1.Glavne znailnosti risb: 1.1.

Povrina formata A0 znaa 1000000mm, z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolina dalje stranice =1189 mm. 1.2. Povrina formata A1 znaa 500000 mm, z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolina dalje stranice =841mm. 1.3. Povrina formata A2 znaa 250000 mm, z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolina dalje stranice =594mm. 1.4.Povrina formata A3 znaa 125000 mm, z razmerjem med stranicami x/y = 1/ 2 , dolina dalje stranice =420mm. 1.5.emu je namenjena kosovnica (npr. SIST ISO 7573) in kaj je zapisano v njej! Kosovnica je namenjena prenosu tehninih informacij.V njej so zapisani vsi elementi, ki pripadajo strukturi celotnega sestava ali pa doloeni zakljuni celoti. Narisana je na risbi, pri velikih projektih pa je lahko izdelana na enem ali veih formatih A4. 1.6.Kaj je naprava, objekt ali izdelek? Predmet naroila je lahko objekt najvejega obsega vse do majhnega izdelka.Naprava je lahko preprosta ali pa sestavljena iz velikega tevila zelo razlinih sklopov. 1.7.Kaj je sklop? Celotna naprava se razdeljuje v skupine, za katere velja osnovno naelo, da so po roku, montai in konstrukcijski dejavnosti sklenjeni izdelki. Konstrukcijska dejavnost je razdeljena na posamezne oddelke glede na stroko. (1.7. in 1.8. sta povezani) 1.8.Kako strukturiramo dokumentacijo izdelka? e dodamo temu tudi zahtevo, da mora biti sklop asovno sklenjena enota, je povsem jasno, da mora konstrukcijska dokumentacija zaobsei tisti del celotne naprave, ki se bo hkrati odpremil in hkrati sestavljal.Tako dokumentacijo brez problema krmilimo in nadzorujemo od zaetka do zakljuka naroila. Epicikloida nastane pri kotaljenju po kronici na zunanji strani, hipocikolida pa po notranji strani. 3.1.rta K (rta dve piki tanka) uporabljamo za: (konna oblika v surovcu; teie; obrisi deformacij;deli,ki leijo v prerezu) 3.2.rta J (debela rta pika) uporabljamo za : ( oznaevanje doloenih operacij; oznaevanje prereznih ravnin) 3.3.rta H (tanka na prehodih debela rta pika) uporabljamo za: ( oznaevanje prerezov) 3.4. rta G (tanka rta pika) uporabljamo za : ( srednjice;simetrale;delilni primer pri zobnikih;izvrtine;delitev ravnin) 3.5. Izrii znailne kote in razmerja med robovi za kocko v izometrini/dimetrini/trimetrini projekciji.

Posebni pogled je potrebno dodati takrat, kadar s pogledi, ki so nam na voljo, ne moremo v popolnosti zajeti oblike predmeta.Namesto celotnega prereza nariemo samo obliko dovodnega kanala.Pogled dodatno oznaimo z veliko rko 'X'.V primeru, da postavimo posebni pogled e v drugano lego (horizontalno ali vertikalno), zapiemo ob oznaki prereza e kot zasuka. 4.4.Katero pravilo je potrebno upotevati pri legi kotirnih tevil? tevilke so itljive v smeri kotirne rte. Postavljene so v vertikalni legi glede na rob predmeta, e lei kotirna rta horizontalno ali poevno in v horizontalni legi, e lei kotirna rta vertikalno.To pomeni, da leijo tevilke vedno pravokotno na kotirno rto.Po monosti imajo enako lego kot zapis v glavi risbe. 5.1. Skiciraj in oznai relativno nosilnost povrine profila lp! Nosilna dolina profila lp je vsota odsekov b1,b2, ki nastanejo s prerezom profila z vzporednico s srednjo linijo profila.rta je za viino odseka c oddaljena od izboinske mejnice. Lp=b1+b2++bn (mm)

5.2. Pojasni oznako na risbi: Oznaka na risbi pomeni, e za celotno rotacijsko telo uporabljamo identino kvaliteto obdelave. Oznaka za enako obdelavo po celotni povrini. 5.3.Rp parameter hrapavosti je najveja viina izboin profila. Rp je najvija toka od srednje linije profila m znotraj referenne doline.

