Professional Documents
Culture Documents
Pove}e od tri ~asa Z.J. gi obavuva{e doma{nite obvrski, pri {to nekolkukratno
mu podlegna na isku{enieto da se zagleduva vo svojot {estgodi{en sin. Koj
sekoga{ spie{e tvrdo, taka{to mo`e{e da ja ostavi otvorena i vratata od
sosednata soba. Z.J. tamu ne{to }e ~epka, a sin mu }e spie. Negovata ogromna qubov
kon ova male~ko par~e meso se ~ini sega se duplira{e, vo denovite koga toj,
objektot na negovata neizmerna qubov treba{e da trgne na u~ili{te. Site tie
podgotovki koi gi prave{e re~isi godina dena nanazad sega bea plodonosni, i Z.J.
mo`e{e le`erno da sedne na foteqata sproti krevetot kako vistinski gospodin.
Za razlika od nekoi poznanici koi bea kako nego, samohrani roditeli, toj nikoga{
ne se oddava{e na alkoholizam, kurvarluci, ili bilokakvi drugi aktivnosti koi
bi mo`ele da go za{emetat i oddale~at od ovaa blagorodna obvrska. Roditelstvoto
nikoga{ ne go smeta{e za tovar, ili ne{to na koe bi trebalo da se prilagoduva. Na
protiv toa mu se vide kako podarok gospodov. Tatkoto na Z.J. be{e voeno lice. Od
nego be{e naviknat na disciplina, posvetenost: Zaradi ovie dve ne{ta gospodov-
bidej}i od niv sekoj ma` se stremi kon sovr{enstvo, a podarok- bidej}i otsekoga{
nema{e komu da ka`e deka ja mraze{e do dnoto na svojata du{a ovaa primitivna
sredina vo koja se pro`ivea. Lociran vo istrulenoto srce na Balkanot, Z.J.
mora{e da gi naso~i svoite `ivotni sokovi kon ona {to go gleda{e vo knigite od
istorijata na umetnosta, kon ubavata literatura i kinematografija. Se dodeka ne
se rodi sin mu vo vrska so seto ova se ~uvstvuva{e kako vistinska mivka, nikoga{
nemaj}i dovolno pari da pobegne ottuka, u~estvuvaj}i najseopfatno (od ~isto
egzistencijalni pri~ini) vo lokalnata prostotija i vdi{uvaj}i ja lokalnata
smrdea.
Da ne me zamrazi...
-Ne razmisluvaj ve}e za toa. Taka gubi{ energija. Razbudi go sin ti. Ne smee da te
vidi umoren. Mu treba{.
-Blagodaram {to nikoga{ ne me zaborava{.
-Tuka sum za da ti pomognam. Znam deka ne ti e lesno. Na nas ni trebaat lu|e kako
tebe. So ~esen pogled.
-Da, i vetuvam deka najbrzo {to mo`am }e ti ja popravam svetilkata.
-Zaboravi sega na toa. Osvesti se. Razbudi go sin ti! ]e odi{ na rabota. Ti treba
energija da se soo~i{ so zlonamernite ulici...
Tuku {to napravi razgovor so negovata kako sestra bliska prijatelka- flekata od
vlaga na plo~kite vo toaletot. Za da ne mu e strav na maliot dodeka spie, ja ostava
vratata podotvorena so pu{tenata neonka. Taa e pri kraj, pa trepka. Nema smisla,
negovata prijatelka e vistinska dama. Ne bi trebalo da sedi vo temnina, u{te
pomalku so trepkava neonka. Ja izgasna neonkata, a pogledot go spu{ti kon sin mu.
Povtorno se voshiti kolku e ubav -mesoto od negovoto meso, krvta od negovta krv,
kolku e napraven kako aristokrat. U{iwata mu se blago zacrveneti. Usteto
crveno, kako da e nama~kano so karmin. Go protrese. Sin mu mqacna, malku gi
podotvori o~ite. Pa pak gi zatvori. Z.J. povtorno go protrese. Sin mu prostenka i
se zavrte na stomak. Z.J.go pogali po kosata. Sin mu ne{to prozbore, no ne se
razbra {to bidej}i pernicata mu be{e pritisnata na ustata.
-Kako?
-Pu{ti me da se naspijam. Odi na rabota.
-A ne taka. Naskoro }e odi{ na {kolo treba da se u~i{ na red.
