SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE

IPAVČEVA 10, 3000 CELJE, SLOVENIJA

Martina Jevšinek

PRVA POMOČ

Celje, 2010
Naslov: Prva pomoč

Avtor: Martina Jevšinek

Strokovni recenzent:

Jezikovni recenzent:

Računalniški prelom:

Oblikovanje slik:

Kraj izida:

Datum izida:

URL (e-pub):

Sistemske zahteve: Računalnik, združljiv z IBM modeli PC, operacijski

sistem Windows, internetni dostop
Programske zahteve (e-pub): Internetni brskalnik, program Adobe Reader

2
KAZALO

1 PRVA POMOČ IN UKREPI NA KRAJU NESREČE .................................................................... 5

1.1 VERIGA PREŽIVETJA............................................................................................................ 5
1.2 PET NEPOSREDNIH NEVARNOSTI ZA ŽIVLJENJE ............................................................ 6
1.3 PRVA POMOČ IN UKREPI NA KRAJU NESREČE................................................................ 7
1.3.1 Presodi okoliščine................................................................................................................. 7
1.3.2 Pristop k poškodovancu ........................................................................................................ 7
1.3.3 Hitra ocena poškodovanca.................................................................................................. 10
1.3.4 Obveščanje nujne medicinske pomoči.................................................................................. 10
1.4 POLOŽAJ POŠKODOVANCEV ALI NENADNO ZBOLELIH.............................................. 11
1.4.1 Položaj v šoku..................................................................................................................... 12
1.4.2 Položaj pri poškodbi glave (zavestni poškodovanec)............................................................ 12
1.4.3 Položaj pri težkem dihanju in poškodbi oprsja..................................................................... 13
1.4.4 Položaj pri poškodbi trebuha .............................................................................................. 13
1.4.5 Trebušni položaj pri obsežni poškodbi obraza ..................................................................... 14
1.4.6 Položaj pri poškodbah spodnjih udov .................................................................................. 14
1.4.7 Položaj pri poškodbi hrbtenice............................................................................................ 15
1.4.8 Položaj nosečnice ............................................................................................................... 15
1.5 PREMIKANJE POŠKODOVANCA ....................................................................................... 16
1.6 REŠEVANJE IZ MOTORNIH VOZIL.................................................................................... 16
2 KRVAVITVE ................................................................................................................................. 18
2.1 KRVAVITVE GLEDE NA LOKACIJO.................................................................................. 18
2.2 KRVAVITVE GLEDE NA IZVOR......................................................................................... 18
2.3 NAČINI ZAUSTAVLJANJA KRVAVITVE........................................................................... 20
2.3.1 Pritisk s prsti na krvavečo rano........................................................................................... 20
2.3.2 Digitalni pritisk področne arterije ob kost ........................................................................... 21
2.3.3 Kompresijska obveza .......................................................................................................... 22
3 RANE.............................................................................................................................................. 24
3.1 PRASKE – ODRGNINE ......................................................................................................... 24
3.2 UREZNINE IN VSEKANINE................................................................................................. 24
3.3 UDARNINE IN ZMEČKANINE ............................................................................................ 25
3.4 RAZTRGANINE .................................................................................................................... 26
3.5 UGRIZNINE........................................................................................................................... 26
3.6 STRELNE RANE ................................................................................................................... 27
3.7 PRVA OSKRBA RANE / PRVA POMOČ .............................................................................. 29
3.8 OBVEZOVANJE RAN ........................................................................................................... 31
3.8.1 Obvezilni material .............................................................................................................. 31
3.8.2 Načini obvezovanja ran ...................................................................................................... 32
3.9 RANE, KI ZAHTEVAJO POSEBNO OSKRBO ..................................................................... 39
3.9.1 Oskrba rane, v kateri je tujek .............................................................................................. 39
3.9.2 Postopki z amputiranimi udi................................................................................................ 40
3.9.3 Globoke rane na oprsju....................................................................................................... 40
3.9.4 Globoke rane na trebuhu .................................................................................................... 41
3.9.5 Piki strupenih kač ............................................................................................................... 41
3.9.6 Piki strupenih žuželk ........................................................................................................... 42
4 ŠOK ................................................................................................................................................ 44
5 POŠKODBE KOSTI IN SKLEPOV .............................................................................................. 45
5.1 ZVIN ...................................................................................................................................... 45

3
 5.2 IZPAH .................................................................................................................................... 45
5.3 ZLOMI ................................................................................................................................... 47
5.3.1 Zlomi zgornjih udov............................................................................................................ 51
5.3.2 Zlomi spodnjih udov ........................................................................................................... 55
5.3.3 Zlom reber.......................................................................................................................... 60
6 POŠKODBE MEDENICE ............................................................................................................. 61
7 POŠKODBE HRBTENICE............................................................................................................ 63
7.1 ZVIN HRBTENICE................................................................................................................ 63
7.2 IZPAH VRETENC ................................................................................................................. 64
7.3 ZLOMI VRETENC................................................................................................................. 65
8 POŠKODBE GLAVE IN MOŽGANOV........................................................................................ 67
8.1 RANE MEHKIH DELOV (NA OBRAZU, UHLJIH, KOŽI GLAVE)...................................... 67
8.2 POŠKODBE LOBANJSKIH KOSTI....................................................................................... 68
8.2.1 Zlomi lobanjskega svoda..................................................................................................... 68
8.3 ZLOMLJENA SPODNJA ČELJUSTNICA ............................................................................. 69
8.4 IZBITJE ZOBA ...................................................................................................................... 69
9 TUJKI............................................................................................................................................. 71
9.1 KLOP V KOŽI........................................................................................................................ 71
9.2 TUJEK V OČESU................................................................................................................... 72
9.3 TUJKI V NOSU IN UŠESU................................................................................................... 73
10 OPEKLINE – OPEKLINSKE RANE............................................................................................ 74
10.1 OPEKLINE DIHALNIH POTI................................................................................................ 76
10.2 PRVA POMOČ PRI OPEKLINAH ......................................................................................... 77
10.3 POŠKODBE Z ELEKTRIČNIM TOKOM (ELEKTRIČNE OPEKLINE) ................................ 78
10.4 KEMIČNE POŠKODBE ......................................................................................................... 79
10.5 FRIKCIJSKE OPEKLINSKE RANE....................................................................................... 81
11 POŠKODBE ZARADI MRAZA .................................................................................................... 82
11.1 SPLOŠNA PODHLADITEV................................................................................................... 82
11.2 OZEBLINE............................................................................................................................. 83
11.3 OMRZLINE............................................................................................................................ 83
12 NUJNA BOLEZENSKA STANJA................................................................................................ 85
12.1 AKUTNI KORONARNI SINDROM....................................................................................... 85
12.2 MOŽGANSKA KAP .............................................................................................................. 86
12.3 EPILEPTIČNI NAPAD........................................................................................................... 87
12.4 DRUGA NEVARNA STANJA ............................................................................................... 87
12.4.1 Sončarica....................................................................................................................... 87
12.4.2 Vročinska kap ................................................................................................................ 88
12.4.3 Snežna slepota ............................................................................................................... 89
13 AKUTNE ZASTRUPITVE ............................................................................................................ 90
13.1 ZASTRUPITEV S STRUPENIMI PLINI ................................................................................ 91
13.2 ZASTRUPITEV Z ZAUŽITJEM STRUPENIH SNOVI .......................................................... 92
13.2.1 Ukrepanja v primeru zaužitja zdravila ............................................................................ 92
13.2.2 Ukrepanje v primeru zaužitja kemikalij........................................................................... 92
14 TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA – TPO ........................................................................... 93
14.1 VRSTNI RED TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA PRI ODRASLIH.......................... 93
14.2 OŽIVLJANJE UTOPLJENCA ................................................................................................ 97
14.3 UPORABA AVTOMATIČNEGA DEFIBRILATORJA .......................................................... 98
14.4 TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA OTROK................................................................... 102
KAZALO SLIK..................................................................................................................................... 103

4
1 PRVA POMOČ IN UKREPI NA KRAJU NESREČE

PRVA POMOČ je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovani ali

nenadno zboleli na kraju dogodka in čim prej po dogodku. Opravimo jo s
preprostimi pripomočki.

Laična prva pomoč traja toliko časa, dokler ne prispe strokovna pomoč.

Prva pomoč se izvede takoj na kraju dogodka in ne čakamo zdravnika ali reševalnega
vozila.
O stopnji ali obsegu prve pomoči odloča usposobljenost pomagalca.

Razlikujemo več stopenj prve pomoči:

 LAIČNA PRVA POMOČ je tista, ki jo da nestrokovnjak – laik.
 POLSTROKOVNA PRVA POMOČ je tista, ki jo dajejo prostovoljni prvi pomagalci,
ki so se izučili in izurili v posebnih tečajih.
 STROKOVNO ALI MEDICINSKO PRVO POMOČ pa dajejo zdravstveni delavci.
Najvišja stopnja te pomoči pa je zdravniška prva pomoč.

Temeljni cilji prve pomoči na kraju nesreče so:

 ohraniti življenje,
 preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja,
 poskrbeti za strokovno pomoč.

Ljudje v nujnem primeru potrebujejo pomoč. Pomagati ljudem v nujnem primeru ni le

etično vprašanje, temveč nas k temu zavezuje tudi zakon.

1.1 VERIGA PREŽIVETJA

Preživetje je uspešno le, če upoštevamo pravi vrstni red ukrepov in postopkov, ki jih
imenujemo »veriga preživetja«. Vsebuje štiri vitalne člene, ki so potrebni za uspešno
oživljanje.

Zgodnja prepoznava Zgodnji Zgodnja Zgodnji dodatni

in klic na 112 TPO defibrilacija postopki oživljanja

Slika 1: Veriga preživetja

5
 1. člen: zgodnja prepoznava stanj, ki lahko hitro privedejo do nenadne smrti in
takojšen klic službe nujne medicinske pomoči (NMP) – številke 112;
2. člen: neodložljivi ukrepi: ustavitev hude krvavitve, sprostitev dihalne poti, zgodnji
TPO (zunanja masaža srca in umetno dihanje), položaj za nezavestnega;
3. člen: zgodnja defibrilacija z avtomatičnim defibrilatorjem;
4. člen: zgodnji dodatni postopki oživljanja, ta člen izvajajo usposobljeni zdravstveni
delavci.

Veriga preživetja je trdna toliko, kolikor je trden najšibkejši člen. Šibkega člena ni mogoče
nadomestiti s tem, da so drugi členi močnejši.

Ukrepati moramo:
 NAGLO
 PRAVILNO
 V PRAVEM ZAPOREDJU:
Poznati moramo zmožnost svojega ukrepanja.
Znati moramo narediti pravo stvar ob pravem času.
Uporabimo spretnost, ki temelji na znanju, usposobljenosti in izkušnjah. Z
znanjem prve pomoči rešujemo ogroženo življenje in preprečujemo
poslabšanje, dokler ne pride zdravnik.

1.2 PET NEPOSREDNIH NEVARNOSTI ZA ŽIVLJENJE

Ko ugotovimo stanje poškodovanca ali naglo zbolelega, ukrepamo takoj, brez odlašanja.

Nujnosti ali neposredne nevarnosti za življenje so:

1. Ustavitev dihanja in bitja srca – takoj začeti s TPO.
2. Huda krvavitev – takoj jo ustaviti.
3. Nezavest – preprečiti zadušitev.
4. Šok – ugotoviti vzrok in začeti s potrebnimi ukrepi PP.
5. Akutna zastrupitev – ugotoviti okoliščine in začeti s potrebnimi ukrepi PP.

Ad1/ USTAVITEV DIHANJA IN BITJA SRCA

Ob sprostitvi dihalne poti preverimo dihanje, ali se poškodovancu prsni koš dviga, ali
čutimo njegov izdih skozi usta ali nos in ali slišimo poškodovančev vdih in izdih. Če ne
diha takoj začemo z TPO (temeljni postopki oživljanja).

Ad2/ KRVAVITEV
Odtekanje krvi iz žil in srca navzven, v telesne votline ali tkiva. Hudo krvavitev takoj
ustavimo s pritiskom na krvavečo žilo, s pritiskom področne arterije ob kost ali s
kompresijsko obvezo.

Ad3/ NEZAVEST
Najprej ugotovimo, če je poškodovanec ali nenadno oboleli pri zavesti (ga ogovorimo in
stresemo). Če je nezavesten, mu s pravilno držo glave sprostimo dihalno pot (nagnemo
glavo nazaj in dvignemo brado).

6
Ad4/ ŠOK
Popuščanje krvnega obroka in z njim vseh življenjskih funkcij → smrt.
Pri poškodbah in krvavitvah je možnost nastanka šoka velika, zato ga je potrebno
preprečiti.

Ad5/ ZASTRUPITEV
Ko se pri zdravem človeku nenadoma pojavijo motnje zavesti, krči bruhanje, driska,
spremembe na koži ali vidnih sluznicah, popuščanje krvnega obtoka, plitko dihanje…
Na to nas opozorijo okoliščine in ostanki nevarnih snovi, strupa ali zdravila. Ukrepati je
potrebno takoj!

Poznati moramo okoliščine in zmožnosti svojega ukrepanja.

Znati moramo narediti pravo stvar ob pravem času.

1.3 PRVA POMOČ IN UKREPI NA KRAJU NESREČE

1.3.1 Presodi okoliščine

Kadarkoli naletimo na nesrečo, moramo vedno najprej oceniti in odpraviti mogoče

nevarnosti za vse navzoče (za poškodovance, za druge udeležence nesreče, za morebitne
opazovalce ter seveda zase in za druge reševalce). Pri nudenju prve pomoči je vedno na
prvem mestu skrb za lastno varnost!

Nekaj primerov, ko mora reševalec najprej poskrbeti za lastno varnost in šele nato nudi
prvo pomoč:
- Prometna nesreča (takoj si oblečemo varnostni brezrokavnik z odsevnimi trakovi in
zavarujemo mesto nesreče s postavitvijo varnostnih trikotnikov, kadar obstaja
možnost zdrsa vozila počakamo na prihod gasilcev, ki bodo vozilo stabilizirali).
- Prav tako moramo biti zelo previdni pri zastrupitvah z ogljikovim monoksidom. V
prostor, ki je napolnjen s strupenim plinom, ne vstopamo takoj. Najprej odpremo na
stežaj vrata, razbijemo okno od zunaj, pred vstopom globoko v dihnemo svež zrak
in ga zadržimo, dokler ne izstopimo iz prostora.

Šele, ko smo zavarovali kraj nesreče in poškodovance, ter se prepričali, da nam in drugim
udeležencem v nesreči ne grozi nobena nevarnost, se pozorno približamo ter ocenimo
število poškodovanih in težo njihovih poškodb.
Kadar je poškodovanih več oseb, se najprej osredotočimo na tiste, ki so huje poškodovane.

1.3.2 Pristop k poškodovancu

Ostani miren, govori z navadnim glasom, poškodovanca ali zbolelega ogovori in ga

pomiri. Glede na okoliščine skušaj ugotoviti vzrok nesreče.

7
Kako pa ravnamo v primeru, ko prizadeti ne kaže znakov življenje?
Prvi kazalnik resnosti poškodbe je stanje zavesti oz. odzivnost poškodovanega.
In kako preverimo stanje zavesti?

Odzivnost oz. stanje zavesti

Prizadetega nežno
stresemo za ramena in
glasno vprašamo: “Ali
ste vredu?”

Poškodovanec, ki se pogovarja z nami in ima odprte oči, je pri zavesti. Poškodovanec, ki

se na naše dražljaje ne odziva, ne odpre oči, se sploh ne premakne in ne govori, je
nezavesten.

Če se prizadeti NE odziva

Poskušamo priklicati
pomoč.

Kličemo morebitne navzoče na pomoč, da nam pomagajo (kliče112), mi pa takoj

preverimo življenjske znake ABC. Če smo sami, najprej kličemo 112 in šele nato
ukrepamo naprej.

ŽIVLJENJSKI ZNAKI ABC;

Tako kot so črke A, B in C prve črke v abecedi, so življenjski znaki ABC prvi koraki pri
ugotavljanju življenja. Povzeti so iz angleščine.
A – airway – dihalna pot
B – breathing – dihanje
C – circulation – cirkulacija oz. krvni obtok
Življenjske znake torej preverjamo po vrsti: najprej A - dihalno pot, nato B - dihanje, nato
C - delovanje srca.

8
Najosnovnejši znak, ki ga preverjamo je dihanje.
Dihanje ni mogoče, če je dihalna pot zaprta, zato najprej preverimo dihalno pot.

A – airway – dihalna pot

Sprostitev dihalne poti:

zvrnitev glave nazaj in
dvig brade.

Zaprta dihalna pot onemogoča dihanje in povzroči smrt poškodovanca, če takoj ne dobi
ustrezne prve pomoči. Ko je dihalna pot prosta, lahko ocenimo dihanje. Najprej
ugotovimo, ali poškodovanec sploh diha, nato ugotovimo, kako diha.

B – breathing - dihanje

Preverjanje dihanja

Ali diha, ugotovimo tako, da se s svojim obrazom in ušesom približamo poškodovančevim

ustom in nosu ter gledamo proti njegovemu prsnemu košu. Tako poslušamo dihalne
šume, sočasno čutimo na obrazu izdihan zrak in opazujemo dvigovanje prsnega koša.

Če poškodovanec diha, slišimo dihalne šume, občutimo izdihan zrak in vidimo dvigovanje
prsnega koša.

Če ne slišimo dihalnih šumov, ne občutimo izdihanega zraka in ne vidimo dvigovanja

prsnega koša, pomeni, da poškodovanec ne diha.

V takem primeru moramo TAKOJ in NAJPREJ poklicati NMP-112 in nato takoj

začeti oživljati.

9
Ko smo se prepričali, da je dihalna pot prosta in smo ocenili dihanje, nadaljujemo z oceno
krvnega obtoka.

C – circulation – krvni obtok

 Tipanje utripa na vratni ali zapestni arteriji za
ugotavljanje srčnega utripa ni zanesljivo in ga
NE UPORABLJAMO.
 Odsotnost dihanja je najzanesljivejši znak
odsotnosti bitja srca.
 Če je poškodovanec nezavesten, se ne
premika in ne diha, mu tudi srce ne utripa in
mu kri ne kroži po žilah.

1.3.3 Hitra ocena poškodovanca

Ko smo poskrbeli za varnost in življenjsko ogrožajoča stanja, je čas, da hitro ocenimo

druge poškodbe. Vedno pregledujemo od glave navzdol do nog, nato pa še roke. Ogledamo
si glavo, vrat, prsni koš, trebuh, medenico, nogi, nato pa še roke. Pozorni smo na vse
zunanje znake poškodb.

Če je poškodovanec pri zavesti, ga vprašamo, kaj ga boli, če lahko giblje z vsemi udi.

