Zbirka nalog za srednje šole: MATEMATIKA

D. Grašek, M. Kožar, A. Tiegl: ELEMENTARNE FUNKCIJE, KOMPLEKSNA ŠTEVILA

Poglavje V.:Kvadratna enačba, str. 36 in 37, nal.1a) do 8a)

Naloge: Reši kvadratne enačbe

1a) 4 x 2 − 1 = 0 2a) 3 x 2 − 15 x = 0

3a) 3x 2 − 3x = 0 4a) (3 x − 1) 2 = 0

5a) 5 x 2 + 7 x = 24 6a) x 2 − 9 x = 0,1

1 3 8a) ( x − 2) 2 + (3 x − 1) 2 − x = (1 + 4 x) 2 − 21
7a) 2 x 2 + x− =0
2 25
Reši enačbe

RAZLAGA:
Kvadratna enačba ima obliko:
ax 2 + bx + c = 0

Rešitvi ali korena enačbe sta:

−b± D
x1, 2 = , D = b 2 − 4ac
2a
Rešitvi sta odvisni od diskriminante D:
Obe rešitvi sta enaki in realni D = 0 ⇔ x1 = x 2 ∈ ℝ
Rešitvi sta različni in realni D > 0 ⇔ x1 ≠ x 2 ∈ ℝ

Rešitvi sta konjugirano kompleksni D < 0 ⇔ x1 , x 2 ∈ ℂ

Poglejmo, kako si lahko olajšamo delo!

(1) a, b, c ≠ 0 , ax 2 + bx + c = 0
Tedaj uporabimo formulo:

−b± D
x1, 2 = , D = b 2 − 4ac
2a
ali pa razcepimo po Viètovem (2) pravilu:
x 2 + ( x1 + x 2 ) x + x1 x 2 = 0
( x + x1 )( x + x 2 ) = 0
 (2) b = 0 in a, b ≠ 0

Dobimo : ax 2 + c = 0
To lahko rešimo z razcepom ali pa izrazimo x:

ax 2 = −c
c
x2 = −
a
c
x1, 2 = ±
a
(3) c = 0 in a, b ≠ 0

Dobimo: ax 2 + bx = 0
Izpostavimo x: x(ax + b) = 0

In izpišemo obe enačbi: x1 = 0

ax + b = 0
ax = −b
b
x2 = −
a
V tem primeru je ena od rešitev vedno 0.

Rešitev:

1a) 4 x 2 − 1 = 0 2a) 3 x 2 − 15 x = 0 /:3

Vidimo, da je b=0. Rešujemo po točki (2) –

c=0
RAZLAGA. Ker so lepi koeficienti, lahko
razcepimo levo stran na:
Rešujemo po točki (3) – RAZLAGA x 2 − 5 x = 0
(2 x − 1)(2 x + 1) = 0
In dobimo rešitvi: x( x − 5) = 0
2x − 1 = 0 2x + 1 = 0
x1 = 0 x−5 = 0
2x = 1 2 x = −1
1 1
x1 = x2 = − x2 = 5
2 2
Lahko bi enačbo rešili tudi takole:
4x 2 = 1
1 1 1
x2 = x1, 2 = ± =±
4 4 2
3a) 3x 2 − 3x = 0 4a) (3 x − 1) 2 = 0

c=0 3x − 1 = 0 Enačba je že zapisana v

Rešujemo po točki (3) – RAZLAGA 3x = 1 razcepni obliki

x( x 3 − 3) = 0 1
x1, 2 =
3
x1 = 0 x 3 −3 = 0
x 3=3
3 3
x=
3 3
3 3
x=
3
x2 = 3

5a) 5 x 2 + 7 x = 24 6a) x 2 − 9 x = 0,1 /.10

5 x 2 + 7 x − 24 = 0 a, b, c ≠ 0
a , b, c ≠ 0 10 x 2 − 9 x = 1
Rešujemo po (1) – RAZLAGA 10 x 2 − 9 x − 1 = 0
−b± D −b± D
x1, 2 = , x1, 2 =
2a 2a
D = b 2 − 4ac = 49 + 480 = 529 D = b 2 − 4ac = 81 + 40 = 121
D = 23 D = 11
− 7 ± 23 − 9 ± 11
x1, 2 = x1, 2 =
10 20
16 8 30
x1 = = x2 = − = −3 x1 =
20
=1 x2 = −
2
=−
1
10 5 10 20 20 10
 1 3 8a) ( x − 2) 2 + (3 x − 1) 2 − x = (1 + 4 x) 2 − 21
7a) 2 x 2 + x− = 0 /.50
2 25
a , b, c ≠ 0 x 2 − 4 x + 4 + 9 x 2 − 6 x + 1 − x = 1 + 8 x + 16 x 2 − 21
10 x 2 − 11x + 5 = 16 x 2 + 8 x − 20
100 x 2 + 25 x − 6 = 0
− 6 x 2 − 19 x + 25 = 0 /(−1)
−b± D
x1, 2 = 6 x 2 + 19 x − 25 = 0
2a
D = b 2 − 4ac = 625 + 2400 = 3025 −b± D
x1, 2 =
2a
D = 55
D = b 2 − 4ac = 19 2 + 4.6.25 = 916
− 25 ± 55
x1, 2 = D = 31
200
− 19 ± 31
x1 =
80
=−
2
x2 = −
30
=−
3 x1, 2 =
200 5 200 20 12
12 50 25
x1 = =1 x2 = − =−
12 12 6