^fa^sD nrr^HgD fsg T M O nOTpooco^DO o oo ^ aeg Bn ^c oo OcfO H D Bf ^ r o^unoo P BBn a t n ti t t i i j ii a j i S

a BBoDAL PO oo PaDoofoao ap ooDuL Di^ Bo nn UP f oBoo oan ooDoDgo na^ po i ia o l ii I |

NOSILEC KAKOVOSTI
mmmmmmmmmmmtmmmm?-;

PETEK, 2. A V G U S T A 1991 LJUBLJANA, LETO XXXIII T. 179 C E N A 20 DINARJEV

3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL

GORNJA RADGONA 1

Nova Gorica i 91 9
Trije asopisi v
BEGUNEC

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

- Vikend magazin: RTV in satelitski programi, kulturni koledar in Delo-Adut - Izlet, zaklad in nove

Franjo Tudman doivel v saboru hudo kritiko

Hrvaki predsednik se je zavzemal za miroljubno politiko in predlagal potrditev nove vlade - Medtem je armada napadla v vzhodni Slavoniji
OD NAEGA DOPISNIKA ZAGREB, 1. avgusta Kot po nekakem nenapisanem pravilu sleherni Tudmanov nastop v javnosti izzove nove oboroene spopade z mrtvimi in ranjenimi. Tako je bilo tudi danes, ko se je na zahtevo hrvakega suverena dr. Franja Tudmana na izrednem zasedanju sestal hrvaki sabor, na njem pa je uvodoma dr. Tudman izrazil preprianje, da se bo Hrvaka kljub vsemu lahko izognila sploni vojni s Srbijo in JLA, kajti vrhovno poveljstvo armade priznava legitimno hrvako oblast. Poslanci ga sicer niso izvigali, toda hrvaki suveren je prvi v saboru doivel hladen sprejem. Poslanci so ne glede na strankarsko pripadnost prav njemu in dosedanji hrvaki vladi pripisali najvejo odgovornost za razmere v republiki, ki pa se ne kaejo samo na bojiih. Karikatura: Franco Juri Miroljubno politiko Hrvake, kot jo je imenoval Tudman, hrvaka oblast opraviuje tudi na rova Slovenije. Gre za razlien geopolitini poloaj obeh republik, meni dr. Tudman. Slovenci nimajo takih problemov s Srbi kot mi in ne gre prezreti dejstva, da je Slovenija dobila dovoljenje srbske politike in celo vojakega vrha, da imprej izstopi iz Jugoslavije. V takih okoliinah so tudi nekateri nai funkcionarji menili, da bi morali med vojako agresijo na Slovenijo stopiti v vojno s Srbijo in JLA. Toda v takem primeru bi morali prevzeti vse tveganje vojne s strahovito vojako mojo in s Srbijo, ki je poklicala pod oroje domala vse za boj sposobne borce. Dr. Franjo Tudman tudi pravi, da so v teh dneh uvedli splono mobilizacijo hrvakih sil na najbolj ogroenih obmojih, hkrati pa imajo hrvaki borci nalogo, da nikjer ne nasedajo provokacijam, s katerimi bi izzvali posredovanje vojske. Vendar pa bomo poklicali ljudi k splonemu odporu, e se bo vojska popolnoma postavila na stran velikosrbskega imperializma. Zagotavljam vam, da Hrvaka ne bo pred nikomer pokleknila, meni dr. Franjo Tudman. DUBROVNIK, 1. avgusta (Hina) - Po sporoilu dubrovnikega centra za obveanje so vojaki helikopterji, rafalni streli in svetlobne rakete ponoi vznemiijali prebivalce krajev v dubrovniki obini ob meji z Bosno in Hercegovino. Hrvaki predsednik je oitno izgubil nekdanji ugled predvsem med svojimi, hadezejevskimi, poslanci iz Slavonije, Banije in z roba Kninske krajine. Prvi prepiri so se zaeli potem, ko je dosedanji obrambni minister dr. ime Dodan kritiziral menjavo vlade v ozkem krogu oblasti, sedanja obnova s lani vlade iz vrst Raanovih reformistov, liberalov, socialdemokratov, kranskih demokratov in drugih pa je po njegovem mogoa le prek sporazuma te koalicije, ki jo sam Tudman imenuje vlada demokratine enotnosti. O 15 predlaganih novih ministrih kar 28-lanske vlade, ki jo bo vodil dosedanji podpredsednik dr. Franjo Greguri, bodo razpravljali jutri. Vpraanje pa je, e se bodo strinjali s Tudmanovim imenovanjem Gregurievega kabineta, kajti tudi hadezejevski poslanci so zahtevali takojnjo ustanovitev vlade narodne enotnosti z jasnim politinim in gospodarskim programom. Zahtevali so tudi definicijo hrvake vojne, znatno omejitev pristojnosti predsednika republike ali pa vsaj vrnitev v parlamentar OSIJEK, 1. avgusta (Hina) - Z bojnih poloajev v Nemetinu in Dalju so okoli 10. ure pripeljali v osijeko splono bolninico 17 ranjenih in tri mrtve. Domnevajo, da je rtev ve. no demokracijo, ki je na Hrvakem formalno delovala po lanskih volitvah do sprejetja decembrske ustave. Ve poslancev je zahtevalo tudi prekinitev vseh stikov z Republiko Srbijo, ki na Hrvakem vodi nenapovedano vojno: medtem ko je vojska po porazu v Sloveniji dejansko raz NOVI SAD, 1. avgusta (Tanjug) - Danes do 14. ure so v pokrajinsko bolninico v Novem Sadu iz Vajske prepeljali devet ljudi, ki so bili hudo ranjeni v oboroenih spopadih na Hrvakem. padla, z njo po mili volji razpolagajo vojaki jastrebi od najnijih enot do generalpolkovnika Blagoja Adia, kot je rekel poslanec Liberalne stranke Ivan Kova. Ker se je danes med zasedanjem sabora po nonem in jutranjem bombardiranju Vukovarja, Borova, Erduta, Dalja, Aljmaa in e nekaterih drugih krajev vzhodne Slavonije praktino zaela okupacija vzhodne Slavonije in Hrvake, se je opoldne sestal krizni tab Hrvake, poslanci pa so o politinih razmerah ve kot dve uri razpravljali za zaprtimi vrati v poslanskih klubih. Borovo, Erdut, Dalj in Aljma so napadla tudi vojaka letala, na hrvako ozemlje pa je vkorakala vojska iz vojvodinske, to je s srbske strani, in zlasti v Erdutu, Dalju in Aljmau povzroila pravo razdejanje. Veliko prestraenih ljudi se je reevalo s olni po Donavi in Dravi, tevilo mrtvih pa naraa iz ure v uro. Zato lahko vsaj priakujemo, da bodo razmere na slavonski fronti odloilno vplivale na odloitve sabora, kako odgovoriti na vojno, ki jo izsiljujeta Srbija in armada. Ve na 2. strani. PETER POTONIK DRAEN BUDIA DR. ZVONIMIR EPAROVI

