Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah

V naravi je prenos toplote v gradbenih konstrukcijah vedno nestacionaren. toplotna vpojnost b opredeljuje toplotni tok, ki pri skokoviti spremembi
temperature iz T1 na T2 prevaja v telo
60 29
Temperatura stene na
28
50 zunanji strani [C]

q1 > q2 T ↑ b
Temperatura stene na 27
40 notranji strani [C]
26 T2
(kJ/ m2Ks0,5)
30 25
 kJ 
24 b = λ ⋅ c ⋅ ρ  2 1/ 2  les 0,380
 m Ks 
20
toplotni izolator 0,032
T
23
10 22
beton 2,200
q1 q2 0
0 730 1460 2190 2920 3650 4380 5110 5840 6570 7300 8030
21
8760
20
Snovi, ki imajo večji b
-10
19 T1 q2 občutimo na dotik kot bolj
-20 18
hladne
Temperature na zunanji in notranji strani
izoliranega zunanjega zidu

Vpeljemo dve snovni značilnosti, ki opredeljujeta nestacionarni prenos

toplote:
temperaturna prevodnost a opredeljuje razmerje med toplotnim tokom, ki ga
UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

neka snov prevaja in toplotnim tokom, ki ga snov pri tem shrani (akumulira),
če vstopni q1 in izstopni q2 toplotni tok nista enaka, se telesu spremeni
temperatura T 2
a (m / s)
les 14 . 10-8
toplotni izolator 167 .10-8
λ  m2  beton 68.10-8
a=
c ⋅ ρ  s  Shranjevanje toplote , c je Večji a pomeni, da se bo v tej snovi
količina toplote, da 1 kg snovi po skokoviti spremembi q1 toplotni
segrejemo za 1K tok q2 najprej ustalil

Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah

Zakaj je prenos toplote v gradbenih konstrukcijah nestacionaren ?

30,0
ker se spreminja sončno sevanje Te
25,0
ker se spreminja temperatura okolice
20,0 A Te
Temperatura (°C)

15,0
Te
 2⋅ π 
Tt,x=0 = Te + A Te ⋅ cos ⋅ t  [ °C] 10,0

 T  5,0

Povprečna dnevna Amplituda dnevne 0,0

temperatura okolice temperature okolice (zidu)
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24
(zidu) Dan (h)

Na notranji strani zidu debeline d je temperatura Ti(t,x=d):

 2⋅ π  30,0
∆ϕ
Ti t,x =d = Te + A'Te ⋅ cos ⋅ t − ∆ϕ  [ °C] 25,0
Te

 T  Ti
UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

20,0
Enaka toplotna prehodnost U, toda bistveno drugačen f ! (f=0,938; 0,30)
Temperatura (°C)

Amplituda
temperature na 15,0

notranji površini ' toplotni tok na notranji strani strehe bo v razmerju f, torej bo v drugem
zidu
“Fazni zamik” (h) 10,0 A Te
primeru 3,2x manjši.
A'
f = Te [1]
5,0

0,0

A Te 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 večja gostota toplotne izolacije -> 150 kg/m3 (prej v primeru a) 33

Dan (h)
kg/m3) -> f = 0,488
Faktor duš
dušenja amplitud f navaja za koliko se zmanjša toplotni tok, ki
prestopa v prostor, fazni zamik ∆ϕ, kdaj je toplotni tok v prostor največji (+ prezračevan zračni sloj (v = 1 m/s)-> f = 0,65
12 ura).

1
 Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah

Proizvajalci toplotnih izolacij navajajo časovni zamik na 1 cm debeline Ker ima spreminjanje temperature v prostoru značilno 24 urno periodo, se del
toplotne izolacije. S tem dokazujejo, da bo toplotni tok (pz. pregrevanje) časa toplota shranjuje v gradbeni konstrukciji, del pa oddaja v prostor – zato
manjše: obstaja neka smiselna debelina gradbene konstrukcije, ki pri shranjevanju
toplote “sodeluje”; imenujemo jo “efektivna
efektivna debelina”
debelina konstrukcije
toplotna izolacija -> ρ=150 kg/m3 1cm (24/25) poveča ∆ϕ za 24 minut
A Temperatura
(pri 11/12) za 20 minut Temperatura
v gradbeni
na površini v
24 urah A’=0,367 A konstrukciji
toplotna izolacija -> ρ=33 kg/m3 1cm (24/25) poveča ∆ϕ za 9 minut (pri v 24 urah

