Adriatic

ETRTEK, 5. SEPTEMBRA 1991 LJUBLJANA LETO XXXIII T. 208 CENA 16 DINARJEV

2,60 D E M , 18 ATS, 2,50 C H F , 2000 ITL

zavarovalna druba d.d. assicurazioni s.p.a.

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

j

Knjievni listi: Beseda za Vilenico 1991 - Iz nagrajeneve poezije - V poastitev Kogojevih dni - Pesnikovo pismo v Vojvodino

Okupator vse blie mejam velike Srbije

Zasedba ceste bratstva in enotnosti pri Okuanih je praktino odrezala Slavonijo od Hrvake - Novo bombardiranje elezarne in rafinerije v Sisku
O D N A E G A DOPISNIKA Z A G R E B , 4. septembra - Po zadnjih podatkih j e v verajnjih in dananjih napadih na Osijek in njegovo primestno obrambo padlo 16 ljudi, med njim pa j e ve civilistov kot hrvakih borcev. rtve so tudi v vrstah okupatorske vojske, saj astniki po hitrem postopku obraunavajo s tistimi vojaki, ki streljajo v zrak in noejo ubijati. Zato se je v zadnjih urah tudi pri Okuanih, s imer je okupapovealo tevilo vojakih ubeni- tor pretrgal cestni in elezniki kov, sinoi pa se je v Sisku vdala promet med Evropo in Balkamanja vojaka enota, ki je varo- nom po hrvakem ozemlju. Pravzaprav smo e v verajvala skladie. Morda je armada zaradi tega danes spet bombar- njem poroilu s hrvakih boji dirala elezarno Sisak in rafine- nakazali to nevarnost, ker so po rijo nafte. eprav so bili na vseh naih ugotovitvah vrste srbskih bojiih spopadli in je armada vstajnikov v okolici Okuanov bombardirala hrvake poloaje in okrepili rezervisti in vojaki bacivilne objekte, kae kot najpo- njalukega korpusa, ki so jih ve membneje dejstvo omeniti za- noi s olni prevaali z desnega sedbo ceste bratstva in enotnosti na levi breg Save. Danes zjutraj so tako okrepljene enote okupacijske vojske zaele srdit napad na poloaje hrvakih gardistov in policistov v obini Novska. Med napadom so praktino zravnale z zemljo hrvako vas Novi Varo, hkrati pa so pri Vrbovljanih zasedle e omenjeno hitro cesto Zagreb Beograd in z barikadami onemogoile promet v obe smeri. Ker so okupatorji obvestili hrvaLJUBLJANA, 4. septembra ko elezniko gospodarstvo, da - Predsednik predsedstva SFRJ je eleznika proga med ZagreStipe Mesi je za jutri 5. septembom in Vinkovci pri Novski mibra. sklical sejo predsedstva Junirana. je Hrvaka od danes zjugoslavije. Nanjo je povabil tudi predsednike republik oziroma retraj prazaprav odrezana od Slapublikih predsedstev. V skladu vonije. s poprejnjim dogovorom naj bi Tudi severno od krajev danana seji obravnavali osnutek polinjih spopadov so okupatorji obtinega dogovora o prihodnosti kolili Pakrac, spopadi pa so bili jugoslovanske skupnosti. tudi v okolici Podravske Slatine, Predsednik predsedstva Repukjer je e dva dni pretrgan problike Slovenije Milan Kuan se met po podravski cestni magiseje ne bo udeleil, ker ni zagostrali, ki pelje proti Osijeku. Datovljen mir. ki jc temeljni pogoj za sporazumno in demokratino nes so bili bombnim napadom in reitev jugoslovanske krize. To je raketnim izstrelkom izpostavljetudi izrecna zahteva skupine ne e neosvojene hrvake vasi Republike Slovenije, ki jo bo v osijeki in vukovarski obini, predsednik Kuan dosledno spopa tudi Vukovar, ki je e drugi toval. zato ne bo sodeloval na dan brez elektrike, vode in telesestankih, ki bi jih za reevanje fonskih zvez. Slednje so motene jugoslovanske krize sklicevalo tudi na drugih bojiih, tako da predsedstvo Jugoslavije, dokler ne bo izpolnjen ta temeljni pogoj je teko sestavili podroben preza demokratino dogovarjanje in gled dogajanja in razmer na teiskanje sporazumnih reitev jugorenu. Tako smo ele danes izveslovanske krize, sporoa kabinet deli, da so hrvaki gardisti pred predsednika predsedstva Repudvema dnevoma iz vasi Berak blike Slovenije. reili 71 domainov. Vas je povsem tzropana, veliko hi pa je poganih, vendar so doslej nateli pet rtev in ne 40, kot smo poroali veraj. Zato tudi ne kae ugibati o usodi vaanov Nove varoi v obini Novska, ki jo je vojska spremenila v prah in pepel. Podobno kot so davi okupatorji pri Okuanih zasedli glavno jugoslovansko cesto, so sinoi poskuali poruiti tudi masleniki most, oddaljen 30 kilometrov od Zadra, da bi tako zasedli najbolj juno toko zamiljene velike Srbije. Vendar je promet po jadranski magistrati od danes zjutraj spet mogo. Ve na 2. strani. P E T E R POTONIK