DANES V DELU
Predstavnik zvezne vlade o sovranikih Jugoslavije
Tudi srbsko vodstvo si ne eli, da bi drava ostala skupaj

Zaprte ambulante in operacijske dvorane

V izolski stavkajo bolninici

stran 2 Produktivna antireklama

Ob imenovanju dr. Primoa Rodeta za direktorja UKC Ljubljana

Nesklepnost T E M A D N E V A odloila zakon Tudmanova pepelnica o povrailih

LJUBLJANA, 1. avgusta - Dva zbora slovenske skupine - zbor obin in drubenopolitini zbor - sta danes nadaljevala veraj zaeto delo, medtem ko je zbor zdruenega dela e veraj opravil vse, kar si je postavil na dnevni red. Morda je najpomembneja novica s tokratnega zasedanja, to pa je da zaradi nesklepnosti zbora obin ni bil sprejet zakon o povrailu vojne kode. Tako za zdaj e ne bomo plaevali posebnih davkov na najrazlineje blago in storitve, s katerimi naj bi pomagali v vojnih spopadih v Slovenji najbolj prizadetim, kot je to predvideval predlog tega zakona. V zboru zdruenega dela so ga sprejeli e veraj in s svojo vnemo povzroili kar nekaj proceduralnih zapletov. Danes ga je sprejel tudi drubenopolitini zbor, zbor obin pa je zaradi nesklepnosti prekinil delo, e preden so prili do te toke dnevnega reda. Sicer pa so v obeh zborih govorili o kratkoronih in dolgoronih ukrepih za izboljanje gospodarskih razmer v Sloveniji. Ukrepe, ki jih je pripravil izvrni svet, so podprli v obeh zborih, vendar so imeli tudi obilo pripomb. Vladi so predvsem oitali premalo ofenzivno politiko na podroju gospodarstva, pomanjkanje programa, sila razlina pa so bila mnenja o tem, ali vlada preve ali premalo rauna na jugoslovanske trge. Slovenska podjetja so e vedno vezana nanje, vendar, kot je dejal minister za planiranje Igor Umek, je treba upotevati, da so gospodarske razmere v Jugoslaviji e slabe kot v Sloveniji in da ti trgi e dolgo ne bodo zanesljivi. Drubenopolitini zbor je obravnaval tudi informacijo o razmerah v turistinem gospodarstvu. Tako je v sila neugodnem poloaju. Poslanci pa kot vzrok za to niso omenjali samo vojne v Sloveniji, ampak se je vsul plaz kritike tudi na kakovost storitev v slovenskem turizmu. Zbor je zahteval oblikovanje nove turistine strategije. Danes je potekalo tudi medzborovsko usklajevanje stali do nekaterih zakonov. Ve na 3. strani. MARKO PEAUER

