првагод

I

sredno stru~no obrazovanie

. -.

.
.

:
: ,
: 8.000

. 22-5318/1 30.11.2010 .
CIP -
. ,
94 (100) (075.3)
,
l / ,
. - :
, 2010, - 163 . : . ; 30
ISBN 978-608-226-197-3
1. , []
COBISS.MK-ID 85373706

U~ebnikot po istorija za prva godina sredno stru~no obrazovanie

e napi{an spored FARE- nastavnata programa za site struki sredno stru~no
obrazovanie za predvidenite 2 ~asa nedelen fond, ili 72 ~asa godi{en fond.
Nastavnata programa opfa}a 40 nastavni edinici podeleni na pet tematski
celini od op{tata istorija: Predistorija, Star vek, Sreden vek, Nov vek i
Najnovo vreme.
Vo izgotvuvaweto na sodrìnite vo u~ebnikot, nastojuvavme da dademe
{to popregledna slika na temite koi se obrabotuvaat, so cel pocelishodno da
se sogledaat istoriskite fakti i pri~insko-posledi~nite odnosi i vrski na
istoriskite nastani.
Vo prilog na osnovniot tekst vo u~ebnikov se dadeni i brojni prilozi na
didakti~ka aparatura, kako: istoriski karti, ilustracii, pra{awa i zada~i,
istraùva~ki aktivnosti, prisposobeni spored vozrasta na u~eni~kata populacija na koja e namenet u~ebnikov, koi smetame so pomo{ na objasnenijata na nastavnicite po istorija, mnogu }e pomognat za podobro razbirawe na
sodrìnite vo u~ebnikov od strana na u~enicite.
Se nadevame deka u~ebnikov }e gi zadovoli postavenite celi i zada~i predvideni vo nastavnata programa za prva godina, a site uo~eni nedostatoci so
zadovolstvo }e gi prifatime i vgradime vo narednoto izdanie.
Avtorite
TEMA 1.
PREDISTORIJA
TEMA 1
ÔVEKOT VO NAJRANIOT PERIOD
KAMENO I METALNO VREME
NASTANUVAWE NA ÔVEKOT
U{te od najstarite vremiwa lu|eto si go postavuvale pra{aweto kako i
koga nastanal ~ovekot. So tekot na vremeto se izgradile dve mislewa: spored
religijata i spored naukata. Na primer, hristijanstvoto i negovata verska
kniga Biblija propovedaat deka ~ovekot bil sozdaden od Boga, koj go napravil
od glina i mu vdahnal besmrtna du{a. A
potoa, za da ne bide sam i za da ostavi potomstvo, od rebroto na ~ovekot ja sozdal
i ènata. Na sli~en na~in postanokot
na ~ovekot go tolkuvale i drugite religiozni u~ewa.
Spored nau~nata teorija na angliskiot
nau~nik ârls Darvin vo trudot Poteklo na ~ovekot prv ukaàl deka ~ovekot
ne vodi poteklo od nekoja vi{a sila, tuku
deka i toj e del od ìvata priroda i deka
i toj ima svoj dale~en predok - ~ovekolikiot majmun, podloèn na postojani
promeni niz razvojniot proces, vo evolucijata. Najnovite naodi zboruvaat, deka
direktnite predci na ~ovekoviot rod se
pojavile pred ~etiri ili pove}e milioni
godini. Vo potraga po hrana i podobri
uslovi za ìvot, so tekot na vremeto,
pra~ovekot go promenil svojot fizi~ki
izgled. Za me|usebno razbirawe prvite
lu|e gi iskaùvale svoite misli so razni gestovi, mimiki i izvici. Postepeno
pod vlijanie na rabotata i na~inot na
ìveewe, se razvilo misleweto i svesta,

(1809-1882)
a toa, pak, dovelo i do pojava na govorot
kaj lu|eto.
Kako vo minatoto bilo tolkuvano nastanuvaweto na ~ovekot?
TEMA 1
KAMENO VREME
Najstariot period od razvojot
na ~ove~koto op{testvo se vika kameno vreme. Kamenoto vreme se deli
na staro kameno vreme (paleolit) i
mlado kameno vreme (neolit).
Vo staroto kameno vreme, prvobitniot ~ovek bil prinuden da ìvee vo
grupi, nare~eni surii ili ordi. Prvobitnite ordi ne bile cvrsto rodninski povrzani nitu organizirani.

Vo postojanata borba za svojot opstanok lu|eto steknuvale s pove}e iskustva, taka {to do{lo vreme koga se
nau~ile sami da pravat orudija od kamen. Vo
ponatamo{nata borba za ìvot, lu|eto go
prona{le i po~nale da go upotrebuvaat ognot, {to pretstavuva novo nivno postignuvawe. Pronao|aweto na ognot im go olesnil
ìvotot na prvobitnite lu|e. Tie po~nale da
se naseluvaat i vo postudenite krai{ta, za
ìveewe po~nale da gi koristat pe{terite,
i so pomo{ na ognot da prigotvuvaat hrana,

{to se odrazilo i na nivniot evolutiven
razvitok. Lu|eto ve}e po~nale da si pravat
obleka od ìvotinski koì, imale ispraveno telo i razvieni race.

TEMA 1
Vo mladoto kameno vreme, lu|eto nau~ile da go obrabotuvaat kamenot pri
praveweto orudija i oru`ja. Nau~ile da pravat i drveni ~unovi i sl. Toga{
lu|eto nau~ile da pravat i ìveali{ta. Za da bidat poblisku do izvorite na hrana, svoite naselbi gi pravele pokraj {umite, rekite i ezerata. @iveali{tata
pokraj vodite gi pravele na kolci (nakolni ìveali{ta). Po~nale da gradat
i kolibi i zemjanki. Toga{, lu|eto gi prona{le i lakot i strelata, a lovot i
ribolovot stanale glavno zanimawe na lu|eto vo kamenoto vreme.
So {to se karakterizira ordata - prvata zaednica na lu|eto?
METALNO VREME
Po dolgotrajniot period na kamenoto vreme, doa|a vtoriot i povisok stepen
od razvojot na prvobitnoto op{testvo, a toa e metalnoto vreme. ôvekot najprvin go prona{ol bakarot, a potoa bronzata i èlezoto. Spored ovie metali
i oddelnite periodi od istorijata na ~ove{tvoto se imenuvaat kako: bakarno,
bronzeno i èlezno vreme.
Vo metalnoto vreme lu|eto po~nale da pravat glineni sadovi. Pojavata na
grn~arstvoto odigrala zna~ajna uloga vo ìvotot na lu|eto, koe ovozmoìlo
lu|eto pokraj pe~ena, da upotrebuvaat i varena hrana. Vo metalnoto vreme
lu|eto nau~ile da gi pripitomuvaat ìvotnite i svesno da gi razmnoùvaat
i odgleduvaat. Toa e po~etok na sto~arstvoto. Isto taka, lu|eto nau~ile da ja
obrabotuvaat zemjata so motika, toa e po~etok na poljodelstvoto.
So upotrebata na metalite, poedinci postojano go usovr{uvale proizvodstvoto i profesionalno se oddavale na taa dejnost. Taka zapo~nalo pojavuvaweto
na prvite profesionalni zanaet~ii i zanaet~istvo.Podelbata na trudot i pojavata na vi{okot na proizvodi, ovozmoìle da se pojavi i trgovijata.
Kakvi promeni predizvikala pojavata na prvite metali vo ìvotot na
lu|eto?

TEMA 1
RODOVSKO UREDUVAWE. MATRIJARHAT I PATRIJARHAT.
Vo po~etokot lu|eto ìveele vo mali grupi nare~eni ordi. Podocna, so razvojot na orudijata za rabota, se pojavile pogolemi zaednici na lu|e, krvno povrzani po maj~ina linija. Tie pogolemi zaednici se nare~eni rodovi. Na ~elo na
rodot stoel izbran stare{ina. Vo po~etokot na ~elo na rodot, kako stare{ina,
stoela èna, bidej}i rodot, glavno zavisel od rabotata na ènite. Ovoj period
od razvitokot na rodovskata zaednica e nare~en matrijarhat. So pronao|aweto
na metalite i razvivaweto na poljodelstvoto, sto~arstvoto i zanaet~istvoto,
postepeno maòt ja prezel glavnata uloga vo rodot. Ovoj period od razvojot na
rodovskata zaednica, se narekuva
patrijarhat.
Vo prvobitnata zaednica postoela zaedni~ka sopstvenost na
celokupniot imot, zaedni~ki
rabotele i podednakvo delele.
Ne postoela privatna sopstvenost i eksploatacija. Rodovite {to bile vo krvno srodstvo se zdruùvale vo plemiwa,
na ~elo so plemenski stare{ini
ili plemenski sovet sostaven od
site rodovski stare{ini.
Objasnete gi razlikite me|u matrijarhatot i patrijarhatot.
POJAVA NA DR@AVATA
So razvojot na proizvodstvoto, po~nalo da se raspa|a rodovskoto op{testvo.
Sega lu|eto moèle ne samo solidno da ìveat, tuku i da sozdavaat vi{ok na
proizvodi. So vi{okot na proizvodi se javila potreba od nova rabotna sila,
koja ja popolnuvale so zarobenici koi rabotele kaj stare{inite. Semejstvata
na stare{inite postojano se zbogatuvale i se izdvojuvale od drugite semejstva
na rodot spored imotnata polo`ba. Taka se pojavila imotnata neednakvost.
Semejstvata koi ne bile krvno povrzani se organizirale vo op{tini. So pojavata na imotnata neednakvost se izdvoile dva sloja: bogati i siroma{ni. Poradi strav od buntovi, a za da gi za~uvaat svoite imoti, bogatite sozdale organizirana javna vlast nare~ena dràva na ~elo so vladetelot. Zna~i, dràvata
pretstavuva organizirana vlast, odnosno politi~ki aparat koj se nao|a vo racete na bogatite.
Kako nastanala dràvata?
8
TEMA 1
DUHOVNI I KULTURNI POTREBI NA LU\ETO
VO PRVOBITNATA ZAEDNICA
NAJSTARITE VERUVAWA
KAJ PRVOBITNITE LU\E

Pri raskopuvawata na naselbite, t.e. ìveali{tata

na prvobitnite lu|e arheolozite prona{le golem
broj predmeti, koi bile svrzani so nivnite pretstavi
za ìvotot, za svetot, t.e. za nivnite veruvawa. Pred
se toa bile crtani likovi na yidovite od pe{terite,
najmnogu na divi ìvotni, potoa na ptici, kako i
figuri izraboteni od kamen, koska, pa i od drug materijal.
S {to se slu~uvalo okolu niv prvobitnite lu|e
si go objasnuvale so dejstvuvaweto na nekakvi natprirodni sili. Ottuka kaj niv, a i denes kaj nekoi
zaostanati ~ove~ki zaednici, se rasprostraneti
najrazli~ni veruvawa. Edno od najrasprostranetite
veruvawa kaj prvobitnite lu|e e {to tie si pretstavuvale deka kaj lu|eto, ìvotnite, rastenijata,
predmetite, neboto, zemjata itn. e prisuten duhot du{ata.
Posebno bil ra{iren kultot kon ìvotnite, pticite. Imeno, prvobitnite lu|e veruvale deka vodat
poteklo od nekoe ìvotno i deka nivniot opstanok,
osobeno uspehot ili neuspehot vo lovot i sl. zavisi
od toa ìvotno. Takvo veruvawe vo ìvotno se narekuva totemizam. Pokraj kultot kon ìvotnite, kaj
nekoi zaednici na prvobitniot ~ovek bil razvien i
kultot kon ~erepot. Toa se zaklu~uva od veruvawata
deka po smrtta du{ata go napu{ta teloto i ostanuva blizu do mestoto kade {to e pogreban ~ovekot,
odnosno kade {to pokojnikot ìveel porano. Ottuka
i mrtvite, ili samo nivnite ~erepi, gi zakopuvale
blizu do mestoto na ìveali{teto.
Vo tesna vrska so ova rasprostraneto veruvawe kaj
rodovskite zaednici mnogu bil razvien i kultot kon
predcite. Imeno, lu|eto od rodot go po~ituvale duhot
na nivniot predok, od kogo smetale deka poteknuvaat
9
TEMA 1
i koj e prisuten me|u niv i po smrtta. Tie mislele
deka toj i ponatamu gi za{tituva od zloto i nesre}
ite i se griì za niv i po smrtta.
Na{ite dale~ni predci najmnogu ja po~ituvale
boginkata-majka, koja ja smetale za praroditelka
na ìviot svet na zemjata. Tie izrabotuvale mnogubrojni figuri i statuetki na boginkata-majka, veruvaj}i deka vo niv e vselen duhot na predokot i deka
gi za{tituva.
Prosledi go razvojot na religioznite veruvawa vo
prvobitnata zaednica.
Figura na boìcata-majka
od Maxari (Skopsko)

10
TEMA 1
MATERIJALNI OSTATOCI
Na{ite dale~ni predci, po~nuvaj}i u{te od staroto kameno vreme, bile
mnogu ve{ti vo slikaweto. Nivni sliki i crteì se pronajdeni po yidovite na
nekoi pe{teri kako {to e Lasko vo Francija, Altamira vo [panija i na drugi
mesta. Toa se naj~esto bikovi, koi starite majstori na kamenot gi naslikale.
Nekoi od niv se i vo boja. Osven bikovite, otkrieni se i sliki na bizoni, mamuti, eleni i drugi ìvotni, so prikazi na sceni od lov.
Vo niv se prikaàni gletki od lovot, duri i magi~ni igri, preku koi
toga{nite lu|e - lovci ja izrazuvale svojata èlba za uspe{en lov ili radosta
od lovot. Tuka se gledaat najstarite veruvawa kaj prvobitnite lu|e, svrzani so
oboàvawe na ìvotnite - totemizmot.
Tragi od slikarstvoto nao|ame i vo novoto kameno vreme. Lu|eto osobeno
gi ukrasuvale so crteì i svoite orudija, a posebno onie {to bile izraboteni
od koski. So pojavata na grn~arstvoto crteìte bile preneseni i na glinenite sadovi. [ari od ednostavni
geometriski linii gi krasele i
tie predmeti.
Isto taka, najdeni se i figuri izvajani od rakata na paleolitskiot i neolitskiot ~ovek.
Toa se figuri na ìvotni {to go
opkruùvale ~ovekot, ili figuri
na glavi, pa duri i celi mali figuri na èni, izvajani od steatit
(mek kamen) ili glina. Vajarskite
raboti na prvobitnite lu|e gi
gledame i vo brojnite figuri {to

gi pretstavuvaat raznite nivni

idoli.
Pokraj toa {to najstarite umetni~ki dela se vo tesna vrska so primitivnite
pretstavi za prirodata i ìvotot i ni ovozmoùvaat da gi objasnime najstarite verski sfa}awa, sepak tie otkritija se svedo{tvo za prvite po~etoci na
umetni~koto tvore{tvo, so koe ~ovekot ne prestanuva da se zanimava otkako
postoi. Preku nego toj gi izrazuva svoite sfa}awa, svojot vkus, èlbata i
~uvstvata kon ubavoto i blagorodnoto.
Kako ja objasnuva{ pojavata na umetnosta kaj starite lu|e?
Istraì i osoznaj! [to ozna~uva figurata na boìcata-majka od Maxari
(Skopsko)
11
TEMA 2.
STAR VEK
12
TEMA 2
NAJSTARITE CIVILIZACII
NA STARIOT ISTOK
PRIRODNI USLOVI I NASELENIE
Najstarite podra~ja na svetot kade pred okolu 6000 godini se pojavile prvite dràvi bile plodnite dolini na golemite reki: Nil vo Egipet, Tigar i
Eufrat vo Mesopotamija, Ind i Gang vo Indija, kako i @oltata i Sinata Reka
vo Kina. Plodnosta na ovie dolini se dolèla, glavno, na redovnite poplavi
{to gi predizvikuvale rekite vo opredeleni periodi na godinata. Poplavite
na rekite go pravele zemji{teto poplodno, no istovremeno tie im nanesuvale
i {teti na lu|eto. Za da se odbranat od vodenata stihija, lu|eto gradele golemi
nasipi, brani, kanali i irigacioni sistemi.
Izgradbata na vakvi golemi objekti, nivnoto odrùvawe, kako i obrabotkata na zemjata so toga{nite primitivni orudija za rabota, barala upotreba
na masovna rabotna sila. Ottamu vo ovie dolini do{lo do brzo grupirawe
na rodovite. S po~esto se vodele me|usebni vojni za zagrabuvawe na poplodnoto zemji{te i izgradenite kanali i nasipi. Toa go zabrzalo procesot na
raspa|aweto na rodovskite zaednici, taka {to do{lo do sozdavawe na prvite
dràvi.
Kade se pojavile prvite civilizacii?
Stariot Istok
13
TEMA
A 2
SOZDAVAWE NA PRVITE DR@AVI
Najstarite dràvi na Stariot Istok bile mali i obi~no opfa}ale grad so
po{irokata okolina, pa zatoa se narekuvale gradovi-dràvi. So obedinuvaweto na pove}e mali dràvi, se sozdavale pogolemi dràvi. Na ~elo na dràvata
stoel vladetelot koj imal neograni~eni prava i bil vrhoven gospodar na zemjata
i lu|eto. Vladetelot ìveel vo ubava i rasko{na ku}a so ras{no ukrasen prestol. Vo upravuvaweto so dràvata na vladetelot mu pomagale sve{tenicite,
~inovnicite, sudiite i sl. Vo starite isto~ni dràvi naselenieto se delelo
na tri sloja: bogati, siroma{n i robovi. Vo ~estite vojni {to gi vodel protiv
drugite plemiwa i narodi, vladetelot se steknuval so mnogu robovi, koi bile
dol`ni da rabotat na imotot na vladetelot i hramot.
Kako bila organizirana vlasta na najstarite dràvi?
NAJSTARITE CIVILIZACII VO INDIJA I KINA
Najstarite poznati ìteli na Indija bile Dravidite, koi glavno se
zanimavale so zemjodelstvo. Vo II millenium pred n.e. tie bile pokoreni od
nomadskite plemiwa od indoevropsko
poteklo Arievci, koi navlegle od
severozapad, na ~elo so svoite plemenski voda~i-raxi. Na ~elo na pove}
e dràvi~ki se nao|ale Maharaxi
Usovr{uvaweto na proizvodstvoto
ovozmoìl rana pojava na ropstvoto,
pa iskoristuvaweto na besplatniot
robovski trud go zabrzalo procesot
na imotnoto raslojuvawe na naselenieto koe ìveelo vo selski i gradski
naselbi. Me|u najstarite gradovi naGradot Mohenxo-Daro
jpoznati bile Harapa i Mahenxo-Darekonstrukcija
ro. Arheolo{kite ostatoci od ovie
gradovi potvrduvaat deka vo Indija
grade`ni{tvoto bilo osobeno razvieno. Vo niv cvetalo zanaet~istvoto, a poliwata bile isprese~eni so irigacioni sistemi od nasipi, kanali i brani.
Po poliwata odgleduvale razni ìtni rastenija, {e}erna trska i pamuk. Od
doma{nite ìvotni najmnogu bila odgleduvana kravata koja ja smetale za sveto
ìvotno.
Vo stara Kina, po te~enieto na golemite reki se bile sozdadeni prvite mali-gradovi dràvi, i so nivnoto obedinuvawe, okolu 2 200 godini pred n.e. bila
14
TEMA
T
EMA
MA 2
sozdadena edinstvena kineska dràva. Prvite vladeteli bile od dinastijata
Hsia, vo ~ie vreme se pojavilo i kineskoto slikovno pismo. Okolu 1 750 godina
pred n.e. vladetelskiot prestol preminal na dinastijata [ang na rekata Hoangho. Prviot vladetel od ovaa dinastija Tang ja zacvrstil svojata vlast do taa
merka {to bil smetan za boèstvo.
Kako izgledale najstarite gradovi vo Indija?
PRVITE CIVILIZACII VO MESOPOTAMIJA
Edna od najstarite civilizacii vo svetot nastanala vo prostranata mo~varna
nizina Mesopotamija, vo dolniot sliv na rekite Eufrat i Tigar. Najstarite
ìteli na toa podra~je bile Sumercite i Akadcite, koi sozdale pogolem broj
gradovi-dràvi koi ~esto me|usebno vojuvale za prevlast. Okolu 2 400 godini
pred n.e. kralot na Akad Sargon I gi osvoil sumerskite oblast i ja obedinil
cela Mesopotamija. Za razlika od Sumer, vo akadskite gradovi do{lo do zabrzan razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata, bile gradeni i novi gradovi, bogati
dvorci i hramovi, a so kanali i irigacioni sistemi gi povrzale i rekite Tigar i Eufrat. Sumercite i Akadcite ostavile dlaboki tragi vo istorijata na
~ove{tvoto i ostavile vo nasledstvo mnogu zna~ajni pridobivki. Znaele da gi
obrabotuvaat metalite i imale razviena trgovija. Imale svoe klinesto pismo i
se zdobivale so prvite soznanija od
astronomijata. Po smrtta na kralot Naram-Sin, planinskiot narod
Guti navlegol vo Mesopotamija i go
zazel Akadskoto kralstvo.
Naskoro kako centar na novoobrazuvanoto Vavilonsko carstvo,
stanuva gradot Vavilon, na rekata
Eufrat. Vladetelite na Vavilon
vodele postojani borbi za prevlast
vo Mesopotamija, i po eden vek,
carot Hamurabi (1792-1750) uspeal
da ja obedini cela Mesopotamija.
Vo svoeto dolgogodi{no vladeewe
toj izvr{il zna~ajni socijalni reformi, a za pravnoto regulirawe
na odnosite vo dràvata, donel i
poseben zbornik na zakonski propisi, poznat kako Hamurabiev zakonik. Spored zakonikot, carot
bil vrhoven gospodar na zemjata, od

~ie koristewe go sobiral danokot
preku golemite zemjoposednici, a
15
TEMA
A 2
golemi posedi imale i gradovite. Po smrtta na Hamurabi, zemjata potpadnala
pod vlasta na Hetite i Kasitite.
Otkrij i osoznaj! Dali Hamurabieviot zakonik vaèl podednakvo za site
sloevi vo dràvata?
Vo tekot na podocne`nata istorija, Mesopotamija potpadnala pod vlasta na Asircite, koi tamu sozdale svoja dràva - Asirsko Carstvo, so prestolnina vo gradot
Niniva. Asirskite carevi prezemale golemi javni raboti-golemi irigacioni sistemi, dvorci i hramovi. Vo tekot na VIII vek
pred n.e., carot Sargon II go zazel Izrael i
dràvata Urartu. Asirskata prestolnina
Niniva bila nadaleku pro~uena. Za vreme

(! )
na vladeeweto na asirskiot car Asurbanipal (VII vek p.n.e.), zemjata zapo~nala da
opa|a. Ova go iskoristile sosednite Me|ani od Iran koi vo 612 godina pred
n.e. ja zazele prestolninata Niniva, a sedum godini podocna go zazele celoto
Asirsko carstvo.
Izrabotete proekt: Najstarite civilizacii na Stariot istok
" # $
"
166
TEMA
T
EMA 2
STARIOT EGIPET
PRIRODNI USLOVI I NASELENIE
Egipet se nao|a vo severoisto~niot del na Afrika, vo dolniot tek na rekata
Nil, koja se vleva vo Sredozemnoto More. Tamu retko vrnele do`dovi, dodeka
vo gorniot tek na rekata Nil vrnele porojni tropski do`dovi. Toga{ (vo juli)
koritoto na rekata ne moèlo da ja sobere vodata i taa se izlevala i ja poplavuvala dolinata. Po tri meseci vodata se vra}ala vo svoeto korito i ostavala
vo nivite debel sloj ploden talog. Vedna{ potoa Egip}anite po~nuvale da go
obrabotuvaat zemji{teto. Toa bilo tolku plodno, {to moèlo da dade i tri
ètvi vo godinata. Za za{tita od poplavite i za navodnuvawe na zemji{teto vo
su{nite meseci, Egip}anite gradele nasipi, kanali i ve{ta~ki ezera.
Egipet bil naselen u{te od najdale~nite vremiwa, minuvaj}i gi site razvojni etapi na rodovskoto op{testvo do upotrebata metalite. Pokraj razvienoto
zemjodelstvo, Egip}anite imale i zanaet~istvo i trgovija.
Kakvi bile prirodnite uslovi vo Egipet?
%$
17
TEMA
A 2
SOZDAVAWE DR@AVI I NIVNO OBEDINUVAWE
Prvite lu|e vo Egipet ìveele vo rodovi, no podocna poradi pojavata na
privatnata sopstvenost, nastanal i kaj niv procesot na raspa|awe na rodovi na
semejstva. Za izvr{uvawe na golemite irigacioni raboti bile potrebni pove}
e lu|e. Zatoa oddelni semejstva {to ìveele na ista teritorija, po~nale da se
soedinuvaat vo pogolemi teritorijalni zaednici - op{tini, a op{tinite vo
nomi (okruzi). So tekot na vremeto nomite se pretvorile vo mali dràvi~ki,
koi postepeno vojuvale me|usebe za dobivawe zemja i besplatna rabotna sila robovi. Na ~elo na nomite stoel nomarh. Toj bil vrhoven vojskovoda~, sve{tenik
i sudija. Po dolgo vreme vo Egipet se oformile dve dràvi: Goren Egipet - vo
sredniot tek na rekata Nil i Dolen Egipet - okolu utokata na Nil.
I ovie dve golemi dr`vi vodele
postojani me|usebni vojni za prevlast i obedinuvawe vo edna dràva.
Okolu 3 200 godini pred n.e. vladetelot na Goren Egipet, Menes,
uspeal da gi obedini dvete dràvi
vo edna. Prestolnina na obedinetiopt Egipet stanal gradot Memfis,
blizu do dene{niot grad Kairo. Vo
podocne~niot period, prestolnina
na egipetskata dràva stanal gradot
Teba.
Kako do{lo do sozdavawe na staraPiramidite vo Giza
ta egipetska dràva?
DR@AVNO I OP[TESTVENO UREDUVAWE
Egipetskata dràva bila centralizirana robovladetelska monarhija. Na
~elo na dràvata stoel nasleden vladetel, nare~en faraon. Faraonot bil
neograni~en, apsoluten gospodar na dràvata. Egip}anite veruvale deka faraonot e sin na bogot na sonceto Ra. Celata zemja zaedno so narodot se smetale za
sopstvenost na faraonot. Vo upravuvaweto so dràvata nemu mu sluèle golem
broj ~inovnici i sve{tenici.
Narodot vo egipetskata dràva se delel na slobodni i neslobodni lu|e.
Slobodnoto naselenie go so~inuvale: voenite aristokrati, sve{tenicite,
slu`benicite, trgovcite, zanaet~iite i selanite. Neslobodnoto naselenie
bile robovite. Polo`bata na robovite bila mnogu te{ka. Tie bile upotrebuvani za najte{ki i najgrubi fizi~ki raboti. Iako imalo mnogu robovi, sepak
nivniot broj bil pomal od brojot na slobodnoto naselenie.
Kakvo bilo op{testvenoto i dràvnoto ureduvawe vo Egipet?
188
TEMA 2
VOENITE POHODI NA FARAONITE VO VREMETO
NA STAROTO I SREDNOTO CARSTVO
Staroegipetskata dràva traela re~isi 3 000 godini. Za ova vreme vladeele
31 faraonski dinastii. Nejzinata istorija se deli na tri golemi periodi: Staro carstvo, Sredno carstvo i Novo carstvo. Postoi i period na takanare~eno
Docno Egipetsko Carstvo.
Vo tekot na Staroto carstvo (3100-2160 god. pred n.e.), egipetskata dràva
vodela osvojuva~ki vojni. Vo toj period faraonite Snofru i Keops gi osvoile
teritoriite na Etiopija i Nubija, koi bile bogati so zlato. Pohodi od vakov
karakter bile prezemani i kon Libija, Fenikija i Sinajskiot Poluostrov, od
kade {to go nosele bakarot.
Me|utoa, od sredinata na III milenium pred n.e., nastanal period na slabeeweto na faraonovata vlast. Pri~inata e vo zajaknuvaweto na nomarsite, koi
ve}e se odvojuvale od centralnata vlast. Toa dovelo do raspa|awe na Staroto
carstvo. No, toa mu nanelo golema {teta na irigacioniot sistem vo Egipet. Vo
zemjata do{lo do me|usebni pqa~ka{ki vojni.
Poradi vakvata polo`ba se javil streme` za obedinuvawe na Egipet, so {to
bi se popravile o{tetenite i zapu{tenite kanali i nasipi. Po dolgotrajni
nastojuvawa i obidi, zdruènite nomarsi od jug okolu gradot Teba povtorno go
obedinile Egipet. Taka, vo vremeto na Srednoto carstvo Teba stanala centar
na Egipet.
Iako Egipet bil prirodno za{titen od upadite na drugi nomadski plemiwa,
sepak okolu 1710 godina pred n.e., od severoistok upadnale skitni~kite plemiwa Hiksi. Pred toa tie ja osvoile Sirija i Palestina, a vo severniot del od
Egipet vladeele pove}e od 150 godini.
Zo{to se raspadnalo Staroto carstvo?
19
TEMA 2
NOVOTO CARSTVO
Od Juèn Egipet, na ~elo so faraonite na Teba po~nalo dvièwe za
osloboduvawe od Hiksite. Po dolgi
borbi osloboduvaweto i obedinuvaweto zavr{ilo vo 1570 godina pred
n.e. Blagodarenie na razvojot na zanaetite, kako i na borbata so Hiksite,
egipetskite faraoni od Novoto carstvo uspeale da sozdadat jaka vojska, so
ponaprednata voena tehnika. So takvata vojska faraonite prezemale voeni
pohodi pokraj isto~noto krajbre`je
na Sredozemnoto More, vo Palestina
i Sirija. Eden od niv bil Tutmes III
koj uspeal da ja pro{iri egipetskata
dràva s do rekata Eufrat. Isto taka
i faraonot Ramzes II vojuval vo Sirija,
no tamu bil porazen od Hetite.
Osvojuva~kite pohodi i vostanijata
na siroma{nite i robovite, ja oslabnale dràvata. Taa gi izgubila osvoenite teritorii vo Sirija i Palestina.
Vo 671 godina pred n.e. Asircite go
napadnale Egipet, koj moral da ja
priznae nivnata vlast. Po osloboduvaweto od asirskata vlast, Egipet
bil kone~no pokoren od Persiskoto
carstvo vo 525 godina pred n.e. Po
potpa|aweto na Persija pod vlasta
na Aleksandar Makedonski, i Egipet
stanal del od toa carstvo vo 332 godina pred n.e.
III
Napravete proekt: Stariot Egipet.
& II
200
TEMA 2
KULTURNITE I NAU^NITE DOSTIGNUVAWA
NA NARODITE OD STARIOT ISTOK
RELIGIJA
So formiraweto na prvite dràvi kaj starite isto~ni narodi se oformuvala i oficijalnata religija, a so toa se formiralo sve{tenstvoto koe igralo
zna~ajna ekonomska i politi~ka uloga vo isto~nite dràvi.
Vo stariot Egipet dolgo vreme se zadràle ostatocite od magijata, animizmot i totemizmot. Vo sekoja noma postoel lokalen bog, a ponekoga{ i pove}
e bogovi. Pokraj lokalnite boèstva, postoele i op{toegipetski boèstva
me|u koi bile: Amon-Ra bog na sonceto, Oziris i negovata èna Izida - bogovi
na rastitelnosta i plodorodieto, Gor - bog na mrtvite, Pta - sozdatel na svetot
i dr. Golema uloga vo egipetskata religija imal kultot na faraonot, koj se smetal za sin na bogot Amon-Ra. Starite Egip}ani veruvale deka po smrtta du{ata
povtorno se vra}a vo teloto. Zatoa, za da go za~uvaat teloto od raspa|awe go
balsamirale i go pogrebuvale vo veli~enstveni grobnici-piramidi.
Kaj narodite na Mesopotamija, sli~ni bile veruvawata kako kaj Egip}
anite. Najpoznati bogovi kaj Sumercite bile: Anu - bog na neboto, [ama{ - bog
na sonceto, Sin - bog na mese~inata. Vrhoven bog vo Vavilonskata dràva bil
Marduk, kako i I{tar - boìca na rastitelnosta i plodorodieto.
Starite Evrei bile monoteisti
i veruvale vo eden bog, vo bogot Jahve
(Jehova). Evrejskoto verou~enie bilo
razraboteno vo Svetata kniga, Pismo
na Stariot zavet ili Biblijata koja
podocna vlijaela na hristijanskoto
u~ewe.
Vo VI vek pred n.e. do{lo do golemo
dvièwe vo Indija {to bilo predizvikano od u~eweto na Buda, koe pretstavuva pojavata na novata religija koja
se vika budizam. Buda u~el deka site
lu|e se ednakvi bez obyir na koja kasta
pripa|aat. Budizmot se ra{iril vo
pove}e zemji na dale~niot istok vo Indija, Kina, Mongolija, Japonija i drugi
zemji.
Zo{to Egip}anite gi balsamirale
telata na mrtvite?
'$ *
&
21
TEMA 2
POÊTOCI NA PISMENOSTA
Kaj starite isto~ni narodi mnogu odamna, okolu 4000 godini pred n.e. se pojavilo pismoto. Pismoto na starite Egip}ani e nare~eno hieroglifsko pismo.
Hieroglifite pretstavuvaat
razni znaci, crteì i sliki,
zatoa e nare~eno slikovno
pismo. Sekoj znak ozna~uva
eden zbor ili slog. So tekot
na vremeto egipetskoto pismo bilo uprosteno, taka {to
toga{ se pojavile i znaci {to
ozna~uvaat bukvi. Egipetskoto
pismo imalo okolu 700 znaci,
zatoa mnogu te{ko moèlo da
se nau~i. Egip}anite, bidej}
i ne im bila poznata hartijata, pi{uvale na papirus.
Egipetskite hieroglifi gi
de{ifriral vo 1822 godina
francuskiot nau~nik [ampolion.

Vo Mesopotamija se oformilo klinestoto pismo {to go
prona{le Sumercite. Ova ime go dobilo poradi toa {to formata na negovite
znaci li~i na klin. Vo Mesopotamija nemalo papirus kako vo Egipet, zatoa se
pi{uvalo so ostro stap~e na presni glineni plo~ki. Sekoj znak ozna~uval eden
zbor ili slog. Imalo okolu 500 znaci.
Prvi od starite isto~ni narodi koi sozdale glasovna azbuka bile Fenikijcite. Nivnoto glasovno
pismo (azbuka) bilo sostaveno od 22 bukvi. Za sekoj glas
imale oddelen znak (bukva).
Po primerot na fenikijskata azbuka bila sostavena i
gr~kata, a od gr~kata proizlegle i site podocne`ni
evropski pisma.
Kakvi vidovi pisma postoele kaj starite isto~ni
narodi?
$ +
22
TEMA
T
EM
MA
A 2
NAUKA
Kaj starite isto~ni narodi se razvile i pove}e nau~ni disciplini. Kaj niv
od prakti~ni potrebi, poradi ~estite premeruvawa na zemjata, kanalite i nasipite, {to morale da gi pravat po sekoja poplava, se razvila matematikata i
geometrijata. Vo vrska pak so razvojot na zemjodelstvoto, a kako rezultat od
pove}evekovno nabquduvawe na nebesnite tela, za da se predvidi poplava ili
su{a, kaj niv se razvila i astronomijata. Vrz baza na astronomskite prou~uvawa
bil sostaven i godi{en kalendar, mnogu sli~en na dene{niot. Kaj isto~nite
narodi se pojavile i hemijata i medicinata, a vo vrska so balsamiraweto, Egip}
anite stanale golemi poznava~i na anatomijata.
So pojavata i razvojot na pismoto kaj ovie stari civilizacii se zabeleùvaat
i prvite literaturni rodovi - pesni, raskazi, basni, i osobeno epot. Eden
od najstarite epovi e sumerskiot ep za junakot Gilgame{. Vo epot glavno se
istaknuva zavisnosta na ~ovekot od vi{ite sili - bogovite i od sudbinata, koja
ne moèl nikoj da ja izbegne. Bogata literatura imale i Indusite. Najpoznati indiski epovi se Mahabharata i Ramajana, vo koi se slavat bogovi, heroi i
vojskovoditeli, a sodràt dosta umni pogovorki i misli.
Koi granki na naukata se razvile kaj starite isto~ni narodi?
Vavilonskata kula
23
TEMA
A 2
ARHITEKTURA I UMETNOST
Kaj starite isto~ni se razvile i oddelnite granki na umetnosta, kako na
primer, slikarstvoto, vajarstvoto, arhitekturata i dr. Nasekade se yidalo vo
~est na bogovite i carevite. Vo Egipet se yidale golemi dvorci, hramovi i
piramidi -grobnici od kamen, koi od vnatre{nosta bile ukraseni so sliki i
natpisi. Me|u 70 so~uvani piramidi, najgolema e na faraonot Keops. Taa e visoka 146 metri, a sekoja nejzina strana vo osnovata e dolga po 230 metri. Blizu
do Keopsovata piramida se nao|a ogromnata statua nare~ena sfinga, izdelkana
vo kamen. Sfingata pretstavuva lav, so ~ove~ka glava, koj leì so ispruèni
noze. Se veruvalo deka taa gi ~uva piramidite. Visoka e 20 metri, a dolga 72
metra.
Vo Mesopotamija, bidej}i nemalo kamen, se yidalo so pe~eni tuli. Hramovite gi yidale vo forma na ~etvrtesta piramida obi~no na sedum kata i bile visoki kolku egipetskite piramidi. Najpoznata i najgolema od ovie gradbi bila
sedumkatnata kula vo Vavilon, visoka 90 metri.
Istraì i osoznaj! Kako se gradela Keopsovata piramida?

