DIGNITAS @ Tchnologija trdih prijemov: diskreditacije in Likvidacije ... Skrivnostno izginotje Laure Bush in druge zgodbe: deset let doig labodji spev neodvisno-odvisnih medijev Drago Jancar Skrivnostno izginotje Laure Bush Sre€anje med amerigkim in ruskim predsednikom, Bushem in Puti- nom, v Sloveniji je bilo upraviteno medijski dogodek par excellence, pozornosti slovenskih poroéevalcev je bila deleZna sleherna podrob- nost, videli, sli8ali in brali smo, kdo se je s kom poalil in kako, kakSne kravate so gospodje nosili in kaj sta med izletom na Bled videli, jedli in si podarili prvi dami Slovenije in Amerike. Dogodek je bil medijsko tako pokrit in obkoljen, da iz tega obroéa ni mogla, kot se rece, ne- opaZeno uiti niti mi’. Mi§ ni uSla, pac pa je neznano kam izginila Laura Bush, Zena ameriSkega predsednika. Po poroéanju slovenskih medijev se je po obisku Bleda vrnila na letali8¢e Brnik, kjer si je »privoScila daljgi potitek« in tam potakala na svojega soproga. Sele kaksnih deset dni pozneje smo iz verskega tednika Drudina izvedeli, da je first lady obi- skala najvecje slovensko romarsko sredi&ée na Brezjah, kjer se je vpisala v knjigo obiskovalcev itn. Nié Cudnega, da so stvar zamoléali, bi rekel marsikdo, ki pozna slovenske razmere, tudi med Clintonovim obiskom Ljubljane so mediji gladko presligali predsednikov »God bless you, nih- ée ni natisnil teh besed, celo uradni prevajalec med neposrednim tele- vizijskim prenosom je ob njih za hip ostal gluh in zato tudi nem. Toda Ge pomislim, da bi moral razloZiti kakSnemu zahodnoevrop- skemu novinarju, zakaj se je to zgodilo, bi se znaSel pred zelo za- pleteno nalogo. Ce bi rekel, da je slo za povsem obroben dogodek, ki ni bil vreden pozornosti javnosti, bi se zlagal, kajti med temi veli¢ast- nimi dogodki, ki so »malo Slovenijo postavili na svetovni zemljevids, je bilo treba brati in posluSati vsakr3ne bizarnosti, ki so se tedne vlekle kot éreva po naSem tisku in, denimo, posluSati na televiziji Se tedne pozneje »strokovne« debate o ustreznosti kostuma neke gospe iz pro- tokola. Ko bi rekel, da uredniki najbrz ne marajo klerikalcev, bi vseeno teZko razloZil, kaj imata s klerikalizmom opraviti amerika first lady in 135DIGNITAS tal Tehnologija trdih prijemov: diskreditacije in likvidacije — character assassination brezjanska Marija. Vsak korak naprej pa bi bil korak v brezno butal- skega medijskega in tudi druzbenega misterija. Tak sistematicno za- moléan dogodek se res zdi s stali$¢a normalnega sveta nekaj nenavad- nega. Raje bi rekel: zelo smeSnega. Vendar ni tako smeno, kakor je nenavadno in pravzaprav teZko razloZljivo, da kakor v kakSnem Mini- strstvu resnice vsi vidijo, kar je treba videti, in spregledajo, kar je treba spregledati. In ko Glovek to marginalijo povezZe z notranjepoliti¢nim Zivljenjem te dezele, potem ni stvar ve¢ ne smeSna in tudi ne nena- vadna: tukaj ve¢ kot devetdeset odstotkov tiskanih in elektronskih me- dijev zmeraj precizno ve, kateri dogodek je treba opaziti in katerega spregledati, koga je treba pohvaliti in koga kritizirati. Devetdeset od- stotkov teh medijev ni Se nikoli zapisalo kriti¢ne besede o predsedniku republike, ki si seveda zasluZi veliko pohval Ze zato, ker je toliko Casa to, kar je, a zasluzi si, bogme, tudi kakSno kritiko. O predsedniku vlade in njegovi stranki pa se kriti¢no piSe samo takrat, kadar ju zanese malce preveé na desno od linije, ki jo dolocajo predsednik republike, njegovi svetovalci, uredniki, borci, kriminalisti in drugi absolutno lojalni po- daniki. Za kritiko ali celo surove obraéune je tu zmeraj na voljo opo- zicija. In &e ta opozicija po pomoti pride za nekaj mesecev v vlado, je treba to vlado od prvega trenutka sesuvati do temeljev. Ne samo s komentarji, tudi z napa¢nim poroéanjem. Kolicina demantijev tukaj presega vsako razumno mejo. JanSeva in Puénikova SDS mora ves as svojega obstoja demantirati ali dodatno pojasnjevati tako rekoé sle- herno porodilo o svojem delu ali celo tiskovni konferenci. Bralec se véasih ob vseh teh popravkih vpra8a kakor njegova uciteljica v osnovni Soli: ali so sedeli na uSesih? Seveda niso, oni napatno pisejo povsem zavestno in povsem brez slabe vesti. Popravek nikoli vsega ne popravi, pisma bralcev ne umivajo madeZev. V Casu kratkotrajne Bajukove vla- de njeni tiskovni predstavniki praktiéno niso mogli poéeti drugega kot korigirati napacne, izkrivijene, zlonamerne informacije. Je potem smes- ni medijski nedogodek z Lauro Bush sploh kakSno nakljucje? Po desetih letih demokracije se ni mogoée veé izgovarjati na drzav- Ijansko vojno, na domobrance in partizane, na petdeset let nesvobod- nega tiska, na klerikalce in komuniste; slovenski medijski prostor je mogocte presojati edino po njegovih rezultatih, se pravi kvaliteti in ob- jektivnosti informacij, Zivem in analitiinem, po moZnosti nepristran- skem komentiranju v sluzbi javnosti, ne pa strank, lobijev ali finanénih kartelov. In ti rezultati so borni. Novinarstvo, ki celo pri poroéanju, kaj Sele pri komentiranju ni sposobno osnovne verodostojnosti, s profe- sionalnega vidika ni vredno pocenega groéa. 