ALEKSANDAR VO BES I VO QUBOV

ALEKSANDAR MAKEDONSKI: DEVETTA STATIJA

BENXAMIN IDE VILER
Profesor po gr~ki jazik, Kornel Univerzitet
Vo juli 330 godina, na Darius mu se bli`el krajot. Bestra{nata trka na Aleksandar so izmamata i smrtta go
odnela dol` granicite na golemata solena pustina Korasan za vreme na u`asnata `e{tina na letoto. Patot {to go
sledele begalcite bil glavniot pat isto~no od Media koj vodel do dale~nata Baktrija. 1 Toa e istiot onoj pat {to
denes vodi od Teheran, pokraj Semnan, Damagan, [ahrud i Me{ed, nadvor od Persija, vo zemjata na
Turkmenite do grani~nite predeli na Carot. Na desnata strana se nao|ale solenite stepi; na levata se
izdignuvale planinite koi denes ja obele`uvaat granicata na Persija i nudat gletka na neizbe`noto navleguvawe
na ruskiot gle~er. Zad ovie planini se nao|a linijata na Transkaspiskata @eleznica. Nedaleku ottamu se nao|a
patot koj preku brdata vodi direktno do Persiskiot Zaliv.
Mestoto kade {t bil ubien [ahot se nao|a nedaleku od mestopolo`bata na dene{en [ahrud. Na ova mesto denes,
kako i porano, se spojuvaat isto~niot pat i patot koj vodi od Asterabad (porane{na Zadrakarta), pedeset miqi
kon sever, vo Kaspiskiot basen. 2Eden angliski oficer koj go posetil ova mesto vo 1896 godina go ka`al
slednoto vo vrska somestopolo`bata: ‘ Vojska stacionirana vo [ahrud bi mo`ela vedna{ da gi osvoi pristapite
od moreto, a vo isto vreme efikasno da go spre~i sekoj sudir me|u silite koi operiraat vo Korasan i onie koi se
na zapad. Od Asterabad do [ahrud ima samo pedeset miqi, i so mala in`ineriska ve{tina, patot mnogu lesno bi
mo`el da bide prooden za artilerija ili za lesno borbeno oru`je. Nema somnenie deka Rusite ja znaele
negovata strate{ka va`nost bidej}i celoto mesto e pod rusko vlijanie.
Otkako im dozvolil na svoite vojnici malku da se odmorat vo Hekatompilus (vo blizina na dene{en [ahrud),
Aleksandar trgnal kon sever, preku Elbur{kite planini, niz tesniot premin na zemjata nare~ena Hirkanija,
koja se nao|ala do ju`nite bregovi na Kaspija.
Koga go zdogledal moreto, mnogu se iznenadil. Kako {to veli Plutarh, pred nego videl zaliv na otvoreno
more koe ne bilo mnogu pomalo od Crno More, no imalo poslatka voda od ostanatite moriwa. Megutoa, za
ova more toj ne znael ni{to i zaklu~il deka toa e del od Azovskoto More. Plutarh, so negovoto superiorno
geografsko znaewe, smeta deka toj sigurno znael pove}e, bidej}i u{te vo staro vreme nau~nicite go locirale
ova more kako najseverniot od ~etirite golemi zalivi koi navleguvale vo kontinentot od nadvore{niot okean.
Me|utoa, poradi ovaa pretpostavka Plutarh mo`e da se obvini za anahronizam bidej}i vo vremeto na
Aleksandar, Kaspiskoto More se smetalo za vnatre{no more na Euksin. Duri vo vremeto na Patrokle, vo
sledniot vek, koga se istra`uvale bregovite na Kaspiskoto More, bila otkriena pogre{nata teorija za
povrzanosta na ova more so severnite okeani. Prifatena od Eratosten, ovaa teorija pripa|ala na vulgatnata
geografija se do vremeto na Ptolomej (vtor vek n.e.). Vojnicite na Aleksandar go identifikuvale Xahartes so
Don (Tanais).
Dodeka prestojuval vo Hirkanija, toj gi stavil pod svoja kontrola nekolkute plemiwa od planinite i nizinite i
dobil pokornost od dvata satrapi Fratafernes, guverner na Hirkanija i Partija, i Autofrades, guverner na
Tapurija, koi spored negovite principi na po~ituvwe i koristewe na postoe~kite institucii na vlasta gi nazna~il
za guverneri i im ja dal vlasta. Mnogu drugi visoki blagorodnici i vladeteli mu ja ponudile svojata pokornost.
Megu niv bil i stariot Artabazus, koj poradi svojot ~in i lojalnost kon suverenot, kako i zaradi dobrite
prijatelski odnosi, bil po~ituvan i nazna~en za li~en sovetnik i sorabotnik na Aleksandar. Artabazus, koj imal
golemo iskustvo kako general, guverner i voin vo Mala Azija i sedumgodi{no isksutvo kako politi~ki
begalec na dvorot na Filip vo Pela (352-345) bil zapoznat so zapadnite idei, a voedno i kosmopolit koj gi
nadminuval obi~nite Persijanci.
Na Aleksandar mu se predale i 1500 gr~ki pratenici koi bile poslednite ostatoci na gr~kiot kontingent na
vojskata na Darius. Koga tie se predale, Aleksandar re{il da napravi razlika pome|u onie koi slu`ele vo
vojskata na [ahot pred Kongresot na Korint (336) da objavi vojna na Persija, i onie koi vo edna kvazilojalnost

1
Za karta namar{rutata na Aleksandar vidi vo The Century od juni, str. 243.
2
Clive Bigham ‘ Patuvawe niz zapadna Azija’, str. 193. (london, 1897)
1
se prijavile podocna. Prvite bile pu{teni na sloboda, a vtorite bile primorani povtorno da se prijavat vo
vojska. Zaedno so platenicite imalo i pogolem broj zatalkani gr~ki ambasadori koi od ovie ili onie pri~ini
prestojuvale na dvorot na Darius vo toa vreme. Onie koi poteknuvale od ^alsedon i delegacijata od Sinop bile
pu{teni na sloboda. Tie bile nadvor od ramkite na odgovornosta. Me|utoa, pette ambasadori od Sparta koi
poka`ale golema tvrdoglavost vo vrska so nivnata mala dr`ava bile zadr`ani pod prisila.
Otkako bila zavr{ena rabotata, po Asterabad, Aleksandar i dal odmor na svojata vojska od dve nedeli. Vo
esenta 330 godina, toj se vratil vo Partija i toga{ pominal kraj Baktriskiot pat na istok i do{ol do Susija, grad
vo Area, vo blizina na dene{en Me{ed, na severoisto~nata granica na dene{na Persija. Me{ed koj se nao|a na
samo 50 miqi od dene{nata linija na Transkaspiskata @eleznica, se nao|a na trome|eto me|u Persija,
Avganistan i ruskata granica, vedna{ do portata {to Rusija ja koristela za vlez vo Avganistan kako predvorje
na patot kon Indija. Vo Susija, na Aleksandar mu se predal satrapot Satibarzanes koj stanal ~len na vladata
vo taa provincija. Vestite za aktivnostite na Besus na istok predizvikale novi problemi i Aleksandar koj ve}e
bil na pat za Baktra, glavniot grad na Besus, se upatil kon jug i po dvodnevno mar{irawe stignal na okolu 70
miqi od upori{teto na buntovnicite vo Heart (Artakoana), prodol`il da ja ras~istuva zemjata od sekakva
opozicija i potoa za guverner na zemjata postavil ~ovek na kogo mo`el da mu veruva, Arsames Persijanecot.