Hrvakih izgnancev je e ve kot trideset tiso. Veina izmed njih je zapustila poruene ali pogane domove, gospodarska poslopja, ostala je brez ivine in se s culo v roki podala na pot v neznano. Hrvate (in tudi Srbe) vsak dan ubijajo podivjani vojaki s kopnega, vode (Donave) in zraka, da ne govorimo o krvavem kolu srbskih teroristinih skupin, ki se e skoraj eno leto vije od jadranske obale do skrajnega vzhodnega konca hrvake drave. Na peninih poljih stojijo kombajni, na cestah tovornjaki in vlailci, v tovarnah so utihnili stroji, na dobrnem delu hrvakega ozemlja so najbolj zaposleni le pogrebci. Hrvaka je namre v vojni, ki je nemara bolj kruta in brutalna, kot je bila na naih tleh 2. svetovna vojna. Toda e sedi blato na prestolu oziroma stoji, kar je pogosto, prestol na blatu, kot bi rekel Nietzscbe, prav ni ne pomaga pri najstraneji vseh bolezni lovekovega duha - po Voltairovih besedah je to strast do oblasti. Priakujemo lahko kvejemu posipanje s pepelom, kakrnega je pred hrvakimi poslanci opravil suveren hrvake drave dr. Franjo Tudman, ki pa, navkljub vsemu, ni povedal niti tega, s kom je pravzaprav Hrvaka v vojni. Morda ni bila Hrvaki e nikoli tako kot zdaj potrebna enotnost vseh njenih umskih in politinih sposobnosti, da naredijo konec nenehnemu rtvovanju za mir na Balkanu in v Evropi, pa tudi na Banskih dvorih, kjer veter vojne e ni zapihal. Samo v tem primeru lahko Hrvaka rauna na vsestransko domao in tujo pomo proti boljevikemu, imperialistinemu stvoru, ki je vse doslej ob nenehnem hrvakem samortvovanju el zmage na bojiih in tudi tam, kjer e danes - po zaslugi neodlone hrvake politike - mislijo, da gre za poravnavanje neporavnanih hrvako-srbskih raunov. Kakna zmota. PETER POTONIK

BOJIE V VZHODNI SLAVONIJI

LEGENDA :
HIBI , f H I SAO Krajina Napadi detniikih enot etni ke koncentracije Napadi in premiki enot JA Glavni spopadi Fbloaji sit JA

stran 3 Prvenstvo posebnih

razsenosti
Kolesarji tri dni v okolici Slovenskih Konjic in na Kozjanskem za dravne naslove

stran 8 D v e dravi ob zeleni meji

Vihre vojne so odvrale iz Koroke

Katastrofa nas ni zadela

Plini v zraku in zastrupljena podtalnica?