24
TEMA
T
EMA
MA 2
STARA HELADA
PRIRODNI USLOVI
Stara Helada se prostirala na ju`niot del od Balkanskiot Poluostrov, ostrovite po Egejskoto More i krajbre`jeto na Mala Azija. Kontinentalniot del
na Helada e pove}e planinska zemja. Planinskite masivi ja razdeluvale Helada na tri dela: Severna, Sredna i Ju`na Helada. Vo Severna Helada pogolemi
oblasti bile: Epir, na zapad i Tesalija na istok. Vo Sredna Helada najpoznati
oblasti bile: Atika i Beotija. Vo Ju`na Helada, na poluostrovot Peloponez,
najzna~ajna oblast bila Lakonija.
Vo Egejskoto More, najpoznati ostrovi vo helenskata istorija se: Evbeja
i Egina na bregovite na evropska Helada, potoa, Hios, Lezbos, Samos i Rodos
kraj bregovite na Mala Azija, i ostrovite Itaka, Leukas i Korkira (Krf) na
zapadniot breg, kako i Krit vo Ju`na Helada.
Opi{i gi prirodnite uslovi na Stara Helada.
Karta za naseluvawe na helenskite plemiwa
25
TEMA 2
NASELENIE
Teritorijata na Stara Helada bila naselena u{te od najstari vremiwa. Spored
helenskiot istori~ar Tukidit, najstari ìteli vo Helada bile Pelazgite, Korijcite i Lelegite. Nivnata civilizacija postoela vo Helada pred doa|aweto
na helenskite plemiwa, i vo istorijata e poznata pod imeto kritsko-mikenska
kultura.Taka e nare~ena spored mestata kade {to se pronajdeni najmnogu ostatoci od toa vreme. Taa kultura postoela vo vremeto od 3000 do 1400 godina pred
n.e., a se sovpa|a koga postoele i isto~nite kulturi.
Helenskite plemiwa po~nale da se naseluvaat vo stara Helada vo vtoriot milenium pred n.e. Najnapred od severnite delovi na Helada se naselile
Ahajcite, koi postepeno prodirale kon ju`niot del na Helada - Peloponez.
Okolu 1 200 godina pred n.e. vo Helada pristignale i helenskite plemiwa
Jonci, Dorci i Eolci. Tie postepeno ja naselile cela Helada so ostrovite
i krajbre`jeto na Mala Azija. Pritoa napolno go pokorile starosedelskoto
naselenie, go uni{tile ili asimilirale.
Opi{i go procesot na naseluvaweto na helenskite plemiwa vo Helada.
,

266
TEMA
T
EMA
MA 2
SOZDAVAWE NA DR@AVI (POLISI) KAJ STARITE HELENI
Vo stara Helada ne se sozdala edinstvena dràva kako na Stariot Istok,
tuku se sozdale pove}e mali dràvi~ki (polisi), koi bile nezavisni edna od
druga.
Helenskite polisi bile mali. Tie ja opfa}ale teritorijata na eden grad
so najbliskata okolina, i zatoa se narekuvale grad-dràva (polis). Na nivno
~elo stoel kral kogo Helenite
go narekuvale bazileus. Kralot
vo isto vreme bil vojskovoda~,
sudija i prv sve{tenik. Za site
va`ni pra{awa toj bil dolèn
da se sovetuva so sovetot na
stare{inite sostaven od ~lenovi na aristokratskite semejstva, i so narodnoto sobranie,
koe go so~inuvale site vozrasni
maì od slobodnite gra|ani.
Najgolemi i najpoznati helenski polisi bile: Sparta, Atina
i Teba. Polisite ìveele kako
posebni dràvi, ~esto vojuvale
me|u sebe, i po potreba se obedinuvale vo sojuzi.
Karta na helenskite polisi
Kako bile organizirani malite

helenski dràvi (polisi)?
SPARTA
Spartanskata dràva e sozdadena vo VIII vek pred n.e. vo plodnata oblast
Lakonija vo ju`niot del na Peloponez. Gradot go osnovale Dorcite, otkako
prethodno gi pokorile Ahajcite.
Naselenieto na Sparta se delelo na slobodni (spartijati i perieci) i neslobodni (heloti). Gospodari i upravuva~i bile spartijatite koi se zanimavale
so vojni~ka slu`ba. Periecite bile starosedelci koi glavno se zanimavale
so poljodelstvo, a podocna i so zanaet~istvo i trgovija. Iako bile slobodni,
tie nemale status na gra|ani odn. nemale politi~ki prava. Helotite bile vo
polo`ba na dràvni robovi. Tie nemale nikakvi prava i obavuvale najte{ki
fizi~ki raboti.
Na ~elo na dràvata se nao|ale dva krala. Nivnata vlast bila
neograni~ena samo vo vreme na vojna, koga bile i komandanti na vojskata.
Inaku najvisok organ na vlasta vo dràvata bil Sovetot na stare{inite
27
TEMA
A 2
(gerusija), {to go so~inuvale dvata krala i 28 Spartijati postari od 60 godini. Sovetot objavuval vojni, sklu~uval mir, podgotvuval zakoni i sl. Postoelo i Narodno sobranie {to go so~inuvale site Spartijati postari od
30 godini. Kontrolnata vlast vo dràvata bila vo racete na pette efori
(eforat). Po svoeto op{testveno i dràvno ureduvawe Sparta bila robovladetelska aristokratska monarhija.
Spartancite posvetuvale posebna grià na vospituvaweto, ~ija glavna
cel bila da obezbedat na Sparta zdravi i silni vojnici. Po sedmata godina
griàta za decata ja prezemala dràvata so dràvni u~iteli. Vospituvaweto
glavno se sostoelo vo telesni ve`bi. Vo priviknuvaweto na najstroga disciplina i sekakvi napori, glavno odele bosi, so oskudna obleka, a zime se bawale
so studena voda. Ma{kite deca bile {koluvani 10 godini, od 7-ta do 17-ta a
potoa dobivale svoe oru`je i bile rasporeduvani po druìni nare~eni sistii. Za vospituvaweto na ènskite deca postoele posebni gimnazii, kade u~ele
gimnasti~ki ve`bi, muzika i peewe. Blagodarenie na vakvoto vospituvawe,
Spartancite stanale hrabri, disciplinirani i izdr`livi vojnici, a Sparta
najsilna vojni~ka dràva vo cela Helada.
Kakva bila celta na spartanskoto vospituvawe?
ATINA
Atinskata dràva e sozdadena vo
VIII vek pred n.e. okolu gradot Atina,
spored koj i go dobila imeto Atina.
Naselenieto vo Atina se delelo na
slobodni i neslobodni lu|e. Slobodnite lu|e se delele na evpatridi (aristokrati) i demos (narod).
Evpatridite bile bogati i vidni
gra|ani, a demosot go so~inuvale selanite, zanaet~iite i trgovcite.
Vo prvo vreme na ~elo na atinskata dràva bil kral (bazileus) na
kogo vo upravuvaweto mu pomagal
Sovet na stare{ini (areopag). Postoelo i Narodno sobranie, koe go
so~inuvale site polnoletni maì vo
dràvata. Podocna evpatridite ja
ukinale monarhijata i vovele republika, a izvr{nata vlast ja predale na
Sovetot od devet arhonti. Pri toa
ja prigrabile seta vlast, a narodot
(demos) go ostavile bez kakva i da
288
Perikle
TEMA
T
EMA
MA 2
bilo politi~ka vlast.
Demosot ne bil zadovolen od vlasta na evpatridite. Golem broj na demosot
bile pretvoreni vo robovi poradi neplaten dolg. Za da se podobri polo`bata
na siromasite, vo 594 godina pred n.e. arhontot Solon go ukinal dol`ni~koto
ropstvo, a gra|anite, spored imotnata sostojba gi podelil vo ~etiri grupi.
Lu|eto od prvata grupa dobivale najgolemi politi~ki prava, dodeka onie od
~etvrtata grupa dobile najmali. Poradi nezadovolstvoto na demosot od ovie
reformi, vo 509 godina pred n.e. Klisten izvr{il novi reformi vo dràvata.
Spored mestoto na ìveewe, narodot na Atina go podelil na deset oblasti
so {iroka mesna samouprava. Site slobodni lu|e, bez razlika na potekloto
i bogatstvoto dobile ednakvi prava. Taka atinskata dràva od aristokratska
stanala demokratska robovladetelska republika.
Najgolem podem atinskata dràva go doìveala vo V vek pred n.e koga na
nejzino ~elo se nao|al najistaknatiot gr~ki dràvnik Perikle. Perikle ja
unapredil i ja zacvrstil demokratijata. Vo negovo vreme Narodnoto sobranie
pretstavuvalo najvisok zakonodaven organ vo dràvata i gi izbiralo site
dol`nosti vo dràvata.
Kakvo bilo op{testvenoto i dràvnoto ureduvawe na Atina?
Napravi proekt: Atinskata dràva za vreme na vladeeweto na Perikle.
Akropol
29
TEMA 2
ODNOSITE SO SOSEDITE
Kon krajot na VI vek pred n.e. Persijcite po~nale da navleguvaat na Balkanskiot Poluostrov zazemaj}i ja Trakija i Vizant. So toa bila prekinata trgovijata na Helenite so nivnite crnomorski kolonii. Stremeòt na Helenite da
gi oslobodat pomorskite pati{ta kako i da ja odbranat svojata nezavisnost od
persiskata opasnost, bile glavna pri~ina za Helensko-persiskite vojni (500449 godina pred n.e.). Vo 490 godina pred n.e. zdruènite sili na Atina i Sparta, a potoa i na drugite helenski dràvi, ja razbile persiskata vojska kaj Maratonskoto Pole kaj Atina. Po pobedite kaj Salaminskiot Zaliv i kraj ostrovot
Kipar, Helensko-persiskite vojni zavr{ile so pobeda na Helenite.
Po pobedata protiv Persija, kaj Helenite se oformile dva golemi voeni sojuzi, so razli~no dràvno i op{testveno ureduvawe. Toa bile Peloponeskiot
sojuz na ~elo so Sparta i Atinskiot pomorski sojuz na ~elo so Atina. Poradi
me|usebnoto soperni{tvo za ekonomska i politi~ka prevlast, me|u niv izbuvnala vojna, poznata kako
Peloponeska vojna koja traela okolu 30 godini (431-404
godina pred n.e.) pri {to
bilo uni{teno i atinskoto demokratsko ureduvawe.
No ovaa vojna gi oslabnala
site helenski dràvi, taka
{to tie lesno padnale pod
vlasta na Makedonija vo IV
vek pred n.e.
Zo{to se vodele Helenskopersiskite vojni?
.

30
TEMA
T
EMA
MA 2
STARIOT RIM
TERITORIJA I NASELENIE
Rimskata dràva se sozdala na Apeninskiot Poluostrov, {to e poznat
pod imeto Italija. Italija e glavno planinska zemja. Krajbre`jeto na Italija mnogu slabo e razgraneto, i ne e pogodno za pristani{ta. Niz nea te~at
nekolku golemi reki kako Po, Tibar i Arno. Vo blizina na Italija se nao|aat
i golemite ostrovi Sicilija, Sardinija i Korzika.
Vo dale~noto minato na teritorijata na Apeninskiot Poluostrov ìveele
razni plemiwa i narodi. Me|u niv najbrojni bile Italcite, spored koi celiot
poluostrov podocna bil nare~en Italija. Na severniot del na poluostrovot
ìveele Gali, Liguri i Veneti. Severno od rekata Tibar ìveele Etrurci,
Umbri i Sabini, a ju`no od nea Latini i Samniti. Vo Ju`na Italija postoele
pove}e helenski kolonii, a na Sicilija Kartaginci.
Koi se najstarite narodi i plemiwa koi ìveele na Apeninskiot Poluostrov?
Apeninskiot Poluostrov
i najstarite ìteli
31
TEMA 2
NASTANUVAWE NA RIM I SOZDAVAWE NA RIMSKATA DR@AVA
Gradot Rim se sozdal na leviot breg na rekata Tibar vo oblasta Lacium. Interesna e legendata za postanokot na gradot Rim. Bra}ata Romul i Rem imale
zloben ~i~ko, koj sakal da go nasledi prestolot, pa zatoa gi frlil decata vo
rekata Tibar. No decata imale sre}a vodata da gi isfrli na bregot, kade {to
gi prona{la edna vol~ica i gi zadoila. Zatoa i denes skulpturata na vol~ica
{to doi dve deca e simbol na gradot Rim. Potoa decata gi zemal i odgledal eden
ov~ar, a koga tie porasnale odlu~ile da izgradat grad na mestoto kade {to gi
prona{ol ov~arot. Taka na 21 mart 753 godina pred n.e. nastanal gradot Rim.
Vo po~etokot gradot Rim bil mala naselba i dràva. Gradot Rim postepeno ekonomski zajaknuval, ja pro{iruval svojata vlast nad okolnite naselbi,
i okolu VI vek pred n.e. prerasnal vo politi~ki centar i se oformil kako graddràva.
Vo po~etokot na ~elo na dràvata stoel izboren kral, koj vladeel doìvotno.
Vlasta na kralot bila ograni~ena od Sovetot na stare{inite nare~en Senat.
Najgolema vlast vo dràvata imalo Narodnoto sobranie. Naselenieto se delelo
Vol~icata gi doi Romul i Rem
32
TEMA
T
EMA 2
na slobodni lu|e (patricii i plebejci) i neslobodni lu|e (robovi). Patriciite bile potomci na starite rimskirodovi, lu|e od poznati familii, a Rim bil
nivna tatkovina. Plebejcite bile doselenici koi se zanimavale so trgovija,
zanaet~istvo i zemjodelstvo. Tie bile li~no slobodni no bez politi~ki prava.
Robovite bile neslobodni. Vo prvo vreme niv gi imalo malku, no podocna Rim
stanal najgolema robovladetelska dràva vo svetot.
Kakvo bilo najstaroto op{testveno i dràvno ureduvawe na rimskata
dràva?
RIMSKATA REPUBLIKA KAKO SVETSKA SILA

Bidej}i rimskite kralevi ne go po~ituvale Senatot, vo 509 godina pred
n.e patriciite go proterale posledniot rimski kral Tarkvini Gordeliviot
i proglasile republika. Taka, rimskata dràva stanala aristokratska republika, vo koja seta vlast ja imale patriciite. Na ~elo na republikata sekoja godina izbirale po dva konzula, koi za svojata rabota odgovarale pred Narodnoto
sobranie.
Vo vremeto na rimskata republika bile izvr{eni najgolemite rimski osvojuvawa. Vo po~etokot Rimjanite vojuvale so Etrurcite, Galite i Samnitite,
po {to uspeale da ja osvojat Severna i Sredna Italija. Po ovie osvojuvawa,
Rim vojuval vo Ju`na Italija kade imalo mnogu starogr~ki kolonii. Najsilen
otpor daval gradot Tarent. Sepak, so golemi zagubi, Rimjanite go osvoile i
ovoj grad.
Vo tekot na osvojuva~kite pohodi, Rimjanite vojuvale i protiv Kartagina,
vo vojnite poznati kako Punski vojni (264-146 god. pred n.e.). Ovie vojni se
vodele so promenliv uspeh, za na kraj vo Tretata punska vojna Kartagina da
bide uni{tena kako dràva. So toa Rim stanal edinstven gospodar na zapadniot del na Sredozemnoto More.
Paralelno so Punskite vojni, Rimjanite po~nale da go osvojuvaat Balkanot.
Prvo bile pot~ineti Ilirite, a potoa vo sredinata na II vek pred n.e. i Makedonija i Helada. Vo slednite osvojuva~ki vojni Rimjanite gi osvoile Sirija,
Mesopotamija i Mala Azija, potoa Golema Galija (dene{na Francija), a vo 30
godina pred n.e. go osvoile i Egipet. So toa Rim stanal svetska robovladetelska dràva koja se prostirala na tri kontinenti (Evropa, Azija i Afrika).
Kako se odvivale rimskite osvojuvawa?
Izraboti proekt: Punskite vojni.
33
TEMA 2
PROPA\AWE NA RIMSKATA REPUBLIKA
Mnogubrojnite vostanija na robovite
koi se {irele niz rimskata dràva, kako i
nezadovolstvata na pot~inetite narodi, gi
pottiknale politi~kite borbi za prevlast
vo dràvata. Vo 60-ta godina pred n.e. trojca
komandanti Cezar, Pompej i Kras sklu~ile
sojuz - triumvirat za da vospostavat red vo
dràvata. Triumvirite izvr{ile presvrt
i seta vlast ja zele vo svoi race. Taka vo
Rim se javila diktatura na trojca. Najva`na
li~nost me|u diktatorite naskoro stanal
Cezar, koj vovel svoja diktatura. Pred opasnosta od ukinuvawe na republikata, del od
najbliskite senatori - republikanci, na
~elo so Brut i Kasij, vo 44 godina pred n.e.
organizirale zagovor i go ubile Cezar.
Po ubistvoto na Cezar, vo 43 godina pred
n.e. bil formiran Vtoriot triumvirat vo
koj vlegle Marko Antonij, Lepid i Oktavijan, vnuk na Cezar. Vtoriot triumvirat za raOktavijan Avgust
zlika od prviot bil potvrden i od Senatot.
Naskoro triumvirite za polesno da vladeat
so dràvata ja podelile vlasta. Po kratko vreme Lepid bil prinuden svojata
teritorija da mu ja predade na Oktavijan. No nabrzo do{lo do vojna me|u Oktavijan i Antonij, koj vo isto~niot del na dràvata vladeel kako neograni~en
vladetel. Re{ava~kata bitka
pome|u mornaricata na Oktavijan i zdruènata mornarica na
Antonij i egipetskata kralica
Kleopatra se odigrala kaj Akcij
vo 31 godina pred n.e. Po pobedata
vo ovaa bitka Oktavijan go osvoil
Egipet. So toa Oktavijan stanal
edinstven vladetel i bil staven
kraj na Rimskata republika i
po~etok na Rimskata imperija.
Zo{to bile formirani Prviot
i Vtoriot triumvirat?
&
!
34
TEMA
T
EMA 2
RIMSKOTO CARSTVO
Oktavijan Avgust (30 godina pred n.e. do 14 godina od n.e.) od strana na
Senatot ja dobil titulata princes, {to zna~i prv rimski gra|anin. Ottuka i
proizleglo imeto principat za sistemot na upravuvawe vo dràvata {to toj go
vovel, a koe traelo okolu tri veka. Principatot bil takov sistem na vladeewe vo koj samo po forma bile za~uvani republikanskite ustanovi, a fakti~ki
postoela negrani~ena vlast na imperatorot. Pokraj redovnata vojska, Oktavijan formiral i imperatorska dvorska garda nare~ena pretorijanska garda. Za
vreme na negovoto vladeewe bile osvoeni novi teritorii vo: Slovenija, del od
Avstrija, del od Panonija i dene{na Srbija i Bugarija. Oktavijan Avgust go
razubavil Rim so mnogu palati i spomenici, pa zatoa negovoto vreme e poznato
kako Avgustov zlaten vek.
Vo vremeto na imperatorot Trajan (98-117 godina), Rimskata Imperija dostignala najgolemo teritorijalno pro{iruvawe. Toj ja osvoil Dakija (dene{na Romanija), na Istok ja osvoil Mesopotamija, Jemen i Arabija.
Kon krajot na III vek, rimskite iperatori za da ja stabiliziraat i zajaknat
dràvata, voveduvaat neograni~ena vlast. Starata titula princes ja zamenile
so nova - dominus (gospodar), a vladeeweto bilo nare~eno dominat, i traelo
vo narednite dva veka. Prviot rimski imperator od ova vreme Dioklecijan,
celata teritorija na dràvata ja podelil na ~etiri dela, so koi upravuvale
~etvorica vladeteli (tetrarhija), no samo naredbite na Dioklecijan vaèle za
celata dràva.
Poradi silni napadi na varvarskite plemiwa vrz Rimskata Imperija, vo 395
godina imperatorot Teodosij I go podelil carstvoto na Isto~no i Zapadno. Zapadnoto Rimsko Carstvo bilo urnato vo 476 godina koga eden od plateni~kite
voda~i Odoakar go simnal od prestolot rimskiot car Romul Avgustul i se
proglasil za kral na Italija.
Isto~noto Rimsko Carstvo
prodolìlo da ìvee u{te
1000 godini, do pa|aweto na
Carigrad pod vlasta na Osmanliite.
Objasnete go principatot i
dominatot kako sistem na
vladeewe.
Rimskata Imperija vo vremeto na Trajan
35
TEMA 2
HRISTIJANSTVOTO - NOVA RELIGIJA
POJAVA NA HRISTIJANSTVOTO
Ostrite vnatre{ni sprotivnosti i sudiri vo koi se
na{la rimskata dràva, predizvikale golem broj vostanija
na evrejskiot narod vo rimskata provincija Palestina.
Mnogubo{tvoto vo koe veruvale ne moèlo da im dade na
masite odgovor za nepravdite,
ili nade` za podobar ìvot. Vo
takvi uslovi vo I vek pred n.e. vo
Palestina se pojavilo hristi
janstvoto kako novo religiozno
u~ewe. Propovednicite veruvale deka vo 30- tata godina od vladeeweto na rimskiot imperator Oktavijan
Avgust, vo Vitleem vo Palestina se rodil sinot Bo`ji Isus Hristos, koj }e gi
spasi lu|eto od nivnite stradawa i }e se `rtvuva za niv. Isus Hristos gi u~el
lu|eto da pravat dobri dela, da se pomagaat me|u sebe. Site onie {to go prifatile negovoto u~ewe se narekuvale hristijani. Spored veruvaweto na hristijanite, site onie koi {to vo tekot na ìvotot pravat dobri dela i ìveat
praveden ìvot, po smrtta }e odat vo rajot na neboto kade {to }e dobijat ve~en
sre}en ìvot, a onie {to gre{ele }e odat vo pekolot kade }e bidat kazneti so
ve~ni maki.
Kako propovednik, Isus Hristos bil nakleveten od strana na Rimjanite i
evrejskite sve{tenici pred rimskiot upravnik Pontij Pilat deka e buntovnik.
Toj bil faten i osuden so raspnuvawe na krst. Na tretiot den po smrtta, Isus
Hristos voskresnal, a potoa oti{ol na nebo kaj tatko mu. Ra|aweto na Isus
Hristos hristijanite go slavat kako praznik Boì}, negovoto voskresnuvawe
kako praznik Veligden, a negovoto zaminuvawe na nebo kako Spasovden.
Od godinata na ra|aweto na Isus Hristos, hristijanite zapo~nale da go
smetaat vremeto. Od toga{ zapo~nuva hristijanskata era, ili novata era, spored
koja denes go smetame vremeto.
Vo kakvi uslovi se pojavilo i razvilo hristijanstvoto?
Istraì i osoznaj! Vo koi ~etiri evangelija nao|ame podatoci za ìvotot
na Isus Hristos i negovata dejnost?
36
TEMA
T
EMA
MA 2
[IREWE NA HRISTIJANSTVOTO
Vo {ireweto na u~eweto na
Isus Hristos mu pomagale negovite
u~enici - 12 apostoli. Apostolite
patuvale niz dràvata i formirale
hristijanski op{tini, pa zatoa bile
i najzaslu`ni za {ireweto na hristijanstvoto vo rimskata dràva.
Me|u apostolite najpoznati bile:
Petar, Pavle, Josif, Marko, Jakov
i dr.
Otprvin, hristijanite se sobi. (' )
rale na zaedni~ki trpezi, propovedi i molitvi. Zaednicite na vernicite se vikale hristijanski op{tini. Imotot na op{tinata bil zaedni~ki,
so nego raspolagale site i me|usebno se pomagale. So ogled deka vo prvo vreme
kon hristijanskite op{tini pripa|ale samo siromasi, imotot {to tie go
poseduvale bil mo{ne skromen. Vo vtoriot i tretiot vek kon hristijanskite
op{tini pristapuvale i rimski bogati i obarazovani lu|e so svojata zemja i
imot. Kon krajot na II vek site hristijanski op{tini se zdruìle vo edna zae-

/ %
37
TEMA 2
dnica, na ~ie ~elo se nao|al rimskiot episkop. Nemu mu bile pot~ineti site
episkopi i sve{tenici. Taka nastanala hristijanskata crkva.
Kakva bila ulogata na apostolate vo {ireweto na Hristijanstvoto?
Zada~a: Pro~itajte gi Desette bo`ji zapovedi. Sogledajte gi nivnite poraki.
HRISTIJANSTVOTO STANUVA
DR@AVNA RELIGIJA
Hristijanstvoto brzo se {irelo vo rimskata dràva, najnapred vo
Palestina i Mala Azija, a potoa i vo
drugite oblasti na Imperijata. Iako
hristijanite ne se borele protiv
dràvnata rimska vlast, vo po~etokot
taa gledala so golema nedoverba
kon niv i nivnoto u~ewe go smetala
za opasno. Zatoa hristijanite bile
Imperatorot Konstantin Veliki
progonuvani, pa tajno se sobirale vo
podzemni zasolni{ta koi se vikale
katakombi. Prvite progoni na hristijanite bile vo vremeto na Neron, koj gi
obvinil za poàrot vo Rim. Poslednite progoni, no od pogolemi razmeri, bile
vo III vek, osobeno za vreme na imperatorot Dioklecijan. Toj bil posledniot
vladetel koj vo hristijanskata crkva gledal opasnost za dràvnata vlast. Rimskite imperatori vo ova vreme gledale na hristijanite kako buntovnici, protivnici na imperatorot i na dràvata. Zatoa gi rasturale nivnite op{tini,
imotite im gi konfiskuvale i gi kaznuvale so smrt.
Rimskiot imperator Konstantin I - eden od naslednicite na Dioklecijan,
uviduvaj}i deka hristijanskata crkva ne pretstavuva opasnost za dràvata, vo
313 godina go izdal Milanskiot edikt, so koj hristijanstvoto bilo priznaeno
za ramnopravna religija so drugite religii vo dràvata. So toa za prv pat na
hristijanite im bilo dozvoleno slobodno da ja propovedaat svojata religija i
da gradat svoi crkvi.
Po Milanskiot edikt, se javila potrebata od odrùvawe sobor na koj }
e se rasprava za crkovni pra{awa i za organizacija na hristijanskata crkva.
Vo 325 godina vo Nikeja se odràl Prviot vselenski sobor na koj prisustvuval i imperatorot Kosntanin I Veliki. Na Vtoriot vselenski sobor, odràn
vo 381 godina vo Carigrad, bil izraboten simbolot na verata - krstot, kako i
osnovnite dogmi na hristijanskata crkva. Neposredno po ovoj sobor, hristijanstvoto stanalo i dràvna religija.
Kako hristijanstvoto stanalo dràvna religija?
38
TEMA
T
EMA 2
HELENSKA I RIMSKA KULTURA
HELENSKA KULTURA
RELIGIJA
Kako i drugite stari narodi taka i Helenite ne bile vo sostojba da gi objasnat prirodnite pojavi, pa gi povrzuvale so vlijanieto na natprirodni sili.
Veruvawata se razvivale od animizam i totemizam do politeizam. Podocna totemite i duhovite bile zameneti so bogovi koi gi pretstavuvale vo ~ove~ki
likovi, so dobri i lo{i osobini kakvi {to gi imale obi~nite lu|e. Spored
predanieto bogovite ìveele na planinata Olimp.
Glaven bog bil Zevs, kogo Helenite go zamisluvale kako pretstavnik na
najvisokata vlast. Toj bil gospodar na neboto, gi sobiral i gonel oblacite,
frlal molwi - zatoa go narekuvale i gromovnik. Bra}a na Zevs bile Posejdon -
'$ 3
39
TEMA 2
bog na moriwata, vodite i okeanot i Ad - bog na podzemnoto carstvo. @enata na
Zevs, Hera bila za{titni~ka na brakot, a }erkata Atina - boìca na mudrosta.
Afrodita bila boìca na ubavinata i qubovta. Apolon bil bog na sonceto,
svetlinata i poezijata. Dionis bil bog na vinoto i veselbata.
Na svoite bogovi Helenite im prinesuvale `rtvi i podaroci i gradele
rasko{ni hramovi. Helenite veruvale i vo demoni, duhovi, muzi, nimfi, satiri
i vo drugi sili. Prikaznite za tie sili se vikaat mitovi, a site mitovi zaedno
se narekuvaat mitologija.
Kako gi pretstavuvale Starite Heleni svoite bogovi?
OLIMPISKI IGRI
Helenite organizirale razli~ni sve~enosti i
sportski natprevari od lokalen i op{tohelenski
karakter, a bile posveteni na svoite bogovi. Od
sportskite igri najpoznati bile Olimpiskite igri,
koi se odrùvale vo gradot Olimpija na Peloponez.
Prvite olimpiski igri se odràle vo 776 godina pred n.e. Za vreme na odrùvaweto na igrite se
prekinuvale site vojni i se proglasuval svet mir.
U~esnicite se natprevaruvale vo razli~ni sportski
disciplini: atletika, ve`bawe, frlawe disk, kopje,
strela i dr. Pobednicite dobivale lovorov venec, a
potoa gi proslavuvale vo cela Helada.
Frla~ na disk
(diskobolos)
KNI@EVNOST
Starite Heleni sozdale bogata epska, lirska i dramska poezija i proza.
Najpoznati epski dela vo helenskata literatura se Ilijada i Odiseja koi,
spored predanieto gi ispeal slepiot
poet Homer. Vo tekot na V vek pred
n.e. se pi{uvale tragedii i komedii. Najpoznati pisateli na tragedii bile: Eshil, Sofokle i Evripid,
a najpoznat pisatel na komedii bil
Aristofan.
Vo ~est na bogot Dionis se odrùvale
teatarski pretstavi. Mestoto kade
{to se odrùvale pretstavite go narekuvale teatar. Vo prvo vreme pretstavite gi odrùvale na plo{tadite,
Anti~ki teatar
40
TEMA
T
EMA 2
a podocna gradele teatri vo plukruèn-amfiteatarski oblik.
[to se opi{uva vo Ilijadata i Odisejata?
NAUKA
Od pove}e nau~ni disciplini kaj Helenite osobeno
zna~ewe se pridavalo na filozofijata. Vo filozofijata se sozdale dva osnovni pravci: materijalizam
i idealizam. Najistaknati filozofi-materijalisti bile: Tales, Demokrit i Heraklit. Najpoznati
filozofi-idealisti bile: Sokrat, Platon i Aristotel. Od drugite nauki kaj Helenite pove}e se
razvile matematikata, astronomijata i medicinata.
Najpoznati matemati~ari bile Pitagora i Anaksagora, a najpoznat lekar bil Hipokrat, nare~en
tatko na medicinata. Najpoznati istori~ari bile
Herodot i Tukidit.
.

41
TEMA 2
ARHITEKTURA, SKULPTURA I SLIKARSTVO
Helenite ostvarile golemi rezultati vo arhitekturata. Nivnite hramovi i
javnite zgradi dostignale golemo umetni~ko sovr{enstvo i harmonija. Vo arhitekturata razlikuvame stolbovi vo tri stila. Dorski, jonski i korintski.
Najubava gradba bil hramot Partenon izgraden na Akropol vo Atina vo ~est na
boìcata Atina. Helenite bile vrvni majstori vo pretstavuvaweto na ubavinata na ~ove~koto telo. Najpoznati helenski skulptori bile Fidij i Miron.
Slikarstvoto dostignalo sovr{enstvo, osobeno vo slikaweto na kerami~ki
vazi.
Koi bile najzna~ajnite ostvaruvawa vo helenskata arhitektura i skulptura?
RIMSKA KULTURA
RELIGIJA
Rimjanite veruvale vo pove}e bogovi koi gi smetale za za{itnici na
sto~arstvoto, zemjodelstvoto, doma{noto ogni{te i dr. Sekoe rimsko semejstvo imalo svoi doma{ni bogovi-za{titnici. Tie gi vikale lari i penati. Koga
Rimjanite do{le vo dopir so drugi narodi, so Etrurcite i Helenite, svoite
boèstva po~nale da gi pretstavuvaat po ugled na etrurskite, a osobeno na hel-
&
42
TEMA
T
EMA 2
enskite bogovi.
Najzna~ajni rimski bogovi bile: Jupiter, vrhoven bog-bog na neboto i zemjata,
negovata èna Junona bila za{titni~ka
na brakot, Minerva bila boìca na
zanaet~istvoto i mudrosta, Venera bila
boìca na ubavinata, Mars bil bog na vojnata, Vulkan bog na gromot itn.
Napravete sporedba me|u rimskite i helenskite bogovi.
KNI@EVNOST I NAUKA
Rimskata knièvnost se razvila pod
silno vlijanie na helenskata literatura.
Vremeto na Oktavijan Avgust za rimskata
knièvnost pretstavuva zlaten vek. Vo toa
vreme ìveele i tvorele poznatite rimski poeti Vergilij, Horacij i Ovidij. Najpoznato delo na Vergilij e epot Eneida,
Horacij pi{uval lirska poezija, a Ovidij
pi{uval ta`ni pesni-elegii.
4 , 6
$
&

Od naukite vo Rim posebno se razvile:
istorijata, pravnata nauka, filozofijata
i geografijata. Rimskoto pravo vo minatoto stanalo osnova na pravnata nauka
i zatoa se izu~uva na site pravni fakulteti vo svetot. Najpoznati istori~ari
bile: Tit Livij, Plinij Postariot, Plutarh, Tacit, Cezar i dr. Vo filozofijata na stariot Rim poznati se Lukrecij Kar, Ciceron i Seneka.
Rimjanite osobeno go cenele i neguvale govorni{tvoto (oratorstvoto).
Najpoznati rimski govornici bile Ciceron i Cezar.
ARHITEKTURA, VAJARSTVO I SLIKARSTVO
Vo rimskata dràva osobeno mnogu se razvilo grade`ni{tvoto. Rimjanite
gradele dvorci, javni bawi, triumfalni porti, amfiteatri, mostovi, pati{ta
vodovodi i sl. Gradbite ne se odlikuvale po svojata originalnost, tuku po svojata monumentalnost. Najmonumentalni gradbi vo gradot Rim bile hramot Panteon posveten na site bogovi i amfiteatarot Koloseum, kade {to se odrùvale
gladijatorski borbi.
Vo rimskata dràva bile razvieni i vajarstvoto i slikarstvoto. Bile vajani statui na vladeteli i drugi istaknati li~nosti. Najubavite sliki-freski
se pronajdeni vo gradot Pompeja.
43
TEMA 2
BALKANOT VO STARIOT VEK
ILIRI
Ilirite bile starobalkanski narod i go naseluvale zapadniot del na Balkanskiot Poluostrov, pokraj Jadranskoto More. Poluostrovot Istra bila najrana nivna tatkovina. Podocna se spu{tile kon ju`niot breg na jadranskoto
krajbre`je, do dene{na sredna Albanija i Epir. Od brojnite ilirski plemiwa
najpoznati bile: Histrite, Liburnite, Dalmatite, Japodite, Dardancite, Taulantite i dr.
Ilirite se zanimavale so zemjodelstvo, sto~arstvo, a podocna so zanaet~istvo
i trgovija. Od doma{nite ìvotni odgleduvale: ovci, kozi, goveda, kowi i dr., a
od ìtnite kulturi: p~enica, ja~men, proso i dr. Poradi povolnata geografska
polo`ba na ilirskite zemji koi imale izlez na Jadransko i del od Jonskoto
More, tie bile dobri moreplovci. Gradele i brodovi koi gi narekuvale Liburni.
Na ~elo na sekoe pleme stoel plemenski stare{ina. Za vreme na nadvore{na
opasnost, se zdruùvale vo plemenski sojuzi. Kon krajot na V vek pred n.e. ilirskite plemiwa na teritorijata na isto~noto krajbre`je na Jadranskoto More
bile obedineti vo plemenska
zaednica - kralstvo na ~elo so
kralot Grab.
Vo IV na teritorijata na
Kosovo bilo sozdadeno kralstvoto na Dardancite. Kralstvoto na Dardancite imalo mnogu
silna i dobro organizirana
vojska. Kon sredinata na III vek
pred n.e. so Dardanija vladeel
kralot Logar.
Vo III vek pred n.e. bilo sozdadeno golemoto ilirsko kralstvo na Ardieite so prestolnina vo gradot Skadar. Na ~elo
na kralstvoto zastanal kralot
Agron. Nego go nasledila negovata èna Teuta. Poradi teritorijalnoto pro{iruvawe vo

Jadranskoto More, Rimjanite
44
TEMA
T
EMA
MA 2
gi napadnele nejzinite sili so {to zapo~nala Prvata rimsko-ilirska vojna.
Kralicata Teuta bila porazena i bila prinudena da ja priznae rimskata vlast.
Vo Vtorata rimsko-ilirska vojna Rimjanite povtorno izvojuvale pobeda. Vo
Tretata rimsko-ilirska vojna, vo 168 godina pred n.e. ilirskiot kral Gentij
bil porazen od Rimjanite, po {to negovite teritorii bile pretvoreni vo rimska provincija.
Koi bile najpoznatite ilirski kralstva?
TRAKIJCI
Trakijcite bile starobalkanski narod od indoevropsko poteklo.Tie gi naseluvale isto~nite delovi na Balkanskiot Poluostrov. Od trakiskite
plemiwa najpoznati se: Besite, Odrizite, Medite,
Serdite i dr. Na ~elo na sekoe pleme stoel plemenski stare{ina, a za vreme na nadvore{na opasnost se zdruùvale vo plemenski sojuzi.
Trakijcite se zanimavale so lov, ribolov,
sto~arstvo, a najmnogu so poljodelstvo. Odgleduvale pove}e doma{ni ìvotni, a osobeno bile
poznati po odgleduvaweto beli kowi. Imale razvieno grn~arstvo, a znaele da gi obrabotuvaat metalite. Bile ve{ti trgovci, a najmnogu trguvale
so Helenite.
Vo V vek pred n.e. zapo~nalo obedinuvaweto na
trakiskite plemiwa vo dràvna organizacija. Poradi vode~kata uloga na trakiskoto pleme Odrizi
vo formiraweto na dràvata, taa e poznata kako

