Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 1

4.7. PRIMERI

Primer 4.2. Da se odredi vremenskiot tek na struite na kusa vrska za

slu~aj na trifazna kusa vrska nastanata na klemite na generatorot.
Pred nastanuvaweto na kusata vrska generatorot rabotel vo re`im
na:
a) prazen od (U = Un ; I = 0);
b) ~isto aktivno optovaruvawe so mo}nost P = 100 MW (cosϕ = 1).

Podatoci za generatorot:
Sn= 150 MVA; Un= 15,75 kV; xd% = 120%; xd′ % = 30% ; xd′′ % = 20% ;
xq% = 75%; cosϕn= 0,90; Td′′ = 0, 04 s ; Td′ = 1, 0 s ; Ta = 0,15 s.

Re{enie:

Reaktanciite na generatorot izrazeni vo apsolutni vrednosti }e

bidat:
xd′′ % U n2 20 15, 752
X d′′ = ⋅ = ⋅ = 0, 331 Ω
100 S n 100 150
xd′ % U n2 30 15, 752
X d′ = ⋅ = ⋅ = 0, 496 Ω
100 S n 100 150
xd % U n2 120 15, 752
Xd = ⋅ = ⋅ = 1, 984 Ω
100 S n 100 150
xq % U n2 75 15, 752
Xq = ⋅ = ⋅ = 1, 240 Ω
100 S n 100 150
To~niot vremenski tek na strujata na kusa vrska vo edna od
fazite (na primer vo fazata "A") glasi:
i (t ) = i p (t ) − ia (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ω t − α o ) − ia (t )
kade {to e:
I p (t ) = ( I " − I ' ) ⋅ e−t / Td + ( I ' − I ) ⋅ e −t / Td + I
" '

Uf
I ′′ = + I f ⋅ sin(θ + ϕ ) = I 0′′ + I d
X d′′
Uf
I′ = + I f ⋅ sin(θ + ϕ ) = I 0′ + I d
X d′
Uf
I = + I f ⋅ sin(θ + ϕ ) = I 0 + I d
Xd
ia (t ) = 2 ⋅ I o" ⋅ cos(α o − θ ) ⋅ e−t / Ta
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 2

Slika P.4.2.1. Fazorski dijagram na sinhron generator so ispaknati polovi

Vo posledniot izraz figurira agolot αo {to oskata d na rotorot

go zafa}a so oskata na posmatranata faza (ovde fazata "A") vo momen-
tot t = 0, koga nastanala kusata vrska. Ovoj agol pretstavuva slu~ajna
veli~ina i mo`e da gi dobie site vrednosti od intervalot (0 − 2π), so
podednakva verojatnost.
Veli~inite Eq , Uf , If , θ i ϕ zavisat od re`imot koj £ prethodel na
kusata vrska (vidi slika 4.1). Zatoa tie se narekuvaat re`imski
parametri. Pritoa za re`imot koj £ prethodel na kusata vrska vo
op{t slu~aj va`i:
I d = I f ⋅ sin(θ + ϕ ) ; I q = I f ⋅ cos(θ + ϕ )

E q = U f + jX q ⋅ I q + jX d ⋅ I d ; Eq = U f ⋅ cos θ + X d ⋅ I d

a) Pred nastanuvawe na kusata vrska generatorot rabotel vo

prazen od.

Vo ovoj slu~aj }e imame:

If = 0; θ = 0; Eq = Uf = Unf = 15,75 / 3 = 9,093 kV; If = 0; Id = 0 .
Ponatamu }e imame:
Uf 15,75
I 0′′ = = = 27,472 kA ; I ′′ = I 0′′ + I d = I 0′′ = 27,472 kA
X d′′ 3 ⋅ 0,331
Uf 15,75
I 0′ = = = 18,333 kA ; I ′ = I 0 + I d = I 0′ = 18,333 kA
X d′ 3 ⋅ 0,496
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 3

Uf 15,75
I0 = = = 4,583 kA ; I = I 0 + I d = I 0 = 4,583 kA
Xd 3 ⋅1,984
Vremenskiot tek na ednonaso~nata komponenta na strujata vo
posmatranata faza "A" }e bide:
ia (t ) = 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos(α 0 − θ ) ⋅ e −t / Ta = ia (0) ⋅ e −t / Ta ,
kade {to e:
ia (0) = 2 ⋅ 27,472 ⋅ cos(α 0 − 0) = 38,851⋅ cosα 0 kA .
]e usvoime a0 = 0 (najnepovolen slu~aj za goleminata na strujata
vo posmatranata faza "A"). Za ostanatite dve fazi "B" i "C" agolot
α 0 }e ima vrednosti −2π/3 i +2π/3, respektivno.

Za vremenskiot tek na strujata na kusa vrska vo fazata "A"

dobivame:
I p (t ) = (27,472 − 18,333) ⋅ e −t / 0,04 + (18,333 − 4,583) ⋅ e −t / 1,0 + 4,583 kA ;

I p (t ) = 9,139 ⋅ e -25t + 13,75 ⋅ e −t + 4,583 kA .

Za strujata vo fazata "A" }e dobieme:

i A (t ) = 2 ⋅ (9,139 ⋅ e -25t + 13,75 ⋅ e −t + 4,583) ⋅ cosωt -38,851⋅ e -6,667t kA , ili

i A (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ωt ) − 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos(0) ⋅ e −t / Ta .

Na sli~en na~in se dobiva i vremenskiot tek na struite vo ostanatite

fazi:
iB (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ωt − 2π / 3) − 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos(−2π / 3) ⋅ e −t / Ta

iC (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ωt + 2π / 3) − 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos(2π / 3) ⋅ e −t / Ta

odnosno:
i B (t ) = 2 ⋅ (9,139 ⋅ e -25t + 13,75 ⋅ e −t + 4,583) ⋅ cos(ωt − 2π / 3) −19,425 ⋅ e -6,667t kA ;

iC (t ) = 2 ⋅ (9,139 ⋅ e -25t + 13,75 ⋅ e −t + 4,583) ⋅ cos(ωt + 2π / 3) −19,425 ⋅ e -6,667t kA

Oblikot na aperiodi~nata komponenta ia(t) (za fazata "A") i
oscilogramite na faznite strui iA(t), iB(t) i iC(t) se prika`ani na
slikata P.4.2.2.
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 4

iA(t )
t

iu

iu

iB(t )

iC(t )

Slika P.4.2.2. Oscilogram na struite na kusa vrska, nastanata direktno

na klemite na sinhron generator, za slu~ajot koga e α0= 0.

Od izrazite za struite vo fazite "B" i "C" mo`e da se zaklu~i

deka prviot maksimum na strujata i A ( t ) (po apsoluten iznos) se
postignuva vo momentot t = 0,01 s, koj ednovremeno e najgolem.
Vrednosta na strujata vo toj moment, po apsoluten iznos, se narekuva
udarna struja na kusa vrska. Taa iznesuva:
iu = i A (t )t = 0,01 = 2 ⋅ I p (t )t = 0,01 + ia (t )t = 0,01 = 35,799 + 36,345 = 72,144 kA .

