RAUNALNIKA OPREMA

P AJDOVINA, Gorika c. 25 c, tel. 065/62455, 62477, faks 62733, Predst. L J U B L J A N A 061/311680 f|

76,

Samostojen asnik za samostojno Slovenijo

|

Danes v prilogi: Na lovek na Dunaju - Kdo je kdo v slovenski obrambi - S Hrvako nismo siamski dvojki - Psihiatrija sredi mesta
TEMA D N E V A PRAZNOVANJE

Javnost o strankah
LJUBLJANA, 1. novembra Dogajanja na slovenski politini, natanneje na strankarski sceni, so v zadnjem obdobju skoraj nepredvidljiva, navkljub trditvi, da je zael Demos odmirati v tistem trenutku, ko je nastal. Zato smo v tokratni terenski raziskavi najprej poiskali odgovor na vpraanje, katero stranko bi anketirani volili, e bi bile volitve v nedeljo. Pri tem smo stranko predstavili in poistovetili z njenim voditeljem, v izogib oitkom, da ljudje ne poznajo dovolj strank. V izogib oitkom, da telefon ne daje vsem strankam enakih monosti, pa je bila tokratna raziskava, ki jo je izvedla Delova agencija STIK terenska (osebni stik med anketarjem in anketiranim), v njej pa je sodelovalo 1055 posameznikov obeh spolov, razlinih starosti in izobrazbe. Ve na 3. strani.

Vojna ali mir

Hrvati so krenili v ofenzivo, za zdaj sicer simbolino, ko so, ne da bi izstrelili eno samo kroglo, prebili vojako blokado Dubrovnika. Nedvomno se je s tem zaelo novo obdobje te vojne, saj bo treba v kratkem zlepa ali zgrda prebiti tudi fronto v Vukovarju, lloku, Slunju in drugih obkoljenih mestih. Vse kae, da se je dr. Franjo Tudman po tevilnih porazih na bojiu, zaradi katerih je bilo na tisoe ljudi prisiljenih pobegniti s svojih domov, le odloil, da bo zaustavil ta eksodus. Kako bo v prihodnjih dneh ravnal zagrebki generalni tab, ni odvisno le od Miloevia, temve tudi od notranjih hrvakih razmer. Hrvati so z vlogo rtve edalje bolj nezadovoljni. Dobroslav Paraga, Branimir Glava in e nekateri politiki, ki ponujajo izkljuno vojako reitev srbskega vpraanja, lahko zelo resno kodujejo oetu naroda. Bojevniki so na Hrvakem edalje glasneji in edalje bolj popularni. Tudi srbski vod mora do 5. novembra, ko mu potee as za razmiljanje, ki ga je Beogradu odloil lord Carrington, odloiti, kdo je njegov nevarneji nasprotnik - Srbi ali preostali svet. Evropa grozi z gospodarskimi in vojakimi ukrepi. Ob tem tudi dr. Milan Babi v Kninu in dr. Radovan Karadi v Banjaluki vzklikata: Bolje vojna kot Haag. Ali bo Slobo zaradi vijih ciljev - Kosova, Sandaka, Vojvodine ali rne gore rtvoval tako imenovane SAO Krajine? Za Srbe je to usodna odloitev. Vendar tudi e bo Beograd popustil, to e ne pomenida bosta Kninan ali banjaluki general Uzelac pristala na mir. etniki in vojska se izmikajo nadzoru, zato je Hrvatom vseeno, kdo strelja nanje - jugoslovanska, srbska ali Babieva vojska. Tako se vojna nadaljuje. GORAN MORA VCEK

DANES ' V DELU

3
Ruplov veliki met '
Demosovci so vsi po vrsti narobe ocenili razpad SDZ

Odstopil je dr. Ludvik Toplak

Delo skupinske komisije, ki jo vodi, je blokirano

K a t e r o s t r a n k o bi" v i v o l i l i , e bi bile v n e d e l j o v o l i t v e ?

stran 2 Banka zbuja upe,da bo vrnila devize

Ob svetovnem varevanja
Karikatura: Franco Juri

Peterletovi demokrati Ruplovi

krtan.

