Seminarska naloga

Impresionizem

Likovna umetnost
KAZALO

UVOD........................................................................................................................................3
IMPRESIONIZEM................................................................................................................4
Zaetki.........................................................................................................................................5
Tehnike........................................................................................................................................5
Pomembni impresionisti..............................................................................................................7
Pierre Auguste Renoir..............................................................................................................7
ZAKLJUEK.........................................................................................................................8
VIRI...........................................................................................................................................9

2
UVOD
V tej seminarski nalogi bom predstavil umetniko smer, ki se je pojavila v 19. stoletju -
impresionizem. Najve bom seveda pisal o tej umetniki smeri v slikarstvu, posebej pa se
bom posvetil francoskemu umetniku Pierru-Augustu Renoirju. To temo sem si izbral, ker mi
je impresionizem najljuba umetnika smer, predvsem v slikarstvu, eprav je prinesla novosti
tudi v pesnitvu, glasbi, literaturi in ostalih podrojih. Za podroben opis sem si zbral
impresionista Renoirja, ker mi je poleg Moneta najljubi umetnik ne le v impresionizmu, pa
pa v celi umetnostni zgoovini.

3
IMPRESIONIZEM

Impresionizem je umetnika smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19.

stoletja. Nastala je predvsem kot posledica potrebe po pomirjenju strastnosti in pretiravanj
romantike ter njene pogoste izumetnienosti in patetinosti. Impresionizem je veljal za mejnik
med starejo in moderno umetnostjo. Gibanje, ki je nastalo v Parizu, je bilo poimenovano po
sliki Clauda Moneta Impression, soleil levant (Impresija, vzhajajoe sonce), ki je nastala v
letih 1872/1873, ko je bil e vedno zelo mono prisoten realizem. Impresionistini slikarji so
krili mnoga pravila akademizma, ki so jih postavile prejnje generacije, zato so bili tara
kritik in posmeha. Obinstvo in kritiki pa so jih zavrnili tudi, ker so se odrekli verski,
zgodovinskim in patetinim vsebinam. Znailno je, da ni ve veliastnih zgodovinskih slikarij
in podob iz velikih junatev. Nobenih padcev obsojenih, ugrabitve Evrope, smrti Babilona
ipd. V slikarstvu se niso ve pojavljali motivi starih legend ali antinih junakov. Do takrat je
bila zgodovinska tematika v slikarstvu zelo razirjena, impresionisti pa so navdih rpali iz
prizorov vsakdanjega ivljenja. Hoteli so prikazati sveino in lepoto narave. S tem so
zavraali upodabljanje idealne lepote in raje slikali stvari take, kot so v tistem trenutku
dejansko bile. Ujeli so sve in originalen vtis, ki so ga ujeli z navrenimi in hitrimi potezami.
Taken nain slikanja se je obiskovalcem razstav pogosto zdel uden in nedokonan, a so ga v
kasneje vzljubili. Slikarji so zapuali ateljeje in odhajali v naravo. Eden najvejih umetnikov
impresionistinega obdobja Claude Monet je atelje najraje zamenjal za oln v katerem je
naslikal nekatera najveja dela impresionizma, tudi e omenjeno sliko Impression, vzhajajoe
sonce, ki je nastala v pristaniu Le Havre na severu Francije. Impresionisti so v naravi videli
kombinacije barv, ki se nenehno menjavajo pod vplivom menjajoe se svetlobe, barvno snov
so obravnavali kot samostojen pojav. Za njihove oi je bilo ivljenje po svojem zunanjem
videzu samo vrsta trenutnih vtisov, njihov cilj pa je bil nekatere od teh impresij obeleiti.
"Klasinih" impresionistinih slik ni teko prepoznati. Kratke, odrezane poteze osnovnih barv
dajo vtis iskrenosti in ivahnosti, ki je znailen za to obdobje. Povrine slik so prekrite z
debelim slojem barve, kar jih loi od njihovih predhodnikov. Kompozicije so poenostavljene
in inovativne, poudarek pa je na celoti in ne na podrobnostih, impresionistini slikarji so se
zanimali za vpliv svetlobe na snov in so raziskovali koloristine in optine pojave. Nekateri
umetniki v asu impresionizma so se ukvarjali s sonno svetlobo medtem, ko so se drugi
posveali predvsem noi oziroma plinskim svetilkam. Impresioniste zanima tako pojav kot

4
tudi pomen stvari v prostoru. Ni jih zanimal objekt v svoji brezasni obliki, pa pa objekt v
kratkem trenutku svoje prisotnosti. Zanimal jih je objekt v svetlobi doloenega trenutka ali pa
objekt ujet v razline vremenske pojave.

