SpedtetoM ta •bbonamfflto portali
4U
Slovenski
M B plačana v gotovini
Štev. 99.
t s k l l o C n a poobu«. m k a ta oglaieranje Italijanskega in tujege
Izvora: Limone PabbliaM italiana & A. M ilan a
II bollettino No. 6 9 9 :
Attacco inglase re^pinto
nella Cirenaka
II Q particro Generale delle Forze Armatc
comunica:
Una puntata di forze corazzate contro le no-
stre linee ad Oriente di El Mcchili e stata deci-
samente respinta, il nemico ha lasciato nelle no-
stre mani diversi prigionieri e aleuni m orti sul
terreno.
Cacciatori tedesclii hanno abbattuto un Wel-
linglon, e, incendiato al suol« un altro aeroplano.
Bengasi e stata bom bardata da velivoli in-
glesi ehe non lianno causato danni ad iinpianti
ne vittime fra la popolazione.
Attacchi diurni e uotturni sono stati eondotti
da formazione dell'Asse contro la Isola di Malta
ncl cul cielo, uno Spitfire veniva distrutto.
Su Creta l’aviazione avversaria ha lanciato
alcunc bombe; non is segualata aleuna pordita.
Vojno poročilo Št. 6 9 9 :
Angleški napad v
Cirenajki uspešno odbit
U rad n o v o jn o poročilo štev. 699 p ra v i:
Vzhodno od M ckilija je bil odločno odbil
su n ek an g lešk ih oklepnih oddelkov na naše črte.
S ovražnik je pustil v naših ro k a h več u je tn ik o v ,
n a tleh p a n e k a j m rtvih. N em ški lovci so zbili
eno le talo vrst-' W ellington te r na tle h zažgali
n ek o d ru g o letalo.
A ngleška le tala .so b o m b a rd ira la Bengazi,
p a niso povzročila škode na sta v b ah in ne žrtev
m ed p rebivalstvom .
O sni letalsk i oddelki so podnevi in ponoči
n ap a d li o tok M alto, n a d k aterim je bil uničen
en S pitfire.
Nasprotnikovo letalstvo je vrglo nekaj
bomb na otok Kreto. Ni poročila o izgubaih.
Nemška odlikovanja za italijanske
letalske generale
Operacijsko področje. 2. m aja. s. P ovelj­
n ik nem škega letalstva v Italiji m a rša l Kessel-
ring je z železnim k rižem I. in II. razred a od­
likoval letalske b rig ad n e generale P aoli ja. Cas-
sina, N egonija in V enceslava d ’A urelia, ki p ri­
p ad a jo V. ita lijan sk i letalski skupini. O dliko­ p a d a la v o ja šk e c ilje v Sebastopolu, N avorosij-
vani so bili za vneto sodelovanje m ed nem škim i
in italijan sk im i letalskim i silam i p ri osvajan ju
C iren ajk e te r pri sed an jih letalsk ih n asto p ih na
m a rm arišk em bojišču.
V Stockholmu je nem ški poslanik pri švedski vla­ gleškim nočnim ogledniškim četam zajetih več
di odprl nem ški obveščevalni urad. Ta urad
bo imel nalogo, da poglobi kulturne stike med
Nemčijo in Švedsko.
Očitna premoč Italije nad Anglijo na Sredozemskem
morju
B u k arešta, 2. m aja. s. R om unski tisk raz­
p ra v lja o vojn em polo/ ju na Sredozem skem
m o rju in u g o tav lja, da zdaj ni več nobenega
dvom a o tem , da je I ta lija čisto razločno v
p rem oči nad A nglijo. Ita lija n s k e pom orske sile
so se v zagrizenih b itk a h sp o p rije le z an g le­
škim sovražnikom in danes v la d ajo po Sredo­
zem skem m orju. Prevozi m ed T rip o lita n ijo , Ci-
re n a jk o in dom ovino p o te k a jo v re d u in p rav
Vneto sodelovanje Ukrajincev
pri obnavljanju pokrajine
B udim pešta, 2. m aja. s. Iz v o jašk ih krogov
trih a ja jo poročila, da se na u k ra jin sk e m ozem-
f ju , zasedenem po m ad žarsk ih četah, km ečko
p reb iv alstv o z novim za u p an jem v ra č a k p o lj­
skem u delu, potem ko se je osvobodilo boljše-
viškega n asilja. Novo u p rav n o u re d ite v in od­
p rav o kolhozov, ki so km eta sp rav ili ob zem ljo
in p rid elk e, so u k ra jin sk i po ljed elci sp re je li z
velikim veseljem . K m etje zd a j k rep k o sodelu­
je jo p ri p o lje d elsk i obnovi u k ra jin sk e g a ozem ­ ster dr. Gobbels obravnava v listu »Volkischer Letos ni bilo v Moskvi prvomajske vojaške parade,
lja. V ojaške oblasti, ki vodijo p o k ra jin sk o u p r a ­ Beobachter« sovjetski položaj po vojaških dogod­
vo, so p o sk rb ele za razd elitev p o lje d elsk ih stro ­ kih zadnjo jesen in preteklo zimo ter se sprašuje,
je v in sem en. O m eniti je tre b a tu d i skladno
sodelovanje; ki vlada m ed u k ra jin sk o nacio­
nalno policijo in m adžarskim i četam i. P ri ra z ­ ški propagandni minister navaja nekatera poro­ Iz Osla poročajo, da bo vsem državljanom sever­
n ih čiščenjih partizanskih boljšev išk ih skupin,
k i so se v gnezdile v u k ra jin sk ih gozdovih te r
po n ek o d km ete nadlegovale p ri m irnem delu,
j e u k ra jin s k a nacionalna p o licija uspešno so­
d elo v ala z m adžarskim i četam i.
Spomenica o indijskih zahtevah
B angkok, 2. m aja. s. V seindijskem u odboru
»o v p etek zvečer predložili spom enico, k ak o r
po ro čajo iz A llahatm da. Spom enica p o u d a rja ,
d a se d an ji položaj in iz k u šn je po raz p ra v ah
s C rippsom ne d o v o lju je jo kongresu, da bi se
bavil z n a č rti in predlogi, v k aterih bi bila
u p o štev an a še k a k ršn a koli an gleška o b last nnd
In d ijo . Ne sam o in d ijsk e k oristi, m arveč tu d i
v arn o st V elike B rita n ije in m ir te r svoboda v
svetu za h te v ajo , n a j se A n g lija odreče svoji
o b lasti nad Indijo, in d ija se m ore p o g ajati z
V eliko B rita n ijo sam o na podlagi neodvisnosti.
Žrtve novih angleških letalskih
napadov na pariška predmestja
P ariz, 2. m aja. s. Novo b o m b a rd ira n je p a ­ ponski tisk p o u d arja , da je število volilcev, ki
rišk ih p re d m e stij po angleškem le talstv u , o če­ so o stali doma, zelo nizko v p rim e ri s p rejš-
V "Ljubljani, v s o b o to , 2. m a j a 1 9 4 2 -X X
U r e d n l M v « l a i p t a v a : K o p itarjev a t, L ju b lja n a
R edazione A m m ln iatratlo n e; L o p ita rfev a &, L n b ia n a
Hov zgodovinski posvet
med Mussolinijem in Hitlerjem
Sestanek v Salzburgu je dokaz kar najugodnejšega vojaškega položaja v Rusiji in na Sredozemskem morju,
pravijo prve razlage tega pomembnega dogodka
Rim, 2. maja. s. Dne 29. in 30. aprila sta se
sešla v Salzburgu D u c e in H i t l e r . Sestanek jo
potekol v duhu tesnega prijateljstva in nerazdruž-
Ijivega orožnega bratstva med obema narodoma
in obema voditeljema. P ri pogovorih so ugotovili
popolnoma enotne poglede na položaj, ki so ga
ustvarile sijajne zmage držav trojne zveze, in n a­
daljevanje vojne obeh narodov na političnem in go­
spodarskem področju. Še enkrat jo bila ob tej p r i­
ložnosti potrjena skrajna odločnost Italije, Nemčije
in njunih zaveznikov, zagotoviti končno zmago z
vsemi razpoložljivimi silami.
Političnih pogovorov sta sc udeležila tudi Ita­
lijanski zunanji m inister grof C ia no in nemški zu­
nanji m inister von R i b b e n t r o p . Oba zunanja
m inistra držav Osi sta na sestanku obravnavala
važna zunanjepolitična vprašanja. Vojaških posve­
tov sta se udeležila tudi načelnik italijanskega ge­
neralnega štaba general C a v a l l e r o te r vrhovni
poveljnik nem ških sil m aršal K e i t e l . Navzoča sta
bilji še italijanski veleposlanik v Berlino D in o
A lf i e r i ter nemški veleposlanik v Rimu von M a ­
čk c n s e n.
Rim, 2. m aja. s. D uce je poslal H itle rju n a ­
sledn jo b rzojavko-
»E kscelenci A dolfu H itle rju , v o d ji in k a n c ­
le rju N em čije.
Nemško vojno poročilo
Veliki letalski nastopi na ruskem bojišču
Hitlerjev alaviii stan. 2. m aja. N em ško v r ­ padla p rista n išk e n ap ra v e in o ro ža rn e ob
hovno poveljstvo je v čeraj objavilo nasled n je
vojno poročilo:
Na vzhodnem b ojišču je po n em šk ih k r a ­
jevnih n a p a d ih p rišlo do n a d a ljn je g a izb o ljša­
n ja bo jn e črte. K rajevni n ap ad i so v ražn ik a, ki
so ga p o d p irali oklepni vozovi, so o stali brez
uspeha. Na L ap o n sk em in n a boiišču okrog
M urm an sk a so n em ške in fin sk e čete odbile več
napad o v in so v ražn ik u p rizad ejale h u d e izgube.
B oina letala so v noči n a 1. m a i uspešno n a ­
sku in L en in g rad u ler m etala eksplozivne in za-
žigalne bombe. V letalsk ih spopadih v č e ra j so
Sovjeti izgubili 53 letal. T ri d ru g a letala so
bila u ničena n a tleh.
V sev ern i A frik i je bilo p ri b o jih p ro ti a n ­ di nekaj malajskim barkam, ki so bile zasi­
vojakov. L etališča n a o toku M alti so b ila p o ­
dnevi in ponoči uspešno b o m b a rd ira n a.
B ojna le ta la so v p re te k li noči uspešno na-
tak o v red u se ra z v ija jo vsi d ru g i ita lija n sk i
pom orski nastopi. N a jb o lj zanim ivo pa je ugo­ Na
toviti, da je ita lija n s k a v o jn a sila n a m o rju
vedno b o lj n a ra šč a la in da im a I ta lija velike
pripom očke, da tolče so v ražn ik a tu d i v o dda­
ljen ih vodah. V eličastni u spehi, k i so jih ita ­
lija n sk e podm ornice dosegle vzdolž o b ale Z dru­
ženih držav, d o k a z u je jo ogrom no živ lje n jsk o Če
silo te r b ojno vnem o ita lija n s k ih m o rn arje v .
m er govori p re d z a d n je nem ško u rad n o vojno
poročilo je po vsej F ra n c iji vzbudilo val
ogorčenja. T u d i to pot je fran co sk o delavsko
p reb iv alstv o bilo žrtev an g lešk ih bom b. Veliko
sta n o v an jsk ih hiš je bilo do ta l p o ru šen ih , za­ Tobak na karte bo od 1. junija tudi na Norveškem.
deta jc bila tu d i bolnišnica. Število m rtv ih in
ra n je n ih je znatno.
Nemški propagandni minister
o sovjetskem notranjem položaju
Berlin, 1. maja. AS. Nemški propagandni mini­
kako dolgo bo tnsokovska vlada obvladala no tra­
nji položaj v sovjetski Rusiji. V zvezi s tem nem­
čila,^ ki jih pošiljajo ameriški časnikarji, živeči v
Rusiji, v Ameriko. Teb časnikarjev gotovo nihče
ne more obdolžiti sovraštva proti Rusom. Njihovi
dopisi se v resnici skladajo z navedbam i doktorja
Gobbelsa in potrjujejo notranjo napetost v sovjet­ Po kratkem obisku v zasedeni Traciji se je bol­
ski Rusiji. To potrjuje tudi značaj stalnih so­
vjetskih prošenj zaveznikom, naj jim pošljejo ne
samo živeža, marveč tudi orožja te r naj čimprej V Bolgariji bodo namesto vrtnic, katerih je bilo
ustanovijo drugo bojišče v Evropi. Nemški mini­
ster nato nadaljuje, da se lahko z ozirom na te
okoliščine upravičeno vpraša, kako dolgo bo S ta­ Dopisnik švedskega lista »Sozialdemokraten« piše
lin še lahko ostal v defenzivi in za kaj še mislil
na sovjetsko ofenzivo, o k ateri ni več govora.
Številke o japonskih volitvah
Tokio, 2. m aja. s. P o trju je jo p oročila j a ­
ponsk ih ju tr a n jih listov, po k a te rih so k a n d i­
dati, k i jih je p rip o ro č ala »D ružba za pomoč
prestolu«, donili ogrom no večino p ri volitvah.
R a zm erje m ed tem i in drugim i izv o ljen im i k a n ­ n jih pa 34%. V velikih m estih se je v zaržalo
d id a ti je šest p ro ti ena. Izv o ljen ih je bilo 188
prip o ro čan ih , pa 44 neodvisnih kan d id ato v . Ja­ V p ristan išk em m estu O sak i se je p ri p o p re jš­
Prtzzo - Cena Lir 0.
J B j |
C oncesslonarla escJnaiva p e t la pabbliclM dl pro v en ien ca It&llana
ed e ite r a Union« f u b b tic iu U allana d &. M ilan a
Nn p o v ratk u v Ita lijo Vam želim , v o d ja, po­
vedati, k ak o p r ije tn a je bil« zam e p rilik a, da
sem z Vami inogel tak o n a globoko izm en jati
pogled« o političnih in v o jašk ih v p ra ša n jih v
sed an jem zgodovinskem tre n u tk u . P opolna isto ­
vetnost pogledov, ki sva jo tu d i p ri tem sre č a ­
n ju ugotovila glede v p raša n j, k a te ra sva sk u p aj
p re tre sa la , mi je v ir posebnega zad o v o ljstv a te r
novo. za n esljiv o zn am en je za zm ago našegu
orožja. P on av ljam Vam n a jp ris re a - js o zahvalo
za g o stoljubni sp rejem , od k a te re g a odnašam v
Ita lijo k a r n a jb o lj žive spomine.^ in Vam, vodja,
pošiljam to v a rišk e te r p rija te ljs k e pozdrave.«
Rim, 2. maja. s. Sestanek med D u c e je m in
H i t l e r j e m je bil v bližini Salzburga v gradu, k a­
terega je dala gostom na razpolago nem ška vlada.
Dne 29. aprila zjutraj je prišel D u c e v spremstvu
zunanjega m inistra C ia n a , načelnika glavnega
stana generala C a v a l i e r a ter drugih političnih
in vojaških sodelavcev na majhno železniško po­
stajo blizu kraja, ki je bil določen za pogovore.
Duceja je po prihodu na to postajo pozdravil Hit­
ler. Na postaji so bili navzoči tudi zunanji m inister
von R i b b e n t r o p , nemški vrhovni poveljnik m ar­
šal K e i t e l , državni vodja B o r r a a n n , načelnik
nem škega tiskovnega urada dr. D i e t r i c h ter gau-
leiter dr. S c h e l l . H itler je sprem il Duceja v grad,
vzhodni angleški obali.
P o ro čn ik Biick in p o d ča stn ik O uante iz
neke ogledniške skupine, k i d eluje n a velike
razd alje, sta se v važn ih zm agovitih oglednih
p o letih n ad Anglijo p rav posebno odlikovala.
Vesti 2. maja
Rimski Nemci so včeraj v vili »Massino« prazno­
vali prvi maj, nem ški delavski praznik.
P ri obnavljanju prom eta na Malaji so zdaj popra­
vili progo, ki veže Singapoore s celino. Tu­
drane v Singapooreju, je dovoljena obnovitev
pomorskega prom eta s pristanišči na Suma­
tri in na Javi.
Madžarska poslanska zbornica je soglasno odobri­
la zakon, po katerem m adžarska država ju­
dovske vere več ne priznava.
Za prostovoljca se jc priglasil m adžarski podregent
Štefan Horthy. Dodeljen je bil nekem u lov­
skem u letalskem u oddelku.
A m eriški urad za vojno izdelavo je družbi Gene­
ra l Motors prepovedal za tri mesece delati
zam enjalne dele za motorna vozila,
včerajšnji razpravi zoper atentatorje na nem ­
škega poslanika v Turčiji von Papena, so se
več u r sovjetski obtoženci prerekali z različ­
nim i pričami ter na vse načine skušali zvrniti
s sebe sleherno odgovornost,
bi Angleži m orali izbirati med fašizmom in
boljševizmom, bi nedvomno izbrali fašizem.
V tistem trenutku pa bi posegel v stvar Staf-
ford Cripps in da bi zmedel štreno, bi naše
ljudstvo pognal v bedo, v državljansko voj­
no in zmedo, je v angleški poslanski zbornici
pri razpravi o notranjem razpoloženju v drža­
vi govoril poslanec Beverly Baxter.
Vsak odrasli moški bo dobil na mesec 160
cigaret ler 200 gr tobaka za pipo. Najmanjša
količina znaša pa 50 cigaret ter 75 gr tobaka
na mesec.
Švedska je im ela 1. januarja 1942 0,371.432 pre­
bivalcev. Od zadnjega štetja se je prebival­
stvo pomnožilo za 35.042 ljudi.
ker je, kakor poroča angleška agencija Reu­
ter, sovjetska vlada sklenila opustiti parado
in naročila delavcem, naj rajši ostanejo ves
dan pri delu.
nih in južnih am eriškjh držav, razen Argen­
tine in Cileja, dana možnost, da se izselijo iz
Norveške v zameno za norveške državljane,
ki se žele vrniti na Norveško.
garski kralj Boris vrnil v Sofijo, k jer je spre­
jel min. predsednika Filova.
70% uničenih zaradi silnega mraza, pričeli
gojiti bombaž in krompir.
iz Londona, da bo postalo v kratkem london­
sko obrambno področje prizorišče velikih in­
vazijskih vaj. Ti m anevri se bodo razvijali v
okoliščinah, kakor da so se izkrcali Nemci v
Angliji J n da prodirajo proti Londonu.
n jim i volitvam i. P ri sed an jih volitvah se je
v zdržalo 18% volilnih u pravičencev, p ri p r e jš ­
14% volilcev, p ri p re jš n jih volitvah pa 39%.
n jih volitvah vzdržalo 51 % u pravičencev, to pot
pa m an j k a k o r 29%.
Leto VII.
kjer je te dni stanoval in kjer ga je že pričakoval
šef predsedniške pisarne državni m inister M e is s -
n e r . Po zajtrku, ki so se ga udeležile osebnosti iz
Duccjevega in H itlerjevega spremstva, je bilo vse
popoldne določeno za politične posvete, ki sta se jih
udeležila tudi zunanja m inistra Ciano in Ribben­
trop. Prvi dan pogovorov se je končal z intimno
večerjo. 30. aprila se je Duce v spremstvu vrhov­
nega poveljnika nemških oboroženih sil m aršala
Kcitela podal k H itlerju, pri katerem so imeli nato
razgovore, ki so se tikali vojaških vprašanj in ki
so se jih udeležili z italijanske strani tudi načelnik
glavnega stana general C a v u l l e r o , italijanski
vojaški pribočnik v Berlinu divizijski general M a r-
r a s te r brigad ni general G a n d i n , z nemške stra­
ni pa m aršal K e i t e l , m aršal K e s s e l r i n g , top­
niški general J odi ter nemški vojaški pribočnik v
Rimu general von R i n t e l e n . Istočasno sta se se­
stala tudi oba zunanja m inistra Ciano in Ribben­
trop, ki sta nadaljevala politične posvete, katerim
sta prisostvovala italijanski veleposlanik v Berlinu
Alfieri ter nemški veleposlanik v Rimu von Ma-
ckonsen.
Berlin, 2. m aja. s. V p ris to jn ih nem ških
k ro g ih p o u d a rja jo pom en zgodovinskega se­
sta n k a v S alzburgu ler p rip o m in jajo , da govori
urad n o poročilo o tem dogodku veliko, seveda
tistim , ki znajo brati. V n asp ro tn ik o v em ta b o ru
p rih a ja do ta k ih sestankov zarad i h u d ih p re ­
o b rato v ali k a d a r začenja slabo kazati in p o ­
vzroča p oložaj resno sk rb za bodočnost. P o ­
g lav arja Osi pa se sh a jata od časa do časa. da
n are d ila p iko n a p oložaj te r določita sp o red za
n a d a ljn jo akcijo.
V sed an jem p rim e ru je do sestan k a prišlo
z ozirom na položaj, ki ga o zn aču jejo važni
vojaški uspehi. Ti uspehi so: p ro p ad angleške
ofenzive v Severni A friki, k a r n aju sp ešn ejši le­
talski n astopi zoper M alto, p ro p a d sovjetske
offcnzive te r novi veliki japonski uspehi. V rnila
se je pom lad, na m o rjih se m nože žrtve so v raž­
n ik o v ih lad ij zarad i dela o sn ih pod m o rn ic,
nem ške, ita lijan sk e te r zavezniške v ojske pa se
p rip ra v lja jo na obnovitev zm agovitih pohodov.
In p rav n a p red v ečer n ovih zm agovitih
b itk sta se sešla M ussolini in H itler, da bi o
p o lo žaju raz p ra v lja la, ga p retresala in odločala.
K ak o r vedno, sta se tudi zdaj o m ejila n a k ra tk o
u ra d n o sporočilo, ki je pa po d ru g i stra n i iz­
črp n o , po p o ln o in končnovel javno. N edvom no
je bolj razu m ljiv o in zgovornejše k a k o r p a za­
n esen jašk a in n av d u šen a p o ro čila, s k aterim i
strežejo javnosti po vsakem se stan k u n a s p ro t­
nikov p oročila, k i so tak o o dlična ta rč a za p o ­
sm ehljivo raz čle n ian je in p rip o m b e. T udi k ro ­
n ik a o tem dogodku je p recej k ra tk a in trezn a
in bo izčrpani d om išljiji an g lešk ih te r am eri­
ških razlagalcev p o slav ljala še težav n ejšo n a ­
logo k a k o r ponavadi, p rav ijo p o sm eh ljiv o v
B erlinu. Ta tru d bo o m en jen im razlagalcem p o ­
treb en za izm išljanje p odm en te r za skler«',
po ln e u tv ar.
Kdor je imel srečo, d a je priso stv o v al m a­
loštevilnim zu n an jim p rire d itv a m ob tem se­
stan k u , je la h k o ugotovil dve stv a ri: p rv ič in
predvsem , da so D uceja povsod sp rejem ali z
dokazi izbranega in v k a r n a jvišji m eri p o ­
m em bnega n av d u šen ja. Tisoči Nemcev so ga po
poti p o zd rav ljali z n av dušenim i klici »Heil*.
T a pretopli p ozdrav je hotel izraziti in ie tudi
izrazil čuslva, ki gibljejo nem ški n aro d . N em ­
ški n aro d se sp o m in ja p risp ev k a, ki ga ie dala
Italija p o d vodstvom m oža, poslanega ji od
P rev id n o sti, k a k o r je p retek lo n edeljo dejal
H itler. T a p rispevek Italija d aje še n a p re i za
stv a r nove E vrope in s tem za stv a r zahodne
om ike. D ruga nem ška ugotovitev o tem dogod­
k u p a je n asled n ja: ob k oncu n a p o rn ih razg o ­
vorov sta voditelja bila videti očitno zadovoljna.
Berlin. 2. m aja. s. D nevniki n a širo k o ra z ­
p ra v lja jo o zgodovinskem sestan k u v Salz­
b u rg u . L ist »D eutsche A llgemeine Zeitung« p r i­
po m inja, da sile Osi in n jih o v e zaveznice b i­
jejo velikanski boj te r zb ira jo vse sile, k a k o r
se doslej še ni zgodilo. Sestanek v S alzburgu
pom eni n ajveč jo strn je n o st vseh m oči n aro d o v
Osi in n jih o v ih p rijateljev . N eom ajna volja in
u p o rab a vseh sredstev za dosego zm age: to ie
bilo geslo, ki ie v lad alo n a tem sestan k u . Do
srečan ja je p rišlo v času, ko je vojaški p olo­
žaj k a r se da jasen, saj ga o zn aču jejo sijain e
zm age sil Iro jn e zveze, ki so n ep recen ljiv jpi-
četek bodočega delovanja.
V odja je n ed av n o v držav n em zboru prk
k azal izredne u spehe n em šk ih in zavezniških
čet na vzhodnem bojišču, k je r je S talinova zim-'
ska ofenziva — p rav a in resnična ofenziva iz
o b u p a — docela spodletela. Nič m an j b o d rilen
ni položaj na sredozem skem bojišču. Italijan sk i
in nem ški vojaki so v tesnem so d elo v an ju vseh
v rst o ro žja strli ogrom ni vojaški n a p o r an g le­
škega cesarstv a. E vropski p ro sto r od vzhoda
do zah o d a in Sredozem lje sta pod v arn o za­
ščito zd ru žen ih sil- Osi, n a o d d aljen ih bojiščih
po vzhodni Aziji p a Jap o n ci dosezaio nove
uspehe. S ovražni ta b o r — za k lju č u je list — za­
sk rb lje n o gleda na salzb u ršk i dogodek, zlasti
p a ga v n em irjala trd n o za u p an je in n eu p o g lji­
va v o lja Osi do zmage.
L ist »Borsenzeitung« p o u d a rja , da so bili
vsi sestanki m ed obem a voditeljem a doslej še
vedno živ izraz tesnega sodelovanja obeh d e­
žela. T o sodelovanje se ie zm eraj izkazalo p rav
uspešno, za so v ražn ik a p a h u d o m učno. Za
nem ški in italijan sk i n aro d im ajo besede ne­
o m ajn e trd n o sti Osi in p o p o ln a sk lad n o st V
pogledih n a bodoči razvoj v o jn ih dogodkov ter
neupogljiva volja za dosego zm age p rav iasen
pom en, za so v ražn ik a pa v eljajo kot opom in.
 M am 2 . »SLOVENSKI DOM«, dne 2. m aja 1942-XX. dtev. 99.