Stanovanjski zakon avgusta pod streho

Na avgustovski skupini naj bi po hitrem postopku sprejeli e zakon o rtvah vojne agresije na RS
LJUBLJANA, 1. avgusta - Po predvidevanjih bodo e na avgustovski seji slovenskega parlamenta obravnavali predlog stanovanjskega zakona, predlog za izdajo zakona o reprezentativnosti sindikatov z osnutkom, osnutek zakona o gospodarskih javnih slubah in predlog zakona o varstvu rtev vojake agresije na Republiko Slovenijo. stanovanjskem podroju. Po Tako so na dananji tiskovni mnenju ministra Jazbinka jim je konferenci po seji vlade izjavili pri pripravi predloga zakona minister za varstvo okolja in ureuspelo sintetizirati pripombe, janje prostora Miha Jazbinek, dane h osnutku. minister za borce in vojake inZakon o gospodarskih javnih valide Franc Godea in ministrinadomea sisovsko ca za delo Joica Puhar. Stano- slubah vanjski zakon, smo sliali, pome- strukturo in vse mehanizme, ki ni popolno spremembo na tem so izhajali iz nje (organizacijo podroju. Zakon uveljavlja so- strokovnih slub, organizacijo fidobno lastninsko razmerje, pro- nanciranja na podroju gospofesionalizacijo upravljanja v ve- darske infrastrukture, profesistanovanjskih hiah, trdnost na- onalizacijo). Omogoal bo konjemnih razmerij, varstvo pravic kurennost na tem podroju; danajemnikov; z nacionalnim sta- jal naj bi iniciativo subjektom, ki novanjskim programom pa naj bodo s pridobitvijo monopola na bi uveljavili mehanizem za ures- podlagi koncesijskega odnosa nievanje zartane politike na opravljali storitve materialne narave. e dolgo nastaja zakon o reprezentativnosti sindikatov, je poudarila Joica Puhar. Kdaj so sindikati reprezentativni? e nepretrgano delujejo najmanj est mesecev, so neodvisni od delovanja drave in delodajalcev, so demokratini in uresniujejo svobodo ustanavljanja in vlanjevanja ter se financirajo preteno iz lanarine in drugih lastnih virov, pravi zakon. Reprezentativni sindikati lahko delujejo na ravni republike oziroma obine, panoge dejavnosti ali obine. Po podatkih Rdeega kria je bilo med 27. 6. in 18. 7. ranjenih 330 oseb (vojakih in civilnih, vtevi tujce), mrtvih pa 65 oseb. Od teh bi po prvih ocenah imelo monosti pridobiti pravice in status vojakega vojnega invalida 110 vojakih oseb in 21 civilistov. Pravice druinskih invalidskih upraviencev po mrtvih pa bi lahko pridobili druinski lani 22 mrtvih. Zakon o varstvu rtev vojake agresije na Republiko Slovenijo naj bi bil sprejet po hitrem postopku kot zakon o delni vrnitvi kode, ki jo je povzroila agresija. Uredil naj bi status in pravice vojakih vojnih invalidov ter njihovih druinskih lanov, pa tudi civilnih invalidov vojne in njihovih najblijih. DARJA VERBI

stran 9

Ameriki predsednik se je po konanih pogovorih iz Moskve odpravil v Ukrajino - Gre za pomo Gorbaovu, ki naj bi potrdila urejenost razmer?
MOSKVA, 1. avgusta - Po sklepnih slovesnostih Georgea Busha in Mihaila Gorbaova v Kremlju je ameriki predsednik odpotoval v Kijev, kjer bo med drugim govoril v ukrajinskem parlamentu. Iz Kijeva se bo visoki ameriki gost vrnil v VVashington. Oba predsednika sta se tudi ob poslovilnem stisku rok nadvse pohvalno izrazila o pogovorih, ki sta jih opravila, dasiravno mimo stratekega uspeha ne gre prezreti nekaterih spornih vpraanj. Sovjetski predsednik je na slovesni ceremoniji v Kremlju poudaril, da so sovjetsko-ameriki odnosi dosegli novo raven. Razgovori so se po njegovih besedah odlikovali po iskreni pojasnitvi stali. Predsednik Busji pa je izrazil preprianje, da ZSSR ima prihodnost, saj so njeni narodi globoko optimistini, na koncu pa ni pozabil poudariti moi in vloge sovjetskega vodstva. Po Bushovih besedah obe dravi po desetletjih nezaupanja naposled zdruujejo skupne vrednote. Moskovski vrhunski sestanek se je praktino konal s sinonjo skupno tiskovno konferenco obeh voditeljev. Tukajnji ko mentatorji mataforino poudarjajo, da je bil podpis sporazuma o 30-odstotnem zmanjanju stratekega jedrskega oroja dejan sko tisti trenutek, ko je desnica vedela, kaj pone levica. (George Bush je leviar). Hkrati velja opozoriti na Gorbaovove besede, ki je po slovesnem podpisu 700 strani obsenega sporazuma dejal, da bo dokument treba e zaititi, pri tem pa je brda imel v mislih morebitne zaplete pri ratifikaciji sporazuma v sovjetskem parlamentu. Kljub temu da sta predsednika vseskozi poudarjala zgodovinskost zaetka nove epohe, pa na skupni tiskovni konferenci vendarle nista unisono ocenila minulih dnevov. Gorbaov je izpostavil zlasti nujno integracijo ZSSR v svetovno gospodarstvo in v zvezi s tem tudi nujno odpravo dosedanjih ovir za bilateralno trgovinsko sodelovanje. Vpraanje je seveda treba postaviti na nekoliko bolj stvarna tla, in sicer v smislu, kaj lahko ZDA sploh dajo ZSSR in kaj zahtevajo v zameno? Tukajnji analitiki ugotavljajo, da Ameriani nekaj resda dajejo Sovjetski zvezi, vendar opozarjajo, da ve obljubljajo, e ve pa zahtevajo. e so tukajnji ameriki krogi sestanek krstili za filozofski, pa je Gorbaov dejal, da med predsednikoma ne gre za nekakno platonino ljubezen temve za vzajemno razumevanje in prijateljstvo. Ameriki predsednik je po prihodu v Kijev poudaril, da ima Washington stike z Moskvo in s tem zavrnil idejo o neposrednih odnosih med ZDA in Republiko Ukrajino. Zavzel se je za krepitev vezi med ZDA in Ukrajino, hkrati pa pudaril pomen uradnih odnosov med VVashingtonom in Moskvo. Kot kae, lahko sovjetsko integracijo v svetovno gospodarstvo otei kar nekaj spornih vpraanj. Predvsem vejja omeniti sovjetsko finanno in vojako

