nih pajéevinie v vdolbinicah in jamicah med travo pa do éudovitih mrez dokaz, da Zive pajki skorej povsod. Srevali Jih bomo, le z odprtimi ofmi in srcem 62 moramo podati na pot. Metulji Ratitovca V na& predalpski svet, Skofjelokega Ratitovec, ki mu daje prav orografska ra: éar. Prav tako raggibana pa je tudi njegova Ziva narava, buj- no rastlinstvo, izredno pestra vegetacija in seveda tudi od vseh teh Einiteljev odvisno Zivalstvo, Zuzalke so od vseh najstevilnej’e in metulji tisti, ki jim prav vsi obiskovalci gora zaradi njihove lepote posvetajo najvet pozornosti. Zato jim bomo tudi mi pri opisovanju te imeni‘ne gore in njene ckolice posvetili ob’irneje poglavje. To Domo storili tudi zato, ker se v zadnjem éasu vedno boll Siri I:rog obéudovaleev elk — entomologov. Med njimi so taki, xi Zuzelke ile opa~ zujejo, drugi, ki jih fotografirajo, najvet pa je zbiralcev in med njimi se jih vedji del navduSuje za metulje. Vsem bomo ustregli z natanénejfim opisom in seznamom najimenitnejgih vrst, ki So znaéiine ali kako drugate zanimive za opisovano podrodje, Se posebno pa navdusenim metularjem — lepidop- terologom. Ratitovee je skrajni juinovzhodni podaljiek Spodnjih Bohinjskih gora. Ves ta gorski hrbet se dolj proti severu zakljuguje z obfirno Jelovico in je povezan neposredno z Julijei. Ratitoveo se dviga nad Sel&ko dclino in ga ome- juje Se Sorika dolina na eni in Dolina Ceinjice na dru- gi. Proti severu pa se sputa v dolinc Save Bohinjke. ‘Taka geografska in Se bolj orografska slika daje vse po- ‘ibovja sodi tudi ibanost poseben SI, 41. Metulji Ratitovea: 1 rdeti ovni’, 2 rmanov ovnit, 3 koste- niéev ovnié, 4 pedic; 5 navadna zlatica, 6 planinski pedié, 7 veliki kosmatinec, 8 skalna sovka, 9 alpinska sovka, 10 sovka (Auitographa bractea), 11 sovka (Euchalcia variabilis). Foto K. Narobe 107goje za razvej zelo ‘radlitnega rastlinskega pokrova, od Katerega zavisi tudi zelo razlitna iri bogita metuljska’fav- na. Precejinje’ vilinske razlike ‘od vznozja- v Seléki dolini, Priblizno 500 m, do vrhov, najvi8ji 1666 m, daje tudi po ver. tikalni raz8irjenosti monosti, da letajo ne samo nizinske, tem- veé ‘tudi montanske, ‘subalpinske in. nad gozdno mejo po [Ehovih, tudi prave alpinske vrste. Zato se ni Euditi, e je vsa favna, e posebno pa metilljska tako pestra in tudi kolidinsko bogata. V Katereth koli Zasu od zgodnje pomladi pa tja do Pozne jeseni bomo lahko opazovali metulje. Ko: bodo vrhovi Ratitovea ‘Se pod debelo seino odejo, bo po njegovih nizjih Pobodjih Ze vse Zivo, predvsem prezimelih’ metuljev, ‘kot so Pogrebec, oba koprivarja, dnevni pavlinéek, pa letale bodo tudi prve zorice. Najvet pa jih bomo' videvali y poletnih me. secih od junija do avgusta. To velja-zlasti za dnevnike. Notni metulji se zelo dobro skrivajo in le dobri poznavalei njihovih navad in dobri opazovalei jih bodo zagledali sedete na dre. Vesnih deblih in v vi8jih predelih tudi po skalah, Marsikate_ Tega notnika pa bomo splaiili iz trave, Se ved pa jih bo valetelo iz grmovja in dreves, de bortio Klatili s kako primerno palico. Dnevnike nam ne bo teZko loviti. Potrebujemo