Zaetki
V sredini 19. stoletja je v umetnikem ivljenju Francije vladala l' Acadmie Royale de
Peinture et de Sculpture (Kraljeva akademija slikarstva in kiparstva). Postavljali so standarde
francoskega slikarstva in prirejali letno razstavo Salon. Posebna komisija v tej akademiji je
doloala, katera dela so primerna za razstavo. Kot veina kritikov in javnosti niso spotovali
impresioniste in njihova dela in zato so zavrnili vse impresionistine slikarje, ki pa so kasneje
ustanovili svojo razstavo imenovano Salon des Refuss (Salon zavrnjenih). Razstava je bila
popolnoma osmeena s strani kritikov in javnosti. Glavni kritik Louis Leroy je svoj lanek
naslovil "Razstava impresionistov", s imer je hotel umetnike poniati. V tistem asu je
namre veljajo, da pravi umetniki ne slikajo svojih vtisov, ampak ustvarjajo dobro zamiljene
in nartovane slike s primerno vsebino. lanek je bil napisan v obliki posmehljivega dialoga.
Slika, ki je navdihnila Leroyev naslov, je bila Vtis vzhajajoega sonca Clauda Moneta. Leroy
je izjavil, da je slika v najboljem primeru skica in bi jo le steka lahko imeli za dokonano
delo. Impresionisti so sprejeli svoje novo poimenovanje in tako je nastalo novo gibanje.
Tehnike v impresionizmu, so se sproti spreminjale, a impresioniste je skupaj drala
neodvisnost in upor do tiranije Kraljeve akademije slikarstva in kiparstva. Impresionizem e
dolgo asa ni bil sprejet v drubi, a jim je pri tem mono pomagal znameniti prodajalec slik
Paul Durand-Ruel, ki je organiziral veliko impresionistinih razstav po Evropi in po
Zdruenih dravah Amerike. Te razstave so pripomogle k priljubljenosti impresionizma, ki je
doivel najveji preboj ko je Renoir doivel velik uspeh na razstavi Salon, finanna varnost pa
je prila najboljim umetnikom ob koncu 19. stoletja. Do takrat pa so bila tudi
impresionistina dela e stalnica na razstavi Salon.

Tehnike
Za impresionistini pristop k slikanju je znailno mono zanimanje za svetlobo in njena
spreminjanja, pogosto s poudarkom na uinkih, ki jih ustvari posamezen del dneva.

5
Kraljeva akademija slikarstva in kiparstva je v asu razvoja impresionizma zagovarjala
slikanje s temnimi, konservativnimi barvami, ki bi priarale im bolj realistino vzduje,
poteze opia pa naj bi bile kar najmanj vidne. Slika sama naj bi bila izolirana od umetnikove
osebnosti in ustev. Akademija je menila, da prikaz umetnikove osebnosti skozi sliko le-to
naredi manj vredno in mnenje Akademije je bilo v tistem asu zelo pomembno. Vse to so
impresionisti drastino spremenili. Tu je nekaj osnovnih tehnik slikanja impresionistinih
slikarjev:

1. Slikali so s kratkimi, debelimi potezami, kot bi skicirali. Tak nain slikanja jim je
omogoil, da so ujeli duo in smisel opazovanega predmeta, ne da bi se obremenjevali
s podrobnostmi.
2. Niso radi meali barv na paleti, saj so menili, da je bolje e oko samo opravi prelivanje
barv, ki jih opazi na platnu.
3. Impresionisti so rno uporabljali le kot samostojno barvo in jo niso meali z ostalimi,
da bi dobili temneje odtenke.
4. Poteze s opiem so bile vidne, s imer je dobil opazovalec bolji vpogled v
umetnikovo osebnost. Umetniki so tudi objekte risali z zelo malo potezami.
5. Zelo radi so se poigravali s svetlobo in prouevali odboj svetlobe z enega predmeta
na drugi predmet.
6. Pri prizorih iz narave so sence naslikali z nebesno modrino. Navdih so dobili pri
modrih sennih povrinah na snegu. Ta tehnika je dala slikam novo sveino in
odprtost.
7. Slike so bile veslojne. Najveja posebnost pa je bila, da so impresionistini slikarji
nanaali nove sloje barve na umetnino, e preden se je spodnji sloj posuil, kar je
ustvarilo mehkeje robove in veje meanje barv na platnu.
8. Druga posebnost glede veslojnega impresionistinega slikanja je bila, da so bili sloji
v asu impresionizma vedno zelo debeli.
9. Najpomembneja znailnost impresionistov pa je bila nespotovanje vseh pravil in
prav to jih je dralo skupaj vsa ta leta.

Seveda so se te znailnosti e pojavljale pri nekaterih prejnjih delih, pred impresionizmom,

a so se prvi zdruile in uveljavile ele v impresionizmu.

6
Zelo veliko so razvoju impresionizma pomagale e nameane barve, ki so se v 70. letih 19.
stoletja zaele prodajati v kovinskih tubah. Zaradi tega so impresionistini slikarji ve delali
na prostem, kar je kasneje postala glavna znailnost impresionistov.

Pomembni impresionisti
Frdric Bazille
Gustave Caillebotte
Mary Cassatt
Paul Czanne
Edgar Degas
Armand Guillaumin
douard Manet
Claude Monet
Berthe Morisot
Camille Pissarro
Alfred Sisley
Pierre-Auguste Renoir

Pierre Auguste Renoir

Pierre Auguste Renoir je bil francoski impresionist, ki se je rodil 25. februarja 1841 v
Limogesu. e kot otrok je pokazal nadarjenost in zanimanje za umetnost. V otrotvu je zelo
rad obiskoval Louvre, kjer je proueval dela nekaterih najvejih umetnikov sveta. Druina,
mu je pomagala, kljub temu, da so bili lani delavskega razreda in kasneje se je Pierre
Auguste vpisal na olo umetnosti, kjer je sreal ostale velike umetnike. Kljub temu, da je e
leta 1864 svoje slike razstavil na Paris Salon so prvi uspehi prili ele ez 10 let. Renoir je v
70 ih in 80 - ih letih 19. stoletja veliko obiskoval razstave po Aliriji, Italiji, Franciji, Veliki
Britaniji in ostalih dravah. Medtem je seveda tudi sam organiziral svoje razstave po Evropi.
Leta 1890 se je e poroil ni v naslednjih letih dobil 3 sinove, ki so bili kasneje zelo uspeni.
2 leta po poroki je Renoir zbolel in se je zaradi bolezni tudi preselil v topleje kraje, v Cagnes
sur mer na mediteransko obalo, kjer je preivel zadnjih 20 let svojega ivljenja. V tem

7
asu je moral spremeniti svojo tehniko, saj so mu bili prsti paralizirani, zato je imel opi kar
zalepljen na dlan. 3. decembra, leta 1919, v 78. letu starosti je Pierre Auguste Renoir umrl v
Cagnes - sur mer. Renoir je bil zelo ustvarjalen slikar, saj je v svojem ivljenju naslikal
nekaj tiso slik, od vseh pa je seveda najbolj znana slika Zajtrk olnarjev (Le djeuner des
canotiers).

ZAKLJUEK
Impresionizem je v umetnostni zgodovini pustil velik peat in je tudi pripomogel k razvoju
ostalih umetnostnih smeri. e najve je impresionizem pripomogel k razvoju fotografije, saj je
fotoaparat lahko ujel tono doloen trenutek, tako kot impresionistina dela. Kljub temu, da
so bila prvotna dela impresionizma tara posmeha, pa jih je kasneje javnost sprejela in e
dandanes so impresionistine slike ene najbolj obudovanih na svetu.

8
VIRI
- Wikipedija, prosta enciklopedija
- Nataa Golob: Ubenik za umetnostno zgodovino
- Kronika lovetva, Zaloba Mladinska knjiga

9
10
11
12
13