Ante Markovi Moskvi: Bush je obiskal Kijev pogovori o naihv teavah

pomo Castrovemu reimu, ki po nekaterih >cenah letno znaa sedem milijard dolarjev. Nemara je bilo to vpraanje celo najbolj goe. Ameriki predsednik je sovjetsko vodstvo diplomatsko spretno, a odkrito ovrknil tudi v zvezi z nujnimi pogajanji z demokratino izvoljenimi oblastmi v republikah Pribaltika. dramatino senco na summit pa je vrglo tragino, krvavo dejanje na litovsko-beloruski meji, v kraju Medimnkaj. Ob poti amerikega predsednika v Kijev se zastavlja e vpraanje, zakaj Bush po koncu vrhunskega sestanka z Gorbaovom potuje prav v Kijev in zakaj ne recimo v Leningrad na Nevi, kjer bi si ena Barbara lahko ogledala bogato arhitekturo. Kae da Bush v e vedno zapletenih odnosih med sovjetskim centrom in republikami pravzaprav pomaga Gorbaovu, da bi namre vsemu civiliziranemu svetu demonstriral, kako so odnosi med Kijevom in Kremljem zaupni in stabilni. MIHA LAMPREHT

Premier je gost Valentina Pavlova - O gospodarskih in politinih problemih - Tudi h Gorbaovu

MOSKVA, 1. avgusta - Predsednik jugoslovanske vlade je ob prihodu na dvodnevni obisk v Sovjetsko zvezo povedal, da se je povabilo sovjetske vlade aktualiziralo ele pred dnevi. S tem je Ante Markovi potrdil, da je pravzaprav akal na rezultat vrhunskega sestanka BushGorbaov in skupno izjavo, ki v bistvu pomeni nekaken sovjetsko-ameriki kompromisni optimum glede jugoslovanske krize. kriza, niso enaki, da pa je Rusija Ante Markovi je menil, da v razmerju do centra razpadla, bo skupna izjava obeh voditeljev tako z Gorbaovom, Rikovom o Jugoslaviji ena od tem mo- in Pavlovom, vendar je postoposkovskih razgovorov in da zvez- ma dozorelo spoznanje, da je nemu izvrnemu svetu ustreza treba iveti v eni dravi. Nasprovsebina izjave za demokratino tujoe si strani so zato stopile reitev, ki pa jo morajo poiskati druga drugi nasproti in kot repredvsem sami jugoslovanski na- zultat tega je tudi nastal nov rodi. Markovi zato nasploh pri- zvezni dogovor, ki bo po Jelciakuje podporo za vrnitev Jugo- novih besedah podpisan dvajseslavije k reformam in demokrati- tega avgusta. Vendar s tem vsi zaciji drube. problemi v Sovjetski zvezi oziroPredsednik Ruske federacije ma odnosi med republikami in Boris Jelcin je v ve kot poldru- centrom e ne bodo reeni. go uro trajajoem izrpnem razAnte Markovi se je med drugovoru z Markoviem poudaril, gim seel s predsednikom sovjetda ruiti Jugoslavijo, ki so jo ske vlade Valentinom Pavloustvarjale generacije, pomeni vom, vendar so bile med tokratprevzeti veliko odgovornost. Re- nim obiskom gospodarske teme kel je, da okoliine oziroma po- drugotnega pomena. Markovia litini motivi, pod katerimi je bo jutri sprejel sovjetski prednastala jugoslovanska politina sednik Gorbaov. M. L.

