KOPLAST

SLOV. KONJICE
T r a j n a okna in vrata iz u m e t n i h m a t e r i a l o v e v r o p s k e kakovosti. tel. (063) 754-911 faks: (063) 753-901

P E T E K , 12. J U L I J A 1991 L J U B L J A N A , L E T O X X X I I I T. 162 C E N A 18 D I N A R J E V

3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

Trije asopisi v asopisu - Vikend magazin: RTV in satelitski programi, kulturni koledar in Delo-Adut - Izlet, zaklad in nove nagrade
TEMA DNEVA

Hrvaka vojna
S stalia slavonskih brezdomcev iz oropane in pogane vasi elije je definicija hrvake vojne sila preprosta: ropajo, uniujejo, ubijajo nai sosedje, s katerimi smo e do veraj delili dobro in zlo, tako med napadalci kot rtvami so nai oetje in sinovi. Kljub temu pa je hrvaka uganka o vojni ali miru, premirju ali prekinitvi ognja dosti bolj zapletena kot slovenska. Nemara ima dr. Franjo Tudman prav. e da je Hrvaka v vojni e od avgusta lani. ko se je v Kninu zaela oboroena vstaja Srbov, ki je tako ali drugae okuila e blizu polovice hrvakega ozemlja. Toda za vojno in mir v vseh izpeljankah sta potrebna vsaj dva. napadalec in branilec, v hrvakem primeru pa je vse do danes teko deifrirati vlogo branilca, ki se pogosto predstavlja z nekaknim gandhijevskim. nenasilnim odporom, hkrati pa uga napadalcu, da bo prej ali slej prila kazen. Toda napadalec, srbski ekstremisti ob izdatni vojaki pomoi, skuajo na vse mogoe naine izzvati kaznovanje, vendar hrvaka oblast ne reagira - pravzaprav se sleherni poskus hrvakih policistov in gardistov kona, ko nastopi vojska, s katero pa hrvaka noe biti v vojni, kot trdijo v Banskih dvorih. Pravzaprav noejo biti z nikomer, vendar se ta odlika hrvake miroljubne politike sprio razmer e predolgo spreminja v svoje nasprotje. Ne glede na to da hrvako vodstvo e dolgo govori o dobri pripravljenosti na obrambo - to pa je resnici na ljubo mogoe preveriti edino v vojni - je popolnoma jasno, da si Hrvaka vojno predstavlja v nekakni klasini obliki, ne pa kot splet visokega znanja, tehnologije in spretnosti, kakrni so v tem letu prili do izraza tako v zalivski kot slovenski vojni. Morda se ji prav zategadelj ne bo mogoe izogniti, saj predvojno stanje e predolgo traja. PETER POTONIK