le dobre me, tuljarsko mrezo, 8¢ nekaj drugih rekvizitov, kot so usmartil. niki, pinceta itd., pa precej spretnosti in lovske sreve. Na tak natin bomo ujeli tudi spla’ene noéne metulje, med katerimi bodo previadovalli razni pedici. Precaj tezko pa bo spoznati vso drugo notno favno, ki je celo nekajkrat stevilnejfa od Gnevne. Veliko nadginov nothega lova poznatho, vendar se 24a} ne bomo seznanjali z njimi, Lepidopterologi jih poznajo in vedo, da so zahtevnejii, ker morajo irtvovati dobréen del noti in imeti sodobna UV svetila in $e marsikaj. Pri spoznavanju metuljske favne’ na Ratitoveu_ moramo Vedeti, da vsa njegova ‘podrotja niso enako bogata. Favna na fvemni strani, ki je pokrita s Simnimi gozdovi, ni tako bogata in pestra, kot je na juéni, ‘kjer se med. gozdnimi predeli. 2 jesamni vrinjajo travniki vseh vrst, da ti nad gozdno mejo Preidejo v prave planinske trate, da so tu obsirna skalnata 108 podrotja z meli8ti itd. Tako na severni strari ne bomo dobili Posebno veliko dnevnikov, bo zato pa noéni loy uspeinejii, alasti pedicov in tudi sovk bo veliko, Juzna in juzno-vzhodna Poboéja in sami goli vrhovi pa nam bodo dali obilno bero dnevnih metuljev. Metuljska favna nekaterih sosednih gora, precej nizjega Lubnika in Ze kar planinskega Blegoia, je dosti dobro pozna- na. Tam smo ugotovili blizu 700 vrst metuljev (makrolepi- dopterov). To je slaba polovica vseh pri nas na Slovenske ugotovijenih vrst. Z nadaljnjim raziskovanjem bo mo odkriti Se nekaj deset vrst. Ze Ratitovec pa smo Z> do sedaj zabe- leZili dobrih 750 vrst, teprav raziskovanja Se niso konéana Ta vilek vet kot 50 vrst navréejo v prvi visti najvi8ji alpsici predeli z mnogimi subalpinskimi in s presenetljivo Stevilnimi pravimj alpinskimi vrstami. Sicer pa so si favne vseh teh bli2njih gora zelo enake. Previadujejo srednjeevropske vrste. Pravih juinih in tudi orientalnih vrst skoraj ni. Ker je svet gorat, najdemo tudi precej severnoevropskin vrst, glede na vikinsko raz8irjenost pa je zelo veliko montanskih vest. Ugoto- vili smo, da v vsem naiem predalpskem svetu Zivi kakih 900 vrst metuljev. Poznanih 750 vrst z Ratitovca ali preko 83% vseh moinih dokazuje izjemno bogato favno metuljev. Prignimo pregled metuljev Ratitovea z cnevniki (Diurna). Ti s0 najbolj opazni, pa tudi metuljarji se najvet ukvarjajo 2 njimi. Veliko jih je, ki zbirajo le dnevnike. Ce sledimo prak- fini sistematski razdelitvi metuljev, bomo zaéeli z druzino jadraleev (Papilionidae). Prav gotovo so to oni nagih najlep- Sih metuljev in niso nikjer pogosti, vendar tu ne manjkajo. Jadrallea (Iphiclides podalirius) bomo dobili ie v nizjih prede. lth, lastovigarja (Papilio machaon) pa tudi na samih vrhovih, ko jih obletavajo. Le na redkih mestih, kjer raste hranilna rasilina petelinéki (Corydalis), deta v juniju Erni apolon (Par. Rassius mnemosyne) (sl. 40—1, 2). Njegov ‘sorodnik, dosti lepii gorski apolon (Parnassius apollo) je bil $e do nedavnega Prece] pogost. Zdaj pa postaja vedno redkejii in ga opazimo le Se ma nekaj redkih mestih pod juinim, tezko dostopnim r 109~ ostenjem. Zaradi nezadrinega izginjanja