ETRTEK, 19. SEPTEMBRA 1991 LJUBLJANA LETO XXXIII T.

220 C E N A 16 D I N A R J E V
2,60 D E M , 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

|Knjievni listi: Za en predmet ve ubenikov? - Kako (se) uiti sociologijo - Ob dveh Trstenjakovih knjigah - Biti (zdaj) hrvaki pesnik] Opozicija zapustila sejo DPZ
Zakona o denacionalizaciji in privatizaciji sta povezana, meni opozicija
LJUBLJANA, 18. septembra - Mlana coca-cola, hladne enske in obstrukcija parlamenta so tri zadeve, ki jih nekateri poslanci slovenske skupine najbolj sovraijo. Taken uvod v tokratno poroilo iz zasedanja drubenopolitinega zbora je primeren zaradi vsega, kar se je v tem zboru danes dogajalo. Vse opozicijske stranke so se namre zaradi proceduralnega zapleta, ki pa ima tudi svoje vsebinsko ozadje, odloile, da sejo zapustijo. Zasedanje zbora so zapustile iz protesta, ker ne vodstvo zbora in ne Demosovi poslanci niso spotovali e na avgustovski seji sprejetega sklepa, da bodo o lastninski zakonodaji glasovali skupaj. Medtem je prilo do zapletov pri zakonu o privatizaciji, zaradi esar je bila imenovana tudi posebna medstrankarska komisija, ki tudi po mnenju Demosa dobro dela in uspeno usklajuje razline interese. Opozicija je danes skuala dokazati, da je med zakonom o denacionalizaciji o katerem naj bi DPZ danes e glasoval - in zakonom o privatizaciji pomembna vsebinska povezava, poslanci Demosa pa so bili nasprotnega mnenja. Opozicijo so obtoili, da je to storila namenoma, saj naj bi bila proti lastninski zakonodaji e od vsega zaetka. Poskus uskladitve med vodji poslanskih klubov ni uspel, kasneje pa je opozicija pred vrati dvorane akala, ali si bodo v Demosu premislili in glasovanje o zakonu o denacionalizaciji vendarle preloili. Popolnoma drugae pa je potekala seja zbora zdruenega dela (zbor obin je s celotnim dnevnim redom opravil e pred tednom), kjer se ob glasovanju o amandmajih na zakon o denacionalizaciji skorajda ni bistveno zapletalo. Poslanci tega zbora so veino amandmajev zavrnili, sprejeli so jih kakno etrtino. Omenimo naj e, da je opozicija po dananjem zapletu na DPZ sklicala tiskovno konferenco, o svojem videnju dogajanj je posebno izjavo pripravil dr. Ludvik Toplak, o vsem pa je spregovorila novinaijem tudi pozicija. Predsedujoi je seio DPZ sklical za jutri ob 10. uri. Ve na 2. strani. VINKO VASLE