Na Hrvakem se teror in napetost stopnjujeta

V bojih v Osijeku se je prvi zgodilo, da vojska etnikom ni pomagala - Srbski teror v Slavoniji se nadaljuje - Incidenti v Dalmaciji
OSIJEK, ZADAR, 11. julija - Prvi, odkar trajajo nori spopadi v vzhodni Slavonijii med teroristi in vojsko na eni in hrvakimi silami na drugi strani, so bili hrvaki policisti prisiljeni v uline boje v Osijeku. Spopad med teroristi in policisti v naselju v bliini nogometnega igria je trajal deset ur, padlo je ve teroristov in en policist. Z izredne seje obinske skupine Osijek pa so poslali protestno pismo srbski skupini zaradi vemesenega etnikega divjanja v vzhodni Slavoniji. Skoraj neverjetno je, da tero- de in umik hrvakih policistov risti, ki so klicali na pomo voj- s poloajev pred etnikimi sko in poveljnika Bora Ivanovi- gnezdi. Oboroeni spopadi, eksplozia, niso dobili pomoi. To je bil v zadnjem asu prvi tak spopad, je, ropanje hrvakih domov se te v katerega se vojska ni vmeava- dni vrstijo povsod po vzhodni la. Oitno ima pri tem svoje ra- Slavoniji. Povsod in ne samo une, tako kot ga je danes izsta- v Slavoniji pa opaajo mnoine vil polkovnik Ivanovi, ki je kot prihode rezervistov iz Srbije in pogoj za vojako zavarovanje BiH v hrvake vojanice. Obalo anjcev na peninih poljih zah- in zaledje ter jadranske otoke od teval razoroitev nacionalne gar- veraj v nizkem letu preletavajo vojaka letala. Ti poleti so posebej mnoini tam, kjer najbr predvidevajo, da bi lahko prilo do srditih spopadov JA in etnikov s hrvako vojsko. Tako kot v zadnjih dneh so tudi danes zveer na vseh hrvakih trgih molili za mir in dosedanje rtve hrvake vojne in za hrvake brezdomce iz vzhodne Slavonije. Ker je H D Z danes sporoila, da je zaela delovati v vojnih razmerah, smrdi po smodniku tudi tam, kjer so bile do danes e oaze miru. Blizu kraja Rupalj na jadranski cesti pa so sinoi napadli policijsko patruljo. Ubili so 22-letnega policista Ivico Jurico iz Suhovarja pri Zadru, huje pa ranili njegova kolega, 30-letnega Mileta Ronevia iz vasi Jasenice pri Maslenikem mostu, in 24-letnega imeta Jurjevia iz Kruevca. etrti policist, 25-letni Ivan Vanjak iz vasi Islam Latinski, pa je bil laje ranjen. Vsi so zdaj v zadrski bolninici. Kot je dejal Ivica Vanjak, je bila patrulja namenjena v Posedar, blizu vinograda Kmetijskega kombinata Zadar pa so nenadoma zaeli streljati nanjo in ubili Ivico Jurico. Ve civilistov Hrvatov je pomagalo milinikom in ranjene prepeljalo v zadrsko bolninico. Kot smo zvedeli, noben od ranjenih policistov ni v smrtni nevarnosti, smrt Ivice Jurice pa je povzroila nov val ogorenja v Zadru, kjer so mednacionalni odnosi e nekaj asa izjemno napeti. upan Ive Livjani je pozval prebivalce Zadra in okolice, naj se ne prenaglijo in ne ukrepajo nepremiljeno, da se politini poloaj - ki mono spominja na predvojnega - ne bi e bolj zapletel. Tudi drugod v Dalmaciji je mono napeto. Tako so denimo Splitani mono razburjeni, ker so pred poveljstvom vojakega pomorskega obmoja postavili prsobran, okna vojanice na Visoki v Splitu pa so zabili z deskami. Vojaka letala so danes vekrat preletela Hvar, Gospi in Kvarnerski zaliv. V neposredni bliini vojanice v Suaki Dragi v predmestju Reke sta eksplodirali dve mini. Vojanica je obdana z minskim poljem, poveljstvo reke garnizije pa je sporoilo, da so eksploziji brkone povzroili psi. Nekateri namre menijo, da bi utegnili izbruhniti hudi spopadi prav v Zadru oziroma okoliqi. Tu je namre ve vojanic in vojako letalie, v neposredni bliini Zadra, v Crveni luki pri Biogradu, pa se urijo enote narodne garde. Del hrvake vojske se pripravlja na morebitne spopade na otoku Pagu, kjer so prebivalci mono vznemirjeni zaradi pogostih preletov vojakih letal. Ta so denimo danes kar tri ure vadila napad na paki most, ki povezuje otok s kopnim. Blizu Zadra so vasi s srbskim veinskim prebivalstvom, ki so jih prikljuili k tako imenovani SAO Krajina. Blizu vasi opot, e skoraj v predmestju Benkovca, so minulo no minirali elezniko progo Z a d a r - K n i n , kar povezujejo s prihodom vejega tevila etnikov iz Srbije, ki so minulo no napadli tudi tamkajnjo policijsko patruljo. G O R A N MORAVEK PETER POTONIK

OPAZOVALCI

DANES V DELU
Finanni ealoni na pohodu
Gospodarski spopad oitno ne bo ni manj zagrizen, kot je bil vojaki

Mobilizacija, ker ni nabornikov?