so ga zavarovali z zakonom. Bélini (Pieridae) so tudi tu zelo vazSirjeni. Ne le znani Skodijivei kot sta kapusov in repni belin (Pieris brassicae in P. rapae), ter nekateri zélo lepi rumeni belini, kot citrondek (Gonepteryx rhamni) in alate osmice (Colias), sta tu pogosta tudi dolinski repiéni belin (Pieris napi) in planinski repiéni belin (Pieris bryoniae), ki leta le v enem zarodu nad 1400 m od junija dalje (sl. 40—4, 5). Od vznozja pa do vrhov Ratitovea so zelo razSirjeni pi- sanéki (Nymphallidae). V to druzino najlepiih dnevnikov spa- dajo dobro poznani dnevni pavlinéek (Inachis io), ki je tu zelo Pogost, redka pa sta veliki koprivar (Nymphalis polychloros) in. pogrebee (Nymphalis antiopa). Kadar se masovno selita, sta izredno pogosta tudi admiral (Vanessa atalanta) in osatnik ° (Pyrameis cardui). Z malo srete, in te bomo lovili ob pravem éasu, boro dobili tudi oba izpreminjevavtka. Mali (Apatura itia) hota konec junija ob vrbovju, veliki izpreminjevavéek (Apatura iris) pa od sredine julija, Na vseh travnikih kar rorgoli najraaliénejaih pravih pisanékov (Melitaea). Skoraj vse Slovenske vrste dobimo in v najvigjem planinskem delu, v Ppasu rugevja, ujamemo lahko tudi redko vrsto pisantka Guphydryas intermedia wolfensbergeri) (sl. 40—1), ki smo Je doslej odkrili le na nekaj mestih v Julijcih in Karavankeh, Kar smo povedali za pisantke, velja tudi za bisernike. Od vseh je najzanimivejsi planinski mali bisernik (Boloria pales), ki leta le na najvi§jih planinskih tratah. Okarji (Satyridae) so najitevilnejfa druzina dnevnikov. Veliko vrst let tudi na Ratitoveu in med njimi je nekaj prav zanimivih in izracitih alpinskih vrst. Prevladujejo travnitke vrote, nekaj pa je takih, ki se drée grmovja in gozdov. Taki sta povsod in tudi tu redki vrsti Aphantopus hyperanthus in grmovni okar (Hyponephele lycaon). Le v montanskem pasv, nad 1000m, poseda po skalah { = petrofilna) Dira petropoli- tana. Najznaéilnej8i predstavniki vsch planinskih predelov in tudi naSe gore pa so iz rodu gorskih rjavzkov (Erebia). Ti so 110 - Tasirjeni od nizin do najvigjih skalnih trai. ~Previadujejo travniike vrste, redkeje so grmovnate oziroma gozdne, med alpinskimi pa so tudi petrofilne — take, ki sedajo po sialah. Nidinska je npr. Erebio aethiops, v nizjih in visjih legah deta E. medusa (sl. 40—5), gozdni sta E. ligea in E. euryale, ki ivi le na robu gozdne meje. Izraziti planinski visti pa sta E. Pronoe obscurior in laponski rjavéek (E. pandrose), ki je prava boreoalpinska petrofilna vrsta (sl. 40 — 6). Predstavniki druzine modrinov (Lycaenidae) so. manjgi metulji, zato pa zaradi kovinskih bary sam:ev toliko bolj opazni. Sem Stejemo tudi Zivo rdeve cekinéke in repate, barv- no ne tako Zivahne repkarje. Na Ratitoveu je zelo veliko vrs modrinov. Izkijuéno planinskih vrst ni med njimi, so pa.tri Ki se v najvi8jih legah pojavijajo v konstantni alpinski oblil To je modrin Cyaniris, semiargus (el, 40 —9) in dva cekintka _Paleochrysophanus hippothoe ter Heodes tityrus. Do visine Priblizno 1400 m jih najdemo v nominatni, nad to pa v alpski cbliki 1. alpina. Vse