Vo me|uvreme Satibarzanes izbegal i mu se pridru`il na Besus vo Baktra (moderen Balk). Podocna, vo
podno`jeto na citadelata vo Artakoana se razvil eden od najpoznatite gr~ki gradovi na Aleksandar na istok,
Aleksandrija-Areion koj denes e poznat kako Heart, koj dva veka bil jabolko na razdorot me|u Persija i
Avganistan. Ovoj grad se nao|al na raskrsnicata na dva pata, golemiot isto~en pat kraj dolinata Heri-Rud niz
Avganistan na istok, i patot po koj minuvale karvanite koi od damne{no vreme pa do denes odele od Severna
Persija i Kaspija, preku Heart, Kandahar, Gasni i Kabul kon Indija. Ova e patot po koj odele site golemi
osvojuv~i kon portata na Indija- Mahmud Veliki (1001 n.e.), Xingis Kan (13 vek) i Tamerlin (1398),
Mongolite, persiskiot [ah Nadir (1737) i Aleksandar Makedonski. Ovoj pat se narekuva ‘klu~ot na Indija’ i
koga Avganistan }e padne pod ruska kontrola u{te pove}e ke bide poznat.
Revoltot na Satibarzanes go nateral Aleksandar da go obezbedi ovoj va`en pat i zemjata {to se nao|ala pokraj
nego, dene{en zapaden i ju`en Avganistan, pred da navleze vo duvloto na Besus vo Baktra (Balk) vo severen
Avganistan. Prodol`uvaj}i go svojot mar{ ju`no od Heart, toj vlegol vo provincijata Drangijana, oblasta {to
se nao|a okolu golemite mo~uri{ta vo Hamun (Palus Aria).
Ovde, najverojatno vo glavniot grad Prada (Proftasija) izlegla na videlina edna zavera koja se slu~ila vo
srceto na negoviot logor. Vo zaverata bil vklu~en Pilotas, komandant na poznatata ~eta na kowanica i sin na
vrhovniot komandant Parmenion. Ovie neo~ekuvani problemi se povrzuvaat so promenata na odnosot na
Aleksandar so negovite lu|e, negovata misija i so samiot na~in na negovoto odnesuvawe. 3Na ovaa slu~ka i
bilo obrnuvano vnimanie od mnogu sovremeni i stari istori~ari. Vistinskoto sfa}awe na nejzinoto zna~ewe e
va`no za da se dade procenka za stavovite i razmisluvawata na ovoj osvojuva~ vo ovoj odlu~uva~ki moment
od negovata kariera.
Parmenion, koj toga{ imal 70 godini, od samiot po~etok bil veren sojuznik na mladiot osvojuva~. Toj mu
obezbedil na Aleksandar lojalnost od armijata vo Azija po smrtta na negoviot tatko koj me|u site svoi
generali bezrezervno najmnogu go cenel planot za Aziskoto osvojuvawe i koj niz site nevoqi, te{kotii i
triumfi vo izminatite ~etiri godini bil negov najblizok sovetnik i najva`en voen sorabotnik. Negoviot
o~igleden nedostatok od energija vo bitkata kaj Gaugamela i negoviot preran povik za ispra}awe na
zasiluvawe koj za `al go odvratil Aleksandar od negovata namera, ostavile lo{ vpe~atok vrz mladiot kral.
Najverojatno poradi negoviot konzervatizam ili poradi somnevaweto deka bil senilen, toj bil ostaven da
komanduva so garnizonot vo Ekbatana.
Toj sekoga{ imal golemo vlijanie vrz makedonskata vojska. Toj imal tri sina vo vojskata od koi dva zaginale
za vreme na slu`bata. Edniot od niv, Nikanor, bil komandant na hipaspitite; drugiot sin Filotas imal sli~na
mo`ebi i pova`na uloga. Negoviot zet Kenus i negoviot brat Agaton imale va`ni komandantski dol`nosti.
Mnogumina od negovite rodnini imale pomali funkcii vo armijata. Ovaa grupa formirala eden mal nukleus
koj{to izrazuval negoduvawe vo vrska so noviot razvoj na nastanite. Vo logorot na makedonskata vojska
nadvor od zemjata postoele nesoglasuvawa. Postarite vojnici ~uvstvuvale deka Aleksandar so kogo trgnale
3
Najseopfatna diskusija za ova pra{awe mo`e da se najde vo eden napis od Fridrih Kauer ‘ Filotas, Kleitos, Kalistenes’.
2
na pohod od Evropa postepeno se oddale~uval od niv. Toj poka`uval nekoi orientalni maniri koi na niv ne
im se dopa|ale. Razgovorite za negovata bo`estvenost koi se pojavile dve godini pred toa vo Egipet na niv
voop{to ne im se dopa|ale. Ottoga{ mnogu malku se zboruvalo za ova, me|utoa po smrtta na Darius postoela
tendencija da se prifatat manirite na eden orientalen despot. Aleksandar ne insistiral od svoite Makedonci da
se pridr`uvaat kon orientalnata etika na odnesuvawe vo negovo prisustvo, me|utoa na~inot na koj samite
orientalci se odnesuvale kon nego ne pretstavuval dobar znak za vo idnina. Pokraj toa, na negoviot dvor bile
prifateni golem broj persiski blagorodnici me|u koi bil i Artabazus. Persiskite satrapi povtorno ja dobile
kontrolata vrz bogatite provincii, a lokalnite pretstavnici od poniska klasa go zadr`ale svojot avtoritet. Ne e ni
~udo {to starite Makedonci koi vrz sebe go ponele tovarot na vojnata smetale deka na pobednicite im bila
odzemena pridobivkata.
Pokraj ova, Aleksandar po~nal, osobena na sve~eni priemi, da nosi orientalna obleka, ne vo nejzinata
ekstremna forma so tijara i site dodatoci, me|utoa pravel nekoj kompromis me|u Medijanskiot i makedonskiot
stil. 4Plutarh vaka go opi{al toa: Od ovde (Hirkanija) toj mar{ira{e do Patrija i bidej}i ovde nema{e {to da
pravi, prvo oble~e medijanska obleka, najverojatno od `elba da se navikne na obi~aite na zemjata kako znak
deka noseweto na obleka na lokalnoto naselenie na nekoj na~in zna~i civilizirawe na lu|eto; ili pak poradi toa
{to sakal da im uka`e na Makedoncite deka treba da ja toleriraat ovaa promena vo na~inot na `iveewe. Me|
utoa toj ne go prifatil celosno orientalniot na~in na oblekuvawe so site ~udni varvarski odliki, so pantolonite,
gorniot del so rakavi i tijarata, tuku so kompromis me}u persiskiot i makedonskiot stil, koj sepak bil
poneupadliv od prethodniot. Vo po~etokot toj se oblekuval na toj na~in samo koga gi primal varvarite ili
koga bil doma so svoite prijateli, megutoa podocna se pojavuval taka oble~en i vo javnost, koga patuval i
koga imal audiencii. Ovoj na~in na oblekuvawe na Makedoncite im zadal bolka.’