-Podobro e da se naspijam. Od spieweto mi se formiraat organite kako {to znea{.
I mozokot. Pa potoa polesno }e u~am.
-Ne se naspa li dovolno?
-Pa kolku i ti na ovaa bu~ava.
-Se goredeam so tebe. Kolku e umno moeto dete. Znae{ deka ti treba son. Si ~ital.
Site }e re~at: U{te na {kolo ne trgnal, a ve}e znae da ~ita.
-Koi site?
...
-Tuka nikoj ne ni doa|a. U{te da ne ~itam, }e umram od zdodevnost.
I xunior po~na da pla~e. Z.J.legna do nego od zad grb, go pritisna do sebe. Misle{e
deka so posilniot pritisok }e sopre i negovoto treperewe/pla~ewe. No vzaludno.
Se po~udi kolku silna, kolku bolna energija izvira od toa malo ~ove~e. Potoa Z.J.
naglo se izvle~e od ~ar{afite. Brzo, bidej}i flekata mo`e pak da mu prozbori.
Ne smee da zadocni na rabota. A saka da zavr{i i so nekoi popatni aktivnosti. Ja
zafrli nanazad kosata so prsti pred izbledenoto ogledalo vo hodnikot, a so
vetvata ~etka (koja visi na stoleten klinec zakovan na yidot do ogledaloto, u{te
od vremeto koga tatko mu be{e `iv) si gi is~etka ramenicite i okolu vratot - od
prvutot i odumrenite vlakna. Koga izleze od vratata go prese~e neobi~no
studeniot vozduh (za~udo i sega go ima, na po~etokot na septemvri), koj sekoe utro
mu ja nagovestuva celata taa neizmerna zloba koja go opkru`uva. Na skali~kite pod
vratata zabele`a deka edna saksija mu e skr{ena. Nekoj frlil pivsko {i{e preku
ogradata i ja skr{il. Pak go obzede onaa sekoeutrinska poti{tenost i taga, so
sloganot >>~ovek tuka ne mo`e da si dozvoli bilokakva pristojnost.<< Ja zafli
saksijata na strana, te`inata na studenata keramika mu asocira{e na te`inata
koja treba da ja izodi. Koga stapna na trotoarot go po~uvstvuva noviot tatne`.
Vibraciite koi mu se prenesuvaa preku nozete, nagore kon celoto telo bea mnogu
porazli~ni od onie koi do sega gi ~uvstvuva{e; i pokraj toa {to site se `alea,
o~igledno sepak im go smestija parkirali{teto za te{ki tovarni vozila vo
blizina. Kojznae kolku im platile na >>nadle`nite<< za ova. Sigurno povtorno
mnogu pari zavr{ile po privatni xepovi. Nikomu ne mu e gajle {to tuka `iveat
mnogu deca; i toa tokmu sega re{ija da im go napravat ova; vo septemvri, koga
decata treba da trgnat na {kolo. Z.J. go zabrza ~ekorot so nade` deka taka }e gi
otfrli podmolnite misli koi mu go nagrizuvaa preostanatoto par~e du{a.
Sekoga{ mora{e da dojde do zaklu~ok deka zloto pobeduva. Podobro bi bilo da e
glupav, no {armanten kako onaa ubavooblikuvana kanta, vsu{nost golema
kartonska kutija za hartien otpad pred vlezot na magacinot kade rebote{e. Taa
sekoga{ srde~no go pre~ekuva. Qubezna e za razlika od ostanatite `eni. Z.J. ~esto
misli deka `enite se posilni od ma`ite, bidej}i se bezdu{ni. No ne e to~no deka
samo `enite imaat intuicija. Do toj zaklu~ok dojde utrovo. Sin mu znae deka Beti
e zlobna. Mu treba{e toa malo dete da mu ja ka`e vistinata vo o~i. Iako mu go ima,
Beti ne go saka. Z.J. e svesen za ova. Toj i e samo pi~kolizec. Vsu{nost samata toa
mu go ka`a: Beti ne do|a kaj Z.J. po polno} (koga maliot dlaboko spie) za da vodi
qubov so Z.J.; duri ne i za da Z.J. ja penetrira. Vsu{nost toj ja penetrira, no toa ne
e krajna cel! Krajnata cel e korekcija na bradavi~kite. >>Sekoga{ koga go
pravam toa so tebe, potoa dolgo vreme mi se pravilno postaveni. Stopati
pokvalitetna usluga od onie skapi tajlandski masa`i ili plastiki. Ima{ golem
kur i toj mi e mnogu polezen.<<
Ima{e u{te dvaesetina minuti pred po~etokot na rabotnoto vreme. Se sopre pred
edna prodavni~ka kade se ima{e sprijateleno so prodava~ot. Toj mu prodava{e
celi kupi{ta obleki za maliot po sme{ni ceni. A Z.J. mu nao|a{e eftini
kompjuteri i delovi za istite po nabavni ceni, za pilcite na prodava~ot, koi u~ea
kompjuterski nauki. Sega go iznenadi, ima{e so~uvano za nego i tri potpolno
pamu~ni ko{uli koi ne treba da se peglaat.
