T O R E K , 25. J U N I J A 1991 L J U B L J A N A L E T O XXXIII T.

146 C E N A 14 D I N A R J E V
2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

RAUNALNIKA OPREMA
065/62-477, faks 065/62-733

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

Gospodarstvo in finance: Nepomembne tuje cene - Vzhodna avtomobilska lakota - Nepotrebno skrenje na ubogo provizijo - Zaradi zlorab cel niz steajev
ZA ZAPRTIMI VRATI

Jutri rojstvo neodvisne in samostojne drave Slovenije

V republikem parlamentu so predstavili temeljne osamosvojitvene akte, sprejeli pa so zastavo in grb samostojne drave Slovenije - Zaplet pri doloitvi delegacije Republike Slovenije za pogajanja z zvezno skupino
LJUBLJANA, 24. junija - V slovenskem parlamentu se j e ves dan prav vse, kar j e zadevalo osamosvojitvene akte, dogajalo za zaprtimi vrati. Za osemnajsto uro j e bila napovedana tudi zaprta skupna seja poslancev vseh treh zborov. A ni bila zaprta. Na pobudo poslancev Leva Krefta (SDP) in Joeta Smoleta (SSS) so namre sejo odprli za javnost, s tem pa predstavili tudi dokumente, ki so jih doslej teli za strogo zaupne, torej za dravno tajnost. Poslanca sta namre predlaga- nika ustavne komisije Mirana la, naj parlament dela po poslov- Potra, naj predstavi besedilo niku in da naj bodo, e je seja e deklaracije o neodvisnosti, ki je zaprta, novinarji navzoi in naj politino izhodie za sprejetje poroajo po navodilih skupin- ustavnega akta in ustavnega zaske slube. Takoj po tej odloi- kona za izvedbo tega akta. tvi je sledilo e eno preseneePoslanci so danes opravili le nje. Predsednik skupine, ki je razpravo, odloali bodo jutri, sejo vodil, je prosil podpredsed- potem ko bosta v parlamentu najprej nastopila oba predsedni- novi grb - tisti, ki je bil predlaka, Milan Kuan in Lojze Pe- gan e prejnji teden. terle. e bodo torej zadeve tekle po predvidevanjih, bo parlament e jutri sprejel vse temeljne osamosvojitvene akte, v sredo zveer (ob 20.30) pa naj bi bilo le slovesno praznovanje samostojnosti, kot je predvideno po scenariju. so namenili ustavnemu aktu in deklaraciji, ki so jo pripravili Ivan Bizjak, Tone Perak in Miran Potr. e na tem sestanku, prav tako pa tudi danes dopoldne na seji ustavne komisije, so poskuali izboljati dokumente, da bi bolj poudarili razdruitev, postopno osamosvajanje in pripravljenost za pogajanja s preostalimi deli Jugoslavije. Milan Kuan je na nedeljskem sestanku navzoe tudi seznanil s stalii tujine do osamosvajanja

DANES V DELU
Zdravstvo bo dobilo ve denarja
Toda proraunska injekcija bo pokrila le tretjino inflacije

Klirinka menjava za prehodno obdobje

Vlada obljublja, da bo odpravljala pasti, ki bi lahko pretrgale gospodarske povezave z drugimi republikami

Povejmo e nekaj o tem, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati v dopoldanskih urah in kar je bilo le nadaljevanje dogajanja od petka naprej, ko so se sestali vo Ustavni akt v nekaj lenih doloa poteze Slovenije: to j e samostojna in neodvisna drava, v kateri z dnem razglasitve samostojnosti preneha veljati ustava SFRJ, Slovenija pa prevzame izpolnjevanje vsega, kar j e doslej zanjo opravljala federacija. Akt govori o mejah, ki so e zdaj mednarodno priznane, in o tem, da bo Slovenija spotovala vse mednarodne akte. Ustavni zakon v 23 tokah konkretizira uresniitev tega ustavnega akta. dje parlamentarnih strank, lani vjade in republikega predsedstva. Sestanek se je nadaljeval v nedeljo zveer, vodil ga je Lojze Peterle, najve pozornosti pa

stran 2
Karikatura: Franco Juri

Samostoma
Na sonni strani Alp.