Od ona {to go znaeme za nacionalnite predrasudi, kako porano taka i vo dene{no vreme, ne mo`eme da
o~ekuvame deka me|u tvrdokornite voini na Makedonija postoele lu|e koi go odobruvale raste~kiot
kosmopolitizam na Aleksandar. Negovata golema ideja za kosmopolitizam izrazena preku idejata za svetot-
carstvo koja bila sozdadena preku ru{ewe na granicite za da mo`e sekoj del da pridonese sam za sebe,
po~nuvala da se vsaduva vo negoviot um, nasproti starata ideja so koja Dale~niot Istok trebal da se
eksploatira za dobroto na Zapad. Najverojatno toa bil negoviot izgovor za onie koi imale visoko mislewe za
nego. Me|utoa site onie koi imale mo`nost da bidat svedoci na procesot vo koj oddelni individui pominuvaat
niz procesot na kosmopolitizacija znaat deka postoi rizik za karakterot na individuata i deka ~estopati ovoj
proces e dokaz za gubewe na celta i za moralen pad.
Parmenion i negovite naslednici najverojatno bile patroni na starata {kola. Dve godini pred toa, do u{ite na
kralot stignale glasini deka Filotas vo nekoja prigoda go kritikuval kralot. Preku qubovnicata na Filotas, edna
ubava `ena od Pidna koja bila odbrana me|u lu|eto zarobeni kaj Isus, razbrale deka Filotas se falel oti site
golemi dela se vsu{nost negova i zasluga na tatko mu, iako site pridobivki za celoto kralstvo mu se
pripi{uvaat samo na Aleksandar. Kralot najverojatno zaboravil na toa, no sepak vnimaval na Filotas.
Takva bila situacijata koga vo esenta 330 godina vo Prada, vo Drangiana, pristignala vesta za zavera. Eden
mlad ~ovek po ime Nikomahus bil pottiknat od eden svoj prijatel, Dimnus, da se priklu~i vo zaverata so koja
sakale da go ubijat kralot. Toj preku svojot brat ispratil poraka za opasnosta do Filotas, me|utoa toj ne mu ja
predal porakata na kralot iako so nego bil vo postojana komunikacija. Po dva dena, kralot bil izvesten za
zaverata od drugi izvori. So ova somne`ot padnal vrz Filotas. Toj vedna{ bil uapsen, i spored staroto pravilo,
bil iznesen pred voen sud kade {to vo uloga na obvinitel bil samiot kral.
Nie nemame dokazi za ova. Samata procedura {to bila sprovedena sigurno ne garantirala vid na proces koj bi
mo`el da se iznese pred nekoj sud. Filotas imal mnogu neprijateli poradi negoviot na~in na odnesuvawe i
negovata tendencija da u`iva vo luksuz i preteruvawe. Duri i negoviot tatko vo edna prigoda mu
prefrlil:’Sinko, ne bi bilo lo{o da bide{ malku poskromen.’ Bez ogled na toa kakvi dokazi postoele, voeniot
sud go proglasil za mo`en ubiec na kralot i bila barana negova egzekucija. Ako ja ocenuvame pravednosta na
presudata treba da se spomene deka eden drug general, Amintas, koj isto taka bil obvinet kako eden od
u~esnicite vo ovoj zagovor, bil osloboden od istiot sud. Arian tvrdi deka Filotas bil obvinet so cvrsti dokazi.

4
Plutarh ‘ Aleksandar’
3
Prtetpostavka e deka toj bil vinoven. Ne postoi ni{to neverojatno vo ova veruvawe bidej}i otsekoga{ bilo
sudbina protiv aristokratite da kovaat zaveri onie koi bile najbliski do niv.
Me|utoa Aleksandar ne bil celosno zadovolen. Filotas tvrdel deka bil nevin, a svojata gre{ka za toa zo{to ne
go prijavil mo`niot zagovor ja objasnil so toa deka go uni{til izve{tajot. Poradi ova bil podlo`en na tortura so
nade` deka od nego }e bide izvle~eno nekakvo priznanie. Za torturata bile zadol`eni Hefestion, Kraterus i
Kenus, trojcata najbliski sorabotnici na kralot. I Aleksandar, skrien zad zavesata, prisustvuval na ma~eweto,
sakaj}i da doznae bilo kakvi informacii. Koga Filotas, pod pritisokot na ma~eweto poka`al slabost
nesvojstvena za eden vojnik, Aleksandar izviknal skrien od zad zavesata: ‘Zarem Filotas koj e tolku golema
kukavica i tolku ~uvstvitelen bil vklu~en vo edno takvo gnasno delo?’ Se pretpostavuva deka Filotas na
krajot priznal i go obvinil svojot tatko, me|utoa po nalog na Kurtius Rufus. Potoa toj umrel. Po ova brgu bile
ispratenii glasnici do Ekbatana za da nara~aat ubistvo na tatkoto na Filotas, koe bilo izvr{eno od strana na
negovite oficeri. Ova bil eden grozen ~in. Se ~ini nevozmo`no deka Parmenion bil vinoven, me|utoa samiot
fakt {to kralot smetal deka ova ubistvo e potrebno poka`uva kolku toj stanal ~uvstvitelen vo vrska so
mo`nosta za postoewe na opozicija okolu semejstvoto na Parmenion.
Komandata na ~etata na kowanicata koja prethodno ja izvr{uval Filotas, sega bila podelena me}u Klitus, sin
na Dropid, i Hefestion, koj vo posledno vrme bil mnogu cenet od Aleksandar. Se znae deka toj od site
Makedonci poka`al najgolemo soglasuvawe so novite idei na kralot. Toa bil period na tranzicija vo `ivotot na
Aleksandar, a samoto prijatelstvo so Hefestion go ozna~uva noviot period.
O~igledno e deka Aleksandar mo`el da pomine samo malku vreme vo Drangiana. 5Na krajot na oktomvri ili
vo po~etokot na noemvri, toj napreduval niz zemjata na miroqubivite i gostoprimlivi Ariaspiani koi `iveele
vo nizinite na Hilmend, na zapadnite granici na dene{en Avganistan, a potoa se upatil kon dale~nata
Baktrija, kade {to Besus se u{te gi imal zadr`ano amblemite na avtoritetot na staroto persisko carstvo. Patot
{to go odbral odel pokraj dolinata Etimandrus (Hilmend) kon Gasni, potoa dolu kon basenot na Kabul i potoa
na sever preku preminite na Paropamisus (moderen Hindu Ku{). Na sekoj ~ekor se sre}aval so neprijateli, no
uspeal da si go probie patot mnogu brgu do podno`jeto na Paropamisus.
