim, t
m pr pkuti zmniti trdicinlni stil nstv nkim d invtivnih mdl, pput
intgrtivn nstv. k n pstnm svsni injnic d nm dns klu phu unici
s mntlnim sklpm intrnt i nprdnih thnlgi ki tr brzu prrdu infrmci,
n nstvni prcs st nznimliv i sttin, tim i nuptrbliv u vrmnu k
dlzi.Uklik n vrm prpznm dbr strn intgrtivn nstv, pput dinminsti,
intrdisciplinrnsti i funkcinlnih znnj, di m d kvlittnih pmk u nstvnm
prcsu ki unik priprmiti z uspeno unj.
Svrmni nstvnik mr d istru kristi mdrn thnlgi, mr d stvr i
d im priliku d sv stvrltv vn przntu i n t nin s mtivi z dl strun
nprdvnj i usvnj nvih sznnj.
Kd nstvnik s mr prbuditi l i ptrb z nprdvnjm u struci, r sm
svdci istvtng pl nih ki s nprstn strun usvrvu i psivnih usnik
nstvng prcs. Sv dk u nim klm budu ist finnsiski stimulisni ktivni i psivni
usnici nstvng prcs, d td sprmnst n unnj invci u nstvnu prksu,
pput intgrtivn nstv, biti usmlni pdinni pkui, nikk msvn primn
istih.

11

Literatura

1. n Sprmi, Intgrtivn nstv, brzvn thnlgi, 1-2/2007.

2. uki, . (2008): mtsk intgrtivn nstv, brzvn thnlgi, Bgrd,
3.
4.
5.
6.
7.
8.

1, 80-88.
Ivi, .,Peikan, A., Anti, S. (2001), Aktivno uenje, Institut za psihologiju, Beograd.
Nt Drbnjk, Intgrtivn nstv, brzvn thnlgi, 1 -2/2007.
Vsn rvi, Invtivnimdlinstv, brzvn thnlgi, 4/2007.
Vilotijevi, M. (2000.), Vrste nastave, Uiteljski fakultet, Beograd.
Viltivi, N. (2006): Intgrtivn nstv prird i drutv, klsk knjig, Bgrd.
Zric uri, Intgrtivnipristupnstvi, brzvn thnlgi, 3/2007.

www.maturski.org

12