1.3.4 Obveščanje nujne medicinske pomoči

Ko smo soočeni z nesrečo ali potrebujemo pomoč, ki presega naše zmožnosti, nemudoma
pokličemo na številko 112 – regijski center za obveščanje. Operaterju na kratko povemo,
kaj se je zgodilo in da potrebujemo nujno medicinsko pomoč. Povezal nas bo z najbližjo
enoto nujne medicinske pomoči .

Slika 2: Klic 112

10
Obvestilo o nezgodi mora vsebovati naslednje podatke:
Kdo kliče? (se predstavimo)
Kaj se je zgodilo? (na kratko opišemo okoliščine nezgode; npr. ali je prometna ali
delovna nesreča)
Kje se je zgodila nezgoda? (natančno opišemo kraj nezgode: navedemo kraj, ulico,
hišno številko, na cesti v smeri Celja proti Žalcu)
Koliko poškodovancev ali prizadetih je treba oskrbeti?
Kakšne poškodbe ali znake imajo prizadeti?

Telefonski klic na to številko je brezplačen, tako z mobilnega kot s stacionarnega telefona.

1.4 POLOŽAJ POŠKODOVANCEV ALI NENADNO ZBOLELIH

Če čakamo na reševalno vozilo in NMP, poškodovanca namestimo v ustrezen položaj in

budno spremljamo njegovo zdravstveno stanje. Pri tem se ravnamo po poškodbi oz.
obolenju, ki najbolj ogroža njegovo življenje.

Nezavestnega poškodovanca namestimo v STABILNI BOČNI POLOŽAJ. Nezavest

prepoznamo: prizadeti se ne odziva, vendar diha, torej ga namestimo v stabilni bočni
položaj.

Postopek nameščanja:
1. prizadetemu odstranimo očala in trde predmete;
2. pokleknemo ob njega z zdrave oz. manj poškodovane strani in mu poravnamo obe
nogi;
3. bližnjo roko odročimo v pravem kotu, tako da je z dlanjo obrnjena navzgor in je v
pravem kotu upognjena v komolcu,
4. drugo roko potegnemo prek prsi in položimo dlan roke na bližnje lice;
5. primemo bolj oddaljeno nogo tik nad kolenom in jo potegnemo kvišku tako, da
ostane stopalo na tleh;
6. medtem ko držimo njegovo roko ob licu, z drugo roko nad kolenom potegnemo
nezavestnega proti sebi in ga tako obrnemo na bok;
7. zgornjo nogo pokrčimo tako, da sta kolk in koleno pokrčena v pravem kotu,
8. potisnemo glavo nazaj, da ostane dihalna pot odprta;
9. v rednih časovnih presledkih preverjamo, ali je dihanje normalno.

11
 Slika 3: Nameščanja poškodovanca v stabilni bočni položaj

Nezavestnega najbolj ogroža zadušitev. S tem položajem preprečimo, da bi ohlapni jezik

zamašil dihalno pot.

1.4.1 Položaj v šoku

Če je poškodovanec izgubil veliko krvi in je v šoku, mu DVIGNEMO VZNOŽJE za 20 –

40 cm visoko (na ta način dobijo možgani in srce več krvi).

Slika 4: Položaj v šoku

1.4.2 Položaj pri poškodbi glave (zavestni poškodovanec)

Če je poškodovanec pri zavesti in ima poškodovano glavo, ga damo na hrbet in mu

podložimo glavo (rahlo). Tako izboljšamo odtok krvi iz glave, to pa zmanjšuje otekanje
možganov.

12
 Slika 5: Položaj pri poškodbi glave

1.4.3 Položaj pri težkem dihanju in poškodbi oprsja

Pri POŠKODBAH OPRSJA in TEŽKEM DIHANJU damo poškodovanca v polsedeč

položaj.V tem položaju bodo bolečine manjše in dihanje lažje. Če je treba poškodovanca
premikati, naj ga dva reševalca primeta pod pazduhama (nikoli mu ne smemo objeti
prsnega koša) in ga potegneta drugam.

Slika 6: Položaj pri težkem dihanju in poškodbi oprsja

1.4.4 Položaj pri poškodbi trebuha

Dvignemo vzglavje in lahno upognemo kolena in kolke. S tem razbremenimo trebušne

mišice in zmanjšamo bolečino.

Slika 7: Položaj pri poškodbi trebuha

13
1.4.5 Trebušni položaj pri obsežni poškodbi obraza

Pri OBSEŽNI POŠKODBI OBRAZA poškodovanca položimo na trebuh. Glavo s čelom

položimo na spredaj prekrižani roki, tako da kri lahko odteka.

Slika 8: Trebušni položaja

TAKŠNEGA POŠKODOVANCA LAHKO DAMO TUDI V STABILNI BOČNI

POLOŽAJ.

Slika 9: Stabilni bočni položaj

1.4.6 Položaj pri poškodbah spodnjih udov

Pri poškodbi spodnjih udov le-te imobiliziramo in podložimo.

Slika 10: Položaj pri poškodbi spodnjih udov

14
1.4.7 Položaj pri poškodbi hrbtenice

Če imamo poškodbo prsnega ali ledvenega dela hrbtenice in je poškodovanec pri zavesti,
ga položimo na trdo podlago ter mu podložimo vratni in ledveni del hrbtenice.

Slika 11: Položaj pri poškodbi hrbtenice

1.4.8 Položaj nosečnice

Nosečnica v visoki nosečnosti najudobneje leži na levem boku in jo z desne strani malce
podložimo. V tem položaju maternica ne pritiska na veno cavo inferior (ki poteka ob
hrbtenici) in ne ovira odtoka venozne krvi iz spodnjega dela telesa proti srcu. Če je ne bi
namestili v ta položaj, bi prišlo do padca krvnega pritiska.

Slika 12: Položaj nosečnice

Ko smo poškodovanega ali obolelega namestili v pravilen položaj glede na nevarnost

poškodbe ali obolenja, skušamo s sistematičnim pretipavanjem celega telesa ugotoviti
morebitne druge poškodbe (udarnine, rane, zlome izpahe).

Poškodovanca po nepotrebnem ne slačimo, ne sezuvamo, če je to potrebno,

povzročimo čim manj bolečin.

Kadar gre za poškodbe zgornjih udov, če je potrebno slečemo najprej zdravo stran,
nato poškodovano.

Pri spodnjih udih slečemo obe strani hkrati, če to ni mogoče, prerežemo ali
razparamo obleko po šivih.

15
1.5 PREMIKANJE POŠKODOVANCA

Splošno pravilo je, da težjega poškodovanca ne premikamo, razen tedaj, ko mu grozi

nevarnost, ki je ne moremo odpraviti (ogenj, strupen dim, razlitje nevarnih tekočin…).

Posebej moramo biti previdni pri premikanju nezavestnega poškodovanca. Nikoli ga ne

premikamo leže na hrbtu, ker mu grozi zadušitev z jezikom. Če ga moramo premikati,
naredimo to v bočnem položaju.

Sicer pa se pri premikanju poškodovanca, še zlasti, če je prisoten en sam reševalec,

poslužujemo t. i. Rautkovega prijema:
stopimo za hrbet,
sežemo pod pazduhama, ga primemo za upognjeno roko,
naslonimo nase,
povlečemo.

Slika 13: Rautkov prijem

Med premikanjem smo posebej pozorni na prizadete dele telesa. Z njimi ravnamo čim
obzirneje (jih po nepotrebnem ne stresamo, zvijamo ali upogibamo). Na varnem mestu
počakamo s prizadetim na NMP. Namestimo ga v ustrezen položaj, zavarujemo pred
mrazom, vročino, budno spremljamo njegovo zdravstveno stanje in ga opogumljamo.

Prizadetemu, ki je nezavesten ali težko in neenakomerno diha, zrahljamo ovratnik in pas.

Nezavestnemu ali tistemu, ki zaradi kakršnega koli vzroka težko požira, ne dajemo pijač,
da se ne bi zadušil. Za vse poškodovance velja, naj pred prihodom v bolnišnico ne jedo in
ne pijejo, saj bodo morda potrebovali zdravniški poseg v splošni anesteziji (narkozi).

1.6 REŠEVANJE IZ MOTORNIH VOZIL

Praviloma poškodovance iz vozila evakuirajo poklicni reševalci, gasilci poskrbijo za

ustrezno tehnično zaščito (stabilizirajo vozilo, zavarujejo neaktivirano zračno blazino). Če
pa grozi poškodovancu v vozilu nevarnost dodatnih poškodb (nevarnost vžiga avtomobila,
eksplozije), ali ga je treba oživljati, pa moramo poškodovanca iz vozila rešiti že v okviru
PP. Za uspešno reševanje sta potrebni vsaj dve osebi. Pri reševanju moramo biti izredno
previdni, saj se lahko vozilo vname tudi kasneje:


za več znanja

16
 Najprej odpremo vrata vozila. Poškodovanca ogovorimo in mu povemo, kaj bomo
storili.
Odpremo varnostni pas - včasih ga je treba tudi prerezati.
Nato preverimo, če so njegova stopala prosta.
Objamemo poškodovanca s hrbtne strani z eno roko in s prsti močno zagrabimo za
njegovo obleko v predelu kolka. Z drugo roko potisnemo na poškodovančeva
kolena na nasprotni strani.
Na ta način poškodovanca na sedežu obrnemo, tako da gleda s hrbtom proti vratom
avtomobila.
Poškodovanca primemo z že opisanim Rautkovim prijemom, druga oseba prime za
poškodovančeva stopala, da se ne zataknejo ob prag vozila ali da ne padejo
nenadoma na tla in ga previdno povlečemo iz vozila.
Poškodovanca prenesemo na varno ter mu nudimo PP. Z metalizirano folijo ga
zavarujemo pred ohlajanjem in sončno pripeko.

Slika 14: Prikaz uporabe Rautkovega prijema pri reševanju iz motornega vozila

Če sumimo na poškodbo vratne hrbtenice (poškodovanec toži o bolečinah v vratu, čuti

mravljinčenje v prstih nog in rok mu moramo že v avtomobilu namestiti ovratnico).

17
2 KRVAVITVE

KRVAVITEV je odtekanje krvi iz žil ali srca navzven, v telesne votline ali tkiva.
Nevarna je pri ranah, topih poškodbah v globini telesnih votlin ali udov in bolezenskih
spremembah na žili ali ob njej.

2.1 KRVAVITVE GLEDE NA LOKACIJO

Zunanje krvavitve: so vedno vidne in zato lahko nemudoma ukrepamo. Kri odteka iz
telesa ali iz telesnih odprtin navzven .

Slika 15: Zunanja krvavitev

Notranje krvavitve: so krvavitve v telesne votline, telesna tkiva in organe. Največkrat so

posledica poškodb (topih udarcev, vbodnih ran, zlomov kosti).

Notranja krvavitev, ki jo povzroči topa poškodba ali bolezen, je lahko vidna ali pa nevidna.

Vidne krvavitve
Najpogostejše notranje krvavitve so iz pljuč, želodca, dvanajstnika, črevesja, ledvic in
mehurja. Te krvavitve postanejo vidne, ko se pojavi kri v izločkih (v izpljunku, blatu ali
seču).

Nevidne (skrite) krvavitve

Najpogostejše so pri zlomih kosti, krvavitvah v lobanjsko, prsno ali trebušno votlino.
Notranje krvavitve ugotovimo zelo težko, ponavadi šele takrat, ko je prizadeti izgubil že
mnogo krvi – ko se pojavijo znaki šoka.

2.2 KRVAVITVE GLEDE NA IZVOR

Arterijske krvavitve: so posledica poškodovane arterije. Arterije (odvodnice) odvajajo

svetlo rdečo kri, bogato s kisikom, od srca in se delijo na vedno manjše žile. Kri izteka iz
arterije v močnem curku, sunkovito in običajno v ritmu utripanja srca. Poškodovana oseba
lahko v kratkem času izkrvavi.

18
 Slika 16: Arterijska krvavitev

Venske krvavitve: so posledica poškodovane vene. Vene (dovodnice) dovajajo kri proti
srcu. V venski krvi je kisik deloma porabljen, zato je temno rdeče barve. Ker je tlak krvi v
venah mnogo manjši, izteka kri počasneje in enakomerno. Če pa poškodovanec krvavi iz
večje vene dalj časa, lahko prav tako izkrvavi.

Slika 17: Venska krvavitev

Kapilarne krvavitve: Se pojavijo pri vsaki rani. Kapilare (lastnice) so najmanjše krvne
žile in so povezave med arterijami in venami. Zanje je značilno mezenje krvi iz rane, zato
je izguba krvi majhna. Navadno se takšne krvavitve ustavijo same.

Slika 18: Kapilarna krvavitev

Pri poškodbi je ponavadi mešana krvavitev, ker hkrati krvavijo arterije, vene in kapilare.

Znamenja hude izgube krvi so:

1. MOČNA BLEDICA kože in vidnih sluznic, predvsem na uhljih, ustnicah in
notranji strani vek,
2. HLADNA in LEPLJIVA KOŽA,
3. POSPEŠENO DIHANJE v obliki lovljenja sape in zehanja,
4. POSPEŠEN in SLABOTEN PULZ (nad 120x na min),
5. NEMIR,

19
 6. ZOŽITEV ZAVESTI, pri kateri se poškodovanec počasi in nepopolno odziva na
okolje,
7. SLABOST, UTRUJENOST in ŽEJA,
8. MEGLA in TEMA PRED OČMI, ŠUMENJE in ZVONJENJE V UŠESIH,
9. OMEDLEVICA in STRAH.

PRVA POMOČ PRI KRVAVITVAH:

Krvavitev moramo čimprej ustaviti.
Ustavimo jo samo zasilno in začasno → bolnišnica.
NOTRANJIH KRVAVITEV ne moremo zaustaviti s sredstvi PP, zato je potreben
hiter in obziren prevoz v bolnišnico.

Zasilno ustavljanje krvavitev je temeljni ukrep PP za reševanje življenja.

Manjše krvavitve navadno prenehajo same od sebe s pomočjo naravnih

mehanizmov strjevanja.
Hude krvavitve, predvsem arterijske, pa so lahko smrtno nevarne, predvsem tam,
kjer velike žile zapuščajo trup in se skrivajo v globino udov in glave. Takšni deli so
pazduhe, dimlje in vrat. V teh primerih je edini način ustavitve krvavitve pritisk v
rano s prsti preko sterilne gaze, dokler ne pride zdravnik.
Tudi v drugih primerih lahko zelo hudo krvavitev iz rane zaustavimo tako, da nanjo
pritiskamo z več plasti tkanin, preko njih pa močno pritiskamo s štirimi prsti → to
nato nadomestimo s kompresijsko obvezo.
V nekaterih primerih, zelo hude krvavitve, pa na krvavečo žilo pritiskamo med
mestom krvavitve in srcem → krvavečo arterijo pritisnemo ob kost.
Pri odtrganih udih in pri hudo krvavečih zmečkaninah pa izjemoma namestimo
ESMARCHOVO PREVEZO. Tako zaustavimo krvavitev le začasno in jo čim
prej nadomestimo s kompresijsko obvezo.

2.3 NAČINI ZAUSTAVLJANJA KRVAVITVE

2.3.1 Pritisk s prsti na krvavečo rano

Najprej si nadenemo rokavice za enkratno uporabo. Na krvavečo rano pritisnemo s

sterilnim povojem, gazo, čisto krpo, celo s kosom oblačila ali pa kar s prsti. Tak
neposreden pritisk na rano je najučinkovitejši način začasnega ustavljanja krvavitve, razen
pri poškodbi očesa.

20
 Slika 19: Prikaz pritiska s prsti na krvavečo rano

2.3.2 Digitalni pritisk področne arterije ob kost

Vedeti moramo, kje potekajo glavne arterije in kje jih lahko pritisnemo ob kost. Krvavečo
arterijo pritisnemo ob kost med mestom krvavitve in srcem.

Najpomembnejša mesta za zaustavitev krvavitve s pritiskom arterije ob kost

(pritiskamo s prsti ali s pestjo):
1. Na sencih pritiskamo senčnično arterijo ob kost.
2. Na čelu pritiskamo na čelno arterijo ob notranjem robu obrvi.
3. Na zatilnično arterijo pritisnemo zadaj na zatilju.
4. Na obrazno arterijo pritisnemo ob spodnjem robu mišice žvekalke.
5. Na vratu pritisnemo glavno vratno arterijo ob hrbtenico približno v sredini vratu in
vedno samo na eni strani.
6. Na podključnično arterijo pritisnemo tik za ključnico v globino ob prvo rebro.Pri
tem nagnemo poškodovančevo glavo naprej in na prizadeto stran, nadlaket pa
povlečemo navzdol.
7. V pazduhi pritisnemo pazdušno arterijo ob kost.
8. Na nadlahtu pritisnemo na nadlahtno arterijo.
9. Na komolčno arterijo pritisnemo v komolčni arteriji.
10. Zelo huda in nevarna je krvavitev iz stegenske arterije. Nanjo pritiskamo s
konicami štirih prstov ob medenično kost, v nekaterih primerih celo pritiskamo s
pestjo. Kadar gre za krvavitev v dimljah, je to edini način zaustavljanja krvavitve.
11. Na podkolensko arterijo pritiskamo ob kost na upognjeni strani kolena.

21
 Slika 20: Najpomembnejša mesta za zaustavitev krvavitve s pritiskom arterije ob kost

2.3.3 Kompresijska obveza

S kompresijsko obvezo, ki pritiska tesno na rano in samo mesto krvavitve, lahko ustavimo
večino krvavitev na glavi, trupu in udih.

NAMEŠČANJE KOMPRESIJSKE OBVEZE

1. Najprej stisnemo npr. nadlahtno arterijo ob nadlahet in dvignemo ud. Sterilno
pokrijemo rano z gazo ali blazinico prvega povoja.
2. Čez sterilno gazo na rano položimo pritisno blazinico (nerazvit povoj, deščico,
kamen, stiropor..).
3. Nato to blazinico pritrdimo s čvrstimi krožnimi zavoji.
4. Opazovati moramo barvo kože in utrip arterije na udu.
5. Ud imobiliziramo in dvignemo.

22
 Slika 21: Nameščanje kompresijske obveze

Ko namestimo kompresijsko obvezo, po nekaj minutah prenehamo pritiskati na žilo. Če po

5 minutah obveza ne prekrvavi, je bila krvavitev uspešno ustavljena, sicer moramo obvezo
ponoviti v celoti. Pri hudih krvavitvah pregledamo obvezo vsakih 5 do 10 minut.

Pravilno nameščena kompresijska obveza mora pritiskati na rano in krvaveče žile, vendar
ne sme zadrgniti uda.

Če smo kompresijsko obvezo zavezali pretesno, lahko ud pod obvezo v naslednjih minutah
pomodri (stisnjene vene) ali pa postane bled in hladen (stisnjene arterije). Dodatno se
pojavijo tudi bolečine, ki so posledica pomanjkanja krvi in omejenega prenosa kisika
(ishemična bolečina).

