MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

SISTEMI ZA RAZVIJANJE KOLEKTIVNE

INTELIGENCE
Portal znanja kot osnovni gradnik

AVTOR: Dr. Karl Petri

Ljubljana, 2010
1 Uvodna spodbuda

Slabo organizirano znanje bolnik trpi

Odlino organizirano znanje bolnik bo zdrav
 2 ZNANJE kaj je to ?
Z besedami ga teko opredelimo,
Slikovno laje ena slika lahko pove ve kot sto
tiso besed,
najbolj natanno ga opredelimo hibridno t.j.
besedno, sluno, vidno, tipno in gibalno,
Faktografsko (linearno) znanje je privzeto znanje
npr. razna dejstva ipd.,
Nefaktografsko (nelinearno) znanje je izkustveno,
intuitivno, praktino, skrito, inducirano, ciljno
usmerjeno itd. Nekega dne morda (lahko) postane
faktografsko znanje?!?
2 NADALJEVANJE znanje in
odloanje
Za bolje razumevanje pojma odloitve je
neobhodno potrebno poznati razliko med podatki,
informacijami (poznavanje t.i. informacijske
hierarhije) in znanjem.
Podatki so v bistvu manj zapletena dejstva in so e
posebej mono podvreni subjektivni interpretaciji,
kajti nekateri podatki navkljub vsebinske
nekompleksnosti lahko pomenijo za doloenega
posameznika e informacijo in s tem e nekakno
odskono desko za poslovno odloanje.
2 NADALJEVANJE 2 znanje in
odloanje
Informacije pa so v bistvu e bolj ali manj
kompleksne semantine tvorbe, ki imajo globlji
pomen in so mnogokrat e primerne za poslovno
odloanje.
Informacija kot hierarhina nadrejena enota je lahko
sestavljena iz naslednjih podrejenih gradnikov:
a. besednjak pojmov - gre veinoma za seznam
pojmov po abecedi, ki vsebuje povrna vedenja
b. dejstva - npr. povedo znailnosti doloenih oseb,
doloenih prostorov, znailnosti ivih in neivih
stvari, znailnosti doloenih dogodkov.
 2 NADALJEVANJE 3 znanje in
odloanje
c. asovna zaporedja - vkljuujejo pomembne dogodke npr. dva
kljuna dogodka v doloenem asu, kjer gre za neko e
pripravljeno pozitivno ali negativno korelacijsko zvezo.
d. vzrok - uinek (kavzalnost) - gre lahko za enostavna
zaporedja dogodkov in pojavov, ki na koncu verige sproijo
razline uinke. Po drugi strani lahko imamo opraviti s
kompleksnim omrejem vzrokov, ki lahko dajejo razline
uinke.
e. epizode - so doloeni dogodki, ki vsebujejo: nastavitev,
doloene udeleence, trajanje, zaporedje dogodkov in
nenazadnje vzroke ter uinke (npr. kot primer za epizodo je
mono navesti potek in konec afere Watergate).
f. generalizacije - so splone izjave, ki jih lahko izreemo za
doloene primere. Gre za posploevanje na podlagi izkustvenih
primerov (npr. znailnosti oseb, lokacij, ivih bitij, materialov,
dogodkov, abstrakcij - ustva).
 2 NADALJEVANJE 4 znanje in
odloanje
g. principi so posebna vrsta generalizacij. Pri generalizacijah so
pomembni odnosi/razmerja. Znotraj teh odnosov/razmerij je mono
gledati vzroke/uinke in/ali korelacije.
h. koncepti - so zelo sploen nain razmiljanja. Vsi poprej omenjeni
moni gradniki informacije se lahko nahajajo znotraj enega koncepta npr.
e nastane situacija X, je potrebno izvesti akcijo Y ali Z in/ali YZ.
Znanje je kompleks razlinih podatkov in informacij (v ta sklop spadajo
tudi poprej omenjeni gradniki informacije gl. naslednjo stran)), ki so si
med sabo v doloenih bolj ali manj zapletenih odnosih. Izraeno je lahko
npr. neko razumevanje dejstev, problemov, izkuenj, procesov uenja
in/ali veina upravljati ter izvajati posebne aktivnosti. Prav zaradi
kompleksne narave znanja, je le-tega zelo teko meriti in ovrednotiti, e
zlasti zaradi tega, ker je vasih zelo mono prisotna intuicija. Znanje je v
bistvu tista kompleksna enota, ki najbolj pomaga posamezniku in/ali
organizaciji pri odloanju. Na podlagi znanj, e zlasti izkustvenih je
mono reiti zapletene probleme, ki organizaciji povzroajo visoke
stroke, velike delovne vloke in izgubo dragocenega asa.
3 Mona slikovna opredelitev znanja
3.1 Primer povezovanja nekaterih
gradnikov informacij v enoto znanja
 4 Sistemi za razvijanje kolektivne
inteligence I
gre za zdruitev sociolokih in semantinih
omreij, znotraj katerih se ekstrahirajo
najbolje ideje in (najbolj uporabna) znanja,
Tehnologija, ljudje in miselni procesi naj bi
delovali im bolj uinkovito v smeri
kolektivne blaginje (kako navedeno
organizirati, da zadeva najbolj uinkovito
deluje?),
