SEMINARSKA NALOGA

Rok Čamernik

Varnost na ladji
1.letnik

Šolsko leto 2020/21

Brezovica, februar 2021

Vsebina
UVOD....................................................................................................................................................... 3
Povzetek teme .................................................................................................................................... 3
Topic summary.................................................................................................................................... 4
Namen in cilj seminarske naloge ........................................................................................................ 5
Zgradba naloge.................................................................................................................................... 5
JEDRO ...................................................................................................................................................... 5
SOLAS(Safety Of Life At Sea) ............................................................................................................... 5
Organizacijski odziv ............................................................................................................................. 7
Nujne ekipe ..................................................................................................................................... 8
Mostna ekipa .............................................................................................................................. 8
Napadalna ekipa ......................................................................................................................... 8
Podporna ekipa ........................................................................................................................... 9
Ekipa strojnice ............................................................................................................................. 9
Potniške ladje .................................................................................................................................. 9
Postopki gašenja požarov ................................................................................................................. 10
Vloga kapitana............................................................................................................................... 10
Ocena stanja.............................................................................................................................. 11
Izdajanje ukazov ........................................................................................................................ 13
Nadzor in povratne informacije ................................................................................................ 13
Vloga voditeljev ekip ..................................................................................................................... 14
Jemanje pravilnih iniciativ ......................................................................................................... 14
Komunikacija ............................................................................................................................. 14
Vzdrževanje virov ...................................................................................................................... 15
Vodenje ekipe ........................................................................................................................... 15
ZAKLJUČEK............................................................................................................................................. 16
Rešitev ............................................................................................................................................... 17
VIRI IN LITERATURA............................................................................................................................... 17
UVOD
Kot bodoči pomorščak, ki se zaveda, kako nevarno je lahko pluti po svetovnih morjih, ter
kako zanimiva je lahko plovba, sem se odločil predstaviti eno najpomembnejših tem, ki jo veliko
pomorščakov še dandanes ne upošteva oziroma, se jo raje izogiba – Organizacija požarnih vaj na
ladji. Vsak požar je lahko nevaren, bodisi na kopnem ali ladji. Požar je lahko vsakodneven pojav, zato
moramo nanj biti pripravljeni. Najbolj pomembno je opaziti nevarnosti požara in poznati postopke, ki
jih moramo upoštevati, da se ogenj uspešno odstrani.

Povzetek
Danes je pomorstvo obrt, ki vsebuje nešteto različnih določil in konvencij, s katerimi
poskušajo nevarne pojave pojasniti in jih s pomočjo podrobnega opisa zmanjšati oziroma odstraniti.
Taka priporočila so najbolje dopolnile pretekle nesreče, tako na morju, kot kopnem, kajti požar je
vedno enak. Med njimi obravnavajo tudi požare. Ena glavnih konvencij, ki vsebuje določila glede
varnosti na morju SOLAS (ang. Safety Of Life At Sea1, 1974) opisuje podrobne postopke, glede
gašenja požara in organizacijo vaj ter lokacije, kjer se morajo nahajati sredstva, s katerimi se lahko
borimo proti požaru. Med pomembnejša določila glede varnosti požarov moramo omeniti tudi
mednarodno zvezo klasifikacijskih ustanov (ang. IACS – International Association of Classification
Societies2), ki predpisujejo tehnično varnost ladje in novogradnje (ladje, ki so v postopku gradnje), ki
upoštevajo današnja priporočila in načrte, kako se ladjo naredi varno pred požari. Kljub nekaterim
predpisom, kako se izogibamo nevarnosti požara, lahko opazimo, da se ti predpisi še dandanes ne
upoštevajo pravilno, kar velikokrat pripelje do nesreč, katere bi morale biti v sedanjosti skoraj
nemogoče, (največkrat je prav človek razlog, da se ti nesreče pripetijo). Do požara lahko vodi tudi
samovžig različnih tovorov, ki jih ladje prevažajo. Zato so se v pomorstvu znašli dokumenti, t.i. plani
natovarjanja, kateri podrobno opisujejo, kateri tovori so vnetljivi, kateri se med seboj vnamejo zaradi
kemične reakcije ali celo gorivo. Ladje, ki prevažajo gorivo kot tovor imajo veliko možnost vžiga, kot
tudi pogonsko gorivo, čeprav je to gorivo zavarovano, da se stežka vname. Požar povzročajo tudi
električna sredstva in naprave z različno napako, lahko pa tudi zaradi njihovega delovanja. Vsak
pomorščak se mora zavedati, kakšne posledice lahko določena naprava povzroči, zato jo mora
uporabljati striktno pravilno, drugače lahko povzroči požar, ali celo odvzame življenja ostalim
osebam oziroma posadki.