Na dve mesta osnoval kolonii, koi najverojatno se nao|aat na mestoto na dene{en Kandahar i Gasni. Vo
podno`jeto na planinite koe bilo negova krajna stanica ja osnoval i tretata kolonija koja se nao|a nedaleku od
dene{en Kabul. Vo tekot na godinata edna{ pristignal glas za nevoqi vo nadvore{niot svet. Vojska od
Baktrija ja napadnala Arija i barala da ja odvoi taa oblast od sojuzot. Za da ne go odvle~at od negovite
planovi, Aleksandar ispratil silna vojska so koja komanduval Artabazus Persijanecot, koj so pote{kotii gi
pobedil natrapnicite. Patot po koj odel Aleksandar niz Etimandriskata dolina vodel niz dlabok sneg i toa
dovelo do gubewe na potrebnite namirnici koi gi nosel so sebe. Doa|ala zimata i najverojatno koga stignal do
podno`jeto na planinite okolu Kabul ve}e bilo dekemvri (330).
Vo po~etokot na proletta (329 p.n.e) toj gi pominal preminite na Hindu Ku{ na viso~ina od 13000 stapki i
pristignal vo gradot Drapsaka vo Baktrija. Otkako malku se odmoril, trgnal vo pohod na Besus, pominal
preku Oks (Amu-Darja) i navlegol vo teritorijata na dene{na Bohara. Rekata Oks koja denes se vleva vo
Aralskoto More, vo vremeto na Aleksandar pa se do {esnaesettiot vek, bila pritoka na Kaspiskoto More. Ako
planot koj neodamna be{e predlo`en od ruskite in`ineri za prenaso~uvawe na rekata vo nejziniot originalen
tek se ostvari, toga{ ovaa reka }e bide voden premin od Kaspiskoto More do severoisto~en Avganistan
direktno kon portata na Indija. Koga Aleksandar pristignal do Oks toj pred sebe videl mo}na reka koja bila
nadojdena od snegovite {to se topele. Bidej}i nemal ~amci nitu pak drva za da gi izgradi, gi ispratil svoite lu|
e da ja preminat rekata so improvizirani pomagala napraveni od nivnite ko~ii {atori koi bile ispolneti so
slama. Za da ja preminat rekata potro{ile pet dena. Koga kone~no go na{ol Besus, so nego imalo samo
nekolku vojnici vo edno selo koi bile zaboraveni i predadeni od negovite generali i negovata armija. Sega
Darius bil osveten. Aleksandar naredil da go soble~at Besus gol, da mu vrzat drvena jamka okolu vratot i da
go ostavat da stoi na patot dodeka vojskata minuvala kraj nego. Koga Aleksandar do{ol do nego, ja zaprel
ko~ijata i go pra{al zo{to go predal kralot koj bil negov rodnina i dobro~initel. Besus odgovoril deka toa ne
go napravil sam, deka drugi go planirale toa so nego i deka go storile toa so cel da ja dobijat naklonetosta na

5
Obidot na Hogart da ja dade hronologijata na ovoj period ne gi zadovoluva zapisite na Arijan za podocne`nite dvi`ewa vo
Sogdijana
4
Aleksandar. Kako reakcija na odgovorot, Aleksandar naredil da go podlo`at na ma~ewe i da go ispratat vo
okovi vo Baktra (Balk), glavniot grad, od kade {to slednata zima bil prenesen vo Zariaspa (^arjui) i tamu na
sud pred svoite sorabotnici bil osuden na vistinski medijanski na~in da umre kako ubiec na kralot. Mu gi
isekle u{ite i nosot i go ispratile vo Ekbatana kade {to trebal da bide ubien od lokalnite vlasti. I pokraj toa {to
Grcite i Makedoncite se zgrozuvale od idejata za mutilacija, lordot na Istokot bil osveten od Istok vo
specifi~en isto~en stil.
Arijan, ne kriej}i gi svoite helenisti~ki instinkti go ka`al slednovo: ‘Jas ne ja odobruvam ovaa te{ka kazna
vrz Besus; ne, naprotiv, smetam deka mutilacijata na teloto e varvarski trik i smetam deka Aleksandar gi
imitiral na~inite na bogatite Medo-Persijanci, a osobeno karakteristikite na nivnite kralevi koi svoite podanici
gi smetale za inferiorni su{testva.’ Me|utoa toj ne go gleda pogolemoto zna~ewe na ovoj nastan.Ova delo koe
bilo akt na politi~ka pretpazlivost, go ostavilo Istok da go nosi tovarot na smrtta na [ahot, a gi is~istilo racete
na Aleksandar. Ako se gleda od pogolema perspektiva, toa go pretstavuva prviot znak za idejata za carstvo i
zakon koja postoela vo umot na Aleksandar, i spored koja lu|eto mo`ele da go pronajdat redot i poredokot na
`ivotot vo sopstvenata verba i carstvo, pove}e vnatre otkolku toa da bide nametnato odnadvor. Toa bi trebalo
da bide znak pove}e za nadminuvawe na barierite na nedoverba i nedorazbirawe a ne impresionirawe na
stranskata voqa.
Celosnoto osvojuvawe na Baktrija i nejzinite sosedni zemji Sogdiana, Bohara i ju`en Turkestan bilo
neophoden uslov za Aleksandar da si obezbedi mir. Ovde se nao|al samiot centar na persiskata religija,
scenata na {kolata na Zoroaster. Dolinite na Oks i Xahartes pretstavuvale sedi{te na edna sila i dobro
razviena civilizacija koja bila sposobna samata da im se sprotivstavi na nomadskite plemiwa od zapadnata
pustina i na Skitijanite od sever. Isto taka, ovaa civilizacija mo`ela sama da se gri`i za svoeto naselenie koe
bilo mnogu pogusto naseleno i pomnogubrojno od denes. Ovde Aleksandar se soo~il so najgolemiot otpor
otkako vlegol vo Azija. Lu|eto so koi se soo~il poteknuvale od dobriot i silen rod na Arijancite, koi pak
vodele poteklo od stariot `ivot na Mesopotamija. Dokazi za te{kotiite {to gi imal Aleksandar postojat vo
faktot {to za period od dve godini (od april 329 do maj 327) toj uspel da pokori edna teritorija so povr{ina od
350 kvadaratni kilometri, za razlika od periodot od edna godina (od juli 331 do juli 330) koga gi osvoil Sirija,
Asirija, Persija, Medija i Partija, koi zaedna opfa}ale teritorija so povr{ina od 1000 km vo {iro~ina.