Slika 22: Pretesno zavezana kompresijska obveza

23
3 RANE

Rana je vsaka nasilna prekinitev kože oziroma telesne površine, ki lahko zajema
globoka in povrhnja telesna tkiva.

Rane razvrščamo po obliki in nastanku:

- praske in odrgnine,
- ureznine in vsekanine,
- udarnine in zmečkanine,
- raztrganine,
- ugriznine,
- vbodline in
- strelne rane.

3.1 PRASKE – ODRGNINE

Nastanejo, ko se odrgnemo po trdem ali robatem predmetu. Pri teh ranah je poškodovana
vrhnjica, včasih del usnjice (povrhnja plast kože). Navadno se hitro zacelijo. Praviloma
nastane kapilarna krvavitev, ki se spontano ustavi.

Slika 23: Praske in odrgnine

3.2 UREZNINE IN VSEKANINE

Ureznine so rane, povzročene z ostrim predmetom (nož, steklo, pločevina, ostra trava..).
Po globini so različne in poleg kože in podkožja so pogosto poškodovane mišice, žile,
živci, kite, redkeje kosti in organi. Robovi rane so gladki in ravni. Pogosto jih spremljajo
arterijske in venske krvavitve.

24
 Slika 24: Ureznine

Če. je rana povzročena z udarcem ostrega predmeta ali padcem na oster predmet, govorimo
o vsekaninah.

Slika 25: Vsekanina s sekiro

3.3 UDARNINE IN ZMEČKANINE

So poškodbe kože in podkožnega tkiva kot posledica udarca, stiska ali zmečkanja tkiva.
Vsak top udarec lahko pretrga podkožne žile, zato kri izteka v tkiva, kar se na koži pokaže
kot modrica.

Udarnine v predelu prsnega koša pogosto spremljajo zlomi reber, pri prometnih nesrečah
tudi prsnice. Tedaj moramo posumiti tudi na poškodbo pljuč in srca, poškodbo jeter,
vranice in ledvic ter notranjo krvavitev iz poškodovanih organov. V tem primeru takoj
pokličemo NMP (112).

Slika 26: Udarnine in zmečkanine

25
3.4 RAZTRGANINE

So najpogostejša vrsta ran. Prepoznamo jih po nepravilnih robovih in deloma odmrlem

tkivu. So različno globoke, s številnimi žepi in tuneli. Povzročijo jih robat ali oster
predmet, lahko so posledica padca ali udarca. Zelo hude raztrganine povzročajo razni
stroji, motorna žaga. Poleg kože, podkožja in mišic so večkrat poškodovane žile in živci pa
tudi kosti. Pogosto so raztrganine umazane in ob neustrezni oskrbi se razvije hudo vnetje.

Slika 27: Raztrganine

3.5 UGRIZNINE

So zelo pogoste rane, ki nastanejo kot posledica ugriza domačih in divjih živali ali človeka.
Najpogostejše so ugrizne rane posledica ugriza psov. Ugrizi lahko povzročajo različne rane
vbodline, raztrganine, zmečkanine, lahko se tkivo odtrga.

Slika 28: Ugriznina

26
 Slika 29: Rana ob ugrizu psa

Pri ugrizninah živali je pomembno izvedeti za naslov lastnika in podatke o cepljenju živali.
Zaradi možnosti okužbe z virusom stekline je treba obiskati antirabično (protisteklinsko)
ambulanto.

3.6 STRELNE RANE

So posledice delovanja strelnega orožja (bomb, min…). Te rane so skoraj vedno zelo
globoke, potekajo lahko celo skozi glavo, trup ali ud.

Glede na pot krogle ali projektila ločimo:

- prestrel (vstopna ali strelna rana je manjša od izstopne),
- zastrel (najdemo le vstopno rano),
- obstrel (krogla oplazi površino telesa).

Slika 30: Prestrel - vhodni del rane

27
 Slika 31: Prestrel - izhodni del rane

Strelni projektil z nizko hitrostjo (energijo) poškodujejo tkivo le po vsej svoji poti skozi
telo (zmečkanine in raztrganine). Projektili velike energije lahko poškodujejo tudi
oddaljena tkiva.

Rane so nevarne zaradi:

1. Krvavitve (ureznine, vbodline, strelnine);
2. Okužbe (raztrganine, zmečkanine in vse globoke rane).

Okužba ali infekcija rane je naselitev in razmnoževanje bakterij v rani.

Material, ki ga uporabljamo v prvi pomoči za oskrbo ran, mora biti STERILEN.

Najpogostejši material, ki ga uporabljamo pri oskrbi ran:

- sterilne komprese,
- sterilni prvi povoj (klasični prvi povoj vsebuje hkrati dvoje: sterilno blazinico in
povoj, s katerim blazinico povijemo. Prvi povoj je na voljo v različnih velikostih in je
primeren predvsem za oskrbo krvavečih ran in za kompresijsko obvezo pri nevarnih
krvavitvah),
- povoji iz raztegljive tkanine,
- rokavice za enkratno uporabo,
- trikotne rute (trikotna ruta je vsestransko uporabna, ni sterilna, temveč je primerna za
pritrditev obvez, za imobilizacijo zlomov kosti…),
- obliže…

Slika 32: Material, ki ga najpogosteje uporabljamo za oskrbo rane

28
Osnovna načela pri oskrbi ran:
- ran se ne smemo dotikati z rokami, saj jih lahko s tem dodatno okužimo,
- uporabljamo rokavice za enkratno uporabo, zaradi lastne zaščite in zaščite
oskrbovanca pred okužbo,
- v rano ne dihamo,
- ne uporabljamo nobenih mazil, praškov in neznanih pripravkov iz domače lekarne,
- tujke v ranah pustimo pri miru.

3.7 PRVA OSKRBA RANE / PRVA POMOČ

Pri oskrbi ran je potrebno razlikovati med:

- površinskimi ranami (ne segajo skozi celotno debelino kože);
- globokimi ranami (segajo skozi kožo v podkožje in mehka tkiva, kosti in sklepe).

OSKRBA POVRŠINSKE RANE (in ugriznine kot izjeme med globokimi ranami)
izpiramo s hladno tekočo ali prekuhano vodo oz. vodo iz plastenke in jih zaščitimo s
sterilno gazo ali obližem.

Slika 33: Oskrba površinske rane (1 in 2)

Zavedati se moramo, da se bo gaza prilepila in zasušila na rano, zato jo pred prevezo

namočimo s fiziološko raztopino, ali s hladnimi kamilicami, ali pa že v okviru prve pomoči
uporabimo sodobne obloge za rane, ki so na voljo v lekarnah ali trgovinah s sanitetnim
materialom.

Če odstranjujemo zasušeno gazo, povzročimo bolečine in pikčaste krvavitve, kar podaljša

celjenje.

Pri vseh GLOBOKIH RANAH pa ukrepamo po naslednjem vrstnem redu:

1. Natančen pregled rane → odstranimo oblačila, obleko razparamo po šivih.
PAZIMO, DA SE PRI TEM RANE NE DOTIKAMO.

29
 Slika 34: Odstranjevanje oblačil in pregled poškodovanega dela telesa

2. Ustavimo krvavitev → najuspešnejša je kompresijska obveza. Pri hudih

krvavitvah najprej ustavimo le-to z direktnim pritiskom preko sterilne gaze v
rano ali pa s pritiskom področne arterije ob kost.

Slika 35: Kompresijska obveza

Slika 36: Direktni pritisk s prsti preko sterilne gaze

3. Rano sterilno povijemo in poškodovani ud imobiliziramo

Rano pokrijemo s sterilno gazo, pritrdimo jo s trikotno ruto ali povojem. Kot
obvezo lahko uporabimo tudi čist, prelikan robec.

Ranjeni del telesa ali ud mora mirovati. Imobilizacija ublaži bolečine, preprečuje
povečanje ali novo krvavitev in širjenje morebitne okužbe.

30
 4. Če je rana obsežna in globoka, naj poškodovanec LEŽI. Pokličemo pomoč na
številko 112.

5. S poškodovancem se pogovarjamo, ga vzpodbujamo ter poskrbimo za ustrezen

prevoz v bolnišnico.

3.8 OBVEZOVANJE RAN

Pred začetkom obvezovanja si dobro umijemo roke z milom in vodo (razkužilo).

Rano sterilno pokrijemo s sterilno obvezo. Pri PP NE RAZKUŽUJEMO RANE in
NJENE OKOLICE ter IZ RANE NE POBIRAMO TUJKOV in NE
ODSTRANJUJEMO STRDKOV KRVI;
Za obvezo rane uporabljamo obvezilni material.

3.8.1 Obvezilni material

1. Sterilna gaza (različnih velikosti).

2. Elastične mrežice – uporabljamo jih za fiksiranje sterilne gaze na različnih delih
telesa (različne velikost).
3. Povoji – povoj je navit trak tkanine različne širine in kakovosti (različno tkanje in
materiali, robljeni in nerobljeni); ima glavo in rep.
4. Trikotna ruta
Uporabljamo jo za:
- pritrjevanje gaze na rano,
- pri imobilizaciji,
- pri pritrjevanju okončine k telesu.

UPORABA PRVEGA POVOJA

Prvi povoj vzamemo iz neprepustne vrečke.
V desnici je dolga glava prvega povoja, v levici pa kratka. V sredini je sterilna
blazinica.
Slika 37: Prvi povoj

Blazinico prvega povoja položimo na rano.

31
 Slika 38: Blazinica prvega povoja

S povojem dokončamo obvezo.

Slika 39: Dokončana obveza s prvim povojem

Kadar je rana zelo obsežna, je za obvezo najprimernejša sterilna gaza z več plastmi.
Obvezo naredimo tako, da rano pokrijemo s sterilno gazo in jo pritrdimo s povojem.

3.8.2 Načini obvezovanja ran

Obvezo na rani lahko pritrdimo s trikotno ruto, s povojem ali z elastično mrežico.

TRIKOTNA RUTA
S trikotno ruto:
- pritrdimo obvezo na rano,
- pritrdimo opornice za imobilizacijo,
- pritrdimo ud k telesu ali ude med seboj.

Zlaganje trikotne rute na trak

Slika 40: Trikotna ruta in zložena trikotna ruta

Legenda: 1 vrh, 2 stranici, 3 osnovnica, 4 krajca

32
Praktična uporaba trikotne rute

1. Trikotna ruta kot obveza za glavo

Slika 41: Trikotna ruta kot obveza za glavo - začetek

Slika 42: Trikotna ruta kot obveza za glavo - konec

2. Zložena trikotna ruta kot obveza za oko

Slika 43: Zložena trikotna ruta kot obveza za oko

3. Zložena trikotna ruta kot obveza za čelo

Slika 44: Trikotna ruta kot obveza za čelo

33
4. Trikotna ruta kot obveza za ramo

Slika 45: Trikotna ruta kot obveza za ramo

5. Trikotna ruta kot obveza za komolec

Slika 46: Trikotna ruta kot obveza za komolec

6. Trikotna ruta kot obveza za koleno

Slika 47: Trikotna ruta kot obveza za koleno - začetek

Slika 48: Trikotna ruta kot obveza za koleno - konec

34
 7. Uporaba trikotne rute za pestovalnico

Slika 49: Trikotna ruta kot pestovalnica

OBVEZOVANJE S POVOJEM
Obvezo naredimo tako, da rano pokrijemo s sterilno gazo in jo pritrdimo s povojem. Rep
povoja postavimo nekoliko poševno in naredimo turo ali krožni zavoj okoli okončine.

Slika 50: Uporaba povoja pri obvezovanju

Nato zavihamo vogal repa čez prvo turo in ga z naslednjo turo prekrijemo, da je obveza
trdnejša. Vsaka naslednja tura pokriva prejšnjo, ponavadi z dvema tretjinama širine.

Slika 51: Obvezo začnemo s krožnim zavojem

35
Kako končamo obvezo?

Slika 52: Končanje obveze

Obvezo končamo tako, da konec povoja prilepimo z lepilnim trakom ali pripnemo s
posebno patentno sponko (elastični trak s posebnimi kovinskimi zobci na obeh straneh).

Slika 53: Klasasta obveza roke

Slika 54: Klasasta obveza palca

36
 Slika 55: Želvasta obveza za komolec

Slika 56: Klasasta obveza za ramo - dva načina

Slika 57: Obveza za eno oko

37
Slika 58: Obveza za obe očesi

Slika 59: Frača za nos

Slika 60: Frača za brado

38
Uporabo obveze z elastičnimi mrežicami kaže slika.

Slika 61: Obveza z elastičnimi mrežicami

3.9 RANE, KI ZAHTEVAJO POSEBNO OSKRBO

3.9.1 Oskrba rane, v kateri je tujek

 Tujkov v ranah ne odstranjujemo, ker bi lahko povzročili večjo krvavitev (tujek
rano maši) .
 Rano sterilno pokrijemo, poškodovani ud mobiliziramo.
 Poškodovanca napotimo k zdravniku

Slika 62: Oskrba rane, v kateri je tujek

Zaustavimo krvavitev, rano sterilno povijemo, tujka ne odstranjujemo, namestimo

opornico.

39
3.9.2 Postopki z amputiranimi udi

Oskrba amputiranega uda

 amputirani del zavijemo v sterilno gazo in ga damo v PVC-vrečko, ki jo
nepredušno zavežemo,
 v drugo vrečko natresemo koščke ledu in vlijemo vodo, da dosežemo temperaturo
okoli +4˚C,
 obe vrečki damo v tretjo ter jo opremimo s podatki o poškodovancu in poškodbi ter
času nastanka poškodbe.

Amputiranega dela NIKOLI NE DAMO NA LED (zamrznjeno meso, zamrzovalne

vložke…), ker bo za kirurško oskrbo neuporaben.

Slika 63: Oskrba amputiranega uda

3.9.3 Globoke rane na oprsju

Segajo v prsno votlino. Pogosto so ranjena tudi pljuča ali celo srce. Poškodovani začne
težko dihati, izkašljuje kri, zrak in kri pa se nabirata med pljuči in prsno steno. Pljuča se
stisnejo in poškodovani se začne dušiti.

Poškodovanec je navadno zelo bled, pulz je slaboten in hiter, dihanje pa je hitro in

naporno.

Poškodovanca namestimo v polsedeči položaj in prekrijemo odprto rano prsnega

koša.

Rano prekrijemo sterilno, jo oblepimo na treh straneh, spodnjo stran rane pa pustimo
nezalepljeno (s tem smo naredili enosmerno prepreko zraku, da pri vdihu ne more v prsno
votlino, pri izdihu pa lahko izide).

40
3.9.4 Globoke rane na trebuhu

Pri poškodovancu, pri katerem sumimo ali ugotovimo poškodbo trebuha in trebušnih
organov, moramo poskrbeti za:
 mirovanje poškodovanca,
 popolno prepoved uživanja jedi in pijače,
 pravilen položaj poškodovanca, ki sprosti trebušne mišice in poškodovancu
zmanjša bolečine,
 pri odprtih poškodbah rano na trebuhu sterilno prekrijemo (obveza naj rano le rahlo
prekrije, trebušnih organov, ki silijo skozi rano, NIKOLI ne potiskamo nazaj v
trebušno votlino),
 poškodovanca pokrijemo z odejo,
 zagotovimo prevoz v bolnišnico TAKOJ, ko je mogoče.

3.9.5 Piki strupenih kač

(gad in modras) ni smrtno nevaren za zdravega odraslega človeka. Nevaren je lahko za

otroka. Pri piku strupenjača iz strupne žleze prek votline zoba v zgornji čeljusti izlije v
rano strup, ki razkraja kri in deluje na živčevje.

Slika 64: Gad (A) in modras (B)

Znamenja kačjega pika:

 drobni ranici, ki sta razmaknjeni 5 mm,
 hitro napredujoča oteklina na mestu pika,
 pomodrelost predela kože z modro rdečimi lisami in črtami,
 otekle in boleče področne bezgavke,
 slabost, bruhanje driska,
 znojenje, tresenje,
 hitro dihanje in hitro bitje srca.

41
 Slika 65: Oteklina roke po piku gada

Prva pomoč::
 poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (odženemo kačo),
 pokličemo pomoč,
 pomembno je, da ne postanemo panični
 zastrupljenec mora mirovati in ga pomirimo,
 odstranimo mu uro, zapestnice, prstane in drugo,
 rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki,
 ud naredimo negiben (imobiliziramo),
 poskrbimo za prevoz.

3.9.6 Piki strupenih žuželk

(čebela, čmrlj, osa, sršen) povzročajo bolečino, oteklino in pordelost predela kože.

Slika 66: Ose privabljajo sladki sokovi in sadje

Prva pomoč:
odstranimo žrelo,
mesto pika očistimo z vodo in hladimo z obkladki,
ud dvignemo.

Zaradi nevarnosti zadušitve so nevarni predvsem piki v ustno votlino in vrat. V teh
primerih moramo hladiti ustno votlino in vrat z obkladki ter takoj poiskati zdravniško
pomoč.

42
Pik čebele, čmrlja, ose ali sršena lahko sproži alergično reakcijo, ki se kaže s srbečo,
pordelo kožo celega telesa, otekanjem obraza, težkim dihanjem, omotičnostjo in
nezavestjo. Najpomembnejše pri prvi pomoči je, da čim hitreje poiščemo zdravniško
pomoč.

43
4 ŠOK

Šok je nevarno dogajanje v človeškem telesu, pri katerem popušča krvni obtok in z
njim vse življenjske funkcije. Zmanjšanje pretoka in predvsem posledično pomanjkanje
dovoda kisika prizadene ves organizem. Brez pomoči se šok konča s smrtjo.

Šok delimo glede na vzrok nastanka na:

 hipovolemični šok (npr. zaradi hude izgube krvi),
 kardiogeni šok (nastane zaradi aritmij in slabosti srčne črpalke),
 anafilaktični šok (alergija → izloča se preveč histamina),
 septični šok (obsežni infekti),
 travmatski šok (pri večjih poškodbah → bolečina)

Prva pomoč pri šoku:

hitro nastali šok lahko v nekaj minutah pripelje do zastoja srca, zato takoj
pokličemo številko 112,
če je le mogoče, odpravimo možne vzroke šoka (npr. ustavimo morebitno
zunanjo krvavitev, imobiliziramo poškodovani ud),
šokiranega položimo v vodoravni položaj in mu dvignemo vznožje (razen
pri kardiogenem šoku !),
poškodovanca pokrijemo z metalizirano folijo ali odejo, ga pomirimo in
vzpodbujamo,
če začne poškodovanec bruhati, mu glavo obrnemo na stran, da se ne
zaduši,
če se onesvesti, ga damo takoj v položaj za nezavestnega,
natančno opazujemo poškodovančevo stanje (zavest in dihanje) in se
pripravimo na morebitno oživljanje,
ne smemo mu dati piti, ustnice mu samo vlažimo z mokro krpico.

