Motivacija

Opredelitev:
Motivacija so vsi procesi spodbujanja in usmerjanja telesnih in duevnih funkcij zato, da bi
dosegli nek cilj.

Motivacijska situacija je sestavljena iz:

- motivacija potiskanja neke potrebe/nagoni, kar nas potiska v neko dejavnost.
- Motivirano vedenje tisto, kar moramo narediti, da pridemo do nekega cilja.
- Motivacija privlanosti cilji, motivi, vrednote.

Potreba: stanje neravnovesja v organizmu. Nastane zaradi pomanjkanja ali preseka snovi v
telesu ali informacij v duevnosti.
Na potrebe nas opozorijo obutki ali neprijetna ustva. Ni nujno, da se je zavedamo.
Cilji: tisti objekti, s katerimi zadovoljimo svoje potrebe.
elja: predstava o nekem cilju, za katerega menimo, da bo zadovoljil nao potrebo. Ne vsebuje
aktivnosti (ni nujno, da jo bo skual uresniiti).
Motiv nastane, ko se svoje potrebe zavedamo in ko si zamislimo cilj. Potreba je predstopnja
motiva(motiv je doiveta potreba).
[Primer: potreba(po tekoini),obutek(eja),cilji(moja najljuba pijaa),motiv(dobiti svojo
najljubo pijao)]
Motivirano vedenje je lahko spodbujeno tudi s cilji, ne samo s potrebami. Tak primer je
naprimer ko zagledamo pijai in ta v nas prebudi ejo. V tem primeru gre za povezavo
motivacije potiskanja in privlanosti.

Vrste motivov in potreb

- Fizioloki motivi:
o Izhajajo iz organskih potreb.
o Veinoma prirojeni univerzalni.
o Gre za porueno telesno ravnovesje.
o Delimo jih na:
Potrebe, ki so nujno potrebne za ohranjanje posameznikovega ivljenja (po
vodi, hrani, spanju).
Potrebe, ki se nanaajo na ohranitev vrste (spolnost).
o e jih ne zadovoljimo, umremo. Ne pojavijo se vije potrebe.

- Psihosocialni motivi:
o Izhajajo iz psihosocialnih potreb.
o So pridobljeni in individualni.
o Porueno(nepopolno) je duevno ravnovesje. Npr. potreba po druenju, prijateljih,
znanju
o e jih ne zadovoljimo, se pojavijo ustva, razdraljivost, samopodoba, lovek
lahko zboli psihosomatske bolezni ali nervoze.
o Gre tudi za vpraanje prevlade motiva, kadar se jih pojavi ve(kino-z lubijem-
brezvezen film)
Ciklus motivacijskega dogajanja:
Javljanje potrebe aktiviranje organizma doivljanje potrebe zamiljanje cilja

Hierarhija potreb po Maslowu:

Maslow je potrebe razdelil na osnovne in vije. Preden zautimo potrebe na viji stopnji, morajo
biti zadovoljene potrebe na niji stopnji.

Osnovne/nizje potrebe:
- To so potrebe pomanjkanja in so dejavne dokler jih ne zadovoljimo in se pojavi potreba
na viji stopnji
- Usmerjata nas nezadovoljenost potrebe in primanjkljaj
- Sem spadajo:
potrebe po pripadnosti in ljubezni
potrebe po spotovanju
 - za zadovoljevanje nijih potreb rabimo druge ljudi in zato so te potrebe najbolj
pomembne pri mladostnikih
- fizioloke potrebe zadovoljujemo s pitjem,hrano,poivanjem, ko doseemo psihino
zrelost pa zadovoljujemo tudi spolne potrebe
- potrebe po varnosti so zagotovljene s strani starev (pri otrocih) ali pa s strani drave
- potrebe po ljubezni so zadovoljene e nas imajo ljudje radi
- potrebe po pripadnosti so zadovoljene e pripadamo neki skupini ljudi kateri hoemo
pripadati
- potreba po spotovanju je zadovoljena e nas ljudje cenijo zaradi neesa kar smo storili
ali pa ko doseemo nek cilj
Vije potrebe
- to so potrebe po rasti ali potrebe po bivanju in omogoajo osebnostno rast
- eprav jih zadovoljimo,se pojavljajo e na viji ravni ter nas usmerjajo k novim ciljem
- za zadovoljevanje teh potreb ne potrebujemo drugih ljudi
- kognitivne potrebe:so potrebe ko se neesa lotimo zato ker nas zanima, ne pa zaradi
koristi
- estetske potrebe:oblikovanje likovnih razstav in obudovanje arhiture
- potrebe po samouresnievanju:gre za rtvovanje za druge ali pa obutek posebnega
poslanstva v ivljenju (npr. Luther King,Abraham Lincoln,mati Tereza)

