Professional Documents
Culture Documents
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
Direktorat za turizem
Naročil in pripravil:
Ministrstvo za gospodarstvo
Direktorat za turizem
Kotnikova 5
1000 Ljubljana
Avtorica:
Dr. Maja Uran, vodja projekta
2
Program za razvoj funkcionalne kakovosti storitev v turističnih podjetjih je izdelan po pogodbi
št. Turistica-1-08-1732-MTV, ki sta jo naročnik Ministrstvo za gospodarstvo in izvajalec Univerza
na Primorskem, Turistica – Visoka šola za turizem sklenila dne 14.7.2008.
Izvajalci:
1. doc. dr. Maja Uran, UP Turistica, vodja projektne skupine in glavna avtorica priročnika
2. doc. dr. Janja Jerman, UP Turistica
3. mag. Margareta Benčič, UP Turistica
4. mag. Martina Golob
5. Olivera Mirković
Praktične primere so prispevali tudi študentje Turistice - Fakultete za turistične študije Portorož
Univerze na Primorskem:
Marko Vidic
Gregor Jamnik
Simon Podrižnik
Jernej Serk
Lucija Jelenko
Peter Plejič
Sabina Gazdek
Ida Benič
Žana Tomažič
Edin Halačević
Elvisa Halačević
Katja Korošec
Irena Kramar
3
KAZALO VSEBINE
1 NAMESTO PREDGOVORA........................................................................................................6
2 UVOD ..............................................................................................................................................7
4 UREJENOST................................................................................................................................21
5 STROKOVNOST.........................................................................................................................30
6 ODZIVNOST................................................................................................................................49
7 KOMUNIKACIJA .......................................................................................................................58
8 USTREŽLJIVOST.......................................................................................................................63
9 VARNOST ....................................................................................................................................70
4
9.1 FIZIČNA IN MATERIALNA VARNOST .................................................................................70
9.1.1 VARNOST V HOTELSKI SOBI .......................................................................................................70
9.1.2 VARNOST V JAVNIH PROSTORIH .................................................................................................72
9.1.3 REGISTER NESREČ IN DRUGIH DOGODKOV .................................................................................74
9.2 VAROVANJE ZASEBNOSTI GOSTA IN INFORMACIJ O GOSTU ......................................75
10 DOSTOPNOST ............................................................................................................................76
11 ZANESLJIVOST .........................................................................................................................78
12 PRILOGE .....................................................................................................................................81
5
1 NAMESTO PREDGOVORA
Pogosto me obtožuješ, da sem zahteven. Verjamem, da je to zato, ker me ne poznaš prav dobro. Ali ni jasno, če
sem že zapravil denar, da hočem biti zadovoljen s storitvami?
Pozabi na moje želje in bom preprosto izginil. Ustrezi tem željam in postal bom tvoja zelo lojalna stranka. Še malo
povečaj moje zadovoljstvo s kakšno malo pozornostjo in prijaznostjo in bom živi oglas za tvojo restavracijo.
Če kritiziram tvojo hrano ali storitev, kar bom naredil vsakič, ko ne bom zadovoljen in povedal bom vsem, ki me
bodo poslušali, se zamisli. Ne izmišljujem si nezadovoljstva. Vzrok je v tem, da ti nečesa nisi opravil na način, da
bi dosegel moja pričakovanja. Poišči vzrok in ga odstrani, če ne boš izgubil kot gosta mene in moje prijatelje.
Lahko jem hitro ali počasi, kot se pač počutim. Ne dovolim, da me siliš, da odidem in sovražim čakati. To je
privilegij, ki ga pridobim s tem, ko plačam za tvojo storitev. Če sem danes prišel samo na solato, ne pozabi, da če
boš sedaj imel primeren odnos do mene, se vrnem morda z večjim apetitom.
Te dni je moj okus bolj prefinjen kot nekoč. Navadil sem se na boljše stvari in moje potrebe so bolj kompleksne.
Pripravljen sem več zapraviti in imam več denarja za zapravljanje, a vztrajam, da za visoko ceno dobim visoko
kakovost.
Predvsem sem človek. Občutljiv, še posebej ko zapravljam denar. Ne prenesem, da me nekdo ignorira ali gleda z
viška. Sem ponosen. Moj ego potrebuje tvoj prijateljski in osebni pozdrav.
Seveda, da sem tudi važič. Toda ne obsojaj me zaradi tega, saj si tudi ti kdaj takšen. Samo malo nasmeha in truda,
da izpolniš moje kaprice. Težek teden je za mano. In zapomni si, ko me ti dobesedno hraniš, moj denar figurativno
hrani mene.
Področje kakovostnega izvajanja storitev zahteva znanja in veščine iz različnih področij, kot so:
arhitektura, notranji dizajn, bonton, organizacijske vede, trženje, psihologija, komunikologija,
varnostne vede in še veliko drugih. Namen tega priročnika ni, da poda osnove teh področij –
verjamemo, da mora biti vsak strokovnjak osredotočen na svoje ožje področje – temveč da osvetli,
kako posamezne elemente, ki skupno predstavljajo kakovostno storitev, doživlja hotelski gost. Saj o
kakovosti storitev vedno in povsod odloča le gost.
Priročnik vam ponuja obilo resničnih primerov iz hotelskega gospodarstva, vendar zaradi tajnosti
podatkov ne navajamo imen teh podjetij. Primeri so konkretne rešitve in pravila za izvajanje boljše
funkcionalne kakovosti storitev.
Vse uporabnike priročnika opozarjamo na to, da naj ne (zaradi stiske ali drugih razlogov) prepisujejo
tu predstavljenih pravil in procedur. Ti primeri naj služijo le kot opora pri oblikovanju lastnih
standardnih delovnih postopkov, procedur in pravil. Če želite, da bo vaša storitev posebna in
prilagojena vašemu gostu, morate razviti svoje standarde izvajanja storitev.
6
2 UVOD
V storitvenih dejavnostih je konkurenca intenzivna in podjetja iščejo tiste elemente, ki bodo pred
konkurenco. Brez dvoma je kakovost eno od najmočnejših konkurenčnih orožij, za večino
poslovnežev celo najmočnejše. Kakovost v hotelirstvu in turizmu zahteva drugačen poudarek kot
kakovost v proizvodnih dejavnostih (Augustyn, 1998; Augustyn in Ho, 1998; Baker in Crompton,
2000; Brownell in Jameson, 1996; Dodwell in Simmons, 1994; Ekinci, Riley in Fife-Schaw, 1998;
Harrington in Lenehan, 1998; Jeong in Oh, 1998; Lam in Zhang, 1999; LeBlanc, 1992; Lockwood,
Baker in Ghillyer, 1996; Luchars in Hinkins, 1996; Luk, 1996; Kandampully, Mok in Sparks, 2001;
Keane, 1997; Keller, 1997; Oh in Parks, 1997; Oh, 1999; Reeves in Bednar, 1995; Swarbrooke,
1994; Whitaker Shimko, 1994; Witt in Muhlemann, 1995; Woods in King, 1996, Uran, 2003, 2004).
Tehnična kakovost se nanaša na vidike storitve, ki jih je možno kvantificirati, in ki jih porabniki
izkusijo med svojo interakcijo s storitvenim podjetjem. Ker je lahko merljiva s strani ponudnika in
porabnika, je postala pomembna osnova za sodbe o kakovosti storitev.
7
• stroje v avto servisih.
Na kratko, tehnična kakovost se nanaša na tisto, kar porabnik dobi v materialnem smislu. Pri
funkcionalni kakovosti Groenroos izpostavi, da gre za subjektivno izkušnjo porabnika z izvajanjem
storitve (kot na primer izkušnja s kosilom v restavraciji). Tako so elementi funkcionalne kakovosti
lahko:
• podoba osebja na recepciji,
• obnašanje natakarja v restavraciji,
• ustrežljivost natakarja,
• pristop svetovalca,
• dostop do okenca.
Ali krajše, funkcionalna kakovost se nanaša na to, kako porabnik doživlja izvajanje storitve.
Po mnenju Groenroosa (1990) je te, bolj tehnične aspekte, lažje kopirati, zato je na tak način težko
zadržati konkurenčno prednost. Funkcionalno kakovost pa je nasprotno mogoče uporabiti za
ustvarjanje konkurenčne prednosti, če se osredotočimo na bolj osebne (zaposleni) vidike storitev.
Groenroos (1990) trdi, da je tehnična kakovost nujen, ne pa zadosten pogoj za visok nivo kakovosti
storitev in da je funkcionalna kakovost verjetno pomembnejša pri izpolnjevanju zadostnih
standardov.
Če povzamemo, se torej tehnična kakovost nanaša na tisto, kar ostane gostu, ko je izvršena
interakcija med zaposlenim in njim, funkcionalna kakovost pa se nanaša na proces izvrševanja
storitve. Če funkcionalna kakovost ne zadovoljuje, ne bo niti najmodernejše opremljena soba
pomagala, da gost pozabi nezadovoljstvo z izvajanjem storitev. Posebno moramo poudariti, da
dejavnik diferenciacije ni tehnična, temveč funkcionalna kakovost. Ni najpomembnejše, kaj gostu
ponudimo, temveč kako.
Obstaja še ena vrsta kakovosti - etična ali prestižna kakovost. To je kakovost zaupanja v proizvajalca
oziroma podoba proizvajalca v očeh gosta, ki pa jo težko ocenimo pred potrošnjo, pogosto pa tudi po
njej.
8
voljo v hotelu, pranje in likanje, menjava brisač, menjava posteljnega perila, minimalne zahteve za
zajtrk, jedilnik v restavraciji v slovenskem jeziku in dveh tujih jezikih, ponudba jedi, bar, mini bar v
vsaki sobi, postrežba v sobo in čiščenje čevljev.
Naj še enkrat poudarimo, da naj bi ti kriteriji že bili izpolnjeni. Predvsem je pomembno, da ti kriteriji
niso sredstvo diferenciacije. Vseeno pa si lahko tudi z njimi naslikamo kompleksnost hotelske
storitve.
Tehnični standardi so, kot smo že navedli, opredeljeni v kategorizaciji nastanitvenih obratov. Za
oblikovanje standardov funkcionalne kakovosti si lahko pomagamo z dimenzijami kakovosti storitev.
Dimenzije kakovosti so skupine elementov, skozi katere porabnik ocenjuje/meri kakovost storitve. V
nadaljevanju predstavljamo razvoj dimenzij kakovosti in njihovo vsebino.
Večina začetnega dela pri razvoju modela, ki definira kakovost storitve in njene dmenzije, so opravili
Parasuraman, Zeithaml in Berry (1985). Postavili so osnovni model kakovosti storitev in
identificirali deset dimenzij kakovosti storitev, in sicer: zanesljivost, odzivnost, sposobnost, dostop,
ustrežljivost, komunikacija, zanesljivost, varnost, razumevanje strank in urejenost.
Poudarili so, da obstajajo razlike med percepcijo kakovosti v storitvenih podjetjih in tem, kako to
kakovost zaznajo porabniki teh storitev. Zaradi proučevanja teh razlik so Parasuraman et al. (1985)
zagovarjali, da se kakovost storitev lahko oceni z merjenjem razlik oziroma razkorakov med
pričakovanji porabnika in njegovo dejansko izkušnjo s storitvijo.
V svoji razpravi Parasuraman et al. (1988) pišejo, da se SERVQUAL nanaša predvsem na zaznano
kakovost in naslavlja predvsem kakovost storitev, ne pa zadovoljstvo porabnika. Trdijo, da je
zaznana kakovost storitev globalno razumevanje in vedenje, ki se nanaša na odličnost storitve,
medtem ko je zadovoljstvo vezano na svojevrstne transakcije. Zatrjujejo tudi, da je zanesljivost
instrumenta 0.92, in da se pet dimenzij lahko razvrsti po pomembnosti, in sicer: zanesljivost,
zaupanje, urejenost, odzivnost in vživetje.
9
Identifikacija dimenzij kakovosti storitev je nujna za specifikacijo meril, nadzora in izboljšav
zaznane kakovosti storitve s strani porabnika.
Z dimenzijami opisujemo storitev z večjim številom lastnosti (Johnston, 1995; Johnston in Heineke,
1998; Johnston in Fern, 1999; Mels, Boshoff in Nel, 1997; Uran, 2003, 2004).
Število lastnosti za opis in analizo storitve je lahko različno, odvisno od samih značilnosti različnih
storitev, vendar obstaja skupina lastnosti, ki je vedno nekako v ospredju. Kot smo že rekli,
kvalitativna raziskava Parasuramana et al. (1990), izvedena za raziskovanje kakovosti storitev z
njihovim instrumentom (SERVQUAL), opisuje deset dimenzij kakovosti storitve. Te so:
1. urejenost (angl. tangibles),
2. zanesljivost (angl. reliability),
3. odzivnost (angl. responsiveness),
4. strokovnost (angl. competence),
5. ustrežljivost (angl. courtesy),
6. verodostojnost (angl. credibility),
7. varnost (angl. security),
8. dostopnost (angl. access),
9. komuniciranje (angl. communication),
10. razumevanje strank (angl. understanding/knowing the customer).
10
3. odzivnost (angl. responsiveness): reakcijski čas, osebje (možnost takojšnega stika, osebni odziv
do gostov, pripravljenost takojšnega odgovora);
4. zaupanje (angl. assurance): komuniciranje, verodostojnost, strokovnost;
5. vživetje (angl. empathy): dostopnost, vljudnost, uslužnost, razumevanje.
Johnston (1995) je preučeval večje število raziskav, v katerih so bile uporabljene različne lastnosti
kakovostnih storitev. Prišel je do 18 opredelitev kakovostne storitve:
1. dostop (angl. access),
2. estetika (angl. aesthetics),
3. pozornost/uslužnost (angl. attentiveness/helpfulness),
4. razpoložljivost (angl. availability),
5. skrb (angl. care),
6. čistoča/ličnost (angl. cleanliness/tidiness),
7. udobje (angl. comfort),
8. obveza /zavezanost (angl. commitment),
9. komunikacija (angl. communication),
10. sposobnost (angl. competence),
11. vljudnost, spoštljivost (angl.courtesy),
12. fleksibilnost, voljnost (angl. flexibility)
13. prijaznost (angl. friendliness),
14. funkcionalnost (angl. functionality),
15. poštenost (angl. integrity),
16. zanesljivost (angl. reliability),
17. odzivnost (angl. responsiveness),
18. varnost (angl. security).
Tudi Garvin (1988) je podal svoje videnje dimenzionalnosti kakovosti storitve. Navaja naslednje
dimenzije:
1. pojavnost (angl. features),
2. prilagojenost (angl. conformance),
3. stanovitnost (angl. durability),
4. zanesljivost (angl. reliability),
5. učinkovitost (angl. performance),
6. estetskost (angl. aesthetics),
11
7. zaznana kakovost (angl. perceived quality).
Skandinavska šola (Groenroos, 1984, 1990; Gumesson, 1998, 1999; Lehtinen in Lehtinen, 1991) je
svoj koncept zasnovala na naslednjih dimenzijah:
1. profesionalizem in veščine (angl. professionalism and skills),
2. odnos do porabnika in vedenje (angl. attitudes and behavior),
3. dostopnost in voljnost (angl. accessibility and fleksibility),
4. zanesljivost in zaupanje (angl. reliability and trustworthiness),
5. ugled in verodostojnost (angl. reputation and credibility),
6. povračilo (angl. recovery).
Že ta kratek pregled študij dimenzij kaže, kako ostra je bila razprava skozi čas. Vendar podobne
razprave zasledimo tudi pri obravnavi drugih trženjskih konceptov (npr. koliko P-jev je v trženjskem
spletu).
V našem primeru nas zanima takšna opredelitev dimenzij, ki bi omogočala zagotavljanje boljšega
izvajanja storitev oz. višjo raven funkcionalne kakovosti. Podrobneje je naš izbor dimenzij
predstavljen v nadaljevanju (po poglavjih) in so plod dolgoletnega raziskovanja vsebine hotelskih
storitev. Zavedati se moramo, da dejansko ni pomembno, koliko dimenzij uporabimo. Dimenzije
nam pomagajo le bolj sistematično oblikovati merila za dvig funkcionalne kakovosti storitev.
Dimenzije so torej sistematični okvir, ki se vedno lahko prilagodi individualnim potrebam ponudnika
storitev.
Ta priročnik je neposredno povezan s Hotelskim sistemom kakovosti storitev, in sicer kot njegov
vsebinski podprojekt. Hotelski sistem kakovosti storitev – HSKS (Uran, Conti, 2006) daje hotelirjem
med drugim navodila, kako sistematično oblikovati standardizirane delovne postopke (SDP). Glede
na HSKS so SDP-ji razdeljeni na štiri dele:
• splošno o oddelku (vrsta obrata, način strežbe, število zaposlenih, vrste blagajn, …);
• splošna pravila obnašanja v podjetju (varnost, delo z lastnino podjetja, zadrževanje na
delovnem mestu, prehrana za zaposlene, prekrški, …);
• pravila kakovosti izvajanja (uniforma, splošen izgled zaposlenega, komunikacija z gostom,
…);
• pravila izvajanja storitev, ki so razdeljena glede na vrsto strežbe, način izvajanja pa ima
povsod enake faze (priprava na strežbo, sprejem naročila in gosta, serviranje hrane in pijače,
plačilo, pospravljanje in zaključna dela).
12
V priročniku in na delavnicah za funkcionalno kakovost bomo predstavili konkretne primere pravil
izvajanja storitev. Tako oblikovan priročnik bo uporabnen za usposabljanje kadrov v podjetjih in
šolah, kakor tudi podlaga za izdelavo lastnih standardov izvajanja storitev.
Ameriški časopis Business Week je objavil lestvico največjih svetovnih podjetij, ki ponujajo
najboljše storitve. Med njimi so bila naslednja turistična podjetja (številka pomeni mesto, na katero
so se uvrstila):
Kot vidimo zaseda podjetje Ritz-Carlton visoko 12. mesto. Pogosto to podjetje izpostavljamo zaradi
njegove dolgoletne zavezanosti h kakovosti. Ustanovitelj podjetja, znameniti hotelir Cesar Ritz
(1850-1918), imenovani »mali veliki Švicar«, je trdil, da mora hotel delovati kot švicarska ura.
Njegovo delo odmeva še dandanes, saj je veriga hotelov Ritz–Carlton (v nadaljevanju Ritz) prva
hotelska veriga in prvo storitveno podjetje na sploh, ki je dobilo ameriško nacionalno nagrado za
kakovost - Malcolm Baldrige National Quality Award. Človek izjemne prefinjenosti je z veliko
truda, veliko kreativnosti in stalnim uvajanjem novosti oziroma izboljševanjem vedno zahteval, da
mora v hotelu vse potekati gladko. Popolnost je lahko dosegel samo tako, da je že pred 120 leti
uvedel v hotele visoke standarde glede opremljanja prostorov, inventarja, dekoracije, osvetlitve,
čistoče, udobja, elegance, izvrstne kuhinje, standardov dela, odnosov z gosti … Še danes so gostje
očarani nad popolnostjo in idejami Ritza. Tisto, kar je bilo razvito že pred toliko leti, bi moralo biti
danes samoumevno. Bistvo koncepta kakovosti v Ritzu je zajeto v naslednjih pravilih:
13
OSNOVI KONCEPT STORITEV RITZ-CARLTON HOTELOV
1. Credo je vodilno prepričanje podjetja. Vsi ga morajo poznati in delovati v skladu z njim.
2. Iz njihovega gesla je razvidno, da se do svojih gostov in zaposlenih vedejo spoštljivo in z
dostojanstvom.
3. Trije storitveni koraki so temelji gostoljubja. Ti koraki se morajo uporabljati v vsaki interakciji z
gosti, da zagotovijo njegovo zadovoljstvo, ponoven obisk in lojalnost.
4. Obljuba zaposlenim je osnova za zagotavljanje primernega delovnega okolja v Ritz-Carltonu.
Spoštovati jo morajo vsi zaposleni.
5. Vsi zaposleni morajo uspešno končati letno usposabljanje in certifikacijo za svoje delovno mesto.
6. Cilji podjetja se sporočajo vsem zaposlenim. Vsi so odgovorni za njihovo izpolnitev.
7. Z namenom, da bi ustvarili spodbudno delovno okolje, imajo vsi zaposleni pravico sooblikovati
in načrtovati delovne procese, v katere so vključeni.
8. Vsak zaposleni nadzira in sporoča pomankljivosti v celotnem hotelu.
9. Vsak zaposleni mora ustvarjati primerno delovno okolje za timsko delo in sodelovanje, tako da
so gosti in ostali zaposleni zadovoljni.
10. Vsak zaposleni je pooblaščen: na primer, če ima gost problem ali želi nekaj posebnega, lahko
zaposleni zapusti svoje trenutne/redne delovne aktivnosti in reši problem gosta.
11. Brezkompromisna čistoča je odgovornost vsakega zaposlenega.
12. Da bi zagotavljali najboljšo osebno storitev, je dolžnost vsakega zaposlenega, da identificira in si
zapiše individualne preference gostov.
13. Nikoli ne izgubi gosta. Takojšna sprava/pomiritev je dolžnost vsakega zaposlenega. Vsak, ki
sprejme pritožbo, jo mora razrešiti v korist gosta in jo zapisati.
14. »Nasmehni se – smo na odru«. Vedno ohranjajo pozitivni očesni stik. Uporabljajo primerno
izrazoslovje z gosti in s sodelavci. (uporabljajo naslednje besede oz. besedne zveze: dobro jutro,
seveda, z veseljem bom, z zadovoljstvom)
15. Ambasador Ritza tudi zunaj delovnega okolja. Vedno govorijo pozitivno. Vsako zaskrbljenost ali
problem povedo za to primerni osebi.
16. Raje pospremijo goste, kot da jim pokažejo z roko, kam morajo iti.
14
17. Uporabljajo Ritz-Carlton telefonsko etiketo. Na klic odgovorijo v največ treh zvonjenjih, in sicer
z »nasmeškom«. Uporabljajo ime gosta, ko je to mogoče. Če je nujno, ga lahko prosijo naj
počaka, vendar ga morajo najprej vprašati, če dovoli. Ne prisluškujejo gostovim klicem.
18. So ponosni na svoj izgled in skrbijo zanj. Vsak je odgovoren za izražanje profesionalnega odnosa
s tem, da se drži Ritz-Carlton standardov oblačenja in nege.
19. Najprej razmišljajo o varnosti. Dolžnost vsakega zaposlenega je ustvarjenje varnega in
zanesljivega delovnega okolja za goste in sodelavce. Morajo poznati vse požarne in varnostne
procedure in takoj sporočiti, če opazijo kakšno nevarnost.
20. Zaščita premoženja Ritz-Carltona je dolžnost vsakega zaposlenega. Varčujejo z energijo,
vzdržujejo hotel in ščitijo okolje.
Priročnik vsebuje poleg krajšega vsebinskega uvoda in pojasnitve izhodišč več vsebinskih sklopov,
ki so vezani na število dimenzij kakovosti. Avtorica si pridržuje pravico spremeniti število dimenzij
kakovosti storitev, če se v času izdelave projekta pojavi potreba po takšni spremembi. Vsak
vsebinski sklop vsebuje:
• opis elementov,
• praktične nasvete za usposabljanje,
• primere dobrih praks v tujini.
15
3 RAZUMEVANJE GOSTOV
Zadovoljstvo gostov dobiva v današnjem času zelo velik pomen, saj gostom ni več dovolj le misel,
da so na počitnicah ali na poslovnem potovanju, temveč želijo, da se jim v času njihovega bivanja
posveča večja pozornost. Poleg tega, da so današnji turisti vse bolj izobraženi, kaže tudi na to, da
opažajo vse tiste malenkosti, ki so jih pred desetimi leti hotelirji lahko zakrili. Pri tem mislimo
predvsem na čistočo, prijaznost, izvedbo posamezne storitve. Skratka lahko zaključimo, da gostje
postajajo vse bolj zahtevni.
Če bi naključne osebe vprašali, kaj je za njih npr. kakovosten hotel, bi večina odgovorila, da je to
hotel s petimi zvezdicami. Vendar dandanes kakovost ni opredeljuje na takšen način. Kakovost ni
opredeljena (npr.) s kategorijo hotela, temveč kot sposobnost proizvoda ali storitve, da s svojimi
lastnostmi in oblikami vpliva na njihovo zmožnost zadovoljevanja potreb in želja gostov
(Parasuraman et al., 1988).
Hotelirji se morajo zavedati, da je na koncu pomembno samo zaznavanje gosta o kakovosti storitve.
Gosti primerjajo ponujeno storitev ali proizvod s svojimi pričakovanji. Če storitev zadovoljuje
njihova pričakovanja, nanjo gledajo kot na kakovostno storitev. Če ne, je storitev slaba.
Nezadovoljstvo se bo pojavilo, če je dejanska storitev pod pričakovanji. Torej sta zadovoljstvo ali
nezadovoljstvo končna rezultata subjektivnega procesa ocenjevanja.
K samemu zadovoljstvu gostov lahko torej največ pripomorejo hotelski delavci sami. Veliko je
odvisno tudi od samega vodstva hotela, saj so oni tisti, ki morajo poskrbeti za uvedbo in izvajanje
določenih standardov, omogočati nadaljnje izobraževanje delavcev oziroma izvajati letne tečaje o
novostih, ki se pojavljajo na turističnem trgu. Vse to je tisto, ki pripomore še k večjemu zadovoljstvu
gostov. Komunikacija je prav tako pomembna pri zagotavljanju zadovoljive izkušnje s storitvijo.
Negativne izkušnje so običajno posledica nestrokovnosti (pomanjkanje znanja, veščin) in
nezanesljivosti (napake pri izvajanju storitve).
Gosti ne ocenjujejo izvrševanje storitve po samem procesu, temveč tudi med procesom. Posledično
je potrebno gledati na pojav zadovoljstva ali nezadovoljstva s storitvijo na več načinov, in sicer z
različnimi raziskavami med splošnim (ne)zadovoljstvom in (ne)zadovoljstvom nad samo storitvijo.
Prav tako je pomembno okolje, kjer se izvaja storitev. Ta koncept se nanaša na fizično okolje, kjer se
storitev izvaja. Pomembna sta funkcionalna in estetska privlačnost tega okolja. Večja kot je zaznana
kontrola gosta nad storitvijo, večja je možnost zmanjšanja potencialnih virov nezadovoljstva gosta.
Na splošno lahko zaključimo, da je interakcija med udeleženci pri storitveni izmenjavi (gosti,
1
Več o konceptu zadovoljstva gostov lahko preberete v Programu za vzpostavitev celovitega sistema razvoja kakovosti
storitev v turističnih podjetjih (Uran in Conti, 2006), ki ga lahko dobite na spletni strani Direktorata za turizem.
16
kontaktno osebje) dominantna stvar pri nastajanju nezadovoljstva s storitvijo. Vemo, da gosti
primerjajo, ali so pričakovanja v skladu z dejanskimi izkušnjami s storitvijo in načinom izvajanja
storitve. Na osnovi te ocene bo gost zadovoljen ali nezadovoljen.
Le-to lahko primerjamo z znanim hotelom, ki ni hotel ustreči gostu, ko je pozno prišel v hotel in je
želel naročiti sendvič v sobo, z razlago, da je osebje prezasedeno. Gostu niso ponudili: alternativne
rešitve, opravičila in niso izkazali skrbi za želje in dobrobit gosta.
Pričakovanje, kaj se je zgodilo in kako naj bi se, predstavlja srčiko razumevanja porabnikovega
zadovoljstva.
Cel spekter pojavov in značilnosti sestavlja vsako storitev oz. doživetje v hotelirstvu. Seznam je zelo
dolg in variira od gosta do gosta. Vsak element proizvoda/storitve predstavlja vrednost v verigi
vrednosti za gosta. Vsak od teh elementov je lahko motiv za prihod in/ali motiv za (ne)zadovoljstvo.
Težko je predstaviti kompleksnost hotelskega proizvoda in pričakovanj gosta, ki so vezana za ta
proizvod. Nekakšen okvir prikazuje Slika 1.
značilnosti doživetja
OTIPLJIVE NEOTIPLJIVE
nastanitev atmosfera
hrana estetika
PROIZVOD podporne čustva
vrsta kontakta
dobrine udobje
informacije
procesi
akcije prisrčnost
procesi prijaznost
STORITVE hitrost skrb
scenarij storitev
korektivne akcije
17
Ta matrika predstavlja sestavljenost hotelskega proizvoda iz kombinacije otipljivih in neotipljivih
elementov, povezujoč fizične značilnosti zagotavljanja (proizvoda) in medčloveškega kontakta, ki se
pojavi med storitvijo.
Hotelski proizvod je kompleksen splet, sestavljen iz niza različnih storitev ne le z otipljivimi, temveč
tudi z neotipljivimi elementi (Lockwood et al., 1996). Carsten trdi (v Langer, 1997, str. 36), da
ključni elementi v procesu proizvodnje storitve determinirajo nivo kakovosti storitve. Medlik (1996)
navaja, da je hotelski proizvod sestavljen iz petih komponent, ki vplivajo na zadovoljstvo ali
nezadovoljstvo kupca in s tem za njega ustvarjajo vrednost: lokacija hotela, zmogljivosti hotela
(nastanitvene, prehrambene, rekreacijske), imidž hotela, cena in storitev (način izvajanja).
Zelo poenostavljeno si lahko ključne elemente v verigi vrednosti za hotelskega gosta ogledamo na
Sliki 2, ki prikazuje osnovne procese in storitve v hotelu.
18
Slika 2: Procesi in storitve v hotelirstvu
HOTEL
PRED RECEPCIJA VOZIČEK S JEDILNIK HRANA
HOTELOM PRIJAVNI PRTLJAGO
FIZIČNI DOKAZI
PARKIRIŠČE OBRAZEC
PREDDVERJE
KLJUČ
PRIHOD ODDATI PRIJAVA ODHOD DOBITI SPANJE POKLICA DOBITI JESTI ODJAVA
GOST
ODNESTI PREVZETI
PRTLJAGO V NAROČILO
SOBO
OSEBJE
19
• dizajn sob in dodatki: soba na splošno, velikost, čistoča, udobnost, čajna kuhinja, mini bar,
estetskost, pripomočki za delo in zabavo;
• dizajn sob za sestanke in dodatki: sobe za sestanke na splošno, velikost, pripomočki za delo,
pohištvo, čistoča;
• kopalniško pohištvo in dodatki: dodatki, velikost, pohištvo, čistoča;
• storitev - funkcionalnost: storitev na splošno, hitrost izvrševanja, učinkovitost;
• storitev - medosebni odnosi: prijaznost, pozornost, skrbnost, profesionalnost, individualni
pristop, samostojnost osebja;
• storitve prehrane in pijače: na splošno, kakovost, atmosfera, strežba v sobi, raznovrstnost,
nizka/primerna cena;
• kakovost ponudbe: prostori za šport in rekreacijo ter relaksacijo, lepotilni saloni, zdraviliške
storitve, posebne sobe, apartmaji za pomembne goste, poslovni center;
• marketing: razpoložljivost sob, program za stalne goste, popusti;
• drugo: dogodki in prireditve, ki se tam odvijajo, izbor gostov.
Vedno pravimo, da nam bo gost oprostil nerodnost, ne bo pa nam oprostil ignorance. Dokazano je,
da bo njegovo nezadovoljstvo manjše, če tehnične pomanjkljivosti nadomestimo z boljšim
izvajanjem storitev. In na koncu, če poskušamo gosta razumeti in zadovoljiti njegove potrebe, bo naš
trud nagrajen.
20
4 UREJENOST
Dimenzija UREJENOST zajema snovne sestavine v zvezi s storitvami, kot na primer: opremo za
izvajanje storitve, zunanjo pojavnost osebja, zgradbe in njihovo opremljenost ter druge ljudi, prisotne
pri izvajanju storitev. Čeprav ti elementi spadajo bolj v oprijemljive elemente in s tem tudi med
kriterije tehnične kakovosti, so nerazdružljivi s samim izvajanjem storitev. Glavni elementi te
dimenzije so:
• splošni izgled turističnega objekta in okolice,
• splošni izgled prostorov v objektu,
• splošni izgled in urejenost zaposlenih,
• pojavnost zgradb, opreme in zaposlenih mora biti v skladu s storitvijo, ki jo objekt nudi.
Nikoli več ne boste imeli druge priložnosti, da naredite prvi vtis (Kneževič, 2005, str. 28).
Naredi dober prvi vtis na način, da narediš prvi vtis dobro (Michael, 1995, str. 3).
Za gosta je prvi vtis večni vtis (Korošec, 2008).
Hoteli ali ne, večina ljudi ocenjuje po tem, kar vidi. V prvih sekundah srečanja ocenijo in si ustvarijo
pozitivno ali negativno sodbo, ki jo je težko spremeniti. Še preden smo v hotelu karkoli naredili, so si
naši gostje že ustvarili sodbo. Ko se gostje prvič z nekom srečajo, namreč iščejo različne znake, ki
jim bi pomagali razvozlati, kaj jih čaka pri tej storitvi. Podobno kot pri proizvodu, npr. plašču, kupec
pogleda iz kakšnega materiala je, kako je sešit, …
Gost dobi prvi vtis o hotelu že ob pregledu promocijskega materiala ali ob rezervaciji storitve (več o
tem v poglavju Komunikacija). V tem delu se bomo osredotočili samo na sam prihod gosta v hotel.
Na prvi vtis tako vpliva:
• parkirišče oz. razpoložljivost parkirnih mest in njihova varnost,
• urejenost okolice hotela,
• zunanji izgled hotelske stavbe,
• vhod v hotel,
• postrešček in njegova pomoč pri prtljagi,
• urejenost kontaktnega osebja,
• pozdrav kontaktnega osebja,
• urejenost preddverja,
• urejenost recepcijskega pulta,
• splošni izgled in urejenost notranjosti hotela,
• splošni izgled in urejenost sobe.
Prvi stik gosta s hotelom bo v njem vzbudil prve percepcije o storitvah. Splošne informacije o
hotelu, rezervacije in obratovalni časi vse to bo v gostu vzbudilo prvi vtis in ustvarilo določena
pričakovanja, še predno bo vstopil v hotel. Natančne informacije bodo gostu omogočile tudi lažji
dostop do hotela, natančen opis lokacije, kar ne bo povzročalo preglavic in takojšnjega razočaranja
še preden bo prispel v hotel.