Slika 67: Položaj poškodovanca pri šoku

44
5 POŠKODBE KOSTI IN SKLEPOV

5.1 ZVIN

Zvin je poškodba sklepnih vezi in ovojnice zaradi razmaknitve kosti v sklepu, pri kateri
ostane oblika sklepa po poškodbi nespremenjena.

Slika 68: Shematični prikaz zgradbe sklepa

Pri zvinu se torej kosti v sklepu po poškodbi vrnejo v naravni položaj. Natrgajo, raztrgajo
ali nategnejo pa se sklepna ovojnica, vezi, kite in mišice.

V predelu sklepa nastane oteklina, pogosto nastane tudi podplutba. Gibanje v sklepu je
zelo boleče.

Slika 69: Prepoznavanje zvina gležnja

5.2 IZPAH

Izpah nastane takrat, ko zaradi sile sklepna glavica skoči iz sklepne ponvice in sklep ostane
v nenaravni obliki. Pri tem se navadno pretrgajo sklepna ovojnica in vezi.

Znaki izpaha:
 spremenjena oblika sklepa,
 močna bolečina, ki je ob poskusu gibanja še močnejša,

45
  oteklina in podplutba,
 gibljivost v sklepu ni mogoča.
Slika 70: Izpah skočnega sklepa

Slika 70 prikazuje izpah skočnega sklepa (leva – rentgenska in desna – klinična slika)

Primerjava med zvinom in izpahom

Slika 71: Zvin A in Izpah B

Slika A: ZVIN – sklepne kosti se vrnejo v prvotni naravni položaj. Navadno so raztegnjeni
in natrgani mehki sklepni deli (sklepna ovojnica, vezi). Zvin prepoznamo po oteklini,
podplutbi, boleči in omejeni gibljivosti.

Slika B: IZPAH – sklepne kosti se razmaknejo, sklepna glavica skoči iz ponvice in sklep
ostane v nenaravni obliki. Pri tem se navadno pretrgajo sklepna ovojnica in vezi. Izpah
prepoznamo zlasti po nepravilni obliki sklepa in hudi oteklini. Gibljivost sklepa ni mogoča.

Prva pomoč pri zvinu in izpahu:

 poškodovani ud ne obremenjujemo,
 poškodovani sklep povijemo s povojem (po možnosti s elastičnim, tako da ne
povzročimo bolečine in motnje prekrvavitve,
 čim prej po udarcu poškodovano mesto hladimo z ledom preko tkanine,
 pri poškodbi stopala obuvala ne sezuvamo, obuvalo razrahljamo,
 poškodovanec naj ne je in ne pije (zaradi morebitnega poznejšega zdravniškega
posega v splošni anesteziji),
 pošljemo ga k zdravniku, ki bo na podlagi preiskav (RTG…), odredil ustrezno
zdravljenje.

46
 Slika 72: Prva pomoč pri poškodbi sklepov

Slika 73: Imobilizacija poškodovanega stopala

5.3 ZLOMI

O zlomu govorimo, kadar se delno ali popolnoma prekine kostno ali hrustančno tkivo
kosti. Kost se zlomi, ko sila, ki deluje na kost, preseže njeno trdnost in prožnost. Sila je
lahko neposredna (udarec s predmetom v kost, padec na trdo podlago) ali posredna
(zvitje, vrtenje, vlek mišic). Glede na poškodbe mehkih tkiv in kože razdelimo zlome na:

1. Zaprti zlom, pri katerem je koža v predelu zloma neprekinjena, poškodovane pa so

lahko sosednje mišice, žile in živci

Slika 74: Zaprti zlom

47
 2. Odprti ali zapleteni zlom, ko v predelu zloma nastane rana ne glede na to, ali je
rano povzročil oster ali robat predmet od zunaj ali oster kostni odlomek od znotraj.

Slika 75: Odprti zlom

Odprti ali zapleteni zlomi so nevarni, ker se lahko prizadeto mesto okuži in krvavi.

Znaki, ki so prisotni pri zlomu:

 oteklina in podplutba (modrica),
 bolečina na mestu zloma in v neposredni bližini, ki je močnejša pri dotiku ali
premiku poškodovanega uda,
 nepravilna oblika (deformacija) poškodovanega uda,
 omejena gibljivost,
 raskavo škrtanje kostnih odlomkov pri zdrobljenih zlomih.

Če želimo zvedeti, ali je zlom, ne poskušamo uda premikati, ker boli, ampak ga
primerjamo z obliko in obsegom zdravega uda.
Pri zlomu so redko opazna vsa našteta znamenja.
Hudi zlomi lahko kažejo malo zunanjih znamenj.

ZAPLETI, KI SE LAHKO POJAVIJO PRI ZLOMU

1. Pri zlomih več kosti hkrati ali zlomih velikih kosti se razvije ŠOK, zaradi bolečine in
krvavitve na mestu zloma.

Krvavitve
 pri odprtih ranah v področju večjih žil,
 tudi pri zaprtih zlomih (ob zlomu se med mišice lahko izgubi tudi več litrov krvi).

Pri zaprtem zlomu obeh kosti v golenu se nabere med mišicami približno pol litra krvi Pri
zaprtem zlomu stegnenice se izlije med mišice več kot liter krvi.

Slika 76: Krvavitev pri zlomu obeh kosti

48
Notranja izguba krvi je največja, kadar se zlomi več medeničnih kosti (lahko tudi več kot
2l.).

Slika 77: Prikaz krvavitve pri zlomu stegnenice in medeničnih kosti

2. Poškodbe žil in živcev

 Kostni odlomki poškodujejo večje žile in živce
(modrikasta ali bela barva pod zlomom brez žilnega utripa je znamenje motenega
krvnega obtoka, gluhost, mravljinčavost in neobčutljivost za dotik so znamenja
okvare živcev).

3. Maščobna embolija
 Kapljice maščob iz kostnega mozga zaidejo v kri in zamašijo možganske ali
pljučne krvne žile. Ta zaplet imenujemo maščobna embolija.

Prva pomoč pri zlomih

Kadar na podlagi znakov in simptomov posumimo na zlom, ravnamo, kakor da gre v
resnici za zlom. Poškodovancu pomagamo na kraju nesreče, ne da bi ga premikali ali
prenašali (izjema je neposredna nevarnost v okolju).
 S poškodovanim udom ravnajmo nežno in premišljeno, grobo prijemanje in
premikanje povzročata dodatne bolečine ter celo dodatne poškodbe tkiv (mišic,
ožilja, živcev).
 Poškodovani ud primemo nad in pod zlomom, izvajamo rahel vzdolžni nateg
(vlek), ne uravnavamo zlomljene kosti.
 Pri odprtem (zapletenem) zlomu najprej sterilno obvežemo rano.
 Poškodovani ud imobiliziramo (damo ga v negiben položaj).
 Če je zlom zaprt, poškodovanca ne slačimo, ne sezuvamo. Tudi pri zlomu gležnja
odvežemo in zrahljamo le vezalke. Če je zlom odprt, obleko slečemo ali jo
razparamo po šivu. Na zgornjih udih slecimo najprej zdravo stran in šele nato
poškodovano, na spodnjih udih slecimo poškodovani in zdravi ud sočasno).

49
 Slika 78: Vlek uda pri poškodbi goleni

Slika 79: Imobilizacija poškodbe goleni

IMOBILIZACIJA

Imobilizacija je zelo pomemben ukrep pri poškodbi sklepov in kosti. Z njo dosežemo,
da poškodovani del telesa miruje v najugodnejšem položaju.

Pomen imobilizacije:
- ublaži bolečine, prepreči razvoj šoka,
- preprečuje možnost dodatnih poškodb žil, živcev, mišic ali kože,
- zmanjša možnost pojava maščobne embolije,
- pri odprtem zlomu zmanjšuje možnost nastanka in širjenja okužbe.

Da bi poškodovani ud napravili negiben, potrebujemo:

 trdo oporo ali opornico,
 povoje ali trikotne rute, s katerimi ud privežemo ob oporo.

50
 Slika 80: Imobilizacija zloma podlakti na Cramerjevi opornici

Kadar nimamo na voljo nobene opornice, si pomagamo s predmeti, ki so pri roki (deščice,
palice, dežnik, smuči…).

Opornice ali druge predmete moramo dobro obložiti z vato, kosi oblačil..., da ne tiščijo.

Kadar nimamo na voljo nobene opornice, uporabljamo za oporo zgornjega uda

oprsje ali trup, za spodnji ud pa sosednjo, nepoškodovano nogo.

Slika 81: Imobilizacija poškodbe goleni ob zdravo nogo

5.3.1 Zlomi zgornjih udov

KOŽELJNICA
se največkrat zlomi tik nad zapestjem. Kostni odlomki se razmaknejo, da roka dobi
nepravilno obliko (obliko vilice ali bajoneta). Zapestje oteče in je na dotik boleče.

Slika 82: Oblika zapestja pri zlomu koželjnice

Imobilizacija pri zlomu koželjnice tik nad zapestjem je enaka kot pri zlomu podlakti, le da
pri zem zlomu v dlan položimo zvit povoj, da so prsti sproščeni.

51
ZLOM OBEH KOSTI PODLAKTI
navadno spremeni obliko in skrajša podlaket.

Slika 83: Zlom obeh kosti v podlaktu

Imobilizacija:
 poškodovanec sedi,
 vlek uda pri zlomu podlakti – dva reševalca (glej slika 84),
 vlek uda pri zlomu podlahti – en reševalec (glej slika 85),
 okončino obesimo v ruto pestovalnico,
 s široko zloženo trikotno rutoše okončino pritrdimo k telesu (glej slika 86),
 preverimo utrip in barvo kože,
 poškodovanca odpeljemo v bolnišnico (s spremstvom, lahko peš).

Slika 84: Vlek uda pri zlomu podlakti - dva reševalca

Slika 85: Vlek uda pri zlomu podlakti - en reševalec

Slika 86: Imobilizacija zloma podlakti s trikotnima rutama

52
ZLOM NADLAHTNICE
Je lahko tik pod ramo, v sredini, tik nad komolcem.
Roka visi brez moči ob trupu.

Imobilizacija:
 poškodovanec sedi,
 pomočnik podpira komolec in prste,
 okončino obesimo v ruto pestovalnico, za komolcem podložimo,
 z dvema zloženima trikotnima rutama pritrdimo okončino k telesu nad poškodbo in
pod njo,
 poškodovanca odpeljemo v bolnišnico (s spremstvom, lahko peš).

Slika 87: Imobilizacija zloma nadlahtnice

Slika 88: Imobilizacija zloma nadlakti s tremi trikotnimi rutami

IZPAH KOMOLCA
Izpahnjenega sklepa ne smemo premikati. Imobiliziramo ga v položaju, kot je ostal po
poškodbi. Poškodovanec naj ne je in ne pije zaradi morebitnega naravnanja v anesteziji.
Imobilizacija:
 poškodovanec sedi,
 pomočnik drži poškodovančevo okončino pri zapestju in nadlakti,
 okončino obesimo v najdenem položaju v ruto, zloženo na trak, in jo z dvema
zloženima rutama pritrdimo k telesu prek nadlakti in podlakti,
 poškodovanca odpeljemo v bolnišnico.

53
 Slika 89: Imobilizacija komolca s tremi trikotnimi rutami

ZLOM KLJUČNICE
Poškodovanec drži nadlaket ob telesu in podpira komolec na poškodovani strani, da bi
zmanjšal bolečino. Na mestu zloma tipamo stopničko. Imobiliziramo z »oprtom«.

Imobilizacija:
 poškodovanec sedi,
 pomočnik prime poškodovanca s hrbtne strani za komolce in rahlo vleče nazaj, da
naredimo oprt (glej sliko št. 90),
 okončino na zlomljeni strani obesimo na ruto pestovalnico,
 preverimo utrip, barvo kože, mravljinčenje na obeh okončinah,
 poškodovanca odpeljemo v bolnišnici (s spremstvom, lahko peš).

Izdelava obveze pri zlomu ključnice (tej obvezi pravimo tudi oprt)
- potrebujemo dve trikotni ruti,
- v srednji del vsake ozko zložene trikotne rute vložimo debel kos vat e(slika 90),
- na ramena položimo rut,i pripravljeni za oprt,
- ramena potisnemo nazaj in zavežemo ruti med lopaticama.

Slika 90: Priprava trikotne rute za oprt

Legenda: 1 podolgovat, debel kos vate, A vrh trikotne rute potegnemo čez vato,
B široko zložena trikotna ruta, C ozko zložena trikotna ruta za oprt

54
 Slika 91: Potek delanja "oprta" in dokončna oskrba zloma ključnice

ZLOM LOPATICE
Poškodovanec čuti bolečino v rami, lopatica na pritisk boli. Za imobilizacijo zadostuje ruta
pestovalnica.

5.3.2 Zlomi spodnjih udov

ZLOM STEGNENICE
Stegnenica se lahko zlomi:
1. na vratu → noga se zvrne navzven in je krajša od zdrave (slika 92),
2. na sredini → oblika stegna se zelo spremeni (slika 93),
3. tik nad kolenskim sklepom.

Slika 92: Prepoznava zloma stegneničnega vratu

55
 Slika 93: Prepoznava zloma v srednjem delu stegnenice

Zakaj je zlom stegnenice nevaren:

 zaradi velike izgube krvi (v mehka tkiva se hitro izgubi 1500 – 3000 ml krvi),
zato se pri poškodovancih hitro pojavijo tudi znaki izgube krvi → hiter in slabo
tipen utrip, bledica, nizek krvni tlak,
 zaradi možnosti nastanka maščobne embolije.

Imobilizacija zloma stegneničnega vratu:

 poškodovanca položimo na hrbet, v ležeči položaj,
 pomočnika nežno primeta poškodovano okončino nad kolenom in stopalom ter jo
položita k zdravi (poškodovana okončina je krajša, stopalo je obrnjeno navzven),
 med kolena in gleženj obeh nog damo mehko oblogo,
 z zloženima trikotnima rutama imobiliziramo z osmico okoli stopal in prevežemo prek
kolen,
 podložimo glavo,
 počakamo na prevoz.

Slika 94: Vlek uda pri poškodbi stegnenice

Slika 95: Imobilizacija zloma vratu ob zdravo nogo

56
Imobilizacija zloma stegnenice v sredini ali tik nad kolenom:
 poškodovanca položimo na hrbet, v ležeči položaj,
 pomočnik prime za peto in nart ter rahlo vleče (še bolje je, da to naredita dva reševalca
– slika),
 premik k zdravi okončini,
 z zunanje strani poškodovane okončine namestimo desko od stopala do pazduhe, z
notranje strani pa od stopala do koraka,
 pritrdimo s sedmimi trikotnimi rutami k drugi okončini: prek oprsja, bokov, z osmico
okoli stopal, nad poškodbo in pod njo, nad gležnji in pod koleni,
 glavo malo podložimo,
 počakamo na prevoz.

Imobiliziramo lahko tudi samo poškodovano okončino.

Slika 96: Vlek pri poškodbi stegnenice - dva reševalca

Slika 97: Imobilizacija zloma stegnenice

ZLOM GOLENI
Če sta zlomljeni obe kosti goleni se kostni odlomki po navadi razmaknejo, večkrat so kosti
goleni zdrobljene, mehki deli pa raztrgani.

Slika 98: Odprti zlom goleni

Imobilizacija:
 poškodovanca položimo na hrbet, v ležeči položaj,

57
 en pomočnik drži z eno roko za peto in rahlo vleče, z drugo pa podpira pod zlomom,
 drugi pomočnik z roko objame koleno in rahlo vleče v nasprotno smer,
 rano sterilno pokrijemo – delamo z rokavicami,
 z zunanje strani poškodovane okončine namestimo desko ali trdo zvito odejo od stopala
do kolka, z notranje strani pa od stopala do koraka,
 pritrdimo s štirimi trikotnimi rutami: visoko na stegnu, z osmico okoli stopala, nad
poškodbo ter nad kolenom,
 glavo in poškodovano okončino podložimo,
 počakamo na prevoz.

Slika 99: Vlek uda pri poškodbi goleni

Slika 100: Imobilizacija poškodbe goleni

Če sega zavezana osmica okoli stopal dosti pod zlomom, uporabimo še peto trikotno ruto
(slika levo zgoraj)..

Imobiliziramo lahko tudi tako, da za oporo uporabimo zdravo okončino (nogi povežemo
skupaj – slika desno zgoraj).

ZLOM GLEŽNJA
Simptomi in znaki:
 bolečina v predelu gležnja,
 oteklina,
 pogosto se pojavi podplutba,
 gibanje stopala je omejeno ali nemogoče

58
 Slika 101: Izrazito spremenjena oblika pri zlomu gležnja

Imobilizacija:
 poškodovanca položimo na hrbet,
 čevelj razvežemo, vendar ne sezuvamo,
 en pomočnik drži z eno roko za peto, z drugo roko pa za nart in rahlo vleče k sebi,
 drugi pomočnik z roko objame koleno in rahlo vleče k sebi (v nasprotno smer),
 imobiliziramo z zvito odejo, ki jo namestimo v obliki črke U od zunanje do notranje
strani kolena,
 odejo pritrdimo z dvema trikotnima rutama,
 glavo poškodovanca in poškodovano okončino podložimo.

Slika 102: Vlek uda pri poškodbi gležnja

Slika 103: Imobilizacija gležnja

59
5.3.3 Zlom reber

Zlom reber je zelo pogosta poškodba pri prometnih nesrečah.

Simptomi in znaki:
- bolečine na prizadeti strani prsnega koša, ki se stopnjujejo pri kašljanju,
- dihanje je oteženo in plitvo ob prisotnosti bolečine,
- dotik ali pritisk na predel poškodovanih reber stopnjuje bolečine,
- včasih sta na mestu zloma vidni oteklina in podplutba,
- kostni odlomek lahko poškoduje pljuča, kar dodatno ovira dihanje.

Slika 104: Serijski zlom reber in vidna podplutba v območju prsnega koša

Prva pomoč:
- poškodovanca z zlomom reber damo v polsedeči položaj,
- zgornjo okončino na poškodovani strani damo v ruto pestovalnico,
- prevoz v bolnišnico mora biti obziren.

Slika 105: Položaj pri poškodbi reber

Nevarnosti:
 poškodbe organov v prsnem košu,
 rana na prsnem košu (odprt zlom) → rano sterilno prekrijemo, preko gaze damo
PVC-folijo, tako da prekriva gazo približno 2 cm. Folijo oblepimo s treh strani –
spodnjo stran pustimo prosto.

60
6 POŠKODBE MEDENICE

Medenični obroč je del okostja, prek katerega se veže zgornji del okostja na spodnje ude.
Daje oporo pri sedenju in varuje organe v spodnjem delu trebušne votline.

