ZANIMIVO

Katero čustvo je povezano s katerim

organom?
V našem telesu se odraža naše počutje. To lahko preverimo s hitrim
preizkusom – ko smo jezni, dihamo hitro; ko smo prestrašeni,
‘zlezemo vase’, se skrčimo. Ta povezava pa gre še veliko globlje in se
odraža na srcu, ledvicah, jetrih ...

pixabay
22. 2. 2021

Skrivnostna vez med čustvi in organi

Krvne žile, limfni in živčni sistem ter sistem energetskih meridianov se prepletajo
med seboj in komunicirajo ter povezujejo celo najbolj oddaljene dele našega
telesa. To si najlažje predstavljamo, ko pomislimo na refleksoterapijo, pri kateri se
pritiska na določene točke na stopalih in tako vpliva na oddaljene organe in krepi
zdravje.

BESEDILO SE NADALJUJE PO OGLASU

Telemach s 30,8-odstotnim tržnim deležem zaseda
prvo mesto med ponudniki fiksnega interneta v
Sloveniji.

Kljub velikemu napredku diagnostike nam merilni inštrumenti in znanost ne

morejo razjasniti povezave med pritiskom prstov veščega terapevta na
stopalo in rezultatov – npr. boljšega delovanja jeter ali želodca. Težava je
nepoznavanje enega izmed glavnih elementov, ki določa zdravje – človeške
energije.
Čustva so energija
Energija se med drugim odraža tudi v čustvih. Čustva so naš specifičen odnos
do sebe, do drugih ljudi, predmetov, pojavov ali stanj, v katerih se
znajdemo. Doživljamo jih kot sestavni, neločljivi del nas samih. Medtem ko se z
njim istovetimo, pogosto postanemo to čustvo. Za osebo, ki jo pogosto vidimo v
čustvu jeze, bomo rekli, da je jeznoritež, ker imamo takšne izkušnje z njo, če pa
smo mi ta oseba, bomo imeli občutek, da smo se razjezili, ker nas je nekaj
razjezilo.

A pogosteje kot se jezimo, lažje nas je razjeziti. Zakaj? Ali to pomeni, da se

vsa čustva kopičijo v našem telesu in nas je vsakič lažje iztiriti? Kje se
kopičijo? Tradicionalna kitajska medicina razlaga povezavo med čustvi in
delovanjem naših organov. Čustvo je energijski dogodek, ki povzroča
naraščanje energije v določenem delu telesa, odvisno od tega, za katero
energijo gre.

»Pretirana ali potlačena čustva porušijo ravnovesje, ki moti delovanje telesa,«

opozarja zdravnica tradicionalne kitajske medicine dr. Wu Lingling iz Centra TKM
v Ljubljani in razlaga: »Čustva sama ne pomenijo neravnovesja v telesu. So pa
lahko pretirana ali pa jih ne doživljamo zaradi kakšnega travmatskega dogodka
(jih potlačimo) in zaradi tega pride do porušenega ravnovesja. Sreča in blaginja
npr. predstavljata pozitivno čustvo, dokler to ni pretirano in preide v vzhičenost,
kar lahko povzroči hitrejše bitje srca, visok krvni tlak in posledično (zelo
karikirano) povzroči srčni zastoj. Tako pozitivna kot negativna čustva so še vedno
čustva, potreben je le nadzor – da ne pride do presežka tako enega stanja
(pozitivnega, npr. sreče) kot drugega (negativnega, npr. občutka nesreče in
žalosti). V kitajski medicini ni nič samo belo ali črno, vse je treba gledati s stališča
nenehnega medsebojnega sodelovanja. Strah ni nujno negativno čustvo, saj je
določena mera strahu potrebna, da se zavarujemo pred nevarnimi okoliščinami.
Pomembno je obvladovanje čustev, da ne pride do odklonov in da se, kadar do
tega pride, ne prepuščamo določenemu čustvu (tako pozitivnemu kot
negativnemu) predolgo, saj to lahko vodi v neravnovesje in posledično v bolezen
določenega organa.«

Pogosta zmota je, da je ravnovesje, v katerega nas skušajo pripeljati različne

duhovne prakse, nekaj dolgočasnega, enoličnega in da povzroča
otopelost. Stanje ravnovesja je pravzaprav odsotnost negativnih čustev, kar
seveda ni možno doseči v vsakem trenutku, toda zavedanje o škodljivosti
nabiranja teh čustev nam bo pomagalo, da se jih lažje znebimo. Biti v
ravnovesju pomeni biti srečen in zadovoljen brez zunanje spodbude, naš um in
duh pa postaneta ustvarjalna, ker se ne ukvarjata s seboj. Bolj kot bo naraščala
zavest, lažje se bomo izogibali ustvarjanju takšnih čustev. In to seveda ni enako
kot potiskanje čustev.

Dr. Wu pravi, da moramo za ukrotitev negativnih čustev najti le pravilno

metodo – čim bolj moramo biti veseli in srečni, saj bomo težko postali jezni,
če bomo na življenje gledali z vesele plati.

In kako najti pravo metodo? Dr. Wu pravi, da vsak od nas najbolje ve, kaj ga
osrečuje in kako doseči blaženo stanje. »Da boste obvladovali stres in jezo, da ne
bosta postala kronična, vsakodnevna, bodite veseli. Pojte, plešite, potujte,
hodite v hribe oz. delajte to, kar vas osrečuje. Tako boste najpreprosteje
uravnavali stres, negativna čustva pa bodo hlapela ‘sama od sebe’.«

Nemoteni pretok
V nasprotju s stanjem ravnovesja različna čustvena stanja neposredno motijo
delovanje naših organov. Ko nas prevzema neko čustvo, preprečuje nemoten
pretok energije po meridianih, energetskih poteh, po katerih se energija razporeja
po telesu in prinaša gorivo do vseh sistemov v telesu ter ima vitalni pomen za
pravilno delovanje organov.