Tako trdi armada, ki trdi tudi, da ne kri brionske deklaracije

stran 2 Motnje na zvezah

Zastajanje plailnih tokov iz drugih republik

Karikatura: Franco Juri

Evropska predhodnica je le prispela v Ljubljano

Visoki uradniki ES so se v slovenskem zunanjem, notranjem in obrambnem ministrstvu dogovarjali o tehninih podrobnostih opazovalske misije
LJUBLJANA, 11. julija - Okoli 18. ure je letalo z evropskimi visokimi uradniki, predhodnico opazovalske misije Evropske skupnosti, naposled prispelo na brniko letalie. Pravzaprav bi gostje morali iz Beograda priti v Ljubljano e opoldne, pa zvezne oblasti niso bile pripravljene izdati dovoljenja za odprtje brnikega letalia. Precej po prihodu evropskih v Zagrebu, ni pa elel komentigostov so stekli pogovori v zuna- rati dejstva, da jugoslovansko njem, notranjem in obrambnem predsedstvo e ni razpravljalo ministrstvu. Nanaali so se pred- o brionskih dokumentih. Dr. vsem na tehnino plat in po- Rupel pa je izjavil, da so se drobnosti, povezane s prihodom s tekstom memoranduma o razuopazovalske misije, ki naj bi jo mevanju strinjali. Zvezna uprava kontrole leteEvropska skupnost poslala v Jugoslavijo za nadzorovanje preki- nja se nas je naposled usmilila in dovolila pristanek nizozemskega nitve ognja. letala, je na tiskovni konferenci HAAG, 11. julija - Drave Jelko Kacin naprej pokomentiral predstavnikov lanice Evropske skupnosti bodo obisk skupine zaele poiljati opazovalce, ki dvanajsterice, ki je prila v Ljubbodo nadzorovali prekinitev so- ljano, da se dogovori o tehninih vranosti v Jugoslaviji ez ne- podrobnostih, e zlasti o tem, kaj dni. Tako je danes izjavil kdo, kdaj in kje naj bi podpisali predstavnik za tisk nizozemske- brionsko deklaracijo, pa tudi ga zunanjega ministrstva. tirje ali pet nizozemskih opazovalcev naj bi odpotovalo ez nekaj dni, ni pa e dogovorjeno, ali bodo li na pot vsi hkrati ali v ve skupinah, se glasi izjava. Sicer pa so se zunanji ministri ES veraj dogovorili o podrobnem nartu delovanja opazovalske misije in ga poimenovali memorandum o razumevanju, ki ga morajo podpisati vse v konflikt zapletene strani. Ker se bodo pogovori e nadaljevali, vodja predhodnice opazovalcev Evropske skupnosti, nizozemski minister brez listnice Kroner, ni bil pripravljen dajati izjav o uspenosti dveinpolurnega sreanja z zunanjim ministrom Ruplom, obrambnim ministrom Jano in ministrom za informiranje Kacinom. Dejal je le, da tudi e ni odloeno, ali bo sede opazovalne misije res o tem, kdo bo kril stroke opa zovalne misije. Naa stran, ki sta jo zastopala ministra Dimitrij Rupel in Janez Jana, je ponudila, da krije stroke prehrane, prenoia in drugega, kar bodo opazovalci potrebovali pri svojem delu. Kdaj bodo evropski opazovalci prispeli v Slovenijo, je odvisno od podpisa brionske deklaracije. Naa stran je bila tista, ki je taken nain mednarodnega posredovanja zahtevala in vztrajala pri tem, da pride do tega imprej. Dejstvo, da je bil prihod evropskih gostov v Slovenijo do zadnjega v negotovosti, pa so po Kacinovih besedah poslanci dvanajsterice komentirali z izjavo, da so bili pa zelo vztrajni in da so na koncu svojemu letalu le odprli prosto pot. ROMANA DOBNIKAR-ERUGA