Medenični obroč sestavljajo:

- dve kolčnici,
- križnica,
- trtica.

Slika 106: Medenične kosti

V medenici so spodnji deli prebavnega trakta (debelo črevo, danka), sečni mehur, sečnica
in pri ženskah rodila. Skozi potekajo velike žile in živci za spodnje ude.

Simptomi in znaki poškodbe medenice:

- zaradi zloma kosti ali poškodbe vezi, poškodovanec toži za bolečine v predelu
zloma,
- zaradi prekinitve mehanske povezave (med zgornjim delom telesa in spodnjimi udi)
poškodovanec praviloma ni zmožen stati ali hoditi,
- v predelu medenice in genitalij so vidne podplutbe,
- lahko je tudi rana, takrat gre za odprt zlom medenice,
- dodatne poškodbe pri zlomu medenice so:
a) poškodbe arterij s kostnim odlomkom → huda krvavitev, ki vodi v šok,
b) poškodbe mehurja, sečnice → to lahko zaznamo kot izločanje krvavega urina.

Prva pomoč:
Imobilizacija medenice in spodnjih okončin. Pokličemo NMP (številka 112)
Potek imobilizacije:
- poškodovanca položimo v hrbtno lego,
- medenični obroč preko kolkov povežemo z rjuho ali dvema trikotnima rutama,
- v predelu kolen nogi povežemo skupaj s trikotno ruto.
- spodnji okončini sta v kolkih in kolenih nekoliko skrčeni (pod kolenom
podložimo).
S pravilno prvo pomočjo zmanjšamo bolečino, preprečimo dodatne poškodbe in
zmanjšamo volumen medenice.

61
Slika 107: Imobilizacija medenice

62
7 POŠKODBE HRBTENICE

Hrbtenica je organski sistem, ki prek medenice in ramenskega obroča povezuje okončine

in glavo ter je ogrodje trupa. Poleg povezovalne ima pri človeku zaradi pokončne drže tudi
nosilno funkcijo. Varuje del osrednjega živčnega sistema – hrbtenjačo. Hrbtenica se deli na
vratni, prsni in ledveni del.

Slika 108: Hrbtenica

Poškodbe hrbtenice delimo na:

- zvine,
- izpahe in
- zlome ali kombinacijo.

7.1 ZVIN HRBTENICE

Po definiciji pomeni zvin gib sklepa čez fiziološko mejo. Tako se nategnejo ali natrgajo
vezi, ki sicer ohranjajo sklep v normalnem položaju. Obenem pa sila in obseg giba nista
tako močna, da bi se pretrgale vezi in bi se sklep izpahnil. Zvin vratne hrbtenice se
najpogosteje zgodi v prometu (npr. nalet drugega vozila od zadaj). Razlog je v tem, da je
vratna hrbtenica zelo gibljiva. Zanihanje glave povzroči nateg vratnih mišic,
medvretenčnih vezi in vratne hrbtenice.

Slika 109: Zanihanje glave pri naletu drugega vozila


za več znanja

63
Simptomi in znaki:
- poškodovanec navaja bolečine v vratu ali zatilnem delu glave,
- ob dotiku vratnih mišic se bolečine stopnjujejo,
- zaradi bolečine je gibljivost vratu omejena,
- zateglost mišic (mišični spazem),
- lahko se pojavi mravljinčenje v zgornjih udih, zlasti v prstih.

Prva pomoč pri zvinu hrbtenice:

Kadar se bolečine, omejena gibljivost v vratu ali mravljinčenje pojavijo takoj ali v nekaj
urah po poškodbi, je nujna imobilizacija vratu, saj je lahko vratna hrbtenica huje
poškodovana.

Slika 110: Imobilizacija glave pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice

Slika 110 prikazuje ročno imobilizacijo glave pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice in
imobilizacija vratu s priročnimi sredstvi (trikotno ruto, brisačo in časopisom).

7.2 IZPAH VRETENC 

Vretence se lahko izpahne naprej, nazaj ali vstran. To se zgodi takrat, ko sila pretrga
medvretenčne povezave.
Zaradi zožitve hrbteničnega kanala se pri izpahu poškoduje tudi hrbtenjača in posledično
nastanejo nevrološke motnje (slabša občutljivost in/ali ohromelost rok, trupa in nog,
mravljinčenje v udih ter motnje v delovanju mišic zapiralk za blato in urin).

Slika 111: Izpah vretenc

Vretence se lahko premakne naprej, nazaj ali vstran, kar prikazuje slika 111. Ob tem se
pretrgajo medvretenčne ploščice in izpahnejo medvretenčni sklepi.


za več znanja

64
7.3 ZLOMI VRETENC

Sila, ki zlomi eno ali več vretenc, najpogosteje deluje v smeri glava-pete, torej pri padcu na
glavo ali zadnjico. Telo hrbteničnega vretenca ali njegov lok se zlomi, zdrobi ali sesede.
Pri tem se kostni odlomki premaknejo in lahko poškodujejo hrbtenjačo.

Značilni znaki zloma hrbtenice:

 če ima poškodovanec po nezgodi hude bolečine v hrbtu in se komaj premika, je
treba pomisliti na zlom hrbtenice,
 če je poškodovana hrbtenjača, se pojavita ohromelost z otrplostjo in nezmožnost
premikanja rok in/ali nog,
 če je poškodovanec nezavesten, lahko le iz okoliščin nezgode sklepamo, da gre za
zlom hrbtenice.

Na poškodbo hrbtenice moramo posumiti vedno, kadar imamo opravka z nezavestnimi

poškodovanci, zlasti če je nezavest posledica neposrednega udarca v glavo ali padca.

Prva pomoč:
- ko sumimo na poškodbo hrbtenice, takoj pokličemo 112 (prometna nesreča, padec z
višine, skok v vodo, neposredni udarci v glavo ali hrbtenico),
- poškodovancev ne premikamo sami, razen, kadar so neposredno ogroženi (npr. ob
nevarnosti vžiga vozila, eksplozije, utopitve ali ko jih je treba oživljati),
- če so poškodovanci s poškodbo hrbtenice v življenjski nevarnosti (požar, zastrupitve,
utopitve), jih moramo prenesti na varno mesto, pri dvigovanju in prenašanju
poškodovanca morajo sodelovati najmanj štiri osebe,
- prvi in drugi reševalec vzdržujeta enakomeren vlek za glavo in noge, druga dva pa
previdno primeta pod hrbtom in v višini kolkov,
- poškodovanca dvigujemo sočasno, tako da ves čas ostane v vodoravnem položaju,
- če je poškodovanec na varnem kraju, je najbolje, da ga ne premikamo, dokler ne
prispe služba NMP.

Slika 112: Razporeditev štirih oseb za prenašanje poškodovanca s sumom na poškodbo hrbtenice

Če je hrbtenjača poškodovana, ohromijo trup in udje pod mestom, kjer je

poškodovano hrbtenično vretence.

65
Pri poškodbi vratnega dela hrbtenjače ohromita obe roki, trup in noge. Pri poškodbi
prsnega in ledvenega dela hrbtenjače ohromijo samo noge in trup do višine okvare.
Poškodovanec ne čuti ohromelih udov in z njimi ne more gibati. Nastanejo tudi motnje v
odvajanju vode in blata.

Imobilizacija hrbtenice pri poškodbi vratnega dela:

- z ročnim prijemom varujemo glavo in vratno hrbtenico v nevtralnem položaju (štirje
reševalci); z obračanjem po osi poškodovanca obrnemo na bok,
ob hrbet naslonimo imobilizacijsko sredstvo (desko),
- podložimo vratni in ledveni del ter ga iz bočne lege prevalimo na tako pripravljeno
desko;
- glavo obložimo z obeh strani z zvito odejo,
- poškodovanca pritrdimo na desko s sedmimi trikotnimi rutami: prek čela, brade,
prsnega koša, bokov, stegna in goleni (dve trikotni ruti),

Slika 113: Imobilizacija hrbtenice pri poškodbi v vratnem delu

- preložimo ga na nosila in prenesemo na varno,

- počakamo na prevoz.

Pri poškodbi hrbtenice v prsnem ali ledvenem delu podložimo ledveni del hrbtenice in ga
prevežemo s petimi trikotnimi rutami (sicer je postopek popolnoma enak)

Slika 114: Imobilizacija poškodovanca z zlomom prsnega ali ledvenega dela hrbtenice

Slika 105 prikazuje imobilizacijo poškodovanca z zlomom prsnega ali ledvenega dela
hrbtenice. Najhujša napaka je prevoz ponesrečenca s poškodovano hrbtenico v osebnem ali
drugem neprimernem vozilu. Ponavadi nastane nepopravljiva škoda: trajna ohromitev, ki je
takoj po poškodbi morda še ni bilo.

66
8 POŠKODBE GLAVE IN MOŽGANOV

Poškodbe glave in možganov so prvi vzrok smrtnosti in invalidnosti v skupini mlajših

odraslih ljudi od 15 do 40 let.

Pri poškodbi glave nastanejo:

1. rane mehkih delov (kože in podkožja),
2. zlomi kosti:
 lobanjskega svoda,
 lobanjskega dna,
3. poškodbe vsebine lobanjske votline (možganskih ovojnic, možganov in
možganskega žilja).

8.1 RANE MEHKIH DELOV (NA OBRAZU, UHLJIH, KOŽI GLAVE)

Rane mehkih delov (kože in podkožja) na glavi so največkrat posledica udarcev.

Prva pomoč
Rane na glavi pogosto hudo krvavijo, vendar niso smrtno nevarne. Rano prekrijemo s
sterilno gazo in jo pritrdimo s trikotno ruto ali s povojem. Krvavitev ustavimo s pritiskom
prstov čez sterilno gazo ali s kompresijsko obvezo.

Slika 115: Oskrba rane na glavi - obveza s trikotno ruto

Slika 116: Oskrba rane na glavi - obveza s povojem

67
8.2 POŠKODBE LOBANJSKIH KOSTI

8.2.1 Zlomi lobanjskega svoda

Tudi zlomi kosti lobanjskega svoda niso življenjsko nevarni, če hkrati niso poškodovani
možgani, ko opazimo naslednje znake:
- motnje poškodovančeve reakcije,
- omejena oteklina na mestu udarca,
- podkožna krvavitev, ki se vidi kot modrica,
- bolečina na pritisk.

Slika 117: Zlomljena lobanjska kost s poškodbo možganov

Prva pomoč:
 rano sterilno pokrijemo in obvežemo,
 poškodovano mesto zavarujemo s svitkom, ki ga naredimo iz zložene trikotne rute
(ker svitek pritiska okoli rane, to zmanjša tudi krvavitev),
 če je poškodovanec pri zavesti, ga damo na hrbet in mu rahlo podložimo glavo,
 pokličemo 112.

Slika 118: Oskrba rane pri zlomu lobanjskih kosti

68
 Slika 119: Položaj zavestnega poškodovanca pri poškodbi glave

8.3 ZLOMLJENA SPODNJA ČELJUSTNICA

Pri zlomu spodnje čeljustnice je mesto zloma boleče, oteklo, podpluto. Gibljivost spodnje
čeljustnice je omejena. Zobje so razmaknjeni. Nevarnost: če je čeljustnica zlomljena na
obeh straneh, lahko jezik zdrkne nazaj in zapre dihalno pot.

Prva pomoč
Če ima poškodovanec težave pri dihanju zaradi zdrgnjenega jezika ali krvavitve iz ust, ga
položimo na trebuh z obrazom navzdol.

Če je poškodovanec pri zavesti in če je dihalna pot skozi nos ohranjena, imobiliziramo

spodnjo čeljustnico s fračo za brado.

Slika 120:Imobilizacija spodnje čeljusti s fračo za brado

8.4 IZBITJE ZOBA

Zob se lahko izbije zaradi neposrednega udarca na zob ali posrednega delovanja sile skozi
čeljust (npr. ob padcu s kolesom). Izbit zob je lahko še delno zraščen z dlesnijo ali pa je
prost v ustni votlini oz. v bližini poškodovanca. Nevarnost: kadar zob zdrkne v dihala →
PP: ukrepi za odstranitev tujka oz. TPO.

Prva pomoč
Izbit zob čim prej znova vsadimo v njegovo ležišče. Če je umazan ga speremo s tekočo
vodo. Zobne korenine se čim manj dotikamo, je ne brišemo, razkužujemo ali strgamo. Ko

69
zob vstavimo v zobnico, ga lahko poškodovanec do dokončne oskrbe učvrsti sam z rahlim
ugrizom skozi gazo (glej sliko 121).

Slika 121: Zbitje zob

Slika 121:
- izbita zoba, shranjena v fiziološki raztopini,
- pravilno, znova vstavljena izbita zoba, začasno imobilizirana z rahlim ugrizom skozi
gazo.

Če vsaditev zoba na mestu poškodbe ni mogoča, damo zob v mleko ali v vodo, izjemoma v
poškodovančevo slino in poskrbimo za čimprejšnjo strokovno pomoč pri zobozdravniku.
Izbitih mlečnih zob (otrokom do 6. leta starosti) pri prvi pomoči ni treba vsaditi. Prav tako
ne vsadimo močno karioznih zob. Pri zlomu zoba: poiščemo odlomljeni del zoba in
poškodovanca čim prej pošljemo k zobozdravniku.

70
9 TUJKI

9.1 KLOP V KOŽI

Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem
klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme.

Zaščita pred klopi

 ko gremo v gozd, nosimo oblačila z dolgimi, zapetimi rokavi in hlačnicami, ki jih,
če je mogoče, zatlačimo v čevlje ali škornje,
 oblačila naj bodo svetle barve, da lažje opazimo klope,
 lahko uporabljamo odvračala ali repelente, vendar zaščita ni povsem zanesljiva, ker
deluje le določen čas,
 ko pridemo iz gozda, se takoj natančno pregledamo (oprhamo in umijemo glavo) in
čim prej odstranimo prisesane klope, oblačila stresemo in operemo,
 osebo poučimo o pomenu opazovanja spremembe na koži
 če okrog pika nastane rdeč kolobar ali če se ponovno pojavi izpuščaj na mestu pika,
osebo napotimo k zdravniku.

Odstranjevanje klopa
 klope, prisesane v kožo, skušamo odstraniti s pinceto ali še bolje s kleščami za
odstranjevanje klopov (dobimo jih v lekarnah ali specializiranih trgovinah),
 klopa primemo čim bliže koži in ga enakomerno in po možnosti z zasukom
potegnemo ven.
Odstraniti je potrebno tudi klopovo glavico → če ostane glavica v koži, je tako nevarno
kakor cel klop (potreben je obisk zdravnika).

Slika 122: Klešče za odstranjevanje klopov

71
9.2 TUJEK V OČESU

Tujek v očesu je najpogosteje drobec prahu, peska, kovine, stekla, trepalnica, mušica …

Prva pomoč:
 očesa ne smemo drgniti,
 zapremo oko in pustimo, da se solzi,
 če je tujek pod zgornjo veko, veko povlečemo čez spodnjo, tako da ostane tujek na
zunanji strani spodnje veke,
 tujek odstranimo tako, da z dobro umitimi rokami povlečemo kožo spodnje veke
navzdol, medtem ko prizadeti gleda navzgor, ter tujek odstranimo z vlažno, čisto
tkanino ali z mokrim svaljkom vate (glej sliko123),
 če tujka nismo našli pod spodnjo veko, obrnemo zgornjo veko, s palcem in
kazalcem desne roke primemo za šop trepalnic na robu zgornje veke in jo zavihamo
prek paličice, ki si jo z levo roko nastavimo na vrh zgornje veke (glej sliko124),
 prizadeti gleda navzdol (»v čevlje«) in z vlažno čisto tkanino tujek odstranimo.

Slika 123: Odstranjevanje tujka na spodnjem veku

Slika 124: Prikaz obrnjene zgornje veke

Zapičenih tujkov ne poskušamo odstranjevati sami. Pri zapičenem tujku oko sterilno
pokrijemo in poškodovanca peljemo k zdravniku (okulistu). Enako storimo, če se je tujek
zaril v zrklo in obtičal v globini očesa.

72
9.3 TUJKI V NOSU IN UŠESU

Tujki v nosu in ušesu sicer večinoma niso življenjsko nevarni, vendar pa so za prizadete
(pogosto so to otroci) skrajno neprijetni. Torej moramo predvsem poskrbeti za malega
bolnika in ga pomiriti. Tujke naj odstrani le zdravnik, tega ne poskušamo storiti sami.
Dobro je, če lahko tujek opišemo ali k zdravniku prinesemo dvojnik predmeta. Če v
sluhovod zaidejo žuželke, mušice; v uho ne dajemo ničesar (zaradi možnosti predrtja
bobniča). Poškodovanca čimprej pošljemo k zdravniku.

73
10 OPEKLINE – OPEKLINSKE RANE

Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplote, kemične in električne energije na

tkiva ter zaradi sevanja.

Opekline v ožjem pomenu besede povzroča toplotna energija v obliki suhe vročine (npr.
plamen ognja…).

Oparine nastanejo ob dotiku kože z vročimi tekočinami (vrela voda, mast, olje, mleko) in
so najpogostejše pri otrocih.

Električne opekline nastanejo s stikom električnega vodnika pod napetostjo in so podobne

opeklinam s suho vročino. Posebno nevarne so zaradi sočasnih poškodb globjeležečih ali
oddaljenih tkiv (mišic, žil in živcev).

Kemične opekline povzročajo organske in anorganske snovi, zlasti jedkovine – kisline in

lugi. Obseg rane je odvisen predvsem od koncentracije, količine snovi in časa stika s kožo.

Frikcijske opekline so opeklinske rane, ki so posledica trenja med predmeti in kožo (vrvi,
zračne blazine, tobogani).

OCENA NEVARNOSTI OPEKLINSKIH RAN;

Reševalec, ki se sreča z opečenim poškodovancem, mora oceniti nevarnost za
poškodovanca in mu dati pravilno prvo pomoč.
Vedeti mora, kako ocenimo:
 površino opekline,
 globino opekline.
Pri oceni nevarnosti opekline mora poleg površine in globine upoštevati tudi:
 starost opečenca (dojenček, otrok, starostnik),
 zdravstveno stanje opečenega (kronične bolezni, druge poškodbe),
 predel opečenega telesa (obraz, dihala, vrat, trup, udi),
 opekline dihalnih poti,
 opekline, ki zajemajo celoten obseg uda in prsnega koša,
 pridružene poškodbe (zlomi, krvavitve, poškodba hrbtenice).

OCENA POVRŠINE OPEKLINE

Velikost opekline oz. opeklinske rane izražamo kot odstotek opečenega področja glede na
skupno telesno površino (STP) – delež opečene kože, izražen v odstotkih.