Prva reakcija pomorščaka ob izbruhu požara na morju je preprečiti njegovo širjenje in po

možnosti takojšnje gašenje. Takojšnji odziv, sestavljen iz ustreznih odzivov posameznikov, od
trenutka odkritja požara, bi odpravil neodločnost in izgubo dragocenega časa v začetku požarne
nesreče. Vedeti moramo, da se požar kljub prizadevanjem za takojšnje odzivanje neprestano širi.
Torej, če ni prišlo do požara že pred nekaj časa in je odkrit šele v fazi, ko požar nastaja, se za
posameznika morda ne bo zdelo koristno hiteti, ampak je za boj proti požaru potrebno sodelovanje
celotne posadke pri izvedbi organizacijskega odziva. Ta odziv je sestavljen iz različnih organiziranih
postopkov, ki jih vodi kapitan ladje. Uporaba fiksnega sistema za gašenje požara postane nujna,
kadar takojšnji in organizacijski odziv ni uspel ali pa je požar v določenih prostorih, kjer prvih dveh
odzivov ni mogoče izvesti. Obstaja nekaj postopkov za uporabo različnih fiksnih sistemov za gašenje
požara, ki so zelo pomembni za neučinkovito odzivanje na požar. V različnih odzivih so prepoznani in
analizirani odzivi slabega in dobrega. Vseh zgornjih odzivov ni mogoče izvajati če ni ustrezne priprave

1
Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju je najpomembnejša, obenem tudi najstarejša
konvencija, ki pokriva obsežno področje, kako zagotoviti in izboljšati varnost na morju.
2
Mednarodna zveza klasifikacijskih ustanov, ki urejajo predpise za vse ladje sveta in izvajajo inšpekcije ladij,
kjer preverjajo ali ustrezajo predpisom klasifikacije.
opreme, ki se uporablja za gašenje požara. Ta pripravek vključuje pravilno vzdrževanje in zadostno
število. Poleg tega bi morali biti člani posadke, ki uporabljajo to opremo, pripravljeni tudi za
učinkovito in uspešno uporabo virov, ki jih imajo za gašenje požara. Ta priprava je sestavljena iz
ustreznega usposabljanja in ustreznih vaj, izvedenih na krovu3 ladijske posadke. Zato ima vsaka ladja,
ki danes pluje po morju več požarnih vaj, izvedenih na krovu in med samo plovbo. Vsak član posadke
ima določeno nalogo, ki jo je določila prej omenjena SOLAS konvencija in je zabeleženo v Muster
Listu, ki je prav tako pooblaščen iz strani SOLAS-a.

Summary
Today, maritime is a craft that contains countless different provisions and conventions, with
which they try to explain dangerous phenomena and reduce or eliminate them with the help of a
detailed description. Such recommendations have best complemented past disasters, both at sea
and on land, because fire is always the same. Among them, they also deal with fires. One of the main
conventions, which contains provisions on safety at sea (SOLAS) (1974), describes detailed
procedures for firefighting and the organization of exercises, as well as the location of the means by
which we can fight fires. Among the more important provisions regarding fire safety, we must also
mention the International Association of Classification Societies (IACS) prescribing the technical
safety of ships and newbuildings (ships under construction) that take into account today’s
recommendations and plans on how to make a ship fire-safe. Despite some regulations on how to
avoid the danger of fire, we can see that these regulations are still not properly observed today,
which often leads to accidents, which should be almost impossible in the present, (most often it is
man who causes these accidents ). Self-ignition of various cargoes carried by ships can also lead to a
fire. Therefore, documents, i.e. loading plans detailing which loads are flammable, which ignite due
to a chemical reaction or even fuel. Ships carrying fuel as cargo have a high potential for ignition as
well as propellant, although this fuel is insured to ignite with difficulty. The fire is also caused by
electrical devices and devices with various faults, but can also be due to their operation. Every
seafarer must be aware of the consequences that a certain device can cause, so he must use it
strictly correctly, otherwise it can cause a fire, or even take the lives of other people or crew.

The first reaction of a seafarer in the event of a fire at sea is to prevent its spread and, if
possible, to put it out immediately. An immediate response, consisting of appropriate responses
from individuals, from the moment the fire is discovered, would eliminate indecision and loss of
valuable time at the onset of a fire accident. We need to know that the fire is constantly spreading
despite efforts to respond immediately. So, if a fire has not occurred some time ago and is only
discovered at the stage when a fire is brewing, it may not seem useful for an individual to rush, but
to fight the fire requires the involvement of the entire crew in carrying out an organizational
response. This response consists of a variety of organized procedures conducted by the ship’s
captain. The use of a fixed fire-fighting system becomes necessary when an immediate and
organizational response has failed or there is a fire in certain rooms where the first two responses
cannot be carried out. There are several procedures for using a variety of fixed fire extinguishing
systems that are very important for ineffective fire response. In different responses, responses of
good and bad are identified and analyzed. Not all of the above responses can be performed without
proper preparation of the equipment used to extinguish the fire. This preparation includes proper
maintenance and a sufficient number. In addition, crew members using this equipment should also
be prepared to make efficient and effective use of the resources they have to put out the fire. This
preparation consists of appropriate training and exercises carried out on board the ship's crew.

3
Krov je plošča, ki zapira/pokriva trup ladje, je neprepustljiv in sestavlja dno palube.
Therefore, every ship that sails the sea today has several fire drills performed on board and during
the voyage itself. Each crew member has a specific task as defined by the aforementioned SOLAS
Convention and is recorded in the Muster List, which is also authorized by SOLAS.

1.1. Namen in cilj seminarske naloge

Podroben opis različnih stvari pripomorejo k njihovem razumevanju in ravno to je namen in
cilj te seminarske naloge. V nadaljevanju bom podrobno opisal postopke in naloge posadke na ladji
pri organizaciji požarnih vaj na ladji. Za organizacije požarnih vaj je po mojem mnenju značilno, da jih
ne izvajamo pravilno, ampak ignoriramo določene postopke, ki lahko vodijo do katastrofalnih
posledic, kot so izguba posadke, ladje in tovora. Ignoranca lahko vodi tudi do ne naučenih
postopkov, kasneje posledic, npr. pri pravem primeru požara na ladji, pozabimo odpreti glavni ventil
črpalke za vodo, zato ne bomo mogli uspešno in v pravem trenutku pogasiti ognja.