Zvezni tajnik na ogledu športnih prostorov
Pokazal je živo zanimanja za delovanja posameznih društev ter dal
športnim voditeljem novih pobud
L ju b lja n a , 2. m oja.
D a hi se p re p rič a l o sed an jem sta n ju šp o rt­
nih n ap rav v L ju b lja n i, je Zvezni ta jn ik dr. O r ­
lando O rJandini tik pred o bnovitvijo delavnosti
na vseh p o ljih šp o rtn eg a u d ejstv o v a n ja te dni
obisk«! lju b lja n s k e .športne prostore te r si jih
) v sp rem stvu za u p n ik a C. O. N. I-ja podrobno
ogleda^
N a jp re j je o b iskal prostore šp o rtn eg a d ru ­
štva I lir ije te r se p rep ričal o k rasn i u red itv i
velik eg a bazoan, ki bo za jav n o st o d p rt p r i­
bližno čez m esec dni, potem pa si je ogledal
špo rtn o in teniško igrišče te r pri tem dokazal
d ru štv en im voditeljem , kako živo se zajiim a za
rešitev n ek aterih važnih v p raša n j, ki se n an a­
šajo n a panogo lah k e atletik e.
Potem se je Zvezni ta jn ik podal na Stadion
železn ičarskega športn eg a klu b a »Hermes«, k je r
mu j e p red sed n ik p o ja sn il n a č rte za dela, ki
Jubilej Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani:
so p o treb n a za u re d ite v šp o rtn eg a igrišča, te r
d ru štv en i šp o rtn i program .
Na velikem S tadionu šp o rtn eg a k lu b a »P la­
nina« se je Zvezni ta jn ik dolgo časa zad ržal
te r si ogledal n o tra n je p ro sto re in are n o te r
se obenem zanimali zu m o reb itn a d ela, ki bi bila
p o treb n a za še boljšo u red itev šp o rtn eg a igirišča.
Ti prvi njegovi obiski, rtnm enjeni športnim
nap rav am v Ljubivnni, so se končali z ogledom
igrišča nogom etnega kluba »L jubljana«, k je r
bodo med d rugim v k ratk e m pom em bne tekm e.
Povsod so Zveznega ta jn ik a sp reje li p re d ­
sedniki in v o d ite lji šp o rtn ih d ru štev , s k aterim i
ne jo raz g o v arjal te r se zanimal) za d elo v an je
vsakega posam eznega d ruštva. N ašel ie tudi
izipodmidne besede zn vse tiste, ki d elajo za
o bn o v itev šp o rtn eg a ž iv lje n ja v novi ita lija n ­
ski p o k ra jin i.
0 sv. Florijanu je čas za saditev fižola
V naših krajih 76 vrst fižola — Kongresni trg in Tivolski park zasajena
s fižolom
Ljubljana, 2. maja.
Stare gospodinje ponekod na Notranjskem, iz­
kušene v rajn ih poljskih delih, 6 0 kratko vedno in
prepričevalno svetovale: »O sv. Florijanu je čas za
fižoli« Res je ta izrek pravilen, kajti izkazalo 6e
je že dostikrat, da fižol ni tako lepo uspeval, ko je
bil vsajen že v začetku ali sredi aprila, kakor oni,
ki 6 0 ga 6adili o 6V. Florijanu. Že pred leti je mno­
ge male kmetovalce v Ljubljani, ki imajo na perife.
riji svoje male domove in njivice, spametovalo, da
ni60 več sadili tižola prezgodaj, ko so videli, da je
za fižol najugodnejši čas majnik. Prim erilo 6e je,
da zgodnji fižol, zelo zgodaj vsajen, 6ploh ni vzka-
lii in zrastel, marveč je bil zamorjen, ker je bila
zanj zemba še premrzla, ko rabi nasprotno za ka­
ljenje toplo zemljo.
V Ljubljani in okolici je že mnogo krom pirja
vsajenega, 6edaj ljudje 6kušajo dobiti kake boljše
vnste semenski fižol, ker 60 mnogi odločeni, da
zasade večje površine s fižolom.
V Ljubljani obstaja že nad 50 let kmetijska
poskusna in kontrolna postaja, ki je med drugim
zbrala V6e jx)drobne in točne podatke o V 6eh vr­
ki nima dolgih niti, obrodi dobro in je zrnje prav
debelo in skuhano užitno kakor ko6tanj.
2 e lani so mnogi obdelovalci v Ljubljani po­
vsod iskali, da so 6e za natiški fižol preskrbeli z
zadosmo zalogo natkov ali prekelj. Letos so mnogi
v 6krbeh, da — li bo mogoče dobiti še kje preklje
in kdaj V6e kaže, da Dodo kmetje iz gozdnatih
krajev pripeljali v Ljubljano zadoetno število pre­
kelj, cene bodo pač nekoliko višje.
Razne dosedaj v 6redišču mesta 6e nahajajoče
nezazidane zemljiške parcele 60 6e že in se še bo­
do spremenile v njive in grede, obdelan bo skoraj
vsak košček zemlje. Na manjših gredah so ljudje
veejali razno zelenjavo, salato in povrtnino, drugod
pa 60 prihranili prostor za krompir, fižol, paradiž­
nike in kumare. Letos se je mestna vrtnarija n a­
čelno odločila, da bo mestne nasade spremenila v
največjem obsegu v njive, da bo omejila prostore
za rože in cvetje in da bo vse v to v e rajši spre­
menila v njive. Obširni Kongresni trg bodo začeli
orati in tam bodo nasadili fižol mandalon. Tudi
Tivolski park ne bo več tako okrašen z živopi6a-
nimi rožami. Velike površine, ki so bile druga leta