TEMA DNEVA

Hic Rhodus, hic salta

Hrvakemu saboru, v katerem sta hitrost postopka in koliina sprejetih zakonov premo sorazmerni s telesnimi sposobnostmi poslancev (za dviganje roke) in v katerem bodo po dveh mesecih nezasedanja v siloviti konnici potolkli vse zakonodajalne rekorde, slovenska skupina resda e ni (pre)blizu. Malo nerodno pa je e, da kakne bolje tolabe ni; cirkus, kakrnega v zadnjih urah pred prilonostno ceremonijo zganjata oblast in opozicija, je na mo podoben predplebiscitnim, preddeklaracijskim in konstitutivnim zasedanjem slovenske skupine. Olikano oziroma diplomatsko se temu sicer ree priblievanje in usklajevanje stali, a dejstva, da si hoejo tudi najveji politini diletanti za vsako ceno prav v taknih zgodovinskih trenutkih popraviti rating, to ne spremeni. Ni udnega, da se hoe potem skupina dobesedno v zadnjih urah pred iztekom s plebiscitom doloenega roka sestajati za zaprtimi vrati. Kdo ve, komu vse se je zdelo, da bi lahko drugae preve in prekmalu izvedeli. Da ne bi po nepotrebnem povzroali razburjenja in se preve skrbno pripravili za nastop, veraj (vsi) poslanci niso vnaprej vedeli, o em bodo razpravljali. Kot da ne bi vsi skupaj vedeli, da se pravi problemi zanejo ele onstran tistega usodnega da k deklaraciji, ustavnemu zakonu in aktu ter navsezadnje tudi simbolom. Ali pa je morda prav v tem teava, kajti Rhodus je zdaj tukaj in treba bo skoiti. Lae je seveda, e ve. kam in kako. VOJKO FLEGAR

SLOVENIJA 1991 Vranitzky:

ostajamo dobri sosedi
Avstrijski kancler o osamosvojitvi Slovenije - Kdo pride na razglasitev

NOVI SLOVENSKI

GRB

Tako se je skupna seja konala e malo pred osmo uro. Nadaljevali so prekinjeno sejo, in sicer z odloanjem o novih simbolih Slovenije. Brez razprave, saj so jo opravili e prejnji teden, so glasovali o stotem amandmaju k slovenski ustavi in jo s 176 glasovi za, sedmimi proti in 26 vzdranimi sprejeli. Tako bosta slovensko samostojnost zaznamovala tudi nova zastava - tribarvnica v dosedanjih barvah z grbom v desnem kotu, in tudi

Samostojnost Slovenije ne bo nikomur kodovala

Tiskovna konferenca Lojzeta Peterleta pred zadnjim dejanjem osamosvojitve - Ne gre za separatizem

Ljubenski most bodo zaeli graditi julija

Tri milijone din je zbralo Delo, dva milijona pa bo dala republika uprava za ceste