Po sklenitvi miruje vojska e huje udarila na Hrvako

Dogovor iz Igala je veljal samo dvajset minut - Od podpisa do vezave sporazuma je vojska bombardirala Zagreb in mirno hrvako Zagoije - Sestreljena tiri letala - Zamenjali obrambnega ministra
OD NAEGA DOPISNIKA Z A G R E B , 18. septembra Morda smo se v zadnjem trenutku reili pred strahotno krvavo vojno, j e na sinonji tiskovni konferenci v Zagrebu poudaril predsednik Hrvake dr. Franjo Tudman. Kmalu po njegovem prihodu iz Igala, kjer je skupaj s Slobodanom Miioeviem in armadnim generalom Veljkom Kadijeviem pred lordom Carringtonom podpisal dogovor o prekinitvi ognja, so vojaka letala zakrila nebo nad Hrvako. Zaela se je najbolj unievalna sporazum iz Igala je zael veljati ni tovor na tistih delih oboroenih spopadov, kjer so hrvake sino, kakrne v dosedanji vojni ele danes opoldne. na Hrvakem ne pomnimo. LeNa vseh hrvakih bojiih pa le napredovale. Petrinja in njena talske bombe in rakete so padale oroje ni mirovalo niti danes po okolica sta bili popoldne dvakrat na poloaje hrvakih obrambnih dvanajsti uri, hkrati pa je s si- bombardirani, hrvaki branilci, sil, ki so sinoi prejele dva uka- nonjim napadom na Zagreb, ki so dopoldne sestrelili vojaki za: prvega je izdalo poveljstvo Varadin, Cakovec, Ludbreg in bombnik nad ibenikom, nad narodne garde, po katerem so Krievce nastalo novo arie Slavonskim Brodom in kar dva morali hrvaki borci ustaviti hrvake vojne. Samo danes po- nad Petrinjo, pa niso odgovorili ogenj, drugega pa dr. Tudman, poldne je bilo ve preletov voja- na vojake provokacije iz zraka ki je ta ukaz razveljavil, kajti kih letal, ki so odvrgla unieval- in s kopnega. Ugotovili smo, da je vojako letalstvo iz Bihaa, 1 kamor se je ob koncu vojne na Slovenskem preselilo poveljstvo 5. letalskega korpusa, ki je do tedaj imelo sede v Zagrebu, samo dvajset minut spotovalo sporazum iz Igala. Prav tako petrinjska vojanica in enote novoprimer ustvarjanja novega obmoja oboroenih spopadov na Hrvakem in iritev dosedanjih lokalnih bitk na celotno obmoje sosednja republike. Ko so se ponoi, okoli 23. ure, oglasile sirene in naznanile nevarnost zranega napada, so iz vojanice Duan orkovi na Borongaju s topovi in raketami napadli vzhodni

SPANJE PRAVINEGA

' 7 \ LORD CAmnsrONG. VOLbHB. je E MIHO?

m pa

# w mmu

DANES V DELU
Srbi spreminjajo BiH po svojih eljah
Zdaj so ustanovili e SAO Romanijo

e m

>

stran 2 Bo vojska napadla reko rafinerijo?

Reki krizni tab: Armadi primanjkuje goriva

Zamenjava Bebia
Z A G R E B , 18. septembra Predsednik Tudman j e danes sprejel odstop hrvakega obrambnega ministra Luke Bebia. Na njegovo mesto je imenoval Gojka Suka, doslej ministra za izseljence in Bebievega pomonika. uak je e etrti Tudmanov obrambni minister. Za namestnika obrambnega ministra j e bil imenovan Ivan Milas.

Poroevalca Dela med branilci Osijeka

Karikatura: Franco Juri

Srbski uporniki in vojska e v predmestju Osijeka

TEMA DNEVA

OBUP PREIVELIH - Sadove hrvakih uljev, pritrgovanj skrbi ivljenja v miru je izniila bomba. (Foto Srdan ivulovij

