4 MODELI UCITELJEVEGA PROFESIONALNEGA RAZVOJA V nadaljevanju si bomo ogledali nekatere modele, ki osvetljujejo ubiteljev profesionalni razvoj iz razlitnih konceptualnih izhodi8e, Fullerjeva je oblikovalatrifazni model utiteljevega razvoja glede na izratanje utiteljevih dilem in skrbi. Huberman je ta model razSiril in ga vetnivojsko razvejal. V slovenskem prostoru je na osnovi Hubermanovega modela ablikovala ti, izvimi S model Javrhova. Berliner je znatilnostiutiteljev na posamezni stopnji razvoja od zagetnika do eksperta opredelil na Podtagi kogntivne tori shem. Dreyfus je poudarl vlogo spretnostirazumevanja skoziinterpretacjo. Ta se s profesionalnim napredovanjem spreminja in pomembno vpliva na zaznavanje, celostno presojo situacije in na odlovanje za akeijo. Chickering je uéiteljev profesionalni razvoj povezal s posameznikovim osebnostnim dozorevanjem. Sheckley in Allen pa vidita profesionalni razvoj predvsem kot proces izkustvenega utenj, ki poteka pri novincu bistveno drugaée in pomeni predvsem proces sprejemanja z minimalnim transformiranjem, v nasprot z visimi stopnjami, pri katerih delez transformacije postopoma naraiéa. Tudi Kolb izhaja iz teorije izkustvenega usenja, proces razvoja ‘odraslega pa pojasnjuje 2 2ivljenjskimi izzivi in naGini posameznikovega odzivanja nanje. Izkustvenos, zlasti v pomenu kooperativnega in skupinskega sodelovanja, poudarja tudi Fula, ki se zavzema za interaktivniprofesionalizem. Fox je utiteljev profesionalni razvo} osvetlil 2 vidika uéiteljevih ojmovanj pouka, poudaril je nelinearnost poklicne rasti in opozoril na modne stranske poti. Tudi Scardamalia in Bereiter sta poudarila kompleksnost utiteljevega profesionalnega razvoja, ki sta ga ‘opredelil z utiteljevimi pojmovanji pouka in razvijanjem sposobnosti refevanja problemov na vse vigji stopnji. Tethart poudarja sintetignost profesionalnega razvoja, v utiteljevi kompetenci se povezujejio kognitivna, morana in praktitna dimenzija,4.1 Model uditeljevega profesionalnega razvoja po Fullerjevi “Ta model je eden izmed prvih empititnih poskusov opredeljevanja profesionalnega razvoja. ‘Avtorica je utiteljev razvoj povezala $ spreminjanjem utiteljevega razmisljanja © profesionalnih dilemah (povzeto po Feiman in Floden, 1986: 521; Veenman, 1984; 161). Raziskave Laniera, Adams, utchinsona in Martraya ter Adamsa in Martaya, ki so spremljali uitelje v prvem, tretem in petem Jetu pousevanja v splosnem pottujejo model Fullerjeve (Veenman, 1984: 161; deloma tudi raziskava Furlong in Maynard, 1995). Z naraStanjem Stevila delovnih izkuSenj (eta slu2bovanja) se je ‘zmanjfevalo razmitljanje o lastni vlogi in poveevalo utiteljevo razmisljanje © semem pouku. Zanimiva pa je ugotovitev omenjenih aviorjev, da se utiteljevo razmisljanje o tstih profesionalnih rnalogah, ki so kakorkoli povezane 2 vpraSanjem discipline ali vptivom na uence, ne spremina 2 let profesionalnega razvoje, temvet ostaja v vseh fazah zelo podobno (prav tam). V nadaljevanju predstavijamo posamezne faze. Pa pretivetja (Survival stage) Pomeni obdobje, ko se utitlj prvié loti vodenje razreda in je zato usmerjen predvsem na svoj polozaj in_vlogo ter na vpratanje "profesionalnega prezivetje", Veenman (1984: 143) govori o "Soku realnosti", Utielja skrbi, ali bo imel pregled in kontrolo nad weno situacijo (tadi Zeichner, 1982). Znatilna je utiteljeva preobremenjenost z vpratanji © svoji usposobljenosti, ustreznosti oziroma profesionalni primemosti. Odkriti poskuéa _zmatilnosti Solske situacije in doloditi svojo viogo v njej ter predvidevati in zadovoljiti prigakovenja drugib. Tudi Unruh in Turner (Kremer Hayon, 1991: 428) ugotavjata, da je za to prvo fazo ali obdobje, ki naj bi po njunem mnenju trajalo od 5 do 6 let, znatilno utiteljevo prizadevanje, da bi vepostavil dobre stike z uéitelji Kolegi, ravnateliem, Ltenci,stari, Podobno opisuje to prvo fazo utiteljevega profesionalnega razvoja tudi Huberman (1992: 123) © Za drugo, v uéno situacijo usmerjeno faz0 ali fazo izkutenosti in usposobljenosti mastery stage) je zatilno, da se uitelj usmeri v sam proces poutevanja, in sicerk nalogam pouevanja Fa model navajn ud v Valent ~ Zljan, 199 in 199 er Valent Zuljan ke, 2007(Geaching task) in razredni situacii, Super (Kremer Hayon, 1991: 428) ugotavia, da se ». Po ugotovitvah Uiteivi profesionalni interesi v tej fazi zodijo in konkretzina Fesslera, Unruba in Tumera (Kremer Hayon, 1991: 428), Vonka in Schrasa (Putkova, 1990:102), Huberman (1992: 123) postnejo ute v tem obdobju bol goto vas, ‘oklengjo se rutne, rae imajo tradicionalne metode, napovedlivo in zmano. Za inoviranje s0 man} navduseni, pojevi se celo strah pred njim, varoke pa i8éejo v zunanjil

You might also like

• Didaktika (Zapiski)

  

  Document58 pages

  Didaktika (Zapiski)

  Ana Senčar

  100% (3)
• Učni Cilji - Konativna in Psihomotorična Taksonomija Po Bloomu

  

  Document94 pages

  Učni Cilji - Konativna in Psihomotorična Taksonomija Po Bloomu

  Ana Senčar

  0% (1)
• Didaktika Izpiski - Kognitivna, Konativna, Psihomotorična Taksonomija - POMEN OPERATIVNEGA OBLIKOVANJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH SMOTROV ZA USPEŠNEJŠI POUK

  

  Document12 pages

  Didaktika Izpiski - Kognitivna, Konativna, Psihomotorična Taksonomija - POMEN OPERATIVNEGA OBLIKOVANJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH SMOTROV ZA USPEŠNEJŠI POUK

  Ana Senčar

  No ratings yet
• • Magazines
  • Podcasts
  • Sheet music
• Didaktika (Dodatna Literatura)

  

  Document11 pages

  Didaktika (Dodatna Literatura)

  Ana Senčar

  No ratings yet