5.4.Rz parameter hrapavosti je srednja vrednost absolutnih vrednosti viine petih najvijih izboin in globine petih najglobjih vboin v mejah referenne doline l. Rz= 5 ((Rp Rp Rp Rm Rm Rm5)) Rz= 4 x Ra 5.5.Ry parameter hrapavosti je razdalja med dvema rtama, ki sta vzporedni s srednjo linijo m in sta narisani tako, da se dotikata najvije oz. najnije toke profila (izboinska in vboinska mejnica) v mejah referenne doline. Ry= 1,6xRz=6,4xRa

Rz 3,2 6.1. Zapii toleranco za pravokotnost med krono osnovo (premera 25) in simetralo valja, e je viina valja 40 in maksimalno odstopanje od pravokotnosti 0,1.

6.2. Narii v sistemu enotnega epa tesni ujem med teajem gredi in pestom jermenice z notranjim premerom 36.

3.6.Kotiraj izvrtino premera 10 v ploevini e je od roba oddaljena horizontalno za 15 in vertikalno za 25.

3.7.Za primer (vpraanje 3.6) zaporedno/paralelno kotiraj tri luknje premera 8 v vodoravni liniji v ploevini e je razdalja med njimi 20mm!

6.3. Narii v sistemu enotnega epa tesni (nadmera) ujem za imenski premer 30. Podaj toleranni razred na risbi v skladu z ISO (DIN 7150 T1) standardom. Narii enako kot pri 6.2 6.4 S emer je podana lega in s emer velikost tolerannega polja? Lego tolerannega polja oznaujemo s rko, in to pri zunanjih merah z malo abecedo, pri notranjih merah pa z veliko abecedo. 7.1.Narii cevno vijano zvezo doline 35mm z navojem M30, e sta premera ene cevi 42 in 28 ter druge cevi 32 in 20!

3.8.Kaj pomeni zaokroena/podrtana tevilka nad glavno kotirno rto? Podrtana mera pomeni da se mera na risbi ne ujema s kotirno razdaljo, kar pa ne velja za prekinitve. 4.2.Kje riemo prerez simetrinega predmeta pri horizontalni/vertikalni legi srednjice? Pri horizontalni spodaj, pri vertikalni pa na desni strani. 4.3.Kdaj uporabljamo delni/posebni pogled? Delni pogled se uveljavi pri risanju simetrinih teles, v obliki polovinega ali etrtinskega pogleda.Delni pogled omejimo na koncu srednjice z dvema pravokotnima vzporednima rticama.Simetrine predmete smemo prikazati tudi samo s prekinitvijo rt minimalno pod horizontalno in vertikalno srednjico.Simetrine podrobnosti na predmetu prikaemo kot prerez, pri tem pa risarsko ravnino zavrtimo in podrobnost predstavimo kot pogled.

7.2 Pojasni oznako za navoj: Tr50x8x2 Tr je oznaka navoja(trapezni) 50 je imenski premer 8 je korak navoja 2 je tevilo stopen navoja 7.3 Podaj oznako za metrski ISO trapezni navoj pri imenskem premeru 60, koraku 10 in dveh vijanicah. M60x10x2 ali M60x10 ----Tr60x10x2 7.4. Koliken je kot pri ISO metrskem profilu navoja (SIST ISO 68)? Kot pri metrskem 150 navoju je 60 7.5. Pojasni oznako za navoj: R3/4! R je oznaka cevnega navoja (Witworthov cevni)