136DIGNITAS Skrtenostno izginotje Laure Bush in druge zgodbe: deset let dolg labodjt spev ... Neodvisna odvisnost slovenskih medijev Po desetletju Zivljenja v demokraciji se bomo morali njeni privrzenci in zagovorniki sooéiti s Se eno kruto resnico: mediji v Sloveniji niso yse blize neodvisnosti ter profesionalnim standardom demokratiénega zahodnega sveta, kakor smo pri¢akovali, ampak so z vsakim mineva- jocim letom dije od njih, natanéneje reéeno — globlje pod njimi, Kdor vsaj nekoliko spremlja tuji tisk, bo tej ugotovitvi pritrdil; kdor kaj ve o medijih postkomunisti¢ne Evrope, pa bo moral dodati Se bolj Zalostno ugotovitev, da je bila namre¢ tudi tam preobrazba iz partijsko nadzo- rovanega v demokratiéni tisk veliko hitrejSa, ucinkovitej§a in bolj kva- litetna kakor pri nas. To je toliko bolj presenetljivo, ker je imelo slo- vensko novinarstvo daleé ugodnejSo osnovo. Kijub permanentnim pri- tiskom in vsiljivemu usmerjanju se mu je v liberalnejSem jugoslovan- skem in slovenskem komunizmu uspelo profesionalno sorazmerno dobro razviti, posameznim novinarjem in urednikom je uspelo vzpo- staviti relativno avtonomijo poroéanja in komentiranja, od sredine osem- destih let naprej pa je sploh kazalo, da napredovanja k resni¢ni plural- nosti in neodvisnosti tiska ni veé mogoée ustaviti. Vendar se je evi- dentno zgodilo prav to, morda Se vet kot to, stvar se ni samo ustavila, ampak je glede na moZnosti in zahteve sodobne demokracije celo v vsebinski regresiji. Pravim vsebinski, zakaj tehnologija, specializirane rubrike, kvantiteta novih medijev, kvaliteta in obseg oglaSevanja, vse to je oditno napredovalo. Kjer imamo opraviti s stroko, denimo na kulturnem in znanstvenem podroégju, smo vsaj v glavnem prica pro- fesionalnemu delu, tukaj se pat ne da goljufati. Toda takoj ko se so- otimo s politi¢nimi vpraSanji, predvsem pa z interesnimi spektri, potem je tes videti, kakor da vse skupaj leze nazaj v partijske Case, v odvis- nost, ubogljivost in podrejenost centrom znane stare politi¢ne moéi, ki je medtem pridobila Se usodnejSo in dolgoroéneje ucinkujoco moé — moé kapitala. Doslej smo tak razvoj, bolje reéeno regresijo, lahko kot bralci opa- zovali zgolj skozi prevzetnost in strastno politi¢no pristranskost vecin- skega dela polititnih novinarjev. Nekaj dogodkov zadnjega asa pa nam daje misliti, da gre za hujSe reci; poéasi se nam odstira pogled na poSastno prizoriSée neusmiljenega prisvajanja in podrejanja medijskega prostora, ki smo ga v Jurcigevem skladu v skladu s klasi¢nimi poj- movanji demokracije slovesno — in naivno — oklicali za Getrto oblast. Najbrz se je Ze takrat kdo krohotal nagi naivnosti, kdo od tistih, ki imajo oblast nad mediji. Danes gre seveda na smeh tudi meni. Pravzaprav 137DIGNITAS Bi Tehinologija wdih prijemov: diskreditacije in likvidacije — character assassination smo lani, ko nas je osrednji dnevnik Delo zaéel skoraj paniéno opo- zarjati na moZnost, da bi nekdo — menda Mohorjeva druzba — odkupil precej Delovih dnevnic, ki so v lasti drzavnega Kapitalskega sklada, Sele prvié videli, kako ta re€ funkcionira. Opozorilo se je glasilo: €e bo postal vecinski lastnik delnic Dela nekdo drug, in ne drzavni Kapital- ski sklad, bo v temelju ogroZena neodvisnost slovenskih medijev. Lo- gika je cudna, zakaj bi namreé bila ta neodvisnost pogojena z lastni- Stvom nekega drzavnega sklada, ki ga seveda vodijo interesi politicne stranke na oblasti. Sklad v osebi njegovega predsednika, lana stranke, ki se je takrat iz vlade umaknila v opozicijo, je nemudoma prodal del- nice Dela tovarni gospodinjskih strojev Gorenje, kjer jih je z odprtimi rokami pri¢akal njen direktor, sposoben gospodarstvenik, a nedvomno star in zvest partijski kader. Ta kombinacija se paé v vsakem primeru nujno ne izkljucuje. In »neodvisnost« Casopisa je bila reSena, panike je bilo konec, njegove »reSiteljske« poteze niso nagradili samo v »ogroze- nem« Casopisu, ampak, zanimivo, tudi pri konkurenci, v jubljanskem Dnevniku. Direktor je kmalu dobil iz rok predsednika republike tudi visoko odlikovanje, zlati znak svobode; dobro je, sem se poSalil na ta racun, da ni dobil Gastnega znaka svobode tiska. Vsekakor pa sem ob tistih dogodkih in pani¢nih pisanjih prvié pomislil, da vpraSanje o ne- odvisnosti tukajSnjega novinarstva ni povezano samo z vpraSanjem o znanju in osebni integriteti Casnikarjev in urednikov, pac pa tudi z mnenji in odlocitvami vsaj treh oseb: a) predsednika drzavnega Kapi- talskega sklada, b) direktorja tovarne hladilnikov in c) predsednika republike, morda pa tudi v obratnem vrstnem redu. Sledila je odsta- vitev glavnega urednika dnevnika Vecer, kjer bi brez teZav z nekaterimi drugimi protagonisti v glavnih vlogah lahko orisali podobno shemo za zagotavljanje »neodvisnosti« Casopisa. To se je zgodilo proti volji novi- narjev Vecera in ob zgovornem molku Drustva novinarjev Slovenije. Dogajanje na nacionalni televiziji, kjer se je novinarski sindikat ne- uspesno skuSal otresti paternalizma aktualne politike in njenih nespo- sobnih upraviteljev, bi Ze bilo dovolj, da sliko, éeprav z mnogimi manj- kajocimi fragmenti, zaokroZimo. A potem je prisel Se detajl, ki je sliko in problem izostril v globino. Cetrtega aprila letos je nekdanji novinar Mladine Stanislav Kovaé v tedniku Mag objavil Glanek, v katerem je s pri¢evanjsko neposrednostjo, prizadetostjo in verodostojnostjo razkril, kako je »neki veliki oglaSevalec« Mladini odtegnil vse oglase samo zato, ker je on, Kovaé, kritiziral nepravilnosti v financiranju predvolilne kampanje predsedniskega kandidata Milana Kuéana. V redakciji so svo- jega kolega trdo prijeli; ali hoée uniditi Casopis? Predsednik republike 138DIGNITAS Ml Skrivnostno izginotje Laure Bush in druge zgodbe- deset let dolg labodji spev ... je avtorja kritiénih zapisov povabil na kavo, na katero pa, piSe Stanislav Kovaé, ni in nikoli ne bo Sel. Bralec, ki je doslej morda samo slutil, kak$ni