2013

POTuj z JEzikOm 3

Kazalo
27. festival Turizmu pomaga lastna glava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Konjiške kuhinje glas seže tudi do vas. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Grozdni talar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Makolski taler.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Domači je, domači. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Naša Frida kuha. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Glinški sejem »Ko zadiši po starih cajtih«. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Zadrečki večeri z dobrim okusom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Koruzno popotovanje s koruzno jüžno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Na Kiebli jamu duobru pa zdrovu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj domočega za koštat. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
»R’pica« tako ali drugače. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Po š’ti Šintariji doro j’š in or’ng gavdaš.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Potujmo z jezikom v pravljično vas Leše. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Balte kožuhat. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Kulinarični festival – Po sledeh Uskokov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Kostevsko šišilo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Stare jedi za sodobne ljudi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
Salsum? Dulce? Suave! Slano? Sladko? Slastno!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Rada kuha, rada peče, rada tudi kakšno reče.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Slastna skrivnost kamniške Veronike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Dišeče in okusno skozi letne čase . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
Pri Ažbetu doma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
S cekron po güjžino. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
Koštaj! / Kóstold meg! Poletni kulinarični tabor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
Polansko gostüvanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
Langec in Langica – tradicija in sodobnost z roko v roki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Prekmurska künja na koušti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Prleška kühja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

10. festival Več znanja za več turizma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Na furež po Zgornjesavinjsko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
Pohod kroparske Potovke.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
Kuhejmo sk’p. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
Popotovanje ob belih brezah – »Doživite Belo krajino drugače!«. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Cviček, vir in način življenja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
Küjamo po Prekmursko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Pardubice – City of gingerbread.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
Ko študent na rajžo gre …. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80
Zalogaji juga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Banja Kiseljak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
Đurđev grad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
Kazalo
4. tekmovanje Zlata kuhalnica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Barilla peresniki z zelenjavno omako s puranjim filejem in prekajeno svinjsko ribico. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Pečena polnjena jabolka z orehi in medom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
Peresniki s klobaso. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Pečena nadevana jabolka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
Metuljčki z gobovo omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
Nadevana jabolka z vaniljevo kremo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
Pesto alla Tin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
Tinova jabolka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
Rezančeva gnezda s kozicami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
Pečeno jabolko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
Testenine s slanino in jurčki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
Pečena jabolka z orehovim nadevom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
Široki rezanci v špargljevi omaki s čemažem in poširanim jajcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
Pečena jabolka z orehovim nadevom in karamelno omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
Testenine z omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
Nadevana jabolka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
Rezanci v jeseni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
Pečena jabolka z nadevom iz orehov in mandljev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
Zgodba o omaki izpod gore, ki se je zaljubila v vitke italijanske testenine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
Jabolka z vanilijevo kremo v mandljevi srajčki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
Piščančja gnezdeca v gobovi omaki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
Pečena jabolka v jesenski srajčki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
Testenine z dimljeno postrvjo in šampinjoni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
Pečena jabolka z nadevom iz orehov in mandljev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
Rezanci s šunko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
Pečena jabolka z orehi in kosmiči.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
Široki rezanci z drobtinami, dimljeno orado in vinsko omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
Polnjena pečena jabolka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Tribarvne testenine v skriti omaki s koruzo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
Nadevana jabolka z belo čokoladno peno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
Rezanci s koprivami in panceto v parmezanovi posteljici. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
Jabolka nadevana z lešniki prelita s sirupom smrekovih vršičkov.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
Polnozrnate testenine Barilla v smetanovi omaki s prekajenim ribjim filejem in zelenjavo.. . . . . . . . . . . . . . . . 124
Nadevana jabolka v malinovi kremi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
Miklavške testenine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
Pečena jabolka na moj način. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
POTuj z JEzikOm 5

Potovali smo …
Potovati … Sesti na vlak in se odpeljati v nove kraje, v nove pokrajine, nova mesta, med nove ljudi.
Potovati in se ob tem zabavati. Biti v družbi prijateljev, sorodnikov ali znancev. Potovati v naravo ali
obiskovati muzeje. Ležati na plaži ali aktivno obiskovati gore … Potovati pozimi ali poleti.

Turizem nam omogoča vse. Je najbolj priljubljena oblika sprostitve, po kateri ljudje posegamo že ne-
kaj stoletij. To željo po znanju in spoznavanju je letos Turistična zveza Slovenije (TZS) v mladinskih
projektih usmerila v pripravo potovanja z jezikom: novi način potovanja, kjer poleg mest in narave po-
tnik, turist, lahko svoj cilj tudi okusi.

Tema letošnjega festivala Potuj z jezikom je, navkljub sorazmerno ozki usmeritvi, ponujala veliko mo-
žnosti za razvoj idej. Poleg primarne usmeritve, kjer smo od učencev pričakovali pregled tradicional-
nih lokalnih jedi, je bila v naslovu naloge dana tudi možnost, da so mladi raziskovali razvoj lokalne-
ga narečja in njegovo uporabo v turizmu danes. Najboljše naloge in najboljši nastopi so bili tisti, ki so
uspešno prepletli tako kulinariko kot jezikovno izročilo.

Projektne naloge so seveda samo zamisel, dokler niso zapisane. Pri tem gre velika zahvala mentori-
cam, ki so vse leto prizadevno usmerjale svoje učence in s svojo požrtvovalnostjo velikokrat bile tiste,
zaradi katerih so se nato ideje spremenile v resničnost. Učenci pa ste tisti, zaradi katerih nas nikoli ne
bo strah prihodnosti. Projekti, ki jih razvijate, postanejo podlaga za pripravo programov, ki jih nato
lokalna turistična društva in turistično informacijski centri ponujajo turistom. Brez svežih idej bi se
nam hitro zgodilo ponavljanje starih programov, ob tem pa bi spregledali vse novosti, ki jih velikokrat
vidite samo mladi.

Veseli nas tudi dober odziv pri uvajanju novosti na tržnicah. Letos je poleg stalne komisije vaše delo na
stojnicah ocenjevala tudi komisija mladih, sestavljena iz članov podmladkov lokalnih turističnih dru-
štev in zvez. S projektom bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj želimo na ta način delo TZS približa-
ti še večjemu številu mladih in povečati njihovo sodelovanje v delu društev.

Izvedba festivala bi bila tudi letos nemogoča brez pomoči, ki jo je radodarno ponudil generalni spon-
zor Mercator. V svojih centrih po Sloveniji je omogočil izvedbo festivala Turizmu pomaga lastna glava.

Veliko število obiskovalcev kaže na to, da je projekt vsako leto bolj prepoznaven. Na ta način se delo
mladih predstavi širokemu številu obiskovalcev in nemalokrat se zgodi, da tržnice obiščejo tudi turi-
stični delavci, ki vaše zamisli vključujejo v svoje komercialne programe.

Aaron Uazeua
Mladinski odbor
Turistične zveze Slovenije
 27. festival Turizmu pomaga lastna glava
Turistične tržnice po Mercatorjevih centrih

Ptuj, 5. marec OŠ Polzela Potuj z jezikom po občini Polzela - dolina

OŠ Ljudski vrt Jezičkov pek zelenega zlata
JVIZ Destrnik - Trnovska vas Grozdni talar OŠ Braslovče Ko le ne bi gospodinja šparala z grobci
OŠ Miklavž pri Ormožu Potuj z jezikom in se pri Blažu OŠ Mozirje Kako so to počeli včasih?
ustavi OŠ Nazarje Zadrečki večeri z dobrim okusom
OŠ Hajdina Z žlico po Hajdini OŠ Šmartno v Tuhinju Oštarija Pr’ jabuk
OŠ Gustava Šiliha Laporje Diši po domače iz OŠ Gustava JZ OŠ Marjana Nemca Radeče Radeške kuharske bukve
Šiliha Laporje
OŠ Anice Černejeve Makole Makolski taler Maribor, 26. marec
OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Podružnica Pragersko Sladke OŠ Ludvika Pliberška Maribor Radvanjska tržnica
dobrote iz Pragerskega OŠ Toneta Čufarja Maribor Štajerska pojedina
OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, Podružnica Zgornja Polskava Mmm, OŠ Sladki vrh Dobrote vinogradniških kmetij pri
kak v naši kuhni diši! Mariji Snežni na Zgornji Velki
OŠ J. Hudalesa Jurovski dol Jurčkova čebelarna
Kranj, 12. marec OŠ Lenart Kulinarične dobrote vabijo v naš kraj
OŠ Stražišče Jejmo in fajn se mejmo OŠ Sv. Ana Koruzno popotovanje s koruzno jüžno
OŠ Poljane Polanska čebielca OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica V Oplotn’ci se je zmiram
OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj Domače dobru jidlo
je, domače! OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, Podružnica Kebelj Na Kiebli
OŠ Žiri Pridte u Žir’ na… jamu duobro pa zdrovu
OŠ Antona Tomaža Linharta Radol’ško - sladko, slano, OŠ Radlje ob Dravi Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj
grenko, kislo - razvajanje domočega za koštat!
OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Okus po divjem OŠ Brezno Podvelka, Podružnica Lehen Jejmo, pijmo in se
veselimo!
Kranj, 14. marec OŠ Neznanih talcev Dravograd R’pica tako ali drugače
OŠ Naklo S kolesom in jezikom na pot OŠ Šentjanž pri Dravogradu Po š|ti šintariji doro j|š in
OŠ Šenčur Godla se bo zgodla or|ng gavdaš
OŠ Gorje Ribez v Gorjah Druga OŠ Slovenj Gradec Pr’ nas se dôro jé
OŠ F. S. Finžgarja Odštekani štrukli OŠ Franja Goloba Prevalje Potujmo z jezikom v pravljično
OŠ Koroška Bela Za šporgetom stojemo, da vam košto vas Leše
pr’skrbemo OŠ Črna na Koroškem Iz Črne diši proti Šolti in nazaj
OŠ Prežihovega Voranca Mal’ca jeseniških železarjev
OŠ Križe Naša Frida kuha Novo mesto, 2. april
OŠ Toneta Pavčka Razvajanje po mirnopeško
Celje, 19. marec OŠ Artiče Dejte, vzemite si, miza ponuja
JVIZ OŠ Dobrna Ful so dobre … z nutello so d’best OŠ Raka Dobrote iz piskra
OŠ Ob Dravinji Konjiške kuhinje glas seže tudi do vas OŠ Adama Bohoriča Brestanica Balte kožuhat
OŠ Loče Zapiši jedi s čopičem in črnilom v loškem OŠ Jožeta Gorjupa Kulinarični festival - Po sledeh
narečju Uskokov
VIZ II. OŠ Rogaška Slatina Dobro se najej pa naprej povej OŠ Stopiče Kuhinja Podgorja
OŠ Bistrica ob Sotli Šempetrska sestavljanka okusov OŠ Stari trg ob Kolpi Poljanska dolina ob Kolpi - raj za
OŠ Slivnica pri Celju Glinški sejem “Ko zadiši po starih razvajanje brbončic
cajtih” OŠ Žužemberk Suhokranjski kulinarični vikend
OŠ Primoža Trubarja Laško Prazn’čne jedi v otroški OŠ Fara Kostevsko šišilo
preobleki OŠ Stična, Podružnična šola Krka Super hosta - govorica
OŠ Antona Aškerca P’r Močn’k lovcev
OŠ Vransko - Tabor Najejmo se mlačne župe za nove
upe
POTuj z JEzikOm 7

Nova Gorica, 4. april Maribor, 16. april

OŠ Milojke Štrukelj Diši po …
OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Podružnična šola Breginj Stare jedi
za sodobne ljudi
OŠ Simona Kosa Podbrdo Iz babičine kuhinje še vedno
diši …
OŠ Čepovan Juota an še ki druiga zravn
OŠ Šturje Ajdovščina Slano? Sladko? Slastno!
OŠ Otlica Likof
OŠ Col Rada kuha, rada peče, rada tudi kakšno
reče
OŠ Spodnja Idrija Pr’ farski štrukljevc
OŠ Dornberk Tam, kjer sem doma, kruhek, če pade,
poberem in poljubim ga!
OŠ Antona Ukmarja Koper Štorje iz oštarije
OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen, Podružnična šola Štanjel Potuj z
jezikom in se pridruži kraškim frikom
OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen Potuj med okusi Krasa
OŠ Antona Globočnika Turistična kmetija Pr’
krmpirjevih
OŠ Pivka Pivške specialitete
OŠ Ivana Babiča Jagra Marezige Šagra “kur anbot”
OŠ Sečovlje Naj vonja po Istri
OŠ I Murska Sobota Geli, kak fajn dišij
OŠ Puconci Mi smo dödoldajci
OŠ Fokovci S cekron po güjžino
Dvojezična OŠ I Lendava Kóstold meg!
OŠ Turnišče Z biciklinon po Varaši
OŠ Miška Kranjca Velika Polana Polansko gostüvanje
OŠ Kobilje Diši po žetvi
OŠ Beltinci Langec in Lanciga - tradicija in
sodobnost z roko v roki
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Mirkec je gujčeka klau!
OŠ Odranci Prekmurska küjnja na koušti
OŠ Križevci Prleška kühja
OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Južna na vrateh
OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Glih smo hteli ga zaklati
OŠ Razkrižje Kulinarika na šolcih
OŠ Apače Dva bregova ene reke - Čemaž, zdravje na
dlani
OŠ Sveti Jurij Nepozaben kulinarični večer v
čudovitem ambientu Goričkega
2. OŠ Slovenska Bistrica Mi smo za slovensko …

Ljubljana, 9. april
OŠ Hinka Smrekarja Barvitost okusov Maribor, 23. april, zaključna tržnica

OŠ Vodice Skozi presto okušaj po vodiško

OŠ Janka Kersnika Brdo Stare jedi črnega grabna
OŠ Rodica Pr’nas pa kuhamo
OŠ Venclja Perka Vsakdanji kruh naših prednikov
OŠ Trzin Prazen žakelj ne stoji pokonci
OŠ Marije Vere Kamnik je kul&aričen
OŠ Frana Albrehta Slastna skrivnost kamniške
Veronike
OŠ Jurija Vege Moravče Okusi Moravško dolino
OŠ Sostro Obudimo stare jedi
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Dišeče in okusno skozi
letne čase
OŠ Dobrova Dobrovski tedni
OŠ Antona Martina Slomška Mmmmm, je dobro …
Podružnična šola Javorje Pri Ažbetu doma
 8
Sara Bezenšek, 9. a, Aljaž Brezovšček, 9. b, Vid Černec, 9. b, Aneja Einfalt, 9. a, Lara Einfalt, 9.
Avtorji
a, Maša Hribernik, 9. a, Miha Kolar Brusl, 9. b, Petra Ofentavšek, 9. b, Liza Pekošak, 9. b, Rok
Pučnik, 9. a, Tina Pučnik, 9. a, Dominik Škrinjar, 9. a, Veronika Tome, 9. b
Jovita Kovač, prof. geografije in slovenščine, Špela Sivka, dipl. vzg. predšolskih otrok
Mentorici

Konjiške kuhinje glas

seže tudi do vas
Slovenske Konjice so prijazno mesto z več kot 850-letno zgodovino. Iz leta v leto s pono-
som beležimo več obiskovalcev. Le-te pritegnejo naravne in kulturno-zgodovinske zna-
menitosti, različne prireditve ter kulinarične dobrote konjiške kuhinje.

Osnovnošolci čutimo dolžnost ohranjati kulturno izročilo, cenimo bivanje v naravi in dru-
ženje s prijatelji. V ta namen smo zasnovali raziskovalno nalogo z naslovom Konjiške kuhinje
glas seže tudi do vas in pripravili zanimiv program za naše vrstnike.
Oblikovali smo Dneve konjiške kuhinje – dneve dejavnosti, ki zajemajo družboslovne, naravo-
slovne, tehnične, športne in zabavne vsebine. Vanje smo vključili pisano paleto ustvarjalnih de-
lavnic, s katerimi želimo prikazati drugačne možnosti pouka in zanimive načine preživljanja pro-
stega časa v naravi, s poudarkom na konjiških kulinaričnih dobrotah in posebnostih.
Naše ideje, zamisli in predloge smo popestrili z ilustracijami in s fotografijami. Prikazali smo na-
čine trženja, v projekt pa vključili učence naše šole, društva, zavode, občane, domače podjetnike in
občino Slovenske Konjice.

OŠ Ob Dravinji
Ul. Dušana Jereba 1
3210 Slovenske Konjice
telefon (03) 757 27 30
telefaks (03) 757 27 35
e-pošta info@osobdravinji.si
POTuj z JEzikOm 9
zlato priznanje

Škalska pogača
Ta sladica je posebnost, ki jo najdemo med vinorodnimi griči
Škalc, ki obdajajo Slovenske Konjice. Zaradi bližine pohor-
skih gozdov je nadevana z jabolčnim nadevom in borovnica-
mi. Sladico pripravljajo v številnih domovih, bližnjih gosti-
ščih, vinotočih in turističnih kmetijah. Ker je konjiška tradi-
cionalna jed, jo z veseljem poskušajo številni obiskovalci, ki so
nad njo navdušeni.

Priprava
Za pripravo testa potrebujemo: 300 g gladke moke, 2 ru-
menjaka, 50 g masla, 1 žličko soli, 2 žlici sladkorja, malo
nastrgane limonine lupinice, 2 dl toplega mleka. Za pri-
pravo nadeva potrebujemo: 500 g skute, 1 jajce, 1 zavi- Okrogel model za pite namastimo in vanj vložimo v krog
tek vaniljevega sladkorja, 3 olupljena in naribana jabolka,
1 žlico sladkorja, malo cimeta, 150 g svežih ali zamrznje-
 
razvaljano testo, ki mora segati čez rob modela. Nato vanj
natresemo skutni nadev, po njem potrosimo pripravljeni ja-
nih borovnic. bolčni nadev in po jabolkih potresemo borovnice.
Najprej pripravimo kvašeno testo kot za potico. V preseja- Robove testa zavihamo čez del nadeva. Premažemo jih z ma-
no moko vlijemo kvas, ki smo ga raztopili v mleku, stopljeno slom in pečemo v pečici pri 200 stopinjah Celzija 10 minut,
maslo ter penasto stepene rumenjake in sladkor. Testo stepa- nato pa še pri 180 stopinjah Celzija pol ure. Škalska poga-
mo tako dolgo, da se začne ločevati od posode, nato ga pusti- ča je zelo dobra, tudi če namesto borovnic uporabimo borov-
mo pokritega počivati vsaj eno uro. ničevo marmelado, ki jo po peki namažemo po jabolčnem
Skuti primešamo vse sestavine za skutni nadev. Nastrganim nadevu.
jabolkom dodamo sladkor in cimet ter jih nekoliko ožamemo.

Narečni izrazi

apetitlih – okusno lorber – lovor špajza – shramba

ajmoht – obara likof – pojedina šnops – žganje
ajpren – prežganje mentrga – posoda za mesenje testa špecarija – živila
beštek – pribor nudelj – rezanec špeh – slanina
cota – cunja ofnar – odpirač štaubcuker – sladkor v prahu
cuker – sladkor pajs – grižljaj štrudelj – zavitek
flaša – steklenica paradjz – paradižnik tinstan – dušen
fila – nadev pašteta – mazav mesni izdelek topf – lonec
fišpaprikaš – ribji paprikaš pisker – lonec vaga – tehtnica
firtoh – predpasnik puter – maslo vaseršpocelj – žličnik
forflci – vlivanci rajž– riž zile – zelje
fruštik – zajtrk repuncl – motovilec zos – omaka
furež – koline restan – pražen žganki – polenta
futer – hrana ribežn – priprava z ravnimi in polkrožnimi rezili župa – juha
gres – zdrob rižibiži – rižota z grahom
južna – kosilo šalca – skodelica
kohar – kuhalnik šalotka – drobna čebula
kofe – kava šefla – zajemalka
knoblah – česen šarf – oster, začinjen
korpa – košara šmorn – praženec
kremšnita – kremna rezina šnicelj – zrezek
kuhla – kuhalnica šnitloh – drobnjak
 10
Barbara Gabrovec, 9. b, Maruša Kocbek, 9. a, Venesa Kuhar, 9. a, Sandra Lovrec, 9. a,
Avtorji
Tamara Lovrec, 9. a, Tjaša Matko, 9. b, Aljaž Muršec, 9. a, Jernej Plohl, 9. a,
Adrijana Pongrac, 9. b.
Aleš Mardetko, prof. zgodovine in geografije; ales.mardetko@gmail.com
Mentor

Grozdni talar
V našem letošnjem turističnem proizvodu smo hoteli ustvariti nekaj, kar temelji na naši
tradiciji, vseeno pa ponuja nekaj novega, nenavadnega in odpira vrata za oblikovanje
novega produkta v turistični ponudbi našega kraja.
Tako smo za osnovo vzeli pridelek naše najbolj razširjene kmetijske dejavnosti, grozdje.
Cilj našega letošnjega projekta je promocija grozdja, vendar ne kot vira za pridelavo vina,
temveč da bi grozdje postalo tudi kot sinonim za pripravo dobre hrane, naše tradicional-
ne hrane, ki je prehranjevala številne generacije naših prednikov. Cilj je torej ponuditi lju-
dem nov pogled na grozdje in naše ideje izpopolniti tako, da lahko ustvarimo kulinarično
prireditev, ki bi prinesla v turistično ponudbo nekaj novega, hkrati pa bi po svoji vsebini po-
stala edinstvena. Zato smo ustvarili naš Grozdni talar. Njegov glavni cilj je predstavitev naše
prehranjevalne tradicije, našega grozdja, naše zgodovine, posebnosti, tradicionalnosti in tipič-
nosti. Grozdni talar torej gostom ponuja nepozabno potovanje po izbranih okusih naše tradicije
na nov, poseben način. Prva posebnost so jedi iz grozdja, druga pa je, da gostje sami, s svojo ak-
tivnostjo, sooblikujejo to potovanje.
Naš turistični produkt smo postavili na izletniško-vinogradniško kmetijo Lovrec v vasi Jiršovci v
občini Destrnik.
Nalogo smo izdelali na podlagi razpoložljive literature, pomemben vir pa sta bila tudi lastnika kmeti-
je Lovrec in občani, ki so nam posredovali svoje poglede in ideje.
V nalogi so predstavljeni tudi načini trženja ponudbe.
Vse ideje nam je uspelo združiti v nalogo, ki smo jo popestrili še z reklamnim materialom, namenjenim
obiskovalcem Grozdnega talarja.
Nalogo je mogoče dobiti v knjižnicah šol v Destrniku in v Trnovski vasi. Izvod imajo avtorji in mentorja,
dostopna pa je tudi na spletni strani naše šole.

JVIZ OŠ Destrnik-
Trnovska vas
Janežovski Vrh 45
2253 Destrnik
telefon (02) 76 19 210
telefaks (02) 76 19 213
e-pošta os.destrnik@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 11
zlato priznanje

Grozdni »knedli«
Za grozdne »knedle« naredimo krompirjevo testo.
Sestavine:
• 60 dag olupljenega krompirja
• 40 dag ostre moke
• 1 jajce
• 2 žlici masla
• malo soli

Priprava testa: krompir olupimo, narežemo na kose in ga

kuhamo v slani vodi. Kuhan krompir odcedimo. Takoj doda-
mo maslo in jajce ter dobro pretlačimo. Pustimo, da se krom-
pir ohladi, nato dodamo ostro moko. Testo gladko zamesi-
mo in ga oblikujemo v debel svaljek, ki ga narežemo na re-
zine. V vsako rezino zavijemo 2 do 3 grozdne jagode brez
koščic. Jagodam lahko dodamo malo sladkorja. Oblikovane
»knedle« kuhamo v osoljeni vodi na slabem ognju 10 minut.
Kuhane knedle poberemo in jih polijemo z rdečo grozdno
omako. Lahko pa jih povaljamo v popraženih drobtinah in
posujemo s sladkorjem.

Narečni izrazi

talar – krožnik
jüžna – malica
püta – brenta
knedl – cmok
tüja – meso iz tunke
ovtar – čuvaj v vinogradu
 Irena Ačko, 8. r., Saša Gašparič, 8. r., Lea Gerečnik, 8. r., Janja Kitak, 8. r., Lara Kodrič, 8. r.,
Avtorji
12 Patricija Korez, 8. r., Manja Križaj, 8. r., Ela Plavec, 8. r., Sara Angel, 9. r., Ines Babšek, 9. r., Urška
Doberšek, 9. r., Tjaša Fišer, 9. r., Anže Hajšek, 9. r., Tina Kavkler, 9. r., Aleksandra Korez, 9. r.,
Žiga Krajnc, 9. r., Nika Kunej, 9. r., Klara Pušaver, 9. r., Urška Vtič, 9. r., Nika Kunej, 9. r.
Silvestra Samastur, prof. geografije in zgodovine, Irena Ravnikar, učiteljica glasbene vzgoje
Mentorici

Makolski taler
Turizem v občini Makole se razvija. Pripravljena je strategija razvoja za priho-
dnja leta, ki je vezana na obstoječo in zelo uspešno pot Forma vive ter enodnev-
ne izlete po makolskih gričih.
V letošnji nalogi smo poskušali narediti program enodnevnega dogajanja v
Makolah in najti ciljno skupino v vseh starostnih obdobjih. Zamislili smo si ži-
vahno dogajanje, ki bi povezalo dva zgodovinska objekta: dvorec Štatenberg, ki
nujno kliče po obnovi preden propade in razvaline starega gradu Štatenberg, za
katerega vemo, da ga ni več moč obnoviti, želimo pa ohraniti spomin nanj. V to
zgodovinsko podlago smo vpletli zanimivo dogajanje. Zamislili smo si pustolo-
vščino, ki vsebuje zgodovinsko podlago, doživetje in okušanje makolskih jedi,
ki so jih že pripravljale naše babice in so danes le redko na krožniku.
Z dogajanjem na kresni večer želimo obogatiti in povečati turistično ponudbo
občine. Pripravili smo potovanje s turističnim vlakcem od dvorca Štatenberg
do razvalin starega gradu Štatenberg in nazaj. Vmesni postanek je na trgu v
Makolah, kjer želimo obuditi kmečko tržnico. Na vseh treh postajah turistič-
nega vlakca želimo obiskovalcem ponuditi dobrote, ki smo jih po starih halo-
ških receptih zložili na makolski taler. Želimo, da nam bo s tem uspelo povsem
doseči turistični slogan našega kraja – Makole sredi narave, kulture in dobrot.

OŠ Anice Černejeve Makole

Makole 24
2321 Makole
telefon (02) 80 33 100
telefaks (02) 80 33 105
e-pošta jozica.kaucic@os-makole.si
POTuj z JEzikOm 13
zlato priznanje

Obrošena juha
V posodo nalijemo pol litra mleka in pol litra vode, dodamo
ščepec soli, zakuhamo in ko zavre dodamo pest suhega ali sve-
žega sadja. Po 5 minutah počasnega vretja zakuhamo farflče
(eno jajce in moko kar s prsti pomešamo, da nastanejo majh-
ne grudice) in juha naj počasi vre še 15 minut. Kuhano za-
belimo z ocvirki, ki smo jih pred tem na ognju raztopili, ter
malo sladkamo.
Čas priprave jedi je 25 minut.

Narečni izrazi

makolski taler –
krožnik iz Makol
ocvirkovka –
jed iz kvašenega testa in ocvirki
špeh –
svinjska mast
tahijevo nabodalo –
črn in rjav biskvit
na leseni palčki
jabolček –
jabolčno vino
 14
V raziskovalni nalogi Potuj z jezikom oz. delovnim naslovom šole Sovodenj
Avtorji
Domači je, domači, je sodelovalo vseh 49 učencev od 1. do 5. razreda.
Jelka Čadež, Milka Burnik, Andreja Jesenovec, Ana Marija Dolenc, Eva Trček
Mentorice

Domači je, domači

Naslov raziskovalne naloge je vabil k turističnemu produktu v povezavi s hrano in na-
rečnimi besedami. Učenci so v ospredje dali kruh.
Samozaposlimo se lahko tudi doma na kmetiji, saj mladi ne dobijo služb. Postavili so se v
iznajdljive odrasle kmečke gospodarje in gospodinje, ki z znanjem in delom ohranjajo sta-
ra opravila. Vabijo in izobražujejo učence, odrasle, da se naučijo peči kruh, spoznajo kmeč-
ka opravila, pripomočke in orodja v povezavi s celim postopkom od priprave njive za setev do
peke kruha. Sodelujejo pri delu, kolikor želijo in kolikor je varno za njih.
Največji poudarek je na mesenju in peki ter okušanju kruha. Tako spoznajo različne vrste žita
in moke. Ponudba kruha v trgovinah je velika, a kruh iz kmečke krušne peči še vedno najbolj
lepo diši. Prav tako kot kmetje tržijo mleko na mlekomatih, in še na mnogo drugih načinov, se
da ponuditi tudi kruh, pečen v krušni peči, na kmetiji z dopolnilno dejavnostjo.
Predstavljanje peke kruha, vaja v mesenju testa, kmečka opravila v povezavi z žitom, predmeti in
narečne besede za to področje, znajo biti zadosti zanimivi, da jih sprejmejo tudi turisti ali skupine
učencev. Prava stara mentrga, priložnostna krušna peč, lopar, žita in polizdelki iz Karlovskega mlina,
koški s prešcami, celotna videopredstavitev mesenja in peke kruha, predvsem pa devet aktivnih učen-
cev je v Kranju in Mariboru poskrbelo za opazno in živahno dogajanje na turistični tržnici preko celega
popoldneva. Štirje t. i. preščarji Anej Čadež, Urban Dolinar, Rebeka Čadež in Eva Frelih so obiskovalce
Mercatorjevega centra vabili na svoj razstavni prostor, kjer so jih sprejele v rdeče rute in predpasnike odete
mlade gospodinje Hana Likar, Manca Šega, Lara Peternelj in Eva Slabe. Praktično so mnogokrat pokaza-
le cel postopek priprave in mesenja testa, David Rupnik pa je opisoval kurjenje v peč in peko kruha v njej.

OŠ Ivana Tavčarja
Gorenja vas,
Podružnična šola Sovodenj
Sovodenj 32
4225 Sovodenj
telefon (04) 519 50 09
e-pošta podruznica.sovodenj@os-ivantavcar.si
POTuj z JEzikOm 15
zlato priznanje

Z žarom in samozavestno so delo opravljali celo popoldne.

Mnogi obiskovalci so postali, prisluhnili razlagalcem in si
prislužili majhen kruhek oziroma prešco z zgodbo ter zbir-
ko receptov za kruh. Obujali so spomine, kako so nekoč
tudi sami mesili kruh v mentrgi, ga vzhajali v slamcah in
pekli v krušni peči. Mlade pekarice so zamešene hlebč-
ke podarile obiskovalcem in poslušalcem, ki so jih odne-
sli domov, in upamo, da tudi spekli in z veseljem pojedli.