Lepi sadovi 20 letnega delovanja zadružne organizacije
Ljubljana, 2. maja.
Pred dvema dnevoma je bil v veliki dvorani
Pokrajinske delavske zveze občni zbor N abavljal­
ne zadruge drž. uslužbencev v Ljubljani, ki ima
svoje znane trgovske prostore na Vodnikovem
trjju.
Lani je preteklo 20 let, odkar je bila ustanov­
ljena ta zadruga. V prvih 10 letih zadružnega de.
lovanja ni6o bili doseženi takšni U 6 p e h i kot 60 to
ustanovitelji pričakovali: trgovina je bila v tesnih
prostorih, primanjkovalo je dovolj denarnih sred­
stev za širši razmah zadruge, največ pa je bilo
slabemu razvoju krivo dejstvo, da so 6e državni
nameščenci bali pristopiti k zadrugi, ko so bili sa­
mi priča, kako so nekatere druge zadruge 6hirale.
Najbolj navdušeni pa še niso odnehali in 60
6pomladi 1932 začeli utrjevati temelje nove zadru­
ge. Člani 60 le dobili zaupanje v zadrugo, pristo­
pali so novi in delokrog je bil vedno večji. Novi
se je brez obotavljanja lotil težkega dela; preskr­
bel je nove trgovske prostore, urejena 60 bila nova
in prostorna skladišča, trgovina je dobila novo
opremo, razen življenjskih potrebščin 60 začeli pro­
dajati še drugo blago. O dbor 6i je nadel nalogo,
da bo kupoval blago kar na debelo pri proizva­
jalcih 6amih, da s tem poceni nakup svojim za­
družnikom. Z id ru g a je vpeljala izplačevanje po­
sm rtnin, uvedla zadruižniŠKo zavarovanje in ga.
rantne vloge članov, ustanovila poseben sklad za
6Voje nameščence itd. Na vee to veliko delo je od­
bor lahko ponosen.
Da je dobivala zadruga vedno večje zaupanje,
kažejo tudi številke članstva. Od leta 1939 do 1941
je naraslo število članov od 1039 na 1566, ob kon­
cu 1. 1941 jih je pa bilo že čez 2000. Do konca
letu 1940 ;e izplačala zadruga članom 6koraj 1 mi.
lijon lir povračil od nakupov. Ju d i v6ota izplača­
nih posmrtnin je zelo lepa. Številke, ki jih je podal
blagajnik. 60 jasen dokaz, da je preudarno !n sk rb ­
no vodstvo 6 podporo zavednega članstva zbralo
v teku let lepo premoženje, ki zagotavlja zadrugi
; še nadaljnji rAzvoj.
Iz zadružne bilance je razvidno naslednje:
O b koncu 1. 1940 je imela zadruga 2480 čla-
io bnov, leto pozneje pa je število poskočilo na 2605
»Učite se glasbe!«
Ljubljanska Glasbena Matica bo letos proslavila 60 letnico obstoja
in pionirskega dela za glasbeno omiko
L jubljana, 2. maja.
To je naslov propagandnega tedna, ki ga je
pripravila G lasbena Matica Ljubljanska v proslavo
00letnice obstoja njene glasbene šole. Sola Glasbe­
ne Matice je bila ustanovljena t). novem bra 1882.
leta in od takrat dalje deluje z najlepšim i uspehi
nepretrgom a polnih 00 let. Zasluge šole Glasbene
Matice za naš glasbeni razvoj, posebno pa Se za
glasbeno izobrazbo našega naroda, so v resnici ve­
like, saj nam je v glasbenem pogledu vzgojila n aj­
manj dva rodova. Statistika šole doikazuje, da jo
jo obiskovalo v GO letih nad 25.000 gojencev, če
jih rflčunamo po osebah, če bi Jih pa računali po
predm etih, bi to število naraslo na nad 40.000, dh
je začela delovati šola Glasbene Matice v zelo
skromnih razmerah in je število njenih gojencev
za naše razm ere zelo veliko. Veliko in pomembno
pa je tudi število onih, ki so izšli iz šole Glasbene
Matice in se posvetili glasbi kot življenjskem u po­
klicu, ki je bil v prvih začetkih še malo cenjen,
danes pa uživajo glasbeni alovee prvih ln najugled­
nejših kulturnih delavcev vsakega naroda in tudi
pri nar*.
(10 letnico svoje glasbene Sole hoče proslaviti
Glasbena Malica na skromen, toda najlepši nač:n
s tem, da pokaže uspehe svojega sedanjega in
prejšnjega dela. S svojimi najodličnejšim i bivšimi
gojenci, sedanjim i glasbeniki, veljaki in stebri na­
šega koncertnega udejstvovanja, bo prired ila velik
N a re tro sp e k tiv n i ju b ile jn i razstav i M atije
Jam o bo imel v nedeljo, 3. m a ja ob en a jstih
vodstvo g. prof. d r. F. Šijanec.
zadružnikov. Od leta 1939, ko je bilo vpisanih le
1039 članov, pač lep napredek. Lani je v zadrugi
redno kupovalo približno 1850 zadružnikov e pri­
bližno 7000 družinskimi člani. Prometa je bilo lani
nekaj čez 5 milijonov lir. Iz bilančnega pregleda
se jasno razvidi, da razpolaga zadruga s precej­
šnjim denarjem, kar je nujno potrebno, ker potre­
buje 6talno razpoložljivi denar, da more naročila
vnaprej plačevati in si lahko spričo verjetnega dvi.
ga cen pravočasno nabavi potrebno blago.
Zelo važno spremembo je zadruga doživela,
ko ie prešla od dosedanjega nakupovanja na kre­
dit h kupovanju za gotovino. Lastna zadružna sred ­
stva znašajo 650.000 lir, od tega odpade na Član­
ske vloge čez 300.000 lir, 06tah znesek pa je raz.
deljen na razne sklade in deleže.
Za poslovno leto 1941 je bilo članom na predpla­
čilu za nakupljeno blago odobreno 4% povračilo
od nakupa, kar znese skupaj 172.495 lir. Iz ostalih
številk, ki 60 jih navedli na občnem zboru, je raz­
vidno, da je odbor varčeval, kolikor je le mogel
in da je skušal doseči kar najugodnejše rezultate.
P ri prostovoljni vzajemni pomoči je zdaj vpi­
sanih nekaj nad 600 članov. Lani je bilo 12 emrtniih
primerov, za katere je bilo do 31. marca 1941 iz.
plačanih za vsakega 900 din, od tedaj pa dobivajo
člani za sm rtni prim er 4% lir. Posm rtnin je lani
izplačala zadruga svojcem 35 umrlih članov v zne­
sku 16.766 lir.
Tudi 6 premogom in drvmi je zadruga oskrbe­
la 6 V o j e članstvo. Lani je bilo izdanega premoga
1498 ton, kar je 91 vagonov, drv pa so dobili za­
družniki 3260 kub. metrov. V letu 1940 pa je bilo
izdanega premoga 100 vagonov in drv čez 4000
kub. metrov.
Potem je podal nadzorni odbor 6voje poročilo,
iz katerega je razvidno, da je pri pregledu zadruž­
nih knjig ugotovil najlepši red in je predlagal od­
boru razrešilnico.
Po letnem obračunu za preteklo poslovno dobo
so bile na Vrsti volitve novega odbora. Izvoljeni
60 bili po večini zopet 6tari in izkušeni voditelji
upoštevane zadruge in tako je bilo že takoj dano
jamstvo še za nadaljnji uspešni razvoj zadruge.
um etniški solistični koncert, e sedanjim i svojimi
malimi gojenci p a.v rsto javnih produkcij, vse pod
naslovom: »Učite se glasbe* in v naslednjem redu:
V petek, dne 8. m aja t. 1. ob pol 18. uri popol­
dne v mali filharmonični dvorani predavanje ravna­
telja K arla Mahkote: »(JO let šole Glasbene Matice.«
P redavanje bo podalo pregled dela, ki ga je v tej
dobi, kljub raznim z a p o k a m j',n težavam, z uspe­
hom. dovršila in ga še vrši naša Glasbena Matica.
V ponedeljek, dne 11. maja t. 1. bo ob 17.30
prva javna produkcija gojencev šole Glasbene Ma­
tice v mali filharmonični dvorani, na kateri bodo
nastopili gojenci 6olopevs-kega, klavirskega in vio­
linskega Oddelka ter dram atične šole.
V torek, dne 12. maja t. I. ob 17.30 popoldne bo
druga javna produkcija šolo Glasbene Matice. Na­
stopili bodo gojenci solopevskega in violinskega
oddelka orkestralnih instrum entov in dram atične
šole.
V četrtek, na praznik, dne 14. m aja t. I. ob pol
11. uri dopoldne, bo v veliki filharmonični dvorani
tretja javna produkcija šole Glasbene Matice. Na­
stopil bo mladinski zbor Glasbene Matice, šolski
godalni ansambel in šoleki orkester.
V petek, dne 15. m aja t. 1. bo zvečer ob 18.15
koncert bivših odličnih gojencev šole Glasbene Ma­
tice, in sicer v veliki filharmonični dvorani. Na tem
koncertu bodo nastopili iz posebne naklonjenosti
bivši gojenci šole Glasbene Matice, in 6icer: kon­
certna in operna pevka F ran ja Golobova, koncertna
In operna pevka Pavla Lovšetova, pianistka Zora
Zarnikova, basist Julij Betetto, pianist M arijan Li­
povšek, violinista Leon Pfeifer in Karlo Rupel ter
pianista Janko Ravnik in rektor Glasbene akade-
stah fižola, ki je uspeval na ozemlju bivše dravske
banovine. Na tem ozemlju je bilo razširjenih 26
vrst nizkega fižola, 46 natiškega ali preklarja in
4 turške vrete, torej 76 vrst. Za uspešno rast kake
vrste fižola so bile odločilne podnebne razmere in
kakovost zemlje. Med 26 vrstami nizkega fižola so
bili najbolj znani in pov6od najbolj u>ix>šfevani in
čislani: prepeličar ali nizki koks, ribničan, rjavi
koks, bela ftžolica mnndalon in še nekatere druge.
Med 46 vrstami natiškega (visokega) fižola so bili
in so še najbolj znani: cipro, visoki koks, ki je
rdeče ali modro pisan, rdeči in pisani češnjevec,
kilelčar in še druge vrete. Nekatere vrste 60 bile
gojene samo za zrnje, druge pa za stročje in zrnje.
Zelo dober in rodoviten je belopikčasti natiški fižol
Cenik za zelenjavo in sadje št. 13
veljaven od 1. m uia 1942-XX.
Visoki K om isnr za L ju b lja n sk o p o k rajin o
določn nn podlngi svoje n nredbe št. 17 z dne
9. m a ja 1941-XIX n asled n je cene v p ro d a ji pri
p ro izv ajalcu te r pri trgovcu na debelo in d ro ­
bno. Cene. ki so inaksim nlne, d oločajo v k a te ­
gorični obliki m ejo. zn k atero so m o rn io cene
d ejan sk o gibati p ri km etu o zirom a p ri trgovcih.
Iz tega sledi, da je p ač m ogoče p ro d a ja ti nižje,
n ik a k o r pa ne više. k a k o r po o d rejen i ceni.
P rv e številko p o m en ijo cene n a debelo, druge
p a cene n a d ro b n o :
Česen 8.50, 9.50; beluši 13.40. 14.50: rdeči
k o ren ček 3.65, 4.85; k a rfijo la 3.85, 4.M5; če­
b u la 3.— , 3.00; k o p rc 3.45, 4.25; so lata (en­
divija, zobčasta in n av ad n a) 2.00, 3.80; solata
g lav n ata 4.10. 5.30; rad ič rdeči 7.20, 8.— ; ze­
lena (glavice) 3.65, 4.05; šp in a ča 5.75, 6.55;
p o m a ra n če p osebne 6.80, 8.— : p o m a ra n če la
0.40. 7.60; p o m a ra n če ITa 5.25. 6.10; lim one
1 vrste (15 cm obsega) 2.85, 3.50, (kom ad 0.35);
lim one II. vrste (pod 15 cm ) 2.37. 2.90, (ko­
m ad 0.30); jabolka I. v rste 7.85, 8.85; jabolka
II. v rste 6.80. 7.80; orehi S o rren to — , 30.— ;
o reh i n av ad n i — , 25.— ; k ro m p ir dom ač, pri
k m e tu 1.— , 1.30: k ro m p ir za sem e »Bintie«
p ri k m etu 1.50; k ro m p ir zu sem e o slalih vrst
p ri k m etu 1.30.
Opombe:
1. Jab o lk a I. v rste so: P nrm ene, renetke,
cham pngne, G ralen stein er, M orgenduft, Jona-
th a n \V agner, S tar, Im p erato re, A bbodunzu,
Sergente, A nim rche.
2. P ri oznnčbi_ cen je p ristav iti tu d i v rsto
blaga po kakovosti. Trgovci na debelo m o rajo
izročiti kupcem rač u n z označbo blaga, vrste
in enotne cene te r m o rajo tu d i ku p ci n a za­
htevo izdati tak raču n .
3. T a cenik m o ra hiti izve.šcn v p ro d a jn ih
p ro sto rih n a d o b ro vidnem m estu in vel in iz-
vzernšl dom ači k ro m p ir —• le zu uvoženo blago.
R azum e se brez tare.
4. Zu dom ačo zelenjavo in sad je v L ju b ­
lja n i v trgovini n a d ro b n o pa v eliajo n a j višje
cene tedenskega m estnega tržnega cenika.
5. O k ra jn a načelstva lahko določijo še nižje
cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa
m o ra biti p red h o d n o odo b ren o od Visokega
k om isariata.
6. K ršitelji tega cenika sc k az n u je jo po
u redbi št. 8, Sl. 1. št. 8 od 28. ja n u a rja 1942-XX
in ostalih zak o n itih p red p isih
mije Anton Trost. Ta zaključni koncert bo vsebo­
val skoraj izključno dela domačih avtorjev, ki so
tesno »pojem z Glasbeno Matico, oziroma njeno
šolo in so delali vedno v njen prospeh.
Tak je razpored prireditve propagandnega ted­
na Glasbene Matice: Učite sc glasbe! Naš nam en
Je, da zainteresiram o čim večji krog naših ljudi za
to najlepšo vseh umetnosti, za glasbo, ki je gotovo
nam vsem najbolj pri srcu in kt gre tudi najbolj
do srca. Zato vabimo starše, sedanje in bivše go­
jence in vse p rijatelje glasbe, da obiščejo produk­
cije, posebno pa še koncert naših glasbenih prva­
kov, ki bo zaključil prireditve ob 60letnici šole
Glasbene M a l i c e ljubljanske. Podrobnosti bodo ob­
javljene sproti med dnevnimi vestmi. — Glasbena
Matica.
določene za rdeče in bele flokse, za živordeče 6al-
vije in indijske kane rdeče in rumene barve, bodo
let06 spremenjene v njive, kjer bo ra6tel v prvi
vrsti fižola. Za rože je jx>vršina zelo omejena.
O krasno cvetje bo ostalo le na točkah, kjer to
zahteva splošnr 6lika.
Končno naj omenimo še, da je med Ljubljan­
čani veliko zanimanj« za čisto beli letovski fižol.
I a je nizke vrete, toda med njim je tudi |x>6ebno6f,
da 6e rad vzpenja v višino. Med nizkim tetovskim
fižolom je pomešanega mnogo višjega. F a fižol
najrajši sade med koruzo, kajti prav koruzna 6tebla
nudijo tetovčanu priliko, da se ob njih vzj>enja
kvišku. Za njega zato ni potreba nikakih prekelj.
Toliko o saditvi fižola!
V treh vrstah
V k r a n js k e m okrožn?m uradu je bil zbor
k rajev nih sk rb n ik o v Pogovor j e bil tudi o v o j­
ni pomoči za Rdeči križ, ki jo bodo izvedli tudi
na G orenjskem . Voditeljice pomožnih uradov
O krožnega urad a m orajo stati ob strani m a te­
ram v raznih viprašanjili zdravstvene nege,
vzgoje in gosjvodarstva.
Znano v in arsko in s a d ja rsk o šolo v Mari-
l>oru bodo preuredili na zun aj in na znotraj.
Šola je obd ržala zn ačaj in namen, da se v n je j
iz o bražujejo bodoči strok o v n ja k i za sa djarstvo
in vinarstvo. Vsi gojenci pa m o rajo biti vzgo­
je n i v idejah narodnega socializma.
Na Štjij^rskem bo čebelarstvo načrtno r e ­
organizirano. Po enotnih sm ernicah bodo o r g a ­
nizirana strokovna p re d a v a n ja .
Danes, na praznik dela, so v Nemčiji zaprte
vse trgovine, razen tistih, ki prodajajo živilske
potrebščine.
35 članov se je javilo dozdaj v športni od^ok v
Dolu. Odsekovno moštvo je že začelo s športnimi
nastopi. /
Na Spodnjem Štajerskem j e z d a j k a r š e s t glas­
b e n i h Sol z 1200 u i e n c i . P r e t e k l o nedeljo so od­
prli glasbeno šolo tu d i v M arenberrfu.
Zadnja zbirka z a . zimsko pomoč je vrgla v
kranjskem okrožju čez 128 tisoč mark, v radovlji­
škem čez 75 tisoč in v kamniškem čez 63 tisoč
mark, *
V celjskem okrožju bo preraovanje plemenskih
kobil, in sicer po vrstnem redu takole: 12 maja
jv Rečici Paki in Gomilskem, 13 maja v Žalcu in
14. maja v Celju.
V Kranju so pred kratkim ustanovili zbor sta­
rih bojevnikov Zdaj so temu zgledu sledili še d ru­
gi kraji, kot Št. Vid, Škofja Loka, Puštal in drugod.
V lepo okrašenem Društvenem domu v Tržiču
so pred nekaj dnevi imeli slovesnost: 700 novih
članov Domovinske zveze je dobilo članske izkaz­
nice. Ob tej priliki je govoril tudi vodja krajevne
skupine. Vsega skupaj je bilo dozdaj v Tržiču
sprejetih v Domovinsko zvezo 1500 članov.
Iz Srbije
Ovčarstvo v Srbiji bo vnaprej kakor tudi do
zdaj važna panoga narodnega gospodarstva. V
zvezi z načrtnim narodnim gospodarstvom 6e me­
rodajni krogi bavijo tudi z mislijo, kako dvigniti
srbsko ovčjerejo. Za zdaj so naročili iz Nemčije
400 ovnov, da ee zboljša pasma srbske ovce.
Univerzitetna otroška klinika je dobila novo
moderno operacijsko dvorano ravno za veliko noč.
S tem bo delo na kliniki zelo olajšano V6i aparati
so prišli direktno iz Nemčije. Prav tako eo dospeli
aparati za ki in iško perilnico, ki bo gotovo ena naj­
modernejših v vsej Evropi.
Milo za februar, kolikor ga dobijo konsumenti
na karte, so začeli deliti sredi aprila.
Opozorilo!
Ker bodo od jutri dalje vse trafike
ob nedeljah zaprte, naj kupijo ku­
po valci »Slovenca« po^ trafikah že
v soboto zvečer.

