S KOMPASOVIM KLUBOM* V HOTELE BERNARDIN 056/75-771, 75-582

2000 ITL

emona group

PORTORO

asnik za samostojno Slovenijo

Ultimat vojakega vrha

BEOGRAD, 30. junija (Tanjug) - V izjavi, ki jo je sinoi posredovala beograjska televizija, je lan taba vrhovnega poveljstva generalpolkovnik Marko Negovanovi dejal: Dravljani Jugoslavije, govorim vam kot lan taba vrhovnega poveljstva oboroenih sil SFRJ, ki te dni ves as zaseda Razmere v dravi so dramatine. Grozi razpad Jugoslavije. Razplamteli so se ostri mednacionalni spopadi, napovedujejo se e novi. Smo na zaetku dravljanske vojne. Jugoslovanska ljudska armada e leta in leta opozarja, da se ni mogoe izogniti takemu razvoju dogodkov, e ne bo konec politike postavljanja pred dejstva in enostranskega razbijanja jugoslovanske drave, krenja zakonov in anarhije. Storili smo vse, kar je v nai moi, in tudi zdaj si prizadevamo, da bi zagotovili monost za miren demokratien in legalen razplet jugoslovanske krize. al so se nekateri, namesto da bi ravnali tako, zatekli tudi k uporabi sile. da bi uresniili enostranske odloitve, ki razbijajo ozemeljsko celovitost in suverenost Jugoslavije. Proti enotam Jugoslavanske ljudske armade, ki so na ozemlju Republike Slovenije izpolnjevale svoje ustavne dolnosti pri varovanju meja in ozemeljske celovitosti drave, seje zaela vojna. Vse to se dogaja na umazan, surov in potuhnjen nain. Dogovorjena prekinitev ognja se ne upoteva. Medtem ko se enote JLA vzdrujejo uporabe sile in streljajo samo v samoobrambi in skrajni sili, ob najrazlinejih prevarah celo najvijih voditeljev Republike Slovenije prihaja do brezobzirnih napadov na enote, vojake objekte, pripadnike JLA in lane njihovih druin. Hkrati se na ozemlju Republike Hrvake konuje splona mobilizacija vseh oboroenih enot. Nocoj je tab vrhovnega poveljstva oboroenih sil poslal zadnjo zahtevo predsedniku in vladi Republike Slovenije, s katere izpolnitvijo se odpira monost za prekinitev oboroenih spopadov. e vodstvo Republike Slovenije ne bo izpolnilo postavljenih zahtev, katerih bistvo je brezpogojna prekinitev ognja in ustvarjanje normalnih razmer za ivljenje in delo, bo tab vrhovnega poveljstva ukazal uvedbo ukrepov v skladu s poloajem v dravi, vtevi najvijo bojno pripravljenost ter mobilizacijo in uvedbo strogih vojaih ukrepov. tab vrhovnega poveljstva poziva vse dravljane in domoljubne sile, da se postavijo po robu tistim, ki nao dravo in nae narode potiskajo v splono katastrofo.

Stalia skupine Republike Slovenije

SKUPINA REPUBLIKE tevilka: Ljubljana, SLOVENIJE 200-08/89-2/23 30/6-1991 STALIA SKUPINE REPUBLIKE SLOVENUE V ZVEZI S POLITINIM IN VARNOSTNIM POLOAJEM REPUBLIKE SLOVENIJE Skupina Republike Slovenije je na izrednem zasedanju 29. oziroma 30. junija 1991 obravnavala poloaj po razglasitvi samostojnosti in agresiji jugoslovanske armade na ozemlje