Po fa}aweto na Besus, Aleksandar se zadr`al vo bogatite dolini na Oks dovolno dolgo za da ja odmori svojata
vojska i da go obnovi brojot na kowite koi nastradale pri preminuvaweto na planinite. Potoa brzo se upatil
kon Sogdiana na severoistok i go okupiral glavniot grad Marakanda (dene{en Samarkand). Otkako ja
preminal rekata Oks se nao|al na teritorijata koja denes e pod za{tita na Rusija. Samarkand, najva`niot star
grad vo Transkaspiskiot region i gradot vo koj Tamerlin bil krunisan, denes e va`na stanica na patot na
Transkaspiskata @eleznica i vo ramkite na teolo{kite {koli pretstavuva silno upori{te na ortodoksnosta na
Mohamed, Toj se smeta za ‘glava na Islamot, kako {to Meka e srceto.’ Odovde Aleksandar prodol`il sto
miqi i stignal do bregovite na Xahartes (dene{na Sir-Darja) kaj dene{en Kojend. Odedna{ se pojavil revolt
zad negovite pozicii. Dol` celata granica se pojavil silen neprijatel. Poslednite ostatoci na persiskata mo},
pod vodstvo na Spitamenes, zaedno so lokalnoto naselenie i pustosuva~kite plemiwa od sever se krenale i go
popre~ile patot po koj do{ol sakaj}i da go otse~at od ostanatiot svet. Prvo Aleksandar se svrtel kon sedumte
pograni~ni gradovi koi se nao|ale eden do drug zapadno od Kojend i formirale granica nasproti severnite
stepi. Ovie gradovi eden po eden brgu gi stavil pod svoja kontrola. Potoa se upatil isto~no od Kojend.
Vo toa vreme golema vojska na Skitijancite (Sakai) se rasporedila na sprotivniot breg na rekata, najverojatno
~ekaj}i mo`nost da ja napadnat zemjata. Navredite {to gi upatuvale, gi naterale Makedoncite da ja preminat
rekata. Toga{ tie sfatile kolku Skitijancite bile razli~ni od `enstvenite lu|e na Azija. Aleksandar nemal
namera da ja vodi svojata vojska pontamu, me\utoa ova bilo premnogu za nego. Za da im ja poka`e svojata
hrabrost re{il da go napravi istoto {to go napravil pred {est godini (335 p.n.e) kaj Dunav. Brgu ja preminal
rekata na ist na~in kako {to ja pominal i Oks, gi isteral Skitijancite pred nego i navlegol vo nivnata zemja
mar{iraj}i eden den se dodeka lo{iot kvalitet na vodata koja {to ja piel vo golemite koli~ini poradi golemata
`e{tina ne im pomognala na begalcite i ne im poka`ala deka i crevata na golemiot vojskovodec mo`at da
zabolat.

5
Na granicite na rekata toj osnoval grad, Aleksandrija-Eshata koj se nao|al na mestoto na dene{en Kojend.
Negovite yidini bile izgradeni za dvaesetina dena. Ovoj grad bil naselen so Makedonci koi ve}e bile stari i
iznemo{teni da slu`at vojska, so gr~ki platenici I lu|e od sosedstvoto koi dobrovolno se prijavile za ovoj nov
podvig. Za vreme na dvegodi{niot prestoj na severoistok bile formirani najmalku osum vakvi kolonii- spored
Xastin bile formirani dvanaeset. Ovie kolonii podocna stanale va`en faktor bidej}i bile naselbi na helenizmot
i ovozmo`uvale edinstvo vo carstvoto. Grcija otsekoga{ bila najefikasna vo gradskata forma. Vo sonova,
nezinata civilizacija bila op{testvena i humana, a urbaniot `ivot bil nejzinoto sine qua non.
Mestopolo`bata na Aleksandrija-Eshata (Kojend) bila va`na ne samo poradi toa {to se nao|ala na mestoto
kade {tO Sir-Darja svrtuva kon sever, tuku najve}e poradi komandata na isto~iot pat kon centralna Azija.
Ottuka pominuval patot kon bogatata provincija Fergana pokraj O{ kon planinskite premini do Ka{gar,
portata na Kina. Site ovie regioni se nao|aat dlaboko vo kontinentot, ovde ‘na vrvot na svetot’ kade{to se
sre}avaat dene{na Rusija, Kina i Indija, onamu kade rekite umorni od patot kon otvoreno more umiraat vo
zemjata.
Xahartes za koj Aleksandar pretpostavuval deka e Tanais (Don) ja pretstavuval granicata na persiskoto
carstvo. Aleksandar ovoj grad go smetal za dobra granica na sopstvenite osvojuvawa. Spored negovata
geografija, kako {to mo`e da se vidi, Kaspiskoto More bilo direktno povrzano so Azovskoto More ili
Euksina. Strabo, tri veka podocna, smetal vo soglasnost so mislewata od vremeto na Patrokle i Erastoten (tret
vek p.n.e.) deka Kaspiskoto More e zaliv na golemiot severen okean. Regionot na Ra (Volga) ne bil vnesen
vo ovie pretpostavki se do vtoriot vek od na{ata era koga rekata Volga se pojavuva na kartata na Klaudius
Ptolemaus kako pritoka na Kaspiskoto More, a Kaspiskoto More se smetalo za zatvoreno more, kako {to
smetal i Herodot. Za Aleksandar, Xahartes bil granica me|u Evropa i Azija. Mo`ebi negova namera bilo, po
osvojuvaweto na Azija, da se vrati i da gi povrati osvoenite teritorii na Skitijancite preku Helespont i Crno
More. Me|utoa ova ne bila negovata po~etna namera koja pred se imala za cel da se osvoi Persiskoto carstvo.
Toj smetal deka oblasta Hindu Ku{ koja ja pominal pred da vleze vo Baktrija bila Kavkaz i deka taa oblast e
del od planinskiot venec Torus koj se protegal vo pravec istok-zapad direktno niz centarot na Azija. Spored
nego, ju`nata polovina od ovoj del na Azija bila okupirna od Asirija, Persija, Arijana i Indija (Penxab) i deka
posledniot del na zapad se grani~el so Indus, a na istok ja formiral jugoisto~nata granica na kontinentot.
Zatoa toj smetal deka Xahartes e krajnata to~ka na negovite osvojuvawa. Koga ja videl rekata, se povlekol,
me|utoa go ostavil svoeto ime i se}avawata da se prenesuvaat preku usnata tradicija pove}e od 20 veka.
Nikade vo zemjite koi {to gi osvoil ne postoi pogolema tradicija za negovata golemina kako {to e toa me|u
planinskite plemiwa okolu Fergana. Nivnite vladeteli se u{te tvrdat deka tie se direktni naslednici na
Aleksandar i kako {to tvrdi eden moderen istra`uva~, ‘seto ona {to e golemo i {to ima golema vrednost go
doveduvaat vo vrska so Aleksandar.’
Od Xahartes toj se svrtel za da go ugu{i buntot {to se u{te postoel zad negovite pozicii. Vo Samarkand,
negovata vojska vo garnizonot vo citadelata se soo~uvala so te{kotii. Edno oddelenie koe bilo isprateno kako
prethodnica, bilo pobedeno. Toj vo nalet na osvetni~ka bura gi izbrkal Spitamenes, buntovnicite i drugite
u~esnici vo napadot kon dale~nite stepi na sever, a potoa se svrtel i ja opusto{il so eden golem bes celata
ubava dolina na Sogd. Vo zadu{uvawe na buntot zaginale i bile ubieni pove}e od sto iljadi lu|e. Potoa
zavladeal mir. So ova zavr{il pohodot za taa godina. Ve}e bila dlaboka zima i Aleksandar se vratil vo
zimskiot kamp vo Zariaspa, kaj dene{en ^arjui, kade {to denes Transkaspiskata @eleznica ja minuva rekata
Oks (Amu-Darja).