To~nata vrednost na udarniot koeficient ku , spored toa, iznesuva:

iu 72,144
ku = = = 1,857 .
2 ⋅ I ′′ 2 ⋅ 27,472
Dokolku ku go odredime pribli`no, koristej}i go izrazot (4.12),
}e dobieme:
ku ≈ 1 + e −0,01 / Ta = 1 + e −0,01 / 0,15 = 1,935 .
Gre{kata {to se pravi ako se koristi pribli`niot izraz za
odreduvawe na udarniot koeficient, iznesuva +4,2%.

b) Pred nastanuvawe na kusata vrska generatorot bil optovaren

so ~isto aktivna mo}nost (P = 100 MW ; Q = 0 ; U = Un )

Vo ovoj slu~aj }e imame:

Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 5

Uf = Unf = 15,73 / 3 = 9,093 kV; If = S / ( 3 ⋅U ) = P / ( 3 ⋅U ) = 3,666 kA ,

Xq ⋅ I f 1,24 ⋅ 3,666
ϕ = 0; θ = arctg = arctg = 26,56° (vidi slika P.4.2.3)
Uf 9,093

Eq

90° − θ
jX d Id
jX q I

jX q Iq
•
U
I
θ
Iq d

Id = I sin( θ + ϕ )

Slika P.4.2.3. Fazorski dijagram na generatorot za slu~ajot b)

I d = I f ⋅ sin (θ + ϕ ) = 3,666 ⋅ sin 26,56° = 1,639 kA ;

Uf
I 0′′ = = 27,472 kA ; I ′′ = I 0′′ + I d = 29,111 kA ;
X d′′
Uf
I 0′ = = 18,333 kA ; I ′ = I 0′ + I d = 19,972 kA ;
X d′
Uf
I0 = = 4,583 kA ; I = I 0 + I d = 6,222 kA ;
Xd

I p (t ) = 9,409 ⋅ e −25t + 13,75 ⋅ e −t + 6,222 kA ;

ia (t ) = 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos(α 0 − θ ) .
]e usvoime deka agolot α0 = θ = 26,56°, {to e najnepovolno za
goleminata na strujata na kusata vrska vo fazata "A". Vo toj slu~aj
vremenskiot tek na strujata na kusata vrska vo ovaa faza }e bide daden
so sledniot izraz:

i A (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ωt − α 0 ) − ia (0) ⋅ e −t / Ta

iA (t ) = 2 ⋅ (9, 409 ⋅ e−25t + 13, 75 ⋅ e−t + 6, 222) ⋅ cos (ω t − 26,56°) − 38,851⋅ e−6,667t kA
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 6

Maksimalnata (udarnata) vrednost na strujata na kusata vrska }e

ja dobieme od uslovot:
cos (ω t − α0) = −1,
od kade {to sleduva:
ωt − α 0 = π ,
odnosno:
t = (π + α 0 ) / ω = 0,0115 s .
Kone~no dobivame:
iu = i A (t ) t = 0,0115 = 74 kA .

Oblikot na strujata na kusata vrska (faza "A") vo ovoj slu~aj e

prika`an na slikata P.4.2.4.

i (t )
t

iu

Slika P.4.2.4. Oblik na strujata na kusata vrska iA(t) za slu~ajot b)

Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 7

Primer 4.3. Da se odredi vremenskiot tek na struite na kusa vrska za

slu~aj na trifazna kusa vrska za generatorot od prethodnata zada~a,
ako pred nastanuvaweto na kusata vrska generatorot rabotel vo
nominalen re`im (U = Un ; I = In ; cos ϕ = cosϕn). Za momentot na nastanu-
vaweto na kusata vrska da se usvoi najnepovolniot (kriti~niot)
slu~aj za strujata vo fazata "A", αo= θ.
Re{enie:

Najnapred }e gi presmetame re`imskite parametri θ i ϕ {to

bile vo nominalniot re`im koj £ prethodel na kusata vrska:
Sn
In = =150/1,73 ⋅ 15,75 = 5,5 kA; ϕ n = arc cos(0,9) = 25,84°.
3 ⋅U n
Ponatamu, vo soglasnost so slikite P.4.3.1 i P.4.3.2, }e imame:
X q ⋅ I nf ⋅ cos ϕ n 1,24 ⋅ 5,5 ⋅ 0,90
tgθ n = ⇒ tgθ n = = 0,509 ;
U nf + X q ⋅ I nf ⋅ sin ϕ n 9,093 + 1,24 ⋅ 5,5 ⋅ 0,328

⇒ θ n = arctg(0,509) = 26,96°
I d = I nf ⋅ sin(θ n + ϕ n ) = 5,5 ⋅ sin( 26,96° + 25,84°) = 4,466 kA .

Eq
Eq

jX d Id ϕn
jX q In
X q In cos ϕ n
jX q In
jX q Iq jX q Iq

U nf θn 90° − ϕ n •
• ϕn U nf X q In sin ϕ n
θn ϕn
In In •
d

Slika P.4.3.1. Fazorski Slika P.4.3.2. Zarotiran fazorski

dijagram dijagram od slikata P.4.3.1.
na generatorot

Bidej}i pred nastanuvaweto na kusata vrska generatorot rabotel

so napon ednakov na nominalniot (U = Un ) , vrednostite za struite I 0′′ ,
I 0′ i I0 }e bidat isti kako i vo primerot od prethodnata zada~a, t.e:
I 0′′ = 27,742 kA , I 0′ = 18,333 kA i I0 = 4,583 kA. Spored toa, vo slu~ajov
}e imame:
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 8

I ′′ = I 0′′ + I d = 27,472 + 4,466 = 31,938 kA;

I ′ = I 0′ + I d = 18,333 + 4,466 = 22,799 kA;
I = I 0 + I d = 4,583 + 4,466 = 9,049 kA .
Se razgleduva strujata vo fazata "A". Vo toj slu~aj, soglasno
uslovot vo zada~ata, }e imame:
α0 = θn = 26,96°.
Ponatamu, efektivnata vrednost na naizmeni~nata komponenta na
strujata na kusa vrska Ip(t) , koja e ista za site tri fazi, }e bide:
I p (t ) = (31,938 − 22,799) ⋅ e −25t + (22,799 − 9,049) ⋅ e −t + 9,049 kA ,

I p (t ) = 9,139 ⋅ e −25t + 13,75 ⋅ e −t + 9,049 kA .

Kone~no, vremenskite tekovi na faznite strui iA (t) , iB (t) i iC (t)

za vreme na kusata vrska }e bidat:
i A (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ωt − θ n ) − 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos(0) ⋅ e −6,667t ;

i B (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ωt − θ n − 2π / 3) − 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos( −2π / 3) ⋅ e −6,667t ;

iC (t ) = 2 ⋅ I p (t ) ⋅ cos(ω t − θ n + 2π / 3) − 2 ⋅ I 0′′ ⋅ cos(+2π / 3) ⋅ e −6,667t .

Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 9

Primer 4.4. Da se opredelat struite na kusa vrska vo trite karakte-

risti~ni periodi (suptranzienten, tranzienten i traen), kako i sood-
vetnite vremetraewa na ovie periodi za slu~ajot na trifazna kusa
vrska nastanata :

a) na po~etokot od vodot V (mesto K1),

b) na krajot od vodot V (mesto K2 na slikata P.4.4.1).
Pred nastanuvaweto na kusata vrska generatorot rabotel vo re`im na
prazen od.

G T V
~ 100 km
K1 K2

Slika P.4.4.1. Karakteristi~ni mesta na nastanuvawe na kusata vrska

Podatoci za parametrite na elementite:

− generator G:
Sn= 150 MVA; Un= 15,75 kV; xd% = 120%; x′d % = 30%; xd′′ % = 20%;
xq%= 75%; cosϕn = 0,90; Td′′ = 0,04 s; Td′ = 1,0 s; Ta= 0,15 s.
− transformator T:
Sn = 150 MVA; U1n /U2n= 15,75/121 kV/kV; uk% = 12% ; XT /RT = 25.
- vod V: l = 100 km; z = (r + jx) = (0,064 + j0,33) Ω/km.
R e { e n i e:

Presmetkata na kusite vrski koi nastanale nekade vo mre`ata

se vr{i so istite formuli so koi se re{avaat kusite vrski nastanati
kaj samiot generator (vidi primeri 4.2 i 4.3). Zna~i, razlika vo pos-
tapkata za presmetuvawe prakti~no nema. Edinstvenata razlika koja-
{to postoi pome|u ovie dva slu~aja se sostoi vo toa {to sega, namesto
da se operira so prirodnite parametri na sinhroniot generator, }e se
operira so nekoi negovi "ekvivalentni" parametri, kako {to e toa
prika`ano na slikata P.4.4.2. Zna~i, sega parametrite na generatorot
se izmeneti, bidej}i tie go opfa}aat i vlijanieto na impedancijata na
mre`ata ZM = RM + jXM , t.e. vlijanieto na ekvivalentnata impedancija
na elementite od mre`ata {to se nao|aat pome|u klemite na
generatorot i mestoto na kusata vrska.