so razlogi za monolitno politi¢no unificiranost slovenskih me- dijev, se mora ob tej povezavi politike in kapitala, ki z zdruzenimi moémi nadzorujeta in usmerjata medije, zdrzniti in zamisliti: tako torej grejo te stvari. In Ce grejo tako, potem bomo seveda laze razumeli tudi napade novinarjev in politikov na zamisel o skladu za pluralizacijo medijev, ki jo je pripravilo ministrstvo za kulturo v Casu, ko ga je vodil Rudi Seligo. In ga je nova-stara vlada takoj spet umaknila iz zakon- skega predloga. Tako Delovo panigno pisanje o zagotavljanju neodvisnosti medijev nenadoma dobi povsem jasen kontekst. Tu paé ne gre za to, kar piSejo v Delu, Dnevniku, kar govorijo na nacionalnem radiu in drugod. Tu si v resnici z zdruZenimi moémi postkomunistiéna oblast in njeni servilni postkomunistiéni uredniki prizadevajo, da ohranijo status quo: gre, skratka, za zagotavljanje odvisnosti medijev. Kaj preostane bralcu Nisem samo enkrat sliSal o€itajotega vpraSanja svojih literarnih pri- jateljev: kaj pa je tebi tega treba? Pi8i svoje knjige, to znag, v politiki in slovenskem medijskem prostoru se tako ali tako ne da ni¢ spremeniti. Morda se res ne da — nothing to be done, kot se glasi prvi stavek zna- menite Beckettove igre o dlovedkem in zgodovinskem absurdu, toda to Se ne pomeni, da je treba moléati. Te stavke piSem na povabilo zdruzenja nenavadnega imena ~ Zavod za o%ivitev civilne druzbe — in na vztrajno nagovarjanje njegovega Clana, siroko izobrazenega in po- gumnega moZa, Andreja Aplenca, ki je imel moZnost med svojim stro- kovnim delom dolga leta spremljati demokratiéne medije v ZDA. In ne dvomim, da si je tudi ta skupina neravnodusnih drzavljanov postavila tak&no ali podobna vpraganja. Ali ni premislek o slovenskem medij- skem prostoru opravek za sociologe, denimo bolj specifitno: komu- nikologe, za analitike slovenske tranzicije iz totalitarizma v demokra- cijo, ali ni to predvsem eminentno vpraSanje za novinarje same, ki jih je samo v drustvu profesionalnih novinarjev vet kot tisoc? Gotovo da je, toda velika vetina med njimi je s stanjem kratkomalo zadovoljna, s tem zadovoljstvom pa si kot bralec ne morem veliko pomagati, moja vsakdanja bralska, posluSalska in gledalska izku8nja mi namre¢ po- vzrota vse vetje nelagodje. Toliko vetje, kot je zadovoljstvo socio- logov s Fakultete za druzbene vede in novinarjev samih, toliko globlje 139DIGNITAS f Tehnologija trdih prijemov: diskreditacije in likvidacije — character assassination je moje — braléevo — nezadovoljstvo. V nekem intervjuju sem na vpra- Sanje, kaj si mislim o medijski situaciji pri nas, natanéneje o novih casopisih, ki so nastali in hitro izginili, ta svoj obCutek skuSal takole izraziti: Meni je vseeno, ali nov ali star, konzervativen ali liberalen, rad bi imel normalen €asopis. To, kar ima vsak zahodni Evropejec vsako jutro, namreé kvaliteten Casopis, ki lodi jasno in precizno informacijo od poatenega in ideolosko neobremenjenega komentarja, ki spoStuje jjudi, o katerih pide, ki pametno piSe o politiki in kulturi, 0 gospodar- stvu in znanosti, o knjigah in glasbi, o slikah in pokrajinah ... ki Clo- veka Ze pri zajtrku ne pobljuva s svojo ideolo&ko in Clove3ko surovost- jo ... ta najpreprostej§a Zelja je v Sloveniji ocitno nedosegljiva. Nasilni primitivizem nekaterih slovenskih tiskanih medijev je dosegel nevarno stopnjo, tu res ni vet lahko Ziveti. Zmeraj nekoga — seveda ne vseh po visti, ampak natanéno usmerjeno — preganjajo, smesijo, Zalijo. Ce na naslovnici asopisa, ki smo ga nekoé imeli radi, objavijo fotomontazo javne osebe, ki si ti8Gi cev piStole v usta — v tem primeru Janeza Janie, lahko pa bi bil kdorkoli drug — ali ni to napad na najosnovnejge Clove- kovo dostojanstvo, ali ni to tisto, Cemur na Nem8kem pravijo Rufmord? Tista nevidna »glajhSaltungas, ki jo je nemirni Kochekov duh z grozo opazoval pri svoji tovarigiji v letih po vojni, se je na €uden natin po- daljSala in obdrZala v svoji najnizkotnejgi obliki. In stvar je tako daleg, da javnost ob tem moldi, pametni ljudje se umikajo v zasebnost. Slo- venska javnost je dobro ustrojena koza, razpeta Cez ta medijski boben, po katerem neusmiljeno nabijajo. S tega stalis¢a, iz takSnega nezadovoljstva tore] vseeno piSem in govorim. Zato, ker si kot bralec, posluSalec in gledalec v letu 2001 v slovenskem in evropskem postkomunisti¢nem prostoru Zelim normal- ne €asopise, radijske in televizijske postaje, korektne, objektivne, pro- fesionalne, takSne, ki zrcalijo pluralnost slovenske druzbe, ki dajejo besedo tako vladi kot opoziciji in ki vsakokratno viado, parlament, da, tudi pravosodne organe ali pa samo obéinsko oblast nadzirajo v imenu skupnega blagra drZavljanov in njihove republike. In ne govorim kot povsem nekvalificiran bralec. Navsezadnje sem nekaj mesecev veé kot tri leta delal kot profesionalni novinar in imel sem moZnost dodobra spoznati razmere, v katerih sta vladali prikrita cenzura in vsakodnevna samocenzura, v katerih se je do tragikomi¢nih razseZnosti razraSéala novinarska servilnost in hkrati z njo ideoloSka napadalnost do vsa- krSnih »razrednih sovraznikov«, Se meni je tezko priznati, da se tukaj Ppravzaprav nic bistvenega ni spremenilo. Vodilni Ijudje v tukaj8njih medijih so tako zliti v monolit postiomunistitnega vsevladja, tako po- 140DIGNITAS Bl Skrivnostno izginotje Laure Bush in druge zgodbe: deset let dolg labodji spev ... vezani z lastniki in upravljalci kapitala, tako potoplijeni v svoje lagodno samozadovoljstvo, da nobena dobronamerna pripomba, nobena