Skupina EF-Gradiva 1

Matematika – Verjetnostni račun

OSNOVNI POJMI VERJETNOSTNEGA RAČUNA

Osnovna pojma : POSKUS, DOGODEK

POSKUS : vsak akt,

hote ali nehote opravljeno dejanje
realizacija množice skupaj nastopajočih dejstev
( met kocke,rojstvo otroka,testiranje izdelka za
kontrolo, ... )

DOGODEK : določeno dejstvo, ki se pri poskusu lahko zgodi ali pa ne

zgodi
(pade ena pika,rojen otrok je deklica,izdelek je
uporaben , ... )

Označimo :
POSKUSI : α ,β
β, ϒ...
DOGODKI : A, B, C, X,...

Dan poskus α in dogodek A !

poskus ponavljamo in štejemo kolikokrat se zgodi dogodek A

mogoče troje :

dogodek A se zgodi vedno ........ gotov dogodek

dogodek A se ne zgodi nikoli........nemogoč dogodek
dogodek A se včasih zgodi, včasih pa se ne zgodi
............slučajen dododek

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 2
Matematika – Verjetnostni račun

RELACIJE IN OPERACIJE med dogodki -algebra dogodkov

A⊂B A način B
hkrati z A se zgodi B
velja :
A ⊂ B ∧ B ⊂ C ⇒ A ⊂ C (tranzitivnost)

A ⊂ B ∧ B ⊂ A ⇒ A = B ekvivalentna sta dogodka,ki se zgodita

vedno hkrati

Seštevanje dogodkov ( + )

A, B dva dogodka
+
A, B  → A + B
definicija :

vsota dogodkov A in B je dogodek,ki se zgodi, če se

zgodi vsaj eden od obeh dogodkov vsote

primer : poskus α : izbor karte iz kupa 32 igralnih kart

dogodka : A ... izbrana karta pik, B ... izbrana karta as

A + B ... izbrana karta pik ali as(lahko tudi pikov as)

posplošitev : A 1 + A 2
+ . . . A n je dogodek, da se zgodi vsaj eden od
Ai

Lastnosti
A+B=B+A (komutativnost)

( A + B ) + C = A + ( B + C ) (asociativnost)

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 3
Matematika – Verjetnostni račun

Množenje dogodkov ( . , x )

A, B dana dogodka

→ A.B
.,X
A, B

definicija :
produkt dveh dogodkov je dogodek,ki se zgodi, če se
zgodita oba dogodka hkrati
primer : α poskus : izbor karte iz kupa 32 igralnih kart

dogodka : A ... izbrana karta pik , B ... izbrana karta as

produkt A••B ....izbrana karta pikov as

posplošitev :

A 1. A 2 . . . . A n je dogodek, ki se zgodi, če se zgodijo vsi

dogodki v produktu hkrati
lastnosti :
A.B = B.A (komutativnost)

A.(B.C) = (A.B).C (asociativnost)

(A+B).C = A.C + B.C (distributivnost)

nasprotni dogodek :
dogodku A nasprotni dogodek (tudi negacija dogodka A )
je dogodek, ki se zgodi, če se A ne zgodi in se ne zgodi, če se
A zgodi

oznaka za nasprotni dogodek k dogodku A : A

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 4
Matematika – Verjetnostni račun

lastnosti :

A = A,
A. A = N, A + A = G, N = G, G = N
De Morganova zakona :

A + B = A. B
A.B = A + B
posplošitev :
A + B + C +.... = A.B.C...

A. B.C.... = A + B + C+...
nezdružljiva sta dogodka A in B, če se ne moreta zgoditi
hkrati
A.B = N velja za nezdružljiva dogodka

združljiva sta dogodka A in B, če se lahko zgodita

hkrati

sestavljen dogodek :
je dogodek A, če ga moremo pisati kot vsoto
dveh ali več drugih dogodkov
A=B+C
primer :
rdeča karta = srce + kara
as = pik as + srce as + kri` as + karo as

izid ali elementarni dogodek

je dogodek,ki ga ni možno pisati kot vsoto
dveh ali več drugih dogodkov

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 5
Matematika – Verjetnostni račun