Osnovni recept za kruh

• 1 kg moke
• 40 g (1 zavitek) svežega kvasa
• 20 g soli
• 15 g sladkorja
• 30 g olja ali margarine
• 5,5 dl mlačne vode (ali pol vode, pol mleka)
V moko narediš kotanjo, vanjo daš sladkor, nadrobiš kvas,
doliješ malo mlačne vode, olje, soliš ob robu sklede. Mešaš
in dolivaš ostalo vodo. V skledi vzhaja 20 minut. Pregneteš.
V skledi vzhaja še 10 minut. Streseš na pomokan pekač, po
potrebi oblikuješ manjše hlebčke. Položiš na pekač, kjer spet
vzhajajo. Tik pred vstavljanjem v pečico jih lahko pomažeš
z oljem, da preprečiš nastajanje trde skorje, Narediš zareze.
Pečeš pri temperaturi 220 ºC do zlato rumene barve.

Narečni izrazi

bínkla, (méntrga, méndrga, ménderga, bínkla, bín- pobeljeno peč; na koncu dolgega ročaja je stisnjena, préšce. (včasih so otroci in reveži pred prvim novem-
kle) – lesena miza s prostornim predalom in pokro- zvezana sveža ali suha in zmočena praprot, kjer raste v brom hodili od kmetije do kmetije in nabirali hlebč-
vom, za mesenje in vzhajanje testa: gor náse sn dala gozdu plazeča rastlina, po domače imenovana krempl, ke kruha.)
bírtah, pa šla h binkl ugnitat kroh. (na sebe sem dala je namesto praproti tudi ta. to je star način. sedaj po- šuníca, (ušeníca) – pšenica: sjauc je nasu u sjaunka
predpasnik in šla k mizi z globokim predalom gne- metemo peč kar z omelom samo za to opravilo. šunica, pa šou sjat. (sejalec je nasul v pleteno košaro z
sti kruh.) greblca, grebla – polkrožna deščica, pravokotno ročajem pšenico in šel sejat).
bezgêrn, (fәca) – kvas, sredstvo za vzhajanje testa: nameščena na dolgem ročaju za odstranjevanje žerja- sóršca – soržica, zmes pšenice in rži: iz zmlite sor-
bezgern mor bit frišn, de krôh ushaja. (kvas mora biti vice ali pepela iz krušne peči šce se da spečt zlo rahu krô. (iz zmlete soržice speče-
svež, da kruh vzhaja) préšce – majhen hlebček kruha iz različne moke, mo zelo rahel kruh.)
lamca, (pêhar) – posoda iz slame za vzhajanje hleb- včasih za revne otroke in reveže: učás sa atrac pa rive- tatód – tod okrog, npr.: tatód sa učas sjal zlo velik
cev pred peko: u slamc ushaja, pridn ga stresema gor ži pred váhtam hodil od grunta do grunta, pa nabiral žita. (tod okrog so včasih sejali veliko žita.)
na lopar in potisnema u krušna peč. (v slamnati košari
vzhaja, preden ga obrnjenega položimo na leseno de-
ščico na dolgem loparju, s katero ga ponesemo v od-
prtino peči in položimo na vroče dno.)
hlébnca, (srvét, srvêt, arjúha) – prtič, cunja za v pe-
har: hlibnca raztegneš u slamca, daš gor hlipc in ga
pokriješ z rogli hlibnce. (prtič raztegneš v peharju,
nanj položiš hlebec in ga pokriješ z vogali prtiča, ki štr-
lijo izpod hlebca.)
pometovnca, ometovnca, vadla – pripomoček za
pometanje peči, preden vstavimo hlebe v razbeljeno,
 16
Vid Primožič, Neža Terziev, Nika Štirn, Urh Primožič, Tinkara Zaletel, Štefan Terziev,
Avtorji
Neža Pintarič, Patricija Kejžar, Patricija Ferlic, Tinkara Ličen, Klavdija Prešeren,
Kaja Novkovič, Sara Doles, Miha Jekovec, Urban Bratina
Katja Konjar, prof. geo. in nem., Betka Potočnik, uni. dipl. org.
Mentorici

Naša Frida kuha

V raziskovalni nalogi Naša Frida kuha vas želimo povabiti v kraje pod Kriško goro, kjer
najdete veliko možnosti za rekreacijo in raznoliko kulinarično dediščino. Vse to smo
zbrali v Fridinem vodniku, ki bogati turistično ponudbo tržiškega konca.
Prvi del vodnika vam predstavi različne možnosti rekreacije: kolesarsko pot – Tržičanko,
pohodniško pot – Ovčjo pot na Kriško goro ter pešpot – Pot treh zvonov. Drugi del pa
vas s pomočjo zbranih receptov popelje še v svet kulinarike.
Fridin vodnik, zemljevid z vrisanimi in opisanimi potmi ter družabno igro bomo predsta-
vili na vaškem sejmu v Sebenjah. Verjamemo, da bo sejem postal tradicionalen.
Stari Tržičani bi o jedi vedeli povedati:
Baje so bl `nkat na Kofcah n gunarji, pa so mav žinglal. Poj so pa ratl vačn, pa so ktel eno beco
ujet pa jo skuhat. Pa jm je res ratov eno staro beco ujet pa so jo žačel rontat. Poj je pršu nasle-
dn dan kmet gor, pa b jh nagravžn nakneftrov če b zvedu, de so mu beco zakval. Pa je tel pro-
bat kuga rontajo, pa je reku de to ni beca ampak de gušta k govedna. Tko de more dobra bržola
zmeri imet žmah kukr govedna.
To bi v knjižnem jeziku zvenelo:
Menda so bili nekoč na Kofcah neki pobalini, ki so se zabavali in popivali. Postali so lačni in so sklenili
uloviti mlado ovco in jo skuhati. Res jim je uspelo ujeti eno staro ovco (stare ovce imajo trdo in neoku-
sno meso). Naslednji dan pa je na planino prišel kmet, ki bi jih pošteno natepel, če bi izvedel, da so mu
skuhali ovco. Poskusil je obaro, a je menil, da že niso skuhali njegove ovce, ampak govedino. Zato mora
meso tržiške bržo-
le imeti okus podoben
govedini.

Osnovna šola Križe

Cesta Kokrškega odreda 16
4294 Križe
telefon (04) 59 51 100
e-pošta o-krize.kr@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 17
zlato priznanje

Tržiška bržola
Sestavine:
• olje
• 1–2 čebuli
• 1 kg jagnjetine
• 3 glavice česna, brinove jagode, zmleta rdeča paprika, lo-
vorjev list, šetraj, cel poper
• korenček
• drobni krompir
• 5 dag moke
• kostna juha
Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo na srednje velike
kose narezano meso in vse skupaj pražimo. Ko je meso pre-
praženo, dodamo začimbe, zalijemo s kostno juho ter doda-
mo na drobne kose narezan olupljen krompir ter korenček.
Na maščobi prepražimo moko in prežganje dodamo juhi ter
kuhamo še 45 minut. tržiške bržole potekajo priznana kuharska tekmovanja. Če
Jed tako in drugače tržiške bržole še niste pokusili, a bi jo radi, lahko pridete v
Za tržiško bržolo vsak ne bi verjel, da je to jed naših pred- Tržič na Šuštarsko nedeljo (1. nedelja v septembru). Pokusite
nikov, saj se na veliko streže še zdaj. Tržiška specialiteta, br- lahko zelo dobro tržiško bržolo, zraven pa obiščete sejem, sta-
žola iz ovc po receptih naših prababic je zelo priljubljena jed ri del Tržiča in zabaviščni park.
na vseh kulturnih prireditvah, piknikih, zabavah, srečanjih
in raznih vaških dogodkih. Jed na žlico, podobno golažu se
pripravi v zelo kratkem času, a je izjemno dobra. Iz kuhanja

Narečni izrazi

masunek – tradicionalna planšarska jed iz smeta-

ne, ki ji dodamo jajca in mleko ter jo kuhamo.
pošrekani nudlni – skuhani in zabeljeni jušni re-
zanci z mesno omako, ki jih jemo ob solati
pesnik – jed iz pese in ocvirkov
tržiška bržola – mesna obara iz ovčetine
močnik – redka jed iz vode in moke, ki so jo jedli v
postnem času
prata – velikonočna dobrota »boljši kruh«. narejena
je iz kruha, mesa, jajc in začimb. je pečena.
grenadirmarš – jed iz kuhanega krompirja in te-
stenin
ajdovi krapi – jed iz ajdove moke ter skutinega
nadeva, postrežemo jih h golažu ali obari
vaseršpocl – to je rahlo testo z jajci, ki ga dobro
prekuhamo. jed nato zabelimo z drobtinami in jemo
zraven solate ali kompota.
govnač – jed iz zelja, ki ga dušimo, nato pa zabeli-
mo na olju
godlja – pripravimo jo iz vode, v kateri so se kuhale
krvavice, pa tudi počenih krvavic
 18
Timotej Užmah, Primož Cmok, Luka Pustivšek, Anja Podkrajšek, Igor Završek, Timotej Novak,
Avtorji
Jernej Klakočar, Patricija Turnšek, Hana Skale Mastnak, Katja Johan, Domen Rosenstein,
Maruša Artiček, Blaž Pungeršek.
Breda Županc, prof. zgodovine in geografije
Mentorica

Glinški sejem
»Ko zadiši
po starih cajtih«
Pri raziskovanju našega kraja smo spoznali, da živimo na prepletu zgodovinskih, kulina-
ričnih in jezikovnih posebnosti, ki dajejo kraju poseben in zanimiv pečat. Nekaj od teh je
že vključenih v turistično ponudbo, kar nas še posebej veseli.
Odločili smo se, da organiziramo sejem, na katerem se srečujejo ljudje različnih interesov, ki
lahko izmenjajo informacije in izkušnje. Ugotovili smo, da mladi premalo poznajo lokalno
kulturno dediščino, zato naša ideja temelji na spoznavanju in ohranjanju starih običajev, kulina-
rike in narečja, saj se zavedamo, da moramo vse to ohraniti za prihodnje rodove.
Pomembno pa se nam zdi še medgenaracijsko sodelovanje, za katerega lahko rečemo, da je prav
zanimivo in zabavno.
Živimo v kraju, za katerega se največkrat uporablja izraz Slivnica. Svoje ime je po ustnem izročilu
dobil po številnih slivovih nasadih v preteklosti, zato bo vse naše kuharske delavnice spremljala sliva.
Našo idejo smo že predstavili delu lokalne skupnosti in jih povabili k sodelovanju. Vsi so izrazili zani-
manje nad našim projektom in nas pri delu podpirajo.
Predstavili smo tudi način trženja ponudbe. Ponudbo bomo reklamirali v sredstvih javnega obveščanja
in na spletnih straneh.

OŠ Slivnica pri Celju

Gorica pri Slivnici 61
3263 Gorica pri Slivnici
telefon (05) 969 6050
e-pošta tajnistvo@os-slivnica.si
POTuj z JEzikOm 19
zlato priznanje

Ptički
Sestavine:
• 2 žlici sladkorja
• 1 žlička soli
• 2 kocki kvasa
• 2 dcl olja
• 0,5 l vode
• 1 kg moke
• rozine in mak za oči in posip

Postopek:
Iz sestavin zgnetemo testo in ga pustimo vzhajati. Nato pre-
mesimo in ga razdelimo na 8 hlebčkov. Vsak hlebček razde-
limo na osem delov. Nato oblikujemo ptičke – z roko obliku-
jemo svaljek in naredimo vozel. Oblikujemo še kljun in rep.
Z rozinami naredimo oči, trebušček premažemo z jajcem in
potresemo z makom.

Narečni izrazi

kažola – vrč za vino,

lahterna – petrolejka,
šniklc – drobnjak,
grabn – potok,
špampet – postelja,
špajz – shramba,
vejžda – seveda,
fecenejkl – naglavna ruta,
širakl – grebljica za žerjavico,
reklc – suknjič,
šircl – predpasnik,
ringlci – uhani.
 20
Monika Praznik, 9. b, Katarina Remic, 9. b, Nina Zupan, 7. a, Vid Vačovnik, 7. a,
Avtorji
Amadej Hudolin Pirc, 7. b, Klara Bider, 6. a, Matej Štrukelj, 6. a
Petra Lončar, prof. geografije in slovenščine,
Mentorici
Maja Volk, prof. pedagogike in filozofije

Zadrečki večeri z
dobrim okusom
V nalogi smo dali poudarek ohranjanju zadrečkega narečja ob spoznavanju tradicional-
nih jedi. Po analizi ankete smo ugotovili, da se ljudje vse bolj vračajo k tradiciji, a neka-
tere jedi so enostavno preveč izkoreninjene, da bi se pogosteje pojavljale na domačih je-
dilnikih. Ena takšnih jedi je ajdnek. Odločili smo se, da bomo na šolo povabili ženske, ki
se še občasno srečujejo s to jedjo, da nam bodo pomagale pri peki. Ker pa je takšna sladica
odlično izhodišče za prijeten klepet, bomo organizirali družaben večer z branjem in drama-
tiziranjem ljudskih pripovedk iz Zgornje Savinjske doline. Pri tem se bomo potrudili za ve-
liko mero uporabe zadrečkega narečja. Vse obiskovalce bomo pogostili z ajdnekom in zelišč-
nimi čaji. S tem pa bomo spodbudili širšo javnost, da bo razmišljala tudi o pomenu ohranjanja
domačega narečja.

Osnovna šola
Nazarje
Zadrečka cesta 37
3331 Nazarje
telefon (03) 839 13 60
telefaks (03) 839 13 79
POTuj z JEzikOm 21
zlato priznanje

Ajdnek
Testo:
• ½ kg ajdove moke
• ½ l slanega kropa
• ½ kg pšenične moke
• 4–6 dag kvasa
• žlica sladkorja
• mleko po potrebi
Nadev:
• ½ kg zmletih orehov
• ¼ l medu

Postopek:
Ajdovo moko poparimo in dobro premešamo. Ohlajeni doda-
mo pšenično moko in vzhajan kvas ter toplo mleko po potre-
bi. Zgnetemo mehkejše testo in pustimo vzhajati. Nato z za-
jemalko ali žlico nadevamo tanko plast testa v pomaščen pe-
kač. Na debelo posujemo z orehi in pokapamo s segretim me-
dom (če imamo malo medu, tudi posujemo s sladkorjem), po-
krijemo z drugo plastjo testa. To ponovimo vsaj trikrat. Na
vrhu mora biti testo. Pustimo da vzhaja in spečemo

Narečni izrazi

rajfnik – dimnik
måra – omara
vajstәr – oster
domẹ – doma
vәlcer – gozdni delavec
gọša – gozd
fėrtax – predpasnik
 22
Gabriel Bauman, 8. b, Tamara Duh, 8. b, Tamara Lovrenčič, 8. b, Mario Pavalec, 8. b,
Avtorji
Mojca Šauperl, 8. b, Lilija Simonič, 8. b, Larisa Kocbek, 8. b
Ana Šnofl, prof. zgodovine in geografije; ana.snofl@siol.net
Mentorici
Irena Rola - Bek, prof. matematike, fizike in tehnike; irena.rola-bek@sveta-ana.org

Koruzno popotovanje
s koruzno jüžno
Živimo v času, ko ljudje samo hitijo in si ne vzamejo časa zase, ko je potrebno včasih
enostavno »izklopiti« in narediti nekaj tudi za lastno dobro počutje. Ena od možnosti je
tudi popotovanje v preteklost ali oddih na deželi ali enostavno razvajanje ob dobrotah
kmečke kuhinje in hrani naših babic.
Člani raziskovalne skupine imamo to srečo, da živimo v idiličnem okolju Slovenskih go-
ric. Naša občina se razteza po gričih in se preliva v doline. Tukaj je še vedno živo kmetijstvo
– poljedelstvo in živinoreja. Ker pa želimo naš svet približati še drugim, zelo velik poudarek
dajemo tudi turizmu. V kraju smo zgradili nov kulturno-turistični center (KTC) s kinodvora-
no in prostori za delovanje raznih društev. Aktivna so turistično, kulturno, glasbeno društvo in
promocija raznih običajev ter kulinarične ponudbe. V okviru KTC deluje tudi info pisarna z ra-
znolikimi spominki in s ponudbo prospektov in raznih turističnih poti. Vse že obstoječe smo iz-
koristili tudi za naše delo in raziskovanje.
Ker pa je poudarek na jezikih in jedeh, smo našo osnovno nit, tj. KORUZO, navezali na iskanje ra-
znih starih jedi, njihovih poimenovanj, ter prevedli našo ponudbo v več jezikov, saj sta nam sosednji
Avstrija in Hrvaška zelo blizu. Sodelujemo tudi s šolo iz Stradna v sosednji Avstriji in se zavedamo po-
mena znanja jezikov in njihove povezovalne funkcije.
Želeli smo se obnašati tudi tržno, zato smo aktivirali turistične dejavnosti in že obstoječo ponudbo na-
ših krajev ter tudi sami izdelali ponudbo za enodnevno potepanje in kulinarične užitke po naših krajih.
Današnji gost je vse zahtevnejši, zato smo ponudbi dodali tudi lastne aktivnosti in zabavo. Vključili smo
lastno pripravo jedi, delavnice za spominke in zabavo z glasbo in animacijo. Seveda pa ni šlo brez lastnega
ustvarjanja, k čemur so nas spodbudili nasveti anketiranih. Tako nismo samo zbrali receptov že znanih jedi,
ampak smo se lotili tudi ustvarjanja nove kulinarične ponudbe, ki smo jo tudi preizkusili.
Nalogo smo izdelali na podlagi razpoložljive literature, pomemben vir pa so bili tudi naši sošolci in ob-
čani, ki so nam posredovali informacije preko anketnih vprašalnikov in intervjujev. S pomočjo njihovih

OŠ Sveta Ana
Sveta Ana 14
2233 Sveta Ana
telefon (02) 72 95 870
telefaks (02) 72 95 878
e-pošta info@sveta-ana.org
POTuj z JEzikOm 23
zlato priznanje

odgovorov in sugestij smo dobili pomembne napotke za Koruzni » tamerli«

nadaljnje delo in raziskavo. Mnoge njihove ideje so nam Sestavine (za 8 oseb):
dale misliti, da smo na pravi poti. Naša ponudba bo dosto- • 0,5 kg koruznega zdroba
pna na spletni strani šole in občine, prav tako naše zbra- • 1 l mleka
no delo v obliki raziskovalne nalog Potujte z nami in • ščepec soli
uživajte! • 2 žlici sladkorja
• vanili sladkor
• žlica masla ali margarine
• 4 velika jabolka
• slivova marmelada
Postopek: Mleko malo posolimo, sladkamo, dodamo vani-
li sladkor in vanj zamešamo koruzni zdrob. Sestavine dobro
premešamo in vlijemo v pomaščen pekač. Pečemo pri tempe-
raturi 180° C, 30 do 40 minut.
Na vrh mase lahko dodamo tudi naribana in ožeta jabolka,
ki jih tudi malo sladkamo.
Če ne dodamo jabolk, lahko pečenega na koncu premažemo
z marmelado.
Serviramo s smetano in koščki sadja. Pri dekoraciji smo lah-
ko ustvarjalni.

Narečni izrazi

šterci, žgajnki – sladoledni žganci

koruzni tamerli – koruzni močnik
jüžna – malica
koruzni gres – koruzni zdrob
koruzna mela – koruzna moka
koruzni krüh – koruzni kruh
 24 Avtorji Veronika Capl, 7. r., Mihaela Hajšek, 8. r., Sergeja Juhart, 8. r., Tjaša Kokolj, 8. r.,
Maja Kovač, 7. r., Tina Smogavc, 7. r., Sara Strnad, 8. r.
Cvetka Hajšek, prof.; cvetka.hajsek@siol.net
Mentorica

Na Kiebli jamu
duobru pa zdrovu
Živimo v času, ko kriza iz dneva v dan bolj trka na sleherna vrata. Naši predniki so žive-
li v tesni povezavi z okoljem. Hrano so si po večini pridelali doma. Meso je bilo na jedil-
niku le ob nedeljah in praznikih. Ali se nam približujejo takšni časi? Potem nam bodo ti
tradicionalni recepti, ki so že skoraj zatonili v pozabo, še krepko koristili!
Člani podmladka turističnega društva (TD) Lipa Kebelj smo se odločili, da bomo v okviru
projektne naloge Potuj z jezikom raziskali ter obudili tradicionalne kebeljske jedi. Želimo,
da bi se ljudje bolj zavedali pomena doma pridelane hrane. Obiskali smo naše krajane in zbi-
rali recepte preprostih jedi.
Organizirali bomo dvodnevni kuharski tabor, ki ga bomo zaključili s kuharskim tekmova-
njem udeležencev. Ob koncu bomo najboljšim kuharjem podelili nagrade. Dejavnosti bodo vo-
dili predstavniki TD Lipa Kebelj, predstavnice Aktiva kmečkih žena Kebelj ter Društva podežel-
skih žena.
Cilj našega projekta je ustvariti turistični produkt, ki bo služil kot privlačna turistična destinacija za
osnovnošolce.
Pridružite se nam na dvodnevnem kuharskem taboru s kuharskim tekmovanjem in spoznali boste, da
naš slogan Na Kiebli jamu duobru pa zdrovu resnično drži.

OŠ Pohorskega bataljona
Oplotnica,
podružnica Kebelj
Kebelj 17/b
2317 Oplotnica
telefon (02) 845 02 03
e-pošta tajnistvo-osmbopke@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 25
zlato priznanje

Ocvirkovka
Sestavine:
• 600 g moke
• 40 g kvasa
• 2 jajci
• 80 g masla
• 2–3 dcl mleka
• sol
• sladkor
• ocvirki
Priprava: v posodo nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkor-
ja, žlico moke in malo mlačnega mleka. Premešamo in posta-
vimo na toplo, da nastane kvas. Maslo raztopimo, dodamo
preostalo mleko, olje, če želimo jajci in sol. Iz moke in kva-
sa ter pripravljene raztopine zamesimo testo. Dobro pregnete-
mo, da nastane gladko testo. Testo pokrijemo s prtičem in po-
stavimo na toplo, da vzhaja.
Nadev: testo razvaljamo, ga pomažemo z raztopljeno mastjo
in potresemo z domačimi ocvirki.

Narečni izrazi

frauštik – zajtrk (f 'ra: štik)

empar – vedro (' e:mpar)
turšca – koruza (tu:ršca)
voga – tehtnica (' vo:ga)
zile – zelje ('zi:le)
mlainku – mleko (m'la:inku)
start – med (s'tart)
mijesu – meso (' mie:su)
pjskri – lonci ('pe:iskri)
kueza – koza (kue:za)
lapa – veža ('lapa)
puvat – graditi (pu:vat)
štainge – stopnice (š'ta:inge)
šporhet – štedilnik (š 'puo:rhiet)
aport – stranišče (a'puo:rt)
firtuh – predpasnik (' fi:rtuh)
tihl – ruta ('ti:scl)
pešca – pest ('pe:šca)
knuof – gumb (k 'nuo:f)
 26 Avtorji
Urška Jevšnik, 8. b, Amadeja Zlatar, 9. c, Manja Poročnik, 9. c, Rok Maher, 9. b, Neža Ternik, 8. b
Branka Roškar, profesorica; Jelka Safran, učiteljica; Irena Košir, vzgojiteljica
Mentorice

Grema štirčit,
mogoč ma dobla kaj
domočega za koštat
V projektno-turistični nalogi z naslovom Grema štirčit, mogoč ma dobla kaj
domočega za koštat! predstavljamo turistični izdelek, ki predstavlja dan kuli-
naričnih doživetij v Radljah in okolici. Ideja se je porodila v okviru turistične-
ga krožka Osnovne šole Radlje ob Dravi, ki ga obiskujejo učenci od 1. do 6. ra-
zreda in izbirnega predmeta turistična vzgoja, ki ga obiskujejo učenci od 7. do
9. razreda. Naš cilj je bil pripraviti in izpeljati zanimiv program, ki je namenjen
otrokom starim od 11 do 15 let. Oblikovali smo zanimiv program, v katerem se
mladi naučijo pripravljati domačo hrano, spoznajo kmetijo in način življenja na
njej ter se pozabavajo ob domači glasbi.
S pomočjo anket in posameznih razgovorov z gospodinjami iz Društva kme-
tic Dravska dolina smo prišli do spoznanja, da je naša avtohtona kuhinja zelo
zanimiva in že skoraj pozabljena. Ravno tako velja za naše narečje, saj ga mla-
di skoraj ne poznajo več. Zato smo še toliko bolj prepričani, da bo naš turistični
produkt pripomogel k temu, da ohranjamo našo nesnovno kulturno dediščino.

Osnovna šola
Radlje ob Dravi
Koroška cesta 17
2360 Radlje ob Dravi
telefon (02) 88 79 572
e-pošta os.radlje-ob-dravi@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 27
zlato priznanje

Šmorn
Sestavine:
• 1 skodelica ajdove moke
• 1 skodelica bele moke
• 2 jajci
• sladkor
• ščep soli
• 2 žlici mletih orehov
• 3 žlice celih orehov
• mleko po potrebi
Priprava: Zmešamo sestavine: jajci, sladkor, belo moko, aj-
dovo moko, sol, mlete orehe in mleko, ki ga dodajamo po po-
trebi toliko, da dobimo gosto maso. V ponvi segrejemo olje,
vlijemo nekaj mase, malce počakamo, nato pa jo s kuhalnico
nadrobimo na koščke. Mešamo, dodamo cele orehe in popeče-
mo z vseh strani. Preden postrežemo, lahko posujemo z mle-
tim sladkorjem.

Narečni izrazi

Za opisom pomena besede sledi poved v narečju, kjer
se pokaže raba besede.
vada – voda (Spi micno vade, pa te bo nehala gla-
va balet.)
grta – gor (Gremo grta bici na kosilo.)
hajzl – stranišče (Kak me na hajzl tiši.)
bajta – hiša (Noša bajta bo čisto razpodla.)
mežerli – jed iz drobovine – koroška specialiteta na
kolinah (Noša bica vsoko nedelo mežerli naredi.)
zos – gosta omaka (Mojci je pa zos natle podo.)
ajnpren župa – prežganka (izvor iz nem. die Ein-
brenn.) (Nes smo meli ajnpren župo za ižino.)
esihflajš – mesna solata iz govedine s kisom in
oljem (Esihflajš je pa tak dari, da bi ga vsak den jadla.)
knedli – cmoki (Mama tte knedle bi še angelčki je-
dli!)
nudli – rezanci (Tek nudlo je pojadla, da so se ji za-
graužali.)
grimpi – spečeni majhni kosi svinjskega mesa (Nes
bomo grimpe jedli za ižino.)
župa – juha (O, kak je dara tta župa!)
restana repa – pražen krompir s čebulo (Restana
repa je najbol dara, ko je marzla.)
žgonki – koruzna polenta ali žganci zabeljeni z
ocvirki (Žgonki pa kisela župa – tto je tapravo!)
ižina – kosilo (Nes je pa bla dara ižina.)
špohert – štedilnik (Nov špohert nucamo!)
froška – zajtrk (Alo, lauženki, froška je na mizi.)
ižina – kosilo (Vsoko nidelo gremo grta k bici na iži-
no.)
firtuh – predpasnik (Dej si firtuh gr, da ne boš po-
pacan.)
motka – motika (Z motko sn skapau celi vart.)
hantuh – brisača (Rake si v hantuh pobriši!)
pretl – deska za rezanje (Dej meso gr na pretl.)
ibercug – delovna obleka (Hanza je ibercug oble-
ko.)
špajz – shramba (V špajzu momo še micino stardi.)
šefla – zajemalka (Župo najbolši s šeflo nabošeš.)
lauženk – otrok (Tti lauženki so pa tak žleht!)
grobn – manjša dolina ob potoku (Včosih je blo v
grobnu blo puno žog.)
murke – kumarice (Maji sosedi pa toke liepe murke
na varti rostejo.)
paradajz –paradižnik (Koki debeli paradajz ti je
zrosto?!)
čebu – čebula (Moti je čebu tinstala.)
kloboh – česen (Molo kira gospodeja še mo nes na
varti svoj kloboh.)
žnitlih – drobnjak (Žnitlih na goveski župi pa mare
bt.)
timus – timijan (Timus do en ekstra žmoh župi.)
zeler – zelena (V župi mare bt zeler, por, koreje …)
kimina – kumina (Kimino so včosih na travnikeh
nabirali.)
redla – regrat (Kak redla cveti.)
repincl – motovilec (Repincl je ta bolši.)
tifa, cukerhut – vrsta radiča (Puni vart tife pa cu-
kerhuta mo.)
kurbus – buča (Kurbošniga zosa pa že dougo ni blo
za ižino.)
tinstati – pražiti (Zmierom jomra, ko mare jest tin-
stano zele.)
repa – krompir (Julčka je cielo nivo repe soma ska-
pola.)
 Avtorji raziskovalne naloge Vita Mihelič, 9. c, Mihael Rek, 9. c, Anja Rožič, 9. a

28
Mentorica Marjeta Podgoršek Rek, prof. geografije in zgodovine
Avtorji turistične stojnice Urška Doberšek, 9. b, Vita Mihelič, 9. c, Nika Perovnik, 9. a, Nika Pokeržnik, 9. a,
Mihael Rek, 9. c, Mojca Remic, 9. b, Lana Roglšek, 9. c, Anja Rožič, 9. a, Daša Vinšek, 9. a
Elizabet Negovec Kopmajer, prof. gospodinjstva in tehnike
Mentorici
Marjeta Podgoršek Rek, prof. geografije in zgodovine

»R'pica« tako
ali drugače
Zdi se nam dobro, da se tudi mladi vključujemo v turistično ponudbo domačega kraja
ter ohranjamo naravno in kulturno-etnološko dediščino kraja. Letošnja tema je kulinari-
ka. Ker se pri nas goji predvsem krompir, ga je veliko tudi na jedilniku. V knjigi Libeliška
kuharica je opisana hrana našega območja nekoč. Tudi v tej knjigi smo zasledili, da je bil
krompir pogosto na jedilniku. Možnosti, kako predstaviti krompir ali »r'pico«, je bilo veli-
ko, naša domišljija pa brezmejna. »R'pico« smo hoteli predstaviti širši množici ljudi, od naj-
mlajših do najstarejših. Odločili smo se, da bomo kuhali »r’pično župo« in cvrli »r’pične kra-
pe«. Pri nas se na raznih prireditvah ponuja namesto golaža, pasulja ali bograča prav »r’pična
župa«. Ker smo želeli, da bi juho ponudili svojim gostom tudi naši gostinci, smo se odločili, da
bomo zraven enolončnice ponudili še sladico, to so »r’pični krapi«. Osredotočili smo se na pred-
stavitve v Dravogradu in okolici, sicer pa se pri tem nismo omejili. Projekt smo predstavili na
Koroškem radiu in Kabelski TV. Bili smo ustvarjalni in smo pesem »R'pična župa«, ki jo je zapi-
sala naša domačinka, gospa Irma Knez, uglasbili, posneli in jo predvajali javnosti na dobrodelnem
koncertu Otroci za otroke, prirejenem za pomoč učencem, prizadetim v poplavah. Pesem smo v pra-
zničnem decembru predstavili še na prireditvi Zimska pravljica in jo skupaj z videoposnetkom objavi-
li na YouTube. Upamo, da vas bo po ogledu videoposnetka premamilo in boste prišli k nam ter posku-
sili naše dobrote.