328 godina Aleksandar povtorno ja pominal vo Bohara. I vo tekot na ovaa godina nekolkupati toj se
sretnuval so opasnosti i neprijateli. Planinite bile prepolni so predeli kade {to neprijatelite lesno mo`ele da se
skrijat. Voinstveniot karakter na ovie lu|e pridonel za najgolemiot predizvik so koj Aleksandar se soo~il vo
svojata voena kariera. Baktrija povtorno bila vo opasnost i Kraterus koj go zastapuval Aleksandar vo negovo
otsustvo uspeal so golemi napori i so golema vojska povtorno da gi potisne Spitamenes i negovite
polunomadi kon divinata na zapad. Duri podocna koga na Aleksandar mu pretstoela zakana za vreme na eden
napad ovie plemiwa potkleknale i mu oddale po~it na golemiot kral predavaj}i mu ja glavata na Spitamenes.
Kon krajot na godinata Aleksandar povtorno se svrtel kon granicite na Baktrija. Pogolemiot del od zimata ja
pominal vo Nautaka ([ahrisabs-[aar vo centralna Bohara).

6
Za vreme na voenata kampawa vo 328 godina vo Sogdiana vo Samarkand se slu~ilo edno od najta`nite dela
napraveni protiv Aleksandar- ubistvoto na negoviot prijatel Klitus. Incidentite povrzani so ovoj nastan za koi
postojat podatoci vo na{ite izvori jasno ja otkrivaat slikata za vnatre{niot `ivot i raspolo`enieto na na{iot
heroj i ja nadopolnuvaat slikata za ~ovekot koga ne e na dol`nost.
Klitus bil komandant na kowanicata. Po smrtta na Filotas zaedno so omileniot Hefestion toj bil unapreden vo
komandant na polovina od izbranite smrtnici, hetairojskata kowanica. Za razlika od Hefestion, toj ostanal
silen Makedonec vo odnos na negoviot vkus i simpatii i dolgo vreme go kriel svoeto nesoglasuvawe vo vrska
so Medomanijata na kralot. No sepak toj bil lojalen prijatel. I se }e bilo vo red da ne bilo ludiloto na vinoto.
Edna no} koga se odr`uval festivalot na Dionis, sve~enosta se odol`ila. Koli~estvata ispieno vino bile
pogolemi od voqata i mo`nostite na strasnite privrzanici na Bahus. Za vreme na gr~kata pijanka se vodele
prazni muabeti i se ka`uvale {egi. Ovie razgovori ne bile za politika nitu za vremeto, tuku za gr~kata
mitologija za koja site znaele po ne{to. Gr~kata mitologija nudela temi za koi mo`elo da se zboruva so
~asovi bez da se postigne nekakov zaklu~ok. Taa ve~er razgovorot se vodel okolu problemot za
tatkovstvoto na Kastor i Poluks i eden neo~ekuvan impuls na nekoj od prisutnite koj se smetal za realist i
~ovek {to deli komplimenti, napravil sporedba me|u Aleksandar i gornavedenite polubogovi. Bez somnenie,
osvojuva~ot na Azija zaslu`uval mnogu pogolema sporedba od onaa {to bila napravena. Samo ograni~enite
lu|e za koi ne postoi ni{to dobro i veli~estveno osven ona {to e navedeno vo stariot zavet gi ignoriraat
golemite promeni i golemite lu|e na nivnoto vreme.
Imalo mnogu lu|e {to se slo`ile so ova. Delata na Aleksandar bile prika`ani kako pogolemi od nadaleku
pro~ueniot Herkules. Staromodnite Makedonci bile {okirani od ovaa neposvetenost na religijata me|utoa ne
izbuvnale. Samo impulsivniot Klitus se sprotivstavil na ova. Koga razgovorot trgnal vo nasoka na
sporeduvawe na dostignuvawata na Filip i Aleksandar, i koga na {teta na prviot bile izneseni nekoi mislewa,
se prodlabo~il jazot me|u novata i starata {kola i koga prisutnite po~nale da gi pejat seriozno-komi~nite
pesni na Pranikus, koj gi ismeval starite makedonski oficeri za nivniot poraz kaj Sogdiana, ~a{ata se
prepolnila. Na protestot na Klitus poradi ismevaweto na veteranite i nivno pretstavuvawe kako kukavici,
Aleksandar koj dotoga{ samo mol~el i ja slu{al glupavata raspravija odgovoril: ’Se ~ini deka Klitus se brani
samiot sebesi.’ Ovoj odgovor predizvikal reakcija kaj polupijaniot govornik. Besot i vinoto ja potopile
smeata. ‘Ti bi trebal da bide{ posledniot koj bi smeel da me nare~e kukavica - ti koj kaj Granikus, begaj}i od
me~ot na Spitridates, mene mi go dol`i{ `ivotot. Ovie Makedonci koi {to tvoite lu|e gi ismevaat so nivnata
krv ja kupija tvojata slava.’Do toj moment Aleksandar se vozdr`uval, no sega bilo dopreno edno ~uvstvitelno
pra{awe i toj ostro go iskaral Klitus. ‘Vakvi razgovori’rekol toj ‘samo pottiknuvaat na neprijatelstvo i gi
razgoruvaat vostanijata. Me|utoa Klitus ne ostanal bez odgovor. ’Zo{to voop{to gi kani{ ovie lu|e da
ve~eraat so tebe koga ne im dozvoluva{ da si ka`at otvoreno {to mislat? Toga{ podobro dru`i se so tvoite
podlizurkovci Persijanci koi se poklonuvaat na tvojata bela tunika i go ka`uvaat samo ona {to ti saka{ da go
slu{ne{.’ Aleksandar mo`el da tolerira bezgrani~na mitolo{ka kontroverza, me|utoa vo ova imalo premnogu
fakti. Toj vedna{ se nalutil. Go grabnal prviot predmet {to mu bil pod raka i go frlil vo pravec na onoj {to go
navredil, a potoa posegnal po svojot me~. Eden ~uvar go trgnal me~ot podaleku od nego. Prijatelite se
obidele da go sovladaat, no toj im se ottrgnal od racete i vreskaj}i po svoite stra`ari na makedonski jazik-{to
e indikacija za navra}awe kon negovite prvi, divja~ki principi- mu naredil na truba~ot da zatrubi i go udril so
tupanica koga ovoj odbil da ja izvr{i naredbata. Prijatelite na Klitus so cel da go spre~at sudirot, go izvele
nadvor od sobata, a Ptolomej go iznel nadvor od citadelata preku drveniot most. Me|utoa negovata sudbina i
gluposta na vinoto go vratile nazad. Toj vlegol vo salata za banket od drugata strana i stoej}i pred zavesata
{to stoela do vratata, vo znak na predizvik gi recitiral stihovite na nezadovolstvo na Evripid od ‘Andromaha’:
‘O Bo`e, vo Grcija se slu~uvaat lo{i ne{ta!