in

del Zagreba, industrijsko cono, nekaj izstrelkov pa so usmerili tudi v sredie mesta. Nato se je na drugem koncu Zagreba s toMarkovi zahteva, povskimi streli, ki so bili usmerda Kadijevi jeni proti najveji zagrebki toin Brovet odstopita plarni in stanovanjskemu naselju Predsednik zveznega izvrne- na desnem bregu Save, oglasila ga sveta je na dananji seji vlade najveja zagrebka vojanica menda zahteval od zveznega Maral Tito. Skoraj neverjetno obrambnega ministra Veljka Ka- je, da so izstrelki pokodvaJi sadijevia in njegovega namestnika mo tovarno perila D T R , nekaj Staneta Broveta, da se nemudo- stanovanj in Pionirski grad. Toma umakneta; tako je v veernih da nato so vojaki bombniki, ki urah poroala hrvaka televizija. so e popoldne bombardirali poe Kadijevi in Brovet tega ne bi licijsko postajo in naselje Luko bila pripravljena storiti v 48 pri Zagrebu, zmetali na mesto urah, je Ante Markovi zagrozil, svetlobne rakete, leteli pa so da bo poskrbel za njuno zame- nad napravami INE, nekdanje njavo. Tanjug pa v zvezi z dana- vojake bolninice in nad Zanjo sejo ZIS omenja le ocenjeva- grebko goro. To je bil brkone nje sporazuma, veraj podpisa- znak, da so se oglasili sovraninega v Igalu - kot zadnji poskus kovi ostrostrelci, ki so posejani za mir in prepreitev splone dr- domala po vsem Zagrebu. avljanske vojne v dravi. Zato so Zagreb, Varadin in e nekatera druga mesta tudi dasadskega korpusa, ki so tudi da- nes popoldne bolj pod zemljo, nes popoldne silovito obstrelje- v zakloniih. Ves dan trajajo vale neuniljivo mesto Vukovar. posamini spopadi po zagrebkih Tam, kjer pa vojska navidezno ulicah, obasno pa iz obeh e nespotuje voljo generala Kadijevi- zasedenih vojanic izstreljujejo a, so jo v napadih zamenjali granate in rakete. srbski etniki. Ve na 3. strani. Nemara je prav Zagreb olski PETER POTONIK

Kriza premirja
Sporazum o premirju, podpisan v torek v Igalu in takoj verjetno prav z vseh strani prekren s e hujimi spopadi, je znova osvetlil dve pomembni koordinati hrvakega problema: krizo vodenja v tej republiki in oitno namero carringtonovske Evrope, da se tega problema e naprej loteva z ortodoksnimi diplomatskimi metodami. Lordu Carringtonu je bilo gotovo vnaprej jasno, da sprte strani ponovno ne bodo spotovale premirja, navzlic temu pa se je le odpravil v Igalo. To si lahko tolmaimo predvsem z namero, da bi v prihodnje ubogljivost sprtih strani e bolj tenkoutno tehtali z lekarniko tehtnico in jih ustrezno nagrajevali. Taken pedagoki pristop pa seveda e zdale ne more biti po volji Zagreba, ker se preprosto izogiba vpraanju, kdo je vojno sploh zael. Hrvaka ima v teh trenutkih tudi pomembno pobudo na bojiih, prav tako pa je spoznala, da se od Van den Broekove diplomacije res nima esa nadejati. Kljub temu se je Tudman odpravil v Igalo in tam podpisal sporazum, ki ga je njegov nekdanji svetovalec Letica oznail kot katastrofalnega za Hrvako. Za nameek so v sosednji republiki razglasili premirje, e preden se je po sporazumu sploh zaelo, in s tem ne vnesli le zmede, ampak tudi demoralizirali mnoge enote. Kriza vodenja, ki postaja e nekakna hrvaka stalnica, se torej e naprej poglablja, in to navzlic temu, da nacija izpriuje vse ve energije in bojevitosti. kar bi vsako dobro vodstvo znalo zgostiti v tako reko ruilno mo. Sedanja Hrvaka se ne spopada le s kninskim vpraanjem. JLA ali peto kolono, ampak predvsem z vpraanjem, ali ob preobilici hrvakega patriotizma zmore vodstvo in organizacijo, ki bi velike besede tudi udejanila. Tovrstno samospraevanje pa je treba zaeti pri vrhu. BORIS JEZ

Dr. Rupel v Bolgariji in Romuniji

Na obisk ga j e povabil bolgarski zunanji minister Viktor Vikov
SOFIJA, 18. septembra - Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je dopoldne prispel na enodnevni obisk v Bolgarijo. Povabil ga je bolgarski podpredsednik in zunanji minister Viktor Vikov. Dr. Rupel se je v Sofiji sestal tudi s predsednikom elevom in drugimi visokimi predstavniki bolgarskih oblasti. Predsednik elev je poudaril, da je njegova drava med prvimi priznala pravico jugoslovanskih republik do samoodlobe. Kot je obljubil, bo to storila tudi de iure, takoj ko bo tako ravnala tudi Evropska skupnost. Minister Rupel je danes obiskal e sosednjo Romunijo, kamor je bil sprva namenjen pojutrinjem, jutri pa se bo udeleil zasedanja haake mirovne konference o Jugoslaviji.

