E T R T E K , 18. J U L I J A 1991 L J U B L J A N A L E T O XXXIII T.

167 C E N A 16 D I N A R J E V
2,60 D E M , 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

RAUNALNIKA OPREMA
065/62-477, faks 065/62-733 HIMMHHMMBI

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

|

Knjievni listi: Vzgoja proti izobraevanju - Ingeborg Bachmann, pisateljica ostrega miljenja - Kdo bo dedi Borgesove literarne zapuine? - Kako biti sreen?
TEMA DNEVA v
M I R N O D O B N A SEJA

Cas za premislek

Slovenski parlament je pravzaprav e pred asom zakoliil novo smer socialne politike, ki izpostavlja dolnost slehernega dravljana, da v skladu s svojimi sposobnostmi poskrbi za svojo socialno varnost oziroma za socialno varnost svoje druine. Drava mu je dolna to zgolj omogoiti. Vsak sam se mora tudi - e je zaposlen in ima redne vire prihodkov - zavarovati pred predvidljivim tveganjem, kajti drava bo zagotavljala socialno varnost le tistim posameznikom, ki si je sami ne morejo zagotoviti in pri tem upotevala naela solidarnosti in vzajemnosti. V duhu teh nael je vlada zasnovala novo pokojninskoinvalidsko in zdravstveno zakonodajo, ki jo je parlament vzel v pretes veraj. Razprava, ki se je komaj zaela, pa je kljub vsemu pokazala, da so poslanci previdni in nekako nezaupljivi do sprememb, ki si jih je v delovanju sistema pokojninskoinvaldiskega in zdravstvenega varstva zamislila vlada ob tako je bilo reeno prizadevni asistenci stroke. Spremembe bodo navsezadnje prizadele slehernega dravljana, zato poslanci zahtevajo as za tehten premislek o vsaki izmed njih, kajti navsezadnje se hudi vselej skriva v podrobnostih. In e en razlog je za hitenje poasi. Poslanci bodo kmalu dobili na klopi zakon o privatizaciji, zakon o denacionalizaciji in vrsto drugih gospodarskih zakonov, ki v imenu ekonomske uinkovitosti ne bodo spremenili le gospodarske strukture, ampak bodo posegli tudi v tkivo drube, ga razslojili. Tudi te spremembe morajo imeti pred omi, ko bodo doloali okvire nacionalnega socialnega varstva. Ekonomska uinkovitost in socialna pravinost sta v sodobnih, vitalnih drubah namre dva nedeljiva vidika vsakrne sistemske odloitve. SLAVA PARTLI

Parlament o reformi drubenih dejavnosti

Pokojninski zakon bo morala vlada dopolniti zlasti v delu, ki se nanaa na podaljanje pokojninske dobe - Zdravstveni paket bo na vrsti danes
LJUBLJANA, 17. julija - Poslanci slovenske skupine so se danes zbrali na dvodnevnih sejah, da bi nadaljevali redno delo, ki je bilo v zaetku tega meseca prekinjeno zaradi agresije jugoslovanske armade na Slovenijo. Na dnevnem redu imajo vrsto pomembnih zakonov s podroja drubenih dejavnosti, med katerimi so najpomembneji novi zakoni o zdravstvenem in pokojninskem sistemu. Na skupnem zasedanju jih je doslej k njim pojavile tevilne uvodoma pojasnil podpredsed- pripombe, do katerih naj se najnik republike vlade Matija Ma- prej opredeli izvrni svet. Kar lei. Oznail jih je kot pomem- zadeva predloeni zakon o poben razvojni dejavnik, ki zago- kojninskem in invalidskem zavatavlja vijo izobrazbeno, zdrav- rovanju, je poslanska razprava stveno in kulturno raven celot- pokazala, da bo morala vlada nega prebivalstva in socialno pretresti marsikatero reitev, blaginjo. predvsem tiste, ki se nanaajo na Vsi trije zbori so se odloili, podaljanje pokojninske dobe. da bodo o predloenih zakonih Parlament naj bi danes sprejel o zdravstveni dejavnosti, tudi predlog zakona o organizao zdravstvenem varstvu in zavaciji in financiranju vzgoje in izorovanju ter o lekarniki dejavnobraevanja. Toda z njim so bili sti razpravljali jutri, saj so se e v drubenopolitinem zboru tako nezadovoljni, da so ga vrnili v fazo osnutka, v zboru zdruenega dela pa so odloanje o njem preloili na 31. julij in ob tem ministrstvu za olstvo oitali, da v tem asu ni storilo skoraj niesar: nimajo nacionalnega Zbor zdruenega dela j e na dnevni red dal tudi poroilo mandatno-imunitetne komisije o odvzetju poslanskega mandata Milanu Aksentijeviu, delegatu JA. programa, ni jasno, kakna naj bo mrea ol in ni znano, kakna merila bi veljala za doloanje pla olnikom. Poslanci vseh treh zborov so se zbrali tudi na skupni seji. Opravili so tevilna imenovanja, izvolitve in razreitve, niso pa podprli predloga liberalnega demokrata Mileta etinca, naj bi konno imenovali tudi direktorja ljubljanskega Univerzitetnega klininega centra, z utemeljitvijo, da predlagatelj e ni predloil formalnega predloga. Zaradi nesklepnosti skupne seje niso odloali o predlogu liberalne stranke, naj republiki javni toilec objavi natanne podatke o kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj vojnega hudodelstva, storjenih med drugo vojno.