E. W alla» »Vaš posel bo zelo p re p ro st in p rav nič težaven,« je n a d a lje ­ T a lija izstopila. K o^je T a lija o b rn ila k lju č v sv o jih vežnih v ra ­
val nep o zn an i voznik. » Ju tri se bo ste ja v ili v B rabazonovi bunki. tih, je bil in šp e k to r P a r r sam o d v a n a jst k o rak o v o d d aljen od

RDEČI K RO G
R OMAN
»Če se mi bo zdelo, vam bom odgovoril,« je bil njegov izm i­
k ajo či se odgovor.
»Tega se zavedam ,« je dejftla T a lija in se v tem i n alah n o
nasm ehnila.
»Kaj pa, če bi b ila o vsem tem o bvestila policijo in p rišla
sem v sprem stv u gospoda P a r r a in b istro u m n eg a D e rric k a
Yalea?«
»No, če bi bili to sto rili, bi ležali zd a j že m rtv i n a tlaku,«
se je glasil rav n o d u šn i odgovor. — »G ospodična D rum m ondova,
jaz vam bom pom agal, d a boste zaslužili dosti d e n a r ja in vam
bom p re sk rb e l dobro službo. P ra v nič se tu d i ne bom u p ira l, če
boste u p o ra b lja li svoj prosti čas za ta tin sk e posle. Toila vaša
p rv a in g la v n a dolžnost bo, da boste služili m eni! R azum ete?«
T a lija je p rik im a la in ko se je zavedela, da je voznik ne
m ore videti, je d e ja la :
»Da, razum em .«
»Za vse, k a r boste storili, boste dobro plačani. Jaz bom vedno
ob vaši stran i, da vum pom agam ali pa, dn vas k azn u jem , če bi
me h o teli izdati,« je d e ja l. — »Ali m e razum ete?«
»Točno,« je o d v rn ila T a lija .
B rab azo n n u jn o p o tre b u je novo tajnico.« nje. č e jc vedela, d a jo je n ek d o zasledoval, ni te g a z n ičim er
»Ali m e bo p a tu d i s p re je l v službo?« ga je p re k in ila In lija . p okazala.
»Ali se mu m oram p re d sta v iti pod izm išljenim im enom ali pod P a r r se je zad ržev al p red hišo le n e k a j m inut, p rav za p rav
svojim ?« _ _ | vse do te d a j, d o k le r ni opazil luči v sobi, k je r je stan o v ala T a ­
» P red stav ite se s svojim p rav im imenom,« je d e ja l mož n e - , lija . Potem ijc je zam išljen o o b rn il in se nam eril p ro ti ta k s iju ,
kam n estrp n o . »Ne p r e k in ja jte me! P lač al vam boiu 200 funtov ! k i ga jc še vedno čakal.
za pomoč. T u im ate denar.« _ j Ze je h o tel sto p iti v avtom obil, ko je zaslišal za seboj u rn e
N eznanec je izteg n il p ro ti n je j ro k o z dvem a bankovcem a k o rak e . Zagledal je moža z zavihanim o v ratn ik o m . P a r r je sam o
po 100 fu ntov. In T a lija ju je vzela. k ra tk o pom islil in že je p rep o zn al po hoji, kdo je bil mož, k i
N je n a ro k a se je p ri tem ' n eh o te d o ta k n ila njegove ram e in je hitel mimo n je g a po hodniku.
p ri tem je začu tila n e k a j trd e g a pod njegovo jopico. »Flush!« je poklical. Mož sc je p ri tem nam ah u stav il in sc
»T elovnik za o b ram b o p ro ti kroglam ,« je d e ja la sam a pri o b rn il na p etah.
sebi, n ato p a je n a d a lje v a la n a glas: Bil je to m ožak m a jh n e postave, sicer pa zelo gibčen. Im el
i »Kaj p a n uj p orečem m r. B rabazonu glede sv o je p re jš n je jc suh o b raz in tem no polt. Ko je zag led al in šp e k to rja P a rra ,
službe?« f je bil ta k o p resen ečen , dn je k a r z a je c lja l:
»P rav nič mu ne bo tre b a p o v ed ati in tu d i d e la ti ne bo treb a . »G lej, g lej, in šp e k to r P a r r jc tu.«
O d časa do časa ]*a boste sp re je m a li m oja n a d a ljn ja navodila, To je d e ja l s p risilje n o lju b ezn iv o stjo . »»Kdo n ek i bi si bil
i To je z a e n k ra t vse,« je še k r a tk o pripom nil. m islil, d a bi vas mogel srečati na tem d elu sveta?«
N ek aj m in u t n ato je T a lija spet sed ela v a v to ta k siju , k i jo »N ekaj bi ra d govoril s teb o j, F lu sh . A li bi šel m alo z
je bil p o p eljal v L ex in g to n S tre et. N ek a j sto m etrov za n jo pa m enoj?«
sc je vozil n ek d o v d ru g em n v to tn k siju . Z asledujoči ta k si je To povabilo, k a te re g a je m r. F lu sh slišal že v eč k rat, sc mu
p ra v tak o zm an jšal b rzin o k a k o r jo je zm an jšal T alljin , ko je je zdelo zelo sum ljivo.
od časa do časa vozil p o časn eje. D ru g i avtom obil je p rev id n o »Upam, d a n im ate nič p ro ti meni, m r. P arr?« je d e ja l glasno.
sled il p rvem u in ga ni p re h ite l niti te d a j, ko se je ta ustavil na »Nič,« je p rizn al P a rr. »Saj zd a j se pošteno o bnašaš, č e se
1 vogalu hiše, k je r je bilo n je n o sta n o v an je. N a istem vogalu jc i spo m in jam dobro, si mi to o b lju b il tisti dan, ko si p rišel iz ječcs.«
 Stov. 99. »SLOVENSKI DOM«, d n e 2. m a ja 1942-XX. Stran l>