Dinamika osebnosti
Frustracija
Je doivljanje oviranosti v motivacijski situaciji.
Ovira je lahko:
objektivna (v okolju)
subjektivna (v nas)
socialna (drugi ljudje ti prepreujejo dosei cilj)

- Doivljanje frustracij:
o Obutek, da lahko premaga oviro povea se privlanost cilja in naa aktivnost.
o Ovira je prehuda ustva (odvisno od pomembnosti cilja).
- Vloga frustracij v naem ivljenju:
o Veja aktivnost.
o Ob njih se nauimo premagovati ovire.
o Ob njih lovek spozna svoje meje.
o e jih premagamo, se povea samospotovanje.
o e jih ne premagamo, izgubimo samospotovanje, pojavi se negativna
samopodoba.
o Nasilnost.
o Prihosomatske bolezni in nervoze.

Konflikti
- Posebna vrsta frustracij.
- O njih govorimo, ko na nas delujejo motivi, ki se med seboj izkljuujejo.
- V konfliktu je lahko ve monih ciljev, ki bi zadovoljili isto potrebo,pa se ne moremo
odloiti med njimi
- Velikokrat so v konfliktu potrebe in moralne norme
- Glede na vrednost ciljev v konfliktu,razlikujemo 3 vrste konfliktnih situacij:
o priblievanje priblievanje (+ +):
lovek se odloa med dvema motivoma, ki sta enako zaelena, vendar
nezdruljiva (osel+2 kupa sena)
o Izogibanje izogibanje (- -):
lovek se mora za enega od odloiti, oba sta nezaeljena (neuenje+neuspeh)
o Priblievanje izogibanje (+ -):
Ambivalentni cilji: imajo + in valenco (bolj si oddaljen, bolj je +, blije si, bolj
je -). (biti odlien/biti klican piflar)
Stres
- je vzorec fiziolokih, vedenjskih, ustvenih in spoznavnih odzivov na tiste
dejavnike, ki zmotijo nae ravnovesje.
 - Stresorji: tisti dejavniki, ki jih dojemamo kot gronje ali izziv in poruijo nae
ravnovesje. (to so okolje,delovno mesto ali ola, nenadne ivljenske spremembe in
vsakodnevne skrbi)

Vrste stresa:
o Eostres: pozitiven stres.
o Distres: negativen stres.
- Ali bo neka situacija delovala na nas kot eostres ali distres, je odvisno od nae presoje in
pogleda na situacijo.
o e mislimo, da bomo stvarem kos: deostres.
o Distres: e mislimo, da situaciji ne bomo kos.

Faze dolgotrajnega stresa:

o 1.faza: Alarmna faza (iz oka in protioka):
Zavemo se stresorja
ok je zastoj organizma.
Pri protioku e zane delovati simpatikus boj proti stresu.
o 2.faza: Faza odpora
Simpatikus pospeeno deluje, organizem se bojuje proti stresorjem.

o e je stres premagan, zane delovati parasimpatikus, lovek se pomiri. V tem

primeru so posledice celo pozitivne,saj ga spodbudijo,opogumijo
o e 2. faza ni uspena in stres ni premagan, nastopi:

o 3 faza: Faza izrpanosti:

Porueno je delovanje simpatikusa in parasimpatikusa.
Izrpanost se kae na telesnem (nespenost, glavobol, slabost, kronina
utrujenost ), na duevnem(teave s koncentracijo, spominom, napetost,
razdraljivost) in na socialne podroju (konflikti).

Vloga stresa v naem ivljenju:

o Aktiviranje organizma.
o e je stres premagan:
Frustracijska toleranca se povea.
Povea se osebnostna vrstost.
Povea se samopodoba.
o e stres ni premagan:
Agresivnost.
Izguba samospotovanja.
Bolezni (enako kot pri frustracijah).

Psihosomatska obolenja so telesne motnje,ki jih povzroajo duevni dejavniki, odvisna je od

genetske zasnove.