Koga se delat trofei za pobedi vo vojna,
Lu|eto ne gi cenat delata na onie koi gi napravile tie dela,
Tuku samo na voda~ot mu ja pripi{uvaat zaslugata.’
Ovie nekolku zbora bile prethodnica na ona {to sledelo. Pojavata na vratata bila tolku neo~ekuvana kolku {to
bila golema navredata. Vo eden mig, nestrpliviot kral grabnal edno kopje od racete na stra`arot i go frlil vo
7
pravec na ~ovekot {to stoel kraj zavesata. Ubistvoto bilo storeno. Negoviot prijatel od detstvoto, negoviot
pridru`nik i spasitel le`el borej}i se za svojot `ivot.
Nabrgu besot bil zamenet so taga. Aleksandar se navednal nad mrtvoto telo, go izvlekol kopjeto i sakal da si
go zabode. Me|utoa negovite prijateli go odvratile od namerata i so sila go odnele vo negovata soba. Tamu
ostanal cel den i cela no} `alej}i i obvinuvaj}i se za smrtta na svojot prijatel. Go dovikuval imeto na Klitus,
kako da sakal da go razbudi od smrtta, baral negova pro{ka, se narekuval sebesi ubiec na svoite prijateli, ja
dovikuval negovata bolni~arka Lanis, sestrata na Klitus i zamisluvaj}i deka taa e pred nego se
samoobvinuval: ‘So kakvo zlo ti plativ za seta tvoja gri`a moja ma}eo!. Tvoite sinovi umrea borej}i se za
mene. Tvojot brat jas go ubiv so sopstvenite race.’Koga malku mu pominala tagata, le`el vo krevet, nitu
jadel, nitu piel i postojano mol~el.
Ova traelo tri dena i niz kampot se ra{iril strav deka toj mo`ebi poludel. Kaj nego doa|ale lu|e koi se
obiduvale da go ubedat da se zafati so rabota i da ja ostavi tagata nastrana. No toj nikogo ne slu{al dodeka
kone~no ‘eden Grk ne mu dal nekoja aromati~na te~nost i ne go potsetil naslednikot na Darius deka
imperatorite se nad obvrskite i nad zakonot.’ Sepak, ubistvoto mu le`elo kako tovar na du{a, a se}avaweto na
ona {to go napravil ostavilo gor~ina vo negoviot ponatamo{en `ivot. Najverojatno toa pridonelo za
gor~inata vo negovoto raspolo`enie vo podocne`nite godini. Postojanite lo{i iskustva vo vojnite, rizikot i
ogromniot uspeh imale efekt vrz negoviot karakter, me|utoa za ovoj incident ne mo`e da se bara
opravduvawe vo tie argumenti.
^ovek koj se stremel da vladee so svetot ne mo`el da go sovlada svojot temperament. Negovata slabost
izlegla na videlina preku eden stra{en nastan. Toj bil svesen za toa i samiot se preziral. Se sramel poradi ova i
samiot sebesi se kaznuval. Na{ite ideali begaat od nas koga }e gi otkrieme svoite slabosti i za niv barame
zameni za da ‘nalikuvame na `elezo.’ Me|utoa bi bile nepravedni kon Aleksandar ako nesre}niot ~in go
pripi{eme na radikalnata dekadencija na negoviot karakter ili pak ako vo toa gledame indikacii deka negoviot
odnos kon negovite lu|e i negoviot stav kako suveren pretrpele radikalni promeni. Toj bil ~ove~ko su{testvo i
ovoj incident poka`uva kolkavo ~ove~ko su{testvo bil toj. Me|utoa sepak onoj Aleksandar koj go frlil
kopjeto kon Klitus i vedna{ potoa se navednal nad mrtvoto telo e istiot onoj Aleksandar ~ie{to impulsivno
nasilstvo i impulsivna velikodu{nost i qubov niz prikaznata na negoviot `ivot mu davala individualna boja na
eden karakter koj imal silni crti na mudrost, idealizam i sila. Zna~ajno e deka toj se u{te se kael. Arijan veli:
‘Aleksandar e edinstveniot me|u site kralevi od staro vreme koj zaradi blagorodnosta na svojot karakter se
kael za gre{kite {to gi napravil. Pogolemiot del od lu|eto, i toga{ koga se ubedeni deka gre{at, pravat gre{ka
smetaj}i deka mo`at da go skrijat svojot grev branej}i gi svoite dela kako pravedni. No spored mene,
edinstveniot lek za grevot e onoj {to gre{i da go priznae grevot i da se pokae za ona {to go napravil.’
Ako incidentot so Klitus osven kako lekcija za temperamentot mo`e da se iskoristi za didakti~ki celi, mo`e da
se iskoristi kako ilustracija za makedonskata zavist koja dve godini pred toa se poka`ala vo zaverata na
Filotas i koja se u{te tleela nekade vo pravta. Starite Makedonci ne mo`ele da se pomirat so pomislata deka
nivniot kral bil vo prijatelski odnosi so persiskite blagorodnici i deka gi prifatil orientalnata moda i obi~ai.
Negovata rekonstruira~ka politika za pomiruvawe i amalgamacija ne nai{la na odziv kaj ovie tvrdokorci. Tie
veruvale vo pogolemi ne{ta. Voinstveni po priroda, tie se sprotivstavuvale na sekoe ograni~uvawe na
doktrinata deka porazenite im pripa}aat na pobednicite.
Ubistvoto na Klitus se slu~ilo vo Samarkand vo 328 godina. Slednata prolet (327) se slu~il u{te eden nastan
koj bil ponatamo{na indikacija na istiot nepomirliv duh na sila. Od po~etokot na kampawata na Aleksandar
vo Azija, vo negovite redovi bil Olintijan Kalisten, vnuk i u~enik na Aristotel, u~en ~ovek so golemo
dostoinstvo koj se razlikuval od drugite so svojata iskrenost vo zboruvaweto i so svoite ve{tini na pisatel i
orator. Toj bukvalno bil ~ovek na dvorot par excellence. Toj odel zaedno so vojskata i gi zapi{uval i veli~al
delata na negoviot suveren. Ostatocite od negovoto delo ‘Persika’ koe go pokriva periodot do smrtta na
Darius, govori deka toj pove}e bil retori~ar otkolku hroni~ar.
Iako toj bil blizok so Aleksandar, negoviot ostar govor koj naj~esto se odnesuval na noviot kosmopolitizam
predizvikal toj da ne bide ve}e tolku omilen. Negovata nezavisnost vo odnesuvaweto se manifestirala vo toa
{to gi odbival pokanite za razli~ni zabavi i op{testveni slu~uvawa koi drugite lu|e so radost gi prifa}ale.