1.2. Zgradba naloge

Naloga je zgrajena z opisom glavne konvencije, ki določa in prepiše vse regulacije na morju,
tudi v zvezi z organizacijo požarnih vaj. Omenil sem tudi pod konvencijo; združbo klasifikacijskih
ustanov, ki določajo plane gradnje ladij, ki preprečujejo potopitev ladje v primeru požara. Opisal sem
tudi kakšen odziv ima posadka na požar ali požarne vaje, ter njihove zadolžitve v vnaprej določeni
ekipi, ki jo sestavljajo člani posadke. V nadaljnjem opisu sem omenil tudi kapitana in njegove naloge,
ter vodje ekip, ki jih vodi kapitan, vodje pa svojo ekipo. Vsak član posadke mora sprejeti ukaze
kapitana, tudi vodje ekip, saj je on glavni na ladji, tudi pri zapuščanju ladje, zato je obvezno, da
ostane na ladji in vodi evakuacijo.

JEDRO

SOLAS(Safety Of Life At Sea)

Najstarejša in najpomembnejša konvencija o varstvu človeškega življenja na morju,
ustanovljena leta 1914, zaradi katastrofalne nesreče RMS Titanic, kjer je življenja izgubilo preko 1500
ljudi. Čez leta se je konvencija dopolnjevala zaradi različnih pomorskih nesreč, zato je konvencija v
letih 1960 in 1974 doživela amandmaje, ki so jo dopolnili. Amandma iz leta 1974 velja še danes.
Konvencija je razdeljena na 11 delov, ki omogočajo največjo varnost na morju; Splošna določila,
protipožarno opremo (katero bomo kasneje opisali), sredstva za reševanje, komunikacijska določila
ter razna varnostna pravila, ki omogočajo varno plovbo. Konvencija se nanaša na vse ladje, ki plujejo
po morjih, razen nekaterih izjem, kot so: vojne ladje, ribiške ladje, ladje brez naftnega pogona,
lesene ladje primitivne gradnje in jahte.4

SOLAS vsebuje poglavje II-25 o protipožarni zaščiti, ki je razdeljeno na 7 delov, ki podrobno

opišejo kakšna in katera sredstva mora vsebovati ladja:

A. Splošni del
B. Preventiva požara in eksplozije
C. Zatiranje ognja
D. Izhod

4
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodna_konvencija_o_varstvu_%C4%8Dlove%C5%A1kega_%C5%BEivljenja
_na_morju
5
https://www.imo.org/en/OurWork/Safety/Pages/summaryofsolaschapterii-2-default.aspx
 E. Operacije (določila)
F. Alternativne oblike in ureditve
G. Posebna določila

Ti deli združujejo 23 regulacij67, ki vsebujejo postopke v zvezi požarne zaščite, požarnih

odkrivanj in gašenja požarov.

A. Regulacija 1 (Aplikacija)

Se navezuje na ladje, zgrajene po 30. juniju 2002. Ladje, zgrajene pred navedenim datumom morajo
biti skladne s to regulacijo, torej do 1. julija 2002.

A. Regulacija 2 (Cilji in funkcionalne zahteve požarne varnosti)

Zagotavljajo cilje in funkcionalne zahteve požarne varnosti.

A. Regulacija 3 (Definicije)
Obrazložijo pojme, uporabljene v poglavju.
B. Regulacija 4 (Verjetnost vžiga)

Preprečuje vžig vnetljivih materialov in vnetljivih tekočin.

B. Regulacija 5 (Potencialno naraščanje požara)

Omejuje naraščanje požara v zaprtih prostorih.

B. Regulacija 6 (Potencial za nastanek dima in toksičnost)

Zmanjšanje nevarnosti nastanka strupenih snovi, kjer osebe delajo ali živijo.

C. Regulacija 7 (Zaznava in alarm)

Zaznavanje požara v območju izbruha in aktiviranje alarma za varne pobege in gasilne dejavnosti.

C. Regulacija 8 (Nadzor širjenja dima)

Zaznavanje širjenja dima v primeru minimalne nevarnosti zaradi dima.

C. Regulacija 9 (Omejevanje ognja)

Omejitev ognja v prostoru izbruha.

C. Regulacija 10 (Gašenje)

Omejevanje in hitro gašenje požara.

C. Regulacija 11 (Strukturna celovitost)

Preprečevanje delnega ali celotnega propada ladijskih konstrukcij zaradi poslabšanja trdnosti zaradi
vročine.

D. Regulacija 12 (Obveščanje posadke in potnikov)

Obveščanje posadke in potnikov v primeru izbruha požara za varno in učinkovito zapuščanje ladje.

6
https://www.imo.org/en/OurWork/Safety/Pages/summaryofsolaschapterii-2-default.aspx
7
Regulacija oziroma člen.
 D. Regulacija 13 (Sredstva za pobeg)

Zagotavljanje varnih in zanesljivih sredstev za pobeg za ljudi na krovu za hitro zapuščanje ladje.

E. Regulacija 14 (Operativna pripravljenost in vzdrževanje)

Vzdrževanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov požarne varnosti, ki jih ima ladja.