Duevna kriza
- O njej govorimo, kadar je duevna obremenitev moneja in traja dalji as, oz. e
so ovirani nai ivljenjsko pomembni cilji.
- Posebni primer: razvojne krize. Npr. v srednjih letih, ko se upokoji.
- e jo premaga:
o Osebnostna rast se ti ojaa.
- e je ne premaga:
o Negativna ustva.
o Bolezni, samomor.
Uspeni naini sooanja z duevnimi obremenitvami:
Telesne dejavnosti, pozitivno razmiljanje, meditacija, pogovor, psiholoka pomo, svetovanje,
posluanje glasbe, igranje instrumenta.

soocanje z duevnimi obremenitvami

Osebnostna cvrstost:
- osebnostna lastnost, od katere je odvisno, kakne posledice bodo duevne
obremenitve pustile na nas.
- Eni imajo vijo, drugi nijo (pri niji e manje obremenitve pustijo posledice).
- Sestavljajo jo:
o Obutje izzvanosti (visoka vidijo izziv v problemu, nizka gronja).
o Obutje angairanosti (visoka aktivno sooanje, nizka pasivnost).
o Obutje kontrole (visoka imajo obutek notranje kontrole, menijo, da je reitev
problema v njihovih rokah, nizka reitev je odvisna od drugih).
- Tisti z visoko so osredotoeni na problem in se z njim konstruktivno sooajo.
- Tisti z nizko so osredotoeni na ustva, se jih poskuajo znebiti s problemom se sooajo
nekonstruktivno.
- Primer: slaba ocena v olo:
Visoka: Nizka:
- poskua popraviti - negativna ustva
- se ui - ni ne naredi
- e se bom uil, jo bom popravil. - Problem je v okolju.

Frustracijska toleranca:
- Je sposobnost prenaanja neuspeha.
- Eni imajo visoko, drugi nizko.
- Visoka dalj asa prenaa situacijo, preden se zane nekonstruktivno obnaati.
- Nizka nekonstruktivno obnaanje.

NACini soOCanja z obremenitvami

- Konstruktivno: usmerjeno je na problem in na to, da bomo problem reili.

o Premostitev ovire poveanje aktivnosti, da bi premagali ovire in dosegli cilj.
o Preusmeritev preusmerimo se v drug cilj, ki je cilju, ki ga ne moremo dosei,
enakovreden.
o Odloitev trenutno ne moremo dosei cilja, ga odloimo in doseemo kasneje.
o Sublimacija svoje potrebe zadovoljimo v neki spremenjeni obliki najvekrat
ker gre za drubeno nespremenljive potrebe. Npr. agresivnost.
- Nekonstruktivno: usmerjeno je na sprostitev napetosti.
o Agresivno in destruuktivno.
(verbalna/fizina) (nanaa se na predmete vre kaj po tleh)
o Regresivno: otroje vedenje. loveku v trenutku odlee, reitve ni.
o Vdaja, pasivnost: ne naredi ni, aka na bolje ase.
o Beg iz situacije: se odstrani, problem ostane. Npr. pricanje.
o Utianje neprijetnih ustev. Npr. hrana, droga, pijaa.

Obrambni mehanizmi:
- z njimi se na ego (jaz) brani pred nesprejemljivimi nagonskimi tenjami.
- Z njihovo pomojo si ohranimo samospotovanje.
- Odkril jih je Freud.
- Njihova raba je nezavedna (je neko varanje samega sebe).
o Potlaevanje/represija: je osnova; izrinjanje neprijetnih vsebin v podzavest;
dogodki, ustva, elje, motivi.
o Zanikanje: negativna ustva pretirano zanikamo. Npr. huda bolezen, se vedemo
kot da ni ni.
o Premik/premeanje: nekoga razjezijo in ta preusmeri jezo na nekoga drugega
kadar so hierarhini odnosi.
o Projekcija: svoje negativne lastnosti posploimo na druge. Npr. ko dobi 1, ree,
da so vsi dobili 1.
o Introjekcija: pozitivne lastnosti drugih pripiemo sebi.
Na tem temelji identifikacija lovek se poistoveti, si pripie njegove pozitivne
lastnosti. Znailno za mladostnike (pri njih se ustvarja identiteta).
o Racionalizacija: zmanjamo vrednost svojemu neuspehu ali pa najdemo krivca
za neuspeh zunaj sebe. Npr. nov avto pri sosedu bo samo za bencin plaevat.
 o Kompenzacija: lovek je na nekem podroju neuspeen in poskua to
nadoknaditi z uspehom na drugem podroju.
o Nadkompenzacija: nekdo je na nekem podroju neuspeen, a z veliko volje in
truda mu na tem podroju uspe.

Presoja obrambnih mehanizmov:

Nadkompenzacijalahko je pozitivna, saj s trudom in vztrajnostjo preseemo pomankljivosti
Kompenzacijaje pozitivno e to uveljavljanje ne postane prisila
Premeanje-e jezo sprostimo v portu je koristno,e pa na nedolnega loveka pa ne
Projiciranjelastne slabe lastnosti pripiemo drugim ljudem,ker je negativno
Zanikanje,projiciranje in racionliziranjev partnerskem odnosu prepreuje sooanje z
resninim problemom
Zanikanjepogosto pri odvisneih
Potlaevanjeje osnova nekaterih ustvenih motenj