Državnim upokojencem v vednost Novice iz Države Ljubljana

V svrho sistem atizacije državnih upokojencev 6tojnih občinah ali pri kakem znancu, lahko po­
bodo v kratkem blagajne, ki izplačujejo pokojnine,
poslalo vsakemu upokojencu in upokojenki (vdo­ nazaj na ta način, da kupi pri poštnem uradu
vam) tiskovino za izjavo, ki jo je priredil Visoki
kom isariat za Ljubljansko pokrajino.
Vsak uživalec pokojnine bo moral svoji izjavi
predložiti: 1. svoj rojstni list; 2. očetov rojstni list j)one, dva za listino in enega za odgovor, za dve
a l i pa m aterin rojstni list. 5e je ode nepoznan,
3. izkaznico o občinski pristojnosti (domovnico) in
4. potrdilo občine o svojem stalnem bivališču.
Domovnica, t. j. izkaznica o občinski pristoj­ ske iz matičnih knjig v K ranju ali Radovljici, na
nosti, in potrdilo o sta nem bivališču morata biti
izdani dvojezično, t. j. v italijanskem in slovenskem
jeziku ali pa samo v italijanščini in novejšega da­ danje Štajerske, naj se obrne na italijanski kon­
tuma. Izdani ne smeta biti pred letom 1942.
Potrdila o prejšnji pristojnosti (domovnice)
pod točko 1. ni potrebno predložiti, ne bo pa odveč,
če ga kdo predloži.
Domovnico mora izdati v vsakem prim eru le
pristojna občina. Vse priloge k tej izjavi so po
točki 8. in 9. 61. zakona o taksah proste takse. Če
kdo priloži namesto izvirnih listin njih prepise,
mora preskrbeti overovljene prepise pri sodišču
(takse prosto). Priporočamo slednje.
Kdor v 15 dneh po prejem u obrazca ne bo
predložil Izjavo s prej navedenimi štirim i priloga­ uslužbencem, ki prosijo za osebne m družinske
mi izplačilni blagajni, nlu bo blagajna izplačilo
prejem kov ustavila.
Opozarjamo torej vse upokojence in upokojen­ izstavljajo na navadnem papirju, zaračuna se p i­
ke, da st manjkajočo listine čim prej preskrbijo.
Vsem tistim, ki potrebujejo izpiske iz matičnih
knjig z Gorenjske ali Štajerske, v vednost:
Matične knjige za kraje, ki spadajo po sedanji
upravni razdelitvi pod okraj Radovljica, se naha­ vini je natančnejša navodila objavil list »Upoko­
jajo sedaj v Radovljici, K reissippenam t in Rad-
mannsdorf.
Matične knjige za kraje, ki spadajo sedaj pod
kranjski in kam niški okraj, se nahajajo vse v K ra­
nju (Zentralm atrikenam t, K rainburg).
Matične knjige za kraje, ki spadajo pod seda­ mestnega poglavarstva — preskrbelo potom p re d ­
n ja Štajerska (vsa lavantinska škofija in del Do­
lenjske), §e nahajajo na sedežih tistih upravnih
občin.
Pristojbina za vsako zaprošeno listino znaša
v Nemčiji 60 pfenigov (1 RM = 7.GO lir, torej 60 pf
= 4.60 lir, zaokroženo 5 lir). Kdor naroči pri pri-
»Otroški paradiž«
Ljubljana, 2. maja.
Tivoli je ob lepem vremenu spet ves živ ve­
selih otrok, odrasli se pa z zanimanjem zbirajo na
južni strani, kjer mestni tehnični oddelek nadaljuje
dela za velika otroška igrišča, ki bodo v kratkem
postala pravi otroški paiadiž.
Toda ne samo zaradi veselja, ki ga bodo otro­
ci uživali na svojih igriščih, bo 200 m široki in
33.000 kv. metrov obsegajoči krog zaslužil ime
otroškega paradiža, temveč se ga revni otroci že
sedaj lahko vesele, saj je bilo že doslej pri teh
delih zaposlenih mnogo očetov z veliko otroki in
bo spet letos vse leto imelo zaslužek vsaj 35 dru­
žinskih očetov, ki so bili doslej brez zaslužka.
Tam, kjer je sedaj mestna vrtnarija, in v6e do
cc6te, ki vodi ob ribniku, ter še dalje prav do tja,
kjer bo nekoč široka Šubičeva ulica čez železniško
progo zvezala Tivoli po najkrajši poti z Zvezdo,
ves ta prostor bo v kratkem last ljublj. otrok. Sko­
raj od železniške proge pa tja gori do sto in sto­
letnih hrastov se ze y glavnem obr.su kaže veli­
kanski kolobar na vzvišeni, popolnoma ravni plo­
ščadi nad nižje ležečimi tivolskim' parki. Kakor že
rečeno, meri premer tega kroga 200 m, njegov juž­
ni del onkraj ribnika, kjer je 6edaj mestna vrtna­
rija, meri 14.500 kv. metrov, severni del kroga pro­
ti glavnemu drevoredu pa celo 18.500 kv. metrov.
Po sredi kro^a 06tane ribnik v svoji sedanji veli­
kosti, 6eveda bo pa ribnik otrebljen in osnažen ter
urejen. Na njem 6e bo mladina zabavala s čolni in
veslanjem, pozimi pa bo na ribniku 6pet drsališče.
Višji gori proti gozdu, kjer sedaj stoji rdeči pa­
viljon s kiparskim ateljejem, bo pa manjši okrogel
bazen s plitko vodo, da bodo majhni otroci lahko
bredli in čofotali po njej po mili volji. Izpod hra­
stov bo izviral studenček in kakih 25 m daleč 6kak.
ljal kot potoček v to brodišče. Otročki bodo spu­
ščali barčice po njem, po vsem potoku 6e bo pa
vrtelo polno mlinskih kolesi
Sedanji glavni paviljon ob ribniku bo preure­
jen in nadzidan. V njem bo okrepčevalnica z mle­
kom in za otroke primernimi pijačami ter prig riz.
ki, seveda pa tudi javna stranišča in pa velik po­
krit prostor za sprehajanje ob dežju. Zgoraj bo
stanovanje za paznika in 6hramba za igrače in
igralno orodje. Pred paviljonom bo pokrita čol­
narna. Da kak ra z v a je n č e k ne zaide v vodo, bo
breg ob ribniku zasajen 6 pasom nizkega bodečega
grm tfja, sedanja grda žična ograja pa seveda iz­
gine.
Po obodu kroga bo tekla 6 m široka spreha­
jalna cesta, ob njej bodo pa postavljene klopi za
mame ter varuhinje in sploh prijatelje mladine, da
bodo pazili na otroke.
Vrtnarskim strokovnjakom se zdi park s
6amim 6adnim grmičjem in drevjem velika novc>6t.
ravna pristojbine za naročene listine tn za poštnino
»internacionalne kupone za odgovor«, (Coupon-
Reponse- International«), ki stane 2.50 Lir. Za eno
naročeno listino naj torej priloži v pismu tri ku-
listini pa pet kuponov. Županstvo bo poslane ku­
pone na 6vojem poštnem uradu vnovčilo.
Lahko se pa tudi obrne, kdor želi dobiti izpi­
italijanski konzulat v Celovcu (Klagenfurt).
Kdor pa želi izpiske iz matičnih knjig iz se%
zulat v Gradcu.
Kdor mora naročiti manjkajoče listine, p red ­
vsem rojstne liste iz inozemstva, naj odda prošnjo
na pošti priporočeno. Koncept prošnjo (duplikat)
naj shrani in na njega prilepi poštni sprejem ni
list (recepis).
V smislu odloka Visokega komisariata
L jubljansko pokrajino v Ljubljani z dne 14. aprila
t. 1., št. 1. 1630-1, je škofijski ordinariat v Ljub­
ljani naročil vsem matičnim uradom, da izdajajo
aktivnim in upokojenim državnim in pokrajinskim
listine za ureditev službenega položaja oz. za upo­
kojitev, izpiske iz matic brez kolkovine. Izpiski se
sarniška taksa 2 liri. Izpiski naj se Izstavljajo v
slovenskem in latinskem jeziku. Vedno naj se za­
piše na izpisek, kdaj je tisti krščen.
Glede izpolnitve posameznih rubrik na tisko­
jenec«, glasilo Društva državnih in samoupravnih
upokojencev v Ljubljani, v IV. številki z dne
27. aprila t. 1.
Vsem v Ljubljani stanujočim svojim članom
bo društvo — sporazumno * domovinskim uradom
ložitve skupnih nlfahctnih seznamov domovinsko
izkaznice in potrdila o stalnem bivanju v Ljubljani.
To velja tudi za novo člane, ki pristopijo k
društvu do 15. inaja t. I.
Društvena pisarna je v Wolfovi ulici st. 10,
dvoriščni trakt. U radne ure od 10. do 12. 4
In zakaj naj bi prav Ljubljana ne 6mela imeti talre
novosti, saj je v naše mesto prišel počivat in umret
slavni naš sadjar in misijonar France Pirc, oče
našega in tudi ameriškega sadjarstva. Razen tega
pa prvi in še vedno najboljši vrtnarji na svetu od
nekdaj in še sedaj Bade po svojih vrtovih in baj­
no lepih parkih sadno grmičje in drevje samo za­
radi lepote.
G ospodarstvo mestne vrtnarije se bo moralo
preseliti na mestno jx>se6tvo Kollmanovega gradiča
pod Rožnikom. V kolobarju otroškega paradiža pa
ostanejo veliki rastlinjaki, ki bodo p>ozimi privab­
ljali občudovalce eksotičnega rastlinstva kot zimski
vrtovi. Sedanje grede mestne vrtnarije bodo z ve­
čino najbrž 06taTe ter kot vzorni vrtovi učile ljub­
ljansko prebivalstvo, kako naj obdeluje svoje vrto­
ve in kaj naj na njih sadi.
D ruga 6tran koiobarja proti glavnemu drevo­
redu bo pa mehka zelena Irata, na njej pa polno
jam s peskom in najrazličnejše priprave za igranje,
6aj bodo gugalnice in vrtiljaki ter podobne napra­
ve vedno prepolne zadovoljnih otrok. Skoraj bi bili
pa pozabili na brv, ki bo Čez ribnik vezala vrtni
del s trato za igranje. Na oni strani brvi bodo tudi
vrata ali lesa, ker bo ponoči dostop na vrtni del
igrišča zaprt pač iz razum ljivih razlogov.
Do jeseni bodo glavna dela za nova igrišča
že končana. Za ta dela je že lansko leto Visoki Ko­
misar naklonil za zaposlitev očetov velikih družin
200.000 lir, pozneje pa še 100.000 lir, vendar bo pa
tudi mestna občina morala šteti še znatne vsote,
preden bodo ta velika, za zdravje mladine in za
lepoto našega mesta važna dela končana.
Iz Hrvaiske
Na praznik I. maja, ki ga bodo Hrvati kaikor
Nemci proslavili dan pozneje, bodo V6e hrvaške tr­
govine zaprte in podjetja ne b o jo obratovala, ra­
zen tistih, katerim je delo predpisalo ministrstvo za
trgovino in industrijo. V Zagrebu bo svečana pro­
slava delavskega praznika v Delavskem domu.
Hrvaško prosvetno ministrstvo je izdalo od­
redbo, da se mora praznovanje muceniške 6tnrti
Frankopana in Zrinjskega praznovati po vseh šolali.
27. t. m. je zagrebški nadškof d r Step'nac od­
potoval v Rim. Nadškof je odpotoval z letalom.
Spremlja ga njegov tajnik Lacko\ič.
O brtniki iz mostarskega kotara so imeli pred
dnevi letno skupščino, na kateri 60 ugotovili, da je
v kotaru 470 obrtniških delavnic, v katerih je 196
pomočnikov in 291 vajencev.
Župna policijska oblast v Vukovarju je izdala
stroge odredbe po katerih je prepovedano vsako
preklinjanje in 6ploh grdo govorjenje. Policijska
oblast je prepovedala tudi vsako hazardiranje, prav
tako je gostilničarjem strogo prepovedano točiti
pijače osebam, ki 60 že vinjene.
Finančna preureditev dalmatinskih občin. Gu­
verner dalmatinskih pokrajin Bastianini je v 6VO.
jem zadnjem govoru povedal, da je njegova upra­
va že začela 6 finančnim preurejanjem dalmatin­
skih občin. Uvedel 6e je nov upravni način, po
drugi 6trani pa povečalo število nalog, ki morajo
občine zanje skrbeti. Tako je bila izboljšana zdrav­
stvena služba, socialno skrbstvo in podobno. Ob­
last je podprla občine z dvema in pol milijonoma
lir. NajmanjlSe pod|x>re je bila deležna občina
Lustica, in sicer 5000, največ pa šibeniška 6 570.000
lirami. Prav tako je bil preurejen tudi davčni si­
stem in prilagojen italijanskim 6i6temom-
liradnja ljudskih stanovanj v Zari. M inistr­
stvo za javna dela je poverilo avtonomnemu za.
vodu za gradnjo zdravih ljudskih stanovanj, naj
zgradi v Zari večje število novih stanovanjskih
hišic. Zavod se je te naloge lotil že lani na jesen
in je začel graditi 25 hiš, ki bodo imele 351 6ta-
stanovanj. Dela so sedaj v glavnem že opravljena.
zaVse skupaj bo veljalo nekaj nad 18 milijonov lir.
Madžarski romarji pri papežu. V začetku te ­
dna je sv. oče sprejel večje skupine madžarskih
katolikov, katere je vodil načelnik verskega od­
delka pri madžarskem poslaništvu pri Vatikanu.
Vsega skupaj jc bilo okrog 200 oseb, med njimi
tudi več vseučiliščnikov. Romarj so ob prihodu p a­
peža zapeli himno, ki je bila otvoritvena himna
evhorističnega kongresa v Brdimpešti pred šti­
rimi leti. Takoj nato je sv. oče z govorom po­
zdravil vernike, nato pa obšel njihove vrste in
jim dal poljubljati pastirski prstan.
Za Madžari Je sv. oče sprejel skupino irskih
katoličanov. Nanje je naslovil prisrčne besede svo­
jega zadovoljstva, da more pozdraviti pripadnike
tistega naroda, ki ga Cerkev šteje med svoje naj­
zvestejše. Končno je vsem skupaj podelil apostol
ski blagoslov, enako pa tudi vsemu irskemu na­
rodu.
Vino na k ru šn e izkaznice. D a bi se vino
prav ičn o razd elilo med vse potrošnike, je iz­
d ala p re fe k tu ra v T orinu pam eten odlok, po
k aterem d o v o lju je za vsakega pivca redno m e­
sečno nabavo 10 litrov vina in sicer bodo sm eli
trgovci, trgovine, gostilne in vinske k le ti o d ­
d a ja ti vino le na k ru šn e n akaznice. L ju d je iz­
pod 18 let s ta ro sti so od te ugodnosti izvzeti.
O benem je bilo o d rejen o , da se zm an jša k o li­
čina alk o h o la v boljših in m očnejših vinih. Ča­
sopisje je ta u k re p pozdravilo, saj je bil po-
treben zavoljo tega, ker bi prem očna vina vpli­
val« bolj k v arno, k ak o r pa koristno.
Pomanjkanja prostora v hotelih in rešitev tega
vprašanja. Vrhovne oblasti so se bavile z v pra­
šanjem hotelskih sob, ker se je ugotovilo, da so
vsi hoteli v večjih mestih stalno prepolni in ne
morejo potrebnih prenočišč dobiti niti tisti popot­
niki, ki zaradi nujnih poslov potujejo po državi.
Po temeljitem pretresu celotnega problema je d o ­
bila od vrhovne uprave potrdilo uredba prefekta
v Bologni, ki je odločil, da ne sme nihče, brez iz­
jeme, bivati v hotelu več kakor po dvajset dni
skupaj. Če pa je njegovo poslovno ali k atere koli
druge vrste opravilo takšno, da zahteva daljše bi­
vanje, po bo moral prizadeti vložiti posebno proš­
njo na oblast in v njej navesti razloge za svoje
podaljšano bivanje in navedbe podpreti tudi z do­
kazili. Oblast bo vsako tako prošnjo reševala po­
sebej.
Petrolejka povzročila smrt dveh žensk. V k ra ­
ju Verzuollo sta mati in hči nalivali petrolej v
petrolejko. Bogsigavedi, kaj sta ženski pri tem po­
grešili, toda svetilka je nenadoma eksplodirala, se
razletela in goreči petrolej je pobrizgal obe žen­
ski. Obema se je obleka vnela. Nesrečnici se prvi
hip nista znašli, ko pa sta se hoteli znebiti go­
rečih oblačil, je bilo že prepozno. Sicer so ju po*
tem prepeljali v bolnišnico, toda opekline so bile
preobsežne in prehude, d a bi jih preboleli. Obe
sta podlegli.
Milanska občina namenila 100 milijonov za
favna dela. Občinska uprava v Milanu je dobila
potrjen svoj« proračun, ki vsebuje 62 milizonov lir
za redna javna dela na mestnem področju, 44 mi­
lijonov pa za izredna. Vse druge izdatke je ob­
čina silno skrčila in tako uravnovesila mestne fi­
nance. Te visoke dotacije za javna dela bodo
plačale stroške za napeljavo in razširjenje vodo­
vodne mreže, za izpopolnitev tramvajskega pro­
meta, za zidanje novih šol in bolnišnic, za ureditev
večjega števila športnih prostorov in podobno.
Na ta način bo poskušala občina zaposliti tisoče
delavstva.
U p o rab a m etana n a železnicah. Italijan sk e
d ržav n e železnice «o se lotile zanim ivega po­
skusa, n am reč u p o rab e plina m etan a kot sred ­
stv a za pogon stro je v na k ra tk ih železniških
progah, v rv e poskuse so n ared ili v bližini Be­
n etk in so se obnesili. Seda j so v bližini Roviga
u red ili tovarno, ki izdela na dan po 10.000 k u ­
bičnih m etrov m etana in s tem o s k rb u je želez­
n iške stro je na treh krn.jših železniških progah.
S tro ji, ki vlečejo te vlake, im ajo po 120 k o n j­
sk ih sil. L isti m enijo, da uvedba m etana kot
■pogonskega sredstva na železnicah pom eni ne
samo dokaz, kako ita lija n sk e železnice prevze­
m ajo vse teh n ičn e novosti in k o ristn e p rid o ­
bitve, pač p a se s tem d a je nov p risp ev ek k
av tark tič n em u gospodarstvu.
K o le d a r
Danes, sobota 2. maja: Atanazij.
Jutri, nedelja 3. maja: 4. povel.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res­
ljevi cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr.
Komotar, Vič-Tržaška cesta.
N edeljsko zdravniško dežurno službo bo
opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do_ 8
zjutraj mestni viš. zdravstveni svetnik dr. M is
Frantn, Poljanska c. 15, telefon 32-84.
Oddaja obrtnih pravic v najem in najemanj^
v zakup je po določilih obrtnega zakona nedo­
pustno in kaznivo, na kar opozarja mestno po­
glavarstvo ljubljansko, da premalo poučeni ljudje
ne bi prišli v škodo ter imeli opravka z oblastmi.
Novinarska nabavlfalna zadruga ima svoj iz­
redni občni zbor v nedeljo 10. maja ob 10 dopol­
dne v Novinarskem domu.
Na prvi letošnji produkciji šole Glasbene Ma­
tice bo nastopilo okrog 30 gojencev, klavirskega,
violinskega oddelka in oddelka za čelo na naši
prvi in najstarejši glasbeni šoli. Vsakoletne pro­
dukcije so najboljše in najlepše ogledalo vestnega
in smotrnega dela naših glasbenih veščakov, ki
so se posvetili glasbeni vzgoji naše mladine na
šoli Glasbene Matice, ki že 60 let tako vestno in
uspešno vrši svojo kulturno nalogo. Zato vabimo
vse starše in prijatelje naše mladine na produkcijo,
ki se bo vršila v ponedeljek, dne 4. t. m. ob pol 5
zvečer v mali filharmonični dvorani. Podrobni spo­
red se dobi v knjigarni Glasbene Matice, Stanc
3 lire in velja obenem kot vstopnice v produkciji.
Č O H I. ALF0NS0 CAMAGNA
Casa fondata nel 190C Ustanovljeno 1. 19C0
Commissioni - Espor- Poverjeništva - Izvo*-
tazioni - Rappresen- ntštva Zastopstva -
tanze - Depositi - Tra- Skladišča - Prevoz­
športi - Assicurazioni ništva - Zavarovanja
NAP OLI • Via a rie delia Lano 18
S tavbno d elavstvo iz Bizovika in okolice
v lju d n o vabim o na sestanek, ki se bo vršil dne
3. m a ja 19+2 ob to dopoldne v gostilni Babnik
v Bizoviku. Na sestan k u bomo poročali o k o ­
le k tiv n i pogodbi za stavbno delavstvo in o za­
ščiti delavstva p ri .javnih detlih. Z aradi važnosti
razgovora vsi v lju d n o v ab ljen iI — P o k rajin sk u
d elav sk a zveza.
L j u b l j a n s k o g le d a liš č e
Drama:
Sobota, 2. m aja ob 17.30: »Rokovnjači*. Izven.
Z nižane cene od 12 lir navzdol.
N edelja, 3. m aja ob 14: »Jurček*. M ladinska
igra. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Ob 17.30: »Č lovek. ki ie videl s m r t «. Izven.
Z nižane cene od 1 2 / lir navzdol.
P onedeljek, 4. m ajo: zaprto.
T orek, 5. m a ja ob 17.30: »lfiqenija*. Red T orek.
Opera:
Sobota, 2. m a ja ob 17: »Orfej fin E v r id ik a *.
Izven. Z nižane cene od 18 lir navzdol.
N edelja, 3. m nja ob 14: »Don Pasciuale*. Izven.
Z nižane cene od 15 lir nuvzdol.
Ob 17: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-
tron*. Izven. Z nižane cene od 15 lir navzdol
P onedeljek, 4. m a ja : zaprto.
T orek, 6. n ja ja ob 17: »Prijatelj F r ic *. Red A.
Nedelja v Drami. Pavel Golia: »Jurček*.
M ladinska p red stav a, ki n udi o tro k o m v o k v iru
Ju rčk o v ih dogodivščin sreč an je z razn im i z a ­
bavnim i živalm i: kam elo, kozličkom , psom ,
m edvedjo d ru žin o te r po o seb ljen im i n ara v n im i
silam i: V etrom , N evihto In S nežakom . Scensko
glasbo je k o m p o n ira l B ojan A dam ič, inscena-
to r in režiser: inž. B. Stupica. - Victor E ftlm iu:
»Človek, k i le videl sm rt*. T rld eja n sk a ko m e­
d ija o p o tep u h u , ki zanese v m irn o p ro v in cial­
no m estece dejav n o st, n em ir in k o n flik te te r
je h k ra ti d o b ro tn ik in izsiljevalec. D ejan je se
godi v p o lp retek li dobi v ro m u n sk em m estu.
R ežiser in in scen ato r: inž. B. Stupica.
S p re m e m b a repertoarja. U prava N aro d n e­
ga gledališča obvešča ceni. ab o n en te red a B,
da sc zaradi obolelosti Iv an a F ra n c la za soboto
n ap o v ed an a p red sta v a M ascagnijeve op ere P ri­
jatelj F ric, fte m o re vršiti. N am esto n je bodo
peli G luckovo o p ero »O r/e/ in E vridika*, izven
ab o n m aja v n asled n ji zasedbi: O rfej — Golo­
b o v i, E v rid ik a — V idalijeva, A m or — N ada
S jritarjev a. T o bo o p ern i d eb u t m lade s o p ra ­
nistke. N a zanim ivi n asto p o p o zarjam o. D iri­
gent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zboro v o d ja:
R. Sim oniti, k o reo g raf: inž. P. Golovin.
N e d e l ja - v Operi. G. D onizetti: »Don Pa-
souale*. Z asedba p a rtij v tej trid e jan sk i k o ­
m ični o p eri je n asled n ja: P asau u le — Betetto,
M alatesta — Jan k o , E rn esto — Sladoljev. N o­
rin a — M lejnikova, n o ta r — Je ln ik a r. D iri­
gent: D. Zebre, režiser: R. P rim ožič, zborovodja:
R. Sim oniti, In scen ato r: inž. F ran z.