Popoln sistem dogodkov

pri večkratni ponovitvi poskusa α se lahko zgodijo dogodki :
A 1 , A 2 , ... A n.
definicija :
Množica dogodkov S = {
A 1 , A 2 , ... A n }
je popoln sistem, če se pri vsaki ponovitvi poskusa zgodi
natanko eden izmed njih
Iz te definicije izhaja :
1. dogodki v S so paroma nezdružljivi
A i . A j = N, ∀ i ≠ j
2. vsota dogodkov iz S je gotov dogodek G
A 1 + A 2 +... A n = G

definicija:
ponovitev poskusa α je za dogodek A u g o d n a , če zgodi
dogodek A pri tej ponovitvi.

n : število ponovitev α
m : število ugodnih ponovitev
m
f(A ) = r e l a t i v n a frekvenca
n
dogodka A

Kaj o dogodku pove relativna frekvenca ?

- če je f(A) ≈ 1 pravimo da je dogodek A zelo verjeten

- če je f(A) ≈ 0 pravimo da je dogodek A malo verjeten
- če je f(A) > f(B) pravimo da je A bolj verjeten kot B
- če je f(A) = f(B) pravimo da sta dogodka A in B
enakoverjetna

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 6
Matematika – Verjetnostni račun

Zaključimo : VERJETNOST je količina, ki se da meriti

Velja : z večanjem n (ponovitev poskusa) se relativna frekvenca

stabilizira, zato definiramo (statistična definicija) :

VERJETNOST DOGODKA A je število,pri katerem se

njegova relativna frekvenca stabilizira,ko števili
ponovitev poskusa večamo

ali
m
P( A) = lim
n →∞ n
pomni :
- verjetnost dogodka se vedno nanaša na čisto določen poskus
- verjetnost je odvisna od razmer v poskusu in ne od volje
tistega, ki poskus izvaja
- pri ponovitvah istega poskusa se pogoji (kompleks pogojev)
ne spreminjajo

Klasična definicija VERJETNOSTI dogodka A

A : sestavljen dogodek iz m dogodkov popolnega sistema izidov

S = {A 1 , A 2 ,... A n } m<n

A = Ai1 + Ai2 +...+Aim

definiramo v e r j e t n o s t dogodka A :

m
P( A ) =
n
sledi : izidi v popolnem sistemu so enakoverjetni ! ( zakaj ? )

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 7
Matematika – Verjetnostni račun

Lastnosti verjetnosti :

1. P(A) ≥ 0
2. P(G) = 1 in P(N) = 0
3. P(A+B) = P(A) + P(B) za A,B nezdružljiva
Izrek:
Verjetnost slučajnega dogodka je : 0 ≤ P(A) ≤ 1

POGOJNA VERJETNOST

Dana sta dva dogodka A in B in njuni verjetnosti :

P(A) in P(B) !
Merimo nastope enega dogodka glede na nastope drugega dogodka !
Vzemimo ,
da se je B zgodil in ima nato A neko verjetnost - tej
verjetnosti pravimo p o g o j n a verjetnost dogodka A pri
pogoju B
Pišemo :
P(A/B)
Podobno :
P(B/A)
Izrek:
Veljata zvezi :
P( A. B) P( A. B)
A( )
P B =
P( B)
( )
B
in P A =
P( A)
definicija :
dogodka A in B sta med seboj neodvisna, kadar velja :
P(A/B) = P(A) in P(B/A) = P(B)
Izrek :
Za neodvisna dogodka velja : P(A.B) = P(A).P(B)

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 8
Matematika – Verjetnostni račun

RELEJNI POSKUSI

Poskus poteka v dveh fazah :

1. V prvi fazi se zgodi eden od izidov popolnega sistema :

S = {H 1 , H 2, . . . H n }
2. Pogoji v drugi fazi so odvisni od tega,kateri dododek se je zgodil v
1.fazi in v drugi fazi se lahko zgodi dogodek A

Vprašanje : kakšna je P(A) ?