E. Regulacija 15 (Navodila za usposabljanje in vaje na krovu)

Ublažitev posledic požara z ustreznimi navodili za usposabljanje in vajami za osebe na krovu,

odgovorne za izvajanje ladijskih postopkov v izrednih razmerah.

E. Regulacija 16 (Operacije)

Zagotavljanje informacij in navodil za pravilno ravnanje z ladjami in tovorom v zvezi s požarno

varnostjo.

F. Regulacija 17 (Alternativno oblikovanje in ureditve)

Zagotavljanje metodologije za odobritev nadomestne zasnove in ureditev požarne varnosti.

G. Regulacija 18 (Helikopterski objekti)

Zagotavljanje dodatnih ukrepov za obravnavo ciljev požarne varnosti za ladje, opremljene s

posebnimi napravami za helikopterje.

G. Regulacija 19 (Prevoz nevarnih tovorov)

Zagotavljanje varnostnih ukrepov za reševanje ciljev požarne varnosti za ladje, ki prevažajo nevarne
tovore.

G. Regulacija 20 (Zaščita vozil, posebne kategorije in prostorov na RO-RO ladji)

Zagotavljanje varnostnih ukrepov za reševanje ciljev požarne varnosti za ladje opremljene z vozili,
prostori posebne kategorije in RO-RO prostorov.

G. Regulacija 21 (Prag nezgode, varna vrnitev v pristanišče in varna območja)

Določitev projektnih meril za varno vrnitev ladje v pristanišče pod lastnim pogonom po nesreči ter
zagotavljanje funkcionalnih zahtev in standardov učinkovitosti na varnih območjih.

G. Regulacija 22 (Merila za načrtovanje sistemov, ki bodo delovala kljub požaru)

Zagotavljanje varnih meril za sisteme, ki morajo še naprej delovati za podporo urejeni in varni
evakuaciji in pri zapuščanju ladje.

G. Regulacija 23 (Varnostni center potniških ladij)

Zagotavljanje prostora za pomoč pri obvladovanju izrednih razmer na potniških ladjah.

Organizacijski odziv
Organizacijski odziv je odvisen od situacije požara, ne glede na to, ali je ta ugasnil ali ne. V
tem poglavju se domneva, da požar ne ugasne in je potreben bolj organiziran odziv za obvladovanje
požara po takojšnjem odzivu. V večini primerov častnik straže8 da kapitanu9 poročilo o stanju,
preden ta prevzame poveljevanje in nadzor nad situacijo. To poglavje obravnava gasilsko
organizacijo, v kateri kapitan vodi situacijo, in pravilno uporablja razpoložljive vire, ki so mu na voljo.
Obstajajo različne nujne skupine, ki so se pripravljene odzvati z uporabo bojnih postopkov za gašenje
požara.

Nujne ekipe
Nujne ekipe so ekipe posadke10, ki se nahajajo na zbirni postaji11. Organizirano bodo izvajali
določene naloge za spopadanje z ognjem. Število skupin za nujne primere se razlikujejo glede na
vrsto in velikost ladje ter tudi število posadke. Na velikih potniških ladjah s 100 člani posadke in več
obstajajo štiri reševalne skupine za reševanje nujnih primerov ladij, in sicer mostna ekipa, napadalna
ekipa, podporna ekipa, ekipa za nadzor ladje v času požara in ekipa v pripravljenosti za nujne
primere. Medtem so na tovornih ladjah tudi štiri ekipe za nujne primere, vendar strukturirane na
drugačen način. Kljub temu je ključno, da mora ena ekipa voditi druge; to je vedno mostna ekipa.
Druga ekipa bo gasila požar, tretja bo pomagala drugim pri izvajanju določenih nalog in priprav za
evakuacijo, zadnja, ekipa strojnice12, pa je zadolžena za strojnico.

Mostna ekipa
Kot pove že njeno ime, je ekipa mostu na mostu ali po potrebi na drugem mestu. Na
nekaterih ladjah se imenuje tudi operativna poveljniška skupina (Norveški preiskovalni odbor, 1991)
zaradi vodilnega položaja v izrednih razmerah. Ta ekipa, ki jo vodi poveljnik, naj bi vodila in
usklajevala prizadevanja ter vodi podroben časovni zapis dogodkov v primeru požara na ladji. Na
podlagi informacij drugih ekip usklajuje celotno delovanje gasilcev. Običajno naj bi ga sestavljali vsaj
poveljnik, stražar in krmar13 (Stranding, 1986). Na potniških ladjah z veliko posadko pa to ekipo
okrepi drugo osebje, ki pomaga pri koordinaciji izrednih razmer.

Napadalna ekipa
Kot že ime pove, je napadalna ekipa namenjena napadu, natančneje boju proti ognju pod
vodstvom mostne ekipe. To ekipo mora voditi glavni oficir14. To je smiselno, ker je glavni oficir na
čelu, v primeru česarkoli na ladji. Zato mora zaradi posebnega znanja o posadki in ladijski opremi
običajno ukrepati na ukaz v primeru požara. Vendar je nujno, da dobro pozna gasilske spretnosti.
Napadno ekipo običajno sestavlja deset članov posadke v tipični nujni organizaciji (Stranding, 1986).
Število pa je večinoma odvisno od velikosti posadke in vrste ladje. Za potniške ladje je ta ekipa
imenovana tudi mobilna gasilska skupina, sestavljajo jo tri divizije po osem članov posadke; gasilci,
oddelki za omejevanje požara in iskalni reševalni oddelki.

