Prispevek k poznavanju podzemskih gastropodov Dalmacije in Hercegovine Napisal L. KuSéer Primleno w sjednici matematitko-prirodoslovnoga razreda Jugosl. skademije 51. janvare 1935 Je zosloitegs intiteta sniverze Kralja Aleksandre 1. 9 Linbljani, 12 objaca Draitoa 24 ratiskacanje jam v Ljubhian V maju 1932 sem obiskal s podporo Jugoslovenske akademije, kateri se Bri tej prilikinajcopleje zahvaljujem, nekatere dalmatinske otoke, okolico Splita in dolino Cetine od Sinja do vrela Cetine. Posvetil sem najved paknje favni mehlsudeev. V kratksh izvickih in v Spilji Veanjadi sem naSel nekaj novih vest, katerih opise podajem v tej razpravi Prilcjuéil sem opise sorodnih vrst, najdenih v posluu iz izvora Bune pri Mostara (leg. V. Gregl 1928) in v Spilji Vjetrenici na Popovem polju (ekspe- dicija Druteva za raziskavanje jam v Ljubljani 1. 1931). Po dosedanjih podatkih smo imeli vtisk, kakor da je kopna favna severo- zapadnih natih jam docela drugaéna ed one hercegovsko-dalmatinskih jam. Na severozapadu dominira rod Zospewm, ki je zastopan takorekot v vsaki jami vido 2, véasih celo 3 vrstah, Na pray majhnem teritorija okoli same Ljubljane se mu pridrubuje de Spelacodiscus hauffeni F. J. Seh mid. Na jugu pa imamo Gsto droge tipe v jamah: Spelacoconchs, Meledelle, Aegopis spelacus A. J. Wagner itd, le iz Baba-pedine v Hercegovini je Absolon princsel Zospenm, ki ga je v Zlati Prahi (1) imenoval Z. troglobalcanicum. Za vedno faymo pa se je 2delo, da so tu in tam najenatilnejfi clement Lertecije s. l. Vendar sem v porséju Ljubljanice odkril celo vest jamskih vest, ki vsaj zaenkrat S nimajo analognega zastopnika na jugu (5). Ker sem po Ljubeznivem pismenem sporotily gospoda dra. F. Haasa vedel, da ima Senckenberiki muzej Zospenm tudi iz neke jame v Liki, sem pritakoval, da ga najdem tudi y Dalmaciji. V slovenskih jamah sem si v teku let izdelall mehanigne metode iskanja z izpiranjem in sejanjem, ki mi praktitno nikoli ne odredejo, Dovodil sem si zanesljivost teh mehanignih metod poudariti zaradi tega, ker sem v Dalmaciji iskal Zospeje v 6 jamah, izpral po vet kilo- 2 673 ILIYE60 Sramor prsti in gruifa iz Vianjade, Straine peti, Gospodike in Kijevske apie, vendar brez najmanfega sledu o kakem Zospeju. Zdi se torej, da v dalmativekih jamah Zospejev faktitno ni Na drogi Strani so novi sladkovedni tipi, ki jth cukaj opisajem, deloma tako aberaneni, da jth lahko stavimo ob bok Wagnerjevi Geyeria pln Slostoma iz vrela Bone. Lanzaia in Costellina nas silijo, da tudi sladkovedno {piljsko malakofavno Dalmacije in Hercegovine zoogeogratsko lotimo od severo. zapadne, Moja ckskurzija sicer ni bila speleoloika, vendar sem stavil kxatke bele © obiskanih jamah na razpolago Druftva za raziskavanje jam v Ljubljani, ki Euva v svojem athiva podatke o vieh po druktvenih sodelacih obiskanih jamah. Pregled obiskanih jam in kravkih vreh. Saas | A. fees Zapiski deubwva 2a raxisk jam | ¥ Lublin, chorea | Strata pee | Dugt otk No. 300 | Spilia W pod Sv. Mi. | Otok Uglian | » 301 | | hovilom | | | »Vranjada” NE pod Mosorom pri | 302 | | Kotlenicah »Gospodska spilja” nad vrelom Cetine | » 393 Spilja pod selom Kotluia | $ od vrela Cetine | » 304 Spilja pri Kijevu |W od vrela Cerine | > 305 | | Nietrnica Popovo polje 349 | |B Vrela: wlzvor” V dolini Jade pri vhodu » 306 | ¥ tvornice cementa Zutino vrelo bri Sinju = 397 Dragovié vrelo Pritok Cetine N od Sinja > 308 Izvor pri Slanem | NW od Dubrovnika 244. Opis novih vese in rodov. Hauffenia jadertina n. sp Tr ftabe Signa mali, plosnati V Lupina zelo trdna, debela, leskede-bela in Aeprozorna, le pri prav svefih primerkih rickoliko prosojna. Svitek* se dviga lemalo nad zadnji zavoj. Zavoji 3%, prvi (embrionalai) je nekoliko napihajen in skoraj gladek, ostali majo zelo fino radialno skulpturo. Prva dva zavoja naraéata enakomerno in pofasu, zadnji pa zelo hitro, tako da ima pei pogledu odegora}a%Gkratno Sirino prejinjega. Siv med oblimi zavoji je zelo globok, Premer Siroko-lijakastega popka je enak pribliino eni sretjini Brine eele lupine. £,¥ dosedanji slovenski Ucerauci ne najdem inssea za lat. spita, nem. Gewinde, lee site se mi di primeren — ta) lebijo. na zadnjem zavoju ai ose kakor wick na Glan rekvarno rabi kot generiéaa ime x1 Plunorb