Slovenija zavraa ultimat in odlono brani svobodo

Ultimata armadnega vrha Slovenija ni sprejela - Nono zasedanje republikega parlamenta - Nobenega odstopanja od sprejetih odloitev - Markovi v Ljubljani
L J U B L J A N A , 30. junija Ob deveti uri so se danes po vsej Sloveniji oglasile sirene, ki so oznaile alarm zaradi monega zranega napada na Slovenijo. Na sreo napada ni bilo. Letala, ki so poletela z letali v Zagrebu, Pulju, Zadru in Bihau, so se ez nekaj asa vrnila v svoje baze. Ultimata generaltaba J A , ki se j e iztekel danes ob 9. uri, Slovenija ni sprejela. Generalpodpolkovnik Marko je treba brezpogojno spotovati Negovanovi, naelnik vojake var- ustavitev bojev. O vseh zadevah, ki nostne slube, je veraj ob 21.30 jih vsebuje ta ultimat, je mogoe prek beograjske televizije sporoil, razpravljati na politien nain in po da je tab vrhovnega poveljstva demokratinih poteh; reiih na meoboroenih sil poslal zadnjo zahte- jah e naprej ostaja nespremenjen, vo predsedniku in vladi republike kar pomeni, da zeleni pas e vedno Slovenije. e slovensko vodstvo varujejo enote JA, je dejal Milan teh zahtev ne bo izpolnilo, je zagro- Kuan. zil Negovanovi, bo tab vrhovnega Dr. France Buar, predsednik voril z nekaterimi ministri in predstavniki veleposlanitev v Sloveniji ter da vsi podpirajo prekinitev ognja in stalia z zagrebkega sestanka. Skupaj z Milanom Kuanom sta poslala pismo Jacquesu Poosu. Ta Iz Cerkelj nam je na dopisnik ob 14. uri sporoil, da je zdaj jasno, da srbski specialci niso pobili slovenskih pilotov na tamkajnjem vojakem letaliu. Poveljnik letalia je skupaj s piloti pobegnil in je na varnem. Se vedno pa obstaja nevarnost, da bi specialce. ki so sicer obkoljeni, okrepili s 500 padalci - komandosi iz Nia.

DANES V DELU
Pax slovenica
Bo premirje po slovenskih pogojih?

stran 2 Svet gleda drugae na Slovenijo

Zasluge imajo vsem mediji pred-

TEMA D N E V A

Zagrizenost
Ko so povsod zatulile sirene, je zavladala dolga ura negotovosti. Ali se bo onemogli bes beograjskih generalov res izrazil s stresanjem bomb in raket na Slovenijo? Bombe niso bile odvrene, toda ultimat e velja. Slovenija je v skrajno ivni tekmi s asom. V bistvu samo e v zraku. Kajti na tleh je kot kae za zdaj skoraj e zmagala. Zmagala na razlinih ravneh. Najprej in v osnovi vojako. Tuja vojska je v razsulu in to njeno razpadanje je bilo nepojmljivo hitro - zanj so zadostovali trije dnevi in fanatino mirna volja Slovencev, da se branijo. Nimamo kam iti. nikamor drugam noemo, samo tu smo doma vojskovali se bomo. Doslej smo lahko to voljo samo slutili, preizkuena e ni bila. Presenetila je nas same. e bolj pa ohole napadalce. Klobuk dol pred vami. Slovenci. Drugo sta, na terenu, storila dobra organizacija in ostra strategija Jane in Bavarja. Tej osnovi vseh osnov, v kateri smo bili sami proti tako reko vsemu svetu, je sledil moder zagrebki sporazum, nato pa e trdne odloitve nonega parlamenta, nekakna politina ponovitev zagrizenosti na terenu. In zato se zdaj dramatino naglo prelamljajo tudi stalia tujine, ki so nam naposled e v pomo. V bistvu visi nad nami le e gronja maevanja iz zraka, gronja s politiko pogane zemlje. Pobere lahko neponovljiva ivljenja, toda spremeniti ne more ni. Kdor bi jo zaukazal in izvril, bi bil vojni zloinec. In v Jugoslaviji na sedanji stopnji razkroja tudi kaznovan. JANKO LORENC1