8
Častnik straže je posameznik, ki je zadolžen za krovno stražo na poveljniškem mostu ladje z bruto tonažo 500
ali več.
9
Kapitan (poveljnik) je posameznik, ki poveljuje ladji in njeni posadki in ima najvišji čin na ladji.
10
Posadka je skupina ljudi, ki delajo na ladji.
11
Zbirna postaja oz. zbirno mesto, je mesto kjer se vsi posamezniki na ladji zberejo za takojšnje nadaljnjo
ukrepanje.
12
Prostor z pogonskim strojem na ladji in njegovimi pripomočki.
13
Krmar, izkušeni posameznik, ki je na ladji zadolžen za krmarjenje ladje in pomaga pri opravilih posadke.
14
Glavni oficir je posameznik, ki vodi vse oficirje na ladji in je hkrati tudi prvi oficir, naslednik kapitana.
 Slika 115

Podporna ekipa
Podporna skupina je običajno dodeljena za podporo napadalni ekipi, ko ta opravlja svoje
naloge v operaciji gašenja požara. Običajno je namenjena zagotavljanju dodatne moči članom
napadalne ekipe, da se opremijo, ter pri uporabi opreme in dihalnih aparatov (Standring, 1986). V
bližini požara mora podporna ekipa vzpostaviti odrsko območje, to je območje brez dima, ki je
zaščiteno pred ognjem. Na to območje mora podporna skupina (Nazzaro, 1980) pripeljati zaloge,
med drugim cevi, cevne šobe, osi in rezervne cilindre za dihalne aparate.

Podporna ekipa mora poleg zgoraj omenjenih nalog nuditi tudi:

 Zagotavljanje prve pomoči poškodovanim

 Priprava rešilnih čolnov in rešilnih splavov za evakuacijo
 Ponovno polnjenje jeklenk dihalnih aparatov
 Izvajanje varnostnih patrulj
 Zagotavljanje mejnega hlajenja

Ekipa strojnice
Ta ekipa je v ekipi strojnice, ki jo običajno vodi glavni inženir, na nekaterih ladjah pa se lahko
imenuje tudi tehnični oddelek (Norveški preiskovalni odbor, 1991). Njegova naloga je nadzor
tehničnih, mehanskih in električnih naprav, potrebnih za podporo odzivu v sili, ter vzdrževanje in
zagotavljanje maksimalne pripravljenosti motorjev in pomožnih naprav v strojnici. V praksi takšne
naloge nadzorujejo delovanje zasilnih črpalk in generatorja in se takoj odzivajo, vendar varno na ukaz
z mostu. Poleg tega mora svetovati mostu, če ima izredni vpliv kakršen koli škodljiv učinek na
opremo, in predlagati alternativne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti opreme.

Potniške ladje
Na potniških ladjah se evakuacijske vaje vedno izvedejo že pred izplutjem, zato, da se vsi
potniki soočijo z nujnim primerom in se naučijo, kako pravilno zapuščati ladjo, na varen in predpisan
način. Poleg zgoraj omenjenih ekip mora posadka na potniških ladjah v primeru požara opraviti tudi s

15
https://intlreg.org/2019/07/31/drill-performance-onboard-ships/
potniki. Druga ekipa bo odgovorna za zagotovitev, da bodo vsi potniki zbrani na določenih zbirnih
postajah po splošni objavi v sistemu za obveščanje javnosti. Alarm, ki ga sproži posadka, ki odkrije
požar, je običajno naslovljen samo na posadko, pristojne za nadaljnjo preiskavo, če pa se stanje
poslabša, se oglasi splošni alarm, ki potnike opozori, sicer pa se v ta namen uporablja tudi sistem za
javno obveščanje po zvočniku. Ekipa je odgovorna za vodenje potnikov do zbirnih postaj in tudi za to,
da nosijo svoje rešilne jopiče pravilno. Njihova naloga je tudi razdeliti potnike v skupine in jih
spremljati do rešilnih čolnov, če je potrebna evakuacija (Norveški preiskovalni odbor, 1991).

Velikost ladje in število posadke določata organizacijo nujnih skupin. Vendar so zgoraj
omenjene ekipe osnova za vse vrste ladij. Bistveno je, da mora ena izmed ekip voditi druge, da
dosežejo učinkovitost, medtem ko si morajo druge pomagati in večinoma ravnati po navodilih
vodilne ekipe, mostne ekipe. Druga ekipa, ki je ekipa strojnice, je ključnega pomena zaradi
spremljanja delovanja motorjev in drugih vrst opreme v izrednih razmerah. Vendar nekaj osebja ni
vključeno v zgornje ekipe zaradi njihovih posebnih nalog v nujnih primerih.

Slika 216

Postopki gašenja požarov

Vloga kapitana
Kapitan ima na ladji najvišji čin, kateri ima zmeraj vodilno funkcijo. V izrednih razmerah, kot
je požar na krovu, je njegova vloga zelo pomembna in je namenjena usmerjanju in nadzoru nujnega
odziva za spopadanje z ognjem.