Osnovna šola
Neznanih talcev
Dravograd
Trg 4. julija 64
2370 Dravograd
telefon (02) 872 08 50
telefaks (02) 872 08 62
e-pošta os.dravograd@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 29
zlato priznanje

»R'pični krapi«
Sestavine:
• 30 dag krompirja
• 70 dag pšenične moke
• 4 dag kvasa
• 1 jajce
• 2 dag soli
• mlačna voda
• maščoba za cvrtje
Krompir se skuha in pretlači. Z ostalimi sestavinami ga ume-
simo v testo, ki ga pustimo vzhajati. Vzhajano testo zvaljamo
in pripravimo tako kot presne krape

Narečni izrazi

r’pičevi krapi – krompirjevi krapi

r’pičev zos – krompirjeva omaka
r’pičeva župa – krompirjeva juha
nudlnim – krompirjevi svaljki
 30 Avtorji raziskovalne naloge Katja Temnikar, Lea Štumpfl, Ana Hribernik
Mentorji Urška Prevalnik, Jernej Bobek, Silva Martinc, Janja Hanjže
Avtorji turistične stojnice Katja Temnikar, Lea Štumpfl, Ana Hribernik, Karin Kristan, Žiga Kreft, Aljaž Sešel

Po š'ti Šintariji doro j'š

in or'ng gavdaš
Na festivalu smo predstavili in obudili staro kmečko opravilo, znano predvsem v spo-
dnjem delu Mežiške doline – steljerajo. Raziskali smo plese in igre, ki so to opravilo spre-
mljali. Največji poudarek pa namenili jedem, s katerimi so gospodinje postregle po kon-
čanem delu. lzvorne jedi smo pripravili na sodoben način in jih predstavili s poetičnostjo
koroškega narečja na kuharskih delavnicah.

Turistom bi radi dali možnost, da spoznajo steljerajo, se je udeležijo, preizkusijo v njenih zna-
čilnih plesih in igrah ter se razvajajo ob dobrotah steljerajske kuhinje. Turistični produkt Po
š|ti šintariji doro j|š in or|ng gavdaš bo postal stalna ponudba v krajevni skupnosti Šentjanž pri
Dravogradu.

Osnovna šola
Šentjanž pri Dravogradu
Šentjanž 88
2373 Šentjanž pri Dravogradu
telefon (02) 87 86 666
e-pošta os-sentjanz@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 31
zlato priznanje

Koroški šarkelj
Sestavine:
• 750 g bele moke
• 350 g masla
• 4 jajca
• 4 dcl mleka
• 40 g svežega kvasa
• 100 g belega sladkorja
• 1 ščep soli
Nadev:
• 200 g rozin
• 200 g suhih brusnic
• 100 g belega sladkorja
• 1 jušna žlica mletega cimeta
Priprava: Najprej si pripravimo vse potrebne sestavine.
Rumenjake ločimo od beljakov. Vzamemo malce večjo skle- ga razvaljali. Nato v manjši skledici skupaj zmešamo rozi-
do, v katero damo maslo, rumenjake in sladkor in zmeša- ne, cimet in sladkor (lahko dodamo tudi brusnice). Rozine s
mo. K temu pa dodamo še moko, vzhajan kvas in mleko, vse cimetom in sladkorjem posujemo po testu. Šarkelj enakomer-
skupaj zgnetemo v gladko testo. Testo pustimo v toplem pro- no zvijemo. Pred tem z maslom namažemo model. Šarkelj
storu, da vzhaja približno 45 minut. Nato testo zelo na tan- damo v model ter ga ponovno pustimo naj vzhaja. Pečico se-
ko in enakomerno razvaljamo. Z beljakom, ki smo ga loči- grejemo na 180–200° C. Preden ga damo v pečico, ga pre-
li od rumenjakov, natanko namažemo robove testa, ki smo mažemo z beljaki in ga preluknjamo. Pečemo ga 1 uro.

Narečni izrazi

ahtat – paziti fretat – životariti kop – skupaj p'rprajimo – pripravimo skleda – posoda
akližen – izbirčen fruštik – zajtrk korb – košara p'rpravlena – pripravljena skop – skupaj
aušast – neroden g'r – gor košta – hrana pacl – palica sprajt – odpraviti
aužnga – večja kmetija gajba – zaboj koštat – poskusiti pavr – kmet šajtrga – samokolnica
bajta – hiša gartl – vrt krampižle – priprava za ple- pavrnija – kmetija šintarija – opravilo
barat – vprašati gartruža – vrtnica zanje po drevesih peglajzl – likalnik šnops – žganje
brati – buhteljni z orehi gavda – zabava krop – vroča voda pisk'r – lonec špajz – shramba
cajt – čas gmajtn – vesel kugl – hrib po š'ti – po tem/tej šporhet – štedilnik
co – zraven gnar – denar kuhija – kuhinja pob – fant št'k – tako
čmariti – pražiti gnati – peljati l'di – ljudje podrit – podreti štupa – sladkor
črešne – češnje goša – gozd lavžjenki – otroci poglihi – postopoma t'st – tisti
črpija – posoda govna – senik laži – lažje poramati – pospraviti t'sto – tisto
čut – slišati grumpi – ocvirki m'rli – morali prajt – govoriti talirji – krožniki
dečva – dekle gruška – hruška mesnc – mesec preča – stiskalnica v'n – ven
devžej – žep gvišno – zagotovo mučkamo – gnetemo predi – spredaj vajo – vanjo
doro – dobro hšircota – kuhinjska krpa n'tr – noter protror – pekač vl'č – vleči
dovta – navzdol ibržn – odveč nabasati – naložiti pušlc – šopek zasuči – obrni
druve – drva inde – semkaj nareti – narediti puvat – graditi ziher – zagotovo
dumo – domov j'š – ješ nasekamo – nasekljamo puža – dekle zmetavo – zmetalo
fila – nadev k'k – kako ohcet – poroka r'kli – rekli zmlemo – zmeljemo
firtoh – predpasnik kedn – teden ojg'n – ogenj račun – orodje podobno sekiri zmučkati – stlačiti
flosarji – rezine rženega kruha kišta – zabojnik okrenčlati – okrasiti rangla – ponev zugžaga – listna žaga
fotrat – hraniti kloboh – česen or'ng – še bolj raufnk – dimnik žganki – žganci
frajtonerca – diatonična kodi – kam oženit – poročiti raufnkeler – dimnikar župa – juha
harmonika koln kišta – zaboj za premog p'r – pri riža – vrsta
 32 Avtorji Katarina Lodrant, 7. b., Lara Čas, 7. b., Ana Mačič Kotnik, 7. b., Janja Žlebnik, 8. a.,
Urška Kralj, 9. a., Nika Kodrun, 9. a
Hedvika Gorenšek, Klavdija Kodrun
Mentorici

Potujmo z jezikom v
pravljično vas Leše
Občino Prevalje, ki leži sredi Mežiške doline, krasi bogata kulturna dediščina, ki je v
osnovi predpogoj za razvoj turizma. Ker pa na Prevaljah žal ni turističnega društva, so
poti razvoja turizma seveda veliko počasnejše. Z veseljem pa opažamo, da so v zadnjem
času različna druga društva, ki delujejo v kraju, prevzela tudi del turističnih nalog in tako
promovirajo in privabljajo ljudi v kraj. Tudi naša šola že nekaj časa vzgaja učence in jih v
okviru izbirnih vsebin in turističnih nalog Turistične zveze Slovenije usmerja in uvaja v spo-
znavanje domačega kraja in prepoznavanje in iskanje novih smeri turistične rasti Prevalj.
Cilj letošnje naloge je bil, da dodamo otroškemu festivalu Pravljična vas Leše, ki je lansko leto
zaživel, dodatne vsebine. Ker je prvi želodec, potem vse drugo, kot pravi star pregovor, smo se
medgeneracijsko povezali z babicami in starejšimi v Domu starejših Na Fari in najprej pridobili
podatke, katere jedi so tipične za naše kraje in katere jedi so imeli za posamezne obroke. Ker pa je
največje bogastvo materina beseda, smo dodajali besedišče v našem, koroškem narečju. Besedišče
in besedne zveze so povzete po naših informatorjih. Hkrati je nastajal tudi slovarček narečnih izra-
zov, ki smo jim dodali tudi knjižni pomen.
Pripravili smo dve animacijski poti: pot čarovniške pustolovščine in škratovo pot po rudarskih sledeh.
Iz zbranega gradiva smo izbrali nekaj jedi in jih dodali vodenim pohodom.
Da bi naši gostje uživali v našem narečju, smo napisali nekaj tekstov, ki jih bomo obiskovalcem povedali
»po koroško«. Da bi obiskovalci v svoje kraje ponesli tudi delček našega jezika, smo izdelali slovarček na-
rečnih besed, ki ga na poti sami dopolnjujejo in jim ostane za spomin.
V nalogi smo natančno opisali animacijsko delo na poteh, vse ideje pa smo uresničili že, ko je zaživel 2. fe-
stival Pravljična vas Leše.
Nalogo je mogoče prebrati na spletni strani šole in jo prelistati v šolski knjižnici.

Osnovna šola
Franja Goloba Prevalje
Polje 4
2391 Prevalje
telefon (02) 82 34 500
e-pošta o-fgprevalje.mb@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 33
zlato priznanje

Kvočevi nudlni (štruklji iz suhih hrušk)

Sestavine:
Rezančno testo: 500 g moke, 1 jajce, 1 žlica olja, sol
Nadev iz suhih hrušk: 250 g suhih hrušk, 1 jajce, na kocke
narezan bel kruh, sladkor po okusu, 1 žlica žganja
Priprava: V posodo presejmo moko in dodamo olje. Solimo
jajca in gladko zamesimo testo. Pustimo vzhajati 30 min.
Suhe hruške damo v hladno vodo in počakamo, da zavrejo in
se skuhajo do mehkega. Kuhanim hruškam odvzamemo ko-
ščice in jih očiščene zmeljemo. V posodo damo vodo za kuha-
nje štrukljev. V posebni posodi zmešamo suhe hruške, jajce,
sladkor in žganje po okusu. Dodamo toliko narezanih kock
belega kruha, da dobimo gost nadev, ki obdrži obliko. Testo
damo na pomokano blago in ga na tanko razvaljamo v pra-
vokotnik. Na testo v vrsto položimo kroglice iz nadeva, v raz-
miku za dva do tri prste. Z rezalnikom za testo odrežemo en
kos in z njim pokrijemo del z nadevom. Robe testa stisnemo,
da se sprimejo. Pripravljene štruklje damo v krop in jih ku-
hamo počasi 10–15 min. Kuhane damo v segreto posodo.

Narečni izrazi

kvoce – suhe hruške

bukva – knjiga
vigred – pomlad
piskr – lonec
košta – hrana
bica – babica
eči peči – šipek
 34 Avtorji 3. r.: Tim Breznikar, Gašper Cvar 4. r.: Klara Derstvenšek, Kristina Umek, Taja Vovk,
Tinkara Robek, Špela Vasiljevič, Tia Fuks, Maja Zakšek 5. r.: Žiga Cvar, Lana Radej, Alja Skrbinek
Metka Vutkovič, prof. razrednega pouka, Anja Mirt, absolventka razrednega pouka
Mentorici

Balte kožuhat
Tik preden se Sava izvije iz spon Posavskega hribovja in se razlije v Krško polje, priteče
vanjo potok Brestanica. Nad sotočjem kraljuje mogočni grad Rajhenburg, ki se skupaj
s krajem, ki je zrasel pod njim, ponaša s častitljivo letnico 895, ko je bil prvikrat ome-
njen v pisnih virih.
Kraj Brestanica se danes širi proti vznožju Bohorja, proti severu, v idilično kotlino.
Obdana je z zelenimi hribčki, ki kar vlečejo na sprehode in pohajkovanja.
Grad Rajhenburg ponuja zgodbe o graščakih, posebno znanih gospodih Rajhenburških.
V kotlini vabi bazilika Marije Lurške, v okrilju zelenja ponujajo mir urejeni ribniki, od
Mohorjeve cerkvice na Sremiču pa se razkriva enkratna panorama Brestanice.
Lepote pokrajine, prijazni ljudje, dobra gostinska ponudba, čudovite pohodne poti v sožitju
z zanimivo preteklostjo kraja in gradu nudijo obiskovalcem dovolj možnosti, da v Brestanici
prežive nepozaben dan.

Osnovna šola Adama

Bohoriča Brestanica
Šolska cesta 29
8280 Brestanica
telefon (07) 49 73 025
telefaks (07) 49 73 025
e-pošta os.adama.bohorica@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 35
zlato priznanje

Odločili smo se, da povabimo babice, dedke ter njihove vnuke, da z

nami preživijo popoldne, ko bomo obujali star običaj ličkanje, ter se
zabavali, ustvarjali, predvsem pa prijetno družili med sabo. Menimo,
da je pomembno, da se različne generacije družimo med sabo, saj tako
vzpostavljamo pristnejše odnose, ter se še kaj novega naučimo.

Balte kožuhat!
Se še spomniš?
Te mika?
Bi poskusil(-a)?
Si želiš preživeti jesenski dan na drugačen način, v dobri družbi? …
Skupaj se bomo spomnili preteklosti in naredili načrte za prihodnost.

Narečni izrazi

balte – pridite
kožuhanje – ličkanje
šajtrga – samokolnica
čavl – žebelj
pipč – nožek
kuzovc – koruzni storž
rante – debelejši rog
 36 Avtorji
Tjaša Čukajne, 9. r., Lina Jerele, 9. r., Blažka Krašovec, 9. r., Domen Rostohar, 9. r.,
Jan Strajnar, 9. r., Katja Štefanič, 9. r., Jaka Štokar, 9. r.
Mentor Janez Zakšek, učitelj zgodovine in geografije

Kulinarični festival –
Po sledeh Uskokov
Naslovna tema letošnje turističnega festivala Potuj z jezikom nas je popeljala med pre-
bivalce Črneče vasi, ki so tako v jezikovnem kot kulinaričnem pogledu posebnost naše-
ga prostora. So potomci Uskokov, ki so po dekretu avstrijskega cesarja pred okoli 400 leti
naselili odročna območja hrvaškega Žumberka in kranjskih Gorjancev. Naše potovanje je
bilo kulinarično in jezikovno. Vodilo za kulinarični del je bila zgodba o fantu, ki se je s pa-
nonskih ravnic ob Krki z družino preselil v Črnečo vas, kjer je spoznal in se zaljubil v doma-
činko Čačko ter se kasneje z njo tudi poročil. Zanimivo v tej zgodbi je to, da je uspel osvoji-
ti njeno srce na tekmovanju za pripravo najboljše lokalne, uskoške specialitete Cop na lop. V
spomin na ta nenavaden dogodek bomo v prvih dneh polletnih počitnic gostili naše vrstnike iz
različnih slovenskih šol na kulinaričnem festivalu v pripravi zgoraj omenjene lokalne poslastice.
Udeležence, s katerimi bomo preživeli ves dan, bomo popeljali tudi po uskoški pohodniški poti,
opremljenimi z informacijskimi tablami. Pa tudi sami jim bomo o naravnih in kulturnih zanimivo-
sti našega okolja imeli kaj povedati. Ob pripravi turistične seminarske naloge in intervjuja smo med
ljudmi, s katerimi smo se družili, potovali tudi jezikovno. Jezik, ki ga govorijo povečini le še starejši
prebivalci petih podgorjanskih vasi, ki nosijo ime Čačarji, kaj hitro izginja. Tako ime so dobili, ker na-
mesto vprašalnice kaj uporabljajo ča, kar je značilno tudi za njihove prednike iz Dalmacije.
Namen našega projekta je, da turistični podmladkarji popestrimo turistično ponudbo naše občine in se-
mena turizma posujemo tudi v vasi pod Gorjance. Ideje, ki smo jih zapisali v turistični nalogi, smo pope-
strili tudi z ilustracijami in fotografijami. V vsebino pa smo vključili tudi načine trženja in ter k sodelova-
nju privabili tudi domače podjetnike, društva, zavode, občane in občino.

Osnovna šola
Jožeta Gorjupa
Kostanjevica na Krki
Gorjanska cesta 2
8213 Kostanjevica na Krki
telefon (07) 48 100 13
telefaks (07) 48 100 14
e-pošta o-kostanjevica.nm.@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 37
zlato priznanje

Recept za cop na lop po čačarsko

Iz česa je narejen cop na lop ali putivica:
Muka, vuoda, ščapac soli, malo kvasa, domaći sir, domaća
pregrita smetana, koruzna muoka.
Kako se naredi?
Umisimo teijsto, ka ga razdelimo na dva dela, na malo veći
hlibćak, pa na malo manji hlibćak. Veći hlibćak razvalamo
in ga denemo na lopar, ka ga prvo posipamo s koruznom mu-
okom, da se ne prime teijsto na lopar. Puole ga namažemo zi
domaćom prigritom smetanom, posipamo zi sirom, razvala-
mo manji hlibćak teijsta, ga rastegnemo po siru, zapognemo
spodnje teijsto ćez gorinje, pa zopet namažemo zi pregritom
smetanom, denemo u krušnu pejć in pećejmo približnu 20
minut, odvisnu od tuoga, kaku je vruća pejć.

Narečni izrazi

mliko – mleko
muka – moka
umisimo – umesimo
veći hlibćek – večji hlebček
manji hlibćek – manjši hlebček
zi smetanom – s smetano
gorinje – gornje
dolinje – dolnje
vruća peć – vroča peč
potvica – potica
 38 Avtorji Nika Mulc Bukovac, 5. r., Ajda Štimec, 5. r.,
Eva Markovič, 6. r., Kristina Kovač, 7. r.
Geraldine Frbežar, predmetna učiteljica slovenščine
Mentorica

Kostevsko šišilo
Kostel ima vse naravne danosti za razvoj ekološkega turizma. Med gospodarski-
mi panogami v preteklosti prevladuje kmetijstvo v segmentu ovčereje in prašičereje.
Tradicionalna priprava suhomesnatih izdelkov in predelava svežega mesa je v regiji po-
novno oživela s prireditvijo Kostevsko šišilo; posamezniki predelovalci mesa so izrazili
potrebo po izmenjavi izkušenj in strokovnem mnenju glede kakovosti izdelkov. Ker pri-
reditev postaja tradicionalna, kakovost suhomesnatih izdelkov pa se v pokrajini izboljšu-
je, se nam zdi smiselno prireditev vključiti v turistično ponudbo. Le to bi bilo prav pove-
zati s programi že obstoječih turističnih kmetij in domačij. Prireditev naj ne bo namenjena
zgolj ocenjevanju suhih mesnin, temveč jo je potrebno vključiti v širšo ponudbo – jo odpre-
ti za obiskovalce pokrajine. Na ta način bi prireditev Kostevsko šišilo postala tudi turistični
produkt, ki predstavlja pomemben delež v razvoju turizma in možnost za zaslužek.
Pomembno je, da se turistična sezona razširi na vse letne čase, na ta način se poveča obisk kme-
tije, s tem pa dobiček.

Osnovna šola Fara

Fara 3
1336 Kostel
telefon (01) 894 21 60, (01) 894 80 23
telefaks (01) 894 21 60
e-pošta os.fara@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 39
zlato priznanje

Kostevsko šišilo
Recept za kostevski želodac (kostelski želodec)
Kostelski želodec je tipična kostelska velikonočna jed, ki jo
je za te praznike pripravila skoraj vsaka gospodinja. Ta obi-
čaj je še danes živ in velike noči brez kostelskega želodca v
Kostelu ni.
Za 5 oseb potrebujemo:
• 1 svinjski želodec (ali 2 svinjski danki), posušeni na dimu
• 1 – 1,5 kg belega kruha (starega dan ali dva)
• 30 jajc
• 3 – 5 dag kvasa, pol žličke soli in popra po okusu
• 0,2 kg domače šunke ali krače
• 0,3 kg domače suhe slanine
Suh svinjski želodec (ali danko) pol ure namakamo v mlač-
ni vodi, da se zmehča. Napolnimo ga zmerno, da kasneje
ne poči. Kruh narežemo na kocke, umešamo jajca in meso.
Pomembno je, da se kruh dobro prepoji z mešanico. Z meša-
nico napolnimo želodec in ga zašijemo. Približno pol ure naj
počiva. Pečemo ga v ogreti pečici (180–200° C) toliko časa
približno uro in pol.
Ohlajenega narežemo na rezine s hrenom ali mlado čebulo.
Postrežemo kot narezek.

Slovarček izrazov, povezanih s kolinami v Kostelu

pačik – prašiček
komarada – koleraba
oborc – svinjak
hermetun – koruza
kvasinc – koruzni storž
kefa – krtača
gramlji – ocvirki
štüpa – poper v zrnu
nadojüžnik – malica
žüca – žolca (tlačenka)
drožički – palice za obešanje mesnin
šišilo – sušilnica mesa (na podstrešju)
izba – podstrešje
batac – stegno
koženka – klobasa iz kož
deuc – meseno darilo ob kolinah
 40 Avtorji 1. r.: Tinkara Baloh, Anika Čušin, Julija Jarc, Deja Rijavec 3. r.: Lara Lavrenčič, Špela Menič
4. r.: Irina Baloh, Neja Čušin 5. r.: Mojca Čušin, Ines Rosič, Jaž Stamenković
Tatjana Sok Lavrenčič, dipl. vzg. predšol. otrok, Tatjana Terlikar, prof. raz. pouka
Mentorici

Stare jedi za
sodobne ljudi
Letošnji naslov Potuj z jezikom, nas je izzval, da smo podrobneje raziskali, ka-
kšne prehranjevalne navade so imeli predniki v naših krajih. Spoznavali smo ra-
znolika in zanimiva narečna poimenovanja jedi ter ugotavljali, da na naših je-
dilnikih in v gostinski ponudbi niso prav pogosta. Pristopili smo k vsem gostin-
skim ponudnikom v občini, skupaj z njimi prerešetali jedilnike in jim ponudili
naše ideje, s katerimi bi gostom približali in ponudili tipično lokalno kulinari-
ko. Naše ideje so bile dobro sprejete, naš namen vzbuditi zanimanje za pozablje-
ne jedi pa uresničen.

Osnovna šola
Simona Gregorčiča
Kobarid, Podružnična
šola Breginj
Breginj 65
5223 Breginj
telefon (05) 38 49 805,
e-pošta osngsg-breginj@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 41
zlato priznanje

Narečni izrazi

kompanadh – manjši nasiten obrok

posirjanca – polenta polita z mlečno omako in za-
beljena z maslom ali ocvirki
krampirjowka – polenta iz krompirja in pšenič-
ne moke
bujon – koruzni cmok s suhim sadjem (rozinami)
štokja – zmečkan kuhan krompir z zelenjavo (radič
ali zelje ali regrat …)
žudelca – regrat
šmorn –carski praženec
cdele – pražen sladkor
sope – kruhova zloženka s parmezanom, zabeljena z
maslom ali ocvirki
šmučk – penasto zmešan rumenjak s sladkorjem
 Zala Červ, 8. r., Sergej Praček, 8. r., Ema Štrancar, 8. r., Karmen Novinec, 9. r.,
Avtorji
42 Simon Pavlič, 9. r., Haris Šišić, 9. r.,
Bojan Bole, profesor likovne vzgoje,
Mentorji
Ksenija Černigoj, profesorica slovenskega jezika in književnosti ter zgodovine,
Martin Štinjek, profesor geografije in zgodovine

Salsum? Dulce? Suave!

Slano? Sladko? Slastno!
V letošnjem šolskem letu smo izdelali projektno-turistično nalogo z naslovom Salsum?
Dulce? Suave! SLANO? SLADKO? SLASTNO! V njej smo predstavili, kako bi domači-
ni in obiskovalci od drugod lahko spoznali našo hrano, zanimive starinske zgodbice, obi-
čaje, igre, jezikovne posebnosti, kulturo, zgodovino itd.
Naš namen je, da domačini in prišleki potujejo skozi naše kraje in njihovo zgodovino z
jezikom, da Uajdušno (Ajdovščino) oziroma Vipavsko dolino doživijo tudi z brbončica-
mi in ušesi. Ajdovščina in njena okolica je namreč imela pestro zgodovino. Od Rimljanov,
Slovanov, »Nemcev« (Avstrijcev), Francozov, Italijanov do današnjih dni. Vsi so v svojem obdo-
bju uživali različne, a okusne vrste hrane. In o vseh so ostale zgodbe, ohranile so se besede, vsi
oblastniki so zapustili takšen ali drugačen materialni in duhovni pečat v naših krajih.
Člani turističnega krožka smo zato pripravili ponudbo za turistični sejem. Na njem želimo obisko-
valce s hrano, pijačo in besedo v pravem pomenu besede popeljati skozi prelomna zgodovinska ob-
dobja v našem kraju, vse do sedanjosti. V ta namen smo izdelali krožno pot po našem kraju. Ob poti
želimo postaviti štiri stojnice. Na prvi bomo ponujali gostom predjedi in jezikovne posebnosti iz časa
Rimljanov. Na drugi bo mogoče spoznati kmečke in dvorne predjedi v kombinaciji z glavnimi jedmi
ter se pozabavati ob vragolijah dvornega norčka. Na tretji bodo obiskovalci okušali glavne jedi iz krom-
pirja, koruze in fižola, ki jih ljudje v naših krajih poznajo od novega veka naprej. Hkrati nas bodo masko-
te popeljale v svet lokalnih zgodb, obarvanih z narečnimi izrazi. Na četrti bomo spoznavali sladice iz da-
našnjega časa in uživali ob raznih igrah.
Enodnevne dejavnosti smo oblikovali na podlagi analize spisov, ki so smo jih pisali mi in naši sošolci.
Uporabili smo tudi raziskave na terenu in podatke iz literature. Dokončno smo ponudbo oblikovali po na-
svetih mentorjev in jo ponudili v oglaševanje Turistično informacijskemu centru Ajdovščina. V enem dne-
vu bodo obiskovalci začutili pridih zgodovine skozi hrano in jezik našega kraja.

Osnovna šola Šturje

Ajdovščina
Bevkova 22
5270 Ajdovščina
telefon (05) 365 38 00
telefaks (05) 365 38 07
e-pošta info@os-sturje.si
POTuj z JEzikOm 43
zlato priznanje

Jota (vipavska jota) loncu sestavimo glavna živi-

Lahkotna in elegantna enolončnica s kislim zeljem ali / in la: fižol z vodo, odcejeno ki-
repo, fižolom, krompirjem in prekajenim mesom. slo zelje (po potrebi dodamo
Sestavine: malo vode od kuhanja) in
• 500 g kislega zelja • 30 g moke odcejen krompir (gl. razli-
• 300 g rjavega fižola • 1 žlica paradižnikove čice). Dodamo paradižniko-
• 300 g krompirja mezge vo mezgo, posolimo, zavre-
• 1 čebula • sol mo in počasi kuhamo slabih
• 300 g prekajenega • črni poper v zrnu 10 minut. Takoj ko sestavi-
svinjskega vratu • majhen šopek peteršilja ne v loncu zavrejo, pripravi-
• 100 g suhe slanine • 2 stroka česna mo prežganje. Čebulo in če-
• 2 žlici olja • 1 lovorov list sen olupimo in ločeno drob-
Predpriprava: Fižol čez noč namočimo v hladni vodi. no sesekljamo. V ponvi segrejemo olje, na katerem prepraži-
Priprava: Naslednji dan fižol v isti vodi pristavimo, zavre- mo sesekljano čebulo. Dodamo slanino (gl. ideje) in med me-
mo in skuhamo do tričetrt. Kislo zelje (gl. nadomestek, raz- šanjem prepražimo tudi to. Pomokamo, na hitro prepražimo,
ličice) stresemo v posodo. Dodamo prekajeno vratovino (gl. da moka ne spremeni barve, in dodamo česen. Ko zadiši, pri-
različice), lovorov list in nekaj zrn popra; solimo po potrebi. lijemo malo zavrelice od kuhanja fižola, da se moka razpusti.
Prelijemo s hladno vodo, pristavimo, zavremo in kuhamo pri- Vse skupaj vsaj 5 minut pred koncem kuhanja primešamo joti.
bližno 45 minut. Gl. pojasnila. Krompir olupimo in nare- Serviranje: Jota ali vipavska jota naj pred serviranjem stoji
žemo na koščke. Prelijemo ga z vodo, posolimo, pristavimo 5 do 10 minut. Nato jo razdelimo v segrete skodelice ali kro-
in zavremo. Kuhamo ga slabih 15 minut. Slanino narežemo žnike. Če pripravimo joto brez mesa, lahko k jedi ponudimo
na kockice. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V večjem ocvirkovko.

Narečni izrazi

cvibe – rozine
jota – jed iz kislega zelja, krompirja in fižola, z do-
datkom prekajenega mesa
gluhi štruklji – štruklji brez nadeva
frtalja – palačinka iz jajc in moke; lahko so dodana
tudi zelenjava, začimbe in suho meso (narezana klo-
basa ali pršut)
polenta – koruzni žganci
šjelnovka – enolončnica iz zelene
 44 Avtorji Tjaša Kobal, 8. r., Laura Bolčina, 8. r., Izabel Čebokelj, 8. r., Neja Škvarč, 8. r.,
Marjana Bajc, 9. r., Petra Gostiša, 9. r., Manca Leskovec, 9. r.
Jasmina Likar Štinjek, prof. geografije in zgodovine
Mentorica

Rada kuha, rada

peče, rada tudi
kakšno reče
Članice turističnega krožka smo naše potovanje z jezikom ubesedile v nalogi z
naslovom Rada kuha, rada peče, rada tudi kakšno reče.
V nalogo smo vključile pot po Gori – tako poimenujemo planotast svet nad
Zgornjo Vipavsko dolino – po delu Trnovskega gozda od Predmeje, Otlice,
Kovka do Cola in Podkraja. Naše potovanje z jezikom bi pričeli na Colu, nada-
ljevali s pohodom do Kovka, si ogledali kraške pojave, nato pa okusili pravo gor-
jansko kosilo. Po okušanju dobrot bi spet spoznavali kamenito gorsko pokraji-
no ter okusili bogastvo našega narečja. Ogledali bi si Otliško okno, Kamnitega
polža in našo pot končali na Predmeji, na Robu Gore, pri edinstvenem spome-
niku Materi Gori.
Na poti po Gori bomo spoznavali krajevne zanimivosti, zgodovino, narečne iz-
raze, ljudske pripovedke, uganke, pesmice ter okušali nekatere domače dobro-
te. Tako bo naše potovanje z jezikom popolno – ponudili vam bomo bogastvo
okusov pri jedi in pri besedi!