Odrisko Kralstvo. Osnova~ na Kralstvoto bil
kralot Odriz. Vo IV vek pred n.e. Odrizite ja
priznale vrhovnata vlast na makedonskiot kral Filip II, no zadràle izvesna
samouprava. Vo sredinata na I vek od n.e. rimskiot imperator Klaudij gi osvoil teritoriite na Odriskoto Kralstvo i ja formiral rimskata provincija
Trakija.
Trakijcite nemale pi{ani literaturni svedo{tva. Nivnata literatura se
prenesuvala usno, od koleno na koleno. Imale sopstven jazik, no kako Makedoncite i Ilirite, ne sozdale svoe pismo, tuku se sluèle so helenskoto pismo.
Kako nastanalo Odriskoto Kralstvo?
45
TEMA 2
PAJONCI
Pajoncite kako starobalkansko naselenie od indoevropsko poteklo, gi naseluvale oblastite vo ju`niot i centralniot del na Balkanot, od dolinite na
rekite Vardar i Struma, oblastite na zapad do Pelagonija, na sever do izvorite na Struma, a na jug do Egejskoto More. Najrano se spomnuvaat vo Ilijadata
na Homer, kako sojuznici na Trojancite. Od pajonskite plemiwa, najpoznati se:
Agrijanite, Siropajoncite, Pajoplite, Doberite, Deronite i dr.
So zasiluvaweto na makedonskata dràva, Pajoncite kako srodni plemiwa
so Makedoncite, gi zagubile ju`nite teritorii. Vo IV vek pred n.e. pajonskite
plemiwa formirale dràva predvodena od kralot Agis. Po negovata smrt, Pajoncite ja priznale vrhovnata vlast na makedonskiot kral Filip II. Okolu 230
godina pred n.e. pajonskata dràva prestanala da postoi. Ju`nite delovi na pajonskoto kralstvo padnale pod makedonska vlast, a severnite delovi gi osvoile
Daedancite.
Koi oblasti na Balkanot gi naseluvale Pajoncite?
MAKEDONCI
Anti~ka Makedonija go zafa}ala sredi{niot del na Blkanskiot Poluostrov,
na sever od planinataa Jakupica, rekata P~iwa, Skopska Crna Gora, kon Osogovskite planini, na jug do planinata Pind i Olimp, na istok do planinata
Pirin i rekata Marica, a na zapad do planinite Korab, Gali~ica, Jablanica i
[ar Planina. Anti~kite pisateli ja delele Makedonija na Gorna Makedonija
i Dolna Makedonija. Makedonija bila bogata so {umi, plodni dolini, reki,
ezera, a imala izlez i na Egejsko More. Makedoncite se zanimavale so zem-
46
,
+
$
TEMA
T
EMA
MA 2
jodelstvo, sto~arstvo, lov i ribolov. Lovot
pretstavuval ispit na hrabrosta i zrelosta na
mladite voini, a lovot na lavovi se smetal za
najgolema hrabrost.
Makedoncite bile starobalkanski narod
od indoevropsko poteklo. @iveele severno od
Helenite, isto~no i jugoisto~no od Ilirite
i jugozapadno od Trakijcite. Imale poseben
jazik, religija i kultura, koja se razlikuvala
od helenskata. Vo nivnata etnogeneza golema
uloga imale Brigite i Pajoncite. Pozna~ajni
makedonski plemiwa bile: Orestite, Elimejcite, Pierijcite, Linkestitite, Pelagoncite, Enheleite, Dasaretite i dr.
Spored predanieto, Makedoncite vodele
7 II
poteklo od Makedon, nivniot mitski kral. Vo
VIII vek pred n.e. zapo~nalo obedinuvaweto
na makedonskite plemiwa vo edinstvena dràva, pod vodstvo na dinastijata
Argeadi. Osnovaweto na prvata dràva, tradicijata mu ja pripi{uva na kralot
Perdika I. Prvata makedonska prestolnina se nao|ala vo gradot Ajga vo dolnoto te~enie na rekata Bistrica, a podocna bila premestena vo gradot Pela.
Vo vremeto na kralot Filip II (359-336 g.p.n.e.) makedonskata dràva stanala
najgolema sila na Balkanot. Filip II sprovel finansiski i voeni reformi vo
dràvata. Vojuval protiv Ilirite, Helenite, Pajoncite i Trakijcite. Vo bitkata
kaj Hajroneja vo 338 godina pred n.e. toj gi
porazil Helenite, koi potoa ja priznale
vrhovnata makedonska vlast.
Najgolemi teritorijalni pro{iruvawa
makedonskata dràva doìveala za vreme
na vladeeweto na sinot na Filip, kralot
Aleksandar III Makedonski. Vo pohodot
protiv Persija, Aleksandar uspeal da ja
uni{ti persiskata dràva. Potoa uspeal
da gi osvoi zapadnite delovi na Indija, no
poradi premorot na negovata vojska moral da go prekine pohodot i da se vrati vo
Vavilon. Negovata ogromna dràva se protegala na tri kontinenti: Evropa, Azija i
Afrika.
Kako se {irela makedonskata dràva?
*
,

47
TEMA 3
TEMA 3.
SREDEN VEK
48
TEMA
T
EMA 3
POÊTOCI NA EVROPA DR@AVATA NA FRANKITE
GOLEMATA PRESELBA NA NARODITE
Vo vtorata polovina na IV i vo po~etokot
na V vek vo Evropa zapo~nale od Azija da
navleguvaat varvarskite plemiwa - Huni,
Avari i dr., koi predizvikale golemo
razdviùvawe na varvarskite narodi i
plemiwa koe e poznato kako Golema preselba na narodite. Preselbata ja zapo~nale
Hunite. Tie bile skita~ko pleme od mongolsko poteklo. Vo IV vek ìveele vo oblastite me|u Kaspisko Ezero i rekata Volga,
kade {to se sudrile so Gotite. Koga na ~elo
na hunskiot plemenski sojuz do{ol AtiGolemata preselba na narodite
la, pritisokot na Hunite u{te pove}e se
zasilil. Toa predizvikalo razdviùvawe na
pove}e plemiwa vo koe najbrojni bile germanskite plemiwa: Ostrogoti, Franki, Vandali, Vizigoti, Langobardi i dr. Bogatstvoto na Rimskata Imperija gi
privlekuvalo ovie plemiwa, koi vo V i VI vek na nejzina teritorija osnovale
pove}e svoi dràvi.
Kako bila predizvikana Golemata preselba na narodite?
SOZDAVAWE NA DR@AVATA NA FRANKITE
Frankite bile germansko pleme, koe za vreme na Golemata preselba na narodite ìveele po bregovite na sredna i dolna Rajna. Vo potraga po nova zemja
se naselile vo rimskata provincija Galija. Vo osvojuva~kite vojni najmnogu
se istaknal knezot Klodovik (481-511), koj gi obedinil Frankite i formiral
svoja dràva, a potoa se proglasil za kral na site Franki. So cel da obezbedi
poddr{ka od crkvata vo natamo{nite osvojuvawa vo Galija, kon krajot na V vek
Klodovik go primal hristijanstvoto. Po smrtta na Klodovik dràvata po~nala
da slabee. Negovite sinovi, a potoa i vnuci ja delele dràvata me|u sebe, i taa
se raspadnala na pove}e kralstva.
Kralstvoto na Frankite povtorno po~nalo da zajaknuva vo VIII vek koga
na ~elo na dràvata do{ol Karlo Martel, koj ja osnoval novata kralska dinastija vo Franskata dràva - Karolinzi. Vo 732 godina vo bitkata kaj Poatje
49
TEMA 3
gi pobedil Arabjanite, i go spre~il nivnoto navleguvawe od [panija vo Zapadna Evropa. Karlo Martel sprovel voeni reformi so koi dal prednost na
kowanicata. Zatoa na site vojnici koi sakale da sluàt vo ovoj rod na vojska,
im dodeluval parceli na zemja na doìvotno koristewe. Ovie zemji{ni posedi
bile nare~eni beneficija, a vojnicite {to ja dobivale se vikale vazali. Taka
bile sozdadeni uslovi za sozdavawe na idnoto ricarstvo.
Zo{to Frankite go primile hristijanstvoto?
FRANKSKATA DR@AVA VO VREMETO NA KARLO VELIKI
Najgolema mo} i teritorijalno
pro{iruvawe Frankskata dràva
postignala za vreme na Karlo Veliki
(768-814). Toj vojuval so Langobardite, Arabjanite, Slovenite i dr. So
ovie vojni toj ja pro{iril dràvata
na sever do Balti~koto More, na zapad do Atlantskiot Okean i rekata
Ebro vo [panija, i na istok do rekite Laba, Sava i Bohemskite Planini. Teritorijata na dràvata na
Karlo Veliki gi opfa}ala re~isi
site zemji, koi porano pripa|ale
na Zapadnata Rimska Imperija. Zatoa Karlo Veliki pobaral od papata
da go proglasi za rimski imperator.
Vo 800 godina papKarlo Veliki
ata Lav III
go proglasil za imperator na Svetata Rimska Imperija.
Za da ja zgolemi vazalnata vojska, Karlo Veliki go zgolemil davaweto beneficii za vreme na
vojnite. Imperatorot od niv baral ne samo li~no da
u~estvuvaat vo voenite pohodi, tuku so sebe da vodat
i vooruèna druìna. Za da dojdat do pove}e vojnici,
kralskite vazali i sami po~nale da razdavaat beneficii, taka {to se pojavile i nivni vazali. Kralskite vazali vo odnos na svoite vazali se narekuvale
seniori. Vrhoven senior vo dràvata bil kralot.
So tekot na vremeto kralskite vazali dobienite
zemji kako beneficija po~nale da ja proglasuvaat
Karlo Veliki
50
TEMA
T
EMA 3
za nasledna. Nasledenata zemja so koja vladeel vazalot bila nare~ena feud,
a sopstvenikot feudalec. Taka bila sozdadena cvrsta zavisnost na poniskite
feudalci od povisokite. Taka nastanala feudalnata hierarhija. Na ~elo na
feudalnata hierarhija stoel kralot. Po nego doa|ale kralskite vazali i crkvata, krupnite zemjoposednici, baroni, grofovi i drugi, a pod niv se nao|ale
ricarite. Za site feudalni gospodari rabotele kreposnite selani.
Kako bila uredena dràvata na Karlo Veliki?
RASPA\AWE NA FRANKSKATA DR@AVA

Po smrtta na Karlo Veliki, na prestolot se iska~il negoviot sin Ludvig
nare~en Poboèn. So ogled deka gi nemal sposobnostite na tatko mu, Ludvig
u{te dodeka bil ìv, ja podelil zemjata na svoite tri sina - Lotar, Ludvig i
Karlo, a za sebe ja zadràl vrhovnata vlast. Tie vodele me|usebni borbi koi
zavr{ile so Verdenskiot dogovor vo 843 godina. Spored dogovorot, Frankskata
dràva bila kone~no podelena na tri dela, od koi se formirale tri kralstva:
Zapadno Franksko Kralstvo koe po~nalo da se vika Francija, Isto~no Franksko Kralstvo koe po~nalo da se vika Germanija i Ju`no Franksko Kralstvo koe
po~nalo da se vika Italija.
Zo{to se raspadnala Frankskata dràva po smrtta na Karlo Veliki?
Dràvata na Frankite vo vremeto na Karlo Veliki
51
TEMA 3
ARABJANITE I ISLAMOT
Teritorijata na koja ìveele starite
Arabjani se prostirala na Arabiskiot Poluostrov. Pove}e od edna tretina od ovaa
teritorija pretstavuva bezvodna i te{ko
proodna pustinska zemja. Samo vo ju`niot
del, nare~en Jemen i krajbre`jeto na Crvenoto More koe se vikalo Hexas imalo
plodni kraevi (oazi) bogati so tropski rastenija i pogodni za zemjodelstvo. Niz ovaa
oblast pominuval najva`niot karavanski
pat od Vizantija za Indija. Na toj pat se
razvile pove}e gradovi od koi pozna~ajni
bile Meka i Medina.
Na Arabiskiot Poluostrov ìveele
pove}e plemiwa me|u koi najbrojni bile
Arabiskiot poluostrov
Beduinite. Beduinite odgleduvale kamili,
ovci i kozi i pro~uenite arapski kowi.
Tie ìveele nomadski ìvot. Bile grupirani vo rodovi i plemiwa. Vo VI vek
kaj Arabjanite po~nalo da se raspa|a rodovskoto ureduvawe, i se pojavila rodovskata aristokratija.
Kakvi bile prirodnite uslovi na Arabiskiot Poluostrov?
POJAVA I [IREWE NA ISLAMOT
Za obedinuvaweto na Arabjanite od golemo zna~ewe pretstavuva pojavata
na novata religija nare~ena islam, ~ij osnova~ bil Muhamed (570-632). Novata
vera {to ja propovedal Muhamed bila veruvawe vo eden bog Alah, ~ij prorok
-pratenik na zemjata bil toj. Privrzanicite na islamot se vikale muslimani.
Muhamedovoto u~ewe podocna bilo izloèno vo Koranot (sveta islamska kniga). Od svoite vernici islamot baral odredeni verski obredi: molitva pet pati
dnevno, postewe vo Ramazan, davawe milostina, odewe na axilak vo Meka barem
edna{ vo ìvotot).
Poradi sudirot so aristokratijata vo Meka, vo 622 godina Muhamed bil pri52
TEMA
T
EMA 3
nuden da se preseli od Meka vo
Medina. Taa godina muslimanite
ja narekuvaat hixra i ottoga{ gi
brojat godinite. Otkako u~eweto
na Muhamed se zacvrstilo i
pro{irilo i vo Medina, Muhamed
so svoite privrzanici ja osvoil
Meka, so {to stanal duhoven i
svetoven poglavar na idnata Arabiska dràva.
[to pretstavuva islamot?
Stranici od Koranot
[IREWE NA ARABISKATA DR@AVA

Po smrtta na Muhamed so arabiskata dràva upravuvale negovite naslednici
-halifi, Abu-Bekir, Omar, Osman i Ali. Prvite dvajca halifi ne samo {to go
obedinile arabiskiot svet, tuku uspeale osetno da ja pro{irat arabiskata teritorija. Najprvin Arabjanite ja osvoile Sirija, Palestina, Persija, a potoa
i Mesopotamija i Egipet. Po smrtta na Omar vo Arabija do{lo do dinasti~ki
borbi vo koi pobedila dinastijata na Omaidite. Tie ja premestile prestolninata od Meka vo Damask, i vladeele so Arabija od 661 do 750 godina. Vo toj period Arabjanite osvoile pogolem del od Mala Azija, Gruzija a navlegle duri do
Sredna Azija, s do rekata Ind. Na zapad tie ja osvoile cela Severna Afrika,
a zavladeale i so Pirinejskiot Poluostrov vo Evropa.
So pomo{ na kartata prosledi go {ireweto na Arabiskata dràva.
SLABEEWE I PROPA\AWE NA ARABISKATA DR@AVA
Vnatre{nite borbi i razli~niot sostav
na naselenieto ja oslabuvale dràvata. Ve}e
vo VIII vek arabiskata dràva se raspadnala
na dva dela: Bagdadski i Kordovski Kalifat.
Slabeeweto na dràvata prodolìlo i vo
narednite dva veka, pri {to se odvojuvale i
osamostojuvale muslimanskite dràvi od koi
se formirale Maroko, Egipet, Sirija, kako i
zemjite vo Sredna Azija. Vo sredinata na XI
Turcite - Selxuci go osvoile Bagdad i so toa
stavile kraj na postoeweto na Bagdadskiot
kalifat. Kordovskiot kalifat vo XI vek se
Arabiskata dràva
53
TEMA 3
raspadnal na pove}e dràvi~ki. Vakvata polo`ba ja iskoristile [pancite i
vo 1492 godina go zazele Kordovskiot kalifat.
Koi bile pri~inite za slabeeweto na arabiskata dràva?
KULTURATA NA ARABJANITE
Po obedinuvaweto na arabiskiot svet od Muhamed i osvojuvaweto na pove}e
zemji vo Azija, Afrika i Evropa, do{lo do zabrzan razvoj na arabiskata kultura. Pod vlijanie na islamskata religija bil izgraden originalen arhitektonski stil. Toj osobeno do{ol do izraz vo izgradenite veli~estveni hramovi, nare~eni xamii. Najubav spomenik na arabiskata arhitektura pretstavuva
xamijata vo Kordova vo [panija. Od drugite gradbi se istaknuvaat dvorcite
vo Sevilja i Grenada. Vo duhot na islamskata arhitektura bile izgradeni i
mnogu drugi gradbi: palati, bawi, ku}i i dr. Site tie bile bogato ukrasuvani
so ornamenti - arabeski.
Vo duhot na islamot bila razviena i bogata arabiska literatura. Na arabiski jazik bile napi{ani golem broj originalni literaturni dela. Osobeno
popularna bila zbirkata prikazni Iljada i edna no}, koja bila prevedena i na
pove}e drugi jazici.
Zna~ajni nau~ni ostvaruvawa Arabjanite imale i vo oblasta na filozofijata, astronomijata, medicinata, geometrijata itn. Arabiskite filozofi
odli~no gi poznavale delata na Aristotel i drugite helenski filozofi. Najistaknat arabiski filozof
bil Avicena, koj isto taka ja
poznaval i medicinata.
Arabjanite pokaùvale
golem interes za matematikata. Tie gi usovr{ile
aritmetikata, geometrijata
i aritmetikata. Od Indusite gi zele cifrite i gi
usovr{ile so dodavawe na
nulata. Arabjanite mnogu ja
cenele astronomijata i prvi
po~nale da pravat razlika
me|u son~evata i mese~evata
godina.
:
54
TEMA
T
EM
MA
A 3
ISTO^NO RIMSKO CARSTVO
(VIZANTIJA)
SOZDAVAWE NA VIZANTISKATA IMPERIJA
Vo 395 godina Rimskata Imperija bila podelena na dva dela koi, koi vo
tekot na V vek se oformile kako posebni dràvi: Isto~na Rimska Imperija
(Vizantija), so prestolnina vo Konstantinopol i Zapadna Rimska Imperija so
prestolnina vo Rim. Konstantinopol koj bil graden po primerot na stariot
Rim vo s go imitiral i zatoa bil narekuvan Noviot Rim. I samata Vizantija se smetala za prodolùva~ka na Rimskata Imperija. Nazivite Vizantija i
Vizantijci, pak, dobieni po imeto na grat~eto Vizantion, se naloìle mnogu
podocna vo upotreba. Vizantija iako ja so~uvala i neguvala helensko-rimskata
civilizacija i kultura, sepak taa bila i hristijanski centar.
Kako bila sozdadena Vizantiskata Imperija?
Vizantija vo vremeto na Justinijan I
55
TEMA 3
U{te od prvite vekovi od svoeto postoewe Vizantija se protegala na tri
kontinenti: aziskiot, evropskiot i afrikanskiot. Vo ramkite na Vizantija
toga{ vleguvale Balkanskiot Poluostrov, Severna Afrika, Egipet, Sirija,
Palestina, del od Mesopotamija, delovi od Arabija, Mala Azija, del od Ermenija, Crnomorskoto krajbre`je, Kavkaz i poluostrovot Krim.
Vo Vizantija ìveele razni narodi: Trakijci, Iliri, Grci, Makedonci,
Kopti, Sirijci, Evrei, Ermenci, Gruzijci itn. Slu`beniot jazik otprvin bil
latinskiot, a potoa helenskiot. Na ~elo na Vizantija stoel car (imperator).
Toj imal neograni~ena vlast i se potpiral na mnogubrojnite ~inovnici, vojskata i crkvata. Imperatorot bil smetan za sveto lice, i go po~ituvale kako bog.
Glavno zanimawe na naselenieto vo Vizantija bilo zemjodelstvoto. Vizantija
odrùvala trgovski vrski kako so Kina i Indija na Istok, taka i so narodite
na Evropa. Blagodarej}i na ogromnite prihodi {to gi ostvaruvala, Vizantija
moèla da raspolaga so golema vojska i flota, so koja gi {titela granicite na
svojata dràva.
Na koi teritorii se protegala Vizantiskata Imperija?
VIZANTIJA VO VREMETO NA JUSTINIJAN I
Najgolem podem vo svojot razvitok Vizantija dostignala za vreme na imperatorot Justinijan I (527-565). Vo toa vreme optovarenoto selsko i gradsko
naselenie so razni danoci i zadolènija, po~nalo s po~esto da se kreva na
buntovi. Od site pobuni protiv Justinijanovata vlast najmasovno bilo vostanieto krenato od naselenieto na Carigrad vo 532 godina, poznato po imeto
Nika (Pobeduvaj).
Po sreduvaweto na vnatre{nata sostojba, Justinijan I gi zapo~nal svoite
osvojuvawa za obnovuvawe na
Rimskata Imperija. Taka, vo 555
godina Justinijan I gi osvoil Vandalskoto Kralstvo vo Severna
Afrika i Ostrogotskoto Kralstvo (Isto~no Gotsko carstvo)
vo Italija. Potoa vojuval so
Vizigotite vo [panija, i go zazel
jugoisto~niot del od Pirinejskiot Poluostrov. No pokraj
osvojuva~kite vojni, Justinijan I
moral da ja brani Vizantija od
napadite na nadvore{nite neprijateli, kakvi {to bile SloCarot Justinijan
56
TEMA
T
EM
MA
A 3
venite, Persiskoto Carstvo, Avarite
i drugi. Za da go za{titi Balkanskiot
Poluostrov od napadite na Slovenite i
drugite varvarski plemiwa Justinijan gi
obnovil grani~nite kreposti po Dunav i
izgradil mnogu drugi. Vo 558 godina Justinijan I imenuval komisija od pravnici
so zada~a da izraboti zbornik od zakoni
koi }e vaàt na celata teritorija na imperijata. Toj zbornik na zakoni sodrèl
pravni akti od site oblasti na pravoto,
i go dobil imeto Justinijanov kodeks. Vo
Caricata Teodora
blizina na negovoto rodno mesto Taurision (Taor) imperatorot go izgradil gradot Justinijana Prima koj pretstavuval administrativno i crkovno sedi{te
na istoimenata Arhiepiskopija.
Na koi teritorii se pro{irila Vizanija za vreme na vladeeweto na Justinijan I?
Istraì i osoznaj! Kako izgledala Justinijana Prima spored opisot na vizantiskiot istori~ar Prokopij Kesariski?
SLABEEWE I PROPA\AWE NA VIZANTISKATA DR@AVA

Po smrtta na Justinijan I Vizantija po~nala zabrzano da slabee. Pokraj mnogubrojnite vostanija na pokorenite narodi, na Vizantija postojano napa|ale i
nadvore{ni neprijateli. Carskata vlast bila zaslabnata i od ~estite prsvrti
vo Carigrad. Od krajot na IV vek, pa s do pa|aweto na dràvata vo 1453 godina
vladeele 109 imperatori, od koi samo 34 ja zadràle vlasta do svojata smrt. Vo
tekot na êtvrtata krstonosna vojna (1202-1204), krstonoscite go zazele Carigrad i ja ukinale Vizantiskata Imperija, koja bila obnovena vo 1261 godina.
Kon krajot na XIII vek Vizantija se soo~uvala so napadite na Turcite Osmanlii, koi zapo~nale da gi osvojuvaat prvo vizantiskite vladenija vo Mala Azija,
a vo 1453 godina Osmanliite go zazele i Carigrad. So toa definitivno propadnalo Vizantiskoto Carstvo.
Kako propadnala Vizantiskata Imperija?
57
TEMA
A 3
VIZANTISKA KULTURA
Vo raniot sreden vek Vizantija bila najgolem centar na kulturata vo Evropa. Taa se sozdavaala vrz temelite na anti~kata kultura. Za razvivaweto na
kulturata mnogu pridonesla i razvienata trgovija. Za odrùvawe na trgovski
i diplomatski vrski so drugite zemji nejze bile potrebni mnogu obrazovani
lu|e. Zatoa za obrazovanieto ne se grièla samo crkvata, tuku i trgovcite
i zanaet~iite. Vo mnogu u~ili{ta, pokraj ~itawe i pi{uvawe, se izu~uvale
aritmetika, geografija i delata na starite anti~ki pisateli. Najvisoka {kola
bila Magnaurskata, otvorena vo Carigrad u{te vo VI vek.
Literaturata vo Vizantija bila pod silno vlijanie na crkvata. Bilo mnogu
ra{ireno pi{uvaweto na ìtija na svetci. No istoriskata nauka zazemala
najzna~ajno mesto. Vizantiskite istori~ari davaat mnogu podatoci za Vizantija vo vremeto na Justinijan i negovite sledbenici kako i za Slovenite.
Vo Vizantija bilo mnogu razvieno grade`ni{tvoto. Najubavi gradbi bile
crkvite i dvorcite na imperatorite. Pove}eto crkvi bile gradeni vo nov stil,
nare~en vizantiski. Vo nego dominirale kupolite i svodovite nad vratite i
prozorcite. Njubav spomenik od vizantiskoto grade`ni{tvo e crkvata Sv.
Sofija vo Carigrad izgradena vo vremeto na Justinijan. Po svojata golemina i
ubavina taa gi nadminala site gradbi od toa vreme. Vnatre{nite yidovi bile
ukraseni so raznobojni mozaici i freski. So doa|aweto na Turcite-Osmanlii
vo Carigrad, crkvata bila pretvorena vo xamija a freskite bile prema~kani
so boja.
Vizantiskata kultura imala silno vlijanie vrz razvitokot na kulturata
i kulturniot ìvot na site narodi vo Evropa. Kralevite, knezovite i episkopite od Evropa dolgo vreme gi gradele i ukrasuvale crkvite po ugled na vizantiskite dvorci i crkvi.
Na {to se dolèla razvienata kultura vo Vizantija?
Vnate{nosta na crkvata Sv.Sofija

vo Carigrad
58
Sv. Sofija vo Carigrad
TEMA
T
EMA
MA 3
ISTO^NA EVROPA
ZAPADNI SLOVENI
SAMOVIOT PLEMENSKI SOJUZ
Prva politi~ka zaednica na Zapadnite Sloveni pretstavuva Samoviot plemenski sojuz {to postoel vo prvata polovina na VII vek (623-658). Negovoto
sozdavawe bilo obusloveno od potrebata za odbrana od Avarite, a podocna i od
Bavarcite, odnosno Frankite, kako i od pojavata na imotnata diferencijacija {to nastanala kaj Zapadnite Sloveni. Centarot na negovoto nastanuvawe
bil teritorijata na ê{ka, kon koj se prisoedinile i slovenskite plemiwa vo
Moravija i Slova~ka. Podocna kon ovoj sojuz se prisoedinile i slovenskite
plemiwa vo Isto~nite Alpi i Panonija. Po smrtta na knezot Samo, sojuzot se
raspadnal. Imeno, so {ireweto na hristijanstvoto i germanizacijata vo spomenative slovenski zemji, tie ja izgubile svojata nezavisnost i stanale vazali
najprvo na frane~kite, a podocna na germanskite vladeteli.
Kako nstanal Samoviot plemenski sojuz?
VELIKA MORAVIJA
Vo procesot na borbata protiv germanskata kolonizacija i voop{to protiv germanskite osvojuva~ki voeni
pohodi, vo po~etokot na IX
vek se sozdal nov plemenski
sojuz koj prerasnal vo Velikomoravsko kneèvstvo.
Toa e sozdadeno pod vodstvoto na Moravskite Sloveni, Knezot Rostislav
a kon koi se prisoedinile
i Slovenite vo ê{ka. Izvesna samostojnost
sozdale i Polapskite i Pribalti~kite Sloveni.
Najzna~aen vladetel na Velikomoravskoto
kneèvstvo bil knezot Rostislav. Toj, so cel da
go zajakne osamostojuvaweto na kneèvstvoto,
opobaral od Vizantija propovednici da ja {irat
bogoslu`bata na slovenski jazik. Vizantiskiot
imperator Mihajlo III za taa cel gi ispratil vo
Pokrsuvawe na Rusite
Velika Moravija, Kiril i Metodij. Kako rezul59
TEMA
A 3
tat na {ireweto na hristijanstvoto na slovenski jazik, tie vo Moravija uspeale da formiraat
posebna slovenska crkva. Germanskite feudalci
kako i krupnoto germansko sve{tenstvo bile protiv {ireweto na hristijanstvoto na slovenski
jazik, a so toa i protivnici na samostojnosta na
Velika Moravija. Tie prezele novi zavojuva~ki
voeni pohodi poradi koi vo po~etokot na X vek
ova kneèvstvo se raspadnalo.
Zo{to Kiril i Metodij bile povikani vo Velika Moravija?
Knezot Vladimir
Ê[KA DR@AVA
Vo vtorata polovina na XI vek, se sozdala i ê{kata dràva. Slovenskite
plemiwa vo ê{ka, koi najprvo bile vo sostav na Samoviot plemenski sojuz, a
potoa vo ramkite na Velikomoravskata dràva i vo vazalen odnos na germanskite carevi vo po~etokot na XI vek po~nale da se osamostojuvaat. Nivnite
knezovi koi vo toa vreme ja priznavale vrhovnata vlast na germanskite carevi
s pove}e se izdignuvale. Vo vtorata polovina na XI vek ~e{kiot knez Vratoslav ja iskoristil te{kata polo`ba na germanskiot car Henrih IV, poradi vnatre{nite borbi, i go prinudil da ja priznae samostojnosta na ê{kata
dràva, vo ramkite na Germanskata imperija. Toga{ ~e{kiot knez bil priznat
za kral, a ê{ka za kralstvo.
POLSKA DR@AVA
Re~isi vo isto vreme nastanala i prvata dràva na Slovenite vo Polska.
Imeno, vo sredinata na X vek knezot Me{ko gi obedinil slovenskite plemiwa
koi ìveele po tekot na rekata Visla vo Polska. Vo tekot na narednite voeni
pohodi pod negova vlast padnale i drugi polski plemiwa, iako i samiot toj ja
priznaval vrhovnata vlast na germanskiot car. Negoviot naslednik, Boleslav
I Hrabar uspeal Polska da ja oslobodi od zavisnosta na germanskite carevi.
Vo 1000-ta godina vo Polska bila sozdadena samostojna Polska arhiepiskopija
koja direktno bila povrzana so papata. Za da ja zacvrsti vlasta, na crkvata i na
blagorodnicite im daruval imoti i privilegii. Pred krajot na ìvotot Boleslav se proglasil za kral. Po negovata smrt Polska po~nala da slabee po {to
naskoro padnala pod germanska vlast.
Objasni go procesot na sozdavaweto na ~e{kata i polskata dràva.
60
TEMA
T
EMA
MA 3
ISTO^NI SLOVENI
KIEVSKA RUSIJA
Onie Sloveni {to se preselile na teritorijata pome|u rekite Zapadna
Dvina i Bug, potoa po gorniot tek na rekite Volga i Oka i ezeroto Ladoga do
podra~jeto na Dnepar i Crnoto More bile nare~eni Anti, odnosno Isto~ni
Sloveni. Podocna, vo tekot na IX vek za niv e utvrdeno imeto Rusi, dodeka nivnata zemja e nare~ena Rusija.
Vo periodot na VII i VIII vek kaj
Isto~nite Sloveni doa|a do zasiluvawe
na op{testvenoto raslojuvawe. Trgovijata se odvojuva od zemjodelstvoto i
sto~arstvoto i se sozdale oddelni gradski centri, koi dobivale s pogolemo
stopansko zna~ewe. Najpoznati me|u
niv bile Kiev i Novgorod. Preku niv se
odrùvale trgovski vrski so Vizantija i
drugi zemji. Namesto starite nestabilni
plemenski sojuzi se sozdavale potrajni
kneèvstva. Vo tekot na IX vek nastanuva
Sv. Sofija vo Novgorod
Novgorodskoto kneèvstvo ~ija vojska
pod vodstvoto na knezot Rurik uspe{no
gi odbiva pqa~ka{kite pohodi na Varjagite, nomadski plemiwa od Skandinavija. Kon krajot na istiot vek se izdignuva Kievskoto kneèvstvo koe bilo
sozdadeno pod vodstvoto na knezot Oleg.
Vo tekot na vtorata polovina na X vek Kievska Rusija dostignuva najgolema
mo}. Oleg go napadnal Carigrad pri {to so Vizantija sklu~il povolen trgovski dogovor. Kievska Rusija stanala i zna~aen me|unaroden faktor, bidej}i
toga{ odrùvala trgovski i diplomatski vrski so Vizantija i drugi evropski
zemji.
Vo ova vreme vo Kievska Rusija preku Vizantija se {irelo hristijanstvoto. Vo 988 godina knezot Vladimir go primal hristijanstvoto od Vizantija, go pokrstil svojot narod i se oènil so sestrata na vizantiskiot car. Vo
po~etokot na XI vek na kneèvskiot prestol vo Kievska Rusija do{ol Jaroslav
Mudriot (1019-1054). Za vreme na negovoto vladeewe, Rusija zaedno so Vizantija pretstavuvala najsilna dràva na Istok. Isto taka, pod negovo rakovodstvo
zapo~nala rabotata i donesuvaweto na prviot ruski zakonski zbornik - Ruska
pravda. Po negovata smrt dràvata po~nala da slabee. Vo 1240 godina Mongolite navlegle na teritorijata na Kievska Rusija a so toa ja izgubila svojata
nezavisnost.
Od kogo knezot Vladimir go primal hristijanstvoto?
61
TEMA
A 3
KRSTONOSNI POHODI
PRIÎNI I POVOD
Vo tekot na XI vek, naturalnoto stopanstvo zapo~nalo da preminuva vo stokovo-pari~no stopanstvo. Toga{ trgovcite od
Zapadna Evropa odele na Istok, i obratno,
kupuvaj}i i prodavaj}i razni proizvodi.
evropskite trgovci i crkovnite lu|e koi
odele na istok se sretnuvale so bogati i
rasko{ni gradovi, porazviena kultura, nenaseleni mesta. Po vra}aweto od Istok ona
{to go gledale im go raskaùvale na svoite
sonarodnici. Toa predizvikalo kaj niv
èlba i streme` za osvojuvawe na isto~nite
Krstonosci
zemji. Polo`bata na Istok vetuvala golema
dobivka. Kako povod za krstonosnite vojni
posluìlo prodiraweto na Turcite-Selxuci vo Predna Azija i pa|aweto na
Erusalim pod nivna vlast. Papata Urban II, na Soborot vo Klermon gi povikal
biskupite, blagorodnicite i mnogubrojniot narod na krstonosna vojna. Crkvata na ~elo so papata gledala mo`nost za pro{iruvawe na svoeto vlijanie na
Istok koe go izgubila vo 1054 godina po podelbata na crkvata. Zatoa ja zemal
inicijativata vo svoi race i na pohodite im dala verski karakter.
Koi bile pri~inite za krstonosnite vojni?
POÊTOK I TEK NA KRSTONOSNITE VOJNI
Pokraj crkvata, za u~estvo vo krstonosnite vojni bile zainteresirani i
baronite so cel da zagrabat zemja, ricarite trgnale po bogatstva i avantura, a
siroma{nite selani za da se spasat od siroma{tijata. Spored za{ienite krstovi na oblekata, u~esnicite bile nare~eni krstonosci, a vojnite krstonosni.
Prvata krstonosna vojna zapo~nala vo 1096 godina. Pod vodstvo na Petar
Pustnik krstonosnata vojska sostavena od siroma{nite selani od Zapadna
Evropa, preku Ungarija i Balkanskiot Poluostrov stignala vo Carigrad. Vo
Mala Azija krstonoscite doìveale poraz od Turcite -Selxuci. Narednata godina dobro organizirani krstonosni vojski na krupnite feudalci i ricarite,
predvodeni od francuskiot grof Rajmond Tuluski, preku Makedonija i Tra62
T MA 3
TEMA
kija, pristignale vo Carigrad. Po nekolkugodi{ni borbi, krstonoscite go osvoile Erusalim. Na osvoenite teritorii vo Sirija i Palestina, krstonoscite
go formirale Erusalimskoto kralstvo i u{te nekolku pomali krstonosni
dràvi~ki.
Za da gi odbranat i zadràt pridobivkite od Prvata krstonosna vojna,
francuskiot kral Luj VII i germanskiot car Konrad III organizirale Vtora
krstonosna vojna (1147-1149), koja ne dala skoro nikakvi rezultati. Po 90 godini Turcite-Selxuci go zazele Erusalim i go uni{tile Erusalimskoto Kralstvo.
Tretata krstonosna vojna (1189-1196) se vodela so cel da se oslobodi Erusalim. Vo vojnata u~estvuvale vojski od Francija, Anglija i Germanija predvodeni od nivnite vladeteli. Otkako vizantiskiot imperator gi prefrlil
krstonoscite vo Mala Azija tie ne uspeale da go oslobodat Erusalim.
Kako se vodela Prvata krstonosna vojna?
Osvojuvaweto na Erusalim vo 1099 godina
63
TEMA
A 3
ÊTVRTATA KRSTONOSNA VOJNA
Nepomiren so neuspehot, toga{niot rimski papa Inokentij III organiziral êtvrta
krstonosna vojna (1202-1204). Taa namesto osloboduvawe na Bo`jiot grob vo Erusalim, bila
direktno naso~ena kon osvojuvaweto na vizantiskata prestolnina Carigrad. Vo 1204 godina
krstonoscite so brodovi go opsadile gradot i
po èstoki uli~ni borbi go osvoile. Istovremeno krstonoscite osvoile i golem del od Vizantiskata Imperija, kade {to bilo sozdadeno
novoto Latinsko Kralstvo, so sedi{te vo Carigrad. Gradot Solun pak stanal sedi{te na SolKrstonosnata vojska na
unskoto Kralstvo. Bile sozdadeni i drugi pomaPetar Pustiwak
li krstonosni dràvi na Balkanot. Duri vo 1261
godina po pa|aweto na Latinskoto Carstvo bila
vozobnovena Vizantiskata Imperija.
Katoli~kata crkva po~nala da go {iri misleweto deka gre{nite lu|e
nikoga{ nema da moàt da gi oslobodat svetite mesta. Toa }e moèle da go
storat samo nevinite deca. Pod
vlijanie na takvoto mislewe, vo
1212 godina, vo Germanija i Francija po~nale da organiziraat
Detski krstonosen pohod. I ovoj
pohod zavr{il katastrofalno za
krstonoscite. Vo XIII vek bile organizirani u{te nekolku pohodi,
koi, isto taka, zavr{ile so neuspeh
i so te{ki posledici.
Protiv kogo bila naso~ena êtvrtata krstonosna vojna?
Krstonosni dràvi sozdadeni

so Prvata krstonosna vojna
64
TEMA
T
EMA
MA 3
POSLEDICI OD KRSTONOSNITE VOJNI
Krstonosnite vojni ne ja postignale postavenata cel. Krstonoscite ne gi
zadràle osvoenite zemji na Istok. Sepak tie se zna~ajni po toa {to se zasilile trgovskite vrski so Istok, se razvile pove}e zapadnoevropski trgovski gradovi (Venecija, Xenova i dr.) so {to se zgolemil brojot na gradskoto naselenie.
Kralevite vo zapadnoevropskite dràvi prisvojuvaj}i gi zemjite na zaginatite
feudalci i ricari sozdavale edinstveni feudalni monarhii so jaka centralna
vlast. Krstonoscite se zapoznale so vizantiskata i arabiskata kultura i ja
prenele vo Evropa. Prenele i mnogu rastenija i proizvodi: pamukot, orizot,
limonot, lubenicata i drugo, potoa svila, nakit, za~ini, boi i se zapoznale so
razni zanaeti. Vo nekoi gradovi na Istok zapadnoevropskite trgovci osnovale
svoi trgovski kolonii i zagospodarile so trgovijata na Sredozemnoto More.
So razvitokot na trgovijata se razviva pomorskiot i suvozemniot soobra}aj.
Seto toa pridoneslo za u{te pogolem op{testveno-ekonomski i kulturen razvoj na Evropa.
Koi se posledicite od krstonosnite vojni?
Osvojuvaweto na Carigrad
65
TEMA
A 3
HUMANIZAM I RENESANSA
POJAVA NA HUMANIZMOT
Vo tekot na XIV vek italijanskite gradovi-republiki prerasnale
vo najrazvieni ekonomski i kulturni
centri vo Evropa. Vo niv zabrzano se
razvivala trgovijata, manufakturnoto proizvodstvo, bankarstvoto, brodogradbata i dr. Kako rezultat na toa
do{lo do zabrzan razvitok na italijanskoto gra|anstvo. Toa ìveelo vo
rasko{ni palati, ~ii {to prostorii
i dvorovi bile ispolneti so skulpturi i drugi spomenici. Osven toa,
bogatite italijanski gra|ani bile
opkruèni so profesori, nau~nici
i umetnici. Tie po~nale s pove}
e da se osloboduvaat od starite
(feudalni) pogledi na svet, so koi
~ovekot se naso~uval kon dostignuvawe blaènstvo na drugiot svet.
Bogatoto italijansko gra|anstvo
raskinuvaj}i so takvite feudalni
stegi, po~nalo s pove}e da se svrtuva kon kultot na ~ovekoviot razum
Petrarka
i kon ~ovekovoto tvore{tvo. Na toj
na~in vo vtorata polovina na XIV vek
vo Italija se zarodil i postepeno stanal dominanten noviot pogled na svet, koj
bil nare~en humanizam (po latinskiot zbor humanus-~ove~en).
Zo{to humanizmot prvo se pojavil vo Italija?
RENESANSA
Kako rezultat na noviot pogled na svet bil izvr{en epohalen kulturen
presvrt, {to ovozmoìlo da se razvie edno {iroko kulturno dvièwe, koe e
poznato kako renesansa ili prerodba. Ovoj procut na umetnosta i knièvnosta
me|u XIV i XVI vek se narekuva renesansa. So pojavata na humanizmot vo Itali66
T MA 3
TEMA
,
;
ja, se zgolemil interesot kon izu~uvawe

na delata na starite helenski i rimski
pisateli, kako i anti~kite umetnici i
skulptori.
Razvojot na renesansata vo Italija se odvival niz tri etapi. Toj bil
neramnomeren vo oddelnite gradovi i
nau~ni i umetni~ki disciplini. U{te
od po~etokot gradot Firenca stanal
najrazvieno humanisti~ko sredi{te.
Golema zasluga za toa imal tamo{niot
univerzitet i t.n. Platonova akademija.
Vo ramkite na univerzitetot postoel i
kurs za izu~uvawe na delata na slavniot
helenski filozof Aristotel. Kako rezultat na toa vo vtorata polovina na
XV vek vo Firenca zabrzano po~nale da
se razvivaat humanitarnite nauki. Vrz
baza na anti~koto nasledstvo bile sozdadeni pove}e literaturni i umetni~ki
dela, so svetovna sodrìna i vo duhot na
novoto prerodbensko vreme.