stran 3 Kontrolorje letenja bomo olali doma

Zasnovo sta pripravila Adria Airways in Vija pomorska ola v Piranu

stran 4 25. BITEF brez Slovencev

V Beograd ne bodo odpotovali niti slovenski kritiki

stran 7 Major J A v civilu uradno delil oroje civilistom

V Zagrebu so majorja Branka trbca iz Virovitice obsodili na 5 let zapora

stran "

Zapravljena prilonost?
Lord Carrington s svojim poslanstvom v Jugoslaviji ni preve zadovoljen - Sporazum je (bil) zadnja monost za ustavitev spopadov na Hrvakem
LONDON, BONN, B R U S E U , 28. septembra - Predsedujoi haake konference o Jugoslaviji lord Carrington se je sinoi vrnil v London, vendar s svojim poslanstvom ni preve zadovoljen. Jutri se v Haagu nadaljuje mirovna konferenca, danes pa so se kar vrstili pogovori velikih evropskih dravnikov o jugoslovanski krizi. Avstrijski kancler Franz Vranitzky je na obisku na Madarskem, glavna tema njegovih pogovorov z ministrskim predsednikom Antallom in predsednikom Gonczem pa je vojna na Hrvakem. Madarski pogledi na razmere v Jugoslaviji so precej podobni avstrijskim, enako kot stalie do priznanja Slovenije in Hrvake, ki se v madarski razliici glasi priblino takole: ne bomo prvi, gotovo pa tudi ne zadnji. Francoski predsednik Mitterrand pa se mudi v Nemiji in tudi njegovi pogovori s kanclerjem Kohlom se suejo okoli jugoslovanske krize. Parlamentarna frakcija vodilne nemke stranke, Kohlove kranske unije, je pozdravila sporazum, podpisan v Igalu, in hkrati opozorila, da bi moralo biti vsem v Jugoslaviji in zunaj nje jasno, da je to zadnja prilonost za konec bojev, ESP pa je zahtevala, da o Jugoslaviji spet razpravlja bundestag. Nemki zunanji minister Genscher je sinoi izjavil, da bonska vlada poziva vse v sovranosti zapletene strani, naj spotujejo prevzete obveznosti. Lord Carrington je za BBC danes izjavil, da je preve medsebojnega sovratva in ogorenja v Jugoslaviji, da bi lahko gledal optimistino na spotovanje premirja. Omenil je, da je storil, kar je bilo v njegovi moi: spravil za mizo glavne udeleence konfliktov v Jugoslaviji, da so pred omi svetovne javnosti podpisali sporazum in se obvezaji, da ga bodo spotovali. Na mirovni konferenci o Jugoslaviji v Haagu, kjer slovensko delegacijo vodi predsednik komisije skupine RS za mednarodne odnose Matja inkovec, so danes konali delo v treh komisijah: v komisiji za pravice vseh v Jugoslaviji pripravljajo skupni dokument o pravicah manjin, v komisiji za bodoe odnose med republikami pa niso bistveno napredovali. Slovenski predstavniki so vekrat dali jasno vedeti, da ne nasprotujejo oblikovanju nekakne nove skupnosti v preostalem delu nekdanje Jugoslavije, da pa Slovenija ne bo del takne skupnosti. Tudi on je opozoril, da je sporazum zadnja prilonost za Jugoslavijo in da nima mirovna konferenca nikakrnega pomena, e ne bo premirja. Lord Carrington meni, da e ne bi kazalo vrei puke v koruzo, le prezgodaj je e, da bi odpisali sporazum o prekinitvi ognja. Velik optimist je bil namre