Osnovna šola Col

Col 35
5273 Col
telefon (05) 36 43 350
telefaks (05) 36 43 357
e-pošta info@os-col.si
POTuj z JEzikOm 45
zlato priznanje

Bljeki
¼ kg moke, 3 jajca
Moko in jajca zmešamo v hlebček. Če je testo pretrdo, doda-
mo še jajce. Razvaljamo na tanko in razrežemo na 1,5 cm ši-
roke lezanje. Damo kuhat v slano vodo. Pustimo vreti 10 mi-
nut. Ko je kuhano, stresemo na cedilo in zabelimo z maslom,
potresemo lahko tudi s sladkorjem ali drobtinami.

Narečni izrazi

bljeki – domači rezanci (prilagamo recept)

gluhi štruklji – štruklji brez nadeva
špehovka – ocvirkovca ali ocvirkova potica
posmukan močnik – zamešamo eno jajce in
moko, posvaljkamo in posukamo med prsti, da nasta-
ne kašica. skuhamo v vreli vodi in zabelimo.
aleluja – velikonočna jed iz posušenih olupkov
repe, ki so jih prelili z juho od pršuta in skuhali.
bula – suhomesnati izdelek iz mesa zašinka (svi-
njine).
boh – nerazrezan špeh z ostrgano kožo vred, pre-
kajen
cikorija – kava iz ječmena in fig
 46 Avtorji 7. r.: Sarah Posl, Tjaša Gregl, Urša Vrhovnik 8. r.: Jakob Matek, Patrik Podpečan, Lara Uršič,
Eldina Borančič, Neža Hren, Anja Papuga, Zala Virant
Mirjam Hribernik, prof. geografije in sociologije, Sanja Klemenc, univ. dipl. soc. ped.
Mentorici

Slastna skrivnost
kamniške Veronike
Kamnik je mesto z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Velik potencial na po-
dročju turizma je po mnenju turističnih delavcev premalo izkoriščen. Dejstvo je, da šte-
vilni obiskovalci svoj čas raje kot v središču mesta, preživijo v osrčju Kamniških Alp, k če-
mur gotovo prispeva tudi neizvirna ponudba gostišč ter slaba povezanost med gostišči in
turističnimi znamenitosti v središču mesta.
V projektni nalogi smo predstavili turistični produkt, slikanico, ki kulinarične dobrote po-
veže s kulturnim in zgodovinskim bogastvom ter jezikovnimi značilnostmi območja. Glavna
junakinja je vsem dobro poznana Kamniška Veronika, ki se s kačjim repom krčevito okle-
pa svojih cekinov. Legendo smo domiselno razširili in jo popestrili s kulinaričnim potovanjem
mladega služabnika Šoreka, ki se v želji po Veronikinem cekinu poda na lov za najboljšo jabolč-
no sladico. Iz nastale knjižice smo oblikovali nekaj stranskih turističnih produktov (prtiček, pod-
stavek za kozarec, menu, pano – vabilo), ki bodo popestrili ponudbo kamniške kavarne in hotela.
Izdelali smo tudi obesek za ključe z motivom Veronike in cekinom ter družabno igro za najmlajše.
Vse pa povezujejo skrbno oblikovan logotip, izbrane barve in slogan.
Pri izdelavi naloge so nam s svojimi idejami in znanjem pomagali številni zunanji sodelavci, sodelova-
nje s kavarno Veronika, TIC Kamnik in Matično knjižnico pa bo tudi v nadaljnje zelo pomembno za
uspešno trženje projekta.

Osnovna šola Frana

Albrehta Kamnik
Šolska ulica 1
1241 Kamnik
telefon (01) 839 63 00
e-pošta os.frana-albrehta@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 47
zlato priznanje

Štrudl
Na vagi zvagamo pol kile moke, 1/5 flaše mlačne vode, 2 jaj-
ci, 1/10 flaše ola (oel), ščepec soli.
Fila: naribana jabolka, cuker, cimet, skuta, sauer šlag, jajce.
Vse kar nucamo, dobro zmiksamo, dazu dodamo testo v PVC
žaklu in za pol ure v hladilnik. Testo odrolamo in na tan-
ko našmiramo z olom in dobro razvlečemo. Pol štrudla posi-
pamo z naribanimi jabolki, pocukramo, dazu damo cimet,
skuto, sauer šlag in eno zmiksano jajce. Štrudl zrolamo in ga
damo na poólan pleh in damo v šporhert za 180° C za pol-
no uro.
Mnogo besed izvira iz nemškega jezika, za prevod poglej v
slovarček, tudi Šorek je imel kar nekaj težav z zapisom.

Narečni izrazi

pocukrati – posladkati češpla – sliva

nucati – potrebovati finfranje – veselica (rokovnjaški jezik)
vagati – tehtati šranci – otroci
flaša – steklenica golcovno – drva
ole – olje prtrgajte – prinesite
fila – nadev pahal – pekli
naribana – nastrgana
sauer šlag – kisla smetana
dazu – potem
našmiramo – namažemo
zrolamo – zavijemo
pleh – pekač
šprokert – štedilnik
za polno uro – za eno uro
jabučnk – jabolčnik
uhka – lahko
karuza – koruza
ubelen – olupljen
prečmoh – poznan tudi kot prekmež, jabolčna če-
žana s fižolom
kramper – krompir
fržou – fižol
 48
Manca Kaplan, 9. b., Tanja Gruden, 9. b., David Škof, 8. a., Manca Bavdek, 7. b., Tea Leščanec, 7. b
Avtorji
Klara Zidar, 7. b., Patricija Jaklič, 7. b., Nea Verovšek, 7. b., Neja Zgonec, 7. b.,
Mija Starc, 7. b., Ula Virant, 7. b
Andreja Svetičič, prof. geografije in zgodovine, Renata Lesar Hržič, prof. zgodovine
Mentorici

Dišeče in okusno skozi

letne čase
Potuj z jezikom? Kako? Potovanje, okus, omamno dišeče ali kako drugače. V letošnjem
letu smo turistični podmladkarji naše šole dolgo razmišljali, kako bi navedene sestavi-
ne, doživetje, z vsemi svojimi čutili med seboj prepletli v neko zgodbo. V okviru svoje-
ga raziskovanja in opravljenih anket smo ugotavljali pomen nekaterih jedi naše okolice v
preteklosti in danes, gostinsko ponudbo našega kraja in znanje peke ter kuhanja naših vr-
stnikov, staršev in starih staršev. Na podlagi raziskovanj smo prišli do zaključka, da je hra-
na naših babic še danes zelo pomembna, da pa nam pomanjkanje časa užitek kuhanja močno
zmanjša. Otroci, ki bolj ali manj zremo v TV ekrane in se navdušujemo nad takšnim in dru-
gačnim ustvarjanjem v kuhinji, ne znamo speči kruha, ki tako lepo zadiši, ko ga zamesijo naše
babice in potisnejo v krušno peč. Vse daljši čas, ki ga naši starši preživijo v službi pa pomeni, da
kosila velikokrat ni vsak dan na mizi, da je hrana enolična in da obroki niso čas pogovorov in pri-
jetnega druženja.
Ravno zato smo se odločili, da našim sovrstnikom, pa tudi ostalim ponudimo dve kuharski ali
kulinarični doživetji, ki bi jih ponovili štiri krat v letu, tako kot potovanje skozi okuse, letne čase.
Zasnovali smo delavnice osnov peke, kjer bi učencem v šoli ob sodelovanju Društva podeželskih žena,
prenesli znanje peke kruha, poprtnikov, pletenic in potice. Osnove smo nadgradili z nepozabnim kuli-
naričnim doživetjem, kjer smo se po pomoč obrnili v staro trško gostilno v Velikih Laščah Pri Kuklju.
Kuharska mojstra sta nam skupaj z vodjo gostilne Margareto Damjanić sestavila štiri sezonske praznične
jedilnike, v katere so vpletli stare jedi v preobleki trendov sodobne kuhinje ter jih začinili z lokalno pride-
lanimi sestavinami. Pripravljeni so svoje znanje in izkušnje deliti med znanja ter novih okusov željne posa-
meznike ali pare, ki bi se udeležili štiriurnega kuharskega tečaja pri njih.

Osnovna šola
Primoža Trubarja
Velike Lašče
Šolska ulica 11
1315 Velike Lašče
telefon (01) 7881 943
telefaks (01) 7881 410
e-pošta group2.osljptvl@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 49
zlato priznanje

Zavedamo se, da je prvi del močno odvisen od nas in naše

promocije, vendar vemo, po pogovorih sodeč, da je zani-
manje za delavnice veliko. Glede na to, da je bila ena od
delavnic že izpeljana, da so med nami taki, ki cenijo zna-
nje naših babic in se jim zdi pomembno prenašanje zna-
nja na naslednje generacije. Kar se tiče drugega dela, sta-
vimo na kvaliteto, estetiko, občutek za dobro pripravljeno,
okusno in privlačno postreženo hrano in jedi, ob katerih
se ti že pri branju v ustih naberejo sline. Prisegamo na iz-
brane okuse in ljudi, ki se zavedajo pomena lokalno pride-
lane hrane.
Ideja je »butična«, torej raje manjkrat, z manjšim številom
ljudi, pa z več ljubezni do kuhanja.
Komaj čakamo, da zadiši!

Recept za poprtnik Mesimo do gladkega potem oblikujemo hlebčke in jih damo

Sestavine: 1 kg moke, 1 zavitek kvasa, žlica sladkorja, ščepec
soli, 5–6 dl mleka, ¼ masla in 4 rumenjaki
Priprava: moko stresemo v posodo in na sredini naredimo ja-
mico. V jamico zdrobimo kvas. Na kvas potresemo žlico slad-
korja in ščepec soli. Deciliter mleka segrejemo do mlačnega
in ga počasi zlivamo po kvasu. Med zlivanjem počasi meša-
mo. Ko kvas vzhaja dodamo rumenjake. Maslo razdrobimo,
medtem pa segrejemo preostanek mleka do mlačnega. Zmes
počasi stiskamo, tako da nam leze čez prste. Med gnetenjem
z zajemalko počasi dodajamo mleko. Gnetemo samo z eno
roko toliko časa, dokler nam samo ne začne odstopati z rok.
vzhajati. Vzhajano testo razvlečemo in zložimo v kvadrat.
Ponovno ga pustimo vzhajati 10 minut. Potem ponovimo po-
stopek vlečenja in zlaganja in ponovno vzhajanje 10 minut.
Razdelimo ga na dve polovici in nato še na četrtine. Manjšo
četrtino pustimo za okraske. Preostalo testo zgnetemo in na-
redimo hlebčke. Polovico testa za okraske zvaljamo in na-
redimo kite, druga polovica je za izdelavo ptičkov. Hlebček
premažemo z vodo in nanj postavimo okraske. Kruh ponov-
no vzhajamo.
Preden ga damo v pečico ga premažemo z stepenim rumenja-
kom. Peče se približno 35 minut na 180° C.

Narečni izrazi

ajmoht – obara
telerflajš – goveja juha z mesnimi zvitki
trojka – jed iz fižola, kolerabe in krompirja
župnek – poprtnik
krence – rob, venec pri krofu
kašnato meso – dušena kaša z mletim mesom in
zelenjavo, popečena v pečici
kavla – koleraba
 50 Avtorji
Kristina Debeljak, Žiga Jeraša, Sara Kisovec, Nadja Potočnik, Erika Kos, Ana Rupar
Darinka Bertoncelj, prof. RP, Živa Štenta, prof. RP, Maja Kokalj, prof. RP
Mentorice

Pri Ažbetu doma

Leto 2012 si bomo Javorci zapomnili tudi po 150-letnici rojstva našega znanega slikar-
ja, rojaka Antona Ažbeta, ki je svojo mladost preživel v vasi Dolenčice, ki ležijo le stre-
ljaj od Javor. Ta nit je bila naše vodilo pri izdelavi letošnje turistične naloge, ki smo ji
dali naslov »Pri Ažbetu doma«.

Za nekaj časa smo se prestavili v čas Antona Ažbeta in v naših krajih poiskali kulinarič-
ne zanimivosti, ki bi jih lahko ponudili turistom, ki bi se nam pridružili pri spoznavanju
naše okolice. Iz preteklosti smo se preselili v sedanjost in nastal je zanimiv dogodek – sre-
čanje starejših »Pri Ažbetu doma«. S tem dogodkom bi tako popestrili dneve starejšim, ki si
želijo kulinariko povezati s kulturo in trenutki miru, ki jih lahko zaužijemo v naših hribih.

Osnovna šola Poljane,

Podružnična šola Javorje
Javorje 6
4223 Poljane
telefon (04) 51 88 083
e-pošta maja.kokalj@sola-poljane.si
POTuj z JEzikOm 51
zlato priznanje

Kislo zelje s fižolom, jetrnica

Sestavine:
• 50 dag kislega zelja
• 50 dag fižola
• 1 lovorov list
• 1 čebula
• 1 žlica sončnično olje
• 1 žlica ocvirkov
• brinove jagode
• sol
• poper
• 3 žlice pečenkinega soka
Priprava: Kislo zelje skuhamo. Dodamo mu lovorov list in
brinove jagode. Posebej skuhamo namočen fižol in ga vmeša-
mo v zelje. Jedi dodamo na olju prepraženo čebulo in jo za-
belimo z mastjo z ocvirki. Jedi dodamo tri žlice pečenkinega
soka, ki smo ga imeli shranjenega od peke pečenke.
Zraven ponudimo jetrnico, ki jo predhodno skuhamo v
ješprenju, saj le tako dobimo njen pristen okus. Lahko postre-
žemo tudi pečenico.

Narečni izrazi

kisu zejle – kislo zelje

lovarju list – lovorjev list
ole – olje
brinuve jagade – brinove jagode
sou – sol
popar – poper
mlek – mleko
cukar – sladkor
putar – maslo
japka – jabolka
 52
Nuša Balajc, 9. r., Vanesa Nemet, 7. r., Evelina Fartek, 9. r., Aleksandra Oleksy, 7. r.,
Avtorji
Tjaša Fartek, 9. r., Vanja Vidmajer, 9. r., Aljana Havaši, 9. r.,
Maja Vukan, 7. r., Mirjana Herco, 9. r.,
Silvija Sambt, profesorica slovenščine, Sonja Tot, profesorica biologije in kemije
Mentorici

S cekron po güjžino
S projektno-turistično nalogo S CEKRON PO GŰJŽINO, ki smo jo izdelali, smo
predstavili, kako bi lahko obiskovalci doživeli kulinariko in jezik naše okolice. Naš na-
men je bil privabiti obiskovalce v naše kraje in jih seznaniti z lokalnimi ponudniki hra-
ne na način, ki jim bo omogočal dovolj aktivno in zabavno, a hkrati tudi poučno preži-
vljanje prostega časa ob pokušanju lokalnih dobrot.
V okolici je namreč kar nekaj ponudnikov lokalno pridelane hrane, ki pa ob množici turi-
stov, ki se pogosto odločijo za obisk ene izmed okoliških kolesarskih ali pohodniških poti,
ostajajo prezrti. Zato smo člani turističnega krožka poskušali najti način kako povezati ak-
tivno preživljanje prostega časa in lokalno kulinariko z vsemi njenimi značilnostmi na dovolj
zanimiv in inovativen način. Hkrati smo želeli tudi doseči neko povezanost lokalnih ponu-
dnikov v celoto, s katero bi lahko nastopali na trgu. Pripravili smo ponudbo, namenjeno raz-
ličnim skupinam obiskovalcev (družine, šolske skupine, skupine odraslih), ki smo jo prilagodi-
li zmožnostim in željam v ponudbo vključenih ponudnikov. Zato pa smo opravili veliko dela na
terenu in v stiku tako z lokalnimi ponudniki pa tudi z delavci TIC-a Moravske Toplice in seveda z
lokalnimi prebivalci. Le-ti so nam s svojim sodelovanjem v anketah dali veliko informacij o pripra-
vi in poimenovanju jedi, ki so jih sami pripravljali nekoč. Ko pa smo te povezali še z literaturo, se je
nabralo receptov za celo knjižico, ki smo jo pripravili kot dodatek naše turistične naloge in jo vključi-
li v našo turistično ponudbo.
Z izdelanim turističnim programom bodo obiskovalci začutili neokrnjeno naravo dela Goričkega in
spoznali njene kulinarične posebnosti. Seznanili jih bomo z lokalnimi pridelovalci hrane, preko zabav-
nih iger in delavnic pa s posebnostmi lokalne kulinarike in jezika in jim, po prekmurski navadi, ne dovo-
lili, da bi od nas odšli lačni, saj jim bomo za konec postregli jed, pripravljeno iz lokalnih sestavin na neko-
liko drugačen način.

Osnovna šola Fokovci

Fokovci 32
9208 Fokovci
telefon (02) 544 90 20
e-pošta tajnistvo.osmsfo@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 53
zlato priznanje

Kukorčni žganiki za deco

Za 4 osebe potrebujemo: 450 g polente, 100 g sira, 100 g
jurčkov, 30 g koruze, 100 g goričke šunke, 2 dl paradižniko-
ve omake, origano, sol, poper.
V posodi zavrite vodo in vanjo vmešajte polento. Na zmer-
ni temperaturi mešajte še pet minut, dokler ne začne zmes
odstopati od posode. Solite po okusu in preložite v z oljčnim
oljem namaščen podolgovat pekač, poravnajte ter pustite, da
se ohladi.
Na polento namažite paradižnikovo omako in ji dodajte sol,
poper ter origano. Nato na pico najprej naložite sir, nato na-
rezane jurčke in na koncu goričko šunko. Jurčke lahko nado-
mestite tudi z mešanico sezonskih gob, lahko pa tudi s sveži-
mi šampinjoni.

Narečni izrazi

cűjcki – svaljki
rejzanci na sűjon – zabeljeni rezanci
kúkorčni žgâniki – koruzni žganci
zmóuždjeni krúmpič – pire krompir
đábokovi rétaši – jabolčni zavitek
grbánjova žúpa – gobova juha
gràj z bilícami – stročji fižol z jajci
grénadirmàrš ali granadermarš – kuhan
krompir pomešan s testeninami
 54 Avtorji
Dea Gal, 9. b., Tjaša Karakatič, 9. b., Kaja Kocon, 9. b., Lara Šimon, 9. b., Nina Žižek, 9. b.
Apollonia Požgai Zupanič, prof. razrednega pouka, Metka Žalik, prof. razrednega pouka
Mentorici

Koštaj! / Kóstold meg!

Poletni kulinarični
tabor
V skrajnem severovzhodu Slovenije leži naše majhno mesto Lendava, svetovna prestolnica
bograča. Obdana s prekmurskimi ravnicami, sosednjima državama Hrvaško in Madžarsko,
slovi po svojih tradicionalnih posebnostih in kulinaričnih dobrotah. Vpliv geografske lege se
kaže tudi v naši raznovrstni kulinariki, v kateri se prepletajo značilnosti madžarske, hrvaške
in prekmurske kuhinje.
Ljudje v našem kraju že od nekdaj ohranjajo tradicijo priprave domačih dobrot. Vedno so bile
cenjene in poznane jedi kot so pörkölt, csirkepaprikas, langoš, bograč, dödöli, pereci, gibanica,
retaši in še kaj. Tradicijo nekaterih jedi gojimo tudi z nekaterimi prireditvami, kot recimo vsako-
letnim Bogračfestom. Obiskovalci bograč in ostale naše dobrote radi pokušajo, redkokdaj pa raz-
mišljajo, kako bi jih naredili sami.
Zamislili smo si petdnevni turistični produkt v obliki mladinskega kuharskega tabora, kjer bi obisko-
valce naučili priprave tako bograča kot tudi ostalih lokalnih jedi. Spoznavanje naših jedi in kraja bodo
dokumentirali s fotografijami in filmom. Na ta način bodo prispevali k ohranjanju in promociji našega
kraja in njegovih dobrot.

Dvojezična osnovna
šola I Lendava /
1. Számu Lendvai
Kétnyelvű Általános
Iskola
Kranjčeva 44
9220 Lendava
telefon (02) 5772 800
telefaks (02) 5772 806
e-pošta dos1.lendava@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 55
zlato priznanje

Pereci
Sestavine
• 2 kg namenske moke
• 6 dag kvasa
• 4 jedilne žlice sladkorja
• 1 l polnomastnega mleka
• 2 in pol jed. žlici soli
• 24 dag margarine za peko
• 1 jajce
• skodelica vode
Testo
Mleko segrejemo toliko, da je toplo. Odvzamemo 1 dl toplega
mleka in v njem vzhajamo kvas z 1 jedilno žlico sladkorja in
2 jedilnima žlicama moke.
V preostalem mleku stopimo narezano margarino in 3 jedil- v klobasi za debelino palca. Pri valjanju v klobase si poma-
ne žlice sladkorja. Pazimo, da mleko ostaja toplo (po potre- gamo z vodo, s katero si rahlo močimo roke in po potrebi
bi dogrejemo). tudi desko, kajti v nasprotnem primeru testo drsi (tam de-
Ko kvas dovolj vzhaja, nadaljujemo: na moko damo sol ske ne pomokamo!). Obe klobasi nato zavijemo in združimo
in premešamo, naredimo jamico in vlijemo toplo mleko. v obroč. Pereco položimo na pomokan prt in tako nadalju-
Dodamo vzhajan kvas in dobro pregnetemo. Pomokamo in jemo do konca. Oblikovane perece pustimo vzhajati pribli-
pokrijemo ter na toplem pustimo vzhajati 1 uro. žno pol ure.
Oblikovanje
Ko je testo vzhajano, ga zvrnemo na pomokano desko, prepo- Medtem segrejemo pečico na 220° C. Tik pred peko jih pre-
lovimo in vsako polovico narežemo na 7 enako velikih tra- mažemo z jajcem. Pečemo v ogreti pečici, dokler ne dobijo
kov. Vzamemo trak, ga prepolovimo in obe polovici zvaljamo lepe, zlato rumene barve (približno 15 minut).
 56 Avtorji
Filip Kulčar, Marko Vuk, Gorazd Prša, David Gerič, Maja Jaklin, Laura Žalik, Sanja Matjašec
Irena Fabek, Sandra Hanžič Leskovar
Mentorici

Polansko
gostüvanje
Podeželsko okolje, gostoljubni in veseli ljudje, tradicija in raznovrstni okusi so
značilnosti, ki opisujejo prekmursko ravnino. V naši turistični nalogi smo žele-
li združiti vse našteto. Z organiziranjem gostüvanja bomo predstavili najbolj ti-
pične prekmurske jedi – od enostavnih in okusnih dödolijev, koruzne vlejvan-
ke, bujte repe in koruzih drobljencev, do vsem znane prekmurske gibanice.
Za naše goste smo pripravili tudi zabaven program, na katerem jih bo zabaval
pozvačin, ki bo govoril v prekmurščini, gostje pa se bodo naučili tudi plesov, ki
so se plesali na gostüvanjih.

Osnovna šola Miška Kranjca

Velika Polana
Velika Polana 215 B
9225 Velika Polana
telefon (02) 573 58 40
telefaks (02) 573 58 48
e-pošta o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 57
zlato priznanje

Koruzna vlejvanka
Sestavine:
• 3 jajca
• 1 kisla smetana
• 4 dl mleka
• 120 g moke (pšenične)
• 300 g koruzne moke ali zdroba
• 4 žlice sladkorja
• 1 žlička soli
• maščoba in moka za pekač
• po želji borovnice, maline, nutella
Priprava:
V posodo ubijemo jajce, dodamo sladkor, sol in kislo smeta-
no ter z ročnim mešalnikom nekoliko zmešamo. Nato doda-
mo še pšenično in koruzno moko ter prilijemo mleko. Vse sku-
paj z mešalnikom dobro premešamo, da nastane gladka, go-
sta zmes (nekoliko gostejša kot testo za carski praženec). Po
potrebi dodajamo moko ali mleko.
Pekač 40x30 cm namastimo in potresemo s pšenično moko.
Vanj vlijemo pripravljeno maso. Po želji lahko po vrhu potre-
semo borovnice ali kakšno drugo sadje, lahko pa tudi v manj-
ših količinah (po 1/2 žličke) dodamo nutello. Vlejvanko pe-
čemo v prej ogreti pečici 35–40 minut oz. dokler se rob vlej-
vanke ne loči od pekača.

Narečni izrazi

pozvačin – moški, ki vabi na gostijo ob poroki

dödoli – tradicionalna prekmurska jed, žganci iz
krompirja in pšenične moke
cmeri – trakovi iz krep papirja, ki jih je nosil pozvačin
in so z njimi okraševali prostor na porokah
retaši – prekmursko ime za zavitek ali štrudel. lahko
so jabolčni ali skutni
sotiš – ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri kate-
rem se udarja z nogami ob tla in ploska
 58 Avtorji Petra Gruškovnjak, 8. c., Monika Zver, 8. c., Nuša Matko, 8. c., Lucija Vidonja, 8. c.,
Blaž Mujdrica, 8. c., Blaž Kaus, 8. c., Aleš Bakan, 8. c., Matjaž Maučec, 9. a., Saša Maučec, 7. b.
Simona Vusič, prof. zgodovine in geografije, Mateja Horvat Duh, prof. slovenščine
Mentorici

Langec in Langica
– tradicija in
sodobnost
z roko v roki
V današnjem času primanjkuje časa za pristna druženja in pogovor, zato se nam
naša prireditev Langi in Langica – tradicija in sodobnost z roko v roki, ki bo po-
tekala v okviru tradicionalne prireditve Krumplova noč v mesecu juliju poteka
v Lipi, zdi idealna, da ti dejavnosti znova nekoliko obudimo. Ker želimo priva-
biti čim več ljudi, smo prireditev namenili vsem, in tako nam je uspelo povezati
kar tri generacije ljudi (stare starše, otroke, babice in dedke).
Zelo pomembno se nam je zdelo, da smo, preden smo se lotili dela, s pomočjo
vprašalnika raziskali, kaj je tisto, kaj bi ljudi pritegnilo in čemu bi se z veseljem
odzvali. Tako sta se rodila naša turistična produkta Langec in Langica, ki bosta
lahko v prihodnosti pripomogla še k pestrejši ponudbi in zabavi v okviru te tra-
dicionalne prireditve, kajti močno si želimo, da bi postala del tradicije.

Osnovna šola Beltinci

Panonska ulica 35/b
9231 Beltinci
telefon (02) 541 31 00
telefaks (02) 541 31 12
e-pošta o-beltinci.ms@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 59
zlato priznanje

Langaš s krompirjem
Sestavine:
• 250 g krompirja
• 500 g moke
• 3 dl mleka (ali vode)
• 1 žlica sladkorja
• 5 dag kvasa
• 1 žlica olja, sol
• olje za cvrtje
Česnov preliv: 3–4 stroki česna, voda, sol
Postopek priprave
Krompir olupimo, narežemo na kocke in skuhamo. Še vroče-
ga pretlačimo in pustimo, da se ohladi. K ohlajenemu krom-
pirju dodamo moko.
V toplem mleku razdrobimo kvas in žlico sladkorja. Pustimo
nekaj minut, da vzhaja, nato dodamo krompirju in moki.
Dodamo še žlico olja in sol.
Vse skupaj zamesimo in iz testa oblikujemo manjše kose, ki
jih pustimo vzhajati 5 minut. Medtem segrejemo olje za cvr-
tje in jih cvremo do zlato rumene barve.
Česnov preliv:
Česen narežemo in ga damo v lonček z vodo. Posolimo in
pokrijemo.

Narečni izrazi

langaš – ocvrto testo s krompirjem ali smetano

bilice – jajca
dödoli – krompirjevi žganci
cuker – sladkor
vrnje – smetana
testau – testo
krumple – krompir
meisiti – mesiti
česnek – česen
maščalaga – maščoba
 Marko Čeh, 6. r., Vanesa Kuzma, 6. r., Urška Marič, 6. r., Pia Perc, 6. r., Eva Zver, 6. r.,
Avtorji
60 Lea Antolin, 7. r., Saša Raj, 7. r., Lucija Smolko, 7. r., Sara Grabnar, 8. r.,
Sergeja Raj, 8. r., Luka Antolin, 9. r., Katja Arvaj, 9. r., Ines Brišar, 9. r.,
Tadej Čeh, 9. r., Sonja Smej, 9. r., Klara Zver, 9. r.
Alenka Barbarič Jovanović
Mentorica

Prekmurska künja
na koušti
Razpisana tema Turistične zveze Slovenije Potuj z jezikom nas je privedla do
razmišljanja o tem, kaj pravzaprav pomeni potovati z jezikom – po eni stra-
ni spoznavati različne govorice po drugi pa se predajati kulinaričnim užitkom.
Jezik je torej hkrati sredstvo za sporazumevanje in okušanje stvari. Odločili smo
se raziskati kulinariko Prekmurja ter z njo povezano izrazoslovje.
Kulinarično bogastvo okusov se je v tej pokrajini odražalo z jezikovnim boga-
stvom naših prednikov. Tako, kot je gospodinja dodala kanček kuharske domi-
šljije, je ob poimenovanju te jedi dodala tudi jezikovno značilnost svoje vasi, za-
radi česar je prekmurska kuhinja zelo raznolika tako po sestavinah kot po ina-
čicah poimenovanja teh jedi. In ker so za različne kraje tipične različne jedi, ki
jih kot take poznajo in znajo pripraviti samo domačini, se nam je porodila ide-
ja, da za namen ohranjanja in promocije domačih prekmurskih dobrot k sode-
lovanju povabimo vse prekmurske občine ter organiziramo festival prekmurske
kulinarike.