Od Italija renesansata brzo se pro{irila i vo pove}eto evropski zemji.
Kako rezultat na toa do{lo do s potesno kulturno zbliùvawe na oddelnite
evropski zemji i narodi.
[to pretstavuva renesansata?
RENESANSNA KNI@EVNOST, UMETNOST I NAUKA
Zarodi{ na renesansata vo Italija bil Dante Aligieri. Vo negovoto kapitalno delo Boèstvena komedija koe bilo napi{ano na naroden italijanski
jazik , se sodràt dosta humanisti~ki elementi, koi so pravo ovoj golem tvorec
go vbrojuvaat vo predvesnicite na renesansata.
Za osnovopolo`nik na humanizmot se smeta Fran~esko Petrarka. Negovite poetski i filozofski dela se ispolneti so sodrìni za ~ovekot i negoviot ìvot. Svoite razmisluvawa Petrarka gi gradel vrz delata na anti~kite
pisateli Platon, Aristotel i dr., vnesuvaj}i go pritoa duhot na novoto
gra|ansko op{testvo. Zna~ajna li~nost od ovoj period e i Xovani Boka~o koj
napi{al zbirka od sto noveli, sobrani vo deloto Dekameron.
Renesansnata knièvnost se {iri i vo drugite evropski zemji, kako {to
bile Ulrih fon Huten (Germanija), Fransoa Rable (Francija), Erazmo Roterdamski (Holandija), Miguel Servantes ([panija), [ekspir ([panija) i dr.
Golema uloga vo formiraweto i razvojot na italijanskiot humanizam, osven
67
TEMA
A 3
gradot Firenca imale i kulturnite centri-Rim, Milano, Neapol, Venecija i
dr. Vo ovie centri tvorele i ostavile svoi kapitalni dela golem broj kulturni
dejci. Me|u niv ~elno mesto zazemale Leonardo da Vin~i, Mikelanxelo, Rafael Santi, Ticijani dr.
Najpoznati slikarski dela na Leonardo da Vin~i se Mona Liza (Xokonda)
i Tajnata ve~era. Mikelanxelo ja naslikal kompozicijata vo Sikstinskata
kapela vo Vatikan.
Poznati skulptori koi posebno ja prou~uvale anatomijata na teloto bile
Donatelo i Mikelanxelo. Donatelo ja izrabotil skulpturata David, dodeka
najpoznatoto ostvaruvawe na Mikelanxelo e skulpturata Mojsej.
Napravete komparacija me|u slikata Mona Liza i srednovekovnite freski.
RAZVOJOT NA NAUKATA
Vo epohata na humanizmot i renesansata osetno bil zabrzan i razvojot
na naukata. \ovani Boka~o go sozdal prviot psiholo{ki roman vo evropskata
literatura; pisatelot Nikola Makijaveli vo svoite kapitalni dela se zalagal sekoj ~ovek da se drì do stvarnosta; Tomas Mor vo deloto Utopija sozdal
izmislena dràva na eden od ostrovite bez privatna sopstvenost; podocna za
izgraduvawe op{testvo vrz baza na kolektivna sopstvenost se zalagal i Italijanecot Tomazo Kampanela.
Po 1440 godina, koga vo gradot Majnc Germanecot Johan Gutenberg ja prona{ol
pe~atnicata, naukata i umetnosta dobile u{te pozabrzan od vo svojot razvitok.
Po~nale da se pe~atat ne samo dela so sovremena sodrìna, tuku i od anti~kite
pisateli, filozofi i drugi tvorci. Ednovremeno so toa bile otkrieni i novi
pronajdoci: kompasot, geografskata karta
i drugo.
Pod vlijanie na humanizmot bil
napraven silen probiv i vo razvojot na astronomijata i fizikata, nad koi prirodni
nauki prodolùvala da ima celosen monopol crkvata. Vo sprotivnost so crkovnite stavovi, polskiot nau~nik Nikola
Kopernik do{ol do zaklu~ok deka planetata Zemja zaedno so drugite planeti vo
vselenata se vrtat okolu Sonceto. Takvata teza podocna so pronao|aweto na novi
astronomski instrumenti bila potvrdena
kako ispravna.
Koi nau~ni disciplini se razvile vo epohata na humanizmot i renesansata?

$ ($
$ #
!)
68
TEMA 3
GOLEMITE GEOGRAFSKI OTKRITIJA
PRIÎNI ZA GEOGRAFSKITE OTKRITIJA

Kon krajot na XV i po~etokot na XVI vek doa|a do golemi geografski otkritija. Tie bile usloveni od zna~itelniot stopanski i kulturen napredok
na Zapadna Evropa. Toga{ i evropskite trgovci ja zgolemile trgovijata so
Bliskiot Istok, kupuvale stoka duri od Indija i Kina (mirudii, nakit, svila
i dr.). Me|utoa tie ne odele vo Indija i Kina, tuku stokata ja prekupuvale od
arapskite trgovci mnogu skapo. Za da go izbegnat posredni{tvoto, trgovcite i
vladetelite od sredozemnomorskite zemji ve}e razmisluvale kako da dojdat do
Indija po morski pat. Baraweto na morski pat za Indija osobeno se zabrzalo
koga Turcite-Osmanlii go osvoile Bliskiot Istok i Balkanskiot Poluostrov
i go presekle patot preku Mala Azija i Sirija.
Tehni~kiot napredok vo toa vreme daval mo`nost za prezemawe na dale~ni
morski patuvawa. Mornarite ve}e go koristele kompasot i pogolemi brodovi
- karaveli. Vo toa vreme Toskaneli, geograf od Firenca, u~el deka Zemjata
Golemite geografski otkritija
69
TEMA 3
Edna od karavelite na Kristifer Kolumbo
ima oblik na topka i izrabotil karta na svetot. Vo nea Indija ja pomestil na

drugata strana od Atlantskiot Okean. Toa go pottiknalo Kristifer Kolumbo
da trgne na pat za Indija.
Koi bile pri~inite za geografskite otkritija?
OTKRIVAWE NA AMERIKA
Kristifer Kolumbo bil sin na tkaja~ od Xenova. U{te kako mom~e stanal
mornar i veruval, deka Zemjata ima forma na topka. Koga se zapoznal so novata
karta na svetot, Kolumbo re{il da go otkrie noviot pat za Indija plovej}i vo
zapaden pravec. So pomo{ na {panskata kralica Izabela, Kolumbo dobil tri
karaveli i 90 mornari, i vo letoto 1492 godina otplovil od [panija, i po 43
dena dolgo i te{ko patuvawe ekspedicijata stasala do ostrovot San Salvador.
Po otkrivaweto na ostrovite Haiti i Kuba, Kolumbo se vratil vo [panija
so uveruvaweto deka go otkril noviot pat za Indija. Kolumbo ne znael deka
pome|u Evropa i Azija se nao|a drug kontinent. Toj organiziral u{te tri patuvawa, no do krajot na svojot ìvot veruval deka go otkril isto~niot breg na
Indija. Zatoa i mesnite ìteli vo otkrienite zemji gi narekol Indijanci.
Podocna italijanskiot patopisec Amerigo Vespu~i, patuvaj}i niz istite
zemji, ustanovil deka Kolumbo otkril nov dotoga{ nepoznat kontinent. Noviot kontinent go dobil negovoto ime - Amerika.
Kako do{lo do otkrivaweto na Amerika?
70
TEMA
T
EM
MA
A 3
OTKRIVAWETO NA MORSKIOT PAT ZA INDIJA
Dodeka Kolumbo go baral noviot pat
za Indija plovej}i vo zapaden pravec,
portugalskite moreplovci imale ista
cel - da ja pronajdat Indija, no plovej}i vo isto~en pravec. Vo vtorata
polovina na XV vek portugalskiot
moreplovec Diaz dvièj}i se okolu
Afrika do{ol do nejziniot juèn del
i se zaprel do tamo{niot rt koj bil
nare~en Rt na Dobra Nade`. So toa ne
prestanal interesot na Portugalcite
za Indija. Vo 1498 godina moreplovecot Vasko de Gama trgnal po patot na
Diaz, ja zaobikolil Afrika, minal
niz Indiskiot Okean i stignal do
Indija. Taka, toj prv od moreplovcite
uspeal da go otkrie morskiot pat za
Indija.
Kako bil otkrien morskiot pat za
Indija?
+
PRVOTO PATUVAWE OKOLU SVETOT

Po otkrivaweto na Amerika i morskiot pat za Indija, moreplovcite
ne prestanale so novi tragawa po nepoznatiot svet. Taka vo 1519 godina portugalskiot moreplovec Frenando Magelan, koj bil vo slu`ba na [panija, go
zapo~nal svoeto prvo patuvawe okolu svetot. So ekspedicijata sostavena od
pet broda i 265 mornari posada trgnal od [panija. Vo po~etokot plovel niz
Atlanskiot Okean po patot na Kolumbo, potoa po bregot na Ju`na Amerika
i stignal do nejziniot najjuèn del navleguvaj}i niz nego vo Tihiot Okean.
Po pove}e meseci patuvawe na otvoreno more, trpej}i èd i glad, stignale do
Filipinskite Ostrovi. Tuka Magelan zaginal vo edna borba so domorodcite.
Negovata ekspedicija go prodolìla patot okolu Azija i Afrika. Po tri godini patuvawe (1519-1522) so ostanatata posada od samo eden brod i 18 mornari
se vratila nazad vo [panija. Taka zavr{ilo prvoto patuvawe okolu zemjata. So
toa bilo i prakti~no potvrdeno nau~noto tolkuvawe, deka zemjata ima top~esta
forma.
Opi{i go prvoto patuvawe okolu svetot?
71
TEMA
A 3
7

,$
"
POSLEDICI OD GEOGRAFSKITE OTKRITIJA

I NIVNOTO ZNAÊWE
U{te od po~etokot na XVI vek zapo~nala kolonizacijata na zemjite
i narodite od noviot svet. Mnogu lu|e od Evropa, a osobeno osiroma{enite
{panski ricari, èlni za lesno zbogatuvawe, organizirale osvojuva~ki ekspedicii. Tie navlegle vo Centralna i Ju`na Amerika, vo zemjite {to gi otkril Kolumbo. [panskiot osvojuva~ Fernando Kortez vo 1521 godina go osvoil
Meksiko i ja uni{til dràvata na Actekite. Drug {panski osvojuva~ Francisko Pizaro vo 1531 godina go osvoil Peru i ja osvoil dràvata na tamo{nite
Inki. [panskite osvojuva~i doma{noto naselenie go pretvorale vo robovi, a
novootkrienite zemji bile pretvoreni vo kolonii.
Po otkrivaweto na morskiot pat za Indija, Portugalcite prvi zapo~nale
da sozdavaat svoi kolonii vo Indija i Kina. Portugalcite kolonijalni osvojuvawa izvr{ile i vo Ju`na Amerika. Kolonijalnite gospodari donesuvale od
osvoenite kolonii zlato, srebro i drugi skapocenosti. [pancite i Portugalcite od Amerika vo Evropa donele i novi nepoznati kulturi: kompir, p~enka,
tutun, grav i drugo. Od druga strana vo Amerika bile odneseni pove}e doma{ni
ìvotni: kowi, kravi, ovci i drugo, kako i nekoi rastenija koi tamu gi nemalo
kako: pamuk, razno ovo{je i drugo.
Geografskite otkritija pridonele pobrzo da se razviva trgovijata i
72
TEMA
T
EMA 3
stoko-pari~noto stopanstvo. Gradovite pokraj bregot na zapadna Evropa stanale golemi trgovski centri. Procesot na prvobitnata akumulacija na kapitalot i razvojot na buròazijata se odvivale so pobrzo tempo.
Kako posledica od golemite geografski otkritija bilo i premestuvaweto na morskiot trgovski pat od Sredozemnoto More na Atlanskiot Okean. Toa
predizvikalo opa|awe na zemjite vo Ju`na Evropa osobeno italijanskite gradovi Venecija i Xenova.
Kakvo zna~ewe imale golemite geografski otkritija za Evropa?
Kolumbo na kopno go pre~ekuvaat domorodcite
73
TEMA
A 3
ULOGATA NA CRKVATA VO ZAPADNA EVROPA
ULOGATA NA CRKVATA VO ZAPADNA EVROPA

Do po~etokot na IV vek rimskata dràva
imala neprijatelski odnosi so hristijanskite
op{tini. Vo 313 godina Konstantin I Veliki
go izdal Milanskiot edikt, so koj hristijanskata religija stanala ramnopravna so drugite
i dobila legalna sloboda. Ottoga{ hristijanskata crkva po~nala postepeno da se pretvora vo
privilegirana institucija i kako rezultat na
toa do krajot na IV vek hristijanstvoto se pretvorilo vo dràvna religija na Rimskata Imperija. Bidej}i hristijanskata crkva gi branela
interesite na dràvata, dobivala od dràvata i
od velikodostojnicite golemi zemji{ni posedi
i privilegii, a sve{tenstvoto bilo oslobodeno
od danocite. Vo {ireweto na hristijanstvoto,
episkopot na gradot Rim steknal golem ugled
me|u sve{tenstvoto i zapo~nal da se narekuva
papa, odnosno tatko ili glava na crkvata. Proglasuvaj}i se za naslednik na apostolot Petar,
papata zapo~nal da gi pot~inuva ostanatite
episkopi. Na toj na~in, rimskiot papa stanal
vrhoven poglavar na zapadnoevropskite hristijani.
,

[ireweto na hristijanstvoto me|u varvarskite narodi odigralo progresivna uloga, bidej}
i noselo porazviena civilizacija vo odnos na paganstvoto (mnogubo{tvoto).
Manastirite bile edinstveni centri i àri{ta na srednovekovnata pismenost, a monasite edinstveni pismeni lu|e. Kaj nekoi narodi, crkvata odigrala zna~ajna uloga i vo organiziraweto na otpor i narodnoosloboditelni
dvièwa. Me|utoa, vo odredeni zemji na Zapadna Evropa crkvata bila organizator i na zavojuva~ki pohodi i osvojuva~ki vojni, kakvi {to bile na primer
krstonosnite.
Zo{to hristijanskata crkva imala privilegirana polo`ba vo dr`vata?
74
TEMA
T
EM
MA
A 3
SOZDAVAWE NA PAPSKATA DR@AVA
Vo tekot na VIII vek rimskata crkva bila izloèna na napadi i ograbuvawa od strana na Langobardite.
Majordomot na frankskata dràva
Pipin Kusiot, na povik od papata,
do{ol vo Italija i gi porazil Langobardite. Na teritoriite {to bile
odzemeni od Langobardite, vo Sredna Italija, so centar vo gradot Rim,
vo 756 godina bila sozdadena papskata dràva. Ostatok od svetovnata
dràva na papata denes pretstavuva
Proda`ba na indulgencii
Vatikan. Papskata dràva imala
mnogu zna~ajno mesto vo evropskata
istorija, bidej}i papata kako vrhoven poglavar na zapadnoto hristijanstvo,
pomagal vo razre{uvaweto na spornite pra{awa me|u oddelnite dràvi.
Opi{ete go sozdavaweto na papskata dràva.
PODELBA NA HRISTIJANSKATA CRKVA
So podelbata na Rimskata Imperija naskoro se podelila i hristijanskata
crkva. Me|u papite na zapad i patrijarsite na istok, postoelo neprijatelstvo
i netrpelivost za prevlast vo crkvata. Neprijatelstvoto osobeno se zasililo
koga papite otvoreno go istaknale svoeto pravo na vlast nad celata hristijanska crkva. Protiv vakvite papski pretenzii bile i vizantiskite imperatori,
koi bile protiv me{aweto na papite vo nivnite vnatre{ni raboti. Papite i
patrijarsite se karale i pri {ireweto na hristijanstvoto me|u slovenskite
narodi. Nivnata borba se prodlabo~ila i poradi nesoglasuvaweto po nekoi
verski pra{awa i obredi. Rivalstvoto me|u isto~nata i zapadnata crkva tolku
se zasililo {to vo 1054 godina do{lo do celosen rascep. Crkvite edna na druga
si frlile anatema -prokletstvo. Od toga{ zapadnata crkva po~nuva da se narekuva rimokatoli~ka na ~elo so papa so sedi{te vo Rim, a isto~nata crkva
po~nuva da se narekuva pravoslavna na ~elo so patrijarh so sedi{te vo Carigrad.
Koi se pri~inite za podelbata na hristijanskata crkva?
75
TEMA 3
BORBATA POME\U CARSTVOTO I PAPSTVOTO
So jakneweto na crkvata, zapo~nala i otvorena borba pome|u Papstvoto i
Carstvoto, koja traela nekolku veka. Prviot sudir nastanal vo XI vek vo vremeto na carot Henrih IV i papata Grgur VII. So ogled na golemata finansiska mo}
so koja raspolagale, papite imale prednost vo odnos na carevite. Vo po~etokot
na XIII vek, za vreme na papata Inokentie III, Papstvoto ja dostignalo najvisokata mo}. Toga{ papata po~nal da se me{a vo politikata na dràvite vo
Evropa. Nekoi evropski vladeteli bile duri i vazali na papata i mu pla}ale
godi{en danok.
So zajaknuvaweto na evropskite dràvi vo XIII i XIV vek, vlijanieto na Papstvoto poleka se namalilo. I pokraj toa, crkvata s u{te pretstavuvala silen
faktor vo istorijata na Evropa.
Koi bile pri~inite za borbata pome|u Carstvoto i Papstvoto?
REFORMACIJA I PROTIVREFORMACIJA
Reformacijata e socijalno, ideolo{ko i politi~ko
dvièwe od po~etokot na XVI vek {to e naso~eno protiv Katoli~kata crkva. Ova dvièwe }e dovede do rascep
na Katoli~kata crkva i do formirawe na Luteranskata
(Protestantskata) crkva.
Reformacijata bila predizvikana od pove}e pri~ini.
Edna od pri~inite e ekonomskata polo`ba na crkvata
koja preku razni finansiski dava~ki sobirala golemi
pari~ni sredstva. Drug zna~aen
motiv za neza- Istaknuvaweto na
95-te tezi na
dovolstvo bil
Martin Luter
i na~inot na
ìvotot
na
sve{tenstvoto. Mnozina od crkovnite
velikodostojnici vodele rasko{en i
skandalozen ìvot. Nezadovolstvoto
kulminiralo koga Rimokatoli~kata
crkva po~nala da prodava t.n. indulgencii. Na onie {to kupuvale indulgencii im se prostuvale site grevovi.
Najgolemoto nezadovolstvo protiv
Katoli~kata crkva i li~no protiv papata bilo izrazeno vo Germanija. Reformacijata zapo~nala vo 1517 godina,
Martin Luter
koga Martin Luter na vratata na kat76
TEMA
T
EMA
MA 3
edralata vo Vitenberg gi istaknal svoite 95 tezi.
Toj javno gi kritikuval zloupotrebite na crkvata
i baral da se sprovedat reformi vo crkvata. Luter go proglasil Svetoto Pismo za edinstven izvor na verata. Negovoto u~ewe brzo se {irelo i
go zafatilo pogolemiot del od Germanija.
Po dolgogodi{nite vojni pome|u privrzanicite i protivnicite na reformacijata vo Germanija, vo koi niedna od stranite ne pobedila, vo
1555 godina vo Augsburg bil sklu~en verski mir
pome|u katolicite i protestantite. So mirot, na
protestantite vo Germanija im bila priznaena
ramnopravnosta so katoli~kite vernici.
Od Germanija reformacijata se pro{irila i
Papata Inokentie III
vo pove}e drugi katoli~ki zemji: Francija, [vajcarija, Anglija i dr.
So cel da go spre~i natamo{noto {irewe na reformacijata i da gi vrati
vernicite vo svoite redovi, katoli~kata crkva prezemala surovi i energi~ni
merki. Ova dvièwe se narekuva protivreformacija ili katoli~ka reakcija.
Golema poddr{ka vo borbata protiv reformacijata, katoli~kata crkva dobila
so osnovaweto na mona{kiot red na jezuitite na ~elo so {panskiot blagorodnik Ignacio Lojola. Iako protivreformacijata postignala izvesni rezultati,
taa sepak ne uspeala da go uni{ti reformatorskoto dvièwe vo pove}e zemji
vo Evropa.
Istraì i osoznaj! Izdvojte gi i objasnete gi najva`nite barawa na Martin
Luter.
[to pretstavuva protivreformacijata?
77
TEMA 3
OSMANLISKATA DR@AVA
SOZDAVAWE NA OSMANLISKATA DR@AVA
Turcite bile aziski sto~arski
narod od mongolsko poteklo, koi
ìveele vo stepskite oblasti isto~no
od Kaspiskoto Ezero. Tie glavno se
zanimavale so sto~arstvo, a bile organizirani vo cvrsta voena organizacija. Eden del od niv nare~eni Selxuci
u{te vo XI vek go napadnale Bagdadskiot kalifat i do{le do bregovite
na Sredozemnoto More. Tuka sozdale
svoja dràva a vo isto vreme se islamizirale.
Vo XIII vek, pod pritisok na Mongolite, na prostorot na selxu~kite sultanati se naselila druga golema masa
na Turci, nare~eni Osmanlii. Eden
od nivnite voda~i Osman (1288-1326),
formiral nezavisna dràva, koja {to
po negovoto ime e nare~ena Osmanska
ili Osmanliska. Eden od naslednicite
Orhan, uspeal da ja pro{iri dràvata
na smetka na oslabenata Vizantija. Vo
Osman
vtorata polovina na XIV vek Osmanliite navlegle i na Balkanot, pri {to
vospostavile svoja vlast vo Bugarija, Makedonija, Srbija, Albanija, Bosna,
Hercegovina i dr. Vo 1453 godina Turcite Osmanlii, predvodeni od sultanot
Mehmed II Osvojuva~ go osvoile Carigrad, so {to prestanala da postoi Vizantiskata Imperija.
Za vreme na vladeeweto na turskiot sultan Sulejman II Veli~estveni, Osmanliskata dràva go dostignala svojot najgolem razvoj. No od toga{ mo}ta na
dràvata po~nala zasileno da slabee.
Kako nastanala Osmanliskata dràva?
78
TEMA
T
EMA
MA 3
ORGANIZACIJA NA DR@AVATA
Osmanliskata dràva bila centralizirana dràva na ~elo so
vrhovniot vladetel - sultanot. Toj
imal apsolutisti~ka politi~ka i
verska vlast. Vo upravuvaweto so
dràvata na sultanot mu pomagale
visoki dràvni slu`benici, koi go
so~inuvale dràvniot sovet, nare~en
Divan. Glaven pomo{nik na sultanot bil golemiot vezir. Toj go
~uval dràvniot pe~at, a za vreme na
vojna bil glaven komandant na site
voeni sili vo dràvata. Site visoki ~inovnici zaedno so sultanot ja
so~inuvale visokata porta (vladata).
Sudeweto vo dràvata bilo vo racete
na duhovnite sudii - kadii. Kadiite
sudele spored verskite ({erijatski)
propisi i zakonski odredbi izdavani
od sultanot.
Celata dràva bila podelena na
golemi i mali oblasti, so koi upravuvale krupni feudalni gospodari koi
Sulejman II Veli~estveniot
istovremeno bile administrativni
upravnici i voeni komandanti. Najgolemi administrativni edinici bile beglerbegluci na ~elo so beglerbegovi,
koi gi postavuval sultanot. Beglerbeglucite se delele na pomali administrativni edinici nare~eni sanxaci, a sanxacite se delele na vilaeti i nahii i
dr.
Site pokoreni narodi, Osmanliite gi narekuvale raja.
Kako bila organizirana vlasta vo Osmanliskata dràva?
79
TEMA 3
OSMANLISKATA VOJSKA
Vo Osmanliskata dràva bila vospostavena
cvrsta voena organizacija, koja ovozmoùvala
vodewe osvojuva~ki vojni, i {irewe na dràvnata
teritorija. Nivnata vojska se sostoela od spahii
(kowanici) i jani~ari (regularna pe{adija).
Spahiite bile kowanici-feudalci, koi dobivale feud (leno-spahilak) so obvrska na povik na sultanot da odat vo vojna, i da vodat so
sebe opredelen broj vojnici i oprema vo zavisnost od goleminata na lenoto. Dokolku ne ja
ispolnuvale voenata obvrska, spahiite moèle
da go zagubat leno-spahilakot.
Jani~arskata vojska bila formirana vo XIV
vek. Na po~etokot ovaa vojska bila sostavena od
mladi zarobenici, no podocna vo jani~ari bile
pretvarani odzemeni hristijanski deca preku
.6
t.n. danok vo krv. Jani~arite bile vospituvani
vo muslimanski duh, nemale pravo da se ènat i
nivna osnovna dol`nost bila da se lojalni na sultanot i hrabro da u~estvuvaat
vo voenite operacii. Jani~arite ja pretstavuvale udarnata sila na osmanliskata vojska i mnogu pridonesuvale za teritorijalnoto pro{iruvawe na Osmanliskata Imperija.
Turcite-Osmanlii imale i silna flota, koja {to im ovozmoùvala da
vodat i vooruèni operacii na more.
Dolgo vreme vo osmanliskata vojska preovladuvalo ladnoto oru`je. Turskiot vojnik bil vooruèn so lak i streli, kriva sabja, kratko kopje, {tit,
a vo odredeni slu~ai
nosele pancir. Podocna
koristele ognostrelni
oru`ja i topovi, koi
osobeno golema efikasnost pokaàle pri osvojuvaweto na Carigrad.
[to
pretstavuvale
spahiite?
Objasni go zna~eweto
na jani~arskata vojska
vo teritorijalnoto
pro{iruvawe na Osmanliskata Imperija?
80
Osmanliskoto carstvo kon sredinata na XVI vek
TEMA
T
EMA
MA 3
BALKANOT VO SREDNIOT VEK
DOSELUVAWE NA SLOVENITE NA BALKANOT
Slovenite pripa|aat vo redot na najstarite ìteli na Evropa. Do sredinata
na I vek od n.e. Slovenite bile poznati kako Veneti (Venedi), Anti i Sklavi.
Tie ìveele na teritorijata koja se prostirala me|u Balti~koto More, Karpatite i dolinite na rekite Dnestar i Dnepar. Pod vlijanie na Golemata preselba na narodite, Slovenite po~nale da se raseluvaat vo tri pravci: kon istok,
kon zapad i kon jug. Ju`nite Sloveni gi naseluvale oblastite vo Panonija i
Vla{kata Nizina. Rekata Dunav im bila ju`na granica na so Vizantiskata Imperija. Slovenite ~esto ja preminuvale rekata Dunav zaradi organizirawe na
pqa~ka{ki pohodi vo Vizantija. Vo vtorata polovina na VI i po~etokot na VII
vek zapo~nale da se naseluvaat na Balkanskiot Poluostrov.
Koga Slovenite do{le na Balkanot, zateknale golem broj na starosedelci:
Kelti, Makedonci, Trakijci i Iliri. Eden del se asimilirale so Slovenite,
dodeka drugi uspeale da gi zadràt svoite obi~ai, jazikot i kulturata.
So pomo{ na kartata sledete go naseluvaweto na Slovenite na Balkanot.
Slovenskite plemiwa na Balkanot
81
TEMA 3
BUGARSKA DR@AVA
Bugarite bile nomadski plemiwa od tursko-tatarsko poteklo. @iveele na
teritorijata okolu Kaspiskoto Ezero. Vo VII vek pod vodstvo na hanot Asparuh
se naselile na prostorot me|u planinata Balkan i rekata Dunav. Vo 681 godina
formirale svoja dràva so prestolnina vo Pliska. Na toj prostor ìveele
osum slovenski plemiwa, koi ja priznale vrhovnata vlast na Bugarite. Bidej}i
bile pomalubrojni od Slovenite, tie se sleale so niv, go primile slovenskiot
jazik, a go zadràle imeto Bugari. Vo 864 godina, vo vremeto na kanot Boris,
Bugarite go primile hristijanstvoto od Vizantija.
Kon krajot na IX i po~etokot na X vek , za vreme na vladeeweto na carot
Simeon, Bugarija stanala najsilna dràva na Balkanot. Po negovata smrt, Bugarija po~nala zabrzano da slabee, i vo 971 godina padnala pod vizantiska vlast.
Izvesno vreme so Bugarija vladeel makedonskiot car Samuil.
Kon krajot na XII vek, so vostanieto na Petar i Asen (1185 g.), Bugarite se
oslobodile od vlasta na Vizantija, pri {to bilo sozdadeno Vtoroto bugarsko
carstvo. Po smrtta na carot Ivan Asen, Bugarija zapo~nala da slabee.
Opi{ete go razvojot na Bugarskata dràva.
Pe~atot i crte` na moneta na Ivan Asen II
8
82
TEMA
T
EMA 3
ZETA (DUKQA)
Dràvata Dukqa bila sozdadena vo X vek na teritoriite okolu rekite Zeta
i Mora~a, Skadarskoto Ezero i Kotorskiot zaliv. Vo tekot na osvojuva~kite
vojni na makedonskiot car Samuil, knezot Vladimir ja priznal makedonskata vlast i stanal zet na makedonskiot car. Po propa|aweto na Samuilovoto
carstvo, Dukqa privremeno vlegla vo sostavot na Vizantija.
Vo sredinata na XI vek, Dukqa se oslobodila od Vizantija i stanala nezavisna dràva. Knezot Mihajlo uspeal da ja prisoedini Ra{ka, so {to Dukqa
stanala nezavisna dràva. Mihajlo go pomagal vostanieto na \or|i Vojteh vo
Makedonija, a imal dobri odnosi i so papata. Vo 1077 godina, Mihajlo od papata
dobil kralska kruna, a Dukqa stanala kralstvo. Po negovata smrt, vo XII vek
dràvata oslabnala i padnala pod vlasta na Vizantija.
Istraì i osoznaj! Vo {to se sostoela pomo{ta {to knezot Mihajlo ja ispratil na makedonskite vostanici na ~elo so \or|i Vojteh?
RA[KA (SRBIJA)
Srbite gi naseluvale oblastite po
tekot na rekite Lim, Ibar, Drina i
Zapadna Morava. Vo sredinata na IX
vek, srpskite plemiwa ja formirale
dràvata Ra{ka, koja {to imeto
go dobila spored gradot Ras. Kon
krajot na X vek Ra{ka vlegla vo
sostavot na makedonskata dràva,
a po propa|aweto na Samuilovoto
Carstvo ja priznala vrhovnata vlast
na Vizantija.
Kon krajot na XII vek srpskiot
veliki ùpan Stefan Nemawa ja
otfrlil vizantiskata vlast i ja
obnovil srpskata dràva. Za vreme
na vladetelot Stefan Nemawi},
ugledot na Srbija se zgolemil, a
dràvata steknala novi teritorii.
Vo 1217 godina velikiot ùpan Stefan dobil od papata kralska kruna,
i go dobil imeto Prvoven~ani. Dve
godini podocna bila formirana i
nezavisna srpska crkva, vo rang na
arhiepiskopija, na ~elo so prviot
Carot Du{an
83
TEMA 3
arhiepiskop Sava.
Najgolema mo} srpskata dràva postignala vo vremeto na kralot Du{an
(1331-1355), koj vodel pove}e osvojuva~ki vojni, pri {to gi osvoil: Makedonija
(bez Solun), Tesalija, Epir i Albanija. Vo 1346 godina vo Skopje, Du{an se
krunisal za car, a Srbija stanala carstvo. Po negovata smrt, srpskata dràva
po~nala da slabee, {to dovelo do nejzinoto raspa|awe na pove}e samostojni
feudalni vladeewa.
Vo ~ie vreme srpskata dràva doìveala najgolema mo}?
NEZAVISNI VLADETELI VO
ALBANIJA
Eden del od slovenskite plemiwa
se naselile i vo Albanija, kade {to
go zateknale staroto romanizirano,
voglavno ilirsko naselenie. Albanija ~esto potpa|ala pod vlasta
na sosednite dràvi: Bugarija, Samuilovoto Carstvo, Vizantija i dr.
Od XI vek zapo~nale da se izdvojuvaat albanskite blagorodni~ki semejstva: Arijaniti, Muzaki, Zguri i
dr. Bilo formirano i kneèvstvoto
Arberija, koe najgolema mo} dostignalo vo prvata polovina na XIII vo
vremeto na knezot Dimitar.
Tvrdinata Berat
Vo vtorata polovina na XIV vek,
po smrtta na carot Du{an nekoi albanski blagorodnici formirale nezavisni kneèvstva. Vo oblasta na Dra~ i
Kroja kneèvstvo sozdal Karlo Topija. Vo severniot del na Albanija se osamostoile Bal{i}ite. Podocna i drugi feudalci se osamostoile vo Albanija,
me|u koi najpoznati bile semejstvoto Arijaniti, Duka|ini, Kastrioti i dr.
Kakva bila sostojbata vo Albanija po smrtta na carot Du{an?
PA\AWE NA BALKANSKITE ZEMJI POD OSMANLISKA VLAST
Vo sredinata na XIV vek balkanskite zemji bile zna~itelno oslabeni
od me|usebnite vojni. Koristej}i gi ovie oklnosti, Osmanliite preminale na
Balkanot i relativno lesno gi osvoile ovie podra~ja. Presudni nastani za uspesite na Osmanliite bile bitkata na Marica (1371) i bitkata na Kosovo Pole
(1389). Naskoro, prva na udar se na{la Bugarija koja vo 1396 godina potpadnala
84
TEMA
T
EMA
MA 3
pod vlasta na Osmanliite. Po Kosovskata bitka, Srbija ja priznala
vrhovnata vlast na Osmanliite, a
1459 godina kone~no ja izgubila nezavisnosta. Kon krajot na XIV vek Osmanliite po~nale da navleguvaat vo
Albanija. Vo bitkata na Saurskoto
Pole (1385) Osmanliite ja porazile
vojskata na Bal{a II i osvoile golem
del na Albanija. Vizantija vo ovoj
period gi izgubila re~isi site svoi
teritorii osven Carigra. Kone~no
vo 1453 godina sultanot Mehmed II go
osvoil Carigrad, so {to prestanala
da postoi Vizantiskata Imperija.
Zo{to balkanskite zemji lesno
padnale pod osmanliska vlast?
Osmanliskata opsada na Carigrad
Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji
85
TEMA 4
TEMA 4.
NOV VEK
86
TEMA
T
EMA
MA 4
ZABRZAN STOPANSKI RAZVITOK
TEHNI^KI PRONAJDOCI
Vo tekot na XVI i XVII vek zapadnoevropskite dràvi zabeleùvale silen
op{testveno-ekonomski napredok. Namesto zastareniot feudalen sistem, s
pove}e se razvivale novite kapitalisti~ki odnosi. Op{testvenite promeni
koi bile vospostaveni vo zemjite na Zapadna Evropa predizvikale razvoj na
zemjodelstvoto, soobra}ajot, trgovijata i dr.
Vo ovoj period zemjodelstvoto s u{te pretstavuvalo osnovna granka na
ekonomijata. So voveduvaweto novi zemjodelski kulturi i pojavata na prvite
zemjodelski ma{ini, zna~itelno se podobrile prinosite od zemjodelskoto
proizvodstvo. So pojavata na agrarnata revolucija, malite zemjodelski posedi postepeno is~eznuvale i se formirale pogolemi posedi, golemi farmi od
kapitalisti~ki tip.
Golem napredok vo ovoj period bil napraven vo industrijata. Namesto
malite rabotilnici koi poleka is~eznuvale, vo XVIII i XIX vek se javuvaat
fabriki, vo koi se koristat novite tehni~ki pronajdoci. Manuelnoto proizvodstvo se zamenuva so ma{insko proizvodstvo. Prvite ma{ini bile upotrebeni vo tekstilnata industrija. Taka Xejms Hargrejvs ja usovr{il ma{inata za
predewe, a Edmund Kartrajd ja prona{ol ma{inata za tkaewe. Vo 1784 godina
Angli~anecot Xejms Vat ja prona{ol i usovr{il parnata ma{ina, i zapo~nala
Xejms Vat i negovata parna ma{ina
87
TEMA 4
nejzinata primena vo proizvodstvoto. So ovie otkritija i promenite
vo industriskoto proizvodstvo, vo
Anglija vo sredinata na XVIII vek
zapo~nuva industriskata revolucija, t.e. zamenuvaweto na ra~noto
manufakturno proizvodstvo so
ma{insko fabri~ko proizvodstvo.
Parnata ma{ina na{la
prakti~na primena i vo transportot. Vo 1803 godina Xorx Stivenson ja konstruiral prvata lokomoParnata lokomotiva na Stivenson
tiva. Toa ovozmoìlo da se izgradi
prvata èlezni~ka linija StoktonDarlington. Vo SAD nau~nikot Robert Fulton go konstruiral prviot brod na
paren pogon.
Tehni~kiot napredok so nesmaleno tempo prodolìl i vo XIX vek. So
upotrebata na elektri~nata energija kako pogonska sila zapo~nala vtorata
industriska revolucija. Na toa podra~je golem pridones dale Tomas Edison,
koj ja usovr{il svetilkata, a Simens go konstruiral elektri~niot tramvaj.
Nu~nikot Nikola Tesla rabotel na konstruirawe na motori za naizmeni~na
struja. Prviot telefon bil konstruiran od amerikanskiot nau~nik Graham
Bel. Italijanskiot nau~nik Gilermo Markoni ja ispratil prvata radioporaka
od Velika Britanija do Francija.
Vo ovoj period promeni nastanale vo re~niot i pomorskiot soobra}aj. Brodovite so èlezna konstrukcija se zamenuvale so ~eli~na. Za pobrzo odvivawe
na pomorskiot soobra}aj i svetskata trgovija, bile prokopani Sueckiot,
Kilskiot i Panamskiot kanal. So razvojot na svetskata trgovija, se ostvaruvale golemi profiti {to ovozmoìle dràvite da se zbogatuvaat, a so toa da
naso~uvaat novi investicii vo proizvodstvoto, naukata i kulturata.
Objasnete ja pojavata na industriskata revolucija.
[to podrazbirate pod poimot vtora industriska industriska revolucija?
Prvata parna lokomotiva
88
Prvata ma{ina za predewe, 1764 g.
TEMA
T
EMA
MA 4
Suecki kanal
PODEM NA GRA\ANSTVOTO
Industriskata revolucija pozitivno vlijaela i na razvojot na gradovite. So
zgolemuvaweto na proizvodstvoto, centarot na ekonomskiot ìvot se prenesuval od selata vo gradovite. Zapo~nala migracija od selo vo grad. Se razvile
novite gradovi kako London, Pariz, Amsterdam, Berlin, Wujork i dr. koi dobivale nov lik i imale pove}e od eden milion ìteli.
So razvitokot na industrijata, trgovijata i bankarstvoto se razvilo i
gra|anstvoto. Zbogatenite sloevi od trgovci, bankari, sopstvenici na pretprijatija vnesuvale novini vo na~inot na ìveewe vo gradskite sredini. Pobogatite gra|ani gi {koluvale svoite deca vo podobri u~ili{ta. Zna~itelno se
zgolemil brojot na studentite.
So cel da go zgolemi svoeto vlijanie vo op{testvoto, gra|anstvoto baralo pogolemi prava i slobodi kako {to se: ednakvost pred sudot, sloboda na
pe~atot, sloboda na govor, verski ubeduvawa, ednakvost pri pla}awe na danocite, op{to pravo na glas i dr. Sprotivnostite me|u politi~arite i nekoi
kralski dvorovi na edna strana i gra|anskata klasa od druga strana, se pove}e
se zaostruvale, {to dovelo do ostra politi~ka borba. So toa gra|anstvoto se
pove}e go zgolemuvalo svoeto vlijanie vo op{testvoto, pa pokraj ekonomskata,
toa }e ja prezeme i politi~kata mo}.
Kakvi bile barawata na gra|anstvoto?
Zo{to gra|anstvoto go pottiknuvalo razvojot na obrazovanieto?
89
TEMA 4
GOLEMATA FRANCUSKA
BUR@OASKA REVOLUCIJA
PRIÎNI ZA REVOLUCIJATA
Vo vtorata polovina
na XVIII vek Francija bila
apsolutisti~ka
monarhija
so
stale{ko pretstavni{tvo. Na
~elo na dràvata stoel kralot Luj
XVI koj imal re~isi neograni~ena
vlast. Naselenieto se delelo na
tri staleì: sve{tenstvoto i
blagorodni{tvoto
bile privilegirani, a postoel i tret stale`
vo koj vleguvale razli~ni pripadnici na gra|anstvoto, selanite
i rabotnicite. Tretiot stale`
iako gi pla}al svoite dava~ki
kon dràvata, nemal odlu~uva~ka
polo`ba vo dràvata.
Vo ovoj period Francija zapadnala vo seriozna finansiska
kriza. Krizata go zgolemila nezadovolstvoto na tretiot stale`
Luj XVI
od apsolutisti~koto vladeewe na
kralot. Pod pritisok na tretiot
stale`, kralot Luj XVI (1774-1792) na 5 maj 1789 godina vo Versaj go svikal sobranieto na dràvnite staleì. Koga kralot objavil deka se voveduvaat novi
danoci koi trebalo da gi pla}a tretiot stale`, pretstavnicite na ovoj stale`
vedna{ se sprotivstavile na ovoj predlog i se proglasile za Narodno sobranie.
Vo juli istata godina, Narodnoto sobranie se proglasilo za Ustavotvorno sobranie so cel da donese Ustav vo dràvata.
Objasnete go stale{kiot sistem vo Francija.
90
TEMA
T
EMA
MA 4
POÊTOK, TEK I POBEDA NA REVOLUCIJATA
Ugnetuvawe na selanecot
Iako kralot se soglasil so rabotata na Sobranieto, tajno se podgotvuval so vojska da go

rasturi. Toa predizvikalo nezadovolstvo kaj
narodot, poradi {to na 14 juli 1789 godina bil
zazemen zatvorot Bastilja-simbolot na kralskiot apsolutizam. Toa go ozna~ilo po~etokot
na Francuskata buròaska revolucija. Po primerot na Pariz revolucijata pobedila i vo drugite delovi na Francija. Pobedata ja iskoristila
krupnata buròazija i ja prezela vlasta. Preku
Narodnoto sobranie bila donesena Deklaracija
za pravata na ~ovekot i gra|aninot. Vo 1791 godina Ustavotvornoto sobranie donelo Ustav so
koj Francija bila proglasena za ustavna monarhija i bila ukinata podelbata na gra|anite na
staleì.
Zada~a: Pro~itajte ja Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot.