ana- liza, nobeno bralsko nezadovoljstvo ne more zmotiti njihovega miru. Ampak naj bo zapisano in naj bodo tukaj nekatere stvari ponovljene, Ze zato da se bo nekoé vedelo, da bo morda nekoé kak neobremenjen novinarski profesionalec, ki mu bo to pisanje prislo v roke, videl in vedel, kako smo vsaj nekateri gledali na stanje stvari v tem bistvenem segmentu demokracije, kaj smo govorili in mislili AnnoDomini 2001. Kratek ekskurz v preteklost Vonj po sveZe potiskanem rotacijskem papirju, ropot pisalnih stro- jev in brnenje teleksov, to so tako rekoé vonjave in Sumi moje mla- dosti. Skoraj so¢asno, kot sem zaéel pisati literaturo, me je z vso silo potegnilo vase Casnikarstvo, najprej kot sodelavca in kmalu zatem pri manj kot dvajsetih letih glavnega urednika Studentske Katedre, to se je po dveh letih konéalo z mojo odstavitvijo in odstopom celotnega ured- nidkega odbora. Likvidacijo je izvedla partijska organizacija na univerzi, pa Ceprav nihGe med nami tedaj ni bil njen Clan. A to je bilo za tiste €ase nekaj samoumevnega. Danes je vse to seveda komaj mogoée ra- zumeti, moja in naga kritika tedanjih druzZbenih razmer je danes videti nedolZna. Partijska organizacija na univerzi je recimo znorela ob mo- jem Clanku z naslovom Za nacelo pluralizma, Ceprav niti meni same- mu ni bilo prav jasno, kakSen pluralizem si Zelimo, vsekakor nismo mislili na veéstrankarsko demokracijo, hoteli smo pravico do vegje raz- liénosti mnenj, vet svobode v izrazZanju, vet kisika skratka. Ampak to je bilo preveé, preveé je bilo tudi, ker smo ob znameniti »cestni aferi« izdali posebno &tevilko Katedre, s katero smo podprli Staneta Kavéita in se posebej zamerili Mitji Ribici¢u. Partijski strah je imel velike odi, v obseZni analizi so ugotavijali naSe povezave s Studenti v drugih jugo- slovanskih republikah in tujino, poskuse, da bi ogrozili oblast delav- skega razreda in sistem socialisticnega samoupravljanja ... takSno ured- ni8tvo je bilo treba nemudoma likvidirati. Kljub tako slabemu izhodi8¢u sem potem nekako pristal med novinarji Vecera, kjer sem napravil, kot se reée, bliskovito kariero od poroéevalca na lokalni, mariborski ru- briki do sodelavca na »kulturi« in reporterja pri 7D. Moja druga, tokrat profesionalna novinarska zgodba se je konéala precej bolj dramati¢no kakor ona pri Katedri. Bila so sedemdeseta, svincena leta, ki se jih v svoji mladostni ambicioznosti nekako nisem zavedal, Ceprav zdaleé nisem bil slep za stvari okrog sebe: Kavéicev padec, nekak’no Titovo 141DIGNITAS Bi Tehnologija trdih_prijemov: diskreditacije in likvidacije ~ character assassination pismo, ki so ga kot obredno zaklinjanje brali v partijskih celicah, ob- racun z liberalizmom in tehnokracijo, bogsigavedi s Gim vse, razmere so sé po sorazmerno odprtih Sestdesetih letih vse bolj oZile. Ampak moja narcisoidna samozaslepljenost vsega tega ni hotela sprejeti, pisal sem ostro, ironiéno, imel sem veliko bralcev, v redakcijo so dezevala pohvalna pisma, Otmar Klip&teter, pravi novinar, ki je Ze tedaj razumel, da je tisk tukaj zato, da kontrolira in tudi kritizira oblast, me je podpiral, izdajali smo Se kar dober tednik 7D, naklada je rasla, dobil sem Tom- $iGevo nagrado Dru&tva novinarjev Slovenije za svoje reportaze — pred €asom mi je Alenka Puhar poslala fotografijo iz Narodne galerije: na njej sva mlada nagrajenca, ki dobre volje gledata v prihodnost. A v istem majskem mesecu kot nagrado sem dobil tudi udbovsko preiska- vo v stanovanju in redakciji. Zaplenili so mi knjigo Borisa Pahorja Odi- sej ob jamboru in Ganek z znatilnim naslovom Svoboda misliti dru- gace. Udbasi, ki so Sarili med mojimi papirji v redakcijskih predalih in med sjuhami v omarah mojega stanovanja, niso vedeli, da gre za citat Rose Luxemburg. Vendar ~ znatilno za tisti Cas — niso me postavili pred sodisée zaradi mojega pisanja, zaradi katerega so, kot sem pozneje izvedel, 3kripali z zobmi. Jaz seveda tega Skripanja nisem sligal, kadar mae je kdo nanj opozoril, sem se smejal. Treba je bilo v stari-novi stali- nisti€ni maniri najti nekaj bolj usodnega, stvar, ob kateri se je Sepetalo in je ob njej tudi pogumnim ljudem, ki bi me morda vzeli v zaSéito, zledenela kri v Zilah: povezava s sovraZno emigracijo, Sirjenje sovrazne propagande s knjigami V Rogu leXimo pobiti in Zebotovo Slovenija véeraj, danes, jutri. O podrobnostih ne bi govoril, padec je bil globok in posledice dolgotrajne. Direktor, prav tako nekdanji novinar, mi je odpoved delovnega razmerja poslal kar v zapor, pravzaprav me je tam Ze Cakala, nisem dobil knjig, ki sem jih zahteval prvi dan, paé pa list papirja, s katerim so me vrgli iz novinarske sluzbe. V Ljubljani so pri- blizZno v istem éasu zaéeli s pregonom zoper BlaZita, Miklavcita in Vilénika, na FSPN se je za¢ela gonja zoper Stiri profesorje, prostor se je povsem zoZil. Z naSimi in mnogimi drugimi kazenskimi pregoni manj znanih ljudi je bilo drugace misleCo Slovenijo mogoée hitro in uspe’no zastrasiti in disciplinirati. In seveda mnoge urednike in novinarje, ki so morali sodelovati pri gonjah zoper nas, tudi za dolgo Gasa, danes se mi zdi, da za zmeraj — zavezati k posluSnosti. DoZivel sem, resnici na |ju- bo, tudi nekaj solidarnosti, v glavnem prikrite, po treh mesecih mojega zapora tudi Ze bolj odloéne: pro&njo za pomilostitev, ki je bila za tisti €as pravzaprav Ze kar protestna peticija, je podpisala vrsta slovenskih pisateljev, pozneje, ko sem bil Ze zunaj, se jim je previdno pridruZila 142DIGNITAS B Skrivnostno izginotje Laure Bush in