P E T E K , 30. A V G U S T A 1991 L J U B L J A N A , L E T O X X X I I I T.

2 0 3 C E N A 20 D I N A R J E V
3,30 D E M , 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL

G L A V N I IN
T I T

ODGOVORNI UREDNIK
DOBEREK

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

Trije asopisi v asopisu - Vikend magazin: RTV in satelitski programi, kulturni koledar in Delo-Adut - Izlet, zaklad in nove na

Razprava je razdelila poslance v dva bloka

V DPZ so poslanci Demosa podprli predlagani zakon o denacionalizaciji, opozicija pa je opozorila na nove krivice - Afera Drobni pred ustavnim sodiem
L J U B L J A N A , 29. avgusta - V slovenskem parlamentu so se danes uresniile napovedi, da bosta prva dva iz svenja zakonov o lastninjenju razdelila poslance v dva bloka. Sicer pa se j e zaelo e veraj, ko se j e zbor zdruenega dela odloil, da bodo razpravljali o celotnem svenju na seji, ki bo v septembru. Poslancev tega zbora tudi usklajevalna komisija za dnevni red ni prepriala, saj so se danes ponovno odloili enako kot veraj. Druga dva zbora pa sta se e veraj tudi odloila, da tokrat opravita ie razpravo o predlogu zakona o denacionalizaciji in predlogu zakona o zadrugah, odloali pa bodo na prvi septembrski seji. Zbor obin je o denacionalizaciji govoril e veraj, danes pa se je osredotoil na zadruge. Vei Lastniki tujih avtomobilov, ki so jih kupili na Hrvakem, si lahko oddahnejo. Vsi trije zbori so zavrnili predlog zakona, po katerem bi morali dajatve, ki jih niso plaali na Hrvakem, plaati v slovenski proraun. na je predlagani zakon podprla, seveda pa ni lo brez mnenja, da je razprava o enem zakonu iz svenja lahko vpraljiva oziroma da bi moralo biti najprej jasno, kako bo tekla privatizacija. V drubenopolitinem zboru pa je razprava o denacionalizaciji, kateri naelno nihe ne nasprotuje sporna je uresniitev - kar nekaj ur zaposlovala poslance, ki so se razdelili v koalicijski blok - razumljivo, saj je Demos podprl predlagano zakonodajo - in opozicijo, ki je na Afera Drobni oitno e nekaj asa ne bo konana. Poslanec Danijel Starman je danes v zboru obin povedal, da j e Ustavnemu sodiu Slovenije dal pobudo za ustavnopravno presojo ravnanja Milana Kuana zaradi njegovega podpisa na zahtevo za razreitev republikega javnega toilca. raun tega zakona nanizala vrsto pomislekov in pripomb. e bi hoteli na kratko povzeti mnenje opozicije, bi lahko rekli, da so poslanci kar po vrsti opozarjali, da bo popravljanje starih krivic povzroilo nove. Teh pa bodo deleni celo tisti, ki s starimi ni zabljeno, kar bo velika zgodovinska krivica. Menda je bilo k predlogu zakona vloenih e 170 amandmajev. Zveer je razpravo o zadrugah konal tudi drubenopolitini zbor, prekinjeno sejo pa bo zbor nadaljeval 10. septembra. Parlament je s tokratnega dnevnega reda doslej sprejel le so imeli nikakrne povezave. zakon, ki ureja varstvo rtev voNekaj poslancev parlamentarne jake agresije v Sloveniji, s tem koalicije pa se je zavzelo za doda za obdobje vojne v Sloveniji loila, ki bi bila e bolj naklonjeni priznan le as, ko so trajali na razlaencem, na primer le za spopadi (od 27. 6. do 18. 7.), desetletno odplailno dobo obampak tudi as pred in po vojni. veznic (predlagana je dvajsetletna). Predvsem pa za sprejem zaVe na 3. strani. kona, kajti e ga ne bo podprla JANA TAKAR veina, bo vraanje za vedno po-