Kakvo op{testveno ureduvawe se zacvrstilo vo Francija spored nea?
Napad na Bastilja
91
TEMA 4
PROGLASUVAWE NA REPUBLIKA
Stravot od {ireweto na revolucijata, vo 1792 godina predizvikal
intervencija na nekolku feudalni
dràvi protiv Francija. Vojnata
protiv Feudalnata koalicija ja
vlo{ila polo`bata na narodot.
Francuskata vojska na frontovite
trpela porazi. Vo avgust mesec 1792
godina narodot na Pariz go napadnal
kralskiot dvorec Tiljeri i go zatvoril kralot. Po ovie nastani bilo
svikano novo Narodno sobranie,
nare~eno Konvent, koe ja proglasilo
Pogubuvaweto na kralot Luj XVI
Francija za republika.
Konventot rabotel vo atmosfera
na nedoverba pome|u dve politi~ki strui. @irondistite smetale deka revolucijata e zavr{ena i sakale da go spasat kralot. Jakobincite smetale deka revolucijata treba da prodolì se do uni{tuvaweto na feudalno-apsolutisti~kiot
sistem. Pod pritisok na Jakobincite, Konventot gi osudil na smrt kralot i
kralicata, koi potoa bile pogubeni.
Objasnete gi razlikite me|u @irondistite i Jakobincite.
JAKOBINSKA DIKTATURA
Po pogubuvaweto na kralot, Feudalnata koalicija ja zasilila borbata protiv buròaskata republika, a vo vnatre{nosta na Francija izbuvnala i kontrarevolucija. Poradi nezadovolstvoto od vladeeweto na @irondistite, vlasta ja prezele Jakobincite koi predvodeni od Maksimilijan Robespjer vovele
diktatura poznata kako Jakobinska diktatura. Po prezemaweto na vlasta i kaj
Jakobincite se javile raziduvawa. Toa go iskoristile nivnite protivnici koi
go ubile Robespjer, so {to vo 1794 godina Jakobinskata diktatura bila ukinata, a vlasta vo Francija ja prezela krupnata buròazija.
Francuskata buròaska revolucija go sru{ila feudalnoto op{testveno
ureduvawe i pretstavuva voved vo eden nov period na op{testveniot razvoj vo
koj }e vladee slobodata i ramnopravnosta na site gra|ani. Taa go zabrzala razvojot na kapitalisti~koto stopanstvo vo Francija i drugite zemji, a isto taka
go ovozmoìla razvojot na demokratijata.
Kakvo e istoriskoto zna~ewe na Francuskata buròaska revolucija?
92
TEMA
T
EMA
MA 4
NAPOLEON BONAPARTA
Vo 1795 godina bil donesen nov ustav na
Francija spored koj zakonodavnata vlast
ja imal Konventot, a izvr{nata Direktoriumot. Vo isto vreme se vodela vojna so
nadvore{nite neprijateli, vo koja osobeno se istaknal mladiot general Napoleon Bonaparta (1769-1821). Koristej}
i go nezadovolstvoto od vladeeweto na
Direktoriumot, vo 1799 godina Napoleon
izvr{il dràven presvrt i na mestoto na
Direktoriumot vovel novo izvr{no telo
nare~eno Konzulat. Pokraj Napoleon,
imalo u{te dvajca konzuli, no Napoleon
imal re~isi neograni~ena vlast. Vo 1804
godina Napoleon se krunisal za imperator na Francija.
Po proglasuvaweto za car Napoleon
prodolìl da vojuva protiv Avstrija,
Anglija, Prusija, [panija, Rusija i drugi zemji. Vo 1812 godina so golema vojska
ja napadnal Rusija. Vo Borodinskata bitka Napoleon ja porazil ruskata vojska i
ja zazel Moskva. Poradi silniot otpor
{to go davale Rusite, nabrzo moral da se
povle~e od Rusija. Po porazot na negovata
Napoleon Bonaparta
vojska vo bitkata kaj Lajpcig (1813 g.) od
zdruènite pruski, avstriski i {vedski
sili, Napoleon se vratil vo Pariz. Toj bil prinuden da go napu{ti prestolot
po {to bil zato~en na ostrovot Elba. Vo Francija bila vratena feudalnata
vlast, a za kral na Francija bil postaven Luj XVIII, bratot na Luj t. Vo 1815
godina Napoleon bil osloboden, i kratkotrajno ja prezel vlasta, no istata godina doìveal nov poraz vo bitkata kaj Vaterlo. Potoa bil povtorno zatvoren
na ostrovot Seta Elena kade {to umrel vo 1821 godina.
Po porazot na Napoleon Bonaparta, vo Francija i vo Evropa zavladeala
feudalna reakcija. Dràvite koi vojuvale protiv Napoleon, vo 1814 godina
svikale miroven kongres vo Viena. Bile doneseni odluki spored koi vo site
dràvi trebalo da se vratat na vlast zakonskite vladeteli. So ovoj kongres
bila izvr{ena restavracija na feudalizmot vo evropskite dràvi i bile
uni{teni pridobivkite od Francuskata buròaska revolucija.
Istraùvajte na internet: Napoleon Bonaparta i negovite vojni.
Napravete proekt: Francuska buròaska revolucija.
93
TEMA 4
NOVI NACIONALNI DR@AVI VO EVROPA
OBEDINUVAWE NA ITALIJA
Vo XIX vek Italija se u{te
bila ekonomski i politi~ki rascepkana na pove}e samostojni
dràvi~ki, a zna~itelen del od
Severna Italija se nao|al pod
vlasta na Habsbur{kata Monarhija (Avstrija). Vo sredna Italija postoela Papskata dràva,
vo ju`na Neapolskoto kralstvo,
dodeka na Sardinija i na del od
Severna Italija postoelo Sardinskoto Kralstvo (Piemont).
Politi~kata rascepkanost i
Evropa vo 1815 godina
tu|inskata vlast pretstavuvale
pre~ka za nejziniot razvoj. Vo
tekot na revolucijata od 1848 godina, Italijanite napravile obid da go izvr{at
svoeto obedinuvawe, no vo toa ne uspeale.
So razvojot na kapitalizmot vo Italija, se javilo i nacionalnoto dvièwe
za obedinuvawe na Italija. Okolu obedinuvaweto na Italija postoele dve
gledi{ta. Prvoto gledi{te go predvodele Xuzepe Macini i Xuzepe Garibaldi
koi smetale deka obedinuvaweto na Italija treba da se izvr{i preku revolucionernata borba vo koja }e se vklu~i sitnata buròazija, inteligencijata,
rabotnicite i selanite.
Vtoroto gledi{te go zastapuval istaknatiot piemontski politi~ar, grofot Kamilo Kavur. Toj smetal deka obedinuvaweto treba da go izvr{i Sardinskoto Kralstvo (Piemont) no so pomo{ na golema sila koja }e pomogne da se
pobedi Habsbur{kata Monarhija.
Otkako Kavur stanal pretsedatel na vladata na Piemont, po~nal da ja ostvaruva svojata zamisla. So pomo{ na Francija, vo 1860 godina Habsbur{kata
Monarhija bila porazena i morala da se soglasi so otstapuvawe na del od
Severna Italija na Piemontskoto Kralstvo. Neposredno posle toa kon Piemont bile priklu~eni pove}e dràvi~ki vo Sredna Italija: Parma, Modena,
Romawa i Toskana. Vo isto vreme vo Neapolskoto Kralstvo izbuvnalo vostanie
predvodeno od Xuzepe Garibaldi. So toa Neapolskoto Kralstvo bilo uni{teno
i priklu~eno kon Piemont. Vo 1861 godina bilo izvr{eno obedinuvaweto na
Italija i proglaseno Italijanskoto Kralstvo. So navleguvaweto na italijan94
TEMA 4
skite vojski vo Papskata dràva vo 1870 zavr{ilo politi~koto obedinuvawe
na Italija, so {to italijanskiot narod za prv pat vo svojata istorija bil obedinet.
Kako se realiziralo obedinuvaweto na Italija?
Istraì i osoznaj! Kako se razvivala politi~kata kariera na Kamilo Kavur?
Kamilo Kavur
Xuzepe Macini
OBEDINUVAWE NA GERMANIJA
Germanija vo prvata polovina na XIX bila rascepkana na pove}e nezavisni dràvi i dràvi~ki. Nekoi od niv, kako Bavarija i Prusija, bile mo}ni
dràvi. Po Revolucijata od 1848 godina, vo germanskite dràvi nastapile
reakcionernite reìmi, koi do{le do najgolem izraz vo Avstrija i Prusija.
Politi~kata rascepkanost pretstavuvala pre~ka za ponatamo{niot razvoj na
kapitalisti~koto stopanstvo.
Sekoja germanska dràvi~ka imala svoi
carinski granici, svoi pari i merki za merewe.
So tekot na vremeto me|u oddelnite dr`vi se
postignuvale me|usebni dogovori za trgovija, a
vo 1834 godina bil formiran Carinski sojuz. So
negovoto formirawe vnatre{nite carini me|u
dràvite bile ukinati. Ovie merki pridonele
za zabrzan stopanski i industriski razvitok na
Germanija. Carinskiot sojuz pridonesol za porastot na krupnata industrija.
Okolu pra{aweto za obedinuvaweto na
germanskite dràvi, postoelo rivalstvo me|u
Prusija i Avstrija. Nivnoto soperni{tvo dovelo
Oto fon Bizmark
95
TEMA 4
do me|usebna vojna vo 1866 godina. Otkako Avstrija bila porazena, Prusija
zapo~nala sama da go vr{i obedinuvaweto na Germanija. Najgolem pridones
vo procesot na obedinuvaweto na germanskite zemji imal pruskiot kancelar
Oto fon Bizmark. Kako ve{t diplomat i strateg, toj go sozdal Severnogermanskiot sojuz, vo koj glavna uloga imala Prusija. Nadvor od Sojuzot ostanale
samo nekolku ju`nogermanski dràvi~ki na ~ie obedinuvawe so Severnogermanskiot sojuz se sprotivstavila Francija. Vo vojnata koja {to se vodela vo
1870 godina Francija bila porazena. Pobedata na Prusija go ovozmoìla definitivnoto obedinuvawe na Germanija. Vo januari 1871 godina vo Versaj bilo
proglaseno Germanskoto Carstvo (Germanski Rajh) so glaven grad Berlin. So
toa na evropskata scena }e stapi edna nova i golema sila - Germanija.
Kako bilo izvr{eno obedinuvaweto na Germanija?
Istraì i osoznaj! Oto fon Bizmark - dràvnik i diplomat.
POSLEDICI OD OBEDINUVAWETO NA ITALIJA I GERMANIJA
ZA ME\UNARODNITE ODNOSI
So obedinuvaweto na Italija i Germanija vo Evropa zavr{il procesot na
sozdavawe golemi nacionalni dràvi. Nivniot stopanski razvoj im ovozmoìl
na vladite na ovie dve zemji da zapo~nat agresivna i ekspanzionisti~ka
nadvore{na politika. So ogled na faktot deka svetot ve}e bil podelen pome|u
postarite kapitalisti~ki zemji, vo prv red Anglija, Francija i Rusija, mladite
dràvi Germanija i Italija barale nova podelba na svetot i na koloniite. Za
ostvaruvawe na ovie barawa, Germanija i Italija, zaedno so Avstro-Ungarija,
vo 1882 godina sozdale voen sojuz, poznat kako Troen sojuz, ili Sojuz na centralnite sili, koj pretstavuval eden od dvata imperijalisti~ki blokovi pred
Prvata svetska vojna.
Proglasuvaweto na Vilhelm I imperator na Germanija vo Versaj
Zo{to bil formiran

Trojniot sojuz?
96
TEMA
T
EMA
MA 4
SOEDINETITE AMERIKANSKI DR@AVI
NOVA SVETSKA SILA
KOLONIZIRAWE NA SEVERNA AMERIKA I
VOJNATA ZA NEZAVISNOST
Po otkrivaweto na Severna Amerika, vo nea po~nale da se doseluvaat
Evropejci, me|u koi najpove}e od Anglija, kako i od Holandija, Francija,
Germanija i Irska i toa predimno
siroma{ni selani. So tekot na vremeto od me{aweto na evropskite doselenici se sozdal amerikanskiot narod, a
oficijalen jazik stanal angliskiot.
Vo XVIII vek Anglija otkako gi pobedila Francija i Holandija sozdala
13 kolonii vo koi glavno ìveele
farmeri - doselenici koi imale svoi
imoti. Rekata Potomak gi delela ovie
kolonii na Severni i Ju`ni.
Vo severnite kolonii vo koi
Ameroindijanci
postoele podobri uslovi za ìvot,
pogolemiot del od ìtelite bile
farmeri sitni sopstvenici na zemja. Osven toa, tamu brzo se razvivala i industrijata i trgovijata. Vo ju`nite kolonii postoele golemi imoti - plantaì, na
koi rabotele robovi - crnci doveduvani od Afrika.
Novite kolonii ekonomski brzo se razvivale, no nivniot ekonomski razvoj bil ograni~uvan od Angliskiot parlament od koj kolonistite bile nezadovolni. Na kolonistite im se zabranuvalo da otvoraat pretprijatija {to }
e gi konkuriraat angliskite stoki, nemale pravo na slobodna trgovija i bile
prinudeni da pla}aat mnogubrojni danoci.
Vo 1774 godina bil svikan kongres vo Filadelfija na koj bila razgledana nastanatata polo`ba. Kongresot baral od angliskiot kral da gi ukine
site ograni~uvawa vo trgovijata i industrijata i da ne im naloùva danok bez
nivna soglasnost. No namesto zadovoluvawe na nivnite barawa kralot gi proglasil za buntovnici. Poradi ovie pri~ini vo 1775 godina kolonistite predvodeni od bogatiot plantaèr od Virxinija i golem patriot Xorx Va{ington
zapo~nale vooruèna borba za sloboda i nezavisnost. Vo tekot na vojnata, na
4 juli 1776 godina amerikanskiot kongres ja usvoil Deklaracijata za nezavis97
TEMA 4
nost, so koja porane{nite angliski kolonii vo Severna Amerika se proglasile za
nezavisna dràva pod imeto Soedineti
Amerikanski Dràvi (SAD). Po porazot na angliskata vojska, vo 1783 godina,
vo Versaj bile vodeni pregovori i bil
sklu~en mir, so koj Anglija ja priznala
nezavisnosta na SAD.
Koi bile pri~inite za amerikanskata
vojna za nezavisnost?
DR@AVNO UREDUVAWE NA SAD

Vo 1781 godina bil donesen prviot ustav
Xorx Va{ington
na SAD. Spored ustavot vo prvo vreme
dràvata pretstavuvala konfederacija,
pri {to sekoja dràva imala svoja vojska, finansii i carinski granici. Vakvoto dràvno ureduvawe se pokaàlo neprakti~no, poradi {to vo 1787 godina
bil donesen nov ustav spored koj dràvata se proklamira za federativna zaednica so pretsedatelski sistem. Izvr{nata vlast mu pripa|a na Pretsedatelot
na Republikata, koj se izbira na ~etiri godini i ima golemi ovlastuvawa. Zakonodavnata vlast mu pripa|a na Kongresot (Senatot i Pretstavni~kiot dom).
Vo Senatot se izbiraat po dvajca pratenici od sekoja amerikanska dràva, a vo
Pretstavni~kiot dom pratenicite se izbiraat vo zavisnost od brojot na naselanieto vo soodvetnata dràva. Vrhovnata sudska vlast mu pripa|a na Vrhovniot
sud. Robovite - Crncite i Indijancite nemale gra|anski prava.
Kakvo e dràvnoto ureduvawe na SAD?
GRA|ANSKATA VOJNA VO SAD (1861-1865)
Stopanstvoto vo SAD se pove}e se razvivalo, no ne podednakvo i ramnopravno vo site dràvi. Severnite dràvi ja razvivale industrijata i farmerskoto zemjodelstvo, a vo jugot na dràvata se zadràle robovladetelskite
odnosi. Re~isi 4 milioni Crnci robovi rabotele na golemite plantaì. Vo
vtorata polovina na XIX vek se pojavilo silno dvièwe za likvidacija na ropstvoto {to vo istorijata e poznato kako Dvièwe na abolicionizmot.
Koga za pretsedatel na SAD bil izbran Abraham Linkoln, privrzanik na
abolicionizmot i za besplatna podelba na slobodnoto zemji{te na Zapad na
siroma{nite farmeri, vo 1861 godina ju`nite dràvi re{ile da se otcepat od
SAD i formirale nova dràva so glaven grad Ri~mond. Istata godina ju`nite
98
TEMA
T
EMA
MA 4
dràvi povele vojna protiv severnite. Vo tekot na vojnata Abraham Linkoln
preku Kongresot gi sprovel Zakonot za besplatno dodeluvawe zemji{te na Zapad i Zakonot za ukinuvawe na ropstvoto. Toa bilo povod golem broj dobrovolci-farmeri, rabotnici i Crnci da vlezat vo redovite na vojskata od severnite
dràvi koja izvojuvala nekolku pobedi, poradi {to ju`nite dràvi bile prinudeni da kapituliraat vo 1865 godina. So toa zavr{ila Gra|anskata vojna vo
SAD vo polza na severnite dràvi.
Posledicite od Gra|anskata vojna bile od golemo zna~ewe za ponatamo{niot
razvitok na SAD. Bilo obnoveno politi~koto edinstvo. Bilo ukinato ropstvoto i Crncite dobile pravo na glas, no ne dobile zemja.
Opi{i go tekot na Gra|anskata vojna vo SAD.
SAD PRERASNUVAAT VO IMPERIJALISTI~KA SVETSKA SILA
Po Gra|anskata vojna SAD ostvaruvale brz ekonomski podem. Se gradele
novi pati{ta i èlezni~ki linii, se razvivalo zemjodelstvoto, rastelo naselenieto so nova evropska emigracija. Vo 1860 godina SAD imale samo 30 milioni
ìteli, a po Prvata svetska vojna nad 100 milioni lu|e. Osobeno se razviva
industrijata (~elik), rudarstvoto, naftenata industrija itn. Se formiraat
golemi industriski korporacii (Morgan, Rokfeler). Vo 1900 godina SAD imale najrazviena èlezni~ka mreà vo svetot. So golemiot ekonomski raste`
SAD kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek stanuva prva ekonomska sila vo
svetot.
Vo ovoj period SAD po~nala da vodi i globalna nadvore{na politika. Taka
SAD go pro{irila svoeto vlijanie vo Centralna i Ju`na Amerika. Po Amerikansko-{panskata vojna (1898) SAD go pro{irila svoeto vlijanie na Filipinite, na Kuba, Portoriko i na Havaite. Me|utoa, pacifi~kata orientacija
na SAD se sudrila so imperijalisti~kite interesi na Japonija vo ovoj region.
Kakvi posledici imala Gra|anskata vojna za natamo{niot
op{testvenoekonomski razvitok
na SAD?
99
TEMA 4
SVETOT VO VTORATA POLOVINA NA XIX I
POÊTOKOT NA XX VEK
PODEM NA DEMOKRATIJATA VO EVROPA
So brziot razvoj na op{testveno-ekonomskite odnosi, i zajaknuvaweto na
gra|anstvoto, predizvikale potreba od voveduvawe na mnogu pogolemi prava i
politi~ki slobodi vo zemjite vo Evropa. Procesot na demokratizacijata kon
krajot na XIX i po~etokot na XX vek se ostvaruva preku parlamentarizmot kako
sistem na vladeewe i forma na politi~ko ureduvawe na gra|anskoto op{testvo.
Najgolem podem vo po~ituvaweto na gra|anskite prava i slobodi bil ostvaren
vo Anglija, so voveduvawe na parlamentarizmot kako forma na vladeewe. Iako
so dosta otpori, parlamentarnoto ureduvawe pstepeno se voveduva i vo drugite
dràvi kako {to se Francija, SAD i dr. Vo parlamentarnite dràvi, parlamentot e najvisok organ na zakonodavnata vlast. Toj gi donesuva zakonite, go
usvojuva buxetot na dràvata, ja izbira vladata i ja odreduva vnatre{nata i
nadvore{nata politika.
Vo rabotata na parlamentot u~estvuvaat pratenici izbrani so mandati
od 4 godini, a politi~kiot ìvot go diktiraat politi~kite partii. Beleg na
ovoj sistem na vladeewe e postoeweto na pove}e politi~ki partii, koi vodat
me|usebna politi~ka borba za osvojuvawe na vlasta.
[to pretstavuva parlamentarizmot kako sistem na vladeewe?
Procut na germanskata industrija
100
10
00
TEMA 4
BORBATA NA GOLEMITE SILI ZA PRESTI@
VO EVROPA, AZIJA I AFRIKA
Pra{aweto na kolonijalnite osvojuvawa i povtornata podelba na svetot
me|u golemite sili kon krajot na XIX i po~etokot na XX se pove}e gi zaostruvale me|unarodnite politi~ki odnosi. Prvite vojni za povtorna podelba na
svetot imale lokalen karakter. Vo po~etokot na XX vek vo Kina, svoi interesni
sferi ostvarile Anglija, Francija, Rusija i Germanija. Vo podelbata na Kina
se zame{ala i Japonija so osvojuvaweto na ostrovot Formoza-Tajvan i Koreja,
a po vojnata so Rusija dobila prevlast i vo Manxurija. Po porazot na [panija,
SAD gi dobile {panskite kolonii Filipini, Haiti, Guam i se steknale so
dominacija vo Karipskoto More i Meksikanskiot zaliv. Kolonijalna vojna se
vodela i vo Ju`na Afrika me|u Anglija i Burite, ~ii dràvi Oran` i Transval stanale angliski kolonii.
So obedinuvaweto na Germanija i Italija, Avstro-Ungarija go zagubila
svoeto vlijanie vo me|unarodnite politi~ki odnosi. No taa ne se otkaùvala
od svoite osvojuva~ki planovi. Strate{kite interesi na Avstro-Ungarija bile
naso~eni kon Balkanot vo {to ja imala bezrezervnata poddr{ka na Germanija.
Ostvaruvaweto na vakvata politika ne odela bez te{kotii bidej}i tamu do{la
vo sudir so interesite na Rusija, ìvo zainteresirana za pro{iruvaweto na
svoeto vlijanie na Balkanot.
Zo{to Kina pretstavuvala najgolem predizvik za ostvaruvawe na svoite interesni sferi na golemite sili?
Kon koja oblast bila naso~ena Avstro-Ungarija vo ostvaruvaweto na
osvojuva~kite planovi?
Izgradba na èlezni~ki prugi vo SAD
1011
10
TEMA 4
SOZDAVAWE NA IMPERIJALISTI^KI BLOKOVI
So ogled na toa {to mladite kapitalisti~ki dràvi ne bile zadovolni so
postojnata podelba na svetot, tie barale nova teritorijalna podelba na svetot.
Nezadovolstvoto osobeno se ~uvstvuvalo vo Germanija, koja vo 1879 godina
sklu~ila sojuz so Avstro-Ungarija. Kon ovoj sojuz vo 1882 godina pristapila i
Italija. Taka nastanal takanare~eniot Troen sojuz.
Sozdavaweto na Trojniot sojuz vo sredna Evropa, Francija go ocenila
kako opasnost za svoite dràvni interesi. Zatoa vo 1893 godina sklu~ila sojuz
so Rusija. Kon sojuzot, malku podocna se priklu~ila i Anglija otkako ocenila
deka od Germanija i se zakanuva opasnost. Taka nastanal sojuzot me|u Francija,
Anglija i Rusija, poznat pod imeto Antanta. Odnosite me|u sprotivstavenite
blokovi se pove}e se zaostruvale i tie otvoreno se podgotvuvale za vojna.
Razmislete: Koi bile pri~inite za sozdavawe na Trojniot sojuz i Antantata?
Eksploatacija na kau~ukovi drvja vo Brazil
1022
10
TEMA
T
EMA
MA 4
ME|UNARODNI VOENI I POLITI~KI KRIZI I KONFLIKTI
Ruskiot car Nikolaj II
Nastanuvaweto na blokovite vo Evropa

predizvikalo dlaboka kriza vo me|unarodnite
odnosi. U{te pred zapo~nuvaweto na Prvata
svetska vojna, vo razni podra~ja na svetot do{lo
do sudir na silite koi im pripa|ale na sprotivstavenite blikovi. Sudir na interesite me|u
Germanija i Francija vo Maroko ja predizvikal
Prvata (1905-1906) i Vtorata (1911) marokanska
kriza. Zaostruvawe na me|unarodnite odnosi
se javilo i na Balkanot so aneksijata na Bosna
i Hercegovina od strana na Avstro-Ungarija
(1908) i Balkanskite vojni (1912-1913).
Site ovie sudiri pretstavuvale potencijalna
opsnost za izbuvnuvawe na svetska vojna. Trkata
za vooruùvawe na golemite sili prodolìla.
Industrijata na golemite sili bila preorientirana, glavno, na voeno proizvodstvo. Se ~ekal
samo pogoden moment za zapo~nuvawe na vojna,
koja prerasnala vo svetski razmeri.
Navedete gi pogolemite me|unarodni krizi i konflikti koi moèle da ja

predizvikaat Prvata svetska vojna?
Potpi{uvaweto na Londonskiot miroven dogovor (1913)

1033
10
TEMA 4
NAU^NI I KULTURNI DOSTIGNUVAWA
NAUKATA I TEHNIKATA I NIVNATA PRIMENA
Razvojot na prirodnite i tehni~kite nauki
kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek predizvikale pojava na brojni tehni~ki izumi i inovacii.
Primenata na elektri~nata energija kako pogonska energija izvr{ila revolucionerni promeni vo
proizvodnite sili.
Vo 1870 godina Simens go konstruiral
elektri~niot tramvaj, so {to zapo~nala negovata
primena vo soobra}ajot vo pogolemite gradovi vo
svetot. So izgradbata na prvata hidrocentrala vo
svetot vo 1890 godina vo Germanija bile sozdadeni uslovi za iskoristuvawe na hidroenergijata.
Nau~nikot Nikola Tesla vo SAD konstruiral
ma{ina na pove}efazna struja. Ovoj pronajdok
Marija i Pjer Kiri
104
10
04
Luj Paster
ovozmoìl
prenesuvawe
na
elektri~nata energija na golemi
rastojanija. Vo 1879 godina amerikanskiot nau~nik Tomas Edison
ja prona{ol prvata elektri~na
svetilka.
So razvojot na naukata kon krajot na XIX vek se razvila i hemiskata industrija. Primenata na motorite so vnatre{no sogoruvawe
go zgolemila proizvodstvoto na
nafta. Bile pronajdeni ve{ta~koto
|ubre, ve{ta~kite boi, amonijakot,
benzinot i dr. Pronajdocite vo ovaa
oblast imale {iroka primena vo
proizvodstvoto, a posebno vo zemjodelstvoto. Vo razvitokot na hemijata posebno mesto mu pripa|a na
nau~nikot Ivan Mendeleev, koj go
sostavil periodi~niot sistem na
hemiskite elementi. Alfred Nobel
TEMA
T
EMA
MA 4
vo 1867 godina go prona{ol dinamitot,
a podocna se usovr{ila izrabotkata na
bezdimniot barut. Vo 1868 godina Pjer
i Marija Kiri go prona{le radiumot
i gi prou~ile negovite svojstva, so
{to bile postaveni nau~nite temeli
na radioaktivnosta.
So istraùvaweto na X - zracite, Germanecot Rentgen ovozmoìl
dlabinsko snimawe na oddelni ~ove~ki
organi, koe i denes se primenuva vo
medicinata. Francuskiot nau~nik
Luj Paster otkril deka bakteriite se
predizvikuva~i na bolestite i na toj
na~in go otvoril patot za spre~uvawe
i le~ewe zarazi. Za razvojot na naukata od osobeno zna~ewe pretstavuva
imeto na ârls Darvin koj vo negovata
Robert Koh
kniga Poteklo na vidovite ja razvil
teorijata na evolucijata.
Zna~ajno mesto vo pronao|a{tvoto imale sredstvata za vrski i kinematografijata. Taka, amerikanskiot fizi~ar Morze go usovr{il telegrafot, Bel i Grej go prona{le, a Mihajlo Pupin go usovr{il teelefonot. Vrskite se unapredile so otkrivaweto na bezì~nata telegrafija i radioto. So
pronao|aweto na fotografijata se razvila i kinematografijata
Razmislete: Kako elektri~nata energija izvr{ila revolucionerni promeni
vo proizvodstvenite sili kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek?
Napravete proekt: @ivototi deloto na nau~nikot Mihajlo Pupin, ~ii koreni poteknuvaat od Makedonija.
1055
10
TEMA 4
OBRAZOVANIE I KULTURA
So razvojot na ekonomijata, naukata i tehnikata
kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek, vo mnogu
evropski zemji i vo Severna Amerika bile vovedeni promeni vo obrazovanieto. Vo osnovnoto obrazovanie se {koluvale pogolem broj u~enici. Brojot
na srednite u~ili{ta bil zgolemen, a se otvorile
i stru~ni u~ili{ta vo koi se dobivale znaewa od
tehnikata, trgovijata, zemjodelstvoto, medicinata
i dr. U~ili{tata bile opremeni i so laboratorii
vo koi se izveduvale raznovidni eksperimenti. Visokoto obrazovanie, isto taka, beleì golem napreDostoevski
dok. Brojot na univerzitetite, a so toa i na fakultetite se zgolemil.
So razvojot na obrazovanieto, se razvile i drugi
kulturni institucii koi ovozmoìle razvoj na kulturata. So cel da se dade
{to poverodostojna slika za ìvotot, vo knièvnosta i umetnosta }e se razvie realizmot. Pokraj realizmot se razvile i naturalizmot i simbolizmot.
Najpoznati pretstavnici na literaturata od toa vreme se: Ipolit Ten. Gi de
Mopasan, Henrih Ibzen, Emil Zola (naturalizam), LavTolstoj, Fjodor Dostoevski, Mark Tven, Romen Rolan, Xek
London, Bernard [o, Maksim Gorki,
Onore de Balzak (realisti).
Vo slikarstvoto se pojavile pove
}e pravci: romantizmot, realizmot,
naturalizmot i impresionizmot. Za
razlika od realizmot vo slikarstvoto,
impresionizmot pove}e se stremel da
ja izrazi sredinata onaka kako {to ja
doìvuvale umetnicite a ne kako {to
navistina bila. Najpoznati slikari
pripadnici na impresionizmot bile:
Klod Mone, Alfred Sisle, Pol Sezan, Kamij Pisaro, Ogist Renoar, Edgar Dega i dr.
Vo ovoj period silen podem
doìvuvaat i teatarot i operata. Vo
muzikata se pojavile pove}e pravci:
Klasicizam (Brams), neoromantizam
(âjkovski, Grig), impresionizam
(Debisi), a na po~etokot na XX vek se
pojavile
kompozitorite, prethodnici
Lav Tolstoj
106
10
06
TEMA
T
EMA
MA 4
na sovremenite strui vo muzikata: Rihard [traus, Stravinski, Bela Bartok i
drugi.
Baletot kako del od umetnosta svoja kulminacija doìveal neposredno pred
Prvata svetska vojna so pojavata na eden ruski balet vo francuskata prestolnina Pariz.
Golemo vnimanie vo ovoj period se posvetuvalo na izgledot na evropskite
gradovi. Vo London toga{ bila obnovena Vestminsterskata palata, dodeka vo
Pariz, koj bil nare~en grad na svetlinata bila izgradena Ajfelovata kula
-simbolot na moderna Francija. Vo pogolemite evropski gradovi po~nale da se
prikaùvaat i kinopretstavi.
Napravete proekt za izgledot na golemite evropski gradovi kon krajot na
XIX i po~etokot na XX vek.
Otkrij i osoznaj! Pojavata na impresionizmot vo slikarstvoto vo Evropa.
Portret na @ana Samari, Pjer Ogist Renoar
*+
1077
10
TEMA 4
BALKANOT OD KRAJOT NA XVIII VEK
DO PRVATA SVETSKA VOJNA
SLABEEWE NA OSMANLISKATA DR@AVA
Slabeeweto na Osmanliskata dràva
prodolìlo i vo XVIII i po~etokot na
XIX vek.Po mnogubrojnite neuspe{ni
vojni, Osmanliskata Imperija gubela
delovi od svojata teritorija, so {to se
vlo{uvala polo`bata na pokorenite
nemuslimanski narodi. Porobenite narodi ja koristele slabosta na dràvata
i se pove}e go zasiluvale svoeto nacionalno-osloboditelno dvièwe.
Za da vovede vnatre{en red i da ja
spasi dràvata od natamo{no slabeewe,
sultanot Selim III (1789-1807) sprovel
reformi. Za da ja zacvrsti centralnata
vlast, sozdal nova regularna vojska, a
nastojuval da ja podobri polo`bata na
porobenite narodi. Negovite reformi
Sultanot reformator Selim III
Gilhanskiot Hati{erif
od 1839 godina
108
10
08
nai{le na silen otpor na reakcionernite