11/12) za 5 minut

Temperature se spreminjajo
tudi v prostoru zaradi
sončnega sevanja in

Temperatura površine roloja ( C)

notranjih virov toplote Vgrajena zas teklitev U 2,8 W/m 2K, g 0,76

o
σ
Zas teklitev U 1,3 W/m 2K, g 0,33

(ljudje,naprave, razsvetljava); 40
UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

V tem času želimo toploto 35 “Efektivna debelina” konstrukcije σ je debelina pri kateri se amplituda
shranjevati v gradbene temperature v konstrukciji glede na amplitudo temperature na površini zmanjša
konstrukcije – tako zmanjšamo 30
pregrevanje prostorov na 36,7%; pri 2.σσ se amplituda A’ zmanjša na 13,5% in pri 3.σ
σ na 5%, torej na
25
tej globini praktično ne zaznamo sprememb temperature, zato preostanek
V tem času želimo, da toplota iz konstrukcije (nad 3.σ) ne sodeluje pri akumulaciji toplote.
konstrukcij v prostoru prestopa 20
16.3984 4152 4320 4488 4656 4824 4992 5160
na zrak, tako zmanjšamo porabo junij 23. junij 30. junij 07. julij 14. julij 21. julij 28. julij 04. avgust

energije
Najtople jše obdobje v letu Za shranjevanje toplote v prostoru običajno omejimo debelino na 2.σ

Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah Nestacionarni prenos toplote v gradbenih konstrukcijah

Efektivno globino gradbene konstrukcije določimo z izrazom (za homogeno Količina toplote, ki se shrani v polperiodi v gradbeni konstrukciji pa je enaka:
konstrukcijo s periodo 24 ur):
T( 24.3600s) T
λ ⋅ T( 24.3600s) T QT = 2 ρ⋅c⋅λ ⋅ A = 2 b = 234,5 ⋅ b ⋅ A  J/ m2 
σ= = a = 165,8 a [m] a (m /s) 2
b 2⋅ π 2π
π⋅c⋅ρ π (kJ/ m2Ks0,5)
a (m2/s) b
aluminij 8230.10-8 22,5
zrak 2500.10-8 0,01 (kJ/ m2Ks0,5)
toplotni izolator 167.10-8 0,03 aluminij 8230.10-8 22,5
beton 68.10-8 2,18 zrak 2500.10-8 0,01
Efektivna globina: opeka 59.10-8 1,17 Količ
Količina shranjene toplote (amplituda A=3K) toplotni izolator 167.10-8 0,03
beton 68.10-8 2,18
voda, les 6 cm, plinobeton 11,5 cm, plino beton 26.10-8 0,25 voda 1097 J/m2, les 246 J/m2,
voda 14.10-8 1,56 opeka 59.10-8 1,17
beton 13,7 cm, ti 21 cm plinobeton 175 J/m2, beton 1533 J/m2, plino beton 26.10-8 0,25
les 14.10-8 0,38
ti 21 J/m2 voda 14.10-8 1,56
les 14.10-8 0,38
UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

Temperaturna prevodnost a je za zemljo 10-6 m2/s. Temperatura v okolici ima Voda je očitno snov, ki najbolje shranjuje toploto ob najmanjši efektivni globini;
periodo 1 leto (365.24.3600 = 31.536.000 s). Kako globoko pod površjem naj les za shranjevanje toplote ni primeren, ravno tako ne izolacijski materiali, v
bo vinska klet, da bo vpliv temperature okolice na temperaturo v kleti betonu se shrani več toplote kot v vodi, toda potrebujemo večjo efektivno
minimalen (recimo vsaj 1 σ): debelino (vsaj 13,7 cm).

