Zdravo revo je pogoj za zdravo telo

Besedilo: Polona Kovi

Nismo mi tisti, ki imamo teave s prebavili, temve jih imajo prebavila z nami.

Skozi leta ali celo desetletja napanega hranjenja z mrtvo hrano se v debelem
revesu kopiijo toksine obloge starega blata, plast za plastjo. Ker je blato po
uivanju ubite, industrijsko predelane ali toplotno razkuhane hrane zelo lepljivo
(ima pozitivni elektrini naboj zaradi oddaje elektronov pri oksidaciji), dodobra
oblepi stene revesja. revesje pa ima, kot vse ivo v naravi, torej tudi presna
rastlinska hrana, negativni elektrini naboj. Zato se le blato take hrane ne lepi na
stene revesja. Obloge na steni revesja z leti naredijo precej debelo, trdno,
zasueno in skoraj nepredirno novo steno revesja. Takne debele, trdne
obloge debelemu revesu prepreujejo opravljati njegovo funkcijo rpanja
nekaterih hranilnih snovi in predstavljajo trajen vir zastrupljanja. Spremljajoa
teava kopienja oblog je tudi popolno preoblikovanje oziroma raztegnitev sten
debelega revesa. Zunanji premer z oblogami obremenjenega revesa lahko
dosee celo dva decimetra in pol. Notranji obseg pa lahko meri samo e 3 ali 4
centimetre. Kako naj v taknem stanju debelo revo sploh e opravlja svojo
funkcijo? Zasuene obloge iz starega blata lahko tehtajo tudi do 10 kg. Dodatna
teava zaradi njih so najrazlineji zajedavci, ki se v njih zelo dobro poutijo, saj
jih sploh ne opazimo.

Tako obloeno debelo revo lahko povzroa najrazlineja, tudi najteja revesna
degenerativna obolenja, e posebej pri mesojedcih, in sicer zaradi gnitja v
revesnih divertiklih. Kako pa jih prepreimo, oziroma kako se obvarujemo
lepljivega blata, ki se lepi na debelo revo? Odgovor je preprost: z uivanjem
presne ali im manj predelane rastlinske hrane, ki ima poleg tega tudi veliko
vlaknin najboljih istilcev revesa. V pomo so tudi kakovostni probiotiki in
prebiotiki, dragocene zaimbe in uivanje gline.

e elimo, da se debelo revo e hitreje znebi tanjih ali debelejih zasuenih

oblog starega blata, mu moramo pomagati e z vodo. Te mu namre kronino
primanjkuje. Uporabimo lahko v prvi polovici 20. stoletja e precej razirjeno
kurativno medicinsko prakso klistir. Tekoine za klistiranje, ki jih bomo s
pomojo cevke in sonde spustili v debelo revo, bodo naravno zmehale najbolj
trdovratne zasuene obloge starega blata tudi v morebitnih divertiklih debelega
revesa, ki lahko povzroajo vnetja vseh organov, ki leijo ob njih: rodil, seil,
jeter, trebune slinavke in celo srca. Klistir je bil, kot e reeno, precej
uporabljana medicinska praksa pri vnetnih boleznih e v prvi polovici 20. stoletja,
potem pa so jo izrinili farmacevtski antibiotiki in antipiretiki, ki so sicer res
odpravljali simptome vnetij in vroino, niso pa odpravili njihovega primarnega
vzroka zastajajoih gnijoih strupenih oblog v debelem revesu. Zato tudi niso
nenavadni pogosti recidivi vnetnih bolezni notranjih organov, ki leijo ob debelem
revesu. Staro gnijoe strupeno blato lahko poleg tega povsem unii revesno
floro (tako kot tudi moni antibiotiki) in tudi zdravje, ki je povsem odvisno od
vsrkavanja nekaterih hranilnih snovi iz zauite hrane.

S klistirjem e danes najuinkoviteje, predvsem pa najhitreje in brez vsakrnega

zdravstvenega tveganja (v nasprotju s farmacevtskimi odvajali, ki imajo kodljive
stranske uinke), odpravimo zastajanje blata v debelem revesu. Tako
neposredno pomagamo tudi revesni flori, da si opomore in zane opravljati svojo
funkcijo. Odpravimo lahko celo divertikle.

Naravna higiena priporoa, da zanemo predvsem vnetne, pa tudi kronine

degenerativne bolezni, odpravljati prav tam, od koder so najverjetneje prile iz s
starim blatom onesnaenega, obloenega debelega revesa. Strupenost njegovih
oblog je notranja okoljska teava telesa vsakega civiliziranega loveka, ki se
prehranjuje z mrtvo, toplotno obdelano ali industrijsko predelano hrano, tako kot
so onesnaeni okolje in podnebne spremembe zunanja okoljska teava
civilizacije. Civilizaciji lahko reemo tudi hudo barbarstvo, tako nad telesom kot
okoljem v celoti. Znanstveni in tehnoloki napredek tako tej civilizaciji uspeno
kri pot k samounienju.

Klistir lahko s pridom uporabljamo tudi pri zaprtosti, ki je skoraj neizogibna

posledica uivanja preiene in predelane hrane, ter pri dehidriranosti
organizma. Na celini ravni je veina sodobno iveih zahodnjakov hudo
dehidriranih, zato skua telo manjkajoo vodo vsrkati iz blata v debelem revesu.
Tako to postane pretrdo in oblikuje trdovratne revesne obloge.

Klistir lahko uporabljamo tudi pri akutnih vnetnih, tudi prehladnih boleznih z
vroino, pa tudi kot pomo pri degenerativnih kroninih boleznih srca in oilja, pri
artritisu, e posebej uinkovit pa je pri alergijah in drugih konih boleznih, pa tudi
pri vseh s stresom pogojenih zdravstvenih teavah.

Po klistirju se poutimo prenovljene. Voda, ki jo vnesemo v revo, zmeha stare

zasuene obloge blata, tako da jih zlahka in brez bolein izloimo. Tako preprosto,
naravno, hitro in poceni odpravimo nevarno leglo virusov, patogenih bakterij in
celo morebitnih zajedavcev. Ve o vrstah klistirja in pravilni izvedbi klistiranja
lahko preberete na www.zazdravje.net v rubriki odgovori na vaa vpraanja v
lanku Kako se lotimo maka.
__________________________________________________________________________________
__

udena mo gline

V Sloveniji je znana glina, ki jo pridobiva druina Ferjuc z Gmajnic pri Komendi. V

bliini svojega doma v neokrnjeni naravi jo kopljejo in odbirajo rono in s posebej
izdelanim lesenim orodjem. Glina namre nikoli ne sme priti v stik s kovinami, ker
z njimi reagira in njena mo upade. Pri Ferjucih so ve let izpopolnjevali pripravo
gline s patrom Simonom Aiem in postopek pripeljali do vrhunske priprave in
kakovosti.

Za strokovna vpraanja o uporabi gline v terapevtske namene se lahko obrnete

na g. Romana na tel. 041 833 914 ali na romanquick@gmail.com. Ve informacij
lahko preberete tudi na spletni strani www.bolus.si