16% 15.8% 13.5% 13.3%

dnevu

demokrati prenovitelji

stran 3 Zaenja se svetovni PEN na Dunaju

Osemlansko slovensko delegacijo bosta dopolnila Jevrem Brkovi in Adem Demaci

Ribiievi

kolevi liberalni demokrati Plutovi zeleni

Punikovi socialdemokrati Omanovi 2akljevi kmetje socialisti

Uvren je v seznam valut, ki jih priznava italijanTudi takrat, ko je bil v Dubrovniku konvoj miru, je prilo do streljanja - Od zaetka agresije na ski menjalni urad

Napovedani e konvoji miru proti Vukovarju, lloku, Slunju

Dubrovnik je bilo ranjenih ve kot 300 ljudi, 50 pa jih je umrlo - Novi konvoji v dveh tednih
lje in upo Dubrovako, popolnoma nedostopna. Stipe Mesi je obiskal na tisoe beguncev,

Tolar v Italiji statistino priznan

T R S T , 1. novembra - Kot poroa traki Primorski dnevnik je od veraj slovenski tolar na seznamu valut, ki jih priznava italijanski menjalni urad (Ufficio Italiano Cambi). Kot so poudarili v omenjenem uradu so sklepu o uvrstitvi tolarja na njihovo listo botrovale predvsem statistine potrebe, dejstvo pa je, da taka uvrstitev na listo bras ni mona brc-z predhodnega posvetovanja s pristojnimi ministrstvi. Tolar je v Italiji zdaj tudi statistino priznan, sicer pa je bila zadnji teden menjava v Trstu nespremenjena - za 100 tolarjev so pri Traki kreditni banki da-