Slika P.4.4.2. Presmetka na kusata vrska vo mre`ata

so pomo{ na "ekvivalenten generator"
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 10

Pritoa va`at slednite odnosi:

′′ = X d′′ + X M ; X de
X de ′ = X d′ + X M ; X de = X d + X M ;
X d′′
Re = R + RM = + RM ;
ω ⋅ Ta

X d, ′′
X de ′
X d X de L,de
,
′′
X de
′′ = Td′′ ⋅
Tde ⋅ ′ = Td′ ⋅
; Tde ⋅ ; Tae = =
" X′ X d′ X de Re ω ⋅ Re
Xd de

Vo poslednite izrazi so X de′′ , X de

′ , Xde , Tde′′ , Tde′ i Tae se ozna~eni
ekvivalentnite reaktancii i ekvivalentnite vremenski konstanti na
generatorot preku koi e uva`eno vlijanieto na mre`ata. Vo istite
izrazi so R e ozna~ena aktivnata otpornost (po faza) na statorskite
namotki od generatorot, i dokolku ne e direktno zadadena, taa mo`e
pribli`no da se presmeta preku poznatata vremenska konstanta na
pridu{uvawe na aperiodi~nata komponenta na strujata na kusa vrska
Ta so pomo{ na izrazot: Ta≈ Xi /ωR ≈ X d′′ /ωR, od kade {to sleduva gore
upotrebeniot izraz za presmetka na otpornosta R.

a) Kusata vrska nastanala na po~etokot na vodot (mesto K1);

Vo ovoj slu~aj, za impedancijata na mre`ata }e imame:

ZM = ZT = RT +jXT.
Parametrite na transformatorot, svedeni na SN strana, }e bidat:
uk % U n2 12 15, 752
XT = ⋅ = ⋅ = 0,198 Ω ; RT = X T / 25 = 7, 92 mΩ;
100 Sn 100 150
Z M = Z T = (7,92 + j198) mΩ .
Parametrite na sinhroniot generator, koi{to bea presmetani
vo prethodnata zada~a, iznesuvaat:
X d′′ = 331mΩ; X d′ = 496 mΩ; X d = 1984 mΩ; Td′′ = 0, 04s ; Td′ = 1s; Ta = 0,15 s.
Sega }e imame:
′′ = 331 + 198 = 529 mΩ; X de
X de ′ = 496 + 198 = 694 mΩ;
X de = 1984 + 198 = 2182 mΩ ;
Re = R + RM = 7, 03 + 7,92 = 14,95 mΩ.

X d' X de
′′ 496 529
Tde′′ = Td′′ ⋅ ⋅ = 0, 04 ⋅ ⋅ = 0, 046 s;
" ′
X d X de 331 694
X X′ 1984 694
Tde′ = Td' ⋅ d ⋅ de = 1, 0 ⋅ ⋅ = 1, 272 s;
X d′ X de 496 2182

X d" 0,331
R= = = 7, 03 mΩ;
ω ⋅ Ta 314 ⋅ 0,15
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 11

"
X de
Re = R + RM = 14,95 mΩ ; Tae = = 0,113 s.
ω ⋅ Re
U nf 9, 093
I ′′ = I 0′′ = = = 17,19 kA ;
′′
X de 0,529
U nf 9, 093
I ′ = I 0′ = = = 13,103kA ;
′
X de 0, 694
U nf 9, 093
I = I0 = = = 4,167 kA.
X de 2,182
Zna~i, vo slu~ajot koga kusata vrska nastanala na po~etokot od
vodot (mesto "K1"), }e ja imame slednata situacija:

Period Struja Vremetraewe

Suptranzienten I" = 17,19 kA ′′ = 0,14s
≈3Tde
Tranzienten I' = 13,103 kA ′ =3,82s
≈3Tde
Traen I = 4,167 kA ∞
− vreme na pridu{uvawe na aperiodi~nata komponenta: ≈ 3Tae=0,34 s.
− udaren koeficient na strujata na kusa vrska: ku ≈ 1 + e-0,01/Tae = 1,915.

b) Kusata vrska nastanala na krajot od vodot (mesto K2);

Vo ovoj slu~aj }e bide ZM = ZT + ZV = (RT + RV) + j(XT + XV). Zatoa,
najnapred }e ja presmetame vrednosta na impedancijata na vodot ZV-sv ,
svedena na srednonaponskata (SN) strana od transformatorot:
ZV = z ⋅ l = (r + jx) ⋅ l = (0, 064 + j 0, 33) ⋅ 100 = (6, 4 + j33) Ω;

Z V − sv = Z V ⋅ (U n1 / U n 2 )2 = (6, 4 + j 33) ⋅ (15,75 /121)2 = (0,108 + j 0,559) Ω;

Ponatamu imame:
RM = RT + RV − sv = 7,92 + 108 = 116 mΩ ;
X M = X T + X V − sv = 198 + 559 = 757 mΩ ;
Z M = (116 + j 757) mΩ .
Povtoruvaj}i ja istata postapka kako i vo prethodniot slu~aj
"a", no so novopresmetanata vrednost za impedancijata na mre`ata
ZM , }e gi dobieme slednite rezultati:
′′ = 331 + 757 = 1088mΩ; I ′′ = I 0′′ = 8,357kA;Tde
X de ′′ = 0,052 s.
′ = 496 + 757 = 1253 mΩ ; I ′ = I 0′ = 7, 257 kA ; Tde′ = 1,828 s.
X de
X de = 1984 + 757 = 2741 mΩ ; I = I 0 = 3,317 kA ; Tae = 0, 028 s.
Spored toa, vo slu~ajot koga kusata vrska nastanala na krajot od
vodot (mesto "K2"), }e imame zna~itelno poinakva situacija:
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 12

Period Struja Vremetraewe

Suptranzienten I" = 8,357 kA ≈ 3Tde′′ = 0,16 s
Tranzienten I' = 7,257 kA ≈ 3Tde′ = 5,50 s
Traen I = 3,317 kA ∞

− vreme na pridu{uvawe na aperiodi~nata komponenta:

≈ 3Tae= 0,084 s.

− udaren koeficient na struja na kusata vrska:

ku ≈ 1 + e-0,01/Tae = 1,7.

Od ovoj primer jasno se gleda deka parametrite i oblikot na

strujata na kusa vrska zavisat vo golema merka, me|u drugoto, i od
"impedancijata na mre`ata" ZM , t.e. posredno zavisat i od mestoto na
nastanuvawe na kusata vrska. Kolku e kusata vrska podlaboko vo
mre`ata, podaleku od izvorite, tolku }e bidat struite vo poedinite
karakteristi~ni periodi pomali i me|usebno pomalku }e se
razlikuvaat; vremenskite konstanti Tde ′′ i Tde
′ }e rastat, a so toa }e se
prodol`uva vremetraeweto na suptranzientniot i tranzientniot
period, dodeka vremenskata konstanta Ta , poradi relativno visokiot
odnos R /X na vodovite, }e se namaluva, poradi {to }e se namaluva
vremetraeweto na aperiodi~nata komponenta na strujata na kusa
vrska ia(t) , kako i goleminata na udarniot koeficient ku.
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 13

Primer 4.5. Da se odredi rasklopnata struja i mo}nost na

prekinuva~ot "P" za slu~aj na trifazna kusa vrska kaj sobirnicite "1"
od sistemot prika`an na slika P.4.5.1. Da se pretpostavi deka pred
nastanuvawe na kusata vrska sistemot rabotel vo re`im blizok do
nominalniot i deka za isklu~uvawe na kusata vrska doa|a vo
tranzientniot period.