TEMA DNEVA

Matere na okopih
Veraj sicer ni bil niti osmi niti petindvajseti marec, a je bil v Jugoslaviji dan ensk, mater, ki so po zgledu nasprotne strani pripravile svoj bojni nart - Okop ljubezni. Nart, ki naj bi jim vrnil otroke, sinove, katerih ivljenje oziroma smrt kroji jugoslovanska armada, ko jih poilja v prve bojne vrste na vseh obmojih, kjer divjajo nesmiselni in tragini spopadi z vsem orojem. enska gibanja so bila marsikdaj prej zapostavljena kot upotevana, a vendar so neredko premaknila in spremenila tisto, esar niso zmogli - zaradi vztrajanja na svojih okopih - politini in drugi veljaki. Ni e tako dolgo, ko so enske s svojimi pohodi na Roki cesti v Ljubljani, pred vojakim sodiem, bile bitko za razcvet demokracije. Med vojno v Sloveniji je materinski nagon vodil v akcije mnoice po vsej Jugoslaviji. Srbske matere so vdrle v parlament, makedonski stari so se zbrali na protestnih shodih, stari od vsepovsod so organizirano prili v Slovenijo po svoje otroke. Na Kosovu je vsak pogreb vojaka mogoen protest proti smrti in proti politiki enoumja. Ob vojni na Hrvakem se slike ponavljajo. enske se bojujejo proti oroju s simboli miru. z besedo, pesmijo, cvetovi. In spet organizirano: ob podpori odborov starev za vrnitev vojakov zahtevajo. da jim armada vrne sinove. Veljaki v sivozelenih oblailih v Beogradu so mlade vojake poslali starem naproti s cvetjem v rokah. Ne prvi, gotovo pa si takih grotesknih dejanj ne bodo mogli ve dolgo privoiti. Okop ljubezni mora zmagati. Preprosto zato, ker okopi brezumja nikoli in nikjer nimajo prihodnosti. JANA TAKAR

DANES V DELU
Razprodaja materinskih ustev?
Muslimanske matere na eni strani vojanice demonstrirajo proti JA, srbske pa ji na drugi izrekajo podporo

stran 2 Kje so rakete in s kom naj se zdaj razoroujemo?

Zaradi nastajanja samostojnih sovjetskih drav se na Zahodu iri strah pred razpadajoim jedrskim imperijem

OKOP LJUBEZNI Tanjug)

- Od Zagreba prek Sarajeva je danes segel prav do sredia Beograda.

(Telefoto:

stran 4 Kriza

UPRAVLJANJE

Miloevi ponovil znane teze

O D NAEGA DOPISNIKA PARIZ, 29. avgusta - Ob koncu dananjega pogovora v Elizejski palai je srbski predsednik Slobodan Miloevi, podobno kot veraj dr. Franjo Tudman, izjavil, da je zelo zadovoljen s sreanjem s francoskim gostiteljem Fran<;oisom Mitterrandom, ki zelo dobro pozna poloaj in je pripravljen pomagati pri reevanju (jugoslovanske) krize. Toda razlike v staliih hrvakega in srbskega predsednika do mirovnega predloga Evropske skupnosti so tolikne, da v Parizu po dananjem pogovoru ne morejo biti posebej zadovoljni niti optimistini. Drugae od dr. Franja Tudmana, ki je po obisku v Parizu izjavil, da Hrvaka sprejema predlog o mednarodni arbitrai, ki bi prouila problem meje med najvejima jugoslovanskima republikama, je bil Slobodan Miloevi veliko bolj zadran. Ob odhodu s poldrugo uro trajajoega pogovora s Francjoisom Mitterrandom je namre dejal, da bo Srbija prouila evropski mirovni nart, zavrnil pa je monost posredovanja evropskih mirovnih sil, e da prisotnost tujih enot v Jugoslaviji ne bi bila dobrodola. Mislimo, je v pogovoru z novinarji dejal srbski predsednik, da nam lahko Evropa pomaga na politini nain reevati sporna vpraanja, lahko nam priskoi na pomo tudi z gospodarskim sodelovanjem, prisotnost tuje vojske pa ne bi prispevala k urejevanju problemov Kar zadeva mirovni nart, ki so ga zunanji ministri Evropske skupnosti predlagali pred dvema dnevoma v Bruslju, poleg arbitrane misije pa zajema e mirovno konferenco, je srbski predsednik dejal, da ga je treba prouiti, kajti doslej smo videli le njegove drbce, objavljene v asopisju.