21
Prihod gosta v hotel je zanj najbolj čustven dogodek in tu se začne njegova ocena o hotelu. Kot
majhen otrok opazuje okolico okrog sebe in si ustvarja svoje mišljenje. Ocenjuje parkirni prostor,
sprejemni prostor, recepcijo, interakcijo med njim in zaposlenimi. Psihološko vsaka malenkost
vpliva na njegovo videnje kakovosti nastanitvenega obrata in posledično na njegovo
(ne)zadovoljstvo. Ob prihodu gost pričakuje najlepšo izkušnjo, saj si je že pred prihodom ustvaril
vtis in vizijo. Lahko rečemo, da ima že v svoji glavi namišljeno sliko, kako naj bi izgledala prijava v
hotel, stik z recepcijskim osebjem, pomoč pri prtljagi …
Funkcionalna kakovost je tukaj izrednega pomena, saj pove, kako nudimo storitev in ne samo kaj
nudimo. Hotelska soba (kot naša tehnična kakovost) ne bo popravila prvotnega vtisa, če je bil ta
nasprotujoč gostovim pričakovanjem.
Predvsem pa se moramo pri prvem vtisu zavedati pomembnosti tega trenutka v verigi vrednosti za
gosta. Predstavljajmo si povprečnega turista iz EU, ki ima približno 30 dni letnega dopusta, od
katerih jih je 10 namenil dopustu v izbranem hotelu. Celo leto je trdo delal za počitnice. Preden gre
na dopust, mora končati vse začete projekte in predati delo tistemu, ki ga bo nadomeščal (prva
stresna situacija). Potrebno je izbrati destinacijo (druga stresna situacija). Potrebno je spakirati
kovčke (tretja) in priti na destinacijo (četrta). Prihod v hotel in prve pol ure bivanja predstavlja po
našem mnenju najboljšo priložnost hotelirja, da pričara gostu posebno doživetje in poveča možnosti
za zadovoljstvo gosta v času celotnega bivanja v hotelu. Kot rečeno, gost je premagal številne stresne
situacije, da bi lahko užival v zasluženem dopustu. Če želimo, da čimprej pozabi na te situacije, mu
moramo ponuditi občutek, da je v hotelu dobrodošel in da bomo storili vse, da bo njegov dopust čim
lepši.
Torej, pri gostih je pomemben prvi vtis. Ne zapravite ga kar tako. Mnenja o tem, kako dolgo si nekdo
ustvarja prvi vtis, so deljena. Vsekakor pa je čas zelo kratek. Nekateri avtorji celo menijo, da ne traja
več kot 40 sekund.
Proces oblikovanja prvega vtisa je razdeljen v dve fazi:
V prvi fazi sogovornika uvrstimo v eno od dveh skupin – pozitivno ali negativno. Odločimo se, ali
nam je človek všeč ali ne. V drugi fazi mu pripisujemo različne lastnosti. Če smo ga najprej ocenili
negativno, mu pripisujemo lastnosti, kot so npr. neprijazen, vzvišen, hladen, len, nesposoben,
agresiven ipd. Če pa smo ga na začetku ocenili pozitivno, potem mu pripisujemo lastnosti, kot npr:
odprt, topel, simpatičen, vesel, vreden zaupanja, prijeten, ipd.
Ta prvi vtis določa nadaljnji odnos do sogovornika. Če je prvi vtis negativen, bomo morali vložiti
veliko več truda in napora, da bomo sogovornika prepričali v nasprotno. Pri pozitivnem prvem vtisu
takšnih ovir ni, ljudje pa bodo spregledali tudi manjše nerodnosti.
V nadaljevanju podajamo nekaj prijemov, s katerimi lahko naredimo dober vtis na sogovornika:
1. Stisk roke2
Stisk roke je kretnja, s katero izražamo dobrodošlico, veselje ob snidenju. Uporabljamo jo ob
srečanju s sogovornikom ali ob slovesu. Stisk naj bo primerno močan, z njim izražamo svojo
2
V hotelirstvu je sicer praksa, da se z gosti rokuje le vodja hotela.
22
samozavest. Če je premočan, bo sogovornik zaznal agresivnost in poskus nadvladanja. Seveda tudi
ne sme biti neodločen. Takšno rokovanje je precej neprijetno. Tak stisk namreč govori o
neodločnosti, negotovosti, pomanjkanju energije in nezmožnosti lastnega mnenja. Agresivnost in
vzvišenost izražamo tudi, če nekomu ponudimo roko s hrbtiščem navzgor. Pretirano ponižanost in
podredljivost pa, ko se rokujemo z dlanjo, obrnjeno navzgor. V obeh primerih ne naredimo dobrega
vtisa na sogovornika.
2. Nasmeh
Nasmeh pove sogovorniku, da je simpatičen in prijeten, da smo ga sprejeli kot enakovrednega. Izraža
toplino in odprtost. S tem mu vzbudimo občutek njegove lastne pomembnosti. Verjetno iz osebnih
izkušenj veste, da skoraj vsi ljudje vrnejo nasmeh, kadar se jim vi nasmehnete. Po taki gesti je težko
ostati hladen in zadržan, saj nasmeh izjemno pripomore k medsebojnemu zbliževanju. Rokovanje
moramo oplemenititi z nasmehom pa tudi v samem procesu komuniciranja ga pogosto uporabljamo.
3. Pogled
Pogled v oči mora sovpadati z rokovanjem in nasmehom. S pogledom ohranjamo stik s
sogovornikom. Pomeni, da se zanj zanimamo in ga poskušamo razumeti. Izraža tudi odkritost.
Pogled je učinkovit, če ga uporabljamo večkrat in pogosto. Seveda pa ne sme trajati
predolgo, vsaj ne več kot tri sekunde. Predolg, prebadajoč pogled predstavlja silovit pritisk, ki so ga
redki sposobni vzdržati.
4. Dotik
Rahel in kratek dotik po roki ali ramenu lahko pomeni, da želite biti osebni in prijateljski. Ta način je
predvsem primeren pri rokovanju. Ne sme se uporabljati prepogosto, predvsem ne pri sogovorniku
nasprotnega spola. Gesto bi namreč utegnil razumeti kot vdor v osebni prostor in vsiljivost.
IZKUŠNJA GOSTOV:
V Hotelu A smo bivali en teden v juniju. Naša soba je imela čudovit pogled na morje. Zavese v
sobi so bile zelo tanke in so pokrivale le pol okna, zato smo morali zastreti zunanje polknice
vsako noč. Tepih je bil umazan in poln madežev. Jedilnica je bila zelo velika in je zgledala kot
delavska menza. Vse jedi so bile ponujene bifejsko, kar je pomenilo velik izbor, a je bila večina
jedi le mlačna in zato ni bila zelo okusna. Pomarančni in jabolčni sok za zajtrk sta bila zelo
razredčena. Zelenjava, ki je bila ponujena za zajtrk, je ostala od prejšnje večerje … Res ne bi
priporočali tega hotela.
Danes lahko rečemo, da je samo področje doživelo velik razvoj, čeprav se naši hotelirji nezadostno
zavedajo njegovega pomena. Na splošno lahko povemo, da ni konsenza o tem, kaj je dober dizajn
hotela. Ostaja pa dejstvo, da sta lokacija in učinkovita struktura glavni komponenti atraktivnega
dizajna.
23
Hotel je razdeljen na različne segmente; od restavracij, sob, recepcije, do preddverja in prostorov za
dobro počutje. Izredno je pomembno, da funkcioniranje enega dela hotela ne moti drugega. Hrup ali
premiki ljudi naj ne bi motili ljudi v drugih delih. Zato so hoteli oblikovani od znotraj navzven. To
zagotavlja dobro funkcionalnost. V teoriji. V praksi pa dejansko ne poznamo gosta, ki ga še ni zjutraj
zmotil zvok sobaric (sesanje) ali dostava hrane v kuhinjo ali košnja trave za ureditev okolice hotela.
Drugi pomemben vidik je izbor teme hotela. Mogoče je celo najpomembnejši vidik (predvsem v
smislu zagotavljanja verodostojnosti storitev). V teoriji naj bi zunanjemu izgledu stilsko sledil
notranji izgled. Zavedati se moramo naslednjega ključnega dejstva – dizajn hotela je
tridimenzionalna implementacija koncepta storitve, ki je zasnovan na osnovi poznavanja
ciljnega gosta in njegovega življenjskega sloga, želja in potreb. Torej, bolj kot poznamo verigo
vrednosti ciljnega segmenta gostov, lažje le-to implementiramo v dizajn hotela. Seveda, če zato
obstajata volja in kapital. Velikokrat se slovenski hotelirji zaradi zmanjševanja stroškov poslužujejo
sklepanja kompromisov. Zunanji in notranji izgled hotela sta tudi komunikacija podjetja z gostom.
Bolj ko je izgled površen in nedodelan, slabše je naše sporočilo: gostu sporočamo, da nam je vseeno,
kako se bo počutil v hotelu, glavno, da pride in da mu zaračunamo osnovno ceno.
Prepogosto se dogaja, da zanemarjamo podrobnosti. Pri nakupu nove hotelske opreme ali inventarja
razmišljamo o skupinskem popustu: da kupimo najceneje, ne da bi razmišljali, kako bo ta nakup
prispeval k zadovoljstvu našega gosta.
Eden od glavnih namenov počitnic je počitek. Razmislimo, kako skrbimo za počitek naših gostov.
Kakšne so postelje, na katerih spijo in predvsem, kakšna je ponudba posteljnih blazin oz. njihova
višina, predvsem takšnih, ki bi omogočile ustrezen počitek za vrat. Pogosto omenjamo primer
hotelske verige, ki spada med 10 največjih na svetu, ki svojim gostom ponuja meni blazin in žimnic,
tako da si ob rezervaciji vsak gost lahko izbere med različnimi vrstami le-teh. Dejstvo je, da večina
ne razlikuje med vrstami in da se ne poslužuje tega menija, a z možnostjo izbora ta hoteska veriga
sporoča, da ji ni vseeno za gosta in njegovo počutje.
Gosti postajajo ob obilni ponudbi na mednarodnem trgu čedalje bolj zahtevni. Če vzamemo
povprečnega poslovnega gosta, ki je spal v nekaj sto hotelih: kateri mu ostane v spominu, katerega
bo priporočal in kam se bo vračal … Tak gost želi (pozitivno) presečenje oz. WOW učinek (angl.
wow – vzklik presenečenja; ah, oh). Wow učinek se lahko doseže s katerimkoli elementom v verigi
vrednosti za gosta (otipljivim ali neotiplivim). Več kot jih je, večje bo zadovoljstvo gostov, ob
predpogoju, da so osnovne storitve kakovostne. Spomnimo se finskega petzvezdičnega poslovnega
hotela. Imel je moderen minimalističen dizajn, konsistenten v vseh prostorih in imel je vse, kar
potrebuje poslovni gost. Poleg tega je imel v sobi na razpolago 10 različnih osvetlitev, za vsa možna
počutja. Wow učinek so dosegali še z dodatki v kopalnici (svilene nogavičke za spanje, vrhunska
negovalna kozmetika, maska za utrujene oči, …) in v sobi. Čeprav so bili ti dodatki plačljivi, je imel
na odhodu vsak drugi gost plišastega tigra v barvah logotipa hotela, ki je stal 30 evrov. Kakšen je bil
namen te igrače? Poleg tega, da je imel nenavaden estetski dodatek na postelji, ki je vzbujal občutek
domačnosti, je imel še praktično vrednost. Večina poslovnih gostov ima otroke, ki pričakujejo, da
jim bo oče/mati s poslovnega potovanja prinesel/la darilo. In večina nima časa za kupovanje. Tako je
24
hotel pokazal, da razume in dobro predvideva potrebe svojih gostov in jim ustreže. Hkrati pa ima v
svojem domu stalen spominek, ki ga spominja na hotel.
Zavedati se moramo še enega dejstva. Za razliko od obdobja nekaj let nazaj, danes gost več ne da
takšnega poudarka sobi, temveč kopalnici. Ta mora biti prostorna in urejena, opremljena z
različnimi pripomočki in dodatki.
Naslednji pomemben vidik pri dizajnu je obnova prostorov. Različni ameriški viri navajajo, da je
bilo še desetletje nazaj standardno obdobje za obnovo vsakih 5-7 let, ta periodičnost pa je sedaj
manjša – 3-5 let. Seveda, to je pomembno predvsem za stalne goste. Drug vidik tega pa je
vzdrževanje.
IZKUŠNJA GOSTOV:
… ko sva gledala po jedilnici, sva opazila, da veliko luči ne dela. Po hitrem štetju sva ugotovila,
da jih od 96 34 ne dela. Do konca tedna se je številka izboljšala za tretjino …
Težko bi rekli, da je ta izkušnja pokvarila celotno doživetje gostov. Zaradi nedelujočih luči nista bila
gosta nič več zadovoljna. Bolj problematično je, da ta pomanjkljivost sporoča površnost in
nezanesljivost izvajalcev storitev, ki ustvarja slab vtis o vodenju tega hotela. Gost se sprašuje,
kakšne neprijetnosti lahko še doži, če podjetje ni sposobno zagotoviti funkcioniranja osnovnih stvari.
Znan je primer verige Four Seasons in njihove kontrolne liste, ki vsebuje 24 točk in jih pregledajo
preden oddajo sobo gostu. Zanimiva je tudi iniciativa Accorja, ki ima 15-minutni standard popravila,
če kaj v sobi ne funkcionira. Če gost ugotovi nepravilnost in jo javi recepciji, jo morajo vzdrževalci v
15 minutah odpraviti ali pa ima gost sobo zastonj.
Kaj gosta lahko zmoti? Slabo ali težko zaklepanje vrat, odrgnjeno pohištvo, umazane stene,
odlepljene tapete, nedelujoče luči, razbita wc školjka, pokvarjen tuš, …
Če sklenemo: bolj kot slab dizajn lahko gosta zmoti površno vzdrževanje. Za boljši nadzor urejenosti
je smiselno sestaviti dnevne, mesečne in letne sezname nadzora površin, ki jih uporablja gost. Primer
ameriškega hotela je v Prilogi 3.
Za konec, upoštevajte mnenje svojih gostov, če želite, da dizajn hotela ustreza željam in potrebam
vaših ciljnih gostov. Vsi elementi v vašem hotelu so v funkciji zadovoljevanja potreb gostov, ne
hotelirjev, dizajnerjev ali kogarkoli od deležnikov v procesu.
V tem delu se bomo posvetili izgledu in urejenosti zaposlenih. Skušali bomo povedati nekaj o
primerni uniformi in osebni higieni; o dveh skupinah elementov, ki ključno prispevata k urejenemu
izgledu izvajalcev storitev.
25
4.3.1 Uniforma zaposlenih
Uniforma naj bi ugajala tako gostom, kot tudi delavcem, hkrati pa naj bi odsevala stil oz. koncept
storitve v hotelu. Delovna uniforma služi kot spoznavni znak in orientacijska pomoč za vse goste in
je pomemben dejavnik pri zunanji pojavnosti nekega hotela. Govori o celostni podobi hotela, ki naj
bi bila garancija za prepoznavnost in nezamenljivost nekega hotela. Vedno več hotelirjev tudi
spoznava, kako pomembna je atraktivna delovna uniforma za motiviranje delavcev. Je del standarda
storitve, ki ga izbere hotel. Predstavlja statusne simbole in lahko kot sredstvo kadrovskega
marketinga pripomore k temu, da se delavci identificirajo s hotelom. Nenazadnje pa je delovna
uniforma tudi zaščita pred delovnimi nesrečami in je del higienske oskrbe.
Pri delu v strežbi torej nosi strežno osebje službeno delovno obleko, ki jih določijo delovne
organizacije s svojim pravilnikom o delovnih in zaščitnih oblekah in obutvi. Zraven je predpisan tudi
pravilnik o nošenju znaka delovne organizacije in ploščice s priimkom delavca.
Obleke morajo biti praktične, primerne za delo, vendar lično in sodobno krojene iz materiala, ki je
primeren za čiščenje in pranje. V današnjem času standardne črno-bele obleke tudi v boljših
hotelskih restavracijah počasi izginjajo, kar pa po našem mnenju ni primerno. Osebje v teh obratih je
običajno v takih oblekah, ki se skladajo z barvami opreme, pri vaških in domačih prehrambenih
obratih pa uvajajo narodne noše, kar pa ni zgrešeno, saj tako gostje lahko vidijo našo kulturo in se
promoviramo v svetu. Obleka strežnega osebja mora ustrezati vrsti in namenu gostinskega obrata. Na
vrtovih in terasah ali v manjših hotelskih podjetjih je priporočljiva obleka iz svetlejšega nekričečega
materiala. Zaradi kadilskega zakona je potrebno poskrbeti za primerno obleko za izvajanje strežbe
zunaj na vrtovih.
V manjših obratih na podeželju mora biti delovna obleka tako kot drugod čista in urejena, prek nje pa
naj bo lep bel predpasnik. Obleka je torej odvisna od lokala, zaposlenih in iznajdljivosti vodstva.
Seveda so za moško strežno osebje še vedno priporočljivi: lepo krojen bel jopič, bela srajca, črn
metuljček ali kravata, črne hlače ter čevlji. V praksi se bel jopič precej zamenjuje s temnejšimi
barvami ali z brezrokavniki.
Osebje, ki ima svoje delovno mesto v prostorih za goste (npr. blagajničarka), mora nositi obleko
enakega kroja kot strežno osebje. Vsak zaposleni pa mora imeti v garderobni omarici rezervno
celotno obleko, da se lahko po potrebi preobleče.
26
• natakarski blok,
• natakarsko denarnico,
• vžigalnik.
V hotelskih restavracijah visoke kategorije nosi moško strežno osebje še vedno smoking, medtem ko
frak pri nas ni v navadi. Kadar gre za postrežbo, pri katerih delajo natakarji v smokingih, naj bi za
žensko strežno osebje veljalo pravilo, da nosi daljšo obleko v taki barvi, kot so smokingi natakarjev.
Narodna noša:
• stilizirana noša v enem delu ali krilo in srajca,
• predpasnik,
• stilizirane nogavice,
• visoki čevlji.
27
Na splošno velja, da je hotelirstvo bolj konzervativna dejavnost, zato naj uniforma zaposlenih ne bi
bila izstopajoča, razen v primerih, ko je to pogojeno s konceptom storitve v hotelu. Tako je tudi
delovna obleka za receptorja podobna osebju v strežbi:
• črni čevlji,
• črne nogavice,
• kravata,
• bela srajca in temne hlače,
• suknjič (temno siv).
Za vse primere velja, da mora biti uniforma vedno dobro vzdrževana, brez manjkajočih gumbov ter
oguljenih robov.
Zadnji primer uniforme za recepcijo je zelo osnoven. V boljših hotelskih hišah ima vsak zaposleni 4
uniforme, različnih krojev za različna delovna mesta ter enote (v smislu jasne prepoznavnosti hotela).
Za njihovo vzdrževanje skrbi sam hotel: zaposlenega pred pričetkom dela čaka v garderobi čista,
brezhibna uniforma.
IZKUŠNJA GOSTOV:
… edina pritožba, ki jo imamo, je ta, da je bila naša soba umazana, kot da prahu niso obrisali že
najmanj teden in da niso pripravili sobe za naše bivanje. Sobarice so preživljale ogromno časa v
svoji pisarni v 6. nadstropnju in ena od njih je imela grozen telesni vonj, v sobi je bil še dolgo po
njene odhodu …
Telesna nega je za kontaktno osebje nujna obveznost, saj bo le tako ohranilo potrebno delovno
sposobnost, pa tudi gostje se neprimerno bolje počutijo med zdravim in urejenim osebjem. Prevelika
telesna teža, neusklajena postava, bolezni na nogah (ploske noge, krčne žile, znojenje) ali prehitra
utrujenost ne dajejo veliko možnosti za zadovoljstvo pri delu. Zato je poleg skrbi za izpopolnjevanje
v stroki potrebno paziti tudi na zdravje, ga negovati in utrjevati. V nadaljevanju podajamo primer
navodil za osebno higieno Hotela X3:
• Pravilna prehrana.
• Zdravi način življenja.
• Izogibanje alkohola in nikotinu.
• Redna osebna higiena - dan naj se prične s tuširanjem s toplo in hladno vodo.
• Vzdrževanje in nega zob, vsaj dvakrat dnevno ter redni obiski zobozdravnika.
3
Za poglobljeno branje priporočamo knjigo Ane Nuše Kneževič Se znamo obnašati, poglavje Higiena sodobnega
človeka, str. 48-58 ali pa podobne priročnike lepega obnašanja.
28
• Nega rok - nohti morajo biti negovani, čisti in kratko postriženi. Ženske naj ne uporabljajo
vpadljivih lakov za nohte in drugih okraskov, predvsem pa ne smejo imeti od nikotina
porjavelih prstov. Roke je potrebno umivati tudi med delom.
• Nega obraza - nečista koža, ki je problem mladih, potrebuje še posebno nego. Obraza ne
smemo umivati z milom, ampak s preparati, ki jih priporoča tržišče.
• Ličenje naj ne bo vpadljivo.
• Nega las in brade/brkov - frizura ne sme biti vpadljiva tako pri ženskah kot pri moških. Moški
morajo biti redno obriti, vsi pa negovani tako, da razne kreme, vodice in parfumi niso preveč
izraziti.
• Nega nog - noge je treba umivati vsak dan. Priporočljive so menjajoče kopeli s toplo in hladno
vodo ter puder in drugi pripomočki, ki jih nudi kozmetika. Dnevno menjanje nogavic in obutve
je nujno. Kurja očesa naj odstrani pediker. Obvezni so letni obiski pri zdravniku.
Vsekakor je področje osebne higiene in izgleda zelo osebno in občutljivo za vsakega zaposlenega.
Vendar pri opravljanju storitev predstavljajo celo podjetje in njegov odnos do gosta. Zato tu ne sme
biti pomanjkljivosti. Higiena in urejenost sta pojma po katerih mnogi gostje sklepajo o vodenju
nekega obrata. Obveznosti zaposlenih sta ohranjanje čistoče in higiene, kar pa se ne nanaša le na njih
same, temveč tudi na ravnanje z jedmi in pijačami, na servirne pripomočke in inventar. Osebna
higiena je prav tako zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju bolezni, ki se lahko prenašajo z
bakterijami v jedeh in pijačah.
29
5 STROKOVNOST
IZKUŠNJA GOSTA:
… storitev se nam je zdela prijetna, a osnovna. Menim, da so bili vsi zaposleni v hotelu bodisi
študentje, neusposobljeni turistični delavci, saj nismo bili deležni pomoči pri rezervaciji ali
dodatnih storitvah …
Velikokrat se zgodi, da na določenih delovnih mestih v hotelih delajo ljudje, ki ne poznajo osnovnih
veščin posamezne stroke. V najboljših svetovnih hotelih (npr. Ritz-Carlton ali Four Seasons) ni
možno opravljati dela in biti v stiku z gosti brez primernega usposabljanja. V obdobju akutnega
pomanjkanja (izobraženega) kadra, je v smislu zagotavljanja primernega nivoja kakovosti storitev
potrebno vsaj interno izobraževanje. Za izvedbo takšnega izobraževanja pa so potrebni vsaj pisni
standardni delovni postopki, ki dejansko predstavljajo recepture za izvajanje storitev v določenem
hotelu.
Če gledamo s stališča gosta – dejansko ga ne zanima, ali ima hotel probleme s kadrom. Le-ta plača
počitnice in pričakuje določeno storitev, pri čemer je poznavanje storitev v hotelu minimum
pričakovanj gosta. Gost, posebno če je prvič na določeni destinaciji, pričakuje od gostitelja, da ga
usmeri in mu svetuje, kje lahko dobi določeno dopolnilno storitev, ki bo zadovoljila njegove potrebe.
Glede na to, da je Slovenija dokaj neznana destinacija4, je dolžnost vsakega hotela, da te informacije
posreduje svojim gostom. Gosti ne prihajajo na destinacijo, da bi spali in jedli v hotelu, ampak da bi
doživeli nekaj posebnega. Hotel je prvi gostitelj, zato je tudi (ne)zadovoljstvo gosta neposredno
povezano s tem, kaj doživi v hotelu in destinaciji. Pa vendar se bomo najprej posvetili identifikaciji
potrebnih znanj za opravljanje osnovnih storitev v strežbi in recepciji.
4
Turisti ne poznajo zadostno atrakcij in ponudbe.
30
V nadaljevanju je prikazan samo tisti del raziskave, ki se nanaša na gostinski del turističnega
gospodarstva. Ključne ugotovitve raziskave so naslednje:
• Anketiranci ne ločijo med oblikami izobraževanja/usposabljanja (seminarji, delavnice, tečaji,
workshopi) in njihovimi vsebinami, kar je verjetno posledica tega, da so teme usposabljanja in
izobraževanja (zelo) slabo definirane.
• Med glavnima skupinama anketirancev (potovalne agencije in hotelska podjetja) obstajajo
določene razlike v potrebnih izobraževanjih/usposabljanjih, kar je bilo pričakovano, saj gre za
dva zelo različna sektorja turizma. Potovalne agencije imajo bolj poudarjeno potrebo po znanjih s
področja prodaje in trženja, hoteli pa potrebo po znanjih komunikacije in tujih jezikov.
• Štiri najpogosteje zaželene teme izobraževanja za skupino vodilih delavcev so: komunikacija,
vodenje, tuji jeziki ter prodaja in marketing. Navedene teme izobraževanja so zelo splošne in kot
take ne omogočajo ponudnikom izobraževanj natančnejšega vpogleda v specifična znanja, ki jih
turistična podjetja dejansko potrebujejo. To nakazuje potrebo po izvedbi natančnejše raziskave o
specifičnih oz. strokovnih znanjih, ki so zajeta pod omenjenimi široko definiranimi področji.
Podobno velja za vsa področja dela oz. za vse skupine zaposlenih v podjetjih. Teme so splošne in
preohlapne. Izjemo predstavlja »kuhinja«, kjer so teme usposabljanja in izobraževanja nekoliko
bolj definirane.
• Zaskrbljujoče visok je delež podjetij, ki ne spremljajo potreb po izobraževanju in usposabljanju
svojih delavcev, kar navaja na sklep, da je to področje relativno zapostavljeno.
• Teme usposabljanja navajajo anketiranci zelo v splošnem (npr. komunikacija, vodenje, tuji jeziki,
prodaja, marketing, zakonodaja), kar lahko pomeni, da nimajo natančno identificiranih
izobraževalnih potreb oz. jih sploh ne ugotavljajo.
31
Skupine Znanja/potrebne vsebine izobraževanja in usposabljanja
zaposlenih 1 2 3 4 5
tečaji
specializacija
trendi in zdrava priprava glavnih
Kuhinja dekoracija jedi (dietne jedi,
novitete prehrana jedi in slaščic
HACCP …)
strežba in prodaja
odnos do
Strežba priprava tuji jeziki medsebojni HACCP
gostov
pijač odnosi
komunikacija
timsko
gospodinjstvo in odnos z čiščenje aranžiranje tuji jeziki
usposabljanje
gosti
osebje v računalništvo/
prodaja in
potovalnih destinacije odnos do strank tuji jeziki rezervacijski
trženje
agencijah sistemi
osebje v športna
wellnes/ animacija in
znanje tujih odnos do dejavnost učenje
zdravstveni del
športnih jezikov gostov (aerobika, masaže/terapij
storitev
fitnes)
centrih
komunikacija
osebje v
znanje tujih
kongresnem retorika protokol odnos do strank /
jezikov
centru nastopanje
Podobno (kot pri vodji recepcije) raven po skupinah znanj se pričakuje tudi od receptorja, ki pa naj bi
imel nekoliko nižjo raven znanja na področjih ožje stroke in socio-psiholoških znanj.
32
Od hotelske gospodinje se pričakuje nekoliko nižja raven pri jezikovnih znanjih, znanjih s področja
računovodstva in financ ter pravnih predpisov.
Tabela 2: Zahtevana raven znanja po skupinah znanj za delovna mesta v nastanitvenih gostinskih
obratih
Opombe:
1. O = osnovna raven; S = srednja raven; Z = zahtevna raven
2. Številke pomenijo število držav (od 8 možnih)
3. Pri nekaterih kategorijah znanj seštevek števila držav ni enak 8 (ni odgovora kakšne države)
Vodja kuhinje in vodja strežbe sta primerljiva pri poslovnih znanjih (srednja do zahtevna raven) in
pri poznavanju računovodstva in financ (srednja raven), medtem ko se močno razlikujeta pri ostalih
skupinah znanj. Pri vodji strežbe izstopajo zahteve po visoki ravni predvsem jezikovnih (6/8) in
socio-psiholoških znanj (6/8), pri vodji kuhinje pa tehnična znanja (5/8) in poznavanje ožje stoke
(5/8).
Razmerje med zahtevanim znanjem pri kuharju in natakarju je podobno razmerju med vodjo kuhinje
in strežbe, le na nekoliko nižji ravni.
Raven zahtevanih znanj pri sommelierju je podobna tisti pri natakarju, z izjemo ožjih strokovnih in
tehničnih znanj, ki so pri sommelierju na višji zahtevnostni ravni.
33
Tabela 3: Zahtevana raven znanja po skupinah znanj za delavna mesta prehrambenih gostinskih
obratih
Opombe:
1. O = osnovna raven; S = srednja raven; Z = zahtevna raven
2. Številke pomenijo število držav (od 8 možnih)
3. Pri nekaterih kategorijah znanj je seštevek števila držav manjši od 8 (ni odgovora kakšne države)
Najprej bomo pregledali osnovne naloge vodij v oddelkih strežbe in recepcije, torej oddelkih, kjer
gosti prihajajo v stik z zaposlenimi.
5
Spisek aktivnosti je narejen po CEDEFOP klasifikaciji potrebnih znanj v turizmu.
34
• zbiranje ponudb za pohištvo, inventar, opremo in drugo v restavraciji, pripravljalnici in
komplementarnih objektih,
• izbor, nabava in skladiščenje vina in pijače,
• promocija, trženje in stik s potencialnimi strankami,
• odnosi z javnostmi in stiki s pomembnimi strankami in strokovnjaki,
• urejanje pogodb s strankami in dobavitelji,
• določanje cen,
• urejanje pripravljalnice, polic in servirnih vozičkov,
• predverje in priprava miz,
• priprava prostora za bifejsko mizo,
• informiranje natakarjev o dnevni ponudbi, o posebnih gostih in svečanih dogodkih,
• kontrola izgleda in uniform osebja restavracije,
• rezervacija miz in razpored za svečane dogodke,
• sprejem gostov ob vhodu v restavracijo,
• garderoba,
• razporejanje miz, spremljanje gostov do mize,
• ponujanje aperitiva,
• opazovanje obnašanja gosta in marketinška klasifikacija,
• predstavitev jedilnega lista in pomoč gostu pri izbiri,
• predstavitev vinske liste in pomoč gostu pri izbiri,
• sprejem naročila hrane,
• sprejem naročila vina in druge pijače,
• prevzem hrane v kuhinji in serviranje v restavraciji,
• prevzem vina iz kleti in serviranje v restavraciji,
• prevzem pijače iz bara in serviranje v restavraciji,
• bifejska miza in samopostrežba,
• serviranje hrane pri mizi,
• serviranje vina pri mizi,
• serviranje brezalkoholnih pijač pri mizi,
• razkosanje mesa, rib, ... pri mizi,
• priprava hrane pri mizi,
• menjava krožnikov in čiščenje mize med obrokom,
• strežba sadja,
• strežba hrane,
• strežba dižestivov in likerjev,
• reševanje pritožb in posebnih zahtev,
• izgubljene stvari,
• odhod gostov,
• room service,
• kontrola kakovosti strežbe,
• pospravljanje miz po strežbi,
• čiščenje opreme,
• čiščenje restavracije in pohištva,
• prevzem in sortiranje naročil,
• računovodstvo naročil in izstava računov gostom,
• postopek prinašanja računa gostu,
• delo s popusti,
35
• postopek plačevanja gosta,
• poročila in statistika prodaje, gostov, najbolj prodajanih jedi in poročilo o produktivnosti,
• budžet restavracije,
• inventura opreme in inventarja,
• analiza stroškov storitev restavracije,
• analiza rezultatov restavracije,
• rutinsko vzdrževanje restavracije, inventura opreme in pohištva,
• upravljanje s skladiščem posode,
• upravljanje z drugimi skladišči,
• kontrola kakovosti restavracije,
• poročila o škodi, uničenih in izgubljenih stvareh,
• poznavanje in uporaba standardov o zdravstveni in splošni varnosti,
• poznavanje in uporaba standardov o zaščiti od požara in preprečavanju nesreč.
Delo zaposlenega natakarja v strežbi je ožje od vodje in naj bi v osnovi zajemalo znanje na
naslednjih področjih:
• znanje o inventarju in njegovi oskrbi,
• priprava na strežbo (pogrinjki, mise en place),
• sprejem in plasiranje gostov,
• svetovanje pri izbiri jedi in pijač,
• strežba,
• predstavitev jedi in pijač,
• delo pri mizi gosta (flambiranje, tranširanje, filiranje, mariniranje),
• znanje o vsebini jedilnih listov,
• znanje o nabavi, skladiščenju, točenju pijač in zakonske določbe,
• izdajanje računov in sistem obračunavanja v restavracijah,
• pravilno ravnanje v primeru pritožb,
• poslavljanje od gostov,
• načrtovanje in izvedba gostinskih prireditev,
• dekoracija za vse priložnosti.
6
Spisek aktivnosti je narejen po CEDEFOP klasifikaciji potrebnih znanj v turizmu.