sili, po {to sultanot bil ubien, a reformite bile prekinati. Negoviot naslednik
Mahmud II ja ukinal jani~arskata vojska i
vovel redovna vojska.
Vo 1839 godina sultanot Abdul Mexit go objavil Gilhanskiot hati{erif. So
nego, site ìteli na Osmanliskata Imperija, bez razlika na religija i nacionalna pripadnost bile izedna~eni pred
zakonot. Po~etokot na Krimskata vojna
(1853-1856) go spre~ila sproveduvaweto na
reformite.
Vo 1856 godina osmanliskata vlast izda-
TEMA
T
EMA
MA 4
la nov reformski akt, poznat kako Hatihumajun. So nego bila proklamirana
verska i nacionalna ramnopravnost na site narodi vo dràvata.
Koja bila celta na sproveduvaweto na reformite vo Osmanliskata dràva?
NACIONALNOOSLOBODITELNITE DVI@EWA
NA BALKANSKITE NARODI
Francuskata buròaska revolucija od krajot na XVIII vek imala silno vlijanie vrz nacionalnoto budewe na balkanskite narodi: Grci, Srbi, Bugari, Makedonci, Bugari, Albanci, Crnogorci i dr. Po~etokot na XIX vek za balkanskite
narodi ozna~uval i po~etok na borbata za osloboduvawe od pove}evekovnata
osmanliska vlast.
Nacionalnoosloboditelnite borbi najrano gi zapo~nale srpskiot i gr~kiot
narod. Srpskite vostanija od 1804 i 1815 godina bile predvesnici na po~etokot
na borbata za nacionalno osloboduvawe na balkanskite narodi. Po srpskiot
narod vo 1821 godina osloboditelnata borba ja zapo~nal i gr~kiot narod. Blagodarej}i na podobrata organizacija na vostanieto, Grcite }e bidat prviot
narod na Balkanot koi }e dobijat nezavisna dràva. Edna godina podocna kon
niv se pridruìl i makedonskiot narod koj go krenal Negu{koto vostanie, potoa vo 1876 godina Razlove~koto i vo 1878 godina Kresnenskoto vostanie. Vo
1876 godina vo Bugarija izbuvnalo golemo antitursko vostanie poznato vo istorijata kako Aprilsko vostanie. Vo borbite za osloboduvawe od Osmanliite
aktivno u~estvo zele i Crnogorcite, koi u{te pred da ja dobijat nezavisnosta
vo pogolemiot del na Crna Gora imale vnatre{na samouprava. Vo istiot period i vo Albanija se zasililo nacionalnoosloboditelnoto dvièwe.
U~esnicite na Berlinskiot kongres
1099
10
TEMA 4
Golemo zna~ewe vo natamo{niot razvoj na Balkanot imalo vostanieto vo
Bosna i Hercegovina (1875) koe {to ja predizvikalo Golemata isto~na kriza
koj go opfatila re~isi celiot Balkan.
Koi bile najgolemite vostanija na balkanskite narodi protiv osmanliskata vlast vo XIX vek ?
RUSKO-TURSKATA VOJNA VO 1877/78 GODINA
Po izbuvnuvaweto na vostanieto vo Bosna i Hercegovina, srpskata i crnogorskata vlada nastojuvale da ja iskoristat oslabenata polo`ba na Osmanliite za
osloboduvawe na svoite zemji koi se nao|ale pod osmanliska vlast. Zatoa, vo
1876 godina zapo~nale vojna protiv Osmanliskata Imperija.
Vostanieto go privleklo vnimanieto i na golemite sili. Otkako Portata go odbila nivniot plan za reformi, Rusija, koja bila zainteresirana da go
pro{iri svoeto vlijanie na Balkanot, go iskoristila toa i objavila vojna na
Turcija vo 1877 godina. Ruskata vojska pomognata od romanski, bugarski, srpski
i makedonski dobrovolci, go preminala Dunav i navlegla vo Severna Bugarija.
Po uspe{nata ofanziva taa stignala pred Carigrad. Na 3 mart 1878 godina,
Turcija koja bila porazena, vo San-Stefano potpi{ala mir so Rusija.
So odredbite na San-Stefanskiot miroven dogovor se predviduvalo da se
proglasat za nezavisni: Srbija, Crna Gora i Romanija, a vo Bosna i Hercegovina da se vovedat reformi. Se predviduvalo i sozdavawe na edna nova vazalna
avtonomna bugarska dràva. Vo sostavot na t.n. Sanstefanska Bugarija osven
bugarskite zemji se predviduvalo da vlezat i cela Makedonija (bez Solun i
Halkidik), delovi od jugoisto~na Srbija i delovi od Albanija i Grcija.
Golemite sili smetale deka so t.n. Sanstefanska Bugarija, koja prakti~no
nikoga{ ne se realizirala, mnogu se pro{irilo ruskoto vlijanie i zatoa pobarale revizija. Vo Berlin (13
juni-13 juli 1878 g.) bil odràn
kongres na koj bile izmeneti
re{enijata od San-Stefano.
Berlinskiot kongres gi
izmenil granicite na balkanskite zemji. Srbija, Crna Gora
i Romanija bile proglaseni
za nezavisni dràvi. AvstroUngarija dobila pravo da ja
okupira Bosna i Hercegovina.
Od t.n. Sanstefanska Bugarija
ostanalo samo malo avtonomno
kneèvstvo Bugarija so obvrSrpski voen logor vo Skopje (1913)
ska da pla}a danok na Turcija,
1100
11
TEMA
T
EMA
MA 4
a ju`no od Stara Planina bila sozdadena avtonomna oblast Isto~na Rumelija,
koja ostanala pod vrhovna vlast na Turcija. Spored ~len 23 od dogovorot, za
Makedonija i drugite balkanski teritorii {to ostanale pod osmanliska vlast
bile predvideni reformi.
Koi bile re{enijata na Sanstefanskiot dogovor?
Zo{to se odràl Berlinskiot kongres?
BALKANSKI VOJNI
Vo po~etokot na XX vek Makedonija, Kosovo, Odrinsko, Sanxak
i Albanija se u{te se nao|ale pod
osmanliska vlast. Koristej}i go
nezadovolstvoto na naselenieto od
mladoturskiot reìm, sosednite
balkanski dràvi projavuvale pretenzii za zazemawe na oddelni teritorii od Osmanliskata dràva.
Vo takvite nastojuvawa ja imale
poddr{kata od Rusija, koja bila
zainteresirana da go zacvrsti svoBalkanskiot Poluostrov
eto vlijanie na Balkanot.
po Balkanskite vojni
Vo 1912 godina Srbija, Bugarija,
Grcija i Crna Gora sklu~ile ~etvoren sojuz, poznat kako Balkanski sojuz. Po zavr{uvaweto na voenite podgotovki, a po odbivaweto na Turcija da izvr{i reformi vo evropskiot del na zemjata, na 9 oktomvri 1912 godina, balkanskite dràvi i objavile vojna. Otkako
bila porazena, Turcija pobarala mir. Mirovnata konferencija se odràla vo
London. Spored mirovniot dogovor sklu~en na 30 maj 1913 godina Turcija morala da gi otstapi re~isi site teritorii {to gi drèla na Balkanot. Bila sozdadena avtonomna dràva Albanija, a Makedonija bila podelena me|u Srbija,
Bugarija i Grcija.
Bugarija koja ne bila zadovolna od re{enijata na Londonskata konferencija, na 29 juni 1913 godina im objavila vojna na Srbija, Grcija i Crna Gora.
Ovaa vojna e poznata kako Vtora balkanska vojna. Vo tekot na vojnata, Bugarija
od sever bila napadnata od Romanija, a od jug od Turcija. Porazena od site strani, Bugarija bila prinudena da bara mir. Mirot bil sklu~en na 10 avgust 1913
godina vo Bukure{t. So Bukure{kiot miroven dogovor bila potvrdena podelbata na Makedonija: vardarskiot del i pripadnal na Srbija, egejskiot del na
Grcija, a pirinskiot del na Bugarija. Eden mal del od jugozapadna Makedonija
ostanal pod Albanija. Romanija ja dobila Ju`na Dobruxa, a Turcija go povratila odrinskiot kraj. So toa bile iscrtani novi granici na Balkanot.
Koi bile posledicite od balkanskite vojni?
1111
11
TEMA 5
TEMA 5.
NAJNOVO VREME
112
112
TEMA 5
PRVATA SVETSKA VOJNA
PRIÎNI, POVOD I POÊTOK NA VOJNATA
PRIÎNI
Antagonizmot pome|u Centralnite
sili i Antantata kon krajot na XIX i
po~etokot na XX vek se pove}e se zgolemuval. Vo toj period zapo~nala zasilena
borba me|u golemite kapitalisti~ki
dràvi za prevlast vo svetot. Postarite
kapitalisti~ki dràvi Anglija, Francija i Rusija zavladeale so pogolemiot del
od koloniite, koi raspolagale so bogati izvori na surovini i golemi pazari.
Nasproti niv, pomladite kapitalisti~ki
- Germanija, Avstro-Ungarija i Italija,
Apseweto na Gavrilo Princip
nastojuvale nasilno da zagrabat od bogatite izvori na surovini vo koloniite.
Nesoglasuvaweto me|u dvata sojuza stanale tolku golemi {to ne moèle da
se re{at po miren pat. Poradi toa i ednite i drugite intenzivno se podgotvuvale za vojna. Germanija vojni~ki se podgotvila porano od svoite protivnici i
barala povod za po~etok na vojnata.
Povod za zapo~nuvawe na Prvata svetska vojna bil atentatot vrz avstroungarskiot prestolonaslednik Franc Ferdinand vo Saraevo na 28 juni 1914 godina. Atentatot go izvr{il Gavrilo Princip, ~len na tajnata revolucionerna
organizacija Mlada Bosna. Avstro-Ungarija ja obvinila Srbija deka go organizirala atentatot, i ispratila ultimatum so neprifatlivi barawa. AvstroUngarija so poddr{ka na Germanija i objavila vojna na
Srbija na 28 juli 1914 godina.
Vojnata vedna{ prerasnala vo
svetska imperijalisti~ka vojna. Vo tekot na vojnata voenite
operacii se vodele na pove}e
frontovi: Zapaden, Isto~en,
Kavkaski, Balkanski i Makedonski (Solunski) front.
Koi bile pri~inite za Prvata svetska vojna?
Dràvite na Trojniot sojuz i Antantata
113
113
TEMA 5
BALKANSKI FRONT
Nabrzo po objavuvaweto na vojnata, voenite sili na Avstro-Ungarija
navlegle vo Srbija. Iako iscrpena od
Balkanskite vojni, srpskata vojska vo
1914 godina izvojuvala nekolku pobedi na planinata Cer i na rekata Kolubara. Esenta 1915 godina AvstroUngarija so pomo{ na Germanija
izvr{ila nova ofanziva vo Srbija.
Otkako vo oktomvri istata godina na
Srbija i objavila vojna i Bugarija,
Germanskite vojnici vo Skopje
srpskata vojska bila prinudena preku
Albanija da se povle~e na ostrovot
Krf. Toga{ vojskite na Trojniot sojuz gi okupirale Srbija i Crna Gora.
Opi{ete go tekot na operaciite na Balkanskiot front vo 1914 i 1915 godija?
VOJNATA NA ZAPADNIOT I ISTO^NIOT FRONT

VO 1914 I 1915 GODINA
Na Zapadniot front voenite operacii se vodele me|u francuskite i
germanskite vojski. Vo bitkata na rekata Marna vo 1914 godina bilo zapreno
germanskoto napreduvawe vo Francija. Vojnata na ovoj front dolgo vreme se
vodela vo rovovi, bez nekoi pogolemi promeni.
Otkako uvidela deka ne moè da go ostvari svojot plan na Zapadniot front,
Germanija ja zasilila vojnata na Isto~niot front protiv Rusija. Me|utoa, i na
ovoj front, germanskata i avstro-ungarskata vojska bile prinudeni da vodat
dolgotrajna rovovska vojna.
Po zapo~nuvaweto na vojnata, i dvata bloka nastojuvale neutralnite
dràvi da gi pridobijat na svoja strana. Antantata uspeala da ja pridobie
Italija - koja bila ~lenka na Trojniot sojuz, vetuvaj}i i gi zemjite po jadranskoto krajbre`je. Taka vo maj 1915 godina Italija i objavila vojna na svojata
porane{na sojuzni~ka Avstro-Ungarija.Vo me|uvreme Trojniot sojuz ja pridobil Bugarija so vetuvawe deka po pobedata }e i ja dade cela Makedonija i
Isto~na Srbija.
Zo{to Italija preminala kon Antantata?
114
114
TEMA 5
TEKOT NA VOJNATA VO 1916 GODINA
Vo tekot na 1916 godina na Zapadniot front, germanskite vojski bile zapreni kaj tvrdinata Verden. Germanija gledaj}i deka nema uspesi na suvo, se
obidela da pobedi na more. Vo maj 1916 godina se odigrala najgolemata pomorska bitka kaj poluostrovot Jutland na Balti~ko More.
Vojnata dobivala se poèstoki razmeri. Za prv pat vo istorijata bile
upotrebeni tenkovi, avioni i podmornici, so {to brojot na ~ove~kite `rtvi
stanuval se pogolem.
Kon krajot na 1915 godina, Antantata otvorila nov front kaj Solun poznat
kako Solunski (Makedonski) front koj pominuval niz sredinata na makedonskata teritorija. Po ednonedelna borba anglo-francuskata i srpskata vojska
ja razbile bugarsko-germanskata vojska i ja osvoile Bitola. No natamo{noto
napreduvawe bilo zapreno.
Istraì i osoznaj! Solunskiot (Makedonskiot) front.
KRAJOT NA VOJNATA I POSLEDICITE

Voenite operacii {to gi vodela Rusija na Isto~niot front predizvikale
masovni protesti kaj narodot. Vo 1917 godina ova nezadovolstvo prerasnalo
vo golema revolucija. Novoproglasenata Sovetska republika na ~elo so V.I.
Lenin sklu~ila mir so Germanija i izlegla od Prvata svetska vojna.
Vo 1917 godina SAD vlegle vo vojna na stranata na Antantata. Vojskite na
Antantata prezele ofanziva na site frontovi. Na Solunskiot (Makedonskiot)
front, vo septemvri 1918 godina Antantata ja razbila bugarsko-germanskata
vojska i go probila frontot. Bugarija bila prinudena da potpi{e kapitulacija, a po nea istoto go storila i Turcija. Na 3 noemvri 1918 godina kapitulacija
potpi{ala i Avstro-Ungarija.
I na Zapadniot front silite na Antantata nezapirlivo ja gonele germanskata vojska. Na 11 noemvri 1918 godina Germanija potpi{ala kapitulacija so
{to zavr{ila Prvata svetska vojna.
Prvata svetska vojna imala imperijalisti~ki karakter. Po svoite razmeri
taa gi nadminala site porane{ni vojni vo istorijata na ~ove{tvoto. Na bojnoto pole zaginale nad 10 milioni lu|e, a brojot na ranetite bil dvojno pogolem.
Pokraj toa, za vreme i neposredno po vojnata, od glad i bolesti umrele u{te 20
milioni lu|e vo svetot. Prvata svetska vojna mu nanela i ogromni materijalni
{teti na ~ove{tvoto.
Kako zavr{ila Prvata svetska vojna?
Kakvi bile posledicite od Prvata svetska vojna?
115
115
TEMA 5
PARISKATA MIROVNA KONFERENCIJA
Mirovnata konferencija
zapo~nala na 18 januari 1919 godina vo Versaj (blizu Pariz). Glavna uloga imale pretstavnicite na
golemite dràvi od Antantata:
Anglija, Francija, SAD, Italija
i Japonija. Na Konferencijata
porazenite zemji bile proglaseni za vinovni i bile kazneti. Im
bile odzemeni kolonii i delovi od
nivnite teritorii. Tie bile prinudeni da platat voena ot{teta reparacii na zemjite pobedni~ki.
Bila prekroena kartata na Evropa i vospostaven nov sistem vo
me|unarodnite odnosi poznat kako
Versajski sistem
Potpi{uvaweto na Pariskiot miroven

dogovor , 28 juni 1919 g.
Istraì osoznaj! Koi novi dràvi se sozdale vo Evropa po Prvata svetska

vojna?
Izrabotete proekt: Prvata svetska vojna.
Evropa po Pariskata mirovna konferencija
116
116
Pariskata mirovna konferencija
TEMA 5
SVETOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI
SPROTIVNOSTI VO SVETOTOT ME|U DVETE SVETSKI VOJNI
So re{enijata na mirovnata konferencija vo Versaj ne samo {to ne
bile razre{eni sprotivnostite od pred vojnata, tuku se sozdale i novi. Taka,
se prodlabo~ile sprotivnostite me|u pobedenite ili revizionisti~kite
dràvi (Germanija, Bugarija, Ungarija, Avstrija i Turcija) i pobednicite ili antirevizionisti~kite dràvi (Anglija, Francija i nivnite sojuznici). Revizionisti~kite dràvi se stremele da gi revidiraat Pariskite mirovni dogovori a so toa da gi vratat zagubenite teritorii, dodeka
antirevizionisti~kite dràvi sakale po sekoja cena da gi za~uvaat teritoriite {to gi dobile.
Vo ovoj period do izraz doa|ala se pozasilenata trka i borba za prevlast i gospodstvo vo svetot. Vo taa smisla golemi sprotivnosti postoele me|u
Francija i Anglija vo odnos na Germanija i nejzinite kolonii. Francija koja
sakala da ostvari hegemonija vo Evropa, bila zainteresirana na Germanija da
ne i se ovozmoì da se izdigne vo svetska sila. Na vakvata politika na Francija za evropska hegemonija se sprotivstavila Anglija, koja sakala da ja zadrì
ulogata na arbiter vo Evropa.
Sli~na sprotivnost postoela i pome|u SAD i Japonija za dominacija na
Tihiot Okean (Pacifikot). Zaostruvaweto na odnosite me|u ovie dve zemji
kulminiral so vojna vo periodot na Vtorata svetska vojna.
Edinstven stav, kapitalisti~kite dràvi imale vo odnos na
Franklin Delano Ruzvelt
117
117
TEMA 5
Sovetskiot Sojuz. Tie se stremele da ja urnat sovetskata vlast i da gi zadu{at
revolucionernite i nacionalnoosloboditelnite dvièwa vo svetot.
So èlba da go za~uvaat duhot na pariskite mirovni dogovori, Anglija
i Francija se stremele da sozdadat sistem na sojuzi za kolektivna evropska
bezbednost, naso~en glavno kon Germanija, Ungarija i Bugarija. Taka, vo 1921
godina bil formiran francusko-belgiskiot sojuz, potoa vo 1920-1921 godina
êhoslova~ka, Kralstvoto SHS i Romanija ja formirale Malata antanta,
naso~ena glavno kon Ungarija. Pokraj toa Francija ja formirala i Balti~kata
antanta (Polska, Letonija, Estonija i Finska), a vo 1934 godina se formirala
Balkanskata antanta vo koja vlegle Jugoslavija, Romanija i Turcija. Vo 1925
godina, na inicijativa na Anglija, vo Lokarno ([vajcarija) bil potpi{an pakt
za bezbednost na granicite.
Anglija, Japonija i drugi zemji go potpi{ale Paktot Brijant-Kelog. So
ovoj dogovor potpisnicite se obvrzuvale deka nema da koristat voena sila kako
sredstvo za re{avawe na spornite pra{awa.
Koi bile sprotivnostite me|u dvete svetski vojni?
DRU[TVO NA NARODITE
Za da se za~uva mirot i stabilnosta vo svetot na predlog od pretsedatelot na SAD Vudro Vilson,
vo april 1919 godina bila sozdadena
me|unarodnata organizacija Dru{tvo
na narodite, so sedi{te vo @eneva.
Glavni organi na Dru{tvoto na narodite bile: Generalno sobranie, vo
koe vleguvale pretstavnici od site
~lenki i Sovet na Dru{tvoto na narodite koj bil sostaven od 15 ~lena od
koi 5 bile postojani ~lena. Postoel
i Sekretarijat na ~elo so Generalen
Sednica na Dru{tvoto na narodite
(1926)
sekretar.
Dru{tvoto na narodite bilo
primeno so golemi nadeì za za~uvuvawe na svetskiot mir. No Dru{tvoto
ne gi opravdalo ovie o~ekuvawa, bidej}i stanalo orudie na golemite sili pobedni~ki vo Prvata svetska vojna (Anglija i Francija). Mnogu dràvi ne
~lenuvale vo Dru{tvoto, a nekoi poradi neefikasnosta vo re{avaweto na
problemite go napu{tile. Neefikasnosta na ovaa organizacija osobeno do{la
do izraz za vreme na fa{isti~kite agresii. Nemoèj}i da ja spre~i Vtorata
svetska vojna, Dru{tvoto prestanalo da postoi.
Zo{to Dru{tvoto na narodite ne uspealo da gi ostvari svoite celi?
118
118
TEMA 5
GOLEMATA EKONOMSKA KRIZA
Politi~kiot ìvot na Evropa
i vo svetot po Prvata svetska vojna
se destabiliziral so pojavata na
ekonomski krizi {to go zafatile
svetot.
Prvata ekonomska kriza od 19221923 godina nemala svetski razmeri.
Za nejzinata pojava najmnogu pridonele posledicite od Prvata
Redica za besplatno jadewe vo îkago
svetska vojna, a glavno gi zafatila
(SAD)
zemjite u~esni~ki vo vojnata: Germanija, Italija, Japonija, Bugarija
i dr. Vo ovie zemji stopanstvoto bilo razurnato a proizvodstvoto namaleno.
Kon krajot na dvaesettite godini, svetot go potresla Golemata ekonomska
kriza koja traela vo periodot od 1929 do 1933 godina. Krizata zapo~nala vo
SAD, i so molskavi~na brzina gi zafatila site granki na stopanstvoto: zemjodelstvoto, industrijata, trgovijata i finansiite. Proizvodstvoto padnalo
na polovina vo odnos na 1928 godina. Mnogu fabriki i banki prestanale so
rabota. Za da se odràt cenite na zadovolitelno nivo, bile uni{tuvani ogromni koli~estva ìto, meso, {e}er, kafe i dr. Nad 30 milioni rabotnici ostanale bez rabota.Ekonomskata kriza od SAD brzo se pro{irila i vo Evropa Od
krizata najmnogu bile pogodeni SAD i Germanija.
Pati{tata za izlez od krizata bile razli~ni. So pobedata na pretsedatelskite izbori vo SAD, Frenklin Ruzvelt
izrabotil programa poznata pod imeto Wu
Dil (Nov Kurs). Za da se namali bezraboticata, dràvata organizirala javni raboti izgradba na kanali, pati{ta, hidrocentrali i dr. Bile doneseni i socijalni zakoni,
sindikatite dobile pogolemi prava, a nadnicite na rabotnicite bile zgolemeni. Vo
Germanija, izlezot od krizata bil re{en so
voveduvawe na fa{isti~kata diktatura i
militarizacijata na ekonomijata.
Decata vo red za besplaten leb
Na koj na~in SAD izlegle od Golemata

ekonomska kriza?
119
119
TEMA 5
GRA\ANSKATA DEMOKRATIJA
Vo periodot me|u dvete svetski vojni svetot bil zafaten od edna seriozna
politi~ka kriza. Vo nekoi zemji, poradi ekonomskata kriza demokratskite
sistemi, so nivnite liberalni ideologii vlegle vo dlaboka kriza. Totalitarnite ideologii bile se poprisutni vo evropskiot politi~ki ìvot. Sudirot
pome|u totalitarizmot i liberalizmot bil edna od osnovnite kantradikcii
vo politi~kiot ìvot vo Evropa me|u dvete svetski vojni. Prvite klasi~ni
totalitarni reìmi se vovele vo Italija i Germanija.
Nasproti totalitarnata ideologija, vo pove}eto evropski zemji i SAD
prodolìl razvojot na demokratijata. Funkcioniraweto na parlamentarnata
demokratija se obezbeduvalo preku ramnopravnoto u~estvo vo politi~kiot
ìvot na site legalni politi~ki partii. Razvojot na demokratijata dostignal najgolem podem vo Francija i [vajcarija kako dràvi so republikansko
gra|ansko ureduvawe. No i vo oddelni parlamentarni monarhii, kako na pr.
Anglija isto taka se garantirale i pro{iruvale gra|anskite prava i slobodi. Vo ovie zemji sindikatite imale golema uloga vo odbranata na pravata i
za{titata na rabotnicite.
Istraì i osoznaj! Kakva e razlikata me|u totalitarnite reìmi i
demokratskite sistemi?
Red za rabota (Wujork 1931)
120
120
TEMA 5
SOVETSKIOT SOJUZ FAKTOR
VO ME\UNARODNITE ODNOSI
OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA
So vleguvaweto vo Prvata svetska vojna Rusija vlegla vo dlaboka ekonomska
i politi~ka kriza. Site socijalni sloevi, osven carot i negovite sorabotnici,
barale prekinuvawe na vojnata. Nezadovolstvoto na naselenieto se pretvorilo
vo golemi narodni demonstracii vo glavniot grad na Rusija Petrograd. Na 25
fevruari 1917 godina, demonstraciite prerasnale vo Fevruarska revolucija.
Carot Nikolaj II Romanov bil prinuden da abdicira.
Po revolucijata vo Rusija vlasta bila podelena pome|u Privremenata vlada
na ~elo so Aleksandar Kerenski i Sovetite na rabotnicite i vojnicite. Toa
bil period na t.n. politi~ki dualizam vo istorijata na Rusija.
Naskoro na 24 oktomvri (6 noemvri) 1917 godina izbuvnala Oktomvriskata revolucija na ~elo so Vladimir Ili~ Lenin. So zazemaweto na Zimskiot
dvorec vo Petrograd, kade {to bila smestena Privremenata vlada, vlasta ja
prezele Sovetite i na toj na~in se stavil kraj na dualisti~kata vlast.
No}ta na 25 oktomvri (7 noemvri) 1917 godina zapo~nal so rabota Vtoriot kongres na Sovetite. Novata bol{evi~ka (komunisti~ka) vlast donela
pove}e odluki (dekreti): Dekret za vlasta, spored koj celata vlast minala vo
racete na sovetite, Dekret za mirot, spored koj bilo predvideno sklu~uvawe
na mir i Dekret za zemjata, spored koj zemjata
bila proglasena za op{tonarodna i dodelena na
koristewe na selanite.
Isto taka bila donesena i Deklaracija za
pravata na narodite na Rusija, so koja se priznavalo pravoto na samoopredeluvawe na narodite
V.I,Lenin govori pred narodot
Carot Nikolaj II Romanov
1211
12
TEMA 5
vo dràvata. Na krajot od svojata rabota Kongresot ja formiral prvata sovetska vlada na ~elo so V.I.Lenin.
Objasni gi najva`nite odluki doneseni na Vtoriot kongres na Sovetite?
GRA\ANSKATA VOJNA
Privrzanicite na stariot reìm
i golemite kapitalisti~ki dràvi
ne moèle da se pomirat so novata
sovetska vlast. Zatoa so poddr{ka
od zapadnite zemji bila formirana
t.n. Bela Garda na ~elo so Denikin,
Judeni~ i Kol~ak, koja vo letoto
1919 godina ja zapo~nala krvavata Gra|anska vojna. Istata godina
kapitalisti~kite dràvi Francija,
Anglija, SAD i Japonija izvr{ile
voena intervencija vo Rusija.Nasproti ovie sili, Crvenata armija organizirana od Lav Trocki, vo 1923
godina, uspeala da gi porazi belogardistite i intervencionisti~kite
sili i definitivno da ja oslobodi
zemjata.
Juri{ na Zimskiot dvorec
Po zavr{uvaweto na Gra|anskata
vojna, na 30 dekemvri 1922 godina, vo
Moskva bilo izvr{eno obedinuvaweto na site sovetski republiki vo edna sojuzna dràva, nare~ena Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki republiki (SSSR).
Nabrgu potoa bila izbrana i prvata vlada na ~elo so V.I. Lenin.
Zo{to izbuvnala Gra|anskata vojna vo Rusija?
STOPANSKIOT RAZVOJ NA SSSR
Po pobedata na Oktomvriskata revolucija, ekonomskata situacija vo Rusija
bila krajno vlo{ena. Za da se popravi sevkupnata sostojba vo dràvata, vlastite u{te vo periodot na Gra|anskata vojna ja sprovele politikata na t.n.
voen komunizam. Bila vovedena zadolìtelna rabota za site gra|ani i voveden
zadolìtelen otkup na zemjodelski proizvodi.
Me|utoa politikata na voeniot komunizam predizvikala golemo nezadovolstvo kaj selanite. Za da se pottikne narodot da go zgolemi proizvodstvoto, sovetskata vlada zapo~nala da sproveduva edna Nova ekonomska politika
1222
12
TEMA 5
(NEP). So nea, vlastite dozvolile vra}awe
na nekoi elementi od pazarnata ekonomija,
pa vi{okot na zemjodelski proizvodi moèl
slobodno da se prodava na pazarot.
Vo 1928 godina, vo SSSR bil donesen prviot petgodi{en plan (PETOLETKA) koj predviduval industrijalizacija i elektrifikacija, kako i kolektivizacija vo zemjodelstvoto
so formirawe na zadrugi, nare~eni kolhozi
i sovhozi.
Zo{to bil vovedena Novata ekonomska politika (NEP)?
Lav Trocki
DIKTATURATA NA STALIN
Vo 1924 godina, po smrtta na
V.I.Lenin, vlasta ja prezel Josif Visarionovi~ Stalin. Toj uspeal da ja otstrani i da ja likvidira t.n. levica na ~elo
so Lav Trocki i t.n. desnica na ~elo so
Nikolaj Ivanovi~ Buharin i da vovede
li~na diktatura so politika na bel teror. Kako posledica od ovaa politika se
pojavile deformacii, ograni~uvawe na
demokratijata, pojava na birokratizam
i kult na li~nosta. Site politi~ki protivnici bile represirani i isprateni
vo sibirskite logori (gulazi).
Oktomvriskata revolucija imala
Josif Visarionovi~ Stalin
golemo vlijanie vo svetot. Vo Germanija
i Ungarija izbuvnale proleterski revolucii, koi brzo bile zadu{eni. Vo 1918 godina vo Moskva bila formirana
Tretata (komunisti~ka) internacionala - Kominternata so cel da go rakovodi
me|unarodnoto komunisti~ko dvièwe i da ja realizira idejata za svetska proleterska revolucija.
Vo 1939 godina Stalin sklu~il pakt za nenapa|awe so Hitler. Na toj na~in
SSSR sakal da ja odbegne vojnata so Germanija koja bila se poizvesna.
Kakvi bile posledicite na Stalinovoto vladeewe za SSSR i po{iroko?
1233
12
TEMA 5
FA[IZAM I NACIONALSOCIJALIZAM
POJAVA NA FA[IZMOT
Neposredno po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna vo nekoi evropski zemji
i vo svetot nastapil period na zaostruvawe na ekonomskite, politi~kite i
op{testvenite odnosi. Vo takvi uslovi
reakcionernata buròazija, pla{ej}i
se od revolucionerni promeni, a za da
gi za~uva svite ekonomski i politi~ki
interesi ja napu{tila demokratijata
i parlamentarizmot i go prifatila
fa{izmot, kako najgrub vid na totalitarizam. Vo nekoi zemji fa{izmot se
zacvrstil kako politi~ki sistem na
vlast, a vo drugi zemji se javil kako
politi~ko dvièwe.
Fa{isti~kata ideologija {irela nacionalna omraza i rasizam i se
sluèla so prazni vetuvawa deka }e gi
re{i problemite vo op{testvoto i }
e gi izvle~e siroma{nite od nivnata
te{ka polo`ba.
Benito Musolini - Du~e
Fa{izmot najprvin se pojavil vo
Italija a potoa i vo drugi zemji kako na
pr. Avstrija, [panija, Portugalija, Romanija, Ungarija, a osobeno do izraz do{ol vo Germanija i Japonija. Celta na
fa{izmot vo nadvore{nata politika bila da ostvari svetska dominacija, a vo
vnatre{nata politika da vovede diktatorska vlast.Vo ovie sistemi dràvata
i nejziniot voda~ treba da bidat nad se.
Koi bile pri~inite za pojavata na fa{izmot?
Vo koi zemji se pojavil fa{izmot?
1244
12
TEMA 5
POJAVATA NA FA[IZMOT VO ITALIJA
Po Prvata svetska vojna Italija bila nezadovolna od teritorijalnite
re{enija na pariskite mirovni dogovori i bila zafatena od te{ka ekonomska
kriza, koja predizvikala silno rabotni~ko dvièwe osobeno vo Severna Italija. Italijanskite komunisti stanale zna~ajna sila vo op{testvoto. Vo takvi
uslovi, se pojavil fa{izmot, na ~elo so Benito Musolini. U{te vo 1919 godina
Musolini formiral fa{isti~ki odredi fa{o. Vo 1922 godina fa{istite vo
Neapol go odràle svojot kongres od kade {to so pomo{ na svoite istomislenici Musolini go izvel t.n. Mar{ na Rim i ja prezel vlasta. Italijanskiot
kral Emanuel III mu ja predal vlasta na Musolini koj stanal voda~ - du~e na
italijanskiot narod po {to vovel fa{isti~ka diktatura. Musolini sozdal
fa{isti~ki odredi crni ko{uli, tajna policija, a gi zabranil rabotni~kite
partii i zdruènija.
Na nadvore{en plan Italija vodela zavojuva~ka politika kon Albanija,
Grcija i Jugoslavija i pretvorawe na Sredozemnoto More vo Italijansko More.
Idejata na Musolini bila da ja pretvori Italija vo Imperija, po primerot na
nekoga{nata Rimska Imperija.
Objasnete ja pojavata na fa{izmot vo Italija.
Istraì i osoznaj! Kako biv{ novinar, kakov bil odnosot na Musolini kon
italijanskiot pe~at?
Mar{ot na Rim
1255
12
TEMA 5
NACIZMOT VO GERMANIJA
Po Prvata Svetska vojna Germanija vlegla vo te{ka nacionalna, politi~ka
i ekonomska kriza. Vo vakvi uslovi vo 1919 godina vo Minhen se sozdala Nacional-socijalisti~ka partija (nacisti~ka) na ~elo so Adolf Hitler. Nejzinite
~lenovi se narekuvale nacisti, a nejzinata fa{isti~ka ideologija - nacizam
Na parlamentarnite izbori vo 1932 godina, nacional-socijalisti~kata partija dobila najgolem broj prateni~ki mesta vo Rajstagot (parlamentot). Vo 1933
godina, Hitler go raspu{til parlamentot, gi ukinal site politi~ki partii
osven nacisti~kata, i se proglasil za voda~ - firer na germanskiot narod.
Glavnite karakteristiki na nacizmot bile: nacionalizam, antisemitizam,
rasizam, antikomunizam i ekspanzionizam. Vedna{ po doa|aweto na vlast na
nacistite vo Germanija antisemitizmot stanal dràvna oficijalna politika. Vo 1935 godina bile doneseni t.n. Nirnber{ki zakoni, so koi Evreite vo
Germanija bile diskriminirani i ne bile ednakvi pred zakonot. Evreite bile
proglaseni kako neprijateli na germanskiot narod, a nivnite sinagogi, prodavnici i grobi{ta bile uni{tuvani.
Druga karakteristika na nacizmot bil rasizmot. Spored rasisti~kata
teorija se dokaùvalo deka germanskata rasa e superiorna i deka taa treba da
vladee so svetot, a navodno inferiornite rasi kako {to se Evreite, Slovenite, Romite, da bidat likvidirani ili pretvoreni vo robovi.
So antikomunisti~kata politika vo Germanija se nastojuvalo da se zabrani
sekakva komunisti~ka aktivnost koja bila smetana kako najgolema opasnost za
nacistite. Zatoa komunistite bile represirani i ispra}ani vo logori. Posebna uloga vo taa politika vo Germanija imala tajnata germanska policija Gestapo.
Zna~ajna karakteristika na nacizmot pretstavuval i ekspanzionizmot.
Otkako ja prezel vlasta, A.Hitler vedna{ po~nal da vodi aktivna politika za
revizija na Pariskite mirovni dogovori.
Objasnete gi osnovnite karakteristiki na nacizmot vo Germanija.
Sredbata Hitler i Musolini (1938)
126
Adolf Hitler na voena parada
TEMA 5
PRVITE AGRESII NA FA[ISTI^KITE DR@AVI
Prvata dràva {to trgnala vo agresivna nadvore{na politika bila
fa{isti~ka Italija. Vo 1923 godina taa go anektirala jugoslovenskiot grad
Rieka i gr~kiot ostrov Krf. Vo 1935 godina Italija ja napadnala afrikanskata dràva Etiopija (Abisinija) i ja pretvorila vo svoja kolonija. Koristej}i
go pasivniot odnos na demokratskite dràvi, ~etiri godini podocna, Italija
ja okupirala Albanija.
U{te poagresivna od italijanskata bila politikata na nacisti~ka Germanija. Taa vo 1935 godina ja prisoedinila Sarskata oblast, a narednata godina
i Rajnskata oblast {to po Prvata svetska vojna i bile odzemeni i prisoedineti na Francija. Vo 1938 godina go izvr{ila takanare~eniot an{lus - nasilno
prisoedinuvawe na Avstrija kon Germanija. Ohrabrena od ova, gi zapo~nala
podgotovkite za osvojuvawe na êhoslova~ka. Vo istata godina se potpi{ala
Minhenskata spogodba me|u Hitler, Musolini, êmberlen i Daladie. So spogodbata i bilo ovozmoèno na Germanija da i se vrati Sudetskata oblast naselena
so Germanci, no vo slednata godina Germanija ja okupirala êhoslova~ka.
Vo 1936 godina Germanija, Italija i Japonija ja formirale oskata RimBerlin-Tokio so cel polesno da gi realiziraat nivnite osvojuva~ki nameri za
nametnuvawe na noviot poredok vo svetot.
Za da se zapre agresivnata politika na fa{isti~kite dràvi, demokratskite
sili vo svetot projavile otpor protiv fa{izmot. Mo{ne zna~ajna uloga odigral Narodniot front, sozdaden na inicijativa na Kominternata na ~elo so
generalniot sekretar Georgi Dimitrov. Silen otpor na fa{isti~kata politika bil organiziran vo [panija, kade se vodela [panskata gra|anska vojna
vo koja nacionalisti~kite sili, pomognati od Germanija i Italija, uspeale da
gi porazat republikanskite braniteli vo ~ii redovi imalo 35.000 dobrovolci
dojdeni od 69 zemji od celiot svet.
Georgi Dimitrov
Olimpijadata vo Berlin 1936
1277
12
TEMA 5
BALKANOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI
KRALSTVOTO NA SRBITE, HRVATITE I SLOVENCITE
Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna na 1 dekemvri 1918 godina bila formirana nova dràva na Balkanot - Kralstvoto na
Srbite, Hrvatite i Slovencite (SHS). Vo
dràvata bile priznati nacionalnite prava
samo na trite navedeni narodi, negiraj}i go
pritoa pravoto na samoopredeluvawe i nacionalnata samobitnost na drugite narodi
(Makedoncite, Crnogorcite i dr.). Do 1929
godina, dràvata bila parlamentarna monarhija so golema uloga na kralot vo zakonodavnata vlast. Na prvite parlamentarni izbori
vo 1920 godina, najmnogu glasovi dobile Jugoslovenskata demokratska partija, Narodnata radikalna partija i Komunisti~kata
partija na Jugoslavija.
Etni~kata netrpelivost vo dràvata
Kralot Aleksandar I
kulminirala vo 1928 godina, koga vo Parlamentot bil ubien liderot na Hrvatskata selanska partija Stjepan Radi}. Nastojuvaj}i da ja stabilizira monarhijata, da
go za~uva buròaskiot poredok i hegemonizmot na srpskata buròazija, kralot
Atentatot nad kralot Aleksandar I Kara|or|evi}
1288
12
TEMA 5
Aleksandar Kara|or|evi} na 6 januari 1929 godina go ukinal parlamentarizmot i vovel diktatura. Dràvata ja podelil na 9 banovini, a imeto na dràvata
go preimenuval vo Kralstvo Jugoslavija.
Vo 1934 godina, vo Marsej vo Francija bil ubien vo atentatot kralot Aleksandar I Kara|or|evi} od strana na Van~omihajlovistite. Poradi se pogolemiot pritisok {to doa|al od Germanija i Italija, srpskite politi~ki faktori
dogovorile kompromisno re{enie so hrvatskoto nacionalno dvièwe. Pri
toa, vo 1939 godina bila potpi{ana spogodbata Cvetkovi}-Ma~ek, spored koja
bila formirana posebna administrativno-teritorijalna edinica Banovina
Hrvatska. No so toa nacionalnoto pra{awe vo Jugoslavija ne bilo re{eno.
Fa{izacijata na zemjata prodolìla i kako vrv na taa politika, na 25
mart 1941 godina vo Viena bilo potpi{ano pripojuvaweto na Jugoslavija kon
Trojniot pakt.
Kakva bila politi~kata polo`ba vo Kralstvoto na SHS (Jugoslavija)?
BUGARIJA PO PRVATA SVETSKA VOJNA
Porazite na Bugarija vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna predizvikale golemo nezadovolstvo
vo zemjata i golema politi~ka nestabilnost. Carot
Ferdinand bil prinuden da abdicira. Vo korist na
negoviot sin Boris.
Na parlamentarnite izbori od 1919 godina Zemjodelskata partija na ~elo so Aleksandar Stamboliski izvojuvala pobeda. Noviot kurs na bugarskata nadvore{na i vnatre{na politika predizvikal
golemo nezadovolstvo kaj krupnata buròazija. Na
9 juni 1923 godina, desnoorientiranite politi~ki
krugovi, na ~elo so Aleksandar Cankov, izvr{ile
Aleksandar Stamboliski dràven udar. Vo tragi~nite nastani Zaginal i A.
Stamboliski.
Nezadovolna od nastanite, BKP na ~elo so Georgi Dimitrov vo septemvri 1923 godina organizirala vostanie, koe bilo krvavo zadu{eno, a BKP bila
zabraneta.
Vo 1934 godina, liderot na organizacijata Zveno Kimon Georgiev izvr{il
dràven udar i ja prezel vlasta vo zemjata. Novata vlada ja zabranila aktivnosta na VMRO na ~elo so Van~o Mihajlov, koja negativno vlijaela na odnosite
na Balkanot i go zagrozuvala i integritetot na bugarskata dràva. Po 1935
godina, na nadvore{en plan, Bugarija se orientirala kon Germanija i Italija
i izrazuvala teritorijalni pretenzii kon sosednite zemji.
Kakva bila politi~kata sostojba vo Bugarija po Prvata svetska vojna?
1299
12
TEMA 5
GRCIJA PO PRVATA SVETSKA VOJNA
Po Prvata svetska vojna Grcija zna~itelno
se pro{irila na smetka na Bugarija i Turcija. So ogled deka Turcija ne gi po~ituvala
odredbite od Sevrskiot miroven dogovor,
vo 1920 godina Grcija zapo~nala vojna protiv Turcija. Po porazot vo vojnata, Grcija
bila prinudena da go potpi{e mirovniot
dogovor vo Lozana.
Porazot vo Gr~ko-turskata vojna vo
Grcija bil doìvean kako nacionalna
katastrofa. Kralot Konstantin bil prinuden da abdicira, a vo 1924 godina Grcija
bila proglasena za republika. Edna godina
Metaksas
podocna generalot Teodoros Pangalos vovel diktatura vo Grcija no bez da uspee da
gi namali politi~kite strasti vo zemjata me|u najgolemite politi~ki partii
Liberalnata i Narodnata partija.
Na 4 avgust 1936 godina, poradi golemata nestabilnost vo zemjata, generalot Joanis Metaksas, so blagonaklonost na kralot vovel diktatura vo Grcija. Svoeto vladeewe Metaksas go zapo~nal so palewe na knigite na anti~kite
pisateli, a posebna surovost pokaàl sprma levoorientiranite politi~ki
sili i Makedoncite so koi bile prepolneti gr~kite zatvori i logori.
Kakov karakter imala diktaturata na Joanis Metaksas?
SOZDAVAWE NA
REPUBLIKA TURCIJA
Po uspe{no zavr{enata Gr~ko-turska vojna, Kemal Mustafa uspeal da ja
spasi Turcija od raspad i da gi posta
vi temelite na moderna nacionalna
gra|anska dràva. Vo 1923 godina Kemal Mustafa nare~en Ataturk - tatko
na Turcija, ja proglasil dràvata za republika.
Vo periodot me|u dvete svetski
vojni, Kemal Ataturk nastojuval da go
modernizira turskoto op{testvo i da ja
vovede Turcija vo evropskite civilizaciski tekovi. Blagodarej}i na negoviot
1300
13
Mustafa Kemal Ataturk
TEMA 5
li~en avtoritet i cvrstiot karakter, Ataturk uspeal da ja oddeli religijata
od dràvata, da go reformira pravniot sistem na zemjata po evropski model,
bila vovedena latinicata, bile pro{ireni pravata na ènite i bila vovedena
evropskata moda vo oblekuvaweto. Po smrtta na Kemal Ataturk, na ~elo na
Turcija zastanal Ismet Ineni. Toj ja prodolìl politikata na Kemal Ataturk.
Kakvo zna~ewe imale reformite vo Turcija vo modernizacijata na
dràvata?
ALBANIJA PO PRVATA SVETSKA VOJNA
Kralot Ahmet Zogu I
Vo periodot me|u dvete svetski vojni