Demonstracija mater
V Beograd je veraj prispelo kakih 2.000 mater iz Hrvake, BiH in Makedonije, da bi od generaltaba zahtevale odpust svojih sinov iz vojske
v imenu nore osvajalske politike, so jokaje govorile matere in metale stran vrtnice, ki so jim jih Zveer je v Domu garde ve kot 2000 mater vojakov poskual brezuspeno nagovoriti generalpodpolkovnik Marko Negovanovi. Skoraj eno uro so na njegove pozive k pogovoru v dvorani klicale: Hoemo Kadijevia, dajte nam sinove! Negovanovi je zahteval demokratini pogovor in zaprosil matere, ki prihajajo na govornico, da se predstavijo in povedo, kje so njihovi sinovi. Skupina hrvakih mater je to odlono odklonila, e da se njihovim sinovom slabo pie, e bi to povedale. dali vojaki. Od generalov pa so odlono zahtevale, naj jim vrnejo sinove. SLOBODAN DUKI Hrvake, Bosne in Hercegovine in Makedonije. Stari zahtevajo, naj generalni tab J A razveljavi sklep o podaljanju vojakega roka sedanji generaciji vojakov, umik vojske v vojanice in takojnjo ustavitev spopadov v vsej dravi. grajske centrale, ki je danes pozPo dogovoru s predstavniki vala Beograjane, naj bojkotirabeograjskih mirovnih gibanj naj jo zborovanje starev in pripadbi se stari vojakov zbrali pred nikov mirovnih gibanj, ker je naposlopjem generalnega taba perjeno proti JLA kot zadnji juv Ulici kneza Miloa v beograj- goslovanski instituciji. skem srediu, vendar je policija Ob 11. uri sta v Beograd prispela avtobusa s stari vojakov iz Z A G R E B , 29. avgusta - Ve Brkega. Tudi njih so e na tiso ensk se j e danes zbralo vpadnici preusmerili proti Topiv Zagrebu pred poveljstvom pe- derju, kjer so jih pozdravili ofitega vojakega obmoja na pro- cirji in vojaki s cvetjem v rokah. testnem zboru Okop ljubezni, Med pogovorom s predstavniki s katerim matere zahtevajo vrni- J A so ogorene matere poudartev vojakov iz J L A . Podobni j a l e , d a j e p r a v a h i n a v i n a , d a zbori so bili pred poveljstvi gar- jim ponujajo cvetje, medtem ko nizij v vseh hrvakih mestih, to- njihovi sinovi umirajo. Ne dono opoldne pa so se v protest volimo, da bi se nai sinovi bojeoglasile e sirene avtomobilov, vali proti hrvakim bratom tovarnike sirene, na jadranski obali pa so na enak nain protestirale posadke ladij. Pred poveljstvom petega vojakega obmoja v Zagrebu so se razlegali klici Dol generali in Generali morilci. Matere so okrog poveljstva sklenile krog. (G. M.)

slovenskega filma
Matja Klopi, znani slovenski filmski reiser in profesor, razmilja o neurejenem poloaju slovenskega filma