DANES V DELU
Markovi je zelo hud na lane predsedstva
Ker se lani dravnega vrha noejo pogovarjati, bo premier ukrepal po svoje

Hrvaka priakuje napad

Na meji so menda pripravljeni trije srbski korpusi

Jugoslavija po Vuku
Predsednik narisal nov SPO je zemljevid

stran 2 Novi pokojninski zakon brez prekucnikih sprememb

Bistvena novost: postopno zvievanje vstopne starosti za pridobitev pokojnine

Karikatura: Franco Juri

Banni udar na devizne vloge obanov?

Bankam njihovo zdruenje predlaga, naj devizne vloge izplaajo v dinarjih
B E O G R A D , 17. julija (Tanjug) - Izvrni odbor Zdruenja bank Jugoslavije je danes priporoil poslovnim bankam, ki so imele od zaetka leta do konca junija neto zmanjanje deviznih hranilnih vlog, naj prenehajo izplaevati devize, deponirane pri Narodni banki Jugoslavije. Banke jih bodo odkupovale za dinarje oziroma izplaevale dinarsko protivrednost za devize na raunih in hranilnih knjinicah, kajpada v skladu s svojo likvidnostjo. Med razpravo na seji izvrnega odbora je predstavnik Beograjske banke Ivan Kojevi menil, da je as, da ZIS razglasi moratorij za devizno varevanje in hkrati zagotovi varevalcem, da bodo dobili svoje devize, ko bo mogoe. Ve na 3. strani.