Osnovna šola Odranci

Prešernova ulica 1
9233 Odranci
telefon (02) 573 70 10
telefaks (02) 573 70 18
e-pošta os.odranci@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 61
zlato priznanje

Prekmurska gibanica / gijbanca

Krhko testo: 20 dag ostro pšenične moke (½ ostre, ½ glad-
ke), 10 dag margarine ali masla, ščepec soli, mrzla voda za
gnetenje (približno 1 dl).
Vlečeno testo: 90 dag mehke pšenične moke, 1 jajce, 1 žli-
ca rastlinskega olja, ščepec soli, ščepec sladkorja, mlačna voda
za gnetenje.
Makov nadev: 30 dag drobno mletega maka, 10 dag slad-
korja, 1 vanilin sladkor.
Skutin nadev: 1,2 kg polnomastne skute, 10 dag sladkorja,
2 jajci, 2 vanilin sladkorja, ščepec soli.
Orehov nadev: 30 dag meltih orehov, 10 dag sladkorja, 1
vanilin sladkor. prta oblikujemo en ali dva hlebčka, ki naj dobro pokrita po-
Jabolčni nadev: 1,5 kg jabolk, ščepec soli, 12 dag sladkor- čivata. Za gibanico potrebujemo 10 listov vlečenega testa, ki
ja, 2 vanilin sladkorja, 10 dag drobtin, pomešanih z vanilin naj bodo malo večji od pekača. Vsak nadev se ponovi dva-
sladkorjem, cimet. krat, ponavadi v vrstnem redu od spodaj navzgor. Na krhko
Smetenov preliv: 8 dl kisle smetene, 3 jajca. Maščobni pre- osnovno testo damo list vlečenega testa in nanj makov nadev.
liv: 25 dag margarine ali masla. Pokapljamo ga z maščobo in smetanovim prelivom. Na na-
Krhko testo hitro zamesimo, da se od roke preveč ne segre- slednji list testa damo jabolčni nadev. Sledijo orehi, nato sku-
je in zmehča, pokritega damo do uporabe v hladilnik, nato ta. Nadevanje še enrat ponovimo. Na vrh položimo dva lista
ga na tanko razvaljamo, položimo v pomaščen pekač, robo- testa, vendar vmes pokapljamo z maščobo in smetano, da se
ve testa malo dvignemo od dna pekača in pritisnemo na ste- ne sprimeta v trdo ploščo. Pred peko gibanico dobro prema-
no. Vlečeno testo mj bo mehejše in temeljiteje obdelano, da se žemo s smetano. Počasi jo pečemo kako uro. Ponudimo toplo
bo dalo tanko razvleči. Glede na vlikost mize in kuhinjkega ali ohlajeno.

Narečni izrazi

ajdina – ajda
bedra, picekova taca – piščan-
čja krača
cuker – sladkor
česnek, strokati lük – česen
črešnja – češnja
čarna trpöta – črna trobenta
graj, groa – fižol
grbanj, grben – jurček
grajšček, grajščič – grah
grouzdje, groužđe – grozdje
grüjška – hruška
jabuka, đaboka – jabolko
jagoda, jaguda, đagoda – jagoda
karfijola – cvetača
kukurca, kukrca – koruza
kare – kotlet
krumpeu, krumplin, krumpič,
krompiri, krumši – krompir
lentiba – endivija
lovorof lijst, lombor – lovorjev list
lük – čebula
malina molinka – murva
mrkevca – korenje
orij – oreh
ošlek, šmriklec – šalotka
paprika prpel, prpjau – paprika
paradajs, paradajz – paradižnik
pečarka – šampinjon
petržau, petrž – peteršilj
picekove prsi – piščančji file
poper, fefer – poper
repinclin, ripincl – motovilec
rdeča repa – rdeča pesa
ribizlin, angriž– ribez
sivka, zelenka, trpoluvka –
golobica
šniclek, šnitlek – drobnjak
štölclin, štörclin, štölcl – svinj-
ska krača
šunka – svinjsko pleče
tikev – buča
trnina, krpüjšnica – robida
ugorka, ogrka, ubrika – kumarica
zelar, celer – zelena kukurčna pogača – koruzna po-
zelena šalata – zelena solata gača
zelje, zelđe, kapüsta – zelje kukurčni žganiki – koruzni žganci
zenf – gorčica mesou s čebra, mesou s tünke –
meso iz zaseke
rejzanci za župo, šörki rejzanci
ajdovi žganiki, ajdinski žgani- – jušni rezanci
ki, indinski žganci – ajdovi žganci ribanec, zribaš, geršl – riba-
cücki, mačiki, pöčmačik – svaljki no testo
cvrtina, ocvrejte bilice – ocvr- retaši – zavitek
ta jajčka süji keksi, drougni keksi – piškoti
filana paprika, fülana paprika, šmarn, bak – carski prepečenec
fülani prpjau – polnjene paprike šniclin – zrezek
gibica, bakša, bijba – gibica trganec, štrukli, štruklini – tr-
gijbanca – prekmurska gibanica gano testo
govenska župa – goveja juha zabiu – zaseka
kiflin, kita, baba – potica zdrüzgani krumpli, drüzgani
kisila župa – kisla juha krumpli, žganiki – pire
knejdlni, globonci – slivovi cmoki zelijove krpice, zelđove flikice,
krpice, flikice – krpice külnji – zeljeve krpice
krumplovi žganki – dödöli zlejvanka, vlejvanka, malije –
krvajice – krvavice zlevanka
 62 Avtorji Klara Dragovič, 7. a., Valentina Koroša, 7. b., Nuša Pučko, 7. b.,
Anja Copot, 9. a., Melani Vengust, 9. a.
Jasna Markovič - Jagodič, Božena Kurbos
Mentorici

Prleška kühja
Smo deveta generacija turističnega podmladka Osnovne šole Križevci. Vsa leta skrbi-
mo za to, da bi našo Prlekijo predstavili širši Sloveniji. Marsikaj smo že naredili, letos pa
smo se odločili, da prikažemo »provo prleško jüžino«, meso iz »tünke«, »zobl«, »postrž-
jačo«, to pa še ni vse. Ob vsem naštetem se marsikomu pocedijo sline, to pa je tudi naš
namen. Verjamemo, da se boste z lahkoto naučili številnih prleških izrazov.

Nalogo je mogoče dobiti v šolski knjižnici. Izvod imajo tudi avtorji in mentorici.

Osnovna šola Križevci pri

Ljutomeru
Križevci 16B
9242 Križevci pri Ljutomeru
telefon (02) 587 14 55
telefaks (02) 587 14 55
e-pošta os-krizevci@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 63
zlato priznanje

Postržjača
Sestavine:
• »mela« – moka
• »kvos« – kvas
• »cuker« – sladkor
• ščepec soli
• mleko
• »most« – mast
• »zobl« – zaseka
Postopek:
V »melo« najprej naredimo jamico in vanjo damo »kvos«,
malo »cukra« in ju zalijemo z mlačno vodo. Počakamo, da se
»kvos« začne dvigovati in »omesimo«. Medtem ko »mesimo«
dolivamo še mleko. »Mesimo« tako dolgo, dokler testo ne po-
stane gladko in ga damo počivat. Ko testo naraste, ga razva-
ljamo. »Zobl« in ocvirke zmešamo skupaj in ju damo na raz-
valjano testo. Nato vse skupaj damo v peč za deset minut oz.
tako dolgo, da se zlatorumeno zapeče.

Narečni izrazi

bürkle – orodje za prenos posode v peč

dimos – timijan
greblica – pripomoček za razgrnitev žerjavice
kün – kumina
mrkevca – korenček
ožejeni žgojki – žganci iz krompirja in moke, poli-
ti z zaseko in smetano
sklüpec – nož
širhakel – železna palica za čiščenje pepela v šte-
dilniku
tabrh – priložnostno delo pri kmetu
težok – priložnostni delavec na kmetiji
tünka – lesena posoda
zelhanca – prekajevalnica
 64
10. festival Več znanja za več turizma
Turistična tržnica 24. april Nova Gorica

VIZ Višnja Gora Višnja Gora

Brbončice na paši
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Aktivni teden na Polževem
Gimnazija in srednja šola Kočevje Kočevje
Letni časi na jedilniku
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Maribor
Kraj izvirov in kraj izvirnosti Rogaška
Slatina
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Maribor
Pri ognjišču naših prednikov
Srednja šola Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica
V loncu vre in brbota
Šolski center Slovenj Gradec, Slovenj Gradec
Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Jezik treh dolin
Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola Celje
Z žlico na žlico
Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti Velenje
Na furež po Zgornjesavinjsko
Gimnazija Franceta Prešerna Kranj
Okrepčevalnica debela košutka
Gimnazija Franceta Prešerna Kranj
Turistična kmetija Vandrovček d.o.o.
ESIC Kranj, Gimnazija Kranj
Podjetje Leteči kuhar d.o.o.
Šolski center Kranj, Srednja ekonomska, Kranj
storitvena in gradbena šola Tržič in masunek
ESIC Kranj, Višja strokovna šola Kranj Kranj
Preobrazba d.o.o.
Srednja gostinska in turistična šola Radovljica Radovljica
Razvajajte svoje brbončice
Srednja gostinska in turistična šola Radovljica Radovljica
Pohod kroparske potovke
POTuj z JEzikOm 65

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija Sežana

Kras skuzi želwdc
Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija Sežana
Kuhejmo sk’p
Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Aranžerski tehnik Sežana
Regratovanje – potovanje po primorskih travnikih
Šolski center Postojna Postojna
Med in medica
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Postojna
Gozdar in gozdarska malica
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Novo mesto
Srednja šola za gostinstvo in turizem Popotovanje ob belih brezah
“Doživite Belo Krajino drugače”
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Novo mesto
OE dijaški in študentski dom Pristno, domače je najboljše
Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola Novo mesto
Popotovanje po zidanicah Vinjega vrha
Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola Novo mesto
Cviček, vir in način življenja
Ekonomska in trgovska šola Brežice Brežice
Za prste oblizat
Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija Murska Sobota
Küjamo po prekmursko
Stredni odborna škola cestovniho ruchu Pardubice, Chech Republic
Pardubice - city of gingerbread
Gimnazija Takovski ustanak Gornji Milanovac, Srbija
Kulinarske pustolovine Srbije
Gimnazija Takovski ustanak Gornji Milanovac, Srbija
Snaga na usta ulazi
Državni poklicni zavod za turistične dejavnosti Gorica, Italija
Ivan Cankar Gorica Pridite z nami na …
Trgovinsko-ugostiteljska škola Leskovac Srbija
Zalogaji juga
Gimnazija i sredna stručna škola Petar Kočić Zvornik, BIH
Banja Kiseljak
Gimnazija i sredna stručna škola Petar Kočić Zvornik, BIH
Đurđev grad
 Tadej Anclin; anclin.tadej@gmail.com, 4. GTB, Urška Bider; urskabider9@gmail.com, 4. GTB
Avtorji
66 Aljaž Lukek; aljaz.lukek@gmailcom, 4. GTB, Klara Praznik; praznik.klara4@gmail.com, 4. GTB
Antonija Jakop; antonija.jakop@guest.arnes.si
Mentorice
Martina Omladič; martina.omladic@guest.arnes.si
Ines Pirmanšek; ines.pirmansek@guest.arnes.si

Na furež po
Zgornjesavinjsko
Zgornja Savinjska dolina je za turiste zelo privlačna regija, saj je znana po svojem prele-
pem naravnem okolju. Večino turistične ponudbe nam ponujajo razna društva in seveda
turistične kmetije. Te slovijo predvsem po odličnih kulinaričnih specialitetah. Na večini
turističnih kmetij gostom ponujajo možnost, da pomagajo pri različnih kmetijskih opravi-
lih – v hlevu, na travniku ali polju … Pomembno opravilo na vsaki kmetiji so tudi koline.
Pri njih običajno sodeluje ožji krog ljudi – družina, sorodniki in sosedje, naš projekt pa v ta
tradicionalni dogodek vključuje še obiskovalce oz. turiste. Ti bodo na kolinah opazovali pri-
pravo jedi in proizvodov iz domačega svinjskega mesa, zvečer pa se bodo udeležili večera kolin.
Spoznali bodo pomen zdravega načina predelave mesa, predstavili pa jim bomo tudi tradicio-
nalne recepte za drbene in rdeče klobase, pripravo svežih domačih svinjskih jetrc in pravo sloven-
sko posebnost, juho iz krvi – firovž, ki jo pripravljamo po starem receptu, še iz časov naših praba-
bic in pradedov. Sodelovali bodo lahko tudi pri pripravi zgornjesavinjskega želodca, najbolj znane
mesnine v Zgornji Savinjski dolini, ki ima v Sloveniji celo zaščiteno geografsko poreklo. Vse izdelke
bodo poleg priprave lahko še degustirali in jih po koncu kolin kupili ali nekaj odnesli s seboj. Med de-
lom bodo deležni dobrega kmečkega okrepčila in tradicionalnih obrokov, ki se pripravljajo v času ko-
lin. Projekt se bo odvijal v zimskem času, od novembra do konca januarja, namenjen pa je vsem staro-
stnim skupinam obiskovalcev, od najmlajših do starejših.

Šolski center Velenje,

Šola za storitvene
dejavnosti
Trg mladosti 3
3320 Velenje
telefon (03) 89 60 600
telefaks (03) 89 60 660
e-pošta ptssd@scv.si
POTuj z JEzikOm 67
zlato priznanje

Večerni furež
Sprejem gostov z dobrodošlico
****
Predjed: savinjski želodec, domača suha salama, mohot, vloženi jurčki
****
Pokušina drbenih klobas s tenstanim kislim zeljem in krompirjem
****
Vesele zgodbe iz fureža, šaljivi plesi
****
Glavna jed:
Svinjska župa
Tenstan krompir s svežimi grbci
Svinjska prata
Solata
*** Koline
Sladica – hišna specialiteta (Vir: Lasten)
**** Doživite furež po Zgornjesavinjsko
Vesele igre, ples
*****
Pokušina rdečih klobas z domačim ajvarjem, vloženimi kumaricami in
papriko
Slovo s povabilom na skorajšnje ponovno srečanje
Presenečenje za slovo

Narečni izrazi

drbene/prtene klabase – krvavice

firož – juha iz krvi s štrukeljci
grpci ali grumpi – ocvirki
jtre – jetra
klafonja – posušena in zdrobljena smrekova smola,
uporablja se za lažje odstranjevanje ščetin, z vrelo
vodo
prata – pečenka ali del mesa ob hrbtenici
rangla – večji lonec, namenjen za kuhanje
rina – pokrovka
širakl – priprava za razgrebanje žerjavice
ubarit – obariti (krvavice) Izdelovalci želodcev so si za zaščitni znak izbrali prašička v alpskem okolju

Največja posebnost Zgornje

Savinjske doline je zgornjesavinjski
želodec.
(Vir: Renčelj, S. in Bezovšek, M.: Želodec in jedi Zgor-
nje Savinjske doline. Rečica ob Savinji: Združenje izde-
lovalcev zgornjesavinjskega želodca, 2007)
V preteklosti je veljalo, da prašiča ne smejo zaklati ob polni luni. Verjeli so, da je kakovost mesa v nasprotnem pri-
meru slabša in da imajo mesni izdelki krajši rok trajnosti ter so manj obstojni. Tega običaja se na marsikateri kme-
tiji držijo še danes.
 68
Jasmina Grašič; jasmina.grasic@gmail.com,
Avtorji
Tamara Šinka Lubej; tamara.lubej@gmail.com,
Nika Erjavec; erjavec_nika@gmail.com
Majda Kuščer: majda.kuscer@guest.arnes.si
Mentorica

Pohod kroparske
Potovke
V seminarski nalogi smo raziskale, kako so kroparske žene, ki so bile ne le go-
spodinje, ampak tudi kovačice v vigenjcu, kar tam, torej v službi skuhale kosi-
lo za družino.
Jedi so skuhale na ješi – kovaškem ognjišču. Na sredi ognjišča je stala posebna
železna priprava v obliki stožca in z odprtinami za kuhanje. Med te odprtine so
ženske dale lonce in skuhale kosilo. Jedi so bile sila preproste, saj je bila tudi ku-
hinja preprosta.
Žonta, fržolovc in žganci so tipične kroparske jedi, ki jih Kroparice še danes
kuhajo.
Odločile smo se, da bomo Kropo z vso njeno zgodovinsko, kulturno dedišči-
no ter dediščino njene kulinarike predstavile na prireditvi z naslovom Pohod
kroparske potovke. Prireditev bo potekala 18. maja, to je na mednarodni dan
muzejev.
K boljši prepoznavnosti Krope pa bo pripomogel tudi naš promocijski videospot.

Srednja gostinska in
turistična šola
Radovljica
Kranjska cesta 24
4240 Radovljica
telefon (04) 53 70 600
telefaks (04) 53 70 654
e-pošta info@sgtsr.si
POTuj z JEzikOm 69
zlato priznanje

Žonta
Sestavine:
• goveja jetrca
• čebula
• moka
• majaron,šetraj
• sol
• 1 l vode
Priprava:
Na razbeljeni masti prepražimo čebulo, dokler le-ta ne po-
stekleni. Narezana goveja jetrca na pripravljeni masti in če-
buli obrnemo približno 6-krat. Nato dodamo 2 žlici moke
in premešamo, da zarumeni. Vse skupaj zalijemo z 1 litrom
vode, malo počakamo in nato dodamo še začimbe, kot so ma-
jaron, šetraj in sol. Vse skupaj se kuha pol ure do zavretja.
Pripravljeno jed serviramo s koruzno polento.

Narečni izrazi

cajne – železne palice za izdelavo žebljev
gmajna -e  1. neobdelan, na redko porasel svet,
navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi
prostrana gmajna; ves dan je pasen na gmajni / kraške
gmajne/ občinska, vaška gmajna  2. zastar. skupnost,
skupina: trška gmajna je imela shod/ ekspr. uboga
gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo
ribale -am nedov.  1. s premikanjem po ribežnu de-
lati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; riba-
ti sir/ ribati na lističe  2. Čistiti z drgnjenjem s trdo kr-
tačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in
pospravljala; ribati pod, stopnice/ribati kuhinjo/riba-
ti na suho  3. Ekspr drgniti.: desnico je ribal ob hla-
če; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je
ribal obraz
nudel -na  1. nav. mn., nižje pog. izdelek za zakuho speštan -am dov. nar. zahodno zmečkati, stlačiti:
iz rezančevega testa v obliki krajih trakov; rezanec: juha speštati grozdje, sadje / speštati modrasu glavo spe-
z nudeljni / rezati nudeljne  2. Nar. koroško kuhana štan -a -o : speštane hruške; speštana trava
jed navadno iz nekvašenega testa z različnim nadevom:
za malico so dobili nudeljne burkle -kel ž mn. orodje za premikanje loncev v
kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropo-
šmorn -rna  1. Jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena tala je po peči z burklami in lonci
na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren  2.
Kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali francәk -Franck kava, kavni nadomestek za pripra-
vo bele kave, proja
podmed -medem in -metem in podmesti
gastr. zgostiti jed z zmesjo moke in vode:
podmesti kislo zelje
jegar – žebelj za planinske čevlje
 70 Avtorji
Klemen Moderc, Gašper Moderc, Luka Guštin, Alen Rožac, Jan Sedmak
Patricija Kastelic Volf
Mentorica

Kuhejmo sk’p
Skupina dijakov 3. letnika gimnazije smo se udeležili tekmovanja z naslovom
Potujmo z jezikom z raziskovalno nalogo poimenovano »Kuhejmo sk’p«. V tej
nalogi pripravljamo projekt restavracije s kraško hrano v kateri bi si jo obisko-
valci pripravili sami s pomočjo društva kmečkih žena. Organizirano učenje pri-
prave kraških jedi bi potekalo vsak vikend, priprava hrane pa bi se ob poseb-
nih dnevih spremenila glede na tematiko. Tako bi poleg vsakdanjih kraških
jedi nudili pripravo hrane za valentinovo, za pusta … Udeleženci bi poleg zna-
nja kmečkih žena kako pripravit kraško jed dobili tudi recept v narečju kako
pripraviti določene jedi, pri tem pa bi jim pomagale ženske iz društva kmečkih
žena. Cilj vsega tega je da se obiskovalci naučijo našega narečja, pa tudi nekaj
kraške kulinarike.

Šolski center Srečka

Kosovela Sežana
Gimnazija in ekonomska šola
Sjenkova 3
6210 Sežana
telefon (05) 73 11
telefaks (05) 73 11 289
e-pošta ss.sežana-kosovel@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 71
zlato priznanje

Teranov toč
Za eno porcijo:
15 dag pršuta nareži na majhne kocke ali rezine, v ponev
daj kanček olja, nanj stresi pršut in pocvri da obrne barvo,
nato se zalije s teranom, posoli in popopra. Če je vino preki-
slo se doda ali belo vino ali vodo. Na nizkem ognju poduši-
mo še deset minut.
Postrežemo s popečenim kruhom, ajdovo ali belo polento.

Sestavine:
• rezine pršuta
• olivc (olivno olje)
• par strokov česna
• poper
• teran
Priprava:
V vroči ponvi segrejemo olivno olje (2 jedilni žlici) in na njem Vsi, ki ste ljubitelji kruha, polente, itd., vendar ne veste
do svetlega pražimo na pol prerezane stroke česna. Ko so stro- kako izpopolniti njegov okus imamo pravi recept za vas,
ki česna pripravljeni, v isto ponev položimo rezine pršuta. ki vas bo navdušil, saj so njegove sestavine in priprava
Pršut dobro popečemo na obeh straneh, istočasno pa v ponev izredno nezahtevne.
prilivamo kapljice okusnega kraškega terana (do 1dl), zmes
popopramo ter nekaj časa pustimo vreti. Če želite pripravlje-
no omako razredčiti dodate do 0,3 dl vode.
Pripravljeno jed postrezite, pa dober tek!

Narečni izrazi

anbot – enkrat
bakala – polenovka
beštija – žival
fešta – praznik
homo – pojmo
kapot – plašč
oštja – vzklik presenečenja
pasalo je – je minilo
pomidori – paradižnik
pržon – zapor
 Mojca Košir; mojca.94@gmail.com,
Avtorji
72 Manca Kušljan; manc34@gmail.com,
Sabina Malnarič; sabina.malnaric@gmail.com
Slavica Šterk; slavica.sterk@gmail.com,
Mentorici
Anica Oblak Janko; anica.o.janko@gmail.com

Popotovanje ob
belih brezah –
»Doživite Belo krajino
drugače!«
Letošnja tema festivala Več znanja za več turizma »Potuj z jezikom« je še posebej navdušujoča,
ker nam je odprla nove možnosti v nadaljevanju naših dosedanjih projektov za razvoj mladin-
skega turizma in boljšo turistično prepoznavnost JV regije. Bela krajina s svojo raznolikostjo, ki
je rezultat večstoletnih medsebojnih kulturnih prepletanj, bogata naravna in kulturna dediščina
ter prijaznost Belokranjcev, ko vas razveselijo s kozarcem dobrega vina in pogačo je dovolj prepri-
čljiv razlog za izbiro prav te pokrajine. Naš cilj za oblikovanje turističnega proizvoda, ki bi pripomo-
gel ohranjanju bogate kulturne dediščine, domačih obrti in ljudskih izročil je samo skromen prispe-
vek trajnostnem razvoju turizma kot temeljni usmeritvi v razvoju slovenskega turizma. Na osnovi tega
cilja smo oblikovale integralni turistični proizvod sestavljen iz posamičnih delnih proizvodov: nastani-
tve, različnih delavnicah skozi katere bo predstavljena kulinarika, jezik, običaji in navade Belokranjcev
ter razvedrilnega in športno rekreativnega dela namenjenega spoznavanju in druženju mladih. »Na mla-
dih svet stoji, pridruži se še ti!« je bil osnovni moto pri pripravi pet dnevnega popotovanja po Beli krajini,
kjer bi si poleg spoznavanja posameznih krajev, običajev, belokranjskega narečja in jedi, tudi družili z na-
šimi vrstniki iz Opatije. Menimo, da bi program lahko zaživel tudi kot ena izmed agencijskih ponudb, in s
tem pripomogel k razvoju turizma v Beli krajini.

Grm Novo mesto – Center

biotehnike in turizma
Srednja šola za gostinstvo in
turizem Novo mesto
Ulica talcev 3
8000 Novo mesto
telefon (07) 33 21 527
telefaks (07) 373 16 31
e-pošta ssgt.nm@guest.arnes.si
POTuj z JEzikOm 73
zlato priznanje

Belokranjska povitica
Testo: Nadev:
• 50 dag bele moke • 50 dag skute
• 2,5 dl mlačne vode • 2 jajci
• 1 rumenjak • 2 dl goste smetane
• 0,5 žličke kisa • 5 dag masti za premaz
• žlica olja
• sol

Iz moke, vode, v kateri smo raztopili sol, rumenjaka, kisa in

olja zamesimo mehko testo in ga gnetemo tako dolgo, dokler
se ne loči od sklede in rok. Oblikujemo dva hlebčka, ju po-
krijemo s pogreto skledo in postavimo počivat vsaj za pol ure.
Medtem ko testo počiva, pripravimo nadev. Skuto pretlači-
mo, dodamo jajci in smetano in zmešamo. Če je nadev prere-
dek, potresemo testo še z drobtinami.
Spočita hlebčka razvaljamo na rahlo pomokanem prtu, ju
namažemo z žlico olja in previdno natanko razvlečemo. Obe
razvlečeni krpi testa do polovice namažemo z nadevom, dru-
go pa poškropimo z raztopljeno mastjo. Nato ju tesno zvije-
mo, položimo v namaščen pekač in postavimo v ogreto peči-
co ter spečemo.

Narečni izrazi

Bolje je kupiti krmo v gačah, nego v hlačah.. . . . . . . . . . . (= po letu, ko je cenejša), (= po zimi, ko je dražja)
V kuvri gre cug za Ljubljano?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kdaj gre vlak za Ljubljano?
Kada je pun kal kač, ne puščaj dece blizu.. . . . . . . . . . . . . . Ko je poln potok kač, ne pusti otrok blizu.
Tiha voda obrove podjeda.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tiha voda bregove dere.
Drobna deca – suha toča.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drobni otroci – suha toča.
Ki gre s pametjo po svetu, daleko dojde.. . . . . . . . . . . . . . . Kdor gre s pametjo po svetu, daleč pride.
Od kud dojde knjiga tako tužna?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od kje prihaja tako žalostna knjiga?
Sunašce se polu klanja dana.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sonce se klanja pol dneva.
Bolje je siromašno se voziti, nego gizdavo hoditi.. . . . . . Bolje se je skromno voziti, kot pa ponosno hoditi.
Pokle bom šu domuh.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Potem bom šel domov.
Gladna vrana siti ne veruje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lačna vrana siti ne verjame.
 Teja Merhar; teja.merhar@gmail.com, Katka Troha; katka.troha@gmail.com,
Avtorji
74 Robert Plevnik; robi9ball@gmail.com, Borut Perše; borut.perse@gmail.com,
Roky Šantej; roky.santej@gmail.com, Timotej Škrlec; skrlec.tim@gmail.com,
Lucijan Uhan; lucijan.uhan@gmail.com
Sonja Kukman; sonja.kukman@gmail.com, Damjana Možic; damjana.mozic@gmail.com
Mentorici

Cviček, vir
in način življenja
Namen projektne naloge je razviti idejo o novi vrsti turizma, ki bi lahko zaživela in pri-
vabila nek nov segment turistov na Dolenjsko. V našem primeru se bomo osredotočili na
Erasmus študente, ki študirajo v Sloveniji. Privabili jih bomo z zanimivim in malo dru-
gačnim dnem na Dolenjskem, ki bo kulinarično obarvan. Za njih bomo pripravili kosi-
lo, ki bo sestavljeno iz samih dolenjskih tradicionalnih jedi, zraven pa jim bomo postregli z
najbolj tipičnim dolenjskim vinom, cvičkom.
Cilj projektne naloge je razširiti znanje turistov o našem kraju in jih na tak način privabiti na
Dolenjsko. S tem bomo razširili prepoznavnost in obiskanost Dolenjske. Kot cilj projektne na-
loge je tudi razviti turistični proizvod in ga ustrezno promovirati in na ta način povečati turi-
stično prepoznavnost kraja.
S postopnim »vcepljanjem« dobre kulture ter dobrih okusov s cvičkom povezanih proizvodov, že-
limo delavnico postopoma postaviti na zemljevid kulinaričnih dogodkov z oznako »nujno«.
S tem želimo kvaliteto cvička lokalnih vinarjev ter hrano lokalnih pridelovalcev postaviti na kulina-
rični zemljevid, kamor tudi sodi. Ena izmed vej našega projekta je tudi spodbujanje ter oživitev druž-
beno odgovornega ravnanja na našem avtohtonem okolju. V času zanemarjanja domačih, kvalitetnih
proizvodov s cenejšimi, nizkocenovnimi ter tudi manj kvalitetnimi proizvodi, želimo spodbuditi potro-
šnjo ter uživanje v kvaliteti doma pridelanih proizvodov.
Eden izmed bistvenih ciljev je, da bodo ljudje postopoma spoznali, da se kulinarične prednosti ne skriva-
jo le v nizkocenovni množični potrošnji, temveč se prava dodana vrednost skriva v kvaliteti doma pride-
lane hrane. Z ustvarjanjem ter spodbujanjem zanimanja za lokalno kulinariko ter doma pridelano hrano
pri potrošnikih želimo ustvariti motivacijo pri že obstoječih domačih kmetih ter vseh, ki čakajo ter razmi-
šljajo o vstopu v kmetijsko dejavnost. Sami bomo sicer težko rešili ter obudili lokalno kulinarično kulturo,
vendar o stvari ne razmišljamo kot le o »kaplji v morje«, temveč se stvari lotevamo z večjo mero optimizma.