Podano je :
P( H 1 ), P( H 2 ), . . . P( H n )
in
P( A / H 1 ), P( A / H 2 ), . . . P( A / H n )
Izrek :
Verjetnost dogodka A vnaprej pred 1.fazo poskusa se imenuje
totalana verjetnost in je enaka :

n
P( A ) = ∑ P( H ). P( A
i / Hi )
i=1

Lahko postavimo tudi nalogo :

Pri faznem poskusu se je v drugi fazi zgodil dogodek A. Ne vemo pa,

kateri od dogodkov popolnega sistema se je zgodil v prvi fazi.

Postavimo hipotezo da se je zdodil v prvi fazi dohodek Hk !

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 9
Matematika – Verjetnostni račun

Izrek :
Verjetnost veljavnosti hipoteze je :

 
P (H ).P  A H 
H  k
P  A  =
k k

P( A )
(BAYESOVA formula)

DETERMINANTE
n ∈ N, n ≥ 2 (N množica naravnih števil)

Definicija :
Determinanta reda n(n vrstna determinanta) je funkcija n2
elementov razporejenih v n vrstic in n stolpcev.

Simbolično determinanto zapišemo :

a 11 a 12 ... a 1n
a 21 a 22 ... a 2n
D= . . ... .
a n1 a n2 ... a nn
Pomni !
Prvi indeks je določen z vrstico, drugi pa s stolpcem v katerem se
element nahaja

a ij

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 10
Matematika – Verjetnostni račun

vrstica i stolpec j

Determinanta reda 2 :
a11 a12
D=
a 21 a 22
definiramo vrednost :

D = a11. a22 − a12. a21

Pomembno : tako le za determinante reda 2 !

Za determinante reda 3 : S a r r u s o v o pravilo !

a11 a12 a13 a11 a12

D = a21 a22 a23 a21 a22
a31 a32 a33 a31 a32

D = a11.a22.a33 + a12.a23.a31 + a13.a21.a32 −

− a13.a22.a31 − a11.a23.a32 − a12.a21.a33

Definicija :

če v determinanti reda n prečrtamo i - to vrstico in

j - ti stolpec, neprečrtani elementi določajo determinanto
reda n-1, ki se imenuje poddeterminanta.

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 11
Matematika – Verjetnostni račun

Poddeterminanto označimo : ∆ ij

vseh poddeterminant je n2
Primer na trivrstni determinanti !

a 11 a 12 a 13
D = a 21 a 22 a 23
a 31 a 32 a 33

poddeterminanta :
a 21 a 22
∆ 13 =
a 31 a 32
Definicija :
K o f a k t o r (ali adjunkta) je :

Aij = ( − 1) .∆ ij
i+ j

ali
 ∆ ij i + j sodo
A ij = 
 − ∆ ij i + j liho

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 12
Matematika – Verjetnostni račun

Definicija :
S k a l a r n i produkt dveh urejenih množic z enakim
številom elementov je vsota produktov istoležnih elementov
obeh množic.
simbolično:
A = ( a1,a2 ,...,an )
. = a1.b1 +a2.b2 +...+an.bn
B = ( b1,b2 ,...,bn )
AB

Dogovor:
Kofaktor A ij ki pripada elementu a ij dobimo, če v
determinanti črtamo i-to vrstico in j-ti stolpec ter ga
ustrezno predznačimo !
Definicija :
R a z v o j determinante imenujemo skalarni produkt
elementov kake vrstice(stolpca) s pripadajočimi kofaktorji.
Primer razvoja trivrstne determinante po elementih prve vrstice

a 11 a 12 a 13
D = a 21 a 22 a 23
a 31 a 32 a 33
Razvoj :
a11A11 + a12 A12 + a13A13
Pomni ! Vseh razvojev v determinanti reda n je 2.n !
Izrek.
Vsi razvoji so med seboj enaki !

Dogovor :

V r e d n o s t determinante = R a z v o j determinante
Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net
 Skupina EF-Gradiva 13
Matematika – Verjetnostni račun

Posledica :
Vsako večvrstno determinanto z razvojem moremo izraziti
z dvovrstnimi determinantami !

Vprašanje .
Največ koliko dvovrstnih determinant nastopa v razvoju n-
vrstne determinante ?