travnike in gozdne jase oZivija v juliju Krasni ognjeni cekin’ek (Heodes virgaureae) ‘sl. 40—8). Od redkejéih modrinov omenimo Se dva, ki sta tudi na Ratitoveu tazkirjena na ozko omejene biotope: Maculinea alcon je mod- tin viaénih travnikov, sorodni Maculinea arion, ki je na’ naj- vebji (sl. 40 — 10) modrin, pa Ijubi suhe, skalnate travnike. Med dnevnike so vtaknili, ker letajo podnevi, tudi debelo- glavée (Hesperiidae). Ti pa razvojno ne sodijo sam. Na Ratitov. cu dobimo kar precej vrst, vendar so vse raziirjene tudi drugod. VeSci ali somratniki (Sphingidae) so skoraj vsi selei (mig tanti) in jih vetinoma, vsaj obdobno, dobimo tudi na Rati- toveu. Vsi selei imajo dobro razvito sesalo (riléek) in jth bomo opazili, kako obletavajo in vtikajo sesalo v evstove z dolgimi cvetnimi vratovi (razliéne klinénice, itd.), bocisi podnevi kot velerilee (Macroglossum stellatarum) ali temrljevee (Hemaris fuciformis), bodisi v mraku kot slakov veS8ec (Hersé. convol- puli), Skodljivi borov ve8éee (Hyloicus pinastr:), mletkar (Ce lerio euphorbiae), ertalasti vestec (Celerio lineata livornica) in 1oba pujska ali vinska ve8éeca, mali (Deilephila porcellus) in Yeliki (Deilephila etpenor), Ostale somraénike, ki nimajo tako razvitega sesala in ne priletavajo na cvetove, bomo najlaie ujeli na lué. Prav nié ne bamo preseneteni, é& bodo prileteli veterni pavlinéek (Smerinthus ocellata), topolov, ve8tec (Laot: hoé populi), Se bolj nas bo razveselil smrtoglavec (Acherontia atropos). Smrtoglavec je tudi selec in je pogostejgi le kako leto v poznih jesenskih mesecih. Gosenice.veliko vrst in druzin metuljev se na svojstven natin zapredejo v znatilne zapredke. Zato te metulje imenu- jemo prelce. Vendar. je to zelo Sirok pojem in je skupina prel- cev v Sirsem smislu (Bombyces) zelo heterogena, umetna si- stematska skupina, ki obsega vrsto dru%in. Metulji so srednje veliki, nekaj jih je izredno velikih in imajo tudi znaéilne ko- smate gosenice. Od veliko vrst laZje najdemo gosenice kot pa metulje. Gosenice se povetini hranijo z raznimi listavei in so. mnoge od_njih, zlasti te se zelo razmnoie, tudi’ Skodljive. ‘Taka Skodljivea delata Skodo tudi-tu: Sta iz druzine Lyman- tridae, smrekov prelec (Lymantria monacha) in gobar (Lyman- tria dispar). , Med. najlepie prelee sodijo kosmatinci ali medvedki (Arctiidae). Pri njih prevladujejo rdeve, rumene in modre bar- ve, kar. je sicer redkost. Od vseh najlepii, najvetji in najred- kejii je bil ujet tudi pod Ratitovcem, veliki kosmatinee (Peri- catia matronula) (sl. 41—7), Po cvetnih ko3kih bomo nasli sededi, Se dve vrsti, obe sta Zivopisani, prva je rdesi prapor (Panazia dominula) druga pa Spanec (Panazia quadripuncta- ria). Le na. vi8inskih tratah nad 1300m pa bomo splaiili iz trave drobnega planinskega medvedka (Endrosa irrorelia) in trpotdevega kosmatinca (Parasemia plantaginis). i Precej neobitajni prelci so ovniti '(Zygaenidae). Vsi njeni predstavniki so namreé heliofilni; to se pravi, da letajo pod- nevi in jih zlahka 2agledamo sedege po glavincih, grintavcih in raznih ‘koSaricah. Velikokrat jih dobimo kar veé vrst na enem razevetju. So Zivopisanih barv in prevladuje-rdeéa, tudi modra, zlatice (Ino) ‘pa so kovinsko zelene ali modrikaste. 