stran i Hotela sta v gardo, pa sta ostala kar doma

V Hoah prijeli dvojico, ki se je hotela izmakniti roki pravice

Pirnatovi slovenski demokrati i Monikovi socialdemokratski unionisti

Prodajalcem deviz bo odklenkalo

OD NAEGA DOPISNIKA ZAGREB, 1. novembra - Konvoj miru je danes zjutraj zapustil Dubrovnik. Skoraj 30 ladij, ki jih je vodil trajekt Slavija, na kateGoljevi k r a n j s k i rem je bil tudi Stipe Mesi, je zapustilo dubrovniko pristanie liberalci v preprianju, da se lahko vojaka blokada vasih zlomi tudi brez nasilja. Veraj je namre po 60 urah plovbe od Reke do DubrovNobene od teh 0.9% nika konvoj, potem ko je bil detajlno pregledan, prispel v dubrovnine bi volil ko pristanie Gru. Udeleence konvoja je pria- skupna maa. Stipe Mesi je Ne bi el na volitve 6.8% kalo ve tiso Dubrovanov, ki pred Dubrovani vekrat poudaso e ve kot mesec dni v popol- ril, da v svoji nesrei niso sami, Ne v e m , k a t e r o bi ni blokadi. Sporoilo z ve tran- temve je z njimi cela Hrvaka. 1 6.6% volil sparentov Dobrodoli v naem Na alost pa je tudi medtem, ko hrvakem Dubrovniku! so vse- je bil v Dubrovniku konvoj mibovali tudi mnogi pogovori, ki ru, ki je poleg politinega imel so jih Stipe Mesi, dr. Franjo tudi vojaki pomen - z njim je Greguri, predsednik hrvake bilo namre napovedano, da bo STIK-terenska raz. 30.10.1991. N u m . > 1 0 5 5 vlade, in drugi udeleenci kon- Hrvaka v prihodnje imela velivoja miru imeli z Dubrovani. ko bolj aktivno obrambno taktiV katedrali svetega Vlaha je bila ko - prilo do streljanja. V pristaniu Gru je bilo namre ranjenih est ljudi. Napadalci so streljali iz vojakega oporia na obali. Dve granati sta padli pred POD AROMETOM agencijo Jadrolinije, kjer je skupina Dubrovanov v vrsti akaDELA la, da bi kupila vozno karto za ladjo. Pri tem je bil huje ranjen Slovenski izvrni svet odklonil podraitev goriva - Vojaki upokojenci in petletni fantek Srdan Saltari, ranjena pa sta bila e njegova invalidi bodo dobili pokojnine od Slovenije - Dokazila za nov seznam mati in e ena oseba. e trije Slovenski izvrni svet je v sredo Pri tem je ugodno to, da slovenski ljudje so bili ranjeni na obmoju LJUBLJANA, 1. novembra spiz izplauje ve pokojnin v druge Sustjepana in v hotelu Mineta. odklonil predlog podraitve bencina in naftnih derivatov v Sloveniji, republike, kot jih iz drugih prihaja Poslanstvo dobre volje pod doloil je novo viino zajamenih osebnih dohodkov in obravnaval v Slovenijo. Slovenska skupnost vodstvom Stipeta Mesia, je obive vpraanj o vojakih pokojninah zavarovanja namre izplauje skalo tudi ranjence v dubrovniDoslej je isti zajameni osebni so imeli do 26. junija 1991 stalno 17.212 pokojnin upraviencem ki bolninici. Od zaetka agresiLJUBLJANA, 1. novembra dohodek v Sloveniji znaal 4600 to- prebivalie v Sloveniji ne glede na v druge republike, od tega 8000 na je na Dubrovnik je bilo ranjenih - Prodajalcev deviz na ljubljanlarjev, oziroma e od prvega okto- dravljanstvo in tudi za vse, ki Hrvako, okrog 6000 v BiH in ve kot 300 ljudi, 50 pa jih je ski ivilski trnici je vsak dan bra dalje, odslej pa bo znaal isti imajo slovensko dravljanstvo in so okrog 1600 v Srbijo. Nasprotno pa umrlo. tevilo rtev e ni dove. Pa smo jih kar vzeli kot 6000 tolarjev, bruto pa 9300. svoje pravice uveljavili do 18. julija po ocenah prihaja iz drugih spizov konno, kajti za hrvake oblasti sestavni del balkanske folklore. V Sloveniji je upraviencev do za- Vendar pa je teava v tem, ker v Slovenijo okrog 2000 pokojnin. Zrejo v oi policajem in teritoriTakno nesorazmerje bo v pri- so podroja zunaj mestnega objamenega osebnega osebnega do- vojako zavarovanje, kljub vezidja, to velja e zlasti za Konavalcem, ki e varujejo obinsko kratnim pozivom, ne da seznama hodnjih pogajanjih z drugimi repuhodka okrog 47.000, novi zajamemestno hio. S svojo vsiljivostjo teh upraviencev. Zato naj se blikami za Slovenijo koristno za ni isti osebni dohodek pa po vladjezijo mestne in obinske veljanih raunih pokriva okrog 77 od- upravienci zdaj javijo slovenski uveljavitev recipronosti. Takoj ko ke; kje bi sicer tako oni kot mi stotkov strokov koarice iv- skupnosti pokojninskega zavarova- bodo odpravljene blokade plailkupovali devize? nja z ustreznimi dokumenti. Po- nega prometa s posameznimi repuljenjskih strokov. Toda Banka Slovenije je preZastoji pri prihodu in s tem pri drobno navodilo objavljamo na 2. blikami, bo slovenski spiz te pokojnine nakazal. prodajalcem napovedala vojno. izplaevanju vojakih pokojnin strani. Legalizirala je odkup in ptodajo Obvestila, da so, ali da bodo na v Sloveniji so nastali zaradi prekiTudi plaevanje nevojakih podeviz v zasebnih, bannih in njenega plailnega prometa in za- kojnin upraviencem drugih pokoj- Primorskem ukinili izplaevanje drugih menjalnicah. Postavljeni italijanskih pokojnin, so v Italiji radi slabe likvidnosti skupnosti vo- ninskih zavodov v Slovenijo in naso tudi e predpisi, kako bo jakega zavarovanja v Beogradu. ega zavoda v druge republike stoji preverjali. Kot je bilo mo doslej potekala menjava in kdo se bo Klub temu, da je bilo na sestankih iz podobnih vzrokov. Zato se bo ugotoviti, to verjetno ni bil sklep lahko z njo ukvarjal. Stran 3. z zveznim sekretariatom za ljudsko slovenski izvrni svet prihodnji te- italijanske vlade, pa pa le poslanobrambo dogovorjeno, da bo Beo- den lotil urejanja tudi tega vpraa- ska pobuda. Pri tem so predstavnigrad do konca vsakega meseca po- nja z drugimi republikami. Ta hip ki slovenskega izvrnega sveta znoravnaval obveznosti, teh pokojnin ni nobenega znaka, da bi te pokoj- va poudarili, da se da jc Slovenija