36
• politika do gostov,
• vodenje in ažuriranje kartoteke gostov,
• informiranje ostalih oddelkov o razporedu gostov,
• spremljanje gostov do sob, namestitev in predaja ključev,
• upravljanje z deponiranimi vrednostmi in sefi,
• upravljanje in nadzor nad ključi,
• upravljanje in nadzor varnosti gostov in njihove lastnine,
• upravljanje in nadzor varnosti hotela in lastnine,
• informiranje gostov,
• pritožbe,
• postopek spremembe sob,
• sprejemanje in razdelitev nalog za storitve v sobah,
• storitve bujenja,
• varovanje prtljage,
• telefonske storitve,
• vodenje, kontrola in računovodstvo dolgovanja uporabljenih storitev gostov,
• inventura,
• denarne transakcije,
• popusti,
• pregled sobe ob odhodu gosta,
• upravljanje z zaostalimi računi,
• poročila in statistika o prodaji,
• organizacija storitev recepcije,
• upravljanje s kadri in razpored dela,
• budžet recepcije,
• trening in motivacija kadrov,
• disciplina kadrov,
• nadzor preddverja in ostalih delov,
• kontrola kakovosti recepcije,
• analiza rezultata recepcije.
Recepcija je eden izmed najbolj pomembnih oddelkov v hotelu, saj ponavadi nudi edini najbolj
pomemben kontakt med gosti in osebjem. Rečemo ji lahko tudi srce hiše. Je center celotnega
dogajanja v nastanitvenem obratu. Vanjo se stekajo vse niti prodajne službe, rezervacijske službe in
ostale službe, ki skrbijo za storitve prenočevanja. Iz recepcije se povratno oddajajo navodila v prav
vse oddelke hotela. »Center komande« je drugo ime za recepcijo, saj so vsi oddelki v hotelu odvisni
od informacij, ki jih ta oddelek vsak dan pridobi in razpošlje svoja navodila ostalim.
Glede na to, da je recepcija prva in zadnja točka kontakta s hotelskim gostom, je pomembna njena
lokacija v prostoru sprejemne veže in njen izgled. Že ob samem pogledu na recepcijo nam mora
vzpodbuditi občutek ugodja in prijetnosti, saj je kot zrcalna slika, ki lahko s svojim izgledom pove
vse o nastanitvenem obratu. Tako kot izgled recepcije je tudi delovna obleka komunikacija z gostom,
kot jedilni list. V prostorih preddverja pri recepciji morajo biti zagotovljene tudi skupine sedežev,
telefon, sanitarije in prehodi do stopnišč in dvigal. Hišni red, ki se mora nahajati v recepciji, je
sestavni del pogodbe o hotelskih storitvah. Izvleček hišnega reda se nahaja tudi v vsaki sobi.
Vsebuje: način ravnanja s sobnim ključem; plačilne pogoje; odpovedne roke; zapuščanje sobe;
37
deponiranje dragocenosti; razpored in pogoje glede postrežbe s hrano. Prevzem ključa sobe, v kateri
se gost nastani, pomeni strinjanje s hišnim redom.
Recepcijsko osebje predstavljajo: receptor, recepcijski pomočnik in nočni receptor. Pod pomožno
osebje štejemo zunanjega in notranjega portirja. Oba poročata nadrejenemu, in sicer vodji recepcije.
Poleg vseh nalog, ki jih ima receptor, ima vodja recepcije še dodatne naloge in odgovornosti.
38
Dopoldanska izmena se začne s prevzemom izmene od nočnega receptorja. Receptor mora prebrati
knjigo predaje, kamor se vpisujejo kakršnikoli dogodki iz prejšnjih izmen. Pri prevzemu izmene je
potrebno prešteti denar iz menjalnice oziroma devizne blagajne. V knjigo predaje je potrebno
vpisovati vse pomembnejše zadeve, ki se bodo zgodile v času dopoldanske izmene. Odhod gostov
oziroma check out mora potekati tako, da se gosta povpraša po številki sobe in se nagovori s
priimkom. Pred izstavitvijo računa je treba gosta vprašati, če je uporabljal mini bar, garažo ali
hotelski prevoz. Glede informacije o plačilu je v računalniškem sistemu potrebno nujno slediti
komentarji rezervacij oziroma recepcije. Račun je potrebno zaključiti z načinom plačila, naj si bo to
gotovina, naročilnica ali kreditna kartica. Našteti so postopki plačila s kreditnimi karticami,
gotovino, naročilnicami in obravnava storno računa; postopki glede zaključevanja računov za
skupine glede sprejema gotovine kot garancije za goste, ki nimajo kreditnih kartic; sprejema slipov
kreditnih kartic kot garancije in uničevanje le-teh ob plačanem računu in gostovem odhodu.
Dopoldanski receptor mora biti pozoren tudi na bujenje gostov, in sicer da poteka neprekinjeno.
Organiziranje raznašanja sporočil gostom v njihove sobe. Obveščanje odgovornih oseb o tehničnih
napakah in nepravilnostih. Ob približno 10. uri mora hotelska gospodinja sporočiti prve proste sobe,
ki so že na razpolago, preostale sobe prekontrolira gospodinja po 12. uri. Receptor mora obvestiti
hotelsko gospodinjo o vseh poznih odhodih, dnevnem bivanju in podaljšanih bivanjih, in sicer takoj,
ko je o tem obveščen. Podana so navodila glede gostovega uporabljanja pralnice oziroma čistilnice.
Vsakodnevno se pregledujejo dogodki v dvoranah in salonih. Potrebno je zaključevanje blagajne in
menjalnice. Poskrbeti je potrebno za urejenost delovnega mesta in predajo izmene z vsemi
pomembnimi informacijami, kot so VIP prihodi, prihodi skupin, delegacij, podaljšana bivanja,
dnevna bivanja, dogodki v dvoranah in salonih, …
Popoldanska izmena prevzame v primopredaji vse informacije dopoldanske izmene. Prešteje denar. S
sodelavcem iz prejšnje izmene preveri podaljšana bivanja, dnevna bivanja in ure prihodov skupin,
delegacij, VIP gostov, … Receptor se mora pozanimati, kdo sta dežurni vzdrževalec in dežurna
sobarica. Prevzem poročila sobaric oziroma zapisnik kontrole sob. Receptor sporoči dnevna bivanja.
Blokirajo se artikli iz mini bara, storitve čistilnice, pralnice in stroški vseh ostalih storitev na gostove
hotelske račune. V popoldanski izmeni je največ prihodov gostov, saj je gostom ob rezervaciji
sporočeno, da je prihod v hotel po 14. uri, sobe pa se brez najave kasnejšega prihoda držijo do 18.
ure. Po tej uri se sobo lahko odda. V check in postopku je navedeno, kako sprejmemo gosta z
rezervacijo ali brez rezervacije. Navedeno je tudi, da je potrebno gosta vprašati, ali želi kadilsko ali
nekadilsko sobo, višje ali nižje nadstropje in če ima še kakšne posebne želje. Sporočiti je potrebno,
da je check out do 12. ure in da so eventualna doplačila za kasnejši odhod. V primeru slabe
zasedenosti je možno gostu odobriti odhod do 14. ure. V primeru gostovega kasnejšega odhoda mu
ponudimo možnost shranjevanja prtljage v zato namenjenem prostoru. Goste se obvesti o ponudbi
zajtrka in o celotni gostinski ponudbi hiše. Delavec popoldanske izmene skrbi za: navodila za
sprejem gosta, ki je hotel zapustil za dan ali dva in se ponovno vrača; navodila o sprejemanju
akontacije gotovine kot garanciji; sprejem kreditne kartice kot garancije; način oddajanja sob,
naročanje prevozov za goste; zaključevanje blagajne in predajo izmene nočnemu receptorju. Nočni
receptor mora biti obveščen s potekom dela preko celega dne z vsemi podrobnostmi.
Nočno izmeno opravlja v vsaki recepciji en receptor. Prevzame izmeno od popoldanske ekipe.
Prešteje denar in s predhodno ekipo preveri pozne prihode in podaljšana bivanja. Preveri stanje
prostih sob. Pred nočno obdelavo preveri check out kontrolo in razvrsti hotelske račune po načinu
plačila. Naredi nočno obdelavo. Po nočni obdelavi preveri konte gostov in cene nočitev. Pregleda
rezervacije in preveri, če so informacije iz potrjenih rezervacij identične informacijam, ki se nahajajo
v hotelskem računalniškem sistemu (imena gostov, datum prihoda in odhoda, tip sobe, cena nočitve,
način plačila, posebne želje). Skrbi za menjave tečajev v menjalniškem sistemu; pripravo izpisov za
tekoči dan: lista gostov v hiši, dnevnik sob, raport za sobarice, no show ali lista neprihodov. Jutranji
39
izmeni preda vse informacije o posebnostih glede gostov, ki bodo odhajali in prihajali ter o nočnih
dogajanjih v hotelu.
Postopek potrjevanja rezervacij vsebuje: načelo sprejemanja rezervacij v pisni obliki, le izjemoma
telefonsko, preverjanje zasedenosti hotelov in razpoložljivosti sob, pravilo vnašanja rezervacij v
računalniški sistem, kar je pomembno zaradi statistike nočitev. Pri načinu vnašanja rezervacij je
pomembno tudi upoštevanje posebnih želja gostov (nekadilska, kadilska soba, višje, nižje nadstropje,
pozni prihodi), vnašanje in potrjevanje pravilnih cen. Posebne cene veljajo v času sejmov, kongresov
in konferenc. Pomembna so navodila glede sprememb in odpovedi rezervacij.
Poleg navodil obstajajo še odredbe, ki se nanašajo na poostreni nadzor gibanja nepoznanih oseb v
hotelih, glede pozornosti o dogajanju v recepcijah in pred recepcijami in kako ravnati v situacijah, ki
so nerešljive; odredba glede prepovedi zadrževanja portirjev za recepcijskimi pulti in pisarnah
recepcij; odredba glede sporočanja oddelku gostinstva o številu obrokov ob prihodu skupin, navodila
glede postopkov pri večjih okvarah v hotelu, ko ni dežurnega vzdrževalca; prepovedi recepcijskemu
osebju, da zapusti delovno mesto in poseda ter se zadržuje po predaji izmene oziroma končanem
delu.
Zaposleni je dolžan poznati osnovne storitve v podjetju, tako da lahko gostu svetuje. Na ta način ima
zaposleni možnost, gledano v ozkem smislu, pospeševati prodajo celotnega hotelskega podjetja. Če
se za trenutek postavimo v vlogo gosta – na koga se obrnemo, če potrebujemo kakšno informacijo?
Na kontaktno osebje. Več o tem bomo spregovorili v poglavju odzivnost, najprej nekaj na splošno o
pospeševanju prodaje.
Ponudba in prodaja storitve sta del trženja, ki je uspešno le ob dobri promociji. Pospeševanje prodaje
je v zadnjih letih doživelo strahovit pomen. Tako rekoč je postalo sestavni del delovne organizacije,
ki se ukvarja s trženjem. Sprva je imelo sekundarno vlogo v primerjavi z oglaševanjem in osebno
prodajo, kasneje pa je postalo enakovredno.
Da bo pospeševanje prodaje uspešno, je potrebno postaviti njegove cilje. Le-te lahko opredelimo
glede na ciljno skupino, na katero želi podjetje vplivati. Starman (1996, str. 21) navaja naslednje cilje
pospeševanja prodaje, usmerjene na različne ciljne skupine, in sicer porabnike, trgovske posrednike
in lastno prodajno osebje, vendar nas v kontekstu boljšega izvajanja storitev zanimajo samo prvi.
40
• pridobiti kupca za nakup nove storitve,
• vzpodbuditi k ponovnemu nakupu,
• vzpodbuditi h količinsko večjim nakupom,
• vzpodbuditi k nakupom izven sezone.
Pospeševanje prodaje zajema zelo široko področje, prav tako obstaja tudi širok izbor metod za
pospeševanje prodaje. Pri izboru metod je treba upoštevati cilje pospeševanja prodaje, vrsto trga,
konkurenčne razmere in ekonomičnost same metode za pospeševanje prodaje.
Med navedenimi metodami se jih večina lahko uporabi, če se za njih odloči management hotelskega
podjetja, pri čemer so izvajalci storitev – kontaktno osebje le izvajalci zastavljene politike
pospeševanja prodaje. Njihova osnovna vloga je v tem primeru obveščanje porabnika o teh posebnih
»priložnostih«.
Turistični ponudnik se lahko osredotoči na lastno prodajno osebje in pospeši prodajo z različnimi
metodami:
41
a) Izobraževanje lastnega prodajnega osebja:
šolanje; pridobljeno znanje, ne glede na stopnjo izobrazbe, hitro zastari, zato ga je
potrebno sproti dopolnjevati in širiti;
informiranje; namen informiranja je pravilno in pravočasno posredovanje informacij, ki
se nanašajo na bistvene probleme prodaje znotraj in zunaj podjetja, prodajnemu kadru oz.
v našem primeru predvsem kontaktnemu osebju.
b) Nefinančno motiviranje:
Podjetje lahko nagradi lastno prodajno osebje za doseganje dobrih rezultatov z raznimi
nefinančnimi vzpodbudami, kot so na primer napredovanje, imenovanje delavca meseca,
pohvala …
Iz priloženega je razvidno, da v zelo ozkem smislu pomeni pospeševanje prodaje v hotelu prodaja ali
informiranje gosta o dodatni ponudbi v hotelu. Vsak zaposleni se ob tem vpraša, zakaj naj bi to
počel, saj nima nič od tega. Skušajmo ponovno razumeti gosta. Recimo, da je iz Kopra in pelje ženo
za vikend na praznovanje obletnice poroke na Bled in želi vrhunsko restavracijo, kjer bosta preživela
romantičen večer. Koga bo vprašal za takšno restvaracijo? Kontaktno osebje na recepciji vašega
hotela. Kot skritemu gostu se mi je dostikrat zgodilo, da mi kontaktno osebje poda na zgornje
vprašanje naslednji odgovor: »V naši a la carte restavraciji.« Mogoče za kakšno hotelsko
restavracijo res drži, vendar naj bo vaš odgovor na to vprašanje pošten in iskren.
Prav tako se zgodi, da kontaktno osebje priporoča storitve ponudnikov, od katerih prejema razna
darila za »pospeševanje prodaje« njihovih storitev. V današnjem času in današnjih prihodkih
zaposlenih v turizmu, kontaktnemu osebju težko zamerimo takšno ravnanje, vendar se izvajalci
storitev vprašajte, ali je to res etično in ali to izraža dejansko iskreno skrb za gosta. Tudi tu velja
zlato pravilo izvajanja storitev: »Ne stori gostu tistega, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi.«
IZKUŠNJA GOSTOV:
… šla sva na romantično večerjo v vrhunsko ribjo restavracijo. Naročila sva ribo in natakar nama je
ob vsaki priložnosti želel prodati še buteljko vina, rekoč da riba mora plavati v vinu. Vsi vemo, da
ima takšna navodila, da mora prodajati še vino. Vino nama je vsiljeval 5-krat, na koncu že omenil,
da nismo pravi gurmani. Situacija je bila naslednja. Mojemu fantu so pred mesecem diagnosticirali
sladkorno bolezen, čeprav ima šele 30 let. Dramatično je moral čez noč spremeniti svoje navade,
vključujoč popolno prepoved pitja alkohola, kar je nad vse rad počel ob dobri hrani. Si
predstavljate, kako grozno se je počutil. Nikoli več nisva šla v to restavracijo.
IZKUŠNJA GOSTINCA:
… Zelo malo potrošijo in smo zelo nezadovoljni zaradi tega. Na primer, pridejo štirje in naročijo
samo eno kremno rezino in eno grmado. Postavim na sredino in potem vsi navalijo na to kot
živali…
IZKUŠNJA GOSTOV (z isto storitvijo):
… bili smo v slaščičarni na kavi in slaščicah. Ko smo vstopili, smo v vitrini opazili, da so kosi
ogromni. Mi smo se samo želeli posladkati po kosilu, ker so nam svetovali, da so tam kremšnite
najboljše. Naročili smo smo 2 sladici, ob čemer je natakar zavijal z očmi, češ da zakaj ne naročimo
vsak svoje. Želela bi, da razmislijo o tem, kako velike porcije imajo in da se ne zmrdujejo nad
našimi željami. Na koncu koncev, mi plačamo storitev, ne oni.
42
IZKUŠNJA GOSTA:
… bil sem v naši vrhunski restavraciji. Vedno mi gre na živce, da nimajo jedilnikov in jedi našteva
le natakar. Namerno sem zahteval jedilni list. Opazoval sem, kaj bo priporočal natakar. Od vsake
skupine je priporočal samo 3 najdražje jedi. Nezaslišano. Pa saj nismo ovce. Če se mu ne da osebno
svetovati gostom, naj ne zaračunavajo 80 evrov po osebi za eno ušivomalovredno večerjo…
Če strnemo napotila, kako naj kontaktno osebje izboljša prodajo storitev npr. v restavraciji, so ta
pravila naslednja (Fonovič, 2003):
• Poznati proizvod – (jedi, okus jedi, način priprave, sestavine posameznih jedi, pijače, kar še
posebej velja za vina). Priporočljivo je, da strežno osebje okusi vse jedi in vina, ki jih obrat nudi.
Nemogoče je priporočati nekaj, česar še nisi okusil.
• Poznati gosta – če je le mogoče poznati ime gosta in ga tudi z njim nagovoriti. To še posebej
velja za stalne goste, kar vključuje tudi poznavanje njihovih preferenc in okusov. Kakorkoli že,
nekaj takta in previdnosti je vedno potrebno pri nagovoru gostov (ki niso stalni) z imenom. Gosti
imajo različne potrebe in zato je pri vsaki prodaji potrebno veliko takta in še več intuicije. Izurjen
natakar že iz načina, kako gost naroča jedi, zazna možnost povečanja prodaje. Pri gostu, ki
samozavestno naroča jedi, ne bo mogoče svetovati nekaterih donosnih. Neodločen gost bo znal
ceniti naše nasvete in se nam bo prepustil pri izbiri jedi. Nekateri gosti želijo morda samo
potrdilo o pravilnosti svoje izbire, kjer imajo nekaj možnosti za priporočanje alternativnih jedi.
• Zadovoljitev potreb in zahtev gosta s proizvodom – nikoli ne smemo le napihovati prodaje in
ne upoštevati želje in potrebe gostov. To je kontraproduktivno, saj bomo na ta način gosta za
vedno izgubili. Strežno osebje mora zaznati (skozi pogovor z gostom) njegove okuse in
preference glede jedi ter mu nato svetovati na takšen način, da bo končni odgovor pozitiven.
• Ne promovirati proizvodov, ki jih ne moremo proizvesti - vso strežno osebje mora biti v
vsakem trenutku seznanjeno s proizvodi, ki so ali niso na razpolago.
• Imeti pozitiven (nevsiljiv) pristop pri prodaji.
Nekaj praktičnih primerov, kako svetovati gostu bomo podali v poglavju Odzivnost. Kaj naj zajema
trening pospeševanja prodaje, je podano v Prilogi 6.
Priporočljivo je, da zaposleni poznajo tudi svojo destinacijo (naravne in kulturne znamenitosti,
dogajanje, različni servisi in službe, …). Izjava, ki jo velikokrat uporablja recepcijsko osebje, da naj si
gost sam organizira izlet ali vstopnico za kakšno predstavo, je nedopustna. Čeprav je ob današnji
organiziranosti dela v slovenskih hotelih dostikrat tudi razumljivo. Gost je tujec, prvič v tem mestu,
zato ga ne smemo prepustiti samemu sebi, ker se bo težko znašel v tujem okolju. Kot že rečeno, hotel
je prvi gostitelj in turist se bo obrnil nanj, če potrebuje kakšno informacijo ali nasvet. V tujini imajo v
hotelih t. i. concierge službo, ki dejansko skrbi za zadovoljno bivanje turistov v določeni destinaciji.
Pri nas največkrat za to (nezadovoljivo) skrbijo receptorji, ki ob drugih obveznostih nimajo časa, da
kakovostno ustrežejo željam gostov. V nadaljevanju bomo opisali nekatere aktivnosti concierge
službe, bralcem pa prepuščamo v premislek, ali ni že skrajni čas, da to delovno mesto uvedemo v
43
slovenskih hotelih7. V devetdesetih je bil podoben odpor do uvedbe hotelskega animatorja (zaradi
stroškov), vendar je danes malo počitniških/zdraviliških hotelov, v katerih te službe ni.
Beseda concierge izhaja iz francoskega jezika in sicer iz »comte des cierges«, kar pomeni oskrbnik
oziroma varuh sveč. Concierge je izraz, s katerim so v 14. stoletju poimenovali kraljeve uradnike, ki
so bili zadolženi za varovanje in upravljanje kraljeve palače. Kraljevi uradnik je bil visokega
položaja in je imel tudi ukaz izvrševanja usmrtitvenih obsodb s pomočjo svojih sodnih slug. La
Conciergerie je dobila ime po conciergu, in sicer sta bila to včasih kraljeva palača in kraljevi zapor v
Parizu, današnja Palais de Justice, ki se nahaja poleg katedrale Notre Dame. V času revolucije je bilo
v tem kraljevem zaporu zaprtih 1200 žensk in moških, med njimi tudi kraljica Marie Antoinette
predenj so jo odpeljali na giljotino. Od kod se je pojavila uporaba besede v hotelirstvu, ni poznano.
Ne glede na izvor besede, se beseda concierge že več sto let uporablja za uniformirano osebje v
hotelu, ki ima svoj delovni prostor za recepcijskim pultom (kot del ločene recepcije) ali ima svoj
prostor v prostoru sprejemne veže v bližini recepcije. Delovno mesto concierga spada pod
nastanitveni oddelek, in sicer kot nepogrešljivi del recepcije.
Opis delovnega mesta concierga lahko na kratko opišemo kot nudenje širokega spektra kakovostnih
storitev hotelskim gostom, kot tudi v določenih primerih nastopanje v imenu managementa. Veliko
hotelskih menedžerjev pravi, da se dober concierge lahko samo rodi že takšen in ga je nemogoče
tako dobro usposobiti, da bo to funkcijo odlično opravljal. To so lahko predvsem ljudje, ki radi
delajo v hotelirstvu, jih veseli delo z ljudmi in predvsem je pomembno, da so vedno v fazi
samoizobraževanja, saj pri svojem delu potrebujejo ogromno informacij.
Američani pravijo, da je concierge najpomembnejša oseba v hotelu, saj gostu lahko nudi prav vse,
dokler je moralno in legalno. V zgodovini je obstajala razlika med evropskim in ameriškim
conciergom, saj je bilo delovno mesto concierga v Evropi veliko bolj cenjeno. V Evropi je concierge
postal samo tisti, ki je imel za seboj že kar dolgo delovno prakso v hotelu. Ponavadi so postali glavni
conciergi ljudje, ki so imeli za seboj vsa delovna mesta pomožnega osebja od vratarja, portirja naprej
in jih je le dolgoletna pridnost in vztrajnost pripeljala na častno in najbolj spoštovano mesto glavnega
concierga, človeka za katerega je veljalo, da je utelešenje celotnega hotelirskega znanja in
sposobnosti ter iznajdljivosti. Bil je vedno desna roka generalnega direktorja in vodja celotnega
pomožnega osebja in sicer vseh vratarjev, portirjev, voznikov, poštarjev …
Ameriški concierge se je od evropskega razlikoval že po znanju jezikov, saj Amerika ni imela toliko
mednarodnih gostov. Concierge je lahko postal vsak, tudi brez izkušenj v hotelirstvu, saj njegova
vloga ni bila tako funkcionalno pomembna in ni bila izpostavljena vodenju drugih služb. Ameriški
hotelirji so spoznali, da so storitve concierga v današnjem času stvar konkurenčne prednosti.
Lastnosti concierga: Razgledanost in izobrazba concierga sta izrednega pomena, saj mora vzpostaviti
stik z gostom, ki bo temeljil na zaupljivosti. Gostje se radi družijo z ljudmi, s katerimi si na
intelektualnem nivolju izmenjujejo informacije, naj si bo to na poslovni ali osebni ravni. Če se
spomnimo iz kakšnih filmov ali dokumentarnih oddaj o kakšnem svetovno znanem hotelu, so
conciergi vedno starejši izkušeni in uglajeni gospodje. Lastnosti so naslednje:
• Navdušenje nad delom mora biti glavna lastnost njegove osebnosti. Ne glede na to ali gostu
opisuje, kako najeti jahto ali samo kupiti vozovnico za avtobus, mora njegovo izražanje vedno
izkazovati, da je gost v središču njegove pozornosti in da se je odlično odločil, kako preživeti
prosti čas. Z veseljem mora odgovarjati na vsa vprašanja, kljub temu da se le-ta skozi njegov
7
Več lahko preberete v knjigi McDowell Bryson in Adele Ziminski (1992): Concierge – ključ do gostoljubnosti.
44
delovnik vedno ponavljajo. Gostu mora dati občutek, da je vsako njegovo vprašanje izrednega
pomena.
• Organiziranost in učinkovitost glede shranjevanja vseh potrebnih podatkov, katere uporablja.
Imeti mora vedno dopolnjeno bazo podatkov glede vseh možnih storitvenih podjetij, katerih se
gostje poslužujejo, vse informacije o stalnih gostih in o njihovih željah in posebnostih.
• Imeti mora sposobnost empatije (čustvenega vživetja v sočloveka). Znati mora dobro poslušati in
se posvetiti potrebam sočloveka.
• Poštenost je najbolj pomembna, saj mora delati za podjetje in ne v svojo korist, kar pomeni, da ne
sme dodajati svoje provizije pri raznih prevozih, vstopnicah za gledališča…
• Znanje jezikov.
• Diskretnost – »Videl vse, povedal ničesar« mora biti slogan concierga, saj se mu gostje
velikokrat zaupajo oziroma pozna veliko intimnih podrobnostih o stalnih gostih. Zaradi
spoštovanja do zasebnosti je dolžan upoštevati poslovni molk.
• Topla in prijetna osebnost. Psihološka potreba, da pomaga soljudem, mu mora biti prirojena, vse
ostalo se lahko nauči.
Pozdraviti gosta
Gostje želijo biti prepoznani, saj le tako občutijo, da so v hotelu cenjeni. Želijo si dobrodošlico, ne
glede na to ali so to stalni ali novi gostje. Želijo si osebni stik kljub današnji računalniško visoko
razviti družbi. Pozdraviti gosta in uporabiti njegovo ime pomeni za gosta, da je prepoznaven in je v
hotelu, kjer prepoznajo njega in njegove potrebe in želje.
45
Spremljanje gosta v sobo
Ponavadi to ni delo concierga, temveč vodilnega osebja recepcije ali marketinga, saj se v sobo
ponavadi pospremi le delegacije, visoke državne obiske in ostale VIP osebe. Vendar, zakaj ne bi
pospremili v sobo tudi cenjene in spoštovane goste, kljub temu da niso najpomembnejši državniki,
vendar so potencialni stalni gosti, ki se bodo še velikokrat vrnili v hotel.
Preverjanje sob
V luksuznih hotelih je concierge tista oseba, ki preverja sobe za VIP prihode. Preverja postavitev
dodatkov, kot so rože ali ostala presenečenja oziroma čari za gosta v sobi. O vseh nepravilnostih
glede čistoče in okvar pohištva in materialov obvešča gospodinjstvo.
Razkazovanje sob
Razkazovanje sob je ponavadi naloga službe marketinga, recepcije ali rezervacij. V primeru, da
nihče od navedenih ni razpoložljiv, to delo lahko opravlja concierge. Osebje marketinga je
odgovorno za trening concierga, kako narediti dober vtis, ko razkazujemo hotelske sobe in katere so
pomembnosti, ki jih je potrebno poudariti. Concierge mora vedno preveriti, ali je soba pospravljena
in ali ni zasedena preden razkazuje sobo potencialnim strankam. Razkazovanje nepospravljenih sob
je vedno slaba slika hotela. Njegova naloga je tudi, da potencialni stranki poleg sobe predstavi tudi,
kaj za goste nudi concierge in morda bo prav to odtehtalo, da se bo stranka odločila organizirati
kongres prav v tem hotelu.
Pisarniške usluge
Te so: pošiljanje in prejemanje faksov za goste, fotokopiranje, … Usluge pošiljanja faksov in
fotokopiranja so izrednega pomena v času konferenc, hotel pa lahko te usluge zaračunava.
Posredovanje varuške
Concierge mora poznati agencijo, ki posreduje varuške. Ima tudi informacije, kako organizirati
varuško, če pride naročilo zadnji trenutek. Vedeti mora starost otroka, govoreči jezik, za koliko časa
se potrebuje varuška in ali se bo plačilo izvršilo direktno varuški ali preko hotelskega računa.
Sodelovanje s tako agencijo zahteva, da je agencija iz varnostnih razlogov preverjena in starši lahko
46
brez skrbi zaupajo svojega otroka varuški. Concierge si mora zapomniti nepisano pravilo, in sicer v
primeru, da potrebuje varuško v zadnjem trenutku in agencija v nedeljo ni dosegljiva, ne odobri
nekvalificirane varuške (sodelavke ali prijateljice), saj lahko v primeru kakšnih zapletov gost toži
hotel.
Hotelske rezervacije
Za posredovanje hotelskih priporočil in rezervacij mora concierge dobro poznati tudi ponudbo
ostalih hotelov v regiji. Lahko se bo zgodilo, da mu bo gost prepustil izbiro hotela npr. v Zagrebu ali
ga povprašal, kateri hotel predlaga. Gost ne pričakuje, da mora concierge vedeti prav vse, vendar
pričakuje njegovo pomoč. Vedeti mora, kje poiskati in najti nove informacije.
Organiziranje prevozov
Naloga concierga se ne bo končala s hotelsko rezervacijo v drugem hotelu, temveč bo ponudil tudi
prevoz iz hotela do letališča in prevoz, ki bo gosta čakal na letališču npr. v Zagrebu ob njegovem
pristanku. Concierge je tudi tisti, ki misli namesto gosta oziroma prepozna njegove potrebe še preden
jih gost sam začuti. Prevoz iz letališča v hotel npr. v Zagrebu lahko organizira tako, da kontaktira
concierga v hotelu, kjer bo gost nastanjen in si tako ustvari tudi mrežo poznanstev med conciergi v
drugih hotelih. Organizacija prevozov ne pomeni samo prevoza z in na letališče, vendar tudi mestni
prevoz, prevoz do oddaljenih večjih mest, mednarodnih letališč, najem avtomobilov, … Posredoval
bo tudi informacije o železniškem in avtobusnem prometu in rezerviral oziroma priskrbel vozovnice.
Če bo gost želel najeti avto, mu bo concierge uredil vse podrobnosti in gosta ne bo pošiljal od
Budgeta, Hertza do Avisa. Concierge si bo lahko tudi izboril nižje cene pri podjetjih za najem
avtomobilov.
Rezervacije v restavracijah
»Kje bi danes lahko večerjali«, je nedvomno največkrat postavljeno vprašanje, ki ga bo slišal
concierge. Lastniki restavracij se zavedajo, da je concierge pravi naslov za njihov vir zaslužka, zato
ga bodo velikokrat povabili na večerje, kjer bo lahko sam okusil kakovost hrane, način in izbor
ponudbe in atmosfero prostora. Tako bo lahko nudil informacije in zadovoljil še tako zahtevnega
gurmana. Ljudje si dandanes poleg dobre hrane želijo tudi neko posebno doživetje, zato so pri izbiri
restavracije zelo zahtevni. Concierge mora biti v tej vlogi tako detektiv kot tudi psiholog, saj mora
prepoznati okus in želje gosta in nato najti restavracijo, s katero bo gost zadovoljen. Pri nudenju
informacij si lahko pomaga tudi tako, da kontaktira lastnike restavracij, ki mu dostavijo jedilni list.
Jedilni list mu služi kot pomoč, ko gost želi vedeti, katere jedi strežejo v določeni restavraciji.
Concierge je velikokrat postavljen v zelo težko situacijo, management zahteva, da gostu vedno
ponudi lastno hotelsko restavracijo. Gostje velikokrat ne izberejo hotelske restavracije iz preprostega
razloga, saj želijo doživeti ostalo ponudbo mesta in tudi začutiti utrip mesta. Ugled concierga je
najhitreje uničen takrat, ko svetuje oziroma predlaga restavracijo, ki gostu ne zadovolji njegovih
pričakovanj in njegovega okusa.
47
Naročila cvetličnih aranžmajev
Sodelovanje z lokalno cvetličarno ali cvetličarno v neposredni bližini hotela je v veliko pomoč.
Cvetličnih aranžmajev ne dajemo v sobo pred gostovim prihodom, saj se lahko zgodi napaka:
receptor zamenja sobo in šopek z napisom »tvoj ljubeči mož« prejme gostja, ki se je pred kratkim
ločila od svojega moža. Gostjo je potrebno presenetiti s šopkom, ko je že v hotelu oziroma v svoji
hotelski sobi.
Naročanje masaž
V primeru, da hotel nima svojega lastnega wellness centra, je potrebno naročiti masaže v podjetju, ki
za hotel to opravlja pogodbeno.
Kot smo lahko spoznali iz tega poglavja je concierge nepogrešljiva oseba v vsakem hotelu. Vsak
management se bo ustrašil, češ še eno delovno mesto, vendar concierge ni dodatni strošek, saj lahko
hotel iz tega naslova zasluži veliko več kot si sploh predstavlja: gre za provizije, ki jih ustvarja
concierge iz prodaje vstopnic, nudenja turističnih izletov, naročil cvetličnih aranžmajev,
posredovanja varušk, naročanje masaž, provizij podjetij, ki nudijo najem avtomobilov, stroškov
fotokopiranj in faks storitev, … Navsezadnje je concierge vir določenih prihodkov, največ pa je
vredno zadovoljstvo gosta, ki se vedno vrača.
Če strnemo celotno poglavje, lahko podamo nekaj navodil, kako zagotavljati primerno strokovnost
zaposlenih:
• izbor zaposlenih,
• oblikovani (pisni) standardi izvajanja storitev,
• spremljanje izvajanja storitev,
• interna in eksterna izobraževanja in usposabljanja,
• (mesečni) izpiti iz spoznavanja storitev v oddelku, podjetju in destinaciji,
• predstavitve storitev za vse zaposlene,
• zaposleni kot gosti v lastnem hotelu.
48
6 ODZIVNOST
Ali bo gost pri prijavi ali odjavi na recepciji čakal 5 ali 10 minut in pri tem bil zadovoljen ali ne, je
stvar njegovega trenutnega počutja. Lahko da mu je simpatično osebje na recepciji in se mu nikamor
ne bo mudilo. Po drugi strani lahko že zamuja na sestanek in mu je vsaka minuta čakanja odveč.