Potem ko kapitan dobi poročilo o stanju od častnika straže, mora najprej vzpostaviti
komunikacijo. Ta komunikacija je tako notranja kot zunanja. Notranja komunikacija mora biti
vzpostavljena med kapitanom in ostalimi voditelji ekip. Uspeh odzivanja na izredne razmere je
odvisen od kakovosti komunikacije (Skipp, 1985). Kapetan naj bi drugim ekipam sporočal, da zdaj

16
https://commons.wmu.se/cgi/viewcontent.cgi?article=1132&context=all_dissertations
vodi situacijo. Za ostale vodje ekip jim to omogoča, da poročajo o situaciji in od kapitana zahtevajo
navodila. Najbolj vsestranska oprema, ki se lahko uporablja za komunikacijske namene, so woki-toki
ali prenosni radijski sprejemniki, ker jih ne more nič motiti, fiksni telefoni pa morda niso zanesljivi, če
žico uniči požar. Vendar je treba v požarnih razmerah upoštevati vsa razpoložljiva sredstva, da se
optimizira učinkovitost. Zunanja komunikacija je določljiva na podlagi poročil voditeljev ekip. Kapitan
se mora odločiti, ali je o tem treba komunicirati z drugimi o požaru. Obstajajo različne vrste sporočil,
ki jih je treba poslati, odvisno od situacije:

 Sporočilo v stiski za MRCC - Maritime Rescue Co-ordination Center, (prev. Pomorski

Reševalni Koordinacijski Center) in drugim osebam, če je potrebna zunanja pomoč,
pri čemer se navede vrsta potrebne pomoči.
 Alert Message17 (Opozorilni klic) vsem ladjam/postajam v bližini, za napoved požara
in čakanje nadaljnih informacij.
 Advice Message18 (Nasvet), za posodobitev opozorilnega sporočila.
 Cancellation Message19 (Klic odpovedi), ki se pošlje po uspešnem gašenju požara
(Skipp, 1985).

Slika 320 Slika 4.1 21

Ocena stanja
Ocena stanja je osnova vseh ukrepov, sprejetih med takojšnjim odzivom; Častnik straže mora
stanje oceniti na podlagi prejetih poročil. Podobno mora kapitan opraviti nadaljnjo oceno tako iz
poročila o stanju, ki ga je podal častnik straže, kot tudi drugih voditeljev skupin. Kapitan mora

17
Opozorilni klic okoliškim ladjam in postajam (odvisno od situacije), je sporočilo situacije in nadaljnih ukrepov.
18
Nasvetni klic je naslednik opozorilnega klica, kjer posredujemo posodobljene informacije o situaciji.
19
Odpovedni klic naznani konec nujne situacije.
20
https://safety4sea.com/cm-emergency-procedures-fire-onboard/
21
https://financeadmin.lehigh.edu/content/fire-drills
običajno delati z risanjem ladje in drugimi risbami v zvezi s požarno varnostjo, načrt požarne varnosti
(fire safety plan22), da mu pomaga oceniti situacijo (Hobday, 1994). Pri oceni stanja bi moral poskusiti
vsaj določiti naslednje dejavnike:

 Življenjska nevarnost in ranjene osebe.

 Trenutno stanje in predhodno sprejeti ukrepi.
 Ocena požara: njegova vrsta, lokacija, razširjenost in intenzivnost.
 Pomeni za pobeg.
 Dostop do ognja.
 Ventilacijska situacija.
 Eminentna tveganja in izpostavljenost, če bi se požar razširil.
 Dostop do gasilske opreme.
 Prizadeta površina in škoda.
 Ukrepi, ki jih izvajajo ekipe za nujne primere.
 Težave, s katerimi se srečujejo ekipe za nujne primere.

Vrstni red tega seznama se ne upošteva dosledno. Lahko pa omenimo, da je v takšnih izrednih
razmerah življenjska varnost najpomembnejša. Zato je treba najprej upoštevati te dejavnike.

Slika 523

22
Načrt požarne varnosti je plan/slika na ladji, ki podrobno opisuje prostore ladij in označuje, kje se nahajajo
različna sredstva za gašenje požara.
23
https://www.fpp.uni-lj.si/mma/mov_pomorski-praktikum_skripta/2016050413401483/?m=1462362396
 Slika 624

Izdajanje ukazov
Za usmerjanje ekip mora kapitan izdati ukaze ali navodila. Njegova navodila so zelo
pomembna in vsaka njegova napaka je lahko usodna. Ukaz je odvisen predvsem od ocene stanja.
Vendar bi morala biti kapitanova odločitev proaktivna, tj. na podlagi razpoložljivih informacij bi
moral napovedati razvoj stanja požara in ustrezno izdati ukaze, ne da bi čakal, da se to zgodi. Namen
ukaza je najprej nadzorovati pobudo voditeljev skupin. Na primer, varnost življenja je v nujnih
primerih prednostna naloga, in če posadka nekoga pogreša, je treba naročiti iskanje, da bi našli
pogrešano osebo. Drugič, naloga ukaza je zagotoviti alternativne ukrepe, kadar akcijskega načrta
zaradi kakršnih koli omejitev ni mogoče upoštevati. Na primer, če vodja ekipe poroča, da je njegova
ekipa naletela na težave, bi moral kapitan poiskati drug nadomestni ukrep za boj proti ognju ali v
najslabšem primeru ukaz za pobeg ali evakuacijo.