Drakovi poslal odprto pismo Miloeviu

BEOGRAD, 1. novembra (Tanjug) - Predsednik Srbskega gibanja obnove Vuk Drakovi je danes predsedniku Republike Srbije Slobodanu Miloeviu poslal odprto pismo, v katerem ga poziva, naj sprejme haaki dokument kot temelj za mimo reitev srbsko-hrvakega vojnega spopada in agonije vseh v Jugoslaviji. Dolni ste postaviti piko na pogubno politiko, ki Srbe potiska v vojno proti vsem, Srbijo pa spreminja v geto brez vsakrnega zaveznika v Evropi in po celem svetu, je reeno v pismu. Haaki dokument ne ponuja vsega, kar bi radi, in zahteva tudi tisto, esar ne elimo, vendar ne pomeni poraza Srbije niti poraza srbskega naroda. To je samo poraz vae veletne enosmerne in ultimativne ideoloke, dravne in nacionalne strategije, pie predsednik Srbskega gibanja obnove in dodaja, da je ta politika od leta 1987 do danes ustvarjala sovranosti, odpirala fronte in zvleIda Srbijo v vojno, za katero ekonomsko, demokratsko, diplomatsko, propagandno in vojako ni bila pripravljena.

ve z ladjami proti severu Jadrana. lani mirovne delegacije, med njimi Mesi, so izrazili upanje, da se je s konvojem zaelo vraanje Dubrovanov v svoje mesto in da bo s tem izseljevanje zaustavljeno. Doktor Franjo Greguri, ki je sinoi iz Dubrovnika prispel v Split, je dejal, da je bil konvoj miru samo zaetek in da se bodo v naslednjih tirinajstih dneh podobni odpravili tudi proti Vukovarju, lloku in Slunju. V popolni blokadi vojske in srbskih ekstremistov se je znalo ve kot 100.000 Hrvatov. Mnogi med njimi, to velja e posebej za Vukovarane, e skoraj dva meseca in pol nimajo nobene monosti reitve. G O R A N MORAVEK

> Nedolna pripomba, krvav spopad

V srediu Zagreba so se spopadli gardisti in hosovci

stran 7

jali 1 8 5 0 lire.

(D. G.)

Vojake pokojnine bodo

Sestalo se je okrnjeno predsedstvo SFRJ

Ugotovili so, da Hrvaka ne spotuje premirja in podprli rnogorske predloge

V Madridu so sklenili, da se bodo e pogajali

Zaetek mirovne konference o Blinjem vzhodu je zaznamovalo medsebojno obtoevanje sprtih strani

Revija o raunalnitvu

preprosto ni ve sem. T a k o je pri-

nine

pokojninska

zavarovanja

iz

zavezala sprejeti vse svoje obvez-

2. tevilka e v prodajil

Monitor

blino 5200 vojakih upokojencev

ter ve kot 8 0 0 0 vojakih invalidov

drugih republik nehala izplaevati.

K a e , d a je zastoj nastal le zaradi

nosti iz meddravnih in mednarodnih p o g o d b in d a z a t o p r i a k u j e ,

ostalo brez denarja za preivljanje. Zato bo driava Slovenija prevzela vse Obveznosti za upravience, ki

pretrganega

plailnega

prometa.