Nove zaitne cene

IS Slovenije sprejel zaitne cene penice in oljne repice

stran 3 V Sloveniji branimo evropsko demokracijo

Pogovor s slovenskim knjievnikom in poslancem v republiki skupini Rudijem eligom

stran 5 Omejitve tovornega prometa ne veljajo ve

Zaradi sedanjih razmer je to odredbo ministrstvo za notranje zadeve zaasno ukinilo

NENEHNO PR1PRA VLJEN1 - Pripadnika hrvake narodne garde sta si v bojih pri Osijeku nala zaklonie za oklepnim transporterjem (Tclcfoto: Reuter)

stran 9

Napetost pri Jelanah in v Ilirski Bistrici je povzroil poveljnik reke Alija Izetbegovi upa, da bodo prili, preden bo garnizije general Marjan ad, ki ne dovoli pregledovanja vozil J A Medtem oklepniki na magiLJUBLJANA, 11. julija - Slovenija ima e vedno samo dokaj v republiki izbruhnila mednacionalna vojna krhko prekinitev ognja, kar dokazujejo tudi dananji incidenti stralni cesti e vedno stojijo, poO D NAEGA DOPISNIKA SARAJEVO, 11. julija - Okrnjeni bosansko-hercegovski parlament je danes sprejel brionsko deklaracijo. To in vse druge odloitve dvodnevnega skupinskega zasedanja so srbski poslanci razglasili za nelegitimne, ker so bile sprejete brez udelebe politinih predstavnikov srbskega naroda. Predsednik predsedstva SR- dogovor brez prelivanja krvi, ni BiH Alija Izetbegovi je na da- pripravljena prevzeti odgovornonanji tiskovni konferenci po- sti za razplet jugoslovanske kriudaril, da mobilizacija rezervne ze. Markovi je e opozoril, da sestave JA in teritorialne obram- za Jugoslavijo ni reitve, e be v Bosni in Hercegovini pome- v kratkem ne bo dobila iz tujine ni kritev brionske deklaracije. najmanj tri milijarde dolarjev fiZvezni premier Ante Markovi, nanne pomoi. Konal je z naki se je danes pogovarjal z naj- povedjo, da se bo predsedstvo vijim vodstvom te republike, pa SFRJ sestalo prihodnji teden, je poudaril, da je sprejetje brion- pri emer bodo lani kolektivneske deklaracije v slovenski ga vodstva drave, ki bodo bojkotirali to zasedanje, odgovarjali skupini pozitivno dejanje. za morebitne posledice pred Markovi je e poudaril, da se lastnim narodom. bo Jugoslavija, e ne bo sprejet Predsednik SRBiH Alija Izetpolitini konsenz o ustavitvi pri- begovi je poudaril, da bo vodprav na vojno, zagotovitvi mini- stvo te republike branilo stabilmalnega funkcioniranja sistema nost te republike z vsemi politiin o dogovoru o prihodnji uredi- nimi sredstvi, in opozoril, da notvi drave, znala v politini, go- bena reitev politine krize, ki bi spodarski in socialni katastrofi bila rezultat uporabe sile, ne z nepredvidljivimi posledicami. more biti trajna. V tem primeru zvezna vlada, ki Nadaljevanje na 2. strani. se zavzema za mirne reitve in VILI EINSPIELER z enotami JA. Najhuji je na meji s Hrvako pri Jelanah, kjer stoji pet oklepnikov, ki zahtevajo prosto pot proti Ilirski Bistrici, vendar ne dovolijo, da bi jih slovenski policisti pregledali. Tudi letalie Brnik je kljub vsem obljubam e vedno zaprto, poveljstvo vojakega letalia Cerklje pri Krki pa ne pusti kmetov na njihove njive. Oklepniki so se do mejne to- bivalce Ilirske Bistrice, ki so ke pri Jelanah pripeljali ob tamkajnji vojanici odklopili vo5.30. tirje so se ustavili, peti pa do in elektriko. V vojanici so je 7 orojem, pripravljenim za odgovorili s tem, da so tanki strel, odpeljal na slovensko stran, kjer so bili slovenski poli- Nekaj zmede je bilo na ticisti. Posadka oklepnika je pove- skovni konferenci tudi glede tedala, da ne bo dovolila pregle- vila mobiliziranih in demobilizidovanja vojakih vozil na magi- ranih pripadnikov TO, saj naj bi stralni ce%ti med Reko in Ilirsko bilo po podatkih poveljnika TO Bistrico. Vojaki so zatrdili, da Slaparja zdaj v TO e 23 tiso ne bodo prvi streljali, vendar pa ljudi, po Kacinovem mnenju pa se morajo ravnati po ukazu ge- naj bi bila tevilka bistveno nerala Marjana ada, naj stre- manja, saj se tevilo enot TO ljajo, e bi kdo skual pregledati stalno in pospeeno zmanjuje, vozila. zlasti tam, kjer bi imela TO Zaela so se pogajanja, ki niso v primeru ponovnega napada obrodila sadov. Armadni oklep- dovolj asa, da popolni svoje vrniki so se umaknili kakih sto ali ste. Ni pa odgovoril na vpraadvesto metrov na hrvako ozem- nje, kdaj bodo demobilizirani lje, kjer akajo. Na bencinski r- vsi pripadniki TO. palki v Rupi pa medtem stoji tudi terensko vozilo, na katerem vgali motorje. Sledila so pogajanja in nazadnje so vojanici vrso pripadniki vojake policije. Ta vojaka kritev dogovora nili vodo in elektriko, tanki pa o ustavitvi ognja je razjezila pre- so potem spet ugasnili motorje. gajanja se nadaljujejo, sicer pa