Slovenija ostaja D ADNEELSU V v denarni osami

Zaprt dostop do dinarjev in deviz pri NBJ - Iz primarne emisije trietrt zveznega prorauna
L J U B L J A N A , 4. septembra Po nekaterih napovedih j e bilo priakovati drugae, vendar pa j e Slovenija tudi po verajnji seji sveta guvernerjev e vedno izloena iz jugoslovanskega monetarnega sistema, odlok sveta guvernerjev NBJ s konca junija pa ostaja v veljavi. T o med drugim pomeni, da slovenski denarni sistem nima dostopa do dinarske gotovine in deviznega trga pri NBJ, nekatere teave pa se pojavljajo tudi pri zunanjetrgovinskem poslovanju. Kot nam je po prihodu s seje povedal guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, eli Slovenija spotovati brionsko deklaracijo, tako da naj bi v asu moratorija Slovenija ostala v enotnem monetarnem sistemu, in to ne glede na odlok guvernerjev. Po Arharjevih besedah se blizu 70 odstotkov zveznega prorauna financira iz primarne emisije, do konca leta pa naj bi se iz tega vira steklo v proraun e kakih 30 milijard dinarjev. Kot je bilo reeno na seji sveta guvernerjev, za zdaj e ni podrob-

Napotki za pridobitev slovenskega dravljanstva

Rok za oddajo vlog je 25. december stran 3

Znak za slovensko kakovost bo SQ

Pri podeljevanju tega znaka se bodo zgledovali predvsem po avstrijskih predpisih

Vdor vojske v monetarni sistem?

KLAVCI Reuter) NA DELU Prerezan vrat, ker je v Petrinji branil svojo domovino Hrvako. (Telefoto: L J U B L J A N A , 4. septembra - Vojska se pospeeno umika iz Slovenije, kar j e seveda povezano z velikimi stroki. Tudi druinam, ki ostajajo v Sloveniji, in tevilnim upokojencem j e treba zagotoviti sredstva za preivljanje. Ker pa so finanni tokovi v dravi skoraj povsem zastali, ker sta tako Slovenija kot Hrvaka e dolgo izloeni iz monetarnega sistema in ker tudi inflacija vrtoglavo naraa, se j e J A oitno odloila, da bo po svoje reevala finanno zagato. Iz Beograda, kjer oitno tiskajo denar posebej za potrebe vojske, armada zdaj s helikpoterji prevaa v Slovenijo znatne koliine bankovcev za 1000 dinarjev. Pristojni organi v nai republiki so dokazno gradivo za to poetje e zbrali v razlinih krajih, ki so jih v minulih dnevih preletavali vojaki helikopterji. Doslej zbrani podatki kaejo, da vojake osebe na podlagi posebnih seznamov dobivajo potrebne koliine sveega denarja, s katerim zdaj oficirji in njihove druine kupujejo ozimnico, obiskujejo" zdravilia in krijejo druge svoje potrebe. (Z. H.) e bi Slovenija v tem asu iskala nove reitve mimo brionskega sporazuma, bi krila brionsko deklaracijo, eprav NBJ poudar- ja, da je brionski moratorij in deklaracija ne zadevata. Dejal je, da si Slovenija v tem asu prizadeva vrniti v enoten monetarni sistem, najnoveja odloitev sveta guvernerjev pa ohranja status quo. Na seji so udeleence seznanili tudi s stalii ustavnega sodia Jugoslavije, ki je nekatere lene zakona o Banki Slovenije razglasilo za protiustavne. Veina guvernerjev pa je tudi zahtevala, naj slovenska skupina razveljavi ali zamrzne zakon o Banki Slovenije ali pa naj da pooblastilo za to Slovenskemu izvrnemu svetu. nejih podatkov o tem, kolikno kodo je odlok NBJ povzroil drugim republikam in pokrajinam. Banka Slovenije v tem asu bolj ali manj nemoteno posluje, e najve teav pa je zaradi pomanjkanja dinarske gotovine. e bi Sloveniji v prihodnje e bolj primanjkovalo dinarske gotovine, bi si morali pomagati s eki, kasneje pa tudi z boni; e pa bi prilo do izstopa iz monetarnega sistema, bi temu seveda sledil tudi lasten denar. Dejal je, da se ljudje v tem asu vedejo racionalno in ne kopiijo dinarske gotovine, priakovati pa je, da se bodo v prihodnje e bolj zatekli k plaevanju s eki. Ve na 3. strani. MIHA JENKO