D r u g o pa je v p r a a n j e , k a k o se bo-

do zavarovanja obnaala odslej.

da bodo tako ravnali tudi drugi, torej tokrat Italija. ILJA POPIT

NOVO MESTO USPEHA

Adria bo ez nekaj dni ponovno letela

To meni prometni minister Marjan Krajnc - Kontrolo tehnine usposobljenosti letal bi opravljali Avstrijci
LJUBLJANA, 1. novembra - Zvezni sekretariat za promet in zveze bo, kot je zapisal v svojem sporoilu Tanjug, na podlagi sklepa seje ZIS sprejel ustrezne ukrepe za odprtje zranega prostora tudi nad zahodnimi deli Jugoslavje. Hkrati pa od prometnega ministrstva Slovenije zahteva reitve, s katerimi bi bili zagotovoljeni pogoji za izdajo dovoljenja Adria Airways, da je usposobljena za opravljanje javnega prevoza v domaem in mednarodnem zranem prometu. Kot je za zdaj znano, naj bi kontrolo tehnine usposobljenosti letal opravljali avstrijski kontrolorji. Republiki minister za promet in zveze Marjan Krajnc pa je na podlagi tega e tudi napovedal, da naj bi Adriina letala v nekaj dneh poletela pod slovensko zastavo, njihovo domicilno letalie pa do nadaljnjega ostaja celovko letalie. Adriin direktor Janez Kocijani pa po tednu dni, ko je, v. d. zveznega sekretarja za promet in zveze Stevan Santo z odlobo slovenskemu letalskemu prevozniku odvzel potrdilo o usposobljenosti za opravljanje javnega prevoza v domaem in mednarodnem letalskem prometu, pravi, da vsaj zaenkrat e ne more napovedati ni spdbudnega. Nima namre nobenih pravih argumentov, da bi kakorkoli napovedal normalizacijo dela. V najboljem primeru pa seto lahko zgodi ele ob koncu prihodnjega tedna, toda le, e v Beogradu prekliejo svojo odloitev izpred tedna dni in e bo Adria m podlagi tega dobila v roke tudi vse ustrezne odlobe. Ne gledena morebitno in za Adrio v tem trenutku najbolj ugodno reitev pa si skupaj z direktorjem novo ustanovljene republike uprave za zrani promet Petrom Marnom prizadeva poiskati tudi druge poti za ponovno delo podjetja. Tako so se o moinih korakih e dogovorili z vodilnimi v avstrijski upravi za civilno letenje, v zaetku prihodnjega tedna pa bodo podobni pogovori tudi v Rimu in Bonnu. Ve na 3. strani. MARJETA OTARI

Trenutki, posveeni u m r l i m . . .
LJUBLJANA, 1. novembra - e predveer letos lepega poznojesenskega dneva, posveenega spominu umrlih, je bil v veini slovenskih krajev oarjen z netetimi sveami in okraen s cvetjem. V etrtek ez dan so se ob mnogih pomnikih ustavljale uradne delegacije, svojci in posamezniki: v irnih gozdovih Koevskega Roga so bile tako svee in roe od blizu in dale prinesene v spomin umrlim - ob vseh svetih in ob dnevu mrtvih . . . tevilne spominske slovesnosti so se vrstile na tajerskem in v Pomurju (kjer so se posebne delegacije udeleile tudi komemorativnih slovesnosti v A vstriji in na Madarskem), ve spravnih slovesnosti pa je bilo tudi na Gorenjskem ter drugod po Sloveniji. Veliko ljudi, med njimi so bili tudi predstavniki dravnega vodstva in slovenskega politinega ivljenja - govoril je dr. France Buar - pa se je. prav tako e v etrtek, zbralo ob pomniku rtvam letonje vojne za Slovenijo, delu arhitekta Marka Muia na Novih alah. Poklonili so se spominu umrlih ob agresiji jugoslovanske vojske na naih tleh. Plamenico ro v slovenskih nacionalnih barvah bo v prihodnje zamenjala kamnita. Ve na 2. strani, (foto: Ale ernivec)