Konec brionske farse

etverice iz vzhodnega dela drave spet ni bilo na sejo predsedstva SFRJ - Markovi ni skrival jeze - Danes ob 14. uri se bodo zbrali v Beogradu
OD NAEGA POROEVALCA BRIONI, 17. julija - Farsa v dveh nadaljevanjih se je konala. Danes so se tukaj sestali tirje lani zveznega predsedstva, Ante Markovi in Budimir Lonar. Ugotovili so, da predsedstvo ni sklepno. Seja se je konala v dobre pol ure. Popolnoma blokirano predsedstvo naj bi se poskualo vnovi sestati jutri popoldne v Beogradu. Stipe Mesi zatrjuje, da ne gre za popuanje pred nikomer. Vsega, kar se je v zadnjih dneh dogajalo na Brionih, polovini metropoli Jugoslavije, ni mogoe niti opisati. Novinarji smo lahko opazovali vso norost in nesposobnost jugoslovanske politike, katere najviji predstavniki se niso sposobni dogovoriti niti o tem, kje se bodo sestali. Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesi je novo sejo predsedstva na Brionih sklical za danes ob 10. uri. Zvedeli smo, da se je za to odloil ele po sugestijah nekaterih drugih lanov tega organa, ki so menili, da pred izsiljevanjem lanov predsedstva iz Srbije in njenih satelitov ne bi smeli popuati. Kakorkoli, ob 11. uri, ko sta na Brione prispela Vasil Tupurkovski in Bogi Bogievi, so sejo prestavili na 13. uro. Reeno je bilo tudi, da se bodo seje udeleili e lani predsedstva iz Srbije, Vojvodine, Kosova in rne gore ter nekateri lani ZIS z Antejem Markoviem na elu. Ob 13. uri sta na Brione dopotovala Markovi in Budimir Lonar. Markovi je bil oitno jezen. Novinarjem je govoril o lepem vremenu, Budimir Lonar pa je izrazil le strah pred tem, da bi mu mikrofoni slovenske televizije Predsedstvo Republike Slovenije je danes v razirjeni sestavi razpravljalo tudi o informaciji o razlogih za odpoved seje predsestva SF RJ v torek in sredo na Brionih. Predsedstvo se je strinjalo, da se dr. Drnovek udelei seje predsedstva SFRJ, ki jo je predsednik Mesi sklical za etrtek, 18. 7. 1991 v Beogradu in na kateri bo po dogovoru v predsedstvu Slovenije in na zahtevo dr. Drnovka na dnevnem redu tudi razprava o sklepu skupine Republike Slovenije o umiku JA iz Republike Slovenije. Predsedstvo naj bi razpravljalo tudi o uresnievanju brionske deklaracije. razbili zobe. Hkrati je podpredsednik predsedstva dr. Branko Kosti v Beogradu trdil, da 3 o gievi in Tupurkovski govorita eno ir delata drugo. etverice iz vzhodnega dela drave na Brione ni bilo. Seja predsedstva SFRJ v mono okrnjeni sestavi se je zaela ob 14. uri. Stipe Mesi je pred njo izjavil le, da bo jutri sklical novo sejo, vendar ne na Brionih. Na vpraanje, ali se bo torej predsedstvo sestalo v Beogradu, je odvrnil, da bomo to e videli. Med kratkim sestankom v hotelu Neptun na Brionih so novinarjem razdelili izjavo, ki sta jo podpisala Bogievi in Tupurkovski. V njej trdita, da so za blokado zveznega predsedstva odgovorni vsi po vrsti: Drnovek, ki se ni hotel udeleevati sej predsedstva SFRJ, Mesi, ker je vztrajal pri seji na Brionih, in trmoglavi lani predsedstva SFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in rne gore. Opozarjata, da bosta javnosti prisiljena sporoiti svoje odloitve o njunem poloaju v predsedstvu, e se to ne bo kmalu sestalo. Sestanku je sledilo delovno kosilo, ki se ga ni udeleil Vasil Tupurkovski. Bil je videti jezen. Ko je zdrvel proti ladji, ki ga je akala v pristanu, je novinarjem povedal le, da so se dogovorili, da bo Mesi sklical novo sejo e jutri. Kaj se ob vsem tem plete v jugoslovanskih kabinetih, je teko ugotoviti. V Beogradu se je med Markovievo odsotnostjo sestala zvezna vlada, v Zagrebu je zasedal dravni svet, v Zadru pa sta se sestala Tudman in Kadijevi. Stipe Mesi je presodil, da sta najbr razpravljala o poloaju v Hrvaki. Ante Markovi je z Brionov odel tako. kot je priel: hitro in brez besed. Stipe Mesic je kasneje povedal, da je Markovi na kratkem sestanku nesklepnih lanov predsedstva predlagal po-

MATIJA MALEI Zbor zdruenega dela je razpravljal tudi o izjemno tekem poloaju v gospodarstvu, ki se je e poslabal po agresiji vojske na Slovenijo. Sklenil je, da se bodo zaradi teh vpraanj prihodnji teden zbrali na izredni seji. Drubenopolitini zbor in zbor obin sta sprejela stalie, ki ga je v D P Z oblikoval Janez Kocjani. Po njem najodloneje zahtevata takojnje odprtje slovenskega zranega prostora in slovenskih letali. Ve na 3. strani MAJDA VUKELI

stran 3 Ovadba zoper polkovnika Berislava Popova

Radgonski junak je osumljen vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom

SO TRENUTKI, KO JE IVLJENJU TREBA DAROVATI NOV SMISEL

UTRUJENA - Da se parlamentarno ivljenje vraa v stare tokove, je videti tudi na obrazih Joeta kola in Tomaa Pavia. (Foto: Ale ernivec)

istijo tudi rni Vrh in Koevsko Reko

Pirotehniki so e vedno v prvem krogu rnovrkega pekla

PRIJAZNOST NA POHODU
INFORMACIJE: (063) 814-414, 814-824

stran 1 1

novni sestanek jutri v Beogradu.