Republike Slovenije, utemeljeni na odloitvi zveznega izvrnega

sveta. Skupina Republike Slovenije se je seznanila s poroili predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kuana, predsednika izvrnega sveta skupine Republike Slovenije Lojzeta Peterleta, ministra za obrambo Janeza Jane, ministra za notranje zadeve Igorja Bavarja in ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla. Z minulo molka je poastila spomin padlih. Sprejela je naslednja stalia: 1. Skupina Republike Slovenije najostreje obsoja brutalno agresijo jugoslovanske armade in zveznih organov na ozemlje Republike Slovenije in najodloneje zavraa ultimate agresorja. 2. Skupina Republike Slovenije izreka priznanje vsem dravljankam in dravljanom, pripadnikom teritorialne obrambe in policijskih sil Republike Slovenije za hrabro in uspeno obrambo drave. 3. Skupina Republike Slovenije sprejema poroila in odobrava aktivnosti predsedstva Republike Slovenije in izvrnega sveta skupine Republike Slovenije, o kateri je bila obveena. 4. Skupina Republike Slovenije vztraja pri sprejetih osamosvojitvenih dokumentih in nalaga vsem dravnim organom Republike, da vztrajajo pri uresnievanju sprejetih odloitev. 5. Skupina Republike Slovenije ponovno poudarja, da eh svoje odloitve uveljaviti na politien in demokratien nain. Nadaljnje postopke razdruitve je pripravljena uresnievati sporazumno in postopoma, seveda pod pogojem, da jugoslovanska armada in zvezni organi za notranje zadeve dosledno spotujejo dogovorjeno ustavitev bojev, da se na zahtevan nain umaknejo z bojnih poloajev in komunikacij ter se vrnejo v vojanice. 6. Skupina Republike Slovenije se strinja s staliem predsednika predsedstva Republike Slovenije, izreenim v zvezi s pogovori s predstavniki dvanajsterice v Zagrebu. Obenem poziva dvanajsterico, da v Republiko Slovenijo nemudoma polje svoje opazovalce in tako zagotovi nadzor nad spotovanjem sprejetih dogovorov. Predsednik dr. France SKUPINA REPUBLIKE tevUka: Ljubljana, SLOVENUE 200-08/89-2/23 30/6-1991 Buar

stran 6 V zakloniih prostora za milijon ljudi

V pripravljenosti 200.000 pripadnikov civilne zaite

DODATNI SKLEP Skupina Republike Slovenije predlaga predsedstvu Republike Slovenije in nalaga izvrnemu svetu in delovnim telesom skupine, predvsem komisiji za mednarodne odnose, da upotevajo tudi predloge delegatk in delegatov, izraene v razpravi. Predsednik dr. France Buar