1. Pravilo dlani, ki pravi: površina opečene dlani opečenca je približno enaka 1% skupne
telesne površine.

74
 Slika 125: Površina dlani

Površina dlani poškodovanca predstavlja en odstotek skupne telesne površine opečenca.

2. Za oceno površine opeklinske rane lahko pri poškodovanih, starejših od 14 let,

uporabimo pravilo »števila 9«.

Slika 126: Pravilo "števila 9" za oceno površine opeklinske rane

Pravilo »števila 9« za oceno površine opeklinske rane:

 površina glave in vratu – 9% CPT (skupne ali celotne površine telesa),
 površina zgornjega uda – 9% CPT,
 površina trupa spredaj – 2 x 9% CPT,
 površina trupa zadaj – 2 x 9% CPT,
 površina spodnjega uda – 2 x 9% CPT,
 površina presredka in spolovila – 1% CPT.

OCENA GLOBINE OPEKLINE

Opekline po globini delimo na:
 povrhnje opekline: prizadenejo ali uničijo samo povrhnje plasti kože, ker so
okvarjene le povrhnje plasti kože, se povrhnje opekline po pravilnem zdravljenju
zacelijo brez vidnih brazgotin.

75
 Slika 127: Povrhnja opeklinska rana nosu in različno globoke opeklinske rane na roki

 globoke opekline: prizadenejo ali uničijo celotno debelino kože, včasih še

podkožje.
Globoke opekline se ne zacelijo same. Zdravimo jih z operacijo – presaditvijo kože.

Slika 128: Globoko opeklinska rana

10.1 OPEKLINE DIHALNIH POTI

Vdihavanje vročega zraka povzroči opeklino – termično okvaro sluznice zgornjih dihal do
glasilk. Otečena sluznica ust, nosu in žrela lahko zamaši dihalne poti, kar je nevarno za
zadušitev. Zato je treba poškodovance hitro prepoznati in ustrezno ukrepati.

Opekline dihalnih poti prepoznamo:

 ustna in nosna sluznica je otekla in pordela,
 nosne dlačice so ožgane,
 v slini so lahko vidne saje,
 opečena oseba je hripava in težko diha.

76
 Slika 129: Opeklina obraza

Slika 129 prikazuje opeklino obraza; osmojene obrvi in dlake v nosnicah ter otekla ustna
sluznica kažejo na opekline dihalnih poti.

10.2 PRVA POMOČ PRI OPEKLINAH

Ukrepi
1. Takoj pokličemo NMP (več poškodovancev, obsežne opekline).
2. Proučimo mesto nezgode (položaj, dostop, nevarnosti).

Slika 130: Preučimo mesto nezgode

3. Odstranimo vir toplote – pogasimo ogenj (slika 131)

 Poskušamo zadušiti plamen z odejo, plaščem ali vodo.

Slika 131: Pogasitev ognja

4. Opečenca prenesemo na varno (kadar je to potrebno).

 Pri tem upoštevamo morebitne pridružene poškodbe, zlasti poškodbe hrbtenice.
5. Odstranimo oblačila, ki niso prilepljena na rano.
 Pri oparinah in pri opeklinah s kemičnimi sredstvi takoj odstranimo
oblačila.

77
  Pri poškodovancih s hudimi opeklinami in prilepljenimi oblačili pa zaradi
bolečin in dodatnih poškodb oblačil ne odstranjujemo.

6. Opeklino hladimo.
 Hladna voda zmanjša bolečine in preprečuje nadaljnjo poškodbo poškodovanih,
vendar še vedno živih celic. Hladimo toliko časa, da ni več bolečin, ko
prenehamo s hlajenjem. Voda naj bo čista.

Slika 132: Prikaz hlajenja opekline

 Opeklino hladimo s hladno vodo, takoj ko je to mogoče. Hladimo pod curkom

hladne tekoče vode (če to ni mogoče, pa z brisačami, namočenimi v hladno,
čisto vodo).
 Pravilo »15« pravi, da hladimo opeklino v prvih 15 minutah, vsaj 15 minut z
vodo pri 15 ˚C.
7. Oskrbimo opeklinsko rano.
 Rano pokrijemo s sterilno gazo in povojem ali alu-folijo ter opečenca
pokrijemo z odejo, da ga ne zebe.
 Opeklinskih mehurjev ne prediramo.
 Opečenega obraza ne obvezujemo.
 Odstranimo nakit (prstane, verižice, zapestnice, uro).
 Prva pomoč pri opeklinah dihalnih poti je takojšen klic številke 112 in hladen
obkladek na vrat (takojšen strokovni prevoz v bolnišnico).

Manjše opekline v domačem okolju hladimo (glej točk o6), sterilno povijemo ali
namestimo sterilne obkladke za prvo pomoč pri opeklinskih ranah, ki so na voljo v
lekarni, in obiščemo zdravnika.

10.3 POŠKODBE Z ELEKTRIČNIM TOKOM (ELEKTRIČNE OPEKLINE)

Električne poškodbe nastanejo ob prehodu izmeničnega ali enosmernega električnega toka

skozi tkiva in organe. Razlikujemo poškodbe z električnim tokom nizke napetosti (do
220V), z električnim tokom visoke napetosti (1000V – v industriji) in z atmosfersko
elektriko – strelo.

78
Pri električnih opeklinah so spremembe na koži večkrat sicer majhne v obliki vstopne in
izstopne značke, vendar se pod sosednjo zdravo kožo skrivajo hude okvare globokih tkiv,
po katerih se prevaja električni tok.

Slika 133: Poškodba z električnim tokom

Slika 133 prikazuje opeklinsko značko – vstopno mesto ter poškodbe globljeležečih in/ali
oddaljenih tkiv (mišic, žil, živcev, kosti).

V sklopu prve pomoči je potrebno takojšnje oživljanje kljub navidez mrtvemu

poškodovancu. Pazimo na svojo varnost. Pred pristopom moramo poškodovanca rešiti iz
območja električnega toka. Pri nizki napetosti prekinemo stik električnega vodnika s
ponesrečencem s suho leseno palico ali podobnim predmetom, vendar šele potem, ko smo
se že zavarovali in stopili na suho desko ali kaj podobnega.

Pri visoki napetosti ne smemo začeti reševati, dokler je električni vodnik pod napetostjo in
poškodovanec v dotiku s tokom. Najprej moramo poskrbeti, da električni tok visoke
napetosti izklopi pooblaščena oseba. Bližanje območju visoke napetosti je smrtno nevarno.

10.4 KEMIČNE POŠKODBE

Kemične poškodbe povzročajo organske in anorganske snovi, predvsem jedkovine: kisline

in lugi. Spremembe na koži so zelo podobne (običajnim) termičnim opeklinam. Obseg
rane je odvisen od koncentracije, količine snovi in trajanja stika s kožo. Kemične
poškodbe nastanejo pri razlitju ali brizgu jedkovine po koži ali sluznici.

Kisline naredijo kožo trdo, suho.

Lugi kožo zmehčajo in počasi pronicajo v globino. Koža postane sluzasta, mehka in
nabrekla.

79
 Slika 134: Rana, povzročena s kislino in lugom

Globina opeklinske rane in izid zdravljenja sta zelo odvisna od pravočasne in pravilne prve
pomoči na mestu nezgode. Pomembni so tudi preventiva, pravilno ravnanje in shranjevanje
kemičnih sredstev.

Prva pomoč pri kemičnih opeklinah

 Potrebna je takojšnja oskrba rane: odstranimo vsa oblačila in ostanke kemičnega
sredstva. Tako preprečimo stik kože s kemičnim sredstvom in možnost zastrupitve.
 Nato je potrebno dolgotrajno spiranje s tekočo hladno vodo, ki povzroči
razredčenje kemične snovi in ohladi poškodovano tkivo (zmanjša okvaro tkiva).
 Pri obsežnejših poškodbah uporabimo mlačno vodo in tako preprečimo splošno
podhladitev.
 Pazimo, da voda odteka neposredno z rane in ne pride v stik z zdravo kožo; to bi
povzročilo dodatne razjede še zdrave kože.
 Če v bližini ni vode, poskušamo snovi odstraniti z blazinicami iz gaze. Pri tem
pazimo na lastno varnost (uporabimo rokavice) in vsako blazinico uporabimo le
enkrat.

UKREPANJE PRI KEMIČNIH OPEKLINAH OČI

Kemične poškodbe očesa so pogoste v laboratorijih, kemični industriji, gradbeništvu.
Kisline, lugi, gašeno apno v ometu, soda povzročijo kemične opekline v očesu.

Prva pomoč:
 zastrupljencu, ki mu je prišel strup v oči, moramo čimprej izprati oči.
Postopek izpiranja oči:
o oči izpiramo vsaj 15 minut, lahko tudi med prevozom,
o s palcem in kazalcem razpnemo očesni veki (z zaščitnimi rokavicami),
vendar tega ne smemo početi na silo in pritiskati na zrklo,
o za izpiranje uporabimo curek iz pipe ali posodo z livčkom, napolnjeno z
navadno vodo,
o blag curek mlačne čiste vode usmerimo:
- v notranji kot očesne reže,
- na koren nosu, če sta prizadeti obe očesi.

80
 Slika 135: Pregled in izpiranje pri kemični poškodbi

 curek vode ne sme teči naravnost na zrklo,

 voda mora teči od notranje strani očesne reže navzven,
 v oko ne smemo dajati očesnih kapljic,
 na oko položimo sterilno gazo in poškodovanca pripeljemo čimprej v bolnišnico,
 čimprej in čim temeljiteje speremo jedkovino iz očesa, tem manjša bo opeklina.

Nato rane sterilno obvežemo in obvestimo službo NMP.

10.5 FRIKCIJSKE OPEKLINSKE RANE

So opekline zaradi trenja in so posledica drgnjenja različnih predmetov (vrvi, valjev,

varovalnih zračnih blazin avtomobila). Lahko so različno globoke, zato jih mora pregledati
zdravnik, da izključi morebitne prikrite poškodbe (zlome).

Slika 136: Frikcijske opeklinske rane

81
11 POŠKODBE ZARADI MRAZA

Zaradi delovanja nizke temperature (mraza) nastanejo naslednje poškodbe:

 splošna podhladitev;
 ozebline,
 omrzline.

11.1 SPLOŠNA PODHLADITEV

Normalna telesna temperatura je med 37 in 38 ˚C. Podhladitev pomeni padec temperature

jedra telesa (notranjih organov, trupa in možganov) pod 35˚C. Drugi predeli spadajo k
periferiji telesa.

Prepoznati in ločiti moramo blago, zmerno in hudo podhladitev.

Blaga podhladitev nastane, ko je temperatura jedra telesa med 35 in 32 ˚C.

Poškodovančeva zavest je jasna, poškodovanec drgeta in je vznemirjen. Srčni utrip in
dihanje sta pospešena.
Zmerna podhladitev nastane, ko je temperatura jedra telesa med 32 in 28 ˚C. Bolnik je
zaspan in otopel. Drgetanje preneha. Srčni utrip in dihanje sta pospešena.
Pri hudi podhladitvi je temperatura jedra telesa pod 28˚C. Bolnik je nezavesten, dihanje in
bitje srca sta komaj zaznavna, plitva in neredna. Pri temperaturi jedra telesa pod 24˚C
govorimo o navidezni ali klinični smrti.

Slika 137: Ohlajanje priferije na račun ohranjanja stalne temperature jedra telesa

Slika: A – jedro telesa ohranja stalno telesno temperaturo na račun ohlajanja periferije
B – blaga podhladitev
C – zmerna podhladitev
D – huda podhladitev


Za več znanja

82
Prva pomoč:
a) podhlajenega prenesemo v topel prostor (če je sposoben se naj giblje, telovadi),
b) odstranimo mokro obleko,, če imamo na voljo topla in suha oblačila, mu jih
oblečemo,
c) damo topel čaj → kadar je prizadeti pri zavesti in lahko požira,
d) nadzorujemo življenjske funkcije,
e) jedro telesa (trup) ovijemo v metalizirano folijo ter skupaj z udi v odeje ali spalno
vrečo (tako dosežemo počasno ogrevanje – do 1˚C na uro)

11.2 OZEBLINE

So kronične spremembe kože zaradi vpliva mraza pri temperaturah nad lediščem. Koža
postane bleda, svetleča, razpokana, občutek za mraz se zmanjša. Razen zaščite pred
mrazom prva pomoč ni potrebna.

Slika 138: Ozeblina roke

Bolniki z ozeblinami so bolj nagnjeni k nastanku omrzlin.

11.3 OMRZLINE

So akutne poškodbe kože zaradi vpliva mraza pri temperaturah pod lediščem. Prizadenejo
tiste predele, ki so najbolj oddaljeni od jedra telesa: prste rok in nog, nos ter brado.
Nastanek omrzlin pospešujejo vlaga, veter, neustrezna zaščita pred mrazom, tesna obutev,
prstani.

Ločimo povrhnje in globoke omrzline.

83
 Slika 139: Omrzli prsti na nogah - globoka omrzlina

Prva pomoč
 poškodovanca zaščitimo pred mrazom, mokra oblačila zamenjamo s
suhimi,
 če je pri zavesti, mu damo piti topel čaj, alkohol je prepovedan,
 omrzline so rane, zato jih prekrijemo s sterilno gazo, rahlo povijemo,
imobiliziramo in poskrbimo za prevoz v zdravstveno ustanovo.

Slika 140: Oskrba omrzline

84
12 NUJNA BOLEZENSKA STANJA

12.1 AKUTNI KORONARNI SINDROM

Akutni koronarni sindrom (AKS) je splošno ime za skupino podobnih bolezenskih stanj.
Mednje prištevamo:
1. nestabilno angino pektoris,
2. akutni miokardni infarkt (srčni infarkt ali srčna kap) in
3. nenadno smrt zaradi nezadostne oskrbe srčne mišice s kisikom.

Vzrok za akutni koronarni sindrom je največkrat nastanek krvnega strdka v eni od

koronarnih arterij. To so žile, ki s krvjo oskrbujejo srčno mišico.

Slika 141: Simptomi AKS

Simptomi hude bolečine v prsnem košu:

 neprijeten pritisk in občutek polnosti prsnega koša (A),
 bolečina, ki se lahko širi v ramena, roke (pogosteje v levo), vrat, hrbet
(B),
 občutek pomanjkanja zraka, potenje, vrtoglavica, siljenje na bruhanje
(C).

Nestabilna angina pektoris

Nastane najpogosteje zaradi zoženja žil, ki oskrbujejo srčno mišico. Zoženje žil, ki
prehranjujejo srčno mišico, povzroči dokaj tipično tiščečo ali pekočo bolečino za prsnico
(angino pektoris), ki lahko izžareva v ramena, roke (pogosteje v levo), vrat, včasih tudi
nazaj v hrbet ali navzdol v trebuh. Večinoma nastopi pri povečanem telesnem naporu. Ob
počitku oz. po zdravilih (nitroglicerin) običajno v nekaj minutah popusti.

Akutni miokardni infarkt (srčni infarkt ali srčna kap)

Po naravi podobna, vendar hujša bolečina, ki nastane tudi med mirovanjem in traja več kot
15 minut, po nitroglicerinu pa ne popusti, je lahko posledica popolnoma zamašene žile, ki
je prehranjevala del srčne mišice ter prvi znak srčne kapi (srčnega infarkta).

85
Tak bolnik je lahko zelo prizadet, bled in bruha.

Če spremljajo težave še oteženo dihanje, hropenje, motnje zavesti ali celo nezavest, so to
lahko znaki življenjsko nevarnih zapletov srčnega infarkta. Če zastaneta srce in dihanje, je
potrebno oživljanje.

Prva pomoč
 Kar najhitreje obvestimo službo NMP na številko112 ali poskrbimo, da to stori
nekdo drug.
 Prizadetemu razpremo oblačila (kravato, srajčni ovratnik…).
 Če je pri zavesti, ga udobno namestimo v polsedeči položaj (položaj pri
kardiogenem šoku). Prizadeti naj miruje.
 Do prihoda reševalcev prizadeto osebo ves čas nadzorujemo. Če pride do srčnega
zastoja, takoj pričnemo z oživljanjem.

12.2 MOŽGANSKA KAP

Vzroki za možgansko kap so večinoma spremembe v ožilju. Kap povzročijo zožitve v

možganskih arterijah, pogosto povezane z visokim krvnim tlakom. Zaradi slednjega lahko
arterija v možganih nenadoma poči. Včasih jo povzroči tudi krvni strdek, ki obtiči v
možganski arteriji in jo zamaši. V vsakem primeru je v delu možganov prekinjena oskrba s
krvjo in kisikom, zaradi česar odpovejo ustrezne funkcije.

Znamenja možganske kapi so:

 Prizadeti se pogosto pritožuje zaradi nenadnega glavobola, slabosti in siljenja na
bruhanje.
 Znaki kapi so ohromelost okončin (navadno po eni strani telesa), ohromelost obraza
s povešenim ustnim kotom.
 Pojavijo se lahko motnje vida in govora ter težave s požiranjem.
 V najhujših primerih pride do nezavesti ter motenj dihanja in krvnega obtoka


Uspešnost zdravljenja možganske kapi zaradi zamašitve žile je odvisna od hitrega
ukrepanja. Časovno okno za zdravljenje z zdravili, ki lahko strdek raztopijo, je omejen le
na prve tri ure po nastanku možganske kapi.
Da je tako zdravljenje mogoče, torej ne sme miniti več kot tri ure od nastanka znakov pa
do začetka topljenja strdkov.


za več znanja

86
 Slika 142: Časovno okno

Prva pomoč pri možganski kapi

 Takoj obvestimo službo NMP na številko 112.
 Bolnika položimo na ležišče z rahlo dvignjenim vzglavjem (45˚) in odstranimo vse, kar
bi ga lahko tiščalo ali stiskalo.
 Podložimo ohromljene dele telesa in prizadetega opazujemo.
 Če je bolnik nezavesten ali bruha, ga obrnemo na bok.

12.3 EPILEPTIČNI NAPAD

Epileptični napad nastopi nenadoma z globoko nezavestjo. Prizadet se zruši in včasih

krikne. Oči zavije navzgor, škrta z zobmi, na ustih se mu pojavijo pene, ki so včasih krvave
zaradi ugriza v jezik. Telo in ude stresajo krči. Med napadom mu lahko uide voda in blato.
Napad traja nekaj sekund ali minut, nato se začne prizadeti prebujati, vendar se napada ne
spominja.

Prva pomoč

 osebo zavarujemo pred morebitno dodatno poškodbo,

 glavo ji podpremo z mehko in ravno podlago,
 zrahljamo ji ovratnik in odpnemo pas,
 prizadetega namestimo v stabilni bočni položaj
 ko napad mine, počakamo ob njem, dokler si ne opomore, in pokličemo strokovno
pomoč.