Ekonomska šola
Novo mesto
Višja strokovna šola
Ulica talcev 3a
8000 Novo mesto
telefon (07) 393 32 67
telefaks (07) 393 32 82
e-pošta referat@esnm.si
POTuj z JEzikOm 75
zlato priznanje

Potek enodnevne kuharske delavnice

Cvičkov dan bo potekal po naslednjem urniku:
8.00: odhod iz Ljubljane in Maribora proti Novemu
mestu
10.00: zbor v Novem mestu na avtobusni postaji
10.15: odhod z organiziranim prevozom do Trške gore
10.30: začetek pohoda na Trško goro do zidanice
11.30: prihod k zidanici, ob prihodu dobrodošlica z na-
rezkom in aperitivom, nagovor organizatorja
12.00: priprave na začetek kuharske delavnice
12.30: začetek kuharske delavnice
14.30: konec kuharske delavnice
14.45: kosilo
15.30: pohod po Trški gori
16.30: degustacija potic in vina pri lokalnih vinogradnikih
17.00: druženje ter športne (badminton, odbojka …) oz.
družabne igre (v primeru slabega vremena)
18.00: zabava z ansamblom Nemir
22.00: zaključek dogodka
22.30: odhod iz Novega mesta

Cvičkova obara Pečena raca s cvičkom

Sestavine za 10 oseb: Sestavine:

• 1 kokoš • 0,2 kg moke • 1 raca • 1 šalica ribezovega želeja
• 0,15 l olivnega olja • 0,2 kg zelene • 1 žlička soli • 1 žlička limoninega soka
• 0,15 kg masla • 0,1 kg peteršilja • 1/4 žličke popra • 1 dcl cvička
• 1 kg buč • 1,5 kg krompirja • 1 čebula
• 2 kg korenja • 4 limone (sok)
• 1 kg leče • 3 l vode Priprava: Notranjost in zunanjost race natremo s soljo in
• 0,6 kg čebule • 0,5 l cvička poprom.
V raco vstavimo čebulo. Na določenih mestih prebodemo
Priprava: Kuro očistimo, operemo in zrežemo na manjše kožo in raco obrišemo do suhega.
kose. Bučo izdolbemo in narežemo. Ostalo zelenjavo nase- Raco damo na pekač in jo položimo v peči-
kljamo na male koščke. co, ki smo jo predhodno ogreli na 220° C.
Nasekljano čebulo prepražimo na olju. Ko postekleni do- Ko raca rahlo porjavi, dolijemo 1 dcl
damo kose mesa in korenje. cvička in limonin sok ter zmanjšamo
Čez nekaj časa po vrhu posujemo moko, premešamo temperaturo pečenja na 175° C. S pe-
in pazimo, da moka ne potemni. čenjem nadaljujemo še 1 uro in pol
Dodamo malo vode in kuhamo na zmernem ognju. (dokler sokovi, ki se cedijo iz race ne
Dodamo tudi ostalo zelenjavo in začimbe. Ko se porumenijo).
meso zmehča, zalijemo z vodo in limoninim sokom. Pečeno raco pustimo, da odleži 10 mi-
Na koncu dodamo narezan krompir in kuhamo še nut, preden jo zrežemo. Postrežemo z
20 minut. ribezovim želejem.
Ko je meso kuhano, dodamo še cviček. Jed postreže-
mo s kruhom.
 Dunja Klar; dunia94klar@gmail.com, 4. b., Karolina Zver; karolina.zver@gmail.com, 4. b.,
Avtorji
76 Maja Potočnik; maia.potocnik@gmail.com, 4. c., Martina Kučan; martina9kucan@gmail.com, 4. c.,
Matej Vogrinčič; matej.vogrincic@gmail.com, 4. c., Nadja Emberšič; nadja.cookie@gmail.com, 4. b.,
Saša Mihalič; sasa.mihalic94@gmail.com, 4. c.
Nataša Šiplič Šiftar; natasa.siplic@gmail.com, Simona Musič; pipi.simona@gmail.com
Mentorici

Küjamo po
Prekmursko
Vsi dijaki, ki smo sodelovali pri projektu Turistične zveze Slovenije na festivalu
Več znanja za več turizma smo pripravili raziskovalno nalogo na letošnjo temo
Potuj z jezikom. Naša tema se imenuje »Küjamo po Prekmursko«. Pri nalogi
smo ugotovili, da še veliko ljudi ni poskusilo Prekmurskih specialitet, med nji-
mi smo tudi mi Prekmurci.
V naši raziskovalni nalogi skušamo predstaviti jedi po Prekmursko v čim ve-
čjem obsegu. Ljudem želimo dokazati, da so Prekmurske jedi zelo dobre in da
jih je vredno poskusiti. Imeli smo intervju z glavnim kuharjem hotela Diane v
Murski Soboti Štefanom Sraka. V intervjuju smo izvedeli veliko informacij o
priljubljenosti Prekmurskih jedi med tujci in Slovenci.
Predstavili bomo vse glavne jedi v Prekmurju in kraje, v katerih se te jedi pripra-
vljajo. Znano je tudi, da je vsak kraj znan po neki jedi.

Ekonomska šola
Murska Sobota
Noršinska 13
9000 Murska Sobota
telefon (02) 521 3 400
telefaks (02) 521 3 450
e-pošta ekonomska.sola@s-es.edus.si
POTuj z JEzikOm 77
zlato priznanje

Recept za pripravo prekmurskega bograča

Sestavine: 800 g govejega bočnika, 800 g divjačine, 800 g
svinjskega stegna, 2 kg čebule, 1 kg krompirja, 2 dl olja, 1 dl
suhega belega vina, 1 dl rdečega vina, 1 žlica soli, črni poper
v zrnu, 4 žlice mlete rdeče paprike, 4 stroki česna, 3 lovorovi
listi, 1 žlička suhega majarona in mleta kumina.
Priprava: V posodi segrejemo olje, na katerega stresemo se-
sekljano čebulo. Med občasnim mešanjem jo počasi pražimo
približno 20 minut, pri čemer ne sme spremeniti barve. Meso
oprhamo pod tekočo hladno vodo, obrišemo in narežemo na
približno 40 gramov težke koščke. Prepraženi čebuli dodamo
narezano govedino.
Med občasnim mešanjem vse skupaj počasi pražimo 15 mi-
nut. V posodi pristavimo in zavremo približno 2 litra vode;
pustimo jo na toplem. Česen olupimo, stremo in drobno sese-
kljamo. Čebulo in govedino potresemo z mleto rdečo papriko.
Na hitro premešamo, potem pa zalijemo s toliko vroče vode, koščke, ki naj bodo podobne velikosti kot meso. Koščke strese-
da prekrije vse sestavine. mo k mesu, potem pa vse skupaj kuhljamo še približno 15 mi-
Dodamo sol, sveže mlet črni poper, sesekljan česen, lovoro- nut. V posodo nalijemo belo in rdeče vino. Zavremo in počasi
ve liste, majaron in malo mlete kumine. Zavremo in počasi kuhljamo še 10 minut.
kuhljamo 15 minut. V posodo dodamo narezano divjačino.
Premešamo, zavremo in počasi kuhljamo 15 minut. V poso-
do stresemo narezano svinjino. Premešamo, zavremo in po-
časi kuhljamo 15 minut. Krompir olupimo in narežemo na

Narečni izrazi

gesti – hrana
ograček – vrt
obed – kosilo
šparat – štedilnik
tanjer – krožnik
rašoška – vilica
kmica – tema
cintor – pokopališče
lagev – sod za vino
stube – stopnice
 78 Autors
Denisa Bačová, Milan Bahník, Štěpán Burza, Petra Barešová, Veronika Jirmanová,
Aneta Tomešová, Daniel Synek
Ladislav Kalous
Mentor

Pardubice – City of
gingerbread
Pardubice is the capital city of the Pardubice Region. The city is in the midle
of the Eastern Bohemia and lies on the river Elbe. The town is dominated by
Kunětická hill. Pardubice has an antique centre square and Old Town. It's a
city with many restaurants, old canals, historical sights ( an old Tower, a castle
…), and rich culture. In the region we can found nature reservations, for exam-
ple primeval forest Bukačka. Pardubice is also known for sport (hockey, stee-
plechase …).

The secondary
school of tourism,
Pardubice,
Czech Republic
e-pošta ladislav.kalous@centrum.cz
POTuj z JEzikOm
zlato priznanje
  Time range
9:00 a. m. - 12:00 a.m.
12:15 p. m. - 1:15 p. m.
1:30 p. m. - 2:45 p. m.
2:50 p. m. - 3:30 p. m.
1 st Day
3:35 p. m. - 3:55 p. m.
4:00 p. m. - 5:00 p. m.
17:15 p. m. - 17:45 p. m.
6:15 p. m.
6:45 - 7:45 p. m.
7:30 a. m. - 8:30 a. m.
8:45 a. m. - 9:30 a. m.
9:50 a. m. - 11:30 a. m.
11:30 a. m. - 12:45 p. m.
1:05 p. m. - 1:55 p. m.
2 nd Day
2:10 p. m. - 3:00 p. m.
3:20 p. m. - 5:05 p. m.
5:30 p. m. - 6:15 p. m.
6:30: p. m.
6:45 p. m. - 7:45 p. m.
7:30 a. m. - 8:30 a. m.
9:00 a. m. - 11:30 a. m.
11:45 a. m. - 12:30 p. m.
12:30 p. m. - 1 p. m.
3 rd Day
1:45 p. m. - 2:00 p. m.
2:45 p. m. - 2:35 p. m.
3:10 p. m. - 4:00 p. m.
4:15 p. m. - 5:00 p. m.
5:00 p. m.
79
Programme
sightseeing of Chateau Pardubice (exposition of Czech glassblowing, exposition
of weapons, exposition of cards »Orbis pictus«, Knights' hall of castle)
dinner
Green Gate of sightseeing
sightseeing of Pernstyn Square
sightseeing of Church St. Bartholomew
sightseeing of Eastern Bohemia Gallery – house U Jonáše
sightseeing of Church of Our Lady of Sorrows
acommodation
supper
breakfast
visiting shop with Pardubicky gingerbread
sightseeing of Railway Museum in Rosice nad Labem
dinner
sightseeing of the Gingerbread House
sightseeing of the castle Kunětická Hill
sightseeing of the African Museum of Dr. Emil Holub in Holice
visiting of Sacred Place Chateau
arrival at the acommodation
supper
breakfast
sightseeing of the castle – sightseeing of archaeology, mineralogy, paleontology,
palace garden, palace chapel in Choceň
supper
sightseeing of town hall
sightseeing of Baroque Bell Tower
sightseeing of Church St. Francis Seraphim
sightseeing of Litomyslská and Prague Gate in Vysoké Mýto
sightseeing of Regional Museum – sightseeing of Bethlehem, activity of craftsman
departure
 80 Avtorji Nataša Klanjšček, Lucija Lango, Luka Boltar, Elisa Proderutti,
Verena Stella, Nikita Sosol, Maja Batistič
Flavija Bezeljak, Sara Bresiani
Mentorici

Ko študent
na rajžo gre …
Naš turistični proizvod spada v šolski turizem, ki se zadnja leta zaradi posledic recesije v
Italiji vidno spreminja. Šole zaradi finančnih stisk družin vse manj organizirajo večdnev-
ne strokovne ekskurzije. Slednje nadomestijo z enodnevnimi poučnimi ekskurzijami, kjer
jih gostijo šole na destinaciji.
Naš proizvod je namenjen vrstnikom. Vsebuje vodeni ogled znanih in manj znanih turi-
stičnih točk v Gorici in želi mlade, natančneje dijake iz Italije in Slovenije, na zanimiv in
aktiven način seznaniti z zanimivostimi kraja, kulture, navad, zgodovine ter s spoznavanjem
kulture prehranjevanja in pitja.
Da je produkt v praksi izvedljiv, smo preverili konkretno. Januarja smo gostili šolo iz Celja.
Organizacija je aktivno potekala nekaj tednov. Dijaki smo ponovili in utrdili znanja, potrebna za
vodenje gostov, ki smo jih pridobili že lani s pripravo projekta VZVT (Več znanja za več turizma).
Delo smo si razdelili. Dijaki prvega letnika so pripravili pustne okraske, saj smo dijake Celjske šole
gostili ravno v predpustnem času. Določili smo najprimernejšo pot za ogled Gorice. Dijakinje so
doma pripravile tipične sladice za pustni čas in sicer fritule in kroštole. Dijaki petega letnika so pri-
pravili sprejem gostov.
Ker pa obisk vrstnikov ni vezan samo na eno obdobje v letu, smo se zamislili, katero drugo tipično jed
bi lahko pripravili za vrstnike, ki bi nas obiskali. Nekatere sošolke so kar spretne v pripravi FRTALJE, saj
z njihovimi mamami že več let tekmujejo na šagri »PRAZNIK FRTALJE«.
Kasneje so dijakinje prvega in drugega letnika pripravile vse potrebno za snemanje spota, kako se pripravi
frtalja. Vsi dijaki šole pa smo sodelovali pri pripravi stojnice in poskrbeli za čimboljše gostoljubje vrstnikov.

DPZTT Ivana Cankarja,

Gorica – Italija
telefon +39 0481 53 00 21
telefaks +39 0481 53 08 09
e-pošta gois00400n@istruzione.it
POTuj z JEzikOm 81
zlato priznanje

Goriška gubanca
Listnato testo: ½ kg masla, ½ moke, 4 rumenjaki, sok li-
mone, 3 žlice vina.
Nadev: 1 kg orehov ( 1/4 kg orehov lahko nadomestimo z
mandlji), ½ kg rozin, ½ kg sladkorja, 20 dag masla, 15
dag pinjol, 5 rumenjakov in snaeg beljakov, vanilija, lupi-
na dveh pomaranč in 1 limone, klinčki (nageljnove žbice),
cimet, rum.
Priprava:
Iz sestavin naredimo listnato testo, ki ga razvaljamo za nožev
rob debelo. Namažemo ga z rumenjaki in posujemo z nade-
vom. Rozine dan pred uporabo namočimo v rumu.
Goriška gubanca je značilna goriška velikonočna slaščica
vzhodnega izvora (spominja na turško baklavo). Imeni po-
tica in gubanca sta slovenskega izvora. Na Vipavskem in v
Furlaniji pečejo potice iz kvašnenega testa. Preznitz, ki je
zelo razširjen v Trstu, je nemškega izvora. Presnitiz ja iz Domača potica
krhkega ali listnatega testa, goriška gubanca pa iz listnatega
testa. V Gorici so že nekoč delovale številne slaščičarne, ki so
pekle goriške gubance in z njimi zalagale tudi širšo okolico.

Narečni izrazi

kiflji – cvrti krompirjevi cmoki

fuje – kruhovi cmoki
fritule – miške
gubanca – potica
kuhnja – emolončnica
panada – juha z belim kruhom
štokviž na gulaš – polenovke z golašem
kroštoli – štravbe
tripe – vampi
mulce – krvavice
 Stamenković Aleksandar; acko.stamenko.94@gmail.com, turistički tehničar, IV. razred
Avtorji

82
Janjić Nađa; shampiticaa@gmail.com, turistički tehničar, IV. razred
Mihailović Jovana; jovanam70@gmail.com, turistički tehničar, IV. razred
Momčilović Ivan; ivca.kuvar@gmail.com, kulinarski tehničar, IV. razred
Spasić Miljan; mige.pfc@gmail.com, kulinarski tehničar, IV. razred
Danka Ilić; dankag84@yahoo.com, Bratislav Pejić; bpejic@open.telekom.rs
Mentori

Zalogaji juga
Gradovi Srbije, uz puteve što spajaju zemlje i narode, sa onim što ih čini i našim i
jedinstvenim, pod uticajem različitih kultura i vera, iznedrili su i niz posebnosti, kojima
upotpunjuju svoju kulturno-istorijsku baštinu. Time obogaćuju ukupnu turističku
ponudu Srbije, bilo da se radi o spomenicima istorije i kulture, bogatstvu narodne
književnosti, običaja, folklora i drugih vidova duhovnog stvaralaštva.
U večitoj vezi čoveka i prirode, koja je u Srbiji veoma raznovrsna, uz uticaj naroda koji
su na ovim prostorima boravili ili prolazili, stvorile su se razlike izražene i u hrani, kroz
prepoznatljive specifičnosti pojedinih krajeva i gradova.
U novije vreme, u kome se čovek sve više udaljava od prirode, o dobroj hrani se govori
kao o zdravoj – kao da to nije njena osnovna odlika, a kao odgovor na sve veću ugroženost
hrane industrijalizacijom, javlja se težnja za očuvanjem tradicije i tradicionalno dobre hrane i
specijaliteta po kojima se odlikuje Srbija.
Namera nam je da ovim projektnim radom damo mali doprinos u očuvanju te tradicije i
promovišemo roštilj – lokalni specijalitet, kao turističku atraktivnost ovog dela Evrope.

Trgovinsko ugostiteljska
škola Leskovac,
ul. Dubočica bb
telefon +381 16 222 962
telefaks +381 16 222 961
e-pošta info@tusleskovac.com
trgovinskaug@open.telekom.rs
POTuj z JEzikOm 83
zlato priznanje

Leskovačka mućkalica (sa dinstanim mesom)

Sastojci:
• 600 grama svinjske ili teleće krtine od najboljih delova
• 250 grama crnog luka
• 250 grama svežih paprika
• 250 grama svežeg paradajza
• 2 ljute papričice
• 1 čaša vina
• 1 kašičica senfa
• 1 vezica peršuna
• so, biber
Priprema:
Čuvena leskovačka mućkalica može se pripremiti i na
roštilju, ali se često priprema sa dinstanim mesom.
Isecite meso na manje komade i na brzinu ga propržite.
Posolite, pobiberite i dodajte senf. Dinstajte dalje uz
povremeno dodavanje manjih količina vode. Dok se
meso dinsta, očistite luk, paprike i paradajz. Sve iseckajte
i dodajte omekšalom mesu. Poklopite i dinstajte još oko
sedam minuta. Na kraju dodajte vino, sitno iseckan
peršun i ljute papričice.
Poslužite toplo uz domaći hleb ili lepinju.

Narečni izrazi

tucača, tucanica – salata od pečenih paprika, leskovačka mućkalica – specijalitet skrama – koristi se za pripremu jela sa žara
pečenog paradajza, belog luka, zejtina i malo sirćeta. prepoznatljiv po svom izgledu (crven) i ukusu (ljuta). (džigerica u skrami, jagnjeće sarmice i drugo);
služi se pre i za vreme ručka; posebno se peče meso, a posebno povrće, pa se na
kraju zajedno, na kratko, ukrčkaju; sarmaluk – priprema se od skuvanih iznutrica
apetitka – salata od pečenih džinki (ljutih jagnjećeg mesa (džigerica, bela džigerica, crevca).
papričica), belog luka, esencije i ulja. služi se uz brizla – goveđa iznutrica iz predela vrata;
predjelo, roštilj ili pečenje;
krezla – ovčja iznutrica koja se nalazi oko creva;
urnebes salata – dragulj među salatama.
priprema se od masnijeg kravljeg sira, belog luka,
pečene ljute papričice, ulja i vrlo malo aleve paprike,
zbog boje;

pindžur – sočnija kombinacija ajvara i „apetitke“.

priprema se od pečenih paprika, paradajza, malo
papričica, ulja, soli i peršuna;

đevrek od mesa – priprema se masa roštilj

mesa za pleskavicu, a zatim se čašom, iz sredine, vadi
komad mesa. poddseća na obruč;
 84 Avtorji
Biljana Arapović, Ana Buh, Kristina Bujić, Dragica Dragičević, Marija Savić,
Sanja Popić, Mladenka Rakić i Miloš Zekić
Mentor prof. Ivanović Goran

Banja Kiseljak
Osnovna ideja ovog projekta jeste promocija banje »Kiseljak« i prikazivanje
pravog potencijala i vrednosti ovih lekovitih izvora. Projekat predstavlja
želju za prezentovanjem ovog,nedovoljno iskorištenog potencijala Republike
Srpske i privlačenjem potencijalnih investitora. U sloganu »Kiseljak« se ogleda
kratak prikaz svega onoga što ova lokacija ima i može da ponudi, te zadovolji
sve posetioce i učini njihov boravak i odmor vrednim pamćenja i ponovnog
dolaska. U daljem tekstu ćemo vas upoznati sa idejama osnivača, načinom na
koji je zamisao ostvarena, sadržajem kompleksa i svim njegovim bogatstvima i
prednostima.

Gimnazija i srednja
stručna škola
»Petar Kočić« Zvornik
Vuka Karadžića 69
75400 Zvornik
telefon +387 5 64 90 290
+387 5 64 90 292
telefaks +387 5 64 90 296
e-pošta ssrs62zv@teol.net
POTuj z JEzikOm
zlato priznanje
Plan i program jednodnevnog izleta je sledeći:
• Okupljanje u restoranu »Avala« u 8:00 h.
• Doručak služimo u 8:30 h.
• 9:00h obilazak
• Most kralja Aleksandra Prvog Karađorđevića
• Obala reke Drine
• Zvornička kapija
• Suvenirnica
• Hram Svetog velikomučenika Georgija-Đurđica
Nakon obilaska, pravimo pauzu u restoranu »Avala« gde
ćemo servirati ručak u 13:00h.
1. Jedinica
Još se zove i Andrića voda. Izvor je
obradjen početkom ovog veka, ali je
pedesetih godina u blizini vode pronađen
još jedan izvor sličnih osobina, koji se
sada više koristi. Uglavnom se koristi kao
hladna, lako mineralizovana voda za pice
i u kombinaciji sa drugim vodama.
2. Dvojka
Ovo je voda velikog kapaciteta i dosta
je mineralizovana. Ova lekovita voda
pomaže kod svih vrsta stomačnih
oboljenja, kod svih vrsta disajnih tegoba,
zatim kod svih vrsta oboljenja krvotoka,
srca i krvnih sudova. Voda je često
ispitivana i njeno dejstvo na zdravlje je dokazano. Najviše je
ispitivana i njeno dejstvo na zdravlje je dokazano. Voda je
dokazana u lečenju bronhitisa, poboljšanju apetita i njena
upotreba je veoma široka kao stona voda za piće.
3. Trojka
Ovu vodu su zvali još i Begova voda, a
neretki su i oni koji su je zvali Kraljica
izvora. Važila je kao vrlo ukusna, hladna
osvežavajuća voda i uglavnom je služila
kao stono piće za poboljšanje apetita.
4. Četvorka
Ili voda Devica. Ova voda nije puno
bistra, već blago zamućena. Kao takva
u kombinaciji sa dvojkom i peticom
dokazana je u lečenju bubreznih bolesti
(kamenca i peska u bubregu), naročito
kod mlađih grupa. Vrlo je pitka i korisna
kod disajnih tegoba.
5. Petica
Ili Bubrezna voda. Pije se sama ili u
kombinaciji sa četvorkom i leči od svih
bolesti bubrega što joj i sam naziv govori.
85
• 14:00h odlazimo u banju »Kiseljak«
• Obilazak izvora i predavanje o lekovitosti voda
• 16:00h individualne aktivnosti
• Voznja kočijama
• Obilazak Kiseljaka i reke Jasenice
• 17:00h odlazak u privatni smeštaj, upoznajemo se sa
domaćinima,
• prostorijama i ponudama.
• 18:00h zabava uz tradicionalnu muziku.
• 19:00h kraj jednodnevnog izleta.
6. Šestica
Ili voda za srce. Veoma je malog
kapaciteta. Nije mnogo ispitivana ali
po veoma bogatom narodnom iskustvu
uspešno leči i pomaze kod svih tegoba
srca, pa je mnogi srčani bolesnici koriste
hvatajući svaku dragocenu kap.
7. Sedmica
Ova voda se još naziva i voda za oči. Iako
nedovoljno ispitivana, veoma je popularna
kod mnogih posetilaca, jer se koristeći
za ispiranje očiju, dugogodišnjom
upotrebom pokazala kao veoma dobar lek
kod raznih bolesti očiju, a naročito svojim
djelovanjem utiče na poboljšanje vida. Zanimljivo je to da je
veoma malog kapaciteta ali da pokazuje rezultate prilikom
samo nekoliko upotreba.
8. Osmica
Ova voda je velikog kapaciteta i ukusna
je. Opet, po narodnom iskustvu, koristi
se veoma uspešno kod bolesti probavnih
organa. Mnogo se koristi u kombinaciji sa
drugim vodama.
9. Devetka
Ovo je najjača mineralizovana voda i
najvećeg je kapaciteta. Voda je pronađena
bušenjem zemljista šezdesetih godina.
Pored ostalih minerala, ona sadrži i veliki
procenat, u svetu cenjenog elementa,
litiuma, pa zahvaljujući njemu, ima
veliku, dokazanu u praksi lekovitu moć. Uspešno leči
skoro sve vrste kožnih obolenja, a zagrijavanjem na 35–40
°C, potvrdjeno u praksi, leci i najteže bolesti reumatizma.
U narodu se najviše koristi za lečenje raznih reumatskih
obolenja i daje sto postotno pozitivne rezultate. U
dosadašnjem iskustvu kod lečenja ove bolesti devetkom nije
bilo ni jedne neizlečene osobe. Zbog velike mineralizacije,
ova voda je pokazala dosta uspeha u lečenju disajnih organa.
 86 Avtorji
Nikolina Mičić, Nikolina Mićić, Halid Ramić, Vukota Savić, Zorana Savić,
Ivanka Ristić, Branka Sikimić, Dušan Spremo, Dragana Radović
Mentor prof. Kostić Ivan

Đurđev grad
Osnovna ideja ovog projekta jeste promocija Đurđev Grada i pokazivanje pravog
potencijala i vrijednosti ovog objekta. On predstavlja sjajan uvid u prošlost ovog
kraja. Naš projekat predstavlja glavno obilježje našeg grada Zvornika. U daljem
tekstu ćemo vas upoznati sa osnovnim karakteristikama i obilježjem našeg
starog grada.

Gimnazija i srednja
stručna škola
»Petar Kočić« Zvornik
Vuka Karadžića 69
75400 Zvornik
telefon +387 5 64 90 290
+387 5 64 90 292
telefaks +387 5 64 90 296
e-pošta ssrs62zv@teol.net
POTuj z JEzikOm
zlato priznanje
Plan jednodnevnog izleta
Plan i program jednodnevnog izleta
je sledeći:
Okupljanje ispred gradskog muzeja
od 8:30h do 9h
Polazak pešačkom stazom ili
organizovani prevoz kočijama u 9h
Vožnja kočijama, stazama o kojima
vekovima postoje legende će turistima
pružiti nezaboravno iskustvo i
dočarati duh istorije.
Doručak služimo u 10h sa trajanjem
do 10:30h
Na meniju će biti kuhinja u skladu
sa srednjim vekom, što podrazumeva
da su žitarice osnovna sirovina za
pripremanje hrane ali veliku ulogu
igraju meso i povrće. Od mesa će se na
trpezama nalaziti svinjetina i piletina.
Što se tiče čaša za piće, one su bile
zajedničke i bilo je normalno da se dele
među gostima, pa ćemo u tom duhu i
mi poslužiti vino u jednoj čaši.
Šetnja po tvrđavi od 10:30h u
trajanju od pola sata
Tvrđavu čine Gornji, Donji i Srednji
grad u okviru kojih se nalazi:
7 kula 8 bastiona 2 barutane
nekoliko tabija kazamat cisterna i
kasarna.
Edukativni program (obilazak
„Đurđev grada“ uz pratnju vodiča
i informisanje o kulturnim i
istorijskim vrednostima tvrđave) od
11h do 12h
Predstava, od 12h do 13:30h
Viteške igre, od 13:30h do 15:30h
87
Ručak od 15:30h do 16:30h
Na meniju će biti kuhinja u skladu
sa srednjim vekom, što podrazumeva
da su žitarice osnovna sirovina za
pripremanje hrane ali veliku ulogu
igraju meso i povrće. Od mesa su
se na trpezama najčešće nalazili
svinjetina i piletina. Što se tiče čaša
za piće, one su bile zajedničke i bilo
je normalno da
16:30 kraj jednodnevnog izleta
Cena aranžmana: 57 KM (28,45€)
U navedenu cenu nisu uključene
sledeće usluge: kupovina
slika,razlgednica i postera i suvenira.
 88

Kazalo
4. tekmovanje Zlata kuhalnica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Barilla peresniki z zelenjavno omako s puranjim filejem
in prekajeno svinjsko ribico. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Pečena polnjena jabolka z orehi in medom.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
Peresniki s klobaso. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Pečena nadevana jabolka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
Metuljčki z gobovo omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
Nadevana jabolka z vaniljevo kremo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
Pesto alla Tin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
Tinova jabolka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
Rezančeva gnezda s kozicami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
Pečeno jabolko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
Testenine s slanino in jurčki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
Pečena jabolka z orehovim nadevom.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
Široki rezanci v špargljevi omaki s čemažem in poširanim jajcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
Pečena jabolka z orehovim nadevom in karamelno omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
Testenine z omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
Nadevana jabolka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
Rezanci v jeseni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
Pečena jabolka z nadevom iz orehov in mandljev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
Zgodba o omaki izpod gore, ki se je zaljubila v vitke italijanske testenine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
Jabolka z vanilijevo kremo v mandljevi srajčki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
Piščančja gnezdeca v gobovi omaki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
Pečena jabolka v jesenski srajčki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
Testenine z dimljeno postrvjo in šampinjoni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
Pečena jabolka z nadevom iz orehov in mandljev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
Rezanci s šunko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
Pečena jabolka z orehi in kosmiči. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
Široki rezanci z drobtinami, dimljeno orado in vinsko omako. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
Polnjena pečena jabolka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Tribarvne testenine v skriti omaki s koruzo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
Nadevana jabolka z belo čokoladno peno.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
Rezanci s koprivami in panceto v parmezanovi posteljici. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
Jabolka nadevana z lešniki prelita s sirupom smrekovih vršičkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
Polnozrnate testenine Barilla v smetanovi omaki
s prekajenim ribjim filejem in zelenjavo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
Nadevana jabolka v malinovi kremi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
Miklavške testenine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
Pečena jabolka na moj način. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
Zlata kuHaLnica 89

Prisrčno in okusno
Preproste jedi, osnovni postopki priprave od čiščenja, rezanja, sekljanja in nato kuhanja, praženja, du-
šenja, so vodilo mladim ustvarjalcem na tekmovanju ZLATA KUHALNICA. Učenci osnovnih šol
nas že nekaj let zaporedoma razveseljujejo s svojim ustvarjanjem jedi, ki jih vsako leto predlagamo za
tekmovanje. Letos so pripravljali testenine z lokalno omako zanje in pečena jabolka.

Mladi imajo radi čiste okuse, ne preveč kombiniranih sestavin v jedi in so pri pripravi na tekmovanje
izvirni, kar pri svojem delu tudi pokažejo. Pravijo, da jemo tudi z očmi in s serviranjem jedi in pred-
stavitvijo, s čemer tekmovanje pridobi še dodatno vrednost. Marsikateri krožnik tekmovanja mladih
ustvarjalcev bi lahko postavili v vsakodnevno gostinsko ponudbo. Tekmovanje nam na koncu res da
tri prvo uvrščene, a hkrati mlade spodbudi v pripravi zdravega obroka. Med pripravami se srečajo s
poglavitnimi tehnikami dela v kuhinji, in če tudi ne bodo v življenju opravljali profesionalnega pokli-
ca, se naučijo hkrati za življenje.

Vsem tekmovalcem čestitam za sodelovanje na regionalnih tekmovanjih, udeležencem finalnega tek-

movanja pohvale za dodaten trud in čestitke prvo uvrščenim trem ekipam.

Veseli nas, da se lahko po dolgem času srednje šole za gostinstvo in turizem po Sloveniji pohvalijo z
opaznim povečanjem vpisa za šolsko leto 2013/14. Videti je celo, da se bodoči dijaki v štiriletnih pro-
gramih izobraževanja odločajo za module gostinstva kuharstva in strežbe.