MED ALARMOM

L J U B L J A N A , 30. junija Na loenih pogovorih danes popoldne med generpolkovnikom uiem in ministroma Jano in se je strinjal s predlogom Aloisa Bavarjem, so razpravljali o tehninih vpraanjih prekinitve ognja in Mocka, naj bi v torek aktivirali druloevanja strani v konfliktu in prizadevanjih za odpravo kritinih go stopnjo ukrepov KEVS: 35 drrazmer v enotah J A , v katerih samovoljne stareine ne upotevajo av naj bi se sestalo na Dunaju. ukazov nadrejenih poveljstev, sporoa ministrstvo za informiranje Naslednji dan pa bo v Pragi nov sestanek, ki bo povzel dunajska staRepublike Slovenije. lia. poveljstva ukazal najvijo stopnjo slovenske skupine, je govoril Nai dopisniki iz vse Slovenije e bojne pripravljenosti s potrebno o noni seji slovenskega parlamen- naprej poroajo o razmerah v Slomobilizacijo in odlone vojake ta. Zasedanje skupine je bilo po- veniji. V Ribiici so stareine jugoukrepe. trebno zato, da tudi najviji organ lovanske armade, preobleeni v cioblasti podpre stalie slovenskih vilne oblike, irili med prebivalOb deseti uri zveer se je sestala organov in njihovo ravnanje. Po- stvom lane novice. V Kamniku je slovenska skupina. Zasedala je slanci so bili obutljivi za kakrno- bilo danes pretresljivo slovo od slov tajnosti. Poslanci so podprli stali- koli odstopanje od e sprejetih sta- venskega teritorialca. ki je izgubil a vseh izvrilnih organov in bili proti kakrncmukoli odstopanju od Oficirji in vojaki prestopajo v TO e sprejetih stali. L J U B L J A N A , 30. junija Danes do 15. ure j e v TO znova Prav med zasedanjem skupine prestopilo veliko astnikov in vojakov J A , in sicer med Slovenci 35 je v Ljubljani potekal tudi manji astnikov, 165 vojakov in 93 civilnih oseb, ki so bile v slubi v J A . diverzantski napad. Streli so se raz- Med Hrvati, ki so prestopili v TO, j e bilo devet oficirjev, 11 vojakov legali tudi v okolici slovenske in 21 civilnih uslubencev J A . V TO pa j e prestopilo tudi 11 vojakov skupine, zato so poslanci del noi Srbov, eden rnogorec, devet Albancev in osem vojakov z neopredepreiveli v kletnih prostorih skup- ljeno narodnostjo. Te podatke je sporoil Jelko Kacin, minister za ine. Med spopadi v Ljubljani je obveanje Republike Slovenije na popoldanski tiskovni konferenci. izgubil ivljenje en pripadnik enot organov za notranje zadeve in en li. ivljenje med desantom JA na Trpripadnik JA. Kritve premirja, ki Lojze Peterle, predsednik vlade, zin. je stopilo v veljavo v petek ob 21. Kot poroa na dopisnik iz Mariuri. so se minulo no nadaljevale je poroal o verajnjem zasedanju ludi drugod po Sloveniji. V glav- tako imenovanega vojnega kabi- bora, gredo vse zasluge za nemir nem pa sta no in jutro minila dokaj neta vlade. Govorili so o oskrbi, v mestu ob Dravi poveljniku marimirno, vse do dananjega jutranje- zdravstvu, prometu, turizmu itd. borskega korpusa generalu Miu Do bistvenega upada proizvodnje Deliu. znanemu kot mariborski ga alarma. po njegovih besedah ni prilo, umi- Rambo. V zadnjih dneh je naril se je zaetni naval na trgovine, mre vekrat zagrozil, da se bo tako da tudi ni potrebe po omejeva- sprehodil skozi Maribor. Tako Odstopi nju nakupa ivil in drugega blaga. kot drugod po Sloveniji se tudi L J U B L J A N A , 30. junija Ve problemov je v prometu. Tuj- v Mariboru niso ustraili gronje. (Tanjug) - Radio Slovenija j e ce. ki so se znali v Sloveniji ob Odpor Slovenije agresorju je res danes zveer objavil, da so pod- zaetku vojne, poskuajo spraviti obseen. V izjavi za Delo je Rudolf predsednik zvezne vlade Zivko v domovino z vlaki. Hribernik Svarun dejal: e zdaj Pregl in ministra v ZIS Joe SloZunanji ministei dr. Dimitrij Ru- popustimo, bomo pokopani za kar in Darko Marin v dogovoru pel pa je povedal, da je zjutraj go- veno. M A R K O PEAUER s slovenskim vodstvom odstopili. Zato nas zveer ne bo na napovedano sejo zveznega izvrnega sveta, j e dejal Zivko Pregl in za jutri napovedal tiskovno konferenco v Cankarjevem domu, na kateri bo natanneje pojasnil razloge za to odloitev.

Nepridipravi nikoli ne poivajo

Policisti in kriminalisti imajo ve nujnejega dela, a vendar...

stran 1 0

Danes se zane umik jugoslovanske armade

Alarm zaradi nevarnosii zranega napada na Slovenijo ni povzroil nobene panike, poroajo nai dopisniki. Ljudje so mirno in organizirano odli v pripravljena zaklonia ali v zaklonilnike, ki so jih uredili v kletnih prostorih slavb. Okoli 10. ure je znak siren oznail konec preplaha. V Cankarjevem domu je bila ob 11.30 tiskovna konferenca, na kateri so nastopili najviji slovenski predstavniki. Milan Kuan, predsednik predsedstva Republike Slovenije, je predstavil nekatere poudarke iz odgovora na ultimat generaltaba. Najpomembneji je. da