Portal znanja v bistvu pomeni ele prvi gradnik pri
razvijanju sistema kolektivne inteligence
4.1 Tridimenzionalna narava razvoja
sistema kolektivne inteligence
Socioloka domena, kognitivna domena in informacijsko tehnoloka
domena
Aktivnosti: zbiranje kolektivne inteligence, ugotavljanje lokacije znanj
(geografsko, socioloko, individualno), ustrezno povezovanje slub,
skupin in posameznikov na podlagi znanj in drugih kognitivnih procesov,
zagotavljanje ustrezne informacijske komunikacijske tehnologije (npr.
intranet, sociabilna programska orodja, sistemi za upravljanje z
vsebinami)
Namen: laje reevanje problemov, uinkoviteje odloanje (npr. krizni
menedment, prepreevanje sporov, prepreevanje kolektivnih idiotizmov
t.j. npr. organizirana kriminaliteta), razvijanje in nadgrajevanje
organiziranih zdrub, razvijanje novih uinkovitejih organizacijskih
oblik)
5 Portal znanja
Portal znanja v osnovi gradi na individualni in kolektivni inteligenci ter s tem
posledino prvenstveno zasleduje naslednje cilje:
zbiranje informacij oziroma t.i. snemanje tihega in/ali skritega znanja
zdruevanje in/ali izmenjavanje razlinih uporabnih znanj (manji je poudarek na
faktografskem znanju)
uinkoviteja organizacija vsebin in ljudi, tako da so znanja in ljudje, ki s temi
znanji razpolagajo laje najdljivi (inteligentno iskanje)
uinkoviteja komunikacija med nosilci razlinih uporabnih znanj
spodbujanje individualne in kolektivne inteligence znotraj podjetij, skupin ipd.
uinkoviteje reevanje delovnih / poslovnih problemov in s tem posledino
izboljati odloitvene procese
spodbujanje znanstvenoraziskovalnega dela in inovativnih idej
izdelava aplikacij (npr. v Excelu, Access, Java, Pyton idr.)
Kdo so nosilci znanj? Nosilci znanj so v bistvu bolj ali manj vsi ljudje
5.1 Osnovni gradniki portala znanja
Sistem za nalaganje in organizacijo
dokumentov, reitev, aplikacij idr. (mono je
objavljanje)
Socio- mreenje (mona je komunikacija in s
tem izmenjava znanj, izkuenj ipd.)
Spremljanje dogodkov znotraj JomSocial
(mona je tudi analiza razlinih dogodkov
idr.)
6 Ovire in reitve za uinkovit prenos
(izmenjavo) znanja
Kljune ovire so naslednje (Davenport, T., Prusak,
L., 1998, str. 197):
pomanjkanje zaupanja, razlina kultura,
terminoloke teave, pomanjkanje asa, pomanjkanje
znanja, stereotipi (npr. znanje je zgolj privilegij
nekaterih), nestrpnost do napak.
Reitve: kakovostni osebni stiki, izobraevanja,
diskusije, sejmi, spodbujanje nehierarhinega
pristopa k znanju, nagrajevanje.
7 Pristopi glede portala znanja
Naeloma bi lahko zagovarjal naslednje pristope:
nehierarhinost kakovost ideje mora biti
pomembneja od njenega vira,
sorazmerna necentraliziranost sleherni
oddelek/posameznik pri ustvarjanju znanja naj ne bi
bil (prekomerno) podvren nareku (naelo
samoorganiziranosti npr. Wikipedia),
entuziazem zbiranje in razvijanje znanj naj bi
delovalo na podlagi osebnostne zavzetosti in ne na
principu prisile.
8 Zakljuek
Nefaktografsko znanje v bistvu ni smiselno standardizirati (npr. znana
polemika: ali bi standardizirali znanja nekega profilerja? Odgovor je ne
intuicijo in domiljijo je nesmiselno standardizirati. Nefaktografsko
znanje je smiselno prouiti),
doloena znanja so vidna, vendar niso povezana, medtem ko so doloena
znanja skrita in nepovezana,
nosilci znanj so ljudje in t.i. inteligentne aplikacije (gre za t.i. lokacijo
znanj poiskati je potrebno kompetentne osebe in/ali skupine ter e
obstojee aplikacije),
e ni pretoka idej, ni napredka,
skratka, brez kolektivne inteligence ni smiselne drube, zato pomenijo
sistemi za razvijanje kolektivne inteligence prihodnost loveke vrste,
loveka vrsta se bo v prihodnosti sooala s tevilnimi kompleksnimi
problemi, ki jim posamezniki ne bodo zmoni slediti!
9 Viri
http://tomgruber.org/writing/CollectiveKnowledgeSystems.ht
m (2010-10-25)
http://videolectures.net/ict08fr_kompatsiaris_ici/ (2010-10-
25)
http://videolectures.net/ict08fr_networking_session_60/
(2010-10-25)
http://mitworld.mit.edu/video/494 (2010-10-10)
Divi Mihaljevi, A. (2010). Informacijska podpora
poslovnih procesov zavarovalnice s predstavitvijo
prilagojenega modela upravljanja znanja. V: Uporabna
informatika. ISSN 1318-1882. Let. 5, t. 2, str. 28-35.