druge zgodbe: deset let dolg labodyt spev tudi skupina novinarjev. Cakala so me leta molka, najprej Cisti berufs- verbot, ko ne samo, da nisem mogel nazaj v poklic, ki sem ga rad opravljal, ampak tudi niéesar nisem mogel objaviti, tudi nobenega lite- rarnega dela ne. Po€asi so se razmere zaéele tajati, komunisti¢ni mo- nolit je za¢el pokati na vseh koncih, a moje Zivljenje se je skoraj po- vsem obrnilo v drugo smer, k umetnosti. Deset let dolgi »-labodji spev rezimskega novinarstva« Vseeno sem ostal strasten bralec Casopisov, doma¢ih in tujih, in vseeno sem konec osemdestih let doéakal z velikim upanjem, da se bo, ée se Se ni, v kratkem na podrogju tiska, radia in televizije vse radikalno spremenilo. Leta 1990 sem bil dokonéno prepriéan, da je napotil konec »samoupravnega socialisti¢nega novinarstvas, v katerem je novinar po tedanji definiciji »druzbenopolitiéni delavec.. Mladina, Delo s Sobotno prilogo, celo okoreli Dnevnik in dogmatski Vecer, tele- vizijske oddaje, vse je bilo v nekak3nem gibanju, kazalo je, da izbruha svobode, nastanka novih in preformiranja obstojecih medijev ne more nié vet ustaviti. Povsem samoumevno se mi je zdelo, da bodo mnogi novinarji zdaj z obema rokama poprijeli za ponujeno prilozZnost, da bodo za¢eli urejati svoje Casopise in pisati neobremenjeno in krititno, kakor so si zmeraj Zeleli, vsaj tako so v zasebnih pogovorih zatrjevali. Navsezadnje se je to zaelo dogajati v vsej Vzhodni Evropi, zakaj se ne bi pri nas. Avgusta 1989 sem bil v VarSavi pri¢a rojstvu svobodnega tiska. Z Adamom Michnikom sva sedela vsak na svoji strani razmajane pisarniSke mize v pritli¢ju nekega stanovanjskega bloka v predmestju, majhna soba je bila prostor glavnega urednika Gazele Wyborcze, 8e nekaj sob okrog nje je bila celotna redakcija. Adam je rohnel zoper Se zmeraj obstojeco cenzuro, z rokopisi so prihajali mladi ljudje, svoboda tiska se je nezadrZno blizala, pravzaprav je bila Ze tukaj. Gazeta Wy- borczaje iz tistih razmer postala najvedji poljski in eden najuglednejgsih evropskih Casopisov. Razmere so se spremenile tudi na CeSkem, Lido- va demokracija je postala in ostala odli¢en Casopis novega asa, libe- ralnih nazorov, podobno je bilo na MadZarskem. Tudi na SlovaSkem je €ez nekaj let zaéel izhajati dnevnik SME, ki ga ureja moj znanec in prijatelj iz pisateljskih krogov Martin Sime¢ka, sin preganjanega marksi- sti¢nega filozofa. Nastop novih Casopisov je spremenil tudi obstojece dnevnike, Nekoé zloglasno ce3ko komunisti¢no glasilo Rude Pravo, recimo, je danes éasnik demokrati¢nega profesionalnega profila, ena- ko velja za Casnike na Poljskem, na MadZarskem ali v Vzhodni Neméiji. 143DIGNITAS # Tehnologija trdih prijemov: diskreditacije in likvidacije ~ character assassination Hrvaska, o kateri znajo nekateri slovenski ksenofobni politiki, pa tudi mediji, povedati toliko slabega, je imela celo v Tudmanovem Casu bolj pluralno medijsko sceno, kot jo je kadarkoli imela Slovenija. Izhajal je izrazito opozicijski dnevnik Novi list, tedniki pa so bili malodane vsi izjemno kriti¢ni do oblasti. Tudi dana&nje stanje je, v primerjavi z raz- merami v Sloveniji — pluralno. Zdi se, skratka, da nikjer ni vet mogoée, da bi v vsakdanjem novinarskem in druzbenem Zivljenju nenehno po- grevali stare ideoloske zdrahe in staro bojno terminologijo. Nikjer razen pri nas. Po trenutkih nacionalnega in druzbenega kon- senza, ki je Slovenijo sretno spravil iz vse bolj brbotajo%ega balkan- skega kotla in njegovih vse bolj nesvobodnih in diktatorskih praks takSne ali drugatne provenience, se je odprla pravzaprav sijajna per- spektiva neke srednjeevropske druZbene razgibanosti, tolerance, poli- tiCnega tekmovanja za blagor republike in njenih drzavljanov. Toda pri ustvarjanju takSne perspektive so najprej odpovedali prav mediji. De- mosovo vlado so zaéeli napadati z ihto, ki jo je bilo mogoée pripisati samo dolgo nesvobodnim ljudem. Demos in njegove politike so v Ste- vilnih Gankih primerjali s Partijo, in to s tolikno intenzivnostjo, da sem jim za hip, Bog mi odpusti, celo sam nasedel. Po nekem sestanku ured- nistva Nove revije sem mimogrede rekel Pucniku: razpustite Ze ta De- mos, naj se pokaZejo prave strankarske razlike. Ne mislim, da sem kaj vplival na poznejgo odloéitev, ki je bila res takSna, bila je opazka iz splo&ne, doktrinirano naelektrene atmosfere, ki sem ji tudi jaz nasedel. Nekateri smo si splo3ni napad na prvo demokratiéno vlado razlagali v tem smislu: vse tisto, kar je bilo treba urednikom in novinarjem v dol- gih letih nesvobode, pritiskov, samocenzure in prisiljenega oportuniz- ma zatajevati in skrivati v sebi, je zdaj, razumljivo, pridrlo na dan. Ce- prav je bilo med tem pisanjem veliko znamenj, ki so kazala na stare partijske in udbaSke zaveze, denimo pri neokusnem in poniglavem pisanju o Gloveku z visokim intelektualnim in moralnim formatom, kakr8nega je poosebljal Joze Pucnik, smo menili, da je to vendarle prehodno obdobje, z znamenitim Strajkom slovenske televizije vred, Strajkom, ki je izbruhnil zaradi ene same JanSeve nekoliko netaktne izjave, da so namre¢ napadi televizije na novi parlament »labodji spev reZimskega novinarstva«. Ni bilo prehodno obdobje in ocena je bila povsem napatna. »Rezimsko novinarstvo« se je utrjevalo na starih, sicer nekoliko prikritih, ideolo3kih branikih, v novih tranzicijskih razmerah je iskalo prostor za preZivetje, a se je hkrati Ze zapiralo v bastione, s pomoéjo katerih se je utrjevala polititna in gospodarska moé postko- munistov, kolikSna