Stipe Mesi je novinarje seznanil s tem, da so se navzoi lani zveznega predsedstva dogovorili za dopolnitev jutrinjega dnevnega reda seje: nanj naj bi uvrstili tudi zahtevo Slovenije, da se armada iz nje im prej umakne. Nesklepnost predsedstva je oznail za svoj poraz, na vpraanje, zakaj v taknih razmerah e vodi predsedstvo SFRJ, pa ni hotel neposredno odgovoriti. Janez Drnovek je kasneje ocenil, da na Mesievem mestu seje predsedstva v Beogradu ne bi sklical. Novinarjem ni vedel povedati, ali se bo jutrinjega sestanka udeleil, pristavil pa je, da bo upoteval stalie siovenskega vodstva. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da se je na sestanku spri z Markoviem, od katerega je zahteval ugotavljanje odgovornosti za napad armade na Slovenijo in odprtje slovenskih letali. Dogajanja na Brionih je bilo konno konec ob 17. uri. Za politiki in novinarji je na otoju ostalo le e kaknih estdeset posebej pogumnih in zvedavih turistov, ki so imeli enkratno prilonost seznaniti se s polovico lanov najvijega jugoslovanskega vodstva. Nadaljevanje na 2. strani. MIRAN LESJAK

Vrh pred teko izbiro

O D NAE DOPISNICE kem. Toda obstaja velik skupen LONDON, 17. julija Sovjetski predsednik Mihail Gorbaov je interes Evropejcev, da se v Judanes zael tridnevni obisk v Londonu, v okviru katerega se je davi goslaviji dosee zadovoljiv raze sreal s francoskim predsednikom Mitterrandom in opoldne plet. z amerikim predsednikom Bushom. Vse popoldne pa se je pogovarjal z vsemi sedmimi voditelji najbolj razvitih drav na svetu Zadnja vest (skupina sedmih) in jim skual utemeljiti sovjetske pronje za obilno LONDON, 17. julija (Tapomo pri uresnievanju daljnosenih gospodarskih reform. Vrh njug) - Gorbaov naj bi se s sedsedmerice se je opolnoi konal z objavo ekonomske deklaracije. merico sporazumel o gospodarPopoldne so se voditelji sedmih industrijskih drav znova seli le skem sodelovanju, da bi SZ izpezato, da bi prisluhnili Gorbaovu. ljala reforme. Sovjetska zveza je kim. kanadskim in japonskim dobila status pridruene lanice Nocoj se bo sestanek GorbaIMF in Svetovne banke, britanova s skupino sedmih nadalje- peatom), da pomaga razreiti ski premier Major pa bo obiskal val med delovno veerjo, med- jugoslovansko krizo, morebiti Moskvo, da bi se preprial o gotem ko se bo sovjetski voditelj kake nasprotne ukrepe, e se spodarskih spremembah. V SZ jutri seel na tiri oj e z gostite- poloaj v Jugoslaviji ne bo zasukal na bolje. Dejal je: Menim, namerava tudi vseh sedem fi Med sreanjem z Bushom sta da govorjenje o takih ukrepih nannih ministrov najrazvitejih bila danes doseena dva po- v tem trenutku ne bi bilo dobro- drav. membna dogovora, najprej, da dolo glede na sedanjo situacijo Vsi si elimo pomagati, da bo sovjetsko-ameriki vrh e v Jugoslaviji. Do zdaj je e stekonec meseca (najverjetneje 30. klo nekaj pomembnih akcij z na- se prelivanje krvi in nasilje v Juin 31. julija) v Moskvi, in dru- e strani, pri emer je najpo- goslaviji preneha, toda reitev gi, da bo sporazum v okviru membneje, da se ustavi sedanje morajo poiskati Jugoslovani saStart podpisan najverjetneje e prelivanje krvi v dravi. Problem mi. Mi lahko izrazimo svoje pona moskovskem sreanju. Gre je seveda izredno teak in zaple- glede na reitev, vendar jih ne za sporazum o omejitvi tevila ten in ima veliko specifinih raz- moremo vsiljevati, zato menim, jedrskih izstrelkov dolgega dose- senosti, Slovenci imajo svoje da moramo poakati in videti, poglede na dogajanje, Hrvati pa kako se bodo stvari tam razplega za trideset odstotkov. Ve na 4. strani. svoje, vseskozi je prisotna tudi t a l e skrb za srbske pozicije in za poljem, britanskim premierom MaMIRJAM AIMOV-OBLAK jorjem, Italijanom Andreottijem in Kanadanom Mulroneyjem. Kar zadeva pomo skupine sedmih pri Gorbaovovih reformah, so stalia v skupini e vedno neenotna, eprav je John Major na dananji tiskovni konferenci dejal, da je skupina Gorbaova povabila v London ne zato, da bi ga odklonila, temve da bi se proces pomoi zael. V resnici je sedmerica danes pred hudo dilemo, kako naj Gorbaova, ko gre za konkretno finanno pomo, zavrne, ne da bi pri tem naela njegov ugled in mu dodatno poslabala poloaj doma. Na zakljuni tiskovni konferenci, na kateri je John Major razgrnil doseke londonskega vrha sedmerice, je odgovoril tudi na novinarsko vpraanje, ali pripravlja Evropska skupnost, ki ji je sedem bogatih v verajnji politini deklaraciji v resnici zaupalo mandat (to pot tudi z ameri-