Slika P.4.5.1

Podatoci za elementite:

− G1: 80 MVA; 10,5 kV; X d′′ = Xi = 15%; X d′ = 30%

− T1: 80 MVA; 10,5 /121 kV; uk= 10%
− T2: 40 MVA; 110 /36,75 kV; uk= 10%

Re{enie:

Bidej}i vo zada~ata se raboti za trifazna kusa vrska, vo

sistemot }e se javat samo strui so direkten redosled na fazite. Zatoa
nas n¢ interesira samo ekvivalentnata {ema za direkten sistem, pri
{to site generatori }e gi pretstavime so soodvetnite tranzientni
reaktancii X d′ zad koi se nao|a e.m.s. E ′=1,2 ⋅ U nf (nominalno optova-
ren sistem vo re`imot koj £ prethodel na kusata vrska).
Distributivnata mre`a se sostoi od vodovi, transformatori i
potro{uva~i, t.e. glavno se sostoi od pasivni elementi. Zatoa, vo
soglasnost so Tevenenovata teorema, nea mo`eme da ja ekvivalenti-
rame so edna pasivna granka (impedancija) so mnogu golema reak-
tancija (prakti~no X → ∞).
Od druga strana, sistem so beskone~na mo}nost ili "kruta
mre`a" pretstavuva sistem koj pokraj ostanatite elementi sodr`i i
golem broj mo}ni sinhroni ma{ini (ma{ini so mali vnatre{ni
reaktancii) {to rabotat paralelno. Soglasno na Tevenenovata
teorema, eden takov sistem koj sodr`i aktivni elementi mo`e da se
pretstavi so eden edinstven generator so e.m.s. E (vo na{iot slu~aj
E = E ′=1,2 ⋅ U nf ) i so reaktancija Xe koja e ednakva na vleznata
reaktancija na sistemot, gledano od to~kata na priklu~uvawe (jazelot
"3"). Kolku e brojot na agregatite vo sistemot pogolem i kolku se
pogolemi se nivnite mo}nosti (t.e. pomali se nivnite vnatre{ni
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 14

reaktancii) tolku ekvivalentnata reaktancija na sistemot Xe }e bide

pomala. Ako vkupnata mo}nost na agregatite te`i kon beskone~nost,
ekvivalentnata reaktancija na sistemot }e te`i kon nulata (Xe → 0).
Sistem so beskone~na mo}nost }e ima Xe = 0.
Vsu{nost, sekoj EES ima odredena kone~na instalirana mo}nost,
t.e. ekvivalentnata reaktancija na sistemot Xe e sekoga{ pogolema od
0. Me|utoa, ~estopati golemite EES vo presmetkite se tretiraat kako
sistemi so beskone~na mo}nost. Toa zna~itelno gi olesnuva i
uprostuva presmetkite, a dobienite rezultati za struite na kusite
vrski se sekoga{ ne{to zgolemeni, {to odi vo prilog na zgolemuvawe
na sigurnosta pri proektiraweto.
Soglasno so napred re~enoto, ekvivalentnata {ema za direkt-
niot sistem vo tranzientniot period (svedena na 110 kV strana) }e
bide kako na slika P.4.5.2 a.

Slika P.4.5.2 a

Slika P.4.5.2 b

Sega, so pomo{ na slikata P.4.5.2 b koja pretstavuva uprostena

{ema od slikata 4.4.2 a, }e ja odredime vleznata impedancija na
direktniot sistem Zd (za tranzientniot period), gledana od mestoto
na kusata vrska:
j 72,2 ⋅ j 20
Z d = j 20 + j 73,2Πj 20 = j 20 + = j35,71 Ω .
j93,2
Direktnata komponenta na strujata na kusa vrska Jd na mestoto
na kusata vrska }e bide:
E′ 1,2U nf
Jd = = = − j 2,135 kA .
Z d + Z (k ) j35,71 + 0
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 15

Vo slu~aj na trifazna kusa vrska, inverznata i nultata kompo-

nenta na strujata na kusata vrska se ednakvi na 0, t.e.:
J i = p(3) ⋅ J d = 0 ; J 0 = q(3) ⋅ J d = 0 ,
t.e. strui }e te~at samo vo direktniot sistem.
Sega, so pomo{ na slikata 4.4.2 b, lesno mo`eme da ja odredime
raspredelbata na struite vo sistemot:
Vrz osnova na kirhofovite zakoni pi{uvame:
I 1d = J d = − j 2,135 kA ;
I 2 d + I 3d = I 1d i
j 73,2 ⋅ I 2 d = j 20 ⋅ I 3d .
Sleduva re{enieto:
20
I 2d = I 1d = − j 0, 458 kA ,
20 + 73, 2
I 3d = I 1d − I 2d = − j1,677 kA .
Faznite strui I1A , I1B , I1C niz prekinuva~ot vo re`imot na
kusata vrska }e se dobijat na sledniot na~in:
I 1A = I 1d + I 1i + I 1o = I 1d + 0 + 0 = I 1d ,

I 1B = a 2 ⋅ I 1d + a ⋅ I 1i + I 10 = a 2 ⋅ I 1d + 0 + 0 = a 2 ⋅ I 1d ,

I 1C = a ⋅ I 1d + a 2 ⋅ I 1i + I 10 = a ⋅ I 1d + 0 + 0 = a ⋅ I 1d .
Ottuka sleduva:
I1 A = I1B = I1C = I1d = 2,135 kA .
Zna~i, struite vo site tri fazi se ednakvi po efektivna
vrednost i se simetri~no pomesteni za po 2π/3, {to zna~i deka
re`imot na trifazna kusa vrska pretstavuva simetri~en re`im.
Rasklopnata struja na prekinuva~ot e najgolemata fazna struja
{to prekinuva~ot mora da ja isklu~i, t.e.
I r =max{I1 A , I1B , I1C } .
Vo na{iot slu~aj, toa }e bide:
I r = I1 A = I1B = I1C = 2,135 kA .
Rasklopna mo}nost na prekinuva~ se definira kako:
Sr = 3 ⋅U n ⋅ I r .
Za prekinuva~ot "P", vo slu~ajov, rasklopnata mo}nost na
trifazna kusa vrska iznesuva:
S r = 3 ⋅110 ⋅ 2,135 = 407 MVA .
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 16

Za prekinuva~ot "P" da bide vo mo`nost da ja isklu~uva

trifaznata kusa vrska nastanata na sobirnicite "1", negovata
rasklopna mo}nost treba da bide pogolema od rasklopnata mo}nost na
trifazna kusa vrska, koja vo slu~ajov iznesuva 407 MVA.

Primer 4.6. Se posmatra re`im na kusa vrska vo suptranzientniot

period, nastanata kaj potro{uva~kite sobirnici "3" (sl. P.4.6.1). Da
se odredat faznite naponi i strui na mestoto na kusa vrska za slu~aj
na:
a) trifazna kusa vrska, b) dvofazna kusa vrska.

Site vodovi imaat isti podol`ni parametri z = (0,1 + j0,4) Ω/km.

Pred nastanuvaweto na kusata vrska sistemot bil prakti~no
rastovaren (prazen od vo sistemot).
Podatoci za elementite:
− G: 50 MVA; 10,5 kV; X d′′ = Xi= 13% ; X0 = 8%
− T: 50 MVA; 10,5/115 kV; uk = 12%
− EES: Un = 10 kV; S k′′3 = 1210 MVA; 110/36,75 kV; X d′′ = Xi

Slika P.4.6.1

R e { e n i e:

Za da gi odredime prilikite kaj potro{uva~ot vo re`imot na

kusata vrska, najnapred }e bide potrebno da gi odredime vleznite
impedancii na sistemot Zd (za suptranzientniot period, kako {to e
naglaseno vo zada~ata) i Zi , posmatrani od mestoto na kusata vrska.
Pritoa, se razbira, }e gi zanemarime aktivnite otpori na site
elementi od sistemot i za impedanciite na direktniot i inverzniot
sistem Zd i Zi }e dobieme ~isto imaginarni vrednosti.
Ekvivalentnata {ema za direktniot sistem e prika`ana na sli-
kata P.4.6.2 a, a na slikata P.4.6.2 b e dadena istata {ema vo uprosten
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 17

oblik, pri {to triagolnikot 1−2−3 e transfiguriran vo yvezda i

grupata na generatori i transformatori, priklu~eni na sobirnicite
"2", se ekvivalentiraat so eden ekvivalenten generator. E.m.s E" na
site generatori vo ovoj slu~aj }e iznesuva E ′′ = U nf = U n / 3 (prazen od
vo sistemot pred nastanuvawe na kusata vrska).
1 j12 2 j31, 74 j34 , 38 E ′′
E ′′ j10 +- E ′′ j10 1 j4 j5 2 j33, 062 E ′′
-+ -+ +-
+-
j 31, 74 j 34 , 38 E ′′ j6, 67
j16 j 20
3 3
Jd Z(k) Jd Z(k )

Slika P.4.6.2 a Slika P.4.6.2 b

Od slikata P.4.6.2 b lesno }e ja odredime vleznata impedancija Zd

na direktniot sistem, posmatrana od mestoto na kusata vrska
(sobirnici "3"):
Z d = j 6,67 + j (10 + 4)Πj (5 + 33,062) = j16,9 Ω .
Ekvivalentnata {ema za inverzniot sistem, vo dadeniot slu~aj, e
napolno ista so {emata od direktniot sistem (za suptranzienten
period), so taa razlika {to inverzniot sistem e pasiven (bez e.m.s,
koi se premosteni). Toa zna~i deka vleznata impedancija vo
inverzniot sistem Zi (posmatrana od jazelot "3") }e bide:
Zi = Zd = j16,9 Ω (svedeni na 110 kV strana) .
Sega lesno }e gi odredime simetri~nite komponenti na struite i
naponite kaj sobirnicite "3", a potoa }e gi odredime i soodvetnite
fazni veli~ini.

a) Trifazna kusa vrska kaj potro{uva~ite (sobirnici"3"):

[k = 3; Z(k) = Z(3) = 0].