Po konanih pogovorih sta Markovi in Peterle pozitivno ocenila doseeni sporazum

L J U B L J A N A , 30. junija - Po pogovorih med Milanom Kuanom, predsednikom predsedstva Slovenije, in Lojzetom Peterletom, predsednikom slovenske vlade, s predsednikom Izvrnega sveta skupine SFRJ Antejem Markoviem, sta predsednika obeh vlad pozno sinoi dala izjavi, iz katerih sledi, da se bodo jutri enote JA vrnile v vojanice. Ante Markovi je uvodoma dejal. da je jugoslovanska vlada hotela zavarovati mednarodno subjektiviteto Jugoslavije, zato je zaela uresnievati nekatere ukrepe, vendar so li dogodki v drugo smer, kot je hotela. Ko je ZIS to ugotovil, je takoj posredoval, da bi prepreil katastrofo. Zvezni izvrni svet je 24 ur po zaetku tega procesa, je napad na Slovenijo oznail Ante Markovi. sprejel sklep, da je treba takoj prenehati z ognjem. Ker se to ni zgodilo, se je tab vrhovnega poveljstva odloil za dopolnilno mobilizacijo in nove ukrepe. Zvezni izvrni svet je bil nepripravljen ob teh novih ukrepih taba, a je kljub temu takoj ukrepal proti iritvi spopadov. Ko sem danes zjutraj klical Ljubljano, je nadaljeval predsednik beograjske vlade, sem izvedel, da je slovensko vodstvo v bunkerjih, ker se priakuje letalski napad. Ko sem izvedel, da so letala res v zraku, sem interveniral. V pogovorih s slovenskimi predstavniki smo se sporazumeli, je dejal Markovi, da je treba zaustaviti spopade, da je treba izpolniti dogovore iz Zagreba z ministri evropske dvanajsterice, da se morajo enote JLA vrniti v vojanice in da mora armada dobiti vrhovno poveljstvo, torej, da mora biti konstituirano predsedstvo Jugoslavije. Konati se morajo tudi vsi preleti jugoslovanskih vojakih letal. Nekaj vpraanj je e ostalo brez odgovora, je dejal Markovi, in odgovore nanje bo jutri poskuala najti meana komisija. Rad bi poudaril, je na koncu dejal Ante Markovi, da suverena pravica naroda do samoodlobe ne more biti zaduena s silo, hkrati pa. da enostranske odloitve vedno izzovejo silo. Kar zadeva tehino plat pogajanj o premirju in o kateri sta se pogajala Janez Jana in Igor Bavar z Milanom uiem in (neformalno) Stanetom Brovetom, je stvar takna: gre za tiri toke in sicer, da se (prvi) premirje strogo spotuje na vseh obmojih, daje (drugi) konec vsakrnih preletov vojakih letal nad ozemljem Slovenije, da se lahko (tretji) vojska umakne le brez teke opreme, zlasti tankov in da se morajo (etrti) pripadniki 32. korpusa takoj umakniti naravnost nazaj na Hrvako. Toda o vseh teh tokah danes ni bilo doseeno soglasje, zato se bo jutri zaela o pereih vpraanjih pogajati posebna pogajalska skupina, sestavljena iz predstavnikov obeh vlad slovenske in zvezne. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v svoji izjavi po koncu dananjih pogovorov z delegacijo jugoslovanske vlade poudaril, da je danes v preteno razumnih pogovorih prilo do doloenega uspeha. Ustavitev bojev je bila danes trdna toliko, da ni bilo nobenih novih smrtnih rtev. Ko govorimo o rtvah, je g. Markovi navedel razlike o rtvah pred ustavitvijo bojev in po njej. Tudi jaz moram nakazati nekaj raziik. Pri nas so bile rtve perdvsem med civilisti, med vojaki pa so tudi rtve, ki so bile ustreljene v h r b e t . . . Dananje sreanje je trajalo ve ur. Zaeli smo politino delo, nadaljevali pa s tehninimi vidiki izvedbe ustavitve bojev. Vesel sem. da je prilo do usklajenosti pri toliko vpraanjih, eprav je zelo pomembno, da ostaja odprto vpraanje o nainu umika. Mislim, da lahko jutri komisija dosee sporazum. Odprto je tudi vpraanje zranega prostora oziroma rabe letalstva v asu, dokler ne zane komisija delati. Obe vpraanji sta odprti, ker pogajalca z jugoslovanske strani nista imela pooblastil. Slovenska stran zahteva, da se v tem asu ne uporablja aviacija in ne vznemirjajo ljudje. Pomembno je, da lahko po pogovorih napovemo, da se bo jutri zael umik enot v vojanice. Tu je mono dosei zelo hitre premike. O nainu se bomo e dogovorili. Zelo je bil izpostavljen vidik humanosti, gre za ljudi, ki e nekaj dni ive v nemogoih razmerah. Tudi problemi mrtvih in ranjenih so po naih informacijah reeni. Jutri zane delati medvladna komisija, ki bo obravnavala nereena vpraanja, poseben poudarek bomo dali vidikom lovenosti. Upamo, da bo dogovor dral in da ne bo ve prilo do nepotrebnih alarmov, zaradi vojakih letal v zraku. Ob koncu naj povem, to smo povedali tudi g. Markoviu in njegovi delegaciji: slovenska vlada, predsedstvo in slovenska javnost ocenjujejo ravnanje JA kot akt brezobzirne agresije na suvereno slovensko dravo, za katero je soodgovorna tudi zvezna vlada. VOJKO FLEGAR VESO STOJANOV