O D NAEGA DOPISNIKA MADRID, 1. novembra - Prva faza mirovne konference o BliBEOGRAD, 1. novembra njem vzhodu se je konala ob splonem soglasju petih udeleencev (Tanjug) - V Beogradu se je (Izrael, Sirija, Jordanija, Libanon, in Palestinci), daje proces dogodanes sestalo okrnjeno predsed- varjanja treba nadaljevati. Bolj kot medsebojne obtobe arabskih stvo SFRJ. Sejo je vodil pod- drav in Izraela, ki nikogar niso presenetile, jo je zaznamovalo predsednik Branko Kosti, ude- razhajanje o kraju naslednje stopnje urejevanja ve kot tiri desetleili pa so se je e Borisav Jo- letja trajajoega koidlikta. Na dvostranskih pogajanjih, ki pomenijo nameenih v hotelskem naselju vi, Jugoslav Kosti, Sejdo Baj- nadaljevanje madridskega procesa, naj bi Izrael in njegove arabske Babin kuk. Ocenjuje se, da je iz ramovi, Slobodan Gligorijevi, sosede dosegli dogovore o priznanju medsebojnih meja, s katerimi mesta odlo e 12.000 ljudi, naj- Petar Graanin in Milivoje bi utrdili varnost na blinjem obmoju. Maksi. V tem kot prietek druge faze | lo, da nobena stran ne zavraa Ugotovili so, da hrvake obo- mirovnega procesa ni sproal nujnosti mirovnih pogajanj niti roene sile ne spotujejo dogo- posebnih zadrkov, e zato, ker ne postavlja vpraaja pod lastno vora o prekinitvi ognja, obrav- je bilo med pripravljalnimi obi- udelebo v tem procesu. ele druga faza, ki bo trajala navali pa so tudi tretjo inaico ski amerikega dravnega sekredokumenta Evropske skupnosti tarja Jamesa Bakerja v prestolni- nedoloen as, napovedi govorio odpravljanju jugoslovanske cah udeleenk dogovorjeno, da jo o letu in dlje, bi prinesla ve krize. lani predsedstva so me- se dvostranska pogajanja prine- jasnosti o dejanskih pogajalskih nili, da je dopolnilo, ki so ga jo tiri dni po otvoritvi madrid- pozicijah blinjevzhodnih sogok predlaganemu evropskemu do- skega sreanja, torej jutri, je pri vornic. In etudi je bilo ob konkumentu oblikovali v rni gori, izboru kraja prilo do razhajanj, cu konference sliati, da je sprejemljivo, saj po njihovem ki utegnejo biti taktine narave, uspeh amerike posrednike akmnenju omogoa nov dogovor pa vendar priajo o viini ovir na cije e v tem, ker so se sprte strani zbrale za isto mizo, bo za tiste republike, ki bi e elele poti do meddravnih sporazumov. Izraelski premier Jicak a- o dejanskih dosekih mogoe soostati v Jugoslaviji. Predsedstvo meni, da je treba mir je udeleence pogajanj pova- diti ele, ko bodo na papirju vsaj predlagano besedilo spremeniti bil v Izrael, kar so arabske dra- zaetni dogovori o reevanju tako, da bo sprejemljivo za vse, ve zavrnile ter kot kraj prvega spornih problemov. Kajti teh ni malo. Kot jih je natel sovjetski saj se bo le tako mogoe izogniti sreanja predlagale Madrid. Uvodno zagrevanje je pokaza- zunanji minister Boris Pankin, konfliktom. (Ve na 2. strani) gre za uveljavitev naela o vraanju zasebnih (arabskih) ozemlje v zameno za mir (Izraelu), za zaasno reitev za palestinsko prebivalstvo (samouprava), dokler ne bo soglasja o trajni formuli za ureditev teav tega razseljenega ljudstva, za Jeruzalem, ki ga Izrael predstavlja kot svojo lanice varnostnega sveta razpravljajo o sankcijah proti Jugoslaviji prestolnico, Arabci pa ga zahteza uveljavljanje neformalno in za zaprtimi vrati - Omahovanje pri priznanju republik vajo nazaj, ki zahteva umik resolucije 425, Izraimi sankcijami. Profesor John ela iz junega Libanona in ne O D NAEGA DOPISNIKA Lampe iz Marylanda pa je opo- sodi v formulo ozemlje in mir, NEW YORK, 1. novembra - Varnostni svet OZN spet aka na to, zoril, da je treba