E ′′ E ′′ 110 / 3
Jd = = = = − j 3,758 kA ;
(Z (k ) + Z d ) Z d j16,9
J i = J 0 = 0 kA ,
J A = Jd + Ji + Jo = Jd ;

J B = a 2 ⋅ J d + a⋅ J i + J o = a 2 ⋅ J d ;
2
JC = a⋅ J d + a ⋅ Ji + J o = a⋅ J d

U 3d = Z (k ) ⋅ J d = 0 ; U 3i = U 3o = 0 ;
⇒ U 3 A = U 3B = U 3C = 0

Zna~i, faznite naponi na mestoto na kusata vrska za slu~aj na

trifazna kusa vrska se sekoga{ ednakvi na nula.
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 18

b) Dvofazna kusa vrska kaj potro{uva~ite (sobirnici"3"):

(k = 2, Z(k) = Z(2) = Zi= j16,9 Ω.)
E ′′ 110 / 3
Jd = = = − j1,879 kA ;
(Z (2) + Z d ) j16,9 + j16,9
J i = − J d = j1, 8 7 9 k A ;
J o = 0 kA ;
J A = Jd + Ji + J0 = 0;

J B = a 2 ⋅ J d + a ⋅ J i + J o = (a 2 − a) ⋅ J d = − j 3 ⋅ (− j1,879) = − j3,254 kA
J C =− J B = j 3,254 kA
U 3d = Z (k ) ⋅ J d = j16,9 ⋅ (− j1,879) = 31,755 kV ;
U 3i = U 3d ;
U 30 = 0
U 3 A = U 3d + U 3i + U 3o = 2 ⋅ U 3d = 63,51 kV ;

U 3B = U 3C = (a 2 + a)⋅U 3d = −U 3d = −31,755 kV
U 3C = U 3 B = −31,755 kV .
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 19

Primer 4.7. Za sistemot prika`an na slikata P.4.7.1 da se odredi

efektivnata vrednost na naizmeni~nata komponenta na strujata niz
zazemjuva~ot na transformatorot T1 vo suptranzientniot period, za
slu~aj na ednofazna kusa vrska:

Slika P.4.7.1

a) kaj sobirnicite "1"; b) kaj sobirnicite "2".

Kolkavi se faznite naponi vo povredeniot jazel vo obata slu~aja?
Da se pretpostavi deka pred nastanuvawe na kusata vrska siste-
mot bil prakti~no neoptovaren.

Podatoci za elementite:

− G: 80 MVA; 10,5 kV; X d′′ = Xi = 10% ; X d′ = 25%; Xd = 150%; Xo = 8%

− T1: 150 MVA; 110/231 kV; uk= 12%
− T2 ≡ T3: 80 MVA; 10,5/115 kV; uk= 10%
−EES: Un = 220 kV; S k′′3 = 3330 MVA; X d′′ = Xi= X0 ; X d′ = 1,1. X d′′
Site vodovi imaat ist presek i isti podol`ni parametri: x =
0,4 Ω/km ; x0 = 3.x = 1,2 Ω/km.

A I 1a a
B I 1b b
EES
C I 1c c
Iz

Slika P.4.7.2
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 20

R e { e n i e:

Strujata Iz niz zazemjuva~ot od transformatorot T1 e ednakva na

zbirot od struite vo site tri fazi (slika P.4.7.2), t.e. taa iznesuva:
I z = I 1a + I 1b + I 1c = 3 ⋅ I 10 .
Zna~i, za da ja odredime strujata Iz niz zazemjuva~ot od T1 ,
potrebno e da gi odredime faznite strui niz T1, odnosno nultata
komponenta I10 na strujata niz transformatorot T1.

a) Ednofazna kusa vrska kaj sobirnicite "1"

-+
E ′′ X 7
X6
1
X 1− 2 X 1− 3

2 3
X 2−3
X4 X4

X5 X5
+ E ′′ E ′′ +-
-

Slika P.4.7.3

Ekvivalentnata {ema na direktniot sistem za suptranzi-

entniot period e prika`ana na slikata P.4.7.3. EES vo {emata za
direktniot sistem se pretstavuva so soodvetnata suptranzientna
reaktancija (X7) i so e.m.s E" zad nea. Subtranzientnata reaktancija
X7 na EES se presmetuva vrz osnova na suptranzientnata mo}nost na
trifazna kusa vrska S k′′3 na EES.

U n2 220 2
X7 = = = 14,534 Ω .
S k′′3 3330
Svedena na 110 kV strana, taa iznesuva:
2
⎛ 110 ⎞
X 7 = 14,534 ⋅ ⎜ ⎟ = 3,3 Ω .
⎝ 231 ⎠
Reaktanciite na ostanatite elementi vo sistemot lesno }e gi
presmetame so pomo{ na poznatite relacii. Svedeni na 110 kV strana,
tie iznesuvaat: X1−2 = X1−3= 50⋅0,4 = 20 Ω; X2−3 = 60⋅0,4 = 24 Ω; X4 =
16,53 Ω; X5 = 16,53 Ω i X6 = 9,68 Ω.
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 21

E.m.sila E" , soglasno na gore ka`anato (neoptovaren sistem pred

nastanuvawe na kusata vrska), iznesuva:
E ′′ = 1 ⋅ U nf = 110 / 3 = 63,51 kV .
[emata od slikata P.4.7.3 mo`eme da ja poednostavime, ako
triagolnikot 1−2−3 go transfigurirame vo yvezda (slika P.4.7.4).
Parametrite na yvezdata X1 , X2 i X3 }e bidat:

X1−2 ⋅ X1−3
X1 = = 6, 25 Ω ;
X1−2 + X1−3 + X 2−3

X1−2 ⋅ X 2−3
X2 = X3 = = 7,5 Ω
X1−2 + X1−3 + X 2−3

Slika P.4.7.4

Sega lesno }e ja odredime impedancijata na direktniot sistem

Zd . Taa pretstavuva vlezna impedancija vo direktniot sistem, gledana
od povredeniot jazel, t.e. od mestoto na kusata vrska. Vo slu~ajov, taa
iznesuva:
Z d = j ( X 6 + X 7 ) Π [ jX1 + j ( X 2 + X 4 + X 5 ) Π j ( X 3 + X 4 + X 5 ) ] = j8, 714 Ω

Na sli~en na~in se dobiva i reaktancijata Zi na inverzniot

sistem. Vo konkretniov slu~aj taa e ednakva na direktnata, t.e.
Z i = Z d = j8, 714 Ω .
Ekvivalentnata {ema za nulti sistem e prika`ana na slikata
P.4.7.5 a, a na slikata P.4.7.5 b e dadena istata {ema vo uprosten
oblik. Impedancijata na nultiot sistem Zo pretstavuva vlezna
impedancija vo nultiot sistem, gledana od jazelot "1" i taa iznesuva
(slika P.4.7.5 b):
j3, 3

J0 J0
I 01 j9 , 68 I 01 j12 , 98
1 1
j60 j60 j18, 75

2 3 j 22 , 5 j 22 , 5
j72 I 03
8 j16, 53 I 02 = 0
2 3
j13, 22 8 8 j16, 53

j13, 22

Slika P.4.7.5 a Slika P.4.7.5 b

Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 22

Z o = j12,98Π j (22,5 + 18,75 + 16,63) = j10,6Ω .