Nepredvidljiv jugoslovanski avtomobilski trg

Letos e bolja prodaja tujih avtomobilov kot lani stran 4

Kuan ne gre na sejo predsedstva

TEMA DNEVA

Stop the War in Croatia

Besede slovenskega obrambnega ministra Janeza Jane, da je razsulo v armadi veje, kot je videti navzven, se od ponedeljka poastno potrjujejo na hrvakih bojiitr. Podivjani vojaki stroj, ki e vedno najde izgovor za svoje zloine, tako reko tepta vse pred seboj na poti do zamiljene meje velike Srbije. Hrvaki zunanji minister dr. Zvonimir eparovi upa. da bosta svet in Evropa e pravoasno zaustavila morijo na Hrvakem. Kot vsak narod je tudi hrvaki nastal kot nadpleme. zato pa. da bi zavaroval svoje pripadnike, zdaj pa je prisiljen siliti jih v vojsko, da njemu v korist rtvujejo svoja ivljenja. Ali bo v hrvaki vojni, v kateri so e doslej nateli ve rtev kot v zalivski, potrebno deset tiso, sto tiso in morda e ve rtev, da bosta Evropa in svet priznala hrvakemu in slovenskemu narodu njuno temeljno pravico, da postaneta enakopravna lana mednarodne skupnosti samostojnih in neodvisnih drav? Monosti za sobotno mirovno konferenco o Jugoslaviji so tako edalje manje. Gotovo pa bomo vse do tedaj pretevali mrtve, poruene domove, tovarne, ceste in druge komunikacije in beleili nove in nove pokole. Sprio okoliin, ki so v torek zveer zaustavile tudi prizadevanja avstrijskega zunanjega ministra za priznanje Hrvake in Slovenije, nastaja nc le psiholoka monost, ampak tudi resnina nevarnost za vojskovanje v nedogled. Za agresivno velikosrbsko politiko je to namre pravina vojna, ker ji jc ivljenjski prostor v Srbiji premajhen, za Hrvako pa temeljno ivljenjsko vpraanje, ki ga ponazarja znani spot Tomislava Ivia: Ustavite vojno na Hrvakem. V imenu lovetva. PETER POTONIK MM