IZKUŠNJA GOSTOV:
… šli sva v hotelsko a la carte restavracijo – kar je bila slaba ideja. Sama hrana je bila dobra, nič s
čimer bi se hvalili doma, a vseeno. Ampak strežba je bila izredno počasna. Najina večerja je trajala
več kot 2 uri, večino sva čakali natakarja, da sploh sprejme naročilo in še več, da prinese posamezne
jedi. Zgledalo je, kakor da je v kuhinji samo en kuhar pripravljal vse jedi … Nima smisla jesti tu, raje
si izberite boljšo restavracijo v mestu.
IZKUŠNJA GOSTOV:
Na recepciji smo vprašali, če nam lahko priporočajo kakšno restavracijo. Receptorka je rekla, da ni iz
tega mesta in da ne pozna dobrih restavracij. Vprašali smo še portirja, ki nam je nič prijazno
odgovoril, da je v bližini veliko dobrih restavracij. Ko smo vprašali za priporočilo, nas je samo
napotil v določeno smer. Vprašali smo, če potrebujemo rezervacijo mize in je rekel, da ne. Napotila
sva se v smer, kamor je pokazal in prišla do restavracije, ki je bila baje polna in je potrebna
rezervacija mize. Ker sva bila s poti in utrujena, se nama ni dalo iskati nove. In sva čakala in čakala.
Nihče nama v 40 minutah ni povedal, koliko še morava čakati. Ko sva končno dobila mizo, si lahko
predstavljate, naju je malo minilo jesti. Hrana je bila sicer dobra, ampak kaj mora človek prestati, da
mu lahko »vzamejo« 100 evrov.
Če želimo biti odzivni, moramo najprej znati razmišljati in imeti določeno stopnjo emocionalne
inteligence. Kot drugo, moramo imeti primerne jezikovne in komunikacijske veščine. Če to
prevedemo v kompetence, ki so potrebne za kakovostno odzivnost, lahko rečemo, da so potrebne
naslednje:
49
• aktivno/reflektivno poslušanje,
• empatična in potrjevalna komunikacija,
• uporaba kooperativnega govora, npr. uporaba nekonfliktnih vprašanj,
• osredotočenost na reševanje problemov, ne na obtoževanje gosta,
• konsistentnost med obljubljenim (z besedami) in izvedenim (z dejanji),
• sposobnost prepoznati potrebe gosta,
• sposobnost reševanja problemov.
Odzvati se hitro na potrebe gosta ni vedno enostavno, še posebej, če hkrati strežemo več gostov.
Bistveno pri hitrosti opravljanja storitev (torej ožji definiciji odzivnosti) je, da gosta ne ignoriramo,
kadar se nam zgodi, da se ne moremo takoj odzvati. V takem primeru ne recite gostu, da ste trenutno
zasedeni, ker mu sporočate, da imate preveč dela. S prijetnim glasom uporabite frazo »takoj bom pri
vas« ali pa se neverbalno izrazite - da ste ga opazili in boste pri njem takoj, ko bo mogoče. Če gostu
ne morete takoj izpolniti želje, se opravičite s stavkom »dovolite, da se pozanimam« in čim prej
gostu posredujte povratno informacijo. Če mora gost čakati na storitev, ga periodično obveščajte o
času čakanja in mu po možnosti ponudite kakšno osvežilno pijačo ali časopis.
IZKUŠNJA GOSTA:
… Wellness center: edina pritožba nad hotelom se veže na »čudovite« dame na recepciji welness
centra. Želela sem si ogledati notranjost centra, saj mi zaposlene niso znale razložiti, kaj ponuja
terasa za sončenje. Rekle so, da je strogo prepovedan vstop v oblačilih. Na hotelski recepciji so mi
rekli, da si ga lahko ogledam, vendar me dama v welnessu ni spustila noter, ker nisem imela kopalk
na sebi. Tolikokrat mi je to nejevoljno rekla, da sem se šla preobleč v kopalke. Pozneje sem notri
videla druge oblečene goste. Res ne vem, kaj je imela ta ženska proti meni. Saj sem si samo hotela
ogledati teraso, da vidim, če mi je všeč in se mi splača plačati 30 evrov za vstop.
IZKUŠNJA GOSTOV:
… osebje sploh ni želelo pomagati. Niso nam določili mize za zajtrk ali nam na kakršen drug način
pomagali. Na večini miz z lepim razgledom je bil postavljen napis »rezervirano«. Tam se seveda
nismo usedli. Kot smo odkrili kasneje, so bile mize rezervirane samo za večerjo in ne zajtrk.
IZKUŠNJA GOSTOV:
… osebje na recepciji je bilo zelo neprijazno in nepripravljeno pomagati. Zgubili so najin hotelski
ključ in potem so insistirali, da ga midva nisva pustila na recepciji pri odhodu v mesto. Mislili so,
da ne razumeva jezika in so preklinjali vpričo naju, kot da naju ne bilo tam. Ko so končno našli
ključ, se niso opravičili za napako ali neprijaznost …
IZKUŠNJA GOSTOV:
Vrnila sva se v hotel in vprašala, če nama lahko pomagajo pri rezervaciji karte za vlak do Dunaja.
Na recepciji je že bila nova receptorka, katere odnos je bil naravnost komičen …, ni nama ponudila
pomoči, le rekla je, da je železniška postaja po cesti do konca. Po kateri cesti? Aha, tej. Po tej
informaciji, je bil njen odnos samo še slabši in sva predlagala osebju, naj se malo prilagodijo
potrebam ameriških gostov. Odgovorila je, da tudi ona pričakuje, da se mi prilagodimo njihovim
navadam. Kljub lepemu mestu, mislim da tu še niso odkrili zahodnega stila izvajanja storitev.
50
Avtoričina šokantna izkušnja s svetovanjem pri izbiri hrane v restavraciji se je zgodila na eni od
prestižnih ribjih restavracij na slovenski obali. Na vprašanje, kaj priporočajo, ker sem prvič v njihovi
restavraciji, mi je natakar odgovoril, da je danes preveč utrujen, da bi kaj priporočal.
No, običajno se zgodi, da rečejo, pri nas je vse dobro ali vse sveže. In potem, naj se gost počuti
varnega v takšnem objektu. Da ga bodo res primerno postregli in da ga ne bodo ogoljufali.
Ali pa kako naj se med 50 masažami odloči, katera je primerna zanj. Spomnimo se podjetja, ki je
oglaševalo, da v svojem kompleksu ponuja več kot 200 storitev. Naša izkušnja je pokazala, da večina
njih ni dostopna, ali pa obstaja samo na papirju.
Ponovno poudarjamo, gost, ki je v hotelu prvič ali pa ne pozna vseh storitev, potrebuje pomoč pri
izbiri storitve. Zato je zaposleni dolžan pomagati gostu reševati probleme, povezane z bivanjem v
hotelu in mu predvsem znati strokovno svetovati pri izbiri dodatnih storitev. Če nima specifičnega
znanja, se je dolžan informirati in te informacije posredovati gostu. Če ima gost zahteve in želje,
katerim ne moremo ustreči, mora svetovati in organizirati drugo storitev.
Še ene anekdote se spomnim: pozno sem prišla v hotel. Poklicala sem recepcijo, ali je možno kaj
dobiti iz kuhinje, ker sem zelo lačna, a hkrati preutrujena, da bi šla ven jesti. Rekli so mi, da naj
pokličem v restavracijo, ki je v sklopu hotela. Pokličem, in natakar reče, da bi oni že prinesli, ampak
da ne ve, kako bodo potem nazaj dobili krožnike in pribor.
V drugem hotelu v istem mestu, so mi v isti situaciji na recepciji ponudili, da mi pokličejo podjetje
za dostavo hrane na dom in mi želeno prinesejo v sobo. Lahko ugibate, v katerem hotelu sedaj stalno
spim.
Svetovanje gostu in pripravljenost rešiti njegovo zagato/problem/željo sta prav tako lahko eden od
elementov za ustvarjanje Wow učinka. Zapomnite si, da tudi takrat, ko ne boste mogli ustreči, bo
gost cenil vaš trud in med vami bo zgrajen odnos zaupanja, ki ga bo gost nagradil z lojalnostjo do
vašega hotela.
Naj z nekaj primeri prikažemo, kako nevsiljivo svetovati gostu (Fonovič, 2003):
a) » Ste mogoče že poskusili našo specialiteto, …'
b) »Naša … je odlična!«
c) »Smem priporočati/svetovati … (neko vino z določeno jedjo)?«
d) »Vam smem povedati nekaj besed o …?«
e) »Specialiteta naše kuhinje je …, ki jo pripravljamo na poseben način: …«
f) »Kaj pravite o dobri kavici po jedi?«
g) »Poznate našo pestro izbiro …?«
h) »Mislim, da vam bi bila ta storitev zelo všeč.«
Zgoraj je navedeno samo nekaj uporabnih vljudnostnih fraz, s katerimi lahko spodbudimo gosta k
določeni donosni jedi ali storitvi, ki jo gostu želimo prodati.
Management mora imeti jasno definiran pristop kontaktnega osebja pri prodaji določenega
proizvoda. Kontaktno osebje mora biti sposobno odgovoriti na dvoje temeljnih vprašanj:
a) Katere so glavne značilnosti proizvoda/storitve?
b) Katere so glavne prednosti proizvoda/storitve?
51
Kontaktno osebje mora biti pri svetovanju/priporočanju zelo pazljivo in uvidevno in nikoli ne sme
priporočati samo najdražjih storitev, četudi so najboljše. Vedno pazi, da ni vsiljivo in da gostu nudi le
pomoč pri izbiri, ne pa svojega izbora.
To vključuje tudi posredovanje informacij, predvsem pri starejših ljudeh. Pričakujejo, da bo hotel
nudil informacije, ki jih potrebujejo ali namesto njih opravil kakšno aktivnost. Starejša populacija je
še posebej pozorna na informiranost. Želijo si, da jih osebje samo opozori o dogajanju v hotelu ali
okolici, ki je zanimivo za njih: na primer, da jih osebje opomni pri zajtrku, da se bo tisti dan v hotelu
odvijala neka animacija ali prireditev. Plakati in zloženke, ki so v sobah, so za nekatere starejše goste
lahko preveč zahtevni oziroma raje vidijo, da jim nekdo o tem, kar piše, pove ter hkrati pravočasno
opomni.
Hotel X ima naslednji standard, ki je relativno skop, vsebuje pa sedem korakov do gostoljubnosti
(koraki si sledijo po vrsti):
• Bodi razumevajoč.
• Poslušaj in opazuj.
• Bodi informiran.
• Popolnoma se posveti gostu.
• Predlagaj dodatne storitve ali posreduj informacijo.
• Zahvali se mu.
• Nasmehni se in pozdravi gosta.
Gostoljubnosti se ne da kar tako pridobiti. Ker je to poglaviten del izvajanja storitev, hotelirska
podjetja vedno več investirajo v to, kako zagotoviti trajno gostoljubnost. Eden od načinov je trening
gostoljubnosti. S pomočjo strokovnjakov za komunikacijo se v podjetju odredi trening na področju
gostoljubnosti. Na tem treningu se podrobneje pokažejo metode gostoljubja in poti do njih. Po
končanem treningu se uslužbencem zagotovi gradivo, ki pripomore k temu, da delavec trajno
vzdržuje visok nivo gostoljubnosti na delovnem mestu. Izpostavijo se določena načela
gostoljubnosti, prav tako se izpostavijo malenkosti pri gostoljubnosti, ki so za gosta zelo pomembne.
Gosti lahko reagirajo na različne načine, da izrazijo svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo. Prva
odločitev, ki jo morajo sprejeti gosti je, ali si sploh želijo izraziti (ne)zadovoljstvo. Da bi to storili,
morajo biti motivirani, sposobni in imeti priložnost izraziti svoje mnenje. Pri vsaki pritožbi gost
razmišlja tudi o tem, ali se je vredno pritožiti.
Reševanje pritožb gostov je kritična točka pri ohranjevanju gostov. Kotler, Bowen in Makens (1996)
navajajo študijo, ki govori o tem, da če ima gost veliko pripomb, v 91 % ne bo nikoli več kupil
proizvoda. Če njegovo pritožbo rešimo hitro, se bo kar 82 % teh gostov vrnilo. Izguba gostov se tako
lahko zmanjša z 91 % na 18 %. Pri manjših pripombah se izguba gostov lahko zadrži pod 5 %.
Drugo kritično področje pri reševanju pritožb je, da se večina gostov niti ne pritoži na napake. Tako
managementu ne dajo možnosti, da popravi svoje napake, saj se pri naslednjem nakupu odločijo za
drug hotel.
52
V mnogih obratih pritožbe še vedno razumejo kot nekaj negativnega in kot nerodno zadevo. Pri tem
pa se pogosto prezre pomemben dejavnik: večina gostov se sploh ne pritoži. Mnogo gostov je imelo
že slabe izkušnje s kontaktnim osebjem, drugi pa se že vnaprej raje izogibajo konfliktu. Gostov, ki
zberejo dovolj poguma, da se pritožijo, zato ne smemo »kaznovati«, ampak jih moramo sprejeti kot
osebe, ki obratu ponudijo priložnost za odpravo napak. Kot vemo, je petkrat dražje dobiti novega
gosta kot obdržati stalnega gosta. Zaposleni v hotelu mora biti izšolan za situacije, v katerih ima
opraviti s pritožbami. S primernim usposabljanjem delavcev glede ravnanja v primerih pritožb, lahko
zniža število napak, ki pri tem nastane.
Če je gost v jedi našel tujek (muho, las ali podobno), se z njim ne smemo prepirati, pač pa se vljudno
opravičimo, jed odmaknemo na rob mize in prinesemo novo. Prejšnjo jed odnesemo šele pozneje,
sicer bo imel gost občutek, da je dobil nazaj isto jed. Če je jed že zaužil in ni bil zadovoljen, lahko
ne zaračunamo jedi. Vsi ti postopki so stvar politike podjetja in morajo biti jasno definirani s strani
managementa hotela.
Reklamacija je v SSKJ (2000, str. 984) opredeljena kot: prijava, sporočilo proizvajalcu, trgovcu, da
kaj nima zaželenih lastnosti.
Za uspešno reševanje pritožbe je treba kot prvo vedeti, kako in zakaj sploh nastane. Tukaj so prisotni
številni faktorji; od gostovega obnašanja, potreb, pričakovanj, ... Kot prvo je treba vedeti, da se gosti
razlikujejo v načinu, kako zaznavajo izdelke, storitve in konec koncev celotne znamke. Vsaka
individualna oseba ima svoj subjektivni pogled na realnost. S tem se ljudje razlikujejo v svojih
zaznavah realnosti, ki so odvisne od njihovih življenjskih izkušenj in osebne situacije.
Tako poznamo po Antinidesu in van Raaiju (1999, str. 109) štiri tipe realnosti:
1. Objektivna realnost o ljudeh, proizvodih in znamkah.
2. Proizvedena realnost, ki je sestavljena in predstavljena v promocijskih materialih, ki so izdani s
strani potrošniško usmerjenih organizacij.
3. Izkušnje drugih so resničnost, ki je dana od drugih porabnikov, njihovih izkušenj in sodb o
proizvodu oz. storitvi.
4. Subjektivna realnost, ki nastane od porabnika samega.
53
Glede na te različne realnosti moramo kasneje pri opazovanju obnašanja porabnika opazovati še
povezave med posameznimi tipi realnosti. Pri tem je povezava po Antoniedesu in van Raaiju (1998)
sledeča:
A Pove, kako je porabnik iz objektivne realnosti ustvaril lastno/subjektivno realnost.
B Prikaže, kako proizvedena realnost ustvari subjektivno realnost.
C Izkušnje drugih, ki vplivajo na subjektivno realnost.
Vedeti pa moramo tudi, da obe stranki v razmerju lahko vplivata ena na drugo in si pri tem
pomagata, da ne pride do pritožbe. Gosti, ki se odločajo za določeno storitev, pokažejo svoja
pričakovanja, je pa vprašljivo, če se bodo vedno odločili za tisto možnost, ki jim je bila predlagana
za najprimernejšo ali pa vzamejo storitev, ki so jim jo predlagali drugi. Ne glede na to, kako so
storitev izbrali, pa ni nujno, da se bo skladala z njihovimi pričakovanji; in tako lahko pride kasneje
do pritožb.
Pritožbe so za podjetje lahko pozitivne ali negativne. Odvisno od podjetja, kaj bo s pritožbo naredilo.
Res je, da vsaka pritožba podjetje nekaj stane, ampak še vedno je to običajno najcenejši način iskanja
in odpravljanja pomanjkljivosti znotraj podjetja. Podjetja se morajo zavedati dejstev, ki jih navaja
Bateson (1995, str. 492):
• Za vsako prejeto pritožbo, ki jo podjetje prejme, stoji še 19 drugih nezadovoljnih gostov, ki se
niso pritožili zaradi katerega koli razloga.
• Podjetje stane 5- do 10-krat več pridobiti novega kupca kot pa obdržati obstoječega.
• Porabniki morajo imeti 12 pozitivnih izkušenj s podjetjem, da lahko prebolijo eno negativno
izkušnjo.
Vsako podjetje ima s pritožbami porabnikov stroške, vendar lahko podjetje neizgovorjena pritožba
stane veliko več. Pri tem lahko en nezadovoljni gost povzroči več škode kot podjetja pričakujejo.
Straže (2007) pravi, da je:
Ti podatki so bolj jasni, če pogledamo naslednje statistike, ki jih navaja Straže (2007):
• le 4 % nezadovoljnih strank se pritoži,
• preostalih 96 % tiho godrnja,
• 91 % nezadovoljnih gostov nikoli več ne kupi pri nas.
54
Dalje navaja, da nezadovoljen porabnik v povprečju potarna o svojih težavah osmim do desetim
ljudem. To nam lepo tudi prikazujeta Griffin in Lowenstein na njunem primeru, ki je prilagojen za
slovensko turistično tržišče.
Izgubljen porabnik
Seveda so to teoretični izračuni, ki ne puščajo prostora za izjeme ali dejstvo, ki ga navajata Uranova
in Contijeva (2006), ki pravita, da ne glede na to, kakšno storitev hotel ponuja in kako všečen je
hotel, se nekateri gosti ne bodo nikoli več vrnili. Potrebno se je zavedati, da so nekateri med gosti
takšni, ki iz leta v leto menjujejo destinacijo in se ne vračajo na isti kraj. Spet drugi se, če je storitev
na zadovoljivi ravni, radi vračajo v »svoj« hotel, v »svoje« mesto.
Pravita (ibid.), da je ravno pri zadovoljevanju s hotelskimi storitvami pomembno goste tudi
segmentirati. Tako jih razvrstimo v segmente in se lahko osredotočimo na določen segment gostov,
na katerih lahko gradimo odnos in zvestobo in na druge, ki so hotel obiskali enkrat in edinkrat.
Pri reševanju pritožb in reklamacij se lahko poslužujemo različnih postopkov in načinov. Teh je
toliko, kolikor je različnih osebkov. Zato je ključnega pomena, da se podjetja ne osredotočajo samo
na en način, saj imajo pritožbe različna ozadja in interese. Straže (2007) pravi, da se tega zavedajo v
hotelih Ritz-Carlton, saj ima vsak zaposleni na razpolago 2000 ameriških dolarjev za reševanje
pritožb gostov. Hotelsko podjetje mora postaviti sistem za učinkovito in hitro odgovarjanje na
pritožbe gostov (Uran in Conti, 2006, str. 63). Definirati mora:
• kdo bo pregledoval pritožbe,
• kdo bo odgovarjal na pritožbe,
55
• kako rešiti pritožbo,
• v katerem roku odgovoriti gostu,
• kakšno nadomestilo ponuditi gost.
Podoben postopek zasledimo tudi v Hotelu Y, ki je razdeljen v sistem sedmih osnovnih korakov:
Postaviti čim več vprašanj, da razumemo, v čem je problem. Tudi če gost postane nepotrpežljiv, je
potrebno ostati miren in mu povedati, da če mu želimo pomagati, potrebujemo prave informacije.
Kdorkoli rešuje problem z gostom, mora vedeti, da gost (najverjetneje) ni jezen na osebo, ampak na
situacijo.
Vprašati gosta, kaj je bilo že storjeno in določiti tisto, kar še ni bilo storjeno za rešitev problema. Na
ta način se privarčuje čas in poveča učinek.
56
5. UGOTOVITI, KAJ JE POTREBNO ŠE STORITI
Tudi to je pomemben korak. Zaposleni se mora odločiti, kako rešiti problem, in če je potrebno, mora
poklicati nadrejenega za pomoč.
Še nekaj navodil za pisanje pisnih odgovorov na pritožbe gostov v hotelu Z (dva primera tipskih
odgovorov na pritožbe sta v Prilogi 5):
57
7 KOMUNIKACIJA
VEM, DA VERJAMEŠ,
DA SI RAZUMEL, KAR TI MISLIŠ, DA SEM REKEL,
TODA NISEM POPOLNOMA PREPRIČAN,
DA SE ZAVEDAŠ, DA TISTO, KAR SI SLIŠAL,
NI TISTO, KAR SEM TI NAMERAVAL SPOROČITI.
Komunikacija je največji dar človeka in veščina, ki je ne zmore nihče drug v živem svetu.
Sporazumevanje je nenadomestljivo v poslovanju in poslovnem življenju. Znanje o sporazumevanju
sodi v osnovno usposobljenost vsakega zaposlenega v gostinskih obratih.
S komunikacijo se srečamo že ob prihodu gosta pred hotel, kjer lahko gostu sporočamo, kakšni so:
obrat zunaj, njegova okolica, urejenost, različne table za obveščanje o novostih. Do prvega osebnega
stika med gostom in osebjem pride ob vstopu v hotel, kjer se srečata gostova zahtevnost ter znanje
zaposlenega (sprejem gosta, pozdrav, nastanitev, obveščanje gosta, nagovor gosta ter ostali standardi,
ki so pomembni ter značilni za obrat). Pri sprejemanju rezervacij po telefonu ima vodilno vlogo
oseba na recepciji, ki goste s pravilnim sprejemanjem in komuniciranjem obvešča o prostih mestih v
hotelu, ter informacijami, ki jih gost zahteva. Vsak zaposleni, vsak predmet, zvok, kretnja, gib imajo
komunikacijsko funkcijo. Zato moramo vsi opravljati svoje delo strokovno na najvišjem nivoju,
opremljeni z dobrim znanjem osnovnih komunikacijskih veščin. V Prilogi 4 smo povzeli osnove
teoretične osnove komuniciranja.
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA
Čeprav se zdi, da v poslovnem svetu prevladuje besedno komuniciranje, raziskovalci opozarjajo, da
igra v npr. povprečnem poslovnem razgovoru pomen besed relativno manjšo vlogo (7-odstotni
58
delež), kot pa zvok, to je ritem, glasnost, dinamika govora (38-odstotni delež), medtem ko igra
največjo vlogo ravno nebesedno komuniciranje (55-odstotni delež), ki obsega govorico telesa (drža,
kretnje, mimika, pogled), prostor, čas, dotik in vonj. Nebesedne komunikacije sporočajo čustva
(napadalnost, sramežljivost, bojazen, veselje, jezo, …).
Podajamo nekaj osnovnih napotkov za primerno neverbalno komunikacijo (več v Prilogi 4):
• ohranjajte očesni kontakt,
• izraz na obrazu naj izkazuje zainteresiranost (nasmeh, prikimavanje),
• govorica telesa in gestikulacija naj bo samozavestna, ne prisiljena,
• fizična razdalja naj bo ravno pravšnja, ne sme pa biti premajhna.
VERBALNA KOMUNIKACIJA
Verbalna komunikacija zajema govorjenje, formalni razgovor med dvema osebama, razgovore v
skupini in neformalne govorice.
59
• pisno komuniciranje,
• pozdravljanje in nagovor gostov,
• znanje jezikov.
Javljanje po telefonu
V nadaljevanju predstavljamo primer navodil za telefoniranje v Hotelu X. Aktivnosti delijo na 6
delov:
1. Telefon ne sme zvoniti več kot trikrat. Receptor ima veliko dolžnosti, kar pomeni, da jih mora
velikokrat opravljati več hkrati. Kaj narediti, če streže gosta in zazvoni telefon? Prekine razgovor
in se oglasi. Seveda odvisno tudi od načina komunikacije z gostom v recepciji. Gostu se
opraviči in dvigne telefon.
2. Primeren nagovor gosta. Pri vsakem klicu se zaposleni odzove na naslednji način: "Dober dan,
dobili ste Hotel X, Mojca pri telefonu, kako vam lahko pomagam?” Če pokliče gost iz hotela:
"Recepcija, Janez pri telefonu, kako vam lahko pomagam?"
3. Vljudnostni klici. "Dober večer, gospod Novak. Tu Linda iz recepcije. Želim se zahvaliti za vaš
obisk in povprašati, ali ste z vsem zadovoljni?" Vljudnostni klici pripomorejo k zmanjševanju
potencialnega nezadovoljstva gostov.
Sprejemanje sporočil …
Velikokrat ne moremo sprejeti sporočila ali dati željene informacije, posebno ko je veliko
ljudi v hotelu. Pa vendar, ko kliče nekdo od zunaj, ne recite “pokličite kasneje”, ali
“poglejte na internet” ali “niso še prispeli” ali “ravno so odšli”. Recite: “Se opravičujem,
gost je trenutno nedosegljiv. Ali želite, da mu posredujemo kakšno sporočilo?”, ali: “Mi
poveste vašo telefonsko število in vas pokličemo v 15 minutah ter vam posredujemo vse
potrebne informacije?” Če je sporočilo nujno, skušajte poiskati gosta.
Odgovarjanje po telefonu …
Telefonne sme zvoniti več kot trikrat, tudi če že govorimo po telefonu (Izjavimo raje: “Samo
še trenutek, imam drug klic, takoj bom z vami.”). Imamo dosti pritožb gostov, da so predolgo
čakali na liniji in da so jezni odložili telefon. Imamo avtomatski odzivnik, ki izreče
dobrodošlico, a samo za določeno število zunanjih klicev. Če so vse te linije zasedene,
telefon zvoni v prazno in tako izgubljamo potencialne goste.
4. Primerna reakcija na pritožbo gosta. Glej proceduro Pritožbe gostov.
5. Pravilna in točna izvedba bujenja. Glej proceduro Bujenje.
6. Pravilno ravnanje s sporočili. Izredno pomembno je, da ima vsak klicatelj možnost, da pusti
sporočilo. Od sprejemu sporočila si zapišemo točen čas, ime klicatelja ter njegovo telefonsko
številko, sporočilo in ime sprejemalca sporočila. Potem prižgemo lučko za sporočila v sobi. Če se
gost dalj časa ne javi, ga skušamo najti in predati sporočilo.
Podobna so tudi pravila javljanja po telefonu v Hotelu Y. Po telefonu se moramo vedno javiti, če se
le da, v najkrajšem času – nikoli ne pustimo, da zvoni v nedogled (dobra praksa je, da se oglasimo
najkasneje po tretjem zvonjenju).
• V primeru, da ravno strežemo gostu, poprosimo sodelavca, da odgovori na klic. Če ni nihče
prost, nujni del storitve izvedemo, se gostu, ki ga strežemo, opravičimo in se oglasimo po
telefonu. V primeru, da ocenimo, da bo pogovor trajal dlje, prosimo za telefonsko številko gosta
in ga pokličemo nazaj, ko končamo s strežbo prvega gosta.
• Javiti se moramo prijazno, dovolj glasno in razločno. Smo maksimalno vljudni in profesionalni.
Telefonski imenik in zbirnik najbolj pogostih internih in zunanjih telefonskih številk se vedno
nahaja pod pultom, v dosegu rok osebe, ki operira s telefonom.
60
• Gosta nagovorimo z: »Dober dan (dobro jutro, dober večer), hotel (povemo ime hotela), ( svoje
ime) pri telefonu. Kako vam lahko pomagamo?«
• V primeru, da mu ne moremo pomagati, obvezno vprašamo: »Ali lahko sprejmemo sporočilo?«
• Predamo sporočilo.
Pisno komuniciranje
V besednem komuniciranju ima pisno poseben položaj. Sporočila so trajna, zlahka jih je mogoče
spravljati in spet uporabljati. Pisno sporočanje obsega širok nabor oblik – od kratkega internega
sporočila do dolgih poročil. Še bolj kot pri govornih sporočilih je pomemben slog pisanja.
Pismo ima praviloma uvod, jedro in sklep. Običajna oblika poslovnega pisma – dopisa:
• naziv podjetja ali organizacije, ponavadi s kratkimi podatki: naslov, telefon, telefax;
• naslov prejemnika, bodisi podjetja ali organizacije bodisi osebe v tem podjetju ali organizaciji;
• kratka oznaka zadeve, ki jo pismo obravnava;
• osebni nagovor, če je pismo naslovljeno na osebo: nagovor »spoštovani«; naziv, ime in priimek;
• vsebina pisma, razčlenjeno na odstavke;
• sklepna fraza s pozdravom;
• podpis – naziv, ime in priimek, položaj v podjetju ali organizaciji;
• spodaj levo: navedbe o morebitnih prilogah in drugih prejemnikih.
Seveda ima vsak jezik svoje posebnosti. Pri dopisih (npr. pisni odgovori na pritožbo gostov) izredno
sta pomembna oblika in vsebina, saj izražata stopnjo spoštovanja, ki jo kažemo do gosta. Smiselno
je, da imamo tipske dopise, ki jih po potrebi dopolnjujemo. V Prilogi 5 podajamo primer tipskih
dopisov za reševanje različnih pritožb v angleškem jeziku.
Znanje jezikov
Koliko jezikov mora znati kontaktno osebje, je stvar kategorije hotela in politike hotela. Glede na
strukturo gostov v Sloveniji, je smiselno, da zaposleni zna 3 tuje jezike (angleščino, nemščino,
italijanščino). Zaposleni mora biti sposoben v teh jezikih osnovne komunikacije pri izvajanju storitve
ter zna našteti in opisati storitve v hotelu.
61
Delo s težavnimi gosti
Za zaposlene v gostinstvu so konfliktne situacije vsakdanje. Na primer, nezadovoljen gost vam reče,
da delate v najslabšem hotelu na svetu. V takšnih trenutkih je normalno, da odgovorite z jezo,
vznemirjenjem ali z obrambo - stresno. Čez čas bo ta stres vplival, da dobro opravljate svoje delo. Z
malo vaje lahko zmanjšate vpliv potencialnih stresnih situacij.
Predstavljajte si, da do vas pride gost in reče: "Odkar sem prišel v ta hotel, ni nič v redu." Velika
verjetnost je, da boste jezni in da boste gostu zamerili to pripombo. A to ne bo pomagalo vam,
vašemu hotelu niti gostu. Tu bo pomagala jasna komunikacija. Potrebno je pridobiti informacije,
zakaj je gost nezadovoljen8. Rečemo lahko: »Razumem vašo frustracijo. Ali mi razložite, kaj se je
zgodilo?« Če gost nejasno opisuje dogodek, mu postavimo podvprašanja. S poslušanjem pokažemo
gostu, da nam ni vseeno. Ko odkrijemo problem, lahko ponudimo rešitev problema.
8
Tu velja ista procedure kot pri reševanju pritožb -> glejte poglavje odzivnost
62
8 USTREŽLJIVOST
IZKUŠNJA GOSTOV:
V tem hotelu smo bivali 4 noči, ker sem bila priča na poroki. Hotel je bil prelep, na čudoviti
lokaciji. Jutro po poroki smo želeli kasnejšo odjavo, ker smo imeli večerni let in ker smo šli spat
ob 6h zjutraj. Hotel je bil prazen ta vikend in mi smo bili skoraj edini gosti. Malo sva zaspala in
se odjavila ob 14h, namesto ob 12h. Hotel nama je zaračunal dodatnih 60 evrov. Glede na to,
koliko denarja so svatje porabili tiste dni v hotelu, se nam je zdelo to izredno, izredno neprijazno
in nepodjetno.
Vljuden, prijazen, nasmejan, pozoren, pripravljen uresničiti želje, spoštljiv, uglajen, zaznava gostove
potrebe in pokaže interes za gostove besede so besede, s katerimi lahko opišemo gostoljubnost ali
skrb za gosta (angl. guest/customer care) kontaktnega osebja. Od vseh dimenzij je to najtežje
opredeliti ali oceniti. Ko sem prijateljem pripovedovala, o čem pišem in se potožila, da ne vem, kaj
naj napišem o ustrežljivosti, so kot iz topa izstrelili – to je zelo enostavno. Zakaj hodim v restavracijo
A in ne B? Ker dobim v restavraciji A še nekaj več. V restavraciji B dobim dobro storitev, a v
restavraciji A dobim dobro storitev in nasmeh. Tam se počutim dobrodošlo, skrbijo za moje dobro
počutje in so hvaležni, da sem njihov gost.
Beseda gostoljubnost ima grški koren (gr. hospis), ki označuje zdraviti ali skrbeti za. V veliki meri je
tisto, za kar skrbimo v hotelu, razen varnega zatočišča, dobro počutje gosta. Kako zagotoviti, da bo
gost začutil, da iskreno skrbimo za njegovo prijetno bivanje v našem hotelu? V strokovni literaturi se
najpogosteje omenjajo pravila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju:
Pravilo št. 1: Zaposlujmo ljudi, ki jim ni vseeno za soljudi. Zaposlujmo ljudi, ki v sebi nosijo iskreno
skrb za sočloveka, so ustrežljivi in sočutni. Težko je nekoga naučiti, da je ustrežljiv. Zato je ključno
za opravljanje kakovostnih storitev to, da za kontaktno osebje izberemo ljudi, z izbranimi osebnimi
značilnostmi.
Pravilo št. 2: Opravičujemo se za napake. Če storimo napako pri izvajanju storitev, se hitro
opravičimo, saj je to najhitrejši način, da pomirimo jeznega gosta.
63
opazimo tiste, ki so prijazni in nam poklonijo topel in iskren nasmeh. Ko ste zaposlili primerne,
prijazne ljudi, jim razložite, da je iskrena skrb za vsakega gosta osnovna naloga njihovega dela.
Osnovne komunikacijske veščine so pomembne, vendar je za odlično storitev potrebno še nekaj več.