Simetri~nite komponenti na strujata na mestoto na kusata vrska
}e bidat (k = 1, Z (k) = Zi + Zo):
E ′′ E ′′ 63,51
Jd = Ji = Jo = = = = − j 2,266 kA .
Z d + Z (k ) Z d + Z i + Z 0 j 28,03
Nultata komponenta na strujata I1o niz transformatorot T1
lesno se odreduva od {emata za nultiot sistem (slika P.4.7.5 b) so
pomo{ na Kirhofovite zakoni:
ZoJo j10,6 ⋅ (− j 2,266)
I 1o = = = − j1,850 kA .
j12,98 j12,98
Efektivnata vrednost na naizmeni~nata komponenta na strujata
Iz niz zazemjuva~ot od transformatorot T1 }e bide:
I z = 3 ⋅ I1o = 5,55 kA .
Simetri~nite komponenti na faznite naponi kaj povredeniot
jazel "1", gi odreduvame so pomo{ na op{tite ravenki:

U 1d = E ′′ − Z d ⋅ J d = 43,764 kV U 1A = 0
U 1i = 0 − Z i ⋅ J i = −19,746 kV ⇒ U 1B = 65,75∠236,8° kV
U 1o = 0 − Z 0 ⋅ J 0 = −24,02 kV U 1C = 65,75∠123,2° kV

b) Ednofazna kusa vrska kaj sobirnicite "2"

Re{enieto vo ovoj slu~aj glasi:

Iz = 1,608 kA; U2A = 0;
U 2 B = U ∗2C = (-58,319 - j 55) kV = 80,164∠223,3° kV .
Kako {to gledame, vo ovoj slu~aj naponite na zdravite fazi se
pogolemi od nominalniot fazen napon (Unf= 110/ 3 = 63,51 kV). Vo
konkretniov slu~aj toa poka~uvawe na mestoto na kusata vrska
iznesuva okolu 26%.
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 23

Primer 4.8. Kolkavi }e bidat faznite naponi na povredeniot jazel

"2" vo suptranzientniot period, za slu~aj na ednofazna kusa vrska kaj
sobirnicite "2" vo sistemot od prethodnata zada~a, ako yvezdi{teto
od transformatorot T2 e direktno zazemjeno. Pred nastanuvawe na
kusata vrska sistemot bil prakti~no neoptovaren.
R e { e n i e:

So ogled na faktot deka ekvivalentnite {emi za direkten i

inverzen sistem ne zavisat od spregite na transformatorite,
impedanciite Zd i Zi }e gi odredime so pomo{ na slikite P.4.7.3 i
P.4.7.4 od prethodnata zada~a:
Z d = Z i = j ( X 4 + X 5 )Π[ jX 2 + j ( X1 + X 6 + X 7 )Π j ( X 3 + X 4 + X 5 )] = j12, 67 Ω .

Me|utoa, ekvivalentnata {ema za j3, 3

nulti sistem vo sporedba so prethodnata
zada~a sega }e se izmeni (slika P.4.8.1), j9 , 68
poradi toa {to yvezdi{teto od visoko- 1
naponskata namotka na transformatorot j60 j60
T2 vo ovoj slu~aj e direktno zazemjeno.
2 3
Zatoa i vleznata impedancija vo nultiot j72
j16, 53 j16, 53
sistem gledana od mestoto na kusata
vrska, t.e. impedancijata na nultiot 8 8
sistem Z0 , vo ovoj slu~aj }e bide pomala.
j13, 22 j13, 22
Nea ja dobivame od slikata P.4.8.1 i taa
iznesuva: Z0 = j11,7 Ω. Slika P.4.8.1

Simetri~nite komponenti na faznite naponi na mestoto na

kusata vrska }e bidat:

U 2 d = E ′′ − Z d J d = ( Z i + Z 0 ) ⋅ E ′′ /( Z d + Z i + Z 0 ) = 41,782 kV
U 2i = − Z i J i = − Z i ⋅ E ′′ /( Z d + Z i + Z 0 ) = −21,727 kV
U 20 = − Z 0 J 0 = − Z 0 ⋅ E ′′ /( Z d + Z i + Z 0 ) = −20,055 kV
Faznite naponi vo povredeniot jazel iznesuvaat:
U 2 A = U 2 d + U 2i + U 20 = 0 kV
U 2 B = a 2 ⋅ U 2 d + a ⋅ U 2i + U 20 = 62, 7∠241,3° kV
U 2C = a ⋅ U 2 d + a 2 ⋅ U 2i + U 20 = 62, 7∠118,7° kV
Ako izvr{ime sporeduvawe so rezultatite {to gi dobivme vo
prethodnata zada~a pod b), }e zaklu~ime deka so zazemjuvawe na
yvezdi{teto na transformatorot T2 naponite na zdravite fazi vo
re`imot na kusata vrska zna~itelno se namalija i tie se sega
pribli`no ednakvi na nominalniot napon. Toa i treba{e da se
o~ekuva, bidej}i so namaluvawe na faktorot na zazemjuvawe kz = Z0/Zd
se namaluvaat i naponite vo zdravite fazi pri ednofaznata kusa
vrska. Kaj mre`ite so izolirana neutralna to~ka (Z0 → ∞) faznite
naponi vo zdravite fazi mo`at da bidat ednakvi na liniskite (me|u-
faznite) naponi, t.e. za 73% pogolemi od Unf .
 Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 24

Primer 4.9. Za sistemot prika`an na slikata P.4.9.1 da se dimen-

zioniraat prekinuva~ite P1 i P2 spored suptranzientnata struja na:
a) trifazna kusa vrska; b) ednofazna kusa vrska ,
vo slu~aj kusata vrska da nastane kaj potro{uva~ite, priklu~eni vo
jazelot "2". Da se pretpostavi krajno nepovolen slu~aj (nominalno
optovaren sistem pred nastanuvaweto na kusata vrska).

∆Y 1
P2 2
G2 ~ 50 km
T2
potro{uva~
G1 ~ T1 P1
∆Y 30 km 40 km

EES

Slika P.4.9.1

Podatoci za elementite:
−G1 ≡ G2: 50 MVA; 10,5 kV; X"d = Xi= 13%; X0= 8%

−T1 ≡ T2: 50 MVA; 10,5/115 kV; uk= 12%

− EES: Un= 110 kV; S k′′3 = 1210 MVA; X d′′ = Xi = X0 /2

− Vodovi:Site vodovi imaat ist presek i isti podol`ni parametri:

z = (0,12+j0,4) Ω/km; x0 =1,3 Ω/km (reaktancija za nulti sis-
tem)

R e { e n i e:

Ekvivalentnata {ema na mre`ata za direkten sistem, svedena na

110 kV strana, e prika`ana na slikata P.4.9.2 a. Istata {ema mo`eme
da ja uprostime ako triagolnikot 1−2−3 go transfigurirame vo yvezda
(slika P.4.9.2 b) i ako izvr{ime izvesni uprostuvawa.