 - imenski premer navoja v colah d=26,444mm 7.6 Pojasni zapis za vijak: DIN 960 M16x1,5x40 To-B 6.8 estrobi vijak DIN 960 M16x1.5x40 ToB 6.8 estrobi vijak je ime vijaka DIN 960 je zapis standarda, ki podaja obliko in mere vijaka M16x1.5 je drobni metrski navoj, metrski premer navoja 16mm, korak navoja je 1.5mm 40 je dolina vijaka v mm, z leasto ali konno konino To je brez prirobka na glavi vijaka B je oznaka za kvaliteto izdelave 6.8 je trdnostni razred materiala vijaka 7.7 Pojasni oznako za stebelni vijak: DIN 939 M16x50 5.6 DIN 939 standard, ki podaja obliko in mere izdelave 16x50 meterski navoj, premer navoja 16mm in dolina stebla 50 mm. 5.6 trdnostni razred materiala 7.8 Izraunaj mejo elastinosti Re za vijak s trdnostnim razredom 8.8. Rm=8x100 = 800 Mpa Rpoz=8x8x10= 640MPa 7.9 Izraunaj natezno trdnost Rm za vijak s trdnostnim razredom 10.9. Rm = 10x100 = 1000 MPa 7.10 Podaj zapis s trdnostnim razredom za inbus vijak M24, ki je izdelan iz jekla z Rm=900 MPa in Re=720 N/mm2. Dolina navoja je 50. imbus: M24x50 9.8 7.11 Zapii trdnostni razred za vijak z natezno trdnostjo 600 MPa in mejo teenja 480 N/mm2. Rm=100x6=600Mpa, Rpoz=6x10x8=480Mpa Razred 6.8. 7.16 Zakaj se tlano ali natezno obremenjenih vijakih izdelujejo s konino, ki je lahko leasta, posneta, s kratkim ali dolgim epom, konina z izboenim epom, konina s kronim robom, konina s posneto konico ali pa s koninim epom? Pri tlano ali natezno obremenjenih vijakih uporabljamo konino s kratkim epom, dolgm epom ali z izboenim epom, da prepreimo pokodbe navoja. Varnostni vijaki pa imajo konino s posneto konico ali s koninim epom, ki dopua pogrezanje. 7.17 Kakno konino vijaka uporabljamo pri vijakih za nastavljanje? Pri vijakih za nastavljanje uporabljamokonino s kronim robom. 7.20 Pojasni oznako za matico: M16 A5 M je oznaka za metrini navoja 16 je imenski premer vijaka A kvaliteta izdelave 5 je trdnostni razred 8.3.Kaj pomeni oznaka za kovino zvezo na risbi : polkrogla DIN660 2x5? DIN660 standard 2 premer 5 dolina 9.1.Zagozde uporabljamo za zveze ki so namenjene za: prenaanje vrtilnega momenta. 9.2.Sornike uporabljamo: za zvezo gibljivih delov. Pri zvezi s sornikom lahko en del niha ali kroi (ohlapni ujem), drugi del pa s sornikom trdno vezan (tesni ujem) ali pa nihata oz. kroita oba. 9.3.Pojasni oznabo za zagozdo DIN 6886 A 12x8x70 St50 K1 DIN 6886 A oznaka in tip zagozde (vloena zagozda) 12 irina (b) 8 viina (h) 70 dolina zagozde(l) St50 K1 oznaka materiala 9.4.Skiciraj prenos vrtilnega momenta s tangencialno zagozdo DIN 271 9.5.Pojasni oznabo za moznik: moznik tip B JUS M.C2.060 8x12x60 B moznik tipa B (lahko bi bil tudi A) JUS standard M.C strojni elementi in naprave (najde v krautu str. 669) 2 oznauje skupino standardov 060 oznaujejo posamezne standarde 8 irina 12 viina 60 dolina 9.6.Pojasni oznako ISO 14 6x23H5x26 pri utorni zvezi! ISO 14 oznaka standarda 6 t. Zob 23 H5 toleranca H5 26 zunanji premer (D) e bi za t. 26 pisalo recimo St bi to pomenilo material Celota predstavlja notranjo utorno zvezo 9.7.Pojasni oznako ISO 14 6x23f7x26 pri utorni zvezi! Isto kot pri 9.6., le da f7 pomeni toleranco. 9.8 Pojasni oznako pri utorni zvezi 24Z x 2,5m x 30R x 5H/5f. 24Z tevilo zob 2,5m modul viina zob 30R premer razdelilnega kroga 5H/5f toleranca(ujem zunanjih in notranjih zob 9.13.Pojasni oznako na risbi: sornik DIN 1444 B-10h11x100-St sornik naziv DIN 1444 oznaka standarda B oblika sornika (sornik z glavo oblike B) 10 h11 toleranca h11 100 dolina sornika St material 9.14. Pojasni oznako na risbi: razcepka SIST ISO 1234 5x50 - St razcepka naziv SIST ISO 1234- standard 5 debelina razcepke 50 premer razcepke St- material 10.1.Kako uleajimo gred z dvema leajema?