Srečko Koklič
Svetovalec
Turistično gostinske zbornice
Slovenije
90

4. tekmovanje Zlata kuhalnica

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, 22. april 2013

.................... OŠ Šmartno v Tuhinju Laze v Tuhinju
. . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Ivana Skvarče Zagorje Zagorje ob Savi

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Tončke Čeč Trbovlje

. . . . . . . . OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu Šmartno pri Slovenj Gradcu

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I. OŠ Celje Celje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV. OŠ Celje Celje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Frana Roša Celje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Lava Celje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ ob Dravinji Slovenske Konjice

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Vojnik Vojnik

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Pod goro Slovenske Konjice

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Planina pri Sevnici Planina pri Sevnici

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Antona Aškerca Velenje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Gustava Šiliha Velenje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Ljubno ob Savinji Ljubno ob Savinji

Srednja gostinska in turistična šola Novo mesto, 25. april 2013

....................................... OŠ Stična Ivančna Gorica
............... OŠ Stična, PŠ Višnja Gora Ivančna Gorica
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

. . . . . . . . OŠ Zbora odposlancev Kočevje Kočevje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Šmarjeta Šmarješke Toplice

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Koprivnica Koprivnica

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Krmelj Krmelj

Srednja gostinska in turistična šola Izola, 7. maj 2013

............................ OŠ Frana Erjavca Nova Gorica
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Antona Ukmarja Koper

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Podgora Kuteževo Ilirska Bistrica

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Ivana Babiča Jagra Marezige

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Vojke Šmuc Izola

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Cirila Kosmača Piran

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, 8. maj 2013

.................. OŠ Miklavž pri Ormožu Miklavž pri Ormožu
..................................... OŠ Šalovci Šalovci
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Bogojina Bogojina

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . DOŠ Dobrovnik Dobrovnik

. . . . . . . . OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Črenšovci

. . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Prežihovega Voranca Črenšovci

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Križevci Križevci

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Sv. Jurij ob Ščavnici

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Kuzma Kuzma

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Velika Nedelja Velika Nedelja

Zlata kuHaLnica 91

Srednja gostinsko turistična šola Radovljica, 9. maj 2013

............. OŠ Simona Jenka Smlednik Smlednik
......................................... OŠ Roje Domžale
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Frana Albrehta Kamnik

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Toma Brejca Kamnik

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Davorina Jenka Cerklje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Škofa Loka Mesto Škofja Loka

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ A. T. Linharta Radovljica

. . . . . . . . . . . . . . . . OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

. . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Simona Kosa Podbrdo Podbrdo

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Cerkno Cerkno

Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana, 10. maj 2013

.......................... OŠ Božidarja Jakca Ljubljana
.................................... OŠ Vodmat Ljubljana
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Spodnja Šiška Ljubljana

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Nove Jarše Ljubljana

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Vič Ljubljana

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Vižmarje Brod Ljubljana

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana

. . OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja Črnuče

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Sostro Ljubljana-Dobrunje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Litija Litija

. . . . . . . . . . OŠ Louisa Adamiča Grosuplje Grosuplje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Ig Ig pri Ljubljani

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Preserje Preserje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Horjul Horjul

. . . . . . . . . . . . . OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Vrhnika

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ 8 talcev Logatec

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Tabor Logatec

. . . . . . . . . . . . . . . . OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu

. . . . . . . . . OŠ Miroslava Vilharja Postojna Postojna

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Toneta Tomšiča Knežak

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 21. maj 2013

...................... OŠ Ludvika Pliberška Maribor
........................ OŠ Tabor I Maribor Maribor
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Franceta Prešerna Maribor

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Toneta Čufarja Maribor

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Bojana Ilicha Maribor

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Starše Starše

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Pesnica Pesnica

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Sladki vrh Sladki vrh

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Malečnik Malečnik

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Olge Meglič Ptuj

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Ljudski vrt Ptuj

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ dr. Franja Žgeča Dornava

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Maksa Durjave Maribor

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Dušana Flisa Hoče Hoče

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Majšperk Majšperk

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi

 92 Avtorji Nuša Košti, Maša Verčič, Vid Žohar
Irena Tarkuš Trikič
Mentorica

Barilla peresniki z
zelenjavno omako s
puranjim filejem in
prekajeno svinjsko ribico
Jed pričnemo s pripravo puranjega fileja, ki ga operemo, ter na- Sestavine za 6 oseb
režemo na krajše, tanjše trake. Nato ga prelijemo z malo oljčne- • 600 g peresnikov Barilla
ga olja, začinimo in pustimo stati nekaj minut. • 1 zelena paprika
Prekajeno svinjsko ribico narežemo na manjše kocke. • 1 rdeča paprika
Sledi rezanje paprike v treh barvah, kar pripomore k boljšemu oku- • 1 rumena paprika
su in vabljivo obarvani jedi na približno kvadratni centimeter veli- • 1 srednje velika bučka
ko, da jo hitreje prepražimo. • 3 sočni večji paradižniki
Na kocke narežemo tudi paradižnik (češnjevega samo prepolovimo), • 8 češnjevih paradižnikov
bučke pa narežemo na krajše trakce, podobno kot smo narezali že pu- • 30 dag puranjega fileja
ranji file. • 5–10 dag prekajene svinjske ribice
Tudi čebulo in česen narežemo na manjše koščke. • pol čebule
Ko je vse pripravljeno, začnemo s pečenjem puranjega mesa, ki ga na hitro • 2 stroka česna
popečemo v vok posodi, v kateri smo prej segreli olivno olje. V tej posodi je • 1–2 žlici paradižnikove omake
toplota lepo razporejena po celotnem delu, zato se tukaj živila lepo spečejo. • sol
Ko je meso pečeno, na manjši količini olivnega olja pražimo na koščke nareza- • poper
no čebulo, ki ji dodamo ščepec soli in počakamo, da rahlo porjavi. • rožmarin, timijan
Dodamo papriko in jo pražimo, dokler se malce ne zmehča (nekaj minut), nato • olivno olje
dodamo še narezane bučke, ter paradižnik.
Jed začinimo, dodamo paradižnikovo omako, ter pražimo na srednji temperatu-
ri še kakšnih 10 minut.
Nato pripravljeno omako prelijemo prek al dente kuhanih in dobro odcejanih
Barila peresnikov, dekoriramo in ponudimo.

Osnovna šola Sladki Vrh

Sladki Vrh 8/a
2214 Sladki Vrh
telefon (02) 645 57 50
telefaks (02) 645 57 60
e-pošta info@os-sladki-vrh.com
Zlata kuHaLnica 93
zlato priznanje

Pečena polnjena jabolka

z orehi in medom
V lonec damo zavreti vodo, v katero damo 2 žlici citronske kisline (da jabolka Sestavine za 6 oseb
ne porjavijo). Jabolka operemo, izdolbemo, olupimo, in jih damo na hitro v vro- • 6 čvrstih jabolk
čo vodo. • 5 pesti mletih orehov
Za nadev zmešamo sesekljane orehe, 2 žlički meda in stepen beljak. • 2 žlici tekočega medu
Malo kuhana jabolka odložimo na krožnik ter jih napolnimo z nadevom. • 1 beljak
Napolnjena jabolka položimo na pekač, premazan z maslom. S preostalim ma- • 3 žlice masla
slom premažemo jabolka in jih pečemo 15 minut pri 180° C. • malo citronske kisline
 94 Avtorji David Rolih, Maida Mrkaljevič, Sara Logar
Vera Frank
Mentorica

Peresniki s klobaso
Na kuhalnik pristavimo velik lonec z večjo količino osolje- Sestavine za 6 oseb
ne vode. Ko voda zavre, dodamo sol. V krop stresemo riga- • 500 g testenin Barilla
tone in jih kuhamo toliko časa, kot je označeno na embalaži. • 1 čebula
Klobaso olupimo in meso s prsti nadrobimo v skledo. • 1 klobasa
Čebulo in česen olupimo ter drobno sesekljamo. Omako z vi- • strok česna
licami pretlačimo. • domača paradižnikova mezga
V ponvi segrejemo malo olivnega olja. Ko se olje segreje, med • lovorov list
mešanjem na srednji temperaturi prepražimo čebulo. Ko se če- • 3 žlice olja
bula zmehča, dodamo česen.
V ponev dodamo nadrobljeno meso klobas in ga med mešanjem
na srednji temperaturi pražimo toliko časa, da se zapeče.
Dodamo žlico vode in pokuhamo še dve minuti.

Osnovna šola
Antona Žnideršiča
Ilirska Bistrica
Rozmanova ulica 25B
6250 Ilirska Bistrica
telefon (05) 711 02 60
telefaks (05) 711 02 68
Zlata kuHaLnica 95
zlato priznanje

Pečena nadevana jabolka

Jabolka operemo, izrežemo sredico in večkrat prebodemo z vilicami.
Mlete lešnike in marmelado premešamo ter z maso napolnimo jabolka. Na vrh
položimo koščke masla in damo v pečico. Pekač lahko namastimo ali uporabi- Sestavine za 6 oseb
mo peki papir. • 8 srednje debelih jabolk
• 6 žlic marelične marmelade (v
Pečemo 30 minut pri 180° C. Če nismo prepričani, ali so jabolka pečena, lahko primeru, da so jabolka sladka
poskusimo z zobotrebcem. priporočamo polovično količino)
• 8 žlic mletih lešnikov
• 1 žlica masla
 96 Avtorji Tjaša Dakić, Uroš Menegatti, Katja Uršič
Stanislava Močnik
Mentorica

Metuljčki z gobovo omako

Za omako olupimo čebulo, jo sesekljamo in na olju svetlo Sestavine za 6 oseb
prepražimo. Dodamo na kocke narezane jurčke in še pra- Za testenine
žimo. Ko voda izpari, dodamo strt česen. Počakamo, da za- • 60 dag testenin
diši, potresemo z moko in mešamo dokler moka ne postane • voda
zlatorumena. Zalijemo z vodo ali pripravljeno jušno osnovo. • sol
Dobro prevremo. Po potrebi solimo in popramo. • olje
Pred serviranjem dodamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Za omako
Metuljčke stresemo v večjo količino osoljenega kropa. Dokler • 30 dag svežih jurčkov
ponovno ne zavre, večkrat pomešamo. Kuhamo 10 do 15 mi- • 2 čebuli
nut. Kuhane metuljčke stresemo na cedilo. Odcejene poškropi- • 2 stroka česna
mo z oljem. • 2 žlici moke
Testenine naložimo na krožnik in prelijemo z omako. • vejica peteršilja
• olje, sol, poper
• 6 dl jušne osnove ali vode
• kisla smetana

Osnovna šola Cerkno

Bevkova 26
5282 Cerkno
telefon (05) 372 90 00
telefaks (05) 377 57 90
e-pošta info@os-cerkno.si
Zlata kuHaLnica 97
zlato priznanje

Nadevana jabolka
z vaniljevo kremo
Jabolka operemo in jim izrežemo peščišča. Sestavine za nadev dobro premeša- Sestavine za 6 oseb
mo in z dobljeno maso nadevamo jabolka. Naložimo jih na namaščen pekač. Za jabolka
Pečemo jih pri 180° C približno 30 minut. • 6 srednje debelih jabolk
Rumenjaka, sladkor in vaniljev sladkor penasto umešamo, prilijemo malo mr- • 1 žlica rozin
zlega mleka in primešamo jedilni škrob. Preostalo mleko zavremo in prilije- • 7 žlic mletih orehov
mo zmesi. Vse skupaj nad soparo stepamo tako dolgo, da se zmes speni in škrob • 4 žlice sesekljanih mandljev
skuha. • 3 žlice marmelade
Pečena jabolka prerežemo na polovico, damo na krožnik, prelijemo z vaniljevo • 1 žlica medu
kremo ter okrasimo s stepeno sladko smetano. • cimet po okusu
• maslo za pekač
Za kremo
• 2 rumenjaka
• 10 dag sladkorja
• 2 dag koruznega škroba
• 0,5 l mleka
• 2 vrečki vaniljevega sladkorja
 98 Avtorji Lea Bajc, Ester Črv, Tin Hadžič Žorž
Vilma Seražin Brus
Mentorica

Pesto alla Tin

1. Baziliko osmukamo iz stebel ter izločimo poškodovane lističe.
2. V posodi zavremo vodo in v vročo vodo vržemo liste bazilike in rukole. Pustimo ku-
hati 10 sekund ter jih poberemo ven s penovko in ohladimo.
3. Baziliko in rukolo malo narežemo ter ju damo v posodo skupaj s pinjolami, čema-
žem in oljčnim oljem. Vse skupaj spasiramo do zrnaste teksture. Nato dodamo še oba
sira ter ju umešamo.
4. Zavremo vodo s soljo ter v njej skuhamo špagete, tako da Sestavine za 6 oseb
bodo aldente. Nekaj vode prihranimo. • 600 g špagetov
5. Pesto zmešamo z malo prihranjene vode ter ga polijemo čez • 50 g sveže bazilike
odcejene testenine. • 20 g rukole
• 15 g čemaža v olju
• 40 g pinjol
• 100 ml oljčnega olja
• 25 g sira pecorino
• 80 g parmezana

Osnovna šola
Frana Erjavca
Nova Gorica
Kidričeva 36
5000 Nova Gorica
telefon (05) 335 90 50
telefaks (05) 335 90 60
e-pošta tajnistvo.osngfe@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 99
zlato priznanje

Tinova jabolka
1. Jabolka operemo ter jim izrežemo sredice.
2. Orehe in med zmešamo ter naložimo v sredino jabolk.
3. Damo jih v pečico na 200° C dokler niso pečene. Sestavine za 6 oseb
• 6 jabolk
Čokoladni biskvit: • 6 žlic medu
• 175 g čokolade • 100 g orehov
• 90 g masla • 3 žlice masla
• 4 beljaki
• 2 rumenjaka
• 2 žlici sladkorja
1. Čokolado stopimo in ko je stopljena, ji dodamo narezano maslo.
2. Pečico segrejemo na 200° C.
3. Beljake rahlo stepemo, da ne postanejo trdi! V drugi skledi stepamo rumenja-
ke za par sekund ter jih prelijemo k beljakom in rahlo zmešamo.
4. Beljake stresemo v čokolado in rahlo vmešamo. Zmes damo v okraševalno
vrečko in napolnimo poljubne modele. Pečemo jih 12 minut.

Čokoladna krema:
• 150 g jedilne čokolade
• 150 ml smetane za stepanje
1. Čokolado in smetano skupaj segrejemo, da se čokolada stopi. Pustimo da se
ohladi.
2. Nalijemo v strojček za smetano in napihnemo z eno kapsulo.

Mascarpone krema:
• 100 g mascarponeja
• 150 ml smetane za stepanje
• 3 rumenjaki
• 100 g sladkorja
1. Rumenjake in sladkor penasto umešamo.
2. Dodamo smetano in mascarpone ter zmešamo dokler ni trdo.
3. Damo v okraševalno vrečko.

Karamelni okras:
• 250 g sladkorja
1. Iz sladkorja naredimo karamelo.
2. Na površino damo dve paličici ter nanju, ne do konca, položimo pekač.
Karamelo zajamemo z žlico in stresamo nad paličicama. Kmalu bo nastala
pajčevina.

Serviranje:
Pečeno jabolko postavimo na sredino krožnika. Kremi nabrizgamo na krožnik
v cikcaku. Na kremi položimo tri čokoladne biskvitke. Na jabolko pa položimo
karamelni okras.
 100 Avtorji Tine Senica, Klara Razboršek, Matej Čebin
Nada Brezovar
Mentorica

Rezančeva gnezda
s kozicami Sestavine za 6 oseb
Rezance skuhamo na pol mleku, pol vodi. Dodamo polovico • 12 komadov kozic
pripravljene kokosove omake, rahlo premešamo. • 2 žlici oljčnega olja
Rezance oblikujemo z vilico v gnezda. Pripravljeno mangovo • 400g rezancev
polivko polijemo po gnezdih. • 1 žlica masla
Kozice solimo, popopramo ter opečemo na obeh straneh. Omaka 1
Kozice damo na rezančeva gnezda, potresemo s parmezanom. • 1 nektarina
Jed segrejemo – gratiniramo v pečici, 8 minut 250° C. • 1 čebula
Preostalo omako pokapamo po gratiniranih rezancih. • rdeča, zelena paprika, feferon
• sveži ingver
Priprava omake 1 • 1 žlica sladkorja
Čebulo narežemo na rezance, nektarino narežemo na rezance, papri- • 1 dl belega balzamičnega kisa
ko narežemo na kockice. V posodi stopimo sladkor, dodamo čebulo, • sol, poper, čili
ingver in pustimo, da malo zarumeni. Zalijemo z belim balzamičnem Omaka 2
kisom in pustimo kuhati 10 minut. Nato dodamo narezano nektarino, • 2 lista mandarine
začinimo s soljo in poprom, čilijem. • 50 g bele čokolade
• 1,5 dl kokosovega mleka
Priprava omake 2
Za kokosovo čokoladno omako najprej zavremo mleko, vmešamo čokolado,
da se stopi, damo liste mandarine, pokrijemo.

Osnovna šola
Ivana Skvarče
Cesta 9. avgusta 44
1410 Zagorje ob Savi
telefon (03) 56 69 910
telefaks (03) 56 69 910
e-pošta tajnistvo.iskvarce@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 101
zlato priznanje

Pečeno jabolko
Jabolko izdolbemo. Nadevamo z brusnično marmelado, zmešano s koščkom je- Sestavine za 6 oseb
dilne čokolade, žlico skute in kisle smetane. Dodamo javorov sirup, cimet, klinč- • brusnična marmelada
ke. Posujemo z mandlji, narezanimi na palčke. Pečemo 30 minut na 220° C. • jedilna čokolada
Karamelna omaka: skodelico sladkorja segrejemo, karamelu dodamo sladko • skuta
smetano. • kisla smetana
• javorov sirup
• cimet
• klinčki
• mandlji
 102 Avtorji Melisa Gaberšek, Nuša Krpič, Lara Tivold
Irena Podpečan
Mentorica

Testenine s slanino in jurčki

Predpriprava: Sestavine za 6 oseb
Slanino narežemo na kockice. Če imamo zamrznjene jurč- • 400 g metuljčkov
ke, jih v slanem kropu kuhamo 1 minuto, odcedimo in pre- • 300 g jurčkov
lijemo z mrzlo vodo. Jurčke v slanici operemo in odcedimo. • 100 g prekajene mesnate slanine
Česen olupimo. • 3 žlice olivnega olja
Šalotko drobno narežemo. • 2 dcl sladke smetane
Slanino narežemo na drobne kocke. • 100 g naribanega gauda sira
Peteršilj drobno sesekljamo. • sol
Priprava: • črni poper v zrnu
V večjem loncu pristavimo vodo za kuhanje testenin. • 1 strok česna, 3 manjše šalotke
V globlji ponvi segrejemo olivno olje. Na njem prepražimo slanino • 1 manjši šopek peteršilja
in olupljen strok česna.
Dodamo šalotko in še malo popražimo.
Iz ponve odstranimo česen, dodamo pa narezane jurčke. Začinimo s
soljo in med mešanjem pražimo minuto, dve. Prilijemo nekaj žlic vode,
dodamo smetano, pokrijemo in počasi dušimo 3 minute.
Ko voda za testenine zavre, jo posolimo, potem pa vanjo stresemo me-
tuljčke; skuhamo jih na zob (dvanajst minut).
Pripravljeni omaki dodamo jurčke in sesekljan peteršilj. Premešamo in še
malo pokuhamo, da je omaka primerno gosta.
Kuhane testenine odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo, stresemo v skledo, preli-
jemo z omako in premešamo.
Potresemo z naribanim sirom ter dekoriramo s svežim peteršiljem.

Osnovna šola Kuzma

Kuzma 20
9263 Kuzma
telefon (02) 555 80 40
telefaks (02) 555 80 48
e-pošta os.kuzma@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 103
zlato priznanje

Pečena jabolka
z orehovim nadevom
Jabolka operemo, zgoraj odrežemo za pokrov, izdolbemo sredino da odstrani- Sestavine za 6 oseb
mo peščišča. • 8 srednje velikih jabolk
Pripravimo nadev, napolnimo pripravljena jabolka ter pokrijemo s pokrovom. Nadev
Za nadev zmešamo omenjene sestavine, če je nadev pregost, razredčimo z mle- • 8 žlic mletih orehov
kom, če je preredek, dodamo kakšno žlico orehov. • 3 žlice rjavega sladkorja
Pečemo v pečici pri 200˘C, dokler rahlo ne porjavijo. • 2 žlici namočenih rozin
• žlica masla
• 2 žlici ruma

Zlata pravila
V lonec natoËite vodo in jo zavrite.
»e kuhate dolge testenine, uporabite visok lonec.
Ko voda zavre, dodajte sol. Idealno razmerje med soljo,
testeninami in vodo je 7 g : 100 g : 1000 ml.
Takoj, ko voda ponovno zavre, dajte v lonec testenine.
Testenine prvih nekaj minut nenehno mešajte, da se ne sprimejo.
Bolj kvalitetne testenine med kuhanjem navadno izloËajo manj snovi,
zato je manjša verjetnost, da se sprimejo.
Kratke testenine mešajte z leseno žlico, daljše pa z velikimi vilicami.
Sledite navodilom za Ëas kuhanja na embalaži in testenine odcedite,
ko so še al dente (oziroma takrat, ko vam najbolj ustreza).
Nekaj vode, v kateri ste skuhali testenine, še obdržite, saj z njo lažje premešate
testenine, razredËite omako ali testenine do konca skuhate v ponvi.

www.barilla.com
Barilla Adriatik d.o.o., Slovenija/08/2013

barilla-LOVEvol2-BOOKLET-148x105-06-SLO.indd 20 9.8.13 13:09

 104 Avtorji Jurij Jurjevec, Monika Ročnik, Gabriela Ermenc
Marija Ermenc
Mentorica

Široki rezanci v špargljevi

omaki s čemažem in
poširanim jajcem Sestavine za 6 oseb
Olupimo čebulo in jo na drobno narežemo. • 1,2 kg zelenih špargljev
Operemo šparglje in jin narežemo na nekaj milimetrov debe- • 2 manjši čebuli
le kolobarčke. Vršičke pustimo daljše. Nekaj špargljev pustimo • 60 g svežega čemaža
dolgih kakšnih 7 cm, da jih lahko porabimo za dekoracijo. • 3 dl jušne osnove
Operemo in narežemo čemaž na nekaj mm široke trakce. • olivno olje
• sol
Na olivnem olju delno prepražimo čebulo, nato dodamo narezane • poper
šparglje, da se počasi pražijo. Cele šparglje prepražimo na maslu, le • 60 g masla
toliko, da se malce zmehčajo in jih na koncu porabimo za dekoracijo. • malo moke
Šparglje s čebulo po kakšnih petih minutah malce pomokamo, da se • 2 dl sladke smetane za kuhanje
moka prepraži in nato zalijemo z jušno osnovo. Medtem pripravimo po- • 600 g širokih rezancev
sodo s slano vodo, da nam zavre in damo vanjo kuhati rezance. • 6 jajc
Ko juha iz omake izpari, zalijemo z vinom in malce kasneje še s sladko • ¼ dl belega polsuhega vina
smetano. Počakamo, da omaka malce povre. Če ocenimo, da je pregosta, • malo kisa
dolijemo malce vode, v kateri so se kuhali rezanci. Po potrebi dosolimo, a
ne veliko, saj je jušna osnova precej slana, in malce popopramo. Nato vanjo
dodamo al dente kuhane rezance. Vse skupaj kuhamo še približno dve minu-
ti na majhni temperaturi. Tik preden serviramo, primešamo še narezan čemaž.
Medtem, ko so rezanci že v omaki v skoraj vreli vodi, z malce dodanega kisa in
soli, poširamo še jajček. V vodi je približno tri minute, odvisno od velikosti jajca.
Rezance serviramo v primeren krožnik za testenine, na vrh dodamo jajček in cele
šparglje ter malo svežega čemaža.

Osnovna šola
Ljubno ob Savinji
Cesta v Rastke 10
3333 Ljubno ob Savinji
telefon (03) 839 15 70
telefaks (03) 839 15 86
e-pošta rajko.pintar@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 105
zlato priznanje

Pečena jabolka z orehovim

nadevom in karamelno
omako
Jabolka operemo in jim odrežemo kapice (zgornji del jabolka – malo jabolka Sestavine za 6 oseb
skupaj s pecljem). Nato manj kot do polovice jabolka olupimo in izdolbemo sre- Za pečena jabolka
dino, da odstranimo pečke in muho na dnu jabolka. Pripravimo si limonin sok, • 6 srednje velikih jabolk
cimet in med ter peki papir na pekač. • 6 žlic medu
• 6 žlic mletih orehov
Pokrovčke jabolk premažemo z limoninim sokom, prav tako dele jabolk, ki smo • 1 žlica domačih mletih piškotov
jih olupili, da ne potemnijo in so hkrati boljšega okusa. • 2 žlici rozin
V ponvi segrejemo med in jabolka nekaj minut kuhamo v medu, tako da se mal- • 0,3 dl ruma
ce zmehčajo in navzamejo medu. Ko jih odstranimo iz ponve, jih položimo na • 2 beljaka
pladenj in malce premažemo s cimetom. • sok ene limone
V ostanek medu vmešamo zmlete orehe in rozine, ki smo jih predhodno namo- • malo cimeta
čili v rumu. Nadev malce pokuhamo in ko ga odstavimo s štedilnika ter delno Za karamelni preliv
ohladimo, mu primešamo beljak, ki smo ga stepli v trd sneg. • 4 žlice sladkorja
Izdolbena jabolka napolnimo s pripravljenim nadevom in postavimo v pečico, • 2 dl sladke smetane za kuhanje
segreto na 180 do 200° C in pečemo 10 do 15 minut, odvisno od vrste in veli-
kosti jabolk.
Medtem, ko se jabolka pečejo, pripravimo karamelni preliv. V ponvi segrevamo
sladkor in ko se stopi, mu dodamo smetano ter dobro premešamo in kuhamo
tako dolgo, da se karameliziran sladkor stopi. Preden stopljeni sladkor zalijemo
s smetano, pa lahko iz njega na peki papir oblikujemo malce dekoracije, ki nam
bo prišla prav pri serviranju jabolk.
Ko so jabolka pečena, jih serviramo na večjem krožniku in dodamo karamelno
omako ter sladkorno dekoracijo.
 106 Avtorji Maja Lampret, Aljaž Potočnik, Urh Zebec
Tatjana Peršuh
Mentorica

Testenine z omako Sestavine za 6 oseb

V ponev vlijemo malo olivnega olja. Ko se segreje, dodamo • 25 dag pelatov
na drobno narezano čebulo. Pražimo, da postekleni, doda- • nekaj listov bazilike
mo nasekljan česen. Ko česen zadiši, dodamo narezane pela- • 1 manjša čebula
te. Primešamo sladkor, sol in počasi dušimo. Na koncu oma- • svež peteršilj
ki dodamo nasekljano baziliko in peteršilj. V drugi ponvi na • origano
olivnem olju na hitro podušimo na kocke narezano piščančje • olivno olje
meso. Podušenega stresemo v skledo, pozneje ga dodamo oma- • žlička sladkorja
ki. Blanširan korenček narežemo na 4 cm dolge in 0,5 cm širo- • 10 dag rumenega korenja
ke rezine. Papriko očistimo in narežemo na 0,5 cm široke rezi- • 1 sveža rdeča paprika
ne, ki jih na hitro podušimo. Testenine skuhamo v slanem kropu. • 20 dag piščančjih prsi
Kuhamo jih 8 minut. Kuhane odcedimo, jih vsujemo na pekač in • sol
prelijemo z malo olivnega olja. K pripravljeni paradižnikovi omaki • 48 dag polnozrnatih testenin Barilla
dodamo papriko in korenje. Dušimo 2 minuti, nato dodamo piščan-
čje meso, premešamo in še malo dušimo. Na koncu primešamo še te-
stenine. Tako pripravljene testenine z omako serviramo na krožnik in
jih dekoriramo z listi bazilike.