Gorbaov je ves dan preprieval sedmerico, bogati pa razmiljajo Objekti JA v Sloveniji bodo brez elektrike vse o vljudni in hkrati astni zavrnitvi - Major je govoril o Jugoslaviji zicije srbske manjine na Hrva- dotlej, dokler ne bodo odprta naa letalia
LJUBLJANA, 17. julija Z odlokom slovenske vlade so veraj popoldne ob 17. uri nekaterim najpomembnejim vojanicam in vojakim objektom v Sloveniji odklopili elektrino energijo. Kot je danes sporoilo slovensko ministrstvo za informiranje, gre za poveljstvi obeh korpusov JA v Sloveniji, v Ljubljani in Mariboru, za vojanico Borisa Kidria v entvidu pri Ljubljani, vojanico Ivana Cankarja na Vrhniki in vojako letalie v Cerkljah pri Breicah. Ta ukrep so slovenske oblasti rim najpomembnejim vojanicam sprejele za doloen as, in sicer do- JA v ioveniji je zapisano, da je kler ne bodo odprta vsa slovenska sklicevanje, da je odprtje slovenletalia in dokler se ne bo normali- skih letali v pristojnosti zveznega ziral promet v slovenskem zranem sekretariata za promet in zveze, in prostoru. Vsa slovenska civilna le- hkratno pogojevanje odpiranja citalia so namre e etrti teden vilnih letali z reimom, ki velja za zaprta za ves promet. Za ves civilni vojako letalie Cerklje, le sprenepromet je zaprt tudi zrani prostor vedanje in izsiljevanje. Republike Slovenije. V nedeljo sta generala usi in Nikolovski, ki sta LJUBLJANA, 17. julija (Tana pogovorih v Sloveniji spremljala njug) Poveljstvo ljubljanskega lana jugoslovanskega predsedstva korpusa se udi nad ponovno izVasila Tupurkovskega in Bogia kljuitvijo elektrine energije in teBogievia, pogojevala odprtje slo- lefonov vojakim objektom v Ljubvenskih letali s koncesijami glede ljani in e nekaterim garnizijam, vojakega letalia Cerklje. Kot ker za to ne vidi razloga, je poudarsmo e poroali, je edina ovira za jeno v sporoilu informativne sluodprtje slovenskih civilnih letali be Ljubljanskega korpusa. Tudi soglasje zveznega sekretariata za tokrat je vodstvo Republike Sloveljudsko obrambo k dovoljenju za nije ravnalo samovoljno ter v prakodprtje letali, ki ga izdaja zvezna si pokazalo skrajni cinizem in licemerstvo. Z nenehnimi provokacijauprava za zrani promet. mi, izzivanjem in krenjem vseh V obrazloitvi odloka slovenske dogovorov, tudi brionske deklaravlade o odvzemu elektrike nekate- cije, daje jasno vedeti, da mu v resnici ni do miru in mirnega razpleta krize, je e zapisano v sporoilu. Ne preostane nam drugega kot upanje, da bodo tisti, ki ravnajo po takih metodah in enostransko krijo vse dogovore, spoznali, da bodo neizbeno sami postali rtev lastnih zablod, je e zapisano v sporoilu informativne slube ljubljanskega korpusa. To pa onemogoa povezavo Slovenije s svetom in Jugoslavijo, oteuje potovanja najvijih predstavnikov slovenske drave in njihovo udelebo na pogajanjih in sreanjih doma in v tujini, povzroa ogromno Iz fotokopij letalskih informacij (t. i. pre-flight infornialion, ki jih dobi na vsakem letaliu pilot, ki eli leteti v tujino, izdajajo pa jih kontrole letenja na posameznih letaliih), ki jih posreduje kontrola letenja Zvezne republike Nemije na svojih letaliih kot cirkular vsem zainteresiranim, je razvidno, da so letalia Ljubljana, Maribor in Portoro zaprta od 26. 6. 1991 ob 12. uri do predvidoma 24. 9. 1991 do 12. ure zaradi tehninih razlogov. Zvezni organi so oitno e 26. 6. 1991 predvideli zaprtje slovenskih letali za tri mesece in o tem obvestili vse drave, s katerimi ima Jugoslavija sklenjene dvostranske sporazume o zranem prometu. gospodarsko kodo in zbuja oitne dvome o resnosti namenov zvezne drave in njenih organov, da bodo spotovali brionsko deklaracijo in sklepe predsedstva SFRJ, sprejete 4. julija letos, ki med drugim v 5. toki govorijo tudi o takojnji zagotovitvi odprtja zranega prostora VESO STOJANOV