Gred z dvema leajema vleajimo tako, da je en leaj na gredi kot vpeti leaj, drugi leaj pa je vgrajen kot prosti leaj. Prosti leaj omogoa vzdolne pomike gredi zaradi temperaturnih razlik. 10.2.Kdaj je kroglini radialni leaj vpet? Leaj je vpet kadar sta oba leajna obroa v aksialni smeri nepomina.Pri prostem leaju pa je eden od obroev pomien in sicer tisti, ki pri obratovanju miruje. 10.3.S em so varovani vzdolni pomiki pri prostem radialnem leaju? Pri prostem leaju mora biti vrtei se obro vpet, mirujoi pa obvezno prost. Notranji, vrtei obro vgradimo tako, da ga pritrdimo na gred z matico, vskonikom, zunanji mirujoi obro pa tako, da se e lahko premika v aksialni smeri. 10.4.Zakaj morajo biti pri uleajenju gredi vsi razen enega leaja prosti v aksialni smeri? Zaradi tolerance pri izdelavi toplotnega raztezanja in napake pri montai sme biti pri vekratnem uleajenju nepomino vpet samo en leaj. Ta leaj vodi gred v smeri geometrijske smeri in prevzame aksialne obremenitve. Leaj na nasprotni strani mora imeti mirujo obro v aksialni smer pomien.Pri vpetem leaju mora biti notranji in zunanji obro v vzdolni smeri nepomien. 10.5.Narii v ohiju reduktorja vpet dvoredni kroglini leaj za gred premera 50mm! 11.1.Konstruiraj evolventno bonico zoba brez profilnega premika, e sta dana modul m=5 in tevilo zob =23 11.2.Izraunaj delitveni premer in doloi viino h zoba za zobnik z 23 zobmi in modulom 5 d=m x z =5mm x 23 = 115mm h=2,25 x m = 2,25 x 5 mm = 11,25mm 11.3.Izraunaj modul za zobnik z 29 zobmi in temenskim premerom 186mm! z=29 da=d+2m da=186mm 186mm=29m + 2m 186mm= m*(29+2) m= 186mm/31=6mm d=m*z 12.3.Karakteristika vzmeti je: (enaba in skiva). Karakteristika vzmeti nam pove kolikna je potrebna sila da se vzmet deformira za 1mm. Predstavlja tudi delo. Karakteristika je krivulja, ki nam prikazuje odvisnost deformaceje vzmeti ob obremenitvi. Razlikujemo: progresivno, degresivno in linearno karakteristiko. C=F/f [N/mm] 13.1.Oznai V zvar za dve soelno zvarjeni ploi debeline 10.

13.2.Kakne so kakovostne zahteve za zvarne spoje v prvem kakovostnem razredu? Vse vrste solenih zvarkov morajo imeti korenske zvarke,kotni in krini zvari pa prevarjene preseke.Uporabljeni material mora imeti atest.Zvari morajo biti brez napak, izvaja se 100% kontrola.Varijo lahko samo strokovno usposobljeni varilci z atestom za ta kakovostni razred. 13.3.Stanje poviane trdnosti zvara pomeni, da zvar ni ve 100% dober in da ga je potrebno ponovno prekontrolirati. 14.4.Pojasni oznako na risbi za ploevinasto podlogo: 2Fu 8x 70x 260 2-2 komada 8-8mm debela 70-70mm iroka 260-260mm dolga 14.5.Pojasni oznako na risbi za izvrtino 6 20 6-pomeni 6 izvrtin na istem liku. - premer izvrtine 14.6.Pojasni oznako za profil 80 x 40 x 8 1800 -L vrsta profila 80 irina b 40 viina h 8 debelina d 1800 - dolina l 15.1.Pojasni tevilno sedemmestno oznako materiala za kovinske in nekovinske materiale po DIN 17007