P o p o g o v o r i h z Mitterran- O D NAEGA DOPISNIKA d o m z a d o v o l j e n , vendar B E O G R A D , 29. avgusta - Danes popoldne j e s kakimi 40 avtobusi v Beograd pripotovalo blizu 2000 mater in oetov vojakov iz n e brez p r i p o m b

stran 5 Zadnji obiskovalec v gostiu na Tokem elu je ponorel

Darko G. je pretepel zakonca Dobnikar, 77-letni Joe pa tega ni preivel

Od poraza do zmage
Bubka in Foster tretji svetovna prvaka, velika smola Boruta Bilaa na atletskem SP v Tokiu stran 8

Evropska deklaracija je presenetila srbski blok

Hrvaka se s to deklaracijo popolnoma strinja, Srbija z zavezniki pa zahteva ve dni razmisleka
O D NAEGA DOPISNIKA Z A G R E B , 29. avgusta - Hrvaka se popolnoma strinja z deklaracijo ministrskega sveta Evropske skupnosti o Jugoslaviji. To sta danes v Zagrebu izjavila Stipe Mesi, predsednik zveznega predsedstva, in dr. Franjo Tudman. predsednik Republike Hrvake. Potem ko sta se oba, toda vsak posebej, pogovarjala z novinarji, je bilo razumeti, da je Hrvaka, kakor tudi Slovenija, Henrv VVijnaendts, posebni poslanec nizozemskega zunanjega ministra Hansa van den Broeka, pravi, da se morajo vse jugoslovanske republike strinjati s konferenco o Jugoslaviji. Sprejeti morajo tudi mednarodno arbitrao. Ce nekatere republike lega ne bodo storile, bo Evropska skupnost po 1. septembru sprejela e dodatne ukrepe. Verjetno zaradi tega Stipe Mesi formalno ostaja na elu zveznega predsedstva. Danes j e izjavil, da ne bo ve dajal legitimnosti nekaterim sklepom dravnega vrha, predvsem tistim, ki nasprotujejo miru. v mednarodni skupnosti konno sprejeta kot drava, na katero je izvedena agresija. Po Tudmanovi razlagi je Evropa jasno oznaila Srbijo in Slobodana Miloevia kot tista, ki ob veliki podpori JLA ustvarjata probleme. Deklaracija Evropske skupnosti se zato zavzema, da se vsi spori reijo po mirni poti. Pri tem izhaja iz dveh osnovnih nael: da se meje znotraj drave ne smejo spreminjati s silo in da je treba zavarovati vse lovekove pravice vsem prebivalcem Jugoslavije, kjerkoli ivijo. Prav to je bil tudi predlog Hrvake, ki ne dovoljuje spreminjanja mej, hkrati pa priznava vse nacionalne pravice Srbom v Hrvaki. Ali bo s tem reeno srbsko vpraanje, ne samo v Hrvaki, ampak tudi v drugih republikah, lahko samo ugibamo. tipe Mesi je dejal, da je srbski blok na zadnji seji zveznega predsedstva deklaracijo ministrskega sveta ES o Jugoslaviji sprejel z velikim preseneenjem. Po Mesievi razlagi je Borisav Jovi deklaracijo ocenil kot nekakno resolucijo informbiroja in kot pritisk na Jugoslavijo in Srbijo. Zato so Srbija in njeni zavezniki zahtevali ve dni za razmiljanje in konzultacije. Nova seja predsedstva bo v torek, 3. septembra, eprav evropski ministri menijo, da morajo do zaetka naslednjega meseca vse jugoslovanska republike sprejeti stalie do deklaracije. Za sprejetje deklaracije so takoj na seji glasovali Stipe Mesi, dr. Janez Drnovek in dr. Vasil Tupurkovski. Drugi lani predsedstva naj bi to storili v torek. Dr. Franjo Tudman je poudaril. da 31. avgust, ki ga je Hrvaka postavila kot ultimat zvezni vojski in zveznim organom za prekinitev vojne v Hrvaki, ne bo dan D. Ve na 2. strani. G O R A N MORAVEK