majka, toa ne e va`no: Gospod e me|u nas za da prostuva! Rabotnoto vreme zavr{i.
Po~uvstvuva deka stanuva sparno, sigurno bidej}i }e vrne. Treba{e da se vidi so
Beti, no taa mo`e malku da po~eka. Sega }e odi vo crkva. Tamu ne bil re~isi
godina dena. Mu e neprijatno da odi tamu kade {to odi nakontenata klientela. So
onie koi so {kripka gi parkiraat svoite preskapi limuzini. Odi vo crkvata na
bednicite >>Sveto Voznesenie<<, koja i e i ne e daleku od negovoto maalo. Toa mu
e osobeno bitno, bidej}i ne saka nekoj od crkvenite, opasni bednici da go priprati
do doma. Toa mu se ima slu~eno do sega, no se izve{ti da pravi krugovi na vra}awe,
taka{to prata~ite se otka`uvaat. Zna~i Z.J. zaklu~i deka tokmu ovaa crkvi~ka e
idealna za negovite momentalni duhovni potrebi, i mo`e da ja poseti, dokolku
vnimava da ne ja zagrozi svojata zemna bezbednost. Ne e kako edna druga crkva, koja
e preblisku do negovata ku}a, pa adot od gradot bi mu se prefrlil vku}i. No kako
za beqa: Kako vo eftinite filmovi, popot na vratata go presretna i go ima{e
zapomneto u{te od pred godina dena.
-Ne mo`e da doa|ate vo ovaa crkva. Tuka ni doa|aat ~esni gra|ani , a ne zaka~kovci
kako vas.
-Vo `ivot nikoga{ nikogo ne sum zadeval!
-Ve pomnam. Tuka doa|avte i mrmorevte pred stolbovite i kandilnicite.
-Kakvo mrmorewe? Se molev tuka kako i site drugi. Bo`jiot dom e otvoren i za
mene, kako i za site.
-Gospodine, vi se prividuvaa razni raboti. Vi se ~ine{e deka zboruvate so
posetitelite, a nikoj ne ve poznava{e. Ne sme bolnica. Odete na drugo mesto
dokolku imate zdravstveni problemi.
-Kakvi zdravsveni problemi? Jas sum najnormalen {to mo`e da bide. Tatko na
u~enik. Im se prividuva samo na narkomani i alkoholi~ari.
Sigurno nekakvi donatori. Spolaj im. Edvaj ~ekam da se opu{tam vo crkvava. Koj
e toj da ka`uva koj mo`e, a koj ne da vleguva vo crkva? Eve i ovaa prefineta dama
mi posakuva dobredojde.
-Dobro mu ka`a na popot. Toj ni e drto magare. Ti ni treba{! Koga nema nikoj
vnatre, ja zadiga mantijata i ni mo~a vo }o{iwata.
-Aj da vidime.
Po polovina minuta...
Z.J.go otskri.
Z.J. po~na da go skokotka sin mu so pokazalecot pod mi{ka. Ovoj studeno, ironi~no
go pogledna. Z.J. naglo go smeni tempoto, zabrzano po~na da go stru`e pod mi{ka.