po njegovem mnenju vsakdo, kdor je mislil, da bo oroje danes opoldne res utihnilo. Poakajmo e 24 ur, da bomo videli, kako premirje spotujejo, je izjavil za Radio France International. Romunski premier Petre Roman se je danes v Bukareti sestal s predsednikom makedonske vlade Nikolo Kljusevom, ki ga je obvestil o razmerah v Jugoslaviji. Madarski zunanji minister Jeszensky pa je izjavil, da Madarska e ne razmilja o priznanju Slovenije in Madarske ter da naj bi skupno stalie izoblikovale drave Evropske skupnosti. Svojo tiskovno konferenco je posvetil zgolj Jugoslaviji, hkrati pa je izrazil upanje, da bo sporazum vodil k mirni reitvi. Ameriki State Department je izrazil mono podporo prizadevanjem lorda Carringtona pri iskanju mirne poti iz jugoslovanskih konfliktov, hkrati pa so Z D A pozvale vse strani, naj izkoristijo prilonost za mir. Ame- Ostrostrelci sejejo smrt riki dravni sekretar Baker je ZAGREB, 18. septembra - Kako uro in pol je divjala danes popoldne prava vojna med pripadniki izkljuil monost, da bi Z D A hrvakega notranjega ministrstva in ostrostrelci jugoslovanske vojske v neposredni okolici mestne neposredneje posegle v iskanje skupine. Hrvaki viri vedo povedati, da streljajo ostrostrelci v glavnem iz vojakih stanovanj in da mirne poti iz jugoslovanske kri- pripadniki zbora narodne garde in notranjega ministrstva uspeno istijo ta ostrostrelska gnezda. Po ze, ter pOTsem podprl prizadeva- besedah oividcev^so streljali tudi iz blinjih osemnadstropnic na obmoju Starega mlina. Ker bi krogle nja ES. panija se je izrekla prolahko koga zadele, je bil za ve ur prekinjen mestni avtobusni promet med terminalom pri podhodu na ti poiljanju mednarodnih et glavnem kolodvoru in junimi zagrebkimi etrtmi. Zagrebki center za obveanje pa je prek radia v Jugoslavijo, v Moskvi se boje opozarjal prebivalce, da morijo ostrostrelci tudi drugod po mestu. Na sliki: srbski ostrostrelec na prei. preraanja spopadov na Hrva1 ClClUlfJ UllJUgJ (Telefoto 1Tanjug) kem v vsesplono vojno v dravi in tudi ne omenjajo ve monosti za angairanje Sovjetske zveze pri razreevanju stanovanjske drame. Tudi britanski premier Major je izrekel veto na morebitno sodelovanje britanskih vojakov v mirovnih silah Evropske skupnosti. Napovedal je, da bo nasprotoval taknim predlogom. Medtem pa je Italija izrazila pripravljenost, da s svojimi vojaki sodeluje v morebitnih mirovnih silah. Cuellarjev svetovalec princ Aga Khan je izjavil za BBC, da generalni sekretar O Z N skrbno spremlja razplet dogajanja v Jugoslaviji, da pa za zdaj Zdrueni narodi e ne ele posegati v jugoslovansko krizo ter podpirajo mirovno prizadevanje ES in lorda Carringtona. Po vesteh iz Avstralije naj bi avstralska vlada sodelovala v pogovorih na visoki ravni z Z D A in drugimi stalnimi lanicami Varnostnega sveta v zvezi s koraki, ki naj bi jih O Z N naredila za konec krvavih spopadov v Jugoslaviji, e se bodo evropska mirovna prizadevanja izjalovila. Od dopisnikov in agencij