Bittner podpisal pogodbo z Elanom

BEGUNJE, 29. avgusta - Zadovoljni smo, da smo pogovore z Arminom Bittnerjem pripeljali do konca in z njim podpisali pogodbo do konca prihodnje, izredno pomembne olimpijske sezone. Povem naj tudi, da obstajajo vse monosti, da jo zatem podaljamo za naslednji dve leti. To je rezultat naih naporov za oivitev in utrditev vseh vitalnih funkcij Elana, v konkretnem primeru zlasti razvojnega intituta in tekmovalne slube. Obetavni izidi testiranja tekmovalnih modelov slalomske smuke MBX 18 in veleslalomske MBX 26 naravnost simbolizirajo dejstvo, da bo Elan obstal ne glede na mone oblike razpleta steajnega postopka, je poudaril na dopoldanski tiskovni konferenci steajni upravitelj begunjske tovarne Igor Trillcr (na sliki levo). Nemki slalomski as, dvakratni zmagovalcc svetovnega pokala v tej disciplini alpskega smuanja, je ob tej prilonosti povedal, da je po njegovi zadnji, ne preve uspeni sezoni nova smuka MBX zares velik izziv in dodatna motivacija za ponovno vkljuitev v boj za kolajne in kristalni globus. Vodstvo Elana je izrazilo tifdi prav posebno priznanje Arminu Bittnerju za lojalnost in zvestobo v hudih asih, ki jih je podjetje preivljalo minulih 15 mesecev. (O. G., foto: Ale ernivec).

e na vpadnicah preusmerila kolono avtobusov iz Bosne in Hercegovine in Hrvake proti Topiderju, kjer je sede garde JLA. Tam je ve prostora, v mestnem srediu pa bi toliko ljudi povzroilo le nepotrebno zmedo, je pojasnila policija. Tako pripadniki beograjskih mirovnih organizacij niso mogli priti v stik s stari vojakov iz Hrvake in BiH. Kakih 70 Beograjanov se je namre e okrog 13. ure zbralo pred generaltabom JLA, a so se deloma zaradi deja, deloma pa zaradi groenj provokatorjev razdelili v dve skupini. ele okrog 17. ure so jih z avtobusom Srbija zavraa zahtevo po preki- prepeljali v Topider, potem ko nitvi sovranosti najkasneje do 1. so zvedeli, da so stari iz Hrvaseptembra, po Miloevievi izjavi ke, BiH in Makedonije okrog je premirje mono tisti hip, ko 16. ure prispeli v Beograd. hrvake oblasti prenehajo uveljavKot je dejala, so beograjski ljati nasilje drave nad Srbi ter mirovniki najodloneje podprli proti srbskim mestom in vasem na Hrvakem. Srbov ni mogoe ozna- stare vojakov, ki so prili v Beiti za napadalce, e se bojujejo na ograd - natisnili so posebne levratih svojih hi, svojih vasi in take in pravoasno obvestili amest, je ne brez patetike izjavil sopise in radio, vendar oitno niSlobodan Miloevi. Kar zadeva do dosegli veliko, kajti le 70 ljumeje med Hrvako in Srbijo, je di ne more izraati solidarnosti srbski predsednik ponovil svojo s stari vojakov v imenu dveh znano tezo, da gre za administra- milijonov Beograjanov. Kot kativne in ne dravne meje, zato jih e. pa je bil zato toliko odmevje mogoe spremeniti. neji razglas Socialistine stranBOO MAANOVI ke Srbije, pravzaprav njene beo-

Sestanek delegacij TOS in J A

VRHNIKA, 29. avgusta - Danes sta se v gostiu Moilnik pri Vrhniki sestali delegacija TO pod vodstvom poveljnika ljubljanske pokrajine Janeza Lesjaka in delegacija JA. ki jo zastopa polkovnik Nikola Staji. V trenutku, ko to poroamo, sestanek e traja, iz neuradnih virov pa smo zvedeli, da sta se obe strani s posredovanjem lanov misije Evropske skupnosti poskuali sporazumeti o umiku tankov s poligona Hruica. Tanki so doslej vznemirjali blinje stanovalce. Kae pa. da seje zataknilo pri vraanju opreme JA, ki jo je TO zasegla med vojno. (P. F., foto: Srdan ivulovi)