Poleg osnov obstajajo stvari, ki jih kontaktno osebje reče in naredi in ki predstavljajo osnovne zidake
odlične storitve. Ta pravila se ponavljajo in jih dejansko lahko strnemo v pojem ustrežljivosti in/ali
gostoljubnosti in/ali iskrene skrbi za gosta. Dobra novica je, da se vsak lahko nauči tega in vadi svoj
osebni stil (glej tudi Prilogo 1 o izvajanju storitev v McDonalds'u). Bralci smo pogosto zmedeni,
katero razvrstitev ali seznam dejansko upoštevati. V nadaljevanju podajamo še en seznam veščin, ki
bi jih morali upoštevati v medosebnih odnosih. Te veščine vključujejo:
• Učenje fraz, ki jih lahko uporabite za izgradnjo dobrega odnosa z gostom in katerih se morate
izogibati.
• Kontrolo negativnih domnev; težnja, da preveč skrbite za svoje lastne ali interese podjetja,
namesto da bi skrbeli za to, kar je najbolje za gosta.
• Vadbo dobre neverbalne komunikacije, predvsem očesnega stika in telesne govorice.
• In predvsem uporabo takoimenovanega 105 % pravila za doseganje in preseganje pričakovanj
vaših gostov.
Edina rdeča nit teh tehnik je, da so to navade, ki jih lahko enostavno razvijemo le z vajo. Ne
potrebujete Herkulovo moč ali popolne spremembe vaše osebnosti, da to postane del vaše dnevne
64
rutine. Obenem to presega običajne odnose med ljudmi – če postanete vešči v teh tehnikah, boste
dejansko izstopali od večine kontaktnega osebja. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili, kako
posamezna pravila prenesti v prakso.
Kar rečete, to dobite. Vsak od nas lahko pove zgodbo o posledicah, ko je nekdo rekel nekaj
neprimernega. Redkeje se pogovarjamo o pozitivnih učinkih, ko nam je nekdo rekel nekaj
primernega. Dober odnos z gostom se pogosto vzpostavi ali poruši z malenkostmi, ki zahtevajo malo
časa in napora. Najpomembneje je dejansko, kaj rečete gostu. Naučite se fraz, ki izboljšujejo počutje
in postanite pozorni na tiste, ki gosta spravijo v slabo voljo. Takšne fraze so enostavne, ne stanejo nič
in imajo presenetljiv pozitiven učinek na goste. Skušajte vzeti spodaj naštete fraze kot del svojega
osebnega stila izvajanja storitev. Obenem pazite, da ne boste uporabljali nepravilne fraze. Ugotovili
boste, da vaši gosti odhajajo zadovoljnejši iz vašega hotela.
Ob uporabi spodaj naštetih fraz boste imeli dve koristi. Prva: vaše delo z gosti bo lahkotnejše in bolj
prijazno. In druga, najpomembnejša: razvili boste prvovrstni, prijazen odnos do gostov.
1. »Z veseljem bomo …«
Ko gost nekaj zahteva od nas, imamo le dve možnosti – »da« ali »ne«. Če zahteva spada v naše
pristojnosti, je najverjetneje, da bomo rekli »da«. Pa vendar besede, ki jih bomo uporabili za
oblikovanje tega »da«, bodo naredile gosta zadovoljnega ali nezadovoljnega. Prisotnost ali
pomanjkanje navdušenja/entuziazma nima nobene veze s količino našega dela. Če bomo z
navdušenjem pritrdili gostu, npr. pridobili informacijo o letu, ali pa bomo ob tem namrščeno
godrnjali, bomo še vedno izvedli isto delo. Navdušenje ne stane nič, a se s tem veliko pridobi.
Skušajmo opravljati delo z navdušenjem. Uporabljajmo frazi: »Seveda, lahko!«, ali »Z največjim
veseljem/zadovoljstvom,«, namesto: »Bomo naredili/storili.« Veliko se smejmo in pritrdilno
kimajmo, tudi ko govorimo z gosti po telefonu. Na koncu dneva boste presenečeni, kako hitro je
minil vaš delovni dan.
Veliko gostom je nerodno, da nas prosijo za pomoč. V teh primerih imamo dejansko dva cilja: da
rešimo problem gosta in da se gost počuti dobro, ker nas je prosil za pomoč. Psihologi razlagajo ta
pristop kot poslušanje brez predsodkov, kaj želi gost povedati in podajanje odgovora, ki sočutno
upošteva občutke gosta. Recimo, da gost želi zamenjavo sobe, ker je v določenem delu hotela preveč
hrupa. Gost razmišlja, ali naj prosi za zamenjavo ali ne, ker mu je nerodno povzročati nevšečnosti.
Če odgovorimo, da mu bomo z veseljem ustregli ali postorili vse, kar je v naši moči, ker je to naša
dolžnost, bomo presegli njegova pričakovanja.
Izvajajmo svoje delo suvereno. To, da ustrežemo gostu, še ne pomeni, da smo v podrejenem položaju
oziroma njegov suženj. Če verjamemo, da je zadovoljstvo gosta prva dolžnost, še ne pomeni, da smo
pretirano ponižni in servilni. Spomnimo se Ritzovega mota. Večini ljudi je ljubše, da so v kontaktu z
enakovrednimi ljudmi in predvsem z ljudmi, ki radi opravljajo svoje delo in znajo opravljati svoje
delo. Bodimo ponosni na svoje delo in na to, da lahko ustrežemo oz. pomagamo gostu.
65
4. »Pozanimali se bomo ...«
Kljub temu da ima kontaktno osebje veliko informacij in znanja iz različnih področij, še ne pomeni,
da ve vse. Popolnoma je sprejemljivo, da prizna gostu, da nekaj ne ve in se pri tem posveti iskanju
rešitve. Najboljša rešitev takšne situacije je, da se pozanima pri nekom, ki pozna odgovor na zahtevo
gosta. Gostu se opraviči in mu zagotovi odgovor najkompetentnejše osebe v hotelu. Če prosimo
sodelavca za pomoč, mu neposredno dajmo priznanje za njegovo strokovnost. Tako gradimo uspešen
odnos z gostom in sodelavcem.
Ko gosta poveste, kaj boste storili zanj in kdaj, gosta dejansko pomirite, ker mu posredujete celostno
informacijo o storitvi. Gosta nikoli ne pustite, da se sprašuje, kaj, kdaj in kako. Kot smo rekli,
percepcija gosta o kakovosti storitve je odvisna od vaše odzivnosti. Na primer, da smo naročeni na
masažo. V primeru A nam zamenjajo maserja in masažo, brez kakršnegakoli pojasnila. V primeru B
se nam prijazna receptorka opraviči za zamenjavo in nam pove, da je naš novi maser enako dober in
bo opravil podobno storitev (receptorka poda celoten opis storitve) ter nas povpraša, ali nam lahko
ponudi kakšno osvežilno pijačo ali časopis. V primeru A bo gost nezadovoljen.
Ta »OK« običajno pusti gosta v negotovosti. Sprašuje se, ali ga bo soba čakala, si je receptor zapisal
podatke in datum njegovega prihoda. Prav tako se ustvari slab vtis na gosta, ki bo, če bo prišlo do
kakšne napake pri rezervaciji, zelo nezadovoljen. S kratkim povzetkom se poveča možnost, da bo
storitev opravljena hitro, prijetno in brez napak. Torej, primeren pogovor bi bil:
Receptor: »Hvala za rezervacijo, gospod Novak. Rezerviral sem eno dvoposteljno sobo za noč z 18.
avgusta na 19. Soba vas čaka do 20h. Če boste morda zamudili ali ne boste prišli, nas prosim
obvestite do te ure. Ali vam lahko še kako pomagam?«
Gost: »Ne, hvala.«
Receptor: »Hvala za klic in se že veselimo vašega obiska. Želimo vam še naprej lep dan.«
Čeprav bo v 99 % odgovor »ne, hvala, ne potrebujem nič drugega«, gosti menijo, da je zelo prijazno
od nas, da smo vprašali. Ker je delo v prvi liniji zelo stresno in polno različnih aktivnosti, poskuša
večina kontaktnega osebja narediti čim manj za gosta, zato bo vaša ustrežljivost še toliko bolj
opazna.
66
7. »Hvala vam.«
Vaša zaposlitev je odvisna od tega, ali imate goste ali ne. Ne glede na to, kako klišejsko se to sliši,
zahvala za obisk dejansko sporoča gostu, da se veselimo njegovih obiskov v bodoče.
Veliko hotelov uči svoje zaposlene splošnih fraz, kot so npr. »hvala za vaš obisk«, »srečno pot«,
»hvala za klic«, »lep dan še naprej«. Nič ni narobe z uradno zahvalo, če je izvedena na pravi način.
Vseeno skušajte razviti svoj unikatni pozdrav in karkoli že uporabljate, bodite pozorni na to, da
zahvalo izrečete iskreno. V obeh primerih gostu sporočamo, da nas je veselil njegov obisk.
Kako pogosto to slišite? Od tega, da brezimenega gosta spremenite v znanca, ali celo prijatelja, imate
lahko mnogo. Kot prvo, imate novega znanca. Drugo, kakšnikoli poteciali ali prihodnji problemi se
bodo reševali z obeh strani bolj spoštljivo. In tretje, verjetno boste pridobili gosta za vedno.
Stopnja domačnosti, ki jo boste razvili z gostom, je sicer odvisna od pogostosti stikov z gostom.
Vendar velja isto pravilo. Četudi srečujete vsak dan na desetine novih ljudi, jih še vedno lahko
pričakate s toplo dobrodošlico in jih prijazno postrežete. Če jih srečujete pogosteje, se zavedajte
pomena stalnih gostov.
Če hotel naredi napako in se gost pogovarja z (njemu) neznanim receptorjem, bo verjetno takoj
izrazil svojo jezo. Če se pogovarja z znanim receptorjem, bo verjetno svojo jezo usmeril le na
podjetje. Še več, z dobro zgrajenim odnosom med kontaktnim osebjem in gostom je zelo verjetno, da
gost sploh ne bo jezen ali nezadovoljen.
Za večino ljudi velja, da z malo besedami tako pridobimo njihovo pozornost kot z uporabo njihovega
imena. Oseben/individualiziran odnos dviguje samopodobo gosta in potrjuje njegovo vrednost in
unikatnost v morju neosebnega, kjer živimo. Še več, ljudem daje občutek, da če ste se potrudili in si
zapomnili njihovo ime, se boste verjetno tudi potrudili, da jim ustrežete.
To pravilo se lažje uporablja v stikih z gostom po telefonu, ker se gost predstavi. Drugače je pri
stikih v živo. Kot npr. gost pove svoje ime ali vam plača račun, imate priložnost, da uporabite
njegovo ime, na primer se mu zahvalite s »hvala, gospod Novak«. Če vam pošljejo gosta z drugega
oddelka in vam posredujejo njegovo ime, ga primerno pozdravite z imenom že prvič, ko ga srečate.
V nekaterih hotelih (npr. Four Seasons) imajo prakso, da kontaktno osebje obvestijo o vašem
prihodu, razpošljejo vašo sliko in ko pridete iz sobe, vas že vsi poznajo po imenu. Vsekakor je takšna
praksa stvar dogovora vseh zaposlenih in predvsem politike diskretnosti hotela.
67
V nadaljevanju podajamo primere nevljudnosti.
Veliko nas ima zelo dolg seznam stavkov, ki so vam jih izrekli pri izvajanju storitev v hotelu in
večina njih verjetno vsebuje določeno stopnjo nevljudnosti. Predpostavljamo, da jaz niti vi, nismo
nevljudni. Seveda, da smo prijazni ljudje. Na tej predpostavki smo oblikovali seznam najslabših
stvari, ki so jih prijazni ljudje rekli svojim gostom. Te so:
• To ni moje delo.
• Ali niste prebrali opisa/cene v promocijskem materialu?
• Ne razumete, kaj je vsebina storitve.
• Ne vem, kaj naj naredim s tem.
• Kaj hočete?
• Pokličite nazaj kasneje.
• To je zelo neobičajna zahteva.
• Nimam pojma. Ne vem.
Zgoraj omenjen seznam lahko služi kot opomnik, kaj reči in kaj ne. Obenem pomaga razviti boljši
stil ravnanja z gosti. Ob uporabi primernih veščin komunikacije in uporabi primernih fraz, imamo
veliko možnost, da bomo ustvarili zadovoljne goste. Vsakodneven primeren odnos je zagotovilo, da
boste pravilno ravnali vsakič, ko boste v stiku z gostom.
Tisto, kar razlikuje najboljše izvajalce storitev od povprečnih, lahko povzamemo v eno, zelo
enostavno filozofijo: Kadar ima vaš gost razumna pričakovanja o tem, kakšen nivo storitve bo
dobil v vašem hotelu, izpolnite njegova pričakovanja in dodajte še nekaj zraven. To imenujemo
načelo 105 %.
68
Ko nekdo opisuje prijazno in ustrežljivo osebje, običajno z analizo pridemo do dejstva, da je ta oseba
razvila te veščine do stopnje, ko je to del njenega značaja. Oseba je iskreno prijazna in gostoljubna.
Ko se celo gostinsko podjetje zaveže, da bo osvojilo te veščine, ta ustrežljiv način postane del
njihovega ugleda in se to pozitivno pozna na poslovnih rezultatih tega podjetja. Na koncu koncev,
zadovoljen gost nagradi izvajalca storitve z napitnino. Kot zanimivost si v Prilogi 7 oglejte 55
razlogov, kdaj je NE BOSTE prijeli.
Učili so nas, da je prijaznost vse v turizmu in da smo turizem ljudje. V največji meri. Prijaznemu
natakarju bomo oprostili, da nam je prinesel malo preveč zapečen zrezek. Vprašanje je, ali bomo še
kdaj jedli takšno jed v tej restavraciji. Čeprav prijazen nasmeh lahko reši veliko neprijetnih situacij,
njegova moč ni neomejena.
Kot prvi primer navodil za izvajanje ustrežljive storitve, navajamo 10 zapovedi ustrežljivega
izvajanja storitev v Hotelu X.
Drugi primer Hotela Y je primer celotnih navodil skrbi za gosta in njegovega zadovoljstva s
sloganom JAZ ZMOREM. V celoti ga povzemamo v Prilogi 9.
69
9 VARNOST
Dimenzija VARNOST je skrb za odpravo nevarnosti oziroma tveganj in dvomov. Vključuje fizično
in materialno varnost ter zaupnost podatkov. Glavni elementi so:
• materialna varnost in fizična varnost,
• diskretnost,
• zaupanje,
• zasebnost strank.
Varnost in zaščita gostov sta integralna dela hotelirstva. V ameriški literaturi vir se pojavlja tudi izraz
preprečevanje škode (angl. loss prevention). Programi za preprečevanje škode in zaščito so prav tako
sredstva za zaščito virov hotela – ljudi in objektov – od nesreč, poškodb ali škode. Z izjemo velikih
kongresnih hotelov hoteli v ZDA niso imeli posebnih oddelkov za varnost vse do 1960. Tudi zaradi
zelo uveljavljene sodne prakse na področju varovanja porabnikov, je to področje v ZDA zelo
pomembno. Zanimivo je tudi, da slovenski hoteli ne dobijo na različnih ameriških lestvicah
najboljših hotelov visokih ocen, med drugim ravno zaradi drugačnih (v očeh Američanov slabših)
varnostnih standardov. Pričakovati je, da bo ta element pridobil na pomenu verjetno takrat, ko se
bodo zgodile milijonske tožbe poškodovanim gostom. Vendar je pomembno, da zaradi zadovoljstva
gostov nekaj postorimo že sedaj.
Na splošno se gosti lahko poškodujejo na isti način kot zaposleni (glej Tabelo 4). Dober program
varnosti lahko pomaga preprečiti večino splošnih poškodb, tako gostov kot zaposlenih. Tak program
mora vključevati vse zaposlene v hotelu, saj je le tako lahko učinkovit.
70
Luknje na sprehajalnih poteh
Voda, led in sneg
Smeti na sprehajalnih poteh
Najpogostejša poškodba gostov sta zdrs ali padec v kopalnici, posebej v kadi ali pod tušem. To se
zgodi ne samo zato, ker je prostor moker in spolzek, temveč ker različni ročaji in obešalniki niso
dovolj pritrjeni, ko jih gost zgrabi za oporo. V preteklosti so posvečali veliko pozornosti temu, kako
izboljšati površino v kadi, da ne bi bila tako spolzka. Gumijastih tepihov ne mara večina gostov, saj
ne zgledajo higiensko, vseeno pa so edina znana praktična rešitev. Negativne reakcije se lahko
zmanjša s stalnim čisčenjem le-teh, s pogostejšo periodično zamenjavo in z izborom materialov v
atraktivnih barvah in oblikah.
Poleg tega je pomembno goste opozarjati na nevarnosti. To je lahko zapisano na embalaži mila ali
raznih papirnatih obvestilih na kopalniših omaricah. Gostom je treba posebej poudariti, naj pazijo na
padce v kadi in jim pojasniti, da so gumijasti tepihi ali nalepke v kadi za njihovo varnost.
Pozornost namenimo ravno tako namestitvi čvrstih držal, posebej, če imamo v hotelu starejšo
populacijo.
Naslednja pogosta poškodba so ureznine na ostrih kovinskih robovih, opekline zaradi vroče vode, in
otekline in modrice. Nekatere poškodbe se zgodijo, ker gosti še niso navajeni na hotelsko okolje.
Prav tako se nesreče lahko zgodijo zaradi nestabilne televizije, neidentificiranega stekla, neobdelanih
in ostrih robov pohištva, predmetov, na katere se lahko gostje spotaknejo, poškodovanih tal in
pohištva.
V Hotelu X imajo delovni nalog, kjer dnevno vpisujejo vsa opravila, ki so namenjena hišniku. Vse,
kar se napiše v delovni nalog, moramo hišniku javiti ali pa mu preprosto delovni nalog predamo
osebno na licu mesta. V Hotelu X imajo takšen delovni nalog, da se napiše v treh izvodih, kjer prva
dva delovna naloga dobi v roke hišnik, tretji delovni nalog pa ostane na recepciji. V delovni nalog se
napiše datum, delovna enota, zaporedna številka, opis naročenega dela (katero težavo želimo
odpraviti) ter kljukico za izvršeno ali neizvršeno delo.
Delovni nalog je poseben obrazec, kjer se vpisujejo naloge in popravila za vzdrževalce. Gost javi
težavo v sobi na recepcijo, receptor pa težavo posreduje naprej. V delovni nalog se vpiše datum in
kraj prevzema, organizacija, v kateri deluje, naziv težave, ki jo je potrebno popraviti ter seveda
podpis pooblaščene osebe oziroma izdajatelja delovnega naloga. Zelo je pomembno, da hišnik dobi
delovni nalog, saj gostje želijo, da se težava čim prej odpravi. Gostu se je potrebno opravičiti za
nastalo škodo in mu povedati, da bomo težavo odpravili v čim krajšem možnem času. Seveda lahko
gostu za nastale težave na primer podaljšamo bivanje v hotelu, zamenjamo sobo, ki je posledično
priporočljivo boljša od prejšnje, mu ponudimo zastonj večerjo v a la carte restavraciji za dve osebi
oz. mu ponudimo kakšno drugo dodatno storitev, kot veleva vaš standard o reševanju pritožb gosta.
71
9.1.2 Varnost v javnih prostorih
Poškodbe v javnih prostorih hotela se običajno zgodijo zaradi nepritrjenih preprog, raznih lukenj,
slabe osvetljave, vode in leda ter predmetov, na katere se lahko spotaknemo.
Razlitje vode ali led se morata odstraniti takoj. Ob čiščenju je potrebno postaviti opozorilne znake.
Ob slabem vremenu (dež, sneg) je potrebno postaviti predpražnike pred in za vhodom.
Za varnost v dvigalu skrbimo skladno s predpisi. Pri pregledih in delih na dvigalu obvezno
postavimo na vidno mesto opozorilo, da dvigalo ne deluje.
Vse ovire je potrebno odstraniti s hodnikov ali jih postaviti čim bližje zidu (npr. vozički sobaric),
tako da se gosti neovirano gibljejo. Lestve in torbe z orodjem je potrebno odmakniti takoj po
končanem popravilu.
Največ nesreč zunaj hotela (v njegovi okolici) so padci in zdrsi. Večino teh poškodb je možno
preprečiti z rednim nadzorom in vzdrževanjem sprehajalnih poti.
Podobno je tudi z nesrečami na bazenu (z izjemo najtežje – utopitve). Tu se največ nesreč zgodi
zaradi spozkih tal, sledijo ureznine (steklo, ostri kovinski robovi) in alergične reakcije na vodo.
Za večino dosedaj naštetih primerov veljajo določeni zakoni, pravilniki in predpisi, katere mora
upoštevati vsak ponudnik takšnih storitev. Po podatkih Inšpektorata za delo Republike Slovenije
morajo npr. v zdraviliškem kompleksu upoštevati naslednje predpise:
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) (Ur.l. RS, št. 56/1999 in 64/01)
Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja (Ur.l. RS, št. 30/2000)
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št.
89/1999)
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS, št. 101/2004)
Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur.l. RS, št. 89/1999)
Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS, št.
136/2006)
Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu (Ur.l. SRS, št. 32/1980)
Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002 (29/2003 popr.))
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur.l.
RS, št. 100/2001)
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim
snovem (Ur.l. RS, št. 101/2005)
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur.l. RS, št. 29/1992)
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur.l. RS, št.
17/2006 (18/2006 popr.))
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur.l. RS, št.
83/2005)
Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Ur.l. SRS, št.
35/1988)
Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju strokovnih delavcev, ki opravljajo
naloge varnosti pri delu (Ur.l. RS, št. 112/2006)
Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000)
Pravilnik o varnostnih znakih (Ur.l. RS, št. 89/1999)
72
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur.l. RS, št.
93/2005)
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu
(Ur.l. RS, št. 4/2002)
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (Ur.l. RS, št.
94/2005)
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS, št. 73/2005)
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih
delavk (Ur.l. RS, št. 82/2003)
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Ur.l. RS, št. 82/2003)
Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (Ur.l. SFRJ, št. 17/1966)
Pravilnik o varstvu pri vzdrževanju motornih vozil in prevozu z motornimi vozili (Ur.l. SFRJ, št.
55/1965)
Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu (Ur.l. FLRJ, št. 16/1947)
Navodilo o evidencah in priporočilih s področja varstva pri delu (Ur.l. SRS, št. 32/1980)
Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Ur.l. RS, št. 50/2003)
Praktične smernice za oceno tveganja pri delu z nevarnimi kemičnimi snovmi (Ur.l. RS, št. 56/2007)
Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju
(Ur.l. RS, št. 96/2007)
Navodilo o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu (Ur.l. SRS, št. 9/1978)
Še drugi predpisi, ki se tudi nanašajo na varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb:
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Ur. l. RS, št. 93/2007)
Zakon o omejevanju porabe alkohola (Ur. l. RS, št. 15/2003)
Zakon o varstvu pred utopitvami (U.l. RS, št 42/2007) – UPB
Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur.l. RS, št. 84/2007)
Odredba o ukrepih za varstvo pred utopitvami pri organiziranih športnih dejavnostih (Ur.l. RS, št.
103/2001)
Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred
utopitvami na kopališčih (Ur.l. RS, št. 88/2003 in sprememba 56/2005) – velja vse razen III in IV
poglavja)
Pravilnik o reševalcih iz vode (Ur.l. RS, št. 79/2007)
Uredba o merilih za potapljanje (Ur.l. RS, št. 81/2003)
Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči
ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode (Ur.l. RS, št. 70/2003)
Največ za varnost lahko naredimo s stalnim nadzorom. V Prilogi 12 podajamo seznam za nadzor
varnosti v hotelu.
73
9.1.3 Register nesreč in drugih dogodkov
Register nesreč. Pri vseh nesrečah in drugih neprijetnih dogodkih je bistvenega pomena, da se vsak
dogodek na primeren način dokumentira takoj, ko se zgodi. Seveda, najprej poskrbimo za morebitne
ponesrečene, potem pa dokumentiramo dogodek. Pri opisu bodimo objektivni in ne prirejajmo
dogodkov.
V Hotelu X imajo naslednjo proceduro: Vse nesreče in incidenti se vpišejo v register nezgod in
incidentov. Ta se nahaja na recepciji, vanj se vpiše:
1. mesto dogodka,
2. datum,
3. čas,
4. vrsto dogodka,
5. posamezna poročila v dogodek vključenih oseb in njihovi podpisi,
6. sprejete aktivnosti,
7. ime in priimek, naslov in številko telefona, v dogodek vključenega gosta in zaposlenega.
Št. sobe Ime in priimek Naslov Poštna št. Mesto Poslano dne
102 Janez Novak Ljubljanska 1 2000 Maribor 13. 1. 2008
Večkrat se zgodi, da kakšen gost pozabi vzeti svoj dokument ali pa preprosto receptor pozabi vrniti
gostu osebni dokument. Za to imajo na recepciji knjigo pozabljenih dokumentov, kjer zabeležijo
številko sobe, v kateri je gost bival in poskušajo najti naslov gostovega stalnega prebivališča, kamor
bi lahko izgubljen dokument poslali po pošti. V skladu s standardnim delovnim postopkom je
pravilno ravnanje zaposlenega, da v skladu s predpisi uredi določene formalnosti, zaradi izgube
dokumentov. Možnost je tudi, da poskušamo najti gostovo telefonsko številko in ga pokličemo ter
povemo, da je izgubil dokument. Mnogokrat pa so gosti tisti, ki svojo izgubo prijavijo in pridejo
nazaj v podjetje po svoj dokument.
Knjiga pozabljenih dokumentov je namenjena dokumentaciji, kjer moramo zabeležiti gostove osebne
podatke, kot so ime in priimek, točen naslov stalnega prebivališča in čas bivanja v hotelu.
Knjiga najdenih in izgubljenih predmetov. V Hotelu XY imajo zvezek v katerem beležijo naslednje:
zaporedno številko, datum vpisa in najdenega predmeta, opis najdenega predmeta in ime osebe, ki je
to vpisala. Ta zvezek oz. knjiga ima namen, da lažje reagiramo, ko gost pokliče v hotel in vpraša po
pozabljenem predmetu. Tako nam poda gost le še točen naslov stalnega prebivališča in pozabljen
predmet pošljemo priporočeno po pošti.
74
Primer izpiska …
Primer: 13. 1. 2008 kopalni plašč (rdeče barve, ženski itd.) zaposleni: Novak Mojca
… je bilo najdeno?
Kdaj Kaj Kje Kdo je našel?
13. 1. 2008 Ženski rdeč plašč, znamke XY, … Hotelska recepcija Receptor XY
Zgodi se lahko tudi, da gostje pozabijo svoje stvari ali predmete v sobi, avli, pri bazenu, v kavarni, v
glavnem kjerkoli v hotelu in temu je namenjena knjiga najdenih in pozabljenih predmetov. Mnogi
gosti pozabijo stvari, ki so dragoceni za njih in si skušajo te stvari pridobiti nazaj. Gosti, ki so končali
svoje počitnikovanje navadno za izgubljeno stvar pokličejo v hotel po telefonu in se pozanimajo če je
bil ta predmet ali stvar najdena. V ta namen imajo knjigo, v kateri beležijo svari, ki so bile najdene in
pozabljene s strani gosta. Če se je ta predmet našel, ga navadno pošljemo gostu priporočeno po pošti.
V knjigi beležijo ime predmeta, ki se je našel in bil pozabljen in kdaj se je predmet našel. Če je gost
še v hotelu, navadno sam pride na recepcijo in vpraša za pozabljenim predmetom in tako zaposlen na
recepciji samo pogleda v knjigo. Dogaja se tudi, da dragocene predmete mnogokrat najdeni obdrži in
če se to ugotovi morajo zaposleni reagirati in naprej povedati vodstvu. To velja za krajo in ni v
skladu s pravili in načelu, zato so strogi ukrepi zoper te osebe; lahko jo odrešijo delovnega razmerja.
Menimo, da bi morali vsako najdeno stvar pospraviti ter poklicati gosta, da je bila najdena. V
primeru, ko gre za kakšno delikatno stvar, pa bi goste kontaktirali preko e-maila, da ne bi prišlo do
kakšnih težav. Če gostovega naslova ne bi vedeli oz. da najdemo določeno stvar nekje in ne vemo od
koga je, potem to stvar določeno časovno obdobje hranimo, na primer eno leto.
Vsi se spomnimo filma Notting Hill, ko je Hugh Grant na vsak način želel izvedeti, v kateri sobi je
njegova ljubezen Julia Roberts in mu je receptor le stežka dal to informacijo. Velja namreč pravilo,
da informacij o gostu ne smemo posredovati.
Kaj narediti, če na recepcijo kliče gospa Novak in želi, da ji vežemo njenega moža, gospoda
Novaka? Ne smemo vezati, niti povedati, ali se nahaja v hotelu niti zapisati sporočila zanj, ker s tem
že potrdimo, da se tam nahaja. V takšnem primeru zelo prijazno povemo, da je politika hotela, da ne
posredujemo podatkov o gostih in da klice vežemo v sobo le, če klicatelj pove številko sobe. To je
ena od možnosti, vsekakor je potrebno napisati proceduro, kako ravnati v takšnih primerih.
Predstavljajte si, da smo gospo Novak vezali v sobo gospoda Novaka, ki je bil ravno pod tušem in se
je po telefonu javila nič hudega sluteča ljubimka, ki sploh ni vedela, da je gospod Novak poročen. V
takšnem primeru bi zopet imeli vsaj tri ljudi, ki nikoli več ne bi obiskali našega hotela.
Če zaključimo, funkcija varovanja v hotelu je zelo težavna. V primeru nesreč moramo običajno v
zelo stresnih situacijah sprejemati trezne odločitve. Pri tem je najpomembnejše, da imamo napisane
procedure za različne dogodke, da zaposlene informiramo, da stalno preverjamo znanje zaposlenih o
poznavanju teh procedur ter da v kriznih situacijah ravnamo skladno s temi standardi in vsemi zakoni
ter predpisi.
75
10 DOSTOPNOST
IZKUŠNJA GOSTOV:
Hotel je bil super. Prišla sva samo zaradi njihove wellness ponudbe. Zelo sva si želela poiskusiti
nove masaže. Center je bil polno zaseden in nisva mogla rezervirati masaže na licu mesta. Na
recepciji centra so rekli, da je potrebno rezervacijo narediti vsaj en teden prej. Na to nas ob
rezervaciji sobe nihče ni opozoril. Bila sva zelo razočarana, saj sva pripotovala iz Milana na
trodnevni dopust.
Če sklenemo: če ne bomo dostopni, ne bomo prodali svojih storitev. Seznam neprimernih doživetij je
veliko: zajtrkovalnica odprta do 9h, restavracija nima označbe, bar zaprt ob 22h, parkirna mesta pred
hotelom zasedajo gosti, masaže možne samo do 15h, ne delamo več kavekave ni mogoče več dobiti,
ker smo že oprali aparat, …
76
Iz Tabele 5 je jasno razvidno, da pri vsakem primeru nedostopnosti podjetje zgublja potencialne
prihodke. Hotel mora nedvoumno v svoje SDP vključiti, da je za vse zaposlene neprimerno:
• skrivanje v back officu,
• zapustitev delovnega mesta,
• sedenje za mizo z gosti,
• telefoniranje in pustiti gosta čakati,
• reči, da knjige pritožb ni ali da je polna,
• reči, da vodje hotela ni, ali da je on vodja hotela,
• nagnati gosta iz restvaracije pred zaključkom dela.
Hotel se mora vedno prilagajati željam svojih gostov in tako tudi oblikovati obratovalne čase, da bo
imel gost možnost ob določeni uri še vedno naročiti postrežbo v sobo ali zaradi zgodnjega odhoda iz
hotela možnost zajtrka oziroma kave v kavarni.
9
Zajtrk 7-10h, kosilo 12-14h, večerja 18-20h.
77
11 ZANESLJIVOST
Klasični problem zagotavljanja zanesljivosti je razviden iz primera, da imamo samo enega dobrega
kuharja. Ta seveda lahko dela dnevno le zakonsko določeno število ur. Ali se vi pred obiskom
restavracije pozanimate, kateri kuhar ali natakar dela? Dvomimo.
V Prilogi 11 podajamo nekaj primerov SDP za različne storitve ali delovne postopke v hotelu.
Žal brez stalnega treninga/usposabljanja ne moremo ponujati dobrih rezultatov. Predstavljajte si, da
bi šli naši športniki brez treninga na Olimpijado. Prepričani smo, da ne bi dosegli želenih rezultatov.
Vsekakor nihče ne bi smel biti v stiku z gosti brez vsaj osnovnega usposabljanja. V ameriških hotelih
to pomeni vsaj enotedensko usposabljanje. V Prilogi 10 podajamo kot primer vsebino takšnega
usposabljanja za nove zaposlene.
10
Več lahko preberete v Programu za vzpostavitev celovitega sistema razvoja kakovosti storitev v turističnih podjetjih,
ki je dostopen na spletni strani Direktorata za turizem.
78
Izobraževanje in usposabljanje ter pridobivanje ustreznih veščin zaposlenih (skill-building) postaja
odločilno področje ravnanja s človeškimi viri. Še posebno to velja za podjetja, ki želijo povečati
kakovost storitev, zmanjšati stroške dela in zvišati produktivnost. Primeri petih predstavljenih
podjetij prikazujejo različne pristope k izobraževanju, ki so skladni z njihovimi specifičnimi
okoliščinami in izzivi.
Primer družb Coastal Hotel Group in Four Seasons & Regent Hotels and Resorts
V obeh primerih gre za prakso, kjer usposobljeni zaposleni vzgajajo novo zaposlene (sistem
mentorstev). Coastal je razvil »prijateljski« sistem usposabljanja zaposlenih, še ko je bilo podjetje
majhno in si ni moglo privoščiti stroškov izobraževalnega oddelka oz. centra. Gre v bistvu za
posojanje izkušenih zaposlenih – trenerjev drugemu hotelu v okviru iste blagovne znamke. Praksa
prinaša koristi na vseh ravneh: zaposleni v drugem hotelu pridobivajo znanja in izkušnje,
zmanjšujejo se stroški dela in trenerji imajo priložnost za osebno rast in razvoj. Ta enostavna in
79
učinkovita praksa je imela za rezultat nižje stroške dela, povečano produktivnost in pripomogla k
zmanjšani fluktuaciji zaposlenih. Ekonomske koristi so predvsem ugodne za majhne organizacije.