Obsodili morilca iz Medvod

Enotna kazen za est kaznivih dejanj: petnajst let zapora
L J U B L J A N A , 18. septembra - Poklicnega vlomilca in morilca lastnika hie v Medvodah, 35letnega Borisa ivkovia, so danes popoldne obsodili na petnajst let zapora. To je po zakonu najvija mona enotna kazen za veliko tatvino, tri poskuse velike tatvine, neprimeren poskus hude velike tatvine in najhujo obliko umora, umor iz nizkotnih nagibov, s katerim je hotel odstraniti prio svojega vloma na Fingarjevi ulief v noi na 17. april letos. Za sam umor mu je petlanski kazenski senat izrekel trinajst let zapora, ker v svoji dolgoletni kriminalni karieri (v zaporih je odsedel ve kot estnajst let) e ni bil obsojen na kazniva dejanja z elementi nasilja. ivkovi je priznal le to, da je z noem zabodel stanovalca, ko ga je ta skual zadrati, vse vlome pa je zanikal. Toda sodie je tudi za te nalo dovolj dokazov. Ve na 9. strani. B. G.

S1. avgustom pokojnine vije za 9,9 odstotka

S prvim septembrom pa se za enak odstotek povea tudi starostna oziroma druinska pokojnina kmetov
LJUBLJANA, 18. septembra - Predsedstvo skupine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je danes sklenilo, da se s 1. avgustom pokojnine, dodatki za pomo in postrebo, denarna nadomestila za telesno okvaro in preivnine kmetov zviajo za 9,9 odstotka, za enak odstotek pa s 1. septembrom tudi starostna oziroma druinska pokojnina kmetov. Sprejetje tega sklepa so seveda omogoili uradni statistini podatki o julijski rasti pla zaposlenih v Sloveniji. Od 1. avgusta dalje znaa tako du z veljavnimi predpisi usklajunajnija pokojninska osnova je z enomesenim zamikom, 6.300,40 dinarja, najnija pokoj- znaa od 1. septembra dalje nina za polno pokojninsko dobo 2.677 dinarjev. 5.355,35 dinarja, republika borVije pokojnine in denarna evska pokojninska osnova 10.037 dinarjev, kmeka borev- nadomestila bodo upokojenci ska pokojnina 5.355,35 dinarja, prejeli ob izplailu septembrskih najnija pokojnina 2.205,15 di- pokojnin, se pravi konec mesenarja, najvija pokojninska osno- ca. Hkrati z vijo pokojnino bova pa 29.859,80 dinarja. Doda- do prejeli seveda tudi razliko na tek za pomo in postrebo pa e izplaano avgustovsko pokoj1.785 dinarjev ali (e je pomo nino. nujna pri opravljanju vseh ivljenjskih potreb) 3.570 dinarjev. Sicer pa je predsedstvo skupDenarna nadomestila za telesno ine SPIZ na dananji seji potrokvaro znaajo od 1. avgusta da- dilo e nekaj predlogov za odpis lje od 236,10 do 787,10 dinarja prispevkov za pokojninsko in inpri najviji stopnji okvare kot validsko zavarovanje socialno posledici pokodbe pri delu. ogroenim kmekim zavarovanStarostna oziroma druinska cem iz Haloz. SLAVA P A R T L I pokojnina kmetov, ki se v skla-