E ′′ j 34 , 385 j 31, 74 1 j 20 2 E ′′
-+ Jd j33, 06 1 j5 0 j6, 67 2J d
-+
-+ Z (k ) I 1d Z(k )
j4 I 2 d
E ′′ j 34 , 385 j 31, 74 j12 j16
I 3d 3
3 +- +-
j10 E ′′ j10 E ′′

Slika P.4.9.2 a Slika P.4.9.2 b

Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 25

a) Trifazna kusa vrska pri sobirnicite "2"

Vo slu~aj na trifazna kusa vrska, impedancijata na kusata vrska

}e bide Z(k) = Z(3) = 0. Vleznata impedancija vo direktniot sistem Zd ,
gledana od mestoto na kusata vrska (jazel "2"), }e bide:
Z d = j 6,67 + j (4 + 10)Π j (5 + 33,06) = j16,9 Ω .
Direktnata komponenta Jd na strujata na kusata vrska sega }e
bide:
J d = E ′′ / (Z d + Z (k ) ) = E ′′ / Z d = 1,1⋅110 / 3 / j16,9 = − j 4,133 kA ;
J i = J o =0 .
Simetri~nite komponenti na naponot vo to~kata "2" vo re`imot
na trifazna kusa vrska se ednakvi na nula, t.e. :
U 2 d = U 2i = U 20 = 0 .
Soglasno so {emata prika`ana na slikata P.4.9.2 b, naponot vo
jazelot "0" }e bide:
U 0 d = U 2 d + j 6,67 ⋅ I 2 d = j 6,67 J d = 27,555 kV ; U 0i = U 00 = 0 kV .
Od istata {ema sleduvaat i odnosite:
I 1d + I 3d = I 2 d = J d = − j 4,133 kA ⎫ I 1d = − j1,111 kA
⎪
⎬⇒
E ′′ − j (33,06 + 5) ⋅ I 1d = E ′′ − j (4 + 10) ⋅ I 3d ⎪⎭ I 3d = − j 3,022 kA

Sega mo`eme da gi odredime i naponite U1d i U3d vo jazlite "1" i "3":

U 1d = U 0 d + j 5 ⋅ I 1d = 33,11 kV ;
U 3d = U 0 d + j 4 ⋅ I 3d = 39,643 kV
Direktnata komponenta na strujata niz vodot 1−2 (sl. P.4.9.2 a)
}e bide:
I 1− 2 d = (U 1d − U 2d ) / j 20 = U 1d / j 20 = − j1,655 kA .
Sli~no za vodot 3−2:
I 3 − 2d = (U 3d − U 2 d ) / j16 = U 3d / j16 = − j 2,478 kA .
Bidej}i trifaznata kusa vrska pretstavuva simetri~en re`im,
faznite naponi i strui vo bilo koj element od sistemot se isti po
efektivna vrednost i vremenski se pomesteni za po T/3, t.e.:
I 1− 2 A = I 1− 2 B = I 1− 2C = I 1− 2d = 1,655 kA , i
I 3 − 2 A = I 3 − 2 B = I 3 − 2C = I 3 − 2d = 2,478 kA .
Rasklopnata mo}nost na prekinuva~ot P1 se definira kako
proizvod od nominaliot napon na prekinuva~ot i rasklopnata struja
na prekinuva~ot Ir1 (struja {to toj treba da ja prekine), t.e.:
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 26

Sr1 = 3 ⋅ U n I r1 = 3 ⋅ 110 ⋅ 1,655 = 315,34 MVA .

Sli~no, za prekinuva~ot P2:
S r 2 = 3 ⋅ U n I r 2 = 3 ⋅ 110 ⋅ 2,478 = 472,12 MVA .

b) Ednofazna kusa vrska kaj sobirnicite "2"

Za odreduvawe na faznite strui niz vodovite 1−2 i 2−3 vo slu~a-

jot na ednofazna kusa vrska, najnapred }e gi odredime prilikite vo
povredeniot jazel 2. Za taa cel, potrebno e da gi odredime impedan-
ciite Zd , Zi i Z0 na soodvetnite simetri~ni sistemi.
Ekvivalentnata {ema za direktniot sistem (slika 4.8.2 a) ne
zavisi od vidot na kusata vrska i zatoa e napolno ista kako i vo
prethodniot slu~aj. Edinstvenata razlika e impedancijata na kusata
vrska Z(k) koja vo slu~ajov (k = 1) iznesuva:
Z (k ) = Z (1) = Z i + Z o ,

j21,16 j31, 74 1 j65 2 j21,16 j31, 74 1 j16, 5 0 j21, 67 2

∞ I10 I 20 J0
J0 ∞ j13
j21,16 j21,16 I 30
j39 j52 3
3
j20
j20

Slika P.4.9.3 a Slika P.4.9.3 b

Na slikata P.4.9.3 a e prika`ana ekvivalentnata {ema na

nultiot sistem, a na slikata P.4.9.3 b istata {ema, no vo uprosten
oblik, od koja mo`eme da ja odredime i impedancijata na nultiot
sistem Z0:
Z 0 = j 21, 67 + j (13 + 20) Π j (16,5 + 31,74) = j 41, 265 Ω
Prilikite na mestoto na kusata vrska gi odreduvame od ve}e
poznatite ravenki:
E" E" 1,1 ⋅ 110
Jd= = = = − j 0,931 kA
(Z d + Z (1)) ( Z d + Z i + Z 0 ) j 3 ⋅ (16,9 + 16,9 + 41,265)
Pritoa e zemeno deka Zi = Zd , {to mo`e jasno da se vidi i od
podatocite za parametrite na elementite. Isto taka, treba da se ima
na um deka ekvivalentnata {ema za inverzen sistem e napolno ista so
ekvivalentnata {ema za direkten sistem. Bidej}i vo re`imot na
ednofazna kusa vrska va`i J d = J i = J 0 , toa zna~i deka struite niz
site granki vo direktniot i vo inverzniot sistem }e bidat ednakvi.
Niv }e gi odredime koristej}i ja slikata P.4.9.2 b:
I 2 d = J d = − j 0,931 kA ;
I 3d = ( E"−U 0 d ) / j (4 + 10) ;
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 27

U 0 d = ( j 6,67 + Z (1) ) ⋅ J d = 60,361 kV

I 3d = (69,86 − 60,361) / j14 = − j 0,678 kA ;
I 1d = I 2 d − I 3d = − j 0,253 kA
U 1− 2d = j 5 ⋅ I 1d + j 6,67 ⋅ I 2 d = 7,475 kV
I 1− 2 d = U 1− 2 d / j 20 = − j 0,374 kA
U 3 − 2d = j 4 ⋅ I 3d + j 6,67 ⋅ I 2d = 8,922 kV
I 3 − 2 d = U 3 − 2 d / j16 = − j 0,577 kA
Bidej}i {emite za direkten i inverzen sistem se isti, isti }e
bidat i struite niz grankite, t.e.:
I 1− 2i = − j 0,374 kA; I 3 − 2i = − j 0,577 kA .

Ni ostanuva u{te da gi odredime, na ist na~in, i struite niz

grankite vo nultiot sistem. Spored slikata P.4.9.3 b imame:
I 20 = J 0 = − j 0,931 kA;
I 30 = −( j 21, 67 ⋅ I 20 − j 41, 265 ⋅ J 0 ) / j (13 + 20) = − j 0,553 kA;
I 10 = I 20 − I 30 = − j 0,378 kA
j16,5 ⋅ I 10 + j 21, 67 ⋅ I 20
I 1−2 0 = = − j 0, 406 kA ;
j 65
j13 ⋅ I 30 + j 21, 67 ⋅ I 20
I 3− 2 0 = = − j 0, 526 kA
j 52

Faznite strui niz vodot 1−2 }e bidat:

I 1−2 A = I 1−2 d + I 1−2i + I 1−20 = − j 0,374 − j 0,374 − j 0, 406 = − j1,154 kA
I 1−2 B = a 2 ⋅ I 1−2 d + a ⋅ I 1−2i + I 1−20 = (a 2 + a) ⋅ (− j 0,374) − j 0, 406 = − j 0, 032 kA
I 1−2C = a ⋅ I 1− 2 d + a 2 ⋅ I 1−2i + I 1−20 = (a + a 2 ) ⋅ (− j 0,374) − j 0, 406 = − j 0, 032 kA

Faznite strui niz vodot 3−2 }e bidat:

I 3− 2 A = I 3− 2 d + I 3− 2i + I 3− 20 = − j 0,557 − j 0,557 − j 0,526 = − j1,64 kA
I 3− 2 B = a 2 ⋅ I 3− 2 d + a ⋅ I 3− 2i + I 3− 20 = (a 2 + a) ⋅ (− j 0,577) − j 0,526 = j 0,031 kA .
I 3− 2C = a ⋅ I 3− 2 d + a 2 ⋅ I 3− 2i + I 3− 20 = (a + a 2 ) ⋅ (− j 0,577) − j 0,526 = j 0,031 kA

Rasklopnata mo}nost na prekinuva~ite P1 i P2 }e bide:

S r1 = 3 ⋅U n ⋅ I1− 2 A = 3 ⋅ 110 ⋅ 1,154 = 219,9 MVA,
S r 2 = 3 ⋅ U n ⋅ I 3− 2 A = 3 ⋅ 110 ⋅ 1,64 = 312,5 MVA.
Presmetkite poka`uvaat deka vo slu~ajov merodavna za
dimenzionirawe na prekinuva~ite P1 i P2 e strujata na trifaznata
kusa vrska.
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 28

Primer 4.10. Na slikata e prika`an 220 kV prenosen sistem. Poznati

se reaktanciite na poedinite elementi (svedeni na 220 kV strana): XG
=10Ω; XT = 10 Ω; XV = 7,87 Ω. Potrebno e da se odredi reaktancijata XP
na pridu{nicata, priklu~ena vo grankata so prekinuva~ot P taka {to
prekinuva~ot da bide sposoben da ja isklu~i strujata na trifaznata
kusa vrska, nastanata zad prekinuva~ot, ako toj ima nominalna
rasklopna mo}nost Snr = 5000 MVA. Pritoa da se pretpostavi deka pred
nastanuvawe na kusata vrska sistemot bil nominalno optovaren i
deka kusata vrska se isklu~uva vo suptranzientniot period.