V primeru družbe Four Seasons pa gre predvsem za »oskrbo« kontaktnega osebja s konkretnimi
informacijami o standardih storitev. Za uspešen prenos storitev na goste je pomembno, da imajo ti
zaposleni ustrezne informacije v zvezi s standardi storitev, ki jih podjetje nudi. Obdobje hitre rasti je
rezultiralo v nestalni komunikaciji in usposabljanju o standardih. V ta namen je podjetje v vsakem
oddelku hotela oblikovalo mesto namenskega trenerja. Gre za združeno akcijo med posameznimi
hoteli, ki so investirali v tako imenovane »namenske trenerje« in korporacijsko službo človeških
virov, ki je razvila sodobne materiale izobraževanja (on-line sistem). Namenski trener je običajno
zaposleni, ki poleg svoje redne delovne zadolžitve, ob pomoči skrbno strukturiranega programa
izobraževanja in postavljenega on-line programa vodi in informira druge zaposlene.
Če podrobneje pogledamo prakse ameriških hotelov, ugotovimo da le-ti usposabljajo svoje zaposlene
zato, da bi zadovoljili pričakovanja svojih gostov. Ker se to področje še vedno premalo raziskuje v
Sloveniji, so dejansko slabo zastavljeni tudi sami SDP in tudi usposabljanja. Pa vendar velik korak v
pravo smer bo, če poleg osnovnih veščin večji poudarek posvetite komunikacijskim veščinam,
pospeševanju prodaje, reševanju pritožb in predvsem zavzeti skrbi za goste.
80
12 PRILOGE
V Prilogi 1 Predstavljamo del11 izvirnega znanstvenega članka dr. Zdenke Šadl, v času objave
docentke na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Članek nosi naslov »WE’RE OUT TO
MAKE YOU SMILE« - EMOCIONALNO DELO V STORITVENIH
ORGANIZACIJAH in med drugim obravnava tudi koncept zagotavljanja kakovosti v podjetju
McDonald's in je bil objavljen v časopisu TEORIJA IN PRAKSA (let. 39, 1/2002 str. 49-80).
Podjetje mora razumeti, kako porabniki storitev zaznavajo kakovost. Raziskava Zeithamla,
Parasuramana in Berryja (1990) je pokazala, da imajo porabniki jasna pričakovanja o tem, kaj
sestavlja odlično storitev, ki je definirana skozi dimenzije. V prvem poglavju omenjene dimenzije
kakovostne storitve kažejo, da storitveni delavci v stiku z gosti igrajo jasne vloge, da so na odru, kar
od njih zahteva upravljanje čustev oz. ustvarjanje ustreznih duševnih stanj pri gostih. V zaostrenih
pogojih konkurence se mora torej podjetje potruditi, da ponudi višji nivo kakovosti kot njegova
konkurenca, kar za zaposlene pogosto pomeni več emocionalnega dela. Popolno poslovanje s
strankami - v literaturi označeno tudi kot “storitve z nasmehom” (service with a smile) - je torej
neločljivo povezano z opravljanjem emocionalnega dela. Delodajalci v storitvenem sektorju se danes
zelo dobro zavedajo pomembnosti emocionalnega dela (Taylor, 1998, str. 84). Nadzor nad
razpoloženjem, nasmeh, vljudnost, “small talk” so neločljive sestavine odličnih storitev na različnih
področjih storitvenih dejavnosti. Dobro opravljeno emocionalno delo pomeni dobro storitev,
povečuje učinkovitost in produktivnost celotnega dela in zagotavlja gladko potekanje neposredne
interakcije med zaposlenimi in gosti. V nasprotnem primeru spodjeda kvaliteto odnosa med
zaposlenimi in kupci storitev, ki je osrednjega pomena v zagotavljanju dobičkonosnosti podjetja.
Odlična storitev torej ni nekaj, kar kontaktno osebje ponudi, če ima čas, nekaj, kar je odvisno od
njihove volje. Nasmeh ni poljuben ali slučajen dodatek k ponudbi, ampak je njegova delovna
dolžnost. Kontaktno osebje se je dolžno smehljati, nasmeh je formalen del njihove službe oz. poklica,
s tem pa tudi del ocenjevanja zaposlenih (o čemer bomo še govorili v primeru McDonald’s).
Z večanjem konkurence v hotelirstvu (mehka kakovosti storitev) postajajo gosti zahtevnejši, bolj
občutljivi na razliko med »resnično« (globinsko igranje) in »lažnivo« storitvijo (površinsko igranje).
»Prisiljen dialog in smehljaj-na-ukaz enostavno ne delujeta«. Bolj kot mehanično igranje vloge (npr.
hlinjeno sočutje je lahko bolj žaljivo za kupca storitve kot odtegnitev sočutja) pričakujejo »naravno«
obnašanje, pristnost. Občasna prijaznost ne zadostuje več, gosti zahtevajo specialno vljudnost, za
nasmehom morajo izgraditi tudi neko toplino. »Pristna storitev mora izhajati iz srca«, gosti morajo
občutiti, da je storitev, ki so jo deležni, resnična. Ker so odlične storitve odvisne od dobro izobražene
in izurjene ter pravilno motivirane delovne sile, da ustvari in ohrani odnos s stranko, narašča potreba
po novih tehnikah izbiranja osebja, permanentnega usposabljanja in nadzora.
11
Prvi del je povzet in pri tem je uporabljena terminologija kot se uporablja v tem priročniku.
81
internega gradiva podjetja McDonald’s ter s pogovori in intervjuji z
nekaterimi vodilnimi in drugimi delavci iz McDonald’s Slovenija.
Podjetje McDonald’s Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1993 kot podružnica McDonald’s
Corporation, ZDA, ki je 100 odstotni lastnik McDonald’s Slovenija. McDonald’s ima trenutno 16
restavracij v Sloveniji, zaposljuje približno 500 ljudi. V letu 2000 je podjetje postreglo več kot pet in
pol milijonom gostov, ta številka pa se stalno povečuje (interno gradivo McDonald’s). Že v petih
letih svojega poslovanja je preraslo v največje slovensko gostinsko podjetje. Med razloge neverjetne
rasti prometa v slovenskih restavracijah McDonald’sa uvščajo med drugim tudi svojo zavezanost
načelu hitre in prijazne postrežbe - McDonald’s emocije. Načelo hitre, odlične in prijazne postrežbe
je eno izmed bistvenih načel in vrednot McDonald’sove poslovne fiozofije, ki jo upoštevajo vsa
McDonald’sova podjetja, tudi v Sloveniji. Prijazna postrežba je zaščitni znak dela v restavracijah po
vsem svetu, kar pomeni, da McDonald’s nedvomno sodi med tista podjetja, ki se zavedajo
dobičkonosnosti storitve z nasmehom in konkurenčne ponudbe mehke kakovosti storitev. Svoj
obstoj, nenehno rast in ohranitev vodilnega mesta v industriji restavracij s hitro postrežbo zato
neločljivo povezuje z zagotavljanjem t. i. impresivne storitve. »Biti dober ni dovolj dobro, ker nas to
ne ločuje od konkurence«. Ker »gostje niso več prevzeti od odlične storitve - pričakujejo več«, je
treba ponuditi »najbolj impresivno storitev na svetu« - storitev, ki je nad pričakovanji gostov. »Samo
popolnoma zadovoljen gost je tisto, kar nas loči od konkurence« (interno gradivo McDonald’s).
Že ob sklenitvi delovnega razmerja se mora vsak McDonald’sov delavec zavedati, da postaja “del
ekipe, ki se sleherno minuto dneva prizadeva za popolnost”. »Gost nas ne moti pri delu ... je prvi
razlog našega poslovanja«; da bi ga pridobili in zadržali, »moramo težiti k dovršenosti v svojem
delu«. Prepričanje, da je uspeh (ustvarjanje dobička) odvisen od zagotavljanja storitev in izdelkov, ki
izpolnjujejo oz. presegajo pričakovanja slehernega gosta (=impresivna storitev) se pri
McDonald’su kaže v doslednem izvajanju politike vljudnosti, prijaznosti in QSC (Quality, Service
and Cleanliness - kakovost, storitev in čistoča kot načela McDonald’sove filozofije). »QSC je torej
k1jučnega pomena za prodajo. Dobiček se ustvarja s prodajo. Večja kot je prodaja, večji je dobiček.
QSC=prodaja=dobiček«. Prijazna postrežba z obveznim nasmehom je obvezen del realizacije QSC.
Neposredna povezava med »prodajo čustev« in dobičkom kot bistvom poslovanja McDonald’sa je
torej očitna.
McDonald’sov cilj je, da so gostje pri vsakem obisku popolnoma zadovoljni, kar je odvisno od
visoko motivirane, dobro usposobljene in strokovne delovne sile. V McDonald’s Slovenija zato
nenehno vlagajo v izobraževanje, usposabljanje in napredovanje zaposlenih. Interno izobraževanje za
delavce se izvaja večkrat na leto. Velik poudarek je namenjen usposabljanju za izvajanje osnovnih
standardov QSC (kakovost, storitev in čistoča), pridobivanju samodiscipline in pozitivnemu odnosu
do gostov.
Naloga oddelka za kadre in trening ter managerjev v posameznih restavracijah je, da usposobijo in
motivirajo ostale delavce, predvsem restavracijsko osebje, za delo z ljudmi. Vsi delavci morajo
dobro spoznati restavracijo ter v celoti razumeti in obvladati njene politike in standarde izvajanja
dela. Managerji pridobivajo potrebna znanja in veščine za svoje delo s pomočjo različnih programov
izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizirajo in izvajajo v McDonald’su (npr. The Management
Development Program - MDP). Osvojena znanja in veščine nato posredujejo osebju restavracije s
pomočjo t. i. treningov. Med elementi, ki so deležni velike pozornosti v okviru izobraževanja in
usposabljanja delovne sile, je tudi emocionalni stil storitve. Pozitivno emocionalno vedenje delavcev
po trdnem prepričanju managementa restavracij, tudi v Sloveniji, pomembno vpliva na pozitiven vtis
gostov, pridobivanje njihove naklonjenosti in na to, da se bodo še vračali v restavracijo. Delavci, ki
82
prihajajo v neposreden stik z ljudmi, morajo zato pridobiti veščine iz mečlovekih odnosov in
komunikacije, ki vk1jučujejo tudi veščine za opravljanje emocionalnega dela.
Zahteve po emocionalnem delu, zlasti po globinskem igranju vloge, so dobro razvidne iz navodil in
nasvetov, ki jih posredujejo različna interna gradiva (različni učbeniki, študijski vodiči, priročniki,
video trakovi in drugo gradivo kot vir nasvetov in navodil za urjenje), npr. »vedno bodite vljudni, in
ne samo takrat, ko se dobro počutite«. Managerji in ostali delavci se morajo zavedati, da »je
postrežba brez dvoma odnos. Gre za odnos, ki zgovorno kaže našo skrb za gosta in hitro postrežbo.
Svoje goste imam rad«. Dobri medčloveki odnosi niso samo »zbirka določenih navad, ampak so
neke vrste drža, ki razkriva, da nam je mar do ostalih ljudi in da z njimi ravnate prav tako, kot bi
želeli, da drugi ravnajo z vami. Temelj dobrih odnosov je sposobnost predstavljanja, kako se lahko
nekdo počuti v določeni situaciji - upoštevajte občutke drugih« (interno gradivo McDonald’s, poud.
v orig).
Ker svoj poslovni uspeh povezuje z naklonjenostjo svojih gostov, je gost za McDonald’s kot deset
božjih zapovedi. Naš gost (interno gradivo McDonald’s):
Delavci v območju prodajnega pulta morajo narediti vse, kar je v njihovi moči, da gostje zapustijo
restavracijo zadovoljni. Z gostom morajo biti delavci McDonald’sa strpni, ko naroča, iskreni (npr.
83
»Fish Mac bo na ža1ost gotov čez 3 minute«; vsak gost naj bo »navdušen nad iskrenostjo« delavca),
razumevajoči, tj. ne smejo pustiti, da se gost počuti neumnega (če npr. ne zna izgovoriti McSundae)
ali jeznega; gostu se morajo znati pravilno opravičiti in ga nikoli ne kriviti za nesporazum, do
katerega je prišlo (»Stranka ima vedno prav.«). Pomembno je, da se vselej znajo »postaviti v njegov
položaj, predvideti njegove želje in jih izpolniti, še preden jih izrazi«. Delavci nikoli ne smejo
pozabiti McDonald’sovega nače1a »razmišljaj kot gost«. Vedenje delavcev mora biti »naravno«, ne
»robotsko«, zahtevajo pri McDonald’su: »strogo upoštevanje navedenih korakov brez dodajanja
svoje osebne note ni McDonald’sova impresivna storitev«. Paziti morajo tudi na lastno govorico
telesa - ta pogosto izraža resnična čustva, bolj resnična sporočila od tistih, ki jih izrečemo.
Pomembno je tudi, da delavci - restavracijsko osebje in managerji - svoj pristop oz. stil storitve
prilagajajo različnim situacijam in gostom, s katerimi se srečujejo. To zahteva od njih nenehno
pozornost in natančno opazovanje. »Vse kar vidite ali slišite vam sporoča, kako si želijo biti
obravnavani.« »Neprestano morate imeti odprte oči in učesa, da lahko sledite željam gostov in jim
nato hitro pomagate« (interno gradivo McDonald’s).
Eden od priporočenih načinov ugotavljanja potreb gostov je, da opazujejo njihove (obrazne) izraze.
Prijazna postrežba je pomembna tako v območju prodajnega pulta kot tudi v območju drive-thru, kjer
se ustvari velik del prodaje. »Dejstvo, da so gostje v svojih avtomobilih in ne v restavraciji, ne
spremeni njihovih pričakovanj glede hitre in prijazne postrežbe. Gost ne vidi delavca, ki sprejema
naročila, zato mora biti prijaznost posredovana prek glasu. Gost mora v glasu delavca, ki sprejema
naročila, začutiti »smehljaj.« V obeh primerih si gostje zaslužijo osebno pozornost (interno gradivo
McDonald’s).
Maksimalno pozornost in prijaznost se zahteva tudi pri reševanju pritožb gostov. Delavec mora ostati
miren, gosta mora poslušati, z njim sočustvovati in se mu zahvaliti, da ga je opozoril na problem.
Konfliktne situacije mora poskušati rešiti z ustreznim obnašanjem in besedami, ki ne bodo ujezile
gosta.
84
poseben interni program imenovan Smile. Najbolj zaslužni so nagrajeni z nagrado, imenovano
»Personality award – smile«, ki je verjetno najtežje dosegljiva nagrada. Emocionalno delo osebja
preverjajo torej tudi s pomočjo t. i. ocenjevalnih list. Npr. na formularju ocenjevalne liste za območje
prodajnega pulta se nahaja tudi ocena postrežbe: manager mora spremljati šest korakov in prijaznost
osebja. Standarde kakovosti, prijaznost in oseben pristop k postrežbi ocenjujejo managerji tudi na
območju drive-thru. Nadzorovanje poteka s poslušanjem, saj je »opazovanje izraza na obrazu
delavca, ki sprejema naročila, lahko varljivo; nenazadnje slednji gostu ni viden« (interno gradivo
McDonald’s).
Oceni in s tem nadzoru je podvrženo tudi emocionalno delo hostes na področju jedilnice: vljudna in
prijateljska komunikacija z gosti ter osebnostne lastnosti npr 3 Fs (= fair, firm, friendly), senzitivnost
do potreb gostov, zmožnost opravljanja dela pod pritiskom ipd. Pri McDonald’su poudarjajo, da
managerji predstavljajo prvi in najpomembnejši vzor svojim podrejenim. Z osebjem morajo ravnati
kot z gosti (vljudno in spoštljivo), saj je od načina ravnanja managerjev z delavci odvisno ravnanje
slednjih z gosti. Predpisi, ki jih morajo upoštevati managerji pri delu z ljudmi, kažejo na zahteve o
emocionalnem delu, ki ga s pomočjo liste opazovanja za management nadzoruje/ocenjuje nadrejeni
manager (»store manager«).
85
12.2 PRILOGA 2 – MANDARIN ORIENTAL HOTEL GROUP
V nadaljevanju predstavljamo poročilo o politiki kakovosti še ene priznane vrhunske hotelske verige
Mandarin Oriental Hotel Group (v nadaljevanju MOHG).
PREDSTAVITEV PODJETJA
Začetek sega v leto 1963. MOHG je mednarodno hotelsko investicijsko podjetje, ki vodi 10 hotelov
v azijsko-pacifiški regiji. So lastniki sedmih hotelov.
Njihov splošni cilj je, da dosežejo takšen nivo odličnosti storitev, ki bi se v očeh gostov, investitorjev
in osebja razlikoval od ostalih. Da bi to dosegli, težijo k popolnemu zadovoljstvu svojih gostov.
Njihov cilj je postati vodilni v donosnosti v njihovi panogi in ustvarjati dobre delovne pogoje za
njihove delavce.
Leta 1993 so oblikovali »izjavo o lastnem poslanstvu«, ki so jih direktorji posameznih hotelov
predstavili vsem zaposlenim. Izjava je bila napisana v angleščini, kitajščini, tajščini in indonezijskem
jeziku.
IZJAVA O POSLANSTVU:
Naše podjetje je vodeče v hotelskem gospodarstvu. Je lastnik in vodi nekatere od najboljših hotelov
najvišjega standarda. Naše poslanstvo je, da navdušimo in popolnoma zadovoljimo naše goste.
Zavezani smo, da nenehno delamo na spremembah, tako da bi vedno bili najboljši.
Njihove usmeritve
Ena od usmeritev je navdušiti goste. Osebje se trudi, da bi razumelo potrebe gostov, in sicer tako, da
prisluhnejo njihovim potrebam, in da se odzovejo na profesionalen, natančen in hiter način.
Oblikovali in zagotovili so storitve in proizvode, ki bi izpolnjevala njihove potrebe. Še več, zavezani
so k temu, da presežejo njihova pričakovanja s svojo sposobnostjo ter predvidijo njihove želje.
Sodelovanje delavcev
Poudarjajo delitev obveznosti in skupinsko odgovornost. Sodelavci delajo skupaj in se med sabo
spoštujejo in zaupajo ter s tem bolj pripomorejo k uspehu podjetja, kot če bi delali sami.
Poudarjanje entuziazma
Zavezani so k temu, da vsi uživajo v skrbnem, motiviranem in spošljivem okolju. Kot vodeči v svoji
panogi so zavezani k temu, da poudarijo tisto, kar je najboljše pri sodelavcih, in sicer skozi učinkovit
trening in perspektivno kariero in individualno obravnavo, kot tudi skozi spodbujanje
individualnosti in iniciative.
Biti najboljši
Ostati želijo vodilni v hotelski panogi in se nenehno izpolnjevati - storitve in proizvodi. Od
dobaviteljev zahtevajo najvišjo kakovost proizvodov in storitev po konkurenčni vrednosti.
86
Zagotavljanje vrednosti njihovim delničarjem
Zavzemajo se za rast podjetja, ki naj bi dosegla največje prihodke v njihovi panogi.
Spoštovanje pravil
Delujejo pošteno, vzdržujejo visoko integriteto tako znotraj podjetja kakor tudi z gosti in dobavitelji
in stremijo k zanesljivosti.
Odgovorno ravnanje
Aktivno sodelujejo pri izboljšanju okolja in odgovorno ravnajo v okolju in med gospodarski subjekti.
Ena od strategij je iniciativa iz leta 1989 - LEGENDE, kot krovni koncept trajne zavezanosti k
standardom kakovosti storitev. Ta program predstavlja prepoznavnost in povezanost s tradicijo
izvajanja storitev, kateri je podjetje ustvarilo skozi leta, ter uspešno izboljšanje sistema zagotavljanja
kakovosti storitev.
Legende so nastale kot rezultat večih pogovorov z izvršnimi direktorji pri iskanju meril za kakovost
in so se potem razvile okoli te ideje. Cilj je, da v hotelih razvijejo procesno orientirane sisteme, ki
bodo pomagali, da vrednote kakovosti in procesov, ki jih razvijajo njihovi hoteli, posredujejo novim
generacijam njihovih managerjev in zaposlenih. Radi bi tudi razvili načine, kako prenašati uspešne
procese v druga kulturna okolja oziroma v druge hotele. In končno, želeli bi odmeven program,
osredotočen na kakovost storitev in zaznavanje izboljšav v konkurenčnem okolju s spreminjajočimi
se pričakovanji gostov ter spremenjenimi potrebami zaposlenih.
87
LEGENDE : USMERITVE PRI ZAGOTAVLJANJU STORITEV V MANDARIN ORIENTAL
MOHG ima ugled, saj zagotavlja svoje storitve na vedno visokem nivoju, na razpoznaven in oseben
način in se trudi biti pred konkurenco. Da bi v tem uspeli, se osredotočajo na nekatere usmeritve in
principe ter si jasno zastavijo metode za njihovo umestitev.
a) Vso odgovornost za vse aspekte delovanja v MOGH ima glavni manager.
b) Zadovoljevanje vseh potreb gostov in zaposlenih mora biti najbolj pomembno vsakemu
managerju.
c) Kakovost in slog vsakega sistema zagotavljanja storitev se najboljše prenašata na vse nivoje
zaposlenih preko vrhnjega managementa, ki usklajuje in modelira način izvajanja storitve
proaktivno, vsem na očeh in konstantno.
d) Pozitiven, motiviran management je osnova pri kreiranju želje zaposlenih, da storitev
zagotavljajo na pozitiven, topel in odprt način. Filozofija »zmaga za vse« je bistvo MOHG
nadzornih tehnik.
e) Vrhnji management je v vsakodnevnem kontaktu tako z gosti kakor tudi z zaposlenimi, kar je
nujno potrebno, če želijo obdržati standarde kakovosti in konsistentno zagotavljanje storitev.
f) Vsak vrhnji management tim mora biti tako organiziran, da zagotovi gostom podporne
storitve in hkrati maksimizira čas, posvečen zagotavljanju storitev, podpori in nadzoru
zaposlenih.
g) Vsi sistemi, strukture in usmeritve, znotraj hotela kot tudi v celotnem podjetju, so načrtovani,
tako da okrepijo zavezo MOHG do svojih usmeritvah in principov.
Znotraj programa LEGENDE razvijajo standarde kakovosti kot tudi »popolni koncept treninga«, ki
je krovni program treninga, ki služi temu, da bi zaposleni, tudi brez potrebnega nadzora, navduševali
goste.
Informacije se primerjajo tedensko. Med njimi so geografski, gospodarski viri, država, iz katere
izhaja gost kot tudi razčlenitev virov rezervacij v panogi. Te informacije se potem analizirajo tudi
skozi bolj specifične segmente na nivoju hotela. Posamezna poslovna poročila so klasificirana po
panogah in specifične potrebe ključnih gostov so določene z intervjuji ali njihovim spremljanjem.
Ključen vir merjenja zadovoljstva gostov predstavlja tudi Asian Market Intelligence. To poročilo
objavijo enkrat letno, in sicer v angleščini ter več azijskih jezikih. V njem so zbrane informacije za
najmanj 500 gostov vsakega hotela. Gosti ocenjujejo in izražajo stopnjo svojega zadovoljstva za
širok spekter storitev in proizvodov, ki so jih bili deležni. Poleg tega so prikazani demografski in
psihografski podatki, ki se lahko uporabijo skupaj z drugimi podatki, tako da bi se določili trendi.
Skozi ta poročila pridobijo mnenje gostov o določenih proizvodih ter storitvah, ki jih želijo
predstaviti. V hotelih spremljajo pripombe in komentarje gostov: na obstoječe storitve in proizvode
kot tudi predloge. Vsak dan se dodajajo v mesečna poročila, nakar se le-ta primerjajo s prejšnjimi
meseci kasneje leti.
Poročila in ankete, pridobljena skozi panožne organizacije in različne vrste publikacij, predstavljajo
povratno informacijo gostov in neformalni vir podatkov o stanju in mnenju tržišča o njihovih hotelih.
Menijo, da ta mnenja niso podkrepljena z meritvami, ali da so specificirana in zato ne morejo biti
odraz ali merilo zadovoljstva njihovih gostov. Vendar predstavljajo oceno, če jih direktno primerjajo
s konkurenco oz. pri vrednotenju in razvrščanju svetovnih panožnih organizacij.
88
INFORMACIJE IN ANALIZA
Kriterij za selekcijo podatkov vključuje vse aspekte hotelske ponudbe od prihoda na letališče do
odhoda. Meri se vsak kontakt z osebjem - od učinkovitosti do znanja in obnašanja. Merijo se objekti
in nivo storitve. Goste vprašajo glede možnosti novih in spremenjenih storitev in proizvodov. Prosijo
jih, da jih razvrstijo ter določijo prioritete, tako da lahko določijo bodoče prioritete. Poleg tega
sledijo demografskim in tržnim informacijam, katere primerjajo od hotela do hotela, da bi določili
svojo ciljno publiko in variante skupnih ciljev.
Trenutno znotraj celotnega podjetja razvijajo široko mrežo podatkov o gostih iz vsakega hotela, ki
si jih lahko ogledajo tudi v ostalih hotelih in tako spoznajo njihove želje in jim ugodijo takoj, ko gost
pride v nov hotel. Tako bi gost, ki je bival v hotelu v Hong Kongu in ima rad določeno pijačo, le-to
dobil ob prihodu v hotel v Bankoku.
Gostom sledijo tudi z individualno napisanim odgovorom na vsak komentar ali pismo, ki ga dobijo,
ali jim odgovorijo po telefonu. Vendar se potrudijo, da ima gost občutek, da ga želijo zadovoljiti in
tudi pojasnijo, kakšna bo sprememba pri storitvah zaradi pripombe, zato bi bili gosti zadovoljni v
prihodnosti.
89
vendar je vsebina odvisna od vsakega ponudnika storitev. Identificirali so želje v izjavi o poslanstvu.
Zunanji moderator ima rezultate raziskav gostov, zato preveri, ali so kriteriji doseženi. Dva
zaposlena in nadzornika iz vsakega oddelka skupaj z dvema moderatorjema kreirajo navodila in
standarde za vsako nalogo. Vsaki nalogi sledi tudi vprašanje: Kaj si gost želi? S kreiranjem njihovih
standardov od spodaj navzgor poskušajo spodbuditi izvajalce storitev, da si postavijo vprašanje, kaj
gost pričakuje. In na ta pričakovanja odgovorijo.
Pooblastila, ki jih imajo zaposleni, zahtevajo fleksibilen slog vodenja brez kontrole. Da bi spodbudili
ta slog, je management deležen posebnega treninga, zato da se nauči voditi oddelke brez
kontroliranja zaposlenih. Njihova vloga je, da podpirajo zaposlene, da jih obravnavajo individualno,
ker samo zadovoljen zaposleni lahko zagotovi dober odnos z gostom.
90
12.3 PRILOGA 3 - SEZNAM ZA NADZOR UREJENOSTI SOBE IN JAVNIH PROSTOROV
Item Item
1. Entrance Door
Check door handles and locks to be sure they are working properly. The provincial hotel laws, room rate sheet should be posted on
back of door.
Check to see that room numbers are intact. Make sure that the "Do Not Disturb" card is on the inside door
knob.
Door should be free of smudges and scratches.
2. Drapes
Drapes are closed, all hooks in place. Drapes should be inspected inside and out for stains and
damage.
Check drapes for smooth pulling action.
3. Beds
Beds should be uniformly made so that spreads are even in Lift the spread to make sure the bed has been made properly.
appearance, pillows are the same size.
Check under beds for trash or guest articles. Beds and headboards should be aligned.
4. Furnishings (armoire, desk chair, wall mirror, air conditioner/heater, occasional chairs, nightstand, desk, wall pictures, telephone,
television)
Make sure that all furniture is free of dust and dirt. Check to see that all furniture is straightened.
Lamp shades should be straight, with the seams facing the wall. Check the telephone for cleanliness. Instructions should be
readable.
Turn on the television to make sure it is working properly; check for
cleanliness.
5. Lighting (swags, table lamps, bathroom, vanity and bedside lighting)
Lamps and lamp shades should be free of dust. Check for proper wattage of light bulbs.
Turn on all the lights to make sure they are operating.
6. Bathroom
Floor, walls, ceiling and all fixtures should be free of mildew, dirt, Check to be sure shower curtain clips are in place, the curtain is
hair, grit. open 6” from each wall, and the rod cover seam turned toward
the wall.
Turn on the exhaust fan to be sure it is working properly.
Check behind door for clothes hook. There should be two rolls of toilet paper on holders (and one on
the back of the toilet).
All chrome should be shiny.
Check that there are no unpleasant odours. Flush toilet to check for cleanliness and leaks.
Date: Signature:
91
Guest Room Inspection Check List
Item Item
7. Vanity Area
Sink, counter and mirror should be free of mildew, hair, soap, Check to see that there is a proper number of towels neatly folded
residue. on the towel rack.
Chrome should be shiny. There should be two bars of soap in bath area (1 deodorant, 1
non-deodorant).*
A clean ice bucket and four wrapped cups should be in the other corner Clothes rack should be dust-free, with twelve hangers (6 suit, 6
of the vanity, optional liner on top of the bucket.* skirt).*
8. Supplies
Two waste baskets should be cleaned and in proper place.* Check the condition and placement of these items: Comment
card, current Hotel Directory, Gideon Bible, Non-smoking tent
Check telephone books for soil and damage (be sure they are in cards (where applicable), stationary.*
their proper location).
There should be three ashtrays (smoking rooms only).*
9. Floor, Walls, Ceilings
The carpet should be vacuumed thoroughly. Check all corners, under beds, behind doors, around furniture and
air conditioner/heater for trash and dirt.
Ceiling, walls should be free of dirt, damages, cobwebs, etc.
Check baseboards for cleanliness.
10. Heating/Air Conditioning Units
Check for air cooling and heating.
11. Critical Room Items (Should be checked daily)
Television
Heating & Air Conditioning
Telephone
Plumbing
Bedding
Lighting
Door Hardware
92
Public Area Inspection Checklist
93
Public Area Check List
Item Item
4. Offices
Empty trash Clean waste bins
Tables Chairs
Telephones Photocopy machine
Fax machine Computers
Vacuum carpets Window blinds
Window glazing Window ledges
Doors Knobs and locks
5. Public Washrooms
Don’t forget to wear gloves Clean waste bins
Empty trash Rim around bowl/toilet seat
Toilet/Bowl/Tank Grab bars
Tissue Holder Box/Surfaces Door and door knobs
Baby change table Clean faucets
Floor (clean & scrub) Paper towel holder box
Sink (top & bottom) Dry rag to dry surfaces
Urinals (top & bottom) Fill paper towel
Towel bar Fill toilet tissue
Mirrors Wet mop the tiles floor
Spray air freshener Check toilet amenities, especially in ladies washroom
Date: Housekeeper:
94
12.4 PRILOGA 4 - SPLOŠNO O KOMUNIKACIJI
Osnovni elementi komuniciranja. Komunikacija je zapleten proces, brez katerega človeška družba
ne bi obstajala in obratno, družba, ki ji pripada posameznik, na razne načine vpliva na komunikacijo
posameznikov. V vseh teorijah o komunikaciji se pojavljajo neki skupni elementi:
• komunikacija je proces, značilen za človeško bitje,
• komunikacija se odvija preko simbolov,
• komunikacija je proces interakcije, sodelovanja,
• komunikacija vključuje sporočanje in sprejemanje,
• komunikacija se vrši s pomočjo besednih in nebesednih znakov, tehničnih sredstev,
• komunikacija je nujno potreben proces za uspešno življenje in delo v obstoječi družbi.
Ena od značilnosti komunikacije je ta, da gre za osebno izpostavljanje, odprtost in ranljivost človeka,
ki vstopa v medosebni odnos z drugo osebo. Tako kot uspela komunikacija daje vključenim občutek
pripadnosti, lastne pomembnosti, angažiranje za skupni cilj, pušča neuspela komunikacija globoko
prizadetost, ranjenost posameznikov, še večjo zaprtost in blokado odnosov.
Na začetku bomo spoznali nekaj izrazov, ki jih uporabljamo v povezavi s komuniciranjem. Osnovne
komponente v procesu komuniciranja so (Slika 1):
• oddajnik ali pošiljatelj (oseba, ki sporočilo oblikuje in oddaja),
• sprejemnik ali prejemnik (oseba, ki sporočilo sprejme),
• sporočilo (vsebuje informacije, ki jih želi pošiljatelj prenesti prejemniku),
• komunikacijski kanal (pot, po kateri potuje sporočilo od pošiljatelja do prejemnika),
• koda (spremeni informacijo v obliko, v kateri se lahko prenaša po komunikacijskemu kanalu),
• šum (vsaka motnja v procesu komuniciranja),
• povratna informacija (sporočilo, ki ga oddaja prejemnik informacije nazaj pošiljatelju in se
nanaša na učinek informacije).
95
Slika 1: Osnovni model komuniciranja
KODA
KODA
ODDAJNIK – SPREJEMNIK –
SPOROČILO PREJEMNIK
POŠILJATELJ
KOMUNIKACIJSKA POT
POVRATNA
INFORMACIJA
Šum oz. motnja se lahko pojavi na vsakem mestu v procesu komuniciranja. Izvor motenj je lahko pri
pošiljatelju ali prejemniku sporočila, v samem sporočilu, komunikacijskemu kanalu ali kodi. Vzroki
motenj so različni, od motenj iz okolja, prekinjenega komunikacijskega kanala, nerazumljivega in
neustrezno kodiranega sporočila, do medsebojnega odnosa med pošiljateljem in prejemnikom
sporočila pa tudi predsodkov, stališč in vzrokov čustvene narave. Motnjam v komunikacijskem
procesu se ne moremo izogniti, lahko pa jih poskušamo omejiti in omiliti. Če vemo, kje je izvor
motenj in zakaj lahko pride do njih, smo na njih pozorni, se jih zavedamo in lahko uporabimo
različne načine, da se jim izognemo ali jih omejimo. Izvor, nekateri vzroki in načini omejevanja
motenj so prikazani v Tabeli 1.