Vlaka s tanki odpeljala

LOGATEC, 1. avgusta eprav nekaj minut kasneje, kot so priakovali, sta danes v zgodnjih jutranjih urah Logatec le zapustila oba posebna vlaka s tanki in vojako opremo z vrhnike vojanice. Prvi je krenil ob 3.34, drugi pa ob 3.53. Oba sta tudi zapustila ozemlje Slovenije. Iz Dobove je prva kompozicija proti Banjaluki odpeljala ob 9.43, druga pa ob 11.11. Kot so nam povedali v G Ljubljana, je prevoz vojakega tovora do Dobove potekal brez teav (ljubljansko elezniko postajo so iz varnostnih razlogov pred prihodom obeh vlakov spraznili in mono zastraili policaji). V Slovenijo pa je e prispelo 17 novih posebnih vagonov za prevoz tankov, ki so jih takoj usmerili v Logatec, kjer naj bi predvidoma e jutri nadaljevali natovarjanje tankov in opreme iz prvega kontingenta, esar zaradi pomanjkanja vagonov prej niso mogli. Ta tovor bo Slovenijo lahko zapustil e ta teden. Ve o razmerah v Sloveniji na 3. strani. J. P.

Tudi Albanci vabijo opazovalce

PRITINA, 1. avgusta (Hina) - Koordinacijski odbor estih albanskih opozicijskih strank s Kosova je danes poslal Svetu Evrope, ministrskemu svetu Evropske skupnosti, evropskemu parlamentu in KVSE pismo z zahtevo, naj posredujejo in vplivajo na razplet kosovskega problema. V pismu je reeno, da Kosovu grozi pokol, kakrnega svet ni videl, o tem pa priajo tudi priprave srbske milice, prostovoljnih etnikih formacij in srbske jugoslovanske armade. Koordinacijski odbor v pismu zahteva troje: Na Kosovo naj bi poslali evropske opazovalce, v okviru odprave krize v Jugoslaviji naj bi reili tudi kosovsko vpraanje, tri milijone pripadnikov albanskega naroda v Jugoslaviji pa naj bi enakopravno prek svojih zakonitih predstavnikov sodelovalo v pogovorih o prihodnosti Jugoslavije. Albanske opozicijske stranke s Kosova so to pismo poslale tudi kosovski skupini in albanski vladi, parlamentu in predsedniku Ramizu Alii.

Jutri

v prilogi
Janko Lorenci

Kaplarji in generali

Miran Lesjak

Jana j e potegnil pogumno potezo

Pogovor z Joetom Punikom

Vinko Vasle

Ribii in Gros izpadla

Mija Repov

Umnosti ministra Umka

Obnova radgonskega cerkvenega stolpa

GORNJA RADGONA, 1. avgusta - Zvonik cerkve v Gornji Radgoni, katerega streho je pokodovala tankovska granata vojako zelo prizadevnega polkovnika Popova, so danes zaeli obnavljati na zelo spektakularen nain. Ostreje zvonika so namre z velikim dvigalom v enem kosu dvignili in spustili poleg cerkve. Posebno dvigalo za to delo so pripeljali iz Avstrije, sicer pa so se avstrijski sosedje odloili, da bodo poskrbeli za celotno obnovo zvonika, ki bo stala okrog 1,1 milijona avstrijskih ilingov. Dela bodo tako opravila avstrijska podjetja Prangel, Loeckner in Pamper, sodelovala pa bosta tudi domaa podjetnika, tesar Mesari in klepar Lonari. (Besedilo in slika: Joe Pojbi)

Marko Crnkovi

Majhna vojna, velike frustracije

Kaj bo z drubenim knjigovodstvom?

D L OD PONORELEGA SV AE

LJUBLJANA, 1. avgusta - Predsednik predsedstva RS Milan Kuan se je v Slubi drubenega knjigovodstva Slovenije pogovarjal o delu in usodi te institucije. SDK napovedujejo odpravo, dejavnost, ki jo ta sluba opravlja, pa naj bi bila organizirana podobno kot v dravah Evropske skupnosti. Ve na 2. strani. (Foto: Igor Modic)

Boris Je

Ante in Mihail