Nadzor in povratne informacije

Ne glede na resnost požarnih razmer mora kapitan ostati pod nadzorom (Hobday, 1994).
Poleg zgoraj omenjenih nalog mora kapitan ponovno oceniti situacijo in temu primerno izdati druge
ukaze. Ti dve nalogi sta med seboj povezani in odvisni. Kapitan jih mora izvajati skupaj in večkrat,
dokler se nujna situacija ne konča, kar pomeni, da je požar pogašen. Z drugimi besedami je treba
povratne informacije poslati ukazom glede na trenutni požar, situacijo in njen verjetni razvoj. Na
primer, kapitan bi moral paziti na razmere, ko je ukazal nadzorovati prezračevanje, da prezrači
prostor, kjer se napadalna skupina bori z ognjem, ker lahko prezračevanje poslabša požarno
situacijo.

Vloga kapitana ni omejena na upravljanje in nadzor običajnega delovanja ladje. Obvladovati

mora tudi nenavadne situacije, kot je požar na krovu. Uspeh ali izpad požarne nesreče je odvisen od
končne odločitve kapitana. Dober pretok komunikacije med kapitanom in drugimi vodji ekip je
ključni dejavnik, da kapitan temeljito oceni situacijo in ustrezno ukrepa. Na podlagi ocene in pro
aktivnosti se izda ukaz za nadzor in vodenje razpoložljivih virov. Vendar vloga kapitana ni enostavna,
preučiti mora ukrepe, ki jih je že izvedel, odvisno od razvoja situacije, in izdati posodobljene ukaze.

24
http://www.arsco.gr/index.php/component/phocagallery/2-plans/detail/8-fire-plan.html?tmpl=component
 Slika 725

Vloga voditeljev ekip

Vloga voditeljev ekip je zelo pomembna v primeru požara. Poleg tega, da so uradniki, bi
morali biti sposobni izvajati naloge, dodeljene članom ekipe (Skipp, 1985). Kapitan ima lahko zelo
učinkovito strategijo za spopadanje z ognjem, toda če vodje ekip ne bodo znali pravilno voditi svojih
članov pri pravilnem opravljanju nalog, bo izredni dogodek povzročil kaos (Skipp, 1985). Prav je
omeniti, da je uspeh odzivanja na izredne razmere odvisen od uspešnosti članov ekipe, če pa niso
pravilno vodeni in usmerjeni, ta učinkovitost ne prinese vedno uspeha v požarni situaciji. Vodja ekipe
je odgovorna oseba, zato je odgovoren za nadzor in ukazovanje nalog, ki jih izvajajo člani njegove
ekipe.

Jemanje pravilnih iniciativ

Že prej je bilo omenjeno, da je kapitan tisti, ki izdaja navodila in ukaze, vendar lahko vodje
skupin sprejemajo pobude, kadar se jim zdi potrebno. Varnost življenja je glavna skrb vodje ekipe,
nato pa omejitev širjenja požara, kar vodi do njegovega izumrtja. Vodja ekipe mora to prednostno
nalogo upoštevati in po potrebi ukrepati. Na primer, preden ima kapitan nadzor nad situacijo, lahko
vodja ekipe napadalne ekipe naroči svoji ekipi, da vodi požar, če je treba opraviti takšno nalogo, da
reši življenje ali prepreči širjenje ognja. V nekaterih primerih vodje skupin počakajo na navodila z
mostu, preden ukrepajo, kar lahko spodbudi širjenje ognja.

Komunikacija
V tem delu in v drugih je komunikacija ključni dejavnik uspeha. Komunikacija ni vzpostavljena
le med vodji ekip in kapetanom, temveč med člani ekipe in vodji ekip. Dober pretok komunikacije
omogoča, da sodelujoči elementi izvajajo določene naloge v skladu s prevladujočimi razmerami

25
https://commons.wmu.se/cgi/viewcontent.cgi?article=1132&context=all_dissertations
(Rushbrook, 1979). Preko komunikacije vodje skupin dobijo poročila o položaju požara in težavah
borcev. Posledično so sposobni dati ustrezne smernice in navodila, ko opravijo analizo stanja.
Dandanes so nekateri dihalni aparati26 opremljeni z radiem. Podobno vodje ekip kapetanu zagotovijo
dovolj informacij, da lahko oceni situacijo in vodi navodila timov27. Nazadnje bi po mnenju avtorja
vzpostavili tudi komunikacijo med nujnimi skupinami, saj bo morda potrebno sodelovanje za
doseganje boljših zmogljivosti.

Vzdrževanje virov
Vodje skupin so odgovorni za zagotavljanje podpore in vzdrževanje virov, ki jih imajo na
razpolago za največjo pripravljenost. Vloga napadalne ekipe je, da vodja ekipe zagotovi, da vsak član
ekipe pozna svojo določeno nalogo in poda kratka navodila za zapolnitev možne vrzeli. Prav tako
mora zagotoviti, da se gasilci razbremenijo in počivajo po daljšem naporu (Skipp, 1985). Pred in med
operacijo je vodja ekipe odgovoren za zagotovitev ustrezne opreme gasilcev. Za zagotovitev
učinkovitosti pri zagotavljanju napolnjenih dihalnih aparatov in druge podpore, kot je hlajenje meja
za pomoč napadalni ekipi, je potrebno tesno sodelovanje s podporno ekipo. Gasilci bi morali vodji
ekipe zagotoviti dovolj informacij, da bi lahko slednji pravilno vzdrževal razpoložljivih virov. Po
(Skippu 1985) oprema vključuje:

 Samostojni dihalni aparat

 Vodiči
 Osebni vodiči
 Enote za klic v sili
 Življenjske niti
 Kompleti vozičkov s protipožarno opremo

Vodenje ekipe
Vodje skupin ne morejo biti neposredno vključeni v bojno operacijo niti neposredno v
podporno nalogo (Stranding, 1989). V vsakem primeru bi se moral vodja ekipe vključiti v gasilsko
operacijo ali podporne naloge. Moral bi dati jedrnato in natančno naročilo svoji ekipi. V bistvu na
podlagi navodil kapitana in ocene situacije vodja ekipe članom svoje ekipe izda ukaze. Zagotoviti
mora, da člani ekipe ne sprejemajo neprimernih pobud, ki jim lahko ogrozijo življenje ali poslabšajo
požarne razmere. Vendar pa lahko na podlagi znanja vodje ekipe o usposobljenosti članov ekipe jim
omogoči, da se lahko odzovejo brez njegovega ukaza, vendar je treba voditelju ekipe po tem poročilu
dati ukaz (Stranding, 1989).

Vodje skupin igrajo pomembno vlogo pri doseganju požarnih razmer. Kot vodja ekipe na
prizorišču lahko vodja ekipe neposredno vidi situacijo, oceni njeno resnost in poroča poveljniku na
mostu. Če akcijskega načrta ni mogoče izvesti, lahko predlaga alternativne ukrepe, vendar mora za
dovoljenje poiskati kapitana. V njegovih rokah je veliko odgovornosti za vzdrževanje virov, ki so mu
na voljo, in za njihovo učinkovito uporabo. Odziv v izrednih razmerah nikoli ne bo mogel uspeti, če se
vodje skupin ne odzovejo učinkovito. Eden od dejavnikov, ki lahko privede do katastrofe v izrednih
razmerah na ladji, je neuspeh organizacijskega odziva. Organizacijski del odziva nastopi po izvedbi
posameznih ukrepov med takojšnjim odzivom. Posadka je vključena v takšen odziv v sili, da se
organizirano odzove na ogenj. Morda ne bo potrebno, če je takojšnji odziv uspel požar pogasiti,
vendar se to zgodi le, kadar je ogenj majhen in omejen, zato je gašenje enostavno.

26
Aparat za zaščito dihalnih organov na stisnjen (komprimiran) zrak.
27
Tim oziroma ekipa.
 Slika 828

Slika 929

ZAKLJUČEK
Pomorstvo je v današnjem času napredovalo zelo veliko, zato se v praksi opaža manjša
pozornost stvarem, ki so oziroma postajajo zastarele, kar pripomore k manjši učljivosti starejših
postopkov, ki lahko rešijo življenja. Po mojem mnenju se danes organizirane vaje na ladjah ne izvaja
sto-odstotno, kar se lahko v realnem primeru pokaže za napačno ravnanje ali izgubljenost pri samem
gašenju.

Na ladji je danes vrsto različnih listin, kjer je potrebno vpisovati dejavnosti, ki jih izvaja
posadka, ena izmed teh listin je tudi Ship's Log30 (ladijski dnevnik), kjer posadka vpisuje tudi požarne
vaje na morju, ki morajo biti izvedena enkrat tedensko, najbolj pogosto ob nedeljah. Posadka lahko
izvede požarno vajo, učinkovito ali ne, vpišejo v ladijski dnevnik navadno, kar lahko kasneje dokažejo
v pristanišču oblastem, vendar samo posadka ve, da morda vaja sploh ni bila izvedena. Takšne
ignorance vodijo do nesreč, kjer posadka pozabi postopke pri ravnanju z požarom.

28
https://www.firesafetysolutionsni.co.uk/fire_drill_evacuation_training_visit
29
http://www.idpsafety.co.uk/fire-evacuation.html
30
Ladijski dnevnik je listina, kjer se vse dejavnosti na ladji zabeležijo v skladu z navodili pomorske organizacije.
 Slika 1031

Rešitev
Potreben bi bil drugačen nadzor protipožarnih vaj, kjer bi pomorska organizacija opazila, ali
se taka ravnanja res dogajajo, in če se, kaznovati posadko. Na vsaki ladji bi bil potreben nekakšen
aparat, ki nadzoruje uporabo različnih protipožarnih sredstev, kot recimo črna skrinjica na letalih,
kjer lahko preiskovalci, v primeru nesreče dobijo vrsto informacij, ki pomagajo pri zaključku
preiskave. Tak aparat bi moral take informacije hraniti več mesecev, kjer bi pri naslednji preiskavi, se
ugotovilo, katera naprava/vaja je bila izvedena na določen dan, in ali se ujema podatek z zapisom v
ladijskem dnevniku.

VIRI IN LITERATURA
https://commons.wmu.se/cgi/viewcontent.cgi?article=1132&context=all_dissertations (Dr.
PP. Razafinjatovo, 1999)

https://www.fpp.uni-lj.si/mma/mov_pomorski-
praktikum_skripta/2016050413401483/?m=1462362396

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodna_konvencija_o_varstvu_%C4%8Dlove%C5%A1kega
_%C5%BEivljenja_na_morju

https://www.imo.org/en/OurWork/Safety/Pages/summaryofsolaschapterii-2-default.aspx

31
https://www.fpp.uni-lj.si/mma/mov_pomorski-praktikum_skripta/2016050413401483/?m=1462362396