Na~inot na koj{to zboruval svedo~i za toa deka toj ne se soglasuval so ni{to {to gledal. Ova frlilo senka na

8
grupata na koja toj pripa|al. Edna{ Aleksandar go izrazil svoeto nesoglasuvawe vo vrska so negovoto
odnesuvawe citiraj}i stihovi od Evripid: ‘Go mrazam sofistot koj samiot ne e mudar; lekaru, izle~i se samiot
sebesi.’ Vo edna prigoda, koga bil pokanet na ve~era kaj kralot da odr`i govor vo slava na Makedoncite, toj
go storil toa so takva elokventnost {to site stanale i po~nale da mu aplaudiraat i vo znak na po~it mu se
poklonile so svoite nametki. Po ova, Aleksandar, koj na ova odvratil so zabele{kata deka e lesno da se odr`i
elokventen govor koga temata e dobra, re{il da gi testira negovite ve{tini so toa {to ja promenil temata i
po~nal da gi kritikuva Makedoncite, do taa mera {to rekol deka tie treba da si gi znaat svoite gre{ki isto
onaka kako {to si gi znaat svoite doblesti. Kalisten go prifatil predizvikot so seta `ar i po~nal da gi kritikuva
site. Toa predizvikalo nezadovolstvo. Toj ne go po{tedil nitu Filip koj, se osmelil da ka`e, stanal golem
poradi nesoglasuvawata na Grcite ‘vo gra|anskata vojna duri i zlostornicite se izdignuvaat do slava.’
Negovite napori bile samo umetni~ki uspeh, me|utoa kako pridones za {irewe na mirot i dobra voqa me|u lu|
eto toj ne bil uspe{en.’ Avtorot na ovie zborovi ne bil omilen. Aleksandar rekol deka Kalisten ‘dal primer za
lo{a voqa a ne za elokventnost.’ Negovite zborovi nemale moralna osnova.
Kalisten isto taka predizvikal ‘scena’ na eden oficijalen banket so toa {to odbil da go izvr{i ~inot na
kleknuvawe koj bil voveden kako na~in na odnesuvawe prezemen od Orientot. Se {irele glasini deka toj
zboruval mnogu lo{i zborovi za otpor protiv tiranite i za otpor kon arbitrarnata mo} kako i za odbivawe na
stranskoto vlijanie. Negovata otvorenost i o~igledna bestra{nost vo govorot mu donele po~ituvawe od strana
na mladite lu|e na dvorot. Se smetalo deka toj imal golemo vlijanie vrz niv. Ottuka, koga bila otkriena zavera
protiv kralot za koja se smetalo deka poteknuva od nekoj koj bil strogo kaznet, somne`ot padnal vrz nego.
Nie ne znaeme dali postoel nekoj cvrst dokaz protiv nego. Glavniot vinovnik, Hermolaus, bil negov prijatel i
otvoreno izrazuval soglasuvawe so negovite stavovi. I pokraj izjavite na Aristobulus i Ptolomej deka pa`ovite
go naterale toj da bide pottiknuva~ na zaverata, najverojatno se poto~ni sprotivnite izjavite na drugite
vlijatelni li~nosti. Toj bil okovan i umrel vo zatvorot nekolku meseci podocna. Ova se slu~ilo vo Balk vo
proletta 327. Zaladuvaweto na odnosite me|u Aristotel i Aleksandar se doveduva vo vrska so ovoj nastan.
Vo po~etokot na proletta 327 godina Aleksandar navlegol vo planinskata zemja na istok od Sogdijana za da
gi pobedi poslednite ostatoci na otpor koi se u{te postoele vo planinskite predeli. Baktrijanskiot voda~,
Oksiartes, koj bil porane{en sorabotnik na Besus, se povlekol zaedno so semejstvata na nekolkumina
Baktriski blagorodnici {to bile pod negova za{tita vo edna golema i te{ko osvoiva tvrdina koja se nao|ala na
vrvot na edna planina-karpa (Baisun-Tau). Tamu toj daval otpor i go ~uval svojot imunitet se dodeka trista
makedonski vojnici ne go izvele nevozmo`noto: se ka~ile od prednata strana na skoro neosvoivata karpa, ja
prezele citadelata i go naterale da se predade.
Me|u zarobenite bila i Roksana, }erka na Oksiartes, koj kako {to veli Kurtius Rufus, poseduvala ‘ nevidena
ubavina koja retko mo`ela da se vidi kaj varvarite.’ Nejzinata ubavina izvojuvala pobeda vo ~asot koga bil
porazen nejziniot tatko- prva pobeda {to Azija ja izvojuvala vrz svojot osvojuva~. Dosega {titot na
Aleksandar gi odbival site streli na Amor. Toj ne se obyrnuval na {armot na `enata i }erkite na Darius. Osven
so Barsina, vdovicata na Memnon koja bila zarobena kaj Damask, so koja imal intimna vrska, Aleksandar
nikoga{ ne poka`uval otvoreni ~uvstva kon `enite. No sega se rabotelo za qubov na prv pogled i bez da go
iskoristi kralskoto pravo i predlo`il brak. Na toj na~in Oksiartes stanal negov sojuznik i prijatel i nabrgu
preku posredni{to bile izgladeni odnosite so postoe~kata opozicija.
Ova bil odlu~uva~ki ~ekor vo politikata na kralot vo vrska so pomiruvaweto i amalgamacijata koja na
razo~aruvawe na starata {kola na Makedoncite, vo posledno vreme po~nala da se pojavuva. Tie so skepsa
gledale na ovoj brak, no nikoj ne se pobunil za ova. Za niv situacijata stanuvala mnogu neprijatna.
Orientalniot element i simpatiite na Grcite kon novata ideja bile mnogu mo}ni i mu ovozmo`ile na
Aleksandar golema lojalnost od armijata.
Vo slednite ~etiri godini ni{to ne se spomnuva za Roksana.Nabrgu po smrtta na kralot vo 323 godina taa mu
rodila sin koj stanal voznemiruva~ki faktor vo vrska so problemite okolu nasledstvoto se dodeka Kasander
ne go trgnal nego i negovata majka vo 311 godina. Zatoa taa ima mala uloga vo prikaznata za
Aleksandar.Me|utoa zapisot za brakot svedo~i za napredokot na novata ideja za soedinuvawe na rasite i
naciite vo svetskoto carstvo, ideja koja se doveduva vo vrska so sfa}aweto na Aleksandar za zna~eweto na
negovite osvojuvawa.

9
Nekoi tvrdat deka glavna cel na Aleksndar na krajot kako i na po~etokot bila da gi prenese gr~kiot
suverenitet i gr~kite idei na istok. Drugi smetaat deka negovata kariera se razvivala so pomo{ na golemata
`elba za osvojuvawe spored koja celiot svet trebal da bide pod negova kontrola. Toj sekako sakal da osvojuva
zatoa {to sakal da postignuva. Toj bil neverojatno aktiven zatoa {to sakal da sozdava i da pravi. Me|utoa edna
dominantna cel kon koja se stremele site negovi dostignuvawa i spored koja za site fakti od negoviot `ivot i
site pohodi {to gi prezel imaat logi~no objasnuvawe e idealot za vospostavuvawe vo forma na carstvo,
sorabotka i razbirawe me|u dvata golemi elementi na civiliziraniot `ivot na lu|eto okolu koj kako duhoven
nukleus se formira dualisti~kata istorija na ~ove{tvoto niz vekovite i na siot onoj prostor koj toj i lu|eto od
negovoto vreme go istra`uvale i go znaele- `ivotot na Istokot i `ivotot na Zapadot, orientalizmot i slu~ajnosta.

10