JA oblikuje srbske enote

Medtem pa so bile potrjene informacije, da v Srbiji in Bosni in Hercegovini tee mobilizacija rezervistov J A in da armada oblikuje enonacionalne enote. Neodvisni TV Studio B v Beogradu j e popoldne poroal, da je srbsko obrambno ministrstvo ukazalo delno mobilizacijo rezervistov. Rezervistom so ukazali, naj se takoj javijo v svojih vojanicah, v nasprotnem primeru so jim zagrozili s kaznijo.

OBR/MBA (Foto: Srdan

SLOVENSKIH ivulovi)

SIL

Naa zastava

na zaplenjenem

tanku

na Brezovici

pri

Ljubljani.

karikatura:

Franco Juri

Predstavniki dvanajsterice znova prili v Jugoslavijo

Odposlanci ES so se pogovarjali z Budimirjem Lonarjem, Slobodanom Miloeviem, kasneje pa so se sestali tudi s sedmimi lani predsedstva SFRJ
O D NAEGA DOPISNIKA B E O G R A D , 30. junija - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lonar se j e nocoj v palai federacije v Beogradu sestal z misijo Evropske skupnosti, v kateri so zunanji ministri Italije, Luksemburga in Nizozemske Gianni D e Michelis, Jacques Poos in Han van der Broek. Neposredno pred pogovori je E N E V A , 30. junija - Kot minister De Michelis izrazil upa- poroa francoski radio, bo zanje o uspehu pogovorov misije hodnoevropska ministrska trojz najvijimi dravnimi voditelji ka e danes zveer odpotovala Jugoslavije, Hrvake in Sloveni- v Jugoslavijo na novo posrednije. Priakujem uspeh, je rekel ko misijo. Novico so potrdili v luksemburkih diplomatskih Iz dobro obveenih virov se krogih. B. M. j e izvedelo, da j e Slobodan Miloevi danes zveer lanom deMinistri so v pogovorih z Bulegacije Evropske skupnosti po- dimirjem Lonarjem izrazili zatrdil, da Srbija sprejema vse po- dovoljstvo sprio zagotovil zvezgoje skupnosti, vkljuno z izvoli- nega izvrnega sveta o prekinitvi tvijo Stipeta Mesia za predsed- ognja v Sloveniji. Hkrati trije lani misije ES z zadovoljstvom nika predsedstva SFRJ. sprejemajo, da je jugoslovanska novinarjem, ko je pojasnil, da je vlada potrdila obveznosti, ki jih misija dopotovala v Beograd, da je prevzela med obiskom teh mibi se prepriala, ali se uresniu- nistrov v Beogradu minuli jejo dogovori, ki so bili doseeni petek. B O N N , 30. junija - Nemki zunanji minister Hans Dietrich Genscher je nocoj v izjavi za Z D E sporoil, da bo jutri na vabilo zvezne vlade ter vlad Slovenije in Hrvake dopotoval v Jugoslavijo. (M. S.) v petek v Beogradu in Zagrebu. Ne prinaamo novega sporoila Evropske skupnosti, je dodal De Michelis. Evropski ministri so se najprej sestali z Budimirjem Lonarjem, pozneje pa e s