je ta moé, se vidi danes. A povsem razloéno se je 144Laure Bush in druge zgodbe: deset let dolg labodyi spe dalo slutiti Ze takrat, po padcu Demosove vlade. Naenkrat je v deZeli spet sijalo sonce, nova vlada je delovala dobro, odliéno ... in stvari so Sle svojo pot. Zakaj je prislo do takSnega razvoja, povsem drugatnega kot v vsej Vzhodni Evropi, si ne znam dobro pojasniti. Ena od najbolj raz3irjenih razlag je ta, da je bil paé jugoslovanski in posebej slovenski partijski reZim, zlasti v osemdestih letih, veliko bolj blag v primerjavi z onimi na Vzhodu, prehod je bil mehek in restavracija postkomunistov toliko la%ja, Michnik pravi temu »Zametna restavracija«. A on lahko »Zametno restavracijo« vsaj javno definira, saj ima Casopis, pri nas so Ze skoraj vse moznosti za to zaprte. Druga moZna interpretacija je obnovitev stare slovenske klerikalno-liberalne, celo domobransko-partizanske shizme, ki so jo obnovili in vsilili kot centralno slovensko dilemo prav nekdanji partijci. V danaSnji Evropi paé nihée note biti nasprotnik »anti- fa3izmas ali se izrekati za -klerikalizems, prostodu8ni odjemalci te par- tijske manipulacije pa je seveda sploh ne vidijo. Nasprotovanje »kle- tikalizmu« pri nas nima liberalnih ali razsvetljenskih osnov, temveé partijsko-ideologke, z antiklerikalizmom in podobnimi zmeraj novimi ideoloskimi konstrukti se je neskonéno okrepil poloZaj postkomuni- stov. Mediji in novinarji v njih so se odlodili za lagodno pot, oni so paé na strani laitnega, naprednega evropskega sveta, najraje bi si dopo- vedali, da so tam pravzaprav ves as bili, skupaj s svojimi ¢asopisi, ki so imeli v glavi napis »Proletarci vseh deZel, zdruZite se«, skupaj s sta- tusom novinarjev kot druzbenopolitiénih delavcev in svojimi partij- skimi celicami. Refleksija, premislek lastnega nekdanjega in novega polozaja je seveda neskonéno teZja, veliko udobneje je biti zmeraj na »pravie strani. Se zlasti Ge je na tej strani danes tudi kapital. Stari opor- tunizem in sklanjanje glave pred Moéjo je v novih razmerah zadobil paé nove oblike, nova forma — stara vsebina, pri vojakih smo temu rekli bolj brutalno: isto sranje — novo pakovanje. Danes, leta 2001, ni teZko ugotoviti, da se je v preteznem delu slo- venskih medijev obdrzala samocenzura in servilnost do oblastnikov. Samo dve kratki obdobji sta bili, ko so se mediji odkrito in z vso mogjo postavili zoper vlado, v dveh letih po prelomu s komunizmom, ko je drzavo vodila Demosova in v Sestih mesecih preteklega leta, ko je bila na oblasti tako imenovana Bajukova vlada. A v teh dveh interregnu- mih je prigla toliko bolj do izraza tretja karakterna lastnost nekdanjega samoupravnega in druzbenopoliti¢nega novinarstva: ideoloSka agre- sivnost. Ta pa seveda sama po sebi ne pozna, ne razume in ne priznava osnovnih kategorij objektivnega poroéanja in fair komentiranja. Ideo- 145DIGNITAS i Tehnologija trdih prijemov: diskreditacije in likvidacije — character assasstnation loska pozicija nima z demokratiénim tekmovanjem razliénih konceptov ni¢ skupnega, njen cilj je zruSiti njihove, Se so na oblasti, jih sproti onemogoéati, Se so v opoziciji, vseskozi pa hvaliti nase, naj bodo v vladi ali v opoziciji, slaviti resni¢ne ali nami8ljene doseZke nasih in jim spregledovati politicne, gospodarske, vsakrsne napake. Ker gre za cilj in ker ima ta cilj svojo ideoloSko podstat, je seveda jasno, da so za njegovo uresnitevanje dovoljena prenekatera, skoraj vsa sredstva, od evidentnih laZi do prikrojenih informacij, od brutalnega komentiranja do smeSenja politiénih, beri: ideoloSkih, nasprotnikov; tisto, kar v an- gle&ko govoreéem demokratiénem svetu poznajo kot character assas- sination je vsakdanji kruh slovenskega Zurnalizma. Kdo je nas, se v dale¢ vecinskem delu slovenskega novinarstva ve: liberalci, ekskomu- nisti, nacionalisti in penzionisti, se pravi zmeraj vladajote postkomu- nistine stranke, véasih je katera med njimi zaradi lepSega v opoziciji. Ce so bili novinarji ~ druZbenopolitiéni delavci v zaéetku demokrati¢ne dobe v Republiki Sloveniji glede Cvrstih ideoloSkih stali8¢ Se nepo- pustljivi in so, recimo, odklanjali ksenofobijo nacionalistiéne stranke, so bili kmalu pripravljeni popustiti, kriterij naSega je postal odlodilnejgi: ker je antiklerikalna, je pravzaprav v redu, tiste ksenofobne izpade in pozive k »poboju golazni- je sprigo te kvalitete mogo¢ée spregledati. Vendar pa je budnost na mestu: tudi Ge bo eden najmoénejgih, aktualni predsednik vlade, sku3al pragmatiéno spraviti z mize ideolo’ko vojno in podpisati vatikanski sporazum, jih lahko dobi po prstih, tudi od medijev, zlasti od njih. Naj pazi, da ga ne zanese predaleé; samo korak Se, in lahko postane njihov. In kdo so njihovi? Zelo preprosto. Vsi, ki niso nasi. Ko so uredniki in novinarji pristali na tako politicno izkljutujote stanje, so poteptali tudi osnove profesionalizma. Kot redni komen- tatorji so se poleg nekaterih Ze tako ali tako polititno opredeljenih novinarjev na straneh nagih Casopisov pojavili ideolo’ki fanatiki, pisci obrnjenega klerikalizma, ki so iz tedna v teden dolo€ali politicni profil €asopisa in neobremenjeno novinarsko komentiranje potisnili povsem na stranski tir, Eden od tak8nih piscev se je hvalil, da je v zadnjih letih napisal 600 komentarjev v rubriki z zgovornim voajerskim naslovom Pogled skozi kljucavnico. Vseh njegovih 600 pogledov skozi kljucav- nico je skuSalo pri kakSnem perverznem poéetju zalotiti Janeza Janso ali pa vsaj kakSnega klerikalca. 