j 1H H 11111 llilSll^ffillllll^
NOVA ZASTAVA SLOVENSKE DRAVE

Odpadki obtiali na Jesenicah

JESENICE, 24. junija - Kot smo priakovali, je tovor s slovenskimi posebnimi odpadki, ki je za zdaj konal pot na industrijskem tiru elezarne Jesenice, med ljudmi sproil tevilne proteste. O njem pa so danes spregovorili tudi na izredni seji obinskega izvrnega sveta. V prvem delu seje so sodelovali tudi republiki sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja Miha Jazbinek, Bogdan Babek, ki je v sekretariatu odgovoren za odpadke, Radovan Gaea iz poslovnega sistema Kemija ter predstavniki elezarne Jesenice, v drugem delu pa so se jim pridruili predstavniki strank, ki so pred tem zahtevali odstop Mihe Jazbinka in direktorja eiezarne Jesenice Borisa Breganta. Sklenili so, da bo o tem, kdaj mora tovor zapustiti Jesenice, v sredo odloila obinska skupina, e pa bi se pokazalo, da je tovor nevaren zdravju in okolju, pa takoj. PREDZADNJE DEJANJE - Republiki parlament je opravil vse potrebno za razglasitev samostojno Miha Jazbinek je dejal, da je bil sti Slovenije. (Foto: Igor Modic) med ministri etrti, ki so se odloili, da bodo odpadke sprejeli nazaj, o tem pa da naj vagone postavijo na Jesenice, je odloil sam. Po njegovih besedah je bila to ekoloko najbolj smotrna reitev, saj zaradi industrijskega tira ni potrebno pretovarjanje na tovornjake, mogoe je tovor zavarovati pred poarom. Boris Brcgant je dejal, da je pristal na to, da tovor zaasno pride na Jesenice, potem ko so dobili zagoZvezni premier je na zasedanju hrvakega sabora tovilo, da tovor zdravju in okolju ni kodljiv. Zahteval je tudi, da vaV okviru Svetovnega sloven- zgolj ponovil, kar je dejal v zvezni skupini goni, iz katerih iztekajo odpadki, skega kongresa tudi posebno O D NAEGA DOPISNIKA ne smejo priti na Jesenice, vendar sreanje gospodarstvenikov Z A G R E B , 24. junija - Ob prihodu v hrvaki parlament so so kljub temu prili. UUBUANA, 24. junija poslanci predsednika ZIS Anteja Markovia nagradili s ploskanjem, Republika vlada in elezarna - V okviru Svetovnega slovenske- pozneje pa ga j e poslanec Vice Vukojevi (HDZ) primerjal z don Jesenice sta se dogovarjali o tem, ga kongresa bo v sredo tudi sve- Kihotom, saj je bil v resnici e najbolj podoben temu Cervanteso- da bi poiskali monost za zaasno tovno sreanje slovenskih gospo- vemu bojevniku z mlini na veter, ki jih poganja za nesrbske narode skladienje odpadkov, vendar darstvenikov, katero Igor Omerza, nesrena dravna tvorba, ki se ji pravi Jugoslavija, kot je dejal najdlje za est mesecev. e bi se predsednik gospodarske sekcije Neven Jurica (HDZ). pokazalo, da so bili podatki napaSSK-Konfcrence za Republiko Ker po besedah Anteja Mar- pravi odgovoril poslanec dr. Si- ni ali lani, bi elezarna tovor taSlovenijo, sodi, da bo eden od najme-Dodan (HDZ), ki pa se je koj odpeljala z Jesenic. Prav med pomembnejih dogodkov. Poleg kovia hrvaki poslanci in jav- pohvalno izrazil o Markovie- sejo IS so dobili ponudbo od italidrugih se ga bodo udeleili tudi nost niso bili seznanjeni z njegojanskega podjetja Ecloline za uniMilan Kuan, Lojze Peterle, dr. vim petkovim nastopom v zvezni vem prispevku pred dvema leto- enje odpadkov oziroma za predeAndrej Ocvirk in dr. Dimitrij skupini, je v enournem govoru ma, ko je prvi v Jugoslaviji lavo. pravzaprav ponovil to, kar je de- predlagal svobodne volitve, deRupel. mokratine reforme in konvertiV bliini vagonov, zaradi katerih Sreanje, ki je popolnoma odpr- jal v Beogradu. Dodal je, da ni tega tipa in se ga torej lahko udele- ni manji Hrvat od tistih, ki da- bilni dinar. Vendar pa je Mar- ima elezarna Jesenice le e dva i vsak, ki ga ta problematika zani- nes mahajo z nacionalnimi sim- kovi med prvimi estital Slobo- prosta tira, dela kakih 400 delavma, bo v sredo, 26. junija, na Go- boli, in med drugim spomnil po- danu Miloeviu ob sprejetju no- cev, 500 metrov stran pa ivi kakih spodarskem razstaviu v Ljublja- slance, da je v hrvaki noi dol- ve srbske ustave, ki je med dru- 4000 ljudi. Dodatno je dvignil temni. Zaelo se bo ob 9. uri s priho- gih noev med 25. in 26. janu- gim odpravila avtonomni pokra- peraturo podatek direktorja Trandom in registracijo udeleencev, arjem in e prej zastavil svoje jini in s katero se je zael resni- sporta v elezarni Jesenice Vinka zatem bo ob 10. uri plenarno zase- moi in sposobnosti za ohranitev en razpad SFRJ, je dodal dr. Rotarja, da sodi pokajo, hlapi danje z uvodnim pozdravom Mila- legitimne povolilne hrvake Dodan. Po njegovih besedah je pa e dva dni duijo ljudi. Zato so na Kuana. Med 12. in 16. uro bo- oblasti. Njegova, tretja Jugosla- Jugoslavija nekaken mednarod- ljudje e rekli, da v takih razmerah do delo nadaljevali v interesnih vija lahko deluje samo kot zveza ni fantom, ki obstaja zaradi se- ne bodo ve delali. skupinah - za bannitvo in zava- suverenih republik. To pa je binosti tujine in interesov tujePrve informacije o tovoru bodo rovalnitvo, za industrijo in grad- nekakna kulturna avtononomi- ga kapitala, po katerih je Jugo- znane e danes, ko bo na Jesenibenitvo, za turizem, za trgovino, slavija kolonija, v njej pa je Hr- cah mobilna enota intituta Joef za kmetijstvo in prehrano ter za ja, kakrno so e v prejnjem vaka nekakna podkolonija. tefan opravila meritve ter priprastoletju zagovarjal avstroslavisti, obrt, zatem pa bodo sreanje sklevila predlog za varno delo dezdaj pa nam jo vsiljuje Sociali- Nadaljevanje na 2. strani nili e s skupnim zasedanjem. lavcev. stina stranke Srbije, je v razS. . VLASTA FELC' PETER POTONIK