V Bosno in Hercegovino vabijo tuje opazovalce

Vojska ne trpi nadzora

promet ni oviran
Republiki minister za informiranje Jelko Kacin pa je na dopoldanski novinarski konferenci omenil e nekatere druge kritve prekinitve ognja, med njimi poveano dejavnost pripadnikov vojake obveevalne slube povsod po Sloveniji. Sinoi sta se v Ljubljani okrog 20. ure zgodili dve nesrei. Kot kae, je v entviki vojanici eksplodiralo veje oklepno vozilo (JA to zanika), v ienski enoti teritorialne obrambe pa je eksplodirala protioklepna raketa in je bil pri tem en pripadnik TO tako hudo ranjen, da je kmalu za tem umrl. Zagotavljamo pravno varnost, vkljuno s fizinim varovanjem vseh, ki so zapustili jugoslovansko armado, je na dananji dopoldanski tiskovni konferenci v Cankarjevem domu Jelko Kacin odgovoril na vpraanje, kako lahko naa stran zagotovi varnost ubenikom. ROMANA DOBN1KAR-ERUGA BORIS ULIGOJ

Vse zvezde sveta

BRALNE USPESNICE IZ SVETA
SH0W BUSINESSA - posebna izdaja ANTENE - V V A E M KIOSKU!
PRILI VSEMU NAVKLJUB - Enajstlanska skupina evropskih gostov, predhodnica opazovalske misije Evropske skupnosti, je po veurnem akanju, dvomih in ugibanjih, ali bo sploh prila v Slovenijo, priblino ob 18. uri vendarle prispela z lastnim letalom na brniko letalie, kjer jo je pozdravil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Prav kmalu zatem so stekli pogovori v zunanjem, notranjem in obrambnem ministrstvu. Gostje so med drugim pojasnili tudi svoja priakovanja. Se istega veera so odpotovali v Zagreb. (R. D. ., foto: Marjan Zaplatil)