Slobodanom Miloeviem. Budimir Lonar se je s tremi ministri pogovarjal tudi o pismih, ki jih je predsedujoi ES Jacques Poos veraj poslal Anteju Markoviu. Slobodanu Milo L O N D O N , 30. junija - Britanski zunanji minister Douglas Hurd je za BBC izjavil: Obtoujem jugoslovansko armado, ker mislim, da je minil as, ko je bilo mogoe dravo obdrati skupaj s streljanjem njenih dravljanov. Poudaril j e , da imajo Hrvati in Slovenci pravico do samoodlobe. eviu, Franju T u d m a n u in Milanu Kuanu. Pozno zveer se je v palai federacije sestalo sedem lanov predsedstva SFRJ, manjkal je le Janez Drnovek, in trije ministri ES, ki so danes pripotovali v Beograd. Italijanski, luksemburki in nizozemski minister za zunanje zadeve Gianni de Michelis, Jacques Poos in Hans Van der Broek so lane predsedstva seznanili s stalii ES do reevanja jugoslovanske krize. Kot se j e izvedelo, se bo po pogovorih z misijo ES sestalo predsedstvo SFRJ; na seji naj bi se pogovarjali o najnovejih dogodkih v Jugoslaviji. Pri tem ne izkljuujejo monosti, da bodo na seji predsedstva izvolili tudi predsednika in podpredsednika predsedstva SFRJ. Kot smo izvedeli, bodo ministri ES nato odpotovali v Zagreb, kjer se bodo okoli polnoi sestali z Milanom Kuanom. Franjom T u d m a n o m in zveznim premierom Antejem Markoviem. BOJANA JAGER

Odgovor Slovenije armadnemu vrhu

Ultimativne zahteve je mogoe reevati s politinimi pogovori - Osem tok
LJUBLJANA, 30. junija - Slovenska skupina je na svoji seji spet poudarila odlonost, da bo svoje odloitve uveljavljala na politien in demokratien nain sta med drugim sporoila predsedstvo in vlada Republike Slovenije naelniku vrhovnega taba oboroenih sil SFRJ in sekretarju za ljudsko obrambo na dopis taba, v katerem so navedene ultimativne zahteve Republiki Sloveniji. V osmih tokah odgovora na ultimat pa je zapisano: Slovenija dosledno spotuje prekinitev ognja, mrtve pripadnike JA je izroila enotam JA, za ranjene pa je poskrbela v bolninicah: pripravljena se je pogovarjati o usodi vojnih ujetnikov; enote in objekte JA bo deblokirala takoj, ko bodo enote zapustile bojne poloaje; takrat bo mogoa tudi preskrba enot J A ; po dogovoru bo zagotovljen tudi normalen promet. Doslej ni znan noben konkreten primer maltretiranja lanov druin aktivnih in civilnih oseb v J A ; o vraanju zaplenjene opreme J A se bo mogoe pogovoriti, ko bo urejeno vpraanje vojne odkodnine. (Ve na 2. i strani) TOKRAT

ZDUAV1LIE RADENCI

BREZ

NASMEKA

- Ante Markovi

na pogovorih

v Ljubljani.

(Foto: Joco

idari)

POITNICE V RADENCIH