Materiali: surovo elezo, ferozlitine, lito elezo, jeklo... Vrsta materiala: zapiemo kemijsko sestavo, nain obdelave in izdelave Dopolnilna oznaka: opie stanje za obdelavo 15.2.Kolikna je koncentracija ogljika pri konstrukcijskih/orodnih jeklih Konstrukcijska jekla so ogljikova s koliino C<0,6% ali legirana jekla(C,SI,Mn,Cr,Ni) Orodna jekla so plemenita jekla, ogljikova s koliino C<0,6% ali legirana jekla (Cr, W,V,Ma, Co itn.) 15.3.Kolikna je koncentracija legirnih elementov pri legiranih jeklih Legirana jekla so jekla , na katerih lastnosti odloilno vplivajo ligirni elementi.Malo legirnim jeklom je dodanih le 5% legirnih elementov mono legira jekla pa imajo ve kot 5% legirnih elementov. 15.4 Kako oznaujemo jekla za glavno skupino 0 po DIN 17007 T3!

15.5 Kako oznaujemo jekla za glavno skupino 1 po DIN 17007 T2!

15.6.kolikna je koncentracija ogljika pri litem elezo. Lito elezo pridobivamo z litjem grodlja.Navadno vsebuje od 2%-3,5% ogljika.Razlikujemo med sivo litino in belo litino. 15.7 Kako oznaujemo neelezne kovine po DIN 1700?

15.8.Kateri materiali morajo biti podani na risbi in kosovnici o materialu Material iz katerega je element izdelan, mora biti podan v delavniki risbi, pri sestavnici pa v kosovnici. Dovolj je, e zapiemo le kratko oznako Ust37-2. Brez tevilne oznake (1.0036). Zapis U-profil DIN 1026-U100Ust37-2 tako pomeni: Toplo valjani U-profil z zaokroenimi robovi, viine 100 mm izdelan iz jekla Ust37-2 (1.0036-DIN17100). 15.9.Zakaj se izvaja toplotna izdelava jekla? Z njo spreminjamo lastnosti materialov )trdota, trdnost...) 15.10 Kaj doseemo s poboljanjem gredi in kako podamo zapis na delavniki risbi? S poboljanjem doseemo trdnostne lastnosti kaljenega jekla, posebno ilavost, zboljujemo s postopkom popuanja pri vijih temperaturah (600C) pri emer se martenzit pretvori zrnati cementit. Pod opombo dodamo 15.11 Kaj doseemo s kaljenjem trna in kako podamo zapis na delavniki risbi? Postopek toplotne obdelave kaljivih jekel, pri katerih nastajajo pri hitrem ohlajanju z doloene kalilne temperature(podroje avstenita) mikrostruktura (martenzit) z visoko trdoto. Na delavniko risbo podamo zapis k opombam. 15.12 Kaj doseemo z nitriranjem cilindra in kako podamo zapis na delavniki risbi? Z nitriranjem doseemo pri segrevanju v NH3 do 100h in temperaturi 500C trdpovrinski sloj s trdoto 1100 HV. Zapis zapiemo v opombe. 15.13. Kaj doseemo z galvansko prevleko in kako podamo zapis na delavniki risbi? Galvanske prevleke (DIN 50960 T2.) so zapisane s posebnimi znaki (DIN 50960 T1.) npr: Fe/Znph r 3 a. Kadar nanaamo ve plasti na istem delu, moramo material za prevleke zapisati zapovrstjo. Z galvansko prevleko doseemo zaito, obdelao in okras povrine, za posebno povrino. 16.1.Kako oznaimo mesto za merjenje trdote na delavniki risbi. Oznabo zapiemo nad glavo risbe.+ Kraut str.320