112 W : | Redkokje. dobimo toliko ‘vrst kot prav-.na Ratitoveu, Najvet jih teta v juniju. Naga barvnaslika 34. prikazuje 4 najzna- Gilneje vnste: rdedi ovnit (Zygaena: purpuralis (sl. 41 — 1), tmanov ovnié (Zygaena achillae) (sl. 41— 2), kostenigev ovnié (Zygaena lonicerae) (sl. 41 — 3) fer navadna zlatica (Ino manni) (4-41 —5). : Kranjski ovnié zasluzi Ze aaradi znanstvenega imena, da ga omenimo (Zygaena-carniolica). Leta kesneje v juliju: in tudi tu ni tedek. se : Le na lué bomo lahko dobili Se nekatere druge prélce, na primer srparje (Drepanidae), hrbtorozke (Notddontidae), med katerimi j¢ po zanimivi dolgonogati gosenic: znan bukov pre- lec (Stauropus fagi), pa kamelni prelec (Lophopteryax came- lina), razni viliarji (Cérura’ in Harpyia) itd. Nai najvetji metulj iz druzine nognih pavlinékov (Satur- nidae) veliki noéni pavlintek (Saturnia pyri) je sicer juino: evropski metulj, vendar ga dobimo tudi v SelSki dolini pod Ratitoveem. Njegov manji sorodnik mali noéni, paviinéek (Sgturnia_pavonia) pa sploh ni redek. Zanimivo je, da se je tudi-pod Ratitovec Ze pred desetletji razSir‘l priseljeni veliki Japonski sviloprejec, jamamaj (Antherea yamamai) in ni v av- gustu nikakrina rédkost pri luéeh. Tudi daljni sorodnik pav- lntkov, rjavi'pavlingek ali beli t (Aglia :au). je tu pogost. Leta v listnatih gozdovih v dopoldanskem %asu %e od aprila naptej. Kot v mnogih gorskih dolinah tako opazamo tudi tukaj melanistitne oblike'(f. ferrenigra’ in druge) 2 Kokljice (Lasiocampidae) so srednje veliki métulji z zelo Jepimi kosmatimi gosenicami, od katerih so tisté, ki se hranijo 2 listavei, lahko tudi skod}jive. Metulje dobimo le na lué, dosti laze pa njihove gosenice. Naj omenimo le dve najbolj Skodljivi vrsti: prsteniéarja (Malacosoma neustria) in boro- vega prelca (Dendrolimus pini). V to umetno skupino prelcev uvritajo sistematiki tudi nekaj druzin, ki razvojno pripadajo veliki skupini tako ime~ novanih metuljékov (Mikrolepidoptera), Med njimi so. tudi 113druzine z zelo velikimi metulji. Taki so lesovrti (Cossidae), katerih gésenice vrtajo v Zivem lesu, kot vrbov zavrtaé (Cos- sus cossus) in hruskov ali kostanjev zavriaé (Zeuzera pyrina). Od zavrtaéev (Hepialidae), katerih gosenice Zive v koreninah zelnatih rastlin, pa so za Ratitovec zelo matilne tri alpinske yrste: hmeljev prelec ali zavrtaé (Hepialus humuli) in sorodni vrsti H. carna in H. fusconebulosa. Majhni, celo zelo drobni metulljki so vretkarji (Psychidae). To so po natinu Zivijenja Precej ijemne Zuzelke. Gosenice Zive v znatilnih zelo razlitno zgrajenih vretkah. V njih se tudi zabubijo in Sele samei, ki so praviloma krilati, izlezejo in aktivno detajo, vendar zelo kratek Gas, nekateri Je nekaj ur. Samice najvetKrat ostanejo v vretki, le izjemoma zlezejo iz nje in kopulirajo na vretki. ‘Vse so nekrilate in so pri nekaterih vrstah komaj Se podobne odraslim Zuzelkam, najmanj Se metuljem. Med vretkarji je precej izrazitih planinskih vrst. Nekaj smo jih