Nekatere vojanice spet brez elektrike

POT ZAMAN Ante Markovi na Brionih ni skrival jeze, ker so predstavniki jugovzhodne Jugoslavije tudi vdrugi bojkotirali sestanek. (Foto: Igor Modic)

Znana le usoda tirih sodov z odpadki iz BiH

Ti sodi so v mengekem Leku, v njih pa so odpadki iz Heliosa - V Heliosu skrivnostni
D O M A L E . 17. julija - Ne glede na to, da od republikega ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Mihe Jazbinka do zdaj e ni bilo mo dobiti konkretnih odgovorov na vpraanje, kaj se dogaja z nevarnimi (najbr gre le za posebne) odpadki, ki so bili v Slovenijo vrnjeni iz BiH, nam je vendarle uspelo odkriti, kakna je usoda tirih sodov s temi odpadki. Ti tirje sodi so trenutno v mengekem Leku, kjer so ugotovili, da odpadki kljub napisu na sodih niso njihovi, temve Heliosovi. Odpadke naj bi najpozneje v dveh mesecih prevzelo podjetje Kemis iz Radomelj in jih predelalo v svojem obratu za reciklao odpadnih snovi. O tem, kje je drugih 29 sodov, ki naj bi bili 26. junija s tovornjaki pripeljani v Domale, pa ni vedel nihe povedati niesar. V Heliosu so baje (v tovarni odgovornih ni bilo) odpremnico za ta tovor zavrnili in sodov niso prevzeli. Ve na 2. strani . J. P.