Danes le ena seja zveznega predsedstva

Razprava o sklepih, ki se nanaajo na poloaj v Sloveniji, in o brionski deklaraciji
BEOGRAD, 11. julija - Predsedstvo SFRJ bo jutri imelo e n o sejo in ne dve, kot je bilo prvotno napovedano. Kot je sporoila sluba za informiranje predsedstva SFRJ, so za jutri ob 10. uri sklicali sejo, na kateri naj bi razpravljali o sklepih, ki jih je predsedstvo sprejelo 4. julija, nanaajo pa se na poloaj v Sloveniji, in o brionski deklaraciji. Poleg lanov predsedstva so na sejo povabljeni tudi predsednika skupine SFRJ in zveznega izvrnega sveta ter zvezni sekretarji za ljudsko obrambo, notranje in zunanje zadeve. Preloena pa je bila razirjena seja predsedstva, ki naj bi se je udeleili tudi predsedniki republik oziroma republikih predsedstev. Kdaj bo ta razirjena seja, niso sporoili. Kot smo izvedeli, dr. Janez Drnovek na jutrinji seji federalnega predsedstva ne bo sodeloval. C. R.

Jutri v prilogi
Marjan Sedmak

Monetarni udar NBJ

V nasprotju z zahtevami zvezne vlade NBJ e naprej odreka Sloveniji in Hrvaki denar iz primarne emisije in poiljke gotovine - Kritev dogovorov
LJUBLJANA, 11. julija Nobenega dvoma ni, da Beograd skupaj s svojimi znanimi podrunicami bije odprto monetarno in gospodarsko vojno proti Sloveniji. To dokazuje tudi odlok NBJ, ki je uperjen proti loveniji in Hrvaki in za katerega je bilo na verajnji seji sveta guvernerjev NBJ priakovati, da bo umaknjen in da obe republiki ne bosta ve izloeni iz jugoslovanskega denarnega sistema. Pa se to ni zgodilo, ker NBJ vodi Srbija, ki ne spotuje odloitev zvezne vlade niti se ne dri brionske deklaracije. Besede slovenskega finannega ministra Duana eoka na novinarski konfernci v Cankarjevem domu. so razkrivale vsak dan veje gos|>odarske pritiske na Republiko Slovenijo. Vztrajanje pri odloku NBJ kljub druganemu priporoilu predsednika ZIS pravzaprav samo potrjuje nemo zveznih organov in vsiljevanje enostranskih interesov Srbije, ki s svojim vplivom krati slovenskim podjetjem tudi pravico do e dogovorjenih blagovnih kontingentov za uvoz. Dokaz totalne vojne na gospodarskem podroju so tudi zaustavljena plaila, ki jih dolguje Srbija Sloveniji; zaplemba trgovin in drugih osnovnih sredstev slovenskih podjetij. Guverner Banke Slovenije dr. Franc Arhar pa je poudaril, da so sprejeti ukrepi sveta guvernerjev NBJ diskriminatorski in da centralna banka ne opravlja poslanstva strokovne ustanove. Slovenija je e ob sprejemanju osamosvojitvenih zakonov (tudi zakona o Banki Slovenije) izrecno poudarila, da bo ravnala po sedanjem denarnem sistemu, dokler bo dinar zakonito plailno sredstvo. Zato je po sprejetju brionske deklaracije e toliko manj razumljivo, da NBJ ni preklicala odloka. Kot smo sliali, vztraja V skladu z izpolnjevanjem doloil brionske deklaracije je Slovenija popoldne izpustila vse ujetnike, tudi oficirje JA. Medtem pa druga stran e ne ravna v skladu s to deklaracijo. Tako so pripadniki J A v bliini letalia v Cerkljah streljali na kmeta, ki je priel na njivo s kombajnom et penico. Med drugim JA nadaljuje provokacije tudi tako, da njihovi organi pregona iejo piebegle vojake po domovih in jih vraajo v prejnje enote. Med napade na Slovenije in njeno imetje sodijo tudi vlomi v stanovanja slovenskih funkcionarjev v Beogradu, povzroanje kode v njih in celo nasilno vseljevanje. pri tovrstnem kaznovanju Slovenije (in Hrvake) samo zato, ker je bil zvezni sekretariat za ljudsko obrambo proti razveljavitvi odloka, e da Slovenija ikanira JA in da ne izplauje pla zaposlenim v armadi ipd. Po vsem tem Sloveniji ne preostane drugega, kot da obvesti o ravnanju NBJ vse centralne banke v Evropi in da poskua ob pomoi zunanjih pogajalcev odpraviti ta problem. Guverner BS je poudaril, da slovenski banni sistem v celoti spotuje vse dogovore in ukrepe, ki so bili sprejeti, ter da NBJ tudi redno nakazuje obresti za obvezne rezerve, esar druge republike banke ne pono. Kot dober gospodar bo slovenska centralna banka e naprej oskrbovala slovenski banni sistem s knjinim denarjem - poudaril je, da so vse banke v Sloveniji likvidne in da je njihova likvidnost dokaj dobra. Ob morebitnem pomanjkanju dinarskih bankovcev, ki bi jih lahko povzroil ustavljen dotok denarja, pa je dejal, da bi Slovenija postopoma zaela uvajati dinarske bone. poudaril pa je, da do tega brkone e ne bo prilo tako kmalu, saj na tem podroju kroenja denarja ni bistveno veje porabe. MARJETA OTARI