L J U B L J A N A , 24. junija - Z d a j smo pred zadnjim dejanjem osamosvojitvenega procesa, ki traja e nekaj asa. To dejanje j e pravnoformalne narave, z njim bomo lahko efektivno prevzeli oblast. Slovenska vlada j e pripravila 13 osamosvojitvenih zakonov, ki jih je sprejela tudi skupina in bodo 26. junija stopili v veljavo. S temi DUNAJ, 24. junija - Avstrijski besedami j e predsednik slovenske vlade Lojze Peterle odprl danae je ustavni komisiji uspelo zvezni kancler Franz Vranitzky je da- njo tiskovno konferenco v tiskovnem srediu Cankarjevega doma, dokaj uskladiti stalia, kar kanes v zvezi s formalnim priznanjem ejo tudi razprave v parlamentu Slovenije izjavil, da bo Avstrija tako od koder mnoica tujih in domaih novinarjev spremlja dogajanja danes popoldne - treba je pove- kot druge zahodnoevropske drave v teh zadnjih dnevih pred osamosvojitvijo Slovenije. dati, da so v glavnem razpravlja- najprej poakala na nadaljnji razvoj. Predsednik vlade Lojze Peter- nove temelje za nov dogovor li poslanci opozicije pa se to Veliko pomembneje od formalnih de- le je zatem dejal, da nekaterih med njimi. Mi mislimo, da deni posreilo komisiji za volitve, janj. tako je dejal kancler, pa je, da elementov suverenosti za zdaj e lamo predvsem slednje. Sloveniimenovanja in administrativne sosedje pokaemo, da s Slovenijo e ne bo mogoe uveljaviti - to so ja je odslej in bo tudi vnaprej zadeve. Pripraviti bi bila morala naprej lahko zelo dobro ivimo, pa vpraanja obrambe, diplomacije, zagovarjala sporazumno in popredlog dvanajstlanske delega- etudi soseda doivlja proces preorien- lastne valute - vendar je Slove- stopno pot, ki pa je sobesedniki tacije. Vranitzky je tudi poudaril, da cije, ki bi nekako nadomestila bo Avstrija seveda e naprej in tudi nija federaciji e ponudila pred- v Jugoslaviji doslej niso hoteli poslance v zvezni skupini in v novih razmerah razvijala dobroso- log za njihovo reitev. Slovenski sprejeti, je dejal Lojze Peterle. sodelovala v pogajanjih o raz- sedske odnose na vseh ravneh. Kanc- premier je e dejal, da sta na druitvi. Zataknilo se je zaradi ler je tudi povedal, da se ne bo mogel voljo dve razlini razlagi sloven- Ko bomo na obmoju Slovetega, ker je bil delegat sociali- udeleiti razglasitve slovenske samo- skega dejanja: ali to, da bo 26. nije ustavo SFRJ razglasili za nestov predlagan v delegacijo kot stojnosti. Od avstrijskih politikov se junija Slovenija storila separatni veljavno, ne bo mogel zvezni poslanec Demosa. Kako bodo bodo razglasitve slovenske samostoj- korak in s tem razbila jugoslo- premier Ante Markovi storiti udeleili zvezni zaplet reili, je zdaj teko rei, nosti Erhard Busek. minister za zna- vansko dravo, ali pa, da sloven- niesar. Lahko sicer uporabi finost koroki deelni vsekakor pa bo delegacijo treba glavar Christoff Zernatto, tajerski de- ska osamosvojitev pomeni le pr- zino silo, kar pa gotovo ne bo izvoliti jutri. Ve na 3. strani. elni glavar Josef Krainer in dunajski vi korak k suverenosti jugoslo- storil, saj bi Evropa temu odloB G. vanskih republik in s tem tudi no nasprotovala. To je na dana. J A N A TAKAR upan Helmut Zilk. nji tiskovni konferenci poudaril predsednik slovenske skupine dr. France Buar. V odgovoru na vpraanje novinarjev, kaj ob osamosvojitvi Slovenija priakuje od zveznih organov, j e dr. Buar dejal, da utegne vlada sprejeti gospodarske ukrepe zoper SlovePodpis tretjega Finannega protokola med ES in Jugoslavijo so spremljala e nijo, vendar pa tudi to ne more biti slabe od sedanjega poloaja znana opozorila Bruslja o potrebi po ohranjanju enotne in demokratine SFRJ v republiki. C. R.