146DIGNITAS @ Skrivnostno izginolje Laure Bush in druge zgodbe: deset let dolg labodji spev .. Totalna instrumentalizacija medijev: dolgotrajni poskusi medijskega umora Janeza JanSe €e bi kak slovenski pisatelj Zelel opisati primer medijskega umora, kakor je to storil nem$ki nobelovec Heinrich Béll v svojem zname- nitem delu Jzgubljena cast Katharine Blum, bi imel gradiva za zajetno, ne knjigo, ampak celo knjiZnico. V Sloveniji se pide o ljudeh kakor o smeteh. Seveda ne o vseh, pat pa predvsem o tistih, ki jih je treba iz politiénih razlogov zaustaviti, onemogociti in, Ce se le da, eliminirati iz javnega Zivljenja. V oditno koordiniranih in instrumentaliziranih medij- skih hajkah so, denimo, Janezu Jan3i naprtili vse, Cesar je sposobna tisovske pretorijanske garde, trgovino z orozjem, razstreljevanje tujih avtomobilov, ukazov za pretepanje civilistov, nezakonita prislu3kova- nja, desni¢arski populizem, izdajstva prijateljev ... skoraj ni mogoée pregteti skonstruiranih obtoZb, podtikanj, potvorb, zasmehovalnih ko- mentarjev, podlih fotomonta%, laZi in nizkotnih manipulacij, ki jih je bil deleZen. »Junak slovenske pomiladis je postal v o¢eh dobrSnega dela slovenske javnosti, pri katerih je desetletno pranje moZgan poéasi, a zanesljivo delovalo, vsaj zelo nevaren politik, Ge ne Ze zanicevanja vredna osebnost. Jana je seveda oster in inteligenten politik, njegove analize so vselej prodorne, Toda od ostrine v analizah ali komentarjih pa do tiste podobe, ki so ga o njem ustvarili mediji, je svetlobna raz- dalja. Vsak stavek, vsako njegovo dejanje so obrnili proti njemu in to je Slo nekaj Casa od jutranjih radijskih vreS¢anj do celostranskih »inte- lektualnih« raz@lemb vy Delwz, karikatur in kvazihumoristi¢nih gegov, od. vmeSavanja v njegovo privatno Zivljenje do sramotilnih pamfletov in odurnih fotomontaz na naslovnici Mladine, Ceprav se je striktno dréal demokratskih procedur in je torej deloval po demokrati¢nih pravilih, je tudi med nekaterimi zmernimi ljudmi obveljal ne za ostrega kritika in analitika, kar je v resnici bil, ampak za resni¢no nevarnega Cloveka, pravo fantazmo sovraznika, ki ogro%a na& druzbeni in Zivljenjski red. Tako ustvarjena psihoza ima na nekatere duSevno obéutljive ljudi po- sebno moéan udinek, Jan§a je bil delezen nevarnih anonimnih grozZenj, celo z ubojem, grozili so tudi njegovi druzini, vse to je dokumentirano. In vedji del slovenske javnosti je moléal. Je bilo sploh mogoée kaj ukre- niti zoper to histerijo? Kdor se je oglasil v njegovo obrambo, je bil razglasen za »janSevika«. In to od nekdanjih boljgevikov. Do neke mere jim je uspelo zanesti negativni image o Jansi kot nevarnem desniéarju celo na tuje. O njegovi »pretorijanski gardis, ki se pripravlja na drzZavni 147DIGNITAS @ Tehnologija trdih_prijemov: diskreditacije in likvidacije — character assassination udar, je recimo pisal ugledni avstrijski dnevnik. Ko sem se med nekim nakljucnim sreanjem z novinarjem tega Casnika pozanimal, od kod jim takSna informacija in udarna stigma, sem izvedel, da to seveda ni njihova ocena, ampak »zanesljiva« informacija iz Slovenije. Tak&ne »za- nesljive informacije« so bile seveda vsaj toliko kot v Skodo Janezu Jan3i tudi v Skodo Sloveniji, ki so jo bili ti ljudje pripravljeni prikazati kot deZelo nevarnih avanturistov in potencialnih pucistov samo zato, da bi oblatili in onemogoéili svojega politiénega nasprotnika, zanje zgolj sovraznika. Oditno so o nevarnosti, imenovani »Janez Jana, obveséali tudi tuje diplomate v Sloveniji. Visok predstavnik neke tuje drzave mi je pred leti v spro8¢enem pogovoru ob nekem kulturnem dogodku nenadoma rekel: »Rad bi videl Gloveka, ki na volitvah odda svoj glas za tega JanSo.« Ko sem mu odgovoril, da ima pravkar to priloZnost, lahko ga vidi, ker sedi pred njim, mu je najprej malo vzelo sapo, potem pa je v pogovoru priznal, da kljub vsem informacijam pravzaprav nima predstave o tem, kaj je kaj in kdo je kdo v slovenski politiki. Skozi permanentno gonjo je slovenskim medijskim marionetam uspelo, da so Janeza JanSo potisnili proti robu politi¢nega prizoriséa, Ceprav jim ga, kar je pravi CudeZ, vseeno ni uspelo unititi. Tezko je reti, koliko asa bo Se potrebno, preden bo takna oblika ustvarjanja notranjega sovraZnika postala kontraproduktivna. Novej§a izjava pred- sednika Zdruzene liste Boruta Pahorja — »nismo sovrazniki, ampak poli- ti€ni nasprotniki« - je eden redkih evropskih in tolerantnih poskusov, ki pa so se v medijih slabo prijeli, ideoloSko sovrastvo kreatorjem jav- nega mnenja Se zmeraj megli pogled, celo pragmatizem Janeza Drnov- Ska se kdaj znajde pod udarom ideoloske kritike. Ne smemo pozabiti, kakSnih neslanih pisanj in brutalnih napadov je bil deleZen dr. Joze Puénik, med drugim zaradi svoje Zene, ki je Nemka, silovitih kseno- fobnih in vsakrSnih drugih nesramnosti. Pravi izbruh ksenofobije je doZivel dr. Andrej Bajuk, pregriznili so mu vsako besedo in slovniéno napako, v televizijskih »humoristiénih« oddajah so ga nizkotno sme&ili, na naslovnicah €asopisov karikirali z domobransko kapo na glavi, itd., itn; vpraSanje je, ali bo po vsem tem, kar se je o njem pisalo in govorilo, v o¢eh medijsko indoktrinirane javnosti sploh kdaj to, kar Andrej Bajuk v resnici je: doktorant z Berkeleyja, ki je videl Zivljenjski smisel v tem, da se vrne v Slovenijo. Ksenofobna usedlina je zmeraj globoka in tem- na. Iz vestne usluZbenke in finanéne strokovnjakinje Romane Logar so mediji naredili »kverulantsko« in »problemati¢no« osebnost. O¢rniti so sku8ali toZilko Barbaro