Albanija preìvuvala golema politi~ka
nestabilnost. Vo politi~kiot ìvot postoelo rivalstvoto pome|u Progresivnata i
Narodnata partija. Ovie okolnosti gi iskoristil polkovnikot Ahmet Zogu, i vo 1921
godina ja prezel vlasta.
Vo 1928 godina, Ahmet Zogu i negovite
privrzanici po~nale da prezemaat merki
za da go promenat op{testveniot sistem,
vo kralstvo za {to bila zainteresirana i
Italija. Toga{ Albanija se proglasila za
monarhija a Ahmet Zogu za kral.
Vo periodot od 1929-1935 godina, Albanija kako i celiot svet bila opfatena so
golema ekonomska kriza.
Vo 1939 godina Italija ja okupirala
Albanija. Vladata na Ahmet Zogu ne organizirala nikakov otpor, tuku ja napu{tila
zemjata. Po bombardiraweto od vozduh i
more italijanskite trupi go zazele Dra~,
Tirana i drugi gradovi, po {to italijanskite agresori ja zazele cela Albanija.
Kakva bila politi~kata sostojba vo Albanija me|u dvete svetski vojni?
1311
13
TEMA 5
VTORATA SVETSKA VOJNA
PRIÎNI ZA VTORATA SVETSKA VOJNA
Pri~inite za Vtorata svetska vojna bile sprotivnostite me|u razvienite kapitalisti~ki zemji. Tie bile predizvikani od nivniot neramnomeren razvoj. Pojavata i jakneweto na fa{izmot u{te pove}e gi zaostrilo
tie protivre~nosti, a èlbata na fa{isti~ko-militaristi~kite dràvi za
povtorna podelba na svetot, dovela do neminoven sudir od svetski razmeri.
Pariskite mirovni dogovori po Prvata svetska vojna donele re{enija koi ne
im odgovarale na Germanija, Italija i Japonija. Zatoa vo 1936 godina Germanija
i Italija sozdale voen sojuz, a kon niv vo 1940 godina se priklu~ila i Japonija.
Taka bil sozdaden blok na fa{isti~ki sili Rim-Berlin-Tokio, koj e poznat
pod imeto Troen pakt.
Pobedni~kite dràvi od Prvata svetska vojna, pred se Anglija i Francija,
zadovolni od podelbata ne sakale promeni, tuku barale da se po~ituva Versa-
Vtorata svetska vojna vo Evropa i Severna Afrika 1939-1941
1322
13
TEMA 5
jskiot sistem. Ovie dve zemji vodele popustliva, kapitulantska politika kon
fa{isti~ka Germanija, koja kulminirala so potpi{uvaweto na Minhenskata
spogodba od 1938 godina. Nivnata politika bila i da go izoliraat SSSR i
fa{isti~kite zemji da gi naso~at protiv nego.SAD, poradi nedorazbiraweto
so evropskite partneri, postepeno se povlekla vo t.n. izolacionisti~ka politika i ne go garantirala versajskiot sistem.
Objasnete gi pri~inite za Vtorata svetska vojna.
POÊTOK NA VOJNATA (1939-1941)
Povod za po~etok na Vtorata
svetska vojna bilo germanskoto
barawe gradot Dancig (Gdawska)
i tesniot polski koridor koj ja
razedinuval Isto~na Prusija
od ostanata Germanija da i bidat otstapeni na Germanija.
Polska smetaj}i na pomo{ta od
zapadnite zemji go odbila germanskoto barawe, a toa bilo povod na 1 septemvri 1939 godina
Vleguvawe na Germancite vo Polska
Germanija da ja napadne Polska.
Taka zapo~nala Vtorata svetska
vojna. Od istok Polska bila napadnata i od SSSR, {to bilo predvideno so germansko-sovetskata spogodba od 1939 godina. I pokraj hrabriot otpor na polskiot narod, Polska za kratko vreme bila okupirana.
Po osvojuvaweto na Polska, Germanija prodolìla so osvojuvawe na drugite evropski zemji. Vo april 1940 godina ja napadnala i okupirala Danska a potoa ja napadnala i Norve{ka. Norve{kiot narod, potpomognat od sojuzni~kite
vojski, daval silen otpor no, i pokraj toa Norve{ka bila okupirana po tri
meseci. Za kapitulacijata na Norve{ka, osobena uloga odigrale doma{nite
predavnici pod vodstvoto na ministerot na vojskata Vidkun Kvisling, ~ie ime
stanalo sinonim za predavnicite na svojata zemja vo tekot na Vtorata svetska
vojna.
Vo maj 1940 godina, Germanija gi napadnala i okupirala Belgija, Holandija i Luksemburg. Istiot mesec germanskite vojski navlegle vo Francija, zaobikoluvaj}i ja francuskata odbranbena linija Maìno. Germanskite vojski
brzo napreduvale, i kon krajot na juni 1940 godina Francija kapitulirala. Vojnata potoa se prenesla vo Severna Afrika, kade bile zazemeni Tunis, Alìr i
Maroko, a bil napadnat i Egipet
Po pobedata nad Francija, Germanija ja napadnala Velika Britanija koja
bila podloèna na intenzivni vozdu{ni bombardirawa. Britanskiot narod
1333
13
TEMA 5
hrabro se borel i gi odbil germanskite napadi. Po neuspe{niot
napad na Britanija, Germanija gi
zapo~nala podgotovkite za napad na
SSSR.
Vo ovoj period kon Trojniot pakt
se priklu~ile Ungarija, Romanija
i Bugarija. Otkako prethodno prethodno ja okupirala Jugoslavija, na
22 juni 1941 godina, Germanija go naGermanski vbojnici pred Moskva
padnala SSSR i pokraj sklu~eniot
pakt za nenapa|awe. Koristej}i
ja nepodgotvenosta na sovetskata vojska, germanskata vojska za kratko vreme
dlaboko navlegla na teritorijata na SSSR so cel da gi osvoi gradovite Moskva
i Leningrad.
Kon krajot na 1941 godina, vojnata se pro{irila i na Dale~niot Istok. Na
7 dekemvri 1941 godina, Japonija ja napadnala amerikanskata baza vo Perl Harbur. SAD potoa i objavila vojna na Japonija.
Koi zemji gi osvoila Germanija vo tekot na 1940 godina?
TEKOT NA VOJNATA 1942-1943
Najgolemite operacii vo tekot na 1942 godina se vodele na Isto~niot
front. Vo golemata ofanziva vo SSSR, germanskite sili stignale do Stalingrad i Kavkaz. Golemi borbi se vodele kaj rekata Volga, a osobeno e zna~ajna
Stalingradskata bitka koja traela od noemvri 1942 do mart 1943 godina i vo
koja u~estvuvale okolu 2 milioni vojnici od dvete strani. Stalingradskata
bitka zavr{ila so golema pobeda na sovetskata (Crvenata) armija. Ovaa bitka
ozna~ila presvrtnica vo Vtorata svetska vojna, vo polza na Antifa{isti~kata
koalicija. Ottoga{ germanskata vojska bila vo postojano otstapuvawe od
Isto~niot front.
Na Afrikanskiot front (1942-1943) se vodele golemi borbi pome|u germansko-italijanskite i anglo-amerikanskite vojski. So novata sojuzni~ka ofanziva proletta 1943 godina, germansko-italijanskite vojski bile proterani od
Afrika. Vo juli 1943 godina, sojuzni~kite vojski izvr{ile invazija na Sicilija, a malku podocna i na Ju`na Italija. Potoa, na 8 septemvri 1943 godina
Italija kapitulirala.
Na Pacifi~kiot front, antifa{isti~kata koalicija redela uspesi i
preminala vo kontraofanziva. Japonskite vojski trpele porazi, a ovie operacii predizvikale presvrt vo vojnata na Pacifikot.
Kako se odvivale voenite operacii na Isto~niot front 1942-1943 godina?
1344
13
TEMA 5
TEKOT NA VOJNATA VO 1944 I 1945 GODINA I KRAJ NA VOJNATA
Vo po~etokot na 1944 godina,
na Isto~niot front sovetskata
armija preminala vo ofanziva
na celata linija na frontot od
Crnoto do Barencovoto More. Do
krajot na septemvri 1944 godina,
gi proterala fa{isti~kite vojski od sovetskata teritorija i navlegla vo Polska i êhoslova~ka,
a potoa i vo Romanija, Ungarija
i Bugarija, kade bile soboreni
fa{isti~kite reìmi i bile
formirani antifa{isti~ki vladi koi i objavile vojna na GerPotpi{uvawe kapitulacija na Japonija
manija.
Na 6 juni 1944 godina zapadnite sojuzni~ki vojski izvr{ile desant vo Severna Francija vo oblasta Normandija. I go otvorile takanare~eniot Zapaden
front vo Evropa. So pomo{ na francuskoto dvièwe na otporot, do septemvri
1944 godina sojuzni~kite vojski ja oslobodile Francija, Belgija, Holandija i
Luksemburg i do{le do teritorijata na Germanija.
Vo proletta 1945 godina sojuzni~kite vojski nezapirlivo navleguvale vo Germanija. Na 30 april 1945 godina soo~en so porazot, Hitler izvr{il samoubistvo. Na 9 maj Germanija kapitulirala. So toa zavr{ila vojnata vo Evropa.Vo
me|uvreme, vojnata na Dale~niot Istok protiv Japonija prodolìla. Vo avgust
1945 godina i SSSR i objavil vojna na Japonija.So cel da go zabrzaat krajot na
vojnata, Amerikancite upotrebile i atomski bombi na Hiro{ima i Nagasaki.
So kapitulacijata na Japonija na 2 septemvri 1945 godina zavr{ila Vtorata
svetska vojna.
Vtorata svetska vojna imala
te{ki posledici za ~ove{tvoto.
Pove}e od 50 milioni lu|e go
zagubile ìvotot, a okolu 35 milioni bile raneti. Vo tekot na vojnata koja se vodela na teritorijata na 40 dràvi, bile napraveni
neprocenlivi materijalni {teti.
Vtorata svetska vojna imala
antifa{isti~ki i osloboditelen karakter.
Atomskata bomba frlena na Hiro{ima
1355
13
TEMA 5
ME\UNARODNI KONFERENCII
SOZDAVAWETO NA ANTIFA[ISTI^KATA KOALICIJA
So zapo~nuvaweto na Vtorata svetska vojna, golemite sili vo prv red SAD,
SSSR I Velika Britanija, gi zapo~nale pregovorite za formirawe sojuz so
koj }e mu se sprotivstavat na fa{izmot, Po germanskiot napad na SSSR na 22
juni 1941 godina, Velika Britanija i SSSR esenta istata godina go potpi{ale
dogovorot za zaemna sorabotka i ekonomska pomo{, so {to bil napraven prviot ~ekor vo sozdavaweto na Antihitlerovskata koalicija. Vo nejzinoto sozdavawe golema uloga odigrala sredbata me|u pretsedatelot na SAD Ruzvelt i
britanskiot premier Vinston êr~il na 14 avgust 1941 godina pri {to bila
potpi{ana Atlantskata povelba. Vo Atlantskata povelba bile istaknati
politi~kite celi na vojnata, me|u koi prioritet im bil daden da se porazi
fa{izmot i na site narodi da im se dade pravo po vojnata slobodno da go izbiraat svoeto dràvno ureduvawe.
Antifa{isti~kata koalicija oficijalno bila formirana na 1 januari 1942
godina, koga 26 dràvi od svetot ja potpi{ale vo Va{ington Deklaracijata, so
koja se soglasile za zaedni~ka borba do kone~nata pobeda protiv fa{izmot.
Kako nastanala Antifa{isti~kata koalicija?
TEHERANSKATA KONFERENCIJA
Golemite pobedi na sojuznicite vo tekot na 1943 godina, ja naloìle potrebata
od odrùvawe sostanok na {efovite na trite antifa{isti~ki sili SAD, Velika Britanija i SSSR. Taka, od 28
noemvri do 1 dekemvri 1943 godina se
odràla Teheranskata konferencija
na koja u~estvuvale êr~il, Ruzvelt
i Stalin. Na Teheranskata konferencija se raspravalo za natamo{nite
zaedni~ki akcii protiv Germanija i
Japonija, a osobeno okolu otvoraweto na nov Zapaden front. Osven ovie
pra{awa, u~esnicite na konferencijata go razgleduvale i pra{aweto
za stavot kon pobedenite, za povoeGolemata trojka na
nata bezbednost i sorabotka, kako i
Teheranskata konferencija
podelbata na sferite na vlijanie.
1366
13
TEMA 5
KRIMSKATA KONFERENCIJA
Po golemite uspesi na sojuznicite vo borbite protiv Germanija, od 4 do 12 fevruari vo Jalta na
Krimskiot Poluostrov, se odràl
Vtoriot sostanok na {efovite na
trite golemi sili SAD, Velika
Britanija i SSSR - Ruzvelt, êr~il
i Stalin.
U~esnicite na konferencijata se dogovorile za bezuslovna kapitulacija, okupacija i upravuvawe
so Germanija. Pokraj toa se predviduvala
podelba na Germanija na
Golemata trojka êr~il, Ruzvelt i Sta~etiri okupacioni zoni: britanska,
lin na Krimskata konferencija
sovetska, amerikanska i francuska.
Bilo predvideno da se uni{tat germanskite vooruèni sili, reparaciite da
go opfatat celoto germansko nacionalno bogatstvo i da im se sudi na voenite
zlostornici.
Na konferencijata vo Jalta vsu{nost Evropa bila podelena na sferi na
vlijanija me|u golemite sili SAD, Velika Britanija i SSSR.
Za obezbeduvawe na svetskiot mir, bile razraboteni planovi za sozdavaweto
na Organizacijata na Obedinetite nacii.
Kakvo zna~ewe imala Krimskata konferencija za idniot razvoj na
me|unarodnite odnosi?
POTSDAMSKATA KONFERENCIJA
Po kapitulacijata na Germanija, na inicijativa na britanskiot premier
Vinston êr~il bila svikana konferencija vo Potsdam, blizu Berlin, koja
se odràla vo juli 1945 godina.
Pokraj êr~il, na konferencijata
u~estvuvale i Hari Truman (namesto
po~inatiot Ruzvelt) i sovetskiot
pretsedatel Josif V. Stalin. Vo
tekot na konferencijata po izborite vo Velika Britanija, êr~il
bil zamenet so noviot britanski
premier Klement Atli. Na konferencijata vo Potsdam golemite
sili re{ile da se izvr{i celosno
Nirnber{kiot proces
1377
13
TEMA 5
razoruùvawe i demilitarizacija na Germanija i da se zabrani postoeweto na
Nacinalsocijalisti~kata partija. Pokraj toa bile doneseni re{enija za podelbata na Germanija na okupacioni zoni, kako i formiraweto na me|unaroden
tribunal za sudewe na voenite zlostornici vo Ninberg.
Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna svetot vlegol vo novi politi~ki
isku{enija i rivalstva.
Koi re{enija bile doneseni na konferencijata vo Potsdam?
MIROVNATA KONFERENCIJA VO PARIZ
Mirovnata konferencija vo Pariz se odràla od juli do oktomvri 1946 godina. Na nea prisustvuvale pretstavnici od 21 zemja koi u~estvuvale vo vojnata
protiv Germanija i Italija. Na pariskata mirovna konferencija imalo nesoglasuvawa me|u golemite sili po oddelni pra{awa. Na 10 fevruari 1947 godina bil potpi{an kone~niot tekst na mirovnite dogovori poznat kako Pariski
miroven dogovor.
So re{enijata na konferencijata na Italija i bile odzemeni site kolonii i podra~jata {to gi okupirala na isto~niot breg od Jadranskoto More. Po
vojnata Albanija povtorno stanala samostojna dràva. Finska ostanala vo granicite od 1940 godina. Romanija i ja vratila na SSSR, Besarabija i Severna Bukovina. Bugarija morala da gi vrati odzemenite teritorii na Romanija, Grcija
i Jugoslavija. Avstrija bila podelena na ~etiri okupacioni zoni. Germanija
na Francija i gi vratila Alzas i Loren. Dràvite Belgija, Holandija, Luksemburg, Danska i Norve{ka povtorno stanale nezavisni. Na Polska i bile
vrateni teritoriite - del od isto~na Prusija i isto~no od rekite Odra - Nisa.
Germanija bila podelena na ~etiri okupacioni zoni: amerikanska, sovetska,
britanska i francuska. So Germanija ne bil potpi{an miroven dogovor. Diplomatskite odnosi na SAD so Germanija bile vospostaveni duri vo 1951 godina,
a so SSSR vo 1955 godina.
Vo 1951 godina bila organizirana Mirovna konferencija so Japonija, bez u~estvo na SSSR. So
re{enijata na ovaa konferencija na Japonija i se priznala
nezavisnosta i suverenitetot,
a taa se obvrzala da vodi miroqubiva nadvore{na politika.
Kakvo e istoriskoto zna~ewe
na Pariskata mirovna konferencija?
Kinferencijata vo Potsdam
1388
13
TEMA 5
BALKANOT VO VTORATA SVETSKA VOJNA
JUGOSLAVIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
Vo periodot na golemite uspesi na Germanija vo tekot na 1940
godina, jugoslovenskata vlada na
Cvetkovi}-Ma~ek za da gi za~uva
svoite interesi i opstanokot na
zemjata, na 25 mart 1941 godina
vo Viena potpi{ala dogovor za
pristapuvawe kon Trojniot pakt.
Dogovorot predizvikal masovni
demonstracii vo zemjata i dràven
udar. Bila formirana nova vlada
Hitler po napadot ja posetuva Jugoslavija na ~elo so generalot Du{an Simovi}. Smetaj}i deka dràvniot udar
ima antigermanski karakter, Hitler donel re{enie za napad na Jugoslavija i Grcija. Na 6 april 1941 godina,
Italija i Germanija ja napadnale Jugoslavija. Kralot i vladata po nekolku
dena prebegale vo stranstvo, a na 17
april jugoslovenskata armija kapitulirala. Po kapitulacijata Jugoslavija
bila raspar~ena i podelena me|u Italija, Germanija, Ungarija i Bugarija.
Komunisti~kata partija na Jugoslavija i drugite antifa{isti~ki
sili se sprotivstavile na okupacijata
i gi povele narodite na Jugoslavija vo
borba protiv fa{isti~kata okupacija.
Po germanskiot napad na SSSR, vo Jugoslavija zapo~nal antifa{isti~kiot
otpor pod rakovodstvo na KPJ, na ~elo
so Josip Broz Tito.
U{te vo 1941 godina bile sozdadeni prvite slobodni teritorii. Golemi
bitki se vodele vo 1943 godina na rekite Neretva i Sutjeska. Na 25 maj 1944
godina germanskite sili ja prezele opJosip Broz Tito
1399
13
TEMA 5
eracijata Kowi~ki skok poznata i kako Desant na Drvar, so cel da se fati
voda~ot na antifa{isti~koto dvièwe, Tito. Po uspe{no zavr{enite borbi
na Sremskiot front, vo koi u~estvuval i XV makedonski korpus, germanskite
fa{isti~ki sili vo Jugoslavija bile porazeni. Na 15 maj 1945 godina Jugoslavija bila oslobodena od fa{isti~kite okupatori.
Vo tekot na golemite uspesi na Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija, na 29 i 30 noemvri 1943 godina vo grat~eto Jajce se odràlo Vtoroto
zasedanie na AVNOJ. Na zasedanieto bilo odlu~eno povoena Jugoslavija da
bide uredena vrz federativni principi, sostavena od 6 republiki. Na 7 mart
1945 godina bila formirana privremena vlada na Demokratska Federativna
Jugoslavija na ~elo so Josip Broz Tito, koja bila priznata od sojuzni~kite
dràvi.
Kako se razvivala Narodnoosloboditelnata borba vo Jugoslavija?
Istraì i osoznaj! Za li~nosta i deloto na Josip Broz Tito.
GRCIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
Fa{isti~ka Italija, po okupacijata na Albanija, vo 1940 godina ja napadnala i Grcija. Po prvite uspesi na italijanskata vojska, gr~kata vojska preminala vo kontraofanziva i italijanskite vojski bile prinudeni da se povle~at
na teritorijata na Albanija.
Za da go re{i balkanskiot problem, na
6 april 1941 godina Germanija ja napadnala
i Grcija. Po porazot Grcija bila podelena me|u Germanija, Italija i Bugarija, a
kralot i vladata zaminale vo stranstvo.
Vo 1941 godina zapo~nal
antifa{isti~kiot otpor. Otporot go
predvodela KPG, na ~ija inicijativa bil
formiran EAM (Gr~ki nacionalnoosloboditelen front) i ELAS (Gr~ka naroPartizani na ELAS
dnooslobodidelna vojska). Ovie sili ja
so~inuvale gr~kata levica. Podocna se
formirale EDES (Gr~ka demokratska i nacionalna liga) i EKKA (Gr~ki
komitet za nacionalno i socijalno osloboduvawe) koi ja pretstavuvale gr~kata
desnica.
Vo tekot na 1942-1943 godina nedorazbirawata pome|u ELAS i EAM, prerasnale vo vooruèni sudiri. I pokraj toa, antifa{isti~kiot otpor se pove}
e se razvival, opfa}aj}i gi ja kontinentalna Grcija i ostrovite. Na teritoriite koi bile pod kontrola na EAM-ELAS bile organizirani slobodni teritorii.
Za da se izbegnat sudirite pome|u levicata i desnicata, vo maj 1944 godina
1400
14
TEMA 5
vo Liban bila formirana Vlada za nacionalno edinstvo, koja bila sostavena od
pretstavnici i na levicata i na desnicata. Po osloboduvaweeto na Grcija, vo
dekemvri 1944 godina edinicite na ELAS se sudrile so edinicite na gr~kata
vlada pomognati od Anglija. Vo 1945 godina me|u KPG-ELAS i gr~kata vlada
bil potpi{an dogovor vo Varkiza, spored koj bile razoruàni edinicite na
ELAS, a vlasta ja prezele gr~kite gra|anski partii.
Koi vooruèni sili bile nositeli na antifa{isti~kiot otpor vo Grcija?
Istraì i osoznaj! Zo{to Makedoncite masovno se vklu~ile vo redovite na
KPG, EAM i ELAS?
BUGARIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
So èlba da gi realizira svoite teritorijalni pretenzii kon sosednite zemji, na
1 mart 1941 godina Bugarija pristapila kon
Trojniot pakt. Po porazot na Jugoslavija i
Grcija, Bugarija okupirala del od teritoriite na ovie dràvi.
Po germanskiot napad na SSSR, BKP go
povikala narodot na antifa{isti~ki otpor,
po {to se formirale partizanski odredi vo
Razlo{ko i Dupni~ko. Po Stalingradskata
bitka se formirale odredite: âvdar, Anton Ivanov, Hristo Botev, Rilo-pirinskiot
odred i dr. Paralelno so vooruèniot otpor,
BKP vo 1943 godina formirala i Nacionalen komitet na Ote~estveniot front. Istata
godina bugarskiot car Boris III umrel, a go
Bugarski i germanski vojnici vo
nasledil negoviot maloleten sin Simeon II
Drama
Sakskoburgotski.
Po navleguvaweto na Crvenata armija vo Bugarija, na 9 septemvri 1944 godina bil izvr{en dràven udar i bila
formirana vlada na ~elo so liderot na organizacijata Zveno Kimon Georgiev.
Po dràvniot udar Bugarija se priklu~ila kon Antifa{isti~kata koalicija.
Po vojnata vlasta ja prezela Bugarskata komunisti~ka partija (BKP) i Bugarija potpadnala pod sovetsko vlijanie.
Kako se razvivalo antifa{isti~koto dvièwe vo Bugarija?
1411
14
TEMA 5
ALBANIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
Vo 1939 godina italijanskite fa{isti~ki sili ja napadnale i okupirale
Albanija. Po kapitulacijata na Jugoslavija i Grcija, pod italijanska okupacija potpadnal pogolem del od Kosovo, kako i oblasti vo Crna Gora i delovi od
Makedonija, so {to bila sozdadena t.n. Golema Albanija. Na osvoenite teritorii albanskite vlasti vodele politika na denacionalizacija i asimilacija na
nealbanskoto naselenie.
Antifa{isti~koto i nacionalnoosloboditelnoto dvièwe vo Albanija
zapo~nalo vo 1941 godina, a negovi inicijatori bile komunistite. Po germanskiot napad na SSSR, so pomo{ na Kominternata i KPJ , bila organizirana
konferencija so albanskite komunisti~ki grupi, na koja bil izbran privremen Centralen komitet na ~elo so Enver Hoxa.
Vo 1942 godina bile formirani pomali partizanski edinici - ~eti, a
narednata godina pogolemi odredi i bataljoni. Vo 1942 godina bil formiran
Front za nacionalno osloboduvawe, a paralelno so nego se formirala i
nacionalisti~kata albanska organizacija Bali Kombetar na ~elo so Mithat
Fra{eri {to se borel za za~uvuvawe na Golema Albanija. Po kapitulacijata na Italija, germanskite nacisti~ki sili ja okupirale Albanija. Kon krajot na 1944 godina Albanija bila oslobodena, a vo dràvata bil vospostaven
komunisti~ki reìm i Albanija potpadnala pod sovetskata zona na vlijanie.
Kakvi bile politi~kite priliki vo Albanija po okupacijata na
Italija?
Formiraweto na KPA (8.IX.1941)
1422
14
TEMA 5
VREME NA KRIZI, PROMENI
I SPROTIVNOSTI
NOV RASPORED NA SILITE VO SVETOT
Zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i pobedata nad fa{izmot bile
silen pottik na progresivnite sili vo svetot da se za~uva vospostaveniot
mir i da se unapreduvaat me|usebnite odnosi i sorabotkata. No nabrgu po
zavr{uvaweto na voenite konfrontacii na videlina izlegle mnogubrojnite
sprotivnosti na interesite me|u golemite sili, pred se me|u SAD i SSSR,
kako dve najsilni dràvi vo svetot. Dov~era{nite sojuznici se sporele po odnos na pove}e pra{awa, kako {to se utvrduvaweto na granicite, ureduvaweto
na oddelnite zemji, kako i vlijanieto vo svetot. Osobeno doa|ale do izraz razlikite vo odnos na porazenata Germanija i nejzinata idnina.
Blagodarej}i na golemite uspesi vo Vtorata svetska vojna, SSSR, iako
ekonomski oslabnat, se afirmiral kako golema svetska sila i go pro{iril
svoeto vlijanie vo Isto~na Evropa. So pomo{ na Crvenata armija bile oslobodeni pove}e zemji vo Isto~na Evropa kako {to se: Polska, êhoslova~ka,
Ungarija, Romanija, Isto~na Germanija, Bugarija). Ovie dràvi podocna ostanale vo sovetskata sfera na vlijanie i pod vlijanie na SSSR bilo vospostaveno socijalisti~koto dràvno ureduvawe.
Zapadnoevropskite zemji i SAD ne bile zadovolni od promenite {to
se slu~uvale vo isto~noevropskite zemji, koi se stremele kon socijalisti~ko
i komunisti~ko ureduvawe. SAD i
drugite sili ne bile zadovolni poradi voenoto jaknewe i dominacijata vo
isto~na Evropa. Tie nastojuvale da
go spre~at razvojot na socijalizmot
bidej}i smetale toa e nedemokratski
sistem vo koj se negiraat ~ovekovite
prava i slobodi. Istovremeno me|u
sebe ekonomski se zbliùvale. Za taa
cel od strana na SAD bil napraven
Mar{aloviot plan, koj imal za cel da
ja pomogne borbata protiv komunizmot. Pokraj toa, vo SAD se pojavila i
t.n. Trumanova doktrina, spored koja
im se obezbeduvala pomo{ na zemjite
zagrozeni od komunizmot.
Nasproti kapitalisti~kite
Podelenata Evropa so novite
zemji, i socijalisti~kite zemji od
socijalisti~ki zemji
1433
14
TEMA 5
Isto~na Evropa se organizirale protiv kapitalizmot i imperijalizmot. Vo
1947 godina, komunisti~kite partii na ovie zemji osnovale Informaciono
biro (Informbiro), a so cel za me|usebna pomo{ i sorabotka.
Taka svetot vlegol vo faza na studenata vojna so me|usebni zakani i
ekonomski blokadi. Ovoj period trael nekolku decenii, vo koj dominirala
politikata na sila i pritisok, i postojana trka vo najsovremeno vooruùvawe.
Studenata vojna zapo~nala vo vo 1946 godina so govorot na Vinston êr~il,
odràn vo Fulton (Misuri, SAD), koga gi povikal zapadnite zemji zaedni~ki
da se borat protiv komunizmot i da se spre~i negovoto natamo{no {irewe.
Zo{to bil donesen Mar{aloviot plan?
So kakva cel bilo formirano Informacionoto biro?
BLOKOVSKA PODELBA
Vo 1949 godina bila formirana Sojuzna Republika Germanija (SRG) so
obedinuvawe na trite zapadni okupacioni zoni (amerikanskata, angliskata i
francuskata), a od sovetskata zona bila formirana Demokratska Republika
Germanija.
Istata godina dvanaeset zapadnoevropski zemji, predvodeni od SAD go
sozdale Severnoatlantskiot pakt (NATO). Toj trebal da gi {titi interesite
na zemjite od eventualna agresija na drugi zemji. Za izvr{uvaweto na zada~ite
bil osnovan Sovet na Atlantskiot pakt. Sovetot bil najvisok organ i za voeni
1444
14
TEMA 5
i za civilni pra{awa.
Kako odgovor na formiraweto na NATO, socijalisti~kite zemji formirale
novi ekonomski i voeni organizacii. Vo 1949 godina tie go formirale Sovetot
za zaemna ekonomska pomo{ (SEV), a vo 1955 godina osum socijalisti~ki zemji
(SSSR, Polska, êhoslova~ka, Isto~na Germanija, Romanija, Bugarija, Ungarija i Albanija) go formirale Var{avskiot pakt. Toj bil zamislen kako dogovor
za prijatelstvo, no vsu{nost bil voen sojuz. Vo slu~aj nekoja od zemjite da bide
napadnata, dogovorot predviduval nejze da i se dade sekakva pomo{, vklu~uvaj}
i ja i voenata. Var{avskiot dogovor bil zaklu~en na 20 godini. Potoa bil
prodolèn u{te za deset. Me|utoa, poradi demokratizacijata koja nastapila
vo SSSR vo periodot na Mihail Gorba~ov, vo 1990 godina ovoj blok prestanal
da postoi. Podocna vo 1991 godina se raspadna i SSSR i se pretvori vo Zaednica na nezavisni dràvi.
So kakva cel bile formirani voenite blokovi po Vtorata svetska vojna?
TRET SVET
Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna mnogu narodi od Afrika, Azija
i Ju`na Amerika dobile samostojnost
i nezavisnost. Me|u niv najpoznati se
Indija, Pakistan, Burma, Indonezija
na Aziskiot kontinent. Antikolonijalnite borbi podocna se razvile i vo
Afrika kade {to nezavisnost steknale
okolu ~etirieset dràvi porane{ni
kolonii na pove}e zapadnoevropski
zemji.
So dobivaweto na nezavisnosta,
porane{nite kolonii se na{le pod
Naser, Tito i Nehru (1956 god.)
pritisok na edniot ili drugiot blok.
Vo nastojuvaweto da go za~uvaat svojot samostoen razvoj nadvor od blokovite, na konferencijata vo Rangun, ovie
dràvi se dogovorile za formirawe na t.n. tret svet, odnosno dvièwe na
nevrzanite zemji. Inicijatori na dvièweto na nevrzanite bile Xavaharlal
Nehru, pretsedatel na Indija, Josip Broz Tito, lider na Jugoslavija, i Gamal
Abdel Naser, pretsedatel na Egipet. Zemjite na tretiot svet vo 1961 godina vo
Belgrad ja odràle osnova~kata konferencija na t.n. dvièwe na nevrzanite.
Me|u najzna~ajnite odluki doneseni na konferencijata bilo prifa}aweto na
principite na aktivna miroqubiva koegzistencija.
Vo 1964 godina nevrzanite i nerazvienite zemji ja formirale Grupata na 77-te dràvi, {to se zalagala za ekonomski razvitok na nerazvienite
1455
14
TEMA 5
zemji, ublaùvawe na golemite razliki {to postoele pome|u bogatite i siroma{nite zemji i prostuvawe na stranskite dolgovi za
najsiroma{nite zemji.
Koi bile osnovnite principi na
nevrzanite zemji?
Belgradskata konferencija
na nevrzanite (1961)
BOGATI-SIROMA[NI I POLITIKA NA POPU[TAWE

VO ME\UNARODNITE ODNOSI
So zavr{uvaweto na antikolonijalnata borba, novooslobodenite i ekonomski nerazvieni
zemji se javuvaat kako nov me|unaroden faktor.
Me|utoa, poradi siroma{tijata na ovie zemji tie
ne pretstavuvaat pozna~aen ekonomski faktor.
Nivnata slaba ekonomska baza i zavisnost od razvienite zemji pretstavuvaa interes za bogatite i
ekonomski razvieni zemji.
Po kulminiraweto na studenata vojna vo
svetot, postepeno preovladuva{e soznanieto deka
toa {tetno se odrazuva vo me|unarodnite odnosi.
Studenata vojna i blokovskata podelba postepeno
mu otstapuvaa mesto na popu{taweto na zategnatosta. Kon krajot na {eesetite i po~etokot na
sedumdesetite godini od XX vek, odnosite me|u
vode~kite blokovi se podobrija. Vo ovoj period
uspe{no zavr{ile pregovorite za zabrana na
{ireweto na nuklearnoto oru`je (SALT).
Zategnatosta popu{tila i vo odnos na
Sojuzna Republika Germanija. Taa postepeno
se otvora{e kon isto~noevropskite zemji, a
po~nala sorabotka i stopanski odnosi so sosednata Demokratska Republika Germanija.
Posledici od kolonijalizmot - glad vo novooslobodenite zemji
Razmisli! Zo{to studenata vojna i blokovskata podelba postepeno mu otstapuvaa

mesto na popu{taweto na zategnatosta?
Potpi{uvaweto na
Var{avskiot dogovor
1466
14
TEMA 5
NOVI TENDENCII VO SVETOT
ZA MIR I SORABOTKA
ORGANIZACIJATA NA OBEDINETITE NACII
Zgradata na Obedinetite nacii vo

Wujork
Vo povoeniot razvoj za odnosite

me|u dràvite vo svetot golema uloga ima sozdavaweto na Organizacijata na obedinetite nacii (OON).
Osnovite na ovaa organizacija bile
postaveni u{te vo tekot na Vtorata
svetska vojna, so Atlantskata povelba, vo koja se izloèni principite za
povoenoto ureduvawe na svetot. Ovaa
Povelba e uvod vo edna po{iroka Deklaracija na zdruènite narodi koja
ja prifatile i ja potpi{ale vo 1942
godina 26 zemji. Na konferencijata
vo San Francisko na 26 juni 1945 godina, bila usvoena Povelbata na OON
vo prisustvo na delegati od 50 zemji.
Povelbata stapila vo sila na 24 oktomvri 1945 godina i zatoa toj den se
slavi vo celiot svet kako Den na OON.