P O D AROMETOM DELA

Prostor za n o g e j e na tleh

Komu izstaviti raun za plailo vojne kode?

Nesporazum v zvezi s kasko zavarovanimi avtomobili - Vojno odkodnino naj bi plaal premaganec
LJUBLJANA, 11. julija - e pustimo ob strani nesoglasja glede ocen neposredne kode, ki je nastala ob agresiji jugoslovanske armade, in ostanemo zgolj pri dejstvu, da je ta koda izjemno velika, je seveda najpomembneje vpraanje, kdo in kako bo to kodo poravnal. Zal okodovancev ne moremo prav z niimer potolaiti: nai sogovorniki, namre zavarovalnice, teoretik s podroja prava in republiki upravni organi, so glede povraila kode mono skeptini. Okodovanci bodo morda neko nekaj dobili iz tega naslova - teoretino so upravieni do odkodnine - zagotovila za to pa ni nikakrnega. Okodovanci, zlasti posamezniki, ki so jim ob napadih ali na barikadah uniili osebne avtomobile, so se najprej obrnili na svoje zavarovalnice. Upali so, da bodo dobili zavarovalnino vsaj v primeru, e so imeli vozilo kasko zavarovano. K temu so jih spodbudile tudi prve reakcije iz nekaterih slovenskih zavarovalnic, npr. mariborske, e da so ti zavarovanci lahko brez skrbi. Pa se jc izkazalo, da gre pravzaprav za nesporazum v sami zavarovalnici. Vsa naslednja obvestila so bila nedvoumna: Vsa koda, ki nastaja med vojakimi operacijami in je z njiini v posredni vzroni zvezi, je stvar vojnih reparacij, odkodnin, kijih po naelih mednarodnega prava plauje premagana drava, ne pa zavarovalnice. Tudi drugod po svetu zavarovalnice ne prevzemajo vojnih tveganj. Zato so uae zavarovalnice zgolj v pomo pri ocenjevanju in evidentiranju nastale kode. Ker pa je veliko tudi nedololjivih ali mejnih kod, si zavarovalnice puajo priprta vrata: morda pa bodo (vsaj nekatere) take kode neko kasneje poravnale. Vojne reparacije so videti straansko neoprijemljive, navsezadnje tudi zato, ker za zdaj e ni nikomur jasno, komu bodo lahko izstavili raun. Ve o tem na 3. strani.

Darja Verbi in dopisniki

Navsezadnje b o m o e dolni
Vojna koda

Darjan Koir

H a n s van d e n B r o e k
Portret tedna

Marjan Bauer

Renault ostane
Pogovor s Claudom Tellierjem

Boo Kova

V i j u g a n j e m e d naeli
Pogajanja pod skrbnitvom Evrope Teodor Gerak SOOENJE Z JEKLENO ZVERINO - Vojaki v oklepnik u imajo povelje, naj streljajo, e bi hotel kdo pregledati njihovo vozilo. (Foto: Marjan Zaplatil)

T o v o j n o so dobili novinarji