Ekonomski tokovi pod nadzorom

B E O G R A D , 29. avgusta (Tanjug) - Zvezni izvrni svet je na dananji seji razpravljal o gospodarskem poloaju v dravi in ugotovil, da so osnovni ekonomski elementi kljub izjemno velikim teavam in kljub edalje vejemu pritisku rasti cen pod nadzorom. Ponudba blaga je e veja od povpraevanja, zato je ocenil, da je preskrba zadovoljiva. edalje veja razkosanost trga. h kateri prispeva tudi ustavljen plailni promet med republikami. pa mono poveuje odvisnost proizvodnje od uvoza in sprio pomanjkanja deviz ogroa prihodnjo proizvodnjo. Ker se izvoz poveuje, uvoz pa zmanjuje, so se devizne rezerve drave ustalile na okrog 4,5 milijarde dolarjev. Med razpravo o problemih v denarni politiki se je ZIS seznanil tudi z monostmi, da bi se prej izkljueni Narodna banka Hrvake in Narodna banka Slovenije spet vkljuili v denarni sistem. ZIS je menil, da ni razloga, da se Hrvaka in Slovenija ne bi vnovi pridruili enotnemu denarnemu sistemu in zahteval, da je to treba uresniiti e na prihodnji seji sveta guvernerjev.

2 7 . TRADICIONALNA

THR1STIM

PRIREDITEV

Jutri v prilogi
Mija Repov

PIV06h#
OD 29. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA
O R G A N I Z A T O R : TURISTINO DRUTVO LAKO

D r u g a slovenska revolucija
Miran Lesjak

PRIJAZNOST NA POHODU
Mm&mm

POKROVITELJ:

J e to vlado m o g o e izboljati
Janko Lorenci, Marko Peauer

PIVOVARNA LAKO

Hrvaki ne manjka samo oroje

J. Jana in A. Bebler o vojni na Hrvakem Darijan Koir

INFORMACIJE: (063) 814-414, 814-603

Grajske Poletne Prireditve v lakem

nedelja, L septembra 1991, ob 20.30.

Pletenje slovenske diplomatske mree

Boo Kova

STO O S A M O S V O J I T V E N I H DNI
Zakulisje slovenskega osamosvajanja
esti dan vojne za Slovenijo se je zdelo, da se vse skupaj spet zaenja znova in da se lahko torek, 2. julija, spremeni v pravi peklenski dan, v katerem bodo prvi mnoino padale tudi civilne rtve.

IZTOK M L A K A R , igralec, pevec

PIVOVARNA LAKO
Ce ho vreme slabo, bo prireditev v Zdraviliu l..ak<> Prodaja vstopnic v Kompasovih poslovalnicah v Lakem in Celju.

Drava brez dravljanov?

Miha Jenko

Lojze Peterle na pokuini vin

LJUBLJANA 29. avgusta - Na vinskem sejmu v Ljubljani je bil danes dan Furlanije-Julijske krajine. Letos s tega obmoja 67 vinogradu,kov in proizvajalcev predstavlja svoja vina. kijih je danes poskus,! tud, predsednfk slovenske vlade Lojze Peterle. Predsednik GZS Fer, Horvat pa se je s predsednikoma S zbornic Trsta in Gorice, Giorgiom Tombesijem m Enzom Bev,lacquo pogovarjal predvsem oprostitvi bannega in finannega sodelovanja s Slovemjo. za kar se poleg teh dveh zavzemajo tud, druge trgovinske zbornice iz Italije. (Foto: Igor Zaplatil)

dt.

Z d a j pa res lasten denar!

Pogovor z dr. Ivanom Ribnikarjem