ugotovili tudi za visje lege Ratitovea, npr. Melasina melana, Sterrhopteryz standfussi, Fumea raiblensis itd. Zal pa so Se slabo raziskana druzina, tako kot tudi steklokrilci (Aegeriidae), katerih goso- nice Zive v sri stebel, Korenin in tudi v desu. Metulji pa alo posre’eno posnemajo razne druge Zuielke, posebno kozokrilce. Med vsemi metulji najitevilnejfa druzina so sovke (Noc- tuidae), ki je tudi na Ratitoveu nedvomno zastopana z najveé ‘vvrstami. Ker jih lahko ugotovimo te z uspeSnimi notnimi lovi na dué in tudi na vabo v vseh letnih Zasih, jih zagotovo Se nismo prav vseh odkrili. Zlasti tezave so z lovom v vi8jih - predelih, kjer lahko pritakujemo %e veliko subalpinskih in alpinskih vrst, ko je potrebno prinesti med drugim s seboj tudi elelstriénj agregat ali dobro propansko svetilico za keliékaj uspeSen ‘lov, .dovolj zgovorno dokazujejo, koliko raziskoval- nega dela 3e Gaka metuljarje tudi na Ratitoveu. Od nekako 200 vrst sovk, ki jih lahko predvidevamo za to podrotje, je %e znanih nekaj redkejsih vrst. Prav vseh seveda ne moremo naitevati. TeZava pa je tudi v tem, da za vse te sicer zelo zanimive vrste nimamo domatih imen. Kijub vsemu bomo naiteli nekaj planinskih vrst, ki jih sicer poznamo Je iz Julij- 14 | | 4 } | j | | | i | i | gin cev, Karavank in Kamni8kih planin in ki potrjujejo motan alpski znaéaj Ratitovea. Taka alpinska sovka, ki leta podnevi po evetovih sleéa (Rhododendron) je Discestra marmorosa mic- rodon (sl. 419). Helliofilne so Se nekatere sovke iz poddru- zine gam (Plusiinae), vendar vse rade prilete tudi na lovne svetilke. Razen navadne game (Autographa gamma), ki je najznatilnejéi_selilec, so Se sorodne alpinske oz. subalpinske Euchalcia ‘variabilis (sl. 41—11), Autographa dractea (sl. 41— 10) in Autographa chryson. Med take, ki jih dahko najdemo sedete po evetovih, najraje po ko&kih raznih koSarie (Compo- sitae) Stejemo tudi montansko Chersotis cuprea in migrantski visti ozimna sovka (Scotia segetum) ter travna sovka (Scotia exclamationis), ki sta Skodljivki. Z dobrim opazovanjem za- Klonjenih skallnih povrsin bomo odkrili ¥e podxevi preeej izra- itih petrofilnih allpinskih vrst. Vse imajo izredno dobro varo- valno barvo-v belo sivih odtenkih. NajznatilnejSe so Epipsilia grisescens, Chersotis margaritacea, Scotia simplonia, Amathes ‘ashworthii candelarum (al. 41—8), Hadena caesia, Eremodia gilva itd. Lov na lué pa tudi na vabo, na ka‘ero vetina sovk Se posebno rada prihaja, nam bo dall v nigjih predelih Se vee novih vrst. Tudi take, ki jih poznamo od povsod, pa so redke ali lepe, da se jih vednd razveselimo. To so najvetje sovke trakarji (Catocala), od katerih je modri trakar (Catocala frazi ni) pray gotovo' najimenitnejsi. Pogostejfi so rdeti trakarji C. elocata, C. promissa, C. nupta in drugi. Zelo znaéilne montan- ske do subalpinske sovke so iz rodu Apamea kot A. sublustris, A. crenata, A. scolopacina itd. Tu smo odkrili tudi redke sovke Hyppa rectilinea, Cuculia campanulae, Callierges ramosa, na iglavce vezano Panthea coenobita in Se mnoge druge. Na& sez~ nam zgolj znanstvenih imen bi bil z nadaljnjim