Tri resolucije iz Prage potrjujejo haake sklepe

Krizni odbor KVSE je sprejel tri dokumente o Jugoslaviji - Neprijetni namigi na teko oroje
P R A G A , 4. septembra (Tanjug) - Tretji sestanek odbora visokih funkcionarjev KVSE, posveen Jugoslaviji, se j e konal e popoldne, komaj 24 ur od verajnjega zaetka v erninski palai v Pragi. Med esturnim intenzivnim zasedanjem j e krizni odbor sprejel tri resolucije, s katerimi se opredeljuje do razmer v Jugoslaviji in ukrepov, ki jih j e Evropska skupnost v soglasju z najvijimi jugoslovanskimi organi e uvedla za zaetek odprave krize. V resoluciji o prekinitvi ognja tek, precej dinamien in jugoslov Jugoslaviji, ki so jo sprejeli si- vanska delegacija je bila, nemanoi, so odlono zahtevali do- ra prvi v seriji teh sestankov, ki sledno in celovito spotovanje se jc zaela natanko pred dvema sporazuma, podpisanega 1. sep- mesecema, prisiljena posluati tembra v Beogradu. V doku- tudi neprijetne namige. Vodja mentu pozdravljajo sklep o raz- amerike delegacije je kmalu po iritvi dejavnosti opazovalne mi- zaetku dananje seje zahteval sije na Hrvako. V resoluciji uradno pojasnilo, kako je moo pogajanjih o prihodnosti Jugo- goe. da v bojih v Jugoslaviji slavije poudarjajo, da sc morajo uporabljajo teko oroje in bojzaeti takoj in pripeljati do rei- na letala- , e so vojskujoe se tve, ki bo sprejemljiva za vse strani oboroene z navadnim v Jugoslaviji. S tretjo resolucijo orojem. Tako za to preseneenje kot so pozvali k popolni prepovedi za druge oblike kritike na rova izvoza oroja v Jugoslavijo. Sestanek kriznega odbora je jugoslovanskih uradnih organov, bil. etudi nepriakovano kra- ker niso sposobni zagotoviti in ohraniti ustavitve oboroenih spopadov, so bili poglavitni argument televizijski posnetki NN in BBC, in ne vojaki in obveevalni viri. Krizni odbor KVSE je z vsem, kar j e sklenil, v resnici potrdil mandat Evropske skupnosti za sodelovanje pri odpravi jugoslovanske krize, pri tem pa j e v ospredje postavil prekinitev ognja kot poglavitni pogoj in preprianje, da bo lahko mirovna konferenca prispevala k razpletu krize le, e bo ta pogoj izpolnjen. Najbr smo si edini, da gre za profesionalno pripravljena in objektivna poroila, o katerih ni mogoe dvomiti, je dejal Amerian. Rdea nit zasedanja pa je bila elja vseh udeleencev, da bi bilo v Jugoslaviji konec spopadov in da bi zagotovili monosti za uspeh mirovne konference v Haagu in politinega dialoga o prihodnosti Jugoslavije. Krizni odbor je v svojem splonem staliu dal vedeti, da bi lahko v mirovni operaciji sodelovale tudi druge drave lanice KVSE, a tudi tokrat je zadnjo besedo o tem prepustil Jugoslaviji oziroma njenemu predsedstvu. Madarska je ponovila svojo zahtevo, naj bi v pogajanjih o bodoih odnosih v Jugoslaviji sodelovali tudi predstavniki manjin, madarske in albanske, katere sodelovanje je posebej zahtevala Albanija.

Italijanska telovadba
De Michetis poskua prepriati Hrvate in Slovence, da bi priznanje kodilo predvsem njim stran 6

Arhitektura promovira dravo

Slovenski paviljon na petem benekem arhitekturnem bienalu stran 7

Jelcinov veleposlanik je bil prevarant

Italijani so prijeli gospoda Coppolo, ki se lahko pohvali z nekaj lepimi politinimi uspehi stran 10

V Akri se je zaela konferenca neuvrenih

Lonarjev govor namenjen 30-letnici gibanja - Neuvreni dejavnik ravnoteja svetovne ureditve
A K R A , 4. septembra (Tanjug) - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lonar j e kot predstavnik drave, predsedujoe gibanju neuvrenih, v Akri danes zael 10. ministrsko konferenco. Sreanja se udeleujejo predstavniki 104 neuvrenih drav, 11 opazovalcev in 20 stalnih gostov gibanja, navzoi pa so tudi predstavniki sedmih mednarodnih organizacij. Udeleence konference je daNeuvreni se bodo pri izbiranju nove svetovne ureditve od- nes pozdravil tudi voditelj ganloili za mir, varnost, stabilnost ske drave, poronik Jerry Rolin razvoj, vendar ne drug mimo lings in poudaril velik pomen gidrugega in e manj proti drugim, banja neuvrenih za drave temve za vse. Neuvrene dra- v razvoju, zlasti na afriki celini. ve so preprosto sestavni del in Po slavnostni seji se je konferendejavnik ravnoteja vsake, tudi ca nadaljevala, kot doloa dnevnove svetovne ureditve, je re- ni red. Ministri so sprejeli predkel v svojem uvodnem govoru log visokih funkcionarjev gibanja. ki so zadnje tri dni pripravBudimir Lonar. Njegov govor je bil namenjen ljali konferenco, in potrdili, da slovesni poastitvi 30-letnice gi- je Mongolija od danes 104. polbanja neuvrenih, zato je opo- nopravna lanica. Gvatemala in zoril na september 1961, ko se je Honduras pa sta bila sprejeta za vizionarska ideja spremenila stalna opazovalca, medtem ko v organizirano gibanje, prvo ta- sta Nemija in Nizozemska poke vrste na svetu. Odtlej pa do stali gostji. V popoldanskem delu konfedanes je po Lonarjevih besedah to gibanje kot udeleenec in kot rence je imel Budimir Lonar pria preivelo vse pretrese in poroilo o delu predsedujoega viharje na svetovnem prizoriu po beograjskem vrhu, posebno in preraslo v najveje politino pozornost pa je pritegnila njegova ocena razmer v Jugoslaviji. gibanje v zgodovini.