XP Ir
G T prema
P potro{.

XG XT
XV

EES so
∞ mo}nost

Slika 4.9.1

R e { e n i e:

Vo slu~aj na trifazna kusa vrska, faznite strui niz

prekinuva~ot P se ednakvi po efektivna vrednost i iznesuvaat:
I A = I B = I C = I r = J d = E ′′ / Z d ,
kade {to impedancijata na direktniot sistem iznesuva:
Z d = j[ X P + ( X T + X G )Π( X V + X EES )] .
Bidej}i elektgroenergetskiot sistem EES e sistem so beskone~-
na mo}nost, negovata reaktancija }e bide XEES = 0 i soodvetno na toa:
Z d = X P + X V ⋅ ( X T + X G ) /( X V + X T + X G ) .
Rasklopnata struja na prekinuva~ot P }e bide:
E ′′ U nf 1,1 ⋅ U n
Ir = Jd = =1,1 ⋅ = ,
Zd Zd 3 ⋅Z d
i soodvetno, rasklopnata mo}nost:
1,1 ⋅ U n 1,1 ⋅ U n2
Sr = 3 ⋅ U n ⋅ I r = 3 ⋅ U n ⋅ = .
3 ⋅ Zd Zd
Za da bide prekinuva~ot P, ~ija nominalna rasklopna mo}nost
iznesuva Snr = 5000 MVA, sposoben da ja isklu~i kusata vrska, potrebno
e da bide zadovolen uslovot: S r ≤ S nr , t.e.:
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 29

1,1 ⋅ U n2
≤ S nr ,
Zd
od kade {to sleduva:
Z d ≥ 1,1 ⋅ U n2 / S nr , t.e.

X P + X V ⋅ ( X T + X G ) /( X V + X T + X G ) ≥ 1,1 ⋅ U n2 / S nr .
Ottuka se dobiva relacijata:
X P ≥ 1,1 ⋅ U n2 / S nr − X V ⋅ ( X T + X G ) /( X V + X T + X G )

X P = 1,1 ⋅ 220 2 / 5000 − 7,87 ⋅ 20 / 27,87 = 5 Ω

Zna~i: X P ≥ 5 Ω .
Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 30

Primer 4.11. Da se odredi rasklopnata struja i rasklopnata mo}nost

na prekinuva~ot P za slu~aj na ednofazna kusa vrska vo to~kata "K"
(sl. P.4.11.1). Prekinuva~ot ja isklu~uva kusata vrska vo suptranzi-
entniot period. Za kolku }e se namali rasklopnata struja na edno-
faznata kusa vrska, ako yvezdi{teto na transformatorot T2 ne e
zazemjeno (sprega ∆Y). Da se pretpostavi deka pred nastanuvaweto na
kusata vrska sistemot bil nominalno optovaren.

1 ∆Y 2
G ~ P
T1 konzum
K
G ~ Ir
T2
1' ∆ Y

Slika P.4.11.1

Podatoci za elementite:

− G: 100 MVA; 10,5 kV; X d′′ = Xi= 13%; Xo = 8%

− T1 ≡ T2: 100 MVA; 10,5/115 kV; uk= 12%

R e { e n i e:

Reaktanciite na elementite }e bidat:

2
X d′′ % U n2 13 10,52 ⎛ 115 ⎞
X d′′ = X iG = ⋅ = ⋅ ⎜ ⎟ = 17,19 Ω
100 S n 100 100 ⎝ 10,5 ⎠

u k % U n2 12 115 2
XT = ⋅ = ⋅ = 15,87 Ω
100 S n 100 100
Ekvivalentnata impedancija (vleznata impedancija) na
direktniot sistem Zd , svedena na 110 kV strana, }e bide:
Z d = ( X d′′ + X T )Π ( X d′′ + X T ) = (17,19 + 15,87) / 2 = 16,53 Ω . Sli~no:
Z i = ( X iG + X T ) / 2 = (17,19 + 15,87) / 2 = 16,53 Ω ,
i Z 0 = X T Π X T = X T / 2 = 7,935 Ω .
E.m.s E" vo suptranzientniot period (uva`uvaj}i go i
predoptovaruvaweto vo sistemot) }e bide:
E ′′ = 1,1 ⋅ U nf = 1.1 ⋅ 110 / 3 = 1,1 ⋅ 63,51 = 69,86 kV .

Direktnata komponenta na strujata na kusata vrska Jd }e bnde:

Glava IV , Kusi vrski vo elektroenergetskite sistemi 31

E ′′ X d′′ XT X iG XT X 0G XT
-+ Jd Ji J0
K K K
-+ Z (k )
Ud X iG XT Ui X 0G XT U0
E ′′ X d′′ XT
direkten sistem inverzen sistem nulti sistem

Slika P.4.11.2. Zamenski {emi za direkten, inverzen i nulti sistem

E" E" 69,86

Jd = = = = − j1,704 kA
Z d + Z (k ) Z d + ( Z i + Z 0 ) j16,53 + j (16,53 + 7,935)
J i = pk ⋅ J d = 1 ⋅ J d = − j1,704 kA; J o = qk ⋅ J d = J d = − j1,704 kA
Faznite strui niz prekinuva~ot P }e bidat:
I A = J d + J i + J o = − j 5,112 kA;
I B = I C = (a 2 + a + 1)⋅ J d = 0.
Rasklopnata struja niz prekinuva~ot }e bide:
I r = max{I A , I B , I C } = I A = 5,112 kA ,
dodeka rasklopnata mo}nost }e iznesuva:
S r = 3 ⋅ U n ⋅ I r = 3 ⋅ 110 ⋅ 5,112 = 974 MVA .
Ako yvezdi{teto na transformatorot T2 ne e zazemjeno, negovata
reaktancija za nultiot sistem }e bide beskone~na i vo toj slu~aj impe-
dancijata na nultiot sistem Z0 }e se zgolemi na vrednosta: Z0 = jXT =
j15,87 Ω. Ostanatite impedancii Zd i Zi nema da se promenat, bidej}i
impedancijata na T2 vo direktniot i vo inverzniot sistem ne zavisi
od spregata na soedinuvawe na transformatorot. Zatoa vo ovoj slu~aj
strujata na ednofaznata kusa vrska }e se namali, t.e. }e imame:
E ′′ 69,86
Jd = = = − j1,428 kA ;
Zd + Zi + Z0 j16,53 + j16,53 + j15,87
i soodvetno:
I r = I A = 3 ⋅ J d = 4,283 kA;
.
S r = 3 ⋅ U n ⋅ I r = 3 ⋅ 110 ⋅ 4,283 = 816 MVA.
Gledame deka rasklopnata struja i rasklopnata mo}nost na
prekinuva~ot se namalija za 16,2% so toa {to yvezdi{teto (neutral-
nata to~ka) na transformatorot T2 ne se zazemji. Toa e i edna od
merkite za namaluvawe na struite na kusa vrska, bidej}i vo golem broj
slu~ai strujata na ednofazna kusa vrska e dosta golema, duri i pogo-
lema (kako {to e vo ovoj slu~aj) od strujata na trifazna kusa vrska i
kako takva mo`e da bide merodavna pri izborot (dimenzioniraweto)
na opremata.