ese-EssK K SK ScK srsr
:Ss553Hs!s!a!«»S3S»Š1£fii
S. S. van Dlna ■ KRIMINALNI ROMAN
»No, Je govorite!« je pripom nil rez­
ko Vanče. »Zdaj ni čas, da bi koga
b ran ili, pa n aj bo kdo r koli. Kdo jc
im el navado nositi m aterino oviratno
ruto?«
»Nihče.« Ada je obm olknila in po­
nižno p ogled ala V anceja. Toda ta se
ni dal ganiti.
»Kdo pa potem , razen vaše m atere?«
»Snj bi bila v en d ar takoj videla, če
bi bila to Š ib ila ...«
»Kaj, tu d i Š ibila je nosila tisto
ruto?«
»Le tu pa tam, včasih. P a zak aj,
zak aj m e v endar s p ra š u je te te stvari?«
»T orej nihče drugi, razen gospodič­
ne Šibile?«
»Da, nihče, razen naše m atere in
n j e ...«
V anče jo je skušal 'pom iriti s p r i­
jazn im nasm ehom .
»Vidite to re j k ak o n eu tem e lje n je
bil vaš strah . V erje tn o ste ponoči vi­
deli gospodično Šibilo in k e r se vam
je mulo p re j samjalo o vaši m ateri, ste
m islili, da ste videli njo! T ako sta bili
ob e p re p la še n i in sta zbežali. Moralo
j e b iti grozno, ne?<
■ slim tako, kot sem m islil p re j, nič d r u ­
»Vedno sem bil m nenja,« je p o ­
u d aril M ark h a m, ko smo sedali spet v
avtom obil, -»da p rep o z n an je človeka
ob takšnem n o tra n je m razp o lo žen ju
ne m ore biti n ik d a r prev eč zanesljivo
in u p o šte v an ja vredno! T ale p rim e r to
p rav lepo dokazuje!«
»Rad bi m alo p o k le p eta l s Šibilo,«
je pogodel Ileath .
»Od t e g a n c b i i m e l i p r a v n i č , g o ­
s p o d n a r e d n i k . Na k o n c u b i v e d e t i i l e
to, k a r bi b ilo g o s[X )d ičn i
v e6te.<
»Tn kje smo zd aj?«
»Točno tam, k je r s m j bili prej,« jc
o d v rn il V anče: »izgubljeni v n ep ro d ir-
ni megli. N isem čisto p re p rič a n o tem,
da bi bila A da videla Šibilo.«
»Kdo pa je potem, za božjo voljo,
mogel biti?«
»Če m i poveste njegovo ime, vam
p ojasn im v s o s k r iv n o st.«
Tisto noč j e Vanče še čez drugo
uro ponoči bili v svoji knjižmici in
pisal,
XXIII. p oglavje.
N ek a j, k a r je še m an jk alo .
Sobota, 4. d ec em b ra ob 13.
Sobota j e bila za M a rkha m a vselej
naipol praznik , in povabil nas j c na
skupni zajtrk.
Ko p a smo prišli v sorlno palačo, je
bil tak o obložen z delom, da smo se
odločili iti z a jtrk o v a t v njegovo po­
sebno delovno sobo.
V anče je prin esel s seboj štev iln e
liste p a p irja , na k a te re je bil napisal
svoje opom be. Slutil sem, in to čisto
upravičeno, da so plod n jegovega po­
nočnega dela.
Po končanem z a jtrk u se je Vanče
udobno zleknil v svoj n aslan jač.
»D ragi M arkham,« je začel, »spre­
je l sem tv o je povabilo na z a jtrk , d a bi
imel p rilik o govoriti s teb o j. Upam,
všeč, da da si m e p rip ra v lje n poslušati.«
»Preveč imam d ela; Vanče,« je o d ­
v rn il M arkham o d k rito srčn o , - »da bi
poslušal tv o je razprave.«
»Toda g re za zadevo G recnejevih.«
M arkham se je o b rn il.
»No, če im aš k a j novega, te bom
poskusil poslušati.«
V anee je n ared il n e k a j dimov, n je ­
gov o b raz pa je bil p ri tem d o k aj
b rezb rižen .
»Ti veš, M arkham , da je m ed le ­
p im p o rtre to m in lepo fo to g rafijo v e­
lika raz lik a. In na te j resn ici tem elji
m oj nau k . V čem o b s ta ja raz lik a med
R ubensovo Pokrajino z gradom Kamnom
in arilo žn o etn im n ara v n im prizorom ,
ki ga sled a p lan in ec ... ? Niso to b re z ­
p om em bne besede,« ie h itro p rip o m ­
nil, da M arkhain ne b i'm o g e l u govar­
ja ti. »R azlika je v tem -le: P o rtre t je
n e k a j sk rb n o p rip ra v lje n eg a , u re je n e ­
ga in sestav ljen eg a. F o to g rafija je p r i­
ložnostni p o sn etek nečesa resničnega
v n arav i. P rvi ima svojo lastno o b li­
ko, drugo pa je sk u p e k posam eznih
l>odrobnosti. U m etnik, ki p o rtre tira,
sp rav i celoto v sklad s posam eznim i
potezam i po n atačno v n a p re j določe­
nem n ačrtu te r izloči brezpom em bne
in n asp ro tu jo če si p o d ro b n o sti te r ta ­
ko doseže neko skladnost. V saka m a­
lenkost im a svoj n atačno določeni
sm isel in n je n a lega odloča o splošni
pom em bnosti celotne slike. P ri u m et­
niškem izdelku je vse lepo povezano,
nič ni preveč, nobene sam o v o ljn e n a ­
vlake. Posam ezne poteze so s celoto v
popolnem rav n o te žju : vsa slika p re d ­
sta v lja neko zaokroženost.«
M arkham je pogledal na u ro k ot
bi ga hoteti opozoriti, da n im a p rav
prev eč časa.
»To je res zelo poučno,« je p r i­
pom nil. »In zadeva z G reenejevim i,«
»F otografija pa nasprotno,« je n a ­
d aljev al Vanče, n e da ui se zm enil za
njegovo v p rašan je, »pogreša d o stik ra t
lepote. F o to g rafija p re d s ta v lja člove­
ka v neki pozi a li v n a jp rim e rn e jši
razd alji, ne m ore pa svojega p red m eta
p red sta v iti po n ek i zam isli. In zato
jx)snetek_ p o d aja brezpom em bne po­
drobnosti, n ap ačn o luč, n esk lad n e e le ­
m ente, n eu rav n o v ešen o celoto. F o to ­
g ra fija je n atan čn a, m a n jk a pa ji za­
okroženosti. Vse polno je n a n je j brez-
pom em bnosti, stv a ri, k i 60 čisto o d ­
več.«
»N ikar p rev eč razlag an ja,« ga je
p rek in il M arkham n ejjotrpežljivo. »Mi­
gače. Kam nam eravaš?«
Vanče se j e zasmejal.
»Na C esto 53-a. P o treb u jem pa n e­
ke d ru g e m a jh n e zabave. Zelo pogosto
se gledalcu ne posreči o d k riti n a p rvi
pogled zap leten eg a in n atan čn eg a n a­
črta slik a rsk e g a izdelka. N a splošno
res um evam o le n a jp re p ro s te jš e in n a­
v ad n e slike. N avadno je tre b a p o d ro b ­
nega ln globokega p ro u če v an ja , p re ­
den se o d k rije ifcrito bistvo. So v p ra ­
šan ja, k i so zap leten a po sv o ji u m e r­
jen o sti, obliki, rav n o te žju , o ce n je v a­
n ju jjodrobnosti in po te m eljn ih stv a­
reh, ki p o g rešajo en o tn o sti in m edse­
b o jn e zveze, še le potem , ko je g led a­
le c ugotovil vse n jih o v e značilnosti in
doum el zakonitost n jih o v eg a zap o red ­
ja, šele te d a j ’se ra z k rije stv a rite lje v a
zamisel.«
»Da, ž e razum em ,« mu je spet v pa­
d el v b e s e d o M arkham . » S l i k a r s k a d e­
la in fo to g rafije, to ie razlik a. Posa­
m ezne stv a ri so na s lik a riji razvrSčene
po logičnem n ač rtu , n a fo to g ra fiji pa
tega ni. Človek lahko gleda naslucano
podobo, n e da bi jo m ogel razum eti.
O d ličn o ; in Dotem?«
 Stran 4.