naStevanjem preobiiren. Ostane nam Se ena, na vrstah ne dosti manj Stevilna dru- Zina, pedici (Geometridae). Ime so dobili po gosenicah, ki se premikajo, kot bi merile pedi. Za ratitovsko obmofje jih poz- namo preko 100 vrst, pa Se zdaleka nismo izérpali vseh moz- nosti za odkrivanje novih. Pedici so sicer noni metulji. Pod- 115nevj jih aktivno leta le malo, kot npr. panteréek (Venilia ma-" cularia). Veliko jih odivi proti veteru in v prvem mraku, Na vabo prilete le redki in tudi lué privabi razmeroma malo vrst. Precejgen del jih bomo ulovili s plaSenjem. S toldenjem po travi, po rastlinju, grmovju in s stresanjem debel vetjih dre- ves jih bomo splaiili in vsaj nekaj prestregli v Jovilno mrezo. ‘Tak lov je kar precej zahteven in naporen, Se zlasti na takih terenih, kot so strmine na Ratitoveu. Vendar se nam bo dobro cbrestoval. V vsakem %asu bomo dobili veliko vrst teh sicer majhnih, pa res lepih metuljékov, ki jih zbirajo in razisku- jejo le redki lepidopterologi. Zato so tudi pri nas in tudi za Ratitovee Se slabo poznana druzina. V nagem opisovanju se bomo tore} omejili Je na nekaj znavilnejsih vrst. V vseh pri- merih gre za gorske, oziroma planinske vrste, ki so sicer razSirjene tudi drugod v nagem alpskem svetu. Veliko takib alpinskih. vrst je iz SirSega rodu Cidaria: C. caesiata, C. cya- nata, C. turbata (sl. 41—4), ki je boreoalpinska vrsta: Tudi med drobnimi evpitecijami sta dve znagilni alpinski vrsti: e- merikov pedic (Eupithecia veratraria) in E. fenestrata. Izkljut- ‘ho planinski pedici so iz rodu Psodos. Na Ratitovcu letata dve vrsti:Psodos alpinata, ki je povsem érn, in oranzno érni P. qua- drifaria (sl. 41—6). Oba letata podnevi in posedata po sle- éevih evetovih. Tako kot pri sovkah je tudi pri pedicih précej petrofilnih vrst, ki imajo vse tudi dobro sivkasto varovalno barvo. Taki so prav vsi predstavniki iz rodu Gnophos in ni jih malo. Le v najvi8jih predelih sedé po skalah Gnophos se- yotinaria, borovnitev pedic (G. myrtillata), po travi pa se pod~ nevi preletavajo rumeno érni rajbelski peditki (Isturgia. lim- baria rablensis). Na lovno svetilko nam bodo zelo Stevilno pri Jeteli Se drugi pediei iz rodu Gnophos. Noéni lov kje nizje ali v sami dolini pa nam bo zbirko pedicev poveéal Se z mno- gimi vrstami, od katerih so nekatere, res imenitnih bary in ‘oblik, kot so: zelenéek (Geometra papilionaria), podobna zelena’ vrsta, ki Zivi v iglastih gozdovih (Ellopia fasciaria prasinaria), veliki rumeni bezgov pedic (Ourapteryx sambucaria) z repki~ kot lastovitar, potem tudovito izrezani pedici iz rodu Enno- 116 mos, Selenia, in npr. kar Ze ime pove — dvozobi pedic (Gono- dontis bidentata). Ko boste, dragi bralci, te drobne knjizice, ki vas Zeli v grobih értah seznaniti 2 vserni znamenitostmi in znaéilnostmi vse nedive in Zive narave te res lepe gore in tudi z metulj prebirali to poglavje, naj vam bo ta skromen opis Je vodilo. Vi pa sami poskuSajte z dobrim opazovanjem odkriti Se kaj vet. Vsein, posebno pa resnim metuljarjem, Zclimo veliko wZit- kov, lovske sreve in zbirateljskih ter strokovno-raziskovalnih uspehov.