T 31.536.000 Vodo “prekašajo” zgolj fazno spremenljive snovi ……….>

σ= a= a = 3,2 [m]
π π

2
 Senzibilno in latentno shranjevanje toplote Senzibilno in latentno shranjevanje toplote

V gradbene snovi shranjujemo toploto ob povišanju njihove temperature. Tak Za latentno shranjevanje toplote v
način shranjevanja imenujemo senzibilno ali obč
občuteno shranjevanje toplote.
toplote gradbenih konstrukcijah
Količina shranjene toplote je proporcionalna razliki v temperaturi snovi. Torej bi uporabljamo predvsem parafine.
morali gradbene konstrukcije močno segreti, da bi povečali količino shranjene Imenujemo jih snovi s fazno spremembo
toplote; to ni mogoče zaradi omejitev toplotnega ugodja ali pa virov energije, ki Phase change materials (PCM)
Mikro-enkapsuliran PCM v blagu za obleke
so nam na voljo (na primer sončno sevanje). Voda je najučinkovitejša snov za vzdržuje konstrantno temperaturo
senzibilno shranjevanje toplote.
Drobne kroglice s parafini dodajamo ometu
Notranjo energijo snovi (shranjeno toploto) pa lahko snovem povečamo tudi ob 3 cm debela mavčna plošča s 30% deležem
spreminjanju agregatnega stanja (torej če jih stalimo ali uparimo). Toploto PCM ustreza pri shranjevanju toplote
pridobim “nazaj” ko se snov utekočini ali strdi. Tak način shranjevanja toplote 10-15 cm betona.
imenujemo latentno shranjevanje, snovi pa latentni hranilniki toplote.
toplote Tudi voda
je lahko latentni hranilnik: Tudi pri prezračevanju

31
140 Ta (LHTES inlet temperature)
UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

29 To (measured)
120 To (numerical model)
2250 kJ/kg
kJ/kg 27
100
temperatura (°C)

Temperature (°C)
25

80 23

21
60
420 kJ/kg
kJ/kg 19
40
17
20 night day 15
330 kJ/kg
kJ/kg 0 12 24 36 48 60 72 84 96
0 Time (h)

0 400 800 1200 1600 2000 2400 2800 3200

-20 Problem: cena in število ciklov (ponovljivost)
shranjena energija (kJ/kg)

Raba energije v stavbah – PURES 2008, Energetska izkaznica 2009 Raba energije v stavbah – PURES 2008, Energetska izkaznica 2009

Primarna energija Končna energija Koristna energija Primarna energija Končna energija Koristna energija

Lastnosti Lastnosti sistemov

energetskih stavbnih
sistemov, instalacij Lastnosti stavbe
izbira in
energentov Lastnosti električ
električnih navade
aparatov in naprav prebivalcev

toplotno ugodje svetlobno ugodje

zvočno ugodje kvaliteta zraka

3
Več o tem pri predmetu “Tehnologije instalacij” Mogoča izpitna vprašanja

Primarna energija Končna energija Koristna energija

Kako poveč
povečamo duš
dušenje amplitud temperatur gradbenih
Kot ekvivalent emisij Moč naprav in raba konstrukcij?
CO2 končne energije
Katere lastnosti snovi vplivajo na nestacionarni prenos
toplote v gradbenih konstrukcijah?

Kaj je efektivna debelina gradbene konstrukcije in zakaj

Drugi nosilci energ

Električna energija

Elektrika iz kogen.
Toplotne to lastnost gradbenih konstrukcij uporabljamo pri

Toplota iz kogen.
Daljinska toplota
prehodnosti nač
načrtovanju ?

Solarni sistemi
Daljinski hlad
ovoja stavbe
Kurilno olje

PV sistemi
(gradbene

Biomasa
Premog
konstrukcije, okna, Kaj je senzibilno in latentno shranjevanje toplote ?
toplotni mostovi)
Plin

UNI LJ, FA, Gradbena fizika; prof. Sašo Medved

Ogrevanje Tesnost stavbe
Hlajenje
Prezrač
Prezračevanje
Prezračevanje (zagotavljanje
Topla voda primerne kvaliteta
zraka v stavbi)
Razsvetljava