12.4 DRUGA NEVARNA STANJA

12.4.1 Sončarica

Sončaricai nastane zaradi delovanja dalj časa trajajočih sončnih žarkov direktno na glavo
in tilnik. Sončarici so zlasti izpostavljeni plešasti ljudje brez pokrivala, še posebej pa otroci
in dojenčki.

87
Značilni znaki:

 omotica, glavobol, slabo gibljiv tilnik, slabost in bruhanje,

 obraz prizadetega je zelo rdeč,
 mogoča je tudi nezavest.

Prva pomoč

 Prizadetega takoj prenesemo v senčen in hladen prostor.

 Glavo ohlajamo s hladnimi vlažnimi krpami ali z vrečkami z ledom (ledu nikoli ne
polagamo na golo kožo).
 Če je pri zavesti, naj po žličkah pije hladne pijače (ne alkohola in kave).
 Ne puščamo ga samega, obvestimo službo NMP (112).

12.4.2 Vročinska kap

Toplota in nasičenost zraka s toplo vodo lahko povzročita nevarno stanje, ki ga imenujemo
vročinska kap. Vzrok temu pojavu je čezmerno kopičenje toplote v telesu. Vročinska
kap je značilen pojav pri izletnikih in na vojaških pohodih.

Značilni znaki:
 Najprej se pojavijo utrujenost, slabost in žeja.
 Koža prizadetega je suha, topla in rdeča, tudi obraz je ves zaripel.
 Pojavijo se lahko tudi omotica, motnja zavesti ali celo nezavest.

Prva pomoč

 Prizadetega prenesemo na hladno mesto (ven iz tega prostora).

 Damo ga v polsedeč poločaj in odpnemo ali odstranimo oblačila.
 Pregreto telo ohlajamo. Prizadetemu na kožo polagamo vlažno tkanino in ga
dodatno ohlajamo s pahljanjem (kot pahljačo lahko uporabimo kos tkanine ali
časopis).Tako se telo ohlaja na naraven način.
 S hladnimi napitki lahko hlajenje še pospešimo.
 Če je prizadeti nezavesten, ga takoj namestimo v stabilni bočni položaj za
nezavestnega in nato obvestimo službo NMP na številko 112.

88
 Slika 143: Počasno ohlajanje poškodovanca

12.4.3 Snežna slepota

Nastane zaradi škodljivega ultravijoličnega sevanja, ki opeče roženico, vpliva pa tudi na

mrežnico. Sevanje je močno v gorah, posebno, kadar se odbija od snežne beline.

Znaki:

 Oči se solzijo in veke zatečejo, pojavi se pekoča bolečina.

 Prizadeti vidi rdeče, postane omotičen in nato oslepi.
 Slepota ponavadi mine v nekaj dneh, lahko pa ostane tudi trajna.

Prva pomoč:

 Prizadetega pospremimo v temen prostor.

 Na oči mu damo hladne obkladke (dokler ne izgineta oteklina in bolečina).
 Nato naj več dni nosi temna očala.
 Obišče naj zdravnika.

89
13 AKUTNE ZASTRUPITVE

Strupi so snovi, ki zaradi svoje kemične sestave škodljivo vplivajo na organizem. Kadar
strup povzroči določeno okvaro, govorimo o zastrupitvi.

Strup pride v telo prek prebavil, nekatere strupe pa lahko tudi vdihavamo ali pridejo v telo
preko kože.

PREPOZNAVANJE ZASTRUPITVE;

Zastrupitev je velikokrat očitna in jo lahko prepoznamo že po okoliščinah, kjer najdemo

zastrupljenca:

 prazna embalaža alkoholne pijače, pesticida, zdravil,

 vbodno mesto po telesu in injekcijska igla v bližini telesa,
 vonj po plinu (zaprt prostor),
 poslovilno pismo.

Slika 144: Prepoznava zastrupitve glede na okoliščine

Ukrepi prve pomoči pri zastrupitvah zajemajo:

 skrb za lastno varnost pri reševanju,

 reševanje iz zastrupljenega območja,
 preverjanje, vzpostavljanje in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij,
 klic na pomoč (112)
 odstranjevanje strupa z zastrupljenca,
 prepoznavanje strupa in shranjevanje vzorca,
 prevoz zastrupljenca.

90
13.1 ZASTRUPITEV S STRUPENIMI PLINI

Ogljikov monoksid nastaja pri vsakem zgorevanju in zlasti pri nepopolnem zgorevanju ob
pomanjkanju kisika zastruplja telo.

Ta zastrupitev je nevarna:

 ker je plin brez barve vonja in okusa in ga zato ne moreš pravočasno ugotoviti,
 ker se veže na rdeče krvničke močneje kakor kisik iz zraka,
 ker zadostujejo za zastrupitev majhne količine strupa v zraku.

ZNAKI ZASTRUPITVE:

 lahek glavobol, vrtoglavica,

 zelo močna slabost, predvsem v rokah in nogah, ki ohromijo,
 zastrupljeni se nato onesvesti, lahko sledi nagla nezavest,
 barva kože in sluznic je značilno rožnato rdeča in takšna ostane tudi po smrti.

Prva pomoč pri vdihavanju strupa (plina):

 poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (prezračimo prostor, odpremo vrata in

razbijemo okna od zunaj, zapremo ventile, uporabimo zaščitno opremo),
 v zastrupljen prostor nikoli ne vstopamo sami, zunaj naj zmeraj čakajo pomočniki,
 zastrupljenca odstranimo iz zastrupljenega prostora na svež zrak,
 vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije,
 pokličemo NMP.

Ukrepanje pri zastrupitvi z ogljikovim dioksidom (CO2)

Nastane pri procesih vrenja in biološkega razkroja, je neviden, nima vonja in je težji od
zraka. V globoko ležečih zaprtih prostorih (vinske kleti, silosi s krmo, kanali in jaški)
izpodrine zrak in s tem tudi kisik, tako da se tisti, ki vstopajo v tak prostor, zelo hitro
zadušijo.

Prva pomoč:

 varno vstopanje,
 v zaprtih prostorih in zbiralnikih se ne lotimo nikakršnih reševalnih poskusov brez
posebnih dihalnih aparatov in ustreznega zavarovanja,
 ker take dihalne naprave vedno niso na voljo, čim hitreje pokličemo službo NMP.

91
13.2 ZASTRUPITEV Z ZAUŽITJEM STRUPENIH SNOVI

13.2.1 Ukrepanja v primeru zaužitja zdravila

Zdravila so pogost vzrok namernih zastrupitev pri odraslih. Med najpogostejšimi so

predvsem razna pomirjevala. Pogosto jih zaužijejo tudi otroci med raziskovanjem
stanovanja. Znaki zastrupitve so odvisni od vrste in količine zdravila ter se lahko pojavijo
tudi več ur po zastrupitvi.

Najpogostejši znaki zastrupitve: zaspanost, zmedenost, krči, nezavest, počasno in plitko

dihanje, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska.

Prva pomoč:

 preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije,

 nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo,
 pokličemo NMP,
 očistimo ustno votlino (s tem odstranimo strup),
 bruhanje izzovemo le po posvetu z zdravnikom,
 aktivno oglje damo le po posvetu z zdravnikom (aktivno oglje v prebavilih veže
strup ter s tem prepreči prehod strupa v kri),
 poiščemo in shranimo prazne škatlice zdravil.

13.2.2 Ukrepanje v primeru zaužitja kemikalij

Če pomotoma zaužijemo kislino ali lug, se pojavijo močne bolečine, izločanje sline se
poveča. Sluznica v ustih in žrelu postane bela ali krvavo nabrekla.

Prva pomoč:

 poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (uporabimo rokavice),

 zastrupljenca odstranimo iz prostora, kjer je polita jedkovina,
 preverimo vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije,
 če pri zaužitju jedkovine izvajamo umetno dihanje usta na usta, moramo dobro
očistiti usta zastrupljenca in paziti, da se ne poškodujemo (uporabimo masko za
umetno dihanje),
 odstranimo strup,
 očistimo ustno votlino,
 da bi poškodovani del prebavnega trakta izprali in kemikalije razredčili,
prizadetemu damo takoj vodo (1-2 decilitra vode → pije naj z majhnimi požirki),
 prizadetemu ne smemo povzročati bruhanja, saj bi se poškodba požiralnika in ust
ponovila,
 obvestimo službo NMP, shranimo vzorec jedkovine in embalažo.

92
14 TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA – TPO

Temeljni postopki oživljanja so vzdrževanje proste dihalne poti, zagotavljanje krvnega

obtoka in dihanja. Med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja ne uporabljamo druge
opreme, ampak samo zaščitne pripomočke.

Z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem zagotavljamo še ustrezno nasičenost krvi s

kisikom ter pretok krvi skozi življenjsko najpomembnejša organa (možgane, srce).

14.1 VRSTNI RED TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA PRI ODRASLIH

1. Zagotovimo varnost reševalca in prizadetega

Približajmo se previdno. Pazimo na promet, elektriko, nevarnosti na gradbišču…

Zagotoviti moramo varnost sebi, prizadetemu in pričam.

Poškodovanca ne premikamo, razen, kadar je neposredno ogrožen (ogenj, strupeni plini,

elektrika, nevarnost utopitve).

2. Preverimo stanje zavesti

Prizadetega obzirno stresemo za ramena in glasno vprašamo: »Ali ste v redu?« Ugotoviti
želimo, ali je pri zavesti.

Slika 145: Preverimo odzivnost

Če se prizadeti odzove, ga pustimo v obstoječem položaju, če seveda ne grozi nevarnost iz

okolice. Vprašamo ga, kaj se je zgodilo, kako se počuti in po potrebi pokličemo štev. 112.

Če se prizadeti ne odziva , je nezavesten, glasno zakličemo: »Na pomoč!«, da pritegnemo

pozornost mimoidočih, da nam pomagajo (najprej naj telefonirajo na 112, potem tečejo po
avtomatični defibrilator – kadar vemo, da je v bližini, in nazadnje pomagajo pri
morebitnem oživljanju).

93
 Slika 146: Poskušamo preklicati pomoč

3. Sprostimo dihalno pot in preverimo dihanje

Prizadetega, ki se ne odziva, po potrebi obrnemo, da leži na hrbtu. Z dlanjo ene roke

pritisnemo čelo navzdol, z dvema prstoma druge roke pa sočasno pritiskamo brado
navzgor. S tem zvrnemo glavo in sprostimo dihalno pot. S prsti odstranimo morebitne
tujke, če jih vidimo v ustih prizadetega (npr. snete dele zobne proteze; proteze, ki je na
svojem mestu, pa ne odstranjujemo).
Slika 147: Sprostitev dihalnih poti

Ko je dihalna pot prosta, ocenimo dihanje. Ali diha, ugotovimo tako, da se s svojim
obrazom približamo poškodovančevim ter gledamo proti njegovemu prsnemu košu. Tako:
 opazujemo gibanje prsnega koša,
 pri ustih poslušamo dihalne šume,
 na svojem licu poskušamo občutiti izdihani zrak prizadetega.

94
 Slika 148: Ocena dihanja

Za oceno dihanja lahko porabimo največ 10 sekund.

Če diha normalno, ga namestimo v stabilni bočni položaj in pokličemo številko 112. Do

prihoda reševalcev nenehno skrbno spremljamo znake življenja.

Če ne diha normalno, bo potrebno oživljanje. Preden začnemo, moramo biti prepričani, da

je služba nujne medicinske pomoči obveščena.

OPOMBA: Izšolani reševalci (zdravstveno osebje, reševalci iz vode…) ocenjujejo še

prisotnost krvnega obtoka na vratni arteriji. Ker pa je omenjeni pokazatelj včasih
zavajajoč, laiki pričnejo z zunanjo masažo takoj, ko ugotovijo, da je oseba neodzivna, ne
diha oziroma ne diha normalno.

4. Klic številke 112

Nezavestnega poškodovanca, ki diha, namestimo v bočni položaj, pokličemo številko 112

in do prihoda reševalcev nadzorujemo dihanje.

Slika 149: Klic NMP - številka 112

Če poškodovanec kljub odprti dihalni poti ne zadiha ali ne diha normalno:

 in smo na kraju nezgode sami brez mobilnega telefona, zapustimo žrtev za čas
klica, pokličemo številko 112 in pridobimo avtomatični zunanji defibrilator (AED),
če je v bližini,
 če je navzočih več ljudi, naj nekdo pokliče številko 112 in priskrbi AED, sami pa
začnemo s stisi prsnega koša,

95
  če smo ob poškodovancu/bolniku sami in smo v odročnem kraji (v gorah, v divjini
oz. v krajih, kjer ni telefonskega signala), bomo izvajali TPO, vse dokler smo
fizično zmožni.

5. 30-krat stisnemo prsni koš (zunanja masaža srca)

Tehnika izvajanja zunanje masaže srca je preprosta:

 prizadetega položimo na hrbet na trdo, ravno podlago in pokleknemo ob njegovo

stran,
 dlan dominantne roke položimo na sredino prsnega koša,
 drugo roko položimo nanjo in sklenemo prste, da ne pritiskamo na sosednja rebra,
 nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na
prsni koš, 4-5 cm v globino,
 popustimo pritisk, vendar rok ne odmikamo od prsnega koša ter ponovno
pritisnemo,
 poskušamo porabiti enak čas za pritisk na prsni koš in za popuščanje pritiska,
 izvedemo 30 stisov prsnega koša,
 med masažo glasno štejemo, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže, ki je 100
stisov/minuti (nekoliko manj kot 2 stisa v sekundi).

Slika 150: Določanje mesta zunanje masaže srca in pravilni položaj rok

6. Zunanji masaži srca sledi umetno dihanje (izvedemo 2 učinkovita vpiha)

Po 30 stisih prsnega koša damo 2 umetna vpiha.

Tehnika umetnega dihanja

 znova sprostimo dihalno pot in zatisnemo nosnici (s palcem in kazalcem roke, ki jo
imamo na čelu, stisnemo mehki del nosu),
 normalno vdihnemo in zaobjamemo ustnice prizadetega tako, da dobro tesnijo,
 enakomerno vpihujemo zrak in opazujemo dvigovanje prsnega koša,
 vpih naj traja 1 sekundo,
 odmaknemo svoja usta, vzdržujemo prosto dihalno pot in opazujemo spuščanje
prsnega koša,
 ponovno normalno vdihnemo in izvedemo drugi vpih, enako kot prvega,
 na voljo imamo največ dva poizkusa (če je bil tudi drugi vpih neuspešen,
nadaljujemo z zunanjo masažo srca).

96
 Slika 151: Dajanje umetnega dihanja

7. Nadaljujemo z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem (v razmerju 30 : 2)

Slika 152: Razmerje med zunanjo masažo in umetnim dihanjem

Zunanjo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2 izvajamo neprekinjeno, dokler:

 prizadeti ne prične normalno dihati,
 ne pride služba NMP,
 smo fizično zmožni.

OPOMBA: Pravilno izvajanje TPO je zelo utrujajoče. Če je navzočih več oseb, naj vsak
izvaja TPO 1 – 2 minuti. Razmerje med zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem je
vedno 30 : 2 .

14.2 OŽIVLJANJE UTOPLJENCA

 Najprej damo 5 začetnih umetnih vpihov, nato nadaljujemo z zunanjo masažo srca
in umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2.
 Če smo sami, izvajamo TPO 1 minuto, preden pokličemo NMP.

97
14.3 UPORABA AVTOMATIČNEGA DEFIBRILATORJA

Uporaba je zelo preprosta, saj naprava sama analizira električno aktivnost srca in
defibrilacijo ali svetuje ali pa je ne dovoli. Avtomatični defibrilatorji so na javnih mestih (v
večjih nakupovalnih središčih, na javnih postajališčih, zdravstvenih domovih…).

Kdaj uporabimo avtomatični defibrilator?

Uporabimo ga v vseh primerih nenadne smrti, ko se človek nenadoma zgrudi in negibno
obleži.

Dva znaka nenadne smrti:

 ne odziva se na klic (tudi če ga obzirno stresemo),
 ne naredi normalnega vdiha med nekajsekundnim opazovanjem.

Kadar smo glede uporabe avtomatičnega defibrilatorja v dvomih, ga priključimo – naprava

bo prepoznala morebitni učinkoviti srčni ritem in električnega sunka ne bo dovolila.

Razlaga navodil za uporabo defibrilatorja?

 Ostanimo prisebni, ukrepajmo hitro in zbrano!
 Če se prizadeti ne odziva in ne diha, takoj pokličimo 112 .
 Čim prej prinesimo defibrilator. Če smo sami in vemo, da je naprava v bližini (npr. 1–2
minuti teka), zapustimo prizadetega. Kadar imamo pomočnika, naj gre eden po
defibrilator, drugi pa medtem izvaja temeljne postopke oživljanja .

Takoj, ko prispe defibrilator, prenehamo s TPO.

1) Odpremo/vključimo defibrilator .

Slika 153: Odpremo defribilator

Pritisnemo na gumb vklop, nekateri defibilatorji se vklopijo že ob odpiranju pokrova.

Sledimo govornim navodilom!

98
 2) Namestitev elektrod na razgaljene prsi

Slika 154: Namestitev elektrod

Prilepimo samolepilni elektrodi na golo kožo. Poskrbimo za dober stik celotne površine in
pazimo, da kakšen predmet ne pride vmes (verižica, obliž z zdravilom…). Voda na prsih
prizadetega lahko omogoči prehod električnega toka po površini telesa, zato prsni koš
prizadetega vsaj za silo obrišemo. Zgornjo elektrodo položimo pod desno ključnico,
spodnjo elektrodo pa prilepimo na levo stran prsnega koša, nižje od bradavice (sledimo
navodilu na elektrodi).

3) Odmaknimo se – analiza srčnega ritma, ne dotikaj se bolnika

Slika 155: Med analizo srčnega ritma se odmaknemo

Po vključitvi začne naprava dajati govorna navodila, ki jih ponavadi tudi izpiše na ekranu.
Samodejno zazna, če so elektrode že prilepljene na bolnika. Pozove nas, da se umaknemo
od prizadetega in samodejno začne z analizo srčnega ritma. Dotik s prizadetim ali
premikanje žic povzroča motnje, ki otežijo ali onemogočijo avtomatično analizo srčnega
ritma.

4) Po navodilu sprožimo električni sunek

Slika 156: Pritisk na gumb za sprožitev električnega sunka

99
Po govornem/vizualnem navodilu pritisnemo tipko za električni sunek. Ob pritisku tipke se
nihče ne sme dotikati prizadetega. Električni sunek vzdraži tudi druge mišice telesa in
prizadeti navadno rahlo trzne.

5) Takoj po sunku nadaljujemo s TPO po navodilih defibrilatorja (30 pritiskov : 2

vpiha)

Slika 157: Po navodilu nadaljujemo s TPO

Po dveh minutah osnovnega oživljanja nas naprava opomni, naj se znova odmaknemo.
Ponovi se analiza in po potrebi svetuje ponovni električni sunek.