96
IZVOR MOTENJ VZROKI MOTENJ OMEJEVANJE MOTENJ
KOMUNIKACIJSKI - prekinjen - uporaba več komunikacijskih kanalov
KANAL - motnje iz okolja - izbor ustreznega komunikacijskega
- več posrednikov med kanala
pošiljateljem in - ponavljanje sporočila
prejemnikom
Načini komuniciranja. Komuniciranje lahko razdelimo na več vrst po različnih kriterijih: glede na
uporabljene znake, komunikacijski kanal, vsebino, cilje itd. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj
najpogostejših delitev načinov komuniciranja:
Nezavedno komuniciramo, kadar uporabljamo določene kretnje, izraze, ki jih slabo ali pa sploh ne
nadzorujemo pa tudi z uporabo izgovorjenih in neizgovorjenih besed.
97
je v primerjavi z enosmerno časovno dolgotrajnejša, je pa zato bolj učinkovita za razreševanje
nesporazumov.
Pri besednem komuniciranju uporabljamo za prenos sporočil besede, ki so sestavni del jezika.
Komuniciranje z uporabo jezika je značilno samo za ljudi in je prisotno v vseh kulturah. Z besedami
izrazimo naše misli in jih v tej obliki posredujemo drugim. Dejstvo je, da razmišljamo hitreje, kot
govorimo, zato govor ne more slediti hitrosti misli. V pogovoru del svojih misli ponavadi
posplošimo, spremenimo in izpustimo. Jasnost izražanja je bistvenega pomena za uspešno
komuniciranje. Zavedati se moramo, da pomen besed ni vedno enoznačen. Ena beseda ima lahko več
različnih pomenov (npr. beseda cvek), prav tako imajo različne besede lahko enak pomen (npr. luna
in mesec). Zato lahko tudi pri besednem komuniciranju prihaja do nesporazumov zaradi
posploševanja in različnega pomena, ki ga ima beseda za posameznika.
Nebesedno komuniciranje pomeni komuniciranje z nebesednimi sredstvi, kot so: naša mimika, geste,
gibanje v prostoru, zavzemanje različnih položajev v njem, dotik, vonj in zvočna podoba govora. Je
prva oblika komuniciranja in je stara toliko kot človeštvo. Pri sprejemanju nebesednih sporočil
uporabljamo več zaznavnih načinov (vid, sluh, tip, vonj), zato je sporočanje bolj učinkovito. V
kombinaciji z besedno komunikacijo jo nebesedna lahko dopolnjuje ali pa je z njo v neskladju. Lažje
kontroliramo besede kot nebesedne izraze. Nebesedno izražanje je lahko delno naučeno, vendar
določeni izrazi niso pod našo zavestno kontrolo. Po raziskavah ima nebesedni način komuniciranja
98
največji pomen. Vtis, ki ga naredimo, je v največji meri določen z govorico telesa (55 %), nato z
glasom (38 %) in šele nato s pomenom besed (7 %).
Nebesedno komuniciranje poteka torej preko govorice telesa in zvočne podobe govora.
NEBESEDNO
KOMUNICIRANJE
MIMIKA PROKSEMIKA
GESTIKA
99
nezavedno. Iztegnjen kazalec lahko pomeni poučevanje, na prsih prekrižane roke čakanje ali
odklanjanje, dvignjene rame strah, pri sedenju prekrižane noge zadržanost.
• Proksemika vključuje položaj in gibanje ljudi v prostoru. Ljudje si označujemo bližnji
prostor, ki ga štejemo za svojega. Prav tako je pomemben medosebni prostor, ki pomeni
fizično razdaljo med posamezniki pri komuniciranju. Vrste medosebnega prostora so
prikazane v Tabeli 3. Drža telesa naj bi odsevala naša notranja stanja, prav tako način hoje in
sedenja. Toga drža naj bi izražala napetost, odklanjanje, polaganje celih stopal na tla pri hoji
moč in odločnost, sedenje na robu sedeža pa pripravljenost na odhod.
Glas pomeni zvočno podobo govora, ki prav tako sodi na področje nebesednega komuniciranja.
Zvočna podoba govora zajema več komponent, med drugim višino in ton glasu, glasnost, hitrost in
ritem govorjenja ter poudarke. Vsak človek ima specifično kombinacijo teh elementov, ki je značilna
zanj. Z zvočno podobo govora naredimo določen vtis na ljudi, ki nas poslušajo. Nekaj takih povezav
je prikazanih v Tabeli 4.
100
2. Ne govorimo predolgo z enim vdihom.
Med govorjenjem večkrat zajemimo sapo. Z glasilkami ne moremo oblikovati čistih glasov, če
ostanemo brez sape. Utečen govor preide v sikanje in hropenje, zaradi pomanjkanja kisika pa nam
obraz spremeni barvo. Napad epilepsije je prva stvar, na katero pomisli naš sogovornik. Če želimo,
da bo naš govor tekoč, brez globokih vzdihov in hlastanja za zrakom, moramo torej pravočasno
vdihniti.
3. Glas naj ima primerno jakost.
Paziti moramo, da nismo pretihi pri sporočanju. Sporočilo, ki ga nihče ne sliši, je vnaprej obsojeno
na neuspeh. Seveda tudi z jakostjo ne smemo pretiravati. Glas mora imeti primerno jakost, da ljudje
v njem začutijo vašo samozavest, odločnost, prepričanje vase. Pri pretihem govoru bodo poslušalci
dobili občutek, da smo negotovi in neprepričljivi. Preglasno podajanje pa pomeni grožnjo, saj bodo
prepričani, da kričimo nanje.
4. Izgovorjava naj ne bo monotona.
Verjetno veste, da je bistvo hipnoze izključno v monotonem izgovarjanju besed. Hipnotizer vedno
govori z enakim glasom, enako hitrostjo in enako močjo. Njegov glas ne spreminja višine, besed ne
poudarja. Pri takšnem načinu govora vam bo sogovornik nedvomno v nekaj minutah zaspal. Če
želimo poslušalce obdržati budne in pozorne, mora naš glas spreminjati hitrost, višino in jakost.
Zunanji videz
O zunanjem videzu oz. urejenosti zaposlenih smo že pisali v poglavju Urejenost. Tu dodajamo še
elemente, ki se vežejo na sporočilnost našega videza. Zunanji videz in način oblačenja sta prav tako
pomembna. Poudarjata odnos posameznika do samega sebe in do ljudi, s katerimi komuniciramo. S
svojim videzom oddajamo sporočila o sebi drugim ljudem in je pomemben predvsem pri prvem
vtisu. K zunanjemu videzu sodijo predvsem:
• čistoča (osebna higiena),
• obleka (oblačili naj bi se skladno z našo osebnostjo; pomemben je kroj oblačil, barve in njihova
kombinacija; pri izbiri barv oblačil je sicer prisoten tudi vpliv mode, lahko pa ima sporočilno
vrednost in kaže na naše razpoloženje in osebnostne lastnosti),
• nakit (zmerna uporaba nakita, ki mora prestavljati le dodatek),
• vonj (ima po nekaterih raziskavah zelo pomembno vlogo v neverbalni komunikaciji; uporabljene
dišave naj ne bi bile premočne; nakazujejo naš temperament in nekatere druge lastnosti).
Nebesedni izrazi imajo veliko sporočilno vrednost, vendar moramo biti pri njihovi interpretaciji
previdni, kajti njihov pomen si lahko razložimo povsem napačno. Interpretacija nebesednih sporočil
je bolj zanesljiva, če:
• upoštevamo kulturne razlike glede obnašanja, pozdravljanja, uporabe barv itd.,
• poznamo človeka, s katerim komuniciramo (vsak človek ima specifičen način izražanja, gest,
drže, zvočne podobe govora in šele spremembe imajo sporočilno vrednost),
• vemo, da gestika posameznika ne odraža vedno tistega, kar domnevamo, predvsem v primerih,
ko človeka ne poznamo (zanesljivejše je, če upoštevamo več znakov hkrati oz. njihovo
kombinacijo),
• se zavedamo, da so nekateri nebesedni izrazi lahko naučeni in kontrolirani, zato imajo večjo
sporočilno vrednost izrazi, ki jih ne kontroliramo zavestno (npr. očesni premiki, afektivni izrazi).
POVRATNE INFORMACIJE
101
nanašajo na vsebino sporočila, prejemnika sporočila, vpliv sporočila na prejemnika, medsebojne
odnose med partnerji ali odnos nas samih do vsebine sporočila. Učinkovitost povratne informacije je
odvisna od načina podajanja. Ogledali si bomo nekaj pravil dajanja povratnih informacij:
• Povratna informacija naj bo besedna in izražena jasno. Če je v obliki nebesednega sporočila,
obstaja večja nevarnost napačnega razumevanja, saj je nebesedno poročanje lahko manj jasno,
večpomensko in pogosto podvrženo napačnim interpretacijam.
• Povratna informacija naj bo prilagojena tistemu, ki mu je namenjena, in sicer tako, da nas bo
lahko razumel. V nasprotnem primeru ne bo učinkovita.
• Povratna informacija naj bo konkretna (ne pavšalna), kar pomeni, da naj se nanaša na
konkretno vsebino in vedenje.
• Povratna informacija naj bo objektivna, kar pomeni, da se nanaša na dejanske informacije in
dejstva, ne pa le na naše občutke.
• Povratna informacija naj bo direktna, to je, da je neposredno povezana z vsebino in naj se
nanaša direktno na tisto osebo, ki ji je namenjena. Ne sme biti izrečena po ovinkih, prikrito ali
posredno.
• Povratna informacija naj bo iskrena, kar pomeni, da naj bodo v njej zajeta naša resnična mnenja,
čustva in misli.
• Povratna informacija naj bo posredovana pravočasno. Povratno informacijo moramo dobiti
takrat, ko smo jo pripravljeni sprejeti, razumeti in uporabiti. Če jo prejmemo pozneje, je lahko
njen učinek manjši oz. ga sploh ni.
• Povratna informacija naj bo konstruktivna, namenjena reševanju problema ali konflikta.
Skušajmo se izogniti poniževanju sogovornika in poglabljanju konflikta.
• Pri povratnih informacijah mora veljati načelo vzajemnosti. Če povratne informacije dajemo, jih
moramo biti pripravljeni tudi sprejemati.
• Kadar dajemo povratne informacije, se skušajmo izogibati ocenjevanju in postavljanju diagnoz.
Človek, ki se znajde v ocenjevalni situaciji, se lahko počuti ogroženega in reagira obrambno. Če
je mnenje opisno, je za prejemnika bolj nevtralno in povzroča manj neprijetnih občutkov.
Povratna informacija naj bi pomenila raziskovanje možnosti, ne pa dajanje receptov.
Vrsta povratnih informacij, s katerimi želimo doseči učinek, so tudi pohvale in graje. Pohvale so
tiste, s katerimi poskušamo določeno vedenje utrditi graje pa so tiste, s katerimi ga želimo
spremeniti. Obe morata biti usmerjeni na vedenje posameznika in biti realni, če želimo, da sta
učinkoviti.
Pravijo, da v sodobnem poslovnem svetu nič ne uspeva tako dobro kot uspeh. In če to drži, lahko
sklepamo, da je edino, česar si v življenju ne smemo privoščiti, neuspeh. Kot posamezni spodrsljaj je
neuspeh še mogoče nekako prenesti, medtem ko je zaporedno nizanje spodrsljajev preprosto
nedopustno. Prav v tem sodobnem poslovnem življenju pa imajo pomemben delež pogovori –
razgovori, sestanki, pogajanja. In ker vodje in zaposleni namenijo velik del svojega časa za
medsebojno sporazumevanje, je njihova zelo pomembna naloga, da se znajdejo v raznih oblikah
komuniciranja. Skratka njihova naloga je kar najbolj učinkovito voditi razne pogovore, sestanke,
pogajanja in podobno.
Potreba po sporazumevanju z drugimi predstavlja tisto osnovno potrebo, ki je skupna za ves človeški
rod, ne glede na raso, spol, vero ter ne glede na socialni razred. Torej, sporazumevanje ima v času, v
katerem živimo, izredno pomembno vlogo. V samem procesu komuniciranja ločimo več vrst oblik in
načinov, katere uporabljamo na različnih področjih sporazumevanja.
102
Sporazumevanje je medsebojno izmenjavanje informacij, ki so vsebinske in čustvene narave.
Sporočamo svoje misli in svoje občutke. Sogovornik ta sporočila sprejema in se nanje odziva.
Sporazumevanje je torej dvostranski proces, je dajanje, sprejemanje in vračanje sporočil o miselnih
vsebinah ter o občutkih in razpoloženju. Če je ta proces pravilno izvajan, lahko z njim pravilno in
učinkovito posredujemo dejstva, ideje in občutke ter s tem močno vplivamo na obnašanje, motivacijo
in delo drugih. Zato je zelo pomembno, kako sporočamo in kako se odzivamo.
V vsako komunikacijo vstopamo z določenim namenom. Naš namen je lahko informirati, izraziti
mnenje, vplivati na partnerja, dobiti povratne informacije itd. Preden začnemo pogovor, moramo
vedeti, kaj želimo povedati. Kako bomo prenesli sogovorniku nekaj, o čemer še nam ni jasno?
Pri besednem izražanju moramo biti jasni in razumljivi. Uporaba kratkih stavkov, enoznačnih besed
in običajne govorice pripomorejo k razumljivosti povedanega. Izražajmo se z besedami, ki so
razumljive tudi sogovorniku. Izogibajmo se dvoumnim besedam, izrazom in abstrakcijam.
Sogovornika je potrebno tudi gledati. V neposredni komunikaciji vedno vzpostavimo stik z očmi.
Poleg tega opazujmo sogovornikovo nebesedno izražanje, ki kaže na njegov odnos do nas, do
sporočila, njegova čustvena stanja itd. Opazujmo usklajenost besednih in nebesednih sporočil in tako
dopolnimo vsebino sporočila.
Pomembno je tudi naše vedenje v procesu komunikacije. Tako kot mi poslušamo in opazujemo
sogovornika, posluša in opazuje tudi on nas. Najbolje je, da smo med pogovorom čim bolj naravni,
da povemo tisto, kar mislimo in čutimo in da se tudi obnašamo tako. Če je naša besedna in
nebesedna komunikacija usklajena, delujemo iskreno.
Med pogovorom ne smemo spreminjati ali odstopati od vsebine (teme). Če se pogovarjamo o neki
temi z določenim ciljem (npr. doseči sporazum, uskladiti mnenja, razrešiti konflikt ), je pomembno,
da se osnovne vsebine držimo, dokler ne dosežemo zastavljenega cilja. V nasprotnem primeru
pokažemo našo nepripravljenost za sodelovanje s sogovornikom.
Sogovornika moramo sprejeti takšnega, kot je. Vsak ima pravico, da misli, čuti drugače, da izraža
drugačna mnenja in stališča. Pustiti mu moramo, da jih izrazi na svoj lasten način in jih upoštevati,
čeprav so drugačna od naših in jih včasih težko sprejmemo.
V pogovoru skušajmo dobiti povratne informacije od sogovornika, kako je naše sporočilo razumel.
Ali ga je sprejel tako, kot smo pričakovali, ali drugače. Takojšnja povratna informacija lahko
103
prepreči nadaljnje nesporazume. Z njo lahko razjasnimo tudi morebitno neskladje med besednimi in
nebesednimi sporočili.
Tudi sami moramo biti pripravljeni, da sogovorniku damo povratno informacijo. Včasih je
potrebno še dodatno pojasniti naše mnenje, misli, vedenje. Tako zmanjšamo možnost napačne
razlage sporočila.
Upoštevati moramo, da ima vsak udeleženec v procesu komuniciranja pravico biti bolj ali manj
aktiven in pripravljen sodelovati. Prav tako ima vsakdo pravico, da komunikacijo prekine (npr. če
pogovor ne vodi več nikamor). To na primeren način povemo in pokažemo sogovorniku.
Svojo komunikacijo moramo izpopolnjevati. Pot pelje preko prepoznavanja svoje komunikacije,
ozaveščanja (pogosto se ne zavedamo, da komuniciramo in kako komuniciramo) in razvijanja oz.
izboljševanja. Pri tem nam pomagajo povratne informacije o naši komunikaciji s strani drugih in
metakomunikacija (pogovor o pogovoru in naših sporočilih).
Za to drugo vrsto ovir ne obstaja enotno pravilo ali teoretične rešitve, ki bi celovito veljale in
ustrezale za vse posameznike, ki nastopajo v procesu medsebojnega komuniciranja. Vsak
posameznik ima sebi lastne ovire, sebi lastne vzroke za nastanek teh ovir ter rešitve, ki mu te ovire in
vzroke za njihov nastanek omogočijo odpraviti.
Za vsak primer posebej je treba določiti, kaj so glavni vzroki za nastanek ovir pri ljudeh in kakšni so
načini oziroma rešitve za njihovo odpravo. Rešitve morda ne bodo uporabne v celoti za vsakega
posameznika, omogočale pa bodo, da vsak posameznik na podoben način poskuša poiskati in
odstraniti njemu lastne vzroke, ki mu predstavljajo ovire pri komuniciranju z drugimi ljudmi.
Tudi ko se vprašamo, kaj so vzroki za ovire, se največkrat osredotočimo na zunanje vzroke, kot so
neustrezno in nerazumevajoče okolje, delovne naloge, predpisi in podobno. Resnične ovire, ki
posameznika ovirajo, pa so velikokrat znotraj nas samih. Tako za našo negotovost morda ni krivo
okolje, ki nas ne razume, ampak mogoče naša vloga nemočnih »žrtev«, ki jo igramo. Za pomanjkanje
samozavesti je lahko vzrok v občutku manjvrednosti in ne v težkem otroštvu, prav tako npr. zahtevni
sodelavci niso vzrok za našo plahost, ampak mi, ki s takšnim svojim vedenjem povzročamo oziroma
oblikujemo takšne odvisne odnose.
104
Pri tem se moramo zavedati aksioma, da se svet ne bo spreminjal nam v prid, temveč ga lahko
spremenimo zgolj mi sami, s tem pa začnemo spreminjati tudi nas same. Če na primer, poskušamo
rešiti nek problem na način, ki se pokaže za neuspešnega, bo isti način neuspešen tudi še naprej, tudi
čez pet let, ne glede na to, kako močno si bomo želeli uspeha. Ker način ne bo postal po čudežu
uspešen (svet se ne bo spremenil okoli nas), moramo mi spremeniti način in s tem spreminjamo tudi
sebe.
Problem je stanje, ko ne moremo doseči cilja neposredno, ampak moramo na pot do cilja premagati
določene ovire. Bolj ko se bo posameznik zavedal, da ima problem, večja je možnost, da bo prispel
do rešitve in njemu želenega stanja.
Pri določanju problemov je pomembno, da določimo, kaj so dejansko naši cilji, kaj so cilji drugih, ki
jih mi sledimo z namenom, da bi nas drugi sprejemali in bi jim mi ugajali. Zato je pomembno, da kot
posamezniki najprej določimo, kaj so resnično naši cilji in kaj pa so posledice naših neizpolnjenih
potreb po ugajanju in potrditvi. Zato moramo za uspešno in tekoče komuniciranje poiskati skupne
interese vseh vpletenih v posameznih komunikacijskih procesih.
Medsebojni odnos v komuniciranju. Osnova vseh družbenih pojavov smo ljudje – posamezniki, ki
vsak s svojim življenjem in osebnostjo vnaša v medsebojen odnos in komuniciranje dve lastnosti, ki
sta nam vsem enaki.
• Prva lastnost je zavedanje samega sebe, ko je vsak posameznik sposoben zavedanja svoje lastne
identitete. To v praksi pomeni, da imamo tudi v kritičnih trenutkih v sebi moč, da se zavedamo,
kaj se dogaja v nas ter da znamo te notranje procese, ki se odvijajo v nas, ločiti od dogajanja v
okolici. Te možnosti velikokrat ne izkoristimo, zato občutimo, da smo le nemočne žrtve naključij
ali oseb, ki nas obdajajo. To pa vodi v nezavedne, samodejno pogojene reakcije, kar težave še
poslabša.
105
Zato je prvi korak ta, da se v kritičnih situacijah poskušamo zavedati samega sebe in procesov v
nas samih. S tem, ko bomo raziskovali procese v nas samih, bomo tudi sposobni razpoznati način
dojemanja realnosti drugih, s katerimi imamo oviro v komuniciranju.
Svojo samopodobo si gradimo sami, temelji pa na primerjavi z drugimi ljudmi, pri njenem
oblikovanju pa pomagajo okolje, vzgoja in dejavnost, s katero se ukvarjamo. Samopodoba pa
največkrat ni odsev realnosti in če samopodoba zelo odstopa od realnosti, je motena
komunikacija.
• Druga lastnost je, da smo ljudje celostna bitja. Ljudje nismo zloženka posameznih, medsebojno
neodvisnih delov. Ti deli medsebojno delujejo, se dopolnjujemo z mislimi, občutki in telesom in
jih ne moremo medsebojno ločevati in puščati, da delujejo v posameznih okoljih, v drugih pa ne.
V praksi to pomeni, da problemi, ki posameznika bremenijo v enem okolju, vplivajo na enak
način na odzivanje in ravnanje posameznika tudi v drugih okoljih, vsaj nezavedno in posredno.
Zato ne smemo zatiskati oči pred svojo preteklostjo, ki nas sledi, bolj smotrno je iskati skupne
povezave, da bomo tako lahko svoje težave, ki se odražajo tudi kot raznovrstne ovire v
komuniciranju, bolj celostno razumeli in razpoznali.
Največji problem komunikacije zato predstavlja drugačnost ljudi, ki so v njej udeleženi. Vsak
posameznik sprejema svet na svoj način, si razlaga pojave iz okolja na osnovi lastnih predstav in
razumevanja in se temu primerno tudi odziva.
Zato je od nas vseh, ki smo udeleženi v vsakodnevnem komuniciranju vseh oblik, potrebno, da v
odnosih prepoznavamo in odkrivamo ovire pri nas samih in pri drugih in jih s pozitivnim
motiviranjem in vsakodnevno komunikacijo vzpodbujamo in usmerjamo v kreativne pa tudi tvegane
korake naprej. Tako nam bo uspelo, da bomo vsi v proces komuniciranja vključeni z vsemi svojimi
potenciali in sposobnostmi, kar zagotavlja uspešnost vseh oblik komuniciranja.
Da bi lahko učinkovito komunicirali, imeli ugodno klimo v komuniciranju, moramo zadostiti tudi
enemu ključnih pogojev. Vsi udeleženci v komunikacijskem ciklusu morajo imeti interes, da do
komunikacije sploh pride. Vsakdo od nas je že kdaj doživel, da je poskušal komunicirati z nekom, ki
si komuniciranja ni želel in je zato nemogoče poskušati vzpostaviti kakovostno komunikacijo. Zato
moramo najprej nasprotno stran pritegniti v komunikacijski ciklus, saj komunikacija ne more biti
vsiljena, ker potem to ni prava komunikacija.
106
To »ugodje« vzpostavljamo in vzdržujemo z upoštevanjem 12-ih osnovnih načel sporazumevanja:
Temeljni odnosi do drugih ljudi; pomemben je človekov življenjski položaj, ki kaže kako se
posameznik vidi v razmerju do drugih ljudi (pozitivna samopodoba in podoba sogovornika).
Sprejemanje različnosti; udeleženci se v komunikaciji razhajajo v razmišljanjih, drug drugemu
morajo dovoliti, da izrazijo svoje misli. Tak način komunikacije udeležence dodatno stimulira in
jih vodi k uspešnejšim zaključkom.
Izmenjava aktivne in pasivne vloge; vloga udeležencev v izmenjavi mnenj je enakopravna,
komunikacija mora vzpodbujati aktivnost vseh udeležencev.
Upoštevanje individualnosti; drug drugemu moramo omogočiti osebno izraznost, hkrati pa
varovati osebno integriteto z jasno opredeljeno mejo med osebnim, skupnim in splošnim.
Sprejemanje in sporočanje povratnih informacij; zavedati se moramo, da besede posameznega
udeleženca lahko vzbujajo v drugih udeležencih drugačne predstave in imajo drugačen pomen.
Odraz le-te so povratne informacije ostalih udeležencev, ki so vidne v največji meri skozi
neverbalno komunikacijo.
Dopuščanje konfliktov; je v komunikaciji smiselno, ker bogati komunikacijski proces, vendar
morajo z načinom reševanja konfliktov ohranjati dostojanstvo in intimnost udeležencev.
Skladnost besedne in nebesedne komunikacije; vsebinski del običajno sporočamo z besedami,
svoj odnos do situacije pa nebesedno (z izrazom na obrazu, kretnjami, barvo glasu, …). Skladnost
med obema je pomembna, ker ljudje bolj verjamejo nebesednim sporočilom. Dosežemo jo s
prepričljivim osebnim načinom izražanja in pristnim kontaktom, ki dokazujeta, da prevzemamo
vso odgovornost za to, kar govorimo.
Pretiravanje v komunikaciji; ne prikazujmo problemov z vsemi podrobnostmi, ki za udeležence
niso pomembni oziroma razumljivi.
Čas v komunikaciji; udeleženci sami določajo začetek, trajanje in konec komunikacijskega
procesa. Vsak izmed njih ima pravico, da se odloči s kom, kdaj in koliko časa bo komuniciral.
Čustva v komunikaciji; za vse udeležence je pomembno, kakšno je razmerje med zadoščenjem in
prikrajšanostjo. Samo če je to razmerje uravnoteženo pri vsakem izmed njih, smo zmožni
kakovostno komunicirati dlje časa.
Usmerjenost v komunikaciji; vse udeležence v komunikaciji spodbujajo sporočila vseh
sogovornikov preko lastnih opažanj, izkušenj, čustev, doživljanj, misli, interesov, ugibanj,
pričakovanj in podobno.
Objektivnost v komunikaciji; običajno v komunikaciji mešamo med seboj opažanja, mnenja in
občutke in si o sebi in drugih tako ustvarjamo nepravilne sodbe. Objektivni komunikatorji so
sposobni ločevati svoja opažanja, mnenja in čustva od drugih.
Pomembno je, da v komunikacijskem krogu poiščemo skupno raven, na kateri se bomo srečevali in
vzpostavili medsebojno razumevanje in s tem ugodno vzdušje za sporazumevanje.
107
Poleg besednega stila komuniciranja prilagajamo sogovorniku tudi naše vedenje in s tem nebesedna
sporočila oz. našo nebesedno komunikacijo. Pri dveh ljudeh, ki se dobro razumeta, se ujema tudi
nebesedna komunikacija, ne da bi pri tem šlo za oponašanje. Imata podobno telesno držo, kretnje,
glasovno komponento govora, ritem dihanja, čustvene izraze itd.
TELEFONSKI RAZGOVOR
Telefonski razgovor je ena od oblik poslovnega komuniciranja in pomeni obliko posrednega ustnega
komuniciranja dveh oseb. Od neposrednega pogovora se telefonski razlikuje po tem, da osebi nista v
fizičnem kontaktu, da lahko uporabljata in sprejemata samo zvočne signale. Vsa pozornost se usmeri
na uporabo in prepoznavanje nekaterih karakteristik glasu: višina, barva, ton, hitrost itd. Ne moremo
pa videti sogovornika, njegovih reakcij na naše besede, zato je tu zelo pomembno pozorno
poslušanje.
Pripravimo si pripomočke (pisalo, beležka, kalkulator, računalnik, dopis ipd.), podatke, izberemo
besede. Za primer, da bo klicani odsoten in se bo vključil avtomatski odzivnik, si pripravimo
sporočilo.
108
Vedeti moramo, kdaj je primeren čas za klicanje, saj mora imeti klicana oseba čas za pogovor.
Praviloma je to med delovnim časom. Če vemo, da ima že vnaprej določene dejavnosti, je takrat ne
kličemo (npr. kolegij ob ponedeljkih med 8. in 10. uro). Domov kličemo samo v primeru, če klicani
to dovoljuje ali v nujnih primerih. Poskrbimo tudi za sproščeno vzdušje, zato že prej izključimo
moteče dejavnike (hrup, radio, neudoben stol, nakit, ki onemogoča normalno uporabo slušalke).
Ko se klicani oglasi, ga klicatelj najprej pozdravi, potem se predstavi (ime in priimek, podjetje) in
pove, s kom bi želel govoriti. V primeru, da nas kdo pokliče, se vedno predstavimo in dodamo
kratek pozdrav. Če klic sprejme tajnica in je nadrejeni odsoten, potem to razloži klicatelju in vpraša,
če bo pustil kakšno sporočilo in pove, kdaj bo dosegljiv.
Vljudnost je pogoj za vzpostavitev dobrega stika, zato je obvezno vikanje v pogovoru z ljudmi, ki jih
ne poznamo. Na tikanje preidemo šele po dovoljenju druge osebe. K vljudnosti sodi tudi uporaba
besed »prosim« in »hvala«.
Ko se začnemo pogovarjati, uporabimo najprej vprašanja za pritegnitev pozornosti (Kako ste kaj?),
nato na kratko opredelimo vzrok našega klica (Kličem vas v zvezi …). V osrednjem delu pogovora
moramo biti zelo pozorni poslušalci (aktivno poslušanje) in spraševalci, da sproti razjasnimo
nejasnosti ter pokažemo, da aktivno poslušamo. Če pride zaradi tehničnih ali kakšnih drugih motenj
do prekinitve pogovora, klic ponovimo.
Obljube, ki sta si jih sogovornika dala v pogovoru, je treba čim prej izpolniti, zato si moramo že
med pogovorom vestno beležiti, kaj mora kdo narediti. Če obljubimo, da bomo poklicali nazaj, to
tudi storimo.
109
12.5 PRILOGA 5 – TIPSKI ODGOVORI NA PRITOŽBE
Date
Guest Name
Street Address
City/Province/Postal Code
Please accept my apologies for any inconvenience you experienced during your recent visit at our
property.
Our success is measured by our guests having a pleasant stay. We strive to provide excellent service
and accommodations at an affordable price. Thank you for taking the time to let me know where
improvement is needed so that we may continue to maintain high standards.
I sincerely hope you will give us another opportunity to extend our usual hospitality. I would like to
offer you 00 night(s) stay at our hotel. Please call us at +3861 234 3456 when making your
reservation.
Sincerely
encl.
110
Problem: napaka pri računu
Ponudba: opravičilo in povračilo preveč plačanega denarja
Date
Guest Name
Street Address
City/Province/Postal Code
I apologize for our error in overcharging you during your recent stay at our Hotel. I have contacted
the credit card company, and your account will be credited $000.00.
I sincerely hope that you will give us another opportunity to serve you at our Hotel. We value your
business.
Sincerely
encl.
111
12.6 PRILOGA 6 - TRENING POSPEŠEVANJA PRODAJE V RESTAVRACIJI
Vsebina delavnice:
1. Pomen pospeševanja prodaje hrane in pijače.
2. Najpogostejša vprašanja o pospeševanju prodaje.
3. Oblikovanje scenarijev, ki pojasnujejo, kako natakarji sedaj izvajajo storitev.
4. Oblikovanje pravilnih scenarijev, ki pojasnujejo, kdaj in kaj priporočati pri kosilu.
5. Tehnika branja gostov.
6. Fraze, ki pomagajo pri prodaji hrane.
7. Fraze, ki ne pomagajo pri prodaji hrane.
8. Prodajna orodja.
9. Pospeševanje prodaje pijač.
112
12.7 PRILOGA 7 - 55 NAČINOV, KAKO NATAKAR IZGUBI NAPITNINO
113
49. Šteje napitnino v jedilnici.
50. Ima neurejeno uniformo in čevlje.
52. Ima neurejene roke in nohte.
53. Ima močan telesni vonj in/ali slab zadah.
54. Ima neurejene lase. Ni obrit.
55. Na koncu - najvažnejše - kako lahko natakar izprazni restavracijo, če ni nasmeha na
njegovem obrazu.
114
12.8 PRILOGA 8 – OKVIRNI SEZNAM ODGOVOROV ZA GOSTA
Spodaj je predstavljen okvirni seznam najpogostejših vprašanj gostov, na katere morate poznati
odgovore. Če takšne knjige informacij še ni na vaši recepciji, si pripravite odgovore na ta vprašanja,
preden stopite v kontakt z gosti.
115
12.9 PRILOGA 9 - NAVODILA O SKRBI ZA GOSTA IN NJEGOVEGA ZADOVOLJSTVA V
HOTELU X
I Can Do It!
116
An “I Can Do It!” attitude is an attitude that truly cares about the guest and our team
members. It also includes a positive attitude towards the job that we do.
117
3. Use teamwork
Using teamwork includes communicating:
▪ Contributing. A team is only a team when each person contributes.
▪ Knowing when to ask for help.
▪ Knowing when to offer help.
Using teamwork includes doing your part:
▪ Fulfilling your role as a part of the bigger picture of satisfying the guest.
Making It Right
Part of giving “I Can Do It!” service is handling guest complaints. To help you serve guests
during difficult situations, we’ve developed the “Making It Right” strategy.
Listen
Give the guest your undivided attention.
Apologize with Empathy
Say “I’m sorry” and show understanding of the situation
from the guest’s point of view.
If at this point you know there is nothing you can do to
recover from the problem, invoke the guarantee.
Find a Solution
Find a solution as quickly as possible, or if a solution
isn’t obvious, offer the guest some options that might
satisfy him or her.
If there are no solutions that satisfy the guest, invoke
the guarantee.
Follow Through
Do what you promised, and check to be sure you have achieved 100% guest satisfaction.
When handling guest feedback and problems, keep the following facts in mind. On average:
▪ An unhappy guest will tell nine people about the bad experience.
▪ A guest whose problem was solved will tell five people about the good experience.
“I Can Do It!” is Our Hotel’s way of going beyond guests’ expectations. It’s your way of
doing everything possible to provide excellent guest service. When you focus on what you
can do for guests, you’re using “I Can Do It!” service.
118
100% Guest Satisfaction Guarantee
Our Hotel has put its promise of complete guest satisfaction in writing—the 100% Guest
Satisfaction Guarantee:
Our goal at Our Hotel is 100% guest satisfaction.
If you aren’t satisfied with something, please let us
know, and we’ll make it right or you won’t pay.