Slovenije in Hrvake in s pogovori med vodstvoma teh dveh republik. Slovenska stran je ob tem ugotovila, da sosednja republika pri osamosvajanju bolj zamuja kot Slovenija.

stran 3 Tudi svet v priakovanju dneva D

Nai dopisniki poroajo iz evropskih prestolnic

stran 5 Slovenska osamosvojitev in kultura

Razmiljanje Menarta Janeza

stran / Prodaja testov v finanni stiski

olska afera pred sodiem

stran

10

Pomo in opozorila

Z vsemi ukrepi nad razdruevanje

V zvezni skupini so zahtevali, naj ZIS proti Sloveniji uporabi vse mone ukrepe
BEOGRAD, 24. junija - Zvezni izvrni svet in pristojni zvezni organi morajo uporabiti vse z ustavo in zakoni predvidene ukrepe za ohranitev ozemeljske celovitosti in suverenosti SFRJ in za zagotovitev mirnega razpleta krize, dokler ne bo doseen dbgovor o prihodnji ureditvi jugoslovanske skupnosti. To je danes sklenil odbor za drubenopolitine odnose pri zveznem zboru skupine SFRJ, potem ko je kar tiri ure razpravljal o slovenski izjavi o razdruitvi. Odbor je podprl stalia, ki jih je o tej izjavi sprejel zvezni izvrni svet. Sprejel je sklep, da se to izjavo zavrne, ker temelji na resoluciji slovenske skupine o razdruitvi in na zakonu o plebiscitu, ki sta po mnenju ZIS oba neustavna. V razpravi, ki je bila na trenutke zelo ostra, so nekateri srbski in rnogorski delegati celo zahtevali, naj v Sloveniji posreduje vojska. Ve na 2. strani. J. K.

Ogoreni Jeseniani, ker O D NAE DOPISNICE reformam zvezne vlade, ki se je Na vpraanje enega izmed tuvagoni z odpadki iz BiH BRUSELJ, 24. junija - Na sedeu Evropske skupnosti so danes iz dvanajsterice razirila tudi na iro mednarodno skupnost (Gostojijo na industrijskem tiru podpisali dva nova sporazuma, pomembna za Jugoslavijo. Gre za ebbels je posebej omenil nedav- jih novinarjev, kako gleda na
tretji finanni protokol, v okviru katerega je Jugoslavija od dvanajno deklaracijo konference o varsterice dobila za priblino milijardo dolarjev, veji del kot ugodna nosti in sodelovanju v Evropi.) posojila Evropske investicijske banke, del (92 milijonov dolarjev) pa kot dvoodstotne bonifikacije na obresti za omenjena posojila; in Luksemburki minister, ki je za sporazum o sodelovanju pri tranzitu, ki med drugim uravnava sporazuma podpisal v imenu mitevilo dovolilnic za tovornjake in vlailce iz ES na jugoslovanskih nistrskega sveta ES, je posebej cestah. opozoril na verajnji sklep zuKer je pri finannem protoko- v izredno koljivem trenutku ju- nanjih ministrov ES, da skuplu, ki naj bi zael veljati 1. julija goslovanskega dogajanja, ni po nost in njene lanice ne bodo letos za pet let, velika veina Goebbelsovih besedah nikakr- priznale enostranske razglasitve sredstev namenjenih posodobitvi no nakljuje, dvanajsterica, ki suverenosti oziroma neodvisnoin dograditvi prometne infra- sporazumoma pripisuje ne le go- sti ene ali ve jugoslovanskih restrukture v Jugoslaviji, sta oba spodarski, temve tudi politini publik, da po razglasitvi neodsporazuma med seboj tesno po- pomen, ni zadnje ase varevala visnosti zavraajo kakrnekoli vezana. Podpisali so ju na jugo- s prizadevanji, da Jugoslovane stike z visokimi predstavniki seslovanski strani zvezni zunanji opozori na prednosti, ki bi jih cesionistinih republik in da minister Budimir Lonar, na imeli pri sodelovanju s skupnost- skupnost in njene lanice ponubruseljski pa luksemburki mini- jo, e bi ostali skupaj. V ta kon- jajo svojo tehnino pomo in naster za gospodarstvo R. Goeb- tekst sodijo nedavni Delorsov in svete, za katere bo treba ele bels (namesto odsotnega predse- Santerjev obisk v Beogradu, ak- poiskati institucionalno obliko in dujoega v ministrskem svetu ES cija podpore enotni, demokrati- ki bi rabili za premik pogajanj Jacquesa Poosa) in lan evrop- ni Jugoslaviji, demokratini in jugoslovanskih republik o bodoske komisije, pristojen za Sredo- mirni poti za jugoslovanski raz- ih konstitucionalnih oblikah sozemlje, Abel Matutes. plet, spotovanju lovekovih itja z mrtve toke. Seveda je pravic pri nas in gospodarskim skupnost take usluge pripravljeKot je na kraji slovesnosti ob na ponuditi le, e jih bodo sprepodpisu dejal Goebbels, se tretji jele zvezne in republike oblasti. finanni protokol, najveji, kar POKROVITELJ I KRKk ga je kdaj dobila kaka sredozemMIRJAM AIMOV-OBLAK ska drava, umea v dvojni okvir bruseljskih odnosov z Jugoslavijo. V tistega, ki bi z nadaljevanjem dvajsetletnih vezi med Beogradom in Brusljem pospeil gospodarski razvoj Jugoslavije in v onega, skozi katerega bi se sodelovanje med omenjenima partnerjema e poglobilo. To, da Odprto prvenstvo Slovence 21 km je do podpisa protokola in spo29. 6. 1991 razuma v prometu prilo prav