nn
»SLOVENSKI DOM«, dne 2. m a ja 1942-XX. Štev. 99.

A n d r e jčkov
J o ž e ; Žalost i n veselje iniim
Risal Jože Beranek zzzz Besedilo priredil Mirko lavomlk
o m a n
s l i k a h

C/.1

586. 587. 588.

Aleš je razb o jn ik a gledal p rezirljiv o te r m u dejal, da
je sam o k ap itan o v p rija telj. »Ali znaš k aj jezikov?« ga je
v p rašal T i-un-lin. Ko m u je p otrdil, je dejal, da m u bo
Aleš za tolm ača. Toda Aleš je u g o v arjal in ga p rijem al,
za k aj so ga drznili razbojniki ujeti.
»Ze vemo, že,« je rek el T i-un-lin zaničljivo, »to je
p rav lepo, a zdaj si naš, razen če se o dkupiš. D aj
zlatov, p a te k o j pošljem na lad jo . Če jih p a n im aš,
k ap itan u , k ateri izm ed m o jih m o rn a rje v p a p o jd e
odkupnino.«
vse Aleš p a je bil trd o v ra te n . Ko je razb o jn ik videl, da
sto nič ne opravi, je p o b ral Alešu pušk o in d en a r, njega pa je
piši velel zap reti v zam režen p ro sto r. T am je sedel v k o t in
po prem išljev al svojo nezgodo. D om islil se je, d a bo T i-un-lin
zdaj m o rd a n en ad n o spet n ap ad el »Lastovico«.

dekletom , ki ga ie k m a lu o b d arilo še z drugim

Organizacija komunističnega vohunstva in delovanja p rim eru , če bi se ie držali po vsem svetu, res
delno sp rem en ila obličje zem lje, k e r bi sk o raj
gotovo iztrebila, če se ta k o izrazim o, k a r cel
naslednikom .
132 letni Cezber je p o g lav ar d ru žin e, ki

na Finskem raz re d ljudi, in sicer tistih, ki im ajo v svojih

Helsinki, 1. m aia. s. »V senci sovjetskega
vohunstva« je naslov nove knjige, ki jo je pred
k ra tk im n apisal zelo znani finski pisatelj Mika
V altari. V n ie i je vse polno razlag, kako se ic
K om in tern a p riz a d e ja la , da bi z ra h lja la in iz­
po d k o p ala n a jtrd n e jšo finsko n aro d n o sk u p ­
nost. D okazi, ki jih n av aja o m enjeni finski
pisatelj, o d k riv ajo na prim er, da o bstoje v
Sovjetski zvezi, zlasti v M oskvi in P etro g rad u ,
p osebne šole za » funkcionarje finske k o m u n i­
stične stranke«. V teh šolah se om enjeni p r i­
p rav n ik i uče vseh načinov p reo b lačen ja in p o ­
n a re ja n ja p o tn ih listov te r sk riv n o stn ih jezikov
itd., itd. Na vseučilišču m an jšin sk ih n a ro d n o st­
nih sk u p in z zahodnega ruskega p o d ro čja —
to vseučilišče je bilo ustan o v ljen o v P etro g ra d u
— im ajo redne trile tn e tečaje finskega jezika
tisti, ki bi radi postali fu n k cio n a rji in revolu­
cio n arji, podobni dvoletni tečaji pa so bili u sta­
novljeni v M oskvi za »častnike tega zbora«.
Poleg tega obstoje še posebni tečaji, ki tra ja jo
štirin a jst dni. Za svoje stike s (sOvi e tl se _ ie
fin sk a k o m u n ističn a stra n k a posluževala tajn e
poti, po k a te rih je sk riv aj pošiljala v R usijo
finske a sp ira n te . P otem so našli tudi sredstvo
za p o šiljan je k om unističnega sla sk u p n o z d i­
plo m atsk im slom iz M oskve v H elsinki in pa
iuV.
Časom malo primerni paragrafi
Amerikanci so tudi v tem oziru nenadkriljivi
Nek am eriški odvetnik, ki očividno n i imel
bogve k o liko posla v svoji p isarn i, si ie za­
stavil nalogo zbrati n ek aj posebno zanim ivih
zak o n itih določb, ki veljajo od d avnih časov
še danes, čep rav bi človek o n jih m islil, da
so p rav o pro tislo v je sedanjim resnim časom .
O teh zanim ivih zak o n ih , ki jih je tisti a m e ri­
ški odvetnik začel zbirali, pišejo:
S trojevodje, ki o p rav ljajo službo po že­
leznicah v državici K ansas, se sp rašu jejo , kako
n aj si p rav iln o razlože n aslednji p a ra g ra f iz
stareg a zakonika, p ara g ra f, ki še danes ni bil
razv eljav ljen: »Če sc dva v laka srečata na
k akšnem križišču, se m o rata tak o i ustaviti, in
noben od n jiju ne sm e n ad aljev ati poti vse
dotlej, d o k ler drugi ni o d p e l ja l ...« V prašati
se ie treb a, če ni bil tisti davni zakonodajec
hudom ušnež. Zdi se pa, da ie om enjeni p a r a ­
graf zapisal v svoj zakonik z vso resnostjo,
saj še. do danes ni bilo nikogar, ki bi se m u
zdel sm ešen in ie zato tudi obd ržal svojo ve­
ljavo.
,Še do danes se tudi ni n ik o m u r posrečilo
ugotoviti, k aj je mislil tisti sodnik iz državice
o b ratn o . L eta 1920. so n a široko u p o ra b lja li
pot p rek o K arelijsk e ožine.
K njiga vsebuje zanim ive izjave fin sk ih k o ­
m unisto v o n jih o v ih b u rn ih d o živ ljajih in b e­
gu v Rusijo. N eka d ru g a izjava d o k azu je — k a ­
k o r piše o m enjeni finski pisatelj — pisateljev o
lastn o d elo v an je v K uopiiu, k je r je bil ta jn i
organ izato r. S k u p n o z nekim njegovim to v a ri­
šem sc m u je posrečilo leta 1925. zbežati v R u­
sijo s pom očjo K om interne. Nek finski p o sla­
nec se je p rid ru ž il skupini, ki se ie za časa
kom unističnega kongresa po d ala v M oskvo in
se celo vm ešaval v d elovanje nekega drugega
finskega k o m u n ista, po im enu R ah ja. Šlo ip
to k ra t za prevzem vodstva v finskem odboru.
L eta 1927. sc ie o m en jen em u p oslancu res p o ­
srečilo o d k rižati se vplivnega R ah ja. ter p re ­
vzeti vodstvo v fin sk em od b o ru . O srednji o d ­
b o r k o m u n ističn e stra n k e ie bil leta 1923. od
M oskve pooblaščen, n aj izdeluje p o n are jen e
bankovce po tisoč m ark , ki n aj se u p o ra b ijo
v S k an d in av iji in Nem čiji za p ro p ag an d o , ki
pa je potem ni bilo m ogoče izvesti.
T a k n jig a v celoti do k azu je, k ak o se ie
sovjetska vlada* p o tv a rja la in se d rža la dvojne
m ere p ri delu p ro ti tistim deželam , glede k a ­
te rih je o zn a n ja la, da hoče z njim i živeti v
d o b rih odnosa jih.
O klahom a, ki je obsodil nekega m ladeniča, ki
si je zgrizel svoje lastn o uho. Ni hotel ničesar
slišati o k ak šn i preisk av i, da se ugotovi, kako
je bilo v en d a r to m ogoče, k ajti po njegovem
m n e n ju bi ta k šn a p reisk av a preveč zavlekla
izrek sodbe!
Med drugim i zanim ivim i am eriškim i zak o ­
nitim i p redpisi je tudi določba, ki v državici
B oston točno p red p isu je, k ak o velike sm ejo biti
m ačke in psi. V držav i U tah je še danes v ve­
ljavi p redpis, ki določa, k ak o visoke sm ejo biti
pete n a ženskih čevljih. D oločba p rav i, da ne
sm ejo biti višje k o t p o ld ru g palec. To ie n ek aj
sličnega, k o t ie veljalo n a p rim e r za obleko,
ki so jo v sred n jem veku lju d je nosili v E vropi.
Nek d ru g p red p is v d ržav i K ansas celo
določa, k ak o dolge sm ejo biti m oške srajce.
V V irginiji tu jci še danes ne sm ejo imetitu d i neki Šjaz K ubkar, ki ie danes s ta r že
psov. P rav ijo , da ie p red p is še iz časov k o lo ­
n ia ln ih bojev, ko so celo o p sih m islili, d a so
la h k o n ev a rn o »orožje«.
N ajču d o v itcjša p a ie m o rd a m ed vsem d o ­
ločba, k i jo tu d i še danes z vso odločnostjo
izvajajo v d ržav ici M assachussets in ki bi v
m ledeniških letih le m alo preveč .ognja* v krvi.
D oločba n am reč p rav i, da ie vsak m lad fant,
ki je k ak šn o dekle g o lju b il že d esetk rat, dolžan
p o ro čiti se z njo.
Novi Avgustov trg v Rimu
Ze v staro d av n i rim sk i dobi ie slovel v
R im u o k ra j, ki so m u dali im e cam p u s M artius
po rim skem vojnem bogu zalo, k er je tam im elo
ted an je rim sko vojaštvo svoje vaje ali p arade.
D anes se tisti k ra j v R im u še vedno im enuje
Čam po M arzio in je v tek u stoletij n ekako
izgubil svoj n ek d a n ji blesk in sijaj. R im ljani
so ta p ro sto r počasi pozidali z m an jšim i in
tem ačnim i hišam i, ob k a te rih so sc k rižale ozke,
ne p rav posebno snažn e ceste in ulice. T ako
ie n e k d a n je M artovo p o lje izgubilo svojo le­
poto in veličastnost, ki jo je im elo ted aj, ko
so po n jem še k o ra k a le s k o p ji in ščiti o b o ro ­
žene rim sk e k o k o rte.
R egulacijski n a č rt m esta R im a p a ni p o ­
zabil tu d i n a ta rim sk i o k raj. P ra v ta k o kot
na n eštetih d ru g ih k ra jih , so tu d i n a Čam po
M arzio izvedli obsežna o b n ovitvena dela. S re­
dišče tega p p d ro č ia ie novi Aygustoy trg. k i ie
vstal ok ro g m avzoleja, k atereg a ie bil dal z g ra­
diti c e s a r , A vgust zase in za svojo rodbino.
V prašanje, k ak o o g rad iti ta trg s sod o b ­
nim i poslopji, po vzorcu iz staro d av n e rim ske
dobe. ic bilo tudi to k ra t rešeno d u h o v ito in
p rak tičn o . Z daj že la h k o o bčuduješ novi trg v
vsej njegovi p ro sto rn o sti in sijaju , vreden n ek ­
d an je k raso te n a ista re iših in slav n ih rim sk ih
trgov (U llim e N otizic).
Ključ dolgega življenja: česen
in poper!
B aje so zdaj p ra v zares našli k lju č, s k a ­
terim človek o d p ira lah k o tista v rata, ki ga
vodijo v dolgo življenje. T ak o n ek ak o hoče
povedati nek poročevalec iz K abula. P od tem
ključem ozirom a nasvetom -pa ie tre b a raz u ­
m eti n ek aj čisto p rep ro steg a in vsaj v p re jšn jih
časih celo n ek aj v sak d an jeg a: česen in poper.
V erjeti m o rate, da v A lhasiji vsi lju d je do
sežejo sta ro s t vsaj sto let sam o zato, k e r sta
česen in p o p er n jih v sa k d an ja h ra n a , pzirom a
poslastica k ostali h ran i. T am živi m ed drugim i
126 let a k lju b tem u z vso lah k o to o p ru v lja
svoje poklicno delo m izarja te r se kosa lahko
celo z m ladim i fanti. P a ne sam o to. še večje
zahteve ima. P red trem i leti se ie bil n am reč
ločil od svoje p rv e žene, ki m u ie dala sina,
te r se poročil z lepim , čep rav že 40 let starin i
šteje »samo« 102 člana, trije b ra tje , ki se pišejo
Ašiba, pa so stari prvi 104, drugi 102 in nai-
m lajši 100 let. N aistarejši človek v A lhasiji
pa ie 156 letni Šiua, ki je še vedno čil in zdrav
in je 'lju b e z e n sk i tekm ec 112 letnega S aath erija
Amiena.
Vsi ti sto letn ik i p rav ijo , da p ojedo zelo
m nogo česna in p o p ra, zlasti spom ladi, k a d a r
se ne m o rejo u p ira ti čaru lep ih d e k le t. . .
Cink in volfram imata prednost
pred zlatom
V ečerna izd aja »Piccola« p rin a ša iz Rim a
m ed d rugim tu d i tole zanim ivo poročilo: V
sed an ji rev o lu cio n arn i vojni igra zlato zelo n e­
zn atn o vlogo, če ne celo p ra v nobene. To ie
to rej vzrok, zak aj so dežele, k je r so zlati ru d ­
niki om ejile pro izv o d n jo zlala, zato pa v vedno
večjih m n o ž in ah k o p ljejo d ru g e kovine, ki so
za v o jsk o v an je po treb n e. T ak o ie sto rila tudi
A vstralija, n ad k atero visi jap o n sk a g ro žn ja kol
D am oklejev meč.
P o ro čev alsk a d ru ž b a »Le Colonie« ie d o ­
bila iz Š an g h aja obvestilo, d a ie av stra lsk a v la­
d a izdala odlok, po k aterem se m o ra ustaviti d e­
lo v av stra lsk ih zlatih ru d n ik ih , v k aterih n a­
k o p ljejo letn o do 1,650.000 un č zlata, to p a
zato, d a bi čim več ru d a rje v la h k o zaposlili po
tistih ru d n ik ih , k je r k o p ljejo za v ojno p o treb n e
kovine, k a k o r n a p rim e r cink in volfram , ki
sta p o stala dosti d ragocenejši rudi k o t p a zlato.
Nova vozila za ranjence brez nog
N a željo in po nalogu v o jašk ih o b lasti je
nem šk a avtom obilska in d u strija izd elala poseb­
no p rip rav o , k i se k uj la h k o n am esti na n a ­
vadne avtom obile, da jih je potem mogoče
u p ra v lja ti iz k lju č n o sam o z rokam i. S pom očjo
te nove p rip ra v e se lahko vozijo z /tom obilom
tudi ta k šn i v o jn i p o h ab ljen ci, ki so na bojišču
izgubili obe nogi, o d h a ja jo pa tak o tu d i lahko
na delo te r se p o d ajajo iz k r a ja v k ra j, n e da
bi se sami sebi zdeli n ep riro čn i m nerodni.
Po ukazu vrhovnega p o v eljstv a nem ške
v o jsk e bodo tisti v o jak i, ki im ajo p o h ab ljen e
noge, dobili posebno vozilo, ki bo o p rem ljen o
z o m en jen o p rip rav o . Za določeno dobo bodo
tak šn a vozila last nem škega Reicha. P o h ab lje n ­
cem, ki bodo ta vozila dobili, pa bodo d a ja li
poseben p risp ev ek za p o k ritje stroškov za po­
gonsko sredstvo, za o h ra n ite v vozila v dobrem
sta n ju in podobno. »U ltim e Notizie.)
%ite najboljši slovenski
^»poldnevnik »Slov. dom«