MARKSISTINA TOLABA

*0mmmr

V Bregani se pripravljajo na selitev

BREGANSKO SELO. 4. septembra - Vse ve je znamenj, da bodo v Tehninem remontnem zavodu Bregana kmalu zaeli seliti dragocene stroje, ki jih vojska namerava odpeljati v aak, Hadie in Travnik. Vodstvo zavoda je namre danes dobilo nalogo, naj predloi ta seznam strojev za selitev, in sporoilo, da bodo delali samo e jutri. To med drugim pomeni, da bo e v petek blizu 700 delavcev dobilo odlobe o premestitvi. Ker je med njimi 650 takih, ki noejo oditi v druge republike, jih aka prekinitev delovnega razmerja. Zato je na zboru delavcev zelo vroe. Sindikat sicer svari pred provokacijami. zaposleni pa so menda pripravljeni tudi zapreti tovarno. V objekte, ki so danes e obdani z minskimi polji, so namre tudi sami veliko vlagali. Armada je medtem v Breganskem selu okrepila svoje strae, saj hrvaka stran ne dovoli odpeljati s tovarnikega dvoria preostale vojake opreme. Na sliki: zadnja vojaka una naprava, namenjena za izvoz v Kuvajt. Ve na 3. strani. (Besedilo in slika: Vlado Podgorek)

Karikatura: Franco Juri

V SZ e en kompromis
Gorbaov se je z voditelji republik dogovoril o novem besedilu predloga, kakna naj bi bila oblast v prehodnem obdobju - Kaj bodo sprejeli poslanci?
MOSKVA, 4. septembra (Reuter, A F P , Tanjug) - Dopoldansko zasedanje izrednega kongresa sovjetskih poslancev j e trajalo samo pet minul, toliko, da j e Mihail Gorbaov sporoil, da se j e z voditelji republik dogovoril o novem besedilu predloga, kako naj bi sestavili organe oblasti in upravo v prehodnem razdobju. Popoldne so nadaljevali ob 17. uri, poprej pa so poslancem razdelili besedilo novega predloga. V tem kompromisnem besedilu, o katerem naj bi poslanci odloali. je predlagano, naj bi piiznali deklaracije republik o dravni suverenosti ter njihovo ozemeljsko celovitost in zdajnje meje. Tako so opravili s pripombami posameznih republik, predvsem Ukrajine in Kazahstana, na raun ruskega stalia, da je treba razmisliti o mejah s tistimi republikami, ki ne ele ostati v Sovjetski zvezi. Kompromis je bil sklenjen tudi glede imprejnjega podpisa zveznega dogovora, h kateremu naj bi se republike prostovoljno pridruile in same doloale, ali bo nova drava federativna, konfederativna ali pridruena. Ostal bo tudi vrhovni sovjet, to je zvezni parlament, vendar z novo strukturo in funkcijami. S tem se spreminja stalie iz Gorbaovove izjave in desetih republikih voditeljev, sprejeto ima na razpolago ve deset milijana dolarjev, s katerimi bi lahko pomagal sovjetskemu gospodarstvu, vendar v Franciji nihe

Kolikno je slovensko premoenje?

SDK pripravila pregled slovenskega premoenja v drugih republikah

Grajske Poletne Prireditve v Lakem

petek, 6. septembra 1991, ob 20.30

RADE ERBEDIJA, igralec

* * * + + *

PIVOVARNA LAKO

dfc

Iz prevrnjene cisterne iztekal asfalt

ILIRSKA BISTRICA, 4. septembra - Danes, nekaj po pol peti uri. se je pri vasi Topole pri Ilirski Bistrici zgodila huja prometna nesrea, zaradi katere je bil ve kot est ur oviran promet na magistralni cesti med Postojno in Rupo. V nepreglednem desnem ovinku v naselju Topole se je namre prevrnila prikolica Transportove avtocisterne. ki jo je iz Ilirske Bistrice proti Pivki vozil 25-letni Zvonko Bergo iz Zagorja 4 pri Postojni. V ovinku mu je prikolico zaneslo v levo. tako da je vleno vozilo od nje odtrgalo prednjo os. prikolica pa se je prevrnila pravokotno na os cestia. Iz nje je iztekla priblino tona od skoraj 24 ton cestnega gradbenega bitumna (asfalta). Na vozilih in tovoru je bilo za 350 tiso dinarjev kode. (Janez Odar. slika: Marjan Zaplati1)