LASTNOSTI determinant

1. Determinanta ne spremeni vrednosti, če zamenjamo vrstice s

stolpci .

2. Determinanta spremeni predznak, če zamenjamo med seboj

dve poljubni vrstici (stolpca).

3. Determinanta ima vrednost 0, če so vsi elementi kake

vrstice (stolpca) enaki nič.

4. Determinanta ima vrednost nič, če sta dve vrstici(stolpca)

enaki .

5. Determinanto pomnožimo s številom tako, da vse elemente

poljubne vrstice(stolpca) pomnožimo s tem številom.
(Obrat te lastnosti je izpostavljanje)

6. Determinanta ima vrednost nič, če sta dve vrstici(stolpca)

proporcionalni .
( vrstici(stolpca) sta proporcionalni, če je ena večkratnik
druge )

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 14
Matematika – Verjetnostni račun

7. Determinanto lahko pišemo kot vsoto dveh determinant, če

so elementi ene vrstice(stolpca) vsota dveh členov.

a11, +a11,, a12, +a12,, a13, +a13,, a11, a12, a13, a11,, a12,, a13,,
a21 a22 a23 = a21 a22 a23 + a21 a22 a23
a31 a32 a33 a31 a32 a33 a31 a32 a33
8. Determinanta ne spremeni svoje vrednosti, če k elementom
neke vrstice(stolpca) prištejemo s poljubnim številom
pomno`ene elemente kake druge vrstice(stolpca).

UPORABA DETERMINANT v sistemih linearnih enačb

Sistem n linearnih enačb z n neznankami :

a 1 1 x 1 + a 1 2 x 2 + . . .+ a 1 n x n = b 1
a 2 1 x 1 + a 2 2 x 2 + . . .+ a 2 n x n = b 2
..........................
..........................
a n1x 1 + a n2 x 2 + . . .+ a nn xn = bn
Sistem je nehomogen , če je vsaj en b i ≠ 0 , i = 1,2,... n .
Sistem je homogen, če so vsi b i = 0 , i = 1,2 , . .. n .

Homogen sistem ima vedno t r i v i a l n o rešitev, to je :

(x 1 = x 2 = .... = x n = 0 )

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 15
Matematika – Verjetnostni račun

Za sistem linearnih enačb je mogoče :

- da ima eno samo rešitev

- da je protisloven (nima nobene rešitve)
- da ima več rešitev

CRAMER-jevo pravilo

Algoritem za reševanje sistemov n linearnih enačb z n neznankami.

Uporaben le za nehomogene sisteme linearnih enačb.

Iz koeficientov sistema linearnih enačb zgradimo naslednje

determinante :
determinanto sistema linearnih enačb D, ki je zgrajena iz koeficientov
ob neznankah na levi strani sistema :

a 11 , a 12 , . . . a 1 j , . . . , a 1 n
a 21 , a 22 , . .. a 2j , .. . , a 2n

. . . .. . .. . . .. . . .. . .. . .
. . . .. . .. . . .. . . .. . .. . .
a n1 , a n 2 , . . . a nj , . . . a nn

Iz determinante sistema in desne strani sistema

(b ,b 2 ,....,b n )
1
zgradimo n determinant D x1 , D x 2 ,... D xj ,... D xn , na naslednji
način :

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net

 Skupina EF-Gradiva 16
Matematika – Verjetnostni račun

Dx1 : v D stolpec 1 nadomestimo z desno stranjo sistema

D x2 : v D stolpec 2 nadomestimo z desno stranjo sistema

.
D xj : v D stolpec j nadomestimo z desno stranjo sistema
.
D xn : v D stolpec n nadomestimo z desno stranjo sistema

a 1 1 , a 1 2 , ... b 1 , ... a 1 n
a 2 1 , a 2 2 , ... b 2 , ... a 2 n
D xj = ..............................
..............................
a n 1 , a n 2 , ... b n , ... a n n

Za D ≠ 0 dobimo vse rešitve : D xj

xj = j = 1,2 , . . . , n
D

Skupina EF-Gradiva | www.ef-gradiva.net