Our Hotel believes the guarantee will make a difference for you and your hotel in attracting
and keeping loyal customers and providing quality service.
Our Hotels Service and Supporting the Commitment at Our Hotels Pledge...
We Promise..."Service with a After a long day of travel, a warm reception at check-in makes guests
smile...a cheerful greeting, a feel welcome. A cheerful greeting from any employee at any time
pleasant "Hello"… expresses our hospitality.
We Mean It When We Say... Offer your assistance. Help a guest locate an all night pharmacy, assist
"It's no trouble at all." the guest with jump starting a dead battery or volunteer to carry a
disabled person’s luggage. Your eagerness to help will be remembered.
We Want To Know... At check-out, inquire whether the guest's stay was satisfactory. This is
"Did you enjoy your stay?” your opportunity to get feedback and to alleviate potential complaints.
Remember, satisfied guests multiply and return.
You Can Expect A..."Thank Thank guests for their patronage at check-in and check-out. Let them
you for staying at Our Hotel." know that we appreciate their business.
Because At Our Hotel… “We When guests check out, invite them to stay at Our Hotel on their next
look forward to seeing trip. Offer to help them book their future reservations at any Our Hotel
you again” location.
That's our Promise to you from Every Member of Our Hotel’s Family.
119
THE GAME PLAN FOR SUCCESS
1. Power of Attitude: What you attempt to do is determined by your
motivation. How well you do something is determined by your attitude.
2. Tackle Adversity: I’ve never encountered a person who achieved anything
that didn’t require overcoming obstacles. Expect them.
3. Have a Sense of Purpose: Understand what you are trying to do. Stay
focused on your primary purpose. Give your employers what they want.
Someone who delivers a first-rate performance every day.
4. Make Sacrifice Your Ally: Most losing organizations are over-populated
with people who constantly complain about life’s difficulties. They drain
your enthusiasm and energy. Take pride in making sacrifices and having
self-discipline.
5. Adopt Or Die: Things are always changing. So embrace the fact that your life
and career are always in transition.
6. Chase Your Dreams: All great accomplishments start with a dream. Dreams
fuel your enthusiasm and vision. They give you the desire to get up in the
morning and achieve.
7. Nurture Your Self-image: A positive self-image grows out of having strong
character. To be trustworthy, committed to excellence, and care for others
are the picture of a successful person.
8. Foster Trust: All relationships are based on trust. Tremendous
opportunities have been ruined because people didn’t have the discipline
and decency to do what’s right. Do what you feel is right regardless of peer
pressure or personal desires. Success and confidence will not be far behind.
9. Commit to Excellence: Do everything to the best of your ability. High
standards. When you lower your standards, you only invite mediocrity.
10. Handle with Care: Treat others as you would like to be treated – with
concern and care.
120
12.10 PRILOGA 10 – USPOSABLJANJE ZA DELO NA RECEPCIJI V HOTELU X
Day 1:
Department Orientation
Knowledge for All Employees:
▪ I Can Do It!
▪ Making It Right
▪ 100% Guest Satisfaction Guarantee
▪ Blood Borne Pathogens
▪ Personal Appearance
▪ Emergency Situations
▪ Lost and Found
▪ Recycling Procedures
▪ Safe Work Habits
▪ Manager on Duty
▪ Hotel’s Fact Sheet
▪ Employee Policies
▪ The Disabled Guest
Day 2:
121
The Job Breakdowns for Tasks 1 and 2:
Task 1 Use the Front Desk Computer System
Task 2 Use the Front Desk Printers
Day 3:
Day 4:
Day 5:
122
Task 11 Begin Guest Check-In
Task 12 Establish the Payment Method During Check-In
Task 13 Secure Authorization for Credit Cards
Task 14 Issue and Control Guestroom Keys
Task 15 Finish Guest Check-In
Task 16 Use Effective Sales Techniques
Task 17 Pre-register and Check-in Group Arrivals
Task 18 Show Rooms to Potential Guests
Task 19 Use a Waiting List When Rooms are Not Ready for Check-In
Day 6:
Day 7:
Day 8:
123
Task 46 Process Late Charges
Task 47 Keep the Front Desk Clean and Orderly
Task 48 Reconcile Room Status With the PM. Housekeeping Report
Task 49 Prepare a Current Status Report
Task 50 Perform Bucket or Tub Checks
Task 51 Inventory and Requisition Front Desk Supplies
Task 52 Complete and Turn-in Shift Checklists
Day 9:
Review all previous training days and plan additional training time, if necessary
Employee performs some tasks while the trainer observes
Employee to complete the “Employee Orientation Check List” provided by the Department Head and
this must be submitted to the Human Resources Manager.
Add more tasks as the employee progresses.
124
12.11 PRILOGA 11 - PRIMERI SDP
NASTANITVENE PRILAGODITVE
Hodniki morajo biti dovolj široki, da imajo invalidni gostje lahek dostop do sob. To pa lahko rešimo
tudi tako, da jim ponudimo sobo v pritličju oz. čim bliže skupnim prostorom. Na vratih sob, ki
morajo biti tudi dovolj široka, naj bo kljuka nameščena nižje kot običajno. Kopalnica naj bo dovolj
velika za nemoteno gibanje, pazimo, kako so nameščeni tuši (naj bodo brez kabin). Soba naj bo
prostorna z veliko posteljo, dostop do postelje z obeh strani, ne pozabimo tudi na kljuke za odpiranje
oken, ki naj bodo nameščene nizko. Tudi dvigalo naj bo nameščeno do vseh nadstropij in vrata v vse
prostore naj imajo najmanjšo širino 75 cm (priporočljivo je 90 cm), vrata pa naj se odpirajo pod
kotom večjim od 90 stopinj. Prilagojeno naj bo tudi prižiganje luči z invalidskega vozička. Fotelji in
kavči na hodnikih morajo imeti prilagojeno višino in čvrsta oprijemala in naslone ter morebitne
preproge naj bi bile čim nižje, zaradi invalidskih vozičkov. Kar se tiče opremljenosti sob, naj bi
imelo najmanj 30 % vseh sob v nastanitvenem objektu, nočno luč v kopalnici, prilagojeno stranišče,
oprijemala v kopalnicah, vidljive kljuke, dodatne odeje, višja ležišča kot običajne postelje z
ustreznim oblazinjenjem, široke vhode v sobo in kopalnico za invalidske vozičke s spremstvom in
nedrseče talne obloge (Svetina, Jesih, Bizjak, Kovač, 2000).
GOSTINSKE PRILAGODITVE
Kot vemo, narašča število starih ljudi, ki potujejo in predstavljajo že neko skupino z določenimi
svojevrstnimi posebnimi potrebami. Kot turiste nikakor ne smemo zanemariti tudi vseh ostalih oseb s
posebnimi potrebami, kot so telesno in umsko prizadeti ter drugi. V prvi vrsti je naloga turističnega
delavca, da takšne ljudi sprejme, jih obravnava enako kot vse ostale goste, čeprav za njih mogoče
porabi več časa in potrpljenja.
Turistično osebje naj do takšnih oseb pokaže enako mero empatije kot do vseh ostalih. Osebje mora
do takšnega gosta vzpostaviti enak odnos kot do vseh ostalih, z enako gostoljubnim sprejemom, z
odkritim pogledom in – zelo pomembno – z direktnim naslavljanjem. Nikoli se z vprašanji v zvezi z
njimi ne obračajmo na njihove spremljevalce (razen v primeru, da je gost gluh) in se ne obnašajmo,
kot da jih ne bi bilo zraven (Svetina, Jesih, Bizjak, Kovač, 2000).
125
Pripravljeni moramo biti gostu vselej ponuditi pomoč in če je ne sprejme, ne smemo biti užaljeni, saj
ljudje lahko sami presodijo ali potrebujejo dodatno pomoč ali ne.
126
strpni, ker jim lahko vzame nekoliko več časa, da prepoznajo denar. Nikakor ne smemo posegati z
rokami po denarju, preden ga nam gost ne preda, ker zna biti plačevanje računa delikatno opravilo.
Vrnjen ostanek denarja mu zložimo po vrednosti bankovcev, da se bo lažje orientiral.
127
12.11.2 Standardi v strežbi
Standardi v strežbi
1. PRIPRAVA NA STREŽBO
Dopoldanski natakar poskrbi skupaj s kuhinjsko ekipo za zagotavljanje odvoza in sprejema živil in
pijače na zgornji postaji žičnice. Pomembno je sodelovati z vodjem kuhinje, da nas le-ta že pred
začetkom delovnega procesa seznani z dnevno ponudbo ter podrobnostmi z jedilnega lista v kolikor
česa ni.
Poskrbeti je potrebno za glasbo, ki mora biti usklajena z ambientom. Pripraviti je potrebno teraso,
pregrniti mize s prti in nadprti, oblaziniti stole, pripraviti pomožno mizico s priborom, servietami,
jedilnimi listi, pepelniki, soljo, poprom, kisom in oljem. V zimskem času je potrebno na teraso dodati
še košaro z odejami.
V kolikor gre za sprejem rezervacije preko elektronske pošte, gre za isti proces, kot pri telefonski
rezervaciji glede sprejemanja informacij, ki jih potrebujemo. Gostu smo dolžni odgovoriti najkasneje
v času 24 ur. Vse rezervacije se dosledno vpisujejo v knjigo rezervacij, vodja pa poskrbi, da se
128
vpišejo še v skupne mape. V ponudbi smo dolžni napisati pogoje odpovedi rezervacije in način
plačila. Rezervacija, ki se bo odvijala v določenem času za določene goste, ima na mizi oznako
rezervirano.
129
1.11. Priprava razstavnega bifeja
Poslužujemo se internega načrta za pripravo razstavnega bifeja, ki je na razpolago v skupni mapi.
Upoštevati pa je potrebno tudi možnosti sprememb, glede na zahteve naročnika.
2.4. Postrežba
Najprej vedno postrežemo aperitiv in kuver. Nato pričnemo s serviranjem pijač, istočasno
odstranimo aperitivne kozarce. Kuver ostane toliko časa, dokler gost ne dobi prvega hoda.
130
Upoštevamo načelo, da leva roka nosi, desna roka dela, kar pomeni; desno od gosta postavimo
krožnik, deserviramo, serviramo vse pijače in dopolnimo vse pogrinjke. Levo od gosta postavimo
vino, plošče in očistimo mizo.
Ko serviramo prvi hod, gostu zaželimo dober tek. Nevsiljivo dolivamo vodo in vino, zamenjamo
dogorele sveče, na terasi pazimo na zamenjavo uporabljenih pepelnikov. Ne smemo dopustiti več kot
3 ogorke v pepelniku, prav tako je potrebno pred serviranjem hrane zamenjati pepelnik. Po glavni
jedi gostom pospravimo mizo, odstranimo odvečno malo namizno opremo in obenem vprašamo
gosta, če je bilo vse v redu. Ponudimo še sladico in kakšno predikatno vino, kavo in degustiv.
Pri pijačah mora natakar poznati tehniko sprejemanja naročila. Pri sprejetem naročilu za pijačo je
potrebno upoštevati normativ za brezalkoholne in alkoholne pijače. Natakar mora izbrati pijači
ustrezen strežni inventar. Poznati mora vrste in oblike kozarcev za strežbo. Natoči pijačo z uporabo
ustrezne tehnike točenja. Pijači se doda led in dodatne elemente glede na vrsto pijače. Poznati mora
vsebino vinskega lista in temu primerno vsako vino tudi postreči. Postreže pijačo gostu. Obvladati
mora tehniko postrežbe gostov pri točilnem pultu in poznati tehniko postrežbe pri mizi.
3. PLAČILO
131
4. ODHOD
5. POSPRAVLJANJE
132
6.6. Kontrola garderobe
Vsa civilna in delovna obleka mora biti pospravljena v garderobni omarici. Vsi zaposleni morajo
skrbeti za red, čistočo in redno vzdrževanje skupnih prostorov. Skrb za skupni prostor je dvakrat na
teden čiščenje.
7. DRUGE POSEBNOSTI
7.1. Timsko delo
Veliko mora biti timskega dela in dobre komunikacije s sodelavci. Vsak zaposleni rešuje probleme
pri organizaciji in izvajanju posameznih nalog skupaj s sodelavci. Znati je potrebno izbrati primeren
način komunikacije pri reševanju problemov, organizaciji dela in izvajanju posameznih nalog.
Uporabljati je potrebno strokovno terminologijo in poznati je treba pravila timskega dela, internih
pravil.
7.2. Predpisi
Delo vedno opravljamo tako, da varujemo goste, sebe in sodelavce. Upoštevati je potrebno: dela v
skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, sanitarno-higienske predpise, smernice dobre
higienske prakse (HACCAP), zakon o omejevanju in porabi alkoholnih pijač, zakon o omejevanju in
porabi tobačnih izdelkov, predpise na področju gostinstva. Poznati je potrebno predpise o varnosti in
zdravju pri delu in sanitarno-higienske predpise in navsezadnje zelo dobro poznati predpise na
področju gostinstva.
133
12.11.3 Hotelsko gospodinjstvo
As a Room Attendant you will respond to a lot of different situations. While you can't
predict everything, you can try to be as prepared as possible. That way you will be able to
respond calmly and reduce your stress level. If you come across an unusual situation, please
contact your Supervisor immediately.
Some examples of unusual guestroom situations are:
1. Flooded Bathroom - This may have happened from toilet overflow or leaky
plumbing. Let Maintenance know right away.
2. Sleeping Guest - Some guests are sound sleepers and won't hear you knock. Provide
quality service by quietly leaving the room and marking on your sheet that you were
unable to clean the room. Report the situation to your supervisor immediately.
3. Sick Guest - Ask if the guest wants medical attention. If so, call the Guest Service
Representative and explain the situation to him or her right away. If you need to
clean up vomit, remember to wear gloves, goggles, and aprons, and follow the other
blood borne pathogen safety procedures. Vomit is a body fluid that can carry disease.
4. Dead Guest - Leave the room right away. Don't touch anything in the guestroom. Call
Security and the Guest Service Representative. They will handle the situation for you.
Your supervisor will let you know if you need to do anything else.
5. Firearms, illegal substances, large sums of cash - You'll want to protect yourself by
letting your supervisor know right away when you find these things.
6. Intoxicated guest - You could be in danger if you stay in a room with a drunken
guest. Protect yourself by leaving the room, and tell your supervisor immediately why
you weren't able to clean it.
7. Unauthorized pet - Tell the Front Desk about any unauthorized pets or signs of pets.
The hotel may be able to charge the guest. Also, the Front Desk may tell you what to
do about the animal. If you feel threatened by the animal, leave the room. You don't
need to risk a bite or scratch.
8. Guest who suggests a romantic encounter - Be careful in this situation. Politely
refuse the suggestion, and leave as soon as possible. If you feel threatened let your
supervisor or Security know.
9. Abused guestroom - Some guests will destroy a room just for fun. This is costly to the hotel,
and it takes a lot longer to clean that room. Tell your supervisor about the abused room. That
way, someone else can clean some of your rooms while you work on the damaged room.
Also, the Front Desk may be able to charge the guests for the damage.
134
Time Breakdown to Clean a Room
According to Our Hotel’s standards, the average time allowed for the housekeeper and
laundry personnel to clean a room is 29 minutes.
Breakdown: Room cleaning 18 minutes per room
Paid 15-minute break 1 minute per room
30 minute lunch 2 minutes per room
Cart loading 1 minute per room
Room checking 1 minute per room
Hourly administrative supervision 1 minute per room
Laundry 5 minutes per room
29 minutes per room
The average number of rooms a housekeeper is expected to clean per day is from 16 to 18.
135
Remove all necessary supplies for cleaning the bathroom from the cart and place in the
workbasket.
The subsequent steps outline the procedures for cleaning the bathroom. (Remember to dry
all surfaces and make sure everything is free of grit and soap film. Soap film that is not
wiped off is the number one cause of mildew).
1. All-purpose cleaner should be used on the vanity top, in the sink, under the toilet bowl
rim, on tile shower walls and in the tub. Do not allow the cleaning solution to dry on
surfaces because it will leave a film.
2. Clean sink and vanity with cloth.
a. Remove the sink stopper and clean thoroughly with a brush.
b. Wipe sink and fixtures.
c. Wipe all vanity surfaces to remove soil and fingerprints.
d. Dry all surfaces and fixtures with a clean dry cloth.
3. Clean the mirrors, including the full length. Be sure there are no spots or streaks.
4. Wash the wastebaskets thoroughly in the bathtub. Empty into the toilet. Dry with a
cloth.
5. Clean the bathtub and tile walls. If this is not done each day, soap scum will accumulate
on the tile and in the crevices (grout).
a. Place a used guest towel in the tub to stand on while cleaning the tub and walls in
order to prevent slipping.
b. Scrub the walls and the soap dish with a brush. If walls are extremely dirty, spray
them with an additional all-purpose cleaner, run hot water in shower and use the
steam generated to help loosen dirt. Remember to wash underneath the soap
dish.
c. Clean and polish all tub/shower fixtures, paying particular attention to the
showerhead and railings.
d. Lift out stopper, clean with brush, rinse and replace. Leave tub stopper up.
6. Scrub the tub thoroughly and make sure the non-skid tub strips are clean. No bathtub
can ever be too clean.
7. Wipe shower curtain rod, check to make sure all shower curtain hooks are in place.
8. Clean the shower curtain.
a. Spray the curtain with all-purpose cleaner.
b. Lightly brush the bottom half of the curtain to remove build-up of soap film
and dirt.
9. Spread the shower curtain and taking two rags, wipe down both sides of the curtain at
the same time beginning at the top and going down to the bottom. By doing this, the
curtain will not mildew. Change the curtain when it is torn or dirty.
10. Rinse walls, fixtures, tub and curtain by pouring water down surfaces with the ice
bucket.
11. Dry the inside and outside surfaces of tub.
12. Place shower curtain inside tub and open at least six inches from each wall. This helps
to prevent mildew.
13. Flush the toilet and then using a "Johnny Brush" or rag, scrub under rim and around
the bowl. For stubborn stains, use a disinfectant cleanser and a stronger scrubbing
action.
a. Clean the toilet lid and seat on both sides and chrome with an all-purpose cleaner
and wipe them dry with a clean, dry cloth.
b. Wash around the entire outside of toilet, i.e. base and tank and wipe dry.
136
14. Check to see if there is plenty of toilet paper on the roll, at least ½ inch. Replace if dirty
or smudged. Always have paper rollout from side to top. Fold the end of the toilet tissue
into a "V". Check to see if you need an extra roll of toilet tissue.
15. Wipe all towel racks and robe hooks, clean and dry. Also wipe the Kleenex dispenser.
16. Clean the light switch and wash off any fingerprints or smudges on the wall around the
switch.
17. Clean the top and inside of the bathroom door and wipe off the doorknob.
18. Replace all other bathroom supplies according to instructions. Make sure towels are
well folded and placed neatly on rack or towel bar.
19. Clean and dry the ice bucket and place on the vanity. Replace the bucket if badly soiled.
20. Check to see if the vent/fan needs to be cleaned and is properly working.
21. Wipe/clean hair from the bathroom floor thoroughly, making sure not to miss behind
the toilet and the door. Wipe the floor and baseboard with a cloth and all-purpose
cleaner. Pay particular attention to corners and edges. Replace the wastebasket that has
been cleaned. Take a last look to make sure that everything is in it's place and that you
have left absolutely no hair in the bathroom.
Please remember to use a clean rag for each guest room and never use
the same you used to clean the toilet anywhere else.
137
12.11.4 Recepcija
In an effort to provide our guests with the best possible service and in an effort to reduce stress
levels at our front desk and in housekeeping, the following procedures are to be implemented.
Day Room
If a guest arrives looking for a day room, the front desk should be getting in touch with
housekeeping as soon as possible to find a room that is clean. Front desk should not be
taking reservations for day rooms since their availability depends on how soon guests
check-out that morning. For example, if a trucker needs a room to sleep, front desk can
check with housekeeping to ask how soon a room may be available. If there are vacant
rooms this will probably be between 30 minutes to one hour.
138
have been requested. For all other rooms housekeeping should be updating the computer
every half hour or more if required.
It is a matter of communication and team work. We are here to provide the guest with a
comfortable stay as quickly as possible! We can do this together!
Thank you for your assistance!
Reservation
Weekly VIP forecast is to be prepared by the Front Office on each Friday and distributed to
the General Manager as well as all Department Heads. In the event of a no show or late
cancellation, the night auditor will have to record it in the Front Desk amenities order copy
and advise Housekeeping early next morning to collect the set up from the room.
Definition of Guests Entitled to Complimentary Room
139
provided in the order form, i.e. guest name, room number and time of delivery, catering will
deliver the set up together with the welcome card from the General Manager or as requested
to the assigned room prior to the guest arrival.
All VIP'S will be pre-registered to ensure smooth check in.
Front Office Manager or as requested are to be paged to greet VIP's upon their arrival.
Housekeeping
▪ Deluxe soap bars to be used
▪ Lights and radio to be turned on in the room
▪ Turn down service to be provided each evening between 6:00 pm and 7:00 pm. Fresh
towels to be replenished and good night candy to be placed on pillow at the same
time.
140
12.11.5 Restavracija
Recognizing Intoxication
Although individual reactions to alcohol may vary, people follow certain general patterns as they approach
intoxication.
These are the 10 main signs that indicate your guest is becoming drunk. These signs may appear in any
sequence or clustered, depending on the individual. As people become intoxicated, they will show more signs.
Drinkers showing four signs can almost certainly be considered intoxicated.
Inappropriate speech volume.
Drunks frequently speak in volumes inappropriate to the situation. They shout when it isn’t necessary, whisper
when there’s no need for secrecy. The voice may go from low to high (or vice versa) when there is no reason
to suggest that a change in volume is necessary.
Motor control (fine) deteriorates.
As people become drunk, their skills requiring fine motor control (hand-eye co-ordination) deteriorate.
Intoxicated patrons may fumble with cigarettes or have difficulty picking up change. As their co-ordination
declines, people also misjudge distances. They may set a drink down hard on a table, thinking that the table is
lower than it is, or miss ashtrays when smoking.
Pace of speech.
Intoxicated people may change the rate of their speaking, alternating racing speech with slow speech, or
talking consistently slow or fast.
Alertness decreases.
Intoxicated people take longer to respond to questions or react to events. They may not be able to understand
or pay attention to what you’re saying. They easily become muddled, and you have to repeat simple questions
or requests before they respond.
Inappropriate sweating.
Intoxicated people may sweat more than might be considered normal given the surrounding temperature,
conditions or situation.
Red eyes.
Take note if a customer’s eyes are bloodshot to any degree.
Motor control (gross) deteriorates.
Alcohol also impairs skills requiring gross motor co-ordination. Drunken customers may have difficulty
standing upright or walking a straight line. They weave, misstep or stumble, perhaps bumping into other
people or furniture. To compensate, they may put their hands out at the sides for support or balance.
Enunciation poor, slurring words.
Alcohol relaxes muscles, including those in the mouth, making it hard to speak clearly and distinctly. An
intoxicated person may breathe noticeably slower or shallower than others. There may be weakness in breath,
with little air inhaled or exhaled.
Tiredness.
Alcohol is a depressant. As people become intoxicated, they show signs of being sleepy. Their eyes may be
heavy or closed, or they may have a placid or fixed gaze.
Dealing with Intoxicated Patrons
141
The addiction Research Foundation offers these strategies to deal with customers who show signs of
intoxication.
1 sign
⊗ Become alert for the development of other signs (a single sign is not necessarily linked to intoxication).
⊗ Make low-risk options available to slow alcohol intake. For example, offer food or low-alcohol drinks.
2 signs
⊗ Monitor the patron carefully.
⊗ Move to low-alcohol or non-alcohol drinks.
⊗ If possible, serve food to decrease the rate of drinking.
3 signs
⊗ Serve only low-alcohol or non-alcoholic drinks--another regular round can lead to intoxication.
⊗ If the patron is driving, serve no more alcohol.
4 signs or more
⊗ Serve no more alcohol to this patron under any circumstances.
⊗ Use “management of intoxication” techniques to reduce the likelihood of injury and damage. For example,
ensure that the patron has safe transportation home; if necessary, call the police.
Preventing Intoxication
Obviously, if you focus your efforts on preventing intoxication, you won’t have to be as concerned about
recognizing intoxication.
These strategies may help you lower the risk of customer intoxication:
Alternative Beverages:
Actively market non-alcoholic and low-alcohol drinks to your guests.
Creating interesting “mocktails” made without alcohol. Exotic names and fresh ingredients will make these
products appealing to your customers.
Have your servers suggest premium-priced mocktails to customers who order soft drinks.
Promote alternative beverages by offering them at prices that are competitive with regular alcoholic products.
Offer a wide variety of low and no-alcohol products and make sure your customers know these products are
available. Advertise them on your menus and tent cards.
Food:
Serving food is one of the best ways you can lower your risk of customers becoming intoxicated. Not only
does food delay the absorption of alcohol into the blood, but it generally takes customers longer to drink a
round when they are also eating.
Offer free or low-priced appetizers for after work customers. These people may be at especially high risk of
becoming intoxicated because they are likely to have empty stomachs.
Try a “hungry hour” promotion with two-for-one snacks.
Train your servers to market food. Offer them incentives for increasing food sales.
Premium upgrading:
Customers tend to sip and savour premium drinks and are less likely to order an excessive number of rounds
because of the higher price. Premium upgrading allows you to increase revenues from each drink without
increasing consumption.
When a customer orders spirits without a mix, suggest a premium brand. People who prefer straight spirits
142
will likely enjoy better-quality (more-expensive) products. Try this strategy with wine and beer drinkers, too.
Interview and assess:
Chat with your customers before taking their order. Have they eaten? Have they been drinking else-where?
Clearly, people who have been drinking must be treated differently from those who have had nothing to drink.
You have to decide whether or not to serve them even one drink, and monitor them for emerging signs of
intoxication.
Don’t invite trouble in:
Train your door staff to recognize the signs of intoxication and refuse entry to anyone who has had too much
to drink.
House policy:
Develop, post and enforce a house policy on intoxication. You might print the policy on your menu or on tent
cards with a list of your non-alcoholic drink specials.
The goal of our establishment is to make a profit by providing responsible, courteous and professional service
and selling more than just beverage alcohol.
We will serve customers in a responsible, friendly and professional manner. Staff is on hand to assist
customers in their decision to drink in moderation and, where appropriate, avoid drinking activities that put
customers at harm or risk. Management is committed to adhere to all liquor laws.
1. Monitor the Event
⌧ The manager on duty is assigned to monitor the event.
⌧ Check for age and fraudulent I.D.
⌧ Deny entry to intoxicated people.
⌧ Count the number of people on premise to prevent overcrowding and exceeding the legal capacity.
⌧ Provide proper guest to staff ratio.
⌧ Allow free access to police and liquor inspectors
2. Alternative Beverages
⌧ Designated drivers receive free pop or coffee.
⌧ Light/Non-Alcoholic beers are to be made available at all times.
⌧ Serve alcohol free drinks in containers different from those of alcoholic beverages.
⌧ Minors are not permitted to consume non-alcoholic beer.
3. Identification Policy
⌧ The only acceptable forms of I.D. are: Drivers Licence; Passport; Age of Majority Card; Canadian
Citizenship or Military I.D.
⌧ If you are given an out of Country I.D., check with your supervisor.
143
⌧ If the client becomes irritated with actions, avoid all conflicts and inform the appropriate manager or
supervisor to take over the situation.
⌧ Once a client has been denied service, they may remain in the banquet room as long as they observe the
rules of the Hotel.
5. Removing a Client from the Property
⌧ Once a client has been “cut-off” and remains in the banquet room, if they are seen with another alcoholic
beverage, it is to be confiscated and the guest is to be given a verbal ejection warning.
⌧ If they fail to heed this warning and violate this again, they are to be asked to leave the premises. This
should be the duty of a Manager or Supervisor only, with the assistance of the convenor.
⌧ Your Hotel reserves the right to eject any person (s) from the Banquet Room or property of the Hotel in a
professional manner.
⌧ If a patron becomes intoxicated while in our care, it is our responsibility to get them a taxi. See 7.
6. Area’s Of Consumption
⌧ Alcohol is not permitted to be brought into the banquet room from another source. Example, guestrooms
⌧ We reserve the right to confiscate any alcohol not purchased through a contracted bar of Your Hotel and
to deny entry to repeat offenders.
⌧ Alcohol is only permitted in the list of areas. Any open alcohol must be carried by a staff
member to the guest’s destination.
7. Alternative Transportation
⌧ Should a client ever reach the point of intoxication, it is our “duty of care” to see that client safely home.
This can be ensured
by getting a sober person from their group to ensure them safe transportation home or by calling the
patron a taxi and assisting them into the taxi.
⌧ If the client is reluctant to take a taxi, Your Hotel will pay for the ride home (one way). At this point the
server must accompany the guest to the carport & see them safely into the taxi.
⌧ If the guest will not accept any means of transportation other than driving themselves, management must
call the police giving the licence plate and make of car as well as the direction they were headed.
8. General Points
⌧ At all times, we must try to avoid a verbal or physical conflict with a guest.
⌧ If this situation arises, contact the appropriate supervisor/manager and/or security.
⌧ An incident report must be filled out for any happenings listed above
⌧ As long as your best judgement has been used, and all rules of the prop property have been followed,
management will always back the decisions of staff.
144
12.12 PRILOGA 12 - SEZNAM ZA NADZOR VARNOSTI V HOTELU
SEVERITY
A B C
ITEMS TO BE INSPECTED OK COMMENTS
Parking Lots
1. Are lot surfaces free of tripping hazards?
17. Are fire exits clearly marked and are fire exit directional
signs illuminated?
18. Are stairs equipped with handrails that are securely
fastened?
19. Are stairs, ramps, etc. well illuminated?
145
SERVICE PERSONNEL ONLY signs?
24. Are restricted access doors kept locked?
Banquet and Meeting Rooms?
25. Are rooms kept locked when not in use?
26. Are fire exits clearly visible and fire exit directional signs
illuminated?
27. Are fire exits kept free of obstructions such as table and chair
setups?
28. Is carpet in good condition, free of tears and snags that could
cause tripping?
29. Are electrical cords, etc. taped down when used in meeting
rooms?
30. Are meeting rooms inspected prior to use by guests?
31. Are chairs and tables, riser platforms and steps inspected prior
to use? Do they meet hotel safety standards?
32. Are risers or staging set-up against walls or with railings to
prevent guests from stepping off the rear?
33. Are riser steps free of defects, secure and steady?
34. Are service doors clearly marked to avoid confusion with fire
exits?
35. Are service doors identified for IN and OUT directions?
36. Are ash urns, etc. kept out of normal traffic patterns?
41. Are fire exits clearly marked and are signs illuminated?
47. Are servers instructed to warn guests about hot plates and food?
146
57. Are manual fire extinguisher controls accessible?
58. Are employees wearing low-heeled, appropriate
footwear?
59. Are walk-in coolers and refrigerators at the required
temperatures?
60. Are floors clean and free of defects?
61. Are floor drains in working order?
62. Is there a routine cleaning program in affect?
63. Are pots, pans and other cooking equipment inspected on
a regular basis?
64. Is other food processing equipment, such as: grinders,
slicers, choppers, mixers, etc. inspected daily?
65. Are walkways free of obstructions and congestion?
66. Are floor mats placed in wet areas and in front of wash
stations and are they in good condition?
67. Do garbage disposals have rubber guards that prevent
flatware etc. from entering the disposal?
68. Are stacking and storage areas kept clean and orderly?
69. Is trash emptied regularly, or often enough to prevent
unnecessary build up.
70. Are workers equipped with aprons and gloves? Are
rubber boots issued for areas that are extremely wet?
Storage Areas:
71. Is area well illuminated?
72. Is floor free of defects and is it slip resistant?
73. Are shelves sturdy with no evidence of weakening?
74. Are heavy items stored on middle to low shelves with
lighter items on higher shelves?
75. Is storage (stacking) kept at least 18 inches below
sprinkler heads?
76. Are fire exits and aisles free of obstruction? Are exits
illuminated and clearly marked?
77. Are employees trained in proper lifting techniques?
78. Are there a sufficient number of handcarts and lifting
devices and are they sturdy with good wheels?
GUEST FLOORS:
79. Are floors/carpets in good condition, free of slipping and
tripping situations?
80. Are fire exits clearly marked with illuminated signs?
81. Are fires exit stairwells free of obstructions and well
lighted?
82. Do fire exit doors open freely and are door closer devices
working smoothly?
83. Are fire extinguishers inspected regularly as indicated by
a tag and is their location clearly marked?
GUEST ROOMS:
84. Do door locks operate as they should?
85. Are evacuation instructions posted on the rear of each
guest room door?
86. Are the innkeepers statutes displayed in a conspicuous
location?
87. Are there any frayed, broken, taped or spliced electrical
cords?
88. Is bathroom outlet ground-fault protected?
147
89. Is room carpet/floor in good condition, free of tripping,
slipping situations?
90. Is guest room furniture sturdy and free of sharp edges,
splinters or protrusions?
91. Are guest room windows restricted from opening so
wide that children or adults could pass through?
Security:
92. Are guest room keys inventoried daily?
93. Are perimeter fire exits locked from the outside to
prevent unauthorized entry?
94. Are employees instructed to alert management to the
existence of suspicious persons or activity?
95. Are guests advised to lock valuables in safe deposit
boxes or in-room safes?
96. Are guests requesting additional room keys after check-
in asked to show identification?
Swimming Pool:
97. Are pool rules conspicuously posted?
98. Are age limits strictly enforced?
99. Is the pool depth marked on the top edge and side of the
pool in both feet and meters along with NO DIVING
signs or symbols?
100. Is the pool water chemically checked daily and
documented?
101. Is pool deck cleaned often and free of tripping
situations?
102. Is required equipment, life pole and life ring, visible
and within easy reach?
103. Is there a telephone at poolside and is an emergency
number posted?
104. Are provisions made that will keep small children from
entering the pool area?
105. Is there a standard requiring hotel staff to make frequent
checks of the pool area during all hours?
106. If a Jacuzzi is present, is the water temperature set at a
maximum of 102º F, checked daily and documented?
107. Is water chemically checked daily and documented?
Exercise Room:
108. Are rules conspicuously posted?
148