Brezigar, nenehne tar¢e Casopisnih in jutranjih tadijskih napadov so bili ustavni sodniki Jambrek, Jerov8ek in Sturm, 148DIGNITAS @ Skrivnostno izginotje Laure Bush in druge zgodbe: deset let dolg labodji speu . pri zadnjem so se na najbolj primitiven na¢in nortevali tudi iz njegove telesne napake. Ali je treba Se naStevati in opisovati ta odurni pasijon s pljuvanjem, suvanjem, biéanjem in kamenjanjem? Skozi Spalir psoval- cev je Slo stotine |judi, o njih je bilo napisanih na tiso€e Zaljivih Gan- kov. In vsem je bilo skupno predvsem to, da so bili zasramovani na napa€ni politi¢ni strani, niso bili nasi, niso bili Ijudje s svojimi politi¢- nimi prepri€anji in strokovnim znanjem, temveé sovraZniki. Mnogi od- kriti zagovornili demokrati¢nih vrednot in kriterijev, ki jih je prinesla slovenska pomlad, mnogi odliéni strokovnjaki so se naveliéali vsakda- njega medijskega linéa in se umaknili iz javnega Zivljenja. Na&i uredniki in novinarji bodo nekega dne morali vzeti v roke kak&ne knjige in si v njih pogledati, kaj pomeni beseda Rufmord in kaj character assassination. Osebni intermezzo: kaj se ti zgodi, Ge nisi na& Kaj se lahko zgodi Gloveku, ki ni naX, sem v demokratiéni republiki Sloveniji kar nekajkrat skusil tudi na lastni kozi. Morda bo kdo ob dveh primerih, ki sledita, rekel, da gre pravzaprav za drobnjarije, in prav bo imel. V primeri s tem, kar so doZivljali politiéno izpostavljeni ljudje na napa¢nem bregu ali pa tudi povsem anonimni drZavljani, ki jih je ru- meni ali manj rumeni tisk surovo stigmatiziral in nepopravljivo posko- doval njihova Zivljenja, so to res malenkosti. Poleg tega se znam braniti in tudi mojega ustvarjalnega dela, upam, tak3ne medijske brutalnosti ne morejo spodnesti. Toda v polititnem ali gospodarskem Zivljenju, tudi v Zivljenju slehernika, ki nima moZnosti in znanja, da bi se pred njimi ubranil, razen s teZavno in negotovo potjo prek sodi8¢a, imajo tak3na pisanja lahko usodne in dolgotrajne posledice. »Clankas, ki je bil objavijen v Dnevniku in naj bi bil povezan z mojim predavanjem kanadskim slovenskim izobrazencem v Torontu, tukaj ne bom obnav- lal, ker se z njegovo mizerijo ne Zelim Se enkrat sooéati, objavljam pa svoje pismo odgovornemu uredniku 30. oktobra 1997, pa Se to zgolj zato, ker se od tistega Casa stvari niso niti malo spremenile. Sicer pa so glavna svinjstva in la%i tudi v tem pismu citirana. Spostovani gospod Zlatko Setinc, Ze septembra so me nekateri prijatelji na Vilenici opozorili, da je Dnevnik 0 meni objavil nekaj prav ogabnega. Rekel sem, da sem v nasem tisku marsicesa navajen in da bom pogledal, preden kaj recem. Potem sem na use skupaj pozabil, pred dnevi pa se je ta rec v obliki, 149DIGNITAS Bt Tehnologija trdih prijemov: diskreditacije in likvidacije ~ character assassination kot vam jo prilagam (op. 2001: od anonimnega posiljatelja sem dobil fotokopijo Clanka), znasla na moji mizi. Zdaj sem Sel res pogledat. Le kako ste mogli objaviti takSno umazanijo? Mene tukaj ne za- nima »gospa nasega rodu iz Kanade, ki Zeli ostati neimenovanas, niti me ne zanima avtor Clanka, pri katerem smo pac Ze navajeni, da sovrazi usakogar, ki kaj zna, ima ali ustvarja, zanima me ob tem primeru razpad sleherne novinarske profesionalnosti in sleherne mo- rale. Hocem reci, da ste pri tej in podobnih objavah problem Vi, gospod Setinc, Vi kot glauni in odgovorni urednik Casopisa. Najmanj, kar bi lahko s profesionalnega stalixca storili, preden ste umazanijo objavili, bi bilo to, da bi anonimne in Clankarjeve navedbe v njej preverili. Lahko bi jih preverili pri meni, dvakratnem nagrajencu Vase hise 2a esejistiCno zbirko leta, lahko bi jih preverili pri organizatorju mo- jega nastopa, kanadsko-slovenskem svetu. Lahko bi moj govor prebrali, objavila ga je Demokracija. Ko bi bili to storili, bi izvedeli, da nisem rekel nié takega, o Cemer govori »gospa naSega rodu iz Kanade, prav nié o tem, da v Sloveniji ljudje Zivijo v najbolj kruti revscini, kjer jim zmanjkuje v mestih celo dobre pitne vode,« nié a »bedi vseh beds in nic o useh drugih abotnostih, ki jih je natresel vaS Casopis in jih pripisal meni. Pac pa da sem v govoru izrecno poudaril, da od mene ne bodo slisali ni¢, Cesar ne govorim tudi v Sloveniji, zvedeli bi, da sem v Ka- nadi prebral odlomek iz Ure evropske resnice, torej iz dobro znanega dokumenta o kriti¢nih razmerah v slovenski tranziciji; prosto pa sem govoril o nesmiselni ideoloski razdvojenosti kanadskih Slovencev, ki se ne morejo zbrati skupaj niti na kulturni proslavi. O tem, da Zivimo v dobi migrantov, ki se po kontinentih grejejo s spominom na svoj dom. Da je v tem domu zdaj demokracija, Ceprav ne taksna, o kakrsni smo sanjali. Zvedeli bi tudi, da sem med predavanjem in v debati s slo- venskimt izobragenci iz Toronta opisoval slovensko knjizevnost danes, od politiénih tem pa orisal odpor slovenskih intelektualcev do tota- litarnega reZima, razmere okrog 57. Stevilke Nove revije iid., in med drugim vu polemiki argumentirano branil moja prijatelja in ucenika Edvarda Kocbeka in Boga Grafenauerja. Zvedeli bi tudi, da ni bilo nobenega -kar zajetnega ceka, ki si ga je dal izstaviti-, pac pa je bila javno podeljena tradicionalna nagrada slovenskemu pisatelju, ki jo je prejel hkvati s Solo, v kateri se poucuje slovenscina. Ne vem, koliko je dobila Sola, v moji kuverti, ki sem jo prejel skupaj s éastno listino, je bilo 500 kanadskih dolarjev. Sem pa Ze, €e smem pripomniti, navajen na malo drugacne nagrade. Od tistih v domovini, tudi Vasih, do onih 150