Osnovna šola Majšperk

Majšperk 32 B
2322 Majšperk
telefon (02) 795 01 42
telefaks (02) 795 01 49
e-pošta os.majsperk@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 107
zlato priznanje

Nadevana jabolka
Jabolka očistimo in izdolbemo sredino. Orehe, suhe slive in marelice naseklja-
mo. Nasekljane marelice, slive, hruške in rozine prelijemo z nekaj žličk ruma.
Pustimo 4 minute, da se sadje prepoji. Sestavine za 6 oseb
Nato damo v skledo sesekljane ali zmlete orehe, marelice, slive, rozine, med, ki- • 6 jabolk
slo mleko in vse sestavine dobro premešamo. Na koncu dodamo po okusu mlet • 6 dag orehovih jedrc
cimet. Še enkrat premešamo in s tem • 3 dag suhih sliv
nadevom napolnimo jabolka. Polnjena jabolka zložimo v pekač. Pekač damo v • 3 dag suhih marelic
ogreto pečico, ki smo jo segreli na 180 °C, pečemo jih približno 30 minut. • 3 dag suhih hrušk
Ko se jabolka pečejo, stepemo sladko smetano, s katero dekoriramo pečena • 3 dag rozin
jabolka. • 4 žlice medu
• cimet
• 1 žlica ruma
• 6 žlic kislega mleka
• sladka smetana
 108 Avtorji Pia Kelc Hočevar, Ana Prodanović, Lucija Babij
Marjanca Bregar
Mentorica

Rezanci v jeseni
Korenje, kolerabo in zeleno operemo, olupimo in narežemo na približno enako dolge
rezance. Por očistimo, operemo in narežemo. Šalotko olupimo in drobno sesekljamo.
Česen olupimo in drobno sesekljamo. Drobnjak in peteršilj sesekljamo.
Sesekljan por sotiramo na maslu, dodamo na rezance (ali trakove) narezano zelenjavo in
še vse skupaj sotiramo; začinimo s soljo, poprom, timjanom in počasi dušimo do mehke-
ga. Po potrebi dodamo vodo. Proti koncu dodamo sladko sme-
tano. Primešamo še peteršilj in drobnjak. Sestavine za 6 oseb
V vreli osoljeni vodi (vodi dodamo malo olivnega olja) skuhamo • 600 g rezancev Barilla (Tagliatele)
rezance po navodilih na embalaži, da ostanejo al dente (6 minut), • 260 g korenja
jih dobro odcedimo in jih vmešamo v pripravljeno omako (doda- • 100 g zelene
mo zelenjavi). • 110 g kolerabe
Rahlo premešamo, da je zelenjava in rezanci enakomerno porazde- • 90 g pora
ljeni. Po potrebi dodamo še sladko smetano in posujemo s sirom. • 50 g masla
Na maslu prepražimo drobno zrezano šalotko, ko postekleni dodamo • 100 ml sladke smetane
še česen in gobe. Med praženjem mešamo tako dolgo, da voda izpari. • 2 šalotki
Solimo, dodamo malo sladke smetane, popopramo in potresemo s sese- • 2 stroka česna
kljanim zelenim peteršiljem. • 2 vejici peteršilja
Prepražene gobe uporabimo kot dodatek in popestritev. • 6 žličk parmezana
Pripravljeno jed serviramo na segrete krožnike. • sol, poper
• sveži timjan
• drobnjak
• 240 g gob

Osnovna šola Nove Jarše

Clevelandska ulica 11
1000 Ljubljana
telefon (01) 52 03 522
telefaks (01) 52 03 532
e-pošta os-novejarse@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 109
zlato priznanje

Pečena jabolka z nadevom

iz orehov in mandljev
Jabolka temeljito operemo in s pripomočkom izdolbemo peščice (pazimo, da ja- Sestavine za 6 oseb
bolka ne preluknjamo). V skledi zmešamo jabolčno marmelado, med, limoni- • 6 večjih kislih jabolk (npr. ekološko
no lupinco, orehe in mandlje. Sestavine dobro premešamo in z nadevom napol- pridelan Merkur)
nimo jabolka. • 1,5 žlice jabolčne marmelade
Pečico segrejemo na 180° C. Na pekač položimo peki papir in vanj zložimo na- • 1 žlica medu
devana jabolka, ki jih za cca 30 minut potisnemo v pečico. • limonina lupinca
Z brusnično marmelado okrasimo vrhnji del jabolka. Pečeno jabolko položimo • 2,5 žlici mletih orehov
na piškotno “posteljico”. • 2,5 žlici mletih mandljev
Sladko smetano stepemo z električnim mešalnikom in jo ponudimo s pečenim • 6 žličk brusnične marmelade
jabolkom. Lahko pa zraven ponudimo tudi jabolčni sladoled. • 1,5 dl sladke smetane
• brusnice
• metin list
• piškot
• piškotna posteljica
Vse sestavine so ekološkega
izvora
 110 Avtorji Perina Slapnik, Brin Novljan, Veronika Petelinšek
Mojca Tomažič Capello
Mentorica

Zgodba o omaki izpod gore,

ki se je zaljubila v vitke
italijanske testenine
Nekoč je iz Italije naravnost v Slovenske Konjice prispela skupi- Sestavine za 6 oseb
na postavnih in vitkih testenin. Slišali so, da na vrtovih pod ko- • 500 g testenin Barilla (ozki rezanci)
njiško goro, raste čudovita zelenjava in da se v lokalni mesnici na • polovica rumenega korenčka
ogled postavlja dišeča slanina. Zelene, rumene in rdečelične papri- • polovica oranžnega korenčka
ke, slanina, okrogle bučke in ošiljeno korenje. Ob pogledu na diše- • polovica zelene paprike
čo slanino ter to pisano in zdravo zelenjavo so izgubili svojo glavo … • polovica rdeče paprike
Zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Zgodila se je zaroka in takoj za- • polovica rumene paprike
tem poroka med testeninami in omako izpod gore. Okusite to ljubezen! • ena cela malo manjša bučka
Pogoj, da boste med kuhanjem začutili kemijo med testeninami in pisa- • 150 g suhe slanine
no zelenjavo je glasba: O sole mio, pozdravljena Slovenija, Italija adijo … • 0,5 dl belega vina
• 1,5 dl smetane za kuhanje
V velik lonec nalijemo vodo in jo segrejemo, do vretja. Solimo. • ščep timijana in bazilike, peteršilj
Vso zelenjavo in slanino narežemo na enako velike kockice. Na ogenj pri- • sol
stavimo ponev z malo olivnega olja. • poper
Medtem časom je voda zavrela, dodamo testenine in jih kuhamo 6 minut – • olivno olje
al dente.
V ponev, na olivno olje, damo slanino in čez nekaj minut še oranžen in ru-
men korenček. Pražimo dve minuti in dodamo vso papriko. Čez dve minu-
ti dodamo še bučko, malce popražimo in zalijemo z belim vinom. Premešamo.
Dodamo smetano za kuhanje, začimbe, sol in poper. Počakamo, da omaka za-
vre. Nato plin ugasnemo.
Testenine odcedimo in jih pokapljamo z malce olivnega olja. Premešamo.
Testenine z vilicami oblikujemo v gnezda in jih prelijemo z omako. Jed okrasi-
mo z lističi sveže bazilike. Po želji lahko potrosimo še sveži nasekljani peteršilj.
Dober tek!

Osnovna šola Pod goro

Slovenske Konjice
Šolska ulica 3
3210 Slovenske Konjice
telefon (03) 757 29 50
telefaks (03) 757 29 75
e-pošta os.pod-goro@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 111
zlato priznanje

Jabolka z vanilijevo kremo

v mandljevi srajčki
Priprava jabolk: odišavljeno vodo (cimetova skorja, celi klinčki, limonin sok, li- Sestavine za vanilijevo kremo
monina lupina, sladkor), zavremo in precedimo. Dodamo očiščena jabolka (olu- za 6 jabolk
pljena, izdolbena ) ter jih pokrijemo s pokrovko. Skrbno pazimo, da jabolka ob- • 2 rumenjaka
držijo primerno trdoto. • 6 dag sladkorja
Jabolka nekoliko ohladimo. Povaljamo jih v prepraženih in sesekljanih man- • 1 vanilijev strok
dljih. Dodatno jih popečemo v pečici za 2–3 minuti. • 3 dag škroba
Nadev: marelična marmelada, mleti mandlji ter nasekljani, na suho popražene • 3 beljaki – sneg
mandlji, rum, sladkor • 5 dl mleka
Vse sestavine zmešamo.
Serviranje: na krožnik polijemo pripravljeno vanilijevo kremo, dodamo pečena
jabolka, ki so nadevana z nadevom. Poljubno jih okrasimo s karamelno kronico.
Slastno!
 112 Avtorji Naja Miklič, Tjaša Prijatelj, Matej Sušec
Gordana Kos
Mentorica

Piščančja gnezdeca
v gobovi omaki Sestavine za 6 oseb
Priprava • 600 g rezancev
1. Jurčke namočimo v mlačni vodi. • 500 g piščančjega fileja
2. Piščanca solimo, popramo ter na olju zlato-rumeno zapeče- • 50 g suhih jurčkov
mo. Dodamo čebulo, nasekljane namočene gobe, česen in pe- • 75 g oljčnega olja
teršilj. Skupaj pražimo še približno 5 minut. Zalijemo z belim • 1 čebula
vinom in pokuhamo, da tekočina izhlapi. • 4 stroki česna
3. Na koncu primešamo smetano za kuhanje. • šopek peteršilja
4. Testenine skuhamo in primešamo omaki. • sol, poper
• 2 dcl belega vina
• 4 dcl smetane za kuhanje

Osnovna šola
Primoža Trubarja
Šolska ulica 11
1315 Velike Lašče
telefon (01) 78 81 410, 78 81 943
telefaks (01) 78 81 410
e-pošta group2.osljptvl@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 113
zlato priznanje

Pečena jabolka
v jesenski srajčki
Jabolka olupi in jim izreži peščišče. Napolni jih z nadevom iz mletih orehov in Sestavine za 6 oseb
ribezove marmelade. Nato jih premaži s 60 g raztopljenega masla. Zmešaj zmle- • 6 jabolk
te mandlje, orehe, lešnike, sladkor in cimet v prahu. Jabolka povaljaj v pripra- • 10 dag mletih orehov
vljeni mešanici in jih položi v namaščen pekač. Pokapljaj jih z raztopljenim ma- • 2 žlici ribezove marmelade
slom in jih v pečici, ogreti na 170° C, peci približno 20 minut. • 60 g masla
• 50 g zmletih mandljev
• 50 g zmletih orehov
• 50 g zmletih lešnikov
• 50 g sladkorja
• 1 žlička cimeta v prahu

CAPELLINI
FUSILLI OLIVE
NAPOLETANA
STRASTNA LJUBEZEN

barilla-LOVEvol2-BOOKLET-148x105-06-SLO.indd 7 9.8.13 13:07

 114 Avtorji Matic Kralj, Pia Luko, Manca Malovrh
Marija Borčnik
Mentorica

Testenine z dimljeno
postrvjo in šampinjoni
Gobe narežemo na malo debelejše rezine, postrv narežemo Sestavine za 6 oseb
na kocke, lahko so malo večje da se nam potem ne razkuha. • 0,5 kg šampinjonov
V lonec nalijemo vodo jo solimo in dodamo nekaj kapljic olja • 2 fileja dimljene postrvi
ter jo zavremo in skuhamo testenine. Med kuhanjem teste- • 0,5 l sladke smetane
nin si pripravimo ponev na katero damo olje, nato prepražimo • 0,6 kg testenin (trofov)
gobe, jih solimo, dodamo česnovo olje in timijan. Ko gobe spu- • 0,2 kg rukole
stijo vodo, zmanjšamo ogenj in dolijemo smetano in malenkost • 0,2 kg naribanega parmezana
jušne osnove (kasneje, če je pregosto zalijemo z vodo). Previdno • česnovo olje ali česen
dodamo postrv in narahlo pomešamo. Ko je postrv segreta doda- • majaron, timijan, svež drobnjak
mo majaron in testenine. Pomešamo in kuhamo še 2 minuti. Na
koncu dodamo še parmezan, ampak le toliko da se omaka veže na te-
stenine. Ko serviramo na krožnik damo okoli rukolo, da nam popestri
barvnost krožnika.

Osnovna šola
Simona Jenka
Smlednik
Smlednik 73
1216 Smlednik
telefon (01) 36 19 320
telefaks (01) 36 19 320
e-pošta info@ossjsmlednik.s
Zlata kuHaLnica 115
zlato priznanje

Pečena jabolka z nadevom

iz orehov in mandljev
Težavnost Sestavine za 6 oseb
Čas priprave 10 min • 6 večjih kislih jabolk
Čas kuhanja 25 min • 6 žličk masla
Skupaj 35 min • 3 žlice marmelade
• 1–2 žlici medu
1. Jabolka temeljito operemo in z žličko izdolbemo peščišče (pazimo, da jabolka • 0,5 žličke cimeta
ne preluknjamo). V skledi zmešamo marmelado, med, cimet, orehe in mandlje. • 3–4 žlice zmletih orehov
Sestavine dobro premešamo in z nadevom napolnimo jabolčne vdolbine. • 2–3 žlice mletih mandljev
2. Pečico segrejemo na 180° C. Z maslom namastimo pekač in vanj zložimo na- • 1,2 dl sladke smetane
devana jabolka, ki jih za približno 20 minut potisnemo v pečico. Po potrebi v • sladoled
pekač med pečenjem nalijemo malo tople vode.
3. Sladko smetano stepemo z električnim mešalnikom in z sladoledom okrasimo.

USTVARI
SVOJO LJUBEZENSKO ZGODBO

TESTENINE
FUSILLI OLIVE
OMAKE
ZALJUBLJENE

barilla-LOVEvol2-BOOKLET-148x105-06-SLO.indd 1

PENNE RIGATE
FUSILLI OLIVE
BASILICO
SANJSKA LJUBEZEN

barilla-LOVEvol2-BOOKLET-148x105-06-SLO.indd 15 9.8.13 13:08

 116 Avtorji Urban Košale, Matej Štimpfel, Damjan Turk
Irena Zupančič
Mentorica

Rezanci s šunko Sestavine za 4 osebe

Čebulo olupimo in nasekljamo. Gobe očistimo in narežemo • 4 žlice oljčnega olja
na rezine. Šunko narežemo na kockice. Češnjeve paradižni- • 25 dag kuhane šunke
ke operemo in prerežemo na pol. • 1 čebula
V ponvi segrejemo olje in na srednji temperaturi 5 minut pra- • 20 dag gobic (šampinjonov)
žimo čebulo, nato dodamo šunko in gobe. Pražimo še pribli- • 10 češnjevih paradižnikov
žno 5 minut. Nato dodamo paradižnik in na rahlo premešamo. • 1 dl smetane za kuhanje
Jed počasi dušimo v odprti kozici še 8 – 10 minut in jo vsakih • 2 žlici sesekljanega peteršilja
nekaj minut narahlo premešamo. Vmešamo smetano, solimo in • sol in poper
popopramo ter odstavimo. • 40 dag jajčnih in špinačnih testenin
Medtem v slani vodi po navodilih na embalaži skuhamo testeni-
ne. Odcedimo jih in jih damo v pripravljeno omako. Vse skupaj do-
bro premešamo, počakamo kakšno minuto, da se okusi prepojijo, še
enkrat premešamo, potresemo s peteršiljem in postrežemo.

Osnovna šola Šmarjeta

Šmarjeta 1
8220 Šmarješke Toplice
telefon (07) 38 44 180
telefaks (07) 38 44 195
e-pošta info@os-smarjeta.si
Zlata kuHaLnica 117
zlato priznanje

Pečena jabolka z orehi

in kosmiči
Jabolka temeljito operemo in jim izdolbemo peščišče. Pazimo, da jabolk ne pre- Sestavine za 4 osebe
luknjamo. Kosmiče in rozine navlažimo z jabolčnim sokom. V skledi zmešamo • 4 kiselkasta jabolka
kosmiče, orehe, rozine, med in cimet. Sestavine dobro premešamo in z nadevom • 2 žlici ovsenih kosmičev s čokolado
napolnimo jabolčne vdolbine. Jabolka premažemo z maslom in jih položimo v • 2 žlici nasekljanih orehov
pekač, ki smo ga prav tako namazali z maslom. • 2 žlici rozin
Pečico ogrejemo na 180° C. Jabolka pečemo približno 30 minut. • 2 žlici medu
Po potrebi v pekač nalijemo malo vode. • 0,5 žličke cimeta
Jabolka ponudimo še topla skupaj z nekaj žlicami melisinega sirupa. • maslo
• jabolčni sok
• melisin sirup

USTVARI
SVOJO LJUBEZENSKO ZGODBO

TESTENINE
FUSILLI OLIVE
OMAKE
ZALJUBLJENE

barilla-LOVEvol2-BOOKLET-148x105-06-SLO.indd 1

TAGLIATELLE
FUSILLI OLIVE
BOLOGNESE
VE»NA LJUBEZEN

barilla-LOVEvol2-BOOKLET-148x105-06-SLO.indd 17 9.8.13 13:09

 118 Avtorji Ajda Ramšak, Lara Grm, Veronika Groznik
Elizabeta Kadunc Križaj
Mentorica

Široki rezanci
z drobtinami,
dimljeno orado in
vinsko omako Sestavine za 6 oseb
Zavremo osoljeno vodo ter skuhamo testenine. • široki rezanci Barilla
V ponvi segrejemo maslo, mu dodamo drobtine in jih popra- • ščepec soli
žimo. Ko postanejo zlato-rjave barve, jim primešamo skuha- • 6 žlic masla
ne testenine. • 4 žlice drobtin
Dimljeno postrv v ponvi segrejemo in jo postrežemo. Sestavine za vinsko omako
• 2 žlici maščobe
Vinska omaka: Raztopljeni margarini primešamo moko, jo • 1 žlička sladkorja
zalijemo z vinom in juho. Dodamo limonino lupino, sladkor • 1 žlica moke
in sol ter kuhamo 15 minut. • 6 žlic vina
• 0,5 dcl juhe
• ščepec soli
• cimet
• limonina lupina

Osnovna šola Stična,

PS Višnja Gora
Cesta na Polževo 26
1294 Višnja Gora
telefon (01) 788 40 30
telefaks (01) 788 44 41
e-pošta tajnistvo@os-sticna.si
Zlata kuHaLnica 119
zlato priznanje

Polnjena pečena jabolka

Jabolka najprej operemo, jih izdolbemo in olupimo. Proseno kašo skuhamo in Sestavine za 6 oseb
jo nekoliko ohladimo. • 6 jabolk
Nadev: Slive narežemo in jih dodamo kuhani kaši. Nato v zmes dodamo še slad- • 2 žlici mletih orehov
ko smetano, orehe, med, skuto, rum in vse skupaj dobro premešamo. • 2 žlici sladke smetane
Z dobljenim nadevom napolnimo izdolbljena jabolka in jih položimo na pe- • 4 suhe slive
kač. Predhodno vanj nalijemo za en prst sladke vode, v katero smo dali palčko • 2 žlici prosene kaše
cimeta. • 1 ½ žlica medu
Na polnjena jabolka damo še ¼ žličke masla. • ½ žlice skute
Jabolka pečemo 20 minut pri 200° C. • 1 žlička ruma
• 2 žlica masla
• cimet

 
 120 Avtorji Mia Breberina, Neža Mlinarič, Satja Sajko
Dragica Popović
Mentorica

Tribarvne testenine v skriti

omaki s koruzo Sestavine za 6 oseb
Skrita omaka: Vso zelenjavo operemo, očistimo in naseklja- Skrita omaka
mo. V večji ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo če- • 2 žlici olivnega olja
bulo, dodamo zeleno, korenček, bučke, papriko in pražimo • 1 velika čebula
20 minut. Nato dodamo česen, pelate, sladkor, sol in poper. • stebelna zelena
Kuhamo še najmanj 20 minut (dlje bomo kuhali, bolje bo), za- • 1 bučka
tem s paličnim mešalnikom omako pretlačimo. • 3 paprike (zelena, rumena, rdeča )
Testenine skuhamo po navodilih z embalaže. • 3 stroki česna
Skuhamo jih “al dente”. • žlica sladkorja
Nato v ponev stresemo omako, dodamo koruzo in hitro podušimo. • sol, poper, bazilika
Kuhane testenine odcedimo in zmešamo s pripravljeno omako. Jed • 3 korenčke
dekoriramo in postrežemo. • 150 g koruze
• parmezan
• češnjev paradižnik za dekoracijo
• 480 g tribarvih testenin Barilla
• 100 g pelatov

Osnovna šola
Toneta Čufarja
Maribor
Zrkovska cesta 67
2000 Maribor
telefon (02) 47 16 850
telefaks (02) 47 16 855
e-pošta os-tcufarja.mb@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 121
zlato priznanje

Nadevana jabolka
z belo čokoladno peno
Jabolka temeljito operemo in z žličko izdolbemo sredino oziroma pečišče tako, Sestavine za 6 oseb
da dobimo malo večjo odprtino in jih položimo na papir za peko. Nadevana jabolka
Oluščene lešnike in mandlje v ponvi prepražimo, jih damo v multipraktik, do- • 6 jabolk
damo orehe in vse skupaj grobo zmeljemo. Dobljeni masi dodamo med in zači- • 4 žlice orehov
nimo s cimetom, mletimi klinčki in sesekljano limonino lupino. S to maso na- • 2 žlici mandljev
polnimo jabolka, nanje damo košček masla in jih pečemo v pečici pri 180° C, • 2 žlici lešnikov
okoli 20 minut, da postanejo mehka. • 3 žlice medu
Bela čokoladna pena • maslo
Beljake stepamo z malo soli in malo vode in počasi dodajamo sladkor. Stepamo • cimet
tako dolgo, da so beljaki trdi in svetleči. Sladko smetano stepemo, na vodni ko- • mleti klinčki
peli stopimo čokolado. Ohlajeni čokoladi previdno primešamo sladko smetano • sesekljana limonina lupina
in sneg iz beljakov. Vsebino damo v hladilnik za najmanj 2 uri. Bela čokoladna pena
• 100 g bele čokolade
• 2 žlički sladkorja v prahu
• 2 dl sladke smetane
• 2 beljaka

 
 122 Avtorji Dejan Damiš, Špela Zadel, Tjaša Ambrožič
Klavdija Sotlar
Mentorica

Rezanci s koprivami in
panceto v parmezanovi
posteljici Sestavine za 6 oseb
V slani in vreli vodi skuhamo rezance in jih odcedimo. • 250 g rezancev
Koprivne liste splaknemo pod vročo vodo, jih osušimo in gro- • 1 šop mladih kopriv
bo nasekljamo. Nasekljamo tudi olupljen česen. • 2 stroka česna
V ponvi popečemo domačo panceto, ki smo jo narezali na tra- • 120 g domače pancete
kove ter česen. • 125 ml sladke smetane
V ponev dodamo koprive in še nekaj časa pražimo, nato pa prilije- • sol
mo smetano in še kratek čas kuhamo. • poper
Zdaj dodamo še rezance, premešamo in začinimo s soljo, poprom. • parmezan
Rezance s koprivami ter domačo panceto serviramo v parmezanovi
posteljici.

Osnovna šola
Toneta Tomšiča
Knežak
Knežak 147a
6253 Knežak
telefon (05) 788 00 02
telefaks (05) 788 20 16
e-pošta o-ttknezak.po@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 123
zlato priznanje

Jabolka nadevana z lešniki prelita s

sirupom smrekovih vršičkov
Jabolka izdolbemo. Sestavine za 6 oseb
Nadev pripravimo tako, da zmešamo lešnike, rjav sladkor in cimet. • 6 jabolk
Z nadevom napolnimo jabolka. Na vsako jabolko damo eno čajno žličko masla. • 6 žlic mletih lešnikov
V posodo nalijemo olje in jabolka dušimo do mehkega. • 1 žlica rjavega sladkorja
Postavimo na krožnik in prelijemo s sirupom smrekovih vršičkov. • 1 čajna žlička cimeta
• 6 čajnih žličk masla
• 2 žlici olja
• 6 žlic sirupa smrekovih vršičkov
 124 Avtorji Mark Majcen, Neža Jonozovič, Tjaša Kovač
Cvetka Tomašić
Mentorica

Polnozrnate testenine
Barilla v smetanovi omaki s
prekajenim ribjim filejem in
zelenjavo
Pristavimo vodo za testenine. Bučke, brokoli in por operemo. Sestavine za 6 oseb
Por narežemo na poševna kolesca, bučke narežemo na kocke, • 350 g polnozrnatih metuljčkov Barilla
brokoli pa natrgamo na drobne cvetke. • 100–150 g fileja dimljene postrvi ali
Prekajeni ribji file narežemo na trakove. Na ponvi segrejemo ma- lososa
slo in opečemo por. Opečen por stresemo na krožnik in na pon- • 40 g masla
vi opečemo še bučke, ki jih prav tako preložimo na krožnik. Vrelo • 3 dl smetane za kuhanje
vodo solimo, vanjo zakuhamo metuljčke. V ponvi segrejemo ma- • 1 srednje velika bučka
slo, vanjo stresemo file, ga kratko prepražimo in dodajmo smetano. • por
Pokuhamo da se omaka zgosti, solimo, popramo in dodamo prepra- • skodelica cvetov brokolija
žen por in bučke. Omako začinimo še s kurkumo ter curryjem. Tri mi- • šopek sesekljanega peteršilja
nute pred koncem kuhanja testenin stresemo v vodo še cvetove brokolija. • sol
Kuhane testenine in brokoli odcedimo in dodamo v omako. Omako in te- • poper
stenine dobro pretresemo in premešamo. Potreseno s svežim sesekljanim pe- • kurkuma, curry
teršiljem in takoj ponudimo.

Osnovna šola Vodmat

Potrčeva 1
1000 Ljubljana
telefon (01) 520 38 50
telefaks (01) 520 38 58
e-pošta tajnistvo.osvodmat@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 125
zlato priznanje

Nadevana jabolka
v malinovi kremi
V posodi segrejemo vodo s sladkorjem in limoninim sokom in lupinico ene li- Sestavine za 6 oseb
mone. Jabolka operemo, olupimo in izdolbemo peške. Jabolka kuhamo v slad- • 6 jabolk
kani vodi, dokler se ne zmehčajo. Kuhana jabolka poberemo iz vode in jih pre- • sok in lupina ene limone
ložimo v skodelice ter ohladimo. Iz mletih lešnikov, segretega mleka ali smeta- • 4 žlice sladkorja
ne in sladkorja zamešamo gost nadev, s katerim napolnimo jabolka. Iz preosta- • 6 dl vode
le tekočine odstranimo limonino lupinico in vanjo zakuhamo prašek za puding. Nadev
Kuhamo, dokler ne prevre in se zgosti. Krema mora ostati redka. S pripravljeno • 6 žlic zmletih prepraženih lešnikov ali
kremo prelijemo nadevana jabolka in jih okrasimo z svežimi malinami. Ko se mandljev
sladica ohladi jo po želji okrasimo še s stepeno sladko smetano. • 3–4 žlice mleka ali sladke smetane
• zavitek praška za puding z okusom
maline
• sveže maline za okras
• sladka smetana po želji
 126 Avtorji Marsel Novak, Janez Lukman, Franc Mlinarič
Irma Murad
Mentorica

Miklavške testenine
Testenine skuham. Kuham jih toliko časa, kot je zapisano na Sestavine za 6 oseb
embalaži. Pripravim si zelenjavo. Čebulo, korenček, paradi- • 400 g testenin Piccolini Barilla
žnik, papriko narežem na tanke rezance. Čebulo in koren- • eno žlico olja
ček narahlo prepražim, vsako posebej, na malo olja. Meso iz • eno žlico zaseke
tünke narežem na tanke rezance. V ponvi segrejem žlico za- • eno čebulo
seko. Dodam čebulo, korenček, papriko, meso iz tünke ,ki- • dva paradižnika
slo zelje in paradižnik. Vse skupaj pražim nekaj časa. Po potre- • dve papriki
bi dolijem z vodo od testenin. Pred koncem dodam še smetano • en korenček
za kuhanje. Po potrebi dosolim in dodam nekoliko popra. Ni pa • 200 g kislega zelja
nujno, ker že meso in kislo zelje vsebujeta začimbe. V pripravljeno • tri kose mesa iz tünke
omako dodam testenine. • smetana za kuhanje

Osnovna šola
Miklavž pri Ormožu
Miklavž pri Ormožu 29
2275 Miklavž pri Ormožu
telefon (02) 741 63 50
telefaks (02) 741 63 55
e-pošta osmbmi1s@guest.arnes.si
Zlata kuHaLnica 127
zlato priznanje

Pečena jabolka
na moj način
V mleku skuhamo proseno kašo. Dodamo čokoladne kosmiče in narezane sli- Sestavine za 6 oseb
ve ter med. Vse skupaj premešamo. Jabolka operemo in izdolbemo sredino. V • šest jabolk
luknjice damo nadev. Na vrh nadeva damo košček masla. Jabolka naložimo v • četrt litra mleka
pekač, na peko papir, in pečemo pol ure na temperaturi 180° C. Pečico prej • tri žlice prosene kaše
ogrejemo. • dve do tri žlice čokoladnih kosmičev
• šest suhih sliv
• ena žlica medu
• ena žlica masla
 Turistična zveza
Slovenska Bistrica

POTUj Z JEZikOm
27. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
10. FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA
4. TEKMOVANJE ZLATA KUHALNICA

IZDALA IN ZALOŽILA TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE

AVTORJI PRISPEVKOV UDELEŽENCI TURISTIČNIH TRŽNIC in TEKMOVANJA
AVTORJI FOTOGRAFIJ UDELEŽENCI in ARHIV TZS
OBLIKOVANJE IN IZDELAVA PRELOMA MODRIŠ  TISK EUROGRAF  NAKLADA 1000 IZVODOV
LJUBLJANA OKTOBER 2013

www.turisticna-zveza.si
 Okušajte tradicijo, dediščinske jedi,
30
novo slovensko kuhinjo, kulinarične spominke … z nami!

Vila Podvin
Izbrano

V vili je sedem sob in restavracija à la carte, ki jo vodi eden najimenitnejših slovenskih chefov, Uroš Štefelin. Uroš obuja
pozabljene tradicionalne slovenske jedi in napitke, uporablja sezonske sestavine z domačega vrta in z okoliških kmetij.
S sodobnimi tehnikami in z lastno ustvarjalnostjo dediščinske jedi nadgrajuje v jedi Nove slovenske kuhinje.

Uživanje ob hrani je zanimivo tudi zaradi slovenskih spominkov, ki Pripravljamo kosila za “ta domače”:
krasijo restavracijo in pričajo o bogati kulturni dediščini Slovenije ter 2 krožnika in solata 10 €,
goste doma spominjajo na Slovenijo. Uroš ustvarja edinstvene 3 krožniki in solata 15 € (otroci do 8 let GRATIS) in
kulinarične spominke, ki jih lahko pripravite tudi doma, saj svoje re- “gourmet” jedilnike Nove slovenske kuhinje Uroša Štefelina:
cepte deli z gosti. 3 krožniki: 25 €, 4 krožniki 35 €.

Poročni obredi, poročna slavja in vrtne zabave na mogočnem vrtu

pod zvezdami so nepozabni.
Vila Podvin
Gostje se lahko sproščajo na prostranem vrtu, uporabijo hišno zelen- t. 00386 (0) 8 384 34 70
javo, se udeležujejo kuharske šole chefa Uroša, praznujejo rojstni dan f. 00386 (0) 8 384 34 71
v kuhinji, jahajo na posestvu in spoznavajo Slovenijo po poteh info@vilapodvin.si
spominkov, ki so naprodaj in na ogled v Vili Podvin. www.vilapodvin.si
www.facebook.com/Vilapodvin
Pri nas boste okusili tradicijo, ta pa bo živela v kulinaričnih spominkih, Souvenir, d. o. o., Mošnje 1, 4240 Radovljica
ki jih boste pripravljali doma.
 USTVARI
SVOJO LJUBEZENSKO ZGODBO

SPAGHETTINI BASILICO

ZALJUBLJENA

Testenine so veË kot samo

Testenine Barilla so izdelane
iz 100-odstotnega pšeniËnega
zdroba durum (semolina),
ki glede na vsebnost beljakovin,
moË glutena in svetlo barvo velja
okusna jed. So sestavni del
italijanske kulture in oblika
umetnosti, ki odraža italijanski slog
Italijanski naËin priprave testenin
življenja. V sredozemski kuhinji,
je vedno “na zob”.To pomeni,
ki dokazano vpliva na dobro
da so pravilno skuhane, kadar so
poËutje, imajo osrednjo vlogo.
Barilla Adriatik d.o.o., Ljubljana

za najkakovostnejšega. KoliËina zunaj kompaktne, znotraj pa še trde.

in kakovost beljakovin poveËujeta
Ëvrstost in elastiËnost testenin,
zaradi Ëesar se ne razkuhajo. Pšenica
durum ima najveËjo vsebnost
beljakovin in odliËno kakovost
glutena, kar telesu daje energijo.
V tradicionalni italijanski kuhinji
se to imenuje “al dente”.
To pomeni, da morajo biti skuhane
testenine Ëvrste, ko jih postrežemo,
saj tako ohranijo boljšo elastiËnost
in teksturo.
Družinsko podjetje Barilla spremlja
sodobne tehnologije priprave
hrane in jih prepleta s tradicijo,
napornim delom in strastjo.
Barilla - veË kot 130 let
ljubezni do testenin.
Vstopi v svet nepozabnih doživetij!
collegium.si
mondialtravel.si