niku. F elik s ju šemi. Pa to se v en d a r ne sme, če se ne motim.« | S robotova v itica se ji je zapletla v lase in jo teza. F eliks
jo o d trg a. In gredo d alje.
n
III!
II
P
um n IIIIII
1
I IIIIII
IIIIII
Ih,
H
IIIIII lllllll
IIIIII uh
P Zares, na tra v n ik u sto ji m ala M atilda neg ib n a in toga, z belo
cvetočim ' srobotom . V tem o k ra s ju je zares podobna nevesti,
o za ljšan i s p o m aran čn im i cvetovi. In ga je , sro b o tja, da bi ga
»Tako,« p rav i, »zdaj sta poročena. O b jem ita in p o lju b ita se!«
K orenček in M atilda se o b o ta v lja ta.
lil Hill
J 11 1 IIIIII IIIIII lllllll II 2« bilo dosti za vse ž iv lje n je za čaj p ro ti krčem .
»1 no, k a j, o b je m ita se! K ad ar sta dva poročena, se o b ja m eta
in p o lju b ita. Bodita lju b e zn iv a d ru g z dru g im , izp o v ejta se drug
N a jp re j im a n a glavi sv itek k a k o r krono, potem se ji spušča drugem u. N e bodita tak o štorasta.«
3. RENARD R O M A N GRDEGA OTROKA v valovih pod brado, po h rb tu po rokah, lah k o tn o o b d a ja pas Vzvišeno se roga n ju n i n esp retn o sti. N em ara je že k d a j go­
in tv o ri n a tleh plazečo se vlečko, ki jo F eliks še b rez p resta n -
B o t e r : »G lista ni um azano. G lista je n a jsn a ž n e jša žival voril o ljubezni. D a pokaže, k ak o je treb a, lju b k u je M atildo
na svetu, llr a n i se z zgolj zem ljo in če jo 6tisneš, da samo zem ­ ka d aljša. sam. To j i ni všeč.
Potem stopi n az aj in p rav i: K orenček se o ju n a či, poišče m ed zelenim srobotom M atildin
ljo iz sebe. Jaz bi jih gludko jedel.«
»Ne gani se! Z daj pa ti, K o r e n č e k ! «
K o r e n č e k : »Jaz ti jih rad prepuščam . K ar je j jih , da In zd aj o b leče K orenčka v m ladega ženina, ki ga p rav tako o b raz in jo p o lju b i na lice.
l>om videl.« o v ije s srobotom . Tu in tam z a ta k n e k akšen m ak, k ak šen šipek, »To ni šala,« p rav i, »res bi te vzel za ženo.«
B o t e r : »Te so nekam debele. N a jp re j bi jih bilo treb a k ak šen rum en reg rato v cvet, d a j c m alo d ru g ačen k ak o r Ma­ M atilda m u v rn e p o lju b , k ak o r ga je dobila. Tisti h ip postane
m alo opeči in potem bi jih m oral nam azati na k ru h . S irove pa tilda. N ič ga ne sili sm eh in vsi tr ije so na moč resni, Vedo, obem a nerodno, sram ju je in o b a zard ita.
jem črve, postavim , tiste iz češpelj.« kako se je tre b a vesti ob vsakem o b red u . P ri pogrebu m oraš biti F elik s jim a kaže osle.
K o r e n č e k : »Da, vem. Zato se gnusiš našim doma, po­ žalosten od začetk a do konca, p ri žen itv o v an ju m oraš biti resen, »Glej, k ak o 6ta zardela! K ako sta rdeča, revčka!«
sebno m am i. Da se le spom ni note, ji je slabo. Jaz ti pa d ajem d o k ler ne m ine m aša. Če se tegu n e držiš, je igra polovico D rg n e p rst ob p rst in cepeta in tišči m ehučke sline skozi
prav , k e r nisi izbirčen. Posnem am te seveda ne, am pak se le ustnice.
m anj vredna.
dobro razum eva.« »Ali sta netim na! M islita, da sta res že tak o daleč!«
D vigne svetilko, p rite g n e k sebi češpljevo v ejo in o d trg a »P rim ita se za roko,« p ra v i F elik s. »N aprej! Pa počasi.« »Kar sm ej se, sm ej,« p rav i K orenček, »ti mi ne boš b ran il,
n ek aj češpelj. Z drave obdrži, črvive pa da botru. Le-to jih po­ Pom ikata se k o rak o m a n a p re j, a ne sto p ata sk u p a j. K ad ar da se ne bi oženil z M atildo, če bo m am a za to.«
goltne cele s pečko v.red in p rav i: se M atildi noge. za p le tejo v srobot, privzdigne svojo vlečko in A g lej si, m am a sam a p rid e povedat, da ni za to. O d rin e
»Te- so najboljše.« jo d rži m ed p rsti. K o ren ček jo u d v o rljiv o čak a s p riv zd ig ­ leso p ri trav n ik u . V stopi, sledi je špec, E rn e stin a Ko sto p a mimo
K o r e n č e k - »Oh, n az ad n je se bom privadil tudi ja z in njeno nogo. m eje, odlom i šibo, gredoč sm uka z n je lis tje , a pušča na
Jih bom jed el k ak o r ti. Bojim se samo, da mi ne bi sm rdelo iz F elik s ju vodi po trav n ik u . R itensko stopa, m aha z rokam i n je j trn je .
■«t in bi me m am a ne pog ru n taia, k a d a r bi m e poljubila.« in jim a d a je takt. D ela se, ko d a je župan, in ju pozdravi, P rih a ja n arav n o st, k a k o r n evihta, ni se ji mogoče ogniti.
»Saj nič ne dišijo,« p rav i boter in p u h n e dečku v obraz. potem ko d a je župnik, in ju blagoslovi, potem p rija te lj, ki jim a »Padalo bo!« p rav i Feliks.
K o r e n č e k : »Res je. Samo po tobaku dišiš. In p rav močno čestita in ju pohvali, k ako sta lopa, potem je godec in d rsa s Zbeži do konca trav n ik a. Na varn em je in lah k o gleda.
dišiš po njem . P rav rad te imam, lju b i boter, am pak še ra jš i bi palico po d ru g i palici. K orenček n e zbeži nikoli. Č eprav je strah o p eten , pa mu je
te imel, bolj k ak o r kogur koli na svetu, če ne bi kad il pipe.« Vodi ju po dolgem in počez po trav n ik u . n avadno le lju b še , d a je n ev ih ta brž mimo ln danes 6e čuti
B o t e r : »Pokovec! Pokovec! To človeka o h ran ju je.« »Stoj!« p rav i. »R azpenja se ti!« pogum nega.
M atilda. Samo hip, da « plosko roko p o rav n a venec na M utihlin' '».vi, M atilda se trese in jo k a k ak o r vdova, pa kolca 6e j-' vmes.
»Ali veš, mama,« p rav i E rn e stin a b rez sape gospe Lepicovi, in že se sprevod pom ika n ap re j. K o r e n č e k : »Nič se ne boj. Poznam mamo. B atine so sa­
»K orenček in m ala M atilda se ig ra ta sp et m oža in ženo n a tra v ­ »Av!« p ra v i M atilda in se nam rgodi. mo zam e. Jaz bom p restre g el vse.«

Zn Ljudsko tiskam o v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik - R o k o p i s o v ne vračamo - » S l o v e n s k i d o m« l z h a | n oh d e l a v n i k i h »h 1i - Me­
sečna naročnina b lir, za inozemstvo 13 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/1U — Uprava? Kopitarjeva nllca h, Ljubljana — Ialejo« štev. *l d« M-os - Podružnic*. Nov* mest*