Iz poruene Hrvake prihaja vse ve beguncev

Po podatkih slovenskega RK je zdaj v Sloveniji poltretji tiso beguncev, veliko pa jih bei tudi v tujino
BUDIMPETA, RIM, 18. septembra (AFP, Tanjug) - Hrvako, kjer divjajo boji, poskua zapustiti vedno ve ljudi. Odhajajo zlasti v sosednje drave. Samo v zadnjih 24 urah naj bi madarsko mejo prestopilo sto Jugoslovanov, med njimi 47 vojakov. Nekateri se zatekajo v Slovenijo, drugi v Italijo, tudi proenj za zatoie v ZRN je vse ve. Madarski obmejni organi trdijo, da je veraj pobegnilo ez mejo 47 vojakov J A , spremljalo jih je 10 civilistov, vsi pa so zaprosili za azil. Vojaki so bili brez oroja in so prili ez madarsko mejo mimo uradnih prehodov. Skupini priblino 40 potnikov, veinoma Jugoslovanov, na italijanskem trajektu Tiziano, ki sinoi zaradi vojake blokade ni mogel pripluti v splitsko pristanie in se je moral vrniti na italijansko stran, so po poroilih Tanjuga davi ukazali zapustiti ladjo. Po poroilih Anse je med potniki to zbudilo proteste in nezadovoljstvo, saj so mnogi, kot so sarni izjavili, priakovali drugaen sprejem v Italiji. Po dananjih podatkih RK Slovenije je pri nas evidentiranih 2511 beguncev iz Hrvake, tevilka pa se nenehno spreminja. Veinoma so se zatekli k sorodnikom in znancem, nekaj jih je v hotelih in pri druinah, ko so jih bile pripravljene sprejeti. Te dni bodo zanje odprli zbirni center. Italijanska ministrica za priseljevanje Margherita Boniver je predlagala, naj bi vsem beguncem iz Hrvake, ki so italijanskega rodu in bi se radi naselili v Italiji, podelili italijansko dravljanstvo. Italija je sinoi potrdila, da razmilja o nagli evakuaciji pripadnikov svoje narodnostne manjine z obmoij Hrvake. Evropski svet ima v nartu alarmni sistem, kamor naj bi se stekala pomo za evropske drave, ki se ubadajo z begunci. Ministrica Boniverjeva se je zavzela za internacionalizacijo balkanskih beguncev in za sprejemne centre, namenjene jugoslovanskim beguncem.

Zaradi vojne preskrba e ni motena

Veje zaloge surovin zagotavljajo nemoteno proizvodnjo - Dogovor o uvozu

LJUBLJANA, 18. septembra Zaradi divjanja vojne na Hrvakem so se v tem tednu praktino povsem pretrgali blagovni tokovi, ki so potekali ez sosednjo republiko na druga obmoja drave in obratno. Preskrba slovenskih predelovalnih podjetij s potrebnimi surovinami zaradi tega za zdaj e ni motena, saj so povsod e pred najnovejimi dogajanji poskrbeli za redno obnavljanje obilnejih zalog. Tokrat smo vzeli pod drobnogled predvsem preskrbo ivilskopredelovalnih podjetij. Po vsem, kar smo izvedeli, kae, da bo preskrba, ne glede na teave s prevozi iz drugih obmoij drave, e naprej dobra, normalna. Delno naj bi to zagotavljale dobave manjkajoega blaga po daljih prevoznih poteh ez Madarsko, e pa se bo nadaljevala blokada mejnih prehodov s to dravo, si bodo proizvajalci pomagali z uvozom iz zahodnih drav, o emer so se med drugim danes dogovorili tudi na ministrstvu za trg. Ve na 4. strani. M. .

RADENCI 91 - Musique de chambre du XXe - siecle 29. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA 21.-22. september 1991

Pri nakupu strene kritine pazite na ta zaitni znak

TEGOLA
C A N A D E S E

Nova raunalnika revija

Monitor
tel. 061/265-295,265-168
v prodaji od 20. septembra!

Mejni prehod tudi uradno odprt

ENTILJ 18 septembra - Kar tirje dravniki, po dva iz Slovenije in Avstrije, so danes simbolino prerezali trakova v barvah slovenske in avstrijske zastave. S tem so odprli nov avtocestni mednarodni mejni prehod na najpomembneji tranzitni smeri med severom in jugom, na tako imenovani pyrnski cestni povezavi med Nurnbergom in Zagrebom. Na slovesnosti so govorili slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajnc. deelni glavar avstrijske tajerske Josef Krainer, slovenski premier Lojze Peterle m a v s t r i j s k i zvezni minister za gospodarstvo Wolfgang Schussel. (Vena 2.strani.) B. V., foto Bogo Cerin