na zadeve gle- ki sledi iz resolucije 242. ta je kaj bo naredila evropska skupnost v zvezi z odpravljanjem ju krize dati preudarno. e bi, denimo, skupaj z resolucijo 338 temelj oziroma na to, ali bo uvedla sankcije zoper Srbijo ali ne. In ker priznali Hrvako, bi se problem pravkar prieta mirovnega prov svetovni organizaciji noejo ali ne morejo priti na dan z uradnim s tamkajnjo srbsko manjino e cesa ter za regionalno sodelostaliem, se lanice varnostnega sveta sestajajo na neformalnih bolj zaostril. e bi priznali Slo- vanje na Blinjem vzhodu. venijo in Hrvako, bi bili preoposvetovanjih za zaprtimi vrati. stali deli nekdanje Jugoslavije e Udeleenke madridskega Kolikor je bilo mo zvedeti, spotujejo embarga. bolj osamljeni . . . ogrevanja za vsebinsko fazo miZ izjavo, da je Evropa najbolj sta na teh posvetovanjih BritaniSploh pa je na neposredno rovnega procesa so o vseh teh ja in Avstrija naeli vpraanje, poklicana za odpravljanje ju krivpraanjih e pojasnile svoja ali ne bi morda zoper Jugoslavi- ze je pred helsinkim odbo- vpraanje, kaj je s priznanjem kljuna stalia in povsem jasno jo kazalo uvesti naftni embargo, rom amerikega kongresa nasto- Slovenije, predstavnik Stata Desankcioniran s strani OZN. pil prvi namestnik pomonika partmanta Johnson odgovoril, je, da bo za serijo sporazumov, ki jih nartujejo v drugi fazi, poV zvezi s tem sta Francija in Ve- amerikega zunanjega ministra da je bilo to vpraanje e pred lika Britanija e pripravljali Ralph Johnson. Rekel pa je, da nekaj tedni popularneje, kot pa trebno veliko koncesij. Arabske ustrezno resolucijo, vendar sta je Washington tudi sicer aktiven, je sedaj. Priznanje bi namre udeleenke so namre kot kljujo zadrali, dokler ne bo jasno, saj je embargo na izvoz oroja zdaj e bolj spodbudilo Hrvate, ni problem predstavile izraelsko za kakno akcijo se bo odloila uvedel e julija, dosti pred da ne smejo pristajati na kom- politiko osvajanja tujih ozemelj OZN, omejil pa je tudi ekonom- promise, ampak morajo vztrajati pod pretvezo, da si tako zagoevropska skupnost. v nepopustljivosti, je dejal John- tavlja varnost, Izrael pa je zatrOb posluanju poroila gene- sko pomo. son. In e bi Evropa priznala dil, da ga arabske sosede niso To, kar ponemo, je sramoralnega sekretarja OZN o stanju Slovenijo in Hrvako, bi ju br- priznale, e preden se je lotil v Jugoslaviji - to je bilo napisa- ta, je bil refren na kongresnem kone morala tudi reevati. oblikovanja varnostnega tampono na osnovi poroanja posebne- odboru, izreen pa je bil na ra- Predvsem pa se Washington bona na svojih mejah. Ali, v priga odposlanca Cyrusa Vancea un Bushove administracije, ki ji, da bi bilo priznanje Slovenije meru zasedbe dela libanonskega po mnenju uglednih senatorjev, - v katerem je omenjena tudi resen precedens za druga ob- ozemlja, ko je Izrael na oitke, kritev embarga VS na dobave kot sta D'Amato in de Concini, moja v vzhodni Evropi. e da si je prisvojil, kar ni njeoroja Jugoslaviji, je Britanija dela premalo. Po njunem mneNa vpraanje, ali je potemta- govo, odgovoril, da je enako nanaela tudi vpraanje o ustanovi- nju bi se morala Bushova vlada redila tudi Sirija. tvi odbora VS, ki ga spremlja - ne glede na to, kaj pone kem sploh mona reitev, je seizvajanje embarga. Po ustanovni Evropa - bolj zavzeti za od- nator de Concini ju krizo priVe na 4. strani. listini VS lahko uvede sankcije pravljanje jugokrize. Nasilju bi bi- merjal s severnoirskim probleMITJA MEROL BOO MAANOVI zoper tiste drave lanice, ki ne lo treba napraviti konec z ostrej- mom.

VS o naftnem embargu