Čustvena stanja in zunanji vplivi neposredno vplivajo na delovanje našega

energetskega sistema ter s tem na stanje našega telesa v
celoti. Tradicionalna kitajska medicina opisuje, kako vsako čustvo, ki je pretirano,
lahko moti delovanje določenega organa. Dlje časa in bolj močno kot smo v
določenem čustvenem stanju, bolj se ta učinek kopiči in delovanje organa, na
katerega vpliva, se podira.

»Zavedati se morate, da vas bo pretirano čustveno stanje prej ali slej vodilo v
bolezen, zato svoje zdravje in srečo vzemite v svoje roke,« spodbuja dr. Wu in
opozarja, da ne smemo dovoliti, da bi se neko čustvo v našem telesu zadržalo
več kot dva do tri dni, v nasprotnem se v našem telesu že začne kazati presežek.
Dr. Wu obenem opozarja, da čustev ne smemo potlačiti, da jih moramo začutiti in
izživeti, a da ne smemo dopustiti, da bi preplavila celo telo, saj ga bomo s tem le
vrgli iz ravnovesja.

Jeza in jetra
Katero čustvo je povezano s katerim organom? Na to vprašanje odgovarja
stavek: Na jetra mi greš, ki opisuje, kaj se dogaja, ko se jezimo. Jeza proizvaja
motnjo v našem energetskem sistemu na jetrih, ki ne prejemajo energije, ki jo
potrebujejo, stara uporabljena energija pa se blokira in kopiči v njih. Takšno
stanje lahko primerjamo s tem, da bi vdihnili svež zrak in ga ne bi izdihnili. Torej,
ne glede na to, kako svež je bil zrak, moramo ga izdihniti. Jeza bo ustvarila to
blokado in stara energija se bo zadrževala v jetrih.

Če se torej preveč jezimo in tudi če jezo potiskamo, bo ta motila prejemanje

in sproščanje energije. Dan za dnem jetra tako izgubljajo svojo funkcijo. Ali to
pomeni, da je jezo treba ignorirati? »Ne, ker čustev ne moremo preprosto
izbrisati. So rezultat našega življenja. Toda če namesto jeze ali potiskanja jeze
izberemo razumevanje in ukrepanje z akcijo, bo negativna energija stekla iz
telesa in telo bo spet prešlo v harmonično stanje. Ne bo se nam torej treba
razjeziti, ker se jeza preprosto ne bo niti ustvarila,« pravi dr. Wu. Ljudje, ki
pogosto potiskajo jezo, razvijejo težke bolezni, kot so bolezni jeter ali tumorje.

Veselje in srce, žalost in pljuča

Pogosta žalost ali preveliko navdušenje vodita v neuravnovešenost
delovanja meridiana srca. Žalost ali zaskrbljenost po kitajski medicini lahko
peljeta do neravnovesja pljuč, ki potem lahko napreduje v neravnovesje
energije srca. Neravnovesje meridiana srca se med drugim odčita kot
zadržanost, bojazljivost, pospešeno potenje in bleda polt. Osebe, ki jim takšno
obnašanje preide v navado, tvegajo bolezni srca, osrčja, želodca in grla.

Strah in ledvica
Strah in depresija sta čustvi, ki najbolj poškodujeta vitalno energijo
ledvic. »Ledvice so vrata življenja, saj dajejo energijo celi vrsti drugih sistemov v
telesu: žlezam z notranjim izločanjem, ušesom, kostem, reproduktivnim organom.
So organ pomlajevanja, dobrega počutja in prenove. Zdrava energija v ledvicah
ustvarja odločnost in pripravljenost na spremembe, zato moramo ledvica nenehno
krepiti,« opozarja dr. Wu. »Krepite jih lahko z juho iz jajc, svinjskimi ledvicami ali
jetrci, najpomembneje pa je, da so vaša čustva uravnotežena, pomagate si lahko
tudi s prehrano.«

Zaskrbljenost in vranica
Zamišljenost, pretirano zapletanje vsega mogočega ali zmedenost so odzivi,
ki so povezani z neravnovesjem energije vranice. Če pogosto in dolgo
premišljujemo, se vračamo nazaj in spreminjamo odločitve, motimo pravilen
pretok energije skozi vranico. Telo se bo odzvalo s težavami z želodcem, prebavo
in kožo.
Če vemo, katera čustva so povezana s katerim organom, bomo lahko naredili
novi zemljevid svojega telesa. Težave, ki nas morijo, so opozorila in prošnje
telesa, naj spremenimo stališča in obnašanje. Če ozavestimo te znake in
spremenimo pristop, se bomo velikokrat lahko izognili razvoju negativnih čustev in
telo nam bo vrnilo z zdravjem in dobrim počutjem.

Pomagajmo si lahko tudi s petimi barvami (zelena, rdeča, rumena, bela, črna) in
petimi okusi (kislo, grenko, sladko, ostro, slano), ki jih bomo z raznovrstno
prehrano vnesli v telo in bodo pomagali uravnovesiti naše jezo, zaskrbljenost,
žalost in skrb.

Mirko Vragović, Petra Arula