LJUBLJANA, 4. septembra Sovjetska republika Moldova - Ob posegih v lastnino slovenj e objavila, da prevzema nadzor skih podjetij v Srbiji in delu Bosne nad svojo mejo z Romunijo in je slovenska vlada naroila ljubv nedeljo, da naj bi parlament poveljstvo nad sovjetskimi ob- ljanski centrali slube drubenega razpustili. Kae, da je ta kom- mejnimi enotami na moldov- knjigovodstva, naj pripravi popromis v prid Rusije, ki ni elela skem ozemlju. Moldovski pred- drobneji pregled premoenja poparitetnega izhodia, ker bi sa- sednik j e izdal dekret, s katerim slovnih enot slovenskih podjetij ma ostala v manjini. Predlagali doloa, da republika nima skup- v drugih republikah. Sluba je dabodo e, da se imprej podpie ne meje s Sovjetsko zvezo. Ta nes z rezultati ankete seznanila medrepubliki gospodarski spo- republika j e pred kratkim raz- javnost. razum oziroma dokument o eko- glasila neodvisnost od osrednje Hkrati je generalni direktor slunomski skupnosti, o katerem je sovjetske oblasti, tako kot so- be Igor Omerza povedal, da so, veraj ruski premier Silajev re- sednja Ukrajina. Romunska kot je obveen, v Bosni in Hercekel, da se mu lahko pridruijo skupina j e veraj podprla ne- govini naredili konec plenjenju slonekdanje socialistine drave. odvisnost Republike Moldove in venskih podjetij in umaknili sklep Sklenili bodo tudi sporazum to ocenila kot zaetek nujne in o tem. Hkrati z zadovoljstvom o enotni zunanji politiki. zakonite restavracije, hkrati pa ugotavlja, da se gospodarski tokovi j e pozvala evropski parlament in med Slovenijo in drugimi republikami ki jih je mono omejil junijski Sovjetski kongres poslancev ves svet, n a j priznata neodvisno spopad, obnavljajo in da se izboljse danes ni konal, kot j e bilo Moldovo. uje slovenska bilanca. Pohvalil je predvideno, ker se niso mogli tudi zbornino stalie, ki podjetzediniti, kdo bo vodil Sovjetsko ne oporeka temu, da zadnji bur- jem priporoa, da teave s svojimi zvezo v prehodnem obdobju do ni dogodki v Sovjetski zvezi ne partnerji v drugih republikah skuustanovitve nove drave. vzpodbujajo zahodnega kapitala ajo urejati na osebni ravni. Opaa za vlaganja na Vzhodu. Vendar tudi, da se del prej blokiranega deFrancija pa je zahtevala, da pa bo ES nemudoma poslala SZ narnega prometa preusmerja' prek vodilne zahodne drave uporabi- humanitarno pomo, 85.000 ton makedonske SDK. Gospodarstvo jo nekaken nov Marshallov na- ivil, saj grozita strana zima in pa mora poslovati! rt za Sovjetsko zvezo. Zahod lakota. Ve na 3. strani I. P.

e bo vreme slabo, bo prireditev v Zdraviliu Lako. Prodaja vstopnic v Kompasovih poslovalnicah v Lakem in Celju.

STO OSAMOSVOJITVENIH DNI

Zakulisje slovenskega osamosvajanja
esti dan vojne za Slovenijo se je zdelo, da se vse skupaj spet zaenja znova in da se lahko torek, 2. julija, spremeni v pravi peklenski dan, v katerem bodo prvi mnoino padale tudi civilne rtve.

A C O R D 92
tel. (061)274-478, 557-457, faks (061)261-261

RAUNALNIKI in programi
PONUDBA MESECA

N 0 T E B 0 0 K 286/16/1 MB/40 MB HD/1,44 FD/VGA . . 84.500 din 286/16 LM/1 MB/40 MB HD/1,2 FD/M0N0 36.500 din 386/25/1 MB/40 MB HD/1,2 + 1.44 FD/MONO V G A . . . 69.600 din 386/25/2 MB/125 MB HD/1.2 + 1.44 FD/COLOR VGA . 89.900 din TISKALNIKI, PROGRAMI: POSLOVANJE za podjetja in trgovine.