stalie Evropske skupnosti do slovenske osamosvojitve je Lojze Peterle odgovoril, da so iz ES doslej prihajale razline izjave, ki niso bile usklajene. Za Slovenijo je najpomembneja deklaracija Evropskega parlamenta, v kateri je zapisano, da morajo imeti jugoslovanske republike in pokrajini pravico do lastne politine prihodnosti. Zadnje stalie ES do slovenske osamosvojitve je nastalo kot posledica dejavnosti jugoslovanske diplomacije. e natanneje pogledamo nastop jugoslovanskega zunanjega ministra Budimirja Lonarja v Berlinu, vidimo, da je strail Evropo pred monimi posledicami slovenske osamosvojitve, zato mu Slovenija poslej odreka pravico, da govori tudi v njenenem imenu. Kot narod imamo pravico do samoodlobe. e bi bili separatisti, bi bili ta korak storili vsaj pol leta prej. Poti nazaj zdaj ni. Nadaljevanje na 3. strani. VESO STOJANOV

Posebna pozornost gospodarstvu

Markovievi argumenti niso bili prepriljivi

10. MIRNOPEKI TEK

Zunanja trgovina

E^BB
S KOMPASOVIM KLUBOM V HOTELE BERNARDIN 066/75-771,75-582

M a r i b o r s k a 7, C e l j e telefon: 063 25-721, 38-411 tolefa*: 063 32-657 telex: 36822

imi
- PORTORO - Kako je potekala slovenska pot v suvereno dravo tam od daljne Roke pa do danes - Tudi v samostojni Sloveniji je sedem Slovencev, vojnih zloincev, e vedno nezaelenih - V Sloveniji smo tik pred ustanovitvijo desne konzervativne unije: tretjega, klerikalnega politinega bloka

De onemogoil prve tekme tenikega vrha v Wimbledonu

LONDON. 24. junija - Takega zaetka wimbledonskega tenikega turnirja e dolgo ni bilo: de. de. de. V britanski metropoli ni in ni hotelo nehati curljati z neba in tako na zaetek tekmovanj ni bilo mogoe pomisliti. Tudi branilec naslova med mokimi ved tefan Edberg (na sliki) se je moral sprijazniti s tem. Njegovo uvodno partijo 105. Wimbledona na osrednjem igriu so morali preloiti na torek, a tudi za ta dan vremenske napovedi niso ni kaj ugodne. Za nameek so prireditelji proti veeru dobili e anonimno opozorilo, da je na tribunah podtaknjena bomba, pa so potem z njih morali spoditi c tiste redke gledalce, ki so ves popoldan optimistino vztrajali na njih. Ve na 9. strani. (Telefoto: Reuter)

MLADINA