Xunior ja pregriza ustata so cel da ne se zasmee. Po~na da prevrtuva so o~ite. Se
zasmea, ama bez da ja otvori ustata. Taka {to eden kup mrsuli mu se sleaja vrz
ustata. Z.J. go grbna sin mu v race i go odnese nad lavaboto vo toaletot. Go izmi so
grubi dvi`ewa. I go skube{e za kosi~kata, postojano povtoruvaj}i:
Dodeka tatko mu stoe{e so liceto kon yidot na toaletot, sinot se skri zad od vrba
pletenata korpa za valkan ve{. Snagata mu be{e tenka i proyirna, i vo temnicata
na spalnata ne se zabele`uva{e negovata minijatura. >>...9, 10<<- tatko mu dobroja,
se zavrte i trgna vo krstonosniot pohod `r`ej}i kako tigar. Zaboraviv da vi ka`am
deka na glavata si ima{e vrzano krpa nagore, taka izgleda{e kako da e so rogovi.
-Uf te vidov.
-Da i?
-Blagodaram {to misli{ na mene. Blagodaram za telefonot. Ne znam kako da ti
nadomestam?
-Znae{ kako da mi nadomesti{ majstore.
Vie ste Zlatko? Vo bolnica }e odite zaedno. Ama so taksi samo ja pu{tam malava.
Kako {to znaete vo ova vreme soobra}ajot e u`asen.
Z.J. zabrza kon izleznite ogradi. Kobno {lapna vo edna vodena bari~ka.
Viqu{karot dobu~e so ma{inata do nego.
-Kade }e odi{?
-Vo bolnica. Sin mi imal soobra}ajka.
Ej ~ekajte! Kade e sin vi? Na vtori kat le`i. Ne mo`e taka da se ka~uvate.
Sednete na klupava, }e vi dademe broj~e.
Dodeka sedea na klupata, pomina vo medicinska uniforma edna sestra koja Z.J. ja
poznava{e u{te od gimnazija. Be{e golema ku~ka, kaj tokmu sega ja sretna. Ne ja
pozdravi, se zagleda vzemi. Se vika{e ( i seu{te se vika, dokolku toa ne e nekoe
la`no ime ) Marija. Taa gi potka`uva{e site na nadle`nite, profesorite,
uli~arite; site onie koi ne{to bi donele. Sekoga{ be{e skapo oble~ena, za
razlika od nego koj gi nose{e partalite od tatko mu. Ovaa skapa {minka koja e
kako maska, sigurno doka`uva deka nejziniot metod bil plodonosen. Na monitorot
se poka`a nivnoto broj~e. Obajcata pristignaa na vtoriot kat pred krevetot na koj
le`e{e sin mu, koj deluva{e ironi~no. Prostorijata bolskote{e od sonceto koe
vo beli snopovi nadira{e niz pozadinata od visokite prozorci.
-Pozdravi se so princot!
... naredi na Iren~e Z.J. Taa go fati za rakata. Seu{te li ne mo`e da se razbudi?
Iren~e mqacna. Od zad niv dojde medicinskata sestra Marija.
-Studeni mu se racete!
Irena sega ve}e intenzivno vreska{e pla~ej}i kako i site devoj~iwa vo vakva
situacija, povtoruvaj}i deka mu se studeni racete. Z.J. prvo po~uvstvuva deka nema
noze, deka lebdi, potoa eksplozija od tupotewe na srceto. Go podigna sin mu, go
gu{na obraz na obraz. Vo rakata ja po~uvstvuva studenata kerami~ka saksija kako se
otka~i na dva dela, onaa koja mu ja skr{ija pred nekolku dena. Od udarot ~erepot
mu se prepolovil, toj sedel na mestoto na direktniot sudir. Toa se slu~ilo vedna{
zad agolot od nivnata ku}a, kade tro{noto kombe bilo udreno od onie tovarni
kamioni. Vo sudirot imalo 4 povredeni deca, od koi zagina samo sin mu. Z.J. se
vrati doma, siguren deka nema da mo`e voop{to da zaspie taa no}. No nekade okolu
22~asot po~uvstvuva miris od pe~eni piperki, koj doa|a{e od sosedite. Tatko mu
postojano mu pe~e{e takvi; gi lupe{e i gi preleva{e so zovrien sos od vinski
ocet, voda, sol, luk i magdonos. Toa e mirisot na qubovta, so koj negovata
posestrima, flekata mu dava do znawe deka naskoro tatko mu, sin mu i site koi gi
saka }e go posetat. Solzite {to so gustina na gel mu naviraa so ~asovi nanazad
prestanaa. Z.J. sosema spokojno legna (no oble~en) i po~uvsvuva kako smirenosta na
sonot go obzema. So polovina otvoreni o~i pogledna kon flekata, kon toaletot,
kon ve~no rasipanata neonka.