OON e svetska organizacija koja ima za cel da go ~uva mirot vo svetot i da
razviva prijatelski odnosi me|u narodite od celiot svet. Site ~lenki na OON
se dol`ni da ja po~ituvaat Povelbata, da se borat za nejzinite celi, po~ituvaj}
i ja samostojnosta i ramnopravnosta na site dràvi i narodi bez me{awe vo
vnatre{nite raboti.
Glavni organi na OON se: Generalnoto sobranie, Sovet za bezbednost,
Ekonomskiot i socijalen sovet, Staratelskiot sovet, Me|unarodniot sud na
pravdata i Sekretarijatot na OON.
Najvisok organ na OON e Generalnoto sobranie, koe go so~inuvaat site
~lenki i sekoja od niv ima pravo na glas. Sovetot za bezbednost e eden od
najzna~ajnite organi na OON. Se sostoi od 15 zemji ~lenki. Postojani ~lenovi na Sovetot se: SAD, SSSR (od 1991 god. Rusija), Kina, Velika Britanija i
Francija. Ovie ~lenki imaat pravo na veto, odn. bez nivna soglasnost Sovetot
ne moè da donese odluka ako e sprotivna na voljata na ~lenkata koja podnela
pravo na veto. Drugite deset ~lenki se povremeni i tie se menuvaat na sekoja vtora godina. OON ima i svoi specijalni organizacii: UNESKO - Organizacija za nauka i kultura, UNICEF - Organizacija za za{tita na pravata
1477
14
TEMA 5
na decata, Me|unarodna zdravstvena organizacija. UNKTAD - Konferencija
za trgovija i razvoj, Organizacija za ishrana i zemjodelstvo, Me|unaroden monetaren fond i dr. Sedi{teto na OON se nao|a vo Wujork (SAD).
Me|u drugite akti usvoeni od OON, posebno zna~ewe ima Deklaracijata za
univerzalnite prava na ~ovekot {to ja potpi{ale site ~lenki na Organizacijata.
So kakva cel e formirana OON?
EVROPSKIOT SOVET
êstite vojni i te{koto istorisko minato pridonele vo Evropa da se pojavi i prifati idejata za obedineta Evropa. Privrzanicite na ovaa ideja bile
istaknatite li~nosti vo politi~kiot ìvot po Vtorata svetska vojna Robert
[uman, Konrad Adenauer, [arl de Gol i dr.
Pottiknati od ovaa ideja, vo 1949 godina, deset zapadnoevropski zemji vo
Strazbur go formirale Evropskiot sovet. Celta na osnovaweto na Evropskiot
sovet bila da se obezbedi pobliska sorabotka na politi~ki, ekonomski, socijalen i kulturen plan me|u evropskite zemji.
Osnovnite organi na Evropskiot sovet se: Sovetot na ministri, Sovetodavno sobranie i Sekretarijat. Odlukite na Evropskiot sovet i negovite organi
ne gi obvrzuvaat zemjite dokolku niv ne gi
prifatat dràvnite organi na tie zemji.
Vo dosega{nata rabota Sovetot donel
pove}e me|unarodni konvencii od koi
najzna~ajni se Konvencijata za za{tita na
~ovekovite prava i Konvencijata za mirno
re{avawe na sporovite.
Republika Makedonija e primena vo
redovno ~lenstvo na Evropskiot sovet vo
noemvri 1995 godina.
Koi se osnovnite celi na Evropskiot
sovet?
[arl de Gol
1488
14
TEMA 5
EVROPSKA EKONOMSKA ZAEDNICA
Vo 1957 godina vo Rim bila formirana Evropskata ekonomska zaednica (EEZ) so sedi{te
vo Brisel. Celta na ovaa organizacija bila
ekonomskata integracija na zemjite ~lenki,
ukinuvawe na carinite i slobodno dvièwe
na stokata i kapitalot. Organi na EEZ se:
Sovetot na ministri, Sobranieto i Sudot na
pravdata. Nejzinoto sedi{te i pretsedatelstvoto se menuvaat na sekoi {est meseci od oddelni zemji - ~lenki na zaednicata.
Vo 1991 godina liderite na vladite na
12-te dràvi ~lenki na EEZ vo Mastriht go
potpi{ale dogovorot za formirawe na Evropska unija (EU). So toa se sozdadeni uslovi za zacvrstuvawe i prodlabo~uvawe na
me|usebnite vrski na planot na stopanstvoto,
Zgradata na Evropskata
kulturata, pravoto, politikata itn.
ekonomska zaednica
Evropskata unija se zalaga za zaedni~ka
evropska nadvore{na politika, za formirawe
zaedni~ki evropski sili, zaedni~ka moneta (evro), zaedni~ko evropsko
dràvjanstvo i evropski ustav. Evropskata unija ima sopstveno zname, himna, a
Denot na pobedata nad fa{izmot se proglasi za Den na Evropa (9 maj).
Istraì i osoznaj! Koi porane{ni socijalisti~ki zemji denes se ~lenki na
Evropskata unija?
Znameto na Evropskata unija
1499
14
TEMA 5
KONFERENCIJA ZA EVROPSKA BEZBEDNOST I SORABOTKA
Politikata na detantot kulminirala vo 1975 godina, koga so
u~estvo na 35 dràvi od Evropa,
vo Helsinki bila odràna Konferencijata za evropskata bezbednost i sorabotka (KEBS). So
potpi{uvaweto na Deklaracijata
za na~elata na zaemnite odnosi za
jaknewe na doverbata, bezbednosta
i razoruùvaweto, bil napraven
golem pridones za popu{tawe na
zategnatosta vo Evropa i svetot,
Proslava na obedinuvaweto na Germanija
kako i jakneweto na bezbednosta
(1990)
vo Mediteranot. Zna~ajno mesto vo
dosega{nite zasedanija e dadeno na
za{titata i po~ituvaweto na ~ovekovite prava vo oddelni zemji.
Na Konferencijata vo Budimpe{ta 1994 godina bilo promeneto imeto vo
Organizacija za evropska bezbednost i sorabotka (OBSE). Toga{ bil usvoen
dokument pod naslov Vo presret na vistinskoto partnerstvo vo novata era,
so koj trebalo da se iznajde model za bezbednosta vo Evropa. Brojot na ~lenkite
na OBSE iznesuva 52, a me|u niv e i Republika Makedonija.
Vo osumdesetite godini na XX vek, SSSR pokaùva znaci na slabeewe kako
na vnatre{en, taka i na nadvore{en plan. Novoto sovetsko rakovodstavo na
~elo so Mihail Gorba~ov, so cel najde izlez od krizata, vo 1985 godina najavilo
reformi t.n. Perestrojka, so koja zapo~nal procesot na demokratizacijata na
zemjata. So toa zapo~na i procesot na demokratizacija na zemjite vo Isto~na
Evropa. Vo 1989 godina evropskite zemji i SSSR postignuvaat dogovor okolu
ru{eweto na Berlinskiot yid
i obedinuvaweto na dvete germanski dràvi vo 1990 godina.
Me|u amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{ i sovetskiot
pretsedatel Mihail Gorba~ov
bile najdeni re{enija za namaluvawe na me|unarodnata
zategnatost. Vo namaluvaweto na zategnatosta i na blokovskata podelba posebna uloga
odigralo i raspu{taweto na
Var{avskiot pakt.
Amerikanskiot pretsedatel Ronald Regan i
sovetskiot lider Mihail Gorba~ov
1500
15
TEMA 5
KRIZATA NA SOCIJALIZMOT I
PA\AWETO NA KOMUNIZMOT
KARAKTERISTIKITE NA SOCIJALISTI^KITE SISTEMI
Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna svetot za~ekori vo nova faza na
op{testveno-politi~ki i ekonomski odnosi. Pogolem broj zemji vo svetot go
zadràle kapitalisti~kiot sistem,
no izvesen broj dràvi go prifatile
socijalisti~koto ureduvawe. Patot
vo gradeweto na socijalisti~kite
odnosi bil razli~en. Taka, vo Jugoslavija, Albanija i Kina istovremeno so narodnoosloboditelnite vojni
protiv okupatorite bile izvedeni i
socijalisti~ki revolucii preku koi
ovie zemji stanale socijalisti~ki.
Blagodarenie na golemata uloga na
SSSR, {to ja odigral vo pobedata nad
fa{izmot, kako i na pomo{ta na Crvenata armija vo Bugarija, Romanija,
Polska, êhoslova~ka, Ungarija i
Isto~na Germanija, komunistite ja
prezele vlasta i po~nale da gradat
socijalisti~ko op{testvo.
Kako prva socijalisti~ka dràva
J.B.Tito i N.S.Hru{~ov (Belgrad 1955)
vo svetot, SSSR imal silno vlijanie
na socijalisti~kite dràvi kako
na nadvore{no-politi~ki plan, taka i vo vnatre{niot razvoj i politikata.
Vo site socijalisti~ki zemji vlasta ja prezele komunisti~kite partii, koi
vovele diktatura na proleterijatot - ednopartiski sistem. So politi~kite i
ekonomskite reformi vo socijalisti~kite zemji bila ukinata privatnata sopstvenost i pazarnata ekonomija, a bile vovedeni dràvnata sopstvenost i planska ekonomija. Namesto monarhiite koi bile ukinati, vo site ovie dràvi bilo
vospostaveno republikansko ureduvawe. Pod vlijanie na sovetskiot model na
socijalizmot, po 1945 godina, vo socijalisti~kite zemji se sproveduvala agrarna reforma, nacionalizacija na sredstvata za proizvodstvo, kolektivizacija i
industrijalizacija i voveduvawe na planska ekonomija.
Koi se osnovnite karakteristiki na socijalisti~kite sistemi?
151
TEMA 5
ODNOSITE ME\U SOCIJALISTI^KITE DR@AVI
Vo septemvri 1947 godina vo Var{ava se odràlo sovetuvawe na evropskite komunisti~kite partii, na koe bilo formirano Informaciono biro
(Informbiro). Celta na osnovaweto
na Informbiroto bila razmena na
me|usebnite iskustva kako i pridones
za podobra i ramnopravna sorabotka
me|u zemjite {to se opredelile za
izgradba na socijalizam. Me|utoa,
vo Informbiroto Stalin gledal
sredstvo za celosno zacvrstuvawe na
sovetskata kontrola vrz rabotata
na site komunisti~ki i rabotni~ki
partii i zemji. Me|utoa, takvata praktika ne ja prifatila Jugoslavija, ~ie
Fidel Kastro i Nikita Hru{~ov
partisko rakovodstvo baralo ramnopravni odnosi, gledaj}i vo ramnopravnosta garancija za ponatamo{en
razvoj na socijalizmot. Poradi ovie stavovi, Stalin preku Informbiroto
zapo~nal otvorena i èstoka neprijatelska kampawa protiv KP na Jugoslavija, po {to vo 1948 godina bila objavena Rezolucijata na Informbiroto, so koja
najostro bila osudena politikata na Jugoslavija.
Po prekinot na odnosite so SSSR i so site socijalisti~ki zemji, vo Jugoslavija bilo vovedeno socijalisti~koto samoupravuvawe, kako eden nov model
vo razvojot na socijalizmot. Po smrtta na Stalin, odnosno potpi{uvaweto na
Belgradskata (1955) i Moskovskata deklaracija (1956), po~nuva normalizacijata na odnosite me|u Jugoslavija, Sovetskiot Sojuz i isto~noevropskite zemji.
Reakciite na procesot na destalinizacijata, kako i nere{enite vnatre{ni
problemi i baraweto sopstveni pati{ta za razvoj dovele do odredeni vnatre{ni
nemiri vo site zemji na Isto~na Evropa koi kone~no ja ukinale sovetskata
kontrola i vovele demokratizacija vo vnatre{noto ureduvawe.
Kakvi bile odnosite me|u socijalisti~kite zemji po Vtorata svetska vojna?
152
TEMA 5
KRIZA NA SOCIJALISTI^KIOT SISTEM I NEGOVO PROPA\AWE
Narasnatite procesi za demokratizacija na politi~kite sistemi, kako
i ekonomskite te{kotii, kon krajot
na XX vek dovele do kriza na socijalizmot koja }e predizvika seriozni
politi~ki promeni vo svetot. Procesot na demokratizacijata zapo~nuva vo
Sovetskiot Sojuz, a vo 1990 godina se
voveduva i pove}epartiskiot sistem.
Procesot na demokratizacijata
gi zafatil i drugite socijalisti~ki
zemji, kako Polska, Isto~na Germanija, Bugarija, êhoslova~ka, Albanija
i Jugoslavija. Politi~kata liberalna
opozicija vo Polska bila obedineta
okolu sindikalnata organizacija Solidarnost na ~elo so Leh Valensa. Na
parlamentarnite izbori vo 1989 godina opozicijata pobedila, pri {to bila
formirana prvata nekomunisti~ka
vlada na ~elo so Tadeu{ Mazovjecki.
Vo noemvri 1989 godina, Todor @
ivkov bil otstranet od vlasta vo Bugarija, a vo dekemvri istata godina vo
Leh Valensa
Romanija, Nikolae âu{esku, za da go
odbrani diktatorskiot sistem, predizvikal krvoprolevawe na ulicite na Bukure{t i Temi{var, po {to bil simnat
od vlasta.
Vo tekot na noemvri 1989 godina, po samo nekolku dena, bez prolevawe krv,
pobedila kadifenata revolucija, po {to za pretsedatel na ê{kata Republika
bil izbran pisatelot Vaclav Havel.
Vo oktomvri 1989 godina, poradi masovnite demonstracii protiv
komunisti~kiot reìm, pretsedatelot Erik Honeker i ~lenovite na Politbiroto na KP morale da podnesat ostavki. Berlinskiot yid, simbolot na podelenata Germanija i podelena Evropa, bil urnat. Vo oktomvri 1990 godina, so
prethoden dogovor na golemite sili, bilo izvr{eno obedinuvaweto na Demokkratska Republika Germanija so Sojuzna Germanija.
Po smrtta na Enver Hoxa, na ~elo na Albanija doa|a Ramiz Alija, koj nastojuval da go za~uva istiot sistem na ureduvawe. Komunizmot vo Albanija se
raspa|a vo 1992 godina, koga bile odràni pove}epartiski izbori na koi komunistite ja zagubile vlasta.
153
TEMA 5
So procesite na demokratizacijata se raspadnale i nekolku federalni socijalisti~ki dràvi.
SSSR se raspadnal na pove}e nezavisni dràvi,
so {to na 31 dekemvri 1991 godina prestanal da
postoi, po {to bila sozdadena Zaednicata na nezavisni dràvi. êhoslova~ka se raspadnala mirno,
i se formirale dve nezavisni dràvi: Republika
ê{ka i Republika Slova~ka. Krizata koja nastapila vo Jugoslavija po smrtta na Josip Broz
Tito, kulminirala so krvava presmetka i raspadot
na Jugoslovenskata federacija, na ~ij prostor se
formirale nekolku nezavisni dràvi.
So preminot od socijalisti~ki vo
kapitalisti~ki sistem, nastanale dlaboki promeni vo politi~kiot ìvot vo isto~noevropskite
zemji. Namesto ednopartiski sistem, vo site ovie
dràvi bile formirani pove}e partii i sprove- Romanka so zname od koe e
deni pove}epartiski demokratski izbori. Na parise~en komunisti~kiot
lamentarnite izbori vo ovie dràvi, bile urnati
simbol
komunisti~kite sistemi i bila vovedena pove}epartiska demokratija. So toa zapo~nuva periodot
na tranzicija, vo koj e vovedena pazarna ekonomija, izvr{ena privatizacija na
dràvniot kapital i izvr{ena e denacionalizacija.
Zo{to do{lo do kriza na socijalisti~kiot sistem i do negovoto
raspa|awe?
Napravete proekt: Raspadot na socijalizmot vo zemjite na Isto~na Evropa.
Sovetskite vojnici pred demonstranti

(avgust 1991)
1544
15
TEMA 5
NAUKATA I KULTURATA PO
VTORATA SVETSKA VOJNA
EKONOMSKI RAZVOJ
Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna svetot doìvuva brz ekonomski
razvoj. Sepak toj razvoj ne be{e ramnomeren. Nerazvienite zemji ostvaruvaa nizok nacionalen dohod, a jazot me|u niv i bogatite postojano se prodlabo~uva{e.
Za nadminuvawe na vakvite sostojbi, vo ramkite na OON bila organizirana
svetska konferencija za trgovija i razvoj (UNKTAD). Inicijativa za nejzinoto odrùvawe dale nerazvienite i nevrzanite zemji. Nejzinata zada~a bila da
ja unapredi me|unarodnata trgovija, a osobeno me|u razvienite i nerazvienite
zemji. UNKTAD odràl pove}e zasedanija na koi bila razgledana ekonomskata
sorabotka so nerazvienite zemji. Toa dalo izvesni rezultati, no poradi privilegiite (protekcionizmot) {to go zastapuvale razvienite zemji, tie sekoga{
ne davale rezultati.
So cel da se unapredat trgovskite odnosi, vo 1948 godina bila sklu~ena
spogodbata za carinite i trgovijata vo ramkite na OON (GAAT). Bile osnovani i drugi trgovski, finansiski i drugi organizacii i zdruènija koi imale
za cel da se zabrza ekonomskiot razvoj. Seto toa pridonelo za poumeren razvoj
na svetskata ekonomija, koja postignala dotoga{ najvisok podem.
Kakov ekonomski razvoj se zabeleùva po Vtorata svetska vojna?
ASTRONAUTIKATA I MASOVNITE KOMUNIKACII
Po Vtorata svetska vojna golemite
sili SSSR i SAD vloùvale ogromni
sredstva vo istraùvaweto i osvojuvaweto na vselenata. Po lansiraweto na
sovetskiot ve{ta~ki satelit Sputnik
i amerikanskiot Eksplorer, vo 1961 godina vo vselenata poleta prviot ~ovek,
sovetskiot kosmonaut Jurij Gagarin,
koj za 108 minuti ja obikoli zemjata
so vselenskiot brod Vostok. Vo 1963
godina vo vselenata odletala i prvata
èna od Sovetskiot Sojuz, Valentina
Tere{kova. Vo 1969 godina amerikanskite kosmonauti Nil Armstrong i EdJurij Gagarin
1555
15
TEMA 5
vin Oldrin, so vselenskiot brod Apolo
11 se spu{tile na mese~inata.
Vo svetot mnogu se razvija sredstvata za masovno komunicirawe. So
nivna pomo{ istovremeno se dobivaat
i ispra}aat mnogubrojni informacii
vo celiot svet. Osobeno brz napredok
bil ostvaren vo razvojot na televizijata. Taa od obi~na se razvi vo satelitska
televizija so obezbeduvaweto na priem
od satelitskite letala. Se pojavi i
kablovskata televizija koja e nameneta
za opredelen broj korisnici.
Zna~aen napredok vo izminative
godini e postignat vo usovr{uvaweto
na telefonot, telegrafot, telefaksot,
internetot i mnogu drugi.
Denes re~isi vo site oblasti na
Valentina Tere{kova
op{testvenoto ìveewe navleze

avtomatskata obrabotka na podatoci. Posebno mesto vo sovremeniot razvoj zazema smeta~kata
(kompjuterskata)
tehnologija.
So koristeweto na personalnite kompjuteri se avtomatizira
proizvodstvoto i kontrolata vo
mnogu sektori od proizvodstvoto
i dejnosta na lu|eto.
Istraì i osoznaj! Sletuvaweto na Apolo 11 na Mese~inata vo
1969 g.
Nil Armstrong
1566
15
TEMA 5
NOVI TEHNOLOGII
Od pedesetite godini na XX vek pa navamu vo svetot se javuvaat novi tehnologii vo proizvodstvoto. Napredokot na tehnologijata e izrazen vo pojavata na novi materijali i novi surovini. Za pobrz razvoj na tehnologijata, vo
Evropa se formira agencija za zaedni~ki istraùva~ki programi i evropska
sorabotka na novite tehnologii nare~ena EUREKA. Nea ja formiraa 12 razvieni zapadnoevropski zemji, a so cel da se postavi ramnoteà so tehnolo{ki
razvienite SAD i Japonija.
[to pretstavuva EUREKA?
NAPREDOK VO MATERIJALNATA I DUHOVNATA KULTURA
Po Vtorata svetska vojna svetot doìvuva brz razvoj na materijalnata i
duhovnata kultura.
Vidliv napredok ostvaren e vo oblasta na obrazovanieto. Taka, pokraj
postojnite univerziteti kako visokoobrazovni institucii, svetot se zbogati
i so novi. Tie postignaa visoki rezultati vo nau~nite istraùvawa vo site
oblasti i vo sozdavaweto na stru~en kadar.
Za unapreduvaweto na kulturata, vo 1945 godina e osnovana organizacijata za prosveta, nauka i kultura pri OON (UNESKO). Preku
ovaa organizacija se dava neprocenliv pridones za za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo. Vo registerot
na kulturno-istoriskite dobra od
Makedonija e vnesen gradot Ohrid i
Ohridskoto Ezero, za kogo se griì
i UNESKO.
Vidliv podem vo svetot zabeleà
umetni~koto tvore{tvo. Vo oblasta na slikarstvoto tvorat golem
broj istaknati slikari kako {to se
Pablo Pikaso, Modiljani, Salvador
Dali i dr.
Vo prozata i poezijata zna~ajno
mesto zazemaat imiwata na Ernest
Hemingvej, Pablo Neruda, Mihail
Solènicin, Albert Kami, @anPol Sartr i dr.
Pablo Pikaso
Vo oblasta na operata se javile
1577
15
TEMA 5
pove}e operski imiwa koi se proslavile vo svetot.
Vo pedesetite godini na XX vek vo SAD se pojavil rokenrolot kako eden
nov pravec vo muzi~koto tvore{tvo.
Preku tvore{tvoto na pove}e istaknati reìseri i golemite yvezdi na
filmskoto platno, silen razvoj dostignalo i filmskoto tvore{tvo.
Sovremeniot ìvot na ~ovekot ne bi moèl da se zamisli bez sportot kako
profesionalniot, taka
i amaterskiot. Najdobri sportski rezultati
obi~no se postignuvaat
na Olimpiskite igri,
koi se odrùvaat na
sekoi ~etiri godini.
Istraì i osoznaj!
Muzi~koto tvore{tvo
na legendarnata rok grupa Bitlsi.
Bitlsi
Merlin Monro
1588
15
Patekata na slavnite - Holivud
TEMA 5
BALKANOT PO VTORATA SVETSKA VOJNA
GRCIJA PO VTORATA SVETSKA VOJNA
Po pobedata protiv fa{izmot,
kako i so potpi{uvaweto na dogovorot vo Varkiza, situacijata vo Grcija ne samo {to ne se stabilizirala, tuku se pove}e se uslo`nuvala.
Sudirite me|u levicata i desnicata
poddrùvana od Velika Britanija
kulminirale so Gra|anskata vojna
1946-1949 godina.
Vo 1946 godina vo Grcija bil
sproveden referendum na koj mnozinstvoto od naselenieto se izjasnile
Scena od Gra|anskata vojna vo Grcija
za vra}awe na monarhijata. Vo oktomvri istata godina KPG ja formirala
Demokratskata armija na Grcija (DAG) pod komanda na general Markos, koja gi
zapo~nala vooruènite operacii protiv vladinite sili. Vo ovaa vojna makedonskiot narod masovno u~estvuval vo sostavot na DAG i bil glaven nositel vo
taa borba. Od vkupno 35.000 vojnici na Demokratskata armija na Grcija, 15.000
bile Makedonci. Te{ki i krvavi borbi se vodele na planinite Vi~o i Gramos.
Po porazot na DAG 1949 godina, na vlast vo Grcija do{le silite na krajnata
desnica, koi zapo~nale so teror i progoni na naselenieto. Vo borbite zaginale
51.000 pripadnici na DAG, od koi 21.000 bile Makedonci. Poradi represivnata
politika na gr~kata vlada, okolu 60.000 Makedonci i Grci bile prinudeni da
emigriraat vo isto~noevropskite zemji:
SSSR, êhoslova~ka, Romanija, Ungarija i
Bugarija.
Po Gra|anskata vojna vo Grcija vo
politi~kiot ìvot na Grcija dominirale
vladi sostaveni od desno orientiranite
politi~ki partii. Na parlamentarnite
izbori vo 1963 godina pobedila unijata na
centarot na ~elo so Georgios Papandreu.
Sudirot pome|u centarot i desnicata kulminiral vo 1967 godina, koga bil izvr{en
dràven udar, a vlasta ja prezela vojskata. Begalci od Egejskiot del na Makedonija vo Krakov, Polska, 1949
Voenata diktatura (hunta) predizvikala
1599
15
TEMA 5
golema ekonomska kriza vo dràvata. Pod pritisok na nezadovolnoto naselenie, vo 1974 godina huntata bila prinudena da se povle~e. Na parlamentarnite
izbori istata godina pobedila partijata na Op{togr~koto socijalisti~ko
dvièwe (PASOK) na ~elo so Andreas Papandreu. So izborot na noviot parlament, Grcija stanala parlamentarna republika.
Novata vlada po~nala da sproveduva politika na nacionalno pomiruvawe, dozvoluvaj}i vra}awe vo zemjata na site Grci koi po Gra|anskata vojna ja napu{tile Grcija. Ovaa politika ne gi opfa}ala Makedoncite, kon koi
prodolìla diskriminatorska politika.
Na nadvore{no-politi~ki plan, Grcija e orientirana kon Zapad. ^lenka
e na NATO a vo 1981 godina e primena vo polnopravno ~lenstvo na Evropskata
unija.
Kakva e politi~kata situacija vo Grcija po Vtorata svetska vojna?
OP[TESTVENO-EKONOMSKITE I
POLITI^KITE PROMENI
VO SOCIJALISTI^KITE DR@AVI
NA BALKANOT
Po Vtorata svetska vojna vo Jugoslavija, Bugarija, Romanija i Albanija vlasta ja prezele
komunisti~kite partii na ovie zemji, pri {to
vovele socijalisti~ki sistem. Kako del od sovetskata sfera na vlijanie, ovie dràvi go kopirale
sovetskiot model na op{testveno - ekonomskiot
razvoj. Pokraj industrijalizacijata i elektrifikacijata, vo ovie zemji bila vovedena i agrarna, odn. zemjata bila dodeluvana na siroma{nite
selani. Po izvr{enata agrarna reforma, vo ovie
Enver Hox
zemji po~nal procesot na prisilna kolektivizacija, odn. formirawe na selski rabotni zadrugi. Sredstvata za proizvodstvo bile
nacionalizirani, a akcent bil staven na te{kata industrija.
Po objavuvaweto na Rezolucijata na Inforbiroto (1948), bile naru{eni
prijatelskite odnosi pome|u balkanskite socijalisti~ki dràvi. Bugarskata
i albanskata vlada, privrzani kon SSSR, pokraj ideolo{kite napadi vrz Jugoslavija, gi raskinale site prethodno sklu~eni dogovori za prijatelstvo i
ekonomska sorabotka.
Jugoslavija po 1948 godina, za da go za~uva svojot teritorijalen integritet,
vo 1953 godina, potpi{ala dogovor za prijatelstvo i sorabotka so Grcija i Turcija (t.n. Balkanski pakt).
Kakvi op{testveno-ekonomski promeni bile izvr{eni vo socijalisti~kite
dràvi na Balkanot po Vtorata svetska vojna?
1600
16
TEMA 5
KRIZATA NA SOCIJALIZMOT VO BALKANSKITE ZEMJI
Brzata industrijalizacija, prinudnata kolektivizacija, visokata akumulacija za pro{irena
reprodukcija i uvozot na stranski kapital, pridonesle socijalisti~kite zemji na Balkanot da
vlezat vo dlaboka ekonomska i politi~ka kriza.
Razvitokot na stopanstvoto po~na da stagnira.
Nezainteresiranosta na selanite za proizvodstvoto, pridonese da se osiroma{i pazarot.
Nedostigaa osnovnite prehranbeni artikli.
Toa predizvikuva{e ogromno nezadovolstvo kaj
naselenieto.
Nastanite vo Polska (Solidarnost) i perTodor @ivkov
estrojkata vo SSSR imaa silen odziv i na Balkanot. Pod silniot pritisok na opoziciskite
sili, vo noemvri 1989 godina, po 35-godi{no vladeewe, pretsedatelot na Bugarija Todor @ivkov be{e otstranet od vlasta, so {to se raspadna totalitarniot komunisti~ki reìm vo ovaa zemja.
Vo dekemvri 1989 godina, po krvavite nastani vo Bukure{t i Temi{var,
pretsedatelot na Romanija Nikolae âu{esku be{e prinuden da zamine od
vlasta.
Vo Albanija po smrtta na Enver Hoxa, noviot pretsedatel Ramiz Alija
nastojuva{e da go za~uva postoe~kiot socijalisti~ki sistem. Pod pritisok na
narodnoto nezadovolstvo, vo 1990 godina be{e voveden pove}epartiski sistem.
Na parlamentarnite izbori vo 1992 godina, mnozinstvo odnela Demokratskata
partija na ~elo so Sali Beri{a, so {to zavr{ilo vladeeweto na komunistite
vo Albanija.
Vo uslovi na te{ka stopanska i politi~ka kriza, vo 1989 godina na ~elo na
vladata na Jugoslavija doa|a Ante Markovi}. Negoviot obid da vovede reformi vo dràvata nai{ol na silen otpor kaj nekoi republi~ki politi~ki rakovodstva. Vo 1990 godina vo dràvata bil vospostaven pove}epartiski sistem i
odràni prvite pove}epartiski izbori. Sudirot pome|u srpskiot hegemonizam
i tendenciite za nacionalno-politi~ka emancipacija na nesrpskite narodi go
predizvika raspadot na Avnojska jugoslavija. Vo oddelni delovi na Jugoslavija
dojde i do krvava gra|anska vojna. Od nekoga{nata jugoslovenska federacija
se formiraa posebni dràvi: R. Slovenija, R. Hrvatska, R. Makedonija, Sojuzna Republika Jugoslavija (Srbija i Crna Gora) i R. Bosna i Hercegovina
(Hrvatsko-muslimanska federacija i Republika Srpska).
Porane{nite socijalisti~ki dràvi na Balkanot se stremat kon evropskite integracioni procesi i priemot vo NATO.
Koi bile pri~inite za krizata na zemjite so socijalisti~ko op{testveno
ureduvawe i kako se manifestirale?
1611
16
SODR@INA
TEMA 1
PREDISTORIJA
ÔVEKOT VO NAJRANIOT PERIOD, KAMENO I METALNO VREME .............................. 5
DUHOVNI I KULTURNI POTREBI NA LU\ETO VO PRVOBITNATA ZAEDNICA .... 9
TEMA 2
STAR VEK
NAJSTARITE CIVILIZACII NA STARIOT ISTOK ........................................................... 13
STARIOT EGIPET .................................................................................................................................. 17
KULTURNITE I NAU^NITE DOSTIGNUVAWA NA
NARODITE OD STARIOT ISTOK ................................................................................................... 21
STARA HELADA ....................................................................................................................................... 25
STARIOT RIM ......................................................................................................................................... 31
HRISTIJANSTVOTO - NOVA RELIGIJA ...................................................................................... 36
HELENSKA I RIMSKA KULTURA ................................................................................................... 39
BALKANOT VO STARIOT VEK .......................................................................................................... 44
TEMA 3
SREDEN VEK
POÊTOCI NA EVROPA - DR@AVATA NA FRANKITE ........................................................ 49
ARABJANITE I ISLAMOT ................................................................................................................ 52
ISTO^NO RIMSKO CARSTVO (VIZANTIJA) ........................................................................... 55
ISTO^NA EVROPA ................................................................................................................................ 59
KRSTONOSNI POHODI ...................................................................................................................... 62
HUMANIZAM I RENESANSA ........................................................................................................... 66
GOLEMITE GEOGRAFSKI OTKRITIJA ........................................................................................ 69
ULOGATA NA CRKVATA VO ZAPADNA EVROPA ..................................................................... 74
OSMANLISKATA DR@AVA ............................................................................................................... 78
BALKANOT VO SREDNIOT VEK ....................................................................................................... 81
162
TEMA 4
NOV VEK
ZABRZAN STOPANSKI RAZVITOK ............................................................................................... 87
GOLEMATA FRANCUSKA BUR@OASKA REVOLUCIJA ........................................................ 90
NOVI NACIONALNI DR@AVI VO EVROPA ............................................................................ 94
SOEDINETITE AMERIKANSKI DR@AVI
NOVA SVETSKA SILA ......................................................................................................................... 97
SVETOT VO VTORATA POLOVINA NA XIX I POÊTOKOT NA XX VEK ..................... 100
NAU^NI I KULTURNI DOSTIGNUVAWA ................................................................................ 104
BALKANOT OD KRAJOT NA XVIII VEK
DO PRVATA SVETSKA VOJNA ......................................................................................................... 108
TEMA 5
NAJNOVO VREME
PRVATA SVETSKA VOJNA ................................................................................................................ 113
SVETOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI .................................................................................... 117
SOVETSKIOT SOJUZ FAKTOR
VO ME\UNARODNITE ODNOSI .................................................................................................... 121
FA[IZAM I NACIONALSOCIJALIZAM .............................................................................. 124
BALKANOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI ............................................................................. 128
VTORATA SVETSKA VOJNA ............................................................................................................. 132
ME\UNARODNI KONFERENCII ................................................................................................. 136
BALKANOT VO VTORATA SVETSKA VOJNA ............................................................................ 139
VREME NA KRIZI, PROMENI
I SPROTIVNOSTI .............................................................................................................................. 143
NOVI TENDENCII VO SVETOT
ZA MIR I SORABOTKA ...................................................................................................................... 147
KRIZATA NA SOCIJALIZMOT I
PA\AWETO NA KOMUNIZMOT ..................................................................................................... 151
NAUKATA I KULTURATA PO
VTORATA SVETSKA VOJNA ............................................................................................................. 155
BALKANOT PO VTORATA SVETSKA VOJNA ............................................................................ 159
163

првагод

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

првагод

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

 

    

.  

U~ebnikot po istorija za prva godina sredno stru~no obrazovanie

Pri raskopuvawata na naselbite, t.e. `iveali{tata

gi pretstavuvaat raznite nivni

Napravete proekt: Stariot Egipet.

Karta za naseluvawe na helenskite plemiwa

Kako bile organizirani malite

Vol~icata gi doi Romul i Rem

RIMSKATA REPUBLIKA KAKO SVETSKA SILA

Rimskata Imperija vo vremeto na Trajan

RASPA\AWE NA FRANKSKATA DR@AVA

Dr`avata na Frankite vo vremeto na Karlo Veliki

[IREWE NA ARABISKATA DR@AVA

Vizantija vo vremeto na Justinijan I

SLABEEWE I PROPA\AWE NA VIZANTISKATA DR@AVA

Vnate{nosta na crkvata Sv.Sofija

Sv. Sofija vo Carigrad

Osvojuvaweto na Erusalim vo 1099 godina

Krstonosni dr`avi sozdadeni

ja, se zgolemil interesot kon izu~uvawe

novoto prerodbensko vreme.

PRI^INI ZA GEOGRAFSKITE OTKRITIJA

Golemite geografski otkritija

Edna od karavelite na Kristifer Kolumbo

ima oblik na topka i izrabotil karta na svetot. Vo nea Indija ja pomestil na

PRVOTO PATUVAWE OKOLU SVETOT

POSLEDICI OD GEOGRAFSKITE OTKRITIJA

Kolumbo na kopno go pre~ekuvaat domorodcite

ULOGATA NA CRKVATA VO ZAPADNA EVROPA

Osmanliskoto carstvo kon sredinata na XVI vek

Slovenskite plemiwa na Balkanot

Pe~atot i crte` na moneta na Ivan Asen II

Osmanliskata opsada na Carigrad

Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji

Xejms Vat i negovata parna ma{ina

Prvata parna lokomotiva

Prvata ma{ina za predewe, 1764 g.

Iako kralot se soglasil so rabotata na Sobranieto, tajno se podgotvuval so vojska da go

Zada~a: Pro~itajte ja Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot.

Proglasuvaweto na Vilhelm I imperator na Germanija vo Versaj

Zo{to bil formiran

DR@AVNO UREDUVAWE NA SAD

Procut na germanskata industrija

Izgradba na `elezni~ki prugi vo SAD

Eksploatacija na kau~ukovi drvja vo Brazil

Ruskiot car Nikolaj II

Nastanuvaweto na blokovite vo Evropa

Navedete gi pogolemite me|unarodni krizi i konflikti koi mo`ele da ja

Potpi{uvaweto na Londonskiot miroven dogovor (1913)

Marija i Pjer Kiri

Portret na @ana Samari, Pjer Ogist Renoar

*+  

nai{le na silen otpor na reakcionernite

U~esnicite na Berlinskiot kongres

Dr`avite na Trojniot sojuz i Antantata

VOJNATA NA ZAPADNIOT I ISTO^NIOT FRONT

KRAJOT NA VOJNATA I POSLEDICITE

Potpi{uvaweto na Pariskiot miroven

Istra`i osoznaj! Koi novi dr`avi se sozdale vo Evropa po Prvata svetska

Evropa po Pariskata mirovna konferencija

Pariskata mirovna konferencija

Franklin Delano Ruzvelt

.

*+