Vojake gronje Hrvaki

Vrhovni dravni svet Hrvake o srbski blokadi predsedstva in nameravanih posegih JA na vzhodni meji - Novi napadi ob obali in prvi pri Karlovcu
O D N A E G A DOPISNIKA ZAGREB, 17. julija - Glavna tema popoldanske seje vrhovnega dravnega sveta Republike Hrvake je zadevala popolno blokado dravnega predsedstva in medrepublikega dogovarjanja od strani srbskega lobija, predvsem pa zadnje vojake gronje Hrvaki, ki je po besedah hrvakega obrambnega ministra dr. Simeta Dodana na vzhodni meji s Srbijo in BiH okupirana s tremi oklepnimi korpusi. Ti po hrvakih informacijah v naslednjih tirih dneh nameravajo stopiti v totalno vojno s Hrvako. Zato je minister Dodan e na tiskovni konferenci v hrvakem saboru pozval sile Nato in Zahodne Evrope, naj zavarujejo jaltsko delitev Jugoslavije, kot je rekel. Ker pa se je tako reko vso no in njakov z govejo ivino in praii deloma tudi podnevi streljalo prav petrinjskega Gavrilovia. Po nekana obrobju velike Srbije, ki naj bi terih informacijah so bile barikade se razprostirala od Virovitice na se- tudi v Gorskem kotarju, kar pa hrveru prek Karlovca do Karlobaga vaka policija zanika. na jugu - vojska pa pritiska na zaKer so danes dopoldne v vaseh hodne meje BiH s Hrvako je Prnjavor in Dragotinci v petrinjski zaskrbljenost hrvake vlade vseka- obini teroristi ugrabili est kmekor upraviena. Ponoi so prvi po tov, ki so se po nedeljskem begu zaetku oboroene srbske vstaje, to v Petrinjo vrnili na kmetije, je kaje od avgusta lani, teroristi v bliini kih 500 pregnancev iz hrvakih vaKarlovca na glavni cesti Karlovac- si, ki so zaasno nastanjeni v Petri-Biha oziroma proti Plitvicam in nji, napovedalo protestno zborovanaprej proti morju, na bencinski nje pred stavbo hrvakega sabora rpalki v Turiloviu, streljali na ,v Zagrebu. Tudi minulo no je vojpolicijsko patruljo in zahodnonem- ska v Baniji izzivala hrvako prebiko.osebno vozilo. Pravijo, da ni bil valstvo. Iz petrinjske vojanice so nihe ranjen in da je policistom celo po pomoti izstrelili svetlobno rauspelo ujeti enega izmed napadal- keto na hrvako vas Hrastovica in cev. Gardisti in policisti so ponoi zagali eno gospodarsko poslopje. preganjali teroriste v Virovitici, e V vzhodni Slavoniji pa so veraj huji boji pa so bili v Baniji, kjer so dosegli premirje z vojsko. Po beseteroristi tudi ugrabili nekaj tovor- dah osijekega upana dr. Zlatka Kramaria so tega e posebej veseli anjci na njivah. Kljub novemu do govoru so teroristi ponoi obstreljevali Osijek z levega brega Drave in iz Stare Tenje. V obeh primerih z minometi, iz etnikega gnezda Bijelo Brdo pa so streljali proti poloajem hrvakih oboroenih sil v Sarvau. Pravi boj se je odvijal v hrvaki vasici Liane Ostrovike v benkovski obini, kjer je hrvaka policija pred tirimi dnevi odprla policijsko postajo. Okoli pete ure zjutraj so postajo in vas napadli teroristi. Ve na 2. strani. PETER POTONIK

SLOVENSKI MADRIGALISTI
LJUBLJANA
Koncert ob 400-letnici smrti atrij Magistrata v Ljubljani danes, 18. julija 1991, ob 21. uri. dirigent Janez Bole

V Slovenijo prili prvi pravi evropski opazovalci

LJUBELJ. 17. julija - Po dveh uvodnih obiskih so se opoldne iz Zagreba z avtomobili pripeljale prve tiri skupine operativcev, ki so si ogledali razmere v Ljubljani in na mejnih prehodih Ljubelj. entilj in Vi. Opazovalci, obleeni v civilna oblaila in z oznako na rokavu (dvanajstimi rumenimi zvezdami v krogu na modri podlagi) oitno elijo opravljati svoje naloge brez medijske pozornosti in le v okvirih, kakrne je zartala brionska deklaracija, zato izjav za javnost ne dajejo, vsak dan pa poroajo v Bruselj. Dokler v Ljubljani ne bo zael delovati njihov center, se bodo vsak dan vraali v Zagreb. Na Ljubelj (na sliki), kjer tako redkega prometa e ne pomnijo, je prila skupina treh opazovalcev: Nemec. Luksemburan in Nizozemec. Po enournem pogovoru z vodjo carinske slube in vodjo policije so li e na avstrijsko stran, nato pa obiskali vojanico na Vrhniki. (R. D. ., foto: Joco Znidari)