Sledimo navodilom, ki jih daje defibrilator. Občasno bo zahteval, da preverimo odzivnost

in dihanje. Ocena naj bo hitra. Če znaki niso prisotni, nadaljujemo z masažo srca in
umetnim dihanjem. Tega ne prekinjamo, dokler nas naprava ne pozove, da se umaknemo
zaradi ponovne analize ritma.

Opisane postopke ponavljamo, dokler se ne pojavijo znaki življenja, sicer pa do prihoda

reševalcev.

100
OSNOVNI ALGORITEM OŽIVLJANJA ODRASLE OSEBE

 po potrebi stabilni bočni položaj,

Preveri
JE  po potrebi pokliči pomoč,
odzivnost
 spremljaj stanje prizadetega.

NI

Klic očividcem

 stabilno bočni položaj,

Sprosti
dihalno pot in  pokliči pomoč (112),
JE
preveri  spremljaj stanje prizadetega.
dihanje

NI

Klic 112
Po defibrilator

Ponavljaj:
Izvedi 30 pritiskov  do prihoda defibrilatorja ali
na prsnico
 do prihoda reševalca ali
 do pojava znakov življenja ali
 do popolne izčrpanosti.

Izvedi 2 vpiha

101
14.4 TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA OTROK

Pri otroku so največji problem dihalne težave in prav dihalna stiska je vzrok zaradi
katerega je potrebno otroka največkrat oživljati. Zato pri otroku začnemo najprej z
izvajanjem umetnega dihanja.

 Najprej začnemo s petimi umetnimi vpihi, nato nadaljujemo z zunanjo masažo srca
in umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2.
 Če smo ob otroku sami, izvajamo TPO 1 minuto, preden pokličemo številko 112
(če nismo sami, naj kliče kdo že prej).
 Zunanjo masažo izvajamo tako, da stiskamo prsni koš približno za tretjino
debeline, in sicer pri otroku pod 1 letom z dvema prstoma, nad enim letom pa z eno
ali obema rokama.

Slika 158: Oživljanje dojenčka

102
KAZALO SLIK

SLIKA 1: VERIGA PREŽIVETJA ....................................................................................................................... 5

SLIKA 2: KLIC 112 ..................................................................................................................................... 10
SLIKA 3: NAMEŠČANJA POŠKODOVANCA V STABILNI BOČNI POLOŽAJ ........................................................... 12
SLIKA 4: POLOŽAJA V ŠOKU ........................................................................................................................ 12
SLIKA 5: POLOŽAJA PRI POŠKODBI GLAVE ................................................................................................... 13
SLIKA 6: POLOŽAJ PRI TEŽKEM DIHANJU IN POŠKODBI OPRSJA ...................................................................... 13
SLIKA 7: POLOŽAJ PRI POŠKODBI TREBUHA ................................................................................................. 13
SLIKA 8: TREBUŠNI POLOŽAJA .................................................................................................................... 14
SLIKA 9: STABILNI BOČNI POLOŽAJ ............................................................................................................. 14
SLIKA 10: POLOŽAJ PRI POŠKODBI SPODNJIH UDOV ...................................................................................... 14
SLIKA 11: POLOŽAJ PRI POŠKODBI HRBTENICE ............................................................................................. 15
SLIKA 12: POLOŽAJ NOSEČNICE .................................................................................................................. 15
SLIKA 13: RAUTKOV PRIJEM ....................................................................................................................... 16
SLIKA 14: PRIKAZ UPORABE RAUTKOVEGA PRIJEMA PRI REŠEVANJU IZ MOTORNEGA VOZILA ........................ 17
SLIKA 15: ZUNANJA KRVAVITEV ................................................................................................................. 18
SLIKA 16: ARTERIJSKA KRVAVITEV ............................................................................................................ 19
SLIKA 17: VENSKA KRVAVITEV .................................................................................................................. 19
SLIKA 18: KAPILARNA KRVAVITEV ............................................................................................................. 19
SLIKA 19: PRIKAZ PRITISKA S PRSTI NA KRVAVEČO RANO ............................................................................ 21
SLIKA 20: NAJPOMEMBNEJŠA MESTA ZA ZAUSTAVITEV KRVAVITVE S PRITISKOM ARTERIJE OB KOST ............. 22
SLIKA 21: NAMEŠČANJE KOMPRESIJSKE OBVEZE ......................................................................................... 23
SLIKA 22: PRETESNO ZAVEZANA KOMPRESIJSKA OBVEZA ............................................................................ 23
SLIKA 23: PRASKE IN ODRGNINE ................................................................................................................. 24
SLIKA 24: UREZNINE .................................................................................................................................. 25
SLIKA 25: VSEKANINA S SEKIRO ................................................................................................................. 25
SLIKA 26: UDARNINE IN ZMEČKANINE ........................................................................................................ 25
SLIKA 27: RAZTRGANINE ........................................................................................................................... 26
SLIKA 28: UGRIZNINA ................................................................................................................................ 26
SLIKA 29: RANA OB UGRIZU PSA ................................................................................................................. 27
SLIKA 30: PRESTREL - VHODNI DEL RANE .................................................................................................... 27
SLIKA 31: PRESTREL - IZHODNI DEL RANE ................................................................................................... 28
SLIKA 32: MATERIAL, KI GA NAJPOGOSTEJE UPORABLJAMO ZA OSKRBO RANE .............................................. 28
SLIKA 33: OSKRBA POVRŠINSKE RANE (1 IN 2) ............................................................................................ 29
SLIKA 34: ODSTRANJEVANJE OBLAČIL IN PREGLED POŠKODOVANEGA DELA TELESA ..................................... 30
SLIKA 35: KOMPRESIJSKA OBVEZA ............................................................................................................. 30
SLIKA 36: DIREKTNI PRITISK S PRSTI PREKO STERILNE GAZE ........................................................................ 30
SLIKA 37: PRVI POVOJ ................................................................................................................................ 31
SLIKA 38: BLAZINICA PRVEGA POVOJA ....................................................................................................... 32
SLIKA 39: DOKONČANA OBVEZA S PRVIM POVOJEM ..................................................................................... 32
SLIKA 40: TRIKOTNA RUTA IN ZLOŽENA TRIKOTNA RUTA ............................................................................. 32
SLIKA 41: TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA GLAVO - ZAČETEK.................................................................... 33
SLIKA 42: TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA GLAVO - KONEC ....................................................................... 33
SLIKA 43: ZLOŽENA TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA OKO .......................................................................... 33
SLIKA 44: TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA ČELO ....................................................................................... 33
SLIKA 45: TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA RAMO ...................................................................................... 34
SLIKA 46: TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA KOMOLEC ................................................................................ 34
SLIKA 47: TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA KOLENO - ZAČETEK .................................................................. 34
SLIKA 48: TRIKOTNA RUTA KOT OBVEZA ZA KOLENO - KONEC ..................................................................... 34
SLIKA 49: TRIKOTNA RUTA KOT PESTOVALNICA .......................................................................................... 35
SLIKA 50: UPORABA POVOJA PRI OBVEZOVANJU .......................................................................................... 35
SLIKA 51: OBVEZO ZAČNEMO Z KROŽNIM ZAVOJEM..................................................................................... 35
SLIKA 52: KONČANJE OBVEZE .................................................................................................................... 36
SLIKA 53: KLASASTA OBVEZA ROKE ........................................................................................................... 36
SLIKA 54: KLASASTA OBVEZA PALCA ......................................................................................................... 36

103
SLIKA 55: ŽELVASTA OBVEZA ZA KOMOLEC ................................................................................................ 37
SLIKA 56: KLASASTA OBVEZA ZA RAMO - DVA NAČINA ............................................................................... 37
SLIKA 57: OBVEZA ZA ENO OKO .................................................................................................................. 37
SLIKA 58: OBVEZA ZA OBE OČESI................................................................................................................ 38
SLIKA 59: FRAČA ZA NOS ........................................................................................................................... 38
SLIKA 60: FRAČA ZA BRADO ....................................................................................................................... 38
SLIKA 61: OBVEZA Z ELASTIČNIMI MREŽICAMI ............................................................................................ 39
SLIKA 62: OSKRBA RANE, V KATERI JE TUJEK .............................................................................................. 39
SLIKA 63: OSKRBA AMPUTIRANEGA UDA .................................................................................................... 40
SLIKA 64: GAD (A) IN MODRAS (B)............................................................................................................. 41
SLIKA 65: OTEKLINA ROKE PO PIKU GADA ................................................................................................... 42
SLIKA 66: OSE PRIVABLJAJO SLADKI SOKOVI IN SADJE ................................................................................. 42
SLIKA 67: POLOŽAJ POŠKODOVANCA PRI ŠOKU ............................................................................................ 44
SLIKA 68: SHEMATIČNI PRIKAZ ZGRADBE SKLEPA ....................................................................................... 45
SLIKA 69: PREPOZNAVANJE ZVINA GLEŽNJA................................................................................................ 45
SLIKA 70: IZPAH SKOČNEGA SKLEPA ........................................................................................................... 46
SLIKA 71: ZVIN A IN IZPAH B..................................................................................................................... 46
SLIKA 72: PRVA POMOČ PRI POŠKODBI SKLEPOV .......................................................................................... 47
SLIKA 73: IMOBILIZACIJA POŠKODOVANEGA STOPALA ................................................................................. 47
SLIKA 74: ZAPRTI ZLOM ............................................................................................................................. 47
SLIKA 75: ODPRTI ZLOM ............................................................................................................................. 48
SLIKA 76: KRVAVITEV PRI ZLOMU OBEH KOSTI............................................................................................ 48
SLIKA 77: PRIKAZ KRVAVITVE PRI ZLOMU STEGNENICE IN MEDENIČNIH KOSTI .............................................. 49
SLIKA 78: VLEKA UDA PRI POŠKODBI GOLENI .............................................................................................. 50
SLIKA 79: IMOBILIZACIJA POŠKODBE GOLENI .............................................................................................. 50
SLIKA 80: IMOBILIZACIJA ZLOMA PODLAKTI NA CRAMERJEVI OPORNICI ....................................................... 51
SLIKA 81: IMOBILIZACIJA POŠKODBE GOLENI OB ZDRAVO NOGO .................................................................. 51
SLIKA 82: OBLIKA ZAPESTJA PRI ZLOMU KOŽELJNICE .................................................................................. 51
SLIKA 83: ZLOM OBEH KOSTI V PODLAKTU .................................................................................................. 52
SLIKA 84: VLEK UDA PRI ZLOMU PODLAKTI - DVA REŠEVALCA .................................................................... 52
SLIKA 85: VLEKA UDA PRI ZLOMU PODLAKTI - EN REŠEVALEC ..................................................................... 52
SLIKA 86: IMOBILIZACIJA ZLOMA PODLAKTI S TRIKOTNIMA RUTAMA ........................................................... 52
SLIKA 87: IMOBILIZACIJA ZLOMA NADLAHTNICE ......................................................................................... 53
SLIKA 88: IMOBILIZACIJA ZLOMA NADLAKTI S TREMI TRIKOTNIMI RUTAMI ................................................... 53
SLIKA 89: IMOBILIZACIJA KOMOLCA S TREMI TRIKOTNIMI RUTAMI ............................................................... 54
SLIKA 90: PRIPRAVA TRIKOTNE RUTE ZA OPRT ............................................................................................ 54
SLIKA 91: POTEK DELANJA "OPRTA" IN DOKONČNA OSKRBA ZLOMA KLJUČNICE ........................................... 55
SLIKA 92: PREPOZNAVA ZLOMA STEGNENIČNEGA VRATU ............................................................................ 55
SLIKA 93: PREPOZNAVA ZLOMA V SREDNJEM DELU STEGNENICE .................................................................. 56
SLIKA 94: VLEK UDA PRI POŠKODBI STEGNENICE ......................................................................................... 56
SLIKA 95: IMOBILIZACIJA ZLOMA VRATU OB ZDRAVO NOGO ........................................................................ 56
SLIKA 96: VLEKA PRI POŠKODBI STEGNENICE - DVA REŠEVALCA .................................................................. 57
SLIKA 97: IMOBILIZACIJA ZLOMA STEGNENICE ............................................................................................ 57
SLIKA 98: ODPRTI ZLOM GOLENI ................................................................................................................. 57
SLIKA 99: VLEK UDA PRI POŠKODBI GOLENI ................................................................................................ 58
SLIKA 100: IMOBILIZACIJA POŠKODBE GOLENI ............................................................................................ 58
SLIKA 101: IZRAZITO SPREMENJENA OBLIKA PRI ZLOMU GLEŽNJA ................................................................ 59
SLIKA 102: VLEK UDA PRI POŠKODBI GLEŽNJA ............................................................................................ 59
SLIKA 103: IMOBILIZACIJA GLEŽNJA ........................................................................................................... 59
SLIKA 104: SERIJSKI ZLOM REBER IN VIDNA PODPLUTBA V OBMOČJU PRSNEGA KOŠA .................................... 60
SLIKA 105: POLOŽAJ PRI POŠKODBI REBER .................................................................................................. 60
SLIKA 106: MEDENIČNE KOSTI ................................................................................................................... 61
SLIKA 107: IMOBILIZACIJA MEDENICE ......................................................................................................... 62
SLIKA 108: HRBTENICA .............................................................................................................................. 63
SLIKA 109: ZANIHANJE GLAVE PRI NALETU DRUGEGA VOZILA ..................................................................... 63
SLIKA 110: IMOBILIZACIJA GLAVE PRI SUMU NA POŠKODBO VRATNE HRBTENICE .......................................... 64
SLIKA 111: IZPAH VRETENC ........................................................................................................................ 64

104
SLIKA 112: RAZPOREDITEV ŠTIRIH OSEB ZA PRENAŠANJE POŠKODOVANCA S SUMOM NA POŠKODBO HRBTENICE
........................................................................................................................................................ 65
SLIKA 113: IMOBILIZACIJA HRBTENICE PRI POŠKODBI V VRATNEM DELU ...................................................... 66
SLIKA 114: IMOBILIZACIJA POŠKODOVANCA Z ZLOMOM PRSNEGA ALI LEDVENEGA DELA HRBTENICE ............ 66
SLIKA 115: OSKRBA RANE NA GLAVI - OBVEZA S TRIKOTNO RUTO ............................................................... 67
SLIKA 116: OSKRBA RANE NA GLAVI - OBVEZA S POVOJEM .......................................................................... 67
SLIKA 117: ZLOMLJENA LOBANJSKA KOST S POŠKODBO MOŽGANOV ............................................................ 68
SLIKA 118: OSKRBA RANE PRI ZLOMU LOBANJSKIH KOSTI ............................................................................ 68
SLIKA 119: POLOŽAJ ZAVESTNEGA POŠKODOVANCA PRI POŠKODBI GLAVE ................................................... 69
SLIKA 120:IMOBILIZACIJA SPODNJE ČELJUSTI S FRAČO ZA BRADO ................................................................ 69
SLIKA 121: ZBITJE ZOB............................................................................................................................... 70
SLIKA 122: KLEŠČE ZA ODSTRANJEVANJE KLOPOV ...................................................................................... 71
SLIKA 123: ODSTRANJEVANJE TUJKA NA SPODNJEM VEKU ........................................................................... 72
SLIKA 124: PRIKAZ OBRNJENE ZGORNJE VEKE ............................................................................................. 72
SLIKA 125: POVRŠINA DLANI ...................................................................................................................... 75
SLIKA 126: PRAVILO "ŠTEVILA 9" ZA OCENO POVRŠINE OPEKLINSKE RANE ................................................... 75
SLIKA 127: POVRHNJA OPEKLINSKA RANA NOSU IN RAZLIČNO GLOBOKE OPEKLINSKE RANE NA ROKI ............ 76
SLIKA 128: GLOBOKO OPEKLINSKA RANA ................................................................................................... 76
SLIKA 129: OPEKLINA OBRAZA ................................................................................................................... 77
SLIKA 130: PREUČIMO MESTO NEZGODE ..................................................................................................... 77
SLIKA 131: POGASITEV OGNJA .................................................................................................................... 77
SLIKA 132: PRIKAZ HLAJENJA OPEKLINE ..................................................................................................... 78
SLIKA 133: POŠKODBA Z ELEKTRIČNIM TOKOM ........................................................................................... 79
SLIKA 134: RANA POVZROČENA S KISLINO IN LUGOM .................................................................................. 80
SLIKA 135: PREGLED IN IZPIRANJE PRI KEMIČNI POŠKODBI ........................................................................... 81
SLIKA 136: FRIKCIJSKE OPEKLINSKE RANE .................................................................................................. 81
SLIKA 137: OHLAJANJE PRIFERIJE NA RAČUN OHRANJANJA STALNE TEMPERATURE JEDRA TELESA ................. 82
SLIKA 138: OZEBLINA ROKE ....................................................................................................................... 83
SLIKA 139: OMRZLI PRSTI NA NOGAH - GLOBOKA OMRZLINA ....................................................................... 84
SLIKA 140: OSKRBA OMRZLINE .................................................................................................................. 84
SLIKA 141: SIMPTOMI AKS ........................................................................................................................ 85
SLIKA 142: ČASOVNO OKNO ....................................................................................................................... 87
SLIKA 143: POČASNO OHLAJANJE POŠKODOVANCA ..................................................................................... 89
SLIKA 144: PREPOZNAVA ZASTRUPITVE GLEDE NA OKOLIŠČINE ................................................................... 90
SLIKA 145: PREVERIMO ODZIVNOST ............................................................................................................ 93
SLIKA 146: POSKUŠAMO PREKLICATI POMOČ............................................................................................... 94
SLIKA 147: SPROSTITEV DIHALNIH POTI ...................................................................................................... 94
SLIKA 148: OCENA DIHANJA ....................................................................................................................... 95
SLIKA 149: KLIC NMP - ŠTEVILKA 112....................................................................................................... 95
SLIKA 150: DOLOČANJE MESTA ZUNANJE MASAŽE SRCA IN PRAVILNI POLOŽAJ ROK ...................................... 96
SLIKA 151: DAJANJE UMETNEGA DIHANJA .................................................................................................. 97
SLIKA 152: RAZMERJE MED ZUNANJO MASAŽO IN UMETNIM DIHANJEM ........................................................ 97
SLIKA 153: ODPREMO DEFRIBILATOR .......................................................................................................... 98
SLIKA 154: NAMESTITEV ELIKTROD ............................................................................................................ 99
SLIKA 155: MED ANALIZO SRČNEGA RITMA SE ODMAKNEMO ....................................................................... 99
SLIKA 156: PRITISK NA GUMB ZA SPROŽITEV ELEKTRIČNEGA SUNKA ............................................................ 99
SLIKA 157: PO NAVODILU NADALJUJEMO S TPO........................................................................................ 100
SLIKA 158: OŽIVLJANJE DOJENČKA ........................................................................................................... 102

105